ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 198

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
25. julij 2019


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) ( 1 )

1

 

*

Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

64

 

*

Uredba (EU) 2019/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje

88

 

*

Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 2019/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

105

 

*

Uredba (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES ( 1 )

202

 

*

Uredba (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 )

241

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

25.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 198/1


UREDBA (EU) 2019/1238 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gospodinjstva v Uniji so med največjimi varčevalci na svetu, vendar je večina teh prihrankov na bančnih računih s kratko dospelostjo. Več naložb v kapitalske trge lahko pripomore k reševanju izzivov, ki jih predstavljajo staranje prebivalstva in nizke obrestne mere.

(2)

Starostne pokojnine so bistveni del prihodka upokojencev in za mnoge ljudi ustrezna zagotovitev pokojnin pomeni ločnico med dostojnim življenjem in revščino. So pogoj za uresničevanje temeljnih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tudi člena 25 o pravicah starejših, ki določa: „Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju“.

(3)

Unija se srečuje z različnimi izzivi, vključno z demografskimi, ki izhajajo iz tega, da je Evropa starajoča se celina. Poleg tega se karierni vzorci, trg dela in porazdelitev bogastva korenito spreminjajo tudi zaradi digitalne revolucije.

(4)

Za znatni del starostnih pokojnin poskrbijo javni sistemi. Ne glede na izključno nacionalno pristojnost za organizacijo pokojninskih sistemov, kot je določena v Pogodbah, pa so ustrezni prihodki in finančna vzdržnost nacionalnih pokojninskih sistemov ključnega pomena za stabilnost celotne Unije. Usmerjanje več prihrankov Evropejcev iz denarnih in bančnih depozitov v dolgoročne naložbene produkte, kot so prostovoljni pokojninski produkti, katerih dolgoročni cilj je upokojitev, bi koristilo posameznikom (ki bi imeli koristi od večjih donosov in ustreznejših pokojnin) in širšemu gospodarstvu.

(5)

Leta 2015 je 11,3 milijona delovno sposobnih državljanov Unije (starih od 20 do 64 let) prebivalo v državi članici, ki ni bila država njihovega državljanstva, 1,3 milijona državljanov Unije pa je delalo v državi članici, ki ni bila država njihovega prebivališča.

(6)

S prenosnim vseevropskim osebnim pokojninskim produktom (PEPP), katerega dolgoročni cilj je upokojitev, se bo povečala privlačnost produkta, zlasti za mlade in mobilne delavce, prispeval pa bo tudi k še lažjemu uveljavljanju pravic državljanov Unije, da živijo in delajo v vsej Uniji.

(7)

Osebne pokojnine imajo pomembno vlogo pri povezovanju dolgoročnih varčevalcev s priložnostmi za dolgoročne naložbe. Večji, evropski trg za osebne pokojnine bo tudi podpiral razpoložljivost sredstev za institucionalne vlagatelje in naložbe v realno gospodarstvo.

(8)

Ta uredba omogoča oblikovanje osebnega pokojninskega produkta, katerega dolgoročni cilj je upokojitev in ki bo, kolikor je mogoče, upošteval okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot so navedeni v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi, in bo preprost, zanesljiv, cenovno dostopen, pregleden, uporabniku prijazen in prenosljiv po vsej Uniji ter bo dopolnjeval obstoječe sisteme v državah članicah.

(9)

Notranji trg za osebne pokojninske produkte trenutno ne deluje neovirano. V nekaterih državah članicah še ni trga za osebne pokojninske produkte. V drugih so osebni pokojninski produkti na voljo, vendar je razdrobljenost med nacionalnimi trgi velika. Zato je prenosljivost osebnih pokojninskih produktov omejena. Zaradi tega imajo lahko posamezniki težave pri izvajanju svojih temeljnih svoboščin. Tako bi jim to lahko na primer preprečilo, da bi sprejeli delovno mesto ali se upokojili v drugi državi članici. Poleg tega pomanjkanje standardizacije obstoječih osebnih pokojninskih produktov ponudnikom ovira možnost izvajanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

(10)

Ker je notranji trg za osebne pokojninske produkte razdrobljen in raznolik, se lahko vpliv PEPP po državah članicah zelo razlikuje, enako raznolike pa so lahko tudi ciljne skupine. V nekaterih državah članicah bi bili lahko PEPP rešitev za ljudi, ki trenutno nimajo dostopa do ustreznih storitev. V drugih državah članicah bi PEPP lahko razširili ponudbo za potrošnike ali ponudili rešitev za mobilne državljane. V nobenem primeru pa PEPP ne bi smeli nadomestiti obstoječih nacionalnih pokojninskih sistemov, saj gre za dodatni in dopolnilni osebni pokojninski produkt.

(11)

Unija kapitalskih trgov bo pomagala mobilizirati kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter infrastrukturne in dolgoročne trajnostne projekte, ki ga potrebujejo za razširitev in ustvarjanje delovnih mest. Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je povečati naložbe in izbiro za male vlagatelje z boljšo uporabo evropskih prihrankov. Zato bo PEPP, ki podpira dolgoročno financiranje realnega gospodarstva ob upoštevanju dolgoročnega cilja produkta, ki je upokojitev, in trajnostnosti naložb, korak naprej h krepitvi povezovanja kapitalskih trgov.

(12)

Kot je Komisija napovedala v akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 30. septembra 2015, „bo ocenila argumente za okvir politike za vzpostavitev uspešnega evropskega trga za enostavne, učinkovite in konkurenčne osebne pokojnine ter opredelila, ali je za ta trg potrebno sprejeti zakonodajo EU.“

(13)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov (3) poudaril, da „je treba spodbujati okolje, ki bo podpiralo inovacije finančnih produktov, ustvarjalo večjo raznolikost in koristi za realno gospodarstvo ter zagotavljalo boljše spodbude za naložbe, ter da bi lahko tako okolje prispevalo tudi k zagotavljanju primernih, varnih in vzdržnih pokojnin, kot je na primer razvoj vseevropskega pokojninskega produkta (PEPP) s preprosto pregledno obliko“.

(14)

Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2016 pozval „k hitremu in odločnemu napredku, da bi podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov“.

(15)

Komisija je 14. septembra 2016 v svojem sporočilu Unija kapitalskih trgov – Pospešitev reform napovedala, da bo „preučila predloge za enostaven, učinkovit in konkurenčen osebni pokojninski produkt EU […] Ena od obravnavanih možnosti vključuje zakonodajni predlog, ki bi lahko bil predložen leta 2017.“

(16)

Komisija je 8. junija 2017 v svojem sporočilu Vmesni pregled akcijskega načrta o uniji kapitalskih trgov napovedala „zakonodajni predlog o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) do konca junija 2017. To bo položilo temelje za varnejši, stroškovno učinkovitejši in pregleden trg cenovno dostopnih in prostovoljnih osebnih pokojninskih prihrankov, ki se lahko upravljajo na vseevropski ravni. S tem bo pomagalo zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo povečati svoje pokojninske prihranke, prispevalo k reševanju demografskih izzivov, dopolnjevalo obstoječe pokojninske produkte in načrte ter podprlo stroškovno učinkovitost osebnih pokojnin z zagotavljanjem dobrih priložnosti za dolgoročno vlaganje pokojninskih prihrankov“.

(17)

Oblikovanje PEPP bo prispevalo k povečanju izbire za pokojninsko varčevanje, zlasti za mobilne delavce, in vzpostavilo trg Unije za ponudnike PEPP. Vendar bi moral javne pokojninske sisteme le dopolnjevati.

(18)

Finančno izobraževanje lahko gospodinjstvom pomaga razumeti možnosti varčevanja na področju prostovoljnih osebnih pokojninskih produktov in jih o tem ozaveščati. Varčevalci bi morali imeti tudi možnost razumeti vsa tveganja in lastnosti, ki so povezane s PEPP.

(19)

Zakonodajni okvir za PEPP bo položil temelje za uspešen trg cenovno dostopnih in prostovoljnih naložb, povezanih z varčevanjem za upokojitev, ki se lahko upravljajo na vseevropski ravni. Z dopolnitvijo obstoječih zakonsko predpisanih pokojninskih načrtov in produktov ter pokojninskih načrtov in produktov poklicnega zavarovanja bo okvir pomagal zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo izboljšati ustreznost svojih pokojninskih prihrankov, prispeval k reševanju demografskih izzivov in zagotovil nov močan vir zasebnega kapitala za dolgoročne naložbe. Ta okvir ne bo nadomestil ali uskladil obstoječih nacionalnih osebnih pokojninskih produktov ali načrtov in tudi ne bo vplival na obstoječe nacionalne zakonsko predpisane pokojninske načrte in produkte ter pokojninske načrte in produkte poklicnega zavarovanja.

(20)

PEPP je osebni nepoklicni pokojninski produkt, ki ga varčevalec v PEPP prostovoljno sklene za namene upokojitve. Ker bi moral PEPP omogočati dolgoročno varčevanje kapitala, bi morale biti možnosti predčasnega dviga kapitala omejene in bi se lahko kaznovale.

(21)

Ta uredba usklajuje sklop temeljnih značilnosti PEPP, ki zadeva ključne elemente, kot so distribucija, minimalna vsebina pogodb, naložbena politika, zamenjava ponudnikov ali čezmejno zagotavljanje in prenosljivost. Harmonizacija teh temeljnih značilnosti bo izboljšala enake konkurenčne pogoje za ponudnike osebnih pokojnin na splošno in pripomogla k pospešitvi dokončanja unije kapitalskih trgov ter povezovanju notranjega trga za osebne pokojnine. Privedla bo do oblikovanja pretežno standardiziranega vseevropskega produkta, ki bo na voljo v vseh državah članicah, kar bo potrošnikom omogočilo, da v celoti izkoristijo notranji trg, saj bodo lahko svoje pokojninske pravice prenesli v tujino, in jim ponudilo večjo izbiro med različnimi vrstami ponudnikov, vključno s ponudniki v tujini. Zaradi manjšega števila ovir za čezmejno zagotavljanje storitev pokojninskega zavarovanja bo PEPP povečal konkurenco med ponudniki na vseevropski ravni in ustvaril ekonomije obsega, kar bi moralo koristiti varčevalcem.

(22)

Člen 114 Pogodbe od delovanju Evropske unije (PDEU) omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. Sprejetju uredbe je bila dana prednost, saj se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Zato bi uredba omogočila hitrejšo uporabo PEPP in hitreje prispevala k obravnavi potrebe po več pokojninskih prihrankih in naložbah v kontekstu unije kapitalskih trgov. Ker se s to uredbo harmonizirajo ključne značilnosti PEPP, za katere veljavnost posebnih nacionalnih pravil ni potrebna, je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive. Nasprotno za značilnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe (npr. pogoji za fazo varčevanja), veljajo nacionalna pravila.

(23)

Ta uredba bi morala določati enotna pravila o registraciji, zagotavljanju, distribuciji in nadzorovanju PEPP. Zanje bi morale veljati določbe iz te uredbe, ustrezno sektorsko pravo Unije ter ustrezni delegirani in izvedbeni akti. Poleg tega bi se morali uporabljati zakoni, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju sektorskega prava Unije. Če niso zajeti v tej uredbi ali sektorskem pravu Unije, bi se morali uporabljati ustrezni zakoni držav članic. Za PEPP bi morala veljati tudi pogodba, sklenjena med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP (v nadaljnjem besedilu: pogodba o PEPP). V pogodbo o PEPP bi bilo treba vključiti sklop glavnih značilnosti produkta. Ta uredba ne bi smela posegati v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o sodni pristojnosti in veljavnem pravu. Ta uredba tudi ne bi smela posegati v nacionalno pogodbeno, socialno, delovno in davčno pravo.

(24)

Iz te uredbe bi moralo biti jasno, da mora biti pogodba o PEPP skladna z vsemi veljavnimi pravili. V pogodbi bi morale biti določene tudi pravice in obveznosti strank, vključevati pa bi morale tudi sklop ključnih značilnosti produkta. Pogodbo o PEPP bi lahko v imenu skupine varčevalcev v PEPP sklenil tudi predstavnik te skupine, kot je združenje neodvisnih varčevalcev, če to stori skladno s to uredbo in veljavnim nacionalnim pravom in če varčevalci v PEPP, ki tako sklenejo pogodbo, prejmejo enake informacije in nasvete kot varčevalci v PEPP, ki sklenejo pogodbo o PEPP bodisi neposredno s ponudnikom PEPP ali prek njegovega distributerja.

(25)

Ponudniki PEPP bi morali imeti dostop do celotnega trga Unije z eno samo registracijo produkta, ki se odobri na podlagi enotnih pravil. Da bi lahko tržili produkt pod oznako „PEPP“, bi morali zaprositi za registracijo pri pristojnih organih. Ta uredba ne preprečuje registracije obstoječega osebnega pokojninskega produkta, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Pristojni organi bi morali odločati o registraciji, če ponudnik PEPP, ki zanjo zaprosi, predloži vse potrebne informacije in če obstajajo ustrezni pogoji za izpolnitev zahtev iz te uredbe. Potem ko pristojni organi sprejmejo odločitev o registraciji, bi morali o tem ustrezno obvestiti Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), da bi ponudnika PEPP in sam PEPP vnesli v javni centralni register. Registracija bi morala veljati v celotni Uniji. Za učinkovit nadzor skladnosti z enotnimi zahtevami iz te uredbe bi bilo treba o vseh naknadnih spremembah informacij in dokumentov iz postopka registracije nemudoma obvestiti pristojne organe in po potrebi EIOPA.

(26)

EIOPA bi morala vzpostaviti javni centralni register, ki bi vseboval informacije o registriranih PEPP, ki bi se lahko zagotavljale in distribuirale v Uniji, in ponudnikih PEPP, ter seznam držav, v katerih se PEPP ponuja. Kadar ponudniki PEPP ne distribuirajo PEPP na ozemlju države članice, vendar lahko za to državo članico odprejo podračun, da bi zagotovili prenosljivost za svoje stranke PEPP, bi ta register moral vsebovati tudi informacije o državah članicah, za katere ponudnik PEPP ponuja podračune.

(27)

Načini organizacije in pravne ureditve institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje iz Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (5) se med državami članicami močno razlikujejo. V nekaterih državah članicah lahko te institucije izvajajo samo dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, medtem ko lahko, vključno s pooblaščenimi subjekti, ki so odgovorni za njihovo delovanje in ravnanje v njihovem imenu, kadar institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje niso pravne osebe, v drugih državah članicah izvajajo dejavnosti poklicnega in osebnega pokojninskega zavarovanja. Zato imajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje različne organizacijske strukture, hkrati pa so deležne tudi različnega nadzora na nacionalni ravni. Obsežnejši kot pri tistih, ki izvajajo samo dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, je pri institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki izvajajo dejavnosti poklicnega in osebnega pokojninskega zavarovanja, zlasti bonitetni nadzor.

Da ne bi ogrozili finančne stabilnosti in bi lahko upoštevali različne organizacijske strukture in nadzor, bi moralo veljati, da lahko PEPP zagotavljajo samo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki imajo tudi dovoljenje, da zagotavljajo osebne pokojninske produkte v skladu z nacionalnim pravom in so pri tem nadzorovane. Poleg tega bi bilo treba tudi za nadaljnjo ohranitev finančne stabilnosti za vsa sredstva in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem PEPP vzpostaviti ločeno obračunsko enoto brez možnosti prenosa na druge dejavnosti pokojninskega zavarovanja institucije. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki zagotavljajo PEPP, bi morale tudi ves čas izpolnjevati ustrezne standarde, ki jih določa Direktiva (EU) 2016/2341, vključno s podrobnejšimi pravili o naložbah, ki jih pri prenosu te direktive določijo države članice, v katerih so institucije v skladu z navedeno direktivo registrirane ali dovoljene, in določbe o njihovem sistemu upravljanja. Če so določbe iz te uredbe strožje, potem kot za druge ponudnike PEPP velja, da bi se morale uporabljati te določbe.

(28)

Enotno dovoljenje za čezmejno prodajo PEPP bo zagotovilo oblikovanje notranjega trga za PEPP.

(29)

Ponudniki PEPP bi morali imeti možnost distribuirati PEPP, ki so jih izdelali, in tiste, ki jih niso izdelali, če bi bilo to v skladu z ustreznim sektorskim pravom. Distributerji PEPP bi morali imeti pravico distribuirati PEPP, ki jih niso izdelali. Distribuirati bi morali samo tiste PEPP, za katere imajo v skladu z ustreznim sektorskim pravom ustrezno znanje in usposobljenost.

(30)

Ponudniki ali distributerji PEPP bi morali potencialnim varčevalcem v PEPP pred sklenitvijo pogodbe o PEPP svetovati, pri čemer bi bilo treba upoštevati dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, posamezne zahteve in potrebe varčevalca v PEPP in omejene možnosti izplačila. Pri svetovanju bi morali varčevalca v PEPP predvsem seznaniti z značilnostmi naložbenih možnosti, ravnjo zaščite kapitala in oblikami izplačil.

(31)

Ponudniki PEPP lahko PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja na ozemlju države članice gostiteljice zagotavljajo, distributerji PEPP pa jih distribuirajo, potem ko za to državo gostiteljico odprejo podračun. Za zagotovitev visoke kakovosti storitev in učinkovitega varstva potrošnikov bi morale matična država članica in države članice gostiteljice tesno sodelovati pri izvrševanju obveznosti iz te uredbe. Kadar ponudniki in distributerji PEPP poslujejo v različnih državah članicah v okviru svobode opravljanja storitev, bi morali biti pristojni organi matične države članice odgovorni za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, saj so tesneje povezani s ponudnikom PEPP. Da bi zagotovili pošteno razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi iz matične države članice in držav članic gostiteljic, bi morali pristojni organi države članice gostiteljice v primeru, da se seznanijo s kršitvami obveznosti, do katerih pride na njihovem ozemlju, o njih obvestiti pristojne organe matične države članice, ki bi morali nato sprejeti ustrezne ukrepe. Poleg tega bi morali imeti pristojni organi države članice gostiteljice pravico, da ukrepajo, če pristojni organi matične države članice ne sprejmejo ustreznih ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso zadostni.

(32)

Pristojni organi držav članic bi morali razpolagati z vsemi sredstvi, ki so potrebna za zagotovitev urejenega poslovanja ponudnikov in distributerjev PEPP na celotnem ozemlju Unije v skladu s svobodo ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev. Da bi zagotovili učinkovitost nadzora, bi morali biti vsi ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi, sorazmerni z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, povezanih s poslovanjem določenega ponudnika ali distributerja.

(33)

Vseevropska razsežnost PEPP se lahko oblikuje ne samo na ravni ponudnika z možnostmi za njegovo čezmejno dejavnost, ampak tudi na ravni varčevalca v PEPP, in sicer s prenosljivostjo PEPP in storitvijo zamenjave, zaradi česar bodo zaščitene osebne pokojninske pravice oseb, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja v skladu s členoma 21 in 45 PDEU. Prenosljivost pomeni, da varčevalec v PEPP prestavi prebivališče v drugo državo članico, pri tem pa ne zamenja ponudnikov PEPP, zamenjava ponudnikov PEPP pa ne vključuje nujno spremembe prebivališča.

(34)

PEPP bi morali sestavljati nacionalni podračuni, pri čemer bi se v vsakem od njih upoštevale značilnosti osebnih pokojninskih produktov, ki omogočajo, da so prispevki v PEPP ali izplačila upravičeni do spodbud, če so na voljo v državi članici, za katero ponudnik PEPP zagotovi podračun. Podračun bi se moral uporabljati za evidenco o prispevkih v fazi varčevanja in izplačilih v fazi izplačevanja v skladu s pravom države članice, za katero je bil odprt. Na ravni varčevalca v PEPP bi bilo treba prvi podračun odpreti ob sklenitvi pogodbe o PEPP.

(35)

Da bi omogočili nemoten prehod za ponudnike PEPP, bi morala obveznost zagotoviti PEPP, ki vsebujejo podračune za najmanj dve državi članici, začeti veljati v treh letih od datuma uporabe te uredbe. Ob uvedbi PEPP bi moral ponudnik PEPP zagotoviti informacije o tem, kateri podračuni so takoj na voljo, da bi se izognili morebitnemu zavajanju varčevalcev v PEPP. Če se varčevalec v PEPP preseli v drugo državo članico in če za to državo članico podračun ni na voljo, bi moral ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP omogočiti, da nemudoma in brezplačno izbere drugega ponudnika PEPP, ki zagotavlja podračun za to državo članico. Varčevalec v PEPP bi lahko tudi še naprej vplačeval prispevke v podračun, na katerega jih je vplačeval pred spremembo prebivališča.

(36)

Ob upoštevanju dolgoročnega cilja PEPP, ki je upokojitev, in potrebnega upravnega bremena bi morali ponudniki in distributerji PEPP potencialnim varčevalcem v PEPP in upravičencem iz naslova PEPP zagotoviti jasne, razumljive in primerne informacije, na podlagi katerih bi se ti odločali o svoji upokojitvi. Zaradi enakih razlogov bi morali ponudniki in distributerji PEPP zagotoviti tudi visoko stopnjo preglednosti v različnih fazah PEPP, vključno pred sklenitvijo in ob sklenitvi pogodbe, v fazi varčevanja (vključno z obdobjem pred upokojitvijo) in v fazi izplačevanja. Zagotoviti bi morali zlasti informacije o pridobljenih pravicah iz upokojitve, predvideni višini pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, tveganjih in jamstvih, upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov ter stroških. Kadar predvidene višine pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP temeljijo na ekonomskih scenarijih, bi morale te informacije vključevati tudi najboljši ocenjeni scenarij in neugodni scenarij v skrajnem, vendar stvarnem primeru.

(37)

Pred sklenitvijo pogodbe o PEPP bi bilo treba potencialnim varčevalcem v PEPP predložiti vse potrebne informacije za ozaveščeno odločitev. Preden se pogodba o PEPP sklene, bi bilo treba opredeliti zahteve in potrebe v zvezi z upokojitvijo in nuditi svetovanje.

(38)

Za čim večjo preglednost produkta bi morali ponudniki PEPP pripraviti dokument s ključnimi informacijami o PEPP za PEPP, ki jih proizvajajo, še preden se lahko ti PEPP distribuirajo varčevalcem v PEPP. Prav tako bi morali biti odgovorni za pravilnost tega dokumenta. Dokument s ključnimi podatki o PEPP bi moral nadomestiti in prilagoditi dokument s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih na podlagi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jih posledično za PEPP ne bi bilo treba zagotoviti. Za osnovni PEPP bi bilo treba pripraviti samostojni dokument s ključnimi informacijami. Kadar ponudnik PEPP ponuja drugačne naložbene možnosti, bi moral pripraviti splošni dokument s ključnimi informacijami tudi za te možnosti, ki pa lahko vsebuje tudi sklice na druge dokumente. Kadar pa potrebnih informacij o drugačnih naložbenih možnostih ni mogoče zagotoviti v enem samem samostojnem dokumentu s ključnimi informacijami, bi bilo treba zagotoviti samostojen dokument za vsako posamezno naložbeno možnost. To pa bi moralo veljati le, če splošni dokument s ključnimi informacijami o naložbenih drugačnih možnostih ne bi bil v interesu strank PEPP. Zato bi morali pristojni organi pri ocenjevanju skladnosti dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP s to uredbo zagotoviti čim večjo primerljivost različnih naložbenih možnosti, pri tem pa po potrebi upoštevati zlasti najnovejše ugotovitve iz vedenjskih analiz, da bi preprečili kognitivno pristranskost na podlagi predstavitve informacij.

(39)

Da bi zagotovili razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami o PEPP, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da mora ponudnik PEPP dokumente s ključnimi informacijami o PEPP objaviti na svojem spletnem mestu. Ponudnik PEPP bi moral dokument objaviti za vsako državo članico, kjer se PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja distribuira, vsebovati pa bi moral posebne informacije o pogojih v zvezi s fazo varčevanja in fazo izplačevanja za to državo članico.

(40)

Razvoj kalkulatorjev osebnih pokojninskih produktov na nacionalni ravni že poteka. Da bi bili ti kalkulatorji čim bolj uporabni za potrošnike, bi morali pri izračunu upoštevati stroške in provizije, ki jih zaračunajo različni ponudniki PEPP, in morebitne dodatne stroške ali provizije, ki jih zaračunajo posredniki ali drugi členi v naložbeni verigi in ki jih ponudniki PEPP še niso vključili v ceno produkta.

(41)

Podrobnosti v zvezi z informacijami, ki bi jih bilo treba vključiti v dokument s ključnimi podatki o PEPP, in prikaz teh informacij bi bilo treba dodatno uskladiti z regulativnimi tehničnimi standardi, pri tem pa upoštevati obstoječe in potekajoče raziskave o vedenju potrošnikov, vključno z rezultati testiranja učinkovitosti različnih načinov prikazovanja informacij potrošnikom. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov. Osnutek regulativnih tehničnih standardov bi morala pripraviti EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi – Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kadar je primerno, tudi z Evropsko centralno banko, pristojnimi organi in po potrošniškem in sektorskem testiranju, kot je določeno v tej uredbi, v njih pa bi morala določiti podrobnosti in predstavitev informacij, ki bodo vključene v dokument s ključnimi informacijami o PEPP, pogoje, pod katerimi bi bilo treba ta dokument pregledati in revidirati; pogoje za izpolnjevanje zahteve po posredovanju tega dokumenta; pravila za določitev predpostavk za projekcije pokojninskih prejemkov; podrobnosti o predstavitvi informacij, ki jih mora vključevati obvestilo o pravicah v okviru PEPP; ter minimalna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za zmanjševanje tveganj. EIOPA bi morala pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upoštevati različne možne vrste PEPP, njihovo dolgoročnost, zmožnosti varčevalcev v PEPP in značilnosti PEPP. Pred predložitvijo osnutka regulativnih tehničnih standardov Komisiji bi bilo po potrebi treba izvesti potrošniško in sektorsko testiranje s pravimi podatki. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EIOPA, glede podrobnosti o sodelovanju in izmenjavi informacij, skupaj z zahtevami, ki so potrebne za predstavitev informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo, ter po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi ter pristojnimi organi in po sektorskem testiranju glede oblike poročanja o nadzoru, in sicer z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(42)

Dokument s ključnimi informacijami o PEPP bi se moral jasno razlikovati in bi moral biti ločen od vsega drugega promocijskega gradiva.

(43)

Ponudniki PEPP bi morali pripraviti obvestilo o pravicah v okviru PEPP, naslovljeno na varčevalce v PEPP, da bi jim predstavili ključne osebne in splošne podatke o PEPP in zagotovili najnovejše informacije o njem. Obvestilo o pravicah v okviru PEPP bi moralo biti razumljivo in izčrpno ter vsebovati relevantne in ustrezne informacije, da bi bilo lažje razumeti pokojninske pravice skozi čas in po pokojninskih produktih, ter podpirati mobilnost delovne sile. Obvestilo o pravicah v okviru PEPP bi moralo vsebovati tudi ključne informacije o naložbeni politiki v povezavi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki, in bi moralo navajati, kje in kako lahko varčevalci v PEPP pridobijo dodatne informacije o tem, kako so ti dejavniki upoštevani. Varčevalci v PEPP bi moral vsako leto prejeti obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

(44)

Ponudniki PEPP bi morali varčevalce v PEPP dva meseca pred dnem, ko imajo ti možnost spremeniti možnosti izplačila, obvestiti o začetku faze izplačevanja, možnih oblikah izplačevanja in možnosti spremembe oblike izplačil. Kadar je bilo odprtih več podračunov, bi bilo treba varčevalce v PEPP obvestiti o možnem začetku faze izplačevanja za vsak posamezni podračun.

(45)

Upravičenci iz naslova PEPP bi morali informacije o svojih prejemkih iz naslova PEPP in ustrezajočih možnostih izplačila prejemati tudi v fazi izplačevanja. To je zlasti pomembno, kadar upravičenec iz naslova PEPP v fazi izplačila nosi znatno stopnjo naložbenega tveganja.

(46)

Zaradi ustrezne zaščite pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP bi morali imeti ponudniki PEPP možnost izbire naložbene strukture, ki ustreza točno določeni vrsti in trajanju njihovih obveznosti, vključno z dolgoročnimi. Zato je potreben učinkovit nadzor in pristop do predpisov o naložbah, ki ponudnikom PEPP omogoča zadostno prožnost pri odločanju o najvarnejši in najučinkovitejši naložbeni politiki in jih zavezuje k preudarnemu ravnanju v najboljšem dolgoročnem interesu varčevalcev v PEPP kot celote. Upoštevanje načela preudarne osebe zato zahteva naložbeno politiko, ki je prilagojena strukturi strank ponudnika PEPP.

(47)

S postavitvijo načela preudarne osebe kot temeljnega načela kapitalskih naložb in z omogočanjem ponudnikom PEPP, da opravljajo čezmejne dejavnosti, se spodbuja preusmeritev prihrankov v sektor osebnega pokojninskega zavarovanja, kar prispeva h gospodarskemu in socialnemu napredku. Pri načelu preudarne osebe bi bilo treba izrecno upoštevati vlogo, ki jo imajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki v naložbenem procesu.

(48)

Ta uredba bi morala ponudnikom PEPP zagotavljati ustrezno raven naložbene svobode. Kot zelo dolgoročni vlagatelji z majhnimi likvidnostnimi tveganji lahko ponudniki PEPP prispevajo k oblikovanju unije kapitalskih trgov z naložbami v nelikvidna sredstva, kot so delnice, in v druge instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja (MTF) ali organiziranih sistemih trgovanja (OTF) v razumnih mejah. Koristi imajo lahko tudi od prednosti mednarodne diverzifikacije. Naložb v delnice, denominirane v valutah, ki niso valute njihovih obveznosti, in druge instrumente z dolgoročnim ekonomskim profilom, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih, se zaradi tega ne bi smelo omejevati, razen iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, v skladu z načelom preudarne osebe, da se zaščitijo interesi varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP.

(49)

V kontekstu oblikovanja unije kapitalskih trgov je razumevanje, kaj so instrumenti z dolgoročnim ekonomskim profilom, široko. Taki instrumenti so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti na sekundarnih trgih. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja, in bi morali vključevati udeležbo in dolžniške instrumente v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, ter posojila tem podjetjem. Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključujejo infrastrukturne projekte, družbe, ki ne kotirajo na borzi, ki si prizadevajo za rast, nepremičnine ali druga sredstva, ki bi lahko bili primerni za dolgoročne naložbe. Projekti za nizkoogljično infrastrukturo in infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe, so pogosto v obliki sredstev, ki ne kotirajo na borzi, in se financirajo pretežno z dolgoročnimi krediti. Ponudnike PEPP se glede na dolgoročno naravo njihovih obveznosti spodbuja, naj zadosten del svojega portfelja sredstev namenijo trajnostnim naložbam v realni sektor z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, zlasti infrastrukturnim projektom in podjetjem.

(50)

Okoljski, socialni dejavniki in upravljavski dejavniki so pomembni pri naložbeni politiki in sistemih ponudnikov PEPP za upravljanje tveganj. Ponudnike PEPP bi bilo treba spodbujati, naj take dejavnike upoštevajo v naložbenih odločitvah in upoštevajo, kako so vključeni v njihove sisteme za upravljanje tveganj, da bi preprečili „nasedle naložbe“. Informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih bi morale biti na voljo EIOPA, pristojnim organom in varčevalcem v PEPP.

(51)

Eden izmed ciljev ureditve PEPP je ustvariti varen in stroškovno ugoden produkt dolgoročnega pokojninskega varčevanja. Ker so naložbe v osebne pokojninske produkte dolgoročne, bi bilo treba posebej upoštevati dolgoročne posledice razporeditve sredstev. Upoštevati bi bilo treba zlasti okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. Prihranke v PEPP bi bilo treba vložiti ob upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, kot so tisti v ciljih Unije na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, kot so določeni v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ciljih Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in vodilnih načelih Organizacije združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah.

(52)

Za zagotovitev, da ponudniki PEPP izpolnjujejo svoje obveznosti glede oblikovanja naložbene politike v skladu s pravilom preudarne osebe, bi jim bilo treba preprečiti vlaganje v jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati, kot so opredeljene v zadevnih sklepih Sveta o seznamu jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali v visoko tvegane tretje države s strateškimi pomanjkljivostmi, opredeljene v veljavni delegirani uredbi Komisije, sprejeti na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(53)

Glede na dolgoročni cilj PEPP, ki je upokojitev, bi bilo treba oblikovati naložbene možnosti, ki se ponudijo varčevalcu v PEPP, da zajemajo elemente, ki vlagateljem omogočajo naložbeno odločitev, vključno s številom naložbenih možnosti, med katerimi lahko izbirajo. Varčevalec v PEPP bi moral imeti možnost, da po začetni izbiri ob sklenitvi PEPP spremeni to izbiro po najmanj petih letih od sklenitve PEPP ali v primeru kasnejših sprememb od zadnje spremembe naložbene možnosti, tako da se ponudnikom zagotovi zadostna stabilnost za njihovo dolgoročno naložbeno strategijo, hkrati pa tudi zaščita vlagateljev. Vendar bi morali ponudniki PEPP imeti možnost, da varčevalcem v PEPP omogočijo pogosteje spremeniti izbrano naložbeno možnost.

(54)

Osnovni PEPP bi moral biti varen produkt in bi moral veljati za standardno naložbeno možnost. Lahko bi imel obliko tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, ali jamstva za vloženi kapital. Tehnika za zmanjševanje tveganja, skladna s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, bi lahko bila konservativna naložbena strategija ali strategija življenjskega cikla, s katero se postopoma zmanjšuje skupna izpostavljenost tveganjem. Jamstva v okviru standardne naložbene možnosti bi morala kriti vsak prispevke v fazi varčevanja po odbitku vseh provizij in stroškov. Jamstva bi lahko krila tudi provizije in stroške ter omogočala popolno ali delno kritje inflacije. Jamstvo za vloženi kapital bi moralo biti na voljo ob začetku faze izplačevanja in med fazo izplačevanja, kot je ustrezno.

(55)

Za zagotovitev stroškovne učinkovitosti in zadostne uspešnosti za varčevalce v PEPP bi bilo treba stroške in provizije za osnovni PEPP omejiti na določen delež privarčevanega kapitala. Medtem ko bi bilo treba to mejo določiti na 1 % privarčevanega kapirala, bi bilo ustrezno dodatno opredeliti vrste stroškov in provizij, ki jih morajo upoštevati regulativni tehnični standardi, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med različnimi ponudniki PEPP in različnimi vrstami PEPP z njihovimi posebnimi strukturami stroškov in provizij. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje takih regulativnih tehničnih standardov, ki ji pripravi EIOPA. Pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov bi morala EIOPA zlasti upoštevati dolgoročno naravo PEPP, različne vrste PEPP in njihovih stroškovnih dejavnikov, povezanih z njihovimi posebnimi značilnostmi, da bi zagotovili pravično in enako obravnavo različnih ponudnikov PEPP in njihovih produktov, pri tem pa upoštevali naravo osnovnega PEPP kot preprostega, stroškovno učinkovitega in preglednega produkta, ki zagotavlja zadosten dolgoročen dejanski naložbeni donos. Poleg tega bi bilo treba s ciljem ohraniti dolgoročno upokojitveno naravo produkta pozorno oceniti obliko izplačil, zlasti ob upoštevanju dosmrtne rente. V tem okviru bi morala EIOPA za zagotovitev, da bodo ponudniki PEPP, ki ponujajo kapitalsko jamstvo, uživali enake konkurenčne pogoje kot drugi ponudniki, ustrezno upoštevati strukturo stroškov in provizij. Poleg tega bi bilo treba redno pregledovati vrednosti deležev stroškov in provizij, da bi zagotovili njihovo stalno ustreznost ob upoštevanju morebitnih sprememb v ravni stroškov. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Da bi zagotovili stalno stroškovno učinkovitost in stranke PEPP zaščitili pred preveč obremenjujočimi stroškovnimi strukturami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo vrednosti deležev, ob upoštevanju njihovih pregledov, zlasti dejanske ravni in sprememb dejanske ravni stroškov in provizij ter učinka omejitve stroškov na razpoložljivost PEPP, in ustreznega tržnega dostopa različnih ponudnikov PEPP, ki ponujajo različne vrste PEPP.

(56)

Pristojni organi bi morali pri izvajanju svojih pooblastil slediti glavnim ciljem, to je varstvu pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP ter stabilnosti in trdnosti ponudnikov PEPP.

(57)

Kadar je ponudnik PEPP institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), bi moral za hrambo sredstev, ki ustrezajo zagotavljanju PEPP, imenovati depozitarja. Potrebni so dodatni zaščitni ukrepi v zvezi s subjektom, ki deluje kot depozitar, in njegovimi funkcijami, saj so trenutno pravila v zvezi z depozitarjem, določena v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), namenjena skladom, ki se tržijo zgolj profesionalnim vlagateljem – z izjemo evropskih dolgoročnih investicijskih skladov iz Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki se tržijo malim vlagateljem –, sektorsko pravo, ki se uporablja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, pa ne zahteva imenovanja depozitarja v vseh primerih. Za zagotovitev najvišje ravni zaščite vlagateljev v zvezi s hrambo sredstev, ki ustrezajo zagotavljanju PEPP, ta uredba določa, da morajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in EU UAIS, ki ponujajo PEPP, upoštevati pravila iz Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), kar zadeva imenovanje depozitarja, izvajanje njegovih nalog in njegove naloge glede nadzora.

(58)

Preglednost in pravičnost stroškov in provizij sta bistveni za krepitev zaupanja varčevalcev v PEPP in omogočata, da sprejemajo ozaveščene odločitve. Zato bi bilo treba prepovedati uporabo nepreglednih metod oblikovanja cen.

(59)

Da se dosežejo cilji iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo pogojev za izvajanje pooblastila EIOPA in pristojnih organov za posredovanje ter meril in dejavnikov, ki jih mora uporabiti EIOPA pri določanju, kdaj obstaja pomemben pomislek glede zaščite varčevalca v PEPP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(60)

Brez poseganja v pravico strank PEPP, da sprožijo postopek pred sodiščem, bi bilo treba med ponudniki PEPP ali distributerji PEPP in strankami PEPP vzpostaviti dostopne, ustrezne, neodvisne, nepristranske, pregledne in učinkovite postopke za alternativno reševanje sporov, da bi se razrešili spori, ki izhajajo iz pravic in obveznosti iz te uredbe.

(61)

Ponudniki PEPP in distributerji PEPP bi morali za vzpostavitev učinkovitega in uspešnega postopka reševanja sporov uvesti učinkovit pritožbeni postopek, ki bi ga lahko njihove stranke uporabile, preden se spor prične reševati v postopku za alternativno reševanje sporov ali pred sodiščem. Pritožbeni postopek bi moral vsebovati kratke in jasno določene časovne okvire, ko bi moral ponudnik PEPP ali distributer PEPP odgovoriti na pritožbo. Organi za alternativno reševanje sporov bi morali imeti zadostne zmogljivosti za sodelovanje pri ustreznem in učinkovitem čezmejnem sodelovanju na področju sporov, povezanih s pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

(62)

Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da med fazo varčevanja v jasnem, hitrem in varnem postopku zamenjajo ponudnika PEPP, ki se nahaja v isti ali drugi državi članici, da bi lahko našli boljše pogoje za svoje naložbe, s tem pa bi spodbudili tudi konkurenco med ponudniki PEPP. Vendar ponudniki PEPP ne bi smeli biti obvezani zagotavljati storitve zamenjave za PEPP, kadar varčevalci izplačila prejemajo v obliki dosmrtne rente. Med zamenjavo bi morali ponudniki PEPP prenesti ustrezen znesek ali, če je to ustrezno, sredstva v naravi z računa za PEPP in ga zapreti. Varčevalci v PEPP bi morali skleniti pogodbe s ponudniki PEPP prejemniki za odprtje novega računa za PEPP. Novi račun za PEPP bi moral imeti enako strukturo podračunov kot prejšnji račun za PEPP.

(63)

Med storitvijo zamenjave se lahko varčevalci v PEPP odločijo za prenos sredstev v naravi le, kadar gre za zamenjavo med ponudnikoma PEPP – kot so investicijska podjetja ali drugi upravičeni ponudniki, ki imajo dodatno licenco –, ki opravljata upravljanje portfeljev za varčevalce v PEPP. V tem primeru je potrebno pisno soglasje ponudnika prejemnika. V primeru kolektivnega upravljanja naložb zamenjava sredstev v naravi ni mogoča, saj ni ločitve sredstev za vsakega varčevalca v PEPP.

(64)

Postopek zamenjave bi moral biti za varčevalca v PEPP preprost. Zato bi moral biti ponudnik PEPP prejemnik odgovoren za sprožitev in upravljanje postopka v imenu varčevalca v PEPP in na njegovo zahtevo. Ponudniki PEPP bi lahko pri vzpostavitvi storitve zamenjave prostovoljno uporabili tudi dodatna orodja, kot so tehnične rešitve. Glede na vseevropsko naravo produkta bi morali imeti varčevalci v PEPP možnost, da nemudoma in brezplačno zamenjajo ponudnika, če se preselijo v državo članico, v kateri ni podračuna za njihov PEPP.

(65)

Pred dajanjem pooblastila za zamenjavo bi moral biti varčevalec v PEPP obveščen o vseh korakih postopka in stroških, potrebnih za zamenjavo, da bi lahko sprejel ozaveščeno odločitev o storitvi zamenjave.

(66)

Za uspešno zamenjavo je potrebno sodelovanje ponudnika PEPP prenositelja. Zato bi moral ponudnik PEPP prejemnik ponudniku PEPP prenositelju predložiti vse informacije, potrebne za ponovno vzpostavitev plačil na drug račun za PEPP. Vendar pa take informacije ne bi smele presegati tistega, kar je potrebno za izvedbo zamenjave.

(67)

Varčevalci v PEPP ne bi smeli utrpeti finančnih izgub, vključno s plačilom stroškov in obresti, zaradi napak enega od ponudnikov PEPP, vključenih v postopek zamenjave. Zlasti ne bi smeli imeti nobenih finančnih izgub zaradi plačila dodatnih provizij, obresti ali drugih stroškov ter glob in kazni ali utrpeti druge finančne škode zaradi zamud pri izvedbi zamenjave. Ker bi bilo treba kapitalsko zaščito zagotoviti ob začetku faze izplačevanja in med fazo izplačevanja, kot je ustrezno, ponudnik PEPP prenositelj ne bi smel biti obvezan, da v času zamenjave zagotovi kapitalsko zaščito ali jamstvo. Ponudnik PEPP bi se lahko tudi odločil zagotoviti kapitalsko zaščito ali jamstvo v času zamenjave.

(68)

Varčevalci v PEPP bi morali imeti možnost sprejeti ozaveščeno odločitev pred zamenjavo. Ponudnik PEPP prejemnik bi moral izpolnjevati vse zahteve glede distribucije in informacij, vključno z dokumentom s ključnimi informacijami o PEPP, nasveti in ustreznimi informacijami o stroških, povezanih z zamenjavo, in morebitnih negativnih učinkih na kapitalsko zaščito, kadar gre za zamenjavo PEPP z jamstvom. Stroški za zamenjavo, ki jih zaračuna ponudnik PEPP prenositelj, bi morali znašati največ toliko, da ne bi pomenili ovire za mobilnost, v nobenem primeru pa ne bi smeli presegati 0,5 % ustreznega zneska ali denarne vrednosti sredstev v naravi, ki se prenašajo.

(69)

Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da ob sklenitvi PEPP in odpiranju novega podračuna izberejo način izplačila (rente, enkratni znesek ali drugo) v fazi izplačevanja, vendar z možnostjo, da svojo izbiro spremenijo eno leto pred začetkom faze izplačevanja, ob začetku faze izplačevanja ali v času zamenjave, da bi lahko svojo izbiro načina izplačila najbolje prilagodili svojim potrebam, ko se približujejo upokojitvi. Če ponudnik PEPP da na voljo več kot eno obliko izplačil, bi moralo biti mogoče, da bi se varčevalec v PEPP odločil za drugačno izbiro izplačil za vsak podračun, odprt v njegovem računu za PEPP.

(70)

Ponudniki PEPP bi morali imeti možnost, da varčevalcem PEPP dajo na voljo široko paleto oblik izplačevanja. S tem pristopom bi dosegli cilj povečane uporabe PEPP zaradi povečane prožnosti in izbire za varčevalce v PEPP. Ponudnikom bi omogočil, da svoje PEPP oblikujejo na najbolj stroškovno učinkovit način. Skladen je z drugimi politikami Unije in politično izvedljiv, saj daje državam članicam dovolj prožnosti, da se odločijo, kakšne oblike izplačevanja želijo spodbujati. V skladu z dolgoročnim ciljem produkta, ki je upokojitev, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da sprejmejo ukrepe, da bi prednost namenile določenim oblikam izplačil, kot so količinske omejitve izplačil v enkratnem znesku za dodatno spodbujanje dosmrtnih rent in postopnih izplačil.

(71)

Glede na vseevropsko naravo PEPP je treba zagotoviti dosledno visoko raven zaščite varčevalcev v PEPP po celotnem notranjem trgu. Za to so potrebna ustrezna orodja za učinkovit boj proti kršitvam in preprečevanje škode za potrošnike. Zato bi bilo treba pooblastila EIOPA in pristojnih organov okrepiti z mehanizmom, izrecno namenjenim za preprečevanje ali omejevanje trženja, distribucije ali prodaje katerih koli PEPP, pri katerih se porajajo resni pomisleki glede zaščite varčevalcev v PEPP, tudi kar zadeva dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, skupaj z ustreznimi pooblastili EIOPA za usklajevanje in sprejemanje nujnih ukrepov.

Pooblastila EIOPA bi morala temeljiti na členu 9(5) Uredbe (EU) št. 1094/2010, da bi zagotovili, da se bodo lahko takšni mehanizmi posredovanja uporabili v primeru znatnih pomislekov glede zaščite varčevalcev v PEPP, vključno v zvezi s posebnim dolgoročnim ciljem PEPP, ki je upokojitev. Kadar so izpolnjeni pogoji, bi morali pristojni organi imeti možnost kot previdnostni ukrep uvesti prepoved ali omejitev, preden se PEPP trži, distribuira ali proda varčevalcem v PEPP. Ta pooblastila ponudnika PEPP ne odvezujejo odgovornosti upoštevati vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

(72)

Zajamčiti bi bilo treba popolno preglednost stroškov in provizij, povezanih z naložbo v PEPP. Med ponudniki bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa bi bilo zagotovljeno varstvo potrošnikov. Za različne produkte bi bile na voljo primerjalne informacije, kar bi spodbudilo konkurenčno oblikovanje cen.

(73)

Čeprav bi stalen nadzor ponudnikov PEPP izvajali zadevni pristojni organi, bi morala EIOPA koordinirati nadzor PEPP, da bi se zagotovila dosledna uporaba poenotene nadzorne metodologije, s čimer bi prispevali k vseevropski naravi PEPP, katerega dolgoročni cilj je upokojitev.

(74)

Da bi okrepili pravice potrošnikov in olajšali dostop do pritožbenega postopka, bi bilo treba varčevalcem v PEPP omogočiti, da posamezno ali kolektivno vlagajo pritožbe pri pristojnih organih države članice prebivališča, ne glede na to, kje je prišlo do kršitve.

(75)

EIOPA bi morala sodelovati s pristojnimi organi in spodbujati sodelovanje in usklajenost med njimi. Pri tem bi morala EIOPA imeti vlogo pri pooblastilu pristojnih organov za uporabo nadzornih ukrepov s tem, da bi zagotovila dokazila o kršitvah, povezanih s PEPP. Prav tako bi morala zagotoviti zavezujočo mediacijo v primeru nesoglasja med pristojnimi organi v čezmejnih situacijah.

(76)

Za zagotavljanje, da ponudniki PEPP in distributerji PEPP spoštujejo to uredbo ter da zanje po celotni Uniji velja podobna obravnava, bi bilo treba zagotoviti upravne kazni in druge ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(77)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ in da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih kazni in drugih ukrepov v primeru kršitev te uredbe.

(78)

Čeprav države članice lahko določijo pravila za upravne kazni in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne kazni za kršitve te uredbe, za katere velja nacionalno kazensko pravo. Če se namesto upravnih kazni za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da pravočasno izmenjujejo informacije s temi organi, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(79)

Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni, da izrečejo denarne kazni, ki so dovolj visoke, da odtehtajo dejanski ali potencialni dobiček, ter odvračilne tudi za večja finančna podjetja in njihovo vodstveno osebje.

(80)

Da bi zagotovili dosledno uporabo kazni po Uniji, bi morali pristojni organi pri ugotavljanju vrste upravnih kazni ali drugih ukrepov in ravni denarnih kazni upoštevati vse zadevne okoliščine.

(81)

Za zagotovitev, da imajo odločitve o kršitvah in kaznih, ki jih sprejmejo pristojni organi, odvračilni učinek na širšo javnost, in za krepitev varstva potrošnikov z opozarjanjem na PEPP, ki se distribuirajo ob kršenju te uredbe, bi bilo treba te odločitve objaviti, razen če bi tako razkritje ogrožalo stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku.

(82)

Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(83)

Ta uredba ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kaznivimi dejanji.

(84)

Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, ali obdelava osebnih podatkov, ki jo izvedejo ponudniki PEPP ali distributerji PEPP, bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega Parlamenta in Sveta (14) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15). Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega Parlamenta in Sveta (16).

(85)

Glede na občutljivost osebnih finančnih podatkov je ključnega pomena strogo varstvo podatkov. Zato je priporočljivo, da organi za varstvo podatkov tesno sodelujejo pri izvajanju in nadzoru te uredbe.

(86)

Postopek registracije in uradnega obvestila iz te uredbe ne bi smel nadomestiti nobenih dodatnih veljavnih nacionalnih postopkov, da bi imeli možnost izkoristiti prednosti in spodbude, določene na nacionalni ravni.

(87)

Vrednotenje te uredbe bi bilo treba opraviti med drugim tako, da se ocenijo spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PEPP ter razvoj na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic. Tako vrednotenje bi moralo upoštevati različne cilje in namene vzpostavitve dobro delujočega trga PEPP in bi zlasti moralo ovrednotiti, ali je ta uredba privedla do tega, da več evropskih državljanov varčuje za vzdržne in ustrezne pokojnine. Pomembnost minimalnih evropskih standardov za nadzor ponudnikov PEPP zahteva tudi vrednotenje ponudnikov PEPP glede na skladnost s to uredbo in veljavnim sektorskim pravom.

(88)

Glede na možne dolgoročne posledice te uredbe je bistvenega pomena, da se pozorno spremlja razvoj dogodkov v začetni fazi uporabe. Komisija bi morala pri vrednotenju upoštevati tudi izkušnje EIOPA, deležnikov in strokovnjakov ter Evropskemu parlamentu in Svetu poročati morebitna opažanja.

(89)

S to uredbo bi bilo treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in načel, ki jih posebej priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravice starejših do dostojnega in neodvisnega življenja in do udeležbe v socialnem in kulturnem življenju, pravice do varstva osebnih podatkov, lastninske pravice, svobode gospodarske pobude, načela enakosti spolov in načela visoke ravni varstva potrošnikov.

(90)

Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepiti varstvo varčevalcev v PEPP in povečati njihovo zaupanje v PEPP, vključno pri čezmejni distribuciji teh produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila o registraciji, proizvodnji, distribuciji in nadzoru osebnih pokojninskih produktov, ki se distribuirajo v Uniji pod oznako „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„osebni pokojninski produkt“ pomeni produkt, ki:

(a)

temelji na prostovoljni pogodbi med posameznim varčevalcem in pravnim subjektom ter dopolnjuje zakonsko predpisan ali poklicni pokojninski produkt;

(b)

zagotavlja dolgoročno akumulacijo kapitala z izrecnim ciljem zagotavljanja dohodka ob upokojitvi in z omejenimi možnostmi predčasnega dviga pred upokojitvijo;

(c)

ni niti zakonsko predpisan niti poklicni pokojninski produkt;

(2)

„vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ pomeni dolgoročni varčevalni osebni pokojninski produkt, ki ga v okviru pogodbe o PEPP zagotavlja finančno podjetje, ki je do tega upravičeno po členu 6(1), in ga varčevalec v PEPP ali neodvisno združenje varčevalcev v PEPP v imenu svojih članov sklene z namenom upokojitve in ga ni mogoče predčasno odkupiti ali pa je to mogoče v zelo omejenih primerih ter je registriran v skladu s to uredbo;

(3)

„varčevalec v PEPP“ pomeni fizično osebo, ki ima sklenjeno pogodbo o PEPP s ponudnikom PEPP;

(4)

„pogodba o PEPP“ pomeni pogodbo med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4;

(5)

„račun za PEPP“ pomeni osebni pokojninski račun, ki se vodi na ime varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP in se uporablja za beleženje transakcij ter varčevalcu v PEPP omogoča redno vplačevanje zneskov za upokojitev, upravičencu iz naslova PEPP pa prejemanje prejemkov iz naslova PEPP;

(6)

„upravičenec iz naslova PEPP“ pomeni fizično osebo, ki prejema prejemke iz naslova PEPP;

(7)

„stranka PEPP“ pomeni varčevalca v PEPP, potencialnega varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP;

(8)

„distribucija PEPP“ pomeni svetovanje, predlaganje ali izvajanje drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo pogodb o zagotovitvi PEPP, sklepanje takih pogodb ali pomoč pri njihovem vodenju in izvajanju, vključno z zagotavljanjem informacij o eni ali več pogodbah o PEPP v skladu z merili, ki jih stranka PEPP izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice PEPP, vključno s primerjavo cen in produktov, ali popust na ceno PEPP, kadar lahko stranka PEPP neposredno ali posredno sklene pogodbo o PEPP z uporabo spletnega mesta ali drugega medija;

(9)

„pokojninski prejemki iz naslova PEPP“ pomeni prejemke, plačane ob upokojitvi ali v pričakovanju upokojitve v eni od oblik iz člena 58(1);

(10)

„prejemki iz naslova PEPP“ pomeni pokojninske prejemke iz naslova PEPP in druge dodatne prejemke, do katerih je upravičenec iz naslova PEPP upravičen v skladu s pogodbo o PEPP, zlasti v zelo omejenih primerih predčasnega odkupa ali če pogodba o PEPP krije tudi biometrična tveganja;

(11)

„faza varčevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva zbirajo na računu za PEPP, in običajno traja, dokler se ne začne faza izplačevanja;

(12)

„faza izplačevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva, zbrana na računu za PEPP, lahko črpajo za kritje upokojitve ali drugih prihodkovnih zahtev;

(13)

„renta“ pomeni znesek, ki se kot donos naložbe izplačuje v določenih razmikih v obdobju, kot je življenje upravičenca iz naslova PEPP ali določeno število let;

(14)

„postopna izplačila“ pomeni poljubne zneske, ki jih lahko upravičenci iz naslova PEPP v rednih razmikih črpajo do določene zgornje meje;

(15)

„ponudnik PEPP“ pomeni finančno podjetje iz člena 6(1), ki ima dovoljenje za proizvodnjo PEPP in njegovo distribucijo;

(16)

„distributer PEPP“ pomeni finančno podjetje iz člena 6(1), ki ima dovoljenje za distribucijo PEPP, ki jih ne proizvede samo, investicijsko podjetje, ki zagotavlja naložbeno svetovanje, ali zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v točki 3 člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(17)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(a)

stranki PEPP omogoča, da shrani informacije, ki so naslovljene nanjo osebno, tako da so dostopne za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno glede na namen teh informacij, ter

(b)

ji omogoča nespremenjen prikaz shranjenih informacij;

(18)

„pristojni organi“ pomeni nacionalne organe, ki jih vsaka država članica imenuje za nadzor ponudnikov oziroma distributerjev PEPP ali za opravljanje dolžnosti iz te uredbe;

(19)

„matična država članica ponudnika PEPP“ pomeni matično državo članico, kot je opredeljena v ustreznem zakonodajnem aktu iz člena 6(1);

(20)

„matična država članica distributerja PEPP“ pomeni:

(a)

kadar je distributer fizična oseba, državo članico, v kateri ima prebivališče;

(b)

kadar je distributer pravna oseba, državo članico, v kateri je njegov registrirani sedež, kadar pa ga po nacionalnem pravu nima, pomeni državo članico, v kateri je njegova glavna uprava;

(21)

„država članica gostiteljica ponudnika PEPP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica ponudnika PEPP, v kateri ponudnik PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja zagotavlja PEPP, ali za katero odpre podračun;

(22)

„država članica gostiteljica distributerja PEPP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica distributerja PEPP, v kateri distributer PEPP distribuira PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja;

(23)

„podračun“ pomeni nacionalni razdelek, ki se odpre znotraj vsakega računa za PEPP in ki izpolnjuje pravne zahteve in pogoje za uporabo morebitnih spodbud, ki jih za vlaganje v PEPP na nacionalni ravni določi država članica, v kateri ima varčevalec v PEPP prebivališče; posledično je lahko posameznik varčevalec v PEPP ali upravičenec iz naslova PEPP v vsakem podračunu, kar je odvisno od posameznih pravnih zahtev za fazo varčevanja in fazo izplačevanja;

(24)

„kapital“ pomeni skupne kapitalske prispevke, izračunane na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno krijejo varčevalci v PEPP;

(25)

„finančni instrumenti“ pomeni instrumente, določene v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(26)

„depozitar“ pomeni institucijo, ki je zadolžena za hrambo sredstev in nadzor nad izpolnjevanjem pravil sklada in veljavnega prava;

(27)

„osnovni PEPP“ pomeni naložbeno možnost iz člena 45;

(28)

„tehnike za zmanjševanje tveganja“ pomeni tehnike za sistematično zmanjševanje obsega izpostavljenosti tveganjem in/ali verjetnosti za njihovo pojavitev;

(29)

„biometrična tveganja“ pomeni tveganja, povezana s smrtjo, invalidnostjo in/ali dolgoživostjo;

(30)

„zamenjava ponudnikov“ pomeni prenos ustreznih zneskov ali, če je ustrezno, sredstev v naravi v skladu s členom 52(4) od enega ponudnika PEPP k drugemu z enega računa za PEPP na drugega na zahtevo varčevalca v PEPP, in sicer z zaprtjem prejšnjega računa za PEPP brez poseganja v točko (e) člena 53(4);

(31)

„svetovanje“ pomeni zagotovitev osebnega priporočila ponudnika ali distributerja PEPP stranki PEPP glede ene ali več pogodb o PEPP;

(32)

„partnerstvo“ pomeni sodelovanje med ponudniki PEPP, ki ponujajo podračune za različne države članice, v okviru storitve prenosljivosti iz člena 19(2);

(33)

„okoljski, socialni in upravljavski dejavniki“ pomeni problematiko okolja, socialnih zadev in upravljanja, na primer iz Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih objavili Združeni narodi, vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter načel Združenih narodov za odgovorno vlaganje.

Člen 3

Veljavni predpisi

Za registracijo, proizvodnjo, distribucijo in nadzor PEPP veljajo:

(a)

ta uredba in

(b)

za področja, ki jih ne ureja ta uredba:

(i)

ustrezno sektorsko pravo Unije, vključno z ustreznimi delegiranimi in izvedbenimi akti;

(ii)

zakonodaja, ki jo države članice sprejmejo pri izvajanju ustreznega sektorskega prava Unije in ukrepov, ki so izrecno povezani s PEPP;

(iii)

druga nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za PEPP.

Člen 4

Pogodba o PEPP

1.   Pogodba o PEPP določa izrecne določbe zanj v skladu z veljavnimi pravili iz člena 3.

2.   Pogodba o PEPP zajema predvsem:

(a)

opis osnovnega PEPP iz člena 45, vključno z informacijami o jamstvu za vloženi kapital ali o naložbeni strategiji, s katero naj bi poskrbeli kapitalsko zaščito;

(b)

kjer je ustrezno, opis alternativnih naložbenih možnosti iz člena 42(2);

(c)

pogoje, ki veljajo za spremembo naložbene možnosti iz člena 44;

(d)

če PEPP krije biometrično tveganje, podatke o tem kritju, vključno z okoliščinami, v katerih jih je mogoče uveljaviti;

(e)

opis pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, zlasti možne oblike izplačil in pravico do spremembe oblike izplačila, kakor je navedeno v členu 59;

(f)

pogoje, povezane s storitvijo prenosljivosti iz členov 17 do 20, vključno z informacijami o državah članicah, za katere je na voljo podračun;

(g)

pogoje za storitev zamenjave iz členov 52 do 55;

(h)

kategorije stroškov in skupne stroške, po možnosti izražene kot odstotni delež in kot denarni znesek;

(i)

pogoje v zvezi s fazo varčevanja za podračun države članice, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, kot je navedeno v členu 47;

(j)

pogoje v zvezi s fazo izplačevanja za podračun države članice, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, kot je navedeno v členu 57;

(k)

po potrebi pogoje, pod katerimi se pridobljene ugodnosti ali spodbude vrnejo državi članici, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče.

POGLAVJE II

REGISTRACIJA

Člen 5

Registracija

1.   PEPP se lahko v Uniji zagotavlja in distribuira tam, kjer je registriran v javnem centralnem registru pri EIOPA v skladu s členom 13.

2.   Registracija PEPP velja v vseh državah članicah. Registracija ponudniku PEPP omogoča zagotavljanje, distributerju pa distribuiranje PEPP, ki je registriran v javnem centralnem registru iz člena 13.

Nadzor nad skladnostjo s to uredbo se izvaja nepretrgoma in v skladu s poglavjem IX.

Člen 6

Vloga za registracijo PEPP

1.   Za registracijo PEPP lahko zaprosijo samo naslednja finančna podjetja, ki imajo dovoljenje ali so registrirana po pravu Unije:

(a)

kreditne institucije z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(b)

zavarovalnice z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), ki ponujajo neposredna življenjska zavarovanja v skladu s členom 2(3) Direktive 2009/138/ES in Prilogo II k navedeni direktivi;

(c)

institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki imajo dovoljenje ali so registrirane v skladu z Direktivo (EU) 2016/2341 in so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščene in ustrezno nadzorovane tudi za zagotavljanje osebnih pokojninskih produktov. V tem primeru se za vsa sredstva in obveznosti, ki ustrezajo poslu zagotavljanja PEPP, vzpostavi ločena obračunska enota brez možnosti prenosa na druge dejavnosti pokojninskega zavarovanja institucije;

(d)

investicijska podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki zagotavljajo upravljanje portfeljev;

(e)

investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(f)

upravitelji alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), ki pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

2.   Finančna podjetja iz odstavka 1 tega člena vlogo za registracijo PEPP predložijo svojim pristojnim organom. Vloga vsebuje:

(a)

standardne pogodbene pogoje pogodbe o PEPP, ki se predlagajo varčevalcem v PEPP, kot je navedeno v členu 4;

(b)

informacije o identiteti vložnika;

(c)

informacije o ureditvi glede portfelja in upravljanja tveganja ter upravnih nalog v zvezi s PEPP, vključno z ureditvami iz členov 19(2), 42(5) in 49(3);

(d)

kjer je ustrezno, seznam držav članic, v katerih ponudnik PEPP, ki je vložnik, namerava tržiti PEPP;

(e)

informacije o identiteti depozitarja, kjer je ustrezno;

(f)

ključne informacije o PEPP, kot je navedeno v členu 26;

(g)

seznam držav članic, za katere bo ponudnik PEPP, ki je vložnik, zmožen takoj odpreti podračun.

3.   Pristojni organi v 15 delovnih dneh od prejema vloge iz odstavka 2 ocenijo, ali je popolna.

Če vloga ni popolna, določijo rok, do katerega jim mora vložnik posredovati dodatne informacije. Ko je vloga popolna, pristojni organi o tem ustrezno obvestijo vložnika.

4.   Ko je predložena popolna vloga v skladu z odstavkom 3, pristojni organi v treh mesecih odločijo o registraciji PEPP, a samo, če je vložnik upravičen do zagotavljanja PEPP v skladu z odstavkom 1 ter če so informacije in dokumenti, predloženi v vlogi za registracijo iz odstavka 2, skladni s to uredbo.

5.   Ko pristojni organi odločijo o registraciji PEPP, v petih delovnih dneh posredujejo EIOPA svojo odločitev ter informacije in dokumente iz točk (a), (b), (d), (f) in (g) odstavka 2, o tem pa ustrezno obvestijo tudi ponudnika PEPP, ki je vložnik.

EIOPA nima pristojnosti in ne nosi odgovornosti za odločitve o registraciji, ki so jih sprejeli pristojni organi.

Kadar pristojni organi registracijo zavrnejo, o tem izdajo obrazloženo odločitev, zoper katero se lahko vloži pritožba.

6.   Če je za posamezno vrsto finančnega podjetja iz odstavka 1 v državi članici pristojnih več organov, država članica imenuje samo en pristojni organ za vsako vrsto finančnega podjetja iz odstavka 1, ki je odgovoren za postopek registracije in za komuniciranje z EIOPA.

Vse naknadne spremembe informacij in dokumentacije v vlogi iz odstavka 2 se nemudoma sporočijo pristojnim organom. Kadar so spremembe povezane z informacijami in dokumenti iz točk (a), (b), (d), (f) in (g) odstavka 2, jih pristojni organi nemudoma sporočijo EIOPA.

Člen 7

Registracija PEPP

1.   Ko je sporočena odločitev o registraciji ter so v skladu s členom 6(5) posredovane tudi informacije in dokumenti, EIOPA v petih delovnih dneh registrira PEPP v javnem centralnem registru, kakor je navedeno v členu 13, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe.

2.   Pristojni organi v petih delovnih dneh od prejetega obvestila o registraciji PEPP iz odstavka 1 o tem obvestijo ponudnika PEPP, ki je vložnik.

3.   Ponudnik PEPP lahko PEPP zagotavlja, distributer pa ga distribuira od datuma registracije PEPP v javnem centralnem registru iz člena 13.

Člen 8

Pogoji za preklic registracije PEPP

1.   Pristojni organi izdajo odločitev o preklicu registracije PEPP, kadar:

(a)

se ponudnik PEPP izrecno odreče registraciji;

(b)

ponudnik PEPP pridobi registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na drug nezakonit način;

(c)

ponudnik PEPP resno ali sistematično krši to uredbo ali

(d)

ponudnik PEPP ali PEPP ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila registracija odobrena.

2.   Ko pristojni organi odločijo o preklicu registracije PEPP, svojo odločitev v petih delovnih dneh posredujejo EIOPA in o tem obvestijo tudi ponudnika PEPP, ki je vložnik.

3.   EIOPA v petih delovnih dneh od prejetega obvestila o preklicu registracije iz odstavka 2 prekliče registracijo PEPP in o tem obvesti pristojne organe.

4.   Pristojni organi v petih delovnih dneh od obvestila o preklicu registracije PEPP iz odstavka 3 obvestijo ponudnika PEPP, ki je vložnik, o preklicu in datumu preklica.

5.   Od datuma preklica registracije PEPP v javnem centralnem registru iz člena 13 ponudnik PEPP ne sme več zagotavljati PEPP, distributer pa ga ne distribuirati.

6.   Kadar EIOPA v skladu z dolžnostjo sodelovanja med pristojnimi organi in EIOPA iz člena 66 prejme informacije o okoliščinah iz točke (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, pristojne organe ponudnika PEPP pa zaprosi, naj preverijo obstoj teh okoliščin in ji posredujejo svoje ugotovitve in ustrezne informacije.

7.   Preden se sprejme odločitev o preklicu registracije PEPP, si pristojni organi in EIOPA po najboljših močeh prizadevajo obvarovati interese varčevalcev v PEPP.

Člen 9

Označevanje

Oznaka „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ se v zvezi z osebnim pokojninskim produktom lahko uporablja samo, če jih EIOPA registrira, da se lahko distribuirajo pod oznako „PEPP“ v skladu s to uredbo.

Člen 10

Distribucija PEPP

1.   Finančna podjetja iz člena 6(1) lahko distribuirajo PEPP, ki jih proizvedejo sama. Distribuirajo lahko tudi PEPP, ki jih ne proizvedejo sama, če je to v skladu z ustreznim sektorskim pravom, po katerem smejo distribuirati produkte, ki jih sama ne proizvedejo.

2.   Zavarovalni posredniki, registrirani v skladu z Direktivo (EU) 2016/97, in investicijska podjetja, ki imajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje za investicijsko svetovanje, opredeljeno v točki 4 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, lahko distribuirajo PEPP, ki jih ne proizvedejo sami.

Člen 11

Bonitetna ureditev, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov

Ponudniki in distributerji PEPP spoštujejo to uredbo ter ustrezno bonitetno ureditev, ki se uporablja zanje v skladu z zakonodajnimi akti iz členov 6(1) in 10(2).

Člen 12

Objava nacionalnih predpisov

1.   Ustrezni nacionalni organ objavi in posodablja besedilo nacionalnih zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo pogoje, povezane s fazo varčevanja, kot je navedeno v členu 47, in pogoje, povezane s fazo izplačevanja, kot je navedeno v členu 57, po možnosti vključno z informacijami o dodatnih nacionalnih postopkih za uporabo prednosti in spodbud.

2.   Vsi pristojni organi v državi članici imajo na svojem spletnem mestu ažurno povezavo do besedil iz odstavka 1.

3.   Objava besedil iz odstavka 1 je namenjena samo obveščanju in za ustrezne nacionalne organe ne ustvarja pravnih obveznosti ali odgovornosti.

Člen 13

Javni centralni register

1.   EIOPA vodi javni centralni register, v katerem so navedeni vsi PEPP, registrirani na podlagi te uredbe, registracijska številka vsakega PEPP, njegov ponudnik, pristojni organi ponudnika PEPP, datum registracije vsakega PPEP, popoln seznam držav članic, v katerih se ta PEPP ponuja, in popoln seznam držav članic, za katere ponudnik PEPP ponuja podračun. Register je javno na voljo v elektronski obliki in se ustrezno posodablja.

2.   Pristojni organi obvestijo EIOPA o povezavah iz člena 12(2) in te informacije redno posodabljajo.

3.   EIOPA objavi in posodablja povezave iz odstavka 2 v javnem centralnem registru iz odstavka 1.

POGLAVJE III

ČEZMEJNO ZAGOTAVLJANJE IN PRENOSLJIVOST PEPP

ODDELEK I

Svoboda opravljanja storitev in svoboda ustanavljanja

Člen 14

Izvajanje svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja ponudnikov in distributerjev PEPP

1.   Ponudniki PEPP lahko zagotavljajo, distributerji PEPP pa distribuirajo PEPP na ozemlju države članice gostiteljice v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja pod pogojem, da je to skladno z ustreznimi predpisi in postopki, ki so določeni po pravu Unije, ki se uporablja zanje, kot je navedeno v točkah (a), (b), (d) in (e) člena 6(1) ali iz člena 10(2), ali na podlagi tega prava, in po tem, ko sporočijo, da nameravajo za to državo članico gostiteljico odpreti podračun v skladu s členom 21.

2.   Ponudniki PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1) spoštujejo pravila iz člena 15.

Člen 15

Izvajanje svobode opravljanja storitev za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in EU UAIS

1.   Ponudniki PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1), ki nameravajo v okviru svobode opravljanja storitev začeti zagotavljati PEPP varčevalcem v PEPP na ozemlju države članice gostiteljice, najprej sporočijo, da nameravajo odpreti podračun za to državo članico v skladu s členom 21, nato pa pristojnim organom v svoji matični državi članici posredujejo naslednje informacije:

(a)

ime in naslov ponudnika PEPP;

(b)

državo članico, v kateri namerava ponudnik PEPP zagotavljati ali distribuirati PEPP varčevalcem v PEPP.

2.   Pristojni organi matične države članice v 10 delovnih dneh po prejemu pošljejo te informacije državi članici gostiteljici s potrditvijo, da ponudnik PEPP iz odstavka 1 tega člena izpolnjuje vse zahteve iz člena 6(1). Te informacije se sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice, razen če pristojni organi matične države članice utemeljeno dvomijo, da so upravni postopki, povezani z zagotavljanjem PEPP ali s finančnim položajem ponudnika PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1) ustrezni.

Kadar pristojni organi matične države članice zavrnejo posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, v enem mesecu po prejemu vseh informacij in dokumentov sporočijo zadevnemu ponudniku PEPP razloge za zavrnitev. Za zavrnitev ali opustitev odgovora velja v matični državi članici ponudnika PEPP pravica do pritožbe.

3.   Pristojni organi države članice gostiteljice v 10 delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 potrdijo, da so jih prejeli. Pristojni organi matične države članice nato obvestijo ponudnika PEPP, da so pristojni organi države članice gostiteljice informacije prejeli in da lahko ponudnik začne zagotavljati PEPP varčevalcem v PEPP v tej državi članici.

4.   Če pristojni organi matične države članice v 10 delovnih dneh od datuma posredovanja informacij iz odstavka 2 še ne dobijo potrdila o prejemu iz odstavka 3, obvestijo ponudnika PEPP, da lahko začne v tej državi članici gostiteljici zagotavljati storitve.

5.   V primeru spremembe katere koli informacije iz odstavka 1 ponudnik PEPP o spremembi obvesti pristojne organe matične države članice vsaj en mesec pred izvajanjem spremembe. Pristojni organi matične države članice čim prej obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o spremembi, nikakor pa ne pozneje kot en mesec od prejema obvestila.

6.   Države članice gostiteljice lahko za namene tega postopka za izvajanje pooblastil, ki so prenesena na pristojne organe države članice gostiteljice, imenujejo pristojne organe, ki niso navedeni v točki 18 člena 2. O tem obvestijo Komisijo in EIOPA ter navedejo morebitno razdelitev teh nalog.

Člen 16

Pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice

1.   Kadar pristojni organi države članice gostiteljice utemeljeno menijo, da se z distribuiranjem PEPP na njenem ozemlju ali z odprtjem podračuna za to državo članico kršijo obveznosti iz veljavnih pravil iz člena 3, svoje ugotovitve sporočijo pristojnim organom matične države članice ponudnika ali distributerja PEPP.

2.   Pristojni organi matične države članice po oceni informacij, ki jih prejmejo v skladu z odstavkom 1, po potrebi nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da to popravijo. O morebitnih ukrepih obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice.

3.   Kadar so ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice, nezadostni ali jih celo ni, in ponudnik ali distributer PEPP še naprej distribuira PEPP na način, ki je nedvomno v nasprotju z interesi države članice gostiteljice varčevalca v PEPP ali v nasprotju s pravilnim delovanjem trga osebnih pokojninskih produktov v tej državi članici, potem pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih nepravilnosti, po potrebi vključno s tem, da ponudniku ali distributerju PEPP preprečijo nadaljnje distribuiranje PEPP na njihovem ozemlju.

Poleg tega lahko pristojni organi matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo posredujejo EIOPA in jo zaprosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.   Odstavki 1 do 3 ne posegajo v pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne in nediskriminatorne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, kadar je takojšnje ukrepanje nujno potrebno, da se obvarujejo pravice potrošnikov v državi članici gostiteljici, in kadar enakovredni ukrepi domače države članice niso ustrezni ali jih ni, ali pa kadar so nepravilnosti v nasprotju s pravnimi določbami, ki varujejo splošno dobro, in sicer strogo samo toliko, kolikor je potrebno. V teh primerih imajo države članice gostiteljice možnost, da ponudniku ali distributerju PEPP na svojem ozemlju preprečijo izvajanje novega posla.

5.   Ukrepi, ki jih pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo v okviru tega člena, se sporočijo ponudniku ali distributerju PEPP v dobro obrazloženem dokumentu ter se o njih nemudoma obvesti tudi pristojne organe matične države članice.

ODDELEK II

Prenosljivost

Člen 17

Storitev prenosljivosti

1.   Varčevalci v PEPP imajo pravico, da uporabijo storitev prenosljivosti, ki jim omogoča, da še naprej vplačujejo prispevke na svoj obstoječi račun za PEPP, kadar spremenijo prebivališče zaradi selitve v drugo državo članico.

2.   Ko varčevalci v PEPP izkoristijo storitev prenosljivosti, imajo pravico, da obdržijo vse prednosti in spodbude, ki jih zagotavlja ponudnik PEPP in ki so povezane z neprekinjenim vlaganjem v njihove PEPP.

Člen 18

Zagotavljanje storitve prenosljivosti

1.   Ponudniki PEPP zagotovijo storitev prenosljivosti iz člena 17 varčevalcem v PEPP, ki imajo pri njih račun za PEPP in zaprosijo za to storitev.

2.   Kadar ponudnik ali distributer PEPP ponudi PEPP, mora potencialnim varčevalcem v PEPP zagotoviti informacije o storitvi prenosljivosti in o tem, kateri podračuni so že na voljo.

3.   V treh letih od datuma začetka uporabe te uredbe vsak ponudnik PEPP na zahtevo pri ponudniku PEPP ponuja podračun za vsaj dve državi članici.

Člen 19

Podračuni PEPP

1.   Kadar ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP ponujajo storitev prenosljivosti v skladu s členom 17, zagotovijo, da novo odprti podračun v okviru računa za PEPP ustrezajo pravnim zahtevam in pogojem iz členov 47 in 57, ki jih za PEPP na nacionalni ravni v določi nova država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče. Vse transakcije na računu za PEPP se beležijo na ustreznem podračunu. Za vplačevanje prispevkov na podračun in dvige z njega lahko veljajo različni pogodbeni pogoji.

2.   Brez poseganja v veljavno sektorsko pravo velja, da lahko ponudniki PEPP zagotovijo skladnost z zahtevami iz odstavka 1 tudi tako, da sklenejo partnerstvo z drugim registriranim ponudnikom PEPP (v nadaljnjem besedilu: partner).

Partner mora biti glede na obseg funkcij, ki naj bi jih izvajal, zanje ustrezno kvalificiran in mora biti zmožen te prenesene funkcije opravljati. Ponudnik PEPP s partnerjem sklene pisni dogovor. Dogovor je pravno izvršljiv, pravice in obveznosti ponudnika PEPP in partnerja pa so v njem jasno opredeljene. Dogovor je skladen z ustreznimi pravili in postopki za prenos pooblastila in podizvajanje, določenimi v veljavnem pravu Unije, kakor je opredeljeno v členu 6(1). Ne glede na ta dogovor pa edino ponudnik PEPP nosi odgovornost za svoje obveznosti iz te uredbe.

Člen 20

Odprtje novega podračuna

1.   Ponudnik PEPP nemudoma po tem, ko je obveščen, da se je varčevalec v PEPP preselil v drugo državo članico in spremenil prebivališče, varčevalca obvesti o možnosti odprtja novega podračuna v okviru njegovega računa za PEPP in o roku, v katerem bo mogoče ta podračun odpreti.

V tem primeru mu ponudnik PEPP brezplačno zagotovi dokument s ključnimi informacijami o PEPP, ki vsebuje posebne zahteve iz točke (g) člena 28(3) za podračun za novo državo članico, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče.

Če nov podračun ni na voljo, ponudnik PEPP obvesti varčevalca v PEPP o tem, da ima pravico nemudoma in brezplačno zamenjati ponudnika in da lahko še naprej varčuje na zadnjem odprtem podračunu.

2.   Če namerava varčevalec v PEPP izkoristiti možnost odprtja podračuna, ponudnika PEPP obvesti o:

(a)

svoji novi državi članici prebivališča;

(b)

datumu, od katerega se prispevki nakazujejo na novi podračun;

(c)

vseh relevantnih informacijah o drugih pogojih za PEPP.

3.   Varčevalec v PEPP lahko še naprej vplačuje prispevke na zadnji odprti podračun.

4.   Ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP ponudi individualizirano priporočilo, v katerem je razloženo, ali bi bilo odprtje novega podračuna v okviru varčevalčevega računa za PEPP in vplačevanje prispevkov na novi podračun ugodnejše od nadaljnjega vplačevanja prispevkov v zadnji odprti podračun.

5.   Če ponudnik PEPP ne more zagotoviti odprtja novega podračuna za novo državo članico, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, lahko varčevalec v PEPP skladno s svojo izbiro:

(a)

nemudoma in brezplačno zamenja ponudnika PEPP ne glede na zahteve iz člena 52(3) o pogostosti zamenjave ali pa

(b)

še naprej vplačuje prispevke na zadnji odprti podračun.

6.   Novi podračun se odpre s spremembo obstoječe pogodbe o PEPP med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP v skladu z veljavnim pogodbenim pravom. Datum odprtja se določi v pogodbi.

Člen 21

Zagotavljanje informacij o prenosljivosti pristojnim organom

1.   Ponudnik PEPP, ki želi prvič odpreti nov podračun za državo članico gostiteljico, o tem obvesti pristojne organe matične države članice.

2.   Obvestilu priloži naslednje informacije in dokumente:

(a)

standardne pogodbene pogoje pogodbe o PEPP iz člena 4, vključno s prilogo o novem podračunu;

(b)

dokument s ključnimi informacijami o PEPP, v katerem so v skladu s točko (g) člena 28(3) navedene posebne zahteve za novi podračun;

(c)

obvestilo o pravicah v okviru PEPP iz člena 36;

(d)

po potrebi informacije o pogodbenih ureditvah iz člena 19(2).

3.   Pristojni organi matične države članice preverijo, ali je posredovana dokumentacija popolna, in v 10 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije to posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice.

4.   Pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij in dokumentov iz odstavka 2 nemudoma potrdijo, da so jih prejeli.

5.   Pristojni organi matične države članice nato obvestijo ponudnika PEPP, da so pristojni organi države članice gostiteljice informacije prejeli in da lahko za to državo članico odpre podračun.

Če pristojni organi matične države članice v 10 delovnih dneh od datuma posredovanja dokumentacije iz odstavka 3 ne dobijo potrdila o prejemu iz odstavka 4, obvestijo ponudnika PEPP, da lahko za to državo članico gostiteljico odpre podračun.

6.   Če se informacije in dokumenti iz odstavka 2 kakor koli spremenijo, ponudnik PEPP o tem obvesti pristojne organe matične države članice vsaj en mesec pred izvajanjem spremembe. Pristojni organi matične države članice čim prej obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o spremembi, nikakor pa ne pozneje kot en mesec po prejemu obvestila.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE GLEDE DISTRIBUCIJE IN INFORMACIJ

ODDELEK I

Splošne določbe

Člen 22

Splošno načelo

Ponudniki in distributerji PEPP pri opravljanju dejavnosti distribucije PEPP vedno ravnajo odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank PEPP.

Člen 23

Ureditev distribucije, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP

1.   Različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP za distribucijo PEPP upoštevajo naslednja pravila:

(a)

zavarovalnice, kot so opredeljene v točki (b) člena 6(1) te uredbe, in zavarovalni posredniki, kot so opredeljeni v členu 10(2) te uredbe, upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila iz poglavij V in VI Direktive (EU) 2016/97, razen členov 20, 23, 25 in člena 30(3) navedene direktive za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov, vse neposredno veljavno pravo Unije glede distribucije teh produktov, sprejeto na podlagi navedenih pravil, in to uredbo, razen člena 34(4);

(b)

investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 10(2) te uredbe, upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila o trženju in distribuciji finančnih instrumentov iz prvega pododstavka člena 16(3) ter členov 23, 24 in 25 Direktive 2014/65/EU, razen člena 24(2) ter člena 25(2) in (4) navedene direktive, in vse neposredno veljavno pravo Unije, sprejeto na podlagi navedenih določb, in to uredbo, razen člena 34(4);

(c)

vsi ostali ponudniki in distributerji PEPP upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila o trženju in distribuciji finančnih instrumentov iz prvega pododstavka člena 16(3) ter členov 23, 24 in 25 Direktive 2014/65/EU, razen člena 24(2) ter člena 25(2), (3) in (4) navedene direktive, vse neposredno veljavno pravo Unije, sprejeto na podlagi navedenih določb, in to uredbo.

2.   Pravila iz točke (a) odstavka 1 se uporabljajo samo, če veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila iz poglavij V in VI Direktive (EU) 2016/97, ne vsebuje strožjih določb.

Člen 24

Elektronska distribucija in drugi trajni nosilci podatkov

Ponudniki in distributerji PEPP vse dokumente in informacije iz tega poglavja strankam PEPP brezplačno zagotovijo v elektronski obliki pod pogojem, da jih lahko stranka PEPP shrani tako, da so ji dostopne za poznejšo uporabo, in za toliko časa, kot je primerno za namene teh informacij, ter da orodje omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij.

Ponudniki in distributerji PEPP te dokumente in informacije na zahtevo brezplačno zagotovijo tudi na drugem trajnem nosilcu podatkov, tudi v papirni obliki. Ponudniki in distributerji PEPP obvestijo stranke PEPP, da imajo pravico zahtevati brezplačno kopijo teh dokumentov na drugem trajnem nosilcu podatkov, tudi v papirni obliki.

Člen 25

Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja

1.   Ponudniki PEPP vzdržujejo, izvajajo in pregledujejo postopek za odobritev vsakega PEPP ali bistvene prilagoditve že obstoječega PEPP, preden se distribuira strankam PEPP.

Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo PEPP.

Postopek odobritve produkta opredeli ugotovljeni ciljni trg za vsak PEPP in zagotovi, da so ocenjena vsa relevantna tveganja tega trga in da je predvidena distribucijska strategija skladna z ugotovljenim ciljnim trgom ter da se sprejmejo smotrni ukrepi za zagotovitev, da se bo PEPP distribuiral na ugotovljenem ciljnem trgu.

Ponudnik PEPP razume in redno pregleduje PEPP, ki jih zagotavlja, pri čemer upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje ugotovljenega ciljnega trga, zato da oceni vsaj to, ali so ti PEPP še skladni s potrebami ugotovljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še vedno ustrezna.

Ponudniki PEPP dajo distributerjem PEPP na voljo vse ustrezne informacije o PEPP in o postopku odobritve produkta, vključno z ugotovljenim ciljnim trgom vsakega PEPP.

Distributerji PEPP vzpostavijo ustrezne ureditve za pridobitev informacij iz petega pododstavka in za razumevanje značilnosti ter ugotovljenega ciljnega trga vsakega PEPP.

2.   Politike, postopki in ureditve iz tega člena ne posegajo v druge zahteve v okviru te uredbe ali zahteve, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov, spodbudami ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

ODDELEK II

Predpogodbene informacije

Člen 26

Dokument s ključnimi informacijami o PEPP

1.   Preden se PEPP predlaga varčevalcem v PEPP, ponudnik PEPP za ta PEPP produkt v skladu z zahtevami iz tega oddelka pripravi dokument s ključnimi informacijami o PEPP ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

2.   Dokument s ključnimi informacijami o PEPP so predpogodbene informacije. Biti mora natančen, pošten in jasen ter ne sme biti zavajajoč. Vsebovati mora ključne informacije ter biti skladen z vsemi zavezujočimi pogodbenimi dokumenti, ustreznimi deli dokumentov, ki sestavljajo ponudbo, ter pravili in pogoji, ki veljajo za PEPP.

3.   Dokument s ključnimi informacijami o PEPP je samostojen dokument, ki se jasno razlikuje od promocijskega gradiva. Ne vsebuje sklicevanja na promocijsko gradivo. Vsebuje lahko sklicevanje na druge dokumente, po potrebi tudi na prospekte, vendar le, če je to povezano z informacijami, ki jih je treba v skladu s to uredbo vključiti v dokument s ključnimi informacijami o PEPP.

Za osnovni PEPP se pripravi ločen dokument s ključnimi informacijami o PEPP.

4.   Kadar ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP zagotavlja več različnih alternativnih naložbenih možnosti in vseh informacij o teh osnovnih naložbenih možnostih, ki se zahtevajo v členu 28(3), ni mogoče posredovati v enotnem, strnjenem in samostojnem dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP, ponudniki PEPP pripravijo eno od naslednjega:

(a)

samostojen dokument s ključnimi informacijami o PEPP za vsako alternativno naložbeno možnost;

(b)

splošni dokument s ključnimi informacijami o PEPP, v katerem so vsaj na splošno opisane alternativne naložbene možnosti in je navedeno, kje in kako je mogoče dobiti podrobnejše predpogodbene informacije o naložbah, na katere se opirajo te naložbene možnosti.

5.   Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se v skladu s členom 24 pripravi v kratki in strnjeni obliki. Ta dokument:

(a)

je zasnovan in oblikovan tako, da je zlahka berljiv in da so črke primerne velikosti za branje;

(b)

je osredotočen na ključne informacije, ki jih stranke PEPP potrebujejo;

(c)

je jasen ter napisan tako, da je omogočeno in olajšano razumevanje informacij, zlasti v jasnem, jedrnatem in razumljivem jeziku in slogu.

6.   Kadar so v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP uporabljene barve, ne smejo biti zaradi tega informacije nič manj razumljive, kot če je natisnjen ali fotokopiran v črno-beli tehniki.

7.   Kadar se v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP uporabi blagovna znamka ali logotip ponudnika PEPP ali skupine, ki ji pripada, ne sme odvračati pozornosti od informacij, ki jih vsebuje dokument, ali zakrivati besedila.

8.   Ponudniki in distributerji PEPP poleg dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP potencialnim varčevalcem v PEPP zagotovijo sklic na vsa javno dostopna poročila o finančnem stanju ponudnika PEPP, tudi o njegovi solventnosti, ter jim tako omogočijo preprost dostop do teh informacij.

9.   Potencialnim varčevalcem v PEPP se zagotovijo tudi informacije o pretekli uspešnosti izbrane naložbene možnosti za vsaj 10 let, kadar pa se PEPP zagotavlja manj od 10 let, za vsa leta zagotavljanja PEPP. Informacijam o pretekli uspešnosti je priložena izjava: „Uspešnost v preteklosti ne nakazuje uspešnosti v prihodnosti.“

Člen 27

Jezik dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.   Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se sestavi v uradnih jezikih ali v vsaj enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v tistem delu države članice, v katerem se PEPP distribuira, ali v drugem jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice, če pa ni napisan v nobenem od teh jezikov, se v enega od njih prevede.

Prevod zvesto in natančno odraža vsebino izvirnega dokumenta.

2.   Če se PEPP v državi članici oglašuje s promocijskim gradivom, napisanim v enem ali več uradnih jezikov te države članice, se dokument s ključnimi informacijami o PEPP sestavi vsaj v teh uradnih jezikih.

3.   Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se slepim in slabovidnim varčevalcem v PEPP na zahtevo da na voljo v ustrezni obliki.

Člen 28

Vsebina dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.   Naslov „Dokument s ključnimi informacijami o PEPP“ je na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP.

Dokument vsebuje elemente v zaporedju, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.   Tik pod naslovom je obrazložitev. Ta se glasi:

„V tem dokumentu so navedene ključne informacije o tem vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP). To ni promocijsko gradivo. Te informacije so predpisane z zakonom, zato da se lahko seznanite z naravo, tveganji in stroški tega osebnega pokojninskega produkta ter možnim dobičkom in izgubo in ga primerjate z drugimi PEPP.“

3.   Dokument ključnimi informacijami o PEPP vsebuje naslednje informacije:

(a)

na začetku dokumenta: ime PEPP, podatek, ali gre za osnovni PEPP ali ne, identiteto in kontaktne podatke ponudnika PEPP, informacije o pristojnih organih ponudnika PEPP, registracijsko številko PEPP v javnem centralnem registru in datum dokumenta;

(b)

izjavo: „Pokojninski produkt, ki je opisan v tem dokumentu, je dolgoročni produkt z omejenimi možnostmi odkupa in iz njega ni mogoče poljubno izstopiti.“;

(c)

v oddelku z naslovom „Za kakšen produkt gre?“, naravo in glavne značilnosti PEPP, med drugim:

(i)

njegove dolgoročne cilje in načine, kako se bodo dosegli, zlasti to, ali naj bi se cilji dosegli z neposredno ali posredno izpostavljenostjo osnovnim naložbenim sredstvom, vključno z opisom osnovnih instrumentov ali referenčnih vrednosti, navedejo se tudi trgi, v katere vlaga ponudnik PEPP, ter obrazloži, kako se določa donos;

(ii)

opis ciljne skupine varčevalcev v PEPP, ki naj bi se jim ta PEPP tržil, zlasti v smislu njihove zmožnosti kritja naložbenih izgub in izpolnitve naložbenega obdobja;

(iii)

izjavo o tem,

ali je pri osnovnem PEPP na voljo jamstvo za kapital ali pa uporablja tehniko za zmanjševanje tveganja, ki je skladna s ciljem, tako da se lahko varčevalcu v PEPP vloženi kapital povrne, oziroma

ali in do katere mere alternativne naložbene možnosti, če so na voljo, zagotavljajo jamstvo ali tehnike za zmanjševanje tveganja;

(iv)

opis pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, zlasti morebitne oblike izplačil in pravico do spremembe oblike izplačil, kakor je določeno v členu 59(1);

(v)

kadar PEPP krije biometrično tveganje: podrobnosti o tem, katera tveganja se krijejo in o zavarovalnih nadomestilih, vključno z okoliščinami, v katerih se ta nadomestila lahko zahtevajo;

(vi)

informacije o storitvi prenosljivosti, vključno s sklicevanjem na javni centralni register iz člena 13, kadar so navedene informacije o pogojih za fazo varčevanja in fazo izplačevanja, ki jih v skladu s členoma 47 in 57 določijo države članice;

(vii)

izjavo o posledicah morebitnega predčasnega izstopa varčevalca v PEPP iz PEPP, vključno z vsemi veljavnimi pristojbinami, penali in morebitno izgubo kapitalske zaščite ter morebitnih drugih ugodnosti in spodbud;

(viii)

izjavo o posledicah za varčevalca v PEPP, če bi nehal plačevati prispevke v PEPP;

(ix)

informacije o podračunih, ki so na voljo, in o pravicah varčevalca v PEPP iz člena 20(5);

(x)

informacijo, da ima varčevalec v PEPP pravico do zamenjave ponudnika in pravico do informacij o storitvi zamenjave iz člena 56;

(xi)

pogoje, ki veljajo za spremembo naložbene možnosti iz člena 44;

(xii)

informacije v zvezi z uspešnostjo naložb ponudnika PEPP v smislu okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, kadar so na voljo;

(xiii)

pravo, ki se uporabi za pogodbo o PEPP, kadar stranki nimata proste izbire prava, ali, kadar stranki prosto izbirata veljavno pravo, pravo, za katero ponudnik PEPP predlaga, da se izbere;

(xiv)

kadar je ustrezno, navedbo, ali za varčevalca v PEPP obstaja obdobje, v katerem si lahko premisli ali prekliče pristop;

(d)

v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ kratek opis profila tveganja in donosa, ki vsebuje naslednje elemente:

(i)

zbirni kazalnik tveganj s pojasnilnim opisom tega kazalnika ter njegovih glavnih omejitev in s pojasnilnim opisom tveganj, ki so bistvenega pomena za PEPP, niso pa ustrezno zajeta v zbirnem kazalniku tveganj;

(ii)

podatke o največji možni izgubi vloženega kapitala in tudi navedbo:

ali lahko varčevalec v PEPP izgubi ves vloženi kapital oziroma

ali varčevalec v PEPP tvega, da bo moral prevzeti še dodatne finančne zaveze ali obveznosti;

(iii)

ustrezne scenarije uspešnosti in predpostavke, iz katerih ti scenariji izhajajo;

(iv)

kadar je ustrezno, pogoje, pod katerimi se varčevalcem v PEPP izplača donos, ali o vnaprej določenih zgornjih mejah izplačil;

(v)

izjavo, da lahko davčno pravo matične države članice varčevalca v PEPP vpliva na dejansko izplačilo;

(e)

v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, če [naziv ponudnika PEPP] ne more izplačati vlagateljev?“ kratko navedbo, ali odškodninska ali jamstvena shema za vlagatelje omogoča kritje izgube, in če je tako, za katero shemo gre, ime poroka ter katera tveganja so zajeta in katera ne;

(f)

v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ stroške v zvezi z naložbo v PEPP, vključno z neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih nosi varčevalec v PEPP, ter enkratnimi in ponavljajočimi se stroški, prikazanimi z zbirnimi kazalniki teh stroškov, za primerjavo pa tudi skupne stroške, izražene v denarnih zneskih in odstotnih deležih, da se ponazorijo skupni učinki vseh stroškov na naložbo.

V dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP se jasno navede, da ponudnik ali distributer PEPP posreduje podrobne informacije o vseh morebitnih stroških distribucije, ki še niso zajeti v zgoraj navedenih stroških, tako da se bodo lahko varčevalci v PEPP seznanili s kumulativnim učinkom vseh skupnih stroškov na donos naložbe;

(g)

v oddelku z naslovom „Katere posebne zahteve veljajo za podračun za [državo članico mojega prebivališča]?“:

(i)

v pododdelku z naslovom „Zahteve za fazo vplačevanja prispevkov“:

opis pogojev za fazo varčevanja v skladu s členom 47, kot jih določi država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče;

(ii)

v pododdelku z naslovom „Zahteve za fazo izplačila“:

opis pogojev za fazo izplačila v skladu s členom 57, kot jih določi država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče;

(h)

v oddelku „Kako se lahko pritožim?“: informacije o tem, kako in komu se lahko varčevalec v PEPP pritoži glede PEPP ali glede ravnanja ponudnika ali distributerja PEPP.

4.   Večplastno navajanje informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 3, je dovoljeno, kadar je dokument s ključnimi informacijami o PEPP zagotovljen v elektronski obliki, tako da se lahko podrobni deli informacij predstavijo v pojavnih oknih ali s povezavami na spremljajoče plasti. V tem primeru mora biti omogočeno, da se ves dokument s ključnimi informacijami o PEPP natisne kot en sam dokument.

5.   Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi ter po potrošniškem in sektorskem testiranju pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)

podrobnosti predstavitve, vključno z obliko in dolžino dokumenta, ter vsebino vsakega od elementov informacij iz odstavka 3;

(b)

metodologijo, na kateri temelji prikaz tveganja in donosa iz točk (d)(i) in (iii) odstavka 3;

(c)

metodologijo za izračun stroškov, vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, kot je opredeljeno v točki (f) odstavka 3;

(d)

kadar so informacije predstavljene elektronsko in z večplastnim navajanjem, določi, katere informacije morajo biti vključene v prvo plast in katere se zagotovijo v dodanih podrobnejših plasteh.

EIOPA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva različne vrste PEPP, njihovo dolgoročno naravo, zmožnosti varčevalcev v PEPP ter tudi značilnosti PEPP, da se varčevalcem v PEPP omogoči izbira med različnimi naložbenimi ali drugimi možnostmi, ki jih ponuja PEPP, tudi kadar se lahko izbira opravi v različnih obdobjih ali se v prihodnosti spremeni.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 29

Promocijsko gradivo

Promocijsko gradivo, ki vsebuje specifične informacije v zvezi s PEPP, ne vsebuje izjav, ki bi bile nasprotne informacijam iz dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP ali bi zmanjševale pomen tega dokumenta. V promocijskem gradivu se navede, da je na voljo dokument s ključnimi informacijami o PEPP ter kako in kje ga je mogoče dobiti, vključno s spletnim mestom ponudnika PEPP.

Člen 30

Revizija dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.   Ponudnik PEPP vsaj enkrat letno pregleda informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP in dokument nemudoma revidira, če se pri pregledu pokaže, da so potrebne spremembe. Revidirana različica je na voljo takoj, ko je mogoče.

2.   Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se dokument s ključnimi informacijami o PEPP pregleda in revidira.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 31

Civilna odgovornost

1.   Ponudnik PEPP samo na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP, vključno z njegovim prevodom, ne nosi civilne odgovornosti, razen če je ta dokument zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli pravno zavezujočih predpogodbenih in pogodbenih dokumentov ali zahtevami iz člena 28.

2.   Varčevalec v PEPP, ki dokaže, da je pri sklenitvi pogodbe o PEPP utrpel škodo, ker se je v okoliščinah iz odstavka 1 zanašal na dokument s ključnimi informacijami o PEPP, pripravljen v zvezi z zadevnim produktom, lahko od ponudnika PEPP zahteva odškodnino za to škodo v skladu z nacionalnim pravom.

3.   Pojmi, kot sta „škoda“ ali „odškodnina“ iz odstavka 2, ki niso opredeljeni, se razlagajo in uporabljajo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, kot je določeno z ustreznimi pravili mednarodnega zasebnega prava.

4.   Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.

5.   Obveznosti iz tega člena ne smejo biti omejene ali odpravljene s pogodbenimi klavzulami.

Člen 32

Pogodbe o PEPP, ki krijejo biometrična tveganja

Kadar dokument s ključnimi informacijami o PEPP zadeva pogodbo o PEPP, ki krije biometrična tveganja, ima ponudnik PEPP obveznosti iz tega oddelka le do varčevalca v PEPP.

Člen 33

Zagotavljanje dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.   Ponudnik ali distributer PEPP, ki potencialnim varčevalcem v PEPP svetuje o PEPP ali jim da naprodaj PEPP, zagotovi vse dokumente s ključnimi informacijami o PEPP, pripravljene v skladu s členom 26, dovolj zgodaj, preden so ti varčevalci v PEPP zavezani s katero koli pogodbo o PEPP ali ponudbo v zvezi s to pogodbo o PEPP.

2.   Ponudnik ali distributer PEPP lahko izpolni zahteve iz odstavka 1 tako, da dokument s ključnimi informacijami o PEPP posreduje fizični osebi, ki ima pisno pooblastilo, da v imenu varčevalca v PEPP odloča o naložbah v zvezi s transakcijami, sklenjenimi v okviru tega pisnega pooblastila.

3.   Da bi se ta člen dosledno uporabljal, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi, kadar je to primerno, pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerim natančno opredeli pogoje za izpolnitev zahteve po posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP, kot je določeno v odstavku 1.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ODDELEK III

Svetovanje

Člen 34

Ugotavljanje zahtev in potreb ter zagotavljanje svetovanja

1.   Pred sklenitvijo pogodbe o PEPP ponudnik ali distributer PEPP na podlagi zahtevanih informacij, ki jih je prejel od potencialnega varčevalca v PEPP, opredeli zahteve in potrebe tega potencialnega varčevalca v PEPP v zvezi z upokojitvijo, vključno z morebitno potrebo po nakupu produkta, ki nudi rento, ter mu zagotovi objektivne informacije o PEPP na razumljiv način, da mu omogoči ozaveščeno odločitev.

Vsaka predlagana pogodba o PEPP je v skladu z zahtevami in potrebami varčevalca v PEPP v zvezi z upokojitvijo, ob upoštevanju njegovih pridobljenih pravic iz upokojitve.

2.   Ponudnik ali distributer PEPP pred sklenitvijo pogodbe o PEPP svetuje potencialnemu varčevalcu v PEPP tako, da mu poda individualno priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je določen PEPP, po potrebi pa tudi določena naložbena možnost, najustreznejša glede na zahteve in potrebe varčevalca v PEPP.

Ponudnik ali distributer PEPP potencialnemu varčevalcu v PEPP zagotovi individualizirane projekcije pokojninskih prejemkov za priporočeni produkt na podlagi najzgodnejšega datuma začetka faze izplačevanja in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije lahko razlikovale od končne vrednosti pridobljenih prejemkov iz naslova PEPP. Če informacije o projekcijah pokojninskih prejemkov temeljijo na ekonomskih scenarijih, te informacije vključujejo tudi najboljši ocenjen primer in neugoden primer, ob upoštevanju posebne narave pogodbe o PEPP.

3.   Če se osnovni PEPP ponuja brez vsaj jamstva za kapital, ponudnik ali distributer PEPP jasno pojasni, da obstajajo PEPP z jamstvom za kapital, razloge, zakaj priporoča osnovni PEPP na podlagi tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, ter jasno prikaže vsa dodatna tveganja, ki bi jih lahko takšni PEPP vsebovali v primerjavi z osnovnim PEPP na podlagi kapitalskega jamstva, ki zagotavlja jamstvo za kapital. To pojasnilo je pisno.

4.   Ponudnik ali distributer PEPP iz točke (c) člena 23(1) te uredbe pri svetovanju od potencialnega varčevalca v PEPP zahteva, da predloži informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami s področja naložb, povezanih s ponujenim ali zahtevanim PEPP, o njegovem finančnem položaju, vključno z njegovo sposobnostjo kritja izgub, ter o njegovih naložbenih ciljih, vključno z njegovim dovoljenim tveganjem, da bi lahko ponudnik ali distributer PEPP varčevalcu ali potencialnemu varčevalcu v PEPP priporočil enega ali več PEPP, ki so zanj primerni in predvsem v skladu z njegovim dovoljenim tveganjem in sposobnostjo kritja izgub.

5.   Odgovornosti ponudnika ali distributerja PEPP ni mogoče zmanjšati, če je svetovanje v celoti ali delno zagotovljeno prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

6.   Ponudniki in distributerji PEPP brez poseganja v strožje sektorsko pravo, ki se uporablja, pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki svetujejo o PEPP, potrebno znanje in sposobnosti za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje znanja in sposobnosti.

ODDELEK IV

Informacije med trajanjem pogodbe

Člen 35

Splošne določbe

1.   Ponudniki PEPP za vsakega varčevalca v PEPP sestavijo strnjen individualni dokument s ključnimi informacijami, ki ga posredujejo med fazo varčevanja, pri tem pa upoštevajo posebno naravo nacionalnih pokojninskih sistemov ter vse ustrezno pravo, vključno z nacionalnim socialnim, delovnim in davčnim pravom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o pravicah v okviru PEPP). Naslov dokumenta vsebuje besedilo „obvestilo o pravicah v okviru PEPP“.

2.   Na vidnem mestu je naveden točen datum, na katerega se nanašajo informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP.

3.   Informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP morajo biti točne in posodobljene.

4.   Ponudnik PEPP vsako leto za vsakega varčevalca v PEPP pripravi obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

5.   Vse vsebinske spremembe informacij v obvestilu o pravicah v okviru PEPP v primerjavi s preteklim letom so jasno navedene.

6.   Poleg tega, da prejme obvestilo o pravicah v okviru PEPP, se varčevalca v PEPP ves čas trajanja pogodbe nemudoma obvešča o vseh spremembah naslednjih informacij:

(a)

pogodbenih pogojev, vključno s splošnimi in posebnimi pogoji police;

(b)

naziva ponudnika PEPP, njegove pravne oblike ali naslova sedeža in po potrebi podružnice, ki je sklenila pogodbo;

(c)

informacij o tem, kako naložbena strategija upošteva okoljske, socialne in upravljavske dejavnike.

Člen 36

Obvestilo o pravicah v okviru PEPP

1.   Obvestilo o pravicah v okviru PEPP vključuje vsaj naslednje ključne informacije za varčevalce v PEPP:

(a)

osebne podatke o varčevalcu v PEPP in najzgodnejši datum, ko se lahko faza izplačevanja začne za kateri koli podračun;

(b)

naziv in kontaktni naslov ponudnika PEPP ter identifikacijo pogodbe o PEPP;

(c)

državo članico, v kateri ima ponudnik PEPP dovoljenje ali v kateri je registriran, ter nazive pristojnih organov;

(d)

informacije o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi datuma iz točke (a) in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov iz naslova PEPP. Če projekcije pokojninskih prejemkov temeljijo na ekonomskih scenarijih, te informacije vključujejo tudi najboljši ocenjen primer in neugoden primer, ob upoštevanju posebne narave pogodbe o PEPP;

(e)

informacije o prispevkih, ki sta jih varčevalec v PEPP ali katera koli tretja oseba vplačala na račun za PEPP, za obdobje zadnjih 12 mesecev;

(f)

razčlenitev neposrednih in posrednih stroškov, ki jih je imel varčevalec v PEPP v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se navedejo upravni stroški, stroški hrambe sredstev, stroški, povezani s premoženjskimi transakcijami, in drugi stroški, ter ocena vpliva stroškov na končne prejemke iz naslova PEPP; takšne stroške je treba izraziti v denarju in kot odstotek prispevkov v zadnjih 12 mesecih;

(g)

po potrebi informacije o naravi in mehanizmu jamstva ali tehnik za zmanjševanje tveganja iz člena 46;

(h)

po potrebi število in vrednost enot, ki ustrezajo prispevkom varčevalca v PEPP v zadnjih 12 mesecih;

(i)

skupni znesek na računu za PEPP varčevalca v PEPP na dan izdaje obvestila iz člena 35;

(j)

informacije o pretekli uspešnosti naložbene možnosti varčevalca v PEPP, ki zajema uspešnost za vsaj 10 let delovanja PEPP ali za vsa leta delovanja PEPP, kadar je to obdobje krajše od 10 let. Informacijam o pretekli uspešnosti je priložena izjava, da „uspešnost v preteklosti ne nakazuje uspešnosti v prihodnosti“;

(k)

za račune za PEPP, ki imajo več kot en podračun, se informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP razčlenijo za vse obstoječe podračune;

(l)

informacije o investicijski politiki v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

2.   EIOPA ob posvetovanju z Evropsko centralno banko in pristojnimi organi pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pravila za določitev predpostavk za projekcije pokojninskih prejemkov iz točke (d) odstavka 1 tega člena ter iz člena 34(2). Ponudniki PEPP uporabljajo ta pravila za določanje, kadar je to ustrezno, letne stopnje nominalnih naložbenih donosov, letne stopnje inflacije in trenda za prihodnje plače.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 37

Dopolnilne informacije

1.   V obvestilu o pravicah v okviru PEPP je navedeno, kje in kako pridobiti dodatne informacije, vključno z:

(a)

nadaljnjimi praktičnimi informacijami o pravicah in možnostih, ki jih ima varčevalec v PEPP, vključno glede naložb, faze izplačevanja, storitve zamenjave in storitve prenosljivosti;

(b)

letnimi računovodskimi izkazi in letnimi poročili ponudnika PEPP, ki so javno na voljo;

(c)

pisno izjavo o načelih naložbene politike ponudnika PEPP, ki vključujejo vsaj informacije o metodah merjenja naložbenega tveganja, izvajanih postopkih upravljanja tveganj ter strateški naložbeni strukturi glede na naravo in trajanje obveznosti v okviru PEPP, ter kako se pri naložbeni politiki upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki;

(d)

kjer je primerno, informacijami o predpostavkah, uporabljenih za zneske, izražene v letnih pokojninskih rentah, zlasti glede na stopnjo rente, vrsto ponudnika PEPP in trajanje rente;

(e)

ravnjo prejemkov iz naslova PEPP v primeru odkupa pred datumom iz točke (a) člena 36(1).

2.   Da se zagotovi dosledna uporaba člena 36 in tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi podrobnosti prikaza informacij iz člena 36 in tega člena. V zvezi s predstavitvijo informacij o pretekli uspešnosti iz točke (j) člena 36(1) se upoštevajo razlike med naložbenimi možnostmi, zlasti če varčevalec v PEPP nosi naložbeno tveganje, če je naložbena možnost odvisna od starosti ali vključuje usklajevanje trajanja.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Da bi omogočile primerjavo z nacionalnimi produkti, lahko države članice brez poseganja v člen 34(2) in točko (d) člena 36(1) od ponudnikov PEPP zahtevajo, da varčevalcem v PEPP zagotovijo dodatne projekcije pokojninskih prejemkov, države članice pa določijo pravila za določitev predpostavk.

Člen 38

Informacije, ki se varčevalcem v PEPP dajo v obdobju pred upokojitvijo in upravičencem iz naslova PEPP v fazi izplačevanja

1.   Poleg izjave o pravicah v PEPP ponudniki PEPP vsakemu varčevalcu v PEPP dva meseca pred datumi iz točk (a) in (b) člena 59(1) ali na zahtevo varčevalca v PEPP podajo informacije o prihodnjem začetku faze izplačevanja, možnih oblikah izplačil ter možnosti, da varčevalec v PEPP v skladu s členom 59(1) spremeni obliko izplačil.

2.   Ponudniki PEPP med fazo izplačevanja upravičencem iz naslova PEPP letno zagotavljajo informacije o prejemkih iz naslova PEPP in ustreznih oblikah izplačil.

Če varčevalec v PEPP med fazo izplačevanja še naprej plačuje prispevke ali nosi naložbeno tveganje, ponudnik PEPP še naprej zagotavlja izjavo o pravicah v PEPP, ki vsebuje ustrezne informacije.

Člen 39

Informacije na zahtevo varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP

Ponudnik PEPP na zahtevo varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP ali njunih predstavnikov predloži dopolnilne informacije iz člena 37(1) in dopolnilne informacije o predpostavkah, uporabljenih za pripravo projekcij iz točke (d) člena 36(1).

ODDELEK V

Poročanje nacionalnim organom

Člen 40

Splošne določbe

1.   Poleg informacij, ki jih zagotavljajo v skladu z ustreznim sektorskim pravom, ponudniki PEPP pristojnim organom predložijo informacije, ki so potrebne za namene nadzora. Te dodatne informacije po potrebi vključujejo informacije, ki so potrebne za opravljanje naslednjih dejavnosti v okviru postopka nadzornega pregleda:

(a)

oceno sistema upravljanja, ki ga uporabljajo ponudniki PEPP, poslov, ki jih izvajajo, načel vrednotenja, uporabljenih za solventnost, tveganj, s katerimi se soočajo, in sistemov za upravljanje tveganja ter njihove strukture kapitala, potreb in upravljanja;

(b)

sprejetje ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nadzornih pravic in dolžnosti.

2.   Poleg pooblastil, ki so na njih prenesena v skladu z nacionalnim pravom, imajo pristojni organi naslednja pooblastila:

(a)

da določijo naravo, obseg in obliko informacij iz odstavka 1, ki jih od ponudnikov PEPP zahtevajo v vnaprej določenih časovnih presledkih, ob vnaprej določenih dogodkih ali med poizvedbami v zvezi s položajem ponudnika PEPP;

(b)

da od ponudnikov PEPP pridobijo informacije v zvezi s pogodbami, ki jih hranijo ponudniki PEPP, ali v zvezi s pogodbami, ki jih sklenejo s tretjimi strankami, ter

(c)

da zahtevajo informacije od zunanjih strokovnjakov, kot so revizorji in aktuarji.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

(a)

kakovostne ali količinske elemente ali primerno kombinacijo obojega;

(b)

pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali primerno kombinacijo teh elementov;

(c)

podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali primerno kombinacijo obojega.

4.   Informacije iz odstavkov 1 in 2:

(a)

odražajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ponudnika PEPP, zlasti pa tveganja, ki so del tega posla;

(b)

so dostopne, popolne z vseh pomembnih vidikov, primerljive in ves čas dosledne;

(c)

so ustrezne, zanesljive in razumljive.

5.   Ponudniki PEPP pristojnim organom enkrat letno predložijo naslednje informacije:

(a)

za katere države članice ponudnik PEPP ponuja podračune;

(b)

število obvestil v skladu s členom 20(1), prejetih od varčevalcev v PEPP, ki so preselili svoje prebivališče v drugo državo članico;

(c)

število zahtev za odprtje podračuna in število podračunov, odprtih v skladu s členom 20(2);

(d)

število zahtev varčevalcev v PEPP za zamenjavo in dejanski prenos v skladu s točko (a) člena 20(5);

(e)

število zahtev varčevalcev v PEPP za zamenjavo in dejanski prenos v skladu s členom 52(3).

Pristojni organi informacije posredujejo EIOPA.

6.   Ponudniki PEPP imajo vzpostavljene primerne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 5 ter pisna pravila, ki jih odobri upravljalni, nadzorni ali upravni organ ponudnika PEPP in ki zagotavljajo stalno primernost predloženih informacij.

7.   Pristojni organi EIOPA na njeno zahtevo omogočijo dostop do vseh informacij, ki jih predložijo ponudniki PEPP, in jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

8.   Kadar so prispevki v PEPP in prejemki iz naslova PEPP upravičeni do ugodnosti ali spodbud, ponudnik PEPP v skladu z ustreznim nacionalnim pravom ustreznemu nacionalnemu organu, kjer je to ustrezno, predloži vse informacije, ki so potrebne za nudenje ali povračilo takih prednosti in spodbud, prejetih v zvezi s takimi prispevki in prejemki.

9.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 72 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo dodatnih informacij iz odstavkov 1 do 5 tega člena, da se v ustrezni meri zagotovi zbliževanje nadzornega poročanja.

EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi in pristojnimi organi in na podlagi sektorskega testiranja pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede oblike nadzornega poročanja.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE V

FAZA VARČEVANJA

ODDELEK I

Naložbena pravila za ponudnike PEPP

Člen 41

Naložbena pravila

1.   Ponudniki PEPP vlagajo premoženje, ki ustreza PEPP, v skladu s pravilom preudarne osebe in zlasti v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

premoženje se naloži ob kar največji dolgoročni koristi za varčevalce v PEPP kot celoto. V primeru morebitnih nasprotij interesov ponudnik PEPP ali subjekt, ki upravlja njegov portfelj, zagotovi, da se naložba izvede v izključnem interesu varčevalcev v PEPP;

(b)

ponudniki PEPP ob spoštovanju pravila preudarne osebe upoštevajo tveganja, povezana z naložbenimi odločitvami na okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, ter njihov morebiten dolgoročni učinek;

(c)

premoženje se naloži tako, da zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost vsega portfelja;

(d)

premoženje se naloži predvsem na reguliranih trgih. Naložbe v premoženje, s katerim ni dovoljeno trgovati na organiziranih finančnih trgih, se omejijo na preudarno raven;

(e)

naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da ti instrumenti prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednotiti jih je treba po načelu previdnosti ob upoštevanju osnovnega sredstva in jih vključiti v vrednotenje sredstev ponudnika PEPP. Ponudniki PEPP se morajo izogibati tudi pretirani izpostavljenosti tveganjem nasproti eni sami nasprotni stranki in drugim izvedenim poslom;

(f)

naložbe morajo biti primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na samo eno premoženje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v premoženje, ki ga izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ponudnika PEPP ne smejo izpostaviti pretirani koncentraciji tveganj;

(g)

premoženje se ne vlaga v jurisdikcije, ki so v veljavnih sklepih Sveta vključene na seznam jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali v visoko tvegane tretje države s strateškimi pomanjkljivostmi, opredeljene v veljavni delegirani uredbi Komisije, sprejeti na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849;

(h)

ponudnik PEPP ne izpostavlja sebe ali premoženja, ki ustreza PEPP, tveganjem, ki izhajajo iz prevelikega finančnega vzvoda in prevelike spremembe ročnosti.

2.   Pravila iz točk (a) do (h) odstavka 1 se uporabljajo samo v primeru, da v relevantnem sektorskem pravu, ki se uporablja za ponudnika PEPP, ni strožjih predpisov.

ODDELEK II

Naložbene možnosti za varčevalce v PEPP

Člen 42

Splošne določbe

1.   Ponudniki PEPP lahko varčevalcem v PEPP ponudijo do šest naložbenih možnosti.

2.   Naložbene možnosti vključujejo osnovni PEPP, lahko pa vključujejo tudi alternativne naložbene možnosti.

3.   Ponudniki PEPP vse naložbene možnosti oblikujejo na podlagi jamstva ali tehnike za zmanjševanje tveganja, ki zagotavljata zadostno zaščito varčevalcev v PEPP.

4.   Zagotavljanje jamstev ureja ustrezno sektorsko pravo, ki se uporablja za ponudnika PEPP.

5.   Ponudniki PEPP iz točk (c), (d), (e) in (f) člena 6(1) lahko nudijo PEPP z jamstvom le v sodelovanju s kreditnimi institucijami ali zavarovalnicami, ki lahko dajejo takšna jamstva v skladu s sektorskim pravom, ki se uporablja zanje. Te institucije ali zavarovalnice so odgovorne samo za jamstvo.

Člen 43

Izbira naložbene možnosti s strani varčevalca v PEPP

Varčevalec v PEPP se za naložbeno možnost odloči po tem, ko prejme ustrezne informacije in nasvete, ob sklenitvi pogodbe o PEPP.

Člen 44

Pogoji za spremembo izbrane naložbene možnosti

1.   Če ponudnik PEPP ponuja alternativne naložbene možnosti, se lahko varčevalec v PEPP, ko varčuje v PEPP, po najmanj petih letih od sklenitve pogodbe o PEPP, v primeru naknadnih sprememb pa po petih letih od zadnje spremembe naložbene možnosti, odloči za drugo naložbeno možnost. Ponudnik PEPP lahko varčevalcu v PEPP dovoli, da spremeni naložbene možnosti bolj pogosto.

2.   Sprememba naložbene možnosti je za varčevalca v PEPP brezplačna.

Člen 45

Osnovni PEPP

1.   Osnovni PEPP je varen produkt, ki predstavlja standardno naložbeno možnost. Oblikujejo ga ponudniki PEPP na podlagi jamstva za kapital, ki zapade na začetku faze izplačevanja in, če je ustrezno, med fazo izplačevanja, ali tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital.

2.   Stroški in provizije osnovnega PEPP ne presegajo 1 % nakopičenega kapitala na leto.

3.   Da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za različne ponudnike PEPP in različne vrste PEPP, EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vrste stroškov in provizij iz odstavka 2, po potrebi po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi.

EIOPA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva različne možne vrste PEPP, dolgoročni cilj PEPP, ki je upokojitev, ter različne možne značilnosti PEPP, zlasti izplačila v obliki dolgoročnih rent ali letnega črpanja sredstev vsaj do starosti, ki ustreza pričakovani življenjski dobi varčevalca v PEPP. EIOPA oceni tudi posebno naravo zaščite kapitala s posebnim poudarkom na kapitalskem jamstvu. EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.   Komisija vsaki dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe po posvetovanju z EIOPA in po potrebi z drugimi evropskimi nadzornimi organi preveri ustreznost vrednosti deleža iz odstavka 2. Komisija zlasti upošteva dejansko raven in spremembe dejanske ravni stroškov in pristojbin ter vpliv na razpoložljivost PEPP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 72 za spremembo vrednosti deleža iz odstavka 2 tega člena glede na njene preglede, da se ponudnikom PEPP omogoči ustrezen dostop na trg.

Člen 46

Tehnike za zmanjševanje tveganja

1.   Z uporabo tehnik za zmanjševanje tveganja se zagotovi, da je naložbena strategija za PEPP zasnovana tako, da bo v prihodnosti ustvarila stabilne in primerne individualne pokojninske prihodke iz naslova PEPP ter da zagotavlja pravično obravnavo vseh generacij varčevalcev v PEPP.

Vse tehnike za zmanjševanje tveganja, ki se uporabljajo na podlagi osnovnega PEPP ali alternativnih naložbenih možnosti, morajo biti zdrave, solidne in skladne s profilom tveganja ustrezne naložbene možnosti.

2.   Veljavne tehnike za zmanjševanja tveganja med drugim vključujejo:

(a)

določbe za postopno prilagoditev naložbene strukture, da bi zmanjšali finančno tveganje naložb za kohorte, ki ustrezajo preostalemu obdobju (življenjski cikel);

(b)

določbe, na podlagi katerih se vzpostavljajo rezerve iz prispevkov ali naložbenih donosov, ki se varčevalcem v PEPP dodelijo na pošten in pregleden način, da bi zmanjšali naložbene izgube, ali

(c)

določbe za uporabo ustreznih jamstev za zaščito pred naložbenimi izgubami.

3.   Da bi se zagotovila dosledna uporabo tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi in na podlagi sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi minimalna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za zmanjševanje tveganja, ob upoštevanju različnih vrst PEPP in njihovih posebnih značilnosti ter različnih vrst ponudnikov PEPP in razlik med njihovo bonitetno ureditvijo.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ODDELEK III

Drugi vidiki faze varčevanja

Člen 47

Pogoji v zvezi s fazo varčevanja

1.   Pogoje v zvezi s fazo varčevanja za nacionalne podračune določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.   Taki pogoji lahko vključujejo predvsem starostne omejitve za začetek faze varčevanja, minimalno trajanje faze varčevanja, najvišji in najnižji znesek prispevkov ter njihovo pogostost.

POGLAVJE VI

ZAŠČITA VLAGATELJEV

Člen 48

Depozitar

1.   Ponudniki PEPP iz točk (c), (e) in (f) člena 6(1) za hrambo sredstev v zvezi z zagotavljanjem PEPP in nalogami glede nadzora imenujejo enega ali več depozitarjev.

2.   Za imenovanje depozitarja, izvajanje njegovih nalog v zvezi s hrambo sredstev in odgovornostjo ter njegovimi nalogami glede nadzora se ustrezno uporablja poglavje IV Direktive 2009/65/ES.

Člen 49

Kritje biometričnih tveganj

1.   Ponudniki PEPP lahko ponudijo PEPP z možnostjo zagotovitve kritja biometričnih tveganj.

2.   Kritje biometričnih tveganj ureja ustrezno sektorsko pravo, ki se uporablja za varčevalca v PEPP. Kritje biometričnih tveganj se lahko med podračuni razlikuje.

3.   Ponudniki PEPP iz točk (a), (c), (d), (e) in (f) člena 6(1) lahko ponudijo PEPP z možnostjo kritja biometričnih tveganj. V tem primeru se kritje odobri samo s sodelovanjem z zavarovalnicami, ki lahko krijejo ta tveganja v skladu s sektorskim pravom, ki se uporablja zanje. Zavarovalnica je v celoti odgovorna za kritje biometričnih tveganj.

Člen 50

Pritožbe

1.   Ponudniki in distributerji PEPP vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb, ki jih vložijo stranke PEPP v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

2.   Navedeni postopki se uporabljajo v vsaki državi članici, v kateri ponudnik ali distributer PEPP ponuja svoje storitve, na voljo pa so v uradnem jeziku zadevne države članice, kot ga izbere stranka PEPP, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita ponudnik ali distributer PEPP in stranka PEPP.

3.   Ponudniki in distributerji PEPP si po najboljših močeh prizadevajo odgovoriti na pritožbe strank PEPP, in sicer elektronsko ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s členom 24. Odgovor vse izpostavljene zadeve obravnava v ustreznem času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. V izjemnih primerih, če odgovor ne more biti zagotovljen v 15 delovnih dneh zaradi razlogov, na katere ponudnik ali distributer PEPP ne more vplivati, mora ta poslati začasni odgovor, v katerem jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v katerem bo stranka PEPP prejela končni odgovor. Rok za prejem končnega odgovora v nobenem primeru ne sme biti daljši od 35 delovnih dni.

4.   Ponudniki in distributerji PEPP stranko PEPP obvestijo o vsaj enem subjektu za alternativno reševanje sporov, ki je pristojen za obravnavo sporov glede pravic in obveznosti strank PEPP na podlagi te uredbe.

5.   Informacije o postopkih iz odstavka 1 morajo biti jasno in izčrpno navedene ter lahko dostopne na spletnem mestu ponudnika ali distributerja PEPP, v podružnici ter v splošnih pogojih pogodbe med ponudnikom in distributerjem PEPP in stranko PEPP. V njih se navede, kako je mogoče dobiti več informacij o zadevnem subjektu za alternativno reševanje sporov in pogojih za njegovo uporabo.

6.   Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki strankam PEPP in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočajo, da pri pristojnih organih vložijo pritožbe glede domnevnih kršitev te uredbe s strani ponudnikov in distributerjev PEPP. V vseh primerih se pritožnikom pošlje odgovor.

7.   V primerih, ki zadevajo več kot eno državo članico, lahko pritožnik izbere, da svojo pritožbo vloži pri pristojnih organih svoje države članice, ne glede na to, kje je kršitev izvedena.

Člen 51

Zunajsodno reševanje sporov

1.   Ustrezni, neodvisni, nepristranski, pregledni in učinkoviti postopki za alternativno reševanje sporov, da se razrešijo spori med strankami PEPP in ponudniki ali distributerji PEPP glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, se vzpostavijo v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), pri čemer se uporabijo obstoječi pristojni organi, kjer je ustrezno. Taki postopki za alternativno reševanje sporov se uporabljajo za ponudnike ali distributerje PEPP, zoper katere se začnejo ti postopki, pristojnost zadevnega organa za alternativno reševanje pa se razširi na te ponudnike ali distributerje PEPP.

2.   Organi iz odstavka 1 učinkovito sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe.

POGLAVJE VII

ZAMENJAVA PONUDNIKOV PEPP

Člen 52

Zagotavljanje storitve zamenjave računov

1.   Ponudniki PEPP zagotovijo storitev zamenjave računov, v okviru katere se na zahtevo varčevalca v PEPP prenesejo ustrezni zneski ali, če je ustrezno, sredstva v naravi v skladu z odstavkom 4, z računa za PEPP, odprtega pri ponudniku PEPP prenositelju, na nov račun za PEPP z istimi podračuni, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku, prejšnji račun za PEPP pa se zapre.

V okviru storitve zamenjave ponudnik PEPP prenositelj posreduje ponudniku PEPP prejemniku vse informacije, povezane z vsemi podračuni prejšnjega računa za PEPP, vključno z zahtevo glede poročanja. Ponudnik PEPP prejemnik te informacije registrira na ustreznih podračunih.

Varčevalec v PEPP lahko zahteva zamenjavo ponudnika PEPP, in sicer se lahko odloči za ponudnika PEPP s sedežem v isti državi članici (nacionalna zamenjava) ali drugi državi članici (čezmejna zamenjava). Varčevalec v PEPP ima pravico zamenjati ponudnika PEPP kadar koli med fazo varčevanja in fazo izplačevanja.

2.   Ne glede na odstavek 1 ponudniki PEPP niso obvezani zagotavljati storitve zamenjave za PEPP, kadar varčevalci v PEPP izplačila prejemajo v obliki dosmrtne rente.

3.   Varčevalec v PEPP lahko, brez poseganja v točko (a) člena 20(5), ponudnika PEPP zamenja najmanj pet let od sklenitve pogodbe o PEPP, v primeru poznejše zamenjave pa pet let od zadnje menjave. Ponudnik PEPP lahko varčevalcu v PEPP dovoli, da ponudnike PEPP zamenja bolj pogosto.

4.   Če zamenjava poteka med ponudniki PEPP, ki opravljajo individualno upravljanje portfelja za varčevalce v PEPP, se lahko varčevalci v PEPP odločijo, da bodo sredstva prenesli v naravi ali v ustrezajočih zneskih. V vseh ostalih primerih je dovoljen samo prenos ustrezajočih zneskov.

Za prenos sredstev v naravi na zahtevo varčevalca v PEPP je potrebno pisno soglasje ponudnika PEPP prejemnika.

Člen 53

Storitev zamenjave

1.   Na zahtevo varčevalca v PEPP, potem ko se varčevalec v PEPP na podlagi informacij, ki jih je prejel od ponudnikov PEPP, kot je določeno v členu 56, odloči, da storitev zamenjave sproži ponudnik PEPP prejemnik.

2.   Zahtevek varčevalca v PEPP se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer je sprožena storitev zamenjave, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke. V zahtevku varčevalec v PEPP:

(a)

ponudniku PEPP prenositelju zagotovi izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 4, ponudniku PEPP prejemniku pa zagotovi izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 5;

(b)

v dogovoru s ponudnikom PEPP prejemnikom določi, od katerega datuma se plačila opravljajo na račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku.

Ta datum je vsaj dva tedna po datumu, na katerega ponudnik PEPP prejemnik prejme dokumente, ki mu jih prenese ponudnik PEPP prenositelj v skladu z odstavkom 4.

Države članice lahko zahtevajo, da varčevalec v PEPP zahtevek poda v pisni obliki in da se mu zagotovi kopija sprejetega zahtevka.

3.   Ponudnik PEPP prejemnik v petih delovnih dneh od prejema zahtevka iz odstavka 2 od ponudnika PEPP prenositelja zahteva, naj izvede naslednje naloge iz odstavka 4.

4.   Ponudnik PEPP prenositelj po prejemu zahtevka od ponudnika PEPP prejemnika:

(a)

v petih delovnih dneh pošlje varčevalcu v PEPP in ponudniku PEPP prejemniku izjavo o pravicah v PEPP za obdobje od datuma zadnje pripravljene izjave o pravicah v PEPP do datuma zahtevka;

(b)

v petih delovnih dneh pošlje ponudniku PEPP prejemniku seznam obstoječih sredstev, ki se prenašajo v primeru prenosa sredstev v naravi iz člena 52(4);

(c)

preneha sprejemati vplačila na račun za PEPP na datum, ki ga v zahtevku iz točke (b) odstavka 2 določi varčevalec v PEPP;

(d)

prenese ustrezne zneske ali, kjer je primerno, sredstva v naravi v skladu s členom 52(4) z računa za PEPP na nov račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku, na datum, ki ga v zahtevku določi varčevalec v PEPP;

(e)

zapre račun za PEPP na datum, ki ga določi varčevalec v PEPP, če varčevalec v PEPP nima zapadlih obveznosti. Ponudnik PEPP prenositelj varčevalca v PEPP takoj obvesti, kadar zapadle obveznosti preprečujejo zaprtje njegovega računa za PEPP.

5.   Ponudnik PEPP prejemnik, kot je to določeno v zahtevku in kolikor mu to omogočajo informacije, ki jih zagotovi ponudnik PEPP prenositelj ali varčevalec v PEPP, se na vse potrebne načine pripravi na sprejemanje vplačil in jih sprejema od datuma, ki ga določi varčevalec v PEPP v zahtevku.

Člen 54

Provizije in stroški, povezani s storitvijo zamenjav

1.   Varčevalci v PEPP imajo brezplačen dostop do svojih osebnih podatkov, ki jih imata ponudnik PEPP prenositelj ali prejemnik.

2.   Ponudnik PEPP prenositelj zagotovi informacije, ki jih zahteva ponudnik PEPP prejemnik v skladu s točko (a) člena 53(4), ne da bi to zaračunal varčevalcu v PEPP ali ponudniku PEPP prejemniku.

3.   Skupne provizije in stroški, ki jih ponudnik PEPP prenositelj lahko zaračuna varčevalcu v PEPP za zaprtje računa za PEPP pri njem, so omejene na dejanske upravne stroške, ki jih je imel ponudnik PEPP, in ne presegajo 0,5 % ustreznega zneska ali denarne vrednosti sredstev v naravi, ki se prenesejo ponudniku PEPP prejemniku.

Države članice lahko določijo nižji odstotek provizij in stroškov iz prvega pododstavka in drugačen odstotek, če ponudnik PEPP varčevalcem v PEPP omogoča pogostejšo menjavo ponudnika PEPP, kot je določeno v členu 52(3).

Ponudnik PEPP prenositelj ponudniku PEPP prejemniku ne zaračuna dodatnih provizij ali stroškov.

4.   Ponudnik PEPP prejemnik lahko zaračuna le dejanske upravne in transakcijske stroške storitve zamenjave.

Člen 55

Varstvo varčevalcev v PEPP pred finančno izgubo

1.   Vsako finančno izgubo, vključno s provizijami, stroški in obrestmi, ki jo utrpi varčevalec v PEPP in je posledica tega, da ponudnik PEPP, vključen v postopek zamenjave, ni ravnal skladno s svojimi obveznostmi iz člena 53, ta ponudnik PEPP nemudoma povrne.

2.   Odgovornost na podlagi odstavka 1 ne velja v primeru izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere ponudnik PEPP, ki skuša uveljavljati te okoliščine, ne more vplivati, posledice pa bi bile kljub vsem nasprotnim prizadevanjem neizogibne, ali v primerih, ko ponudnika PEPP zavezujejo druge pravne obveznosti iz prava Unije ali nacionalnega prava.

3.   Obveznost na podlagi odstavka 1 se določi v skladu s pravnimi zahtevami, ki se uporabljajo na nacionalni ravni.

4.   Varčevalec v PEPP nosi vsa tveganja finančne izgube, povezana z odkupom sredstev na računu za PEPP v naravi, do katerih pride pri prenosu od ponudnika PEPP prenositelja ponudniku PEPP prejemniku, kot je določeno v členu 52(4).

5.   Ponudnik PEPP prenositelj ni dolžan zagotoviti kapitalske zaščite ali nuditi jamstva v času zamenjave.

Člen 56

Informacije o storitvi zamenjave

1.   Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP dajo naslednje informacije o storitvi zamenjave, da se varčevalcu v PEPP omogoči sprejetje ozaveščene odločitve:

(a)

vloge ponudnika PEPP prenositelja in prejemnika pri vsakem koraku postopka zamenjave iz člena 53;

(b)

časovni okvir za dokončanje posameznih korakov;

(c)

provizije in stroški, ki se zaračunajo za postopek zamenjave;

(d)

možne posledice zamenjave, zlasti glede kapitalske zaščite ali jamstva, in druge informacije v zvezi s storitvijo zamenjave;

(e)

informacije o možnosti prenosa sredstev v naravi, kjer je primerno.

Ponudnik PEPP prejemnik izpolnjuje zahteve iz poglavja IV.

Ponudnik PEPP prejemnik, kjer je primerno, varčevalca v PEPP obvesti o obstoju sistema jamstva, vključno s sistemom jamstva za vloge, odškodninsko shemo za vlagatelje ali sistemom jamstev za zavarovanja, ki krije varčevalca v PEPP.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena so na voljo na spletnem mestu ponudnika PEPP. Varčevalcem v PEPP se informacije na njihovo zahtevo zagotovijo v skladu z zahtevami iz člena 24.

POGLAVJE VIII

FAZA IZPLAČEVANJA

Člen 57

Pogoji v zvezi s fazo izplačevanja

1.   Pogoje v zvezi s fazo izplačevanja in izplačili nacionalnih podračunov določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.   Taki pogoji lahko vključujejo zlasti določitev najnižje starosti za začetek faze izplačevanja, najdaljšega obdobje za vključitev v PEPP pred dopolnitvijo upokojitvene starosti, pa tudi pogoje za odkup pred najnižjo starostjo za začetek faze izplačevanja, zlasti v primeru posebnih težav.

Člen 58

Oblika izplačil

1.   Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP omogočijo eno ali več od naslednjih oblik izplačil:

(a)

rente;

(b)

enkratni znesek;

(c)

postopna izplačila;

(d)

kombinacije navedenega.

2.   Varčevalci v PEPP izberejo obliko izplačil v fazi izplačevanja, ko sklenejo pogodbo o PEPP in ko zaprosijo za odprtje novega podračuna. Oblika izplačil se lahko med podračuni razlikuje.

3.   Države članice lahko brez poseganja v odstavek 1 tega člena ali v člen 57 ali 59 sprejmejo ukrepe za dajanje prednosti določenim oblikam izplačil. Taki ukrepi lahko vključujejo količinske omejitve za izplačila v enkratnem znesku, da bi dodatno spodbudili druge oblike izplačil iz odstavka 1 tega člena. Take količinske omejitve se uporabljajo samo za izplačila, ki ustrezajo kapitalu, privarčevanemu na podračunih PEPP, ki so povezani z državo članico, katere nacionalno pravo določa količinske omejitve za izplačila v enkratnem znesku.

4.   Države članice lahko določijo pogoje, pod katerimi se jim vrnejo dodeljene prednosti in spodbude.

Člen 59

Spremembe oblike izplačil

1.   Če ponudnik PEPP zagotavlja različne oblike izplačil, je varčevalcu v PEPP dovoljeno, da spremeni obliko izplačil za vsak odprt podračun:

(a)

eno leto pred začetkom faze izplačevanja;

(b)

na začetku faze izplačevanja;

(c)

v času zamenjave.

Sprememba oblike izplačila je za varčevalca v PEPP brezplačna.

2.   Ponudnik PEPP ob prejemu zahteve varčevalca v PEPP, da spremeni obliko izplačil, varčevalcu v PEPP v jasni in razumljivi obliki zagotovi informacije o finančnih posledicah take spremembe za varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP, zlasti v zvezi z učinkom na nacionalne spodbude, ki bi se lahko uporabile za obstoječe podračune PEPP varčevalca v PEPP.

Člen 60

Pokojninsko načrtovanje in svetovanje o izplačilih

1.   Ponudnik PEPP za osnovni PEPP na začetku faze izplačevanja varčevalcu v PEPP ponudi individualno pokojninsko načrtovanje glede trajnostne rabe kapitala, privarčevanega na podračunih PEPP, pri čemer upošteva vsaj:

(a)

vrednost kapitala, nakopičenega na podračunih PEPP;

(b)

skupni znesek drugih pridobljenih pravic iz upokojitve in

(c)

dolgoročne zahteve in potrebe, povezane z upokojitvijo, varčevalca v PEPP.

2.   Pokojninsko načrtovanje iz odstavka 1 vključuje individualno priporočilo varčevalcu v PEPP o njegovi optimalni obliki izplačil, razen če se zagotovi le ena oblika izplačil. Če plačilo enkratnega zneska ni v skladu s potrebami varčevalca v PEPP, povezanimi z upokojitvijo, se v ta namen svetovanju priloži opozorilo.

POGLAVJE IX

NADZOR

Člen 61

Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, in spremljanje, ki ga izvaja EIOPA

1.   Pristojni organi ponudnika PEPP stalno in v skladu z ustreznimi sektorskimi nadzornimi sistemi in standardi nadzirajo skladnost s to uredbo. Odgovorni so tudi za nadzor spoštovanja obveznosti, določenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi ponudnika PEPP, ter ustreznosti njegovih ureditev in organizacije v zvezi z nalogami, ki jih morajo izpolniti za zagotavljanje PEPP.

2.   EIOPA in pristojni organi spremljajo zagotovljene ali distribuirane osebne pokojninske produkte, da preverijo, ali so takšni produkti označeni kot „PEPP“ ali da je predlagano, da so taki produkti PEPP le, če so registrirani v skladu s predlagano uredbo.

Člen 62

Pooblastila pristojnih organov

Vsaka država članica zagotovi, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

Člen 63

Pooblastila pristojnih organov za poseganje v zvezi s produkti

1.   Pristojni organi lahko v svoji državi članici oziroma iz nje prepovejo ali omejijo trženje oziroma distribucijo PEPP pod naslednjimi pogoji:

(a)

pristojni organi so prepričani, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da ima PEPP znatne ali ponovne pomisleke glede zaščite varčevalca ali predstavlja tveganje za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali za stabilnost celotnega oziroma dela finančnega sistema v vsaj eni državi članici;

(b)

ukrep je sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, podučenosti varčevalcev v PEPP in verjetnega učinka ukrepa na varčevalce v PEPP, ki so sklenili pogodbo o PEPP;

(c)

pristojni organi so se ustrezno posvetovali s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva, in

(d)

ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se zagotavljajo iz druge države članice.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko pristojni organi na podlagi previdnostnega načela uvedejo prepoved ali omejitev, preden se PEPP začne tržiti ali distribuirati varčevalcem v PEPP. Pristojni organi določijo, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

2.   Pristojni organi v skladu s tem členom ne uvedejo prepovedi ali omejitve, razen če najmanj en mesec, preden naj bi ukrep začel učinkovati, pisno ali na drug način, o katerem se organi dogovorijo, obvestijo vse druge pristojne organe in EIOPA o podrobnostih:

(a)

PEPP, na katerega se nanaša predlagani ukrep;

(b)

natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in predvidenem začetku učinkovanja ter

(c)

dokazila, na katerem temelji njihova odločitev in na podlagi katerega imajo utemeljene razloge za domnevo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1.

3.   V izjemnih primerih lahko pristojni organi, kadar menijo, da je treba z nujnimi ukrepi na podlagi tega člena preprečiti, da bi PEPP povzročil škodo, in so hkrati izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, obenem pa z enomesečnim rokom za obvestilo očitno ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti specifičnega vprašanja ali odpraviti grožnje, sprejmejo začasni ukrep, o katerem najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom učinkovanja uradno pisno obvesti vse druge pristojne organe in EOIPA. Začasni ukrep pristojnih organov ne sme trajati več kot tri mesece.

4.   Pristojni organi na svojih spletnih mestih objavijo uradno obvestilo o odločitvi o uvedbi prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, v kolikšnem času po objavi obvestila začnejo ukrepi učinkovati, in dokazi, na podlagi katerih pristojni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1. Prepoved ali omejitev velja le za ukrep, sprejet po objavi uradnega obvestila.

5.   Pristojni organi prekličejo prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni.

Člen 64

Spodbujanje in usklajevanje

1.   EIOPA ima pri ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 63, spodbujevalno in usklajevalno vlogo. EIOPA zlasti zagotavlja, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, utemeljeni in sorazmerni ter da je ravnanje pristojnih organov po potrebi usklajeno.

2.   EIOPA po prejemu uradnega obvestila v skladu s členom 63 o prepovedi ali omejitvi, ki bo uvedena v skladu z navedenim členom, izda mnenje, ali je prepoved ali omejitev utemeljena in sorazmerna. Če EIOPA meni, da je za odpravo nevarnosti potreben ukrep drugih pristojnih organov, to navede v svojem mnenju. Mnenje se objavi na spletnem mestu EIOPA.

3.   Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z izdanim mnenjem EIOPA iz odstavka 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svojem spletnem mestu takoj objavi uradno obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

Člen 65

Pooblastila EIOPA za poseganje v zvezi s produkti

1.   EIOPA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 spremlja trg PEPP, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.

2.   EIOPA lahko v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1094/2010, kadar so pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena izpolnjeni, začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih PEPP ali PEPP z določenimi lastnostmi v Uniji.

EIOPA določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

3.   EIOPA sprejme odločitev v skladu z odstavkom 2 tega člena po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi, kjer je primerno, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

predlagani ukrep obravnava pomembno skrb za zaščito varčevalcev v PEPP, tudi za dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, ali grožnjo za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki se uporabljajo za PEPP, ta grožnja ni obravnavana;

(c)

pristojni organ ali organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili grožnjo, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko EIOPA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 2, preden se PEPP trži, distribuira ali se proda strankam PEPP.

4.   EOIPA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali za varčevalce v PEPP, ki bi bil nesorazmeren glede na njegove koristi, oziroma

(b)

ne povzroča nevarnosti regulativne arbitraže.

Kadar pristojni organ ali organi sprejmejo ukrep iz člena 63, lahko EIOPA sprejme kateri koli ukrep iz odstavka 2 tega člena, ne da bi ji bilo pri tem treba izdati mnenje iz člena 64.

5.   Preden se EIOPA odloči, da bo sprejela kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

6.   EIOPA na svojem spletnem mestu objavi uradno obvestilo o odločitvi o sprejetju ukrepov iz tega člena. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in v kolikšnem času po objavi uradnega obvestila začnejo ukrepi učinkovati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrep, sprejet po tem, ko so ukrepi začeli učinkovati.

7.   EIOPA prepoved ali omejitev iz odstavka 2 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.

8.   Vsak ukrep, ki ga EIOPA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

9.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 72 za dopolnitev te uredbe z merili in dejavniki, ki jih mora EIOPA uporabljati pri določanju, kdaj obstaja pomemben pomislek glede zaščite varčevalca v PEPP, tudi glede dolgoročnega cilja produkta, ki je upokojitev, ali grožnje za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela iz točke (a) odstavka 3 tega člena.

Ta merila in dejavniki vključujejo:

(a)

stopnjo zapletenosti PEPP ter povezavo z vrsto varčevalca v PEPP, pri kateri se trži ali ki se ji proda;

(b)

stopnjo inovativnosti PEPP, dejavnosti ali prakse;

(c)

finančni vzvod, ki ga PEPP ali praksa zagotavlja;

(d)

glede na pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, velikost ali skupni znesek nakopičenega kapitala PEPP.

Člen 66

Sodelovanje in skladnost

1.   Vsak pristojni organ prispeva k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji.

2.   Pristojni organi medsebojno sodelujejo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22) ter direktivami 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97 in (EU) 2016/2341.

3.   Pristojni organi in EIOPA medsebojno sodelujejo za namene opravljanja svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

4.   Pristojni organi in EIOPA si izmenjujejo vse informacije in dokumente, potrebne za opravljanje svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

5.   EIOPA za zagotavljanje dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o sodelovanju in izmenjavi informacij skupaj z zahtevami, potrebnimi za prikaz navedenih informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 15. avgusta 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE X

KAZNI

Člen 67

Upravne kazni in drugi ukrepi

1.   Brez poseganja v nadzorne pristojnosti pristojnih organov in pravico držav članic, da predpišejo in izrečejo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o ustreznih upravnih kaznih in drugih ukrepih, ki se uporabljajo pri kršitvah te uredbe, ter naredijo vse, kar je potrebno, da se zagotovi njihovo izvajanje. Upravne kazni in drugi ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice lahko sklenejo, da za kršitve, za katere so v skladu z nacionalnim pravom že določene kazenske sankcije, ne bodo določile pravil o upravnih kaznih, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Države članice do datuma začetka uporabe te uredbe obvestijo Komisijo in EIOPA o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in EIOPA nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.   Upravne kazni in drugi ukrepi iz odstavka 3 tega člena se uporabljajo vsaj v primerih, kadar:

(a)

finančno podjetje iz člena 6(1) pridobi registracijo za PEPP na podlagi netočnih ali zavajajočih izjav ali na kakšen koli drug nedovoljen način s kršitvijo členov 6 in 7;

(b)

finančno podjetje iz člena 6(1) zagotavlja oziroma distribuira produkte z oznako „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ brez zahtevane registracije;

(c)

ponudnik PEPP ni zagotovil storitve prenosljivosti ter je tako kršil člen 18 ali 19 ali informacij o tej storitvi, ki se zahtevajo na podlagi členov 20 in 21, ali kadar ni izpolnil zahtev in obveznosti iz poglavja IV, poglavja V, členov 48 in 50 in poglavja VII;

(d)

depozitar ni izpolnil svojih nalog glede nadzora iz člana 48.

3.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s situacijami iz odstavka 2 tega člena pooblaščeni, da izrečejo vsaj naslednje upravne kazni in druge ukrepe:

(a)

javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 69 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)

odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)

začasno prepoved opravljanja upravljavske funkcije v takih družbah kateremu koli članu upravljalnega, nadzornega ali upravnega organa finančnega podjetja ali drugi odgovorni fizični osebi;

(d)

v primeru pravne osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 14. avgusta 2019;

(e)

v primeru pravne osebe najvišje upravne globe iz točke (d), ki lahko znašajo do 10 % celotnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni, nadzorni ali upravni organ; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), je celotni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni, nadzorni ali upravni organ končnega obvladujočega podjetja;

(f)

v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 700 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 14. avgusta 2019;

(g)

najvišje upravne globe v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi ta presega najvišji znesek iz točk (d), (e) oziroma (f).

4.   Vsaka odločitev v zvezi z izrekom upravnih kazni ali drugih ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 je obrazložena, zanjo pa velja pravica do pritožbe pred sodiščem.

5.   Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 tesno sodelujejo, da zagotovijo, da upravne kazni in drugi ukrepi dajejo rezultate, za katere si prizadeva ta uredba, in usklajujejo svoje delovanje, da bi se izognili morebitnemu podvajanju in prekrivanju pri uporabi upravnih kazni in drugih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 68

Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih kazni in drugih ukrepov

1.   Pristojni organi pooblastila za nalaganje upravnih kazni in drugih ukrepov iz člena 67 izvajajo v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.

2.   Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih kazni ali drugih ukrepov, naloženih v skladu s členom 67(3), upoštevajo vse relevantne okoliščine, kjer je primerno, tudi:

(a)

pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)

finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)

izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)

raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnimi organi, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(g)

prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 69

Objava upravnih kazni in drugih ukrepov

1.   Pristojni organi vse odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa zaradi kršitve te uredbe nemudoma objavijo na svojih uradnih spletnih mestih, potem ko je naslovnik upravne kazni ali drugega ukrepa obveščen o odločitvi.

2.   Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih upravnih kaznih ali drugih ukrepih.

3.   Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete in osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnih organov na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če po mnenju pristojnih organov taka objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, pristojni organi:

(a)

odložijo objavo odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa, dokler ni več razlogov proti objavi;

(b)

objavijo odločitev, s katero se izreče upravna kazen ali drug ukrep, in vanjo za razumno obdobje ne vključijo identitete in osebnih podatkov naslovnika, če bodo v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo in če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov, ali

(c)

sploh ne objavijo odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa, če se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)

da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)

sorazmernosti objave takih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne.

4.   V primeru odločitve, da se upravna kazen ali drugi ukrep objavi anonimno, kot je navedeno v točki (b) odstavka 3, se lahko objava ustreznih podatkov odloži. Kadar je odločitev o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo tudi te informacije in vse poznejše informacije o rezultatu te pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi izrek upravne kazni ali drugega ukrepa.

5.   Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnih spletnih mestih pristojnih organov, in sicer toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 70

Obveznost predložitve informacij EIOPA v zvezi z upravnimi kaznimi in drugimi ukrepi

1.   Pristojni organi obvestijo EIOPA o vseh upravnih kaznih in drugih ukrepih, ki so bili izrečeni, vendar niso bili objavljeni v skladu s točko (c) člena 69(3), vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom.

2.   Pristojni organi EIOPA letno zagotovijo zbirne informacije o vseh upravnih kaznih ali drugih ukrepih, izrečenih v skladu s členom 67.

EIOPA te informacije objavi v letnem poročilu.

3.   Kadar se države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 67(1) odločijo opredeliti kazenske sankcije za kršitve te uredbe, njihovi pristojni organi EIOPA vsako leto zagotovijo anonimizirane in zbirne podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in izrečenih kazenskih sankcijah. EIOPA anonimizirane podatke o izrečenih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

4.   Kadar pristojni organi javno objavijo upravno kazen, drug ukrep ali kazensko sankcijo, o tem hkrati poročajo EIOPA.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 71

Obdelava osebnih podatkov

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, ponudniki in distributerji PEPP ter pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES. EIOPA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe spoštuje Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 72

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 40(9), 45(4) in 65(9) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem tega štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 40(9), 45(4) in 65(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 40(9), 45(4) ali 65(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 73

Vrednotenje in poročilo

1.   Komisija pet let po datumu začetka uporabe te uredbe in nato vsakih pet let opravi vrednotenje te uredbe in po posvetovanju z EIOPA in po potrebi z drugimi evropskimi nadzornimi organi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.   V poročilu je zajeto zlasti naslednje:

(a)

delovanje postopka registracije PEPP v skladu s poglavjem II;

(b)

prenosljivost, zlasti podračuni, ki so na voljo varčevalcem v PEPP, in možnost, da lahko varčevalec še naprej prispeva na zadnji odprti podračun, v skladu s členom 20(3) in (4);

(c)

razvoj partnerstev;

(d)

delovanje storitve zamenjave ter višina provizij in stroškov;

(e)

tržni delež PEPP in učinek te uredbe na zagotavljanje pokojnin v Evropi, vključno z zamenjavo obstoječih produktov in uporabo osnovnega PEPP;

(f)

pritožbeni postopek;

(g)

vključenost okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbeno politiko PEPP;

(h)

višina provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno nosijo varčevalci v PEPP, vključno z oceno morebitnega nedelovanja trga;

(i)

skladnost ponudnikov PEPP s to uredba in standardi, ki jih določa relevantno sektorsko pravo;

(j)

uporaba različnih tehnik za zmanjševanje tveganja pri ponudnikih PEPP;

(k)

zagotavljanje PEPP v okviru svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja;

(l)

ali bi razkritje informacij o pretekli uspešnosti produkta prineslo kaj prednosti morebitnim prihodnjim varčevalcem v PEPP, glede na to, da bodo v PEPP že vključene informacije o scenarijih uspešnosti;

(m)

ali je varčevalcem v PEPP ponujeno ustrezno svetovanje, zlasti glede možnih oblik izplačil.

Pri oceni iz točke (e) prvega pododstavka se upoštevajo razlogi za neodprtje podračunov v nekaterih državah članicah in ocenijo napredek in prizadevanja ponudnikov PEPP, da bi zasnovali tehnične rešitve za odprtje podračunov.

3.   Komisija ustanovi skupino ustreznih deležnikov, ki bo stalno spremljala razvoj in izvajanje PEPP. Skupina vključuje vsaj EIOPA, pristojne organe, predstavnike panoge in potrošnikov ter neodvisne strokovnjake.

Sekretariat skupine je EIOPA.

Člen 74

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se začne uporabljati 12 mesecev po objavi delegiranih aktov iz členov 28(5), 30(2), 33(3), 36(2), 37(2), 45(3) in 46(3) v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 81, 2.3.2018, str. 139.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. junija 2019.

(3)  UL C 11, 12.1.2018, str. 24.

(4)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(5)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(6)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(8)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(9)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(10)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(11)  Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(12)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(13)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(16)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(17)  Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(18)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(19)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(20)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(21)  Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(22)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).


25.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 198/64


UREDBA (EU) 2019/1239 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice morajo na podlagi Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) sprejeti izpolnitev obveznosti poročanja v elektronski obliki za ladje, ki priplujejo v pristanišča Unije ali izplujejo iz njih, ter zagotoviti njihov prenos prek enotnega okenca, da se olajša in pospeši pomorski promet.

(2)

Pomorski promet je hrbtenica trgovine in komunikacij znotraj enotnega trga in zunaj njega. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnih bremen za ladijske družbe bi bilo treba postopke obveščanja za izpolnitev obveznosti poročanja, ki so naložene ladijskim družbam na podlagi pravnih aktov Unije, mednarodnih pravnih aktov in nacionalnega prava držav članic, dodatno poenostaviti in harmonizirati ter bi morali biti tehnološko nevtralni, da bi s tem spodbujali rešitve poročanja, ki so pripravljene na prihodnje tehnologije.

(3)

Tako Evropski parlament kot Svet sta večkrat pozvala k večji interoperabilnosti ter celovitejši, uporabniku prijaznejši komunikaciji in toku informacij, da se izboljša delovanje notranjega trga ter zadosti potrebam državljanov in podjetij.

(4)

Glavni namen te uredbe je določiti harmonizirana pravila za zagotavljanje informacij, ki so potrebne ob postanku v pristanišču, zlasti z zagotovitvijo, da je isti nabor podatkov mogoče sporočiti vsakemu nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor na enak način. Namen te uredbe je tudi poenostavitev prenosa informacij med deklaranti, relevantnimi organi in izvajalci pristaniških storitev v pristanišču postanka in drugimi državami članicami. Uporaba te uredbe ne bi smela spremeniti časovnih okvirov ali vsebine obveznosti poročanja niti ne bi smela vplivati na nadaljnje shranjevanje in obdelavo informacij na ravni Unije ali nacionalni ravni.

(5)

Zdajšnje nacionalno enotno okence za pomorski sektor v vsaki državi članici bi moralo biti ohranjeno kot podlaga za tehnološko nevtralno in interoperabilno evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor. Nacionalno enotno okence za pomorski sektor bi moralo biti vstopna točka za celovito poročanje prevoznikov v pomorskem prometu ter izvajati funkcije zbiranja podatkov deklarantov in distribucije podatkov vsem zadevnim pristojnim organom in izvajalcem pristaniških storitev.

(6)

Da bi povečali učinkovitost nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor in se pripravili na prihodnji razvoj, bi moralo biti v državah članicah mogoče ohraniti veljavno ureditev ali vzpostaviti novo, da bi se lahko nacionalno enotno okence za pomorski sektor uporabljalo za sporočanje podobnih informacij za druge načine prevoza.

(7)

Uporabniški deli vmesnikov teh nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor bi morali biti na strani deklaranta harmonizirani na ravni Unije, da bi se olajšalo poročanje in nadalje zmanjšalo upravno breme. To harmonizacijo bi bilo treba doseči tako, da bi se v vsakem nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor uporabljala programska oprema s skupnim vmesnikom za izmenjavo informacij med sistemi, razvita na ravni Unije. Države članice bi morale biti odgovorne za integracijo in upravljanje tega vmesniškega modula ter redno in pravočasno posodabljanje programske opreme, ko bi Komisija pripravila nove različice. Komisija bi morala razviti ta modul in po potrebi zagotavljati posodobitve, saj se digitalne tehnologije hitro razvijajo in bi zato tehnološke rešitve v luči novega razvoja lahko hitro postale zastarele.

(8)

Druge kanale poročanja, ki jih zagotavljajo države članice in ponudniki storitev, kot so sistemi pristaniških skupnosti, bi lahko ohranili kot neobvezne vstopne točke za poročanje, pri čemer bi ti kanali morali biti sposobni delovati kot ponudniki podatkovnih storitev.

(9)

Da neobalnih držav članic, ki nimajo morskih pristanišč, ne bi nesorazmerno upravno obremenili, bi jih bilo treba izvzeti iz obveznosti, da razvijejo, vzpostavijo, upravljajo in dajejo na voljo nacionalno enotno okence za pomorski sektor. To pomeni, da tem državam članicam, dokler uporabljajo to izvzetje, ne bi bilo treba izpolnjevati obveznosti, povezanih z razvojem, vzpostavitvijo, upravljanjem in dajanjem na voljo nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(10)

Da bi deklarantom omogočili ročno poročanje, bi grafični uporabniški vmesnik s skupnimi funkcionalnostmi, ki bo preprost za uporabo, moral biti del nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor. Države članice bi morale deklarantom ponuditi grafični uporabniški vmesnik za ročno vnašanje podatkov, tudi z možnostjo nalaganja harmoniziranih digitalnih razpredelnic. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skupne funkcionalnosti in usklajevati prizadevanja, da bi zagotovili čim bolj podobno uporabniško izkušnjo z grafičnim uporabniškim vmesnikom.

(11)

Nastajajoče nove digitalne tehnologije prinašajo vedno nove priložnosti za izboljšanje učinkovitosti sektorja pomorskega prometa in zmanjšanje upravnih bremen. Komisija bi morala biti pooblaščena, da z izvedbenimi akti spremeni tehnične specifikacije, standarde in postopke harmoniziranega okolja za poročanje, da bi lahko čim prej izkoristili prednosti teh novih tehnologij. Udeležencem na trgu bi to moralo nuditi prožnost za razvoj novih digitalnih tehnologij, pri pregledu te uredbe pa bi bilo treba upoštevati tudi nove tehnologije.

(12)

Deklarantom bi bilo treba prek lahko dostopnih in uporabniku prijaznih nacionalnih spletišč s skupnimi standardi glede videza in uporabe zagotoviti ustrezno podporo in informacije o postopkih in tehničnih zahtevah v zvezi z uporabo nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(13)

Konvencija o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL) (4) določa, da morajo javni organi v vseh primerih zahtevati sporočanje le bistvenih informacij in poskrbeti, da je postavk čim manj. Vendar se lahko zaradi lokalnih razmer zahtevajo specifične informacije, da se zagotovi varna plovba.

(14)

Za zagotovitev delovanja evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor je treba določiti celoviti nabor podatkov navedenega okolja, ki bi moral zajemati vse elemente informacij, ki bi jih lahko nacionalni organi ali upravljavci pristanišč ob postanku ladje v pristanišču zahtevali za upravne ali operativne namene. Komisija bi morala pri določitvi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor upoštevati relevantno delo, izvedeno na mednarodni ravni. Ker se obseg obveznosti poročanja med državami članicami razlikuje, bi moralo biti nacionalno enotno okence za pomorski sektor v posamezni državi članici zasnovano tako, da lahko sprejme nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor brez sprememb, hkrati pa ne upošteva vseh tistih informacij, ki za zadevno državo članico niso relevantne.

(15)

Država članica bi morala v izjemnih okoliščinah imeti možnost od deklaranta zahtevati dodatne podatkovne elemente. Takšne izjemne okoliščine se lahko na primer pojavijo, kadar je nujno treba zaščititi notranji red in varnost ali odpraviti resno grožnjo za zdravje ljudi ali živali ali grožnjo okolju. Pojem izjemne okoliščine bi bilo treba razlagati ozko.

(16)

Zadevne obveznosti poročanja iz pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov bi morale biti navedene v Prilogi k tej uredbi. Te obveznosti poročanja bi morale biti podlaga za določitev celovitega nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. V Prilogi bi morale biti navedene tudi zadevne kategorije obveznosti poročanja na nacionalni ravni, države članice pa bi morale imeti možnost od Komisije zahtevati spremembo nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi obveznosti poročanja v skladu z nacionalno zakonodajo in zahtevami. Pravni akt Unije, s katerim se na podlagi obveznosti poročanja v skladu z nacionalno zakonodajo in zahtevami spreminja nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, bi se moral izrecno sklicevati na to nacionalno zakonodajo in zahteve.

(17)

Ob vsakem prenosu informacij iz nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor pristojnim organom bi moral biti prenos skladen s skupnimi zahtevami glede podatkov, oblikami zapisa in kodami za obveznosti poročanja ter formalnostmi iz pravnih aktov Unije, navedenih v Prilogi, potekati pa bi moral prek informacijskih sistemov, določenih v njej, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba upoštevati sisteme SafeSeaNet, vzpostavljene na nacionalni ravni in ravni Unije, ki bi morali v skladu z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) še naprej omogočati lažjo izmenjavo in distribucijo informacij, prejetih prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor, med državami članicami.

(19)

Pristanišča niso namembni kraj blaga. Učinkovitost postanka ladje v pristanišču vpliva na celotno logistično verigo, ki je povezana s prevozom blaga in potnikov v pristanišča in iz njih. Nacionalna enotna okenca za pomorski sektor bi morala omogočiti izmenjavo relevantnih informacij, kot je čas prihoda in odhoda, s podobnimi okviri, kot so bili razviti za druge načine prevoza, da bi zagotovili interoperabilnost, večmodalnost in neovirano povezovanje pomorskega prometa s celotno logistično verigo ter da bi olajšali druge načine prevoza.

(20)

Da se izboljša učinkovitost pomorskega prometa in omeji podvajanje informacij, ki se ob postanku ladje v pristanišču predložijo v operativne namene, bi morale biti informacije, ki jih deklarant predloži nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor, na voljo tudi nekaterim drugim subjektom, na primer upravljavcem pristanišč ali terminalov, če je to odobril deklarant in ob upoštevanju potrebe po spoštovanju zaupnosti, poslovno občutljivih informacij in pravnih omejitev. Namen te uredbe je, da se pri izpolnjevanju obveznosti poročanja skladno z načelom „samo enkrat“ izboljša ravnanje s podatki.

(21)

Uredba (EU) št. 952/2013 določa, da se mora za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, vloži vstopna skupna deklaracija, ki se mora carinskim organom predložiti elektronsko. Informacije iz vstopne skupne deklaracije so pomembne za upravljanje varnostnih in finančnih tveganj, zato se trenutno pripravlja poseben elektronski sistem za predložitev in upravljanje vstopnih skupnih deklaracij na carinskem območju Unije. Zato vstopne skupne deklaracije ne bo mogoče predložiti prek harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje. Ker pa se nekateri podatkovni elementi, ki se predložijo z vstopno skupno deklaracijo, zahtevajo tudi za izpolnitev drugih carinskih in pomorskih obveznosti poročanja, ko se ladja ustavi v pristanišču Unije, bi bilo treba omogočiti obdelavo podatkovnih elementov iz vstopne skupne deklaracije tudi v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor. Proučiti bi bilo treba tudi možnost, na podlagi katere bi bilo mogoče relevantne informacije, ki so že bile predložene na podlagi vstopne skupne deklaracije, pridobiti prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

(22)

Da se popolnoma harmonizirajo zahteve glede poročanja, bi morali carinski organi, pomorski in drugi relevantni organi sodelovati na nacionalni ravni in tudi na ravni Unije. Nacionalni koordinatorji s posebnimi pristojnostmi bi morali okrepiti učinkovitost tega sodelovanja in nemoteno delovanje nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor.

(23)

Zagotoviti je treba skupne podatkovne zbirke, da se omogoči ponovna uporaba informacij, predloženih prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor, in deklarantom olajša predložitev informacij. Vzpostaviti bi se morala ladijska podatkovna zbirka za evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor, ki bi vključevala referenčni seznam podatkov o ladji in oprostitev poročanja, kot so sporočeni zadevnim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor. Da se deklarantom olajša predložitev informacij, bi se morala vzpostaviti skupna podatkovna zbirka o lokacijah, ki bi vsebovala referenčni seznam oznak za lokacijo, vključno s kodo ZN za trgovinske in prometne lokacije (UN/LOCODE), posebne kode sistema SafeSeaNet ter kode pristaniških objektov, kot so registrirane v globalnem integriranem pomorskem informacijskem sistemu (GISIS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Poleg tega bi se morala vzpostaviti skupna podatkovna zbirka Hazmat, ki bi zajemala seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je treba obvestiti nacionalno enotno okence za pomorski sektor v skladu z Direktivo 2002/59/ES, ter IMO FAL 7, pri čemer bi bilo treba upoštevati relevantne podatkovne elemente iz konvencij in kodeksov IMO.

(24)

Pristojni organi bi morali pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe delovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Komisija bi morala pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe delovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(25)

Evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor in nacionalna enotna okenca za pomorski sektor ne bi smela določati drugih podlag za obdelavo osebnih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za njihovo delovanje, ter se ne bi smela uporabljati za dodelitev novih pravic do dostopa do osebnih podatkov.

(26)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo in spremembami nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor ter z opredelitvijo pojmov, kategorij in specifikacij podatkov za podatkovne elemente in glede spreminjanja Priloge, da se vključijo obveznosti poročanja z nacionalne ravni ter upoštevajo vse nove obveznosti poročanja, sprejete s pravnimi akti Unije. Komisija bi morala zagotoviti spoštovanje skupnih zahtev glede podatkov, oblik in kod, določenih v pravnih aktih Unije in mednarodnih pravnih aktih, navedenih v Prilogi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(27)

Komisija bi morala pri pripravi delegiranih aktov zagotoviti pregledno in vnaprejšnje posvetovanje s strokovnjaki držav članic in poslovno skupnostjo.

(28)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(29)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti zlasti izvedbena pooblastila za določitev funkcionalnih in tehničnih specifikacij, mehanizmov nadzora kakovosti ter postopkov za uvedbo, vzdrževanje in uporabo harmoniziranega vmesniškega modula in s tem povezanih harmoniziranih elementov v nacionalnih enotnih okencih za pomorski sektor. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila za določitev tehničnih specifikacij, standardov in postopkov za skupne storitve evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

(30)

Ta uredba bi morala temeljiti na Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo nekatera sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice. V Uredbi (EU) št. 910/2014 so določeni pogoji, na podlagi katerih lahko uporabniki v čezmejnih primerih uporabljajo svoja sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije za dostop do javnih spletnih storitev.

(31)

Komisija bi morala izvesti oceno te uredbe. V ta namen bi bilo treba zbrati informacije za potrebe te ocene in da se omogoči presoja uspešnosti te uredbe glede na njene cilje. Komisija bi morala oceniti tudi dodano vrednost vzpostavitve centraliziranega in harmoniziranega evropskega sistema za poročanje, kot je centralni vmesnik za poročanje.

(32)

Direktivo 2010/65/EU bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

(33)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je bilo izvedeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

S to uredbo se vzpostavlja okvir za tehnološko nevtralno in interoperabilno evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor s harmoniziranimi vmesniki, da se olajša elektronski prenos informacij v zvezi z obveznostmi poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišče Unije, postanejo v njem in iz njega izplujejo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor“ pomeni pravni in tehnični okvir za elektronski prenos informacij v zvezi z obveznostmi poročanja za postanke v pristanišču v Uniji, ki ga sestavljajo mreža nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor s harmoniziranimi vmesniki za poročanje in ki vključuje izmenjavo podatkov prek sistema SafeSeaNet in drugih relevantnih sistemov, pa tudi skupne storitve za upravljanje registra uporabnikov in dostopa, naslavljanje, identifikacijo ladij, lokacijske kode ter informacije o nevarnem in onesnaževalnem blagu in o zdravju;

(2)

„ladja“ pomeni vsako pomorsko plovilo, ki deluje v morskem okolju in za katero velja posebna obveznost poročanja, navedena v Prilogi;

(3)

„nacionalno enotno okence za pomorski sektor“ pomeni tehnično platformo, vzpostavljeno in upravljano na nacionalni ravni, za elektronsko prejemanje, izmenjavo in posredovanje informacij za izpolnjevanje obveznosti poročanja, ki vključuje skupno dogovorjeno upravljanje pravic do dostopa, harmoniziran vmesniški modul za poročanje in grafični uporabniški vmesnik za komunikacijo z deklaranti, poleg tega pa tudi povezave do sistemov in podatkovnih zbirk relevantnih organov na nacionalni ravni in na ravni Unije, ki omogoča, da se deklarantom pošljejo sporočila in potrdila o številnih različnih odločitvah, ki so jih sprejeli sodelujoči relevantni organi, in ki lahko po potrebi omogoča povezavo tudi z drugimi načini poročanja;

(4)

„harmoniziran vmesniški modul za poročanje“ pomeni vmesno komponento nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor, prek katere je mogoča izmenjava informacij med informacijskima sistemoma, ki ju uporabljata deklarant in zadevno nacionalno enotno okence za pomorski sektor;

(5)

„obveznost poročanja“ pomeni informacije, ki se zahtevajo na podlagi pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov, navedenih v Prilogi, ter nacionalne zakonodaje in zahtev, navedenih v Prilogi, ki jih je treba predložiti v zvezi s postankom v pristanišču;

(6)

„postanek v pristanišču“ pomeni prihod ladje v pomorsko pristanišče v državi članici, postanek v njem in odhod ladje iz pristanišča;

(7)

„podatkovni element“ pomeni najmanjšo enoto informacije, ki je enolično opredeljena in ima posebne tehnične značilnosti, kot so oblika zapisa, dolžina in vrsta znakov;

(8)

„nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor“ pomeni popoln seznam podatkovnih elementov, ki izhajajo iz obveznosti poročanja;

(9)

„grafični uporabniški vmesnik“ pomeni spletni vmesnik za dvosmerni spletni prenos podatkov od uporabnika v sistem, tj. v nacionalno enotno okence za pomorski sektor, ki deklarantom omogoča ročni vnos podatkov, med drugim z uporabo harmoniziranih digitalnih razpredelnic in funkcij, s katerimi je podatkovne elemente za poročanje mogoče izvleči iz teh razpredelnic, ter ima skupne funkcionalnosti in lastnosti, ki vsem deklarantom zagotavljajo enako izkušnjo glede navigacije in nalaganja podatkov;

(10)

„skupna storitev naslavljanja“ pomeni dodatno prostovoljno storitev za deklarante, s katero se sproži neposredna povezava med sistemom deklaranta in sistemom harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje zadevnega nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor;

(11)

„deklarant“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero veljajo obveznosti poročanja, ali vsako ustrezno pooblaščeno fizično ali pravno osebo, ki deluje v imenu te osebe v mejah ustreznih obveznosti poročanja;

(12)

„carinski organi“ pomeni organe, kot so opredeljeni v točki 1 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(13)

„ponudnik podatkovnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deklarantu zagotavlja storitve informacijske in komunikacijske tehnologije v zvezi z obveznostmi poročanja;

(14)

„elektronski prenos informacij“ pomeni postopek prenosa digitalno kodiranih podatkov z uporabo prilagodljivega strukturiranega formata, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo podatkov;

(15)

„izvajalec pristaniških storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja eno ali več kategorij pristaniških storitev, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

POGLAVJE II

NABOR PODATKOV EVROPSKEGA OKOLJA ENOTNEGA OKENCA ZA POMORSKI SEKTOR

Člen 3

Določitev nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija določi in spreminja nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi odstavka 3 tega člena.

2.   Države članice do 15. februarja 2020 uradno obvestijo Komisijo o obveznostih poročanja, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje in zahtev, ter o podatkovnih elementih, ki se vključijo v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Te podatkovne elemente natančno opredelijo.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge k tej uredbi zaradi vnosa, črtanja ali prilagoditve sklicevanja na nacionalno zakonodajo ali zahteve, na pravne akte Unije ali na mednarodne pravne akte zaradi določitve in spreminjanja nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

Prvi takšen delegirani akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Kot je določeno v členu 4, lahko država članica od Komisije zahteva vnos podatkovnih elementov v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor ali spremembo podatkovnih elementov v tem naboru v skladu z obveznostjo poročanja na podlagi nacionalne zakonodaje in zahtev. Komisija pri ocenjevanju, ali naj podatkovne elemente vključi v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, upošteva varnostne razloge in načela iz konvencije FAL, zlasti načelo, da se zahteva samo sporočanje bistvenih informacij ter poskrbi, da je postavk čim manj.

Komisija v treh mesecih po vložitvi zahtevka odloči o vnosu podatkovnih elementov v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Komisija svojo odločitev utemelji.

Delegirani akt, s katerim se v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor vnese podatkovni element ali se podatkovni element v zadevnem naboru podatkov spremeni, vsebuje izrecen sklic na nacionalno zakonodajo in zahteve iz tretjega pododstavka.

V primeru, da se Komisija odloči, da ne bo vnesla zahtevanega podatkovnega elementa, to zavrnitev ustrezno utemelji in se pri tem sklicuje na varnost plovbe in načela konvencije FAL.

Člen 4

Spremembe nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Kadar namerava država članica spremeniti obveznost poročanja na podlagi nacionalne zakonodaje in v zahtevah, ki bi zajemala predložitev informacij, ki niso informacije zajete v naboru podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, o tem takoj uradno obvesti Komisijo. V tem uradnem obvestilu natančno opredeli informacije, ki niso zajete v naboru podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, in navede predvideno obdobje uporabe zadevne obveznosti poročanja.

2.   Država članica ne uvede novih obveznosti poročanja, dokler tega po postopku iz člena 3 ne odobri Komisija ter dokler ustrezne informacije niso vključene v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in uporabljene v harmoniziranih vmesnikih za poročanje.

3.   Komisija oceni, ali je treba nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor spremeniti v skladu s členom 3(3). Razen v ustrezno utemeljenih primerih, se spremembe v nabor podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor uvedejo samo enkrat letno.

4.   Država članica lahko v izjemnih okoliščinah brez odobritve Komisije za obdobje, ki je krajše od treh mesecev, od deklarantov zahteva predložitev dodatnih podatkovnih elementov. Država članica o teh elementih brez odlašanja uradno obvesti Komisijo. Komisija lahko državi članici dovoli, da podaljša obdobje, v katerem zahteva dodatne podatkovne elemente, za dve nadaljnji obdobji treh mesecev, če izjemne okoliščine še vedno obstajajo.

Država članica lahko najpozneje en mesec pred koncem zadnjega trimesečnega obdobja iz prvega pododstavka od Komisije zahteva, da dodatni podatkovni elementi postanejo del nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor v skladu s členom 3(3).Država članica lahko do odločitve Komisije od deklarantov še naprej zahteva dodatne podatkovne elemente, v primeru pozitivne odločitve Komisije pa vse do začetka izvajanja spremenjenega nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor.

POGLAVJE III

ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ

Člen 5

Nacionalno enotno okence za pomorski sektor

1.   Vsaka država članica vzpostavi nacionalno enotno okence za pomorski sektor, prek katerega se vse informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti poročanja, v skladu s to uredbo in brez poseganja v člena 7 in 11 predložijo le enkrat, in sicer z naborom podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in v skladu z njim ter z uporabo harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje in grafičnega uporabniškega vmesnika, kot sta določena v členu 6, ter, kadar je ustrezno, drugih načinov poročanja, določenih v členu 7, da se te informacije dajo na voljo zadevnim organom držav članic v obsegu, ki je potreben, da se tem organom omogoči opravljanje njihovih nalog.

Države članice so odgovorne za delovanje svojih nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor.

Države članice lahko z eno ali več drugimi državami članicami skupaj vzpostavijo enotno okence za pomorski sektor. Te države članice določijo to enotno okence za pomorski sektor za svoje nacionalno enotno okence za pomorski sektor in so še naprej odgovorne za njegovo delovanje v skladu s to uredbo.

2.   Države članice, ki nimajo morskih pristanišč, so izvzete iz obveznosti, da razvijejo, vzpostavijo, upravljajo in dajejo na voljo nacionalno enotno okence za pomorski sektor iz odstavka 1.

3.   Države članice zagotovijo:

(a)

skladnost nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor s harmoniziranim vmesniškim modulom za poročanje ter usklajenost grafičnega uporabniškega vmesnika svojega nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor s skupnimi funkcionalnostmi v skladu s členom 6(2);

(b)

pravočasno integracijo harmoniziranih vmesnikov za poročanje v skladu z datumi izvedbe, določenimi v izvedbenem aktu iz člena 6, in vseh naknadnih posodobitev v skladu z datumi, dogovorjenimi v večletnem načrtu izvajanja;

(c)

povezavo z zadevnimi sistemi pristojnih organov, da se prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor omogoči prenos podatkov, ki jih je treba sporočiti tem organom, in prenos podatkov v te sisteme v skladu s pravnimi akti Unije ter nacionalno zakonodajo in zahtevami, ter skladno s tehničnimi specifikacijami teh sistemov;

(d)

službo za pomoč uporabnikom v prvih 12 mesecih od 15. avgusta 2025 in podporno spletišče za svoje nacionalno enotno okence za pomorski sektor, na katerem bodo jasna navodila v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice, po potrebi pa tudi v jeziku, ki se mednarodno uporablja;

(e)

ustrezno in potrebno usposabljanje osebja, ki je neposredno udeleženo pri delovanju nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor.

4.   Države članice zagotovijo, da zahtevane informacije dosežejo organe, pristojne za uporabo zadevne zakonodaje, in da so omejene na potrebe vsakega od teh organov. Pri tem države članice zagotovijo skladnost s pravnimi zahtevami, povezanimi s prenosom informacij, ki so določene v pravnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ter po potrebi uporabijo tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. Države članice prav tako zagotovijo interoperabilnost z informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo ti organi.

5.   Nacionalno enotno okence za pomorski sektor deklarantom tehnično omogoča, da izvajalcem pristaniških storitev v namembnem pristanišču ločeno dajejo na voljo podskupine podatkovnih elementov, predhodno opredeljene na nacionalni ravni.

6.   Kadar država članica za izpolnitev obveznosti poročanja ne zahteva vseh elementov iz nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, nacionalno enotno okence za pomorski sektor sprejema predložitve, omejene na podatkovne elemente, ki jih zahteva ta država članica. Nacionalno enotno okence za pomorski sektor sprejema tudi predložitve deklarantov, ki vključujejo dodatne elemente iz nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, vendar mu teh dodatnih elementov ni treba obdelovati in shranjevati.

7.   Države članice hranijo informacije, predložene svojim zadevnim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor, samo dokler je to potrebno, da se zagotovi izpolnitev zahtev iz te uredbe ter da se zagotovi skladnost s pravnimi akti Unije ter mednarodnimi in nacionalnimi pravnimi akti, navedenimi v Prilogi. Država članica po tem obdobju take informacije takoj izbriše.

8.   Države članice javno objavijo predvidene in dejanske razpoložljive čase prihodov in odhodov ladij v elektronski obliki, harmonizirani na ravni Unije, ki jih pridobijo iz podatkov, ki jih nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor predložijo deklaranti. Ta obveznost se ne uporablja za ladje, ki prevažajo občutljivi tovor, kadar bi objava teh informacij v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor lahko ogrozila varnost.

9.   Nacionalna enotna okenca za pomorski sektor imajo enoten spletni naslov.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi harmonizirano strukturo podpornega spletišča iz točke (d) odstavka 3, tehnične specifikacije za dajanje na voljo časov prihodov in odhodov iz odstavka 8 ter enotno obliko za spletne naslove iz odstavka 9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 6

Harmonizirani vmesniki za poročanje

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme izvedbene akte, s katerimi določi funkcionalne in tehnične specifikacije za harmoniziran vmesniški modul za poročanje za nacionalna enotna okenca za pomorski sektor. Namen funkcionalnih in tehničnih specifikacij je olajšati interoperabilnost z različnimi tehnologijami in sistemi uporabnikov za poročanje.

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

2.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami do 15. avgusta 2022 razvije in potem posodablja harmoniziran vmesniški modul za poročanje za nacionalna enotna okenca za pomorski sektor v skladu s specifikacijami iz odstavkov 1 in 5 tega člena.

3.   Komisija državam članicam zagotovi harmonizirani vmesniški modul za poročanje in sporoči vse ustrezne informacije, potrebne za njegovo integracijo v njihovo nacionalno enotno okence za pomorski sektor.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi skupne funkcionalnosti grafičnega uporabniškega vmesnika in predlog za harmonizirane digitalne razpredelnice iz člena 2(9).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni tehnične specifikacije, standarde in postopke, da zagotovi pripravljenost harmoniziranih vmesnikov za poročanje na prihodnje tehnologije.

6.   Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Člen 7

Drugi načini poročanja

1.   Države članice deklarantom dovolijo, da prek ponudnikov podatkovnih storitev, ki izpolnjujejo zahteve glede harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje, prostovoljno zagotavljajo informacije nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

2.   Države članice lahko deklarantom dovolijo, da zagotavljajo informacij prek drugih kanalov poročanja, pod pogojem, da so ti kanali prostovoljni za deklarante. V takih primerih države članice zagotovijo, da ti drugi kanali dajo na voljo zadevne informacije nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

3.   Države članice lahko uporabljajo alternativne načine zagotavljanja informacij v primeru začasnega nedelovanja katerega od elektronskih sistemov iz členov 5 in 6 ter členov 12 do 17.

Člen 8

Načelo „samo enkrat“

1.   Brez poseganja v člen 11(1), razen če pravo Unije ne določa drugače, države članice zagotovijo, da se od deklaranta zahteva predložitev informacij na podlagi te uredbe samo enkrat pri postanku v pristanišču ter da se zadevni podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor dajo na voljo in ponovno uporabijo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2.   Komisija zagotovi, da se informacije o identifikaciji ladje, podatki o ladji in oprostitve, ki se predložijo prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor, zapišejo v ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor iz člena 14 in se dajo na voljo pri naknadnih postankih v pristanišču v Uniji.

3.   Države članice zagotovijo, da se podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, ki se predložijo ob odhodu iz pristanišča v Uniji, dajo deklarantu na voljo ob prihodu v naslednje pristanišče v Uniji za izpolnitev obveznosti poročanja, pod pogojem, da se ladja med potovanjem ni ustavila v pristanišču zunaj Unije. Ta odstavek se ne uporablja za informacije, prejete na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, razen če je možnost, da se te informacije dajo na voljo za takšen namen, določena v navedeni uredbi.

4.   Vsi ustrezni podatkovni elementi nabora podatkov evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, prejeti v skladu s to uredbo, se dajo na voljo drugim nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor prek sistema SafeSeaNet.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi seznam relevantnih podatkovnih elementov iz odstavkov 3 in 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Člen 9

Odgovornost za sporočene informacije

Deklarant je odgovoren za zagotovitev, da so podatkovni elementi predloženi v skladu z veljavnimi pravnimi in tehničnimi zahtevami. Deklarant ostane odgovoren za podatke in vsako posodobitev informacij, ki so bile spremenjene po njegovi predložitvi nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor.

Člen 10

Varstvo podatkov in zaupnost

1.   Pristojni organi osebne podatke v okviru te uredbe obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

2.   Komisija osebne podatke v okviru te uredbe obdeluje v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

3.   Države članice in Komisija v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaupnosti poslovnih in drugih občutljivih informacij, izmenjanih na podlagi te uredbe.

Člen 11

Dodatne določbe za carino

1.   Ta uredba ne preprečuje izmenjave informacij med carinskimi organi držav članic ali med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Relevantne informacije iz vstopne skupne deklaracije iz člena 127 Uredbe (EU) št. 952/2013, se – kadar je to v skladu s carinsko zakonodajo Unije – dajo na voljo nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor za referenco in se, kadar je to ustrezno, ponovno uporabijo za druge obveznosti poročanja, navedene v Prilogi.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi seznam relevantnih informacij iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

POGLAVJE IV

SKUPNE STORITVE

Člen 12

Sistem za register uporabnikov in upravljanje dostopa v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija za primere, kadar je potrebna avtentikacija, vzpostavi sistem za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa ter zagotovi, da je ta sistem na voljo deklarantom in ponudnikom podatkovnih storitev, ki uporabljajo nacionalno enotno okence za pomorski sektor, ter organom, ki imajo dostop do tega okenca. Sistem za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa omogoča enotno registracijo uporabnika z uporabo obstoječega registra Unije s prepoznavanjem na ravni Unije, združenim upravljanjem uporabnikov in spremljanjem uporabnikov na ravni Unije.

2.   Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, odgovoren za identifikacijo in registracijo novih uporabnikov ter spreminjanje in izbris obstoječih računov prek sistema iz odstavka 1.

3.   Deklarant ali ponudnik podatkovnih storitev, registriran v sistemu za register uporabnikov in upravljanje dostopa v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor, se za namene dostopa do nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor v različnih državah članicah šteje za registriranega v nacionalnem enotnem okencu za pomorski sektor v vseh državah članicah in deluje v okviru pravic do dostopa, ki jih vsaka država članica odobri v skladu s svojimi nacionalnimi pravili.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev sistema za skupni register uporabnikov in upravljanje dostopa iz odstavka 1, vključno s funkcionalnostmi iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 13

Skupna storitev naslavljanja

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikuje dodatno prostovoljno skupno storitev naslavljanja, pod pogojem, da je bil harmonizirani vmesniški modul za poročanje v celoti izveden v skladu s členom 6.

2.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme izvedbene akte, v katerih določi funkcionalne in tehnične specifikacije, mehanizme za nadzor kakovosti in postopke za uvedbo, vzdrževanje in uporabo skupne storitve naslavljanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2024.

Člen 14

Ladijska podatkovna zbirka evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor

1.   Komisija v skladu s členom 8(2) vzpostavi ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, ki vsebuje seznam informacij o identifikaciji ladje in podatkov o ladji ter zapise o oprostitvah poročanja z ladij.

2.   Države članice zagotovijo predložitev podatkov iz odstavka 1 v ladijsko podatkovno zbirko evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi podatkov, ki jih nacionalnemu enotnemu okencu za pomorski sektor predložijo deklaranti.

3.   Komisija zagotovi, da so za lažje poročanje z ladij podatki iz ladijske podatkovne zbirke na razpolago nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje, posodabljanje in zagotavljanje informacij o identifikaciji ladje, podatkov o ladji in zapisov o oprostitvah poročanja z ladij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 15

Skupna podatkovna zbirka o lokacijah

1.   Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko o lokacijah z referenčnim seznamom lokacijskih kod (14) in kod pristaniških objektov, kot so registrirane v podatkovni zbirki IMO GISIS.

2.   Komisija zagotovi, da je za lažje poročanje z ladij podatkovna zbirka o lokacijah na razpolago nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

3.   Države članice na nacionalni ravni prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor zagotovijo razpoložljivost informacij iz podatkovne zbirke o lokaciji.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke o lokacijah iz odstavka 1 zaradi zbiranja, shranjevanja, posodabljanja in zagotavljanja lokacijskih kod in kod pristaniških objektov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 16

Skupna podatkovna zbirka Hazmat

1.   Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko Hazmat, ki zajema seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je potrebno obveščanje v skladu z Direktivo 2002/59/ES in IMO FAL 7, pri čemer se upoštevajo zadevni podatkovni elementi iz konvencij in kodeksov IMO.

2.   Komisija zagotovi, da je za lažje poročanje z ladij skupna podatkovna zbirka Hazmat na voljo nacionalnim enotnim okencem za pomorski sektor.

3.   Podatkovna zbirka se poveže z ustreznimi vnosi v podatkovni zbirki MAR-CIS, ki jo je razvila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) v zvezi z informacijami o nevarnostih in tveganjih, povezanih z nevarnim in onesnaževalnim blagom.

4.   Podatkovna zbirka se med postopkom poročanja prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor uporablja na nacionalni ravni in ravni Unije kot orodje za sklicevanje in preverjanje.

5.   Države članice na nacionalni ravni prek nacionalnega enotnega okenca za pomorski sektor zagotovijo razpoložljivost informacij iz skupne podatkovne zbirke Hazmat.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke Hazmat iz odstavka 1 zaradi zbiranja, shranjevanja in zagotavljanja informacij v zvezi z zbirko Hazmat. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Prvi takšen izvedbeni akt se sprejme do 15. avgusta 2021.

Člen 17

Skupna podatkovna zbirka ladijskih sanitarnih podatkov

1.   Komisija da na voljo skupno podatkovno zbirko ladijskih sanitarnih podatkov, ki omogoča sprejemanje in shranjevanje podatkov v zvezi s pomorskimi zdravstvenimi izjavami na podlagi člena 37 Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005). Osebni podatki v zvezi z bolniki na krovu ladij se ne shranjujejo v tej podatkovni zbirki.

Pristojni zdravstveni organi držav članic imajo dostop do podatkovne zbirke za namene prejemanja in izmenjave podatkov.

2.   Države članice, ki uporabljajo podatkovno zbirko ladijskih sanitarnih podatkov, Komisiji priglasijo svoje nacionalne organe, odgovorne za upravljanje uporabnikov v zvezi s to podatkovno zbirko, vključno z registracijo novih uporabnikov ter spreminjanjem in zapiranjem računov.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

POGLAVJE V

USKLAJEVANJE DEJAVNOSTI EVROPSKEGA OKOLJA ENOTNEGA OKENCA ZA POMORSKI SEKTOR

Člen 18

Nacionalni koordinatorji

Vsaka država članica določi nacionalni pristojni organ, da na podlagi jasnega pravnega mandata deluje kot nacionalni koordinator evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor. Nacionalni koordinator:

(a)

deluje kot nacionalna kontaktna točka za uporabnike in Komisijo pri vseh vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe;

(b)

usklajuje način, na katerega pristojni nacionalni organi v državi članici uporabljajo to uredbo, in sodelovanje med temi organi;

(c)

usklajuje dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti razširjanje podatkov in povezavo z ustreznimi sistemi pristojnih organov, kot je navedeno v točki (c) člena 5(3).

Člen 19

Večletni načrt izvajanja

Komisija za olajšanje pravočasnega izvajanja te uredbe in za določitev mehanizmov nadzora kakovosti ter postopkov za uvedbo, vzdrževanje in posodabljanje harmoniziranega vmesniškega modula in s tem povezanih harmoniziranih elementov v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi ustreznih posvetovanj s strokovnjaki držav članic sprejme večletni načrt izvajanja, ki se letno revidira in ki določa:

(a)

načrt za razvoj in posodobitev harmoniziranih vmesnikov za poročanje in s tem povezanih harmoniziranih elementov v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor, v naslednjih 18 mesecih;

(b)

načrt razvoja skupne storitve naslavljanja do 15. avgusta 2024;

(c)

okvirne datume za posvetovanje z zadevnimi deležniki;

(d)

okvirne roke za države članice za nadaljnjo integracijo harmoniziranih vmesnikov za poročanje v nacionalna enotna okenca za pomorski sektor;

(e)

okvirne roke za Komisijo za razvoj skupne storitve naslavljanja po izvedbi harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje;

(f)

preskusna obdobja za države članice in deklarante, v katerih lahko preskusijo svojo povezavo z vsemi novimi različicami harmoniziranih vmesnikov za poročanje;

(g)

preskusna obdobja za skupno storitev obravnave;

(h)

okvirne roke za države članice in deklarante za postopno opustitev starejših različic harmoniziranih vmesnikov za poročanje.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Stroški

Splošni proračun Evropske unije krije stroške:

(a)

razvoja in vzdrževanja orodij IKT s strani Komisije in Evropske agencije za pomorsko varnost, ki podpirajo izvajanje te uredbe na ravni Unije;

(b)

promocije evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na ravni Unije, vključno med zadevnimi deležniki, in na ravni relevantnih mednarodnih organizacij.

Člen 21

Sodelovanje z drugimi sistemi ali službami za spodbujanje trgovine in prevoza

Če so bili z drugimi pravnimi akti Unije vzpostavljeni drugi sistemi ali službe za spodbujanje trgovine in prevoza, Komisija usklajuje dejavnosti, povezane s temi sistemi ali službami, da se dosežejo sinergije in preprečijo podvajanja.

Člen 22

Pregled in poročanje

Države članice spremljajo uporabo evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in o ugotovitvah poročajo Komisiji. Poročilo vključuje naslednje kazalnike:

(a)

uporabo harmoniziranega vmesniškega modula za poročanje;

(b)

uporabo grafičnega uporabniškega vmesnika;

(c)

uporabo drugih načinov poročanja, kot je navedeno v členu 7.

Države članice z uporabo predloge, ki jo pripravi Komisija, navedeno poročilo letno predložijo Komisiji.

Komisija do 15. avgusta 2027 pregleda uporabo te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor na podlagi zbranih statističnih in drugih podatkov. Poročilo o oceni po potrebi zajema oceno novih tehnologij, zaradi katerih bi se lahko harmonizirani vmesniškega modul za poročanje spremenil ali zamenjal.

Člen 23

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor za spodbujanje digitalnega prevoza in trgovine. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 25

Razveljavitev Direktive 2010/65/EU

Direktiva 2010/65/EU se razveljavi s 15. avgustom 2025.

Sklicevanje na Direktivo 2010/65/EU se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 26

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 15. avgusta 2025.

3.   Funkcionalnosti iz člena 11(2) in funkcionalnosti, ki se nanašajo na carinske obveznosti poročanja iz točke 7 dela A Priloge, začnejo učinkovati, ko bodo začeli delovati elektronski sistemi iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, ki so potrebni za uporabo teh obveznosti poročanja, v skladu z delovnim programom Komisije, določenim na podlagi členov 280 in 281 Uredbe (EU) št. 952/2013. Komisija datum, na katerega so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, objavi v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 265.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. junija 2019.

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L 283, 29.10.2010, str. 1).

(4)  Konvencija Mednarodne pomorske organizacije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL), sprejeta 9. aprila 1965 in spremenjena 8. aprila 2016, standard 1.1.

(5)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(6)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(7)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(9)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(12)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13)  Uredba (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L 57, 3.3.2017, str. 1).

(14)  „Kodeks Združenih narodov za trgovinske in prometne lokacije“.


PRILOGA

OBVEZNOSTI POROČANJA

A.   Obveznosti poročanja, ki izhajajo iz pravnih aktov Unije

Ta kategorija obveznosti poročanja zajema informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z naslednjimi določbami:

1.

Sporočanje za ladje, ki vplujejo v pristanišča držav članic in izplujejo iz njih

Člen 4 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

2.

Mejna kontrola oseb

Člen 8 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

3.

Obveščanje o nevarnem ali onesnaževalnem blagu, ki se prevaža na ladji

Člen 13 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

4.

Obveščanje o odpadkih in ostankih

Člen 6 Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).

5.

Sporočanje informacij o zaščiti

Člen 6 Uredbe (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L 129, 29.4.2004, str. 6).

Obrazec iz Dodatka k tej prilogi se uporablja za opredeljevanje podatkovnih elementov, zahtevanih na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 725/2004.

6.

Podatki o osebah na ladji

Člen 4(2) in člen 5(2) Direktive Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35).

7.

Carinske formalnosti

(a)

Formalnosti ob prihodu:

obvestilo o prihodu (člen 133 Uredbe (EU) št. 952/2013),

predložitev blaga carini (člen 139 Uredbe (EU) št. 952/2013),

deklaracija za začasno hrambo blaga (člen 145 Uredbe (EU) št. 952/2013),

carinski status blaga (členi 153 do 155 Uredbe (EU) št. 952/2013),

elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013).

(b)

Formalnosti ob odhodu:

carinski status blaga (členi 153 do 155 Uredbe (EU) št. 952/2013),

elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013),

sporočilo ob izstopu (člen 267 Uredbe (EU) št. 952/2013),

izstopna skupna deklaracija (člena 271 in 272 Uredbe (EU) št. 952/2013),

obvestilo o ponovnem izvozu (člena 274 in 275 Uredbe (EU) št. 952/2013).

8.

Varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

Člen 7 Direktive 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi harmoniziranih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L 13, 16.1.2002, str. 9).

9.

Pomorska inšpekcija države pristanišča

Člen 9 in člen 24(2) Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

10.

Statistika pomorskega prometa

Člen 3 Direktive 2009/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statističnih poročilih glede prevoza blaga in potnikov po morju (UL L 141, 6.6.2009, str. 29).

B.   Dokumenti FAL in obveznosti poročanja, ki izhajajo iz mednarodnih pravnih instrumentov

Ta kategorija obveznosti poročanja vključuje informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s konvencijo FAL in drugimi ustreznimi mednarodnimi pravnimi instrumenti.

1.

FAL 1: splošna izjava

2.

FAL 2: izjava o tovoru

3.

FAL 3: izjava o ladijskih zalogah

4.

FAL 4: izjava o osebnih predmetih članov posadke

5.

FAL 5: seznam članov posadke

6.

FAL 6: seznam potnikov

7.

FAL 7: nevarno blago

8.

Pomorska zdravstvena izjava

C.   Obveznosti poročanja, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje in zahtev

DODATEK

OBRAZEC ZA INFORMACIJE O ZAŠČITI PRED PRIHODOM LADJE ZA VSE LADJE PRED VSTOPOM V PRISTANIŠČA DRŽAV ČLANIC EU

(Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (konvencija SOLAS), pravilo 9 poglavja XI-2, in člen 6(3) Uredbe (ES) št. 725/2004)

Image 1 Besedilo slike Image 2 Besedilo slike Image 3 Besedilo slike

25.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 198/88


UREDBA (EU) 2019/1240 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 74 in 79(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 (2) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Veliko povečanje mešanih migracijskih tokov v letih 2015 in 2016 je ustvarilo pritiske na sisteme za migracije, azil in upravljanje meja. To je pomenilo izziv za Unijo in države članice, kar kaže, da je treba okrepiti politiko Unije na področju migracij, da bi dosegli usklajen in učinkovit evropski odziv.

(3)

Cilj politike Unije na področju migracij je nadomestiti nedovoljene in nenadzorovane migracijske tokove z varnimi in dobro upravljanimi potmi v okviru celovitega pristopa, katerega namen bo na vseh stopnjah zagotoviti učinkovito upravljanje migracijskih tokov v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

Spoštovanje človekovih pravic je temeljno načelo Unije. Unija je zavezana varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migracijski status, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava. Ukrepi, ki jih sprejmejo uradniki za zvezo za priseljevanje pri izvajanju te uredbe, zlasti v povezavi z ranljivimi osebami, bi morali spoštovati temeljne pravice v skladu z ustreznim mednarodnim pravom in pravom Unije, vključno s členoma 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(5)

Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje vseh vidikov politik Unije na področju priseljevanja, bi si bilo treba prizadevati za dosleden dialog in sodelovanje s ključnimi tretjimi državami izvora in tranzita migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito. Takšno sodelovanje, ki bi bilo v skladu s celovitim pristopom iz evropske agende o migracijah, bi moralo omogočiti boljše upravljanje priseljevanja, vključno z odhodi in vrnitvami, podpreti zmogljivosti za zbiranje in izmenjavo informacij, vključno o dostopu prosilcev do mednarodne zaščite in, kadar je to mogoče in relevantno, o ponovnem vključevanju, ter preprečevati nezakonito priseljevanje, tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi ter se proti temu boriti.

(6)

Orodja za zaščito vključujejo ukrepe iz globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti (GAMM). Zakonite strategije in poti priseljevanja med Unijo in tretjimi državami bi morale vključevati tudi migracije delovne sile, vizume za študente in združitev družin, brez poseganja v nacionalne pristojnosti držav članic.

(7)

Glede na vse večje potrebe po analizi in informacijah, ki podpirajo oblikovanje politik na podlagi dejstev in operativne odzive, se od uradnikov za zvezo za priseljevanje pričakuje, da s svojim vpogledom in znanjem v celoti prispevajo k oblikovanju celovite slike stanja v tretjih državah.

(8)

Kadar je to mogoče in relevantno, bi morale informacije o sestavi migracijskih tokov vključevati informacije o navedeni starosti migrantov, spolu in družini ter o mladoletnikih brez spremstva.

(9)

Napotitev sedanjih evropskih migracijskih uradnikov za zvezo v ključne tretje države izvora in tranzita, k čemur so voditelji držav in vlad pozvali v svojih sklepih s posebnega zasedanja z dne 23. aprila 2015, je bila prvi korak k razširitvi sodelovanja s tretjimi državami v zvezi z vprašanji, povezanimi z migracijami, in okrepitvi sodelovanja z uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih napotijo države članice. Na podlagi teh izkušenj bi morala Komisija načrtovati dolgoročnejše napotitve uradnikov za zvezo za priseljevanje v tretje države, da bi podprla razvoj ukrepov Unije na področju migracij, njihovo izvajanje in kar najbolj povečala njihov učinek.

(10)

Cilj te uredbe je zagotoviti boljšo koordinacijo in optimizirati uporabo mreže uradnikov za zvezo, ki jih v tretje države napotijo pristojni organi držav članic, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kadar je to ustrezno, ter Komisija in agencije Unije, da bi učinkoviteje izvajale prednostne naloge Unije za preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter s tem povezanega čezmejnega kriminala, kot sta tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, ter boja proti njima, olajšale dejavnosti za dostojanstveno in učinkovito vrnitev ter ponovni sprejem in vključevanje, prispevale k integriranemu upravljanju zunanjih meja Unije, pa tudi podprle upravljanje zakonitega priseljevanja, vključno na področju mednarodne zaščite, preselitve in ukrepov vključevanja pred odhodom, ki jih izvajajo države članice in Unija. Pri takšni koordinaciji bi bilo treba v celoti upoštevati obstoječo strukturo odločanja in poročanja med uradniki za zvezo za priseljevanje in organi, ki so jih napotili, ter med samimi uradniki za zvezo za priseljevanje.

(11)

Ta uredba temelji na Uredbi (ES) št. 377/2004 in njen cilj je zagotoviti, da bi uradniki za zvezo za priseljevanje bolje prispevali k delovanju evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, in sicer zlasti z vzpostavitvijo mehanizmov, s katerimi bi lahko države članice, Komisija in agencije Unije bolj sistematično koordinirale naloge in vloge svojih uradnikov za zvezo, napotenih v tretje države.

(12)

Glede na to, da uradnike za zvezo, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z migracijami, napotijo različni pristojni organi in da se lahko njihova pooblastila in naloge prekrivajo, bi si bilo treba ustrezno prizadevati za tesnejše sodelovanje med uradniki, ki delujejo v isti tretji državi ali regiji. Kadar Komisija ali agencije Unije uradnike za zvezo za priseljevanje napotijo na diplomatska predstavništva Unije v tretji državi, bi morali ti organizirati in podpreti mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje v tej tretji državi. Kadar je to ustrezno, se lahko te mreže razširijo na uradnike za zvezo, napotene iz držav, ki niso države članice.

(13)

Vzpostavitev trdnega mehanizma, ki zagotavlja boljšo koordinacijo in sodelovanje med vsemi uradniki za zvezo, katerih dolžnosti vključujejo obravnavo vprašanj priseljevanja, je nujna, da se kar najbolj zmanjšajo informacijske vrzeli in podvajanje dela ter se kar najbolj povečajo operativne zmogljivosti in učinkovitost. Usmerjevalni odbor bi moral zagotoviti navodila v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije, ob upoštevanju zunanjih odnosov Unije, in prejeti potrebna pooblastila, da bi zlasti lahko sprejemal dvoletne delovne programe dejavnosti mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje, se dogovarjal o prilagojenih priložnostnih dejavnostih uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki obravnavajo prednostne naloge in nove potrebe, ki še niso zajete v dvoletnih delovnih programih, razporejal sredstva za dogovorjene dejavnosti in odgovarjal za njihovo izvedbo. Niti naloge usmerjevalnega odbora niti naloge organizatorjev mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje ne bi smele posegati v pristojnosti napotitvenih organov glede nalog njihovih uradnikov za zvezo za priseljevanje. Usmerjevalni odbor bi moral pri opravljanju svojih nalog upoštevati raznolikost mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje ter stališča držav članic, ki jih najbolj zadevajo odnosi s posameznimi tretjimi državami.

(14)

Usmerjevalni odbor bi moral sestaviti in redno posodabljati seznam uradnikov za zvezo, napotenih v tretje države. Seznam bi moral vključevati informacije, povezane z lokacijo, sestavo in dejavnostmi različnih mrež, vključno s kontaktnimi podatki in povzetki dolžnosti napotenih uradnikov za zvezo za priseljevanje.

(15)

Spodbujati bi bilo treba skupno napotitev uradnikov za zvezo, da bi se povečalo operativno sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami ter zagotovil odziv na potrebe na ravni Unije, kot jih opredeli usmerjevalni odbor. S sredstvi Unije bi bilo treba podpreti skupno napotitev iz vsaj dveh držav članic ter tako spodbuditi sodelovanje in zagotoviti dodano vrednost za vse države članice.

(16)

Posebej bi bilo treba določiti, da bi lahko uradniki za zvezo za priseljevanje izvajali širše dejavnosti Unije za krepitev zmogljivosti. Takšna krepitev zmogljivosti bi morala zajemati razvoj skupnih osnovnih programov in tečajev usposabljanja pred napotitvijo, vključno na področju temeljnih pravic, v sodelovanju z ustreznimi agencijami Unije, in okrepitev operativne zmogljivosti mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje. Takšni programi usposabljanja bi morali biti neobvezni in bi morali dopolnjevati nacionalne programe, ki jih pripravijo napotitveni organi.

(17)

Z mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje se ne bi smelo podvajati delo agencij Unije in drugih instrumentov ali struktur Unije, vključno z delom lokalnih skupin za schengensko sodelovanje, ustvariti pa bi bilo treba dodano vrednost temu, kar slednje že dosegajo v smislu zbiranja in izmenjave informacij na področju priseljevanja, zlasti z osredotočenjem na operativne vidike. Te mreže bi morale delovati kot posredniki in ponudniki informacij iz tretjih držav, da bi agencije Unije podpirale pri izpolnjevanju njihovih funkcij in nalog, zlasti kadar agencije Unije še niso vzpostavile sodelovanja s tretjimi državami. Zato bi bilo treba vzpostaviti tesnejše sodelovanje med mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje in ustreznimi agencijami Unije. Uradniki za zvezo za priseljevanje bi se morali ves čas zavedati, da imajo lahko njihovi ukrepi operativne posledice za lokalne in regionalne mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje ali posledice za njihov ugled. Uradniki za zvezo za priseljevanje bi zato morali pri izvajanju svojih nalog ravnati v skladu s tem.

(18)

Organi držav članic bi morali zagotoviti, kadar je to ustrezno in skladno s pravom Unije in nacionalnim pravom, da se informacije, ki jih pridobijo uradniki za zvezo, napoteni v druge države članice, ter strateški in operativni analitični produkti agencij Unije v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, dostojnimi in učinkovitimi vrnitvami in ponovnim vključevanjem, čezmejno kriminaliteto ali mednarodno zaščito in preselitvijo, dejansko posredujejo uradnikom za zvezo za priseljevanje v tretjih državah ter da se informacije, ki jih zagotovijo uradniki za zvezo za priseljevanje, izmenjujejo z ustreznimi agencijami Unije; zlasti z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO), in sicer ob upoštevanju njihovih pravnih okvirov.

(19)

Da bi se informacije, ki jih zbirajo mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, uporabljale kar najbolj učinkovito, bi morale biti na voljo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov.

(20)

Informacije, ki jih zbirajo uradniki za zvezo za priseljevanje, bi se morale uporabljati za podporo izvajanja tehničnega in operativnega evropskega integriranega upravljanja meja iz Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter prispevati k razvoju in vzdrževanju nacionalnih sistemov varovanja meja v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(21)

Omogočiti bi bilo treba uporabo razpoložljivih sredstev iz Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) za podporo dejavnosti evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje in tudi skupno napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje s strani držav članic.

(22)

Vsakršna obdelava osebnih podatkov, vključno s prenosom, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Komisija in agencije Unije bi morale pri obdelavi osebnih podatkov uporabljati Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(23)

Obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe bi se morala izvajati za pomoč pri vračanju državljanov tretjih držav in olajšanje preselitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter izvajanje ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov v zvezi s sprejemom za namene zakonitih migracij ter za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njim. Zato je treba zagotoviti pravni okvir, ki priznava vlogo uradnikov za zvezo za priseljevanje na tem področju.

(24)

Uradniki za zvezo za priseljevanje morajo obdelovati osebne podatke, da omogočijo pravilno izvajanje postopkov vrnitve, uspešno izvrševanje odločb o vrnitvi ter ponovno vključevanje, kadar je to relevantno in mogoče. Za tretje države vrnitve Komisija ne sprejema pogosto sklepov o ustreznosti na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679, in pogosto te tretje države ne sklenejo ali ne nameravajo skleniti sporazuma o ponovnem sprejemu z Unijo oziroma drugače zagotoviti ustreznih zaščitnih ukrepov v smislu člena 46 Uredbe (EU) 2016/679. Kljub obsežnim prizadevanjem Unije za sodelovanje z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vrnitve, ni vedno mogoče zagotoviti, da takšne tretje države sistematično izpolnjujejo obveznost na podlagi mednarodnega prava za ponovni sprejem njihovih lastnih državljanov. S sporazumi o ponovnem sprejemu, ki so jih sklenile ali o katerih se pogajajo Unija ali države članice in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za prenos podatkov v tretje države v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679, je zato zajeto omejeno število takšnih tretjih držav. Kadar takih sporazumov ni, bi morali osebne podatke prenašati uradniki za zvezo za priseljevanje za namene izvajanja operacij vračanja Unije, in sicer v skladu s pogoji iz člena 49 Uredbe (EU) 2016/679.

(25)

Kot izjema od zahteve po sklepu o ustreznosti ali ustreznih zaščitnih ukrepih bi bilo treba dovoliti prenos osebnih podatkov organom tretjih držav na podlagi te uredbe za izvajanje politike Unije glede vračanja. Zato bi moralo biti mogoče za uradnike za zvezo za priseljevanje uporabiti odstopanje iz člena 49(1)(d) Uredbe (EU) 2016/679, ob upoštevanju pogojev iz navedenega člena za namene te uredbe, in sicer za dostojno in učinkovito vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah, v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(26)

Kadar je to v interesu zadevnih oseb, bi morali imeti uradniki za zvezo za priseljevanje možnost obdelave osebnih podatkov oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in ki bodo morda preseljene, ter oseb, ki želijo zakonito migrirati v Unijo, da bi lahko potrdili njihovo identiteto in državljanstvo. Uradniki za zvezo za priseljevanje delujejo v razmerah, v katerih je verjetno, da pridobijo pomemben vpogled v dejavnosti hudodelskih združb, vpletenih v tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi. Zato bi jim bilo treba omogočiti tudi izmenjavo osebnih podatkov, ki jih obdelujejo pri opravljanju svojih dolžnosti, z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in v okviru mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje, če so zadevni osebni podatki potrebni za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon tihotapljenja migrantov ali trgovine z ljudmi.

(27)

Cilj te uredbe je optimalna uporaba mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki jih države članice, Komisija in agencije Unije napotijo v tretje države za bolj učinkovito izvajanje prednostnih nalog Unije ob hkratnem upoštevanju nacionalnih pristojnosti držav članic. Takšne prednostne naloge Unije vključujejo zagotavljanje boljšega upravljanja migracij, da bi nedovoljene migracijske tokove nadomestile varne in dobro upravljane poti, in sicer prek celovitega pristopa, ki bi zajemal vse vidike priseljevanja, vključno s preprečevanjem tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja ter bojem proti njim. Prednostne naloge Unije so tudi lajšanje dostojanstvenih in učinkovitih vrnitev, ponovnega sprejema in vključevanja, prispevanje k integriranemu upravljanju zunanjih meja Unije ter podpiranje upravljanja zakonitega priseljevanja ali mednarodnih shem zaščite. Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov po vsej Uniji lažje dosežejo z usklajevanjem na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(28)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točk A in E člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(29)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točk A in E člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (12).

(30)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točk A in E člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14).

(31)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(32)

Združeno kraljestvo je 1. oktobra 2018 v skladu s členom 5(2) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, uradno obvestilo Svet, da ne želi sodelovati pri sprejetju te uredbe. Komisija je v skladu s členom 5(3) navedenega protokola 31. januarja 2019 predstavila predlog Sklepa Sveta o uradnem obvestilu Združenega kraljestva, da ne želi več sodelovati pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda iz Uredbe (ES) št. 377/2004. Na podlagi tega je Svet 18. februarja 2019 (15) sklenil, da se z dnem začetka veljavnosti te uredbe Sklep Sveta 2000/365/ES (16) in točka 6 Priloge I k Sklepu Sveta 2004/926/ES (17) prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v zvezi z Uredbo (ES) št. 377/2004 in njenimi morebitnimi nadaljnjimi spremembami.

(33)

Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (18).

(34)

Sodelovanje Irske pri tej uredbi v skladu s členom 6(2) Sklepa 2002/192/ES se nanaša na odgovornosti Unije za sprejemanje ukrepov za razvoj določb schengenskega pravnega reda proti organiziranju ilegalnih migracij, pri katerih sodeluje Irska.

(35)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za krepitev sodelovanja in koordinacije med uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih države članice, Komisija in agencije Unije napotijo v tretje države, z vzpostavitvijo evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje.

2.   Ta uredba ne posega v odgovornost organov držav članic, Komisije in agencij Unije, da opredelijo obseg in dodelitev nalog in potek poročanja njihovih uradnikov za zvezo za priseljevanje, ter v naloge uradnikov za zvezo za priseljevanje v okviru njihovih odgovornosti na podlagi prava, politik ali postopkov na ravni Unije in na nacionalni ravni ali na podlagi posebnih sporazumov, sklenjenih z državo gostiteljico ali mednarodnimi organizacijami.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„uradnik za zvezo za priseljevanje“ pomeni uradnika za zvezo, ki ga imenujejo in napotijo v tujino pristojni organi države članice ali Komisija ali agencija Unije, v skladu z ustrezno pravno podlago, za obravnavanje vprašanj, povezanih s priseljevanjem, ne glede na to, ali to predstavlja le del njihovih dolžnosti;

(2)

„napoten v tujino“ pomeni napoten v tretjo državo za ustrezno časovno obdobje, ki ga določi pristojni organ, v eno od naslednjih:

(a)

diplomatsko predstavništvo države članice;

(b)

pristojne organe tretje države;

(c)

mednarodno organizacijo;

(d)

diplomatsko predstavništvo Unije;

(3)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679;

(4)

„vrnitev“ pomeni vrnitev, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES.

Člen 3

Naloge uradnikov za zvezo za priseljevanje

1.   Uradniki za zvezo za priseljevanje opravljajo svoje naloge v okviru svojih pristojnosti, ki jih določijo napotitveni organi, in v skladu z določbami, vključno s tistimi o varstvu osebnih podatkov, določenimi v pravu Unije in nacionalnem pravu in vseh sporazumih ali dogovorih, sklenjenih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

2.   Uradniki za zvezo za priseljevanje opravljajo svoje naloge v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Unije in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi na področju človekovih pravic. Posebno pozornost namenijo ranljivim osebam in upoštevajo vidik spola pri migracijskih tokovih.

3.   Vsak napotitveni organ zagotovi, da uradniki za zvezo za priseljevanje vzpostavijo in ohranjajo neposredne stike s pristojnimi organi tretjih držav, vključno z lokalnimi organi, kadar je to ustrezno, in vsemi ustreznimi organizacijami, ki delujejo v tretji državi, vključno z mednarodnimi organizacijami, predvsem z namenom izvajanja te uredbe.

4.   Uradniki za zvezo za priseljevanje zbirajo informacije za uporabo na operativni ali na strateški ravni ali na obeh ravneh. Informacije iz tega odstavka se zbirajo v skladu s členom 1(2) in ne vsebujejo osebnih podatkov, brez poseganja v člen 10(2). Take informacije zajemajo zlasti naslednje zadeve:

(a)

evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja z namenom učinkovitega upravljanja migracij;

(b)

migracijske tokove, ki izvirajo iz tretje države ali prek nje potekajo, vključno s sestavo migracijskih tokov in namembnega kraja migrantov, kadar je to mogoče in relevantno;

(c)

poti, ki jih uporabljajo migracijski tokovi, ki izvirajo iz tretje države ali prek nje potekajo, da bi dosegli ozemlja držav članic;

(d)

obstoj, dejavnosti in načine delovanja hudodelskih združb, vključenih v tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi vzdolž migracijskih poti;

(e)

incidente in dogodke, ki so lahko ali lahko postanejo vzrok novih usmeritev pri migracijskih tokovih;

(f)

metode, uporabljene pri poneverjanju ali ponarejanju osebnih dokumentov in potovalnih dokumentov;

(g)

načine in sredstva za pomoč organom v tretjih državah pri preprečevanju tokov nezakonitega priseljevanja, ki izvirajo iz njihovih ozemelj ali ki skozi njih potekajo;

(h)

ukrepe pred odhodom, ki so priseljencem na voljo v državi izvora ali tretji državi gostiteljici in ki podpirajo uspešno vključitev po zakonitem prihodu v države članice;

(i)

načine in sredstva za omogočanje vrnitve ter ponovnega sprejema in vključevanja;

(j)

učinkovit dostop do zaščite, ki jo je uvedla tretja država, vključno za ranljive osebe;

(k)

obstoječe in mogoče prihodnje strategije in poti za zakonito priseljevanje med Unijo in tretjimi državami, ob upoštevanju potreb po znanjih in delovni sili v državah članicah, ter preselitve in druga orodja za zaščito;

(l)

zmogljivost, sposobnost, politične strategije, zakonodajno in pravno prakso tretjih držav in deležnikov kot je relevantno za zadeve iz točk (a) do (k), vključno glede sprejemnih centrov in centrov za pridržanje ter tamkajšnjih razmer, kadar je to mogoče in relevantno.

5.   Uradniki za zvezo za priseljevanje se usklajujejo med seboj in z zadevnimi deležniki glede zagotavljanja dejavnosti krepitve zmogljivosti organom in drugim deležnikom v tretjih državah.

6.   Uradniki za zvezo za priseljevanje lahko ob upoštevanju svojega strokovnega znanja in usposobljenosti nudijo pomoč pri:

(a)

ugotavljanju identitete in državljanstva državljanov tretjih držav in omogočanju njihove vrnitve v skladu z Direktivo 2008/115/ES, pa tudi pri njihovem ponovnem vključevanju, kadar je to relevantno in mogoče;

(b)

potrjevanju identitete oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito za namene olajšanja njihove preselitve v Uniji, vključno s tem, da se jim pred odhodom, kadar je mogoče, zagotovijo ustrezne informacije in podpora;

(c)

potrjevanju identitete in omogočanju izvajanja ukrepov Unije in nacionalnih ukrepov v zvezi s sprejemom zakonitih priseljencev;

(d)

izmenjavi informacij, pridobljenih med opravljanjem svojih dolžnosti v okviru mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje in s pristojnimi organi držav članic, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, za preprečevanje in odkrivanje nezakonitega priseljevanja ter boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

Člen 4

Obvestilo o napotitvi uradnikov za zvezo za priseljevanje

1.   Države članice, Komisija in agencije Unije obvestijo usmerjevalni odbor, ustanovljen v členu 7, o svojih načrtih za napotitev in o dejanski napotitvi uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z opisom njihovih dolžnosti ter trajanjem njihove napotitve.

Poročila o dejavnostih iz točke (c) člena 8(2) vključujejo pregled napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje.

2.   Informacije iz odstavka 1 se objavijo na varni spletno podprti platformi za izmenjavo informacij iz člena 9.

Člen 5

Vzpostavitev krajevnih ali regionalnih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje

1.   Uradniki za zvezo za priseljevanje, napoteni v iste države ali regije, se povezujejo v krajevne ali regionalne mreže za sodelovanje ter sodelujejo z uradniki za zvezo, napotenimi iz držav, ki niso države članice, kadar in ko je to ustrezno. Uradniki za zvezo za priseljevanje v okviru takih mrež v skladu s členom 1(2) zlasti:

(a)

se sestajajo redno in po potrebi;

(b)

izmenjujejo informacije in praktične izkušnje, zlasti na srečanjih in prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, določene v členu 9;

(c)

izmenjujejo informacije, kadar je to ustrezno, o izkušnjah v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite;

(d)

usklajujejo stališča, ki jih je treba sprejeti v stikih s komercialnimi prevozniki, kadar je to ustrezno;

(e)

se udeležujejo skupnih specializiranih usposabljanj, kadar je to ustrezno, vključno o temeljnih pravicah, trgovini z ljudmi, tihotapljenju migrantov, lažnih dokumentih ali dostopu do mednarodne zaščite v tretjih državah;

(f)

organizirajo sestanke za obveščanje in tečaje usposabljanja za člane diplomatskega in konzularnega osebja predstavništev držav članic v tretji državi, kadar je to ustrezno;

(g)

sprejemajo skupne pristope glede metod zbiranja in poročanja o strateško pomembnih informacijah, vključno z analizami tveganja;

(h)

vzpostavijo redne stike s podobnimi mrežami v tretji državi in v sosednih tretjih državah, kakor je ustrezno.

2.   Uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih napoti Komisija, organizirajo in podpirajo mreže iz odstavka 1. V krajih, v katere Komisija ne napoti uradnikov za zvezo za priseljevanje, mreže iz odstavka 1 organizirajo in podpirajo uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih napotijo agencije Unije. V krajih, v katere niti Komisija in niti agencije Unije ne napotijo uradnikov za zvezo za priseljevanje, mreže organizirajo uradniki za zvezo za priseljevanje, kakor se dogovorijo člani mreže.

3.   Usmerjevalni odbor je brez nepotrebnega odlašanja obveščen o imenovanju organizatorja mreže oziroma o tem, da ni bil imenovan noben organizator.

Člen 6

Skupna napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje

1.   Države članice se lahko dvostransko ali večstransko dogovorijo, da uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih država članica napoti v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, skrbijo tudi za interese ene ali več drugih držav članic.

2.   Države članice se lahko tudi dogovorijo, da si njihovi uradniki za zvezo za priseljevanje med seboj delijo nekatere naloge na podlagi svojih kompetenc in usposobljenosti.

3.   Kadar uradnika za zvezo za priseljevanje skupno napotita dve ali več držav članic, lahko te države članice prejmejo finančno podporo Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014.

Člen 7

Usmerjevalni odbor

1.   Ustanovi se usmerjevalni odbor za evropsko mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje.

2.   Usmerjevalni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, dva predstavnika Komisije, en predstavnik Evropske agencije za mejno in obalno stražo, en predstavnik Europola in en predstavnik EASO. V ta namen vsaka država članica imenuje člana usmerjevalnega odbora in namestnika, ki člana zastopa v njegovi odsotnosti. Člani usmerjevalnega odbora so imenovani zlasti na podlagi svojih zadevnih izkušenj in strokovnega znanja na področju upravljanja mrež uradnikov za zvezo.

3.   Države, ki so pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v usmerjevalnem odboru in vanj imenujejo po enega predstavnika na državo kot člani brez glasovalnih pravic. Ti predstavniki smejo izraziti stališča o vseh vprašanjih, o katerih se razpravlja, in odločitvah, ki jih sprejme usmerjevalni odbor.

Pri sprejemanju odločitev o zadevah, ki so pomembne za uradnike za zvezo za priseljevanje, napotene iz držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, usmerjevalni odbor ustrezno upošteva stališča, ki jih izrazijo predstavniki teh držav.

4.   Usmerjevalni odbor lahko na sestanke kot opazovalce povabi strokovnjake ter predstavnike nacionalnih organov, mednarodnih organizacij in ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki niso člani usmerjevalnega odbora.

5.   Usmerjevalni odbor lahko organizira tudi skupne sestanke z drugimi mrežami ali organizacijami.

6.   Usmerjevalnemu odboru predseduje predstavnik Komisije. Predsedujoči:

(a)

zagotavlja kontinuiteto dela in organizira delo usmerjevalnega odbora, vključno s podpiranjem priprave dvoletnega delovnega programa in dvoletnega poročila o dejavnostih;

(b)

svetuje usmerjevalnemu odboru pri zagotavljanju, da so skupne dejavnosti, o katerih se dogovori, dosledne in usklajene z ustreznimi instrumenti in strukturami Unije ter odražajo prednostne naloge Unije na področju migracij;

(c)

sklicuje sestanke usmerjevalnega odbora.

Da se dosežejo cilji usmerjevalnega odbora, predsedujočemu pomaga sekretariat.

7.   Usmerjevalni odbor se sestane vsaj dvakrat letno.

8.   Usmerjevalni odbor odločitve sprejema z absolutno večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

9.   Odločitve, ki jih sprejme usmerjevalni odbor, zadevni napotitveni organi sporočijo svojim uradnikom za zvezo za priseljevanje.

Člen 8

Naloge usmerjevalnega odbora

1.   Usmerjevalni odbor sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga predsedujočega v treh mesecih po prvem sestanku. Poslovnik podrobneje določa pravila glasovanja. Zlasti določa pogoje, pod katerimi lahko en član deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti.

2.   Ob upoštevanju prednostnih nalog Unije na področju priseljevanja in v okviru nalog uradnikov za zvezo za priseljevanje, kakor so opredeljene v tej uredbi, ter v skladu s členom 1(2), usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti na podlagi celovite slike stanja in analiz, ki jih zagotovijo ustrezne agencije Unije:

(a)

določi prednostne naloge in načrtuje dejavnosti s sprejetjem dvoletnega delovnega programa ter navedbo virov, potrebnih za podporo tega dela;

(b)

redno pregleduje izvajanje svojih dejavnosti, da kot je ustrezno predlaga spremembe dvoletnega delovnega programa, ter imenovanja organizatorjev mrež in napredek, ki so ga dosegle mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje pri sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah;

(c)

sprejme dvoletno poročilo o dejavnostih, ki ga pripravi predsedujoči usmerjevalnega odbora, vključno s pregledom iz drugega pododstavka člena 4(1);

(d)

pred vsakim sestankom usmerjevalnega odbora posodobi seznam napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje;

(e)

ugotavlja vrzeli v napotitvah in predstavi možnosti za napotitve uradnikov za zvezo za priseljevanje.

Usmerjevalni odbor Evropskemu parlamentu posreduje dokumente iz točk (a) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

3.   Ob upoštevanju operativnih potreb Unije na področju priseljevanja in v okviru nalog uradnikov za zvezo za priseljevanje, kakor so opredeljene v tej uredbi, ter v skladu s členom 1(2) usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti:

(a)

dogovarja se o priložnostnih dejavnostih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje;

(b)

spremlja razpoložljivost informacij med uradniki za zvezo za priseljevanje in agencijami Unije ter kadar se zahteva izdaja priporočila za potrebne ukrepe;

(c)

podpira razvoj sposobnosti uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z razvojem dopolnilnih in neobveznih skupnih osnovnih programov, tečajev usposabljanja pred napotitvijo in smernic za upoštevanje temeljnih pravic pri svojih dejavnostih s posebnim poudarkom na ranljivih osebah ter organizacijo skupnih seminarjev o zadevah iz člena 3(4), ob upoštevanju orodij za usposabljanje, ki so jih razvile ustrezne agencije Unije ali druge mednarodne organizacije;

(d)

zagotavlja, da izmenjava informacij poteka prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, kakor je določeno v členu 9.

4.   Države članice lahko za izvajanje dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 prejmejo finančno podporo Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 9

Platforma za izmenjavo informacij

1.   Za namene njihovih nalog uradniki za zvezo za priseljevanje, člani usmerjevalnega odbora in organizatorji mreže iz člena 5(2) zagotovijo, da se vse relevantne informacije in statistični podatki nalagajo in izmenjujejo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij. To platformo v dogovoru z usmerjevalnim odborom vzpostavi Komisija in jo vzdržuje.

Operativne informacije o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj strogo zaupne narave se ne izmenjujejo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij.

2.   Informacije, ki se izmenjujejo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a)

relevantne dokumente, poročila in analitična gradiva, o katerih se usmerjevalni odbor dogovori v skladu s členom 8(2) in (3);

(b)

dvoletne delovne programe, dvoletna poročila o dejavnostih ter rezultate dejavnosti in priložnostnih nalog mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje iz člena 8(2) in (3);

(c)

posodobljen seznam članov usmerjevalnega odbora;

(d)

posodobljen seznam kontaktnih podatkov uradnikov za zvezo za priseljevanje, napotenih v tretje države, vključno z njihovimi imeni, kraji napotitve in regijo pristojnosti, telefonskimi številkami in elektronskimi naslovi;

(e)

druge relevantne dokumente, povezane z dejavnostmi in odločitvami usmerjevalnega odbora.

3.   Z izjemo podatkov iz točk (c) in (d) odstavka 2 informacije, ki se izmenjujejo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, ne vsebujejo osebnih podatkov ali kakršnih koli povezav, prek katerih so takšni osebni podatki neposredno ali posredno na voljo. Dostop do podatkov iz točk (c) in (d) odstavka 2 se omeji na uradnike za zvezo za priseljevanje, člane usmerjevalnega odbora in ustrezno pooblaščeno osebje za namen izvajanja te uredbe.

4.   Evropski parlament pridobi dostop do nekaterih delov varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, kakor določi usmerjevalni odbor v svojem poslovniku ter v skladu z veljavnimi pravili in zakonodajo Unije ter nacionalnimi pravili in zakonodajo.

Člen 10

Obdelava osebnih podatkov

1.   Uradniki za zvezo za priseljevanje opravljajo svoje naloge v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu osebnih podatkov, ter tudi takšnimi pravili iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

2.   Uradniki za zvezo za priseljevanje lahko obdelujejo osebne podatke za namene nalog iz člena 3(6). Ti osebni podatki se izbrišejo, ko niso več potrebni v povezavi z nameni, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

3.   Osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu z odstavkom 2, lahko vključujejo:

(a)

biometrične ali biografske podatke, kadar so ti potrebni za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav za namene vrnitve, vključno z vsemi vrstami dokumentov, ki jih je mogoče šteti za dokaze ali dokaze prima facie o državljanstvu;

(b)

sezname potnikov za povratne lete in druge načine prevoza v tretje države;

(c)

biometrične ali biografske podatke za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav za namen sprejemanja zakonitih priseljencev;

(d)

biometrične ali biografske podatke za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, za namen preselitve;

(e)

biometrične ali biografske podatke in druge osebne podatke, ki so potrebni za ugotavljanje identitete posameznika ter za preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njima, pa tudi osebne podatke, povezane z delovanjem hudodelskih združb, uporabljenimi prevoznimi sredstvi, sodelovanjem posrednikov in finančnimi tokovi.

Podatki iz točke (e) prvega pododstavka tega odstavka se obdelujejo izključno za izvajanje nalog iz točke (d) člena 3(6).

4.   Vsa izmenjava osebnih podatkov je strogo omejena na to, kar je potrebno za namene te uredbe.

5.   Prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam na podlagi tega člena, ki jih izvajajo uradniki za zvezo za priseljevanje, se izvedejo v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 11

Konzularno sodelovanje

Ta uredba ne posega v določbe o konzularnem sodelovanju na lokalni ravni, ki jih vsebuje Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

Člen 12

Poročilo

1.   Komisija pet let po datumu sprejetja te uredbe poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.

2.   Države članice in ustrezne agencije Unije Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo poročila o uporabi te uredbe.

Člen 13

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 377/2004 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. junija 2019.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2.3.2004, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11).

(5)  Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(6)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(8)  Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(9)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(10)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(11)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(12)  Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(13)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(14)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(15)  Sklep Sveta (EU) 2019/304 z dne 18. februarja 2019 o uradnem obvestilu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, da ne želi več sodelovati pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda iz Uredbe Sveta (ES) št. 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 51, 22.2.2019, str. 7).

(16)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(17)  Sklep Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (UL L 395, 31.12.2004, str. 70).

(18)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(19)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).


PRILOGA I

Razveljavljena uredba z njeno spremembo

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004

(UL L 64, 2.3.2004, str. 1)

Uredba (EU) št. 493/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 141, 27.5.2011, str. 13)


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 377/2004

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 1(1)

Člen 2, točka (1)

Člen 1(2)

Člen 2, točka (1), končno besedilo

Člen 1(3)

Člen 2, točka (2)

Člen 1(4)

Člen 1(2)

Člen 2(1)

Člen 3(3)

Člen 2(2), uvodno besedilo

Člen 3(4), uvodno besedilo

Člen 2(2), prva alinea

Člen 3(4)(b)

Člen 2(2), druga alinea

Člen 3(4)(c)

Člen 3(1)

Člen 4(1), prvi pododstavek

Člen 4(1)

Člen 5(1)

Člen 5(1) in (2)

Člen 6(1) in (2)

Člen 7

Člen 11

Priloga I

Priloga II


25.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 198/105


UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 2019/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) vzpostavlja skupno ribiško politiko (SRP) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov.

(2)

Tehnični ukrepi so orodje, s katerimi se podpira izvajanje SRP. Vendar je ocena sedanje regulativne strukture tehničnih ukrepov pokazala, da najverjetneje ne bo izpolnila ciljev SRP in bi bilo za povečanje učinkovitosti tehničnih ukrepov treba oblikovati nov pristop, pri tem pa se osredotočiti na prilagoditev strukture upravljanja.

(3)

Treba bi bilo oblikovati okvir za ureditev tehničnih ukrepov. Ta okvir bi moral na eni strani vzpostaviti splošna pravila, ki se morajo uporabljati v vseh vodah Unije, in na drugi strani zagotoviti sprejetje tehničnih ukrepov, ki bi skozi postopek regionalizacije, uveden z Uredbo (EU) št. 1380/2013, upoštevali regionalne posebnosti ribolova.

(4)

Okvir bi moral zajemati ulov in iztovarjanje ribolovnih virov ter način uporabe ribolovnega orodja in interakcijo ribolovnih dejavnosti z morskimi ekosistemi.

(5)

Ta uredba bi se morala uporabljati za ribolovne operacije, ki jih v vodah Unije izvajajo plovila Unije in ribiška plovila tretjih držav in državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave, ter za ribiška plovila Unije, ki delujejo v najbolj oddaljenih regijah iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V zvezi z ribiškimi plovili Unije in državljani držav članic bi se moral uporabljati tudi v vodah zunaj Unije za tehnične ukrepe, sprejete za upravno območje Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).

(6)

Po potrebi bi bilo treba tehnične ukrepe uporabljati za rekreacijski ribolov, ki lahko znatno vpliva na staleže rib in lupinarjev.

(7)

Tehnični ukrepi bi morali prispevati k doseganju ciljev SRP za ribolov na ravni največjega trajnostnega donosa, zmanjšanje nenamernega ulova in odpravo zavržkov ter k doseganju dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(8)

Tehnični ukrepi bi morali z uporabo selektivnega ribolovnega orodja in ukrepi za preprečevanje nenamernega ulova zlasti prispevati k zaščiti nedoraslih organizmov ali koncentracij drstečih se morskih vrst. Tehnični ukrepi bi morali prav tako zmanjšati vpliv ribolovnega orodja na morske ekosisteme, zlasti na občutljive vrste in habitate, kjer je ustrezno vključno s spodbudami. Prispevati bi morali tudi k vzpostavitvi ukrepov za upravljanje za namene izpolnjevanja obveznosti iz Direktive Sveta 92/43/EGS (6), Direktive 2008/56/ES in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(9)

Za oceno učinkovitosti tehničnih ukrepov bi bilo treba določiti ciljne vrednosti v zvezi z ravnmi nenamernega ulova, zlasti ulova pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, in ravnmi naključnega ulova občutljivih vrst ter v zvezi s tem, v kolikšni meri so habitati morskega dna prizadeti zaradi ribolova. Te ciljne vrednosti bi morale odražati cilje SRP, okoljske zakonodaje Unije, zlasti Direktive 92/43/EGS in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter najboljše mednarodne prakse.

(10)

Za zagotovitev enotnosti glede razumevanja in izvajanja tehničnih pravil bi bilo treba opredelitve ribolovnega orodja in ribolovnih operacij iz obstoječih uredb o tehničnih ukrepih posodobiti in konsolidirati.

(11)

Prepovedati bi bilo treba določeno škodljivo ribolovno orodje ali metode, ki uporabljajo eksplozive, strupene snovi, snovi za omamljanje, električni tok, pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave, vlečno opremo in grabilce za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov in določene podvodne puške. Prepovedati bi bilo treba prodajo, razstavljanje ali ponujanje v prodajo vseh morskih vrst, ulovljenih z uporabo takšnega orodja ali metod, če so to orodje in metode prepovedane na podlagi te uredbe.

(12)

Vlečna mreža z električnim tokom bi se lahko še naprej uporabljala v prehodnem obdobju do 30. junija 2021 in pod nekaterimi strogo določenimi pogoji.

(13)

Na podlagi mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) bi bilo treba določiti nekatera skupna pravila o omejitvi uporabe vlečnega orodja in pravila o konstrukciji vreče, da se preprečijo slabe prakse, ki vodijo v neselektivni ribolov.

(14)

Da bi omejili uporabo visečih mrež, s katerimi se ribolov lahko izvaja na obsežnem območju in je zato ulov občutljivih vrst precejšen, bi bilo treba konsolidirati obstoječe omejitve za uporabo takega ribolovnega orodja.

(15)

Glede na mnenje STECF bi moral biti ribolov z mirujočimi mrežami v razdelkih ICES 3a, 6a, 6b, 7b, 7c, 7j in 7k ter podobmočjih ICES 8, 9, 10 in 12 vzhodno od 27° Z v vodah z zaznamovano globino več kot 200 m še naprej prepovedan, da se zagotovi zaščita občutljivih globokomorskih vrst, pri čemer veljajo določena odstopanja.

(16)

Pri določenih redkih vrstah rib, kot so nekatere vrste morskih psov in raž, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile ohranitev teh vrst. Za zaščito teh vrst bi bilo treba določiti splošno prepoved ribolova nanje.

(17)

Da bi se v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES zagotovila zanesljiva zaščita občutljivih morskih vrst, kot so morski sesalci, morske ptice in morski plazilci, bi morale države članice vzpostaviti ukrepe za ublažitev, da bi se zmanjšal in, kjer je mogoče, odpravil ulov teh vrst z ribolovnim orodjem.

(18)

Da bi se zagotovila neprekinjena zaščita občutljivih morskih habitatov ob obali Irske, Združenega kraljestva in okoli Azorov, Madeire in Kanarskih otokov ter v upravnem območju NEAFC, bi bilo treba ohraniti obstoječe omejitve glede uporabe pridnenega ribolovnega orodja.

(19)

Kadar se na podlagi znanstvenega mnenja odkrijejo še drugi takšni habitati, bi moralo biti mogoče za zaščito teh habitatov uvesti podobne omejitve.

(20)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba določiti najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, da bi se zagotovila zaščita nedoraslih morskih organizmov in za določitev območja obnove staležev rib ter za opredelitev najmanjših velikosti za trženje.

(21)

Treba bi bilo določiti način merjenja velikosti morskih vrst.

(22)

Države članice bi morale imeti možnost, da izvedejo pilotne projekte in tako preučijo, kako bi lahko preprečili, zmanjšali in odpravili nenamerni ulov. Kadar iz izsledkov takih projektov ali iz znanstvenega mnenja izhaja, da je nenamerni ulov precejšen, bi si morale države članice prizadevati za uvedbo tehničnih ukrepov za zmanjšanje takega ulova.

(23)

Ta uredba bi morala določiti osnovne standarde za vsak morski bazen. Ti osnovni standardi izhajajo iz obstoječih tehničnih ukrepov ter upoštevajo mnenja STECF in deležnikov. Ti standardi bi morali vključevati osnovne velikosti mrežnega očesa za vlečno orodje in mirujoče mreže, najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, zaprta ali omejena območja in ukrepe ohranjanja narave za ublažitev ulova občutljivih vrst na določenih območjih ter vse ostale obstoječe ukrepe za posamezne regije.

(24)

Države članice bi morale imeti možnost, da v skladu s postopkom regionalizacije, določenim z Uredbo (EU) št. 1380/2013, pripravijo skupna priporočila za ustrezne tehnične ukrepe, ki se razlikujejo od teh osnovnih standardov, pri čemer upoštevajo znanstvene dokaze.

(25)

Takšni regionalni tehnični ukrepi bi morali ustvariti vsaj takšne koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so zlasti glede vzorcev izkoriščanja in ravni zagotovljene zaščite za občutljive vrste in habitate najmanj enakovredne koristim, ki jih ustvarjajo osnovni standardi.

(26)

Pri pripravi skupnih priporočil v zvezi z lastnostmi orodja glede na velikosti in vrsto, pri katerem je velikost mrežnega očesa drugačna od osnovnega standarda, bi morale regionalne skupine držav članic zagotoviti, da ti ukrepi zagotavljajo najmanj podobne ali boljše selektivnosti od osnovnih orodij.

(27)

Pri pripravi skupnih priporočil v zvezi z omejenimi območji za zaščito nedoraslih organizmov ali koncentracije drstečih se organizmov, bi morale regionalne skupine držav članic v skupnih priporočilih opredeliti cilje, geografski obseg in trajanje zapor ter omejitve glede orodja ter ureditev nadzora in spremljanja.

(28)

Pri pripravi skupnih priporočil v zvezi z najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja bi morale regionalne skupine držav članic zagotoviti, da se doseže cilj SRP, in sicer zagotoviti zaščito nedoraslih morskih organizmov, hkrati pa preprečiti izkrivljanje konkurence na trgu in zagotoviti, da rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ne bi bilo mogoče tržiti.

(29)

Z regionalizacijo bi bilo treba predvideti možnost, da se kot dodatni ukrep za zaščito občutljivih vrst, nedoraslih organizmov ali koncentracij drstečih se organizmov vzpostavi zapora v realnem času v povezavi z določbami o spremembi ribolovnega območja. Pogoje za uvedbo takšnih območij, vključno z geografskim obsegom in trajanjem zapor, ter ureditve nadzora in spremljanja bi bilo treba določiti v ustreznih skupnih priporočilih.

(30)

Na podlagi ocene učinkov inovativnega orodja bi se lahko v skupna priporočila regionalnih skupin držav članic vključila uporaba ali razširitev uporabe takega inovativnega orodja. Uporaba inovativnega ribolovnega orodja ne bi smela biti dovoljena, kadar znanstvena ocena pokaže, da bi njihova uporaba bistveno negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.

(31)

Pri pripravi skupnih priporočil v zvezi z zaščito občutljivih vrst in habitatov bi morale regionalne skupine držav članic imeti možnost, da oblikujejo dodatne ukrepe za ublažitev, da bi se zmanjšali učinki ribolova na take vrste in habitate. Kadar je iz znanstvenih dokazov razvidno, da je stanje ohranjenosti občutljivih vrst in habitatov resno ogroženo, bi morale države članice uvesti dodatne omejitve glede konstrukcije in načina uporabe določenega ribolovnega orodja ali celo popolno prepoved njegove uporabe na zadevnem območju. Zlasti bi se take omejitve lahko uporabljale v zvezi z uporabo visečih mrež, s katerimi je na določenih območjih že prišlo do precejšnega ulova občutljivih vrst.

(32)

Uredba (EU) št. 1380/2013 dovoljuje, da se za izvajanje obveznosti iztovarjanja oblikujejo začasni načrti o zavržkih, v primerih, kadar za ribištvo ni večletnih načrtov. Kot del takih načrtov bi morala biti dovoljena uvedba tehničnih ukrepov, ki so strogo povezani z izvajanjem obveznosti iztovarjanja in katerih namen je povečati selektivnost in čim bolj zmanjšati nenamerni ulov.

(33)

Obstajati bi morala možnost izvedbe pilotnih projektov za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov. Taki projekti bi lahko vključevali odstopanja od pravil o velikosti mrežnega očesa iz te uredbe, kolikor prispevajo k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz te uredbe.

(34)

V to uredbo bi bilo treba vključiti nekatere določbe o tehničnih ukrepih, ki jih sprejme NEAFC.

(35)

Da ne bi ovirale znanstvenega raziskovanja ali neposrednega obnavljanja in prenašanja staležev, se tehnični ukrepi iz te uredbe ne bi smeli uporabljati za operacije, ki bodo morda potrebne za izvajanje takšnih dejavnosti. Zlasti če je za ribolovne operacije za namene znanstvenega raziskovanja potrebno takšno odstopanje od tehničnih ukrepov na podlagi te uredbe, bi morali zanje veljati ustrezni pogoji.

(36)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejetjem nekaterih ukrepov v zvezi z rekreacijskim ribolovom, omejitvami za vlečno orodje, občutljivimi vrstami in habitati, seznamom rib in lupinarjev, za katere je prepovedan usmerjeni ribolov, opredelitvijo usmerjenega ribolova, pilotnimi projekti o popolnem dokumentiranju ulova in zavržkov ter tehničnimi ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih, pa tudi v zvezi z najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, velikostmi mrežnega očesa, območji zaprtja in drugimi tehničnimi ukrepi v določenih morskih bazenih, ukrepih za ublažitev za občutljive vrste ter seznamom vrst ključnih referenčnih staležev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(37)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo specifikacij naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev vlečnega orodja ali za omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja; opredelitvijo specifikacije selektivne naprave, pritrjene na opredeljeno osnovno orodje; opredelitvijo specifikacij vlečne mreže z električnim tokom; opredelitvijo omejitev glede konstrukcije orodja ter ukrepov za nadzor in spremljanje, ki jih sprejme država članice zastave; ter opredelitvijo pravila o ukrepih za nadzor in spremljanje, ki jih sprejme država članica zastave, kadar se uporablja mirujoče orodje na globini med 200 in 600 m, o ukrepih za nadzora in spremljanje, ki jih je treba sprejeti za določena zaprta ali omejena območja, in o lastnostih signalizacije in naprav, ki se uporabljajo za odvračanje kitov in delfinov od mirujočih mrež, in metod, ki se uporabljajo za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic, morskih plazilcev in želv. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(38)

Do 31. decembra 2020 in nato vsako tretje leto bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in glede na oceno, ki jo izvede STECF. V tem poročilu bi bilo treba oceniti, v kolikšni meri so tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevali k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz te uredbe.

(39)

Za namen navedenega poročila bi se lahko kot referenčno orodje za dolgoročno spremljanje napredka pri doseganju obstoječega cilja SRP, in sicer zmanjšati nenamerni ulov, uporabili ustrezni kazalniki selektivnosti, kot je znanstveni koncept dolžine optimalne selektivnosti (length of optimal selectivity = Lopt). V tem smislu ti kazalniki niso zavezujoče ciljne vrednosti, temveč orodja za spremljanje, ki se lahko uporabijo kot podlaga za razprave ali odločitve na regionalni ravni. Kazalnike in vrednosti za njihovo uporabo bi morala predložiti ustrezna znanstvena telesa, in sicer za več ključnih referenčnih staležev, in kazalniki bi morali upoštevati tudi mešani ribolov in velik prirast populacije. Komisija bi lahko te kazalnike vključila v poročilo o izvajanju te uredbe. Seznam ključnih referenčnih staležev bi moral vključevati pridnene vrste, ki se upravljajo prek omejitev ulova, pri čemer se upošteva relativni pomen iztovarjanja, zavržkov in pomembnosti ribištva v vsakem morskem bazenu.

(40)

Poročilo Komisije bi se moralo sklicevati tudi na mnenje ICES o doseženem napredku ali vplivu inovativnega orodja. Poročilo bi moralo oceniti koristi za morske ekosisteme, občutljive habitate in selektivnost ali negativne učinke nanje.

(41)

Na podlagi poročila Komisije, kadar obstajajo dokazi na regionalni ravni, da cilji in ciljne vrednosti niso bili doseženi, bi morale države članice v tej regiji predložiti načrt s korektivnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev in ciljnih vrednosti. Komisija bi morala na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlagati morebitne potrebne spremembe te uredbe.

(42)

Zaradi številnih in pomembnih sprememb, ki jih je treba uvesti, bi bilo treba uredbe Sveta (ES) št. 894/97 (11), (ES) št. 850/98 (12), (ES) št. 2549/2000 (13), (ES) št. 254/2002 (14), (ES) št. 812/2004 (15) in (ES) št. 2187/2005 (16) razveljaviti.

(43)

Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 (17) in (ES) št. 1224/2009 (18) ter Uredbo (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(44)

Na Komisijo je trenutno preneseno pooblastilo za sprejemanje in spremembo tehničnih ukrepov na regionalni ravni na podlagi uredb (EU) 2016/1139 (19), (EU) 2018/973 (20), (EU) 2019/472 (21) in (EU) 2019/1022 (22). Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnih načrtov za Baltsko morje, Severno morje, zahodne vode in zahodno Sredozemlje. Da bi se pojasnilo področje uporabe posameznih pooblastil in določilo, da morajo delegirani akti, sprejeti na podlagi pooblastil iz navedenih uredb, izpolnjevati določene zahteve iz te uredbe, bi bilo treba zaradi pravne varnosti navedene uredbe spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa tehnične ukrepe v zvezi z:

(a)

ulovom in iztovarjanjem morskih bioloških virov;

(b)

načinom uporabe ribolovnega orodja ter

(c)

vplivom ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije in državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave, v ribolovnih območjih iz člena 5 in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, v vodah Unije.

2.   Členi 7, 10, 11 in 12 se uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov. V primerih, kadar ima rekreacijski ribolov v posamezni regiji znaten vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi spremeni to uredbo tako, da določi, da se ustrezne določbe člena 13 ali delov A ali C prilog V do X uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov.

3.   Ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 25 in 26, se tehnični ukrepi iz te uredbe ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene:

(a)

znanstvenih preiskav in

(b)

neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih vrst.

Člen 3

Cilji

1.   Tehnični ukrepi kot orodje, s katerim se podpira izvajanje SRP, prispevajo k ciljem SRP iz določb člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki se uporabljajo.

2.   Tehnični ukrepi zlasti prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

(a)

optimizirati vzorce izkoriščanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih organizmov in koncentracij drstečih se morskih bioloških virov;

(b)

zagotoviti, da se naključni ulov občutljivih morskih vrst, vključno z vrstami, navedenimi v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES, ki je posledica ribolova, čim bolj zmanjša, in kjer je možno, odpravi, da ne ogroža stanja ohranjenosti teh vrst;

(c)

zagotoviti, vključno z ustreznimi spodbudami, da se negativni okoljski vplivi ribolova na morske habitate čim bolj zmanjšajo;

(d)

vzpostaviti ukrepe za upravljanje ribištva za namene skladnosti z direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES in 2008/56/ES, zlasti za dosego dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, in z Direktivo 2009/147/ES.

Člen 4

Ciljne vrednosti

1.   Cilj tehničnih ukrepov je zagotoviti, da:

(a)

se ulov morskih vrst pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 čim bolj zmanjša;

(b)

naključni ulov morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic ter drugih nekomercialno izkoriščanih vrst ne presega ravni, ki jih določajo zakonodaja Unije in mednarodni sporazumi, ki so za Unijo zavezujoči;

(c)

so okoljski vplivi ribolovnih dejavnosti na habitate morskega dna skladni s točko (j) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Napredek pri doseganju teh ciljnih vrednosti se pregleda v okviru postopka poročanja iz člena 31.

Člen 5

Opredelitev ribolovnih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje geografske opredelitve ribolovnih območij:

(a)

„Severno morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES (23) 2a in 3a ter v podobmočju ICES 4;

(b)

„Baltsko morje“ pomeni vode Unije v razdelkih ICES 3b, 3c in 3d;

(c)

„severozahodne vode“ pomeni vode Unije v podobmočjih ICES 5, 6 in 7;

(d)

„jugozahodne vode“ pomeni podobmočja ICES 8, 9 in 10 (vode Unije) ter območja CECAF (24) 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode Unije);

(e)

„Sredozemsko morje“ pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5°36′ Z;

(f)

„Črno morje“ pomeni vode geografskega podobmočja 29 GFCM, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(g)

„vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku“ pomeni vode okoli Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika ter otokov Mayotte, Reunion in Saint-Martin pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice;

(h)

„upravno območje NEAFC“ pomeni vode območja Konvencije NEAFC, ki segajo preko voda ribolovne jurisdikcije pogodbenic, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(i)

„območje Sporazuma GFCM“ pomeni Sredozemsko morje in Črno morje ter sosednje vode, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1343/2011.

Člen 6

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„vzorec izkoriščanja“ pomeni, kako je ribolovna umrljivost porazdeljena glede na starostni in velikostni profil staleža;

(2)

„selektivnost“ pomeni količinsko izraženo verjetnost ulova morskih bioloških virov določene velikosti in/ali vrste;

(3)

„usmerjeni ribolov“ pomeni ribolovni napor, usmerjen na določeno vrsto ali skupino vrst, in je lahko dodatno opredeljen na regionalni ravni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 27(7) te uredbe;

(4)

„dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje morskih voda, kakor je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;

(5)

„stanje ohranjenosti vrste“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na zadevno vrsto in lahko dolgoročno učinkujejo na porazdelitev in številčnost njenih populacij;

(6)

„stanje ohranjenosti habitata“ pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove tipične vrste, ki lahko dolgoročno učinkujejo na naravno porazdelitev, strukturo in delovanje ter dolgoročno preživetje njegovih tipičnih vrst;

(7)

„občutljivi habitat“ pomeni habitat, katerega stanje ohranjenosti, vključno z obsegom in stanjem (strukturo in delovanjem) njegovih biotskih in nebiotskih sestavnih delov, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljivi habitati vključujejo zlasti tipe habitatov iz Priloge I in habitate vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS, habitate vrst iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES, habitate, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES, in ranljive morske ekosisteme, kakor so opredeljeni v točki (b) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008 (27);

(8)

„občutljiva vrsta“ pomeni vrsto, katere stanje ohranjenosti, vključno z njenim habitatom, porazdelitvijo, velikostjo populacije ali stanjem populacije, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljive vrste vključujejo zlasti vrste iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS, vrste, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, in vrste, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja iz Direktive 2008/56/ES;

(9)

„male pelagične vrste“ pomeni vrste, kot so skuša, atlantski sled, šur, sardon, sardela, sinji mol, srebrenke, papalina in merjaščevka;

(10)

„svetovalni sveti“ pomeni skupine deležnikov, ustanovljene v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(11)

„vlečna mreža“ pomeni ribolovno orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiškimi plovili in je sestavljeno iz mreže, zadaj zaključene z vrečo;

(12)

„vlečno orodje“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke, strgače in podobno orodje, ki jih eno ali več ribiških plovil ali kateri koli drug mehanski sistem aktivno potopi v vodo;

(13)

„pridnena vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo na morskem dnu ali blizu njega;

(14)

„pridnena vlečna mreža za vleko v paru“ pomeni pridneno vlečno mrežo, ki jo vlečeta dve plovili hkrati, vsako po eno stran vlečne mreže. Vodoravna odprtina vlečne mreže se vzdržuje z razdaljo med ploviloma, ki vlečeta ribolovno orodje;

(15)

„pelagična vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo v srednji globini;

(16)

„vlečna mreža z gredjo“ pomeni orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z gredjo, krilom ali podobno napravo;

(17)

„vlečna mreža z električnim tokom“ pomeni vlečno mrežo, ki za ribolov morskih bioloških virov uporablja električni tok;

(18)

„danska potegalka“ ali „škotska potegalka“ pomeni obkroževalno in vlečno orodje, ki se upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalni vrvi), ki usmerjata ribe proti odprtini potegalke. Gre za orodje iz mrežnega materiala, ki je po obliki podobno pridneni vlečni mreži;

(19)

„obalne potegalke“ pomeni obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in vlečejo proti obali, saj se upravljajo z obale ali s plovila, ki je privezano ali zasidrano na obali;

(20)

„obkroževalne mreže“ pomeni mreže, s katerimi se ribe lovijo tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj. Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne;

(21)

„zaporna plavarica“ ali „krožne mreže“ pomeni vsako obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se stisne in zapre;

(22)

„strgače“ pomeni orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača) za nabiranje školjk, polžev ali spužev; sestavljene so iz mrežne vreče ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo za vlečno orodje;

(23)

„mirujoče mreže“ pomeni vse vrste zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež, ki so pritrjene na morsko dno, v katere ribe priplavajo in se zapletejo ali omrežijo v mrežni material;

(24)

„viseča mreža“ pomeni mrežo, ki jo na vodni gladini ali na določeni globini pod njo držijo plovci in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, na katero je pripeta. Opremljena je lahko z napravami za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja;

(25)

„zabodna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz enega samega kosa mreže, ki v vodi stoji navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov;

(26)

„zapletna mreža“ pomeni mirujočo mrežo, ki jo sestavlja stena iz mrežnega materiala, obešenega na vrvi, zaradi česar je ohlapnejša kot zabodna mreža;

(27)

„trislojna mreža“ pomeni mirujočo mrežo iz več slojev mrežnega materiala z dvema zunanjima slojema z velikimi mrežnimi očesi, med katerima je sloj z majhnimi mrežnimi očesi;

(28)

„kombinirana trislojna in zabodna mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;

(29)

„parangal“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različne dolžine, na katero so v presledkih, prilagojenih ciljni vrsti, pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s trnki. Glavna vrv je s sidrom pritrjena bodisi vodoravno na dno ali blizu dna bodisi navpično ali pa lahko plava na površini;

(30)

„vrše in košare“ pomeni pasti v obliki kletk ali košar z enim ali več vhodov, ki so namenjene lovu rakov, školjk ali rib, ki se nastavijo na morsko dno ali obesijo nad njim;

(31)

„ročna ribiška vrvica“ pomeni posamično ribiško vrvico z eno ali več vabami ali trnki z vabami;

(32)

„andrejev križ“ pomeni grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna nabira na primer školjke ali rdeče korale;

(33)

„vreča“ pomeni zadnji del vlečne mreže, ki je valjaste oblike z obsegom, ki je vsepovsod enak, ali zožene oblike. Lahko je sestavljena iz ene ali več ploskev (kosov mrežnega materiala), ki so pritrjene ena na drugo vzdolž svojih stranic, in lahko vključuje podaljšek, sestavljen iz ene ali več ploskev, ki so nameščene tik pred samo mrežo;

(34)

„velikost mrežnega očesa“ pomeni:

(i)

za pletene mreže: najdaljšo razdaljo med dvema nasprotnima vozloma v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto;

(ii)

za brezvozelne mreže: notranjo razdaljo med nasprotnima spojema v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto po najdaljši mogoči osi;

(35)

„kvadratasto mrežno oko“ pomeni štirikotno mrežno oko, sestavljeno iz dveh sklopov vzporednih stranic iste nominalne dolžine, pri čemer je en sklop vzporeden vzdolžni osi mreže, medtem ko je drugi nanjo pravokoten;

(36)

„rombasto mrežno oko“ pomeni mrežno oko, sestavljeno iz štirih stranic enake dolžine, pri katerem sta dve diagonali mrežnega očesa pravokotni, ena pa je vzporedna vzdolžni osi mreže;

(37)

„T90“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke ali podobno vlečno orodje, ki ima vrečo in podaljšek iz mrežnega materiala s pletenimi rombastimi mrežnimi očesi, obrnjen za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke;

(38)

„izhodno okno Bacoma“ pomeni izhodno ploščo iz brezvozelnega mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, pritrjeno na zgornjo ploskev vreče s spodnjim robom največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče;

(39)

„sejalna mreža“ pomeni kos mrežnega materiala, pritrjen na celoten obseg vlečne mreže za kozice pred mrežo ali podaljškom, ki se zoži v konico, kjer je pritrjena na spodnjo plast vlečne mreže za kozice. Kjer se sejalna mreža in vreča združita, se zareže izstopna odprtina, ki omogoča pobeg vrstam ali osebkom, ki so preveliki, da bi šli skozi sito, kozice pa lahko skozi sito prehajajo v vrečo;

(40)

„globina“ pomeni vsoto višine mrežnih očes (vključno z vozli) v mreži, kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo vrv;

(41)

„čas ribolova“ ali „čas potopitve“ pomeni obdobje od prve namestitve orodja v vodo do popolnega dviga orodja na krov ribiškega plovila;

(42)

„senzorji za spremljanje orodja“ pomeni daljinske elektronske senzorje, ki se namestijo na ribolovno orodje za spremljanje ključnih parametrov uspešnosti, kot sta razdalja med širilkami ali volumen ulova;

(43)

„vrv z utežmi“ pomeni vrv s trnki z vabami in dodanimi utežmi, da hitreje potone in se tako skrajša čas izpostavljenosti morskim pticam;

(44)

„zvočne odvračalne naprave“ pomeni naprave, s katerimi se vrste, kot so morski sesalci, z oddajanjem zvočnih signalov odvračajo od ribolovnega orodja;

(45)

„vrvi za odganjanje ptic“ (imenovane tudi plašilne vrvi) pomeni vrvi s trakovi, ki se ob uporabi trnkov z vabami vlečejo z visoke točke blizu krme ribiškega plovila, da se morske ptice odganjajo stran od trnkov;

(46)

„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila osebkov, ki so na voljo za ribolov, in/ali da bi okrepili naravno prirast;

(47)

„prenašanje“ pomeni postopek, s katerim človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v območja z ustaljenimi populacijami te vrste;

(48)

„kazalnik uspešnosti glede selektivnosti“ pomeni referenčno orodje za dolgoročno spremljanje napredka pri doseganju cilja SRP, to je zmanjšati nenamerni ulov;

(49)

„podvodna puška“ pomeni pnevmatsko ali mehansko ročno puško za podvodni ribolov, s katero se izstreli sulica;

(50)

„dolžina optimalne selektivnosti (length of optimal selectivity = Lopt)“ pomeni povprečno dolžino ulova, izhajajočo iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ki optimizira rast osebkov v staležu.

POGLAVJE II

SKUPNI TEHNIČNI UKREPI

ODDELEK 1

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedana uporaba

Člen 7

Prepovedano ribolovno orodje in prepovedane metode

1.   Pri ribolovu ali nabiranju morskih vrst je prepovedano uporabljati naslednje metode:

(a)

toksične ali korozivne snovi ali snovi za omamljanje;

(b)

električni tok, razen za vlečne mreže z električnim tokom, ki so dovoljene le na podlagi posebnih določb iz dela D Priloge V;

(c)

eksplozive;

(d)

pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave;

(e)

vlečno opremo za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(f)

andrejeve križe in podobne grabilce za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;

(g)

vse vrste projektilov, z izjemo tistih, ki se uporabljajo za usmrtitev tunov, ujetih v kletke ali pasti, ročnih sulic in podvodnih pušk, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov brez akvalunge, od zore do mraka;

2.   Ne glede na člen 2 se ta člen uporablja za plovila Unije v mednarodnih vodah in vodah tretjih držav, razen če pravila, sprejeta s strani večstranskih ribiških organizacij na podlagi dvostranskih ali večstranskih dogovorov ali s strani tretje države, izrecno določajo drugače.

ODDELEK 2

Splošne omejitve glede orodja in pogojev njegove uporabe

Člen 8

Splošne omejitve uporabe vlečnega orodja

1.   Za namene prilog V do XI velikost mrežnega očesa vlečnega orodja, kakor je določena v navedenih prilogah, pomeni minimalno velikost mrežnega očesa katerega koli dela vreče ali katerega koli podaljška, ki se nahaja na krovu ribiškega plovila in je pritrjen na katero koli vlečno mrežo oziroma primeren za pritrditev nanjo. Ta odstavek se ne uporablja za naprave iz mrežnega materiala, ki se uporabljajo za pritrditev senzorjev za spremljanje orodja ali kadar se uporabljajo skupaj z napravami za izločanje rib in želv. V delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 15, se lahko določijo nadaljnja odstopanja za izboljšanje selektivnosti glede velikosti ali vrste za morske vrste.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za trgače. Vendar med katerim koli potovanjem, kadar so strgače na krovu, velja naslednje:

(a)

prepovedano je pretovarjati morske organizme;

(b)

v Baltskem morju je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 85 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke in/ali Furcellaria lumbricalis.

(c)

v vseh drugih morskih bazenih, razen v Sredozemskem morju, kjer se uporablja člen 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006, je prepovedano obdržati na krovu ali iztovoriti katero koli količino morskih organizmov, razen če vsaj 95 % žive teže morskih organizmov predstavljajo školjke, polži in spužve.

Točki (b) in (c) tega odstavka se ne uporabljata za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Tak nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

3.   Če eno ali več ribiških plovil istočasno vleče več kakor eno mrežo, morajo imeti vse mreže enako nominalno velikost mrežnega očesa. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, s katerimi se odstopa od tega odstavka, kadar uporaba več mrež z različnimi velikostmi mrežnega očesa prinaša koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so vsaj enakovredne koristim obstoječih načinov ribolova.

4.   Prepovedano je uporabljati katero koli napravo, ki zamaši ali kako drugače dejansko zmanjša velikost mrežnega očesa vreče ali katerega koli dela vlečnega orodja, ter na krovu imeti katero koli tako napravo, ki je zasnovana posebej za ta namen. Ta odstavek ne izključuje uporabe posebnih naprav, ki se uporabljajo za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev vlečnega orodja ali omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za specifikacijo vreč in naprav iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih mnenjih in lahko opredelijo:

(a)

omejitve debeline niti;

(b)

omejitve obsega vreče;

(c)

omejitve uporabe mrežnih materialov;

(d)

strukturo in pritrditev vreče;

(e)

dovoljene naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter

(f)

dovoljene naprave za omejitev pobega ulova.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Člen 9

Splošne omejitve uporabe mirujočih mrež in visečih mrež

1.   Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati eno ali več visečih mrež, katerih posamična ali skupna dolžina presega 2,5 km.

2.   Prepovedana je uporaba visečih mrež za ribolov vrst, naštetih v Prilogi III.

3.   Ne glede na odstavek 1 je v Baltskem morju prepovedano imeti na krovu ali uporabljati viseče mreže.

4.   Prepovedana je uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež za ribolov naslednjih vrst:

(a)

belega tuna (Thunnus alalunga),

(b)

tuna (Thunnus thynnus),

(c)

kostanjevke (Brama brama),

(d)

mečarice (Xiphias gladius),

(e)

morskih psov naslednjih vrst ali družin: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; vseh vrst iz družin Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko naključni ulov v Sredozemskem morju največ treh osebkov vrst morskega psa iz navedenega odstavka obdrži na krovu ali iztovori, če te vrste niso zaščitene na podlagi prava Unije.

6.   Prepovedano je uporabljati kakršno koli stoječo zabodno mrežo, zapletno mrežo ali trislojno mrežo na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.

7.   Ne glede na odstavek 6 tega člena:

(a)

se uporabijo posebna odstopanja iz točke 6.1 dela C Priloge V, točke 9.1 dela C Priloge VI in točke 4.1 dela C Priloge VII, kadar je zaznamovana globina med 200 in 600 m;

(b)

se v Sredozemskem morju dovoli uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 200 m.

ODDELEK 3

Zaščita občutljivih vrst in habitatov

Člen 10

Prepovedane vrste rib in lupinarjev

1.   Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati ribe ali lupinarje iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, razen v primerih, ko so odstopanja odobrena na podlagi člena 16 navedene direktive.

2.   Poleg vrst iz odstavka 1 je za plovila Unije prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo vrste, naštete v Prilogi I, ali vrste, katerih ribolov je prepovedan na podlagi drugih pravnih aktov Unije.

3.   Če so ujete naključno, se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo nazaj v morje, razen za namene znanstvenega raziskovanja naključno ubitih osebkov v skladu z veljavnim pravom Unije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi se spremeni seznam iz Priloge I, kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje navaja, da je treba ta seznam spremeniti.

5.   Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1) in lahko upoštevajo mednarodne sporazume v zvezi z zaščito občutljivih vrst.

Člen 11

Ulov morskih ptic, morskih sesalcev in morskih plazilcev

1.   Prepovedan je ulov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje morskih sesalcev ali morskih plazilcev iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS in vrst morskih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES.

2.   Ko so ujete, se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati osebke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti naključno, kolikor je ta dejavnost potrebna za pomoč pri regeneraciji posameznih živali in za znanstveno raziskovanje naključno ubitih osebkov, če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej v celoti obveščeni čim prej po ulovu in v skladu z veljavnim pravom Unije.

4.   Država članica lahko na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, sprejme ukrepe za ublažitev ali omejitve uporabe določenega orodja. Takšni ukrepi čim bolj zmanjšajo in po možnosti odpravijo ulov vrst iz odstavka 1 tega člena, so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in so vsaj enako strogi kot tehnični ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi prava Unije.

5.   Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 4(1). Države članice za namene nadzora obvestijo druge zadevne države članice o določbah, sprejetih v skladu z odstavkom 4 tega člena. Prav tako objavijo ustrezne informacije o takih ukrepih.

Člen 12

Zaščita občutljivih habitatov, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi

1.   Znotraj zadevnih območij iz Priloge II je prepovedano uporabljati ribolovno orodje iz navedene priloge.

2.   Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje priporoča spremembo seznama območij iz Priloge II, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in postopkom iz člena 11(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se ustrezno spremeni Priloga II. Pri sprejemanju takšnih sprememb Komisija posebno pozornost nameni ublažitvi negativnih posledic premika ribolovnih dejavnosti na druga občutljiva območja.

3.   Kadar so taki habitati iz odstavka 1 ali drugi občutljivi habitati, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, lahko navedena država članica v skladu s postopkom iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 vzpostavi zaprta območja ali druge ohranitvene ukrepe za zaščito takšnih habitatov. Takšni ukrepi so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter so vsaj enako strogi kot ukrepi iz prava Unije.

4.   Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (c) člena 4(1).

ODDELEK 4

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Člen 13

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

1.   Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja morskih vrst, navedene v delu A prilog V do X k tej uredbi, se uporabljajo za namen:

(a)

zagotavljanja zaščite nedoraslih morskih organizmov v skladu s členom 15(11) in (12) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

določitve območij obnove staležev rib v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

opredelitve najmanjših velikosti za trženje v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

2.   Velikost morskih vrst se izmeri v skladu s Prilogo IV.

3.   Kadar je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskih vrst, za osebek ne sme veljati, da je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, če je velikost, izmerjena s katero koli od navedenih metod, enaka ali večja od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.

4.   Jastogi, rarogi ter školjke in polži, ki spadajo v katero koli vrsto, za katero je najmanjša referenčna velikost ohranjanja določena v prilogi V, VI ali VII se smejo obdržati na krovu le celi in se smejo izkrcati le celi.

ODDELEK 5

Ukrepi za zmanjšanje zavržkov

Člen 14

Pilotni projekti za preprečevanje nenamernega ulova

1.   Države članice lahko brez poseganja v člen 14 Uredbe (EU) št. 1380/2013 izvajajo pilotne projekte, s katerimi raziščejo metode za preprečevanje, čim večje zmanjšanje in odpravo nenamernega ulova. Ti pilotni projekti upoštevajo mnenja ustreznih svetovalnih svetov in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih.

2.   Kadar iz rezultatov teh pilotnih študij ali drugih znanstvenih mnenj izhaja, da je nenamerni ulov precejšen, si zadevne države članice prizadevajo uvesti tehnične ukrepe za zmanjšanje takega nenamernega ulova v skladu členom 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE III

REGIONALIZACIJA

Člen 15

Regionalni tehnični ukrepi

1.   Tehnični ukrepi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so določeni v naslednjih prilogah:

(a)

v Prilogi V za Severno morje;

(b)

v Prilogi VI za severozahodne vode;

(c)

v Prilogi VII za jugozahodne vode;

(d)

v Prilogi VIII za Baltsko morje;

(e)

v Prilogi IX za Sredozemsko morje;

(f)

v Prilogi X za Črno morje;

(g)

v Prilogi XI za vode Unije v Indijskem oceanu in zahodnem Atlantiku;

(h)

v Prilogi XIII za občutljive vrste.

2.   Zaradi upoštevanja regionalnih posebnosti zadevnih ribolovov se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, s katerimi se spremenijo, nadomestijo, razveljavijo ali se določi odstopanje od tehničnih ukrepov, določenih v prilogah iz odstavka 1 tega člena, tudi pri izvajanju obveznosti iztovarjanja v okviru člena 15(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Komisija takšne delegirane akte sprejme na podlagi skupnega priporočila, predloženega v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in v skladu z ustreznimi členi poglavja III te uredbe.

3.   Za namen sprejetja takih delegiranih aktov lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje 24 mesecev in nato 18 mesecev po vsaki predložitvi poročila iz člena 31(1) te uredbe. Taka priporočila lahko predložijo tudi takrat, ko se jim to zdi potrebno.

4.   Tehnični ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2 tega člena:

(a)

so namenjeni doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 te uredbe;

(b)

so namenjeni doseganju ciljev in spoštovanju pogojev iz drugih zadevnih aktov Unije, sprejetih na področju SRP, zlasti večletnih načrtov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

so skladni z načeli dobrega upravljanja, določenimi v členu 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

ustvarijo vsaj takšne koristi za ohranjanje morskih bioloških virov, ki so zlasti glede vzorcev izkoriščanja in ravni zagotovljene zaščite za občutljive vrste in habitate najmanj enakovredne ukrepom iz odstavka 1. Upošteva se tudi morebitni vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.

5.   Uporaba pogojev v zvezi s specifikacijo velikosti mrežnega očesa iz člena 27 in dela B prilog V do XI ne povzroči poslabšanja standardov selektivnosti, zlasti v smislu povečanja ulova nedoraslih organizmov, ki obstajajo 14. avgusta 2019, njen namen pa je doseči cilje in ciljne vrednosti iz členov 3 in 4.

6.   Države članice v skupnih priporočilih, predloženih z namenom sprejetja ukrepov iz odstavka 2, zagotovijo znanstvene dokaze v podporo sprejetju teh ukrepov.

7.   Komisija lahko od STECF zahteva, da oceni skupna priporočila iz odstavka 2.

Člen 16

Selektivnost ribolovnega orodja glede na vrsto in velikost

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z lastnostmi orodja glede na velikost in vrste, zagotovi znanstveni dokaz, da ti ukrepi za določeno vrsto ali kombinacijo vrst zagotavljajo vsaj enako selektivnost kot orodje iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI.

Člen 17

Zaprta ali omejena območja za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom C prilog V do VIII in X ter delom B Priloge XI ali za uvedbo novih zaprtih ali omejenih območij, vsebuje naslednje elemente v zvezi s takšnimi zaprtimi ali omejenimi območji:

(a)

cilj zapore;

(b)

geografski obseg in trajanje zapore;

(c)

omejitve posebnega orodja ter

(d)

ureditev nadzora in spremljanja.

Člen 18

Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z delom A prilog V do X, spoštuje cilj zagotovitve zaščite nedoraslih morskih organizmov.

Člen 19

Zapore v realnem času in določbe o spremembi ribolovnega območja

1.   Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z vzpostavitvijo zapor v realnem času z namenom zagotovitve zaščite občutljivih vrst ali koncentracij nedoraslih organizmov, drstečih se rib ali lupinarjev, vsebuje naslednje elemente:

(a)

geografski obseg in trajanje zapore;

(b)

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede zapora;

(c)

uporabo visoko selektivnega orodja, ki omogoča dostop do sicer zaprtih območij, ter

(d)

ureditev nadzora in spremljanja.

2.   Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z določbami o spremembi ribolovnega območja, vsebuje:

(a)

vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede obveznost spremembe ribolovnega območja;

(b)

razdaljo od predhodnega mesta ribolova, na katero se mora plovilo oddaljiti.

Člen 20

Inovativno ribolovno orodje

1.   Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z uporabo inovativnega ribolovnega orodja v določenem morskem bazenu, vsebuje oceno verjetnega vpliva uporabe tega orodja na ciljne vrste ter na občutljive vrste in habitate. Zadevne države članice zberejo ustrezne podatke za tako oceno.

2.   Uporaba inovativnega ribolovnega orodja ni dovoljena, kadar ocene iz odstavka 1 kažejo, da bo njihova uporaba znatno negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.

Člen 21

Ukrepi ohranjanja narave

Skupno priporočilo, predloženo z namenom sprejetja ukrepov iz člena 15(2) v zvezi z zaščito občutljivih vrst in habitatov, lahko zlasti:

(a)

vsebuje sezname občutljivih vrst in habitatov, ki so na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najbolj ogroženi zaradi ribolovnih dejavnosti v zadevni regiji;

(b)

poleg ukrepov iz Priloge XIII določa uporabo dodatnih ali alternativnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova vrst iz člena 11;

(c)

zagotavlja informacije o učinkovitosti obstoječih ukrepov za ublažitev in ureditvah spremljanja;

(d)

opredeljuje ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšali učinki ribolovnega orodja na občutljive habitate;

(e)

določa omejitve glede načina uporabe določenega orodja ali uvaja popolno prepoved uporabe določenega ribolovnega orodja na območju, na katerem takšno orodje ogroža stanje ohranjenosti vrst iz členov 10 in 11, ki se nahajajo na zadevnem območju, ali druge občutljive habitate.

Člen 22

Regionalni ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih

1.   Ko države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev tehničnih ukrepov v začasnih načrtih o zavržkih iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, lahko ta priporočila med drugim vsebujejo naslednje elemente:

(a)

specifikacije ribolovnega orodja in pravila o njegovi uporabi;

(b)

specifikacije sprememb ribolovnega orodja ali uporabe selektivnih naprav za izboljšanje selektivnosti glede na velikost ali vrsto;

(c)

omejitve ali prepovedi uporabe določenega ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;

(d)

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja;

(e)

odstopanja, sprejeta na podlagi člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti nedoraslih organizmov ali koncentracij drstečih se vrst rib ali lupinarjev.

Člen 23

Pilotni projekti za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da bi se ta uredba dopolnila z opredelitvijo pilotnih projektov za oblikovanje sistema popolnega dokumentiranja ulova in zavržkov na podlagi merljivih ciljev in ciljnih vrednosti za namene upravljanja ribolova, ki temelji na rezultatih.

2.   Pilotni projekti iz odstavka 1 lahko odstopajo od ukrepov iz dela B prilog V do XI za določeno področje in za največ eno leto, če je mogoče dokazati, da ti pilotni projekti prispevajo k doseganju ciljev in ciljnih vrednosti iz členov 3 in 4 in zlasti da je njihov namen izboljšati selektivnost zadevnega ribolovnega orodja ali prakse ali drugače zmanjšati njihov vpliv na okolje. To enoletno obdobje se lahko pod enakimi pogoji podaljša za dodatno leto. Omejeno je na največ 5 % plovil, namenjenih tej ribolovni dejavnosti, na državo članico.

3.   Kadar države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev pilotnih projektov iz odstavka 1, zagotovijo znanstvene dokaze, ki podpirajo sprejetje teh ukrepov. Ta skupna priporočila oceni STEFC ter oceno objavi. Države članice v šestih mesecih po zaključku projekta Komisiji predložijo poročilo z rezultati in podrobno oceno sprememb selektivnosti in drugih okoljskih vplivov.

4.   STECF oceni poročilo iz odstavka 3. V primeru, če je prispevek novega orodja ali prakse k doseganju cilja iz odstavka 2 ocenjen pozitivno, lahko Komisija predloži predlog v skladu s PDEU, ki dopušča splošno uporabo tega orodja ali prakse. Ocena STECF se objavi.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z določitvijo tehničnih specifikacij sistema za popolno dokumentiranje ulova in zavržkov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 24

Izvedbeni akti

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

(a)

specifikacije selektivnih naprav, pritrjenih na orodje iz dela B prilog V do IX;

(b)

podrobna pravila glede specifikacij ribolovnega orodja iz dela D Priloge V zvezi z omejitvami glede konstrukcije orodja in ukrepi nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave;

(c)

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave v zvezi z uporabo orodja iz točke 6 dela C Priloge V, točke 9 dela C Priloge VI in točke 4 dela C Priloge VII;

(d)

podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki se sprejmejo za zaprta ali omejena območja iz točke 2 dela C Priloge V ter točk 6 in 7 dela C Priloge VI;

(e)

podrobna pravila o lastnostih signalizacije in uporabe zvočnih odvračalnih naprav iz dela A Priloge XIII;

(f)

podrobna pravila o zasnovi in uporabi vrvi za odganjanje ptic in obteženih vrvi iz dela B Priloge XIII;

(g)

podrobna pravila o specifikacijah izhodne naprave za želve iz dela C Priloge XIII.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s členom 30(2).

POGLAVJE IV

ZNANSTVENE RAZISKAVE, NEPOSREDNO OBNAVLJANJE IN PRENAŠANJE STALEŽEV

Člen 25

Znanstvena raziskava

1.   Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se opravljajo za znanstvene raziskave ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

ribolovne operacije se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice zastave;

(b)

Komisijo in države članice, ki imajo suverenost ali jurisdikcijo nad vodami, v katerih se izvajajo ribolovne operacije (v nadaljnjem besedilu: obalna država članica), se vsaj dva tedna vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij, pri čemer se navedejo udeležena plovila in znanstvene raziskave, ki se bodo izvajale;

(c)

plovila, ki opravljajo ribolovne operacije, imajo veljavno dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(d)

če obalna država članica tako zahteva od države članice zastave, mora kapitan plovila med izvajanjem ribolovnih operacij vzeti na krov opazovalca iz obalne države članice, razen če to iz varnostnih razlogov ni mogoče;

(e)

ribolovne operacije, ki jih izvajajo komercialna plovila za namen znanstvene preiskave, so časovno omejene. Ko v ribolovnih operacijah, ki jih izvajajo komercialna plovila za namene znanstvene raziskave, sodeluje več kot šest komercialnih plovil, država članica zastave Komisijo obvesti najmanj tri mesece vnaprej in po potrebi zaprosi za mnenje STECF, ki potrdi, ali je ta raven udeležbe znanstveno utemeljena; če iz mnenja STECF izhaja, da raven udeležbe znanstveno ni utemeljena, zadevna država članica ustrezno spremeni pogoje, pod katerimi se opravlja znanstvena raziskava;

(f)

v primeru vlečne mreže z električnim tokom morajo plovila, ki izvajajo znanstveno raziskavo, upoštevati poseben znanstveni protokol, ki je del znanstvenega raziskovalnega načrta, ki ga je pregledal ali potrdil ICES ali STECF, pa tudi sistem za spremljanje, nadzor in ocenjevanje.

2.   Morske vrste, ulovljene za namene iz odstavka 1 tega člena, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo za prodajo, pod pogojem, da so vštete v kvote v skladu s členom 33(6) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in, kadar je ustrezno:

(a)

so skladne z najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz prilog IV do X k tej uredbi ali

(b)

se prodajo za namene, ki niso neposredna prehrana ljudi.

Člen 26

Neposredno obnavljanje in prenašanje staležev

1.   Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo samo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja morskih organizmov, če se navedene operacije izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali držav članic, ki imajo neposredni interes za upravljanje.

2.   Kadar se neposredno obnavljanje ali prenašanje izvaja v vodah druge države članice ali držav članic, se Komisijo in vse te države članice vsaj 20 koledarskih dni vnaprej obvesti o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij.

POGLAVJE V

POGOJI V ZVEZI Z SPECIFIKACIJO VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA

Člen 27

Pogoji v zvezi z specifikacijo velikosti mrežnega očesa

1.   Odstotki ulova iz prilog V do VIII pomenijo največji odstotek vrst, ki je dovoljen za izpolnitev pogojev v zvezi z določeno velikostjo mrežnega očesa iz teh prilog. Taki odstotki ne posegajo v obveznost iztovarjanja ulova iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Odstotki ulova se izračunajo kot delež žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju.

3.   Odstotki ulova iz odstavka 2 se lahko izračunajo na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

4.   Za namen tega člena se ekvivalentna teža celotnega škampa dobi tako, da se teža škampovih repov pomnoži s tri.

5.   Države članice lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izdajo dovoljenja za ribolov za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in ki za ribolovne dejavnosti uporabljajo posebne velikosti mrežnega očesa iz prilog V do XI. Taka dovoljenja lahko začasno prekličejo ali odvzamejo, če ugotovijo, da plovilo ne izpolnjuje določenih odstotkov ulova iz prilog V do VIII.

6.   Ta člen ne posega v Uredbo (ES) št. 1224/2009.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da bi dodatno opredelila pojem „neposredni ribolov“ za zadevne vrste iz dela B prilog V do X in dela A Priloge XI. V ta namen zadevne države članice z neposrednim upravljalnim interesom za zadevni ribolov vsakršno skupno priporočilo prvič predložijo najpozneje 15. avgusta 2020.

POGLAVJE VI

TEHNIČNI UKREPI V UPRAVNEM OBMOČJU NEAFC

Člen 28

Tehnični ukrepi v upravnem območju NEAFC

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo v upravnem območju NEAFC, so določeni v Prilogi XII.

POGLAVJE VII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 14. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo posamezne države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(2), člena 8(3), člena 10(4), člena 12(2), člena 15(2), člena 23(1) in (5), člena 27(7) in člena 31(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Pregled in poročanje

1.   Do 31. decembra 2020 in nato vsako tretje leto predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in ocene, ki jo izvede STECF. V tem poročilu se oceni, v kolikšni meri tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 in ciljnih vrednosti iz člena 4. To poročilo se sklicuje tudi na mnenje ICES o doseženem napredku ali o učinku uporabe inovativnega orodja. Poročilo oceni koristi ali negativne učinke na morske ekosisteme, občutljive habitate in selektivnost.

2.   Poročilo iz odstavka 1 tega člena med drugim vsebuje oceno prispevka tehničnih ukrepov k optimizaciji vzorcev izkoriščanja, kot je določeno v točki (a) člena 3(2). V ta namen lahko poročilo vsebuje med drugim kot kazalnik učinkovitosti glede selektivnosti za ključne referenčne staleže za vrste, navedene v Prilogi XIV, dolžino optimalne selektivnosti (Lopt), in sicer v primerjavi s povprečno dolžino ulovljenih rib za vsako leto, ki se upošteva.

3.   Kadar to poročilo vsebuje dokaze, da na regionalni ravni cilji niso bili doseženi, države članice v tej regiji v dvanajstih mesecih po predložitvi poročila iz odstavka 1 predložijo načrt z ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev in ciljnih vrednosti.

4.   Komisija lahko na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlaga potrebne spremembe te uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi člena 15 in v skladu s členom 29, da se spremeni seznam vrst iz Priloge XIV.

Člen 32

Spremembe Uredbe (ES) št. 1967/2006

Uredba (ES) št. 1967/2006 se spremeni:

(a)

členi 3, 8 do 12, 14, 15, 16 in 25 se črtajo;

(b)

priloge II, III in IV se črtajo.

Sklicevanja na črtane člene in priloge se štejejo za sklicevanja na ustrezne določbe te uredbe.

Člen 33

Spremembe Uredbe (ES) št. 1224/2009

V poglavju IV Uredbe (ES) št. 1224/2009 se naslov IV spremeni:

(a)

oddelek 3 se črta;

(b)

doda se naslednji oddelek:

Oddelek 4

Predelava na krovu in pelagični ribolov

Člen 54a

Predelava na krovu

1.   Na krovu ribiškega plovila je prepovedano izvajati kakršno koli fizično ali kemično predelavo rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali pretovarjanje ulova rib v takšne namene.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a)

predelavo ali pretovarjanje drobovja ali

(b)

proizvajanje surimija na krovu ribiške ladje.

Člen 54b

Omejitve glede ravnanja z ulovom in izpuščanja za plovila za pelagični ribolov

1.   Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 mm.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 mm. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 mm v premeru.

2.   Plovilom za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedano izpuščati ribe pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.

3.   Kapitan plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki so jih potrdili pristojni organi države članice zastave in ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in izpuščanje za plovila za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.

Člen 54c

Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme

1.   Na krovu ribiškega plovila je prepovedano prevažati ali uporabljati opremo, ki lahko samodejno sortira atlantskega sleda, skušo ali šura po velikosti ali spolu.

2.   Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:

(a)

plovilo na krovu sočasno ne prevaža ali uporablja niti vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 70 milimetrov, niti ene ali več zapornih plavaric ali podobnega ribolovnega orodja ali

(b)

je celoten ulov, ki ga je mogoče zakonito obdržati na krovu:

(i)

shranjen v zamrznjenem stanju;

(ii)

so presortirane ribe zamrznjene takoj po sortiranju in se nobena presortirana riba ne vrne v morje ter

(iii)

je oprema vgrajena in nameščena na plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne omogoča vračanja morskih vrst v morje.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena lahko vsako plovilo, ki se mu dovoli ribolov v Baltskem morju, Beltih ali Øresundu, prevaža samodejno sortirno opremo v Kattegatu, če je bilo izdano dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7. V dovoljenju za ribolov so določene vrste, območja, časovna obdobja in vsi drugi zahtevani pogoji, ki veljajo za uporabo in prevoz sortirne opreme na krovu.

4.   Ta člen se ne uporablja za Baltsko morje.“

Člen 34

Sprememba Uredbe (EU) št. 1380/2013

V členu 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.   Pri vrstah, za katere ne velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1, se ulov vrst, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ne obdrži na krovu, pač pa se ga nemudoma vrne v morje, razen če se uporabi kot živa vaba.“

Člen 35

Sprememba Uredbe (EU) 2016/1139

V Uredbi (EU) 2016/1139 se člen 8 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede naslednjih tehničnih ukrepov, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (*1):

(*1)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022. Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 36

Spremembe Uredbe (EU) 2018/973

V Uredbi (EU) 2018/973 se člen 9 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, kolikor niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (*2):

(*2)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022. Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 37

Sprememba Uredbe (EU) 2019/472

V Uredbi (EU) 2019/472 se člen 9 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (*3):

(*3)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022. Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 38

Sprememba Uredbe (EU)2019/1022

V Uredbi (EU) 2019/1022 se člen 13 spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

(*4)  Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.“

Člen 39

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 389, 21.10.2016, str. 67.

(2)  UL C 185, 9.6.2017, str. 82.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. junija 2019.

(4)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(5)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(6)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(7)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(8)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(9)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 894/97 z dne 29. aprila 1997 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov (UL L 132, 23.5.1997, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 2549/2000 z dne 17. novembra 2000 o dodatnih tehničnih ukrepih za obnovitev staleža trsk v Irskem morju (območje ICES VIIa) (UL L 292, 21.11.2000, str. 5).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 254/2002 z dne 12. februarja 2002 o vzpostavitvi ukrepov, ki se v letu 2002 uporabljajo za ohranitev staležev trske v Irskem morju (razdelek ICES VIIa) (UL L 41, 13.2.2002, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(19)  Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).

(20)  Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(21)  Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1).

(22)  Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi uredbe (EU) št. 508/2014 (UL L 172, 26.6.2019, str. 1).

(23)  Razdelki ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(24)  Območja CECAF (vzhodni srednji Atlantik ali glavno ribolovno območje 34) so opredeljena v Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(25)  Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

(26)  Uredba (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2791/1999 (UL L 348, 31.12.2010, str. 17).

(27)  Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (UL L 201, 30.7.2008, str. 8).

(28)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).


PRILOGA I

PREPOVEDANE VRSTE

Vrste, katere je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo, kakor je določeno v členu 10(2):

(a)

naslednje vrste pilarjev v vseh vodah Unije:

(i)

ostrozobi pilar (Anoxypristis cuspidata);

(ii)

škratji pilar (Pristis clavata);

(iii)

drobnozobi pilar (Pristis pectinata);

(iv)

pilar (Pristis pristis);

(v)

zeleni pilar (Pristis zijsron);

(b)

morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias) v vseh vodah;

(c)

gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(d)

Alfredova manta (Manta alfredi) v vseh vodah Unije;

(e)

manta (Manta birostris) v vseh vodah Unije;

(f)

naslednje vrste mant iz rodu Mobula v vseh vodah Unije:

(i)

vražja manta (Mobula mobular);

(ii)

mala gvinejska manta (Mobula rochebrunei);

(iii)

japonska manta (Mobula japanica);

(iv)

gladkorepa manta (Mobula thurstoni);

(v)

dolgoroga manta (Mobula eregoodootenkee);

(vi)

Munkova manta (Mobula munkiana);

(vii)

srpastokrila manta (Mobula tarapacana);

(viii)

kratkokrila manta (Mobula kuhlii);

(ix)

mala vražja manta (Mobula hypostoma);

(g)

norveška kljunata raža (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES 6a, 6b, 7a, 7b, 7c, 7e, 7f, 7g, 7h in 7k;

(h)

bela raža (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES 6–10;

(i)

goslaši (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES 1–10 in 12;

(j)

sklat (Squatina squatina) v vseh vodah Unije;

(k)

atlantski losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES 1, 2 in 4–10 (vode Unije);

(l)

nosata ozimica (Coregonus oxyrinchus) v razdelku ICES 4b (vode Unije);

(m)

jadranski jeseter (Acipenser naccarii) in atlantski jeseter (Acipenser sturio) v vodah Unije;

(n)

samice raroga (Palinurus spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus) v Sredozemskem morju, razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev;

(o)

morski datelj (Lithophaga lithophaga), leščur (Pinna nobilis) in zavrtača (Pholas dactylus) v vodah Unije v Sredozemskem morju;

(p)

diadema (Centrostephanus longispinus).


PRILOGA II

ZAPRTA OBMOČJA ZA ZAŠČITO OBČUTLJIVIH HABITATOV

Za namene člena 12 se uporabljajo naslednje omejitve ribolovnih dejavnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

DEL A

Severozahodne vode

1.

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih ali podobnih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

 

Belgica Mound Province:

51°29,4′ S, 11°51,6′ Z

51°32,4′ S, 11°41,4′ Z

51°15,6′ S, 11°33,0′ Z

51°13,8′ S, 11°44,4′ Z

51°29,4′ S, 11°51,6′ Z

 

Hovland Mound Province:

52°16,2′ S, 13°12,6′ Z

52°24,0′ S, 12°58,2′ Z

52°16,8′ S, 12°54,0′ Z

52°16,8′ S, 12°29,4′ Z

52°04,2′ S, 12°29,4′ Z

52°04,2′ S, 12°52,8′ Z

52°09,0′ S, 12°56,4′ Z

52°09,0′ S, 13°10,8′ Z

52°16,2′ S, 13°12,6′ Z

 

Severozahodna Plitvina ježevcev (območje I):

53°30,6′ S, 14°32,4′ Z

53°35,4′ S, 14°27,6′ Z

53°40,8′ S, 14°15,6′ Z

53°34,2′ S, 14°11,4′ Z

53°31,8′ S, 14°14,4′ Z

53°24,0′ S, 14°28,8′ Z

53°30,6′ S, 14°32,4′ Z

 

Severozahodna Plitvina ježevcev (območje II):

53°43,2′ S, 14°10,8′ Z

53°51,6′ S, 13°53,4′ Z

53°45,6′ S, 13°49,8′ Z

53°36,6′ S, 14°07,2′ Z

53°43,2′ S, 14°10,8′ Z

 

Jugozahodna Plitvina ježevcev:

51°54,6′ S, 15°07,2′ Z

51°54,6′ S, 14°55,2′ Z

51°42,0′ S, 14°55,2′ Z

51°42,0′ S, 15°10,2′ Z

51°49,2′ S, 15°06,0′ Z

51°54,6′ S, 15°07,2′ Z

2.

Vsa plovila za pelagični ribolov, ki izvajajo ribolov v območjih, kot so opisana v točki 1:

so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

imajo na krovu izključno ribolovno orodje za pelagični ribolov;

štiri ure vnaprej obvestijo irski center za spremljanje ribištva (Irish Fisheries Monitoring Centre), kakor je opredeljen v točki 15 člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, hkrati pa ga obvestijo o količinah rib, obdržanih na krovu;

imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območjih, opisanih v točki 1;

vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil;

irski center za spremljanje ribištva obvestijo o izplutju iz območja, hkrati pa tudi o količinah rib, obdržanih na krovu, in

imajo na krovu vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče od 16 do 79 mm.

3.

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba vseh pridnenih ali podobnih vlečnih mrež:

Darwin Mounds:

59°54′ S, 6°55′ Z

59°47′ S, 6°47′ Z

59°37′ S, 6°47′ Z

59°37′ S, 7°39′ Z

59°45′ S, 7°39′ Z

59°54′ S, 7°25′ Z

DEL B

Jugozahodne vode

1.   El Cachucho

1.1

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba pridnenih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:

44°12′ S, 5°16′ Z

44°12′ S, 4°26′ Z

43°53′ S, 4°26′ Z

43°53′ S, 5°16′ Z

44°12′ S, 5°16′ Z

1.2

Plovila, ki so v letih 2006, 2007 in 2008 izvajala usmerjeni ribolov tabinje belice (Phycis blennoides) s pridnenimi parangali, lahko nadaljujejo ribolov na območju južno od 44°00,00′ S, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

1.3

Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje za ribolov, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz točke 1.1.

2.   Madeira in Kanarski otoki

V naslednjih območjih je prepovedana uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

27°00′ S, 19°00′ Z

26°00′ S, 15°00′ Z

29°00′ S, 13°00′ Z

36°00′ S, 13°00′ Z

36°00′ S, 19°00′ Z

3.   Azori

V naslednjih območjih se prepove uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja:

36°00′ S, 23°00′ Z

39°00′ S, 23°00′ Z

42°00′ S, 26°00′ Z

42°00′ S, 31°00′ Z

39°00′ S, 34°00′ Z

36°00′ S, 34°00′ Z


PRILOGA III

SEZNAM VRST, KI JIH JE PREPOVEDANO LOVITI Z VISEČIMI MREŽAMI

Beli tun: Thunnus alalunga

Tun: Thunnus thynnus

Veleoki tun: Thunnus obesus

Črtasti tun: Katsuwonus pelamis

Palamida: Sarda

Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares

Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus

Pegasti tun: Euthynnus spp.

Južni tun: Thunnus maccoyii

Fregatni trupec: Auxis spp.

Kostanjevke: Brama rayi

Jadrovnice: Tetrapturus spp.; Makaira spp.

Pahljačaste mečarice: Istiophorus spp.

Mečarice: Xiphias gladius

Paščuke: Scomberesox spp.; Cololabis spp.

Delfinke: Coryphaena spp.

Morski psi: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae

Glavonožci: vse vrste


PRILOGA IV

MERJENJE VELIKOSTI MORSKEGA ORGANIZMA

1.

Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.

2.

Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2, kot:

dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša ali

celotna dolžina, od vrha čelne kosti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.

V primeru ločenih škampovih repov: od prednjega roba prvega navzočega člena repa do zadnjega roba telzona brez ščetin. Rep je treba meriti na hrbtni strani, ko je plosk in neraztegnjen.

3.

Velikost jastogov (Homarus gammarus) iz Severnega morja, razen Skaggeraka ali Kattegata, se meri, kakor je prikazano na sliki 3, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša.

4.

Velikost jastoga (Homarus gammarus) iz Skagerraka ali Kattegata se meri, kakor je prikazano na sliki 3:

kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do središčne točke hrbtnega roba koša, ali

kot celotno dolžino, od vrha čelne kosti do zadnjega roba telzona brez ščetin.

5.

Velikost raroga (Palinurus spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha čelne kosti do središčne točke hrbtnega roba koša.

6.

Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

7.

Velikost morskega pajka (Maja squinado) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 6, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.

8.

Velikost velike rakovice (Cancer pagurus) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 7, kot največjo širino koša, merjeno pravokotno na vzdolžno os koša.

9.

Velikost blatark (Buccinum spp.) se meri, kakor je prikazano na sliki 8, kot dolžino lupine.

10.

Velikost mečaric (Xiphias gladius) se meri tako, kakor je prikazano na sliki 9, kot dolžino od spodnje čeljusti do repne plavuti.

Slika 1 Vrste rib

Image 4

Slika 2 Škamp

(Nephrops norvegicus)

Image 5

Slika 3 Jastog

(Homarus gammarus)

Image 6

Slika 4 Rarogi

(Palinurus spp.)

Image 7

Slika 5 Školjke

Image 8

Slika 6 Morski pajek

(Maja squinado)

Image 9

Slika 7 Velika rakovica

(Cancer pagurus)

Image 10

Slika 8 Blatarke

(Buccinum spp.)

Image 11

Slika 9 Mečarica

(Xiphias gladius)

Image 12

PRILOGA V

SEVERNO MORJE (1)

DEL A

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

Vrsta

Severno morje

Trska (Gadus morhua)

35 cm

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)

30 cm

Saj (Pollachius virens)

35 cm

Polak (Pollachius pollachius)

30 cm

Oslič (Merluccius merluccius)

27 cm

Krilati rombi (Lepidorhombus spp.)

20 cm

Morski listi (Solea spp.)

24 cm

Morska plošča (Pleuronectes platessa)

27 cm

Mol (Merlangius merlangus)

27 cm

Leng (Molva molva)

63 cm

Modri leng (Molva dypterygia)

70 cm

Škamp (Nephrops norvegicus)

celotna dolžina 85 mm dolžina koša 25 mm repi škampa 46 mm

Skuša (Scomber spp.)

30 cm (5)

Atlantski sled (Clupea harengus)

20 cm (5)

Šuri (Trachurus spp.)