ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 163

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
20. junij 2019


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta (EU) 2019/997 z dne 18. junija 2019 o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) 2019/998 z dne 13. junija 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1388/2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke

13

 

*

Uredba Sveta (EU) 2019/999 z dne 13. junija 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode

27

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1000 z dne 14. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/1799 glede izvzetja Ljudske banke Kitajske iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

56

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1001 z dne 14. junija 2019 o razveljavitvi Odločbe 2009/417/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Španiji

59

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1002 z dne 14. junija 2019 o ugotovitvi, da Romunija na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov

62

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1003 z dne 14. junija 2019 o ugotovitvi, da Madžarska na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov

64

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1004 z dne 7. junija 2019 o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije C(2012) 2384 (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4114)  ( 1 )

66

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1005 z dne 19. junija 2019 o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialne carine ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve

101

 

*

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1006 z dne 7. junija 2019 o spremembi Sklepa ECB/2011/20 o določitvi podrobnih pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities (ECB/2019/15)

103

 

 

SMERNICE

 

*

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/1007 z dne 7. junija 2019 o spremembi Smernice ECB/2012/13 o TARGET2-Securities (ECB/2019/16)

108

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 4/19/COL z dne 6. februarja 2019 o stočetrti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči [2019/1008]

110

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 ( UL L 286, 29.10.2008 )

112

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/1


DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/997

z dne 18. junija 2019

o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 23 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Državljanstvo Unije je temeljni status državljanov držav članic. Vsakemu državljanu Unije na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, podeljuje pravico do zaščite s strani diplomatskih in konzularnih organov druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države. Direktiva Sveta (EU) 2015/637 (2) uveljavlja navedeno pravico z določitvijo ukrepov za sodelovanje in usklajevanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva.

(2)

Direktiva (EU) 2015/637 obravnava potne listine za vrnitev kot eno vrsto konzularne pomoči, ki jo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotavljajo državljanom Unije brez predstavništva. Potna listina za vrnitev je dokument za enkratno potovanje, ki imetniku omogoča, da se vrne domov ali, izjemoma, v drug namembni kraj, če nima dostopa do svojih običajnih potovalnih dokumentov, na primer zato, ker so bili ukradeni ali izgubljeni. Drug namembni kraj bi lahko bila na primer sosednja ali podobno bližnja država, v kateri je diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva.

(3)

Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (3), je uvedel enotno potno listino za vrnitev, ki jo države članice izdajo državljanom Unije v krajih, v katerih država članica, katere državljanstvo imajo, nima stalnega diplomatskega ali konzularnega predstavništva. Zdaj je treba posodobiti pravila navedenega sklepa ter vzpostaviti posodobljeno in varnejšo obliko za potno listino EU za vrnitev (PLV EU). Zagotoviti bi bilo treba skladnost posebnih pogojev in postopka za izdajo PLV EU ter splošnih pravil o konzularni zaščiti iz Direktive (EU) 2015/637, saj se navedena direktiva, vključno s finančnim postopkom iz člena 14 Direktive, uporablja za izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva. Ta direktiva bi morala opredeliti dodatna pravila, ki bi se po potrebi uporabljala poleg pravil iz Direktive (EU) 2015/637.

(4)

PLV EU bi bilo treba izdati na prošnjo vsakega državljana brez predstavništva v tretji državi, katerega potni list ali potovalni dokument je bil izgubljen, ukraden ali uničen ali ga ni mogoče dobiti v razumnem roku, na primer za novorojenčke, rojene med potovanjem, ali za osebe, katerih dokumentom je potekla veljavnost in jih država članica, katere državljanstvo imajo te osebe, ne more zlahka nadomestiti. PLV EU bi bilo treba izdati, ko država članica, ki nudi pomoč državljanu brez predstavništva, prejme potrditev o državljanstvu in identiteti državljana iz države članice, katere državljanstvo ima.

(5)

Ker lahko izguba potnega lista ali potovalnih dokumentov državljanom brez predstavništva v tretjih državah povzroči precejšnje težave, je treba vzpostaviti poenostavljen postopek za sodelovanje in usklajevanje med državo članico, ki nudi pomoč, in državo članico, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva. Države članice bi morale poskrbeti, da se posvetovanja izvedejo čim prej, običajno v nekaj delovnih dneh. Hkrati je treba v izjemnih primerih ohraniti zadostno mero prožnosti. Samo v skrajno nujnih primerih bi država članica, ki nudi pomoč, smela izdati PLV EU brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Pred tem bi morale države članice običajno izčrpati vsa razpoložljiva sredstva komunikacije z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Države članice bi tako morale najprej poskusiti sporočiti del ustreznih informacij, na primer ime, državljanstvo in datum rojstva prosilca. V teh primerih bi morala država članica, ki nudi pomoč, državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, čim prej obvestiti o pomoči, ki je bila dodeljena v njenem imenu, da se zagotovi ustrezna obveščenost države članice, katere državljanstvo ima prosilec.

(6)

Iz varnostnih razlogov bi morali prejemniki PLV EU te listine vrniti, ko se varno vrnejo domov, na primer mejnim uslužbencem ali organom, pristojnim za izdajanje potnih listov. Poleg tega bi bilo treba fizično ali elektronsko kopijo vsake izdane PLV EU hraniti pri organu izdajatelju v državi članici, ki nudi pomoč, drugo fizično ali elektronsko kopijo pa poslati državi članici, katere državljanstvo ima prejemnik. Vrnjene PLV EU in shranjene kopije bi bilo treba čim prej uničiti.

(7)

Državljani brez predstavništva bi morali imeti možnost, da zaprosijo za PLV EU na diplomatsko-konzularnem predstavništvu katere koli države članice. Kot je določeno v Direktivi (EU) 2015/637, lahko države članice sklenejo praktične ureditve za delitev odgovornosti za izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva. Države članice, ki prejmejo vloge za PLV EU, bi morale za vsak primer posebej oceniti, ali je primerno izdati PLV EU ali pa bi bilo treba zadevo prenesti na diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je pristojno v skladu s pogoji morebitne ureditve, ki se že uporablja.

(8)

V skladu z namenom dokumenta za enkratno potovanje bi PLV EU morala biti veljavna toliko časa, kolikor je potrebno za to potovanje. Glede na možnosti in hitrost sodobnih potovanj bi morala biti PLV EU, razen v izjemnih okoliščinah, veljavna največ 15 koledarskih dni.

(9)

Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da poleg tega, da izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva v tretjih državah, PLV EU izdajo tudi v drugih primerih, pri čemer upoštevajo nacionalno zakonodajo in prakso. Države članice bi morale imeti možnost, da izdajo PLV EU svojim državljanom, državljanom Unije, ki nimajo predstavništva na ozemlju držav članic, in državljanom druge države članice, ki ima predstavništvo v državi, v kateri si prizadevajo pridobiti PLV EU. Pri tem bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, da se preprečijo zlorabe in goljufije. Vendar se lahko države članice tudi odločijo, da PLV EU v takih primerih ne izdajo.

(10)

V skladu s členom 5 Direktive (EU) 2015/637 in za zagotovitev učinkovitosti pravice iz točke (c) člena 20(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, kot je priznana v členu 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ter ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in prakse bi morala imeti država članica, ki nudi pomoč, možnost, da izda PLV EU družinskim članom, ki niso državljani Unije in ki spremljajo državljane Unije, kadar ti družinski člani zakonito prebivajo v državi članici, pri čemer upošteva posamezne okoliščine vsakega primera.

(11)

Nekateri družinski člani, ki niso državljani Unije, morajo morda za vrnitev na ozemlje Unije poleg PLV EU pridobiti tudi vizume. V skladu s členom 5(2) Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) morajo družinski člani, ki niso državljani države članice, imeti samo vstopni vizum v skladu z Uredbo (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali, če ustreza, z nacionalno zakonodajo. Družinski člani, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, navedeno v členu 10 Direktive 2004/38/ES, so izvzeti iz zahteve po vizumu. Države članice nudijo takšnim osebam vse ugodnosti za pridobitev potrebnih vizumov. Takšni vizumi se izdajajo brezplačno v čim krajšem času in po skrajšanem postopku.

(12)

PLV EU bi morala biti sestavljena iz enotnega obrazca PLV EU in enotne nalepke PLV EU. PLV EU bi morala vsebovati vse potrebne informacije in izpolnjevati visoke tehnične standarde, zlasti glede zaščite pred ponarejanjem in prenarejanjem. Morala bi biti cenovno ugodna, primerna za uporabo v vseh državah članicah in vsebovati vsem prepoznavne varnostne značilnosti, ki so vidne s prostim očesom.

(13)

Enotni obrazec PLV EU bi moral vsebovati prazne strani, tako da se lahko po potrebi vizumi pritrdijo neposredno na obrazec. Ta obrazec bi se uporabljal kot nosilec za enotno nalepko PLV EU, ki vsebuje ustrezne informacije o prosilcu. Enotna nalepka PLV EU bi morala biti oblikovana na osnovi enotne oblike za vizume, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 (6), in bi morala vsebovati podobne varnostne značilnosti. Enotna nalepka PLV EU bi morala biti izpolnjena na diplomatsko-konzularnem predstavništvu države članice, ki nudi pomoč, z uporabo enakih tiskalnikov kot za vizume. V primeru tehničnih problemov zaradi višje sile bi moralo biti mogoče enotno nalepko PLV EU izpolniti ročno. Da bi se izognili zmanjšanju sprejemljivosti in varnostnim tveganjem, bi bilo treba možnost ročne izpolnitve čim bolj omejiti le na primere, ko v razumnem roku ni mogoče izdati enotne nalepke PLV EU, ki bi bila izpolnjena s tiskalnikom.

(14)

Da bi se povečala varnost in hitrost postopka izdajanja, bi bilo treba obraz prosilca, ki se uporablja za PLV EU, posneti z digitalno kamero ali enakovrednimi sredstvi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Kadar to ni izvedljivo, se lahko uporabi fotografija, potem ko se diplomatsko-konzularno predstavništvo prepriča, da se ujema s prosilcem. Isto podobo obraza ali fotografijo bi bilo treba nato poslati državi članici, katere državljanstvo ima prosilec, da se potrdi njegova identiteta.

(15)

Ta direktiva bi morala določati specifikacije, ki ne bi smele biti zaupne. Po potrebi bo te specifikacije morda treba dopolniti z nadaljnjimi zaupnimi specifikacijami, da se preprečita ponarejanje in prenarejanje.

(16)

Da informacije o dodatnih tehničnih specifikacijah ne bi bile dostopne več osebam, kot je potrebno, bi morala vsaka država članica imenovati en organ, ki bi bil odgovoren za izdelavo enotnega obrazca in nalepke PLV EU. Zaradi učinkovitosti bi bilo primerno, da države članice imenujejo isti organ. Države članice bi morale imeti možnost, da po potrebi spremenijo organ, ki so ga imenovale. Države članice bi morale iz varnostnih razlogov sporočiti ime tega organa Komisiji in drugim državam članicam.

(17)

Zaradi potrebe, da se zaradi prilagajanja tehničnemu napredku spremenijo specifikacije o enotnem obrazcu in nalepki PLV EU, ter ob spremembi države članice, odgovorne za predložitev vzorcev pri uradnem obveščanju tretjih držav o enotnem obrazcu PLV EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakovredne udeležbe pri pripravi delegiranih aktov bi moral Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njegovi strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte.

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive v zvezi s katerimi koli dodatnimi tehničnimi specifikacijami in kazalnikov za spremljanje uporabe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(19)

Da bi se povečala sprejemljivost PLV EU, bi morale delegacije Unije v tretjih državah ustreznim organom tretjih držav sporočati enotno obliko PLV EU in morebitne naknadne spremembe, poročati o sprejemljivosti PLV EU v tretjih državah in spodbujati njeno uporabo. Vzorce, uporabljene v ta namen, bi morala država članica ob podpori Evropske komisije predložiti Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD).

(20)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na ugodnejše nacionalne določbe, če so združljive s to direktivo.

(21)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi se morala uporabljati za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice pri izvajanju te direktive. Sistem PLV EU zahteva obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje identitete prosilca, tiskanje enotne nalepke PLV EU in omogočanje potovanja zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Treba je nadalje določiti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za obdelane osebne podatke, kot je najdaljše obdobje hrambe zbranih osebnih podatkov. Določiti je treba najdaljše obdobje hrambe 180 dni za državo članico, ki nudi pomoč, in dveh let za državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da se omogoči pobiranje vseh veljavnih pristojbin in onemogočijo morebitne zlorabe ali druga goljufiva dejanja. Izbris osebnih podatkov prosilcev ne bi smel vplivati na sposobnost držav članic za spremljanje uporabe te direktive.

(22)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija oceniti to direktivo, zlasti na podlagi informacij, zbranih s posebnimi ureditvami spremljanja, da bi ocenila učinke te direktive in potrebo po nadaljnjih ukrepih. Pri tej oceni bi se lahko upošteval tudi prihodnji tehnični razvoj, ki bi omogočil uvedbo elektronskih potnih listin za vrnitev (e-PLV).

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer določiti ukrepe, ki so potrebni za lažjo konzularno zaščito državljanov brez predstavništva z izdajo varnih in široko sprejetih potnih listin za vrnitev, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po preprečevanju razdrobljenosti in posledičnega zmanjšanja sprejemljivosti potnih listin za vrnitev, ki jih izdajo države članice državljanom brez predstavništva, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

Namen te direktive je spodbujanje konzularne zaščite, kakor jo zagotavlja člen 46 Listine. Direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov. Razlagati in uporabljati bi jo bilo treba v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(25)

Sklep 96/409/SZVP bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o pogojih in postopek za državljane brez predstavništva v tretjih državah za pridobitev potne listine EU za vrnitev (PLV EU) ter določa enotno obliko za tak dokument.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„državljan brez predstavništva“ pomeni vsakega državljana z državljanstvom države članice, ki nima predstavništva v tretji državi, kot je določeno v členu 6 Direktive (EU) 2015/637;

(2)

„prosilec“ pomeni osebo, ki zaprosi za PLV EU;

(3)

„prejemnik“ pomeni osebo, ki se ji izda PLV EU;

(4)

„država članica, ki nudi pomoč“ pomeni državo članico, ki prejme vlogo za PLV EU;

(5)

„država članica, katere državljanstvo ima prosilec“ pomeni državo članico, za katero prosilec trdi, da je njen državljan;

(6)

„delovni dnevi“ pomeni vse dneve, razen državnih praznikov ali koncev tedna, ki jih upošteva organ, ki mora ukrepati.

POGLAVJE II

POTNA LISTINA EU ZA VRNITEV

Člen 3

Potna listina EU za vrnitev

1.   Potna listina EU za vrnitev (PLV EU) je potna listina, ki jo država članica izda državljanu brez predstavništva v tretji državi za enkratno potovanje v državo članico, katere državljanstvo ima prosilec ali v kateri prebiva, kot to zahteva državljan, ali izjemoma v drug namembni kraj. Države članice se lahko tudi odločijo, da PLV EU v skladu s členom 7 izdajo drugim prejemnikom.

2.   Države članice v skladu s postopkom iz člena 4 izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva v tretjih državah, katerih potni listi ali potovalni dokumenti so bili izgubljeni, ukradeni ali uničeni ali jih v razumnem roku ni mogoče dobiti.

Člen 4

Postopek

1.   Ko država članica prejme vlogo za PLV EU, se čim prej in najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu vloge v skladu s členom 10(2) Direktive (EU) 2015/637 posvetuje z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da preveri državljanstvo in identiteto prosilca.

2.   Država članica, ki nudi pomoč, državi članici, katere državljanstvo ima prosilec, predloži vse ustrezne informacije, vključno z naslednjim:

(a)

priimek in ime ali imena prosilca, njegovo državljanstvo, datum rojstva in spol;

(b)

podobo obraza prosilca, ki jo posnamejo organi države članice, ki nudi pomoč, ob prejemu vloge, kadar to ni izvedljivo, pa optično prebrano ali digitalno fotografijo prosilca na podlagi standardov, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v delu 3 dokumenta 9303 o strojno berljivih potnih listinah (sedma izdaja, 2015) (v nadaljnjem besedilu: dokument ICAO 9303);

(c)

fizično ali elektronsko kopijo vseh razpoložljivih sredstev za identifikacijo, na primer osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja, in, če so na voljo, vrsto in številko nadomeščenega dokumenta ter nacionalno matično številko ali številko socialnega zavarovanja.

3.   Čim prej in najpozneje v treh delovnih dneh po prejetju informacij iz odstavka 2 država članica, katere državljanstvo ima prosilec, odgovori na posvetovanje v skladu s členom 10(3) Direktive (EU) 2015/637 in potrdi, ali je prosilec njen državljan. Če država članica, katere državljanstvo ima prosilec, ne more odgovoriti v treh delovnih dneh, potem v tem roku o tem obvesti državo članico, ki nudi pomoč, in navede oceno, kdaj je mogoče pričakovati odgovor. Država članica, ki nudi pomoč, ustrezno obvesti prosilca. Po potrditvi državljanstva prosilca država članica, ki nudi pomoč, prosilcu čim prej in najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu potrditve izda PLV EU.

4.   Če država članica, katere državljanstvo ima prosilec, nasprotuje izdaji PLV EU enemu od svojih državljanov, obvesti državo članico, ki nudi pomoč. V tem primeru se PLV EU ne izda, država članica, katere državljanstvo ima prosilec, pa prevzame odgovornost za konzularno zaščito svojih državljanov v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi in prakso. Država članica, ki nudi pomoč, v tesnem posvetovanju z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, ustrezne obvesti prosilca.

5.   V utemeljenih primerih lahko države članice prekoračijo roke iz odstavkov 1 in 3.

6.   V skrajno nujnih primerih lahko država članica, ki nudi pomoč, izda PLV EU brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Država članica, ki nudi pomoč, pred tem izčrpa razpoložljiva sredstva komunikacije z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Država članica, ki nudi pomoč, čim prej obvesti državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da je bila izdana PLV EU in o identiteti osebe, ki ji je bila izdana PLV EU. To obvestilo vsebuje vse podatke, ki so bili vključeni v PLV EU.

7.   Organ države članice, ki izda PLV EU, hrani fizično ali elektronsko kopijo vsake izdane PLV EU, drugo fizično ali elektronsko kopijo pa pošlje državi članici, katere državljanstvo ima prosilec.

8.   Od prejemnika PLV EU se zahteva, da ob prihodu v končni namembni kraj vrne PLV EU, ne glede na to, ali ji je potekla veljavnost ali ne.

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev standardnega obrazca vloge za PLV EU, v katerem je navedena informacija o obveznosti vrnitve PLV EU ob prihodu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

Člen 5

Finančne določbe

1.   Država članica, ki nudi pomoč, prosilcu zaračunava plačilo enake pristojbine, kot jo zaračunava svojim državljanom za izdajo nacionalnih potnih listin za vrnitev.

2.   Država članica, ki nudi pomoč, lahko na splošno ali v posebnih primerih, ki jih opredeli sama, opusti zaračunavanje pristojbin.

3.   Kadar prosilci ob predložitvi vloge državi članici, ki nudi pomoč, ne morejo plačati nobenih veljavnih pristojbin, se z uporabo standardnega obrazca iz Priloge I k Direktivi (EU) 2015/637 zavežejo, da bodo državi članici, katere državljanstvo imajo, povrnili take pristojbine. V teh primerih se uporabljata člen 14(2) in člen 15 Direktive (EU) 2015/637.

Člen 6

Veljavnost

PLV EU velja za obdobje, ki je potrebno za dokončanje potovanja, za katero je bila izdana. Pri izračunu tega obdobja bi bilo treba odobriti potrebne postanke prek noči in postanke za povezave na poti. Obdobje veljavnosti vključuje dodatno „obdobje odloga“ dveh dni. Veljavnost PLV EU, razen v izjemnih okoliščinah, ne sme presegati 15 koledarskih dni.

Člen 7

Neobvezna izdaja PLV EU

1.   Kadar je potni list ali potna listina prosilca izgubljena, ukradena ali uničena ali je drugače ni mogoče dobiti v razumnem roku, lahko država članica izda PLV EU:

(a)

svojim državljanom;

(b)

državljanom Unije, ki nimajo predstavništva na ozemlju držav članic, vključno s čezmorskimi državami in ozemlji iz prvega pododstavka člena 355(2) PDEU;

(c)

državljanom druge države članice, ki ima predstavništvo v državi, v kateri si prizadevajo pridobiti PLV EU, in kadar so bili med zadevnimi državami članicami sklenjeni ustrezni dogovori za ta namen;

(d)

družinskim članom, ki niso državljani Unije in ki spremljajo državljane Unije, ki nimajo predstavništva v tretji državi ali državljane Unije iz točke (a), (b) ali (c), kadar ti družinski člani zakonito prebivajo v državi članici, brez poseganja v katere koli veljavne vizumske obveznosti;

(e)

drugim osebam, ki jim mora ta država članica ali druga država članica v skladu z mednarodno ali nacionalno zakonodajo zagotavljati zaščito in ki zakonito prebivajo v državi članici.

2.   Kadar država članica izdaja PLV EU v skladu s:

(a)

točko (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, katere državljanstvo imajo državljani Unije;

(b)

točko (d) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, katere državljanstvo ima državljan Unije, ki ga spremlja družinski član, in po potrebi država članica, v kateri prebiva družinski član; Z odstopanjem od člena 4(6) se PLV EU ne izda brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima državljan Unije, ki ga spremlja družinski član, in po potrebi državo članico, v kateri prebiva družinski član;

(c)

točko (e) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, ki mora v skladu z mednarodno ali nacionalno zakonodajo prosilcu zagotavljati zaščito in ki je namembna država, navedena na PLV EU.

POGLAVJE III

ENOTNA OBLIKA PLV EU

Člen 8

Enotna oblika PLV EU

1.   PLV EU je sestavljena iz enotnega obrazca PLV EU in enotne nalepke PLV EU. Ta obrazec in nalepka sta v skladu s specifikacijami iz prilog I in II ter z dodatnimi tehničnimi specifikacijami, določenimi v skladu s členom 9.

2.   Pri izpolnjevanju enotne nalepke PLV EU se izpolnijo razdelki iz Priloge II in strojno berljivi del v skladu z dokumentom ICAO 9303.

3.   Zaradi doseganja ciljev te direktive, zlasti za zagotovitev uveljavljanja pravice do konzularne zaščite na podlagi sodobne in varne oblike PLV EU, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 11 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II ter sklicev na standarde, ki jih je določila ICAO, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena in členu 4(2)(b), zaradi upoštevanja tehničnega napredka.

4.   Države članice lahko v razdelek „opombe“ enotne nalepke PLV EU iz točke 9 Priloge II dodajo vse potrebne nacionalne vnose. Ti nacionalni vnosi ne podvajajo razdelkov iz Priloge II.

5.   Vsi vnosi na enotni nalepki PLV EU, vključno s podobo obraza, se natisnejo. Natisnjena enotna nalepka PLV EU se ročno ne spreminja.

Enotne nalepke PLV EU se lahko izjemoma, v primeru tehničnih problemov zaradi višje sile, izpolnijo ročno in nanje se lahko pritrdi fotografija. V takih primerih je fotografija dodatno zaščitena, da se prepreči nadomestitev. Na enotno nalepko PLV EU, ki je bila izpolnjena ročno, se ne vnašajo spremembe.

6.   Če se na enotni nalepki PLV EU, ki še ni bila pritrjena na enotni obrazec PLV EU, odkrije napaka, se enotna nalepka PLV EU razveljavi in uniči. Če se napaka odkrije potem, ko je bila enotna nalepka PLV EU pritrjena na obrazec, se oboje razveljavi in uniči in izdela se nova enotna nalepka PLV EU.

7.   Natisnjena enotna nalepka PLV EU, ki vsebuje izpolnjene razdelke, se pritrdi na enotni obrazec PLV EU v skladu s Prilogo I.

8.   Države članice zagotovijo tako hranjenje neizpolnjenih enotnih obrazcev in nalepk PLV EU, ki onemogoča krajo.

Člen 9

Dodatne tehnične specifikacije

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo dodatne tehnične specifikacije za PLV EU v zvezi z naslednjim:

(a)

dizajnom, obliko in barvo enotnega obrazca in nalepke PLV EU;

(b)

zahtevami glede materiala in tiskarskih tehnik enotnega obrazca PLV EU;

(c)

varnostnimi značilnostmi in zahtevami, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem;

(d)

drugimi pravili, ki jih je treba upoštevati pri izpolnjevanju in izdajanju PLV EU.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

2.   Lahko se odloči, da so dodatne tehnične specifikacije iz odstavka 1 zaupne in se ne objavijo. V tem primeru so dostopne samo organom, ki jih države članice imenujejo za izdelavo PLV EU, in osebam, ki jih za to ustrezno pooblastijo države članice ali Komisija.

Člen 10

Izdelava PLV EU

1.   Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za izdelavo enotnih obrazcev in nalepk PLV EU. Več držav članic ali vse države članice lahko za to imenujejo isti organ.

2.   Vsaka država članica Komisiji in drugim državam članicam sporoči ime organa, ki zanjo izdeluje enotne obrazce in nalepke PLV EU. Če država članica spremeni svoj imenovani organ, o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3) in 13(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 10. julija 2019.

3.   Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 8(3) in 13(1). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem uradno obvesti Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3) in 13(1), začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

7.   Evropski parlament je obveščen o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu prenosa pooblastila s strani Sveta.

Člen 12

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 13

Uradno obveščanje tretjih držav

1.   Država članica, ki predseduje Svetu v skladu s členom 16(9) PEU, Komisiji in ESZD v 21 mesecih po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9 predloži vzorce enotnega obrazca in nalepke PLV EU.

Na Komisijo se v skladu s členom 11 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni prvi pododstavek tega odstavka, in sicer tako, da imenuje drugo državo članico za državo, ki je pristojna za zagotovitev vzorcev iz navedenega pododstavka; to stori na podlagi objektivnih meril, kot je to, da je na ozemlju zadevne države prisoten organ, ki ga je več držav članic ali ki so ga vse države članice imenovale za izdelavo PLV EU.

2.   ESZD posreduje vzorce enotnega obrazca in nalepke PLV EU delegacijam Unije v tretjih državah.

3.   Delegacije Unije v tretjih državah uradno obvestijo ustrezne organe v zadevnih tretjih državah o uporabi PLV EU ter njeni enotni obliki in glavnih varnostnih značilnostih, zagotovijo pa jim tudi vzorce enotnega obrazca PLV EU in nalepke za referenčne namene. Posamezna tretja država je na zahtevo navedene tretje države ponovno uradno obveščena. Uradno obvestilo ne vsebuje specifikacij, ki morajo v skladu s členom 9(2) ostati zaupne.

4.   Vsakič, ko se enotni obrazec ali nalepka PLV EU spremeni, se ponovi postopek, določen v odstavkih 1 do 3. Rok iz odstavka 1 je 21 mesecev po sprejetju spremenjene oblike enotnega obrazca ali nalepke PLV EU.

5.   Če v tretji državi ni delegacije Unije, zastopane države članice s sodelovanjem med lokalnimi konzulati odločijo, katera država članica uradno obvesti ustrezne organe navedene tretje države o enotni obliki PLV EU in njenih glavnih varnostnih značilnostih. ESZD z zadevno državo članico uskladi posredovanje vzorcev enotnega obrazca in nalepke PLV EU v ta namen.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Ugodnejša obravnava

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše od določb iz te direktive, če so združljive s to direktivo.

Člen 15

Varstvo osebnih podatkov

1.   Osebni podatki, ki se obdelujejo za namene te direktive, vključno s podobo obraza ali fotografijo prosilca iz člena 4(2), se uporabljajo samo za preverjanje identitete prosilca v skladu s postopkom iz člena 4, za tiskanje enotne nalepke PLV EU in za to, da se tej osebi olajša potovanje. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima prosilec, zagotovita ustrezno varnost osebnih podatkov.

2.   Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 ima prosilec, ki se mu izda PLV EU, pravico, da preveri osebne podatke, vsebovane na PLV EU, in po potrebi zahteva popravek z izdajo novega dokumenta.

3.   PLV EU ne vsebuje nobenih podatkov v strojno berljivi obliki, razen če so navedeni tudi v razdelkih, navedenih v točki 6 Priloge II.

4.   Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima prosilec, hranita osebne podatke prosilca le tako dolgo, kot je potrebno, tudi za pobiranje pristojbin iz člena 5. V vsakem primeru država članica, ki nudi pomoč, te osebne podatke hrani največ 180 dni, država članica, katere državljanstvo ima prosilec, pa največ dve leti. Po izteku obdobja hrambe se osebni podatki prosilca izbrišejo.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 države članice zagotovijo čimprejšnje varno uničenje vsake vrnjene PLV EU in vseh povezanih kopij.

Člen 16

Spremljanje

1.   Države članice redno spremljajo uporabo te direktive na podlagi naslednjih kazalnikov:

(a)

število PLV EU, izdanih v skladu s členom 3, in državljanstvo prejemnika;

(b)

število PLV EU, izdanih v skladu s členom 7, in državljanstvo prejemnika ter

(c)

število primerov goljufij in ponaredkov PLV EU.

2.   Države članice organizirajo pripravo in zbiranje podatkov, potrebnih za merjenje sprememb v kazalnikih, določenih v odstavku 1, in te informacije vsako leto predložijo Komisiji.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi dodatnih kazalnikov poleg kazalnikov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

Člen 17

Ocenjevanje

1.   Ne prej kot pet let po datumu prenosa te direktive Komisija oceni to direktivo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Vanj vključi oceno ustreznosti stopnje varnosti osebnih podatkov, vpliva na temeljne pravice in morebitne uvedbe enotne pristojbine za PLV EU.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo poročila iz odstavka 1.

Člen 18

Razveljavitev

1.   Sklep 96/409/SZVP se razveljavi z učinkom od 36 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9.

2.   Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na to direktivo.

3.   Države članice zagotovijo razveljavitev in uničenje obrazcev PLV, izdelanih v skladu s Sklepom 96/409/SZVP, v roku iz odstavka 1.

Člen 19

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 24 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 36 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 18. junija 2019

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  Mnenje z dne 16. januarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Direktiva Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L 106, 24.4.2015, str. 1).

(3)  Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 25. junija 1996 o potni listini za vrnitev (UL L 168, 6.7.1996, str. 4).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(5)  Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

(7)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).


PRILOGA I

ENOTNI OBRAZEC PLV EU

Enotni obrazec PLV EU izpolnjuje naslednje specifikacije:

1.   Oblika in velikost

Enotni obrazec PLV EU je trikrat prepognjen (en sam list papirja, natisnjen obojestransko in prepognjen na tretjine). Kadar je obrazec zložen, je velikost obrazca v skladu s standardom ISO/IEC 7810 ID-3.

2.   Prva stran: Naslovnica

Naslovnica enotnega obrazca PLV EU v navedenem vrstnem redu vsebuje besedilo „EVROPSKA UNIJA“ v vseh uradnih jezikih Unije ter besedilo „EMERGENCY TRAVEL DOCUMENT“ in „TITRE DE VOYAGE PROVISOIRE“. Na njej je tudi dvanajst zlatih zvezd, ki sestavljajo krog.

3.   Druga stran: Pritrditev enotne nalepke PLV EU

Enotna nalepka PLV EU se varno pritrdi na drugo stran enotnega obrazca PLV EU tako, da se prepreči enostavno odstranjevanje. Enotna nalepka PLV EU se poravna z robom strani in pritrdi ob rob strani. Strojno berljivi del enotne nalepke PLV EU se poravna z zunanjim robom strani. Žig organa izdajatelja se odtisne na enotno nalepko PLV EU tako, da sega na stran.

4.   Tretja in četrta stran: Informacije

Na tretji in četrti strani so prevodi besedila „Potna listina za vrnitev“ ter napisov, ki so na enotni nalepki PLV EU, v vse uradne jezike Unije, razen za angleški in francoski jezik. Navedeno je tudi naslednje besedilo:

„This EU Emergency Travel Document is a travel document issued by a Member State of the European Union for a single journey to the holder's Member State of nationality or residence or, exceptionally, to another destination. Authorities of non-EU countries are hereby requested to allow the holder to pass freely without hindrance.

Le présent titre de voyage provisoire de l'UE est un titre de voyage délivré par un État membre de l'Union européenne aux fins d'un trajet unique vers l'État membre de nationalité ou de résidence du détenteur, ou, à titre exceptionnel, vers une autre destination. Les autorités des pays tiers sont priées d'autoriser le détenteur du titre de voyage provisoire à circuler sans entraves.“

5.   Peta in šesta stran: Vizumi in vstopni/izstopni žigi

Na peti in šesti strani je naslov „VISA/VISA“, razen tega pa ostaneta prazni.

Namenjeni sta za vizume in vstopne/izstopne žige.

6.   Številka enotnega obrazca PLV EU

Na enotni obrazec PLV EU se predhodno natisne sedemmestna številka.


PRILOGA II

ENOTNA NALEPKA PLV EU

Enotna nalepka PLV EU izpolnjuje naslednje specifikacije:

Lastnosti enotne nalepke PLV EU

1.

Na enotni nalepki PLV EU je podoba obraza imetnika, natisnjena v skladu z visokimi varnostnimi standardi, razen kadar se uporabi fotografija v skladu s členom 8(5). Podoba obraza ali fotografija je tista, ki se uporablja za namene člena 4(2).

2.

Enotna nalepka PLV EU vsebuje varnostne značilnosti, ki zagotavljajo zadostno zaščito pred ponarejanjem, v katerih se upoštevajo zlasti tiste, ki se uporabljajo za enotno obliko vizumov.

3.

Za vse države članice se uporabljajo enake varnostne značilnosti.

4.

Na enotni nalepki PLV EU so:

(a)

kratica „EU ETD/TVP UE“;

(b)

besedilo „European Union/Union européenne“;

(c)

tričrkovna oznaka „EUE“, kakor je določena v dokumentu ICAO 9303.

5.

Enotna nalepka PLV EU vsebuje vodoravno sedemmestno številko enotne nalepke PLV EU, ki se predhodno natisne v črni barvi. Uporabi se posebna pisava. Pred to številko je dvočrkovna oznaka države članice izdajateljice, kot je določena v dokumentu ICAO 9303, ki je lahko predhodno natisnjena ali pa dodana, ko je enotna nalepka PLV EU izpolnjena. Iz varnostnih razlogov je lahko enaka sedemmestna številka večkrat predhodno natisnjena na enotno nalepko PLV EU.

Polja za vpisovanje

6.

Na enotni nalepki PLV EU so polja za vpis naslednjih informacij:

(a)

namembna država in katera koli država tranzita, za katero se izda PLV EU;

(b)

država članica izdajateljica in lokacija organa izdajatelja;

(c)

datum izdaje in datum izteka veljavnosti;

(d)

priimek in ime ali imena prejemnika PLV EU, njegovo državljanstvo, datum rojstva in spol;

(e)

številka enotnega obrazca PLV EU, na katerega bo pritrjena enotna nalepka PLV EU, kot je navedeno v točki 6 Priloge I.

7.

Napisi posameznih polj za vpisovanje so v angleškem in francoskem jeziku in so oštevilčeni.

8.

Datumi se pišejo tako: dan se piše z dvema številkama, pri dnevih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla, mesec se napiše z dvema številkama, pri mesecih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla, leto se napiše s štirimi številkami. Za dnevom in mesecem je presledek. Na primer: 20 01 2018 = 20. januar 2018.

9.

Na enotni nalepki PLV EU je polje „opombe“, ki ga uporablja organ izdajatelj za navedbo vseh drugih potrebnih informacij, na primer vrste in številke zamenjanega dokumenta.

Strojno berljivi podatki

10.

Zaradi lažje kontrole na zunanjih mejah so na enotni nalepki PLV EU strojno berljivi ustrezni podatki, vneseni v skladu z dokumentom ICAO 9303. Veliki črki „AE“ se uporabita kot prva dva znaka na strojno berljivem delu, s čimer se dokument označi kot potna listina EU za vrnitev. V strojno berljivem delu je natisnjeno besedilo v vidnem tisku podlage, z besedami „Evropska unija“ v vseh uradnih jezikih Unije. To besedilo ne vpliva na tehnične značilnosti strojno berljivega dela ali berljivost tega dela.

11.

Rezerviran je prostor za morebitno vključitev skupne črtne kode 2D.

II Nezakonodajni akti

UREDBE

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/13


UREDBA SVETA (EU) 2019/998

z dne 13. junija 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 1388/2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z nekaterimi kmetijskimi in industrijskimi izdelki, ki se v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, ter da bi se na ta način preprečile vsakršne motnje na trgu teh izdelkov, so bile z Uredbo Sveta (EU) št. 1388/2013 (1) odprte avtonomne tarifne kvote. Izdelki v okviru navedenih tarifnih kvot se lahko uvažajo v Unijo po znižanih stopnjah dajatve ali po stopnji dajatve nič.

(2)

Ker je zagotavljanje ustrezne dobave nekaterih industrijskih izdelkov v interesu Unije ter ob upoštevanju dejstva, da se enaki, enakovredni ali nadomestni izdelki v Uniji ne proizvajajo v zadostnih količinah, bi bilo treba odpreti nove tarifne kvote z zaporednimi številkami 09.2594, 09.2595, 09.2596, 09.2597, 09.2598 in 09.2599 po stopnji dajatve nič za ustrezne količine navedenih izdelkov.

(3)

Za tarifne kvote z zaporednimi številkami 09.2679, 09.2683 in 09.2888 bi bilo treba povečati višino kvot, saj je to v interesu Unije. Za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.2723 bi bilo treba povečati višino kvote za nazaj, in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2018.

(4)

Izdelki, ki jih zajema tarifna kvota z zaporedno številko 09.2740, ne spadajo samo pod oznako KN 2309 90 96, temveč tudi pod oznako KN 2309 90 31. Zato je treba prilagoditi oznako KN za navedeno tarifno kvoto.

(5)

Ker ni več v interesu Unije, da se ohrani tarifna kvota z zaporedno številko 09.2870, bi jo bilo treba zapreti z učinkom od 1. julija 2019.

(6)

Zaradi izvajanja sporazuma v obliki Deklaracije o širitvi trgovine z izdelki informacijske tehnologije (2), ki je znižala stopnjo dajatve za zadevne proizvode na nič, bi bilo treba zapreti tarifne kvote z zaporednimi številkami 09.2633, 09.2643, 09.2620 in 09.2932.

(7)

Ob upoštevanju potrebnih sprememb in zaradi jasnosti bi bilo treba nadomestiti Prilogo k Uredbi (EU) št. 1388/2013.

(8)

Da bi se izognili kakršnim koli prekinitvam pri uporabi sheme tarifnih kvot in bi upoštevali smernice iz Sporočila Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (3), bi bilo treba spremembe tarifnih kvot iz te uredbe za zadevne izdelke uporabljati od 1. julija 2019, za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.2723 pa od 1. januarja 2018. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 1388/2013 se spremeni:

(1)

vrstica za tarifno kvoto z zaporedno številko 09.2723 se nadomesti z naslednjim:

„09.2723

ex 3911 90 19

10

Poli(oksi-1,4-fenilensulfonil-1,4-fenilenoksi-4,4′-bifenilen)

1.1.–31.12.

5 000 ton

0 %“

(2)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2019. Točka 1 člena 1 pa se uporablja od 1. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 13. junija 2019

Za Svet

Predsednik

M.C. BUDĂI


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1388/2013 z dne 17. decembra 2013 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 7/2010 (UL L 354, 28.12.2013, str. 319).

(2)  UL L 161, 18.6.2016, str. 4.

(3)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.


PRILOGA

Zaporedna št.

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Obdobje veljavnosti kvote

Višina kvote

Dajatev znotraj kvote

09.2637

ex 0710 40 00

ex 2005 80 00

20

30

Koruzni storži (Zea mays var. saccharata) celi ali narezani, s premerom 10 mm ali več, vendar največ 20 mm, za uporabo v proizvodnji izdelkov živilske industrije za drugo predelavo, razen za preprosto prepakiranje (1)  (2)  (3)

1.1.–31.12.

550 ton

0 % (3)

09.2849

ex 0710 80 69

10

Gobe vrste Auricularia polytricha (nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali pari), zamrznjene, namenjene za proizvodnjo pripravljenih jedi (1)  (2)

1.1.–31.12.

700 ton

0 %

09.2664

ex 2008 60 39

30

Sladke češnje, ki vsebujejo dodan alkohol, z vsebnostjo sladkorja ne več kot 9 mas. %, s premerom ne več kot 19,9 mm, s koščico, za uporabo v čokoladnih izdelkih (2)

1.1.–31.12.

1 000 ton

10 %

09.2740

ex 2309 90 31

ex 2309 90 96

87

97

Sojin beljakovinski koncentrat, ki vsebuje:

60 mas. % (± 10 %) surovih beljakovin,

5 mas. % (± 3 %) surovih vlaknin,

5 mas. % (± 3 %) surovega pepela ter

3 mas. % ali več, vendar ne več kot 6,9 mas. % škroba,

za uporabo v proizvodnji živalske krme (2)

1.1.–31.12.

30 000 ton

0 %

09.2913

ex 2401 10 35

ex 2401 10 70

ex 2401 10 95

ex 2401 10 95

ex 2401 10 95

ex 2401 20 35

ex 2401 20 70

ex 2401 20 95

ex 2401 20 95

ex 2401 20 95

91

10

11

21

91

91

10

11

21

91

Naravni nepredelan tobak, narezan ali ne na običajno velikost, s carinsko vrednostjo ne manj kot 450 EUR za 100 kg neto mase, ki se uporablja kot vezivo ali ovoj v proizvodnji izdelkov iz tarifne podštevilke 2402 10 00  (2)

1.1.–31.12.

6 000 ton

0 %

09.2828

2712 20 90

 

Parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja

1.1.–31.12.

120 000 ton

0 %

09.2600

ex 2712 90 39

10

Surovi parafinski vosek (CAS RN 64742-61-6)

1.1.–31.12.

100 000 ton

0 %

09.2928

ex 2811 22 00

40

Kremenčevo polnilo v obliki zrnc, s čistoto silicijevega dioksida 97 mas. % ali več

1.1.–31.12.

1 700 ton

0 %

09.2806

ex 2825 90 40

30

Volframov trioksid, vključno modri volframov oksid (CAS RN 1314-35-8 ali CAS RN 39318-18-8)

1.1.–31.12.

12 000 ton

0 %

09.2872

ex 2833 29 80

40

Cezijev sulfat (CAS RN 10294-54-9) v trdni obliki ali kot vodna raztopina, ki vsebuje več kot 48 mas. %, vendar največ 52 mas. % cezijevega sulfata

1.1.–31.12.

160 ton

0 %

09.2929

2903 22 00

 

Trikloroetilen (CAS RN 79-01-6)

1.1.–31.12.

15 000 ton

0 %

09.2837

ex 2903 79 30

20

Bromoklorometan (CAS RN 74-97-5)

1.1.–31.12.

600 ton

0 %

09.2933

ex 2903 99 80

30

1,3-diklorobenzen (CAS RN 541-73-1)

1.1.–31.12.

2 600 ton

0 %

09.2700

ex 2905 12 00

10

Propan-1-ol (propil alkohol) (CAS RN 71-23-8)

1.1.–31.12.

15 000 ton

0 %

09.2830

ex 2906 19 00

40

Ciklopropilmetanol (CAS RN 2516-33-8)

1.1.–31.12.

20 ton

0 %

09.2851

ex 2907 12 00

10

O-krezol (CAS RN 95-48-7) s čistočo ne manj kot 98,5 mas. %

1.1.–31.12.

20 000 ton

0 %

09.2704

ex 2909 49 80

20

2,2,2′,2′-Tetrakis(hidroksimetil)-3,3′-oksidipropan-1-ol (CAS RN 126-58-9)

1.1.–31.12.

500 ton

0 %

09.2624

2912 42 00

 

Etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) (CAS RN 121-32-4)

1.1.–31.12.

1 950 ton

0 %

09.2683

ex 2914 19 90

50

Kalcijev acetilacetonat (CAS RN 19372-44-2) za uporabo v proizvodnji stabilizatorskih sistemov v obliki tablet (2)

1.1.–31.12.

200 ton

0 %

09.2852

ex 2914 29 00

60

Ciklopropil metil keton (CAS RN 765-43-5)

1.1.–31.12.

300 ton

0 %

09.2638

ex 2915 21 00

10

Ocetna kislina s čistoto 99 mas. % ali več (CAS RN 64-19-7)

1.1.–31.12.

1 000 000 ton

0 %

09.2972

2915 24 00

 

Anhidrid ocetne kisline (CAS RN 108-24-7)

1.1.–31.12.

50 000 ton

0 %

09.2679

2915 32 00

 

Vinilacetat (CAS RN 108-05-4)

1.1.–31.12.

400 000 ton

0 %

09.2728

ex 2915 90 70

85

Etil trifluoroacetat (CAS RN 383-63-1)

1.1.–31.12.

400 ton

0 %

09.2665

ex 2916 19 95

30

Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (CAS RN 24634-61-5)

1.1.–31.12.

8 250 ton

0 %

09.2684

ex 2916 39 90

28

2,5-dimetilfenilacetil klorid (CAS RN 55312-97-5)

1.1.–31.12.

400 ton

0 %

09.2599

ex 2917 11 00

40

Dietil oksalat (CAS RN 95-92-1)

1.7.–31.12.

250 ton

0 %

09.2769

ex 2917 13 90

10

Dimetil sebacat (CAS RN 106-79-6)

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2634

ex 2917 19 80

40

Dodekanedojska kislina (CAS RN 693-23-2), s čistoto več kot 98,5 mas. %

1.1.–31.12.

4 600 ton

0 %

09.2808

ex 2918 22 00

10

O-acetilsalicilna kislina (CAS RN 50-78-2)

1.1.–31.12.

120 ton

0 %

09.2646

ex 2918 29 00

75

Oktadecil 3-(3,5-di-tert-butil-4-hidroksifenil)propionat (CAS RN 2082-79-3)

z deležem proizvoda, ki prehaja skozi sito z velikostjo odprtin 500 μm več kot 99 mas. %, in

s tališčem 49 °C ali več, vendar največ 54 °C,

za uporabo v proizvodnji enopaketnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (prahu ali granul) (2)

1.1.–31.12.

380 ton

0 %

09.2647

ex 2918 29 00

80

Pentaeritritol tetrakis(3-(3,5-di-terc-butil-4-hidroksifenil)propionat) (CAS RN 6683-19-8)

z deležem proizvoda, ki prehaja skozi sito z velikostjo odprtin 250 μm več kot 75 mas. % in sito s širino rež 500 μm več kot 99 mas. %, in

s tališčem 110 °C ali več, vendar največ 125 °C,

za uporabo v proizvodnji enopaketnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (prahu ali granul) (2)

1.1.–31.12.

140 ton

0 %

09.2975

ex 2918 30 00

10

Benzofenon-3,3′,4,4′-tetrakarboksilni dianhidrid (CAS RN 2421-28-5)

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2688

ex 2920 29 00

70

Tris(2,4-di-terc-butilfenil)fosfit (CAS RN 31570-04-4)

1.1.–31.12.

6 000 ton

0 %

09.2648

ex 2920 90 10

70

Dimetilsulfat (CAS RN 77-78-1)

1.1.–31.12.

18 000 ton

0 %

09.2598

ex 2921 19 99

75

Oktadecilamin (CAS RN 124-30-1)

1.7.–31.12.

200 ton

0 %

09.2649

ex 2921 29 00

60

Bis(2-dimetilaminoetil)(metil)amin (CAS RN 3030-47-5)

1.1.–31.12.

1 700 ton

0 %

09.2682

ex 2921 41 00

10

Anilin (CAS RN 62-53-3) s čistoto 99 mas. % ali več

1.1.–31.12.

150 000 ton

0 %

09.2617

ex 2921 42 00

89

4-fluoro-N-(1-metiletil)benzenamin (CAS RN 70441-63-3)

1.1.–31.12.

500 ton

0 %

09.2602

ex 2921 51 19

10

O-fenilendiamin (CAS RN 95-54-5)

1.1.–31.12.

1 800 ton

0 %

09.2730

ex 2921 59 90

80

4,4′-metandiildianilin (CAS RN 101-77-9) v obliki zrnc, za uporabo v proizvodnji predpolimerov (2)

1.1.–31.12.

200 ton

0 %

09.2854

ex 2924 19 00

85

3-iodoprop-2-inil N-butilkarbamat (CAS RN 55406-53-6)

1.1.–31.12.

250 ton

0 %

09.2874

ex 2924 29 70

87

Paracetamol (INN) (CAS RN 103-90-2)

1.1.–31.12.

20 000 ton

0 %

09.2742

ex 2926 10 00

10

Akrilonitril (CAS RN 107-13-1) za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 55 in tarifne številke 6815  (2)

1.1.–31.12.

50 000 ton

0 %

09.2856

ex 2926 90 70

84

2-Nitro-4-(trifluorometil)benzonitril (CAS RN 778-94-9)

1.1.–31.12.

900 ton

0 %

09.2708

ex 2928 00 90

15

Monometilhidrazin (CAS 60-34-4) v obliki vodne raztopine z vsebnostjo monometilhidrazina 40 mas. (± 5) %

1.1.–31.12.

900 ton

0 %

09.2685

ex 2929 90 00

30

Nitrogvanidin (CAS RN 556-88-7)

1.1.–31.12.

6 500 ton

0 %

09.2597

ex 2930 90 98

94

Bis [3-(trietoksisilil)propil]disulfid (CAS RN 56706-10-6)

1.7.–31.12.

3 000 ton

0 %

09.2596

ex 2930 90 98

96

2-kloro-4-(metilsulfonil)-3-((2,2,2-trifluoroetoksi)metil) benzojska kislina (CAS RN 120100-77-8)

1.7.–31.12.

150 ton

0 %

09.2842

2932 12 00

 

2-furaldehid (furfuraldehid)

1.1.–31.12.

10 000 ton

0 %

09.2955

ex 2932 19 00

60

Flurtamon (ISO) (CAS RN 96525-23-4)

1.1.–31.12.

300 ton

0 %

09.2696

ex 2932 20 90

25

Dekan-5-olid (CAS RN 705-86-2)

1.1.–31.12.

6 000 kilogramov

0 %

09.2697

ex 2932 20 90

30

Dodekan-5-olid (CAS RN 713-95-1)

1.1.–31.12.

6 000 kilogramov

0 %

09.2812

ex 2932 20 90

77

Heksan-6-olid (CAS RN 502-44-3)

1.1.–31.12.

4 000 ton

0 %

09.2858

2932 93 00

 

Bromoklorometan (CAS RN 120-57-0)

1.1.–31.12.

220 ton

0 %

09.2878

ex 2933 29 90

85

Enzalutamid INN (CAS RN 915087-33-1)

1.1.–31.12.

1 000 kilogramov

0 %

09.2673

ex 2933 39 99

43

2,2,6,6-tetrametilpiperidin-4-ol (CAS RN 2403-88-5)

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2674

ex 2933 39 99

44

Klorpirifos (ISO) (CAS RN 2921-88-2)

1.1.–31.12.

9 000 ton

0 %

09.2880

ex 2933 59 95

39

Ibrutinib (INN) (CAS RN 936563-96-1)

1.1.–31.12.

5 ton

0 %

09.2860

ex 2933 69 80

30

1,3,5-Tris[3-(dimetilamino)propil]heksahidro-1,3,5-triazin (CAS RN 15875-13-5)

1.1.–31.12.

600 ton

0 %

09.2595

ex 2933 99 80

49

1,4,7,10-tertaazaciklododekan (CAS RN 294-90-6)

1.7.–31.12.

20 ton

0 %

09.2658

ex 2933 99 80

73

5-(Acetoacetilamino)benzimidazolon (CAS RN 26576-46-5)

1.1.–31.12.

400 ton

0 %

09.2675

ex 2935 90 90

79

4-[[(2-metoksibenzoil)amino]sulfonil]benzoil klorid (CAS RN 816431-72-8)

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2710

ex 2935 90 90

91

2,4,4-trimetilpentan-2-amin (3R,5S,E)-7-(4-(4-fluorofenil)-6-izopropil-2-(N-metilmetilsulfonamido)pirimidin-5-il)-3,5-dihidroksihept-6-enoat (CAS RN 917805-85-7)

1.1.–31.12.

5 000 kilogramov

0 %

09.2945

ex 2940 00 00

20

D-ksiloza (CAS RN 58-86-6)

1.1.–31.12.

400 ton

0 %

09.2686

ex 3204 11 00

75

Barvilo C.I. Disperse Yellow 54 (CAS RN 7576-65-0) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 99 mas. % ali več barvila C.I. Disperse Yellow 54

1.1.–31.12.

250 ton

0 %

09.2676

ex 3204 17 00

14

Preparati na osnovi barvila C.I. Pigment Red 48:2 (CAS RN 7023-61-2), ki vsebujejo 60 ali več, vendar manj kot 85 mas. %, barvila C.I. Pigment Red 48:2

1.1.–31.12.

50 ton

0 %

09.2698

ex 3204 17 00

30

Barvilo C.I. Pigment Red 4 (CAS RN 2814-77-9) in pripravki iz tega barvila z masnim deležem barvila C.I. Pigment Red 4 60 % ali več

1.1.–31.12.

150 ton

0 %

09.2659

ex 3802 90 00

19

S tokom natrijevega karbonata kalcinirana diatomejska zemlja

1.1.–31.12.

35 000 ton

0 %

09.2908

ex 3804 00 00

10

Natrijev lignosulfonat (CAS RN 8061-51-6)

1.1.–31.12.

40 000 ton

0 %

09.2889

3805 10 90

 

Sulfatni terpentin

1.1.–31.12.

25 000 ton

0 %

09.2935

ex 3806 10 00

10

Kolofonija in smolne kisline, dobljene iz svežih oljnatih smol (oleo smol)

1.1.–31.12.

280 000 ton

0 %

09.2832

ex 3808 92 90

40

Pripravek, ki vsebuje 38 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % cinkovega piritiona (INN) (CAS RN 13463-41-7) v vodni disperziji

1.1.–31.12.

500 ton

0 %

09.2876

ex 3811 29 00

55

Dodatki, sestavljeni iz reakcijskih produktov difenilamina in razvejanih nonenov:

z vsebnostjo več kot 28 mas. %, vendar ne več kot 55 mas. % 4-monononildifenilamina,

z vsebnostjo več kot 45 %, vendar ne več kot 65 mas. % 4,4′-dinonildifenilamina,

s skupnim masnim deležem 2,4-dinonildifenilamina in 2,4'-dinonildifenilamina, ki ne znaša več kot 5 %,

za uporabo v proizvodnji mazalnih olj (2)

1.1.–31.12.

900 ton

0 %

09.2814

ex 3815 90 90

76

Katalizator, ki sestoji iz titanovega dioksida in volframovega trioksida

1.1.–31.12.

3 000 ton

0 %

09.2820

ex 3824 79 00

10

Zmesi, ki vsebujejo:

60 mas. % ali več, vendar največ 90 mas. % 2-kloropropena (CAS RN 557-98-2),

8 mas. % ali več, vendar največ 14 mas. % (Z)-1-kloropropena (CAS RN 16136-84-8),

5 mas. % ali več, vendar največ 23 mas. % 2-kloropropena (CAS RN 75-29-6),

največ 6 mas. % 3-kloropropena (CAS RN 107-05-1) in

največ 1 mas. % etil klorida (CAS RN 75-00-3)

1.1.–31.12.

6 000 ton

0 %

09.2644

ex 3824 99 92

77

Preparat, ki vsebuje:

55 mas. % ali več, vendar ne več kot 78 mas. % dimetil glutarata,

10 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % dimetil adipata in

ne več kot 35 mas. % dimetil sukcinata

1.1.–31.12.

10 000 ton

0 %

09.2681

ex 3824 99 92

85

Mešanica bis(3-trietoksisililpropil)]sulfidov (CAS RN 211519-85-6 )

1.1.–31.12.

9 000 ton

0 %

09.2650

ex 3824 99 92

87

Acetofenon (CAS RN 98-86-2) s čistoto 60 mas. % ali več, vendar največ 90 mas. %

1.1.–31.12.

2 000 ton

0 %

09.2888

ex 3824 99 92

89

Mešanica terciarnih alkildimetil aminov, ki vsebuje:

60 mas. % ali več, vendar ne več kot 80 mas. % dodecildimetil amina (CAS RN 112-18-5), in

20 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % dimetil(tetradecil) amina (CAS RN 112-75-4)

1.1.–31.12.

25 000 ton

0 %

09.2829

ex 3824 99 93

43

Trdni ekstrakt ostankov, nastalih pri ekstrakciji kolofonije iz lesa, netopen v alifatskih topilih in ki ima naslednje značilnosti:

vsebnost smolnih kislin ne presega 30 mas. %,

kislinsko število ne presega 110 in

tališče 100 °C ali več

1.1.–31.12.

1 600 ton

0 %

09.2907

ex 3824 99 93

67

Mešanica fitosterolov, v obliki prahu, ki vsebujejo:

75 mas. % ali več sterolov,

ne več kot 25 mas. % stanolov,

za uporabo v proizvodnji stanolov/sterolov ali estrov stanolov/sterolov (2)

1.1.–31.12.

2 500 ton

0 %

09.2639

3905 30 00

 

Polivinilalkohol (PVAL), s hidroliziranimi ali nehidroliziranimi acetatnimi skupinami

1.1.–31.12.

15 000 ton

0 %

09.2671

ex 3905 99 90

81

Polivinil butiral (CAS RN 63148-65-2):

vsebuje 17,5 ali več, vendar ne več kot 20 mas. % hidroksilnih skupin, in

ima mediano velikosti delcev (D50) najmanj 0,6 mm

1.1.–31.12.

12 500 ton

0 %

09.2846

ex 3907 40 00

25

Mešanica polimerov iz polikarbonata in poli(metilmetakrilata) z masnim deležem polikarbonata najmanj 98,5, v obliki peletov ali granul, s svetlobno prepustnostjo najmanj 88,5 %, izmerjeno na preskusnem vzorcu debeline 4 mm pri valovni dolžini λ = 400 nm (po ISO 13468-2)

1.1.–31.12.

2 000 ton

0 %

09.2723

ex 3911 90 19

10

Poli(oksi-1,4-fenilensulfonil-1,4-fenilenoksi-4,4′-bifenilen)

1.1.–31.12. z učinkom od 1.1.2018

5 000 ton

0 %

09.2816

ex 3912 11 00

20

Kosmiči iz celuloznega acetata

1.1.–31.12.

75 000 ton

0 %

09.2864

ex 3913 10 00

10

Natrijev alginat, pridobljen iz rjave morske alge (CAS RN 9005-38-3)

1.1.–31.12.

10 000 ton

0 %

09.2641

ex 3913 90 00

87

Natrijev hialuronat, nesterilen:

s povprečno molsko maso (Mw) ne več kot 900 000 ,

z ravnjo endotoksinov, ki ni višja od 0,008 enot endotoksina (EU)/mg,

z vsebnostjo etanola, ki ni višja od 1 mas. %,

z vsebnostjo izopropanola, ki ni višja od 0,5 mas. %

1.1.–31.12.

200 kilogramov

0 %

09.2661

ex 3920 51 00

50

Plošče iz polimetilmetakrilata, ki izpolnjujejo naslednje standarde:

EN 4364 (MIL-P-5425E) in DTD5592A ali

EN 4365 (MIL-P-8184) in DTD5592A

1.1.–31.12.

100 ton

0 %

09.2645

ex 3921 14 00

20

Celičast blok regenerirane celuloze, impregniran z vodo, ki vsebuje magnezijev klorid in kvaterno amonijevo spojino, v velikosti 100 cm (± 10 cm) × 100 cm (± 10 cm) × 40 cm (± 5 cm)

1.1.–31.12.

1 700 ton

0 %

09.2848

ex 5505 10 10

10

Odpadki sintetičnih vlaken (vključno z izčeski, odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz najlona ali drugih poliamidov (PA6 in PA66)

1.1.–31.12.

10 000 ton

0 %

09.2721

ex 5906 99 90

20

Tkan in laminiran gumirani tekstilni material z naslednjimi lastnostmi:

iz treh plasti,

ena zunanja plast je iz akrilnega materiala,

druga zunanja plast je iz poliestrskega materiala,

srednja plast je iz gume iz klorobutila,

srednja plast ima težo 452 g/m2 ali več, vendar ne več kot 569 g/m2,

tekstilni material ima skupno težo 952 g/m2 ali več, vendar ne več kot 1 159 g/m2, in

tekstilni material je skupne debeline 0,8 mm ali več, vendar ne več kot 4 mm,

ki se uporablja v proizvodnji zložljivih streh za motorna vozila (2)

1.1.–31.12.

375 000 m2

0 %

09.2594

ex 6909 19 00

55

Keramično-ogljična absorpcijska kartuša:

ekstrudirana žgana keramično vezana večcelična cilindrična struktura,

10 mas. % ali več aktivnega oglja, vendar ne več kot 30 mas. %,

70 mas. % ali več keramičnega veziva, vendar ne več kot 90 mas. %,

s premerom 29 mm ali več, vendar ne več kot 41 mm,

dolžine največ 150 mm,

žgana pri temperaturi 800 °C ali več,

za plinsko adsorpcijo,

za vgradnjo v naprave za absorpcijo hlapov goriva v sistemih motornih vozil za dovajanje goriva

1.7.–31.12.

500 000 kosov

0 %

09.2866

ex 7019 12 00

ex 7019 12 00

06

26

Predpreja (roving) iz S-stekla:

iz nepretrganih steklenih filamentov s premerom 9 μm (± 0,5 μm),

200 teksov ali več, vendar ne več kot 680 teksov,

ne vsebuje kalcijevega oksida,

z natezno trdnostjo več kot 3 550 MPa določena po standardu ASTM D2343-09,

za uporabo v aeronavtiki (2)

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2628

ex 7019 52 00

10

Steklena tkana mreža iz steklenih vlaken, prevlečenih s plastiko, z maso 120 g/m2 (± 10 g/m2), za uporabo v proizvodnji navojnih komarnikov s fiksnim okvirjem

1.1.–31.12.

3 000 000 m2

0 %

09.2799

ex 7202 49 90

10

Fero-krom, ki vsebuje 1,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 4 mas. % ogljika in ne več kot 70 mas. % kroma

1.1.–31.12.

50 000 ton

0 %

09.2652

ex 7409 11 00

ex 7410 11 00

20

30

Elektrolitsko prevlečene folije in trakovi iz prečiščenega bakra

1.1.–31.12.

1 020 ton

0 %

09.2734

ex 7409 19 00

20

Plošče ali listi:

iz plasti keramike iz silicijevega nitrida z debelino 0,32 mm (± 0,1 mm) ali več, vendar ne več kot 1,0 mm (± 0,1 mm),

na obeh straneh prekriti s folijo iz rafiniranega bakra z debelino 0,8 mm (± 0,1 mm) in

na eni strani deloma prekriti s premazom iz srebra

1.1.–31.12.

7 000 000 kosov

0 %

09.2662

ex 7410 21 00

55

Plošče:

sestavljene iz vsaj ene plasti tkanine iz steklenih vlaken, impregnirane z epoksidno smolo,

prevlečene na eni ali na obeh straneh z bakreno folijo debeline največ 0,15 mm,

z dielektrično konstanto (DK) manj kot 5,4 pri 1 MHz, merjeno v skladu z IPC-TM-650 2.5.5.2,

s tangento izgub manj kot 0,035 pri 1 MHz, merjeno v skladu z IPC-TM-650 2.5.5.2 in

s faktorjem CTI (Comparative Tracking Index) 600 ali več

1.1.–31.12.

80 000 m2

0 %

09.2834

ex 7604 29 10

20

Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 200 mm ali več, ki ne presegajo 300 mm

1.1.–31.12.

2 000 ton

0 %

09.2835

ex 7604 29 10

30

Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 300,1 mm ali več, vendar ne več kot 533,4 mm

1.1.–31.12.

1 000 ton

0 %

09.2736

ex 7607 11 90

83

Trak ali folija iz zlitine aluminija in magnezija:

iz zlitine, ki ustreza standardu 5182-H19 ali 5052-H19,

v zvitkih z zunanjim premerom najmanj 1 250  mm, vendar ne več kot 1 350 mm,

debeline (s toleranco ± 0,006 mm) 0,15 mm, 0,16 mm, 0,18 mm ali 0,20 mm,

širine (s toleranco ± 0,3 mm) 12,5 mm, 15,0 mm, 16,0 mm, 25,0 mm, 35,0 mm, 50,0 mm ali 356 mm,

s toleranco izbočenosti ne več kot 0,4 mm/750 mm,

z izmerjeno ploskostjo ± 4 mednarodnih enot (I-unit),

z natezno trdnostjo več kot 365 (5182-H19) ali 320 MPa (5052-H19) in

z raztezkom ob pretrganju A50 več kot 3 % (5182-H19) ali 2,5 % (5052-H19),

za uporabo v proizvodnji lamel za žaluzije (2)

1.1.–31.12.

600 ton

0 %

09.2906

ex 7609 00 00

20

Aluminijasti pribor (fitingi) za cevi za pritrjevanje na hladilnike motornih koles (2)

1.1.–31.12.

3 000 000 kosov

0 %

09.2722

8104 11 00

 

Surov magnezij, ki vsebuje vsaj 99,8 mas. % magnezija

1.1.–31.12.

80 000 ton

0 %

09.2840

ex 8104 30 00

20

Magnezij v obliki prahu:

s čistostjo 98 mas. % ali več, vendar ne več kot 99,5 mas. %,

z velikostjo delcev 0,2 mm ali več, vendar ne več kot 0,8 mm

1.1.–31.12.

2 000 ton

0 %

09.2629

ex 8302 49 00

91

Teleskopski ročaj iz aluminija, ki se uporablja za proizvodnjo prtljage (2)

1.1.–31.12.

1 500 000 kosov

0 %

09.2720

ex 8413 91 00

50

Glava črpalke za visokotlačno črpalko z dvema valjema iz kovanega jekla z:

brušenimi fitingi z navojem premera 10 mm ali več, vendar ne več kot 36,8 mm, ter

izvrtanimi kanali za gorivo premera 3,5 mm, vendar ne več kot 10 mm,

ki se uporablja v sistemih za vbrizgavanje dizelskega goriva

1.1.–31.12.

65 000 kosov

0 %

09.2850

ex 8414 90 00

70

Rotor kompresorja iz aluminijeve zlitine:

premera 20 mm ali več, vendar največ 130 mm, in

mase 5 g ali več, vendar največ 800 g,

za uporabo pri sestavljanju turbinskih polnilnikov brez nadaljnje obdelave (2)

1.1.–31.12.

5 900 000 kosov

0 %

09.2909

ex 8481 80 85

40

Izpušni ventil za uporabo pri proizvodnji sistemov za izpušne pline za motorna kolesa (2)

1.1.–31.12.

1 000 000 kosov

0 %

09.2738

ex 8482 99 00

20

Medeninaste kletke

kontinuirno ali centrifugalno lite,

stružene,

ki vsebujejo 35 mas. % ali več, vendar ne več kot 38 mas. % kositra,

ki vsebujejo 0,75 mas. % ali več, vendar ne več kot 1,25 mas. % svinca,

ki vsebujejo 1,0 mas. % ali več, vendar ne več kot 1,4 mas. % aluminija, ter

z natezno trdnostjo 415 Pa ali več,

ki se uporabljajo za proizvodnjo krogličnih ležajev

1.1.–31.12.

35 000 kosov

0 %

09.2690

ex 8483 30 80

20

Drsni aksialni ležaj iz jekla FeP01 (v skladu z EN 10130-1991) ter z drsno plastjo iz poroznega sintranega brona in poli(tetrafluoroetilena), primeren za namestitev v enote vzmetenja pri motornih kolesih

1.1.–31.12.

1 500 000 kosov

0 %

09.2763

ex 8501 40 20

ex 8501 40 80

40

30

Električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo 250 W ali več, z vhodno močjo 700 W ali več, vendar ne več kot 2 700 W, z zunanjim premerom več kot 120 mm (± 0,2 mm), vendar ne več kot 135 mm (± 0,2 mm), z nominalno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne več kot 50 000 obr./min, opremljen z ventilatorjem za indukcijo zraka, za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah (2)

1.1.–31.12.

2 000 000 kosov

0 %

09.2672

ex 8529 90 92

ex 9405 40 39

75

70

Plošča tiskanega vezja s svetlečimi diodami:

opremljena s prizmami/lečami ali ne ter

opremljena s priključki ali ne,

za proizvodnjo enot za osvetlitev ozadja za blago, ki spada pod naslov 8528  (2)

1.1.–31.12.

115 000 000 kosov

0 %

09.2003

ex 8543 70 90

63

Z napetostjo krmiljeni frekvenčni generator, ki je sestavljen iz aktivnih in pasivnih elementov, nameščenih na tiskanem vezju, v ohišju z zunanjimi dimenzijami ne več kot 30 mm × 30 mm

1.1.–31.12.

1 400 000 kosov

0 %

09.2910

ex 8708 99 97

75

Podporni nosilec iz aluminijeve zlitine, z odprtinami za pritrditev, z maticami ali brez, za posredno pritrditev menjalnika na karoserijo vozila, za uporabo pri proizvodnji blaga iz poglavja 87 (2)

1.1.–31.12.

200 000 kosov

0 %

09.2694

ex 8714 10 90

30

Vpenjala za osi, ohišja, vilični mostovi in vpenjalni deli iz aluminijeve zlitine za motorna kolesa

1.1.–31.12.

1 000 000 kosov

0 %

09.2868

ex 8714 10 90

60

Bati za sisteme vzmetenja premera največ 55 mm iz sintranega jekla

1.1.–31.12.

2 000 000 kosov

0 %

09.2668

ex 8714 91 10

ex 8714 91 10

ex 8714 91 10

21

31

75

Okvirji koles, izdelani iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, za uporabo v proizvodnji koles (vključno z e-kolesi) (2)

1.1.–31.12.

350 000 kosov

0 %

09.2631

ex 9001 90 00

80

Nevgrajene steklene leče, prizme in zlepljeni elementi za uporabo v proizvodnji ali popravilu blaga iz tarifnih oznak KN 9002 , 9005 , 9013 10 in 9015  (2)

1.1.–31.12.

5 000 000 kosov

0 %


(1)  Vendar se opustitev tarifnih dajatev ne uporablja, če obdelavo izvajajo podjetja za trgovino na drobno ali gostinska podjetja.

(2)  Za opustitev dajatev velja carinski nadzor glede posebne uporabe v skladu s členom 254 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(3)  Opusti se samo dajatev ad valorem. Posebna dajatev se uporablja še naprej.


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/27


UREDBA SVETA (EU) 2019/999

z dne 13. junija 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 1387/2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila zadostna in neprekinjena oskrba z nekaterimi kmetijskimi in industrijskimi proizvodi, ki v Uniji niso na voljo, ter da bi se na ta način preprečile vsakršne motnje na trgu teh proizvodov, so bile z Uredbo Sveta (EU) št. 1387/2013 (1) opuščene avtonomne dajatve skupne carinske tarife za navedene proizvode. Navedeni proizvodi se lahko uvažajo v Unijo po znižanih stopnjah dajatve ali po stopnji dajatve nič.

(2)

Proizvodnja 97 proizvodov v Uniji, ki niso navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1387/2013, je nezadostna ali pa ne obstaja. Zato je v interesu Unije, da se avtonomne dajatve skupne carinske tarife za navedene proizvode v celoti opustijo.

(3)

Spremeniti je treba pogoje za opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za 47 proizvodov, ki so navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1387/2013, da bi se upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu.

(4)

Ohranjanje opustitve avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za 26 proizvodov, ki so navedeni v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1387/2013, ni več v interesu Unije. Opustitve za navedene proizvode bi bilo zato treba črtati. Poleg tega bi bilo treba zaradi spodbujanja integrirane proizvodnje baterij v Uniji in v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Evropa v gibanju – Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ umakniti opustitve za 20 dodatnih proizvodov iz navedene priloge. Prav tako bi bilo treba iz navedene priloge črtati nadaljnjih 50 opustitev zaradi izvajanja dogovora v obliki Deklaracije o širitvi trgovine z izdelki informacijske tehnologije (2), ki je znižala stopnjo dajatve za zadevne proizvode na nič.

(5)

Uredbo (EU) št. 1387/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

V izogib vsem prekinitvam uporabe sheme avtonomnih opustitev in za skladnost s smernicami iz Sporočila Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (3) bi bilo treba spremembe iz te uredbe, ki se nanašajo na tarifne opustitve za zadevne proizvode, uporabljati od 1. julija 2019. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 1387/2013 se spremeni:

(1)

vse zvezdice v preglednici in opomba (*) z besedilom „Nov položaj, spremenjen položaj ali položaj s podaljšanim trajanjem veljavnosti“ se črtajo;

(2)

v preglednici se vrstice s proizvodi, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi I k tej uredbi, črtajo;

(3)

v preglednico se vstavijo vrstice s proizvodi, ki so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, in sicer v vrstnem redu oznak KN in TARIC iz prvega oziroma drugega stolpca navedene preglednice.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 13. junija 2019

Za Svet

Predsednik

M.C. BUDĂI


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1387/2013 z dne 17. decembra 2013 o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1344/2011 (UL L 354, 28.12.2013, str. 201).

(2)  UL L 161, 18.6.2016, str. 4.

(3)  UL C 363, 13.12.2011, str. 6.


PRILOGA I

V preglednici v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1387/2013 se črtajo vrstice v zvezi z opustitvijo za proizvode, opredeljene z naslednjimi oznakami KN in TARIC:

Oznaka KN

TARIC

ex 2826 90 80

10

ex 2826 90 80

20

ex 2920 90 10

15

ex 2920 90 10

25

ex 2920 90 10

35

ex 2921 19 99

25

ex 2926 90 70

12

ex 3208 90 19

20

ex 3506 91 10

10

ex 3506 91 10

40

ex 3506 91 10

50

ex 3506 91 90

10

ex 3506 91 90

40

ex 3506 91 90

50

ex 3506 91 90

60

ex 3701 30 00

20

ex 3701 30 00

30

ex 3701 99 00

10

ex 3707 90 29

10

ex 3707 90 29

40

ex 3707 90 29

50

ex 3801 10 00

10

ex 3801 90 00

30

ex 3806 90 00

10

ex 3812 39 90

35

ex 3815 19 90

87

ex 3815 90 90

22

ex 3824 99 92

37

ex 3904 10 00

20

ex 3907 20 20

40

ex 3909 40 00

60

ex 3921 19 00

35

ex 3921 19 00

40

ex 5603 12 90

50

ex 5603 12 90

70

ex 5603 13 90

70

ex 5603 92 90

40

ex 5603 93 90

10

ex 7410 11 00

10

ex 8108 20 00

40

ex 8108 20 00

60

ex 8467 99 00

10

ex 8479 89 97

50

ex 8479 89 97

80

ex 8479 90 20

80

ex 8479 90 70

80

ex 8481 80 59

30

ex 8481 80 59

40

ex 8481 80 59

50

ex 8481 80 59

60

ex 8482 10 10

40

ex 8482 10 90

30

ex 8501 31 00

55

ex 8501 32 00

60

ex 8501 33 00

15

ex 8504 40 82

40

ex 8504 40 82

50

ex 8504 40 88

30

ex 8504 40 90

15

ex 8504 40 90

25

ex 8504 40 90

30

ex 8504 40 90

40

ex 8504 40 90

50

ex 8504 40 90

70

ex 8504 40 90

80

ex 8504 50 95

20

ex 8504 50 95

40

ex 8504 50 95

50

ex 8504 50 95

60

ex 8504 50 95

70

ex 8504 50 95

80

ex 8504 90 11

10

ex 8504 90 11

20

ex 8504 90 99

20

ex 8506 90 00

10

ex 8507 10 20

80

ex 8507 50 00

20

ex 8507 50 00

40

ex 8507 60 00

15

ex 8507 60 00

20

ex 8507 60 00

23

ex 8507 60 00

25

ex 8507 60 00

30

ex 8507 60 00

33

ex 8507 60 00

43

ex 8507 60 00

45

ex 8507 60 00

47

ex 8507 60 00

50

ex 8507 60 00

53

ex 8507 60 00

60

ex 8507 60 00

71

ex 8507 60 00

80

ex 8507 60 00

85

ex 8507 80 00

20

ex 8507 90 80

60

ex 8518 29 95

30

ex 8518 29 95

40

ex 8518 30 95

20

ex 8518 40 80

91

ex 8518 40 80

92

ex 8518 40 80

93

ex 8518 90 00

30

ex 8518 90 00

35

ex 8518 90 00

40

ex 8518 90 00

50

ex 8518 90 00

60

ex 8518 90 00

80

ex 8522 90 49

60

ex 8522 90 49

65

ex 8522 90 80

30

ex 8522 90 80

65

ex 8522 90 80

80

ex 8522 90 80

84

ex 8522 90 80

97

ex 8526 10 00

20

ex 8527 99 00

10

ex 8527 99 00

20

ex 8529 10 80

60

ex 8529 10 80

70

ex 8529 90 65

15

ex 8529 90 65

25

ex 8529 90 65

40

ex 8529 90 92

57

ex 8535 90 00

30

ex 8536 49 00

30

ex 8536 50 11

35

ex 8536 50 11

40

ex 8536 50 19

93

ex 8536 50 80

81

ex 8536 50 80

82

ex 8536 50 80

83

ex 8536 50 80

97

ex 8545 90 90

30

ex 9001 20 00

10

ex 9001 20 00

20

ex 9001 90 00

55

ex 9002 11 00

15

ex 9002 11 00

25

ex 9002 11 00

35

ex 9002 11 00

45

ex 9002 11 00

55

ex 9002 11 00

65

ex 9002 11 00

75

ex 9002 19 00

10

ex 9002 19 00

20

ex 9002 19 00

30

ex 9002 19 00

40

ex 9002 19 00

50

ex 9002 19 00

60

ex 9002 19 00

70

ex 9027 10 90

10

ex 9029 20 31

10

ex 9029 90 00

20

ex 9030 31 00

20


PRILOGA II

V preglednici v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1387/2013 se vstavijo naslednje vrstice, in sicer v vrstnem redu oznak KN in TARIC iz prvega oziroma drugega stolpca navedene preglednice.

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Stopnja avtonomne dajatve

Dodatna enota

Datum, predviden za obvezni pregled

1516 20 10

 

Hidrogenirano ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“

0 %

31.12.2023

ex 2818 10 11

10

Sol-gel korund (CAS RN 1302-74-5), ki vsebuje 99,6 mas. % ali več aluminijevega oksida, z mikrokristalno strukturo, v obliki paličic z aspektnim razmerjem 1,3 ali več, vendar ne več kot 6,0

0 %

31.12.2023

ex 2826 90 80

10

Litijev heksafluorofosfat (1-) (CAS RN 21324-40-3)

0 %

31.12.2019

ex 2828 10 00

10

Kalcijev hipoklorit (CAS RN 7778-54-3) z vsebnostjo aktivnega klora 65 % ali več

0 %

31.12.2023

ex 2905 32 00

10

(2S)-propan-1,2-diol (CAS RN 4254-15-3)

0 %

31.12.2023

ex 2909 30 90

35

1-kloro-2-(4-etoksibenzil)-4-jodobenzen (CAS RN 1103738-29-9)

0 %

31.12.2023

ex 2910 90 00

25

Feniloksiran (CAS RN 96-09-3)

0 %

31.12.2023

ex 2912 29 00

55

Cikloheks-3-en-1-karbaldehid (CAS RN 100-50-5)

0 %

31.12.2023

ex 2915 90 70

15

2,2-dimetilbutanoil klorid (CAS RN 5856-77-9)

0 %

31.12.2023

ex 2916 39 90

57

2-fenilprop-2-enojska kislina (CAS RN 492-38-6)

0 %

31.12.2023

ex 2918 30 00

25

(E)-1-etoksi-3-oksobut-1-en-1-olat; 2-metilpropan-1-olat; titan(4+) (CAS RN 83877-91-2)

0 %

31.12.2023

ex 2918 99 90

33

Vanilinska kislina (CAS RN 121-34-6), ki vsebuje

največ 10 ppm paladija (CAS RN 7440-05-3),

največ 10 ppm bizmuta (CAS RN 7440-69-9),

največ 14 ppm formaldehida (CAS RN 50-00-0),

največ 1,3 mas. % 3,4-dihidroksibenzojske kisline (CAS RN 99-50-3),

največ 0,5 mas. % vanillina (CAS RN 121-33-5)

0 %

31.12.2023

ex 2920 90 10

15

Etil metil karbonat (CAS RN 623-53-0)

0 %

31.12.2019

ex 2920 90 10

25

Dietil karbonat (CAS RN 105-58-8)

0 %

31.12.2019

ex 2920 90 10

35

Vinilen karbonat (CAS RN 872-36-6)

0 %

31.12.2019

ex 2920 90 70

20

Dietil fosforokloridat (CAS RN 814-49-3)

0 %

31.12.2023

ex 2921 43 00

70

5-bromo-4-fluoro-2-metilanilin (CAS RN 627871-16-3)

0 %

31.12.2023

ex 2921 45 00

30

(5 ali 8)-aminonaftalen-2-sulfonska kislina (CAS RN 51548-48-2)

0 %

31.12.2023

ex 2921 45 00

80

2-aminonaftalen-1-sulfonska kislina (CAS RN 81-16-3)

0 %

31.12.2023

ex 2921 49 00

35

2-etilanilin (CAS RN 578-54-1)

0 %

31.12.2023

ex 2922 19 00

55

3-aminoadamantan-1-ol (CAS RN 702-82-9)

0 %

31.12.2023

ex 2922 29 00

33

o-fenetidin (CAS RN 94-70-2)

0 %

31.12.2023

ex 2923 90 00

65

N,N,N-trimetil-triciklo[3.3.1.13,7]dekan-1-aminijev hidroksid (CAS RN 53075-09-5) v obliki vodne raztopine z vsebnostjo 17,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 27,5 mas. % N,N,N-trimetil-triciklo[3.3.1.13,7]dekan-1-aminijevega hidroksida

0 %

31.12.2023

ex 2924 19 00

75

(S)-4-((tert-butoksikarbonil)amino)-2-hidroksibutanojska kislina (CAS RN 207305-60-0)

0 %

31.12.2023

ex 2924 29 70

67

N,N′-(2,5-dikloro-1,4-fenilen)bis[3-oksobutiramid], (CAS RN 42487-09-2)

0 %

31.12.2023

ex 2924 29 70

70

N-[(benziloksi)karbonil]glicil-N-[(2S)-1-{4-[(terc-butoksikarbonil)oksi]fenil} -3-hidroksipropan-2-il]-L-alaninamid

0 %

31.12.2023

ex 2926 90 70

60

Ciflutrin (ISO) (CAS RN 68359–37–5) ali beta-ciflutrin (CAS RN 1820573-27-0) s čistoto 95 mas. % ali več

0 %

31.12.2019

ex 2930 90 98

38

Alil izotiocianat (CAS RN 57-06-7)

0 %

31.12.2023

ex 2930 90 98

50

3-merkaptopropionska kislina (CAS RN 107-96-0)

0 %

31.12.2023

ex 2932 19 00

65

Tefuriltrion (ISO) (CAS RN 473278-76-1)

0 %

31.12.2023

ex 2932 20 90

75

3-acetil-6-metil-2H-piran-2,4(3H)-dion (CAS RN 520-45-6)

0 %

31.12.2023

ex 2932 99 00

27

(2-butil-3-benzofuranil)(4-hidroksi-3,5-dijodofenil)metanon (CAS RN 1951-26-4)

0 %

31.12.2023

ex 2933 19 90

65

4-bromo-1-(1-etoksietil)-1H-pirazol (CAS RN 1024120-52-2)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

56

2,5-dikloro-4,6-dimetilnikotinonitril (CAS RN 91591-63-8)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

59

Klorpirifos-metil (ISO) (CAS RN 5598-13-0)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

61

6-bromopiridin-2-amin (CAS RN 19798-81-3)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

62

Etil 2,6-dikloronikotinat (CAS RN 58584-86-4)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

64

Metil 1-(3-kloropiridin-2-il)-3-hidroksimetil-1H-pirazol-5-karboksilat (CAS RN 960316-73-8)

0 %

31.12.2023

ex 2933 39 99

68

1-(3-kloropiridin-2-il)-3-[[5-(trifluorometil)-2H-tetrazol-2-il]metil] -1H-pirazol-5-karboksilna kislina (CAS RN 1352319-02-8) s čistoto 85 mas. % ali več

0 %

31.12.2023

ex 2933 49 90

80

Etil 6,7,8-trifluoro-1-[formil(metil)amino]-4-okso-1,4-dihidrokinolin-3-karboksilat (CAS RN 100276-65-1)

0 %

31.12.2020

ex 2933 54 00

10

5,5′-(1,2-diazendiil)bis [2,4,6 (1H, 3H, 5H)-pirimidintrion](CAS RN 25157-64-6)

0 %

31.12.2023

ex 2933 59 95

63

1-(3-klorofenil) piperazin (CAS RN 6640-24-0)

0 %

31.12.2023

ex 2933 69 80

27

Troklozen natrijev dihidrat (INNM) (CAS RN 51580-86-0)

0 %

31.12.2023

ex 2933 99 80

58

Ipkonazol (ISO) (CAS RN 125225-28-7) s čistoto 90 mas. % ali več

0 %

31.12.2023

ex 2933 99 80

59

Hidrati hidroksibenzotriazola (CAS RN 80029-43-2 in CAS RN 123333-53-9)

0 %

31.12.2023

ex 2933 99 80

61

(1R, 5S)-8-benzil-8-azabiciklo(3.2.1)oktan-3-on hidroklorid (CAS RN 83393-23-1)

0 %

31.12.2023

ex 2933 99 80

63

L-Prolinamid (CAS RN 7531-52-4)

0 %

31.12.2023

ex 2933 99 80

68

5-((1S,2S)-2-((2R,6S,9S,11R,12R,14aS,15S,16S,20R,23S,25aR)-9-amino-20-((R)-3-amino-1-hidroksi-3-oksopropil)-2,11,12,15-tetrahidroksi-6-((R) -1-hidroksietil)-16-metil-5,8,14,19,22,25-heksaoksotetrakosahidro-1H-dipirolo [2,1-c:2′,1′-l][1,4,7,10,13,16]heksaazaciklohenikozin-23-il)-1,2-dihidroksietil) -2-hidroksifenil hidrogen sulfat (CAS RN 168110–44–9)

0 %

31.12.2023

ex 2934 99 90

78

[(3aS,5R,6S,6aS)-6-hidroksi-2,2-dimetiltetrahidrofuro[2,3-d][1,3]dioksol-5-il] (morfolino)metanon (CAS RN 1103738-19-7)

0 %

31.12.2023

ex 2934 99 90

80

2-(dimetilamino)-2-[(4-metilfenil)metil]-1-[4-(morfolin-4-yl)fenil]butan-1-on (CAS RN 119344-86-4)

0 %

31.12.2023

ex 2935 90 90

33

4-kloro-3-piridinsulfonamid (CAS RN 33263-43-3)

0 %

31.12.2023

ex 2935 90 90

37

1,3-dimetil-1H-pirazol-4-sulfonamid (CAS RN 88398-53-2)

0 %

31.12.2023

ex 2935 90 90

60

4-[(3-metilfenil)amino]piridin-3-sulfonamid (CAS RN72811-73-5)

0 %

31.12.2023

ex 3204 17 00

31

Barvilo C.I. Pigment Red 63:1 (CAS 6417-83-0) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 70 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Red 63:1

0 %

31.12.2023

ex 3205 00 00

20

Preparat na osnovi barvila C.I. Solvent Red 48 (CAS RN 13473-26-2) v obliki suhega prahu, ki vsebuje:

16 mas. % ali več, vendar največ 25 mas. % barvila C.I. Solvent Red 48 (CAS RN 13473-26-2),

65 mas. % ali več, vendar največ 75 mas. % aluminijevega hidroksida (CAS RN 21645-51-2)

0 %

31.12.2023

ex 3205 00 00

30

Preparat na osnovi barvila C.I. Pigment Red 174 (CAS RN 15876-58-1) v obliki suhega prahu, ki vsebuje:

16 mas. % ali več, vendar največ 21 mas. % barvila C.I. Pigment Red 174 (CAS RN 15876-58-1),

65 mas. % ali več, vendar največ 69 mas. % aluminijevega hidroksida (CAS RN 21645-51-2)

0 %

31.12.2023

ex 3208 90 19

55

Preparat, ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar ne več kot 20 mas. % kopolimera propilen malein anhidrida ali mešanice polipropilena in kopolimera propilen malein anhidrida ali mešanice polipropilena in kopolimera propilen, izobuten in malein anhidrida v organskem topilu

0 %

31.12.2020

ex 3506 91 90

10

Lepila na osnovi vodne disperzije mešanice dimerizirane smole in kopolimera etilena in vinil acetata (EVA)

0 %

31.12.2023

ex 3506 91 90

40

Akrilni lepljivi premaz, občutljiv na pritisk, debeline 0,076 mm ali več, vendar ne več kot 0,127 mm, pripravljen v zvitkih širine 45,7 cm ali več, vendar ne več kot 132 cm, na zaščitni plasti z vrednostjo lepljivosti pri odstranitvi z najmanj 15N / 25 mm (izmerjeno v skladu z ASTM D3330)

0 %

31.12.2019

ex 3506 91 90

50

Preparat, ki vsebuje:

15 % ali več, vendar ne več kot 60 % kopolimerov stiren-butadiena ali kopolimerov stiren-izoprena, in

10 % ali več, vendar ne več kot 30 % polimerov pinena ali kopolimerov pentadiena,

raztopljen v:

metil etil ketonu (CAS RN 78-93-3),

heptanu (CAS RN 142-82-5) in

toluenu (CAS RN 108-88-3) ali lahkem alifatskem topilu nafti (CAS RN 64742-89-8)

0 %

31.12.2020

ex 3506 91 90

60

Lepilni material za začasno spajanje polprevodniških ploščic v obliki suspenzije trdnega polimera v D-limonenu (CAS RN 5989-27-5) s 25 mas. % ali več, vendar ne več kot 35 % polimera

0 %

l

31.12.2022

ex 3812 39 90

35

Mešanica, ki vsebuje:

25 mas. %, ali več vendar ne več kot 55 mas. % mešanice C15-18 tetrametilpiperidinil estrov (CAS RN 86403-32-9),

največ 20 mas. % drugih organskih spojin,

na nosilcu polipropilena (CAS RN 9003-07-0) ali amorfnega silicijevega dioksida (CAS RN 7631-86-9 ali 112926-00-8)

0 %

31.12.2023

ex 3815 12 00

20

Sferični katalizator, ki sestoji iz nosilcev iz aluminijevega oksida, prevlečenih s platino,

premera 1,4 mm ali več, vendar največ 2,0 mm, in

z vsebnostjo platine 0,2 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,5 mas. %,

0 %

31.12.2023

ex 3815 12 00

30

Katalizator,

ki vsebuje 0,3 grama ali več, vendar ne več kot 7 gramov na liter plemenite kovine,

na keramični satasti strukturi, prevlečeni z aluminijevim oksidom ali cerijevim/cirkonijevim oksidom, pri čemer ima satasta struktura,

vsebnost 1,26 mas. % ali več, vendar ne več kot 1,29 mas. % platine,

62 celic na cm2 ali več, vendar ne več kot 140 celic na cm2,

premer 100 mm ali več, vendar največ 120 mm in

dolžino 60 mm ali več, vendar največ 150 mm,

ter se uporablja v proizvodnji motornih vozil (1)

0 %

31.12.2023

ex 3815 90 90

43

Katalizator v obliki prahu, ki sestoji iz

92,50 mas. % (± 2 %) titanovega dioksida (CAS RN 13463-67-7),

5 mas. % (± 1 %) silicijevega dioksida (CAS RN 112926-00-8) in

2,5 mas. % (± 1,5 %) žveplovega trioksida (CAS RN 7446-11-9)

0 %

31.12.2022

ex 3824 99 92

31

Mešanice tekočih kristalov za uporabo pri proizvodnji modulov LCD (zaslonov s tekočimi kristali) (1)

0 %

31.12.2023

ex 3824 99 92

37

Mešanica acetatov 3-buten-1,2-diola z vsebnostjo 65 mas. % ali več 3-buten-1,2-diol diacetata (CAS RN 18085-02-4)

0 %

31.12.2023

ex 3824 99 96

33

Puferska kartuša do vključno 8 000 ml, ki vsebuje:

0,05 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,1 mas. % 5-kloro-2-metil-2,3-dihidroizotiazol-3-ona (CAS RN 55965-849), in

0,05 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,1 mas. % 2-metil-2,3-dihidroizotiazol-3-ona (CAS RN 2682-20-4) kot biostatika

0 %

31.12.2023

ex 3904 69 80

20

Kopolimer tetrafluoroetilena, heptafluoro-1-pentena in etena (CAS RN 94228–79–2)

0 %

31.12.2023

ex 3904 69 80

30

Kopolimer tetrafluoroetilena, heksafluoropropena in etena

0 %

31.12.2023

ex 3907 20 20

40

Kopolimer tetrahidrofurana in tetrahidro-3-metilfurana s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 900 ali več, vendar ne več kot 3 600

0 %

31.12.2023

ex 3920 99 59

30

Film iz poli(tetrafluoroetilena), ki vsebuje 10 mas. % ali več grafita

0 %

31.12.2023

ex 3921 19 00

40

Prozoren mikroporozen film iz polietilena, cepljenega z akrilno kislino, v obliki zvitkov:

širine 98 mm ali več, vendar največ 170 mm,

debeline 15 μm, vendar največ 36 μm,

ki se uporablja v proizvodnji separatorjev v alkalnih baterijah

0 %

31.12.2019

ex 3926 30 00

40

Ročaji notranjih vrat iz plastičnih mas, ki se uporabljajo pri proizvodnji motornih vozil (1)

0 %

31.12.2023

ex 5402 44 00

10

Preja iz sintetičnih elastomernih filamentov:

brez zavojev ali do vključno 50 zavojev na meter, številke 300 deciteksov ali več, vendar ne več kot 1 000 deciteksov,

sestavljena iz poliuretanske sečnine na podlagi kopolieter-glikola tetrahidrofurana in 3-metiltetrahidrofurana,

za uporabo v proizvodnji higienskih izdelkov za enkratno uporabo iz tarifne številke 9619  (1)

0 %

31.12.2023

ex 7006 00 90

40

Plošče iz natrijevega kalcijevega stekla kakovosti STN (super zavite nematične) z:

dolžino 300 mm ali več, vendar največ 600 mm,

širino 300 mm ali več, vendar največ 600 mm,

debelino 0,5 mm ali več, vendar največ 1,1 mm,

prevleko iz indija, kositra in kisika z uporom 80 ohmov ali več, vendar največ 160 ohmov na eni strani,

večplastnim protiodbojnim premazom na drugi strani in

strojno obdelanimi (posnetimi) robovi,

za uporabo pri proizvodnji modulov LCD (zaslonov s tekočimi kristali)

0 %

31.12.2023

ex 7019 40 00

ex 7019 52 00

70

30

Tkanine iz E-steklenih vlaken:

z maso 20 g/m2 ali več, vendar največ 214 g/m2,

impregnirane s silanom,

v zvitkih,

z vsebnostjo vlage 0,13 mas. % ali manj in

z največ 3 votlimi vlakni na 100 000 vlaken,

za ekskluzivno uporabo pri izdelavi prepregov in laminatov, prevlečenih z bakrom (1)

0 %

31.12.2021

ex 7019 52 00

40

Steklena tkanina, prevlečena z epoksi smolo, ki vsebuje:

91 mas. % ali več, vendar največ 93 mas. % steklenih vlaken,

7 mas. % ali več, vendar največ 9 mas. % epoksi smole

0 %

31.12.2023

ex 7410 11 00

ex 8507 90 80

ex 8545 90 90

10

60

30

Zvitek laminatne folije iz grafita in bakra:

s širino najmanj 610 in največ 620 mm ter

s premerom najmanj 690 in največ 710 mm,

za uporabo v proizvodnji litijsko-ionskih akumulatorjev (1)

0 %

31.12.2019

ex 7607 20 90

10

Aluminijasta folija v zvitkih:

premazana s polipropilenom na eni strani in s poliamidom na drugi strani z lepljivimi vmesnimi plastmi,

širine 200 mm ali več, vendar največ 400 mm,

debeline 0,138 mm ali več, vendar največ 0,168 mm,

za uporabo v proizvodnji ohišij za litij-ionske baterijske celice (1)

0 %

31.12.2019

8104 11 00

 

Surov magnezij, ki vsebuje vsaj 99,8 mas. % magnezija

0 %

31.12.2023

ex 8108 20 00

40

Ingoti iz titanove zlitine,

višine 17,8 cm ali več, dolžine 180 cm ali več in širine 48,3 cm ali več,

mase 680 kg ali več,

ki vsebujejo naslednje količine legirnih elementov:

3 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

2,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 5 mas. % kositra,

2,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 4,5 mas. % cirkonija,

0,2 mas. % ali več, vendar ne več kot 1 mas. % niobija,

0,1 mas. % ali več, vendar ne več kot 1 mas. % molibdena,

0,1 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,5 mas. % silicija

0 %

p/st

31.12.2020

ex 8108 20 00

60

Ingoti iz titanove zlitine,

premera 63,5 cm ali več in dolžine 450 cm ali več,

mase 6 350  kg ali več,

ki vsebujejo naslednje količine legirnih elementov:

5,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6,7 mas. % aluminija,

3,7 mas. % ali več, vendar ne več kot 4,9 mas. % vanadija

0 %

p/st

31.12.2020

ex 8301 20 00

10

Mehanske ali elektromehanske ključavnice za krmilne drogove:

višine 10,5 cm (± 3 cm),

širine 6,5 cm (± 3 cm),

v kovinskem ohišju,

z držalom ali brez,

za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8302 30 00

10

Podporni nosilec za izpušni sistem:

debeline 0,7 mm ali več, vendar največ 1,3 mm,

iz nerjavnega jekla razreda 1.4310 in 1.4301 v skladu s standardom EN 10088,

z odprtinami za pritrditev ali brez,

za uporabo v proizvodnji izpušnih sistemov za avtomobile (1)

0 %

31.12.2023

ex 8409 91 00

60

Modul za dovajanje zraka v motorne cilindre, sestavljen iz:

sesalne cevi,

tlačnega tipala,

električne lopute za zrak,

cevi,

nosilcev,

za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8409 91 00

70

Sesalni kolektor, izključno za uporabo pri proizvodnji motornih vozil s:

širino 40 mm ali več, vendar največ 70 mm,

dolžino ventilov 250 mm ali več, vendar največ 350 mm,

prostornino zraka 5,2 litrov in

sistemom za nadzor pretoka električne energije, ki zagotavlja največjo zmogljivost pri več kot 3 200 obr./min. (1)

0 %

31.12.2023

ex 8409 99 00

65

Sistem vračanja izpušnih plinov, sestavljen iz:

krmilne enote,

lopute za zrak,

sesalne cevi,

izstopne cevi,

za uporabo pri proizvodnji dizelskih motorjev za motorna vozila (1)

0 %

31.12.2023

ex 8414 10 25

30

Tandemska črpalka, ki jo sestavljata:

oljna črpalka z volumetrijo 21,6 cc/rev (± 2 cc/rev) in delovnim tlakom 1,5 bara pri 1 000 obratih na minuto,

vakumska črpalka z volumetrijo 120 cc/rev (± 12 cc/rev) in učinkovitostjo -666 mbarov v 6 sekundah pri 750 obratih na minuto,

za uporabo v proizvodnji motorjev za motorna vozila (1)

0 %

31.12.2023

ex 8414 10 89

30

Električna vakuumska črpalka s:

področnim krmilnim omrežjem (CAN bus),

z gumijasto cevjo ali brez,

povezovalnim kablom s konektorjem,

namestitvenim nosilcem,

za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8414 30 89

30

Odprtogredni vijačni kompresor s sklopko, z močjo več kot 0,4 kW, za klimatske naprave v vozilih, za uporabo v proizvodnji motornih vozil iz zapoglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8414 59 35

20

Radialni ventilator z:

dimenzijami 25 mm (višina) × 85 mm (širina) × 85 mm (globina),

težo 120 g,

nazivno napetostjo 13,6 VDC (napetost enosmernega toka),

delovno napetostjo 9 VDC ali več, vendar največ 16 VDC (napetost enosmernega toka),

nazivnim tokom 1,1 A (TYP),

nazivna močjo 15 W,

vrtilno hitrostjo 500 vrtljajev na minuto ali več, vendar največ 4 800 vrtljajev na minuto (prosti pretok),

zračnim pretokom največ 17,5 litrov na sekundo,

zračnim tlakom največ 16 mm H2O ≈ 157 Pa,

0 %

31.12.2023

 

 

skupno ravnijo zvočnega tlaka največ 58 dB (A) pri 4 800 vrtljajih na minuto in

vmesnikom FIN (Fan Interconnect Network) za komunikacijo s krmilno enoto za ogrevanje in klimatizacijo, ki se uporablja v prezračevalnih sistemih za avtomobilske sedeže

 

 

 

ex 8467 99 00

10

Mehanska stikala za povezovanje električnih vezij z:

napetostjo 14,4 V ali več, vendar ne več kot 42 V,

jakostjo toka 10 A ali več, vendar ne več kot 42 A,

za uporabo v proizvodnji strojev iz tarifne številke 8467  (1)

0 %

p/st

31.12.2019

ex 8481 80 59

30

Dvosmerni regulacijski ventil z ohišjem z:

najmanj 5, vendar ne več kot 10 izhodnimi odprtinami premera 0,09 mm ali več, vendar ne več kot 0,2 mm,

pretokom vsaj 550 cm3/min ali več, vendar ne več kot 2 000 cm3/min,

delovnim tlakom 19 MPa ali več, vendar ne več kot 300 MPa

0 %

31.12.2022

ex 8481 80 59

40

Pretočni regulacijski ventil

iz jekla,

z izhodno odprtino s premerom najmanj 0,1 mm, vendar ne več kot 0,3 mm,

z vhodno odprtino s premerom najmanj 0,4 mm, vendar ne več kot 1,3 mm,

prekrit z kromovim nitridom,

s površinsko hrapavostjo Rp 0,4

0 %

31.12.2022

ex 8481 80 59

50

Elektromagnetni ventil za uravnavanje pretoka s:

potisnim batom,

solenoidom z uporom 2,6 Ohm ali več, vendar ne več kot 3 Ohm

0 %

31.12.2022

ex 8481 80 59

60

Elektromagnetni ventil za uravnavanje pretoka:

s solenoidom z uporom 0,19 Ohm ali več, vendar ne več kot 0,66 Ohm, in induktivnostjo največ 1 mH

0 %

31.12.2022

ex 8481 80 79

ex 8481 80 99

30

30

Servisni ventil, ki izpolnjuje zahteve za R410A ali R32 ter povezuje notranje in zunanje enote, z:

povratnim pritiskom ohišja ventila 6,3 MPa,

razmerjem puščanja, manjšim od 1,6 g/a,

razmerjem nečistoč, manjšim od 1,2 mg/PCS,

za zrak neprepustnim ohišjem ventila 4,2 MPa,

za uporabo v proizvodnji klimatskih naprav (1)

0 %

31.12.2023

ex 8484 20 00

20

Mehansko tesnilo iz dveh premičnih obročev (eden je keramičen spojni element s toplotno prevodnostjo nižjo od 80W/Mk, drugi pa drsni obroč iz ogljika), z vzmetjo in nitrilnim tesnilom na zunanji strani, za uporabo pri proizvodnji obtočnih črpalk v hladilnih sistemih motornih vozil

0 %

31.12.2023

ex 8501 10 10

30

Motorji za zračne črpalke, z:

delovno napetostjo 9 VDC ali več, vendar ne več kot 24 VDC,

razponom delovne temperature – 40 °C ali več, vendar ne več kot 80 °C,

izhodno močjo do vključno 18 W,

za uporabo pri proizvodnji pnevmatskih podpornih in prezračevalnih sistemov za avtomobilske sedeže (1)

0 %

31.12.2023

ex 8501 31 00

ex 8501 32 00

55

40

Motor na enosmerni tok s komutatorjem ali brez, z:

zunanjim premerom 24,2 mm ali več, vendar ne več kot 140 mm,

nazivno hitrostjo 3 300 obr./min. ali več, vendar ne več kot 26 200 obr./min.,

nazivno napajalno napetostjo 3,6 V ali več, vendar ne več kot 230 V,

izhodno močjo več kot 37,5 W, vendar največ 2 400 W,

nazivnim tokom ne več kot 20,1 A,

največjo učinkovitostjo 50 % ali več,

za pogon električnih ročnih orodij ali kosilnic

0 %

31.12.2023

ex 8501 33 00

25

Vlečni motor na izmenični tok z izhodno močjo 75 kW ali več, vendar ne več kot 375 Kw, z:

izhodnim navorom 200 Nm ali več, vendar največ 400 Nm,

izhodno močjo 50 kW ali več, vendar največ 200 kW, in

hitrostjo največ 15 000 rpm,

za uporabo pri proizvodnji električnih vozil (1)

0 %

31.12.2019

ex 8503 00 99

55

Stator za brezkrtačni motor z:

notranjim premerom 206,6 mm (± 0,5),

zunanjim premerom 265,0 mm (± 0,2) in

širino 37,2 ali več, vendar ne več kot 47,8 mm,

za uporabo pri proizvodnji pralnih, pralno-sušilnih ali sušilnih strojev, opremljenih z bobnom na neposredni pogon

0 %

p/st

31.12.2020

ex 8506 90 00

10

Katoda, v zvitkih, za baterije cink-zrak v obliki gumbne celice (baterije za slušne aparate) (1)

0 %

31.12.2023

ex 8507 60 00

13

Prizmatični litij-ionski električni akumulatorji:

širine 173,0 mm (± 0,4 mm),

debeline 45,0 mm (± 0,4 mm),

višine 125,0 mm (± 0,3 mm),

z nazivno napetostjo 3,67 V (± 0,01 V) in

nazivno kapaciteto 94 Ah in/ali 120 Ah,

za uporabo v proizvodnji baterij za električna vozila z možnostjo ponovnega polnjenja (1)

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

15

Cilindrični litij-ionski akumulatorji ali moduli:

z nazivno kapaciteto 8,8 Ah ali več, vendar ne več kot 18 Ah,

z nazivno napetostjo 36 V ali več, vendar ne več kot 48 V,

z močjo 300 Wh ali več, vendar ne več kot 648 Wh,

za uporabo v proizvodnji električnih koles (1)

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

18

Pravokoten litij-ionski polimerni akumulator s sistemom za upravljanje baterije in vmesnikom can-bus z:

dolžino največ 1 600  mm,

širino največ 448 mm,

višino največ 395 mm,

težo 125 kg ali več, vendar največ 135 kg,

nazivno napetostjo 280 V ali več, vendar največ 400 V,

nazivno močjo 9,7 Ah ali več, vendar največ 10,35 Ah,

polnilno napetostjo 110 V ali več, vendar največ 230 V, in

6 moduli z 90 celicami ali več, vendar največ 96 celicami, v jeklenem ohišju,

za uporabo pri proizvodnji vozil, ki jih je mogoče polniti s priklopom na zunanji vir električne energije iz tarifne številke 8703  (1)

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

30

Cilindrični litij-ionski akumulator ali modul, z dolžino 63 mm ali več in s premerom 17,2 mm ali več, z nominalno kapaciteto 1 200 mAh ali več, za uporabo v proizvodnji baterij za ponovno polnjenje (1)

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

33

Litij-ionski akumulator:

dolžine 150 mm ali več, vendar ne več kot 1 000  mm,

širine 100 mm ali več, vendar ne več kot 1 000  mm,

višine 200 mm ali več, vendar ne več kot 1 500  mm,

s težo 75 kg ali več, vendar ne več kot 200 kg,

z nazivno kapaciteto 150 Ah ali več, vendar ne več kot 500 Ah

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

50

Moduli za baterije z ionskimi litijevimi električnimi akumulatorji:

dolžino 298 mm ali več, vendar največ 408 mm,

širine 33,5 mm ali več, vendar največ 209 mm,

višino 138 mm ali več, vendar največ 228 mm,

teže 3,6 kg ali več, vendar največ 17 kg, in

moči 458 Wh ali več, vendar največ 2 158 Wh

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

71

Litij-ionske polnilne baterije:

dolžine 700 mm ali več, vendar največ 2 820  mm,

širine 935 mm ali več, vendar največ 1 660  mm,

višine 85 mm ali več, vendar največ 700 mm,

mase 250 kg ali več, vendar največ 700 kg,

močjo največ 175 kWh

0 %

31.12.2019

ex 8507 60 00

85

Litij-ionski pravokotni moduli za vgradnjo v litij-ionske akumulatorske baterije:

dolžine 300 mm ali več, vendar največ 350 mm,

širine 79,8 mm ali več, vendar največ 225 mm,

višine 35 mm ali več, vendar največ 168 mm,

teže 3,95 kg ali več, vendar največ 8,85 kg,

z zmogljivostjo 66,6 Ah ali več, vendar največ 129 Ah

0 %

31.12.2019

ex 8507 90 30

20

Varnostno izboljšan separator za fizično ločitev katode in anode v litij-ionskih električnih akumulatorjih, za uporabo pri proizvodnji litijsko-ionskih električnih akumulatorjev za motorna vozila (1)

0 %

31.12.2019

ex 8529 90 65

25

Sklop plošče tiskanega vezja, ki obsega:

radijski uglaševalnik z zmožnostjo prejemanja in dekodiranja radijskih signalov ter oddajanja teh signalov znotraj sklopa, vendar brez zmožnosti obdelave signalov,

mikroprocesor z zmožnostjo prejemanja sporočil daljinskega upravljanja in nadziranja čipja uglaševalnika,

za uporabo v proizvodnji sistemov za domačo zabavo (1)

0 %

p/st

31.12.2019

ex 8529 90 65

28

Elektronski sestav, ki vsebuje vsaj:

ploščo tiskanega vezja s:

procesorje za multimedijske aplikacije in obdelavo video signala,

FPGA (programirljivo mrežo vrat),

bliskovni pomnilnik,

delovni pomnilnik,

vmesnik USB,

z vmesniki HDMI, VGA- in RJ-45 ali brez njih,

vtičnice in vtiče za priključitev zaslona LCD, osvetlitev z diodami LED in nadzorno ploščo

0 %

p/st

31.12.2020

ex 8529 90 65

40

Podsklop plošče tiskanega vezja, ki obsega:

radijski uglaševalnik z zmožnostjo prejemanja in dekodiranja radijskih signalov ter oddajanja teh signalov znotraj sklopa, z dekoderjem signalov,

sprejemnik radijske frekvence (RF) daljinskega upravljanja,

infrardeči oddajnik signalov daljinskega upravljanja,

signalni generator SCART,

senzor televizijskega stanja,

za uporabo v proizvodnji sistemov za domačo zabavo (1)

0 %

p/st

31.12.2019

ex 8529 90 92

52

LCD zaslon, prekrit s steklom ali plastiko, optično povezan, z:

diagonalno izmero zaslona 12 cm ali več, vendar največ 31 cm,

osvetlitvijo ozadja s svetlečimi diodami (LED),

tiskanim vezjem z EEPROM (električno izbrisljiv programirljiv bralni pomnilnik), mikrokrmilnikom, časovnim krmilnikom in drugimi aktivnimi in pasivnimi komponentami,

vtičem za dovod električne energije ter vmesnikoma CAN (področno krmilno omrežje) in LVDS (nizkonapetostno diferencialno signaliziranje),

elektronskimi komponentami za prikaz dodatnih kontrolnih indikatorjev za podatke o vozilu na zaslonu ali brez njih,

0 %

31.12.2023

 

 

zaslonom na dotik ali brez njega,

brez modula za obdelavo signala,

v ohišju z dodatnimi LED indikatorji za opozorilne lučke,

s kazalnikom menjanja prestav in svetlobnim senzorjem ali brez njiju,

ki se uporablja za prikaz informacij za voznika v motornih vozilih iz poglavja 87 (1)

 

 

 

ex 8529 90 92

54

Zaslon LCD z:

zaslonom na dotik,

vsaj eno ploščo tiskanega vezja za upravljanje slikovnih pik (funkcija časovnega krmilnika) in upravljanje na dotik z enostavno podrejeno napravo, z EEPROM (električno izbrisljivim programirljivim bralnim pomnilnikom) za nastavitve zaslona,

diagonalno izmero zaslona 15 cm ali več, vendar največ 21 cm,

osvetlitvijo ozadja,

LVDS (nizkonapetostno diferencialno signaliziranje) in napajalnim konektorjem,

za uporabo v proizvodnji motornih vozil iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8529 90 92

57

Kovinski nosilec, kovinski pritrdilni element ali notranja ojačitev iz kovine za uporabo v proizvodnji televizij, monitorjev in video predvajalnikov (1)

0 %

p/st

31.12.2021

ex 8535 90 00

30

Polprevodniško stikalo v ohišju:

ki ga sestavljata čip tranzistorja IGBT in čip diode na eni ali več vodilnih ohišjih,

za napetost 600 V ali 1 200 V

0 %

p/st

31.12.2020

ex 8537 10 91

57

Programirljiva spominska krmilna plošča s:

4 ali več gonilniki za koračne motorje,

4 ali več izhodi s tranzistorji MOSFET,

glavnim procesorjem,

3 ali več vhodi za temperaturna tipala,

za napetost 10 V ali več, vendar ne več kot 30 V,

za uporabo v proizvodnji 3D-tiskalnikov (1)

0 %

31.12.2023

ex 8537 10 91

59

Elektronske krmilne enote za krmiljenje prenosa navora med osema pri vozilih s pogonom na vsa kolesa, ki vključujejo:

ploščo tiskanega vezja s krmilnikom s programirljivim pomnilnikom,

en sam konektor in

ki delujejo na 12 V

0 %

31.12.2023

ex 8537 10 91

63

Elektronske krmilne enote, ki lahko krmilijo avtomatski brezstopenjski prenos za osebna vozila in ki vključujejo:

ploščo tiskanega vezja s krmilnikom s programirljivim pomnilnikom,

kovinsko ohišje,

en sam konektor,

ki delujejo na 12 V

0 %

31.12.2023

ex 8537 10 91

67

Elektronska krmilna enota motorja s:

ploščo tiskanega vezja,

napetostjo 12 voltov,

ponovno programirljiva,

mikroprocesorjem, ki lahko nadzoruje, ocenjuje in upravlja funkcije podpornih storitev v avtomobilih (vnaprej določene vrednosti za vbrizg in vžig goriva, stopnje pretoka goriva in zraka),

za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8708 40 20

ex 8708 40 50

60

50

Samodejni menjalniški sklop z vrtljivo prestavno ročico, z:

ohišjem iz litega aluminija,

diferencialom,

9 samodejnimi prestavami,

sistemom z elektronsko izbiro dosega za izbiro prestav,

z merami:

širine 330 mm ali več, vendar ne več kot 420 mm;

višine 380 mm ali več, vendar ne več kot 450 mm,

dolžine 580 mm ali več, vendar največ 690 mm,

za uporabo v proizvodnji vozil iz poglavja 87  (1)

0 %

31.12.2023

ex 8708 50 20

ex 8708 50 99

ex 8708 99 10

ex 8708 99 97

60

15

45

65

Razdelilno gonilo za avtomobile z enim vhodom in dvema izhodoma za porazdelitev navora med sprednjo in zadnjo osjo, v ohišju iz aluminija z dimenzijami največ 565 × 570 × 510 mm, ki obsega vsaj:

aktuator in

notranjo porazdelitev po verigah

0 %

31.12.2019

ex 8708 50 20

ex 8708 50 99

65

20

Vmesna jeklena gred, ki povezuje menjalnik s polosjo:

dolžine 300 mm ali več, vendar največ 650 mm,

z zobniškim koncem na obeh straneh,

z vtisnjenim ležajem v ohišju ali brez,

z držalom ali brez,

za uporabo v proizvodnji blaga iz poglavja 87 (1)

0 %

31.12.2023

ex 8708 50 20

ex 8708 50 99

70

25

Ohišje notranjega zgiba tripodne polgredi za prenos navora motorja in menjalnika do koles motornih vozil, z:

zunanjim premerom 67,0 mm ali več, vendar največ 84,5 mm,

3 hladno kalibriranimi tekalnimi progami s premerom 29,90 mm ali več, vendar ne več kot 36,60 mm,

tesnilnim premerom 34,0 mm ali več, vendar največ 41,0 mm, brez kota vzpona,

utorno gredjo z 21 zobci ali več, vendar ne več kot 35 zobci,

premerom ležišča 25,0 mm ali več, vendar največ 30,0 mm, z žlebovi za olje ali brez

0 %

31.12.2023

ex 8708 50 20

ex 8708 50 99

75

35

Zunanji zgibni sklop za prenos navora motorja in menjalnika do koles motornih vozil, ki sestoji iz:

notranjega tekalnega obroča s 6 krogelnimi utori za tekanje kroglic za ležaje s premerom 15,0 mm ali več, vendar ne več kot 20,0 mm,

zunanjega tekalnega obroča s 6 krogelnimi utori za tekanje 6 kroglic za ležaje, iz jekla z vsebnostjo ogljika 0,45 % ali več, vendar ne več kot 0,58 %, z navoji in utorno gredjo s 26 zobci ali več, vendar ne več kot 38 zobci,

sferičnega ogrodja, ki zadržuje kroglice za ležaje v utorih zunanjega in notranjega tekalnega obroča v ustreznem kotnem položaju, iz materiala, primernega za naogljičenje, z vsebnostjo ogljika 0,14 % ali več, vendar ne več kot 0,25 %, in

s komoro za mazivo,

s sposobnostjo delovanja pri konstantni hitrosti in spremenljivem kotu, ki ne presega 50 stopinj

0 %

31.12.2023

ex 8708 80 99

20

Aluminijasta nosilna ročica, z merami:

višine 50 mm ali več, vendar največ 150 mm,

širine 10 mm ali več, vendar ne več kot 100 mm,

dolžine 100 mm ali več, vendar največ 600 mm,

maso 1 000 g ali več, vendar ne več kot 3 000 g,

Z najmanj dvema ležajnima pušama iz aluminijeve zlitine z naslednjimi lastnostmi:

natezno trdnostjo 200 mPa ali več,

močjo 19 kN ali več,

togostjo 5 kN/mm ali več, vendar ne več kot 9 kN/mm,

frekvenco 400 Hz ali več, vendar največ 600 Hz,

0 %

31.12.2023

ex 8708 92 99

10

Notranja obloga izpušnega sistema:

debeline stene 0,7 mm ali več, vendar ne več kot 1,3 mm,

iz plošč ali trakov iz nerjavnega jekla razreda 1.4310 in 1.4301 v skladu s standardom EN 10088,

z odprtinami za pritrditev ali brez,

za uporabo v proizvodnji izpušnih sistemov za avtomobile (1)

0 %

31.12.2023

ex 8708 92 99

20

Cevi za usmerjanje izpušnih plinov iz motorja z notranjim zgorevanjem:

premera 40 mm ali več, vendar največ 100 mm,

dolžine 90 mm ali več, vendar največ 410 mm,

debeline stene 0,7 mm ali več, vendar ne več kot 1,3 mm,

iz nerjavnega jekla,

za uporabo v proizvodnji izpušnih sistemov za avtomobile (1)

0 %

31.12.2023

ex 8708 92 99

30

Pokrov izpušnega sistema:

debeline stene 0,7 mm ali več, vendar ne več kot 1,3 mm,

iz nerjavnega jekla razreda 1.4310 in 1.4301 v skladu s standardom EN 10088,

z notranjo oblogo ali brez,

s površinsko obdelavo ali brez,

za uporabo v proizvodnji izpušnih sistemov za avtomobile (1)

0 %

31.12.2023

ex 9001 90 00

55

Optično razpršilni, odbojni ali prizmasti listi, nepotiskane razpršilne plošče, ki svetlobo polarizirajo ali pa ne, določeno rezane

0 %

31.12.2023

ex 9002 11 00

15

Infrardeč objektiv z motorizirano izostritvijo,

z uporabo valovnih dolžin 3 μm ali več, vendar največ 5 μm,

ki zagotavlja jasno sliko od 50 m do neskončnosti,

z vidnimi polji 3° × 2,25° in 9° × 6,75°,

mase največ 230 g,

dolžine največ 88 mm,

premera največ 46 mm,

netermalizirana,

za uporabo v proizvodnji kamer za toplotno slikovno snemanje in obdelavo, infrardečih daljnogledov ter teleskopov pri orožju (1)

0 %

31.12.2020

ex 9002 11 00

18

Objektiv, sestavljen iz valjastega pokrova iz kovine ali plastične mase in optičnih elementov, s:

horizontalnim vidnim poljem največ 120°,

diagonalnim vidnim poljem največ 92°,

goriščno razdaljo največ 7,50 mm,

vrednostjo zaslonke največ F/2,90,

največjim premerom 22 mm,

za proizvodnjo avtomobilskih kamer CMOS (komplementarni kovinsko-oksidni polprevodnik)

0 %

31.12.2023

ex 9002 11 00

25

Infrardeča optična enota, sestavljena iz:

monokristalne silicijeve leče s premerom 84 mm (± 0,1 mm) in

monokristalne germanijeve leče s premerom 62 mm (± 0,05 mm),

vgrajena na strojno obdelani podlagi iz aluminijeve zlitine in ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9002 11 00

35

Infrardeča optična enota, sestavljena iz:

silicijeve leče s premerom 29 mm (± 0,05 mm) in

monokristalne leče iz kalcijevega fluorida s premerom 26 mm (± 0,05 mm),

vgrajena na strojno obdelani podlagi iz aluminijeve zlitine in ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9002 11 00

45

Infrardeča optična enota

s silicijevo lečo s premerom 62 mm (± 0,05 mm),

montirana na strojno obdelano podlago iz aluminijeve zlitine,

ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9002 11 00

55

Infrardeča optična enota, sestavljena iz:

germanijeve leče s premerom 11 mm (± 0,05 mm),

monokristalne leče iz kalcijevega fluorida s premerom 14 mm (± 0,05 mm) ter

silicijeve leče s premerom 17 mm (± 0,05 mm),

vgrajena na strojno obdelani aluminijasti podlagi in ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9002 11 00

65

Infrardeča optična enota

s silicijevo lečo s premerom 26 mm (± 0,1 mm),

vgrajena na strojno obdelani aluminijasti podlagi,

ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9002 11 00

75

Infrardeča optična enota, sestavljena iz

germanijeve leče s premerom 19 mm (± 0,05 mm),

monokristalne leče iz kalcijevega fluorida s premerom 18 mm (± 0,05 mm),

germanijeve leče s premerom 20,6 mm (± 0,05 mm),

vgrajena na strojno obdelani aluminijasti podlagi in ki se uporablja za kamere za toplotno slikovno snemanje in obdelavo

0 %

31.12.2021

ex 9029 20 31

ex 9029 90 00

20

30

Kombinirana instrumentna plošča z mikroprocesorsko krmilno enoto, s koračnim motorjem ali brez njega in z LED indikatorji, ki prikazujejo osnovno stanje vozila, in sicer vsaj:

hitrost,

število vrtljajev motorja,

temperaturo motorja,

količino preostalega goriva,

ki komunicira preko protokolov CAN-BUS in/ali K-LINE ter ki se uporablja pri proizvodnji blaga iz poglavja 87

0 %

p/st

31.12.2019


(1)  Za opustitev dajatev velja carinski nadzor glede posebne uporabe v skladu s členom 254 Uredbe (EU) št. 953/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/56


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1000

z dne 14. marca 2019

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/1799 glede izvzetja Ljudske banke Kitajske iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 1(9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Posli, pri katerih so nasprotne stranke članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), so v skladu s členom 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 izvzeti iz zahtev glede preglednosti trgovanja, če so ti posli sklenjeni v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov ali politike za finančno stabilnost.

(2)

Tako izvzetje iz področja uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 se lahko v skladu s členom 1(9) navedene uredbe razširi na centralne banke tretjih držav in na Banko za mednarodne poravnave.

(3)

Seznam izvzetih centralnih bank tretjih držav iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/1799 (2) bi bilo treba posodobiti, tudi zato, da se po potrebi razširi področje uporabe izvzetja iz člena 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 na druge centralne banke tretjih držav ali da se takšne javne subjekte odstrani s seznama. Komisija spremlja in ocenjuje relevantne spremembe v tretjih državah in lahko dodatno izvzetje kadar koli pregleda.

(4)

Komisija je glede na informacije, ki jih je prejela od Ljudske republike Kitajske, pripravila in Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, v katerem je ocenila mednarodno obravnavo Ljudske banke Kitajske. V navedenem poročilu (3) je bilo ugotovljeno, da je primerno Centralni banki Ljudske republike Kitajske odobriti izvzetje iz zahtev glede preglednosti pred in po trgovanju iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Zato bi bilo treba seznam izvzetih javnih subjektov v Delegirani uredbi (EU) 2017/1799 spremeniti tako, da se vključi Ljudska banka Kitajske.

(5)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Delegirani uredbi (EU) 2017/1799 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1799 z dne 12. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določenih centralnih bank tretjih držav iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem za posle v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost (UL L 259, 7.10.2017, str. 11).

(3)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvzetju Centralne banke Ljudske republike Kitajske na podlagi uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR) (COM(2019) 143 z dne 14. marca 2019).


PRILOGA

1.

Avstralija:

Centralna banka Avstralije,

2.

Brazilija:

Brazilska centralna banka,

3.

Kanada:

Banka Kanade,

4.

Posebno upravno območje Hongkong:

Hongkonški monetarni organ,

5.

Indija:

Centralna banka Indije,

6.

Japonska:

Banka Japonske,

7.

Mehika:

Banka Mehike,

8.

Ljudska republika Kitajska:

Ljudska banka Kitajske,

9.

Republika Koreja:

Banka Koreje,

10.

Singapur:

Monetarni organ Singapurja,

11.

Švica:

Švicarska narodna banka,

12.

Turčija:

Centralna banka Republike Turčije,

13.

Združeno kraljestvo:

Bank of England,

14.

Združene države Amerike:

Ameriška centralna banka,

15.

Banka za mednarodne poravnave.


SKLEPI

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/59


SKLEP SVETA (EU) 2019/1001

z dne 14. junija 2019

o razveljavitvi Odločbe 2009/417/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Španiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 126(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) na podlagi priporočila Komisije z Odločbo 2009/417/ES (1) sklenil, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je ugotovil, da je primanjkljaj sektorja država v letu 2008, sporočen v programu stabilnosti za leto 2009, znašal 3,4 % bruto domačega proizvoda (BDP) in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz PDEU. Bruto dolg sektorja država naj bi po načrtih leta 2008 znašal 39,5 % BDP, precej manj od referenčni vrednosti 60 % BDP.

(2)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 (2) na podlagi priporočila Komisije Španiji izdal priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj najpozneje do konca leta 2012.

(3)

Svet je 2. decembra 2009, 10. julija 2012 in 21. junija 2013 na podlagi člena 126(7) na Španijo naslovil tri nova priporočila PDEU o podaljšanju roka za odpravo čezmernega primanjkljaja na leto 2013, 2014 oziroma 2016. Svet je v vseh treh priporočilih menil, da je Španija sprejela učinkovite ukrepe, vendar je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance.

(4)

Svet je 12. julija 2016 na podlagi člena 126(8) PDEU ugotovil, da Španija na podlagi Priporočila Sveta z dne 21. junija 2013 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Svet je 8. avgusta 2016 na podlagi člena 126(9) PDEU sprejel Sklep (EU) 2017/984 (3), v katerem je pozval Španijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so bili po njegovem mnenju potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja, ter podaljšal rok za zmanjšanje do leta 2018. Svet je prav tako določil 15. oktober 2016 kot rok, v katerem je treba sprejeti učinkovite ukrepe ter Svetu in Komisiji predložiti poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi poziva Sveta.

(5)

Komisija je 16. novembra 2016 sklenila, da je Španija sprejela učinkovite ukrepe na podlagi člena 126(9) PDEU v skladu s sklepom Sveta (EU) 2017/984.

(6)

V skladu s členom 4 Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (4) dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnih primanjkljajih in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(7)

Svet na podlagi sporočenih podatkov sprejme sklep o razveljavitvi odločbe o obstoju čezmernega primanjkljaja. Odločba o obstoju čezmernega primanjkljaja bi se morala razveljaviti le, če napovedi Komisije kažejo, da primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ne bo presegel referenčne vrednosti 3 % BDP iz PDEU.

(8)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Španija poslala aprila 2019, ter na podlagi programa stabilnosti za leto 2019 in napovedi Komisije iz pomladi leta 2019, je ugotovljeno naslednje:

potem ko je primanjkljaj sektorja država v letu 2017 dosegel 3,1 % BDP, se je v letu 2018 zmanjšal na 2,5 % BDP. V letu 2018 je bil primanjkljaj 0,2 odstotne točke nižji od projekcij iz osnutka proračunskega načrta za leto 2019, predloženega oktobra 2018, in sicer zaradi za 0,3 odstotne točke večjega deleža prihodkov v BDP, ki ga je le delno izravnal za 0,1 odstotne točke večji delež odhodkov. Na strani prihodkov so se povečali tako prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb kot tudi drugi prihodki, medtem ko so bila na strani odhodkov nekoliko višja sredstva za zaposlene;

v programu stabilnosti za obdobje 2019–2022, ki ga je španska vlada predložila 30. aprila 2019, je načrtovano, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2019 znižal na 2 % BDP, v letu 2020 pa padel na 1,1 % BDP. V napovedi Komisije iz pomladi 2019 predvideni primanjkljaj za leto 2019 znaša 2,3 % BDP, za leto 2020 pa 2 % BDP, torej naj bi v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz PDEU;

strukturni saldo, ki je saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, je med letoma 2017 in 2018 glede napovedi Komisije iz pomladi 2019 ostal nespremenjen. Skupno izboljšanje strukturnega salda od leta 2016 znaša 0,4 % BDP;

bruto dolg sektorja država kot odstotek BDP se je z 98,1 % v letu 2017 zmanjšal na 97,1 % v letu 2018, predvsem zaradi učinka realne rasti na zmanjšanje dolga in ker je inflacija več kot izravnala nasprotni učinek odhodkov za obresti, medtem ko je primarni saldo skoraj enak nič. Napoved Komisije iz pomladi 2019 predvideva, da se bo delež dolga v letu 2019 zmanjšal na 96,3 %, v letu 2020 pa na 95,7 %, predvsem zaradi visoke nominalne rasti, ki je večja od vpliva prilagoditev stanj in tokov ter odhodkov za obresti, ki povečujejo dolg, medtem ko se primarni saldo le malo izboljšuje.

(9)

V skladu s členom 126(12) PDEU se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

(10)

Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj v Španiji ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba Odločbo 2009/417/ES razveljaviti.

(11)

Od leta 2019, to je od leta po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja, velja za Španijo preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem merila rasti odhodkov, ter izpolnjevati merilo glede dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da se je čezmerni primanjkljaj v Španiji ustrezno zmanjšal.

Člen 2

Odločba 2009/417/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Luxembourgu, 14. junija 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI


(1)  Odločba Sveta 2009/417/ES z dne 27. aprila 2009 o obstoju čezmernega primanjkljaja v Španiji (UL L 135, 30.5.2009, str. 25).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2017/984 z dne 8. avgusta 2016 o pozivu Španiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki je potrebno za odpravo čezmernega primanjkljaja (UL L 148, 10.6.2017, str. 38).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/62


SKLEP SVETA (EU) 2019/1002

z dne 14. junija 2019

o ugotovitvi, da Romunija na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) ter zlasti četrtega pododstavka člena 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Junija 2017 in junija 2018 je Svet v skladu s členom 121(4) Pogodbe ugotovil, da je leta 2016 in 2017 v Romuniji prišlo do znatnega ugotovljenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma prilagoditvene poti za njegovo dosego. Glede na ta ugotovljena znatna odklona je Svet izdal priporočili z dne 16. junija 2017 (2) in z dne 22. junija 2018 (3), s katerima je Romuniji priporočil, naj sprejme ukrepe, potrebne za njuno odpravo.

(2)

Svet je 4. decembra 2018 s Sklepom (EU) 2018/2020 (4) ugotovil, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi njegovega priporočila z dne 22. junija 2018. Na tej podlagi je Svet 4. decembra 2018 v revidiranem priporočilu (5) Romunijo pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 4,5 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1 % bruto domačega proizvoda (BDP). Romuniji je priporočil tudi, naj za zmanjšanje primanjkljaja uporabi morebitne nepričakovane prihodke, in navedel, da bi morali ukrepi za konsolidacijo proračuna zagotoviti trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti. Svet je določil, da mora Romunija do 15. aprila 2019 poročati o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi Priporočila z dne 4. decembra 2018.

(3)

Komisija je 14. in 15. marca 2019 v Romuniji opravila misijo okrepljenega nadzora z namenom spremljanja na kraju samem v skladu s členom -11(2) Uredbe (ES) št. 1466/97. Potem ko je Komisija svoje začasne ugotovitve sporočila romunskim organom, da podajo pripombe, je 5. junija 2019 o svojih ugotovitvah poročala Svetu. Te ugotovitve so bile pozneje javno objavljene. Komisija v poročilu ugotavlja, da romunski organi ne nameravajo ukrepati na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018. Organi so Komisiji potrdili, da vlada ne namerava upoštevati priporočene strukturne prilagoditve. Organi se še naprej osredotočajo na to, da nominalni primanjkljaj ostane pod pragom 3 % BDP iz Pogodbe, s čimer se želijo izogniti korektivnemu delu Pakta za stabilnost in rast. Proračun za leto 2019 vključuje ciljni primanjkljaj v višini 2,8 % BDP. V skladu z lastnimi ocenami vlade v času misije bi navedeni nominalni primanjkljaj pomenil strukturno prilagoditev v višini približno 0,1 % v primerjavi z letom 2018, kar je znatno manj od Priporočila Sveta.

(4)

Romunski organi so 20. aprila 2018, po roku, ki ga je določil Svet, predložili poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018. V poročilu so ponovili, da sta njihova cilja za leto 2019 nominalni primanjkljaj v višini 2,8 % BDP in le majhno zmanjšanje strukturnega primanjkljaja. Fiskalni učinek sporočenih ukrepov je precej manjši od zahteve iz Priporočila z dne 4. decembra 2018.

(5)

V letu 2019 naj bi na podlagi napovedi Komisije iz pomladi 2019 rast neto primarnih javnofinančnih odhodkov znašala 11,6 %, kar je precej nad merilom rasti odhodkov v višini 4,5 %. Strukturni saldo naj bi se v letu 2019 poslabšal za 0,7 % BDP in dosegel primanjkljaj v višini 3,6 % BDP. To je v nasprotju s priporočenim strukturnim izboljšanjem v višini 1 % BDP glede na leto 2018. Oba kazalnika torej kažeta na odklon od priporočene prilagoditve. Merilo rasti odhodkov kaže na odklon v višini 2,1 % BDP. Strukturni saldo potrjuje to analizo in kaže na nekoliko manjši odklon v višini 1,7 % BDP. Velikost odklona, na katerega kaže strukturni saldo, je manjša zaradi nepričakovano visokih prihodkov in višjega deflatorja BDP. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov celovita ocena potrjuje odklon od priporočene prilagoditve.

(6)

Napovedano povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2018 je tako kot v prejšnjih letih v veliki meri posledica povečanja odhodkov za sredstva za zaposlene v javnem sektorju. Po napovedi Komisije iz jeseni 2018, ki je bila podlaga za Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018, so organi uvedli nove davke v telekomunikacijskem, energetskem in bančnem sektorju. Organi pa so odobrili znižanja davkov v gradbenem sektorju in povečali nekatere socialne prejemke in nadomestila.

(7)

Iz tega sledi sklep, da odziv Romunije na Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018 ni bil zadosten. Fiskalni napor je znatno nižji od letne strukturne prilagoditve v višini 1 % BDP za leto 2019, kar ustreza nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov, ki v letu 2019 ne presega 4,5 % –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Romunijo.

V Luxembourgu, 14. junija 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)  Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2017 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v Romuniji (UL C 216, 6.7.2017, str. 1).

(3)  Priporočilo Sveta z dne 22. junija 2018 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v Romuniji (UL C 223, 27.6.2018, str. 3).

(4)  Sklep Sveta (EU) 2018/2020 z dne 4. decembra 2018 o ugotovitvi, da Romunija v odgovor na Priporočilo Sveta z dne 22. junija 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov (UL L 323, 19.12.2018, str. 16).

(5)  Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v Romuniji (UL C 460, 21.12.2018, str. 1).


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/64


SKLEP SVETA (EU) 2019/1003

z dne 14. junija 2019

o ugotovitvi, da Madžarska na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. junija 2018 v skladu s členom 121(4) Pogodbe na Madžarskem ugotovil obstoj znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v višini – 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na ugotovljen znatni odklon je Svet 22. junija 2018 izdal Priporočilo (2), s katerim je Madžarski priporočil, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (3) v letu 2018 ne bo presegla 2,8 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP.

(2)

Svet je 4. decembra 2018 ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi njegovega priporočila z dne 22. junija 2018. Na tej podlagi je Svet 4. decembra 2018 v revidiranem priporočilu (4) Madžarsko pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP. Madžarski je prav tako priporočil, naj za zmanjšanje primanjkljaja uporabi morebitne nepričakovane prihodke, in navedel, da bi morali ukrepi za konsolidacijo proračuna zagotoviti trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti. Svet je določil, da mora Madžarska do 15. aprila 2019 poročati o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi Priporočila z dne 4. decembra 2018.

(3)

Komisija je 20. marca 2019 na Madžarskem opravila misijo okrepljenega nadzora z namenom spremljanja na kraju samem v skladu s členom -11(2) Uredbe (ES) št. 1466/97. Potem ko je Komisija svoje začasne ugotovitve sporočila madžarskim organom, da podajo pripombe, je 5. junija 2019 o svojih ugotovitvah poročala Svetu. Te ugotovitve so bile pozneje javno objavljene. Komisija v poročilu ugotavlja, da madžarski organi ne nameravajo ukrepati na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018. Organi so med misijo potrdili, da je njihov proračunski cilj za leto 2019 še vedno nominalni primanjkljaj v višini 1,8 %, kot je bil vključen v proračun za leto 2019, sprejet julija 2018, kljub ugodnejšemu makroekonomskemu scenariju in fiskalni realizaciji v letu 2018, ki je bila boljša od pričakovane.

(4)

Madžarski organi so 15. aprila 2019 predložili poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018. V poročilu so ponovili, da je njihov cilj za leto 2019 še vedno nominalni primanjkljaj v višini 1,8 % BDP, kar je za 0,4 odstotne točke BDP manj v primerjavi z realizacijo iz leta 2018. V poročilu ni nobenega načrta za zagotovitev skladnosti s fiskalno prilagoditvijo, ki jo je priporočil Svet. Poleg tega vrsta gospodarskih programov s fiskalnim učinkom, ki so navedeni v poročilu, ni kvantitativno opredeljena, poročilo pa ne vključuje nobene proračunske projekcije za leto 2019. Zato poročilo ne izpolnjuje zahteve Sveta glede poročanja. Izboljšanje osnovnega strukturnega primanjkljaja je znatno manjše od zahteve iz Priporočila z dne 4. decembra 2018.

(5)

Glede na napoved Komisije iz spomladi 2019, objavljeno 7. maja 2019, naj bi rast neto primarnih odhodkov v letu 2019 dosegla 6,5 %, kar je precej nad priporočeno stopnjo 3,3 %. Strukturni saldo naj bi se glede na leto 2018 izboljšal za 0,4 % BDP, kar je manj od priporočene prilagoditve v višini 1 % BDP. Oba kazalnika torej kažeta na odklon od priporočene prilagoditve. Merilo rasti odhodkov kaže na odklon v višini 1,2 % BDP. Strukturni saldo kaže na nekoliko manjši odklon v višini 0,6 % BDP. Na strukturni saldo negativno vplivajo nekateri izpadi prihodkov. Na analizo merila rasti odhodkov močno negativno vpliva srednjeročna potencialna rast BDP, ki je bila uporabljena pri njegovem izračunu, saj vključuje zelo nizko potencialno rast BDP v obdobju po krizi. Poleg tega se zdi, da deflator BDP, na katerem temelji merilo rasti odhodkov, ne upošteva ustrezno večjih stroškovnih pritiskov, ki vplivajo na javnofinančne odhodke. Po prilagoditvi za te dejavnike se zdi, da merilo rasti odhodkov ustrezno odraža fiskalni napor, vendar še vedno kaže na odklon od priporočene prilagoditve.

(6)

Po napovedi Komisije iz jeseni 2018, ki je bila podlaga za Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018, so madžarski organi napovedali nove ekspanzivne ukrepe na strani odhodkov. Poleg tega so bila po rasti plač v javnem sektorju, ki je bila leta 2018 večja od pričakovane, od jeseni 2018 napovedana nova zvišanja plač za nekatere kategorije. Z višjimi rezervami v proračunu, za katere je vlada izrecno navedla, da jih namerava v celoti porabiti do konca leta, so se povečale projekcije odhodkov za leto 2019. Posledično se pričakuje, da bo odklon od merila rasti odhodkov znatno večji od odklona iz ocene, izvedene jeseni 2018.

(7)

Iz tega sledi sklep, da odziv Madžarske na Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018 ni bil zadosten. Fiskalni napor ne zadošča za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Luxembourgu, 14. junija 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)  Priporočilo Sveta z dne 22. junija 2018 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja na Madžarskem (UL C 223, 27.6.2018, str. 1).

(3)  Neto primarne javnofinančne odhodke sestavljajo vsi javnofinančni odhodki brez odhodkov za obresti, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za denarna nadomestila za brezposelnost. Nacionalno financirane bruto investicije v osnovna sredstva so zglajene na obdobje štirih let. Diskrecijski ukrepi na strani prihodkov ali zakonsko določena povečanja prihodkov so vračunani. Enkratni ukrepi na strani prihodkov in na strani odhodkov so pobotani.

(4)  Priporočilo Sveta z dne 4. decembra 2018 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja na Madžarskem (UL C 460, 21.12.2018, str. 4).


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/66


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1004

z dne 7. junija 2019

o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije C(2012) 2384

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4114)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti členov 11a(9) in 37(7) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2008/98/ES določa splošna pravila za izračun, s katerim se preverja, ali so bili doseženi cilji glede priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in njihovega recikliranja za leta 2025, 2030 in 2035 iz člena 11(2)(c), (d) in (e) ter člena 11(3) navedene direktive.

(2)

V pravilih iz člena 11a Direktive 2008/98/ES je pojasnjeno, da se v zvezi z recikliranjem za izračun ciljev za leta 2025, 2030 in 2035 uporabijo odpadki, ki vstopajo v postopek recikliranja, ali odpadki, katerih status odpadka je prenehal. Na splošno je treba reciklirane odpadke tehtati na mestu, kjer odpadki vstopajo v postopek recikliranja. Države članice pa lahko z odstopanjem komunalne odpadke tehtajo na podlagi izhodnih produktov sortirnega postopka, če se pred postopkom recikliranja odštejejo nadaljnje izgube zaradi obdelave in se izhodni odpadki dejansko reciklirajo.

(3)

Komunalni odpadki, ki vstopajo v postopek recikliranja, lahko še vedno vsebujejo določeno količino odpadnih materialov, ki niso predmet nadaljnje predelave, vendar jih ni mogoče razumno odstraniti s predhodnimi postopki pred postopkom recikliranja. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da tovrstne neciljne materiale odštejejo za namene izračuna recikliranih komunalnih odpadkov, če so materiali v postopku recikliranja dopustni in ne ovirajo visokokakovostnega recikliranja.

(4)

Da bi zagotovili enotno uporabo pravil za izračun v vseh državah članicah, je treba za najpogostejše vrste odpadkov in postopke recikliranja določiti, katere odpadne materiale je treba vključiti v izračun v skladu s točko (c) člena 11a(1) Direktive 2008/98/ES (točke izračuna) in v kateri fazi obdelave odpadkov jih je treba tehtati v skladu s členom 11a(2) navedene direktive (točke tehtanja).

(5)

Da bi zagotovili primerljivost podatkov, ki jih je treba sporočiti v zvezi z recikliranjem komunalnih odpadkov, bi morale točke izračuna, določene za najpogostejše vrste odpadkov in postopke recikliranja, veljati tudi za odpadke, ki po pripravljalnem postopku pred ponovno predelavo prenehajo biti odpadki.

(6)

Da bi zagotovili primerljivost podatkov o recikliranju komunalnih odpadkov, ki jih sporočajo naprave za ravnanje z odpadki v različnih državah članicah, je treba določiti podrobnejša pravila o tem, kako je treba količine sortiranih odpadkov upoštevati pri izračunu vhodnih odpadkov v postopek recikliranja, in o izračunu količine recikliranih komunalnih odpadkov v primerih, kjer pri obdelavi odpadkov ne nastajajo samo reciklirani materiali, ampak tudi goriva, druga sredstva za pridobivanje energije ali materiali za zasipanje.

(7)

V zvezi z izračunom bioloških odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, dejansko tehtanje vhodnih odpadnih materialov ali izhodnih produktov pri postopku recikliranja ni vedno izvedljivo, saj s takšnimi odpadki običajno ravnajo posamezna gospodinjstva. Zato je treba vzpostaviti trden skupni pristop, ki zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti sporočenih podatkov.

(8)

V zvezi z recikliranimi kovinami, zbranimi ločeno po sežigu komunalnih odpadkov, je treba za zagotovitev, da bodo upoštevane samo reciklirane kovine, določiti metodologijo izračuna, ki določa vsebnost kovin v odpadnih materialih, ločenih od pepela iz kotla po sežigu. Poleg tega je treba za zagotovitev ustreznosti podatkov upoštevati le kovine, ki izvirajo iz postopka sežiganja komunalnih odpadkov.

(9)

Podatke o pripravi komunalnih odpadkov za ponovno uporabo ali njihovem recikliranju, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 11a Direktive 2008/98/ES, je treba podpreti z učinkovitim sistemom nadzora kakovosti in sledljivosti tokov odpadnega materiala. Od držav članic je zato treba zahtevati, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev visoke zanesljivosti in točnosti zbranih podatkov, zlasti z zbiranjem podatkov neposredno pri gospodarskih subjektih in večjo uporabo elektronskih registrov za evidentiranje podatkov o odpadkih.

(10)

Države članice Komisiji sporočijo podatke o izvajanju člena 11(2) in (3) Direktive 2008/98/ES za vsako koledarsko leto. Komisiji morajo predložiti tudi poročilo o preverjanju kakovosti v obliki za poročanje, ki jo določi Komisija. Omenjena oblika bi morala zagotoviti, da sporočene informacije zagotavljajo zadostno podlago za preverjanje in spremljanje doseganja ciljev iz člena 11(2) in (3) Direktive 2008/98/ES.

(11)

Kar zadeva cilj iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES, morajo države članice upoštevati pravila za izračun iz Sklepa Komisije 2011/753/EU (2). Pravila za izračun za pripravo komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in njihovo recikliranje, določena v členu 11a Direktive 2008/98/ES in v tem sklepu, so v skladu s tistimi iz Sklepa 2011/753/EU. Da bi se izognili dvojnemu poročanju, bi morale države članice imeti možnost, da za sporočanje podatkov o cilju iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES uporabijo obliko za poročanje, ki je določena za sporočanje podatkov o ciljih iz točk (c) do (e) člena 11(2) in člena 11(3) navedene direktive.

(12)

Države članice v skladu s členom 37(4) Direktive 2008/98/ES podatke o mineralnih in sintetičnih mazivih ter industrijskih in odpadnih oljih sporočijo za vsako koledarsko leto v obliki, ki jo določi Komisija. Omenjena oblika bi morala zagotoviti, da sporočeni podatki zagotavljajo zadostno podlago za preučevanje izvedljivosti sprejetja ukrepov za obdelavo odpadnih olj, vključno s kvantitativnimi cilji regeneracije odpadnih olj in nadaljnjimi ukrepi za spodbujanje regeneracije odpadnih olj v skladu s členom 21(4) Direktive 2008/98/ES.

(13)

Za namene poročanja o izvajanju točk (a) in (b) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES, ki določata cilje za odpadke iz gospodinjstva in podobne odpadke ter za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov, države članice uporabljajo oblike, določene v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2012) 2384 (3). Določbe omenjenega izvedbenega sklepa, ki od držav članic zahtevajo, da glede izvajanja Direktive 2008/98/ES predložijo triletna poročila, so zastarele. Izvedbeni sklep C(2012) 2384 je zato treba razveljaviti in ga nadomestiti z določbami iz tega sklepa, ki odražajo spremembe obveznosti glede poročanja, ki jih je v Direktivo 2008/98/ES uvedla Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Za zagotavljanje kontinuitete bi bilo treba sprejeti prehodne določbe glede roka za sporočanje podatkov o izvajanju točk (a) in (b) člena 11(2) za referenčna leta od 2016 do 2019.

(14)

Pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov v zvezi z izvajanjem točk (c) do (e) člena 11(2) in člena 11(3) Direktive 2008/98/ES so tesno povezana s pravili, ki določajo oblike za sporočanje omenjenih podatkov in podatkov v povezavi z izvajanjem točke (a) člena 11(2) navedene direktive. Da bi zagotovili skladnost med navedenimi pravili in olajšali dostop do njih, bi bilo treba oba sklopa pravil določiti v enem sklepu. Za lažji dostop do enotnih oblik za sporočanje drugih podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES, zlasti podatkov o gradbenih odpadkih, odpadkih iz rušenja objektov, mineralnih in sintetičnih mazivih ter industrijskih in odpadnih oljih, bi bilo treba v ta sklep vključiti tudi omenjene oblike. Metodologija za določanje stopnje povprečnih izgub za odpadne materiale, ki se odstranijo iz sortiranih odpadkov z nadaljnjo predhodno obdelavo pred recikliranjem, bo urejena v ločenem delegiranem sklepu Komisije.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 39 Direktive 2008/98/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„količina“ pomeni maso, izmerjeno v tonah;

(b)

„ciljni materiali“ pomeni odpadne komunalne materiale, ki se v danem postopku recikliranja znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki;

(c)

„neciljni materiali“ pomeni odpadne materiale, ki se v danem postopku recikliranja ne predelajo znova v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki;

(d)

„predhodna obdelava“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se v zvezi z odpadnimi komunalnimi materiali izvede pred postopkom recikliranja, v katerem se navedeni materiali znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki. To vključuje preverjanje, sortiranje in druge pripravljalne postopke za odstranitev neciljnih materialov in zagotovitev visokokakovostnega recikliranja;

(e)

„točka izračuna“ pomeni točko, na kateri odpadni komunalni materiali vstopijo v postopek recikliranja, v katerem se odpadki znova predelajo v proizvode, materiale ali snovi, ki niso odpadki, ali točko, na kateri odpadni materiali niso več odpadki zaradi pripravljalnega postopka pred ponovno predelavo;

(f)

„točka tehtanja“ pomeni točko, na kateri se masa odpadnih materialov stehta zaradi določitve količine odpadkov na točki izračuna;

(g)

„biološki komunalni odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka“ pomeni biološke komunalne odpadke, ki se reciklirajo na kraju, kjer jih proizvajajo osebe, ki nastanek odpadkov povzročijo.

Člen 2

Izračun komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo v skladu s členom 11a(1) Direktive 2008/98/ES

Količina komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, vključuje izključno proizvode ali sestavne dele proizvodov, ki jih je mogoče po postopkih preverjanja, čiščenja ali popravila ponovno uporabiti brez nadaljnjega sortiranja ali predobdelave. Dele navedenih proizvodov ali sestavnih delov proizvodov, ki so bili odstranjeni med postopki popravil, je možno vključiti v količino komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo.

Člen 3

Izračun recikliranih komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(1), členom 11a(2) in členom 11a(5) Direktive 2008/98/ES

1.   Količina recikliranih komunalnih odpadkov je količina komunalnih odpadkov na točki izračuna. Količina komunalnih odpadkov, ki vstopajo v postopek recikliranja, vključuje ciljne materiale. Neciljne materiale lahko vključuje le, če je njihova prisotnost dopustna za določeni postopek recikliranja.

2.   Točke izračuna, ki se uporabljajo za nekatere odpadne materiale in nekatere postopke recikliranja, so opredeljene v Prilogi I.

3.   Kadar odpadni komunalni materiali na točkah izračuna iz Priloge I prenehajo biti odpadki, se količina navedenih materialov vključi v količino recikliranih komunalnih odpadkov.

4.   Kadar se točka tehtanja nanaša na proizvodnjo naprave, ki komunalne odpadke pošilja za recikliranje brez nadaljnje predhodne obdelave, ali na vhodne materiale naprave, kjer komunalni odpadki vstopajo v postopek recikliranja brez nadaljnje predhodne obdelave, se količina sortiranih komunalnih odpadkov, ki jih naprava za recikliranje zavrne, ne vključi v količino recikliranih komunalnih odpadkov.

5.   Kadar naprava izvaja predhodno obdelavo pred točko izračuna v navedeni napravi, se odpadki, odstranjeni med predhodno obdelavo, ne vključijo v količino recikliranih komunalnih odpadkov, ki jih sporoči navedena naprava.

6.   Kadar so bili komunalni odpadki, nastali v določeni državi članici, pred točko tehtanja ali točko izračuna pomešani z drugimi odpadki ali odpadki iz druge države, se delež komunalnih odpadkov, ki izvira iz določene države članice, ugotovi z ustreznimi metodami, kot so elektronski registri in vzorčne raziskave. Kjer se tovrstni odpadki dodatno predhodno obdelujejo, se količina neciljnih materialov, odstranjenih z navedeno obdelavo, odšteje ob upoštevanju deleža in, kjer je to ustrezno, kakovosti odpadnih materialov, ki izhajajo iz komunalnih odpadkov z izvorom iz določene države članice.

7.   Kadar odpadni komunalni materiali vstopajo v postopke predelave, v katerih se navedeni materiali uporabljajo predvsem kot gorivo ali drugo sredstvo za pridobivanje energije, se izhodni produkti takih postopkov, ki so predmet snovne predelave, kot je mineralna frakcija pepela iz kotla po sežigu ali klinkerja, ki nastane zaradi sosežiganja, ne vključijo v količino recikliranih komunalnih odpadkov, razen kovin, ločenih in recikliranih po sežigu komunalnih odpadkov. Kovine, ki sestavljajo proizvodnjo mineralnih snovi v postopku sosežiganja komunalnih odpadkov, se ne sporočajo kot reciklirane.

8.   Kadar odpadni komunalni materiali vstopajo v postopke predelave, v katerih se navedeni materiali ne uporabljajo predvsem kot gorivo ali drugo sredstvo za pridobivanje energije ali za snovno predelavo, temveč iz njih nastanejo izhodni produkti, ki vključujejo pomembne deleže recikliranih materialov, goriv ali materialov za zasipanje, se količina recikliranih odpadkov določi s pristopom masne bilance, pri katerem se upoštevajo samo odpadni materiali, ki se reciklirajo.

Člen 4

Izračun recikliranih bioloških komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(4) Direktive 2008/98/ES

1.   Količina recikliranih bioloških komunalnih odpadkov, ki vstopajo v aerobno ali anaerobno obdelavo, vključuje izključno materiale, ki se dejansko aerobno ali anaerobno obdelajo, ter izključuje vse materiale, vključno z biorazgradljivim materialom, ki se med postopkom recikliranja ali po njem odstranijo mehansko.

2.   Od 1. januarja 2027 lahko države članice biološke komunalne odpadke štejejo kot reciklirane samo, če:

(a)

so zbrani ločeno na kraju nastanka;

(b)

so zbrani skupaj z odpadki s podobnimi lastnostmi glede biorazgradljivosti in kompostabilnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 22(1) Direktive 2008/98/ES ali

(c)

se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka.

3.   Države članice za izračun količine bioloških komunalnih odpadkov, ki se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka, uporabljajo metodologijo iz Priloge II.

4.   Količina bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, ki se določi v skladu z odstavkom 3, se vključi tako v količino recikliranih komunalnih odpadkov kot v skupno količino nastalih komunalnih odpadkov.

Člen 5

Izračun recikliranih kovin, ločenih po sežigu komunalnih odpadkov v skladu s členom 11a(6) Direktive 2008/98/ES

1.   Količina recikliranih kovin, ločenih iz pepela iz kotla po sežigu, vključuje izključno kovine v koncentratu, ločenem iz surovega pepela iz kotla po sežigu, ki izvira iz komunalnih odpadkov, in ne sme vključevati drugih materialov v koncentratu.

2.   Države članice za izračun količine recikliranih kovin, ločenih iz pepela iz kotla po sežigu, ki izvira iz komunalnih odpadkov, uporabljajo metodologijo iz Priloge III.

Člen 6

Zbiranje podatkov

1.   Države članice podatke pridobijo neposredno od ustanov ali podjetij, ki ravnajo z odpadki, kakor je ustrezno.

2.   Države članice preučijo uporabo elektronskih registrov za evidentiranje podatkov o komunalnih odpadkih.

3.   Kadar zbiranje podatkov temelji na raziskavah, morajo te izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

(a)

izvajajo se v rednih, določenih časovnih presledkih, v njih pa se ustrezno upoštevajo spremembe v podatkih za raziskavo;

(b)

temeljijo na reprezentativnem vzorcu populacije, za katero se uporabljajo njihovi rezultati.

Člen 7

Sporočanje podatkov

1.   Države članice sporočijo podatke in predložijo poročilo o preverjanju kakovosti v zvezi z izvajanjem točk (a) in (b) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES v obliki, določeni v Prilogi IV.

Glede izvajanja točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES velja, da države članice, ki sporočijo podatke in predložijo poročilo o preverjanju kakovosti v obliki, določeni v Prilogi V, izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

2.   Države članice sporočijo podatke in predložijo poročilo o preverjanju kakovosti v zvezi z izvajanjem točk (c) do (e) člena 11(2) in člena 11(3) Direktive 2008/98/ES v obliki, določeni v Prilogi V.

3.   Države članice sporočijo podatke in predložijo poročilo o preverjanju kakovosti za mineralna ali sintetična maziva ali industrijska olja, ki so dana na trg, ter ločeno zbrana in obdelana odpadna olja v obliki, določeni v Prilogi VI.

4.   Komisija objavi podatke, ki jih sporočijo države članice, razen če država članica v zvezi s podatki, vključenimi v poročila o preverjanju kakovosti, predloži utemeljeno zahtevo za zadržanje objave nekaterih podatkov.

Člen 8

Razveljavitev

Izvedbeni sklep C(2012) 2384 se razveljavi. Sklici na razveljavljeni izvedbeni sklep se razumejo kot sklici na člen 7(1) tega sklepa.

Člen 9

Prehodne določbe

Države članice Komisiji do 30. septembra 2019 predložijo podatke glede izvajanja točk (a) in (b) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES za referenčno leto 2016 in, kjer je primerno, za referenčno leto 2017. Podatki za referenčno leto 2018 in, kjer je primerno, za referenčno leto 2019 se predložijo v 18 mesecih po koncu vsakega referenčnega leta. Podatki iz tega člena se Komisiji pošljejo z uporabo standarda za izmenjavo podatkov iz člena 5(4) Sklepa 2011/753/EU.

Člen 10

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 7. junija 2019

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije


(1)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(2)  Sklep Komisije 2011/753/EU z dne 18. novembra 2011 o pravilih in metodah izračuna za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 310, 25.11.2011, str. 11).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 18. aprila 2012 o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih (C(2012) 2384 final).

(4)  Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).


PRILOGA I

TOČKE IZRAČUNA IZ ČLENA 3(2)

Material

Točka izračuna

Steklo

Sortirano steklo, ki se pred vstopom v steklarsko peč ali proizvodnjo filtracijskega medija, abrazivnih materialov, izolacije iz steklenih vlaken in gradbenih materialov ne predela dodatno.

Kovine

Sortirana kovina, ki se pred vstopom v talilnico kovin ali peč ne predela dodatno.

Papir/karton

Sortirani papir, ki se pred vstopom v postopek predelave celuloze ne predela dodatno.

Plastika

Plastika, ločena po polimerih, ki se pred vstopom v postopke peletiranja, vbrizgavanja ali oblikovanja ne predela dodatno.

Plastični kosmiči, ki se pred uporabo v končnem proizvodu ne predelajo dodatno.

Les

Sortirani les, ki se pred uporabo v izdelavi ivernih plošč ne predela dodatno.

Sortirani les, ki vstopa v postopek kompostiranja.

Tekstil

Sortirani tekstil, ki se pred uporabo za proizvodnjo tekstilnih vlaken, krp ali granulatov ne predela dodatno.

Odpadni elementi, sestavljeni iz več materialov

Plastika, steklo, kovina, les, tekstil, papir in karton ter druge posamezne sestavine, ki nastanejo pri obdelavi odpadkov iz več materialov, ki se, preden dosežejo točko izračuna, določeno za posamezni material v skladu s to prilogo ali členom 11a Direktive 2008/98/ES in členom 3 tega sklepa, ne predelajo dodatno.

Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)

OEEO, ki vstopa v napravo za recikliranje po ustrezni obdelavi in zaključku predhodnih dejavnosti v skladu s členom 11 Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Baterije

Vstopne frakcije, ki vstopajo v postopek recikliranja baterij v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 493/2012 (2).


(1)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 493/2012 z dne 11. junija 2012 o določitvi podrobnih pravil za izračun učinkovitosti recikliranja postopkov recikliranja odpadnih baterij in akumulatorjev v skladu z Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 151, 12.6.2012, str. 9).


PRILOGA II

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN BIOLOŠKIH KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENIH IN RECIKLIRANIH NA KRAJU NASTANKA, IZ ČLENA 4(3)

1.

Količina bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, se izračuna z uporabo naslednje formule:

m BKOLR = Σ n AREi × (m Ži  + m Vi )

kjer:

m BKOLR

pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka;

n AREi

pomeni število aktivnih reciklažnih enot za recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka v podvzorcu i;

m Ži

pomeni maso živilskih in kuhinjskih bioloških komunalnih odpadkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v podvzorcu i in

m Vi

pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov z vrtov in iz parkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v podvzorcu i.

2.

Število aktivnih reciklažnih enot za recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka vključuje le tiste reciklažne enote, ki jih uporabljajo povzročitelji odpadkov. Navedeno število se pridobi iz registrov tovrstnih enot ali z raziskavami v gospodinjstvih.

3.

Količina bioloških komunalnih odpadkov, ki se reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto se določi z neposrednim ali posrednim tehtanjem bioloških odpadkov, ki vstopajo v aktivne reciklažne enote, kot je določeno v točkah 4 in 5.

4.

Za neposredno tehtanje je potrebno tehtanje količine vhodnih odpadkov v aktivno reciklažno enoto ali njenih izhodnih produktov pod naslednjimi pogoji:

(a)

tehtanje izvedejo, kjer je to možno, javni organi ali se izvede v njihovem imenu;

(b)

kadar tehtanje izvajajo povzročitelji odpadkov sami, države članice zagotovijo, da se preveri verodostojnost sporočenih količin in da so te prilagojene tako, da količina bioloških odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, na osebo v nobenem primeru ne presega povprečne količine bioloških komunalnih odpadkov na prebivalca, ki jih zberejo izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

(c)

kadar se tehta količina izhodnih produktov aktivne reciklažne enote, se za izračun količine vhodnih odpadkov uporabi zanesljiv koeficient.

5.

Za posredno tehtanje je potrebno tehtanje naslednjih količin, in sicer s pomočjo raziskav o sestavi zbranih komunalnih odpadkov, v katerih se upoštevajo ločeno zbrani biološki komunalni odpadki in biološki komunalni odpadki, ki niso zbrani ločeno:

(a)

količine bioloških odpadkov v zbranih komunalnih odpadkih, ki nastajajo v gospodinjstvih ali na območjih, kjer se odpadki ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka;

(b)

količine bioloških odpadkov v zbranih komunalnih odpadkih, ki nastajajo v gospodinjstvih ali na območjih z značilnostmi, ki so podobne značilnostim gospodinjstev ali območij iz točke (a), kjer se odpadki ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka.

Količina bioloških komunalnih odpadkov, ki se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka, se določi na podlagi razlike med količinama, določenima v točkah (a) in (b).

6.

Metodologija za določanje količine bioloških komunalnih odpadkov, ki se ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka, na aktivno reciklažno enoto v skladu s točkami 3 do 5, zlasti metode vzorčenja, ki se uporabljajo v raziskavah za zbiranje podatkov, odraža vsaj naslednje dejavnike:

(a)

velikost in vrsto gospodinjstev, ki v primeru živilskih in kuhinjskih odpadkov uporabljajo aktivno reciklažno enoto;

(b)

velikost in upravljanje vrtov in parkov, kjer odpadki z vrtov in iz parkov vstopajo v aktivno reciklažno enoto;

(c)

razpoložljiv sistem zbiranja, zlasti dopolnilna uporaba storitev zbiranja odpadkov za biološke odpadke in mešane komunalne odpadke;

(d)

stopnja in sezonskost nastajanja bioloških komunalnih odpadkov.

7.

Kjer je delež bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, v vseh nastalih komunalnih odpadkih na nacionalni ravni manjši od 5 %, lahko države članice uporabijo poenostavljeno metodologijo za izračun bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, z uporabo naslednje formule:

mBKOLR = nO × mBOnp × qLR

kjer:

m BKOLR

pomeni maso bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka;

n O

pomeni število oseb, vključenih v recikliranje bioloških komunalnih odpadkov na kraju nastanka;

m BOnp

pomeni maso nastalih bioloških komunalnih odpadkov na prebivalca in

q LR

pomeni koeficient, ki predstavlja delež nastalih bioloških komunalnih odpadkov, ki bodo verjetno ločeni in reciklirani na kraju nastanka, v skupni količini nastalih bioloških komunalnih odpadkov.

8.

Za namene uporabe formule iz točke 7 države članice zagotovijo, da:

(a)

m BOnp se izračuna na podlagi raziskav o sestavi ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kakor je primerno;

(b)

q LR se določi z upoštevanjem dejavnikov iz točk (a) do (d) točke 6.

9.

Formule iz te priloge se lahko uporabijo za vse biološke komunalne odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka, ali samo za živilske in kuhinjske biološke komunalne odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka.

10.

Raziskave za zbiranje podatkov za namene uporabe formul iz te priloge se izvedejo za prvo leto poročanja o bioloških komunalnih odpadkih, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, ter nato vsaj vsakih pet let in za ostala leta, kadar je upravičeno pričakovati bistvene spremembe količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka.

Države članice lahko sporočeno količino komunalnih odpadkov, recikliranih na kraju nastanka, posodobijo za leta, za katera podatki niso bili zbrani z ustreznimi ocenami.

11.

Raziskave za zbiranje podatkov za namene uporabe formul iz te priloge temeljijo na reprezentativnih vzorcih in ustreznih podvzorcih. Rezultati navedenih raziskav so statistično pomembni v skladu z znanstveno sprejetimi statističnimi metodami.

12.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sporočene količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, ne bodo precenjene.

PRILOGA III

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN RECIKLIRANIH KOVIN, LOČENIH PO SEŽIGU KOMUNALNIH ODPADKOV, IZ ČLENA 5(2)

1.

V zvezi s formulami iz te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

m skupno kovin v PKS

pomeni skupno maso kovin v pepelu iz kotla po sežigu v danem letu;

m koncentrati v PKS

pomeni maso koncentratov, ločenih od surovega pepela iz kotla po sežigu komunalnih odpadkov, v danem letu;

c kovine v PKS

pomeni koncentracijo kovin v koncentratih;

m kovine v PKS

pomeni maso kovin v koncentratu v danem letu;

m nekovinski

pomeni maso nekovinskega materiala v koncentratu v danem letu;

m KO

pomeni maso komunalnih odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja, v danem letu;

c kovine KO

pomeni koncentracijo kovin v komunalnih odpadkih, ki vstopajo v postopek sežiganja;

m O

pomeni maso vseh odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja, v danem letu;

c kovine KOS

pomeni koncentracijo kovin v vseh odpadkih, ki vstopajo v postopek sežiganja, in

m kovine v PKS iz KO

pomeni maso kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, v danem letu.

2.

Po ločitvi koncentrata od surovega pepela iz kotla po sežigu se skupna masa kovin v surovem pepelu iz kotla po sežigu v danem letu izračuna z uporabo naslednje formule:

Formula

3.

Podatki o masi koncentratov se pridobijo od naprav, ki ločujejo koncentrate od surovega pepela iz kotla po sežigu.

4.

Koncentracija kovin v koncentratih se izračuna z uporabo podatkov, zbranih z rednimi raziskavami v napravah, ki obdelujejo koncentrate in svoje izhodne produkte dobavljajo napravam, ki proizvajajo kovinske izdelke. Razlikovati je treba med železnimi kovinami, neželeznimi kovinami in nerjavnim jeklom. Za izračun koncentracije kovin v koncentratih se uporablja naslednja formula:

Formula

5.

Kjer se komunalni odpadki sežigajo skupaj z drugimi odpadki, se koncentracija kovin v sežganih odpadkih iz različnih virov določa z vzorčno raziskavo odpadkov, ki vstopajo v postopek sežiganja. Navedena raziskava se izvede vsaj vsakih pet let in kadar je upravičeno pričakovati, da se je sestava odpadkov bistveno spremenila. Masa kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, se izračuna z uporabo naslednje formule:

Formula

6.

Kjer delež komunalnih odpadkov v vseh sežganih odpadkih presega 75 %, se lahko z odstopanjem od točke 5 masa kovin, ki izvirajo iz komunalnih odpadkov, izračuna z uporabo naslednje formule:

Formula


PRILOGA IV

PODATKI O ODPADKIH IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNIH ODPADKIH DRUGEGA IZVORA TER PODATKI O GRADBENIH ODPADKIH TER ODPADKIH IZ RUŠENJA OBJEKTOV IZ ČLENA 7(1)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O IZVAJANJU TOČKE (A) ČLENA 11(2) DIREKTIVE 2008/98/ES V ZVEZI S PRIPRAVO ZA PONOVNO UPORABO IN RECIKLIRANJEM ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNIH ODPADKOV DRUGEGA IZVORA

Metoda izračuna (1)

Nastali odpadki (2)

(t)

Priprava za ponovno uporabo in recikliranje (3)

(t)

 

 

 

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOžENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Cilj poročila

Cilj poročila je zbrati informacije o metodah zbiranja podatkov in pokritosti predloženih podatkov. Poročilo naj bi omogočilo boljše razumevanje pristopov držav članic ter možnosti in omejitev v zvezi s primerljivostjo podatkov med državami.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

III.   Podatki o odpadkih iz gospodinjstev in podobnih odpadkih drugega izvora

1.   Kako se določijo nastale količine odpadkov za preverjanje skladnosti s cilji glede odpadkov?

 

2.   Ali je bila opravljena sortirna analiza odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov drugega izvora? Da/ne

3.   Kjer so bile uporabljene druge metode, opišite:

 

4.   Kako se količine odpadkov, sporočene v delu A, nanašajo na statistiko odpadkov, ki je bila sporočena na podlagi Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4)?

 

5.   Opredelite sestavo in vire odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov drugega izvora, kot je ustrezno, tako da označite ustrezne celice v tabeli.

Odpadni materiali

Kode odpadkov (5)

Kraj nastanka

Gospodinjstva

Mala podjetja

Restavracije, menze

Javne površine

Drugo

(navedite)

Papir in karton

20 01 01 ,

15 01 01

 

 

 

 

 

Kovine

20 01 40 ,

15 01 04

 

 

 

 

 

Plastika

20 01 39 ,

15 01 02

 

 

 

 

 

Steklo

20 01 02 ,

15 01 07

 

 

 

 

 

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz menz

20 01 08

 

 

 

 

 

 

Vključuje hišno kompostiranje? Da/ne

Biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov

20 02 01

 

 

 

 

 

 

Vključuje hišno kompostiranje? Da/ne

Nebiorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov

20 02 02

20 02 03

 

 

 

 

 

Les

20 01 38 ,

15 01 03

 

 

 

 

 

Tekstil

20 01 10 ,

15 01 09

20 01 11 ,

 

 

 

 

 

Baterije

20 01 34 ,

20 01 33 *

 

 

 

 

 

Zavržena oprema

20 01 21 *,

20 01 35 *,

20 01 23 *,

20 01 36

 

 

 

 

 

Drugi komunalni odpadki

20 03 01 ,

20 03 07 ,

20 03 02 ,

15 01 06

 

 

 

 

 

Komunalni odpadki, ki niso navedeni zgoraj (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

6.   Za metodi izračuna 1 in 2: navedite v vrsticah (a) do (c) zadevne zneske ali deleže in kode odpadkov, ki se uporabljajo za izračun količin odpadkov, v skladu z naslednjo utemeljitvijo:

(a)

% papirja, kovine, plastike, stekla (in pri metodi 2 drugih posameznih tokov odpadkov) v odpadkih iz gospodinjstev (in pri metodi 2 v podobnih odpadkih), kot je določeno s sortirno analizo

×

(b)

letna količina nastalih gospodinjskih odpadkov (in pri metodi 2 podobnih odpadkov)

+

(c)

ločeno zbrani papir, kovina, plastika in steklo (in pri metodi 2 drugi posamezni tokovi odpadkov) iz gospodinjstev (in za metodo 2 ločeno zbrani podobni odpadki drugega izvora) (kode odpadkov 15 01, 20 01)

(a)

 

(b)

 

(c)

 

7.   Kako se zbirajo podatki o pripravi za ponovno uporabo in recikliranju?

(a)

Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v naprave za predhodno obdelavo (npr. naprava za razvrščanje odpadkov, mehanska in biološka obdelava)? Da/ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite informacije o učinkovitosti recikliranja:

 

(b)

Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v končni postopek recikliranja? Da/ne

(c)

Opišite postopek potrjevanja podatkov:

 

8.   Ali so se pri uporabi pravil za izračun biorazgradljivih odpadkov pojavile težave? Da/ne

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite težave:

 

9.   Ali so bili odpadki

(a)

odpremljeni v drugo državo članico? (da/ne)

(b)

za namene obdelave izvoženi iz Unije? (da/ne)

Če je odgovor na točko (a) in/ali (b) pritrdilen, navedite, kako so potekali izpeljava, spremljanje in potrjevanje stopenj priprave za ponovno uporabo in stopenj recikliranja za odpremljene ali izvožene količine.

 

C.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV O IZVAJANJU TOČKE (B) ČLENA 11(2) DIREKTIVE 2008/98/ES O GRADBENIH ODPADKIH IN ODPADKIH IZ RUŠENJA OBJEKTOV

Metoda izračuna (6)

Nastali odpadki

(t)

Priprava za ponovno uporabo

(t)

Recikliranje

(t)

Zasipanje

(t)

Druga snovna predelava (7)

(t)

Skupna snovna predelava (8)

(t)

 

 

 

 

 

 

 

D.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA C

I.   Cilj poročila

Cilj poročila je zbrati informacije o metodah zbiranja podatkov in pokritosti predloženih podatkov. Poročilo naj bi omogočilo boljše razumevanje pristopov držav članic ter možnosti in omejitev v zvezi s primerljivostjo podatkov med državami.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

III.   Podatki o gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov

1.   Kako se določijo količine nastalih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov? Kako se navedene količine nanašajo na podatke, ki se sporočajo na podlagi Uredbe (ES) št. 2150/2002?

 

2.   Kako se zbirajo podatki o pripravi za ponovno uporabo, recikliranju, zasipanju in drugi predelavi?

Vključite opis uporabe opredelitve pojma zasipanja iz člena 3(17a) Direktive 2008/98/ES v okviru poročanja o gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov ter opis in delež (%) različnih postopkov obdelave odpadkov, ki so bili sporočeni v sklopu kategorije „Druga predelava“ v preglednici v delu C.

 

3.   Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v naprave za predhodno obdelavo? Da/ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite informacije o učinkovitosti predhodne obdelave:

 

4.   Ali podatki temeljijo na vhodnih odpadkih, ki vstopajo v končni postopek recikliranja? Da/ne

5.   Opišite postopek potrjevanja podatkov:

 

6.   Ali so bili odpadki

(a)

odpremljeni v drugo državo članico? Da/ne

(b)

za namene obdelave izvoženi iz Unije? Da/ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite, kako sta potekala izpeljava in spremljanje/potrjevanje stopenj ponovne uporabe, recikliranja in predelave za odpremljene ali izvožene količine.

 


(1)  Metoda izračuna, izbrana v skladu s Sklepom 2011/753/EU: tu se vstavi številka izbrane metode izračuna (od 1 do 4), kot je navedena v drugem stolpcu Priloge I k navedenemu sklepu.

(2)  Odpadki iz gospodinjstev ali odpadki iz gospodinjstev in podobni odpadki drugega izvora, kot to zahteva izbrana metoda izračuna.

(3)  Odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo, in reciklirani odpadki iz gospodinjstev ali odpadki iz gospodinjstev in podobni odpadki drugega izvora, kot to zahteva izbrana metoda izračuna.

(4)  Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(5)  Na seznamu kod odpadkov, ki je bil oblikovan z Odločbo Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(6)  Metoda izračuna, izbrana v skladu s Prilogo II k Sklepu 2011/753/EU.

(7)  To vključuje snovno predelavo, razen priprave za ponovno uporabo, recikliranja in zasipanja.

(8)  To je vsota zneskov, sporočenih v okviru priprave za ponovno uporabo, recikliranja, zasipanja in druge snovne predelave.


PRILOGA V

PODATKI O KOMUNALNIH ODPADKIH IZ ČLENA 7(2)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV

Komunalni odpadki

Nastajanje odpadkov (1)

(t)

Ločeno zbiranje

(t)

Priprava za ponovno uporabo

(t)

Recikliranje

(t)

Energijska predelava (2)

(t)

Druga predelava (3)

(t)

Skupno

 

 

 

 

 

 

Kovine

 

 

 

 

 

 

Kovine, izločene po sežigu komunalnih odpadkov (4)

 

 

 

 

 

 

Steklo

 

 

 

 

 

 

Plastika

 

 

 

 

 

 

Papir in karton

 

 

 

 

 

 

Biološki odpadki

 

 

 

 

 

 

Biološki odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka (5)

 

 

 

 

 

 

Les

 

 

 

 

 

 

Tekstil

 

 

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

 

 

 

 

 

 

Baterije

 

 

 

 

 

 

Kosovni odpadki (6)

 

 

 

 

 

 

Mešani odpadki

 

 

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

 

 

 

Temno senčena polja: poročanje ni potrebno.

Svetlo senčena polja: poročanje je prostovoljno, razen za kovine, izločene in reciklirane po sežigu komunalnih odpadkov, in biološke odpadke, ločene in reciklirane na kraju nastanka, če države članice navedene tokove odpadkov upoštevajo pri izračunu ciljev recikliranja.

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Cilji poročila

Cilji poročila o preverjanju kakovosti so:

1.

preveriti, kako celovito države članice uporabljajo opredelitev pojma komunalnih odpadkov;

2.

oceniti kakovost postopkov zbiranja podatkov, vključno z obsegom in potrjevanjem upravnih virov podatkov ter statistične veljavnosti pristopov na podlagi raziskav;

3.

razumeti razloge za pomembne spremembe sporočenih podatkov med referenčnimi leti in zagotoviti zaupanje v točnost navedenih podatkov;

4.

zagotoviti uporabo pravil in skupnih metodologij za tehtanje kovin, izločenih po sežigu komunalnih odpadkov, in

5.

preveriti skladnost s posebnimi zahtevami, določenimi v pravilih za izračun ciljev recikliranja.

II.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

6.   Povezava do podatkov, ki jih je objavila država članica (če jih je objavila):

III.   Podatki o komunalnih odpadkih

1.   Opis subjektov, vključenih v zbiranje podatkov

Naziv institucije

Opis glavnih pristojnosti

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

2.   Ali se podatki o komunalnih odpadkih, navedeni v delu A, uporabljajo za dokazovanje skladnosti s ciljem iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES? Da/ne

3.   Opis uporabljenih metod

3.1   Nastajanje komunalnih odpadkov

3.1.1   Metode za določanje nastajanja komunalnih odpadkov (označite s križcem ali navedite v zadnjem stolpcu)

Sestavina komunalnih odpadkov

Upravni podatki

Raziskave

Elektronski register

Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki

Podatki od občin

Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca

Drugo (navedite)

Skupno

 

 

 

 

 

 

 

Kovine

 

 

 

 

 

 

 

Steklo

 

 

 

 

 

 

 

Plastika

 

 

 

 

 

 

 

Papir in karton

 

 

 

 

 

 

 

Biološki odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Les

 

 

 

 

 

 

 

Tekstil

 

 

 

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

 

 

 

 

 

 

 

Baterije

 

 

 

 

 

 

 

Kosovni odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Mešani odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Drugo (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

3.1.2   Opis metodologije, ki se uporablja za operacionalizacijo opredelitve pojma komunalnih odpadkov v nacionalnih sistemih za zbiranje podatkov, vključno z metodologijo, ki se uporablja za zbiranje podatkov o frakciji komunalnih odpadkov, ki ne nastajajo v gospodinjstvih

 

3.1.3   Statistične kode, uporaba kod odpadkov in preverjanje podatkov o nastajanju komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov

Kode odpadkov (7)

Druge uporabljene razvrstitve

Postopek preverjanja

Navzkrižno preverjanje

(da/ne)

Preverjanje časovnih vrst

(da/ne)

Revizija

(da/ne)

Opis postopka preverjanja

Kovine

20 01 40 , 15 01 04 , 15 01 11 *

 

 

 

 

 

Steklo

20 01 02 , 15 01 07

 

 

 

 

 

Plastika

20 01 39 , 15 01 02

 

 

 

 

 

Papir in karton

20 01 01 , 15 01 01

 

 

 

 

 

Biološki odpadki

20 01 08 , 20 01 25 , 20 02 01

 

 

 

 

 

Les

20 01 37 *, 20 01 38 , 15 01 03

 

 

 

 

 

Tekstil

20 01 10 , 20 01 11 , 15 01 09

 

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

20 01 21 *, 20 01 23 *, 20 01 35 *, 20 01 36

 

 

 

 

 

Baterije

20 01 33 *, 20 01 34

 

 

 

 

 

Kosovni odpadki

20 03 07

 

 

 

 

 

Mešani odpadki

20 03 01 , 15 01 06

 

 

 

 

 

Drugo (navedite)

20 01 13 *, 20 01 14 *, 20 01 15 *, 20 01 17 *, 20 01 19 *, 20 01 26 *, 20 01 27 *, 20 01 28 , 20 01 29 *, 20 01 30 , 20 01 31 *, 20 01 32 , 20 01 41 , 20 01 99 , 20 02 03 , 20 03 02 , 20 03 03 , 20 03 99 , 15 01 05 , 15 01 10 *

 

 

 

 

 

3.1.4   Metode za pripravo ocene sestave nastalih mešanih komunalnih odpadkov na material

 

3.1.5   Ocenjeni delež odpadkov iz gospodinjstev v komunalnih odpadkih (v %) in opis izračuna ocene

 

3.1.6   Pristopi pri izključevanju odpadkov, ki po naravi in sestavi niso podobni odpadkom iz gospodinjstev, zlasti kar zadeva:

odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo iz komercialnih in industrijskih virov, ki ni podobna odpadkom iz gospodinjstev, in

vrste odpadkov iz gospodinjstev, ki niso del komunalnih odpadkov, kot so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov.

 

3.1.7   Razlaga ocen, ki se uporabljajo za kritje vrzeli v podatkih o nastalih komunalnih odpadkih glede količin odpadkov iz gospodinjstev (na primer zaradi nepopolne pokritosti gospodinjstev v sistemih za zbiranje) in podobnih odpadkov (na primer zaradi nepopolne pokritosti podobnih odpadkov v podatkih o zbiranju odpadkov)

 

3.1.8   Razlike v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih letih

Razlaga katerih koli pomembnih metodoloških sprememb pristopa za zbiranje podatkov o komunalnih odpadkih, ki se je uporabljal v tekočem referenčnem letu, glede na pristop, ki se je uporabljal v prejšnjih referenčnih letih (zlasti retrospektivne revizije, njihova narava in ali je treba za določeno leto označiti prekinitev zaporedja).

 

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži za katero koli sestavino komunalnih odpadkov, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto.

Sestavina komunalnih odpadkov

Sprememba (%)

Glavni razlog za spremembo

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2   Ravnanje s komunalnimi odpadki

3.2.1   Razvrstitev postopkov obdelave

Podatki o uporabljeni razvrstitvi postopkov obdelave (če se uporabi standardna razvrstitev, kot so oznake postopka odstranjevanja ali postopka predelave iz prilog I in II k Direktivi 2008/98/ES, se sklicujte na njeno ime ali navedite in opišite vse ustrezne uporabljene kategorije).

 

3.2.2   Opis metod za določanje količine obdelanih komunalnih odpadkov (označite s križcem)

Metode zbiranja podatkov/vrsta komunalnih odpadkov

Upravni podatki

Raziskave

Elektronski register

Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki

Podatki od občin

Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca

Drugo (navedite)

Skupno

 

 

 

 

 

 

 

Kovine

 

 

 

 

 

 

 

Steklo

 

 

 

 

 

 

 

Plastika

 

 

 

 

 

 

 

Papir in karton

 

 

 

 

 

 

 

Biološki odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Les

 

 

 

 

 

 

 

Tekstil

 

 

 

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

 

 

 

 

 

 

 

Baterije

 

 

 

 

 

 

 

Kosovni odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Mešani odpadki

 

 

 

 

 

 

 

Drugo (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

Dodatne informacije o metodologiji, vključno s kombinacijo uporabljenih metod.

 

3.2.3   Priprava za ponovno uporabo

Opis izračuna količin, evidentiranih v okviru priprave za ponovno uporabo.

 

3.2.4   Opis uporabljenih točk tehtanja za recikliranje, na primer na točki izračuna ali pri izhodu iz postopka sortiranja z odštetjem neciljnih materialov, če je to primerno, in meril za prenehanje statusa odpadka itd., vključno s spremembami na regionalni in lokalni ravni ter za odpadke iz gospodinjstev in podobne odpadke, kjer je to ustrezno

Sestavina komunalnih odpadkov

Opis uporabljenih točk tehtanja

Kovine

 

Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)

 

Steklo

 

Plastika

 

Papir in karton

 

Biološki odpadki

 

Les

 

Tekstil

 

Električna in elektronska oprema

 

Baterije

 

Kosovni odpadki

 

Drugo

 

Podroben opis metodologije, uporabljene za izračun količine neciljnih materialov, ki so bili odstranjeni med točkami tehtanja in točkami izračuna, kjer je to ustrezno.

 

3.2.5   Opis metodologije, uporabljene za določitev količine recikliranih materialov, ki jo vsebujejo odpadki, sestavljeni iz več materialov, na material

 

3.2.6   Uporaba povprečnih stopenj izgube (PSI)

Opis sortiranih odpadkov, za katere se uporabijo PSI, vrste naprav za razvrščanje odpadkov, za katere veljajo različne PSI, metodološki pristop k izračunu PSI na takih točkah, vključno s statistično točnostjo morebitnih uporabljenih raziskav ali naravo morebitnih tehničnih specifikacij.

Sortirani odpadni material in vrsta naprave za razvrščanje odpadkov

Uporabljena PSI (v %)

Opis

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.7   Pripisovanje odpadkov komunalnim in nekomunalnim virom na točki tehtanja

Opis metodologije, uporabljene za izključitev nekomunalnih odpadkov (sprejemljivi so združeni podatki za naprave podobne vrste).

Odpadni material/kode odpadkov

Vrsta naprave

Delež komunalnih odpadkov (%)

Opis uporabljenih metodologij za izračun deleža

 

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.8   Pripisovanje odpadkov različnim državam članicam na točki tehtanja

Opis metodologije, uporabljene za izključitev odpadkov, ki izvirajo iz drugih držav članic ali tretjih držav (sprejemljivi so združeni podatki za naprave podobne vrste).

Odpadni material/kode odpadkov

Vrsta naprave

Delež odpadkov iz države članice (%)

Opis uporabljenih metodologij za izračun deleža

 

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.9   Recikliranje bioloških komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno ali se ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka (velja do leta 2026)

Informacije o ukrepih za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prvega pododstavka člena 11a(4) Direktive 2008/98/ES o recikliranju bioloških komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno ali se ne ločujejo in reciklirajo na kraju nastanka.

 

3.2.10   Biološki komunalni odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka

Splošni opis uporabljene metodologije, vključno z uporabo neposrednega in posrednega tehtanja ter uporabo poenostavljene metodologije za tehtanje bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka.

 

Opis metod, uporabljenih za izračun števila aktivnih reciklažnih enot ali števila oseb, vključenih v recikliranje bioloških komunalnih odpadkov, ločenih na kraju nastanka, s pomočjo registrov ali raziskav in za zagotovitev, da število aktivnih reciklažnih enot vključuje le tiste reciklažne enote, ki jih povzročitelji odpadkov dejavno uporabljajo.

 

Opis metod za določitev količin bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, v skladu s formulami iz Priloge II.

 

Podroben opis raziskav, vključno z njihovo periodičnostjo, podvzorci ter stopnjami in intervali zaupanja.

 

Opis ukrepov za zagotovitev, da sporočene količine bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, niso precenjene (vključno z uporabo koeficienta, povezanega z izgubo vlage).

 

Opis ukrepov za zagotovitev, da je obdelava bioloških komunalnih odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka, izvedena ustrezno ter da se reciklirani izhodni produkti uporabljajo tako, da koristijo kmetijstvu ali pomenijo ekološko izboljšanje.

 

3.2.11   Izračun recikliranih kovin, izločenih po sežigu komunalnih odpadkov

Podroben opis metode za zbiranje podatkov za izračun količine kovin, ločenih od pepela iz kotla po sežigu.

 

Opis pristopa, uporabljenega za tehtanje skupne količine koncentrata, ločenega od pepela iz kotla po sežigu.

 

Opis metode za oceno povprečne ravni vsebnosti kovin v skupni količini koncentrata, vključno z zanesljivostjo morebitnih opravljenih raziskav.

 

Opis metode za oceno deleža komunalnih odpadkov, ki vstopajo v sežigalnice, vključno z zanesljivostjo morebitnih opravljenih raziskav.

 

3.2.12   Druga predelava odpadkov

Opis in delež (%) različnih postopkov obdelave odpadkov, sporočenih v sklopu kategorije „Druga predelava“ v preglednici v delu A.

 

3.2.13   Informacije o pomenu začasnega skladiščenja odpadkov za količine obdelanih odpadkov v danem letu in vse ocene odpadkov, ki se reciklirajo v tekočem referenčnem letu po začasnem skladiščenju v prejšnjih referenčnih letih, in odpadkov, ki se bodo začasno skladiščili v tekočem referenčnem letu

 

3.2.14   Razlike v primerjavi s podatki, sporočenimi v prejšnjih referenčnih letih

Bistvene metodološke spremembe metode izračuna, ki se je uporabljala v tekočem referenčnem letu, glede na metodo izračuna, ki se je uporabljala v prejšnjih referenčnih letih, če te obstajajo (zlasti retrospektivne revizije, njihova narava in ali je treba za določeno leto označiti prekinitev zaporedja).

 

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži (kateri tokovi odpadkov, sektorji ali ocene so povzročili razliko in temeljni vzrok za to) za katero koli sestavino recikliranih komunalnih odpadkov, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto.

Sestavina komunalnih odpadkov

Sprememba (%)

Glavni razlog za spremembo

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

3.2.15   Preverjanje podatkov o recikliranju komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov

Postopek preverjanja

Navzkrižno preverjanje

(da/ne)

Preverjanje časovnih vrst

(da/ne)

Revizija

(da/ne)

Opis postopka preverjanja

Kovine

 

 

 

 

Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)

 

 

 

 

Steklo

 

 

 

 

Plastika

 

 

 

 

Papir in karton

 

 

 

 

Biološki odpadki

 

 

 

 

Les

 

 

 

 

Tekstil

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

 

 

 

 

Baterije

 

 

 

 

Kosovni odpadki

 

 

 

 

Mešani odpadki

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

 

4.   Točnost podatkov

4.1.1   Opis glavnih vprašanj, ki vplivajo na točnost podatkov o nastajanju in obdelavi komunalnih odpadkov, vključno z napakami v zvezi z vzorčenjem, pokritostjo, tehtanjem, obdelavo in neodzivnostjo

 

4.1.2   Razlaga obsega in veljavnosti raziskav za zbiranje podatkov o nastajanju in obdelavi komunalnih odpadkov

 

4.1.3   Statistične raziskave, ki se uporabljajo v povezavi z nastajanjem in obdelavo komunalnih odpadkov

Sestavina komunalnih odpadkov

Leto

Delež populacije, vključene v raziskavo

Podatki (tone)

Stopnja zaupanja

Toleranca

Podrobnosti o prilagoditvah od leta raziskave do tekočega leta

Druge podrobnosti

 

 

 

 

 

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice

IV.   Zaupnost

Utemeljitev za zadržanje objave določenih delov tega poročila o preverjanju kakovosti, kjer se to zahteva.

 

V.   Glavna nacionalna spletišča, referenčni dokumenti in objave

 

C.   OBLIKA POROČILA O UKREPIH, SPREJETIH V SKLADU S ČLENOM 11A(3) IN ČLENOM 11A(8) DIREKTIVE 2008/98/ES

1.   Podroben opis sistema za nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov iz člena 11a(3) in člena 11a(8) Direktive 2008/98/ES

 

2.   Nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov, obdelanih zunaj države članice

Sestavina komunalnih odpadkov

Končna obdelava se izvede v državi članici

(da/ne)

Odpremljeni v drugo državo članico EU

(da/ne)

Izvoženi iz EU

(da/ne)

Opis posebnih ukrepov za nadzor kakovosti in sledljivost komunalnih odpadkov, zlasti kar zadeva zbiranje, spremljanje in potrjevanje podatkov

Kovine

 

 

 

 

Kovine v pepelu iz kotla po sežigu (PKS)

 

 

 

 

Steklo

 

 

 

 

Plastika

 

 

 

 

Papir in karton

 

 

 

 

Biološki odpadki

 

 

 

 

Les

 

 

 

 

Tekstil

 

 

 

 

Električna in elektronska oprema

 

 

 

 

Baterije

 

 

 

 

Kosovni odpadki

 

 

 

 

Mešani odpadki

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

 

3.   Podroben opis ukrepov za zagotovitev, da lahko izvoznik dokaže, da pošiljka odpadkov izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in da je bila obdelava odpadkov zunaj Unije izvedena v pogojih, ki so v splošnem enakovredni zahtevam, določenim v ustreznem okoljskem pravu Unije.

 


(1)  Količina nastalih odpadkov na material lahko temelji na podatkih o ločeno zbranih odpadkih in na ocenah, ki izhajajo iz redno posodobljenih raziskav o sestavi komunalnih odpadkov. Kjer tovrstne raziskave niso na voljo, se lahko uporabi kategorija mešanih odpadkov.

(2)  To vključuje sežiganje z energijsko predelavo in ponovno predelavo odpadkov, ki se bodo uporabljali kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Teža odpadkov, ki se energetsko predelajo, na material lahko temelji na ocenah, ki izhajajo iz redno posodobljenih raziskav o sestavi komunalnih odpadkov. Kjer tovrstne raziskave niso na voljo, se lahko uporabi kategorija mešanih odpadkov.

(3)  To izključuje pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in energijsko predelavo ter vključuje zasipanje.

(4)  Kovine, izločene po sežigu komunalnih odpadkov, se sporočajo ločeno in se ne vključijo v vrstico za kovine in skupno količino odpadkov, ki vstopajo v postopke energijske predelave.

(5)  Biološki odpadki, ločeni in reciklirani na kraju nastanka, se sporočajo ločeno in se ne vključijo v vrstico za biološke odpadke.

(6)  To vključuje odpadke velikih dimenzij, ki zahtevajo posebno zbiranje in obdelavo, na primer pohištvo in žimnice.

(7)  Kode odpadkov, ki so bile oblikovane z Odločbo 2000/532/ES.

(8)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).


PRILOGA VI

PODATKI O MINERALNIH IN SINTETIČNIH MAZIVIH TER INDUSTRIJSKIH IN ODPADNIH OLJIH IZ ČLENA 7(3)

A.   OBLIKA ZA SPOROČANJE PODATKOV

Preglednica 1

Sporočanje podatkov o dajanju mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj na trg ter o obdelavi odpadnih olj

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Olja, dana na trg (5)

(t)

Nastalo odpadno olje (6) (suho olje)

(t)

Ločeno zbrana (7) odpadna olja

(t)

Izvožena (8) odpadna olja

(t)

Uvožena (9) odpadna olja

(t)

Regeneracija (10)

(t)

Drugo recikliranje (11)

(t)

Energijska predelava (12) (R1)

(t)

Odstranjevanje (13)

(t)

 

 

 

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje (14)

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Motorna olja in olja prestavnih mehanizmov (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Industrijska olja (2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Industrijska olja (samo emulzije) (3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Olja in koncentrati iz postopkov ločevanja (4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Temno senčena polja: poročanje ni potrebno.

(10-13)

Sporočene količine se nanašajo na ločeno zbrano odpadno olje. Vsota vrednosti za suho olje v stolpcih 6 do 9 mora biti enaka vsoti vrednosti za suho olje v stolpcu 3, ki je prilagojena glede na izvožena in uvožena odpadna olja (stolpec 3 – stolpec 4 + stolpec 5 = stolpec 6 + stolpec 7 + stolpec 8 + stolpec 9).

V skladu z opredelitvijo pojma regeneracije odpadnih olj iz člena 3(18) Direktive 2008/98/ES in brez upoštevanja regeneriranih olj, ki se uporabljajo za energijsko predelavo ali kot goriva.


Preglednica 2

Sporočanje podatkov v zvezi z obdelavo odpadnih olj

1

2

3

4

5

Vrsta izhodnega produkta pri predelavi

Regeneracija (10)

(t)

Drugo recikliranje

(t)

Energijska predelava ali predelava v materiale, ki se bodo uporabljali kot goriva (vključno z regeneriranimi olji, ki se uporabljajo kot goriva)

(t)

Odstranjevanje (D 10)

(t)

Regenerirano bazno olje – skupina I (11)  (12)

 

 

 

 

Regenerirano bazno olje – skupina II (13)

 

 

 

 

Regenerirano bazno olje – skupina III (14)

 

 

 

 

Regenerirano bazno olje – skupina IV (15)

 

 

 

 

Reciklirani proizvodi (16) (navedite)

 

 

 

 

Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – lahko kurilno olje

 

 

 

 

Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – destilat kurilnega olja

 

 

 

 

Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – težko kurilno olje

 

 

 

 

Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – predelano kurilno olje

 

 

 

 

Gorivni proizvodi za energijsko predelavo zunaj kraja nastanka – obdelano kurilno olje

 

 

 

 

Energijska predelava na kraju nastanka (17)

 

 

 

 

Drugo (navedite in po potrebi dodajte vrstice)

 

 

 

 

Temno senčena polja: poročanje ni potrebno.


Preglednica 3

Sporočanje podatkov o dajanju mineralnih in sintetičnih maziv in industrijskih olj na trg ter o obdelavi odpadnih olj, ki niso navedeni v preglednici 1

 

1

2

3

4

5

6

7

Zbrana (1) odpadna olja (t)

Izvožena (2) odpadna olja (t)

Uvožena (3) odpadna olja (t)

Odstranjevanje (4) (D 10) (t)

Regeneracija (t) (5)

Drugo recikliranje (6) (t)

Energijska predelava (t) (7)

 

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Vključuje vodo

Suho olje

Procesna olja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nemazalna industrijska olja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Masti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvlečki iz rafinacije maziv

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ladijska olja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Svetlo senčena polja: poročanje je prostovoljno.

(1–7)

Za pojasnila uporabljenih izrazov glej stolpce 3 do 9 v preglednici 1 in ustrezne opombe.


Preglednica 4

Referenčne vrednosti za izračun nastalega odpadnega olja

 

1

Frakcije olj, danih na trg (%)

Motorna olja in olja prestavnih mehanizmov

 

Motorna olja

52

Olja prestavnih mehanizmov

76

Industrijska olja

 

Strojna olja

50

Hidravlična olja

75

Olja za turbine

70

Transformatorska olja

90

Olja za prenos toplote

90

Kompresorska olja

50

Bazna olja

50

Olja za obdelavo kovin, ki se uporabljajo v emulzijah

49

B.   OBLIKA POROČILA O PREVERJANJU KAKOVOSTI, KI JE PRILOŽENO PODATKOM IZ DELA A

I.   Splošne informacije

1.   Država članica:

2.   Organizacija, ki predloži podatke in opis:

3.   Kontaktna oseba/kontaktni podatki:

4.   Referenčno leto:

5.   Datum priprave/različica:

6.   Povezava do podatkov, ki jih je objavila država članica (če jih je objavila):

II.   Informacije o oljih, danih na trg, in odpadnih oljih

1.   Metode zbiranja podatkov (ustrezni stolpec je treba označiti s križcem, izpolni se zadnji stolpec)

Metode zbiranja podatkov/podatkovni niz

Upravni podatki

Raziskave

Elektronski register

Podatki od izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki

Podatki iz sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca

Drugo (navedite)

Podroben opis metodologije

Olja, dana na trg

 

 

 

 

 

 

 

Zbrana odpadna olja

 

 

 

 

 

 

 

Regeneracija odpadnih olj

 

 

 

 

 

 

 

Drugo recikliranje odpadnih olj

 

 

 

 

 

 

 

Energijska predelava odpadnih olj

 

 

 

 

 

 

 

Odstranjevanje odpadnih olj

 

 

 

 

 

 

 

Če je ustrezno, za obdelavo posebnih vrst odpadnih olj dodajte vrstice.

2.   Opis metodologije, ki se uporablja pri določanju količine nastalega odpadnega olja

 

3.   Opis metode, ki se uporablja pri določanju vsebnosti suhega olja v odpadnem olju (npr. kemijska analiza vsebnosti vode, strokovno znanje itd.)

 

4.   Opis izhodnih produktov obdelanih odpadnih olj, navedenih v okviru kategorije „Drugo recikliranje“, in navedba njihovih količin

 

5.   Opis metode za določitev količine baznih olj, ki se uporabljajo kot goriva

 

6.   Podatki o obdelavi odpadnih olj zunaj države članice

 

7.   Podroben opis posebnih ukrepov za nadzor kakovosti in sledljivost odpadnih olj, zlasti kar zadeva spremljanje in potrjevanje podatkov

 

8.   Opis virov podatkov v zvezi z obdelavo odpadnih olj v drugi državi članici ali zunaj Unije (npr. Uredba (ES) št. 1013/2006 ali primarni podatki, ki jih sporoči izvajalec obdelave) in kakovosti podatkov

 

9.   Opis morebitnih težav pri zbiranju podatkov od izvajalcev obdelave s sedežem v drugi državi članici ali zunaj Unije

 

10.   Opis ukrepov za zagotovitev, da lahko izvoznik odpadnih olj zunaj Unije dokaže, da pošiljka odpadkov izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 in da je bila obdelava odpadkov zunaj Unije izvedena v pogojih, ki so v splošnem enakovredni zahtevam, določenim v ustreznem okoljskem pravu Unije

 

11.   Točnost podatkov

11.1   Opis glavnih vprašanj, ki vplivajo na kakovost in točnost podatkov o nastajanju, zbiranju in obdelavi odpadnih olj, vključno z napakami v zvezi z vzorčenjem, pokritostjo, tehtanjem, obdelavo in neodzivnostjo

 

11.2   Popolnost zbiranja podatkov o mineralnih in sintetičnih mazivih ter industrijskih in odpadnih oljih

Podrobne informacije o tem, kako viri podatkov zajemajo vse količine mineralnih in sintetičnih maziv ter industrijskih olj, danih na trg, in zbranih in obdelanih odpadnih olj, ter o vseh količinah, dodanih z uporabo ocen, vključno z načinom določanja ocen in deležem, v katerem se te upoštevajo v skupni količini ustreznih podatkovnih nizov

 

11.3   Razlike glede na podatke iz prejšnjega referenčnega leta

Pomembne metodološke spremembe metode izračuna za tekoče referenčno leto glede na metodo izračuna, uporabljeno za prejšnja leta

 

Podrobna razlaga vzrokov za razliko v tonaži (katera odpadna olja, sektorji ali ocene so povzročili razliko in temeljni vzrok za to) za katero koli kategorijo obdelanih odpadnih olj, ki kaže več kot 10-odstotno odstopanje od podatkov, predloženih za prejšnje referenčno leto

Kategorija in obdelava odpadnega olja

Sprememba (%)

Glavni razlog za spremembo

 

 

 

Če je ustrezno, dodajte vrstice.

III.   Zaupnost

Utemeljitev za zadržanje objave določenih delov tega poročila, kjer se to zahteva

 

IV.   Glavna nacionalna spletišča, referenčni dokumenti in objave

To vključuje poročila, ki obravnavajo vidike kakovosti podatkov, pokritost ali druge vidike izvrševanja, kot so poročila o najboljši praksi glede zbiranja in obdelave odpadnih olj, ter poročila o uvozu, izvozu ali izgubah olj.

 


(1)  Vključno z motornimi olji in olji prestavnih mehanizmov (avtomobilski, letalski, pomorski, industrijski in drugi sektorji); razen masti in ladijskih olj.

(2)  Vključno s strojnimi olji, hidravličnimi olji, olji za turbine, transformatorskimi olji, olji za prenos toplote, kompresorskimi olji, baznimi olji; razen masti in olj za emulzije.

(3)  Vključno z olji za obdelavo kovin; če poročanje na nacionalni ravni ne razlikuje med industrijskimi olji, ki se uporabljajo v emulzijah ali kako drugače, se lahko predložijo združeni podatki o industrijskih oljih, tako da se navedejo v vrstici „Industrijska olja“.

(4)  Samo odpadna olja pod kodo 190207* Odločbe 2000/532/ES.

(5)  Olja, dana na trg v državi članici, ob upoštevanju izgub pri izvozu (npr. izvoz osebnih avtomobilov) in uvoznih dobičkov (npr. uvoz osebnih avtomobilov).

(6)  Količina odpadnih olj, ob upoštevanju izgub pri ravnanju in izgub med uporabo. Količine nastalega odpadnega olja se lahko izračunajo na podlagi nacionalne statistike ali z uporabo referenčnih vrednosti iz preglednice 4.

(7)  Ločeno zbrana odpadna olja. Če se količina zbranih odpadnih olj določa glede na prostornino, se ustrezna masa določi z uporabo pretvorbenega faktorja 0,9 t/m3.

(8)  Odpadno olje, izvoženo v drugo državo (glede na kategorije odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006).

(9)  Odpadno olje, ki je nastalo v drugi državi in je bilo uvoženo iz navedene države (glede na kategorije odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006).

(11)  Recikliranje, razen regeneracije, npr. kot spajkalno olje.

(12)  Vključno z uporabo predelanih olj kot goriv v skladu z opredelitvijo pojma predelave iz člena 3(15) Direktive 2008/98/ES.

(13)  Postopek odstranjevanja „D 10 Sežiganje na kopnem“, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES.

(14)  Odpadno olje brez vsebnosti vode. Vsebnost suhega olja se določi z merjenjem vsebnosti vode. Za odpadna olja, razen emulzij, se lahko vsebnost suhe snovi določi tudi na podlagi 8-odstotne vsebnosti vode. Za suho olje v emulzijah industrijskih olj se lahko vsebnost suhe snovi določi tudi na podlagi 90-odstotne vsebnosti vode.

(10)  Količina regeneriranih olj. Vsota vnosov v stolpcu 2 preglednice 2, deljena z vsoto vnosov v stolpcu 6 preglednice 1, ustreza učinkovitosti pretvorbe regeneracije olja.

(11)  Bazno olje iz skupine I vsebuje manj kot 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali več kot 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 80 in manj kot 120.

(12)  Če poročanje na nacionalni ravni ne razlikuje med skupinami I–IV, se lahko predložijo združeni podatki o regeneriranih baznih oljih, tako da se navedejo v vrstici „Drugo“.

(13)  Bazno olje iz skupine II vsebuje najmanj 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali največ 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 80 in manj kot 120.

(14)  Bazno olje iz skupine III vsebuje najmanj 90 % nasičenih maščobnih kislin in/ali največ 0,03 % žvepla in ima indeks viskoznosti najmanj 120.

(15)  Bazna olja iz skupine IV so polialfaolefini. Bazno olje, ki ni vključeno v skupine I–IV, se navede v vrstici „Drugo“.

(16)  Vključuje reciklirane proizvode, ki nastajajo pri drugih vrstah recikliranja odpadnih olj, navedenih v stolpcu 7 preglednice 1.

(17)  Energijska predelava na kraju nastanka pomeni predelavo odpadnih olj s pomočjo notranje porabe energije, npr. v rafineriji.


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/101


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1005

z dne 19. junija 2019

o ugotovitvi, da začasna opustitev preferencialne carine ni primerna za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 20/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sporazumom o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil uveden stabilizacijski mehanizem za banane, ki se je v državah Srednje Amerike začel začasno uporabljati leta 2013, v Nikaragvi pa 1. avgusta 2013.

(2)

Stabilizacijski mehanizem za banane, ki se izvaja z Uredbo (EU) št. 20/2013, določa, da po tem, ko ena od zadevnih držav doseže opredeljen sprožitveni obseg uvoza svežih banan (tarifna številka 0803 90 10 kombinirane nomenklature Evropske unije z dne 1. januarja 2012), Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim začasno opusti preferencialno carino, ki se uporablja za uvoz svežih banan iz navedene države, ali določi, da takšna opustitev ni primerna.

(3)

Uvoz svežih banan s poreklom iz Nikaragve v Unijo je 25. marca 2019 presegel opredeljen sprožitveni obseg uvoza v višini 14 500 ton, kakor je določen v Prilogi k Uredbi (EU) št. 20/2013.

(4)

Komisija je v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 20/2013 upoštevala vpliv zadevnega uvoza na razmere trga Unije za banane, da bi ugotovila, ali bi bilo treba preferencialno carino opustiti. Komisija je preučila vpliv zadevnega uvoza na raven cen v Uniji, razvoj uvoza iz drugih virov ter celotno stabilnost trga Unije za sveže banane.

(5)

Ko je bil presežen opredeljen sprožitveni obseg uvoza za leto 2019, je uvoz svežih banan iz Nikaragve predstavljal 1,5 % uvoza svežih banan v Unijo, za katere je veljal stabilizacijski mehanizem za banane.

(6)

Istočasno je uvoz iz velikih držav izvoznic, s katerimi je Unija prav tako sklenila sporazume o prosti trgovini, zlasti iz Kolumbije, Ekvadorja in Kostarike, znašal 14,4 %, 19,3 % oziroma 16,9 % njihovega opredeljenega sprožitvenega obsega uvoza. „Neporabljene“ količine v okviru stabilizacijskega mehanizma v višini približno 5 milijonov ton so bile 25. marca 2019 znatno večje kot skupni uvoz iz Nikaragve, ki je znašal 15 600 ton.

(7)

Uvozna cena iz Nikaragve za prva dva meseca leta 2019 je bila v povprečju 572 EUR/tono, kar je za 16 % nižje od povprečne cene drugega uvoza svežih banan v Unijo, ki je znašala 648 EUR/tono. Leta 2018 je bila povprečna uvozna cena banan iz Nikaragve za 26 % nižja od povprečne cene drugega uvoza svežih banan v Unijo.

(8)

Čeprav je bila povprečna veleprodajna cena banan katerega koli porekla januarja in februarja 2019 za 8,3 % nižja od zadevne cene januarja in februarja 2018, tj. 944 EUR/tono januarja in februarja 2019 v primerjavi z 1 029 EUR/tono januarja in februarja 2018, je bila povprečna veleprodajna cena v Uniji proizvedenih banan januarja in februarja 2019 za 7,7 % višja kot januarja in februarja 2018, tj. 1 086 EUR/tono v prvem primeru v primerjavi z 1 008 EUR/tono v drugem primeru.

(9)

Ker je uvoz banan iz Nikaragve majhen, ni vplival na tržno ceno banan v Uniji. Zato nič ne kaže, da bi bila stabilnost trga Unije ogrožena zaradi uvoza svežih banan iz Nikaragve, ki presega opredeljen letni sprožitveni obseg uvoza, ali da bi imel ta presežek kakršen koli pomemben vpliv na položaj proizvajalcev v Uniji.

(10)

Marca 2019 tudi ni bilo nobenih znakov tveganja za resno poslabšanje na trgu Unije ali resno poslabšanje gospodarskega položaja v najbolj oddaljenih regijah Unije.

(11)

Zato se začasna opustitev preferencialne carine za uvoz banan s poreklom iz Nikaragve v tej fazi ne zdi primerna.

(12)

Treba je opozoriti, da je uvoz iz Nikaragve v letu 2018 presegel opredeljen letni sprožitveni obseg uvoza 10. aprila in da je do konca navedenega leta dosegel raven 81 000 ton. Vendar je Komisija v svoji naknadni analizi ugotovila, da niti navedeni uvoz niti drugi uvoz iz držav, za katere se uporablja stabilizacijski mehanizem, nista povzročila motenj na trgu Unije.

(13)

Glede na to, da je bil letni sprožitveni obseg presežen že marca, in čeprav je skupni uvoz iz Nikaragve na trg Unije majhen, bo Komisija še naprej spremljala to področje in lahko sprejme ukrepe v poznejši fazi, če bo to potrebno.

(14)

V skladu s členom 14(4) Uredbe (EU) št. 20/2013 bi moral ta sklep začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Začasna opustitev preferencialne carine za uvoz svežih banan, uvrščenih pod tarifno številko 0803 90 10 kombinirane nomenklature Evropske unije ter s poreklom iz Nikaragve, ni primerna.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. junija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 17, 19.1.2013, str. 13.

(2)  UL L 346, 15.12.2012, str. 3.


20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/103


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1006

z dne 7. junija 2019

o spremembi Sklepa ECB/2011/20 o določitvi podrobnih pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities (ECB/2019/15)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 3.1 in 12.1 in členov 17, 18 in 22 Statuta,

ob upoštevanju Smernice ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (1) ter zlasti člena 4(2)(d) in člena 15 Smernice,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2011/20 (2) določa postopek prijave centralne depotne družbe za dostop do storitev TARGET2-Securities, ki vključuje zahtevo, da je centralni depotni družbi pristojni organ izdal pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Priporočila Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev so bila nadomeščena z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela za infrastrukture finančnega trga) (3), ali sklopom zahtev, s katerimi se ta načela izvajajo, na primer v Evropskem gospodarskem prostoru z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je 25. januarja 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/166 (ECB/2019/3) (5), s katerim se je ustanovil Odbor za tržno infrastrukturo v sedanji sestavi. Pred tem se je Odbor za tržno infrastrukturo sestajal v različnih namenskih sestavah in Odbor T2S je deloval kot ena od teh namenskih sestav.

(3)

Uvedene so bile nekatere spremembe pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities, zlasti v zvezi s pogojem 2 za dostop CDD.

(4)

Zato je treba Sklep ECB/2011/20 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe

Sklep ECB/2011/20 se spremeni:

1.

v členu 1 se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

‚pogoj 2 za dostop CDD‘ pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(b) Smernice ECB/2012/13 (*1), tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če so jim pristojni organi izdali pozitivno oceno glede skladnosti z (i) Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), če imajo CDD sedež v državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ali (ii) načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (*3), ali pravnim okvirom, s katerim se ta načela izvajajo, če imajo CDD sedež v državi zunaj EGP;

(*1)  Smernica ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (UL L 215, 11.8.2012, str. 19)."

(*2)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1)."

(*3)  CPMI-IOSCO, Principles for Financial Market Infrastructures (april 2012).“;"

2.

v členu 1 se točka 11 nadomesti z naslednjim:

„11.

‚Odbor za tržno infrastrukturo‘ pomeni organ upravljanja Eurosistema, ustanovljen na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/166 (ECB/2019/3) (*4);

(*4)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 z dne 25. januarja 2019 o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3) (UL L 32, 4.2.2019, str. 14).“;"

3.

v členu 1 se točka 12 nadomesti z naslednjim:

„12.

‚Svetovalna skupina za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje‘ ali ‚AMI SeCo‘ ima enak pomen kot v točki 25 člena 2 Smernice ECB/2012/13;“;

4.

v odstavku 1 člena 3 se besedilo „poročilo o oceni“ nadomesti z besedilom „poročilo o samooceni“;

5.

v odstavku 2 člena 3 se besedilo „poročilo o oceni“ nadomesti z besedilom „poročilo o samooceni“;

6.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Stalno izpolnjevanje petih pogojev za dostop CDD

1.   CDD, ki ima dostop do storitev T2S, mora po migraciji v T2S stalno izpolnjevati pet pogojev za dostop in pri tem:

(a)

zlasti prek zanesljive samoocene, ki jo izvede vsako leto in podkrepi z ustrezno dokumentacijo, zagotavljati, da še vedno izpolnjuje pogoje 1, 3, 4 in 5 za dostop CDD;

(b)

Odboru za tržno infrastrukturo brez odlašanja zagotoviti zadnje rezultate ocene ustreznega pristojnega organa glede skladnosti z Uredbo (EU) št. 909/2014, načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela za infrastrukture finančnega trga), ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo. Če zgoraj navedeni rezultati ocene niso na voljo, CDD predloži samopotrditev, ki temelji na ustrezni dokumentaciji;

(c)

v primeru bistvenih sprememb v svojem sistemu od ustreznih pristojnih organov zahtevati novo oceno svoje skladnosti z Uredbo (EU) št. 909/2014, načeli za infrastrukture finančnega trga ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo;

(d)

brez odlašanja obvestiti Odbor za tržno infrastrukturo, kadar je v oceni ustreznega pristojnega organa ali samooceni ugotovljeno neizpolnjevanje katerega koli od petih pogojev za dostop CDD;

(e)

na zahtevo Odbora za tržno infrastrukturo zagotoviti poročilo o oceni, ki izkazuje, da CDD še vedno izpolnjuje pet pogojev za dostop CDD.

2.   Odbor za tržno infrastrukturo lahko izvede lastno oceno in spremlja skladnost s petimi pogoji za dostop CDD ali zahteva informacije od CDD. Kadar Odbor za tržno infrastrukturo presodi, da CDD ne izpolnjuje katerega od petih pogojev za dostop CDD, sproži postopek, določen v pogodbah s CDD na podlagi člena 16 Smernice ECB/2012/13.“;

7.

v členih 3 in 4 in Prilogi se sklicevanje na „Odbor za program T2S“ nadomesti s sklicevanjem na „Odbor za tržno infrastrukturo“;

8.

v členu 4 se sklicevanje na „Svetovalno skupino za T2S“ nadomesti s sklicevanjem na „AMI SeCo“;

9.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Prehodna določba

Kar zadeva stalno izpolnjevanje pogoja 2 za dostop CDD, rezultati ocene ustreznih pristojnih organov glede izpolnjevanja priporočil Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev veljajo, dokler ustrezni pristojni organi ne izdajo ocene glede skladnosti zadevne centralne depotne družbe z Uredbo (EU) št. 909/2014, načeli za infrastrukture finančnega trga ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 7. junija 2019

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 215, 11.8.2012, str. 19.

(2)  Sklep ECB/2011/20 z dne 16. novembra 2011 o določitvi podrobnih pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities (UL L 319, 2.12.2011, str. 117).

(3)  CPMI-IOSCO, Principles for Financial Market Infrastructures (april 2012).

(4)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(5)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 z dne 25. januarja 2019 o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3) (UL L 32, 4.2.2019, str. 14).


PRILOGA

Priloga k Sklepu ECB/2011/20 se spremeni:

1.

oddelek II se nadomesti z naslednjim:

„II.   Podrobnosti izvajanja pogoja 2 za dostop CDD

CDD mora v okviru ocenjevanja izpolnjevanja tega pogoja predložiti naslednjo dokumentacijo:

(a)

če ima sedež v državi EGP, rezultate ocene ustreznih pristojnih organov glede njene skladnosti z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ali dokazilo, da je pridobila dovoljenje ustreznih pristojnih organov po navedeni uredbi (kar je novejše); če dokazilo o skladnosti z navedeno uredbo ni na voljo, mora CDD predložiti samopotrditev, ki je skladna z oceno in/ali dovoljenjem; ali

(b)

če ima sedež v državi zunaj EGP, rezultate ocene ustreznih pristojnih organov glede njene skladnosti z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela za infrastrukture finančnega trga) (*2), ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo, ali dokazilo, da je pridobila dovoljenje ustreznih pristojnih organov po navedenih načelih ali navedenem pravnem okviru (kar je novejše). Če dokazilo o skladnosti s pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo, ni na voljo, mora CDD predložiti samopotrditev, ki je skladna z oceno in/ali dovoljenjem.

Če so ustrezni pristojni organi ugotovili pomanjkljivosti glede skladnosti CDD z Uredbo (EU) št. 909/2014, načeli za infrastrukture finančnega trga ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo, mora ta CDD Odbor za tržno infrastrukturo obvestiti o pomembnih podrobnostih glede teh pomanjkljivosti ter mu predložiti pojasnila in dokazila v zvezi s temi pomanjkljivostmi. CDD mora Odboru za tržno infrastrukturo predložiti tudi zaključke ocene pristojnega organa.

Pomanjkljivosti glede skladnosti CDD z Uredbo (EU) št. 909/2014, načeli za infrastrukture finančnega trga ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo, ki so jih ugotovili ustrezni pristojni organi, ne smejo biti take, da bi po oceni Sveta ECB ogrožale varno in učinkovito zagotavljanje storitev T2S.

Zgoraj navedene informacije se obdelujejo v skladu z ustreznimi postopki prijave za dostop do storitev T2S in v okviru stalnega izpolnjevanja petih pogojev za dostop CDD.

CDD izpolni ta pogoj za dostop CDD, če:

(a)

je CDD s sedežem v državi EGP pridobila dovoljenje po Uredbi (EU) št. 909/2014 ali so ji ustrezni pristojni organi pri zadnjem ocenjevanju izdali pozitivno oceno glede skladnosti z navedeno uredbo ali

(b)

so CDD s sedežem v državi zunaj EGP ustrezni pristojni organi pri zadnjem ocenjevanju izdali pozitivno oceno glede skladnosti z načeli za infrastrukture finančnega trga ali pravnim okvirom, s katerim se načela za infrastrukture finančnega trga izvajajo.

Če je CDD pridobila dovoljenje ali bila ocenjena po drugem pravnem okviru in ne po načelih za infrastrukture finančnega trga ali Uredbi (EU) št. 909/2014, mora CDD predložiti dokazila, na podlagi katerih lahko Odbor za tržno infrastrukturo in Svet ECB ugotovita, da je bila ocenjena po pravnem okviru, katerega raven in narava sta primerljiva z načeli za infrastrukture finančnega trga ali Uredbo (EU) št. 909/2014.

Če ocena ustreznih pristojnih organov vsebuje zaupne informacije, mora CDD zagotoviti splošen povzetek ali ugotovitve iz ocene, da prikaže raven svoje skladnosti.

(*1)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1)."

(*2)  CPMI-IOSCO, Principles for Financial Market Infrastructures (april 2012).“;"

2.

doda se naslednji oddelek VI:

„VI.   Splošna določba

Če CDD, ki ima dostop do storitev T2S, ne izpolnjuje več katerega od petih pogojev za dostop CDD, Odbor za tržno infrastrukturo sproži postopek, določen v pogodbah s CDD.“


(*1)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(*2)  CPMI-IOSCO, Principles for Financial Market Infrastructures (april 2012).“;“


SMERNICE

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/108


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1007

z dne 7. junija 2019

o spremembi Smernice ECB/2012/13 o TARGET2-Securities (ECB/2019/16)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 3.1 in 12.1 in členov 17, 18 in 22 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je 25. januarja 2019 sprejel Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 (ECB/2019/3) (1), s katerim se je ustanovil Odbor za tržno infrastrukturo v sedanji sestavi. Pred tem se je Odbor za tržno infrastrukturo sestajal v različnih namenskih sestavah in Odbor TARGET2-Securities, prvotno ustanovljen s Sklepom ECB/2012/6 (2), ki je bil s Sklepom (EU) 2019/166 (ECB/2019/3) razveljavljen, je deloval kot ena od teh namenskih sestav. Odbor za tržno infrastrukturo je v spremenjeni sestavi organ upravljanja, ki podpira Svet ECB pri zagotavljanju, da se infrastrukturne storitve Eurosistema ohranjajo in razvijajo ter projekti v zvezi s temi storitvami vodijo skladno s cilji Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) po Pogodbi, poslovnimi potrebami ESCB, tehnološkim napredkom, pravnim okvirom, ki velja za infrastrukturne storitve in projekte Eurosistema, ter regulativnimi in pregledniškimi zahtevami, pri tem pa se upoštevajo naloge in pristojnosti odbora ESCB, ki ga je ustanovil Svet ECB v skladu s členom 9 Poslovnika Evropske centralne banke (3).

(2)

Člen 15(1) Smernice ECB/2012/13 (4) določa pogoje, pod katerimi je centralna depotna družba primerna za dostop do storitev TARGET2-Securities, med katerimi je tudi zahteva, da je centralni depotni družbi pristojni organ izdal pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Priporočila Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev so bila nadomeščena z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, ali sklopom zahtev, s katerimi se ta načela izvajajo, na primer v Evropskem gospodarskem prostoru z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(3)

Zato je treba Smernico ECB/2012/13 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2012/13 se spremeni:

1.

v vseh členih se sklicevanje na „Odbor T2S“ nadomesti s sklicevanjem na „Odbor za tržno infrastrukturo“;

2.

v členu 2 se točka 18 črta;

3.

v členu 2 se točka 26 nadomesti z naslednjim:

„(26)

‚Odbor za tržno infrastrukturo‘ pomeni organ upravljanja Eurosistema, ustanovljen na podlagi Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/166 (ECB/2019/3) (*1);

(*1)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 z dne 25. januarja 2019 o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3) (UL L 32, 4.2.2019, str. 14).“;"

4.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Odbor za tržno infrastrukturo

Sestava in mandat Odbora za tržno infrastrukturo sta določena v Sklepu (EU) 2019/166 (ECB/2019/3). Odbor za tržno infrastrukturo je odgovoren za izvajanje nalog, ki se mu dodelijo v skladu s Sklepom (EU) 2019/166 (ECB/2019/3).“;

5.

v členu 15(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

so jim pristojni organi izdali pozitivno oceno glede skladnosti z (i) Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), če imajo CDD sedež v jurisdikciji EGP, ali (ii) načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačila in tržne infrastrukture in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, ali pravnim okvirom, s katerim se ta načela izvajajo, če imajo CDD sedež v jurisdikciji zunaj EGP;

(*2)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“"

Člen 2

Začetek učinkovanja

Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 7. junija 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/166 z dne 25. januarja 2019 o Odboru za tržno infrastrukturo in razveljavitvi Sklepa ECB/2012/6 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities (ECB/2019/3) (UL L 32, 4.2.2019, str. 14).

(2)  Sklep ECB/2012/6 z dne 29. marca 2012 o ustanovitvi Odbora TARGET2-Securities in razveljavitvi Sklepa ECB/2009/6 (UL L 117, 1.5.2012, str. 13).

(3)  Kakor je določen v Sklepu ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).

(4)  Smernica ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (UL L 215, 11.8.2012, str. 19).

(5)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/110


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE št. 4/19/COL

z dne 6. februarja 2019

o stočetrti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči [2019/1008]

NADZORNI ORGAN EFTE (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) je –

ob upoštevanju:

Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti členov 61 do 63 in Protokola 26,

Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) in zlasti člena 24 in člena 5(2)(b),

ob upoštevanju naslednjega:

V skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo.

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določa navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če nadzorni organ meni, da je to potrebno.

Poglavje v Smernicah nadzornega organa Efte o državni pomoči o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov (1) je prenehalo veljati 31. decembra 2018.

Poglavje je ustrezalo Sporočilu Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (2), ki bi prav tako prenehalo veljati 31. decembra 2018.

Komisija je 19. decembra 2018 objavila Sporočilo Komisije o podaljšanju veljavnosti Sporočila Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov do 31. decembra 2020 (3).

Komisija je sprejela podaljšanje zaradi potrebe po kontinuiteti in pravni varnosti pri obravnavanju državne pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov. S podaljšanjem je tudi uskladila datum prenehanja veljavnosti teh smernic z datumi prenehanja veljavnosti večine smernic o državni pomoči, sprejetih v skladu s programom za posodobitev področja državnih pomoči. Poleg tega se je Komisija zaradi premajhne zmogljivosti za zavarovanje ali pozavarovanje izvoza v Grčijo odločila za podaljšanje začasne odstranitve Grčije s seznama držav s tržnimi tveganji do 31. decembra 2019.

V skladu s ciljem homogenosti iz člena 1 Sporazuma EGP je treba po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči. Da se zagotovi usklajen pristop med vsemi instrumenti državne pomoči, ob upoštevanju potrebe po kontinuiteti in pravni varnosti pri obravnavanju državne pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov, in da se zagotovi enotna uporaba pravil o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, bi bilo treba ponovno sprejeti poglavje Smernic nadzornega organa o državni pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

po posvetovanju z državami Efte –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Poglavje Smernic nadzornega organa o državni pomoči na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov se ponovno sprejme z učinkom z dne 1. januarja 2019 z naslednjimi spremembami:

Prvi stavek odstavka 40 poglavja v Smernicah nadzornega organa Efte o državni pomoči o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov se glasi:

(40) Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal do 31. decembra 2020.

Grčija bo začasno odstranjena s seznama držav s tržnimi tveganji v Prilogi k poglavju v Smernicah nadzornega organa Efte o državni pomoči o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov do 31. decembra 2019.

Člen 2

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 6. februarja 2019

Za Nadzorni organ Efte

Bente ANGELL-HANSEN

Predsednica

Odgovorna članica kolegija

Frank J. BÜCHEL

Član kolegija

Högni KRISTJÁNSSON

Član kolegija

Carsten ZATSCHLER

Sopodpisan kot direktor za pravne in izvršilne zadeve


(1)  UL L 343, 19.12.2013, str. 54, in Dopolnilo EGP št. 71, 19.12.2013, str. 1, odstavek 40.

(2)  UL C 392, 19.12.2012, str. 1, odstavek 40.

(3)  UL C 457, 19.12.2018, str. 9.


Popravki

20.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/112


Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999

( Uradni list Evropske unije L 286 z dne 29. oktobra 2008 )

Naslovnica in stran 1, naslov:

besedilo:

„Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999“

se glasi:

„Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999“.