(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Svet je marca 2007 na podlagi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 260/2007 (2) (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih volframovih elektrod, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8101 99 10 in ex 8515 90 80 (oznaki TARIC 8101991010 in 8515908010) ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Z dokončno uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev po stopnjah med 17,0 % in 41,0 % na uvoz vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ter po stopnji 63,5 % na uvoz vseh drugih proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 508/2013 (3) sklenil, da bo ohranil veljavno protidampinško dajatev.

(4)

Komisija je 2. septembra 2017 v Uradnem listu Evropske unije (4) objavila obvestilo o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz volframovih elektrod s poreklom iz LRK.

(5)

Dva proizvajalca Unije (Gesellschaft für Wolfram Industrie mbH in Plansee SE) (v nadaljnjem besedilu: vložnika), ki predstavljata 100 % celotne proizvodnje volframovih elektrod v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), sta 27. februarja 2018 vložila zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(6)

Zahtevek vložnikov je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(7)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 31. maja 2018 v Uradnem listu Evropske unije (6) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(8)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(9)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, znane uvoznike in uporabnike volframovih elektrod v Uniji, organe v LRK in znane proizvajalce v LRK ter jih pozvala k sodelovanju.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Prejetih ni bilo nobenih pripomb o začetku ali zahtev za zaslišanje.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku pozvala uvoznike, naj se javijo in predložijo določene informacije.

(14)

Od 46 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil navezan stik, se je javilo pet družb. Dve od njih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nista uvažali volframovih elektrod s poreklom iz LRK, tri preostale pa so trdile da so uporabnice in ne uvoznice; le ena od njih si je želela biti zainteresirana stran. V poznejši fazi preiskave se je javil še en uvoznik, ki mu je bil dodeljen status zainteresirane strani. Tako vzorec uvoznikov ni bil izbran.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce v LRK, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(16)

Zahtevane informacije so predložili trije proizvajalci iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število sodelujočih proizvajalcev se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in je vse kitajske proizvajalce, ki so predložili odgovore na obrazcih za vzorčenje, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala uporabnike, naj se javijo in sodelujejo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14, so se javili trije uporabniki, od katerih si je status zainteresirane strani želel le eden.

(18)

Komisija je poslala vprašalnik dvema proizvajalcema Unije, trem proizvajalcem v LRK, ki so se javili pri vzorčenju, in vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Odgovore na vprašalnik je prejela samo od obeh proizvajalcev Unije in kitajske družbe Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co., Ltd. Ta družba je nekdanja proizvajalka izdelka, ki se pregleduje, kot je opredeljen v uvodni izjavi 32, ki pa je proizvodnjo trenutno prekinila in se ukvarja samo z dejavnostmi trgovanja.

(19)

Zato kitajska vlada in proizvajalci (7) izdelka, ki se pregleduje, iz LRK niso sodelovali v preiskavi ne glede na to, ali so izvažali ali ne. Čeprav je Komisija proizvajalce obvestila o posledicah nesodelovanja, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec.

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(21)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, iz katerih je bil razviden obstoj znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(22)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku pozvala vse znane proizvajalce iz LRK, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. V zvezi s tem sta informacije predložila dva kitajska proizvajalca.

(23)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Slednja ni poslala nobenega odgovora.

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Niti kitajska vlada niti proizvajalci iz LRK niso predložili nobenih informacij niti dodatnih dokazov v zvezi s tem.

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(26)

Komisija je 8. novembra 2018 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 8. novembra 2018), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti. V obvestilu z dne 8. novembra 2018 je seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Službe Evropske komisije so ob upoštevanju meril za izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti poleg tega v tej fazi kot možne reprezentativne države opredelile Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo. V obvestilu z dne 8. novembra 2018 je nadalje navedeno, da namerava Komisija za določitev stroškov glavne surovine uporabiti mednarodna referenčna merila.

(27)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe. Komisija je pripombe prejela od obeh proizvajalcev Unije. Natančneje, industrija Unije je izrazila, da so stroški v Turčiji boljša osnova kot stroški v Mehiki, Braziliji ali Rusiji.

(28)

Komisija je pripombe, ki jih je prejela od dveh proizvajalcev Unije, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 6. marca 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 6. marca 2019). V obvestilu z dne 6. marca 2019 je bila na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo, Turčija opredeljena kot najbolj primerna reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. V obvestilu z dne 6. marca 2019 je navedeno tudi, da namerava Komisija za stroške dela in električne energije uporabiti podatke, ki jih je objavil turški statistični urad. Poleg tega je bilo navedeno, da se na podlagi dostopnih informacij zdi, da se izdelek, ki se pregleduje, ne proizvaja zunaj LRK in Unije. Zato je Komisija navedla, da namerava za režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček uporabiti javno dostopne podatke dveh sodelujočih proizvajalcev Unije. Za neto ceno surovine (volframov oksid, vsebovan v amonijevem paravolframatu (v nadaljnjem besedilu: APT)) naj bi se uporabila mednarodna referenčna vrednost Platts Metals Week, kot jo objavlja nacionalni informacijski center za minerale (National Minerals Information Centre) Ameriškega urada za geološke raziskave.

(29)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe, vendar v zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(30)

Komisija je 6. maja 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Vsem stranem je bilo odobreno obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi z razkritjem in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(31)

Pripombe je predložila ena stran, pri čemer je poudarila vprašanja, ki so že bila ustrezno pojasnjena v tej uredbi. Prejetih ni bilo nobenih zahtev za zaslišanje.

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak izdelku iz prvotne preiskave, in sicer zajema volframove varilne elektrode, vključno z volframovimi drogovi in palicami za varilne elektrode, z vsebnostjo volframa najmanj 94 mas. %, razen tistih, ki se pridobivajo s preprostim sintranjem, narezane po dolžini ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8101 99 10 in ex 8515 90 80 (oznaki TARIC 8101991010 in 8515908010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(33)

Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja pri varjenju in podobnih postopkih, vključno z obločnim varjenjem z netaljivo volframovo elektrodo (varjenje TIG), plazemskim oblokom in rezanjem. Ti postopki se uporabljajo v številnih industrijskih sektorjih, kot so gradbeništvo, ladjedelništvo, proizvodnja avtomobilov, pomorstvo, kemijsko in jedrsko inženirstvo, letalska in vesoljska industrija ter naftovodi in plinovodi. Na podlagi fizikalnih in kemičnih lastnosti ter zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse volframove elektrode za namene postopka štejejo kot en izdelek.

(34)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede podobnega izdelka. Zato je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, potrdila, da imajo izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na domačih trgih v LRK, ter izdelki, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(35)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(36)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec. Kitajski proizvajalci niso predložili niti odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in kitajski proizvajalci prav tako niso predložili nobenih pripomb glede dokazov iz spisa zadeve, vključno s poročilom. Komisija se je zato odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(37)

Kitajske organe in kitajska proizvajalca, ki sta se javila za vzorčenje, je obvestila o uporabi člena 18 osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba, ki bi lahko spremenila uporabo člena 18 osnovne uredbe.

(38)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka, predložitvah zainteresiranih strani ter razpoložljivih statističnih podatkih iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe in drugih javnih virov, ki so bili po potrebi določeni spodaj.

(39)

Statistični podatki iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bilo iz LRK v Unijo uvoženih 45 000–50 000 kg volframovih elektrod, kar je obsegalo 40–50 % celotne potrošnje Unije. Komisija je na podlagi tega sklenila, da je dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, zato je proučila, ali se je damping v navedenem obdobju nadaljeval.

(40)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(41)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(42)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(43)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ocena obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prve določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške v državi izvoznici zadevnega izdelka. Ker je ta seznam nekumulativen, za razkritje znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko pri ocenjevanju različnih elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. Splošna ocena obstoja izkrivljanja lahko upošteva tudi splošne razmere v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi dajejo znatne pristojnosti za poseganje v tržne sile, kar kaže, da cene in stroški niso rezultat sil prostega trga.

(44)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(45)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo na začetku preiskave. V zvezi s tem se Komisija opira na poročilo (8), ki opisuje znatno poseganje države na mnogih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Zahtevek je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(46)

Vložnik se v zahtevku sklicuje na izkrivljanja v industriji volframa, navedena v poročilu, zlasti na:

(47)

Komisija je proučila, ali je v LRK primerno uporabiti domače cene in stroške ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je to izvedla na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v spisu, vključno z dokazi iz poročila, ki se opirajo na javno dostopne vire, zlasti na kitajsko zakonodajo, objavljene uradne dokumente kitajske politike, poročila, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študije/članke akademikov, ki so bili posebej navedeni v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(48)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, niti kitajska vlada niti kitajski proizvajalci niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki sta jih predložila vložnika.

(49)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje v LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (9). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (10).

(50)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (11). To kaže na nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(51)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (12). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter raven zakonodajnega okolja.

(52)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba cilje doseči. Nekateri načrti vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Zavezujoča narava načrtov in dejstvo, da zadevni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.1.5 spodaj) (13).

(53)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.1.8) (14). Enako velja za druge elemente kitajskega finančnega sistema, kot so trgi lastniških vrednostnih papirjev, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni od bančnega sektorja, se na institucionalni in operativni ravni vzpostavljajo na način, ki ni usmerjen v čim učinkovitejše delovanje finančnih trgov, temveč v zagotavljanje nadzora in omogočanje poseganja države in KKP (15).

(54)

Tretjič, v zakonodajnem okolju je poseganje države v gospodarstvo zelo različno. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (16). Na področju naložb kitajska vlada podobno ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (17).

(55)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (18).

(56)

V LRK so družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(57)

V zvezi z državnim lastništvom kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v sektorju volframa. Številne velike družbe za izkopavanje volframa so v državni lasti, saj se dovoljenja za izkopavanje volframa večinoma podeljujejo družbam v državni lasti (19).

(58)

V zvezi z nadzorom države vlada in KKP ohranjata strukture, ki jima zagotavljajo neprekinjen vpliv v družbah. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih družbah, temveč uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v njih. Elementi, ki kažejo na obstoj vladnega nadzora nad družbami v industriji volframa, vključujejo dovoljenja za izkopavanje, naložbene omejitve in omejitve izvoza (20). 13. petletni načrt za industrijo neželeznih kovin poleg tega vključuje številne podrobne cilje in kvote (21).

(59)

Analiza nadzora politik in navodil države v tem sektorju je v oddelkih 3.3.1.4 in 3.3.1.5. Visoka raven nadzora in poseganja vlade v sektor volframa, kot je opisano spodaj, tudi zasebnim proizvajalcem izdelkov iz volframa preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami.

(60)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so na trgu z volframovimi elektrodami v LRK znatno prevladovale družbe pod nadzorom ali političnim nadzorom ali smernicami kitajske vlade.

(61)

Kitajski državi prisotnost v družbah omogoča, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (22), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (23)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Kaže, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (24). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (25). Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, tudi v sektorju volframa. Zato je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo tudi za proizvajalce volframovih elektrod in dobavitelje vložkov za te proizvajalce.

(62)

Natančneje, v sektorju volframa (vključno z izdelkom, ki se pregleduje) obstajajo tesne povezave med postopki odločanja družb, dejavnih v sektorju, in državo, zlasti KKP. Proizvajalci izdelkov iz volframa so organizirani v združenje kitajskih proizvajalcev izdelkov iz volframa, ki je del združenja kitajske industrije neželeznih kovin. Slednje očitno sledi vladni politiki, ki zaposlene in člane spodbuja, naj med drugim razširjajo duh t. i. „dvojnega zasedanja“ (Lianghui) in delujejo v skladu z njim (26). Združenje kitajskih proizvajalcev izdelkov iz volframa izvaja vladne politike, s čimer povzroča izkrivljanje stroškov in cen na kitajskem trgu. Leta 2016 je osem velikih proizvajalcev iz LRK napovedalo, da nameravajo zmanjšati proizvodnjo volframovih koncentratov, združenje kitajskih proizvajalcev izdelkov iz volframa je pozvalo svoje člane, naj zmanjšajo proizvodnjo, kitajski urad za državne rezerve pa je organiziral javne razpise za nakup volframovih koncentratov. Ker LRK proizvede več kot 80 % svetovne proizvodnje volframa, taki ukrepi vplivajo na kitajske in svetovne cene volframa. Poleg tega je večina kvot za izkopavanje volframa razdeljena med šest večjih družb v državni lasti: China Minmetals, Aluminium Corporation of China, China Northern Rare Earth Group High-Tech, Xiamen Tungsten, China Southern Rare Earth Group in Guangdong Rare Earth Industry Group (27). Prisotnost države v industriji volframa na Kitajskem se torej izvaja neposredno prek družb v državni lasti, pa tudi prek združenja kitajskih proizvajalcev izdelkov iz volframa.

(63)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.3.1.8) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (28).

(64)

Na podlagi navedenega se sklene, da prisotnost države v družbah v sektorju volframa ter v finančnem sektorju in drugih sektorjih vložkov v povezavi z okvirom, opisanem v oddelku 3.3.1.3 in v naslednjih oddelkih, kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(65)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (29).

(66)

Kitajska vlada tesno nadzoruje in ureja industrijo volframa. To je potrjeno v 13. petletnem načrtu za industrijo neželeznih kovin in 13. petletnem načrtu za mineralne vire, pa tudi v zakonih, ki urejajo izkopavanje, pridobivanje, izvažanje in naložbe v industrijo volframa.

(67)

13. petletni načrt za mineralne vire volfram navaja kot enega od 24 strateških mineralov, ki so „ključni elementi makronadzora, nadzora in upravljanja mineralnih virov“ (30). Načrt poleg tega omejuje skupni obseg izkopavanja volframove rude na 120 000 ton na leto (31) ter predvideva ustalitev obsega dejavnosti izkopavanja in konsolidacijo zalog virov volframa v južnem Jiangxiju v provinci Hunan (Chenzhou). Poleg tega določa cilj, da bi srednje veliki rudniki zajemali več kot 12 % vseh rudnikov, in načrtuje zagotovitev koncentracije družb ter razvoj tržno konkurenčnih velikih in srednje velikih rudnikov (32).

(68)

Eden od ciljev 13. petletnega načrta za industrijo neželeznih kovin je „izboljšati omejitve proizvodnje in mehanizme zaščite vrednosti, ki se uporabljajo za volfram ipd., [ter] razumno prilagoditi in nadzorovati kazalnike nadzora obsega izkopavanja za volfram (33)“.

(69)

Poleg tega je volfram vključen na seznam izdelkov, za katere veljajo izvozne dajatve (34), zahteve glede izvoznih dovoljenj (35) in državno trgovanje (36). Skupaj s strogim nadzorom proizvodnih kvot in velikimi rezervami, ki jih hrani urad za državne rezerve (37), kitajska vlada nadzoruje ponudbo volframa na Kitajskem.

(70)

Zato je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada vzpostavljene javne politike, ki vplivajo na sile prostega trga na področju proizvodnje volframa in volframovih varilnih elektrod. Tržne sile zaradi takih ukrepov ne morejo normalno delovati.

(71)

Komisija poleg tega ugotavlja, da pri določanju, ali javne politike vplivajo na sile prostega trga v sektorju volframovih elektrod, sicer ni bilo treba izvesti analize v zvezi s surovinami, uporabljenimi v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, a je za glavno surovino, tj. APT, na Kitajskem potrebno izvozno dovoljenje (38).

(72)

Izvozna dovoljenja so v popisu OECD o izvoznih omejitvah za industrijske surovine opredeljena kot vrsta izvoznih omejitev (39). Izvozna dovoljenja vladi omogočajo nadzor izvoznikov in količin izvoženega blaga (40), s čimer ji dajejo možnost, da znatno omeji izvoz z ohranjanjem izdelkov na domačem trgu. To lahko povzroči povečanje ponudbe, ki ni nujno povezano z večjim povpraševanjem, zaradi česar se lahko domače cene znižajo. To lahko kaže na izkrivljanje v obliki posrednega subvencioniranja domače industrije, ki kot surovino uporablja omejeno blago (41). Izvozna dovoljenja za APT kot taka dodatno spodbujajo kitajsko industrijo k proizvajanju in izvažanju po nižjih cenah, saj ima industrija v spodnjem delu verige dostop do cenejših surovin za proizvodnjo zadevnega izdelka. To vpliva na konkurenčno razmerje med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, saj lahko kitajska industrija izdelek, ki se pregleduje, proizvaja in izvaža po ceni, ki zaradi izvoznih dovoljenj ne izhaja iz svobodnega delovanja tržni sil.

(73)

Komisija je skratka ugotovila, da ima kitajska vlada vzpostavljene javne politike, ki vplivajo na sile prostega trga tudi pri glavni surovini APT, uporabljeni v proizvodnji volframovih elektrod.

(74)

Po podatkih iz dokumentacije se kitajski stečajni sistem zdi neprimeren, da bi uresničil lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (42).

(75)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (43). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (44). Organi si pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodelitvi zemljišč (45).

(76)

Kaže torej, da kitajsko stečajno in stvarno pravo ne delujeta ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Ta zakonodaja se uporablja tudi za sektor volframa, vključno s proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje.

(77)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju volframa, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(78)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (46). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (47). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (48). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(79)

Opisani kitajski sistem delovnega prava velja tudi za sektor volframa, vključno z volframovimi elektrodami. Sektor volframa so izkrivljanja stroškov plač namreč prizadela neposredno (v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(80)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so v sektorju volframa, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, obstajala izkrivljanja stroškov plač.

(81)

Za dostop družb do kapitala v LRK so značilna različna izkrivljanja.

(82)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (49), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (50), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (51). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (52).

(83)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda nanašajo različni pravni instrumenti, ustrezni dokazi kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna (53). Ugotovitve iz prejšnjih preiskav o trgovinski zaščiti so vsebovale enak sklep (54).

(84)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (55).

(85)

Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(86)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb s čedalje nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(87)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je nižji od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(88)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da tveganja prepreči. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(89)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil v LRK v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(90)

Posebej za sektor volframa 13. petletni načrt za industrijo neželeznih kovin in 13. petletni načrt za mineralne vire zagotavljata vrsto podpornih ukrepov in subvencij za podporo zadevnim industrijam, vključno z industrijo volframa (56). Ker je industrija volframa vključena na seznam industrij, ki jih država podpira v okviru 13. petletnega načrta za industrijo neželeznih kovin in 13. petletnega načrta za mineralne vire, ter ker banke svoje kreditne politike oblikujejo v skladu s tema načrtoma (glej uvodno izjavo 53), imajo proizvajalci izvozniki in njihovi dobavitelji dostop do financiranja pod ugodnejšimi pogoji, kot je opisano v tem oddelku (57).

(91)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so imeli proizvajalci volframovih elektrod dostop do financiranja institucij, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(92)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na sektor volframa na splošno ali na sektor volframovih varilnih elektrod. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.3.1.1 do 3.3.1.5 in delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja za opis proizvodnih dejavnikov, kot je navedeno zgoraj v oddelkih 3.3.1.6–3.3.1.8 in v delu II poročila.

(93)

Ključni vložek za proizvodnjo volframovih varilnih elektrod je amonijev paravolframat (v nadaljnjem besedilu: APT). Ko proizvajalci volframovih varilnih elektrod kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(94)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene volframovih varilnih elektrod ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(95)

Analiza iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor volframa (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev v LRK je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(96)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec in da ni bilo predstavljenih nobenih trditev, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(97)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(98)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 26 obvestila z dne 8. novembra 2018, je Komisija zainteresirane strani obvestila, da je opredelila štiri možne reprezentativne države, tj. Brazilijo, Mehiko, Rusijo in Turčijo, zainteresirane strani pa pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države.

(99)

V zvezi z reprezentativno državo je Komisija po objavi obvestila z dne 8. novembra 2018 prejela predložitev industrije Unije.

(100)

Industrija Unije je izrazila, da so stroški v Turčiji boljša osnova kot stroški v Mehiki, Braziliji ali Rusiji. V teh treh državah so stroški namreč izkrivljeni iz različnih razlogov, med drugim visoke inflacije in vladne zaščite.

(101)

Industrija Unije je zlasti izpodbijala primernost Rusije, pri čemer je trdila, da so cene energije v njej močno izkrivljene. To dejstvo je potrdila s sklicem na nedavne ugotovitve Komisije v zvezi z zadevo „amonijev nitrat“ (Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1703). Ker je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 108, kot ustrezno reprezentativno državo za to preiskavo izbrala Turčijo, saj je ugotovila, da ima ta država na voljo najbolj podrobne statistične podatke o stroških dela od vseh obravnavanih možnih reprezentativnih držav, ni bilo treba obravnavati te trditve in proučevati obstoja izkrivljanj na trgu energije v Rusiji v okviru tega postopka.

(102)

V zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja Komisija ugotavlja, da imajo vse države, naštete v uvodnih izjavi 98, po podatkih Svetovne banke (60) enako dohodkovno raven, tj. višji srednji dohodek, in so zato v tem oziru enako primerne kot reprezentativne države.

(103)

Komisija je v obvestilu z dne 6. marca 2019 obvestila zainteresirane strani, da se je na podlagi dostopnih informacij izdelek, ki se pregleduje, proizvajal samo v LRK in Uniji. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(104)

Ker je na voljo več reprezentativnih držav, je Komisija glede prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe upoštevala dostopnost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi.

(105)

Komisija je upoštevala pomembnost dejavnikov proizvodnje volframovih elektrod. Poleg najpomembnejše surovine APT, ki pomeni večji del stroškov končnega izdelka, sta bila drugi in tretji najpomembnejši dejavnik delo in električna energija. Komisija je štiri možne reprezentativne države posledično primerjala glede na kakovost informacij o stroških dela in električne energije.

(106)

Na podlagi dostopnih informacij je Komisija sklenila, da ima Turčija na voljo najbolj podrobne statistične podatke o stroških dela od vseh obravnavanih možnih reprezentativnih držav. Turški statistični urad objavlja podrobne podatke o stroških dela po posameznih gospodarskih dejavnostih. Posamični stroški dela za sektor proizvodnje kovinskih izdelkov so tako javno dostopni. Podobno so bili industrijskim uporabnikom na voljo podrobni podatki o ceni električne energije.

(107)

Ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila industrija Unije, in dostopnosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi je Komisija v svojem obvestilu z dne 6. marca 2019 predlagala, da se kot reprezentativna država uporabi Turčija, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(108)

V skladu z zgornjo analizo in podatki, ki so na voljo v spisu, je Komisija podatke Turčije uporabila za določitev ustreznih stroškov dela in električne energije v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(109)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe se „normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.“

(110)

Komisija je v obvestilu z dne 8. novembra 2018 navedla, da se pri določanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe ne more zanesti na podatke o uvozu iz ustreznih reprezentativnih držav, na podlagi katerih bi lahko ovrednotila glavni dejavnik proizvodnje. Razlog za to je izjemna nedoslednost pri uvoznih cenah pri oznaki HS, ki zajema glavno surovino (APT), pa tudi pri drugih izdelkih v štirih možnih reprezentativnih državah. Namesto tega je bila za določitev neizkrivljenih stroškov glavne surovine uporabljena mednarodna referenčna vrednost, kot jo objavlja nacionalni informacijski center za minerale Ameriškega urada za geološke raziskave.

(111)

Komisija je kot vir stroškov dela in električne energije uporabila podatke, ki jih je objavil turški statistični urad.

(112)

Komisija si je v obvestilu z dne 8. novembra 2018 prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih sodelujoči proizvajalec uporabi v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(113)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev se je Komisija zanesla, da bodo proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnji, opredelili vložnika in oba anketiranca, ki sta odgovarjala na vprašanja iz Priloge III k obvestilu o začetku.

(114)

Komisija ni prejela pripomb v zvezi s posameznimi proizvodnimi dejavniki.

(115)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in povezane tarifne številke, kjer je primerno:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki

(116)

Glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, je APT. Komisija je v obvestilu z dne 6. marca 2019 navedla, da namerava uporabiti mednarodno referenčno vrednost Platts Metals Week, kot jo nacionalni informacijski center za minerale Ameriškega urada za geološke raziskave (61) objavlja v svojih mesečnih raziskavah o mineralnih virih.

(117)

Preden se APT lahko uporabi kot surovina za proizvodnjo volframovih elektrod, ga je treba predelati v volframov kovinski prah.

(118)

Ker mednarodna referenčna vrednost navaja stroške APT glede na njegovo vsebnost volframovega oksida in je treba dodati še stroške predelave, so bili podatki o referenčni vrednosti prilagojeni z uporabo faktorja 1,26 in cene 0,767 EUR/kg predelanega materiala. Ti stroški predelave, ki jih je predlagala industrija Unije, so bili na voljo zainteresirani stranem, vendar Komisija v zvezi s tem ni prejela pripomb.

(119)

V zvezi s stroški dela je Komisija v obvestilu z dne 6. marca 2019 navedla, da namerava uporabiti podatke, ki jih je objavil turški statistični urad. Komisija je zlasti navedla, da namerava uporabiti stroške za eno uro dela v proizvodnem sektorju za leto 2016 za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja kovin) v skladu z rev. 2 kod NACE (62), tj. najnovejšimi statističnimi podatki (63), ki so na voljo. Navedla je tudi, da bo vrednosti ustrezno prilagodila glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (64), ki ga je objavil turški statistični urad. Ker komisija ni prejela nobenih pripomb, se je odločila za ta pristop.

(120)

V zvezi s stroški električne energije je Komisija v obvestilu z dne 6. marca 2019 navedla, da namerava uporabiti povprečno ceno na enoto električne energije za industrijske uporabnike iz sporočila za medije, ki ga je objavil turški statistični urad. Ker komisija ni prejela nobenih pripomb, se je odločila za ta pristop.

(121)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter za dobiček. Poleg tega je bilo treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(122)

Komisija je v obvestilu z dne 8. novembra 2018 opredelila le dva proizvajalca volframovih elektrod zunaj LRK, tj. sodelujoča proizvajalca Unije. Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s tem, je Komisija uporabila podatke o režijskih stroških proizvodnje, PSA-stroških in dobičku teh dveh proizvajalcev. Ker je le eden od obeh proizvajalcev Unije objavil svoje računovodske izkaze, ki so bili na voljo v podatkovni zbirki Orbis (65), so bili uporabljeni podatki omejeni zgolj na enega proizvajalca.

(123)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih proizvodnih stroškov in PSA-stroškov je Komisija uporabila delež stroškov proizvodnje, ki jih režijski proizvodni stroški in PSA-stroški predstavljajo v strukturi stroškov sodelujočega proizvajalca Unije.

(124)

Natančneje, Komisija je dejanske režijske proizvodne stroške in PSA-stroške sodelujočega proizvajalca Unije najprej izrazila kot odstotek skupnih dejanskih stroškov proizvodnje. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih proizvodnih stroškov in PSA-stroškov.

(125)

Za dobiček je Komisija uporabila finančne podatke istega proizvajalca Unije. Natančneje, Komisija je uporabila podatke o dobičku iz računovodskih izkazov družbe za obdobje med 1. marcem 2017 in 28. februarjem 2018.

(126)

Posledično so bili neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodani naslednji elementi:

(127)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednje korake.

(128)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je Komisija uporabila enako razmerje materialov, dela in porabe energije kot proizvajalec Unije z največjo proizvodnjo v Uniji. Uporabljeni podatki so se nanašali na proizvodnjo najpogosteje uporabljene elektrode WL15 dimenzije 2,4 × 175 mm.

(129)

Komisija je faktorje uporabe nato pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, kot je določeno v preglednici 1, ter dodala režijske proizvodne stroške, PSA-stroške in dobiček, kot je opisano v uvodni izjavi 126.

(130)

Na tej podlagi je Komisija je določila normalno vrednost na ravni franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(131)

Ker nobeden od kitajskih proizvajalcev ni sodeloval, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega proizvajalca posebej.

(132)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je bila izvozna cena določena na podlagi uvozne cene CIF iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe.

(133)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(134)

Normalna vrednost je bila zvišana za 17 % izvoznega DDV, saj za izvoz izdelka, ki se pregleduje, ne obstaja znižana stopnja izvoznega DDV, izvozna cena za mednarodni in domači prevoz in zavarovanje pa je bila znižana.

(135)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je Komisija normalno vrednost podobnega izdelka primerjala z izvozno ceno na ravni franko tovarna v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(136)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na ravni 55 %.

(137)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(138)

Pred ugotovitvijo obstoja dampinga med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije in izkrivljanje cen surovin.

(139)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz LRK je ta pregled temeljil na informacijah, ki jih je imela Komisija na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku, in informacijah iz drugih razpoložljivih virov, kot so podatkovna zbirka na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe in informacije zainteresiranih strani, pridobljene med preiskavo.

(140)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz LRK naslednji sklep temelji na informacijah iz zahtevka za pregled, informacijah, ki jih je industrija Unije predložila med preiskavo, in informacijah, ki jih je predložila družba Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co., Ltd.

(141)

V zahtevku za pregled je kitajska proizvodna zmogljivost za volframove elektrode ocenjena na 2 000 000–4 000 000 kg na leto. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je ta zmogljivost znašala 1 600 000 kg na leto s 63-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti in neizkoriščeno zmogljivostjo v višini približno 600 000 kg, kar je skoraj petkrat več od celotne potrošnje Unije.

(142)

V sedanji preiskavi sta proizvajalca, ki sta odgovarjala na vprašanja na obrazcih za vzorčenje, poročala o 17-odstotni neizkoriščeni zmogljivosti. Ob uporabi tega razmerja za najskromnejšo oceno proizvodne zmogljivosti v LRK pomeni njena neizkoriščena zmogljivost veliko več kot celotna potrošnja podobnega izdelka v Uniji.

(143)

Zato je mogoče sklepati, da v LRK obstaja znatna neizkoriščena zmogljivost, ki bi se lahko usmerila v Unijo, če bi se ukrepi iztekli. Poleg tega ne obstajajo znaki, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali to znatno neizkoriščeno zmogljivost.

(144)

Kitajski proizvajalci so kazali stalen interes na trgu Unije in jim je svoj tržni delež uspelo povečati na 40–50 %. Unija je s svojo močno industrijsko bazo tudi velik trg, ki stalno zajema več kot 10 % celotne ocenjene kitajske proizvodnje.

(145)

Kot je prikazano v preglednicah 4 in 9, so cene proizvajalcev Unije precej višje od uvoznih cen. Obstoj znatnega uvoza iz LRK v Unijo kljub veljavni protidampinški dajatvi potrjuje veliko privlačnost trga Unije.

(146)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 71 do 73 ter kot je pojasnjeno v oddelku 12.4.1 poročila, je ekonomska situacija družb odvisna tudi od pogojev za dobavo surovin (68). Ob obstoju vladnih ukrepov, ki dajejo domači porabi surovin prednost pred dodelitvijo surovin na podlagi mednarodne ponudbe in povpraševanja, se enaki konkurenčni pogoji nagibajo v smer domače industrije v spodnjem delu verige.

(147)

Volframove elektrode se proizvajajo samo v LRK in Uniji. LRK uporablja izvozne omejitve za glavno surovino, ki se v veliki večini nahaja samo v LRK. Glede na privlačnost trga Unije, velike nameščene neizkoriščene zmogljivosti v LRK in stalen znatni damping je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(148)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta podobni izdelek v Uniji proizvajala dva znana proizvajalca. Oba proizvajalca sta v celoti sodelovala v preiskavi. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(149)

Komisija je škodo ocenila na podlagi trendov glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, prodaje, tržnega deleža, zaposlenosti, produktivnosti in rasti ter trendov glede cen, dobičkonosnosti, denarnega toka, zmožnosti nabiranja kapitala in naložb, zalog, donosnosti naložb in plač.

(150)

Ker sta samo dve družbi, ki predstavljata industrijo Unije, bodo podatki, ki se nanašajo na industrijo Unije, predstavljeni v obliki razponov, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(151)

Da bi se ohranila zaupnost industrije Unije, bodo tudi podatki o uvozu iz LRK, pridobljeni iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, predstavljeni v obliki razponov, saj bi njihovo razkritje omogočilo dovolj veliko raven podrobnosti, da bi bilo mogoče natančno določiti proizvodnjo in prodajo industrije Unije.

(152)

Skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašala 35–40 ton, kar je manj kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(153)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela statistične podatke o uvozu na ravni TARIC z uporabo informacij, zbranih glede na podatkovno zbirko na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, ter podatke o obsegu prodaje industrije Unije v Uniji.

(154)

Potrošnja Unije se je za izdelek, ki se pregleduje, gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(155)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %. Analiza po posameznih letih kaže skoraj postopno zmanjšanje v celotnem obdobju do leta 2017, nato pa rahlo povišanje za 3 % med letom 2017 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(156)

Komisija je določila obseg uvoza iz LRK v Unijo glede na podatkovno zbirko na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(157)

Tržni delež in uvoz iz LRK sta se gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(158)

V skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije se je obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadržal raven 45 000–50 000 kg (glej preglednico 3). Kljub temu zmanjšanju se je tržni delež kitajskih izvoznikov povečal za 12 %, tj. skoraj na polovico celotnega trga Unije.

(159)

Za analizo škode je pomembno opozoriti, da je uvoz iz LRK s plačanimi dajatvami še naprej vstopal v Unijo skozi celotno obravnavano obdobje.

(160)

Komisija je uporabila cene uvoza iz LRK iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe.

(161)

Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Cene uvoza iz LRK (v EUR/tono)

(162)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se leta 2015 zvišale za 8 %, se znižale in ostale stabilne leta 2016 in 2017 ter se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišale skoraj na raven iz leta 2014.

(163)

V obravnavanem obdobju je povprečna cena uvoza iz LRK ostala znatno nižja od povprečne prodajne cene in povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije iz preglednice 9.

(164)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene, ki sta jih proizvajalca Unije zaračunavala nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in podatke o uvozni ceni iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe za izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK na ravni CIF, prilagojene na raven cene z vsemi stroški.

(165)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež povprečne cene obeh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(166)

Primerjava je pokazala več kot 50-odstotno povprečno nižanje prodajnih cen na trgu Unije pri uvozu iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer kljub protidampinški dajatvi, ki naj bi odpravila konkurenčne razlike med obema izdelkoma.

(167)

Obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in gibanja cen za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so prikazani v preglednici 5. Obseg in gibanja cen temeljijo na podatkih iz podatkovne zbirke na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe.

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(168)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 25 %.

(169)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je v istem obdobju zmanjšal za 13 %.

(170)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav, razen iz LRK, so se v obravnavanem obdobju zvišale za 11 %, vendar so ostale precej pod ravnmi cen industrije Unije iz preglednice 10.

(171)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, se izdelek, ki se pregleduje, proizvaja samo v LRK in Uniji. Zato uvoz iz drugih tretjih držav najverjetneje izvira iz LRK.

(172)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(173)

Komisija je pri določanju škode uporabila podatke edinih dveh proizvajalcev Unije ter na njihovi podlagi opredelila kazalnike škode.

(174)

Kazalniki škode so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu ter povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(175)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(176)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %, kar je bilo v skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije. Leta 2016 se je znatno zmanjšal za 12 %, vendar se je proizvodnja naslednje leto povečala za 6 % in ostala na isti ravni tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(177)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

(178)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju nihala. Najprej se je med letoma 2014 in 2015 povečala za 1 %, se leta 2016 zmanjšala za 13 %, nato pa leta 2017 povečala za 6 % in ostala na tej ravni. Na splošno je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ostala nizka in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(179)

Proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije sta se zmanjšali za 6 %, temu je sledil trend zmanjševanja potrošnje Unije v višini 14 %. Poleg tega se je zmanjšal tudi uvoz iz LRK in tretjih držav, in sicer za 3 % oziroma 25 %.

(180)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(181)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %. To je bilo posledica zmanjšanja potrošnje Unije.

(182)

Industrija Unije je med letoma 2014 in 2017 povečala tržni delež za 18 %, vendar se je ta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 7 %. Na splošno je v obravnavanem obdobju svoj tržni delež povečala za 11 %.

(183)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Unije zmanjšala za 6 %, potrošnja Unije se je zmanjšala za 14 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 4 %. Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v okviru upadanja potrošnje v istem obdobju. Tržni delež Unije se je povečal za 11 %.

(184)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(185)

Kljub zmanjšanju proizvodnje se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju povečala za 6 %. To je vplivalo na produktivnost proizvajalcev Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %.

(186)

Povprečne prodajne cene in stroški proizvodnje proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(187)

Povprečna prodajna cena, ki jo je industrija Unije zaračunavala nepovezanim strankam v Uniji, je v obravnavanem obdobju nihala, na splošno pa se je znižala za 3 %. Njeni stroški proizvodnje so v istem obdobju ostali razmeroma stabilni, pri čemer so se leta 2015 nekoliko povečali, in sicer za 1 %, temu pa je sledilo 10-odstotno zmanjšanje leta 2016.

(188)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(189)

Povprečni stroški dela na delavca v industriji Unije so v obravnavanem obdobju nihali, na splošno pa so se nekoliko povečali, in sicer za 1 %.

(190)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 11

Zaloge

(191)

Raven končnih zalog je v obravnavanem obdobju nihala. Skupaj se je v tem obdobju znižala za 19 %.

(192)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(193)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(194)

Dobičkonosnost industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihala. Čeprav se je leta 2015, 2016 in 2017 izboljšala, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zdrsnila nazaj na raven izgube.

(195)

Neto denarni tok, tj. sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 411 %. V letih 2015, 2016 in 2017 je bila njegova raven stabilna, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno znižala.

(196)

V obravnavanem obdobju so letne naložbe industrije Unije v podobni izdelek nihale, vendar so se na splošno povečale za 63 %.

(197)

Donosnost naložb industrije Unije, tj. dobiček kot odstotek neto knjigovodske vrednosti sredstev, se je v obravnavanem obdobju povečala za 104 %, vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala zelo nizka.

(198)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode razvijala negativno ter da sta se gospodarski in finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšala.

(199)

Kljub veljavnim ukrepom in upadanju trga je industriji Unije uspelo povečati svoj tržni delež za 11 %, čeprav so se njene cene znižale.

(200)

Obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije je sledil enakemu negativnemu trendu kot potrošnja Unije. Dobičkonosnost se je izboljšala, vendar je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno negativna. Denarni tok se je zmanjšal in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal negativen. V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale. Donosnost naložb se je nekoliko izboljšala, vendar je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom le nekoliko večja od nič.

(201)

Dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb so se na začetku obravnavanega obdobja gibali pozitivno. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je industrija Unije spet začela ustvarjati izgubo.

(202)

Obenem se je uvoz iz tretjih držav v obdobju preiskave zmanjšal v absolutnem obsegu in po tržnem deležu. Kljub zmanjšanju porabe Unije se je tržni delež kitajskega uvoza zvišal za 4 %, njihove cene pa so se znižale. Čeprav so bile povprečne cene uvoza iz tretjih držav nekoliko višje kot zelo nizke kitajske cene, Komisija ni mogla ugotoviti, ali ta uvoz dejansko izvira iz LRK, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171. Povprečna cena na enoto iz tretjih držav je le nekoliko višja od cen, po katerih je uvoženo blago iz LRK vstopilo na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato poslabšanje gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije ne glede na to, ali uvoz iz tretjih držav dejansko izvira iz LRK ali ne, sovpada z nadaljnjo prisotnostjo dampinškega uvoza iz LRK v reprezentativnem obsegu na trgu Unije, ki še naprej znatno nelojalno niža cene industrije Unije in tako še naprej povzroča nepravičen konkurenčni pritisk na industrijo Unije.

(203)

Komisija je sklenila, da industrija Unije na podlagi splošne ocene dejavnikov škode še vedno trpi znatno škodo ter ni izboljšala svojega gospodarskega in finančnega položaja in ni okrevala po znatni škodi, ki jo je Komisija ugotovila v prvotni preiskavi.

(204)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preverila, ali bi se znatna škoda zaradi dampinškega uvoza iz LRK nadaljevala, če bi se ukrepi iztekli.

(205)

Da bi Komisija ugotovila verjetnost nadaljevanja škode v primeru razveljavitve ukrepov proti LRK, je analizirala (i) neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo v LRK, (ii) privlačnost trga Unije in (iii) vpliv kitajskega uvoza na položaj industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(206)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 do 143, ima LRK znatne presežne zmogljivosti za izdelek, ki se pregleduje, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno presegajo celotno potrošnjo Unije.

(207)

Poleg tega Komisija ni ugotovila elementov, ki bi lahko nakazovali morebitno večje povečanje domačega povpraševanja po izdelku, ki se pregleduje, v LRK ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Komisija je zato ugotovila, da domače povpraševanje v LRK ali trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti v LRK.

(208)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 144 in 145, je trg Unije privlačen za proizvajalce izvoznike iz LRK. Tržni delež uvoza iz LRK je v obdobju prvotne preiskave (2001–2005) znašal 76,2 %, kar kaže na možno raven uvoza iz LRK, če bi se ukrepi iztekli.

(209)

Uvoz iz LRK, razen protidampinške dajatve, bi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za več kot 60 %. To kaže, kakšna bi bila verjetno raven cen uvoza iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov. Zato je verjetno, da bi se cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov povečal, s čimer bi industrija Unije utrpela nadaljnjo škodo.

(210)

Na podlagi navedenega bi proizvajalci izvozniki iz LRK ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo navzočnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(211)

Stalna prisotnost dampinškega uvoza iz LRK na trgu Unije in njena politika nizkih cen industriji Unije preprečujeta, da bi v celoti izkoristila obstoječe protidampinške ukrepe ter okrevala od preteklih škodljivih dampinških praks. Zaradi prisotnosti tega dampinškega uvoza industrija Unije stroškov ne more upoštevati pri svojih prodajnih cenah, zaradi česar se je njena dobičkonosnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno poslabšala in se spremenila v izgubo.

(212)

Industrija Unije v primeru razveljavitve ukrepov ne bi mogla ohraniti svojega obsega prodaje in tržnega deleža v primerjavi z uvozom iz LRK po nizkih cenah. Zelo verjetno je, da bi se tržni delež LRK hitro povečal, če bi se ukrepi iztekli. Nadaljnja izguba obsega prodaje bi povzročila še nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih proizvodnih stroškov. To bi skupaj s povečanim pritiskom na cene, ko bi nižanje prodajnih cen brez ukrepov preseglo 60 %, privedlo do nadaljnjega poslabšanja že tako negotovega finančnega položaja industrije Unije, zaprtja proizvodnih obratov in navsezadnje ukinitve industrije vsepovsod razen v LRK.

(213)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do nadaljevanja škode zaradi uvoza iz LRK in da bi se že zdaj negotov položaj industrije Unije še dodatno poslabšal.

(214)

Razveljavitev ukrepov bi po vsej verjetnosti privedla do znatnega povečanja dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki bi močno nelojalno nižale cene industrije Unije. Komisija je zato sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode.

(215)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(216)

Njena določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(217)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode obstajali utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

(218)

Preiskava je pokazala, da bi se negotovi položaj industrije Unije v primeru razveljavitve ukrepov najverjetneje nadalje bistveno poslabšal. To bi lahko povzročilo izginotje in monopolizacijo trga s strani Kitajcev.

(219)

Zato je sklenila, da bi nadaljevanje ukrepov proti LRK koristilo industriji Unije.

(220)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 14 in 17, sta si status zainteresirane strani želela samo en uvoznik in en uporabnik, pri čemer v tej preiskavi nobeden od njiju ni predložil pripomb. Nizko stopnjo sodelovanja uvoznikov in uporabnikov, ki je v skladu z ugotovitvami iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, bi bilo mogoče pojasniti kot posledico premajhnega vpliva izdelka, ki se pregleduje, na njihove stroške proizvodnje. Zdi se, da izdelek velja za primarni proizvod, njegova cena in možnost nakupa vseh potrebnih vrst od enega dobavitelja pa sta glavni merili za stranke. Glede na očitno majhen vpliv izdelka, ki se pregleduje, na stroške izdelkov s konca proizvodne verige je bilo sklenjeno, da ukrepi ne bi imeli škodljivega učinka na uvoznike in uporabnike.

(221)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(222)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode ter interesu Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz volframovih elektrod s poreklom iz LRK, ohraniti.

(223)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(224)

Zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj poslati Komisiji (69) skupaj z vsemi relevantnimi informacijami. Zlasti ob kakršni koli spremembi dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, na primer v povezavi s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(225)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (70) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(226)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

(1)

Vsebina predlagane državljanske pobude „Končajmo dobo plastike v Evropi“ je naslednja: „Evropsko komisijo pozivamo, naj pregleda direktivo o vplivu določenih plastičnih izdelkov na okolje, in sicer z namenom, da bi se v Evropi prepovedali vsi plastični izdelki za enkratno uporabo.“

(2)

Cilji predlagane državljanske pobude so naslednji: „Evropska unija je 10. maja že presegla skrajne meje naravnih virov, ki ji jih naš planet lahko zagotovi. Vendar pa Evropa kljub znanstvenim poročilom, ki poudarjajo nujno potrebo po ukrepanju, ne uvaja nobenih korenitih sprememb svojega modela. Uporaba plastike je značilen primer trmastega zavračanja dejstev, ki je v nasprotju s potrebami okolja. Zato pozivamo k prepovedi vse plastične embalaže in plastenk do leta 2027, da se bodo lahko začeli izvajati konkretni ukrepi, ki bodo upoštevali omejitve naših virov.“

(3)

Pogodba o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) krepi državljanstvo Unije in nadalje utrjuje demokratično delovanje Unije, saj med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(4)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, ki veljajo za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(5)

Komisija je pooblaščena, da na podlagi člena 192(1) PDEU v povezavi s členom 191(1) PDEU za namen izvajanja Pogodb predloži predloge pravnih aktov za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja človekovega zdravja, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(6)

Predlagana državljanska pobuda iz navedenih razlogov ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v smislu člena 4(2)(b) Uredbe.

(7)

Poleg tega je bil v skladu s členom 3(2) Uredbe ustanovljen državljanski odbor in imenovani sta bili kontaktni osebi, predlagana državljanska pobuda pa ni očitno žaljiva, neresna ali provokativna in ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 PEU.

(8)

Predlagano državljansko pobudo „Končajmo dobo plastike v Evropi“ bi bilo zato treba prijaviti –

(1)

V Izvedbenem sklepu Komisije 2014/287/EU (2) so določena merila za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju navedenih mrež. V členu 6 navedenega sklepa so države članice pozvane k ustanovitvi odbora držav članic, ki odloča o odobritvi predlogov za mreže, njihovem članstvu in prenehanju delovanja. Države članice so ustanovile odbor držav članic, ki je decembra 2016 odobril 23 evropskih referenčnih mrež (European Reference Networks – ERN) februarja 2017 pa eno. Vse mreže so začele delovati leta 2017.

(2)

Da bi se povečala učinkovitost evropskih referenčnih mrež, bi moral odbor držav članic postati forum za izmenjavo informacij in strokovnega znanja za usmerjanje razvoja evropskih referenčnih mrež, zagotavljanje smernic mrežam in državam članicam ter svetovanje Komisiji o zadevah, povezanih z ustanavljanjem mrež. Za spodbujanje izmenjave izkušenj ter olajšanje postopka, skladnega z drugimi čezmejnimi izmenjavami zdravstvenih podatkov, bi moral odbor načrtovati tesno sodelovanje z mrežo e-zdravje, da bi se vedno, ko je to mogoče, razvili skupni pristopi, podatkovne strukture in smernice za olajšanje preglednega dostopa do različnih storitev in za racionalizacijo pravil za izvajalce zdravstvenega varstva. Poleg tega bi moral odbor spodbujati razprave z drugimi ustreznimi forumi EU (kot je usmerjevalna skupina za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni) o področjih v skupnem interesu.

(3)

Sedanje izkušnje 24 obstoječih evropskih referenčnih mrež kažejo, da je za zagotovitev učinkovitega delovanja posamezne mreže potrebno tesno sodelovanje njenih članov pri izvajanju njihovih nalog, kot so učinkovita in varna izmenjava zdravstvenih podatkov v zvezi z diagnozami in zdravljenjem pacientov, prispevanje k znanstvenoraziskovalnim dejavnostim ter razvoj medicinskih smernic. Za tesno sodelovanje je potrebno medsebojno zaupanje članov posamezne mreže ter zlasti vzajemno priznavanje njihovega strokovnega znanja in kompetenc, kakovosti klinične oskrbe ter njihovih specifičnih človeških in strukturnih virov ter opreme, kot je določeno v točki 2 Priloge II k Delegiranemu sklepu Komisije 2014/286/EU (3).

(4)

Medsebojno zaupanje in priznavanje kolegov sta enako pomembna, kadar se izvajalci zdravstvenega varstva želijo pridružiti obstoječi mreži, saj ti zagotavljajo ustrezne osnovne pogoje za prihodnje sodelovanje znotraj mreže. Zato bi moralo biti vlogi za članstvo priloženo pozitivno mnenje o vlogi, ki ga izda odbor mreže, ki se ji izvajalec zdravstvenega varstva želi pridružiti, po medsebojnem strokovnem pregledu, ki ga opravi mreža na podlagi meril in pogojev iz točke 2 Priloge II k Delegiranemu sklepu 2014/286/EU, če vlogo ocenjuje neodvisen organ za ocenjevanje, ki ga je imenovala Komisija. Da bi lahko izvajalec zdravstvenega varstva izrazil svoja stališča o mnenju odbora mreže, bi moral imeti možnost, da predloži pripombe v zvezi z osnutkom mnenja v enem mesecu od datuma prejema navedenega mnenja.

(5)

Za odbor mreže bi bilo treba določiti razumne roke v zvezi z osnutkom mnenja in končnim mnenjem. Rok za končno mnenje bi zato načeloma moral biti štiri mesece. Vendar bi bilo treba v primeru, da izvajalec zdravstvenega varstva predloži pripombe v zvezi z osnutkom mnenja odbora mreže, štirimesečni rok za izdajo končnega mnenja podaljšati za en mesec, da bi lahko odbor mreže upošteval prejete pripombe. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba končno mnenje obravnavati kot pozitivno, če odbor mreže v določenih rokih ne pošlje osnutka mnenja ali izda končnega mnenja.

(6)

Če odbor mreže, ki se ji želi pridružiti izvajalec zdravstvenega varstva, izrazi negativno mnenje o vlogi za članstvo, vlogo pa s pisno izjavo podpre država članica sedeža izvajalca zdravstvenega varstva, bi morala imeti navedena država članica možnost, da od odbora držav članic zahteva, da na podlagi meril in pogojev iz točke 2 Priloge II k Delegiranemu sklepu 2014/286/EU sprejme odločitev o tem, ali se lahko vloga vseeno predloži Komisiji.

(7)

Da bi Komisija podprla zdravstvene delavce iz vseh evropskih referenčnih mrež pri sodelovanju na daljavo za čezmejno diagnozo in zdravljenje pacientov z redkimi kompleksnimi boleznimi ali stanji oziroma s kompleksnimi boleznimi ali stanji z nizko prevalenco ter olajšala znanstvene raziskave takih bolezni ali stanj, je razvila sistem za upravljanje kliničnih podatkov pacientov za evropske referenčne mreže (Clinical Patient Management System for European Reference Networks – CPMS), in sicer da bi olajšala njihovo ustanavljanje in delovanje, kot je določeno v točki (c) odstavka 4 člena 12 Direktive 2011/24/EU.

(8)

Sistem za klinično obravnavo pacientov bi moral zagotoviti skupno infrastrukturo za sodelovanje zdravstvenih delavcev znotraj evropskih referenčnih mrež pri diagnozi in zdravljenju pacientov z redkimi kompleksnimi boleznimi ali stanji oziroma s kompleksnimi boleznimi ali stanji z nizko prevalenco. Z njim bi se moralo zagotoviti sredstvo za najučinkovitejšo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o takih boleznih znotraj evropskih referenčnih mrež.

(9)

Zato bi moral sistem za klinično obravnavo pacientov obsegati varno informacijsko infrastrukturo za zagotovitev skupnega vmesnika, prek katerega si lahko izvajalci zdravstvenega varstva, ki so člani evropskih referenčnih mrež, pridruženi partnerji (4) ali gostujoči uporabniki (izvajalci zdravstvenega varstva, pooblaščeni za dostop do sistema za klinično obravnavo pacientov), izmenjujejo informacije znotraj mrež o zadevnih pacientih, da bi se olajšal njihov dostop do varnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva ter z olajšanjem izmenjave ustreznih informacij spodbujalo učinkovito sodelovanje pri zdravstvenem varstvu med državami članicami.

(10)

Da bi se zagotovili skladnost s pravili o varstvu podatkov ter uporaba učinkovitega in varnega okolja za elektronsko izmenjavo osebnih podatkov pacientov med izvajalci zdravstvenega varstva znotraj evropskih referenčnih mrež za namene iz odstavka 2 člena 12 Direktive 2011/24/EU, bi se morala taka izmenjava izvajati samo na podlagi izrecne privolitve pacientov in samo prek sistema za klinično obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvenega varstva so odgovorni za zagotavljanje varnosti podatkov, ki jih obdelajo zunaj sistema za klinično obravnavo pacientov za vnos v navedeni sistem, in tudi podatkov, ki jih ne vnesejo v sistem za klinično obravnavo pacientov, vendar jih obdelujejo v zvezi z navedenim sistemom (kot so obrazci o privolitvi), ali podatkov, ki jih izvajalci prenesejo iz sistema za klinično obravnavo pacientov in obdelajo zunaj navedenega sistema.

(11)

V sistemu za klinično obravnavo pacientov se obdelujejo občutljivi podatki v zvezi s pacienti z redkimi kompleksnimi boleznimi ali stanji oziroma s kompleksnimi boleznimi ali stanji z nizko prevalenco. Ti podatki se obdelujejo izključno za olajševanje diagnoze in zdravljenja pacientov, za vnos v ustrezne registre ali druge podatkovne zbirke za redke kompleksne bolezni ali kompleksne bolezni z nizko prevalenco, ki se uporabljajo za znanstvenoraziskovalne ali klinične namene ali zdravstveno politiko, ter za vzpostavljanje stika z morebitnimi udeleženci znanstvenoraziskovalnih pobud. Izvajalci zdravstvenega varstva v evropskih referenčnih mrežah bi morali imeti možnost, da podatke pacientov obdelajo v sistemu za klinično obravnavo pacientov po tem, ko pridobijo specifično, informirano in svobodno privolitev pacientov v zvezi s tremi možnimi načini uporabe njihovih podatkov (zdravstvena ocena dokumentacije za svetovanje o diagnozi in zdravljenju, vnos podatkov v registre redkih bolezni ali druge podatkovne zbirke za redke kompleksne bolezni ali kompleksne bolezni z nizko prevalenco ter morebitna vzpostavitev stika s pacienti v zvezi s sodelovanjem v znanstvenoraziskovalni pobudi). Za vsakega od teh treh namenov bi bilo treba pridobiti ločeno privolitev. V tem sklepu bi bilo treba določiti namene in zaščitne ukrepe za obdelavo takih podatkov v sistemu za klinično obravnavo pacientov. Komisija bi zlasti morala določiti splošne lastnosti sistema za klinično obravnavo pacientov v zvezi s posameznimi mrežami, zagotoviti in vzdrževati varno informacijsko infrastrukturo, potrebno za to, ter zagotoviti njeno tehnično delovanje in varnost. V skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov bi morala Komisija obdelovati samo osebne podatke, ki so nujno potrebni za zagotavljanje upravljanja sistema za klinično obravnavo pacientov v zvezi s posameznimi mrežami, ter torej ne bi smela dostopati do zdravstvenih podatkov pacientov, ki se izmenjujejo v evropskih referenčnih mrežah, če to ni nujno potrebno za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima kot skupni upravljavec.

(12)

Ta izvedbeni sklep bi se moral uporabljati samo za obdelavo osebnih podatkov, zlasti kontaktnih in zdravstvenih podatkov, ki poteka v sistemu za klinično obravnavo pacientov v evropskih referenčnih mrežah.

(13)

V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členom 28 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) morajo skupni upravljavci postopkov obdelave osebnih podatkov na pregleden način določiti svoje zadevne dolžnosti z namenom izpolnjevanja obveznosti v skladu z navedenima uredbama. Poleg tega je določena tudi možnost, da se navedene dolžnosti določijo s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavce.

(14)

Izvedbeni sklep 2014/287/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725, ki je mnenje podal 13. septembra 2018.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 16 Direktive 2011/24/EU –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1247 (5), in sicer po nedavnem primeru afriške prašičje kuge na Poljskem ter v Bolgariji in Litvi.

(2)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/1247 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih in domačih prašičih na Poljskem ter v Bolgariji in Litvi, ki jih je prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(3)

Julija 2019 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v regiji Ruse v Bolgariji, na območju, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Julija 2019 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v regiji Silistra v Bolgariji, na območju, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Julija 2019 so bili ugotovljeni trije izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v lubartowskem, ciechanowskem in sokołowskem okrožju na Poljskem, na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Navedeni izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Julija 2019 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Alytus v Litvi, na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Litvi, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Poljskem ter v Bolgariji in Litvi razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –