27.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 59/8

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/331

z dne 19. decembra 2018

o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti člena 10a(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2003/87/ES določa pravila o tem, kako bi se morala prehodna brezplačna dodelitev pravic do emisije izvajati med letoma 2021 in 2030.

(2)

Komisija je s Sklepom 2011/278/EU (2) določila prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES. Direktiva 2003/87/ES je bila precej spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zato in zaradi jasnosti glede pravil, ki se uporabljajo v obdobju 2021–2030, bi bilo treba Sklep 2011/278/EU razveljaviti in nadomestiti.

(3)

V skladu s členom 10a(1) Direktive 2003/87/ES je treba s prehodnimi, popolnoma usklajenimi ukrepi na ravni Unije za brezplačno dodelitev pravic do emisije, kolikor je mogoče, določiti ex-ante referenčne vrednosti za zagotovitev, da se brezplačna dodelitev pravic do emisije opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetsko učinkovite tehnologije ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih procesov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter, kjer so take zmogljivosti na voljo, zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. Ob tem pa navedeni ukrepi ne smejo spodbujati povečanja emisij. Da bi se spodbude za sežiganje odpadnih plinov, ki ni sežiganje zaradi varnosti, zmanjšale, bi bilo treba število pravic, dodeljenih brezplačno za ustrezne podnaprave, zmanjšati za pretekle emisije iz sežiganja odpadnih plinov, ki ni sežiganje zaradi varnosti in ni namenjeno proizvodnji izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije. Vendar bi se moralo to zmanjšanje ob upoštevanju posebne obravnave v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES in za zagotovitev prehoda uporabljati šele po letu 2026.

(4)

Za namen zbiranja podatkov, ki bodo podlaga za sprejetje 54 referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev v obdobju 2021–2030 na podlagi izvedbenih aktov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, je treba še naprej zagotavljati opredelitve referenčnih vrednosti, vključno s proizvodi in povezanimi procesi, ki so enake sedanjim opredelitvam iz Priloge I k Sklepu 2011/278/EU, razen nekaterih izboljšav pravne jasnosti in jezikovnih izboljšav. V skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES je treba 54 referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev za obdobje 2021–2030, ki se sprejmejo z izvedbenimi akti, določiti z uporabo izhodišč za določitev letne stopnje zmanjšanja za posodobitev referenčne vrednosti, ki jih vsebuje Sklep Komisije 2011/278/EU, kot je bil sprejet 27. aprila 2011. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedena izhodišča vključiti tudi v prilogo k tej uredbi.

(5)

Zbiranje podatkov, ki se izvaja pred obdobji dodelitve, je namenjeno določitvi ravni brezplačne dodelitve na ravni naprave in zagotavljanju podatkov, ki se bodo uporabili za izvedbene akte, s katerimi se bo določilo 54 referenčnih vrednosti, ki se bodo uporabljale v obdobju 2021–2030. Podrobne podatke na ravni podnaprave je treba zbirati, kot je določeno v členu 11(1) Direktive 2003/87/ES.

(6)

Glede na gospodarski pomen prehodne brezplačne dodelitve in potrebo po enaki obravnavi upravljavcev je pomembno, da so podatki, ki se pridobivajo od upravljavcev in uporabijo za odločitve o dodelitvi ter se bodo uporabili za izvedbene akte za določitev 54 referenčnih vrednosti za brezplačne dodelitve za obdobje 2021–2030, popolni in dosledni ter izražajo največjo dosegljivo točnost. Preverjanje, ki ga izvajajo neodvisni preveritelji, je pomemben ukrep za to.

(7)

Upravljavci in države članice so skupaj odgovorni za izpolnjevanje zahteve za zagotovitev zbiranja visokokakovostnih podatkov ter usklajenosti s spremljanjem emisij in poročanjem o njih v okviru Direktive 2003/87/ES. V ta namen bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju zadevnih določb Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (4) določiti posebna pravila za spremljanje ravni dejavnosti, pretokov energije in emisij na ravni podnaprave ter poročanje o njih. Podatki, ki jih zagotovi industrija in se zbirajo v skladu s temi pravili, bi morali biti čim bolj točni in kakovostni, izražati dejanske dejavnosti naprav ter se ustrezno upoštevati za brezplačno dodelitev.

(8)	Upravljavec naprave bi moral začeti spremljati podatke, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo IV, takoj ko bo začela ta uredba veljati, da bi tako zagotovil, da se lahko podatki za leto 2019 zberejo v skladu z določbami te uredbe.

(9)	Za omejitev zapletenosti pravil za spremljanje ravni dejavnosti, pretokov energije in emisij na ravni podnaprave ter poročanje o njih je ustrezno, da se večstopenjski pristop ne uporabi.

(10)

Da bi se zagotovili primerljivi podatki za izvedbene akte, s katerimi bodo določene referenčne vrednosti, ki se bodo uporabljale za brezplačno dodelitev v obdobju 2021–2030, je treba določiti podrobna pravila za pripisovanje ravni dejavnosti, pretokov energije in emisij podnapravam v skladu s smernicami, pripravljenimi za zbiranje podatkov o referenčnih vrednostih za obdobje 2013–2020.

(11)

V načrtu metodologije spremljanja bi bilo treba logično in preprosto opisati navodila upravljavcu, se izogniti podvajanju prizadevanj ter upoštevati obstoječe sisteme na napravi. Načrt metodologije spremljanja bi moral zajemati spremljanje ravni dejavnosti, pretokov energije in emisij na ravni podnaprave, uporabiti pa bi ga bilo treba kot podlago za poročila o izhodiščnih podatkih ter poročanje o letni ravni dejavnosti, ki se zahteva za prilagoditev prehodne brezplačne dodelitve v skladu s členom 10a(20) Direktive 2003/87/ES. Kadar je mogoče, bi moral upravljavec uporabiti sinergije z načrtom za spremljanje, odobrenim v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012.

(12)

Načrt metodologije spremljanja bi moral odobriti pristojni organ, da bi se zagotovila usklajenost s pravili za spremljanje. Zaradi časovnih omejitev se odobritev s strani pristojnega organa ne bi smela zahtevati za poročilo o izhodiščnih podatkih, ki ga je treba predložiti leta 2019. V tem primeru bi morali preveritelji oceniti skladnost načrta metodologije spremljanja z zahtevami iz te uredbe. Da bi se omejilo upravno breme, bi moral pristojni organ odobriti le pomembne spremembe načrta metodologije spremljanja.

(13)

Za zagotovitev usklajenosti preverjanja letnih poročil o emisijah, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2003/87/ES, in preverjanja poročil, ki se predložijo pri vlogi za brezplačno dodelitev, ter zaradi uporabe sinergij je ustrezno, da se uporabi pravni okvir, ki je določen z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15 Direktive 2003/87/ES.

(14)

Da bi se olajšalo zbiranje podatkov od upravljavcev in izračunavanje pravic do emisije, ki jih dodeljujejo države članice, bi bilo treba podnapravam pripisati vhodne materiale, obseg proizvodnje in emisije vsake posamezne naprave. Upravljavci bi morali zagotoviti, da so ravni dejavnosti, pretoki energije in emisije pravilno pripisani ustreznim podnapravam ob upoštevanju njihove hierarhije in medsebojnega izključevanja ter da med podnapravami ne prihaja do prekrivanj. Po potrebi bi bilo treba pri tej delitvi upoštevati proizvodnjo proizvodov v sektorjih, ki veljajo za izpostavljene tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES.

(15)

Države članice bi morale Komisiji do 30. septembra 2019 predložiti nacionalne izvedbene ukrepe. Da bi se spodbujalo enako obravnavanje naprav ter preprečilo izkrivljanje konkurence, bi bilo treba pri teh predložitvah vključiti vse naprave, ki bodo vključene v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) v skladu s členom 24 Direktive 2003/87/ES, zlasti če so take naprave v obdobju 2013–2020 prejemale dodelitve v zvezi s toploto.

(16)

V izogib kakršnemu koli izkrivljanju konkurence in za zagotovitev urejenega delovanja trga ogljika bi morali upravljavci zagotoviti, da pri določanju dodelitve za posamezne naprave ne prihaja do dvojnega štetja materialov ali pretokov energije in dvojnih dodelitev. V okviru tega bi morali biti upravljavci zlasti pozorni pri primerih, v katerih se proizvod z referenčno vrednostjo proizvaja v več kot eni napravi, v katerih ena naprava proizvaja več proizvodov z referenčnimi vrednostmi in v katerih prihaja do izmenjav vmesnih proizvodov prek meja naprave. Države članice bi morale pregledati vloge v zvezi s tem.

(17)

V členu 10a(4) Direktive 2003/87/ES je določena brezplačna dodelitev za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo z visokim izkoristkom. V skladu s členom 10b(4) navedene direktive se bo faktor selitve virov CO2, ki se uporablja za podnaprave, ki niso izpostavljene tveganju selitve virov CO2, med letoma 2026 in 2030 linearno zmanjšal s 30 % na 0 %, razen za daljinsko ogrevanje in ob upoštevanju pregleda na podlagi člena 30 Direktive. Zaradi te razlike med daljinskim ogrevanjem in vso drugo upravičeno toploto iz podnaprav z referenčno vrednostjo za toploto je treba uvesti ločeno podnapravo za toploto za daljinsko ogrevanje, da bi se zagotovil jasen pristop v smislu formul in zahtev za predlogo v zvezi z izhodiščnimi podatki. Daljinsko ogrevanje bi moralo vključevati izmerljivo toploto za ogrevanje prostorov in hlajenje zgradb ali krajev, ki niso vključeni v EU ETS, ali za proizvodnjo tople sanitarne vode.

(18)

Primerno je, da referenčne vrednosti za proizvode upoštevajo energetsko učinkovito predelavo odpadnih plinov in emisije, povezane z njihovo rabo. Zato bi bilo treba pri oblikovanju referenčnih vrednosti za proizvode, pri proizvodnji katerih nastajajo odpadni plini, v veliki meri upoštevati vsebnost ogljika v navedenih odpadnih plinih. Če se odpadni plini odvajajo iz proizvodnih procesov zunaj meja sistema zadevne referenčne vrednosti za proizvod in zgorevajo v proizvodnji toplote zunaj meja sistema opredeljenega procesa z referenčno vrednostjo, bi bilo treba s tem povezane emisije upoštevati tako, da se dodelijo dodatne pravice do emisije na podlagi referenčne vrednosti za toploto ali gorivo. Ob upoštevanju splošnega načela, da naj se glede proizvodnje električne energije ne bi brezplačno dodeljevale nobene pravice do emisije, je v izogib neupravičenemu izkrivljanju konkurence na trgih električne energije, namenjene industrijskim napravam, ter ob upoštevanju cene ogljika, ki je vsebovana v električni energiji, primerno, da se v primerih, ko se odpadni plini odvajajo iz proizvodnih procesov zunaj meja sistema zadevne referenčne vrednosti za proizvod ter zgorevajo v proizvodnji električne energije, ne dodelijo nobene dodatne pravice prek deleža vsebnosti ogljika v teh plinih, ki je upoštevana v zadevni referenčni vrednosti za proizvod.

(19)

Da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence in spodbudila uporaba odpadnih plinov, bi bilo treba v primeru, ko informacij o sestavi ustreznih tokov plina ni, emisije CO2, ki nastanejo zunaj meja sistema podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode zaradi redukcije kovinskih oksidov ali podobnih procesov, le deloma pripisati podnapravam z emisijami iz proizvodnih procesov, če se ne spuščajo zaradi rabe energije odpadnih plinov.

(20)

Posredne emisije, povezane s proizvodnjo električne energije, so se upoštevale za določitev nekaterih referenčnih vrednosti v Sklepu 2011/278/EU, ker so do določene mere medsebojno zamenljive z neposrednimi emisijami iz proizvodnje električne energije. Kadar se uporabljajo navedene referenčne vrednosti, bi se morale posredne emisije naprave še naprej odštevati z uporabo standardnega faktorja emisije, ki se uporablja tudi za oceno izpostavljenosti sektorjev morebitni selitvi virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES. Ustrezne določbe bi bilo treba še naprej pregledovati, med drugim zato, da bi se okrepilo enako obravnavanje dejavnosti za proizvodnjo enakih proizvodov ter za posodobitev referenčnega leta 2015 za prehodne brezplačne dodelitve v obdobju 2026–2030.

(21)

Če se med dvema ali več napravami izmenjuje izmerljiva toplota, bi morala brezplačna dodelitev pravic do emisije temeljiti na porabi toplote s strani naprave in po potrebi upoštevati tveganje selitve virov CO2. Zato je treba za zagotovitev, da je število pravic, ki se bodo brezplačno dodeljevale, neodvisno od strukture dobave toplote, pravice do emisije dodeliti potrošniku toplote.

(22)

Količina pravic, ki se brezplačno dodeli obstoječim napravam, bi morala temeljiti na podatkih o pretekli dejavnosti. Pretekle ravni dejavnosti bi morale temeljiti na aritmetičnem povprečju dejavnosti v izhodiščnem obdobju. Izhodiščna obdobja so dovolj dolga, da se zagotovi, da se lahko štejejo za reprezentativna za obdobja dodelitve, ki tudi zajemajo pet koledarskih let. Za nove udeležence, kot so opredeljeni v členu 3(h) Direktive 2003/87/ES, bi morala določitev ravni dejavnosti temeljiti na ravni dejavnosti v prvem koledarskem letu dejavnosti po letu začetka običajne dejavnosti, saj se šteje, da je raven dejavnosti, sporočena za vse leto, bolj reprezentativna kot vrednost za prvo leto dejavnosti, ki lahko zajema le kratko obdobje. Zaradi uvedbe prilagoditev dodelitve v skladu s členom 10a(20) Direktive 2003/87/ES v primerjavi z obdobjem dodelitve 2013–2020 ni treba ohraniti koncepta bistvene spremembe zmogljivosti.

(23)

Za zagotovitev, da EU ETS sčasoma privede do zmanjšanja emisij, Direktiva 2003/87/ES določa, da se skupne količine pravic za Unijo linearno zmanjšujejo. Kar zadeva proizvajalce električne energije, se v skladu s členom 10a(4) navedene direktive uporabi linearni faktor zmanjšanja ob upoštevanju referenčnega leta 2013, razen če se uporablja enotni medsektorski korekcijski faktor. Vrednost linearnega faktorja zmanjšanja se poveča na 2,2 % na leto od leta 2021.

(24)	Za nove udeležence je referenčno leto za uporabo linearnega faktorja zmanjšanja prvo leto ustreznega obdobja dodelitve.

(25)

Enotni medsektorski korekcijski faktor, ki se uporablja v posameznem letu obdobij 2021–2025 in 2026–2030 za naprave, ki niso opredeljene kot proizvajalci električne energije in niso novi udeleženci v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba določiti na podlagi predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije v posameznem obdobju dodelitve, izračunane za te naprave v skladu s to uredbo, pri čemer so izključene naprave, ki jih države članice izključijo iz EU ETS v skladu s členom 27 ali 27a navedene direktive. Pridobljeno količino brezplačnih pravic do emisije, dodeljeno v posameznem letu teh dveh obdobij, bi bilo treba primerjati z letno količino pravic, izračunano v skladu s členom 10a(5) in členom 10a(5a) Direktive 2003/87/ES, za naprave, ob upoštevanju ustreznega deleža skupne letne količine za Unijo, kot je določena v skladu s členom 9 navedene direktive, in ustreznih količin emisij, ki so v EU ETS vključene šele od leta 2021 do leta 2025 oziroma od leta 2026 do leta 2030, kot je ustrezno.

(26)

Upravljavci, ki predložijo vlogo za brezplačno dodelitev, bi morali imeti možnost, da se odpovejo celotni dodelitvi ali njenemu delu tako, da kadar koli med ustreznim obdobjem dodelitve predložijo vlogo ustreznemu pristojnemu organu. Da bi se ohranili gotovost in predvidljivost, upravljavci ne bi smeli imeti pravice, da tako vlogo umaknejo za isto obdobje dodelitve. Upravljavci, ki se odpovejo svoji dodelitvi, bi morali še naprej spremljati potrebne podatke in poročati o njih, da bi lahko predložili vlogo za brezplačno dodelitev v naslednjem obdobju dodelitve. Poleg tega bi morali še naprej spremljati emisije in letno poročati o njih ter predati ustrezno količino pravic.

(27)	Za zagotovitev enakega obravnavanja naprav je ustrezno, da se določijo pravila za združitve in razdelitve naprav.

(28)	Da se olajša zbiranje podatkov od upravljavcev in izračunavanje pravic do emisije, ki jih dodeljujejo države članice v zvezi z novimi udeleženci, je ustrezno, da se določijo pravila za vloge za take naprave.

(29)	Za zagotovitev, da se napravam, ki so prenehale z dejavnostjo, brezplačno ne dodelijo pravice, je treba določiti pogoje, pod katerimi se šteje, da je naprava prenehala z dejavnostjo.

(30)

Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora politika Unije v zvezi z okoljem temeljiti na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje začasno odložitev prodaje vseh pravic na dražbi, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druga večja gospodarstva ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike. Poleg tega bi morala pravila za brezplačno dodelitev spodbujati zmanjšanja emisij v skladu z zavezo Unije, da bo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšala za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. Spodbude za zmanjšanje emisij za dejavnosti, pri katerih se proizvaja isti proizvod, bi bilo treba okrepiti.

(31)

Komisija se pri pripravi delegiranih aktov posvetuje s strokovnjaki in v skladu s to prakso so bila s strokovno skupino Komisije za podnebno politiko, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, industrije in drugih ustreznih organizacij, vključno s civilno družbo, opravljena posvetovanja o dokumentih, skupina, ki se je med majem in julijem 2018 sestala trikrat, pa je predložila pripombe in predloge v zvezi z različnimi elementi predloga.

(32)	Ta uredba mora začeti veljati takoj, saj morajo upravljavci od aprila ali maja 2019 izpolniti pravila te uredbe glede poročanja o izhodiščnih podatkih, kot se zahteva v skladu s členom 10a(1) Direktive 2003/87/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s poglavjem III (nepremične naprave) Direktive 2003/87/ES v zvezi z obdobji dodelitve od leta 2021 naprej z izjemo prehodne brezplačne dodelitve pravic do emisije za modernizacijo proizvodnje električne energije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„obstoječa naprava“ pomeni vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES ali dejavnost, ki je v skladu s členom 24 navedene direktive prvič vključena v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), in ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov pridobila:

(a)	30. junija 2019 ali prej za obdobje 2021–2025;

(b)	30. junija 2024 ali prej za obdobje 2026–2030;

(2)	„podnaprava z referenčno vrednostjo za proizvode“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije v zvezi s proizvodnjo proizvoda, za katerega je bila v Prilogi I določena referenčna vrednost;

(3)

„podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, ki niso zajeti v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, v zvezi s proizvodnjo, ki ni proizvodnja z električno energijo, dovodom iz naprave, ki je vključena v EU ETS, ali obojim, izmerljive toplote, ki se:

(a)	porabi znotraj meja naprave za proizvodnjo izdelkov ali mehanske energije, ki ni uporabljena za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, ali

(b)	odvede napravi ali drugemu subjektu, ki ni vključen v EU ETS, z izjemo daljinskega ogrevanja in odvajanja za proizvodnjo električne energije;

(4)

„daljinsko ogrevanje“ pomeni distribucijo izmerljive toplote za ogrevanje ali hlajenje prostorov ali proizvodnjo tople sanitarne vode po omrežju do zgradb ali krajev, ki niso vključeni v EU ETS, z izjemo izmerljive toplote za proizvodnjo proizvodov in povezane dejavnosti ali proizvodnjo električne energije;

(5)

„podnaprava za daljinsko ogrevanje“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, ki niso zajeti v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, v zvezi s proizvodnjo, dovodom iz naprave, ki je vključena v EU ETS, ali obojim, izmerljive toplote, ki se odvede za daljinsko ogrevanje;

(6)

„podnaprava z referenčno vrednostjo za gorivo“ pomeni vhodne materiale, obseg proizvodnje in ustrezne emisije, ki niso zajeti v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, v zvezi s proizvodnjo neizmerljive toplote z zgorevanjem goriva, ki se porabi za proizvodnjo izdelkov ali mehanske energije, ki ni uporabljena za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, vključno s sežiganjem zaradi varnosti;

(7)	„izmerljiva toplota“ pomeni čisti toplotni pretok skozi določljive cevovode ali vode z uporabo prenosnika toplote, kot so zlasti para, vroč zrak, voda, olje, utekočinjene kovine in soli, za katere je nameščen merilnik toplotne energije oziroma bi ta lahko bil nameščen;

(8)	„merilnik toplotne energije“ pomeni merilnik toplotne energije (MI-004) v smislu Priloge VI k Direktivi 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali katero koli drugo napravo za merjenje in beleženje proizvedene toplotne energije na podlagi volumnov pretoka in temperatur;

(9)	„neizmerljiva toplota“ pomeni vso toploto, ki ni izmerljiva toplota;

(10)

„podnaprava z emisijami iz proizvodnih procesov“ pomeni emisije toplogrednih plinov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES razen ogljikovega dioksida, do katerih prihaja izven meja sistema referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge I k tej uredbi, ali emisije ogljikovega dioksida, do katerih prihaja izven meja sistema referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge I k tej uredbi neposredno zaradi enega izmed naslednjih procesov, in emisije, ki izhajajo iz izgorevanja odpadnih plinov zaradi proizvodnje izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije, če bi se emisije, ki bi se pojavile pri izgorevanju količine zemeljskega plina, enakovredne tehnično uporabljivi vsebnosti energije izgorelega nepopolno oksidiranega ogljika, odštele:

(a)	kemijska, elektrolizna ali pirometalurška redukcija kovinskih spojin v rudah, koncentratih in sekundarnih snoveh v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(b)	odstranitev nečistoč iz kovin in kovinskih spojin v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(c)	razgradnja karbonatov, razen tistih za čiščenje dimnih plinov, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(d)	kemična sinteza proizvodov in vmesnih proizvodov, pri kateri snov, ki vsebuje ogljik, sodeluje v reakciji, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(e)	uporaba aditivov ali surovin, ki vsebujejo ogljik, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(f)	kemijska ali elektrolizna redukcija metaloidnih oksidov ali nekovinskih oksidov, kot so silicijevi oksidi in fosfati, v primarni namen razen za proizvodnjo toplote;

(11)

„odpadni plin“ pomeni plin, ki vsebuje nepopolno oksidiran ogljik v plinastem stanju pod standardnimi pogoji, ki nastane pri katerem koli procesu iz točke 10, pri čemer „standardni pogoji“ pomenijo temperaturo 273,15 K in tlak 101 325 Pa, ki določata normalne kubične metre (Nm3) v skladu s členom 3(50) Uredbe (EU) št. 601/2012;

(12)	„začetek običajne dejavnosti“ pomeni prvi dan opravljanja dejavnosti;

(13)	„sežiganje zaradi varnosti“ pomeni zgorevanje pilotnih goriv in zelo spremenljivih količin procesnih ali odpadnih plinov v enoti, ki je izpostavljena atmosferskim motnjam, v skladu z izrecnimi zahtevami zaradi varnostnih razlogov iz ustreznih dovoljenj za napravo;

(14)	„izhodiščno obdobje“ pomeni obdobje petih koledarskih let pred rokom za predložitev podatkov Komisiji v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES;

(15)	„obdobje dodelitve“ pomeni petletno obdobje, ki se začne 1. januarja 2021, in vsako poznejše petletno obdobje;

(16)

„negotovost“ pomeni parameter, povezan z rezultatom določitve količine, ki opredeljuje razpršenost vrednosti, ki bi se lahko pripisale posamezni količini, vključno z učinki sistematičnih in naključnih faktorjev, pri čemer je izražena v odstotkih in opisuje interval zaupanja pri povprečni vrednosti, ki sestavlja 95 % vrednosti ob upoštevanju nesimetričnosti razdelitve vrednosti;

(17)	„združitev“ pomeni združitev dveh ali več naprav, ki že imajo dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, če so tehnično povezane in delujejo na istem kraju, naprava, ki nastane z združitvijo, pa je zajeta z enim dovoljenjem za emisije toplogrednih plinov;

(18)	„razdelitev“ pomeni razdelitev naprave na dve ali več naprav, zajetih z dovoljenji za emisije toplogrednih plinov, ki jih upravljajo različni upravljavci.

Člen 3

Nacionalne upravne ureditve

Poleg imenovanja pristojnega organa ali organov v skladu s členom 18 Direktive 2003/87/ES države članice sprejmejo ustrezno upravno ureditev za izvajanje pravil te uredbe.

POGLAVJE II

Pravila glede vlog ter sporočanja in spremljanja podatkov

Člen 4

Vloga za brezplačno dodelitev, ki jo predložijo upravljavci obstoječih naprav

1. Upravljavec naprave, upravičene do brezplačne dodelitve v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, lahko pristojnemu organu predloži vlogo za brezplačno dodelitev za obdobje dodelitve. Navedena vloga se predloži pred 30. majem 2019 v zvezi s prvim obdobjem dodelitve, zatem pa vsakih pet let.

Države članice lahko določijo drugačen rok za predložitev take vloge, ki pa ne sme biti več kot en mesec pred rokom iz prvega pododstavka ali po njem.

2. Vlogi za brezplačno dodelitev, predloženi v skladu z odstavkom 1, se priložijo:

(a)

poročilo o izhodiščnih podatkih, ki je bilo preverjeno in potrjeno kot zadovoljivo v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 15 Direktive 2003/87/ES, ter vsebuje podatke za napravo in njene podnaprave, kot so določene v členu 10 in prilogah I in II k tej uredbi, pri čemer se za izračun preteklih ravni dejavnosti za specifične referenčne vrednosti za proizvode upošteva Priloga III k tej uredbi, in vsak parameter iz Priloge IV k tej uredbi ter ki zajema izhodiščno obdobje v zvezi z obdobjem dodelitve, na katero se vloga nanaša;

(b)	načrt metodologije spremljanja, na podlagi katerega se pripravita poročilo o izhodiščnih podatkih in poročilo o preverjanju v skladu s Prilogo VI;

(c)	poročilo o preverjanju, izdano v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 15 Direktive 2003/87/ES, v zvezi s poročilom o izhodiščnih podatkih in načrtom metodologije spremljanja, če ga ni že odobril pristojni organ.

Člen 5

Vloga za brezplačno dodelitev, ki jo predložijo novi udeleženci

1. Pri vlogi novih udeležencev zadevna država članica na podlagi te uredbe določi količino pravic, ki se napravi navedenega upravljavca dodelijo brezplačno, ko naprava začne z običajno dejavnostjo.

2. Upravljavec zadevno napravo razdeli na podnaprave v skladu s členom 10. Upravljavec pristojnemu organu v podporo vlogi iz odstavka 1 predloži vse ustrezne informacije in poročilo o podatkih o novih udeležencih, v katerem so za vsako posamezno podnapravo ločeno navedeni vsi parametri iz oddelkov 1 in 2 Priloge IV za prvo koledarsko leto po začetku običajne dejavnosti, ter načrt metodologije spremljanja iz člena 8 in poročilo o preverjanju, izdano v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 15 Direktive 2003/87/ES, pri čemer pristojni organ obvesti še o datumu začetka običajne dejavnosti.

3. Če vloga novega udeleženca izpolnjuje vse pogoje iz odstavka 2 in pravila za dodelitev iz členov 17 do 22, pristojni organ odobri vlogo in tudi navedeni datum začetka običajne dejavnosti.

4. Pristojni organi sprejmejo samo podatke, ki so predloženi v skladu s tem členom in jih je preveritelj potrdil kot zadovoljive v skladu z zahtevami, določenimi z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15 Direktive 2003/87/ES.

Člen 6

Splošna obveznost spremljanja

Upravljavec naprave, ki predloži vlogo za brezplačno dodelitev ali jo prejme v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, spremlja podatke, ki jih je treba predložiti, kot so navedeni v Prilogi IV k tej uredbi, na podlagi načrta metodologije spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ do 31. decembra 2020.

Člen 7

Načela spremljanja

1. Upravljavci določijo popolne in dosledne podatke ter zagotovijo, da ne prihaja do prekrivanja med podnapravami in dvojnega štetja. Upravljavci uporabijo metode za določanje iz Priloge VII, ravnajo s potrebno skrbnostjo in uporabijo vire podatkov, ki izražajo največjo dosegljivo točnost, v skladu z oddelkom 4 Priloge VII.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko upravljavec uporabi druge vire podatkov v skladu z oddelki 4.4 do 4.6 Priloge VII, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	uporaba najtočnejših virov podatkov v skladu z oddelkom 4 Priloge VII tehnično ni izvedljiva;

(b)	uporaba najtočnejših virov podatkov v skladu z oddelkom 4 Priloge VII bi povzročila nerazumno visoke stroške;

(c)

upravljavec na podlagi poenostavljene ocene negotovosti, pri kateri opredeli glavne vire negotovosti in oceni njihove povezane stopnje negotovosti, dokaže, da je povezana stopnja točnosti vira podatkov, ki ga predlaga upravljavec, enakovredna ali višja od stopnje točnosti najtočnejših virov podatkov v skladu z oddelkom 4 Priloge VII, pristojni organ pa dokaz potrdi kot zadovoljivega.

3. Upravljavci popolne in pregledne evidence vseh podatkov iz Priloge IV ter spremne dokumente hranijo najmanj deset let od datuma predložitve vloge za brezplačno dodelitev. Upravljavec na zahtevo da te podatke in dokumente na voljo pristojnemu organu in preveritelju.

Člen 8

Vsebina in predložitev načrta metodologije spremljanja

1. Upravljavec naprave, ki predloži vlogo za brezplačno dodelitev v skladu s členom 4(2)b in členom 5(2), pripravi načrt metodologije spremljanja, ki vsebuje zlasti opis naprave in njenih podnaprav, proizvodne procese ter podroben opis metodologij spremljanja in virov podatkov. Načrt metodologije spremljanja vključuje podrobno, popolno in pregledno dokumentacijo vseh ustreznih korakov za zbiranje podatkov ter vsebuje vsaj elemente iz Priloge VI.

2. Upravljavec za vsak parameter iz Priloge IV izbere metodo spremljanja na podlagi načel iz člena 7 in metodoloških zahtev iz Priloge VII. Upravljavec na podlagi ocene tveganja v skladu s členom 11(1) in nadzornimi postopki iz člena 11(2) pri izbiri metod spremljanja prednostno obravnava tiste, s katerimi se zagotovijo najzanesljivejši rezultati, čim bolj zmanjša tveganje vrzeli v podatkih in ki vključujejo najmanj tveganj pri delovanju, vključno s tveganji pri nadzoru. Izbrana metoda se dokumentira v načrtu metodologije spremljanja.

3. Če se Priloga VI sklicuje na postopek, upravljavec za namene člena 12(3) Uredbe (EU) št. 601/2012 vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje takšen postopek ločeno od načrta metodologije spremljanja. Upravljavec da pristojnemu organu na zahtevo na voljo kakršno koli pisno dokumentacijo o postopkih.

4. Upravljavec pristojnemu organu predloži načrt metodologije spremljanja v potrditev do datuma, določenega v členu 4(1). Države članice lahko za predložitev načrta metodologije spremljanja določijo zgodnejši rok ter zahtevajo, da pristojni organ potrdi načrt metodologije spremljanja pred predložitvijo vloge za brezplačno dodelitev.

5. Če upravljavec predloži vlogo za brezplačno dodelitev in se je odpovedal brezplačni dodelitvi za prejšnje obdobje dodelitve, predloži načrt metodologije spremljanja v potrditev najpozneje šest mesecev pred rokom za predložitev vloge v skladu s členom 4(1).

Člen 9

Spremembe načrta metodologije spremljanja

1. Upravljavec redno preverja, ali načrt metodologije spremljanja izraža naravo in delovanje naprave ter ali ga je mogoče izboljšati. V ta namen upošteva vsa priporočila za izboljšave, navedena v ustreznem poročilu o preverjanju.

2. Upravljavec spremeni načrt metodologije spremljanja v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če nastanejo nove emisije ali ravni dejavnosti zaradi izvajanja novih dejavnosti ali uporabe novih goriv ali materialov, ki še niso vključeni v načrt metodologije spremljanja;

(b)	če se zaradi uporabe novih vrst merilnih instrumentov, novih metod vzorčenja ali analize ali novih virov podatkov ali drugih dejavnikov poveča točnost pri določanju sporočenih podatkov;

(c)	če se ugotovi, da so podatki, ki izhajajo iz predhodno uporabljene metodologije spremljanja, nepravilni;

(d)	če načrt metodologije spremljanja ni ali ni več skladen z zahtevami te uredbe;

(e)	če je treba izvesti priporočila za izboljšave načrta metodologije spremljanja iz poročila o preverjanju.

3. Upravljavec brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah načrta metodologije spremljanja. Vendar lahko država članica upravljavcu dovoli, da do 31. decembra zadevnega leta ali drugega datuma, ki ga določi država članica, sporoči načrtovane spremembe načrta metodologije spremljanja, ki niso bistvene v smislu odstavka 5.

4. Za vsako bistveno spremembo načrta metodologije spremljanja v smislu odstavka 5 je potrebna odobritev pristojnega organa. Če pristojni organ meni, da sprememba, ki jo je upravljavec priglasil kot bistveno, ni bistvena, o tem obvesti upravljavca.

5. Naslednje spremembe načrta metodologije spremljanja naprave se štejejo za bistvene:

(a)	spremembe zaradi sprememb naprave, zlasti novih podnaprav, sprememb meja obstoječih podnaprav ali zaprtij podnaprav;

(b)	prehod z ene od metodologij spremljanja, določenih v oddelkih 4.4 do 4.6 Priloge VII, na drugo metodologijo iz navedenih oddelkov;

(c)	sprememba privzete vrednosti ali metode ocenjevanja, navedene v načrtu metodologije spremljanja;

(d)	spremembe, ki jih zahteva pristojni organ za zagotovitev skladnosti načrta metodologije spremljanja z zahtevami te uredbe.

6. Upravljavec vodi evidenco vseh sprememb načrta metodologije spremljanja. V vsaki evidenci se navede:

(a)	pregleden opis spremembe;

(b)	utemeljitev spremembe;

(c)	datum priglasitve nameravane spremembe pristojnemu organu;

(d)	datum potrditve prejetja obvestila iz odstavka 3, če je na voljo, s strani pristojnega organa in datum odobritve ali zagotovitve informacij iz odstavka 4;

(e)	datum začetka izvajanja spremenjenega načrta metodologije spremljanja.

Člen 10

Razdelitev na podnaprave

1. Upravljavec za namene sporočanja podatkov in spremljanja vsako napravo, upravičeno do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES, razdeli na podnaprave. V ta namen se vhodni materiali, obseg proizvodnje in emisije naprave pripišejo eni ali več podnapravam, pri čemer se po potrebi določi metoda za količinsko opredelitev specifičnih deležev ustreznih vhodnih materialov, obsega proizvodnje in emisij, ki se pripišejo posameznim podnapravam.

2. Upravljavec pri pripisovanju vhodnih materialov, obsega proizvodnje in emisij naprave podnapravam opravi naslednje korake v padajočem vrstnem redu:

(a)

če se kateri koli od proizvodov, kot so določeni za referenčne vrednosti za proizvode, navedene v Prilogi I, proizvaja v napravi, upravljavec povezane vhodne materiale, obseg proizvodnje in emisije pripiše podnapravam z referenčno vrednostjo za proizvode, kot je ustrezno, pri čemer upošteva pravila iz Priloge VII;

(b)

če so vhodni materiali, obseg proizvodnje in emisije, ki izpolnjujejo pogoje za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto ali podnaprave za daljinsko ogrevanje, pomembni za napravo in ne izpolnjujejo pogojev za nobeno drugo podnapravo iz točke (a), jih upravljavec pripiše podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto ali podnapravi za daljinsko ogrevanje, kot je ustrezno, pri čemer upošteva pravila iz Priloge VII;

(c)

če so vhodni materiali, obseg proizvodnje in emisije, ki izpolnjujejo pogoje za podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo, pomembni za napravo in ne izpolnjujejo pogojev za nobeno drugo podnapravo iz točke (a) ali (b), jih upravljavec pripiše podnapravam z referenčno vrednostjo za gorivo, kot je ustrezno, pri čemer upošteva pravila iz Priloge VII;

(d)

če so vhodni materiali, obseg proizvodnje in emisije, ki izpolnjujejo pogoje za podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov, pomembni za napravo in ne izpolnjujejo pogojev za nobeno drugo podnapravo iz točke (a), (b) ali (c), jih upravljavec pripiše podnapravam z emisijami iz proizvodnih procesov, kot je ustrezno, pri čemer upošteva pravila iz Priloge VII.

3. Upravljavec za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo in podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov na podlagi kod NACE in PRODCOM jasno razloči, ali se zadevni proces uporablja za sektor ali del sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES, ali ne. Poleg tega upravljavec loči količino izmerljive toplote, ki se odvaja za daljinsko ogrevanje, od izmerljive toplote, ki se ne uporablja za sektor ali del sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES.

Če se vsaj 95 % ravni dejavnosti podnaprav z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprav z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprav z emisijami iz proizvodnih procesov uporablja za sektorje ali dele sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES, ali ko se vsaj 95 % ravni dejavnosti podnaprav z referenčno vrednostjo za toploto, podnaprav z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnaprav z emisijami iz proizvodnih procesov uporablja za sektorje ali dele sektorjev, ki ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, se upravljavec izvzame od obveznosti predložitve podatkov, ki omogočajo razločevanje glede izpostavljenosti selitvi virov CO2.

Če je mogoče vsaj 95 % ravni dejavnosti podnaprav za daljinsko ogrevanje ali podnaprav z referenčno vrednostjo za toploto pripisati eni od teh podnaprav, lahko upravljavec celotno raven dejavnosti teh podnaprav pripiše tisti z najvišjo ravnjo dejavnosti.

4. Če je naprava, vključena v EU ETS, proizvedla in odvedla izmerljivo toploto napravi ali drugemu subjektu, ki ni vključen v EU ETS, upravljavec šteje, da se zadevni proces za to toploto v podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto ne uporablja za sektor ali del sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES, razen če upravljavec pristojnemu organu predloži prepričljive dokaze o tem, da potrošnik izmerljive toplote pripada sektorju ali delu sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES.

Za namen razločitve izmerljive toplote, ki jo je mogoče pripisati podnapravi za daljinsko ogrevanje, upravljavec pristojnemu organu predloži zadovoljive dokaze o tem, da se izmerljiva toplota odvaja za daljinsko ogrevanje.

5. Upravljavec z razdelitvijo v skladu z odstavkoma 1 in 2 zagotovi vse od naslednjega:

(a)	vsak fizični proizvod naprave se pripiše eni podnapravi brez opustitve ali dvojnega štetja;

(b)

podnapravam se pripiše 100 % količine vseh tokov vira in emisij, kot so navedeni v načrtu za spremljanje naprave, odobrenim v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012, brez opustitve ali dvojnega štetja, razen če se nanašajo na proces, ki ni upravičen do brezplačne dodelitve, kot je proizvodnja električne energije v napravi, sežiganje, ki ni sežiganje zaradi varnosti in ni zajeto v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, ali proizvodnja izmerljive toplote, odvedene drugim napravam, vključenim v EU ETS;

(c)	podnapravam se pripiše 100 % količine neto izmerljive toplote, upravičene do brezplačne dodelitve, ki se proizvede v napravi, dovede v napravo ali jo naprava odvede, pa tudi količine, prenesene med podnapravami, brez opustitve ali dvojnega štetja;

(d)	za vso izmerljivo toploto, ki jo proizvedejo ali odvedejo podnaprave ali se vanje dovede, je evidentirano, ali je bila proizvedena s procesom izgorevanja v napravi, vključeni v EU ETS, dovedena iz drugih procesov za proizvodnjo toplote ali dovedena od drugih subjektov, ki niso vključeni v EU ETS;

(e)	če se električna energija proizvaja v napravi, se količine, proizvedene v podnapravah z referenčno vrednostjo za proizvode, pripišejo tem podnapravam brez opustitve ali dvojnega štetja;

(f)	za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, v zvezi s katero je v skladu z oddelkom 2 Priloge I pomembna izmenljivost goriva in električne energije, se ločeno opredeli in pripiše ustrezna količina porabljene električne energije;

(g)	če podnaprava proizvaja materiale, ki vsebujejo ogljik, v obliki odvedenega goriva, proizvodov, stranskih proizvodov, surovin za druge podnaprave ali naprave ali odpadnih plinov, se navedeni obseg proizvodnje pripiše podnapravam brez opustitve ali dvojnega štetja, če ni zajet s točko (b);

(h)

emisije CO2, ki nastajajo zunaj meja sistema podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode zaradi procesov, navedenih v točkah (a) do (f) člena 2(10), se pripišejo podnapravi z emisijami iz proizvodnih procesov, kolikor je mogoče pristojnemu organu zadovoljivo dokazati, da te emisije nastanejo neposredno pri katerem koli od procesov, navedenih v členu 2(10), in ne pri poznejši oksidaciji nepopolno oksidiranega ogljika v plinastem stanju pod standardnimi pogoji;

(i)

če emisije CO2 iz zgorevanja odpadnega plina, ki se ne uporablja za proizvodnjo izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije, nastajajo zunaj meja sistema podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode zaradi procesov, navedenih v točkah (a) do (f) člena 2(10), se šteje, da je 75 % količine vsebnosti ogljika v odpadnem plinu pretvorjene v CO2, ta delež pa se pripiše podnapravi z emisijami iz proizvodnih procesov;

(j)	da bi se preprečilo dvojno štetje, se proizvodi iz proizvodnega procesa, ki se vrnejo v isti proizvodni proces, odštejejo od letnih ravni dejavnosti, kot je ustrezno, v skladu z opisi proizvodov iz Priloge I;

(k)

če se izmerljiva toplota pridobiva iz procesov, zajetih v podnapravi z referenčno vrednostjo za gorivo, se ustrezna količina neto izmerljive toplote, deljena z referenčno učinkovitostjo 90 %, odšteje od vložka goriva, da se prepreči dvojno štetje. Enako se obravnava pridobivanje toplote iz procesov, zajetih v podnapravi z emisijami iz proizvodnih procesov.

Člen 11

Nadzorni sistem

1. Upravljavec opredeli vire tveganja napak v pretoku podatkov od osnovnih do končnih podatkov v poročilu o izhodiščnih podatkih ter vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje učinkovit nadzorni sistem za zagotovitev, da poročila, ki izhajajo iz dejavnosti pretoka podatkov, ne vsebujejo napačnih navedb ter so v skladu z načrtom metodologije spremljanja in to uredbo.

Upravljavec da pristojnemu organu na zahtevo na voljo oceno tveganja v skladu s prvim pododstavkom. Poleg tega jo da na voljo za preverjanje.

2. Za namene prvega pododstavka odstavka 1 upravljavec vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje pisne postopke za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti ter vključi sklice na navedene postopke v načrt metodologije spremljanja v skladu s členom 8(3).

3. Nadzorne dejavnosti iz odstavka 2 po potrebi vključujejo:

(a)	zagotavljanje kakovosti ustrezne merilne opreme;

(b)

zagotavljanje kakovosti sistemov informacijske tehnologije, pri čemer se zagotovi, da se ustrezni sistemi oblikujejo, dokumentirajo, preskušajo, izvajajo, nadzirajo in vzdržujejo tako, da se zagotovi obdelava zanesljivih, točnih in pravočasnih podatkov v skladu s tveganji, ugotovljenimi na podlagi odstavka 1;

(c)	ločevanje nalog v okviru dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti ter upravljanje potrebnih pristojnosti;

(d)	notranje preglede in potrjevanje podatkov;

(e)	popravke in popravne ukrepe;

(f)	nadzor procesov, oddanih zunanjim izvajalcem;

(g)	vodenje evidenc in dokumentacije, vključno z upravljanjem različic dokumentov.

4. Za namene odstavka 3(a) upravljavec zagotovi, da se vsa ustrezna merilna oprema umerja, nastavlja in preverja v rednih časovnih presledkih in pred uporabo ter preverja glede na merilne standarde, ki jih je mogoče povezati z mednarodnimi merilnimi standardi, če so na voljo, in sorazmerno z ugotovljenimi tveganji.

Če sestavnih delov merilnih sistemov ni mogoče umeriti, upravljavec take sestavne dele opredeli v načrtu metodologije spremljanja in predlaga nadomestne nadzorne dejavnosti.

Če se ugotovi, da oprema ne dosega zahtevane učinkovitosti, upravljavec takoj sprejme ustrezni popravni ukrep.

5. Za namene odstavka 3(d) upravljavec pregleda in potrdi podatke, ki izhajajo iz dejavnosti pretoka podatkov iz odstavka 2.

Taka pregled in potrjevanje podatkov vključujeta vsaj:

(a)	preverjanje, ali so podatki popolni;

(b)	primerjavo podatkov, ki jih je upravljavec določil v predhodnem izhodiščnem obdobju, in zlasti preverjanja doslednosti na podlagi časovne vrste učinkovitosti vsake podnaprave glede toplogrednih plinov;

(c)	primerjavo podatkov in vrednosti, ki izhajajo iz različnih sistemov zbiranja obratovalnih podatkov, zlasti za protokole proizvodnje, podatke o prodaji in podatke o zalogah v zvezi s proizvodi, na katere se nanašajo referenčne vrednosti za proizvode;

(d)	primerjave podatkov na ravni naprave in podnaprave ter preverjanja njihove popolnosti za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz člena 10(5).

6. Za namene odstavka 3(e) upravljavec v primeru, ko se ugotovi, da dejavnosti pretoka podatkov ali nadzorne dejavnosti ne delujejo učinkovito ali ne upoštevajo pravil, določenih v dokumentaciji postopkov zanje, zagotovi, da se brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo popravni ukrepi, prizadeti podatki pa popravijo.

7. Za namene odstavka 3(f) upravljavec v primeru, ko odda eno ali več dejavnosti pretoka podatkov ali nadzornih dejavnosti iz odstavka 1 zunanjim izvajalcem, izvede vse naslednje ukrepe:

(a)	preveri kakovost dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti, ki se oddajo zunanjim izvajalcem, v skladu s to uredbo;

(b)	opredeli ustrezne zahteve za rezultate procesov, oddanih zunanjim izvajalcem, in metode, ki se uporabljajo pri teh procesih;

(c)	preveri kakovost rezultatov in metod iz točke (b) tega odstavka;

(d)	zagotovi, da se dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem, izvajajo tako, da se pri tem upoštevajo ugotovljena tveganja pri delovanju in nadzoru iz ocene tveganja iz odstavka 1.

8. Upravljavec spremlja učinkovitost nadzornega sistema, tudi z izvajanjem notranjih pregledov in upoštevanjem ugotovitev preveritelja med preverjanjem poročil za namene člena 4(2).

Ko upravljavec ugotovi, da je nadzorni sistem neučinkovit ali nesorazmeren z ugotovljenimi tveganji, poskuša izboljšati nadzorni sistem in posodobiti načrt metodologije spremljanja ali temeljne pisne postopke za dejavnosti pretoka podatkov, ocene tveganj in nadzorne dejavnosti, kot je ustrezno.

Člen 12

Vrzeli v podatkih

1. Če uporaba načrta metodologije spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, iz tehničnih razlogov začasno ni izvedljiva, upravljavec do ponovne vzpostavitve pogojev za uporabo odobrenega načrta metodologije spremljanja uporablja metodo na podlagi alternativnih virov podatkov, navedenih v načrtu metodologije spremljanja, za izvajanje potrditvenih pregledov v skladu s členom 10(5) ali – če načrt metodologije spremljanja ne vsebuje take alternative – alternativno metodo, s katero se zagotovi največja dosegljiva točnost v skladu z generičnimi viri podatkov in njihovo hierarhijo, določenimi v oddelku 4 Priloge VII, ali pristop s konservativno oceno.

Upravljavec sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev takojšnje uporabe odobrenega načrta metodologije spremljanja.

2. Če podatki, pomembni za poročilo o izhodiščnih podatkih, manjkajo in v zvezi z njimi v načrtu metodologije spremljanja niso predvidene alternativne metode spremljanja ali alternativni viri podatkov za potrjevanje podatkov ali zapiranje vrzeli v podatkih, upravljavec uporabi ustrezno metodo ocenjevanja za določitev konservativnih nadomestnih podatkov za zadevno obdobje in manjkajoči parameter, zlasti najnovejše znanstveno in tehnično znanje v skladu z dobro prakso sektorja, ter vrzel v podatkih in uporabo navedenih metod ustrezno utemelji v prilogi k poročilu o izhodiščnih podatkih.

3. V primeru začasnega odstopanja od odobrenega načrta metodologije spremljanja v skladu z odstavkom 1 ali ugotovitve, da podatki, pomembni za poročilo iz člena 4(2)(a) ali člena 5(2), manjkajo, upravljavec brez nepotrebnega odlašanja pripravi pisni postopek za preprečitev tovrstne vrzeli v podatkih v prihodnje ter spremeni načrt metodologije spremljanja v skladu s členom 9(3). Poleg tega upravljavec presodi, ali je treba nadzorne dejavnosti iz člena 11(3) posodobiti in kako, ter po potrebi spremeni navedene nadzorne dejavnosti in ustrezne pisne postopke.

Člen 13

Uporaba elektronskih predlog

Države članice lahko od upravljavcev in preveriteljev zahtevajo, da uporabljajo elektronske predloge ali posebne oblike datotek za predložitev poročil o izhodiščnih podatkih, načrtov metodologije spremljanja in poročil o preverjanju, kot so navedeni v členu 4(2), ter poročil o podatkih o novih udeležencih, njihovih načrtov metodologije spremljanja in poročil o preverjanju, kot so navedeni v členu 5(2).

POGLAVJE III

Pravila za dodelitev

Člen 14

Nacionalni izvedbeni ukrepi

1. Seznam v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES se predloži Komisiji z uporabo elektronske predloge, ki jo zagotovi Komisija, na njem pa se navedejo vsi proizvajalci električne energije, male naprave, ki se lahko izključijo iz EU ETS v skladu s členoma 27 in 27a Direktive 2003/87/ES, ter naprave, ki bodo vključene v EU ETS v skladu s členom 24 navedene direktive.

2. Seznam iz odstavka 1 za vsako obstoječo napravo, za katero se predloži vloga za brezplačno dodelitev, vsebuje naslednje podatke:

(a)	identifikacijo naprave in njenih meja z uporabo identifikacijske oznake naprave v evidenci transakcij Evropske unije (EUTL);

(b)	podatke o dejavnosti in podatke o upravičenosti za brezplačno dodelitev;

(c)	identifikacijo posameznih podnaprav naprave;

(d)	za vsako podnapravo letno raven dejavnosti in letne emisije v vsakem letu ustreznega izhodiščnega obdobja;

(e)	za vsako podnapravo podatek o tem, ali pripada sektorju ali delu sektorja, ki velja za izpostavljenega visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES, in po potrebi tudi kode PRODCOM za proizvedene proizvode;

(f)	za vsako podnapravo podatke, sporočene v skladu s Prilogo IV.

3. Komisija po prejemu seznama iz odstavka 1 oceni vključenost posamezne naprave na seznam in povezane podatke, predložene v skladu z odstavkom 2.

4. Če Komisija ne zavrne vključitve naprave na navedeni seznam, se podatki uporabijo za izračun revidiranih referenčnih vrednosti iz člena 10a(2) Direktive 2003/87/ES.

5. Države članice določijo in priglasijo predhodne letne količine brezplačnih pravic na posamezno napravo, pri čemer uporabijo revidirane referenčne vrednosti za ustrezno obdobje dodelitve, kot je določeno v skladu s členom 16(2) do (7) in členi 19 do 22.

6. Komisija po priglasitvi predhodnih letnih količin brezplačnih pravic za ustrezno obdobje dodelitve določi vsak morebiten faktor, določen v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES, s primerjavo vsote predhodnih letnih količin pravic, dodeljenih brezplačno napravam v vsakem letu ustreznega obdobja dodelitve, ob uporabi faktorjev iz Priloge V k tej uredbi z letno količino pravic, izračunano v skladu s členom 10a(5) in (5a) Direktive 2003/87/ES, za naprave, ob upoštevanju ustreznega deleža letne skupne količine v Uniji, kot je določena v skladu s členom 10(1) in členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES. Pri določitvi upošteva vključitve v skladu s členom 24 ter izključitve v skladu s členom 27 in 27a Direktive 2003/87/ES, kot je ustrezno.

7. Države članice po določitvi faktorja v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES določijo in Komisiji predložijo končno letno količino pravic do emisije, dodeljenih brezplačno za vsako leto v ustreznem obdobju dodelitve, v skladu s členom 16(8).

8. Na zahtevo da vsaka država članica poročila, prejeta na podlagi člena 4(2), na voljo Komisiji.

Člen 15

Pretekla raven dejavnosti za obstoječe naprave

1. Države članice ocenijo poročila o izhodiščnih podatkih in poročila o preverjanju, predložena v skladu s členom 4(2), da zagotovijo skladnost z zahtevami te uredbe. Pristojni organ po potrebi zahteva, naj upravljavci popravijo vse morebitne neskladnosti ali napake, ki vplivajo na določitev preteklih ravni dejavnosti. Pristojni organ lahko zahteva, naj upravljavci poleg podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 4(2), predložijo dodatne podatke.

2. Države članice na podlagi poročil o izhodiščnih podatkih in poročil o preverjanju določijo pretekle ravni dejavnosti vsake podnaprave in naprave za ustrezno izhodiščno obdobje. Države članice se lahko odločijo, da bodo določile pretekle ravni dejavnosti samo, če so podatki, ki se nanašajo na napravo, potrjeni kot zadovoljivi ali če so prepričane, da so vrzeli v podatkih, ki so privedle do mnenja preveritelja, nastale zaradi izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti niti z izvajanjem potrebne skrbnosti.

3. Pretekla raven dejavnosti glede posameznih proizvodov se za vsak proizvod, za katerega je bila določena referenčna vrednost iz Priloge I, nanaša na aritmetično povprečje letne pretekle proizvodnje tega proizvoda v zadevni napravi v izhodiščnem obdobju.

4. Pretekla raven dejavnosti glede na toploto se nanaša na aritmetično povprečje letne pretekle neto izmerljive toplote, ki je bila v izhodiščnem obdobju dovedena iz naprave, vključene v EU ETS, ali proizvedena oziroma odvedena in proizvedena, porabljene v mejah naprave za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije razen tiste, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, ali odvedene napravi ali drugemu subjektu, ki ni vključen v EU ETS, z izjemo odvajanja za proizvodnjo električne energije, izraženo v terajoulih na leto.

Pretekla raven dejavnosti glede na daljinsko ogrevanje se nanaša na aritmetično povprečje letne izmerljive toplote, ki je bila v izhodiščnem obdobju dovedena iz naprave, vključene v EU ETS, ali proizvedena oziroma dovedena in proizvedena, ki se odvaja za namen daljinskega ogrevanja, izražene v terajoulih na leto.

5. Pretekla raven dejavnosti glede na gorivo se nanaša na aritmetično povprečje letne pretekle porabe goriv, porabljenih za proizvodnjo neizmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije, razen tiste, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, vključno s sežiganjem zaradi varnosti, v izhodiščnem obdobju, izraženo v terajoulih na leto.

6. Za emisije iz proizvodnih procesov, ki so nastale v zvezi s proizvodnjo proizvodov v zadevni napravi v izhodiščnem obdobju, se pretekla raven dejavnosti za proizvodni proces nanaša na aritmetično povprečje letnih preteklih emisij iz proizvodnih procesov, izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

7. Za določitev vrednosti aritmetičnih povprečij iz odstavkov 3 do 6 se upoštevajo samo koledarska leta, v katerih je bila naprava dejavna vsaj en dan.

Če je bila podnaprava v ustreznem izhodiščnem obdobju dejavna manj kot dve koledarski leti, so pretekle ravni dejavnosti ravni dejavnosti v prvem koledarskem letu delovanja po začetku običajne dejavnosti te podnaprave.

Če podnaprava v izhodiščnem obdobju ni bila dejavna eno koledarsko leto po začetku običajne dejavnosti, se pretekla raven dejavnosti določi po predložitvi poročila o ravni dejavnosti po prvem koledarskem letu delovanja.

8. Ne glede na odstavek 3 države članice določijo preteklo raven dejavnosti po posameznem proizvodu za tiste proizvode, za katere se uporabljajo referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge III, na podlagi aritmetičnega povprečja letne pretekle proizvodnje v skladu s formulami iz navedene priloge.

Člen 16

Dodelitev na ravni naprave za obstoječe naprave

1. Če je upravljavec obstoječe naprave predložil veljavno vlogo za brezplačno dodelitev v skladu s členom 4, zadevna država članica na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 14, za vsako leto izračuna število pravic do emisije, ki so bile navedeni napravi dodeljene brezplačno od leta 2021 naprej.

2. Za namene izračuna iz odstavka 1 države članice najprej na naslednji način določijo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako podnapravo posebej:

(a)

za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza višini referenčne vrednosti za zadevni proizvod za ustrezno obdobje dodelitve, sprejeti v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, ki se pomnoži z ustrezno preteklo ravnjo dejavnosti glede proizvoda;

(b)

za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza višini referenčne vrednosti za izmerljivo toploto za ustrezno obdobje dodelitve, sprejeti v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, ki se pomnoži s preteklo ravnjo dejavnosti glede toplote za porabo ali odvajanje izmerljive toplote, ki ni namenjena daljinskemu ogrevanju, napravam ali drugim subjektom, ki niso vključeni v EU ETS;

(c)

za podnaprave za daljinsko ogrevanje predhodno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza višini referenčne vrednosti za izmerljivo toploto za ustrezno obdobje dodelitve, sprejeti v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, ki se pomnoži s preteklo ravnjo dejavnosti glede daljinskega ogrevanja;

(d)

za podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza višini referenčne vrednosti za gorivo za ustrezno petletno obdobje, sprejeti v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, ki se pomnoži s preteklo ravnjo dejavnosti glede goriva za porabljeno gorivo;

(e)	za podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza pretekli ravni dejavnosti za proizvodni proces, pomnoženi z 0,97.

Če je bila podnaprava v izhodiščnem obdobju dejavna manj kot eno koledarsko leto po začetku običajne dejavnosti, se predhodna dodelitev za ustrezno obdobje dodelitve določi po tem, ko se sporoči pretekla raven dejavnosti.

3. Za namene člena 10b(4) Direktive 2003/87/ES se faktorji iz Priloge V k tej uredbi uporabijo za predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije, določeno za vsako podnapravo v skladu z odstavkom 2 tega člena za zadevno leto, če se procesi v navedenih podnapravah uporabljajo za sektorje ali dele sektorjev, ki ne veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za podnaprave za daljinsko ogrevanje uporablja faktor 0,3.

4. Če se procesi v podnapravah iz odstavka 2 uporabljajo za sektorje ali dele sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je določeno v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES, se uporabi faktor 1.

5. Predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnaprave, ki so prejele izmerljivo toploto od podnaprav, ki proizvajajo proizvode, zajete z referenčno vrednostjo za dušikovo kislino, se zmanjša za letno preteklo porabo navedene toplote v ustreznih izhodiščnih obdobjih, pomnoženo z višino referenčne vrednosti za to izmerljivo toploto za ustrezno obdobje dodelitve, sprejete v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES.

Od leta 2026 se predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode za ustrezno obdobje dodelitve zmanjša za letne pretekle emisije iz sežiganja odpadnih plinov, ki ni sežiganje zaradi varnosti in ni namenjeno proizvodnji izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije.

6. Predhodna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za posamezno napravo je enaka vsoti vseh predhodnih letnih števil brezplačno dodeljenih pravic do emisije vseh podnaprav, izračunanih v skladu z odstavki 2 do 5.

Če naprava zajema podnaprave, ki proizvajajo celulozo (sulfatna celuloza iz kratkih vlaken, sulfatna celuloza iz dolgih vlaken, termo-mehanična celuloza in mehanična celuloza, sulfitna celuloza ali katera koli druga celuloza, ki ni zajeta v referenčni vrednosti za proizvode) in odvajajo izmerljivo toploto drugim tehnično povezanim podnapravam, se pri predhodni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisije ne glede na predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za druge podnaprave zadevne naprave upošteva le predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije, če se celulozni proizvodi, ki jih proizvaja ta podnaprava, dajo na trg in se ne predelajo v papir v isti ali drugih tehnično povezanih napravah.

7. Države članice in upravljavci pri določanju predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije za posamezne naprave zagotovijo, da ne prihaja do dvojnega štetja emisij ali ravni dejavnosti in da dodeljevanje ni negativno. Zlasti če naprava dovaja vmesni proizvod, zajet z referenčno vrednostjo za proizvode v skladu z opredelitvijo zadevnih meja sistema, določenih v Prilogi I, se emisije ne štejejo dvojno pri določanju predhodne letne količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije za obe zadevni napravi.

8. Končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako obstoječo napravo, razen naprav, zajetih s členom 10a(3) Direktive 2003/87/ES, je predhodna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako napravo, določena v skladu z odstavkom 6 tega člena, ki se pomnoži s faktorjem, določenim v skladu s členom 14(6) te uredbe.

Za naprave, zajete s členom 10a(3) Direktive 2003/87/ES in upravičene do dodelitve brezplačnih pravic do emisije, končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije ustreza predhodni letni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako posamezno napravo, določeni v skladu z odstavkom 6 tega člena, ki se letno prilagodi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive 2003/87/ES, pri čemer se kot referenca uporabi predhodna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno napravo v letu 2013, razen za leta, v katerih se navedene dodelitve prilagodijo enotno v skladu s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES.

Z odstopanjem od drugega pododstavka za vsako leto, za katero je faktor, določen v skladu s členom 14(6), nižji od 100 %, končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za naprave, zajete s členom 10a(3) Direktive 2003/87/ES in upravičene do dodelitve brezplačnih pravic do emisije, ustreza predhodni letni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako napravo, določeni v skladu z odstavkom 6 tega člena, ki se letno prilagodi s faktorjem, določenim v skladu s členom 14(6) te uredbe.

9. Za namen izračunov iz odstavkov 1 do 8 se število pravic za podnaprave in naprave izrazi z najbližjim celim številom.

Člen 17

Pretekla raven dejavnosti za nove udeležence

Države članice določijo pretekle ravni dejavnosti za posamezne nove udeležence in njihove podnaprave, kot sledi:

(a)

pretekla raven dejavnosti glede posameznih proizvodov je za vsak proizvod, za katerega je bila določena referenčna vrednost v skladu s Prilogo I k tej uredbi ali členom 24 Direktive 2003/87/ES, raven dejavnosti zadevne podnaprave v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti za proizvodnjo tega proizvoda;

(b)

pretekla raven dejavnosti glede na toploto je raven dejavnosti prvega koledarskega leta po začetku običajne dejavnosti za dovajanje izmerljive toplote iz naprave, ki je vključena v EU ETS, proizvodnjo izmerljive toplote oziroma dovajanje in proizvodnjo izmerljive toplote, porabljene v mejah naprave za proizvodnjo proizvodov ali mehanske energije razen tiste, ki se uporabi za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, ali odvedene napravi ali drugemu subjektu, ki ni vključen v EU ETS, z izjemo odvajanja za proizvodnjo električne energije;

(c)

pretekla raven dejavnosti glede na daljinsko ogrevanje je raven dejavnosti prvega koledarskega leta po začetku običajne dejavnosti za dovajanje izmerljive toplote iz naprave, ki je vključena v EU ETS, proizvodnjo izmerljive toplote oziroma dovajanje in proizvodnjo izmerljive toplote, ki se odvaja za namen daljinskega ogrevanja;

(d)

pretekla raven dejavnosti glede goriva je raven dejavnosti zadevne naprave v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti za porabo goriv, uporabljenih za proizvodnjo neizmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo proizvodov, za proizvodnjo mehanske energije, razen tiste, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, za segrevanje ali hlajenje, z izjemo porabe za proizvodnjo električne energije, vključno s sežiganjem zaradi varnosti;

(e)	raven dejavnosti glede emisij iz proizvodnih procesov je raven dejavnosti prvega koledarskega leta po začetku običajne dejavnosti za nastajanje emisij iz proizvodnih procesov v procesni enoti;

(f)

ne glede na točko (a) je pretekla raven dejavnosti glede posameznih proizvodov za proizvode, za katere se uporabljajo referenčne vrednosti za proizvode iz Priloge III, raven dejavnosti zadevne podnaprave v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti za proizvodnjo tega proizvoda, določena v skladu s formulami iz navedene priloge.

Člen 18

Dodelitev novim udeležencem

1. Za brezplačno dodelitev pravic do emisije novim udeležencem države članice izračunajo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije od začetka običajne dejavnosti naprave za vsako podnapravo posebej, kot sledi:

(a)

za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto in podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza navedeni referenčni vrednosti za ustrezno obdobje, pomnoženi z ustrezno preteklo ravnjo dejavnosti;

(b)	za vsako podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno leto ustreza pretekli ravni dejavnosti po procesu, pomnoženi z 0,97.

Členi 16(3), (4), (5) in (7) se smiselno uporabljajo za izračun predhodnega letnega števila pravic do emisije, dodeljenih brezplačno novim udeležencem.

2. Predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za koledarsko leto, v katerem se začne običajna dejavnost, ustreza referenčni vrednosti, ki se uporablja, za vsako podnapravo, pomnoženi z ravnjo dejavnosti v navedenem letu.

3. Predhodna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za posamezno napravo je enaka vsoti vseh predhodnih letnih števil brezplačno dodeljenih pravic do emisije vseh podnaprav, izračunanih v skladu z odstavkoma 1 in 2. Uporablja se drugi pododstavek člena 16(6).

4. Države članice Komisiji brez odlašanja sporočijo letno količino pravic do emisije, dodeljenih brezplačno novim udeležencem, na napravo.

Po prejemu tega obvestila Komisija dodeli pravice do emisije iz rezerve za nove udeležence, ki je bila vzpostavljena v skladu s členom 10a(7) Direktive 2003/87/ES, po načelu „kdor prej pride, prej melje“.

Komisija lahko zavrne predhodno letno količino pravic do emisije, ki so bile brezplačno dodeljene posamezni napravi.

5. Končna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije ustreza predhodni letni količini brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako napravo, določeni v skladu z odstavki 1 do 4, ki se letno prilagodi z linearnim faktorjem iz člena 9 Direktive 2003/87/ES, pri čemer se kot referenca uporabi predhodna letna količina brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno napravo za prvo leto ustreznega obdobja dodelitve.

6. Za namen izračunov iz odstavkov 1 do 5 se število pravic za podnaprave in naprave izrazi z najbližjim celim številom.

Člen 19

Dodelitev glede parnega krekinga

Z odstopanjem od člena 16(2)(a) in člena 18(1)(a) predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, ki se nanaša na proizvodnjo kemikalij visoke vednosti, ustreza višini referenčne vrednosti za proizvode parnega krekinga za ustrezno obdobje dodelitve, pomnoženi s preteklo ravnjo dejavnosti, določeno v skladu s Prilogo III, in pomnoženi s količnikom skupnih neposrednih emisij, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izračunanimi v skladu s členom 22(2) in izraženimi v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh skupnih neposrednih emisij in ustreznih posrednih emisij v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izračunanih v skladu s členom 22(3). K rezultatu tega izračuna se doda zmnožek 1,78 tone ogljikovega dioksida na tono vodika in povprečne vrednosti pretekle proizvodnje vodika iz dodatne surovine, izražene v tonah vodika, zmnožek 0,24 tone ogljikovega dioksida na tono etilena in povprečne vrednosti pretekle proizvodnje etilena iz dodatne surovine, izražene v tonah etilena, ter zmnožek 0,16 tone ogljikovega dioksida na tono kemikalij visoke vednosti in povprečne vrednosti pretekle proizvodnje drugih kemikalij visoke vrednosti, razen vodika in etilena, iz dodatne surovine, izražene v tonah kemikalij visoke vrednosti.

Člen 20

Dodelitev glede vinil klorid monomera

Z odstopanjem od člena 16(2)(a) in člena 18(1)(a) predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za podnapravo, ki se nanaša na proizvodnjo vinil klorid monomera, ustreza višini referenčne vrednosti za vinil klorid monomer za ustrezno obdobje dodelitve, pomnoženi s preteklo ravnjo dejavnosti za proizvodnjo vinil klorid monomera, izraženo v tonah, in pomnoženi s količnikom neposrednih emisij za proizvodnjo vinil klorid monomera, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izračunanimi v skladu s členom 22(2) in izraženimi v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh neposrednih emisij in emisij v zvezi z vodikom za proizvodnjo vinil klorid monomera v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izraženih v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida in izračunanih na podlagi zmnožka pretekle porabe toplote, ki izhaja iz izgorevanja vodika, izražene v terajoulih (TJ), in referenčne vrednosti za toploto za ustrezno obdobje dodelitve.

Člen 21

Toplotni pretoki med napravami

Če podnaprava z referenčno vrednostjo za proizvode vključuje izmerljivo toploto, dovedeno iz naprave ali drugega subjekta, ki ni vključen v EU ETS, se predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, določeno v skladu s členom 16(2)(a) ali členom 18(1)(a), kot je ustrezno, zmanjša za količino toplote, ki je bila v preteklosti dovedena iz naprave ali drugega subjekta, ki ni vključen v EU ETS, v zadevnem letu, pomnoženo z referenčno vrednostjo za toploto za izmerljivo toploto za ustrezno obdobje dodelitve.

Člen 22

Izmenljivost goriva in električne energije

1. Predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, ki ustreza referenčni vrednosti za proizvode iz oddelka 2 Priloge I ob upoštevanju izmenljivosti goriva in električne energije, ustreza višini zadevne referenčne vrednosti za proizvode za ustrezno obdobje dodelitve, pomnoženi s preteklo ravnjo dejavnosti v zvezi s proizvodom in pomnoženi s količnikom skupnih neposrednih emisij, vključno z emisijami iz neto dovedene toplote v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izračunanimi v skladu z odstavkom 2 in izraženimi v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, ter vsote teh skupnih neposrednih emisij in ustreznih posrednih emisij v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, izračunanih v skladu z odstavkom 3.

2. Za izračun emisij iz neto dovedene toplote se količina izmerljive toplote za proizvodnjo zadevnega proizvoda, dovedene iz naprav, vključenih v EU ETS, v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, pomnoži z referenčno vrednostjo za toploto za ustrezno obdobje dodelitve.

3. Za izračun posrednih emisij se ustrezne posredne emisije nanašajo na zmnožek ustrezne porabe električne energije, kot je določena v opredelitvi procesov in emisij iz Priloge I ter izražena v megavatnih urah, za proizvodnjo zadevnega proizvoda v izhodiščnem obdobju iz člena 15(2) ali v prvem koledarskem letu po začetku običajne dejavnosti iz člena 17(a), kot je ustrezno, in 0,376 tone ogljikovega dioksida na megavatno uro, izražene pa so v tonah ogljikovega dioksida.

Člen 23

Spremembe dodelitve napravi

1. Upravljavci ustrezni pristojni organ obvestijo o vseh spremembah v zvezi z dejavnostjo naprave, ki vplivajo na njeno dodelitev. Države članice lahko določijo rok za navedeno obvestilo in zahtevajo, da se uporabijo elektronske predloge ali posebne oblike datotek.

2. Pristojni organ po oceni ustreznih informacij Komisiji predloži vse ustrezne informacije, vključno z revidirano končno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno napravo.

Pristojni organ predloži ustrezne informacije iz prvega pododstavka z uporabo elektronskega sistema, ki ga upravlja Komisija.

3. Komisija lahko revidirano končno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno napravo zavrne.

4. Komisija na podlagi prejetega obvestila sprejme sklep, obvesti ustrezni pristojni organ in po potrebi vnese spremembe v register Unije, vzpostavljen v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES, in evidenco transakcij Evropske unije iz člena 20 navedene direktive.

Člen 24

Odpoved brezplačni dodelitvi pravic

1. Upravljavec, ki mu je bila odobrena brezplačna dodelitev pravic, se ji lahko s predložitvijo vloge pristojnemu organu kadar koli v ustreznem obdobju dodelitve odpove v zvezi z vsemi ali nekaterimi podnapravami.

2. Pristojni organ po oceni ustreznih informacij Komisiji predloži revidirano končno letno količino brezplačno dodeljenih pravic do emisije za zadevno napravo, kot je opisano v členu 23(2).

Revidirana dodelitev se nanaša na koledarska leta po letu predložitve vloge iz odstavka 1.

3. Komisija sprejme sklep v zvezi z odpovedjo in izvede postopek iz člena 23(4).

4. Upravljavec nima pravice do umika vloge iz odstavka 1 v istem obdobju dodelitve.

Člen 25

Združitve in razdelitve

1. Upravljavci novih naprav, nastalih zaradi združitve ali razdelitve, pristojnemu organu po potrebi predložijo naslednjo dokumentacijo:

(a)	imena, naslove in kontaktne podatke upravljavcev predhodno ločenih naprav ali predhodno enotne naprave;

(b)	imena, naslove in kontaktne podatke upravljavcev novonastale naprave;

(c)	po potrebi podroben opis meja zadevnih delov naprave;

(d)	identifikator dovoljenja in identifikacijsko oznako novonastalih naprav v registru Unije.

2. Naprave, nastale zaradi združitve ali razdelitve, pristojnemu organu predložijo poročila iz člena 4(2). Če so bile naprave pred združitvijo ali razdelitvijo novi udeleženci, upravljavci pristojnemu organu sporočajo podatke od začetka običajne dejavnosti.

3. Združitve ali razdelitve naprav, vključno z razdelitvami v isti skupini podjetij, oceni pristojni organ. Pristojni organ Komisijo obvesti o spremembi upravljavcev.

Pristojni organ na podlagi podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 2, določi pretekle ravni dejavnosti v izhodiščnem obdobju za vsako podnapravo novonastale naprave po združitvi ali razdelitvi. V primeru razdelitve podnaprave na dve ali več podnaprav pretekla raven dejavnosti in dodelitev podnapravam po razdelitvi temelji na preteklih ravneh dejavnosti zadevnih tehničnih enot naprave pred razdelitvijo v izhodiščnem obdobju.

4. Na podlagi preteklih ravni dejavnosti pred združitvijo ali razdelitvijo brezplačna dodelitev pravic za naprave po združitvi ali razdelitvi ustreza končni količini brezplačne dodelitve pred združitvijo ali razdelitvijo.

5. Komisija pregleda vsako dodelitev pravic za naprave po združitvi ali razdelitvi in pristojnemu organu sporoči rezultate navedenega pregleda.

Člen 26

Prenehanje opravljanja dejavnosti naprave

1. Šteje se, da je naprava prenehala opravljati dejavnost, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)	ustrezno dovoljenje za emisije toplogrednih plinov je bilo preklicano, tudi če naprava ne dosega več pragov za dejavnosti, naštetih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;

(b)	naprava dejavnosti ne opravlja več in njen ponovni zagon tehnično ni mogoč.

2. Kadar naprava preneha opravljati dejavnost, zadevna država članica tej napravi ne izda pravic do emisije od leta, ki sledi tistemu, v katerem je opravljanje dejavnosti prenehalo.

3. Države članice lahko začasno prenehajo izdajati pravice do emisije napravam, ki so začasno prenehale opravljati dejavnost, dokler se ne ugotovi, ali bo naprava ponovno začela opravljati dejavnost.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 27

Razveljavitev Sklepa 2011/278/EU

Sklep 2011/278/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021. Vendar se še naprej uporablja za dodelitve, ki se nanašajo na obdobje pred 1. januarjem 2021.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 130, 17.5.2011, str. 1).

(3) Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(5) Direktiva 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 149).

PRILOGA I

Referenčne vrednosti

1. Opredelitev referenčnih vrednosti za proizvode in meja sistema brez upoštevanja možnosti izmenljivosti goriva in električne energije

Referenčna vrednost za proizvod

Opis zajetih proizvodov

Opis zajetih procesov in emisij (meje sistema)

Izhodišče za določitev letne stopnje zmanjšanja za posodobitev referenčne vrednosti

(pravice/t)

Koks

Koksarniški koks (pridobljen s karbonizacijo koksnega premoga pri visoki temperaturi) ali plinarniški koks (stranski proizvod plinarn), izražen v tonah suhega koksa in določen na mestu odvajanja koksarne ali plinarne. Koks iz lignita ni zajet v to referenčno vrednost. Koksanje v rafinerijah ni vključeno, vendar je zajeto z metodologijo „ponderirane tone CO2“ (CO2 weighted tonne – CWT) za rafinerije.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s koksarnami, sežiganjem H2SNH3, predgrevanjem premoga (odmrzovanje), ekstraktorjem koksarniškega plina, napravami za razžvepljevanje, napravami za destilacijo, obrati za proizvodnjo pare, nadzorovanjem tlaka v akumulatorjih, čiščenjem odpadne vode, raznim segrevanjem stranskih proizvodov in separatorjem vodika. Zajeto je tudi čiščenje koksnega plina.

0,286

Sintrana ruda

Aglomeriran proizvod z vsebnostjo železa, ki vsebuje zmleto rudo, talila in reciklažni materiali z železom, s kemičnimi in fizičnimi lastnostmi, kot so raven bazičnosti, mehanska trdnost in prepustnost, ki so potrebne za izvedbo postopka redukcije železove rude na železu in potrebnih talilnih materialih. Izražen v tonah sintrane rude, pridobljene v napravi za sintranje.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s sintrnim prahom, vžigom, napravami za pripravo surovin, neposredno redukcijo železa, ohlajanjem sintriranih kovinskih delcev, neposredno redukcijo železa s hlajenjem in obrati za proizvodnjo pare.

0,171

Vroča litina

Tekoče železo, nasičeno z ogljikom za nadaljnjo predelavo, ki se šteje za proizvod plavžnih peči in se izrazi v tonah tekočega železa na izhodni točki plavžne peči. Podobni proizvodi, kot so železove zlitine, niso zajeti v to referenčno vrednost. Ostanki materialov in stranski proizvodi ne veljajo za del proizvoda.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s plavžno pečjo, napravami za obdelovanje tekočega železa, puhali plavžnih peči, ogrevanjem zraka, vpihanega v plavž, martinovko, obrati sekundarne metalurgije, vakuumskimi ponovcami, obrati za litje (in razrez), obrati za obdelavo žlindre, pripravo nosilnosti, obrati za obdelovanje plavžnega plina, napravami za odpraševanje, predgretjem starega železa, sušenjem premoga za vpihovanje premogovega prahu, stojali za predgretje posod, napravami za predgretje litih ingotov, proizvodnjo stisnjenega zraka, obrati za obdelovanje prahu (briketiranje), obrati za obdelovanje mulja (briketiranje), vbrizgavanjem pare v plavžno peč, obrati za proizvodnjo pare, hlajenjem plinov iz kisikovega konverterja in drugo.

1,328

Predhodno žgane anode

Anode za uporabo pri elektrolizi aluminija, sestavljene iz petrolkoksa, katrana in običajno recikliranih anod, ki imajo posebno obliko, namenjeno posebni topilnici, in ki so žgane v pečeh na temperaturi približno 1 150 °C. Söderbergove anode v to referenčno vrednost niso zajete.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo predhodno žganih anod.

0,324

Aluminij

Surov nelegiran tekoč aluminij iz elektrolize. Izražen v tonah in izmerjen med mestom elektrolize in zadrževalno pečjo livarne, preden se dodajo zlitine in sekundarni aluminij.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodno fazo elektrolize. Emisije iz zadrževalnih peči in litja ter emisije, povezane s proizvodnjo anod, niso vključene.

1,514

Siv cementni klinker

Siv cementni klinker kot ves proizvedeni klinker.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sivega cementnega klinkerja.

0,766

Bel cementni klinker

Bel cementni klinker za uporabo kot glavna sestavina za vezavo pri formulaciji materialov, kot so sredstva za fugiranje, lepila za keramične ploščice, izolacija in malta za pritrjevanje, malta za industrijski pod, pripravljeni mavec, malta za popravke in vodotesni premazi s povprečnim masnim deležem največ 0,4 % za Fe2O3, 0,003 % za Cr2O3 in 0,03 % za Mn2O3. Izražen v tonah belega cementnega klinkerja (kot 100-odstotni klinker).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo belega cementnega klinkerja.

0,987

Apno

Živo apno: kalcijev oksid (CaO), pridobljen z razkarbonatenjem apnenca (CaCO3). Izražen v tonah „standardnega čistega apna“, ki je opredeljeno kot apno s prosto vsebnostjo CaO 94,5 %. Apno, ki se proizvaja in uporablja v isti napravi za postopke čiščenja, ni zajeto v to referenčno vrednost. Notranja proizvodnja apna v sektorju celuloze je že zajeta z ustrezno referenčno vrednostjo za celulozo, zato ni upravičena do dodatne dodelitve na podlagi referenčne vrednosti za apno.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo apna.

0,954

Dolomitno apno

Dolomitno apno ali žgan dolomit kot mešanica kalcijevega in magnezijevega oksida, pridobljen z razkarbonatenjem dolomita (CaCO3 · MgCO3), pri čemer odvečni CO2 znaša več kot 0,25 %, vsebnost prostega magnezijevega oksida je med 25 % in 40 %, specifična masa tržnega proizvoda pa je manjša od 3,05 g/cm3.

Dolomitno apno je izraženo kot dolomitno apno kakovosti „standardno čisto dolomitno apno“ z vsebnostjo prostega CaO 57,4 % in vsebnostjo prostega MgO 38,0 %.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo dolomitnega apna, zlasti priprava goriva, žganje/sintranje in obdelava dimnih plinov.

1,072

Sintrano dolomitno apno

Mešanica kalcijevega in magnezijevega oksida, uporabljena izključno za proizvodnjo ognjevzdržne opeke in drugih ognjevzdržnih proizvodov s specifično maso najmanj 3,05 g/cm3. Izražena v tonah sintranega dolomitnega apna, primernega za prodajo.

Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sintranega dolomitnega apna.

1,449

Plavljeno steklo

Plavljeno/brušeno/polirano steklo (v tonah stekla, ki izhaja iz hladilne peči).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi fazami topljenja, rafiniranja, obdelovanja, plavajoče taline in hladilne peči. Delavnice za zaključne procese, ki jih je mogoče fizično ločiti od predhodnega procesa, kot so delavnice za premazovanje, lepljenje in kaljenje, so izključene.

0,453

Steklenice in kozarci za vlaganje iz brezbarvnega stekla

Steklenice iz brezbarvnega stekla, nazivne prostornine < 2,5 l za pijačo in hrano, proizvedene v peči brez namernega dodajanja barve (razen steklenic, prekritih z usnjem ali umetnim usnjem, ter stekleničk za otroško hrano), z izjemo proizvodov iz izredno belega kremena, katerih vsebnost železovega oksida, izražena kot masni delež Fe2O3, znaša manj kot 0,03 % in katerih koordinate barvnega prostora L znašajo med 100 in 87, na osi a med 0 in – 5 ter na osi b med 0 in 3 (po barvnem modelu CIELAB, ki ga je definirala Mednarodna komisija za razsvetljavo Commission internationale d'éclairage), izražene v tonah pakiranega proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s fazami proizvodnje obdelovanja materiala, taljenja, oblikovanja, zaključnega procesa, pakiranja, in stranski procesi.

0,382

Steklenice in kozarci za vlaganje iz barvnega stekla

Steklenice iz barvnega stekla, nazivne prostornine < 2,5 l, za pijačo in hrano (razen steklenic, prekritih z usnjem ali umetnim usnjem, ter stekleničk za otroško hrano), ki ne ustrezajo opredelitvi referenčne vrednosti za steklenice in kozarce za vlaganje iz brezbarvnega stekla, izražene v tonah pakiranega proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s fazami proizvodnje obdelovanja materiala, taljenja, oblikovanja, zaključnega procesa, pakiranja, in stranski procesi.

0,306

Izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken

Staljeno steklo za proizvajanje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, in sicer rezanih niti, rovinga, preje in rezanih steklenih vlaken ter mrež, izraženih v tonah staljenega stekla, ki priteče iz predpečice, ter izračunanih iz količine vhodne surovine za peč po odštetju hlapnih plinastih emisij.

Proizvodi iz mineralne volne, namenjeni za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo, niso zajeti v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnima procesoma taljenja in rafiniranja stekla v predpečici, zlasti neposredne emisije CO2, povezane s temi proizvodnimi procesi, in emisije CO2, ki nastanejo pri razkarbonatenju mineralnih surovin stekla pri taljenju. Zaključni procesi, s katerimi se vlakna pretvorijo v proizvode, primerne za prodajo, niso zajeti v to referenčno vrednost. Podporni procesi, kot je ravnanje z materiali, se štejejo za pomožne in so zunaj meja sistema.

0,406

Fasadne opeke

Fasadne opeke z gostoto > 1 000 kg/m3, uporabljene v zidarstvu v skladu z EN 771-1, razen tlakovcev, klinker opeke in pomodrene fasadne opeke.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi priprave surovin, mešanjem sestavin, oblikovanjem, sušenjem in žganjem izdelkov, zaključnimi procesi in čiščenjem dimnih plinov.

0,139

Tlakovci

Opeka iz gline vseh barv za tla, v skladu z EN 1344. Izražena v tonah tlakovcev kot neto prodajna proizvodnja.

0,192

Strešna opeka

Strešna opeka iz gline, kot je opredeljena v EN 1304:2005, razen pomodrenih strešnih opek in dodatkov. Izražena v tonah strešne opeke, primerne za prodajo.

0,144

Prašek, posušen z razprševanjem

Prašek, posušen z razprševanjem, za proizvodnjo stenskih in talnih ploščic s suhim stiskanjem. Izražen v tonah proizvedenega praška.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo praška, posušenega z razprševanjem.

0,076

Mavec

Mavec, ki vsebuje žgano sadro ali kalcijev sulfat (vključno s tistim, ki se uporablja v gradbeništvu, za tkanine za oblačila ali za obloge iz papirja, v zobozdravstvu in za obnovo zemljišč), v tonah štuka (prodajna proizvodnja).

Alfa mavec, mavec, ki se nadalje predela v mavčno ploščo, in proizvodnja vmesnega proizvoda posušena sekundarna sadra, niso zajeti v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi mletja, sušenja in žganja.

0,048

Posušena sekundarna sadra

Posušena sekundarna sadra (sintetična sadra, proizvedena kot reciklirani stranski proizvod elektroindustrije ali material, recikliran iz gradbenih odpadkov), izražena v tonah proizvoda.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s sušenjem sekundarne sadre.

0,017

Sulfatna celuloza iz kratkih vlaken

Sulfatna celuloza iz kratkih vlaken je lesovina, proizvedena s sulfatnim kemijskim postopkom z uporabo črne lužnice, za katero so značilna vlakna dolžine 1–1,5 mm in ki se večinoma uporablja za proizvode, za katere je potrebna posebna gladkost in masa, kot na primer vpojni papir ali papir za tiskanje, izražena v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah, izmerjeni ob koncu proizvodnega procesa, pri čemer ima metrična zračno suha tona celuloze 90-odstotno vsebnost suhe snovi.

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje celuloze (zlasti v tovarnah sulfatne celuloze, kotlu za predelavo, pri sušenju celuloze, v apneni peči in drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/soproizvodnja toplote in električne energije)). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto izven njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje, niso zajete.

0,12

Sulfatna celuloza iz dolgih vlaken

Sulfatna celuloza iz dolgih vlaken je lesovina, proizvedena s sulfatnim kemijskim postopkom z uporabo črne lužnice, za katero so značilna vlakna dolžine 3–3,5 mm, vključno z beljeno in nebeljeno celulozo, ter je izražena v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah, izmerjeni ob koncu proizvodnega procesa. Metrična zračno suha tona celuloze ima 90-odstotno vsebnost suhe snovi.

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje celuloze (zlasti v tovarnah sulfatne celuloze, kotlu za predelavo, pri sušenju celuloze, v apneni peči in drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/soproizvodnja toplote in električne energije)). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto zunaj njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje, niso zajete.

0,06

Sulfitna celuloza, toplotno-mehanska celuloza in mehanska celuloza

Sulfitna celuloza, proizvedena s posebnim postopkom za pridobivanje celuloze, na primer s kuhanjem kosov lesa v tlačni posodi skupaj s sulfitno lužnico, izražena v neto prodajni proizvodnji v metričnih zračno suhih tonah, izmerjeni ob koncu proizvodnega procesa. Metrična zračno suha tona celuloze ima 90-odstotno vsebnost suhe snovi. Sulfitna celuloza je lahko beljena ali nebeljena.

Vrste mehanske celuloze: TMP (toplotno-mehanska celuloza) in celuloza iz brušene lesovine, izraženi v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah, izmerjeni ob koncu proizvodnega procesa. Metrična zračno suha tona celuloze ima 90-odstotno vsebnost suhe snovi. Mehanska celuloza je lahko beljena ali nebeljena.

V tej skupini niso zajete manjše podvrste polkemične celuloze in CTMP – kemično-toplotno-mehanska celuloza in topljiva celuloza.

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje celuloze (zlasti v tovarnah sulfatne celuloze, kotlu za predelavo, pri sušenju celuloze, v apneni peči in drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/soproizvodnja toplote in električne energije)). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto zunaj njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje, niso zajete.

0,02

Celuloza iz predelanega papirja

Celuloza vlaken iz predelanega (odpadnega in neuporabnega) papirja ali kartona ali drugih vlaknastih celuloznih materialov, izražena v prodajni proizvodnji v metričnih zračno suhih tonah celuloze, izmerjeni ob koncu proizvodnega procesa. Metrična zračno suha tona celuloze ima 90-odstotno vsebnost suhe snovi.

Pri proizvodnji celuloze je proizvodnja opredeljena kot celotna količina proizvedene celuloze, vključno s celulozo za notranjo dostavo napravi za proizvodnjo papirja in tržno celulozo.

Zajeti so vsi procesi, ki so del proizvodnje celuloze iz predelanega papirja in s tem povezanih obratov za pretvorbo energije (kotli/soproizvodnja toplote in električne energije). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto zunaj njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje, niso zajete.

0,039

Časopisni papir

Posebna vrsta papirja (v rolah ali listih), opredeljena kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage, izražena v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah.

Zajeti so vsi procesi, ki so del procesa proizvodnje papirja (zlasti v obratih za papir, karton ali drugih povezanih obratih za pretvorbo energije (kotli/soproizvodnja toplote in električne energije) ter neposredna poraba procesnega goriva). Druge dejavnosti na mestu, ki niso del tega procesa, kot na primer žaganje, obdelava lesa, proizvodnja kemikalij za prodajo, obdelava odpadkov (obdelava odpadkov na kraju obratovanja namesto zunaj njega (sušenje, peletiranje, sežiganje, odlaganje)), proizvodnja oborjenega kalcijevega karbonata (PCC), obdelovanje smrdljivih plinov in daljinsko ogrevanje, niso zajete.

0,298

Fin nepremazan papir

Fin nepremazan papir, opredeljen kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage, ki zajema tako nepremazan mehanski kot tudi nepremazan brezlesni papir, izražen v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah.

1.	Nepremazan brezlesni papir zajema papir, primeren za tiskanje ali v druge grafične namene, narejen iz različnih, večinoma nepredelanih vhodnih vlaken, z različnimi stopnjami mineralnih polnil in vrsto zaključnih postopkov.

2.	Nepremazan mehanski papir zajema posebne vrste papirja, narejenega iz mehanske celuloze, ki se uporablja za pakiranje ali v grafične namene/za revije.

0,318

Fin premazan papir

Fin premazan papir, opredeljen kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage, ki zajema premazan mehanski in tudi premazan brezlesni papir, izražen v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah.

0,318

Vpojni papir

Vpojni papir zajema široko paleto vpojnega in drugega higienskega papirja za uporabo v gospodinjstvu ter v tržnih in industrijskih obratih, kot na primer toaletni papir, listi za odstranjevanje ličila, kuhinjske brisače, brisače in industrijske brisače ter za proizvodnjo otroških plenic, higienskih vložkov itd. TAD – na zraku sušen vpojni papir ni zajet v tej skupini. Izražen je v neto prodajni proizvodnji celotnih kolutov v zračno suhih tonah in opredeljen kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage.

0,334

Testliner in fluting

Testliner in fluting, opredeljena kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage in izražena v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah.

1.	Testliner zajema vrste kartona, ki se po različnih testiranjih industrije za pakiranje kvalificirajo za uporabo kot zunanja plast valovite lepenke, iz katere se izdelujejo vsebniki za transport.

Fluting je sredinski del valovitih vsebnikov za transport, ki je na obeh straneh obdan z oblogo (testliner/rjav ovojni papir). Fluting zajema večinoma papir iz recikliranih vlaken, vendar se v to skupino šteje tudi karton iz kemične in polkemične celuloze. Kraftliner ni zajet v to referenčno vrednost.

0,248

Nepremazan karton

Različni nepremazani proizvodi (opredeljeni kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage in izraženi v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah), ki lahko nastopajo samostojno ali v več plasteh. Nepremazan karton se uporablja v glavnem za pakiranje, katerega poglavitni značilnosti sta trpežnost in trdota, medtem ko je njegova tržna uporabnost kot papir za tiskanje drugotnega pomena. Karton je narejen iz nepredelanih in/ali predelanih vlaken, lahko se prepogiba in žlebi, poleg tega pa je trd. Uporablja se ga v glavnem za kartonaste škatle za potrošniške izdelke, kot na primer za zamrznjeno hrano, kozmetiko in embalažo tekočin; znan je tudi pod imenom kompaktni karton, kartonažna lepenka, karton za pakiranje ali karton za ovijanje.

0,237

Premazan karton

Ta referenčna vrednost zajema številne različne premazane proizvode (opredeljene kot papir s 6-odstotno vsebnostjo vlage in izražene v neto prodajni proizvodnji v zračno suhih tonah), ki lahko nastopajo samostojno ali v več plasteh. Premazan karton se v glavnem uporablja v tržne namene, pri čemer morajo biti podatki o izdelku na prodajnih policah natisnjeni na embalaži na primer živil, farmacevtskih izdelkov, kozmetike in drugih izdelkov. Karton je narejen iz nepredelanih in/ali predelanih vlaken, lahko se prepogiba in žlebi, poleg tega pa je trd. Uporablja se ga v glavnem za kartonaste škatle za potrošniške izdelke, kot na primer za zamrznjeno hrano, kozmetiko in embalažo tekočin; znan je tudi pod imenom kompaktni karton, kartonažna lepenka, karton za pakiranje ali karton za ovijanje.

0,273

Dušikova kislina

Dušikova kislina (HNO3), ki se evidentira v tonah HNO3 (100-odstotna čistost).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo izdelka iz te referenčne vrednosti, vključno s postopkom uničevanja N2O, razen proizvodnje amoniaka.

0,302

Adipinska kislina

Adipinska kislina, ki se evidentira v tonah suhe rafinirane adipinske kisline, spravljene v silosih ali pakirane v (velikih) vrečah. Soli in estri adipinske kisline niso zajeti v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo izdelka iz te referenčne vrednosti, vključno s postopkom uničevanja N2O.

2,79

Vinilklorid monomer (VCM)

Vinilklorid (kloretilen). Izražen v tonah vinilklorida (proizvod, primeren za prodajo, 100-odstotna čistost).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi neposrednega kloriranja, oksikloriranja in krekinga etilendiklorida (EDC) v vinilklorid monomer (VCM).

Neposredno kloriranje se nanaša na kloriranje etilena. Oksikloriranje se nanaša na kloriranje etilena z vodikovim kloridom (HCI) in kisikom.

Sežiganje kloriranih ogljikovodikov, ki jih vsebujejo izpuščeni plini pri proizvodnji EDC/VCM, je zajeto v to referenčno vrednost. Proizvodnja kisika in stisnjenega zraka, ki se uporabljata kot surovini v proizvodnji VCM, ni zajeta v to referenčno vrednost.

0,204

Fenol/aceton

Celotna proizvodnja fenola, acetona in alfametil stirena kot stranskega proizvoda, izražena v tonah proizvoda, primernega za prodajo, s 100-odstotno čistostjo.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo fenola in acetona, zlasti stiskanje zraka, hidroperoksidacija, predelava kumena iz porabljenega zraka, koncentriranje in cepitev, frakcioniranje in prečiščevanje, kreking katrana, predelava in prečiščevanje acetofenona, predelovanje alfametil stirena za izvoz, hidrogeniranje alfametil stirena za reciklažo, začetno čiščenje odpadne vode (prvo odstranjevanje odpadne vode), pridobivanje hladilne vode (npr. s hladilnimi stolpi), uporaba hladilne vode (npr. z obtočnimi črpalkami), sežiganje in sežigalne peči (tudi tiste, ki se nahajajo v samem obratu), in kakršna koli pomožna poraba goriva.

0,266

S-PVC

Polivinilklorid, ki ni mešan z nobeno drugo substanco, ki bi vsebovala delce PVC s povprečno velikostjo med 50 in 200 μm. Izražen v tonah S-PVC (proizvod, primeren za prodajo, 100-odstotna čistost).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo S-PVC, razen proizvodnje VCM.

0,085

E-PVC

Polivinilklorid, ki ni mešan z nobeno drugo substanco, ki bi vsebovala delce PVC s povprečno velikostjo med 0,1 in 3 μm. Izražen v tonah E-PVC (proizvod, primeren za prodajo, 100-odstotna čistost).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo E-PVC, razen proizvodnje VCM.

0,238

Natrijev karbonat

Dinatrijev karbonat, izražen v tonah natrijevega karbonata, kot bruto proizvodnja skupaj, razen gostega natrijevega karbonata, pridobljenega kot stranski proizvod v proizvodni mreži kaprolaktama.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s prečiščevanjem slanice, žganjem apnenca in proizvodnjo apnenega mleka, absorpcijo amoniaka, usedanjem NaHCO3, filtracijo ali ločevanjem NaHCO3 od matične lužine, razgradnjo NaHCO3 v Na2CO3, predelavo amoniaka in zgoščevanjem ali proizvajanjem zgoščenega natrijevega karbonata.

0,843

Če ni navedeno drugače, se vse referenčne vrednosti nanašajo na 1 tono proizvoda, izraženega v neto prodajni proizvodnji, in na 100-odstotno čistost zadevne substance.

Vsi opisi zajetih procesov in emisij (meje sistema) vključujejo sežiganja, kjer se ta izvedejo.

2. Opredelitev referenčnih vrednosti za proizvode in meja sistema ob upoštevanju možnosti izmenljivosti goriva in električne energije

Referenčna vrednost za proizvod

Opis zajetih proizvodov

Opis zajetih procesov in emisij (meje sistema)

Izhodišče za določitev letne stopnje zmanjšanja za posodobitev referenčne vrednosti

(pravice/t)

Proizvodi rafinerij

Mešanica proizvodov rafinerij z več kot 40 % lahkih proizvodov (motorni bencin, vključno z letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, drugimi lahkimi naftnimi olji/specialnimi pripravki, kerozinom, vključno s kerozinskim reaktivnim gorivom in plinskimi olji), izražena v ponderiranih tonah CO2 (CWT). Rafinerije z drugimi mešanicami proizvodov niso zajete v to referenčno vrednost.

Zajeti so vsi procesi v določeni rafineriji, ki ustrezajo opredelitvi ene izmed procesnih enot, za katero se uporablja CWT, ter pomožne dejavnosti, ki k tem postopkom ne spadajo, izvajajo pa se znotraj same rafinerije, kot na primer shranjevanje v cisterne, spajanje, čiščenje odpadnih voda itd. Podatki o ponderiranih tonah CO2 in emisijah rafinerije zajemajo tudi enote za predelavo mazalnih olj in bitumna v običajnih rafinerijah.

Procesne enote, ki se nanašajo na druge sektorje, kot je petrokemični sektor, so včasih fizično povezane z rafinerijo. Take procesne enote in njihove emisije so izvzete iz pristopa CWT.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,0295

Ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

Jeklo, ki vsebuje manj kot 8 % kovinskih primešanih elementov in toliko elementov nečistoče, da je njegova uporaba omejena na namene, pri katerih ni potrebna posebna gladkost površine ali sposobnost predelave, ter ne izpolnjuje meril glede vsebnosti kovinskih primešanih elementov in kakovosti za visokolegirano jeklo. Izraženo v tonah surovega jekla iz sekundarnega procesa izdelave iz talilnice.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s pečmi z električnim oblokom (EAF), sekundarno metalurgijo, litjem in rezanjem, napravami za naknadno zgorevanje, napravami za odpraševanje, stojali za gretje posod, stojali za predgretje pri odlivanju ingotov ter sušenjem in predgretjem odpadnega materiala.

Procesi, ki se izvajajo po litju, niso zajeti.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,283

Visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF

Jeklo, ki vsebuje več 8 % ali več kovinskih primešanih elementov ali če se zahtevata visoki kakovost površine in sposobnost obdelovanja. Izraženo v tonah surovega jekla iz sekundarnega procesa izdelave iz talilnice.

Procesi, ki se izvajajo po litju, niso zajeti.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,352

Litje železa

Lito železo, izraženo v tonah tekočega železa, legirano, ki je brez opilkov in žlindre, in pripravljeno za litje.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s talilnicami, ulivalnicami, jedrarnami in zaključnimi procesi.

Faza „zaključni proces“ se nanaša na dejavnosti, kot je čiščenje, vendar ne na splošno ujemanje, toplotno obdelavo ali barvanje, ki niso zajeti v mejah sistema te referenčne vrednosti za proizvode.

Za določitev posrednih emisij se upošteva le poraba električne energije za procese taljenja znotraj meja sistema.

0,325

Mineralna volna

Izolacijski proizvodi z mineralno volno, proizvedeni s steklom, kamninami ali žlindro, za toplotno in zvočno izolacijo ter protipožarno zaščito. Izražena v tonah mineralne volne (proizvod, primeren za prodajo).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s taljenjem, razvlaknitvijo, vbrizgavanjem veziva, trdenjem in sušenjem ter oblikovanjem.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,682

Mavčna plošča

Ta referenčna vrednost zajema plošče, liste, panele, ploščice in podobne izdelke iz mavca ali mavčnih mešanic, (ne)prevlečene/ojačane s papirjem ali le kartonom, razen proizvodov, aglomeriranih z mavcem, okrašenih (v tonah štuka, proizvoda, primernega za prodajo).

V tej referenčni vrednosti niso zajete mavčne plošče z vlakni z veliko gostoto.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnimi procesi mletja, sušenja, žganja in sušenja plošče.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije toplotnih črpalk, uporabljenih v fazi sušenja.

Proizvodnja vmesnega proizvoda posušena sekundarna sadra ni zajeta v to referenčno vrednost.

0,131

Industrijsko oglje

Industrijsko oglje pečice, izraženo v tonah industrijskega oglja pečice kot proizvod, primeren za prodajo, s čistostjo, večjo od 96 %. V to referenčno vrednost nista zajeta plinasto industrijsko oglje in industrijsko oglje gorenja.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo industrijskega oglja pečice in zaključnimi procesi, pakiranjem in sežiganjem.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

Faktor izmenljivosti je treba izračunati ob upoštevanju električnih naprav, kot so črpalke in kompresorji z nazivno močjo 2 MW ali več.

1,954

Amoniak

Amoniak (NH3), izražen v proizvedenih tonah, s 100-odstotno čistostjo.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo amoniaka in vmesnega proizvoda vodika.

Proizvodnja amoniaka iz drugih vmesnih proizvodov ni zajeta.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

1,619

Parni kreking

Mešanica kemikalij visoke vrednosti (HVC), izražena v tonah kot skupna masa acetilena, etilena, propilena, butadiena, benzena in vodika, odvedenega iz naprave za krekiranje, izključujoč HVC iz dodatnih surovin (vodik, etilen, druge HVC) z vsebnostjo etilena v skupni mešanici proizvodov najmanj 30 masnih odstotkov in s skupno vsebnostjo HVC, kurilnega plina, butenov in tekočih ogljikovodikov najmanj 50 masnih odstotkov skupne mešanice proizvodov.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo kemikalij visoke vrednosti (HVC), kot očiščenih proizvodov ali kot vmesnih proizvodov, s koncentracijo zadevnih kemikalij v najenostavnejši tržni obliki (surov C4, nehidrogeniran pirolizni plin), razen ekstrakcije C4 (v obratih butadiena), hidrogenizacije C4, obdelave uplinjenega bencina z vodikom in ekstrakcije aromatov ter logističnih postopkov in skladiščenja za vsakodnevno obratovanje. Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,702

Aromati

Mešanica aromatov, izražena v ponderiranih tonah CO2 (CWT).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s procesi z aromati, kot na primer obdelava piroliznega plina z vodikom, ekstrakcija benzena, toluena, ksilena (BTX), disproporcioniranje toluena (TDP), hidrodealkilacija toluena v benzen (HDA), izomerizacija ksilena, obrati s p-ksilenom, ter proizvodnja kumena in cikloheksana.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,0295

Stiren

Stiren monomer (vinil benzen, številka CAS: 100-42-5). Izražen v tonah stirena (proizvod, primeren za prodajo).

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo stirena in njegovega vmesnega proizvoda etilbenzena (v količini, ki je potrebna za proizvodnjo stirena).

Za naprave za proizvodnjo propilen oksida in stiren monomera so obrati, namenjeni izključno dejavnostim enot za propilen in propilen oksid, izvzeti iz te referenčne vrednosti, skupni obrati pa so zajeti sorazmerno s proizvodnjo stiren monomera v tonah.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,527

Vodik

Čisti vodik ter mešanice vodika in ogljikovega monoksida z vsebnostjo vodika, enako 60 % volumskega odstotka skupne vsebnosti vodika in ogljikovega monoksida ali več, na podlagi seštevka vseh tokov proizvodov z vodikom in ogljikovim monoksidom, ki izhajajo iz zadevne podnaprave, izraženih v tonah 100-odstotno čistega vodika kot neto proizvoda, primernega za prodajo.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo vodika in ločevanjem vodika od ogljikovega monoksida. Ti elementi ležijo med:

(a)	mesti vstopa ogljikovodikovih surovin in, če so ta ločena, goriv;

(b)	mesti izhoda vseh tokov proizvoda, ki vsebujejo vodik in/ali ogljikov monoksid;

(c)	mesti vstopa ali izhoda dovedene ali odvedene toplote.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

8,85

Sintezni plin

Mešanice vodika in ogljikovega monoksida z vsebnostjo vodika, manjšo od 60 % volumskega odstotka skupne vsebnosti vodika in ogljikovega monoksida, na osnovi seštevka vseh tokov proizvodov z vodikom in ogljikovim monoksidom, ki izhajajo iz zadevne podnaprave. Izražen v tonah sinteznega plina, ki se nanaša na vodik s 47-odstotnim volumskim deležem, kot neto proizvoda, primernega za prodajo.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo sinteznega plina in ločevanjem vodika od ogljikovega monoksida. Ti elementi ležijo med:

(a)	mesti vstopa ogljikovodikovih surovin in, če so ta ločena, goriv;

(b)	mesti izhoda vseh tokov proizvoda, ki vsebujejo vodik in/ali ogljikov monoksid;

(c)	mesti vstopa ali izhoda dovedene ali odvedene toplote.

Za določitev posrednih emisij se upošteva skupna poraba električne energije znotraj meja sistema.

0,242

Etilen oksid/etilen glikoli

Referenčna vrednost za etilen oksid/etilen glikol zajema naslednje proizvode: etilen oksid (EO, visoke čistosti), monoetilen glikol (MEG, standardna kvaliteta + vlaknasta kvaliteta visoke čistosti)), dietilen glikol (DEG), trietilen glikol (TEG).

Skupna količina proizvodov je izražena v tonah ekvivalentov EO (EOE), ki so opredeljeni kot količina EO (v masi), ki je vsebovana v eni masni enoti posameznega glikola.

Zajeti so vsi procesi, neposredno ali posredno povezani z obrati proizvodnje EO, prečiščevanja EO in enoto za glikol.

V tej referenčni vrednosti je zajeta skupna poraba električne energije (in povezane posredne emisije) znotraj meja sistema.

0,512

Če ni navedeno drugače, se vse referenčne vrednosti nanašajo na 1 tono proizvoda, izraženega v neto prodajni proizvodnji, in na 100-odstotno čistost zadevne substance.

Vsi opisi zajetih procesov in emisij (meje sistema) vključujejo sežiganja, kjer se ta izvedejo.

3. Referenčne vrednosti za toploto in gorivo

Referenčna vrednost

Izhodišče za določitev letne stopnje zmanjšanja za posodobitev referenčne vrednosti

(pravice/TJ)

Referenčna vrednost za toploto

62,3

Referenčna vrednost za gorivo

56,1

PRILOGA II

Posebne referenčne vrednosti za proizvode

1. Referenčna vrednost za rafinerije: funkcije ponderiranih ton CO2 (CWT)

Funkcija CWT	Opis	Osnova (kt/a) (*1)	Faktor CWT
Atmosferska destilacija surove nafte	Blaga enota za nafto, standardna enota za nafto	F	1,00
Vakuumska destilacija	Blago frakcioniranje v vakuumu, standardna vakuumska kolona, vakuumska frakcionirna kolona Faktor vakuumske destilacije zajema tudi povprečno energijo in emisije za enoto za HFV (Heavy Feed Vacuum). Ker ta vedno sovpada z blagim frakcioniranjem v vakuumu (MVU), se kapaciteta HFV ne šteje ločeno	F	0,85
Deasfaltiranje v topilu	Konvencionalno topilo, nadkritično topilo	F	2,45
Razcepljanje viskoznosti	Atmosferske odpadne snovi (brez prostora za zadrževanje nafte), atmosferske odpadne snovi (s prostorom za zadrževanje nafte), dodajanje na dnu vakuuma (brez prostora za zadrževanje nafte), dodajanje na dnu vakuuma (s prostorom za zadrževanje nafte) Faktor za razcepljanje viskoznosti zajema tudi povprečno energijo in emisije vakuumske kolone za izparevanje (VAC VFL), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno	F	1,40
Toplotni kreking	Faktor za toplotni kreking zajema tudi povprečno energijo in emisije vakuumske kolone za izparevanje (VAC VFL), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno	F	2,70
Prekinjeno koksanje	Prekinjeno koksanje	F	2,20
Neprekinjeno koksanje	Neprekinjeno koksanje	F	7,60
Fleksi koksanje	Fleksi koksanje	F	16,60
Žganje koksa	Kamin z navpično osjo, rotacijska peč z vodoravno osjo	P	12,75
Katalitični kreking tekočin	Katalitični kreking tekočin, blagi katalitični kreking enostavnih odpadnih snovi, preostali katalitični kreking	F	5,50
Drugi katalitični kreking	Katalitični kreking po Houdryjevem postopku, termoformni katalitični kreking	F	4,10
Hidrokreking destilatov/plinskega olja	Blaga oblika hidrokrekinga, intenziven hidrokreking, hidrokreking nafte	F	2,85
Hidrokreking odpadnih snovi	H-Oil, LC-Fining™ in Hycon	F	3,75
Obdelava nafte/bencina z vodikom	Nasičenje benzena, razžvepljevanje surovin s C4–C6, konvencionalna obdelava nafte z vodikom, nasičenje diolefina do olefina, nasičenje diolefina do olefina surovin za alkiliranje, obdelava z vodikom bencina iz katalitičnega krekinga tekočin – z minimalno izgubo oktanov, olefinsko alkiliranje thio sulfata po postopku S-Zorb™, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte, razžvepljevanje piroliznega plina/nafte, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte Faktor obdelave nafte z vodikom zajema energijo in emisije reaktorja za selektivno obdelavo z vodikom (NHYT/RXST), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno	F	1,10
Obdelovanje kerozina/dizelskega goriva z vodikom	Nasičenje aromatov, konvencionalna obdelava z vodikom, hidrogenacija aromatov kot topil, konvencionalna obdelava destilatov z vodikom, intenzivna obdelava destilatov z vodikom, zelo intenzivna obdelava z vodikom, srednje intenzivno razvoskanje destilatov, postopek S-Zorb™, selektivna obdelava destilatov z vodikom	F	0,90
Obdelava odpadnih snovi z vodikom	Razžvepljevanje atmosferskih odpadnih snovi, razžvepljevanje vakuumskih odpadnih snovi	F	1,55
Obdelava vakuumskega plinskega olja (VGO) z vodikom	Razžvepljevanje z vodikom/denitrifikacija, razžvepljevanje z vodikom	F	0,90
Proizvodnja vodika	Parna reformacija metana, parna reformacija nafte, obrati za delno oksidacijo lahkih surovin Faktor proizvodnje vodika zajema tudi energijo in emisije za čiščenje (H2PURE), vendar kapaciteta ni šteta ločeno	P (nanaša se na 100-odstotni vodik)	300,00
Katalitična reformacija	Neprekinjena regeneracija, ciklična, pol-regeneracijska, AROMAX	F	4,95
Alkilacija	Alkilacija s fluorovodikovo kislino, alkilacija z žveplovo kislino, polimerizacija C3 olefinov, polimerizacija C3/C4, postopek dimersol za spajanje Faktor alkilacije/polimerizacije zajema tudi energijo in emisije za regeneracijo kisline (ACID), vendar kapaciteta ni šteta ločeno	P	7,25
Izomerizacija C4	Izomerizacija C4 Faktor zajema tudi energijo in emisije v zvezi s povprečnim posebnim frakcioniranjem EU-27 (DIB) v povezavi z izomeracijo C4	R	3,25
Izomeracija C5/C6	Izomeracija C5/C6 Faktor zajema tudi energijo in emisije v zvezi s povprečnim posebnim frakcioniranjem EU-27 (DIH) v povezavi z izomeracijo C5	R	2,85
Proizvodnja kisikove spojine	Obrati za destilacijo MBTE, obrati za ekstrakcijo MTBE, ETBE, TAME, proizvodnja izooktena	P	5,60
Proizvodnja propilena	Za kemično uporabo, za proizvodnjo polimerov	F	3,45
Izdelava asfalta	Izdelava asfalta in bitumna Število proizvodov zajema s polimeri modificiran asfalt. Faktor CWT zajema pihanje	P	2,10
Mešanje s polimeri modificiranega asfalta	Mešanje s polimeri modificiranega asfalta	P	0,55
Predelava žvepla	Predelava žvepla Faktor predelave žvepla zajema energijo in emisije za predelavo izstopnega plina (TRU) in Springer obrat za H2S (U32), vendar kapaciteta ni šteta ločeno	P	18,60
Ekstrakcija topil iz aromatov	ASE: ekstrakcijska destilacija, ASE: tekočine/ekstrakcija tekočin, ASE: tekočine/tekočine z ekstrakcijsko destilacijo Faktor CWT zajema vse surovine, vključno s piroliznim plinom po obdelavi z vodikom. Obdelava piroliznega plina z vodikom se obravnava kot obdelava nafte z vodikom	F	5,25
Hidrodealkilacija	Hidrodealkilacija	F	2,45
TDP/TDA	Disproporcioniranje toluena/dealkilacija	F	1,85
Proizvodnja cikloheksana	Proizvodnja cikloheksana	P	3,00
Izomerizacija ksilena	Izomerizacija ksilena	F	1,85
Proizvodnja paraksilena	Adsorpcija paraksilena, kristalizacija paraksilena Faktor zajema tudi energijo in emisije separatorja ksilena in ponovno zagnanih kolon ortoksilena	P	6,40
Proizvodnja metaksilena	Proizvodnja metaksilena	P	11,10
Proizvodnja anhidrida ftalične kisline	Proizvodnja anhidrida ftalične kisline	P	14,40
Proizvodnja anhidrida maleinske kisline	Proizvodnja anhidrida maleinske kisline	P	20,80
Proizvodnja etilbenzena	Proizvodnja etilbenzena Faktor zajema tudi energijo in emisije destilacije etilbenzena	P	1,55
Proizvodnja kumena	Proizvodnja kumena	P	5,00
Proizvodnja fenola	Proizvodnja fenola	P	1,15
Ekstrakcija topil iz mazalnih olj	Ekstrakcija topil iz mazalnih olj: topilo je furfural, topilo je NMP, topilo je fenol, topilo je SO2	F	2,10
Razvoskanje topil iz mazalnih olj	Razvoskanje topil iz mazalnih olj: topilo je klorogljik, topilo je MEK/Toluen, topilo je MEK/MIBK, topilo je propan	F	4,55
Katalitična izomeracija voska	Katalitična izomeracija voska in razvoskanje, selektivni kreking voska	F	1,60
Hidrokreker za mazalna olja	Hidrokreker za mazalna olja z večfrakcionirno destilacijo, hidrokreker za mazalna olja z vakuumskim odstranjevalcem	F	2,50
Razoljenje voska	Razoljenje voska: topilo je klorogljik, topilo je MEK/Toluen, topilo je MEK/MIBK, topilo je propan	P	12,00
Obdelava mazalnih olj/voska z vodikom	H/F mazalnih olj z vakuumskim odstranjevalcem, obdelava mazalnih olj z vodikom z večfrakcionirno destilacijo, obdelava mazalnih olj z vodikom z vakuumskim odstranjevalcem, H/F voska z vakuumskim odstranjevalcem, obdelava voska z vodikom z večfrakcionirno destilacijo, obdelovanje voska z vodikom z vakuumskim odstranjevalcem	F	1,15
Obdelava topil z vodikom	Obdelava topil z vodikom	F	1,25
Frakcioniranje topil	Frakcioniranje topil	F	0,90
Molekulsko sito za parafine C10+	Molekulsko sito za parafine C10+	P	1,85
Delna oksidacija odpadnih surovin (POX) za gorivo	POX sintezni plin za gorivo	SG (nanaša se na 47-odstotni vodik)	8,20
Delna oksidacija odpadnih surovin (POX) za vodik ali metanol	POX sintezni plin za vodik ali metanol, POX sintezni plin za metanol Faktor zajema tudi energijo in emisije pretvorbe CO in čiščenja H2 (U71), vendar kapaciteta ni šteta ločeno	SG (nanaša se na 47-odstotni vodik)	44,00
Metanol iz sinteznega plina	Metanol	P	– 36,20
Separacija zraka	Separacija zraka	P (MNm3 O2)	8,80
Frakcioniranje kupljenega UZP	Frakcioniranje kupljenega UZP	F	1,00
Obdelovanje dimnih plinov	Razžvepljevanje dimnih plinov in odstranjevanje NOx	F (MNm3)	0,10
Obdelovanje in kompresija kurilnih plinov za prodajo	Obdelovanje in kompresija kurilnih plinov za prodajo	kW	0,15
Razsoljevanje morske vode	Razsoljevanje morske vode	P	1,15

2. Referenčna vrednost za aromate: funkcije CWT

Funkcija CWT	Opis	Osnova (kt/a) (*2)	Faktor CWT
Naprava za obdelavo nafte/bencina z vodikom	Nasičenje benzena, razžvepljevanje surovin s C4–C6, konvencionalna obdelava nafte z vodikom, nasičenje diolefina do olefina, nasičenje diolefina do olefina surovin za alkiliranje, obdelava z vodikom bencina iz katalitičnega krekinga tekočin – z minimalno izgubo oktanov, olefinsko alkiliranje thio sulfata po postopku S-Zorb™, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte, razžvepljevanje piroliznega plina/nafte, selektivna obdelava z vodikom piroliznega plina/nafte Faktor obdelave nafte z vodikom zajema energijo in emisije reaktorja za selektivno obdelavo z vodikom (NHYT/RXST), vendar se kapaciteta ne šteje ločeno	F	1,10
Ekstrakcija topil iz aromatov	ASE: ekstrakcijska destilacija, ASE: tekočine/ekstrakcija tekočin, ASE: tekočine/tekočine z ekstrakcijsko destilacijo Faktor CWT zajema vse surovine, vključno s piroliznim plinom po obdelavi z vodikom. Obdelava piroliznega plina z vodikom se obravnava kot obdelava nafte z vodikom	F	5,25
TDP/TDA	Disproporcioniranje toluena/dealkilacija	F	1,85
Hidrodealkilacija	Hidrodealkilacija	F	2,45
Izomerizacija ksilena	Izomerizacija ksilena	F	1,85
Proizvodnja paraksilena	Adsorpcija paraksilena, kristalizacija paraksilena Faktor zajema tudi energijo in emisije separatorja ksilena in ponovno zagnanih kolon ortoksilena	P	6,40
Proizvodnja cikloheksana	Proizvodnja cikloheksana	P	3,00
Proizvodnja kumena	Proizvodnja kumena	P	5,00

(*1) Neto sveže surovine (F), surovine v reaktorju (R, vključno z recikliranimi), surovine za proizvode (P), proizvodnja sinteznega plina za obrate POX (SG).

(*2) Neto sveže surovine (F), surovine za proizvode (P).

PRILOGA III

Pretekla raven dejavnosti za posebne referenčne vrednosti za proizvode iz člena 15(8) in člena 17(f)

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za proizvode rafinerij iz Priloge I na podlagi različnih funkcij CWT, njihovih opredelitev, osnove za količino proizvoda in faktorjev CWT, kot so navedeni v Prilogi II, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALCWT	:	pretekla raven dejavnosti, izražena kot CWT
TPi,k	:	količina proizvodov funkcije CWT i v letu k izhodiščnega obdobja
CWTi	:	faktor CWT funkcije CWT i
TPAD,k	:	količina proizvodov funkcije CWT „atmosferska destilacija surove nafte“ v letu k izhodiščnega obdobja

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za apno iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALlime,standard	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo apna, izražena v tonah standardnega čistega apna
mCaO,k	:	vsebnost prostega CaO v proizvedenem apnu v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega CaO niso na voljo, se uporabi konservativna ocena, ki ne sme biti višja od 85 %.
mMgO,k	:	vsebnost prostega MgO v proizvedenem apnu v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega MgO niso na voljo, se uporabi konservativna ocena, ki ne sme biti višja od 0,5 %.
HALlime,uncorrected,k	:	nepopravljena pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo apna v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v tonah apna

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za dolomitno apno iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALdolime,standard	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo dolomitnega apna, izražena v tonah standardnega čistega dolomitnega apna
mCaO,k	:	vsebnost prostega CaO v proizvedenem dolomitnem apnu v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega CaO niso na voljo, se uporabi konservativna ocena, ki ne sme biti višja od 52 %.
mMgO,k	:	vsebnost prostega MgO v proizvedenem dolomitnem apnu v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v masnih % Če podatki o vsebnosti prostega MgO niso na voljo, se uporabi konservativna ocena, ki ne sme biti višja od 33 %.
HALdolime,uncorrected,k	:	nepopravljena pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo dolomitnega apna v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v tonah apna

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za parni kreking iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALHVC,net	:	pretekla raven dejavnosti za kemikalije visoke vrednosti (HVC), brez kemikalij visoke vrednosti, ki so proizvedene iz dodatnih surovin, izražena v tonah HVC
HALHVC,total,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo HVC v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v tonah HVC
HSFH,k	:	pretekle dodatne surovine vodika v letu k izhodiščnega obdobja, izražene v tonah vodika
HSFE,k	:	pretekle dodatne surovine etilena v letu k izhodiščnega obdobja, izražene v tonah etilena
HSFO,k	:	pretekle dodatne surovine drugih HVC, ki niso vodik ali etilen, v letu k izhodiščnega obdobja, izražene v tonah HVC

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za aromate iz Priloge I na podlagi različnih funkcij CWT, njihovih opredelitev, osnove za količino proizvoda in faktorjev CWT, kot so navedeni v Prilogi II, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALCWT	:	pretekla raven dejavnosti, izražena kot CWT
TPi,k	:	količina proizvodov funkcije CWT i v letu k izhodiščnega obdobja
CWTi	:	faktor CWT funkcije CWT i

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za vodik iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALH2	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo vodika v zvezi s 100-odstotnim vodikom
VFH2,k	:	volumski odstotek pretekle proizvodnje čistega vodika v primerjavi s celotno količino vodika in ogljikovega monoksida v letu k izhodiščnega obdobja
HALH2+CO,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo vodika v zvezi s preteklo vsebnostjo vodika, ki je izražena v normalnih kubičnih metrih na leto ter se nanaša na 0 °C in 101,325 kPa v letu k izhodiščnega obdobja

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za sintezni plin iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALsyngas	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo sinteznega plina v zvezi s 47-odstotnim vodikom
VFH2,k	:	volumski odstotek pretekle proizvodnje čistega vodika v primerjavi s celotno količino vodika in ogljikovega monoksida v letu k izhodiščnega obdobja
HALH2+CO,k	:	pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo sinteznega plina v zvezi s preteklo vsebnostjo vodika, ki je izražena v normalnih kubičnih metrih na leto ter se nanaša na 0 °C in 101,325 kPa v letu k izhodiščnega obdobja

Pretekla raven dejavnosti za izhodiščno obdobje za proizvode, za katere se uporablja referenčna vrednost za etilen oksid/etilen glikole iz Priloge I, se določi v skladu z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HALEO/EG

pretekla raven dejavnosti za proizvodnjo etilen oksida/etilen glikolov, izražena v tonah ekvivalentov etilen oksida

HALi,k

pretekla raven za proizvodnjo etilen oksida ali glikola i v letu k izhodiščnega obdobja, izražena v tonah

CFEOE,i

faktor pretvorbe za etilen oksid ali glikol i v primerjavi z etilen oksidom

Uporabljajo se naslednji faktorji pretvorbe:

etilen oksid: 1,000

monoetilen glikol: 0,710

dietilen glikol: 0,830

trietilen glikol: 0,880

PRILOGA IV

Parametri za zbiranje izhodiščnih podatkov

Brez poseganja v pooblastilo pristojnega organa, da zahteva dodatne podrobnosti v skladu s členom 15(1), upravljavci za potrebe poročila o izhodiščnih podatkih predložijo naslednje podatke na ravni naprav in podnaprav za vsa koledarska leta ustreznega izhodiščnega obdobja. Poročilo o podatkih za nove udeležence zajema podatke iz oddelkov 1 in 2 na ravni naprave in podnaprave.

1. SPLOŠNI PODATKI O NAPRAVI

1.1 Identifikacija naprave in upravljavca

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	naziv in naslov naprave;

(b)	identifikator naprave, ki se uporablja v registru Unije;

(c)	identifikator in datum izdaje prvega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov (TGP), ki ga je naprava prejela v skladu s členom 6 Direktive 2003/87/ES;

(d)	po potrebi identifikator in datum najnovejšega dovoljenja za emisije TGP;

(e)	naziv in naslov upravljavca, kontaktne podatke pooblaščenega zastopnika in primarne kontaktne osebe, če sta različna.

1.2 Podatki o preveritelju

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	naziv in naslov preveritelja, kontaktne podatke pooblaščenega zastopnika in primarne kontaktne osebe, če sta različna;

(b)	naziv nacionalnega akreditacijskega organa, ki je akreditiral preveritelja;

(c)	registracijsko številko, ki jo je dodelil akreditacijski organ.

1.3 Podatki o dejavnosti

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	seznam dejavnosti, ki jih izvaja naprava, v skladu s Prilogo I k Direktivi 2003/87/ES;

(b)	kodo NACE (Revizija 2) naprave v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(c)

podatek o tem, ali naprava spada v eno ali več kategorij, ki jih je mogoče izključiti iz EU ETS v skladu s členom 27 ali 27a Direktive 2003/87/ES:

—	emisije, nižje od 25 000 t CO2(e) na leto, in po potrebi nazivna vhodna toplotna moč, nižja od 35 MW;

—	bolnišnica;

—	emisije, nižje od 2 500 t CO2(e) na leto;

—	obratuje manj kot 300 ur na leto.

1.4 Upravičenost do brezplačne dodelitve

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	ali je naprava proizvajalec električne energije v skladu s členom 3(u) Direktive 2003/87/ES;

(b)	ali se naprava uporablja za zajemanje CO2 ali transport CO2 po cevovodih ali je območje shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(c)	ali naprava proizvaja toploto, ki se ne uporablja za proizvodnjo električne energije.

1.5 Seznam podnaprav

Ta točka vsebuje seznam vseh podnaprav naprave.

1.6 Seznam povezav z drugimi napravami, vključenimi v EU ETS, ali subjekti, ki niso vključeni v EU ETS, za prenos izmerljive toplote, vmesnih proizvodov, odpadnih plinov ali CO2, ki se uporabljajo v navedeni napravi ali za trajno geološko shranjevanje

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke za vsako povezano napravo ali subjekt:

(a)	naziv zadevne naprave ali subjekta;

(b)	vrsto povezave (dovajanje ali odvajanje: izmerljive toplote, odpadnih plinov, CO2);

(c)

ali naprava ali subjekt spada na področje uporabe EU ETS?

—	Če spada, identifikator iz registra in identifikator dovoljenja, kontaktno osebo;

—	če ne spada, naziv in naslov subjekta, kontaktno osebo.

2. PODROBNI LETNI PODATKI ZA VSAKO LETO IZHODIŠČNEGA OBDOBJA

2.1 Podrobni preverjeni podatki o letnih emisijah na ravni naprave

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	za vsak tok vira: podatke o dejavnosti, uporabljene faktorje za izračun, emisije iz fosilnih goriv, emisije iz biomase, v primeru goriv (tudi če se uporabljajo kot vhodni material procesa) vložek energije, izračunan na podlagi neto kalorične vrednosti (NCV);

(b)	za vsak vir emisije, za katerega so se uporabljali sistemi za neprekinjeno spremljanje emisij: emisije iz fosilnih goriv, emisije iz biomase, letno urno povprečje koncentracije TGP in pretok dimnih plinov; v primeru CO2: približne podatke za vložek energije, povezan z emisijami;

(c)	kadar se uporablja pristop z nadomestno metodologijo v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 601/2012, ugotovljene emisije iz fosilnih goriv in biomase, približne podatke za vložek energije, povezan z emisijami, če je ustrezno;

(d)	količino CO2, prenesenega v okviru dovajanja in/ali odvajanja.

Države članice lahko upravljavcem dovolijo, da sporočajo samo zbirne podatke o emisijah.

2.2 Letne emisije na podnapravo

Ta točka vključuje celotno bilanco emisij, pri čemer je opredeljena količina emisij, pripisljiva posamezni podnapravi.

2.3 Letna bilanca dovajanja, proizvodnje, porabe in odvajanja toplote na ravni naprave

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	skupni vložek energije iz goriv, ki ga je uporabila naprava;

(b)	po potrebi vsebnost energije dovedenih odpadnih plinov;

(c)	po potrebi količino energije v gorivih, odvedenih drugim, neposredno tehnično povezanim napravam, vključenim v EU ETS, ali subjektom, ki niso vključeni v EU ETS;

(d)	po potrebi vsebnost energije odpadnih plinov, odvedenih drugim napravam, vključenim v EU ETS, ali subjektom, ki niso vključeni v EU ETS;

(e)	vložek energije iz goriv, porabljen za proizvodnjo električne energije;

(f)	vložek energije iz goriv, pripisan podnapravam z referenčno vrednostjo za gorivo (sporočen ločeno za podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo, izpostavljeno selitvi virov CO2, in podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo, ki ni izpostavljena selitvi virov CO2);

(g)	vložek goriva, uporabljen za proizvodnjo izmerljive toplote;

(h)	skupno količino izmerljive toplote, proizvedene v napravi;

(i)	neto količino izmerljive toplote, dovedene od naprav, vključenih v EU ETS;

(j)	neto količino izmerljive toplote, dovedene od naprav in subjektov, ki niso vključeni v EU ETS;

(k)	neto količino izmerljive toplote, porabljene za proizvodnjo električne energije v napravi;

(l)	neto količino izmerljive toplote, porabljene za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode v napravi;

(m)	neto količino izmerljive toplote, odvedene napravam, vključenim v EU ETS;

(n)	neto količino izmerljive toplote, odvedene napravam ali subjektom, ki niso vključeni v EU ETS;

(o)	neto količino izmerljive toplote, odvedene za daljinsko ogrevanje;

(p)

neto količino izmerljive toplote, pripisljivo podnapravam z referenčno vrednostjo za toploto (sporočeno ločeno za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in podnaprave za daljinsko ogrevanje, izpostavljene selitvi virov CO2, ter podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in podnaprave za daljinsko ogrevanje, ki niso izpostavljene selitvi virov CO2);

(q)	količino izgub toplote, če ni že vključena v podatke iz točk (a) do (p).

2.4 Letno pripisovanje energije podnapravam

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)

vložek energije iz goriv, vključno z njihovim ustreznim faktorjem emisije, za:

—	vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode;

—	vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto in podnapravo za daljinsko ogrevanje;

—	vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo;

(b)

količino dovedene izmerljive toplote:

—	na vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode;

—	iz podnaprav z referenčno vrednostjo za dušikovo kislino;

—	iz podnaprav za proizvodnjo celuloze;

(c)

količino izmerljive toplote, ki jo je odvedla:

—	vsaka podnaprava z referenčno vrednostjo za proizvode.

2.5 Letna bilanca dovajanja, proizvodnje, porabe in odvajanja električne energije na ravni naprave

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	skupno količino električne energije, proizvedene iz goriv;

(b)	skupno količino druge proizvedene električne energije;

(c)	skupno količino električne energije, dovedene iz omrežja ali drugih naprav;

(d)	skupno količino električne energije, odvedene v omrežje ali drugim napravam;

(e)	skupno količino električne energije, porabljene v napravi;

(f)	za porabo električne energije v podnapravah z referenčno vrednostjo za proizvode, navedenih v delu 2 Priloge I, količino porabljene električne energije, ki se lahko šteje za izmenljivo.

Točke (a) do (e) morajo sporočiti le naprave, ki proizvajajo električno energijo.

2.6 Drugi letni podatki za podnaprave

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	količino izmerljive toplote, pripisano podnapravi in dovedeno od subjektov ali procesov, ki niso vključeni v EU ETS;

(b)

po potrebi za vsako podnapravo seznam proizvodov, ki se proizvajajo v mejah podnaprave, vključno z njihovimi kodami s seznama PRODCOM iz člena 2(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3924/91 (3) na podlagi kod NACE-4 iz Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (NACE Rev. 2) ter obsegom proizvodnje. Kode PRODCOM so vsaj tako razčlenjene kot povezana opredelitev dela sektorja v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES;

(c)	z odstopanjem od točke (b) za podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto, izpostavljeno selitvi virov CO2, kode NACE-4 (NACE Rev. 2) naprav ali subjektov, ki niso vključeni v EU ETS, v primeru odvajanja izmerljive toplote takim napravam ali subjektom;

(d)	po potrebi faktor emisije mešanice goriva, povezane z dovedeno ali odvedeno izmerljivo toploto, za vsako podnapravo, če je ta podatek na voljo upravljavcu;

(e)	po potrebi za vsako podnapravo količino dovedenih in odvedenih odpadnih plinov ter njihov faktor emisije;

(f)	po potrebi za vsako podnapravo vsebnost energije (neto kalorična vrednost) dovedenih in odvedenih odpadnih plinov.

2.7 Letni podatki o dejavnosti za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke:

(a)	podatke o letni proizvodnji proizvoda iz Priloge I v enoti iz navedene priloge;

(b)	seznam proizvodov, ki se proizvajajo v mejah podnaprave, vključno z njihovimi kodami PRODCOM (na podlagi NACE Rev. 2). Kode PRODCOM so vsaj tako razčlenjene kot povezana opredelitev dela sektorja v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10b(5) Direktive 2003/87/ES;

(c)	količino CO2, prenesenega v okviru dovajanja iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov ali odvajanja drugim podnapravam, napravam ali drugim subjektom;

(d)	obseg izvoza ali uvoza vmesnih proizvodov, zajetih v napravah z referenčno vrednostjo za proizvode;

(e)	po potrebi za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode rafinerij ali aromate letno količino proizvodov za vsako funkcijo CWT iz Priloge II;

(f)	po potrebi za podnaprave z referenčno vrednostjo za apno ali dolomitno apno nepopravljeno letno proizvedeno količino ter letne povprečne vrednosti za mCaO in mMgO v skladu s Prilogo III;

(g)	po potrebi za podnapravo z referenčno vrednostjo za parni kreking skupno letno proizvodnjo HVC in količino dodatnih surovin, izraženo v količinah vodika, etilena in drugih HVC;

(h)

po potrebi za podnaprave z referenčno vrednostjo za vodik ali sintezni plin letno količino proizvedenega vodika ali sinteznega plina v zvezi z vsebnostjo vodika, izraženo v normalnih kubičnih metrih na leto, ki se nanaša na 0 °C in 101,325 kPA, ter volumski odstotek letne proizvodnje čistega vodika v mešanici vodika/ogljikovega monoksida;

(i)	po potrebi za podnapravo z referenčno vrednostjo za etilen oksid/etilen glikole letne ravni proizvodnje etilen oksida, monoetilen glikola, dietilen glikola in trietilen glikola;

(j)	po potrebi za podnapravo z referenčno vrednostjo za vinil klorid monomer porabljeno toploto, ki izhaja iz porabe vodika;

(k)

po potrebi za podnaprave z referenčno vrednostjo za sulfatno celulozo iz kratkih vlaken, sulfatno celulozo iz dolgih vlaken, toplotno-mehansko celulozo in mehansko celulozo ali sulfitno celulozo ali drugo celulozo, ki ni zajeta v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, letno raven proizvodnje ustrezne celuloze in letno količino celuloze, ki se da na trg in ne predela v papir v isti ali drugih tehnično povezanih napravah;

(l)

po potrebi količino, vsebnost energije in faktor emisije odpadnih plinov, proizvedenih v mejah sistema zadevne podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode ter sežganih v mejah sistema navedene podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode ali zunaj njih, če se ne sežigajo zaradi varnosti ter ne uporabijo za proizvodnjo izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije.

3. PODATKI ZA POSODOBITEV REFERENČNE VREDNOSTI

3.1 Letni podatki za podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke za vsako leto izhodiščnega obdobja:

(a)	seznam proizvodov, ki se proizvajajo v mejah podnaprave, vključno z njihovimi kodami PRODCOM (NACE Rev. 2);

(b)	raven dejavnosti;

(c)	pripisane emisije, razen emisij, povezanih z dovajanjem izmerljive toplote iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov;

(d)	količino dovedene izmerljive toplote iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov, vključno s faktorjem emisije, če je znan;

(e)	količino izmerljive toplote, odvedene drugim podnapravam, napravam ali drugim subjektom;

(f)	količino, vsebnost energije in faktor emisije odpadnih plinov, dovedenih iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov;

(g)	količino, vsebnost energije in faktor emisije proizvedenih odpadnih plinov;

(h)	količino, vsebnost energije in faktor emisije odpadnih plinov, odvedenih drugim podnapravam, napravam ali drugim subjektom;

(i)	v primeru referenčnih vrednosti iz dela 2 Priloge I količino porabljene električne energije, ki se lahko šteje za izmenljivo;

(j)	količino proizvedene električne energije;

(k)	količino CO2, prenesenega v okviru dovajanja iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov;

(l)	količino CO2, prenesenega v okviru odvajanja drugim podnapravam, napravam ali drugim subjektom;

(m)	izvoz ali uvoz vmesnih proizvodov, zajetih z referenčnimi vrednostmi za proizvode (da/ne), in po potrebi opis vrste vmesnega proizvoda;

(n)	v primeru referenčne vrednosti za parni kreking količino dodatnih surovin, izraženo v količinah vodika, etilena in drugih HVC;

(o)	v primeru referenčne vrednosti za vinil klorid monomer porabljeno toploto, ki izhaja iz porabe vodika.

3.2 Letni podatki za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in podnaprave za daljinsko ogrevanje

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke za vsako leto izhodiščnega obdobja:

(a)	količino neto izmerljive toplote, proizvedene v posamezni podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto ali podnapravi za daljinsko ogrevanje;

(b)	emisije, pripisane proizvodnji izmerljive toplote;

(c)	raven dejavnosti podnaprave;

(d)	količino proizvedene izmerljive toplote, izmerljive toplote, dovedene iz drugih podnaprav, naprav ali drugih subjektov in izmerljive toplote, odvedene drugim podnapravam, napravam ali drugim subjektom;

(e)	količino proizvedene električne energije.

3.3 Letni podatki za podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo

Ta točka vključuje vsaj naslednje podatke za vsako leto izhodiščnega obdobja:

(a)	raven dejavnosti;

(b)	pripisane emisije.

(1) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(2) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

PRILOGA V

Faktorji, ki se uporabljajo za zmanjšanje brezplačne dodelitve v skladu s členom 10b(4) Direktive 2003/87/ES

Leto	Vrednost faktorja
2021	0,300
2022	0,300
2023	0,300
2024	0,300
2025	0,300
2026	0,300
2027	0,225
2028	0,150
2029	0,075
2030	0,000

PRILOGA VI

Minimalna vsebina načrta metodologije spremljanja

Načrt metodologije spremljanja vsebuje vsaj podatke, navedene v nadaljevanju.

Splošni podatki o napravi:

(a)	podatki za identifikacijo naprave in upravljavca, vključno z identifikacijsko oznako naprave, ki se uporablja v registru Unije;

(b)	podatki za opredelitev različice načrta metodologije spremljanja, datum odobritve s strani pristojnega organa in datum začetka uporabe načrta;

(c)	opis naprave, vključno zlasti z opisom glavnih procesov, ki se izvajajo, seznamom virov emisij, diagramom poteka in načrtom naprave, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti glavne pretoke materialov in energije;

(d)

diagram, ki vsebuje vsaj naslednje podatke:

—	tehnične elemente naprave, pri čemer se opredelijo viri emisij ter enote za proizvodnjo in porabo toplote;

—	vse pretoke energije in materialov, zlasti toke vira, izmerljivo in neizmerljivo toploto, po potrebi električno energijo in odpadne pline;

—	točke merjenja in merilne naprave;

—	meje podnaprav, vključno z razločitvijo med podnapravami, ki se uporabljajo za sektorje, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO2, in podnapravami, ki se uporabljajo za druge sektorje, na podlagi NACE Rev. 2 ali PRODCOM;

(e)

seznam in opis povezav z drugimi napravami, vključenimi v EU ETS, ali subjekti, ki niso vključeni v EU ETS, za prenos izmerljive toplote, vmesnih proizvodov, odpadnih plinov ali CO2, ki se uporabljajo v navedeni napravi ali za trajno geološko shranjevanje, vključno z nazivom, naslovom in kontaktno osebo povezane naprave ali subjekta, po potrebi pa tudi edinstveni identifikator iz registra Unije;

(f)	navedba postopka za upravljanje dodeljevanja odgovornosti za spremljanje in poročanje v okviru naprave ter za upravljanje usposobljenosti pristojnega osebja;

(g)

navedba postopka za redno ocenjevanje primernosti načrta metodologije spremljanja v skladu s členom 9(1). S tem postopkom se zagotovi zlasti, da so metode spremljanja vzpostavljene za vse podatkovne postavke iz Priloge IV, ki so relevantne na ravni naprave, in da se uporabljajo najtočnejši razpoložljivi viri podatkov v skladu z oddelkom 4 Priloge VII;

(h)	navedba pisnih postopkov dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti v skladu s členom 11(2), po potrebi pa tudi diagram za pojasnitev.

Podatki o podnapravi:

(a)	za vsako podnapravo navedba postopka za spremljanje proizvedenih proizvodov in njihovih kod PRODCOM;

(b)

meje sistema posamezne podnaprave, pri čemer je jasno opisano, katere tehnične enote se uporabljajo, opis procesov, ki se izvajajo, ter vhodnih materialov in surovin ter navedba proizvodov in proizvodnje, pripisanih posamezni podnapravi. V primeru kompleksnih podnaprav se zanje priloži ločen podroben diagram poteka;

(c)	opis delov naprav, ki se uporabljajo za več podnaprav, vključno s sistemi za oskrbo s toploto, kotli v skupni rabi ter enotami za soproizvodnjo toplote in električne energije;

(d)	po potrebi za vsako podnapravo opis metod za pripisovanje delov naprav, ki se uporabljajo za več podnaprav, in njihovih emisij zadevnim podnapravam.

Metode spremljanja na ravni naprave:

(a)	opis metod, uporabljenih za količinsko opredelitev bilance dovajanja, proizvodnje, porabe in odvajanja toplote na ravni naprave;

(b)	metoda, uporabljena za preprečevanje vrzeli v podatkih in dvojnega štetja.

Metode spremljanja na ravni podnaprave:

(a)	opis metod, uporabljenih za količinsko opredelitev neposrednih emisij, po potrebi pa tudi metode za količinsko opredelitev absolutne količine ali deleža tokov vira ali emisij, ki se spremljajo z metodologijami na podlagi meritev v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012, pripisane podnapravi;

(b)	po potrebi opis metod, uporabljenih za pripisovanje in količinsko opredelitev količin in faktorjev emisije vložka energije iz goriv ter odvedene energije iz goriv;

(c)	po potrebi opis metod, uporabljenih za pripisovanje in količinsko opredelitev količin dovedene, odvedene, porabljene in proizvedene izmerljive toplote ter faktorjev emisije, če so na voljo;

(d)	po potrebi opis metod, uporabljenih za količinsko opredelitev porabe in proizvodnje električne energije ter zamenljivega dela porabe;

(e)	po potrebi opis metod, uporabljenih za pripisovanje in količinsko opredelitev količin, vsebnosti energije in faktorjev emisije dovedenih, odvedenih, porabljenih in proizvedenih odpadnih plinov;

(f)	po potrebi opis metod, uporabljenih za pripisovanje in količinsko opredelitev količin CO2, prenesenega v okviru dovajanja ali odvajanja;

(g)	za vsako podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode opis metod, uporabljenih za količinsko opredelitev letne proizvodnje proizvoda iz Priloge I, po potrebi skupaj z dodatnimi parametri, ki se zahtevajo, kot je določeno v členih 19 in 20 ter prilogah II in III.

Opisi metod, uporabljenih za količinsko opredelitev parametrov, ki jih je treba spremljati in sporočati, po potrebi vključujejo korake izračunov, vire podatkov, formule za izračune, ustrezne faktorje za izračune, vključno z mersko enoto, horizontalne in vertikalne preglede za potrditev podatkov, postopke, na katerih temeljijo načrti vzorčenja, uporabljeno merilno opremo z navedbo ustreznega diagrama in opis načina, kako je bila nameščena in kako se vzdržuje, ter seznam laboratorijev, ki izvajajo ustrezne analitske postopke. Opis po potrebi vključuje rezultat poenostavljene ocene negotovosti iz člena 7(2)(c). Načrt za vsako ustrezno formulo za izračun vsebuje en primer, pri katerem so uporabljeni dejanski podatki.

PRILOGA VII

Metode spremljanja podatkov

1. OBSEG

V tej prilogi so navedene metode za določanje podatkov, potrebne za sporočanje podatkov iz Priloge IV na ravni naprave, pa tudi pravila za pripisovanje teh podatkov podnapravam, razen podatkov, ki se spremljajo v skladu z načrtom spremljanja, ki ga je pristojni organ odobril v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012. Podatki, določeni v skladu z Uredbo (EU) št. 601/2012, se uporabljajo na podlagi te uredbe, kadar je ustrezno.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi „nabor podatkov“ pomeni eno od naslednjih vrst podatkov na ravni naprave ali podnaprave, kakor je ustrezno glede na okoliščine:

(a)	količina goriva ali materiala, porabljenega ali proizvedenega v procesu, ki je pomembna za metodologijo spremljanja na podlagi izračuna, izražena v terajoulih, pri masi v tonah, pri plinih pa kot prostornina v normalnih kubičnih metrih, tudi za odpadne pline;

(b)	faktor za izračun, kot se uporablja na podlagi Uredbe (EU) št. 601/2012 (tj. sestava materiala, goriva ali odpadnega plina);

(c)

neto količina izmerljive toplote in ustrezni parametri, potrebni za določanje te količine, zlasti:

—	masni pretok prenosnika toplote in

—	entalpija prenosnika toplote, ki se prenaša in vrača, kot je določena na podlagi sestave, temperature, tlaka in nasičenja;

(d)	količine neizmerljive toplote, določene na podlagi ustreznih količin goriva, uporabljenega za proizvodnjo toplote, in neto kalorične vrednosti mešanice goriv;

(e)	količine električne energije;

(f)	količine CO2, prenesenega med napravami.

„Metodologija določanja“ pomeni:

(a)	metodologijo za opredelitev, zbiranje in obdelavo podatkov, ki so že na voljo na ravni naprave, za nabore preteklih podatkov, ali

(b)	metodologijo spremljanja za določen nabor podatkov na podlagi odobrenega načrta metodologije spremljanja.

Poleg tega se uporabljajo opredelitve pojmov „tok vira“, „vir emisije“, „tveganje pri delovanju“, „tveganje pri nadzoru“ in „faktor emisije“ iz člena 3 Uredbe (EU) št. 601/2012.

3. SPLOŠNE METODE

3.1 Metode, ki se uporabljajo

Upravljavec z metodami iz te priloge določi podatke za pripravo poročila o izhodiščnih podatkih v skladu s točko (a) člena 4(2). Če metode, ki se uporabljajo za določitev posebnega nabora podatkov, niso opisane v tej prilogi, upravljavec uporabi ustrezno metodo na podlagi načrta metodologije spremljanja, ki ga pristojni organ odobri v skladu s členom 6. Šteje se, da je metoda ustrezna, če upravljavec zagotovi, da se vse meritve, analize, vzorčenja, umerjanja in potrjevanja za določitev posebnega nabora podatkov izvedejo z uporabo metod na podlagi ustreznih standardov EN. Če taki standardi niso na voljo, metode temeljijo na ustreznih standardih ISO ali nacionalnih standardih. Kadar ni veljavnih objavljenih standardov, se uporabijo ustrezni osnutki standardov, smernice za dobro prakso sektorja ali druge znanstveno dokazane metodologije, ki omejujejo odstopanje pri vzorčenju in merjenju.

3.2 Pristop k pripisovanju podatkov podnapravam

Če podatki za posamezen nabor podatkov niso na voljo za vsako podnapravo, upravljavec predlaga ustrezno metodo za določanje potrebnih podatkov za vsako posamezno podnapravo, razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 10(3). Za to se uporabi eno od naslednjih načel, odvisno od tega, s katerim se zagotovijo točnejši rezultati:

(a)	če se različni proizvodi proizvajajo eden za drugim v isti proizvodni liniji, se vhodni materiali, obseg proizvodnje in ustrezne emisije pripisujejo sekvenčno na podlagi časa uporabe na leto za vsako podnapravo;

(b)

vhodni materiali, obseg proizvodnje in ustrezne emisije se pripišejo na podlagi mase ali prostornine posameznih proizvodov, ki se proizvajajo, ali ocen, ki temeljijo na razmerju prostih reakcijskih entalpij zadevnih kemijskih reakcij, ali drugega ustreznega ključa za razporeditev, ki se ujema s preudarjeno znanstveno metodologijo.

Če so rezultati pridobljeni z uporabo več merilnih instrumentov različne kakovosti, se uporabi ena od naslednjih metod za razčlenitev podatkov na ravni naprave o količinah materialov, goriv, izmerljive toplote ali električne energije po podnapravah:

(a)

določitev razčlenitve na podlagi metode za določanje, kot so individualno merjenje, ocena in korelacija, ki se uporabijo enako za vsako podnapravo. Kadar je vsota podatkov za podnaprave drugačna od podatkov, določenih ločeno za napravo, se uporabi enoten „faktor uskladitve“ za enoten popravek, da se doseže skupna vrednost za napravo, kot sledi:

RecF = DInst / Σ DSI

(enačba 1)

pri čemer je RecF faktor uskladitve, DInst je vrednost, določena za napravo kot celoto, DSI pa so vrednosti za posamezne podnaprave. Podatki za posamezne podnaprave se nato popravijo, kot sledi:

DSI,corr = DSI × RecF

(enačba 2)

(b)	če so podatki v zvezi z le eno podnapravo neznani ali manj kakovostni od podatkov za druge podnaprave, se lahko znani podatki za podnaprave odštejejo od skupnih podatkov za napravo. Ta metoda ima prednost le za podnaprave, ki prispevajo le manjše količine k dodelitvi naprave.

3.3 Merilni instrumenti ali postopki, ki niso pod nadzorom upravljavca

Upravljavec lahko uporabi merilne sisteme ali analitske postopke, ki niso pod njegovim nadzorom:

(a)	če upravljavec nima na voljo svojega merilnega instrumenta ali analitskega postopka za določitev posebnega nabora podatkov;

(b)	če določitev nabora podatkov z merilnimi instrumenti ali analitskimi postopki upravljavca ni tehnično izvedljiva ali bi povzročila nerazumno visoke stroške;

(c)	če upravljavec pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da se z merilnim sistemom ali analitskim postopkom, ki ni pod nadzorom upravljavca, zagotovijo zanesljivejši rezultati in da navedeni merilni sistem ali analitski postopek vključuje manjše tveganje pri nadzoru.

Za to lahko upravljavec uporabi enega od naslednjih virov podatkov:

(a)	količine iz računov, ki jih izda trgovinski partner, če sta dva neodvisna trgovinska partnerja sklenila trgovinski posel;

(b)	podatke iz neposrednih odčitkov iz merilnih sistemov;

(c)	empirične korelacije, ki jih zagotovi pristojni ali neodvisen organ, kot je dobavitelj opreme, inženir ali akreditiran laboratorij.

3.4 Metode za posredno določanje

Če pristop z neposrednim merjenjem ali analizo ni na voljo za zahtevan nabor podatkov, zlasti v primerih, ko se neto izmerljiva toplota uporablja za različne proizvodne procese, upravljavec predlaga uporabo metod za posredno določanje, kot so:

(a)	izračun na podlagi znanega kemijskega ali fizikalnega procesa, pri katerem se po potrebi uporabijo ustrezne sprejete objavljene vrednosti za kemijske in fizikalne lastnosti zadevne snovi, ustrezni stehiometrični faktorji in termodinamične lastnosti, kot so reakcijske entalpije;

(b)	izračun na podlagi podatkov o zasnovi naprave, kot je energetska učinkovitost tehničnih enot ali izračunana poraba energije na enoto proizvoda;

(c)

korelacije na podlagi empiričnih preskusov za določanje ocenjenih vrednosti za zahtevani nabor podatkov iz neumerjene opreme ali na podlagi podatkov, dokumentiranih v proizvodnih protokolih. V ta namen upravljavec zagotovi, da korelacija izpolnjuje zahteve dobre inženirske prakse in se uporablja le za določanje vrednosti, ki spadajo na območje, za katerega je bila določena. Upravljavec oceni veljavnost takih korelacij vsaj enkrat letno.

4. IZBIRA METODOLOGIJ DOLOČANJA IN VIROV PODATKOV, KI IZRAŽAJO NAJVEČJO DOSEGLJIVO TOČNOST

4.1 Tehnična izvedljivost

Če upravljavec trdi, da uporaba določene metodologije določanja tehnično ni izvedljiva, pristojni organ oceni tehnično izvedljivost, pri čemer upošteva utemeljitev upravljavca. Ta utemeljitev temelji na tem, da ima upravljavec tehnične vire, ki lahko izpolnijo potrebe predlaganega sistema ali zahteve v zahtevanem času za namene te uredbe. Ti tehnični viri vključujejo razpoložljivost potrebnih tehnik in tehnologije.

4.2 Nerazumno visoki stroški

Če upravljavec trdi, da uporaba določene metodologije določanja povzroča nerazumno visoke stroške, pristojni organ oceni, kako nerazumno visoki so ti stroški, pri čemer upošteva utemeljitev upravljavca.

Pristojni organ šteje stroške za nerazumno visoke, kadar ocenjeni stroški upravljavca presegajo koristi določene metodologije določanja. V ta namen se koristi izračunajo tako, da se faktor izboljšanja pomnoži z referenčno ceno 20 EUR na pravico, pri stroških pa se po potrebi upošteva ustrezno obdobje amortizacije, ki temelji na ekonomski življenjski dobi opreme.

Faktor izboljšanja je enak 1 % nazadnje določene letne brezplačne dodelitve podnaprave. Z odstopanjem od te metode izračuna lahko pristojni organ upravljavcem dovoli, da določijo faktor izboljšanja, ki je enak 1 % zadevnega ekvivalenta CO2. Zadevni ekvivalent CO2 je eden od naslednjih, odvisno od parametra, v zvezi s katerim se obravnava izboljšanje metodologije:

(a)	v primeru goriva ali materiala, ki vsebuje ogljik, vključno z odpadnimi plini, emisije, ki bi nastale v primeru pretvorbe ogljika, vključenega v letno količino goriva ali materiala, v CO2;

(b)	v primeru emisij, ki se spremljajo z uporabo metodologije na podlagi meritev, letne emisije zadevnega vira emisije;

(c)	v primeru izmerljive toplote zadevna letna količina izmerljive toplote, pomnožena z referenčno vrednostjo za toploto;

(d)	v primeru neizmerljive toplote zadevna letna količina neizmerljive toplote, pomnožena z referenčno vrednostjo za gorivo;

(e)	v primeru električne energije zadevna letna količina električne energije, pomnožena s faktorjem iz člena 22(3);

(f)

v primeru količine proizvoda, za katerega se uporablja referenčna vrednost za proizvode, predhodno letno število brezplačno dodeljenih pravic do emisije podnaprave, določeno v skladu s členom 16(2) za prvo leto ustreznega obdobja dodelitve. Če ustrezna referenčna vrednost še ni bila določena v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES, se uporabi ustrezna referenčna vrednost iz Priloge I k tej uredbi.

Za ukrepe v zvezi z izboljšanjem metodologije spremljanja za napravo se ne šteje, da povzročajo nerazumno visoke stroške do skupnega zneska 2 000 EUR na leto. Pri napravah z nizkimi emisijami v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 601/2012 je ta prag 500 EUR na leto.

4.3 Proces

Da bi upravljavec določil najtočnejše razpoložljive vire podatkov, izbere najtočnejše vire podatkov, ki so tehnično izvedljivi, ne povzročajo nerazumno visokih stroškov ter zagotavljajo jasen pretok podatkov z najmanjšim tveganjem pri delovanju in nadzoru (v nadaljnjem besedilu: primarni viri podatkov). Upravljavec uporabi primarne vire podatkov za pripravo poročila o izhodiščnih podatkih.

Za potrebe nadzornega sistema v skladu s členom 11 si upravljavec – kolikor je izvedljivo, ne da bi nastali nerazumno visoki stroški – prizadeva opredeliti in uporabljati dodatne vire podatkov ali metode za določanje podatkov, s katerimi je mogoče potrditi primarne vire podatkov (v nadaljnjem besedilu: potrditveni viri podatkov). Morebitni izbrani potrditveni viri podatkov se dokumentirajo v pisnih postopkih iz člena 11(2) in načrtu metodologije spremljanja.

Da bi upravljavec izbral primarne vire podatkov, primerja vse razpoložljive vire podatkov za isti nabor podatkov, pri čemer uporabi generične vire podatkov, naštete v oddelkih 4.4 do 4.6, ter uporabi enega od najvišje uvrščenih virov podatkov, ki veljajo za najtočnejše. Drugi viri podatkov se lahko uporabijo samo v primeru katerega od odstopanj v skladu s členom 7(2). V takem primeru se uporabi drugo uvrščeni vir podatkov, razen če je tehnično neizvedljiv, bi povzročil nerazumno visoke stroške ali če je z drugim virom podatkov povezana enaka ali nižja stopnja negotovosti. Po potrebi se lahko proučijo nadaljnji viri podatkov.

Da bi upravljavec izbral potrditvene vire podatkov, primerja vse razpoložljive vire podatkov za isti nabor podatkov, pri čemer uporabi generične vire podatkov, naštete v oddelkih 4.4 do 4.6, ter uporabi razpoložljiv vir podatkov, ki ni najtočnejši razpoložljivi vir podatkov.

Da bi upravljavec izbral vire podatkov za določitev vseh podatkov, potrebnih v skladu s Prilogo IV, ravna, kot sledi v zvezi z naslednjimi glavnimi vrstami naborov podatkov:

(a)	za določitev količin proizvodov, goriv in drugih materialov upravljavec upošteva generične vire podatkov in njihovo hierarhijo iz oddelka 4.4 te priloge;

(b)	za določitev količin pretokov energije (izmerljive ali neizmerljive toplote, električne energije) upravljavec upošteva generične vire podatkov in njihovo hierarhijo iz oddelka 4.5 te priloge;

(c)	za določitev lastnosti proizvodov, goriv in drugih materialov upravljavec upošteva generične vire podatkov in njihovo hierarhijo iz oddelka 4.6 te priloge.

Da bi upravljavec izboljšal načrt metodologije spremljanja, redno in vsaj enkrat letno preveri, ali so na voljo novi viri podatkov. Če taki novi viri podatkov veljajo za točnejše v skladu z razvrstitvijo, opisano v oddelkih 4.4 do 4.6, se uporabijo, načrt metodologije spremljanja pa se spremeni v skladu s členom 9.

4.4 Izbira virov podatkov za količinsko opredelitev materialov in goriv

Naslednji generični viri podatkov se uporabijo za izbiro najtočnejših razpoložljivih virov podatkov za količinsko opredelitev (v tonah ali Nm3) materialov, goriv, odpadnih plinov ali proizvodov, ki vstopajo v napravo ali podnapravo ali izstopajo iz nje:

(a)	metode v skladu z načrtom spremljanja, odobrenim na podlagi Uredbe (EU) št. 601/2012;

(b)

odčitki z merilnih instrumentov, v zvezi s katerimi se izvaja nacionalni zakonsko urejeni meroslovni nadzor, ali merilnih instrumentov, ki izpolnjujejo zahteve Direktive 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali Direktive 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), za neposredno določitev nabora podatkov;

(c)	odčitki, ki ne spadajo pod točko (b), z merilnih instrumentov pod nadzorom upravljavca za neposredno določitev nabora podatkov;

(d)	odčitki, ki ne spadajo pod točko (b), z merilnih instrumentov, ki niso pod nadzorom upravljavca, za neposredno določitev nabora podatkov;

(e)	odčitki z merilnih instrumentov za posredno določitev nabora podatkov, če se v skladu z oddelkom 3.4 določi ustrezna korelacija med meritvijo in zadevnim naborom podatkov;

(f)	druge metode, zlasti za pretekle podatke ali primere, ko upravljavec ne more opredeliti drugega razpoložljivega vira podatkov.

Za izbiro virov podatkov zaradi člena 7(1) se šteje, da samo vira podatkov iz točk (a) in (b) prvega odstavka pomenita najtočnejša vira podatkov, medtem ko se vir podatkov iz točke (a) navedenega odstavka uporablja, kolikor zajema zadevni nabor podatkov. Viri podatkov iz točk (c) do (f) prvega odstavka veljajo za manj točne, pri čemer hierarhična razvrstitev od točke (c) do točke (f) izraža postopno zmanjšanje točnosti.

4.5 Izbira virov podatkov za količinsko opredelitev pretokov energije

Naslednji generični viri podatkov se uporabijo za izbiro najtočnejših razpoložljivih virov podatkov za količinsko opredelitev (v TJ ali Gwh) izmerljive toplote ali električne energije, ki vstopa v napravo ali podnapravo ali izstopa iz nje:

(a)	odčitki z merilnih instrumentov, v zvezi s katerimi se izvaja nacionalni zakonsko urejeni meroslovni nadzor, ali merilnih instrumentov, ki izpolnjujejo zahteve Direktive 2014/31/EU ali Direktive 2014/32/EU, za neposredno določitev nabora podatkov;

(b)	odčitki, ki ne spadajo pod točko (a), z merilnih instrumentov pod nadzorom upravljavca za neposredno določitev nabora podatkov;

(c)	odčitki, ki ne spadajo pod točko (a), z merilnih instrumentov, ki niso pod nadzorom upravljavca, za neposredno določitev nabora podatkov;

(d)	odčitki z merilnih instrumentov za posredno določitev nabora podatkov, če se v skladu z oddelkom 3.4 te priloge določi ustrezna korelacija med meritvijo in zadevnim naborom podatkov;

(e)	izračun približka za določitev neto količin izmerljive toplote v skladu z metodo 3 oddelka 7.2;

(f)	druge metode, zlasti za pretekle podatke ali primere, ko upravljavec ne more opredeliti drugega razpoložljivega vira podatkov.

Za izbiro virov podatkov zaradi člena 7(1) se šteje, da samo vir podatkov iz točke (a) prvega odstavka pomeni najtočnejši vir podatkov. Viri podatkov iz točk (b) do (f) prvega odstavka veljajo za manj točne, pri čemer hierarhična razvrstitev od točke (b) do točke (f) izraža postopno zmanjšanje točnosti.

V primerih, ko podatki za nekatere parametre (kot sta temperatura in količina vrnjenega kondenzata), potrebne za določitev neto pretokov izmerljive toplote, niso na voljo, se uporabijo določbe oddelka 7. V skladu z oddelkom 7 je treba določiti več parametrov, da se pridobijo letne neto količine izmerljive toplote. Zato je treba v primeru odstopanja od izbire virov podatkov, ki pomenijo najtočnejše vire podatkov, skupni rezultat za letno neto količino toplote upoštevati za poenostavljeno oceno negotovosti v skladu s točko (c) člena 7(2) za izbiro metod iz točk (b) do (f) prvega odstavka.

4.6 Izbira virov podatkov za lastnosti materialov

Naslednji generični viri podatkov se uporabijo za izbiro najtočnejših razpoložljivih virov podatkov za določitev lastnosti vhodnih ali izhodnih proizvodov, materialov, goriv ali odpadnih plinov naprave ali podnaprave, kot so vlažnost ali čistost snovi, vsebnost ogljika, neto kalorična vrednost, vsebnost biomase itd.:

(a)	metode za določitev faktorjev za izračun v skladu z načrtom spremljanja, odobrenim na podlagi Uredbe (EU) št. 601/2012;

(b)	laboratorijske analize v skladu z oddelkom 6.1 te priloge;

(c)	poenostavljene laboratorijske analize v skladu z oddelkom 6.2 te priloge;

(d)

stalne vrednosti na podlagi enega od naslednjih virov podatkov:

—	standardni faktorji, ki jih je država članica uporabila v nacionalnem registru, predloženem sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

—	objavljene vrednosti, dogovorjene s pristojnim organom, vključno s standardnimi faktorji, ki jih objavi pristojni organ in so združljivi s faktorji iz prejšnje podtočke, a so reprezentativne za bolj ločene tokove vira goriva;

—	vrednosti, ki jih določi in zagotavlja dobavitelj goriva ali materiala, če lahko upravljavec pristojnemu organu dokaže, da ima vsebnost ogljika interval zaupanja 95 % z največ 1 %;

(e)

stalne vrednosti na podlagi enega od naslednjih virov podatkov:

—	standardnih faktorjev in stehiometričnih faktorjev iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 601/2012 ali smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe;

—	vrednosti, ki temeljijo na analizah, izvedenih v preteklosti, če lahko upravljavec pristojnemu organu dokaže, da so te vrednosti reprezentativne za prihodnje šarže enakega goriva ali materiala;

—	druge vrednosti na podlagi znanstvenih dokazov.

Za izbiro virov podatkov zaradi člena 7(1) se šteje, da samo vira podatkov iz točk (a) in (b) prvega odstavka pomenita najtočnejša vira podatkov, medtem ko se vir podatkov iz točke (a) navedenega odstavka uporablja, kolikor zajema zadevni nabor podatkov. Viri podatkov iz točk (c) do (e) prvega odstavka veljajo za manj točne, pri čemer hierarhična razvrstitev od točke (c) do točke (e) izraža postopno zmanjšanje točnosti.

5. METODE ZA DOLOČANJE LETNIH KOLIČIN MATERIALOV IN GORIV

Kadar mora upravljavec določiti letne količine goriv ali materialov, vključno s proizvodi, ki se nanašajo na podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode, take količine določi na ravni naprave ali po potrebi za vsako ustrezno podnapravo na enega od naslednjih načinov:

(a)	na podlagi stalnega merjenja pri procesu, pri katerem se material porabi ali proizvede;

(b)	na podlagi združevanja meritev količin, zagotovljenih ali pridobljenih ločeno, pri čemer se upoštevajo ustrezne spremembe zaloge.

Za potrebe točke (b) prvega odstavka se količina goriva ali materiala, porabljenega v napravi ali podnapravi v koledarskem letu, izračuna kot količina goriva ali materiala, dovedenega v koledarskem letu, od katere se odšteje količina odvedenega goriva ali materiala, k čemur se prišteje količina goriva ali materiala na zalogi na začetku koledarskega leta, nato pa odšteje količina goriva ali materiala na zalogi na koncu koledarskega leta.

Za potrebe točke (b) prvega odstavka se količina proizvoda ali drugega materiala, odvedenega v koledarskem letu, izračuna kot količina proizvoda ali materiala, odvedenega v poročevalnem obdobju, od katere se odšteje dovedena ali reciklirana količina v procesu, od katere se odšteje količina proizvoda ali materiala na zalogi na začetku koledarskega leta, nato pa prišteje količina proizvoda ali materiala na zalogi na koncu koledarskega leta.

Če določanje količin na zalogi z neposrednim merjenjem tehnično ni izvedljivo ali bi povzročilo nerazumno visoke stroške, lahko upravljavec te količine oceni na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(a)	s podatki iz prejšnjih let in korelacijo z ustreznimi ravnmi dejavnosti v poročevalnem obdobju;

(b)	z dokumentiranimi postopki in ustreznimi podatki v revidiranih računovodskih izkazih za poročevalno obdobje.

Če določanje količin proizvodov, materialov ali goriv za celotno koledarsko leto tehnično ni izvedljivo ali bi povzročilo nerazumno visoke stroške, lahko upravljavec izbere naslednji najustreznejši dan za ločitev poročevalnega leta od naslednjega poročevalnega leta in ga ustrezno uskladi z zahtevanim koledarskim letom. Odstopanja v zvezi z enim ali več proizvodi, materiali ali gorivi se jasno evidentirajo, so podlaga reprezentativne vrednosti za koledarsko leto in se dosledno upoštevajo pri naslednjem letu.

6. ZAHTEVE ZA LABORATORIJSKE ANALIZE IN POVEZANO VZORČENJE

6.1 Zahteve za laboratorijske analize

Če mora upravljavec opraviti laboratorijske analize za določitev lastnosti (vključno z vlažnostjo, čistostjo, koncentracijo, vsebnostjo ogljika, frakcijo biomase, neto kalorično vrednostjo, gostoto) proizvodov, materialov, goriv ali odpadnih plinov ali določitev korelacij med parametri za posredno določitev potrebnih podatkov, se analize opravijo v skladu s členi 32 do 35 Uredbe (EU) št. 601/2012, pri čemer se uporabi odobren načrt za vzorčenje, da se zagotovi reprezentativnost vzorcev za šaržo, na katero se nanašajo. Če v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 601/2012 ni določena ustrezna minimalna pogostost analiz za posamezni proizvod, material ali gorivo, upravljavec na podlagi podatkov o heterogenosti proizvoda, materiala ali goriva predlaga ustrezno pogostost analize, ki jo mora odobriti pristojni organ.

6.2 Poenostavljene zahteve za nekatere laboratorijske analize

Če upravljavec pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da analize v skladu z oddelkom 6.1 niso tehnično izvedljive ali bi povzročile nerazumno visoke stroške, opravi potrebne analize na podlagi dobre prakse sektorja ali uporabi ugotovljene približke skupaj z empirično korelacijo z dostopnejšim parametrom, ki se določijo vsaj enkrat letno v skladu z oddelkom 6.1.

7. PRAVILA ZA DOLOČANJE NETO IZMERLJIVE TOPLOTE

7.1 Načela

Vse določene količine izmerljive toplote se vedno nanašajo na neto količino izmerljive toplote, ki se določi kot vsebnost toplote (entalpija) v toku toplote, usmerjenem v proces porabe toplote ali zunanjega uporabnika, od katere se odšteje vsebnost toplote v povratnem toku.

Procesi, pri katerih se porabi toplota ter so potrebni za proizvodnjo in distribucijo toplote, kot so odzračevanje, priprava dodajne vode in redni izpuhi, se upoštevajo pri učinkovitosti toplotnega sistema, zato se ne morejo šteti za procese, pri katerih se uporabi toplota in ki so upravičeni za dodelitev.

Če se isti prenosnik toplote uporablja pri več zaporednih procesih, toplota prenosnika pa porablja pri različnih temperaturah, se količina toplote, porabljene pri posameznem procesu, določi ločeno, razen če so procesi zajeti v isti podnapravi. Ponovno ogrevanje prenosnika toplote med zaporednimi procesi, pri katerih se porabi toplota, bi se moralo obravnavati kot proizvodnja dodatne toplote.

Če se toplota uporablja za hlajenje s procesom absorpcijskega hlajenja, se ta postopek hlajenja obravnava kot proces, pri katerem se porabi toplota.

7.2 Metodologije za določanje neto količin izmerljive toplote

Za izbiro virov podatkov za količinsko opredelitev pretokov energije v skladu z oddelkom 4.5 se proučijo naslednje metodologije za določanje neto količin izmerljive toplote:

Metoda 1: Uporaba meritev

V skladu s to metodo upravljavec izmeri vse ustrezne parametre, zlasti temperaturo, tlak ter stanje prenesenega in vrnjenega prenosnika toplote. V primeru pare se stanje prenosnika nanaša na njegovo nasičenje ali stopnjo pregrevanja. Poleg tega upravljavec izmeri (volumenski) pretok prenosnika toplote. Upravljavec na podlagi izmerjenih vrednosti določi entalpijo in specifični volumen prenosnika toplote, pri čemer uporabi ustrezne preglednice za paro ali inženirsko programsko opremo.

Masni pretok prenosnika se izračuna na podlagi enačbe

(enačba 3)

pri čemer je ṁ masni pretok v kg/s, V je volumski pretok v m3/s, υ pa specifični volumen v m3/kg.

Ker se šteje, da je masni pretok enak za prenesen in vrnjen prenosnik, se toplotni pretok izračuna na podlagi razlike v entalpiji med pretokom pri prenosu in pretokom pri vračanju, kot sledi:

= (hflow – hreturn ) · ṁ

(enačba 4)

pri čemer je Q toplotni pretok v kJ/s, hflow je entalpija pretoka pri prenosu v kJ/kg, hreturn je entalpija pretoka pri vračanju v kJ/kg, ṁ pa masni pretok v kg/s.

V primeru, ko se kot prenosnik toplote uporablja para ali topla voda, kondenzat pa se ne vrača ali ko ni mogoče oceniti entalpije vrnjenega kondenzata, upravljavec določi hreturn na podlagi temperature 90 °C.

Če je znano, da masna pretoka nista enaka, velja naslednje:

—	če upravljavec pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da se kondenzat ohrani v proizvodu (npr. pri procesu „neposredne injekcije pare“), se zadevna količina entalpije kondenzata ne odšteje;

—	če je znano, da se prenosnik toplote izgubi (npr. zaradi uhajanja ali odtekanja v kanalizacijo), se ocena zadevnega masnega pretoka odšteje od masnega pretoka prenesenega prenosnika toplote.

Da bi upravljavec določil letni neto toplotni pretok na podlagi zgoraj navedenih podatkov, uporabi eno od naslednjih metod v skladu z razpoložljivo merilno opremo in obdelavo podatkov:

—	določitev letnih povprečnih vrednosti za parametre, s katerimi se določi letna povprečna entalpija prenesenega in vrnjenega prenosnika toplote, te pa se pomnožijo s skupnim letnim masnim pretokom na podlagi enačbe 4;

—	določitev urnih vrednosti toplotnega pretoka in izračun vsote teh vrednosti v letnem skupnem času obratovanja toplotnega sistema. Glede na sistem za obdelavo podatkov se lahko urne vrednosti po potrebi nadomestijo z drugimi časovnimi presledki.

Metoda 2: Uporaba dokumentacije

Upravljavec določi neto količine izmerljive toplote na podlagi dokumentov v skladu z oddelkom 4.6 te priloge, če količine toplote iz teh dokumentov temeljijo na meritvah ali razumnih metodah za ocenjevanje v skladu z oddelkom 3.4 te priloge.

Metoda 3: Izračun približka na podlagi izmerjene učinkovitosti

Upravljavec določi količine neto izmerljive toplote na podlagi vložka goriva in izmerjene učinkovitosti v zvezi s proizvodnjo toplote:

Q = ηΗ · EIN	(enačba 5)
EIN = Σ ADi · NCVi	(enačba 6)

pri čemer je Q količina toplote, izražena v TJ, ηΗ je izmerjena učinkovitost proizvodnje toplote, EIN je vložek energije iz goriv, ADi so letni podatki o dejavnosti (tj. porabljene količine) za goriva i, NCVi pa so neto kalorične vrednosti goriv i.

Upravljavec vrednost ηΗ izmeri v razumno dolgem obdobju, pri čemer se ustrezno upoštevajo različna stanja obremenitve naprave, ali povzame po dokumentaciji proizvajalca. V zvezi s tem se upošteva posebna krivulja delne obremenitve z uporabo letnega faktorja obremenitve:

LF = EIN /EMax

(enačba 7)

pri čemer je LF faktor obremenitve, EIN je vložek energije, določen z uporabo enačbe 6 za koledarsko leto, EMax pa največji vložek goriva, če bi enota za proizvodnjo toplote obratovala pri nazivni obremenitvi 100 % vse koledarsko leto.

Učinkovitost mora temeljiti na primeru, v katerem se kondenzat v celoti vrne. Za vrnjeni kondenzat je treba predpostavljati temperaturo v višini 90 °C.

Metoda 4: Izračun približka na podlagi referenčne učinkovitosti

Ta metoda je ista kot metoda 3, vendar se pri njej za enačbo 5 uporabi referenčna učinkovitost v višini 70 % (ηRef,H = 0,7).

7.3 Razlikovanje med daljinskim ogrevanjem, toploto, vključeno v EU ETS, in toploto, ki ni vključena v EU ETS

Če naprava dovaja izmerljivo toploto, upravljavec ločeno določi količino toplote iz naprav, vključenih v EU ETS, in toplote, dovedene od subjektov, ki niso vključeni v EU ETS. Če naprava porablja izmerljivo toploto, ki se odvaja iz podnaprave z referenčno vrednostjo za dušikovo kislino, upravljavec določi količino te porabljene toplote ločeno od druge izmerljive toplote.

Če naprava odvaja izmerljivo toploto, upravljavec ločeno določi količino toplote, odvedene napravam, vključenim v EU ETS, in toplote, odvedene subjektom, ki niso vključeni v EU ETS. Poleg tega upravljavec ločeno določi količine toplote, ki izpolnjujejo pogoje za daljinsko ogrevanje.

8. PRAVILA ZA PRIPISOVANJE GORIV IN EMISIJ IZ SOPROIZVODNJE TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA POSODABLJANJE REFERENČNIH VREDNOSTI

Ta oddelek se uporablja v primerih, ko mora upravljavec zaradi posodobitve referenčnih vrednosti podnapravam pripisati vhodne materiale, obseg proizvodnje in emisije naprav za soproizvodnjo.

V tem oddelku se uporablja pojem „soproizvodnja“, kot je opredeljen v točki 30 člena 2 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Emisije naprave za soproizvodnjo se določijo z enačbo

EmCHP = Σ ADi · NCVi · EFi + EmFGC

(enačba 8)

pri čemer so EmCHP letne emisije naprave za soproizvodnjo, izražene v tonah CO2, ADi so letni podatki o dejavnosti (tj. porabljene količine) za goriva i, uporabljena za napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije, izraženi v tonah ali Nm3, NCVi so neto kalorične vrednosti goriv i, izražene v TJ/t ali TJ/Nm3, EFi pa faktorji emisije goriv i, izraženi v tonah CO2/TJ. EmFGC so emisije iz proizvodnih procesov za čiščenje dimnih plinov, izražene v tonah CO2.

Vložek energije za napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije se izračuna v skladu z enačbo 6. Zadevna letna povprečna učinkovitost proizvodnje toplote in proizvodnje električne energije (ali po potrebi mehanske energije) se izračuna, kot sledi:

ηheat = Qnet /EIN	(enačba 9)
ηel = Eel /EIN	(enačba 10)

pri čemer je ηheat (brez dimenzije) letna povprečna učinkovitost proizvodnje toplote, Qnet je letna neto količina toplote, proizvedene v napravi za soproizvodnjo, izražena v TJ in določena v skladu z oddelkom 7.2, EIN je vložek energije, določen na podlagi enačbe 6 in izražen v TJ, ηel (brez dimenzije) je letna povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije, Eel pa neto letna proizvodnja električne energije v napravi za soproizvodnjo, izražena v TJ.

Če upravljavec pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da določitev učinkovitosti ηheat in ηel tehnično ni izvedljiva ali bi povzročila nerazumno visoke stroške, se uporabijo vrednosti na podlagi tehnične dokumentacije (projektirane vrednosti) naprave. Če take vrednosti niso na voljo, je treba uporabiti konservativne privzete vrednosti, tj. ηheat = 0,55 in ηel = 0,25.

Faktorji za pripisovanje za toploto in električno energijo iz soproizvodnje toplote in električne energije se izračunajo na podlagi naslednje enačbe

	(enačba 11)
	(enačba 12)

pri čemer je FCHP,Heat faktor za pripisovanje za toploto, FCHP,El je faktor za pripisovanje za električno energijo (ali po potrebi mehansko energijo), pri čemer sta oba izražena brez dimenzije, ηref, heat je referenčna učinkovitost za proizvodnjo toplote v samostojnem kotlu, ηref,el pa referenčna učinkovitost proizvodnje električne energije brez soproizvodnje. Upravljavec za referenčne učinkovitosti uporabi ustrezne specifične vrednosti za gorivo iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2402 (4) brez uporabe korekcijskih faktorjev za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, iz Priloge IV k navedeni uredbi.

Da bi upravljavec pripisal vložek energije ali emisije naprave za soproizvodnjo proizvodnji toplote in električne energije (ali po potrebi mehanske energije), pomnoži skupni vložek energije ali emisije z zadevnim faktorjem za pripisovanje za toploto ali električno energijo.

Posebni faktor emisije izmerljive toplote, povezane s soproizvodnjo toplote in električne energije, ki ga je treba uporabiti za pripisovanje emisij, povezanih s toploto, podnapravam v skladu z oddelkom 10.1.2, se izračuna na podlagi naslednje enačbe

EFCHP,Heat = EmCHP · FCHP,Heat /Qnet

(enačba 13)

pri čemer je EFCHP, heat faktor emisije za proizvodnjo izmerljive toplote v napravi za soproizvodnjo, izražen v tonah CO2/TJ.

9. POSTOPEK ZA SPREMLJANJE KOD PRODCOM PROIZVODOV

Upravljavec za pravilno pripisovanje podatkov podnapravam vodi seznam vseh proizvodov, ki se proizvajajo v napravi, in njihovih veljavnih kod PRODCOM na podlagi NACE Rev. 2. Upravljavec na podlagi tega seznama:

—	po potrebi pripiše proizvode in podatke o njihovi letni proizvodnji podnapravam z referenčno vrednostjo za proizvode v skladu z opisi proizvodov iz Priloge I;

—	upošteva te podatke pri ločenem pripisovanju vhodnih materialov, obsega proizvodnje in emisij podnapravam, povezanim s sektorji, ki so izpostavljeni visokemu tveganju selitve virov CO2, ter podnapravam, povezanim s sektorji, ki niso izpostavljeni takemu tveganju, v skladu s členom 10.

V ta namen upravljavec določi, dokumentira, izvaja in vzdržuje postopek za redno pregledovanje usklajenosti proizvodov, ki se proizvajajo v napravi, s kodami PRODCOM, uporabljenimi pri oblikovanju načrta metodologije spremljanja. Ta postopek vključuje tudi določbe za ugotavljanje, ali se v napravi prvič proizvaja nov proizvod, ter zagotavljanje, da upravljavec določi veljavno kodo PRODCOM za novi proizvod, ga doda na seznam proizvodov ter pripiše povezane vhodne materiale, obseg proizvodnje in emisije ustrezni podnapravi.

10. PRAVILA ZA DOLOČANJE EMISIJ NA RAVNI PODNAPRAVE ZA POSODABLJANJE REFERENČNIH VREDNOSTI

10.1 Emisije na ravni podnaprave

Za potrebe člena 10 upravljavec pripiše skupne emisije naprave podnapravam, pri čemer po potrebi uporabi določbe oddelka 3.2 in oddelkov 10.1.1 do 10.1.5 te priloge.

10.1.1 Neposredno pripisovanje tokov vira ali virov emisije

Emisije tokov vira ali viri emisije, ki se uporabljajo v samo eni podnapravi, se v celoti pripišejo navedeni podnapravi. Če upravljavec uporablja masno bilanco, se izstopajoči tokovi vira odštejejo v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 601/2012. Da bi se preprečilo dvojno štetje, se ta pristop ne uporablja za pripisovanje tokov vira, ki se pretvorijo v odpadne pline, razen odpadnih plinov, ki se proizvajajo in v celoti porabijo v isti podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode.

Naslednji pristopi za pripisovanje emisij se uporabljajo le, če se tokovi vira ali viri emisije uporabljajo v več podnapravah:

—	emisije iz tokov vira ali virov emisije, uporabljenih za proizvodnjo izmerljive toplote, se pripišejo podnapravam v skladu z oddelkom 10.1.2;

—	če se odpadni plini ne uporabljajo v podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, v kateri nastajajo, se emisije, ki nastajajo zaradi odpadnih plinov, pripišejo v skladu z oddelkom 10.1.5;

—	če se količine tokov vira, pripisljive podnapravam, določijo z merjenjem pred uporabo v podnapravi, upravljavec uporabi ustrezno metodologijo v skladu z oddelkom 3.2;

—

če emisij iz tokov vira ali virov emisije ni mogoče pripisati v skladu z drugimi pristopi, se pripišejo z uporabo povezanih parametrov, že pripisanih podnapravam v skladu z oddelkom 3.2. V ta namen upravljavec pripiše količine tokov vira in povezane emisije sorazmerno z razmerjem, v katerem so navedeni parametri, pripisani podnapravam. Ustrezni parametri vključujejo maso proizvedenih proizvodov, maso ali prostornino porabljenega goriva ali materiala, količino proizvedene neizmerljive toplote, obratovalne ure ali znane učinkovitosti opreme.

10.1.2 Emisije, pripisljive izmerljivi toploti

Če se v podnapravi porablja izmerljiva toplota, ki se proizvaja v napravi, upravljavec po potrebi določi emisije, povezane s toploto, z uporabo ene od naslednjih metod.

Za izmerljivo toploto, ki se proizvaja z zgorevanjem goriva v napravi in ne s soproizvodnjo, upravljavec določi faktor emisije zadevne mešanice goriv in izračuna emisije, pripisljive podnapravi, na podlagi naslednje enačbe

EmQ,sub-inst = EFmix · Qconsumed,sub-inst / η

(enačba 14)

pri čemer so EmQ,sub-inst s toploto povezane emisije podnaprave, izražene v tonah CO2, EFmix je faktor emisije zadevne mešanice goriv, izražen v tonah CO2/TJ, ki po potrebi vključuje emisije iz čiščenja dimnih plinov, Qconsumed,sub-inst je količina izmerljive toplote, porabljene v podnapravi, izražena v TJ, η pa je učinkovitost procesa proizvodnje toplote.

EFmix se izračuna na podlagi naslednje enačbe

EFmix = (Σ ADi · NCVi · EFi + EmFGC ) / (Σ ADi · NCVi )

(enačba 15)

pri čemer so ADi letni podatki o dejavnosti (tj. porabljene količine) za goriva i, uporabljena za proizvodnjo izmerljive toplote, izraženi v tonah ali Nm3, NCVi so neto kalorične vrednosti goriv i, izražene v TJ/t ali TJ/Nm3, EFi pa faktorji emisije goriv i, izraženi v tonah CO2/TJ. EmFGC so emisije iz proizvodnih procesov za čiščenje dimnih plinov, izražene v tonah CO2.

Če uporabljena mešanica goriv vključuje odpadni plin, se faktor emisije navedenega odpadnega plina prilagodi pred izračunom EFmix v skladu s točko (b) oddelka 10.1.5 te priloge.

Za izmerljivo toploto, ki se proizvaja v napravah za soproizvodnjo in z zgorevanjem goriv v napravi, upravljavec določi faktor emisije zadevne mešanice goriv in izračuna emisije, pripisljive podnapravi, na podlagi naslednje enačbe

EmQ,CHP,sub-inst = EFCHP,Heat · Qcons,CHP,sub-inst

(enačba 16)

pri čemer so EmQ,CHP,sub-inst emisije podnaprave, povezane s toploto iz soproizvodnje toplote in električne energije ter izražene v tonah CO2, EFCHP,Heat je faktor emisije, povezan s toploto iz naprave za soproizvodnjo, določen v skladu z oddelkom 8 in izražen v tonah CO2/TJ, ki po potrebi vključuje emisije iz čiščenja dimnih plinov, Qcons,CHP,sub-inst pa količina izmerljive toplote, proizvedene s soproizvodnjo v napravi in porabljene v podnapravi, izražena v TJ.

Če mešanica goriv, uporabljena v enoti za soproizvodnjo, vključuje odpadni plin, se faktor emisije navedenega odpadnega plina prilagodi pred izračunom EFCHP,Heat v skladu s točko (b) oddelka 10.1.5.

V primeru rekuperacije izmerljive toplote iz procesov, zajetih s podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo ali podnapravo z emisijami iz proizvodnih procesov, upravljavec te količine sporoči kot količine, ki se prenašajo med zadevnimi podnapravami, v poročilu o izhodiščnih podatkih v skladu s točko (a) člena 4(2).

4.	Če se izmerljiva toplota dovaja iz drugih naprav, vključenih v EU ETS, ali naprav ali subjektov, ki niso vključeni v EU ETS, se faktor emisije, povezan s proizvodnjo navedene toplote, sporoči, če je na voljo.

5.	Upravljavec izmerljivi toploti, proizvedeni z električno energijo, pripiše nične emisije, vendar sporoči povezane količine izmerljive toplote v poročilu o izhodiščnih podatkih v skladu s točko (a) člena 4(2).

10.1.3 Pripisovanje emisij, povezanih z izgubami toplote

Da bi upravljavec izpolnil merilo v skladu s točko (c) člena 10(5) v primeru, ko se izgube izmerljive toplote določijo ločeno od količin, uporabljenih v podnapravi, emisije v zvezi s sorazmerno količino izgub toplote prišteje k emisijam vseh podnaprav, v katerih se uporablja izmerljiva toplota, proizvedena v napravi, pri čemer uporabi faktorje emisije, določene v skladu z oddelkom 10.1.2 te priloge.

10.1.4 Pripisovanje emisij, povezanih z neizmerljivo toploto

Da bi upravljavec pripisal emisije, povezane z uporabo neizmerljive toplote, ki ni vključena v podnapravo z referenčno vrednostjo za proizvode, pripiše ustrezne tokove vira ali vire emisije podnapravam v skladu z oddelkom 10.1.1, pri čemer uporabi ustrezne faktorje emisije. Upravljavec samo goriva in tokove vira, povezane z emisijami iz proizvodnih procesov v okviru čiščenja dimnih plinov, pripiše uporabi neizmerljive toplote.

Če uporabljena mešanica goriv vključuje odpadni plin, se faktor emisije navedenega odpadnega plina prilagodi, preden se povezane emisije pripišejo uporabi neizmerljive toplote, v skladu s točko (b) oddelka 10.1.5.

10.1.5 Pripisovanje emisij za proizvodnjo in uporabo odpadnih plinov

Če se odpadni plini ne proizvajajo in uporabljajo v isti podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, se emisije iz odpadnih plinov razdelijo na dva dela, kot sledi:

(a)

količina emisij, povezanih s proizvodnjo odpadnega plina, se pripiše podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, v kateri se odpadni plin proizvaja.

Ta količina se izračuna, kot sledi:

EmWG = VWG · NCVWG · (EFWG – EFNG · Corrn )

(enačba 17)

pri čemer je EmWG količina emisij, povezanih s proizvodnjo odpadnega plina, VWG je količina proizvedenega odpadnega plina, izražena v Nm3 ali tonah, NCVWG je neto kalorična vrednost odpadnega plina, izražena v TJ/Nm3 ali TJ/t, EFWG je faktor emisije odpadnega plina, izražen v tonah CO2/TJ, EFNG je faktor emisije zemeljskega plina (56,1 tone CO2/TJ), Corrη pa je faktor, s katerim se upošteva razlika v učinkovitosti med uporabo odpadnega plina in uporabo zemeljskega plina kot referenčnega goriva. Privzeta vrednost tega faktorja je 0,667;

(b)

količina emisij, povezanih s porabo odpadnega plina, se pripiše podnapravi z referenčno vrednostjo za proizvode, podnapravi z referenčno vrednostjo za toploto, podnapravi za daljinsko ogrevanje ali podnapravi z referenčno vrednostjo za gorivo, v kateri se porabi. Ta količina se določi tako, da se količina in kalorična vrednost odpadnega plina pomnoži z referenčno vrednostjo za toploto ali gorivo, kot je primerno.

10.2 Emisije, pripisane podnapravam

Upravljavec določi pripisane emisije vsake podnaprave kot vsoto:

(a)	emisij, povezanih s tokovi vira, pomembnih za podnapravo, ki se določijo v skladu z oddelkom 10.1.1, kot je primerno;

(b)	emisij, pripisljivih izmerljivi toploti, porabljeni v podnapravi, ki se določijo v skladu z oddelkoma 10.1.2 in 10.1.3, kot je primerno;

(c)	emisij, pripisljivih neizmerljivi toploti, porabljeni v podnapravi, ki se določijo v skladu z oddelkom 10.1.4, kot je primerno;

(d)	emisij, pripisljivih proizvodnji ali uporabi odpadnih plinov v podnapravi, ki se določijo v skladu z oddelkom 10.1.5, kot je primerno.

Upravljavec pri tem izračunu prepreči opustitve ali dvojno štetje tokov vira.

Upravljavec določi tudi razliko med skupnimi emisijami naprave in vsoto pripisanih emisij vseh podnaprav, pomembnih za napravo. Upravljavec po potrebi opredeli vse procese, ki prispevajo k tej razliki, in podkrepi verodostojnost pripisovanja z oceno emisij, povezanih s temi procesi, zlasti s tokovi vira, uporabljenimi za proizvodnjo električne energije in sežiganje, ki ni sežiganje zaradi varnosti.

(1) Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107).

(2) Direktiva 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 149).

(3) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2402 z dne 12. oktobra 2015 o pregledu harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU (UL L 333, 19.12.2015, str. 54).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 59

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 27. februar 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/330 z dne 11. decembra 2018 o spremembi prilog I in V k Uredbi (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	8
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/332 z dne 20. februarja 2019 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb Istra (ZOP)	70


	(1) Besedilo velja za EGP.