24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1025

z dne 18. junija 2019

o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Pruneaux d'Agen“ / „Pruneaux d'Agen mi-cuits“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila vlogo Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Pruneaux d'Agen“ / „Pruneaux d'Agen mi-cuits“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2066/2002 (2). Ta sprememba vključuje spremembo imena „Pruneaux d'Agen“ / „Pruneaux d'Agen mi-cuits“ v „Pruneaux d'Agen“.

(2)	Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)	Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Pruneaux d'Agen“ / „Pruneaux d'Agen mi-cuits“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. junija 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2066/2002 z dne 21. novembra 2002 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 o vnosu nekaterih imen v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“, določen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2081/92 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso, Pruneaux d'Agen – Pruneaux d'Agen mi-cuits, Carciofo romanesco del Lazio, Aktinidio Pierias, Milo Kastorias, Welsh Beef) (UL L 318, 22.11.2002, str. 4).

(3) UL C 36, 29.1.2019, str. 5.

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1026

z dne 21. junija 2019

o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi carinskega zakonika Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 8(1)(b) in člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) določa, da se vsa izmenjava informacij, kot so deklaracije, zahtevki ali odločbe, med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij, kot to zahteva carinska zakonodaja, izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.

(2)	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 (2) vzpostavlja delovni program za izvajanje elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo zakonika, ki bodo razviti prek projektov iz oddelka II Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Določiti bi bilo treba pomembne tehnične zahteve za delovanje elektronskih sistemov, na primer za razvoj, testiranje, uvedbo, vzdrževanje in njihove spremembe. Določiti bi bilo treba tudi zahteve glede varstva podatkov, njihovega posodabljanja, omejitve obdelave podatkov ter lastništva in varnosti sistemov.

(4)	Za zaščito pravic in interesov Unije, držav članic in gospodarskih subjektov je treba določiti postopkovna pravila in zagotoviti alternativne rešitve, ki se bodo izvajale ob začasni odpovedi elektronskih sistemov.

(5)

Namen sistema carinskih odločb, ki se razvija prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/578, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za carinske odločbe, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb v vsej Uniji samo z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta elektronski sistem. Področje uporabe sistema bi bilo treba določiti na podlagi carinskih odločb, za katere bodo zahtevki vloženi prek sistema in ki se bodo prek njega sprejemale in upravljale. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb in referenčne storitve za uporabnike) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portali za gospodarske subjekte in nacionalni sistemi za upravljanje carinskih odločb), in sicer z opredelitvijo njihovih funkcij in medsebojnih povezav.

(6)	Poleg tega je treba določiti tudi pravila v zvezi s podatki o dovoljenjih, ki so že shranjeni v obstoječih elektronskih sistemih, na primer sistemu rednih ladijskih prevozov, in nacionalnih sistemih ter ki jih je treba prenesti v sistem carinskih odločb.

(7)

S sistemom enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvitim prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/578, naj bi se upravljal proces avtentikacije in preverjanja dostopa za gospodarske subjekte in druge uporabnike. Določiti je treba podrobna pravila glede obsega uporabe in lastnosti sistema z opredelitvijo različnih komponent sistema (skupnih in nacionalnih), njihovih funkcij in medsebojnih povezav. Vendar funkcija digitalnega podpisa v okviru sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa še ni na voljo. Zato v tej uredbi ni mogoče določiti podrobnih pravil v zvezi s to funkcijo.

(8)

Namen sistema evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EZTI), nadgrajenega prek projekta zavezujočih tarifnih informacij (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/578, je uskladitev postopkov v zvezi z zahtevki za odločbe ZTI, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb z zahtevami zakonika, pri čemer se uporabljajo samo tehnike elektronske obdelave podatkov. Zato je treba določiti pravila, ki bodo urejala ta sistem. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema (portal EU za gospodarske subjekte, osrednji sistem EZTI in spremljanje uporabe ZTI) ter za nacionalne komponente sistema (nacionalni portal za gospodarske subjekte in nacionalni sistem ZTI), in sicer z opredelitvijo funkcij in medsebojnih povezav. Poleg tega je namen projekta olajšati spremljanje obvezne uporabe ZTI ter spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe ZTI.

(9)

Namen sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajenega prek projekta sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/578, je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov Unije in gospodarskih subjektov tretjih držav ter drugih oseb za namene uporabe carinske zakonodaje Unije. Zato je treba določiti pravila, ki urejajo sistem, tako da se določijo komponente (osrednjega sistema EORI in nacionalnih sistemov EORI) ter uporaba sistema EORI.

(10)

Namen sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO), nadgrajenega prek projekta pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/578, je izboljšanje poslovnih procesov v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ter njihovega upravljanja. Namen sistema je tudi uvesti elektronski obrazec, ki se bo uporabljal za zahtevke in odločbe AEO, ter gospodarskim subjektom zagotoviti usklajen vmesnik EU za gospodarske subjekte (neposredni dostop gospodarskih subjektov e-AEO), prek katerega se v elektronski obliki predložijo zahtevki za AEO in prejmejo odločbe o AEO. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za skupne komponente sistema.

(11)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2089 (3) določa tehnične zahteve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi zakonika. Navedena izvedbena uredba trenutno zajema sistem carinskih odločb ter sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, ki sta začela delovati oktobra 2017. Kmalu bodo začeli delovati trije drugi sistemi (EZTI, EORI in AEO), zato bi bilo treba tudi zanje določiti tehnične zahteve. Zaradi številnih sprememb Uredbe (EU) 2017/2089, ki bi bile potrebne, in zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti.

(12)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. Če je zaradi uporabe carinske zakonodaje Unije potrebna obdelava osebnih podatkov v elektronskih sistemih, morajo biti ti podatki obdelani v skladu z uredbama (EU) 2016/679 (4) in (EU) 2018/1725 (5) Evropskega parlamenta in Sveta. Osebni podatki gospodarskih subjektov in drugih oseb, ki se obdelujejo z elektronskimi sistemi, so omejeni na nabor podatkov iz skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 1 naslova I Priloge A in skupine 3 (udeleženci) iz poglavja 2 naslova I Priloge A ter Priloge 12-01 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (6).

(13)	Ukrepi iz te izvedbene uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za naslednje elektronske sisteme, razvite ali nadgrajene prek naslednjih projektov iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/578:

(a)	sistem carinskih odločb, razvit prek projekta carinskih odločb v okviru carinskega zakonika Unije;

(b)	sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, razvit prek projekta neposrednega dostopa gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis);

(c)	sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EZTI), nadgrajen prek projekta zavezujočih tarifnih informacij (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije;

(d)	sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta EORI 2;

(e)	sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO), nadgrajen v skladu z zahtevami zakonika prek projekta pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(1)	„skupna komponenta“ pomeni komponento elektronskih sistemov, ki je razvita na ravni Unije in dostopna vsem državam članicam;

(2)	„nacionalna komponenta“ pomeni komponento elektronskih sistemov, ki je razvita na nacionalni ravni in dostopna v državi članici, ki jo je razvila.

Člen 3

Kontaktne točke za elektronske sisteme

Komisija in države članice za vse elektronske sisteme določijo kontaktne točke za izmenjavo informacij, da se zagotovijo usklajen razvoj, delovanje in vzdrževanje teh elektronskih sistemov.

Podatke o teh kontaktnih točkah si izmenjujejo in se nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah teh podatkov.

POGLAVJE II

SISTEM CARINSKIH ODLOČB

Člen 4

Namen in struktura sistema carinskih odločb

1. Sistem carinskih odločb omogoča komunikacijo med Komisijo, državami članicami, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov in odločb iz člena 5(1) ter upravljanje odločb v zvezi z dovoljenji, tj. sprememb, razveljavitev, preklicev in zadržanj.

2. Sistem carinskih odločb sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)	portal EU za gospodarske subjekte;

(b)	osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb;

(c)	referenčne storitve za uporabnike.

3. Države članice lahko razvijejo naslednje nacionalne komponente:

(a)	nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)	nacionalne sisteme za upravljanje carinskih odločb.

Člen 5

Uporaba sistema carinskih odločb

1. Sistem carinskih odločb se uporablja za predložitev in obdelavo zahtevkov za naslednja dovoljenja ter za upravljanje odločb v zvezi z zahtevki ali dovoljenji:

(a)	dovoljenje za poenostavitev določanja zneskov, ki so del carinske vrednosti blaga, iz člena 73 zakonika;

(b)	dovoljenje za podelitev splošnega zavarovanja iz člena 95 zakonika, vključno z morebitnim znižanjem ali opustitvijo;

(c)	dovoljenje za odlog plačila plačljive dajatve iz člena 110 zakonika, kolikor se ne odobri za posamezno operacijo;

(d)	dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga iz člena 148 zakonika;

(e)	dovoljenje za vzpostavitev rednega ladijskega prevoza iz člena 120 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(f)	dovoljenje za status pooblaščenega izdajatelja iz člena 128 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(g)	dovoljenje za redno uporabo poenostavljene deklaracije iz člena 166(2) zakonika;

(h)	dovoljenje za centralizirano carinjenje iz člena 179 zakonika;

(i)	dovoljenje za vložitev carinske deklaracije v obliki vpisa podatkov v evidence deklaranta iz člena 182 zakonika, in sicer tudi za izvozni postopek;

(j)	dovoljenje za samooceno iz člena 185 zakonika;

(k)	dovoljenje za status pooblaščenega tehtalca banan iz člena 155 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)	dovoljenje za uporabo postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(m)	dovoljenje za uporabo postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 211(1)(a) zakonika;

(n)	dovoljenje za uporabo postopka posebne rabe iz člena 211(1)(a) zakonika;

(o)	dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza iz člena 211(1)(a) zakonika;

(p)	dovoljenje za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga iz člena 211(1)(b) zakonika;

(q)	dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika za operacije TIR iz člena 230 zakonika;

(r)	dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(a) zakonika;

(s)	dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika v postopku tranzita Unije iz člena 233(4)(b) zakonika;

(t)	dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak iz člena 233(4)(c) zakonika;

(u)	dovoljenje za uporabo carinske deklaracije, pri kateri se zahteva manj podatkov, iz člena 233(4)(d) zakonika;

(v)	dovoljenje za uporabo elektronske prevozne listine kot carinske deklaracije iz člena 233(4)(e) zakonika.

2. Skupne komponente sistema carinskih odločb se uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

3. Država članica lahko odloči, da se skupne komponente sistema carinskih odločb lahko uporabljajo za zahtevke in dovoljenja iz odstavka 1 ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ti zahtevki ali dovoljenja učinek samo v zadevni državi članici.

4. Sistem carinskih odločb se ne uporablja za zahtevke, dovoljenja ali odločbe, ki niso našteti v odstavku 1.

Člen 6

Avtentikacija in dostop do sistema carinskih odločb

1. Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa iz člena 14.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema carinskih odločb, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 18.

2. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3. Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 7

Portal EU za gospodarske subjekte

1. Portal EU za gospodarske subjekte je vstopna točka v sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2. Portal EU za gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb ter z nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

3. Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 5(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici.

4. Država članica lahko odloči, da se portal EU za gospodarske subjekte lahko uporablja za zahtevke in dovoljenja iz člena 5(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo ta dovoljenja ali odločbe učinek samo v zadevni državi članici.

Če se država članica odloči, da bo portal EU za gospodarske subjekte uporabljala za dovoljenja ali odločbe, ki imajo učinek samo v zadevni državi članici, o tem obvesti Komisijo.

Člen 8

Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb

1. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 5(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2. Osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte, referenčnimi storitvami za uporabnike in nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 9

Posvetovanje med carinskimi organi z uporabo sistema carinskih odločb

Carinski organ države članice uporabi osrednji sistem za upravljanje carinskih odločb, če se mora pred sprejetjem odločbe glede zahtevkov ali dovoljenj iz člena 5(1) posvetovati s carinskim organom druge države članice.

Člen 10

Referenčne storitve za uporabnike

Referenčne storitve za uporabnike se uporabljajo za osrednjo hrambo podatkov v zvezi z dovoljenji iz člena 5(1) in odločbami glede teh dovoljenj, omogočajo pa tudi pregledovanje, reprodukcijo in potrjevanje teh dovoljenj z drugimi elektronskimi sistemi, vzpostavljenimi za namene člena 16 zakonika.

Člen 11

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1. Nacionalni portali za gospodarske subjekte, če so vzpostavljeni, so dodatna vstopna točka v sistem carinskih odločb za gospodarske subjekte in druge osebe.

2. V zvezi z zahtevki in dovoljeni iz člena 5(1) ter upravljanjem odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji, če imajo lahko ta dovoljenja ali odločbe učinek v več kot eni državi članici, se lahko gospodarski subjekti in druge osebe odločijo za uporabo nacionalnega portala za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, ali portala EU za gospodarske subjekte.

3. Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnimi sistemi za upravljanje carinskih odločb, če so vzpostavljeni.

4. Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo.

Člen 12

Nacionalni sistemi za upravljanje carinskih odločb

1. Nacionalne sisteme za upravljanje carinskih odločb, če so vzpostavljeni, uporabljajo carinski organi držav članic, ki so jih vzpostavile, za obdelavo zahtevkov in dovoljenj iz člena 5(1) ter za upravljanje odločb v zvezi s temi zahtevki in dovoljenji za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2. Nacionalni sistemi za upravljanje carinskih odločb so za namene posvetovanj med carinskimi organi iz člena 9 interoperabilni z osrednjim sistemom za upravljanje carinskih odločb.

Člen 13

Prenos podatkov o dovoljenjih v sistem carinskih odločb

1. Podatki o dovoljenjih iz člena 5(1) se prenesejo v sistem carinskih odločb in se hranijo v njem, če so bila ta dovoljenja izdana po 1. maju 2016 ali so bila odobrena v skladu s členom 346 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (7) in imajo lahko učinek v več kot eni državi članici ter so na dan prenosa veljavna. Prenos se izvede najpozneje do 1. maja 2019.

Država članica se lahko odloči, da prvi pododstavek uporablja tudi za dovoljenja iz člena 5(1), ki imajo učinek samo v zadevni državi članici.

2. Carinski organi zagotovijo, da so podatki, ki se prenesejo v skladu z odstavkom 1, skladni s podatkovnimi zahtevami iz Priloge A k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 in Priloge A k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. V ta namen lahko od imetnika dovoljenja zahtevajo potrebne informacije.

POGLAVJE III

SISTEM ENOTNEGA UPRAVLJANJA UPORABNIKOV IN DIGITALNEGA PODPISA

Člen 14

Namen in struktura sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

1. Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa omogoča komunikacijo med Komisijo in sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 18, da se uslužbencem Komisije, gospodarskim subjektom in drugim osebam zagotovi varen pooblaščen dostop do elektronskih sistemov.

2. Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)	sistem upravljanja dostopa;

(b)	sistem za vodenje administracije.

3. Države članice vzpostavijo sisteme za upravljanje identitete in dostopa kot nacionalne komponente sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 15

Uporaba sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)	gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema EZTI in sistema AEO;

(b)	uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema carinskih odločb, sistema EZTI, sistema EORI in sistema AEO ter vzdrževanja in upravljanja sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa.

Člen 16

Sistem upravljanja dostopa

Komisija vzpostavi sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti in druge osebe v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 18.

Člen 17

Sistem za vodenje administracije

Komisija vzpostavi sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj, ki omogočajo potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

Člen 18

Sistemi držav članic za upravljanje identitete in dostopa

Države članice vzpostavijo sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovijo:

(a)	varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(b)	varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov in drugih oseb.

POGLAVJE IV

SISTEM EVROPSKIH ZAVEZUJOČIH TARIFNIH INFORMACIJ

Člen 19

Namen in struktura sistema EZTI

1. Sistem EZTI v skladu s členoma 33 in 34 zakonika omogoča:

(a)	komunikacijo med Komisijo, državami članicami, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov ZTI in odločb ZTI;

(b)	upravljanje kakršnega koli poznejšega dogodka, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo;

(c)	spremljanje obvezne uporabe odločb ZTI;

(d)	spremljanje in upravljanje podaljšane uporabe odločb ZTI.

2. Sistem EZTI sestavljajo naslednje skupne komponente:

(a)	portal EU za gospodarske subjekte;

(b)	osrednji sistem EZTI;

(c)	zmogljivost spremljanja uporabe odločb ZTI.

3. Države članice lahko kot nacionalno komponento skupaj z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte vzpostavijo nacionalni zavezujoči tarifni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistem ZTI).

Člen 20

Uporaba sistema EZTI

1. Sistem EZTI se uporablja za predložitev, obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami v zvezi z ZTI ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, kakor je navedeno v členu 21(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2. Sistem EZTI je v pomoč carinskim organom pri njihovem spremljanju izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz ZTI v skladu s členom 21(3) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3. Komisija uporablja sistem EZTI za obveščanje držav članic v skladu s tretjim pododstavkom člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, takoj ko so dosežene količine blaga, ki se lahko ocarinijo v obdobju podaljšane uporabe.

Člen 21

Avtentikacija in dostop do sistema EZTI

1. Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema EZTI se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa iz člena 14.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema EZTI, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 18.

2. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema EZTI se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3. Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema EZTI se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 22

Portal EU za gospodarske subjekte

1. Portal EU za gospodarske subjekte je vstopna točka v sistem EZTI za gospodarske subjekte in druge osebe.

2. Portal EU za gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom EZTI in v primerih, ko so države članice vzpostavile nacionalne sisteme ZTI, ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte.

3. Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami v zvezi z ZTI ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

Člen 23

Osrednji sistem EZTI

1. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem EZTI za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami v zvezi z ZTI ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka in sprejetje odločbe izpolnjeni.

2. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem EZTI za namene člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3. Osrednji sistem EZTI je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte in z nacionalnimi sistemi ZTI, če so vzpostavljeni.

Člen 24

Posvetovanje med carinskimi organi z uporabo osrednjega sistema EZTI

Carinski organ države članice uporablja osrednji sistem EZTI za namene posvetovanja s carinskim organom druge države članice za zagotovitev skladnosti s členom 16(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 25

Spremljanje uporabe odločb ZTI

Zmogljivost spremljanja uporabe odločb ZTI se uporablja za namene iz člena 21(3) in tretjega pododstavka člena 22(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

Člen 26

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1. Če je država članica vzpostavila nacionalni sistem ZTI v skladu s členom 19(3), je nacionalni portal za gospodarske subjekte glavna vstopna točka v nacionalni sistem ZTI za gospodarske subjekte in druge osebe.

2. Gospodarski subjekti in druge osebe uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, v zvezi z zahtevki in odločbami v zvezi z ZTI ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo.

3. Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom ZTI, če je vzpostavljen.

4. Nacionalni portal za gospodarske subjekte omogoča postopke, enakovredne tistim, ki jih omogoča portal EU za gospodarske subjekte.

5. Če država članica vzpostavi nacionalni portal za gospodarske subjekte, o tem obvesti Komisijo. Komisija zagotovi, da je nacionalni portal za gospodarske subjekte dostopen neposredno na portalu EU za gospodarske subjekte.

Člen 27

Nacionalni sistem ZTI

1. Če država članica vzpostavi nacionalni sistem ZTI, ga njen carinski organ uporablja za obdelavo, izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami v zvezi z ZTI ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotni zahtevek ali odločbo, za namene preverjanja, ali so pogoji za sprejem zahtevka ali sprejetje odločbe izpolnjeni.

2. Carinski organ države članice uporablja svoj nacionalni sistem ZTI za namene člena 16(4), člena 17 ter člena 21(2)(b) in (5) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, razen če za te namene uporablja osrednji sistem EZTI.

3. Nacionalni sistem ZTI je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte in z osrednjim sistemom EZTI.

POGLAVJE V

SISTEM REGISTRACIJE IN IDENTIFIKACIJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 28

Namen in struktura sistema EORI

Sistem EORI omogoča enotno registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb na ravni Unije.

Sistem EORI sestavljata naslednji komponenti:

(a)	osrednji sistem EORI;

(b)	nacionalni sistemi EORI, če jih države članice vzpostavijo.

Člen 29

Uporaba sistema EORI

1. Sistem EORI se uporablja za naslednje namene:

(a)	prejemanje podatkov za registracijo gospodarskih subjektov in drugih oseb iz Priloge 12-01 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 (v nadaljnjem besedilu: podatki EORI), ki jih zagotovijo države članice;

(b)	centralno shranjevanje podatkov EORI v zvezi z registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb;

(c)	dajanje podatkov EORI na voljo državam članicam.

2. Sistem EORI carinskim organom omogoča spletni dostop do podatkov EORI, shranjenih na ravni osrednjega sistema.

3. Sistem EORI je interoperabilen z vsemi drugimi elektronskimi sistemi, pri katerih se uporablja številka EORI.

Člen 30

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema EORI

1. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

2. Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema EORI se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 31

Osrednji sistem EORI

1. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem EORI za namene člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2. Osrednji sistem EORI je interoperabilen z nacionalnimi sistemi EORI, če so vzpostavljeni.

Člen 32

Nacionalni sistem EORI

1. Če država članica vzpostavi nacionalni sistem EORI, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje podatkov EORI.

2. Nacionalni sistem EORI je interoperabilen z osrednjim sistemom EORI.

POGLAVJE VI

SISTEM POOBLAŠČENIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 33

Namen in struktura sistema AEO

1. Sistem AEO omogoča komunikacijo med Komisijo, državami članicami, gospodarskimi subjekti in drugimi osebami za namene predložitve in obdelave zahtevkov AEO in izdaje dovoljenj AEO ter upravljanja katerega koli poznejšega dogodka, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2. Sistem AEO sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)	portal EU za gospodarske subjekte;

(b)	osrednji sistem AEO;

3. Države članice lahko vzpostavijo naslednje nacionalne komponente:

(a)	nacionalne portale za gospodarske subjekte;

(b)	nacionalni sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistem AEO).

Člen 34

Uporaba sistema AEO

1. Sistem AEO se uporablja za predložitev, izmenjavo, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami AEO ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo, kakor je navedeno v členu 30(1) ter členu 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2. Carinski organi uporabljajo sistem AEO za izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 31(1) in (4) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ter vodenje evidence zadevnih posvetovanj.

Člen 35

Avtentikacija in dostop do osrednjega sistema AEO

1. Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov in drugih oseb za namene dostopa do skupnih komponent sistema AEO se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa iz člena 14.

Da se omogočita avtentikacija carinskih zastopnikov in njihov dostop do skupnih komponent sistema AEO, je treba njihovo pooblastilo za izvajanje te funkcije registrirati v sistemu enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali v sistemu za upravljanje identitete in dostopa, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 18.

2. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov držav članic za namene dostopa do skupnih komponent sistema AEO se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

3. Avtentikacija in preverjanje dostopa uslužbencev Komisije za namene dostopa do skupnih komponent sistema AEO se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Komisija.

Člen 36

Portal EU za gospodarske subjekte

1. Portal EU za gospodarske subjekte je vstopna točka v sistem AEO za gospodarske subjekte in druge osebe.

2. Portal EU za gospodarske subjekte je interoperabilen z osrednjim sistemom AEO in ponuja preusmeritev na nacionalne portale za gospodarske subjekte, če so vzpostavljeni.

3. Portal EU za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev in izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami AEO ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

Člen 37

Osrednji sistem AEO

1. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem AEO za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami AEO ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2. Carinski organi uporabljajo osrednji sistem AEO za namene členov 30 in 31 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3. Osrednji sistem AEO je interoperabilen s portalom EU za gospodarske subjekte in z nacionalnimi sistemi AEO, če so vzpostavljeni.

Člen 38

Nacionalni portal za gospodarske subjekte

1. Nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, omogoča izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami AEO.

2. Gospodarski subjekti uporabljajo nacionalni portal za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, za izmenjavo informacij s carinskimi organi v zvezi z zahtevki in odločbami AEO.

3. Nacionalni portal za gospodarske subjekte je interoperabilen z nacionalnim sistemom AEO.

Člen 39

Nacionalni sistem AEO

1. Če država članica vzpostavi nacionalni sistem AEO, ga njen carinski organ uporablja za izmenjavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki in odločbami AEO ali katerim koli poznejšim dogodkom, ki bi lahko imel posledice za prvotno odločbo.

2. Nacionalni sistem AEO je interoperabilen z nacionalnim portalom za gospodarske subjekte, če je vzpostavljen, in z osrednjim sistemom AEO.

POGLAVJE VII

DELOVANJE ELEKTRONSKIH SISTEMOV IN USPOSABLJANJE ZA NJIHOVO UPORABO

Člen 40

Razvoj, testiranje, uvedba in upravljanje elektronskih sistemov

1. Skupne komponente razvija, testira, uvaja in upravlja Komisija. Nacionalne komponente razvijajo, testirajo, uvajajo in upravljajo države članice.

2. Države članice zagotovijo interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

Člen 41

Vzdrževanje in spremembe elektronskih sistemov

1. Komisija vzdržuje skupne komponente, države članice pa vzdržujejo svoje nacionalne komponente.

2. Komisija in države članice zagotavljajo neprekinjeno delovanje elektronskih sistemov.

3. Komisija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

4. Komisija obvešča države članice o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

5. Države članice obveščajo Komisijo o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

6. Komisija in države članice javno objavijo informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 4 in 5.

Člen 42

Začasna odpoved elektronskih sistemov

1. V primeru začasne odpovedi elektronskih sistemov iz člena 6(3)(b) zakonika gospodarski subjekti in druge osebe informacije, potrebne za izpolnitev njihovih formalnosti, predložijo na način, ki ga določijo države članice, in sicer tudi na druge načine poleg tehnik elektronske obdelave podatkov.

2. Carinski organi zagotovijo, da so informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, na voljo v ustreznih elektronskih sistemih v sedmih dneh po tem, ko so ti elektronski sistemi spet na voljo.

3. Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

Člen 43

Podpora v obliki usposabljanj o uporabi in delovanju skupnih komponent

Komisija državam članicam nudi podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

POGLAVJE VIII

VARSTVO PODATKOV, UPRAVLJANJE S PODATKI TER LASTNIŠTVO IN VARNOST ELEKTRONSKIH SISTEMOV

Člen 44

Varstvo osebnih podatkov

1. Osebni podatki, ki so registrirani v elektronskih sistemih, se obdelujejo za namene izvajanja carinske zakonodaje, ob upoštevanju posebnih ciljev vsakega od elektronskih sistemov iz člena 4(1), člena 14(1), člena 19(1), člena 28 oziroma člena 33(1).

2. V skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725 nacionalni nadzorni organi na področju varstva osebnih podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov med seboj sodelujejo, da bi zagotovili usklajen nadzor nad obdelovanjem osebnih podatkov, ki so registrirani v elektronskih sistemih.

Člen 45

Posodabljanje podatkov v elektronskih sistemih

Države članice zagotovijo, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

Člen 46

Omejevanje dostopa do podatkov in njihove obdelave

1. Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira država članica, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevna država članica. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

2. Do podatkov, ki jih v skupnih komponentah elektronskih sistemov registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo in jih obdelujejo tudi države članice, ki so vključene v obravnavo zahtevka ali upravljanje odločbe, na katero se podatki nanašajo.

3. Podatke, ki jih v osrednjem sistemu EZTI registrira država članica, lahko obdeluje zadevna država članica. Obdelujejo jih lahko tudi druge države članice, če so vključene v obravnavo zahtevka, na katerega se podatki nanašajo, tudi prek posvetovanja v skladu s členom 24. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 23(2).

4. Do podatkov, ki jih v osrednjem sistemu EZTI registrira gospodarski subjekt ali druga oseba, lahko dostopa ali jih obdeluje zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevna oseba. Do njih lahko dostopajo vse države članice v skladu s členom 23(2).

Člen 47

Lastništvo sistema

1. Sistemski lastnik skupnih komponent je Komisija.

2. Sistemski lastniki nacionalnih komponent so države članice.

Člen 48

Varnost sistema

1. Varnost skupnih komponent zagotavlja Komisija. Varnost nacionalnih komponent zagotavljajo države članice.

V ta namen Komisija in države članice sprejmejo vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)	preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)	preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)	odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

2. Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

POGLAVJE IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 49

Ocenjevanje elektronskih sistemov

Komisija in države članice ocenjujejo komponente, za katere so odgovorne, in analizirajo zlasti varnost in celovitost komponent ter zaupnost podatkov, ki se obdelujejo v okviru teh komponent.

Komisija in države članice se medsebojno obveščajo o rezultatih ocenjevanj.

Člen 50

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) 2017/2089 se razveljavi.

Člen 51

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 99, 15.4.2016, str. 6).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2089 z dne 14. novembra 2017 o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi carinskega zakonika Unije (UL L 297, 15.11.2017, str. 13).

(4) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1027

z dne 21. junija 2019

o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Tiroler Speck“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(3)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek, ki ga je poslala Avstrija, za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo (v nadaljnjem besedilu: ZGO) „Tiroler Speck“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1065/97 (2).

(2)	Ker zadevna sprememba ni bila manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). To je bilo tudi prvič, da je bil objavljen enotni dokument za „Tiroler Speck“.

(3)

Konkretno, ko je bil zahtevek za spremembo poslan Komisiji, je bilo v pravilih glede označevanja veljavne specifikacije proizvoda navedeno, da se zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“ ne sme prevajati v kateri koli drug jezik. Namen predlagane spremembe je bil med drugim pod določenimi pogoji dovoliti uporabo prevoda zaščitenega imena.

(4)

Komisija je 7. maja 2018 prejela ugovor Italije. Povezani utemeljeni ugovor je Komisija prejela 5. julija 2018. Italija je nasprotovala spremembi omejitev glede označevanja v zvezi z uporabo prevodov zaščitenega imena. Na podlagi člena 10(1)(c) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Italija trdila, da bi dovoljena uporaba zaščitenega imena v prevodu, čeprav v povezavi z zaščitenim imenom v nemškem jeziku, ogrozila obstoj popolno ali delno identičnega imena (Südtiroler Speck/Speck Alto Adige (ZGO)).

(5)	Ker je Komisija menila, da je ugovor dopusten, je z dopisom z dne 16. avgusta 2018 Avstrijo in Italijo pozvala k začetku ustreznih trimesečnih posvetovanj za dosego dogovora v skladu z njunimi notranjimi postopki.

(6)

Strani sta dogovor dosegli. Avstrija je rezultat dogovora sporočila Komisiji z dopisom z dne 30. avgusta 2018. Avstrija in Italija sta se dogovorili, da bi morala pravila o označevanju specifikacije proizvoda za „Tiroler Speck“ (ZGO) ohraniti prepoved uporabe prevodov zaščitenega imena pri označevanju. Glede na zgoraj navedeno je treba sklepati, da je v zvezi s pravili o označevanju dogovor nadomestil zahtevek za spremembo.

(7)

V skladu s točko 5.5 objavljenega zahtevka za spremembo bi bilo treba pravila o označevanju specifikacije proizvoda nadomestiti z naslednjim:

„Na vsaki pakirani enoti, pripravljeni za prodajo, morajo biti na vidnem mestu jasno in neizbrisno navedeni številka gospodarstva, identifikator serije v obliki številke serije ali datuma in besedna zveza ‚ZGO Tiroler Speck‘ v tej obliki.

Poleg tega so lahko navedeni tudi kosi uporabljenega mesa in/ali regija proizvajalca na opredeljenem geografskem območju. Primeri označevanja: –,Tiroler Speck g.g.A. Schinkenspeck' (slanina) –,Tiroler Speck g.g.A. vom Schinken' (iz stegna) –,Tiroler Speck g.g.A. Karreespeck aus dem Zillertal' (ledvena slanina) –,Tiroler Speck g.g.A. vom Bauch; Region Ötztal' (iz svinjske potrebušine iz doline Ötz).

Lahko se uporabi označba v sporazumevalnem jeziku območja, na katerem se proizvod trži, če je navedena tudi nemška besedna zveza ‚ZGO Tiroler Speck‘.

Zapisana so lahko tudi imena, firme in zasebne označbe, če vsi ti napisi na embalaži niso zavajajoči.“

(8)

Utemeljitev teh sprememb v zahtevku za spremembo je bila naslednja:

„Podrobna in celovita pravila o označevanju prispevajo k boljši preglednosti in informiranosti potrošnikov. Urejena je bila tudi uporaba dodatnih informacij, da se podrobneje navedejo uporabljeni kosi mesa in/ali regija proizvajalca na opredeljenem geografskem območju, tako da se poudari regionalnost proizvoda, z vključitvijo dodatnih informacij o uporabljenih kosih mesa pa zagotovi podrobnejši opis proizvoda. Opis proizvoda je tako natančnejši, informacije za potrošnike pa bolj ciljno usmerjene.“

(9)

V skladu z zgoraj navedenim dogovorom bo določba o označevanju v specifikaciji proizvoda nadomeščena z naslednjim:

„Na vsaki pakirani enoti, pripravljeni za prodajo, morajo biti na vidnem mestu jasno in neizbrisno navedeni številka gospodarstva, identifikator serije v obliki številke serije ali datuma in ime zaščitene geografske označbe ‚Tiroler Speck‘. Ime zaščitene geografske označbe ‚Tiroler Speck‘ se ne sme prevajati v druge jezike.

Besedna zveza ‚zaščitena geografska označba‘ in/ali okrajšava ‚ZGO‘ mora neposredno slediti imenu zaščitene geografske označbe ‚Tiroler Speck‘ in se lahko navede tudi v sporazumevalnem jeziku območja, ki ni nemški, bodisi namesto bodisi poleg nemške različice.

Za boljše obveščanje potrošnikov se lahko v jeziku države, v kateri se proizvod trži, uporabijo tudi opisni izrazi za proizvod, vključno z uporabljenimi kosi mesa (‚slanina‘, ‚ledvena slanina‘, ‚slanina iz potrebušine‘; ali ‚izdelano iz stegna‘, ‚izdelano iz ledvenega svinjskega mesa‘, ‚izdelano iz svinjske potrebušine‘). Vendar morajo biti te besedne zveze jasno ločene od zaščitene geografske označbe ‚Tiroler Speck‘. To se lahko stori z ločitvijo besednih zvez z več vrsticami, pri čemer pa je treba ohraniti zadosten presledek med vrsticami. Pri ‚tehničnem označevanju‘ ločevanje obeh besednih zvez ni nujno mogoče zaradi prostorskih omejitev.

Brez poseganja v obveznost, da je treba jasno razlikovati med zaščiteno geografsko označbo in dodatnim opisnim imenom, na t. i. ‚tehničnih oznakah‘, tj. oznakah, ki so običajno pritrjene na hrbtni del pakiranega proizvoda, ki je pripravljen za trženje, se lahko zgodi, da zaradi omejenega prostora ločevanje obeh označb v različnih vrsticah ni mogoče.

Opisnim besednim zvezam proizvoda se ne smejo dodati prevodi sklicev na regijo Tirolsko kot kraja porekla.

Navede se lahko tudi regija proizvajalca znotraj opredeljenega geografskega območja, vendar mora biti ločena od zaščitene geografske označbe ‚Tiroler Speck‘ in besedne zveze ‚zaščitena geografska označba‘ in/ali okrajšave ‚ZGO‘.

Navedena so lahko tudi imena, firme in zasebne označbe, če te navedbe na embalaži niso zavajajoče.“

(10)

Utemeljitev teh sprememb v dogovoru, ki se šteje kot del zahtevka za spremembo, kakor je bil spremenjen z dogovorom, je naslednja:

„Po eni strani bo še naprej zagotovljeno, da se zaščiteno ime ‚Tiroler Speck‘ uporablja samo v registrirani različici. Po drugi strani pa zahtevana sprememba zagotavlja dodatne opisne informacije o proizvodu glede kosov uporabljenega mesa in regije proizvajalca znotraj opredeljenega geografskega območja. S tem bi informacije za kupce postale izčrpne in pregledne v smislu Uredbe (EU) št. 1169/2011, informacije o zaščiteni geografski označbi ‚Tiroler Speck‘ pa podrobnejše. Kot primeri se lahko navedejo naslednja poimenovanja: ‚Tiroler Speck g.g.A. Karreespeck aus dem Zillertal‘, ‚Tiroler Speck g.g.A. vom Schinken‘, ‚Tiroler Speck g.g.A. Schinkenspeck‘.“

(11)	Ker je dogovor med Avstrijo in Italijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo Unije, bi bilo treba njegovo vsebino upoštevati.

(12)

Enotni dokument je bil ustrezno spremenjen. Spremembe enotnega dokumenta v skladu z dogovorom niso bistvene in v vsakem primeru določbo o označevanju, ki se je izpodbijala v ugovoru, vračajo v prvotno stanje. Zato ponovitev pregleda iz člena 51(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni potrebna. Vendar bi bilo treba konsolidirano besedilo enotnega dokumenta objaviti v informativne namene.

(13)	Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da bi bilo treba spremembo odobriti, kot je bila spremenjena z dogovorom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Tiroler Speck“ (ZGO), se odobri, kakor je bila spremenjena v skladu s to uredbo. Konsolidirani enotni dokument je vključen v Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1065/97 z dne 12. junija 1997 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 156, 13.6.1997, str. 5).

(3) UL C 46, 8.2.2018, str. 8.

PRILOGA

„TIROLER SPECK“

EU št.: PGI-AT-02162 – 08.08.2016

ZOP ( )

ZGO (X)

1. Ime

„Tiroler Speck“

2. Država članica ali tretja država

Avstrija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Slanina z ZGO „Tiroler Speck“ je tradicionalen obrtniški suhomesnati proizvod iz svinjskega mesa brez kosti, pripravljen iz stegna, ledij, potrebušine, pleč ali vratu, ki je nato suho nasoljen, začinjen s posebno mešanico začimb, ki vsebujejo vsaj brin, črni poper in česen, razsoljen in hladno prekajen v skladu s postopkom, značilnim za regijo, na dimu iz najmanj 50 % bukovine ali jesenovine, ter sušen na zraku. Površina je temno rjave barve, prerez pa je rdečkaste barve z belo plastjo maščobe. Ima močan aromatičen in začimben vonj z jasnimi značilnostmi zorjenega mesa ter z vonjem po prekajenem. Ima rahlo začimben okus, ki prehaja od jasnega in prepoznavnega priokusa po prekajenem do izrazitega mesnega okusa, zaokroženega s prepoznavno slanostjo.

Fizikalno-kemijske in mikrobiološke lastnosti:

Razmerje voda/beljakovine: največ 1,7 (odstopanje + 0,2)

Vsebnost soli (NaCl): največ 5,0 % (odstopanje + 1,5 % (sredina) + 2,0 % (rob))

Slanina z ZGO „Tiroler Speck“ se proizvaja izključno na opredeljenem geografskem območju, kot končni proizvod pa se trži cela, v kosih ali rezinah vakuumsko pakirana ali pakirana v kontrolirani atmosferi.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Kosi mesa, ki se uporabljajo za slanino z ZGO „Tiroler Speck“, imajo poreklo v Evropski uniji. Mednje spadajo stegno s kožo z gornjim delom ali brez njega, ledja s kožo, potrebušina s kožo (z mehkimi kostmi ali brez njih), debelo pleče s kožo in vrat brez kože, pri čemer so vsi kosi mesa brez kosti in razrezani v skladu z dobro proizvodno prakso.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje (od soljenja do končnega proizvoda) potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Slanino z ZGO „Tiroler Speck“ mora na rezine razrezati strokovnjak, usposobljen za proizvodnjo te slanine in znan kot Tiroler Speckmeister, ali pa mora biti razrezana pod njegovih nadzorom. Med rezanjem je treba vsako končano serijo senzorično pregledati, da se preprečijo neželena odstopanja v barvi ali okusu. V primeru pomanjkljivosti (na primer gnitje, barvne pomanjkljivosti ali neželen nastanek trdega roba) je treba takoj prilagoditi nadzorne parametre (kot so temperatura, vlažnost ali trajanje posamezne faze postopka) za serije ali enote, ki so še v proizvodnji. Da bi omogočili takojšnje zagotavljanje kakovosti, morajo dejavnosti za proizvodnjo pakiranih enot slanine z ZGO „Tiroler Speck“ potekati izključno na proizvodnem gospodarstvu ali v skupini gospodarstev (tj. poslovnem gospodarstvu z več lokacijami, od katerih vsako izvaja posamezne faze proizvodnje slanine z ZGO „Tiroler Speck“, ali z več poštnimi naslovi v istem okrožju).

Da se preprečijo morebitni škodljivi učinki oksidacije ali izsušitve ali mikrobiološke oporečnosti zaradi razvoja plesni in s tem poslabšanje kakovosti, mora med rezanjem in pakiranjem miniti malo časa, zato je treba vakuumsko pakiranje cele slanine, slanine v kosih ali rezinah ali njeno pakiranje v kontrolirani atmosferi izvesti na opredeljenem geografskem območju. Če je treba slanino zaradi posebne ureditve po sušenju in pred rezanjem nekaj časa shranjevati, jo je treba pakirati v vakuumskem pakiranju ali v kontrolirani atmosferi (prvo pakiranje), da se prepreči nadaljnje slabšanje kakovosti zaradi izsušitve ali kvarjenja zaradi mikrobioloških procesov razvoja plesni. Slanina z ZGO „Tiroler Speck“ se nato razreže na kose za domačo rabo ali pa se ji odstrani koža in se slanina pripravi in nareže na rezine ali pripravi za „kuhinjsko rabo“, nato pa se vakuumsko pakira ali pakira v kontrolirani atmosferi (končna embalaža).

Slanina z ZGO „Tiroler Speck“ se lahko prodaja nerazrezana podjetjem v maloprodajnem živilskem sektorju, če je razrezana na rezine v prisotnosti kupca in delež nerazrezane slanine ni večji od 10 % ustrezne dnevne serije ter preostala količina, ko je bila pregledana v okviru postopka rezanja (v kose, na rezine, kocke itd.), ni imela znakov, da serija vsebuje pomanjkljivosti, ki bi kazale, da je slanina, ki se bo prodala nerazrezana, pokvarjena.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na vsaki pakirani enoti, pripravljeni za prodajo, morajo biti na vidnem mestu jasno in neizbrisno navedeni številka gospodarstva, identifikator serije v obliki številke serije ali datuma in ime zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“. Ime zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“ se ne sme prevajati v druge jezike.

Besedna zveza „zaščitena geografska označba“ in/ali okrajšava „ZGO“ mora neposredno slediti imenu zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“ in se lahko navede tudi v sporazumevalnem jeziku območja, ki ni nemški, bodisi namesto bodisi poleg nemške različice.

V sporazumevalnem jeziku države, v kateri se proizvod trži, se lahko uporabijo tudi opisne besedne zveze za proizvod, vključno z uporabljenimi kosi mesa („slanina“, „ledvena slanina“, „slanina iz potrebušine“; ali „izdelano iz stegna“, „izdelano iz ledvenega svinjskega mesa“, „izdelano iz svinjske potrebušine“). Vendar morajo biti te besedne zveze jasno ločene od zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“. To se lahko stori z ločitvijo besednih zvez z več vrsticami, pri čemer pa je treba ohraniti zadosten presledek med vrsticami. Pri „tehničnem označevanju“ ločevanje obeh besednih zvez ni nujno mogoče zaradi prostorskih omejitev.

Opisnim besednim zvezam proizvoda se ne smejo dodati prevodi sklicev na regijo Tirolsko kot kraja porekla.

Navede se lahko tudi regija proizvajalca znotraj opredeljenega geografskega območja, vendar mora biti ločena od zaščitene geografske označbe „Tiroler Speck“ in besedne zveze „zaščitena geografska označba“ in/ali okrajšave „ZGO“.

Navedena so lahko tudi imena, firme in zasebne označbe, če te navedbe na embalaži niso zavajajoče.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Zvezna dežela Tirolska

5. Povezava z geografskim območjem

V gorati pokrajini Tirolske z značilnimi kmetijskimi zemljišči se je proizvodnja slanine razvila in skozi številne generacije izpopolnjevala kot način shranjevanja svežega mesa. Vsaka generacija kmetov je znanje o posebnih receptih o začimbah in tradicionalni metodi proizvodnje slanine „Tiroler Speck“ prenesla na svoje otroke. V tej tradiciji, ki se je prenašala iz roda v rod, se je izoblikoval splošno sprejeti standard za današnjo komercialno proizvodnjo slanine „Tiroler Speck“. Sušenje na čistem gorskem tirolskem zraku in rahlo prekajevanje z uporabo posebne mešanice začimb ter dima iz bukovine ali jesenovine – ki so vsi potrebni sestavni deli proizvodnega postopka – sestavljata poseben postopek, ki je značilen za regijo in daje slanini „Tiroler Speck“ njen značilni temno rjavi videz. Razen pri slanini iz vratovine „Schopfspeck“ ima prerez na vrhu rob iz bele maščobe, meso pa je živo rdeče barve in postaja proti mesnemu delu vse temnejše. Nezamenljive značilnosti tega proizvoda so aromatičen pikanten vonj s prepoznavnimi notami zrelega mesa ter rahlo začimben okus s priokusom po prekajenem in slanem, vse pa podprto z vonjem po svinjini. V tem širšem okviru so običajne regionalne različice in drobne spremembe organoleptičnih lastnosti, ki so odvisne od kulturnih posebnosti zadevnih regij in dolin na opredeljenem geografskem območju. Zato nekateri vidiki značilne narave proizvoda, kot sta profil okusa ali priokus po dimljenem lesu, privzamejo posebne regionalne značilnosti, ne da bi to vplivalo na splošno identiteto slanine z ZGO „Tiroler Speck“ ali jo spreminjalo.

Tradicionalna metoda proizvodnje, ki se je razvila na geografskem območju, temelji na strokovnem znanju proizvajalcev, ki se je skozi stoletja prenašalo iz generacije v generacijo.

Znanje in obrtna tradicija strokovnjaka Tiroler Speckmeister zagotavljata ohranjanje visoke kakovosti proizvoda. Praktične izkušnje, ki so si jih navedeni strokovnjaki v stoletjih nabrali o učinkih, ki jih imajo surovine in podnebne razmere na kakovost proizvoda (vključno s poznavanjem škodljivih dejavnikov vplivanja, vzrokov nepravilnosti, stalno spreminjajočih se lastnosti surovin in okoljskih dejavnikov ter vzajemnih učinkov proizvodnih parametrov), so odločilne za doseganje visokih standardov kakovosti končnega proizvoda. Trajanje sušenja na zraku mora zato izračunati strokovnjak Tiroler Speckmeister na podlagi trenutnih podnebnih razmer v regiji in velikosti kosov mesa. Tako se zagotovita skrbno sušenje in proizvod neoporečne kakovosti z vsemi značilnimi lastnostmi (temno rjava zunanjost, srednje čvrsta do čvrsta tekstura, okus po brinu s prepoznavnim slanim priokusom in vonj po prekajenem).

Tiroler Speckmeister, ki se redno dodatno strokovno usposablja, nadzoruje proizvodni postopek in tako preprečuje morebitne škodljive vplive na proizvod in poslabšanje kakovosti.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.patentamt.at/herkunftsangaben/tirolerspeck/

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/24

SKLEP SVETA (EU) 2019/1028

z dne 14. junija 2019

o stališču o trgovinskih standardih za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(3) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil v imenu Unije v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1892 (1) podpisan 18. novembra 2016 na sedežu Združenih narodov v New Yorku s pridržkom njegove poznejše sklenitve. Sporazum je v skladu s svojim členom 31(2) začel začasno veljati 1. januarja 2017.

(2)	Sporazum je bil sklenjen dne 17. maja 2019 s Sklepom Sveta (EU) 2019/848 (2).

(3)	Svet članic Mednarodnega sveta za oljke (v nadaljnjem besedilu: svet članic) v skladu s členom 7(1) Sporazuma sprejme sklepe, ki spreminjajo trgovinske standarde za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin.

(4)	Svet članic naj bi na 109. seji od 17. do 21. junija 2019 sprejel sklepe o spremembi trgovinskih standardov za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin.

(5)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v svetu članic, saj bodo sklepi, ki bodo sprejeti, zavezujoči za Unijo glede mednarodne trgovinie z drugimi članicami Mednarodnega sveta za oljke (IOC) in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na tržne standarde za oljčno olje, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(6)

Sklepi, ki naj bi jih sprejel svet članic, zadevajo pregled naslova, razpona natančnosti in vrednosti, kromatogramov, vrednosti natančnosti ter sklicev na ostale dokumente. O njih so obsežno razpravljali znanstveniki in tehnični strokovnjaki za oljčno olje Komisije in držav članic. Sklepi bodo prispevali k mednarodni harmonizaciji standarda za oljčno olje in bodo določili okvir, ki bo omogočil pošteno konkurenco pri trgovanju s proizvodi iz sektorja oljčnega olja. Zato bi bilo treba navedene sklepe podpreti, zaradi njih pa bodo potrebne spremembe Uredbe Komisije (EGS) št. 2568/91 (4).

(7)

Če se sprejetje navedenih sklepov s strani sveta članic na 109. seji odloži, ker jih nekatere članice ne bi mogle odobriti, bi se moralo stališče, ki je določeno v Prilogi k temu sklepu, zastopati v imenu Unije v morebitnem postopku za sprejemanje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem v skladu s členom 10(6) Sporazuma. Postopek za sprejetje sklepov z izmenjavo pisem bi bilo treba začeti pred naslednjo redno sejo sveta članic novembra 2019.

(8)

Da bi ohranili interese Unije, bi morali imeti predstavniki Unije v svetu članic možnost zahtevati, da se odloži sprejetje sklepov o spremembi trgovinskih standardov za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin na 109. seji sveta članic, če nove znanstvene ali tehnične informacije, predstavljene pred ali med navedeno sejo, postavljajo pod vprašaj stališče, ki se zastopa v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče o trgovinskih standardih za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin, ki se v imenu Unije zastopa na 109. seji sveta članic od 17. do 21. junija 2019 ali v postopku za sprejetje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem, ki se začne pred naslednjo redno sejo novembra 2019, je določeno v Prilogi.

Člen 2

Če obstaja verjetnost, da bodo na stališče iz člena 1 vplivale nove znanstvene ali tehnične informacije, predstavljene pred 109. sejo sveta članic ali med njo, Unija zahteva, da se sprejetje s strani sveta članic sklepov, ki spreminjajo trgovinske standarde za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin, odloži do določitve stališča Unije na podlagi novih informacij.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 14. junija 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI

(1) Sklep Sveta (EU) 2016/1892 z dne 10. oktobra 2016 o podpisu Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi (UL L 293, 28.10.2016, str. 2).

(2) Sklep Sveta (EU) 2019/848 z dne 17. maja 2019 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (UL L 139, 27.5.2019, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(4) Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).

PRILOGA

Unija podpre naslednje spremembe metod IOC na 109. seji sveta članic od 17. do 21. junija 2019 ali v postopku za sprejetje sklepov sveta članic z izmenjavo pisem, ki se začne pred naslednjo redno sejo novembra 2019:

—	spremembo metode COI/T.20/Doc. št. 19/Rev. 5 (Spektrofotometrično merjenje na UV-območju) s črtanjem absolutne vrednosti in spremembo vrednosti natančnosti,

—	spremembo metode COI/T.20/Doc. št. 42-2/Rev. 3 (Vrednosti natančnosti analiznih metod, ki jih je sprejel Mednarodni svet za oljke) s spremembo vrednosti natančnosti za metodi COI/T.20/Doc. št. 19 in COI/T.20/Doc. št. 26,

—	spremembo metode COI/T.20/Doc. št. 26/Rev. 4 (Določanje sestave in vsebnosti sterolov ter alkoholnih spojin s kapilarno plinsko kromatografijo) s spremembo naslova, razpona natančnosti in vrednosti ter kromatogramov.

O tehničnih prilagoditvah drugih metod ali dokumentov IOC se lahko predstavniki Unije in sveta članic dogovorijo brez nadaljnjega sklepa Sveta, če so te tehnične prilagoditve posledica sprememb iz prvega odstavka.

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/27

SKLEP SVETA (EU) 2019/1029

z dne 18. junija 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v ustreznih odborih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 14, 17, 24, 30, 44, 51, 64, 75, 78, 79, 83, 85, 90, 115, 117, 129, 138, 139, 140 in 145, predlogov sprememb globalnih tehničnih predpisov št. 15 in 19, predloga spremembe Vzajemne resolucije M.R.2, predloga enega novega pravilnika ZN ter predlogov sprememb dovoljenj za pripravo globalnih tehničnih predpisov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je s Sklepom Sveta 97/836/ES (1) pristopila k Sporazumu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: Revidirani sporazum iz leta 1958). Revidirani sporazum iz leta 1958 je začel veljati 24. marca 1998.

(2)

Unija je s Sklepom Sveta 2000/125/ES (2) pristopila k Sporazumu o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih (v nadaljnjem besedilu: Vzporedni sporazum). Vzporedni sporazum je začel veljati 15. februarja 2000.

(3)

V skladu s členom 1 Revidiranega sporazuma iz leta 1958 in členom 6 Vzporednega sporazuma lahko upravni odbor Revidiranega sporazuma iz leta 1958 in izvršilni odbor Vzporednega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: ustrezna odbora UN/ECE) sprejmeta, kakor je ustrezno, predloge sprememb pravilnikov ZN št. 14, 17, 24, 30, 44, 51, 64, 75, 78, 79, 83, 85, 90, 115, 117, 129, 138, 139, 140 in 145, predloga sprememb globalnih tehničnih predpisov št. 15 in 19, predlog spremembe Vzajemne resolucije M.R.2, predlog enega novega pravilnika ZN ter predloge sprememb dovoljenj za pripravo globalnih tehničnih predpisov (v nadaljnjem besedilu: mega sklep).

(4)

Ustrezna odbora UN/ECE bosta na 178. zasedanju Svetovnega foruma, ki bo potekalo od 24. do 28. junija 2019, sprejela mega sklep v zvezi z upravnimi določbami in enotnimi tehničnimi predpisi za homologacijo cestnih vozil, opreme in delov, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, ter v zvezi z globalnimi tehničnimi predpisi za navedena vozila, opremo in dele.

(5)	Primerno je, da se oblikuje stališče, ki se v imenu Unije zastopa v ustreznih odborih UN/ECE glede sprejetja predlogov pravilnikov ZN, saj bodo pravilniki ZN za Unijo zavezujoči in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije na področju homologacije vozil.

(6)

Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je nadomestila homologacijske sisteme držav članic s postopkom EU-homologacije ter vzpostavila harmoniziran okvir, ki zajema upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote. Z navedeno direktivo so bili v sistem EU-homologacije vključeni pravilniki, sprejeti na podlagi Revidiranega sporazuma iz leta 1958 (v nadaljnjem besedilu: pravilniki ZN), kot zahteve za homologacijo ali kot alternativa zakonodaji Unije. Od sprejetja Direktive 2007/46/ES se pravilniki ZN vedno bolj vključujejo v zakonodajo Unije.

(7)

Glede na izkušnje in tehnični razvoj je treba dopolniti zahteve v zvezi z nekaterimi elementi ali lastnostmi, ki so zajete v pravilnikih ZN št. 17, 24, 30, 44, 64, 75, 78, 79, 83, 85, 90, 115, 117, 129, 138, 139 in 140, ter spremeniti globalna tehnična predpisa ZN št. 15 in 19. Poleg tega je treba popraviti nekatere določbe v pravilnikih ZN št. 14, 51, 83, 129 in 145 ter v globalnem tehničnem predpisu ZN št. 15. Prav tako je treba sprejeti nove zahteve glede naprednega sistema za zaviranje v sili –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v upravnem odboru Revidiranega sporazuma iz leta 1958 in izvršilnem odboru Vzporednega sporazuma na 178. zasedanju Svetovnega foruma, ki bo potekalo med 24. in 28. junijem 2019, je, da se glasuje za predloge, navedene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 18. junija 2019

Za Svet

Predsednik

P. DAEA

(1) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(2) Sklep Sveta 2000/125/ES z dne 31. januarja 2000 o sklenitvi Sporazuma o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih („Vzporedni sporazum“) (UL L 35, 10.2.2000, str. 12).

(3) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA

Pravilnik št.	Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta (1)
14	Predlog popravka 1 Dopolnila 6 sprememb 07 Pravilnika ZN št. 14 (pritrdišča varnostnih pasov)	ECE/TRANS/WP.29/2019/56
17	Predlog Dopolnila 1 sprememb 09 Pravilnika ZN št. 17 (trdnost sedežev)	ECE/TRANS/WP.29/2019/35
24	Predlog Dopolnila 5 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 24 (vidna onesnaževala, merjenje moči motorja s kompresijskim vžigom (dimljenje dizelskih motorjev))	ECE/TRANS/WP.29/2019/41
30	Predlog Dopolnila 21 sprememb 02 Pravilnika ZN št. 30 (pnevmatike za osebne avtomobile in njihove priklopnike)	ECE/TRANS/WP.29/2019/50
44	Predlog Dopolnila 16 sprememb 04 Pravilnika ZN št. 44 (sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/36
51	Predlog popravka Dopolnila 4 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 51 (hrup vozil kategorij M in N)	ECE/TRANS/WP.29/2019/51
64	Predlog Dopolnila 1 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 64 (zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo)	ECE/TRANS/WP.29/2019/52
75	Predlog Dopolnila 18 prvotnih sprememb Pravilnika ZN št. 75 (pnevmatike za motorna kolesa in kolesa z motorjem)	ECE/TRANS/WP.29/2019/53
78	Predlog Dopolnila 1 sprememb 04 Pravilnika ZN št. 78 (zaviranje motornih koles)	ECE/TRANS/WP.29/2019/46
79	Predlog Dopolnila 1 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 79 (krmilni sistem)	ECE/TRANS/WP.29/2019/73
83	Predlog Dopolnila 13 sprememb 06 Pravilnika ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2019/42
83	Predlog Dopolnila 9 sprememb 07 Pravilnika ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2019/43
83	Predlog popravka 1 Dopolnila 8 sprememb 07 Pravilnika ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2019/60
85	Predlog Dopolnila 9 Pravilnika ZN št. 85 (merjenje neto moči in 30-minutne moči)	ECE/TRANS/WP.29/2019/44
90	Predlog Dopolnila 5 sprememb 02 Pravilnika ZN št. 90 (nadomestni deli zavor)	ECE/TRANS/WP.29/2019/47
115	Predlog Dopolnila 8 Pravilnika ZN št. 115 (sistemi za naknadno vgradnjo za pogon na utekočinjen naftni plin in stisnjen zemeljski plin)	ECE/TRANS/WP.29/2019/45
117	Predlog Dopolnila 10 sprememb 02 Pravilnika ZN št. 117 (kotalni upor pnevmatik, kotalni hrup in oprijemljivost na mokrih površinah)	ECE/TRANS/WP.29/2019/54
129	Predlog Dopolnila 9 prvotnih sprememb Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/37
129	Predlog Dopolnila 6 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/38
129	Predlog Dopolnila 5 sprememb 02 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/39
129	Predlog Dopolnila 2 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/40
129	Predlog popravka 3 izvirne različice Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/58
129	Predlog popravka 1 sprememb 03 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2019/59
138	Predlog Dopolnila 1 sprememb 01 Pravilnika ZN št. 138 (tiha vozila za cestni prevoz)	ECE/TRANS/WP.29/2019/55
139	Predlog Dopolnila 2 Pravilnika ZN št. 139 (sistemi pomoči pri zaviranju (BAS))	ECE/TRANS/WP.29/2019/48
140	Predlog Dopolnila 3 Pravilnika ZN št. 140 (sistemi elektronskega nadzora stabilnosti (ESC))	ECE/TRANS/WP.29/2019/49
145	Predlog popravka 1 izvirne različice Pravilnika ZN št. 145 (pritrdilni sistemi ISOFIX, pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX in sedežna mesta i-Size )	ECE/TRANS/WP.29/2019/57
Nov pravilnik ZN	Predlog novega pravilnika ZN o enotnih določbah o homologaciji motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS) za vozila kategorij M1 in N1	ECE/TRANS/WP.29/2019/61

Globalni tehnični predpis št.	Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta
15	Predlog spremembe 5 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP))	ECE/TRANS/WP.29/2019/62
15	Predlog popravka globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP)); samo v francoskem besedilu	ECE/TRANS/WP.29/2019/66
	Predlog popravka spremembe 1 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP)); samo v francoskem besedilu	ECE/TRANS/WP.29/2019/67
	Predlog popravka spremembe 2 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP)); samo v francoskem besedilu	ECE/TRANS/WP.29/2019/68
	Predlog popravka spremembe 3 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP)); samo v francoskem besedilu	ECE/TRANS/WP.29/2019/69
	Predlog popravka spremembe 4 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP)); samo v francoskem besedilu	ECE/TRANS/WP.29/2019/70
19	Predlog spremembe 2 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 19 (postopki preskusa emisij zaradi izhlapevanja za globalno usklajene preskusne postopke za lahka vozila (EVAP WLTP))	ECE/TRANS/WP.29/2019/64

Vzajemna resolucija št.	Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta
M.R.2	Predlog spremembe 1 Vzajemne resolucije št. 2, ki vsebuje opredelitve pogonskega sistema vozila	ECE/TRANS/WP.29/2019/71

Razno	Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta
	Revidirano dovoljenje za pripravo spremembe št. 2 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 16 (pnevmatike)	ECE/TRANS/WP.29/AC.3/48/Rev.1
	Predlog sprememb dovoljenja za pripravo globalnega tehničnega predpisa ZN o globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo	ECE/TRANS/WP.29/2019/72
	Dovoljenje za pripravo novega globalnega tehničnega predpisa ZN o določitvi moči elektrificiranega vozila (DEVP)	ECE/TRANS/WP.29/AC.3/53

(1) Vsi dokumenti, navedeni v preglednici, so na voljo na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/gen2018.html.

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/32

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1030

z dne 21. junija 2019

o odlogu datuma izteka odobritve indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 14(5) Uredbe,

po posvetovanju s Stalnim odborom za biocidne pripravke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aktivna snov indoksakarb je bila vključena v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov in se zato v skladu s členom 86 Uredbe (EU) št. 528/2012 šteje za odobreno v skladu z navedeno uredbo ob upoštevanju specifikacij in pogojev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(2)	Odobritev indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov bo iztekla 31. decembra 2019. V skladu s členom 13(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 je bila 28. junija 2018 vložena vloga za podaljšanje odobritve indoksakarba.

(3)

Ocenjevalni pristojni organ Francije je 12. novembra 2018 v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 obvestil službe Komisije o svoji odločitvi, da je potrebna popolna ocena vloge. Ocenjevalni pristojni organ v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 opravi popolno oceno vloge v 365 dneh po njeni validaciji.

(4)

Ocenjevalni pristojni organ v skladu s členom 8(2) navedene uredbe po potrebi od vlagatelja zahteva, da predloži dovolj podatkov za izvedbo ocene. V takem primeru se 365-dnevno obdobje prekine za obdobje, ki skupno ne presega 180 dni, razen če je daljše obdobje prekinitve upravičeno zaradi narave zahtevanih podatkov ali izrednih okoliščin.

(5)	Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v 270 dneh po prejemu priporočila ocenjevalnega pristojnega organa v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 pripravi in Komisiji predloži mnenje o podaljšanju odobritve aktivne snovi.

(6)

Zato bo iz razlogov, na katere vlagatelj nima vpliva, odobritev indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov verjetno potekla pred sprejetjem odločitve o njenem podaljšanju. Zato je primerno datum izteka odobritve indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov odložiti za obdobje, ki je potrebno, da se omogoči preverjanje vloge. Glede na roke ocenjevalnega pristojnega organa za oceno ter Agencije za pripravo in predložitev mnenja, je primerno, da se datum izteka odobritve odloži do 30. junija 2022.

(7)	Z izjemo datuma izteka odobritve indoksakarb ostane odobren za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov v skladu s specifikacijami in pogoji, navedenimi v Prilogi I k Direktivi 98/8/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Datum izteka odobritve indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov se odloži do 30. junija 2022.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 21. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2) Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/34

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1031

z dne 21. junija 2019

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4883)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/975 (5), in sicer po primerih afriške prašičje kuge v Litvi in na Poljskem.

(2)	Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/975 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih na Poljskem ter v Litvi in Romuniji, ki jih je prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(3)

Junija 2019 sta bila ugotovljena dva izbruha afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožjih Marijampolė in Prienai v Litvi, na območjih, trenutno navedenih v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruha afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ti območji v Litvi, prizadeti zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(4)

Junija 2019 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v bartoščkem okrožju na Poljskem, na območju, trenutno navedenem v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(5)

Junija 2019 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v węgrowskem okrožju na Poljskem, na območju, trenutno navedenem v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Junija 2019 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Vâlcea v Romuniji, na območju, trenutno navedenem v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Litvi, na Poljskem in v Romuniji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. junija 2019

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/975 z dne 13. junija 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 157, 14.6.2019, str. 31).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

DEL I

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—	the area is delimited clockwise by:

—	Frontière avec la France,

—	Rue Mersinhat,

—	La N818jusque son intersection avec la N83,

—	La N83 jusque son intersection avec la N884,

—	La N884 jusque son intersection avec la N824,

—	La N824 jusque son intersection avec Le Routeux,

—	Le Routeux,

—	Rue d'Orgéo,

—	Rue de la Vierre,

—	Rue du Bout-d'en-Bas,

—	Rue Sous l'Eglise,

—	Rue Notre-Dame,

—	Rue du Centre,

—	La N845 jusque son intersection avec la N85,

—	La N85 jusque son intersection avec la N40,

—	La N40 jusque son intersection avec la N802,

—	La N802 jusque son intersection avec la N825,

—	La N825 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411jusque son intersection avec la N40,

—	N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle,

—	Rue du Tombois,

—	Rue Du Pierroy,

—	Rue Saint-Orban,

—	Rue Saint-Aubain,

—	Rue des Cottages,

—	Rue de Relune,

—	Rue de Rulune,

—	Route de l'Ermitage,

—	N87: Route de Habay,

—	Chemin des Ecoliers,

—

Le Routy,

—	Rue Burgknapp,

—	Rue de la Halte,

—	Rue du Centre,

—	Rue de l'Eglise,

—	Rue du Marquisat,

—	Rue de la Carrière,

—	Rue de la Lorraine,

—	Rue du Beynert,

—

Millewée,

—	Rue du Tram,

—

Millewée,

—	N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg,

—	Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg,

—	Frontière avec la France,

—	La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy,

—	La N871 jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

—	La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N811,

—	La N811 jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avecla N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d'Aubange,

—	La N81 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411 jusque son intersection avec la N40,

—	La N40 jusque son intersection avec la rue du Fet,

—	Rue du Fet,

—	Rue de l'Accord jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

—	Rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue des Bruyères,

—	Rue des Bruyères,

—	Rue de Neufchâteau,

—	Rue de la Motte,

—	La N894 jusque son intersection avec laN85,

—	La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

in Varna the whole region excluding the villages covered in Part II;

in Silistra region:

whole municipality of Glavinitza,

whole municipality of Tutrakan,

whithinmunicipality of Dulovo:

Boil,

Vokil,

Grancharovo,

Doletz,

Oven,

Okorsh,

Oreshene,

Paisievo,

Pravda,

Prohlada,

Ruyno,

Sekulovo,

Skala,

Yarebitsa,

within municipality of Sitovo:

Bosna,

Garvan,

Irnik,

Iskra,

Nova Popina,

Polyana,

Popina,

Sitovo,

Yastrebna,

within municipality of Silistra:

Vetren,

in Dobrich region:

whole municipality of Baltchik,

wholemunicipality of General Toshevo,

whole municipality of Dobrich,

whole municipality of Dobrich-selska (Dobrichka),

within municipality of Krushari:

Severnyak,

Abrit,

Dobrin,

Alexandria,

Polkovnik Dyakovo,

Poruchik Kardzhievo,

Zagortzi,

Zementsi,

Koriten,

Krushari,

Bistretz,

Efreytor Bakalovo,

Telerig,

Lozenetz,

Krushari,

Severnyak,

Severtsi,

within municipality of Kavarna:

Krupen,

Belgun,

Bilo,

Septemvriytsi,

Travnik,

whole municipality of Tervel, except Brestnitsa and Kolartzi,

in Ruse region:

within municipality of Slivo pole:

Babovo,

Brashlen,

Golyamo vranovo,

Malko vranovo,

Ryahovo,

Slivo pole,

Borisovo,

within municipality of Ruse:

Sandrovo,

Prosena,

Nikolovo,

Marten,

Dolno Ablanovo,

Ruse,

Chervena voda,

Basarbovo,

within municipality of Ivanovo:

Krasen,

Bozhichen,

Pirgovo,

Mechka,

Trastenik,

within municipality of Borovo:

Batin,

Gorno Ablanovo,

Ekzarh Yosif,

Obretenik,

Batin,

within municipality of Tsenovo:

Krivina,

Belyanovo,

Novgrad,

Dzhulyunitza,

Beltzov,

Tsenovo,

Piperkovo,

Karamanovo,

in Veliko Tarnovo region:

within municipality of Svishtov:

Sovata,

Vardim,

Svishtov,

Tzarevets,

Bulgarsko Slivovo,

Oresh,

in Pleven region:

within municipality of Belene:

Dekov,

Belene,

Kulina voda,

Byala voda,

within municipality of Nikopol:

Lozitza,

Dragash voyvoda,

Lyubenovo,

Nikopol,

Debovo,

Evlogievo,

Muselievo,

Zhernov,

Cherkovitza,

within municipality of Gulyantzi:

Somovit,

Dolni vit,

Milkovitsa,

Shiyakovo,

Lenkovo,

Kreta,

Gulyantzi,

Brest,

Dabovan,

Zagrazhdan,

Gigen,

Iskar,

within municipality of Dolna Mitropoliya:

Komarevo,

Baykal,

Slavovitsa,

Bregare,

Orehovitsa,

Krushovene,

Stavertzi,

Gostilya,

in Vratza region:

within municipality of Oryahovo:

Dolni vadin,

Gorni vadin,

Ostrov,

Galovo,

Leskovets,

Selanovtsi,

Oryahovo,

within municipality of Miziya:

Saraevo,

Miziya,

Voyvodovo,

Sofronievo,

within municipality of Kozloduy:

Harlets,

Glozhene,

Butan,

Kozloduy,

in Montana region:

within municipality of Valtchedram:

Dolni Tzibar,

Gorni Tzibar,

Ignatovo,

Zlatiya,

Razgrad,

Botevo,

Valtchedram,

Mokresh,

within municipality Lom:

Kovatchitza,

Stanevo,

Lom,

Zemphyr,

Dolno Linevo,

Traykovo,

Staliyska mahala,

Orsoya,

Slivata,

Dobri dol,

within municipality of Brusartsi:

Vasilyiovtzi,

Dondukovo,

in Vidin region:

within municipality of Ruzhintsi:

Dinkovo,

Topolovets,

Drenovets,

within municipality of Dimovo:

Artchar,

Septemvriytzi,

Yarlovitza,

Vodnyantzi,

Shipot,

Izvor,

Mali Drenovetz,

Lagoshevtzi,

Darzhanitza,

within municipality of Vidin:

Vartop,

Botevo,

Gaytantsi,

Tzar Simeonovo,

Ivanovtsi,

Zheglitza,

Sinagovtsi,

Dunavtsi,

Bukovets,

Bela Rada,

Slana bara,

Novoseltsi,

Ruptzi,

Akatsievo,

Vidin,

Inovo,

Kapitanovtsi,

Pokrayna,

Antimovo,

Kutovo,

Slanotran,

Koshava,

Gomotartsi.

3. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Hiiu maakond.

4. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 651100, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658201, 658202 és 658403 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900750, 901250, 901260, 901270, 901350, 901551, 901560, 901570, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902550, 902650, 902660, 902670, 902750, 903250, 903650, 903750, 903850, 904350, 904750, 904760, 904850, 904860, 905360, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Heves megye 702550, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, és 705350 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950, 751150, 752150 és755550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 552010, 552150, 552250, 552350, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855350, 855450, 855550, 855650, 855660 és 855850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Aizputes novada Aizputes, Cīravas, Lažas, Kazdangas pagasts un Aizputes pilsēta,

—	Alsungas novads,

—	Durbes novada Dunalkas un Tadaiķu pagasts,

—	Kuldīgas novada Gudenieku pagasts,

—	Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Ventspils novada Jūrkalnes pagasts,

—	Grobiņas novada Bārtas un Gaviezes pagasts,

—	Rucavas novada Dunikas pagasts.

6. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 2128 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2106, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytuvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos,

—	Pagėgių savivaldybė,

—	Plungės rajono savivaldybė,

—	Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnujų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

—	Rietavo savivaldybė,

—	Skuodo rajono savivaldybė,

—	Šilalės rajono savivaldybė,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos.

7. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Ruciane – Nida w powiecie piskim,

część gminy Miłki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63, część gminy Ryn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn, część gminy Giżycko położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżycko, na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowej granicy gminy do granicy miasta Giżycko i na południe od granicy miasta Giżycko w powiecie giżyckim,

gminy Mikołajki, Piecki, część gminy Sorkwity położona na południe od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim,

gminy Dźwierzuty, Rozogi i Świętajno w powiecie szczycieńskim,

gminy Gronowo Elbląskie, Markusy, Rychliki, część gminy Elbląg położona na zachód od zachodniej granicy powiatu miejskiego Elbląg i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 22 i część gminy Tolkmicko niewymieniona w części II załącznika w powiecie elbląskim oraz strefa wód przybrzeżnych Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej,

gminy Barczewo, Biskupiec, Dobre Miasto, Dywity, Jonkowo, Świątki i część gminy Jeziorany położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 593 w powiecie olsztyńskim,

gminy Łukta, Miłakowo, Małdyty, Miłomłyn i Morąg w powiecie ostródzkim,

gmina Zalewo w powiecie iławskim,

w województwie podlaskim:

gminy Rudka, Wyszki, część gminy Brańsk położona na północ od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk i miasto Brańsk w powiecie bielskim,

gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

gmina Poświętne w powiecie białostockim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

powiat zambrowski;

w województwie mazowieckim:

gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin, Łyse i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

powiat miejski Ostrołęka,

powiat ostrowski,

gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

gminy Bodzanów, Bulkowo, Mała Wieś, Staroźreby i Wyszogród w powiecie płockim,

gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

gminy Baboszewo, Dzierzążnia, Płońsk z miastem Płońsk i Sochocin w powiecie płońskim,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Dobre, Stanisławów, część gminy Jakubów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A2, część gminy Kałuszyn położona na północ od linii wyznaczonej przez drogi nr 2 i 92 i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr A2 w powiecie mińskim,

gminy Garbatka Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim,

gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

powiat żyrardowski,

gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Białobrzegi, Promna, Stara Błotnica, Wyśmierzyce i część gminy Stromiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

gminy Jedlińsk, Jastrzębia i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

gminy Iłów, Nowa Sucha, Rybno, część gminy Teresin położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 i część miasta Sochaczew położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

gmina Policzna w powiecie zwoleńskim,

gmina Solec nad Wisłą w powiecie lipskim;

w województwie lubelskim:

gminy Bełżyce, Borzechów, Bychawa, Niedrzwica Duża, Jastków, Konopnica, Strzyżewice, Wysokie, Wojciechów i Zakrzew w powiecie lubelskim,

gminy Miączyn, Nielisz, Sitno, Komarów-Osada, Sułów, część gminy Szczebrzeszyn położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Szczebrzesyzn i część gminy wiejskiej Zamość położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie zamojskim,

powiat miejski Zamość,

gmina Jeziorzany i część gminy Kock położona na zachód od linii wyznaczonej przez rzekę Czarną w powiecie lubartowskim,

gminy Adamów i Serokomla w powiecie łukowskim,

gminy Nowodwór, Ryki, Ułęż i miasto Dęblin w powiecie ryckim,

gminy Janowiec, i część gminy wiejskiej Puławy położona na zachód od rzeki Wisły w powiecie puławskim,

gminy Chodel, Karczmiska, Łaziska, Opole Lubelskie, Poniatowa i Wilków w powiecie opolskim,

gminy Rudnik i Żółkiewkaw powiecie krasnostawskim,

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Rachanie, Susiec, Ulhówek i część gminy Łaszczów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

gminy Łukowa i Obsza w powiecie biłgorajskim,

gminy Kraśnik z miastem Kraśnik, Szastarka, Trzydnik Duży, Urzędów, Wilkołaz i Zakrzówek w powiecie kraśnickim,

gminy Modliborzyce i Potok Wielki w powiecie janowskim;

w województwie podkarpackim:

powiat lubaczowski,

gminy Laszki i Wiązownica w powiecie jarosławskim,

gminy Pysznica, Zaleszany i miasto Stalowa Wola w powiecie stalowowolskim,

gmina Gorzyce w powiecie tarnobrzeskim;

w województwie świętokrzyskim:

gminy Tarłów i Ożarów w powiecie opatowskim,

gminy Dwikozy, Zawichost i miasto Sandomierz w powiecie sandomierskim.

8. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Județul Alba,

—	Județul Cluj,

—	Județul Harghita,

—	Județul Hunedoara,

—	Județul Iași,

—	Județul Neamț,

—

Restul județului Mehedinți care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Garla Mare,

—

Hinova,

—	Burila Mare,

—

Gruia,

—

Pristol,

—

Dubova,

—	Municipiul Drobeta Turnu Severin,

—

Eselnița,

—

Salcia,

—

Devesel,

—

Svinița,

—

Gogoșu,

—

Simian,

—

Orșova,

—	Obârșia Closani,

—	Baia de Aramă,

—

Bala,

—

Florești,

—

Broșteni,

—

Corcova,

—

Isverna,

—

Balta,

—

Podeni,

—

Cireșu,

—

Ilovița,

—	Ponoarele,

—

Ilovăț,

—

Patulele,

—

Jiana,

—	Iyvoru Bârzii,

—

Malovat,

—	Bălvănești,

—	Breznița Ocol,

—

Godeanu,

—	Padina Mare,

—

Corlățel,

—	Vânju Mare,

—

Vânjuleț,

—	Obârșia de Câmp,

—

Vânători,

—

Vladaia,

—

Punghina,

—

Cujmir,

—

Oprișor,

—

Dârvari,

—	Căzănești,

—	Husnicioara,

—	Poroina Mare,

—

Prunișor,

—

Tămna,

—

Livezile,

—

Rogova,

—

Voloiac,

—

Sisești,

—

Sovarna,

—

Bălăcița,

—	Județul Gorj,

—	Județul Suceava,

—	Județul Mureș,

—	Județul Sibiu,

—	Județul Caraș-Severin.

DEL II

1. Belgija

Naslednja območja v Belgiji:

in Luxembourg province:

—	the area is delimited clockwise by:

—	La frontière avec la France au niveau de Florenville,

—	La N85 jusque son intersection avec la N894au niveau de Florenville,

—	La N894 jusque son intersection avec larue de la Motte,

—	La rue de la Motte jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau,

—	La rue de Neufchâteau,

—	La rue des Bruyères jusque son intersection avec la rue de la Gaume,

—	La rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue de l'Accord,

—	La rue de l'Accord,

—	La rue du Fet,

—	La N40 jusque son intersection avec la E25-E411,

—	La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler,

—	La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d'Aubange,

—	La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d'Aubange,

—	La N88 jusque son intersection avec la N811,

—	La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour,

—	La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88,

—	La N88 jusque son intersection avec la N871,

—	La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy,

—	La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France.

2. Bolgarija

Naslednja območja v Bolgariji:

in Varna region:

within municipality of Beloslav:

Razdelna,

within municipalty of Devnya:

Devnya,

Povelyanovo,

Padina,

within municipality of Vetrino:

Gabarnitsa,

within municipality of Provadiya:

Staroselets,

Petrov dol,

Provadiya,

Dobrina,

Manastir,

Zhitnitsa,

Tutrakantsi,

Bozveliysko,

Barzitsa,

Tchayka,

within municipality of Avren:

Trastikovo,

Sindel,

Avren,

Kazashka reka,

Yunak,

Tsarevtsi,

Dabravino,

within municipality of Dalgopol:

Tsonevo,

Velichkovo,

within municipality of Dolni chiflik:

Nova shipka,

Goren chiflik,

Pchelnik,

Venelin,

in Silistra region:

within municipality of Kaynardzha:

Voynovo,

Kaynardzha,

Kranovo,

Zarnik,

Dobrudzhanka,

Golesh,

Svetoslav,

Polkovnik Cholakovo,

Kamentzi,

Gospodinovo,

Davidovo,

Sredishte,

Strelkovo,

Poprusanovo,

Posev,

within municipality of Alfatar:

Alfatar,

Alekovo,

Bistra,

Kutlovitza,

Tzar Asen,

Chukovetz,

Vasil Levski,

within municipality of Silistra:

Glavan,

Silistra,

Aydemir,

Babuk,

Popkralevo,

Bogorovo,

Bradvari,

Sratzimir,

Bulgarka,

Tsenovich,

Sarpovo,

Srebarna,

Smiletz,

Profesor Ishirkovo,

Polkovnik Lambrinovo,

Kalipetrovo,

Kazimir,

Yordanovo,

within municipality of Sitovo:

Dobrotitza,

Lyuben,

Slatina,

within municipality of Dulovo:

Varbino,

Polkovnik Taslakovo,

Kolobar,

Kozyak,

Mezhden,

Tcherkovna,

Dulovo,

Razdel,

Tchernik,

Poroyno,

Vodno,

Zlatoklas,

Tchernolik,

in Dobrich region:

within municipality of Krushari:

Kapitan Dimitrovo,

Ognyanovo,

Zimnitza,

Gaber,

within municipality of Dobrich-selska:

Altsek,

Vodnyantsi,

Feldfebel Denkovo,

Hitovo,

within municipality of Tervel:

Brestnitza,

Kolartzi,

Angelariy,

Balik,

Bezmer,

Bozhan,

Bonevo,

Voynikovo,

Glavantsi,

Gradnitsa,

Guslar,

Kableshkovo,

Kladentsi,

Kochmar,

Mali izvor,

Nova Kamena,

Onogur,

Polkovnik Savovo,

Popgruevo,

Profesor Zlatarski,

Sartents,

Tervel,

Chestimenstko,

within municipality Shabla:

Shabla,

Tyulenovo,

Bozhanovo,

Gorun,

Gorichane,

Prolez,

Ezeretz,

Zahari Stoyanovo,

Vaklino,

Granichar,

Durankulak,

Krapetz,

Smin,

Staevtsi,

Tvarditsa,

Chernomortzi,

within municipality of Kavarna:

Balgarevo,

Bozhurets,

Vranino,

Vidno,

Irechek,

Kavarna,

Kamen briag,

Mogilishte,

Neykovo,

Poruchik Chunchevo,

Rakovski,

Sveti Nikola,

Seltse,

Topola,

Travnik,

Hadzhi Dimitar,

Chelopechene.

3. Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

—	Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

4. Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

—

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150,705250, 705450,705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 855250, 855460, 855750, 855950, 855960, 856051, 856150, 856250, 856260, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550, továbbá 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—	Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821, 552360 és 552960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651200, 652100, 655400, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658100, 658310, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

—

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 901850, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901450, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550, 904650 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

5. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Ādažu novads,

—	Aizputes novada Kalvenes pagasts,

—	Aglonas novads,

—	Aizkraukles novads,

—	Aknīstes novads,

—	Alojas novads,

—	Alūksnes novads,

—	Amatas novads,

—	Apes novads,

—	Auces novads,

—	Babītes novads,

—	Baldones novads,

—	Baltinavas novads,

—	Balvu novads,

—	Bauskas novads,

—	Beverīnas novads,

—	Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109,

—	Burtnieku novads,

—	Carnikavas novads,

—	Cēsu novads,

—	Cesvaines novads,

—	Ciblas novads,

—	Dagdas novads,

—	Daugavpils novads,

—	Dobeles novads,

—	Dundagas novads,

—	Durbes novada Durbes un Vecpils pagasts,

—	Engures novads,

—	Ērgļu novads,

—	Garkalnes novads,

—	Gulbenes novads,

—	Iecavas novads,

—	Ikšķiles novads,

—	Ilūkstes novads,

—	Inčukalna novads,

—	Jaunjelgavas novads,

—	Jaunpiebalgas novads,

—	Jaunpils novads,

—	Jēkabpils novads,

—	Jelgavas novads,

—	Kandavas novads,

—	Kārsavas novads,

—	Ķeguma novads,

—	Ķekavas novads,

—	Kocēnu novads,

—	Kokneses novads,

—	Krāslavas novads,

—	Krimuldas novads,

—	Krustpils novads,

—	Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta,

—	Lielvārdes novads,

—	Līgatnes novads,

—	Limbažu novads,

—	Līvānu novads,

—	Lubānas novads,

—	Ludzas novads,

—	Madonas novads,

—	Mālpils novads,

—	Mārupes novads,

—	Mazsalacas novads,

—	Mērsraga novads,

—	Naukšēnu novads,

—	Neretas novads,

—	Ogres novads,

—	Olaines novads,

—	Ozolnieku novads,

—	Pārgaujas novads,

—	Pļaviņu novads,

—	Preiļu novads,

—	Priekules novads,

—	Priekuļu novads,

—	Raunas novads,

—	republikas pilsēta Daugavpils,

—	republikas pilsēta Jelgava,

—	republikas pilsēta Jēkabpils,

—	republikas pilsēta Jūrmala,

—	republikas pilsēta Rēzekne,

—	republikas pilsēta Valmiera,

—	Rēzeknes novads,

—	Riebiņu novads,

—	Rojas novads,

—	Ropažu novads,

—	Rugāju novads,

—	Rundāles novads,

—	Rūjienas novads,

—	Salacgrīvas novads,

—	Salas novads,

—	Salaspils novads,

—	Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Pampāļu, Šķēdes, Nīgrandes, Zaņas, Ezeres, Rubas, Jaunauces un Vadakstes pagasts,

—	Saulkrastu novads,

—	Sējas novads,

—	Siguldas novads,

—	Skrīveru novads,

—	Skrundas novads,

—	Smiltenes novads,

—	Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

—	Strenču novads,

—	Talsu novads,

—	Tērvetes novads,

—	Tukuma novads,

—	Vaiņodes novads,

—	Valkas novads,

—	Varakļānu novads,

—	Vārkavas novads,

—	Vecpiebalgas novads,

—	Vecumnieku novads,

—	Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

—	Viesītes novads,

—	Viļakas novads,

—	Viļānu novads,

—	Zilupes novads.

6. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Alytaus miesto savivaldybė,

—	Alytaus rajono savivaldybė,

—	Anykščių rajono savivaldybė,

—	Akmenės rajono savivaldybė: Ventos ir Papilės seniūnijos,

—	Biržų miesto savivaldybė,

—	Biržų rajono savivaldybė,

—	Druskininkų savivaldybė,

—	Elektrėnų savivaldybė,

—	Ignalinos rajono savivaldybė,

—	Jonavos rajono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Kepalių, Kriukų, Saugėlaukio ir Satkūnų seniūnijos,

—	Jurbarko rajono savivaldybė,

—	Kaišiadorių rajono savivaldybė,

—	Kalvarijos savivaldybė: Akmenynų, Liubavo, Kalvarijos seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 131 ir į pietus nuo kelio Nr. 200 ir Sangrūdos seniūnijos,

—	Kauno miesto savivaldybė,

—	Kauno rajono savivaldybė,

—	Kazlų Rūdos savivaldybė: Jankų, Plutiškių seniūnijos ir Kazlų Rudos seniūnijos dalis nuo kelio Nr. 2613 į šiaurę, kelio Nr. 183 į rytus ir kelio Nr. 230 į šiaurę,

—

Kelmės rajono savivaldybė: Tytuvėnų seniūnijos dalis į rytus ir pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 157 ir į rytus nuo kelio Nr. 2105, Užvenčio, Kukečių dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 2128 ir į rytus nuo kelio Nr. 2106, ir Šaukėnų seniūnijos,

—	Kėdainių rajono savivaldybė,

—	Kupiškio rajono savivaldybė,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Būdviečio, Kapčiamieščio, Krosnos, Kučiūnų ir Noragėlių seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė: Degučių, Gudelių, Mokolų ir Narto seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybė: Šerkšnėnų, Sedos ir Židikų seniūnijos,

—	Molėtų rajono savivaldybė,

—	Pakruojo rajono savivaldybė,

—	Panevėžio rajono savivaldybė,

—	Panevėžio miesto savivaldybė,

—	Pasvalio rajono savivaldybė,

—	Radviliškio rajono savivaldybė,

—	Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos

—	Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos,Kalnujų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

—	Rokiškio rajono savivaldybė,

—

Šakių rajono savivaldybė: Barzdų, Griškabūdžio, Kidulių, Kudirkos Naumiesčio, Lekėčių, Sintautų, Slavikų. Sudargo, Žvirgždaičių seniūnijos ir Kriūkų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 3804, Lukšių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 3804, Šakių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. 140 ir į pietvakarius nuo kelio Nr. 137

—	Šalčininkų rajono savivaldybė,

—	Šiaulių miesto savivaldybė,

—	Šiaulių rajono savivaldybė: Šiaulių kaimiškoji seniūnija,

—	Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija,

—	Širvintų rajono savivaldybė,

—	Švenčionių rajono savivaldybė,

—	Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos,

—	Telšių rajono savivaldybė,

—	Trakų rajono savivaldybė,

—	Ukmergės rajono savivaldybė,

—	Utenos rajono savivaldybė,

—	Varėnos rajono savivaldybė,

—	Vilniaus miesto savivaldybė,

—	Vilniaus rajono savivaldybė,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos,

—	Visagino savivaldybė,

—	Zarasų rajono savivaldybė.

7. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki, Stare Juchy i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gminy Godkowo, Milejewo, Młynary, Pasłęk, część gminy Elbląg położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 22 oraz na południe i na południowy wschód od granicy powiatu miejskiego Elbląg, i część obszaru lądowego gminy Tolkmicko położona na południe od linii brzegowej Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej do granicy z gminą wiejską Elbląg w powiecie elbląskim,

powiat miejski Elbląg,

gmina Wydminy, część gminy Miłki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63, część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn, część gminy wiejskiej Giżycko położona na zachód od zachodniej linii brzegowej jeziora Kisajno i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnacą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Giżyckow powiecie giżyckim,

powiat gołdapski,

część gminy Węgorzewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

powiat olecki,

gminy Orzysz, Biała Piska i Pisz w powiecie piskim,

gminy Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie i Bisztynekw powiecie bartoszyckim,

gmina Kolno i część gminy Jeziorany położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 593 w powiecie olsztyńskim,

powiat braniewski,

gminy Kętrzyn z miastem Kętrzyn, Reszel i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński, Lubomino, Orneta i część gminy Kiwity położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 w powiecie lidzbarskim,

część gminy Sorkwity położona na północ od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim;

w województwie podlaskim:

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Mielnik, Nurzec – Stacja, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, i Siemiatycze z miastem Siemiatyczew powiecie siemiatyckim,

gminy Białowieża, Czyże, Narew, Narewka, Hajnówka z miastem Hajnówka i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gminy Kobylin-Borzymyi Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

miasto Bielsk Podlaski, część gminy Bielsk Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 biegnącą od południowo-zachodniej granicy gminy do granicy miasta Bielsk Podlaski, na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 689 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Bielsk Podlaski oraz na północ i północny zachód od granicy miasta Bielsk Podlaski, część gminy Boćki położona na zachód od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 i część gminy Brańsk położona na południe od linii od linii wyznaczonej przez drogę nr 66 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Brańsk w powiecie bielskim,

powiat suwalski,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok;

w województwie mazowieckim:

gminy Korczew, Kotuń, Paprotnia, Przesmyki, Wodynie, Skórzec, Mokobody, Mordy, Siedlce, Suchożebry i Zbuczyn w powiecie siedleckim,

powiat miejski Siedlce,

gminy Bielany, Ceranów, Jabłonna Lacka, Kosów Lacki, Repki, Sabnie, Sterdyń i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat węgrowski,

powiat łosicki,

gminy Brochów, Młodzieszyn, część gminy Teresin położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92, część gminy wiejskiej Sochaczew położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 i część miasta Sochaczew położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 50 i 92 w powiecie sochaczewskim,

powiat nowodworski,

gminy Czerwińsk nad Wisłą, Joniec, Naruszewo Nowe Miasto i Załuski w powiecie płońskim,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Cegłów, Dębe Wielkie, Halinów, Latowicz, Mrozy, Siennica, Sulejówek, część gminy Jakubów położona na południe od linii wyznaczoenj przez drogę nr A2, część gminy Kałuszyn położona na południe od linii wyznaczonej przez drogi nr 2 i 92 i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A2 i miasto Mińsk Mazowiecki w powiecie mińskim,

powiat garwoliński,

powiat otwocki,

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gminy Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

część gminy Stromiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

powiat miejski Warszawa;

w województwie lubelskim:

gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Komarówka Podlaska, Wohyń i Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski w powiecie radzyńskim,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Krzywda, Stanin, część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Janów Podlaski, Kodeń, Tuczna, Leśna Podlaska, Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

powiat miejski Biała Podlaska,

gmina Łęczna i część gminy Spiczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Niedźwiada, Ostrówek, Abramów, Firlej, Kamionka, Michów, Lubartów z miastem Lubartów i część gminy Kock położona na wschód od linii wyznaczonej przez rzekę Czarną, w powiecie lubartowskim,

gminy Jabłonna, Krzczonów, Niemce, Garbów, Głusk i Wólka w powiecie lubelskim,

powiat miejski Lublin,

gminy Mełgiew, Rybczewice, Piaski i miasto Świdnik w powiecie świdnickim,

gminy Fajsławice, Gorzków, i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gminy Dołhobyczów, Mircze, Trzeszczany, Werbkowice i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gmina Telatyn, Tyszowce i część gminy Łaszczów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 852 w powiecie tomaszowskim,

część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

gmina Grabowiec i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

gminy Markuszów, Nałęczów, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Żyrzyn, Baranów, część gminy wiejskiej Puławy położona na wschód od rzeki Wisły i miasto Puławy w powiecie puławskim,

gminy Annopol, Dzierzkowice i Gościeradów w powiecie kraśnickim,

gmina Józefów nad Wisłą w powiecie opolskim,

gminy Kłoczew i Stężyca w powiecie ryckim;

w województwie podkarpackim:

gminy Radomyśl nad Sanem i Zaklików w powiecie stalowowolskim.

8. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—

Restul județului Maramureș care nu a fost inclus în Partea III cu următoarele comune:

—	Comuna Vișeu de Sus,

—	Comuna Moisei,

—	Comuna Borșa,

—	Comuna Oarța de Jos,

—	Comuna Suciu de Sus,

—	Comuna Coroieni,

—	Comuna Târgu Lăpuș,

—	Comuna Vima Mică,

—	Comuna Boiu Mare,

—	Comuna Valea Chioarului,

—	Comuna Ulmeni,

—	Comuna Băsești,

—	Comuna Baia Mare,

—	Comuna Tăuții Magherăuș,

—	Comuna Cicărlău,

—	Comuna Seini,

—	Comuna Ardusat,

—	Comuna Farcasa,

—	Comuna Salsig,

—	Comuna Asuaju de Sus,

—	Comuna Băița de sub Codru,

—	Comuna Bicaz,

—	Comuna Grosi,

—	Comuna Recea,

—	Comuna Baia Sprie,

—	Comuna Sisesti,

—	Comuna Cernesti,

—	Copalnic Mănăstur,

—	Comuna Dumbrăvița,

—	Comuna Cupseni,

—	Comuna Șomcuța Mare,

—	Comuna Sacaleșeni,

—	Comuna Remetea Chioarului,

—	Comuna Mireșu Mare,

—	Comuna Ariniș,

—	Județul Bistrița-Năsăud.

DEL III

1. Latvija

Naslednja območja v Latviji:

—	Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta,

—	Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta.

2. Litva

Naslednja območja v Litvi:

—	Akmenės rajono savivaldybė: Akmenės, Kruopių, Naujosios Akmenės kaimiškoji ir Naujosios Akmenės miesto seniūnijos,

—	Birštono savivaldybė,

—	Joniškio rajono savivaldybė: Gaižaičių, Gataučių, Joniškio, Rudiškių, Skaistgirio, Žagarės seniūnijos,

—	Kalvarijos savivaldybė: Kalvarijos seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 131 ir į šiaurę nuo kelio Nr. 200,

—	Kazlų Rudos savivaldybė: Antanavo seniūnija ir Kazlų Rudos seniūnijos dalis nuo kelio Nr. 2613 į pietus, kelio Nr. 183 į vakarus ir kelio Nr. 230 į pietus,

—	Lazdijų rajono savivaldybė: Lazdijų miesto, Lazdijų, Seirijų, Šeštokų, Šventežerio ir Veisiejų seniūnijos,

—	Marijampolės savivaldybė: Igliaukos, Liudvinavo, Marijampolės, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos,

—	Mažeikių rajono savivaldybės: Laižuvos, Mažeikių apylinkės, Mažeikių, Reivyčių, Tirkšlių ir Viekšnių seniūnijos,

—	Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos,

—	Šakių rajono savivaldybė: Gelgaudiškio ir Plokščių seniūnijos ir Kriūkų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 3804, Lukšių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 3804, Šakių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 140 ir į šiaurės rytus nuo kelio Nr. 137,

—	Šiaulių rajono savivaldybės: Bubių, Ginkūnų, Gruzdžių, Kairių, Kuršėnų kaimiškoji, Kuršėnų miesto, Kužių, Meškuičių, Raudėnų ir Šakynos seniūnijos,

—	Šakių rajono savivaldybė: Gelgaudiškio ir Plokščių seniūnijos ir Kriūkų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 3804, Lukšių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 3804, Šakių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 140 ir į šiaurės rytus nuo kelio Nr. 137,

—	Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.

3. Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim,

część gminy Kiwity położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 w powiecie lidzbarskim,

gminy Srokowo, Barciany i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

gminy Budry, Pozezdrze i część gminy Węgorzewo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

gmina Kruklanki, część gminy Giżycko położona na wschód od zachodniej linii brzegowej jeziora Kisajno do granic miasta Giżycko oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr nr 63 biegnącą od południowo-wchodniej granicy miasta Giżycko do południowej granicy gminy Giżycko i, miasto Giżycko w powiecie giżyckim,

w województwie podlaskim:

gmina Orla, część gminy Bielsk Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 biegnącą od południowo-zachodniej granicy gminy do granicy miasta Bielsk Podlaski i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 689 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Bielsk Podlaski i część gminy Boćki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim,

gminy Kleszczele, Czeremcha i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim,

gmina Milejczyce w powiecie siemiatyckim;

w województwie mazowieckim:

gminy Domanice i Wiśniew w powiecie siedleckim,

w województwie lubelskim:

gminy Białopole, Dubienka, Chełm, Leśniowice, Wierzbica, Sawin, Ruda Huta, Dorohusk, Kamień, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze, Żmudź i część gminy Wojsławice położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

powiat miejski Chełm,

gminy Izbica, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gmina Stary Zamość i część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim,

gminy Hanna, Hańsk, Wola Uhruska, Urszulin, Stary Brus, Wyryki i gmina wiejska Włodawa w powiecie włodawskim,

gminy Cyców, Ludwin, Puchaczów, Milejów i część gminy Spiczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

gmina Trawniki w powiecie świdnickim,

gminy Jabłoń, Podedwórze, Dębowa Kłoda, Parczew, Sosnowica, część gminy Siemień położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na wschód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Sławatycze, Sosnówka, i Wisznice w powiecie bialskim,

gmina Ulan Majorat w powiecie radzyńskim,

gminy Ostrów Lubelski, Serniki i Uścimów w powiecie lubartowskim,

gmina Wojcieszków i część gminy wiejskiej Łuków położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy gminy do granicy miasta Łuków, a następnie na północ, zachód, południe i wschód od linii stanowiącej północną, zachodnią, południową i wschodnią granicę miasta Łuków do jej przecięcia się z drogą nr 806 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Horodło, Uchanie i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 biegnącą od zachodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów do granicy miasta Hrubieszów oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 biegnącą od wschodniej granicy miasta Hrubieszów do wschodniej granicy gminy wiejskiej Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

4. Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

—	Zona orașului București,

—	Județul Constanța,

—	Județul Satu Mare,

—	Județul Tulcea,

—	Județul Bacău,

—	Județul Bihor,

—	Județul Brăila,

—	Județul Buzău,

—	Județul Călărași,

—	Județul Dâmbovița,

—	Județul Galați,

—	Județul Giurgiu,

—	Județul Ialomița,

—	Județul Ilfov,

—	Județul Prahova,

—	Județul Sălaj,

—	Județul Vaslui,

—	Județul Vrancea,

—	Județul Teleorman,

—

Partea din județul Maramureș cu următoarele delimitări:

—	Comuna Petrova,

—	Comuna Bistra,

—	Comuna Repedea,

—	Comuna Poienile de sub Munte,

—	Comuna Vișeu e Jos,

—	Comuna Ruscova,

—	Comuna Leordina,

—	Comuna Rozavlea,

—	Comuna Strâmtura,

—	Comuna Bârsana,

—	Comuna Rona de Sus,

—	Comuna Rona de Jos,

—	Comuna Bocoiu Mare,

—	Comuna Sighetu Marmației,

—	Comuna Sarasau,

—	Comuna Câmpulung la Tisa,

—	Comuna Săpânța,

—	Comuna Remeti,

—	Comuna Giulești,

—	Comuna Ocna Șugatag,

—	Comuna Desești,

—	Comuna Budești,

—	Comuna Băiuț,

—	Comuna Cavnic,

—	Comuna Lăpuș,

—	Comuna Dragomirești,

—	Comuna Ieud,

—	Comuna Saliștea de Sus,

—	Comuna Săcel,

—	Comuna Călinești,

—	Comuna Vadu Izei,

—	Comuna Botiza,

—	Comuna Bogdan Vodă,

—	Localitatea Groșii Țibileșului, comuna Suciu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Mijloc, comuna Vișeu de Sus,

—	Localitatea Vișeu de Sus, comuna Vișeu de Sus.

—

Partea din județul Mehedinți cu următoarele comune:

—	Comuna Strehaia,

—	Comuna Greci,

—	Comuna Brejnita Motru,

—	Comuna Butoiești,

—	Comuna Stângăceaua,

—	Comuna Grozesti,

—	Comuna Dumbrava de Jos,

—	Comuna Băcles,

—	Comuna Bălăcița,

—	Județul Argeș,

—	Județul Olt,

—	Județul Dolj,

—	Județul Arad,

—	Județul Timiș,

—	Județul Covasna,

—	Județul Brașov,

—	Județul Botoșani,

—	Județul Vâlcea.

DEL IV

Italija

Naslednja območja v Italiji:

—	tutto il territorio della Sardegna.

“

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/64

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1032

z dne 10. maja 2019

o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2019/11)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

(2)	V Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) bi bilo treba vnesti potrebne tehnične in redakcijske spremembe v zvezi z nekaterimi vidiki operacij denarne politike.

(3)	Da se izboljša preglednost okvira Eurosistema za zavarovanje, bi bilo treba dodatno pojasniti pojem agencij kot izdajateljev ali garantov dolžniških instrumentov.

(4)

Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je bila sprejeta 12. decembra 2017, določa splošni okvir za listinjenje ter vzpostavlja okvir za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. Okvir Eurosistema za zavarovanje bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo relevantni elementi (a) zahtev po razkritju, ki jih navedena uredba določa v zvezi s podatki o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti, ter (b) določb navedene uredbe v zvezi z registracijo repozitorijev listinjenj pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge.

(5)

Eurosistem pri ocenjevanju kreditne kakovosti oziroma kreditne kvalitete finančnega premoženja, ki se predloži kot zavarovanje pri kreditnih poslih, upošteva informacije iz bonitetnih sistemov. V tej zvezi bi bilo treba ukiniti uporabo zunanjih ponudnikov bonitetnih orodij kot enega od sprejetih bonitetnih virov, da se zmanjša kompleksnost okvira Eurosistema za zavarovanje in prispeva k manjši odvisnosti Eurosistema od zunanjih bonitetnih ocen.

(6)

Eurosistem sprejema kot zavarovanje nekatere tržne dolžniške instrumente, ki jih izdajo ali zanje jamčijo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije. Kriterije, po katerih se subjekti priznajo kot multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, bi bilo treba poenostaviti, da se zmanjša kompleksnost okvira Eurosistema za zavarovanje.

(7)

Eurosistem sprejema kot zavarovanje nekatera bančna posojila. Kriterije primernosti za ta bančna posojila bi bilo treba spremeniti, da se zmanjša kompleksnost in zagotovi skladnost okvira Eurosistema za zavarovanje. Zlasti Eurosistem ne bo več razlikoval med bančnimi posojili z variabilno obrestno mero glede na to, ali se njihove zgornje meje ali spodnje meje določijo ob izdaji ali po izdaji. Podobno Eurosistem bančnih posojil z variabilno obrestno mero, pri katerih je referenčna mera povezana z donosnostjo državnih obveznic, ne bo več razlikoval glede na zapadlost teh državnih obveznic. Prav tako je treba pojasniti, da bančna posojila niso primerna, če je bil njihov zadnji denarni tok negativen. Poleg tega bi bilo treba uvesti prag najnižjega zneska za primernost domačih bančnih posojil, da se dodatno harmonizira uporaba bančnih posojil kot zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema.

(8)

Za vse primerno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema se uporabljajo pravila vrednotenja in posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. V tej zvezi je treba pojasniti, da Eurosistem netržnemu finančnemu premoženju pripiše vrednost na podlagi neodplačanega zneska tega finančnega premoženja.

(9)

Eurosistem sprejema kot zavarovanje krite obveznice, katerih izdajatelj, dolžnik ali garant je nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, če ta bančna posojila izpolnjujejo nekatere kriterije. V tej zvezi mora Eurosistem dodatno pojasniti kriterije, po katerih take krite obveznice sprejme kot zavarovanje.

(10)

Zaradi jasnosti so potrebne še druge, manjše spremembe, vključno v zvezi z zneskom, ki ga je treba zavarovati pri operacijah za povečevanje likvidnosti, rokom za vložitev zahtevka za dostop do odprtih ponudb ter ozemeljskimi omejitvami v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok.

(11)	Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:

člen 2 se spremeni:

(a)

točka (2) se nadomesti z naslednjim:

„(2)

‚agencija‘ pomeni subjekt, ki je ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, in se ukvarja z nekaterimi dejavnostmi za skupno dobro, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni, ali financira te dejavnosti ter ga je Eurosistem razvrstil kot agencijo. Seznam subjektov, ki so razvrščeni kot agencije, se objavi na spletni strani ECB in na njem se navede, ali so v zvezi s posameznim subjektom izpolnjeni kvantitativni kriteriji za potrebe odbitkov pri vrednotenju, ki so določeni v Prilogi XIIa;“;

(b)

vstavita se naslednji točki (26a) in (26b):

„(26a)

‚datum aktivacije poročanja ESMA‘ pomeni prvi dan, ko sta izpolnjena pogoja, da (a) se repozitorij listinjenj registrira pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) in tako postane repozitorij listinjenj ESMA ter da (b) je Komisija sprejela ustrezne izvedbene tehnične standarde v obliki standardiziranih predlog na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in so se ti izvedbeni tehnični standardi začeli uporabljati;

(26b)

‚repozitorij listinjenj ESMA‘ pomeni repozitorij listinjenj v smislu točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402, ki je registriran pri ESMA v skladu s členom 10 navedene uredbe;

(*1) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;"

(c)

vstavi se naslednja točka (31a):

„(31a)

‚repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem‘ pomeni subjekt, ki ga je Eurosistem imenoval v skladu s Prilogo VIII in še izpolnjuje zahteve za imenovanje iz navedene priloge;“;

(d)

vstavi se naslednja točka (50a):

„(50a)

‚repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila‘ pomeni repozitorij listinjenj ESMA ali repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem;“;

v členu 15(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti; vrednost finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, mora vedno kriti skupni neodplačani znesek operacije za povečevanje likvidnosti, vključno z obračunanimi obrestmi v obdobju trajanja operacije. Če se obresti obračunavajo po pozitivni obrestni meri, je treba zadevni znesek dnevno prištevati k skupnemu neodplačanemu znesku operacije za povečevanje likvidnosti, če se obresti obračunavajo po negativni obrestni meri, pa je treba zadevni znesek od skupnega neodplačanega zneska operacije za povečevanje likvidnosti dnevno odštevati;“;

v členu 19 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Nasprotna stranka lahko svoji domači NCB pošlje zahtevek za dostop do mejnega posojila. Če domača NCB prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET2, NCB zahtevek obravnava v sistemu TARGET2 še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega posojila se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku za dostop do mejnega posojila je treba navesti znesek zahtevanega posojila. Nasprotna stranka mora predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo, razen če je nasprotna stranka to finančno premoženje že vnaprej deponirala pri domači NCB po členu 18(4).“;

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za odobritev dostopa do mejnega depozita mora nasprotna stranka svoji domači NCB poslati zahtevek. Če domača NCB prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET2, NCB zahtevek obravnava v sistemu TARGET2 še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega depozita se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku je treba navesti znesek, ki se deponira.“;

v členu 59 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„4. Eurosistem objavi informacije o stopnjah kreditne kvalitete na spletni strani ECB v obliki usklajene lestvice bonitetnih ocen Eurosistema, vključno z vzporedbo bonitetnih ocen, ki jih zagotavljajo sprejete zunanje bonitetne institucije, s stopnjami kreditne kvalitete.

5. Eurosistem pri ocenjevanju zahtev glede kreditne kvalitete upošteva informacije o bonitetnih ocenah iz bonitetnih sistemov, ki pripadajo enemu od treh virov v skladu z naslovom V dela 4.“;

6.	v členu 69 se odstavek 2 črta;

7.	v členu 70 se vstavi naslednji odstavek 3a: „3a. Pri dolžniških instrumentih, ki jih izdajo ali zanje jamčijo agencije, mora biti izdajatelj ali garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro.“;

v členu 73 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Listinjeni vrednostni papirji so primerni, če je finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, homogeno, tj. o njem mora biti možno poročati zgolj po eni od vrst obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz Priloge VIII, pri čemer se te vrste nanašajo na:

(a)	stanovanjske hipoteke;

(b)	posojila malim in srednje velikim podjetjem;

(c)	posojila za nakup avtomobila;

(d)	potrošniška posojila;

(e)	terjatve iz naslova lizinga;

(f)	terjatve iz naslova kreditnih kartic.“;

člen 74 se spremeni:

(a)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Za namene odstavka 2 se skrbnik hipotek ali terjatev šteje za posrednika.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Dolžniki in upniki finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, morajo imeti sedež v EGP, če so fizične osebe, pa morajo biti rezidenti EGP. Za dolžnike, ki so fizične osebe, se zahteva, da so bili rezidenti EGP, ko je bilo finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ustvarjeno. Morebitno povezano zavarovanje se mora nahajati v EGP, pravo, ki ureja finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, pa mora biti pravo države EGP.“;

10.

člen 78 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Celoviti in standardizirani podatki na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, so dostopni v skladu s postopki, določenimi v Prilogi VIII, ter vključujejo informacije o zahtevani oceni kakovosti podatkov in zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila. Eurosistem pri oceni primernosti upošteva: (a) vsak primer, ko podatki niso poročani, in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Ne glede na zahtevane vrednosti ocene, ki so za podatke na ravni posameznega posojila določene v Prilogi VIII, lahko Eurosistem sprejme v zavarovanje listinjene vrednostne papirje, ki imajo oceno, nižjo od zahtevane vrednosti ocene (A1), po presoji vsakega posameznega primera posebej in le pod pogojem, da prejme ustrezna pojasnila, zakaj zahtevana ocena ni bila dosežena. Za vsako ustrezno pojasnilo Eurosistem določi največjo stopnjo tolerance in obdobje tolerance, kakor je podrobneje navedeno na spletni strani ECB. Obdobje tolerance pomeni obdobje, v katerem se mora kakovost podatkov za listinjene vrednostne papirje izboljšati.“;

11.

člen 81a se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

„—	dolžniški instrumenti, ki jih izdajo agencije,“;

(b)	odstavek 5 se črta;

12.

člen 90 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 90

Znesek glavnice in kuponi bančnih posojil

Bančna posojila so primerna, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	imajo fiksen, brezpogojen znesek glavnice do dokončnega odplačila obveznosti in

(b)

imajo obrestno mero, ki je do dokončnega odplačila obveznosti ena od naslednjih:

(i)	obrestna mera kot pri brezkuponskih instrumentih;

(ii)	fiksna obrestna mera;

(iii)

variabilna obrestna mera, tj. vezana na referenčno obrestno mero in z naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = referenčna mera ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:

—

referenčna mera je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:

—	obrestna mera na eurskem denarnem trgu, npr. Euribor, LIBOR ali podoben indeks,

—	stopnja za zamenjave s konstantno zapadlostjo, npr. CMS, EIISDA, EUSA,

—	donosnost državne obveznice iz euroobmočja ali indeksa več državnih obveznic iz euroobmočja,

—	f (spodnja meja) in c (zgornja meja), če sta prisotna, ter x (pribitek) so številke, ki so vnaprej opredeljene ob sklenitvi bančnega posojila ali se lahko spreminjajo med trajanjem bančnega posojila; f in/ali c se lahko določi tudi po sklenitvi bančnega posojila; in

(c)	njihov zadnji denarni tok ni bil negativen. Če pride do negativnega denarnega toka, je bančno posojilo od tistega trenutka neprimerno. Lahko postane spet primerno, ko pride do denarnega toka, ki ni negativen, če izpolnjuje vse druge ustrezne zahteve.“;

13.

člen 93 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 93

Najnižji znesek bančnega posojila

Pri domači uporabi mora znesek neodplačane glavnice bančnega posojila v času, ko nasprotna stranka bančno posojilo predloži v zavarovanje, dosegati prag najnižjega zneska, ki znaša 25 000 EUR, ali morebitni višji znesek, ki ga določi domača NCB. Pri čezmejni uporabi se uporablja prag v višini 500 000 EUR.“;

14.	v členu 95 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Dolžniki in garanti primernih bančnih posojil so nefinančne družbe, subjekti javnega sektorja (razen javnih finančnih družb), multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije.“;

15.

člen 100 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 100

Preveritev postopkov, ki se uporabljajo za predložitev bančnih posojil

NCB oziroma nadzorniki ali zunanji revizorji opravijo enkratno preveritev ustreznosti postopkov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu. V primeru znatnih sprememb teh postopkov se lahko opravi ponovna enkratna preveritev teh postopkov.“;

16.

v členu 107a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 63. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo:

(a)	posebni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ali

(b)	obrazec za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za listinjene vrednostne papirje v skladu s členom 73.“;

17.

člen 107e se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Na ravni posameznih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, morajo biti dostopni celoviti in standardizirani podatki o skladu bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, v skladu z enakimi postopki in preverjanji, kot veljajo za finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, kakor je določeno v Prilogi VIII, razen glede frekvence poročanja, obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ki se uporabi, in obveznosti zadevnih strank, da podatke na ravni posameznega posojila predložijo v repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila. Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, so primerni, če so bančna posojila, ki služijo kot zavarovanje, homogena, tj. o njih mora biti možno poročati z uporabo enega samega obrazca ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili. Eurosistem lahko po proučitvi zadevnih podatkov ugotovi, da netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, ni homogen.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Zahteve glede kakovosti podatkov, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, veljajo tudi za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, vključno s posebnim obrazcem ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili. Podatki na ravni posameznega posojila se predložijo na posebnem obrazcu ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, kakor je objavljen na spletni strani ECB, v:

(a)	repozitorij listinjenj ESMA ali

(b)	repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a. Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, v repozitorije listinjenj ESMA v skladu z odstavkom 5(a) se začne na začetku prvega koledarskega meseca po datumu izteka treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.

Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila za netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, v repozitorije, ki jih je imenoval Eurosistem, v skladu z odstavkom 5(b) se dovoli do konca koledarskega meseca, v katerem je datum izteka treh let in treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.

ECB objavi datum aktivacije poročanja ESMA na svoji spletni strani.“;

18.

v členu 114 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Če garant ni subjekt javnega sektorja s pravico do odmerjanja davkov, je treba zadevni NCB predložiti pravno potrditev v zvezi s pravno veljavnostjo, zavezujočim učinkom in izvršljivostjo jamstva, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem, preden se tržno finančno premoženje ali bančno posojilo, na katero se jamstvo nanaša, lahko šteje kot primerno. Pravno potrditev pripravijo osebe, ki so neodvisne od nasprotne stranke, izdajatelja/dolžnika in garanta ter so pravno kvalificirane za izdajo take potrditve po veljavnem pravu, npr. odvetniki ali pravniki, ki delajo v priznani akademski instituciji ali javnem organu. V pravni potrditvi je treba tudi navesti, da jamstvo ni osebno in je izvršljivo samo s strani imetnikov tržnega finančnega premoženja ali upnika bančnega posojila. Če je garant ustanovljen v jurisdikciji, ki ni tista, katere pravo ureja jamstvo, je treba v pravni potrditvi potrditi tudi to, da je jamstvo veljavno in izvršljivo po pravu jurisdikcije, v kateri je garant ustanovljen. Za tržno finančno premoženje mora nasprotna stranka predložiti pravno potrditev v pregled NCB, ki poroča zadevno finančno premoženje, na katero se jamstvo nanaša, za vključitev na seznam primernega finančnega premoženja. Za bančna posojila mora nasprotna stranka, ki želi mobilizirati bančno posojilo, predložiti pravno potrditev v pregled NCB v jurisdikciji, katere pravo ureja bančno posojilo. Zahteva po izvršljivosti mora upoštevati vse zakone s področja insolventnosti ali stečajnega postopka, splošna načela enakosti in druge podobne zakone in načela, ki veljajo za garanta in na splošno vplivajo na pravice, ki jih imajo upniki do garanta.“;

19.

v členu 119 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Bonitetne informacije, na podlagi katerih Eurosistem ocenjuje primernost finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo zagotoviti bonitetni sistemi, ki pripadajo enemu od naslednjih treh virov:

(a)	zunanjim bonitetnim institucijam;

(b)	internim bonitetnim sistemom nacionalnih centralnih bank;

(c)	internim bonitetnim sistemom nasprotnih strank.

2. Znotraj posameznega bonitetnega vira, navedenega v odstavku 1, je lahko več bonitetnih sistemov. Bonitetni sistemi morajo izpolnjevati kriterije sprejemljivosti, določene v tem naslovu. Seznam sprejetih bonitetnih sistemov, tj. seznam sprejetih zunanjih bonitetnih institucij in internih bonitetnih sistemov nacionalnih centralnih bank, je objavljen na spletni strani ECB.“;

20.	člen 124 se črta;

21.	člen 125 se črta;

22.	člen 135 se nadomesti z naslednjim: „Člen 135 Pravila vrednotenja netržnega finančnega premoženja Netržnemu finančnemu premoženju Eurosistem pripiše vrednost, ki ustreza neodplačanemu znesku glavnice tega netržnega finančnega premoženja.“;

23.

v členu 138(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

krite obveznice, ki izpolnjujejo zahteve, določene v členu 129(1) do (3) in (6) Uredbe (EU) št. 575/2013. Od 1. februarja 2020 morajo take krite obveznice imeti bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajo, kakor je opredeljena v točki (a) člena 83, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IXb;“;

24.

v členu 141(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	če je to finančno premoženje izdala agencija, multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.“;

25.	priloge VI, VIII in IXb se spremenijo v skladu z besedilom iz Priloge I k tej smernici;

26.	besedilo iz Priloge II k tej smernici se vstavi kot nova Priloga XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 5. avgusta 2019. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko najpozneje do 21. junija 2019.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 10. maja 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(2) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

PRILOGA I

Priloge VI, VIII in IXb k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremenijo:

Priloga VI se spremeni:

(a)	naslov tabele 2 se nadomesti z naslednjim: „Primerne povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev“;

(b)	prvi stavek za naslovom tabele 2 se nadomesti z naslednjim: „Uporaba primernega finančnega premoženja, ki je izdano v SPVP države B in je v imetništvu nasprotne stranke, ustanovljene v državi A, prek primerne povezave med SPVP v državah A in B za pridobitev posojila od NCB države A.“;

(c)	prvi stavek za naslovom tabele 3 se nadomesti z naslednjim: „Uporaba primernega finančnega premoženja, ki je izdano v SPVP države C in ga nasprotna stranka, ustanovljena v državi A, hrani v SPVP države B, prek primerne povezave med SPVP v državah B in C za pridobitev posojila od NCB države A.“;

Priloga VIII se spremeni:

(a)

naslov in uvodni odstavek se nadomestita z naslednjim:

„PRILOGA VIII

ZAHTEVE ZA POROČANJE PODATKOV O LISTINJENIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA IN ZAHTEVE ZA REPOZITORIJE PODATKOV NA RAVNI POSAMEZNEGA POSOJILA

Ta priloga se uporablja za zagotavljanje celovitih in standardiziranih podatkov na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, kakor je določeno v členu 78, ter določa zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila.

“;

(b)

oddelek I se spremeni:

(i)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.	Zadevne stranke morajo predložiti podatke na ravni posameznega posojila v repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila v skladu s to prilogo. Repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila te podatke objavi v elektronski obliki.

Podatki na ravni posameznega posojila se za vsako posamezno transakcijo predložijo tako, da se:

(a)	pri transakcijah, ki se poročajo v repozitorij listinjenj ESMA, uporabijo ustrezne predloge, določene v izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402, ali

(b)	pri transakcijah, ki se poročajo v repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem, uporabi najnovejši ustrezni obrazec ECB za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, objavljen na spletni strani ECB.

V vsakem primeru je ustrezna predloga ali obrazec, ki ga je treba predložiti, odvisen od vrste finančnega premoženja, s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, kakor je določeno v členu 73(1).“;

(ii)

vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a.

Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(a) se bo začelo na začetku prvega koledarskega meseca po datumu izteka treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.

Predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(b) je dovoljeno do konca koledarskega meseca, v katerem je datum izteka treh let in treh mesecev od datuma aktivacije poročanja ESMA.

2b.

Ne glede na drugi pododstavek odstavka 2a je treba podatke na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo predložiti v skladu z odstavkom 2(a), če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

da morajo zadevne stranke transakcije v skladu s členom 7(1)(a) in členom 7(2) Uredbe (EU) 2017/2402 poročati podatke na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo v repozitorij listinjenj ESMA z uporabo ustreznih predlog, določenih v izvedbenih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 7(4) navedene uredbe, in

(b)	da se je začelo predlaganje podatkov na ravni posameznega posojila v skladu z odstavkom 2(a).“;

(c)

oddelek II se spremeni:

(i)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Listinjeni vrednostni papirji morajo dosegati obvezno minimalno raven skladnosti, ki se oceni glede na razpoložljivost informacij, zlasti v podatkovnih poljih obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila.“;

(ii)	(ne zadeva slovenskega jezika);

(d)

oddelek III se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„III.

METODOLOGIJA ZA OCENE PODATKOV“;

(ii)	odstavek 1 se črta;

(iii)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila ob predložitvi in obdelavi podatkov na ravni posameznega posojila izračuna in dodeli oceno vsaki transakciji z listinjenim vrednostnim papirjem.“;

(iv)	odstavek 4 in tabela 3 se črtata;

(e)

v oddelku IV.II z naslovom „Postopki za imenovanje in preklic imenovanja“ se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

Vlogo za Eurosistemovo imenovanje za repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila je treba predložiti direktoratu Upravljanje tveganj ECB. Vloga mora vsebovati ustrezno utemeljitev in popolno podporno dokumentacijo, ki dokazuje, da vložnik izpolnjuje zahteve za repozitorije podatkov na ravni posameznega posojila, določene v tej smernici. Vlogo, utemeljitev in podporno dokumentacijo je treba predložiti pisno in po možnosti v elektronski obliki. Po 13. maju 2019 se vloge za imenovanje ne sprejemajo več. Vse vloge, prejete pred navedenim datumom, se bodo obdelale v skladu s to prilogo.“;

Priloga IXb se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zahteve se uporabljajo za bonitetne ocene za izdajo, kakor je navedeno v členu 83, in torej zajemajo vse bonitetne ocene finančnega premoženja in vse bonitetne ocene za program, ki se nanašajo na primerne krite obveznice. Skladnost zunanjih bonitetnih institucij s temi zahtevami se bo redno preverjala. Če za posamezen program kritih obveznic ti kriteriji niso izpolnjeni, lahko Eurosistem šteje, da javna bonitetna ocena oziroma javne bonitetne ocene, ki se nanašajo na ta program kritih obveznic, ne izpolnjujejo visokih bonitetnih standardov bonitetnega okvira Eurosistema. Tako se javna bonitetna ocena zadevne zunanje bonitetne institucije ne sme uporabiti za izpolnitev bonitetnih zahtev za tržno finančno premoženje, izdano v okviru tega posameznega programa kritih obveznic.“;

(b)

odstavek 2(b) se spremeni:

(i)

točki (vi) in (vii) se nadomestita z naslednjim:

„(vi)

razporeditev valut, kar vključuje razčlenitev po vrednosti na ravni kritnega sklada in posameznih obveznic ter odstotek finančnega premoženja, denominiranega v eurih, in odstotek obveznic, denominiranih v eurih;

(vii)

finančno premoženje v kritnem skladu, kar vključuje stanje finančnega premoženja, vrste finančnega premoženja, število in povprečno velikost posojil, preteklo uspešnost, zapadlost, razmerja med posojilom in vrednotenjem, regionalno porazdelitev in porazdelitev zamud. Kar zadeva regionalno porazdelitev, če finančno premoženje v kritnem skladu vsebuje posojila, sklenjena v različnih državah, mora nadzorno poročilo predstaviti najmanj porazdelitev med državami in regionalno razporeditev za glavno državo sklenitve posojil;“;

(ii)

za točko (x) se dodajo naslednji trije stavki:

„Nadzorna poročila za multi cédulas morajo vsebovati vse informacije, ki se zahtevajo po točkah (i) do (x). Poleg tega morajo ta poročila vsebovati seznam zadevnih originatorjev in njihove deleže v multi cédula. Informacije o posameznem finančnem premoženju je treba poročati neposredno v nadzornem poročilu za multi cédula ali s sklicevanjem na nadzorna poročila za vsako posamezno cédula, ki jo je zunanja bonitetna institucija ocenila.“

PRILOGA II

„PRILOGA XIIa

Subjekt, ki se šteje za agencijo, kakor je opredeljena v točki (2) člena 2 te smernice, mora za to, da bi se njegovo primerno tržno finančno premoženje uvrstilo v kategorijo odbitkov II, kakor je določeno v tabeli 1 v Prilogi k Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35), izpolnjevati naslednja kvantitativna kriterija:

(a)	povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, znaša v referenčnem obdobju najmanj 10 milijard EUR in

(b)

povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala in pri katerem neodplačana nominalna vrednost posameznega finančnega premoženja znaša najmanj 500 milijonov EUR, v referenčnem obdobju znaša najmanj 50 % povprečja vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, v referenčnem obdobju.

Izpolnjevanje teh kvantitativnih kriterijev se enkrat na leto preveri tako, da se v vsakem posameznem letu izračuna ustrezno povprečje v enoletnem referenčnem obdobju, ki se začne 1. avgusta preteklega leta in konča 31. julija tekočega leta.

“

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/75

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1033

z dne 10. maja 2019

o spremembi Smernice (EU) 2016/65 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2019/12)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za vse primerno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema se uporabljajo pravila vrednotenja in posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. Na podlagi preveritve Eurosistemovega okvira za obvladovanje tveganj in vrednotenje v zvezi z netržnim finančnim premoženjem je potrebnih več prilagoditev, da se zagotovi ustrezna zaščita Eurosistema pred tveganji.

(2)	Zato je treba Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) (1) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) se spremeni:

v členu 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) enote lokalne in regionalne ravni države, (ii) subjekti, ki so kreditne institucije ali nekreditne institucije in jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in (iii) multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ter ‚jumbo‘ krite obveznice, skladne s KNPVP, se uvrstijo v kategorijo odbitkov II;“;

v členu 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

krite obveznice, skladne s KNPVP, razen ‚jumbo‘ kritih obveznic, skladnih s KNPVP, druge krite obveznice in dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) nefinančne družbe, (ii) družbe v sektorju država in (iii) agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uvrstijo v kategorijo odbitkov III;“;

v členu 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) kreditne institucije, (ii) agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in (iii) finančne družbe razen kreditnih institucij, se uvrstijo v kategorijo odbitkov IV;“;

člen 5 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Za posamezna bančna posojila se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju, ki se določijo glede na preostalo zapadlost, stopnjo kreditne kvalitete in strukturo obrestne mere, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi k tej smernici.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V zvezi s strukturo obrestne mere bančnih posojil se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	‚brezkuponska‘ bančna posojila se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;

(b)	bančna posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere daljše od enega leta, se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;

(c)	bančna posojila z variabilno obrestno mero z zgornjo mejo se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;

(d)	bančna posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere eno leto ali manj, se obravnavajo kot bančna posojila z variabilno obrestno mero;

(e)

odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančno posojilo z več kot eno vrsto plačila obresti, je odvisen zgolj od plačil obresti v preostali življenjski dobi bančnega posojila. Če se v preostali življenjski dobi bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačila obresti, se preostala plačila obresti obravnavajo kot plačila obresti po fiksni obrestni meri, pri čemer se kot ustrezna zapadlost za določanje odbitka upošteva preostala zapadlost bančnega posojila.“;

(c)	odstavek 3 se črta;

(d)	odstavek 4 se črta;

(e)	v odstavku 7 se besedilo „zgornjih odstavkih 1 do 4“ nadomesti z besedilom „odstavkih 1 do 2“;

5.	Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

V Frankfurtu na Majni, 10. maja 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).

PRILOGA

Priloga k Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) se spremeni:

tabela 1 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 1

Kategorije odbitkov za primerno tržno finančno premoženje na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja

Kategorija I

Kategorija II

Kategorija III

Kategorija IV

Kategorija V

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države

dolžniški certifikati ECB

dolžniški certifikati, ki jih izdajo nacionalne centralne banke (NCB) pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo subjekti (kreditne institucije ali nekreditne institucije), ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije

‚jumbo‘ krite obveznice, skladne s KNPVP

krite obveznice, skladne s KNPVP, razen ‚jumbo‘ kritih obveznic, skladnih s KNPVP

druge krite obveznice

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe, družbe v sektorju država ter agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo finančne družbe razen kreditnih institucij

listinjeni vrednostni papirji“

tabela 2 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2

Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategorijah odbitkov I do IV

		Kategorije odbitkov
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*)	Kategorija I			Kategorija II			Kategorija III			Kategorija IV
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*)	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon
Stopnji 1 in 2	[0–1)	0,5	0,5	0,5	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	1,0	7,5	7,5	7,5
	[1–3)	1,0	2,0	0,5	1,5	2,5	1,0	2,0	3,0	1,0	10,0	10,5	7,5
	[3–5)	1,5	2,5	0,5	2,5	3,5	1,0	3,0	4,5	1,0	13,0	13,5	7,5
	[5–7)	2,0	3,0	1,0	3,5	4,5	1,5	4,5	6,0	2,0	14,5	15,5	10,0
	[7–10)	3,0	4,0	1,5	4,5	6,5	2,5	6,0	8,0	3,0	16,5	18,0	13,0
	[10,∞)	5,0	7,0	2,0	8,0	10,5	3,5	9,0	13,0	4,5	20,0	25,5	14,5

		Kategorije odbitkov
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*1)	Kategorija I			Kategorija II			Kategorija III			Kategorija IV
Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*1)	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon	fiksen kupon	brezkuponski instrument	variabilen kupon
Stopnja 3	[0–1)	6,0	6,0	6,0	7,0	7,0	7,0	8,0	8,0	8,0	13,0	13,0	13,0
	[1–3)	7,0	8,0	6,0	9,5	13,5	7,0	12,0	15,0	8,0	22,5	25,0	13,0
	[3–5)	9,0	10,0	6,0	13,5	18,5	7,0	16,5	22,0	8,0	28,0	32,5	13,0
	[5–7)	10,0	11,5	7,0	14,0	20,0	9,5	18,5	26,0	12,0	30,5	35,0	22,5
	[7–10)	11,5	13,0	9,0	16,0	24,5	13,5	19,0	28,0	16,5	31,0	37,0	28,0
	[10,∞)	13,0	16,0	10,0	19,0	29,5	14,0	19,5	30,0	18,5	31,5	38,0	30,5

tabela 3 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 3

Stopnje odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerna bančna posojila s plačilom obresti po fiksni ali variabilni obrestni meri

Kreditna kvaliteta	Preostala zapadlost (leta) (*2)	Plačilo obresti po fiksni obrestni meri	Plačilo obresti po variabilni obrestni meri
Stopnji 1 in 2 (AAA do A–)	[0–1)	12,0	12,0
	[1–3)	16,0	12,0
	[3–5)	21,0	12,0
	[5–7)	27,0	16,0
	[7–10)	35,0	21,0
	[10, ∞)	45,0	27,0
Stopnja 3 (BBB+ do BBB–)	[0–1)	19,0	19,0
	[1–3)	33,5	19,0
	[3–5)	45,0	19,0
	[5–7)	50,5	33,5
	[7–10)	56,5	45,0
	[10, ∞)	63,0	50,5

(*1) Tj. [0–1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1–3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.“

(*2) Tj. [0–1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1–3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.“

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/79

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1034

z dne 10. maja 2019

o spremembi Smernice ECB/2014/31 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (ECB/2019/13)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1 in členov 5.1, 12.1, 14.3 in 18.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet ECB je odločil, da se za namene členov 1(3) in 6(1) ter člena 8 Smernice ECB/2014/31 (1) Helenska republika ne šteje več za državo članico euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada (2).

(2)	Svet ECB je odločil, da se za namene člena 8 Smernice ECB/2014/31 Republika Ciper ne šteje več za državo članico euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada (3).

(3)	Za neuporabo zahtev glede pragov kreditne kvalitete za nekatere tržne instrumente bi morala biti potrebna izrecna odločitev Sveta ECB.

(4)	Zato je treba Smernico ECB/2014/31 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2014/31 se spremeni:

1.	v členu 1 se odstavek 3 črta;

2.	člen 6 se črta;

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na podlagi posebne odločitve, ki jo sprejme Svet ECB, se Eurosistemov prag kreditne kvalitete ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralne ravni države članice euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, dokler Svet ECB šteje, da ta država članica spoštuje pogoje finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.“;

4.	v členu 8 se odstavek 3 črta;

5.	v členu 9 se odstavek 3 črta;

6.	prilogi I in II se črtata.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 10. maja 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

(2) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2018/1148 z dne 10. avgusta 2018 o primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2016/1041 (ECB/2018/21) (UL L 208, 17.8.2018, str. 91).

(3) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/457 z dne 16. marca 2016 o primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (ECB/2016/5) (UL L 79, 30.3.2016, str. 41).

24.6.2019

Uradni list Evropske unije

L 167/81

SKLEP št. 1/2019

z dne 10. aprila 2019

SKUPNEGA ODBORA SGP EU-JAPONSKA [2019/1035]

SKUPNI ODBOR ZA SGP EU-JAPONSKA JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: SGP EU-Japonska) ter zlasti pododstavka 4(e) člena 22.1, odstavka 2 člena 21.6 in člena 21.30 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupni odbor v skladu s pododstavkom 4(e) člena 22.1 SGP EU-Japonska sprejme svoj poslovnik.

(2)	Skupni odbor v skladu z odstavkom 2 člena 21.6 sprejme postopek mediacije.

(3)	Skupni odbor v skladu s členom 21.30 sprejme poslovnik sveta in kodeks ravnanja za arbitre –

SKLENIL:

—	poslovnik Skupnega odbora iz Priloge 1,

—	postopek mediacije iz Priloge 2,

—	poslovnik sveta iz Priloge 3 ter

—	kodeks ravnanja za arbitre iz Priloge 4

se sprejmejo.

Podpisano v Tokiu, 10. aprila 2019

Za Skupni odbor za SGP EU-Japonska

V imenu Japonske

Taro KONO

V imenu EU

Cecilia MALMSTRÖM

PRILOGA 1

POSLOVNIK SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO

Člen 1

Sestava in predsedovanje

1. Skupni odbor, ki je ustanovljen z odstavkom 1 člena 22.1 Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), opravlja svoje naloge, kot je določeno v členu 22.1 Sporazuma, in je odgovoren za splošno izvajanje in delovanje Sporazuma.

2. Skupni odbor bo sestavljen iz predstavnikov Evropske unije in Japonske ter mu bosta v skladu z odstavkom 3 člena 22.1 Sporazuma sopredsedovala član Evropske komisije, pristojen za trgovino, in japonski minister za zunanje zadeve.

3. Sopredsednika lahko zastopata njuna delegata, kot je določeno v odstavku 3 člena 22.1 Sporazuma. V tem poslovniku se vsa naknadna sklicevanja na sopredsednika Skupnega odbora razumejo tako, da vključujejo njuna delegata.

4. Sopredsednika lahko spremljajo uradniki. Seznama uradnikov iz vsake pogodbenice, ki se bodo udeležili sestanka, se pred sestankom izmenjata prek kontaktnih točk.

5. Sopredsednika se lahko soglasno odločita, da priložnostno povabita opazovalce ali neodvisne strokovnjake.

Člen 2

Kontaktni točki

1. Kontaktni točki, določeni v skladu z odstavkom 1 člena 22.6 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: kontaktni točki), usklajujeta pripravo in organizacijo sestankov Skupnega odbora.

2. Vsa izmenjava korespondence in komuniciranje med pogodbenicama v zvezi z delom Skupnega odbora in njegovimi sestanki se opravi prek kontaktnih točk v skladu s pododstavkom 2(c) člena 22.6 Sporazuma.

3. Kontaktni točki sta zadolženi za usklajevanje v zvezi s pripravo začasnega dnevnega reda, osnutkov sklepov in osnutkov priporočil Skupnega odbora, pa tudi za korespondenco in komuniciranje med Skupnim odborom in specializiranimi odbori, delovnimi skupinami ter drugimi organi, ustanovljenimi na podlagi Sporazuma.

Člen 3

Dnevni red

1. Kontaktni točki skupaj sestavita začasni dnevni red za vsak sestanek in ga skupaj z ustreznimi dokumenti pošljeta udeležencem Skupnega odbora najpozneje v 15 koledarskih dneh pred datumom sestanka.

2. Vsaka pogodbenica lahko predlaga točke dnevnega reda najpozneje 21 koledarskih dni pred datumom sestanka.

3. Pogodbenici lahko soglasno skrajšata roke iz odstavkov 1 in 2, da se upoštevajo potrebe posameznih zadev.

4. Skupni odbor na začetku vsakega sestanka sprejme dnevni red. Poleg točk, ki so že na začasnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

Člen 4

Delovni jezik

Če pogodbenici ne skleneta drugače, vsa korespondenca in komuniciranje med pogodbenicama v zvezi z delom Skupnega sveta ter priprava sklepov in priporočil in razprave v zvezi z njimi potekajo v angleščini.

Člen 5

Sklepi in priporočila

1. Sklepi in priporočila Skupnega odbora se v skladu s členom 22.2 Sporazuma sprejmejo soglasno. Lahko se sprejmejo po pisnem postopku z izmenjavo not med sopredsednikoma Odbora.

2. Vsem sklepom in priporočilom skupnega odbora se dodeli serijska številka, datum sprejetja in naslov, ki se nanaša na njihovo vsebino.

Člen 6

Skupni zapisnik

1. Praviloma osnutek skupnega zapisnika vključuje končni dnevni red in povzetek razprav pod vsako točko dnevnega reda.

2. Kontaktni točki pripravita osnutek skupnega zapisnika vsakega sestanka čim prej, vendar najpozneje v 60 dneh od datuma sestanka.

3. Pogodbenici pisno odobrita osnutek skupnega zapisnika čim prej, vendar najpozneje v 70 dneh od datuma sestanka. Po odobritvi kontaktni točki podpišeta dva izvoda zapisnika, vsaka pogodbenica pa prejme po en izvirnik teh dokumentov. Pogodbenici se lahko odločita, da to zahtevo izpolnita s podpisom in izmenjavo elektronskih izvodov.

Člen 7

Obveščanje javnosti in zaupnost

1. Sestanki Skupnega odbora niso odprti za javnost, če ni drugače določeno v Sporazumu ali se tako odločita pogodbenici.

2. Če pogodbenica Skupnemu odboru ali kateremu koli specializiranemu odboru, delovni skupini ali drugemu organu, ustanovljenemu na podlagi Sporazuma, predloži informacije, ki v skladu z njenimi zakoni in predpisi veljajo za zaupne ali zaščitene pred razkritjem, druga pogodbenica te informacije obravnava kot zaupne, kot je določeno v členu 1.6 Sporazuma.

3. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena lahko vsaka pogodbenica v katerem koli ustreznem mediju objavi dokončni dnevni red, ki sta ga pogodbenici pripravili pred sestankom Skupnega odbora, in odobreni skupni zapisnik, pripravljen v skladu s členom 6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se sklepi, priporočila in razlage, ki jih sprejme Skupni odbor, objavijo.

Člen 8

Stroški

Obe pogodbenici krijeta svoje stroške, ki nastanejo zaradi udeležbe na sestankih Skupnega odbora. Stroške v zvezi z organizacijo sestankov krije pogodbenica gostiteljica. Če sestanek poteka zunaj Evropske unije ali Japonske, pogodbenici soglasno določita odgovornost za stroške, ki nastanejo zaradi organizacije sestanka.

PRILOGA 2

POSTOPEK MEDIACIJE

I. Cilj

Cilj postopka mediacije iz člena 21.6 Sporazuma, kot je določen v tem dokumentu, je s celovitim in hitrim postopkom s pomočjo mediatorja olajšati iskanje sporazumih rešitev.

II. Opredelitev pojmov

V tem dokumentu:

(a)	„Sporazum“ pomeni Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko;

(b)	„kodeks ravnanja“ pomeni kodeks ravnanja za arbitre iz člena 21.30 Sporazuma;

(c)	„dnevi“ pomeni koledarske dneve;

(d)	„Skupni odbor“ pomeni skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 22.1 Sporazuma;

(e)	„pogodbenica, ki prejme zahtevo“ pomeni pogodbenico, na katero je naslovljena zahteva za začetek postopka mediacije v skladu s členom 21.6 Sporazuma;

(f)	„pogodbenica, ki je predložila zahtevo“ pomeni pogodbenico, ki zahteva začetek postopka mediacije v skladu s členom 21.6 Sporazuma; ter

(g)	„poslovnik“ pomeni poslovnik sveta iz člena 21.30 Sporazuma.

III. Začetek postopka mediacije

Pogodbenica lahko kadar koli zahteva, da pogodbenici začneta postopek mediacije. Taka zahteva se v pisni obliki naslovi na drugo pogodbenico. Zahteva mora biti dovolj podrobna, da lahko druga pogodbenica jasno razume pomisleke pogodbenice, ki je zahtevala postopek mediacije. Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, v svoji zahtevi opiše sporno zadevo, tako da:

(a)	opredeli specifičen ukrep;

(b)	predloži izjavo o domnevnih škodljivih vplivih, ki jih ima ali jih bo imel ukrep – po mnenju pogodbenice, ki je predložila zahtevo – na trgovino ali naložbe med pogodbenicama; ter

(c)	pojasni vzročno zvezo med ukrepom in škodljivimi učinki na trgovino in naložbe med pogodbenicama.

Običajno se pričakuje, da bo pogodbenica uporabila vse ustrezne določbe o sodelovanju ali posvetovanju iz Sporazuma, preden bo na drugo pogodbenico naslovila pisno zahtevo v skladu z odstavkom 3. Pojasniti je treba, da posvetovanja iz člena 21.5 Sporazuma pred začetkom postopka mediacije niso potrebna.

Postopek mediacije se lahko začne šele na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic o tem, da se preučijo sporazumne rešitve ter upoštevajo vsi nasveti in predlagane rešitve mediatorja. Pogodbenica, ki prejme zahtevo, jo obravnava razumevajoče in jo v pisnem odgovoru sprejme ali zavrne v 10 dneh od njenega prejema. Če pogodbenica, ki prejme zahtevo, ne odgovori v tem roku, se zahteva šteje za zavrnjeno. Za datum začetka postopka mediacije se šteje datum, ko pogodbenica, ki je predložila zahtevo, prejme odgovor o sprejetju pogodbenice, ki je zahtevo prejela.

IV. Izbira mediatorja

Pogodbenici si prizadevata, da se sporazumeta o mediatorju najpozneje v 15 dneh po datumu začetka postopka mediacije.

Če pogodbenici v roku, določenem v odstavku 6, ne dosežeta dogovora o mediatorju, sopredsednik Skupnega odbora iz pogodbenice, ki je predložila zahtevo, ali njegov pooblaščenec na zahtevo katere koli pogodbenice z žrebom v petih dneh od zahteve izbere mediatorja s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu z odstavkom 1 člena 21.9 Sporazuma. Zahteva se v kopiji pošlje drugi pogodbenici.

Urad, ki ga je pogodbenica, ki je predložila zahtevo, določila v skladu z odstavkom 1 člena 21.25 Sporazuma, je odgovoren za organizacijo žreba in dovolj zgodaj obvesti oba sopredsednika Skupnega odbora o datumu, času in kraju žreba. Sopredsednik iz pogodbenice, ki prejme zahtevo, je med žrebom lahko prisoten, lahko pa ga zastopa tudi nekdo drug. Prisotni so lahko tudi predstavniki obeh pogodbenic. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico oziroma prisotnima pogodbenicama.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, mediator ni državljan nobene od pogodbenic in ni zaposlen s strani nobene od pogodbenic.

10.

Mediator pogodbenicama na nepristranski in pregleden način pomaga razjasniti sporno zadevo, vključno z možnimi vplivi specifičnega ukrepa na trgovino ali naložbe, ter poiskati sporazumno rešitev.

11.

Za mediatorja se smiselno uporablja kodeks ravnanja za arbitre, ki ga sprejme Skupni odbor v skladu s členom 21.30 Sporazuma.

V. Pravila postopka mediacije

12.

V 10 dneh od datuma, ko je bil o mediatorju dosežen odgovor v skladu z odstavkom 6 ali je bil mediator izbran v skladu z odstavkom 7, pogodbenica, ki je predložila zahtevo, mediatorju in pogodbenici, ki je prejela zahtevo, predloži podroben opis sporne zadeve, vključno s tem, kako se specifični ukrep uporablja ali bi se uporabljal in kako vpliva na trgovino ali naložbe. V 20 dneh od datuma predložitve tega stališča lahko pogodbenica, ki prejme zahtevo, predloži pisne pripombe na opis. Vsaka pogodbenica lahko v opis ali pripombe vključi vse informacije, ki so po njenem mnenju pomembne.

13.

Mediator lahko določi najprimernejši način za razjasnitev sporne zadeve, vključno z možnimi učinki specifičnega ukrepa na trgovino ali naložbe. Zlasti lahko mediator organizira sestanke med pogodbenicama, se posvetuje s pogodbenicama skupaj ali posamezno ter zagotovi vsakršno dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici. Mediator lahko po posvetovanju s pogodbenicama prosi za pomoč ali nasvet ustreznih strokovnjakov in zainteresiranih strani.

14.

Mediator si prizadeva pogodbenicama v preučitev ponuditi nasvete in predlagati rešitev. Pogodbenici lahko ponujeno rešitev sprejmeta ali zavrneta ali pa se dogovorita o drugačni rešitvi. Mediator ne daje nasvetov ali pripomb glede skladnosti specifičnega ukrepa s Sporazumom.

15.

Postopek poteka v pogodbenici, ki prejme zahtevo, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

16.

Pogodbenici si v 60 dneh od datuma, ko je bil o mediatorju dosežen dogovor v skladu z odstavkom 6 ali je bil mediator izbran v skladu z odstavkom 7, prizadevata doseči sporazumno rešitev. Na zahtevo pogodbenice se sporazumna rešitev sprejme s sklepom Skupnega odbora. Sporazumne rešitve se javno objavijo, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Različica, ki se razkrije javnosti, ne sme vsebovati informacij, ki jih je pogodbenica označila za zaupne. Do sprejetja dokončne sporazumne rešitve lahko pogodbenici preučujeta možne vmesne rešitve.

17.

Na zahtevo ene od pogodbenic mediator pogodbenicama v pisni obliki predloži osnutek poročila o dejanskem stanju, ki vsebuje kratek povzetek o:

(a)	sporni zadevi, vključno z možnimi učinki specifičnega ukrepa na trgovino ali naložbe;

(b)	izvedenih postopkih;

(c)	stališčih, ki so jih izrazili pogodbenici, strokovnjaki in zainteresirane strani, kadar je to ustrezno; ter

(d)	vseh sporazumnih in vmesnih rešitvah, kadar je to ustrezno,

v 15 dneh od zahteve za to poročilo.

Pogodbenici lahko predložita pripombe na osnutek poročila o dejanskem stanju v 15 dneh od njegove izdaje. Po preučitvi pripomb, ki sta jih predložili pogodbenici, mediator pogodbenicama v 30 dneh od izdaje osnutka poročila o dejanskem stanju predloži končno poročilo o dejanskem stanju v pisni obliki. Poročilo o dejanskem stanju ne vključuje nobene razlage Sporazuma s strani mediatorja.

18.

Postopek mediacije se konča:

(a)	s sprejetjem sporazumne rešitve, dosežene med pogodbenicama, na datum sprejetja;

(b)	s pisno izjavo mediatorja po posvetovanju s pogodbenicama, da nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije ne bi bila koristna, na datum predložitve te izjave;

(c)	ko pogodbenici dosežeta sporazumni dogovor v kateri koli fazi postopka, in sicer na datum tega dogovora; ali

(d)	s pisno in utemeljeno izjavo ene od pogodbenic po proučitvi sporazumnih rešitev v okviru postopka mediacije, na datum te izjave.

Zaključek postopka mediacije ne posega v odstavek 17.

19.

Za postopek mediacije se smiselno uporabljajo odstavki 5 do 9, 15 do 26, 33, 34 in 42 do 46 poslovnika sveta.

VI. Zaupnost

20.

Razen če se pogodbenici dogovorita drugače in brez poseganja v odstavek 16, so vse faze postopka mediacije, vključno z vsemi nasveti ali predlaganimi rešitvami, zaupne. Mediator in pogodbenici vse informacije, ki jih ena od pogodbenic predloži mediatorju ali ki so prejete iz katerega koli drugega vira, ki je bil označen kot zaupen, obravnavata kot zaupne. Vendar lahko katera koli od pogodbenic javnosti razkrije, da poteka mediacija.

VII. Razmerje do drugih postopkov reševanja sporov

21.

Postopek mediacije ne posega v pravice in obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi poglavja 21 (Reševanje sporov) Sporazuma ali na podlagi postopka reševanja sporov v okviru katerega koli drugega sporazuma.

22.

Pogodbenica se ne sklicuje na navedeno v nadaljevanju in tega ne predlaga kot dokaz v drugih postopkih reševanja sporov iz tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, prav tako pa ni dopustno, da navedeno v nadaljevanju upošteva svet:

(a)	stališča, ki jih je zavzela druga pogodbenica v postopku mediacije, ali informacije, ki so bile zbrane v skladu z odstavkom 13;

(b)	dejstvo, da je druga pogodbenica izrazila pripravljenost sprejeti rešitev v zvezi z zadevo, ki je predmet mediacije; ali

(c)	nasveti ali predlogi mediatorja.

23.

Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, mediator ne sme biti arbiter ali član sveta v drugih postopkih reševanja sporov v okviru Sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, če je imel v isti zadevi vlogo mediatorja.

VIII. Časovno obdobje

24.

Vsako časovno obdobje iz tega postopka mediacije lahko pogodbenici sporazumno spremenita.

IX. Stroški

25.

Vsaka pogodbenica krije svoje stroške, ki nastanejo pri udeležbi v postopku mediacije.

26.

Organizacijske stroške, vključno s honorarjem in stroški za mediatorja, si pogodbenici enakopravno delita med sabo. Honorar mediatorja je enakovreden honorarju arbitrov iz odstavka 4 poslovnika Sveta.

PRILOGA 3

POSLOVNIK SVETA

V postopkih sveta v skladu z oddelkom C poglavja 21 (Reševanje sporov) Sporazuma se uporabljajo naslednja pravila:

I. Opredelitev pojmov

V tem poslovniku:

(a)	„upravno osebje“ nekega arbitra pomeni osebe, ki delujejo po navodilih in pod nadzorom tega arbitra, razen pomočnikov;

(b)	„svetovalec“ pomeni osebo, ki jo pogodbenica pooblasti za svetovanje ali pomoč za namene postopka sveta, razen predstavnikov te pogodbenice;

(c)	„Sporazum“ pomeni Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko;

(d)	„arbiter“ pomeni člana sveta;

(e)	„pomočnik“ pomeni osebo, ki v okviru mandata arbitra opravlja raziskave ali zagotavlja pomoč arbitru;

(f)	„kodeks ravnanja“ pomeni kodeks ravnanja za arbitre iz člena 21.30 Sporazuma;

(g)	„pogodbenica pritožnica“ pomeni pogodbenico, ki zahteva ustanovitev sveta v skladu s členom 21.7 Sporazuma;

(h)	„dnevi“ pomeni koledarske dneve;

(i)	„svet“ pomeni svet, ustanovljen v skladu s členom 21.7 Sporazuma;

(j)	„pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba“ pomeni pogodbenico, proti kateri je bil sprožen spor pred svetom, v skladu s členom 21.7;

(k)	„postopek“ pomeni postopek sveta; ter

(l)	„predstavnik“ v zvezi s pogodbenico pomeni uradnika ali katero koli drugo osebo ministrstva ali agencije ali katerega koli drugega javnega subjekta pogodbenice in drugo osebje, ki ga pogodbenica imenuje za svojega predstavnika v postopkih Sveta.

II. Imenovanje arbitrov

Urad, ki ga je pogodbenica pritožnica določila v skladu z odstavkom 1 člena 21.25 Sporazuma, je odgovoren za organizacijo žreba iz odstavkov 3, 4 in 5 člena 21.8 Sporazuma in dovolj zgodaj obvesti oba sopredsednika Skupnega odbora o datumu, času in kraju žreba. Sopredsednik iz pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, je med žrebom lahko prisoten, lahko pa ga zastopa tudi nekdo drug. Prisotni so lahko tudi predstavniki obeh pogodbenic. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico oziroma prisotnima pogodbenicama.

Pogodbenici vsakega posameznika, ki je bil imenovan, da opravlja nalogo arbitra v skladu s členom 21.8 Sporazuma, pisno obvestita o imenovanju. Posamezniki svojo razpoložljivost potrdijo obema pogodbenicama v petih dneh od dne, ko so bili obveščeni o svojem imenovanju.

III. Organizacijska seja

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se sestaneta s svetom v sedmih dneh od datuma ustanovitve sveta, da se določijo zadeve, ki se pogodbenicama ali Svetu zdijo primerne, vključno s:

(a)	honorarji in stroški, ki se plačajo arbitrom in so v skladu s standardi in merili STO;

(b)	honorarji za pomočnike. Skupni znesek honorarjev za pomočnika ali pomočnike posameznega arbitra ne sme preseči 50 % honorarja tega arbitra, razen če se pogodbenici dogovorita drugače; ter

(c)	časovnim razporedom za postopek, ki se določi glede na časovni pas pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

Na tem sestanku lahko osebno ali prek telefonske ali video konference sodelujejo le arbitri in predstavniki pogodbenic, ki so uradniki ali druge osebe ministrstva ali agencije ali katerega koli drugega javnega subjekta.

IV. Uradna obvestila

Vsi zahtevki, obvestila, pisna stališča ali drugi dokumenti, ki jih pošlje:

(a)	svet, se hkrati pošljejo obema pogodbenicama;

(b)	pogodbenica svetu, se v kopiji hkrati pošljejo še drugi pogodbenici; ter

(c)	pogodbenica drugi pogodbenici, se v kopiji hkrati pošljejo še svetu, če je to primerno.

Vsak dokument iz tega odstavka se po potrebi v kopiji hkrati pošlje tudi zunanjemu organu iz odstavka 2 člena 21.25 Sporazuma.

Uradno obvestilo o katerem koli dokumentu iz odstavka 5, ki se pošlje pogodbenici, se naslovi na urad, ki ga določi ta pogodbenica v skladu z odstavkom 1 člena 21.25 Sporazuma.

Vsa uradna obvestila iz točke 5 se pošljejo po elektronski pošti ali, če je ustrezno, po katerem koli drugem telekomunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da je bila pošta poslana. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo tako uradno obvestilo prejeto na dan pošiljanja.

Manjše pisne napake v zahtevkih, obvestilih, pisnih stališčih ali drugih dokumentih v zvezi s postopki sveta se lahko popravijo s predložitvijo novega dokumenta, v katerem so spremembe jasno razvidne.

Če je zadnji dan za predložitev dokumenta državni praznik Japonske ali Evropske unije ali kateri koli drug dan, ko so uradi vlade ene od pogodbenic uradno ali zaradi višje sile zaprti, se šteje, da je dokument prejet naslednji delovni dan. Na organizacijskem sestanku iz odstavka 4 vsaka pogodbenica predloži seznam svojih državnih praznikov in vseh drugih dni, ko so uradi te pogodbenice uradno zaprti. Vsaka pogodbenica med postopkom sveta posodablja svoj seznam.

V. Pisna stališča

10.

Pogodbenica pritožnica svoja pisna stališča predloži najpozneje 20 dni po ustanovitvi sveta. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži pisni odgovor najpozneje 20 dni po datumu prejema pisnega stališča pogodbenice pritožnice.

VI. Delovanje sveta

11.

Predsednik sveta predseduje vsem sestankom sveta. Svet lahko predsednika pooblasti za odločanje o upravnih in postopkovnih zadevah.

12.

Razen če je v poglavju 21 Sporazuma ali v tem poslovniku določeno drugače, lahko svet opravlja svoje dejavnosti z uporabo katerih koli sredstev, tudi telefona, telefaksa ali računalniških povezav.

13.

Kadar se pojavi postopkovno vprašanje, ki ga poglavje 21 Sporazuma, ta poslovnik ali kodeks ravnanja za arbitre iz člena 21.30 ne zajemajo, lahko svet po posvetovanju s pogodbenicama sprejme ustrezen postopek, ki je združljiv s temi določbami.

14.

Svet lahko po posvetovanju s pogodbenicama spremeni kateri koli rok razen roka iz poglavja 21 Sporazuma ter opravi katero koli drugo postopkovno ali upravno prilagoditev postopkov. Kadar se svet posvetuje s pogodbenicama, ju pisno obvesti o predlagani spremembi ali prilagoditvi in razlogih zanjo.

VII. Obravnave

15.

Na podlagi časovnega razporeda, določenega v skladu z odstavkom 4, predsednik sveta po posvetovanju s pogodbenicama in drugimi arbitri določi datum in uro obravnave.

16.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica, v kateri obravnava poteka, v skladu z odstavkom 2 člena 21.15 Sporazuma:

(a)	določi kraj obravnave in o tem obvesti predsednika sveta; ter

(b)	je zadolžena za logistično upravljanje obravnave.

17.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače in brez poseganja v odstavek 46, si pogodbenici delita stroške, ki izhajajo iz logističnega upravljanja obravnave.

18.

Predsednik sveta pogodbenici in po potrebi zunanji organ iz odstavka 2 člena 21.25 Sporazuma pravočasno pisno uradno obvesti o datumu, času in kraju obravnave. Pogodbenica, v kateri poteka obravnava, ali, kadar je to ustrezno, zunanji organ iz odstavka 2 člena 21.25 Sporazuma javno objavi te informacije, razen če je obravnava zaprta za javnost.

19.

Praviloma se izvede samo ena obravnava. Če spor vključuje vprašanja izjemne kompleksnosti, lahko svet po posvetovanju s pogodbenicama na lastno pobudo ali na zahtevo ene od pogodbenic skliče dodatne obravnave. Za vsako dodatno obravnavo se smiselno uporabljajo odstavki 15 do 18.

20.

Vsi arbitri so navzoči med celotno obravnavo.

21.

Ne glede na to, ali je obravnava odprta za javnost ali ne, se obravnave lahko udeležijo naslednje osebe:

(a)	predstavniki pogodbenic;

(b)	svetovalci;

(c)	pomočniki in upravno osebje;

(d)	tolmači, prevajalci in sodni zapisnikarji sveta; ter

(e)	strokovnjaki, ki jih določi svet v skladu z odstavkom 2 člena 21.17 Sporazuma.

22.

Vsaka pogodbenica najpozneje pet dni pred datumom obravnave svetu predloži seznam imen oseb, ki bodo na obravnavi v imenu zadevne pogodbenice ustno predstavile trditve ali navedbe, ter drugih zastopnikov in svetovalcev, ki bodo navzoči na obravnavi.

23.

Svet vodi obravnavo, kot je navedeno v nadaljevanju, ter zagotovi, da imata pogodbenica pritožnica in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na razpolago enako časa pri trditvah in nasprotnih trditvah:

Trditve

(a)	trditev pogodbenice pritožnice; ter

(b)	trditev pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

Nasprotne trditve

(a)	odgovor pogodbenice pritožnice; ter

(b)	replika pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba.

24.

Svet lahko kadar koli med obravnavo naslovi vprašanja neposredno na katero koli pogodbenico.

25.

Svet poskrbi za pripravo zapisnika zaslišanja, ki se čim prej po obravnavi pošlje strankama. Pogodbenici lahko predložita pripombe v zvezi z zapisnikom, svet pa lahko te pripombe preuči.

26.

Vsaka pogodbenica lahko v 10 dneh po datumu obravnave predloži dopolnilno pisno stališče glede katerega koli vprašanja, ki se je pojavilo med obravnavo.

VIII. Posvetovanja

27.

Razprav sveta se lahko udeležijo le arbitri. Ne glede na prejšnji stavek lahko svet dovoli, da so med njegovimi razpravami navzoči pomočniki.

IX. Pisna vprašanja

28.

Svet lahko kadar koli med postopkom predloži pisna vprašanja eni ali obema pogodbenicama. Vsa vprašanja, ki se predložijo eni od pogodbenic, se v kopiji pošljejo tudi drugi pogodbenici.

29.

Vsaka pogodbenica kopijo svojih odgovorov na vprašanja sveta predloži drugi pogodbenici. Vsaka pogodbenica ima možnost, da v petih dneh od prejema take kopije poda pisne pripombe na odgovor druge pogodbenice.

X. Zamenjava arbitrov

30.

Za zamenjavo arbitra v skladu s členom 21.11 Sporazuma se smiselno uporablja člen 21.8.

31.

Če katera od pogodbenic meni, da arbiter ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja in ga je treba zato zamenjati, ta pogodbenica drugo pogodbenico o tem uradno obvesti v 15 dneh od trenutka, ko je pridobila dovolj dokazov o arbitrovem neizpolnjevanju zahtev iz kodeksa ravnanja.

32.

Če katera od pogodbenic meni, da arbiter, ki ni predsednik, ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, izbereta novega arbitra v skladu z odstavkom 30.

Če se pogodbenici ne strinjata glede potrebe po zamenjavi arbitra, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži predsedniku sveta, ki sprejme končno odločitev.

Če na podlagi te zahteve predsednik ugotovi, da arbiter ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja, se izbere nov arbiter v skladu z odstavkom 30.

33.

Če katera od pogodbenic meni, da predsednik sveta ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, izbereta novega predsednika v skladu z odstavkom 30.

Če se pogodbenici ne strinjata glede potrebe po zamenjavi predsednika, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži obema preostalima arbitroma. Arbitra se najpozneje 10 dni po datumu predložitve zahteve odločita, ali obstaja potreba po zamenjavi predsednika sveta. Odločitev arbitrov o potrebi po zamenjavi predsednika je dokončna.

Če se arbitra odločita, da predsednik ne izpolnjuje zahtev iz kodeksa ravnanja, se izbere nov predsednik v skladu z odstavkom 30.

34.

Postopek se začasno ustavi za obdobje, potrebno za izvedbo postopkov iz odstavkov 30 do 33.

XI. Zaupnost

35.

Če pogodbenica svetu predloži zaupno različico svojih pisnih stališč, na zahtevo druge pogodbenice v 20 dneh od datuma zahteve predloži tudi nezaupno različico stališč, ki se lahko razkrije javnosti. Ta pravila pogodbenici v ničemer ne preprečujejo, da javnosti razkrije svoja stališča, če pri tem ne razkrije nobene informacije, ki jo druga pogodbenica označi kot zaupno. Če stališča in trditve pogodbenice vsebujejo zaupne informacije, se svet sestane za zaprtimi vrati. Svet in pogodbenici ohranjajo zaupnost obravnav sveta, kadar obravnave potekajo za zaprtimi vrati.

XII. Enostranski stiki

36.

Svet se ne sestaja oziroma ne stopi v stik s pogodbenico v odsotnosti druge pogodbenice.

37.

Arbiter ne razpravlja o nobenem vidiku zadeve v postopku s pogodbenico oziroma pogodbenicama v odsotnosti drugih arbitrov.

XIII. Stališča amicus curiae

38.

Če se pogodbenici v treh dneh od datuma ustanovitve sveta ne dogovorita drugače, lahko svet prejme nezahtevana pisna stališča oseb iz odstavka 3 člena 21.17 Sporazuma, ki so neodvisne od vlad pogodbenic, če so stališča predložena v 10 dneh od datuma ustanovitve sveta.

39.

Zadevna stališča so jedrnata in v nobenem primeru niso daljša od 15 strani z dvojnim razmikom vrstic ter so neposredno povezana z dejanskim ali pravnim vprašanjem, ki ga obravnava svet. Stališča vsebujejo opis osebe, ki jih predloži, pri čemer ta opis vključuje:

(a)	v primeru fizične osebe, njeno državljanstvo; ter

(b)	v primeru pravne osebe, njen sedež, vrsto njenih dejavnosti, pravni status, splošne cilje in vir financiranja.

Vsaka oseba v svojih stališčih izrazi interes, ki ga ima v postopku. Stališča se pripravijo v jezikih, ki jih izbereta pogodbenici v skladu z odstavkoma 42 in 43 tega poslovnika.

40.

Svet v svojem poročilu navede vsa stališča, ki jih je prejel v skladu z odstavkoma št. 38 in 39. Svet v svojem poročilu ni dolžan obravnavati trditev iz takih stališč. Navedena stališča se predložijo pogodbenicama, da izrazita svoje pripombe. Svet upošteva pripombe pogodbenic, ki so bile predložene Svetu v 10 dneh.

XIV. Nujni primeri

41.

V nujnih primerih iz poglavja 21 Sporazuma svet po posvetovanju s pogodbenicama ustrezno prilagodi roke iz tega poslovnika. Svet o takih prilagoditvah uradno obvesti pogodbenici.

XV. Jezik in prevod

42.

Pogodbenici si med posvetovanji iz člena 21.5 Sporazuma in najpozneje na organizacijskem sestanku iz odstavka 4 prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku za postopke pred svetom. Vsaka pogodbenica najpozneje v 90 dneh po tem, ko Skupni odbor sprejme ta poslovnik v skladu s pododstavkom 4(f) člena 22.1 Sporazuma, uradno sporoči drugi pogodbenici seznam jezikov, ki jim daje prednost. Seznam vključuje vsaj en delovni jezik STO.

43.

Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka pogodbenica predloži svoje pisne pripombe v svojem izbranem jeziku, pri čemer po potrebi hkrati zagotovi prevod v enega od delovnih jezikov STO, ki ga je v skladu z odstavkom 42 sporočila druga pogodbenica. Pogodbenica, ki je odgovorna za organizacijo ustne obravnave, po potrebi zagotovi tolmačenje ustnih stališč v isti delovni jezik STO.

44.

Vmesno in končno poročilo sveta se izdata v skupnem delovnem jeziku. Če se pogodbenici nista dogovorili o skupnem delovnem jeziku, se vmesno in končno poročilo sveta izdata v delovnih jezikih STO iz odstavka 43.

45.

Pogodbenica lahko predloži pripombe o točnosti prevoda vsake prevedene različice dokumenta, ki je sestavljen v skladu s temi pravili.

46.

Če je potreben prevod ali tolmačenje pisnih in ustnih stališč pogodbenice v ustrezni delovni jezik STO, ta pogodbenica krije s tem povezane stroške.

PRILOGA 4

KODEKS RAVNANJA ZA ARBITRE

I. Opredelitev pojmov

V tem kodeksu ravnanja:

(a)	„upravno osebje“ nekega arbitra pomeni osebe, ki delujejo po navodilih in pod nadzorom tega arbitra, razen pomočnikov;

(b)	„Sporazum“ pomeni Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko;

(c)	„arbiter“ pomeni člana sveta;

(d)	„pomočnik“ pomeni osebo, ki v okviru mandata arbitra opravlja raziskave ali zagotavlja pomoč navedenemu arbitru;

(e)	„kandidat“ pomeni posameznika, čigar ime je na seznamu arbitrov iz člena 21.9 Sporazuma;

(f)	„svet“ pomeni svet, ustanovljen v skladu s členom 21.7 Sporazuma; ter

(g)	„postopek“ pomeni postopek sveta.

II. Predložitev kodeksa ravnanja

Pogodbenici ta kodeks ravnanja predložita vsem kandidatom, ko se njihovo ime uvrsti na seznam iz člena 21.9 Sporazuma.

III. Glavna načela

Vsak kandidat in arbiter spoštuje visoke standarde ravnanja v skladu s tem kodeksom ravnanja, da se ohrani neoporečnost in nepristranskost mehanizma za reševanje sporov.

IV. Obveznosti glede razkritja informacij

Preden kandidat, pozvan k opravljanju funkcije arbitra, sprejme imenovanje za arbitra, mora razkriti vse svoje interese, razmerja ali zadeve, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost ali nepristranskost ali ki bi lahko utemeljeno ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti v postopku. V ta namen si čim bolj prizadeva ugotoviti obstoj tovrstnih interesov, razmerij in zadev, vključno s finančnimi, poklicnimi, zaposlitvenimi ali družinskimi interesi.

Obveznost glede razkritja informacij v skladu z odstavkom 4 velja stalno in se uporablja tudi za arbitra po sprejetju imenovanja. Med postopkom arbiter pogodbenicama pisno razkrije vse nove informacije v zvezi z obveznostjo iz odstavka 4 v najkrajšem možnem času, potem ko je izvedel zanje.

Pri izpolnjevanju teh zahtev glede razkritja informacij je treba spoštovati zasebnost posameznika.

V. Izvajanje nalog

Arbiter mora biti po sprejetju imenovanja ves čas trajanja postopka sveta na voljo, da lahko svoje dolžnosti izpolnjuje temeljito in učinkovito ter pošteno in vestno.

Arbiter obravnava le tista vprašanja v zvezi s posameznim postopkom, ki so potrebna za sprejetje odločitve, in nalog v zvezi s preučevanjem ne prenaša na druge osebe.

Arbiter ne vzpostavlja enostranskih stikov v zvezi z zadevami, ki jih preučuje svet v postopkih.

VI. Neodvisnost in nepristranskost

10.

Arbiter je neodvisen in nepristranski, izogiba se neposrednim in posrednim navzkrižjem interesov, nanj ne smejo vplivati lastni interesi, zunanji pritiski, politični pomisleki, zahteve javnosti in zvestoba pogodbenici ali strah pred kritiko ter se izogiba ustvarjanju vtisa neprimernosti ali pristranskosti.

11.

Arbiter ne sprejema, neposredno ali posredno, nobenih obveznosti in ne sprejema ugodnosti, ki bi na kakršen koli način vplivale ali dajale vtis, da vplivajo na ustrezno izpolnjevanje njegovih dolžnosti.

12.

Arbiter ne izrablja svojega položaja v svetu, da bi ugodil lastnim ali zasebnim interesom, in se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko ustvarjala vtis, da so drugi v posebnem položaju, da lahko nanj vplivajo.

13.

Arbiter ne dovoli, da bi pretekla ali obstoječa finančna, poslovna, poklicna, osebna, družinska ali socialna razmerja ali odgovornosti vplivali na njegovo ravnanje ali presojo.

14.

Arbiter se izogiba vzpostavljanju razmerij ali pridobivanju finančnih interesov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost ali utemeljeno ustvarjali vtis neprimernosti ali pristranskosti.

15.

Nekdanji arbiter se izogiba dejavnostim, ki lahko ustvarjajo vtis, da je bil pri opravljanju svojih dolžnosti pristranski ali da se je okoriščal z odločitvijo sveta, v okviru katerega je opravljal svoje naloge.

VII. Zaupnost

16.

Arbiter nikdar ne razkrije nejavnih informacij o postopku sveta, v zvezi s katerim je imenovan, ali informacij, ki jih je v okviru tega postopka pridobil. Arbiter v nobenem primeru ne uporabi tovrstnih informacij za pridobitev osebnih koristi ali koristi za druge ali za škodovanje interesom drugih oseb.

17.

Arbiter ne razkrije odločitve sveta ali njenih delov, razen če je odločitev javno dostopna.

18.

Arbiter nikdar ne razkrije posvetovanj sveta ali stališča katerega od arbitrov in ne daje izjav o postopku sveta, v zvezi s katerim je imenovan, ali o spornih vprašanjih v takem postopku.

19.

Obveznosti iz odstavkov 16 do 18 se še naprej uporabljajo za nekdanjega arbitra.

VIII. Druge obveznosti

20.

Kandidat ali arbiter o zadevah v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi kršitvami tega kodeksa ravnanja obvesti obe pogodbenici v najkrajšem možnem času in na zaupni osnovi, da jih lahko preučita.

21.

Arbiter z vsemi razumnimi in ustreznimi ukrepi zagotovi, da njegovi pomočniki in upravno osebje poznajo in upoštevajo obveznosti v okviru funkcije arbitra iz delov III, IV, VI in VII tega kodeksa ravnanja.

22.

Vsak arbiter si beleži ter izstavi končni obračun za čas, ki ga je porabil za postopek sveta, za svoje stroške ter tudi za čas in stroške svojih pomočnikov.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 167

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 24. junij 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1025 z dne 18. junija 2019 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Pruneaux d'Agen / Pruneaux d'Agen mi-cuits (ZGO))	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1026 z dne 21. junija 2019 o tehničnih zahtevah za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij na podlagi carinskega zakonika Unije	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1027 z dne 21. junija 2019 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Tiroler Speck (ZGO))	18
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1028 z dne 14. junija 2019 o stališču o trgovinskih standardih za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu članic Mednarodnega sveta za oljke	24
	*	Sklep Sveta (EU) 2019/1029 z dne 18. junija 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v ustreznih odborih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 14, 17, 24, 30, 44, 51, 64, 75, 78, 79, 83, 85, 90, 115, 117, 129, 138, 139, 140 in 145, predlogov sprememb globalnih tehničnih predpisov št. 15 in 19, predloga spremembe Vzajemne resolucije M.R.2, predloga enega novega pravilnika ZN ter predlogov sprememb dovoljenj za pripravo globalnih tehničnih predpisov	27
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1030 z dne 21. junija 2019 o odlogu datuma izteka odobritve indoksakarba za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov ( 1 )	32
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1031 z dne 21. junija 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4883) ( 1 )	34
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/1032 z dne 10. maja 2019 o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2019/11)	64
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/1033 z dne 10. maja 2019 o spremembi Smernice (EU) 2016/65 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2019/12)	75
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/1034 z dne 10. maja 2019 o spremembi Smernice ECB/2014/31 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (ECB/2019/13)	79
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2019 z dne 10. aprila 2019 Skupnega odbora SGP EU-Japonska [2019/1035]	81