10.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 259/15

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1693

z dne 9. oktobra 2019

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. februarja 2019 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2019 vložilo združenje Association of European Wheels Manufacturers (v nadaljnjem besedilu: EUWA ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje jeklenih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)	Komisija je po obvestilu o začetku prejela več vprašanj in pripomb v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka. V zvezi s tem je pojasnila obseg izdelka v obvestilu o spremembi obvestila o začetku (3).

(4)

Na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe Komisija registrira uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze, da nekatere zahteve niso bil izpolnjene. Kot je omenjeno v členu 10(4)(d) osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da obstaja nadaljnja znatna rast uvoza poleg ravni uvoza, ki je povzročil škodo v obdobju preiskave. Glede na podatke Eurostata se je uvoz jeklenih koles v kilogramih iz LRK v prvih štirih mesecih po začetku preiskave (tj. od marca 2019 do junija 2019) zmanjšal za 72 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2018 in za 74 % v primerjavi s povprečjem za štiri mesece v obdobju preiskave (2018, glej uvodno izjavo 23). Komisija nadalje ugotavlja, da je iz obsega uvoza zadevnega izdelka v skladu z zbirko podatkov Surveillance 2 razvidno podobno močno zmanjšanje uvoza. Zato Komisija ni izvedla registracije uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe, saj drugi bistveni pogoj iz člena 10(4), tj. nadaljnja znatna rast uvoza, ni bil izpolnjen.

1.2 Zainteresirane strani

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe LRK, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(6)	Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.3 Vzorčenje

(7)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.3.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila za omejitev preiskave na razumno število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala z uporabo vzorčenja, in da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi informacij, ki so bile na voljo Komisiji v začetni fazi. Temeljil je na obsegu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU v obdobju preiskave. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije, ki se nahajajo v treh različnih državah članicah, so predstavljali več kot 35 % ocenjene celotne proizvodnje in obsega prodaje podobnega izdelka v EU. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Le EUWA je podala pripombe in zahtevala vključitev dodatne družbe, da bi se izboljšala reprezentativnost vzorca. Na podlagi teh pripomb se je Komisija odločila, da doda eno družbo. Vendar je navedeni proizvajalec Unije zavrnil sodelovanje v preiskavi. Začasni vzorec, ki ga sestavljajo trije proizvajalci Unije, je bil tako potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Vzorčeni proizvajalci Unije in drugi proizvajalci Unije, ki sodelujejo v tej preiskavi, so Komisijo zaprosili, naj njihova identiteta med postopkom, v skladu s členom 19 osnovne uredbe, ostane zaupna zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi nekaterih njihovih strank. Komisija je na podlagi dobrih razlogov, navedenih v zahtevku, privolila v zagotavljanje anonimnosti proizvajalcem Unije.

1.3.2 Vzorčenje uvoznikov

(10)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(11)	Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

1.3.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(13)

Sedemindvajset družb iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da je v vzorec mogoče vključiti dvajset proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov. Sedem proizvajalcev je sporočilo, da v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v EU, zato se je štelo, da jih ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh družb, ki jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Podlaga za izbiro vzorca je bil največji obseg izvoza v Unijo, vendar so bile v vzorcu upoštevane tudi vse vrste jeklenih koles (tj. jeklena kolesa, ki se uporabljajo za osebne in komercialne namene).

(14)	V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(15)	Nato je ena od vzorčenih družb zavrnila sodelovanje, nadomestil pa jo je naslednji največji proizvajalec izvoznik.

(16)	Komisija se je po preveritvenem obisku zaradi precejšnjih pomanjkljivosti informacij, ki jih je predložil eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, odločila, da te informacije ne upošteva na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe (4).

(17)	Poleg tega zaradi izključitve nekaterih vrst izdelkov iz obsega te preiskave, kot je določeno v oddelku 2.3 spodaj, ta preiskava ni več zadevala enega od sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(18)

Zaradi navedenega je bil vzorec zmanjšan na eno samo družbo, ki je zajemala približno 20 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Ob upoštevanju stopnje nesodelovanja v vzorcu in nezadostnega časa za izbiro novega vzorca se je Komisija začasno odločila, da uporabi ustrezne določbe člena 18 osnovne uredbe na podlagi člena 17(4) osnovne uredbe.

1.4 Individualna preiskava

(19)

Prvotno je deset proizvajalcev izvoznikov, ki so vrnili obrazec za vzorčenje, zahtevalo individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka postopka vprašalnik dala na voljo na spletu. Poleg tega je Komisija, ko je napovedala vzorec, proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, obvestila, da morajo predložiti izpolnjen vprašalnik, če želijo biti obravnavani posamično. Vendar nobena od družb ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato ni bila odobrena nobena individualna preiskava.

1.5 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(20)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike so bili na voljo na spletu (5) na dan začetka.

(21)

Trije vzorčeni proizvajalci Unije in trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so poslali izpolnjene vprašalnike. En nepovezani uvoznik je Komisiji predložil izpolnjen vprašalnik. Vendar je bil vprašalnik nepopoln, stran pa je prekinila sodelovanje v preiskavi, ko je bila pozvana, naj vprašalnik dopolni. Kitajska vlada ni poslala nobenega odgovora.

(22)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije

—	družba C, Evropska unija;

—	družba E, Evropska unija;

—	družba H, Evropska unija;

združenje proizvajalcev Unije

—	EUWA, Bruselj, Belgija;

proizvajalci izvozniki v LRK

—

skupina Hantong Group:

—	Zhejiang Hangtong Machinery Manufacture Co., Ltd. (proizvajalec), Taizhou, Kitajska;

—	Ningbo Hi-Tech Zone Tongcheng Auto Parts Co., Ltd. (trgovec), Ningbo, Kitajska;

—	Ningbo Wheelsky Company Limited (offshore trgovec), Ningbo, Kitajska;

—

skupina Xingmin Group:

—	Xingmin Intelligent Transportation Systems Co., Ltd. (proizvajalec izvoznik), Longkou, Kitajska;

—	Tangshan Xingmin Wheels Co., Ltd. (proizvajalec), Tangshan, Kitajska;

—	Xianning Xingmin Wheels Co., Ltd. (proizvajalec), Xianning, Kitajska.

1.6 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(23)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.7 Postopek določanja normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe

(24)	Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti preiskavo ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(25)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse proizvajalce izvoznike iz zadevne države, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo jeklenih koles. Triindvajset proizvajalcev izvoznikov je predložilo ustrezne informacije.

(26)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Slednja ni poslala nobenega odgovora. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo za ugotovitev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Eden od proizvajalcev izvoznikov je podal pripombe o obstoju znatnega izkrivljanja.

(28)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(29)

Komisija je 6. marca 2019 objavila prvo obvestilo za spis (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 6. marca 2019) (6), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko Komisija uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo v proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države (tj. Argentino, Brazilijo, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Rusijo, Južno Afriko, Tajsko in Turčijo).

(30)	Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe enega od proizvajalcev izvoznikov in pritožnika. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(31)

Komisija je pripombe o obvestilu z dne 6. marca 2019, ki jih je prejela od vložnika, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 16. aprila 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 16. aprila 2019) (7). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Brazilija v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. V tej fazi ni bilo mogoče določiti dokončnega seznama oznak HS, v skladu s katerim bi bilo treba opredeliti dejavnike proizvodnje. Ker ni bilo uvoza pod nekaterimi morebitnimi oznakami HS v Brazilijo, je Komisija v tej fazi sklenila, da se lahko tudi Turčija in Južna Afrika štejeta za ustrezno reprezentativno državo, če je to potrebno. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Komisija je pripombe prejela le od pritožnika. Ta uredba obravnava navedene pripombe.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(32)

Zadevni izdelek, kakor je bil spremenjen z obvestilom iz uvodne izjave 3, so jeklena kolesa za prevoz po cesti, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, zasnovana za:

—	cestne vlačilce,

—	motorna vozila za prevoz oseb in/ali blaga,

—	motorna vozila za posebne namene (na primer, gasilska vozila, vozila za škropljenje ali posipavanje),

—	priklopnike, polpriklopnike, avtodome in podobna vozila, brez mehanskega pogona,

s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 8708 70 10, ex 8708 70 99 in ex 8716 90 90 (oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(33)

Izključeni so naslednji izdelki:

—	jeklena kolesa za industrijsko sestavljanje pedalno vodenih traktorjev, ki se trenutno uvrščajo pod tarifno podštevilko 8701 10,

—	kolesa za cestna štirikolesa,

—	pesto kolesa v obliki zvezde, vlivana v celem, jeklena,

—	kolesa za motorna kolesa, posebej zasnovana za uporabo zunaj javnih cest (na primer, kolesa za kmetijske ali gozdarske traktorje, viličarje, tovorne vlačilce za letala, prekucnike (dumperje) za uporabo izven cestnega omrežja).

2.2 Podobni izdelek

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

—	zadevni izdelek,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK,

—	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Braziliji, ki je bila reprezentativna država v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, ter

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(35)	Komisija se je na tej stopnji odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.3 Trditve glede obsega izdelka

(36)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi morala biti jeklena kolesa, posebej zasnovana za prikolice za osebna vozila in avtodome, ki se uvrščajo pod oznako KN 8716 90 90 s premerom platišča 16 palcev ali manj, izključena iz obsega izdelka, saj se ne proizvajajo v Uniji in nimajo enakih osnovnih tehničnih lastnosti kot vsi drugi izdelki, ki spadajo v obseg izdelka.

(37)

Kar zadeva tehnične lastnosti, je zadevna družba trdila, da so specifikacije koles za osebna vozila s prikolico in avtodome, zlasti glede trdnosti (torej tudi preskušanja), nižje kot pri kolesih za osebna vozila. Poleg tega morajo izpolnjevati posebne specifikacije, ki se nanašajo na večjo obremenitev in nižje zahteve glede hitrosti teh koles, ki se prodajajo v Uniji. To bi pomenilo tudi, da se jeklena kolesa za avtodome ali prikolice, ki se uporabljajo na osebnem avtomobilu, ne morejo zakonito prodajati in uporabljati kot jeklena kolesa za osebne avtomobile. Družba je prav tako navedla, da je treba jeklena kolesa za avtodome in prikolice, ki se uporabljajo za osebna vozila, uvrstiti pod oznako KN 8716 90 90, medtem ko je treba jeklena kolesa za osebne avtomobile uvrstiti pod tarifno številko 8708.

(38)

Med preiskavo je Komisija poleg tega prejela pripombe v zvezi z morebitno izključitvijo koles za kmetijske priklopnike in druge priključne kmetijske naprave s področja preiskave, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo premer platišča 16 palcev ali manj. Obvestilo o začetku je izrecno izključilo „kolesa za motorna kolesa, posebej zasnovana za uporabo zunaj javnih cest (na primer, kolesa za kmetijske ali gozdarske traktorje, viličarje, tovorne vlačilce za letala, prekucnike (dumperje) za uporabo izven cestnega omrežja)“. Vendar so bila jeklena kolesa za vozila brez mehanskega pogona, kot so kmetijski priklopniki in druge priključne kmetijske naprave, prvotno vključena v obseg izdelka. Po trditvah imajo podobno kot jeklena kolesa za avtodome in prikolice, ki jih uporabljajo osebni avtomobili, taka kolesa tudi drugačne tehnične lastnosti in niso zamenljiva z drugimi izdelki, ki spadajo v obseg izdelka.

(39)

Komisija je 24. junija 2019 objavila obvestilo za spis, v katerem je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z zgoraj navedenimi trditvami glede obsega izdelka. Pritožnik, trije proizvajalci izvozniki in eden od uvoznikov Unije so predložili pripombe na zgornje obvestilo. Vse te strani so podprle trditev o izključitvi izdelka, ki je povzeta v uvodnih izjavah 36 in 38 zgoraj.

2.4 Sklep o zadevnem izdelku

(40)

Preiskava je pokazala, da imajo kolesa, navedena v uvodnih izjavah 36 in 38, omejen premer 16 palcev ali manj in imajo drugačne tehnične lastnosti kot druge vrste koles iz obsega izdelka, saj niso namenjena za motorna vozila in se na njih ne morejo pritrditi. Zato je Komisija začasno sklenila, da je treba te izdelke izključiti.

(41)	Po izključitvi, opisani v uvodni izjavi 40 zgoraj, se eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki je proizvajal in izvažal v Unijo le izključene vrste izdelka, ne šteje več za proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka.

(42)

Zato je zadevni izdelek začasno opredeljen kot jeklena kolesa za prevoz po cesti, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, zasnovana za:

—	cestne vlačilce,

—	motorna vozila za prevoz oseb in/ali blaga,

—	motorna vozila za posebne namene (na primer, gasilska vozila, vozila za škropljenje ali posipavanje),

—	priklopnike ali polpriklopnike, brez mehanskega pogona, za cestne vlačilce,

s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 8708 70 10, ex 8708 70 99 in ex 8716 90 90 (oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

Izključeni so naslednji izdelki:

—	jeklena kolesa za industrijsko sestavljanje pedalno vodenih traktorjev, ki se trenutno uvrščajo pod tarifno podštevilko 8701 10,

—	kolesa za cestna štirikolesa,

—	pesto kolesa v obliki zvezde, vlivana v celem, jeklena,

—	kolesa za motorna kolesa, posebej zasnovana za uporabo zunaj javnih cest (na primer, kolesa za kmetijske ali gozdarske traktorje, viličarje, tovorne vlačilce za letala, prekucnike (dumperje) za uporabo izven cestnega omrežja),

—	kolesa za prikolice za osebna vozila, avtodome, kmetijske prikolice in druge priključne kmetijske naprave s premerom 16 palcev ali manj.

3. DAMPING

3.1 Uvodne pripombe

(43)	Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17, sta v vzorcu ostala samo dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila naknadno preverjena.

(44)

V zvezi z eno od teh družb se je Komisija odločila uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe in zlasti prvi stavek člena 18(1) ter zanemariti predložene informacije. Ta odločitev je bila sprejeta, ker so se sporočeni podatki o izvozu šteli za nezanesljive, saj jih ni bilo mogoče uskladiti z revidiranimi računovodskimi izkazi družbe. Zato Komisija ni prejela potrebnih informacij za določitev stopnje dampinga za družbo.

(45)	Zainteresirana stran je bila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe obveščena o razlogih za neupoštevanje predloženih informacij to in je imela priložnost, da predloži dodatna pojasnila.

(46)

Družba je predložila pripombe o nameri Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe, in je na lastno zahtevo opravila zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaradi zaupne narave zavrnjenih podatkov, ki se nanašajo na določeno družbo, in pripomb v dopisu družbe ter kasnejšega zaslišanja so bile podrobnosti o ugotovitvah Komisije v zvezi s tem zadevnemu podjetju razkrite v ločenem posebnem začasnem razkritju.

(47)

Ker te pripombe, ki jih je družba predložila v svojem dopisu in med zaslišanjem pri pooblaščencu za zaslišanje, niso spremenile dejstev in ugotovitev, do katerih je prišla Komisija med preveritvenim obiskom v prostorih podjetja, je Komisija začasno potrdila uporabo najboljših razpoložljivih dejstev v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom.

(48)	Tako se opis izračuna stopnje dampinga v nadaljevanju nanaša na edino preostalo družbo v vzorcu.

3.2 Normalna vrednost

(49)	V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(50)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.2.1 Obstoj znatnega izkrivljanja

3.2.1.1 Uvod

(51)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice;

—	ali prisotnost države v družbah državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške;

—	ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga;

—	ali je prisotno pomanjkanje stečajnega prava, prava gospodarskih družb ali stvarnega prava ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedenega prava;

—	ali so stroški plač izkrivljeni;

—	ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(52)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ocena obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo enake dejanske okoliščine. Vendar je treba kakršen koli sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) podati na podlagi vseh dokazov, ki so na voljo. Splošna ocena obstoja izkrivljanja lahko upošteva tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(53)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno: „Kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(54)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki zadeva LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (8) in opisuje znatno poseganje države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri mnogih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo na začetku preiskave.

(55)

Pritožba je vsebovala posodobljene informacije o presežni zmogljivosti proizvodnje jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka, ki predstavlja več kot 60 % proizvodnih stroškov. Sklicevala se je na poročilo Gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem (9), v skladu s katerim LRK ni izpolnila svojih obljub o zmanjšanju proizvodne zmogljivosti na bolj realistično raven. Specifični vzroki za to stanje so bili:

—	želja nekaterih regij, da postanejo samozadostne, kar je povzročilo dodatno presežno zmogljivost na nacionalni ravni;

—	obstoj družb v državni lasti, ki ne poslujejo v skladu z vidikom dobička in izgube;

—	spodbujevalni sveženj kitajske vlade, ki je spodbudil velike obrate za proizvodnjo jekla k povečanju zmogljivosti ter pomagal malim in srednje velikim jeklarnam, da so ponovno postale dobičkonosne;

—	zagotavljanje subvencionirane energije s strani regionalnih vlad (10).

(56)

Pritožnik je tudi trdil, da kitajsko domače povpraševanje ni moglo ohraniti visoke ravni proizvodnje jekla. V ta namen se je pritožba sklicevala na Svetovno jeklarsko združenje, ki je navedlo, da se je mesečni obseg proizvodnje v LRK povečal za 9,1 % oktobra 2018 v primerjavi z oktobrom 2017, medtem ko se je v 64 državah, ki poročajo Svetovni trgovinski organizaciji, v povprečju povečal le za 5,8 %.

(57)	Pritožba je vsebovala informacijo, da bi lahko večja proizvodnja jekla v LRK skupaj z zmanjšanjem izvoza zaradi nedavno uvedenih trgovinskih sredstev s strani Evropske unije in Združenih držav Amerike povzročila padec cen jekla.

(58)

Pritožba se je sklicevala tudi na druge prakse, ki vplivajo na cene surovin:

—	stroški surovin in energije v LRK niso rezultat sil prostega trga, saj na njih vpliva znatno poseganje države;

—	kitajski trg jekla še vedno v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik kitajske vlade;

—	še vedno ni ustreznega izvrševanja stečajne zakonodaje, prava gospodarskih družb in stvarnega prava v LRK;

—	stroški plač so izkrivljeni, ker niso posledica običajnih tržnih sil ali pogajanj med podjetji in delavci.

(59)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 26 in 27, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(60)

Pripombe v zvezi s tem so bile prejete le od enega proizvajalca izvoznika, ki je trdil, da je izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s sporazumi STO, vključno s Protokolom o pristopu Kitajske k STO (v nadaljnjem besedilu: Protokol) in protidampinškim sporazumom.

(61)

V zvezi s tem je proizvajalec izvoznik trdil, da EU po prenehanju veljavnosti oddelka 15 Protokola ne bi smela odstopati od standardne metodologije pri določitvi normalne vrednosti, tj. uporabe le domačih cen in stroškov države izvoznice, razen če protidampinški sporazum dovoljuje drugače. Glede na zgoraj navedeno bi morala EU upoštevati standardno metodologijo v skladu s členom 2 protidampinškega sporazuma. Poleg tega je zainteresirana stran trdila, da pojem znatnega izkrivljanja v protidampinškem sporazumu sploh ne obstaja. Ker v protidampinškem sporazumu ali Splošnem sporazumu o carinah in trgovini iz leta 1994 ni pravne podlage za tak poseben ukrep, ugotovitve o obstoju znatnih izkrivljanj in posledično konstruiranje normalne vrednosti niso skladni s členoma1 in 2 ter členoma 6(1) in 18(1) protidampinškega sporazuma.

(62)

Za namen te preiskave je Komisija v uvodni izjavi 112 ugotovila, da je primerno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija se ne strinja s stališčem zainteresirane strani, da Komisija ne sme uporabiti člena 2(6a). Nasprotno, Komisija meni, da se člen 2(6a) lahko uporablja in ga je treba uporabiti v okoliščinah obravnavane zadeve. Poleg tega Komisija meni, da je ta določba skladna z obveznostmi Evropske unije v okviru STO. Komisija meni, da, kot je pojasnjeno v zadevi DS473 EU-biodizel (Argentina), določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5), dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Nazadnje, v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki s poreklom iz Kitajske, se deli oddelka 15 Protokola o pristopu Kitajske, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški.

(63)	Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da pritožnik sam ni predložil nobenih dokazov o znatnem izkrivljanju na trgu jeklenih koles, ampak je svoje trditve utemeljil z razmerami izkrivljanja na kitajskem trgu jekla.

(64)

Komisija je opozorila, da so morebitne pripombe na razmere na kitajskem trgu jekla pomembne za zadevni izdelek, saj se lahko kot jekleni izdelek šteje za del jeklarskega sektorja. Jeklo dejansko predstavlja več kot 60 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Poleg tega je glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji jeklenih koles, vroče valjano ploščato jeklo, ki predstavlja več kot 50 % celotnih proizvodnih stroškov in se prav tako proizvaja na kitajskem trgu jekla, ugotovitve o izkrivljanju v zvezi s tem jeklom pa so bile potrjene v okviru prejšnjih preiskav trgovinske zaščite (11).

(65)

Komisija je proučila, ali je v LRK primerno uporabiti domače cene in stroške ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v sektorju, ki vključuje tudi zadevni izdelek.

3.2.1.2 Znatna izkrivljanja, ki vplivajo na domače cene in stroške v LRK

(66)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu „socialističnega tržnega gospodarstva“. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. v lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (12). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (13).

(67)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (14). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(68)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (15). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter raven zakonodajnega okolja.

(69)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov, čeprav je bilo to običajno v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5 v nadaljevanju) (16).

(70)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8 spodaj) (17). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (18).

(71)

Tretjič, v zakonodajnem okolju je poseganje države v gospodarstvo zelo različno. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široke možnosti proste presoje (19). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (20).

(72)	Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (21).

3.2.1.3 Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(73)	V LRK so družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(74)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv nad podjetja, zlasti družbe v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih družbah v državni lasti, temveč uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh družbah. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in družbami v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih družb v državni lasti in partijskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju družb v državni lasti (22). V zameno imajo družbe v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (23).

(75)

Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva zlasti v jeklarskem sektorju. Medtem ko je nominalno število družb v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri družbe v državni lasti (24). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 do 70 % proizvodnje železa in jekla v približno desetih velikih družbah (25). Kitajska vlada je to namero ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (26). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi družbami v državni lasti (27).

(76)

Visoka raven poseganja države v jeklarstvo in visok delež družb v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem jekla preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Za javne in zasebne družbe v jeklarskem sektorju dejansko veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.1.5 spodaj.

(77)	Čeprav so proizvajalci jeklenih koles na Kitajskem večinoma družbe v zasebni lasti, državni nadzor in intervencije na svojem glavnem trgu surovin, tj. vroče valjano jeklo, nista izključena iz zgoraj opisanega splošnega okvira.

(78)

Ugotovljeno je bilo, da so preverjeni proizvajalci jeklenih koles kupovali vroče valjano jeklo od družb v državni lasti in zasebnih dobaviteljev. Vendar glede na ugotovitve več protisubvencijskih preiskav v zvezi s kitajskimi vroče valjanimi jeklenimi izdelki ali drugimi jeklenimi izdelki, pri katerih je bilo vroče valjano jeklo uporabljeno kot surovina, najnovejša med njimi pa je bila preiskava v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi (28), oblika lastništva proizvajalca vroče valjanega jekla ni pomembna za ugotovitve o izkrivljanju.

(79)

Komisija je v zgornji preiskavi v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi, ugotovila, da so družbe v državni lasti, ki proizvajalcem jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, zagotavljajo vroče in hladno valjano jeklo, javni organi na podlagi preskusa, ki ga določi pritožbeni organ STO, saj opravljajo vladne funkcije in pri tem izvajajo vladna pooblastila. Komisija je tudi ugotovila, da je kitajska vlada zasebnim proizvajalcem vročega valjanega jekla v LRK poverila in naročila zagotavljanje blaga v skladu s členom 3(1)(a)(iii) in 3(1)(a)(iv) osnovne protisubvencijske uredbe (29), in da se ravnajo enako kot jeklarske družbe v državni lasti. Na koncu je bilo ugotovljeno, da so bile cene vroče valjanega jekla v LRK izkrivljene. To je bila posledica močne prevlade družb v državni lasti na trgu vroče valjanega jekla v LRK in ker so bile cene vročega valjanega jekla zasebnih dobaviteljev usklajene s cenami družb v državni lasti.

(80)	Poleg tega je večina avtomobilskih podjetij še vedno (delno) v državni lasti. Tuji proizvajalci avtomobilov so ustanovili skupna podjetja z večjimi družbami v državni lasti, saj je od leta 1994 tuje lastništvo omejeno (30).

(81)	Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da na trgu za jeklena kolesa v LRK delujejo predvsem družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih kitajske vlade.

3.2.1.4 Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: prisotnost države v družbah omogoča državi, da vpliva na cene ali stroške

(82)

Poleg tega, da kitajska vlada prek družb v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v družbah omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (31), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (32)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Kaže, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je vsaj od leta 2016 KKP okrepila zahtevo po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (33). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (34). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci jeklenih koles in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(83)

Kot je bilo že poudarjeno, je zlasti v jeklarskem sektorju veliko glavnih proizvajalcev jekla (vključno s proizvajalci vroče valjanega jekla) v lasti države. Nekateri so v „Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (35)“ posebej navedeni kot primeri dosežkov 12. petletnega obdobja načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). V javnih dokumentih o proizvajalcih vroče valjanega jekla v državni lasti je včasih poudarjena povezava s kitajsko vlado. Na primer, družba Baoshan Iron & Steel (ali Baosteel) je v polletnem poročilu za leto 2016 navedla, da se je „[d]ružba zavezala izpolniti regionalni 13. petletni načrt in da je dosegla splošno soglasje z lokalnimi organi glede delitve sredstev, povezovanja mestnih industrij in izgradnje ekološkega okolja“ (36). Komisija je v nedavni protisubvencijski preiskavi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjano jeklo) s poreklom s Kitajske (37) ugotovila, da so bile tri od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov družbe v državni lasti. V vseh treh skupinah je predsednik odbora ali predsednik opravljal tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora organizacije KKP v okviru skupine.

(84)

Posredovanje kitajske vlade je prisotno tudi v avtomobilski industriji. Na primer, letno poročilo avtomobilske družbe v državni lasti, SAIC Motor, za leto 2018 je na primer navedlo, da je „[z] odločno promocijo državnih vlad in neutrudnimi prizadevanji avtomobilske industrije […] Kitajska dosegla največji novi svetovni energetski avtomobilski trg, za katerega so značilni razcvet novih vodilnih tehnologij na svetovni ravni ter novi modeli, kot so inteligentna in povezana vozila (ICV) in souporaba mobilnosti, ter prevzela vodilno vlogo v novi dobi svetovne avtomobilske industrije“ (38).

(85)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu jeklenih koles (39). Prisotnost države v družbah, vključno z družbami v državni lasti, v jeklarskem, avtomobilskem in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.2.1.5 Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(86)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (40).

(87)

Kitajska vlada šteje industrijo jekla, vključno s proizvodnjo jeklenih koles, za ključno industrijo (41). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih o jeklu, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, kot je Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (42). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (43).

(88)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (44) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (45). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (46).

(89)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (47) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK (48).

(90)

Kitajska vlada usmerja razvoj sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo: sestavo in prestrukturiranje trga, surovine, naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (vključno z jeklenimi kolesi) (49). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(91)

Kar zadeva avtomobilsko industrijo, je politika razvoja avtomobilske industrije določala omejitev tujega lastništva v skupnih podjetjih, ki proizvajajo avtomobilsko industrijo, ki je v obdobju preiskave še vedno veljala. Zato so tudi stranke proizvajalcev jeklenih koles sprejele ukrepe, ki povzročajo diskriminacijo v korist domačih proizvajalcev.

(92)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo vroče valjanega jekla kot glavne surovine za proizvodnjo zadevnega izdelka in tudi jeklenih koles kot dela spodbujanega jeklarskega sektorja. Tržne sile zaradi takih ukrepov ne morejo normalno delovati.

3.2.1.6 Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje stečajnega prava, prava gospodarskih družb ali stvarnega prava ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedenega prava

(93)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen v LRK. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (50).

(94)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (51). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (52). Organi si pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodelitvi zemljišč (53).

(95)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce jeklenih koles veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb ter stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na ta podjetja vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve. Komisija je zato predhodno sklenila, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in pri dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Zdi se, da te ugotovitve na podlagi razpoložljivih dokazov veljajo tudi za jeklarski sektor in, natančneje, za vroče valjano jeklo (kot glavnim vložkom pri proizvodnji zadevnega izdelka) ter jeklena kolesa kot delom jeklarskega sektorja. Komisija je zlasti ugotovila, da so proizvajalci vroče valjanega jekla (54) imeli koristi od zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(96)	Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v jeklarskem sektorju, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

3.2.1.7 Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(97)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (55). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (56). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (57). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(98)

Nobenih dokazov ni bilo predloženih o tem, da za jeklarski sektor, vključno z izdelovalci jeklenih koles in vroče valjanega jekla, ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač segment jeklenih koles in vroče valjanega jekla v jeklarskem sektorju prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) kot tudi posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

3.2.1.8 Znatna izkrivljanja v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(99)	Za dostop družb do kapitala v LRK so značilna različna izkrivljanja.

(100)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (58), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (59), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (60). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (61)

(101)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(102)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (62).

(103)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (63) Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(104)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(105)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je nižji od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(106)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(107)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil v LRK, kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(108)

Dokazi o tem, da je jeklarski sektor, vključno s proizvodnjo jeklenih koles in vroče valjanega jekla, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem, niso bili predloženi. Komisija je tudi ugotovila, da je bila surovina, tj. vroče valjano jeklo (64), deležna ugodnosti preferenčnih posojil, ki predstavljajo subvencije. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva ne tržne razmere na vseh ravneh.

3.2.1.9 Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(109)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(110)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo jeklenih koles potreben širok razpon vložkov. Glede na dokaze v spisu so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki nabavili vse svoje vložke v LRK. Ko proizvajalci jeklenih koles kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(111)

Posledica tega je, da domače prodajne cene jeklenih koles niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.2.1.10 Zaključek

(112)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v jeklarski sektor (in avtomobilsko industrijo), je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(113)

Komisija je zato konstruirala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

3.2.2 Reprezentativna država

3.2.2.1 Splošne pripombe

(114)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

—	stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek kot LRK glede na zbirko podatkov Svetovne banke (65),

—	proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (66),

—	razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v navedeni državi,

—	kadar je več možnih reprezentativnih držav, se prednost nameni državam z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(115)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 do 31, je Komisija objavila dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti.

3.2.2.2 Stopnja gospodarskega razvoja, ki je podobna stopnji v LRK

(116)

Komisija je v obvestilu z dne 6. marca 2019 opredelila naslednjih devet držav: Svetovna banka šteje Brazilijo, Argentino, Kolumbijo, Malezijo, Mehiko, Rusijo, Južno Afriko, Tajsko in Turčijo za države, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, tj. vse so uvrščene med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: BND).

(117)

Pritožnik je v dopisu z dne 11. marca 2019 trdil, da Mehika ne bi smela biti izbrana za reprezentativno državo, saj so mehiški proizvajalci dobavljali izključno območje NAFTA. Vendar pritožnik ni predložil nobenih dokazov o tem, kako naj bi bil namembni kraj proizvedenega blaga pomemben za izbor reprezentativne države, in kakšen učinek bi to imelo na reprezentativnost zadevnih proizvodnih dejavnikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(118)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019 ugotovila, da je bila Argentina v obdobju preiskave razvrščena kot država z visokim dohodkom. Komisija je zato sklenila, da se lahko za izbor reprezentativne države upošteva le osem prvotno opredeljenih držav z višjim srednjim dohodkom.

(119)

Nobena nadaljnja pripomba glede stopnje gospodarskega razvoja ni bila predložena po obvestilu z dne 16. aprila 2019.

3.2.2.3 Proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v reprezentativni državi in razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(120)

Komisija je v obvestilu z dne 6. marca 2019 navedla, da je znano, da se zadevni izdelek proizvaja v Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, Južni Afriki, na Tajskem in v Turčiji.

(121)

Komisija je tudi ugotovila, da ni nobenih javno dostopni finančnih podatkov o proizvajalcu jeklenih koles v Argentini. Pritožnik je v dopisu z dne 11. marca 2019 potrdil, da proizvajalec v Argentini več ne posluje. Zaradi tega in zaradi pojasnitve v uvodni izjavi 118 Komisija ni upoštevala Argentine kot možne reprezentativne države.

(122)

Komisija je nadalje ugotovila, da finančni podatki, pomembni za obdobje preiskave, niso bili na voljo nobenemu proizvajalcu v zadevnih državah, ko je bil objavljen dopis z dne 6. marca 2019.

(123)

V dopisu z dne 18. marca 2019 je proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba Indijo izbrati kot reprezentativno državo. Po navedbah te družbe sta obstajala vsaj dva proizvajalca posebne vrste izdelka, ki ga proizvaja ta proizvajalec izvoznik. Družba je nadalje trdila, da bruto nacionalni dohodek (BND), ki ga Svetovna banka uporablja za razvrščanje držav, ni ustrezen kazalnik za oceno stopnje gospodarskega razvoja države, saj BND na prebivalca ne upošteva v zadostni meri razvoja države ali meri blaginjo v tej državi. Družba je navedla, da bi bilo treba namesto tega uporabiti BDP.

(124)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da osnovna uredba določa, da mora imeti reprezentativna država podobno stopnjo razvoja kot država izvoznica. Vendar ni vsebovala nobene dodatne zahteve za izbiro primerne reprezentativne države. Komisija se je odločila, da je ustrezni vir teh informacij podatkovna zbirka Svetovne banke. Ta zbirka podatkov je Komisiji zagotovila zadostno število potencialno primernih reprezentativnih držav, ki imajo podobno stopnjo razvoja, da se izbere najprimernejši vir neizkrivljenih stroškov in cen. Poleg tega je to razvrstitev, ki temelji na objektivnem merilu in se dosledno uporablja v vseh primerih, ko določitev normalne vrednosti temelji na določbah člena 2(6a) osnovne uredbe, to pa zagotavlja enotnost in enako obravnavanje v različnih postopkih. Svetovna banka uporablja BND pri razvrščanju gospodarstev v skupine po prihodku, ker upošteva metodologijo za operativno posojilno politiko Svetovne banke. Ker upošteva vse dohodke, ki prihajajo v nacionalno gospodarstvo, ne glede na njihov izvor, ustrezno odraža celotno gospodarsko dejavnost v državi.

(125)

Hkrati je Komisija ugotovila, da je bila Indija uvrščena na seznam držav z „nizkim in srednjim dohodkom“ Svetovne banke in zato ni bila na podobni stopnji razvoja kot Kitajska. Zato Indije ni bilo mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo za Kitajsko. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(126)

V svojih pripombah na obvestilo z dne 6. marca 2019 so EUWA in proizvajalec izvoznik izrazila več trditev v zvezi z obstojem proizvodnje izdelka, ki se preiskuje, v nekaterih zadevnih državah, razpoložljivostjo finančnih podatkov, ki bi lahko bili dovolj pomembni za zadevne države v primeru konsolidiranih letnih računovodskih izkazov mednarodnih skupin, ter razpoložljivostjo finančnih podatkov za obdobje preiskave.

(127)

Komisija je te trditve preučila in v obvestilu z dne 16. aprila ugotovila, da se Kolumbija, Malezija, Mehika, Rusija in Tajska ne morejo več upoštevati pri izboru reprezentativne države, ker za obdobje preiskave ni bilo na voljo nobenih finančnih podatkov o proizvajalcih iz Kolumbije, Malezije, Rusije in Tajske. Poleg tega so konsolidirani finančni podatki, ki so na voljo za proizvajalca v Mehiki, zadevali skupino družb, ki so bile ustanovljene in so dejavne v različnih državah, tako da ni bilo mogoče ugotoviti prispevka proizvodnje in prodaje v Mehiki k finančnim rezultatom. Komisija je tudi predhodno ugotovila, da eden od brazilskih proizvajalcev proizvaja samo aluminijasta kolesa, tako da se ni mogel upoštevati pri izračunu PSA-stroškov ter dobička.

(128)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019 navedla, da je imela mednarodna skupina, ki deluje v Braziliji in Turčiji (in drugih državah), lahek dostop do finančnih podatkov za obdobje preiskave. Zadevno letno poročilo je vsebovalo informacije o konsolidiranih rezultatih skupine, pa tudi podrobne informacije o posameznih rezultatih matične družbe s sedežem v Braziliji, ki je tudi proizvajala jeklena kolesa, ter manj podrobne informacije o rezultatih njenih dveh hčerinskih družb, ki delujeta v Turčiji. Informacije o hčerinskih družbah v Turčiji so bile omejene na neto prihodke od prodaje, stroške prodaje, operativne stroške, davek na dohodek ter dobiček. Tako ni bila mogoča presoja pomembnosti stroškov, vključenih v kategorijo stroškov poslovanja.

(129)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019 tudi ugotovila, da bi bilo mogoče razumno pričakovati, da bo proizvajalec iz Južne Afrike pravočasno objavil svoje letno poročilo za obdobje preiskave, da bi se uporabilo pri izračunu. Čeprav je proizvajalec v Južni Afriki pripadal mednarodni skupini, je Komisija lahko potencialno sprejela konsolidirane finančne podatke, ki so pomembni za proizvajalca v Južni Afriki, saj delež prometa, ustvarjenega v Južni Afriki, v skupnem prometu skupine ni bil zanemarljiv.

(130)

Ne glede na zgoraj navedeno se je za podatke, ki so na voljo brazilskemu proizvajalcu iz uvodne izjave 128, štelo, da so najbolj popolni za določitev reprezentativnih PSA-stroškov ter dobička.

(131)

Pritožnik je v svojih pripombah v zvezi z obvestilom z dne 16. aprila 2019 ponovno izrazil naklonjenost Turčiji kot reprezentativni državi; vendar ni nasprotoval ugotovitvi Komisije, da bi se Brazilija lahko uporabljala kot reprezentativna država.

(132)

Zato je Komisija odločila, da je bila Brazilija primerna reprezentativna država v smislu proizvodnje izdelka, ki se preiskuje, ter razpoložljivosti in kakovosti finančnih podatkov za obdobje preiskave, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 128.

(133)

Po preveritvenih obiskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, v katerih je Komisija določila končni seznam surovin in ustreznih oznak HS ali tarifnih oznak, je bilo mogoče potrditi, da je Brazilija predložila najpopolnejše podatke za določitev neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti potrebnih za konstruiranje normalne vrednosti.

3.2.2.4 Raven socialne zaščite in varstva okolja

(134)

Ker je bilo ugotovljeno, da je Brazilija najbolj primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne in okoljske zaščite v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.2.2.5 Zaključek

(135)

Na podlagi zgornje analize je Brazilija izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Brazilija ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za proizvodne dejavnike, PSA-stroške ter dobiček v obdobju preiskave.

3.2.3 Viri za opredelitev neizkrivljenih stroškov

(136)

Komisija je v obvestilu z dne 6. marca 2019 navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, uporabila pa bo tudi statistike Mednarodne organizacije dela (MOD) in nacionalne statistike za vzpostavitev neizkrivljenih stroškov dela in drugih virov ter druge vire glede na izbrano reprezentativno državo, da bi določila neizkrivljene stroške energije (na primer električne energije, zemeljskega plina in vode).

(137)

V svojih pripombah z dne 18. marca 2019 je proizvajalec izvoznik trdil, da se Brazilija ne bi smela šteti za ustrezno reprezentativno državo zaradi omejitev izvoza v Braziliji v zvezi z ploščati valjani izdelki, sporočenimi v popisu OECD o izvoznih omejitvah za industrijske surovine (67), kar bi lahko vplivalo ne le na domačo ceno, ampak tudi na uvozno ceno teh vložkov. V zvezi s tem je proizvajalec izvoznik opozoril zlasti na to, da je vroče valjano jeklo glavna surovina, ki predstavlja 40 do 60 % skupnih proizvodnih stroškov.

(138)

Komisija je proučila obstoj izvoznih omejitev v Braziliji in v obvestilu z dne 16. aprila 2019 potrdila, da je za izvoz nekaterih ploščatih izdelkov iz jekla potrebno izvozno dovoljenje v skladu z zakonom št. 9.112 z dne 10. oktobra 1995 (68) o izvozu občutljivega blaga in z njim povezanih storitev. Komisija je na tej stopnji ugotovila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki v svoji proizvodnji niso uporabljali ploščate valjane izdelke, uvrščene pod oznake HS, za katere so veljale izvozne omejitve v Braziliji.

(139)

Vendar je Komisija po preveritvenih obiskih ugotovila, da je ploščate valjane izdelke, uvrščene pod oznake HS, za katere velja omejitev izvoza iz uvodne izjave 138, tj. tarifne podštevilke HS 7228 70 (v nadaljnjem besedilu: kotni profili in drugi profili), dejansko uporabljal edini pregledani proizvajalec izvoznik v proizvodnji zadevnega izdelka.

(140)

Zato se je Komisija odločila, da bo nadomestila izkrivljene stroške tega posebnega dejavnika proizvodnje z mednarodnim referenčnimi vrednostmi namesto uvozne cene v Braziliji. Referenčna vrednost je razložena v uvodni izjavi 158 spodaj.

(141)

V dopisu z dne 18. marca 2019 je proizvajalec izvoznik trdil, da potrošni material ne bi smel biti vključen med proizvodne dejavnike za namen uporabe člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, saj se člen 2(6a)(b) osnovne uredbe nanaša na surovine in energijo ter ne vključuje potrošnega materiala.

(142)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019 trdila, da so potrošni materiali vključeni v področje uporabe člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, saj ta določba zajema vse proizvodne stroške in stroške prodaje, ki so potrebni za izračun normalne vrednosti brez kakršne koli izključitve. Nasprotno, člen 2(6a)(b) osnovne uredbe pojasnjuje pojem „znatno izkrivljanje“, ki sproži uporabo določb za določitev normalne vrednosti iz člena 2(6a) osnovne uredbe, vendar ne navaja sporočene cene in stroške (med drugim tudi surovine in energijo) v tem drugačnem okviru. Zato je Komisija menila, da se morajo proizvajalci izvozniki sporočiti vse stroške proizvodnje in prodaje, vključno z potrošnim blagom in ne glede na njihov delež v skupnih stroških proizvodnje, katere je treba upoštevati pri izračunu normalne vrednosti. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(143)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019, ki temelji na odločitvi o uporabi Brazilije kot reprezentativne države, zainteresirane strani obvestila, da bo uporabljala GTA za določitev neizkrivljenih stroškov za proizvodne dejavnike, statistične podatke MOD in druge javno dostopne vire (69) za določitev neizkrivljenih stroškov dela, ter tarife, ki jih zaračunavajo izbrani brazilski dobavitelji električne energije, zemeljskega plina in vode, da se določijo neizkrivljeni stroški te vrste energije.

(144)

Komisija je zainteresirane strani tudi obvestila, da bo za vzpostavitev neizkrivljenih stroškov prodaje, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička uporabila finančne podatke skupine Iochpe Maxion, in sicer zlasti za matično družbo s sedežem v Braziliji, za katero so bili na voljo podrobni podatki v dokumentu skupine „Posamezni in konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. decembra 2018, in poročilo neodvisnega revizorja“ (70).

(145)

Komisija po obvestilu z dne 16. aprila 2019 ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb v zvezi z viri neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti. Zato so bili viri, navedeni v uvodnih izjavah 143 in 144, začasno potrjeni.

3.2.4 Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

3.2.4.1 Proizvodni dejavniki

(146)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 29, si je Komisija v obvestilu z dne 6. marca 2019 prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalec izvoznik uporablja v proizvodnji zadevnega izdelka.

(147)

Komisija po obvestilu z dne 6. marca 2019 ali obvestilu z dne 16. aprila 2019 ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov.

(148)

Komisija je v obvestilu z dne 16. aprila 2019, ki temelji na informacijah, prejetih od zainteresiranih strani, pripravila seznam 60 morebitnih oznak HS, ki ustrezajo proizvodnim dejavnikom pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(149)

Komisija je nato po preveritvenih obiskih v prostorih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sestavila končni seznam proizvodnih dejavnikov in ustreznih oznak HS.

(150)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS, če je to ustrezno:

Preglednica 1

Proizvodni dejavnik

Oznaka v brazilski tarifni uvrstitvi

Neizkrivljena vrednost

Surovine

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla, nekapirani, širine 600 mm ali več, in debeline

—	nad 10 mm,

7208 36

4,91 CNY/kg

—	4,75 mm, vendar ne več kot 10 mm,

7208 37 00

4,86 CNY/kg

—	3 mm, vendar manj kot 4,75 mm,

7208 38

4,89 CNY/kg

—	manj kot 3 mm

7208 39

4,57 CNY/kg

Profilno jeklo

—	kotni profili in drugi profili

[n. r.]

5.06 CNY/kg

Barva

—	na osnovi poliestrov,

3208 10

42.87 CNY/kg

—	na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov,

3208 20

42.12 CNY/kg

—

drugo,

3208 90

54.65 CNY/kg

—	epoksidne smole

3907 30

28.70 CNY/kg

Varilna žica

—	žica iz ogljikovega jekla,

7217 30

12,51 CNY/kg

—	žica iz silicij-manganovega jekla,

7229 20 00

9,73 CNY/kg

—	žica iz legiranega jekla, drugo

7229 90 00

21,74 CNY/kg

Ventil

8481 30 00

10,30 CNY/kos

Plini

—	propan, utekočinjen,

2711 12

3,73 CNY/kg

—

argon,

2804 21

n. r. (glej uvodni izjavi 153 in 154)

—

dušik,

2804 30 00

10,86 CNY/m3

—

kisik,

2804 40 00

6,69 CNY/m3

—	ogljikov dioksid

2811 21 00

24,76 CNY/kg

Druge kemikalije

—	klorovodikova kislina,

2806 10

1,68 CNY/kg

—	kavstična soda,

2815 12 00

2,41 CNY/kg

—	dinatrijev karbonat,

2836 20

1,45 CNY/kg

—	mlečna kislina,

2918 11 00

21,22 CNY/kg

—	natrijev hidrogenkarbonat,

3402 19 00

15,03 CNY/kg

—	mazalni preparati,

3403 19 00

44,54 CNY/kg

—	preparati za dekapiranje,

3810 10

66,46 CNY/kg

—	razredčilo,

3814 00

40,26 CNY/kg

—	natrijev nitrat,

3815 90

74,48 CNY/kg

—	poliakrilamid

3906 90

17,74 CNY/kg

Delo

Stroški dela v proizvodnem sektorju

[n. r.]

34,53 CNY/uro

Energija

Električna energija

[n. r.]

0,69 – 1,01 CNY/kWh

Zemeljski plin

[n. r.]

3,42 – 4,03 CNY/m3

Voda

[n. r.]

181,92 CNY/mesec ali 35,41–70,67 CNY/ton

Lesni peleti

4401 31 00

0,65 CNY/kg

Stranski proizvodi/odpadki

Jekleni ostružki, odrezki, okruški, odpadki pri brušenju in žaganju, opilki,

obrezline in odpadki pri stiskanju, v paketih ali ne

7204 41 00

1.70 CNY/kg

(a) Surovine in ostanki

(151)

Komisija je med preveritvenimi obiski preverila uporabljene surovine in jeklene ostanke, ki se ustvarijo pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(152)

Ker ni bilo nobenih informacij o trgu reprezentativne države, je Komisija je za vse surovine, razen za profilno jeklo, uporabila uvozne cene. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 112 ugotovila, da v zadevnem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b). Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na proizvode, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Dejansko se zdi, da je uvozna cena številnih surovin, ki jih je LRK izvozila v Brazilijo, nižja od cen drugega uvoza. Po izključitvi LRK je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal od 40 do 100 % celotnega uvoza v Brazilijo.

(153)

Komisija je ugotovila, da je bil obseg uvoza argona v Brazilijo zanemarljiv, zato se referenčna vrednost ne more šteti za zanesljivo. V zvezi z odpadnim jeklom je Komisija ugotovila, da je bila uvozna cena v Braziliji znatno višja od uvozne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, in se zato ni štela za zanesljivo.

(154)

Ker so dejanski stroški argona, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin (manj kot 0,005 %) v obdobju preiskave in niso imeli nobenega vpliva na izračune stopnje dampinga, ne glede na vir, ki bi bil uporabljen za nadomestitev teh stroškov, se je Komisija odločila, da jih vključi v režijske stroške proizvodnje.

(155)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno odpadnega jekla, se je obrnila na brazilske statistične podatke o izvozu. Za izračun izvozne cene odpadnega jekla se ustrezno uporabljajo določbe uvodne izjave 152. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ni bilo nobenega izvoza odpadnega jekla iz Brazilije v LRK.

(156)

Da bi se vzpostavila neizkrivljena cena surovin, ki so bile dobavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, je Komisija dodala mednarodne stroške prevoza in zavarovanja (71), uporabila uvozno dajatev reprezentativne države in uvozni ceni dodala domače stroške prevoza. Mednarodni in domači stroški prevoza za vse surovine ter stroški zavarovanja so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(157)

Kadar se je izvozna cena (72) uporabila za določitev neizkrivljene cene surovine, ni bilo nobenih nadaljnjih prilagoditev podatkov iz GTA. Komisija je menila, da stroški med brazilskim dobaviteljem in mednarodnim pristaniščem predstavljajo stroške med tem dobaviteljem in njegovim brazilskim kupcem. Cena, navedena v GTA, bi se zato lahko sprejela kot cena surovine, kot je bila dobavljena na vhod tovarne proizvajalca izvoznika.

(158)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 137 do 140, je Komisija uporabila mednarodno referenčno vrednost za določitev neizkrivljenih cen profilnega jekla. Uporabljena neizkrivljena mednarodna referenčna vrednost je cena franko tovarna za konstrukcijske profile in gredi v Latinski Ameriki (73). Ta referenčna vrednost se je štela za neizkrivljeno, ker je temeljila na aritmetičnem povprečju transakcijskih vrednosti, ugotovljenih v Braziliji in Mehiki, in se je zato štelo, da odraža konkurenčne tržne razmere na tem območju. Ta referenčna vrednost je pokazala cene v razponu od 4,55 CNY/kg do 5,61 CNY/kg v obdobju preiskave.

(159)

Za nekatere surovine sodelujoči proizvajalec izvoznik v svojih evidencah ni mogel določiti obsega porabe. Dejanski stroški teh surovin so predstavljali zanemarljiv delež skupnih dejanskih proizvodnih stroškov, tj. manj kot 0,5 %. Ti stroški so bili vključeni v režijske stroške proizvodnje, kot je razloženo v uvodni izjavi 169.

(b) Delo

(160)

Za določitev referenčne vrednosti za stroške dela je Komisija uporabila statistične podatke MOD skupaj z javno dostopnimi informacijami o dodatnih stroških dela, ki jih ima delodajalec v Braziliji.

(161)

S statističnimi podatki MOD (74) so bili zagotovljeni podatki o povprečju dejansko opravljenih tedenskih ur na zaposlenega in mesečnih dohodkih zaposlenih v proizvodnji v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi teh podatkov izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom (75) (prispevki za socialno varnost in brezposelnost, ki jih krije delodajalec).

(162)

Cena električne energije, ki jo je dobavljal eden največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brasil, je bila lahko dosegljiva (76). Podatki so bili dovolj podrobni za določitev cene električne energije in cene za uporabo distribucijskega sistema (modalidade tarifaria azul), ki jih plačajo industrijski uporabniki.

(163)

Opozoriti je treba, da v Braziliji regulativni organ, Agência Nacional de Energia Elétrica (77) (v nadaljnjem besedilu: ANEEL), od dobaviteljev električne energije zahteva, da zvišajo svoje tarife za določen odstotek, da bi tako uravnaval porabo električne energije v državi. Družba ANEEL uporablja sistem barvnih oznak (78) (zelena, rumena, rdeča 1, rdeča 2), s katerim sporoča, ali bi morala cena električne energije ostati, kot jo predlaga dobavitelj (zelena), ali pa se bi morala povečati za 0,010 BRL/kWh (rumena), 0,030 BRL/kWh (rdeča 1) ali za 0,050 BRL/kWh (rdeča 2). Barvne oznake, ki jih objavi družba ANEEL enkrat na mesec, so bile za obdobje preiskave lahko dostopne na spletišču družbe EDP Brasil (79). Komisija je pri določanju neizkrivljenih stroškov električne energije upoštevala barvne oznake, ki so bile uporabljene v obdobju preiskave, in je ceno ustrezno prilagodila.

(164)

Neizkrivljeni stroški električne energije v preglednici 1 so navedeni kot razpon, saj se za posamezne potrošnike glede na njihovo porabo uporabljajo različne tarife.

(d) Zemeljski plin in lesni peleti

(165)

Proizvajalci izvozniki so za proizvodnjo toplote uporabljali zemeljski plin ali lesne pelete. Povprečna cena zemeljskega plina za industrijske uporabnike v Braziliji v obdobju preiskave je bila lahko dosegljiva v mesečni publikaciji Ministrstva za rudarstvo in energetiko (80). Neizkrivljeni stroški lesnih peletov so bili določeni na podlagi uvozne cene v Braziliji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 152.

(166)

Neizkrivljeni stroški zemeljskega plina v preglednici 1 so navedeni kot razpon, saj se za posamezne potrošnike glede na njihovo porabo uporabljajo različne tarife.

(e) Voda

(167)

Tarifa za vodo, ki jo je zaračunavala družba Sabesp, odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v zvezni državi São Paulo, je bila lahko dosegljiva. Informacije so vsebovale podrobne podatke o tarifah (81), ki so se v letu 2018 uporabljale za industrijske uporabnike v različnih podregijah in občinah zvezne države Sao Paulo (82). Komisija je svojo določitev neizkrivljenih stroškov za vodo in zbiranje odplak osnovala na tarifi, ki se je uporabljala za industrijske stranke na metropolitanskem območju v obdobju preiskave.

(168)

Neizkrivljeni stroški vode iz preglednice 1 so navedeni kot razpon, saj se za posamezne potrošnike glede na njihovo porabo uporabljajo različne tarife.

3.2.4.2 Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški ter dobiček

(169)

Režijski stroški proizvodnje, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, so se povečali za stroške surovin, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti obsega porabe v evidencah proizvajalca izvoznika, stroški argona pa so pojasnjeni v uvodnih izjavah 153 in 154 in nato izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel proizvajalec izvoznik. Ta odstotek je bil uporabljen v neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(170)

Komisija je za PSA-stroške in dobiček uporabila finančne podatke matične družbe s sedežem v Braziliji, ki je del skupine Iochpe Maxion, saj ima matična družba sedež v Braziliji in proizvaja zadevni izdelek (83), kot je navedeno v obvestilu z dne 16. aprila 2019.

(171)

Pri izračunu PSA-stroškov Komisija ni upoštevala postavke „delež dobička (izgube) hčerinskih družb“, ker ti stroški (ali prihodki) niso bili povezani z zadevnim izdelkom in so bili specifični za mednarodno strukturo skupine. Leta 2018 je matična družba prejela delež dobička hčerinskih družb. Prilagoditev je pomenila višji odstotek PSA-stroškov, vendar nižji odstotek dobička. Skupno gledano, to ni imelo nobenega vpliva na raven PSA-stroškov in dobička skupaj.

3.2.4.3 Izračun normalne vrednosti

(172)

Komisija je pri konstruiranju normalne vrednosti upoštevala naslednje korake.

(173)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto.

(174)

Drugič, Komisija je povečala neizkrivljene stroške proizvodnje, tako da je dodala režijske splošne proizvodne, kot je opisano v uvodni izjavi 169, da bi določila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(175)

Na koncu je Komisija za ugotovljene proizvodnje stroške, kot je opisano v uvodni izjavi 174, uporabila PSA-stroške ter dobiček matične družbe skupine Iochpe Maxion, kot je razloženo v uvodnih izjavah 170 in 171.

(176)

PSA-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 11,21 %.

(177)

Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 5,06 %.

(178)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Ker je v vzorcu ostal samo en proizvajalec izvoznik, je Komisija konstruirala normalno vrednost vsake vrste izdelka samo za tega proizvajalca izvoznika.

3.3 Izvozna cena

(179)

Zadevni proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.4 Primerjava

(180)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(181)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Prilagoditve, ki so temeljile na dejanskih številčnih podatkih sodelujoče družbe, so bile opravljene za manipulativne stroške in stroške notranjega prevoza, stroške pakiranja, stroške kredita ter bančne stroške.

3.4.1 Stopnja dampinga

(182)

Komisija je za vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(183)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

Družba	Začasna stopnja dampinga (%)
Xingmin Intelligent Transportation Systems Co., Ltd	69,4
Tangshan Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4
Xianning Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4

(184)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18, je bil vzorec zaradi nesodelovanja dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in izključitve drugega proizvajalca izvoznika zaradi zmanjšanja obsega izdelka zmanjšan na samo eno družbo, in sicer na skupino Xingmin Group. Zato v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni bilo mogoče določiti tehtanega povprečja stopnje dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike. V skladu s členom 17(4) in členom 18 osnovne uredbe se je Komisija ob upoštevanju stopnje nesodelovanja v vzorcu in nezadostnega časa za izbiro novega vzorca v tej pozni fazi postopka odločila uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva v zvezi z vzorcem.

(185)

Na podlagi tega se je Komisija za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike izjemoma odločila, da stopnjo dampinga določi na isti ravni kot edini preostali vzorčeni proizvajalec izvoznik. Tako se je odločila zato, ker je po njenem mnenju neuspeh vzorca povzročila tudi izključitev nekaterih vrst izdelka, ki je zaradi posledične izključitve enega od dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki sta ostali v vzorcu, neposredno vplivala na vzorec. Komisija je upoštevala tudi to, da je družba, ki je še ostala v vzorcu, predstavljala približno 20 % uvoza zadevnega izdelka, in da je v Unijo izvažala najrazličnejše vrste izdelka.

(186)

Za vse druge proizvajalce izvoznike se je Komisija odločila, da bo preostalo stopnjo dampinga osnovala na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga, ugotovljeni v vzorčeni družbi za osem vrst izdelka z najvišjimi posameznimi stopnjami dampinga. Obseg izvoza teh vrst izdelka je predstavljal približno 29 % celotnega obsega izvoza zadevnega podjetja v Unijo in se šteje za dovolj reprezentativnega.

(187)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Družba	Začasna stopnja dampinga (%)
Xingmin Intelligent Transportation Systems Co., Ltd	69,4
Tangshan Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4
Xianning Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4
Druge sodelujoče družbe	69,4
Vse druge družbe	80,1

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(188)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 11 proizvajalcev. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(189)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 35 milijonov jeklenih koles. Komisija je ta podatek določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika EUWA, ga navzkrižno preverila in po potrebi posodobila s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so trije proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 35 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2 Trg in potrošnja Unije

(190)

Trg jeklenih koles zajema različne vrste izdelkov, ki so odvisne predvsem od vrste vozil, na katera so kolesa pritrjena. Te vrste izdelkov se večinoma razlikujejo po velikosti, tako da so izdelki manjše velikosti namenjeni za osebne avtomobile, izdelki z večjim premerom pa za težke tovornjake in motorna vozila za posebne namene. Industrija običajno razvršča te vrste izdelkov v dve kategoriji: kolesa za osebna vozila (vozila z največ 8 sedeži) in kolesa za gospodarska vozila (vsa druga vozila). Vse te vrste imajo enake osnovne fizikalne lastnosti in uporabo ter se zato za namene te preiskave obravnavajo kot en sam izdelek.

(191)

Preiskava je pokazala, da so tako Kitajski proizvajalci kot proizvajalci Unije dejavni na področju koles za osebna vozila kot za gospodarska vozila. Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, je približno 45 % kitajskega uvoza v obdobju preiskave zajemalo kolesa za osebna vozila, 55 % pa kolesa za gospodarska vozila. V Uniji približno 65 % prodaje zajema kolesa za osebna vozila, 35 % pa kolesa za gospodarska vozila.

(192)

Jeklena kolesa se v Uniji prodajajo prek dveh glavnih distribucijskih kanalov: bodisi neposredno proizvajalcem avtomobilov, bodisi neodvisnim podjetjem, ki razvijajo in tržijo jeklena kolesa pod blagovnimi znamkami in jih nato prodajajo trgovcem na debelo ali trgovcem na drobno. Čeprav avtomobilski proizvajalci zahtevajo precej stroge specifikacije, imajo vsa kolesa enake/primerljive lastnosti, ne glede na njihov distribucijski kanal, tako da dejansko vse vrste jeklenih koles predstavljajo eno samo homogeno vrsto. Najpomembneje pa je, da obstajajo jasne povezave med obema distribucijskima kanaloma, saj lahko cene v enem distribucijskem kanalu izvajajo pritisk na cene v drugem distribucijskem kanalu.

(193)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoza iz vseh tretjih držav.

(194)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

	2015	2016	2017	OP
Celotna potrošnja Unije (tisoč kosov)	38 554	38 523	40 161	39 387
Indeks	100	100	104	102
Vir: EUWA, vzorčeni proizvajalci.

(195)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 2 %.

4.3 Uvoz iz zadevne države

(196)

Oznake KN ex 8708 70 10, ex 8708 70 99 in ex 8716 90 90 ne vključujejo samo jeklena kolesa, ampak širšo paleto izdelkov. Poleg tega je teža edina razpoložljiva merilna enota v Eurostatu, ki morda ne dovoljuje ustrezne primerljivosti podatkov med različnimi viri uvoza, saj gre za različne vrste jeklenih koles z najrazličnejšimi premeri in koles različne teže ter potencialno različne in/ali spreminjajoče se mešanice izdelkov (kolesa za osebna vozila in gospodarska vozila, vključno, med drugim, kolesa za traktorje in prikolice). EUWA je to vprašanje izpostavila v svoji pritožbi in je poleg številčnih podatkov v pritožbi predložila tudi lastne ocene obsega uvoza iz Kitajske, Turčije in drugih držav, kar je preverila Komisija. Na podlagi tega je Komisija zainteresirane strani obvestila in jim omogočila, da dajo pripombe na različne vire podatkov, vključno z ocenami obsega uvoza, ki so bile predložene med preiskavo EUWA, ter obsegom uvoza in cenami na podlagi podatkov Eurostata. Nobena stran ni nasprotovala tem ocenam obsega uvoza, tako da so se štele za najboljši vir razpoložljivih informacij. Čeprav je EUWA izrazila dvome glede ravni cen, ki jih je zagotovil Eurostat, se je Komisija zaradi pomanjkanja drugih razpoložljivih informacij oprla na podatke Eurostata, da bi določila vsaj cenovne trende. Vendar je Komisija uporabila cene, prejete od vzorčenih strani, da bi primerjala ravni cen pri določitvi nelojalnega nižanja cen in stopnje škode.

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz LRK

(197)

Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(198)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

	2015	2016	2017	OP
Obseg uvoza iz LRK (tisoč kosov)	1 007	1 257	1 963	2 093
Indeks	100	125	195	208
Tržni delež	2,6 %	3,3 %	4,9 %	5,3 %
Indeks	100	125	187	204
Vir: EUWA.

(199)

Uvoz iz LRK in njegov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju podvojila. Uvoz se je povečal s približno 1 milijona na 2 milijona kosov, kar ustreza povečanju tržnega deleža z 2,6 % na 5,3 % v obdobju preiskave. Uvoz iz LRK je znašal okrog 25 % skupnega uvoza v obdobju preiskave. Treba je opozoriti, da je na osnovi dosegljivih podatkov kitajski uvoz zajemal tako kolesa za osebne avtomobile kot kolesa za gospodarska vozila ter da se je povečal za obe vrsti koles, vendar se je uvoz koles za osebne avtomobile povečal za precej več.

4.3.2 Cene uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen

(200)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (197), je Komisija določila trende cen uvoza na osnovi podatkov Eurostata, kot jih je razkrila Komisija stranem med preiskavo. Čeprav podatki Eurostata niso zagotovili natančne slike o absolutni ravni uvoza in s tem o cenah na enoto, je treba opozoriti, da je bil kljub temu edini razpoložljivi vir informacij, s katerim je bilo mogoče določiti vsaj cenovne trende. Podatki, navedeni v nadaljevanju, so bili zato obravnavani v tem okviru in se torej niso uporabili za primerjavo ravni cen.

(201)

Cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/kg)

	2015	2016	2017	OP
LRK	2,04	1,90	1,85	1,90
Indeks	100	93	91	93
Vir: Eurostat.

(202)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale za 7 %.

(203)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tudi tako, da je primerjala:

—	tehtane povprečne cene za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenega sodelujočega kitajskega proizvajalca, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije (84), ki je določeno na podlagi CIF (stroški, zavarovanje, tovor) z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu, ter

—	ustrezne tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna.

(204)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Znatno nelojalno nižanje cen je bilo med 8,7 % in 42,6 %, rezultat tega pa je bila tehtana povprečna stopnja v višini 26,2 % za sodelujočega izvoznika.

4.4 Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1 Splošne pripombe

(205)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(206)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(207)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika EUWA. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije, vendar so bili po preverjanjih pri vzorčenih proizvajalcih Unije po potrebi posodobljeni. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(208)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(209)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2 Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(210)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2015	2016	2017	OP
Obseg proizvodnje (tisoč kosov)	36 399	35 252	36 860	34 999
Indeks	100	97	101	96
Proizvodna zmogljivost (tisoč kosov)	52 050	52 226	52 744	52 289
Indeks	100	100	101	100
Izkoriščenost zmogljivosti	69,9 %	67,5 %	69,9 %	66,9 %
Indeks	100	97	100	96
Vir: EUWA, vzorčeni proizvajalci.

(211)

Skupna proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 %. Ker se je proizvodna zmogljivost ohranila skoraj na isti ravni skozi celotno zadevno obdobje, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala z 69,9 % na 66,9 %.

4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(212)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

	2015	2016	2017	OP
Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tisoč kosih)	32 731	32 299	32 581	31 451
Indeks	100	99	100	96
Tržni delež	84,9 %	83,8 %	81,1 %	79,8 %
Indeks	100	99	96	94
Vir: EUWA, vzorčeni proizvajalci.

(213)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %, medtem ko se je uvoz iz Kitajske podvojil. Zato se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 % (s 84,9 % na 79,8 %).

4.4.2.3 Rast

(214)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem kažejo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti niti v absolutnem smislu niti v zvezi s potrošnjo.

4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(215)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

	2015	2016	2017	OP
Število zaposlenih	2 970	2 949	2 947	2 985
Indeks	100	99	99	100
Produktivnost (v tisoč kosih/zaposlenega)	12,3	12,0	12,4	11,6
Indeks	100	98	102	95
Vir: EUWA, vzorčeni proizvajalci.

(216)

V obravnavanem obdobju je zaposlenost v Uniji ostala stabilna. Rasti potrošnje dejansko ni bilo mogoče primerjati s podobno rastjo zaposlenosti, saj se je obseg prodaje in proizvodnje zmanjšal. Ker se je proizvodnja zmanjšala za 4 %, se je produktivnost industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

4.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(217)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije.

(218)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.4.3 Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(219)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečna prodajna cena v Uniji (v EUR)

	2015	2016	2017	OP
Povprečna prodajna cena na enoto franko tovarna v Uniji za nepovezane stranke	15,3	15,8	18,0	18,4
Indeks	100	104	118	121
Stroški proizvodnje na enoto	14,4	14,3	17,1	18,5
Indeks	100	99	118	128
Vir: Vzorčeni proizvajalci.

(220)

Čeprav se je proizvodna cena industrije Unije povečala za 28 % v zadevnem obdobju, zlasti zaradi močnega povečanja stroškov vroče valjanih ploščatih jeklenih izdelkov, ki je glavna surovina, se je povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji povečala le za 21 % v obdobju preiskave. To kaže na močno oviranje dviga cen zaradi znatnega povečanja uvoza zadevnega izdelka. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju v oddelku 4.4.3.4, je to pomembno vplivalo na finančni položaj industrije Unije, ki je v obdobju preiskave poslovala z izgubo.

4.4.3.2 Stroški dela

(221)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

	2015	2016	2017	OP
Povprečni stroški dela na zaposlenega	51 975	48 466	51 577	53 484
Indeks	100	93	99	103
Vir: Vzorčeni proizvajalci.

(222)

Od leta 2015 do obdobja preiskave so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije povečali za 3 %. Stroški dela so se povečali zlasti v letu 2017 zaradi pravne spremembe v državi članici enega od vzorčenih proizvajalcev.

4.4.3.3 Zaloge

(223)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

	2015	2016	2017	OP
Končne zaloge (v tisoč kosih)	2 327	1 845	2 155	1 631
Indeks	100	79	93	70
Končne zaloge kot delež proizvodnje	6,4 %	5,2 %	5,8 %	4,7 %
Indeks	100	82	91	73
Vir: EUWA, vzorčeni proizvajalci.

(224)

Zaloge se ne morejo šteti za ustrezen kazalnik škode, saj se proizvodnja jeklenih koles v veliki meri izvaja po naročilu; zaloge v določenem trenutku so večinoma rezultat prodanega blaga, ki še ni bilo dobavljeno. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(225)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšale za 30 %. Končne zaloge kot delež proizvodnje so se rahlo zmanjšale, in sicer s 6,4 % leta 2015 na 4,7 % v obdobju preiskave, tj. za 27 %.

4.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(226)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2015	2016	2017	OP
Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)	2,3 %	7,1 %	3,5 %	–1,1 %
Indeks	100	309	153	–49
Denarni tok (v EUR)	7,9 %	11,9 %	4,3 %	6,1 %
Indeks	100	151	54	78
Naložbe (v 000 EUR)	7 326	6 830	9 990	13 713
Indeks	100	93	136	187
Donosnost naložb	16,1 %	48,6 %	24,7 %	– 5,5 %
Indeks	100	301	153	–34
Vir: Vzorčeni proizvajalci

(227)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je bila v zadevnem obdobju neenakomerna, vendar se je na splošno zmanjševala od leta 2016 in je v obdobju preiskave postala negativna.

(228)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka je bilo v obravnavanem obdobju negativno, čeprav je bilo poslabšanje, zlasti ob koncu obdobja preiskave, manj poudarjeno kot gibanje dobičkonosnosti

(229)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 87 %. Skoraj polovica naložb je zadevala vzdrževanje proizvodnih linij. Vendar so bile pomembne tudi naložbe v nove zmogljivosti v skladu z napovedanim povečanjem povpraševanja v prihodnjih letih za kolesa z večjim premerom, kar zahteva dodatne zmogljivosti za strojno obdelavo in barvanje.

(230)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, kljub povečanju skupnih naložb v letu 2016, kar odraža zgoraj opisana gibanja dobičkonosnosti in denarnega toka.

4.4.4 Sklep o škodi

(231)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene zvišale za 21 %, kar ni zadostovalo za kritje povečanih proizvodnih stroškov (28 %) v obdobju preiskave. To je pomenilo, da se je stopnja dobička 2,3 % v letu 2015 spremenila v izgubo v obdobju preiskave (–1,1 %). Ta trend je privedel do podobnih padcev v denarnem toku (–22 %) in donosnosti naložb (–134 %).

(232)

V obravnavanem obdobju se je raven proizvodnje industrije Unije zmanjšala za 4 %, obseg prodaje je tudi upadel za 4 %, tržni delež pa se je zmanjšal s 84,9 % na 79,8 %, medtem ko se je potrošnja povečala za 2 %. Opozoriti je treba, da je Kitajski v istem obdobju uspelo podvojiti svoj tržni delež. Zaradi teh dogodkov je industrija Unije v ranljivem položaju.

(233)

Zelo malo pregledanih kazalnikov je pokazalo pozitiven razvoj v obravnavanem obdobju. Naložbe so se povečale za 87 %, vendar zadevajo predvsem nadomestitev in nadgradnjo strojev. Prav tako so se zaloge v obravnavanem obdobju zmanjšale, ker pa je večina proizvodov izdelanih po naročilu, se zmanjšanje zalog v tem primeru ne more šteti za pozitiven razvoj.

(234)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija na tej stopnji sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VZROČNA POVEZAVA

(235)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila, ali bi tudi drugi znani dejavniki lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz tretjih držav, uspešnost izvoza industrije Unije in gibanje stroškov surovin.

5.1 Učinki dampinškega uvoza

(236)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 108 %, prav tako pa se je podvojil tržni delež. Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz LRK je povzročilo znatno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije. Poleg tega so se cene uvoza iz LRK v povprečju znižale za 7 % in na podlagi najboljših dosegljivih informacij je to povzročilo nelojalno znižanje cen industrije Unije v obdobju preiskave v povprečju za vsaj 26,2 %. Nizke cene uvoza iz LRK so v obdobju preiskave prav tako znatno zajezile cene, zaradi česar je industrija Unije utrpela izgube, saj ni mogla zvišati svojih cen nad svojimi proizvodnimi stroški.

(237)

Analiza kazalnikov škode v uvodnih izjavah 186 do 211 kaže, da se je gospodarski položaj industrije Unije poslabšal, kar sovpada s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Industrija Unije je izgubila tržne deleže cenejšemu, dampinškemu, kitajskemu uvozu, nekateri vzorčeni proizvajalci Unije pa so potrdili tudi dejstvo, da proizvajalci avtomobilov, kot je bilo že ugotovljeno v preiskavi aluminijastih koles (85), še vedno uporabljajo kitajske referenčne vrednosti za pritisk na cene. To je znatno obremenilo cene Unije, ki niso mogle prenesti povečanja stroškov. Dejansko sta ugotovljeno občutno povečanje uvoza in znatno znižanje prodajnih cen glavna dejavnika, ki ju je treba obravnavati v tem primeru. Cenovni pritisk, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz LRK, je povzročil zamrznitev cen za industrijo Unije. Zlasti v letu 2017 in v obdobju preiskave, ko so se stroški proizvodnje na enoto zaradi višjih cen jekla povečali, industrija Unije teh stroškov ni mogla v celoti prenesti na svoje prodajne cene. Zaradi tega so se kazalniki uspešnosti industrije Unije poslabšali, kar je povzročilo izgube v obdobju preiskave.

(238)

Na podlagi tega se lahko sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije.

5.2 Učinki drugih dejavnikov

5.2.1 Uvoz iz tretjih držav

(239)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

Država		2015	2016	2017	OP
Turčija	Obseg (v tisoč kosih)	3 433	3 450	3 557	3 793
	Indeks	100	100	104	110
	Tržni delež	8,9 %	9,0 %	8,9 %	9,6 %
	Indeks	100	101	100	108
	Povprečna cena (na kg)	2,11	1,98	2,00	1,96
	Indeks	100	94	95	93
Druge države	Obseg (v tisoč kosih)	1 383	1 517	2 050	2 050
	Indeks	100	110	148	148
	Tržni delež	3,6 %	3,9 %	5,1 %	5,2 %
	Indeks	100	110	142	145
	Povprečna cena (na kg)	2,85	2,69	2,77	2,85
	Indeks	100	94	97	100
Vir: EUWA za količine, Eurostat za gibanje cen.

(240)

Čeprav se je uvoz iz Turčije v obdobju preiskave povečal, je bil razvoj tega uvoza precej manj izrazit kot kitajski uvoz.

(241)

V obdobju preiskave se je uvoz iz Turčije povečal za 360 tisoč enot, medtem ko se je uvoz v Unijo iz Kitajske podvojil in se je v istem obdobju povečal za milijon enot. Zato se je kitajski tržni delež povečal za 2,7 odstotne točke (2,6 % na 5,3 %), povečanje turškega tržnega deleža pa je bilo skromnejše (0,7 odstotne točke). Kot je navedeno zgoraj, podatki Eurostata ne dajejo natančne osnove za primerjavo cen. V svoji pritožbi je EUWA predložila podatke, ki kažejo na to, da so bile turške cene na osnovi šestih reprezentativnih vrst koles znatno višje od kitajskih cen, tj. v povprečju okrog 25 % višje, kar je primerljivo s stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen, določenih v uvodni izjavi 205.Glede na navedeno in na osnovi dosegljivih dokazov se ne more šteti, da so bili turški izdelki uvoženi po škodljivih cenah.

(242)

Uvoz iz drugih držav se je v zadevnem obdobju povečal za 48 %, njihov tržni delež pa se je povečal s 3,6 % na 5,2 %. Kljub temu ter na podlagi edinih razpoložljivih informacij so bile cene iz drugih tretjih držav za približno 50 % višje od kitajskih dampinških cen.

(243)

Zato je bilo mogoče začasno skleniti, da uvoz iz tretjih držav, razen iz LRK, ne ublaži vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.2 Izvoz industrije Unije

(244)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 13

Izvoz proizvajalcev Unije

	2015	2016	2017	OP
Obseg izvoza (v tisoč kosih)	1 003	1 156	1 401	1 371
Indeks	100	115	140	137
Povprečna cena (v EUR/kos)	16,2	16,0	19,3	17,4
Indeks	100	99	119	108
Izvozni tržni delež	3,0 %	3,5 %	4,1 %	4,2 %
Indeks	100	116	139	140
Vir: EUWA (obseg), vzorčeni proizvajalci (cene).

(245)

V obravnavanem obdobju je delež izvoza industrije Unije predstavljal manj kot 3 % njegove celotne proizvodnje. Tudi če se je izvoz povečal za 40 %, tj. približno 300 tisoč enot, predstavlja le majhen delež zmanjšanja proizvodnje. Unija je ostala glavni trg industrije Unije, saj je v obdobju preiskave predstavljala 95,8 % svoje prodaje, v obravnavanem obdobju pa se je prodaja zmanjšala tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža.

(246)

Zato je mogoče skleniti, da je ta izvozna prodaja le nekoliko ublažila škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz.

(247)

Zato je bilo mogoče začasno skleniti, da izvoz industrije Unije ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.2.3 Cena jekla

(248)

V pritožbi je bilo navedeno, da se je v obravnavanem obdobju cena jekla v Uniji znatno povečala, to pa je bilo potrjeno med pregledi na kraju samem pri vzorčenih proizvajalcih Unije. Dejansko se je nabavna cena vroče valjanih kolobarjev za vzorčene proizvajalce gibala, kot sledi:

Tabela 14

Povprečni strošek vroče valjanih kolobarjev za proizvodnjo enega kolesa

	2015	2016	2017	OP
Indeks	100	98	122	133
Vir: Vzorčeni proizvajalci.

(249)

Povprečni stroški vroče valjanih kolobarjev, ki so potrebni za proizvodnjo enega kolesa, so se v obravnavanem obdobju zvišali za 33 %. Vroče valjani kolobarji predstavljajo približno 50 % proizvodnih stroškov. Industrija bi v normalnih okoliščinah taka zvišanja stroškov prenesla na svoje stranke, zlasti če je njena dobičkonosnost nizka. Industrija Unije v trenutnih razmerah velikega obsega neobičajno nizkocenovnega kitajskega uvoza, ki se še povečuje, ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen.

(250)

Zato je bilo mogoče začasno skleniti, da povečanje stroškov surovine ni povzročilo škode, ampak dejstvo, da industrija Unije, kot je bilo ugotovljeno zgoraj (glej uvodno izjavo 249), ni mogla odražati tega povišanja v svojih cenah zaradi kitajskega dampinškega uvoza, kar je povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti.

5.3 Zaključek o vzročni zvezi

(251)

Obseg uvoza iz LRK in njegov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju znatno povečala, cene iz LRK pa so se v povprečju znižale za 9 %. Še pomembneje je to, da je dampinški uvoz iz LRK znatno nelojalno znižal cene Unije za ta cenovno občutljiv izdelek. Poleg tega je cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza iz LRK ogrozil obseg prodaje industrije Unije in prodajne cene v celotnem obravnavanem obdobju, še zlasti pa je bil škodljiv v letu 2017 in obdobju preiskave, ko so se stroški zvišali. Ta pritisk je v obdobju preiskave povzročil resne izgube v proizvodnji, prodaji in dobičku.

(252)

Na podlagi analize v uvodnih izjavah 236 do 250 je Komisija na tej stopnji sklenila, da nobeden od drugih dejavnikov, obravnavanih posamično ali skupaj, ne ublaži vzročne zveze glede znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz LRK.

6. INTERES UNIJE

(253)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih zadevnih gospodarskih subjektov.

6.1 Interes industrije Unije

(254)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije trpi znatno škodo zaradi učinkov dampinškega uvoza, ki je nelojalno znižal njene cene, oviral dvig cen in povzročil znatno izgubo tržnega deleža ter povzročil izgube v obdobju preiskave, kot je razloženo v oddelkih 4 in 5 zgoraj.

(255)

Pričakuje se, da bo imela industrija Unije koristi od ukrepov, ki bi verjetno preprečili nadaljnje povečanje uvoza iz Kitajske po zelo nizkih cenah. Če se ukrepi ne uvedejo, se pričakuje nadaljevanje in celo povečanje takšnega uvoza, kar bo industriji EU povzročilo nadaljnjo škodo.

6.2 Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov

(256)

Na začetku postopka je bil vzpostavljen stik z 72 uvozniki, uporabniki in njihovimi združenji.

(257)

Samo dva uvoznika sta se odzvala z odgovorom na vzorčenje. Vendar sta oba zavrnila nadaljnje sodelovanje v preiskavi, tako da Komisija ni mogla pridobiti sodelovanja uvoznikov.

(258)

Komisija je poslala vprašalnike dvema skupinama proizvajalcev avtomobilov, ki sta se javili po začetku postopka, vendar ni nobena predložila pripomb ali poslala izpolnjenega vprašalnika.

(259)

Preiskava je pokazala, da je vpliv ukrepov, ki zadevajo jeklena kolesa, omejen na proizvajalce avtomobilov. Ta ugotovitev izhaja iz ocene vzorčenega proizvajalca Unije, v skladu s katerim celoten sklop jeklenih koles predstavlja približno 0,6 % stroškov proizvodnje majhnega osebnega avtomobila ali 0,7 % stroškov proizvodnje tovornjaka (86). V spisu ni nobenih drugih informacij, ki bi kazale, da bi imeli ukrepi znatno negativen učinek na uporabnike in da bi prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije. Enaka ugotovitev je bila dosežena v nedavni preiskavi podobnega izdelka (87).

6.3 Sklep o interesu Unije

(260)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

7. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(261)

Glede na ugotovitve Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

7.1 Stopnja odprave škode (stopnja škode)

(262)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(263)

V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia osnovne uredbe, in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(264)

Člen 7(2)(c) osnovne uredbe določa minimalni ciljni dobiček v višini 6 %. Komisija je v skladu z navedenim členom za določitev ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz LRK, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, stroškov raziskav in razvoja ter inovacij ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih razmerah.

(265)

Kot je prikazano v preglednici 3, se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju stalno povečeval. Zato v nobenem od teh let niso bili izpolnjeni pogoji za zagotavljanje ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Nobeden od vzorčenih proizvajalcev ni podal utemeljene trditve o izpadu naložb ali stroških razvoja in raziskav ter inovacij. Glede na zgoraj navedeno je Komisija uporabila ciljni dobiček v višini najmanj 6 %, ki je bil prištet dejanskim proizvodnim stroškom industrije Unije, da bi določila neškodljivo ceno.

(266)

Ker v skladu s členom 7(2d) niso bile predložene nobene trditve v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov ali iz navedenih konvencij MOD, ni bilo prištetih nobenih dodatnih stroškov k neškodljivi ceni, kot je bila oblikovana.

(267)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika v LRK in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Dobljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila 50,3 %.

(268)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“, navedene v Prilogi 1, je bila povprečje vzorca, tj. 50,3 %.

(269)

Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je opredeljena v skladu z metodologijo, uporabljeno za določitev preostale stopnje dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 186, z izračunom tehtane povprečne stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, ki je bila ugotovljena v vzorčeni družbi za osem vrst izdelka z najvišjimi posameznimi stopnjami nelojalnega nižanja ciljnih cen. Te vrste izdelka so predstavljale 15 % uvoza sodelujočega kitajskega izvoznika. Dobljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila 66,4 %.

7.2 Začasni ukrepi

(270)

(271)

Za uvoz jeklenih koles s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga, pri čemer je upoštevala tudi okoliščine, opisane v uvodnih izjavah 18 in 184. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(272)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Družba	Stopnja dampinga (%)	Stopnja škode (v %)	Začasna protidampinška dajatev (%)
Xingmin Intelligent Transportation Systems Co., Ltd	69,4	50,3	50,3
Tangshan Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4	50,3	50,3
Xianning Xingmin Wheels Co., Ltd.	69,4	50,3	50,3
Druge sodelujoče družbe	69,4	50,3	50,3
Vse druge družbe	80,1	66,4	66,4

(273)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(274)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (88). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(275)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(276)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(277)

Statistike o jeklenih kolesih so pogosto izražene v številu kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (89), ni nobene dodatne enote za jeklena kolesa. Zato je treba določiti, da pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ni navedena le teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kosov. Navesti je treba kose za oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097.

8. INFORMACIJE NA ZAČASNI STOPNJI

(278)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb k točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(279)

Glede točnosti izračunov ni bila predložena nobena pripomba.

9. KONČNI DOLOČBI

(280)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v 15 dneh predložijo pisne pripombe in/ali v 5 dneh zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(281)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v sklepni fazi preiskave spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz jeklenih koles, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, zasnovanih za:

(1)	cestne vlačilce;

(2)	motorna vozila za prevoz oseb in/ali blaga;

(3)	motorna vozila za posebne namene (na primer, gasilska vozila, vozila za škropljenje ali posipavanje);

(4)	priklopnike ali polpriklopnike, brez mehanskega pogona, za cestne vlačilce

s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 8708 70 10, ex 8708 70 99, ex 8716 90 90 (oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

Izključeni so naslednji izdelki:

(1)	jeklena kolesa za industrijsko sestavljanje pedalno vodenih traktorjev, ki se trenutno uvrščajo pod tarifno podštevilko 8701 10;

(2)	kolesa za cestna štirikolesa;

(3)	pesto kolesa v obliki zvezde, vlivana v celem, jeklena;

(4)	kolesa za motorna kolesa, posebej zasnovana za uporabo zunaj javnih cest (na primer, kolesa za kmetijske ali gozdarske traktorje, viličarje, tovorne vlačilce za letala, prekucnike (dumperje) za uporabo izven cestnega omrežja);

(5)	Kolesa za prikolice za osebne avtomobile, avtodome, kmetijske priklopnike in druge priključne kmetijske naprave s premerom platišča 16 palcev ali manj.

2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba	Začasna protidampinška dajatev (%)	Dodatna oznaka TARIC
Xingmin Intelligent Transportation Systems Co., Ltd	50,3	C508
Tangshan Xingmin Wheels Co., Ltd.	50,3	C509
Xianning Xingmin Wheels Co., Ltd.	50,3	C510
Druge sodelujoče družbe iz Priloge I	50,3	glej Prilogo I
Vse druge družbe	66,4	C999

3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnih izdelkov), prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta račun, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [LRK]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za vse druge družbe.

4. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5. Kadar je v zvezi z izdelki iz odstavka 1 predložena izjava o sprostitvi v prosti promet, se v ustrezno polje navedene izjave vnese število kosov izdelka, ki se uvaža.

6. Če ni navedeno drugače, se uporabljajo ustrezni veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo svoje pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje prouči zahteve, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 60, 15.2.2019, str. 19).

(3) Obvestilo o spremembi obvestila o začetku protidampinškega postopka za uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 111, 25.3.2019, str. 52).

(4) Glej oddelek 3.1 Uredbe.

(5) Na voljo na http://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2383 (zadnji ogled 15. julija 2019).

(6) Št. t19.001009.

(7) Št. t19.001778.

(8) Delovni dokument služb Komisije z dne 20. decembra 2017 o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (Significant Distortions in the Economy of the People’s Republic of China for the Purposes of Trade Defence Investigations) (SWD(2017) 483 final/2) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(9) Glej str. 15 in Prilogo 14 k pritožbi.

(10) Presežna zmogljivost na Kitajskem – ovira za program reform kitajskega partijskega vodstva, Gospodarska zbornica Evropske unije na Kitajskem, str. 19 (Priloga 14 k pritožbi).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/687 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 116, 3.5.2019, str. 5) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/688 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 116, 3.5.2019, str. 39).

(12) Poročilo – poglavje 2, str. 6 in 7.

(13) Poročilo – poglavje 2, str. 10.

(14) Na voljo na http://www.fdi.gov.cn/1800000121_39_4866_0_7.html (zadnji ogled 15. julija 2019).

(15) Poročilo – poglavje 2, str. 20 in 21.

(16) Poročilo – poglavje 3, str. 41, 73 in 74.

(17) Poročilo – poglavje 6, str. 120 in 121.

(18) Poročilo – poglavje 6, str. 122–135.

(19) Poročilo – poglavje 7, str. 167 in 168.

(20) Poročilo – poglavje 8, str. 169, 170, 200 in 201.

(21) Poročilo – poglavje 2, str. 15 in 16; poglavje 4, str. 50 in 84; poglavje 5, str. 108 in 109.

(22) Poročilo – poglavje 3, str. 22–24; poglavje 5, str. 97–108.

(23) Poročilo – poglavje 5, str. 104–109.

(24) Poročilo – poglavje 14, str. 358: 51 % zasebnih družb in 49 % družb v državni lasti glede na proizvodnjo ter 44 % družb v državni lasti in 56 % zasebnih družb glede na zmogljivost.

(25) Na voljo na www.gov.cn/zhengce/content/2016-02/04/content_5039353.htm (zadnji ogled 12. septembra 2019), https://policycn.com/policy_ticker/higher-expectations-for-large-scale-steel-enterprise/?iframe=1&secret=c8uthafuthefra4e

(zadnji ogled 15. julija 2019) in www.xinhuanet.com/english/2019-04/23/c_138001574.htm (zadnji ogled 11. septembra 2019).

(26) Na voljo na http://www.xinhuanet.com/english/2019-04/23/c_138001574.htm (zadnji ogled 12. septembra 2019) in http://www.jjckb.cn/2019-04/23/c_137999653.htm (zadnji ogled 12. septembra 2019).

(27) Na primer združitev zasebne družbe Rizhao in družbe v državni lasti Shandong Iron and Steel leta 2009. Glej pekinško poročilo o jeklu, str. 58, in pridobljeno večinsko udeležbo skupine China Baowu Steel Group v Magang Steel junija 2019, glej https://www.ft.com/content/a7c93fae-85bc-11e9-a028-86cea8523dc2 (zadnji ogled 11. septembra 2019).

(28) UL L 116, 3.5.2019, str. 39.

(29) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(30) PwC Automotive Industry Bluebook (2017 Edition), China Automotive Market: Witnessing the Transformation, str. 36, na voljo na https://www.pwccn.com/en/automotive/pwc-auto-industry-blue-book.pdf (zadnji ogled 21. avgusta 2019); J.D. Power China Market Insight – China’s Five Year Plan, na voljo na https://www.jdpower.com/sites/default/files/china_five_year_plan.pdf (zadnji ogled 21. avgusta 2019).

(31) Poročilo – poglavje 5, str. 100 in 101.

(32) Poročilo – poglavje 2, str. 26.

(33) Poročilo – poglavje 2, str. 31 in 32.

(34) Na voljo na https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (zadnji ogled 15. julija 2019).

(35) Celotno besedilo načrta je na voljo na spletišču ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo: http://www.miit.gov.cn/n1146295/n1652858/n1652930/n3757016/c5353943/content.html (zadnji ogled 16. julija 2019).

(36) Na voljo na http://tv.baosteel.com/ir/pdf/report/600019_2016_2e.pdf (zadnji ogled 15. julija 2019).

(37) Glej uvodno izjavo 64 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(38) SAIC Motor Annual Report 2018, str. 24, na voljo na https://www.saicmotor.com/english/images/investor_relations/annual_report/2019/7/10/FCA72DB2F082468293A9E76A81E5DFE2.pdf (zadnji ogled 21. avgusta 2019).

(39) Poročilo – poglavja 14.1 do 14.3.

(40) Poročilo – poglavje 4, str. 41, 42 in 83.

(41) Del III poročila – poglavje 14, str. 346 in naslednje.

(42) Introduction to the Plan for Adjusting and Upgrading the Steel Industry.

(43) Poročilo – poglavje 14, str. 347.

(44) 13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske (2016–2020) je na voljo na http://en.ndrc.gov.cn/newsrelease/201612/P020161207645765233498.pdf (zadnji ogled 15. julija 2019)

(45) Poročilo – poglavje 14, str. 349.

(46) Poročilo – poglavje 14, str. 352.

(47) Katalog s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013), izdan na podlagi odredbe št. 9 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 27. marca 2011 in spremenjen v skladu s sklepom nacionalne komisije za razvoj in reforme o spremembi ustreznih klavzul Kataloga s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011), izdanim na podlagi odredbe št. 21 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 16. februarja 2013.

(48) Glej uvodno izjavo 56 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(49) Poročilo – poglavje 14, str. 375 in 376.

(50) Poročilo – poglavje 6, str. 138–149.

(51) Poročilo – poglavje 9, str. 216.

(52) Poročilo – poglavje 9, str. 213-215.

(53) Poročilo – poglavje 9, str. 209-211.

(54) Glej uvodne izjave od 281 do 311 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(55) Poročilo – poglavje 13, str. 332-337.

(56) Poročilo – poglavje 13, str. 336.

(57) Poročilo – poglavje 13, str. 337-341.

(58) Poročilo – poglavje 6, str. 114-117.

(59) Poročilo – poglavje 6, str. 119.

(60) Poročilo – poglavje 6, str. 120.

(61) Poročilo – poglavje 6, str. 121, 122, 126–128 in 133–135.

(62) Glej Delovni dokument MDS „Resolving China’s Corporate Debt Problem“ (Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem), Wojciech Maliszewski, Serkan Arslanalp, John Caparusso, José Garrido, Si Guo, Joong Shik Kang, W. Raphael Lam, T. Daniel Law, Wei Liao, Nadia Rendak, Philippe Wingender, Jiangyan, oktober 2016, WP/16/203.

(63) Poročilo – poglavje 6, str. 121, 122, 126–128 in 133–135.

(64) Glej uvodne izjave od 83 do 244 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(65) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income (zadnji ogled 15. julija 2019).

(66) Če nobena država s podobno stopnjo razvoja ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko prouči možnost proizvodnje izdelka iz iste splošne kategorije in/ali sektorja izdelka, ki se pregleduje.

(67) Na voljo na

https://qdd.oecd.org/subject.aspx?Subject=ExportRestrictions_IndustrialRawMaterials (zadnji ogled 3. julija 2019).

(68) Na voljo na http://portal.siscomex.gov.br/legislacao/legislacao/mais-legislacoes/mcti (zadnji ogled 3. julija 2019).

(69) Glej na primer https://www.jornalcontabil.com.br/quanto-custa-um-funcionario-aprenda-a-calcular/ ali https://establishbrazil.com/articles/whats-real-cost-employee (zadnji ogled 3. julija 2019).

(70) Na voljo na

https://www.iochpe.com.br/Download.aspx?Arquivo=Es93IRz+hvwnExFo7bRkrA== (zadnji ogled 4. julija 2019).

(71) Brazilski uvoz se poroča na ravni FOB v GTA.

(72) Brazilski izvoz se poroča na ravni FOB v GTA.

(73) Na voljo na http://www.meps.co.uk/L.AmerPrice.htm (zadnji ogled 29. avgusta 2019). Opis izdelka: Profili in gredi – 240 mm x 240 mm – H-profil – razen ZDA in Kanade: gred s široko prirobnico 10 palcev x 10 palcev in Kitajska: H-profil 300 mm x 300 mm (na voljo na http://www.meps.co.uk/definitions.htm (zadnji ogled 29. avgusta 2019)).

(74) Na voljo na https://www.ilo.org/ilostat/faces/oracle/webcenter/portalapp/pagehierarchy/Page21.jspx?_afrLoop=518377340582818&_afrWindowMode=0&_afrWindowId=o8k2wnnrz_1#!%40%40%3F_afrWindowId%3Do8k2wnnrz_1%26_afrLoop%3D518377340582818%26_afrWindowMode%3D0%26_adf.ctrl-state%3Do8k2wnnrz_54 (zadnji ogled 4. julija 2019).

(75) Na voljo na https://establishbrazil.com/articles/whats-real-cost-employee (zadnji ogled 4. julija 2019).

(76) Na voljo na http://www.edp.com.br/distribuicao-es/saiba-mais/informativos/tarifas-aplicadas-a-clientes-atendidos-em-alta-e-media-tensao-(grupo-a) (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(77) Na voljo na http://www.aneel.gov.br/a-aneel (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(78) Na voljo na http://www.aneel.gov.br/bandeiras-tarifarias (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(79) Na voljo na http://www.edp.com.br/distribuicao-es/saiba-mais/informativos/bandeira-tarifaria (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(80) Boletim mensal de acompanhamento da indústria de gás natural je na voljo na http://www.mme.gov.br/documents/1138769/0/Boletim_Gas_Natural_nr_142_DEZ_18.pdf/49912e53-03ee-47cc-a45e-7ffa093ff777 (zadnji ogled 16. julija 2019).

(81) Na voljo na http://site.sabesp.com.br/site/interna/Default.aspx?secaoId=183 (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(82) Na primer, metropolitansko območje http://site.sabesp.com.br/site/uploads/file/asabesp_doctos/comunicado_06_2018.pdf (zadnji ogled 10. aprila 2019).

(83) Glej opombo z dne 16. aprila 2019 (št. t19.001778).

(84) Kot je navedeno v uvodni izjavi 179 zadevni proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena, uporabljena za izračun nelojalnega nižanja cen, tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(85) Izvedbena uredba Komisije (EU) 404/2010 z dne 10. maja 2010 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 117, 11.5.2010, str. 76, uvodna izjava 133).

(86) Podrobnosti izračuna so v omejeni različici poročila o misiji v zvezi s podjetjem H.

(87) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/109 z dne 23. januarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 24.1.2017, str. 1), uvodne izjave 250 do 268.

(88) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Brussels, Belgium.

(89) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

PRILOGA I

Nevzorčeni sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki

Ime	Dodatna oznaka TARIC
Dongfeng Automobile Chassis System CO., LTD. (imenovan tudi „Dongfeng Automotive Wheel Co., Ltd.“)
Hangzhou Forlong Impex Co., Ltd.
Hangzhou Xingjie Auto Parts Manufacturing Co., Ltd.
Jiaxing Henko Auto Spare Parts Co., Ltd.
Jining Junda Machinery Manufacturing Co., Ltd.
Nantong Tuenz Corporate Co., Ltd.
Ningbo Luxiang Autoparts Manufacturing Co., Ltd.
Shandong Zhengshang Wheel Technology Co., Ltd.
Shandong Zhengyu Wheel Group Co., Ltd.
Xiamen Sunrise Group Co., Ltd.
Yantai Leeway Electromechanical Equipment Co., Ltd.
Yongkang Yuefei Wheel Co., Ltd.
Zhejiang Jingu Co., Ltd.
Zhejiang Fengchi Mechanical Co., Ltd.
Zhengxing Wheel Group Co., Ltd.
Zhenjiang R&D Auto Parts Co., Ltd.

10.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 259/65

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1698

z dne 9. oktobra 2019

o evropskih standardih za proizvode, pripravljenih v podporo Direktivi 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti prvega pododstavka člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z drugim pododstavkom člena 3(2) Direktive 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kar zadeva nevarnosti in vrste nevarnosti, zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske, na katere se v skladu s členom 4 navedene direktive sklicuje Komisija v Uradnem listu Evropske unije.

(2)	Komisija je 27. julija 2011 sprejela Sklep 2011/479/EU (2) o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za gimnastično opremo.

(3)

Komisija je z dopisom M/507 z dne 5. septembra 2012 zaprosila Evropski odbor za standardizacijo (CEN) za pripravo evropskih standardov, ki obravnavajo glavna tveganja, povezana z gimnastično opremo, v skladu z varnostnimi zahtevami. Na podlagi navedenega zahtevka je CEN sprejel standard: EN 913:2008 – Gimnastična oprema – Splošne varnostne zahteve in preskusne metode. Sklicevanje na navedeni standard je bilo 11. julija 2014 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (3) na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije 2014/357/EU (4).

(4)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN pripravil nov evropski standard EN 913:2018.

(5)	Evropski standard EN 913:2018 je skladen s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanje nanj bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(6)	Komisija je 29. novembra 2011 sprejela Sklep 2011/786/EU (5) o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa.

(7)

Komisija je z dopisom M/508 z dne 6. septembra 2012 zaprosila CEN za pripravo evropskih standardov, ki obravnavajo glavna tveganja, povezana s kolesi, kolesi za mlajše otroke in prtljažniki za kolesa, v skladu z varnostnimi zahtevami. Na podlagi navedenega zahtevka je CEN sprejel serijo standardov: EN ISO 4210-2:2014 za zahteve za mestna in treking kolesa, kolesa za mlade, gorska in tekmovalna kolesa ter EN ISO 4210-6:2014 za preskusne metode za okvirje in vilice koles. Sklicevanji na navedena standarda sta bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije (6) na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/681 (7).

(8)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN pripravil nova evropska standarda EN ISO 4210-2-2015 in EN ISO 4210-6-2015.

(9)	Evropska standarda EN ISO 4210-2-2015 in EN ISO 4210-6-2015 sta skladna s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanji nanju bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(10)	Na podlagi zahtevka Komisije M/508 z dne 6. septembra 2012 je CEN sprejel standard: EN 14872:2006 za kolesa – kolesarsko opremo – prtljažnike. Sklicevanje na navedeni standard je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (8) na podlagi Odločbe Komisije 2006/514/ES (9).

(11)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN pripravil nov evropski standard EN ISO 11243:2016.

(12)	Evropski standard EN ISO 11243:2016 je skladen s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanje nanj bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(13)	Komisija je 25. marca 2008 sprejela Sklep 2008/264/ES (10) o zahtevah za varnost, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za cigarete.

(14)

Komisija je z dopisom M/425 z dne 27. junija 2008 zaprosila CEN za pripravo evropskih standardov, ki obravnavajo glavna tveganja, povezana s cigaretami, v skladu z varnostnimi zahtevami. Na podlagi navedenega zahtevka je CEN sprejel standard: EN ISO 12863:2010 o preskusni metodi za ocenjevanje nagnjenosti k vžigu cigaret. Sklicevanje na navedeni standard je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (11) na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/496/EU (12).

(15)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN spremenil standard EN ISO 12863:2010, tako da je sprejel spremenjeni standard EN ISO 12863:2010/A1:2016.

(16)	Spremenjeni standard EN ISO 12863:2010/A1:2016 je skladen s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanje nanj bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(17)	Komisija je 27. julija 2011 sprejela Sklep 2011/476/EU (13) o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za nepremično opremo za vadbo.

(18)

Komisija je z dopisom M/506 z dne 5. septembra 2012 zaprosila CEN za pripravo evropskih standardov, ki obravnavajo glavna tveganja, povezana z nepremično opremo za vadbo, v skladu z varnostnimi zahtevami. Na podlagi navedenega zahtevka je CEN sprejel serijo standardov: EN 957-4:2006+A1:2010 za klopi za vadbo moči, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode, EN 957-5:2009 za nepremična sobna kolesa in opremo za vadbo zgornjega dela telesa, dodatne posebne zahteve in preskusne metode, EN 957-8:1998 za steperje, tekoče stopnice, vzpenjalnike – dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode, EN 957-9:2003 za pedalnike, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode ter EN 957-10:2005 za sobna kolesa z nepomičnim kolesom ali brez prostega kolesa, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode. Sklicevanja na navedene standarde so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (14) na podlagi Izvedbenega sklepa 2014/357/EU.

(19)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN pripravil nove standarde EN ISO 20957-4:2016, EN ISO 20957-5:2016, EN ISO 20957-8:2017, EN ISO 20957-9:2016 in EN ISO 20957-10:2017.

(20)	Evropski standardi EN ISO 20957-4:2016, EN ISO 20957-5:2016, EN ISO 20957-8:2017, EN ISO 20957-9:2016 in EN ISO 20957-10:2017 so skladni s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanja nanje bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(21)	Komisija je 21. aprila 2005 sprejela Odločbo 2005/323/ES (15) o varnostnih zahtevah, ki jim morajo ustrezati evropski standardi za plavajoče predmete za prosti čas, ki se uporabljajo na ali v vodi.

(22)

Komisija je z dopisom M/372 z dne 5. septembra 2012 zaprosila CEN za pripravo evropskih standardov, ki obravnavajo glavna tveganja, povezana s plavajočimi predmeti za prosti čas, ki se uporabljajo na ali v vodi, v skladu z varnostnimi zahtevami. Na podlagi navedenega zahtevka je CEN sprejel serijo standardov: EN 15649-1:2009+A2:2013, EN 15649-2:2009+A2:2013, EN 15649-3:2009+A1:2012, EN 15649-4:2010+A1:2012, EN 15649-5:2009, EN 15649-6:2009+A1:2013, EN 15649-7:2009 za plavajoče predmete za prosti čas, ki se uporabljajo na ali v vodi. Sklicevanja na navedeno serijo standardov so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (16) na podlagi izvedbenih sklepov Komisije 2014/359/EU (17), 2014/875/EU (18) in 2013/390/EU (19).

(23)	Ob upoštevanju novega znanja in razvoja trga je CEN pripravil novo serijo evropskih standardov EN ISO 25649:2017 (deli 1–7).

(24)	Evropski standardi EN ISO 25649:2017 (deli 1–7) so skladni s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanja nanje bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(25)

Serije evropskih standardov EN 913:2008, EN 957-4:2006+A1:2010, EN 957-5:2009, EN 957-8:1998, EN 957-9:2003, EN 957-10:2005, EN ISO 4210-2:2014, EN ISO 4210-6:2014, EN 14872:2006 in EN 15649 se nadomestijo z novimi ali spremenjenimi evropskimi standardi, sklicevanja nanje pa se objavijo v tem sklepu. Zato je primerno, da se sklicevanja na navedene standarde umaknejo iz Uradnega lista Evropske unije (20).

(26)

Zaradi jasnosti bi bilo treba v enem aktu objaviti popoln seznam sklicevanj na evropske standarde, ki so bili pripravljeni v podporo Direktivi 2001/95/ES in ki izpolnjujejo ciljne zahteve. Sklicevanja na evropske standarde, ki so trenutno objavljena v Uradnem listu Evropske unije (21), bi bilo zato treba vključiti v ta sklep. Zato je treba razveljaviti ustrezne odločbe in sklepe Komisije, v katerih so bili objavljeni navedeni standardi.

(27)

Skladnost z ustreznim nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, sklicevanje na katerega je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, ustvarja domnevo varnosti, kar zadeva nevarnosti in vrste nevarnosti, zajete v ustreznem nacionalnem standardu, od dneva objave sklicevanja na evropski standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi moral zato začeti veljati z datumom objave.

(28)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklicevanja na evropske standarde za proizvode, pripravljene v podporo Direktivi 2001/95/ES, ki so navedena v Prilogi I k temu sklepu, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2

Sklicevanja na evropske standarde za proizvode, pripravljene v podporo Direktivi 2001/95/ES, ki so navedena v Prilogi II k temu sklepu, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Odločba Komisije C(2004) 1493 (22), Odločba Komisije 2005/718/ES (23), Odločba 2006/514/ES, Odločba Komisije 2009/18/ES (24), Izvedbeni sklep 2011/496/EU, Izvedbeni sklep Komisije 2012/29/EU (25), Izvedbeni sklep 2013/390/EU, Izvedbeni sklep 2014/357/EU, Izvedbeni sklep Komisije 2014/358/EU (26), Izvedbeni sklep 2014/359/EU, Izvedbeni sklep Komisije 2014/531/EU (27), Izvedbeni sklep 2014/875/EU, Izvedbeni sklep (EU) 2015/681, Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1345 (28) in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1014 (29) se razveljavijo.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 9. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(2) Sklep Komisije 2011/479/EU z dne 27. julija 2011 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za gimnastično opremo v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 197, 29.7.2011, str. 13).

(3) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/357/EU z dne 13. junija 2014 o skladnosti evropskih standardov skupine EN 957 (deli 2 in 4–10) in EN ISO 20957 (del 1) za nepremično opremo za vadbo in desetih evropskih standardov za gimnastično opremo s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter objava sklicevanja na navedene standarde v Uradnem listu Evropske unije (UL L 175, 14.6.2014, str. 40).

(5) Sklep Komisije 2011/786/EU z dne 29. novembra 2011 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 2.12.2011, str. 106).

(6) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/681 z dne 29. aprila 2015 o objavi sklicevanj na standarde EN ISO 4210, deli 1–9, za mestna in treking kolesa, gorska kolesa ter dirkalna kolesa, in na standard EN ISO 8098 za kolesa za mlajše otroke v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 111, 30.4.2015, str. 30).

(8) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(9) Odločba Komisije 2006/514/ES z dne 20. julija 2006 o skladnosti določenih standardov s splošno varnostno zahtevo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/95/ES in objavi njihovih sklicevanj v Uradnem listu (UL L 200, 22.7.2006, str. 35).

(10) Sklep Komisije 2008/264/ES z dne 25. marca 2008 o zahtevah za požarno varnost, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za cigarete v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 83, 26.3.2008, str. 35).

(11) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(12) Izvedbeni sklep 2011/496/EU z dne 9. avgusta 2011 o skladnosti standarda EN 16156:2010 „Cigarete – ocenjevanje nagnjenosti k vžigu – varnostne zahteve“ in standarda EN ISO 12863:2010 „Standardna preskusna metoda za ocenjevanje nagnjenosti k vžigu cigaret“ s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o objavi sklicevanj na standard EN 16156:2010 „Cigarete – ocenjevanje nagnjenosti k vžigu – varnostne zahteve“ in standard EN ISO 12863:2010 „Standardna preskusna metoda za ocenjevanje nagnjenosti k vžigu cigaret“ v Uradnem listu Evropske unije (UL L 205, 10.8.2011, str. 31).

(13) Sklep Komisije 2011/476/EU z dne 27. julija 2011 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za nepremično opremo za vadbo v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 196, 28.7.2011, str. 16).

(14) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(15) Odločba Komisije 2005/323/ES z dne 21. aprila 2005 o varnostnih zahtevah, ki jim morajo ustrezati Evropski standardi za plavajoče predmete za prosti čas, ki se uporabljajo na ali v vodi, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/95/ES (UL L 104, 23.4.2005, str. 39).

(16) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(17) Izvedbeni sklep Komisije 2014/359/EU z dne 13. junija 2014 o skladnosti evropskih standardov EN 15649-1:2009+A2:2013 in EN 15649-6:2009+A1:2013 za plavajoče pripomočke za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej, s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter objava sklicevanja na navedene standarde v Uradnem listu Evropske unije (UL L 175, 14.6.2014, str. 45).

(18) Izvedbeni sklep Komisije 2014/875/EU z dne 4. decembra 2014 o objavi sklicevanj na standard EN 15649-2:2009+A2:2013 za plavajoče pripomočke za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej, in standard EN 957-6:2010+A1:2014 za nepremično opremo za vadbo v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 349, 5.12.2014, str. 65).

(19) Izvedbeni sklep Komisije 2013/390/EU z dne 18. julija 2013 o skladnosti evropskih standardov skupine EN 15649 (deli 1–7) za plavajoče pripomočke za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej, s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter objava sklicevanja na navedene standarde v Uradnem listu Evropske unije (UL L 196, 19.7.2013, str. 22).

(20) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(21) Sporočilo Komisije 2017/C 267/03 v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (UL C 267, 11.8.2017, str. 7).

(22) Odločba Komisije C(2004) 1493 z dne 23. aprila 2004 o skladnosti določenih standardov s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES in objavi njihovih sklicevanj v Uradnem listu.

(23) Odločba Komisije 2005/718/ES z dne 13. oktobra 2005 o skladnosti določenih standardov s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES in objavi njihovih sklicevanj v Uradnem listu (UL L 271, 15.10.2005, str. 51).

(24) Odločba Komisije 2009/18/ES z dne 22. decembra 2008 o skladnosti standarda EN 1273:2005 v zvezi z otroškimi hojcami s splošno varnostno zahtevo Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in objavi sklicevanja na standard v Uradnem listu (UL L 8, 13.1.2009, str. 29).

(25) Izvedbeni sklep Komisije 2012/29/EU z dne 13. januarja 2012 o skladnosti standarda EN 60065:2002/A12:2011 „Avdio, video in podobni elektronski aparati – Varnostne zahteve“ in standarda EN 60950-1:2006/A12:2011 „Oprema za informacijsko tehnologijo – Varnost – 1. del: Splošne zahteve“ z zahtevo po splošni varnosti Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o objavi sklicevanj navedenih standardov v Uradnem listu Evropske unije (UL L 13, 17.1.2012, str. 7).

(26) Izvedbeni sklep Komisije 2014/358/EU z dne 13. junija 2014 o skladnosti evropskega standarda EN 16281:2013 za zapirala za okna in balkonska vrata, ki jih potrošniki namestijo za varnost otrok, s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter objava sklicevanja na navedeni standard v Uradnem listu Evropske unije (UL L 175, 14.6.2014, str. 43).

(27) Izvedbeni sklep Komisije 2014/531/EU z dne 14. avgusta 2014 o skladnosti evropskih standardov EN 16433:2014 in EN 16434:2014 ter nekaterih določb evropskega standarda EN 13120:2009+A1:2014 za notranja senčila s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o objavi sklicevanj na navedene standarde v Uradnem listu Evropske unije (UL L 243, 15.8.2014, str. 54).

(28) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1345 z dne 31. julija 2015 o objavi sklicevanj na standarde za vrvice in vezalke na otroških oblačilih, prenosne posteljice in podstavke, varnostne pregrade in previjalne mize za domačo uporabo v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 207, 4.8.2015, str. 73).

(29) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1014 z dne 15. junija 2017 o objavi sklicevanj na evropska standarda EN 13869:2016 o varnostnih zahtevah za vžigalnike, varne za otroke, in EN 13209-2:2015 o opremi za nošenje dojenčkov v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 153, 16.6.2017, str. 36).

PRILOGA I

Št.	Sklicevanje na standard
1.	EN 581-1:2006 Zunanje pohištvo – Sedežno pohištvo in mize za domačo in javno uporabo ter taborjenje – 1. del: Splošne varnostne zahteve
2.	EN 913:2018 Gimnastična oprema – Splošne varnostne zahteve in preskusne metode
3.	EN 914:2008 Gimnastična oprema – Bradlja in dvovišinska bradlja – Zahteve in preskusne metode, vključno z varnostjo
4.	EN 915:2008 Gimnastična oprema – Dvovišinska bradlja – Zahteve in preskusne metode, vključno z varnostjo
5.	EN 916:2003 Gimnastična oprema – Švedske skrinje – Zahteve in preskusne metode, vključno z varnostjo
6.	EN 957-2:2003 Nepremična oprema za vadbo – 2. del: Oprema za vadbo moči, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
7.	EN 957-6:2010+A1:2014 Nepremična oprema za vadbo – 6. del: Tekoče preproge, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
8.	EN 957-7:1998 Nepremična oprema za vadbo – 7. del: Naprave za veslanje, dodatne posebne zahteve in preskusne metode
9.	EN 1129-1:1995 Pohištvo – Sklopne postelje – Varnostne zahteve in preskušanje – 1. del: Varnostne zahteve
10.	EN 1129-2:1995 Pohištvo – Sklopne postelje – Varnostne zahteve in preskušanje – 2. del: Preskusne metode
11.	EN 1130-1:1996 Pohištvo – Zibelke za domačo uporabo – 1. del: Varnostne zahteve
12.	EN 1130-2:1996 Pohištvo – Zibelke za domačo uporabo – 2. del: Preskusne metode
13.	EN 1273:2005 Izdelki za otroke – Hojce – Varnostne zahteve in preskusne metode
14.	EN 1466:2014 Izdelki za otroke – Prenosne posteljice in podstavki – Varnostne zahteve in preskusne metode
15.	EN 1651:1999 Jadralno padalstvo – Pasovi – Varnostne zahteve in trdnostni preskusi
16.	EN 1930:2011 Izdelki za otroke – Varnostne pregrade – Varnostne zahteve in preskusne metode
17.	EN ISO 4210-1:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 1. del: Izrazi in definicije (ISO 4210-1:2014)
18.	EN ISO 4210-2:2015 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 2. del: Zahteve za mestna in treking kolesa, kolesa za mlade, gorska in tekmovalna kolesa (ISO 4210-2:2015)
19.	EN ISO 4210-3:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 3. del: Splošne preskusne metode (ISO 4210-3:2014)
20.	EN ISO 4210-4:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 4. del: Preskusne metode za zavore (ISO 4210-4:2014)
21.	EN ISO 4210-5:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 5. del: Preskusne metode za krmila (ISO 4210-5:2014, popravljena različica z dne 1. februarja 2015)
22.	EN ISO 4210-6:2015 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 6. del: Preskusne metode za okvirje in vilice koles (ISO 4210-6:2015)
23.	EN ISO 4210-7:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 7. del: Preskusne metode za kolesa in obroče (ISO 4210-7:2014)
24.	EN ISO 4210-8:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 8. del: Preskusne metode za pedala in gonilke (ISO 4210-8:2014)
25.	EN ISO 4210-9:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 9. del: Preskusne metode za sedeže in nosilce sedežev (ISO 4210-9:2014)
26.	EN ISO 8098:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa za mlajše otroke (ISO 8098:2014)
27.	EN ISO 9994:2006 Vžigalniki – Varnostna specifikacija (ISO 9994:2005)
28.	EN ISO 11243:2016 Kolesa – Prtljažniki za kolesa – Zahteve in preskusne metode (ISO 11243:2016)
29.	EN 12196:2003 Gimnastična oprema – Konji in koze – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode
30.	EN 12197:1997 Gimnastična oprema – Drogovi – Varnostne zahteve in preskusne metode
31.	EN 12221-1:2008+A1:2013 Izdelki za otroke – Previjalne mize za domačo uporabo – 1. del: Varnostne zahteve
32.	EN 12221-2:2008+A1:2013 Izdelki za otroke – Previjalne mize za domačo uporabo – 2. del: Preskusne metode
33.	EN 12346:1998 Gimnastična oprema – Letveniki, plezalne lestve in plezalni sestavi – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode
34.	EN 12432:1998 Gimnastična oprema – Gredi – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode
35.	EN 12491:2001 Jadralno padalstvo – Varnostna padala – Varnostne zahteve in preskusne metode
36.	EN 12655:1998 Gimnastična oprema – Krogi – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode
37.	EN ISO 12863:2010 Standardna preskusna metoda za ocenjevanje nagnjenosti k vžigu cigaret (ISO 12863:2010) EN ISO 12863:2010/A1:2016
38.	EN 13120:2009+A1:2014 Notranja senčila – Zahtevane lastnosti, vključno z varnostjo
39.	EN 13209-1:2004 Izdelki za otroke in nego otrok – Oprema za nošenje dojenčkov – Varnostne zahteve in preskusne metode – 1. del: Nahrbtniki z ogrodjem
40.	EN 13209-2:2015 Izdelki za otroke – Oprema za nošenje dojenčkov – 2. del: Oprema za nošenje brez ogrodja
41.	EN 13219:2008 Gimnastična oprema – Prožne ponjave – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode
42.	EN 13319:2000 Potapljaška oprema – Globinomeri in kombinirane naprave za merjenje globine in časa – Funkcionalne in varnostne zahteve ter preskusne metode
43.	EN 13869:2016 Vžigalniki – Vžigalniki, varni za otroke – Varnostne zahteve in preskusne metode
44.	EN 13899:2003 Oprema za športe na koleščkih – Kotalke – Varnostne zahteve in preskusne metode
45.	EN 14059:2002 Dekorativne oljne svetilke – Varnostne zahteve in preskusne metode
46.	EN 14344:2004 Izdelki za otroke in nego otrok – Otroški sedeži za kolesa – Varnostne zahteve in preskusne metode
47.	EN 14350-1:2004 Izdelki za otroke in nego otrok – Pripomočki za pitje – 1. del: Splošne in mehanske zahteve in preskusi
48.	EN 14682:2014 Varnost otroških oblačil – Vrvice in vezalke na otroških oblačilih – Specifikacije
49.	EN 16156:2010 Cigarete – Ocenjevanje nagnjenosti k vžigu – Varnostne zahteve
50.	EN 16281:2013 Izdelki za zaščito otrok – Zapirala za varnost otrok, ki jih potrošniki namestijo na okna in balkonska vrata – Varnostne zahteve in preskusne metode
51.	EN 16433:2014 Notranje žaluzije – Zaščita pred tveganjem zadušitve – Preskusne metode
52.	EN 16434:2014 Notranje žaluzije – Zaščita pred tveganjem zadušitve – Zahteve in preskusne metode za varnostne naprave
53.	EN ISO 20957-1:2013 Nepremična oprema za vadbo – 1. del: Splošne varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-1:2013)
54.	EN ISO 20957-4:2016 Nepremična oprema za vadbo – 4. del: Klopi za vadbo moči, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-4:2016)
55.	EN ISO 20957-5:2016 Nepremična oprema za vadbo – 5. del: Nepremična sobna kolesa in oprema za vadbo zgornjega dela telesa, dodatne posebne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-5:2016)
56.	EN ISO 20957-8:2017 Nepremična oprema za vadbo – 8. del: Steperji, tekoče stopnice, vzpenjalniki. Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-8:2017)
57.	EN ISO 20957-9:2016 Nepremična oprema za vadbo – 9. del: Pedalniki, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-9:2016)
58.	EN ISO 20957-10:2017 Nepremična oprema za vadbo – 10. del: Sobna kolesa z nepomičnim kolesom ali brez prostega kolesa, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode (ISO 20957-10:2017)
59.	EN ISO 25649-1:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 1. del: Razvrstitev, materiali, splošne zahteve in preskusne metode (ISO 25649-1:2017)
60.	EN ISO 25649-2:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 2. del: Informacije za potrošnika (ISO 25649-2:2017)
61.	EN ISO 25649-3:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 3. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda A (ISO 25649-3:2017)
62.	EN ISO 25649-4:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 4. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda B (ISO 25649-4:2017)
63.	EN ISO 25649-5:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 5. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda C (ISO 25649-5:2017)
64.	EN ISO 25649-6:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 6. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda D (ISO 25649-6:2017)
65.	EN ISO 25649-7:2017 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 7. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda E (ISO 25649-7:2017)
66.	EN 60065:2002 Avdio, video in podobni elektronski aparati – Varnostne zahteve IEC 60065:2001 (Spremenjen) EN 60065:2002/A12:2011
67.	EN 60950-1:2006 Oprema za informacijsko tehnologijo – Varnost – 1. del: Splošne zahteve IEC 60950-1:2005 (Spremenjen) EN 60950-1:2006/A12:2011

PRILOGA II

Št.	Sklicevanje na standard
1.	EN 913:2008 Gimnastična oprema – Splošne varnostne zahteve in preskusne metode
2.	EN 957-4:2006+A1:2010 Nepremična oprema za vadbo – 4. del: Klopi za vadbo moči, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
3.	EN 957-5:2009 Nepremična oprema za vadbo – 5. del: Nepremična sobna kolesa in oprema za vadbo zgornjega dela telesa, dodatne posebne zahteve in preskusne metode
4.	EN 957-8:1998 Nepremična oprema za vadbo – 8. del: Steperji, tekoče stopnice, vzpenjalniki. Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
5.	EN 957-9:2003 Nepremična oprema za vadbo – 9. del: Pedalniki, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
6.	EN 957-10:2005 Nepremična oprema za vadbo – 10. del: Sobna kolesa z nepomičnim kolesom ali brez prostega kolesa, dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode
7.	EN ISO 4210-2:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 2. del: Zahteve za mestna in treking kolesa, kolesa za mlade, gorska in tekmovalna kolesa (ISO 4210-2:2014)
8.	EN ISO 4210-6:2014 Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa – 6. del: Preskusne metode za okvirje in vilice koles (ISO 4210-6:2014)
9.	EN ISO 12863:2010 Standardna preskusna metoda za ocenjevanje nagnjenosti k vžigu cigaret (ISO 12863:2010)
10.	EN 14872:2006 Kolesa – Kolesarska oprema – Prtljažniki
11.	EN 15649-1:2009+A2:2013 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 1. del: Razvrstitev, materiali, splošne zahteve in preskusne metode
12.	EN 15649-2:2009+A2:2013 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 2. del: Informacije za potrošnika
13.	EN 15649-3:2009+A1:2012 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 3. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda A
14.	EN 15649-4:2010+A1:2012 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 4. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda B
15.	EN 15649-5:2009 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 5. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda C
16.	EN 15649-6:2009+A1:2013 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 6. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda D
17.	EN 15649-7:2009 Plavajoči pripomočki za prosti čas, ki se uporabljajo na vodi in v njej – 7. del: Dodatne posebne varnostne zahteve in preskusne metode za pripomočke razreda E

10.10.2019

Uradni list Evropske unije

L 259/75

DELEGIRANA ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 42/19/COL

z dne 17. junija 2019

o izvzetju opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem iz uporabe Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta [2019/…]

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

ob upoštevanju akta iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu EGP, ki določa postopke za oddajo javnih naročil v sektorju gospodarskih javnih služb (Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva)), ter zlasti členov 34 in 35 akta,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) ter zlasti členov 1 in 3 Protokola 1 k Sporazumu,

po posvetovanju z Odborom Efte za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

1. DEJANSKO STANJE

(1)	Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) je 27. novembra 2018 po razpravah pred priglasitvijo prejel zahtevek družbe Nettbuss AS, zdaj Vy Buss AS (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) (2).

(2)	Zahtevek se nanaša na izvajanje storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem. Dejavnosti upravljanja javnega prevoza, ki jih v praksi izvajajo organi javnega prevoza, v zahtevku niso zajete (3).

(3)	Vložnik je „javno podjetje“ v smislu Direktive, saj ima norveško ministrstvo za promet in komunikacije neposredno v lasti 100 % vpisanega kapitala, in sicer prek lastništva družbe NSB AS, zdaj Vygruppen AS (skupina za prevoz, katere del je vložnik) (4).

(4)	Vložnik opravlja eno od dejavnosti iz Direktive in je zato „naročnik“ v smislu Direktive.

(5)	V skladu z oddelkom 2-9 norveške uredbe št. 975 z dne 12. avgusta 2016 o javnem naročanju naročnikov, ki izvajajo dejavnosti v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (5), lahko naročniki vložijo zahtevke v skladu s členom 35 Direktive.

(6)

Zahtevku je bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel 29. junija 2018 ter v katerem je bilo ugotovljeno, da je bil vložnik pri izvajanju storitev javnega avtobusnega prevoza neposredno izpostavljen konkurenci in da dostop do trga za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem ni bil omejen (6).

(7)	Nadzorni organ je Norveško o prejemu zahtevka obvestil 30. novembra 2018 (7).

(8)	V skladu s točko 1 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU mora Nadzorni organ v 130 delovnih dneh sprejeti odločbo o zahtevku, kar pomeni, da je bil rok 18. junij 2019 (8).

(9)	V skladu z Delegirano odločbo Nadzornega organa Efte št. 37/19/COL z dne 23. aprila 2019 (9) je Nadzorni organ Odbor Efte za javna naročila pozval, naj predloži svoje mnenje v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 2 Sklepa Stalnega odbora št. 3/2012 (10).

(10)	Odbor Efte za javna naročila je v okviru pisnega postopka 22. maja 2019 soglasno predložil pozitivno mnenje o osnutku odločbe Nadzornega organa (11).

2. PRAVNI OKVIR

(11)	Direktiva se med drugim uporablja za oddajo javnih naročil za izvajanje dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z avtobusom (12).

(12)	V skladu z drugim odstavkom člena 11 Direktive se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih določi pristojni organ države, na primer pogoji v zvezi s progami ali linijami, zmogljivostjo, ki jo je treba zagotavljati, ali pogostostjo storitve.

(13)

V zadevi SJ (13) je Sodišče Evropske unije v zvezi z razlago člena 5(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) (katerega besedilo je enako členu 11 Direktive) za železniška omrežja navedlo, „[…] da se dejavnost ‚upravljanja omrežij‘ nanaša na uveljavljanje pravice do uporabe železniškega omrežja za zagotavljanje prevoznih storitev, medtem ko dejavnost ‚zagotavljanja omrežij‘ napotuje na upravljanje omrežja“ (15). Sodišče je razsodilo, da je treba „[č]len 5(1), prvi pododstavek, Direktive 2004/17 […] razlagati tako, da dejavnost, ki jo opravlja prevoznik v železniškem prometu in ki pomeni zagotavljanje javnih prevoznih storitev z izvajanjem pravice do uporabe železniškega omrežja, za namene te direktive pomeni ‚upravljanje omrežij‘“ (16). „Upravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza“ na Norveškem na področju prevoza z avtobusom je enakovredno dejavnosti, ki jo na področju prevoza z železnico opravlja prevoznik v železniškem prometu iz zadeve SJ, zato je dejavnost, za katero se uporablja Direktiva.

(14)

Člen 34 Direktive določa, da se za javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja Direktiva, Direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja.

(15)

Člen 35 Direktive določa postopek, na podlagi katerega se ugotovi, ali se izjema iz člena 34 uporablja. Kakor je bil prilagojen, določa, da lahko država ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države, Nadzornemu organu predloži zahtevek za ugotovitev, da se Direktiva ne uporablja za oddajo javnih naročil ali organizacijo projektnih natečajev za opravljanje navedene dejavnosti. Nadzorni organ mora odločiti, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen (na podlagi meril iz člena 34).

(16)

Ta odločitev ne posega v uporabo pravil o konkurenci (17) in na druga področja prava EGP. Zlasti merila in metodologija, uporabljena za oceno neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka merilom in metodologiji, uporabljenim za ocenjevanje v skladu s členom 53 ali 54 Sporazuma EGP ali Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (18), kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP (19).

(17)

Namen te odločbe je ugotoviti, ali je dejavnost, na katero se nanaša zahtevek, izpostavljena stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive, zagotovila pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevne dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

3. OCENA

3.1 Prost dostop do trga

(18)

V tem primeru je zadevna dejavnost opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza. Ta dejavnost se izvaja v okviru javnih naročil, ki jih oddajo organi javnega prevoza. Na Norveškem obstaja več vrst avtobusnih storitev (glej uvodno izjavo 41 spodaj), pri čemer se zadevna dejavnost na nacionalni ravni nanaša na opravljanje storitev rednega avtobusnega prevoza.

(19)

V zvezi z opravljanjem storitev javnega avtobusnega prevoza ni ustrezne zakonodaje EGP, na podlagi katere bi se lahko v skladu s členom 34(3) Direktive predpostavljal prost dostop do trga. Zato mora ustrezna ocena temeljiti na regulativnem okviru in praksi organov javnega prevoza, iz katere bi moralo biti razvidno, da je dostop do trga dejansko in pravno prost.

(20)

Upoštevati je treba, da je namen te odločbe ugotoviti, ali je dejavnost, na katero se nanaša zahtevek, izpostavljena stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive, zagotovila pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevne dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša. V ta namen opravljena ocena ne zajema pregleda, ali je bilo vsako posamezno javno naročilo za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza oddano v skladu s pravom EGP, ampak ali regulativni okvir in/ali praksa organov javnega prevoza dejansko ali pravno omejuje dostop do trga.

(21)

V zvezi z morebitnimi pravnimi omejitvami glede dostopa do trga opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza Nadzorni organ ugotavlja, da se zahtevajo licence in da se storitve izvajajo na podlagi javnega naročila. Vendar je vložnik v zahtevku menil, da se zahteve glede licenc ne morejo šteti za omejitev dostopa do trga (20) in da poleg tega ni posebnih ali izključnih pravic, povezanih z licencami (21). Vložnik je še navedel, da so postopki za oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (22) in Direktivo ter zato niti pravno niti dejansko ne omejujejo dostopa do trga (23).

(22)

V skladu z ustaljeno sodno prakso se diskrecijske odločitve nacionalnih organov, ki lahko izničijo učinkovitost določb prava EGP, ne morejo upravičiti s sistemom predhodnih dovoljenj (24). Da bi bil sistem predhodnih dovoljenj upravičen, čeprav odstopa od temeljne svoboščine opravljanja storitev, mora temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih pravilih, ki so znana vnaprej, tako da se natančno opredeli uveljavljanje diskrecijske pravice nacionalnih organov, da se ta ne bi uporabljala samovoljno (25).

(23)	Redne storitve avtobusnega prevoza na Norveškem urejata zakon št. 45 z dne 21. junija 2002 o poklicnem prevozu z motornimi vozili ali plovili (26) (v nadaljnjem besedilu: zakon o poklicnih prevozih) in uredba o poklicnem prevozu, sprejeta na podlagi navedenega zakona (27).

(24)

Oddelek 4 zakona o poklicnih prevozih določa, da morajo družbe, ki nameravajo opravljati storitve javnega avtobusnega prevoza, pridobiti splošno licenco (transportløyve), ki jo izda norveška uprava za javne ceste (Statens vegvesen) (28). Čeprav se zdi, da besedilo zakona o poklicnih prevozih upravi za javne ceste daje možnost diskrecijske pravice, saj je v njem uporabljen izraz „lahko“, je v norveškem pravu običajno, da se ta izraz uporabi, čeprav diskrecijske pravice v praksi skorajda ni. Iz pripravljalnega dela v zvezi z zakonom je razvidno, da je sistem licenc orodje za nadzor kakovosti opravljenih storitev (29). V oddelku 4 uredbe o poklicnem prevozu je pojasnjeno, da se lahko licenca podeli vložniku, ki izpolnjuje zahteve, če ni posebnih razlogov proti. Poleg tega je norveški organ, pristojen za konkurenco, navedel, da se taka licenca podeli vsakomur, ki izpolnjuje objektivne pogoje (30). Nadzorni organ ni prejel informacij, ki bi bile v nasprotju z zgornjimi ugotovitvami.

(25)

Poleg tega se za opravljanje storitev rednega avtobusnega prevoza običajno zahteva licenca v skladu z oddelkom 6(1) zakona o poklicnem prevozu, ki jo izdajo ustrezne okrožne občine (31). Družbe za upravljanje so izvzete iz zahteve za licenco, kadar pa je organ javnega prevoza družba za upravljanje, ki ostane odgovorna javnosti, in se avtobusni prevoznik obravnava kot njen podizvajalec, se licenca ne zahteva, saj se izjema družbe za upravljanje uporablja tudi za avtobusnega prevoznika (32).

(26)

Oddelek 8 zakona o poklicnem prevozu določa, da se licence za storitve prevoza, za katere se plačajo nadomestila ali se zanje uporablja izključna pravica, podelijo s konkurenčnimi razpisnimi postopki, če tako določa zakon o poklicnem prevozu, zakon o javnem naročanju ali ustrezni predpisi, sprejeti na podlagi teh zakonov. Če se zahteva licenca v skladu z oddelkom 6, se podeli izbranemu prevozniku (33).

(27)

V praksi se storitve javnega avtobusnega prevoza, ki spadajo na področje uporabe Direktive, izvajajo v okviru javnih naročil, ki jih oddajo organi javnega prevoza. Za ta javna naročila se uporabljajo pravila EGP o javnem naročanju, zlasti (34):

(a)	Uredba (ES) št. 1370/2007;

(b)	Direktiva 2014/25/EU in/ali

(c)	Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (35).

(28)	Direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU sta v EGP začeli veljati 1. januarja 2017. Pred tem sta se uporabljali Direktiva 2004/17/ES in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(29)

V skladu z vsemi tremi veljavnimi instrumenti je na splošno potreben odprt, pregleden in nediskriminatoren konkurenčni razpisni postopek z omejenimi izjemami. Zato je treba javna naročila in licence za storitve rednega javnega avtobusnega prevoza dodeliti s konkurenčnimi razpisnimi postopki, razen če se uporablja izjema iz zadevnega akta EGP ali je javno naročilo pod mejnimi vrednostmi za uporabo zadevnega akta. Enako je veljalo v skladu s prejšnjimi direktivami.

(30)

Po navedbah iz zahtevka so organi javnega prevoza pri oddaji javnih naročil za avtobusne storitve vse pogosteje uporabljali konkurenčne razpisne postopke. Medtem ko je bilo leta 2010 s konkurenčnimi razpisnimi postopki oddanih le 43 % javnih naročil za avtobusne storitve, se je leta 2018 ta delež povečal na več kot 98 % in se bo do 3. decembra 2019 približal 100 % (37). Vložnik je nadalje navedel, da se odstopanja od konkurenčnega razpisnega postopka redko uporabljajo, organi javnega prevoza sami ne zagotavljajo storitev avtobusnega prevoza na podlagi izjeme iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1370/2007, neposredna oddaja pod pragi iz člena 5(4) Uredbe (ES) št. 1370/2007 pa se uporabljajo v zelo omejenem obsegu.

(31)

Nadzorni organ je informacije, ki jih je vložnik predložil v zvezi z razmerami v letu 2018, primerjal z informacijami, ki mu jih je predložila norveška vlada 9. novembra 2018 (38) v okviru splošnega pregleda pogodb o izvajanju obveznosti javne službe na podlagi Uredbe (ES) št. 1370/2007 (39). Pri tej oceni so se na splošno potrdile informacije, ki jih je predložil vložnik. Norveška vlada je predložila podrobnosti o skupno 27 neposredno oddanih javnih naročilih, od katerih bi jih bilo treba v letu 2019 13 nadomestiti z javnimi naročili, ki so že bila predmet razpisnega postopka. Skupna letna vrednost neposredno oddanih javnih naročil naj bi znašala približno 275 milijonov NOK, kar je le majhen del celotne vrednosti pogodb o izvajanju obveznosti javne službe na področju javnega cestnega prevoza na Norveškem (po ocenah naj bi ta vrednost leta 2017 znašala 11,6 milijarde NOK). Poleg tega so edina neposredno oddana javna naročila, ki naj bi ostala veljavna po 10. avgustu 2019, javna naročila, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5(4) Uredbe (ES) št. 1370/2007 (ki omogoča neposredno oddajo javnih naročil pod določeno vrednostjo ali pragi glede razdalj).

(32)

Na podlagi preučitve pravnih določb za oddajo javnih naročil in izdajanje licenc za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem je razvidno, da se oddaja takih javnih naročil in izdajanje takih licenc izvajata nediskriminatorno. Postopki za izdajo licenc in oddajo javnih naročil ter ustrezna merila so za vse udeležence na trgu enaki, zato se ne morejo šteti za omejitev dostopa do trga za namene te odločbe.

(33)	Prost dostop do te dejavnosti je potrdil tudi norveški organ, pristojen za konkurenco (40).

(34)

Nadzorni organ ugotavlja, da je dejavnost opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem v veliki meri organizirana na podlagi postopkov za oddajo javnega naročila, v katerih sodeluje tudi dovolj ponudnikov, saj se jih povprečno udeleži 3,8 ponudnika (41). V teh postopkih za oddajo javnega naročila je mogoče sodelovati brez diskriminacije.

(35)

Glede na navedeno se lahko dostop do trga za dejavnost opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza šteje za dejansko in pravno prost za namene ocenjevanja pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava, možnost Nadzornega organa, da v okviru svojih splošnih dolžnosti nadzora preuči, ali Norveška ravna v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, Direktivo 2014/24/EU, Direktivo 2014/25/EU ali katero koli drugo določbo prava EGP o javnem naročanju, ali v uporabo prava EGP s katerega koli drugega področja.

3.2 Neposredna izpostavljenost konkurenci

(36)

Da se oceni, ali je izpolnjen drugi pogoj za izvzetje, tj. da je dejavnost, na katero se nanaša zahtevek in ki izpolnjuje pogoj pravno in dejansko prostega dostopa do trga, neposredno izpostavljena konkurenci, se opredelita upoštevni proizvodni in ustrezni geografski trg, na podlagi te opredelitve pa se izvede tržna analiza.

(37)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Glede na značilnosti zadevnih trgov kot trgov razpisov bi bilo treba upoštevati dodatna merila, kot so vzorci ponudnikov ali zmožnost in pripravljenost subjektov na trgu, da oddajo ponudbe v sedanjih in prihodnjih postopkih za oddajo javnega naročila.

(38)

Namen te odločbe je ugotoviti, ali so storitve, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive) stopnji konkurence, ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive, zagotovila pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(39)

V zvezi s tem je pomembno upoštevati, da se na zadevnem trgu pravila o javnem naročanju ne uporabljajo za vse subjekte na trgu (42). Zato imajo družbe, za katere se navedena pravila ne uporabljajo, pri delovanju na navedenih trgih načeloma možnost, da izvajajo konkurenčni pritisk na tiste subjekte na trgu, za katere se uporabljajo pravila o javnem naročanju.

(40)

Nadzorni organ mora ugotoviti, ali so zadevne dejavnosti neposredno izpostavljene konkurenci. Zato je preučil dokaze, ki jih je predložil vložnik, pa tudi informacije, ki jih je predložil norveški organ, pristojen za konkurenco. Nadzorni organ je uporabil zlasti tržne podatke, ki sta jih vložnik in norveški organ, pristojen za konkurenco, predložila za oceno tržnih deležev in stopenj koncentracije. Poleg informacij, ki jih je predložil vložnik, je norveški organ, pristojen za konkurenco, uporabil tudi informacije drugih avtobusnih prevoznikov na Norveškem in devetih organov javnega prevoza (43).

3.2.1 Opredelitev proizvodnega trga

(41)

Vložnik je v zahtevku opredelil upoštevni proizvodni trg kot trg za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza (44). Predstavil je tudi svoje stališče, da se komercialne storitve avtobusnega prevoza na dolge razdalje (kot so storitve hitrih avtobusnih prevozov), komercialne storitve avtobusnega prevoza na kratke razdalje (kot so storitve hitrega prevoza na letališču) in turistične avtobusne storitve razlikujejo od storitev javnega avtobusnega prevoza, oddanih z javnimi naročili (45). Komercialne avtobusne storitve ureja le povpraševanje na trgu in se ne financirajo z državnimi sredstvi. Vse komercialne avtobusne storitve konkurirajo na trgu na podlagi cene, zmogljivosti, pogostosti in drugih značilnosti storitev. Nasprotno se konkurenca med javnimi avtobusnimi prevozniki odvija na ravni konkurenčnih razpisnih postopkov, tj. na trgu za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza in ne pozneje na trgu na podlagi cene, zmogljivosti, pogostosti ali drugih značilnosti storitev. Vložnik je navedel, da imajo avtobusni prevozniki, ki storitve opravljajo na podlagi javnega naročila organa javnega prevoza, običajno zelo majhen vpliv na osnovne parametre konkurence za potnike, kot je pogostost, vključno z urniki, cenami ali udobjem potnikov, saj te značilnosti običajno določa organ javnega prevoza, ki odda javno naročilo (46).

(42)

Po mnenju vložnika različne zahteve organov javnega prevoza niso dovolj specifične, da bi se javna naročila za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza oddajala na ločenih proizvodnih trgih (47). Da se avtobusnim prevoznikom odda javno naročilo za delovanje na občinski ali regionalni ravni, morajo načeloma upoštevati isti regulativni okvir in lahko svojo ponudbo prilagodijo zahtevam zadevnega organa javnih prevozov. Po navedbah vložnika sta iz vzorcev dejanskih ponudb avtobusnih prevoznikov razvidna zmogljivost in pripravljenost takih avtobusnih prevoznikov, da svoje ponudbe prilagodijo posameznim zahtevam, ki jih določijo različni organi javnega prevoza, saj ti avtobusni prevozniki običajno konkurirajo pri vseh javnih naročilih na Norveškem, za katere se uporabljajo postopki za oddajo javnega naročila, ne glede na razlike med njimi (48).

(43)	Norveški organ, pristojen za konkurenco, je menil, da je bil upoštevni proizvodni trg, ki ga je predlagal vložnik, v skladu z uveljavljeno prakso sektorja na Norveškem in nadaljeval s svojo oceno na podlagi opredelitve, ki jo je predlagal vložnik (49).

(44)

Komisija je v prejšnjih odločbah v zvezi z javnim prevozom (vključno z avtobusnimi storitvami) ugotovila, da je mogoče opredeliti posebne trge za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza (50). Ugotovila je tudi, da v okviru storitev javnega avtobusnega prevoza s koncesijo (oddanih z javnim naročilom) ni mogoče razlikovati med storitvami mestnega in medkrajevnega avtobusnega prevoza ter avtobusnega prevoza na dolge razdalje, oddanimi z javnim naročilom, saj jih običajno ureja isti regulativni okvir, zahteve organov javnega prevoza pa so imele le nekaj posebnih značilnosti, ki so bile povezane s tehničnimi specifikacijami (51).

(45)

Tudi praksa Komisije potrjuje stališče, da so komercialne avtobusne storitve in javne avtobusne storitve (oddane z javnim naročilom) zaradi razlik v zvezi z vrsto konkurence del različnih proizvodnih trgov. Konkurenca med javnimi avtobusnimi prevozniki se odvija na ravni zbiranja ponudb za javna naročila, tj. na trgu za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza in ne pozneje na trgu na podlagi cene, zmogljivosti, pogostosti ali drugih značilnosti storitev (52). V primerjavi s komercialnimi storitvami imajo javni avtobusni prevozniki, ki so jim bila oddana javna naročila, običajno zelo majhen vpliv na osnovne vidike konkurence, kot je pogostost, cena ali udobje potnikov, saj navedene značilnosti določajo organi javnega prevoza, ki oddajo javno naročilo za opravljanje storitve. Avtobusni prevozniki morajo svoje storitve opravljati v skladu z javnim naročilom organa javnega prevoza, pri čemer svojih storitev ne morejo prilagoditi potrebam potnikov, kot bi to običajno storili komercialni avtobusni prevozniki (53).

(46)

Ob upoštevanju posebnosti norveškega trga avtobusnih prevozov, kot so navedene v uvodnih izjavah 41 in 42, za namene ocene pogojev iz člena 34 Direktive 2014/25/EU in brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava je upoštevni proizvodni trg v tej odločbi opredeljen kot trg za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza. Nadzorni organ v tem posebnem primeru in za zgoraj navedene namene ni ugotovil nobenih okoliščin, v katerih bi bila določitev ločenih postopkov za oddajo javnega naročila organov javnega prevoza kot ločenih upoštevnih trgov utemeljena.

3.2.2 Opredelitev geografskega trga

(47)

V zvezi z geografskim trgom je vložnik menil, da je upoštevni trga za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza po obsegu vsaj nacionalni trg, ki zajema vse avtobusne storitve na Norveškem, oddane z javnim naročilom (54). Vložnik je trdil, da zakon o poklicnem prevozu določa skupni regulativni okvir za konkurenčne razpisne postopke za avtobusne storitve po vsej Norveški (55). Navedel je tudi, da so bila skoraj vsa (98 %) obstoječa javna naročila za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza oddana na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka, pri čemer se večinoma izvajajo na podlagi bruto pogodb in imajo enake značilnosti (56). Posledično so vse razlike v postopkih za oddajo javnega naročila in javnih naročilih različnih organov javnega prevoza majhne, avtobusni prevozniki pa jih lahko brez težav upoštevajo.

(48)

Vložnik je poudaril, da je skupni regulativni okvir za konkurenčni razpisni postopek za avtobusne storitve po vsej Norveški razviden tudi iz dejanskega vzorca ponudb avtobusnih prevoznikov, ki so zdaj dejavni na trgu (57). Avtobusni prevozniki Torghatten, Boreal in Nobina opravljajo storitve na nacionalni ravni, pri čemer drugim avtobusnim prevoznikom nič ne preprečuje, da bi konkurirali pri vseh javnih naročilih. Vložnik je trdil, da je bila, razen pri redkih izjemah, v zvezi z vsemi avtobusnimi storitvami, za katere so bila javna naročila oddana od 1. januarja 2015, precejšnja konkurenca ne glede na obstoječo regionalno prisotnost (58).

(49)	Na koncu je vložnik navedel, da geografskega trga za namene zahtevka ni treba natančno opredeliti (59). Menil je, da je pri kateri koli opredelitvi trga, kjer ima vložnik sedanja javna naročila in/ali ponudbe za javna naročila, dostop do trga neomejen in v celoti izpostavljen konkurenci.

(50)	Norveški urad, pristojen za konkurenco, je ugotovil, da upoštevnega geografskega trga ni treba natančno opredeliti, saj je rezultat analize ostal enak ne glede na to, ali je temeljil na ožji ali širši opredelitvi trga (60).

(51)

Mnenje vložnika je v skladu s prakso Komisije. Komisija je v prejšnjih odločbah ocenila, da je upoštevni geografski trg za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza območje, na katerem se uporablja skupni regulativni okvir za konkurenčni razpisni postopek za avtobusne storitve, čeprav geografskega trga najpogosteje ni natančno opredelila (61).

(52)

Nadzorni organ je na koncu ocenil, da ima upoštevni proizvodni trg za namene ocene pogojev iz člena 34 Direktive in brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava ali katero koli drugo področje prava EGP vsaj nacionalno geografsko razsežnost. Razlog za to so skupni regulativni okvir, le majhne razlike v postopkih za oddajo javnega naročila organov javnega prevoza ter zmogljivost in pripravljenost avtobusnih prevoznikov, da sodelujejo v postopkih za oddajo javnega naročila po vsej Norveški.

3.2.3 Tržna analiza

(53)

Šteje se, da je v zvezi s trgom za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev avtobusnega prevoza eden od kazalnikov za stopnjo konkurence tržni delež največjega avtobusnega prevoznika in skupni tržni delež najpomembnejših avtobusnih prevoznikov na trgu. Vložnik ima glede na podatke, ki jih je predložil v zahtevku, največji tržni delež na upoštevnem trgu, in sicer [25–30 %] na podlagi prihodka in 28 % na podlagi obsega (62). Vendar obstaja več močnih konkurentov z dvomestnim tržnim deležem na podlagi prihodka, kot so družbe Torghatten [15–20 %], Tide [15–20 %] in Unibuss [12–17 %], ki jim sledijo manjši, vendar ne nepomembni subjekti na trgu, kot sta družbi Boreal [5–10 %] in Nobina [5–10 %] (63). Preostali tržni delež je razdeljen med 29 manjših avtobusnih prevoznikov. Podatki o tržnem deležu, ki jih je predložil vložnik, so v skladu z izračuni norveškega organa, pristojnega za konkurenco (64).

(54)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, je konkurenca v primeru storitev javnega avtobusnega prevoza drugačna, saj družbe konkurirajo za trg in ne na trgu na podlagi cene, voznih redov ali kakovosti storitev. Na norveškem trgu za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza se konkurenca odvija v obliki postopkov za oddajo javnih naročil, ki jih organizirajo organi javnega prevoza. Po navedbah vložnika je bilo 98 % vseh obstoječih javnih naročil oddanih s konkurenčnimi razpisnimi postopki, ta številka pa se bo do 3. decembra 2019 približala 100 % (65). Glede na te okoliščine je treba s presojo konkurenčnosti in tržno analizo preučiti vzorce ponudb ter zmogljivost in pripravljenost udeležencev na trgu, da konkurirajo v sedanjih in prihodnjih postopkih za oddajo javnega naročila.

(55)

Najpomembnejši konkurenti vložnika so velike družbe, ki so pogosto del prevoznih podjetij z mednarodnimi dejavnostmi. Družba Torghatten je eno od največjih prevoznih podjetij na Norveškem, ki zagotavlja javni prevoz s trajekti, hitrimi čolni in avtobusi ter zračni prevoz. Opravlja tudi komercialne avtobusne storitve, njen skupni konsolidirani prihodek pa je več kot 9 milijard NOK. Družba Tide je del skupine za prevoz DSD, ki opravlja javne in komercialne avtobusne storitve na Norveškem, prisotna pa je tudi na Danskem. Konsolidirani prihodek skupine DSD je skoraj 6 milijard NOK. Družba Unibuss je v lasti občine Oslo. Skupina Unibuss zagotavlja javne in komercialne storitve v več norveških mestih. Družba Boreal Buss je del skupine Boreal, ki opravlja obsežne dejavnosti javnega in komercialnega prevoza. Sedanji končni lastnik skupine Boreal je sklad zasebnega kapitala iz Hongkonga, ki se osredotoča na priložnosti za infrastrukturne naložbe na svetovni ravni. Konsolidirani prihodki skupine Boreal znašajo skoraj 3 milijarde NOK. Družba Nobina pa je del švedske skupine Nobina, ki opravlja storitve javnega prevoza v celotni Skandinaviji. Te družbe sodelujejo v postopkih za oddajo javnega naročila po vsej Norveški ter imajo zmogljivosti in izkušnje za oddajo ponudb v katerem koli norveškem postopku za oddajo javnega naročila.

(56)

Vložnik je ugotovil, da je od 1. januarja 2015 v 58 konkurenčnih razpisnih postopkih na Norveškem ponudbe povprečno oddalo 3,8 konkurenta (66). Ta podatek so potrdile ocene, ki jih je pripravil norveški organ, pristojen za konkurenco (67). Norveški organ, pristojen za konkurenco, je pri pregledu 46 javnih naročil ugotovil, da se število ponudnikov pri različnih javnih naročilih zelo razlikuje, saj zajema od enega do osem ponudnikov, vendar so organi javnega prevoza na splošno zadovoljni s številom ponudnikov (68). Vložnik je predložil tudi podrobne informacije o postopkih za oddajo javnih naročil norveških organov javnega prevoza v različnih regijah, ki potrjujejo splošno konkurenčnost pri oddaji javnih naročil za javni avtobusni prevoz na Norveškem (69). Iz podrobnih podatkov in notranjih podatkov vložnika je tudi razvidno, da se je pri približno 40 % vseh javnih naročil, za katere se je uporabil konkurenčni razpisni postopek, avtobusni prevoznik spremenil (70). To potrjuje, da so različni avtobusni prevozniki zmožni učinkovito konkurirati.

(57)

Vložnik je tudi trdil, da so za trg za oddajo javnih naročil za storitve javnega avtobusnega prevoza na Norveškem značilne majhne ovire za vstop in širitev, to ugotovitev pa je v svoji oceni potrdil norveški organ, pristojen za konkurenco (71). Ta ugotovitev je temeljila na stabilnih in predvidljivih prihodkih na podlagi javnih naročil organov javnega prevoza ter enostavnem dostopu do potrebnih informacij in infrastrukture, saj organi javnega prevoza zagotavljajo potrebno infrastrukturo, razen avtobusov (72). Poleg tega imajo zaposleni pri prejšnjem imetniku javnega naročila pravico do prehoda k novemu imetniku javnega naročila. Ker je v razpisnih zahtevah organa javnega prevoza običajno določena nova flota avtobusov, morebitni novi avtobusni prevozniki niso bistveno prikrajšani, kar zadeva stroške pridobivanja avtobusov (73).

(58)

Za namene te odločbe in brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava bi bilo treba dejavnike, navedene v uvodnih izjavah 53 do 57, obravnavati kot znak izpostavljenosti opravljanja javnega avtobusnega prevoza na Norveškem konkurenci. To je tudi v skladu z mnenjem norveškega organa, pristojnega za konkurenco. Družbe, ki so dejavne na tem trgu, so verjetno pod ustreznim konkurenčnim pritiskom. Nič ne kaže na to, da delovanje sektorja ni tržno usmerjeno. Nadzorni organ zato ugotavlja, da je trg za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza neposredno izpostavljen konkurenci v smislu Direktive.

(59)

Nadzorni organ upošteva, da je sedanji pritisk konkurence na trgu za oddajo javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza odvisen zlasti od vzpostavljenega regulativnega okvira in konkurenčnih razpisnih postopkov, ki jih organizirajo organi javnega prevoza, namesto da bi storitve opravljali interno ali uporabljali izjeme za neposredno oddajo, ki jih določajo zadevna pravila EGP o javnem naročanju, poleg omejene uporabe neposredne oddaje javnih naročil male vrednosti in/ali javnih naročil prevozov na kratke razdalje. To pomeni, da se lahko zaradi sprememb navedenih politik ali praks spremenita dinamika trga in splošni pritisk konkurence na naročnike, ki izvajajo dejavnost opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza, na katere se nanaša ta odločba.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

(60)

Za namene te odločbe in brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava bi bilo treba ugotovitve tržne analize, navedene v uvodnih izjavah 53 do 57, obravnavati kot znak izpostavljenosti opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem konkurenci v smislu člena 34 Direktive. Ker so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, bi bilo torej treba potrditi, da se Direktiva 2014/25/EU ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja te dejavnosti na Norveškem.

(61)

Ta odločba temelji na veljavnem pravu in dejanskem stanju od januarja 2015 do junija 2019, kot je razvidno iz informacij, ki sta jih predložila vložnik in norveški organ, pristojen za konkurenco. Nadzorni organ si pridržuje pravico do revizije te odločbe, če pogoji za veljavnost iz člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni ali če se pravno ali dejansko stanje bistveno spremeni –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Akt iz točke 4 Priloge XVI k Sporazumu EGP, ki določa postopke za oddajo javnih naročil v sektorju gospodarskih javnih služb (Direktiva 2014/25/EU), se ne uporablja za javna naročila ali projektne natečaje, ki jih oddajo oziroma organizirajo naročniki, ki opravljajo storitve javnega avtobusnega prevoza ali so te storitve del njihovih dejavnosti, kadar je namen takih javnih naročil ali projektnih natečajev, da jim omogočijo opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem (taka dejavnost je povezana z upravljanjem omrežja, ki zagotavlja javno storitev na področju prevozov z avtobusom).

2.	Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

3.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 17. junija 2019

Za Nadzorni organ Efte na podlagi Odločbe o prenosu pooblastil št. 19/19/COL

Högni S. KRISTJÁNSSON

Odgovorni član kolegija

Carsten ZATSCHLER

Sopodpisan kot direktor

za pravne in izvršilne zadeve

(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 243. Vključen v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 97/2016 (UL L 300, 16.11.2017, str. 49, in Dopolnilo EGP št. 73, 16.11.2017, str. 53).

(2) Dokument št. 1040381.

(3) Zato na primer javno naročilo za opravljanje avtobusnih storitev, ki ga avtobusnemu prevozniku odda občina, v tem zahtevku ne bi bilo zajeto. Nasprotno pa bi naročilo, ki ga ta prevoznik (na primer) odda čistilnemu podjetju za čiščenje avtobusov ali podjetju, ki prevozniku daje avtobuse v uporabo, spadalo na področje uporabe zahtevka. To razlikovanje je Sodišče Evropske unije pojasnilo v zadevi C-388/17, SJ, ECLI:EU:C:2019:161 (v nadaljnjem besedilu: zadeva SJ), točka 53 (glej uvodno izjavo 31 spodaj). Nadzorni organ se bo v tej odločbi na pojem „dejavnost“ skliceval v skladu z Direktivo 2014/25/EU.

(4) Stran 3 zahtevka.

(5) Forskrift om innkjøpsregler i forsyningssektorene (forsyningsforskriften).

https://lovdata.no/dokument/SF/forskrift/2016-08-12-975.

(6) Dokument št. 1040380.

(7) Dokument št. 935075.

(8) V skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1), pri čemer se dela prosti dnevi v roku ne upoštevajo. Glej dokumenta Dela prosti dnevi v letih 2018 in 2019: države EGP-Efte in instituciji EGP (UL C 429, 14.12.2017, str. 25, in Dopolnilo EGP št. 81, 14.12.2017, str. 1, ter UL C 422, 22.11.2018, str. 7, in Dopolnilo EGP št. 77, 22.11.2018, str. 1).

(9) Dokument št. 1056012.

(10) V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13), kakor je bila spremenjena.

(11) Glej dokument št. 1070910 o rezultatu pisnega postopka.

(12) Člen 11 Direktive.

(13) Citirano v opombi 3 zgoraj.

(14) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1), vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 68/2006 (UL L 245, 7.9.2006, str. 22, in Dopolnilo EGS št. 44, 7.9.2006, str. 18).

(15) Zadeva SJ, točka 53 sodbe.

(16) Zadeva SJ, točka 54 sodbe in točka 2 izreka sodbe.

(17) Člen 34(1) Direktive. Glej tudi uvodno izjavo 44 Direktive.

(18) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(19) Glej sodbo v zadevi Österreichische Post AG proti Komisiji, T-463/14, ECLI:EU:T:2016:243, točka 28.

(20) Glej na primer stran 40 zahtevka.

(21) Stran 11 zahtevka.

(22) Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1) in vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 85/2008 (UL L 280, 23.10.2008, str. 20, in Dopolnilo EGP št. 64, 23.10.2008, str. 13).

(23) Stran 30 zahtevka.

(24) Sodbe v zadevah Smits in Peerbooms, C-157/99, ECLI:EU:C:2001:404, točka 90, Müller-Fauré in van Riet, C-385/99, ECLI:EU:C:2003:270, točka 84, in Watts, C-372/04, ECLI:EU:C:2006:325, točka 115, ter mnenje generalnega pravobranilca v zadevi Watts, C-372/04, ECLI:EU:C:2005:784, točka 70.

(25) Sodbi v zadevah Analir in drugi, C-205/99, ECLI:EU:C:2001:107, točka 38, in Watts, C-372/04, ECLI:EU:C:2006:325, točka 116.

(26) Yrkestransportloven.

(27) Uredba št. 401 z dne 26. marca 2003 o poklicnem prevozu (yrkestransportforskriften).

(28) Zakon o poklicnem prevozu, oddelek 4, in uredba o poklicnem prevozu, oddelek 3.

(29) Predlog zakona (odelstingsproposisjon) št. 74 (2001–2002), poglavje 2.

(30) Stran 4 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(31) Zakon o poklicnem prevozu, oddelek 6, in uredba o poklicnem prevozu, oddelek 3.

(32) Zakon o poklicnem prevozu, oddelek 6(2).

(33) Stran 4 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(34) Kateri instrument se uporablja, je med drugim odvisno od vrste oddanega javnega naročila in od tega, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 11 Direktive 2014/25/EU glede zagotavljanja ali upravljanja omrežja. Vložnik je navedel, da organi javnega prevoza pri oddaji javnih naročil za opravljanje storitev javnega avtobusnega prevoza na splošno upoštevajo Direktivo 2014/25/EU, vendar so nekateri organi javnega prevoza oddali javna naročila v skladu z Direktivo 2014/24/EU in za nekatera javna naročila se lahko uporabljajo razpisne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1370/2007.

(35) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) in vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 97/2016 (UL L 300, 16.11.2017, str. 49, in Dopolnilo EGP št. 73, 16.11.2017, str. 53).

(36) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114), vključena v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 68/2006 (UL L 245, 7.9.2006, str. 22, in Dopolnilo EGP št. 44, 7.9.2006, str. 18).

(37) Stran 6 zahtevka.

(38) Dokument št. 1037921, dopis norveške vlade z dne 9. novembra 2018.

(39) Zadeva št. 74680, pregled pogodb o obveznosti javne službe na podlagi Uredbe (ES) št. 1370/2007.

(40) Stran 4 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(41) Glej stran 14 zahtevka.

(42) Pravila o javnem naročanju se poleg vložnika uporabljajo tudi za družbo Unibuss AS. Drugi avtobusni prevozniki, kot so družbe Torghatten ASA, Tide AS, Boreal Bus AS in Nobina Norge AS, so zasebni prevozniki, za katere se zdi, da ne izpolnjujejo pogojev, na podlagi katerih bi jih zavezovala pravila EGP o javnem naročanju.

(43) Stran 3 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(44) Stran 25 zahtevka.

(45) Stran 26 zahtevka.

(46) Prav tam.

(47) Prav tam.

(48) Prav tam.

(49) Stran 3 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(50) V zvezi s tem glej zadevo COMP/M.1768 – Schoyens/Goldman Sachs/Swebus, točki 10 in 14, zadevo COMP/M.5557 – SNCF-P/CDPQ/Keolis/EFFIA, točke 16–23, zadevo COMP/M.5855 – DB/Arriva, točka 21, zadevo COMP/M.6794 – Caisse des Depots et Consignations/Veolia Transdev, točke 19–21, ter zadevo COMP/M.6818 – DB/Veolia, točki 19 in 56.

(51) Zadeva COMP/M.6818 – DB/Veolia, točke 19–21, ter zadeva COMP/M.5855 – DB/Arriva, točki 23 in 24.

(52) Zadeva COMP/M.5557 – SNCF-P/CDPQ/Keolis/EFFIA, toča 17, zadeva COMP/M.6818 – DB/Veolia, točki 22 in 58, in zadeva COMP/M.5855 – DB/Arriva, točka 22.

(53) Zadeva COMP/M.6818 – DB/Veolia, točka 23, in zadeva COMP/M.5855 – DB/Arriva, točka 22.

(54) Stran 28 zahtevka.

(55) Prav tam.

(56) Prav tam.

(57) Prav tam.

(58) Prav tam.

(59) Stran 29 zahtevka.

(60) Stran 3 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(61) Zadeva COMP/M.6818 – DB/Veolia, točka 29, in zadeva COMP/M.5855 – DB/Arriva, točka 27. Glej tudi zadevo COMP/M.5557 – SNCF-P/CDPQ/Keolis/EFFIA in zadevo COMP/M.6794 – Caisse des Depots et Consignations/Veolia Transdev, točka 31.

(62) Stran 30 zahtevka.

(63) Prav tam.

(64) Stran 5 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(65) Stran 6 zahtevka. Glej tudi postopek Nadzornega organa, naveden v uvodni izjavi 31 zgoraj.

(66) Stran 14 zahtevka.

(67) Stran 5 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(68) Prav tam.

(69) Glej strani 14–24 zahtevka.

(70) Stran 24 zahtevka.

(71) Stran 31 zahtevka in stran 5 mnenja, ki ga je norveški organ, pristojen za konkurenco, sprejel v zvezi s pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU.

(72) Prav tam.

(73) Stran 31 zahtevka.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 259

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 10. oktober 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1689 z dne 29. maja 2019 o popravku romunske jezikovne različice Delegirane uredbe (EU) 2018/1229 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o disciplini pri poravnavi ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1690 z dne 9. oktobra 2019 o obnovitvi odobritve aktivne snovi alfa-cipermetrin kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	2
	*	Uredba Komisije (EU) 2019/1691 z dne 9. oktobra 2019 o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ( 1 )	9
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1692 z dne 9. oktobra 2019 o uporabi nekaterih določb o registraciji in souporabi podatkov iz Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta po izteku končnega roka za registracijo snovi v postopnem uvajanju ( 1 )	12
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1693 z dne 9. oktobra 2019 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	15
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1694 z dne 4. oktobra 2019 o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Madžarske	58
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1695 z dne 4. oktobra 2019 o imenovanju štirih članov in petih nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Nizozemske	59
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1696 z dne 4. oktobra 2019 o imenovanju člana in petih nadomestnih članov Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	61
	*	Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2019/1697 z dne 7. oktobra 2019 o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Irskem	63
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1698 z dne 9. oktobra 2019 o evropskih standardih za proizvode, pripravljenih v podporo Direktivi 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov ( 1 )	65

	III Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
*	Delegirana odločba Nadzornega organa Efte št. 42/19/COL z dne 17. junija 2019 o izvzetju opravljanja storitev javnega avtobusnega prevoza na Norveškem iz uporabe Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta [2019/…]	75

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1688 z dne 8. oktobra 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike ( UL L 258 9.10.2019 )	86