1.   V skladu s tem sporazumom se v dvostranskih odnosih med Kneževino Lihtenštajn in posamezno državo članico uporabljajo členi 1 do 24, člen 25(1) ter členi 26 do 32 in 34 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

2.   V skladu s tem sporazumom se v dvostranskih odnosih med Kneževino Lihtenštajn in posamezno državo članico uporabljajo členi 1 do 19 in člen 21 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ razen točke 1 poglavja 4 te priloge.

3.   V dvostranskih odnosih med državami članicami in Kneževino Lihtenštajn se uporabljajo tudi izjave, ki so jih države članice podale v skladu s sklepoma Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ.

4.   V skladu s tem sporazumom se v dvostranskih odnosih med Kneževino Lihtenštajn in posamezno državo članico uporabljajo členi 1 do 5 in člen 6(1) Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti.

1.   Da bi se zagotovila čim bolj poenotena uporaba in razlaga določb iz člena 1, pogodbenici neprestano spremljata razvoj sodne prakse Sodišča Evropske unije in pristojnih sodišč Kneževine Lihtenštajn, ki se nanaša na te določbe. V ta namen se vzpostavi mehanizem za zagotavljanje rednega sporočanja take sodne prakse.

2.   Kneževina Lihtenštajn lahko predloži spise ali pisne ugotovitve Sodišču Evropske unije v primerih, kadar mu sodišče države članice v predhodno odločanje predloži vprašanje o razlagi katere koli določbe iz člena 1.

1.   Kadar je treba spremeniti določbe iz člena 1, Evropska unija čim prej obvesti Kneževino Lihtenštajn in zbere njene morebitne pripombe.

2.   Evropska unija uradno obvesti Kneževino Lihtenštajn o kakršni koli spremembi določb iz člena 1 takoj po sprejetju spremembe.

Kneževina Lihtenštajn se neodvisno odloči o tem, ali bo sprejela vsebino spremembe in ali jo bo izvajala v svojem notranjem pravnem redu. Ta odločitev se uradno sporoči Evropski uniji v treh mesecih od datuma uradnega obvestila iz prvega pododstavka.

3.   Če vsebina spremembe lahko zavezuje Kneževino Lihtenštajn šele po tem, ko so izpolnjene ustavne zahteve, Kneževina Lihtenštajn o tem obvesti Evropsko unijo ob prejemu njenega uradnega obvestila. Kneževina Lihtenštajn nemudoma pisno obvesti Evropsko unijo o izpolnitvi vseh ustavnih zahtev. Kadar se referendum ne zahteva, se uradno obvestilo pošlje takoj po izteku referendumskega roka. Če pa se referendum zahteva, ima Kneževina Lihtenštajn za svoje uradno obvestilo na voljo največ 18 mesecev od datuma uradnega obvestila Evropske unije. Od datuma, ko naj bi za Kneževino Lihtenštajn začela veljati sprememba, do takrat, ko Kneževina Lihtenštajn izda uradno obvestilo, da so ustavne zahteve izpolnjene, Kneževina Lihtenštajn, če je mogoče, začasno uporablja vsebino spremembe.

4.   Če Kneževina Lihtenštajn vsebine spremembe ne sprejme, se ta sporazum začasno preneha uporabljati. Skliče se srečanje pogodbenic, da bi se proučile vse druge možnosti za ohranitev dobrega delovanja tega sporazuma, vključno z možnostjo priznavanja enakosti zakonodaj. Začasna prekinitev se razveljavi takoj, ko Kneževina Lihtenštajn uradno obvesti, da sprejme spremembo, ali če se pogodbenici dogovorita, da bosta ta sporazum ponovno začeli uporabljati.

5.   Če se v šestih mesecih po začasni prekinitvi pogodbenici ne dogovorita, da bosta ta sporazum ponovno začeli uporabljati, se ta preneha uporabljati.

6.   Odstavka 4 in 5 tega člena se ne uporabljata za spremembe poglavij 3, 4 ali 5 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ ali člena 17 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ, za katere je Kneževina Lihtenštajn Evropsko unijo uradno obvestila, da ne sprejme spremembe, in je za svoje nasprotovanje navedla razloge. V tem primeru in brez poseganja v člen 10 tega sporazuma se v dvostranskih odnosih med Kneževino Lihtenštajn in posamezno državo članico še naprej uporabljajo zadevne določbe v njihovi prejšnji različici.

1.   Kneževina Lihtenštajn lahko še naprej uporablja dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o čezmejnem sodelovanju z državami članicami, ki veljajo na datum, na katerega je sklenjen ta sporazum, če so taki sporazumi ali dogovori skladni s cilji tega sporazuma. Kneževina Lihtenštajn uradno obvesti Evropsko unijo o vseh takih sporazumih ali dogovorih, ki jih bo še naprej uporabljala.

2.   Kneževina Lihtenštajn lahko po začetku veljavnosti tega sporazuma sklepa ali uveljavlja dodatne dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore o čezmejnem sodelovanju z državami članicami, če ti sporazumi ali dogovori omogočajo razširitev ciljev tega sporazuma. Kneževina Lihtenštajn uradno obvesti Evropsko unijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih v treh mesecih po njihovem podpisu, o sporazumih ali dogovorih, ki so bili podpisani pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, pa v treh mesecih po začetku njihove veljavnosti.

3.   Sporazumi in dogovori iz odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na odnose z državami članicami, ki v njih ne sodelujejo.

4.   Ta sporazum ne posega v obstoječe sporazume o pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju sodnih odločb.

1.   Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, ki so potrebni, da lahko izrazita soglasje glede zavezanosti k temu sporazumu.

2.   Evropska unija lahko izrazi soglasje glede zavezanosti k temu sporazumu tudi, če odločitve o obdelavi osebnih podatkov, pridobljenih v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ, še niso bile sprejete za vse države članice.

3.   Člen 5(1) in (2) se uporablja začasno od datuma podpisa tega sporazuma.

4.   Trimesečni rok iz drugega pododstavka člena 5(2) v zvezi s spremembami določb iz člena 1, sprejetimi po podpisu tega sporazuma, vendar pred začetkom njegove veljavnosti, se začne od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

5.   Med uradnim obveščanjem iz odstavka 1 ali, če je tako določeno, kadar koli po njem Kneževina Lihtenštajn poda izjave iz člena 1(3).

6.   Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi datumu zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 1.

7.   V skladu s tem sporazumom države članice in Kneževina Lihtenštajn osebne podatke pošiljajo šele po tem, ko se v nacionalnem pravu držav, ki jih to pošiljanje zadeva, začnejo izvajati določbe poglavja 6 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ.

Da bi se preverilo, ali to drži za Kneževino Lihtenštajn, se izvedeta ocenjevalni obisk in preizkus v skladu s pogoji in ureditvijo, ki so bili dogovorjeni s Kneževino Lihtenštajn in so podobni tistim, ki se izvedejo za države članice v skladu s poglavjem 4 Priloge k Sklepu Sveta 2008/616/PNZ.

Svet na podlagi celovitega ocenjevalnega poročila in v skladu z enakimi koraki kot pri avtomatizirani izmenjavi podatkov z državami članicami določi datum ali datume, od katerih lahko države članice Kneževini Lihtenštajn pošiljajo osebne podatke v skladu s tem sporazumom.

8.   Kneževina Lihtenštajn izvaja in uporablja določbe Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta. Kneževina Lihtenštajn sporoči Evropski komisiji besedilo glavnih določb, sprejetih na področju, ki ga zajema navedena direktiva.

9.   Kneževina Lihtenštajn izvaja in uporablja člene 1 do 24, člen 25(1) ter člene 26 do 32 in 34 Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ. Kneževina Lihtenštajn sporoči Evropski komisiji besedilo glavnih določb, sprejetih na področju, ki ga zajema navedeni okvirni sklep Sveta.

10.   Pristojni organi Kneževine Lihtenštajn ne smejo uporabljati določb poglavja 2 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ, dokler Kneževina Lihtenštajn ne izvaja in uporablja ukrepov iz odstavkov 8 in 9 tega člena.

1.   Pogodbenici lahko kadar koli odpovesta ta sporazum s tem, da pri drugi pogodbenici deponirata uradno obvestilo o odpovedi.

2.   Odpoved tega sporazuma v skladu z odstavkom 1 začne veljati šest mesecev po deponiranju uradnega obvestila o odpovedi.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

1.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za shemo osnovnega plačila iz člena 22(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki I Priloge k tej uredbi.

2.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki II Priloge k tej uredbi.

3.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za prerazporeditveno plačilo iz člena 42(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki III Priloge k tej uredbi.

4.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz člena 47(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki IV Priloge k tej uredbi.

5.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za plačilo za območja z naravnimi omejitvami iz člena 49(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki V Priloge k tej uredbi.

6.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za plačilo za mlade kmete iz člena 51(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki VI Priloge k tej uredbi.

7.   Najvišji zneski za leto 2019 za plačilo za mlade kmete iz člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določeni v točki VII Priloge k tej uredbi.

8.   Letne nacionalne zgornje meje za leto 2019 za prostovoljno vezano podporo iz člena 53(7) Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določene v točki VIII Priloge k tej uredbi.

1.   Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.

Institucije Unije so:

2.   Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3.   Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4.   Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

1.   Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, ki opravljata svetovalno funkcijo.

2.   Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

3.   Odbor regij je sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.

4.   Člani Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

5.   Pravila iz odstavkov 2 in 3, ki urejajo sestavo teh odborov, redno preverja Svet ob upoštevanju gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja v Uniji. Svet na predlog Komisije v ta namen sprejema sklepe.

1.   Člani odbora so imenovani za dobo petih let. Svet sprejme seznam članov, sestavljen v skladu s predlogi držav članic. Člani odbora so lahko ponovno imenovani.

2.   Svet odloča po posvetovanju s Komisijo. Pridobi lahko mnenje predstavniških evropskih organizacij iz različnih gospodarskih in socialnih sektorjev in civilne družbe, ki jih zadevajo dejavnosti Unije.

1.   Mandat Odbora traja pet let.

2.   Odbor po prenovi na vsakih pet let skliče njegov najstarejši član, po možnosti najpozneje mesec dni po tem, ko člani Odbora prejmejo uradno obvestilo Sveta o imenovanju.

3.   Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, v splošnem interesu Evropske unije. Pri opravljanju svojih nalog in med potjo do kraja seje in nazaj uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije. To pomeni, da imajo pravico do prostega gibanja, osebne nedotakljivosti in imunitete. Člani spoštujejo dostojanstvo Odbora in ne škodujejo njegovemu ugledu.

4.   Pri opravljanju svojih nalog člani Odbora spoštujejo dostojanstvo na delovnem mestu. Vzdržijo se vseh oblik nadlegovanja in takšno ravnanje obsojajo. Člani Odbora se s podpisom zavežejo k spoštovanju kodeksa ravnanja, ki je priložen temu poslovniku.

Član Odbora, ki ni podpisal izjave v zvezi s tem kodeksom, ne more biti izvoljen na nobeno funkcijo v organih Odbora, imenovan za poročevalca ali se udeležiti uradne misije.

5.   Odbor v vseh svojih politikah zagotavlja spoštovanje načel enakosti spolov ter nediskriminacije, kot ju opredeljuje pravo Evropske unije. Poskrbi za to, da je zastopanost žensk v vseh organih Odbora večja od njihove zastopanosti v skupščini. Predsedstvo spremlja stanje glede uravnotežene zastopanosti spolov in po potrebi sprejme posebna priporočila. Ob izteku vsake polovice mandata se predsedstvu predloži poročilo in oceni stanje.

1.   Organi Odbora so: skupščina, predsedstvo, predsednik in strokovne skupine.

2.   Odbor je razdeljen v tri skupine, katerih sestavo in vlogo opredeljuje člen 30.

3.   Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, v splošnem interesu Evropske unije. Pri opravljanju svojih nalog in med potjo do kraja seje in nazaj uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije. To pomeni, da imajo pravico do prostega gibanja, osebne nedotakljivosti in imunitete.

1.   Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije:

2.   Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.   Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih prireditvah.

4.   Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slavnostnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

1.   Pri volitvah članov predsedstva je treba upoštevati celotno in geografsko uravnoteženost med skupinami, pri čemer vsako državo članico zastopa najmanj en član in največ trije. Skupine se pogajajo o sestavi predsedstva in pripravijo predlog, ki ga predložijo skupščini.

Predsedstvo sestavljajo:

2.   Predsednika se izvoli izmenično izmed članov treh skupin.

3.   Predsednik in podpredsednika ne morejo biti ponovno izvoljeni na isto funkcijo. Predsednik v obdobju dveh let in pol, ki sledi njegovemu mandatu, ne more biti član predsedstva kot podpredsednik, predsednik skupine ali strokovne skupine.

4.   Podpredsednika sta izbrana izmed članov preostalih dveh skupin, ki jima ne pripada predsednik.

1.   Na prvi seji, sklicani v skladu s členom 1, ki ji predseduje najstarejši član, Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika, dva podpredsednika, predsednike strokovnih skupin in ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, za obdobje dveh let in pol od datuma konstituiranja Odbora.

2.   Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo samo vprašanja, povezana s temi volitvami.

1.   Odbor lahko izmed svojih članov ustanovi komisijo za pripravo volitev, ki jo sestavlja po en predstavnik iz vsake države in je zadolžena za zbiranje kandidatur in predložitev seznama kandidatov skupščini, ob upoštevanju določb člena 4.

2.   Odbor odloča o seznamu ali seznamih kandidatov za ožje predsedstvo in predsedstvo v skladu z določbami tega člena.

3.   Odbor izvoli, po potrebi z več zaporednimi glasovanji, ostale člane predsedstva, ki niso predsedniki skupin, po postopku glasovanja o enem ali več večimenskih seznamih.

4.   Glasuje se le o celotnih seznamih kandidatov, sestavljenih v skladu s členom 4, ki so jim priložene izjave kandidatov o soglasju.

5.   Za člane predsedstva so izvoljeni kandidati s seznama, ki zbere največje število glasov in najmanj četrtino veljavnih glasov.

6.   Predsednika in oba podpredsednika nato izvoli skupščina z navadno večino.

7.   Odbor nato z navadno večino izvoli predsednike strokovnih skupin.

8.   Na koncu Odbor glasuje o celotnem predsedstvu. Za potrditev sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov.

1.   Predsedstvo skliče predsednik po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov.

2.   Za vsako sejo predsedstva se sestavi zapisnik. Zapisnik mora predsedstvo potrditi.

3.   Predsedstvo določi pravila svojega delovanja.

4.   Predsedstvo določi notranjo organizacijo in delovanje Odbora. Po posvetovanju s skupinami sprejme izvedbene določbe poslovnika.

5.   Predsedstvo in predsednik imata proračunske in finančne pristojnosti, ki jih določata finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in poslovnik Odbora.

6.   Ob upoštevanju določb proračunskega in finančnega postopka predsedstvo sprejme pravila o potnih stroških in stroških bivanja za člane in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 21, delegate in njihove namestnike, imenovane v skladu s členom 27, ter strokovnjake, imenovane v skladu s členom 26.

7.   Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora. Pri tem zagotavlja zlasti, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z njegovo institucionalno vlogo.

8.   Predsedstvo skrbi, da Odbor ustrezno uporablja človeške, proračunske in tehnične vire pri izvajanju nalog, ki so določene v Pogodbi. Sodeluje zlasti v proračunskem postopku in pri organizaciji sekretariata.

9.   Predsedstvo lahko izmed svojih članov ustanovi ad hoc skupine za proučitev posameznih vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti. V delo teh skupin so lahko vključeni tudi drugi člani, razen pri obravnavi vprašanj o imenovanju uradnikov.

10.   Vsakih šest mesecev predsedstvo na podlagi poročila, sestavljenega v ta namen, prouči ukrepe, sprejete na podlagi mnenj Odbora.

11.   Predsedstvo na zahtevo člana ali generalnega sekretarja pojasni tolmačenje poslovnika in izvedbenih določb. Sklepi predsedstva so zavezujoči, s pridržkom pravice do pritožbe skupščini, katere sklep je dokončen.

12.   Do prve seje novega Odbora po prenovi na vsakih pet let tekoče zadeve opravlja dotedanje predsedstvo. V izjemnih primerih lahko zadolži dotedanjega člana za izvajanje posameznih nalog ali nalog z določenim rokom, za katere je potrebno posebno strokovno znanje.

1.   Za svetovanje predsedstvu in predsedniku Odbora ter za pripravo vseh osnutkov sklepov, ki jih mora predsedstvo sprejeti glede finančnih in proračunskih ali organizacijskih zadev, se ustanovi komisija za finančne in proračunske zadeve (CAF).

2.   Komisiji za finančne in proračunske zadeve predseduje eden izmed dveh podpredsednikov Odbora.

Sestavlja jo dvanajst članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.   Komisija za finančne in proračunske zadeve pripravi predlog proračuna Odbora, ki ga predloži predsedstvu v odobritev, zagotavlja pravilnost njegovega izvrševanja in izpolnjevanje obveznosti glede poročanja.

Komisija za finančne in proračunske zadeve svetuje glede:

4.   Proračun Odbora je v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, uravnoteženosti, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti.

5.   Predsedstvo lahko komisiji za finančne in proračunske zadeve podeli še druge pristojnosti za določena dodatna vprašanja.

6.   Komisija za finančne in proračunske zadeve sprejema sklepe v skladu s svojimi notranjimi pravili, ki vključujejo naslednje določbe:

7.   Komisija za finančne in proračunske zadeve predloži letno poročilo predsedstvu.

8.   Predsednik komisije za finančne in proračunske zadeve predseduje delegaciji, ki je zadolžena za pogajanja s proračunskim organom Evropske unije, in o tem poroča predsedstvu.

9.   Sekretariat nudi komisiji za finančne in proračunske zadeve vse potrebne informacije za opravljanje naloge svetovanja predsedstvu in predsedniku Odbora.

1.   Ustanovi se komisija za komuniciranje (COCOM), zadolžena za usmerjanje in spremljanje strategije Odbora na področju komuniciranja. Pristojna je tudi za svetovanje predsedstvu in predsedniku Odbora.

2.   Komisiji za komuniciranje predseduje eden izmed dveh podpredsednikov Odbora. Sestavlja jo dvanajst članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.   Komisija za komuniciranje usklajuje dejavnosti struktur, pristojnih za komuniciranje, stike z mediji in kulturo, in zagotavlja, da so te dejavnosti v skladu s sprejeto strategijo in programi Odbora.

4.   Komisija za komuniciranje vsako leto predsedstvu predloži letno poročilo o dejavnostih, ki vključuje pregled izvajanja njenih nalog in strategije ter program dejavnosti za naslednje leto.

1.   Ožje predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.   Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se sestanejo za pripravo dela predsedstva in skupščine. Na te seje so lahko povabljeni predsedniki strokovnih skupin.

3.   Ožje predsedstvo se najmanj dvakrat letno sestane s predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin, da se opredeli program dela Odbora in oceni opravljeno delo.

1.   Predsednik vodi vse dejavnosti Odbora in njegovih organov v skladu s Pogodbo in tem poslovnikom. Ima vsa potrebna pooblastila, da lahko izvaja sklepe ali poskrbi za izvajanje sklepov Odbora in zagotavlja njegovo nemoteno delovanje.

2.   Predsednik pri svojem delu stalno sodeluje s podpredsednikoma; nanju lahko prenese določene naloge ali odgovornosti, ki so v njegovi pristojnosti.

3.   Predsednik lahko posamezne naloge za določen čas prenese na generalnega sekretarja.

4.   Predsednik zastopa Odbor. Pooblastilo za zastopanje lahko prenese na enega od podpredsednikov ali po potrebi na enega od članov.

5.   Predsednik poroča Odboru o delu in ukrepih, ki jih je v imenu Odbora izvajal v obdobju med plenarnima zasedanjema. Tem poročilom ne sledi razprava.

6.   Predsednik po svoji izvolitvi na plenarnem zasedanju predstavi delovni program za svoje mandatno obdobje. Ob koncu mandatnega obdobja pa predstavi rezultate opravljenega dela.

Skupščina lahko o teh dveh predstavitvah razpravlja.

1.   Razširjeno ožje predsedstvo sestavljajo predsednik in oba podpredsednika Odbora ter predsedniki skupin.

2.   Naloge razširjenega ožjega predsedstva so:

S tem namenom lahko na svoje seje povabi predsednike strokovnih skupin in posvetovalnih komisij ter druge osebe.

3.   Razširjeno ožje predsedstvo se najmanj dvakrat letno sestane s predsedniki strokovnih skupin in posvetovalnih komisij, da pripravi program dela Odbora in oceni njegovo izvajanje.

1.   Odbor sestavlja šest strokovnih skupin. Plenarna skupščina lahko na predlog predsedstva ustanovi nove strokovne skupine za področja, ki so zajeta v Pogodbah.

2.   Odbor ustanovi strokovne skupine na konstitutivni seji po prenovi na vsakih pet let.

3.   Seznam in pristojnosti strokovnih skupin se lahko ponovno proučijo ob prenovi na vsakih pet let.

1.   O številu članov strokovnih skupin odloča Odbor na predlog predsedstva.

2.   Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

3.   Član ne more biti član več kot dveh strokovnih skupin hkrati, razen če ne prihaja iz države članice, ki ima devet ali manj kot devet članov. Noben član pa ne more biti član več kot treh strokovnih skupin hkrati.

4.   Člane strokovnih skupin imenuje Odbor za obdobje dveh let in pol z možnostjo obnove mandata.

5.   Za zamenjavo člana strokovne skupine veljajo enaki pogoji kot za njegovo imenovanje.

1.   Predsedstvo strokovne skupine je izvoljeno za dve leti in pol, sestavlja pa ga dvanajst članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki, po enim iz vsake skupine.

2.   Predsednike in druge člane predsedstva strokovnih skupin izvoli Odbor.

3.   Predsednik in ostali člani predsedstva strokovne skupine so lahko ponovno izvoljeni.

4.   Vsaki dve leti in pol se predsedstvo treh strokovnih skupin zamenja, tako da jim predseduje vsakič ena od skupin. Ista skupina tako ne more predsedovati posamezni strokovni skupini več kot pet let zapored.

1.   Naloga strokovnih skupin je sprejemati mnenja ali informativna poročila o zadevah, za katere so zaprošene v skladu s členom 37 tega poslovnika.

2.   Za obravnavo teh zadev lahko strokovne skupine izmed svojih članov ustanovijo študijsko ali redakcijsko skupino ali pa imenujejo samostojnega poročevalca.

3.   Imenovanje poročevalcev in morebitnih soporočevalcev ter sestava študijskih in redakcijskih skupin se določita na podlagi predlogov skupin.

4.   Predsedniki strokovnih skupin sprejmejo potrebne ukrepe za začetek dela, da bi omogočili hitro vzpostavitev študijskih skupin, pod pogojem, da predsedniki vseh treh skupin soglašajo glede predloga za imenovanje poročevalcev in po potrebi soporočevalcev ter glede sestave študijskih ali redakcijskih skupin.

5.   Naloga poročevalca je spremljati mnenje po njegovem sprejetju na plenarnem zasedanju, po potrebi ob pomoči strokovnjaka. Pri tej nalogi mu pomaga tajništvo zadevne strokovne skupine. O spremljanju obvešča strokovno skupino.

6.   Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture, razen v izjemnih primerih, ki jih predhodno odobri predsedstvo za obdobje dveh let in pol.

1.   Člana Odbora, ki se ne more udeležiti seje, lahko pri pripravljalnem delu zastopa njegov namestnik.

2.   Namestnik nikoli nima glasovalne pravice.

3.   Če ima član funkcijo predsednika strokovne ali študijske skupine, člana predsedstva strokovne skupine ali poročevalca, ga namestnik ne more nadomeščati pri opravljanju te funkcije.

4.   Ime in položaj izbranega namestnika se predložita predsedstvu Odbora v odobritev.

5.   Med pripravljalnim delom namestnik izvaja iste naloge, kot bi jih član, ki ga nadomešča; zanj veljajo tudi ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja.

1.   Odbor lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so sestavljeni iz članov Odbora in zadolženi za pripravo osnutkov mnenj ali informativnih poročil o izključno horizontalnih splošnih vprašanjih, ki se nato pošljejo v obravnavo predsedstvu in Odboru.

2.   V obdobju med plenarnima zasedanjema lahko predsedstvo ustanovi pododbore, ki jih mora Odbor nato potrditi. Pododbor se lahko ustanovi samo za eno zadevo. Pododbor se razpusti, ko Odbor sprejme osnutek mnenja ali informativnega poročila, ki ga je pripravil.

3.   Kadar je za določeno zadevo pristojnih več strokovnih skupin, pododbor sestavljajo člani teh strokovnih skupin.

4.   Pravila za strokovne skupine se smiselno uporabljajo tudi za pododbore.

1.   Odbor lahko ustanovi opazovalne skupine, kadar narava, obseg in kompleksnost obravnavane teme zahtevajo posebno prožnost metod dela ter postopkov in instrumentov, ki se uporabljajo.

2.   Opazovalna skupina se ustanovi s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi predhodno soglasje predsedstva k predlogu skupine ali strokovne skupine.

3.   V sklepu o ustanovitvi opazovalne skupine morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava in trajanje.

4.   Opazovalne skupine lahko pripravijo letno poročilo o uporabi horizontalnih klavzul Pogodbe (socialne klavzule, okoljske klavzule in klavzule o varstvu potrošnikov) ter njihovem vplivu na politike Evropske unije. Poročilo se lahko na podlagi sklepa skupščine posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5.   Opazovalna skupina deluje pod pokroviteljstvom in nadzorom ene od strokovnih skupin.

1.   Po potrebi lahko predsedniki skupin na predlog poročevalcev in/ali soporočevalcev imenujejo strokovnjake za pomoč pri pripravljalnem delu.

2.   Predsedniki skupin lahko imenujejo tudi strokovnjake skupin.

3.   Za strokovnjake, ki sodelujejo pri pripravljalnem delu, veljajo ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane.

4.   Če bi bila njihova prisotnost koristna, lahko strokovnjaki poročevalcev ali soporočevalcev na predlog poročevalcev ali soporočevalcev sodelujejo na sejah strokovne skupine ali posvetovalne komisije, na katerih s obravnavajo mnenja ali informativna poročila, za pripravo katerih so bili imenovani.

Njihovo udeležbo mora vnaprej odobriti predsednik zadevne strokovne skupine ali posvetovalne komisije.

5.   Strokovnjaki ne zastopajo Odbora in ne govorijo v njegovem imenu.

6.   Člani Odbora ne morejo biti imenovani za strokovnjake.

Njihovi namestniki so lahko imenovani za strokovnjake, če se jim mandat namestnika začasno prekine.

Delegati posvetovalne komisije lahko postanejo samo strokovnjaki skupine, ki jih je imenovala, ali strokovnjaki poročevalca, ki pripada tej skupini.

1.   Odbor lahko ustanovi posvetovalne komisije. Sestavljene so iz članov Odbora in delegatov s področij organizirane civilne družbe, ki jih Odbor želi vključiti v svoje delo.

2.   Komisije se ustanovijo s sklepom plenarne skupščine, ki potrdi ustrezen sklep predsedstva. V sklepu o ustanovitvi komisije morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava, trajanje in pravila delovanja.

3.   V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena se lahko ustanovi posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), ki jo sestavljajo člani Odbora in delegati predstavniških organizacij različnih ekonomskih in socialnih sektorjev ter civilne družbe, ki jih zadevajo spremembe v industriji. Predsednik te komisije je član predsedstva Odbora, ki mu vsaki dve leti in pol poroča o dejavnosti CCMI. Izvoli se izmed članov predsedstva v skladu s členom 4(1)(d) tega poslovnika. Za delegate in namestnike, ki sodelujejo pri pripravljalnem delu, veljajo ista pravila glede potnih stroškov in stroškov bivanja kot za člane.

1.   Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z ekonomsko-socialnimi sveti ter podobnimi ekonomskimi in socialnimi institucijami in organizacijami civilne družbe Evropske unije in tretjih držav.

2.   Izvaja tudi ukrepe, katerih cilj je spodbujati ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov ali podobnih institucij v državah, v katerih še ne obstajajo.

1.   Odbor lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi ekonomskimi in socialnimi komponentami organizirane civilne družbe v državah ali združenjih držav, ki niso članice Evropske unije.

2.   Sodelovanje med Odborom in partnerji organizirane civilne družbe iz držav kandidatk poteka v skupnih posvetovalnih odborih, če jih pridružitveni sveti ustanovijo. Sicer sodelovanje poteka v skupinah za stike.

3.   Skupni posvetovalni odbori in skupine za stike pripravljajo poročila in izjave, ki jih Odbor lahko posreduje pristojnim institucijam in ustreznim akterjem.

1.   Odbor sestavljajo tri skupine članov: v prvi so predstavniki delodajalcev, v drugi predstavniki delojemalcev in v tretji predstavniki drugih ekonomskih in socialnih komponent organizirane civilne družbe.

2.   Skupine izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Skupine sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju dela Odbora in njegovih organov ter prispevajo k njihovi obveščenosti. Vsaka skupina ima svoje tajništvo.

3.   Skupine skupščini predlagajo kandidate za predsednika in podpredsednika Odbora v skladu s členom 7(6), ob upoštevanju načela enakosti spolov, kakor so ga opredelile institucije Evropske unije.

4.   V skladu z določbami člena 4(1)(b) so predsedniki skupin člani predsedstva Odbora.

5.   Predsedniki skupin pomagajo ožjemu predsedstvu Odbora pri oblikovanju politik ter po potrebi pri nadzoru izdatkov.

6.   Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in skupščine sestanejo z ožjim predsedstvom Odbora.

7.   Skupine predložijo skupščini svoje predloge za izvolitev predsednikov strokovnih skupin v skladu s členom 7(7) in predsedstev strokovnih skupin v skladu s členom 19.

8.   Skupine predlagajo sestavo komisije za finančne in proračunske zadeve, ki jo ustanovi predsedstvo v skladu s členom 11(1).

9.   Skupine predlagajo sestavo opazovalnih skupin in posvetovalnih komisij, ki jih ustanovi skupščina v skladu s členom 24 oziroma 27.

10.   Skupine predlagajo sestavo delegacij in skupnih posvetovalnih odborov, ustanovljenih v skladu s členom 29(1) oziroma 29(2).

11.   Skupine predlagajo poročevalce in sestavo študijskih in redakcijskih skupin, ki jih v skladu s členom 20(3) imenujejo ali ustanovijo strokovne skupine.

12.   Pri izvajanju sedmega do enajstega odstavka tega člena skupine upoštevajo zastopanost držav članic v Odboru, različne komponente ekonomskega in socialnega življenja, pristojnosti in merila dobrega upravljanja.

13.   Člani Odbora se lahko prostovoljno včlanijo v eno izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo. Član lahko v istem obdobju pripada samo eni skupini.

14.   Generalni sekretariat nudi članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, ustrezno materialno in tehnično pomoč, potrebno za izvajanje njihovega mandata. O njihovem sodelovanju v študijskih skupinah in drugih notranjih strukturah odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

1.   Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne interese organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.   Interesna skupina je lahko sestavljena iz članov vseh treh skupin Odbora. Vsak član je istočasno lahko samo v eni interesni skupini.

3.   Ustanovitev interesne skupine mora odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

4.   V sklepu predsedstva o ustanovitvi interesne skupine so opredeljene njene naloge, struktura, sestava, trajanje in pravila delovanja.

Ta sklep lahko predsedstvo pozneje spremeni ali prekliče.

Za ustanovitev interesne skupine je potrebnih vsaj deset članov.

1.   Predsednik skliče Odbor, da se sprejmejo mnenja, za katera zaprosijo Evropski parlament, Svet ali Komisija.

2.   Predsednik na predlog predsedstva Odbora in s soglasjem večine članov skliče Odbor za pripravo mnenj na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z Evropsko unijo, njenimi politikami in njihovim možnim razvojem.

1.   Zaprosila za mnenja iz člena 32(1) so naslovljena na predsednika Odbora. Predsednik v dogovoru s predsedstvom organizira delo Odbora in pri tem v največji možni meri spoštuje roke, ki so določeni v zaprosilu za mnenje.

2.   Predsedstvo določi prednostno razvrstitev mnenj tako, da jih razvrsti v kategorije.

3.   Strokovne skupine pripravijo predlog razvrstitve mnenj v spodaj navedene tri kategorije in določijo okvirno število članov posamezne študijske skupine. Predlog najprej obravnavajo ožje predsedstvo in predsedniki skupin, nato pa se predloži predsedstvu v odločanje. V posebnih primerih lahko predsedniki skupin predlagajo spremembo števila članov študijske skupine. Predsedstvo na svoji naslednji seji potrdi nov predlog in določi končno število članov študijske skupine.

Te tri kategorije so opredeljene na podlagi naslednjih meril:

4.   Za nujne zadeve se uporabljajo določbe člena 63 tega poslovnika.

1.   Predsedstvo lahko s splošnimi sklepi ureja in s posebnimi sklepi odobri dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s posvetovalno funkcijo Odbora, zlasti:

2.   EESO z naknadnimi ocenami (informativnimi poročili) posreduje stališča organizacij civilne družbe o učinku politik EU. Naknadne ocene morajo biti kvalitativne in ciljno usmerjene. Pri ocenjevanju se upoštevajo družbeni, gospodarski in okoljski učinki.

3.   O sodelovanju članov v zunanjih delovnih telesih odloča predsedstvo, ki to redno spremlja in ocenjuje. Zastopanost članov v zunanjih delovnih telesih mora biti uravnotežena in upoštevati načelo rotacije.

1.   Predsedstvo za pripravo mnenja ali informativnega poročila v skladu s členom 9(4) določi strokovno skupino, pristojno za pripravo dela. Če je zadeva nedvoumno v pristojnosti določene strokovne skupine, jo za zadevo zadolži predsednik in o tem obvesti predsedstvo.

2.   Kadar želi strokovna skupina, zadolžena za pripravo mnenja, pridobiti mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) ali kadar slednja želi izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno strokovni skupini, lahko predsedstvo Odbora posvetovalni komisiji za spremembe v industriji odobri pripravo dopolnilnega mnenja o eni ali več točkah, ki so predmet zaprosila za mnenje. Takšen sklep lahko sprejme predsedstvo tudi na lastno pobudo. Predsedstvo organizira delo Odbora tako, da lahko posvetovalna komisija za spremembe v industriji pravočasno pripravi mnenje, da bi ga strokovna skupina lahko upoštevala.

Za poročanje Odboru je pristojna samo strokovna skupina. Kljub temu pa mora svojemu mnenju priložiti dopolnilno mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji.

3.   Predsednik Odbora uradno obvesti predsednika pristojne strokovne skupine o odločitvi in roku, v katerem mora strokovna skupina delo zaključiti.

4.   Člane Odbora obvesti o dodelitvi zadeve strokovni skupini in datumu plenarnega zasedanja, na katerem bo mnenje obravnavano.

1.   Seje strokovnih skupin pripravijo njihovi predsedniki v sodelovanju s predsedstvom strokovnih skupin.

2.   Sejam strokovne skupine predseduje njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov.

1.   Strokovne skupine so sklepčne, če je prisotnih ali zastopanih več kot polovica njenih članov.

2.   V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi ter v roku in na način, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število prisotnih ali zastopanih članov.

1.   Mnenje strokovne skupine vsebuje le besedila, ki jih je strokovna skupina sprejela v skladu s postopkom iz člena 61 tega poslovnika.

2.   Zavrnjeni amandmaji se skupaj z navedbo rezultatov glasovanja priložijo mnenju, če so dobili vsaj četrtino oddanih glasov.

1.   Brez poseganja v člen 20(2) pripravljalno delo strokovnih skupin načeloma poteka v okviru študijskih skupin.

2.   Poročevalec, ki mu pomaga strokovnjak in po potrebi eden ali več soporočevalcev, prouči zadevo, upošteva izražena stališča in na tej podlagi sestavi osnutek mnenja, ki ga pošlje predsedniku strokovne skupine.

3.   Študijske skupine ne glasujejo.

1.   Zasedanja pripravlja predsednik v dogovoru s predsedstvom. Predsedstvo se zaradi organizacije dela sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem.

2.   Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi čas za splošno razpravo na zasedanju.

1.   Vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja predsednik vsem članom Odbora ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje predlog dnevnega reda, ki ga je sprejelo predsedstvo na predlog ožjega predsedstva v sodelovanju s predsedniki skupin.

2.   Predlog dnevnega reda se na začetku zasedanja predloži skupščini v potrditev. Po potrditvi dnevnega reda je treba posamezne točke obravnavati na seji, za katero so bile načrtovane. Dokumenti, potrebni za razprave Odbora, se dajo na razpolago članom v skladu s členom 44.

1.   Odbor je sklepčen, če je prisotnih ali zastopanih več kot polovica njegovih članov.

2.   V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar med istim zasedanjem, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število prisotnih ali zastopanih članov.

1.   Predsednik odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za spoštovanje poslovnika. Pri tem mu pomagata podpredsednika.

2.   Predsednika v primeru odsotnosti nadomeščata podpredsednika. V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.   Odbor odloča na podlagi dela strokovne skupine, pristojne za poročanje skupščini.

4.   Če je strokovna skupina besedilo sprejela z manj kot petimi glasovi proti, lahko predsedstvo predlaga, da se ga uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja med zadeve, o katerih se glasuje po postopku brez razprave.

Ta postopek se ne uporablja:

5.   Če besedilo pri glasovanju na plenarnem zasedanju ne dobi večine glasov, ga lahko predsednik Odbora s soglasjem skupščine vrne pristojni strokovni skupini v ponovno proučitev ali imenuje glavnega poročevalca, ki na istem ali poznejšem zasedanju predloži nov osnutek besedila.

1.   Amandmaje je treba oddati sekretariatu pred začetkom zasedanja v pisni obliki in s podpisi njihovih avtorjev.

2.   Predsedstvo določi način vlaganja amandmajev, da zagotovi nemoten potek dela plenarne skupščine.

3.   Odbor dovoli vlaganje amandmajev tudi pred začetkom seje, če jih podpiše najmanj petindvajset članov.

4.   V amandmaju mora biti naveden del besedila, na katerega se nanaša, in kratka obrazložitev. Amandmaji, katerih oblika in vsebina se ponavljata, se obravnavajo skupaj.

5.   Pri vsakem amandmaju imajo praviloma besedo samo član, ki je avtor amandmaja, en član, ki amandmaju nasprotuje, in poročevalec.

6.   Med obravnavo amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja amandmaja ustno predstavi kompromisne predloge. V tem primeru skupščina glasuje le o kompromisnem predlogu.

7.   Po potrebi lahko predsednik Odbora v dogovoru s predsednikom in poročevalcem pristojne strokovne skupine Odboru predlaga, da se amandmaji obravnavajo tako, da se ohrani skladnost končnega besedila.

1.   Amandma ali sklop amandmajev, ki izražajo popolnoma drugačno stališče od mnenja strokovne skupine ali posvetovalne komisije, se opredelijo kot nasprotno mnenje. Nasprotno mnenje mora biti kratko in jedrnato ter samozadostno, kar pomeni, da mora vključevati sklepe in obrazložitev.

2.   Skupine lahko predsedstvo zaprosijo, da enega ali več amandmajev opredeli kot nasprotno mnenje.

3.   Predsedstvo sprejme sklep po tem, ko se je seznanilo s stališčem predsednika zadevne strokovne skupine ali posvetovalne komisije.

4.   Predsedstvo lahko po tem, ko enega ali več amandmajev opredeli kot nasprotno mnenje, sklene, da se mnenje in nasprotno mnenje vrneta zadevni strokovni skupini ali posvetovalni komisiji v ponovno proučitev, če to omogočajo predpisani roki za sprejetje mnenja.

5.   Če amandma ni vložen pravočasno, da bi predsedstvo lahko sprejelo sklep o opredelitvi za nasprotno mnenje, mora sklep o tem in o morebitni vrnitvi zadevnemu organu sprejeti skupščina na predlog razširjenega ožjega predsedstva in po posvetovanju s predsednikom zadevnega organa.

6.   Če se v primeru iz odstavka 5 zadeva ne vrne zadevnemu organu ali se predlagano besedilo ne opredeli kot nasprotno mnenje, plenarna skupščina o vloženih amandmajih glasuje po enakem postopku kot za amandmaje skupin.

7.   Nasprotno mnenje je sprejeto, če prejme večino glasov plenarne skupščine.

Skupščina posebej glasuje o tem, ali se prvotno besedilo priloži sprejetemu mnenju. Prvotno besedilo se priloži novemu besedilu, če prejme najmanj četrtino oddanih glasov.

8.   Nasprotno mnenje se priloži prvotnemu mnenju, čeprav ne prejme večine glasov, če prejme najmanj četrtino oddanih glasov.

1.   Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbor pozove, da sprejme sklep o omejitvi časa govora in števila govornikov, o prekinitvi zasedanja ali o koncu razprave. Po koncu razprave lahko član dobi besedo samo za pojasnitev glasovanja, vendar šele po koncu glasovanja in za čas, ki ga določi predsednik.

2.   V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

1.   Za vsako plenarno zasedanje se sestavi zapisnik, ki se predloži Odboru v potrditev.

2.   Končno različico zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

1.   Mnenja Odbora poleg navedbe pravne podlage vsebujejo tudi obrazložitev in stališče Odbora do celotne zadeve.

2.   Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v postopkovnem delu mnenja. V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.   Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je plenarna skupščina zavrnila, se skupaj z rezultati glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov. Enako velja tudi za nasprotna mnenja.

4.   Deli besedila mnenja strokovne skupine, ki so bili zavrnjeni zaradi amandmajev, ki jih je sprejela plenarna skupščina, se prav tako priložijo mnenju Odbora skupaj z rezultati glasovanja, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov.

5.   Če ima ena izmed skupin Odbora, ustanovljena v skladu s členom 30, ali interesna skupina predstavnikov ekonomskega in socialnega življenja, oblikovana v skladu s členom 31, drugačno in skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo skupščini, se lahko to stališče po poimenskem glasovanju, s katerim se zaključi razprava o zadevi, povzame v kratki izjavi in priloži mnenju.

1.   Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik zasedanja se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.   Mnenja, ki jih sprejme Odbor, se lahko pošljejo katerikoli zainteresirani ustanovi ali organizaciji.

1.   Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ ali „vzdržan“.

2.   Pri sprejemanju besedil ali sklepov Odbora in njegovih organov odloča večina oddanih glasov „za“ ali „proti“, razen če poslovnik ne določa drugače.

3.   Glasovanje je lahko javno, poimensko ali tajno.

4.   Poimensko glasovanje o resoluciji, amandmaju, nasprotnem mnenju, celotnem mnenju ali kateremkoli drugem besedilu je upravičeno, če ga zahteva četrtina prisotnih ali zastopanih članov.

5.   Člani se za različne naloge zastopanja izvolijo s tajnim glasovanjem. V ostalih primerih je glasovanje tajno, če to zahteva večina prisotnih ali zastopanih članov Odbora.

6.   Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika seje.

7.   Če poročevalec amandma sprejme, ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

1.   V primerih, ki so nujni zaradi roka, ki ga Evropski parlament, Svet ali Komisija določi Odboru za predložitev mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

2.   V primerih, ki so nujni za Odbor, lahko predsednik brez predhodnega posvetovanja s predsedstvom nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za nemoten potek dela Odbora. O tem obvesti člane predsedstva.

3.   Ukrepi, ki jih sprejme predsednik, se na naslednji seji predložijo Odboru v potrditev.

1.   V primerih, ki so nujni zaradi rokov, določenih strokovni skupini za pripravo mnenja, lahko njen predsednik s soglasjem predsednikov vseh treh skupin pri organizaciji njenega dela odstopa od določb tega poslovnika, ki se nanašajo na organizacijo dela strokovnih skupin.

2.   Ukrepi, ki jih sprejme predsednik strokovne skupine, se na naslednji seji predložijo strokovni skupini v potrditev.

1.   Član Odbora, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem pred sejo obvestiti ustreznega predsednika.

2.   Če je član Odbora odsoten na več kot treh zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik po posvetovanju s predsedstvom in po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, prosi Svet, da člana razreši.

3.   Če je član strokovne skupine odsoten na več kot treh zaporednih sejah, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik strokovne skupine po pozivu članu, naj utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da svoje mesto v strokovni skupini odstopi drugemu članu, in o tem obvesti predsedstvo Odbora.

1.   Člani Odbora, ki se ne morejo udeležiti plenarnega zasedanja ali seje strokovne skupine, lahko, potem ko so o tem obvestili predsednika, svojo glasovalno pravico pisno prenesejo na drugega člana Odbora ali strokovne skupine.

2.   Član na plenarnem zasedanju ali seji strokovne skupine ne more imeti več kot ene tako prenesene glasovalne pravice.

1.   Člana, ki se ne more udeležiti seje, na katero je bil povabljen v skladu s pravili, lahko nadomesti drug član Odbora, vendar mora o tem neposredno ali prek tajništva skupine pisno obvestiti zadevnega predsednika. Ta možnost se ne uporablja za seje predsedstva Odbora ali komisije za finančne in proračunske zadeve.

2.   Pooblastilo za nadomeščanje velja izključno za sejo, za katero je bilo dano.

3.   Pri sestavljanju študijske skupine lahko vsak član zaprosi, da njegovo mesto člana v študijski skupini prevzame drug član Odbora. Nadomeščanja, ki velja za določeno zadevo in za celotno obdobje dela strokovne skupine pri tej zadevi, ni mogoče preklicati. Kadar pa se delo študijske skupine nadaljuje po koncu dvoinpolletnega ali petletnega mandata, veljavnost nadomeščanja preneha z iztekom mandata, v katerem je bil sprejet sklep o njem.

1.   Odbor svoja mnenja objavi v Uradnem listu Evropske unije po postopku, ki sta ga po posvetovanju s predsedstvom Odbora določila Svet in Komisija.

2.   Sestava Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

1.   Odbor zagotavlja preglednost svojih odločitev v skladu z določbami drugega odstavka člena 1 Pogodbe o Evropski uniji.

2.   Generalni sekretar je zadolžen za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje dostopa javnosti do ustreznih dokumentov.

3.   Vsak državljan Evropske unije lahko v skladu s četrtim odstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije piše Odboru v enem od uradnih jezikov in tudi prejme odgovor v istem jeziku.

1.   Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin so javne.

2.   Določene razprave, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, se lahko s sklepom Odbora, sprejetim na prošnjo določene institucije ali organa ali na predlog predsedstva, razglasijo za zaupne.

3.   Druge seje niso javne. V upravičenih primerih, o katerih presoja predsednik seje, so lahko na sejah kot opazovalci prisotne tudi druge osebe.

1.   Člani institucij Evropske unije se lahko udeležijo sej Odbora in njegovih organov ter prevzamejo besedo.

2.   Člani drugih institucij in pooblaščeni uradniki institucij in organov so lahko povabljeni na seje Odbora in prevzamejo besedo ali odgovarjajo na vprašanja pod vodstvom predsednika seje.

1.   Člani Odbora imajo naziv „član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora“.

2.   Za člane Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se uporabljajo določbe člena 10 Poglavja IV Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbama.

1.   V statutu članov so navedene pravice in dolžnosti članov Odbora ter predpisi, ki urejajo njihovo dejavnost in odnose z institucijo in njenimi službami. Zajete so tudi sankcije v primeru neprimernega vedenja.

V statutu so določeni tudi ukrepi v primeru kršitve poslovnika ali statuta članov.

2.   Poslovniku je priložen kodeks ravnanja, v katerem so opredeljene in pojasnjene obveznosti članov Odbora in njihovih namestnikov.

3.   Člani se na začetku mandata s podpisom zavežejo k spoštovanju kodeksa ravnanja, ki ga je sprejela skupščina. Ravnanje članov izhaja iz medsebojnega spoštovanja in temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah. Člani ravnajo dostojanstveno in spoštujejo ugled Odbora. Člani se v razpravah vzdržijo žaljivega, rasističnega, seksističnega ali ksenofobičnega govora ali obnašanja.

V primeru nespoštovanja teh standardov in pravil se lahko uporabijo ukrepi iz kodeksa ravnanja.

Uporaba tega člena ne omejuje svobode govora članov.

Temelji na polnem spoštovanju pravic članov, kakor so določene v primarni zakonodaji Unije in statutu članov.

Temelji na načelu preglednosti in se izvaja tako, da so člani seznanjeni z ustreznimi določbami in da je vsak član posebej obveščen o svojih pravicah in dolžnostih.

Kadar oseba, ki jo zaposluje član, ali druga oseba, ki ji je član omogočil dostop do prostorov ali opreme Odbora, ne spoštuje navedenih pravil ravnanja, se lahko zadevnemu članu, če je to primerno, naložijo sankcije, opredeljene v kodeksu ravnanja.

Sankcije v primeru nespoštovanja pravil ravnanja so vključene v kodeks ravnanja, ki ga je sprejela skupščina.

Odbor se zgleduje po pravilih Evropskega parlamenta, v kolikor so združljiva s statutom članov Odbora, in v ta namen vzpostavi ustrezna delovna telesa.

Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju članov (v skladu s kodeksom ravnanja članov EESO).

4.   Člani ob svojem imenovanju podajo izjavo o vseh finančnih in drugih interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo delo v Odboru.

Vsaj enkrat letno izrecno potrdijo vsebino te izjave in jo popravijo, čim se spremenijo njihove razmere.

Statut članov in kodeks ravnanja članov in namestnikov določata tudi ukrepe v primeru kršitev poslovnika, kodeksa ravnanja ali statuta članov.

1.   Skupščina na predlog predsedstva za vsako obdobje dveh let in pol med svojimi člani, ki v Odboru nimajo nobenih drugih stalnih odgovornosti, izvoli šest članov, in sicer tri ženske in tri moške, ki sestavljajo posvetovalni odbor o ravnanju članov.

2.   V primeru domneve, da je član kršil kodeks ravnanja EESO, posvetovalni odbor o ravnanju članov kateremukoli članu na njegovo osebno zahtevo zaupno v 30 koledarskih dneh poda smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Član se lahko zanese na te smernice.

3.   Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor o ravnanju članov tudi presoja o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje glede morebitnih ukrepov.

1.   Mandat članov Odbora poteče ob koncu petletnega mandatnega obdobja, ki ga ob prenovi Odbora določi Svet.

2.   Mandat članov Odbora preneha zaradi odstopa, razrešitve, smrti, višje sile ali nezdružljivosti funkcij.

3.   Funkcija članov Odbora ni združljiva s funkcijo člana vlade ali parlamenta, institucije Evropske unije, Odbora regij in upravnega odbora Evropske investicijske banke ter s funkcijo zaposlenega uradnika ali uslužbenca Evropske unije.

4.   Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

5.   Do razrešitve pride v okoliščinah iz člena 64(2) tega poslovnika. Če se Svet odloči za razrešitev člana, mora izvesti postopek zamenjave.

6.   O odstopu, smrti, višji sili ali nezdružljivosti funkcije predsednik Odbora obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave. Član, ki odstopa, opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja njegovega naslednika, razen v primeru drugačnega obvestila člana v odstopu.

7.   V vseh primerih iz drugega odstavka tega člena se imenuje naslednik za preostanek tekočega mandatnega obdobja.

1.   Skupščina lahko na predlog predsedstva, za katerega so glasovale najmanj tri četrtine članov predsedstva, glasuje o nezaupnici predsedniku Odbora zaradi resnih in ustrezno preverjenih razlogov.

V tem primeru se ta predlog uvrsti na začetek dnevnega reda naslednjega plenarnega zasedanja.

2.   Skupščina odloča s tajnim glasovanjem in brez možnosti prenosa glasovalne pravice, najprej pa po vrsti zasliši po enega člana vsake skupine ter člane ožjega predsedstva, ki želijo izraziti svoje mnenje, in nazadnje predsednika.

Predlog o nezaupnici je sprejet, če je zanj glasovala tričetrtinska večina prisotnih članov. V nasprotnem primeru je nezaupnica zavrnjena.

3.   Če je predlog o nezaupnici sprejet, skupščina takoj začne postopek zamenjave predsednika z drugim članom iz njegove skupine.

V ta namen skupščino začasno vodi podpredsednik Odbora iz skupine, katere član naj bi naslednji predsedoval EESO.

4.   Če skupščina zamenjave ne more izvesti takoj, se njeno delo prekine, da lahko skupine oblikujejo predlog, nato pa jo član, ki jo začasno vodi, znova skliče, po možnosti še isti dan.

5.   Član, ki zamenja predsednika in prihaja iz iste skupine, ostane na položaju do konca prvotno predvidenega mandata.

1.   Odboru pomaga sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar. Generalni sekretar je pri opravljanju svojih dolžnosti podrejen predsedniku, ki zastopa predsedstvo.

2.   Generalni sekretar se udeležuje sej predsedstva, kjer ima svetovalno vlogo in sestavlja zapisnik.

3.   Generalni sekretar pred predsedstvom slovesno priseže, da bo svoje naloge opravljal vestno in povsem nepristransko.

4.   Generalni sekretar izvaja sklepe, ki jih sprejmejo skupščina, predsedstvo in predsednik v skladu s tem poslovnikom, in predsedniku vsake tri mesece predloži pisno poročilo o merilih in določbah za izvajanje, ki se uporabljajo ali načrtujejo v zvezi z upravnimi, organizacijskimi in kadrovskimi vprašanji.

5.   Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila v mejah, ki jih določi predsednik.

6.   Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme tak organizacijski načrt generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja nemoteno delovanje Odbora in njegovih organov ter podpira člane pri izvajanju njihovega mandata, zlasti pri organiziranju sej in pripravi mnenj.

7.   Pooblastila, ki jih ima generalni sekretar na podlagi prenosa pooblastil predsednika Odbora, so začasna: iztečejo se najpozneje ob koncu mandata predsednika Odbora.

1.   Vsa pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije dajejo organu za imenovanja in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije dajejo organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v primeru generalnega sekretarja izvaja predsedstvo.

2.   V skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije je organ za imenovanja:

3.   V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi:

4.   Pooblastila, ki jih ima Odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov pri izvajanju splošnih izvedbenih določb kadrovskih predpisov in pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, izvaja predsednik Odbora. Pooblastila za izvajanje drugih, splošnih določb izvaja generalni sekretar.

5.   Predsedstvo, predsednik Odbora in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jih imajo na podlagi tega člena.

6.   Akti o prenosu iz prejšnjega odstavka določajo obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev ter ali lahko imetniki prenesenih pooblastil to pravico prenesejo naprej.

7.   Za imenovanje uradnikov na delovna mesta namestnika generalnega sekretarja, direktorja, namestnika direktorja in vodje enote za posvetovalno delo:

1.   Skupine imajo tajništva, ki so neposredno podrejena predsedniku skupine.

2.   V primeru uradnikov, napotenih v skupine na podlagi druge alinee člena 37(a) kadrovskih predpisov, se pooblastila organa za imenovanja glede uporabe člena 38 kadrovskih predpisov, vključno z odločitvami glede njihovega poklicnega razvoja v skupini, izvajajo na predlog predsednika skupine.

Kadar se uradnik, ki je bil napoten v skupino, vrne v sekretariat Odbora, se ga uvrsti v razred, do katerega bi bil upravičen kot uradnik.

3.   V primeru začasnih uslužbencev, napotenih v skupine na podlagi člena 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pooblastila organa za sklepanje pogodb glede uporabe tretjega odstavka člena 8, člena 9 in tretjega odstavka člena 10 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izvajajo na predlog predsednika skupine.

1.   Predsednik ima svoj kabinet.

2.   Uslužbenci predsednikovega kabineta se zaposlijo v okviru proračuna za začasno osebje. Pooblastila organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi izvaja predsednik.

1.   Generalni sekretar predsedstvu vsako leto do 1. junija predloži osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Komisija za finančne in proračunske zadeve prouči osnutek, preden o njem razpravlja predsedstvo, in po potrebi oblikuje pripombe ali predlaga spremembe. Predsedstvo pripravi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora. Posreduje ga v skladu s postopkom in v roku, ki ga določa finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije.

2.   Predsednik Odbora izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Unije.

1.   Za svetovanje predsedniku Odbora in predsedstvu na področju revizije se ustanovi revizijski odbor. Svoje naloge opravlja popolnoma neodvisno, pri čemer spoštuje finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in zlasti pooblastila in naloge notranjega revizorja.

Revizijski odbor nadzoruje zlasti vse postopke poročanja in sisteme notranjega nadzora ter vse postopke spremljanja spoštovanja zakonodaje, pravil, strokovnih in etičnih standardov ter kodeksov ravnanja.

2.   Revizijski odbor svoja poročila predloži predsedniku Odbora, ki jih nemudoma pošlje predsedstvu.

3.   Struktura, sestava, pristojnosti in pravila delovanja revizijskega odbora se določijo s sklepom predsedstva.

4.   Člane revizijskega odbora imenuje predsedstvo na predlog skupin.

Članstvo v revizijskem odboru ni združljivo s članstvom v predsedstvu Odbora, komisiji za finančne in proračunske zadeve ali skupini kvestorjev.

5.   Revizijski odbor sprejeme notranja pravila za izpolnjevanje svoje vloge in namena ter za izvajanje svojih pristojnosti, pravic in obveznosti v skladu s tem členom.

6.   Postopek zamenjave člana revizijskega odbora je enak postopku iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena.

1.   Odbor lahko z absolutno večino svojih članov odloča o reviziji tega poslovnika.

2.   Za revizijo poslovnika Odbor oblikuje delovno skupino, imenovano „komisija za poslovnik“. Odbor imenuje glavnega poročevalca, ki pripravi osnutek novega poslovnika.

3.   Skupščina po tem, ko sprejme poslovnik z absolutno večino, podaljša mandat komisije za poslovnik za največ šestdeset dni, da bi ta po potrebi oblikovala predlog sprememb izvedbenih določb, ki ga predloži predsedstvu, ta pa o njem odloča po posvetovanju s skupinami.

4.   Začetek veljavnosti novega poslovnika in sprememb izvedbenih določb se določi, ko jih Odbor sprejme.

1.   Kodeks ravnanja velja za člane Odbora in njihove namestnike.

2.   Člani Odbora so predstavniki različnih skupin gospodarskih in družbenih akterjev in so imenovani za dobo petih let. Imenuje jih Svet (11) na predlog njihovih vlad.

3.   Člani Odbora „opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno“ (12) in v skladu s Pogodbo niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila.

4.   Člani Odbora se zgledujejo in ravnajo po naslednjih splošnih načelih ravnanja: integriteta, preglednost, marljivost, poštenost, odgovornost in spoštovanje ugleda Odbora.

5.   Člani Odbora opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno ter v splošnem interesu Evropske unije in evropske javnosti.

6.   V skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah člani Odbora pri opravljanju svojih nalog zagotavljajo spodbujanje, učinkovito zaščito in spoštovanje pravic in vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, nediskriminacija, strpnost, svoboda, solidarnost, načelo pravne države ter enakost žensk in moških (13).

7.   Med sodelovanjem pri dejavnostih Odbora morajo člani zagotoviti, da njihov osebni interes ne prevlada nad splošnim interesom Evropske unije (14).

1.   Člani Odbora opravljajo svetovalno funkcijo Odbora (15).

2.   Člani Odbor stalno zastopajo, vendar na sedežu Odbora niso stalno prisotni.

3.   Člani svoje naloge opravljajo v duhu plodnega sodelovanja.

4.   Pri opravljanju svojih nalog člani spodbujajo demokracijo in vrednote, ki temeljijo na človekovih pravicah.

5.   Člani v celoti izpolnjujejo naloge člana Odbora in prispevajo k posvetovalnemu delu.

6.   Člani si prizadevajo za spremljanje mnenj Odbora.

1.   Brez poseganja v svobodo izražanja se člani zavežejo, da bodo pri opravljanju svojih nalog spoštovali dostojanstvo na delovnem mestu. Vzdržijo se vseh oblik nadlegovanja in takšno ravnanje obsojajo (17).

2.   Člani se zavežejo, da bodo ustrezno uporabljali svojo imuniteto in možnosti, ki so jim dane, v interesu Odbora in svetovalne funkcije.

3.   Člani izpolnjujejo zahteve glede zaupnosti, kadar tako določata Pogodba in statut članov (18).

1.   Člani za opravljanje svoje svetovalne funkcije prejemajo nadomestila, ki jih določi Svet (19), ne pa plačil Odbora.

2.   Stroškov za službene poti, ki jim jih povrne Odbor, ne sme še enkrat povrniti tretja stran (20).

3.   Čeprav so mnenja, o katerih glasujejo, povsem svetovalne narave, v skladu z načelom preglednosti predsedniku Odbora ob nastopu funkcije posredujejo izjavo o svojih finančnih interesih.

4.   Obveznost posredovanja izjave o finančnih interesih je za člane Odbora začela veljati leta 2011. Izjava o finančnih interesih vsebuje informacije, navedene v členu 5a statuta članov (21).

1.   Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju članov (v nadaljnjem besedilu: posvetovalni odbor).

2.   Skupščina na predlog predsedstva za vsako obdobje dveh let in pol med svojimi člani, ki v Odboru nimajo nobenih drugih stalnih odgovornosti (22), izvoli šest članov, in sicer tri ženske in tri moške, ki sestavljajo posvetovalni odbor.

3.   Posvetovalni odbor članu na njegovo osebno zahtevo zaupno v 30 koledarskih dneh poda smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Član se lahko zanese na te smernice.

4.   Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presoja o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje glede morebitnih ukrepov.

1.   V primeru domneve, da je član kršil kodeks ravnanja, predsednik ob ustreznem spoštovanju domnevne nedolžnosti in zaščite žrtev o tem pisno seznani zadevne člane in zadevo nemudoma posreduje posvetovalnemu odboru (23).

2.   Posvetovalni odbor prouči okoliščine domnevne kršitve in popolnoma zaupno opravi razgovor z zadevnimi člani. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.

3.   Predsednik se ob upoštevanju priporočil posvetovalnega odbora in potem, ko je zadevnega člana povabil k predložitvi pisnega stališča, posvetuje z razširjenim ožjim predsedstvom in nato predsedstvu Odbora naroči, naj sprejme sklep o ukrepih, ki se lahko sprejmejo na podlagi statuta članov in poslovnika Odbora.

Glede na stopnjo resnosti kršitve se lahko izvedejo naslednje sankcije: