19.2.2019

Uradni list Evropske unije

L 47/7

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/280

z dne 3. decembra 2018

o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (1) ter zlasti člena 2(2) in člena 3(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010) vsebuje referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za pripravo računov držav članic za statistične zahteve Unije.

(2)	Ekonomski računi za kmetijstvo so satelitski računi nacionalnih računov, kakor so opredeljeni v ESR 2010, namenjeni pa so pridobitvi usklajenih in med državami članicami primerljivih rezultatov za pripravo računov za namene Unije.

(3)	Ker je ESR 2010 revizija ESR 95, je treba v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 138/2004 uvesti nova sklicevanja.

(4)	Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 138/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Priloga II k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 33, 5.2.2004, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni:

(1)

V celotni Prilogi:

(a)	„ESR 95“ se nadomesti z „ESR 2010“;

(b)	„SNR 93“ se nadomesti s „SNR 2008“.

(2)

Oddelek „Vsebina“ se spremeni:

(a)	v točki III. F. 3. se „Najemnine (za zemljišča in podzemna nahajališča)“ nadomesti z „Najemnine (za zemljišča in podzemna sredstva)“;

(b)	v točki III. F. 4. se „Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (ni zajet v ERK)“ nadomesti z „Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (ni zajet v ERK)“;

(c)	v točki VI. B. 4. „Izračun dodane vrednosti v stalnih cenah“ se nadomesti z „Izračun dodane vrednosti v fiksnih letnih cenah“.

(3)

Oddelek „Predgovor“ se nadomesti z naslednjim:

„PREDGOVOR

Revizija Evropskega sistema računov (ESR 2010) (*1) je privedla do nekaterih sprememb osnovne metodologije za ERK, da se zagotovi skladnost z ESR in omogoči uskladitev ERK med državami članicami in z osrednjim okvirom nacionalnih računov ter se zagotovi izvedljivost sprememb. Ta priročnik upošteva vse te vidike, saj se poleg konceptov, načel in osnovnih pravil za izračun ERK nanaša tudi na vse spremembe posebnih značilnosti v kmetijstvu.

(*1) Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov – ESR 2010, Luxembourg 2013.“"

(4)

Oddelek I se spremeni:

(a)

v odstavku 1.02 se opomba 2 nadomesti z naslednjim:

„(2)	Sistem nacionalnih računov 2008. Skupna objava Združenih narodov, Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada, OECD in Svetovne banke.“;

(b)	v odstavku 1.03 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Značilnost ESR 2010 je uporaba dveh tipov enot in dveh ustreznih načinov razdelitve nacionalnega gospodarstva.“;

(c)

v odstavku 1.08 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Ti dve vrsti dohodka (dohodek, ustvarjen s kmetijsko proizvodnjo, in dohodek kmetijskih gospodinjstev) se merita z dvema različnima namenoma, ki zahtevata dve različni metodi razčlenitve gospodarstva: prva za ERK temelji na proizvodnih enotah, opredeljenih glede na gospodarsko dejavnost; druga temelji na gospodinjstvih (tj. institucionalnih enotah), katerih glavni vir dohodka je neodvisen od kmetijske dejavnosti.“;

(d)

odstavek 1.09 se nadomesti z naslednjim:

„1.09

Za analizo tokov, ki nastajajo v proizvodnem procesu in pri porabi blaga in storitev, je treba enote izbrati tako, da bodo razvidna tehnično-gospodarska razmerja. Ta zahteva pomeni, da morajo biti institucionalne enote praviloma razdeljene na manjše in bolj homogene enote ob upoštevanju vrste proizvodnje. Lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED) izpolnjujejo to zahtevo kot operativni pristop (ESR 2010, 2.147) (*2).

(*2) Poudariti je treba, da je za analize proizvodnega procesa, ne glede na to, da ESR daje prednost lokalnim EED, najustreznejša enota homogene proizvodnje (EHP). Ta enota se uporablja za analizo vložkov in proizvodnje, saj se natančno ujema z vrsto dejavnosti. Institucionalne enote so tako razdeljene na toliko EHP, kolikor je dejavnosti (razen pomožnih). Z razvrščanjem teh EHP je možno razčleniti gospodarstvo na ‚čiste‘ (homogene) panoge. EHP praviloma ni mogoče opazovati neposredno. Zato računi homogenih panog ne morejo biti izračunani na osnovi skupin EHP. ESR opisuje metodo za izračun teh računov. To zajema pripisovanje dopolnilne proizvodnje in ustreznih stroškov panožnih dejavnosti ustreznim homogenim panogam (ESR 2010, 2.153 do 2.156, 9.52 do 9.63).“;"

(e)

odstavek 1.10 se nadomesti z naslednjim:

„1.10

Lokalna enota enovrstne dejavnosti (lokalna EED) je del EED, ki ustreza lokalni enoti. Lokalna EED se v SNR 2008 in v ISIC Rev. 4 imenuje establishment. EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalke, ki prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda NACE Rev. 2 (štirimestna raven) (referenčna klasifikacija gospodarskih dejavnosti, prim. 1.55) in ustreza enemu pododdelku institucionalne enote ali več. Informacijski sistem institucionalne enote mora biti za vsako lokalno EED sposoben oceniti ali izračunati vsaj vrednost proizvodnje, vmesno potrošnjo, sredstva za zaposlene, poslovni presežek, zaposlenost in bruto investicije v osnovna sredstva. (ESR 2010, 2.148). Lokalna enota je institucionalna enota ali del institucionalne enote, ki proizvaja blago ali storitve na geografsko opredeljenem mestu.“;

(f)

odstavek 1.11 se nadomesti z naslednjim:

„1.11

Lokalna EED lahko ustreza institucionalni enoti kot proizvajalcu ali njenemu delu; nasprotno pa ne more nikoli pripadati dvema različnima institucionalnima enotama. Ker je v praksi večina institucionalnih enot, ki proizvaja blago in storitve, udeležena v številnih različnih dejavnostih hkrati (glavna dejavnost in ena ali več stranskih dejavnosti), jih je mogoče razčleniti na enako število lokalnih EED, če so na voljo potrebne informacije. Vendar pa pomožne dejavnosti (nabava, prodaja, trženje, računovodstvo, prevoz, skladiščenje, vzdrževanje itd.; prim. 1.27) ne morejo privesti do ustvarjanja lokalne EED, razen če se izvajajo na ločeni lokaciji v drugi regiji kot lokalna EED, ki jo podpirajo (ESR 2010, 3.13).“;

(g)

odstavek 1.12 se nadomesti z naslednjim:

„1.12

V osnovi velja, da je treba zajeti toliko EED, kolikor je dopolnilnih dejavnosti, lahko pa se zgodi, da statistične (računovodske) informacije ne omogočajo ločevanja dopolnilnih dejavnosti lokalne EED ali delov teh dejavnosti od njihove glavne dejavnosti. Če se v institucionalni enoti, ki proizvaja blago ali storitve, izvajata glavna dejavnost in ena stranska ali več, se razdeli v enako število EED, pri čemer se stranske dejavnosti razvrstijo v druge skupine klasifikacije kot glavna dejavnost. Pomožne dejavnosti se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Vendar pa EED, ki se uvrščajo v določene razrede klasifikacijskega sistema, lahko proizvajajo tudi proizvode izven homogenih skupin, in sicer kot povezane stranske dejavnosti, ki jih na osnovi razpoložljivih računovodskih listin ni mogoče ločeno identificirati. EED torej lahko izvaja eno ali več stranskih dejavnosti. (ESR 2010, 2.149).“;

(h)

odstavek 1.13 se nadomesti z naslednjim:

„1.13

Dejavnost se opravlja, ko kot rezultat kombinirane uporabe virov, kakor so oprema, delo, proizvodne tehnike, informacijska omrežja ali proizvodi, nastane neko blago ali storitev. Dejavnost opredeljujejo vložki proizvodov (blago in storitve), proizvodni proces in proizvodnja proizvodov. Glavna dejavnost lokalne EED je dejavnost, pri kateri dodana vrednost takšne dejavnosti presega dodano vrednost katere koli druge dejavnosti, ki se izvaja v isti enoti. Klasifikacija glavne dejavnosti je določena s sklicevanjem na NACE Rev. 2, najprej na najvišji ravni klasifikacije, potem pa na podrobnejših ravneh (ESR 2010, 3.10).“;

(i)

v odstavku 1.14 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Na najbolj podrobni ravni klasifikacije, kakor je opredeljeno v ESR 2010, 2.150, je dejavnost sestavljena iz vseh lokalnih EED, ki spadajo v isti razred NACE Rev. 2 (štirimestna raven) in zato opravljajo enako glavno dejavnost, kot je opredeljena v NACE Rev. 2.“;

(j)

točka (ii) odstavka 1.16 se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

nekmetijskih neločljivih dopolnilnih dejavnosti.“;

(k)

v odstavku 1.17 se zadnja dva stavka nadomestita z naslednjim:

„Kadar se na istem gospodarstvu opravlja več dejavnosti razreda NACE Rev. 2 (štirimestna številka) in so na voljo informacije v skladu z odstavkom 1.10, bi dosledna uporaba pravila ESR za enote in njihove povezave morala pravzaprav privesti do delitve kmetijskega gospodarstva na več ločenih lokalnih EED. Sprejetje kmetijskega gospodarstva kot lokalne EED kmetijske dejavnosti v nacionalnih računih in v ERK temelji na statističnem pristopu.“;

(l)

v odstavku 1.19 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Ker v skladu z ESR 2010 dejavnost sestavlja skupina enot, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo enake ali podobne vrste dejavnosti, je definicija kmetijske gospodarske panoge v ERK odvisna od prepoznavanja značilnih dejavnosti in enot v tej gospodarski panogi.“;

(m)	v odstavku 1.20 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Kmetijska dejavnost se obravnava kot povezava vseh EED na lokalni ravni, ki kot glavno ali dopolnilno dejavnost opravljajo naslednje gospodarske dejavnosti (za natančno definicijo kmetijske dejavnosti prim. 1.60 do 1.66):“;

(n)

odstavek 1.24 se nadomesti z naslednjim:

„1.24

Ker je namen ERK merjenje, opisovanje in analiziranje oblikovanja dohodka iz gospodarske dejavnosti (ki je v državah članicah EU skoraj izključno poslovna dejavnost), je bila sprejeta odločitev, da se izključijo enote, za katere kmetijska dejavnost predstavlja le dejavnost za prosti čas (*3). Nasprotno pa so v ERK zajete enote, ki se ukvarjajo s kmetijstvom za lastno oskrbo. Poudariti je treba, da je treba kmetijsko proizvodnjo kmetijskih gospodarstev za lastno končno potrošnjo zajeti v ERK.

(*3) To so majhne enote, ki proizvajajo za lastno potrošnjo in ne za prodajo, kmetijske dejavnosti pa izvajajo, ne da bi bile pri tem gospodarsko odvisne od njih.“;"

(o)

odstavek 1.25 se nadomesti z naslednjim:

„1.25

Uporaba lokalne EED kot osnovne enote za kmetijsko dejavnost pomeni zajemanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kadar jih ni mogoče ločiti od glavne kmetijske dejavnosti.“;

(p)

odstavek 1.26 se nadomesti z naslednjim:

„1.26

Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti lokalnih kmetijskih EED so v ERK opredeljene kot dejavnosti, tesno povezane s kmetijsko proizvodnjo, za katere informacij o obsegu proizvodnje, vmesni potrošnji, sredstvih za zaposlene, vložkih dela ali bruto investicijah v osnovna sredstva ni mogoče ločiti od informacij o glavni kmetijski dejavnosti v obdobju statističnega opazovanja.“;

(q)

v odstavku 1.27 se druga in tretja alinea nadomestita z naslednjim:

„—

ne smejo biti pomožne dejavnosti. Pomožne dejavnosti se ne izločajo v posebne enote in se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti ali enot, ki jih pomožne dejavnosti podpirajo. V skladu s tem morajo biti pomožne dejavnosti vključene v lokalne EED, katere podpirajo, razen če so organizirane v ločenih enotah in so v drugi regiji. Pomožne dejavnosti ostajajo v isti panogi kot lokalna EED, ki jo podpirajo. Pomožne dejavnosti so dodatne dejavnosti (npr. prodaja, trženje, skladiščenje, prevoz za lasten račun; glej ESR 2010, 3.12 in 3.13 ter SNR 2008, 5.35 do 5.44), s katerimi podjetje ustvarja pogoje za opravljanje glavne ali dopolnilnih dejavnosti. Značilno je, da se proizvodnja pomožnih dejavnosti v različnih vrstah proizvodne dejavnosti kaže kot vložek.

—

po dogovoru proizvodnja bruto investicij v osnovna sredstva v obliki nekmetijskih proizvodov (kakor so stavbe ali stroji) za lastne potrebe ne velja kot pomožna dejavnost. Predvideva se, da je ta proizvodnja za lastno končno porabo ločljiva dejavnost in je zajeta kot proizvodnja neprepoznavne lokalne EED. Podobno je treba obravnavati nastanitvene storitve kot nadomestilo zaposlenim v naravi (v računu ustvarjanja dohodka so zajete kot nadomestilo v naravi),“;

(r)

odstavek 1.29 se nadomesti z naslednjim:

„1.29

Razlikujemo lahko dve glavni vrsti neločljivih nekmetijskih stranskih dejavnosti:

Dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje kmetijske dejavnosti in uporabljajo kmetijske proizvode. To vrsto dejavnosti lahko srečamo v večini držav članic EU. Značilna dejavnost te skupine je predelava kmetijskih proizvodov:

Predelava kmetijskih proizvodov

—	predelava mleka v maslo, smetano, sir, jogurt in druge mlečne izdelke,

—	predelava sadja in zelenjave v sokove, konzervirana živila, alkoholne pijače in druge izdelke,

—	predelava grozdja, mošta in vina v alkoholne izdelke (npr. penine, kakor je šampanjec, in žgane pijače, npr. konjak),

—	pletenje iz rastlinskih materialov/tekstilij/volne,

—	proizvodnja paštet, gosjih jeter (foie gras) in drugih predelanih mesnih izdelkov,

—	predelava drugih kmetijskih proizvodov,

Sortiranje in pakiranje kmetijskih proizvodov, npr. jajc in krompirja

Dejavnosti, pri katerih je udeleženo kmetijsko gospodarstvo in njegova sredstva za kmetijsko proizvodnjo (oprema, napeljave, stavbe, delovna sila). Med te dejavnosti sodijo predvsem:

—	kmečki turizem: kampi, gostinstvo, hoteli, različne oblike nastanitve itd.,

—	prodajalne kmetijskih proizvodov: dejavnosti prodaje proizvodov na drobno, razen proizvodov kmetijskega gospodarstva. Neposredna prodaja kmetijskih proizvodov, v surovem stanju ali predelanih, je zajeta v proizvodnjo zadevnih proizvodov,

—	šport in rekreacija na podeželju: uporaba zemlje za dejavnosti, kakor so golf, jahanje, lov, ribolov itd.,

—

storitve za tretje osebe: dajanje v najem in popravila kmetijskih strojev, namakalni projekti, storitve kmetijskega svetovanja, skladiščenje proizvodov, vzdrževanje kmetijskih objektov, komercialne storitve, povezane s kmetijskimi proizvodi, prevoz kmetijskih proizvodov itd. Te storitve so zajete kot stranske dejavnosti, le če se opravljajo za tretje osebe. Kadar se opravljajo za lastne potrebe, so to pomožne dejavnosti, ki niso zajete v računih (prim. 1.27),

—	storitve urejanja krajine: košnja trave, obrezovanje žive meje, pluženje snega, oblikovanje, zasajanje in vzdrževanje zelenih površin in podobno,

—	gojenje rib,

—	druge dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zemlja in sredstva za kmetijsko proizvodnjo. Te druge dejavnosti bodo vključevale raziskave in razvoj, če jih ne opravljajo ločene lokalne EED in jih je mogoče oceniti.“;

(s)

odstavek 1.33 se nadomesti z naslednjim:

„V skladu z ESR 2010 predstavlja proizvodnja dejavnosti vse proizvode, ki jih enote dejavnosti proizvedejo v zadevnem obračunskem obdobju, razen blaga in storitev, ki so jih te enote v istem obračunskem obdobju proizvedle in potrošile. Merjenje kmetijske proizvodnje temelji na prilagoditvi tega pravila ESR z vključitvijo kmetijske proizvodnje tistega dela proizvodnje, ki ga porabijo same kmetijske enote, v kmetijsko proizvodnjo (prim. 2.032 do 2.036). Tako predstavlja kmetijska proizvodnja v ERK vsoto proizvodnje vseh enot dejavnosti (brez proizvodnje, ki jo ista enota uporabi za vmesno potrošnjo), in proizvodnje, ki jo ista enota uporabi za vmesno potrošnjo, pod pogojem, da ta proizvodnja zadeva dve različni osnovni dejavnosti (npr. rastlinski pridelki, namenjeni za uporabo v živalski krmi) in da ustreza določenim merilom (določena v 2.055).“;

(t)

odstavek 1.37 se nadomesti z naslednjim:

„1.37

ERK temeljijo na zaporedju medsebojno povezanih računov. V ESR 2010 so v zaporedje vseh računov vključeni tekoči računi, računi akumulacije in bilance stanja (ESR 2010, 1.113 do 1.115). Ti različni računi omogočajo zajemanje transakcij in drugih tokov, povezanih s posebnimi vidiki gospodarskega cikla (npr. proizvodnja) v urejenem okviru. Te transakcije segajo od ustvarjanja dohodka prek akumulacije dohodka v obliki sredstev do njegove razdelitve in prerazdelitve. Izravnalne postavke, ki so od tega odštete, se nato uporabijo kot agregati za merjenje ekonomske učinkovitosti.“;

(u)

odstavek 1.38 se nadomesti z naslednjim:

„1.38

Tekoči računi obravnavajo ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka in njegovo porabo v obliki končne potrošnje; omogočajo izračun „varčevanja“, ki je bistven dejavnik akumulacije. Računi akumulacije analizirajo različne elemente sprememb sredstev in obveznosti enot ter omogočajo prikazovanje sprememb neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi). Bilance stanja prikazujejo celotna sredstva in obveznosti različnih enot na začetku in koncu obračunskega obdobja, skupaj z njihovimi neto vrednostmi. Tokovi za vsako sredstvo in obveznost, prikazano v računih akumulacije, so ponovno vidni v računu ‚spremembe bilance stanja‘ (ESR 2010, 8.02 do 8.09 in preglednica 8.1).“;

(v)

odstavek 1.39 se nadomesti z naslednjim:

„1.39

Navedeno zaporedje računov se uporablja za institucionalne enote, sektorje in podsektorje ter celotno gospodarstvo. ESR 2010 domneva, da izračunavanje zaporedja vseh računov za lokalno EED in dejavnost ni smiselno, ker takšne enote le redko posedujejo blago ali sredstva v svojem imenu ali prejemajo in razdeljujejo dohodek.“;

(w)

v odstavku 1.43 se preglednici 1 in 4 nadomestita z naslednjim:

„A. Tekoči računi
Preglednica 1: Račun proizvodnje
Porabe			Viri
P.2	Vmesna potrošnja	50	P.1	Proizvodnja	100
B.1g	Bruto dodana vrednost	50
P.51c	Potrošnja stalnega kapitala	10
B.1n	Neto dodana vrednost	40
Preglednica 2: Račun ustvarjanja dohodka
Porabe			Viri
D.1	Sredstva za zaposlene	10	B.1n	Neto dodana vrednost	40
D.29	Drugi davki na proizvodnjo	5
D.39	Druge subvencije na proizvodnjo	– 10
B.2n/B.3n	Neto poslovni presežek, neto raznovrstni dohodek	35
Preglednica 3: Račun podjetniškega dohodka
Porabe			Viri
D.4	Dohodek od lastnine	10	B.2n/B.3n	Neto poslovni presežek, neto raznovrstni dohodek	35
D.41	Obresti	5
D.45	Najemnine	5	D.4	Dohodek od lastnine	1
			D.41	Obresti	1
			D.42	Razdeljeni dohodek družb
			D.43	Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb
			D.44	Drug investicijski dohodek
			D.45	Najemnine
B.4n	Neto podjetniški dohodek	26
B. Računi akumulacije
Preglednica 4: Račun kapitala
Spremembe sredstev			Spremembe obveznosti in neto vrednosti
B.101	Sprememba neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev		B.8n	Neto varčevanje
			D.9r	Kapitalski transferji, terjatve	10
			D.92r	Investicijske podpore, terjatve	5
			D.99r	Drugi kapitalski transferji, terjatve	5
			D.9p	Kapitalski transferji, obveznosti
			D.91p	Davki na kapital, obveznosti
			D.99p	Drugi kapitalski transferji, obveznosti
P.51g	Bruto investicije v osnovna sredstva	100	B.101	Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev
P.511	Pridobitve minus odtujitve osnovnih sredstev (bruto investicije v osnovna sredstva – osnovna sredstva)	89
P.511a	Bruto investicije v osnovna sredstva – nasadi	10
P.511b	Bruto investicije v osnovna sredstva – živina	15
P.511c	Bruto investicije v osnovna sredstva – stroji in oprema	20
P.511d	Bruto investicije v osnovna sredstva – transportna oprema	20
P.511e	Bruto investicije v osnovna sredstva – kmetijski objekti	20
P.511f	Bruto investicije v osnovna sredstva – gradnje razen izboljšave zemljišč (druge stavbe, strukture itd.)	0
P.511g	Večje izboljšave zemljišč	4
P.511h	Raziskave in razvoj	0
P.511i	Druge bruto investicije v osnovna sredstva (npr. računalniški programi, proizvodne pravice)	0
P.512	Stroški prenosa lastništva neproizvedenih sredstev (zemljišča itd.)	1
P.51c	Potrošnja stalnega kapitala	10
P.52	Spremembe zalog	5
P.53	Pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov
NP	Pridobitve minus odtujitve neproizvedenih sredstev (zemljišča itd.)
B.9	Neto posojanje (+) / neto izposojanje (–)
K.1	Ekonomski nastanek sredstev
K.2	Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev“

(x)

odstavek 1.44 se nadomesti z naslednjim:

„1.44

Upoštevati je treba, da so transakcije in zaloge, v preglednicah 3 in 4 označene v ležečem tisku, postavke, ki:

—

niso pomembne za ERK, ker je uporabljen koncept dejavnosti, zaporedje računov pa ni popolno. Gre za skupine D.42 Razdeljeni dohodek družb, D.43 Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb, D.44 Drug investicijski dohodek in D.45 Najemnina pod stolpcem Viri preglednice 3 in skupine B.8n Neto prihranek, B.101 Spremembe neto vrednosti zaradi prihranka in kapitalskih transferjev ter B.9 Neto posojanje (+)/Neto izposojanje (–) v preglednici 4 ali

—

niso zajete bodisi zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij ali ker trenutno niso pomembne za namene ERK. Zadevne skupine so D.9p Kapitalski transferji, obveznosti, D.91p. Davki na kapital, obveznosti in D.99p Drugi kapitalski transferji, obveznosti P.53 Pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov, NP Pridobitve minus odtujitve neproizvedenih sredstev (zemljišča in druga neproizvedena sredstva), K.1 Ekonomski nastanek sredstev, K.2 Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev, v preglednici 4. Nekatere od teh (npr. D.91, K.1, K.2) so lahko kdaj pozneje zajete v ERK.“;

(y)

v odstavku 1.46 se zadnja dva stavka nadomestita z naslednjim:

„Pri nekorporativnih podjetjih v sektorju gospodinjstev izravnalna postavka tega računa implicitno vsebuje element, ki ustreza nadomestilu za delo, ki ga opravi lastnik ali člani njegove družine. Ta dohodek iz samozaposlitve ima značilnosti plač ter značilnosti dobička zaradi dela, opravljenega kot podjetnik. Ta dohodek, ne samo plače in samo dobiček, se imenuje ‚raznovrstni dohodek‘ (ESR 2010, 8.19).“;

(z)

odstavek 1.59 se nadomesti z naslednjim:

„1.59

V skladu z ESR 2010 je dejavnost skupina lokalnih EED, ki opravljajo isto ali podobno glavno dejavnost. Na najbolj podrobni ravni klasifikacije je dejavnost sestavljena iz vseh lokalnih EED, ki spadajo v posamezni razred (štirimestna raven) NACE Rev. 2 in zato opravljajo enako dejavnost, kot je opredeljena v tej nomenklaturi (ESR 2010, 2.150). Definicija področja kmetijske dejavnosti zato zahteva natančno navedbo:

—	njenih značilnih dejavnosti,

—	značilnih enot ERK.“;

(aa)

odstavek 1.60 se nadomesti z naslednjim:

„1.60

Kmetijska dejavnost, kakor je opisana v ERK, načeloma ustreza oddelku 01 v NACE Rev. 2, razlike pa so prikazane v oddelkih 1.62 do 1.66, ki sledijo.“;

(bb)

odstavek 1.63 se nadomesti z naslednjim:

„1.63

Seznam značilnih kmetijskih dejavnosti ERK ustreza tem sedmim skupinam dejavnosti (01.1 do 01.7), vendar z naslednjimi razlikami:

—	vključitev proizvodnje vina in oljčnega olja (samo iz grozdja in oljk, pridelanih na istem kmetijskem gospodarstvu),

—	izključitev nekaterih dejavnosti, ki v NACE Rev. 2 veljajo za kmetijske storitve (npr. upravljanje namakalnih sistemov – v ERK se upošteva le kmetijsko pogodbeno delo).“;

(cc)	v odstavku 1.78 se tretji stavek nadomesti z naslednjim: „Zato je treba tokove, ki jih kmetje pridobijo s takimi dejavnostmi, izključiti iz ERK.“;

(dd)

odstavek 1.93 se nadomesti z naslednjim:

„1.93

Kmetijska dejavnost ERK, kakor je opredeljena v oddelkih 1.62 do 1.66, se nekoliko razlikuje od panoge, opredeljene za namene nacionalnih računov. Razlike se nanašajo na definicijo značilnih dejavnosti in enot. Povzamejo se lahko:

Kmetijska dejavnost ERK = kmetijska dejavnost NR (oddelek 01 NACE Rev. 2)

—	Proizvodnja enot, ki zagotavljajo povezane kmetijske storitve, razen kmetijskega pogodbenega dela (npr. upravljanje namakalnih sistemov)

—	Enote, za katere kmetijska dejavnost predstavlja izključno dejavnost za prosti čas in ki so vključene v nacionalne račune, prim. ESR 2010, 3.08

+	Proizvodnja enot, ki proizvajajo vino in oljčno olje (izključno iz grozdja in oljk, pridelanih v isti enoti (združenje proizvajalcev, zadrug itd.))

+	Ločljive stranske kmetijske dejavnosti enot, katerih glavna dejavnost ni kmetijska (prim. 1.18)“.

(5)

Oddelek II se spremeni:

(a)

odstavek 2.008 se nadomesti z naslednjim:

„2.008

ESR 2010 (1.101–1.105) zajema tokove (predvsem transakcije s proizvodi in razdelitvene transakcije) po obračunskem načelu, tj. ko se ekonomska vrednost, terjatve ali obveznosti ustvarijo, preoblikujejo ali prenehajo, in ne takrat, ko je plačilo dejansko izvedeno.“;

(b)

odstavek 2.010 se nadomesti z naslednjim:

„2.010

V ESR 2010 se proizvodnja obravnava kot neprekinjen proces, v katerem se blago in storitve pretvorijo v drugo blago in storitve. Ta proces lahko poteka v več časovnih obdobjih, odvisno od proizvoda, obdobja pa lahko presegajo obračunsko obdobje. Posledica te karakterizacije proizvodnje v kombinaciji z obračunskim načelom je, da se proizvodnja zajame v obliki nedokončane proizvodnje. V skladu z ESR 2010 (3.54) se proizvodnja kmetijskih proizvodov prikaže, kakor da se proizvaja neprekinjeno v celotnem proizvodnem obdobju (in ne samo tedaj, ko se pobere pridelek ali ko se živina zakolje). Rastoče pridelke, neposekana drevesa ter ribe in živali, rejene za prehrano, je treba med procesom obravnavati kot zaloge nedokončane proizvodnje, ob dokončanju procesa pa jih preoblikovati v zaloge dokončanih proizvodov. Proizvodnja ne vključuje nobenih sprememb negojenih bioloških virov, npr. rasti živali, ptic, rib, ki živijo v divjini, ali gojene rasti gozdov, vendar vključuje ulov živali, ptic in rib, ki živijo v divjini.“;

(c)

odstavek 2.011 se nadomesti z naslednjim:

„2.011

Prikazovanje proizvodnje kot nedokončane proizvodnje je zaželeno in tudi nujno z vidika ekonomske analize, kadar proizvodni proces poteka v obdobju, daljšem od obračunskega obdobja. Tako se med prikazovanjem stroškov in prikazovanjem proizvodnje lahko ohranja doslednost, ki omogoča pridobivanje bistvenih podatkov o dodani vrednosti. Ker ERK temeljijo na koledarskem letu, lahko izhajamo iz tega, da se nedokončana proizvodnja prikaže samo za proizvode, katerih proizvodni proces ni bil dokončan konec koledarskega leta (pa tudi, kadar splošna raven cen doživlja nagle spremembe med obračunskim obdobjem).“;

(d)

v odstavku 2.014 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Med proizvodnim procesom se lahko vrednost nedokončane proizvodnje, ki se vsako leto prikaže kot proizvodnja, dobi z razporeditvijo pričakovane vrednosti dokončanega proizvoda sorazmerno s stroški, nastalimi v vsakem obdobju (SNR 2008, 6. 112).“;

(e)

v odstavku 2.017 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar je mogoče razlikovati med mladimi živalmi na podlagi njihove bodoče uporabe, bi bilo treba živino, ki se namerava uporabiti kot dejavnik za proizvodnjo, od njihove skotitve prikazati kot bruto investicije v osnovna sredstva (bruto investicije v osnovna sredstva za lastne potrebe, ki se zajamejo, ko so proizvedejo), to je kot nedokončano proizvodnjo, njihov prirast pa se prikaže kot proizvodnja, prim. ESR 2010, 3.134).“;

(f)	v naslovu dela B se „(prim. ESR 95, 3.07 do 3.58)“ nadomesti s „(prim. ESR 2010, 3.07 do 3.54)“;

(g)

odstavek 2.032 se nadomesti z naslednjim:

„2.032

Proizvodnja je vsota proizvodov, ustvarjenih v obračunskem obdobju (ESR 2010, 3.14). V angleški različici ESR izraz production označuje proizvodni proces, izraz output pa blago in storitve, ki iz tega izhajajo. Pomembno je, da se to razlikovanje ohrani.“;

(h)	v odstavku 2.033 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Zato niso prikazani kot del proizvodnje ali kot vmesna potrošnja te EED.“;

(i)	v odstavku 2.036 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Čeprav tega ne predlaga ESR 2010, je pravilo, privzeto v ERK, predvideno v SNR zaradi posebnega značaja kmetijstva in v metodološkem priročniku FAO (1).“;

(j)

odstavek 2.041 se nadomesti z naslednjim:

„2.041

V skladu z ESR 2010 obstajajo tri vrste izgub, ki jih lahko utrpijo proizvajalci: ponavljajoče se izgube v zalogah (ESR 2010, 3.147), izjemne izgube v zalogah (ESR 2010, 6.13e) in katastrofalne izgube (ESR 2010, 6.08 in 6.09).“;

(k)

odstavek 2.059 se nadomesti z naslednjim:

„2.059

Pod postavko predelave s strani proizvajalcev so prikazane količine, ki se proizvedejo za nadaljnjo predelavo pri kmetijskih proizvajalcih (npr. mleko, predelano v maslo ali sir, jabolka, predelana v jabolčni mošt ali jabolčnik), ampak samo v okviru predelovalnih dejavnosti, ki so ločljive od glavne kmetijske dejavnosti (na podlagi računovodskih listin, prim. 1.26). Prikazati bi bilo treba samo surove proizvode (npr. surovo mleko, jabolka) in ne predelane proizvode, proizvedene iz njih (npr. maslo, jabolčni mošt in jabolčnik). Z drugimi besedami se pod to postavko ne upošteva delo, ki je del predelave kmetijskih proizvodov.“;

(l)	v odstavku 2.065 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Pripomniti je treba, da se prodaja živine, uvrščene med osnovna sredstva, ki se izloči iz črede v produktivni dobi (izvoz ali zakol), ne prikaže kot prodaja.“;

(m)

odstavek 2.077 se nadomesti z naslednjim:

„2.077

Koncept ‚končna proizvodnja‘ za merjenje proizvodnje kmetijske dejavnosti vključuje trgovino s kmetijskimi proizvodi in storitvami med kmetijskimi enotami ter potrošnjo proizvodov za živinsko krmo znotraj enote (ki se lahko trži ali ne).“;

(n)

vstavi se nov odstavek 2.080.1:

„2.080.1

V skladu z ESR 2010, so 3.82 Raziskave in razvoj (RR) ustvarjalno delo, opravljeno sistematično za povečanje obsega znanja in uporabo tega znanja za odkrivanje ali razvijanje novih proizvodov, vključno z izboljšanimi različicami ali razvijanjem novih proizvodov, izboljšanimi različicami ali lastnostmi obstoječih proizvodov ali odkrivanjem ali razvijanjem novih ali učinkovitejših proizvodnih postopkov. RR znatnega obsega glede na glavno dejavnost se zajame kot stranska dejavnost lokalne EED. Če je mogoče, se za RR upošteva posebna lokalna EED, ki se ne razporedi kmetijski dejavnosti. Za enote, ki imajo tudi dejavnosti RR, če jih ni mogoče razporediti v ločeno lokalno EED in če je mogoče oceniti izdatke za RR za kmetijske dejavnosti, bi bilo treba te ocene zajeti kot kmetijsko proizvodnjo kot ‚druge neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti‘ (lastna proizvodnja) in kot bruto investicije v osnovna sredstva.“;

(o)

odstavek 2.081 se nadomesti z naslednjim:

„2.081

V skladu z definicijo proizvodnje kmetijske dejavnosti (prim. 1.16) sestoji proizvodnja kmetijske dejavnosti iz vsote proizvodnje kmetijskih proizvodov (prim. 2.076 do 2.077) ter blaga in storitev, proizvedenih v neločljivih nekmetijskih stranskih dejavnostih (prim. 2.078 do 2.080.1).“;

(p)

odstavek 2.082 se nadomesti z naslednjim:

„2.082

Proizvodnja se vrednoti po osnovni ceni. Osnovna cena je cena, ki jo proizvajalci prejmejo od kupca za enoto proizvedenega blaga ali storitve, zmanjšana za vse davčne obveznosti (tj. davke na proizvode) na navedeno enoto kot posledica njene proizvodnje ali prodaje, in povečana za vse subvencije (tj. subvencije na proizvode), ki se za navedeno enoto prejmejo kot posledica njene proizvodnje ali prodaje. Osnovna cena ne vključuje prevoznih stroškov, ki jih proizvajalec zaračuna posebej. Prav tako ne vključuje dobičkov in izgub iz lastnine na finančnih in nefinančnih sredstvih (prim. ESR 2010, 3.44).“;

(q)	v odstavku 2.085 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Cena, ki jo je prejel proizvajalec, ustreza proizvajalčevi ceni (ne vključuje fakturiranega DDV), kakor je opredeljeno v SNR 2008, 6.51 do 6.54 (tj. cena franko kmetijsko gospodarstvo).“;

(r)	v naslovu dela C se „(prim. ESR 95, 3.69 do 3.73)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 3.88 do 3.92)“;

(s)

odstavek 2.089 se nadomesti z naslednjim:

„2.089

Vmesno potrošnjo sestavlja vrednost vseh proizvodov in storitev, ki se kot vložek potrošijo v proizvodnem procesu, ne vključujejo pa osnovnih sredstev, katerih potrošnja je zajeta kot potrošnja stalnega kapitala. Zadevno blago in storitve se lahko v proizvodnem procesu preoblikujejo ali pa porabijo (prim. ESR 2010, 3.88). V natančni klasifikaciji po različnih kategorijah postavk vmesna potrošnja prikazuje prepletanje kmetijstva z drugimi vejami gospodarstva, ki ga prinašajo vložki. Vmesna potrošnja se uporablja tudi kot vknjižba v izračunu intenzivnosti dejavnikov (to je razmerja med dvema dejavnikoma proizvodnje, npr. vložek vmesne potrošnje in dela).“;

(t)

odstavek 2.090 se nadomesti z naslednjim:

„2.090

Vmesna potrošnja izključuje nova ali obstoječa pridobljena osnovna sredstva, ki jih je proizvedlo gospodarstvo ali so bila uvožena: zajeta so kot bruto investicije v osnovna sredstva (prim. 2.109 (c) do (f)). To zadeva postavke, ki so nekmetijska osnovna sredstva, kakor so objekti ali druge strukture, stroji in oprema ter kmetijska osnovna sredstva, kakor so nasadi in živina v produktivni dobi. Pridobitev neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča, je prav tako izključena iz vmesne potrošnje. Orodja, ki niso draga in se uporabljajo za splošne dejavnosti, kot so žage, kladiva, izvijači, navadni in francoski ključi za vijake, momentni ključi ter drugo ročno orodje, majhne naprave, kot so žepni kalkulatorji, so prikazani kot vmesna potrošnja.“;

(u)

odstavek 2.094 se nadomesti z naslednjim:

„2.094

Trgovina z živino, ki je podobna zalogam nedokončane proizvodnje (kakor so prašički in jajca za valjenje) in poteka med kmetijskimi enotami, ter uvoz živine, nista zajeta kot vmesna potrošnja (ali katera koli vrsta proizvodnje) (prim. 2.066 do 2.070).“;

(v)

odstavek 2.107.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.107.1

V skladu z dogovorom ESR 2010 je treba vrednost posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP), ki jih uporablja kmetijska dejavnost, prikazati kot vmesno potrošnjo kmetijske dejavnosti (prim. Poglavje 14 ESR 2010).“;

(w)

odstavek 2.108 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

plačano najemnino, neposredno ali kot del pogodbe o najemu, za uporabo nerezidenčnih stavb in drugih kapitalskih sredstev (opredmetenih ali neopredmetenih), kakor so najem strojev in opreme brez izvajalcev (prim. 1.23) ali računalniške programske opreme. Če pa ni mogoče razlikovati med najemom lokalne EED nestanovanjskih stavb in najemom zemljišč, je v računu dohodka podjetja celotna postavka zajeta kot najem zemljišča (prim. 3.082);“;

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	nakupi storitev tržnih raziskav in oglaševanja, izdatki za usposabljanje osebja in podobne storitve;“;

(iii)

točka (o) se nadomesti z naslednjim:

„(o)	plačila javnim organom za pridobitev licenc ali dovoljenj za opravljanje trgovinske ali poklicne dejavnosti, če se za dovoljenja zakonsko zahtevajo natančni pregledi (razen če so stroški nesorazmerni s koristmi zadevnih storitev, prim. 3.048(e) in ESR 2010, 4.80(d))“;

(iv)

točka (p) se nadomesti z naslednjim:

„(p)	nakupi majhnega orodja, ki ni drago, delovnih oblačil, rezervnih delov in trajne opreme, ki se uporablja za razmeroma preprosta dela (ESR 2010 3.89 (f) (1) in SNR 2008, 6.225);“;

(v)

točka (q) se nadomesti z naslednjim:

„(q)	pristojbine za kratkoročne pogodbe, najeme in licence, prikazane kot neproizvedena sredstva; to ne vključuje izrecnega nakupa takih neproizvedenih sredstev.“;

(x)

odstavek 2.109 se spremeni:

(i)	v točki (b) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Vendar pa se šteje, da delodajalci potrebujejo to vrsto storitev, da privabijo in zadržijo zaposlene (in bi jih morali običajno vseeno sami plačati) in ne zaradi potreb samega proizvodnega procesa (prim. SNR 2008, 7.51);“;

(ii)

v točki (f) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„(f)	nakupa storitev, povezanih s pridobitvijo lastništva zemljišč, objektov in drugih obstoječih osnovnih sredstev, kakor so plačila za posrednike, pravne zastopnike, raziskovalce, inženirje itd., ter plačila za vpise v zemljiško knjigo (prim. ESR 2010, 3.133).“;

(y)

v odstavku 2.111 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Kupčeva cena vključuje tudi vse prevozne stroške, ki jih kupec posebej plača za dobavo proizvoda ob želenem času in na želeno mesto; od standardne cene so odšteti vsi popusti za nakupe v velikih količinah ali za zunajsezonske nakupe; ne vključuje obresti in zaračunanih storitev, ki nastanejo v okviru kreditnih dogovorov; ne vključuje nobenih dodatnih plačil, nastalih zaradi neplačila v roku, ki je dogovorjen ob nakupu (ESR 2010, 3.06).“;

(aa)	v naslovu oddelka D „(prim. ESR 95 3.100 do 3.116)“ se nadomesti z „(prim. ESR 2010 3.122 do 3.157)“;

(bb)

odstavek 2.115 se nadomesti z naslednjim:

„2.115

Bruto investicije vključujejo:

—	bruto investicije v osnovna sredstva (P.51g),

—	spremembe zalog (P.52);

—	pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov (P.53).“;

(cc)

odstavek 2.117 se nadomesti z naslednjim:

„2.117

Bruto investicije so merjena bruto potrošnja stalnega kapitala (P.51c).

Neto investicije (P.51n) so bruto investicije z odbitkom potrošnje stalnega kapitala. Potrošnja stalnega kapitala je vrednost amortizacije osnovnih sredstev zaradi običajne obrabe med proizvodnim procesom (prim. 3.099).“;

(dd)	v oddelku D se podnaslov „1. Bruto investicije v osnovna sredstva“ nadomesti z naslednjim: „1. Bruto investicije v osnovna sredstva“;

(ee)

odstavek 2.118 se nadomesti z naslednjim:

„2.118

Bruto investicije v osnovna sredstva vključujejo pridobitve, zmanjšane za odtujitve, osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvajalcev ali institucionalnih enot (ESR 2010 3.125 do 3.129). Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se v proizvodnji uporabljajo več kot eno leto (prim. ESR 2010, 3.124 in Priloga 7.1).“;

(ff)

odstavek 2.122 se nadomesti z naslednjim:

„2.122

Določitev bruto investicij v osnovna sredstva sektorjev ali panog gospodarstva temelji na merilu lastništva (pridobitev, odtujitev) in ne na merilu uporabe sredstva. Treba je navesti, da se osnovna sredstva, pridobljena s finančnim lizingom (vendar ne preprosto najeta), obravnavajo kot sredstva najemojemalca (če je najemojemalec proizvajalec) in ne najemodajalca, ki obdrži finančno sredstvo, ki ustreza ocenjeni terjatvi (prim. 2.109(d) in Poglavje 15 ESR 2010 o razlikovanju med različnimi oblikami najema trajnega blaga) (1).“;

(gg)	v odstavku 2.123 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Uporaba merila lastništva je odvisna od statističnega sistema, na podlagi katerega se izračunavajo bruto investicije v osnovna sredstva.“;

(hh)

odstavek 2.124 se nadomesti z naslednjim:

„2.124

Pridobitve osnovnih sredstev zajemajo nova ali obstoječa osnovna sredstva, ki so bila pridobljena (kupljena, pridobljena z barterskimi transakcijami, prejeta kot kapitalski prenosi v naravi ali pridobljena s finančnim lizingom), osnovna sredstva, proizvedena in zadržana za proizvajalčevo lastno uporabo, velike izboljšave osnovnih sredstev in neproizvedenih opredmetenih sredstev, naravno rast v kmetijskih sredstvih (živina in nasadi) ter stroške, povezane s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev (prim. ESR 2010, 3.125(a)).“;

(ii)	odstavek 2.125 se črta;

(jj)	v odstavku 2.126 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Nakup ali proizvodnja trajnega blaga za lasten račun, potrebnega za začetno namestitev, pomeni investicije v osnovna sredstva.“;

(kk)

odstavek 2.129 se nadomesti z naslednjim:

„2.129

SNR 2008 navaja, da bi bilo treba določiti izboljšave osnovnih sredstev glede na obseg sprememb značilnosti osnovnih sredstev, to je glede na večje spremembe velikosti, oblike, delovanja, zmogljivosti ali pričakovane življenjske dobe, ali glede na dejstvo, da izboljšave niso take spremembe, ki bi potekale redno pri drugih osnovnih sredstvih iste vrste kot del rednih programov vzdrževanja in popravil (prim. SNR 2008, 10.43 in 10.46).“;

(ll)

odstavek 2.130 se nadomesti z naslednjim:

„2.130

Odtujitve osnovnih sredstev obsegajo prodajo, rušenje, spremembo v odpadni material ali uničenje osnovnih sredstev s strani lastnika, ali njihovo oddajo z barterskimi prenosi ali kapitalskimi transferji v naravi (prim. ESR 2010, 3.125(b) in 3.126). Odtujitve običajno povzročijo spremembo lastništva in imajo neposreden ekonomski namen (zato se tista osnovna sredstva, ki jih lastnik poruši, spremenijo v odpadni material ali uničijo, da se prepreči njihova nadaljnja ekonomska uporaba, ne vključijo v te odtujitve) (prim. SNR 2008, 10.38). Vendar pa lahko nekatere odtujitve ostanejo v isti institucionalni enoti, na primer živina, ki jo kmet zakolje in porabi v svoji družini.“;

(mm)	v odstavku 2.134 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Kakor je določeno v bilancah stanja (prim. ESR 2010, 7.12 in 7.13), se sprememba vrednosti sredstva med koncem in začetkom obračunskega obdobja lahko opiše na naslednji način:“;

(nn)

v odstavku 2.136 se zadnja alinea nadomesti z naslednjim:

„—	spremembe v razvrstitvi ali strukturi osnovnih sredstev: npr. spremembe gospodarskega namena kmetijskih zemljišč, molzne živine, namenjene proizvodnji mesa (prim. 2.149, opomba 2) ali kmetijskih objektov, ki so bili spremenjeni za zasebno ali drugo ekonomsko rabo.“;

(oo)

odstavek 2.138 se nadomesti z naslednjim:

„2.138

ESR 2010 razlikuje med več vrstami elementov, ki bi jih bilo treba zajemati kot bruto investicije v osnovna sredstva (prim. ESR 2010, 3.127):

—	stanovanja,

—	drugi objekti in strukture, vključno z večjimi izboljšavami zemljišč,

—	stroji in oprema, kot so ladje, avtomobili in računalniki,

—	sistemi vojaškega orožja,

—	gojeni biološki viri, npr. drevesa in živina,

—	stroški prenosa lastništva neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča, pogodbe, najemi in licence,

—	RR, vključno s proizvodnjo prosto dostopnih RR,

—	raziskovanje in vrednotenje rudišč,

—	računalniška programska oprema in podatkovne zbirke,

—	razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki,

—	druge pravice intelektualne lastnine.“;

(pp)

odstavek 2.139 se nadomesti z naslednjim:

„2.139

ERK razlikuje med naslednjimi vrstami elementov bruto investicij v osnovna sredstva:

—	nasadi, ki večkrat dajejo pridelek,

—	živina kot osnovno sredstvo,

—

osnovna sredstva (razen kmetijskih sredstev):

—	stroji in drugo investicijsko blago,

—	transportna oprema,

—	kmetijske stavbe (nestanovanjske),

—	druge strukture, razen izboljšave zemljišč (drugi objekti in strukture itd.),

—	drugo (računalniška programska oprema itd.),

—	večje izboljšave zemljišč;

—	stroški, povezani s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev, kakor so zemljišča in proizvodne pravice,

—	RR, ki zajema raziskave in razvoj specializiranih enot ter raziskave in razvoj za lastno proizvodnjo.“;

(qq)

točka (j) se nadomesti z naslednjim:

„(j)	nasadi, ki večkrat dajejo pridelek“;

(rr)

odstavek 2.141 se nadomesti z naslednjim:

„2.141

V skladu z ESR 2010 (3.125) bruto investicije v osnovna sredstva v nasadih ustrezajo vrednosti pridobitev minus odtujitev naravnih sredstev, ki večkrat dajejo pridelek (kakor je sadno drevje), ki so dozoreli, katerim se prišteje naravna rast takšnih sredstev, dokler ne dosežejo zrelosti (to je obrodijo proizvoda) v zadevnem obračunskem obdobju.“;

(ss)

odstavek 2.144 se nadomesti z naslednjim:

„2.144

Odtujitve nasadov (zajete kot negativne bruto investicije v osnovna sredstva) imajo lahko dve obliki: lahko so prodaja stoječih nasadov drugim (kmetijskim) enotam, in v tem primeru se v ERK vnesejo samo stroški, povezani s prenosom lastništva. Druga možnost je, da se nasadi posekajo. V tem primeru pa morajo imeti posekani nasadi, v skladu s splošno definicijo odtujitev, neposredno ekonomsko uporabo; z drugimi besedami, potrebna je protivknjižba v obliki uporabe v blagu in storitvah (kot je prodaja podjetju, specializiranemu na prodajo lesa (1)). V tem drugem primeru bi morale imeti odtujitve nasadov, ki se zajamejo kot negativne bruto investicije v osnovna sredstva, majhno vrednost.“;

(tt)

odstavek 2.148 se nadomesti z naslednjim:

„2.148

Dela v gojenih naravnih sredstvih, torej nasadih, se zajemajo kot prodaja podjetij, specializiranih za takšno vrsto kmetijskega pogodbenega dela (s pripravo tal, dobavo strojev, rastlin, delovne sile itd.), ali kot proizvodnja osnovnega sredstva, proizvedenega za lasten račun (prim. 1.75).“;

(uu)

odstavek 2.151 se nadomesti z naslednjim:

„2.151

Merjenje bruto investicij v osnovno čredo predstavlja samo en element spremembe vrednosti sredstev. Dejansko se lahko bruto investicije v osnovno čredo merijo samo preko spremembe števila živine, vrednotene po povprečni ceni za koledarsko leto za vsako kategorijo živine (kvantitativna metoda), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	ni nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine (običajno gibanje cen in števila populacije živine),

—	ni drugih sprememb obsega (ni izgub zaradi naravnih nesreč in ni sprememb v razvrstitvi itd.).

Druga metoda za izračun (neposredna metoda) je merjenje tokov vknjižb in izpisov za vsako kategorijo živine po ustreznih cenah: poleg pridobitev in odtujitev mora ta metoda upoštevati tudi vknjižbe (posebno rojstva) in izpise na gospodarstvih.“;

(vv)	v odstavku 2.152 se na koncu odstavka doda naslednji stavek: „To je odstopanje od ESR 2010.“;

(ww)

odstavek 2.153 se nadomesti z naslednjim:

„2.153

V SNR bi se morala teoretično za živino računati potrošnja stalnega kapitala (*4). Dejansko potrošnja stalnega kapitala za živino ustreza merjenju predvidenega upada produktivnosti živine, kadar se uporablja za proizvodnjo, to zmanjšanje pa se kaže na posodobljeni vrednosti prihodnjega dohodka živine. Zaradi praktičnih težav pri vrednotenju potrošnje stalnega kapitala (definicija parametrov za izračun je zelo zapletena, prim. 3.105 in 3.106), se za živino v produktivni dobi ne bi smela izračunavati potrošnja stalnega kapitala.

(*4) V skladu s SNR 2008 (10.94) za razliko od ESR 2010 (3.140) bi bilo treba za živino računati potrošnjo stalnega kapitala.“;"

(xx)

točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l)	osnovna sredstva (razen kmetijskih sredstev)“;

(yy)

odstavek 2.162 se nadomesti z naslednjim:

„2.162

Stalna sredstva razen kmetijskih sredstev (nasadi in živina) obsegajo naslednje elemente:

—	stroje in drugo investicijsko blago,

—	transportno opremo,

—	kmetijske stavbe (nestanovanjske),

—	drugo (druge objekte in strukture, računalniško programsko opremo itd.),“;

(zz)

točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)	Večje izboljšave zemljišč“;

(aaa)

odstavek 2.166 se nadomesti z naslednjim:

„2.166

Večje izboljšave neproizvedenih opredmetenih sredstev ustrezajo v glavnem izboljšavi zemljišč (boljša kakovost zemljišč in večji donos zaradi namakanja, osuševanja in ukrepov za preprečevanje poplav itd.) in jih je treba obravnavati kakor katero koli drugo bruto investicijo v osnovna sredstva (ESR 2010, 3.128).“;

(bbb)

v odstavku 2.167 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„To zadeva zlasti izdatke za infrastrukturna dela, kakor so krčenje, izravnavanje, osuševanje, namakanje in utrjevanje (prim. ESR 2010, 3.128 in SNR 2008, 10.79 do 10.81).“;

(ccc)

vstavi se naslednji odstavek 2.168.1:

„(o) Raziskave in razvoj

2.168.1

Raziskave in razvoj so sestavljene iz vrednosti izdatkov za ustvarjalno delo, ki se izvaja sistematično, da se izboljša znanje in uporaba tega znanja pri iskanju novih možnosti uporabe. Razen če je vrednost mogoče razumno oceniti, se po dogovoru vrednoti kot vsota stroškov, vključno s stroški neuspešnih raziskav in razvoja (prim. ESR 2010, Priloga 7.1).“;

(ddd)

odstavek (2.169) se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	malega orodja, delovne obleke, rezervnih delov in opreme, četudi je običajna življenjska doba tega blaga več kakor eno leto; ker se redno obnavljajo in zaradi uskladitve s poslovno obračunsko prakso, se nakupi teh proizvodov obravnavajo kot vmesna potrošnja (prim. 2.105 in 2.106);“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	storitev oglaševanja, tržnih raziskav itd. Nakupi teh storitev so vključeni v vmesno potrošnjo (prim. 2.108(d));“;

(eee)

v odstavku 2.176 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Lahko pa se vrednost vknjižb nedokončane proizvodnje oceni z vrednostjo proizvodnih stroškov s pribitkom za pričakovani poslovni presežek ali (ocenjeni) raznovrstni dohodek (prim. ESR 2010, 3.47 in 3.48).“;

(fff)

v odstavku 2.178 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Ta težava, ki je specifična za kmetijstvo, je poznana v ESR 2010 (prim. 3.153(c)).“;

(ggg)

odstavek 2.186 se nadomesti z naslednjim:

„2.186

Druga metoda za vrednotenje zalog sezonskih proizvodov je preučevanje gibanj cen zalog proizvodov. Cena proizvodov se lahko spreminja med skladiščenjem zaradi vsaj treh razlogov (SNR 2008, 6.143):

—	proizvodni proces je dovolj dolg, da bi bilo treba uporabiti diskontne faktorje za opravljeno delo dolgo pred izvedbo,

—	njegove fizične lastnosti se lahko sčasoma izboljšujejo ali poslabšujejo,

—	obstajajo lahko sezonski dejavniki, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje, kar povzroči redne in predvidljive spremembe cen čez leto, četudi se fizične lastnosti drugače ne spreminjajo,“;

(hhh)

odstavek 2.187 se nadomesti z naslednjim:

„2.187

Razlika med ceno, po kateri se proizvodi dajejo v zaloge, in ceno, po kateri se iz njih črpajo, bi morala odražati dodatno vrednost proizvodnje, proizvedeno med skladiščenjem (SNR 2008, 6.143), ker so proizvodi, črpani iz skladišč več mesecev po spravilu pridelka, ekonomsko drugačni od tistih, ki so bili shranjeni. Ta vrsta povečanja vrednosti proizvodov ne bi smela biti šteta kot nominalen dobiček iz lastnine.“.

(6)

Oddelek III se spremeni:

(a)

odstavek 3.009 se nadomesti z naslednjim:

„3.009

Bruto plače in dejanski socialni prispevki (za račun delodajalca) so zajeti v obdobju, ko je delo opravljeno, čeprav so premije in druga izjemna plačila zajeta v trenutku zapadlosti v plačilo (prim. ESR 2010, 4.12).“;

(b)

odstavek 3.010 se nadomesti z naslednjim:

„3.010

Davki na proizvodnjo so zajeti takrat, ko se dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki ustvarijo obveznosti plačila davkov, zgodijo (prim. ESR 2010, 4.26). Podobno so subvencije na proizvodnjo zajete takrat, ko se zgodi transakcija ali drug dogodek (proizvodnja, prodaja, uvoz itd.), ki je osnova za pridobitev subvencije (prim. ESR 2010, 4.39).“;

(c)

odstavek 3.011 se nadomesti z naslednjim:

„3.011

Obresti so zajete v obračunskem obdobju, v katerem zapadejo v plačilo, ne glede na to ali so dejansko plačane (prim. ESR 2010, 4.50 in naprej). Zajemajo se nenehno za zadevni znesek kapitala. Tudi najemnine so zajete v obdobju, v katerem zapadejo v plačilo (prim. ESR 2010, 4.75).“;

(d)

odstavek 3.012 se nadomesti z naslednjim:

„3.012

Kapitalski transferji (investicijske podpore ali drugi transferji) so zajeti v trenutku zapadlosti v plačilo (pri transferjih v naravi pa ob prenosu lastništva nad sredstvom ali v času upnikovega odpisa obveznosti) (prim. ESR 2010, 4.162 in 4.163).“;

(e)	v naslovu dela C se „(prim. ESR 95, 4.02 do 4.13)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 4.02 do 4.13)“;

(f)	v odstavku 3.015 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Sredstva za zaposlene so opredeljena kot celotno nadomestilo v denarju ali naravi, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za njegovo opravljeno delo v obračunskem obdobju (prim. ESR 2010, 4.02).“;

(g)

v odstavku 3.018 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

proizvode in storitve, ki jih kupijo delodajalci, pod pogojem, da ti nakupi izpolnjujejo opredelitev plač v naravi (to pomeni, da ne predstavljajo vmesne potrošnje). Predvsem prevoz zaposlenih na delo in z njega je del njihove plače v naravi, razen če poteka v delovnem času. Ta kategorija zajema kupljene namestitvene storitve in otroške jasli itd. (prim. ESR 2010, 4.05).“;

(h)	v odstavku 3.020 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Vse te postavke so zajete v vmesni potrošnji delodajalcev (prim. ESR 2010, 4.07).“;

(i)

odstavek 3.023 se nadomesti z naslednjim:

„3.023

Pripisani socialni prispevki delodajalcev so protipostavka drugim socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno svojim zaposlenim ali bivšim zaposlenim ter drugim upravičenim osebam brez posredovanja zavarovalnice ali avtonomnega pokojninskega sklada (*5) (prim. ESR 2010, 4.10). Ti prispevki so zajeti v obdobju, v katerem je delo opravljeno (če so protipostavka obveznim socialnim prejemkom) ali v obdobju, v katerem so prejemki zagotovljeni (če so protipostavka prostovoljnim socialnim prejemkom). Pripisani socialni prispevki delodajalcev so razdeljeni v dve kategoriji: (a) pripisani pokojninski prispevki delodajalcev in (b) pripisani nepokojninski prispevki delodajalcev (ESR 2010, 4.10 in 4.97).

(*5) Ustrezajo zlasti plačam, ki jih delodajalci še naprej začasno izplačujejo svojim zaposlenim ob bolezni, porodniškem dopustu, poškodbi pri delu, nezmožnosti za delo ali presežku delovne sile, če je zadevne zneske mogoče opredeliti ločeno.“;"

(j)	v naslovu dela D se „(prim. ESR 95, 4.14 do 4.29)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 4.14 do 4.29)“;

(k)	v odstavku 3.025 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Ti davki se plačujejo ne glede na dobiček (prim. ESR 2010, 4.14).“;

(l)

odstavek 3.026 se nadomesti z naslednjim:

„3.026

Davki na proizvodnjo in uvoz se delijo na:

—

davke na proizvode (D.21):

—	davke tipa davka na dodano vrednost (D.211),

—	davke in dajatve na uvoz razen DDV (D.212) in

—	davke na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214)

—	druge davke na proizvodnjo (D.29)“;

(m)

v odstavku 3.027 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„3.027

Davki so lahko določeni z denarnim zneskom na količinsko enoto proizvoda ali storitve ali pa se izračunajo ad valorem kot določen odstotek cene na enoto ali vrednosti proizvoda ali storitve (prim. ESR 2010, 4.16).“;

(n)	v odstavku 3.028 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Davki tipa DDV so davki na proizvode in storitve, ki jih podjetja zbirajo v stopnjah in ki na koncu v celoti bremenijo končnega kupca (prim. ESR 2010, 4.17).“;

(o)

odstavek 3.029 se nadomesti z naslednjim:

„3.029

Davki in dajatve na uvoz, razen DDV, obsegajo obvezna plačila, s katerimi država ali institucije Evropske unije obdavčujejo uvožene proizvode, da bi jim dovolile prosti promet na ekonomskem ozemlju, in storitve, ki jih nerezidenčne enote zagotavljajo rezidenčnim enotam (prim. ESR 2010, 4.18).“;

(p)	v odstavku 3.030 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Obsegajo uvozne carine in druge dajatve, kot so dajatve na uvožene kmetijske proizvode, denarna nadomestila, s katerimi je obdavčen uvoz, trošarine itd.“;

(q)

odstavek 3.031 se nadomesti z naslednjim:

„3.031

Davki na proizvode, razen DDV in uvoznih davkov, obsegajo davke na proizvode in storitve, ki jih proizvedejo rezidenčna podjetja in ki postanejo obveznost kot posledica proizvodnje, izvoza, prodaje, transferja, lizinga ali dobave teh proizvodov ali storitev, ali kot posledica njihove porabe za lastno končno potrošnjo ali lastne investicije (prim. ESR 2010, 4.19 in 4.20).“;

(r)	v odstavku 3.035 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Opis v ESR 2010 (4.17) se nanaša na standardni sistem DDV, v katerem lahko vsako podjetje odšteje od DDV, plačanega na svojo prodajo, znesek davka, ki ga je plačalo na svoje nakupe vložkov za lastno vmesno potrošnjo ali osnovna sredstva.“;

(s)	v odstavku 3.038 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Določbe ESR 2010 4.17 predpisujejo enotno metodo zajemanja DDV.“;

(t)

odstavek 3.044 se nadomesti z naslednjim:

„3.044

Drugi davki na proizvodnjo obsegajo vse davke, ki bremenijo podjetja zaradi njihovega ukvarjanja s proizvodnjo, ne glede na količino ali vrednost proizvedenih ali prodanih proizvodov in storitev (prim. ESR 2010, 4.22). Lahko se plačujejo na zemljišča, osnovna sredstva ali delovno silo, zaposlene v proizvodnem procesu, ali na določene dejavnosti ali transakcije.“;

(u)

v odstavku 3.050 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	kazni in penali ter stroški, ki jih naložijo davčni organi v zvezi s pobiranjem ali izterjavo, se ne bi smeli zajemati skupaj z davki, na katere se nanašajo, razen če jih ni mogoče razmejiti od samih davkov (prim. ESR 2010, 4.133);“;

(v)	v naslovu dela E se „(prim. ESR 95, 4.30 do 4.40)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 4.30 do 4.40)“;

(w)	v odstavku 3.051 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Po dogovoru se subvencije na proizvode v netržni proizvodnji ne prikažejo (P.13) (prim. ESR 2010, 4.30).“;

(x)

odstavek 3.052 se nadomesti z naslednjim:

„3.052

Subvencije se delijo na:

—

subvencije na proizvode (D.31):

—	uvozne subvencije (D.311);

—	druge subvencije na proizvode (D.319) in

—	druge subvencije na proizvodnjo (D.39).“;

(y)	v odstavku 3.053 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Po dogovoru se subvencije na proizvode lahko nanašajo le na tržno proizvodnjo (P.11) ali na proizvodnjo za lastno končno porabo (P.12) (prim. ESR 2010, 4.33).“;

(z)

v odstavku 3.054 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Zajemajo lahko izgube državnih trgovskih organizacij, katerih funkcija je nakup proizvodov pri nerezidentih in nato prodaja teh proizvodov rezidentom po nižjih cenah, če so te izgube posledica premišljene državne politike (prim. ESR 2010, 4.34).“;

(aa)

odstavek 3.058 se nadomesti z naslednjim:

„3.058

Druge subvencije na proizvodnjo obsegajo subvencije razen subvencij na proizvode, ki jih rezidenčne proizvodne enote lahko prejmejo na osnovi ukvarjanja s proizvodnjo. Drugi netržni proizvajalci lahko za svojo drugo netržno proizvodnjo prejmejo druge subvencije na proizvodnjo le, če so ta plačila države odvisna od splošnih pravil, ki veljajo za tržne in netržne proizvajalce (prim. ESR 2010, 4.36). ESR 2010 navaja štiri druge subvencije na proizvodnjo (prim. ESR 2010, 4.37): subvencije na plačilno listo ali delovno silo, subvencije za zmanjševanje onesnaževanja, podpore za obrestne olajšave in prevelika nadomestila za DDV. Ta plačila se nanašajo predvsem na predvidevanje proizvodnih stroškov ali podporo za spremembe proizvodne metode.“;

(bb)

v odstavku 3.064 se prvi stavek v drugi alinei nadomesti z naslednjim:

„—	podpore za obrestne olajšave (prim. ESR 2010, 4.37(c)) rezidenčnim proizvodnim enotam, tudi če so namenjene spodbujanju investicij (*6).

(*6) Kadar pa ima podpora dvojni namen financiranja odplačila glavnice dolga in plačila obresti nanj in kadar je ni možno razdeliti med oba elementa, se celotna podpora obravnava kot investicijska podpora.“;"

(cc)

odstavek (3.067) se spremeni:

(i)

v drugi alinei se prva dva stavka nadomestita z naslednjim:

„—	tekoči transferji, ki jih proizvodnim kmetijskim enotam plačajo agencije za reguliranje trga. Te bi bilo treba zajeti kot proizvodne dele proizvoda, za katerega je transfer plačan, če agencija za reguliranje trga sodeluje samo pri nakupu, prodaji ali skladiščenju proizvodov.“;

(ii)

v peti alinei se drugi in tretji stavek nadomestita z naslednjim:

„Ne glede na to, ali je transfer v denarju ali v naravi, mora imeti za posledico enako spremembo finančnih ali nefinančnih sredstev v bilancah stanja ene ali obeh strank v transakciji (prim. ESR 2010, 4.145). Kapitalski transferji zajemajo davke na kapital, investicijske podpore in druge kapitalske transferje (prim. ESR 2010, 4.147).“;

(dd)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	Agencije za reguliranje trga“;

(ee)

odstavek 3.068 se nadomesti z naslednjim:

„V razdelitvi gospodarstva so agencije za reguliranje trga razvrščene:

(a)

kadar se ukvarjajo izključno s kupovanjem, prodajo ali skladiščenjem blaga:

(i)	po dejavnostih, v trgovino; ta dejavnost se po dogovoru šteje kot proizvodnja nefinančnih tržnih storitev;

(ii)	po sektorjih, v nefinančne družbe in neprave družbe, če se te agencije za reguliranje trga obravnavajo kot institucionalne enote v smislu ESR 2010, če ne, pa v sektor, v katerega spada večja enota;

(b)

kadar se ukvarjajo izključno s plačevanjem subvencij:

(i)	po dejavnosti, v panoge netržne proizvodnje države, saj lahko po pravilih ESR 2010 samo država (razen institucij Evropske unije) plačuje subvencije;

(ii)	po sektorjih, v sektor države (prim. prejšnjo alineo);

(c)

kadar se ukvarjajo s kupovanjem, prodajo in skladiščenjem blaga kakor tudi s plačevanjem subvencij:

(i)	po dejavnosti, v panogo trgovina, v zvezi z njihovimi proizvodnimi enotami (tip lokalne EED), ki kupujejo, prodajajo ali skladiščijo blago, in v panoge netržne proizvodnje države, skupaj z njenimi proizvodnimi enotami;

(ii)	po sektorju, v sektor država, saj lahko samo država plačuje subvencije. Razvrstitev v drug sektor bi pomenila, da subvencije, ki jih plača agencija za reguliranje trga, ne bi bile več subvencije v smislu ESR 2010.“;

(ff)

v odstavku 3.069 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Zlasti če so agencije za reguliranje trga razvrščene v sektor države, se subvencije, plačane agencijam v zvezi s procesi reguliranja trga (nakup, skladiščenje in nadaljnja prodaja), pojavijo kot ‚porabe‘ pa tudi kot ‚viri‘ v sektorju države.“;

(gg)	v naslovu dela F se „(prim. ESR 95, 4.41 do 4.76)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 4.41 do 4.76)“;

(hh)

odstavek 3.070 se nadomesti z naslednjim:

„3.070

Dohodek od lastnine je dohodek, ki ga prejme lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva v zameno za dajanje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega sredstva na voljo drugi institucionalni enoti (ESR 2010, 4.41).“;

(ii)

odstavek 3.071 se nadomesti z naslednjim:

„3.071

V ESR 2010 so dohodki od lastnine razvrščeni takole:

—	obresti (D.41),

—	razdeljeni dohodek družb (dividende in odtegnjeni dohodek iz nepravih družb) (D.42),

—	reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43),

—	drug investicijski dohodek (D.44): investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (D.441), investicijski dohodek, ki se plačuje od pokojninskih pravic (D.442); investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati delničarjem kolektivnih investicijskih skladov (D.443),

—	najemnine (D.45)“;

(jj)

odstavek 3.073 se nadomesti z naslednjim:

„3.073

Za ERK so pomembne samo tri vrste dohodka od lastnine:

—	obresti (D.41), najemnine (D.45) in investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (D.441).“;

(kk)	podnaslov „2. Obresti“ se nadomesti z naslednjim: „2. Obresti (ESR 2010, 4.42 do 4.52)“;

(ll)

odstavek 3.077 se nadomesti z naslednjim:

„Prejete obresti v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi enot, ki pripadajo korporativnim kmetijskim podjetjem, bi bilo prav tako treba zajeti. Prejete obresti individualnih podjetij so izključene iz merjenja podjetniškega dohodka kmetijske dejavnosti, saj je prevladalo mnenje, da večina obrestonosnih sredstev ni povezanih s kmetijsko dejavnostjo enot in ker je zelo težko ločiti družinska sredstva od sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji (*7).

(*7) Prejete obresti ustrezajo ‚drugim terjatvam‘ (F.8) v finančnem računu.“;"

(mm)	v odstavku 3.079 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Stroški se obravnavajo kot nadomestilo za storitve, ki so jih finančni posredniki opravili za svoje odjemalce in ne kot plačilo obresti (glej 2.107.1. in 2.108(i); (ESR 2010, 4.51).“;

(nn)	podnaslov „3. Najemnine (od zemljišč in podzemnih nahajališč)“ se nadomesti z naslednjim: „3. Najemnine (od zemljišč in podzemnih sredstev) (ESR 2010, 4.72 do 4.76)“;

(oo)	v odstavku 3.080 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Najemnine ustrezajo plačilom, ki jih lastniki neproizvedenih opredmetenih sredstev (zemljišča in podzemna sredstva) prejmejo v zameno za to, da dajo sredstva na razpolago drugi enoti.“;

(pp)

v odstavku 3.082 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„To pravilo je prilagojena različica priporočila ESR (prim. ESR 2010, 4.73) (*2).“;

(qq)	podnaslov „4. Dohodek od lastnine“ se nadomesti z naslednjim: „4. Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (ni zajet v ERK)“;

(rr)	v odstavku 3.086 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem, ustreza celotnim primarnim dohodkom od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij in pokojninskih skladov (prim. ESR 2010, 4.68).“;

(ss)	v odstavku 3.087 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem, ni zajet v ERK.“;

(tt)	v naslovu dela G se „(prim. ESR 95, 4.145 do 4.167)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, 4.145 do 4.167)“;

(uu)

odstavek 3.089 se nadomesti z naslednjim:

„3.089

Investicijske podpore so kapitalski transferji, v denarju ali naravi, države ali tujine, drugim rezidenčnim in nerezidenčnim institucionalnim enotam, ki so namenjeni celotnemu ali delnemu financiranju njihovih stroškov pridobitve osnovnih sredstev (prim. ESR 2010, 4.152). Investicijske podpore tujine zajemajo tiste podpore, ki jih neposredno plačujejo institucije Evropske unije prek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).“;

(vv)	v odstavku 3.091 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Najpomembnejše vrste drugih podpor EKJS, EKSRP in investicijske podpore za kmetijstvo so:“;

(ww)

odstavek 3.092 se nadomesti z naslednjim:

„3.092

Investicijske podpore v denarju bi bilo treba zajeti v trenutku zapadlosti plačila. Investicijske podpore v naravi bi bilo treba zajeti ob prenosu lastništva nad sredstvom (prim. ESR 2010, 4.162).“;

(xx)

odstavek 3.093 se nadomesti z naslednjim:

„3.093

Drugi kapitalski transferji so transferji, ki niso investicijske podpore ali davki na kapital, in s katerimi se ne prerazdeljujejo dohodki, pač pa se med različnimi sektorji ali podsektorji gospodarstva ali tujine prerazdeljujeta varčevanje ali premoženje. Lahko so v denarju ali v naravi (primeri prevzema dolga ali odpisa dolga) in ustrezajo prostovoljnim prenosom premoženja (ESR 2010, 4.164).“;

(yy)	v odstavku 3.095 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Zajemajo tudi transferje države za pokrivanje izgub, nastalih v več finančnih letih ali izrednih izgub zaradi dejavnikov, ki so izven nadzora podjetja (prim. ESR 2010, 4.165).“;

(zz)

odstavek 3.096 se nadomesti z naslednjim:

„3.096

V kmetijstvu drugi kapitalski transferji zajemajo še:

—	podpore za trajno opustitev sadovnjakov ali vinogradov,

—	podpore za opustitev ali zmanjšanje proizvodnje mleka (če eksplicitno ali implicitno vplivajo na vrednost kvot),

—	nadomestila za izjemne in katastrofalne izgube osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji kmetijskih proizvodov (npr. živina in oprema) (prim. 2.045 in 3.067),

—	zagonske podpore mladim kmetom za druge namene razen financiranja pridobitve sredstev,

—	podpore za nadomestitev znižanja vrednosti sredstev ali zmanjšanje dolgov,

—

večja plačila za nadomestitev škod ali poškodb, ki jih zavarovalne police ne pokrivajo (razen plačil države ali tujine, opisanih v ESR 2010 pod točko 4.165 (a)), ki so jih odredila sodišča ali so bila dogovorjena zunaj sodišč, na primer plačila nadomestil za škodo, nastalo zaradi večjih eksplozij, razlitja nafte itd. (ESR 2010, 4.165 (h)).“;

(aaa)

v naslovu dela H se „(prim. ESR 95, 6.02 do 6.05)“ nadomesti z naslednjim:

„(prim. ESR 2010, 3.139 do 3.145)“;

(bbb)

v odstavku 3.106 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Ta obravnava zagotavlja tudi združljivost ERK z ESR 2010 (prim. ESR 2010, 3.140) ter mikroekonomskimi računi mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in preprečuje potrebo po razlikovanju med živino, ki je osnovno sredstvo, in živino, ki ima značaj zaloge.“.

(7)	V oddelku IV se prvi stavek v odstavku 4.06 nadomesti z naslednjim: „V ESR 2010 je opisano, kaj skupaj dejansko opravljene ure zajemajo in česa ne (11.27 in 11.28).“.

(8)

Oddelek V se spremeni:

(a)

v odstavku 5.03 se preglednica nadomesti z naslednjim:

„Račun proizvodnje			Račun ustvarjanja dohodka			Račun podjetniškega dohodka
P.1		Proizvodnja	B.1n		Neto dodana vrednost	B.2n B.3n		Neto poslovni presežek/neto raznovrstni dohodek
P.2	–	Vmesna potrošnja	D.1	–	Sredstva za zaposlene	D.41	+	Prejete obresti (*8)
P.51c	–	Potrošnja stalnega kapitala	D.29	–	Drugi davki na proizvodnjo	D.41	–	Odhodki za obresti
			D.39	+	Druge subvencije na proizvodnjo	D.45	–	Plačana najemnina
B.1n	=	Neto dodana vrednost	B.2n B.3n	=	Neto poslovni presežek/neto raznovrstni dohodek	B.4n	=	Neto podjetniški dohodek
D.29	–	Drugi davki na proizvodnjo
D.39	+	Druge subvencije na proizvodnjo
	=	Neto dodana vrednost v stroških faktorjev/faktorski dohodek

(b)

odstavek 5.16 se nadomesti z naslednjim:

„5.16

Za analizo dolgoročnega trenda se indeksi in stopnje spremembe kazalnikov dohodka za Evropsko unijo izračunajo na podlagi agregatov EU, izraženih v eurih po stalnih menjalnih tečajih: za realno izražene vrednosti (tj. po odbitku učinka povprečnega povišanja cen) uporabljeni deflatorji temeljijo tudi na stalnem baznem letu.“.

(9)

Oddelek VI se spremeni:

(a)	v naslovu dela A se „(prim. ESR 95, Poglavje 10)“ nadomesti z naslednjim: „(prim. ESR 2010, Poglavje 10)“;

(b)	v odstavku 6.01 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „ESR 2010 (10.13 do 10.23) jasno navaja, da mora komponenta cene vključevati samo spremembe v zvezi s cenami in da morajo biti vse druge spremembe vključene v komponento obsega.“;

(c)	v odstavku 6.02 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Druga razlika v kakovosti, pomembna za ERK, je premik prodaje proizvoda med dvema trgoma z različnimi cenami, npr. domači proti tujemu ali industrijska poraba proti prodaji potrošnikom (prim. ESR 2010, 10.13 do 10.18).“;

(d)	v odstavku 6.04 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „V tem primeru ESR 2010 (10.32) določa, da je bolje deflacionirati vrednost za tekoče leto z ustreznim indeksom cen, da se ocenijo spremembe obsega (ESR 2010, 10.01).“;

(e)	v odstavku 6.06 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „To pomeni, da mora biti prav vsaka sprememba vrednosti toka pripisana bodisi spremembi cene bodisi spremembi obsega bodisi njuni kombinaciji (prim. ESR 2010, 10.12).“;

(f)	odstavek 6.08 se črta;

(g)	v odstavku 6.09 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „V skladu z ESR 2010 (10.20) se v ERK spremembe obsega merijo z Laspeyresovimi indeksi, spremembe cen pa s Paaschejevimi indeksi.“;

(h)

odstavek 6.13 se nadomesti z naslednjim:

„6.13

Leto, uporabljeno za predložitev in predstavitev podatkov v stalnih cenah, se lahko razlikuje od baznega leta; imenuje se referenčno leto. V seriji indeksov je referenčno leto tisto, ki ima vrednost 100.“;

(i)

odstavek 6.14 se nadomesti z naslednjim:

„6.14

Serija indeksov obsega v cenah referenčnega leta se izračuna z veriženjem indeksov, izračunanih v cenah predhodnega leta (prim. ESR 2010, 10.20).“;

(j)

odstavek 6.16 se nadomesti z naslednjim:

„6.16

Primer:

Vzemimo dva homogena osnovna proizvoda, A in B. Naslednje serije temeljijo na strukturi cen predhodnega leta:

	n P n	n – n + 1 indeks obsega	n + 1 P n	n – n + 1 indeks cen	n + 1 P n + 1	n + 1 – n + 2 indeks obsega	n + 2 P n + 1	n + 2 – n + 1 indeks cen	n + 2 P n + 2
A	100	105,0	105	110,0	115	102,0	117	108,0	126
B	300	110,0	330	95,0	314	90,0	283	105,0	297
Skupaj	400	108,8	435	98,6	429	93,2	400	105,8	423

Indeksi obsega in cen za celoto (A + B) so odvisni od ponderiranja obeh izdelkov, A in B.

Če so te serije izražene v primerjavi s stalnim referenčnim letom (npr. n), je edini način, da se ohranijo enaki indeksi obsega n/n – 1 ta, da se indeksi verižijo ločeno. Tako dobimo naslednje serije (baza enaka 100 v n):

	n	n + 1	n + 2
A	100	105,0	107,1
B	100	110,0	99,0
Skupaj	100	108,8	101,4

(101,4 = 108,8*93,2/100)

Vrednosti v stalnih cenah, izražene v primerjavi z referenčnim letom n, so:

	n	n + 1	n + 2
A	100	105	107,1
B	300	330	297,0
Skupaj	400	435	405,6

(405,6 = 400*101,4/100)

Zato račun ni več sešteven. S seštevanjem vrednosti v stalnih cenah za A in B dobimo naslednjo serijo:

	n	n + 1	n + 2
A + B	400	435	404,1

Razen v letu, ki sledi referenčnemu, znova izračunane serije niso seštevne.“;

(k)

v odstavku 6.17 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„V skladu z ESR 2010 (10.23) se neseštevni podatki v stalnih cenah objavljajo brez prilagoditev (*9).

(*9) To ne izključuje možnosti, da bi se sestavljavci podatkov v nekaterih okoliščinah odločili za odpravo razlik zaradi izboljšanja splošne usklajenosti podatkov.“;"

(l)	v točki 4 oddelka B se naslov nadomesti z naslednjim: „4. Izračun dodane vrednosti v fiksnih letnih cenah“;

(m)	v odstavku 6.18 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Teoretično pravilna metoda za izračun dodane vrednosti v fiksnih letnih cenah je „dvojna deflacija“ (prim. ESR 2010, 10.31 do 10.32).“;

(n)

odstavek 6.20 se nadomesti z naslednjim:

„6.20

Primer:

V nadaljevanju je navedena vrsta tekočih vrednosti in vrednosti v cenah predhodnega leta (obseg) v zvezi s proizvodnjo in vmesno potrošnjo:

	n P n	n + 1 P n	n + 1 P n + 1	n + 2 P n + 1	n + 2 P n + 2
Proizvodnja	150	160	170	180	200
Vmesna potrošnja	40	30	35	40	45

Dodana vrednost v obsegu se izračuna tako, da se obseg vmesne potrošnje odšteje od obsega proizvodnje. Pri tem nastane naslednja serija:

	n P n	n + 1 P n	n + 1 P n + 1	n + 2 P n + 1	n + 2 P n + 2
Bruto dodana vrednost	110	130	135	140	155

Tako se izračunajo naslednji indeksi obsega v cenah predhodnega leta:

	n + 1	n + 2
Bruto dodana vrednost	118,2	103,7

(118,2 = 130/110*100) (103,7 = 140/135*100)

Bruto dodana vrednost določenega leta v cenah iz leta n (fiksne letne cene) se izračuna tako, da se tekoča vrednost za n pomnoži z verižnim indeksom obsega.

DV n + 1 (v cenah za leto n) = 110*1,182 = 130

DV n + 2 (v cenah za leto n) = 110*1,182*1,037 = 135“.

(*1) Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov – ESR 2010, Luxembourg 2013.“

(*3) To so majhne enote, ki proizvajajo za lastno potrošnjo in ne za prodajo, kmetijske dejavnosti pa izvajajo, ne da bi bile pri tem gospodarsko odvisne od njih.“;

(*4) V skladu s SNR 2008 (10.94) za razliko od ESR 2010 (3.140) bi bilo treba za živino računati potrošnjo stalnega kapitala.“;

(*7) Prejete obresti ustrezajo ‚drugim terjatvam‘ (F.8) v finančnem računu.“;

(*9) To ne izključuje možnosti, da bi se sestavljavci podatkov v nekaterih okoliščinah odločili za odpravo razlik zaradi izboljšanja splošne usklajenosti podatkov.“;“

(*8) Samo obresti, ki jih prejmejo kmetijske enote, organizirane kot družbe.“;

PRILOGA II

Priloga II k Uredbi (ES) št. 138/2004 se spremeni:

(1)

Točka 32.2 se nadomesti z naslednjim:

		„Prenos glede na referenčno leto n
		a	b	c
Postavka	Seznam spremenljivk	November leto n (ocene ERK)	Januar leto n + 1 (ocene ERK)	September leto n + 1 (končni podatki ERK)
32,2	BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA – ŽIVINA	—	—	X“

(2)

Točka 33.3 se nadomesti z naslednjim:

		„Prenos glede na referenčno leto n
		a	b	c
Postavka	Seznam spremenljivk	November leto n (ocene ERK)	Januar leto n + 1 (ocene ERK)	September leto n + 1 (končni podatki ERK)
33,3	DRUGE BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (vključno z večjimi izboljšavami zemljišč ter RR)	—	—	X“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 47

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 19. februar 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2019/278 z dne 18. februarja 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 314/2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju	1
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2019/279 z dne 18. februarja 2019 o izvajanju člena 11(4) Uredbe (EU) št. 753/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu	4
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/280 z dne 3. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji ( 1 )	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/281 z dne 12. februarja 2019 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (The Vale of Clwyd Denbigh Plum (ZOP))	33
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/282 z dne 15. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede obdobij za predložitev ponudb	34
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/283 z dne 18. februarja 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 314/2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju	36
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2019/284 z dne 18. februarja 2019 o spremembi Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju	38
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2019/285 z dne 18. februarja 2019 o izvajanju Sklepa 2011/486/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim posameznikom, skupinam, podjetjem in subjektom zaradi razmer v Afganistanu	42
	*	Sklep Komisije (EU) 2019/286 z dne 12. februarja 2019 o predlagani državljanski pobudi z naslovom Zahtevajmo pametnejšo zakonodajo o vapanju! (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 926)	45

	Ime (in vsi vzdevki)
3.	Chiwenga, Constantine
4.	Shiri, Perence (tudi Bigboy) Samson Chikerema
5.	Sibanda, Phillip Valerio (tudi Valentine)

Ime	Podatki za identifikacijo	Razlog za uvrstitev na seznam
Zimbabwe Defence Industries	10th floor, Trustee House, 55 Samora Machel Avenue, PO Box 6597, Harare, Zimbabwe	povezan z Ministrstvom za obrambo in vladno frakcijo ZANU-PF


	(1) Besedilo velja za EGP.