ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 31

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
1. februar 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/157 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Priloge II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/158 z dne 31. januarja 2019 o obnovitvi odobritve aktivne snovi metoksifenozid kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )

21

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

27

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/160 z dne 24. januarja 2019 o začasnem odstopanju od pogojev za certificirano seme iz direktiv Sveta 66/401/EGS in 66/402/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 305)  ( 1 )

75

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/161 z dne 31. januarja 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 821)  ( 1 )

77

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) 2017/2196 z dne 24. novembra 2017 o vzpostavitvi omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe ( UL L 312, 28.11.2017 )

108

 

*

Popravek Direktive Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča ( UL L 139, 5.6.2018 )

108

 

*

Popravek Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih ( UL L 269, 21.10.2000 ) (Slovenska posebna izdaja, poglavje 15, zvezek 5, str. 224)

109

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

1.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 31/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/157

z dne 6. novembra 2018

o spremembi Priloge II Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/698 (3), v svoji Prilogi II določa seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih biocidni proizvodi vsebujejo na dan 3. februarja 2017.

(2)

Opisi nekaterih aktivnih snovi iz Priloge II, ki se lahko pridobijo in situ, so bili na novo opredeljeni v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, z namenom natančnejše navedbe aktivnih snovi in njihovih predhodnih sestavin, ki so trenutno zajete v delovnem programu za sistematično preverjanje.

(3)

Vsaka zainteresirana oseba bi lahko z novim opisom prijavila kombinacijo aktivne snovi in njenih predhodnih sestavin, ki še niso zajete. Kombinacije snovi/vrst proizvodov, ki so bile prijavljene v skladu s členom 14(1)(b) in za katere je Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ugotovila, da so v skladu s členom 17(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, bi bilo treba v skladu s členom 18 navedene uredbe vključiti v njeno prilogo II.

(4)

Agencija je glede na izjave, prejete v skladu s členom 16(4) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, objavila vabilo za vse zainteresirane osebe, da prijavijo aktivne snovi v vrsti proizvodov 19, ki so bili upravičeni do odstopanja za živila in krmo iz člena 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (4). Kombinacije snovi/vrst proizvodov, ki so bile prijavljene v skladu s členom 16(5) in za katere je Agencija ugotovila, da so v skladu s členom 17(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014, bi bilo treba v skladu s členom 18 navedene uredbe vključiti v njeno prilogo II.

(5)

Navesti je treba pristojne organe držav članic, ki bodo ocenjevalni pristojni organi za kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov in jih je treba dodati v Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014.

(6)

Kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, za katere je bil po 3. februarju 2017 sprejet sklep o odobritvi ali neodobritvi, se ne bi smele vključiti v Prilogo II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014.

(7)

Glede na dejansko stanje in zaradi pravne varnosti je primerno zagotoviti seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi na dan sprejetja te uredbe.

(8)

Delegirano uredbo (EU) št. 1062/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/698 z dne 3. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 103, 19.4.2017, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 325, 11.12.2007, str. 3).


PRILOGA

„PRILOGA II

KOMBINACIJE SNOVI/VRST PROIZVODOV, VKLJUČENE V PROGRAM PREGLEDOVANJA 6. NOVEMBRA 2018

Kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, podprte 6. novembra 2018, brez kakršnih koli nanomaterialov, ki niso bili izrecno navedeni v vnosih 1017 in 1023, pri čemer je izključeno kakršno koli pridobivanje aktivnih snovi in situ, razen kadar je to izrecno navedeno s sklicem na podprte predhodne sestavine (prekurzorje).

Številka vnosa

Ime snovi

Država članica poročevalka

Številka ES

Številka CAS

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

17

18

19

21

22

1

Formaldehid

DE

200-001-8

50-00-0

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

9

Bronopol

ES

200-143-0

52-51-7

 

x

 

 

 

x

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

x

36

Etanol

EL

200-578-6

64-17-5

x

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

37

Mravljinčna kislina

BE

200-579-1

64-18-6

 

x

x

x

x

x

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1025

Peroksimravljična kislina, pridobljena iz mravljične kisline in vodikovega peroksida

BE

 

 

 

x

x

x

x

x

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

43

Salicilna kislina

NL

200-712-3

69-72-7

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

52

Etilen oksid

NO

200-849-9

75-21-8

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

69

Glikolna kislina

NL

201-180-5

79-14-1

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1026

Perocetna kislina, pridobljena iz tetraacetil etilendiamina (TAED) in vodikovega peroksida

AT

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1027

Perocetna kislina, pridobljena iz 1,3-diacetiloksipropan-2-il acetata in vodikovega peroksida

AT

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1028

Perocetna kislina, pridobljena iz tetraacetil etilendiamina (TAED) in natrijevega perborat monohidrata

AT

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1029

Perocetna kislina, pridobljena s perhidrolizo N-acetilkaprolaktama z vodikovim peroksidom v alkalnih pogojih

AT

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

71

L-(+)-mlečna kislina

DE

201-196-2

79-33-4

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

79

(2R,6aS,12aS)-1,2,6,6a,12,12a-heksahidro-2-izopropenil-8,9-dimetoksikromeno[3,4-b]furo[2,3-h]kromen-6-on (rotenon)

UK

201-501-9

83-79-4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

85

Simklozen

UK

201-782-8

87-90-1

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

92

Bifenil-2-ol

ES

201-993-5

90-43-7

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

113

3-fenil-propen-2-al (cinamaldehid)

UK

203-213-9

104-55-2

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

117

Geraniol

FR

203-377-1

106-24-1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

122

Glioksal

FR

203-474-9

107-22-2

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

133

Heksa-2,4-dienojska kislina (sorbinska kislina)

DE

203-768-7

110-44-1

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

154

Klorofen

NO

204-385-8

120-32-1

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

171

2-fenoksietanol

UK

204-589-7

122-99-6

x

x

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

1072

Ogljikov dioksid

FR

204-696-9

124-38-9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

179

Ogljikov dioksid, pridobljen iz propana, butana ali mešanice obeh s sežigom

FR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

180

Natrijev dimetilarzinat (natrijev kakodilat)

PT

204-708-2

124-65-2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

185

Natrijev tozilkloramid (kloramin-T)

ES

204-854-7

127-65-1

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

187

Kalijev metilditiokarbamat

UK

204-875-1

128-03-0

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

188

Natrijev metilditiokarbamat

UK

204-876-7

128-04-1

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

195

Natrijev 2-bifenilat

ES

205-055-6

132-27-4

 

 

 

x

 

x

x

 

x

x

 

 

x

 

 

 

 

 

206

Tiram

BE

205-286-2

137-26-8

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

210

Natrijev metam

BE

205-293-0

137-42-8

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

227

2-tiazol-4-il-1H-benzoimidazol (tiabendazol)

ES

205-725-8

148-79-8

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

235

Diuron

DK

206-354-4

330-54-1

 

 

 

 

 

 

x

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

239

Cianamid

DE

206-992-3

420-04-2

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

253

Tetrahidro-3,5-dimetil-1,3,5-tiadiazin-2-tion (dazomet)

BE

208-576-7

533-74-4

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

283

Terbutrin

SK

212-950-5

886-50-0

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

292

(1,3,4,5,6,7-heksahidro-1,3-diokso-2H-izoindol-2-il)metil (1R-trans)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)ciklopropankarboksilat (d-tetrametrin)

DE

214-619-0

1166-46-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

321

Monolinuron

UK

217-129-5

1746-81-2

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

330

N-(3-aminopropil)-N-dodecilpropan-1,3-diamin (diamin)

PT

219-145-8

2372-82-9

 

x

x

x

 

x

 

x

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

336

2,2′-ditiobis[N-metilbenzamid] (DTBMA)

PL

219-768-5

2527-58-4

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

339

1,2-benzizotiazol-3(2H)-on (BIT)

ES

220-120-9

2634-33-5

 

x

 

 

 

x

 

 

x

 

x

x

x

 

 

 

 

 

341

2-metil-2H-izotiazol-3-on (MIT)

SI

220-239-6

2682-20-4

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

346

Natrijev dikloroizocianurat dihidrat

UK

220-767-7

51580-86-0

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

345

Troklozen natrij

UK

220-767-7

2893-78-9

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

348

Mecetronijev etilsulfat (MES)

PL

221-106-5

3006-10-8

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

359

Formaldehid, ki se sprošča iz (etilendioksi) dimetanola (reakcijski produkti etilen glikola s paraformaldehidom (EGForm))

PL

222-720-6

3586-55-8

 

x

 

 

 

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

365

Piridin-2-tiol 1-oksid, natrijeva sol (natrijev pirition)

SE

223-296-5

3811-73-2

 

x

 

 

 

x

x

 

x

x

 

 

x

 

 

 

 

 

368

Metenamin 3-kloroaliloklorid (CTAC)

PL

223-805-0

4080-31-3

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

377

2,2′,2″-(heksahidro-1,3,5-triazin-1,3,5-triil)trietanol (HHT)

PL

225-208-0

4719-04-4

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

382

Tetrahidro-1,3,4,6-tetrakis(hidroksimetil)imidazo[4,5-d]imidazol-2,5(1H,3H)-dion (TMAD)

ES

226-408-0

5395-50-6

 

x

 

 

 

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

392

Metilen ditiocianat

FR

228-652-3

6317-18-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

393

1,3-bis(hidroksimetil)-5,5-dimetilimidazolidin-2,4-dion (DMDMH)

PL

229-222-8

6440-58-0

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

397

Didecildimetilamonijev klorid (DDAC)

IT

230-525-2

7173-51-5

x

x

x

x

 

x

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

401

Srebro

SE

231-131-3

7440-22-4

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

1023

Srebro kot nanomaterial

SE

231-131-3

7440-22-4

 

x

 

x

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

405

Žveplov dioksid, pridobljen iz žvepla z zgorevanjem

DE

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

424

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in natrijevega hipoklorita

NL

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1030

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in kalcijevega hipoklorita

NL

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1031

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida in kora

NL

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1032

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega bromida z elektrolizo

NL

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1033

Aktivni brom, pridobljen iz hipobromove kisline ter sečnine in bromove sečnine

NL

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1034

Aktivni brom, pridobljen iz natrijevega hipobromita in N-bromosulfamata ter sulfaminske kisline

NL

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

1035

Aktivni brom, pridobljen iz ozona in bromida iz naravne vode ter natrijevega bromida

NL

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

434

Tetrametrin

DE

231-711-6

7696-12-0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

439

Vodikov peroksid

FI

231-765-0

7722-84-1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1036

Vodikov peroksid, sproščen iz natrijevega perkarbonata

FI

 

 

 

x

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

444

7a-etildihidro-1H,3H,5H-oksazolo[3,4-c]oksazol (EDHO)

PL

231-810-4

7747-35-5

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

450

Srebrov nitrat

SE

231-853-9

7761-88-8

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

453

Dinatrijev peroksodisulfat

PT

231-892-1

7775-27-1

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

432

Aktivni klor, sproščen iz natrijevega hipoklorita

IT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

455

Aktivni klor, sproščen iz kalcijevega hipoklorita

IT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

457

Aktivni klor, sproščen iz klora

IT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

458

Monokloramin, pridobljen iz amonijevega sulfata in vira klora

UK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1016

Srebrov klorid

SE

232-033-3

7783-90-6

x

x

 

 

 

x

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

473

Piretrini in piretroidi

ES

232-319-8

8003-34-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

491

Klorov dioksid

DE

233-162-8

10049-04-4

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1037

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z elektrolizo

PT

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1038

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z acidifikacijo

PT

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1039

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z oksidacijo

PT

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1040

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorata in vodikovega peroksida ob prisotnosti močne kisline

PT

 

 

 

x

 

 

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1041

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita z elektrolizo

DE

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1042

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega bisulfata ter klorovodikove kisline

DE

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1043

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega bisulfata

DE

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1044

Klorov dioksid, pridobljen iz natrijevega klorita in natrijevega persulfata

DE

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

494

2,2-dibromo-2-cianoacetamid (DBNPA)

DK

233-539-7

10222-01-2

 

x

 

x

 

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

501

Karbendazim

DE

234-232-0

10605-21-7

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

1022

Dialuminijev klorid pentahidroksid

NL

234-933-1

12042-91-0

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

515

Z bromidom aktivirani kloramin (BAC), pridobljen iz prekurzorjev, tj. amonijevega bromida in natrijevega hipoklorita

SE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

522

Cinkov pirition

SE

236-671-3

13463-41-7

 

x

 

 

 

x

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

x

 

524

Dodecilgvanidinijev monohidroklorid

ES

237-030-0

13590-97-1

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

529

Aktivni brom, pridobljen iz bromovega klorida

NL

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

531

(Benziloksi)metanol

UK

238-588-8

14548-60-8

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

550

D-glukonska kislina, spojina z N,N″-bis(4-klorofenil)-3,12-diimino-2,4,11,13-tetraazatetradekandiamidin (2:1) (CHDG)

PT

242-354-0

18472-51-0

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

554

P-[(dijodometil)sulfonil]toluen

UK

243-468-3

20018-09-1

 

 

 

 

 

x

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

559

(Benzotiazol-2-iltio)metil tiocianat (TCMTB)

NO

244-445-0

21564-17-0

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

x

 

 

 

 

 

 

562

2-metil-4-okso-3-(prop-2-inil)ciklopent-2-en-1-il 2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)ciklopropankarboksilat (praletrin)

EL

245-387-9

23031-36-9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

563

Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (kalijev sorbat)

DE

246-376-1

24634-61-5

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

566

Reakcijski produkti paraformaldehida in 2-hidroksipropilamina (v razmerju 1:1) (HPT)

AT

 

 

 

x

 

 

 

x

 

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

571

2-oktil-2H-izotiazol-3-on (OIT)

UK

247-761-7

26530-20-1

 

 

 

 

 

x

x

 

x

x

x

 

x

 

 

 

 

 

577

Dimetiloktadecil[3-(trimetoksisilil)propil]amonijev klorid

ES

248-595-8

27668-52-6

 

x

 

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

588

Bromokloro-5,5-dimetilimidazolidin-2,4-dion (BCDMH)

NL

251-171-5

32718-18-6

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

590

3-(4-izopropilfenil)-1,1-dimetilsečnina (izoproturon)

DE

251-835-4

34123-59-6

 

 

 

 

 

 

x

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

597

1-[2-(aliloksi)-2-(2,4-diklorofenil)etil]-1H-imidazol (imazalil)

DE

252-615-0

35554-44-0

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

599

S-[(6-kloro-2-oksooksazolo[4,5-b]piridin-3(2H)-il)metil] O,O-dimetil tiofosfat (azametifos)

UK

252-626-0

35575-96-3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

608

Dimetiltetradecil[3-(trimetoksisilil)propil]amonijev klorid

PL

255-451-8

41591-87-1

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1045

Eucalyptus citriodora olje, hidrirano, ciklizirano

UK

 

1245629-80-4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1046

Cymbopogon winterianusolje, frakcionirano, hidrirano, ciklizirano

UK

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1047

Eucalyptus citriodora olje in citronelal, hidrirano, ciklizirano

UK

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

609

2-hidroksi-α,α,4-trimetilcikloheksanmetanol

UK

255-953-7

42822-86-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

619

3-jodo-2-propinil butilkarbamat (IPBC)

DK

259-627-5

55406-53-6

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

620

Tetrakis(hidroksimetil)fosfonijev sulfat (2:1) (THPS)

MT

259-709-0

55566-30-8

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

648

4,5-dikloro-2-oktilizotiazol-3(2H)-on (4,5-dikloro-2-oktil-2H-izotiazol-3-on (DCOIT))

NO

264-843-8

64359-81-5

 

 

 

 

 

 

x

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

656

Reakcijski produkti paraformaldehida in 2-hidroksipropilamina (v razmerju 3:2) (MBO)

AT

 

 

 

x

 

 

 

x

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

667

Alkil (C12–18) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC (C12–18))

IT

269-919-4

68391-01-5

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

x

671

Alkil (C12–16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12–16))

IT

270-325-2

68424-85-1

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

x

673

Didecildimetilamonijev klorid (DDAC (C8-10))

IT

270-331-5

68424-95-3

x

x

x

x

 

x

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

690

Kvaterne amonijeve spojine, benzil-C12–18-alkildimetil, soli z 1,2-benzizotiazol-3(2H)-on 1,1-dioksidom (1:1) (ADBAS)

MT

273-545-7

68989-01-5

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

691

Natrijev N-(hidroksimetil)glicinat

AT

274-357-8

70161-44-3

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

692

Amini, C10–16-alkildimetil, N-oksidi

PT

274-687-2

70592-80-2

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

693

Pentakalijev bis(peroksimonosulfat)bis(sulfat) (KPMS)

SI

274-778-7

70693-62-8

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

939

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida z elektrolizo

SK

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1048

Aktivni klor, sproščen iz hipoklorove kisline

SK

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1049

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida in pentakalijevega bis(peroksimonosulfat)bis(sulfata)

SI

 

 

 

x

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1050

Aktivni klor, pridobljen iz morske vode (natrijev klorid) z elektrolizo

FR

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

1051

Aktivni klor, pridobljen iz magnezijevega klorida heksahidrata in kalijevega klorida z elektrolizo

FR

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1052

Aktivni klor, pridobljen iz magnezijevega klorida heksahidrata z elektrolizo

FR

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1053

Aktivni klor, pridobljen iz kalijevega klorida z elektrolizo

DK

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1054

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega N- klorosulfamata

SI

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

1055

Aktivni klor, pridobljen iz natrijevega klorida in pentakalijevega bis(peroksimonosulfat)bis(sulfata) in sulfaminske kisline

SI

 

 

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1056

Aktivni klor, pridobljen iz klorovodikove kisline z elektrolizo

SI

 

 

 

x

 

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

701

Divodikov bis[monoperoksiftalato(2-)-O1,OO1]magnezat(2-) (MMPP)

PL

279-013-0

84665-66-7

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1024

Margoza, ekstrakt, ekstrahiran iz hladno stisnjenega olja iz jedrc Azadirachta indicas superkritičnim ogljikovim dioksidom

DE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

724

Alkil (C12-C14) dimetilbenzilamonijev klorid (ADBAC (C12-C14))

IT

287-089-1

85409-22-9

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

x

725

Alkil (C12–C14) dimetil(etilbenzil)amonijev klorid (ADEBAC (C12–C14))

IT

287-090-7

85409-23-0

x

x

x

x

 

 

 

 

 

x

x

x

 

 

 

 

 

x

731

Krizantema (Chrysanthemum cinerariaefolium), ekstrakt

ES

289-699-3

89997-63-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

1057

Chrysanthemum cinerariaefolium, ekstrakt, pridobljen iz odprtih in zrelih cvetov Tanacetum cinerariifolium z ogljikovodikovim topilom

ES

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

1058

Chrysanthemum cinerariaefolium, ekstrakt, pridobljen iz odprtih in zrelih cvetov Tanacetum cinerariifolium s superkritičnim ogljikovim dioksidom

ES

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

x

 

 

744

Sivka, Lavandula hybrida, ekstrakt/olje sivke

PT

294-470-6

91722-69-9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

779

Reakcijski produkti: glutaminske kisline in N-(C12–14-alkil)propilendiamina (glukoprotamin)

DE

403-950-8

164907-72-6

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

785

6-(ftalimido)peroksiheksanojska kislina (PAP)

IT

410-850-8

128275-31-0

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

791

2-butil-benzo[d]izotiazol-3-on (BBIT)

CZ

420-590-7

4299-07-4

 

 

 

 

 

x

x

 

x

x

 

 

x

 

 

 

 

 

792

Klorov dioksid, pridobljen iz kompleksa tetrakloro dekaoksida (TCDO) z acidifikacijo

DE

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

811

Srebrov natrijev vodikov cirkonijev fosfat

SE

422-570-3

265647-11-8

x

x

 

x

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

794

Sek-butil 2-(2-hidroksietil)piperidin-1-karboksilat (ikaridin)

DK

423-210-8

119515-38-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

797

Cis-1-(3-kloroalil)-3,5,7-triaza-1-azoniaadamantanijev klorid (cis CTAC)

PL

426-020-3

51229-78-8

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

813

Peroksioktanojska kislina

FR

 

33734-57-5

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1014

Srebrov zeolit

SE

Ni na voljo

Ni na voljo

 

x

 

x

x

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

152

Reakcijski produkti 5,5-dimetilhidantoina, 5-etil-5-metilhidantoina z bromom in klorom (DCDMH)

NL

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

459

Reakcijska zmes titanovega dioksida in srebrovega klorida

SE

Ni na voljo

Ni na voljo

x

x

 

 

 

x

x

 

x

x

x

 

 

 

 

 

 

 

777

Reakcijski produkti 5,5-dimetilhidantoina, 5-etil-5-metilhidantoina s klorom (DCEMH)

NL

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

810

Srebrovo fosfatno steklo

SE

Ni na voljo

308069-39-8

 

x

 

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

824

Srebrov cinkov zeolit

SE

Ni na voljo

130328-20-0

 

x

 

x

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1013

Srebrov bakrov zeolit

SE

Ni na voljo

130328-19-7

 

x

 

x

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1017

Srebro, adsorbirano na silicijevem dioksidu (kot nanomaterial v obliki stabilnega agregata s primarnimi delci v nanovelikosti)

SE

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

854

(RS)-3-alil-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-(1R,3R;1R,3S)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)-ciklopropankarboksilat (zmes 4 izomerov: 1R trans, 1R: 1R trans, 1S: 1R cis, 1R: 1R cis, 1S 4:4:1:1) (d-aletrin)

DE

Fitofarmacevtsko sredstvo

231937-89-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

855

(RS)-3-alil-2-metil-4-oksociklopent-2-enil-(1R,3R)-2,2-dimetil-3-(2-metilprop-1-enil)-ciklopropankarboksilat (zmes 2 izomerov: 1R trans: 1R/S samo 1:3) (esbiotrin)

DE

Fitofarmacevtsko sredstvo

260359-57-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

843

4-bromo-2-(4-klorofenil)-1-etoksimetil-5-trifluorometilpirol-3-karbonitril (klorfenapir)

PT

Fitofarmacevtsko sredstvo

122453-73-0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

859

Polimer N-metilmetanamina (EINECS 204-697-4 s (klorometil)oksiranom (EINECS 203-439-8)/polimerni kvaterni amonijev klorid (PQ polimer)

HU

Polimer

25988-97-0

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

868

Poliheksametilen bigvanidinijev hidroklorid s srednjo povprečno molekulsko maso (Mn) 1415 in srednjo polidisperznostjo (PDI) 4.7 (PHMB (1415: 4.7)

FR

Polimer

32289-58-0 in 1802181-67-4

 

 

x

 

 

 

 

 

x

 

x

 

 

 

 

 

 

 

869

Poli(oksi-1,2-etandiil),.alfa.-[2-(didecilmetilamonio)etil]-.omega.-hidroksi-, propanoat (sol) (Bardap 26)

IT

Polimer

94667-33-1

 

x

 

x

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

872

N-didecil-N-dipolietoksiamonijev borat/didecilpolioksetilamonijev borat (polimerni betain)

EL

Polimer

214710-34-6

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1059

Capsicum oleoresin

Ekstraktivne snovi in njihovi fizikalno modificirani derivati. To je izdelek, ki lahko vsebuje smolne kisline in njihove estre, terpene ter oksidacijske ali polimerizacijske produkte teh terpenov. (Capsicum frutescens, Solanaceae)

BE

Ni na voljo

8023-77-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1060

Capsicum annuum, ekstrakt.

Ekstrakti in njihovi fizično spremenjeni derivati, kot so tinkture, zgoščena olja, čista olja, eterična olja, oljne smole, terpeni, frakcije brez terpena, destilati, ostanki itd., pridobljeni iz Capsicum annuum, Solanaceae.

BE

283-403-6

84625-29-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1061

Reakcijska zmes (6E)-N- (4-hidroksi-3-metoksi-2-metilfenil) -8-metilnon-6-enamida in N- (4-hidroksi-3-metoksi-2-metilfenil) -8-metilnonanamida

BE

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1062

D-fruktoza

AT

200-333-3

57-48-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1063

Med

AT

 

8028-66-8

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1064

Slad, ekstrakt

Ekstrakti in njihovi fizično spremenjeni derivati, kot so tinkture, zgoščena olja, čista olja, eterična olja, oljne smole, terpeni, frakcije brez terpena, destilati, ostanki itd., pridobljeni iz Hordeum, Gramineae.

AT

232-310-9

8002-48-0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1065

Kis

(kategorija živil, ki vsebuje največ 10 % ocetne kisline)

AT

Ni na voljo

8028-52-2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1066

Sir

AT

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1067

Jajca v prahu

NL

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1068

Saccharomyces cerevisiae

NL

Ni na voljo

68876-77-7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1069

Zgoščen jabolčni sok

NL

Ni na voljo

Ni na voljo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1070

Pomarančevec, sladki, ekstrakt

Ekstrakti in njihovi fizično spremenjeni derivati, kot so tinkture, zgoščena olja, čista olja, eterična olja, oljne smole, terpeni, frakcije brez terpena, destilati, ostanki itd., pridobljeni iz Citrus sinensis, Rutaceae.

CH

232-433-8

8028-48-6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 

1071

Česen, ekstrakt

Ekstrakti in njihovi fizično spremenjeni derivati, kot so tinkture, zgoščena olja, čista olja, eterična olja, oljne smole, terpeni, frakcije brez terpena, destilati, ostanki itd., pridobljeni iz Allium sativum, Liliaceae.

AT

232-371-1

8008-99-9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

x

 

 


1.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 31/21


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/158

z dne 31. januarja 2019

o obnovitvi odobritve aktivne snovi metoksifenozid kot kandidatke za zamenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 24 v povezavi s členom 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2005/3/ES (2) je vključila metoksifenozid kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi metoksifenozid, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. julija 2019.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve metoksifenozida je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 4. avgusta 2016 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Agencija je Komisiji 10. avgusta 2017 predložila svoje sklepe (6) o tem, ali se za metoksifenozid lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi metoksifenozida 25. maja 2018 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Kar zadeva nova merila za opredelitev lastnosti endokrinih motilcev, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (7), ki je začela veljati 10. novembra 2018, je v sklepu Agencije zaključeno, da je malo verjetno, da bi metoksifenozid lahko povzročil endokrine motnje pri sintezi estrogenov, androgenov in steroidov. Polega tega razpoložljivi dokazi (preskus preobrazbe dvoživk) kaže, da je malo verjetno, da bi metoksifenozid lahko povzročil endokrine motnje pri ščitničnem delovanju. Zato Komisija meni, da ni mogoče šteti, da ima metoksifenozid lastnosti, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema.

(10)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na osnutek poročila o obnovitvi.

(11)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje metoksifenozid, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev metoksifenozida.

(12)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve metoksifenozida temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metoksifenozid. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi samo kot insekticida odpravi.

(13)

Vendar Komisija meni, da je aktivna snov metoksifenozid kandidatka za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Metoksifenozid je obstojna in toksična snov v skladu s točkama 3.7.2.1 in 3.7.2.3 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, glede na to, da je razpolovna doba v tleh in vodi daljša od 120 dni in da je dolgoročna koncentracija neopaženih učinkov pri sladkovodnih organizmih manjša od 0,01 mg/l. Metoksifenozid zato izpolnjuje pogoje iz točke 4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(14)

Zato je primerno obnoviti odobritev aktivne snovi metoksifenozid kot kandidatke za zamenjavo v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(15)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno omejiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metoksifenozid, na rastlinjake, da se zmanjša izpostavljenost podzemne vode in neciljnih organizmov, ter zahtevati nadaljnje potrditvene informacije.

(16)

Čeprav je mogoče na osnovi razpoložljivih znanstvenih informacij, povzetih v sklepu Agencije, pričakovati, da metoksifenozid zelo verjetno nima lastnosti endokrinih motilcev, bi za povečanje zaupanja v ta sklep, v skladu s točko 2(2)(b) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, moral vlagatelj zagotoviti posodobljeno oceno predloženih informacij in po potrebi dodatne informacije za potrditev odsotnosti motnje endokrinega delovanja ščitnice.

(17)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/917 (8) je bilo podaljšano obdobje odobritve metoksifenozida do 31. julija 2019, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Vendar ker je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. aprila 2019.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obnovitev odobritve aktivne snovi kot kandidatke za zamenjavo

Odobritev aktivne snovi metoksifenozid kot kandidatke za zamenjavo se obnovi, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2005/3/ES z dne 19. januarja 2005 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve imazosulfurona, laminarina, metoksifenozida in s-metolaklora na seznam aktivnih snovi (UL L 20, 22.1.2005, str. 19).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(6)  EFSA Journal 2017;15(9):4978.

(7)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/917 z dne 27. junija 2018 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, karvon, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, dikvat, etefon, etoprofos, etoksazol, famoksadon, fenamidon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, Gliocladium catenulatum sev: J1446, izoksaflutol, metalaksil-m, metiokarb, metoksifenozid, metribuzin, milbemektin, oksasulfuron, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, pimetrozin in S-metolaklor (UL L 163, 28.6.2018, str. 13).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

metoksifenozid

št. CAS 161050-58-4

št. CIPAC 656

N-terc-butil-N′-(3-metoksi-o-toluoil)-3,5-ksilohidrazid

≥ 970 g/kg

Naslednje nečistoče ne smejo presegati določene količine tehničnega materiala:

 

terc-butil hidrazin < 0,001 g/kg

 

RH-116267 < 2 g/kg

1. april 2019

31. marec 2026

Registrira se le za uporabe v rastlinjakih.

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu metoksifenozida ter zlasti dodatka I in II k poročilu.

V svoji celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

zaščito podzemne vode, kadar se snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;

tveganje akumulacije v tleh;

zaščito neciljnih členonožcev, organizmov, ki živijo v usedlinah, in vodnih organizmov;

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji potrditvene informacije glede:

1.

primerjalne študije o presnovi metoksifenozida in vitro do 1. aprila 2020;

2.

učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi, kadar se površinska ali podzemna voda odvzema za pitno vodo, v dveh letih po sprejetju smernic za oceno učinka postopka čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi.

Vlagatelj zagotovi tudi posodobljeno oceno predloženih informacij in po potrebi dodatne informacije za potrditev odsotnosti motnje endokrinega delovanja ščitnice v skladu s točkama 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (2), do 1. februarja 2021.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).


PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v delu A se vnos 96 za metoksifenozid črta;

(2)

v delu E se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„11

metoksifenozid

št. CAS 161050-58-4

št. CIPAC 656

N-terc-butil-N′-(3-metoksi-o-toluoil)-3,5-ksilohidrazid

≥ 970 g/kg

Naslednje nečistoče ne smejo presegati določene količine tehničnega materiala:

 

terc-butil hidrazin < 0,001 g/kg

 

RH-116267 < 2 g/kg

1. april 2019

31. marec 2026

Registrira se le za uporabe v rastlinjakih.

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu metoksifenozida ter zlasti dodatka I in II k poročilu.

V svoji celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

zaščito podzemne vode, kadar se snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;

tveganje akumulacije v tleh;

zaščito neciljnih členonožcev, organizmov, ki živijo v usedlinah, in vodnih organizmov;

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vlagatelj predloži Komisiji, državam članicam in Agenciji potrditvene informacije glede:

1.

primerjalne študije o presnovi metoksifenozida in vitro do 1. aprila 2020;

2.

učinka postopkov čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi, kadar se površinska ali podzemna voda odvzema za pitno vodo, v dveh letih po sprejetju smernic za oceno učinka postopka čiščenja vode na naravo ostankov, prisotnih v površinski in podzemni vodi.

Vlagatelj zagotovi tudi posodobljeno oceno predloženih informacij in po potrebi dodatne informacije za potrditev odsotnosti motnje endokrinega delovanja ščitnice v skladu s točkama 3.6.5 in 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2018/605 (2), do 1. februarja 2021.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33).“


1.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 31/27


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/159

z dne 31. januarja 2019

o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) in zlasti člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) in zlasti člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začasni ukrepi

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1013 (3) so 18. julija 2018 uvedeni začasni zaščitni ukrepi v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(2)

Preiskava 26 različnih kategorij izdelkov iz jekla se je začela 26. marca 2018 (4) po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Komisija je 28. junija 2018 razširila obseg zaščitne preiskave v zvezi jeklenimi izdelki na dve dodatni kategoriji (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o razširitvi) (5).

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je preiskava zajela obdobje od leta 2013 do leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.2   Dolžno pravno postopanje

(5)

Komisija je v okviru te preiskave prejela 452 izpolnjenih vprašalnikov zainteresiranih strani.

(6)

Komisija je prejela tudi veliko pisnih pripomb o ugotovitvah iz začasne uredbe, ki so jih predložili proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki, združenja in organi tretjih držav.

(7)

Po sprejetju začasnih ukrepov se je Komisija zavezala, da bo podrobneje preverila informacije (vključno z najnovejšimi podatki), ki so jih za namene končne določitve predložili proizvajalci Unije. Zaradi samega števila sodelujočih proizvajalcev v EU ni bilo mogoče opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vsakega posameznega proizvajalca Unije. Komisija se je zato odločila, da preveri kakovost in zanesljivost podatkov, in sicer za določene proizvajalce, ki so bili izbrani tako, da predstavljajo dovolj velik obseg proizvodnje in čim širši nabor kategorij izdelka v preiskavi. Na podlagi tega je Komisija preverila izpolnjene vprašalnike v prostorih desetih proizvajalcev Unije, ki so v letu 2017 predstavljali več kot 15 % celotne prodaje izdelka v preiskavi v Uniji.

(8)

Od junija do septembra 2018 so bili preveritveni obiski opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

ArcelorMittal Poland S.A., Poljska,

Compañía Española de Laminación, S.L (CELSA), Španija,

Mannesmann Precision Tubes GmbH, (Salzgitter Group), Nemčija,

Mannesmann Stainless Tubes GmbH, (Salzgitter Group), Nemčija,

Marcegaglia Carbon steel Spa, Italija,

Marcegaglia Specialties Spa, Italija,

Riva Stahl GmbH, Nemčija,

SIJ Acroni d.o.o., Slovenija,

U. S. Steel Košice, s.r.o., Slovaška in

Ugitech SA, Francija.

(9)

Da bi Komisija pridobila najnovejše informacije za svojo končno določitev, je 7. septembra 2018 združenja proizvajalcev Unije zaprosila za predložitev posodobljenega sklopa podatkov o kategorijah izdelkov v preiskavi.

(10)

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 se je vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje v okviru določenega roka, tako zaslišanje odobrilo. Komisija je 12., 13. in 14. septembra ter 1. oktobra 2018 organizirala 93 posameznih zaslišanj, na katerih je 150 zainteresiranih strani izrazilo svoja stališča.

(11)

Pripombe, ki so jih zainteresirane stranke predložile v pisni ali ustni obliki med zaslišanji, so bile po potrebi ustrezno obravnavane in upoštevane.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN ALI NEPOSREDNO KONKURENČEN IZDELEK

(12)

Zadevni izdelek so nekateri izdelki iz jekla, ki spadajo v 28 kategorij izdelkov iz jekla, opredeljenih v zgoraj navedenem obvestilu o začetku, kakor je bilo spremenjeno z obvestilom o razširitvi, in sicer obravnavani vsi skupaj. Za te kategorije izdelkov veljajo tarifni ukrepi ZDA iz oddelka 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA).

2.1   Opredelitev ene same skupine

(13)

Komisija je obseg izdelka iz zaščitne preiskave opredelila v uvodnih izjavah 11 do 17 začasne uredbe, kjer je predstavila podrobno obrazložitev v podporo globalni analizi glede na tesne medsebojne povezave med vsemi kategorijami izdelkov, ki so predmet preiskave.

(14)

Po objavi začasne uredbe je več zainteresiranih strani trdilo, da ne obstaja en sam zadevni izdelek, ampak več zadevnih izdelkov. Te strani so pripomnile, da se obvestilo o začetku ne nanaša na en sam zadevni izdelek, ampak v nekaterih delih uporablja množino in se nanaša na „zadevne izdelke“.

(15)

Iste strani so trdile, da je pristop, ki ga je Komisija uporabila v sedanji preiskavi, v nasprotju s sodbo pritožbenega organa v ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (6). V tem primeru je pritožbeni organ odločil, da bi uporaba globalnega pristopa pri izračunu „nepredvidenega razvoja dogodkov“ lahko privedla do uporabe „zaščitnih ukrepov za široko kategorijo izdelkov, čeprav se uvoz enega ali več navedenih izdelkov ni povečal in ni izhajal iz „‚nepredvidenega razvoja dogodkov‘“ ter ne bi izpolnjevala zahteve iz člena XIX GATT. Te strani so trdile tudi, da je Komisija v okviru zaščitne preiskave jekla leta 2002 (7) izvedla ločeno analizo za vsako kategorijo izdelkov, zaradi česar bi bilo treba v tem primeru izvesti tudi isto individualno oceno.

(16)

Nazadnje je več zainteresiranih strani izpodbijalo medsebojne povezave in medsebojno povezanost med kategorijami izdelkov, ki jih je Komisija predložila, da bi utemeljila svojo globalno analizo. Te strani so priznale, da take povezave med nekaterimi kategorijami izdelkov sicer obstajajo, vendar menijo, da te povezave niso prisotne v vseh kategorijah, na primer med kategorijami ogljikovega jekla in nerjavnega jekla ali med ploščatimi izdelki, podolgovatimi izdelki in cevmi.

(17)

Komisija je te trditve analizirala in jih zavrnila na naslednji podlagi. Prvič, obvestilo o začetku jasno in večkrat nedvoumno navaja, da je bilo 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, obravnavanih kot ena sama skupina izdelkov, da bi se analiziralo, ali so bili pogoji za sprejetje zaščitnih ukrepov utemeljeni. Začasna uredba se namreč nanaša na 28 kategorij izdelkov kot „zadevni izdelek“ ali „zadevne kategorije izdelkov“ (glej uvodno izjavo 11 začasne uredbe), analiza v navedeni uredbi pa temelji na 28 zadevnih kategorijah izdelkov (glej uvodno izjavo 22 začasne uredbe). Zato je treba sklicevanje na „zadevne izdelke“ razumeti kot kategorije izdelkov, ki se obravnavajo skupaj kot del posameznega zadevnega izdelka.

(18)

Drugič, Sporazum STO o zaščitnih ukrepih ne nalaga nobenih posebnih obveznosti v zvezi z opredelitvijo ali obsegom izdelka v preiskavi in ne vsebuje smernic v zvezi s tem, kot potrjuje odbor STO. Zaščitni ukrep se lahko uporabi za izdelek, katerega uvoz se je povečal, razčlenjena analiza za vse primere, v katerih opredelitev izdelka v preiskavi vsebuje več kot en izdelek, pa ni potrebna. Zato opredelitev izdelka v preiskavi, kakor tudi način, kako bi bilo treba zadevne podatke analizirati v preiskavi (8), določi preiskovalni organ. Poleg tega ni bilo pojasnjeno, kako bi lahko v okoliščinah obravnavanega primera skupna obravnava kategorij izdelkov vplivala na analizo, ki jo je opravila Komisija, in/ali povzročila neustrezno določitev povečanja uvoza med obdobjem preiskave. Komisija ugotavlja tudi, da se odločitev pritožbenega organa, na katero se sklicujejo strani, nanaša na analizo nepredvidenega razvoja in ne na vprašanje, ali je globalna analiza dovoljena v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

(19)

Tretjič, čeprav je Komisija v svoji končni določitvi ponovila in potrdila, da je treba v tem primeru izvesti splošno analizo pogojev, potrebnih za uvedbo zaščitnih ukrepov, da bi nadalje preučila povezavo med nekaterimi kategorijami, kot so trdile nekatere zainteresirane strani, se je nato odločila, da preuči 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave in se uradno obravnavajo kot ena skupina ali tri družine izdelkov iz jekla. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom, da se poleg tega preuči, ali so ugotovitve za eno skupino potrjene na bolj razčlenjeni ravni, in da se odpravijo vsi dvomi glede zanesljivosti sprejetih ugotovitev na splošni ravni. Tri družine izdelkov iz jekla združujejo nekatere kategorije izdelkov, kar kaže na še večjo stopnjo skupne podobnosti med njimi.

(20)

Namreč, v jeklarski industriji se uporabljajo tri družine izdelkov iz jekla, in sicer: ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi. V okviru te zaščitne preiskave se šteje, da imajo izdelki v vsaki od teh družin podobne značilnosti, se pogosto uporabljajo za enake proizvodne postopke, so pogosto vložki za druge izdelke na koncu proizvodne verige v družini, imajo skupne uporabnike ali odjemalce v dobavni verigi, zato sta njihova zamenljivost pri ponudbi in povpraševanju ter konkurenca znotraj družine večji, kot če bi bile vse kategorije izdelkov iz jekla združene v eni sami skupini.

(21)

Tri „družine izdelkov“ so opredeljene na naslednji način:

Preglednica 1

Družine izdelkov

Družina izdelkov

Kategorija izdelka

1 Ploščati izdelki

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11

2 Podolgovati izdelki

12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 27, 28

3 Cevi

20, 21, 22, 23, 24, 25, 26

(22)

V skladu s tem bo Komisija obravnavala pripombe, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane strani v zvezi s široko opredelitvijo zadevnega izdelka, in sicer tako, da bo splošno oceno 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, dopolnila z analizo posamezne družine izdelkov, kakor je opredeljena zgoraj.

2.2   Zahtevki za posamezne kategorije izdelkov

(23)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba nekatere posebne kategorije izdelkov zaradi domnevnega pomanjkanja ali omejene razpoložljivosti proizvodnje Unije izključiti iz obsega zadevnega izdelka. Te trditve se nanašajo zlasti na naslednje kategorije izdelkov:

elektropločevina, ki ni zrnato usmerjena in se uporablja pri proizvodnji motorjev in generatorjev (ki spadajo v kategorijo izdelkov 3),

jekleni deli, ki se uporabljajo kot vložki v avtomobilski industriji (ki spadajo v kategorijo izdelkov 4),

izdelki iz bele pločevine (ki spadajo v kategorijo izdelkov 6).

(24)

Komisija je te trditve skrbno analizirala in ugotovila, da podobne ali neposredno konkurenčne kategorije izdelkov dejansko proizvaja industrija Unije v Uniji. Poleg tega je Komisija, kot bo podrobneje pojasnjeno v oddelku o interesu Unije, zaščitne ukrepe oblikovala tako, da je zagotovila, da se čim bolj zmanjšajo motnje uvoza in ohranijo tradicionalne ravni uvoza iz trgovskih partneric. Zato je domnevna verjetnost pomanjkanja nekaterih kategorij izdelkov neutemeljena, tudi ob upoštevanju prilagoditev in premislekov iz analize interesa Unije.

(25)

Komisija je zato sklenila, da je treba zahtevo za izključitev nekaterih kategorij izdelkov zavrniti.

(26)

Drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom ter podobnim ali neposredno konkurenčnim izdelkom ni bilo, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 17 začasne uredbe potrdijo.

3.   POVEČANJE UVOZA

(27)

Komisija je v uvodnih izjavah 20 do 29 začasne uredbe opravila splošno analizo povečanja uvoza za 28 zadevnih kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017. Ta globalna analiza je že izključila kategorije izdelkov, ki niso pokazale povečanja uvoza na individualni ravni.

(28)

Komisija je za končno določitev uporabila enak pristop, vendar je, kot je bilo že pojasnjeno, svojo analizo dopolnila s pregledom razvoja uvoza za vsako od treh družin izdelkov iz oddelka 2.2, da bi potrdila zanesljivost ugotovitev, ugotovljenih na globalni ravni.

(29)

Komisija je v svoji analizi uporabila najnovejše statistične podatke, in sicer podatke o uvozu za prvo polovico leta 2018. Komisija je za zagotovitev primerljivosti podatkov s prejšnjimi celoletnimi obdobji določila dodatno ad hoc 12-mesečno obdobje, in sicer za zadnjih šest mesecev leta 2017 in prvih šest mesecev leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadnje obdobje). Komisija je prav tako popravila nekatere manjše administrativne napake v podatkih iz začasne faze.

(30)

Poleg tega Komisija v svoji oceni razvoja uvoza ni upoštevala obsega uvoza iz vrste držav, ki bi jih bilo treba izključiti iz obsega dokončnih ukrepov, zlasti: države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in nekatere države, s katerimi je Unija podpisala sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki so trenutno v veljavi in ki izrecno določajo izključitev iz področja uporabe večstranskega zaščitnega ukrepa (9).

(31)

Medtem ko je bilo v začasni fazi ugotovljeno, da se uvoz ni povečal pri petih kategorijah izdelkov (10), je pregled najnovejših podatkov o uvozu pokazal, da se uvoz ni povečal samo pri dveh od 28 kategorij izdelkov, tj. pri kategoriji izdelkov 11 in kategoriji izdelkov 23. Komisija se je zato odločila, da ti kategoriji izdelkov izključi iz svoje končne analize. Posamezni razvoj uvoza za vsako kategorijo izdelkov je vključen v Prilogo II.

(32)

Kar zadeva analizo uvoza na svetovni ravni, je uvoz preostalih 26 kategorij izdelkov, ki se ocenjuje, naslednji:

Preglednica 2

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež

 

2013

2014

2015

2016

2017

Zadnje obdobje

Uvoz (v 1 000 ton)

18 329

21 868

26 552

29 141

30 094

31 314

Indeks 2013 = 100

100

119

145

159

164

171

Tržni delež

12,7 %

14,4 %

16,9 %

17,9 %

18,1 %

18,8 %

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki industrije Unije.

(33)

Uvoz se je v obdobju analize povečal za 71 % v absolutnem smislu, v relativnem smislu pa se je povečal z 12,7 % na 18,8 %. Najpomembnejše povečanje je bilo v obdobju 2013–2016. Nato se je uvoz še naprej počasi povečeval, nato pa se je v zadnjem obdobju povečeval hitreje, ko so začeli veljati ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA. Zgoraj navedeni trend potrjuje tudi velika večina izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev v glavnih državah izvoznicah (11).

(34)

Da bi dopolnila analizo uvoza na svetovni ravni, je Komisija pregledala razvoj uvoza za vsako od treh zgoraj navedenih družin izdelkov: ploščate izdelke, podolgovate izdelke in cevi. Na podlagi tega so se obseg uvoza in ustrezni tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 3

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež – glede na družino izdelkov

 

2013

2014

2015

2016

2017

Zadnje obdobje

Ploščati izdelki

Uvoz (v 1 000 ton)

12 327

14 215

18 391

20 281

20 299

20 202

Indeks 2013 = 100

100

115

149

164

164

164

Tržni delež

14,2 %

15,8 %

19,4 %

20,7 %

20,9 %

20,9 %

Podolgovati izdelki

Uvoz (v 1 000 ton)

4 001

5 258

6 028

6 550

6 465

7 901

Indeks 2013 = 100

100

131

151

164

162

197

Tržni delež

8,6 %

10,6 %

11,8 %

12,4 %

11,8 %

14,0 %

Cevi

Uvoz (v 1 000 ton)

2 001

2 396

2 134

2 310

3 330

3 212

Indeks 2013 = 100

100

120

107

115

166

160

Tržni delež

20,4 %

20,8 %

19,9 %

20,1 %

25,3 %

25,7 %

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki industrije Unije.

(35)

Statistični podatki kažejo, da se je uvoz vseh treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi) od leta 2013 do zadnjega obdobja v absolutnem smislu povečal za 64 %, 97 % oziroma 60 %. V istem obdobju se je v relativnem smislu povečal tudi uvoz, pri čemer so se tržni deleži povečali s 14,2 % na 20,9 %, z 8,6 % na 14,0 % oziroma z 20,4 % na 25,7 %.

(36)

V obdobju 2013–2016 je prišlo do največjega povečanja za ploščate izdelke, tako v absolutnem kot relativnem smislu. Uvoz je po tem ostal razmeroma stabilen, vendar na veliko višji ravni kot v obdobju 2013–2015. Uvoz podolgovatih izdelkov se je najbolj povečal v absolutnem in relativnem smislu v obdobju 2013–2016, potem pa se je v zadnjem obdobju strmo povečal. Uvoz cevi se je v obdobju 2013–2016 postopoma povečeval, preden se je od leta 2016 do zadnjega obdobja tako v absolutnem kot relativnem smislu strmo povečal.

(37)

Kar zadeva pripombe, ki jih je prejela Komisija, je ena zainteresirana stran trdila, da sta bili dve kategoriji izdelka od petih izključeni iz področja uporabe začasnih ukrepov, tj. kategoriji izdelkov 10 in 19 bi morali biti zajeti v dokončnih ukrepih, saj najnovejši statistični podatki kažejo povečanje uvoza. Druga zainteresirana stran je podobno trdila v zvezi s kategorijo izdelkov 24. Te trditve so bile sprejete, ker so, kot je bilo že pojasnjeno, statistični podatki o uvozu kategorij izdelkov 10, 19 in 24 dejansko pokazali splošno povečanje uvoza od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega se je od leta 2017 do zadnjega obdobja povečal tudi obseg uvoza za te tri kategorije izdelkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, ti izdelki spadajo v družino izdelkov, katere uvoz se je od leta 2013 do zadnjega obdobja prav tako povečal.

(38)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da nenadnega, močnega, znatnega in nedavnega povečanja uvoza ni bilo ter se sklicevalo na poročilo pritožbenega organa Argentina – Obutev (12) in druge primere STO, kot so ZDA – Pšenični gluten (13), Ukrajina – Osebni avtomobili (14), ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (15). Skratka, ta sodna praksa določa, da ni dovolj, da preiskava kaže, da se je uvoz v petih letih povečal. Povečanje mora biti dovolj nedavno, nenadno in znatno, tako v smislu količine kot tudi kakovosti, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo. Ta sodna praksa je tudi pojasnila pomen izraza „močen“ („ki pomeni nenadno spremembo smeri; nepričakovan, strm“) in „nenaden“ („ki se pojavi ali nastane brez opozorila; nepričakovan“, ali „strm, oster“). Druge strani so trdile tudi, da je bilo povečanje uvoza stabilno ali da se je uvoz povečeval do leta 2015, od takrat pa ni več kazal močnega, nenadnega ali znatnega povečanja.

(39)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je Komisija opravila temeljito analizo obsega uvoza za 28 kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017 (ob upoštevanju trendov uvoza v obdobju preiskave in ne le primerjave končnih točk) in da je analizirala tudi razvoj uvoza v zadnjem obdobju. Na podlagi tega je vnaprej izključila nekatere kategorije izdelkov, ki od leta 2013 do zadnjega obdobja niso kazale povečanja. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33, 35 in 36, ugotovila, da se je uvoz v absolutnem smislu na svetovni ravni povečal za 71 % in za 60 % do 97 %, kadar je bil združen v družine izdelkov od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega statistični podatki Eurostata kažejo, da se je uvoz med letoma 2013 in 2015 povečal za 45 % in da se je močno povečeval do zadnjega obdobja, ko je, na splošno gledano, dosegel 71 %. Podoben trend je opaziti tudi glede relativnega povečanja uvoza. Na podlagi tega se potrdi, da je bilo povečanje uvoza močno in nenadno, kakor je bilo pojasnjeno v sodni praksi. Ob upoštevanju obsega povečanja se potrdi tudi, da je bilo povečanje znatno. Glede izraza „nedavno“ Komisija ugotavlja, da ni posebne sodne prakse glede tega, kako bi ga bilo treba razlagati. Pritožbeni organ je zgolj razlagal zahtevo, da članica lahko uporablja zaščitni ukrep le, če se izdelek „uvaža“ v povečanih količinah, kar pomeni, da mora biti povečanje uvoza dovolj „nedavno“, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo (16). Komisija je potrdila, da je bilo povečanje uvoza ob upoštevanju razvoja od leta 2013 do zadnjega obdobja in celo od leta 2015 do zadnjega obdobja dovolj nedavno, da je povzročilo ali bi lahko povzročilo resno škodo. V skladu s tem je Komisija zavrnila zgoraj navedene trditve o pomanjkanju kvalificiranega povečanja uvoza.

(40)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je končna analiza Komisije na skupni ravni nezadostna in da bi Komisija morala analizirati tudi vmesne trende v obdobju 2013–2017 v skladu s sodno prakso STO, kot sta npr. ZDA – Zaščitni ukrepi za jeklo (17) in Ukrajina – Osebni avtomobili (18). Na podlagi te sodne prakse analiza ne more temeljiti na primerjavi končnih točk analiziranega obdobja, saj bi to lahko spremenilo rezultate v primerih, ko ni jasnega in neprekinjenega naraščanja obsega uvoza. Sodna praksa prav tako določa, da preiskovalni organ utemelji in ustrezno obrazloži razvoj uvoza med končnimi točkami.

(41)

Komisija meni, da ni opravila le analize od ene do druge končne točke, saj je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 33 do 36, analizirala tudi vmesne trende ter opravila ustrezno in obrazloženo analizo trendov uvoza. Zadevne trditve so bile zato zavrnjene.

(42)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je bila analiza razvoja uvoza v obdobju 2013–2017 zavajajoča, saj je bila raven uvoza leta 2013 zaradi svetovne gospodarske krize neobičajno nizka, povečanje v naslednjem obdobju pa je pomenilo le obnovitev normalnega stanja.

(43)

V zvezi s tem je Komisija menila, da dejstvo, da je bilo leto 2013 izhodišče za analizo, ni vplivalo na analizo. Medtem ko se je poraba jekla v EU v obdobju 2013–2017 dejansko povečala za 14 % (glej preglednico 4 spodaj), je bilo tako povečanje v celotnem obdobju doseženo postopno. Nasprotno se je veliko bolj kot povpraševanje v EU povečal uvoz, in sicer za 64 % v istem obdobju in veliko hitreje kot potrošnja EU. Posledično se je tržni delež uvoza v obdobju 2013–2017 povečal za 5,4 % (z 12,7 % na 18,1 %). Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(44)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba uvoz industrije Unije izključiti iz analize obsega uvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za tako izključitev ne obstaja nobena pravna zahteva. V vsakem primeru je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev Unije, tak uvoz v obdobju 2013–2017 ostal stabilen in je zajemal le majhen delež celotnega uvoza (od 0,3 % do 0,7 % celotnega uvoza). Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba uvoz prek postopka aktivnega oplemenitenja izključiti iz analize obsega uvoza na splošno, zlasti za kategorijo izdelkov 25. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se opazovani trend obsega uvoza za vse kategorije izdelkov razen kategorije 25 ne spremeni, če je aktivno oplemenitenje izključeno iz analize. V posebnem primeru kategorije izdelkov 25 je bila opustitev prodaje proizvajalca Unije v korist proizvajalca izvoznika na trgu tretje države. Zato se je zdelo primerno, da se te količine vključijo v oceno povečanja uvoza, da bi se upošteval celoten vpliv uvoza iz tretjih držav. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(46)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je obseg uvoza in ustrezen tržni delež za kategorije izdelkov 1, 6, 7, 17 in 28 v obdobju 2016–2017 zmanjšal. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je v svoji končni določitvi prav tako upoštevala razvoj uvoza v zadnjem obdobju in da se je na podlagi tega uvoz povečal za vse te kategorije razen kategorije 7. Tudi za slednjo kategorijo je bil uvoz v zadnjem obdobju znatno višji kot v obdobju 2013–2014. Poleg tega je Komisija izvedla globalno analizo za vse izdelke iz jekla in posamično analizo za vsako od treh opredeljenih družin izdelkov ter ugotovila, da se je uvoz v celotnem analiziranem obdobju na splošno povečal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(47)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da je prišlo do nenadnega, strmega in znatnega povečanja uvoza tako v absolutnem kot v relativnem smislu za zadevni izdelek, ki se ocenjuje. To ugotovitev potrjujejo tudi podatki na ravni vsake od treh družin izdelkov, ki se ocenjujejo.

4.   NEPREDVIDENI RAZVOJ OKOLIŠČIN

(48)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 36 začasne uredbe, je Komisija predhodno ugotovila, da je navedeno povečanje uvoza nekaterih izdelkov iz jekla v Unijo posledica nepredvidenega razvoja dogodkov, nastalih zaradi številnih dejavnikov, ki povzročajo in povečujejo neravnovesja v mednarodni trgovini z zadevnim izdelkom.

(49)

Ti dejavniki so zajemali do zdaj največjo presežno zmogljivost v jeklarstvu, ki še vedno obstaja kljub velikemu številu ukrepov, sprejetih po vsem svetu za njeno zmanjšanje, in ki jo krepijo izkrivljajoče subvencije in ukrepi državne podpore, kar je privedlo do nižanja cen, povečane uporabe omejevalnih trgovinskih praks, instrumentov trgovinske zaščite in ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, sprejetih marca 2018.

(50)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba za vsako kategorijo izdelkov dokazati nepredviden razvoj dogodkov. Komisija se s temi stališči ne strinja in meni, da glede na visoko stopnjo medsebojnih povezav in medsebojne povezanosti kategorij izdelkov, kot je pojasnjeno v oddelku 2.1, zadostuje, da se dokaže obstoj nepredvidenih dogodkov na svetovni ravni. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(51)

Kar zadeva presežno zmogljivost, je več zainteresiranih strani trdilo, da je Komisiji znana in da je ni mogoče šteti za nepredviden razvoj. Trdili so tudi, da je Komisija škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, predhodno povezala z dampinškim ali subvencioniranim uvozom ter da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu ni bila ugotovljena.

(52)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je, kot je prikazano na sliki 2.3 poročila Global Trade Alert: „Going Spare: Steel, Excess Capacity, and Protectionism“ (19), svetovna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla v obdobju 2009–2011 zmanjšala, v obdobju 2011–2016 pa se je pojavil nasproten trend. Glede na to, da je bila skupna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla leta 2011 že precej višja od celotne proizvodnje v navedenem letu, se je pričakovalo, da se bo celotna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo zmanjšala ali vsaj ostala stabilna, s čimer bi se izboljšala izkoriščenost zmogljivosti in stroškovna učinkovitost. Vendar se je skupna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo po letu 2011 še naprej nepričakovano povečevala, s čimer se je ustvarila dodatna presežna zmogljivost, kot je Komisija potrdila svojem sporočilu „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (20). Glede na časovni razpored zgoraj opisanih dogodkov in zlasti dejstvo, da se je presežna proizvodna zmogljivost povečala v času, ko je bilo v gospodarstvu pričakovati, da se bo znižala, je bilo ugotovljeno, da je treba presežno zmogljivost v jeklarstvu obravnavati kot nepredviden razvoj.

(53)

Kar zadeva vzročnost, ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, ki se nanašajo na nepoštene trgovinske prakse, je naveden sklic na zgoraj navedeno sporočilo, ki določa, da se take preiskave priznajo kot „ukrepi za ublažitev učinkov presežne zmogljivosti“. Na tej podlagi je jasno, da je presežna zmogljivost tesno povezana z dampinškim in subvencioniranim uvozom. Vendar pa se v protidampinški in protisubvencijski preiskavi presežna zmogljivost v jeklarstvu ne obravnava kot nepredviden razvoj, saj ta zahteva ni prisotna v oceni, ki je podlaga za uvedbo teh instrumentov trgovinskih sredstev.

(54)

V zvezi s povezavo med nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu in povečanjem uvoza je jasno, da imajo proizvajalci izvozniki interes, da povečajo izkoriščenost svojih zmogljivosti. Kadar po oskrbi domačega trga še obstaja prosta zmogljivost, si bodo prizadevali za druge poslovne priložnosti na izvoznih trgih in tako ustvarili povečanje obsega uvoza na takih trgih. Na podlagi tega je treba zgoraj navedeno trditev zavrniti.

(55)

Kar zadeva povečanje sprejetja omejevalnih trgovinskih ukrepov, je več strani trdilo, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredvidene dogodke, saj gre za priznane izjeme od splošnih pravil STO, in da se je število ukrepov instrumenta trgovinske zaščite, uvedenih leta 2017, zmanjšalo. Trdile so tudi, da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem omejevalnih trgovinskih ukrepov ni bila vzpostavljena.

(56)

Komisija se ne strinja s takimi trditvami, saj dejstvo, da so omejevalni trgovinski ukrepi sprejeti v okviru pravil STO ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredviden razvoj. Komisija ne nasprotuje pravici držav, da v skladu z ustreznimi pravili STO sprejmejo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe. Vendar je težava v do zdaj največji količini takih ukrepov, ki so jih sprejele tretje države; to je privedlo do preusmeritve trgovine, zaradi česar se je povečal uvoz v EU. Opozoriti je treba, da je Komisija v uvodni izjavi 34 začasne uredbe ugotovila, da se je na podlagi statističnih podatkov STO v obdobju 2011–2013 začelo povprečno 77 preiskav v zvezi z jeklom na leto, to povprečje pa se je v obdobju 2015–2016 povečalo na 117. Nobena stran ni podvomila v te podatke, ki kažejo na nepredviden razvoj, zaradi česar je prišlo do povečanja zgoraj ugotovljenega uvoza. Zgornje trditve so bile zato zavrnjene.

(57)

Kar zadeva ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA, je več zainteresiranih strani trdilo, da teh ukrepov ni mogoče šteti za nepredviden razvoj, zaradi katerega se je uvoz povečal, saj so bili uvedeni po obdobju 2013–2017. Druge zainteresirane strani so navedle, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA ne vplivajo niti na uvoz, ki je potekal od januarja 2018 do marca 2018.

(58)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so bili ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA dejansko uvedeni 8. marca 2018, preiskava, ki je privedla do njihovega sprejetja, se je začela že aprila 2017, poročilo, na podlagi katerega so bili sprejeti, pa je bilo izdano 11. januarja 2018. Čeprav je verjetno, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA nikakor niso mogli vplivati na uvoz pred njihovim sprejetjem, pa je zgolj začetek preiskave nedvomno povzročil negotovost na trgu in vplival na tokove v trgovini z jeklom. Poleg tega je Komisija, kot je potrjeno v nadaljevanju, od sprejetja ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA menila, da je za nekatere kategorije izdelkov preusmeritev trgovine že potekala.

(59)

V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da se je z ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA pospešilo povečanje uvoza, in sicer tako, da se je že obstoječemu naraščajočemu trendu pridružilo še preusmerjanje trgovine. Kot je navedeno v preglednici 14, razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je bil z izjemo aprila 2018 uvoz jekla v ZDA ves čas nižji od ustreznega obsega v letu 2017. To sovpada z obratnim trendom povečevanja uvoza, opaženega v Uniji, pri čemer je bil, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni obseg uvoza ves čas na višji ravni kot leto prej.

(60)

Druge zainteresirane strani so navedle, da se učinek ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA ne bi smel upoštevati ali pa ne bi smel biti precenjen, saj se pri njih uporabljajo številne izključitve izdelkov. V zvezi s tem se je trdilo, da korejski izvoz ni bil tako obsežen, saj je Koreja od upravnih organov ZDA pridobila dovolj velik obseg izvozne kvote.

(61)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila le Avstralija brezpogojno izvzeta iz ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in da je njen uvoz zadevnih izdelkov znašal približno 1 % celotnega uvoza v ZDA leta 2017 (21). Drugim državam, kot so Južna Koreja, Argentina in Brazilija, so bile dodeljene brezcarinske tarifne kvote, vendar te države niso bile izvzete iz ukrepov. V zvezi s temi državami je treba opozoriti, da je bilo veliko število kvot določeno na nič in da so bile ob dodelitvi številne kvote že izčrpane (22). Na podlagi tega se šteje, da ni nikakršnih zagotovil, da bodo dodeljene kvote zadostovale za preprečevanje preusmerjanja trgovine. Poleg tega se na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov zdi, da so te tri države leta 2017 predstavljale manj kot 20 % skupnega uvoza. Zadevne trditve o kvotah so bile zato zavrnjene.

(62)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdi, da so nepredvideni dogodki, opisani v uvodni izjavi 49, privedli do očitnega povečanja uvoza jekla v Unijo, ki se bo še nadaljevalo.

5.   TVEGANJE ZA NASTANEK RESNE ŠKODE

(63)

V skladu z globalnim pristopom obsega izdelkov, opredeljenim v tej preiskavi, je bila v začasni fazi na svetovni ravni izvedena tudi analiza škode. Začasna uredba mestoma ponazarja, da so sklepi o škodi iz globalne analize s primeri potrjeni tudi na ravni kategorije izdelka.

(64)

Prav tako je bila v zaključni fazi izvedena ocena škode na svetovni ravni, in sicer za zadevni izdelek, ki se ocenjuje, pri čemer je bilo vključenih 26 kategorij izdelkov, pri katerih je Komisija ugotovila povečanje uvoza. Vendar je Komisija tako kot pri razvoju uvoza svojo analizo dopolnila z oceno za vsako od treh družin izdelkov iz uvodne izjave 21.

(65)

Spodnja analiza škode temelji na izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je predložila industrija Unije. Po prejemu posodobljenih informacij in preverjanju podatkov so bili kazalniki škode, opisani v začasni fazi, po potrebi posodobljeni z namenom vključitve najnovejših podatkov (iz leta 2018).

5.1   Globalni razvoj položaja jeklarske industrije Unije

5.1.1   Potrošnja, domača prodaja in tržni deleži

(66)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je dodala obseg prodaje v Uniji s strani proizvajalcev Unije, uvoz iz vseh držav, razen uvoza iz članic EGP in iz nekaterih držav, s katerimi je Unija podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je trenutno v veljavi (glej uvodno izjavo 30).

(67)

Na tej podlagi so se potrošnja Unije, prodaja proizvajalcev Unije in ustrezni tržni delež razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 4

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

(v 1 000 ton)

2013

2014

2015

2016

2017

Potrošnja (vse)

148 455

155 730

160 742

166 375

169 350

Indeks 2013 = 100

100

105

108

112

114

Domača prodaja (vse)

129 592

133 285

133 575

136 586

138 636

Indeks 2013 = 100

100

103

103

105

107

Tržni delež (vse)

87,3 %

85,6 %

83,1 %

82,1 %

81,9 %

Vir: podatki Eurostata in industrije.

(68)

Skupna potrošnja ustreznih 26 kategorij izdelkov se je v obdobju 2013–2017 nenehno povečevala, pri čemer se je skupno povečala za 14 %. Obseg prodaje proizvajalcev industrije Unije se je v tem obdobju povečal, vendar v precej manjšem obsegu kot potrošnja Unije, tj. le za 7 %. Skupni tržni delež industrije Unije se je zato v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal, in sicer je padel za 5,4 odstotne točke.

5.1.2   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in zaloge

(69)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ter zaloge so se razvijale, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

(v 1 000 ton)

2013

2014

2015

2016

2017

Proizvodnja (vse)

243 945

249 855

248 763

249 204

254 925

Indeks 2013 = 100

100

102

102

102

105

Proizvodna zmogljivost (vse)

337 010

334 545

332 427

333 179

335 358

Indeks 2013 = 100

100

99

99

99

100

Izkoriščenost zmogljivosti (vse)

72 %

75 %

75 %

75 %

76 %

Zaloge (vse)

11 883

12 734

13 159

12 974

14 140

Indeks 2013 = 100

100

107

111

109

119

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(70)

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka, ki se ocenjuje, se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 5 %. Proizvodna zmogljivost je ostala stabilna, zato se je izkoriščenost zmogljivosti v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 4 odstotne točke. Zaloge sodelujočih proizvajalcev industrije Unije so se v obdobju 2013–2017 na splošno povečale za 19 %.

5.1.3   Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok

(71)

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok so se razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 6

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok

 

2013

2014

2015

2016

2017

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono)

693,6

673,4

636,6

591,0

697,7

Indeks 2013 = 100

100

97

92

85

101

Dobičkonosnost (v % prometa)

– 0,9 %

0,8 %

0,6 %

2,1 %

5,6 %

Denarni tok (v milijonih EUR)

3 721

4 975

6 461

5 508

6 201

Indeks 2013 = 100

100

134

174

148

167

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(72)

Preverjeni in posodobljeni podatki potrjujejo trend iz začasne uredbe. Cene za vse izdelke na trgu Unije so se do leta 2016 znatno nižale. Po tem obdobju so se cene vrnile na raven iz leta 2013. Na splošno in kljub znatnemu znižanju cen bi industrija Unije lahko znižala svoje stroške proizvodnje, da bi leta 2016 dosegla mejno stopnjo dobička in jo leta 2017 povečala na bolj trajnostno raven (5,6 %). Celotni denarni tok industrije Unije se je od leta 2013 do leta 2017 povečal za približno 67 %.

5.1.4   Zaposlovanje

(73)

Kar zadeva zaposlovanje, je industrija Unije v obdobju 2013–2017 izgubila 9 208 delovnih mest, kar je razvidno iz spodnje preglednice.

Preglednica 7

Zaposlovanje

(EPDČ)

2013

2014

2015

2016

2017

Zaposlovanje (vse)

225 607

220 429

218 010

217 460

216 399

Indeks 2013 = 100

100

98

97

96

96

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

5.2   Analiza položaja jeklarske industrije Unije za vse tri družine izdelkov

5.2.1   Potrošnja, domača prodaja in tržni deleži

(74)

Za vsako od treh družin izdelkov so se potrošnja, domača prodaja in tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 8

Potrošnja, domača prodaja, tržni delež na družino izdelkov

(v 1 000 ton)

2013

2014

2015

2016

2017

Potrošnja (ploščati)

87 679

90 729

95 598

98 749

98 124

Indeks 2013 = 100

100

103

109

113

112

Potrošnja (podolgovati)

50 829

53 333

54 160

55 890

57 921

Indeks 2013 = 100

100

105

107

110

114

Potrošnja (cevi)

9 947

11 667

10 985

11 735

13 305

Indeks 2013 = 100

100

117

110

118

134

 

 

 

 

 

 

Domača prodaja (ploščati)

75 212

76 365

77 020

78 274

77 601

Indeks 2013 = 100

100

102

102

104

103

Domača prodaja (podolgovati)

46 461

47 679

47 757

48 935

51 095

Indeks 2013 = 100

100

103

103

105

110

Domača prodaja (cevi)

7 920

9 241

8 799

9 377

9 940

Indeks 2013 = 100

100

117

111

118

126

 

 

 

 

 

 

Tržni delež (ploščati)

86 %

84 %

81 %

79 %

79 %

Tržni delež (podolgovati)

91 %

89 %

88 %

88 %

88 %

Tržni delež (cevi)

80 %

79 %

80 %

80 %

75 %

Vir: podatki Eurostata in industrije.

(75)

Potrošnja ploščatih izdelkov je bila najvišja leta 2016, nato pa se je leta 2017 rahlo zmanjšala, pri čemer je skupno povečanje znašalo 12 %. Potrošnja podolgovatih izdelkov in cevi se je nenehno povečevala do konca leta 2017, kar je na splošno pomenilo povečanje za 14 % oziroma 34 %.

(76)

Prodaja vseh jeklenih izdelkov se je v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 7 %. V istem obdobju je bilo za vse tri družine izdelkov ugotovljeno podobno povečanje, vendar manj izrazito kot povečanje v potrošnji: prodaja ploščatih izdelkov s strani proizvajalcev industrije Unije se je povečala za 3 %, prodaja podolgovatih izdelkov za 10 % in prodaja cevi za 26 %.

(77)

Trend celotnega trga industrije Unije (minus 5 odstotnih točk) je bil potrjen pri ločenih analizah ploščatih izdelkov (minus 7 odstotnih točk), podolgovatih izdelkov (minus 3 odstotne točke) in cevi (minus 5 odstotnih točk).

5.2.2   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in zaloge

(78)

Za vsako od treh družin izdelkov so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge na družino izdelkov

(v 1 000 ton)

2013

2014

2015

2016

2017

Proizvodnja (ploščati)

172 873

177 224

176 567

177 247

180 986

Indeks 2013 = 100

100

103

102

103

105

Proizvodnja (podolgovati)

59 082

59 535

60 079

59 706

60 572

Indeks 2013 = 100

100

101

102

101

103

Proizvodnja (cevi)

11 991

13 096

12 116

12 251

13 366

Indeks 2013 = 100

100

109

101

102

111

 

 

 

 

 

 

Proizvodna zmogljivost (ploščati)

234 615

233 689

230 216

230 921

232 220

Indeks 2013 = 100

100

100

98

98

99

Proizvodna zmogljivost (podolgovati)

80 833

78 244

79 455

79 736

81 806

Indeks 2013 = 100

100

97

98

99

101

Proizvodna zmogljivost (cevi)

24 053

25 482

27 721

27 255

24 224

Indeks 2013 = 100

100

106

115

113

101

 

 

 

 

 

 

Izkoriščenost zmogljivosti (ploščati)

74 %

76 %

77 %

77 %

78 %

Izkoriščenost zmogljivosti (podolgovati)

73 %

76 %

76 %

75 %

74 %

Izkoriščenost zmogljivosti (cevi)

50 %

51 %

44 %

45 %

55 %

Zaloge (ploščati)

7 573

8 171

8 386

8 098

8 623

Indeks 2013 = 100

100

108

111

107

114

Zaloge (podolgovati)

3 449

3 430

3 722

3 740

3 877

Indeks 2013 = 100

100

99

108

108

112

Zaloge (cevi)

861

1 132

1 050

1 137

1 639

Indeks 2013 = 100

100

132

122

132

190

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(79)

Razvoj proizvodnje se je razlikoval za vse tri družine izdelkov. V celotnem obravnavanem obdobju se je proizvodnja ploščatih izdelkov povečala za 5 %, proizvodnja podolgovatih izdelkov pa za 3 %, proizvodnja cevi pa se je zmanjšala, in sicer za 11 %. V vsakem primeru se lahko sprememba proizvodnje šteje za precej stabilno.

(80)

Celotna proizvodna zmogljivost je ostala stabilna. Ta trend so dosledno potrjevale analize vsake družine izdelkov: za ploščate izdelke (zmanjšanje za 1 %), podolgovate izdelke (povečanje za 1 %) in cevi (povečanje za 1 %) v obravnavanem obdobju. Izkoriščenost zmogljivosti se je na splošno povečala za vsako družino izdelkov (ploščati izdelki za 4 odstotne točke, podolgovati izdelki za 1 odstotno točko in cevi za 5 odstotnih točk).

(81)

Zaloge za ploščate in podolgovate izdelke so se v obdobju 2013–2017 povečale na podobno raven, medtem ko so se zaloge za cevi skoraj podvojile. Preverjeni in posodobljeni podatki tako potrjujejo trend iz začasne uredbe.

5.2.3   Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok

(82)

Za vsako od treh družin izdelkov so se prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 10

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok na družino izdelkov

(v EUR/tono)

2013

2014

2015

2016

2017

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, ploščati)

711,3

689,3

659,8

612,8

744,3

Indeks 2013 = 100

100

97

93

86

105

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, podolgovati)

607,0

591,3

546,4

509,1

584,4

Indeks 2013 = 100

100

97

90

84

96

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, cevi)

1 093,9

1 063,5

1 013,9

913,2

949,3

Indeks 2013 = 100

100

97

93

83

87

Dobičkonosnost (v % prometa, ploščati)

– 1,9 %

0,2 %

0,5 %

2,5 %

7,7 %

Dobičkonosnost (v % prometa, podolgovati)

0,7 %

2,1 %

1,7 %

2,1 %

3,1 %

Dobičkonosnost (v% prometa, cevi)

1,3 %

0,4 %

– 3,4 %

– 1,2 %

– 1,7 %

Denarni tok (v milijonih EUR, ploščati)

2 309

3 997

5 209

4 235

5 177

Indeks 2013 = 100

100

173

226

183

224

Denarni tok (v milijonih EUR, podolgovati)

820

1 156

1 534

1 473

1 159

Indeks 2013 = 100

100

141

187

180

141

Denarni tok (v milijonih EUR, cevi)

592

– 178

– 283

– 200

– 135

Indeks 2013 = 100

100

– 30

– 48

– 34

– 23

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(83)

Prodajne cene za ploščate izdelke so se do leta 2016 znižale za 14 %, nato pa so se leta 2017 zvišale na raven, višjo od leta 2013 (+5 %). Prodajna cena na enoto za podolgovate izdelke in cevi se je do leta 2016 prav tako znatno znižala (za 16 % oziroma 17 %), nato pa se je leta 2017 spet nekoliko zvišala. Na splošno so se cene za te izdelke znižale za 4 % oziroma 13 %.

(84)

Kar zadeva dobičkonosnost, (i) je industriji Unije leta 2016 uspelo doseči mejno stopnjo dobička za ploščate izdelke (po izgubah in na pragu pokrivanja stroškov v prejšnjih letih) in leta 2017 svojo dobičkonosnost še povečati na 7,7 %; (ii) je dobičkonosnost podolgovatih izdelkov leta 2014 dosegla 2,1 % in na isti ravni ostala do leta 2017, ko se je povečala na 3,1 %; (iii) se je dobičkonosnost za cevi od leta 2013 močno zmanjšala, in sicer leta 2015 z 1,3 % na – 3,4 %, leta 2016 in 2017 pa je ostala negativna (– 1,2 % oziroma – 1,7 %).

(85)

Denarni tok za ploščate in podolgovate izdelke se je izboljšal (za ploščate izdelke se je povečal za 124 %, v veliko manjši meri se je povečal za podolgovate izdelke, tj. samo za 41 %), medtem ko se je denarni tok za cevi leta 2014 znatno zmanjšal, in sicer za 130 %, in je do konca leta 2017 ostal negativen.

5.2.4   Zaposlovanje

(86)

Kar zadeva zaposlovanje, so bili še posebej prizadeti proizvajalci ploščatih izdelkov, saj so v navedenem obdobju izgubili skoraj 8 600 delovnih mest. Najresnejši položaj se je pojavil v industriji za proizvodnjo cevi, v kateri so v obravnavanem obdobju izgube delovnih mest, izraženo v odstotkih, znašale 12 %.

Preglednica 11

Zaposlovanje glede na družino izdelkov

(EPDČ)

2013

2014

2015

2016

2017

Zaposlovanje (ploščati)

134 720

129 256

127 743

126 300

126 124

Indeks 2013 = 100

100

96

95

94

94

Zaposlovanje (podolgovati)

49 545

49 662

51 288

53 946

53 943

Indeks 2013 = 100

100

100

104

109

109

Zaposlovanje (cevi)

41 342

41 511

38 978

37 214

36 333

Indeks 2013 = 100

100

100

94

90

88

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

5.3   Sklepna ugotovitev o položaju industrije Unije in najnovejši razvoj dogodkov

(87)

Zgornja analiza je pokazala, da je bila industrija Unije – tako splošno kot za vsako od treh družin izdelkov – v težkem gospodarskem položaju do leta 2016 in je leta 2017 le delno okrevala. Industrija je tako še vedno v občutljivem in ranljivem položaju.

(88)

Komisija je septembra 2018 od združenj industrije Unije zahtevala, naj za prvo polovico leta 2018 predložijo gospodarske podatke, da bi preučila, kako se je razvil položaj po obdobju preiskave, ki je zajemalo obdobje 2013–2017.

(89)

Informacij, ki jih je pridobila Komisija, ni bilo mogoče preveriti. Ker Komisija ni imela podatkov, ki bi ustrezali prvemu semestru leta 2017 (informacije so bile zagotovljene za celo leto 2017), ni mogla podati nobene zanesljive ugotovitve na podlagi položaja industrije v prvi polovici leta 2018. Kljub temu je bilo mogoče na podlagi teh podatkov iz leta 2018 potrditi trend iz leta 2017, tj. delno okrevanje industrije. Vendar je treba opozoriti, da se je, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni uvoz v Unijo začel povečevati predvsem od junija 2018 dalje. Poleg tega so cene jekla v Uniji od tretjega četrtletja leta 2018 začele upadati. Zato učinkov tega uvoza in razvoja cen na položaj industrije Unije v prvem semestru leta 2018 ni mogoče ugotoviti. Nedavni podatki so tako potrdili občutljiv položaj industrije Unije in tveganje, ki ga predstavlja nedavno povečanje uvoza.

5.4   Tveganje za nastanek resne škode

(90)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da se je položaj industrije Unije v obdobju 2013–2016 znatno poslabšal, delno pa popravil leta 2017. Vendar je Komisija menila, da je industrija Unije kljub začasnemu izboljšanju še vedno v občutljivem položaju in tvega nastanek resne škode, če bi se naraščajoči trend uvoza nadaljeval, s čimer bi se nižale cene, dobičkonosnost pa bi padla pod trajnostno raven.

(91)

Ta začasna ugotovitev se lahko potrdi tudi v zaključni fazi na podlagi zgoraj navedene posodobljene analize razvoja kazalnikov škode tako splošno kot na ravni treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi).

(92)

Posodobljeni kazalniki škode vključujejo podatke treh kategorij izdelkov, ki so bili v začasni fazi predhodno izključeni iz področja uporabe. Analizirani so bili najnovejši podatki, če so bili na voljo, in ta celovita analiza je potrdila ključne ugotovitve iz začasne faze.

(93)

V začasni fazi je bilo pri ugotavljanju tveganja za nastanek škode ključnega pomena to, da se, če ne bi bilo popravnih ukrepov, znatno povečanje uvoza od leta 2013 ne bi ustavilo, ampak bi se še nadaljevalo in doseglo resne škodljive ravni. Ta pričakovani trend se že izvaja, kot kažejo najbolj posodobljeni podatki (glej oddelek 5.6).

5.5   Pripombe, prejete po začasnih ukrepih

(94)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da industrija Unije ni v ranljivem ali občutljivem položaju, saj se je večina kazalnikov v obravnavanem obdobju izboljšala, na primer leta 2017 je dobičkonosnost dejansko dosegla 6,2 % (kot je navedeno v začasni uredbi), prodajne cene pa so se v obdobju 2016–2017 zvišale za skoraj 20 %. Navedeno je bilo tudi, da je združenje Eurofer objavilo, da so obeti za industrijo Unije pozitivni. V istem smislu so te strani trdile tudi, da je standard za ugotavljanje resne škode zelo visok in je veliko višji od standarda znatne škode iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, saj mora biti jasno razvidno, da je resna škoda neizbežna in tik pred pojavitvijo.

(95)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da je bila industrija Unije v ranljivem položaju in je po obdobju, ko se je njen položaj bistveno poslabšal, okrevala. To okrevanje se je med drugim pripisovalo učinkovitosti različnih ukrepov trgovinske zaščite, ki so bili sprejeti zlasti od leta 2016. Ker Komisija ni mogla ugotoviti obstoja resne škode, je ocenila tveganje za njen nastanek. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da bi se začasno izboljšanje, ki trenutno poteka, lahko hitro spremenilo, če bi se uvoz še povečal. Kot je bilo ugotovljeno, se je tako nadaljnje povečanje uvoza verjetno okrepilo zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Komisija je ugotovila, da tveganje za nastanek resne škode še vedno obstaja, ne glede na to, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti leta 2017 položaj industrije Unije izboljšal. Te ugotovitve so bile potrjene v zgornji analizi, zato se trditev zavrne.

(96)

Kar zadeva raven dobičkonosnosti industrije Unije, je več zainteresiranih strani navedlo, da je Komisija za številne primere trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju menila, da se lahko šteje, da je dobiček od 3 % do 7 % ustrezen. Zato bi morala skupna dobičkonosnost v višini 6,2 %, kot je bila začasno določena, zadostovati za to, da bi industrija Unije ostala uspešna in visoko konkurenčna.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 90 do 93, bi se kljub dejstvu, da so se leta 2017 ravni dobičkonosnosti iz prejšnjih let bistveno izboljšale (ko je industrija Unije ustvarjala izgubo ali bila na pragu pokrivanja stroškov), ta položaj lahko hitro spremenil, če bi se uvoz še naprej povečeval (ali nenadno povečal med drugim zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA). V primeru tveganja za nastanek resne škode mora analiza nujno vsebovati v prihodnost usmerjene elemente. V tem okviru bi bilo tveganje preusmeritve trgovine ključni element, ki bi negativno vplival na trenutni gospodarski položaj industrije Unije, če ukrepi ne bi bili sprejeti. Zato ravni dobičkonosnosti, ki jih je industrija dosegla leta 2017, ni mogoče obravnavati ločeno, prav tako ne spodbijajo ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode. Ta trditev se zato zavrne.

5.6   Analiza podatkov po letu 2017

(98)

V okviru analize tveganja za nastanek resne škode se je treba usmeriti v prihodnost, saj se šteje, da v analiziranem obdobju resna škoda ni obstajala. In sicer člen 9(2) Uredbe (EU) 2015/478 in člen 6(3) Uredbe (EU) 2015/755 – v primerih tveganja za nastanek škode – zahtevata, da se preučita stopnja povečanja izvoza v Unijo in verjetnost, da se razpoložljive zmogljivosti uporabijo za izvoz v Unijo.

(99)

Čeprav je bila stopnja povečanja izvoza že obravnavana zgoraj, je Komisija izvedla natančnejšo analizo verjetnosti nadaljnjega povečanja izvoza na podlagi analize najnovejših razpoložljivih podatkov, tj. obdobja od januarja do septembra 2018. Ta posodobljeni sklop podatkov je Komisiji omogočil, da je potrdila ugotovitve iz začasne faze, zlasti glede uvoznih trendov in tveganja preusmeritve trgovine.

(100)

Kot je razvidno iz statističnih podatkov v spodnjih preglednicah, se je trend naraščanja uvoza nadaljeval, prvi znaki preusmeritve trgovine pa so se pojavili že v mesecih po začetku veljavnosti ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, pri čemer se je uvoz v ZDA postopno zmanjševal, uvoz v Unijo pa povečeval (23). Komisija meni, da bo zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, ta naraščajoči trend v prihodnosti postal bolj izrazit, če ne bodo sprejeti dokončni ukrepi.

5.6.1   Razvoj uvoza v Unijo

(101)

Obdobje, analizirano za razvoj uvoza, je bilo podaljšano, tako da je bila dodana prva polovica leta 2018. Ta posodobljena analiza kaže, da se je na splošno uvoz izdelka, ki se ocenjuje, na letni ravni še povečal. Povečanje uvoza v obdobju od julija 2017 do junija 2018 v primerjavi z obdobjem od januarja 2017 do decembra 2017 pojasnjuje razmeroma visoka stopnja uvoza v prvi polovici leta 2018, ko je celoten obseg uvoza izdelkov, ki se ocenjujejo, znašal 17,4 milijona metričnih ton v primerjavi s 15,4 milijona metričnih ton v prvi polovici leta 2017 in 14,5 milijona metričnih ton v drugi polovici leta 2017. Zato ti novejši podatki potrjujejo oceno Komisije v začasni fazi, da se bo uvoz po letu 2017 verjetno še povečal.

(102)

Ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA so bili uvedeni 8. marca 2018. Zato je pomembno, da se obseg uvoza v letu 2018 oceni za vsak mesec posebej in da se primerja z istim obdobjem v predhodnem letu (2017). Ta primerjava kaže, da je bil za vsak mesec leta 2018 obseg uvoza v Unijo v letu 2018 večji od obsega uvoza v letu 2017. Razlike so bile večje junija in julija 2018, kar je nekaj mesecev po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Avgusta in septembra 2018 je bilo povečanje še vedno znatno, vendar manj izrazito kot v predhodnih dveh mesecih, morda zaradi začasnih zaščitnih ukrepov, uvedenih 18. julija 2018.

(103)

Obe analizi kažeta na jasen trend stalnega povečevanja uvoza v Unijo, kar potrjuje oceno Komisije v začasni fazi.

Preglednica 12

Mesečni uvoz v Unijo