1.   Vsak izvoz blaga s seznama v Prilogi II je ne glede na poreklo takega blaga prepovedan.

Priloga II vsebuje blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

Izvajalcu tehnične pomoči se prepove, da proti plačilu ali brezplačno zagotavlja tehnično pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je izkazano, da bo to blago v državi, v katero bo izvoženo, zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

1.   Vsak uvoz blaga s seznama v Prilogi II je ne glede na poreklo tega blaga prepovedan.

Prejemanje tehnične pomoči s strani katere koli osebe, subjekta ali organa v Uniji v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, ki jo iz tretje države proti plačilu ali brezplačno zagotavlja katera koli oseba, subjekt ali organ, je prepovedano.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri izvoz blaga s seznama v Prilogi II, ter zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, če je izkazano, da bo to blago v namembni državi članici zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

1.   Prepovedan je vsak tranzit blaga s seznama v Prilogi II.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri tranzit blaga s seznama v Prilogi II, če je izkazano, da bo to blago v namembni državi zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

1.   Države članice lahko brez poseganja v veljavna pravila Unije, vključno s prepovedjo diskriminacije na podlagi državljanstva, sprejmejo ali ohranijo nacionalne ukrepe, ki omejujejo prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocijo v povezavi z blagom s seznama v Prilogi II.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, ali o njihovih spremembah in razveljavitvah pred začetkom njihove veljavnosti.

1.   Za vsak izvoz blaga s seznama v Prilogi III se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje pa se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Unije, torej blago, za katerega ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 226 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno s skladiščenjem neunijskega blaga v prosti coni.

Priloga III vsebuje samo naslednje blago, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje:

Priloga III ne zajema:

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz na tista ozemlja držav članic, ki so navedena v Prilogi VI in obenem ne spadajo v carinsko območje Unije, in sicer pod pogojem, da bo blago uporabljal organ, pristojen za pregon tako na namembnem ozemlju kot tudi v matičnem delu države članice, ki ji to ozemlje pripada. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen, in lahko odločijo, da do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz v tretje države, pod pogojem da bo blago uporabljalo vojaško ali civilno osebje države članice, če to osebje sodeluje v operaciji EU ali ZN ohranjanja miru ali kriznega upravljanja v zadevni tretji državi ali v operaciji na podlagi sporazumov med državami članicami in tretjimi državami na obrambnem področju. Carinski in drugi pristojni organi imajo pravico preveriti, ali je ta pogoj izpolnjen. Do končanega preverjanja izvoz ni mogoč.

1.   Pristojni organi odločajo o vlogah za dovoljenje za izvoz blaga s seznama v Prilogi III, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.

2.   Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi blago s seznama iz Priloge III lahko bilo uporabljeno za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključno s sodno odrejenim telesnim kaznovanjem, uporabo s strani organov pregona ali katere koli fizične ali pravne osebe v tretji državi.

Pristojni organ upošteva:

Prav tako se lahko upoštevajo druge relevantne informacije, vključno z obstoječimi sodbami nacionalnih sodišč, poročili in drugimi informacijami, ki so jih pripravile civilno-družbene organizacije ter informacijami o omejitvah izvoza namembne države za blago s seznamov v prilogah II in III.

3.   Za preverjanje predvidene končne uporabe in nevarnosti preusmeritve se uporabljajo pravila iz drugega in tretjega pododstavka.

Če proizvajalec blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III zahteva dovoljenje za izvoz takšnega blaga distributerju, pristojni organ oceni sklenjene pogodbene dogovore med proizvajalcem in distributerjem ter ukrepe, ki sta jih sprejela, da bi zagotovila, da se to blago, po potrebi pa tudi proizvodi, v katere bo to blago vgrajeno, ne bodo uporabili za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

Če se zahteva dovoljenje za izvoz blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III končnemu uporabniku, lahko pristojni organ pri oceni nevarnosti preusmeritve upošteva veljavne pogodbene dogovore in izjavo o končni uporabi, ki jo je podpisal končni uporabnik, če je takšna izjava predložena. Če izjava o končni uporabi ni predložena, mora izvoznik dokazati, kdo bo končni uporabnik in kako se bo blago uporabilo. Če izvoznik ne predloži dovolj informacij o končnem uporabniku in končni uporabi, se šteje, da ima pristojni organ utemeljene razloge za domnevo, da bi se blago lahko uporabilo za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

4.   Pristojni organ pri oceni vloge za globalno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upošteva, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.

1.   Ne glede na člena 11 in 12 lahko država članica sprejme ali ohrani prepoved izvoza ali uvoza okovov za noge, verig za vklenitev več oseb in prenosnih pripomočkov za zadajanje elektrošokov.

2.   Država članica lahko določi, da je za izvoz lisic, katerih skupna velikost, ko so zaklenjene, vključno z verigo, merjena od zunanjega roba ene do zunanjega roba druge zapestnice, presega 240 mm, obvezno pridobiti dovoljenje. Pri tovrstnih lisicah države članice uporabljajo poglavji III in V.

3.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkoma 1 in 2 pred začetkom njihove veljavnosti.

1.   Dovoljenje se zahteva za vsako zagotavljanje oziroma opravljanje ene od naslednjih storitev kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, ki jo proti plačilu ali brezplačno opravi izvajalec tehnične pomoči ali posrednik:

2.   Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III se smiselno uporablja člen 12.

Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III se merila iz člena 12 uporabijo za to, da se oceni:

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za zagotavljanje tehnične pomoči, če:

4.   Ne glede na odstavek 1 lahko država članica ohrani prepoved opravljanja posredniških storitev, povezanih z okovi za noge, verigami za vklenitev več oseb in prenosnimi pripomočki za zadajanje elektrošokov. Kadar država članica ohrani takšno prepoved, Komisijo obvesti, če spremeni ali razveljavi ukrepe, ki jih je sprejela in o njih uradno obvestila Komisijo v skladu s členom 7a(4) Uredbe (ES) št. 1236/2005.

1.   Za vsak izvoz blaga s seznama v Prilogi IV se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje pa se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Unije, torej blago, za katerega ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 226 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno s skladiščenjem neunijskega blaga v prosti coni.

Priloga IV vsebuje le blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ter je bilo odobreno ali dejansko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v eni ali več tretjih državah, ki niso odpravile smrtne kazni. Ta priloga ne zajema:

2.   Kadar se pri izvozu zdravil zahteva izvozno dovoljenje v skladu s to uredbo, za izvoz pa veljajo tudi zahteve za izvozno dovoljenje v skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru mamil in psihotropnih snovi, kot je Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971, lahko države članice z enotnim postopkom izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalagata ta uredba in ustrezna konvencija.

1.   Pristojni organi odločajo o vlogah za dovoljenje za izvoz blaga s seznama v Prilogi IV, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.

2.   Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi bilo blago s seznama iz Priloge IV lahko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v tretji državi.

3.   Za preverjanje nameravane končne uporabe in nevarnosti preusmeritve se uporabljajo pravila iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka.

Če proizvajalec blaga s seznama iz oddelka 1 Priloge IV zahteva dovoljenje za izvoz takšnega proizvoda distributerju, pristojni organ oceni sklenjene pogodbene dogovore med proizvajalcem in distributerjem ter ukrepe, ki sta jih sprejela za to, da se blago ne bo uporabilo za izvršitev smrtne kazni.

Če se zahteva dovoljenje za izvoz blaga s seznama iz oddelka 1 Priloge IV končnemu uporabniku, lahko pristojni organ pri oceni nevarnosti preusmeritve upošteva veljavne pogodbene dogovore in izjavo o končni uporabi, ki jo je podpisal končni uporabnik, če je takšna izjava predložena. Če izjava o končni uporabi ni predložena, mora izvoznik dokazati, kdo bo končni uporabnik in kako se bo blago uporabilo. Če izvoznik ne predloži dovolj informacij o končnem uporabniku in končni uporabi, se šteje, da ima pristojni organ utemeljene razloge za domnevo, da bi bilo blago lahko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni.

Komisija lahko v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic sprejme smernice o najboljši praksi za ocenjevanje končne uporabe in namena uporabe tehnične pomoči.

4.   Pristojni organ pri proučevanju vloge za globalno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upošteva tudi, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.

1.   Dovoljenje se zahteva za vsako zagotavljanje oziroma opravljanje ene od naslednjih storitev kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, ki jo proti plačilu ali brezplačno opravi izvajalec tehnične pomoči ali posrednik:

2.   Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IV se smiselno uporablja člen 17.

Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IV se merila iz člena 17 uporabijo za to, da se oceni:

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za zagotavljanje tehnične pomoči, če:

1.   Ta uredba določa splošno izvozno dovoljenje Unije za določen izvoz, naveden v Prilogi V.

Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo tega dovoljenja, če obstaja utemeljen sum glede izvoznikove zmožnosti za spoštovanje pogojev tega dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjujejo informacije o vseh izvoznikih, ki jim je bila odvzeta pravica do uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, razen če presodijo, da določen izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga s seznama iz Priloge IV prek druge države članice. Za ta namen se uporablja varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij.

2.   Dovoljenje za izvoz, razen izvoza iz odstavka 1, za katerega se v skladu s to uredbo zahteva dovoljenje, izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež. Takšno dovoljenje je lahko individualno ali globalno dovoljenje, če zadeva blago s seznama v Prilogi III ali Prilogi IV. Za blago s seznama v Prilogi II je potrebno individualno dovoljenje.

3.   Dovoljenje za tranzit blaga s seznama v Prilogi II izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki prevaža blago znotraj carinskega območja Unije, prebivališče ali sedež. Če ta oseba, subjekt ali organ nima prebivališča ali sedeža v eni od držav članic, dovoljenje izda pristojni organ države članice, v kateri pride do vstopa blaga na carinsko območje Unije. Takšno dovoljenje je individualno dovoljenje.

4.   Dovoljenje za uvoz, za katerega se v skladu s to uredbo zahteva dovoljenje, izda na seznamu v Prilogi I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima muzej sedež. Za blago s seznama v Prilogi II je potrebno individualno dovoljenje.

5.   Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II izda:

6.   Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ali Prilogi IV izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima izvajalec tehnične pomoči prebivališče ali sedež, ali, če ni takšne države članice, pristojni organ države članice, katere državljan je izvajalec tehnične pomoči ali v skladu s pravom katere je bil registriran ali ustanovljen.

7.   Dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ali Prilogi IV izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež, ali, če ni takšne države članice, pristojni organ države članice, katere državljan je posrednik ali v skladu s pravom katere je bil registriran ali ustanovljen. Tako dovoljenje se izda za določeno količino določenega blaga, ki se prevaža med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo.

8.   Vlagatelji predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih vlogah za pridobitev individualnega ali globalnega dovoljenja za izvoz ali posredniške storitve, dovoljenja za tehnično pomoč, individualnega uvoznega dovoljenja ali individualnega dovoljenja za tranzit.

Kar zadeva izvoz pristojni organi prejmejo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi blaga.

Kar zadeva posredniške storitve pristojni organi prejmejo zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

Za izdajo dovoljenja se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.

9.   Z odstopanjem od odstavka 8 proizvajalec, kadar bo on ali njegov zastopnik izvažal ali prodajal in izvajal transfer blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III ali oddelka 1 Priloge IV distributerju v tretji državi, predloži informacije o sklenjenih dogovorih in ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III za mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ali za preprečevanje uporabe blaga iz oddelka 1 Priloge IV za izvršitev smrtne kazni, o namembni državi ter informacije o končni uporabi in končnih uporabnikih blaga, če so na voljo.

10.   Na zahtevo nacionalnega mehanizma za preprečevanje, ustanovljenega v skladu z Opcijskim protokolom h Konvenciji Združenih narodovov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984, se lahko pristojni organi odločijo, da bodo nacionalnemu mehanizmu za preprečevanje, ki to zahteva, dali na voljo informacije, ki so jih od vlagatelja prejeli o namembni državi, prejemniku, končni uporabi in končnih uporabnikih ali, kadar je to ustrezno, o distributerju ter dogovorih in ukrepih iz odstavka 9. Pristojni organi zaslišijo vlagatelja, preden se informacije dajo na voljo, in lahko uvedejo omejitve glede tega, kako se lahko informacije uporabijo. Pristojni organi odločitve sprejmejo v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

11.   Države članice vloge za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

1.   Dovoljenja za izvoz, uvoz ali tranzit se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge VII. Dovoljenja glede posredniških storitev se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge VIII. Dovoljenja glede tehnične pomoči se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge IX. Takšna dovoljenja so veljavna po vsej Uniji. Dovoljenje je veljavno od treh do dvanajstih mesecev z možnostjo podaljšanja za največ 12 mesecev. Globalno dovoljenje je veljavno od enega do treh let z možnostjo podaljšanja za največ dve leti.

2.   Na podlagi dovoljenja za izvoz, izdanega v skladu s členom 12 ali členom 17, lahko izvoznik zagotavlja tehnično pomoč končnemu uporabniku v obsegu, v katerem je takšna pomoč potrebna za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga, za katerega je dovoljen izvoz.

3.   Dovoljenja se lahko izdajo z elektronskimi sredstvi. Posebni postopki se določijo na nacionalni ravni. Države članice, ki izkoristijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo.

4.   Pristojni organ v zvezi z dovoljenji za izvoz, uvoz, tranzit, zagotavljanje tehnične pomoči ali opravljanje posredniških storitev postavi kakršne koli zahteve in pogoje, za katere meni, da so primerni.

5.   Pristojni organi lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo uporabo, spremenijo ali prekličejo že izdano dovoljenje.

1.   Pri opravljanju carinskih formalnosti izvoznik ali uvoznik predloži ustrezno izpolnjen obrazec, določen v Prilogi VII, s čimer dokaže, da je pridobil potrebno dovoljenje za zadevni izvoz ali uvoz. Če dokument ni izpolnjen v uradnem jeziku države članice, v kateri potekajo carinske formalnosti, se lahko od izvoznika ali uvoznika zahteva, da poskrbi za prevod v tak uradni jezik.

2.   Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v Prilogi II, III ali IV, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in izvoznika ali uvoznika seznani z možnostjo predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

1.   Država članica uradno obvesti druge države članice in Komisijo, če njeni pristojni organi, navedeni na seznamu iz Priloge I, sprejmejo odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo ali če razveljavijo dovoljenje, ki so ga izdali. Tako uradno obvestilo se posreduje najpozneje v 30 dneh po dnevu sprejetja odločitve ali razveljavitvi.

2.   Pristojni organ se prek diplomatskih kanalov, kadar je to potrebno ali primerno, posvetuje s pristojnim organom ali organi, ki so v preteklih treh letih zavrnili vlogo za izdajo dovoljenja za izvoz, uvoz, zagotavljanje tehnične pomoči osebi, subjektu ali organu v tretji državi ali opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo, če prejme vlogo v zvezi z izvozom, tranzitom, zagotavljanjem tehnične pomoči osebi, subjektu ali organu v tretji državi ali opravljanjem posredniških storitev, ki vključuje skoraj povsem enak posel, naveden v taki starejši vlogi, in meni, da bi bilo treba dovoljenje kljub temu izdati.

3.   Če se pristojni organ po posvetovanju iz odstavka 2 odloči izdati dovoljenje, ustrezna država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o svoji odločitvi ter pojasni razloge zanjo, pri čemer po potrebi predloži dodatne informacije.

4.   Kadar zavrnitev izdaje dovoljenja temelji na nacionalni prepovedi v skladu s členom 14(1) ali členom 15(4), ne pomeni odločitve o zavrnitvi vloge v smislu odstavka 1 tega člena.

5.   Vsa uradna obvestila, potrebna v skladu s tem členom, se posredujejo prek varnega in šifriranega sistema za izmenjavo informacij.

1.   Vsaka država članica lahko na Komisijo naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo, da se blago, ki je zasnovano ali se trži za kazenski pregon, doda v Prilogo II, Prilogo III ali Prilogo IV. Takšna zahteva vključuje informacije o:

Ko država članica naslovi zahtevo na Komisijo, to zahtevo posreduje tudi drugim državam članicam.

2.   Komisija lahko v treh mesecih od prejema zahteve državo članico, ki je poslala zahtevo, pozove, naj predloži dopolnilne informacije, če meni, da zahteva ne obravnava ene ali več ustreznih točk ali da so potrebne dodatne informacije o eni ali več ustreznih točkah. Komisija sporoči, o katerih točkah je treba predložiti dopolnilne informacije. Komisija svoja vprašanja posreduje drugim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji posredujejo dodatne informacije za oceno zahteve.

3.   Če Komisija meni, da ni treba zahtevati dopolnilnih informacij, ali, kjer je primerno, po prejemu dopolnilnih informacij, ki jih je zahtevala, v 20 tednih od prejema zahteve oziroma prejema dopolnilnih informacij začne postopek za sprejetje zahtevane spremembe ali obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo, o razlogih, da tega ne stori.

1.   Brez poseganja v člen 23 se Komisija in države članice na zahtevo vzajemno obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo in si posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo v zvezi s to uredbo, zlasti o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih.

2.   Pomembne informacije o izdanih in zavrnjenih dovoljenjih vsebujejo vsaj vrsto odločitve, utemeljitev ali povzetek takšne odločitve, imena prejemnikov ter, če ne gre za iste osebe, končnih uporabnikov, kot tudi zadevno blago.

3.   Države članice, če je možno v sodelovanju s Komisijo, predložijo javno letno poročilo o svojih dejavnostih, v katerem so podatki o številu prejetih vlog, o blagu in državah, obravnavanih v teh vlogah, ter o svojih odločitvah glede teh vlog. To poročilo ne vključuje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

4.   Komisija pripravi letno poročilo, v katerem so vsebovana letna poročila o dejavnostih iz odstavka 3. To letno poročilo se objavi.

5.   Ta člen ne posega v veljavna nacionalna pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti, razen za posredovanje informacij iz odstavka 2 organom druge države članice in Komisiji.

6.   Zavrnitev izdaje dovoljenja, ki temelji na nacionalni prepovedi, sprejeti v skladu s členom 14(1), ne pomeni zavrnitve dovoljenja v smislu odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. decembra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlament in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 29(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

1.   Ustanovi se usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje predstavnika.

2.   Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki brez omejitve vključujejo izmenjavo informacij o upravnih praksah, pa tudi morebitna vprašanja, ki jih utegne postaviti predsednik ali predstavnik države članice.

3.   Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja se lahko, kadar je to po njenem mnenju potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, izvajalci tehnične pomoči in drugimi relevantnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu pisno predloži letno poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja.

Pri pripravi letnega poročila se ustrezno upošteva potrebo po tem, da se ne sme spodkopavati komercialnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. Razprave v usklajevalni skupini za preprečevanje mučenja so zaupne.

1.   Komisija do 31. julija 2020 in potem vsakih pet let pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi celovito poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Med pregledom oceni tudi potrebo po vključitvi dejavnosti državljanov Unije v tujini. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila.

2.   Posebni deli poročila obravnavajo:

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o vseh spremembah, ki vplivajo na pravila o kaznih, priglašenih v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 1236/2005.

1.   Ozemeljsko področje uporabe te uredbe je enako kot pri Pogodbah, z izjemo prvega pododstavka člena 3(1), prvega pododstavka člena 4(1), členov 5, 11, 13, 14, 16 in 18, člena 20(1) do (4) ter člena 22, ki se uporabljajo za:

2.   Za namene te uredbe se Ceuto, Helgoland in Melillo obravnava kot del carinskega območja Unije.

EVROPSKA UNIJA

DOVOLJENJE IZVOZ /UVOZ OPREMA ZA MUČENJE

1 Viagateij (polno ime, naslov, carinska, številka) Vrsta:

DOVOLJENJE ZA IZVOZ ALI UVOZ BLAGA, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZA MUČENJE (UREDBA (EU) 2019/125)

2 Prejemnik (polno ime in naslov)

3 Št. dovoljenja

Izvoz Uvoz

4 Datum prenehanja veljavnosti

5 Zastopnik/Predstavnik (če to ni viagatelj)

6 Država, kjer se blago nahaja

Koda

7 Namembra država

Koda

8 Država članica, v kateri bo potekal carinski postopek

9 Končni uporabnik (polno ime in naslov)

Organ, ki je izdal dovoljenje

10 Opis predmeta

11 Št. predmeta 1

12 Oznaka KN

13 Količina

14 Posebne zahteve in pogoji

10 Opis predmeta

11 Št. predmeta 2

12 Oznaka KN

13 Količina

14 Posebne zahteve in pogoji

10 Opis predmeta

11 Št. predmeta 3

12 Oznaka KN

13 Količina

14 Posebne zahteve in pogoji

15 Spodaj podpisani potrjujem, da je pristojni organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2019/125 in ob upoštevanju zahtev, pogojev in postopkov, določenih v tem obrazcu in v prilogi(-ah), ki jo/jih navaja, odobril [izvoz] [uvoz] (neustrezno prečrtaj) za blago, opisano v polju 10.

16 Število prilog

V (kraj, datum)

Ime (tipkano ali s tiskanimi črkami)

Podpis: (Žig organa, ki je izdal dovoljenje)

Opomba: V polje 1 stolpca 17 vpišite količino, ki je še na voljo, v polje 2 stolpca 17, pa vpišite količino, ki je bila v tem primeru odšteta.

3 Št. dovoljenja

11 Št. predmeta

17 Neto količina (Neto masa/druga enota, z označitvijo te enote)

18 Carinski dokumenti (vrsta in številka) in datum odbitka

19 Država članica, ime in podpis, žig o odbitku

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

„Dovoljenje za izvoz in uvoz blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje (Uredba (EU) 2019/125)“

EVROPSKA UNIJA

1

1 Posrednik, ki vlaga prošnjo (polno ime in naslov)

DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV VZVEZI Z BLAGOM, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZAMUČENJE ALI IZVRŠEVANJE SMRTNE KAZNI(UREDBA (EU) 2019/125)

Dovoljenje za posredniške storitve (Uredba (EU) 2019/125)

2 Fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki izvaža blago iz ustrezne tretje države v ciljno tretjo državo (polno ime in naslov)

3 Št. dovoljenja

Individualno dovoljenje10 Globalno dovoljenje

4 Datum poteka

5 Prejemnik v namembni tretji državi (polno ime in naslov)

Končni uporabnik Distributer Drugo

6 Tretja država, v kateri se nahaja blago

Oznaka države

7 Namembna tretja država

Oznaka države

8 Končni uporabnik v namembni tretji državi (polno ime in naslov), če se razlikuje od prejemnika

Končni uporabnik Distributer

9 Država članica, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež

Če ni ustrezne države članice, država članica, katere državljan je posrednik, ali v kateri ima sedež kot pravna oseba, subjekt ali organ

1

10 Vpletene tretje strani (npr. agent)

Organ izdajatelj

11 Končna uporaba (če je ustrezno)

12 Natančne informacije o lokaciji blaga v tretji državi, v kateri se nahaja

13 Opis predmeta

14 Št. predmeta1

15 Oznaka HS

16 Količina

17 Valuta in vrednost

13 Opis predmeta

14 Št. predmeta 2

15 Oznaka HS

16 Količina

17 Valuta in vrednost

13 Opis predmeta

14 Št. predmeta 3

15 Oznaka HS

16 Količina

17 Valuta in vrednost

18 Posebne zahteve in pogoji

19 Spodaj podpisani potrjujem, da je pristojni organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2019/125 in ob upoštevanju zahtev, pogojev in postopkov, določenih v tem obrazcu in v prilogi(-ah), ki jo/jih navaja, odobril posredniške storitve za blago, opisano v polju 13.

20 Število prilog

V (kraj, datum)

Ime (tipkano ali s tiskanimi črkami)

Podpis: (Žig organa izdajatelja)

EVROPSKA UNIJA

Poročilo o uporabi dovoljene količine

DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE POSREDNIŠKIH STORITEVV ZVEZI Z BLAGOM, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZAMUČENJE ALI IZVRŠEVANJE SMRTNE KAZNI(UREDBA (EU) 2019/125)

Opomba: V prvi del stolpca 21 vpišite količino, ki je še na voljo, v drugi del pa količino, ki je bila v tem primeru odšteta.

3 Št. dovoljenja

14 Št. predmeta

21 Neto količina (neto masa ali druga enota) z navedbo enote

22 Datum odštetja

23 Referenčni dokument (država, vrsta, številka)

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

1.

2.

„Dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali mučenje (Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta (1))“.

EVROPSKA UNIJA

1

1 Izvajalec tehnične pomoči, ki vlaga prošnjo (polno ime in naslov)

DOVOLJENJE ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE POMOČI VZVEZI Z BLAGOM, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZAMUČENJE ALI IZVRŠEVANJE SMRTNE KAZNI(UREDBA (EU) 2019/125)

Dovoljenje za tehnično pomoč (Uredba (EU) 2019/125)

2 Fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki se mu bo zagotavljala tehnična pomoč (polno ime in naslov)

3 Št. dovoljenja

Na podlagi člena 3 4 7a 7d

4 Datum poteka

5 Fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, naveden v polju 2 je

Muzej

Organ kazenskega pregona

Ustanova, ki zagotavlja izobraževanje ali usposabljanje

Izvajalec popravil, vzdrževanja ali drugih tehničnih storitev v zvezi z blagom, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Proizvajalec blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Nič od zgoraj navedenega. Navedite dejavnost fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, navedenega v polju 2:

6 Tretja država ali država članica, kateri se bo zagotavljala tehnična pomoč (ime in koda)

7 Dovoljenje velja za

Enkratna tehnična pomoč

Tehnična pomoč, ki se zagotavlja za določeno obdobje Navedite obdobje:

8 Država članica, v kateri ima izvajalec tehnične pomoči prebivališče ali sedež

Če ni ustrezne države članice, država članica, katere državljan je izvajalec tehnične pomoči, ali v kateri ima sedež kot pravna oseba, subjekt ali organ

1

9 Opis vrste blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Organ izdajatelj

10 Opis tehnične pomoči, za katero se izdaja dovoljenje

11 Če je oseba, subjekt ali organ iz polja 2 oseba, subjekt ali organ v tretji državi, se bo tehnična pomoč zagotavljala

iz EU v navedeno tretjo državo s pomočjo osebja v tej tretji državi iz druge tretje države (obrazložite)

12 Opis usposabljanja za uporabo blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč, ki se bo izvajalo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ iz polja 2

13 Usposabljanje za uporabo blaga, navedenega v polju 9, bo izvajal:

Izvajalec tehnične pomoči, naveden v polju 1

Tretja oseba, ki deluje v imenu ali v povezavi z izvajalcem tehnične pomoči (polno ime in naslov)

14 Posebne zahteve in pogoji

15 Spodaj podpisani potrjujem, da je pristojni organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) 2019/125 in ob upoštevanju zahtev, pogojev in postopkov, določenih v tem obrazcu in v prilogi(-ah), ki jo/jih navaja, odobril zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom, opisanim v polju 9.

16 Število prilog

V (kraj, datum)

Ime (tipkano ali s tiskanimi črkami)

Podpis: (Žig organa izdajatelja)

„Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali mučenje (Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta (1))“.

1.   Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) se ustanovi kot agencija Unije.

2.   Cilj EU-OSHA je institucijam in organom Unije, državam članicam, socialnim partnerjem in drugim akterjem, ki so dejavni na področju varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti ustrezne tehnične, znanstvene in ekonomske informacije ter kvalificirano strokovno znanje na tem področju za izboljšanje delovnega okolja glede zaščite varnosti in zdravja delavcev.

V ta namen EU-OSHA pridobiva in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za oblikovanje politik, vključno z ugotovitvami na podlagi raziskav, in omogoča lažjo izmenjavo znanja med Unijo in nacionalnimi akterji.

1.   EU-OSHA ima naslednje naloge glede področij iz člena 1(2) in pri tem v celoti spoštuje pristojnosti držav članic:

2.   Kadar so potrebne nove študije in preden se sprejmejo politične odločitve, institucije Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) upoštevajo strokovno znanje EU-OSHA in vse študije, ki jih je izvedla na zadevnem področju ali ki jih lahko izvede.

3.   EU-OSHA zagotovi, da so posredovane informacije in orodja, ki jih da na voljo, prilagojeni predvidenim uporabnikom. Za uresničitev tega cilja EU-OSHA tesno sodeluje z nacionalnimi informacijskimi točkami iz člena 12(1) v skladu s členom 12(2).

4.   EU-OSHA lahko sklepa sporazume o sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami Unije, da olajša in spodbudi sodelovanje z njimi.

5.   Pri izvajanju svojih nalog EU-OSHA vzdržuje tesne stike zlasti s specializiranimi organi, tako javnimi kot zasebnimi, nacionalnimi ali mednarodnimi, organi javnega sektorja, akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter, kadar obstajajo, z nacionalnimi tristranskimi organi. EU-OSHA brez poseganja v lastne cilje in namene sodeluje z drugimi agencijami Unije, zlasti z Eurofound in Cedefop, ter spodbuja sinergije in dopolnjevanje z njihovimi dejavnostmi, pri tem pa skuša preprečiti kakršno koli podvajanje prizadevanj.

1.   Upravni odbor sestavljajo:

Vsi člani iz točk (a) do (d) imajo glasovalno pravico.

Člane iz točk (a), (b) in (c) imenuje Svet izmed članov in namestnikov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu.

Člani iz točke (a) so imenovani na predlog držav članic. Člani iz točk (b) in (c) so imenovani na predlog uradnih govorcev zadevnih skupin v Svetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu.

Predlogi iz četrtega pododstavka se predložijo Svetu in predložijo Komisiji v vednost.

Člane iz točke (d) imenuje Komisija.

Strokovnjaka iz točke (e) imenuje pristojni odbor Evropskega parlamenta.

2.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana, kadar je odsoten. Namestniki so imenovani v skladu z odstavkom 1.

3.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so predlagani in imenovani na podlagi njihovega znanja na področju varnosti in zdravja pri delu, ob upoštevanju njihovih ustreznih znanj in spretnosti, kot so vodstvena, upravna ter proračunska znanja in spretnosti, ter strokovnega znanja na področju glavnih nalog EU-OSHA, da bi opravljali učinkovito nadzorno vlogo. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost njegovega dela. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru.

4.   Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo pisno izjavo, da niso v nasprotju interesov. Vsak član in nadomestni član posodobi svojo izjavo v primeru spremembe okoliščin glede vsakega nasprotja interesov. EU-OSHA izjave in njihove posodobitve objavi na svojem spletnem mestu.

5.   Mandat članov in namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po izteku mandata ali v primeru njihovega odstopa člani in namestniki opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

6.   Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delojemalcev v upravnem odboru tvorijo vsak svojo skupino. Vsaka skupina določi koordinatorja za večjo učinkovitost razprav znotraj posamezne skupine in med skupinami. Koordinatorji skupin delodajalcev in delojemalcev so predstavniki svojih zadevnih evropskih organizacij na in jih je mogoče določiti izmed imenovanih članov upravnega odbora. Koordinatorji, ki niso imenovani člani upravnega odbora v skladu z odstavkom 1, sodelujejo na njegovih sejah, vendar nimajo glasovalne pravice.

1.   Upravni odbor:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je izvršni direktor nadalje prenesel. V takih primerih jih upravni odbor za določen čas prenese na enega od predstavnikov Komisije, ki ga imenuje, ali na uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

1.   Izvršni direktor vsako leto v skladu s točko (e) člena 11(5) te uredbe pripravi osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje večletni in letni delovni program v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

2.   Izvršni direktor osnutek programskega dokumenta iz odstavka 1 predloži upravnemu odboru. Ko upravni odbor osnutek programskega dokumenta potrdi, se vsako leto najpozneje do 31. januarja predloži Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Izvršni direktor predloži morebitne posodobljene različice tega dokumenta po enakem postopku. Upravni odbor sprejme programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije.

Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

3.   V večletnem delovnem programu je določena priprava splošnega strateškega načrtovanja programov, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju pri načrtovanju programov z drugimi agencijami. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 30, ukrepe, povezane s to strategijo, pa tudi podroben opis s tem povezanih virov.

4.   Letni delovni program mora biti skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 3 in vsebuje:

V letnem delovnem programu morajo biti jasno navedeni ukrepi, ki so bili v primerjavi s preteklim proračunskim letom dodani, spremenjeni ali črtani.

5.   Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar je EU-OSHA dodeljena nova dejavnost. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program.

6.   Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje programov se po potrebi posodobi, in zlasti obravnava rezultate ocenjevanja iz člena 28.

Pri načrtovanju virov in finančnem načrtovanju se upošteva, da je EU-OSHA dodeljena nova dejavnost za izpolnjevanje nalog iz člena 2, brez poseganja v pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

1.   Upravni odbor izvoli predsednika in tri namestnike predsednika na naslednji način:

Predsednika in namestnike z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Mandat predsednika in namestnikov traja eno leto. Njihov mandat se lahko podaljša. Kadar njihovo članstvo v upravnem odboru preneha med njihovim mandatom, jim hkrati samodejno preneha tudi mandat.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav, nima pa glasovalne pravice.

3.   Upravni odbor ima eno redno sejo na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

4.   Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno. Predstavniki držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), se lahko sej upravnega odbora udeležijo kot opazovalci, kadar Sporazum EGP določa njihovo sodelovanje v dejavnostih EU-OSHA.

5.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi EU-OSHA.

1.   Brez poseganja v točki (b) in (c) člena 5(1), drugi pododstavek člena 7(1) in člen 19(7) upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

Toda za sprejetje odločitev v okviru letnega delovnega programa, ki imajo proračunske posledice za nacionalne informacijske točke, je potrebno tudi soglasje večine članov skupine, ki predstavlja vlade.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je član z glasovalno pravico odsoten, ima glasovalno pravico njegov namestnik.

3.   Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.   Izvršni direktor se udeleži razprav, nima pa glasovalne pravice.

5.   V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

1.   Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.   Izvršni odbor:

3.   Izvršni odbor lahko po potrebi in iz nujnih razlogov sprejme nekatere začasne odločitve v imenu upravnega odbora, vključno o začasni prekinitvi prenosa pooblastil organa za imenovanja v skladu s pogoji iz člena 5(2), in o proračunskih zadevah.

4.   Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, njegovi trije namestniki, koordinatorji treh skupin iz člena 4(6) in en predstavnik Komisije. Vsaka skupina iz člena 4(6) lahko določi največ dva namestnika, ki se udeležita sej izvršnega odbora, v primeru, da je član, ki ga je imenovala zadevna skupina, odsoten. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, nima pa glasovalne pravice.

5.   Mandat članov izvršnega odbora traja dve leti. Lahko se podaljša. Mandat člana izvršnega odbora preneha z dnem prenehanja njegovega članstva v upravnem odboru.

6.   Izvršni odbor se sestane trikrat na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo njegovih članov. Koordinatorji treh skupin iz člena 4(6) si po vsakem sestanku po najboljših močeh prizadevajo, da pravočasno in pregledno obvestijo člane svoje skupine o vsebini razprave.

1.   Izvršni direktor je pristojen za upravljanje EU-OSHA v skladu s strateško usmeritvijo, ki jo določi upravni odbor, in odgovarja upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema navodil katere koli vlade ali katerega koli drugega organa.

3.   Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet ga lahko pozove, naj mu poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik EU-OSHA.

5.   Izvršni direktor je pristojen za izvajanje nalog, ki so EU-OSHA podeljene s to uredbo. Izvršni direktor je pristojen zlasti za:

6.   Izvršni direktor je pristojen tudi za odločanje o tem, ali je treba za učinkovito in uspešno izvajanje nalog EU-OSHA ustanoviti urad za zvezo v Bruslju, da bi okrepili sodelovanje EU-OSHA z ustreznimi institucijami Unije. Za to odločitev je potrebno predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevne države članice. V odločitvi se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v tem uradu za zvezo, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in vsako podvajanje upravnih nalog EU-OSHA.

1.   EU-OSHA vzpostavi mrežo, ki jo sestavljajo:

2.   Države članice EU-OSHA redno obveščajo o glavnih sestavnih elementih svojih nacionalnih informacijskih mrež za varnost in zdravje pri delu, vključno z vsemi institucijami, ki bi po njihovem mnenju lahko prispevale k delu EU-OSHA, pri čemer upoštevajo potrebo po zagotavljanju najširše možne pokritosti svojega ozemlja.

Nacionalni organi ali nacionalna institucija, ki jo država članica določi kot nacionalno informacijsko točko, usklajujejo in posredujejo EU-OSHA nacionalne informacije v okviru sporazuma med vsako posamezno informacijsko točko in EU-OSHA na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme EU-OSHA.

Nacionalni organi ali nacionalna institucija se posvetujejo z nacionalnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev in upoštevajo njihova stališča v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

3.   Opredeljena tematska področja posebnega pomena se navedejo v letnem delovnem programu EU-OSHA.

1.   Vsako proračunsko leto se ocenijo vsi prihodki in odhodki EU-OSHA ter se prikažejo v njenem proračunu. Proračunsko leto sovpada s koledarskim letom.

2.   V proračunu EU-OSHA so prihodki in odhodki uravnoteženi.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki EU-OSHA zajemajo:

4.   Odhodki EU-OSHA vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov EU-OSHA za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

Začasni osnutek načrta temelji na ciljih in pričakovanih rezultatih iz dokumenta o letnem načrtovanju programov iz člena 6(1) ter v skladu z načelom oblikovanja proračuna glede na uspešnost upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev, in pričakovane rezultate.

2.   Upravni odbor na podlagi začasnega osnutka načrta sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov EU-OSHA za naslednje proračunsko leto ter ga vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji.

3.   Komisija osnutek načrta skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu. Osnutek načrta je na voljo tudi EU-OSHA.

4.   Komisija na podlagi osnutka načrta v predlog splošnega proračuna Unije vključi oceno, za katero meni, da je potrebna za kadrovski načrt, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ki ga v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predloži proračunskemu organu.

5.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek za EU-OSHA iz splošnega proračuna Unije.

6.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt EU-OSHA.

7.   Proračun EU-OSHA sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi. Vse spremembe proračuna EU-OSHA, vključno s kadrovskim načrtom, se sprejmejo po istem postopku.

8.   Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun EU-OSHA, se uporablja Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013.

1.   Proračun EU-OSHA izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

1.   Računovodja EU-OSHA do 1. marca naslednjega proračunskega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču predloži začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.   EU-OSHA do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

3.   Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun EU-OSHA za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu EU-OSHA za leto N v skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 računovodja pripravi zaključni račun EU-OSHA za navedeno leto. Izvršni direktor ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Upravni odbor poda mnenje o zaključnem računu EU-OSHA za leto N.

6.   Računovodja EU-OSHA do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje zaključni račun za leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7.   Zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

8.   Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na pripombe iz njegovega letnega poročila. Izvršni direktor odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 109(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

1.   Za osebje EU-OSHA se uporabljajo Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavljanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

1.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec EU-OSHA v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

Izbrani kandidat je povabljen, da poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev. Ta izmenjava mnenj ne sme neupravičeno odložiti imenovanja.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem EU-OSHA zastopa njen predsednik upravnega odbora.

3.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Pred koncem tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive EU-OSHA.

4.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju ocene iz odstavka 3 izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

5.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.   Izvršnega direktorja se lahko razreši samo na podlagi odločitve upravnega odbora. Upravni odbor v svoji odločitvi upošteva oceno Komisije o uspešnosti izvršnega direktorja, kot je navedeno v odstavku 3.

7.   Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine članov z glasovalno pravico.

1.   EU-OSHA lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v EU-OSHA.

2.   Upravni odbor sprejme odločitev, s katero določi pravila za napotitev nacionalnih strokovnjakov v EU-OSHA.

1.   EU-OSHA je agencija Unije. Je pravna oseba.

2.   EU-OSHA ima v državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana po nacionalnem pravu. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Sedež EU-OSHA je v Bilbau.

4.   EU-OSHA lahko v skladu s členom 11(6) ustanovi urad za zvezo v Bruslju, da bi okrepila svoje sodelovanje z ustreznimi institucijami Unije.

1.   Za EU-OSHA se uporabljajo določbe iz Uredbe Sveta št. 1 (10).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje EU-OSHA, zagotavlja Prevajalski center.

1.   EU-OSHA svoje dejavnosti izvaja z visoko stopnjo preglednosti.

2.   Za dokumente, ki jih hrani EU-OSHA, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

3.   Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

4.   EU-OSHA obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje določi ukrepe, na podlagi katerih EU-OSHA uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

1.   Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) EU-OSHA do 21. avgusta 2019 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (14) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence EU-OSHA, na podlagi predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pooblaščeno za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od EU-OSHA.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki jo financira EU-OSHA, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (15).

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi EU-OSHA o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav v skladu z njunimi pooblastili.

1.   Pogodbeno odgovornost EU-OSHA ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.   Za izrekanje sodb na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene EU-OSHA, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   Pri nepogodbeni odgovornosti EU-OSHA v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje.

4.   V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja do EU-OSHA urejajo določbe v Kadrovskih predpisih in v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev.

1.   V skladu s členom 29(5) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013 EU-OSHA izvaja predhodne in naknadne ocene tistih programov in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo.

2.   Komisija do 21. februarja 2024 in vsakih pet let zatem zagotovi, da se v skladu s smernicami Komisije izvede oceno uspešnosti EU-OSHA v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Komisija se med ocenjevanjem posvetuje s člani upravnega odbora in drugimi glavnimi deležniki. Pri ocenjevanju se obravnava zlasti morebitna potreba po spremembi mandata EU-OSHA in finančne posledice vsake take spremembe.

3.   Komisija o ugotovitvah ocenjevanja poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.

1.   EU-OSHA lahko, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in brez poseganja v ustrezne pristojnosti držav članic in institucij Unije, sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami.

V ta namen lahko EU-OSHA na podlagi dovoljenja upravnega odbora in po odobritvi Komisije vzpostavi delovno ureditev s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami. Ta ureditev Uniji ali državam članicam ne sme nalagati pravnih obveznosti.

2.   Z EU-OSHA lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume v ta namen.

Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz prvega pododstavka se vzpostavi ureditev, ki določa zlasti naravo, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu EU-OSHA, vključno z določbami v zvezi s sodelovanjem pri pobudah EU-OSHA, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev mora biti ta ureditev v vsakem primeru skladna s Kadrovskimi predpisi.

3.   Upravni odbor sprejme strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami glede zadev, ki so v pristojnosti EU-OSHA.

1.   Potrebna ureditev glede nastanitve EU-OSHA v državi članici gostiteljici in infrastrukture, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med EU-OSHA in državo članico, v kateri je njen sedež.

2.   Država članica gostiteljica EU-OSHA zagotovi potrebne pogoje za delovanje EU-OSHA, vključno z večjezičnim, evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Direktor EU-OSHA, imenovan na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 2062/94, do izteka svojega mandata opravlja pristojnosti izvršnega direktorja iz člena 11 te uredbe. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni.

2.   V primeru, da ob začetku veljavnosti te uredbe poteka postopek izbire in imenovanja izvršnega direktorja, se do zaključka tega postopka uporablja člen 11 Uredbe (ES) št. 2062/94.

3.   Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti osebja, zaposlenega v skladu z Uredbo (ES) št. 2062/94. Njihove pogodbe o zaposlitvi se lahko podaljšajo na podlagi te uredbe v skladu s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Morebitni uradi EU-OSHA za zvezo, ki so operativni v času začetka veljavnosti te uredbe, se ohranijo.

1.   Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) se ustanovi kot agencija Unije.

2.   Cilj Eurofound je zagotavljati podporo Komisiji, drugim institucijam, organom in agencijam Unije, državam članicam ter socialnim partnerjem za namen oblikovanja in izvajanja politik v zvezi z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer, oblikovanja politik zaposlovanja in spodbujanja socialnega dialoga.

V ta namen Eurofound pridobiva in razširja znanje, zagotavlja dokaze in storitve za namen oblikovanja politik, vključno z ugotovitvami na podlagi raziskav, in omogoča lažjo izmenjavo znanja med Unijo in nacionalnimi akterji.

1.   Eurofound ima naslednje naloge glede področij iz člena 1(2) in pri tem v celoti spoštuje pristojnosti držav članic:

2.   Kadar so potrebne nove študije in preden se sprejmejo politične odločitve, institucije Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) upoštevajo strokovno znanje Eurofound in vse študije, ki jih je izvedel na zadevnem področju ali ki jih lahko izvede.

3.   Eurofound lahko sklepa sporazume o sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami Unije, da olajša in spodbudi sodelovanje z njimi.

4.   Pri izvajanju svojih nalog Eurofound vzdržuje tesne stike zlasti s specializiranimi organi, tako javnimi ali zasebnimi, nacionalnimi ali mednarodnimi, pa tudi z organi javnega sektorja, akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter, kadar obstajajo, z nacionalnimi tristranskimi organi. Eurofound brez poseganja v lastne cilje in namene sodeluje z drugimi agencijami Unije, zlasti z EU-OSHA in Cedefop, ter spodbuja sinergije in dopolnjevanje z njihovimi dejavnostmi, pri tem pa se skuša preprečiti kakršno koli podvajanje prizadevanj.

1.   Upravni odbor sestavljajo:

Vsi člani iz točk (a) do (d) imajo glasovalno pravico.

Člane iz točk (a), (b) in (c) imenuje Svet na podlagi kandidatov, ki jih predlagajo države članice, organizacije delodajalcev oziroma organizacije delojemalcev.

Člane iz točke (d) imenuje Komisija.

Strokovnjaka iz točke (e) imenuje pristojni odbor Evropskega parlamenta.

2.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana, kadar je odsoten. Namestniki so imenovani v skladu z odstavkom 1.

3.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so predlagani in imenovani na podlagi njihovega znanja na področju socialne politike in politik, povezanih z delom, ob upoštevanju njihovih ustreznih znanj in spretnosti, kot so vodstvena, upravna ter proračunska znanja in spretnosti, ter strokovnega znanja na področju glavnih nalog Eurofound, da bi opravljali učinkovito nadzorno vlogo. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost njihovega dela. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru.

4.   Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo pisno izjavo, da niso v nasprotju interesov. Vsak član in nadomestni član posodobi svojo izjavo v primeru spremembe okoliščine glede vsakega nasprotja interesov. Eurofound izjave in njihove posodobitve objavi na svojem spletnem mestu.

5.   Mandat članov in namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po izteku mandata ali v primeru njihovega odstopa člani in namestniki opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

6.   Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delojemalcev v upravnem odboru tvorijo vsak svojo skupino. Vsaka skupina določi koordinatorja za večjo učinkovitost razprav znotraj posamezne skupine in med skupinami. Koordinatorji skupin delodajalcev in delojemalcev so predstavniki svojih zadevnih evropskih organizacij in jih je mogoče določiti izmed imenovanih članov upravnega odbora. Koordinatorji, ki niso imenovani člani upravnega odbora v skladu z odstavkom 1, sodelujejo na njegovih sejah, vendar nimajo glasovalne pravice.

1.   Upravni odbor: