ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 146

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
5. junij 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/911 z dne 24. maja 2019 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (Costers del Segre (ZOP))

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/912 z dne 28. maja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 650/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike, strukture, seznama vsebine in datuma letne objave informacij, ki jih morajo razkriti pristojni organi v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

3

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/913 z dne 29. maja 2019 o podaljšanju dovoljenja za lantanov karbonat oktahidrat kot krmni dodatek za mačke in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 163/2008 (imetnik dovoljenja Bayer HealthCare AG) ( 1 )

57

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/914 z dne 29. maja 2019 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmni dodatek za pitovne purane, purane za razplod in manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc (imetnik dovoljenja Huvepharma NV) ( 1 )

60

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/915 z dne 4. junija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

63

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/916 z dne 4. junija 2019 o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta za koledarsko leto 2019

98

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/917 z dne 4. junija 2019 o določitvi tehničnih specifikacij, ukrepov in drugih zahtev, potrebnih za sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta

100

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep (EU, Euratom) 2019/918 predstavnikov vlad držav članic z dne 29. maja 2019 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča

104

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/919 z dne 4. junija 2019 o harmoniziranih standardih za plovila za rekreacijo in osebna plovila, pripravljenih v podporo Direktivi 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta

106

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 1/2019 Sveta ministrov AKP-EU z dne 23. maja 2019 o prenosu pooblastil za odločitev o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU na Odbor veleposlanikov AKP-EU [2019/920]

114

 

 

Popravki

 

*

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/897 z dne 12. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 748/2012 glede vključitve preverjanja skladnosti na podlagi tveganja v Prilogo I in izvajanja zahtev glede varstva okolja ( UL L 144, 3.6.2019 )

116

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/911

z dne 24. maja 2019

o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (Costers del Segre (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 99 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je proučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Costers del Segre“, ki jo je Španija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda objavila v Uradnem listu Evropske unije (2), kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Costers del Segre“ (ZOP), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. maja 2019

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL C 38, 31.1.2019. str. 6.


5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/912

z dne 28. maja 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 650/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike, strukture, seznama vsebine in datuma letne objave informacij, ki jih morajo razkriti pristojni organi v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 143(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 650/2014 (2) določa obliko, strukturo, seznam vsebine in datum letne objave informacij, ki jih morajo pristojni organi objaviti v skladu s členom 143 Direktive 2013/36/EU. Informacije, ki jih morajo pristojni organi objaviti v skladu z navedeno izvedbeno uredbo, bi bilo treba zdaj posodobiti, da se zagotovi skladnost s spremembami okvira za bonitetni nadzor institucij.

(2)

Pomembno je, da so informacije, ki jih objavijo pristojni organi, visokokakovostne in lahko primerljive. Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 650/2014 bi bilo zato treba spremeniti, da se pojasni, da bi morali pristojni organi pripraviti zbirne statistične podatke le za institucije, ki so pod njihovim nadzorom, in za katero obdobje je treba poročati podatke.

(3)

V Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 650/2014 so določene predloge za objavo informacij o zakonih in drugih predpisih ter splošnih smernicah, sprejetih v vsaki državi članici. Navedeno prilogo bi bilo treba spremeniti, da se zagotovijo bolj koristne in ustrezne informacije o tem, kako pristojni organi izvajajo nadzor v svojih jurisdikcijah.

(4)

V Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 650/2014 so določene predloge za objavo informacij o opcijah in diskrecijskih pravicah, ki so na voljo v pravu Unije. Navedeno prilogo bi bilo treba spremeniti, da bi zajemala dodatne opcije in diskrecijske pravice, ki izhajajo iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (3). Spremeniti bi jo bilo treba tudi zato, da se omogoči razlikovanje med prehodno ali stalno naravo teh opcij in diskrecijskih pravic ter da se omogoči razlikovanje med uporabo teh opcij in diskrecijskih pravic pri kreditnih institucijah na eni strani in investicijskih podjetjih na drugi strani.

(5)

Izvajanje smernic EBA o postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (4) bi moralo biti bolj pregledno. Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 650/2014 bi bilo zato treba spremeniti, da se vključi opis nadzornega pristopa k procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (internal liquidity adequacy assessment process – ILAAP).

(6)

Izogibati bi se bilo treba prekrivanjem in izboljšati primerljivost zbirnih statističnih podatkov, ki jih objavijo pristojni organi. Prilogo IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 650/2014 bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva raven bonitetne konsolidacije, ki jo uporabljajo institucije v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(7)

Da bi izboljšali kakovost objavljenih informacij in omogočili bolj smiselno primerjavo teh informacij, bi morale predloge v prilogah k Izvedbeni uredbi (EU) št. 650/2014 vsebovati podrobne smernice in navodila.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(9)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 650/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 650/2014 se spremeni:

(1)

v členu 5 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„Pristojni organi vsako leto do 31. julija posodobijo informacije iz točke (d) člena 143(1) navedene direktive. Navedene informacije zajemajo predhodno koledarsko leto.

Pristojni organi za institucije, ki so pod njihovim bonitetnim nadzorom, redno in v vsakem primeru najpozneje do 31. julija vsako leto posodobijo informacije iz točk (a) do (c) člena 143(1) navedene direktive, razen če se objavljene informacije niso spremenile.“;

(2)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(3)

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(4)

Priloga III se nadomesti z besedilom Priloge III k tej uredbi;

(5)

Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 650/2014 z dne 4. junija 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede oblike, strukture, seznama vsebine in datuma letne objave informacij, ki jih morajo razkriti pristojni organi v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 185, 25.6.2014, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).

(4)  Smernice o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) z dne 19. decembra 2014, EBA/GL/2014/13.

(5)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).


PRILOGA I

PRAVILA IN SMERNICE

Seznam predlog

Del 1

Prenos Direktive 2013/36/EU

Del 2

Odobritev modela

Del 3

Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev

Del 4

Zmanjševanje kreditnega tveganja

Del 5

Posebne zahteve glede razkritij, ki se uporabljajo za institucije

Del 6

Izvzetja glede uporabe bonitetnih zahtev

Del 7

Kvalificirani deleži v kreditni instituciji

Del 8

Regulativno in računovodsko poročanje

Splošne opombe o izpolnjevanju predlog v Prilogi I

Pri objavljanju informacij o splošnih merilih in metodologijah pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov, namenjenih določenim institucijam, ne glede na to, ali so sprejeti v zvezi s posamezno institucijo ali skupino institucij.

DEL 1

Prenos Direktive 2013/36/EU

 

Prenos določb Direktive 2013/36/EU

Določbe Direktive 2013/36/EU

Povezave na nacionalno besedilo (1)

Sklicevanja na nacionalne določbe (2)

Na voljo v EN (D/N)

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

 

(dd/mm/llll)

020

I.

Predmet urejanja, področje uporabe ter opredelitev pojmov

Členi 1 do 3

 

 

 

030

II.

Pristojni organi

Členi 4 do 7

 

 

 

040

III.

Zahteve za dostop do dejavnosti kreditnih institucij

Členi 8 do 27

 

 

 

050

1.

Splošne zahteve za dostop do dejavnosti kreditnih institucij

Členi 8 do 21

 

 

 

060

2.

Kvalificirani delež v kreditni instituciji

Členi 22 do 27

 

 

 

070

IV.

Ustanovni kapital investicijskih podjetij

Členi 28 do 32

 

 

 

080

V.

Določbe o svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev

Členi 33 do 46

 

 

 

090

1.

Splošna načela

Členi 33 do 34

 

 

 

100

2.

Pravica do ustanavljanja kreditnih institucij

Členi 35 do 38

 

 

 

110

3.

Uveljavljanje svobode opravljanja storitev

Člen 39

 

 

 

120

4.

Pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice

Členi 40 do 46

 

 

 

130

VI.

Odnosi s tretjimi državami

Členi 47 do 48

 

 

 

140

VII.

Bonitetni nadzor

Členi 49 do 142

 

 

 

150

1.

Načela bonitetnega nadzora

Členi 49 do 72

 

 

 

160

1.1

Pristojnost in dolžnosti matičnih držav članic in držav članic gostiteljic

Členi 49 do 52

 

 

 

170

1.2

Izmenjava informacij in poklicna skrivnost

Členi 53 do 62

 

 

 

180

1.3

Dolžnost oseb, odgovornih za zakonito preverjanje letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Člen 63

 

 

 

190

1.4

Pooblastila za nadzor, pooblastila za naložitev kazni in pravica do pritožbe

Členi 64 do 72

 

 

 

200

2.

Procesi pregledovanja

Členi 73 do 110

 

 

 

210

2.1

Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

Člen 73

 

 

 

220

2.2

Ureditve, procesi in mehanizmi institucij

Členi 74 do 96

 

 

 

230

2.3

Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Členi 97 do 101

 

 

 

240

2.4

Nadzorniški ukrepi in pooblastila

Členi 102 do 107

 

 

 

250

2.5

Raven uporabe

Členi 108 do 110

 

 

 

260

3.

Nadzor na konsolidirani podlagi

Členi 111 do 127

 

 

 

270

3.1

Načela za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi

Členi 111 do 118

 

 

 

280

3.2

Finančni holdingi, mešani finančni holdingi in mešani poslovni holdingi

Členi 119 do 127

 

 

 

290

4.

Kapitalski blažilniki

Členi 128 do 142

 

 

 

300

4.1

Blažilniki

Členi 128 do 134

 

 

 

310

4.2

Določitev in izračun proticikličnega kapitalskega blažilnika

Členi 135 do 140

 

 

 

320

4.3

Ukrepi za ohranitev kapitala

Členi 141 do 142

 

 

 

330

VIII.

Razkritje s strani pristojnih organov

Členi 143 do 144

 

 

 

340

IX.

Spremembe Direktive 2002/87/ES

Člen 150

 

 

 

350

X.

Prehodne in končne določbe

Členi 151 do 165

 

 

 

360

1.

Prehodne določbe o nadzoru institucij, ki uveljavljajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev

Členi 151 do 159

 

 

 

370

2.

Prehodne določbe za kapitalske blažilnike

Člen 160

 

 

 

380

3.

Končne določbe

Členi 161 do 165

 

 

 


DEL 2

Odobritev modela

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

 

Opis pristopa

 

Nadzorniški pristop za odobritev uporabe pristopa na podlagi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje

020

Minimalna dokumentacija, ki jo morajo predložiti institucije, ki nameravajo uporabljati pristop IRB.

[prosto besedilo]

030

Opis procesa ocenjevanja, ki ga izvaja pristojni organ (uporaba samoocenjevanja, zanašanje na zunanje revizorje in inšpekcijske preglede na kraju samem), in glavna merila ocenjevanja.

[prosto besedilo]

040

Oblika odločitev, ki jih sprejme pristojni organ, in sporočanje odločitev vlagateljem.

[prosto besedilo]

 

Nadzorniški pristop za odobritev uporabe pristopa notranjih modelov (IMA) za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje

050

Minimalna dokumentacija, ki jo morajo predložiti institucije, ki nameravajo uporabljati pristop IMA.

[prosto besedilo]

060

Opis procesa ocenjevanja, ki ga izvaja pristojni organ (uporaba samoocenjevanja, zanašanje na zunanje revizorje in inšpekcijske preglede na kraju samem), in glavna merila ocenjevanja.

[prosto besedilo]

070

Oblika odločitev, ki jih sprejme pristojni organ, in sporočanje odločitev vlagateljem.

[prosto besedilo]

 

Nadzorniški pristop za odobritev uporabe metode notranjih modelov (IMM) za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje nasprotne stranke

080

Minimalna dokumentacija, ki jo morajo predložiti institucije, ki nameravajo uporabljati pristop IMM.

[prosto besedilo]

090

Opis procesa ocenjevanja, ki ga izvaja pristojni organ (uporaba samoocenjevanja, zanašanje na zunanje revizorje in inšpekcijske preglede na kraju samem), in glavna merila ocenjevanja.

[prosto besedilo]

100

Oblika odločitev, ki jih sprejme pristojni organ, in sporočanje odločitev vlagateljem.

[prosto besedilo]

 

Nadzorniški pristop za odobritev uporabe naprednega pristopa za merjenje (pristop AMA) za izračun minimalnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje

110

Minimalna dokumentacija, ki jo morajo predložiti institucije, ki nameravajo uporabljati pristop AMA.

[prosto besedilo]

120

Opis procesa ocenjevanja, ki ga izvaja pristojni organ (uporaba samoocenjevanja, zanašanje na zunanje revizorje in inšpekcijske preglede na kraju samem), in glavna merila ocenjevanja.

[prosto besedilo]

130

Oblika odločitev, ki jih sprejme pristojni organ, in sporočanje odločitev vlagateljem.

[prosto besedilo]


DEL 3

Izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev

 

Uredba (EU) št. 575/2013

Določbe

Informacije, ki jih mora predložiti pristojni organ

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Člen 153(5)

Ali je pristojni organ objavil smernice, v katerih je opredelil način, na katerega naj bi institucije upoštevale dejavnike iz odstavka 5 člena 153 pri dodeljevanju uteži tveganja za izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev?

[Da/Ne]

030

Če jih je, navedite sklicevanje na nacionalne smernice.

[sklicevanje na nacionalno besedilo]

040

So nacionalne smernice na voljo v angleščini?

[Da/Ne]


DEL 4

Zmanjševanje kreditnega tveganja

 

Uredba (EU) št. 575/2013

Določbe

Opis

Informacije, ki jih mora predložiti pristojni organ

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Člen 201(2)

Objava seznama finančnih institucij, ki so primerni dajalci osebnega kreditnega zavarovanja, ali smernic za opredelitev teh finančnih institucij

Pristojni organi objavijo in vzdržujejo seznam finančnih institucij, ki so primerni dajalci osebnega kreditnega zavarovanja iz odstavka 1(f) člena 201 Uredbe (EU) št. 575/2013, ali smernice za določanje takšnih primernih dajalcev.

Seznam finančnih institucij ali smernice za njihovo določanje.

[prosto besedilo – predloži se lahko hiperpovezava do takega seznama ali smernic na spletni strani pristojnega organa]

030

Opis veljavnih bonitetnih zahtev

Pristojni organi objavijo opis veljavnih bonitetnih zahtev skupaj s seznamom primernih finančnih institucij ali smernicami za določanje teh finančnih institucij.

Podroben opis bonitetnih zahtev, ki jih uporablja pristojni organ.

[prosto besedilo]

040

Člen 227(2)(e)

Pogoj za uporabo prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0 %

Institucije lahko v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem uporabijo prilagoditev za nestanovitnost po stopnji 0 %, če se posel poravna v okviru sistema poravnave, uveljavljenega za to vrsto posla.

Podroben opis načina, na katerega pristojni organ šteje sistem poravnave za uveljavljen sistem.

[prosto besedilo]

050

Člen 227(2)(f)

Pogoj za uporabo prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0 %

Institucije lahko v okviru razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem uporabijo prilagoditev za nestanovitnost po stopnji 0 %, če je dokumentacija, ki pokriva pogodbo ali posel, standardna tržna dokumentacija za repo posle ali posle posoje/izposoje zadevnih vrednostnih papirjev.

Specifikacija dokumentacije, ki se šteje za standardno tržno dokumentacijo.

[prosto besedilo]

060

Člen 229(1)

Načela vrednotenja za zavarovanje z nepremičninami v okviru pristopa IRB

Nepremičnino lahko oceni neodvisni cenilec, in sicer po hipotekarni kreditni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od hipotekarne kreditne vrednosti, v državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti.

Merila iz nacionalne zakonodaje za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti.

[prosto besedilo]


DEL 5

Posebne zahteve glede razkritij, ki se uporabljajo za institucije

 

Direktiva 2013/36/EU

Uredba (EU) št. 575/2013

Določba

Informacije, ki jih mora predložiti pristojni organ

 

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Člen 106(1)(a)

 

Pristojni organi lahko od institucij zahtevajo objavo informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 več kot enkrat letno in določitev rokov za objavo.

Pogostost in roki za objavo, ki veljajo za institucije.

[prosto besedilo]

030

Člen 106(1)(b)

 

Pristojni organi lahko od institucij zahtevajo uporabo posebnih medijev in mest za objave, ki niso finančni izkazi.

Vrste posebnih medijev, ki jih morajo uporabiti institucije.

[prosto besedilo]

040

 

Člen 13(1) in (2)

Pomembne podrejene družbe in tiste podrejene družbe, ki so bistvenega pomena za njihov lokalni trg, razkrijejo informacije iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 na posamični ali subkonsolidirani podlagi.

Merila, ki jih pristojni organ uporablja za oceno pomena podrejene družbe.

[prosto besedilo]


DEL 6

Izvzetja glede uporabe bonitetnih zahtev

 

Uredba (EU) št. 575/2013

Določbe

Opis

Informacije, ki jih mora predložiti pristojni organ

 

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Člen 7(1) in (2)

(posamezna izvzetja za podrejene družbe)

Izvzetje iz uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi iz delov 2 do 5 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Izvzetje se lahko odobri vsem podrejenim družbam, če ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe v skladu s točko (a) člena 7(1).

Merila, ki jih pristojni organ uporablja za oceno, da ni ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti.

[prosto besedilo]

030

Člen 7(3)

(posamezna izvzetja za nadrejene institucije)

Izvzetje iz uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi iz delov 2 do 5 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Izvzetje se lahko odobri nadrejeni instituciji, če ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti nadrejeni instituciji v skladu s točko (a) člena 7(3).

Merila, ki jih pristojni organ uporablja za oceno, da ni ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti.

[prosto besedilo]

040

Člen 8

(opustitve v zvezi z likvidnostjo za podrejene družbe)

Izvzetje iz uporabe likvidnostnih zahtev na posamični podlagi iz dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013

Izvzetje se lahko odobri institucijam znotraj podskupine, če te institucije sklenejo pogodbe, ki so v skladu z zahtevami pristojnih organov in ki zagotavljajo prost pretok sredstev med njimi, da lahko izpolnijo svoje posamične in skupne obveznosti, ko te zapadejo, v skladu s točko (c) člena 8(1).

Merila, ki jih pristojni organ uporablja za oceno, ali pogodbe zagotavljajo prost pretok sredstev med institucijami v likvidnostni podskupini.

[prosto besedilo]

050

Člen 9(1)

(metoda individualne konsolidacije)

Dovoljenje, da nadrejene institucije vključijo podrejene družbe v izračun svojih bonitetnih zahtev iz delov 2 do 5 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013

Dovoljenje se izda le, če nadrejena institucija pristojnim organom v celoti dokaže, da ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo zapadlih obveznosti s strani podrejene družbe, vključene v izračun zahtev, nadrejeni instituciji v skladu s členom 9(2).

Merila, ki jih pristojni organ uporablja za oceno, da ni ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti.

[prosto besedilo]

060

Člen 10

(kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom)

Izvzetje iz uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi iz delov 2 do 8 Uredbe (EU) št. 575/2013

Države članice lahko ohranijo in uporabljajo veljavno nacionalno pravo v zvezi z uporabo takega izvzetja, če to ni v nasprotju z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali Direktivo 2013/36/EU.

Veljavno nacionalno pravo/zakonodaja v zvezi z uporabo izvzetja.

[sklicevanje na nacionalno besedilo]


DEL 7

Kvalificirani deleži v kreditni instituciji

 

Direktiva 2013/36/EU

Merila za ocenjevanje in informacije, potrebne za oceno ustreznosti nameravanega pridobitelja, ki želi pridobiti kreditno institucijo, in finančna trdnost nameravane pridobitve

Informacije, ki jih mora predložiti pristojni organ

 

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Člen 23(1)(a)

Ugled nameravanega pridobitelja

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni integriteto nameravanega pridobitelja.

[prosto besedilo]

030

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni strokovno usposobljenost nameravanega pridobitelja.

[prosto besedilo]

040

Praktične podrobnosti o postopku sodelovanja med pristojnimi organi v skladu s členom 24 Direktive 2013/36/EU.

[prosto besedilo]

050

Člen 23(1)(b)

Ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov upravljalnega organa ali višjega vodstva, ki bodo vodili posle kreditne institucije

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni ugled, znanje, veščine in izkušnje članov upravljalnega organa ter višjega vodstva.

[prosto besedilo]

060

Člen 23(1)(c)

Finančna trdnost nameravanega pridobitelja

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni finančno trdnost nameravanega pridobitelja.

[prosto besedilo]

070

Praktične podrobnosti o postopku sodelovanja med pristojnimi organi v skladu s členom 24 Direktive 2013/36/EU.

[prosto besedilo]

080

Člen 23(1)(d)

Skladnost kreditne institucije z bonitetnimi zahtevami

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni, ali bo kreditna institucija lahko izpolnila bonitetne zahteve.

[prosto besedilo]

090

Člen 23(1)(e)

Sum pranja denarja ali financiranja terorizma

Opis načina, na katerega pristojni organ oceni, ali obstaja utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

[prosto besedilo]

100

Praktične podrobnosti o postopku sodelovanja med pristojnimi organi v skladu s členom 24 Direktive 2013/36/EU.

[prosto besedilo]

110

Člen 23(4)

Seznam informacij, ki jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z uradnim obvestilom

Seznam informacij, ki jih mora predložiti nameravani pridobitelj sočasno z uradnim obvestilom, da lahko pristojni organ oceni nameravanega pridobitelja in nameravano pridobitev.

[prosto besedilo]


DEL 8

Regulativno in računovodsko poročanje

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Poročanje o finančnih informacijah v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014

030

Ali zahteva iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 velja tudi za institucije, ki ne uporabljajo mednarodnih računovodskih standardov, kot se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002?

[Da/Ne]

040

Če velja zanje, kateri računovodski okvir(i) se uporabljajo za te institucije?

[prosto besedilo]

050

Če velja zanje, kakšna je raven uporabe poročanja? (posamična/konsolidirana/subkonsolidirana podlaga)

[prosto besedilo]

060

Ali zahteve iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 veljajo tudi za finančne subjekte, ki niso kreditne institucije ali investicijska podjetja?

[Da/Ne]

070

Če veljajo zanje, za katere vrste finančnih subjektov (npr. finančne družbe) se uporabljajo te zahteve glede poročanja?

[prosto besedilo]

080

Če veljajo zanje, kakšen je obseg teh finančnih subjektov v smislu bilančne vsote (na posamični podlagi)?

[prosto besedilo]

090

Se za predložitev poročil pristojnim organom uporabljajo standardi XBRL?

[Da/Ne]

100

Poročanje o kapitalu in kapitalskih zahtevah v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014

110

Ali zahteve iz člena 99(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 veljajo tudi za finančne subjekte, ki niso kreditne institucije ali investicijska podjetja?

[Da/Ne]

120

Če veljajo zanje, kateri računovodski okvir(i) se uporabljajo za te finančne institucije?

[prosto besedilo]

130

Če veljajo zanje, za katere vrste finančnih subjektov (npr. finančne družbe) se uporabljajo te zahteve glede poročanja?

[prosto besedilo]

140

Če veljajo zanje, kakšen je obseg teh finančnih subjektov v smislu bilančne vsote (na posamični podlagi)?

[prosto besedilo]

150

Se za predložitev poročil pristojnim organom uporabljajo standardi XBRL?

[Da/Ne]


(1)  Hiperpovezave do spletne strani, ki vsebuje nacionalno besedilo, ki prenaša zadevno določbo Unije v nacionalno zakonodajo.

(2)  Natančna sklicevanja na nacionalne določbe, kot so zadeven naslov, poglavje, odstavek itn.


PRILOGA II

OPCIJE IN DISKRECIJSKE PRAVICE

Seznam predlog

Del 1

Opcije in diskrecijske pravice iz Direktive 2013/36/EU, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o količniku likvidnostnega kritja

Del 2

Prehodne opcije in diskrecijske pravice iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013

Del 3

Variabilni elementi prejemkov (člen 94 Direktive 2013/36/EU)

Pristojni organi ne razkrijejo nadzornih ukrepov ali odločitev, namenjenih določenim institucijam. Pri objavljanju informacij o splošnih merilih in metodologijah pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov, namenjenih določenim institucijam, ne glede na to, ali so sprejeti v zvezi s posamezno institucijo ali skupino institucij.

DEL 1

Opcije in diskrecijske pravice iz Direktive 2013/36/EU, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o količniku likvidnostnega kritja

 

Direktiva 2013/36/EU

Uredba (EU) št. 575/2013

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 o količniku likvidnostnega kritja

Naslovnik

Področje uporabe

Poimenovanje

Opis opcije ali diskrecijske pravice

Uporabljena (D/N/ni podatka) (1)

Nacionalno besedilo (2)

Sklicevanja (3)

Na voljo v EN (D/N)

Podrobnosti / Pripombe

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

 

020

Člen 9(2)

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Izjema pri prepovedi sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti za osebe ali družbe, ki niso kreditne institucije

Prepoved opravljanja poslov sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti za osebe ali družbe, ki niso kreditne institucije, ne velja za državo članico, njene regionalne ali lokalne organe, javne mednarodne organe, katerih članica je ena ali več držav članic, ali za primere, za katere izrecno velja nacionalno pravo ali pravo Unije, če so te dejavnosti v skladu s predpisi in kontrolami, namenjenimi zaščiti vlagateljev in investitorjev.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

030

Člen 12(3)

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Ustanovni kapital

Države članice lahko odločijo, da lahko kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z ločenim kapitalom in ki so obstajale 15. decembra 1979, še naprej poslujejo.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

040

Člen 12(3)

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Ustanovni kapital

Kreditne institucije, za katere so države članice odločile, da lahko še naprej poslujejo v skladu s členom 12(3) Direktive 2013/36/EU, lahko države članice izvzamejo iz izpolnjevanja zahtev iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive 2013/36/EU.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

050

Člen 12(4)

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Ustanovni kapital

Države članice lahko izdajo dovoljenje za določene kategorije kreditnih institucij, katerih ustanovni kapital je nižji od 5 milijonov EUR, če njihov ustanovni kapital znaša najmanj 1 milijon EUR ter če zadevna država članica Komisijo in EBA uradno obvesti o svojih razlogih za uporabo te možnosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

060

Člen 21(1)

 

 

Pristojni organi

Kreditne institucije

Izvzetja za kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom

Pristojni organi lahko kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, izvzamejo iz zahtev iz členov 10 in 12 ter člena 13(1) Direktive 2013/36/EU.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

070

Člen 29(3)

 

 

Države članice

Investicijska podjetja

Ustanovni kapital posameznih vrst investicijskih podjetij

Države članice lahko znižajo minimalni znesek ustanovnega kapitala, in sicer s 125 000 EUR na 50 000 EUR, če podjetje ni pooblaščeno za upravljanje denarja ali vrednostnih papirjev strank, opravljanje storitev za lasten račun ali prodajo primarne izdaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

080

Člen 32(1)

 

 

Države članice

Investicijska podjetja

Prehodne določbe v zvezi z ustanovnim kapitalom investicijskih podjetij

Države članice lahko še naprej dajejo dovoljenja investicijskim podjetjem in podjetjem iz člena 30 Direktive 2013/36/EU, ki so obstajala pred 31. decembrom 1995 ali na ta dan in katerih kapital je nižji od ravni ustanovnega kapitala, ki so zanje določene v členu 28(2), členu 29(1) ali (3) ali členu 30 navedene direktive.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

090

Člen 40

 

 

Pristojni organi

Kreditne institucije

Zahteve glede poročanja pristojnim organom držav članic gostiteljic

Pristojni organi držav članic gostiteljic lahko za informativne, statistične ali nadzorniške namene zahtevajo, da jim vse kreditne institucije, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, redno poročajo o svojih dejavnostih v navedenih državah članicah gostiteljicah, zlasti da lahko ti organi ocenijo, ali je podružnica pomembna v skladu s členom 51(1) Direktive 2013/36/EU.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

100

Člen 129(2)

 

 

Države članice

Investicijska podjetja

Izvzetje majhnih in srednje velikih investicijskih podjetij iz zahteve po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika

Z odstopanjem od odstavka 1 člena 129 lahko država članica majhna in srednje velika investicijska podjetja izvzame iz zahtev iz navedenega odstavka, če takšno izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnega sistema navedene države članice.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

110

Člen 130(2)

 

 

Države članice

Investicijska podjetja

Izvzetje majhnih in srednje velikih investicijskih podjetij iz zahteve po vzdrževanju proticikličnega kapitalskega blažilnika

Z odstopanjem od odstavka 1 člena 130 lahko država članica majhna in srednje velika investicijska podjetja izvzame iz zahtev iz navedenega odstavka, če takšno izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnega sistema navedene države članice.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

120

Člen 133(18)

 

 

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Zahteva glede vzdrževanja blažilnika sistemskih tveganj

Države članice lahko uporabijo blažilnik sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

130

Člen 134(1)

 

 

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj

Druge države članice lahko priznajo stopnjo blažilnika sistemskih tveganj, določeno v skladu s členom 133, in lahko to stopnjo blažilnika uporabljajo za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matičnih državah članicah, za izpostavljenosti v državi članici, ki je uvedla to stopnjo blažilnika.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

140

Člen 152, prvi odstavek

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Zahteve glede poročanja pristojnim organom držav članic gostiteljic

Pristojni organi držav članic gostiteljic lahko za statistične namene zahtevajo, da jim vse kreditne institucije, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, redno poročajo o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

150

Člen 152, drugi odstavek

 

 

Države članice

Kreditne institucije

Zahteve glede poročanja pristojnim organom držav članic gostiteljic

Države članice gostiteljice zahtevajo, da jim podružnice kreditnih institucij iz drugih držav članic posredujejo enake informacije, kakor jih za ta namen zahtevajo od nacionalnih kreditnih institucij.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

160

Člen 160(6)

 

 

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodne določbe za kapitalske blažilnike

Države članice lahko za kapitalske blažilnike uvedejo krajše prehodno obdobje, kot je obdobje iz odstavkov 1 do 4 člena 160. Takšno krajše prehodno obdobje lahko priznajo druge države članice.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

170

 

Člen 4(2)

 

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Obravnava posrednih deležev nepremičnine

Države članice ali njihovi pristojni organi lahko dovolijo, da se delnice, ki pomenijo enakovreden posredni delež nepremičnine, obravnavajo kot neposredni delež nepremičnine, če je takšen posredni delež posebej urejen z nacionalno zakonodajo zadevne države članice in če v primeru, ko se uporabi kot zavarovanje s premoženjem, zagotavlja enakovredno zaščito za upnike.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

180

 

Člen 6(4)

 

Pristojni organi

Investicijska podjetja

Uporaba zahtev na posamični podlagi

Dokler pristojni organi ne prejmejo poročila Komisije v skladu s členom 508(3), lahko investicijska podjetja izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti iz dela 6 (likvidnost), pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

190

 

Člen 24(2)

 

 

 

Poročanje in obvezna uporaba MSRP

Pristojni organi lahko zahtevajo, da institucije vrednotenje sredstev in zunajbilančnih postavk ter določitev kapitala izvedejo v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi, kot se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

200

 

Člen 89(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja

Pristojni organi za kvalificirane deleže institucij iz odstavkov 1 in 2 uporabijo naslednje zahteve:

pri izračunu kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 zadevne uredbe institucije uporabijo utež tveganja 1 250 % za višjega izmed naslednjih zneskov:

(i)

znesek kvalificiranih deležev iz odstavka 1, ki presega 15 % sprejemljivega kapitala;

(ii)

skupen znesek kvalificiranih deležev iz odstavka 2, ki presega 60 % sprejemljivega kapitala institucije.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

201

 

Člen 89(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Uteži tveganja in prepoved kvalificiranih deležev izven finančnega sektorja

Pristojni organi za kvalificirane deleže institucij iz odstavkov 1 in 2 uporabijo naslednje zahteve:

pristojni organi institucijam prepovejo kvalificirane deleže iz odstavkov 1 in 2 v znesku, ki presega odstotek sprejemljivega kapitala iz navedenih odstavkov.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

210

 

Člen 95(2)

 

Pristojni organi

Investicijska podjetja

Zahteve za investicijska podjetja z omejenim dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev

Pristojni organi lahko določijo kapitalske zahteve za investicijska podjetja z omejenim dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev kot kapitalske zahteve, ki bi bile zavezujoče za navedena podjetja v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos, veljavnimi 31. decembra 2013, glede direktiv 2006/49/ES in 2006/48/ES.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

220

 

Člen 99(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije

Poročanje o kapitalskih zahtevah in finančnih informacijah

Pristojni organi lahko v skladu s členom 24(2) zadevne uredbe tudi od tistih kreditnih institucij, ki za poročanje o kapitalu na konsolidirani podlagi uporabljajo mednarodne računovodske standarde, kakor se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, zahtevajo, da poročajo finančne informacije, kot je določeno v odstavku 2 zadevnega člena.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

230

 

Člen 124(2)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Uteži tveganja in merila, ki se uporabljajo za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine

Pristojni organi lahko določijo višjo utež tveganja ali strožja merila od tistih iz člena 125(2) in člena 126(2), kadar je primerno, ob upoštevanju finančne stabilnosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

240

 

Člen 129(1)

 

 

 

Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

Pristojni organi lahko po posvetovanju z EBA delno opustijo uporabo točke (c) prvega pododstavka in dovolijo stopnjo kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice, pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne morebitne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1 iz navedene točke.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

250

 

Člen 164(5)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Minimalne vrednosti z izpostavljenostjo tehtanega povprečja izgube ob neplačilu (LGD) za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami

Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 101, ter ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov na nepremičninskih trgih in drugih ustreznih dejavnikov, pristojni organi redno in vsaj enkrat letno ocenijo, ali so minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4 zadevnega člena ustrezne za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, ki se nahajajo na njihovem ozemlju. Da se zagotovi finančna stabilnost, lahko pristojni organi za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, po potrebi določijo višje minimalne vrednosti z izpostavljenostjo tehtanega povprečja LGD.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

260

 

Člen 178(1)(b)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Neplačilo dolžnika

Za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami MSP v kategoriji izpostavljenosti na drobno, in za izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja lahko pristojni organi 90 dni nadomestijo s 180 dnevi.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

270

 

Člen 284(4)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Vrednost izpostavljenosti

Pristojni organi lahko zahtevajo α, ki je višji od 1,4, ali institucijam dovolijo uporabo njihovih lastnih ocen v skladu s členom 284(9).

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

280

 

Člen 284(9)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Vrednost izpostavljenosti

Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da uporabljajo lastne ocene alfa.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

290

 

Člen 327(2)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Pobot med zamenljivim vrednostnim papirjem in nasprotno pozicijo v njegovem osnovnem instrumentu

Pristojni organi lahko sprejmejo pristop, ki upošteva verjetnost konverzije določenega zamenljivega vrednostnega papirja, ali zahtevajo, da kapitalska zahteva krije vsakršno izgubo, ki bi lahko nastala zaradi konverzije.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

300

 

Člen 395(1)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Omejitve velikih izpostavljenosti v primeru izpostavljenosti do institucij

Pristojni organi lahko za izpostavljenosti do institucij določijo omejitev velikih izpostavljenosti, ki je nižja od 150 000 000 EUR.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

310

 

Člena 400(2)(a) in 493(3)(a)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo krite obveznice, ki ustrezajo pogojem iz člena 129(1), (3) in (6).

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

320

 

Člena 400(2)(b) in 493(3)(b)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

330

 

Člena 400(2)(c) in 493(3)(c)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti institucije do njene nadrejene osebe ali podrejenih družb.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

340

 

Člena 400(2)(d) in 493(3)(d)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je kreditna institucija povezana v mrežo in ki so odgovorne za operacije kliringa gotovinskih transakcij v okviru mreže.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

350

 

Člena 400(2)(e) in 493(3)(e)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do kreditnih institucij, od katerih ena posluje na nekonkurenčni osnovi in zagotavlja kredite ali jamči zanje na podlagi zakonsko določenih programov ali svojih statutov za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev pod določeno obliko vladnega nadzora ter z omejitvami glede uporabe kreditov, če te izpostavljenosti izhajajo iz takih kreditov ali jamstev za take kredite, ki se prek kreditnih institucij prenesejo na upravičence.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

360

 

Člena 400(2)(f) in 493(3)(f)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do institucij, če navedene izpostavljenosti niso del kapitala takih institucij, ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne in niso denominirane v glavni trgovalni valuti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

370

 

Člena 400(2)(g) in 493(3)(g)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do centralnih bank v obliki zahtevanih minimalnih rezerv, ki se hranijo v teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

380

 

Člena 400(2)(h) in 493(3)(h)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do enot centralnih ravni države v obliki zakonsko predpisanih likvidnostnih zahtev v državne vrednostne papirje, ki so denominirani in vplačani v njihovih nacionalnih valutah, če je po presoji pristojnega organa bonitetna ocena zadevnih enot centralne ravni države, ki je določena s strani imenovane zunanje bonitetne agencije, naložbeni razred.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

390

 

Člena 400(2)(i) in 493(3)(i)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo 50 % zunajbilančnih dokumentarnih akreditivov s srednjim/nizkim tveganjem in zunajbilančnih prevzetih kreditnih obveznosti s srednjim/nizkim tveganjem iz Priloge I in, če se s tem strinjajo pristojni organi, 80 % jamstev, ki niso jamstva za kredite ter imajo zakonsko ali regulatorno podlago in jih dajejo za svoje člane vzajemne jamstvene sheme s statusom kreditnih institucij.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

400

 

Člena 400(2)(j) in 493(3)(j)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo zakonsko zahtevana jamstva, ki se uporabljajo, ko se hipotekarni kredit, financiran z izdajo hipotekarnih obveznic, izplača hipotekarnemu kreditojemalcu pred dokončnim vpisom hipoteke v zemljiško knjigo, pod pogojem, da to jamstvo ni uporabljeno za zmanjševanje tveganja pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

410

 

Člena 400(2)(k) in 493(3)(k)

 

Pristojni organi

Pristojni organi

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do priznanih borz.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

420

 

Člen 412(5)

 

Države članice

Kreditne institucije

Zahteva glede likvidnostnega kritja

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe na področju likvidnostnih zahtev, preden se v Uniji v skladu s členom 460 za zahteve po likvidnostnem kritju določijo in v celoti uvedejo zavezujoči minimalni standardi.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

430

 

Člen 412(5)

 

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije

Zahteva glede likvidnostnega kritja

Države članice ali pristojni organi lahko od institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali podskupine teh institucij zahtevajo, da ohranijo višjo zahtevo po likvidnostnem kritju do 100 %, dokler se v skladu s členom 460 v celoti ne uvede zavezujoč minimalni standard v višini 100 %.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

440

 

Člen 413(3)

 

Države članice

Kreditne institucije

Zahteva po stabilnem financiranju

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe na področju zahtev po stabilnem financiranju, preden se v Uniji v skladu s členom 510 za zahteve po neto stabilnem financiranju določijo in uvedejo zavezujoči minimalni standardi.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

450

 

Člen 415(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije

Zahteve glede poročanja o likvidnosti

Pristojni organi lahko do popolne uvedbe zavezujočih likvidnostnih zahtev še naprej zbirajo informacijo prek orodij za spremljanje, da bi svoje spremljanje uskladili z veljavnimi nacionalnimi standardi glede likvidnosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

460

 

Člen 420(2)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije

Stopnja likvidnostnega odliva

Pristojni organi lahko za zunajbilančne zadevne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem iz člena 429 in Priloge 1, uporabijo stopnjo odliva do 5 %.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

470

 

Člen 467(2)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih izgub, merjenih po pošteni vrednosti

Z odstopanjem od člena 467(1) lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da med sestavine kapitala ne vključijo nerealiziranih dobičkov ali izgub iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo „razpoložljiv za prodajo“ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU, če je bila takšna obravnava v uporabi pred 1. januarjem 2014.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

480

 

Člen 467(3), drugi pododstavek

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih izgub, merjenih po pošteni vrednosti

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz točk (a) do (d) odstavka 2 člena 467.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

490

 

Člen 468(2)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih dobičkov, merjenih po pošteni vrednosti

Kadar morajo na podlagi člena 467 institucije v izračun navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključiti svoje nerealizirane izgube, merjene po pošteni vrednosti, lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da v izračun navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 100 % vključijo svoje nerealizirane dobičke, merjene po pošteni vrednosti.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

500

 

Člen 468(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih dobičkov, merjenih po pošteni vrednosti

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek nerealiziranih dobičkov v razponih iz člena 468(2)(a) do (c), ki se izključi iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

510

 

Člen 471(1)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Z odstopanjem od člena 49(1) lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2022 institucijam dovolijo, da ne odbijejo deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, če so izpolnjeni pogoji iz člena 471(1).

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

520

 

Člen 473(1)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19

Z odstopanjem od člena 481 lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018 institucijam, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002, dovolijo, da k svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo ustrezen znesek v skladu z odstavkom 2 ali 3 člena 473, kot je ustrezno, ki ga pomnožijo s faktorjem v skladu z odstavkom 4 člena 473.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

530

 

Člen 478(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodni odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 člena 478 za vsakega od naslednjih odbitkov:

(a)

posamezni odbitki, ki se zahtevajo v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;

(b)

celotni znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter postavk iz točke (i) člena 36(1), ki ga je treba odšteti v skladu s členom 48;

(c)

vsak odbitek, zahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 56;

(d)

vsak odbitek, zahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 66.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

540

 

Člen 479(4)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodno priznavanje instrumentov in postavk v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavka 3 člena 479.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

550

 

Člen 480(3)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodno priznavanje manjšinskih deležev ter kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo vrednost veljavnega faktorja v razponih iz odstavka 2 člena 480.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

560

 

Člen 481(5)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Dodatni prehodni filtri in odbitki

Pristojni organi za vsak filter ali odbitek iz odstavkov 1 in 2 člena 481 določijo in objavijo veljavne odstotke v razponih iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

570

 

Člen 486(6)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Omejitve glede uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavne odstotke v razponih iz odstavka 5 člena 486.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

580

 

Člen 495(1)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov v okviru pristopa IRB

Z odstopanjem od poglavja 3 dela 3 lahko pristojni organi do 31. decembra 2017 izvzamejo iz obravnave IRB nekatere skupine izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki jih imajo institucije in EU podružnice institucij v tej državi članici na dan 31. decembra 2007.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

590

 

Člen 496(1)

 

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna določba o izračunu kapitalskih zahtev za izpostavljenosti v obliki kritih obveznic

Pristojni organi lahko do 31. decembra 2017 v celoti ali delno opustijo zgornjo mejo 10 % za nadrejene enote, ki jih izdajo francoski Fonds Commun de Créances ali njemu enakovredne ustanove za listinjenje, določeno v točkah (d) in (f) člena 129(1), če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) člena 496(1).

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

600

 

 

Člen 10(1)(b)(iii)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Količnik likvidnostnega kritja – likvidna sredstva

Likvidnostna rezerva, ki jo ima kreditna institucija v centralni banki, se pripozna kot sredstvo stopnje 1, če se lahko dvigne v stresnih razmerah. Nameni, za katere se lahko rezerve v centralni banki dvignejo za namene tega člena, morajo biti določeni v sporazumu med pristojnim organom in ECB ali centralno banko.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

610

 

 

Člen 10(2)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Količnik likvidnostnega kritja – likvidna sredstva

Za tržno vrednost izjemno visokokakovostnih kritih obveznic iz odstavka 1(f) velja vsaj 7-odstotni odbitek. Za vrednost preostalih sredstev stopnje 1 ni potreben odbitek, razen kot je določeno v zvezi z delnicami in enotami v KNP v točkah (a) in (b) člena 15(2).

Primeri, v katerih so se določili višji odbitki za celoten razred sredstev (vsa sredstva, za katera se uporablja poseben in diferenciran odbitek v delegirani uredbi o količniku likvidnostnega kritja) (npr. za vse krite obveznice stopnje 1 itn.).

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

620

 

 

Člen 12(1)(c)(i)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Količnik likvidnostnega kritja – sredstva stopnje 2B

Delnice lahko predstavljajo sredstva stopnje 2B pod pogojem, da so del glavnega borznega indeksa v državi članici ali tretji državi, ki so ga kot takega opredelili pristojni organi v državi članici ali relevantni javni organi v tretji državi.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

630

 

 

Člen 12(3)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Količnik likvidnostnega kritja – sredstva stopnje 2B

Za kreditne institucije, ki so v skladu s svojim statutom iz verskih razlogov ne smejo držati obrestonosnih sredstev, lahko pristojni organ dovoli odstopanje od točk (ii) in (iii) odstavka 1(b) tega člena, če obstajajo dokazi o nezadostni razpoložljivosti neobrestonosnih sredstev, ki izpolnjujejo te zahteve, in če so zadevna neobrestonosna sredstva dovolj likvidna na zasebnih trgih.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 

640

 

 

Člen 24(6)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Količnik likvidnostnega kritja – odlivi iz stabilnih vlog v tretjih državah, upravičenih do 3-odstotne stopnje

Pristojni organ lahko dovoli kreditnim institucijam, da znesek vloge na drobno, ki je krita s sistemom jamstva za vloge v tretji državi, ki je enakovreden sistemu iz odstavka 1, pomnoži s 3 %, če tretja država dovoli tako obravnavo.

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

 


DEL 2

Prehodne opcije in diskrecijske pravice iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013

 

Direktiva 2013/36/EU

Uredba (EU) št. 575/2013

Naslovnik

Področje uporabe

Poimenovanje

Opis opcije ali diskrecijske pravice

Leta uporabe in vrednost v % (kadar je ustrezno)

Uporabljena (D/N/ni podatka)

Nacionalno besedilo

Sklicevanja

Na voljo v EN (D/N)

Podrobnosti / Pripombe

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

 

011

Člen 160(6)

 

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodne določbe za kapitalske blažilnike

Države članice lahko za kapitalske blažilnike uvedejo krajše prehodno obdobje, kot je obdobje iz odstavkov 1 do 4 člena 160. Takšno krajše prehodno obdobje lahko priznajo druge države članice.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

012

 

Člen 493(3)(a)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo krite obveznice, ki ustrezajo pogojem iz člena 129(1), (3) in (6).

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

013

 

Člen 493(3)(b)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

014

 

Člen 493(3)(c)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti institucije do njene nadrejene osebe ali podrejenih družb.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

015

 

Člen 493(3)(d)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je kreditna institucija povezana v mrežo in ki so odgovorne za operacije kliringa gotovinskih transakcij v okviru mreže.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

016

 

Člen 493(3)(e)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do kreditnih institucij, od katerih ena posluje na nekonkurenčni osnovi in zagotavlja kredite ali jamči zanje na podlagi zakonsko določenih programov ali svojih statutov za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev pod določeno obliko vladnega nadzora ter z omejitvami glede uporabe kreditov, če te izpostavljenosti izhajajo iz takih kreditov ali jamstev za take kredite, ki se prek kreditnih institucij prenesejo na upravičence.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

017

 

Člen 493(3)(f)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do institucij, če navedene izpostavljenosti niso del kapitala takih institucij, ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne in niso denominirane v glavni trgovalni valuti.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

018

 

Člen 493(3)(g)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do centralnih bank v obliki zahtevanih minimalnih rezerv, ki se hranijo v teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

019

 

Člen 493(3)(h)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti do enot centralnih ravni države v obliki zakonsko predpisanih likvidnostnih zahtev v državne vrednostne papirje, ki so denominirani in vplačani v njihovih nacionalnih valutah, če je po presoji pristojnega organa bonitetna ocena zadevnih enot centralne ravni države, ki je določena s strani imenovane zunanje bonitetne agencije, naložbeni razred.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

020

 

Člen 493(3)(i)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo 50 % zunajbilančnih dokumentarnih akreditivov s srednjim/nizkim tveganjem in zunajbilančnih prevzetih kreditnih obveznosti s srednjim/nizkim tveganjem iz Priloge I in, če se s tem strinjajo pristojni organi, 80 % jamstev, ki niso jamstva za kredite ter imajo zakonsko ali regulatorno podlago in jih dajejo za svoje člane vzajemne jamstvene sheme s statusom kreditnih institucij.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

021

 

Člen 493(3)(j)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo zakonsko zahtevana jamstva, ki se uporabljajo, ko se hipotekarni kredit, financiran z izdajo hipotekarnih obveznic, izplača hipotekarnemu kreditojemalcu pred dokončnim vpisom hipoteke v zemljiško knjigo, pod pogojem, da to jamstvo ni uporabljeno za zmanjševanje tveganja pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

022

 

Člen 493(3)(k)

Države članice

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetja ali delna izvzetja iz omejitev velikih izpostavljenosti

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do priznanih borz.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

023

 

Člen 412(5)

Države članice

Kreditne institucije

Zahteva glede likvidnostnega kritja

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe na področju likvidnostnih zahtev, preden se v Uniji v skladu s členom 460 za zahteve po likvidnostnem kritju določijo in v celoti uvedejo zavezujoči minimalni standardi.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

024

 

Člen 412(5)

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije

Zahteva glede likvidnostnega kritja

Države članice ali pristojni organi lahko od institucij, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali podskupine teh institucij zahtevajo, da ohranijo višjo zahtevo po likvidnostnem kritju do 100 %, dokler se v skladu s členom 460 v celoti ne uvede zavezujoč minimalni standard v višini 100 %.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

025

 

Člen 413(3)

Države članice

Kreditne institucije

Zahteva po stabilnem financiranju

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe na področju zahtev po stabilnem financiranju, preden se v Uniji v skladu s členom 510 za zahteve po neto stabilnem financiranju določijo in uvedejo zavezujoči minimalni standardi.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

026

 

Člen 415(3)

Pristojni organi

Kreditne institucije

Zahteve glede poročanja o likvidnosti

Pristojni organi lahko do popolne uvedbe zavezujočih likvidnostnih zahtev še naprej zbirajo informacijo prek orodij za spremljanje, da bi svoje spremljanje uskladili z veljavnimi nacionalnimi standardi glede likvidnosti.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

027

 

Člen 467(2)

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih izgub, merjenih po pošteni vrednosti

Z odstopanjem od člena 467(1) lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da med sestavine kapitala ne vključijo nerealiziranih dobičkov ali izgub iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo „razpoložljiv za prodajo“ v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 39, ki ga je odobrila EU, če je bila takšna obravnava v uporabi pred 1. januarjem 2014.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

028

 

Člen 467(3)

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih izgub, merjenih po pošteni vrednosti

Veljavni odstotek nerealiziranih izgub v skladu s členom 467(1), ki so vključene v izračun postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala (odstotek v razponih iz odstavka 2 navedenega člena).

2014 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

029

2015 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

030

2016 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

031

2017 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

032

 

Člen 468(2) drugi pododstavek

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih dobičkov, merjenih po pošteni vrednosti

Kadar morajo na podlagi člena 467 institucije v izračun navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključiti svoje nerealizirane izgube, merjene po pošteni vrednosti, lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da v izračun navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 100 % vključijo svoje nerealizirane dobičke, merjene po pošteni vrednosti.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

033

 

Člen 468(3)

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava nerealiziranih dobičkov, merjenih po pošteni vrednosti

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek nerealiziranih dobičkov v razponih iz člena 468(2)(a) do (c), ki se izključi iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

2015 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

034

2016 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

035

2017 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

036

 

Člen 471(1)

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Izvzetje iz odbitka deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Z odstopanjem od člena 49(1) lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2022 institucijam dovolijo, da ne odbijejo deležev v lastniškem kapitalu zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, če so izpolnjeni pogoji iz člena 471(1).

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

037

 

Člen 473(1)

Pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19

Z odstopanjem od člena 481 lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018 institucijam, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002, dovolijo, da k svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo ustrezen znesek v skladu z odstavkom 2 ali 3 člena 473, kot je ustrezno, ki ga pomnožijo s faktorjem v skladu z odstavkom 4 člena 473.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

038

 

Člen 478(2)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala za odložene terjatve za davek, ki so obstajale pred 1. januarjem 2014

Veljavni odstotek, če se uporablja drugačen odstotek (odstotek v razponih iz člena 478(2)).

2014 (0 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

039

2015 (10 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

040

2016 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

041

2017 (30 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

042

2018 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

043

2019 (50 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

044

2020 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

045

2021 (70 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

046

2022 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

047

2023 (90 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

048

 

Člen 478(3)(a)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodni odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 člena 478 za (a) posamezne odbitke, ki se zahtevajo v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik.

2014 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

049

2015 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

050

2016 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

051

2017 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

052

 

Člen 478(3)(b)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodni odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 člena 478 za (b) celotni znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter postavke iz točke (i) člena 36(1), ki ga je treba odšteti v skladu s členom 48.

2014 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

053

2015 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

054

2016 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

055

2017 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

056

 

Člen 478(3)(c)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodni odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 člena 478 za (c) vsakega od odbitkov, ki se zahteva v skladu s točkami (b) do (d) člena 56.

2014 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

057

2015 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

058

2016 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

059

2017 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

060

 

Člen 478(3)(d)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodni odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 člena 478 za (d) vsakega od odbitkov, ki se zahteva v skladu s točkami (b) do (d) člena 66.

2014 (20 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

061

2015 (40 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

062

2016 (60 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

063

2017 (80 % do 100 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

064

 

Člen 479(4)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodno priznavanje instrumentov in postavk v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki se ne štejejo za manjšinske deleže

Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavka 3 člena 479.

2014 (0 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

065

2015 (0 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

066

2016 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

067

2017 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

068

 

Člen 480(3)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodno priznavanje manjšinskih deležev ter kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Pristojni organi določijo in objavijo vrednost veljavnega faktorja v razponih iz odstavka 2 člena 480.

2014 (0,2 do 1,0)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

069

2015 (0,4 do 1,0)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

070

2016 (0,6 do 1,0)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

071

2017 (0,8 do 1,0)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

072

 

Člen 481(1)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

 

Veljavni odstotek, če se uporablja enotni odstotek (odstotek v razponih iz člena 481(3))

2014 (0 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

073

2015 (0 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

074

2016 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

075

2017 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

076

 

Člen 481(5)

 

 

Dodatni prehodni filtri in odbitki

Pristojni organi za vsak filter ali odbitek iz odstavkov 1 in 2 člena 481 določijo in objavijo veljavne odstotke v razponih iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena.

2014 (0 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

077

2015 (0 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

078

2016 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

079

2017 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

080

 

Člen 486(6)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Omejitve glede uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Veljavni odstotek za določitev omejitev glede uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu z odstavkom 2 člena 486 (odstotek v razponih iz odstavka 5 navedenega člena).

2014 (60 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

081

2015 (40 % do 70 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

082

2016 (20 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

083

2017 (0 % do 50 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

084

2018 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

085

2019 (0 % do 30 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

086

2020 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

087

2021 (0 % do 10 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

088

Veljavni odstotek za določitev omejitev glede uporabe predhodnih pravil za postavke dodatnega temeljnega kapitala v skladu z odstavkom 3 člena 486 (odstotek v razponih iz odstavka 5 navedenega člena).

2014 (60 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

089

2015 (40 % do 70 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

090

2016 (20 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

091

2017 (0 % do 50 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

092

2018 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

093

2019 (0 % do 30 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

094

2020 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

095

2021 (0 % do 10 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

096

Veljavni odstotek za določitev omejitev glede uporabe predhodnih pravil za postavke dodatnega kapitala v skladu z odstavkom 4 člena 486 (odstotek v razponih iz odstavka 5 navedenega člena).

2014 (60 % do 80 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

097

2015 (40 % do 70 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

098

2016 (20 % do 60 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

099

2017 (0 % do 50 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

100

2018 (0 % do 40 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

101

2019 (0 % do 30 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

102

2020 (0 % do 20 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

103

2021 (0 % do 10 %)

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

104

 

Člen 495(1)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna obravnava izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov v okviru pristopa IRB

Z odstopanjem od poglavja 3 dela 3 lahko pristojni organi do 31. decembra 2017 izvzamejo iz obravnave IRB nekatere skupine izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki jih imajo institucije in EU podružnice institucij v tej državi članici na dan 31. decembra 2007.

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

105

 

Člen 496(1)

 

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Prehodna določba o izračunu kapitalskih zahtev za izpostavljenosti v obliki kritih obveznic

Pristojni organi lahko do 31. decembra 2017 v celoti ali delno opustijo zgornjo mejo 10 % za nadrejene enote, ki jih izdajo francoski Fonds Commun de Créances ali njemu enakovredne ustanove za listinjenje, določeno v točkah (d) in (f) člena 129(1), če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) člena 496(1).

[Leto]

[D/N/ni podatka]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 


DEL 3

Variabilni elementi prejemkov (člen 94 Direktive 2013/36/EU)

 

Direktiva 2013/36/EU

Naslovnik

Področje uporabe

Določbe

Informacije, ki jih je treba razkriti

Uporabljena (D/N/ni podatka)

Sklicevanja

Na voljo v EN (D/N)

Podrobnosti / Pripombe

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

 

020

Člen 94(1)(g)(i)

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Najvišje razmerje med fiksnim in variabilnim delom prejemkov (% določen v nacionalni zakonodaji, izračunan kot variabilni del, deljen s fiksnim delom prejemkov).

[Vrednost v %]

[D/N]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

030

Člen 94(1)(g)(ii)

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Najvišja raven razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov, ki ga lahko odobrijo delničarji, lastniki ali družbeniki institucije (% določen v nacionalni zakonodaji, izračunan kot variabilni del, deljen s fiksnim delom prejemkov).

[Vrednost v %]

[D/N]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

040

Člen 94(1)(g)(iii)

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Največji del skupnih variabilnih prejemkov, za katere se lahko uporablja diskontna stopnja (% skupnih variabilnih prejemkov).

[Vrednost v %]

[D/N]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 

050

Člen 94(1)(l)

Države članice ali pristojni organi

Kreditne institucije in investicijska podjetja

Opis kakršnih koli omejitev ali prepovedi glede vrst in oblik instrumentov, ki se lahko uporabijo za dodelitev variabilnih prejemkov.

[prosto besedilo/vrednost]

[D/N]

Obvezno, če D

Obvezno, če D

 


(1)  „D“ (Da) pomeni, da je pristojni organ ali država članica, ki je pooblaščena za uporabo zadevne opcije ali diskrecijske pravice, to uporabila.

„N“ (Ne) pomeni, da pristojni organ ali država članica, ki je pooblaščena za uporabo zadevne opcije ali diskrecijske pravice, te ni uporabila.

„Ni podatka“ pomeni, da uporaba opcije ni možna ali da diskrecijska pravica ne obstaja.

(2)  Besedilo določbe v nacionalni zakonodaji.

(3)  Sklic v nacionalni zakonodaji in hiperpovezave do spletne strani, ki vsebuje nacionalno besedilo, ki prenaša zadevno določbo Unije v nacionalno zakonodajo.


PRILOGA III

Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)  (1)

010

Datum zadnje posodobitve informacij v tej predlogi

(dd/mm/llll)

020

Področje uporabe SREP

(členi 108 do 110 CRD)

Opis pristopa pristojnega organa glede področja uporabe SREP, vključno z naslednjim:

katere vrste institucij so vključene v SREP/izključene iz SREP, zlasti, če se področje uporabe razlikuje od tistega iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU;

pregledom na visoki ravni, kako pristojni organ upošteva načelo sorazmernosti pri obravnavi področja uporabe SREP ter pogostosti ocenjevanja različnih elementov SREP (2).

[prosto besedilo, sklic na take smernice ali hiperpovezava do njih]

030

Ocena elementov SREP

(členi 74 do 96 CRD)

Opis pristopa pristojnega organa k ocenjevanju posameznih elementov SREP (kot je navedeno v smernicah EBA o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) – EBA/GL/2014/13), vključno z naslednjim:

pregledom na visoki ravni, usmerjenim v postopke in metodologije, ki se uporabljajo za ocenjevanje elementov SREP, vključno z: (1) analizo poslovnega modela, (2) oceno notranjega upravljanja in kontrol na ravni institucije, (3) oceno tveganj za kapital in (4) oceno tveganj za likvidnost in financiranje;

pregledom na visoki ravni, kako pristojni organ upošteva načelo sorazmernosti pri obravnavi posameznih elementov SREP, vključno s tem, kako se je uporabila kategorizacija institucij (3).

[prosto besedilo, sklic na take smernice ali hiperpovezava do njih]

040

Pregled in vrednotenje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP)

(členi 73, 86, 97, 98 in 103 CRD)

Opis pristopa pristojnega organa k pregledu in vrednotenju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) kot del SREP ter zlasti k ocenjevanju zanesljivosti kapitalskih izračunov in izračunov likvidnosti v okviru ICAAP in ILAAP za določanje dodatne kapitalske zahteve in zahteve glede likvidnostnega kritja, vključno z naslednjim (4):

pregledom metodologije, ki jo uporablja pristojni organ pri pregledu ICAAP in ILAAP institucij,

informacijami/sklici na zahteve pristojnega organa po predložitvi informacij v zvezi z ICAAP in ILAAP, zlasti glede tega, katere informacije je treba predložiti;

informacijami o tem, ali se od institucije zahteva neodvisen pregled ICAAP in ILAAP.

[prosto besedilo, sklic na take smernice ali hiperpovezava do njih]

050

Skupna ocena SREP in nadzorniški ukrepi

(člena 102 in 104 CRD)

Opis pristopa pristojnega organa k skupni oceni SREP (povzetek) in uporabi nadzorniških ukrepov na podlagi skupne ocene SREP (5).

Opis, kako so rezultati SREP povezani z uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 27 Direktive 2014/59/EU in določitvijo pogojev, ali se za institucijo lahko šteje, da propada ali bo verjetno propadla, v skladu s členom 32 navedene direktive (6).

[prosto besedilo, sklic na take smernice ali hiperpovezava do njih]


(1)  Pristojni organi razkrijejo merila in metodologije, uporabljene v vrsticah 020 do 040 in v vrstici 050 za splošno oceno. Vrsta informacij, ki se razkrijejo v obliki pojasnjevalne opombe, je opisana v drugem stolpcu.

(2)  Področje uporabe SREP se obravnava na ravni institucije in glede na njena lastna sredstva.

Pristojni organ pojasni pristop, uporabljen za razvrstitev institucij v različne kategorije za namene SREP, pri čemer opiše uporabo kvantitativnih in kvalitativnih meril ter kako taka kategorizacija vpliva na finančno stabilnost ali druge splošne nadzorne cilje.

Pristojni organ pojasni tudi, kako se kategorizacija uporablja za zagotavljanje vsaj minimalnega posredovanja v ocenah SREP, vključno z opisom pogostosti ocen vseh elementov SREP za različne kategorije institucij.

(3)  Vključno z delovnimi orodji, npr. preverjanji na kraju samem in zunaj njega, kvalitativnimi in kvantitativnimi merili, statističnimi podatki, uporabljenimi pri ocenah. Priporočene so hiperpovezave do vseh smernic na spletnih straneh.

(4)  Pristojni organi pojasnijo tudi, kako je ocena ICAAP in ILAAP zajeta v modelih minimalnega posredovanja, uporabljenih za namene sorazmernosti na podlagi kategorij SREP, ter kako je sorazmernost uporabljena za namene določitve nadzorniških pričakovanj pri ICAAP in ILAAP ter zlasti vse smernice ali minimalne zahteve za ICAAP in ILAAP, ki so jih izdali pristojni organi.

(5)  Pristop, ki ga pristojni organi uporabijo, da dobijo skupno oceno SREP, ter posredovanje te ocene institucijam. Skupna ocena pristojnih organov temelji na pregledu vseh elementov iz vrstic 020 do 040, skupaj z vsemi drugimi relevantnimi informacijami o instituciji, ki jih morda pridobi pristojni organ.

(6)  Pristojni organi lahko razkrijejo tudi politike, ki usmerjajo njihove odločitve za sprejetje nadzorniških ukrepov (v smislu členov 102 in 104 CRD) ter ukrepov za zgodnje posredovanje (v smislu člena 27 direktive o sanaciji in reševanju bank (BRRD)), kadar se v oceni institucije ugotovijo pomanjkljivosti ali neustreznosti, ki zahtevajo nadzorniško posredovanje. Taka razkritja lahko vključujejo objavo notranjih smernic ali drugih dokumentov, ki opisujejo splošne nadzorne prakse. Vendar se ne zahteva razkritje v zvezi z odločitvami o posameznih institucijah, da se spoštuje načelo zaupnosti.

Poleg tega lahko pristojni organi zagotovijo informacije v zvezi s posledicami, če institucija krši zadevne pravne določbe ali ne spoštuje nadzorniških ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje, naloženih na podlagi rezultatov SREP, npr. navedejo vzpostavljene postopke izvrševanja (kjer je primerno).


PRILOGA IV

ZBIRNI STATISTIČNI PODATKI

Seznam predlog

Del 1

Konsolidirani podatki po pristojnem organu

Del 2

Podatki o kreditnem tveganju

Del 3

Podatki o tržnem tveganju

Del 4

Podatki o operativnem tveganju

Del 5

Podatki o nadzorniških ukrepih in upravnih kaznih

Del 6

Podatki o opustitvah

Splošne opombe o izpolnjevanju predlog v Prilogi IV

Pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov ali odločitev, namenjenih določenim institucijam. Pri objavljanju informacij o splošnih merilih in metodologijah pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov, namenjenih določenim institucijam, ne glede na to, ali so sprejeti v zvezi s posamezno institucijo ali skupino institucij.

Numerična polja lahko vsebujejo samo številke. Nacionalne valute se ne navedejo. Uporabljena valuta je euro in države članice, ki niso v euroobmočju, svoje nacionalne valute pretvorijo v eure na podlagi menjalnih tečajev ECB (na skupni referenčni datum, npr. zadnji dan leta, ki se pregleduje), pri čemer navedejo eno decimalno mesto, kadar se zneski razkrivajo v milijonih.

Enota razkritja za sporočene monetarne zneske je milijon eurov (v nadaljnjem besedilu: milijon EUR).

Odstotki se razkrijejo na dve decimalni mesti natančno.

Če se podatki ne razkrijejo, se navede razlog za to z uporabo nomenklature EBA, npr. N/A (ni na voljo) ali C (zaupno).

Podatki se razkrijejo na zbirni podlagi, pri čemer se ne navedejo posamezne kreditne institucije ali investicijska podjetja.

Sklicevanja na predloge COREP v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 se navedejo v delih 1 do 4, kadar so na voljo.

Pristojni organi zbirajo podatke po letu XXXX na konsolidirani osnovi. Tako se bo zagotovila doslednost zbranih informacij.

Predloge iz te priloge se berejo v povezavi z obsegom konsolidacije pri poročanju, ki se opredeli v tej predlogi. Za zagotovitev učinkovitega zbiranja podatkov se informacije za kreditne institucije in investicijska podjetja poročajo ločeno, vendar se v obeh primerih uporabi enaka raven konsolidacije.

Za zagotovitev doslednosti in primerljivosti sporočenih podatkov ECB objavi samo zbirne statistične podatke za nadzorovane subjekte, za katere opravlja in izvaja neposredni nadzor na referenčni datum razkritja, nacionalni pristojni organi pa objavijo zbirne statistične podatke samo za kreditne institucije, ki jih ECB ne nadzira neposredno.

Podatki se zberejo samo za investicijska podjetja, za katera se uporablja CRD. Investicijska podjetja, za katera se CRD ne uporablja, so izključena iz zbiranja podatkov.

DEL 1

Konsolidirani podatki po pristojnem organu (leto XXXX)

 

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

 

Število in velikost kreditnih institucij

 

 

010

Število kreditnih institucij

 

[Vrednost]

020

Bilančna vsota jurisdikcije (v milijonih EUR) (1)

 

[Vrednost]

030

Bilančna vsota jurisdikcije (1) kot % BDP (2)

 

[Vrednost]

 

Število in velikost tujih kreditnih institucij  (3)

 

 

040

Iz tretjih držav

Število podružnic (4)

 

[Vrednost]

050

Bilančna vsota podružnic (v milijonih EUR)

 

[Vrednost]

060

Število podrejenih družb (5)

 

[Vrednost]

070

Bilančna vsota podrejenih družb (v milijonih EUR)

 

[Vrednost]

 

Skupni kapital in kapitalske zahteve kreditnih institucij

 

 

080

Skupni navadni lastniški temeljni kapital kot % skupnega kapitala (6)

CA1 (vrstica 020/vrstica 010)

[Vrednost]

090

Skupni dodatni temeljni kapital kot % skupnega kapitala (7)

CA1 (vrstica 530/vrstica 010)

[Vrednost]

100

Skupni dodatni kapital kot % skupnega kapitala (8)

CA1 (vrstica 750/vrstica 010)

[Vrednost]

110

Skupne kapitalske zahteve (v milijonih EUR) (9)

CA2 (vrstica 010) * 8 %

[Vrednost]

120

Količnik skupnega kapitala (%) (10)

CA3 (vrstica 050)

[Vrednost]

 

Število in velikost investicijskih podjetij

 

 

130

Število investicijskih podjetij

 

[Vrednost]

140

Bilančna vsota (v milijonih EUR) (1)

 

[Vrednost]

150

Bilančna vsota kot % BDP

 

[Vrednost]

 

Skupni kapital in kapitalske zahteve investicijskih podjetij

 

 

160

Skupni navadni lastniški temeljni kapital kot % skupnega kapitala (6)

CA1 (vrstica 020/vrstica 010)

[Vrednost]

170

Skupni dodatni temeljni kapital kot % skupnega kapitala (7)

CA1 (vrstica 530/vrstica 010)

[Vrednost]

180

Skupni dodatni kapital kot % skupnega kapitala (8)

CA1 (vrstica 750/vrstica 010)

[Vrednost]

190

Skupne kapitalske zahteve (v milijonih EUR) (9)

CA2 (vrstica 010) * 8 %

[Vrednost]

200

Količnik skupnega kapitala (%) (10)

CA3 (vrstica 050)

[Vrednost]


DEL 2

Podatki o kreditnem tveganju (leto XXXX)

 

Podatki o kreditnem tveganju

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

 

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za kreditno tveganje

 

 

010

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za kreditno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (11)

CA2 (vrstica 040)/(vrstica 010)

[Vrednost]

020

Kreditne institucije: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila kreditnih institucij  (12)

Standardizirani pristop (SA)

 

[Vrednost]

030

Pristop IRB, kadar se ne uporabljajo niti lastne ocene izgube ob neplačilu niti konverzijski faktorji

 

[Vrednost]

040

Pristop IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene izgube ob neplačilu in/ali konverzijski faktorji

 

[Vrednost]

050

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje

SA

CA2 (vrstica 050)/(vrstica 040)

[Vrednost]

060

Pristop IRB, kadar se ne uporabljajo niti lastne ocene izgube ob neplačilu niti konverzijski faktorji

CR IRB, temeljni IRB (vrstica 010, stol. 260)/CA2 (vrstica 040)

[Vrednost]

070

Pristop IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene izgube ob neplačilu in/ali konverzijski faktorji

CR IRB, napredni IRB (vrstica 010, stol. 260)/CA2 (vrstica 040)

[Vrednost]

080

Kreditne institucije: razčlenitev glede na kategorijo izpostavljenosti IRB

% na podlagi vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti IRB

Pristop IRB, kadar se ne uporabljajo niti lastne ocene izgube ob neplačilu niti konverzijski faktorji

CA2 (vrstica 250/vrstica 240)

[Vrednost]

090

Enote centralne ravni držav in centralne banke

CA2 (vrstica 260/vrstica 240)

[Vrednost]

100

Institucije

CA2 (vrstica 270/vrstica 240)

[Vrednost]

110

Podjetja – MSP

CA2 (vrstica 280/vrstica 240)

[Vrednost]

120

Podjetja – posebni kreditni aranžmaji

CA2 (vrstica 290/vrstica 240)

[Vrednost]

130

Podjetja – drugo

CA2 (vrstica 300/vrstica 240)

[Vrednost]

140

Pristop IRB, kadar se uporabljajo lastne ocene izgube ob neplačilu in/ali konverzijski faktorji

CA2 (vrstica 310/vrstica 240)

[Vrednost]

150

Enote centralne ravni držav in centralne banke

CA2 (vrstica 320/vrstica 240)

[Vrednost]

160

Institucije

CA2 (vrstica 330/vrstica 240)

[Vrednost]

170

Podjetja – MSP

CA2 (vrstica 340/vrstica 240)

[Vrednost]

180

Podjetja – posebni kreditni aranžmaji

CA2 (vrstica 350/vrstica 240)

[Vrednost]

190

Podjetja – drugo

CA2 (vrstica 360/vrstica 240)

[Vrednost]

200

Na drobno – zavarovano z nepremičninami MSP

CA2 (vrstica 370/vrstica 240)

[Vrednost]

210

Na drobno – zavarovano z nepremičninami podjetij, ki niso MSP

CA2 (vrstica 380/vrstica 240)

[Vrednost]

220

Na drobno – kvalificirane obnavljajoče se

CA2 (vrstica 390/vrstica 240)

[Vrednost]

230

Na drobno – druga MSP

CA2 (vrstica 400/vrstica 240)

[Vrednost]

240

Na drobno – druga podjetja, ki niso MSP

CA2 (vrstica 410/vrstica 240)

[Vrednost]

250

Lastniški finančni instrumenti v okviru pristopa IRB

CA2 (vrstica 420/vrstica 240)

[Vrednost]

260

Pozicije v listinjenju v okviru pristopa IRB

CA2 (vrstica 430/vrstica 240)

[Vrednost]

270

Druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti

CA2 (vrstica 450/vrstica 240)

[Vrednost]

 

Podatki o kreditnem tveganju

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

280

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za kreditno tveganje

 

 

290

Kreditne institucije: razčlenitev glede na kategorijo izpostavljenosti SA

% na podlagi vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti SA

Enote centralne ravni držav ali centralne banke

CA2 (vrstica 070/vrstica 050)

[Vrednost]

300

Enote regionalne ali lokalne ravni držav

CA2 (vrstica 080/vrstica 050)

[Vrednost]

310

Subjekti javnega sektorja

CA2 (vrstica 090/vrstica 050)

[Vrednost]

320

Multilateralne razvojne banke

CA2 (vrstica 100/vrstica 050)

[Vrednost]

330

Mednarodne organizacije

CA2 (vrstica 110/vrstica 050)

[Vrednost]

340

Institucije

CA2 (vrstica 120/vrstica 050)

[Vrednost]

350

Podjetja

CA2 (vrstica 130/vrstica 050)

[Vrednost]

360

Na drobno

CA2 (vrstica 140/vrstica 050)

[Vrednost]

370

Zavarovano s hipotekami na nepremičnine

CA2 (vrstica 150/vrstica 050)

[Vrednost]

380

Neplačane izpostavljenosti

CA2 (vrstica 160/vrstica 050)

[Vrednost]

390

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem

CA2 (vrstica 170/vrstica 050)

[Vrednost]

400

Krite obveznice

CA2 (vrstica 180/vrstica 050)

[Vrednost]

410

Terjatve do institucij in podjetij s kratkoročno bonitetno oceno

CA2 (vrstica 190/vrstica 050)

[Vrednost]

420

Kolektivni naložbeni podjemi

CA2 (vrstica 200/vrstica 050)

[Vrednost]

430

Lastniški kapital

CA2 (vrstica 210/vrstica 050)

[Vrednost]

440

Druge postavke

CA2 (vrstica 211/vrstica 050)

[Vrednost]

450

Pozicije v listinjenju SA

CA2 (vrstica 220/vrstica 050)

[Vrednost]

460

Kreditne institucije: razčlenitev glede na pristop zmanjševanja kreditnega tveganja (CRM)

% na podlagi skupnega števila kreditnih institucij  (13)

Enostavna metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem

 

[Vrednost]

470

Razvita metoda za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem

 

[Vrednost]

 

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za kreditno tveganje

 

 

480

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za kreditno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (14)

CA2 (vrstica 040)/(vrstica 010)

[Vrednost]

490

Investicijska podjetja: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila investicijskih podjetij  (12)

SA

 

[Vrednost]

500

IRB

 

[Vrednost]

510

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje  (15)

SA

CA2 (vrstica 050)/(vrstica 040)

[Vrednost]

520

IRB

CA2 (vrstica 240)/(vrstica 040)

[Vrednost]

 

 

 

 

 

 

 

Dodatne informacije o listinjenju (v milijonih EUR)

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

 

Kreditne institucije: originator

 

 

530

Skupni znesek bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti v listinjenju

CR SEC SA (vrstica 030, stol. 010) + CR SEC IRB (vrstica 030, stol. 010)

[Vrednost]

540

Skupni znesek zadržanih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti v listinjenju (izpostavljenosti v listinjenju – originalna izpostavljenost pred uporabo konverzijskih faktorjev)

CR SEC SA (vrstica 030, stol. 050) + CR SEC IRB (vrstica 030, stol. 050)

[Vrednost]

 

 

 

 

 

 

 

Izpostavljenosti in izgube iz naslova kreditov, zavarovanih z nepremičninami (v milijonih EUR)  (16)

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

550

Uporaba stanovanjskih nepremičnin kot zavarovanje

Vsota izpostavljenosti, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami  (17)

Izgube CR IP (vrstica 010, stol. 050)

[Vrednost]

560

Vsota izgub iz naslova kreditov do referenčnih ravni  (18)

Izgube CR IP (vrstica 010, stol. 010)

[Vrednost]

570

Od tega: nepremičnine, katerih vrednost je ocenjena s hipotekarno kreditno vrednostjo  (19)

Izgube CR IP (vrstica 010, stol. 020)

[Vrednost]

580

Vsota skupnih izgub  (20)

Izgube CR IP (vrstica 010, stol. 030)

[Vrednost]

590

Od tega: nepremičnine, katerih vrednost je ocenjena s hipotekarno kreditno vrednostjo  (19)

Izgube CR IP (vrstica 010, stol. 040)

[Vrednost]

600

Uporaba poslovnih nepremičnin kot zavarovanje

Vsota izpostavljenosti, zavarovanih s poslovnimi nepremičninami  (17)

Izgube CR IP (vrstica 020, stol. 050)

[Vrednost]

610

Vsota izgub iz naslova kreditov do referenčnih ravni  (18)

Izgube CR IP (vrstica 020, stol. 010)

[Vrednost]

620

Od tega: nepremičnine, katerih vrednost je ocenjena s hipotekarno kreditno vrednostjo  (19)

Izgube CR IP (vrstica 020, stol. 020)

[Vrednost]

630

Vsota skupnih izgub  (20)

Izgube CR IP (vrstica 020, stol. 030)

[Vrednost]

640

Od tega: nepremičnine, katerih vrednost je ocenjena s hipotekarno kreditno vrednostjo  (19)

Izgube CR IP (vrstica 020, stol. 040)

[Vrednost]


DEL 3

Podatki o tržnem tveganju  (21) (leto XXXX)

 

Podatki o tržnem tveganju

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

 

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za tržno tveganje

 

 

010

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za tržno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (22)

CA2 (vrstica 520)/(vrstica 010)

[Vrednost]

020

Kreditne institucije: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila kreditnih institucij  (23)

Standardizirani pristop

 

[Vrednost]

030

Notranji modeli

 

[Vrednost]

040

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje

Standardizirani pristop

CA2 (vrstica 530)/(vrstica 520)

[Vrednost]

050

Notranji modeli

CA2 (vrstica 580)/(vrstica 520)

[Vrednost]

 

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za tržno tveganje

 

 

060

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za tržno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (22)

CA2 (vrstica 520)/(vrstica 010)

[Vrednost]

070

Investicijska podjetja: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila investicijskih podjetij  (23)

Standardizirani pristop

 

[Vrednost]

080

Notranji modeli

 

[Vrednost]

090

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za tržno tveganje

Standardizirani pristop

CA2 (vrstica 530)/(vrstica 520)

[Vrednost]

100

Notranji modeli

CA2 (vrstica 580)/(vrstica 520)

[Vrednost]


DEL 4

Podatki o operativnem tveganju (leto XXXX)

 

Podatki o operativnem tveganju

Sklicevanje na predlogo COREP

Podatki

 

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za operativno tveganje

 

 

010

Kreditne institucije: kapitalske zahteve za operativno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (24)

CA2 (vrstica 590)/(vrstica 010)

[Vrednost]

020

Kreditne institucije: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila kreditnih institucij  (25)

Enostavni pristop (BIA)

 

[Vrednost]

030

Standardizirani pristop (TSA)/

Alternativni standardizirani pristop (ASA)

 

[Vrednost]

040

Napredni pristopi za merjenje (AMA)

 

[Vrednost]

050

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje

BIA

CA2 (vrstica 600)/(vrstica 590)

[Vrednost]

060

TSA/ASA

CA2 (vrstica 610)/(vrstica 590)

[Vrednost]

070

AMA

CA2 (vrstica 620)/(vrstica 590)

[Vrednost]

 

Kreditne institucije: izgube zaradi operativnega tveganja

 

 

080

Kreditne institucije: skupna bruto izguba

Skupna bruto izguba kot % skupnega bruto dohodka  (26)

OPR Details (vrstica 920, stol. 080)/OPR (vsota (vrstica 010 do vrstice 130), stol. 030)

[Vrednost]

 

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za operativno tveganje

 

 

090

Investicijska podjetja: kapitalske zahteve za operativno tveganje

% skupnih kapitalskih zahtev  (24)

CA2 (vrstica 590)/(vrstica 010)

[Vrednost]

100

Investicijska podjetja: razčlenitev glede na pristop

% na podlagi skupnega števila investicijskih podjetij  (25)

BIA

 

[Vrednost]

110

TSA/ASA

 

[Vrednost]

120

AMA

 

[Vrednost]

130

% na podlagi skupnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje

BIA

CA2 (vrstica 600)/(vrstica 590)

[Vrednost]

140

TSA/ASA

CA2 (vrstica 610)/(vrstica 590)

[Vrednost]

150

AMA

CA2 (vrstica 620)/(vrstica 590)

[Vrednost]

 

Investicijska podjetja: izgube zaradi operativnega tveganja

 

 

160

Investicijska podjetja: skupna bruto izguba

Skupna bruto izguba kot % skupnega bruto dohodka  (26)

OPR Details (vrstica 920, stol. 080)/OPR (vsota (vrstica 010 do vrstice 130), stol. 030)

[Vrednost]


DEL 5

Podatki o nadzorniških ukrepih in upravnih kaznih  (27) (leto XXXX)

 

Nadzorniški ukrepi

Podatki

 

Kreditne institucije

 

010

Nadzorniški ukrepi, sprejeti v skladu s členom 102(1)(a)

Skupno število nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 104(1) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

011

za razpolaganje s kapitalom, ki presega minimalne kapitalske zahteve [člen 104(1)(a)]

[Vrednost]

012

za okrepitev ureditev upravljanja in upravljanja notranjega kapitala [člen 104(1)(b)]

[Vrednost]

013

za predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami [člen 104(1)(c)]

[Vrednost]

014

za uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev [člen 104(1)(d)]

[Vrednost]

015

za omejitev poslovanja ali dejavnosti [člen 104(1)(e)]

[Vrednost]

016

za zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi [člen 104(1)(f)]

[Vrednost]

017

za omejitev variabilnih prejemkov [člen 104(1)(g)]

[Vrednost]

018

za povečanje kapitala z uporabo čistega dobička [člen 104(1)(h)]

[Vrednost]

019

za omejitev/prepoved izplačila dobička ali plačila obresti [člen 104(1)(i)]

[Vrednost]

020

za določitev zahtev glede dodatnega ali pogostejšega poročanja [člen 104(1)(j)]

[Vrednost]

021

za določitev posebnih likvidnostnih zahtev [člen 104(1)(k)]

[Vrednost]

022

za določitev dodatnih zahtev glede razkritij [člen 104(1)(l)]

[Vrednost]

023

Število in vrsta drugih sprejetih nadzorniških ukrepov (ki niso navedeni v členu 104(1) Direktive 2013/36/EU)

[Vrednost]

024

Nadzorniški ukrepi, sprejeti v skladu s členom 102(1)(b) in drugimi določbami Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013

Skupno število nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 104(1) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

025

za razpolaganje s kapitalom, ki presega minimalne kapitalske zahteve [člen 104(1)(a)]

[Vrednost]

026

za okrepitev ureditev upravljanja in upravljanja notranjega kapitala [člen 104(1)(b)]

[Vrednost]

027

za predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami [člen 104(1)(c)]

[Vrednost]

028

za uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev [člen 104(1)(d)]

[Vrednost]

029

za omejitev poslovanja ali dejavnosti [člen 104(1)(e)]

[Vrednost]

030

za zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi [člen 104(1)(f)]

[Vrednost]

031

za omejitev variabilnih prejemkov [člen 104(1)(g)]

[Vrednost]

032

za povečanje kapitala z uporabo čistega dobička [člen 104(1)(h)]

[Vrednost]

033

za omejitev/prepoved izplačila dobička ali plačila obresti [člen 104(1)(i)]

[Vrednost]

034

za določitev zahtev glede dodatnega ali pogostejšega poročanja [člen 104(1)(j)]

[Vrednost]

035

za določitev posebnih likvidnostnih zahtev [člen 104(1)(k)]

[Vrednost]

036

za določitev dodatnih zahtev glede razkritij [člen 104(1)(l)]

[Vrednost]

037

Število in vrsta drugih sprejetih nadzorniških ukrepov (ki niso navedeni v členu 104(1) Direktive 2013/36/EU)

[Vrednost]

 

 

 

 

 

Nadzorniški ukrepi

Podatki

 

Investicijska podjetja

 

037

Nadzorniški ukrepi, sprejeti v skladu s členom 102(1)(a)

Skupno število nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 104(1) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

038

za razpolaganje s kapitalom, ki presega minimalne kapitalske zahteve [člen 104(1)(a)]

[Vrednost]

039

za okrepitev ureditev upravljanja in upravljanja notranjega kapitala [člen 104(1)(b)]

[Vrednost]

040

za predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami [člen 104(1)(c)]

[Vrednost]

041

za uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev [člen 104(1)(d)]

[Vrednost]

042

za omejitev poslovanja ali dejavnosti [člen 104(1)(e)]

[Vrednost]

043

za zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi [člen 104(1)(f)]

[Vrednost]

044

za omejitev variabilnih prejemkov [člen 104(1)(g)]

[Vrednost]

045

za povečanje kapitala z uporabo čistega dobička [člen 104(1)(h)]

[Vrednost]

046

za omejitev/prepoved izplačila dobička ali plačila obresti [člen 104(1)(i)]

[Vrednost]

047

za določitev zahtev glede dodatnega ali pogostejšega poročanja [člen 104(1)(j)]

[Vrednost]

048

za določitev posebnih likvidnostnih zahtev [člen 104(1)(k)]

[Vrednost]

049

za določitev dodatnih zahtev glede razkritij [člen 104(1)(l)]

[Vrednost]

050

Število in vrsta drugih sprejetih nadzorniških ukrepov (ki niso navedeni v členu 104(1) Direktive 2013/36/EU)

[Vrednost]

051

Nadzorniški ukrepi, sprejeti v skladu s členom 102(1)(b) in drugimi določbami Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013

Skupno število nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 104(1) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

052

za razpolaganje s kapitalom, ki presega minimalne kapitalske zahteve [člen 104(1)(a)]

[Vrednost]

053

za okrepitev ureditev upravljanja in upravljanja notranjega kapitala [člen 104(1)(b)]

[Vrednost]

054

za predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami [člen 104(1)(c)]

[Vrednost]

055

za uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev [člen 104(1)(d)]

[Vrednost]

056

za omejitev poslovanja ali dejavnosti [člen 104(1)(e)]

[Vrednost]

057

za zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi [člen 104(1)(f)]

[Vrednost]

058

za omejitev variabilnih prejemkov [člen 104(1)(g)]

[Vrednost]

059

za povečanje kapitala z uporabo čistega dobička [člen 104(1)(h)]

[Vrednost]

060

za omejitev/prepoved izplačila dobička ali plačila obresti [člen 104(1)(i)]

[Vrednost]

061

za določitev zahtev glede dodatnega ali pogostejšega poročanja [člen 104(1)(j)]

[Vrednost]

062

za določitev posebnih likvidnostnih zahtev [člen 104(1)(k)]

[Vrednost]

063

za določitev dodatnih zahtev glede razkritij [člen 104(1)(l)]

[Vrednost]

064

Število in vrsta drugih sprejetih nadzorniških ukrepov (ki niso navedeni v členu 104(1) Direktive 2013/36/EU)

[Vrednost]

 

 

 

 

 

Upravne kazni (28)

Podatki

 

Kreditne institucije

 

065

Upravne kazni (za kršitve zahtev glede dovoljenj/pridobitev kvalificiranih deležev)

Skupno število uporabljenih upravnih kazni iz člena 66(2) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

066

javne izjave, v katerih sta opredeljeni odgovorna fizična/pravna oseba in narava kršitve [člen 66(2)(a)]

[Vrednost]

067

odredbe, ki od odgovorne fizične/pravne osebe zahtevajo, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi [člen 66(2)(b)]

[Vrednost]

068

upravne denarne kazni za pravno/fizično osebo [točke (c) do (e) člena 66(2)]

[Vrednost]

069

preklic glasovalnih pravic delničarjev [člen 66 (2)(f)]

[Vrednost]

070

Število in vrsta drugih uporabljenih upravnih kazni (ki niso opredeljene v členu 66(2) Direktive 2013/36/EU)

[prosto besedilo]

071

Upravne kazni (za druge kršitve zahtev iz Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013)

Skupno število uporabljenih upravnih kazni iz člena 67(2) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

072

javne izjave, v katerih sta opredeljeni odgovorna fizična/pravna oseba in narava kršitve [člen 67(2)(a)]

[Vrednost]

073

odredbe, ki od odgovorne fizične/pravne osebe zahtevajo, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi [člen 67(2)(b)]

[Vrednost]

074

odvzemi dovoljenja kreditni instituciji [člen 67(2)(c)]

[Vrednost]

075

začasne prepovedi opravljanja funkcij v kreditnih institucijah za fizično osebo [člen 67(2)(d)]

[Vrednost]

076

upravne denarne kazni za pravno/fizično osebo [točke (e) do (g) člena 67(2)]

[Vrednost]

077

Število in vrsta drugih uporabljenih upravnih kazni (ki niso opredeljene v členu 67(2) Direktive 2013/36/EU)

[prosto besedilo]

 

Investicijska podjetja

 

078

Upravne kazni (za kršitve zahtev glede dovoljenj/pridobitev kvalificiranih deležev)

Skupno število uporabljenih upravnih kazni iz člena 66(2) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

079

javne izjave, v katerih sta opredeljeni odgovorna fizična/pravna oseba in narava kršitve [člen 66(2)(a)]

[Vrednost]

080

odredbe, ki od odgovorne fizične/pravne osebe zahtevajo, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi [člen 66(2)(b)]

[Vrednost]

081

upravne denarne kazni za pravno osebo [točke (c) do (e) člena 66(2)]

[Vrednost]

082

preklic glasovalnih pravic delničarjev [člen 66 (2)(f)]

[Vrednost]

083

Število in vrsta drugih uporabljenih upravnih kazni (ki niso opredeljene v členu 66(2) Direktive 2013/36/EU)

[Vrednost]

084

Upravne kazni (za druge kršitve zahtev iz Direktive 2013/36/EU ali Uredbe (EU) št. 575/2013)

Skupno število uporabljenih upravnih kazni iz člena 66(2) Direktive 2013/36/EU:

[Vrednost]

085

javne izjave, v katerih sta opredeljeni odgovorna fizična/pravna oseba in narava kršitve [člen 67(2)(a)]

[Vrednost]

086

odredbe, ki od odgovorne fizične/pravne osebe zahtevajo, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi [člen 67(2)(b)]

[Vrednost]

087

odvzemi dovoljenja investicijskim podjetjem [člen 67(2)(c)]

[Vrednost]

088

začasne prepovedi opravljanja funkcij v investicijskih podjetjih za fizično osebo [člen 67(2)(d)]

[Vrednost]

089

upravne denarne kazni za pravno/fizično osebo [točke (e) do (g) člena 67(2)]

[Vrednost]

090

Število in vrsta drugih uporabljenih upravnih kazni (ki niso opredeljene v členu 67(2) Direktive 2013/36/EU)

[prosto besedilo]

Pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov ali odločitev, namenjenih določenim institucijam. Pri objavljanju informacij o splošnih merilih in metodologijah pristojni organi ne razkrijejo nadzorniških ukrepov, namenjenih določenim institucijam, ne glede na to, ali so sprejeti v zvezi s posamezno institucijo ali skupino institucij.


DEL 6

Podatki o opustitvah  (29) (leto XXXX)

 

Izvzetje iz uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi iz delov 2 do 5, 7 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013

 

Pravna podlaga v Uredbi (EU) št. 575/2013

Člen 7(1) in (2)

(opustitve za podrejene družbe) (30)

Člen 7(3)

(opustitve za nadrejene institucije)

010

Skupno število odobrenih opustitev

[Vrednost]

[Vrednost]

011

Število opustitev, odobrenih nadrejenim institucijam, ki imajo delež ali so udeležene v podrejenih družbah, ustanovljenih v tretjih državah

ni podatkov

[Vrednost]

012

Skupni znesek konsolidiranega kapitala v podrejenih družbah, ustanovljenih v tretjih državah (v milijonih EUR)

ni podatkov

[Vrednost]

013

Odstotek skupnega konsolidiranega kapitala v podrejenih družbah, ustanovljenih v tretjih državah (v %)

ni podatkov

[Vrednost]

014

Odstotek konsolidiranih kapitalskih zahtev, dodeljenih podrejenim družbam, ustanovljenim v tretjih državah (v %)

ni podatkov

[Vrednost]

 

Dovoljenje, da nadrejene institucije vključijo podrejene družbe v izračun svojih bonitetnih zahtev iz delov 2 do 5 in 8 Uredbe (EU) št. 575/2013

 

Pravna podlaga v Uredbi (EU) št. 575/2013

Člen 9(1)

(metoda individualne konsolidacije)

015

Skupno število izdanih dovoljenj

[Vrednost]

016

Število dovoljenj, izdanih nadrejenim institucijam za vključitev podrejenih družb, ustanovljenih v tretjih državah, v izračun njihove zahteve

[Vrednost]

017

Skupni znesek konsolidiranega kapitala v podrejenih družbah, ustanovljenih v tretjih državah (v milijonih EUR)

[Vrednost]

018

Odstotek skupnega konsolidiranega kapitala v podrejenih družbah, ustanovljenih v tretjih državah (v %)

[Vrednost]

019

Odstotek konsolidiranih kapitalskih zahtev, dodeljenih podrejenim družbam, ustanovljenim v tretjih državah (v %)

[Vrednost]

 

Izvzetje iz uporabe likvidnostnih zahtev na posamični podlagi iz dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013

 

Pravna podlaga v Uredbi (EU) št. 575/2013

Člen 8

(opustitve v zvezi z likvidnostjo za podrejene družbe)

020

Skupno število odobrenih opustitev

[Vrednost]

021

Število opustitev, odobrenih v skladu s členom 8(2), če imajo vse institucije enotne likvidnostne podskupine dovoljenje v isti državi članici

[Vrednost]

022

Število opustitev, odobrenih v skladu s členom 8(1), če imajo vse institucije enotne likvidnostne podskupine dovoljenje v več državah članicah

[Vrednost]

023

Število opustitev, odobrenih institucijam, ki so članice iste institucionalne sheme za zaščito vlog, v skladu s členom 8(3)

[Vrednost]

 

Izvzetje iz uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi iz delov 2 do 8 Uredbe (EU) št. 575/2013

 

Pravna podlaga v Uredbi (EU) št. 575/2013

Člen 10

(kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom)

024

Skupno število odobrenih opustitev

[Vrednost]

025

Število opustitev, odobrenih kreditnim institucijam, ki so stalno povezane s centralnim organom

[Vrednost]

026

Število opustitev, odobrenih centralnim organom

[Vrednost]


(1)  Podatek o bilančni vsoti je vrednost bilančne vsote države za nacionalne pristojne organe, samo za vrstici 020 in 030, za ECB pa vrednost bilančne vsote pomembnih institucij za celotni enotni mehanizem nadzora.

(2)  BDP po tržni ceni; predlagan vir – Eurostat/ECB.

(3)  Države EGP se ne vključijo.

(4)  Število podružnic, kot so opredeljene v točki (1) člena 4(1) CRR. Poslovne enote, ki jih v isti državi ustanovi kreditna institucija s sedežem v tretji državi, je treba ne glede na število šteti kot eno samo podružnico.

(5)  Število podrejenih družb, kot so opredeljene v točki (16) člena 4(1) CRR. Vsaka podrejena družba podrejene družbe se šteje za podrejeno družbo nadrejene osebe, ki je na čelu takšnih družb.

(6)  Razmerje navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot je opredeljen v členu 50 CRR, in kapitala, kot je opredeljen v točki (118) člena 4(1) in členu 72 CRR, izraženo v odstotkih (%).

(7)  Razmerje dodatnega temeljnega kapitala, kot je opredeljen v členu 61 CRR, in kapitala, kot je opredeljen v točki (118) člena 4(1) in členu 72 CRR, izraženo v odstotkih (%).

(8)  Razmerje dodatnega kapitala, kot je opredeljen v členu 71 CRR, in kapitala, kot je opredeljen v točki (118) člena 4(1) in členu 72 CRR, izraženo v odstotkih (%).

(9)  8-odstotni znesek skupne izpostavljenosti tveganju, kot je opredeljen v členu 92(3) ter členih 95, 96 in 98 CRR.

(10)  Razmerje kapitala in zneska skupne izpostavljenosti tveganju, kot je opredeljena v točki (c) člena 92(2) CRR, izraženo v odstotkih (%).

(11)  Razmerje med kapitalskimi zahtevami za kreditno tveganje, kot so opredeljene v točkah (a) in (f) člena 92(3) CRR, in skupnimi kapitalskimi zahtevami, kot so opredeljene v členu 92(3) in členih 95, 96 in 98 CRR.

(12)  Če institucija uporablja več pristopov, se šteje pri vsakem pristopu. Zato je lahko vsota sporočenih odstotkov za tri pristope višja od 100 %.

(13)  V izjemnih primerih, če institucija uporablja več pristopov, se šteje pri vsakem pristopu. Zato je lahko vsota sporočenih odstotkov višja od 100 %.

(14)  Razmerje med kapitalskimi zahtevami za kreditno tveganje, kot so opredeljene v točkah (a) in (f) člena 92(3) CRR, in skupnimi kapitalskimi zahtevami, kot so opredeljene v členu 92(3) in členih 95, 96 in 98 CRR.

(15)  Odstotek kapitalskih zahtev investicijskih podjetij, ki uporabljajo standardni pristop oziroma pristop IRB, glede na skupne kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kot so opredeljene v točkah (a) in (f) člena 92(3) CRR.

(16)  Znesek ocenjenih izgub se sporoči na referenčni datum poročanja.

(17)  Kot je opredeljena v točkah (c) oziroma (f) člena 101(1) CRR; tržna vrednost in hipotekarna kreditna vrednost v skladu s točkama (74) in (76) člena 4(1); samo za del izpostavljenosti, ki se obravnava kot v celoti zavarovan v skladu s členom 124(1).

(18)  Kot je opredeljena v točkah (a) oziroma (d) člena 101(1) CRR; tržna vrednost in hipotekarna kreditna vrednost v skladu s točkama (74) in (76) člena 4(1).

(19)  Kadar se je vrednost zavarovanja s premoženjem izračunala kot hipotekarna kreditna vrednost.

(20)  Kot je opredeljena v točkah (b) oziroma (e) člena 101(1) CRR; tržna vrednost in hipotekarna kreditna vrednost v skladu s točkama (74) in (76) člena 4(1).

(21)  Predloga vsebuje informacije o vseh institucijah, ne samo o tistih s pozicijami tržnega tveganja.

(22)  Razmerje med zneskom skupne izpostavljenosti za pozicijsko in valutno tveganje ter tveganje spremembe cen blaga, kot so opredeljena v točki (i) točke (b) in točkah (i) in (iii) točke (c) člena 92(3) CRR in točki (b) člena 92(4) CRR, in zneskom skupne izpostavljenosti tveganju, kot je opredeljen v členu 92(3) in členih 95, 96 in 98 CRR (v %).

(23)  Če institucija uporablja več pristopov, se šteje pri vsakem pristopu. Zato je vsota sporočenih odstotkov lahko višja kot 100 %, a tudi nižja od 100 %, saj subjektom z majhnim trgovalnim portfeljem ni treba določiti tržnega tveganja.

(24)  Razmerje med zneskom skupne izpostavljenosti tveganju za operativna tveganja, kot je opredeljena v točkah (a) in (f) člena 92(3) CRR, in zneskom skupne izpostavljenosti tveganju, kot je opredeljen v členu 92(3) in členih 95, 96 in 98 CRR.

(25)  Če institucija uporablja več pristopov, se šteje pri vsakem pristopu. Zato je vsota sporočenih odstotkov lahko višja kot 100 %, a tudi nižja od 100 %, saj nekaterim investicijskim podjetjem ni treba šteti kapitalskih zahtev za operativno tveganje.

(26)  Samo v zvezi s subjekti, ki uporabljajo pristop AMA ali TSA/ASA; razmerje med skupnim zneskom izgube za vsa poslovna področja in vsoto zadevnega indikatorja za bančne dejavnosti, za katere so se v prejšnjem letu uporabljali TSA/ASA in AMA (v %).

(27)  Informacije se poročajo na podlagi datuma odločitve.

Zaradi razlik v nacionalnih predpisih ter nadzorniških praksah in pristopih nadzornih organov je mogoče, da zneski iz te razpredelnice ne omogočajo smiselne primerjave med jurisdikcijami. Kakršni koli sklepi brez ustreznega upoštevanja teh razlik so lahko zavajajoči.

(28)  Upravne kazni, ki jih naložijo pristojni organi. Pristojni organi sporočijo vse upravne kazni, na katere od referenčnega datuma razkritja pritožba v njihovi jurisdikciji ni mogoča. Pristojni organi države članice, kjer je dovoljeno objaviti upravne kazni, na katere je mogoče vložiti pritožbo, sporočijo tudi te upravne kazni, razen če se izda pritožba, ki razveljavi upravno kazen.

(29)  Pristojni organi sporočijo informacije o uporabi opustitev na podlagi skupnega števila opustitev s strani pristojnega organa, ki še vedno učinkujejo ali veljajo. Informacije, ki se sporočijo, so omejene na tiste subjekte, ki jim je bila odobrena opustitev. Kadar informacije niso na voljo, tj. niso del rednega poročanja, se sporočijo kot „ni podatkov“.

(30)  Kot osnova za štetje opustitev se uporabi število institucij, ki jim je bila odobrena opustitev.


5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/57


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/913

z dne 29. maja 2019

o podaljšanju dovoljenja za lantanov karbonat oktahidrat kot krmni dodatek za mačke in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 163/2008 (imetnik dovoljenja Bayer HealthCare AG)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenja za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Lantanov karbonat oktahidrat je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 163/2008 (2) odobren za deset let kot krmni dodatek za mačke.

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik navedenega dovoljenja vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za lantanov karbonat oktahidrat kot krmni dodatek za mačke ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 29. novembra 2018 (3) ugotovila, da je vložnik predložil podatke, ki dokazujejo, da dodatek izpolnjuje pogoje za dovoljenje.

(5)

Ocena lantanovega karbonata oktahidrata je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za navedeni dodatek, kakor je opredeljen v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za lantanov karbonat oktahidrat kot krmni dodatek pod pogoji iz Priloge k tej uredbi bi bilo treba Uredbo (ES) št. 163/2008 razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljenje za dodatek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se podaljša v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Uredba (ES) št. 163/2008 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 163/2008 z dne 22. februarja 2008 o izdaji dovoljenja za pripravek lantanov karbonat oktahidrat (Lantharenol) kot krmni dodatek (UL L 50, 23.2.2008, str. 3).

(3)  EFSA Journal 2018;16(12):5542.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (zmanjšanje izločanja fosforja s sečnino)

4d1

Bayer HealthCare AG

lantanov karbonat oktahidrat

Sestava dodatka

Pripravek iz lantanovega karbonata oktahidrata

Vsaj 85 % lantanovega karbonata oktahidrata kot aktivne snovi

Lastnosti aktivne snovi

lantanov karbonat oktahidrat

La2(CO3)3*8H2O

št. CAS 6487-39-4

Analizna metoda  (1)

Za določanje količine karbonata v krmnem dodatku:

metoda Skupnosti (Uredba (ES) št. 152/2009 – Priloga III-O)

Za določanje količine lantana v krmnem dodatku in krmi:

atomska emisijska spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-AES)

mačke

1 500

7 500

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

3.

V navodilih za uporabo dodatka se navede naslednje:

„Izogibati se je treba hkratni uporabi krme z visoko vsebnostjo fosforja.“

25. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/60


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/914

z dne 29. maja 2019

o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmni dodatek za pitovne purane, purane za razplod in manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc (imetnik dovoljenja Huvepharma NV)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljenje za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmni dodatek za pitovne purane, purane za razplod in manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1904 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba pripravka iz Bacillus licheniformis DSM 28710, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“, kot krmnega dodatka za pitovne piščance in piščance za nesenje jajc.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 28. novembra 2018 (3) ugotovila, da pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in okolje. Ugotovila je tudi, da se dodatek obravnava kot morebitni povzročitelj preobčutljivosti dihal in da ni mogoče sklepati, ali dodatek povzroča preobčutljivost ali draženje kože ali oči. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Agencija je tudi ugotovila, da je dodatek lahko učinkovit pri izboljšanju razmerja med krmo in prirastom teže pri pitovnih puranih v priporočenem odmerku ter da se ta ugotovitev lahko razširi na purane za razplod in manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz Bacillus licheniformis DSM 28710 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1904 z dne 18. oktobra 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 kot krmni dodatek za piščance za pitanje in piščance za nesenje jajc (imetnik dovoljenja Huvepharma NV) (UL L 269, 19.10.2017, str. 27).

(3)  EFSA Journal 2019;17(1):5536.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

4b1828

HuvePharma NV

Bacillus licheniformis DSM 28710

Sestava dodatka

pripravek iz Bacillus licheniformis DSM 28710 z najnižjo vsebnostjo

3,2 × 109 CFU/g dodatka

v trdni obliki

Lastnosti aktivne snovi

žive spore Bacillus licheniformis DSM 28710

Analizna metoda  (1)

Za štetje Bacillus licheniformis DSM 28710 v krmnem dodatku, premiksu in krmi:

metoda razmaza na plošči EN 15784.

Za identifikacijo Bacillus licheniformis DSM 28710:

gelska elektroforeza v pulzirajočem polju (PFGE).

pitovni purani

purani za razplod

manj pomembne vrste perutnine za pitanje in za nesenje jajc

1,6 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Uporaba je dovoljena v krmi za purane, ki vsebuje enega od naslednjih odobrenih kokcidiostatikov: diklazuril, halofuginon, robenidin, lasalocid, maduramicin ali monenzin.

3.

Uporaba je dovoljena v krmi za manj pomembne vrste perutnine za pitanje ali za nesenje jajc, ki vsebuje enega od naslednjih dovoljenih kokcidiostatikov: diklazuril ali lasalocid.

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi nevarnosti pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in ustrezne organizacijske ukrepe. Kadar izpostavljenosti prek kože, oči ali vdihavanja s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo.

25. junij 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/63


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/915

z dne 4. junija 2019

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je marca 2013 po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 217/2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Z dokončno uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev v višini 14,2 % do 15,6 % na uvoz vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, 14,6 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 35,6 % za vse ostale proizvajalce izvoznike v LRK.

1.2   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(3)

Komisija je 14. junija 2017 v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o bližnjem izteku protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz LRK.

(4)

14. decembra 2017 je osem proizvajalcev Unije (ALEURO Converting Sp. Z o.o., CeDo Sp. z o.o., Cuki Cofresco SpA, Fora Folienfabrik GmbH, ITS BV, Rul-Let A/S, SPHERE SA in Wrapex Ltd) (v nadaljnjem besedilu: vložniki), ki predstavljajo več kot 40 % skupne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v zvitkih v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), vložilo zahtevek za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Vložniki so zahtevek utemeljili s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 13. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije (4) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.3   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(8)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.4   Zainteresirane strani

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je posebej obvestila vložnike, znane proizvajalce Unije in njihova združenja, znane uvoznike nekaterih aluminijastih folij v zvitkih v Uniji, organe LRK in znane proizvajalce izvoznike v LRK o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa ter jih pozvala k sodelovanju.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave in zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

1.5   Vzorčenje

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.5.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije.

(13)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje podobnega izdelka, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(14)

Začasno izbrani vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali približno 66 % celotnega obsega proizvodnje sodelujočih proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu, pripombe pa je prejela le od družbe Sphere SA, ki je zahtevala potrditev, da bo v vzorec vključena le njena proizvodna družba Sphere France SAS. Zato je bilo ugotovljeno, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

1.5.2   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku pozvala uvoznike in njihova predstavniška združenja, naj se javijo in predložijo določene informacije.

(16)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Ena družba je odgovorila, da ni niti uvoznik niti uporabnik izdelka, ki se pregleduje.

1.5.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo LRK pri Evropski uniji pozvala, naj sodeluje in navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Izpolnjene obrazce za vzorčenje so predložile štiri skupine kitajskih proizvajalcev. Glede na majhno število izpolnjenih obrazcev se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in vse kitajske proizvajalce, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, pozvala, naj izpolnijo vprašalnik.

1.5.4   Uporabniki

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala uporabnike in njihova predstavniška združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije, naj se javijo in sodelujejo. Javil se ni noben uporabnik v Uniji ali združenje uporabnikov.

1.5.5   Vprašalniki in preveritveni obiski

(20)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so bili vprašalniki poslani tudi štirim skupinam proizvajalcev v LRK.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije. Vendar nobeden od kitajskih proizvajalcev, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija je proizvajalce izvoznike obvestila o posledicah nesodelovanja, vendar kljub temu v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

CeDo Sp. z o.o., Katy Wrocławskie, Poljska,

ITS BV, Apeldoorn, Nizozemska,

SPHERE SA, Pariz, Francija.

1.6   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(23)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da je primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(24)

Da bi se torej zbrali potrebni podatki za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o proizvodnih sredstvih, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Informacije v zvezi s tem so zagotovile štiri skupine kitajskih proizvajalcev.

(25)

Da bi pridobila informacije, za katere meni, da jih potrebuje pri preiskavi o domnevnih znatnih izkrivljanjih v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija vprašalnik poslala tudi vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Od kitajske vlade ni prejela nobenega odgovora.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave navedenega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih stališč ali dodatnih dokazov v zvezi s tem.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se določi normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(28)

Komisija je 19. aprila 2018 objavila prvo obvestilo za dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 19. aprila 2018), v katerem je zaprosila za mnenje zainteresiranih strani o ustreznih virih, ki jih Komisija lahko uporabi za določitev normalne vrednosti. V obvestilu z dne 19. aprila 2018 je Komisija predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je Komisija ob upoštevanju meril za izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v tej fazi opredelila Turčijo kot potencialno reprezentativno državo. Komisija je navedla tudi, da je opredelila proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.S., katerega računovodski izkazi so bili javno dostopni in ki je proizvajal izdelek, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi.

(29)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe, vendar pripomb ni prejela.

(30)

V „drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti“ z dne 3. oktobra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 3. oktobra 2018) je Komisija potrdila svoj namen, da uporabi Turčijo kot reprezentativno državo, potrdila posebne carinske oznake in vire podatkov za proizvodne dejavnike ter potrdila prodajne, splošne in upravne stroške in podatke o dobičku, ki se nanašajo na turško podjetje Sedat Tahir A.S., ki naj bi se po potrebi uporabili za konstruiranje normalne vrednosti.

(31)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da v 10 dneh predložijo pripombe, vendar pripomb ni prejela.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, je isti kot v prvotni preiskavi, in sicer so to aluminijaste folije debeline 0,007 mm ali več, vendar manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjane in ne dalje obdelane, reliefne ali ne, v lahkih zvitkih z maso največ 10 kg, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10 (oznaki TARIC 7607111110 in 7607191010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(33)

Izdelek, ki se pregleduje, se na splošno uporablja kot potrošniški izdelek za pakiranje in drugo uporabo v gospodinjstvu/gostinstvu (v nadaljnjem besedilu: gospodinjska aluminijasta folija).

2.2   Podobni izdelek

(34)

Štelo se je, da imajo izdelek, ki se pregleduje in je bil proizveden v LRK ter izvožen v Unijo, izdelek, proizveden v reprezentativni državi Turčiji, in izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede določitve podobnega izdelka.

(35)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.3   Trditve glede obsega izdelka

(36)

Komisija ni prejela trditev glede obsega izdelka.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1   Uvodne opombe

(37)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Tako proizvajalci izvozniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov, niti nikakršnih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivostih, proizvodnji, naložbah itd. Poleg tega kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb glede dokazov v zvezi z zadevo, niti glede „Delovnega dokumenta služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav v zvezi s trgovinsko zaščito“ (5) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) ter dodatnih dokazov, ki so jih predložili vložniki, iz katerih je razvidno, da so na take cene in stroške vplivala znatna poseganja države. Zato se je Komisija odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(39)

Komisija je obvestila kitajske organe in proizvajalce izvoznike iz uvodne izjave 18 o uporabi člena 18 osnovne uredbe in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela pripomb. V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, predloženih pripombah zainteresiranih strani in statističnih podatkih, ki so na voljo v zbirki podatkov iz člena 14(6) oziroma prek Eurostata.

3.2   Nadaljevanje dampinga uvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom

(40)

Za obdobje preiskave v zvezi s pregledom statistični podatki Eurostata kažejo, da se je izdelek, ki se pregleduje, še naprej uvažal iz LRK v Unijo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je uvoz znašal 1 519 ton in je predstavljal 1,8 % celotne potrošnje Unije. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da takšna raven v okviru pregledov zaradi izteka ukrepov ni neobičajno nizka, saj se pričakuje, da bodo učinkoviti ukrepi za odpravo škodljivih učinkov dampinškega uvoza zmanjšali uvoz s prejšnje škodljive dampinške ravni. Dejansko obseg uvoza iz LRK v OPP znaša 22,9 % celotnega uvoza. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 165, tudi izračun dampinga na podlagi izvoznih cen v tretje države v OPP kaže podobne stopnje dampinga. To potrjuje, da so reprezentativne tudi ugotovitve, sprejete na podlagi obsega uvoza v EU v OPP. Zato je Komisija sklenila, da je bil dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, in je zato preučila, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3   Normalna vrednost

(41)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „normalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici.“

(42)

Vendar pa v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe velja: „Če se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.“ Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila na podlagi razpoložljivih dokazov in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe ustrezna.

3.3.1   Obstoj znatnih izkrivljanj

3.3.1.1   Uvod

(43)

Člen 2(6a)(b) osnovne uredbe opredeljuje znatno izkrivljanje kot „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice,

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške,

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga,

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje,

ali so stroški plač izkrivljeni,

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.“

(44)

Člen 2(6a)(c) osnovne uredbe določa: „Kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(45)

Zainteresirane strani so bile ob začetku pozvane, naj izpodbijajo ali dopolnijo dokaze iz preiskovalne dokumentacije ali predložijo pripombe nanje. Dokumentacija je vsebovala zlasti trditve in dokaze vložnikov o obstoju znatnih izkrivljanj na kitajskem trgu aluminija. Dokumentacija je vsebovala tudi izvod poročila, ki ga je pripravila Komisija in ki kaže obstoj znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno s specifičnim izkrivljanjem glede številnih ključnih proizvodnih dejavnikov (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delovna sila) ter v specifičnih sektorjih (kot je aluminij). Poročilo je bilo vključeno v dokumentacijo o preiskavi ob njenem začetku.

(46)

Na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi iz poročila, se je Komisija torej odločila, da bo preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK, in sicer zaradi znatnih izkrivljanj v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. Navedena analiza je zajemala pregled obsežnih poseganj države v svoje gospodarstvo na splošno, pa tudi specifične tržne razmere v zadevnem sektorju (tj. aluminij), vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(47)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 25 in 26, niti kitajska vlada niti proizvajalci izvozniki niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podprli ali ovrgli obstoječe dokaze v dokumentaciji o preiskavi, vključno s poročilom, ter dodatne dokaze, ki so jih predložili vložniki, o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v tej zadevi.

3.3.1.2   Trditve vložnikov in dokazi, ki podpirajo te trditve

(48)

Zahtevek je vseboval nekaj relevantnih dokazov, ki podpirajo trditve o znatnih izkrivljanjih in dopolnjujejo poročilo.

(49)

Prvič, vložniki so v oddelku III A.1.a zahtevka navedli, da je Komisija že v preiskavi, ki je privedla do sprejetja prvotne uredbe (6), opozorila, da je „cena osnovne surovine, aluminija, ‚izkrivljena‘“ in da „so bila ta izkrivljanja ugotovljena tudi v ceni vmesne surovine, aluminijastih folij v zvitkih“.

(50)

V zvezi s tem je Komisija v preiskavi, ki je privedla do sprejetja prvotne uredbe, najprej ugotovila, da primarni aluminij predstavlja približno 60–70 % stroškov proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, in je zato glavni povzročitelj stroškov pri njegovi proizvodnji. Drugič, Komisija je ugotovila, da so se cene aluminija na kitajskem trgu (tako imenovana cena SHFE) (7) zelo razlikovale od cene na londonski borzi kovin (8), ki je svetovna referenčna cena. Tretjič, Komisija je menila, da je mogoče položaj pojasniti s „številnimi dejavniki, ki jih usmerja država, in znatnim poseganjem države na domači trg z več orodji“ (9). Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija v prvotni uredbi sklenila, da so ti dejavniki v bistvu povzročili, da so kitajske cene primarnega aluminija in cene aluminijastih izdelkov nižje v proizvodni verigi rezultat poseganja države, ki je neodvisna od nihanj cen na mednarodnih trgih.

(51)

Drugič, vložniki so v oddelku III A.1.b zahtevka za pregled navedli, da poleg navedb o dokazih iz poročila še vedno obstajajo izkrivljanja, ki jih je izpostavila Komisija v prvotni uredbi. V zvezi s tem navajajo, da je bilo izkrivljanje trga v kitajski industriji neželeznih kovin poudarjeno v poročilu z dne 24. aprila 2017, ki ga je nemško združenje neželeznih kovin pripravilo za družbo WV Metalle (v nadaljnjem besedilu: poročilo WV Metalle) (Priloga 5 k zahtevku). Poročilo WV Metalle je potrdilo, da je sektor neželeznih kovin osrednji element vladnega načrtovanja v okviru strateške pobude za nastajajoče industrije, načrta Made in China 2025 ter drugih programov na visoki ravni. Navaja, da kitajska vlada neposredno posega v oblikovanje cen kapitala, delovne sile, zemljišč, surovin in osnovnih proizvodnih sredstev v proizvodnem procesu.

(52)

Glede na navedbe vložnikov poročilo WV Metalle navaja tudi, da tekoča pobuda menjave dolga za kapitalski delež ni tržno usmerjena, da je bil sektor neželeznih kovin tako v preteklosti kot sedaj stalno upravičen do velikodušne finančne in nedenarne podpore, da je kitajski sektor neželeznih kovin prejel znatne subvencije, vključno s subvencijami za energijo, ki so usmerjene zlasti v podjetja v državni lasti, in da kitajska vlada strogo nadzoruje obseg in cene izdelkov industrije neželeznih kovin, vključno z izvoznimi dajatvami, kvotami, licencami, izvoznimi omejitvami, spodbujevalnimi subvencijami, davki in davčnimi olajšavami.

(53)

Tretjič, v Prilogi 6 k zahtevku so vložniki navedli, da predhodne pozitivne ugotovitve ministrstva ZDA za trgovino v okviru njegove preiskave v zvezi z izravnalno dajatvijo za nekatere izdelke iz aluminija iz Kitajske kažejo, da 37 % domače porabe aluminija na Kitajskem izvira iz podjetij v državni lasti in da kitajska vlada za primarni aluminij nalaga izvozno tarifo v višini 30 %, kar povzroča izkrivljanje kitajskega domačega trga za aluminij nižje v proizvodni verigi. Ministrstvo ZDA za trgovino je 5. marca 2018 potrdilo začasne ugotovitve v končni ugotovitvi.

(54)

Poleg tega so vložniki menili, da je ministrstvo ZDA za trgovino ugotovilo, da so bili kitajski proizvajalci aluminijastih folij upravičeni do številnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, zato so vložniki menili, da kitajski trg aluminija v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, nadzora, nadzora politike ali navodil organov države izvoznice, da javne politike vplivajo na sile prostega trga na kitajskem trgu aluminija in jih izkrivljajo ter da imajo kitajski proizvajalci dostop do financiranja, ki ga dodelijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali ne delujejo neodvisno od države. To naj bi povzročilo izkrivljanje cen SHFE.

3.3.1.3   Znatno izkrivljanje, ki vpliva na domače cene in stroške v Ljudski republiki Kitajski

(55)

Bistvo kitajskega gospodarskega sistema, tj. koncepta tako imenovanega „socialističnega tržnega gospodarstva“, je v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Temeljno načelo tega sistema je „socialistična javna last proizvodnih sredstev, in sicer lastništvo s strani celotnega prebivalstva ter skupno lastništvo s strani delovno aktivnega prebivalstva“. Gospodarstvo v državni lasti se šteje za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“ in poslanstvo države je „zagotovitev njegove konsolidacije in rasti“ (10). Zato splošna ureditev kitajskega gospodarstva ne le omogoča znatno poseganje države v gospodarstvo, temveč ga izrecno predpisuje. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je v vseh osrednjih zakonodajnih aktih poudarjen kot splošno načelo. Glavni primer te vzročne zveze je kitajsko nepremičninsko pravo. Nanaša se na osnovno stopnjo socializma in državi poverja spoštovanje osnovnega gospodarskega sistema, v katerem ima javno lastništvo prevladujočo vlogo. Druge oblike lastništva se tolerirajo in zakonodaja jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(56)

Poleg tega se v skladu z zadevno kitajsko zakonodajo socialistična tržna ekonomija razvija pod vodstvom komunistične partije Kitajske. Strukture kitajske države in komunistične partije so prepletene na vseh ravneh (pravnih, institucionalnih, osebnih) in tvorijo nadgradnjo, v kateri vlog komunistične partije in države ni več mogoče razlikovati. Po spremembi kitajske ustave marca 2018 je vodilna vloga komunistične partije dobila še večji pomen, in sicer z navedbo, ki je ponovno potrjena v členu 1 ustave. Za prvim stavkom ustave, ki določa: „Socialistični sistem je osnovni sistem Ljudske republike Kitajske.“ je bil vstavljen nov stavek, ki se glasi: „Bistvena lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo kitajske komunistične partije.“ (12) To ponazarja nedvomen in stalno naraščajoč nadzor komunistične partije nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je del kitajskega sistema in sega precej širše od običajnih razmer v drugih državah, kjer vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor v okviru meja, ki jih zagotavljajo sile prostega trga.

(57)

Kitajska država izvaja intervencionistično gospodarsko politiko v zasledovanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom komunistične partije in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (13). Intervencionistična gospodarska orodja, ki jih uporabljajo kitajski organi, so večplastna, vključno s sistemom industrijskega načrtovanja, finančnim sistemom in različnimi vidiki zakonodajnega okolja.

(58)

Prvič, na ravni splošnega upravnega nadzora vodenje kitajskega gospodarstva ureja zapleten sistem industrijskega načrtovanja, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so običajno precej podrobni, medtem ko nacionalni načrti določajo nekoliko širše cilje. V načrtih je določen tudi nabor orodij za podporo zadevnim industrijam/sektorjem ter časovni okviri za doseganje ciljev. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji običajen del prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, zasebni in v državni lasti, morajo dejansko prilagoditi svoje poslovne dejavnosti glede na dejansko stanje, ki ga določa sistem načrtovanja. Razlog za to ni le formalno zavezujoča narava načrtov. Bistveno je, da zadevni kitajski organi na vseh ravneh vlade spoštujejo sistem načrtov in v skladu s tem uporabljajo svoja pooblastila, kar pomeni, da morajo gospodarski subjekti upoštevati prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi točko 3.3.1.5 v nadaljevanju) (14).

(59)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike slediti ciljem vladne industrijske politike in ne ocenam ekonomskih koristi posameznega projekta (glej tudi točko 3.3.1.8 v nadaljevanju) (15). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni kot bančni sektor, so institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim bolj učinkovitemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in komunistične partije (16).

(60)

Tretjič, na ravni regulativnega okolja država posega v gospodarstvo na več načinov. Pravila o javnih naročilih se na primer redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki niso gospodarski, s tem pa spodkopavajo tržno utemeljena načela na tem področju. Veljavna zakonodaja izrecno določa, da se javna naročila izvajajo za lažje doseganje ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev ostaja neopredeljena, zaradi česar imajo organi odločanja široko polje proste presoje (17). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja precejšen nadzor ter vpliv na cilj in obseg državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (18).

(61)

Če povzamemo, kitajski gospodarski model temelji na nekaterih osnovnih aksiomih, ki omogočajo in spodbujajo pogosta poseganja države. Takšna obsežna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega razporejanja virov v skladu s tržnimi načeli (19).

3.3.1.4   Znatna izkrivljanja v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice.

(62)

Ob upoštevanju prevladujočega položaja državnega lastništva v kitajskem gospodarskem modelu so podjetja v državni lasti bistven del kitajskega gospodarstva. Vlada in komunistična partija ohranjata strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv v podjetjih v državni lasti. Država ne le dejavno oblikuje in nadzoruje izvajanje splošnih gospodarskih politik s strani posameznih podjetij v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnih odločitvah podjetij v državni lasti. To se običajno izvaja z rotacijo funkcionarjev med državnimi organi in podjetji v državni lasti, in sicer s prisotnostjo članov partije v podjetjih v državni lasti in partijskimi celicami v podjetjih (glej tudi točko 3.3.1.4 v nadaljevanju) ter z oblikovanjem podjetniške strukture sektorja podjetij v državni lasti (20). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih proizvodnih sredstev, vključno s financiranjem (21).

(63)

V zvezi s tem se študija OECD, ki je bila objavljena januarja 2019 (v nadaljnjem besedilu: študija OECD) (22), nanaša na podjetja v državni lasti v sektorju aluminija, ki v svojih regulativnih načrtih posebej poudarjajo, kako državno lastništvo vpliva na ustrezne industrijske politike in na kakšen način državno lastništvo pomeni državno podporo. Natančneje, eno podjetje v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 navaja, da je eno od 52 osrednjih podjetij v državni lasti, da ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik v energetskem sektorju ter da od kitajske vlade prejema celovito in trajnostno podporo. Drugo podjetje v državni lasti v pregledu obveznic iz leta 2017 navaja dejstvo, da lahko zadevna vlada province znatno vpliva na skupino (23).

(64)

To je še toliko bolj pomembno, ker je LRK največja proizvajalka aluminija na svetu, več njenih velikih podjetij v državni lasti pa je med največjimi posameznimi svetovnimi proizvajalci. Po ocenah podjetja v državni lasti predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje primarnega aluminija v LRK (24). Nedavna študija industrije neželeznih kovin v LRK prav tako kaže, da imajo podjetja v državni lasti prevladujoč delež na domačem trgu (25). Medtem ko se lahko povečanje zmogljivosti v zadnjih letih delno pripiše podjetjem v zasebni lasti, bi tudi to povečanje zmogljivosti običajno vključevalo različne oblike posredovanja (lokalne) vlade, kot je dopuščanje nezakonitih širitev zmogljivosti (26). Poleg tega se je tudi med glavnimi podjetji v državni lasti povečala proizvodna zmogljivost aluminija, čeprav v manjšem obsegu (27).

(65)

Visoka raven poseganja države v industriji aluminija in visok delež podjetij v državni lasti v tem sektorju tudi zasebnim proizvajalcem aluminija preprečujeta poslovanje pod tržnimi pogoji. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju aluminija pa so tudi predmet nadzora politike in navodil, kot je opisano v oddelku 3.3.1.5 v nadaljevanju.

(66)

Državni nadzor in poseganje v proizvodnjo zadevnega izdelka (gospodinjske aluminijaste folije) se izvajata v opisanem splošnem okviru. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, so številni glavni proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, v državni lasti. Razpoložljivi dokazi kažejo, da so proizvajalci aluminijastih folij v LRK podvrženi enakemu lastništvu, nadzoru ali nadzoru politike in navodilom kitajske vlade, zato ne delujejo v skladu s tržnimi načeli.

3.3.1.5   Znatna izkrivljanja v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(67)

Poleg tega, da nadzoruje gospodarstvo z lastništvom podjetij v državni lasti, lahko kitajska država vpliva na cene in stroške prek svoje prisotnosti v podjetjih. Medtem ko se lahko šteje, da pravica do imenovanja in odstavitve ključnega vodstvenega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je predvideno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastninske pravice (28), so še en način, na katerega lahko država posega v poslovne odločitve, celice komunistične partije v podjetjih v državni in zasebni lasti. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo komunistične partije (z vsaj tremi člani komunistične partije, kot je določeno v statutu komunistične partije (29)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da v preteklosti ta zahteva ni bila vedno upoštevana ali strogo uveljavljena. Vendar pa je vsaj od leta 2016 komunistična partija okrepila zahtevo po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot politično načelo. Prav tako naj bi komunistična partija izvajala pritisk nad zasebnimi podjetji, da naj na prvo mesto postavijo „domoljubje“ in da sledijo partijski disciplini (30). Po poročilih naj bi leta 2017 partijske celice obstajale v 70 % od približno 1,86 milijona podjetij v zasebni lasti, pri čemer vse bolj narašča pritisk, da bi imele organizacije komunistične partije zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih podjetjih (31). Ta pravila se na splošno uporabljajo v kitajskem gospodarstvu, tudi med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji njihovih proizvodnih sredstev.

(68)

Naslednji primer dobro kaže zgoraj opisani trend krepitve poseganja kitajske vlade v sektor aluminija.

(69)

Leta 2017 je kitajski proizvajalec aluminija v državni lasti, tj. China Aluminium International Engineering Corporation Limited (Chalieco), spremenil svoj statut in dal večji pomen vlogi partijskih celic v družbi. Vključil je celo poglavje o partijskem odboru, katerega člen 113 določa: „Pri odločanju o pomembnih poslovnih zadevah se odbor vnaprej posvetuje s partijskim odborom družbe.“ (32) Poleg tega družba Aluminum Corporation of China (Chalco) v svojem letnem poročilu za leto 2017 (33) navaja, da so številni direktorji, nadzorniki in višje vodstvo, vključno s predsednikom in izvršnim direktorjem ter predsednikom nadzornega odbora, člani komunistične partije.

(70)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in proizvodnih sredstev dodatno izkrivljajo trg. Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju aluminija in drugih sektorjih (kot so finančni sektor in sektorji proizvodnih sredstev) vladi omogoča, da posega v cene in stroške.

3.3.1.6   Znatna izkrivljanja v skladu s tretjo alineo člena 2 (6a)(b) osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(71)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Na splošno je zaradi sistema načrtovanja v LRK na voljo dovolj sredstev za sektorje, ki jih vlada določi kot strateško ali kako drugače politično pomembne, namesto da bi se razporejali v skladu s tržnimi silami (34).

(72)

Vlada ima na primer ključno vlogo pri razvoju kitajskega sektorja aluminija (vključno z izdelkom, ki se pregleduje). Obstajajo številni načrti, smernice in drugi dokumenti v zvezi z aluminijem, izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni, iz katerih je jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade. S pomočjo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja aluminija.

(73)

Te politike in cilji za sektor aluminija imajo pomemben neposreden ali posreden vpliv na proizvodne stroške izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Čeprav 13. petletni načrt za gospodarski in socialni razvoj (35) ne vsebuje posebnih določb o aluminiju, za industrijo neželeznih kovin na splošno predvideva strategijo spodbujanja sodelovanja pri mednarodnih proizvodnih zmogljivostih in proizvodnji opreme. Za dosego teh ciljev načrt potrjuje okrepitev podpornih sistemov, povezanih z obdavčenjem, financiranjem, zavarovanjem, naložbami in finančnimi platformami ter platformami za ocenjevanje tveganja (36).

(75)

Ustrezni sektorski načrt, tj. razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt) določa posebne politike in cilje, ki si jih vlada prizadeva doseči za številne sektorje industrije neželeznih kovin (37), vključno s sektorjem aluminija.

(76)

Cilj načrta je posodobitev nabora izdelkov, ki jih proizvaja kitajska industrija aluminija, med drugim s podpiranjem inovacij. Poziva k hitremu razvoju sistema mešanega lastništva in spodbuditvi vitalnosti podjetij v državni lasti. Nadalje določa možnost kopičenja zalog neželeznih kovin, izboljšanje zaščite virov, vključno z aluminijem, in določa specifične količinske cilje za zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža recikliranega aluminija v proizvodnji in povečanje izkoriščenosti zmogljivosti (38).

(77)

Načrt nadalje določa strukturne prilagoditve s strožjim nadzorom novih obratov za taljenje in odpravo zastarelih zmogljivosti. Zagotavlja geografsko razporeditev predelovalnih obratov, se osredotoča na projekte za povečanje izkoriščanja virov boksita in aluminijevega oksida ter zajema oskrbo z električno energijo in cenovno politiko (39).

(78)

Načrt s širokim naborom ukrepov in politik predstavlja nadaljevanje načrta za prilagoditev in oživitev industrije neželeznih kovin iz leta 2009, ki je bil sprejet, da bi se ublažili negativni učinki finančne krize na industrijo neželeznih kovin. Ključni cilji, določeni v načrtu, med drugim vključujejo nadzor obsega proizvodnje, prestrukturiranje, pridobivanje surovin, politiko izvoznih dajatev, zanesljivost oskrbe z viri, kopičenje zalog, tehnološke inovacije, finančno politiko ter načrtovanje in izvajanje (40).

(79)

Drug dokument politike, ki je usmerjen v sektor aluminija, so standardni pogoji, ki veljajo za industrijo aluminija, ki jih je 18. julija 2013 izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, da bi pospešilo strukturno prilagoditev in omejilo neurejeno širjenje zmogljivosti za taljenje aluminija. Standardni pogoji uvajajo minimalne količine proizvodnje za nove obrate, standarde kakovosti in zanesljivost oskrbe za uvožen in domač boksit ter aluminijev oksid. Standardni pogoji kažejo, da je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo organ, ki je odgovoren za standardizacijo in upravljanje industrije aluminija ter objavo seznama družb, ki jim je dovoljeno poslovanje v industriji aluminija (41).

(80)

Glavni cilj vstopnih pogojev za industrijo aluminija, ki jih je oktobra 2007 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme ter so uradno veljali do leta 2016, je bil spodbujanje razvoja industrije aluminija in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (42).

(81)

Nazadnje, v smernicah za pospeševanje prestrukturiranja industrije aluminija (v nadaljnjem besedilu: smernice o prestrukturiranju) (43), ki jih je aprila 2006 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme, je navedeno, da je aluminij temeljni izdelek v razvoju nacionalnega gospodarstva.

(82)

Smernice za prestrukturiranje navajajo tudi, da se pri izvajanju industrijske razvojne politike, ki jo je odobril državni svet, na nekaterih področjih dosežejo specifični cilji. Ti cilji so:

povečanje koncentracije v industriji,

dostop do finančnega kapitala (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju),

organizacija industrije,

strog nadzor izvoza elektrolitskega aluminija ter

odprava zastarelih zmogljivosti.

(83)

Kar zadeva organizacijo industrije in odpravo zastarelih zmogljivosti, so bili cilji, navedeni v smernicah za prestrukturiranje, doseženi tudi z novejšimi politikami, kot na primer z načrtom, ki spodbuja podjetja, ki proizvajajo neželezne kovine, naj oblikujejo povezave višje in nižje v proizvodni verigi ter s prestrukturiranjem znotraj sektorja in med sektorji povečajo raven koncentracije sektorja in okrepijo povezovanje podjetij in preoblikovanje procesov (glej tudi uvodne izjave 74–76).

(84)

Iz številnih načrtov, smernic in drugih dokumentov v zvezi z aluminijem, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni, je jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade v sektorju aluminija (44). S pomočjo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(85)

Poleg načrtov država v sektor med drugim posega v obliki z izvozom povezanih ukrepov, vključno z izvoznimi dajatvami, izvoznimi kvotami, zahtevami glede izvozne zmogljivosti in zahtevami glede minimalne izvozne cene različnih surovin za aluminij.

(86)

Kitajska vlada nadalje odvrača od izvoza primarnega aluminija in njegovih proizvodnih sredstev in spodbuja izdelke iz aluminija z večjo dodano vrednostjo. Ta cilj se uresničuje z odobritvijo popolnih ali delnih olajšav DDV za izdelke iz spodnjega dela proizvodne verige v kombinaciji z nepopolnimi olajšavami DDV in izvoznimi dajatvami za primarni aluminij (45).

(87)

Poleg tega na ceno ključnih proizvodnih sredstev, kot sta energija in elektrika, vplivajo različne vrste poseganja države (46). Druge vrste poseganja države, ki povzročajo izkrivljanje trga, vključujejo politiko kopičenja zalog prek urada za državne rezerve in vlogo SHFE (47). Poleg tega je več preiskav o trgovinski zaščiti ugotovilo, da je kitajska vlada proizvajalcem aluminija dosledno dodeljevala različne vrste ukrepov državne podpore (48). Obsežno poseganje kitajske vlade v sektorju aluminija je privedlo do presežnih zmogljivosti (49), kar najjasneje ponazarja rezultate politik kitajske vlade in posledično izkrivljanje.

(88)

Študija OECD je opredelila tudi dodatno vladno podporo, ki vpliva na tržne sile v sektorju aluminija. Taka podpora je običajno v obliki proizvodnih sredstev, zlasti električne energije (50) in primarnega aluminija, ki se prodajata po cenah, nižjih od tržnih (51). Študija OECD nadalje opisuje, kako se cilji kitajske vlade za sektor aluminija pretvorijo v industrijske politike in posebne ukrepe na ravni provinc in na lokalni ravni, vključno na primer s kapitalskimi injekcijami, prednostnimi pravicami v zvezi z mineralnimi viri, vladnimi nepovratnimi sredstvi in subvencijami ali davčnimi spodbudami (52).

(89)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in surovinami, ki se uporabljajo za njegovo proizvodnjo. Taki ukrepi preprečujejo običajno delovanje trga.

3.3.1.7   Znatna izkrivljanja v skladu s četrto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(90)

Kitajski stečajni sistem se zdi neustrezen za uresničitev lastnih glavnih ciljev, na primer za pošteno poravnavo terjatev in dolgov ter za zaščito zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da čeprav kitajska stečajna zakonodaja formalno temelji na podobnih načelih kot ustrezna zakonodaja v drugih državah, je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje. Število stečajev je še vedno zelo nizko glede na velikost gospodarstva države, tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti številne pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od predlogov za sprožitev stečajnega postopka. Poleg tega je vloga države v postopkih v primeru insolventnosti še vedno močna in dejavna ter pogosto neposredno vpliva na izid postopka (53).

(91)

Hkrati so pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic še posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do njihove uporabe v LRK (54). Vsa zemljišča so v lasti države (na podeželju v skupni lasti in na mestnih območjih v državni lasti). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je, da se pravice do rabe zemljišč dodelijo na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe večinoma ne spoštujejo, pri čemer nekateri kupci dobijo zemljišča zastonj ali pod tržnimi cenami (55). Poleg tega organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto izvajajo specifične politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (56).

(92)

Zato se zdi, da kitajska stečajna in nepremičninska zakonodaja ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih podjetij, pa tudi pri zagotavljanju in pridobivanju zemljišč v LRK. Zdi se, da ti pomisleki glede na razpoložljive dokaze v celoti veljajo tudi v sektorju aluminija, natančneje v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(93)

To ugotovitev podpira začasna pozitivna ugotovitev ministrstva ZDA za trgovino v preiskavi o izravnalni dajatvi za nekatere aluminijaste folije iz Ljudske republike Kitajske, v kateri je bilo z uporabo razpoložljivih negativnih dejstev ugotovljeno, da zagotavljanje zemljišč s strani kitajske vlade v zameno za nižje nadomestilo od ustreznega pomeni finančni prispevek v smislu člena 771(5)(D) Zakona o tarifah iz leta 1930, kakor je bil spremenjen (57).

3.3.1.8   Znatna izkrivljanja v skladu s peto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(94)

V LRK ni mogoče v celoti razviti na trgu temelječega sistema plač, saj so pravice delavcev in delodajalcev do organizacije omejene. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (58). V skladu z nacionalno zakonodajo je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ta organizacija ni dovolj neodvisna od državnih organov, njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev pa ostaja nepopolno (59). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena zaradi sistema registracije gospodinjstev, ki dostop do celotnega obsega socialne varnosti in drugih ugodnosti omejuje na lokalne prebivalce določenega upravnega območja. To običajno pomeni, da se delavci, ki nimajo lokalno registriranega prebivališča, znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižje dohodke od delavcev z registriranim prebivališčem (60). Na podlagi tega je mogoče ugotoviti izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(95)

Komisija ni prejela nobenega dokaza, da za sektor aluminija, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, ne bi veljal zgoraj opisani kitajski sistem delovne zakonodaje. Na sektor aluminija torej vpliva izkrivljanje stroškov plač tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot posredno (pri dostopu do kapitala ali proizvodnih sredstev družb, za katere velja v LRK isti delovni sistem).

3.3.1.9   Znatna izkrivljanja v skladu s šesto alineo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(96)

Pri dostopu gospodarskih subjektov v LRK do kapitala se pojavljajo različna izkrivljanja.

(97)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan tržni položaj bank v državni lasti (61), ki pri odobritvi dostopa do financiranja upoštevajo drugačna merila od ekonomske upravičenosti projekta. Podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti ostajajo banke povezane z državo ne le prek lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (končno odločitev o imenovanju vodilnih kadrov velikih finančnih institucij v državni lasti sprejme komunistična partija) (62) in, prav tako kot nefinančna podjetja v državni lasti, banke redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke izpolnjujejo izrecno zakonsko obveznost vodenja svojega poslovanja v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter pod vodstvom industrijskih politik države (63). To še zaostrujejo dodatna obstoječa pravila, ki financiranje usmerjajo v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (64).

(98)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(99)

Poleg tega so ocene obveznic in bonitetne ocene pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vpliva strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in moč morebitnega implicitnega jamstva vlade. Ocene močno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim bonitetnim ocenam.

(100)

To še zaostrujejo dodatna obstoječa pravila, ki financiranje usmerjajo v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (65). V sektorju aluminija je bilo s smernicami za prestrukturiranje predpisano zagotavljanje posojil podjetjem, ki izpolnjujejo ustrezne državne industrijske politike (66). Zaradi takih posegov v dodelitev kapitala so posojila lažje dostopna podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in podjetjem v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu. Dejansko obstajajo dokazi, tudi za sektor aluminija, da banke prednostno obravnavajo podjetja v državni lasti v smislu obrestnih mer, zneskov in pogojev za posojila, kar pomeni konkurenčno prednost za podjetja v državni lasti (67).

(101)

Drugič, stroški posojil so umetno nizki, da bi se spodbudila rast naložb. To je privedlo do čezmerne uporabe kapitalskih naložb, pri čemer se donosnost naložb nenehno zmanjšuje. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(102)

V zvezi s tem se študija OECD nanaša na nepotrjene dokaze, da so nekateri proizvajalci aluminija v LRK pridobili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, pri čemer naj bi se stroški financiranja ločili od ustrezne ravni zadolženosti podjetja. V skladu s študijo je en proizvajalec aluminija v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 izrecno navedel, da privablja precejšnjo finančno podporo kitajskih bank, ki izvajajo politike države in katerih obrestna mera je pod referenčno vrednostjo. Podobno pregled obveznic iz leta 2017, ki ga je pripravil drug proizvajalec v državni lasti, navaja močne vezi, ki jih ima družba s kitajskimi bankami, vključno z bankami, ki izvajajo politike države in ki so podjetju zagotovile poceni financiranje. Študija OECD v zvezi s tem ugotavlja, da čeprav lahko obstajajo številni razlogi, zakaj so obrestne mere za ta podjetja nizke, pa lahko nasprotje med slabimi finančnimi kazalniki in nizkimi obrestnimi merami kaže na morebitno podcenjevanje tveganja, povezanega s temi posojilojemalci (68).

(103)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 dosežena nominalna liberalizacija obrestnih mer, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali nižji od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem tudi pretirana uporaba kapitala.

(104)

Splošna rast posojil v LRK kaže, da se je poslabšala učinkovitost dodelitve kapitala brez kakršnih koli znakov omejitev kreditiranja, ki bi jih bilo mogoče pričakovati v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečuje. V razmerah naraščajoče stopnje zadolženosti se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zato so se primeri slabega dolga reševali z refinanciranjem dolga, s čimer so bile ustvarjene tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva dolga (npr. z združitvami ali pretvorbo dolga v lastniški delež), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna dolžniška težava ali temeljni vzroki dolga.

(105)

Kljub nedavnim ukrepom, ki so bili sprejeti za liberalizacijo trga, na sistem kreditiranja podjetij v LRK vplivajo pomembna sistemska vprašanja in izkrivljanja zaradi še vedno razširjene vloge države na kapitalskih trgih.

(106)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bil sektor aluminija, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva ne tržne razmere na vseh ravneh.

3.3.1.10   Sistemska narava opisanih izkrivljanj

(107)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanje, opisano v poročilu, ni omejeno na sektor aluminija na splošno ali izrecno na izdelek, ki se pregleduje. Nasprotno, razpoložljivi dokazi kažejo, da dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisane zgoraj v oddelkih 3.3.1.1 –3.3.1.5 ter v delu I poročila veljajo po vsej državi in v vseh gospodarskih sektorjih. Enako velja za opis proizvodnih dejavnikov, kot je navedeno zgoraj v oddelkih 3.3.1.6–3.3.1.8 in v delu II poročila.

(108)

Za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, so potrebna različna proizvodna sredstva. V dokumentaciji preiskave ni dokazov, da ta proizvodna sredstva ne izvirajo iz LRK. Ko kitajski proizvajalci aluminijaste folije kupijo oziroma nabavijo ta proizvodna sredstva, so cene, ki jih plačajo (in so prikazane kot njihovi stroški), jasno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji proizvodnih sredstev zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju; dobavitelji v LRK si lahko izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju oziroma pri dodelitvi kapitala; zanje velja sistem pravic do uporabe zemljišč, ki izkrivlja stroške uporabe zemljišč; predvsem pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh uprave in sektorjev, kar neposredno in posredno vpliva na njihov proizvodni proces.

(109)

Posledično ni mogoče uporabiti domačih prodajnih cen izdelka, ki se pregleduje, poleg tega pa so vsi stroški proizvodnih sredstev (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.) na enak način obremenjeni z znatnimi izkrivljanji v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, ker na oblikovanje njihovih cen vpliva znatno poseganje države, kot je opisano v delih I in II poročila. Poseganja države, opisana v zvezi z dodelitvijo kapitala, zemljišč, dela, energije in surovin, so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je proizvodno sredstvo, ki je bilo že samo proizvedeno v LRK z združitvijo več dejavnikov proizvodnje, verjetno izpostavljeno znatnim izkrivljanjem v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih dokazov – niti ni opredelila nasprotnih dokazov – ki bi izpodbijali to ugotovitev. Enako velja za sredstva za proizvodnjo proizvodnih sredstev in tako naprej. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali argumentov o nasprotnem.

3.3.1.11   Sklep

(110)

Analiza iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov v zvezi s poseganjem LRK v gospodarstvu na splošno in v sektorju aluminija (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, saj nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na podlagi tega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(111)

Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodih stroškov in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, torej v tem primeru na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je ponovno opozorila, da po predložitvi obrazcev za vzorčenje noben proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi in da nihče ni trdil, da bi bili nekateri domači stroški neizkrivljeni v skladu s tretjo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

3.3.2   Reprezentativna država

3.3.2.1   Splošne opombe

(112)

V skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi.

(113)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

podobna raven gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK. V ta namen je Komisija uporabila države, katerih bruto nacionalni dohodek je glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben LRK,

proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v zadevni državi (69),

razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v zadevni državi,

če je več možnih reprezentativnih držav, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(114)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 28 in 29, je Komisija v obvestilu z dne 19. aprila 2018 zainteresirane strani obvestila, da je kot možno reprezentativno državo opredelila samo Turčijo, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb.

(115)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 30 in 31, je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 potrdila, da namerava kot potencialno reprezentativno državo uporabiti Turčijo, in zaprosila za pripombe. V zvezi s tem ni pozneje prejela nobenih pripomb.

3.3.2.2   Podobna raven gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK

(116)

Svetovna banka Turčijo obravnava kot državo s podobno ravnjo gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK, kar pomeni, da je na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrščena med „države z višjim srednjim dohodkom“ (70), tako kot LRK.

3.3.2.3   Proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v reprezentativni državi

(117)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da je opredelila proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, v Turčiji, in sicer družbo Sedat Tahir A.Ș. Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe in predlagajo druge proizvajalce v drugih reprezentativnih državah, ki izpolnjujejo merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija ni prejela nobenih pripomb ali predlogov niti o ustreznosti reprezentativne države niti glede drugih držav, ki bi bile lahko reprezentativne.

3.3.2.4   Razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi

(118)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da sta glavna surovina (tj. aluminijaste folije v t. i. velikih zvitkih z maso nad 10 kg) in izdelek, ki se pregleduje (tj. aluminijaste folije v majhnih zvitkih z maso do vključno 10 kg), uvrščena pod isti oznaki HS, in sicer 7607 11 in 7607 19. Da se zagotovi pravilna opredelitev surovin, se lahko za primerne reprezentativne države štejejo le države, ki dodatno razlikujejo med glavno surovino in izdelkom, ki se pregleduje, da se pravilno izračuna normalna vrednost. Na tej stopnji se je štelo, da je samo v Turčiji glavna surovina uvrščena pod druge oznake kot izdelek, ki se pregleduje, in je na voljo celoten sklop javnih podatkov.

(119)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede ustreznosti Turčije, med drugim v skladu z zgornjimi merili. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(a)   Podatki o proizvodnih dejavnikih

(120)

Za Turčijo so bili podatki o uvozu glavnih surovin, uporabljenih pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, na voljo v zbirki Global Trade Atlas, podatki o drugih pomembnih proizvodnih dejavnikih, kot so stroški dela in električne energije, pa so bili na voljo tudi na spletišču turškega statističnega inštituta.

(b)   Finančni podatki (proizvodni režijski stroški, prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček)

(121)

Preiskava je pokazala, da so za turškega proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.Ș., javno dostopni finančni podatki za leto 2017.

3.3.2.5   Sklep

(122)

V skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je cilj, da se v morebitni reprezentativni državi poišče vse ali čim več ustreznih neizkrivljenih proizvodnih dejavnikov, ki jih uporabljajo sodelujoči kitajski proizvajalci, in neizkrivljenih zneskov za proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček.

(123)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo. Turčija proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in na voljo je celoten sklop podatkov za vse proizvodne dejavnike, proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček.

(124)

Ker je bilo ugotovljeno, da je Turčija v tem primeru primerna reprezentativna država, ni bilo potrebe po nadaljnji analizi ravni socialne zaščite in varstva okolja v Turčiji.

3.3.3   Proizvodni režijski stroški, prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček

(125)

V skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe „računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(126)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 do 31, je Komisija navedla, da je opredelila proizvajalca, družbo Sedat Tahir A.S., katerega računovodski izkazi so bili javno dostopni in ki je proizvajal izdelek, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi. Poleg tega je navedla, da namerava uporabiti podatke iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017 kot podlago za določitev odstotkov prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička za konstrukcijo normalne vrednosti. V zvezi s tem v roku 10 dni ni prejela nobenih pripomb.

(127)

Proizvodni režijski stroški v razpoložljivih podatkih iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. niso navedeni posebej, zato jih je Komisija upoštevala kot vključene v stroške prodanega blaga ali proizvodne stroške.

(128)

Komisija je nato podatke iz izkaza poslovnega izida družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017 uporabila kot osnovo za določitev odstotkov prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička pri proizvodnih stroških, ki se bodo uporabili pri konstruiranih proizvodnih stroških, da bi se določila konstruirana normalna vrednost.

3.3.4   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(129)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe se „normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti“, in „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(130)

Komisija je v obvestilu z dne 19. aprila 2018 navedla, da namerava za določitev neizkrivljenih stroškov za prvih pet surovin iz preglednice 1 v nadaljevanju uporabiti podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA). Komisija je nadalje navedla, da namerava kot vir za stroške dela in električne energije uporabiti turški statistični inštitut. Navedla je tudi, da načrtuje uporabo podatkovne zbirke Orbis kot vira javno dostopnih računovodskih izkazov za določitev razumnega zneska za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

3.3.4.1   Proizvodni dejavniki

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je Komisija v obvestilu z dne 19. aprila 2018 določila začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov iz Turčije, ki naj bi se uporabili za vse proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delovna sila, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(132)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je Komisija količine različnih proizvodnih dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, in jih je posredoval velik vzorčen proizvajalec Unije, uporabila za turške stroške za enoto, ki so jih posredovali različni viri iz uvodnih izjav 130 in 144 za različne proizvodne dejavnike, ki so bili uporabljeni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, da bi se določili stroški proizvodnje. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v prvotni preiskavi, se zdi, da so proizvodni proces kitajskih proizvajalcev izvoznikov in uporabljene surovine popolnoma enaki tistim, ki jih je predložil zadevni proizvajalec Unije.

(133)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in rezultatov preveritvenega obiska v prostorih enega od vložnikov so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki, oznake HS in po potrebi 12-mestne tarifne oznake Turčije.

Preglednica 1

Proizvodni dejavnik

Tarifna oznaka

Uvozna vrednost na enoto

Aluminijaste folije, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane (veliki zvitki)

7607 11 19 00 11

7607 11 19 00 12

3,83 EUR/kg

Barvni zaboji/kartonasti zaboji za enojne zvitke

4819 20

3,20 EUR/kg

Papirnata sredica

4822 90

1,25 EUR/kg

Zunanje kasete za pakiranje 24 zvitkov

4819 20

3,20 EUR/kg

Delovna sila (neposredna in posredna),

plače v proizvodnem sektorju

ni relevantno

8,15 EUR/delovno uro posameznika

Električna energija

ni relevantno

0,06 EUR/kWh

3.3.4.2   Surovine

(134)

Kar zadeva aluminijaste folije, so vložniki navedli, da so standardna uporabljena surovina aluminijaste folije, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, ki se uvrščajo pod oznako HS 7607 11. To sta potrdila dva od štirih kitajskih proizvajalcev, ki sta predložila odgovore na Prilogo III k obvestilu o začetku. Eden od vložnikov je predložil dodatne informacije, da sta 12-mestni tarifni oznaki Turčije za velike zvitke 7607 11 19 00 11 in 7607 11 19 00 12. Ob odsotnosti dodatnih informacij s strani kitajskih proizvajalcev in pripomb drugih zainteresiranih strani se je Komisija odločila, da bo za konstruiranje normalne vrednosti uporabila navedeni 12-mestni tarifni oznaki.

(135)

Za barvne zaboje/kartonaste zaboje za enojne zvitke so vložniki navedli, da se uporablja oznaka HS 4819 10, en kitajski proizvajalec pa je navedel, da se uporablja oznaka HS 4819 20. Pod oznako HS 4819 10 spadajo zaboji iz valovitega papirja ali valovitega kartona, pod oznako HS 4819 20 pa zaboji iz nevalovitega papirja ali nevalovitega kartona. Ker zadevni zaboji niso valoviti, se je Komisija odločila, da bo proučila oznako HS 4819 20. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena. Zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila navedeno oznako HS na 6-mestni ravni.

(136)

Vložniki so za papirnato sredico navedli isto oznako HS 4819 10 kot za barvne zaboje/kartonaste zaboje. Komisija je ob pregledu svojega opisa ugotovila, da bi bilo treba izdelek uvrstiti pod oznako HS 4822 90 kot druge motke iz kartona. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena, zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila oznako HS 4822 90 na 6-mestni ravni.

(137)

Eden od vložnikov je predložil informacije, da je treba kot proizvodni dejavnik upoštevati tudi zunanjo kaseto (uporablja se za pakiranje 24 zvitkov iz aluminijastih folij). Komisija je ob pregledu svojega opisa ugotovila, da bi bilo treba tudi ta izdelek uvrstiti pod oznako HS 4819 20. Turška nomenklatura je bila podrobneje proučena v okviru te oznake HS, vendar natančnejša ustrezna oznaka ni bila opredeljena, zato se je Komisija odločila, da bo za določitev stroškov tega elementa pri stroških proizvodnje, ki se bodo uporabili za konstruiranje normalne vrednosti, uporabila oznako HS 4819 20 na 6-mestni ravni.

(138)

Za aluminijaste folije je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za turški tarifni oznaki 7607 11 19 00 11 in 7607 11 19 00 12. Na podlagi teh podatkov je nato za velike zvitke aluminija izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(139)

Kar zadeva barvne zaboje/kartonaste zaboje in zunanje kasete, je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za oznako HS 4819 20. Na podlagi teh podatkov je nato za barvne zaboje/kartonaste zaboje in zunanje kasete izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(140)

Za papirnato sredico je Komisija za leto 2017 izvedla uvozno vrednost v EUR in količino uvoza v kilogramih iz drugih delov sveta, razen LRK, v Turčijo, in sicer za oznako HS 4822 90. Na podlagi teh podatkov je nato za papirnato sredico izračunala tehtano povprečno uvozno vrednost v EUR na kilogram, ki se bo kot ustrezni stroški surovin upoštevala pri stroških proizvodnje.

(141)

Po navedbah enega od vložnikov se lahko za odpadne aluminijaste folije šteje, da ni odpadkov, zato jih ni treba upoštevati pri konstruiranih proizvodnih stroških za odpadke. Ker drugih pripomb ni bilo, se je Komisija odločila, da bo sprejela ta pristop.

(142)

Za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so bile dostavljene na vhod tovarne proizvajalca izvoznika, je Komisija proučila, ali je uvozni ceni primerno dodati uvozno dajatev reprezentativne države (Turčije) in stroške notranjega prevoza surovin. Komisija je ugotovila, da Turčija za uvoz glavne surovine, tj. aluminijastih folij v velikih zvitkih, iz drugih držav, kot je LRK, iz katerih izvira večina uvoza, ni uporabila uvozne dajatve. Informacije o notranjem prevozu surovin niso na voljo, ker ni sodeloval noben kitajski proizvajalec. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 153, je že iz normalne vrednosti, ki ni bila prilagojena za take uvozne dajatve in stroške prevoza, razvidno, da je stopnja dampinga izvoza zelo visoka. Zato bi pregled notranjih stroškov prevoza surovin in uvoznih dajatev, s posledico, da bi bilo treba normalno vrednost za take stroške prilagoditi navzgor, lahko vodil le do povečanja normalne vrednosti in s tem stopnje dampinga. Glede na navedeno se Komisiji v tem primeru ni zdela potrebna prilagoditev stroškov surovin, da bi se upoštevale uvozne dajatve in stroški notranjega prevoza.

3.3.4.3   Delovna sila

(143)

Za stroške dela je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 navedla, da namerava uporabiti podatke, ki jih je objavil turški statistični inštitut. Navedla je, da namerava uporabiti stroške dela na uro v proizvodnem sektorju za leto 2016 za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja osnovnih kovin (71)) iz NACE Rev. 2 (72), ki vključuje najnovejše razpoložljive statistične podatke (73). Navedla je tudi, da bodo vrednosti ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (74), ki ga je objavil turški statistični inštitut. Ker pripomb ni bilo, je Komisija sprejela ta pristop.

3.3.4.4   Električna energija

(144)

Za stroške električne energije je Komisija v obvestilu z dne 3. oktobra 2018 ob odsotnosti informacij o ravneh potrošnje v LRK navedla, da namerava uporabiti povprečno ceno električne energije na enoto za industrijske uporabnike, kot je navedena v sporočilu za javnost, ki ga je izdal turški statistični urad (75). Ker pripomb ni bilo, je Komisija sprejela ta pristop.

3.3.5   Izračuni

(145)

Za določitev konstruirane normalne vrednosti je Komisija sledila naslednjima dvema korakoma.

(146)

Prvič, določila je neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je Komisija nato dejavnike uporabe, kot so bili ugotovljeni na ravni proizvodnega procesa za surovine, delo in energijo, pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Turčiji.

(147)

Drugič, za zgoraj opredeljene proizvodne stroške je Komisija uporabila proizvodne režijske stroške, prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček družbe Sedat Tahir A.Ș. Opredeljeni so bili na podlagi poročila družbe Sedat Tahir A.Ș. za leto 2017.

(148)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Ker ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej.

3.4   Izvozna cena

(149)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov od nobenega proizvajalca v LRK. Komisija je zato za vse vrste gospodinjskih aluminijastih folij določila eno tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu (COMEXT).

3.5   Primerjava

(150)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(151)

Kadar je bilo to utemeljeno s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila glede na razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Normalna vrednost je bila zvišana za 2 % zaradi nevračljivih stroškov DDV, izvozna cena pa je bila znižana za 1 % do 3 % zaradi stroškov mednarodnega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza.

3.6   Stopnja dampinga

(152)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka in tehtano povprečno ceno celotnega izvoza v Unijo.

(153)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, višja od 150 %. Zato je zaključila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.7   Verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov

(154)

Komisija je po ugotovitvi o obstoju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(155)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz LRK je ta pregled temeljil na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo, tj. informacijah, predloženih v zahtevku za pregled, in informacijah iz drugih neodvisnih virov, kot so uradna uvozna statistika in informacije, pridobljene od zainteresiranih strani med preiskavo.

(156)

Za proučitev verjetnega gibanja uvoza v primeru razveljavitve ukrepov je Komisija analizirala neizkoriščeno zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije.

3.7.1   Neizkoriščena zmogljivost v LRK

(157)

V zahtevku za pregled so vložniki opozorili, da je treba velike zvitke aluminija samo razrezati, da postanejo izdelek, ki se pregleduje, zato je presežna zmogljivost Kitajske za proizvodnjo velikih zvitkov aluminija pomembna pri določanju presežnih zmogljivosti za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(158)

Kot je navedeno v zahtevku za pregled, je bilo v izvedbeni uredbi Komisije z dne 17. decembra 2015 o razširitvi protidampinških ukrepov na aluminijaste folije v velikih zvitkih po pregledu zaradi izteka ukrepa (76) ocenjeno, da kitajska proizvodna zmogljivost za vse vrste aluminijastih folij za 450 000 ton presega skupno domačo kitajsko potrošnjo. Ocenjeno je bilo tudi, da bi se ta proizvodna zmogljivost z 2,5 milijona ton leta 2014 povečala na 2,8 milijona ton v letu 2018, povečanje domače potrošnje pa verjetno ne bi bilo dovolj za absorpcijo vse večje zmogljivosti (77). Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji znaša približno 85 600 ton.

(159)

V končni ugotovitvi v protidampinški in izravnalni preiskavi v zvezi z aluminijastimi folijami v velikih zvitkih, ki temelji na odgovorih izvoznikov in proizvajalcev iz LRK, je komisija ZDA za mednarodno trgovino neizkoriščeno zmogljivost LRK za proizvodnjo aluminijaste folije za leti 2017 in 2018 ocenila na 161 233 ton oziroma 157 305 ton (78), kar znatno presega povpraševanje v EU.

(160)

Poleg tega so odgovori štirih skupin proizvajalcev v LRK, ki so predložili izpolnjene obrazce za vzorčenje, potrdili, da imajo v povprečju neizkoriščeno zmogljivost v višini približno 25 %.

(161)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da ima LRK znatne presežne zmogljivosti, zato obstaja velika verjetnost, da se bo obseg uvoza v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov močno povečal in okrepil pritisk na cene.

(162)

Informacijam, ki so jih v zvezi s tem predložili vložniki, zainteresirane strani niso nasprotovale. Komisija ni našla dokazov, ki bi nasprotovali tem informacijam.

3.7.2   Privlačnost trga Unije

(163)

Da bi ugotovila morebitno gibanje uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je Komisija proučila privlačnost trga Unije glede na cene.

(164)

V zvezi s tem analiza statističnih podatkov o kitajskih izvoznih cenah ni uporabna, saj se tako surovina kot tudi končni izdelek v LRK sporočata pod istimi oznakami HS.

(165)

Vendar analiza izpolnjenih obrazcev za vzorčenje, ki so jih predložili kitajski proizvajalci, kaže, da kljub veljavnim ukrepom na trgu EU zaračunavajo v povprečju višje cene kot na trgih drugih tretjih držav in na domačem trgu. Cene na trgu EU so bile v povprečju 5 % do 10 % višje od cen v drugih tretjih državah in v povprečju 20 % do 25 % višje od cen na domačem trgu.

(166)

Kot je navedeno v zahtevku za pregled, sta tako Turčija kot tudi Indija leta 2014 oziroma 2017 uvedli protidampinške ukrepe proti aluminijastim folijam iz LRK. Če bi se ukrepi EU v zvezi z gospodinjsko aluminijasto folijo iztekli, bi se prodaja zaradi ukrepov proti uvozu na te druge trge in privlačnosti trga EU v smislu cene zelo verjetno preusmerila na trg EU.

(167)

Zaradi znatnega obsega izvoza in tržnega deleža LRK v obdobju prvotne preiskave (12 994 ton oziroma 13,4 %) in nadaljnjega izvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije v obravnavanem obdobju (1 519 ton oziroma 1,8 %), lahko Komisija zaključi, da je trg Unije privlačen za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v LRK.

(168)

Zato je verjetno, da bi se v primeru izteka ukrepov uvoz iz LRK v Unijo močno povečal, in sicer po dampinških cenah.

3.7.3   Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(169)

Glede na navedeno ter zlasti glede na stopnjo dampinga, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo v LRK, in privlačnost trga Unije Komisija pričakuje, da bi razveljavitev ukrepov verjetno pomenila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

3.7.4   Verjetnost ponovitve dampinga

(170)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Kljub sorazmerno majhnemu obsegu uvoza v primerjavi s potrošnjo Unije ugotovljene stopnje dampinga potrjuje analiza izvoznih cen v druge tretje države, za katere se zdi, da so še nižje, kot je navedeno v uvodni izjavi 165. Ob upoštevanju elementov, proučenih v oddelkih 3.7.1 in 3.7.2, je Komisija sklenila tudi, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov izvažali znatne količine gospodinjske aluminijaste folije v Unijo po dampinških cenah. Zato obstajajo dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga in v vsakem primeru verjetnosti ponovitve dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(171)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 20 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

4.2   Uvodne opombe

(172)

Komisija je ocenila škodo na podlagi trendov v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo, tržnim deležem, zaposlenostjo, produktivnostjo in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Unije, ter trendov v zvezi s cenami, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, donosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

4.3   Potrošnja Unije

(173)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela obseg prodaje v Uniji s strani industrije Unije in celoten uvoz v Unijo, kot ju navaja Eurostat.

(174)

Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2014

2015

2016

OPP

Celotna potrošnja

104 521

93 058

88 707

85 666

Indeks (2014 = 100)

100

89

85

82

Vir: Eurostat, podatki, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(175)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšala za 18 %. Analiza po posameznih letih kaže to postopno zmanjševanje v celotnem obdobju; v obdobju 2014–2015 je potekalo hitreje, od leta 2016 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom pa se je izravnalo.

4.4   Uvoz iz LRK

4.4.1   Obseg in tržni delež uvoza iz LRK

(176)

Komisija je obseg uvoza iz LRK v Unijo določila na podlagi podatkov Eurostata na ravni TARIC, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 2.

(177)

Tržni delež uvoza iz LRK se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

3 510

2 549

2 650

1 519

Indeks (2014 = 100)

100

73

75

43

Tržni delež uvoza iz LRK (v %)

3,4

2,7

3,0

1,8

Indeks (2014 = 100)

100

82

89

53

Vir: Eurostat

(178)

Uvoz iz LRK je bil največji leta 2014, leta 2015 se je znatno zmanjšal, v letu 2016 je rahlo okreval, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je spet znatno zmanjšal, tako da je zmanjšanje v obravnavanem obdobju skupaj znašalo 57 %. Tržni delež uvoza se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal s 3,4 % na 1,8 %.

(179)

Za analizo škode je treba opozoriti, da je uvoz iz LRK s plačanimi dajatvami še naprej vstopal v Unijo skozi celotno obravnavano obdobje.

4.4.2   Cene uvoza iz LRK

(180)

Komisija je uporabila cene uvoza iz LRK, ki jih je sporočil Eurostat.

(181)

Povprečne cene uvoza iz LRK v Unijo so se gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Cene uvoza iz LRK

 

2014

2015

2016

OPP

Povprečna cena uvoza iz LRK (EUR/tono)

2 340

2 934

2 827

2 413

Indeks (2014 = 100)

100

125

121

103

Vir: Eurostat

(182)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v letih 2014 in 2015 zvišale za 25 %, leta 2016 so se nekoliko znižale, nato pa so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižale skoraj na raven iz leta 2014.

(183)

V obravnavanem obdobju je povprečna cena uvoza iz LRK na tono ostala bistveno nižja od povprečne prodajne cene na tono in povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije na tono, kot je prikazano v preglednici 10.

4.4.3   Nelojalno nižanje cen

(184)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, in podatke Eurostata o cenah uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na ravni CIF, prilagojenih na ceno z vsemi stroški, vključno z zneskom konvencionalne carine.

(185)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek povprečne cene vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(186)

Primerjava je za uvoz iz LRK pokazala 29,3-odstotno povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

4.5   Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(187)

Obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in gibanja cen za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav je prikazan v preglednici 5. Količinska in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

 

2014

2015

2016

OPP

Količina uvoza (v tonah)

4 011

2 525

4 029

5 119

Indeks (2014 = 100)

100

63

100

128

Tržni delež (v %)

3,8

2,7

4,5

6,0

Indeks (2014 = 100)

100

71

118

156

Povprečna cena uvoza (EUR/tono)

2 621

2 685

2 653

2 888

Indeks (2014 = 100)

100

102

101

110

Vir: Eurostat

(188)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju nihal. Med letoma 2014 in 2015 se je zmanjšal za 37 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podvojil, kar kaže na skupno povečanje za 28 % v obravnavanem obdobju.

(189)

Ker se je celotna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je to povečanje pomenilo povečanje tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav v istem obdobju s 3,8 % leta 2014 na 6,0 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(190)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav razen LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %, vendar so ostale precej pod ravnmi cen industrije Unije, kot so navedene v preglednici 10.

(191)

V obravnavanem obdobju je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav potekal predvsem iz Turčije, Norveške in Tajske.

(192)

Vložniki so v zahtevku za pregled trdili, da se je uvoz iz Norveške v obravnavanem obdobju znatno povečal, pri čemer glede na njihovo poznavanje trga ni bilo proizvodnje izdelka, ki se pregleduje. Vložniki so tudi trdili, da se na Tajskem in v Indoneziji izdelek, ki se pregleduje, pretovarja, ter sumili, da ti izdelki izvirajo iz LRK.

(193)

Komisija je analizirala podatke Eurostata v zvezi z zadevnim uvozom. Obseg uvoza iz Norveške, Tajske in Indonezije v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 6

Uvoz iz Norveške, Tajske in Indonezije

 

2014

2015

2016

OPP

Obseg uvoza iz Norveške (v tonah)

233

86

790

1 186

Indeks (2014 = 100)

100

37

339

509

Obseg uvoza iz Tajske (v tonah)

0

0

70

654

Indeks (2016 = 100)

0

0

100

934

Obseg uvoza iz Indonezije (v tonah)

0

0

0

196

Vir: Eurostat