ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 152

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
11. junij 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/946 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dodelitvijo sredstev iz splošnega proračuna Unije za kritje stroškov razvoja evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

41

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947 z dne 24. maja 2019 o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov ( 1 )

45

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2019/948 z dne 29. maja 2019 o imenovanju poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali), in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2018/1791 (EUTM Mali/1/2019)

72

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/949 z dne 5. junija 2019 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3981)

74

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/950 z dne 7. junija 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4357)  ( 1 )

97

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom ( UL L 13, 17.1.2014 )

128

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

11.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/945

z dne 12. marca 2019

o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) ter zlasti členov 58 in 61 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih upravljanje pomeni najnižja tveganja in ki spadajo v „odprto“ kategorijo operacij, ne bi smeli veljati klasični postopki za zagotavljanje skladnosti z letalsko zakonodajo. Za takšne sisteme bi bilo treba uporabiti možnost vzpostavitve usklajevalne zakonodaje Skupnosti iz člena 56(6) Uredbe (EU) 2018/1139. Zato je treba določiti zahteve, ki obravnavajo tveganja, povezana z upravljanjem takšnih sistemov brezpilotnega zrakoplova, pri čemer je treba v celoti upoštevati drugo veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije.

(2)

Te zahteve bi morale zajemati bistvene zahteve iz člena 55 Uredbe (EU) 2018/1139, zlasti glede posebnih značilnosti in funkcionalnosti, potrebnih za ublažitev tveganj v zvezi z varnostjo leta, zasebnostjo, varstvom osebnih podatkov, varovanjem ali okoljem, ki jih pomeni upravljanje teh sistemov.

(3)

Ko proizvajalci dajo sistem brezpilotnega zrakoplova na trg, da bi omogočili njegovo dostopnost za operacije v okviru „odprte“ kategorije, in tako nanj namestijo identifikacijsko oznako razreda, bi morali zagotoviti njegovo skladnost z zahtevami za zadevni razred.

(4)

Glede na dobro raven varnosti, ki jo dosegajo modeli zrakoplovov, katerih dostopnost je že omogočena na trgu, je primerno, da se ustvari razred sistemov brezpilotnega zrakoplova C4, za katerega ne bi smele veljati nesorazmerne tehnične zahteve v korist operatorjev modelov zrakoplovov.

(5)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se obravnavajo kot igrače v smislu Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poleg tega bi takšni sistemi brezpilotnega zrakoplova morali izpolnjevati Direktivo 2009/48/ES. To zahtevo po skladnosti bi bilo treba upoštevati pri določanju dodatnih varnostnih zahtev v okviru te uredbe.

(6)

Sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki niso igrače v smislu Direktive 2009/48/ES, bi morali izpolnjevati ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve iz Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), če se navedena direktiva zanje uporablja in če navedene zdravstvene in varnostne zahteve niso neločljivo povezane z varnostjo leta, ki ga izvaja sistem brezpilotnega zrakoplova. Kadar so navedene zdravstvene in varnostne zahteve neločljivo povezane z varnostjo leta, bi se morala uporabljati le ta uredba.

(7)

Direktiva 2014/30/EU (4) in Direktiva 2014/53/EU (5) Evropskega parlamenta in Sveta se ne bi smeli uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki so predmet certifikacije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter so namenjeni izključno za uporabo v zraku in na frekvencah, ki so za zaščiteno letalsko uporabo dodeljene s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze.

(8)

Direktiva 2014/53/EU bi se morala uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki niso predmet certifikacije in niso namenjeni upravljanju samo na frekvencah, dodeljenih s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo, če za namene radijske komunikacije in/ali radijskega določanja pri frekvencah pod 3 000 GHz namerno oddajajo in/ali prejemajo elektromagnetne valove.

(9)

Direktiva 2014/30/EU bi se morala uporabljati za brezpilotne zrakoplove, ki niso predmet certifikacije in niso namenjeni upravljanju samo na frekvencah, dodeljenih s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo, če ne spadajo v področje uporabe Direktive 2014/53/EU.

(10)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa skupna načela in horizontalne določbe, ki naj bi se uporabljale za trženje proizvodov, za katere velja ustrezna sektorska zakonodaja. Da bi zagotovili skladnost z drugo sektorsko zakonodajo o izdelkih, bi bilo treba določbe o trženju sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, uskladiti z okvirom, ki ga določa Sklep št. 768/2008/ES.

(11)

Direktiva 2001/95/ES (7) se uporablja za varnostna tveganja, ki jih pomenijo sistemi brezpilotnega zrakoplova, če v pravu Unije ni posebnih določb z istim ciljem, ki urejajo varnost zadevnih proizvodov.

(12)

To uredbo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(13)

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se omogoči dostopnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, na trgu in njihovo dajanje v uporabo samo, kadar ob običajni uporabi ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, domačih živali ali lastnine.

(14)

Da bi državljanom zagotovili visoko raven varstva okolja, je treba čim bolj omejiti emisije hrupa. Omejitve zvočne moči, ki se uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, se lahko pregledajo ob koncu prehodnih obdobij, kakor so opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/947 (8).

(15)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju skladnosti izdelkov glede na povečanje elektronskega poslovanja. V ta namen bi bilo treba države članice spodbujati k sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah in razvijanju sodelovanja med organi za nadzor trga in carinskimi organi. Organi za nadzor trga bi morali, kadar je to mogoče, uporabiti postopke prijave in ukrepanja ter vzpostaviti sodelovanje s svojimi nacionalnimi organi, pristojnimi za izvajanje Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Vzpostaviti bi morali tesne stike, ki omogočajo hiter odziv s ključnimi posredniki, ki zagotavljajo storitve gostovanja za izdelke, ki se prodajajo prek spleta.

(16)

Da bi zagotovili visoko raven zaščite javnega interesa, kot je zdravstveno varstvo, in pošteno konkurenco na trgu Unije, bi morali biti gospodarski subjekti odgovorni za skladnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, z zahtevami iz te uredbe v zvezi z njihovo vlogo v dobavni in distribucijski verigi. Zato je treba zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustreza vlogi posameznega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(17)

Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, nacionalnimi organi za nadzor trga in potrošniki bi morali gospodarski subjekti, ki dobavljajo ali distribuirajo sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, poleg poštnega naslova navesti še naslov svoje spletne strani.

(18)

Proizvajalec, ki podrobno pozna postopek projektiranja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji. Ugotavljanje skladnosti bi torej moralo ostati izključno obveznost proizvajalca.

(19)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, ki so novi na trgu Unije, ne glede na to, ali gre za nov sistem, ki ga je izdelal proizvajalec s sedežem v Uniji, ali pa za nov sistem ali sistem iz druge roke, ki se uvozi iz tretje države.

(20)

Zagotoviti je treba, da sistemi brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, če so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji. Zlasti je treba zagotoviti, da proizvajalci izvajajo ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in da na trg ne dajejo sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta oznaka CE in tehnična dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(21)

Distributer, ki omogoči, da je sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, dostopen na trgu, bi moral s potrebno skrbnostjo zagotoviti, da njegovo ravnanje z izdelkom ne vpliva negativno na njegovo skladnost. Pričakuje se, da uvozniki in distributerji pri dajanju izdelkov na trg ali omogočanju njihove dostopnosti na trgu delujejo skrbno ob upoštevanju veljavnih zahtev.

(22)

Pri dajanju sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, na trg bi moral vsak uvoznik nanj navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem je dosegljiv. Izjema bi morali biti primeri, v katerih velikost sistema brezpilotnega zrakoplova tega ne omogoča. To vključuje primere, v katerih bi moral uvoznik odpreti embalažo, da bi lahko na sistem brezpilotnega zrakoplova navedel svoje ime in naslov.

(23)

Vsak gospodarski subjekt, ki sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, da na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa ga spremeni na tak način, da lahko ogrozi izpolnjevanje veljavnih zahtev, bi se moral šteti za proizvajalca in bi zato moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(24)

Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter zagotoviti tem organom vse potrebne informacije v zvezi s sistemom brezpilotnega zrakoplova, namenjenim upravljanju v „odprti“ kategoriji.

(25)

Zagotavljanje sledljivosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, v celotni dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organom za nadzor trga omogoča izsleditev gospodarskega subjekta, ki je omogočil dostopnost neskladnega sistema brezpilotnega zrakoplova na trgu.

(26)

Ta uredba bi morala biti omejena na določitev bistvenih zahtev. Da se olajša ugotavljanje skladnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, z navedenimi zahtevami, je treba določiti domnevo o skladnosti za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10) za namene določitve podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.

(27)

Bistvene zahteve, ki veljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi morale biti oblikovane dovolj natančno, da ustvarijo pravno zavezujoče obveznosti. Oblikovane bi morale biti tako, da omogočajo ugotavljanje skladnosti z zahtevami tudi v odsotnosti harmoniziranih standardov ali v primeru, da se proizvajalec odloči, da harmoniziranih standardov ne bo uporabljal.

(28)

Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi v celoti ne izpolnjujejo zahtev iz harmonizacijske zakonodaje, ki se uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji v skladu s to uredbo. Ta postopek bi se po potrebi moral uporabljati v zvezi s standardi, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi domneva o skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

(29)

Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji in so dostopni na trgu, izpolnjujejo bistvene zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različic ugotavljanja skladnosti bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli.

(30)

Organi za nadzor trga in operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova bi morali imeti enostaven dostop do izjave EU o skladnosti. Za izpolnitev te zahteve bi morali proizvajalci zagotoviti, da je vsakemu sistemu brezpilotnega zrakoplova, namenjenemu upravljanju v „odprti“ kategoriji, priložena kopija izjave EU o skladnosti ali internetni naslov, na katerem je dostopna izjava EU o skladnosti.

(31)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije o sistemih brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno obremenitev gospodarskih subjektov, bi bilo treba omogočiti, da je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti zbirka ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(32)

Oznaka CE, ki označuje skladnost izdelka, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE na sistem brezpilotnega zrakoplova, namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi morala biti določena v tej uredbi.

(33)

Za nekatere razrede sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji in zajeti v tej uredbi, je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti. Države članice bi o teh morale obvestiti Komisijo.

(34)

Zagotoviti je treba enotno visoko raven učinkovitosti organov, ki ugotavljajo skladnost sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v „odprti“ kategoriji, po vsej Uniji, in da vsi ti organi opravljajo svoje funkcije na enaki ravni in pod pogoji poštene konkurence. Zato bi bilo treba določiti obvezne zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(35)

Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost sistema brezpilotnega zrakoplova, namenjenega upravljanju v „odprti“ kategoriji, z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi bilo treba domnevati, da ustreza zadevnim zahtevam iz te uredbe.

(36)

Da bi zagotovili dosledno raven kakovosti ugotavljanja skladnosti, je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglasitev in spremljanje priglašenih organov.

(37)

Uredba (ES) št. 765/2008 določa pravila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, vzpostavlja okvir za tržni nadzor proizvodov in nadzor proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE. Sistem iz te uredbe bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008.

(38)

Nacionalni javni organi po vsej Uniji bi morali pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v potrdila o skladnosti, uporabljati kot sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti.

(39)

Organi za ugotavljanje skladnosti za del svojih dejavnosti, povezanih z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na odvisno družbo. Za ohranitev zahtevane ravni zaščite za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, ki bodo dani na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in odvisne družbe za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, zajema tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb.

(40)

Povečati je treba učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta.

(41)

Ker lahko priglašeni organi ponujajo svoje storitve po vsej Uniji, je primerno drugim državam članicam in Komisiji dati priložnost, da izrazijo nasprotovanje glede določenega priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(42)

Zavoljo konkurenčnosti je bistveno, da priglašeni organi postopke ugotavljanja skladnosti uporabljajo tako, da s tem gospodarskim subjektom ne ustvarijo nepotrebne upravne obremenitve. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti usklajenost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je najlažje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem med priglašenimi organi.

(43)

Zainteresirane strani bi morale imeti pravico, da se pritožijo zoper rezultat ugotavljanja skladnosti, ki ga opravi priglašeni organ. Pomembno je zagotoviti, da je na voljo pritožbeni postopek zoper vse odločitve priglašenih organov.

(44)

Proizvajalci bi morali sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko sistemi brezpilotnega zrakoplova, namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji, dajo na trg le, če pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predvideni namen ali v razmerah uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi. Za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji, bi bilo treba šteti, da ne izpolnjujejo bistvenih zahtev iz te uredbe le v razmerah uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, tj. ko bi taka uporaba lahko sledila iz zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja.

(45)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008, vključno z določbami o izmenjavi informacij prek sistema hitrega obveščanja (RAPEX), uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v „odprti“ kategoriji. Ta uredba državam članicam ne bi smela onemogočati izbire pristojnih organov za izvedbo teh nalog. Za zagotovitev nemotenega prehoda pri izvajanju te uredbe bi bilo treba zagotoviti ustrezne prehodne ukrepe.

(46)

Sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih delovanje pomeni največje tveganje, bi bilo treba certificirati. Ta uredba bi zato morala opredeljevati pogoje, pod katerimi bi bilo treba zasnovo, proizvodnjo in vzdrževanje sistemov brezpilotnega zrakoplova certificirati. Ti pogoji so povezani z večjim tveganjem za poškodbe tretjih oseb v primeru nesreč, zato bi bilo treba certifikacijo zahtevati za sisteme brezpilotnega zrakoplova, zasnovane za prevoz oseb, sisteme brezpilotnega zrakoplova, zasnovane za prevoz nevarnega blaga, in sisteme brezpilotnega zrakoplova, katerih katera koli mera presega tri metre in so zasnovani za upravljanje nad zbori ljudi. Zahtevati bi bilo treba tudi certifikacijo sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki se uporabljajo v „posebni“ kategoriji operacij, opredeljeni v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, če je po oceni tveganja v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, navedeno, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova.

(47)

Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je bil dan na trg, je namenjen upravljanju v „odprti“ kategoriji in označen z identifikacijsko oznako razreda, bi moral izpolnjevati zahteve glede certifikacije za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v „posebni“ ali „certificirani“ kategoriji operacij, kot je ustrezno, če se zadevni sistemi uporabljajo zunaj „odprte“ kategorije operacij.

(48)

Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki imajo glavni kraj poslovanja ali sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države in ki izvajajo operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru enotnega evropskega neba, bi morali biti predmet te uredbe.

(49)

Ukrepi iz te uredbe temeljijo na Mnenju št. 01/2018 (12), ki ga je izdala Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: EASA) v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2018/1139 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa zahteve za zasnovo in proizvodnjo sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih upravljanju v skladu s pravili in pogoji, opredeljenimi v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, in dodatkov za identifikacijo na daljavo. Opredeljuje tudi tip sistema brezpilotnega zrakoplova, katerega zasnova, proizvodnja in vzdrževanje so predmet certifikacije.

2.   Določa tudi pravila o omogočanju dostopnosti sistemov brezpilotnega zrakoplova, namenjenih uporabi v „odprti“ kategoriji, in dodatkov za identifikacijo na daljavo na trgu ter o njihovem prostem pretoku v Uniji.

3.   Ta uredba določa tudi pravila za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav, ko z njimi izvajajo operacije v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Poglavje II te uredbe se uporablja za naslednje izdelke:

(a)

sisteme brezpilotnega zrakoplova, namenjene upravljanju v skladu s pravili in pogoji, ki veljajo za „odprto“ kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947, razen zasebno izdelanih sistemov brezpilotnega zrakoplova, in z identifikacijsko oznako razreda, kakor je določena v delih 1 do 5 Priloge k tej uredbi in na kateri je navedeno, v katerega od petih razredov iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 spada sistem brezpilotnega zrakoplova;

(b)

dodatke za identifikacijo na daljavo, kakor so določeni v delu 6 Priloge k tej uredbi.

2.   Poglavje III te uredbe se uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v skladu s pravili in pogoji, ki se uporabljajo za „certificirane“ in „posebne“ kategorije operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947.

3.   Poglavje IV te uredbe se uporablja za operatorje sistemov brezpilotnega zrakoplova, katerih glavni kraj poslovanja, sedež ali rezidenstvo je v tretji državi, če se sistemi brezpilotnega zrakoplova upravljajo v Uniji.

4.   Ta uredba se ne uporablja za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki so namenjeni upravljanju izključno v zaprtih prostorih.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„brezpilotni zrakoplov“ pomeni kakršen koli zrakoplov, ki se upravlja samostojno ali na daljavo brez pilota na krovu ali je zasnovan za tako upravljanje;

(2)

„oprema za kontrolo brezpilotnega zrakoplova na daljavo“ pomeni vsak instrument, opremo, mehanizem, aparaturo, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, ki je potrebna za varno upravljanje brezpilotnega zrakoplova, razen delov, in se ne prevaža na krovu brezpilotnega zrakoplova;

(3)

„sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsak brezpilotni zrakoplov in opremo za njihovo kontrolo na daljavo;

(4)

„operator sistema brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več sistemov brezpilotnega zrakoplova;

(5)

„‚odprta‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 4 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947;

(6)

„‚posebna‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 5 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947;

(7)

„‚certificirana‘ kategorija“ pomeni kategorijo operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je opredeljena v členu 6 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947;

(8)

„harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za dajanje izdelkov na trg;

(9)

„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v odstavku 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(10)

„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so posebne zahteve glede izdelka izpolnjene;

(11)

„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem;

(12)

„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je izdelek skladen z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev;

(13)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali naroči njegovo projektiranje ali proizvodnjo in ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(14)

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(15)

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki izdelek iz tretje države da na trg Unije;

(16)

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoča dostopnost izdelka na trgu;

(17)

„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, uvoznika in distributerja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(18)

„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

(19)

„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije;

(20)

„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(21)

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati izdelek, proces ali storitev;

(22)

„zasebno izdelan sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen ali proizveden za lastno uporabo izdelovalca, razen sistema brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen iz sklopa delov, ki ga proizvajalec da na trg kot enoten komplet, pripravljen za sestavo;

(23)

„organ za nadzor trga“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje nadzora trga na svojem ozemlju;

(24)

„odpoklic“ pomeni kakršen koli ukrep za dosego vračila izdelka, ki je že bil dostopen končnemu uporabniku;

(25)

„umik“ pomeni kakršen koli ukrep za preprečitev dostopnosti izdelka iz dobavne verige na trgu;

(26)

„zračni prostor enotnega evropskega neba“ pomeni zračni prostor nad ozemljem, za katerega se uporabljata Pogodbi, in kateri koli drug zračni prostor, v katerem države članice uporabljajo Uredbo (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13) v skladu s členom 3(1) navedene uredbe;

(27)

„pilot na daljavo“ pomeni fizično osebo, odgovorno za varno izvedbo leta brezpilotnega zrakoplova, in sicer tako, da upravlja njegov sistem za krmiljenje, bodisi ročno bodisi, kadar brezpilotni zrakoplov leti avtomatsko, s spremljanjem njegove poti, ter je v vsakem trenutku sposobna posredovati in spremeniti njegovo pot;

(28)

„največja vzletna masa“ (MTOM) pomeni največjo maso brezpilotnega zrakoplova, vključno s koristnim tovorom in gorivom, kakor jo določi proizvajalec ali izdelovalec, na kateri se brezpilotni zrakoplov lahko upravlja;

(29)

„koristni tovor“ pomeni vsak instrument, mehanizem, opremo, del, aparaturo, pribor ali dodatno opremo, vključno s komunikacijsko opremo, ki je vgrajena ali pritrjena na zrakoplov, se ne uporablja ali je namenjena uporabi pri upravljanju ali krmiljenju zrakoplova med letom in ni del strukture zrakoplova, motorja ali propelerja;

(30)

„način spremljanja pilota“ pomeni način upravljanja sistema brezpilotnega zrakoplova, pri katerem brezpilotni zrakoplov stalno spremlja pilota na daljavo znotraj vnaprej določenega polmera;

(31)

„neposredna identifikacija na daljavo“ pomeni sistem, ki zagotavlja lokalno oddajanje informacij o brezpilotnem zrakoplovu, ki se upravlja, vključno s trženjem brezpilotnega zrakoplova, tako da je te informacije mogoče dobiti brez fizičnega dostopa do brezpilotnega zrakoplova;

(32)

„geografska ozaveščenost“ pomeni funkcijo, ki na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, odkrije morebitno kršitev omejitev zračnega prostora in opozori pilote na daljavo, da lahko takoj učinkovito ukrepajo in tako preprečijo kršitev;

(33)

„raven zvočne moči LWA “ pomeni A-vrednoteno zvočno moč v dB glede na 1 pW, kakor je opredeljena v EN ISO 3744:2010;

(34)

„izmerjena raven zvočne moči“ pomeni raven zvočne moči, kakor je določena z meritvami iz dela 13 Priloge; izmerjene vrednosti se lahko določijo na podlagi enega samega brezpilotnega zrakoplova, ki je reprezentativen za vrsto opreme, ali na podlagi povprečja določenega števila brezpilotnih zrakoplovov;

(35)

„zajamčena raven zvočne moči“ pomeni raven zvočne moči, določeno v skladu z zahtevami iz dela 13 Priloge, ki vključuje negotovosti zaradi variacij v proizvodnji in merilnih postopkov ter za katero proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti potrdi, da v skladu z uporabljenimi tehničnimi instrumenti, navedenimi v tehnični dokumentaciji, ni presežena;

(36)

„lebdenje“ pomeni ostati na istem geografskem položaju v zraku;

(37)

„zbori ljudi“ pomenijo skupine ljudi, pri katerih se ti ne morejo umakniti zaradi gostote prisotnih ljudi.

POGLAVJE II

Sistemi brezpilotnega zrakoplova, namenjeni upravljanju v „odprti“ kategoriji, in dodatki za identifikacijo na daljavo

ODDELEK 1

Zahteve za izdelke

Člen 4

Zahteve

1.   Izdelki iz člena 2(1) izpolnjujejo zahteve iz delov 1 do 6 Priloge.

2.   Sistemi brezpilotnega zrakoplova, ki niso igrače v smislu Direktive 2009/48/ES, izpolnjujejo ustrezne zdravstvene in varnostne zahteve iz Direktive 2006/42/ES le v zvezi s tveganji, ki niso povezana z varnostjo leta brezpilotnega zrakoplova.

3.   Vse posodobitve programske opreme izdelkov, ki so že dostopni na trgu, so lahko izvedene samo, če take posodobitve ne vplivajo na skladnost izdelka.

Člen 5

Dostopnost na trgu in prosti pretok izdelkov

1.   Izdelki so dostopni na trgu le, če izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja in ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi, živali ali lastnine.

2.   Države članice za vidike, zajete v tem poglavju, ne prepovedo, omejijo ali ovirajo dostopnosti na trgu izdelkov, ki so skladni s tem poglavjem.

ODDELEK 2

Obveznosti gospodarskih subjektov

Člen 6

Obveznosti proizvajalcev

1.   Proizvajalci pri dajanju svojega izdelka na trg Unije zagotovijo, da je ta zasnovan in proizveden v skladu z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge.

2.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz člena 17 in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 13 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo stran.

Kadar je bilo s postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da je izdelek skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

3.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg.

4.   Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s tem poglavjem. Ustrezno se upoštevajo spremembe pri zasnovi izdelka, njegovih lastnostih in programski opremi ter spremembe harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, glede na katere je bila ugotovljena skladnost izdelka.

Proizvajalci, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.   Proizvajalci sistema brezpilotnega zrakoplova zagotovijo, da ima le-ta tip v smislu Sklepa št. 768/2008/ES in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njegovo identifikacijo in je, če je ustrezno, skladna z zahtevami iz ustreznih delov 2 do 4 Priloge. Proizvajalci dodatkov za identifikacijo na daljavo zagotovijo, da imajo dodatki za identifikacijo na daljavo tip in edinstveno serijsko številko, ki omogoča njihovo identifikacijo in je skladna z zahtevami iz dela 6 Priloge. V obeh primerih proizvajalci zagotovijo, da je na izjavo EU o skladnosti ali poenostavljeno izjavo EU o skladnosti iz člena 14 pritrjena enotna serijska številka.

6.   Proizvajalci na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. V naslovu je naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

7.   Proizvajalci zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

8.   Proizvajalci zagotovijo, da je vsakemu izdelku priložena kopija izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti. Kadar je priložena poenostavljena izjava EU o skladnosti, ta vsebuje točen internetni naslov, kjer je mogoče dobiti celotno besedilo izjave EU o skladnosti.

9.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu s tem poglavjem, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Kadar izdelek pomeni tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za nadzor trga v državah članicah, v katerih so omogočili dostopnost izdelka na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti, vseh sprejetih popravnih ukrepih in njihovih rezultatih.

10.   Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka s tem poglavjem, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.

Člen 7

Pooblaščeni zastopniki

1.   Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 6(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 6(2) niso del nalog pooblaščenega zastopnika.

2.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje:

(a)

hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo za potrebe nacionalnih organov za nadzor trga še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg Unije;

(b)

organu za nadzor trga ali organu mejne kontrole na njegovo utemeljeno zahtevo posreduje vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka;

(c)

na zahtevo organa za nadzor trga ali organa mejne kontrole sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odpraviti neskladnost izdelkov, zajetih v pooblastilih pooblaščenega zastopnika, ali varnostna tveganja, ki izhajajo iz nje.

Člen 8

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajejo na trg Unije samo izdelke, ki so skladni z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Preden uvozniki dajo izdelek na trg Unije, zagotovijo, da:

(a)

je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 13;

(b)

je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz člena 17;

(c)

izdelek nosi oznako CE, in kadar je to potrebno, identifikacijsko oznako razreda brezpilotnega zrakoplova ter navedbo ravni zvočne moči;

(d)

so izdelku priloženi dokumenti iz člena 6(7) in (8);

(e)

proizvajalec izpolnjuje zahteve iz člena 6(5) in (6).

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, izdelka ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje za zdravje in varnost potrošnikov in tretjih strani, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in pristojne nacionalne organe.

3.   Uvozniki na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, naslov spletne strani in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

4.   Uvozniki zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

5.   Uvozniki zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.

6.   Uvozniki, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti končnih potrošnikov in tretjih strani, pregledujejo vzorce trženih izdelkov, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neskladnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Skupnosti, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo s trga ali odpokličejo. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, uvozniki o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih je ta izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

8.   Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo.

9.   Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ zlahka razume. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so ga dali na trg.

Člen 9

Obveznosti distributerjev

1.   Ko distributerji omogočajo dostopnost izdelkov na trgu Unije, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost izdelka z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost izdelka na trgu, preverijo, ali ima oznako CE, in kadar je to ustrezno, identifikacijsko oznako razreda brezpilotnega zrakoplova ter navedbo ravni zvočne moči, ali so mu priloženi dokumenti iz člena 6(7) in (8) ter ali proizvajalec in uvoznik izpolnjujeta zahteve iz člena 6(5) in (6) ter člena 8(3).

Distributerji zagotovijo, da sta izdelku priložena priročnik in informativno obvestilo, ki se zahtevata v delih 1 do 6 Priloge, v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo ter ga določi zadevna država članica. Priročnik in informativno obvestilo ter vse oznake so jasni, razumljivi in čitljivi.

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz člena 4, ne omogoči dostopnosti izdelka na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in pristojne organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji njegovega skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, zagotovijo, da so sprejeti popravni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti izdelka ali pa po potrebi njegov umik s trga ali odpoklic. Poleg tega, kadar izdelek pomeni tveganje, distributerji o tem nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih so omogočili dostopnost tega izdelka na trgu, in jim predložijo zlasti informacije o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

5.   Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo v papirni ali elektronski obliki posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti izdelka. Na zahtevo navedenega organa sodelujejo z njim pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki so mu omogočili dostopnost na trgu.

Člen 10

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene tega poglavja obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 6, kadar da izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni izdelek, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na skladnost s tem poglavjem.

Člen 11

Identifikacija gospodarskih subjektov

1.   Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga navedejo naslednje:

(a)

vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil izdelek;

(b)

vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili izdelek.

2.   Gospodarski subjekti so sposobni predložiti informacije iz odstavka 1:

(a)

10 let po tem, ko jim je bil izdelek dobavljen;

(b)

10 let po tem, ko so izdelek dobavili.

ODDELEK 3

Skladnost izdelka

Člen 12

Domneva o skladnosti

Za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli, iz delov 1 do 6 Priloge.

Člen 13

Postopki ugotavljanja skladnosti

1.   Proizvajalec izvede ugotavljanje skladnosti izdelka tako, da uporabi enega od naslednjih postopkov ugotavljanja skladnosti z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Pri ugotavljanju skladnosti se upoštevajo vsi nameravani in predvidljivi pogoji delovanja.

2.   Postopki, ki so na voljo za ugotavljanje skladnosti, so naslednji:

(a)

notranja kontrola proizvodnje iz dela 7 Priloge pri ugotavljanju skladnosti izdelka z zahtevami iz delov 1, 5 ali 6 Priloge pod pogojem, da je proizvajalec uporabil harmonizirane standarde, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, za vse zahteve, za katere taki standardi obstajajo;

(b)

EU-pregled tipa, ki mu sledi skladnost s tipom, na podlagi notranje kontrole proizvodnje iz dela 8 Priloge;

(c)

skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti iz dela 9 Priloge, razen pri ugotavljanju skladnosti izdelka, ki je igrača v smislu Direktive 2009/48/ES.

Člen 14

Izjava EU o skladnosti

1.   V izjavi EU o skladnosti iz člena 6(8) je navedeno, da je bila dokazana skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, v primeru sistema brezpilotnega zrakoplova pa je opredeljen tudi njegov razred.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno sestavo, določeno v delu 11 Priloge, vsebuje elemente, opredeljene v navedenem delu, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, kjer se izdelek da na trg ali je na njem dostopen.

3.   Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 6(8) vsebuje elemente, določene v delu 12 Priloge, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen. Celotno besedilo izjave EU o skladnosti je na voljo na spletnem naslovu iz poenostavljene izjave EU o skladnosti v jeziku ali jezikih, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dan na trg ali je na njem dostopen.

4.   Kadar za izdelek velja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se v zvezi z vsemi takimi akti Unije pripravi enotna izjava EU o skladnosti. V tej izjavi so opredeljeni zadevni akti Unije, vključno s sklici njihove objave.

5.   Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

Člen 15

Splošna načela za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 16

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE, identifikacijske številke priglašenega organa, identifikacijske oznake razreda sistema brezpilotnega zrakoplova in navedbe ravni zvočne moči

1.   Oznaka CE se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na izdelek ali tablico s podatki, ki je nanj pritrjena. Če to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi velikosti izdelka, se oznaka namesti na embalažo.

2.   Identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namesti vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov in njegovo embalažo ter je visoka najmanj 5 mm. Nameščanje oznak, znakov ali napisov na izdelek, ki bi lahko zavedli tretje strani glede pomena ali oblike identifikacijske oznake razreda, je prepovedano.

3.   Navedba ravni zvočne moči, določena v delu 14 Priloge, se namesti, kadar je to primerno, vidno, čitljivo in neizbrisno na brezpilotni zrakoplov, razen če to ni mogoče ali upravičeno zaradi velikosti izdelka, in na embalažo.

4.   Oznaka CE in po potrebi oznaka ravni zvočne moči ter identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova se namestijo, preden je izdelek dan na trg.

5.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporabi postopek ugotavljanja skladnosti iz dela 9 Priloge.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti priglašeni organ sam ali po njegovih navodilih proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

6.   Države članice nadgradijo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake sprejmejo ustrezne ukrepe.

Člen 17

Tehnična dokumentacija

1.   Tehnična dokumentacija vsebuje vse pomembne podatke in podrobnosti o načinih, s katerimi proizvajalec zagotovi skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge. Vsebuje najmanj elemente iz dela 10 Priloge.

2.   Tehnična dokumentacija je pripravljena, preden je izdelek dan na trg, in se stalno posodablja.

3.   Tehnična dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na postopke EU-pregleda tipa ali oceno sistema kakovosti proizvajalca, se pripravita v uradnem jeziku države članice, v kateri je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, sprejemljivem za ta organ.

4.   Kadar tehnična dokumentacija ni v skladu z odstavki 1, 2 ali 3 tega člena, lahko organ za nadzor trga od proizvajalca ali uvoznika zahteva, da ta na lastne stroške organu, ki je sprejemljiv za organ za nadzor trga, naroči, da v določenem obdobju opravi preskus, s katerim preveri skladnost izdelka z zahtevami iz delov 1 do 6 Priloge, ki se zanj uporablja.

ODDELEK 4

Priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti

Člen 18

Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so na podlagi tega poglavja pooblaščeni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.

Člen 19

Priglasitveni organi

1.   Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 24.

2.   Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 20. Poleg tega ima takšen organ ureditev, s katero krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 20

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.   Priglasitveni organ:

(a)

se ustanovi tako, da ne pride do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti;

(b)

se organizira in vodi tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti;

(c)

se organizira tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ocenjevanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso osebe, ki so izvedle ocenjevanje;

(d)

ne ponuja ali izvaja dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi;

(e)

ščiti zaupnost pridobljenih informacij;

(f)

ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 21

Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe

1.   Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov kot tudi o vseh spremembah teh informacij.

2.   Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 22

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima status pravne osebe.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od organizacije, ki jo ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje izdelka, katerega skladnost ugotavlja, se lahko šteje za tak organ pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in ni navzkrižja interesov.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti projektanti, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, niti zastopniki katere od teh strani. To ne onemogoča uporabe izdelka, katerega skladnost ugotavljajo, ki je nujna za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšnega izdelka za osebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso neposredno vključeni pri projektiranju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, vgraditvi, uporabi ali vzdrževanju navedenega izdelka niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, za katere so priglašeni. To velja zlasti za svetovalne storitve.

Organ za ugotavljanje skladnosti zagotovi, da dejavnosti njegovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njegovih dejavnosti za ugotavljanje skladnosti.

5.   Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v skladu z delom 8 ali 9 Priloge in za katere je priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja sam ali pa se te izvajajo v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo izdelka, za katero je priglašen, na razpolago potrebno:

(a)

osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)

opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti ter ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije navedenih postopkov; ima ustrezne politike in postopke, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)

postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih so ustrezno upoštevani velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevnega izdelka ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ima:

(a)

dobro tehnično in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti za ugotavljanje skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)

zadovoljivo znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za njegovo izvedbo;

(c)

ustrezno znanje in razumevanje zahtev, veljavnih harmoniziranih standardov in zadevnih določb harmonizacijske zakonodaje Unije;

(d)

sposobnost za pripravo potrdil o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno.

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti varuje poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem svojih nalog v skladu z deloma 8 in 9 Priloge ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, ki daje učinek navedenima deloma, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Pravice iz lastništva so zaščitene.

11.   Organ za ugotavljanje skladnosti sodeluje pri ustreznih dejavnostih standardizacije, regulativnih dejavnostih na področju sistemov brezpilotnega zrakoplova in načrtovanja frekvenc ter dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

Člen 23

Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 22, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 24

Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 22 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na sedež podjetja.

3.   Za dejavnosti se lahko odda naročilo podizvajalcu ali jih izvede odvisna družba samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevno dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter z delom, ki ga ta izvaja v skladu z deloma 8 in 9 Priloge.

Člen 25

Zahtevek za priglasitev

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Zahtevku za priglasitev so priloženi opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in izdelka, za katerega navedeni organ trdi, da je pristojen, ter akreditacijska listina, ki jo izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 22.

Člen 26

Priglasitveni postopek

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 22.

2.   Komisijo in druge države članice obvestijo o organih za ugotavljanje skladnosti z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga razvije in upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnem izdelku ter akreditacijsko listino.

4.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve.

5.   Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namene tega poglavja.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 27

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

2.   Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

3.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih na podlagi te uredbe, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam redno posodablja.

Člen 28

Spremembe priglasitev

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 22 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali odvzame priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem nemudoma ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali odvzema priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, priglasitvena država članica izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

Člen 29

Izpodbijanje pristojnosti priglašenih organov

1.   Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti s strani priglašenega organa.

2.   Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da so vse informacije občutljive narave, pridobljene med njeno preiskavo, obravnavane zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, vključno z razveljavitvijo priglasitve.

Člen 30

Obveznosti priglašenih organov glede njihovega dela

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz delov 8 in 9 Priloge.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevnega izdelka ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem v vsakem primeru spoštujejo raven strogosti in zaščite, potrebno za skladnost brezpilotnega zrakoplova ali sistema brezpilotnega zrakoplova s tem poglavjem.

3.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz delov 1 do 6 Priloge ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

4.   Kadar med postopkom spremljanja skladnosti po izdaji potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti priglašeni organ ugotovi, da izdelek ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali odvzame potrdilo o EU-pregledu tipa ali odobritev sistema kakovosti.

5.   Kadar popravni ukrepi niso izvedeni ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali odvzame vsa potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti.

Člen 31

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Priglašeni organi zagotovijo, da je na voljo pregleden in dostopen pritožbeni postopek zoper njihove odločitve.

Člen 32

Obveznost priglašenih organov glede obveščanja

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

(a)

vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali odvzemu potrdila o EU-pregledu tipa ali odobritve sistema kakovosti v skladu z zahtevami iz delov 8 in 9 Priloge;

(b)

vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg priglasitve ali pogoje zanjo;

(c)

vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;

(d)

dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci, na zahtevo priglasitvenega organa.

2.   Priglašeni organi v skladu z zahtevami iz delov 8 in 9 Priloge zagotavljajo drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te uredbe in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ki pokrivajo enake kategorije brezpilotnih zrakoplovov ali sistemov brezpilotnega zrakoplova, zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

3.   Priglašeni organi izpolnjujejo obveznosti obveščanja iz delov 8 in 9 Priloge.

Člen 33

Izmenjava izkušenj

Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 34

Usklajevanje priglašenih organov

1.   Komisija zagotovi, da sta vzpostavljeni ustrezni usklajevanje in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni na podlagi te uredbe, ter da primerno delujeta v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

2.   Priglašeni organi neposredno ali prek imenovanih predstavnikov sodelujejo pri delu navedene skupine.

ODDELEK 5

Nadzor trga Unije, nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, in zaščitni postopek Unije

Člen 35

Nadzor trga in nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije

1.   Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki so dani na trg Unije, v skladu s členom 15(3) in členi 16 do 26 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Države članice organizirajo in izvajajo nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, v skladu s členom 15(5) ter členi 27, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Države članice zagotovijo, da njihovi organi za nadzor trga in organi mejne kontrole sodelujejo s pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi člena 17 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, pri varnostnih zadevah ter vzpostavijo ustrezne mehanizme za komunikacijo in usklajevanje med njimi, tako da kar najbolje uporabijo informacije, vsebovane v sistemu poročanja o dogodkih, opredeljenem v Uredbi (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), in v informacijskih sistemih iz členov 22 in 23 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 36

Postopek za obravnavo izdelkov, ki pomenijo tveganje, na nacionalni ravni

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno domnevajo, da izdelek pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, izvedejo vrednotenje zadevnega izdelka glede izpolnjevanja vseh veljavnih zahtev iz tega poglavja. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da izdelek ne izpolnjuje zahtev iz tega poglavja, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev, da izdelek izpolnjuje navedene zahteve, ali pa ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti vsi ustrezni popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme zadostnih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti izdelka na nacionalnem trgu ali pa ga umaknejo ali odpokličejo s trga.

Organi za nadzor trga o navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

5.   Informacije iz odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega izdelka, poreklo izdelka, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega od naslednjih vzrokov:

(a)

izdelek ne izpolnjuje zahtev iz člena 4;

(b)

pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz člena 12.

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek na podlagi tega člena, Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 5 ne predloži ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je umik izdelka s trga.

Člen 37

Zaščitni postopek Unije

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 36(3) in (4) predloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nacionalni ukrep ovrednoti. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

2.   Če se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik ali odpoklic neskladnega izdelka z njihovega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičenega, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, izdelek pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 36(5) te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 38

Skladni izdelek, ki pomeni tveganje

1.   Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 36(1) ugotovi, da izdelek, čeprav je skladen s tem poglavjem, pomeni tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tem poglavju, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni izdelek ob dajanju na trg ne pomeni več navedenega tveganja, ali pa izdelek umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, katerega določi v sorazmerju z naravo tveganja.

2.   Gospodarski subjekt zagotovi, da so sprejeti popravni ukrepi glede vseh zadevnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

3.   Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega izdelka, poreklo in dobavno verigo izdelka, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter ovrednoti sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnim gospodarskim subjektom.

Člen 39

Formalna neskladnost

1.   Država članica brez poseganja v člen 36 od gospodarskega subjekta zahteva, da odpravi zadevno neskladnost, kadar v zvezi z izdelki, zajetimi v tem poglavju, ugotovi kaj od naslednjega:

(a)

oznaka CE je nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 15 ali 16 te uredbe;

(b)

oznaka CE ali tipa ni nameščena;

(c)

identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporablja postopek ugotavljanja skladnosti iz dela 9 Priloge, je nameščena tako, da krši člen 16, ali ni nameščena;

(d)

identifikacijska oznaka razreda brezpilotnega zrakoplova ni nameščena;

(e)

navedba ravni zvočne moči, če se zahteva, ni nameščena;

(f)

serijska številka ni nameščena ali nima pravilne oblike;

(g)

priročnik ali informativno obvestilo ni na voljo;

(h)

izjava EU o skladnosti manjka ali ni bila pripravljena;

(i)

izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(j)

tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(k)

manjka ime proizvajalca ali uvoznika, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka, spletni naslov ali poštni naslov.

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti izdelka na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.

POGLAVJE III

Sistemi brezpilotnega zrakoplova v „certificirani“ in „posebni“ kategoriji

Člen 40

Zahteve za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki se upravljajo v „certificirani“ in „posebni“ kategoriji

1.   Zasnova, proizvodnja in vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova se certificirajo, če sistem brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)

njegova značilna mera znaša tri metre ali več in zasnovan je za upravljanje nad zbori ljudi;

(b)

zasnovan je za prevoz ljudi;

(c)

zasnovan je za prevoz nevarnega blaga in imeti mora visoko stopnjo robustnosti, da se v primeru nesreče zmanjšajo tveganja za tretje strani;

(d)

uporablja se v „posebni“ kategoriji operacij, opredeljeni v členu 5 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, in v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, je po oceni tveganja iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 navedeno, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova.

2.   Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je predmet certifikacije, izpolnjuje veljavne zahteve iz uredbe Komisije (EU) št. 748/2012 (15), (EU) št. 640/2015 (16) in (EU) št. 1321/2014 (17).

3.   Sistem brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja v „posebni“ kategoriji, ima – razen če ga je treba certificirati v skladu z odstavkom 1 – tehnične zmogljivosti, določene v dovoljenju za delovanje, ki ga izda pristojni organ, ali standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1 k Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ali potrdilu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z delom C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947.

POGLAVJE IV

Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav

Člen 41

Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav

1.   Operatorji sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki imajo glavni kraj poslovanja ali sedež v tretji državi ali so rezidenti tretje države, izpolnjujejo Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 za namene operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru enotnega evropskega neba.

2.   Pristojni organ za operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova iz tretje države je pristojni organ prve države članice, v kateri namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova delovati.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ prizna potrdilo o usposobljenosti za pilota na daljavo ali potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947 ali enakovreden dokument za namen izvajanja operacije v Uniji, vanjo ali iz nje, pod pogojem, da:

(a)

je tretja država zaprosila za tako priznanje;

(b)

je potrdilo o usposobljenosti za pilota na daljavo ali potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova veljaven dokument države izdajateljice in

(c)

je Komisija po posvetovanju z EASA zagotovila, da zahteve, na podlagi katerih so bila izdana takšna potrdila, zagotavljajo enako raven varnosti kot ta uredba.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 42

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(2)  Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1).

(3)  Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).

(4)  Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).

(5)  Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

(6)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(7)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947 z dne 24. maja 2019 o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (glej stran 45 tega Uradnega lista).

(9)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(11)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(12)  Mnenje EASA št. 01/2018 z naslovom Uvedba regulativnega okvira za upravljanje sistemov brezpilotnega zrakoplova v „odprti“ in „posebni“ kategoriji (RMT.0230), na voljo na povezavi https://www.easa.europa.eu/document-library/opinions.

(13)  Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (UL L 96, 31.3.2004, str. 20).

(14)  Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18).

(15)  Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).

(16)  Uredba Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 (UL L 106, 24.4.2015, str. 18).

(17)  Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).


PRILOGA

DEL 1

Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:

Image 1

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C0 izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

tehta manj kot 250 g MTOM, vključno s tovorom;

(2)

njegova najvišja hitrost pri vodoravnem letu je 19 m/s;

(3)

njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m;

(4)

omogoča, da ga pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov;

(5)

zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja;

(6)

ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara;

(7)

če je opremljen z načinom spremljanja pilota in kadar je ta funkcija vklopljena, je v območju, ki od pilota na daljavo ni oddaljeno več kot 50 m, hkrati pa pilotu na daljavo omogoča da ponovno prevzame kontrolo nad brezpilotnim zrakoplovom;

(8)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:

(a)

značilnosti brezpilotnega zrakoplova, kar med drugim vključuje:

razred brezpilotnega zrakoplova

maso brezpilotnega zrakoplova (z opisom referenčne konfiguracije) in največjo vzletno maso (MTOM);

splošne značilnosti dovoljenih tovorov v smislu masnih dimenzij, vmesnikov z brezpilotnim zrakoplovom in drugih morebitnih omejitev;

opremo in programsko opremo za upravljanje brezpilotnega zrakoplova na daljavo in

opis obnašanja brezpilotnega zrakoplova v primeru izgube podatkovne zveze;

(b)

jasna operativna navodila;

(c)

operativne omejitve (kar med drugim vključuje meteorološke pogoje in operacije podnevi/ponoči) ter

(d)

ustrezen opis vseh tveganj, povezanih z delovanjem sistema brezpilotnega zrakoplova, prilagojen starosti uporabnika;

(9)

vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/947.

(10)

točke 4, 5 in 6 se ne uporabljajo za sisteme brezpilotnega zrakoplova, ki so igrače v smislu Direktive 2009/48/ES o varnosti igrač.

DEL 2

Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:

Image 2

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C1 izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

izdelan je iz takih materialov ter ima tako zmogljivost in fizične značilnosti, ki zagotavljajo, da v primeru trka pri končni hitrosti s človeško glavo energija, ki se prenese v človeško glavo, ne presega 80 J, ali pa je, kot druga možnost, njegova MTOM manjša od 900 g, vključno s tovorom;

(2)

njegova najvišja hitrost pri vodoravnem letu je 19 m/s;

(3)

njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom;

(4)

omogoča, da ga pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov;

(5)

ima zahtevano mehansko trdnost, vključno z morebitnim potrebnim varnostnim dejavnikom in po potrebi zadostno stabilnost, da lahko prenese vsako obremenitev, ki ji je podvržen med uporabo, ne da bi pri tem prišlo do prelomov ali deformacij, ki bi lahko ogrozili varno letenje;

(6)

zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja;

(7)

v primeru izgube podatkovne zveze ima zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh;

(8)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima zajamčeno A-uteženo raven zvočne moči LWA , kot je določena v skladu z delom 13, ki ne presega ravni iz dela 15;

(9)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči;

(10)

ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 24 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara;

(11)

ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova;

(12)

ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:

(a)

omogoča prenos registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 in izključno po postopku, ki ga določa sistem registracije;

(b)

v realnem času med celotnim trajanjem leta zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov na podlagi odprtega in dokumentiranega protokola prenosa neposredno redno oddaja naslednje podatke na način, ki omogoča njihov neposredni sprejem z obstoječimi mobilnimi napravami v območju oddajanja:

i

registracijsko številko upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova;

ii

edinstveno fizično serijsko številko brezpilotnega zrakoplova, skladno s standardom ANSI/CTA-2063;

iii

geografski položaj brezpilotnega zrakoplova in njegovo višino nad površino ali vzletno točko;

iv

smer poti, izmerjena v smeri urinega kazalca od pravega severa, in hitrost glede na tla brezpilotnega zrakoplova ter

v

geografski položaj pilota na daljavo ali, če ni na voljo, vzletne točke;

(c)

zagotavlja, da uporabnik ne more spreminjati podatkov, navedenih v točkah ii, iii, iv in v odstavka (b);

(13)

opremljen je s sistemom za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:

(a)

vmesnik za nalaganje in posodabljanje podatkov, ki vsebujejo informacije o omejitvah zračnega prostora glede položaja brezpilotnega zrakoplova in višine, ki jih določajo geografska območja, kot so opredeljena v členu 15 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, s čimer se zagotavlja, da postopek nalaganja ali posodabljanja takih podatkov ne zmanjšuje njegove celovitosti in veljavnosti;

(b)

opozorilno obvestilo pilotu na daljavo ob odkritju morebitne kršitve omejitev zračnega prostora ter

(c)

informacijo pilotu na daljavo o statusu brezpilotnega zrakoplova ter opozorilno obvestilo, kadar njegovi sistemi določanja položaja ali navigacijski sistemi ne morejo zagotoviti ustreznega delovanja sistema za geografsko ozaveščenost;

(14)

če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora;

(15)

pilotu na daljavo zagotavlja jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala;

(16)

opremljen je z lučmi, da:

(a)

je brezpilotni zrakoplov mogoče upravljati;

(b)

je brezpilotni zrakoplov ponoči viden, pri čemer zasnova luči omogoča, da oseba na tleh brezpilotni zrakoplov loči od zrakoplova s posadko;

(17)

če je opremljen z načinom spremljanja pilota in kadar je ta funkcija vklopljena, je v območju, ki od pilota na daljavo ni oddaljeno več kot 50 m, hkrati pa pilotu na daljavo omogoča da ponovno prevzame kontrolo nad brezpilotnim zrakoplovom;

(18)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:

(a)

značilnosti brezpilotnega zrakoplova, kar med drugim vključuje:

razred brezpilotnega zrakoplova;

maso brezpilotnega zrakoplova (z opisom referenčne konfiguracije) in največjo vzletno maso (MTOM);

splošne značilnosti dovoljenih tovorov v smislu masnih dimenzij, vmesnikov z brezpilotnim zrakoplovom in drugih morebitnih omejitev;

opremo in programsko opremo za upravljanje brezpilotnega zrakoplova na daljavo;

sklic na protokol prenosa, ki se uporablja za oddajanje neposredne identifikacije na daljavo;

raven zvočne moči in

opis obnašanja brezpilotnega zrakoplova v primeru izgube podatkovne zveze;

(b)

jasna operativna navodila;

(c)

postopek za nalaganje omejitev zračnega prostora;

(d)

navodila za vzdrževanje;

(e)

postopki za odpravljanje težav;

(f)

operativne omejitve (kar med drugim vključuje meteorološke pogoje in operacije podnevi/ponoči) ter

(g)

ustrezen opis vseh tveganj, povezanih z delovanjem sistema brezpilotnega zrakoplova;

(19)

vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

DEL 3

Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:

Image 3

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C2 izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

ima manj kot 4 kg MTOM, vključno s tovorom;

(2)

njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom;

(3)

pilot na daljavo z ustrezno usposobljenostjo, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ga lahko, v skladu z navodili proizvajalca, varno upravlja, kar zadeva stabilnost, sposobnost manevriranja in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidenih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov;

(4)

ima zahtevano mehansko trdnost, vključno z morebitnim potrebnim varnostnim dejavnikom in po potrebi zadostno stabilnost, da lahko prenese vsako obremenitev, ki ji je podvržen med uporabo, ne da bi pri tem prišlo do prelomov ali deformacij, ki bi lahko ogrozili varno letenje;

(5)

v primeru privezanega brezpilotnega zrakoplova je natezna dolžina priveze krajša od 50 m, mehanska trdnost pa:

(a)

pri zrakoplovih, težjih od zraka, ni manjša od 10-kratne teže zrakoplova, težjega od zraka, pri največji masi;

(b)

pri zrakoplovih, lažjih od zraka, ni manjša od 4-kratne sile, ki se ustvari s združitvijo največjega statičnega sunka in aerodinamične sile največje dovoljene hitrosti vetra med letom;

(6)

zasnovan in zgrajen je tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe ljudi med delovanjem, pri čemer se je treba izogibati ostrim robovom, razen kadar je to tehnično neizogibno v okviru dobrih praks projektiranja in proizvodnje. Če je opremljen s propelerji, je zasnovan tako, da se omejijo morebitne poškodbe, ki jih lahko povzročijo kraki propelerja;

(7)

razen če ni privezan, ima v primeru izgube podatkovne zveze zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh;

(8)

razen če ni privezan, je opremljen s podatkovno zvezo, ki je zaščitena pred nepooblaščenim dostopom do ukaznih in kontrolnih funkcij;

(9)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, je opremljen z načinom za nizko hitrost, ki ga lahko izbere pilot na daljavo in s katerim je največja potovalna hitrost omejena na največ 3 m/s;

(10)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima zajamčeno A-uteženo raven zvočne moči LWA, kot je določena v skladu z delom 13, ki ne presega ravni iz dela 15;

(11)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči;

(12)

ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara;

(13)

ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova;

(14)

razen če ni privezan, ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:

(a)

omogoča prenos registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 in izključno po postopku, ki ga določa sistem registracije;

(b)

v realnem času med celotnim trajanjem leta zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov na podlagi odprtega in dokumentiranega protokola prenosa neposredno redno oddaja naslednje podatke na način, ki omogoča njihov neposredni sprejem z obstoječimi mobilnimi napravami v območju oddajanja:

i

registracijsko številko upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova;

ii

edinstveno fizično serijsko številko brezpilotnega zrakoplova, skladno s standardom ANSI/CTA-2063;

iii

geografski položaj brezpilotnega zrakoplova in njegovo višino nad površino ali vzletno točko;

iv

smer poti, izmerjena v smeri urinega kazalca od pravega severa, in hitrost glede na tla brezpilotnega zrakoplova ter

v

geografski položaj pilota na daljavo.

(c)

zagotavlja, da uporabnik ne more spreminjati podatkov, navedenih v točkah ii, iii, iv in v odstavka (b);

(15)

je opremljen s funkcijo za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:

(a)

vmesnik za nalaganje in posodabljanje podatkov z informacijami o omejitvah zračnega prostora glede položaja brezpilotnega zrakoplova in višine, ki jih določajo geografska območja, kot so opredeljena v členu 15 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, s čimer se zagotavlja, da postopek nalaganja ali posodabljanja teh podatkov ne zmanjšuje njegove celovitosti in veljavnosti;

(b)

opozorilno obvestilo pilotu na daljavo ob odkritju morebitne kršitve omejitev zračnega prostora ter

(c)

informacijo pilotu na daljavo o statusu brezpilotnega zrakoplova ter opozorilno obvestilo, kadar njegovo določanje položaja ali navigacija ne moreta zagotoviti ustreznega delovanja sistema za geografsko ozaveščenost;

(16)

če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora;

(17)

pilotu na daljavo zagotovi jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala;

(18)

je opremljen z lučmi, da:

(1)

je brezpilotni zrakoplov mogoče upravljati;

(2)

je brezpilotni zrakoplov ponoči viden, pri čemer zasnova luči omogoča, da oseba na tleh brezpilotni zrakoplov loči od zrakoplova s posadko;

(19)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:

(a)

značilnosti brezpilotnega zrakoplova, kar med drugim vključuje:

razred brezpilotnega zrakoplova;

maso brezpilotnega zrakoplova (z opisom referenčne konfiguracije) in največjo vzletno maso (MTOM);

splošne značilnosti dovoljenih tovorov v smislu masnih dimenzij, vmesnikov z brezpilotnim zrakoplovom in drugih morebitnih omejitev;

opremo in programsko opremo za upravljanje brezpilotnega zrakoplova na daljavo;

sklic na protokol prenosa, ki se uporablja za oddajanje neposredne identifikacije na daljavo;

raven zvočne moči

in opis obnašanja brezpilotnega zrakoplova v primeru izgube podatkovne zveze;

(b)

jasna operativna navodila;

(c)

postopek za nalaganje omejitev zračnega prostora;

(d)

navodila za vzdrževanje;

(e)

postopki za odpravljanje težav;

(f)

operativne omejitve (kar med drugim vključuje meteorološke pogoje in operacije podnevi/ponoči) ter

(g)

ustrezen opis vseh tveganj, povezanih z delovanjem sistema brezpilotnega zrakoplova;

(20)

vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z veljavnimi omejitvami in obveznostmi v skladu z zakonodajo EU.

DEL 4

Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3 ima na brezpilotnem zrakoplovu naslednjo identifikacijsko oznako razreda:

Image 4

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C3 izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

ima manj kot 25 kg MTOM, vključno s tovorom, in največjo značilno dimenzijo manjšo od 3 m;

(2)

njegova najvišja dosegljiva višina nad vzletno točko je omejena na 120 m ali pa je opremljen s sistemom, ki višino nad površino ali vzletno točko omejuje na 120 m ali na vrednost, ki jo lahko izbere pilot na daljavo. Če je vrednost mogoče izbrati, ima pilot na daljavo na voljo jasne informacije o višini brezpilotnega zrakoplova nad površino ali vzletno točko med letom;

(3)

pilot na daljavo z ustrezno usposobljenostjo, kot je opredeljena v Izvedbeni uredbi (EU) 2019/947, ga lahko, v skladu z navodili proizvajalca, varno upravlja, kar zadeva stabilnost, manevriranje in učinkovitost podatkovnih zvez, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov;

(4)

v primeru privezanega brezpilotnega zrakoplova je natezna dolžina priveze krajša od 50 m, mehanska trdnost pa:

(a)

pri zrakoplovih, težjih od zraka, ni manjša od 10-kratne teže zrakoplova, težjega od zraka, pri največji masi;

(b)

pri zrakoplovih, lažjih od zraka, ni manjša od 4-kratne sile, ki se ustvari s združitvijo največjega statičnega sunka in aerodinamične sile največje dovoljenje hitrosti vetra med letom;

(5)

razen če ni privezan, ima v primeru izgube podatkovne zveze zanesljivo in predvidljivo metodo, s katero lahko brezpilotni zrakoplov obnovi podatkovno zvezo ali prekine let na način, ki zmanjšuje učinek na tretje strani v zraku ali na tleh;

(6)

razen če ne gre za brezpilotni zrakoplov z nepremičnimi krili, ima v skladu z delom 14 na brezpilotnem zrakoplovu in/ali njegovi embalaži nameščeno oznako zajamčene A-utežene ravni zvočne moči LWA , določene v skladu z delom 14;

(7)

ima električni pogon, nazivna napetost pa ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; napetost njegovih dostopnih delov ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku; notranja napetost ne presega 48 V pri enosmernem toku ali enakovredne napetosti pri izmeničnem toku, razen če je zagotovljeno, da kombinacija napetosti in toka tudi pri poškodovanem sistemu brezpilotnega zrakoplova ne pomeni tveganja ali povzroči škodljivega električnega udara;

(8)

ima edinstveno fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova;

(9)

razen če ni privezan, ima neposredno identifikacijo na daljavo, ki:

(a)

omogoča prenos registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 in izključno po postopku, ki ga določa sistem registracije;

(b)

v realnem času med celotnim trajanjem leta zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov na podlagi odprtega in dokumentiranega protokola prenosa neposredno redno oddaja naslednje podatke na način, ki omogoča njihov neposredni sprejem z obstoječimi mobilnimi napravami v območju oddajanja:

i

registracijsko številko upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova;

ii

edinstveno fizično serijsko številko brezpilotnega zrakoplova, skladno s standardom ANSI/CTA-2063;

iii

geografski položaj brezpilotnega zrakoplova in njegovo višino nad površino ali vzletno točko;

iv

smer poti, izmerjena v smeri urinega kazalca od pravega severa, in hitrost glede na tla brezpilotnega zrakoplova ter

v

geografski položaj pilota na daljavo;

(c)

zagotavlja, da uporabnik ne more spreminjati podatkov, navedenih v točkah ii, iii, iv in v odstavka (b).

(10)

je opremljen s funkcijo za geografsko ozaveščenost, ki zagotavlja:

(a)

vmesnik za nalaganje in posodabljanje podatkov z informacijami o omejitvah zračnega prostora glede položaja brezpilotnega zrakoplova in višine, ki jih določajo geografska območja, kot so opredeljena v členu 15 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947, s čimer se zagotavlja, da postopek nalaganja ali posodabljanja teh podatkov ne zmanjšuje njegove celovitosti in veljavnosti;

(b)

opozorilno obvestilo pilotu na daljavo ob odkritju morebitne kršitve omejitev zračnega prostora ter

(c)

informacijo pilotu na daljavo o statusu brezpilotnega zrakoplova ter opozorilno obvestilo, kadar njegovo določanje položaja ali navigacija ne moreta zagotoviti ustreznega delovanja sistema za geografsko ozaveščenost;

(11)

če ima brezpilotni zrakoplov funkcijo, ki omejuje njegov dostop na določena območja ali obsege zračnega prostora, ta funkcija deluje tako, da se vzpostavi nemotena interakcija s sistemom za krmiljenje leta tega zrakoplova, ne da bi ogrožala varnost letenja; hkrati se pilotu na daljavo zagotovijo jasne informacije, kadar ta funkcija preprečuje brezpilotnemu zrakoplovu vstop v ta območja ali obsege zračnega prostora;

(12)

razen če ni privezan, je opremljen s podatkovno zvezo, ki je zaščitena pred nepooblaščenim dostopom do ukaznih in kontrolnih funkcij;

(13)

pilotu na daljavo zagotavlja jasno opozorilo, kadar baterija brezpilotnega zrakoplova ali njegove kontrolne postaje doseže nizko raven napolnjenosti, da ima pilot na daljavo dovolj časa za varen pristanek brezpilotnega letala;

(14)

opremljen je z lučmi, da:

(1)

je brezpilotni zrakoplov mogoče upravljati;

(2)

je brezpilotni zrakoplov ponoči viden, pri čemer zasnova luči omogoča, da oseba na tleh brezpilotni zrakoplov loči od zrakoplova s posadko;

(15)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:

(a)

značilnosti brezpilotnega zrakoplova, kar med drugim vključuje:

razred brezpilotnega zrakoplova;

maso brezpilotnega zrakoplova (z opisom referenčne konfiguracije) in največjo vzletno maso (MTOM);

splošne značilnosti dovoljenih tovorov v smislu masnih dimenzij, vmesnikov z brezpilotnim zrakoplovom in drugih morebitnih omejitev;

opremo in programsko opremo za upravljanje brezpilotnega zrakoplova na daljavo;

sklic na protokol prenosa, ki se uporablja za oddajanje neposredne identifikacije na daljavo;

raven zvočne moči in

opis obnašanja brezpilotnega zrakoplova v primeru izgube podatkovne zveze;

(b)

jasna operativna navodila;

(c)

postopek za nalaganje omejitev zračnega prostora;

(d)

navodila za vzdrževanje;

(e)

postopki za odpravljanje težav;

(f)

operativne omejitve (kar med drugim vključuje meteorološke pogoje in operacije podnevi/ponoči) ter

(g)

ustrezen opis vseh tveganj, povezanih z delovanjem sistema brezpilotnega zrakoplova;

(16)

vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

DEL 5

Zahteve za sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4 ima na brezpilotnem zrakoplovu vidno nameščeno naslednjo oznako:

Image 5

Sistem brezpilotnega zrakoplova razreda C4 izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

ima manj kot 25 kg MTOM, vključno s tovorom;

(2)

omogoča, da ga lahko pilot na daljavo v skladu z navodili proizvajalca varno upravlja in manevrira z njim, kot je potrebno v vseh predvidljivih operativnih pogojih, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov;

(3)

ni zmožen preklopiti na načine samodejnega upravljanja, razen za pomoč pri stabilizaciji leta brez neposrednega vpliva na trajektorijo in pomoč pri izgubljeni zvezi pod pogojem, da je v primeru izgubljene zveze na voljo vnaprej določen fiksni položaj kontrol leta;

(4)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, v katerem so navedeni:

(a)

značilnosti brezpilotnega zrakoplova, kar med drugim vključuje:

razred brezpilotnega zrakoplova;

maso brezpilotnega zrakoplova (z opisom referenčne konfiguracije) in največjo vzletno maso (MTOM);

splošne značilnosti dovoljenih tovorov v smislu masnih dimenzij, vmesnikov z brezpilotnim zrakoplovom in drugih morebitnih omejitev;

opremo in programsko opremo za upravljanje brezpilotnega zrakoplova na daljavo in

opis obnašanja brezpilotnega zrakoplova v primeru izgube podatkovne zveze;

(b)

jasna operativna navodila;

(c)

navodila za vzdrževanje;

(d)

postopki za odpravljanje težav;

(e)

operativne omejitve (kar med drugim vključuje meteorološke pogoje in operacije podnevi/ponoči) ter

(f)

ustrezen opis vseh tveganj, povezanih z delovanjem sistema brezpilotnega zrakoplova;

(5)

vključuje informativno obvestilo Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) z navedbo veljavnih omejitev in obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

DEL 6

Zahteve za dodatek za neposredno identifikacijo na daljavo

Dodatek za neposredno identifikacijo na daljavo izpolnjuje naslednje zahteve:

(1)

omogoča prenos registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2019/947 in izključno po postopku, ki ga določa sistem registracije;

(2)

ima fizično serijsko številko, skladno s standardom ANSI/CTA-2063 Serijske številke malih sistemov brezpilotnega zrakoplova, ki je čitljivo nameščena na dodatek in njegovo embalažo ali njegov uporabniški priročnik;

(3)

v realnem času med celotnim trajanjem leta zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov na podlagi odprtega in dokumentiranega protokola prenosa neposredno redno oddaja naslednje podatke na način, ki omogoča njihov neposredni sprejem z obstoječimi mobilnimi napravami v območju oddajanja:

i

registracijsko številko upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova;

ii

edinstveno fizično serijsko številko dodatka, skladno s standardom ANSI/CTA-2063;

iii

geografski položaj brezpilotnega zrakoplova in njegovo višino nad površino ali vzletno točko;

iv

smer poti, izmerjena v smeri urinega kazalca od pravega severa, in hitrost glede na tla brezpilotnega zrakoplova ter

v

geografski položaj pilota na daljavo ali, če ni na voljo, vzletne točke;

(4)

zagotavlja, da uporabnik ne more spreminjati podatkov, navedenih v točkah ii, iii, iv in v odstavka (3);

(5)

na trg je dan z uporabniškim priročnikom, ki vsebuje sklic na protokol prenosa, ki se uporablja za oddajanje neposredne identifikacije na daljavo, in navodila za:

(a)

namestitev modula na brezpilotni zrakoplov;

(b)

nalaganje registracijske številke upravljavca sistema brezpilotnega zrakoplova.

DEL 7

Modul A za ugotavljanje skladnosti – Notranji nadzor proizvodnje

1.   Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 tega dela ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve iz delov 1, 5 in 6, ki zanje veljajo.

2.   Tehnična dokumentacija

Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s členom 17 te uredbe.

3.   Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvedenih izdelkov s tehnično dokumentacijo iz točke 2 tega dela in zahtevami iz točk 1, 5 in 6, ki zanje veljajo.

4.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

(1)

Proizvajalec v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe namesti oznako CE in po potrebi oznako razreda brezpilotnega zrakoplova na vsak posamezni izdelek, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz delov 1, 5 in 6, ki zanje veljajo.

(2)

Proizvajalec za vsak vzorčni izdelek sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe skupaj s tehnično dokumentacijo hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se jasno opredeli izdelek, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

5.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalcev iz točke 4 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

DEL 8

Modula B in C za ugotavljanje skladnosti – EU-pregled tipa in skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje v skladu s Prilogo II k Sklepu št. 768/2008/ES

Ob sklicevanju na ta del se postopek ugotavljanja skladnosti opravi v skladu z Modulom B (EU-pregled tipa) in C (Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje) tega dela.

Modul B

EU-pregled tipa

1.   EU-pregled tipa je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnično zasnovo izdelka ter preveri in potrdi, da izpolnjuje veljavne zahteve iz delov 1 do 6.

2.   EU-pregled tipa se izvede z ugotavljanjem ustreznosti tehnične zasnove izdelka s pregledovanjem tehnične dokumentacije in dodatnih dokazil iz točke 3 ter s pregledom vzorcev, reprezentativnih za predvideno proizvodnjo, za enega ali več kritičnih delov izdelka (kombinacija tipa proizvodnje in tipa zasnove).

3.   Proizvajalec vloži zahtevek za EU-pregled tipa pri enem samem priglašenem organu po svoji izbiri.

Zahtevek vsebuje:

(1)

ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(2)

pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil predložen nobenemu drugemu priglašenemu organu;

(3)

tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija omogoča, da se ugotovi skladnost izdelka z veljavnimi zahtevami iz te uredbe, ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja. Tehnična dokumentacija, kadar je ustrezno, vsebuje elemente iz člena 17 te uredbe;

(4)

vzorce, reprezentativne za predvideno proizvodnjo. Priglašeni organ lahko zahteva dodatne vzorce, če jih potrebuje za izvedbo programa preskusov;

(5)

dodatna dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dodatnih dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti če se ustrezni harmonizirani standardi in/ali tehnične specifikacije ne uporabljajo ali se ne uporabljajo v celoti. Dodatna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

4.   Priglašeni organ:

 

za izdelek:

(1)

pregleda tehnično dokumentacijo in dodatna dokazila, da oceni ustreznost tehnične zasnove izdelka;

 

za vzorce:

(2)

preveri, ali so bili vzorci proizvedeni v skladu s tehnično dokumentacijo, ter določi elemente, ki so bili zasnovani v skladu z veljavnimi določbami ustreznih harmoniziranih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ter elemente, ki so bili zasnovani brez upoštevanja ustreznih določb navedenih standardov;

(3)

izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, s katerimi preveri, ali je proizvajalec, kadar se je odločil za uporabo rešitev iz ustreznih harmoniziranih standardov in/ali tehničnih specifikacij, te pravilno upošteval;

(4)

izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, da bi v primeru neuporabe rešitev iz ustreznih harmoniziranih standardov in/ali tehničnih specifikacij preveril, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve zakonodajnega instrumenta;

(5)

se s proizvajalcem dogovori o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in preskusi.

5.   Priglašeni organ pripravi poročilo o oceni, v katerem so navedeni ukrepi, sprejeti v skladu s točko 4, in njihovi rezultati. Priglašeni organ brez poseganja v obveznosti iz točke 8 objavi vsebino tega poročila v celoti ali delno, le če se proizvajalec s tem strinja.

6.   Kadar tip izpolnjuje zahteve iz te uredbe, priglašeni organ proizvajalcu izda certifikat o EU-pregledu tipa. Ta certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda, ustrezne vidike zahtev, ki jih pregled zajema, pogoje (če ti obstajajo) njegove veljavnosti in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa. Certifikatu je lahko priložena ena ali več prilog.

Certifikat EU in njegove priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko oceni skladnost proizvedenih izdelkov s preskušenim tipom ter omogoči nadzor med uporabo.

Kadar tip ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te uredbe, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o EU-pregledu tipa in ustrezno obvesti vložnika s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.

7.   Priglašeni organ spremlja spremembe splošno priznanega stanja tehnike, ki kažejo, da odobreni tip ne izpolnjuje več veljavnih zahtev iz te uredbe, ter določi, ali so zaradi takih sprememb potrebne nadaljnje preiskave. V takem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.

Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki ima tehnično dokumentacijo o certifikatu o EU-pregledu tipa, o vseh spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost izdelka z bistvenimi zahtevami iz te uredbe ali pogoje veljavnosti certifikata. Zaradi takih sprememb je potrebna dodatna odobritev, ki je priložena izvirnemu certifikatu o EU-pregledu tipa.

8.   Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem certifikatom ter mu redno ali na zahtevo predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov in/ali dodatkov.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o zavrnjenih, umaknjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem certifikatom ter jih na zahtevo obvesti o izdanih certifikatih in/ali dodatkih k tem certifikatom.

Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvode certifikatov o EU-pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Komisija in države članice lahko na utemeljeno zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultatov pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ.

Priglašeni organ še 10 let po oceni izdelka ali do izteka veljavnosti certifikata hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, ki vključuje dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec.

9.   Proizvajalec za nacionalne organe še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov, vključno s tehnično dokumentacijo.

10.   Pooblaščeni zastopnik proizvajalca lahko vloži zahtevek iz točke 3 ter izpolni obveznosti iz točk 7 in 9, če so navedene v pooblastilu.

Modul C

Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje

1.   Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 3 ter zagotovi in izjavi, da so zadevni izdelki v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjujejo veljavne zahteve iz te uredbe.

2.   Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se v proizvodnem procesu in njegovem spremljanju zagotovita skladnost proizvedenega izdelka s tipom, opisanim v potrdilu o EU-pregledu tipa, in z veljavnimi zahtevami iz delov od 1 do 6.

3.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

(1)

Proizvajalec na vsak izdelek, ki je skladen s tipom, opisanim v certifikatih o EU-pregledu tipa, in izpolnjuje ustrezne zahteve iz delov od 1 do 6, v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe namesti oznako CE ter po potrebi oznako razreda brezpilotnega zrakoplova.

(2)

Proizvajalec za vsak tip izdelka sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se jasno opredeli tip izdelka, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

4.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 3 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če je tako navedeno v pooblastilu.

DEL 9

Modul H za ugotavljanje skladnosti – Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti v skladu s Prilogo II k Sklepu št. 768/2008/ES

1.   Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti je postopek ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni izdelek izpolnjuje veljavne zahteve iz delov od 1 do 6.

2.   Proizvodnja

Proizvajalec upravlja odobren sistem zagotavljanja kakovosti za zasnovo, proizvodnjo, končni pregled in preskušanje zadevnih izdelkov, kot je določeno v točki 3, in zanj velja nadzor, kot je določeno v točki 4.

3.   Sistem kakovosti

(1)

Proizvajalec vloži zahtevek za presojo svojega sistema kakovosti v zvezi z zadevnim izdelkom pri priglašenem organu po svoji izbiri.

Zahtevek vsebuje:

(a)

ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)

tehnično dokumentacijo za vsak tip izdelka, namenjen za proizvodnjo, ki vsebuje elemente iz dela 10, kjer je to primerno;

(c)

dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(d)

pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil predložen nobenemu drugemu priglašenemu organu.

(2)

Sistem kakovosti zagotavlja skladnost izdelka z zahtevami te uredbe.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, so sistematično in urejeno dokumentirani kot pisno dokumentirane politike, postopki in navodila. Dokumentacija sistema kakovosti omogoča dosledno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in evidenc.

Dokumentacija zlasti vsebuje ustrezen opis:

(a)

ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva v zvezi z zasnovo in kakovostjo izdelkov;

(b)

tehničnih specifikacij zasnove, vključno s standardi, ki se bodo uporabljali in, kjer ustrezni harmonizirani standardi ne bodo uporabljeni v celoti, sredstva, ki bodo uporabljena za zagotovitev izpolnjevanja zahtev te uredbe;

(c)

tehnik, postopkov in sistematičnih ukrepov nadzora in preverjanja zasnove, ki se bodo uporabili pri zasnovi izdelkov iz zajete kategorije izdelkov;

(d)

ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali;

(e)

pregledov in preskusov, ki bodo izvedeni pred in med proizvodnjo ter po njej, ter pogostnosti njihovega izvajanja;

(f)

zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila v zvezi z usposobljenostjo ali odobritvami ustreznega osebja itd.;

(g)

sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti zasnove in izdelkov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

(3)

Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahteve iz točke 3(2).

Priglašeni organ predvidi skladnost z navedenimi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami ustreznega harmoniziranega standarda.

Skupina za presojo ima poleg izkušenj s sistemi vodenja kakovosti vsaj enega člana, ki ima izkušnje z ocenjevanjem na ustreznem področju izdelkov in zadevne tehnologije izdelkov ter pozna veljavne zahteve iz te uredbe. Presoja vključuje ocenjevalni obisk v obratih proizvajalca. Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 3(1)(b) za preverjanje sposobnosti proizvajalca, da ugotovi veljavne zahteve iz te uredbe in izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti izdelka s temi zahtevami.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik je obveščen o odločitvi.

Obvestilo vsebuje ugotovitve presoje in utemeljeno odločitev o oceni.

(4)

Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ter ohrani njegovo primernost in učinkovitost.

Proizvajalec obvešča priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti.

(5)

Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in ugotovi, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še naprej izpolnjeval zahteve iz točke 3(2) ali pa je potrebna ponovna ocena.

Priglašeni organ obvesti proizvajalca o svoji odločitvi. Uradno obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4.   Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

(1)

Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

(2)

Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocene omogoči dostop do krajev projektiranja, izdelave, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja ter mu zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:

(a)

dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(b)

zapise o kakovosti, predvidene v snovalnem delu sistema kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd.;

(c)

zapise o kakovosti, ki jih določa proizvodni del sistema kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

(3)

Priglašeni organ opravlja redne presoje, s čimer zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in izvaja sistem kakovosti, poročila o teh presojah pa pošilja proizvajalcu.

(4)

Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takimi obiski sme priglašeni organ, če je potrebno, opraviti ali naročiti preskuse brezpilotnih zrakoplovov ali sistemov brezpilotnega zrakoplova, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ proizvajalcu pošlje poročilo o obisku, če so bili izvedeni preskusi, ter poročilo o njih.

5.   Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

(1)

Proizvajalec na vsak posamezni izdelek, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in po potrebi oznako razreda v skladu s členoma 15 in 16 te uredbe ter, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3(1) tega dela, identifikacijsko številko tega organa.

(2)

Proizvajalec za vsak tip izdelka sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg. V izjavi EU o skladnosti se opredeli tip izdelka, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

6.   Proizvajalec za nacionalni organ še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, hrani:

(1)

tehnično dokumentacijo iz točke 3(1);

(2)

dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti iz točke 3(1);

(3)

odobrene spremembe iz točke 3(5);

(4)

odločitve in poročila priglašenega organa iz točk 3(5), 4(3) in 4(4).

7.   Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistemov kakovosti in redno ali na zahtevo svojemu priglasitvenemu organu omogoča dostop do seznama zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritvah sistemov kakovosti.

Vsak priglašeni organ druge priglašene organe obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil, ter jih na zahtevo obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.

8.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 3(1), 3(5), 5 in 6 lahko v njihovem imenu in na njihovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

DEL 10

Vsebina tehnične dokumentacije

Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zahtevami.

Tehnična dokumentacija, kadar je ustrezno, vsebuje vsaj naslednje elemente:

1.

popoln opis izdelka, vključno s:

(a)

fotografijami ali ilustracijami zunanjih značilnosti, oznak in notranje razporeditve;

(b)

različicami morebitne programske opreme ali strojne programske opreme, vključene v skladnost z zahtevami te uredbe;

(c)

navodili za uporabo in namestitev;

2.

načrt zasnove in proizvodne risbe ter shematski prikaz sestavnih delov, montažnih sklopov, vezij in drugih zadevnih podobnih elementov;

3.

opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje navedenih risb in shem ter upravljanje izdelka;

4.

seznam harmoniziranih standardov, ki se uporabljajo v celoti ali deloma in katerih reference so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, in, kadar navedeni harmonizirani standardi niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev iz člena 4, vključno s seznamom drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

5.

izvod izjave EU o skladnosti;

6.

izvod certifikata o EU-pregledu tipa in njegovih prilog, kot ga je predložil zadevni priglašeni organ, kadar se uporabi modul ugotavljanja skladnosti iz dela 8;

7.

rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov in druge pomembne podobne elemente;

8.

poročila o preskusih;

9.

izvode dokumentov, ki jih je proizvajalec predložil morebitnemu priglašenemu organu;

10.

dodatna dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dodatnih dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti če se ustrezni harmonizirani standardi in/ali tehnične specifikacije ne uporabljajo v celoti. Dodatna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost;

11.

naslovi krajev proizvodnje in skladiščenja.

DEL 11

Izjava EU o skladnosti

1.   Izdelek (tip, serija in serijska številka).

2.   Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

3.   Za izdajo te izjave o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.

4.   Predmet izjave [identifikacija izdelka, ki omogoča sledljivost; lahko vključuje barvno sliko z zadostno ločljivostjo, kadar je to potrebno za identifikacijo izdelkov].

5.   Zgoraj opisani predmet izjave pripada razredu … [za sistem brezpilotnega zrakoplova vključiti številko razreda, kot je opredeljena v delih od 1 do 5 te priloge].

6.   Zajamčena raven zvočne moči za to opremo sistema brezpilotnega zrakoplova je …. dB(A) [samo za sisteme brezpilotnega zrakoplova brez nepremičnih kril razredov od 1 do 3].

7.   Predmet navedene izjave je v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije:

[vključiti sklic na to uredbo in ustrezno prilogo glede na razred izdelka];

ali po potrebi z drugo harmonizacijsko zakonodajo Unije.

8.   Sklicevanja na ustrezne uporabljene harmonizirane standarde ali sklicevanja na druge tehnične specifikacije v zvezi s skladnostjo, glede na katere je izdana izjava o skladnosti. Sklicevanja morajo biti navedena s svojo identifikacijsko številko, različico in po potrebi datumom izdaje.

9.   Po potrebi je priglašeni organ … [ime, številka] … izvedel … [opis intervencije] … in izdal certifikat o EU-pregledu tipa.

10.   Po potrebi opise dodatne opreme in sestavnih delov, vključno s programsko opremo, ki zagotavljajo predvideno delovanje brezpilotnega zrakoplova ali sistema brezpilotnega zrakoplova in so zajete v izjavi EU o skladnosti.

11.   Dodatne informacije:

Podpisano za in v imenu: …

[kraj in datum izdaje]:

[ime, funkcija] [podpis]:

DEL 12

Poenostavljena izjava EU o skladnosti

Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 14(3) se predloži na naslednji način:

[Ime proizvajalca] izjavlja, da sistem brezpilotnega zrakoplova [identifikacija sistema brezpilotnega zrakoplova: tip ali serijska številka] pripada razredu … … [vključiti številko razreda izdelka, kot je opredeljena v delih od 1 do 5 te priloge] in ima zajamčeno raven zvočne moči …. dB(A) [samo za sisteme brezpilotnega zrakoplova brez nepremičnih kril razredov od 1 do 3]

ter je skladen z uredbami … [navedite vse uredbe, s katerimi je izdelek skladen].

Celotna izjava EU o skladnosti je na voljo na naslednjem spletnem mestu: [naslov spletnega mesta]

DEL 13

Oznaka preskusa hrupa

Ta del določa načine merjenja hrupa, ki se uporabljajo za določanje A-uteženih ravni zvočne moči brezpilotnih zrakoplovov razredov 1, 2 in 3.

Določa osnovni standard za merjenje emisij hrupa in podrobne oznake preskusa za merjenje ravni zvočnega tlaka na merilni ploskvi, ki obdaja vir, in za izračunavanje ravni zvočne moči, ki jo oddaja ta vir.

1.   OSNOVNI STANDARD ZA MERJENJE EMISIJ HRUPA

Za določanje A-utežene ravni zvočne moči LWA brezpilotnih zrakoplovov se uporabljajo osnovni standardi za merjenje emisij hrupa standarda EN ISO 3744:2010 z naslednjimi dopolnili:

2.   POGOJI MONTAŽE IN NAMESTITVE

Preskusno območje:

Brezpilotni zrakoplov lebdi nad eno (akustično trdo) odbojno ravnino. Brezpilotni zrakoplov je na zadostni razdalji od vseh odbojnih sten ali stropov oziroma vseh odbojnih predmetov, da so na merilni površini izpolnjene zahteve iz Priloge A k standardu EN ISO 3744:2010.

Namestitev vira hrupa:

Brezpilotni zrakoplov lebdi 0,5 m nad odbojno ravnino. Konfiguracija brezpilotnega zrakoplova (propelerji, pripomočki, nastavitev) je konfiguracija brezpilotnega zrakoplova, kot je bil dan na trg.

Površina za merjenje zvoka in razporeditev mikrofonov:

Brezpilotni zrakoplov je v skladu z odstavkom 7.2.3 standarda EN ISO 3744:2010 popolnoma zaprt v površini merilne poloble.

Število in položaj mikrofonov sta določena v Prilogi F k standardu EN ISO 3744:2010.

Merilna površina se začne v točki O, ki leži na talni ravnini neposredno pod brezpilotnim zrakoplovom.

3.   OPERATIVNI POGOJI MED PRESKUSOM

Preskusi hrupa se izvedejo tako, da brezpilotni zrakoplov leti v stabilnem položaju, v navpični in prečni smeri, 0,5 m nad začetno točko merilne poloble (točka O) pod MTOM, pri čemer je baterija brezpilotnega zrakoplova popolnoma napolnjena.

Če je brezpilotni zrakoplov dan na trg s pripomočki, ki jih je mogoče nanj namestiti, se preskusi s temi pripomočki in brez njih v vseh možnih konfiguracijah brezpilotnega zrakoplova.

4.   IZRAČUN POVRŠINSKE ČASOVNO POVPREČNE RAVNI ZVOČNEGA TLAKA

A-utežena površinska časovno povprečna raven zvočnega tlaka se določi najmanj trikrat za vsako konfiguracijo brezpilotnega zrakoplova. Če se vsaj dve ugotovljeni vrednosti ne razlikujeta za več kot 1 dB, nadaljnje meritve niso potrebne; sicer se meritve nadaljujejo, dokler se ne pridobita dve vrednosti, ki se razlikujeta za največ 1 dB. Površinska časovno povprečna raven zvočnega tlaka, ki se uporabi za izračun ravni zvočne moči konfiguracije brezpilotnega zrakoplova, je aritmetična sredina dveh najvišjih vrednosti, ki se ne razlikujeta za več kot 1 dB.

5.   INFORMACIJE, O KATERIH SE POROČA

Poročilo vsebuje tehnične podatke, ki so potrebni za opredelitev vira, ki se preskuša, ter oznake preskusa hrupa in akustične podatke.

Vrednost A-utežene ravni zvočne moči, o kateri se poroča, je najvišja vrednost različnih preskušanih konfiguracij brezpilotnega zrakoplova, zaokrožena na najbližjo celo številko (če je manj kot 0,5, se uporabi nižja številka; če je enaka ali višja od 0,5, se uporabi višja številka).

DEL 14

Oznaka zajamčene ravni zvočne moči

Oznaka zajamčene ravni zvočne moči mora biti sestavljena iz enotne številke zajamčene ravni zvočne moči v dB, znaka LWA in piktograma v naslednji obliki:

Image 6

Če se oznaka zmanjša v skladu z velikostjo opreme, morajo biti upoštevana razmerja iz zgornje risbe. Vendar navpična dimenzija oznake po možnosti ne bi smela biti manjša od 20 mm.

DEL 15

Največja raven zvočne moči glede na razred brezpilotnega zrakoplova (vključno s prehodnimi obdobji).

Razred brezpilotnega zrakoplova

MTOM m v gramih

Raven zvočne moči (LWA) v dB

od začetka veljavnosti

2 leti po začetku veljavnosti

4 leta po začetku veljavnosti

C1

250 ≤ m < 900

85

83

81

C2

900 ≤ m < 4 000

Formula

Formula

Formula

Pri čemer je „lg“ logaritem z osnovo 10.


11.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/41


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/946

z dne 12. marca 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dodelitvijo sredstev iz splošnega proračuna Unije za kritje stroškov razvoja evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (1) in zlasti drugega pododstavka člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014 se 791 000 000 EUR dodeli za razvoj informacijskih sistemov, ki podpirajo upravljanje migracijskih tokov prek zunanjih meja, če bodo sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije.

(2)

Komisija je na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014 pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, ki določa razčlenitev zneska iz člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 za razvoj informacijskih sistemov, če razčlenitev takega zneska ni določena v ustreznih zakonodajnih aktih Unije.

(3)

Z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil vzpostavljen evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (v nadaljnjem besedilu: sistem ETIAS) Sistem ETIAS je osrednji sestavni del informacijskih sistemov iz Uredbe (EU) št. 515/2014.

(4)

Uredba (EU) 2018/1240 ne določa skupnega zneska financiranja iz finančnih sredstev v višini 791 000 000 EUR, predvidenih v Uredbi (EU) št. 515/2014 za kritje stroškov, ki nastanejo pri razvoju sistema ETIAS, ali njegove razčlenitve po vrsti stroškov in upravičencih. Zato je treba tako dodelitev in ustrezno razčlenitev po različnih upravičencih določiti z delegiranim aktom Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

(5)

Uredba (EU) št. 515/2014 v členu 6(3a) določa skupni znesek v višini 96,5 milijona EUR, ki ga države članice prejmejo za kritje stroškov v zvezi z razvojem sistema ETIAS.

(6)

Od zneska iz člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 bi bilo treba za kritje stroškov v zvezi z razvojem sistema ETIAS v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 dodeliti skupna sredstva v višini 209 904 000 EUR.

(7)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba znesek v višini 100 873 000 EUR dodeliti Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljeni z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: eu-LISA). Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške agencije eu-LISA pri razvoju informacijskega sistema ETIAS, zlasti pri vzpostavitvi centralnega sistema, nacionalnega enotnega vmesnika v vsaki državi članici, varne komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki, javnega spletišča in mobilne aplikacije za mobilne naprave, storitve elektronske pošte, storitve varnega računa, protokola za prevoznike, spletne storitve in programske opreme, ki bo centralni enoti ETIAS in nacionalnim enotam ETIAS omogočila obdelavo vlog.

(8)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba znesek v višini 12 531 000 EUR dodeliti Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, ustanovljeni z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex). Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške agencije Frontex pri ustanovitvi centralne enote ETIAS, vključno s pripravo pisarniških prostorov, nabavo in namestitvijo informacijske opreme, ki jo bo uporabljalo osebje, ter zaposlovanjem in usposabljanjem uslužbencev centralne enote.

(9)

Od navedenih skupnih dodeljenih sredstev bi bilo treba skupni znesek v višini 96 500 000 EUR dodeliti državam članicam, ki izvajajo sistem ETIAS. Ta sredstva bi morala v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240 kriti stroške držav članic pri povezovanju obstoječe nacionalne infrastrukture, povezovanju z nacionalnim enotnim vmesnikom, gostiteljstvu nacionalnega enotnega vmesnika in ustanovitvi nacionalnih enot ETIAS, vključno z nabavo in namestitvijo informacijske opreme, ki jo bo uporabljalo osebje, ter zaposlovanjem in usposabljanjem uslužbencev. Ker so stroški na državo članico, ki nastanejo pri navedenih dejavnostih, zelo podobni ne glede na velikost države, dolžino zunanjih meja, število mejnih prehodov, število oseb, ki prehajajo meje, itd., bi bilo treba tak znesek dodeliti sodelujočim državam v enakih deležih.

(10)

Ker Uredba (EU) 2018/1240 nadgrajuje schengenski pravni red, se je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, odločila za prenos Uredbe (EU) 2018/1240 v svojo nacionalno zakonodajo (5). Dansko tako ta uredba zavezuje v skladu z mednarodnim pravom.

(11)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (6). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(12)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (7). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(13)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (9).

(14)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (11).

(15)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (13).

(16)

Ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(17)

Ker je treba čim prej začeti v praksi izvajati Uredbo (EU) 2018/1240, da bi lahko sistem ETIAS v celoti začel delovati tri leta po začetku veljavnosti navedene uredbe, kot je tudi načrtovano, in da bi se posledično omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem, ki so ga izrazili strokovnjaki iz vseh držav članic, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje posebej v ta namen.

(19)

Uredbo (EU) št. 515/2014 bi bilo zato treba ustrezno dopolniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Iz splošnega proračuna Unije se dodeli skupni znesek v višini 209 904 000 EUR za kritje stroškov iz člena 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240.

2.   Znesek iz odstavka 1 se odšteje od zneska v višini 791 000 000 EUR, namenjenega razvoju informacijskih sistemov v skladu s členom 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014.

Člen 2

1.   Znesek iz člena 1(1) se uporabi na naslednji način:

(a)

100 873 000 EUR se dodeli agenciji eu-LISA za kritje stroškov, ki nastanejo pri razvoju informacijskega sistema ETIAS, kot je navedeno v členu 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240;

(b)

12 531 000 EUR se dodeli Evropski agenciji za mejno in obalno stražo za kritje stroškov, ki nastanejo pri ustanovitvi centralne enote ETIAS, kot je navedeno v členu 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240;

(c)

96 500 000 EUR se dodeli državam članicam za kritje stroškov, ki nastanejo pri povezovanju obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in povezovanju z nacionalnim enotnim vmesnikom, gostiteljstvu nacionalnega enotnega vmesnika in ustanovitvi nacionalnih enot ETIAS, kot je navedeno v členu 85(1) Uredbe (EU) 2018/1240.

2.   Znesek iz odstavka 1(c) se dodeli državam članicam v enakih deležih.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 12. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 150, 20.5.2014, str. 143.

(2)  Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(4)  Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(5)  Danska je 21. decembra 2018 v skladu s členom 4 Protokola 22 uradno sporočila svojo odločitev, da uvede Uredbo (EU) 2018/1240 v svoje nacionalno pravo.

(6)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(7)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(8)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(10)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(11)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(12)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(13)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).


11.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/45


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/947

z dne 24. maja 2019

o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) ter zlasti člena 57 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V zračnem prostoru enotnega evropskega neba lahko poleg zrakoplovov s posadko operacije opravljajo tudi brezpilotni zrakoplovi, ki so lahko letala ali helikopterji, ne glede na njihovo maso.

(2)

Kar zadeva letalstvo s posadko, bi moralo enotno izvajanje pravil in postopkov ter skladnost z njimi veljati za operatorje brezpilotnih zrakoplovov in sistemov brezpilotnih zrakoplovov, vključno s piloti na daljavo, pa tudi za operacije takih brezpilotnih zrakoplovov in sistemov brezpilotnih zrakoplovov.

(3)

Glede na posebne značilnosti operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov bi morale biti te enako varne kot tiste v letalstvu s posadko.

(4)

S tehnologijami za brezpilotne zrakoplove je mogoče izvajati najrazličnejše operacije. Določiti bi bilo treba zahteve, povezane s plovnostjo, organizacijami, osebami, udeleženimi pri upravljanju sistemov brezpilotnih zrakoplovov, in operacijah brezpilotnih zrakoplovov, da bi se med operacijami brezpilotnih zrakoplovov zagotovila varnost ljudi na tleh in drugih uporabnikov zračnega prostora.

(5)

Pravila in postopki, ki se uporabljajo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, bi morali biti sorazmerni z naravo in tveganjem operacije ali dejavnosti ter prilagojeni operativnim značilnostim zadevnega brezpilotnega zrakoplova in značilnostim območja upravljanja, kot so gostota prebivalstva, značilnosti površine in prisotnost stavb.

(6)

Za določitev treh kategorij operacij – „odprte“, „posebne“ in „certificirane“ kategorije – bi bilo treba uporabiti merila za stopnjo tveganja in druga merila.

(7)

Za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov bi se morale uporabljati sorazmerne zahteve za zmanjšanje tveganja glede na stopnjo tveganja, operativne značilnosti zadevnega brezpilotnega zrakoplova in značilnosti območja upravljanja.

(8)

Pri operacijah v „odprti“ kategoriji, ki bi morale zajemati operacije z najmanjšim tveganjem, ne bi smeli biti potrebni sistemi brezpilotnih zrakoplovov, za katere se uporabljajo standardni postopki za zagotavljanje skladnosti z letalsko zakonodajo, ampak bi se morale te operacije izvajati z uporabo razredov sistemov brezpilotnih zrakoplovov, opredeljenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/945 (2).

(9)

Operacije v „posebni“ kategoriji bi morale zajemati druge vrste operacij z večjim tveganjem, za katere bi se morala izvesti temeljita ocena tveganja, da se navede, katere zahteve so potrebne za ohranitev varnosti operacije.

(10)

V primeru operacij z majhnim tveganjem, izvedenih v „posebni“ kategoriji, za katere je bil opredeljen standardni scenarij s podrobnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, bi moral izvrševanje te uredbe olajšati sistem izjav operatorja.

(11)

Za operacije v „certificirani“ kategoriji bi morala poleg certifikacije zrakoplovov v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/945 načeloma veljati pravila o certificiranju operatorja in izdaji licenc pilotom na daljavo.

(12)

Certifikat, ki ga pristojni organi predložijo za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, pa tudi za osebje, vključno s piloti na daljavo, in organizacije, ki izvajajo navedene dejavnosti, ali za zrakoplov v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/945 in je obvezen za „certificirano kategorijo“, bi se lahko zahteval tudi za „posebno“ kategorijo.

(13)

Določiti bi bilo treba pravila in postopke za označevanje in identifikacijo brezpilotnih zrakoplovov ter za registracijo operatorjev brezpilotnih zrakoplovov ali certificiranih brezpilotnih zrakoplovov.

(14)

Operatorji brezpilotnih zrakoplovov bi morali biti registrirani, če upravljajo brezpilotne zrakoplove, ki lahko v primeru trčenja na človeka prenesejo več kot 80 joulov kinetične energije, ali brezpilotne zrakoplove, katerih upravljanje pomeni tveganje za zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varnost ali okolje.

(15)

S študijami je bilo dokazano, da bi brezpilotni zrakoplovi z vzletno maso 250 gramov ali več pomenili tveganje za varnost, zato bi bilo treba od operatorjev sistema brezpilotnega zrakoplova takega brezpilotnega zrakoplova zahtevati, naj se registrirajo, če upravljajo tak zrakoplov v „odprti“ kategoriji.

(16)

Glede na tveganje za zasebnost in varstvo osebnih podatkov bi morali biti operatorji brezpilotnih zrakoplovov registrirani, če upravljajo brezpilotni zrakoplov, opremljen s senzorjem, ki lahko zajema osebne podatke. To pa ne bi smelo veljati za brezpilotni zrakoplov, ki se šteje za igračo v smislu Direktive 2009/48/ES o varnosti igrač (3).

(17)

Informacije o registraciji certificiranih brezpilotnih zrakoplovov in operatorjev brezpilotnih zrakoplovov, za katere se zahteva registracija, bi bilo treba shranjevati v digitalnih, harmoniziranih, interoperabilnih nacionalnih sistemih registracije, ki pristojnim organom omogočajo dostop do navedenih informacij in njihovo izmenjavo. Mehanizmi za zagotavljanje interoperabilnosti nacionalnih registrov iz te uredbe ne bi smeli posegati v pravila, ki se uporabljajo za prihodnje odložišče iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1139.

(18)

Ta uredba v skladu s členom 56(8) Uredbe (EU) 2018/1139 ne posega v možnost držav članic, da določijo nacionalna pravila, s katerimi bi za operacije brezpilotnih zrakoplovov zunaj področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139, vključno z javno varnostjo ali varstvom zasebnosti in osebnih podatkov v skladu s pravom Unije, veljali določeni pogoji.

(19)

Nacionalni sistemi registracije bi morali biti usklajeni s pravom Unije in nacionalnim pravom s področja zasebnosti in obdelave osebnih podatkov, informacije, shranjene v navedenih sistemih registracije, pa bi morale biti lahko dostopne (4).

(20)

Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov in piloti na daljavo bi morali zagotoviti, da so ustrezno seznanjeni z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili, ki se nanašajo na predvidene operacije, zlasti v zvezi z varnostjo, zasebnostjo, varstvom podatkov, odgovornostjo, zavarovanjem, varovanjem in varstvom okolja.

(21)

Nekatera območja, kot so bolnišnice, skupine ljudi, naprave in objekti, kot so kazenski zavodi ali industrijski obrati, najvišji in višji vladni organi, območja za ohranjanje narave ali nekateri elementi prometne infrastrukture, so lahko še posebno občutljivi za nekatere ali vse vrste operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov. To ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da določijo nacionalna pravila, s katerimi bi za operacije brezpilotnih zrakoplovov zunaj področja uporabe te uredbe, vključno z varstvom okolja, javno varnostjo ali varstvom zasebnosti in osebnih podatkov v skladu s pravom Unije, veljali določeni pogoji.

(22)

Hrup in emisije brezpilotnih zrakoplovov bi bilo treba čim bolj minimizirati ob upoštevanju pogojev delovanja in različnih posebnih značilnosti posameznih držav članic, kot je gostota prebivalstva, kjer hrup in emisije predstavljajo težavo. Da bi se olajšalo sprejetje operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov v družbi, Delegirana uredba (EU) 2019/945 vključuje najvišjo raven hrupa za brezpilotne zrakoplove v „odprti“ kategoriji, ki se upravljajo v bližini ljudi. V „posebni“ kategoriji se od operatorja zahteva, naj za svoje pilote na daljavo razvije smernice, da se bodo vse operacije izvajale tako, da bodo čim manj moteče za ljudi in živali.

(23)

Veljavne nacionalne certifikate bi bilo treba prilagoditi certifikatom, skladnim z zahtevami iz te uredbe.

(24)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja te uredbe bi bilo treba zagotoviti ustrezne prehodne ukrepe. Zlasti bi morali imeti države članice in deležniki pred začetkom veljavnosti te uredbe dovolj časa za prilagoditev svojih postopkov novemu regulativnemu okviru.

(25)

Novi regulativni okvir za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov ne bi smel posegati v veljavne obveznosti glede varstva okolja in narave, ki sicer izhajajo iz nacionalnega prava ali prava Unije.

(26)

Sistem „U-space“, ki vključuje infrastrukturo, storitve in postopke za zagotovitev varnih operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov ter podpira njihovo vključitev v letalski sistem, se razvija, ta uredba pa bi morala že vključevati zahteve za izvajanje treh temeljev sistema U-space, in sicer registracije, prepoznavanja geografskega položaja in identifikacije na daljavo, ki jih bo treba dodatno dopolniti.

(27)

Ker se modeli zrakoplovov štejejo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov in glede na dobro raven varnosti, ki so jo dokazale operacije modelov zrakoplovov v klubih in združenjih, bi bil za to, da bi lahko letalski modelarski klubi in združenja še naprej delovali kot do zdaj, potreben nemoten prehod z različnih nacionalnih sistemov na novi regulativni okvir Unije, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi obstoječe dobre prakse v državah članicah.

(28)

Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju dobre ravni varnosti, ki so jo dosegli zrakoplovi razreda C4, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi, dovoliti izvajanje operacij takih zrakoplovov z majhnim tveganjem v „odprti“ kategoriji. Taki zrakoplovi, ki jih pogosto uporabljajo operatorji modelov zrakoplovov, so razmeroma enostavnejši od drugih razredov brezpilotnih zrakoplovov, zato zanje ne bi smele veljati nesorazmerne tehnične zahteve.

(29)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 127 Uredbe (EU) 2018/1139 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa podrobne določbe za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, pa tudi za osebje, vključno s piloti na daljavo, in organizacije, ki izvajajo navedene operacije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (EU) 2018/1139.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)

„sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsak brezpilotni zrakoplov in opremo za njegovo daljinsko upravljanje;

(2)

„operator sistema brezpilotnega zrakoplova“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(3)

„zbori ljudi“ pomenijo skupine ljudi, pri katerih se ti ne morejo umakniti zaradi gostote prisotnih ljudi;

(4)

„geografsko območje sistema brezpilotnega zrakoplova“ pomeni del zračnega prostora, ki ga določi pristojni organ, ki olajšuje, omejuje ali izključuje operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, da bi se obravnavala tveganja, ki se nanašajo na varnost, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje in izhajajo iz operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(5)

„robustnost“ pomeni lastnost ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki izhaja iz združevanja izboljšane varnosti, zagotovljene z ukrepi za zmanjšanje tveganja, ter stopnje zagotovila in integritete, da je varnost izboljšana;

(6)

„standardni scenarij“ pomeni vrsto operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v „posebni“ kategoriji, kakor je opredeljena v Dodatku 1 k Prilogi, za katero je bil natančen seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja opredeljen tako, da je pristojni organ lahko zadovoljen z izjavami, v katerih operatorji izjavijo, da bodo pri izvajanju te vrste operacije uporabljali ukrepe za zmanjšanje tveganja;

(7)

„operacija v vidnem polju“ pomeni vrsto operacije sistema brezpilotnega zrakoplova, pri kateri lahko pilot na daljavo brez pomoči vzdržuje stalni vidni stik z brezpilotnim zrakoplovom, kar pilotu na daljavo omogoča, da nadzoruje pot leta brezpilotnega zrakoplova glede na druge zrakoplove, ljudi in ovire, da se izogne trčenju;

(8)

„operacija zunaj vidnega polja“ pomeni vrsto operacije sistema brezpilotnega zrakoplova, ki se ne izvede v vidnem polju;

(9)

„spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova“ pomeni spričevalo, ki ga operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova izda pristojni organ v skladu z delom C Priloge;

(10)

„letalski modelarski klub ali združenje“ pomeni organizacijo, ki ima v državi članici zakonit sedež z namenom izvajanja letov kot prostočasne dejavnosti, predstavitev v zraku, športnih dejavnosti ali tekmovalnih dejavnosti z uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(11)

„nevarne snovi“ pomenijo predmete ali snovi, ki lahko pomenijo veliko tveganje za zdravje, varnost, premoženje ali okolje v primeru incidenta ali nesreče in se na brezpilotnem zrakoplovu prevažajo kot koristni tovor, vključno zlasti z:

(a)

razstrelivi (nevarnost eksplozije v masi, nevarnost za nastanek udarnega vala z drobci, majhna nevarnost udarnega vala, velika nevarnost požara, eksplozivne snovi, izredno občutljivi eksplozivi);

(b)

plini (vnetljiv plin, nevnetljiv plin, strupen plin, kisik, nevarnost vdihavanja);

(c)

vnetljivimi tekočinami (vnetljive tekočine; gorljive tekočine, kurilno olje, bencin);

(d)

vnetljivimi trdnimi snovmi (vnetljive trdne snovi, trdne snovi, ki se lahko samodejno vžgejo, nevarne v stiku z vodo);

(e)

oksidativnimi snovmi in organskimi peroksidi;

(f)

strupenimi in infektivnimi snovmi (strup, biološka nevarnost);

(g)

radioaktivnimi snovmi;

(h)

jedkimi snovmi;

(12)

„koristni tovor“ pomeni instrument, mehanizem, opremo, del, aparaturo, pribor ali dodatno opremo, vključno s komunikacijsko opremo, ki je vgrajena ali pritrjena na zrakoplov, se ne uporablja ali ni namenjena uporabi pri upravljanju ali krmiljenju zrakoplova med letom in ni del strukture zrakoplova, motorja ali propelerja;

(13)

„neposredna identifikacija na daljavo“ pomeni sistem, ki zagotavlja lokalno oddajanje informacij o brezpilotnem zrakoplovu, ki se upravlja, vključno z oznako brezpilotnega zrakoplova, tako da je te informacije mogoče dobiti brez fizičnega dostopa do brezpilotnega zrakoplova;

(14)

„način spremljanja pilota“ pomeni način upravljanja sistema brezpilotnega zrakoplova, pri katerem brezpilotni zrakoplov stalno spremlja pilota na daljavo znotraj vnaprej določenega polmera;

(15)

„prepoznavanje geografskega položaja“ pomeni funkcijo, s katero se na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice, odkrije morebitna kršitev omejitev zračnega prostora in opozori pilote na daljavo, da lahko takoj učinkovito ukrepajo in tako preprečijo kršitev;

(16)

„zasebno izdelan sistem brezpilotnega zrakoplova“ pomeni sistem brezpilotnega zrakoplova, ki je sestavljen ali proizveden za lastno uporabo izdelovalca, razen sistema brezpilotnega zrakoplova, sestavljenega iz sklopov delov, ki se dajo na trg kot enoten komplet, pripravljen za sestavo;

(17)

„avtonomna operacija“ pomeni operacijo, med katero brezpilotni zrakoplov leti, ne da bi pilot na daljavo lahko posredoval;

(18)

„neudeležene osebe“ pomenijo osebe, ki ne sodelujejo v operaciji sistema brezpilotnega zrakoplova ali niso seznanjene z navodili in varnostnimi ukrepi, ki jih je podal operator sistema brezpilotnega zrakoplova;

(19)

„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

(20)

„dajanje na trg“ pomeni prvo dajanje proizvoda na voljo na trgu Unije;

(21)

„nadzorovano talno območje“ pomeni talno območje, na katerem se upravlja sistem brezpilotnega zrakoplova in znotraj katerega lahko operator sistema brezpilotnega zrakoplova zagotovi, da so prisotne le udeležene osebe;

(22)

„največja vzletna masa“ pomeni največjo maso brezpilotnega zrakoplova, vključno s koristnim tovorom in gorivom, kakor jo določi proizvajalec ali izdelovalec, pri kateri se brezpilotni zrakoplov lahko upravlja;

(23)

„brezpilotno jadralno letalo“ pomeni brezpilotni zrakoplov, ki dobi vzgon v letu zaradi aerodinamične reakcije na fiksne dvižne površine in katerega prosti let ni odvisen od motorja. Lahko je opremljeno z motorjem, namenjenim uporabi v nujnih primerih.

Člen 3

Kategorije operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov

Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov se izvajajo v „odprti“, „posebni“ ali „certificirani“ kategoriji, opredeljeni v členu 4, 5 oziroma 6, pod naslednjimi pogoji:

(a)

za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji se pred začetkom operacije ne zahteva nobeno predhodno operativno dovoljenje ali operativna izjava operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji se zahteva operativno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ v skladu s členom 12, ali dovoljenje, prejeto v skladu s členom 16, ali v okoliščinah, opredeljenih v členu 5(5), izjava, ki jo poda operator sistema brezpilotnega zrakoplova;

(c)

za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji se zahtevata certifikacija sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/945 in certifikacija operatorja ter po potrebi izdaja licence pilotu na daljavo.

Člen 4

„Odprta“ kategorija operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Operacije se štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji le, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

sistem brezpilotnega zrakoplova spada v enega od razredov, opredeljenih v Delegirani uredbi (EU) 2019/945, ali je zasebno izdelan ali izpolnjuje pogoje iz člena 20;

(b)

največja vzletna masa brezpilotnega zrakoplova je manjša od 25 kg;

(c)

pilot na daljavo zagotavlja, da brezpilotni zrakoplov ostaja na varni razdalji od ljudi in ne leti nad zbori ljudi;

(d)

brezpilotni zrakoplov je vedno v vidnem polju pilota na daljavo, razen kadar zrakoplov leti v načinu spremljanja pilota ali kadar pilotu pomaga opazovalec brezpilotnega zrakoplova, kakor je določeno v delu A Priloge;

(e)

brezpilotni zrakoplov se med letom ohranja na razdalji 120 metrov od najbližje točke na zemeljski površini, razen kadar preleti oviro, kakor je določeno v delu A Priloge;

(f)

brezpilotni zrakoplov med letom ne prevaža nevarnih snovi in ne odvrže nobenega materiala.

2.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji se razdelijo v tri podkategorije v skladu z zahtevami iz dela A Priloge.

Člen 5

„Posebna“ kategorija operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Če ena od zahtev iz člena 4 ali dela A Priloge ni izpolnjena, operator sistema brezpilotnega zrakoplova pri pristojnem organu v državi članici, kjer je registriran, pridobi operativno dovoljenje v skladu s členom 12.

2.   Kadar operator pri pristojnem organu zaprosi za operativno dovoljenje v skladu s členom 12, opravi oceno tveganja v skladu s členom 11 in jo predloži skupaj z vlogo, vključno z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganja.

3.   V skladu s točko UAS.SPEC.040 dela B Priloge pristojni organ operativno dovoljenje izda, če meni, da so operativna tveganja ustrezno zmanjšana v skladu s členom 12.

4.   Pristojni organ navede, ali se operativno dovoljenje nanaša na:

(a)

odobritev ene same operacije ali več operacij, za katere so določeni časi ali lokacije ali oboje. Operativno dovoljenje vključuje povezan natančen seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja;

(b)

odobritev spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z delom C Priloge.

5.   Če operator sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu države članice registracije za operacijo, ki je skladna s standardnim scenarijem, kakor je opredeljen v Dodatku 1 k Prilogi, predloži izjavo v skladu s točko UAS.SPEC.020 dela B navedene priloge, mu ni treba pridobiti operativnega dovoljenja v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena, uporablja pa se postopek iz člena 12(5).

6.   Operativno dovoljenje ali izjava se ne zahteva za:

(a)

operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki imajo spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji v skladu s točko UAS.LUC.060 Priloge;

(b)

operacije, ki se izvajajo v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj, ki so prejeli dovoljenje v skladu s členom 16.

Člen 6

„Certificirana“ kategorija operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Operacije se štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji le, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

sistem brezpilotnega zrakoplova je certificiran v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 40(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/945 in

(b)

operacija se izvaja v katerem koli od naslednjih pogojev:

(i)

nad zbori ljudi;

(ii)

vključuje prevoz ljudi;

(iii)

vključuje prevoz nevarnih snovi, ki lahko v primeru nesreče povzročijo veliko tveganje za tretje osebe.

2.   Poleg tega se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov štejejo za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji, če pristojni organ na podlagi ocene tveganja iz člena 11 meni, da tveganja, povezanega z delovanjem, ni mogoče ustrezno zmanjšati brez certifikacije sistema brezpilotnega zrakoplova in operatorja zadevnega sistema ter po potrebi brez izdaje licence pilotu na daljavo.

Člen 7

Pravila in postopki za upravljanje sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji so v skladu z operativnimi omejitvami iz dela A Priloge.

2.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji so v skladu z operativnimi omejitvami iz operativnega dovoljenja iz člena 12, dovoljenja iz člena 16 ali standardnega scenarija, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi, kot jih navede operator sistema brezpilotnega zrakoplova.

Ta odstavek se ne uporablja, če ima operator sistema brezpilotnega zrakoplova spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji.

Za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji se uporabljajo veljavne operativne zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 (5).

3.   Za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „certificirani“ kategoriji se uporabljajo veljavne operativne zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 ter uredb Komisije (EU) št. 965/2012 (6) in (EU) št. 1332/2011 (7).

Člen 8

Pravila in postopki za usposobljenost pilotov na daljavo

1.   Piloti na daljavo, ki upravljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji, izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti iz dela A Priloge.

2.   Piloti na daljavo, ki upravljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji, izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti, ki jih v operativnem dovoljenju določi pristojni organ, ali so določene v standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1 k Prilogi, ali spričevalu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, ter imajo vsaj naslednje kompetence:

(a)

sposobnost izvajanja operativnih postopkov (postopki za ravnanje v običajnih in izrednih razmerah ter postopki v sili, načrtovanje leta, inšpekcijski pregledi pred letom in po njem);

(b)

sposobnost upravljanja letalske komunikacije;

(c)

upravljanje poti leta in avtomatizacije brezpilotnega zrakoplova;

(d)

vodenje, skupinsko delo in samoupravljanje;

(e)

reševanje težav in odločanje;

(f)

prilagajanje situaciji;

(g)

upravljanje delovne obremenitve;

(h)

usklajevanje ali predaja, kot je ustrezno.

3.   Piloti na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, izpolnjujejo minimalne zahteve glede usposobljenosti, opredeljene v dovoljenju, dodeljenem v skladu s členom 16.

Člen 9

Minimalna starost pilotov na daljavo

1.   Minimalna starost pilotov na daljavo, ki upravljajo brezpilotne zrakoplovne sisteme v „odprti“ in „posebni“ kategoriji, je 16 let.

2.   Minimalna starost pilotov na daljavo se ne zahteva:

(a)

kadar delujejo v podkategoriji A1, kakor je določena v delu A Priloge k tej uredbi, z razredom sistema brezpilotnega zrakoplova C0, opredeljenega v delu 1 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, ki je igrača v smislu Direktive 2009/48/ES;

(b)

za zasebno izdelane sisteme brezpilotnih zrakoplovov z največjo vzletno maso, manjšo od 250 g;

(c)

kadar delujejo pod neposrednim nadzorom pilota na daljavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 in člena 8.

3.   Države članice lahko znižajo minimalno starost na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, ob upoštevanju posebnih tveganj, povezanih z dejavnostmi na njihovem ozemlju:

(a)

za največ štiri leta za pilote na daljavo, ki delujejo v „odprti“ kategoriji;

(b)

za največ dve leti za pilote na daljavo, ki delujejo v „posebni“ kategoriji.

4.   Če država članica zniža minimalno starost pilotov na daljavo, lahko navedeni piloti na daljavo sisteme brezpilotnih zrakoplovov upravljajo le na ozemlju navedene države članice.

5.   Države članice lahko za pilote na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, opredelijo drugačno minimalno starost v dovoljenjih, izdanih v skladu s členom 16.

Člen 10

Pravila in postopki za plovnost sistemov brezpilotnih zrakoplovov

Sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporabljajo v operacijah, določenih v tej uredbi, razen če so zasebno izdelani, če se uporabljajo za operacije iz člena 16 ali izpolnjujejo pogoje, opredeljene v členu 20, izpolnjujejo tehnične zahteve ter pravila in postopke za plovnost, opredeljene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 58 Uredbe (EU) 2018/1139.

Člen 11

Pravila za izvedbo ocene operativnega tveganja

1.   V oceni operativnega tveganja:

(a)

so opisane značilnosti operacije sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

so predlagani ustrezni cilji glede operativne varnosti;

(c)

so opredeljena tveganja delovanja na tleh in v zraku ob upoštevanju vsega naslednjega:

(i)

obsega, v katerem bi lahko dejavnost ogrozila tretje osebe ali lastnino na tleh;

(ii)

kompleksnosti, zmogljivosti in operativnih značilnosti zadevnega brezpilotnega zrakoplova;

(iii)

namena leta, tipa sistema brezpilotnega zrakoplova, verjetnosti trčenja z drugim zrakoplovom in razreda uporabljenega zračnega prostora;

(iv)

vrste, obsega in kompleksnosti operacije ali dejavnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, vključno z obsegom in vrsto prometa, ki ga upravlja pristojna organizacija ali oseba, kadar je to ustrezno;

(v)

obsega, v katerem so osebe, izpostavljene tveganjem, povezanim z operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova, sposobne oceniti ta tveganja in jih obvladati;

(d)

so opredeljeni različni morebitni ukrepi za zmanjšanje tveganja;

(e)

je potrebna raven robustnosti izbranih ukrepov za zmanjšanje tveganja določena tako, da se lahko operacija varno izvede.

2.   Opis operacije sistema brezpilotnega zrakoplova vključuje vsaj naslednje:

(a)

naravo dejavnosti, ki se izvajajo;

(b)

operativno okolje in geografsko območje predvidene operacije, zlasti prebivalstvo, nad katerim se leti, orografijo, vrste zračnega prostora, volumen zračnega prostora, v katerem se bo operacija izvedla, in volumen zračnega prostora, ki bo imel vlogo potrebnih blažilcev tveganja, vključno z operativnimi zahtevami glede geografskih območij;

(c)

zapletenost operacije, zlasti načrtovanje in izvajanje, kompetence osebja, izkušnje in sestavo ter potrebna tehnična sredstva, ki se načrtujejo za izvedbo operacije;

(d)

tehnične značilnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, vključno z njegovo zmogljivostjo glede na pogoje načrtovane operacije in po potrebi njegovo registracijsko številko;

(e)

usposobljenost osebja za izvedbo operacije, vključno z njegovo sestavo, vlogo, odgovornostmi, usposabljanjem in nedavnimi izkušnjami.

3.   V oceni se predlaga ciljna raven varnosti, ki je enakovredna ravni varnosti v letalstvu s posadko, ob upoštevanju posebnih značilnosti operacije sistema brezpilotnega zrakoplova.

4.   Opredelitev tveganj vključuje določitev vsega naslednjega:

(a)

nezmanjšanega tveganja operacije na tleh ob upoštevanju vrste operacije in pogojev, pod katerimi se operacija izvaja, vključno vsaj z naslednjimi merili:

(i)

operacija v vidnem polju ali zunaj vidnega polja;

(ii)

gostota prebivalstva na območjih, nad katerimi se leti;

(iii)

letenje prek zbora ljudi;

(iv)

značilnosti dimenzij brezpilotnega zrakoplova;

(b)

nezmanjšanega tveganja operacije v zraku ob upoštevanju vsega naslednjega:

(i)

točnega volumna zračnega prostora, v katerem se bo izvedla operacija, povečanega za volumen zračnega prostora, potrebnega za postopke za ravnanje v izrednih razmerah;

(ii)

razreda zračnega prostora;

(iii)

učinka na drug zračni promet in upravljanje zračnega prometa ter zlasti:

višine operacije,

kontroliranega in nekontroliranega zračnega prostora,

okolja aerodroma in okolja zunaj aerodroma,

zračnega prostora nad mestnim in podeželskim okoljem,

razdvajanja od drugega prometa.

5.   Pri opredelitvi morebitnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, potrebnih za izpolnitev predlagane ciljne ravni varnosti, se upoštevajo naslednje možnosti:

(a)

ukrepi v zvezi z zadrževanjem za ljudi na tleh;

(b)

strateške operativne omejitve operacije sistema brezpilotnega zrakoplova, zlasti:

(i)

omejitev geografskega obsega, v katerem poteka operacija;

(ii)

omejitev trajanja ali načrta časovnega okvira, v katerem se izvede operacija;

(c)

strateško zmanjšanje tveganja s skupnimi pravili letenja ali skupnimi strukturo in storitvami zračnega prostora;

(d)

sposobnost obvladovanja morebitnih slabih pogojev delovanja;

(e)

organizacijski dejavniki, kot so operativni postopki in postopki vzdrževanja, ki jih je pripravil operator sistema brezpilotnega zrakoplova, in postopki vzdrževanja, skladni s priročnikom za uporabo, ki ga je pripravil proizvajalec;

(f)

raven usposobljenosti in strokovnega znanja osebja, udeleženega pri varnosti leta;

(g)

tveganje človeške napake pri uporabi operativnih postopkov;

(h)

projektivne značilnosti in zmogljivost sistemov brezpilotnih zrakoplovov, zlasti:

(i)

razpoložljivost sredstev za zmanjšanje tveganja trka;

(ii)

razpoložljivost sistemov, ki omejijo energijo ob trku ali lomljivost brezpilotnega zrakoplova;

(iii)

zasnova sistemov brezpilotnih zrakoplovov glede na priznane standarde in zasnova z zaščito pred izpadom.

6.   Robustnost predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganja se oceni, da se ugotovi, ali so sorazmerni z varnostnimi cilji in tveganji predvidene operacije, zlasti da se zagotovi varnost vsake posamezne faze operacije.

Člen 12

Odobritev operacij v „posebni“ kategoriji

1.   Pristojni organ ovrednoti oceno tveganja in robustnost ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih operator sistema brezpilotnega zrakoplova predlaga za ohranjanje varnosti operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v vseh fazah leta.

2.   Pristojni organ dodeli operativno dovoljenje, če se pri vrednotenju ugotovi, da:

(a)

se pri ciljih glede operativne varnosti upoštevajo tveganja operacije;

(b)

so kombinacija ukrepov za zmanjšanje tveganja v zvezi z operativnimi pogoji za izvedbo operacij, usposobljenost udeleženega osebja in tehnične značilnosti brezpilotnega zrakoplova ustrezni in dovolj robustni za ohranjanje varnosti operacije glede na opredeljena tveganja na tleh in v zraku;

(c)

je operator sistema brezpilotnega zrakoplova predložil izjavo, v kateri potrjuje, da je predvidena operacija v skladu z vsemi veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili, ki se nanašajo nanjo, zlasti v zvezi z zasebnostjo, varstvom podatkov, odgovornostjo, zavarovanjem, varovanjem in varstvom okolja.

3.   Če se operacija ne šteje za dovolj varno, pristojni organ o tem ustrezno obvesti vlagatelja in navede razloge za zavrnitev izdaje operativnega dovoljenja.

4.   V operativnem dovoljenju, ki ga dodeli pristojni organ, se podrobno opredelijo:

(a)

področje uporabe dovoljenja;

(b)

„posebni“ pogoji, ki veljajo za:

(i)

operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova in operativne omejitve;

(ii)

zahtevano usposobljenost operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova in pilote na daljavo, kadar je ustrezno;

(iii)

tehnične značilnosti sistema brezpilotnega zrakoplova, vključno z njegovim certificiranjem, če je ustrezno;

(c)

naslednje informacije:

(i)

registracijska številka operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova in tehnične značilnosti sistema brezpilotnega zrakoplova;

(ii)

sklic na oceno operativnega tveganja, ki jo pripravi operator sistema brezpilotnega zrakoplova;

(iii)

operativne omejitve in pogoji operacije;

(iv)

ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih mora izvesti operator sistema brezpilotnega zrakoplova;

(v)

lokacije, na katerih se lahko operacija izvede, in vse druge lokacije v državi članici v skladu s členom 13;

(vi)

vsi dokumenti in evidence, relevantni za zadevno vrsto operacije, in vrsta dogodkov, ki bi jih bilo treba sporočiti poleg tistih, opredeljenih v Uredbi (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

5.   Pristojni organ ob prejemu izjave iz člena 5(5):

(a)

preveri, ali vsebuje vse elemente iz odstavka 2 točke UAS.SPEC.020 Priloge;

(b)

v tem primeru operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova brez nepotrebnega odlašanja predloži potrdilo o prejemu in popolnosti, da lahko operator začne operacijo.

Člen 13

Čezmejne operacije ali operacije zunaj države registracije

1.   Kadar namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova izvesti operacijo v „posebni“ kategoriji, za katero je bilo operativno dovoljenje v skladu s členom 12 že odobreno in ki naj bi se delno ali v celoti izvedla v zračnem prostoru države članice, ki ni država članica registracije, navedeni operator pristojnemu organu države članice predvidene operacije predloži vlogo, ki vključuje naslednje informacije:

(a)

kopijo operativnega dovoljenja, ki je bilo operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova dodeljeno v skladu s členom 12, in

(b)

lokacije predvidene operacije, po potrebi vključno s posodobljenimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, namenjenimi obravnavanju navedenih tveganj, opredeljenih na podlagi člena 11(2)(b), ki so specifična za lokalni zračni prostor, značilnosti terena in prebivalstva ter podnebne razmere.

2.   Pristojni organ države članice predvidene operacije vlogo iz odstavka 1 po njenem prejemu brez nepotrebnega odlašanja oceni ter pristojnemu organu države članice registracije in operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova predloži potrdilo, da so posodobljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja iz odstavka 1(b) ustrezni za operacijo na predvideni lokaciji. Operator sistema brezpilotnega zrakoplova lahko po prejemu navedenega potrdila začne predvideno operacijo, država članica registracije pa posodobljene ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih mora izvesti operator sistema brezpilotnega zrakoplova, zabeleži v operativno dovoljenje, izdano v skladu s členom 12.

3.   Kadar namerava operator sistema brezpilotnega zrakoplova izvesti operacijo v „posebni“ kategoriji, za katero je bila podana izjava v skladu s členom 5(5) in ki naj bi se delno ali v celoti izvedla v zračnem prostoru države članice, ki ni država članica registracije, navedeni operator pristojnemu organu države članice predvidene operacije predloži kopijo izjave, predložene državi članici registracije, ter kopijo potrdila o prejemu in popolnosti.

Člen 14

Registracija operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov in certificiranih sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Države članice vzpostavijo in vzdržujejo natančne sisteme registracije za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, katerih zasnovo je treba certificirati, in operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, katerih delovanje lahko pomeni tveganje za varnost, varovanje, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ali okolja.

2.   Sistemi registracije za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov vsebujejo polja za navedbo in izmenjavo naslednjih informacij:

(a)

polnega imena in datuma rojstva za fizične osebe ter imena in identifikacijske številke za pravne osebe;

(b)

naslova operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(c)

njihovega e-naslova in telefonske številke;

(d)

številke zavarovalne police za sistem brezpilotnega zrakoplova, če je to potrebno v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom;

(e)

naslednje izjave, ki jo potrdijo pravne osebe: „Vse osebje, neposredno udeleženo v operacijah, je usposobljeno za izvajanje svojih nalog, sistem brezpilotnega zrakoplova pa bodo upravljali le piloti na daljavo z ustrezno stopnjo usposobljenosti.“;

(f)

pridobljenih operativnih dovoljenj in spričeval operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova ter izjav, ki so bile potrjene v skladu s členom 12(5)(b).

3.   Sistemi registracije za brezpilotne zrakoplove, katerih zasnovo je treba certificirati, vsebujejo polja za navedbo in izmenjavo naslednjih informacij:

(a)

proizvajalčevega imena;

(b)

proizvajalčevega poimenovanja brezpilotnega zrakoplova;

(c)

serijske številke brezpilotnega zrakoplova;

(d)

polnega imena, naslova, e-naslova in telefonske številke fizične ali pravne osebe, pod imenom katere je brezpilotni zrakoplov registriran.

4.   Države članice zagotovijo, da so sistemi registracije digitalni in interoperabilni ter omogočajo vzajemni dostop in izmenjavo informacij prek odložišča iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1139.

5.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov se registrirajo, če:

(a)

v okviru „odprte“ kategorije upravljajo katerega koli od naslednjih brezpilotnih zrakoplovov:

(i)

zrakoplov z največjo vzletno maso 250 g ali več ali zrakoplov, ki lahko v primeru trčenja na človeka prenese več kot 80 joulov kinetične energije;

(ii)

zrakoplov, opremljen s senzorjem, ki lahko zajame osebne podatke, razen če je v skladu z Direktivo 2009/48/ES;

(b)

v okviru „posebne“ kategorije upravljajo brezpilotni zrakoplov s katero koli maso.

6.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki so fizične osebe, se registrirajo v državi članici, kjer imajo prebivališče, če so pravne osebe, pa v državi članici, kjer imajo glavno poslovno enoto, in zagotovijo, da so njihove registracijske informacije točne. Operator sistema brezpilotnega zrakoplova ne more biti hkrati registriran v več kot eni državi članici.

Države članice za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov in sisteme brezpilotnih zrakoplovov, ki jih je treba registrirani, izdajo edinstveno digitalno registracijsko številko, ki omogoča njihovo individualno identifikacijo.

Registracijska številka za operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov se določi na podlagi standardov, ki podpirajo interoperabilnost sistemov registracije.

7.   Lastnik brezpilotnega zrakoplova, katerega zasnovo je treba certificirati, registrira brezpilotni zrakoplov.

Nacionalnost in registracijska oznaka brezpilotnega zrakoplova se določita v skladu s Prilogo 7 h Konvenciji ICAO. Brezpilotni zrakoplov ne more biti hkrati registriran v več kot eni državi.

8.   Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov svojo registracijsko številko prikažejo na vsakem brezpilotnem zrakoplovu, ki izpolnjuje pogoje, opisane v odstavku 5.

Člen 15

Operativni pogoji za geografska območja sistemov brezpilotnih zrakoplovov

1.   Države članice lahko pri opredelitvi geografskih območij sistemov brezpilotnih zrakoplovov zaradi varnosti, varovanja, zasebnosti ali okolja:

(a)

prepovejo nekatere ali vse operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, zahtevajo določene pogoje za nekatere ali vse operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov ali zahtevajo predhodno operativno dovoljenje za nekatere ali vse operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(b)

določijo, da morajo operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov izpolnjevati določene okoljske standarde;

(c)

dovolijo dostop le do nekaterih razredov sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(d)

dovolijo dostop le do sistemov brezpilotnih zrakoplovov, opremljenih z nekaterimi tehničnimi značilnostmi, zlasti sistemi za identifikacijo na daljavo ali sistemi za prepoznavanje geografskega položaja.

2.   Države članice lahko na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede pristojni organ, določijo nekatera geografska območja, na katerih so operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov izvzete iz ene ali več zahtev „odprte“ kategorije.

3.   Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 ali 2 opredelijo geografska območja sistemov brezpilotnih zrakoplovov, za namene prepoznavanja geografskega položaja zagotovijo, da so informacije o geografskih območjih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, vključno z njihovim obdobjem veljavnosti, javno objavljene v skupni edinstveni digitalni obliki.

Člen 16

Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj

1.   Pristojni organ lahko na zahtevo letalskega modelarskega kluba ali združenja izda dovoljenje za operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj.

2.   Dovoljenje iz odstavka 1 se izda v skladu s katerim koli od naslednjega:

(a)

ustreznimi nacionalnimi pravili;

(b)

vzpostavljenimi postopki, organizacijsko strukturo in sistemom upravljanja letalskega modelarskega kluba ali združenja, s katerimi se zagotovi, da:

(i)

so piloti na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, obveščeni o pogojih in omejitvah, opredeljenih v dovoljenju, ki ga izda pristojni organ;

(ii)

se pilotom na daljavo, ki delujejo v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, pomaga pri doseganju minimalne usposobljenosti, ki je potrebna za to, da se sistem brezpilotnega zrakoplova upravlja varno ter v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi v dovoljenju;

(iii)

letalski modelarski klub ali združenje sprejme ustrezne ukrepe, ko je obveščen, da pilot na daljavo, ki deluje v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, ne deluje v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi v dovoljenju, ter po potrebi o tem obvesti pristojni organ;

(iv)

letalski modelarski klub ali združenje na zahtevo pristojnega organa predloži dokumentacijo, ki se zahteva zaradi nadzora in spremljanja.

3.   V dovoljenju iz odstavka 1 so določeni pogoji, pod katerimi se lahko izvajajo operacije v okviru letalskih modelarskih klubov ali združenj, omejeno pa je na ozemlje države članice, v kateri se izda.

4.   Države članice lahko letalskim modelarskim klubom in združenjem omogočijo, da svoje člane v sistemih registracije, vzpostavljenih v skladu s členom 14, registrirajo v njihovem imenu. V nasprotnem primeru se člani letalskih modelarskih klubov in združenj registrirajo sami v skladu s členom 14.

Člen 17

Imenovanje pristojnega organa

1.   Vsaka država članica za pristojni organ za naloge iz člena 18 imenuje enega ali več subjektov.

2.   Če država članica za pristojni organ imenuje več subjektov:

(a)

jasno opredeli področja pristojnosti vsakega pristojnega organa v smislu odgovornosti;

(b)

vzpostavi ustrezen mehanizem za usklajevanje med navedenimi subjekti, da se zagotovi učinkovit pregled nad vsemi organizacijami in osebami, za katere se uporablja ta uredba.

Člen 18

Naloge pristojnega organa

Pristojni organ je odgovoren za:

(a)

izvrševanje te uredbe;

(b)

izdajo, začasni odvzem ali preklic certifikatov operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov in dovoljenj pilotov na daljavo, dejavnih v „certificirani“ kategoriji operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(c)

izdajo pilotom na daljavo dokazila o opravljenem spletnem preverjanju teoretičnega znanja v skladu s točkama UAS.OPEN.020 in UAS.OPEN.040 Priloge ter izdajo, spremembo, začasni odvzem, omejitev ali preklic certifikatov o usposobljenosti pilotov na daljavo v skladu s točko UAS.OPEN.030 Priloge;

(d)

izdajo, spremembo, začasni odvzem, omejitev ali preklic operativnih dovoljenj in spričeval operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova ter preverjanje popolnosti izjav, ki se zahtevajo za izvajanje operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „posebni“ kategoriji operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(e)

hrambo dokumentov, evidenc in poročil, povezanih z operativnimi dovoljenji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, izjavami, certifikati o usposobljenosti pilotov na daljavo in spričevali operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova;

(f)

dajanje na voljo informacij o geografskih območjih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opredelijo države članice in so določene v nacionalnem zračnem prostoru njegove države, v skupni edinstveni digitalni obliki;

(g)

izdajo potrdil o prejemu in popolnosti v skladu s členom 12(5)(b) ali potrdil v skladu s členom 13(2);

(h)

razvoj na tveganju temelječega sistema za nadzor za:

(i)

operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki so predložili izjavo ali imajo operativno dovoljenje ali spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova;

(ii)

modelarske klube in združenja, ki imajo dovoljenje iz člena 16;

(i)

za operacije razen tistih v „odprti“ kategoriji, vzpostavitev načrtovanja revizije na podlagi profila tveganja, stopnje skladnosti in varnostne uspešnosti operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki so predložili izjavo ali imajo certifikat, ki ga je izdal pristojni organ;

(j)

za operacije razen tistih v „odprti“ kategoriji, izvajanje inšpekcijskih pregledov v zvezi z operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki so predložili izjavo ali imajo certifikat, ki ga je izdal pristojni organ, ki izvaja inšpekcijske preglede sistemov brezpilotnih zrakoplovov ter zagotavlja, da operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov in piloti na daljavo delujejo v skladu s to uredbo;

(k)

izvajanje sistema za odkrivanje in proučitev primerov neskladnosti operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki delujejo v „odprti“ ali „posebni“ kategoriji, sporočenih v skladu s členom 19(2);

(l)

zagotovitev informacij in smernic, ki spodbujajo varnost operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov, operatorjem sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

(m)

vzpostavitev in vzdrževanje sistemov registracije za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, katerih zasnovo je treba certificirati, in operatorje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, katerih delovanje lahko pomeni tveganje za varnost, varovanje, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ali okolja.

Člen 19

Varnostne informacije

1.   Pristojni organi držav članic ter organi za nadzor trga in nadzor iz člena 36 Delegirane uredbe (EU) 2019/945 sodelujejo pri varnostnih zadevah in vzpostavijo postopke za učinkovito izmenjavo varnostnih informacij.

2.   Vsak operator sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu poroča o vseh dogodkih, povezanih z varnostjo, in izmenjuje informacije glede svojega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014.

3.   Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) in pristojni organi zbirajo, analizirajo in objavljajo varnostne informacije v zvezi z operacijami sistemov brezpilotnih zrakoplovov na svojem ozemlju v skladu s členom 119 Uredbe (EU) 2018/1139 in njenimi izvedbenimi akti.

4.   Agencija in pristojni organ ob prejemu katere koli informacije iz odstavka 1, 2 ali 3 sprejmeta ukrepe, potrebne za obravnavanje vseh varnostnih vprašanj, na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov in analize, pri čemer upoštevata soodvisnosti med različnimi področji varnosti v letalstvu ter varnostjo v letalstvu, kibernetsko varnostjo in drugimi tehničnimi področji letalskih predpisov.

5.   Kadar pristojni organ ali agencija sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 4, o tem nemudoma obvesti vse ustrezne zainteresirane strani in organizacije, ki morajo delovati v skladu z navedenimi ukrepi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 in njenimi izvedbenimi akti.

Člen 20

Posebne določbe v zvezi z uporabo nekaterih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji

Vrste sistemov brezpilotnih zrakoplovov v smislu Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki niso v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/945 in niso zasebno izdelane, se lahko, če so bile dane na trg pred 1. julijem 2022, še naprej upravljajo pod naslednjimi pogoji:

(a)

v podkategoriji A1, kakor je opredeljena v delu A Priloge, če je največja vzletna masa brezpilotnega zrakoplova manjša od 250 g, vključno z njegovim koristnim tovorom;

(b)

v podkategoriji A3, kakor je opredeljena v delu A Priloge, če je največja vzletna masa brezpilotnega zrakoplova manjša od 25 kg, vključno z njegovim gorivom in koristnim tovorom.

Člen 21

Prilagoditev dovoljenj, izjav in certifikatov

1.   Dovoljenja, dodeljena operatorjem sistemov brezpilotnih zrakoplovov, certifikati o usposobljenosti pilotov na daljavo in izjave, ki jih podajo operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ali enakovredna dokumentacija, izdani na podlagi nacionalnega prava, veljajo do 1. julija 2021.

2.   Države članice do 1. julija 2021 svoje veljavne certifikate o usposobljenosti pilotov na daljavo in dovoljenja operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, izjave ali enakovredno dokumentacijo, vključno s tistimi, izdanimi do navedenega datuma, pretvorijo v skladu s to uredbo.

3.   Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki se izvajajo v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj, se lahko brez poseganja v člen 14 nadaljujejo v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili in brez dovoljenja v skladu s členom 16 do 1. julija 2022.

Člen 22

Prehodne določbe

Uporaba sistemov brezpilotnih zrakoplovov v „odprti“ kategoriji, ki ne izpolnjujejo zahtev iz delov 1 do 5 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, se brez poseganja v člen 20 dovoli za prehodno dveletno obdobje, ki se začne eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe, pod naslednjimi pogoji:

(a)

brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso, manjšo od 500 g, upravlja pilot na daljavo z ravnjo usposobljenosti, ki jo opredeli zadevna država članica, v skladu z operativnimi zahtevami iz točke UAS.OPEN.020(1) dela A Priloge;

(b)

brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso, manjšo od 2 kg, se upravlja z ohranjanjem najmanj 50 metrov vodoravne razdalje od ljudi, piloti na daljavo pa imajo raven usposobljenosti, ki je vsaj enakovredna ravni iz točke UAS.OPEN.030(2) dela A Priloge;

(c)

brezpilotni zrakoplov z največjo vzletno maso, večjo od 2 kg in manjšo od 25 kg, se upravlja v skladu z operativnimi zahtevami iz točke UAS.OPEN.040(1) in (2), piloti na daljavo pa imajo raven usposobljenosti, ki je vsaj enakovredna ravni iz točke UAS.OPEN.020(4)(b) dela A Priloge.

Člen 23

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2020.

2.   Člen 5(5) se uporablja od datuma, ko se spremeni Dodatek 1 k Prilogi, tako da vsebuje veljavne standardne scenarije. Države članice lahko v skladu s členom 5(5) sprejmejo izjave operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki temeljijo na nacionalnih standardnih scenarijih, če navedeni scenariji izpolnjujejo zahteve iz točke UAS.SPEC.020 Priloge, dokler se ta uredba ne spremeni tako, da vključuje standardni scenarij iz Dodatka 1 k Prilogi.

3.   Člen 15(3) se uporablja od 1. julija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(3)  Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).

(7)  Uredba Komisije (EU) št. 1332/2011 z dne 16. decembra 2011 o določitvi pogojev uporabe skupnega zračnega prostora in operativnih postopkov za izogibanje trčenj v zraku (UL L 336, 20.12.2011, str. 20).

(8)  Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18).

(9)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).


PRILOGA

OPERACIJE SISTEMOV BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV V „ODPRTI“ IN „POSEBNI“ KATEGORIJI

DEL A

OPERACIJE SISTEMOV BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV V „ODPRTI“ KATEGORIJI

UAS.OPEN.010 Splošne določbe

(1)

Kategorija „odprtih“ operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov je na podlagi operativnih omejitev, zahtev za pilota na daljavo in tehničnih zahtev za sisteme brezpilotnih zrakoplovov razdeljena na tri podkategorije A1, A2 in A3.

(2)

Če operacija sistema brezpilotnega zrakoplova vključuje let brezpilotnega zrakoplova, ki se začne na naravni vzpetini terena ali nad terenom z naravnimi vzpetinami, se brezpilotni zrakoplov ohranja na razdalji 120 metrov od najbližje točke na zemeljski površini. Merjenje razdalj se prilagodi v skladu z geografskimi značilnostmi terena, kot so ravnine, hribi in gore.

(3)

Kadar brezpilotni zrakoplov leti na vodoravni razdalji 50 metrov od umetne ovire, višje od 105 metrov, se lahko največja višina operacije sistema brezpilotnega zrakoplova na zahtevo subjekta, odgovornega za oviro, poveča za do 15 metrov nad višino ovire.

(4)

Brezpilotna jadralna letala, katerih največja vzletna masa vključno s koristnim tovorom znaša manj kot 10 kg, lahko z odstopanjem od točke 2 letijo na razdalji več kot 120 metrov od najbližje točke na zemeljski površini, če brezpilotno jadralno letalo v nobenem trenutku ne leti več kot 120 metrov nad pilotom na daljavo.

UAS.OPEN.020 Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A1

Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A1 izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(1)

za brezpilotne zrakoplove iz točke (5)(d) se izvedejo tako, da pilot na daljavo z brezpilotnim zrakoplovom ne preleti zborov ljudi in razumno pričakuje, da ne bo preletena nobena neudeležena oseba. Pilot na daljavo v primeru nepričakovanega preleta neudeleženih oseb čim bolj skrajša čas preleta brezpilotnega zrakoplova nad navedenimi osebami;

(2)

v primeru brezpilotnih zrakoplovov iz točke 5(a), (b) in (c) se operacije izvedejo tako, da lahko pilot na daljavo z brezpilotnim zrakoplovom preleti neudeležene osebe, vendar nikoli ne preleti zborov ljudi;

(3)

z odstopanjem od člena 4(1)(d) se operacije izvedejo, če je aktiven način spremljanja pilota, na razdalji do 50 metrov od pilota na daljavo;

(4)

izvede jih pilot na daljavo, ki:

(a)

je seznanjen s priročnikom za uporabo, ki ga zagotovi proizvajalec sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

je v primeru brezpilotnega zrakoplova razreda C1, kakor je opredeljen v delu 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, končal spletni tečaj usposabljanja, po katerem je uspešno opravil spletno preverjanje teoretičnega znanja, ki ga je organiziral pristojni organ ali subjekt, ki ga je priznal pristojni organ države članice registracije operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova. Preverjanje sestavlja 40 vprašanj z več možnimi odgovori, ki so ustrezno porazdeljena po naslednjih temah:

(i)

varnost v zračnem prometu;

(ii)

omejitve zračnega prostora;

(iii)

letalski predpisi;

(iv)

omejitve človekove sposobnosti;

(v)

operativni postopki;

(vi)

splošno znanje o sistemih brezpilotnih zrakoplovov;

(vii)

zasebnost in varstvo podatkov;

(viii)

zavarovanje;

(ix)

varovanje;

(5)

izvedejo se z brezpilotnim zrakoplovom:

(a)

katerega največja vzletna masa vključno s koristnim tovorom znaša manj kot 250 g, največja operativna hitrost pa manj kot 19 m/s, v primeru zasebno izdelanih sistemov brezpilotnih zrakoplovov; ali

(b)

ki izpolnjuje zahteve, opredeljene v členu 20(a);

(c)

ki je označen kot razred C0 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 1 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945; ali

(d)

ki je označen kot razred C1 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945 ter se upravlja z aktivnima in posodobljenima sistemoma za neposredno identifikacijo na daljavo in prepoznavanje geografskega položaja.

UAS.OPEN.030 Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A2

Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A2 izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(1)

izvedejo se tako, da brezpilotni zrakoplov ne preleti neudeleženih oseb in da se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov izvajajo na varni vodoravni razdalji vsaj 30 metrov od njih; pilot na daljavo lahko vodoravno varnostno razdaljo zmanjša na najmanj pet metrov od neudeleženih oseb, če upravlja brezpilotni zrakoplov z aktivno funkcijo v načinu nizke hitrosti in po oceni situacije glede:

(a)

vremenskih razmer;

(b)

zmogljivosti brezpilotnega zrakoplova;

(c)

ločenosti preletenega območja;

(2)

izvede jih pilot na daljavo, ki je seznanjen s priročnikom za uporabo, ki ga zagotovi proizvajalec sistema brezpilotnega zrakoplova, in ima certifikat o usposobljenosti pilota na daljavo, ki ga je izdal pristojni organ ali subjekt, ki ga je priznal pristojni organ države članice registracije operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova. Ta certifikat se pridobi po izpolnitvi vseh naslednjih pogojev v navedenem vrstnem redu:

(a)

končan spletni tečaj usposabljanja in uspešno opravljeno spletno preverjanje teoretičnega znanja iz točke (4)(b) točke UAS.OPEN.020;

(b)

končano samostojno usposabljanje v zvezi z operativnimi pogoji podkategorije A3 iz točk 1 in 2 točke UAS.OPEN.040;

(c)

izjava o končanem samostojnem usposabljanju, opredeljenem v točki (b), in uspešno opravljeno dodatno preverjanje teoretičnega znanja, ki ga je organiziral pristojni organ ali subjekt, ki ga je priznal pristojni organ države članice registracije operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova. Preverjanje sestavlja najmanj 30 vprašanj z več možnimi odgovori, namenjenih oceni znanja pilota na daljavo o tehničnih in operativnih ukrepih za zmanjšanje tveganja na tleh, ki so ustrezno porazdeljena po naslednjih temah:

(i)

meteorologija;

(ii)

izvedba leta sistema brezpilotnega zrakoplova;

(iii)

tehnični in operativni ukrepi za zmanjšanje tveganja na tleh;

(3)

izvedejo se z brezpilotnim zrakoplovom, ki je označen kot razred C2 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 3 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, ter se upravlja z aktivnima in posodobljenima sistemoma za neposredno identifikacijo na daljavo in prepoznavanje geografskega položaja.

UAS.OPEN.040 Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A3

Operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov v podkategoriji A3 izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(1)

izvedejo se na območju, kjer pilot na daljavo razumno pričakuje, da na razdalji, na kateri leti brezpilotni zrakoplov ves čas operacije sistema brezpilotnega zrakoplova, ne bo ogrožena nobena neudeležena oseba;

(2)

izvedejo se na varni vodoravni razdalji vsaj 150 metrov od stanovanjskih, trgovskih, industrijskih ali rekreacijskih območij;

(3)

izvede jih pilot na daljavo s končanim spletnim tečajem usposabljanja in uspešno opravljenim spletnim preverjanjem teoretičnega znanja, kakor je opredeljeno v točki 4(b) točke UAS.OPEN.020;

(4)

izvedejo se z brezpilotnim zrakoplovom:

(a)

katerega največja vzletna masa vključno s koristnim tovorom znaša manj kot 25 kg v primeru zasebno izdelanih sistemov brezpilotnih zrakoplovov; ali

(b)

ki izpolnjuje zahteve, opredeljene v členu 20(b);

(c)

ki je označen kot razred C2 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 3 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, ter se upravlja z aktivnima in posodobljenima sistemoma za neposredno identifikacijo na daljavo in prepoznavanje geografskega položaja, ali

(d)

ki je označen kot razred C3 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 4 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945, ter se upravlja z aktivnima in posodobljenima sistemoma za neposredno identifikacijo na daljavo in prepoznavanje geografskega položaja; ali

(e)

ki je označen kot razred C4 in izpolnjuje zahteve navedenega razreda, kakor so opredeljene v delu 5 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2019/945.

UAS.OPEN.050 Odgovornosti operatorja sistema brezpilotnih zrakoplovov

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(1)

razvije operativne postopke, prilagojene vrsti operacije in povezanemu tveganju;

(2)

zagotovi, da se pri vseh operacijah optimalno uporablja in podpira učinkovita izraba radijskega spektra, da se prepreči škodljivo motenje;

(3)

imenuje pilota na daljavo za vsako operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova;

(4)

zagotovi, da so piloti na daljavo in vse drugo osebje, ki izvajajo naloge v podporo operacijam, seznanjeni s priročnikom za uporabo, ki ga zagotovi proizvajalec sistema brezpilotnega zrakoplova; in:

(a)

so ustrezno usposobljeni v podkategoriji načrtovanih operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov v skladu s točko UAS.OPEN.020, UAS.OPEN.030 ali UAS.OPEN.040 za opravljanje svojih nalog, ali za člane osebja, ki niso pilot na daljavo, da so končali tečaj za usposabljanje na delovnem mestu, ki ga je razvil operator;

(b)

so popolnoma seznanjeni s postopki operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(c)

imajo informacije v zvezi z vsemi geografskimi območji, ki jih država članica operacije objavi v skladu s členom 15, relevantne za načrtovano operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova;

(5)

po potrebi posodobi informacije v sistemu za prepoznavanje geografskega položaja v skladu z načrtovano lokacijo operacije;

(6)

v primeru operacije z brezpilotnim zrakoplovom enega od razredov, opredeljenih v delih 1 do 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/945, zagotovi, da je:

(a)

sistemu brezpilotnega zrakoplova priložena ustrezna izjava EU o skladnosti, vključno z navedbo ustreznega razreda, in

(b)

na brezpilotni zrakoplov nameščena povezana identifikacijska oznaka razreda;

(7)

v primeru operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v podkategoriji A2 ali A3 zagotovi, da so vse udeležene osebe, prisotne na območju operacije, obveščene o tveganjih in so se izrecno strinjale s sodelovanjem.

UAS.OPEN.060 Odgovornosti pilota na daljavo

(1)

Pilot na daljavo pred začetkom operacije sistema brezpilotnega zrakoplova:

(a)

je ustrezno usposobljen v podkategoriji načrtovanih operacij sistemov brezpilotnih zrakoplovov v skladu s točko UAS.OPEN.020, UAS.OPEN.030 ali UAS.OPEN.040 za opravljanje svojih nalog in ima med upravljanjem sistema brezpilotnega zrakoplova pri sebi dokazilo o usposobljenosti, razen kadar upravlja brezpilotni zrakoplov iz točke (5)(a), (b) ali (c) točke UAS.OPEN.020;

(b)

pridobi posodobljene informacije o vseh geografskih območjih, ki jih država članica operacije objavi v skladu s členom 15, relevantne za načrtovano operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova;

(c)

prouči operativno okolje, preveri prisotnost ovir, in razen če upravlja brezpilotni zrakoplov podkategorije A1 iz točke (5)(a), (b) ali (c) točke UAS.OPEN.020, preveri prisotnost morebitnih neudeleženih oseb;

(d)

zagotovi, da stanje sistema brezpilotnega zrakoplova omogoča varno dokončanje načrtovanega leta, in po potrebi preveri, ali neposredna identifikacija na daljavo deluje pravilno;

(e)

če je na sistem brezpilotnega zrakoplova nameščen dodatni koristni tovor, preveri, da njegova masa ne presega največje vzletne mase, ki jo je opredelil proizvajalec, ali omejitve največje vzletne mase razreda zadevnega zrakoplova.

(2)

Pilot na daljavo med letom:

(a)

nalog ne opravlja pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali če tega ni sposoben zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih razlogov;

(b)

upravlja brezpilotni zrakoplov tako, da leti v vidnem polju, in temeljito vizualno pregleduje zračni prostor okoli brezpilotnega zrakoplova, da se prepreči vsako tveganje trka z zrakoplovom s posadko. Pilot na daljavo prekine let, če operacija pomeni tveganje za druge zrakoplove, ljudi, živali, okolje ali lastnino;

(c)

deluje v skladu z operativnimi omejitvami na geografskih območjih, opredeljenimi v skladu s členom 15;

(d)

je sposoben ohranjati nadzor nad brezpilotnim zrakoplovom, razen v primeru izgubljene povezave ali če upravlja prostoleteči brezpilotni zrakoplov;

(e)

upravlja sistem brezpilotnega zrakoplova v skladu s priročnikom za uporabo, ki ga zagotovi proizvajalec, vključno z vsemi veljavnimi omejitvami;

(f)

deluje v skladu z operatorjevimi postopki, če so na voljo.

(3)

Piloti na daljavo in operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov med letom ne letijo blizu ali znotraj območij, kjer potekajo ukrepi za odzivanje v izrednih razmerah, razen če imajo za to dovoljenje pristojnih služb za odzivanje v izrednih razmerah.

(4)

Za namene točke (2)(b) lahko pilotom na daljavo pomaga opazovalec brezpilotnega zrakoplova, ki je zraven njih in z vizualnim opazovanjem brezpilotnega letala brez pripomočkov pilotu na daljavo pomaga pri varnem izvajanju leta. Med pilotom na daljavo in opazovalcem brezpilotnega zrakoplova se vzpostavi jasna in učinkovita komunikacija.

UAS.OPEN.070 Trajanje in veljavnost kompetence pilota na daljavo, pridobljene s spletnim preverjanjem teoretičnega znanja, in certifikatov o usposobljenosti pilota na daljavo

(1)

Kompetenca pilota na daljavo, pridobljena s spletnim preverjanjem teoretičnega znanja, ki se zahteva v točki UAS.OPEN.020(4)(b) in točki UAS.OPEN.040(3), ter certifikat o usposobljenosti pilota na daljavo, ki se zahteva v točki UAS.OPEN.030(2), veljata pet let.

(2)

Kompetenca pilota na daljavo, pridobljena s spletnim preverjanjem teoretičnega znanja, in certifikat o usposobljenosti pilota na daljavo se obnovita z dokazovanjem kompetenc v skladu s točko UAS.OPEN.030(2) ali točko UAS.OPEN.020(4)(b).

DEL B

OPERACIJE SISTEMOV BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV V „POSEBNI“ KATEGORIJI

UAS.SPEC.010 Splošne določbe

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu predloži oceno operativnega tveganja za načrtovano operacijo v skladu s členom 11 ali predloži izjavo, kadar se uporablja točka UAS.SPEC.020, razen če ima operator spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji v skladu z delom C te priloge. Operator sistema brezpilotnega zrakoplova redno vrednoti ustreznost sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja in jih po potrebi posodobi.

UAS.SPEC.020 Izjava glede delovanja

(1)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova lahko v skladu s členom 5 pristojnemu organu države članice operacije kot alternativo točkama UAS.SPEC.30 in UAS.SPEC.40 predloži operativno izjavo o skladnosti s standardnim scenarijem, kakor je opredeljen v Dodatku 1 k tej prilogi, v zvezi z operacijami:

(a)

brezpilotnega zrakoplova z:

(i)

največjo značilno mero do treh metrov v vidnem polju nad nadzorovanim talnim območjem, razen nad zbori ljudi;

(ii)

največjo značilno mero do enega metra v vidnem polju, razen nad zbori ljudi;

(iii)

največjo značilno mero do enega metra zunaj vidnega polja nad redko poseljenimi območji;

(iv)

največjo značilno mero do treh metrov zunaj vidnega polja nad nadzorovanim talnim območjem;

(b)

ki se izvajajo manj kot 120 metrov nad zemeljsko površino, in:

(i)

v nenadzorovanem zračnem prostoru (razred F ali G); ali

(ii)

v nadzorovanem zračnem prostoru po usklajevanju in odobritvi posameznega leta v skladu z objavljenimi postopki za območje upravljanja.

(2)

Izjava operatorjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov vsebuje:

(a)

upravne informacije o operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

izjavo, da operacija izpolnjuje operativno zahtevo iz točke 1 in standardnega scenarija, kakor je opredeljen v Dodatku 1 k Prilogi;

(c)

zavezo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, da bo deloval v skladu z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki se zahtevajo zaradi varnosti operacije, vključno s povezanimi navodili glede operacije, zasnove brezpilotnega zrakoplova in usposobljenosti udeleženega osebja;

(d)

potrdilo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, da bo za vsak let, izveden na podlagi izjave, sklenjeno ustrezno zavarovalno kritje, če se to zahteva s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(3)

Pristojni organ ob prejemu izjave preveri, ali izjava vsebuje vse elemente iz točke 2, in operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova brez nepotrebnega odlašanja predloži potrdilo o prejemu in popolnosti.

(4)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova lahko po prejemu potrdila o prejemu in popolnosti začne operacijo.

(5)

Operatorji sistemov brezpilotnih zrakoplovov pristojni organ nemudoma obvestijo o vsaki spremembi informacij, navedenih v operativni izjavi, ki so jo predložili.

(6)

Operatorjem sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki imajo spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji v skladu z delom C te priloge, ni treba predložiti izjave.

UAS.SPEC.030 Vloga za izdajo operativnega dovoljenja

(1)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova pred začetkom operacije sistema brezpilotnega zrakoplova v „posebni“ kategoriji pri nacionalnem pristojnem organu države članice registracije pridobi operativno dovoljenje, razen če:

(a)

se uporablja točka UAS.SPEC.020 ali

(b)

ima operator sistema brezpilotnega zrakoplova spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova z ustreznimi privilegiji v skladu z delom C te priloge.

(2)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova predloži vlogo za posodobljeno operativno dovoljenje, če se operacija ali ukrepi za zmanjšanje tveganja, navedeni v operativnem dovoljenju, bistveno spremenijo.

(3)

Vloga za operativno dovoljenje temelji na oceni tveganja iz člena 11 in poleg tega vključuje naslednje informacije:

(a)

registracijsko številko operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

ime odgovornega vodje ali ime operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova v primeru fizične osebe;

(c)

oceno operativnega tveganja;

(d)

seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih predlaga operator sistema brezpilotnega zrakoplova, z dovolj informacijami, da lahko pristojni organ oceni ustreznost sredstev za zmanjšanje tveganja, namenjenih obravnavanju tveganj;

(e)

operativni priročnik, kadar je to potrebno zaradi tveganja in zapletenosti operacije;

(f)

potrdilo, da bo ob začetku operacij sistemov brezpilotnega zrakoplova veljalo ustrezno zavarovalno kritje, če se to zahteva s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

UAS.SPEC.040 Izdaja operativnega dovoljenja

(1)

Ko pristojni organ prejme vlogo v skladu s točko UAS.SPEC.030, brez nepotrebnega odlašanja izda operativno dovoljenje v skladu s členom 12, če ugotovi, da operacija izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

predložene so vse informacije v skladu s točko UAS.SPEC.030(3);

(b)

če se bo celotna operacija ali njen del izvedel v nadzorovanem zračnem prostoru, je vzpostavljen postopek za usklajevanje z ustreznim izvajalcem storitev za zadevni zračni prostor.

(2)

Pristojni organ v operativnem dovoljenju navede točen obseg dovoljenja v skladu s členom 12.

UAS.SPEC.050 Odgovornosti operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova

(1)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

vzpostavi postopke in omejitve, prilagojene vrsti načrtovane operacije in tveganju, vključno z:

(i)

operativnimi postopki za zagotovitev varnosti operacij;

(ii)

postopki za zagotovitev, da so zahteve glede varnosti, ki se uporabljajo za območje operacije, v načrtovani operaciji izpolnjene;

(iii)

ukrepi za zaščito pred nezakonitimi posegi in nepooblaščenim dostopom;

(iv)

postopki za zagotovitev, da so vse operacije v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Zlasti izvede oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, kadar to zahteva nacionalni organ za varstvo podatkov v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2016/679;

(v)

smernicami za svoje pilote na daljavo, da bodo operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov načrtovali tako, da bodo čim manj moteče za ljudi in živali, vključno s hrupom in drugimi motnjami, povezanimi z emisijami;

(b)

določi pilota na daljavo za vsako operacijo, v primeru avtonomnih operacij pa zagotovi, da so odgovornosti in naloge, zlasti tiste iz točk 2 in 3 točke UAS.SPEC.060, ustrezno dodeljene v skladu s postopki, vzpostavljenimi v skladu s točko (a) zgoraj;

(c)

zagotovi, da se pri vseh operacijah optimalno uporablja in podpira učinkovita izraba radijskega spektra, da se prepreči škodljivo motenje;

(d)

zagotovi, da piloti na daljavo pred izvedbo operacij izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)

usposobljeni so za opravljanje svojih nalog v skladu z veljavnim usposabljanjem, opredeljenim v operativnem dovoljenju, ali če se uporablja točka UAS.SPEC.020, s pogoji in omejitvami, opredeljenimi v ustreznem standardnem scenariju iz Dodatka 1, ali kakor so opredeljeni v spričevalu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova;

(ii)

udeležijo se usposabljanja za pilote na daljavo, ki temelji na kompetencah in vključuje kompetence iz člena 8(2);

(iii)

udeležijo se usposabljanja za pilote na daljavo, kakor je opredeljeno v operativnem dovoljenju, ki se za operacije, za katere je potrebno tako dovoljenje, izvede v sodelovanju s subjektom, ki ga prizna pristojni organ;

(iv)

udeležijo se usposabljanja za pilote na daljavo za operacije na podlagi izjave, ki se izvedejo v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja, opredeljenimi v standardnem scenariju;

(v)

obveščeni so o operativnem priročniku operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, če se to zahteva z oceno tveganja in postopki, vzpostavljenimi v skladu s točko (a);

(vi)

pridobijo posodobljene informacije o vseh geografskih območjih, opredeljenih v skladu s členom 15, relevantne za načrtovano operacijo;

(e)

zagotovijo, da člani osebja, razen pilota na daljavo, odgovorni za naloge, bistvene za operacijo sistema brezpilotnega zrakoplova, izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)

končali so usposabljanje na delovnem mestu, ki ga je razvil operator;

(ii)

obveščeni so o operativnem priročniku operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, če se to zahteva z oceno tveganja, in postopkih, vzpostavljenih v skladu s točko (a);

(iii)

pridobili so posodobljene informacije o vseh geografskih območjih, opredeljenih v skladu s členom 15, relevantne za načrtovano operacijo;

(f)

izvedejo vsako operacijo v okviru omejitev, pogojev in ukrepov za zmanjšanje tveganja, opredeljenih v izjavi ali določenih v operativnem dovoljenju;

(g)

vodijo evidenco informacij o operacijah sistemov brezpilotnih zrakoplovov, kakor se zahteva v izjavi ali operativnem dovoljenju;

(h)

uporabljajo sisteme brezpilotnih zrakoplovov, ki so zasnovani najmanj tako, da sistem brezpilotnega zrakoplova zaradi morebitne okvare ne bo letel zunaj obsega operacije ali povzročil smrtnih žrtev. Poleg tega je vmesnik človek-stroj tak, da čim bolj zmanjša tveganje pilotove napake in ne povzroči čezmerne utrujenosti;

(i)

sistem brezpilotnega zrakoplova vzdržujejo v ustreznem stanju, ki zagotavlja varno upravljanje:

(i)

najmanj z opredelitvijo navodil za vzdrževanje ter zaposlitvijo ustrezno usposobljenega in kvalificiranega vzdrževalnega osebja;

(ii)

po potrebi z delovanjem v skladu s točko UAS.SPEC.100;

(iii)

z uporabo brezpilotnega zrakoplova, ki je zasnovan tako, da povzroča čim manj hrupa in drugih emisij, ob upoštevanju vrste načrtovanih operacij in geografskih območij, kjer hrup in emisije, ki jih povzročajo zrakoplovi, predstavljajo težavo.

UAS.SPEC.060 Odgovornosti pilota na daljavo

(1)

Pilot na daljavo:

(a)

nalog ne opravlja pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali če tega ni sposoben zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih razlogov;

(b)

je ustrezno usposobljen za pilota na daljavo, kakor je opredeljeno v operativnem dovoljenju, standardnem scenariju, opredeljenem v Dodatku 1, ali spričevalu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, in ima med upravljanjem sistema brezpilotnega zrakoplova pri sebi dokazilo o usposobljenosti.

(2)

Pilot na daljavo pred začetkom operacije sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

pridobi posodobljene informacije o vseh geografskih območjih, opredeljenih v skladu s členom 15, relevantne za načrtovano operacijo;

(b)

zagotovi, da je operativno okolje skladno z odobrenimi ali določenimi omejitvami in pogoji;

(c)

zagotovi, da je sistem brezpilotnega zrakoplova varen, tako da omogoča varno dokončanje načrtovanega leta, in po potrebi preveri, ali neposredna identifikacija na daljavo deluje pravilno;

(d)

zagotovi, da so informacije o operaciji dane na voljo ustrezni enoti službe zračnega prometa, drugim uporabnikom zračnega prostora in ustreznim zainteresiranim stranem, kakor se zahteva z operativnim dovoljenjem ali pogoji, ki jih država članica za geografsko območje operacije objavi v skladu s členom 15.

(3)

Pilot na daljavo med letom:

(a)

deluje v skladu z odobrenimi ali določenimi omejitvami in pogoji;

(b)

prepreči vsako tveganje trka s katerim koli zrakoplovom s posadko in prekine let, če bi lahko njegovo nadaljevanje pomenilo tveganje za druge zrakoplove, ljudi, živali, okolje ali lastnino;

(c)

deluje v skladu z operativnimi omejitvami na geografskih območjih, opredeljenih v skladu s členom 15;

(d)

deluje v skladu z operatorjevimi postopki;

(e)

ne leti blizu ali znotraj območij, kjer potekajo ukrepi za odzivanje v izrednih razmerah, razen če ima za to dovoljenje pristojnih služb za odzivanje v izrednih razmerah.

UAS.SPEC.070 Prenosljivost operativnega dovoljenja

Operativno dovoljenje ni prenosljivo.

UAS.SPEC.080 Trajanje in veljavnost operativnega dovoljenja

(1)

Pristojni organ trajanje operativnega dovoljenja navede v samem dovoljenju.

(2)

Operativno dovoljenje ne glede na točko 1 velja, dokler operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe in pogoje, opredeljene v operativnem dovoljenju.

(3)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova ob preklicu ali odpovedi operativnega dovoljenja pristojnemu organu v digitalni obliki nemudoma potrdi, da je seznanjen s preklicem ali odpovedjo operativnega dovoljenja.

UAS.SPEC.090 Dostop

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova za namene dokazovanja skladnosti s to uredbo vsaki osebi, ki jo pristojni organ ustrezno pooblasti, dodeli dostop do vsakega objekta, sistema brezpilotnega zrakoplova, dokumenta, evidence, podatkov, postopkov ali vsakega drugega gradiva, relevantnega za njegovo dejavnost, za katero se zahteva operativno dovoljenje ali operativna izjava, ne glede na to, ali je njegova dejavnost oddana v izvajanje ali podizvajanje drugi organizaciji.

UAS.SPEC.100 Uporaba certificirane opreme in certificiranih brezpilotnih zrakoplovov

(1)

Če se pri operaciji sistema brezpilotnega zrakoplova uporablja brezpilotni zrakoplov, za katerega je bilo izdano spričevalo o plovnosti ali omejeno spričevalo o plovnosti ali pri katerem se uporablja certificirana oprema, operator sistema brezpilotnega zrakoplova čas operacije ali storitve zapiše v skladu z navodili in postopki, ki se uporabljajo za certificirano opremo, operativno izjavo ali dovoljenjem.

(2)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova upošteva navodila, navedena v certifikatu za brezpilotni zrakoplov ali opremo, deluje pa tudi v skladu z vsemi smernicami glede plovnosti ali operativnimi smernicami, ki jih izda agencija.

DEL C

SPRIČEVALO OPERATORJA LAHKEGA SISTEMA BREZPILOTNEGA ZRAKOPLOVA

UAS.LUC.010 Splošne zahteve za spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

(1)

Vlogo za spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova lahko na podlagi tega dela poda pravna oseba.

(2)

Vloga za spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova ali spremembo veljavnega spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova se predloži pristojnemu organu in vsebuje vse naslednje informacije:

(a)

opis sistema upravljanja operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, vključno z njegovo organizacijsko strukturo in sistemom upravljanja varnosti;

(b)

imena odgovornih članov osebja operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, vključno z osebo, odgovorno za odobritev operacij s sistemi brezpilotnih zrakoplovov;

(c)

izjavo, da je vlagatelj preveril vso dokumentacijo, predloženo pristojnemu organu, in ugotovil njeno skladnost z zadevnimi zahtevami.

(3)

Če so zahteve iz tega dela izpolnjene, se lahko imetniku spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova dodelijo privilegiji v skladu s točko UAS.LUC.060.

UAS.LUC.020 Odgovornosti imetnika spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

Imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova:

(1)

izpolnjuje zahteve iz točk UAS.SPEC.050 in UAS.SPEC.060;

(2)

deluje v skladu z obsegom in privilegiji, opredeljenimi v pogojih odobritve;

(3)

vzpostavi in vzdržuje sistem operativnega nadzora nad vsako operacijo, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova;

(4)

izvede oceno operativnega tveganja načrtovane operacije v skladu s členom 11, razen če izvaja operacijo, za katero zadošča operativno dovoljenje v skladu s točko UAS.SPEC.020;

(5)

vodi evidenco naslednjih postavk na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spremembo in krajo, vsaj tri leta za operacije, ki se izvedejo z uporabo privilegijev iz točke UAS.LUC.060:

(a)

ocene operativnega tveganja, kadar se to zahteva v skladu s točko (4), in njene podporne dokumentacije;

(b)

sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter

(c)

kvalifikacij in izkušenosti osebja, udeleženega pri operaciji sistema brezpilotnega zrakoplova, spremljanja skladnosti in upravljanja varnosti;

(6)

vodi evidenco o osebju iz točke (5)(c), dokler je zadevna oseba zaposlena pri organizaciji, in jo hrani do treh let po tem, ko zadevna oseba zapusti organizacijo.

UAS.LUC.030 Sistem upravljanja varnosti

(1)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova, ki poda vlogo za spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, vzpostavi, izvaja in vzdržuje sistem upravljanja varnosti, ki ustreza velikosti organizacije ter vrsti in zapletenosti njenih dejavnosti, ob upoštevanju nevarnosti in povezanih tveganj, ki izhajajo iz teh dejavnosti.

(2)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

imenuje odgovornega vodjo, pooblaščenega za zagotavljanje, da se znotraj organizacije vse dejavnosti izvajajo v skladu z veljavnimi standardi ter da organizacija stalno izpolnjuje zahteve sistema upravljanja in deluje v skladu s postopki, opredeljenimi v priročniku v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova iz točke UAS.LUC.040;

(b)

jasno opredeli pristojnosti in odgovornosti v organizaciji;

(c)

vzpostavi in vzdržuje varnostno politiko in povezane ustrezne varnostne cilje;

(d)

določi ključno varnostno osebje za izvrševanje varnostne politike;

(e)

vzpostavi in vzdržuje proces upravljanja varnostnih tveganj, vključno z opredelitvijo varnostnih tveganj, povezanih z dejavnostmi operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova, pa tudi njihovim vrednotenjem in obvladovanjem povezanih tveganj, vključno s sprejetjem ukrepov za zmanjšanje navedenih tveganj in preverjanje učinkovitosti ukrepa;

(f)

spodbuja varnost v organizaciji z:

(i)

usposabljanjem in izobraževanjem;

(ii)

komunikacijo;

(g)

dokumentira vse ključne procese sistema upravljanja varnosti za seznanjanje članov osebja z njihovimi odgovornostmi in postopkom za spremembo te dokumentacije; ključni procesi vključujejo:

(i)

poročanje o varnostnih zadevah in interne preiskave;

(ii)

nadzor nad delovanjem;

(iii)

sporočila o varnosti;

(iv)

usposabljanje in spodbujanje varnosti;

(v)

spremljanje skladnosti;

(vi)

obvladovanje varnostnega tveganja;

(vii)

upravljanje sprememb;

(viii)

povezavo med organizacijami;

(ix)

uporabo podizvajalcev in partnerjev;

(h)

vključuje neodvisno funkcijo za spremljanje skladnosti in ustreznosti izpolnjevanja ustreznih zahtev iz te uredbe, vključno s sistemom za zagotavljanje povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu vodji, da se po potrebi zagotovi učinkovito izvajanje korektivnih ukrepov;

(i)

vključuje funkcijo, ki zagotavlja, da se varnostna tveganja, ki izhajajo iz storitve ali izdelka, zagotovljenega prek podizvajalcev, ocenijo in zmanjšajo v okviru operatorjevega sistema upravljanja varnosti.

(3)

Če ima organizacija druge certifikate organizacij s področja uporabe Uredbe (EU) 2018/1139, se lahko sistem upravljanja varnosti operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova vključi v sistem upravljanja varnosti, ki se zahteva s katerim od navedenih dodatnih certifikatov.

UAS.LUC.040 Priročnik v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

(1)

Imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu predloži priročnik v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, ki neposredno ali s sklicevanjem opisuje njegovo organizacijo, ustrezne postopke in dejavnosti, ki se izvajajo.

(2)

Priročnik vsebuje izjavo, ki jo podpiše odgovorni vodja in s katero se potrjuje, da bo organizacija vedno delovala v skladu s to uredbo in odobrenim priročnikom v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova. Kadar odgovorni vodja ni glavni direktor organizacije, glavni direktor sopodpiše izjavo.

(3)

Če katero od dejavnosti izvajajo partnerske organizacije ali podizvajalci, operator sistema brezpilotnega zrakoplova v priročnik v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova vključi postopke o tem, kako imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova upravlja odnose z navedenimi partnerskimi organizacijami ali podizvajalci.

(4)

Priročnik v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova se po potrebi spremeni, da se ohrani posodobljen opis organizacije imetnika spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova, kopije sprememb pa se predložijo pristojnemu organu.

(5)

Operator sistema brezpilotnega zrakoplova ustrezne dele priročnika v zvezi s spričevalom operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova razdeli vsem članom svojega osebja v skladu z njihovimi funkcijami in nalogami.

UAS.LUC.050 Pogoji odobritve imetnika spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

(1)

Pristojni organ spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova izda, ko je prepričan, da operator lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova deluje v skladu s točkami UAS.LUC.020, UAS.LUC.030 in UAS.LUC.040.

(2)

Spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova vključuje:

(a)

identifikacijo operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(b)

privilegije operatorja sistema brezpilotnega zrakoplova;

(c)

odobrene vrste operacije;

(d)

odobreno območje, cono ali razred zračnega prostora za operacije, če je primerno;

(e)

vse posebne omejitve ali pogoje, če je primerno.

UAS.LUC.060 Privilegiji imetnika spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

Ko je pristojni organ zadovoljen s predloženo dokumentacijo:

(1)

pogoje privilegija, dodeljenega operatorju sistema brezpilotnega zrakoplova, navede v spričevalu operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova in

(2)

v skladu s pogoji odobritve imetniku spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova dodeli privilegij, da odobri svoje operacije, ne da bi:

(a)

predložil operativno izjavo;

(b)

zaprosil za operativno dovoljenje.

UAS.LUC.070 Spremembe sistema upravljanja spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

Po izdaji spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova je predhodna odobritev pristojnega organa potrebna za naslednje spremembe:

(1)

vse spremembe pogojev odobritve operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova;

(2)

vse bistvene spremembe elementov sistema upravljanja varnosti imetnika spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s točko UAS.LUC.030.

UAS.LUC.075 Prenosljivost spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

Razen zaradi spremembe lastništva organizacije, ki jo pristojni organ odobri v skladu s točko UAS.LUC.070, spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova ni prenosljivo.

UAS.LUC.080 Trajanje in veljavnost spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova

(1)

Spričevalo operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova se izda za nedoločen čas. Veljavno ostaja, če:

(a)

imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova stalno izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe in ustrezne zahteve države članice, ki je izdala spričevalo, in

(b)

če se spričevalo ne odpove ali prekliče.

(2)

Imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova ob preklicu ali odpovedi spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova pristojnemu organu v digitalni obliki nemudoma potrdi, da je seznanjen s preklicem ali odpovedjo operativnega dovoljenja.

UAS.LUC.090 Dostop

Imetnik spričevala operatorja lahkega sistema brezpilotnega zrakoplova za namene dokazovanja skladnosti s to uredbo vsaki osebi, ki jo pristojni organ ustrezno pooblasti, dodeli dostop do vsakega objekta, sistema brezpilotnega zrakoplova, dokumenta, evidenc, podatkov, postopkov ali vsakega drugega gradiva, relevantnega za njegovo dejavnost, za katero se zahteva certificiranje, operativno dovoljenje ali operativna izjava, ne glede na to, ali je njegova dejavnost oddana v izvajanje ali podizvajanje drugi organizaciji.

Dodatek 1

za standardne scenarije v podporo izjavi

 


SKLEPI

11.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/72


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2019/948

z dne 29. maja 2019

o imenovanju poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali), in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2018/1791 (EUTM Mali/1/2019)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/34/SZVP z dne 17. januarja 2013 o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) (1), in zlasti člena 5 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je na podlagi člena 5(1) Sklepa 2013/34/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da sprejme odločitve glede političnega nadzora in strateškega vodenja EUTM Mali, vključno s sklepi o imenovanju naslednjih poveljnikov sil misije EU za EUTM Mali.

(2)

PVO je 6. novembra 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/1791 (2), s katerim je za poveljnika sil misije EU za EUTM Mali imenoval brigadnega generala Petra MIROWA.

(3)

Avstrija je 24. aprila 2019 predlagala imenovanje brigadnega generala Christiana HABERSATTERJA, ki naj bi na mestu poveljnika sil misije EU za EUTM Mali z 12. junijem 2019 nasledil brigadnega generala Petra MIROWA.

(4)

Vojaški odbor EU je 24. aprila 2019 to priporočilo podprl.

(5)

Zato bi bilo treba sprejeti sklep o imenovanju brigadnega generala Christiana HABERSATTERJA.

(6)

Sklep (SZVP) 2018/1791 bi bilo treba razveljaviti.

(7)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Brigadni general Christian HABERSATTER se z 12. junijem 2019 imenuje za poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali).

Člen 2

Sklep (SZVP) 2018/1791 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 12. junija 2019.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Politični in varnostni odbor

Predsednica

S. FROM-EMMESBERGER


(1)  UL L 14, 18.1.2013, str. 19.

(2)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2018/1791 z dne 6. novembra 2018 o imenovanju poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) (EUTM Mali/2/2018) (UL L 293, 20.11.2018, str. 34).


11.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/74


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/949

z dne 5. junija 2019

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3981)

(Besedilo v bolgarskem, češkem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem in španskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 52 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske razprave, da bi z zadevnimi državami članicami lahko dosegla dogovor, in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati začetek spravnega postopka. Navedena možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila izdana o izidu postopka.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali na način, ki ni kršil zakonodaje Unije.

(4)

Opravljena preverjanja, izidi dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz EKJS in EKSRP.

(5)

Navesti bi bilo treba zneske, ki se ne priznavajo za upravičene do financiranja iz EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

Pri zneskih, ki se s tem sklepom izključijo iz financiranja Unije, bi se morala upoštevati tudi kakršna koli zmanjšanja ali začasne prekinitve v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013, saj so takšna zmanjšanja ali začasne prekinitve začasni in ne posegajo v odločitve, sprejete v skladu s členoma 51 ali 52 navedene uredbe.

(7)

Kar zadeva primere, ki jih zajema ta sklep, je Komisija v zbirnem poročilu (2) obvestila države članice o oceni zneskov, ki bodo izključeni zaradi neskladnosti z zakonodajo Unije.

(8)

Ta sklep ne vpliva na morebitne finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi sodb Sodišča Evropske unije v zadevah, ki so 1. aprila 2019 še nerešene –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zneski, določeni v Prilogi in povezani z odhodki akreditiranih plačilnih agencij držav članic, prijavljenimi v okviru EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Madžarsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko in Slovaško republiko.

V Bruslju, 5. junija 2019

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Ares(2019)3170272.


PRILOGA

Sklep: 60

Proračunska postavka: 050452

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

GR

Razvoj podeželja EKUJS (2000–2006) – Izboljšanje konkurenčnosti

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi C-670/17P

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

72 105 592,41

0,00

72 105 592,41

 

 

 

 

 

Skupaj GR:

EUR

72 105 592,41

0,00

72 105 592,41


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

72 105 592,41

0,00

72 105 592,41

Proračunska postavka: 05070107

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

FR

Nevezane neposredne pomoči

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

9 630 390,11

0,00

9 630 390,11

 

Druga neposredna pomoč – členi 68–72 Uredbe št. 73/2009

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

1 576 620,23

0,00

1 576 620,23

 

Druge neposredne pomoči

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

968 446,88

– 0,01

968 446,89

 

Nevezane neposredne pomoči

2013

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

9 594 884,58

0,00

9 594 884,58

 

Druga neposredna pomoč – členi 68–72 Uredbe št. 73/2009

2013

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

1 651 565,64

0,00

1 651 565,64

 

Druge neposredne pomoči

2013

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-156/15

PAVŠAL

100,00 %

EUR

930 600,78

0,00

930 600,78

 

 

 

 

 

Skupaj FR:

EUR

24 352 508,22

– 0,01

24 352 508,23


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

24 352 508,22

– 0,01

24 352 508,23

Proračunska postavka: 6701

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

AT

Certificiranje

2017

CEB/2018/001/AT

Napake v populaciji EKJS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 244 593,89

– 124,07

– 244 469,82

 

 

 

 

 

Skupaj AT:

EUR

– 244 593,89

– 124,07

– 244 469,82

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

BE

Nevezane neposredne pomoči

2017

Pomanjkljivosti pri upravnih pregledih glede zahtevane pomoči

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 12 999,05

0,00

– 12 999,05

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Pomanjkljivosti pri upravnih pregledih glede zahtevane pomoči

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 27 973,79

0,00

– 27 973,79

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Pomanjkljivosti pri pravilnem izračunu pomoči, vključno z upravnimi zmanjšanji in kaznimi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 14 715,59

0,00

– 14 715,59

 

Nevezane neposredne pomoči

2017

Pomanjkljivosti pri pravilnem izračunu pomoči, vključno z upravnimi zmanjšanji in kaznimi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 12 418,85

0,00

– 12 418,85

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Pomanjkljivosti pri izvajanju pregledov zadostne kakovosti na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 29 289,00

0,00

– 29 289,00

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Pomanjkljivosti pri izvajanju navzkrižnih preverjanj za ugotovitev upravičenosti prijavljene parcele

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 2 191,26

0,00

– 2 191,26

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Pomanjkljivosti pri izvajanju pregledov zadostne kakovosti na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 37 795,75

0,00

– 37 795,75

 

Nevezane neposredne pomoči

2017

Pomanjkljivosti pri izvajanju pregledov zadostne kakovosti na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 39 280,16

0,00

– 39 280,16

 

 

 

 

 

Skupaj BE:

EUR

– 176 663,45

0,00

– 176 663,45

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

BG

Promocijski ukrepi

2013

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 9 095,98

0,00

– 9 095,98

 

Promocijski ukrepi

2014

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 59 411,71

0,00

– 59 411,71

 

Promocijski ukrepi

2015

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 40 564,98

0,00

– 40 564,98

 

Promocijski ukrepi

2016

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 33 543,97

0,00

– 33 543,97

 

Promocijski ukrepi

2017

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 51 618,39

0,00

– 51 618,39

 

Promocijski ukrepi

2018

Konkurenčna izbira organov izvajanja

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 28 896,31

0,00

– 28 896,31

 

 

 

 

 

Skupaj BG:

EUR

– 223 131,34

0,00

– 223 131,34

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

DE

Certificiranje

2014

Finančne napake, ki jih je odkril certifikacijski organ

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 2 044,54

– 623,96

– 1 420,58

 

Certificiranje

2015

Finančne napake, ki jih je odkril certifikacijski organ

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 49 706,62

0,00

– 49 706,62

 

Certificiranje

2016

Finančne napake, ki jih je odkril certifikacijski organ

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 7 164,69

– 143,01

– 7 021,68

 

 

 

 

 

Skupaj DE:

EUR

– 58 915,85

– 766,97

– 58 148,88

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

ES

Potrditev obračunov – Finančna potrditev

2017

1 napaka iz preizkušanja podatkov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 54 828,84

0,00

– 54 828,84

 

Potrditev obračunov – Finančna potrditev

2017

2 napaki iz preizkušanja podatkov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 45 558,72

0,00

– 45 558,72

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Izračun upravnih zmanjšanj za pozno vložitev

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 204,40

0,00

– 204,40

 

Nevezane neposredne pomoči

2017

Izračun upravnih zmanjšanj za pozno vložitev

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 370,28

0,00

– 370,28

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Izračun upravnih zmanjšanj za pozno vložitev

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 9,09

0,00

– 9,09

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na nekatere ukrepe iz operativnega programa 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 321 760,21

0,00

– 321 760,21

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na nekatere ukrepe iz operativnega programa 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 19 356,88

0,00

– 19 356,88

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2015

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na različne ukrepe iz operativnega programa 2014

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 308 998,78

0,00

– 308 998,78

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na različne ukrepe iz operativnega programa 2014

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 25 996,02

0,00

– 25 996,02

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na različne ukrepe iz operativnega programa 2016

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 12 943,95

0,00

– 12 943,95

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Pomanjkljivosti pri dveh ključnih kontrolah, ki vplivajo na različne ukrepe iz operativnega programa 2016

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 368 280,61

0,00

– 368 280,61

 

Druga neposredna pomoč – POSEI (2014+)

2017

Znane napake – populacija EKJS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 14 613,06

0,00

– 14 613,06

 

Potrditev obračunov – Finančna potrditev

2016

Najverjetnejša napaka

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 71 516,80

– 0,23

– 71 516,57

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES01 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 269 821,58

0,00

– 269 821,58

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES03 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 98,45

0,00

– 98,45

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES04 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 14 818,73

0,00

– 14 818,73

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES07 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 368,84

0,00

– 1 368,84

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES07 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 2 530,89

0,00

– 2 530,89

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES08 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 579,72

0,00

– 1 579,72

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES10 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 29 651,25

0,00

– 29 651,25

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES13 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 10 261,27

0,00

– 10 261,27

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES13 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 291 953,22

0,00

– 291 953,22

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES14 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 430,01

0,00

– 430,01

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES14 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 57 303,49

0,00

– 57 303,49

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES16 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 10 206,61

0,00

– 10 206,61

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2016

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES17 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 29 177,46

0,00

– 29 177,46

 

Sadje in zelenjava – Operativni programi, vključno z umiki

2017

Neupravičeni stroški za okoljski ukrep ES17 – Operativni program 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 462 341,09

0,00

– 462 341,09

 

Nevezane neposredne pomoči

2016

Kakovost pregledov na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 25 491,94

0,00

– 25 491,94

 

Nevezane neposredne pomoči

2017

Kakovost pregledov na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 51 397,83

0,00

– 51 397,83

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Kakovost pregledov na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 3 062,37

0,00

– 3 062,37

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES02

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 389 305,22

0,00

– 389 305,22

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES03

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 93 315,18

0,00

– 93 315,18

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES04

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 13 113,20

0,00

– 13 113,20

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES06

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 340,58

0,00

– 1 340,58

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES07

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 453 708,92

0,00

– 453 708,92

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES08

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 123 869,40

0,00

– 123 869,40

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES09

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 112 568,54

0,00

– 112 568,54

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES10

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 259 027,07

0,00

– 259 027,07

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES11

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 87 011,45

0,00

– 87 011,45

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES12

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 8 781,25

0,00

– 8 781,25

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES13

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 30 805,25

0,00

– 30 805,25

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES14

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 8 098,76

0,00

– 8 098,76

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES15

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 135 664,65

0,00

– 135 664,65

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES16

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 43 253,37

0,00

– 43 253,37

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES17

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 254 178,60

0,00

– 254 178,60

 

Nevezane neposredne pomoči

2018

Shema za male kmete ES01

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 594 286,40

0,00

– 1 594 286,40

 

 

 

 

 

Skupaj ES:

EUR

– 6 114 260,23

– 0,23

– 6 114 260,00

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

FR

Vino – Naložbe

2014

Pomanjkljivosti pri upravnem nadzoru – Neuporaba člena 19 Uredbe št. 555/2008

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 26 203,46

0,00

– 26 203,46

 

Vino – Naložbe

2015

Pomanjkljivosti pri upravnem nadzoru – Neuporaba člena 19 Uredbe št. 555/2008

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 53 953,04

0,00

– 53 953,04

 

Vino – Naložbe

2016

Pomanjkljivosti pri upravnem nadzoru – Neuporaba člena 19 Uredbe št. 555/2008

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 110 333,61

– 41 120,58

– 69 213,03

 

Vino – Naložbe

2017

Pomanjkljivosti pri upravnem nadzoru – Neuporaba člena 19 Uredbe št. 555/2008

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 234 535,04

0,00

– 234 535,04

 

Navzkrižna skladnost

2015

Neposredna plačila – leto zahtevka 2014 – Pomanjkljiv obseg pregledov predpisanih zahtev ravnanja 4

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 4 735 519,50

– 652 058,51

– 4 083 460,99

 

Navzkrižna skladnost

2016

Neposredna plačila – leto zahtevka 2015 – Pomanjkljiv obseg pregledov predpisanih zahtev ravnanja 4, nedoseganje ciljev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 6 401 557,55

– 12 509,90

– 6 389 047,65

 

Navzkrižna skladnost

2017

Neposredna plačila – leto zahtevka 2016 – Pomanjkljiv obseg pregledov predpisanih zahtev ravnanja 4, nedoseganje ciljev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 6 130 471,10

0,00

– 6 130 471,10

 

Certificiranje

2015

Znana napaka pri preverjanju terjatev – Nepravilnost ali nepredložena dokumentacija

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 3 626,53

0,00

– 3 626,53

 

Certificiranje

2015

Napake pri preverjanju skladnosti terjatev

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 299 346,32

0,00

– 299 346,32

 

Mleko – Drugo

2016

Neupravičeni odhodki v okviru začasne izredne pomoči na podlagi Uredbe št. 1853/2015 za ukrepe za subvencioniranje stroškov posojil v živinorejskem sektorju

OCENJENI DELEŽ

3,49 %

EUR

– 42 266,97

– 22 568,21

– 19 698,76

 

Začasni in izredni podporni ukrepi

2016

Neupravičeni odhodki v okviru začasne izredne pomoči na podlagi Uredbe št. 1853/2015 za ukrepe za subvencioniranje stroškov posojil v živinorejskem sektorju

OCENJENI DELEŽ

3,49 %

EUR

– 33 608,98

– 13 573,20

– 20 035,78

 

Certificiranje

2016

Znane napake v EKJS ne-IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 7 737,00

0,00

– 7 737,00

 

Certificiranje

2016

Najverjetnejša napaka EKJS za proračunsko leto 2016

OCENJENI ZNESEK

 

EUR

– 2 427 577,79

– 1 268 772,69

– 1 158 805,10

 

Certificiranje

2016

Najverjetnejša napaka v EKJS ne-IAKS

OCENJENI ZNESEK

 

EUR

– 8 808 247,56

– 1 834 453,27

– 6 973 794,29

 

Certificiranje

2016

Zamude pri plačilih in nepravilnosti

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 4 827 821,58

0,00

– 4 827 821,58

 

 

 

 

 

Skupaj FR:

EUR

– 34 142 806,03

– 3 845 056,36

– 30 297 749,67

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

GR

Certificiranje

2016

Finančne napake, ki so posledica preverjanja skladnosti in preizkušanja podatkov za EKJS ne-IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 378 466,15

– 125 695,79

– 252 770,36

 

Certificiranje

2016

Znane napake v EKJS IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 4 849,56

– 285,01

– 4 564,55

 

Certificiranje

2016

Najverjetnejša napaka v populaciji EKJS ne-IAKS

OCENJENI ZNESEK

 

EUR

– 1 231 590,15

– 164 655,21

– 1 066 934,94

 

Certificiranje

2016

Najverjetnejša napaka v populaciji EKJS IAKS

Finančne napake, ki so posledica preizkušanja podatkov za populacijo EKJS IAKS in ki ne veljajo za „znane napake“, saj ne izpolnjujejo pogojev iz Smernice št. 2.

OCENJENI ZNESEK

 

EUR

– 9 191 375,64

– 3 131 051,66

– 6 060 323,98

 

Prostovoljna vezana podpora

2016

Prostovoljna vezana podpora – ukrep 6 – leto zahtevka 2015

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 106 829,36

– 4 949,59

– 1 101 879,77

 

Prostovoljna vezana podpora

2017

Prostovoljna vezana podpora – ukrep 6 – leto zahtevka 2016

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 620 098,02

0,00

– 620 098,02

 

 

 

 

 

Skupaj GR:

EUR

– 12 533 208,88

– 3 426 637,26

– 9 106 571,62

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

HU

Certificiranje

2017

Finančne napake, ki jih je certifikacijski organ odkril pri EKJS med certifikacijsko revizijo za proračunsko leto 2017

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 174 675,42

0,00

– 174 675,42

 

Finančna revizija – Presežek

2017

Prekoračitev zgornje meje

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 155 193,34

0,00

– 155 193,34

 

 

 

 

 

Skupaj HU:

EUR

– 329 868,76

0,00

– 329 868,76

Država članica

Ukrep

PL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

 

Nepravilnosti

2016

Malomarnost pri upravljanju dolga za nekatere nepravilnosti

ENKRATNA POMOČ

 

HUF

– 560 597 219,00

0,00