(1)

Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) je v svojem mnenju z dne 30. julija 2018 (2) (v nadaljnjem besedilu: mnenje ZOVP) ugotovil, da je fenilen bis-difeniltriazin varen za uporabo kot UV filter v izdelkih za zaščito pred soncem in v drugih kozmetičnih izdelkih v najvišji koncentraciji 5 % ter da je njegova uporaba varna samo v izdelkih za kožo in ne v izdelkih, ki bi lahko povzročili izpostavljenost prek dihalnih poti.

(2)

Na podlagi mnenja ZOVP ter da bi se upošteval tehnični in znanstveni napredek, bi bilo treba fenilen bis-difeniltriazin odobriti za uporabo kot UV filter v kozmetičnih izdelkih v najvišji koncentraciji 5 %, razen za uporabo, ki bi lahko pri končnem uporabniku povzročila izpostavljenost pljuč ob vdihavanju.

(3)

Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

(1)

Snov 2-kloro-p-fenilendiamin, vključno z njenimi sulfatnimi in dihidrokloridnimi solmi, se uporablja v formulacijah za barvanje obrvi in trepalnic v najvišji koncentraciji 4,6 %. Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) je v svojem mnenju z dne 19. septembra 2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: mnenje ZOVP) navedel, da za uporabo 2-kloro-p-fenilendiamina v oksidativnih barvah za lase, ki se uporabljajo za barvanje obrvi in trepalnic, v najvišji koncentraciji 4,6 % ni bilo mogoče izpeljati zadovoljive meje varne uporabe. ZOVP je navedel tudi, da na podlagi razpoložljivih podatkov in zaradi pomanjkanja ustreznih in vivo preizkusov povzročanja genskih mutacij ni bilo mogoče ugotoviti genotoksičnega potenciala 2-kloro-p-fenilendiamina. ZOVP zato meni, da uporaba 2-kloro-p-fenilendiamina ni varna za potrošnike. ZOVP je naknadno pojasnil, da meni, da bi bilo treba sulfatne in dihidrokloridne soli 2-kloro-p-fenilendiamina, dokler se ne dokaže njihova varnost, obravnavati z enako mero previdnosti kot sam 2-kloro-p-fenilendiamin, ker imajo enako jedrno strukturo in genotoksični potencial kot 2-kloro-p-fenilendiamin. Poleg tega je ZOVP pojasnil, da je področje uporabe njegovega mnenja in sklepov mogoče razširiti tudi na uporabo v izdelkih za barvanje las (3).

(2)

V skladu z mnenjem in naknadnim pojasnilom ZOVP obstaja morebitno tveganje za zdravje ljudi zaradi uporabe 2-kloro-p-fenilendiamina ter njegovih sulfatnih in dihidrokloridnih soli v izdelkih za barvanje obrvi in trepalnic. Pri izdelkih za barvanje las je izpostavljenost tej snovi še večja, ker se tovrstni izdelki nanašajo na večjo površino telesa. Na podlagi tega in v skladu s pojasnilom ZOVP obstaja tudi morebitno tveganje za zdravje ljudi zaradi uporabe 2-kloro-p-fenilendiamina ter njegovih sulfatnih in dihidrokloridnih soli v izdelkih za barvanje las. 2-kloro-p-fenilendiamin ter njegove sulfatne in dihidrokloridne soli bi bilo zato treba prepovedati v izdelkih za barvanje las, vključno z izdelki za barvanje obrvi in trepalnic, ter jih dodati na seznam prepovedanih snovi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1223/2009.

(3)

Primerno je določiti razumne roke, da se industrija lahko prilagodi novi prepovedi. Pri določitvi teh rokov je treba uravnotežiti interese gospodarskih subjektov in ugotovljene specifične dejavnike tveganja za zdravje.

(4)

Uredbo (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

(1)

Svet je 6. junija 2013 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije sodeluje v pogajanjih o posodobitvi Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija št. 108) ter o pogojih in načinih pristopa Unije k spremenjeni Konvenciji št. 108.

(2)

Odbor ministrov Sveta Evrope je Protokol o spremembi Konvencije št. 108 (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi) sprejel 18. maja 2018.

(3)

Cilj Protokola o spremembi je razširiti področje uporabe, zvišati raven in izboljšati učinkovitost varstva podatkov, ki se zagotavlja v okviru Konvencije št. 108.

(4)

Določbe spremenjene Konvencije št. 108 zajemajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, in dejavnosti, ki so izven njenega področja uporabe, kot so dejavnosti s področja nacionalne varnosti in obrambe.

(5)

Določbe spremenjene Konvencije št. 108, kolikor se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, lahko vplivajo na skupna pravila ali spremenijo njihovo področje uporabe v smislu člena 3(2) Pogodbe, saj te določbe temeljijo na enakih načelih kot so določena v Uredbi (EU) 2016/679 (1) ter v Direktivi (EU) 2016/680 (2) Evropskega parlamenta in Sveta.

(6)

Glede na to, da bo spremenjena Konvencija št. 108 vsebovala zaščitne ukrepe, ki temeljijo na enakih načelih kot so določeni v Uredbi (EU) 2016/679 in v Direktivi (EU) 2016/680, bo začetek veljavnosti spremenjene Konvencije št. 108 prispeval k spodbujanju standardov Unije o varstvu podatkov na svetovni ravni, olajšal pretok podatkov med pogodbenicami Konvencije št. 108, ki so članice Unije, in pogodbenicami Konvencije, ki niso članice Unije, zagotovil spoštovanje mednarodnih obveznosti držav članic na podlagi Konvencije št. 108 ter omogočil prihodnji pristop Unije h Konvenciji št. 108.

(7)

Unija ne more podpisati ali ratificirati Protokola o spremembi, saj Konvencija št. 108 določa, da so njene pogodbenice le države.

(8)

Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da podpišejo Protokol o spremembi, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije, kolikor so njegove določbe v izključni pristojnosti Unije –

(1)

Konvencija Sveta Evrope o celostnem pristopu k varnosti, zaščiti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je bila sprejeta v Saint-Denisu 3. julija 2016 in je od tega dne naprej na voljo za podpis in ratifikacijo.

(2)

Namen Konvencije je zagotoviti varno, varovano in gostoljubno okolje na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih.

(3)

Odstavki 2, 3 in 4 člena 11 Konvencije v zvezi z nacionalnimi nogometnimi informacijskimi točkami lahko vplivajo na splošna pravila ali spremenijo njihovo področje uporabe v smislu člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj navedene določbe sovpadajo z nekaterimi obveznostmi iz Sklepa Sveta 2002/348/PNZ (2).

(4)

Podpora Unije Konvenciji je pomembna za boj proti nasilju, povezanem s športnimi dogodki, in bi dopolnila prizadevanja, ki že potekajo na tem področju preko podpore projektom v okviru športne komponente programa Erasmus+, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Unija ne more postati pogodbenica konvencije, saj so njene pogodbenice lahko le države.

(6)

Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da podpišejo in ratificirajo Konvencijo v zvezi s tistimi deli Konvencije, ki sodijo v izključno pristojnost Unije, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Unije.

(7)

Za Združeno kraljestvo in Irsko je Sklep 2002/348/PNZ zavezujoč in zato sodelujeta pri sprejetju tega sklepa.

(8)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri prejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

(1)

Člen 13 Uredbe (EU) št. 648/2012 določa mehanizem za zagotavljanje skladnosti med pravnimi, nadzornimi in izvršilnimi ureditvami Unije in tretjih držav na področjih, ki jih ureja navedena uredba. Komisija ima pooblastilo za sprejemanje sklepov o enakovrednosti, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države enakovredne zahtevam iz členov 4, 9, 10 in 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, tako da bi se za nasprotne stranke, ki sklepajo posle na področju, ki ga ureja navedena uredba, kadar ima vsaj ena izmed nasprotnih strank sedež v zadevni tretji državi, moralo šteti, da izpolnjujejo navedene zahteve s tem, ko izpolnjujejo zahteve, določene v pravni ureditvi te tretje države. S priznavanjem enakovrednosti se prepreči uporaba podvojenih ali nasprotujočih si pravil. Poleg tega se s priznavanjem enakovrednosti prispeva k doseganju glavnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. k zmanjšanju sistemskega tveganja in povečanju preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov z zagotovitvijo mednarodno usklajene uporabe načel, dogovorjenih s tretjimi državami in določenih v navedeni uredbi.

(2)

Odstavki 1, 2 in 3 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je dopolnjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 149/2013 (2) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2251 (3), določajo pravne zahteve Unije glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanja stiskanja portfeljev in ureditev za usklajevanje portfeljev v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS). Poleg tega navedeni odstavki določajo obveznosti glede vrednotenja in reševanja sporov, ki veljajo za te pogodbe („tehnike zmanjševanja operativnega tveganja“), ter obveznosti v zvezi z izmenjavo zavarovanja s premoženjem („kritja“) med nasprotnimi strankami.

(3)

Da bi se pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države štela za enakovredno ureditvi Unije na področju tehnik zmanjševanja operativnega tveganja in zahtev po kritjih, bi moral biti konkretni rezultat veljavnih pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev enakovreden zahtevam Unije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, zagotoviti varovanje poslovne skrivnosti, ki je enakovredno tistemu iz te uredbe, pravne, nadzorne in izvršilne ureditve pa bi bilo treba učinkovito uporabljati in izvrševati nepristransko in brez izkrivljanja konkurence, da bi se zagotovil učinkovit nadzor in izvrševanje v navedeni tretji državi. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne, nadzorne in izvršilne ureditve Japonske zagotavljajo, da pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, ki jih sklene vsaj ena nasprotna stranka s sedežem v navedeni tretji državi, finančnih trgov v Uniji ne izpostavljajo višji ravni tveganja ter posledično ne pomenijo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji.

(4)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovni nasvet Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditvah na Japonskem (4), ki med drugim vključujejo tehnike zmanjševanja operativnega tveganja, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS. ESMA je v svojem strokovnem nasvetu ugotovila, da ni bilo pravno zavezujočih zahtev glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ureditev za izvajanje usklajevanja portfeljev, izvajanja stiskanja portfeljev, vrednotenja portfelja in obveznosti reševanja sporov ali za izmenjavo zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem. ESMA je prav tako ugotovila, da takrat ni bilo mogoče oceniti enakovrednosti ureditev za dvostranska kritja, ker tehnični standardi, ki bi določali pravila o dvostranskih kritjih v Uniji, še niso bili pripravljeni.

(5)

Komisija je pri izvedbi svoje ocene upoštevala strokovni nasvet ESMA in poznejši razvoj na regulativnem področju. Ta sklep ne temelji le na primerjalni analizi pravnih, nadzornih in izvršilnih zahtev, ki veljajo na Japonskem, ampak tudi na oceni rezultata teh zahtev ter njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na način, ki velja za enakovrednega rezultatu zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravne, nadzorne in izvršilne ureditve, ki se na Japonskem uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, so določene v Zakonu o finančnih instrumentih in borzah (Financial Instruments and Exchange Act – FIEA) št. 25 iz leta 1948 in se uporabljajo za operaterje poslov s finančnimi instrumenti (Financial Instrument Business Operators – FIBO) in registrirane finančne institucije (Registered Financial Institutions – RFI), ki vključujejo regulirane banke, zadruge, zavarovalnice, pokojninske in investicijske sklade. Japonska agencija za finančne storitve (Financial Services Agency of Japan – JFSA) ima široka pooblastila za izvajanje FIEA ter ima za to na voljo odlok kabineta vlade, nadzorne smernice in javna uradna obvestila (skupaj „pravila Japonske o izvedenih finančnih instrumentih OTC“). JFSA je pristojna za izvedene finančne instrumente OTC v smislu člena 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, z izjemo izvedenih finančnih instrumentov OTC na blago, ki so v pristojnosti japonskega ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo (Ministry of Economy, Trade and Industry – METI) ter japonskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries – MAFF).

(7)

Tehnike zmanjševanja operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, kot so določene v pravilih o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem, so še naprej nezadostne v primerjavi z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013, kar zadeva pravočasno potrditev pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanje stiskanja portfeljev in ureditve za usklajevanje portfeljev. Ta sklep bi moral zato zajemati samo pravne, nadzorne in izvršilne ureditve v zvezi z obveznostmi vrednotenja in reševanja sporov, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirani uredbi (EU) št. 149/2013, ter tudi tiste v zvezi z zahtevami glede kritja iz odstavka 3 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) 2016/2251.

(8)

Kar zadeva zahteve za vrednotenje transakcij in reševanje sporov, ki se uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC brez kliringa prek CNS, pravila o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem vsebujejo podobne obveznosti, kot so določene v odstavkih 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012. Zlasti oddelek IV-2-4 nadzornih smernic vsebuje posebne zahteve v zvezi z reševanjem sporov, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, člen 123 odloka kabineta vlade pa določa zahteve za opravljanje dnevnih vrednotenj za namen izmenjav kritij.

(9)

V zvezi s kritji za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS pravno zavezujoče zahteve Japonske zajemajo niz končnih predpisov, ki jih je sprejela JFSA, objavljenih 31. marca 2016, ki so začeli veljati 1. septembra 2016. Ti predpisi zajemajo odlok kabineta vlade o podjetjih, ki se ukvarjajo s finančnimi instrumenti, št. 52 z dne 6. avgusta 2007, vključno z dopolnilnimi določbami, javna obvestila agencij za finančne storitve št. 15, 16 in 17 z dne 31. marca 2016 in št. 33 z dne 25. avgusta 2017, revidirane celovite smernice za nadzor pomembnejših bank itd., revidirane celovite smernice za nadzor malih, srednjih in regionalnih finančnih institucij, revidirane celovite smernice za nadzor zadružnih bank, revidirane celovite smernice za nadzor operaterjev poslov s finančnimi instrumenti itd., revidirane celovite smernice za nadzor zavarovalnic in revidirane celovite smernice za nadzor v zvezi s skrbniškimi družbami itd. Pravila, ki se uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC na blago v okviru pristojnosti METI in MAFF posnemajo niz končnih predpisov, ki jih je sprejela JFSA (skupaj „pravila o kritju Japonske“).

(10)

Kot je določeno v pravilih o kritju Japonske, morajo finančne institucije, katerih povprečni skupni znesek nominalne glavnice izvedenih finančnih instrumentov OTC za določeno obdobje znaša 300 milijard JPY ali več, dnevno izmenjevati gibljivo kritje v skladu s FIEA, medtem ko morajo finančne institucije pod tem pragom izmenjevati gibljivo kritje „dovolj pogosto“. Ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zahteva, da vse nasprotne stranke pri transakciji z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez kliringa prek CNS dnevno izmenjujejo gibljivo kritje, bi moral biti ta sklep pogojen z dnevno izmenjavo gibljivega kritja za transakcije, izvedene s FIBO in RFI, katerih povprečni skupni znesek nominalne glavnice izvedenih finančnih instrumentov OTC za obdobje enega leta, tj. od aprila dve leti pred letom, v katerem se zahteva izračun (ali eno leto, če je izračunan v decembru), znaša manj kot 300 milijard JPY.

(11)

Podobno kot pri zahtevah iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 si morajo v skladu s pravili o kritju Japonske vse finančne institucije, ki seštevajo nominalne zneske izvedenih finančnih instrumentov OTC brez kliringa, izvedene finančne instrumente OTC na blago brez kliringa, fizično poravnane valutne terminske posle in valutne zamenjave konsolidirane skupine, razen transakcij znotraj skupine, in sicer za mesece marec, april in maj eno leto pred letom, v katerem izračun presega 1,1 bilijona JPY, izmenjati podatke o začetnem kritju. Pravila o kritju Japonske določajo tudi skupni najnižji znesek prenosa začetnega in gibljivega kritja v višini 70 milijonov JPY, medtem ko je prag iz člena 25 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 500 000 EUR. Ker je razlika v vrednosti teh valut majhna, bi se morala ta zneska šteti za enakovredna.

(12)

Pravila o kritju Japonske se uporabljajo za skoraj vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, kot so opredeljene v točki (7) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, z izjemo fizično poravnanih valutnih terminskih poslov in valutnih zamenjav, za katere s pravili o kritju Japonske niso določene nobene zahteve. Valutne transakcije, povezane z zamenjavo glavnice z medvalutnimi zamenjavami, so izvzete iz zahtev po začetnem kritju. Poleg tega pravila o kritju Japonske ne vsebujejo nobene posebne obravnave za strukturirane produkte, vključno s kritimi obveznicami in listinjenji. V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 so samo valutne zamenjave in valutni terminski posli izvzeti iz zahtev po začetnem kritju in samo izvedeni finančni instrumenti, povezani s kritimi obveznicami za namene varovanja pred tveganji, izvzeti iz vseh zahtev po kritju. Ta sklep bi se zato moral uporabljati samo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere veljajo zahteve po kritju iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in pravila o kritju Japonske.

(13)

Zahteve iz pravil o kritju Japonske za izračun začetnega kritja so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Podobno kot standardizirana metoda za izračun začetnega kritja iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2016/2251, pravila o kritju Japonske omogočajo uporabo standardiziranega modela, ki je enak modelu iz navedene priloge. Za izračun začetnega kritja se sicer lahko uporabljajo tudi notranji modeli ali modeli tretje stranke, če ti modeli vsebujejo nekatere specifične parametre, vključno z minimalnimi intervali zaupanja in obdobji kritja za tveganje, ter nekatere pretekle podatke, vključno iz obdobij izjemnih situacij. Nasprotne stranke morajo obvestiti JFSA, METI ali MAFF, kakor je ustrezno, o svoji nameri, da bodo uporabljale navedene notranje modele ali modele tretje stranke ter morajo razkriti vse potrebne predpostavke, hipoteze in spremembe v zvezi s tem.

(14)

Zahteve iz pravil o kritju Japonske glede primernega zavarovanja s premoženjem in o tem, kako se to zavarovanje s premoženjem poseduje in ločuje, so enakovredne zahtevam iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Pravila o kritju Japonske vsebujejo tudi enakovreden seznam primernega zavarovanja s premoženjem in od FIBO in RFI zahtevajo, da ustrezno diverzificirajo zavarovanje s premoženjem, ki ga poberejo, vključno z omejevanjem vrednostnih papirjev z nizko likvidnostjo, da se prepreči koncentracija zavarovanja s premoženjem. Zahteve iz pravil o kritju Japonske, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovanja s premoženjem, so primerljive z zahtevami iz člena 19 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251.

(15)

V zvezi z enakovredno ravnjo varovanja poslovne skrivnosti na Japonskem za informacije, ki jih ima JFSA, velja informacijska varnostna politika JFSA, za zaposlene pri JFSA pa velja zakon o državni javni službi, ki zaposlenim prepoveduje razkritje informacij, s katerimi so se seznanili pri opravljanju svojih dolžnosti. Zakon o državni javni službi in informacijska varnostna politika JFSA torej zagotavljata jamstva za poslovno skrivnost, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih pristojni organi izmenjujejo s tretjimi stranmi, ki so enakovredna jamstvom iz naslova VIII Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi moralo za zakon o državni javni službi in informacijsko varnostno politiko JFSA veljati, da zagotavljata enako raven varovanja, kar zadeva poslovno skrivnost, kot je določena v Uredbi (EU) št. 648/2012.

(16)

Kar zadeva učinkovito uporabo in izvrševanje na pravičen način in brez izkrivljanja konkurence, da se zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje v navedeni tretji državi, ima JFSA široka pooblastila za preiskovanje in nadzor, da oceni upoštevanje zahtev po kritju, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS. JFSA lahko sprejme širok nabor nadzornih ukrepov, da bi preprečila kakršno koli kršitev veljavnih zahtev, kot so navodilo za izboljšanje poslovanja, ki temelji na členu 51 FIEA, in drugi nadzorni ukrepi, ki temeljijo na členu 52 FIEA. Za te ukrepe bi se torej moralo šteti, da omogočajo učinkovito uporabo zadevnih pravnih, regulativnih in izvršilnih ureditev v skladu s pravili Japonske o izvedenih finančnih instrumentih OTC na enakovreden način in brez izkrivljanja konkurence, da se zagotovita učinkovit nadzor in izvrševanje.

(17)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki veljajo v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj ter usklajeno in učinkovito izvajanje pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, in sicer v zvezi z zahtevami glede pravočasne potrditve, stiskanja in usklajevanja portfeljev, vrednotenja, reševanja sporov in kritja, ki veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep. To ne bi smelo posegati v možnost Komisije, da kadar koli opravi specifičen pregled, in sicer kadar je zaradi zadevnega razvoja potrebno, da ponovno oceni priznavanje enakovrednosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena lahko privede do razveljavitve tega sklepa, s katero bi za nasprotne stranke samodejno spet začele veljati vse zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(1)

Skupni znesek letnih nadomestil za nadzor, ki se zaračuna v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41), mora kriti izdatke Evropske centralne banke (ECB) v zvezi z nadzorniškimi nalogami v zadevnem obdobju zaračunavanja nadomestila, vendar pa teh izdatkov ne sme preseči. Navedeni izdatki obsegajo stroške, ki so neposredno povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, kot so neposredni nadzor nad pomembnimi subjekti, pregled nad nadzorom nad manj pomembnimi subjekti ter opravljanje horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Vključujejo tudi stroške, ki so posredno povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, kot so storitve, ki jih opravljajo podporna poslovna področja ECB, kar vključuje upravljanje prostorov in človeških virov, administrativne storitve, proračun in kontroling, računovodske, pravne, komunikacijske in prevajalske storitve, notranjo revizijo ter storitve na področju statistike in informacijske tehnologije.

(2)

Za izračun letnih nadomestil za nadzor, ki se plačajo v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami ter v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami, je treba skupne stroške razdeliti na podlagi izdatkov, dodeljenih ustreznim funkcijam, ki opravljajo neposredni nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami ter posredni nadzor nad manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami.

(3)

Skupni znesek letnih nadomestil za nadzor za leto 2019 je treba izračunati kot vsoto: (a) ocenjenih letnih stroškov nadzorniških nalog za leto 2019, ki temeljijo na odobrenem proračunu ECB za leto 2019, ob upoštevanju vseh sprememb ocenjenih letnih stroškov ECB, ki so bile znane ob sprejetju tega sklepa; in (b) presežka ali primanjkljaja iz leta 2018.

(4)

Presežek ali primanjkljaj je treba določiti tako, da se dejanski letni stroški nadzorniških nalog, nastali za leto 2018, kakor izhajajo iz letnih računovodskih izkazov ECB za leto 2018 (3), odštejejo od ocenjenih letnih stroškov, zaračunanih za leto 2018, ki so določeni v Prilogi k Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2018/667 (ECB/2018/12) (4).

(5)

V skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) je treba pri ocenjenih letnih stroških nadzorniških nalog za leto 2019 upoštevati tudi zneske nadomestil, ki se nanašajo na pretekla obdobja zaračunavanja nadomestila in jih ni bilo mogoče pobrati, plačila obresti, prejeta v skladu s členom 14, ter zneske, prejete ali vrnjene v skladu s členom 7(3) navedene uredbe –