ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 138

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
24. maj 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/835 z dne 8. aprila 2019 o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

1

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/836 z dne 13. maja 2019 o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona

3

 

 

Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema eurodac za namene kazenskega pregona

5

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/837 z dne 14. maja 2019 o sklenitvi, v imenu Unije, Dogovora med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

9

 

 

Dogovor med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

11

 

*

Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona

30

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/838 z dne 20. februarja 2019 o tehničnih specifikacijah za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 415/2007

31

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/839 z dne 7. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemov za dušenje zvoka ( 1 )

70

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/840 z dne 12. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2018/273 glede uvoza vina s poreklom iz Kanade in izvzetju trgovcev na drobno od vodenja registra o prejemu in izdaji

74

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/841 z dne 14. marca 2019 o popravku nekaterih jezikovnih različic Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije

76

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/842 z dne 22. maja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

79

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/843 z dne 23. maja 2019 o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za šestintrideseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

81

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/844 z dne 14. maja 2019 o izvajanju pooblastil generalnega sekretarja Sveta v zvezi s pritožbami, ki jih Svetu predložijo kandidati za mesto evropskega glavnega tožilca

82

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/845 z dne 17. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Delovni skupini za geografske označbe, ustanovljeni s Sporazumom o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem njenega poslovnika

84

 

*

Sklep Sveta (EU, Euratom) 2019/846 z dne 21. maja 2019 o imenovanju dveh članov Računskega sodišča

89

 

*

Sklep Komisije (EU) 2019/847 z dne 15. maja 2019 o predlagani državljanski pobudi Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3800)

90

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/1


SKLEP SVETA (EU) 2019/835

z dne 8. aprila 2019

o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Republike Hrvaške in zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan v Luxembourgu 25. junija 2001. Sporazum je začel veljati 1. junija 2004.

(2)

Republika Hrvaška je 1. julija 2013 postala država članica Evropske unije.

(3)

V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu Republike Hrvaške se pristop Republike Hrvaške k Sporazumu odobri s protokolom k Sporazumu, ki ga skleneta Svet, ki odloča soglasno v imenu držav članic, in Arabska republika Egipt.

(4)

Svet je 14. septembra 2012 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Arabsko republiko Egipt. Pogajanja so se uspešno zaključila.

(5)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/768 (3) je bil Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji podpisan v imenu Unije in njenih držav članic v Bruslju dne 10. aprila 2017.

(6)

Protokol bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji se odobri v imenu Unije in njenih držav članic (4).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije in njenih držav članic pošlje uradno obvestilo iz člena 8(1) Protokola ter tako izrazi soglasje Unije in njenih držav članic, da jih Protokol zavezuje (5).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 8. aprila 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Odobritev z dne 12. marca 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  UL L 304, 30.9.2004, str. 39.

(3)  UL L 115, 4.5.2017, str. 1.

(4)  Besedilo Protokola je bilo objavljeno v UL L 115, 4.5.2017, skupaj s sklepom o njegovem podpisu.

(5)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Protokola.


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/3


SKLEP SVETA (EU) 2019/836

z dne 13. maja 2019

o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 87(2) in točke (a) prvega pododstavka člena 88(2) v povezavi s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/395 (2) je bil 27. marca 2019 podpisan Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (v nadaljnjem besedilu: Protokol) s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Za podporo in okrepitev policijskega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic ter organi Danske zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj je potrebno posredovanje Unije, da se Danski omogoči sodelovanje pri vidikih sistema Eurodac, povezanih s kazenskim pregonom.

(3)

Protokol bi bilo treba odobriti.

(4)

Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je zavezujoča za Združeno kraljestvo in Irsko, zato sodelujeta pri sprejetju tega sklepa.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona se odobri v imenu Unije.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 4(2) Protokola.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. maja 2019

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Odobritev z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2019/395 z dne 7. marca 2019 o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, ki razširja uporabo navedenega sporazuma na kazenski pregon (UL L 71, 13.3.2019, str. 9).

(3)  Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/5


PROTOKOL K SPORAZUMU

med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema eurodac za namene kazenskega pregona

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

in

KRALJEVINA DANSKA, v nadaljnjem besedilu: Danska,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici

STA SE –

OB UPOŠTEVANJU, da je bil 10. marca 2005 podpisan Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum z dne 10. marca 2005);

OB OPOZARJANJU, da je Evropska unija 26. junija 2013 sprejela Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

S SKLICEVANJEM na Protokol št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (EU) št. 603/2013, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja;

OB OPOZARJANJU, da postopki za primerjavo in posredovanje podatkov za namene kazenskega pregona, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 603/2013, ne pomenijo spremembe pravnega reda Eurodac v smislu Sporazuma z dne 10. marca 2005 in zato ne spadajo na področje uporabe Sporazuma. z dne 10. marca 2005;

OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba skleniti Protokol med Unijo in Dansko, da se Danski omogoči sodelovanje pri vidikih sistema Eurodac, povezanih s kazenskim pregonom, in se na ta način imenovanim organom kazenskega pregona Danske omogoči, da zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, ki so jih v centralni sistem Eurodac posredovale druge sodelujoče države;

OB UPOŠTEVANJU, da bi morala uporaba Uredbe (EU) št. 603/2013 za namene kazenskega pregona na Danskem omogočiti tudi imenovanim organom kazenskega pregona drugih sodelujočih držav in Europolu, da zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, ki jih je v centralni sistem Eurodac posredovala Danska;

OB UPOŠTEVANJU, da bi moral za obdelavo osebnih podatkov s strani imenovanih organov sodelujočih držav zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s tem protokolom veljati standard varstva osebnih podatkov v okviru njihovega nacionalnega prava, ki je v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

OB UPOŠTEVANJU, da Direktiva (EU) 2016/680 predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v naslovu V tretjega dela PDEU in da je Danska 26. oktobra 2016 v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, poslala uradno obvestilo Komisiji, da bo navedeno direktivo prenesla v svoje nacionalno pravo. Danska bi torej morala uporabljati navedeno direktivo in dodatne pogoje iz Uredbe (EU) št. 603/2013 glede obdelave osebnih podatkov s strani imenovanih organov Danske zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

OB UPOŠTEVANJU, da bi se morali uporabljati tudi dodatni pogoji iz Uredbe (EU) št. 603/2013 glede obdelave osebnih podatkov s strani imenovanih organov sodelujočih držav in Europola zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba dostop imenovanih organov Danske dovoliti le pod pogojem, da se s primerjavo s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk prstnih odtisov države, ki poda zahtevo, in iz sistemov za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih sodelujočih držav v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ (4), ni ugotovila identiteta posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Za izpolnitev tega pogoja mora država, ki poda zahtevo, opraviti primerjave s podatki iz sistemov za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih sodelujočih držav v skladu z navedenim sklepom, ki so tehnično na voljo, razen če lahko država, ki poda zahtevo, z utemeljenimi razlogi upraviči domnevo, da se pri tem ne bo ugotovila identiteta posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Takšni utemeljeni razlogi zlasti obstajajo, če posamezni primer operativno ali za namene preiskovanja ni povezan z dano sodelujočo državo. S tem pogojem se zahteva, da država, ki poda zahtevo, predhodno pravno in tehnično izvaja navedeni sklep v zvezi z daktiloskopskimi podatki, saj preverjanje podatkov v sistemu Eurodac zaradi kazenskega pregona ne bi smelo biti dopuščeno, če niso najprej izvedeni omenjeni koraki;

OB UPOŠTEVANJU, da bi morali imenovani organi Danske pred iskanjem v sistemu Eurodac opraviti tudi poizvedbo v vizumskem informacijskem sistemu v skladu s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ (5), če so izpolnjeni pogoji za primerjavo;

OB UPOŠTEVANJU, da bi se morali mehanizmi v zvezi s spremembami, ki jih določa Sporazum z dne 10. marca 2005, uporabljati za vse spremembe v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona;

OB UPOŠTEVANJU, da je ta protokol del Sporazuma z dne 10. marca 2005 –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Uredba (EU) št. 603/2013, kar zadeva primerjavo podatkov o prstih odtisih s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu Eurodac, za namene kazenskega pregona, kakor je opredeljeno v točki (i) člena 2(1) navedene uredbe, se izvaja s strani Danske, ter se v skladu z mednarodnim pravom uporablja v odnosih Danske z drugimi sodelujočimi državami.

2.   Države članice Unije, razen Danske, se štejejo za sodelujoče države v smislu odstavka 1 tega člena. Te države v zvezi z Dansko uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 603/2013, ki se nanašajo na dostop za namene kazenskega pregona.

3.   Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica se štejejo za sodelujoče države v smislu odstavka 1, če se med njimi in Unijo uporablja sporazum, ki je podoben temu protokolu, v katerem se Danska priznava kot sodelujoča država.

Člen 2

1.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani Danske, ki izhaja iz uporabe tega protokola, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680.

2.   Za Dansko se poleg odstavka 1 uporabljajo tudi pogoji iz Uredbe (EU) št. 603/2013 glede obdelave osebnih podatkov in sicer v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani njegovih imenovanih organov za namene iz člena 1(2) navedene uredbe.

Člen 3

Določbe Sporazuma z dne 10. marca 2005 glede sprememb se uporabljajo za vse spremembe v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona.

Člen 4

1.   Pogodbenice ta protokol ratificirajo ali odobrijo v skladu s svojimi postopki.

2.   Ta protokol začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi uradnemu obvestilu s strani pogodbenic, da so bili zaključeni njihovi postopki, potrebni v ta namen.

3.   Ta protokol se ne uporablja, dokler Danska ne izvaja poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ in dokler se ne zaključijo postopki ocenjevanja v skladu s poglavjem 4 Priloge k Sklepu Sveta 2008/616/PNZ (6), v zvezi z daktiloskopskimi podatki glede Danske.

Člen 5

1.   Vsaka pogodbenica lahko odstopi od tega protokola s pisnim uradnim obvestilom druge pogodbenice. To uradno obvestilo začne učinkovati šest mesecev po njegovem datumu.

2.   Ta protokol preneha veljati, če od njega odstopi bodisi Unija bodisi Danska.

3.   Ta protokol preneha veljati, če preneha veljati Sporazum z dne 10. marca 2005.

4.   Odstop od tega protokola ali njegovo prenehanje ne vpliva na nadaljnjo uporabo Sporazuma z dne 10. marca 2005.

Člen 6

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на двадесет и седми март две хиляди и деветнадесета година.

Hecho en Bruselas, el veintisiete de marzo de dos mil diecinueve.

V Bruselu dne dvacátého sedmého března dva tisíce devatenáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende marts to tusind og nitten.

Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten März zweitausendneunzehn.

Kahe tuhande üheksateistkümnenda aasta märtsikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Μαρτίου δύο χιλιάδες δεκαεννέα.

Done at Brussels on the twenty-seventh day of March in the year two thousand and nineteen.

Fait à Bruxelles, le vingt-sept mars deux mille dix-neuf.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset sedmog ožujka godine dvije tisuće devetnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì ventisette marzo duemiladiciannove.

Briselē, divi tūkstoši deviņpadsmitā gada divdesmit septītajā martā.

Priimta du tūkstančiai devynioliktų metų kovo dvidešimt septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkilencedik év március havának huszonhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta’ Marzu fis-sena elfejn u dsatax.

Gedaan te Brussel, zevenentwintig maart tweeduizend negentien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego siódmego marca roku dwa tysiące dziewiętnastego.

Feito em Bruxelas, em vinte e sete de março de dois mil e dezanove.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci și șapte martie două mii nouăsprezece.

V Bruseli dvadsiateho siedmeho marca dvetisícdevätnásť.

V Bruslju, dne sedemindvajsetega marca leta dva tisoč devetnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä maaliskuuta vuonna kaksituhattayhdeksäntoista.

Som skedde i Bryssel den tjugosjunde mars år tjugohundranitton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

ЗаКралство Дания

Por el Reino de Dinamarca

Za Dánské království

For Kongeriget Danmark

Für das Königreich Dänemark

Taani Kuningriigi nimel

Για το Βασίλειο της Δανίας

For the Kingdom of Denmark

Pour le Royaume de Danemark

Za Kraljevinu Dansku

Per il Regno di Danimarca

Dānijas Karalistes vārdā –

Danijos Karalystės vardu

A Dán Királyság részéről

Għar-Renju tad-Danimarka

Voor het Koninkrijk Denemarken

W imieniu Królestwa Danii

Pelo Reino da Dinamarca

Pentru Regatul Danemarcei

Za Dánske kráľovstvo

Za Kraljevino Dansko

Tanskan kuningaskunnan puolesta

På Konungariket Danmark


(1)  UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

(2)  Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(3)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(4)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).

(6)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/9


SKLEP SVETA (EU) 2019/837

z dne 14. maja 2019

o sklenitvi, v imenu Unije, Dogovora med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 74, točk (a) in (b) člena 77(2), točke (e) člena 78(2), točke (c) člena 79(2), točke (d) člena 82(1), člena 85(1), točke (a) člena 87(2) in člena 88(2) v povezavi s točko (a)(v) člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila ustanovljena Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2)

V Uredbi (EU) št. 1077/2011 je bilo določeno, da je v skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov treba sprejeti ureditve, v katerih bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.

(3)

Komisija je v imenu Unije s pogajanji dosegla Dogovor med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: Dogovor). V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/1549 (3) je bil Dogovor podpisan 8. novembra 2018 s pridržkom njegove sklenitve.

(4)

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila sprejeta 14. novembra 2018. Z Uredbo (EU) 2018/1726 je bila razveljavljena Uredba (EU) št. 1077/2011. Kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1726, Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, kot je ustanovljena z navedeno uredbo, nadomesti in nasledi Agencijo, kot je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011. V skladu z Uredbo (EU) 2018/1726 se sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (EU) št. 1077/2011 štejejo za sklicevanja na Uredbo (EU) 2018/1726 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k navedeni Uredbi.

(5)

Kot je določeno v uvodni izjavi 52 Uredbe (EU) 2018/1726, Združeno kraljestvo sodeluje pri navedeni uredbi, ki je zanj zavezujoča. Irska je zaprosila za sodelovanje pri Uredbi (EU) 2018/1726 v skladu s Protokolom št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in podala uradno obvestilo, da želi sprejeti Uredbo (EU) 2018/1726 v skladu s členom 4 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU. Za izvajanje člena 42 Uredbe (EU) 2018/1726 bi torej morala Združeno kraljestvo in Irska sodelovati pri tem sklepu. Združeno kraljestvo in Irska zato sodelujeta pri tem sklepu.

(6)

Kot je določeno v uvodni izjavi 51 Uredbe (EU) 2018/1726, Danska ne sodeluje pri navedeni uredbi, ki zanjo ni zavezujoča. Danska zato ne sodeluje pri tem sklepu. Ker ta sklep, kolikor zadeva schengenski informacijski sistem (SIS II), vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ (6), vizumski informacijski sistem (VIS), vzpostavljen s Sklepom Sveta 2004/512/ES (7), sistem vstopa/izstopa (SVI), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (9), nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

Danska bi morala v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o Eurodacu za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (10) uradno obvestiti Komisijo, ali bo izvajala določbe tega sklepa, kolikor se ta nanaša na Eurodac in DubliNet.

(7)

Dogovor bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dogovor med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice se odobri v imenu Unije (11).

Besedilo Dogovora je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 14. maja 2019

Za Svet

Predsednik

P. DAEA


(1)  Odobritev z dne 13. marca 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2018/1549 z dne 11. oktobra 2018 o podpisu, v imenu Unije, Dogovora med Evropsko unijo na eni strani in Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 260, 17.10.2018, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(5)  Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).

(6)  Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(7)  Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

(8)  Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(9)  Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(10)  UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

(11)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Dogovora.


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/11


DOGOVOR

med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

EVROPSKA UNIJA

na eni strani ter

KRALJEVINA NORVEŠKA, v nadaljnjem besedilu: Norveška,

REPUBLIKA ISLANDIJA, v nadaljnjem besedilu: Islandija,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica, in

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN, v nadaljnjem besedilu: Lihtenštajn,

na drugi strani, SO SE –

ob upoštevanju Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu);

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu);

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi Švice Schengenu);

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu);

ob upoštevanju Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5) (v nadaljnjem besedilu: Protokol o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu);

ob upoštevanju Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (6) (v nadaljnjem besedilu: Protokol o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu);

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija je z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ustanovila Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2)

Za Islandijo in Norveško predstavlja Uredba (EU) št. 1077/2011, kolikor zadeva Schengenski informacijski sistem (SIS II), vizumski informacijski sistem (VIS) in sistem vstopa/izstopa (SVI), razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu. Kolikor zadeva Eurodac in DubliNet, pomeni Uredba (EU) št. 1077/2011 nov ukrep v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu.

(3)

Za Švico predstavlja Uredba (EU) št. 1077/2011, kolikor zadeva SIS II, VIS in SVI, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu. Kolikor zadeva sistema Eurodac in DubliNet, pomeni Uredba (EU) št. 1077/2011 nov ukrep v smislu Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu.

(4)

Za Lihtenštajn predstavlja Uredba (EU) št. 1077/2011, kolikor zadeva SIS II, VIS in SVI, razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu. Kolikor zadeva sistema Eurodac in DubliNet, pomeni Uredba (EU) št. 1077/2011 nov ukrep v smislu Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.

(5)

V Uredbi (EU) št. 1077/2011je določeno, da se v skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov sprejmejo ureditve, v katerih bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Dublinom in Eurodacom, pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.

(6)

V sporazumih o pridružitvi niso obravnavane podrobnosti pridružitve Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri dejavnostih novih organov, ki jih je Evropska unija ustanovila v okviru nadaljnjega razvoja ukrepov, povezanih s schengenskim pravnim redom in sistemom Eurodac, nekatere vidike pridružitve Agenciji pa bi bilo treba določiti z dodatnim dogovorom med pogodbenicami sporazumov o pridružitvi.

(7)

Eurostat ne zbira več podatkov o bruto nacionalnem proizvodu (BNP), zato bi bilo treba finančne prispevke Norveške in Islandije izračunati na podlagi podatkov o bruto domačem proizvodu (BDP), kot velja za prispevke Švice in Lihtenštajna, kljub temu, da se Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu ter Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu sklicujeta na BNP –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Obseg sodelovanja

Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn polno sodelujejo pri dejavnostih Agencije, kot je opisano v Uredbi (EU) št. 1077/2011 in v skladu s pogoji, ki jih določa ta dogovor.

Člen 2

Upravni odbor

1.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn so zastopani v upravnem odboru Agencije, kot je določeno v členu 13(5) Uredbe (EU) št. 1077/2011.

2.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn imajo glasovalne pravice, ki so omejene na informacijske sisteme, pri katerih sodelujejo, in sicer v zvezi z:

(a)

odločitvami o preskušanju in tehničnih specifikacijah glede razvoja in operativnega upravljanja sistemov in komunikacijske infrastrukture;

(b)

odločitvami o nalogah, povezanih z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, VIS, Eurodac in SVI v skladu s členi 3, 4, 5 oziroma 5a Uredbe (EU) št. 1077/2011, razen o določitvi skupnega učnega načrta;

(c)

odločitvami o nalogah, povezanih z usposabljanjem o tehnični uporabi drugih obsežnih informacijskih sistemov v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1077/2011, razen o določitvi skupnega učnega načrta;

(d)

odločitvami o sprejetju poročil o tehničnem delovanju SIS II, VIS in SVI v skladu s točko (t) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(e)

odločitvami o sprejetju letnega poročila o dejavnostih centralnega sistema Eurodac v skladu s točko (u) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(f)

odločitvami o sprejetju poročil o razvoju sistema SVI v skladu s točko (sa) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(g)

odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih s SIS II, v skladu s točko (w) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(h)

z odločitvami o pripravi statističnega prikaza delovanja centralnega sistema Eurodac v skladu s točko (x) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(i)

odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih s SVI, v skladu s točko (xa) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(j)

odločitvami o letni objavi seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s točko (y) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(k)

odločitvami o letni objavi seznama enot v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) v skladu s točko (z) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(l)

odločitvami o seznamu pristojnih organov v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2017/2226, v skladu s točko (za) člena 12(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011;

(m)

odločitvami o poročilih o tehničnem delovanju drugih obsežnih informacijskih sistemov, zaupanih Agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu;

(n)

odločitvami o objavi statističnih podatkov, povezanih z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi, zaupanimi Agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu;

(o)

odločitvami o letni objavi seznama pristojnih organov, ki imajo dostop do podatkov, evidentiranih v drugih obsežnih informacijskih sistemih, zaupanih Agenciji na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa, ki predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ali na podlagi novega zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.

Če so odločitve iz točk (a) do (o) sprejete v okviru večletnega ali letnega delovnega programa, postopki glasovanja v upravnem odboru zagotavljajo, da lahko Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn glasujejo.

3.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn lahko izrazijo svoje mnenje glede vseh vprašanj, v zvezi s katerimi nimajo glasovalne pravice.

Člen 3

Svetovalne skupine

1.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn so zastopani v svetovalnih skupinah Agencije, kot je določeno v členu 19(2) Uredbe (EU) št. 1077/2011.

2.   V zvezi s stališči svetovalnih skupin o odločitvah iz člena 2(2) imajo glasovalne pravice.

3.   Glede vseh vprašanj, v zvezi s katerimi nimajo glasovalne pravice, lahko izrazijo svoje mnenje.

Člen 4

Finančni prispevki

1.   Posamezni prispevki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna k prihodkom Agencije so omejeni na informacijske sisteme, pri katerih posamezne države sodelujejo.

2.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije v zvezi s SIS II in VIS prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na BNP.

3.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije v zvezi s SVI prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na BNP.

4.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije v zvezi s sistemom Eurodac prispevajo letni znesek, izračunan po formuli iz Priloge I, v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, prvim pododstavkom člena 8(1) Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter členom 6 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu.

5.   Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije v zvezi z DubliNet prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1) Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, členom 3 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz drugega pododstavka člena 8(1) Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, ter z odstopanjem od drugega pododstavka člena 9(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na BNP.

6.   Kar zadeva naslova 1 in 2 proračuna Agencije, finančni prispevek iz odstavkov 2 in 4 zapade v plačilo 1. decembra 2012 datum, ko je Agencija prevzela svoje odgovornosti. Finančni prispevek iz odstavka 5 zapade v plačilo 31. julija 2014 datum, ko je bila na Agencijo prenesena tehnična podpora za operativno upravljanje DubliNet. Finančni prispevek iz odstavka 3 zapade v plačilo 29. decembra 2017 datum, ko je Agencija postala odgovorna za razvoj in operativno upravljanje SVI. Finančni prispevki so plačljivi od dneva po začetku veljavnosti tega dogovora, vključno z zapadlimi zneski za obdobje med 1. decembrom 2012 in datumom začetka veljavnosti tega dogovora.

Kar zadeva naslov 3 proračuna Agencije, je finančni prispevek iz odstavkov 2 in 4 zapadel in plačljiv od 1. decembra 2012, finančni prispevek iz odstavka 5 od 31. julija 2014 in finančni prispevek iz odstavka 3 od 29. decembra 2017 na podlagi ustreznih sporazumov o pridružitvi in protokola o pridružitvi.

7.   Kadar se z novim zakonodajnim aktom ali ukrepom, ki predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, razširi mandat Agencije, pri čemer sta ji zaupana razvoj in/ali operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu s členom 11(3) Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in členom 3 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz člena 11(3) sSporazuma o pridružitvi Švice Schengenu, ter z odstopanjem od člena 12(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, ki se nanaša na BNP.

8.   Kadar se z novim zakonodajnim aktom ali ukrepom v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu razširi mandat Agencije, pri čemer sta ji zaupana razvoj in/ali operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn k prihodkom Agencije prispevajo letni znesek, izračunan v skladu z deležem BDP teh držav glede na BDP vseh sodelujočih držav po formuli iz Priloge I, v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1) Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, členom 3 Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na postopek za izračun prispevka iz drugega pododstavka člena 8(1) Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu, ter z odstopanjem od drugega pododstavka člena 9(1) Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, ki se nanaša na BNP.

9.   Če so Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn že prispevali k razvoju ali operativnemu upravljanju obsežnega informacijskega sistema prek drugih instrumentov financiranja Unije ali če se razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnega informacijskega sistema financira s pristojbinami ali drugimi namenskimi prihodki, se zadevni prispevki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna Agenciji ustrezno prilagodijo.

Člen 5

Pravni položaj

Agencija je v skladu s pravom Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pravna oseba ter ima v teh državah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava pravo teh držav. Zlasti lahko pridobiva ali odtujuje premičnine in nepremičnine ter je lahko stranka v sodnem postopku.

Člen 6

Odgovornost

Odgovornost Agencije ureja člen 24(1), (3) in (5) Uredbe (EU) št. 1077/2011.

Člen 7

Sodišče Evropske unije

Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn priznavajo pristojnost Sodišča Evropske unije za Agencijo, kot je določeno v členu 24(2) in (4) Uredbe (EU) št. 1077/2011.

Člen 8

Privilegiji in imunitete

Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn za Agencijo in njeno osebje uporabljajo pravila o privilegijih in imunitetah iz Priloge II, ki izhajajo iz Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ter vsa pravila, sprejeta v skladu z navedenim protokolom, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z osebjem Agencije.

Člen 9

Osebje Agencije

1.   V skladu s členom 20(1) in členom 37 Uredbe (EU) št. 1077/2011 se za državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki so zaposleni kot osebje Agencije, uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov, in izvedbena pravila, ki jih je sprejela Agencija v skladu s členom 20(8) Uredbe (EU) št. 1077/2011.

2.   Z odstopanjem od točke (a) člena 12(2) in točke (a) člena 82(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki uživajo vse državljanske pravice, izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli v skladu z veljavnimi pravili za izbor in zaposlitev osebja, ki jih sprejme Agencija.

3.   Člen 20(6) Uredbe (EU) št. 1077/2011 se smiselno uporablja za državljane Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna.

4.   Državljani Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna ne morejo biti imenovani na mesto izvršnega direktorja Agencije.

Člen 10

Napoteni uradniki in strokovnjaki

Za napotene uradnike in strokovnjake se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

vsi prejemki, nadomestila in druga plačila, ki jih izplača Agencija, so oproščeni nacionalnih davkov;

(b)

dokler so vključeni v sistem socialne varnosti v državi, iz katere so napoteni v Agencijo, so oproščeni plačila vseh obveznih prispevkov organizacijam socialne varnosti v državah gostiteljicah Agencije. Zato zanje v tem času ne veljajo predpisi o socialni varnosti države gostiteljice Agencije, v kateri delajo, razen če se prostovoljno vključijo v sistem socialne varnosti zadevne države.

Določbe te točke se smiselno uporabljajo za družinske člane, ki so del gospodinjstva napotenih strokovnjakov, razen če so zaposleni pri drugem delodajalcu, ne pri Agenciji, ali če v državi gostiteljici Agencije prejemajo prejemke socialne varnosti.

Člen 11

Boj proti goljufijam

1.   Za Norveško se uporabljajo določbe iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Računsko sodišče pa lahko izvajata pooblastila, ki so jima bila podeljena.

OLAF in Računsko sodišče pravočasno obvestita Riksrevisjonen o vseh načrtovanih pregledih na kraju samem ali revizijah, ki se lahko na željo norveških organov opravijo skupaj z Riksrevisjonen.

2.   Za Islandijo se uporabljajo določbe iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, OLAF in Računsko sodišče pa lahko izvajata pooblastila, ki so jima bila podeljena.

OLAF in Računsko sodišče pravočasno obvestita Ríkisendurskoðun o vseh načrtovanih pregledih na kraju samem ali revizijah, ki se lahko na željo islandskih organov izvedejo skupaj z Ríkisendurskoðun.

3.   Kar zadeva Švico, so določbe v zvezi s členom 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki se nanašajo na finančni nadzor Evropske unije v Švici glede švicarskih udeležencev v dejavnostih Agencije, določene v Prilogi III.

4.   Kar zadeva Lihtenštajn, so določbe v zvezi s členom 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki se nanašajo na finančni nadzor Evropske unije v Lihtenštajnu glede udeležencev iz Lihtenštajna v dejavnostih Agencije, določene v Prilogi IV.

Člen 12

Reševanje sporov

1.   V primeru spora glede uporabe tega dogovora je zadeva uradno vključena kot sporna zadeva na dnevni red mešanega odbora na ministrski ravni.

2.   Mešani odbor ima za rešitev spora na voljo 90 dni od datuma sprejetja dnevnega reda, na katerega je bila sporna zadeva vključena.

3.   Če mešani odbor spora, ki se nanaša na zadevo v zvezi s Schengenom, ne more rešiti v 90 dneh iz odstavka 2, se za dosego dokončno rešitev določi še 30 dni. Če dokončna rešitev ni dosežena, ta dogovor za državo, na katero se spor nanaša, preneha veljati šest mesecev po izteku 30dnevnega obdobja.

4.   Če skupni/mešani odbor spora, ki se nanaša na zadevo v zvezi z Eurodacom, ne more rešiti v 90 dneh iz odstavka 2, se za dosego dokončne rešitve določi še 90 dni. Če skupni/mešani odbor ob koncu tega obdobja ne sprejme odločitve, se šteje, da ta dogovor za državo, na katero se spor nanaša, preneha veljati ob koncu zadnjega dne zadevnega obdobja.

Člen 13

Priloge

Priloge k temu dogovoru so sestavni del tega dogovora.

Člen 14

Začetek veljavnosti

1.   Depozitar tega dogovora je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.   Evropska unija, Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn odobrijo ta dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

3.   Začetek veljavnosti tega dogovora morata odobriti Evropska unija in vsaj še ena druga pogodbenica tega dogovora.

4.   Ta dogovor začne v zvezi z vsemi pogodbenicami dogovora veljati prvi dan prvega meseca po deponiranju listine o odobritvi pri depozitarju.

Člen 15

Veljavnost in prenehanje

1.   Ta dogovor se sklene za nedoločen čas.

2.   Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Islandija ali Norveška odpove Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu ali ko je ta sporazum odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, določenimi v členu 8(4) ali 11(3) ali členu 16 navedenega sporazuma. Prav tako ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati Sporazum o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu ali je ta sporazum odpovedan v skladu s postopki, opisanimi v členu 4(7) ali 8(3) ali členu 15 navedenega sporazuma.

Sporazum iz člena 17 Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu zajema tudi posledice prenehanja veljavnosti tega dogovora.

3.   Kar zadeva Švico, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Švica odpove Sporazum o pridružitvi Švice Schengenu ali ko je ta sporazum odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, določenimi v členu 7(4) ali 10(3) ali členu 17 navedenega sporazuma. Prav tako preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati Sporazum o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ali je ta sporazum odpovedan v skladu s postopki, določenimi v členu 4(7) ali 7(3) ali členu 16 navedenega sporazuma.

4.   Kar zadeva Lihtenštajn, ta dogovor preneha veljati šest mesecev po tem, ko Lihtenštajn odpove Protokol o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu ali ko je ta protokol odpovedan s sklepom Sveta Evropske unije ali kako drugače preneha veljati v skladu s postopki, določenimi v členu 3 ali členu 5(4), členu 11(1) ali 11(3) Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu. Prav tako preneha veljati šest mesecev po tem, ko preneha veljati Protokol o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu ali je ta protokol odpovedan v skladu s postopki iz člena 3 ali člena 5(7), člena 11(1) ali 11(3) navedenega protokola.

5.   Ta dogovor je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem, islandskem in norveškem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Съставено в Брюксел на осми ноември две хиляди и осемнадесета година.

Hecho en Bruselas, el ocho de noviembre de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne osmého listopadu dva tisíce osmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den ottende november to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am achten November zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta novembrikuu kaheksandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις οκτώ Νοεμβρίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done at Brussels on the eighth day of November in the year two thousand and eighteen.

Fait à Bruxelles, le huit novembre deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu osmog studenoga godine dvije tisuće osamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì otto novembre duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada astotajā novembrī.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų lapkričio aštuntą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennyolcadik év november havának nyolcadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tmien jum ta' Novembru fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, acht november tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia ósmego listopada roku dwa tysiące osiemnastego.

Feito em Bruxelas, em oito de novembro de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la opt noiembrie două mii optsprezece.

V Bruseli ôsmeho novembra dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne osmega novembra leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä kahdeksantena päivänä marraskuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista.

Som skedde i Bryssel den åttonde november år tjugohundraarton.

Utferdiget i Brussel, den åttende november totusenogatten.

Gjört í Brussel hinn áttunda dag nóvembermánaðar árið tvö þúsund og átján.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image 1

For Kongeriket Norge

Image 2

Fyrir Ísland

Image 3

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione Svizzera

Image 4

Für das Fürstentum Liechtenstein

Image 5


(1)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(2)  UL L 93, 3.4.2001, str. 40.

(3)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(4)  UL L 53, 27.2.2008, str. 5.

(5)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(6)  UL L 160, 18.6.2011, str. 39.

(7)  Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(8)  Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).


PRILOGA I

FORMULA ZA IZRAČUN PRISPEVKA

1.

Finančni prispevek Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna k prihodkom Agencije iz točke (b) člena 32(1) Uredbe (EU) št. 1077/2011 se izračuna, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Naslov 3

1.1.

Kar zadeva SIS II, VIS in SVI ter vse druge obsežne informacijske sisteme, ki so zaupani Agenciji na podlagi zakonodajnega akta ali ukrepa, ki predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Schengenu, Sporazuma o pridružitvi Švice Schengenu in Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Schengenu, se zadnja posodobljena končna vrednost BDP posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v Agenciji. Za izračun prispevka posamezne pridružene države se dobljeni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna Agencije za navedene sisteme, ki so bila izvedena leta n.

1.2.

Kar zadeva Eurodac, posamezna pridružena država vsako leto prispeva znesek, ki temelji na fiksnem deležu (0,071 % za Lihtenštajn, 4,995 % za Norveško, 0,1 % za Islandijo in 7,286 % za Švico) ustreznih proračunskih sredstev za proračunsko leto. Prispevek posamezne pridružene države se izračuna leta n + 1, pri čemer se fiksni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna Agencije za Eurodac, ki so bila izvedena leta n.

1.3.

Kar zadeva DubliNet ter vse druge obsežne informacijske sisteme, ki so zaupani Agenciji na podlagi zakonodajnega akta ali ukrepa v smislu Sporazuma o pridružitvi Islandije in Norveške Dublinu/Eurodacu, Sporazuma o pridružitvi Švice Dublinu/Eurodacu ter Protokola o pridružitvi Lihtenštajna Dublinu/Eurodacu, se zadnja posodobljena končna vrednost BDP posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v Agenciji. Za izračun prispevka posamezne pridružene države se dobljeni delež pomnoži s skupnimi plačili za naslov 3 proračuna Agencije za navedene sisteme, ki so bila izvedena leta n.

Naslova 1 in 2

1.4.

Prispevek posamezne pridružene države k naslovoma 1 in 2 proračuna Agencije za sisteme iz odstavkov 1.1, 1.2 in 1.3 se izračuna tako, da se zadnja posodobljena končna vrednost BDP posamezne pridružene države, ki je na voljo, ko se leta n + 1 izdajo računi za leto n, deli z vsoto za leto n razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v Agenciji. Dobljeni delež se pomnoži s skupnimi plačili za naslova 1 in 2 proračuna Agencije za sisteme iz odstavkov 1.1, 1.2 in 1.3, ki so bila izvedena leta n.

1.5.

Če bodo Agenciji zaupani kakršni koli dodatni obsežni informacijski sistemi, pri katerih pridružene države ne bodo sodelovale, se bo izračun prispevka pridruženih držav k naslovoma 1 in 2 ustrezno spremenil.

2.

Finančni prispevek se plača v evrih.

3.

Vsaka pridružena država plača svoj finančni prispevek najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka se plačajo obresti na neporavnani znesek od dneva zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih poslih glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

4.

Finančni prispevek posamezne pridružene države se prilagodi v skladu s to prilogo, če se spremeni finančni prispevek Evropske unije, vnesen v splošni proračun Evropske unije v skladu s členom 44 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(1)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


PRILOGA II

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE

1.

Prostori in stavbe Agencije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in sredstva Agencije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

2.

Arhivi Agencije so nedotakljivi.

3.

Agencija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Blago in storitve, ki se za službeno rabo Agencije izvozijo iz Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, so oproščeni vseh posrednih dajatev ali davkov.

Če gre za blago in storitve, ki se Agenciji za njeno službeno rabo dobavijo na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se oprostitev plačila DDV izvede z vračilom ali odpustom.

Če gre za blago, ki se Agenciji za njeno službeno rabo dobavi na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se oprostitev plačila trošarine izvede z vračilom ali odpustom.

Vsak drug posredni davek, ki ga mora Agencija plačati na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu, se vrne ali odpusti.

Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Načini oprostitve plačila DDV, trošarine in drugih posrednih davkov na Norveškem, Islandiji, v Švici in Lihtenštajnu so določeni v dodatkih k tej prilogi. Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn obvestijo Evropsko komisijo in Agencijo o vseh spremembah ustreznih dodatkov. Če je mogoče, tako obvestilo predložijo dva meseca pred začetkom veljavnosti sprememb. Evropska komisija o spremembah obvesti države članice Unije.

4.

Agencija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene njeni službeni rabi; tako uvoženi predmeti se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne smejo odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada zadevne države.

Agencija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

5.

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživa Agencija na ozemlju vsake pridružene države tako obravnavanje, kakršno zadevna država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradno dopisovanje in drugo uradno sporazumevanje Agencije se ne sme cenzurirati.

6.

Predstavniki držav članic Unije ter predstavniki Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna, ki sodelujejo pri delu Agencije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

7.

Člani osebja Agencije v smislu člena 1 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) na ozemlju Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna in ne glede na svoje državljanstvo:

(a)

ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije ter na pristojnosti Sodišča Evropske unije v sporih med Agencijo in njenim osebjem, uživajo imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)

glede monetarnih ali deviznih predpisov uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij.

8.

Člani osebja Agencije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejmejo od Agencije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet.

Člani osebja Agencije v smislu člena 2 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 so oproščeni nacionalnih, zveznih, kantonskih, regionalnih, občinskih in lokalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje Agencija. Kar zadeva Švico, se ta oprostitev odobri v skladu z načeli njenega nacionalnega prava.

Člani osebja Agencije se niso dolžni vključiti v norveški, islandski, švicarski ali lihtenštajnski sistem socialne varnosti, če so že vključeni v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije. Družinski člani članov osebja Agencije, ki so del njihovega gospodinjstva, so vključeni v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja Evropske unije, če niso zaposleni pri drugem delodajalcu kot pri Agenciji ter ne prejemajo prejemkov socialne varnosti od države članice Unije ali od Norveške, Islandije, Švice ali Lihtenštajna.

9.

Pri uporabi davka od dohodka, premoženja in dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med Norveško, Islandijo, Švico ali Lihtenštajnom in državami članicami Unije, se za člane osebja Agencije v smislu člena 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Agencije prebivališče na ozemlju države članice Unije, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Agenciji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije ali Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz te določbe.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države članice Unije, v kateri te osebe bivajo, so v zadevni državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi predhodnih dveh odstavkov se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

10.

Članom osebja Agencije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Agencije.

Izvršni direktor Agencije članu osebja Agencije odvzame priznano imuniteto vedno, kadar bi taka imuniteta ovirala potek pravice in kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Agencije ali Unije.

11.

Pri uporabi določb te priloge Agencija sodeluje s pristojnimi organi pridruženih držav ali zadevnih držav članic Unije.

(1)  Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 371/2009 z dne 27. novembra 2008 (UL L 121, 15.5.2009, str. 1).

Dodatek 1 k Prilogi II

Norveška:

Oprostitev plačila DDV se izvede z vračilom.

Vračilo DDV se izvede ob predložitvi temu namenjenih norveških obrazcev glavnemu oddelku davčnega urada norveške davčne uprave (Skatt Øst). Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.

Oprostitev plačila trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z vračilom. Uporabi se enak postopek kot za vračilo DDV.

Dodatek 2 k Prilogi II

Islandija:

Oprostitev plačila DDV se izvede z vračilom.

Oprostitev plačila DDV se izvede, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 36 400 islandskih kron (vključno z davkom).

Vračilo DDV se izvede ob predložitvi temu namenjenih islandskih obrazcev islandskemu direktoratu za notranje prihodke (Ríkisskattstjóri). Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.

Oprostitev plačila trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z vračilom. Uporabi se enak postopek kot za vračilo DDV.

Dodatek 3 k Prilogi II

Švica:

Oprostitev plačila DDV, trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z odpustom ob predložitvi temu namenjenih švicarskih obrazcev dobavitelju blaga ali storitev.

Oprostitev plačila DDV se izvede, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Dodatek 4 k Prilogi II

Lihtenštajn:

Oprostitev plačila DDV, trošarin in drugih posrednih davkov se izvede z odpustom ob predložitvi temu namenjenih lihtenštajnskih obrazcev dobavitelju blaga ali storitev.

Oprostitev plačila DDV se izvede, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).


PRILOGA III

FINANČNI NADZOR NAD ŠVICARSKIMI UDELEŽENCI V DEJAVNOSTIH AGENCIJE

Člen 1

Neposredno komuniciranje

Agencija in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s prebivališčem oziroma sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Unije ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo predložiti na podlagi instrumentov iz tega dogovora, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Revizije

1.   V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046, Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1271/2013 (1) ter z drugimi intrumenti iz tega dogovora, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, določajo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri zadevnih upravičencih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli izvedejo uradniki Agencije in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom Agencije in Evropske komisije.

2.   Uradniki Agencije in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita Agencija in Evropska komisija, imajo ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter do vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega dogovora.

3.   Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.

4.   Revizije se lahko izvedejo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5.   Švicarski zvezni urad za revizijo je vnaprej obveščen o revizijah, ki se izvedejo na švicarskem ozemlju. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.

Člen 3

Preverjanja na kraju samem

1.   V okviru tega dogovora lahko Evropska komisija (OLAF) v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (2) in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) na ozemlju Švice izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovila morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.

2.   Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravlja in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s švicarskim zveznim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

3.   Če švicarski organi to želijo, lahko pregledi in inšpekcije na kraju samem opravljajo skupaj z OLAF.

4.   Če udeleženci programa nasprotujejo pregledu ali inšpekciji na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo preiskovalcem OLAF vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo pregleda ali inšpekcije na kraju samem.

5.   OLAF v najkrajšem možnem času obvesti švicarski zvezni urad za revizijo ali druge pristojne švicarske organe, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo, o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo odkrije med pregledom ali inšpekcijo na kraju samem. OLAF navedene organe v vsakem primeru obvesti o rezultatih takih pregledov in inšpekcij.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1.   Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi Unije redno izmenjujejo informacije in se na zahtevo ena od pogodbenic posvetujejo.

2.   Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo Agencijo in Komisijo, če zasledijo kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sklenjenih pri uporabi instrumentov iz tega dogovora.

Člen 5

Zaupnost

Informacije, ki so v kateri koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določa švicarsko pravo in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije Unije.

Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali v Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se smejo uporabljati le za namene zagotavljanja učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Evropska komisija predpiše upravne ukrepe in kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046, Delegirano uredbo (EU) št. 1271/2013, ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (4).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih Agencija ali Evropska komisija sprejmeta v okviru področja uporabe tega dogovora in ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljive v Švici. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izda organ, ki ga je imenovala švicarska vlada in ki o tem obvesti Agencijo ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu s švicarskimi procesnimi predpisi. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod enakimi pogoji.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(2)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(3)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).


PRILOGA IV

FINANČNI NADZOR NAD LIHTENŠTAJNSKIMI UDELEŽENCI V DEJAVNOSTIH AGENCIJE

Člen 1

Neposredno komuniciranje

Agencija in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s prebivališčem oziroma sedežem v Lihtenštajnu, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Unije ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo predložiti na podlagi instrumentov iz tega dogovora, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Revizije

1.   V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046, Delegirano uredbo (EU) št. 1271/2013 ter drugimi instrumenti iz tega dogovora, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Lihtenštajnu, določajo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri zadevnih upravičencih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli izvedejo uradniki Agencije in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom Agencije in Evropske komisije.

2.   Uradniki Agencije in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita Agencija in Evropska komisija, imajo ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter do vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega dogovora.

3.   Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.

4.   Revizije se lahko izvedejo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5.   Lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo je vnaprej obveščen o revizijah, ki se izvedejo na ozemlju Lihtenštajna. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.

Člen 3

Preverjanja na kraju samem

1.   V okviru tega dogovora lahko Evropska komisija (OLAF) v skladu s pogoji iz uredb (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 na ozemlju Lihtenštajna izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovila morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.

2.   Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravlja in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju z lihtenštajnskim nacionalnim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi lihtenštajnskimi organi, ki jih določi nacionalni urad za revizijo in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih lihtenštajnskih organov sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

3.   Če zadevni lihtenštajnski organi to želijo, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem opravljajo skupaj z OLAF.

4.   Če udeleženci programa nasprotujejo pregledu ali inšpekciji na kraju samem, lihtenštajnski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo preiskovalcem OLAF vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo pregleda in inšpekcije na kraju samem.

5.   OLAF v najkrajšem možnem času obvesti lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo ali druge pristojne lihtenštajnske organe, ki jih določi lihtenštajnski nacionalni urad za revizijo, o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo odkrije med pregledom ali inšpekcijo na kraju samem. OLAF navedene organe v vsakem primeru obvesti o rezultatih takih pregledov in inšpekcij.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1.   Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni lihtenštajnski organi in organi Unije redno izmenjujejo informacije in se na zahtevo ena od pogodbenic posvetujejo.

2.   Pristojni lihtenštajnski organi nemudoma obvestijo Agencijo in Evropsko komisijo, če zasledijo kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sklenjenih pri uporabi instrumentov iz tega dogovora.

Člen 5

Zaupnost

Informacije, ki so v kateri koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določajo lihtenštajnsko pravo in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije Unije. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali v Lihtenštajnu, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se smejo uporabljati le za namene zagotavljanja učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje lihtenštajnskega kazenskega prava lahko Agencija ali Evropska komisija predpišeta upravne ukrepe in kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046, Delegirano uredbo (EU) št. 1271/2013 ter Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95.

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih Agencija ali Evropska komisija sprejmeta v okviru področja uporabe tega dogovora in nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljive v Lihtenštajnu. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izda organ, ki ga je imenovala lihtenštajnska vlada in ki o tem obvesti Agencijo ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu z lihtenštajnskimi procesnimi predpisi. Zakonitost odločbe o izvršbi presoja Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod enakimi pogoji.


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/30


Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona

Ker so bili postopki, potrebni za začetek veljavnosti navedenega protokola (1), zaključeni 13. maja 2019, ta protokol v skladu s svojim členom 4(2) začne veljati 1. junija 2019.


(1)  Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (glej stran 5 tega Uradnega lista).


UREDBE

24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/838

z dne 20. februarja 2019

o tehničnih specifikacijah za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 415/2007

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (1) in zlasti člena 5(1)(d) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 415/2007 (2), bi bilo treba posodobiti in pojasniti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri njihovi uporabi, ter tehnološkega napredka in posodobitev temeljnih mednarodnih standardov.

(2)

Tehnične specifikacije za sledenje in določanje položaja plovil bi morale temeljiti na tehničnih načelih iz Priloge II k Direktivi 2005/44/ES.

(3)

V skladu s členom 1(2) Direktive 2005/44/ES morajo tehnične specifikacije ustrezno upoštevati delo, ki ga opravljajo mednarodne organizacije. Zagotoviti se mora kontinuiteta z drugimi storitvami za upravljanje modalnega prometa, zlasti s storitvami pomorske uprave za promet plovil in informacijskimi storitvami.

(4)

Da bi se izboljšala učinkovitost prometa po celinskih plovnih poteh, bi bilo treba razširiti tehnične specifikacije, da bi vključevale določbe v zvezi s posebnimi sporočili aplikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil.

(5)

Da bi se izboljšala varnost plovbe, bi bilo tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil treba razširiti, da bi vključevale določbe v zvezi s pomočjo za plovbo po celinskih plovnih poteh.

(6)

Ta uredba ne bi smela posegati v določbe Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

(7)

V skladu s členom 12(2) Direktive 2005/44/ES bi tehnične specifikacije morale začeti veljati takoj po objavi, države članice pa bi morale začeti uporabljati navedene specifikacije najpozneje 12 mesecev po začetku njihove veljavnosti.

(8)

Uredbo (ES) št. 415/2007 bi bilo zato treba razveljaviti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 11 Direktive 2005/44/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil v prometu po celinskih plovnih poteh so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 415/2007 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. junija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 255, 30.9.2005, str. 152.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 415/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih specifikacijah za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 105, 23.4.2007, str. 35).

(3)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).


PRILOGA

Sledenje in določanje položaja standardnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh

KAZALO

1.

Splošne določbe 37

1.1

Uvod 37

1.2

Viri 37

1.3

Opredelitev pojmov 38

1.4

Storitve sledenja in določanja položaja plovil ter minimalne zahteve sistemov za sledenje in določanje položaja plovil 40

2.

Funkcije sledenja in določanja položaja celinskih plovil 41

2.1

Uvod 41

2.2

Plovba 41

2.2.1

Plovba, srednjeročno vnaprej 41

2.2.2

Plovba, kratkoročno vnaprej 41

2.2.3

Plovba, zelo kratkoročno vnaprej 42

2.3

Upravljanje plovbe 42

2.3.1

Sistemi za nadzor plovbe 42

2.3.1.1

Informacijske storitve 42

2.3.1.2

Storitev navigacijske pomoči 42

2.3.1.3

Storitev organiziranja prometa 42

2.3.2

Načrtovanje in upravljanje zapornic 43

2.3.2.1

Dolgoročno načrtovanje zapornic 43

2.3.2.2

Srednjeročno načrtovanje zapornic 43

2.3.2.3

Upravljanje zapornic 43

2.3.3

Načrtovanje in upravljanje mostov 43

2.3.3.1

Srednjeročno načrtovanje mostov 43

2.3.3.2

Kratkoročno načrtovanje mostov 44

2.3.3.3

Upravljanje mostov 44

2.4

Preprečevanje nesreč 44

2.5

Upravljanje prometa 44

2.5.1

Načrtovanje plovbe 44

2.5.2

Prometna logistika 44

2.5.3

Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov 44

2.5.4

Upravljanje tovora in flote 45

2.6

Izvrševanje 45

2.7

Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukture 45

2.8

Potrebe po informacijah 45

3.

Tehnične specifikacije celinskega AIS 46

3.1

Uvod 46

3.2

Področje uporabe 47

3.3

Zahteve 48

3.3.1

Splošne zahteve 48

3.3.2

Vsebina informacij 48

3.3.2.1

Statične informacije o plovilih 49

3.3.2.2

Dinamične informacije o plovilih 49

3.3.2.3

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil 50

3.3.2.4

Število oseb na krovu 50

3.3.2.5

Sporočila, povezana z varnostjo 50

3.3.3

Interval poročanja pri prenosu informacij 50

3.3.4

Tehnološka platforma 52

3.3.5

Združljivost z mobilnimi postajami AIS razreda A 52

3.3.6

Posebna identifikacijska oznaka 52

3.3.7

Zahteve v zvezi z uporabo 52

3.3.8

Homologacija 52

3.4

Spremembe protokola za mobilno postajo celinskega AIS 52

3.4.1

Preglednica 3.2: Poročilo o položaju 52

3.4.2

Statični in s plovbo povezani podatki ladje (sporočilo 5) 54

3.4.3

Ukaz skupinskega dodeljevanja (sporočilo 23) 57

3.5

Sporočila celinskega AIS 57

3.5.1

Dodatna sporočila celinskega AIS 57

3.5.2

Identifikator aplikacije za posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS 57

3.5.3

Vsebina informacij v posebnih sporočilih aplikacije 57

3.5.3.1

Statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh (posebno sporočilo, značilno za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10) 57

3.5.3.2

Število oseb na krovu (posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55) 58

4.

Druge mobilne postaje AIS na celinskih plovnih poteh 59

4.1

Uvod 59

4.2

Splošne zahteve za mobilne postaje AIS razreda B na celinskih plovnih poteh 60

5.

Navigacijski pripomočki AIS pri plovbi po celinskih plovnih poteh 60

5.1

Uvod 60

5.2

Uporaba sporočila 21: Poročilo o navigacijskih pripomočkih 60

5.3

Razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh 64

1.   SPLOŠNE DOLOČBE

1.1   Uvod

Tehnične specifikacije za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil (v nadaljnjem besedilu: VTT) temeljijo na delu, ki so ga na tem področju opravile ustrezne mednarodne organizacije, in sicer na že obstoječih standardih in tehničnih specifikacijah na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, pomorstva in drugih ustreznih področjih.

Zaradi uporabe sistemov VTT na mešanih prometnih območjih, vključno z okolji za plovbo po celinskih plovnih poteh in pomorsko plovbo, kot so morska pristanišča in obalna območja, so ti sistemi združljivi z mobilnimi postajami AIS razreda A iz poglavja V Konvencije SOLAS.

Kadar sistemi VTT zagotavljajo osnovne storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/1148 (1) o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji, se uporabljajo določbe navedene direktive.

1.2   Viri

Ta priloga vsebuje sklicevanja na naslednje mednarodne sporazume, priporočila, standarde in smernice:

Naslov dokumenta

Organizacija

Datum objave

Smernice in priporočila Svetovnega združenja za infrastrukturo vodnega prometa (PIANC) za rečne informacijske storitve

PIANC

2011

Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO), poglavje V – Varnost plovbe, iz leta 1974, kakor je bila spremenjena

IMO

1974

Mednarodna pomorska organizacija IMO

MSC.74(69) Priloga 3, „Priporočila v zvezi s standardi učinkovitosti sistema za samodejno prepoznavanje na krovu ladje (AIS)“, 1998

IMO

1998

Resolucija IMO A.915(22), „Revidirana pomorska politika in zahteve za prihodnji globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS)“, 2002

IMO

2002

Resolucija IMO A.1106(29) „Revidirane smernice za operativno uporabo sistema za samodejno prepoznavanje na krovu ladje (AIS)“, 2015

IMO

2015

Priporočilo Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU-R M.585 „Dodelitev in uporaba identitet na pomorski mobilni postaji“, 2015

ITU

2015

Priporočilo Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU-R M.1371 „Tehnične značilnosti za univerzalni sistem za samodejno prepoznavanje na krovu ladje, ki uporablja večkratni dostop s časovno delitvijo v pomorskem mobilnem pasu VHF“

ITU

2014

Mednarodni standard Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC)

61993-2, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Sistem za samodejno prepoznavanje,

del 2: Razred A ladijske opreme univerzalnega sistema za samodejno prepoznavanje (AIS)“

IEC

2018

Mednarodni standard IEC 61162, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Digitalni vmesniki“,

del 1: En govorec in več poslušalcev, del 2: En govorec in več poslušalcev, prenos velike hitrosti

IEC

del 1: 2016

del 2: 1998

Mednarodni standard Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC):

62287, „Pomorska plovba ter radijska komunikacijska oprema in sistemi – Ladijska oprema razreda B sistema za samodejno prepoznavanje (AIS)“,

del 1: Tehnike večkratnega dostopa s časovno delitvijo pri prepoznavanju nosilca (CSTDMA),

del 2: Tehnike večkratnega dostopa s samoorganizirano časovno delitvijo (SOTDMA)

IEC

2017

Priporočeni standardi Radiotehniške komisije za pomorske storitve (RTCM) za storitev diferencialnega GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem)

RTCM

2010

Priporočilo UN/ECE št. 28 „Kode vrst prevoznih sredstev“

UN/ECE

2010

1.3   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

Sistem za samodejno prepoznavanje

Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS)

 

„Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS)“ pomeni sistem za samodejno sporočanje in prepoznavanje, namenjen izboljšanju varnosti plovbe, tako da prispeva k učinkovitemu delovanju sistema za nadzor plovbe (VTS), javljanju z ladij ter operacij ladja-ladja in ladja-kopno.

Celinski AIS

 

„Celinski AIS“ pomeni AIS za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh, ki je interoperabilen s (pomorskim) AIS – tehnično omogočen s spremembami in razširitvami (pomorskega) AIS.

Sledenje in določanje položaja

 

„Sledenje in določanje položaja“ pomeni proces spremljanja in beleženja preteklih in trenutnih lokacij ladijske pošiljke, ko ta na svoji poti v namembno pristanišče prehaja prek različnih posrednikov, in sicer prek omrežja. Določanje položaja se nanaša na pretekle lokacije proizvoda, medtem ko se sledenje nanaša na njegove prihodnje lokacije.

Sledenje

 

„Sledenje“ pomeni pot med dvema položajema, ki se je ali se bo spremljala.

(b)

Storitve

Rečne informacijske storitve (RIS)

 

„Rečne informacijske storitve (RIS)“ pomenijo storitve, ki se zagotavljajo v skladu s členom 3(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (2).

Upravljanje plovbe (VTM)

 

„Upravljanje plovbe (VTM)“ pomeni funkcionalni okvir usklajenih ukrepov in storitev za povečanje varnosti, zaščite in učinkovitosti plovbe ter varstva morskega okolja v vseh plovnih vodah.

Celinski sistem za nadzor plovbe (VTS)

 

„Celinski sistem za nadzor plovbe (VTS)“ pomeni storitve v smislu točke 2.5 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 414/2007 (3).

Navigacijske informacije

 

„Navigacijske informacije“ pomenijo informacije, predložene častniku na krovu kot pomoč pri sprejemanju odločitev na krovu.

Taktične prometne informacije (TTI)

 

„Taktične prometne informacije“ pomenijo informacije, ki vplivajo na sprejemanje takojšnjih navigacijskih odločitev v dejanskih prometnih situacijah in bližnjem geografskem okolju. Taktične prometne informacije se uporabljajo za ustvarjanje taktične prometne slike.

Strateške prometne informacije (STI)

 

„Strateške prometne informacije“ pomenijo informacije, ki vplivajo na srednje- in dolgoročne odločitve uporabnikov RIS. Strateške prometne informacije se uporabljajo za ustvarjanje strateške prometne slike.

Sledenje in določanje položaja plovil (VTT)

 

„Sledenje in določanje položaja plovil“ pomeni funkcijo v smislu točke 2.12 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 414/2007.

Identifikacijska številka pomorske mobilne postaje (MMSI)

 

„Identifikacijska številka pomorske mobilne postaje (MMSI)“ pomeni serijo devetih števk, ki se prenašajo prek radijske poti za enotno identifikacijo ladje, postaj, obalnih postaj in klicev skupine.

Mednarodno elektronsko poročanje (ERI)

 

„Mednarodno elektronsko poročanje (ERI)“ pomeni tehnične smernice in specifikacije, določene v skladu s členom 5(1)(b) Direktive 2005/44/ES.

Elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS)

 

„Elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS)“ pomeni tehnične smernice in specifikacije, določene v skladu s členom 5(1)(a) Direktive 2005/44/ES.

Akterji

Poveljnik ladje

 

„Poveljnik ladje“ pomeni osebo na krovu ladje, ki daje ukaze ter je pooblaščena za sprejemanje vseh odločitev v zvezi s plovbo in upravljanjem ladje. Izrazi „poveljnik ladje“, „voditelj čolna“ in „častnik“ se štejejo za enakovredne.

Častnik krova

 

„Častnik krova (navigacijski častnik)“ pomeni osebo, ki upravlja plovilo v skladu z navodili načrta plovbe poveljnika ladje.

Pristojni organ za RIS

 

Pristojni organ za RIS pomeni organ, ki ga imenuje država članica v skladu s členom 8 Direktive 2005/44/ES.

Operater RIS

 

„Operater RIS“ pomeni osebo, ki izvaja eno ali več nalog, povezanih s storitvami RIS.

Uporabniki RIS

 

„Uporabniki RIS“ pomenijo vse različne skupine uporabnikov, kot so opredeljene v členu 3(g) Direktive 2005/44/ES.

1.4   Storitve sledenja in določanja položaja plovil ter minimalne zahteve sistemov za sledenje in določanje položaja plovil

Sistemi VTT lahko podpirajo naslednje storitve:

plovba,

prometne informacije,

upravljanje plovbe,

preprečevanje nesreč,

upravljanje prometa,

izvrševanje,

uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukturo,

informacijske storitve za plovne poti,

statistika.

To ne posega v določbe Uredbe (ES) št. 414/2007, ki se uporabljajo za navedene storitve.

Najpomembnejše informacije sistemov VTT se nanašajo na identiteto in položaj plovila. Sistemi VTT so sposobni drugim plovilom in postajam na kopnem samodejno in redno zagotavljati vsaj naslednje informacije, če so ta plovila ali postaje na kopnem ustrezno opremljeni:

enotna identifikacijska številka plovila: enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)/številka Mednarodne pomorske organizacije (številka IMO),

ime plovila,

klicni znak plovila,

navigacijski status,

vrsta plovila oziroma konvoja,

dimenzije plovila oziroma konvoja,

ugrez,

navedba o nevarnem tovoru (število modrih stožcev v skladu z ADN),

status natovorjenosti (natovorjenost/raztovorjenost),

namembno pristanišče,

predvideni čas prihoda (ETA) v namembno pristanišče,

število oseb na krovu,

položaj (+ oznaka kakovosti),

hitrost (+ oznaka kakovosti),

Kurz nad tlemi (COG) (+ oznaka kakovosti),

usmeritev (HDG) (+ oznaka kakovosti),

hitrost obrata (ROT),

informacije o modri oznaki,

časovni žig določitve položaja.

Te minimalne zahteve izražajo potrebe uporabnika in potrebne podatke za sisteme VTT v plovbi po celinskih plovnih poteh.

Sistem VTT je zasnovan tako, da ponuja zadostno prožnost za izpolnitev prihodnjih dodatnih zahtev.

2.   FUNKCIJE SLEDENJA IN DOLOČANJA POLOŽAJA CELINSKIH PLOVIL

2.1   Uvod

V tem oddelku so določene zahteve v zvezi z informacijami o VTT za različne kategorije storitev RIS. Zahteve za posamezne kategorije storitev so navedene skupaj z opisom skupin uporabnikov in uporabe informacij o VTT.

Pregled potreb po informacijah o VTT je v preglednici 2.1 na koncu tega oddelka.

2.2   Plovba

Sledenje in določanje položaja plovil se lahko uporablja za podporo pri aktivni plovbi na krovu. Glavna skupina uporabnikov so častniki krovov.

Postopek plovbe se lahko razdeli na tri faze:

(a)

plovba, srednjeročno vnaprej,

(b)

plovba, kratkoročno vnaprej,

(c)

plovba, zelo kratkoročno vnaprej.

Zahteve uporabnikov so za vsako fazo različne.

2.2.1   Plovba, srednjeročno vnaprej

Plovba srednjeročno vnaprej je faza plovbe, pri kateri častnik opazuje in analizira stanje prometa nekaj minut do ene ure vnaprej ter preučuje možnosti, kje bi lahko srečal, obvozil ali prehitel druga plovila.

Potrebna slika prometa je običajno „gledanje okoli vogala“, ki je večinoma zunaj dosega radarja na krovu.

Hitrost posodabljanja je odvisna od naloge in se razlikuje glede na stanje, v katerem se plovilo nahaja.

2.2.2   Plovba, kratkoročno vnaprej

Plovba kratkoročno vnaprej je faza odločanja v postopku plovbe. V tej fazi so prometne informacije pomembne za postopek plovbe, vključno z meritvami za izogibanje trkom, če je to potrebno. Ta funkcija se ukvarja z opazovanjem drugih plovil v bližnji okolici plovila.

Dejanske prometne informacije se izmenjavajo neprekinjeno vsaj vsakih 10 sekund. Za nekatere poti oblasti lahko vnaprej določijo hitrost posodabljanja (največ dve sekundi).

2.2.3   Plovba, zelo kratkoročno vnaprej

Plovba zelo kratkoročno vnaprej je operativni postopek plovbe. Sestavljena je iz izvajanja odločitev, sklenjenih predhodno na kraju samem, in spremljanja njihovih učinkov. Potrebne prometne informacije drugih plovil so zlasti v tem primeru povezane s položajem lastnega plovila, kot sta relativni položaj, relativna hitrost. V tej fazi je treba uporabljati izredno natančne informacije.

Zato informacij o sledenju in določanju položaja ni mogoče uporabljati za zelo kratkoročno plovbo.

2.3   Upravljanje plovbe

Upravljanje plovbe (VTM) vključuje najmanj naslednje elemente:

(a)

sisteme za nadzor plovbe,

(b)

načrtovanje zapornic in njihovo upravljanje,

(c)

načrtovanje mostov in njihovo upravljanje.

2.3.1   Sistemi za nadzor plovbe

Sistemi za nadzor plovbe vključujejo naslednje storitve:

(a)

informacijske storitve,

(b)

storitve navigacijske pomoči,

(c)

storitve organiziranja prometa.

Skupine uporabnikov sistemov za nadzor plovbe (VTS) so operaterji VTS in častniki krovov.

Potrebe uporabnikov, povezane s prometnimi informacijami, so navedene v točkah 2.3.1.1 do 2.3.1.3.

2.3.1.1   Informacijske storitve

Informacijske storitve se zagotavljajo z oddajanjem informacij ob določenih časih in intervalih ali ko to zahtevajo VTS ali na zahtevo plovila ter lahko vključujejo poročila o položaju, identiteti in namenih drugih plovil, stanju plovnih poti, vremenskih razmerah, nevarnih situacijah ali kakršnih koli drugih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na tranzit plovila.

Za informacijske storitve je potreben pregled prometa v omrežju ali na odseku plovne poti.

Pristojni organ lahko vnaprej določi hitrost posodabljanja, če je to potrebno za varno in zanesljivo prečkanje območja.

2.3.1.2   Storitev navigacijske pomoči

Storitev navigacijske pomoči častnika krova obvešča o težkih plovnih ali vremenskih razmerah ali mu pomaga v primeru napak ali okvar. Te storitve se navadno izvajajo na zahtevo plovila ali VTS, kadar je to potrebno.

Za zagotavljanje posameznih informacij častniku krova operater VTS potrebuje podrobno sliko dejanskega prometa.

Dejanske prometne informacije se morajo izmenjavati neprekinjeno (vsake tri sekunde, skoraj v realnem času ali z drugo vnaprej določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ).

Vse ostale informacije morajo biti na voljo na zahtevo operaterja VTS ali ob posebnih priložnostih.

2.3.1.3   Storitev organiziranja prometa

Storitev organiziranja prometa se nanaša na operativno vodenje prometa in načrtovanje gibanja plovil, da se preprečijo preobremenjenost in nevarne razmere, ter je zlasti pomembna v času visoke gostote prometa ali ko premikanje posebnega prometa lahko vpliva na pretok drugega prometa. Storitev lahko vključuje tudi vzpostavitev in delovanje sistema redčenja prometa ali načrte plovbe VTS ali oboje, glede na prednost gibanja, dodelitev prostora (kot so privezna mesta, prostor med zapornicami, poti plovbe), obvezno poročanje o gibanju v območju VTS, proge, ki jim je treba slediti, omejitve hitrosti, ki jih je treba upoštevati, ali druge ustrezne ukrepe, za katere organ VTS meni, da so potrebni.

2.3.2   Načrtovanje in upravljanje zapornic

Postopki načrtovanja zapornic – dolgo- in srednjeročni – ter postopek upravljanja zapornic so opisani v točkah 2.3.2.1 do 2.3.2.3. Glavne skupine uporabnikov so upravitelji zapornic, častniki krovov, poveljniki ladij in upravitelji flot.

2.3.2.1   Dolgoročno načrtovanje zapornic

Dolgoročno načrtovanje zapornic se nanaša na načrtovanje zapornic nekaj ur do enega dneva vnaprej.

V tem primeru se prometne informacije uporabljajo za izboljšanje informacij o čakanju in hitrosti pretoka na zapornicah, ki prvotno temeljijo na statističnih informacijah.

Predvideni čas prihoda (ETA) je na voljo na zahtevo ali se izmenja, če odstopanje od prvotnega ETA presega odstopanje, ki ga dovoljuje pristojni organ. Zahtevani čas prihoda (RTA) je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z zapornic za predlaganje časa zapiranja zapornic.

2.3.2.2   Srednjeročno načrtovanje zapornic

Srednjeročno načrtovanje zapornic se nanaša na načrtovanje zapornic do dva ali štiri cikle vnaprej.

V tem primeru se prometne informacije uporabljajo za vpis prispelih plovil v razpoložljive cikle zapornic in temeljijo na načrtovanju obveščanja častnikov krovov o RTA.

ETA je na voljo na zahtevo ali se izmenja, če odstopanje od prvotnega ETA presega odstopanje, ki ga dovoljuje pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z zapornic za predlaganje časa zapiranja zapornic.

2.3.2.3   Upravljanje zapornic

V fazi upravljanja zapornic poteka postopek dejanskega zapiranja.

Dejanske prometne informacije se morajo izmenjavati neprekinjeno ali z drugo vnaprej določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ.

Točnost informacij o VTT ne omogoča zelo natančnih uporab, kot je zapiranje zapornic.

2.3.3   Načrtovanje in upravljanje mostov

Postopki načrtovanja mostov – srednje- in kratkoročni – ter postopek upravljanja mostov so opisani v točkah 2.3.3.1 do 2.3.3.3. Glavne skupine uporabnikov so upravitelji mostov, častniki krovov, poveljniki ladij in upravitelji flot.

2.3.3.1   Srednjeročno načrtovanje mostov

Srednjeročni postopek načrtovanja mostov se nanaša na optimizacijo pretoka prometa na takšen način, da se mostovi pravočasno odprejo za prečkanje plovil (zeleni val). Načrtovanje traja od 15 minut do 2 uri. Časovni okvir je odvisen od lokalnih razmer.

ETA in informacije o položaju se posredujejo na zahtevo ali pa se izmenjajo, če odstopanje med posodobljenim in prvotnim ETA presega predhodno določeno vrednost, ki jo določi pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z mostu za predlaganje časa prečkanja.

2.3.3.2   Kratkoročno načrtovanje mostov

Pri kratkoročnem načrtovanju mostov se odloča na podlagi strategije odpiranja mostu.

Dejanske prometne informacije o položaju, hitrosti in smeri se posredujejo na zahtevo ali izmenjajo v skladu s predhodno določeno hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ, na primer vsakih pet minut. ETA in informacije o položaju se posredujejo na zahtevo ali pa se izmenjajo, če odstopanje med posodobljenim in prvotnim ETA presega predhodno določeno vrednost, ki jo določi pristojni organ. Vse ostale informacije se posredujejo ob prvem stiku ali na zahtevo. RTA je odziv na poročilo ETA ali se lahko pošlje z mostu za predlaganje časa prečkanja.

2.3.3.3   Upravljanje mostov

V fazi upravljanja mostov poteka dejansko odpiranje mostu in prečkanje plovil skozenj.

Dejanske prometne informacije se izmenjavajo neprekinjeno ali z drugo hitrostjo posodabljanja, ki jo določi pristojni organ.

Točnost informacij o VTT ne omogoča zelo natančnih uporab, kot je odpiranje ali zapiranje mostu.

2.4   Preprečevanje nesreč

Preprečevanje nesreč se v tem okviru osredotoča na represivne ukrepe: ravnanje v primeru pravih nesreč in zagotavljanje pomoči v nujnih primerih. Glavne skupine uporabnikov so operaterji v centrih za preprečevanje nesreč, operaterji VTS, častniki krovov, poveljniki ladij in pristojni organi.

V primeru nesreče se lahko prometne informacije zagotovijo samodejno ali ustrezne informacije zahteva odgovorna organizacija.

2.5   Upravljanje prometa

Upravljanje prometa je razdeljeno na naslednje štiri dejavnosti:

(a)

načrtovanje plovbe,

(b)

prometna logistika,

(c)

upravljanje pristanišč in terminalov,

(d)

upravljanje tovora in flote.

Glavne skupine uporabnikov so poveljniki ladij, odpravniki tovora, upravitelji flot, pošiljatelji, prejemniki, odpravniki dobave, pristaniški organi, upravitelji terminalov, upravitelji zapornic in upravitelji mostov.

2.5.1   Načrtovanje plovbe

Načrtovanje plovbe se v tem okviru osredotoča na načrtovanje med plovbo. Med plovbo poveljnik ladje preverja svojo prvotno načrtovano pot.

2.5.2   Prometna logistika

Prometna logistika je sestavljena iz organizacije, načrtovanja, izvedbe in nadzora prometa.

Vse prometne informacije se posredujejo na zahtevo lastnika ladje ali deležnikov v logistiki.

2.5.3   Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov

Intermodalno upravljanje pristanišč in terminalov se nanaša na načrtovanje virov v pristaniščih in na terminalih.

Upravitelj terminala in upravitelj pristanišča zahtevata prometne informacije ali privolita, da se v vnaprej določenih primerih prometne informacije pošljejo samodejno.

2.5.4   Upravljanje tovora in flote

Upravljanje tovora in flote se nanaša na načrtovanje in optimizacijo uporabe plovil, organiziranje tovora in prevoza.

Odpravnik ali lastnik ladje zaprosi za prometne informacije ali pa so mu v vnaprej določenih primerih prometne informacije poslane.

2.6   Izvrševanje

Obseg naloge izvrševanja je omejen na storitve v zvezi z nevarnim blagom, nadzorom priseljevanja in carino. Glavne skupine uporabnikov so carinski organi, pristojni organi in poveljniki ladij.

Prometne informacije se posredujejo ustreznim organom. Prometne informacije se posredujejo na zahtevo ali na stalnih, vnaprej določenih točkah, ali v posebnih okoliščinah, ki jih določi pristojni organ.

2.7   Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukture

Na različnih lokacijah v Uniji se za uporabo plovnih poti in pristanišč plačujejo pristojbine. Glavne skupine uporabnikov so pristojni organi, poveljniki ladij, upravitelji flot, organi, pristojni za plovne poti, in pristaniški organi.

Prometne informacije se izmenjajo na zahtevo ali na stalnih točkah, ki jih določi organ, pristojen za plovne poti ali pristanišča.

2.8   Potrebe po informacijah

Preglednica 2.1 zagotavlja pregled potreb po informacijah pri različnih storitvah.

Preglednica 2.1

Pregled potreb po informacijah

 

Identifikacija

Ime

Klicni znak

Navigacijski status

Vrsta

Dimenzije

Ugrez

Nevarno blago

Status natovorjenosti

Namembno pristanišče

ETA na cilju

Število oseb

Položaj in čas

Hitrost

Kurz/smer

Usmeritev

Hitrost obrata

Modra oznaka

Druge informacije

Plovba – srednjeročno

X

X

 

X

X

X

 

X

X

X

 

 

X

X

X

 

 

X

 

Plovba – kratkoročno

X

X

 

X

X

X

 

X

X

X

 

 

X

X

X

X

 

X

 

Plovba – zelo kratkoročno

VTT trenutno ne izpolnjuje zahtev

VTM – storitve VTS

X

X

 

X

X

X

X

X

X

X

 

X

X

X

X

 

 

X

 

VTM – upravljanje zapornic

X

X

 

X

X

 

X

X

 

 

 

 

X

 

X

 

 

 

prosta višina

VTM – načrtovanje zapornic

X

X

 

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

število pomožnih vlečnih čolnov, prosta višina, ETA/RTA

VTM – upravljanje mostov

X

X

 

 

X

X

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

prosta višina

VTM – načrtovanje mostov

X

X

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

prosta višina, ETA/RTA

Preprečevanje nesreč

X

X

 

 

X

 

 

X

X

X

 

X

X

 

X

 

 

 

 

TM – načrtovanje plovbe

X

X

 

 

 

X

X

 

X

X

 

 

X

X

 

 

 

 

prosta višina, ETA/RTA

TM – prometna logistika

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

X

 

X

 

 

 

 

TM – upravljanje pristanišč in terminalov

X

X

 

X

X

X

 

X

X

 

 

 

X

 

X

 

 

 

ETA/RTA

TM – upravljanje tovora in flote

X

X

 

X

 

 

X

 

X

X

 

 

X

 

X

 

 

 

ETA/RTA

Izvrševanje

X

X

 

X

X

 

 

X

 

X

X

X

X

 

X

 

 

 

 

Uporabnina za plovne poti in pristaniško infrastrukturo

X

X

 

 

X

X

X

 

 

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

3.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE CELINSKEGA AIS

3.1   Uvod

V pomorski plovbi je IMO uvedla uporabo sistema za samodejno prepoznavanje (AIS): vsa morska plovila na mednarodni plovbi iz poglavja V Konvencije SOLAS morajo biti od konca leta 2004 opremljena z mobilnimi postajami AIS razreda A.

Z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavljen sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet za morska plovila, ki prevažajo nevarno ali okolju škodljivo blago z uporabo AIS za poročanje in spremljanje ladij.

Tehnologija AIS se šteje za ustrezno rešitev za samodejno prepoznavanje ter sledenje in določanje položaja plovil v plovbi po celinskih plovnih poteh. Za uporabo, povezano z varnostjo, sta koristna predvsem delovanje AIS v realnem času ter razpoložljivost svetovnih standardov in smernic.

Za izpolnjevanje posebnih zahtev plovbe po celinskih plovnih poteh se mora AIS nadalje razviti v tako imenovane tehnične specifikacije celinskega AIS ter hkrati ostati v celoti združljiv s pomorskim AIS in že obstoječimi standardi in tehničnimi specifikacijami e plovbe po celinskih plovnih poteh.

Ker je celinski AIS združljiv s pomorskim AIS, omogoča neposredno izmenjavo podatkov med morskimi in celinskimi plovili, ki plujejo v mešanih prometnih območjih.

AIS:

je sistem, ki ga je uvedla IMO za podpiranje pomorske varnosti plovbe; obvezna zahteva glede prevoza za vsa plovila v skladu s poglavjem V Konvencije SOLAS;

deluje v neposrednem načinu ladja-ladja ter v načinih ladja-kopno in kopno-ladja;

je varnostni sistem z visokimi zahtevami glede razpoložljivosti, stalnosti in zanesljivosti;

je sistem v realnem času zaradi neposredne izmenjave podatkov z ladje na ladjo;

je samostojno delujoč sistem, ki se organizira sam, brez glavne postaje. Ni nobene potrebe po obveščevalnem centru za nadzor;

temelji na mednarodnih standardih in postopkih v skladu s poglavjem V Konvencije SOLAS;

je homologiran sistem za povečanje varnosti plovbe na podlagi postopka potrjevanja;

je globalno interoperabilen.

Namen tega oddelka je določiti vse potrebne tehnične zahteve, spremembe in razširitve obstoječih mobilnih postaj AIS razreda A, da bi ustvarili mobilno postajo celinskega AIS za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh.

3.2   Področje uporabe

Sistem za samodejno prepoznavanje (AIS) je radijski podatkovni sistem na krovu, ki izmenjava statične, dinamične in s potovanjem povezane podatke plovila med opremljenimi plovili ter med opremljenimi plovili in postajami na kopnem. Postaje AIS na krovu oddajajo informacije o identiteti plovila, položaju in drugih podatkih v rednih intervalih. S sprejemanjem teh prenosov lahko postaje AIS na krovu ali na kopnem znotraj radijskega frekvenčnega območja samodejno poiščejo, prepoznajo in izsledijo plovila, opremljena z AIS, na zaslonu, podobnem radarju, ali sistemih za elektronski prikaz navigacijskih kart, kot je elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS), kot je opredeljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 909/2013 (5). AIS je namenjen povečanju varnosti plovbe pri uporabi načina ladja-ladja, nadzoru (VTS), sledenju in določanju položaja plovil ter podpori preprečevanju nesreč.

Mobilne postaje AIS so razdeljene na naslednje vrste:

(a)

mobilne postaje razreda A, ki jih uporabljajo vsa pomorska plovila iz Poglavja V Konvencije SOLAS o zahtevah glede prevoza;

(b)

mobilno postajo celinskega AIS s polno funkcionalnostjo razreda A na ravni podatkovne zveze VHF, ki se razlikuje v dodatnih funkcijah, zasnovanih za uporabo na celinskih plovilih;

(c)

mobilne postaje SO/CS razreda B z omejeno funkcionalnostjo, ki jih lahko uporabljajo plovila, za katera se ne uporabljajo zahteve glede prevoza za mobilne postaje razreda A ali mobilne postaje celinskega AIS;

(d)

postaje AIS na kopnem, vključno z baznimi postajami AIS in repetitorskimi postajami AIS.

Ločimo lahko naslednje načine delovanja:

(a)

delovanje ladja-ladja: vsa plovila, opremljena z AIS, lahko znotraj radijskega frekvenčnega območja sprejemajo statične in dinamične informacije od vseh drugih plovil, opremljenih z AIS;

(b)

delovanje ladja-kopno: podatke s plovil, opremljenih z AIS, lahko prejemajo tudi postaje AIS na kopnem, povezane s centrom RIS, kjer je mogoče ustvariti prometno sliko (taktično prometno sliko in/ali strateško prometno sliko);

(c)

delovanje kopno-ladja: s kopnega na plovilo se lahko prenašajo podatki, povezani s plovbo in varnostjo.

Značilnost AIS je samodejen način, ki uporablja večkratni dostop s samoorganizirano časovno delitvijo (SOTDMA) brez kakršne koli potrebe po organizaciji glavne postaje. Radijski protokol je oblikovan tako, da postaje plovila delujejo samostojno na samoorganiziran način z izmenjavo parametrov dostopne povezave. Čas je razdeljen na 1-minutne slike z 2 250 časovnimi režami na radijsko postajo, ki so usklajene s časom GNSS UTC. Vsak udeleženec organizira svoj dostop do radijske postaje z izbiro prostih časovnih rež glede na prihodnjo uporabo časovnih rež drugih postaj. Obveščevalni center za nadzor dodeljevanja rež ni potreben.

Mobilna postaja celinskega AIS je navadno sestavljena iz naslednjih sestavnih delov:

(a)

sprejemnika-oddajnika VHF (1 oddajnik/2 sprejemnika),

(b)

sprejemnika GNSS,

(c)

obdelovalca podatkov.

Univerzalni AIS na krovu, kot ga opredeljujejo IMO, ITU in IEC ter priporočajo za uporabo v plovbi po celinskih plovnih poteh, uporablja SOTDMA v pomorskem mobilnem pasu VHF. AIS deluje na mednarodno določenih VHF-frekvencah AIS 1 (161,975 MHz) in AIS 2 (162,025 MHz) ter ga je mogoče preklopiti na druge frekvence v pomorskem mobilnem pasu VHF.

Da bi AIS zadostil posebnim zahtevam plovbe po celinskih plovnih poteh, se mora nadalje razviti v tako imenovani celinski AIS in hkrati ostati združljiv s pomorskim AIS.

Sistemi za sledenje in določanje položaja plovil v plovbi po celinskih plovnih poteh so združljivi z mobilnimi postajami AIS razreda A, kot določa IMO. Zato lahko sporočila celinskega AIS zagotavljajo naslednje vrste informacij:

(a)

statične informacije, kot so uradna številka plovila, klicni znak plovila, ime plovila, vrsta plovila;

(b)

dinamične informacije, kot je položaj plovil s prikazom točnosti in statusom celovitosti;

(c)

informacije, ki se nanašajo na plovbo, kot so dolžina in širina konvoja, nevaren tovor na krovu;

(d)

informacije, značilne za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot so število modrih stožcev/luči, v skladu z ADN, ali ETA do zapornice/mostu/terminala/meje.

Za plovila v gibanju je hitrost posodabljanja dinamičnih informacij na taktični ravni od 2 do 10 sekund. Za zasidrana plovila je priporočljivo, da se posodabljajo vsakih nekaj minut ali da se posodabljanje sproži ob spremembi informacij.

Mobilna postaja celinskega AIS ne nadomešča, temveč podpira navigacijske storitve, kot je radar, opremljen s sistemom za sledenje plovil in VTS. Mobilna postaja celinskega AIS zagotavlja dodatne vhodne podatke za navigacijske informacije: njena dodana vrednost je, da zagotavlja sredstvo za nadzor in sledenje plovil, opremljenih s celinskim AIS. Točnost položaja, ki izhaja iz mobilne postaje celinskega AIS, ki uporablja notranji (nepopravljeni) GNSS, je ponavadi več kot 10 metrov. Če se položaj popravi z uporabo DGNSS iz diferencialnega popravka pomorskega radiosvetilnika, sporočila 17 AIS ali EGNOS (SBAS), točnost ponavadi odstopa za manj kot 5 m. Zaradi različnih lastnosti se mobilna postaja celinskega AIS in radar medsebojno dopolnjujeta.

3.3   Zahteve

3.3.1   Splošne zahteve

Mobilna postaja celinskega AIS temelji na mobilni postaji AIS razreda A v skladu s Konvencijo SOLAS.

Mobilna postaja celinskega AIS vključuje glavno funkcionalnost mobilnih postaj AIS razreda A, ob upoštevanju posebnih zahtev za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Celinski AIS je združljiv s pomorskim AIS in omogoča neposredno izmenjavo podatkov med morskimi in celinskimi plovili, ki plujejo v mešanih prometnih območjih.

Zahteve iz točk 3.3 do 3.5 so dopolnilne ali dodatne zahteve za celinski AIS, ki se razlikuje od mobilnih postaj AIS razreda A.

Pri načrtovanju mobilne postaje celinskega AIS se upoštevajo „Tehnična pojasnila o standardu sledenja in določanja položaja plovil“.

Privzeta nastavitev prenosne zmogljivosti je visoka zmogljivost in se na nizko zmogljivost nastavi le, če tako naroči pristojni organ.

3.3.2   Vsebina informacij

Prek mobilne postaje celinskega AIS se lahko prenašajo samo informacije, povezane s sledenjem, določanjem položaja in varnostjo.

Vsebina informacij iz točk 3.3.2.1 do 3.3.2.5 se uporablja tako, da se lahko pošlje z mobilne postaje celinskega AIS brez potrebe po zunanji aplikaciji.

Sporočila celinskega AIS vključujejo naslednje informacije (postavke z oznako „*“ se obravnavajo drugače kot za morska plovila).

3.3.2.1   Statične informacije o plovilih

Statične informacije o plovilih za celinska plovila imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Vsaka pretvorba iz celinskih v pomorske parametre se, če je to izvedljivo, izvede samodejno. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se statične informacije o plovilih, značilne za celino.

Statične informacije o plovilih se prenašajo samodejno s plovila ali na zahtevo.

Oznaka uporabnika (MMSI)

v vseh sporočilih

Ime plovila

sporočilo 5 AIS

Klicni znak plovila

sporočilo 5 AIS

Številka IMO

sporočilo 5 AIS (ni na voljo za celinska plovila)

Vrsta plovila/konvoja in tovora*

sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Skupna dolžina (natančnost do decimetra)*

sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Skupna širina (natančnost do decimetra)*

sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Referenčna točka sporočenega položaja na plovilu (lokacija antene)*

sporočilo 5 AIS

3.3.2.2   Dinamične informacije o plovilih

Dinamične informacije o plovilih za celinska plovila imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se dinamične informacije o plovilih, značilne za celino.

Dinamične informacije o plovilih se prenašajo samodejno s plovila ali na zahtevo.

Položaj v skladu s svetovnim geodetskim sistemom iz leta 1984 (WGS 84)

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Hitrost nad tlemi (SOG)

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Kurz COG

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Usmeritev HDG

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Hitrost obrata ROT

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Točnost položaja (GNSS/DGNSS)

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Čas elektronske naprave za določanje položaja

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Navigacijski status

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Status modre oznake*

sporočila 1, 2 in 3 AIS

Kakovost informacij o hitrosti

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Kakovost informacij o smeri

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Kakovost informacij o usmeritvi

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

3.3.2.3   Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovil za celinska plovila, imajo enake parametre in enako strukturo kot v mobilnih postajah AIS razreda A, če se uporabljajo. Neuporabljena polja parametra se označijo z „ni na voljo“.

Dodajo se informacije o plovbi, značilne za celino.

Informacije, ki se nanašajo na plovbo plovila, se prenašajo samodejno z ladje ali na zahtevo.

Namembno pristanišče (lokacijska koda ISRS)

sporočilo 5 AIS

Kategorija nevarnega tovora

sporočilo 5 AIS

ETA

sporočilo 5 AIS

Največji trenuten statičen ugrez*

sporočilo 5 AIS + posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Navedba o nevarnem tovoru

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

Natovorjeno/raztovorjeno plovilo

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

3.3.2.4   Število oseb na krovu

Informacije o številu oseb na krovu se prenašajo kot oddajno sporočilo ali kot naslovljeno sporočilo s plovila na kopno na zahtevo ali ob dogodku.

Število članov posadke na krovu

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55

Število potnikov na krovu

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55

Število ladijskega osebja na krovu

posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55

3.3.2.5   Sporočila, povezana z varnostjo

Sporočila, povezana z varnostjo (tj. besedilna sporočila), se prenašajo po potrebi kot oddajna ali naslovljena sporočila.

Naslovljeno sporočilo, povezano z varnostjo

sporočilo 12 AIS

Oddajno sporočilo, povezano z varnostjo

sporočilo 14 AIS

3.3.3   Interval poročanja pri prenosu informacij

Različne vrste informacij sporočil celinskega AIS se prenašajo z različnimi hitrostmi poročanja.

Za plovila v gibanju po celinskih plovnih poteh se lahko hitrost poročanja za dinamične informacije preklaplja med samodejnim in določenim načinom. Hitrost poročanja se lahko v določenem načinu zviša do 2 sekundi. Način poročanja se preklaplja iz bazne postaje AIS (prek sporočila 23 AIS za skupinsko dodelitev ali sporočila 16 za posamično dodelitev) in z ukazi z zunanjih sistemov na krovu prek vmesnika IEC 61162, kot je opredeljen v Dodatku B.

Za statične informacije in informacije v zvezi s plovbo je hitrost poročanja 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi informacij.

Uporabljajo se naslednje hitrosti poročanja:

Statične informacije o plovilih

vsakih 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi podatkov

Dinamične informacije o plovilih

odvisne so od navigacijskega statusa in načina delovanja plovila, ki je bodisi samodejen (privzet) bodisi določen način, glej preglednico 3.1

Informacije o plovilih, povezane s plovbo

vsakih 6 minut, na zahtevo ali ob spremembi podatkov

Število oseb na krovu

kot je zahtevano ali na zahtevo

Sporočila, povezana z varnostjo

kot je zahtevano

Posebna sporočila aplikacije

kot je zahtevano (določi pristojni organ)


Preglednica 3.1

Hitrost posodabljanja dinamičnih informacij o plovilih

Dinamični pogoji plovila

Nominalni interval poročanja

Status plovila, ki je „zasidrano“ in se premika s hitrostjo, manjšo od 3 vozlov

3 minute (6)

Status plovila, ki je „zasidrano“ in se premika s hitrostjo, večjo od 3 vozlov

10 sekund (6)

Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu in se premika s hitrostjo 0–14 vozlov

10 sekund (6)

Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu, se premika s hitrostjo 0–14 vozlov in spreminja smer

3 1/3 sekunde (6)

Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu in se premika s hitrostjo 14–23 vozlov

6 sekund (6)

Plovilo, ki deluje v samodejnem načinu, se premika s hitrostjo 14–23 vozlov in spreminja smer

2 sekundi

Plovilo, ki deluje v samodejnem način in se premika s hitrostjo, večjo od 23 vozlov

2 sekundi

Plovilo, ki deluje v samodejnem način, se premika s hitrostjo, večjo od 23 vozlov, in spreminja smer

2 sekundi

Plovilo, ki deluje v določenem načinu (7)

določen med 2 sekundama in 10 sekundami

3.3.4   Tehnološka platforma

Platforma za mobilno postajo celinskega AIS je mobilna postaja AIS razreda A.

Tehnična rešitev mobilne postaje celinskega AIS temelji na enakih tehničnih standardih kot mobilne postaje AIS razreda A (priporočilo ITU-R M.1371 in mednarodni standard IEC 61993-2).

3.3.5   Združljivost z mobilnimi postajami AIS razreda A

Mobilne postaje celinskega AIS so skladne z mobilnimi postajami AIS razreda A ter lahko sprejemajo in obdelujejo vsa sporočila AIS (v skladu s priporočilom ITU-R M.1371 in tehničnimi pojasnili o priporočilu ITU-R M.1371 Mednarodno združenje uradov za navigacijske pripomočke in svetilnike (IALA)), poleg tega pa tudi sporočila, opredeljena v točki 3.4.

3.3.6   Posebna identifikacijska oznaka

Za zagotovitev združljivosti s pomorskimi plovili je treba uporabiti številko oznake pomorske mobilne postaje (MMSI) kot posebno oznako postaje (oznaka radijske opreme) za mobilne postaje celinskega AIS.

3.3.7   Zahteve v zvezi z uporabo

Informacije iz točke 3.3.2 so vhodni podatki, shranjeni in prikazani neposredno v mobilni postaji celinskega AIS.

Mobilna postaja celinskega AIS lahko v notranji pomnilnik shranjuje tudi statične podatke, značilne za celino, da bi se informacije ohranile, ko naprava ni priključena na električno omrežje.

Potrebne pretvorbe podatkov za najmanjšo tipkovnico in zaslon (MKD) za vsebino informacij celinskega AIS (npr. vozli v km/h) ali vnos MKD in prikaz informacij v zvezi z vrstami celinskih plovil se izvajajo v mobilni postaji celinskega AIS.

Posebna sporočila aplikacije (ASM) se morajo vnašati/prikazovati v zunanji aplikaciji, z izjemo posebnih sporočil aplikacije, značilnih za celinski AIS, DAC = 200 FI = 10 (statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh) in DAC = 200 FI = 55 (število oseb na krovu celinskega plovila), ki se izvajata neposredno v mobilni postaji celinskega AIS.

Da bi v transponder AIS vprogramirali podatke, značilne za celino, so stavki digitalnega vmesnika opredeljeni v Dodatku B.

Mobilna postaja celinskega AIS zagotavlja vsaj zunanji vmesnik za vnos popravka DGNSS in informacij o celovitosti v skladu z določbami posebnega odbora Radiotehniške komisije za pomorske storitve 104 o DGNSS.

3.3.8   Homologacija

Mobilna postaja celinskega AIS se homologira za skladnost s temi tehničnimi specifikacijami.

3.4   Spremembe protokola za mobilno postajo celinskega AIS

Zaradi razvoja priporočila ITU-R M.1371 več parametrov omogoča uporabo novih kod statusa. To ne škoduje delovanju AIS, vendar lahko povzroči prikaz neznanih kod statusa pri opremi, ki temeljijo na prejšnjih revizijah standarda.

3.4.1   Preglednica 3.2: Poročilo o položaju

Preglednica 3.2

Poročilo o položaju

Parameter

Število bitov

Opis

Oznaka sporočila

6

oznaka za to sporočilo 1, 2 ali 3

Kazalnik ponovitev

2

Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila.

0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več

Oznaka uporabnika (MMSI)

30

številka MMSI

Navigacijski status

4

0 = med plovbo z uporabo motorja; 1 = zasidrana; 2 = ni pod poveljstvom; 3 = omejeno manevriranje; 4 = omejena z ugrezom; 5 = privezana; 6 = na kopnem;

7 = izvaja ribolovne aktivnosti; 8 = med plovbo brez uporabe motorja;

9 = predvidena za prihodnjo spremembo navigacijskega statusa za visokohitrostno plovilo;

10 = predvidena za prihodnjo spremembo navigacijskega statusa za plovilo s talnim učinkom (WIG);

11 = plovilo na motorni pogon z vleko nazaj (regionalna uporaba) (8);

12 = plovilo na motorni pogon s potiskom naprej ali vleko ob strani (regionalna uporaba) (8);

13 = predvidena za prihodnjo uporabo; 14 = AIS-SART (aktiven);

15 = ni določen = privzeto (uporablja ga tudi AIS)

Hitrost obrata ROT AIS

8

od 0 do +126 = obrača se desno s hitrostjo 708 stopinj na minuto ali več

od 0 do –126 = obrača se levo s hitrostjo 708 stopinj na minuto ali več

Vrednosti med 0 in 708 stopinj na minuto, kodirane z ROTAIS = 4,733 SQRT(ROTsensor) stopinj na minuto, pri čemer je ROTsensor hitrost obrata kot vhodni podatek zunanjega kazalnika hitrosti obrata. ROTAIS je zaokrožena na najbližje celo število.

+127 = obrača se desno s hitrostjo več kot 5 stopinj na 30 sekund (kazalnik obratov ni na voljo)

– 127 = obrača se levo s hitrostjo več kot 5 stopinj na 30 sekund (kazalnik obratov ni na voljo)

– 128 = (80 hex) kaže, da informacije o obratih niso na voljo (privzeto)

Podatki ROT se ne smejo izpeljati iz informacij COG.

Hitrost nad tlemi

10

hitrost nad tlemi v 1/10 vozlov (0–102,2 vozla)

1 023 = ni na voljo; 1 022 = 102,2 vozla ali več (9)

Točnost položaja

1

Oznaka za točnost položaja (PA) se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371.

1 = visoka (=< 10 m)

0 = nizka (> 10 m)

0 = privzeta

Zemljepisna dolžina

28

zemljepisna dolžina v 1/10 000 min (± 180°, vzhod = pozitivna (popravek za 2 s), zahod = negativna (popravek za 2 s),

181 = (6791AC0 hex) = ni na voljo = privzeto)

Zemljepisna širina

27

zemljepisna dolžina v 1/10 000 min (± 90°, sever = pozitivna (popravek za 2 s), jug = negativna (popravek za 2 s), 91 = (3412140 hex) = ni na voljo = privzeto)

Kurz nad tlemi

12

kurz nad tlemi v 1/10° (0–3599), 3 600 (E10 hex)

= ni na voljo = privzeto;

3 601 –4 095 se ne uporablja

Dejanska usmeritev

9

stopinje (0–359) (511 označuje ni na voljo = privzeto)

Časovni žig

6

Sekunda UTC, ko je sistem elektronske naprave za določanje položaja (EPFS) ustvaril poročilo (0–59 ali 60, če časovni žig ni na voljo, kar je tudi privzeta vrednost, ali 61, če je sistem določanja položaja v načinu ročnega vnosa, ali 62, če sistem elektronske naprave za določanje položaja deluje v načinu ocenjevanja (na slepo), ali 63, če sistem določanja položaja ne deluje).

Kazalnik posebnega manevra: modra oznaka

2

Navedba, ali je modra oznaka nastavljena (10).

0 = ni na voljo = privzeto,

1 = ni vključena v posebni manever = modra oznaka ni nastavljena,

2 = vključena v posebni manever = modra oznaka je nastavljena,

da,

3 se ne uporablja

Rezerva

3

Neuporabljena. Nastaviti se mora na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

Zastava RAIM

1

Zastava samostojnega spremljanja integritete prek sprejemnika (Receiver autonomous integrity monitoring – RAIM) elektronske naprave za določanje položaja; 0 = RAIM ni v uporabi = privzeto; 1 = RAIM v uporabi. Zastava RAIM se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371.

Stanje komunikacije

19

Stanje komunikacije se mora določiti v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371.

Skupaj

168

Zaseda eno režo.

3.4.2   Statični in s plovbo povezani podatki ladje (sporočilo 5)

Preglednica 3.3

Poročilo o statičnih in dinamičnih podatkih ladje

Parameter

Število bitov

Opis

Oznaka sporočila

6

oznaka za to sporočilo 5

Kazalnik ponovitev

2

Poslal ga je merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila. 0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več

Oznaka uporabnika (MMSI)

30

številka MMSI

Kazalnik različice AIS

2

0 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-1;

1 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-3 (ali poznejšim);

2 = postaja v skladu s priporočilom ITU-R M. 1371-5 (ali poznejšim);

3 = postaja v skladu s prihodnjimi izdajami

Številka IMO

30

0 = ni na voljo = privzeto – se ne uporablja za zrakoplove za iskanje in reševanje;

0000000001–0000999999 = se ne uporablja;

0001000000–0009999999 = veljavna številka IMO;

0010000000–1073741823 = uradna številka države zastave (11)

Klicni znak

42

7 × 6-bitni znaki ASCII, „24252627282930“ = ni na voljo = privzeto

Plovila, povezana z matičnim plovilom, morajo uporabljati znak „A“, ki mu sledi zadnjih šest števk številke MMSI matičnega plovila. Primeri teh plovil vključujejo vlečna plovila, reševalne čolne, pomožna plovila, rešilne čolne in rešilne splave.

Ime

120

največ 20 6-bitnih znakov ASCII, glej priporočilo ITU-R M. 1371;

3435363738394041424344454647484950515253 = ni na voljo = privzeto. Za zrakoplove za iskanje in reševanje (SAR) mora biti nastavljeno na „SAR AIRCRAFT NNNNNNN“, pri čemer je NNNNNNN registrska številka zrakoplova.

Vrsta plovila in tovora

8

0 = ni na voljo ali ni plovila = privzeto;

1–99 = kot je opredeljeno v priporočilu ITU-R M. 1371; (12)

100–199 = predvideno za regionalno uporabo;

200–255 = predvideno za prihodnjo uporabo

Se ne uporablja za zrakoplove SAR.

Skupne dimenzije plovila/konvoja in referenčna točka za položaj

30

Referenčna točka za sporočeni položaj; navaja tudi dimenzije plovila v metrih (glej priporočilo ITU-R M. 1371).

O uporabi tega polja za zrakoplove SAR lahko odloči ustrezna uprava. Če se uporablja, morajo biti v njem navedene dimenzije plovila. Vrednosti za A = B = C = D morajo biti privzeto nastavljene na „0“. (13)  (14)  (15)

Vrsta elektronske naprave za določanje položaja

4

0 = nedoločena (privzeto),

1 = GPS,

2 = GLONASS,

3 = kombinirani GPS/GLONASS,

4 = Loran-C,

5 = čajka,

6 = integrirani navigacijski sistem,

7 = pregledana,

8 = Galileo,

9–14 = neuporabljena,

15 = notranji GNSS

ETA

20

ETA; MMDDHHMM UTC

biti 19–16: mesec; 1–12; 0 = ni na voljo = privzeto;

biti 15–11: dan; 1–31; 0 = ni na voljo = privzeto;

biti 10–6: ura; 0–23; 24 = ni na voljo = privzeto;

biti 5–0: minuta; 0–59; 60 = ni na voljo = privzeto

O uporabi tega polja za zrakoplove SAR lahko odloči ustrezna uprava.

Največji trenutni statični ugrez

8

v 1/10 m, 255 = ugrez 25,5 m ali več, 0 = ni na voljo = privzeto (16)

Namembno pristanišče

120

največ 20 6-bitnih znakov ASCII; 7273747576777879808182838485868788899091 = ni na voljo (17)

Podatkovna terminalska oprema (DTE)

1

podatkovni terminal pripravljen (0 = na voljo, 1 = ni na voljo = privzeto)

Rezerva

1

Rezerva. Neuporabljena. Nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

Skupaj

424

Zaseda dve reži.

Slika 3.1

Referenčna točka za sporočeni položaj in skupna dimenzija plovila/konvoja

Image 6

 

Število bitov

Bitna polja

Razdalja (m)

 

A

9

od 21- do 29-bitno

0–511

511 = 511 m ali več

referenčna točka za sporočeni položaj

B

9

od 12- do 20-bitno

0–511

511 = 511 m ali več

C

6

od 6- do 11-bitno

0–63

63 = 63 m ali več

D

6

od 0- do 5-bitno

0–63

63 = 63 m ali več

L = A + B

opredeljeno v posebnem sporočilu za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10

skupna dimenzija, uporabljena v mobilni postaji celinskega AIS

W = C + D

Dimenzijo je treba izračunati glede na smer iz posredovanih informacij o usmeritvi (premec).

Referenčna točka sporočenega položaja ni na voljo, vendar so na voljo dimenzije plovila/konvoja: A = C = 0 in B ≠ 0 in D ≠ 0.

Referenčna točka sporočenega položaja in dimenzije plovila/konvoja niso na voljo: A = B = C = D = 0 (= privzeto).

Za uporabo preglednice sporočil, A = najpomembnejše polje. D = najmanj pomembno polje.

3.4.3   Ukaz skupinskega dodeljevanja (sporočilo 23)

Mobilne postaje celinskega AIS se obravnavajo za skupinske dodelitve s sporočilom 23 z uporabo vrste postaje „6 = celinske plovne poti“.

3.5   Sporočila celinskega AIS

3.5.1   Dodatna sporočila celinskega AIS

Za zadovoljitev potreb po informacijah so opredeljena posebna sporočila celinskega AIS. Poleg vsebine informacij, ki se uporablja neposredno v postaji celinskega AIS, lahko mobilna postaja celinskega AIS prenaša tudi dodatne informacije prek posebnih sporočil aplikacije (ASM). To vsebino informacij navadno obdela zunanja aplikacija, kot je celinski ECDIS.

Za uporabo posebnih sporočil aplikacije, značilnih za celinski AIS, so odgovorni rečna komisija ali pristojni organi.

3.5.2   Identifikator aplikacije za posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS

Posebna sporočila aplikacije so sestavljena iz okvira mobilne postaje AIS razreda A v skladu s priporočilom ITU-R M.1371 (oznaka sporočila, kazalnik ponovitev, oznaka pristanišča izplutja, oznaka namembnega pristanišča), identifikatorja aplikacije (AI = DAC + FI) in vsebine podatkov (spremenljiva dolžina do določene najvišje vrednosti).

16-bitni identifikator aplikacije (AI = DAC + FI) je sestavljen iz naslednjih elementov:

(a)

10-bitne kode določenega območja (DAC): mednarodna (DAC = 1) ali regionalna (DAC > 1);

(b)

6-bitnih funkcijskih oznak (FI) – omogočajo 64 posebnih sporočil aplikacije.

Za evropska usklajena posebna sporočila aplikacije, značilna za celinski AIS, se uporablja DAC „200“.

Poleg tega se lahko v lokalnih posebnih sporočilih aplikacije, npr. za pilote za preizkusne lete, uporablja nacionalna (regionalna) DAC. Vendar pa se močno priporoča izogibanje uporabi regionalnih posebnih sporočil aplikacije.

3.5.3   Vsebina informacij v posebnih sporočilih aplikacije

Posebni sporočili aplikacije, značilni za celinski AIS, DAC = 200 FI = 10 (statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh) in DAC = 200 FI = 55 (število oseb na krovu celinskega plovila), se izvajata neposredno v mobilni postaji celinskega AIS (glej točki 3.5.3.1 in 3.5.3.2).

3.5.3.1   Statični in s plovbo povezani podatki ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh (posebno sporočilo, značilno za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 10)

To sporočilo uporabljajo samo celinska plovila za prenos statičnih in s plovbo povezanih podatkov poleg sporočila 5. Sporočilo se v najkrajšem možnem času pošlje z binarnim sporočilom 8 (z vidika AIS) po sporočilu 5.

Preglednica 3.4

Podatkovno poročilo celinskih plovil

 

Parameter

Število bitov

Opis

Oznaka sporočila

6

oznaka za sporočilo 8; vedno 8

Kazalnik ponovitev

2

Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila.

0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več

Oznaka pristanišča izplutja

30

številka MMSI

Rezerva

2

Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

Binarni podatki

Identifikator aplikacije

16

DAC = 200, FI = 10

Enotna evropska identifikacijska številka plovila (ENI)

48

8*6-bitni znaki ASCII

00000000 = ENI ni dodeljena = privzeto

Dolžina plovila/konvoja

13

1–8 000 (ostalo se ne uporablja) dolžina plovila/konvoja v 1/10 m; 0 = privzeto

Širina plovila/konvoja

10

1–1 000 (ostalo se ne uporablja) širina plovila/konvoja v 1/10 m; 0 = privzeto

Vrsta plovila in konvoja

14

Številčna oznaka vrste plovila in konvoja, kot je opisana v Dodatku C.

0 = ni na voljo = privzeto

Navedba o nevarnem tovoru

3

število modrih stožcev/luči 0–3; 4 = B-zastava, 5 = privzeto = neznano

Največji trenutni statični ugrez

11

1–2 000 (ostalo neuporabljeno) ugrez v 1/100 m, 0 = privzeto = neznano

Natovorjeno/raztovorjeno

2

1 = natovorjeno, 2 = raztovorjeno, 0 = ni na voljo/privzeto, 3 se ne uporablja

Kakovost informacij o hitrosti

1

1 = visoka, 0 = nizka/GNSS = privzeto (*1)

Kakovost informacij o smeri

1

1 = visoka, 0 = nizka/GNSS = privzeto (*1)

Kakovost informacij o usmeritvi

1

1 = visoka, 0 = nizka = privzeto (*1)

Rezerva

8

Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

 

Skupaj

168

Zaseda eno režo.

3.5.3.2   Število oseb na krovu (posebno sporočilo za plovbo po celinskih plovnih poteh FI 55)

To sporočilo pošljejo samo celinska plovila za obveščanje o številu oseb (potnikov, posadke, ladijskega osebja) na krovu. Sporočilo se pošlje z binarnim sporočilom 6, po možnosti ob dogodku ali na zahtevo z uporabo binarnega funkcijskega sporočila 2 mednarodnega identifikatorja aplikacije.

Preglednica 3.5

Poročilo o število oseb na krovu

 

Parameter

Bit

Opis

Oznaka sporočila

6

oznaka za sporočilo 6; vedno 6

Kazalnik ponovitev

2

Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila.

0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več

Oznaka pristanišča izplutja

30

številka MMSI izvorne postaje

Zaporedna številka

2

0–3

Oznaka namembnega pristanišča

30

številka MMSI ciljne postaje

Ponovno pošiljanje zastave

1

Ponovno pošiljanje zastave se določi ob ponovnem prenosu: 0 = brez ponovnega pošiljanja = privzeto;

1 = ponovno poslana.

Rezerva

1

Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

Binarni podatki

Identifikator aplikacije

16

DAC = 200, FI = 55

Število članov posadke na krovu

8

0–254 članov posadke, 255 = neznano = privzeto

Število potnikov na krovu

13

0–8 190 potnikov, 8 191 = neznano = privzeto

Število ladijskega osebja na krovu

8

0–254 članov ladijskega osebja, 255 = neznano = privzeto

Rezerva

51

Se ne uporablja, nastavljena na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

 

Skupaj

168

Zaseda eno režo.

4.   DRUGE MOBILNE POSTAJE AIS NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH

4.1   Uvod

Plovila, ki jim ni treba uporabljati mobilne postaje celinskega AIS, lahko uporabljajo druge mobilne postaje AIS. Uporabljata se lahko naslednji mobilni postaji:

(a)

mobilna postaja AIS razreda A v skladu s členoma 35(2) in 35(3) Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(b)

mobilna postaja AIS razreda B v skladu s točko 4.2.

O uporabi takih postaj na celinskih plovnih poteh odloča pristojni organ, odgovoren za plovbo na zadevnem območju.

Če se take postaje uporabljajo prostovoljno, poveljnik ladje stalno posodablja ročno vnesene podatke sistema AIS. Nepravilni podatki se ne pošiljajo prek sistema AIS.

4.2   Splošne zahteve za mobilne postaje AIS razreda B na celinskih plovnih poteh

AIS razreda B ima omejene funkcionalnosti v primerjavi z mobilnimi postajami celinskega AIS. Sporočila, ki jih pošilja mobilna postaja AIS razreda B, se posredujejo z nižjo prioriteto kot sporočila iz mobilnih postaj celinskega AIS.

Poleg zahtev, ki izhajajo iz drugih pravnih aktov Unije, zlasti Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter Odločbe Komisije 2005/53/ES (20), mobilne postaje AIS razreda B, nameščene na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, izpolnjujejo zahteve iz:

(a)

priporočila ITU-R M. 1371;

(b)

mednarodnega standarda IEC 62287 (vključno z upravljanjem kanala DSC).

Opomba:

Pristojni organ, odgovoren za plovbo na navedenem območju, mora pred izdajo dovoljenja za ladijsko postajo potrditi skladnost mobilnih postaj AIS razreda B s standardi in zahtevami iz drugega pododstavka z dodelitvijo številke oznake pomorske mobilne postaje (MMSI), na primer s homologacijo ustreznih mobilnih postaj AIS razreda B.

5.   NAVIGACIJSKI PRIPOMOČKI AIS PRI PLOVBI PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

5.1   Uvod

Navigacijski pripomočki so oznake, ki zagotavljajo podporo med plovbo. Taki pripomočki vključujejo oznake za svetilnike, boje, signale za meglo in neosvetljene znake. Seznam navigacijskih pripomočkov je vključen v preglednici 5.2.

Tehnologija AIS zagotavlja možnost dinamičnega prenosa informacij o navigacijskih pripomočkih.

Za uporabo pri plovbi po celinskih plovnih poteh je treba poročilo o navigacijskih pripomočkih pomorskega AIS (sporočilo 21) razširiti, tako da izraža posebnosti sistema postavljanja boj na celinskih plovnih poteh.

Poročilo o navigacijskih pripomočkih pomorskega AIS temelji na sistemu postavljanja boj IALA. Za plovbo po celinskih plovnih poteh mora biti poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS skladno z evropskim sistemom za navigacijske pripomočke v plovbi po celinskih plovnih poteh, opisanim v oddelku 5.

Poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS sporoča položaj in pomen navigacijskih pripomočkov ter informacije o tem, ali je boja na zahtevanem položaju (na položaju) ali ne (zunaj položaja).

5.2   Uporaba sporočila 21: Poročilo o navigacijskih pripomočkih

Za uporabo na celinskih plovnih poteh se uporablja poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS (sporočilo 21), kot je opredeljeno v priporočilu ITU-R M.1371. Dodatne vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po evropskih celinskih plovnih poteh so kodirane z uporabo bitov „statusa navigacijskih pripomočkov“.

Preglednica 5.1

Poročilo o navigacijskih pripomočkih AIS

Parameter

Število bitov

Opis

Oznaka sporočila

6

oznaka za to sporočilo 21

Kazalnik ponovitev

2

Uporablja ga merilnik ponovitev za prikaz števila ponovitev sporočila.

0–3; privzeto = 0; 3 = ne ponavljaj več

Identifikacijska oznaka

30

številka MMSI (glej člen 19 Pravilnika o radiokomunikacijah in priporočilo ITU-R M.585)

Vrsta navigacijskih pripomočkov

5

0 = ni na voljo = privzeto glej ustrezno opredelitev IALA; glej sliko 5-1 (21)

Ime navigacijskih pripomočkov

120

največ 20 6-bitnih znakov ASCII, kot so opredeljeni v preglednici 47 „2122232425262728293031323334353637383940“ = ni na voljo = privzeto

Ime navigacijskih pripomočkov se lahko razširi s parametrom „Razširitev imena navigacijskih pripomočkov“ spodaj.

Točnost položaja (PA)

1

1 = visoka (≤ 10 m) 0 = nizka (> 10 m) 0 = privzeto. Oznaka PA se mora določiti v skladu s preglednico „Določitev informacij o točnosti položaja“ iz priporočila ITU-R M.1371.

Zemljepisna dolžina

28

zemljepisna dolžina položaja navigacijskih pripomočkov v 1/10 000 min (± 180°, vzhod = pozitivna, zahod = negativna 181 = (6791AC0h) = ni na voljo = privzeto)

Zemljepisna širina

27

zemljepisna širina položaja navigacijskih pripomočkov v 1/10 000 min (± 90°, sever = pozitivna, jug = negativna 91 = (3412140h) = ni na voljo = privzeto)

Dimenzija/referenčna točka za položaj

30

referenčna točka za sporočeni položaj; kaže tudi dimenzijo navigacijskih pripomočkov (m) (glej sliko 5-1), če je ustrezno (22)

Vrsta elektronske naprave za določanje položaja

4

0 = nedoločena (privzeto),

1 = GPS,

2 = GLONASS,

3 = kombinirani GPS/GLONASS,

4 = Loran-C,

5 = čajka,

6 = integrirani navigacijski sistem,

7 = pregledana. Za pritrjene in virtualne navigacijske pripomočke se mora uporabiti označen položaj. Točen položaj izboljšuje njihovo funkcijo radarskega referenčnega cilja,

8 = Galileo,

9–14 = neuporabljena,

15 = notranji GNSS

Časovni žig

6

Sekunda UTC, ko je sistem elektronske naprave za določanje položaja (EPFS) ustvaril poročilo (0–59 ali 60), če časovni žig ni na voljo, kar mora biti tudi privzeta vrednost, ali 61, če je sistem določanja položaja v načinu ročnega vnosa, ali 62, če sistem elektronske naprave za določanje položaja deluje v načinu ocenjevanja (na slepo), ali 63, če sistem določanja položaja ne deluje.

Kazalnik za navigacijske pripomočke zunaj položaja

1

za plavajoče navigacijske pripomočke samo: 0 = na položaju; 1 = zunaj položaja

OPOMBA 1 – To oznako mora sprejemna postaja šteti za veljavno le, če gre za plavajoče navigacijske pripomočke in če je časovni žig enak ali manjši od 59. Za plavajoče navigacijske pripomočke se morajo parametri varnostne cone določiti ob namestitvi.

Status navigacijskih pripomočkov

8

rezervirano za navedbo statusa navigacijskih pripomočkov

00000000 = privzeto (23)

Zastava RAIM

1

Zastava samostojnega spremljanja integritete prek sprejemnika (Receiver autonomous integrity monitoring – RAIM) elektronske naprave za določanje položaja; 0 = RAIM ni v uporabi = privzeto; 1 = RAIM v uporabi; glej preglednico „Določitev informacij o točnosti položaja“ iz priporočila ITU-R M.1371.

Oznaka virtualnih navigacijskih pripomočkov

1

0 = privzeto = dejanski navigacijski pripomočki na navedenem položaju; 1 = virtualni navigacijski pripomočki fizično ne obstajajo (24)

Oznaka določenega načina

1

0 = postaja, ki deluje v samodejnem in neprekinjenem načinu = privzeto 1 = postaja, ki deluje v določenem načinu

Rezerva

1

Rezerva. Neuporabljena. Nastaviti se mora na ničlo. Predvidena za prihodnjo uporabo.

Ime razširitve navigacijskih pripomočkov

0, 6, 12, 18, 24, 30, 36 … 84

Ta parameter, sestavljen iz do 14 dodatnih 6-bitnih znakov ASCII za sporočilo, ki zaseda dve reži, se lahko kombinira s parametrom „Ime navigacijskih pripomočkov“ na koncu navedenega parametra, kadar je za ime navigacijskih pripomočkov potrebnih več kot 20 znakov. Ta parameter se mora izpustiti, kadar za ime navigacijskih pripomočkov skupaj ni potrebnih več kot 20 znakov. Prenesti se mora samo zahtevano število znakov, kar pomeni, da se ne sme uporabiti znak 80.

Rezerva

0, 2, 4, ali 6

Rezerva. Uporabi se samo, kadar je uporabljen parameter „Razširitev imena navigacijskih pripomočkov“. Nastaviti se mora na ničlo. Število bitov rezerve se mora prilagoditi zaradi upoštevanja omejitev bitov.

Skupaj

272–360

Zaseda dve reži.

Slika 5-1

Referenčna točka za sporočeni položaj pomorskih navigacijskih pripomočkov ali dimenzija navigacijskih pripomočkov

Image 7

 

Število bitov

Bitna polja

Razdalja (m)

A

9

od 21- do 29-bitno

0–511

511–511 m ali več

B

9

od 12- do 20-bitno

0–511

511–511 m ali več

C

6

od 6- do 11-bitno

0–63

63–63 m ali več

D

6

od 0- do 5-bitno

0–63

63–63 m ali več

Če je vrsta navigacijskih pripomočkov, ki jo je treba posredovati, zajeta v obstoječih vrstah navigacijskih pripomočkov IALA (v skladu s preglednico 5.2), ni treba uporabiti sprememb.

Preglednica 5.2

Vrste navigacijskih pripomočkov

Koda

Opredelitev, pomorska

 

0

Privzeto, vrsta navigacijskih pripomočkov ni določena

 

1

Referenčna točka

 

2

RACON

 

3

Pritrjene strukture na morju, kot so naftne ploščadi in vetrne elektrarne.

(OPOMBA 1 – Ta koda mora opredeljevati oviro, pritrjeno na postajo AIS navigacijskih pripomočkov)

 

4

Boja za označevanje nevarnosti razbitin

Pritrjeni navigacijski pripomočki

5

Luč, brez sektorjev

6

Sektorska luč

7

Pokrita smer, sprednja luč

8

Pokrita smer, zadnja luč

9

Signal, kardinalni N

10

Signal, kardinalni E

11

Signal, kardinalni S

12

Signal, kardinalni W

13

Signal, levo od plovila

14

Signal, desno od plovila

15

Signal, prednostni kanal, levo od plovila

16

Signal, prednostni kanal, desno od plovila

17

Signal, osamljena nevarnost

18

Signal, varne vode

19

Signal, posebna oznaka

Plavajoči navigacijski pripomočki

20

Kardinalna oznaka N

21

Kardinalna oznaka E

22

Kardinalna oznaka S

23

Kardinalna oznaka W

24

Oznaka levo od plovila

25

Oznaka desno od plovila

26

Prednostni kanal, levo od plovila

27

Prednostni kanal, desno od plovila

28

Izolirana nevarnost

29

Varne vode

30

Posebna oznaka

31

Lahko plovilo/LANBY/ploščadi

OPOMBA 1 – Zgoraj navedene vrste navigacijskih pripomočkov temeljijo na sistemu pomorskih oznak IALA, kjer je to ustrezno.

OPOMBA 2 – Obstaja možnost zmede pri odločanju, ali je pripomoček osvetljen ali neosvetljen. Pristojni organi lahko za navedbo tega uporabijo regionalni/lokalni oddelek sporočila.

5.3   Razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh

Polje parametra „Status navigacijskih pripomočkov“ se uporablja za razširitev sporočila 21 z vrsto navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Polje parametra „Status navigacijskih pripomočkov“ je sestavljeno iz osmih strani, pri čemer so identifikacijska oznaka strani 0 0 = privzeto, identifikacijske oznake strani 1 do 3 za regionalno uporabo, identifikacijske oznake strani 4 do 7 pa za mednarodno uporabo. Prvi trije biti arhiviranega statusa navigacijskih pripomočkov opredeljujejo identifikacijsko oznako strani, preostalih pet bitov pa vsebuje informacije strani.

Regija, v kateri se uporabljajo identifikacijske oznake strani 1 do 3, je opredeljena s pomorskimi identifikacijskimi števkami v MMSI oddajne postaje navigacijskih pripomočkov AIS. Tako se kodiranje petih informacijskih bitov v polju „Status navigacijskih pripomočkov“ uporablja samo v tej določeni regiji.

Kar zadeva celinske plovne poti Unije, identifikacijska oznaka strani 1 polja „Status navigacijskih pripomočkov“ vsebuje seznam navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki se uporabljajo.

Za nastavitev vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh v sporočilu 21 je treba izvesti dva koraka. Najprej je treba parameter „Vrsta navigacijskih pripomočkov“ v sporočilu 21 nastaviti na „0 = privzeto, vrsta navigacijskih pripomočkov ni določena“. Nato je treba parameter „Status AIS“ nastaviti na identifikacijsko oznako strani 1 in ustrezno kodo vrste navigacijskih pripomočkov za plovbo po celinskih plovnih poteh na naslednji način:

sporočilo 21 – status navigacijskih pripomočkov:

Biti:

Image 8

Image 9

LSB

Kodiranje:

identifikacijska oznaka strani

vrsta navigacijskih pripomočkov (0–31)

 


(1)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 414/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih smernicah za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo rečnih informacijskih storitev (RIS) iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 105, 23.4.2007, str. 1).

(4)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 909/2013 z dne 10. septembra 2013 o tehničnih specifikacijah za elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS) v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (UL L 258, 28.9.2013, str. 1).

(6)  Ko mobilna postaja določi, da gre za signalno napravo (glej oddelek 3.1.1.4 Priloge 2 k priporočilu ITU-R M.1371), se hitrost poročanja poveča na enkrat na dve sekundi (glej oddelek 3.1.3.3.2 Priloge 2 k priporočilu ITU-R M.1371).

(7)  Po potrebi ga spremeni pristojni organ.

(8)  V skladu s to uredbo se ne uporablja v Uniji.

(9)  Vozli se izračunajo v km/h z zunanjo opremo na krovu.

(10)  Oceni se samo, če prihaja poročilo z mobilne postaje celinskega AIS in če informacije izhajajo iz samodejnega sredstva (neposredna povezava za preklop).

(11)  Nastavi se na 0 za celinska plovila.

(12)  Za plovbo po celinskih plovnih poteh se uporablja najprimernejša vrsta plovila (glej DODATEK C).

(13)  Dimenzije se nastavijo na največjo pravokotno obliko konvoja.

(14)  Točnost informacij za plovbo po celinskih plovnih poteh do centimetra se zaokroži navzgor.

(15)  Informacije o referenčni točki je treba vzeti iz stavka vmesnika SSD z ločevanjem polja „oznaka pristanišča izplutja“. Informacije o referenčni točki položaja z oznako pristanišča izplutja AI morajo biti shranjene kot notranje informacije. Druge oznake pristanišča izplutja vodijo do informacij o referenčni točki za zunanjo referenčno točko.

(16)  Točnost informacij za plovbo po celinskih plovnih poteh do centimetra se zaokroži navzgor.

(17)  Lokacijske kode ISRS kot del indeksa RIS se uporabljajo, kot so pridobljene iz evropskega sistema upravljanja referenčnih podatkov (ERDMS), ki ga vodi Evropska komisija.

(*1)  Nastavljena na 0, če na transponder ni priključena nobena vrsta odobrenega senzorja (npr. žiro).

(18)  Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).

(19)  Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

(20)  Odločba Komisije 2005/53/ES z dne 25. januarja 2005 o uporabi člena 3(3)(e) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES za radijsko opremo, namenjeno vključevanju v sistem avtomatične identifikacije (AIS) (UL L 22, 26.1.2005, str. 14).

(21)  Če se prenaša koda vrste celinskih navigacijskih pripomočkov, je to polje (vrsta navigacijskih pripomočkov) nastavljeno na 0 = nedoločena.

(22)  Pri uporabi slike 5-1 za navigacijske pripomočke se upošteva naslednje:

za pritrjene in virtualne navigacijske pripomočke ter strukture na morju smer, določena z dimenzijo A, kaže proti pravemu severu;

za plavajoče pripomočke, večje od 2 m * 2 m, se dimenzije navigacijskih pripomočkov vedno navedejo kot približek krogu, tj. dimenzije so vedno naslednje A = B = C = D ≠ 0. (Razlog za to je dejstvo, da se smer plavajočih navigacijskih pripomočkov ne posreduje. Referenčna točka za sporočeni položaj je v središču kroga.);

A = B = C = D = 1 označuje objekte (pritrjene ali plavajoče), 2 m * 2 m ali manjše. (Referenčna točka za sporočeni položaj je v središču kroga.);

plavajoče strukture na morju, ki niso pritrjene, kot so ploščadi, se štejejo za vrsto, navedeno pod kodo 31 iz preglednice 5.2. Te strukture imajo parameter „Dimenzija/referenčna vrednost za položaj“, kot je določen zgoraj v opombi (1).

Za pritrjene strukture na morju ima vrsta, navedena pod kodo 3 iz preglednice 5.2, parameter „Dimenzija/referenčna vrednost za položaj“, kot je določen zgoraj v opombi (1). Zato se dimenzija za vse navigacijske pripomočke in strukture na morju določi na enak način, dejanske dimenzije pa vsebuje sporočilo 21.

(23)  Za poročilo o navigacijskih pripomočkih celinskega AIS se to polje uporabi za navedbo vrste celinskih navigacijskih pripomočkov z uporabo strani 001.

(24)  Pri prenašanju informacij o virtualnih navigacijskih pripomočkih, tj. virtualnih/navideznih navigacijskih pripomočkih, je ciljna oznaka nastavljena na ena (1), dimenzije pa so nastavljene na A = B = C = D = 0 (privzeto). To velja tudi v primeru prenašanja informacij o „referenčni točki“.

Dodatek A

KRATICE

AI

Identifikator aplikacije

AIS

Sistem za samodejno prepoznavanje

ADN

Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh

ASCII

Ameriški standardni kod za izmenjavo informacij

ASM

Posebno sporočilo aplikacije

AtoN

Navigacijski pripomočki

DAC

Področna koda

DGNSS

Diferencialni GNSS

FI

Funkcijska oznaka

GLONASS

(Ruski) globalni satelitski navigacijski sistem

GNSS

Globalni satelitski navigacijski sistem

GPS

Globalni sistem za določanje položaja

HDG

Usmeritev

IAI

Mednarodni identifikator aplikacije

ID

Identifikacijska oznaka

ITU

Mednarodna telekomunikacijska zveza

MMSI

Oznaka pomorske mobilne postaje iz priporočila Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU-R M585

ROT

Hitrost obrata

SO/CS razreda B

Mobilne postaje razreda B, ki uporabljajo tehniko („CO“) večkratnega dostopa s časovno delitvijo pri prepoznavanju nosilca (CSTDMA) ali tehniko („SO“) večkratnega dostopa s samoorganizirano časovno delitvijo (SOTDMA)

SOLAS

Varstvo človeškega življenja na morju

SQRT

Kvadratni koren

UTC

Koordinirani univerzalni čas

VHF

Zelo visoka frekvenca

VTS

Sistemi za nadzor plovbe

Dodatek B

STAVKI DIGITALNEGA VMESNIKA ZA CELINSKI AIS

B.1   Vhodni stavki

Serijski digitalni vmesnik AIS podpirajo obstoječi stavki IEC 61162. Podrobni opisi stavkov digitalnih vmesnikov so v IEC 61162.

Poleg tega so za mobilne postaje celinskega AIS opredeljeni naslednji stavki digitalnega vmesnika.

B.2   Statični podatki ladje na celinskih plovnih poteh

Ta stavek se uporablja za spremembo nastavitev, ki niso zajete s SSD in VSD.

$PIWWSSD,cccccccc,xxxx,x.x,x.x,x,x,x,x.x,x.x,x.x,x.x*hh<CR><LF>

polje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Polje

Oblika

Opis

1

cccccccc

številka ENI

2

xxxx

vrsta celinskega plovila v skladu z DODATKOM C

3

x.x

dolžina plovila od 0 do 800 metrov

4

x.x

širina plovila od 0 do 100 metrov

5

x

kakovost informacij o hitrosti 1 = visoka ali 0 = nizka

6

x

kakovost informacij o kurzu 1 = visoka ali 0 = nizka

7

x

kakovost informacij o usmeritvi 1 = visoka ali 0 = nizka

8

x.x

vrednost B za notranji referenčni položaj (referenčna točka razdalje do krme)

9

x.x

vrednost C za notranji referenčni položaj (referenčna točka razdalje do levega boka plovila)

10

x.x

vrednost B za zunanji referenčni položaj (referenčna točka razdalje do krme)

11

x.x

vrednost C za zunanji referenčni položaj (referenčna točka razdalje do levega boka plovila)

B.3   Podatki o plovbi po celinskih plovnih poteh

Ta stavek se uporablja za vnos podatkov plovila o plovbi po celinskih plovnih poteh v mobilno postajo celinskega AIS. Za določitev podatkov o plovbi po celinskih plovnih poteh se uporablja stavek $PIWWSSD z naslednjo vsebino:

$PIWWIVD,x,x,x,x.x,x.x,x,xxx,xxxx,xxx,x.x,x.x,x.x,x.x*hh<CR><LF>

polje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Polje

Oblika

Opis

1

x

glej nastavitve intervala poročanja iz sporočila 23 priporočila ITU-R M.1371, privzeta nastavitev: 0

2

x

število modrih stožcev: 0–3, 4 = B-zastava, 5 = privzeto = neznano

3

x

0 = ni na voljo = privzeto, 1 = natovorjeno, 2 = raztovorjeno, ostalo neuporabljeno

4

x.x

statični ugrez plovila od 0 do 20 metrov, 0 = neznano = privzeto, ostalo neuporabljeno

5

x.x

prosta višina plovila od 0 do 40 metrov, 0 = neznano = privzeto, ostalo neuporabljeno

6

x

število pomožnih vlečnih čolnov 0–6, 7 = privzeto = neznano, ostalo neuporabljeno

7

xxx

število članov posadke na krovu od 0 do 254, 255 = neznano = privzeto, ostalo neuporabljeno

8

xxxx

število potnikov na krovu od 0 do 8 190 , 8 191 = neznano = privzeto, ostalo neuporabljeno

9

xxx

število ladijskega osebja na krovu od 0 do 254, 255 = neznano = privzeto, ostalo neuporabljeno

10

x.x

razširitev konvoja na premcu v (metri.decimetri = ločljivost v decimetrih)

11

x.x

razširitev konvoja na krmi v (metri.decimetri = ločljivost v decimetrih)

12

x.x

razširitev konvoja na levi strani plovila v (metri.decimetri = ločljivost v decimetrih)

13

x.x

razširitev konvoja na desni strani plovila v (metri.decimetri = ločljivost v decimetrih)

V primeru ničelnih polj se ustrezna konfiguracijska nastavitev ne spremeni.

Dodatek C

VRSTE CELINSKIH PLOVIL IN KONVOJEV

Ta korelacijska preglednica temelji na izvlečku priporočila UN/ECE št. 28 „Kode vrst prevoznih sredstev“ in na vrstah pomorskih ladij, kot so opredeljene v priporočilu ITU-R M.1371 „Tehnične značilnosti za univerzalni sistem za samodejno prepoznavanje na krovu ladje, ki uporablja večkratni dostop s časovno delitvijo v pomorskem mobilnem pasu VHF“.

Vrsta plovila in konvoja

Vrsta pomorske ladje

Koda

Ime plovila

Prva števka

Druga števka

8000

Plovilo, neznana vrsta

9

9

8010

Tovorna ladja na motorni pogon

7

9

8020

Motorni tanker

8

9

8021

Motorni tanker, tekoči tovor, vrsta N

8

0

8022

Motorni tanker, tekoči tovor, vrsta C

8

0

8023

Motorni tanker, suhi in tekoči tovor (npr. cement)

8

9

8030

Kontejnersko plovilo

7

9

8040

Tanker za prevoz plina

8

0

8050

Tovorna ladja na motorni pogon, vlačilec

7

9

8060

Motorni tanker, vlačilec

8

9

8070

Tovorna ladja na motorni pogon z eno ali več ladjami ob boku

7

9

8080

Tovorna ladja na motorni pogon s tankerjem

8

9

8090

Tovorna ladja na motorni pogon, ki potiska eno ali več tovornih ladij

7

9

8100

Tovorna ladja na motorni pogon, ki potiska vsaj en tanker

8

9

8110

Vlačilec, motorna ladja

7

9

8120

Vlačilec, tanker

8

9

8130

Vlačilec, tovorna ladja, priklopljena

3

1

8140

Vlačilec, tovorna ladja/tanker, priklopljena

3

1

8150

Tovorna barža

9

9

8160

Tankerska barža

9

9

8161

Tankerska barža, tekoči tovor, vrsta N

9

0

8162

Tankerska barža, tekoči tovor, vrsta C

9

0

8163

Tankerska barža, suhi in tekoči tovor (npr. cement)

9

9

8170

Tovorna barža, s kontejnerji

8

9

8180

Tankerska barža, plin

9

0

8210

Potisni vlačilec, ena tovorna barža

7

9

8220

Potisni vlačilec, dve tovorni barži

7

9

8230

Potisni vlačilec, tri tovorne barže

7

9

8240

Potisni vlačilec, štiri tovorne barže

7

9

8250

Potisni vlačilec, pet tovornih barž

7

9

8260

Potisni vlačilec, šest tovornih barž

7

9

8270

Potisni vlačilec, sedem tovornih barž

7

9

8280

Potisni vlačilec, osem tovornih barž

7

9

8290

Potisni vlačilec, devet ali več tovornih barž

7

9

8310

Potisni vlačilec, ena tankerska/plinska barža

8

0

8320

Potisni vlačilec, dve barži, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8330

Potisni vlačilec, tri barže, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8340

Potisni vlačilec, štiri barže, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8350

Potisni vlačilec, pet barž, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8360

Potisni vlačilec, šest barž, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8370

Potisni vlačilec, sedem barž, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8380

Potisni vlačilec, osem barž, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8390

Potisni vlačilec, devet ali več barž, vsaj ena tankerska ali plinska barža

8

0

8400

Vlačilec, enojni

5

2

8410

Vlačilec, z eno ali več vlečnimi vrvmi

3

1

8420

Vlačilec, ki pomaga plovilu ali povezani kombinaciji

3

1

8430

Potisni čoln, enojni

9

9

8440

Potniška ladja, trajekt, ladja Rdečega križa, ladja za križarjenje

6

9

8441

Trajekt

6

9

8442

Ladja Rdečega križa

5

8

8443

Ladja za križarjenje

6

9

8444

Potniška ladja brez možnosti nastanitve

6

9

8445

Visokohitrostno plovilo za dnevne izlete

6

9

8446

Hidrogliser za dnevne izlete

6

9

8447

Jadrnica za križarjenje

6

9

8448

Potniška jadrnica brez možnosti nastanitve

6

9

8450

Plovilo službe, policijska patrulja, pristaniška služba

9

9

8451

Plovilo službe

9

9

8452

Policijsko patruljno plovilo

5

5

8453

Plovilo pristaniške službe

9

9

8454

Plovilo za nadzor plovbe

9

9

8460

Plovilo, plovni objekt za vzdrževalna dela, plavajoči žerjav, kabelska ladja, ladja za nameščanje boj, strgača

3

3

8470

Objekt, vlečen, ki ni naveden drugje

9

9

8480

Ribiški čoln

3

0

8490

Ladja za oskrbovanje z gorivom

9

9

8500

Barža, tanker, kemikalije

8

0

8510

Objekt, ki ni naveden drugje

9

9

1500

Pomorsko plovilo za prevoz splošnega tovora

7

9

1510

Pomorski prevoznik enot

7

9

1520

Pomorska ladja za prevoz razsutega tovora

7

9

1530

Tanker

8

0

1540

Tanker za prevoz utekočinjenega plina

8

0

1850

Plovilo za prosti čas, daljše od 20 metrov

3

7

1900

Hitra ladja

4

9

1910

Hidrogliser

4

9

1920

Hitri katamaran

4

9


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/70


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/839

z dne 7. marca 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemov za dušenje zvoka

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemov za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS (1) in zlasti drugega odstavka člena 8 in člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 540/2014 določa zahteve za EU-homologacijo vseh novih vozil kategorij M (vozila za prevoz potnikov) in N (vozila za prevoz blaga) glede na njihovo raven hrupa. Uredba prav tako določa ukrepe v zvezi s sistemom vozila za zvočno opozarjanje (v nadaljnjem besedilu: sistem AVAS) za hibridna električna vozila in povsem električna vozila z namenom opozarjanja ranljivih uporabnikov cest.

(2)

Treba bi bilo pregledati opisni list iz Priloge I k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) v zvezi z EU-homologacijo vozila glede dovoljene ravni hrupa, da se upoštevajo podrobne zahteve glede sistema AVAS.

(3)

Po sprejetju sprememb 01 Pravilnika ZN št. 138 o homologaciji tihih vozil za cestni prevoz na 171. seji Foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) bi bilo treba pregledati Prilogo VIII k Uredbi (EU) št. 540/2014, da bi se uvedla prepoved funkcije začasnega deaktiviranja sistema AVAS.

(4)

Uredbo (EU) št. 540/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Glede na to, da ta uredba vsebuje prilagoditev, ki odraža zahteve glede funkcije deaktiviranja sistema AVAS, ki se že uporabljajo v okviru Sporazuma UN/ECE iz leta 1958, in uvaja potrebne prehodne določbe za uporabo v letu 2019, bi morala začeti veljati čim prej –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in VIII k Uredbi (EU) št. 540/2014 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 158, 27.5.2014, str. 131.

(2)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).


PRILOGA

Uredba (EU) št. 540/2014 se spremeni:

(1)

Dodatek 1 k Prilogi I se spremeni:

(a)

točka 12.8 se črta;

(b)

doda se naslednja točka 12.9:

„12.9   Sistem AVAS

12.9.1   Homologacijska številka tipa vozila glede emisij hrupa v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 138 (1)

ali

12.9.2   Popolno sklicevanje na rezultate preskusa ravni emisij hrupa sistema AVAS, izmerjenih v skladu z Uredbo (EU) št. 540/2014 (1)“;

(2)

Priloga VIII se spremeni:

(a)

oddelek I se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek I

Ta priloga določa ukrepe v zvezi s sistemom AVAS za hibridna električna in povsem električna vozila.

I.1   Ne glede na točke I.2(a), I.2(b), I.3(a) in I.3(b) se določbe iz oddelka II uporabljajo za sistem AVAS, vgrajen:

(a)

v vsa vozila, homologirana pred 1. julijem 2019;

(b)

v vsa nova vozila, ki temeljijo na tipu iz točke (a), registrirana pred 1. julijem 2021.

I.2   Ne glede na točki I.3(a) in (b) se določbe iz oddelka III uporabljajo za sistem AVAS, vgrajen:

(a)

v vsa vozila, homologirana pred 1. julijem 2019, če se tako odloči proizvajalec;

(b)

v vsa nova vozila, ki temeljijo na tipu iz točke (a);

(c)

v vsa vozila, homologirana od 1. julija 2019 in pred 1. septembrom 2021;

(d)

v vsa nova vozila, ki temeljijo na tipu iz točke (c), registrirana pred 1. septembrom 2023.

I.3   Določbe iz oddelka IV se uporabljajo za sistem AVAS, vgrajen:

(a)

v vsa vozila, homologirana pred 1. septembrom 2021, če se tako odloči proizvajalec;

(b)

v vsa nova vozila, ki temeljijo na tipu iz točke (a);

(c)

v vsa vozila, homologirana 1. septembra 2021 ali pozneje;

(d)

v vsa nova vozila, ki temeljijo na tipu iz točke (c);

(e)

v vsa nova vozila, registrirana 1. septembra 2023 ali pozneje.“;

(b)

doda se naslednji oddelek IV:

„Oddelek IV

Uporabljajo se določbe iz oddelka III, razen točke III.2(b). Poleg tega se uporablja še naslednje:

Stikalo

Vsak mehanizem, ki vozniku omogoča, da prekine delovanje sistema AVAS (funkcija ‚začasno deaktiviranje‘), izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.6 Pravilnika UN/ECE št. 138, Dodatek 1 k prvotni različici Pravilnika, spremembe 01 (UL L 204, 5.8.2017, str. 112).“


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/74


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/840

z dne 12. marca 2019

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2018/273 glede uvoza vina s poreklom iz Kanade in izvzetju trgovcev na drobno od vodenja registra o prejemu in izdaji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 89(a) in člena 147(3)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 (2) določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede spremnih dokumentov za sprostitev uvoženih vinskih proizvodov v prosti promet v Uniji.

(2)

Člen 23 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo in Kanado o trgovini z vini in žganimi pijačami (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), določa, da se vino s poreklom iz Kanade, pridelano pod nadzorom enega od pristojnih organov, navedenih v Prilogi VI k Sporazumu, lahko uvaža skladno s poenostavljenimi določbami o izdaji potrdil, ki jih določajo pravila Unije. V skladu s členom 26 Delegirane uredbe (EU) 2018/273 lahko pridelovalci vina v tretjih državah sestavijo in podpišejo potrdilo, če jim to dovoli eden od pristojnih organov navedenih tretjih držav in ta nad njimi izvaja inšpekcijski nadzor. Za izvajanje člena 23 Sporazuma bi bilo treba Delegirano uredbo (EU) 2018/273 spremeniti, da se vključi določba, ki omogoča uporabo poenostavljenega postopka iz člena 26 navedene uredbe za uvoz vin s poreklom iz Kanade v Unijo.

(3)

Na podlagi člena 147(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 morajo fizične ali pravne osebe, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo vinske proizvode, voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov. Delegirana uredba (EU) 2018/273 nekatere kategorije izvajalcev izvzema od te obveznosti. Namen teh izvzetij je, da se izvajalcem, ki prodajajo ali posedujejo zaloge majhnih količin vinskih proizvodov, ne naloži nesorazmerno upravno breme. Vendar pa izvzetje ne velja za trgovce na drobno, katerih poslovna dejavnost vključuje prodajo vina in mošta v majhnih količinah.

(4)

Uredba (ES) št. 436/2009 (4), ki je bila razveljavljena z Delegirano uredbo (EU) 2018/273, je trgovce na drobno izvzemala iz obveznosti vodenja registra o prejemu in izdaji. Obveznost vodenja registra o prejemu in izdaji pomeni znatno upravno breme za trgovce na drobno, ponovna vzpostavitev izvzetja za njih pa ne preprečuje zadovoljive stopnje sledljivosti vinskih proizvodov. Zato bi bilo Delegirano uredbo (EU) 2018/273 treba spremeniti, de se trgovce na drobno izvzame iz obveznosti vodenja registra o prejemu in izdaji.

(5)

Glede na to, da ta uredba ponovno uvaja izvzetje, ki je bilo predhodno odobreno z Uredbo (ES) št. 436/2009, bi bilo treba preprečiti, da bi za prodajalce na drobno veljala obveznost vodenja registra o prejemu in izdaji v obdobju med začetkom veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2018/273 in začetkom veljavnosti te uredbe. Zato in zaradi pravne varnosti bi bilo treba izvzetje uporabljati retroaktivno od začetka veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2018/273 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) 2018/273 se spremeni:

(1)

v členu 28(1) se doda naslednja točka (c):

„(c)

trgovcem na drobno.“;

(2)

oddelek B dela IV Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

„B.

Seznam tretjih držav iz člena 26:

Avstralija

Kanada

Čile

Združene države Amerike“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) se uporablja od 3. marca 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).

(3)  Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kanado o trgovini z vini in žganimi pijačami z dne 16. septembra 2003 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o vinih in žganih pijačah iz leta 2003), kakor je bil spremenjen in vključen v Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (UL L 11, 14.1.2017, str. 23).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L 128, 27.5.2009, str. 15).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/76


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/841

z dne 14. marca 2019

o popravku nekaterih jezikovnih različic Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti členov 7, 62, 156, 160, 212 in 253 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nemška jezikovna različica Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (2) vsebuje napako v opredelitvi iz člena 1(21) glede blaga za osebne potrebe, s čimer se spreminja obseg opredelitve.

(2)

Slovaška jezikovna različica Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 vsebuje napako v členu 128(2), ki je bil uveden z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/341 (3), glede vrednosti blaga, ki ima carinski status unijskega blaga, zaradi česar je pomen določbe nasproten od želenega.

(3)

Italijanska jezikovna različica Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 vsebuje napako v točki (b) člena 226(1) glede tam navedenega uslužbenca.

(4)

Estonska jezikovna različica Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 vsebuje napako v uvodnem stavku člena 226(3), zaradi katere je pomen določbe nasproten od želenega.

(5)

Danska, finska, francoska, grška, nemška, nizozemska in španska jezikovna različica Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 vsebujejo napako v Prilogi 22-01 v zvezi z blagom iz navedene priloge.

(6)

Dansko, estonsko, finsko, francosko, grško, italijansko, nemško, nizozemsko, slovaško in špansko jezikovno različico Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(ne zadeva slovenskega jezika)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/79


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/842

z dne 22. maja 2019

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. maja 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 90

Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni

120,2

0

AR

0207 14 10

Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

255,6

13

AR

207,8

28

BR

219,7

24

TH

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani

276,2

3

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/81


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/843

z dne 23. maja 2019

o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za šestintrideseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (2) ter zlasti člena 32 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za šestintrideseti delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za šestintrideseti delni razpis za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080, katerega rok za predložitev ponudb je potekel 21. maja 2019, znaša najnižja prodajna cena 167,50 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. maja 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 206, 30.7.2016, str. 71.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 z dne 25. novembra 2016 o začetku prodaje posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom (UL L 321, 29.11.2016, str. 45).


SKLEPI

24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/82


SKLEP SVETA (EU) 2019/844

z dne 14. maja 2019

o izvajanju pooblastil generalnega sekretarja Sveta v zvezi s pritožbami, ki jih Svetu predložijo kandidati za mesto evropskega glavnega tožilca

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2018/1696 z dne 13. julija 2018 o operativnih pravilih izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (1) in zlasti pravil VI.1 in VII.1 iz priloge k navedenemu sklepu,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi), ter zlasti člena 2 in člena 90(2) kadrovskih predpisov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi pravila VI.1 Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2018/1696 (v nadaljnjem besedilu: operativna pravila izbirne komisije) lahko kandidati, ki so izključeni iz izbirnega postopka za imenovanje evropskega glavnega tožilca, Svetu predložijo pritožbo na podlagi člena 90(2) kadrovskih predpisov.

(2)

Na podlagi pravila VII.1 operativnih pravil izbirne komisije lahko kandidati, ki niso vključeni na ožji seznam kvalificiranih kandidatov, ki ga sestavi izbirna komisija, v izbirnem postopku za imenovanje evropskega glavnega tožilca Svetu predložijo pritožbo na podlagi člena 90(2) kadrovskih predpisov.

(3)

V členu 2 kadrovskih predpisov je določeno, da vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, prenesena na podlagi kadrovskih predpisov, kar vključuje pooblastila organa za imenovanja iz člena 90(2) kadrovskih predpisov.

(4)

V skladu s prvim pododstavkom člena 240(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja.

(5)

Pooblastila organa za imenovanja v zvezi s pritožbami v smislu člena 90(2) kadrovskih predpisov, ki jih Svetu na podlagi pravil VI.1 in VII.1 operativnih pravil izbirne komisije predložijo kandidati v izbirnem postopku za imenovanje evropskega glavnega tožilca, bi moral izvajati generalni sekretar Sveta –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pooblastila organa za imenovanja na podlagi člena 90(2) kadrovskih predpisov v zvezi s pritožbami, ki jih na podlagi pravil VI.1 ali VII.1 operativnih pravil izbirne komisije Svetu predložijo kandidati, ki so izključeni iz izbirnega postopka ali niso vključeni na ožji seznam kvalificiranih kandidatov, ki ga sestavi izbirna komisija, v izbirnem postopku za imenovanje evropskega glavnega tožilca v imenu in pod odgovornostjo Sveta izvaja generalni sekretar Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. maja 2019

Za Svet

Predsednik

P. DAEA


(1)  UL L 282, 12.11.2018, str. 8.

(2)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/84


SKLEP SVETA (EU) 2019/845

z dne 17. maja 2019

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Delovni skupini za geografske označbe, ustanovljeni s Sporazumom o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem njenega poslovnika

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2015/2169 (2). Sporazum je začel veljati 13. decembra 2015.

(2)

Člen 15.3.1 Sporazuma ustanavlja Delovno skupino za geografske označbe pod okriljem Odbora za trgovino, ustanovljenega s členom 15.1.1 Sporazuma.

(3)

V skladu s členom 15(4) poslovnika Odbora za trgovino, sprejetega s Sklepom št. 1 Odbora za trgovino EU-Koreja (3), lahko vsaka delovna skupina sprejme svoj poslovnik, ki se sporoči Odboru za trgovino.

(4)

Določiti bi bilo treba poslovnik Delovne skupine za geografske označbe.

(5)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Delovni skupini za geografske označbe glede njenega poslovnika, saj bo ta poslovnik za Unijo zavezujoč –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Delovni skupini za geografske označbe v zvezi s sprejetjem njenega poslovnika, temelji na osnutku sklepa navedene delovne skupine, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 17. maja 2019

Za Svet

Predsednik

E.O. TEODOROVICI


(1)  UL L 127, 14.5.2011, str. 6.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2015/2169 z dne 1. oktobra 2015 o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (UL L 307, 25.11.2015, str. 2).

(3)  Sklep št. 1 Odbora za trgovino EU-Koreja z dne 23. decembra 2011 o sprejetju poslovnika Odbora za trgovino [2013/110/EU] (UL L 58, 1.3.2013, str. 9).


SKLEP št. 1/2019 DELOVNE SKUPINE ZA GEOGRAFSKE OZNAČBE EU-KOREJA

z dne …

o sprejetju njenega poslovnika

DELOVNA SKUPINA ZA GEOGRAFSKE OZNAČBE EU-KOREJA JE –

ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum),

ob upoštevanju Sklepa št. 1 Odbora za trgovino EU-Koreja z dne 23. decembra 2011 o sprejetju poslovnika Odbora za trgovino [2013/110/EU] (2) in zlasti člena 15(4) Priloge k Sklepu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 15(4) poslovnika Odbora za trgovino, sprejetega s Sklepom št. 1 Odbora za trgovino EU-Koreja, lahko vsak specializirani odbor in delovna skupina sprejme svoj poslovnik, ki se sporoči Odboru za trgovino.

(2)

Določiti bi bilo treba poslovnik Delovne skupine za geografske označbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se poslovnik Delovne skupine za geografske označbe, kot je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V …,

Za Delovno skupino za geografske označbe

Vodja skupine

Vodja enote

Ministrstvo za trgovino, industrijo in energetiko Republike Koreje

Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja

Sopredsednik Delovne skupine za geografske označbe

Sopredsednik Delovne skupine za geografske označbe


(1)  UL L 127, 14.5.2011, str. 6.

(2)  UL L 58, 1.3.2013, str. 9.

PRILOGA

POSLOVNIK DELOVNE SKUPINE ZA GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 1

Sestava in predsedstvo

1.   Delovna skupina za geografske označbe, ustanovljena v skladu s točko (g) člena 15.3.1 Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), opravlja svoje naloge, kot je določeno v členu 10.25 Sporazuma.

2.   Delovno skupino za geografske označbe sestavljajo predstavniki Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) na eni strani in predstavniki Evropske unije na drugi strani.

3.   V skladu s členom 15.3.3 Sporazuma Delovni skupini za geografske označbe sopredsedujeta predstavnika Koreje in Evropske unije.

4.   Vsak sopredsednik lahko vse funkcije sopredsednika ali katero koli od njih prenese na imenovanega namestnika, pri čemer se vsa nadaljnja sklicevanja na sopredsednika enako nanašajo na imenovanega namestnika.

5.   Vsak sopredsednik določi kontaktno točko za vse zadeve, povezane z Delovno skupino za geografske označbe. Navedeni kontaktni točki sta skupaj odgovorni za naloge sekretariata Delovne skupine za geografske označbe.

Člen 2

Sestanki

V skladu s členom 10.25.2 Sporazuma se sestanki izmenično organizirajo v pogodbenicah. Delovna skupina za geografske označbe se sestane ob času, na kraju in na način, ki lahko vključuje videokonferenco, o katerih se skupaj dogovorita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po predložitvi zahtevka katere koli od njiju.

Člen 3

Korespondenca

1.   Korespondenca, namenjena sopredsednikoma Delovne skupine za geografske označbe, se pošlje kontaktnima točkama za razpošiljanje članom Delovne skupine za geografske označbe.

2.   Korespondenca je lahko v kateri koli pisni obliki, vključno z elektronsko pošto.

3.   Odbor za trgovino je v skladu s členom 15 poslovnika Odbora za trgovino obveščen o kontaktnih točkah, ki ju določi Delovna skupina za geografske označbe. Vsa korespondenca, dokumenti in sporočila, vključno z izmenjavo elektronske pošte med kontaktnima točkama Delovne skupine za geografske označbe, glede izvajanja Sporazuma se hkrati pošljejo sekretariatu Odbora za trgovino, Delegaciji Evropske unije v Republiki Koreji in Misiji Republike Koreje pri Evropski uniji.

Člen 4

Dnevni red sestankov

1.   Kontaktni točki pred vsakim sestankom pripravita začasni dnevni red. Začasni dnevni red se skupaj z ustreznimi dokumenti pošlje članom Delovne skupine za geografske označbe, vključno z njenima sopredsednikoma, najpozneje 15 dni pred sestankom. Začasni dnevni red lahko vključuje katero koli točko, ki je zajeta s členom 10.25 Sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica lahko vsaj 21 dni pred sestankom zahteva vključitev točk, zajetih s členom 10.25 Sporazuma, na začasni dnevni red. Te točke se vključijo na začasni dnevni red.

3.   Zadnja različica začasnega dnevnega reda se sopredsednikoma pošlje vsaj pet dni pred sestankom.

4.   Sopredsednika na začetku vsakega sestanka soglasno sprejmeta dnevni red. Poleg točk, ki so že na začasnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se s tem strinjata oba sopredsednika.

Člen 5

Zahteve za spremembo Priloge 10-A ali 10-B k Sporazumu

1.   Vsaka od pogodbenic lahko z dopisom, ki ga podpiše sopredsednik zadevne pogodbenice, zahteva, da se v Prilogo 10-A ali 10-B k Sporazumu doda ali iz nje črta posamezna geografska označba.

2.   V skladu s členoma 10.25.1 in 10.25.3 Sporazuma se lahko Delovna skupina za geografske označbe soglasno odloči, da spremeni prilogi 10-A in 10-B, tako da se po zaključku ustreznega postopka iz Sporazuma dodajo posamezne geografske označbe Evropske unije ali Koreje. Delovna skupina za geografske označbe se lahko tudi soglasno odloči, da priporoči dodajanje ali črtanje geografskih označb v končno odločitev v okviru Odbora za trgovino v skladu s členom 10.21.4, členom 10.24 in členom 10.25.

3.   V skladu s členom 15.3.5 Odbor za trgovino lahko prevzame nalogo, dodeljeno Delovni skupini za geografske označbe, ter se odloči za spremembo prilog 10-A in 10-B. Poleg tega se Odbor za trgovino v skladu s členom 15.5.2 lahko odloči, da spremeni prilogi 10-A in 10-B, pogodbenici pa lahko sprejmeta sklep ob upoštevanju svojih veljavnih zakonskih zahtev in postopkov.

4.   Z odločitvijo o spremembi prilog 10-A in 10-B si pogodbenici prizadevata ustrezno upoštevati interese obeh pogodbenic glede geografskih označb.

Člen 6

Sklepi in priporočila

1.   Delovna skupina za geografske označbe sprejema priporočila in sklepe s soglasjem, kot je določeno v členu 10.25 Sporazuma.

2.   Priporočila Delovne skupine za geografske označbe v smislu člena 10.25 Sporazuma se naslovijo na pogodbenici in vsebujejo podpisa sopredsednikov.

3.   Sklepi Delovne skupine za geografske označbe v smislu člena 10.25 Sporazuma vsebujejo podpisa sopredsednikov. V vsakem sklepu je določen datum njegovega začetka veljavnosti.

4.   Sklepi in priporočila, ki jih sprejme Delovna skupina za geografske označbe, vsebujejo zaporedno številko, datum sprejetja in opis vsebine.

Člen 7

Pisni postopek

1.   Priporočilo ali sklep Delovne skupine za geografske označbe se lahko sprejme s pisnim postopkom, kadar s tem soglašata obe pogodbenici. Pisni postopek pomeni izmenjavo not med sopredsednikoma Delovne skupine za geografske označbe.

2.   Sopredsednik pogodbenice, ki predlaga uporabo pisnega postopka, predloži osnutek priporočila ali sklepa sopredsedniku druge pogodbenice, ki v odgovoru navede, ali osnutek priporočila ali sklepa sprejme ali ne. Sopredsednik druge pogodbenice lahko tudi predlaga spremembe ali zahteva dodaten čas za premislek. Če je o osnutku dosežen dogovor, se sprejme v skladu s členom 6.

Člen 8

Zapisnik

1.   Kontaktni točki pripravita osnutek zapisnika vsakega sestanka v 21 dneh po sestanku. V osnutku zapisnika so navedeni sprejeta priporočila in sklepi ter vsi drugi zaključki.

2.   Pogodbenici pisno potrdita zapisnik v 28 dneh od sestanka ali do drugega datuma, o katerem se dogovorita. Po potrditvi sopredsednika podpišeta dva izvirnika zapisnika. Vsak sopredsednik hrani en izvirnik zapisnika.

Člen 9

Poročila

Delovna skupina za geografske označbe na vsakem rednem sestanku Odbora za trgovino temu poroča o svojih dejavnostih, kot je določeno v členu 15.3.4 Sporazuma.

Člen 10

Stroški

1.   Vsaka pogodbenica krije stroške svoje udeležbe na sestankih Delovne skupine za geografske označbe.

2.   Stroške, povezane z organizacijo sestankov in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki gosti sestanek.

Člen 11

Obveščanje javnosti in zaupnost

1.   Sestanki Delovne skupine za geografske označbe niso javni, razen če sopredsednika odločita drugače.

2.   Kadar pogodbenica Delovni skupini za geografske označbe predloži informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, druga pogodbenica navedene informacije obravnava kot zaupne, kot je določeno v členu 15.1.7 Sporazuma.

3.   Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Delovne skupine za geografske označbe v svojem uradnem listu.


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/89


SKLEP SVETA (EU, Euratom) 2019/846

z dne 21. maja 2019

o imenovanju dveh članov Računskega sodišča

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 286(2) navedene pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a navedene pogodbe,

ob upoštevanju predlogov Romunije in Republike Hrvaške,

ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandat Georgea PUFANA se izteče 30. junija 2019.

(2)

Mandat Nevena MATESA se izteče 14. julija 2019.

(3)

Zato bi bilo treba imenovati dva nova člana Računskega sodišča –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za člana Računskega sodišča se imenujeta:

(a)

Viorel ȘTEFAN za obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2025;

(b)

Ivana MALETIĆ za obdobje od 15. julija 2019 do 14. julija 2025.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 21. maja 2019

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  Mnenji z dne 16. aprila 2019 (še nista objavljeni v Uradnem listu).


24.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/90


SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/847

z dne 15. maja 2019

o predlagani državljanski pobudi „Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi“

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3800)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (1) in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vsebina predlagane državljanske pobude „Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi“ je naslednja: „Žuželke so potrebne za naše ekosisteme in za zagotovitev prehranske varnosti. Komisija mora sprejeti zakonodajo za ohranitev in izboljšanje habitatov za žuželke kot pokazatelje nepoškodovanega okolja.“

(2)

Cilji predlagane državljanske pobude so naslednji: „Da bi opazno izboljšali naravno osnovo za življenje, pozivamo k naslednjim obveznim ciljem: spodbujanje biotske raznovrstnosti kot krovnega cilja skupne kmetijske politike; drastično zmanjšanje uporabe pesticidov, prepoved škodljivih pesticidov brez izjem in reforma meril za upravičenost; spodbujanje strukturne raznolikosti v kmetijskih pokrajinah; učinkovito zmanjšanje vsebnosti hranil (npr. Natura 2000); učinkovito določanje ohranitvenih območij (npr. okvirna direktiva o vodah); okrepitev raziskav in spremljanja ter izboljšanje izobraževanja.“

(3)

Pogodba o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) krepi državljanstvo Unije in nadalje utrjuje demokratično delovanje Unije, saj med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(4)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, ki veljajo za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(5)

Za namen izvajanja Pogodb se lahko sprejmejo pravni akti Unije:

na podlagi člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z določitvijo skupnih ureditev kmetijskih trgov in drugih določb, potrebnih za doseganje ciljev skupne kmetijske politike,

na podlagi člena 114 PDEU v zvezi s približevanjem določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga,

na podlagi člena 168(4)(b) PDEU v zvezi z ukrepi na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja,

na podlagi člena 182(1) PDEU v zvezi s sprejetjem večletnega okvirnega programa, v katerem so opredeljene vse dejavnosti Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja,

na podlagi člena 192(1) PDEU v povezavi s prvo in tretjo alineo člena 191(1) PDEU v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter skrbne in preudarne rabe naravnih virov.

(6)

Predlagana državljanska pobuda iz navedenih razlogov ni očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb v smislu člena 4(2)(b) Uredbe.

(7)

Poleg tega je bil v skladu s členom 3(2) Uredbe ustanovljen državljanski odbor in imenovani sta bili kontaktni osebi, predlagana državljanska pobuda pa ni očitno žaljiva, neresna ali provokativna in ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 PEU.

(8)

Predlagano državljansko pobudo „Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi“ bi bilo zato treba prijaviti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predlagana državljanska pobuda „Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi“ se prijavi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati 27. maja 2019.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na organizatorje (člane državljanskega odbora) predlagane državljanske pobude „Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi“, ki jih kot kontaktni osebi zastopata Manuela RIPA in Clara BORASIO.

V Bruslju, 15. maja 2019

Za Komisijo

Frans TIMMERMANS

Prvi podpredsednik


(1)  UL L 65, 11.3.2011, str. 1.