ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 23

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
25. januar 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Obvestilo o začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani

1

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/107 z dne 23. januarja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

2

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/108 z dne 24. januarja 2019 o odobritvi spremembe specifikacij nove živilske sestavine lipidni izvleček iz krila vrste Euphausia superba v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/109 z dne 24. januarja 2019 o odobritvi razširitve uporabe olja iz Schizochytrium sp. kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )

7

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/110 z dne 24. januarja 2019 o odobritvi razširitve uporabe olja iz semen Allanblackia kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )

11

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/111 z dne 24. januarja 2019 o izdaji dovoljenja za hmeljni ekstrakt (Humulus lupulus L., flos) kot krmni dodatek za odstavljene pujske, prašiče za pitanje in manj pomembne vrste prašičev, odstavljene in za pitanje ( 1 )

14

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/112 z dne 24. januarja 2019 o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za enaintrideseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

18

 

*

Uredba Evropske centralne banke (EU) 2019/113 z dne 7. decembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1333/2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2018/33)

19

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/114 z dne 24. januarja 2019 o spremembi direktiv 2003/90/ES in 2003/91/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES oziroma člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort kmetijskih rastlin in zelenjadnic ( 1 )

35

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2019/115 z dne 10. julija 2018 o ukrepih SA.37977 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jih je Španija izvedla za družbo Sociedad Estatal de Correos y Telégrafos, S.A. (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4233)  ( 1 )

41

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 ( UL L 347, 20.12.2013 )

92

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/1


Obvestilo o začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (1)

Evropska unija in Japonska sta 21. decembra 2018 druga drugo uradno obvestili o tem, da sta zaključili postopke, potrebne za začasno uporabo Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani. Zato lahko Japonska in Unija od 1. februarja 2019 začneta začasno uporabljati določbe Sporazuma, ki jih določita skupaj, v skladu s členom 47(2) navedenega sporazuma.

Na podlagi člena 4 Sklepa Sveta (EU) 2018/1197 z dne 26. junija 2018 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu se bodo začasno uporabljali naslednji deli Sporazuma med Unijo in Japonsko:

(a)

členi 11, 12, 14, 16, 18, 20, 25, 28, 40 in 41;

(b)

členi 13, 15 (razen točke (b) odstavka 2), 17, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 29, 30, 31 in 37, člen 38(1) in člen 39, kolikor se nanašajo na zadeve, v zvezi s katerimi je Unija svoje pristojnosti že izvajala na notranji ravni;

(c)

členi 1, 2, 3, 4, 5(1), kolikor se nanašajo na zadeve, ki so v pristojnosti Unije za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike;

(d)

člen 42 (razen točke (c) odstavka 2), členi 43 do 47, člen 48(3) in členi 49, 50 in 51, kolikor so te določbe namenjene zgolj zagotavljanju začasne uporabe Sporazuma.


(1)  UL L 216, 24.8.2018, str. 4.


UREDBE

25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/2


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/107

z dne 23. januarja 2019

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 90

Trupi perutnine vrste Gallus domesticus, znani kot 65 % perutnina, zamrznjeni

122,1

0

AR

0207 14 10

Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

267,2

10

AR

219,4

24

BR

333,0

0

CL

252,5

14

TH

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

327,6

0

BR

373,0

0

CL

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani

275,3

3

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/108

z dne 24. januarja 2019

o odobritvi spremembe specifikacij nove živilske sestavine lipidni izvleček iz krila vrste Euphausia superba v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Z Odločbo Komisije 2009/752/ES (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) odobreno dajanje na trg lipidnega izvlečka iz krila vrste Euphausia superba kot nove živilske sestavine za uporabo v nekaterih živilih. V navedeni odločbi je bila mejna vrednost fosfolipidov določena v višini 50 %.

(5)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/598 (5) je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 odobrena razširitev uporabe lipidnega izvlečka iz krila vrste Euphausia superba kot nove živilske sestavine za uporabo v prehranskih dopolnilih. V navedenem sklepu je bila mejna vrednost fosfolipidov določena v višini 35 %.

(6)

Novo živilsko sestavino „olje iz krila vrste Euphausia superba, bogato s fosfolipidi“ so finski pristojni organi (6) odobrili za uporabo v nekaterih kategorijah živil. Najnižja mejna vrednosti fosfolipidov je bila določena v višini 60 %.

(7)

Pogoji uporabe za „olje iz krila vrste Euphausia superba“ in „olje iz krila vrste Euphausia superba, bogato s fosfolipidi“ so enaki in temeljijo na najvišjih mejnih vrednostih kombinacije eikozapentaenojske kisline in dokozaheksaenojske kisline. Vendar se razlikujejo po vsebnosti fosfolipidov, ki je za „olje iz krila vrste Euphausia superba“ določena v razponu od 35 % do 50 %, za „olje iz krila vrste Euphausia superba, bogato s fosfolipidi“, pa v višini najmanj 60 %. Zato veljavne odobritve ne zajemajo razpona fosfolipidov v „olju iz krila vrste Euphausia superba“ med 50 % in 60 %.

(8)

Družba Aker BioMarine A/S (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 29. avgusta 2018 pri Komisiji vložila zahtevek za spremembo specifikacij novega živila olje iz krila vrste Euphausia superba v smislu člena 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283. Vložnik je zahteval, da se največja vsebnost fosfolipidov poveča s 50 % na manj kot 60 %, s čimer se zajame razpon koncentracije fosfolipidov, ki trenutno ni odobren.

(9)

Komisija meni, da ocena varnosti sedanje uporabe s strani Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 ni potrebna, ker so, če so bile nekatere ravni določene sestavine novega živila ocenjene in določene za varne, varne tudi nižje ravni iste sestavine. Dovoljene najvišje mejne vrednosti kombinacije eikozapentaenojske kisline in dokozaheksaenojske kisline so tako za „olje iz krila vrste Euphausia superba“ kot za „olje iz krila vrste Euphausia superba, bogato s fosfolipidi“ na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 enake. Predlagana sprememba ravni fosfolipidov v specifikaciji „olja iz krila vrste Euphausia superba“ ne spremeni varnostnih vidikov, ki so vodili do njegove odobritve in odobritve „olja iz krila vrste Euphausia superba, bogatega s fosfolipidi“, v katerih je bilo ugotovljeno, da so ravni fosfolipidov tako nad kot pod 60 % varne.

(10)

Predlagana sprememba specifikacije vsebnosti fosfolipidov bo odpravila vrzel v vsebnosti fosfolipidov med „oljem iz krila vrste Euphausia superba“ ter „oljem iz krila vrste Euphausia superba, bogatim s fosfolipidi“. Zato je primerno spremeniti specifikacije novega živila olje iz krila vrste Euphausia superba na predlagano raven za fosfolipide.

(11)

Informacije v vlogi vsebujejo dovolj dokazov za ugotovitev, da so predlagane spremembe specifikacij nove živilske sestavine „olje iz krila vrste Euphausia superba“ v skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vnos na seznamu Unije z odobrenimi novimi živili iz člena 8 Uredbe (EU) 2015/2283, ki zadeva novo živilo „olje iz krila vrste Euphausia superba“, se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Odločba Komisije 2009/752/ES z dne 12. oktobra 2009 o odobritvi dajanja na trg lipidnega izvlečka iz morskih rakcev vrste Euphausia superba kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 13.10.2009, str. 33).

(4)  Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/598 z dne 14. aprila 2016 o odobritvi razširitve uporabe lipidnega izvlečka iz krila (Euphausia superba) kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 103, 19.4.2016, str. 34).

(6)  Dopis z dne 13. maja 2015 (https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/safety/docs/novel-food_authorisation_2015_auth-letter_krill-oil_sl.pdf).


PRILOGA

Vnos za „Olje iz krila vrste Euphausia superba“ v tabeli 2 (Specifikacije) Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se nadomesti z naslednjim:

Odobreno novo živilo

Specifikacije

Olje iz krila vrste Euphausia superba

Opis/opredelitev:

Lipidni izvleček iz krila vrste Euphausia superba se proizvaja z lipidno ekstrakcijo iz globoko zamrznjenega zdrobljenega krila ali posušene krilove moke z odobrenim ekstrakcijskim topilom (v skladu z Direktivo 2009/32/ES). Beljakovine in krilni material se odstranijo iz lipidnega izvlečka s filtracijo. Ekstrakcijska topila in ostanek vode se odstranijo z izparevanjem.

vrednost umiljenja: ≤ 230 mg KOH/g

peroksidno število (PV): ≤ 3 meq O2/kg olja

oksidativna stabilnost: Za vsa živila, ki vsebujejo olje iz krila vrste Euphasia superba, bi bilo treba z ustrezno in priznano nacionalno/mednarodno preskusno metodologijo (npr. z metodo AOAC) dokazati oksidativno stabilnost.

vlaga in hlapne snovi: ≤ 3 % ali 0,6, izraženo kot vodna aktivnost pri 25 °C

fosfolipidi: ≥ 35 % do < 60 %

transmaščobne kisline: ≤ 1 %

EPA (eikozapentaenojska kislina): ≥ 9 %

DHA (dokozaheksaenojska kislina): ≥ 5 %“


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/109

z dne 24. januarja 2019

o odobritvi razširitve uporabe olja iz Schizochytrium sp. kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/463/EU (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) odobreno dajanje na trg olja iz mikroalg Schizochytrium sp., in sicer kot novega živila, ki se lahko uporablja v številnih živilih.

(5)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1032 (5) je bila razširjena odobritev uporabe olja iz mikroalg Schizochytrium sp. (T18) kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 na sadne in zelenjavne kaše.

(6)

10. septembra 2018 je družba DSM Nutritional Products Europe pri Komisiji vložila zahtevek za spremembo pogojev uporabe novega živila olja iz Schizochytrium sp. v smislu člena 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283. Zahtevek se je nanašal na razširitev uporabe olja iz Schizochytrium sp. na sadne in zelenjavne kaše.

(7)

Predlagana razširitev uporabe novega živila ne spremeni varnostnih vidikov, ki so podpirali odobritev olja iz Schizochytrium sp. (T18) z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1032 ter ne vzbuja pomislekov glede varnosti. Ob upoštevanju navedenih vidikov je predlagana razširitev uporabe v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Komisija ni zahtevala mnenja Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283, saj razširitev uporabe olja Schizochytrium sp. ter naknadna posodobitev seznama Unije ne bosta imela učinka na zdravje ljudi.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vnos na seznam Unije z odobrenimi novimi živili, oblikovan v Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470, ki zadeva olje iz Schizochytrium sp., se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

2.   Vnos na seznamu Unije iz odstavka 1 vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/463/EU z dne 14. julija 2014 o odobritvi dajanja na trg olja iz mikroalg Schizochytrium sp. kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi odločb 2003/427/ES in 2009/778/ES (UL L 209, 16.7.2014, str. 55).

(4)  Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1032 z dne 20. julija 2018 o odobritvi razširitve uporabe olja iz mikroalg Schizochytrium sp. kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 (UL L 185, 23.7.2018, str. 9).


PRILOGA

Vnos za „Olje iz Schizochytrium sp.“ v tabeli 1 (Odobrena nova živila) Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se nadomesti z naslednjim:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

Olje iz Schizochytrium sp.

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni DHA

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚olje iz mikroalg Schizochytrium sp.‘“

 

mlečni izdelki, razen pijač na osnovi mleka

200 mg/100 g ali, za sirne izdelke, 600 mg/100 g

mlečnim izdelkom podobni izdelki, razen pijač

200 mg/100 g ali, za siru podobne izdelke, 600 mg/100 g

mazave maščobe in prelivi

600 mg/100 g

žitni kosmiči za zajtrk

500 mg/100 g

prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES

250 mg DHA/dan za splošno populacijo

450 mg DHA/dan za nosečnice in doječe matere

popolni prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 609/2013, in nadomestni obroki za nadzor nad telesno težo

250 mg/obrok

pijače na osnovi mleka in podobni izdelki, namenjeni majhnim otrokom

200 mg/100 g

živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana za dojenčke in majhne otroke, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 609/2013

živila, namenjena osebam z visoko energijsko porabo, predvsem športnikom

živila, na katerih so navedene izjave o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v skladu z zahtevami Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 828/2014

živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013

v skladu s posebnimi prehranskimi zahtevami oseb, ki so jim proizvodi namenjeni

pekovski izdelki (kruh, štručke in sladki piškoti)

200 mg/100 g

žitne ploščice

500 mg/100 g

maščobe za kuhanje

360 mg/100 g

brezalkoholne pijače (vključno s pijačami iz mlečnim izdelkom podobnih izdelkov in pijačami na osnovi mleka)

80 mg/100 ml

sadna/zelenjavna kaša

100 mg/100 g


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/110

z dne 24. januarja 2019

o odobritvi razširitve uporabe olja iz semen Allanblackia kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), s katero je bil oblikovan seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 predloži osnutek izvedbenega akta o odobritvi dajanja novega živila na trg Unije in posodobitvi seznama Unije.

(4)

Z Odločbo Komisije 2008/559/ES (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) (5) odobreno dajanje na trg olja iz semen Allanblackia kot novega živila za uporabo v rumenih maščobnih namazih in kremnih namazih.

(5)

Družba Unilever NV/Unilever PLC je 22. septembra 2014 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 pri pristojnem organu Nizozemske vložila zahtevek za razširitev uporabe in ravni uporabe olja iz semen Allanblackia. Zahtevek se je nanašal na razširitev uporabe olja iz semen Allanblackia na dodatno kategorijo živil, in sicer na mešanice rastlinskih olj in mleka, ter na povečanje najvišjih ravni uporabe olja iz semen Allanblackia za kategorije živil, ki so že bile odobrene z Odločbo 2008/559/ES. Nanašal se je tudi na spremembo specifikacije olja iz semen Allanblackia, zlasti glede: poenostavitve navedbe majhnih količin nasičenih maščobnih kislin: lavrinska, miristinska in palmitinska kislina na en kombiniran parameter (C12:0 – C14:0 – C16:0); opustitve navedbe majhnih količin (manjših od 1 %) palmitoleinske in arahidonske kisline ter vključitve polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA); opustitve navedbe jodnega števila; povečanja najvišjih mejnih vrednosti za transmaščobne kisline (z ≤ 0,5 % na ≤ 1 %); povečanja najvišjih mejnih vrednosti za peroksidno število (z ≤ 0,8 na ≤ 1,0 meq/kg); povečanja najvišjih mejnih vrednosti za neumiljive snovi (z ≤ 0,1 % na ≤ 1 %). Agencija nima pomislekov glede varnosti v zvezi s predlaganimi spremembami parametrov specifikacije.

(6)

Pristojni organ Nizozemske je 13. decembra 2017 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je ugotovil, da razširitev uporab in predlaganih najvišjih ravni uporabe olja iz semen Allanblackia ter sprememba specifikacije olja iz semen Allanblackia izpolnjujejo merila za novo živilo iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(7)

V skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2015/2283 se kakršna koli zahteva za dajanje novega živila na trg v Uniji, ki se predloži državi članici v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 in za katero končna odločitev ni bila sprejeta pred 1. januarjem 2018, obravnava kot vloga, predložena v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(8)

Zahtevek za razširitev uporabe olja iz semen Allanblackia je bil v državi članici vložen v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97, vendar izpolnjuje tudi zahteve iz Uredbe (EU) 2015/2283.

(9)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2015/2283 se je Komisija 25. aprila 2018 posvetovala z Agencijo in jo prosila za znanstveno mnenje z oceno olja iz semen Allanblackia kot novega živila.

(10)

Agencija je 27. junija 2018 sprejela znanstveno mnenje o varnosti olja iz semen Allanblackia za razširjene uporabe v mešanicah rastlinskih olj in mleka ter v rumenih maščobnih in kremnih namazih do 30 % (m/m) (6), kakor je zahteval vložnik. Navedeno mnenje je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283. Mešanice rastlinskih olj in mleka spadajo v kategorijo živil: mlečnim izdelkom podobni izdelki, vključno z mlečnimi nadomestki.

(11)

V navedenem mnenju Agencije je dovolj dokazov za ugotovitev, da je olje iz semen Allanblackia s spremenjeno specifikacijo ob predlaganih uporabah in ravneh uporabe skladno s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vnos na seznam Unije z odobrenimi novimi živili, oblikovan v Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470, ki zadeva olje iz semen Allanblackia, se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

2.   Vnos na seznamu Unije iz odstavka 1 vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Odločba Komisije 2008/559/ES z dne 27. junija 2008 o odobritvi dajanja na trg semenskega olja Allanblackia kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 9.7.2008, str. 20).

(4)  Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(5)  Odbor EFSA NDA (Odbor EFSA za dietetične izdelke, prehrano in alergije), 2007. Safety of Allanblackia seed oil for use in yellow fat and cream based spreads (Varnost olja iz semen Allanblackia za uporabo v rumenih maščobnih in kremnih namazih), EFSA Journal (2007) 580, 1–10.

(6)  EFSA Journal 2018; 16(8):5362.


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

vnos za „Olje iz semen Allanblackia“ v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se nadomesti z naslednjim:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

Olje iz semen Allanblackia

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚olje iz semen Allanblackia‘.“

 

rumeni maščobni namazi in kremni namazi

30 g/100 g

mešanice rastlinskih olj (*) in mleka (ki spadajo v kategorijo živil: mlečnim izdelkom podobni izdelki, vključno z mlečnimi nadomestki)

30 g/100 g

(*)

Razen oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin, kot so opredeljena v delu VIII Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

(2)

vnos za „Olje iz semen Allanblackia“ v tabeli 2 (Specifikacije) se nadomesti z naslednjim:

Odobreno novo živilo

Specifikacije

Olje iz semen Allanblackia

Opis/opredelitev:

Olje iz semen Allanblackia je pridelano iz semen vrst Allanblackia: A. floribunda (sopomensko z A. parviflora) in A. stuhlmannii.

Sestava maščobnih kislin (v % skupnih maščobnih kislin):

lavrinska kislina – miristinska kislina – palmitinska kislina (C12:0 – C14:0 – C16:0): vsota teh kislin < 4,0 %

stearinska kislina (C18:0): 45–58 %

oleinska kislina (C18:1): 40–51 %

polinenasičene maščobne kisline (PUFA): < 2 %

Značilnosti:

proste maščobne kisline: največ 0,1 % skupnih maščobnih kislin

transmaščobne kisline: največ 1,0 % skupnih maščobnih kislin

peroksidno število: največ 1,0 meq/kg

neumiljiva snov: največ 1,0 % (m/m) olja

vrednost umiljenja: 185–198 mg KOH/g“


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/111

z dne 24. januarja 2019

o izdaji dovoljenja za hmeljni ekstrakt (Humulus lupulus L., flos) kot krmni dodatek za odstavljene pujske, prašiče za pitanje in manj pomembne vrste prašičev, odstavljene in za pitanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za hmeljni ekstrakt (Humulus lupulus L., flos) kot krmni dodatek za vse živalske vrste. Zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) navedene uredbe. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 3. oktobra 2018 (2) navedla, da hmeljni ekstrakt (Humulus lupulus L., flos) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je navedla, da študija o toleranci, opravljena na odstavljenih pujskih, kaže, da je dodatek varen pri predlaganem odmerku 50 mg/kg popolne krmne mešanice in se lahko ekstrapolira na prašiče za pitanje ter na manj pomembne rastoče vrste prašičev, odstavljene in za pitanje. Zato je primerno odobriti hmeljni ekstrakt kot krmni dodatek samo za navedene vrste in kategorije. Agencija je tudi navedla, da ker so obrani hmelj in njegovi ekstrakti na splošno priznani kot aroma za živila, njihova funkcija v krmi pa je v bistvu enaka tisti v živilih, dodatno dokazovanje učinkovitosti ni bilo potrebno. Zato je mogoče navedeno ugotovitev ekstrapolirati na krmo.

(4)

Agencija je nadalje navedla, da je dodatek lahko povzročitelj preobčutljivosti dihal in kože za uporabnike ter vsebuje različne spojine, za katere je znano, da povzročajo alergične reakcije pri občutljivih osebah. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe.

(5)

Agencija meni, da ni bilo potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena tega dodatka je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega dodatka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ob upoštevanju ravni uporabe, ki jo je predlagal vložnik, je Agencija menila, da je največja predlagana raven uporabe varna. Za namen uradnega nadzora v prehranski verigi bi bilo treba na oznaki krmnega dodatka navesti najvišjo priporočeno vsebnost aktivne snovi, dodatek pa bi bilo treba vključiti v krmne mešanice v obliki premiksov.

(8)

Čeprav uporaba zadevnih snovi v vodi za pitje ni dovoljena, to ne bi smelo preprečevati njihove uporabe v krmni mešanici, ki se daje v vodi.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Snov iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“ in funkcionalno skupino „aromatične snovi“, se dovoli kot krmni dodatek v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2018;16(10):5462.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija: senzorični dodatki. Funkcionalna skupina: aromatične snovi

2b233

hmeljni ekstrakt (storžki), bogat z beta kislinami

Sestava dodatka

Priprava nadkritičnega ekstrakta Humulus lupulus L., flos, z ogljikovim dioksidom, obdelanega s kalijevim hidroksidom, da tvori kalijeve soli beta kislin, in raztopljenega v propilen glikolu.

Specifikacije dodatka so:

beta kisline: 40 ± 1,5 %

alfa-kisline: 0,4 ± 0,3 %

hmeljna olja: 1,5 ± 0,3 %

propilen glikol: 20 ± 15 %

vlaga < 8 %

pepel: 10 ± 2 %

druge smole: 25 ± 8 %

8-prenilnaringenin < 500 mg/kg

ksantohumol < 500 mg/kg

2-metil-2-buten-2-ol < 10 mg/kg

Lastnosti aktivne snovi

Cvetovi (storžki) Humulus lupulus L., flos, peletirani in nadalje ekstrahirani z nadkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom

v tekoči viskozni obliki

št. CAS: 8060-28-4

Št. CoE 233

Analizna metoda  (1)

Za določanje količine hmeljnih beta kislin v krmnem dodatku:

tekočinska kromatografija visoke ločljivosti z reverzno fazo z UV-detekcijo (HPLC-UV) – metoda 7.7. Evropske pivovarske konvencije (European Brewery Convention – EBC), validirana s krožnim preskusom.

odstavljeni pujski in prašiči za pitanje

manj pomembne vrste prašičev, odstavljene in za pitanje

1.

Dodatek se vključi v krmo v obliki premiksa.

2.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

3.

Na oznaki dodatka in premiksov se navede naslednje:

„Najvišja priporočena vsebnost dodatka v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %: 50 mg/kg.“

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj pri vdihavanju, stiku s kožo ali stiku z očmi za uporabnike dodatka in premiksov določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala, zaščitnimi očali in rokavicami.

14. februar 2029


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/112

z dne 24. januarja 2019

o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za enaintrideseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (2) ter zlasti člena 32 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za enaintrideseti delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za enaintrideseti delni razpis za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080, katerega rok za predložitev ponudb je potekel 22. januarja 2019, znaša najnižja prodajna cena 158,50 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 206, 30.7.2016, str. 71.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 z dne 25. novembra 2016 o začetku prodaje posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom (UL L 321, 29.11.2016, str. 45).


25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/19


UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/113

z dne 7. decembra 2018

o spremembi Uredbe (EU) št. 1333/2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2018/33)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/48) (2) zahteva, da poročevalske enote poročajo statistične podatke, da lahko Evropski sistem centralnih bank (ESCB) pripravi statistiko eurskega denarnega trga za izpolnjevanje svojih nalog.

(2)

Da bi zagotovili, da bo na voljo visokokakovostna statistika denarnih trgov, bi morali nekatere določbe Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) spremeniti. Zlasti je pomembno zagotoviti, da vsaka poročevalska enota poroča Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB) vse posle, ki jih je sklenila s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo in nekaterimi nefinančnimi družbami. Poleg tega je treba zagotoviti, da se pri zbiranju podatkov izkoristi razširjena obvezna uporaba identifikatorja pravnih subjektov (LEI) pri poročanju v Uniji.

(3)

Glede na to, kako pomembno je zagotoviti, da je pravočasno na voljo statistika eurskega denarnega trga, je treba tudi harmonizirati in okrepiti obveznosti poročevalskih enot, da informacije pravočasno prenesejo NCB ali ECB.

(4)

Sprejeti bi morali ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo poročevalske enote statistične informacije zbirale, pripravljale in prenašale na način, ki ščiti celovitost informacij. Zlasti je pomembno poudariti, da bi morale biti statistične informacije, ki jih prejmejo NCB ali ECB, nepristranske, tj. nevtralna predstavitev merljivih poslov, ki jih je poročevalska enota sklenila pod običajnimi tržnimi pogoji, objektivne in zanesljive, da bi bile skladne s splošnimi načeli v javni zavezi ESCB o evropski statistiki (3). Poročevalske enote bi morale tudi zagotoviti, da popravijo vse napake v poročanih statističnih informacijah ter o tem obvestijo ECB in zadevno NCB takoj, ko je to mogoče.

(5)

Z izvajanjem teh določb se bodo ESCB zagotovile bolj pravočasne, celovitejše, podrobnejše, bolj harmonizirane in zanesljivejše statistične informacije o eurskem denarnem trgu, ki bodo omogočile bolj poglobljeno analizo transmisijskega mehanizma denarne politike. Poleg tega bi se lahko zbrani podatki uporabili za oblikovanje in upravljanje obrestne mere za nezavarovana posojila čez noč v eurih.

(6)

Zato je treba Uredbo (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka 5a:

„5a.

‚finančne družbe‘ pomenijo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci in katerih glavna dejavnost je proizvodnja finančnih storitev, kakor je določeno v revidiranem Evropskem sistemu računov (ESR 2010), določenem z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).“;"

(b)

točke 3 do 5 se črtajo;

(c)

točka 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.

‚statistika denarnega trga‘ pomeni statistiko v zvezi z zavarovanimi, nezavarovanimi in izvedenimi posli z instrumenti denarnega trga, ki jih poročevalske enote v zadevnem obdobju poročanja sklenejo s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale), pri čemer so izključeni posli znotraj skupine;“;

(d)

točka 14 se nadomesti z naslednjim:

„14.

‚referenčna poročevalska populacija‘ pomeni rezidenčne MFI v euroobmočju, razen centralnih bank in SDT, ki od drugih finančnih družb, države ali nefinančnih družb sprejemajo vloge, denominirane v eurih, in/ali jim izdajajo katere koli druge dolžniške instrumente in/ali jim odobravajo posojila, denominirana v eurih, kakor so navedeni v prilogah I, II in III;“;

(e)

vstavi se naslednja točka 20a:

„20a.

‚kreditna institucija‘ ima enak pomen, kakor je opredeljen v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(*2)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).“;"

(f)

točka 25 se nadomesti z naslednjim:

„25.

‚zamenjava indeksov čez noč‘ (overnight index swap) ali 'OIS' pomeni obrestno zamenjavo, pri kateri je periodična spremenljiva obrestna mera enaka geometrijskemu povprečju obrestne mere čez noč (ali indeksa čez noč) v določenem obdobju. Končno plačilo se izračuna tako, da se nominalni znesek posla pomnoži z razliko med fiksno obrestno mero in sestavljeno obrestno mero čez noč, evidentirano v času trajanja OIS;“;

2.

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za potrebe redne priprave statistike denarnih trgov poročevalske enote poročajo NCB države članice, katere rezidenti so, na konsolidirani podlagi, tudi za vse podružnice v Uniji in državah Efte, dnevne statistične informacije v zvezi z instrumenti denarnega trga. Zahtevane statistične informacije so določene v prilogah I, II in III. Poročevalske enote poročajo zahtevane statistične informacije v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost, popravke in celovitost podatkov, ki so določeni v Prilogi IV. NCB prenese statistične informacije, ki jih prejme od poročevalskih enot, ECB v skladu s členom 4(2) te uredbe.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote v zvezi z instrumenti denarnega trga. Te ureditve poročanja zagotovijo zagotavljanje zahtevanih statističnih informacij ter omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov, določenih v Prilogi IV.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dodatne poročevalske enote ravnajo, v skladu z nacionalnimi zahtevami za statistično poročanje. NCB zagotovijo, da nacionalne ureditve poročanja zahtevajo od dodatnih poročevalskih enot izpolnjevanje zahtev, ki so enakovredne členom 6 do 8, členu 10(3) ter členoma 11 in 12 te uredbe. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov, določenih v Prilogi IV.“;

3.

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V primeru, da NCB v skladu s členom 3(3) odloči, da poročevalske enote poročajo statistične informacije, določene v prilogah I, II in III, neposredno ECB, poročevalske enote te informacije prenesejo ECB enkrat na dan med 18. uro na datum sklenitve posla in 7. uro po srednjeevropskem času (*3) na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(*3)  Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.“;"

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   V vseh primerih razen primera iz odstavka 1 NCB prenesejo dnevne statistične informacije o denarnih trgih, določene v prilogah I, II in III, ki jih prejmejo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(2), (3) in (4), ali dodatnih poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(6), ECB enkrat na dan pred 7. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.“;

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5.   Pri ocenjevanju, ali je poročevalska enota izpolnila zahteve iz tega člena, se za potrebe ugotavljanja neizpolnjevanja v okviru ECB o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje vsaka kršitev katerega koli minimalnega standarda za prenos iz odstavka 1(i) do (ii) Priloge IV obravnava kot primer neizpolnjevanja istovrstne zahteve za poročanje.“;

4.

člen 5 se črta;

5.

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

6.

Priloga II k Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

7.

Priloga III k Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

8.

Priloga IV k Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Končne določbe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. marca 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 7. decembra 2018

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48) (UL L 359, 16.12.2014, str. 97).

(3)  Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.


PRILOGA I

„PRILOGA I

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z zavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB) o vseh pogodbah o začasni prodaji in na njihovi podlagi sklenjenih poslih, vključno s tristranskimi repo posli, ki so denominirani v eurih in imajo zapadlost do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave) ter jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale). Posli znotraj skupine se izključijo.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1.

Vrste podatkov na ravni posla (*1), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje

Opis podatkov

Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve

Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)

Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.

 

Novation status (status prenovitve)

Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).

 

Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)

Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.

 

Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.

Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.

Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)

Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)

Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.

Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.

Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)

Institucionalni sektor nasprotne stranke.

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)

Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Tri-party agent identification (oznaka agenta v tristranskem poslu)

Identifikacijska oznaka nasprotne stranke za agenta v tristranskem poslu.

Poročanje tega polja se zahteva za tristranske posle.

Če je bila agentu dodeljena koda LEI, je treba uporabiti ta identifikator.

Reporting date (datum poročanja)

Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.

 

Electronic time stamp (elektronski časovni žig)

Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.

 

Trade date (datum sklenitve posla)

Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.

 

Settlement date (datum poravnave)

Datum, na katerega se prvotno izmenjata denar in finančno premoženje, kakor je dogovorjeno s pogodbo.

V primeru obnovitve odprtih repo poslov je to datum, na katerega se poravna obnovitev, tudi če ne pride do izmenjave denarja.

Maturity date (datum zapadlosti)

Datum povratnega nakupa, tj. datum, na katerega je treba vrniti ali prejeti denar v zameno za finančno premoženje, ki je bilo zastavljeno ali prejeto za zavarovanje.

 

Transaction type (vrsta posla)

Ta atribut označuje, ali se posel izvede za izposojanje ali posojanje denarja.

 

Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)

Prvotno izposojeni ali posojeni znesek v eurih.

 

Rate type (vrsta obrestne mere)

Označuje, ali gre za instrument s fiksno ali spremenljivo obrestno mero.

 

Deal rate (obrestna mera posla)

Obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg ‚dejansko število dni/360 dni‘, po kateri je bila sklenjena pogodba o začasni prodaji in po kateri se obrestuje posojeni denar.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s fiksno obrestno mero.

Reference rate index (indeks referenčne obrestne mere)

Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) osnovne referenčne obrestne mere, na podlagi katere se izračunajo periodična plačila obresti.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.

Basis point spread (razpon v bazičnih točkah)

Število bazičnih točk, ki se prišteje (če je pozitivno) k osnovni referenčni obrestni meri ali od nje odšteje (če je negativno), da se izračuna dejanska obrestna mera, ki velja za določeno obdobje, ob izdaji instrumenta s spremenljivo obrestno mero.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.

Collateral ISIN (številka ISIN zavarovanja)

Številka ISIN finančnega premoženja za zavarovanje.

Poročanje tega polja je izbirno pri tristranskih pogodbah o začasni prodaji, ki se ne sklenejo na podlagi košarice vrednostnih papirjev, ki ima generično številko ISIN, in pri vrstah zavarovanja, za katere številka ISIN ni na voljo.

Kadar se ne zagotovi številka ISIN finančnega premoženja za zavarovanje, je treba zagotoviti podatke o vrsti zavarovanja, sektorju izdajatelja zavarovanja in skladu finančnega premoženja.

Collateral pool (sklad finančnega premoženja)

Označuje, ali je finančno premoženje, ki je zastavljeno za zavarovanje, sklad finančnega premoženja.

 

Collateral type (vrsta zavarovanja)

Označuje vrsto finančnega premoženja, zastavljenega za zavarovanje.

Obvezno, če ni zagotovljena številka ISIN zavarovanja.

Collateral issuer sector (sektor izdajatelja zavarovanja)

Institucionalni sektor izdajatelja zavarovanja.

Obvezno, če ni zagotovljena številka ISIN zavarovanja.

Special collateral indicator (oznaka posebnega zavarovanja)

Označuje, ali so pogodbe o začasni prodaji sklenjene s splošnim zavarovanjem ali s posebnim zavarovanjem.

Zagotovi se samo, če je to za poročevalsko enoto izvedljivo.

Collateral nominal amount (nominalni znesek zavarovanja)

Nominalni znesek finančnega premoženja, zastavljenega za zavarovanje, v eurih.

Izbirno pri tristranskih repo poslih in vseh poslih, pri katerih zastavljeno finančno premoženje ni označeno s številko ISIN.

Collateral haircut (odbitek pri vrednotenju zavarovanja)

Ukrep za nadzor tveganj, ki se uporabi za finančno premoženje za zavarovanje, pri čemer se vrednost tega finančnega premoženja za zavarovanje izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja, zmanjšana za določen odstotek (odbitek pri vrednotenju).

Poročanje tega polja se zahteva za posle z enim samim zavarovanjem, sicer je izbirno.

2.

Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (*2).


(*1)  Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(*2)  Glej Basel III: The liquidity coverage ratio and liquidity risk monitoring tools, Baselski odbor za bančni nadzor, januar 2013, str. 23 do 27, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.


PRILOGA II

„PRILOGA II

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z nezavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

1.

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh posojilih z uporabo instrumentov, opredeljenih v spodnji tabeli, denominiranih v eurih z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave), ki jih poročevalska enota najame pri finančnih družbah (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državi ali nefinančnih družbah, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale);

(b)

o vseh poslih posojanja drugim kreditnim institucijam, denominiranih v eurih, z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljena kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave) v obliki nezavarovanih vlog ali računov na vpogled ali nakupa komercialnih zapisov, potrdil o vlogah, vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom in drugih dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do enega leta od kreditnih institucij izdajateljic.

Za potrebe odstavka 1(a) in (b) se posli znotraj skupine izključijo.

2.

Spodnja tabela vsebuje podroben standarden opis kategorij instrumentov za posle, ki jih morajo poročevalske enote poročati ECB. Če morajo poročevalske enote poročati o poslih svoji NCB, mora zadevna NCB te opise kategorij instrumentov prenesti na nacionalno raven v skladu s to uredbo.

Vrsta instrumenta

Opis

Deposits (vloge)

Nezavarovane obrestonosne vloge (vključno z računi na vpogled vendar brez tekočih računov) na odpoklic z odpovednim rokom ali z zapadlostjo največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, ki jih poročevalska enota sprejme (izposojanje) ali položi (posojanje).

Call account/Call money (račun na vpogled/vloga na vpogled)

Denarni računi z dnevno spremembo uporabne obrestne mere, ki pomenijo izplačilo obresti ali obračune v rednih razponih, in vnaprejšnjim obvestilom o dvigu denarja.

Varčevalni račun z vnaprejšnjim obvestilom o dvigu denarja.

Certificate of deposit (potrdilo o vlogi)

Dolžniški instrument s fiksno obrestno mero v tržni ali netržni obliki, ki ga izda MFI ter katerega imetnik je upravičen do obresti po določeni fiksni obrestni meri v določenem fiksnem obdobju do enega leta, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in ki je obrestonosen ali diskontiran.

Commercial paper (komercialni zapis)

Nezavarovan dolžniški instrument, ki ga izda MFI ter ima zapadlost največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in je obrestonosen ali diskontiran.

Asset backed commercial paper (komercialni zapis s premoženjskim kritjem)

Dolžniški instrument, ki ga izda MFI ter ima zapadlost največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave, in je obrestonosen ali diskontiran in zavarovan z neko obliko zavarovanja.

Floating rate note (vrednostni papir s spremenljivim donosom)

Dolžniški instrument, pri katerem se periodična plačila obresti izračunajo na podlagi vrednosti, tj. določitve osnovne referenčne obrestne mere, kot je Euribor, na vnaprej določene datume, t. i. datume določitve, in katerega zapadlost je največ eno leto, tj. do 397 dni po datumu poravnave.

Other short-term debt securities (drugi kratkoročni dolžniški vrednostni papirji)

Nepodrejeni vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, z zapadlostjo do enega leta, tj. do 397 dni po datumu poravnave, ki so jih izdale poročevalske enote ter so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v instituciji izdajateljici. Ta postavka vključuje:

(a)

vrednostne papirje, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter jih je treba prerazvrstiti med ‚dolžniške vrednostne papirje‘.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1.

Vrste podatkov na ravni posla (*1), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje

Opis podatkov

Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve

Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)

Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.

 

Novation status (status prenovitve)

Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).

 

Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)

Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.

 

Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.

Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.

Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)

Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)

Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.

Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.

Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)

Institucionalni sektor nasprotne stranke.

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)

Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Reporting date (datum poročanja)

Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.

 

Electronic time stamp (elektronski časovni žig)

Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.

 

Trade date (datum sklenitve posla)

Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.

 

Settlement date (datum poravnave)

Datum, na katerega nasprotni stranki izmenjata denarni znesek ali na katerega se poravna nakup ali prodaja dolžniškega instrumenta.

V primeru računov na vpogled in drugih primerov izposojanja/posojanja na odpoklic z odpovednim rokom je to datum, na katerega se vloga obnovi (tj. na katerega bi bila vloga vrnjena, če bi bila odpoklicana in ne bi bila obnovljena).

Maturity date (datum zapadlosti)

Datum, na katerega mora posojilojemalec vrniti denarni znesek posojilodajalcu ali na katerega zapade dolžniški instrument in ga je treba odplačati.

 

Instrument type (vrsta instrumenta)

Instrument, prek katerega poteka izposojanje/posojanje.

 

Transaction type (vrsta posla)

Ta atribut označuje, ali je posel izposojanje denarja ali posojanje denarja.

 

Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)

Pri vlogah je to denarni znesek v eurih, ki je posojen ali izposojen. V primeru dolžniških vrednostnih papirjev je to nominalni znesek izdanega/kupljenega vrednostnega papirja.

 

Transaction deal price (cena instrumenta v poslu)

Polna cena (tj. cena, ki vključuje obračunane obresti), po kateri se vrednostni papir izda ali z njim trguje, v odstotnih točkah.

Pri nezavarovanih vlogah se poroča 100.

Rate type (vrsta obrestne mere)

Označuje, ali gre za instrument s fiksno ali spremenljivo obrestno mero.

 

Deal rate (obrestna mera posla)

Obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg ‚dejansko število dni/360 dni‘, po kateri je bila sklenjena vloga in po kateri se obrestuje posojeni denarni znesek. V primeru dolžniških instrumentov je to efektivna obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg ‚dejansko število dni/360 dni‘, po kateri je bil instrument izdan ali kupljen.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s fiksno obrestno mero.

Reference rate index (indeks referenčne obrestne mere)

Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN) osnovne referenčne obrestne mere, na podlagi katere se izračunajo periodična plačila obresti.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.

Basis point spread (razpon v bazičnih točkah)

Število bazičnih točk, ki se prišteje (če je pozitivno) k indeksu referenčne obrestne mere ali od njega odšteje (če je negativno), da se izračuna dejanska obrestna mera, ki velja za določeno obdobje, ob izdaji instrumenta s spremenljivo obrestno mero.

Poročanje tega polja se zahteva samo za posle s spremenljivo obrestno mero.

Call or put (nakupna ali prodajna opcija)

Označuje, ali ima instrument nakupno opcijo ali prodajno opcijo.

Poročanje tega polja se zahteva samo za instrumente z nakupno/prodajno opcijo.

First call/put date (prvi datum za uveljavitev nakupne/prodajne opcije)

Prvi datum, na katerega se lahko uveljavi nakupna opcija ali prodajna opcija.

Poročanje tega polja se zahteva samo za instrumente z nakupno opcijo ali prodajno opcijo, ki se lahko uveljavi na vnaprej določen datum ali več takih datumov.

Call/put notice period (odpovedni rok za nakupno/prodajno opcijo)

Koliko koledarskih dni vnaprej mora imetnik instrumenta/izdajatelj instrumenta obvestiti izdajatelja/imetnika instrumenta, preden uveljavi prodajno/nakupno opcijo.

Poročanje tega polja se zahteva samo za vse instrumente/posle z odpovednim rokom za nakupno/prodajno opcijo in vloge na odpoklic z vnaprej dogovorjenim odpovednim rokom.

2.

Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.


(*1)  Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.


PRILOGA III

„PRILOGA III

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh poslih valutne zamenjave, pri katerih se euri kupijo/prodajo promptno v zameno za tujo valuto in se prodajo oziroma kupijo nazaj na datum v prihodnosti po vnaprej dogovorjenem terminskem deviznem tečaju in imajo zapadlost do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu poravnave promptnega dela posla valutne zamenjave), ki jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale);

(b)

o poslih zamenjave indeksov čez noč (overnight index swaps – OIS), denominiranih v eurih, ki jih poročevalska enota sklene s finančnimi družbami (razen centralnih bank, kadar posel ni za naložbene namene), državo ali nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.

Za potrebe točk (a) in (b) se posli znotraj skupine izključijo.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

1.

Vrste podatkov na ravni posla (*1), ki jih je treba poročati za vsak posel zamenjave indeksov čez noč:

Polje

Opis podatkov

Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve

Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)

Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.

 

Novation status (status prenovitve)

Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).

 

Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)

Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.

 

Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.

Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.

Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)

Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)

Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.

Če je bil nasprotni stranki dodeljen identifikator pravnih subjektov (LEI), je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.

Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)

Institucionalni sektor nasprotne stranke.

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)

Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Reporting date (datum poročanja)

Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.

 

Electronic time stamp (elektronski časovni žig)

Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.

 

Trade date (datum sklenitve posla)

Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.

 

Spot value date (datum uporabe promptnega deviznega tečaja)

Datum, na katerega ena stranka drugi stranki proda določen znesek določene valute proti plačilu dogovorjenega zneska določene druge valute po dogovorjenem deviznem tečaju, ki je znan kot promptni devizni tečaj.

 

Maturity date (datum zapadlosti)

Datum, na katerega se posel valutne zamenjave izteče in se valuta, ki je bila prodana na datum uporabe promptnega deviznega tečaja, kupi nazaj.

 

Foreign exchange transaction type (vrsta valutnega posla)

Ta atribut označuje, ali se znesek v eurih, o katerem se poroča v postavki nominalni znesek posla, na datum uporabe promptnega deviznega tečaja kupi ali proda.

To se mora nanašati na eurski del posla, tj. ali se na datum uporabe promptnega deviznega tečaja euri kupijo ali prodajo.

 

Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)

Nominalni znesek valutne zamenjave v eurih.

 

Foreign currency code (koda tuje valute)

Trimestna mednarodna koda ISO valute, ki se kupi/proda v zameno za eure.

 

Foreign exchange spot rate (promptni devizni tečaj)

Devizni tečaj med eurom in tujo valuto, ki se uporabi za prvi del posla valutne zamenjave.

 

Foreign exchange forward points (bazične točke do terminskega deviznega tečaja)

Razlika med terminskim deviznim tečajem in promptnim deviznim tečajem, izražena v bazičnih točkah, v skladu s prevladujočo tržno konvencijo za zadevni par valut.

 

2.

Vrste podatkov na ravni posla, ki jih je treba poročati za vsak posel OIS:

Polje

Opis podatkov

Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve

Reported transaction status (status posla, o katerem se poroča)

Ta atribut označuje, ali je posel nov posel, sprememba predhodno poročanega posla ali preklic ali popravek predhodno poročanega posla.

 

Novation status (status prenovitve)

Ta atribut označuje, ali gre pri poslu za prenovitev (novacijo).

 

Unique transaction identifier (enolična identifikacijska oznaka posla)

Enolična koda, ki omogoča identifikacijo posla v ustreznem segmentu trga.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Proprietary transaction identification (notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel. Notranja oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča, za vsak segment denarnega trga in vsako poročevalsko enoto.

 

Related proprietary transaction identification (povezana notranja oznaka posla)

Enolična notranja identifikacijska oznaka posla, ki jo je poročevalska enota uporabila za prvotni posel, ki je bil nato predmet prenovitve.

Poročanje tega polja je obvezno, kadar pride v poštev.

Counterparty proprietary transaction identification (notranja oznaka posla pri nasprotni stranki)

Notranja oznaka posla, ki jo istemu poslu dodeli nasprotna stranka poročevalske enote.

Poročanje tega polja se zahteva, če je podatek na voljo.

Counterparty identification (oznaka nasprotne stranke)

Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.

Če je bila nasprotni stranki dodeljena koda LEI, je treba uporabiti ta identifikator. Če koda LEI ni bila dodeljena, je treba poročati sektor nasprotne stranke in lokacijo nasprotne stranke.

Counterparty sector (sektor nasprotne stranke)

Institucionalni sektor nasprotne stranke.

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)

Koda ISO države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka.

Obvezno, če ni zagotovljena oznaka nasprotne stranke.

Reporting date (datum poročanja)

Datum in čas začetka in konca obdobja, na katero se nanašajo podatki o poslih v datoteki.

 

Electronic time stamp (elektronski časovni žig)

Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.

Izbirno.

Trade date (datum sklenitve posla)

Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.

 

Start date (začetni datum)

Datum, na katerega se izračuna obrestna mera čez noč za spremenljivi del.

 

Maturity date (datum zapadlosti)

Zadnji datum v obdobju, za katero se izračuna sestavljena obrestna mera čez noč.

 

Fixed interest rate (fiksna obrestna mera)

Fiksna obrestna mera, ki se uporabi pri izračunu izplačila OIS.

 

Transaction type (vrsta posla)

Ta atribut označuje, ali poročevalska enota plača ali prejme obresti po fiksni obrestni meri.

 

Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)

Nominalni znesek OIS.

 

3.

Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.


(*1)  Standardi za elektronsko poročanje in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.


PRILOGA IV

„PRILOGA IV

Minimalni standardi, ki jih mora upoštevati dejanska poročevalska populacija

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(i)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določita ECB in zadevna nacionalna centralna banka (NCB);

(ii)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določita ECB in zadevna NCB;

(iii)

poročevalska enota mora ECB in zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(iv)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do ECB in zadevne NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(i)

statistične informacije morajo biti pravilne;

(ii)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(iii)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti ECB in zadevni NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(iv)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določita ECB in zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(i)

statistične informacije morajo biti skladne z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(ii)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(iii)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

5.

Minimalni standardi za celovitost podatkov:

(i)

poročevalske enote morajo statistične informacije pripraviti in prenesti nepristransko in objektivno;

(ii)

poročevalske enote morajo popraviti napake v poročanih podatkih in o tem obvestiti ECB in zadevno NCB takoj, ko je to mogoče.


DIREKTIVE

25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/35


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/114

z dne 24. januarja 2019

o spremembi direktiv 2003/90/ES in 2003/91/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES oziroma člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort kmetijskih rastlin in zelenjadnic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (1) ter zlasti člena 7(2)(a) in (b) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (2) ter zlasti člena 7(2)(a) in (b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktivi Komisije 2003/90/ES (3) in 2003/91/ES (4) sta bili sprejeti za zagotovitev, da sorte iz nacionalnih katalogov držav članic izpolnjujejo protokole, ki jih je določil Urad skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju različnih vrst, in minimalnih pogojev za preskušanje sort, če so bile takšni protokoli oblikovani. Za sorte, ki niso zajete v protokole Urada Skupnosti za rastlinske sorte, navedeni direktivi določata uporabo smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV).

(2)

Od zadnje spremembe direktiv 2003/90/ES in 2003/91/ES z Izvedbeno direktivo (EU) 2018/100 (5) sta Urad Skupnosti za rastlinske sorte in Mednarodna zveza za varstvo novih sort rastlin oblikovala dodatne protokole in smernice ter obstoječe posodobila.

(3)

Direktivi 2003/90/ES in 2003/91/ES bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2003/90/ES se nadomestita z besedilom iz dela A Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Prilogi k Direktivi 2003/91/ES se nadomestita z besedilom iz dela B Priloge k tej direktivi.

Člen 3

Za preskušanja, ki se začnejo pred 1. septembrom 2019, lahko države članice uporabljajo direktivi 2003/90/ES in 2003/91/ES v različicah, ki sta se uporabljali, preden sta bili spremenjeni s to direktivo.

Člen 4

Države članice najpozneje do 31. avgusta 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Navedene predpise uporabljajo od 1. septembra 2019.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(2)  UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(3)  Direktiva Komisije 2003/90/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi podrobnih pravil za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort kmetijskih rastlin (UL L 254, 8.10.2003, str. 7).

(4)  Direktiva Komisije 2003/91/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preizkušanju, in minimalnih pogojev za preizkušanje določenih sort zelenjadnic (UL L 254, 8.10.2003, str. 11).

(5)  Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2018/100 z dne 22. januarja 2018 o spremembi direktiv 2003/90/ES in 2003/91/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES oziroma člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort kmetijskih rastlin in zelenjadnic (UL L 17, 23.1.2018, str. 34).


PRILOGA

DEL A

„PRILOGA I

Seznam vrst iz člena 1(2)(a), ki morajo biti skladne s tehničnimi protokoli CPVO  (1)

Znanstveno ime

Splošno ime

Protokol CPVO

Festuca arundinacea Schreb.

trstikasta bilnica

TP 39/1 z dne 1.10.2015

Festuca filiformis Pourr.

tankolistna ovčja bilnica

TP 67/1 z dne 23.6.2011

Festuca ovina L.

ovčja bilnica

TP 67/1 z dne 23.6.2011

Festuca pratensis Huds.

travniška bilnica

TP 39/1 z dne 1.10.2015

Festuca rubra L.

rdeča bilnica

TP 67/1 z dne 23.6.2011

Festuca trachyphylla (Hack.) Krajina

raskavolistna bilnica

TP 67/1 z dne 23.6.2011

Lolium multiflorum Lam.

mnogocvetna (laška) ljuljka

TP 4/1 z dne 23.6.2011

Lolium perenne L.

trpežna (angleška) ljuljka

TP 4/1 z dne 23.6.2011

Lolium x hybridum Hausskn.

oldenburška (skrižana) ljuljka

TP 4/1 z dne 23.6.2011

Pisum sativum L. (partim)

krmni grah

TP 7/2 rev. 2 z dne 15.3.2017

Poa pratensis L.

travniška latovka

TP 33/1 z dne 15.3.2017

Vicia sativa L.

navadna grašica

TP 32/1 z dne 19.4.2016

Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.

podzemna koleraba

TP 89/1 z dne 11.3.2015

Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers.

oljna redkev

TP 178/1 z dne 15.3.2017

Brassica napus L. (partim)

švedska repica

TP 36/2 z dne 16.11.2011

Cannabis sativa L.

konoplja

TP 276/1 delna rev. z dne 21.3.2018

Glycine max (L.) Merr.

soja

TP 80/1 z dne 15.3.2017

Gossypium spp.

bombaž

TP 88/1 z dne 19.4.2016

Helianthus annuus L.

sončnica

TP 81/1 z dne 31.10.2002

Linum usitatissimum L.

lan/laneno seme

TP 57/2 z dne 19.3.2014

Sinapis alba L.

bela gorjušica

TP 179/1 z dne 15.3.2017

Avena nuda L.

mali goli oves

TP 20/2 z dne 1.10.2015

Avena sativa L. (vključuje A. byzantina K. Koch)

navadni oves in sredozemski oves

TP 20/2 z dne 1.10.2015

Hordeum vulgare L.

ječmen

TP 19/4 z dne 1.10.2015

Oryza sativa L.

riž

TP 16/3 z dne 1.10.2015

Secale cereale L.

TP 58/1 z dne 31.10.2002

xTriticosecale Wittm. ex A. Camus

hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale

TP 121/2 rev. 1 z dne 16.2.2011

Triticum aestivum L.

pšenica

TP 3/4 rev. 2 z dne 16.2.2011

Triticum durum Desf.

pšenica durum

TP 120/3 z dne 19.3.2014

Zea mays L. (partim)

koruza

TP 2/3 z dne 11.3.2010

Solanum tuberosum L.

krompir

TP 23/3 z dne 15.3.2017

PRILOGA II

Seznam vrst iz člena 1(2)(b), ki morajo biti skladne s smernicami za preskušanje UPOV  (2)

Znanstveno ime

Splošno ime

Smernica UPOV

Beta vulgaris L.

krmna pesa

TG/150/3 z dne 4.11.1994

Agrostis canina L.

pasja šopulja

TG/30/6 z dne 12.10.1990

Agrostis gigantea Roth.

orjaška šopulja

TG/30/6 z dne 12.10.1990

Agrostis stolonifera L.

plazeča šopulja

TG/30/6 z dne 12.10.1990

Agrostis capillaris L.

lasasta šopulja

TG/30/6 z dne 12.10.1990

Bromus catharticus Vahl

čistilna stoklasa

TG/180/3 z dne 4.4.2001

Bromus sitchensis Trin.

aljaška šopulja

TG/180/3 z dne 4.4.2001

Dactylis glomerata L.

pasja trava

TG/31/8 z dne 17.4.2002

xFestulolium Asch. et Graebn.

hibridi, ki izhajajo iz križanja vrst iz rodu Festuca z vrstami iz rodu Lolium

TG/243/1 z dne 9.4.2008

Phleum nodosum L.

kolenčasti mačji rep

TG/34/6 z dne 7.11.1984

Phleum pratense L.

mačji rep

TG/34/6 z dne 7.11.1984

Lotus corniculatus L.

navadna nokota

TG/193/1 z dne 9.4.2008

Lupinus albus L.

beli volčji bob

TG/66/4 z dne 31.3.2004

Lupinus angustifolius L.

ozkolistni volčji bob

TG/66/4 z dne 31.3.2004

Lupinus luteus L.

rumeni volčji bob

TG/66/4 z dne 31.3.2004

Medicago doliata Carmign.

bodičastoplodna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago italica (Mill.) Fiori

laška meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago littoralis Rohde ex Loisel.

obalna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago lupulina L.

hmeljna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago murex Willd.

okrogloplodna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago polymorpha L.

mnogolična meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago rugosa Desr.

nagubanoplodna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago sativa L.

lucerna

TG/6/5 z dne 6.4.2005

Medicago scutellata (L.) Mill.

ščitastoplodna meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago truncatula Gaertn.

trnata meteljka

TG/228/1 z dne 5.4.2006

Medicago x varia T. Martyn

pisana meteljka

TG/6/5 z dne 6.4.2005

Trifolium pratense L.

črna detelja

TG/5/7 z dne 4.4.2001

Trifolium repens L.

bela (plazeča) detelja

TG/38/7 z dne 9.4.2003

Vicia faba L.

krmni bob

TG/8/6 z dne 17.4.2002

Phacelia tanacetifolia Benth.

facelija

TG/319/1 z dne 5.4.2017

Arachis hypogaea L.

zemeljski orešček/arašid

TG/93/4 z dne 9.4.2014

Brassica rapa L. var. silvestris (Lam.) Briggs

oljna repica

TG/185/3 z dne 17.4.2002

Carthamus tinctorius L.

žafranika (barvilni rumenik)

TG/134/3 z dne 12.10.1990

Papaver somniferum L.

mak

TG/166/4 z dne 9.4.2014

Sorghum bicolor (L.) Moench

sirek

TG/122/4 z dne 25.3.2015

Sorghum sudanense (Piper) Stapf.

sudanski sirek

TG 122/4 z dne 25.3.2015

Sorghum bicolor (L.) Moench x Sorghum sudanense (Piper) Stapf

hibridi, ki izhajajo iz križanja Sorghum bicolor s Sorghum sudanense

TG 122/4 z dne 25.3.2015

DEL B

„PRILOGA I

Seznam vrst iz člena 1(2)(a), ki morajo biti skladne s tehničnimi protokoli CPVO  (3)

Znanstveno ime

Splošno ime

Protokol CPVO

Allium cepa L. (skupina čebul)

čebula

TP 46/2 z dne 1.4.2009

Allium cepa L. (skupina Aggregatum)

šalotka

TP 46/2 z dne 1.4.2009

Allium fistulosum L.

zimski luk

TP 161/1 z dne 11.3.2010

Allium porrum L.

por

TP 85/2 z dne 1.4.2009

Allium sativum L.

česen

TP 162/1 z dne 25.3.2004

Allium schoenoprasum L.

drobnjak

TP 198/2 z dne 11.3.2015

Apium graveolens L.

belušna zelena

TP 82/1 z dne 13.3.2008

Apium graveolens L.

gomoljna zelena

TP 74/1 z dne 13.3.2008

Asparagus officinalis L.

špargelj

TP 130/2 z dne 16.2.2011

Beta vulgaris L.

rdeča pesa, vključno s cheltenhamsko peso

TP 60/1 z dne 1.4.2009

Beta vulgaris L.

mangold

TP 106/1 z dne 11.3.2015

Brassica oleracea L.

kodrolistni ohrovt

TP 90/1 z dne 16.2.2011

Brassica oleracea L.

cvetača

TP 45/2 rev. 2 z dne 21.3.2018

Brassica oleracea L.

brokoli ali kalabrijski brokoli

TP 151/2 rev. z dne 15.3.2017

Brassica oleracea L.

brstični ohrovt

TP 54/2 rev. z dne 15.3.2017

Brassica oleracea L.

kolerabica

TP 65/1 rev. z dne 15.3.2017

Brassica oleracea L.

ohrovt, belo zelje in rdeče zelje

TP 48/3 rev. z dne 15.3.2017

Brassica rapa L.

kitajski kapus

TP 105/1 z dne 13.3.2008

Capsicum annuum L.

čili ali paprika

TP 76/2 rev. z dne 15.3.2017

Cichorium endivia L.

kodrolistna endivija in endivija eskariol

TP 118/3 z dne 19.3.2014

Cichorium intybus L.

industrijska cikorija

TP 172/2 z dne 1.12.2005

Cichorium intybus L.

listnati radič

TP 154/1 z dne 21.3.2018

Cichorium intybus L.

korenasti radič

TP 173/2 z dne 21.3.2018

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. et Nakai

lubenica

TP 142/2 z dne 19.3.2014

Cucumis melo L.

melona

TP 104/2 z dne 21.3.2007

Cucumis sativus L.

kumara in kumarice za vlaganje

TP 61/2 rev. z dne 21.3.2018

Cucurbita maxima Duchesne

navadna buča

TP 155/1 z dne 11.3.2015

Cucurbita pepo L.

vrtna buča ali bučka

TP 119/1 rev. z dne 19.3.2014

Cynara cardunculus L.

artičoka in kardij

TP 184/2 z dne 27.2.2013

Daucus carota L.

korenje in krmno korenje

TP 49/3 z dne 13.3.2008

Foeniculum vulgare Mill.

komarček

TP 183/1 z dne 25.3.2004

Lactuca sativa L.

solata

TP 13/6 z dne 21.3.2018

Solanum lycopersicum L.

paradižnik

TP 44/4 rev. 3 z dne 21.3.2018

Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A. W. Hill

peteršilj

TP 136/1 z dne 21.3.2007

Phaseolus coccineus L.

turški (laški) fižol

TP 9/1 z dne 21.3.2007

Phaseolus vulgaris L.

navadni fižol in visoki fižol

TP 12/4 z dne 27.2.2013

Pisum sativum L. (partim)

oglatozrnati grah, okroglozrnati grah in sladkorni grah

TP 7/2 rev. 2 z dne 15.3.2017

Raphanus sativus L.

redkvica, vrtna redkev

TP 64/2 rev. z dne 11.3.2015

Rheum rhabarbarum L

rabarbara

TP 62/1 z dne 19.4.2016

Scorzonera hispanica L.

črni koren (navadni gadnjak)

TP 116/1 z dne 11.3.2015

Solanum melongena L.

jajčevec

TP 117/1 z dne 13.3.2008

Spinacia oleracea L.

špinača

TP 55/5 rev. 2 z dne 15.3.2017

Valerianella locusta (L.) Laterr.

navadni motovilec

TP 75/2 z dne 21.3.2007

Vicia faba L. (partim)

bob

TP Broadbean/1 z dne 25.3.2004

Zea mays L. (partim)

sladka koruza in pokovka

TP 2/3 z dne 11.3.2010

Solanum habrochaites S. Knapp & D.M. Spooner; Solanum lycopersicum L. x Solanum habrochaites S. Knapp & D.M. Spooner; Solanum lycopersicum L. x Solanum peruvianum (L.) Mill.; Solanum lycopersicum L. x Solanum cheesmaniae (L. Ridley) Fosberg; Solanum pimpinellifolium L. x Solanum habrochaites S. Knapp & D.M. Spooner

paradižnikove podlage

TP 294/1 rev. 3 z dne 21.3.2018

Cucurbita maxima Duchesne x Cucurbita moschata Duchesne

medvrstni hibridi Cucurbita maxima Duchesne x Cucurbita moschata Duchesne za uporabo kot podlage

TP 311/1 z dne 15.3.2017

PRILOGA II

Seznam vrst iz člena 1(2)(b), ki morajo biti skladne s smernicami za preskušanje UPOV  (4)

Znanstveno ime

Splošno ime

Smernica UPOV

Brassica rapa L.

strniščna repa

TG/37/10 z dne 4.4.2001


(1)  Besedilo teh protokolov je na voljo na spletni strani CPVO (www.cpvo.europa.eu).

(2)  Besedilo teh smernic je na voljo na spletni strani UPOV (www.upov.int).

(3)  Besedilo teh protokolov je na voljo na spletni strani CPVO (www.cpvo.europa.eu).

(4)  Besedilo teh smernic je na voljo na spletni strani UPOV (www.upov.int).


SKLEPI

25.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/41


SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/115

z dne 10. julija 2018

o ukrepih SA.37977 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jih je Španija izvedla za družbo Sociedad Estatal de Correos y Telégrafos, S.A.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4233)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 9. decembra 2013 in 10. aprila 2014 prejela anonimni pritožbi zoper državo Španijo glede domnevno nezakonite in nezdružljive pomoči v korist družbe Sociedad Estatal Correos y Telégrafos S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Correos). V obeh pritožbah je bilo opozorjeno na naslednje zadeve v zvezi z družbo Correos: (i) domnevna prekomerna nadomestila, dodeljena družbi Correos za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve od leta 1998, (ii) domnevne nezdružljive oprostitve plačila davka, odobrene družbi Correos, in (iii) domnevno neplačani prispevki za socialno varnost za uradnike, zaposlene pri družbi Correos.

(2)

Komisija je 14. februarja 2014, 26. februarja 2014 in 15. julija 2014 španskim organom posredovala nezaupni različici obeh pritožb.

(3)

Španski organi so na navedeni pritožbi odgovorili 11. aprila 2014 in 18. septembra 2014.

(4)

Komisija je 10. julija 2014, 22. oktobra 2014 in 4. decembra 2015 od španskih organov zahtevala dodatne informacije.

(5)

Španski organi so na navedene zahteve odgovorili 7. avgusta 2014, 19. decembra 2014, 19. januarja 2015 oziroma 21. decembra 2015.

(6)

Komisija je z dopisom z dne 11. februarja 2016 Španijo obvestila, da bo v zvezi z več ukrepi v korist družbe Correos začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe. Odločitev Komisije, da začne postopek (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka iz leta 2016), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2).

(7)

Komisija je prve pripombe Španije glede sklepa o začetku postopka prejela z dopisom z dne 21. aprila 2016.

(8)

Komisija je pripombe družbe Correos glede sklepa o začetku postopka prejela z dopisom z dne 11. maja 2016.

(9)

Komisija je pripombe tretje osebe prejela z dopisom z dne 12. maja 2016.

(10)

Komisija je prejete pripombe posredovala Španiji 8. junija 2016.

(11)

Španija je svoje pripombe k pripombam tretjih oseb predložila z dopisom z dne 6. julija 2016.

(12)

Komisija je med postopkom od Španije prejela dodatne pripombe, in sicer 24. oktobra 2017 in 23. maja 2018.

(13)

Komisija je dodatne pripombe nekdanje konkurentke družbe Correos, družbe Unipost, prejela z dopisom z dne 20. marca 2018.

2.   PODROBEN OPIS POMOČI

2.1   ŠPANSKI TRG POŠTNIH STORITEV

(14)

Pred pristopom Španije k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) leta 1986 so bile poštne storitve v Španiji v pristojnosti državne uprave. V Odloku št. 1113/1960 z dne 19. maja 1960 o poštnih storitvah, ki se je začel izvajati z uredbo o poštnih storitvah, sprejeto z Odlokom št. 1653/1964 z dne 14. maja 1964, so bile opredeljene poštne storitve, za njihovo izvajanje pa je bil pooblaščen generalni direktorat družbe „Correos y Telégrafos“. S sprejetjem odloka o poštnih storitvah in njegove izvedbene uredbe se je začela liberalizacija španskega trga poštnih storitev. Medtem ko je bil monopol družbe „Correos y Telégrafos“ omejen na medmestna in mednarodna pisma in razglednice, so bile storitve dostave mestne pošte in paketov v celoti liberalizirane. V 70. letih prejšnjega stoletja so na španski trg poštnih storitev vstopili prvi veliki zasebni izvajalci.

(15)

Po pristopu Španije k EGS so se poštne storitve med letoma 1998 in 2010 na podlagi direktiv Evropske unije o poštnih storitvah postopno liberalizirale. Natančneje, Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila prenesena v nacionalno zakonodajo leta 1998 z Zakonom št. 24/1998 o univerzalni poštni storitvi in liberalizaciji poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o poštnih storitvah iz leta 1998) z dne 13. julija 1998, s katerim je bila družba Correos prvič pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (4). Zakon je določal skrajšani seznam storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (5), ki so bile rezervirane za družbo Correos kot izvajalko obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (v nadaljnjem besedilu: rezervirano področje), vse druge poštne storitve pa so bile liberalizirane (v nadaljnjem besedilu: nerezervirano področje).

(16)

Liberalizacija poštnih storitev v Španiji se je nadaljevala s prenosom Direktive 2002/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) v špansko zakonodajo z Zakonom št. 53/2002 z dne 30. decembra 2002 o davčnih, upravnih in socialnih ukrepih, s katerim je bil spremenjen navedeni zakon o poštnih storitvah iz leta 1998 in dodatno zmanjšan obseg rezerviranega področja.

(17)

Leta 2010 je bil poštni sektor v celoti liberaliziran z Zakonom št. 43/2010 z dne 30. decembra 2010 o univerzalni poštni storitvi, pravicah uporabnikov in poštnem trgu (zakon o poštnih storitvah iz leta 2010), s katerim je bila v špansko zakonodajo prenesena Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Z zakonom o poštnih storitvah iz leta 2010 je bil ponovno opredeljen obseg obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (npr. iz nje je bila izključena storitev denarnih nakazil) in odpravljeno rezervirano področje.

2.2   UPRAVIČENEC

2.2.1   DRUŽBA CORREOS

(18)

Correos je družba v 100-odstotni državni lasti in matična družba skupine Grupo Sorreos, njena edina delničarka pa je družba Sociedad Estatal (v nadaljnjem besedilu: družba SEPI). Družba SEPI je holding, ki ima v lasti državne deleže v podjetjih.

(19)

Družba Correos opravlja poštne storitve, vključno z univerzalnimi storitvami, ter kurirske in druge storitve (npr. storitve, povezane s poštnimi storitvami in povezanimi dejavnostmi, vključno z denarnimi nakazili, filatelijo itd.). Leta 2016 je imela promet v višini približno 1 761 milijonov EUR, poslala je 2 774 milijonov poštnih pošiljk (vključno s paketi) in imela 49 785 zaposlenih.

(20)

Družba Correos je največji ponudnik poštnih storitev v Španiji; leta 2016 je imela 8 787 poštnih kontaktnih točk. Je vodilna na trgu v španskem poštnem sektorju in ima največji tržni delež na španskem trgu poštnih storitev, razen v segmentu storitev paketnih pošiljk. Do leta 2017 je bila njena glavna konkurentka na španskem trgu poštnih storitev družba Unipost S.A., vendar se je znašla v finančnih težavah in je 19. februarja 2018 začela postopek likvidacije. Drugi evropski izvajalci poštnih storitev (tj. družbe Deutsche Post, TNT, La Poste, UPS, CTT Correios Portugal in Royal Mail) imajo pomembne tržne deleže v segmentu storitev paketnih pošiljk.

2.2.2   PRAVNI OKVIR, KI SE UPORABLJA ZA DRUŽBO CORREOS

(21)

V Španiji država neposredno upravlja poštno službo od leta 1716. Družba Correos je bila del javne uprave in vključena v različna ministrstva, kot je ministrstvo za notranje zadeve ter nato ministrstvo za promet in zveze.

(22)

Avtonomni organ „Correos y Telégrafos“ je bil ustanovljen z zakonom št. 31/1990 o splošnem državnem proračunu z dne 27. decembra 1990. Delovati je začel leta 1992 pod ministrstvom za promet, turizem in zveze.

(23)

Organ „Correos y Telégrafos“ je postal javni poslovni subjekt, ki je bil z zakonom št. 6/1997 z dne 14. aprila 1997 o organizaciji in delovanju splošne državne uprave priključen ministrstvu za razvoj.

(24)

Z zakonom št. 14/2000 z dne 29. decembra 2000 o davčnih, upravnih in socialnih ukrepih je bil sprejet pravni okvir za družbo „Sociedad Estatal Correos y Telégrafos, S.A.“, ki je bila ustanovljena junija 2001. 5. junija 2012 so bile vse družbe skupine Correos Group (tj. Correos in njene odvisne družbe Correos Express, Nexea in Correos Telecom) vključene v holding SEPI, ki je postal njihov edini delničar.

2.3   OPIS JAVNIH UKREPOV V KORIST DRUŽBE CORREOS

2.3.1   NADOMESTILA ZA OBVEZNOST ZAGOTAVLJANJA UNIVERZALNE STORITVE, DODELJENA DRUŽBI CORREOS

(25)

Družba Correos je bila leta 1998 z zakonom o poštnih storitvah iz leta 1998 pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Kot nadomestilo za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve je družba Correos v obdobju 1998–2010 prejemala javna sredstva. Nato je bila z zakonom o poštnih storitvah iz leta 2010 za 15 let pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, navedeno obdobje pa se je začelo 1. januarja 2011.

2.3.1.1    Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998

(26)

Z 11. marcem 2000 je bil zakon o poštnih storitvah iz leta 1998 dopolnjen z načrtom Plan de Prestación (v nadaljnjem besedilu: načrt Plan de Prestación iz leta 2000), ki določa mehanizem nadomestil za oceno neto stroškov družbe Correos, nastalih v zvezi z izpolnjevanjem njene obveznosti izvajalca univerzalne storitve, in merila kakovosti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(27)

V obdobju 2000–2010 se je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve družbi Correos dodeljevalo na podlagi metodologije, ki so jo razvili španski organi (v nadaljnjem besedilu: španska metodologija) in je podrobno opisana v načrtu Plan de Prestación iz leta 2000. V tem načrtu je določeno tudi, da bi morala družba Correos uporabljati analitično računovodstvo z ločevanjem računov v skladu s členom 29 zakona o poštnih storitvah iz leta 1998.

(28)

Španska metodologija za ocenjevanje neto stroškov neupravičene obremenitve zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve je obsegala korake, navedene v nadaljevanju.

(a)

1. KORAK: Določitev prihodkov in stroškov na enoto za vsak izdelek/storitev in vsako stroškovno mesto v skladu s podatki o stroškovnem računovodstvu družbe Correos. Za stroškovna mesta, kjer so stroški na enoto zadevnega izdelka/storitve višji od prihodkov na enoto, se šteje, da ustvarjajo izgubo. Za druga stroškovna mesta, kjer je prihodek na enoto višji od stroškov na enoto, se šteje, da ustvarjajo dobiček.

(b)

2. KORAK: Za vsako rezervirano storitev se oceni, katera stroškovna mesta ustvarjajo izgubo/dobiček pri opravljanju navedene storitve, in izračuna skupna izguba/dobiček pri opravljanju navedene storitve (izguba/dobiček rezervirane storitve). Neto stroški rezerviranih storitev se izračunajo kot razlika med vsoto izgube rezervirane storitve in vsoto dobička rezervirane storitve.

(c)

3. KORAK: Za vsako nerezervirano storitev se oceni, katera stroškovna mesta ustvarjajo izgubo pri opravljanju navedene storitve, in izračuna skupna izguba teh mest pri opravljanju navedene storitve (izguba nerezervirane storitve). Neto stroški nerezerviranih storitev se izračunajo kot vsota izgube nerezervirane storitve.

(d)

4. KORAK: Nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve zajema neto stroške rezerviranih in nerezerviranih storitev, izračunane v skladu z 2. in 3. korakom.

(29)

V preglednici 1 so prikazana nadomestila, ki so bila dodeljena družbi Correos za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2004–2010 in so bila izračunana z uporabo španske metodologije.

Preglednica 1

Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos

(v milijonih EUR)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Neto stroški rezervirane storitve

46,171

40,435

39,558

80,823

101,783

176,559

152,521

Neto stroški nerezervirane storitve

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

Nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve

91,030

87,729

94,757

120,264

142,646

222,478

196,333

2.3.1.2    Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 2010

(30)

Zakon o poštnih storitvah iz leta 1998 je bil nadomeščen z zakonom o poštnih storitvah iz leta 2010, ki je začel veljati 1. januarja 2011. Z njim je bila družba Correos pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za 15 let, in to od začetka veljavnosti omenjenega zakona (tj. do 1. januarja 2026).

(31)

Člena 27 in 28 zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 določata, da je izvajalec obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve upravičen do nadomestila v višini neto stroškov, nastalih zaradi izvajanja obveznosti. Neto stroške bi bilo treba izračunati v skladu z metodo za določitev neto stroškov, ki se jim je bilo mogoče izogniti (net avoided cost; v nadaljnjem besedilu: metodologija NAC), kot razliko med neto stroški izvajalca univerzalne storitve, ki izvaja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, in neto stroški izvajalca univerzalne storitve, ki te obveznosti ne izvaja. Pri izračunu se upoštevajo vsi drugi pomembni elementi, vključno z vsemi nematerialnimi in tržnimi koristmi, ki jih ima izvajalec poštnih storitev, določen za zagotavljanje univerzalne storitve, upravičenostjo do razumnega dobička in spodbudami za stroškovno učinkovitost ob upoštevanju Priloge 1 k Direktivi 2008/6/ES.

(32)

Kot je določeno v členu 22(3) in členu 27(2)(b) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010, bi morala biti metodologija NAC, opisana v uvodni izjavi 31, pripravljena v novem načrtu Plan de Prestación. Vendar tak nov načrt do danes še ni bil sprejet. Od leta 2011 torej ni bilo vzpostavljene metodologije za oceno neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(33)

Po navedbah španskih organov družba Correos na tej stopnji ni uradno prejela nobenega nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve od leta 2011, je pa v obdobju 2011–2017 prejela začasna predplačila. Dejanske neto stroške za navedena leta je treba še izračunati, ko bo sprejet nov načrt Plan de Prestación in bo opredeljena metodologija NAC. Komisija bo nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 ocenila v drugem sklepu.

2.3.2   OPROSTITVE PLAČILA DAVKA, DODELJENE DRUŽBI CORREOS

(34)

V skladu s členom 19(1)(b) zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 bi imel izvajalec univerzalne storitve korist od „oprostitve plačila vseh davkov, ki se obračunavajo na njegove storitve na rezerviranem področju, razen davka od dohodkov pravnih oseb“. V členu 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 je bila ta oprostitev plačila davka ohranjena in razširjena na celotno obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

(35)

Po navedbah španskih organov bi bil edini davek, ki bi poleg DDV sploh lahko spadal na področje uporabe te oprostitve, davek na gospodarske dejavnosti (Impuesto de Actividades Económicas), saj se obračuna ob izvedbi gospodarske dejavnosti in je povezan z izvajanjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Drugi davki, kot so davek na promet z nepremičninami, davek na gradnjo, davek na povečanje vrednosti mestnih zemljišč in davek na motorna vozila, ne spadajo na področje uporabe oprostitve, saj niso povezani z gospodarsko dejavnostjo izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(36)

Španski organi so pojasnili, da je bila družba Correos delno oproščena plačila davka na gospodarske dejavnosti, saj plačuje le polovico običajnega zneska davka.

(37)

Kar zadeva davek na nepremičnine (Impuesto sobre Bienes Inmuebles), so španski organi pojasnili, da se ta davek ne obračunava na izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ali drugih poštnih storitev, ampak na vrednost nepremičnine. Zato ne spada na področje uporabe zadevnih dveh zakonov o poštnih storitvah. Vendar je družba Correos v obdobju 2008–2013 na podlagi svoje razlage člena 19(1)(b) zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 in člena 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 vložila več zahtevkov, v katerih je trdila, da bi morala biti oproščena plačila davka na nepremičnine za vrsto uradov v različnih občinah. Po tem, ko je družba Correos vložila zahtevek za oprostitev plačila davka na nepremičnine, je več lokalnih uprav in sodišč odločilo v korist družbe Correos ter ji odobrilo povračilo že plačanih davkov.

2.3.2.1    Oprostitev plačila davka na nepremičnine

(38)

Davek na nepremičnine je lokalni davek v španskem davčnem sistemu, ki ga ureja kraljevi zakonodajni odlok št. 2/2004 z dne 5. marca 2004. V skladu s členom 60 navedenega kraljevega zakonodajnega odloka je ta davek „objektiven neposredni davek, s katerim se obdavči vrednost nepremičnine pod pogoji, določenimi v tem kraljevem zakonodajnem odloku“. Obdavčljivi dogodek pri davku na nepremičnine je upravičenost do katere koli pravice iz člena 61 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 nad kmetijskimi in urbanimi zemljišči in zemljišči s posebnimi lastnostmi. Z davkom na nepremičnine se ne obdavči dejavnost, ampak vrednost nepremičnine.

(39)

Družba Correos je v obdobju 2008–2013 na podlagi svoje razlage člena 19(1)(b) zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 in člena 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 vložila več zahtevkov, v katerih je navedla, da bi morala biti oproščena plačila davka na nepremičnine na podlagi obeh zakonov o poštnih storitvah za vrsto uradov v različnih občinah. Po tem, ko je družba Correos vložila zahtevek za oprostitev plačila davka na nepremičnine, je več uprav in lokalnih sodišč odločilo v korist družbe Correos. Po navedbah španskih organov je skupni znesek vračil davka, ki so bila dejansko dodeljena družbi Correos, znašal 752 840,50 EUR.

(40)

Špansko vrhovno sodišče je leta 2013 po kasacijski pritožbi lokalnih organov province Huesca zavrnilo razlago teh sodišč glede zakonov o poštnih storitvah iz let 1998 in 2010, na podlagi katere je bil izvajalec univerzalne storitve oproščen plačila davka na nepremičnine. Vrhovno sodišče je v sodbi menilo, da bi bilo treba člen 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 razlagati restriktivno. Po njegovem mnenju se lahko oprostitve plačila davka iz navedenega člena uporabljajo le za davke, s katerimi se obdavčijo dejavnosti, ki so neposredno povezane z izvajanjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, zato se ne morejo uporabiti za davek na nepremičnine, ki je neposredni davek, s katerim se obdavči vrednost nepremičnine.

(41)

Oprostitve plačila davka na nepremičnine, dodeljene družbi Correos med letoma 2008 in 2013, niso bile izterjane. Dejansko ima kasacijska pritožba v interesu prava (recurso de casación en interés de ley) v španskem nacionalnem pravnem sistemu izredno in podredno naravo, ki je usmerjena izključno v poenotenje pravne doktrine in zato ne more vplivati na vprašanje, predloženo v pritožbi (tj. v zadevnem primeru ne more razveljaviti odločb in sklepov o oprostitvah plačila davka).

2.3.2.2    Oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti

(42)

Davek na gospodarske dejavnosti je bil določen z zakonom št. 39/1988 z dne 28. decembra 1988, ki ga je nadomestil kraljevi zakonodajni odlok št. 2/2004 z dne 5. marca 2004. Iz člena 78 tega kraljevega zakonodajnega odloka izhaja, da bi se moral zadevni davek naložiti podjetjem, ki opravljajo gospodarske, poslovne, poklicne ali umetniške dejavnosti.

(43)

V skladu s členom 78 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 je davek na gospodarske dejavnosti „objektiven neposredni davek, pri katerem je obdavčljivi dogodek opravljanje gospodarskih, poslovnih, poklicnih ali umetniških dejavnosti na nacionalnem ozemlju, ne glede na to, ali se opravljajo na določenem mestu in ali so določene v davčnih stopnjah“.

(44)

Tarife davka na gospodarske dejavnosti so bile določene s kraljevim zakonodajnim odlokom št. 1175/1990 z dne 28. septembra. Od leta 1999 so poštne dejavnosti razvrščene v skupino št. 847, „Poštne storitve in telekomunikacije“. Ta skupina vključuje opravljanje poštnih storitev, ki zajemajo prevzem, sprejem, razvrščanje, obdelavo, prevoz, razpošiljanje in dostavo poštnih pošiljk v vseh oblikah. Vendar je v opombi 3 k tarifni skupini št. 847 navedeno, da je javni poslovni subjekt Correos upravičen do plačila le 50 % zneska davka, določenega za to skupino. Po navedbah španskih organov to pomeni, da je bila družba Correos od leta 2004 oproščena plačila v višini 8 113,66 EUR letno. Španski organi so potrdili, da ima družba Correos še vedno korist od delne oprostitve plačila davka iz opombe 3 k tarifni skupini št. 847.

2.3.3   TRI POVEČANJA KAPITALA, DODELJENA V LETIH 2004, 2005 IN 2006

(45)

Družba Correos je bila v analiziranem obdobju deležna treh povečanj kapitala v skupnem znesku 48 081 000 EUR:

(a)

povečanja kapitala v višini 16 027 000 EUR, dodeljenega 13. decembra 2004;

(b)

povečanja kapitala v višini 16 027 000 EUR, dodeljenega 25. novembra 2005;

(c)

povečanja kapitala v višini 16 027 000 EUR, dodeljenega 24. novembra 2006.

(46)

Po navedbah španskih organov so bila navedena povečanja kapitala del strateškega poslovnega načrta družbe Correos za obdobje 2004–2006, da bi se nadomestila upočasnitev trga poštnih storitev. Osnovne strateške usmeritve takega poslovnega načrta so bile:

(a)

zagotovitev prihodnje vzdržnosti poštnega poslovanja na podlagi učinkovitosti;

(b)

srednjeročna krepitev rastočih dejavnosti s spodbujanjem finančnih storitev in paketov kot glavnih ciljev, na katere bi se morala družba Correos osredotočiti pri rasti;

(c)

povečanje portfelja možnosti s potencialom za prihodnjo rast z razvojem upravljanja podatkovnih zbirk, vložišča in e-poslovanja;

(d)

posodobitev zmogljivosti družbe Correos in prilagoditev modela upravljanja sedanjim razmeram na trgu s spodbujanjem diverzifikacije.

2.3.4   NADOMESTILO, DODELJENO DRUŽBI CORREOS ZA RAZPOŠILJANJE VOLILNEGA GRADIVA

(47)

Sistemski zakon št. 5/1985 z dne 19. junija 1985 o splošnem volilnem sistemu in njegova izvedbena zakonodaja urejata volilni postopek v Španiji, in sicer priznavata pravico do glasovanja osebno ali po pošti.

(48)

Člen 22 zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 in člen 22(5) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 določata, da lahko država izvajalcu, določenemu za zagotavljanje univerzalne storitve, v okviru volilnih postopkov naloži nekatere obveznosti. Člen 22(5) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 določa tudi, da se „za dodatno naložene obveznosti javne službe prejme nadomestilo“.

(49)

Družba Correos je v skladu s prvo dodatno določbo zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 izvajalec, določen za zagotavljanje univerzalne storitve, in je pooblaščena za opravljanje več storitev v okviru različnih španskih volitev (tj. državnih, regionalnih, evropskih in občinskih).

(50)

Obveznosti javne službe družbe Correos v zvezi z organizacijo volilnih postopkov v Španiji se nanašajo na:

(a)

ravnanje s poštnimi glasovnicami (vključno z zagotavljanjem, prejemom, pošiljanjem in dostavo priporočenih in nujnih pošiljk) v okviru:

(1)

glasovanja po pošti za volivce, ki prebivajo v Španiji;

(2)

glasovanja po pošti za odsotne volivce rezidente;

(3)

glasovanja po pošti za volivce, ki so začasno v tujini;

(4)

glasovanja po pošti za osebje na krovu;

(5)

glasovanja za osebje oboroženih sil na krovu ali v izrednih razmerah, povezanih z državno obrambo, in

(6)

glasovanja po pošti za zapornike;

(b)

ravnanje s poštnim volilnim gradivom, ki ga pošljejo politični kandidati: prejem in nato razpošiljanje volilnega propagandnega gradiva, ki so ga izdali politični kandidati, za simbolično ceno na poslano pošiljko (0,006 EUR);

(c)

ravnanje z drugimi poštnimi pošiljkami, ki jih pošlje urad za volilni imenik (kot so kartice za registracijo volivcev, referenčni volilni imeniki za lokalne svete itd.);

(d)

prevzem volilne dokumentacije pri volilnem odboru po končanem štetju. To vključuje prevzem, hrambo in nato dostavo kuverte s poročilom in zadevno dokumentacijo za vsak odbor zadevni volilni komisiji.

(51)

Španski organi so pojasnili, da mora družba Correos zaradi časovnih omejitev, povezanih z volilnim postopkom, dejavnostim iz uvodne izjave 50 dati prednost pred drugimi poštnimi dejavnostmi. Zaradi velikega števila pošiljk, ki jih je treba razposlati, njihove velike skoncentriranosti na nekaj dni in zahteve, da se večina dokumentov dostavi osebno (v primeru priporočene pošte, kot so poštne glasovnice), je potreben velik dodatni napor. Zato mora družba Correos začasno povečati število zaposlenih in okrepiti druge vire (npr. prevoz, varnost itd.).

(52)

Družba Correos je za svoje različne obveznosti v zvezi z organizacijo volitev od leta 2004 prejemala nadomestilo (glej preglednico 2).

Preglednica 2

Zneski nadomestil, dodeljenih družbi Correos za organizacijo volitev

(v EUR)

Leto

Vrsta volitev

Nadomestilo za razpošiljanje volilnega gradiva

2004

Nacionalne

27 182 926

2005

Regionalne

3 670 281

2006

Regionalne

4 528 376

2007

Nacionalne/regionalne

19 536 604

2008

Nacionalne/regionalne

19 609 632

2009

Nacionalne/regionalne

14 603 021

2010

Regionalne

4 620 588

2011

Nacionalne/regionalne

40 092 858

2012

Regionalne

14 268 978

SKUPAJ

148 113 264

3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(53)

Komisija je sklenila, da bo začela formalni postopek preiskave zaradi resnih pomislekov glede združljivosti več ukrepov, dodeljenih družbi Correos od leta 2004:

(a)

nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenih družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998;

(b)

oprostitve plačila davka na nepremičnine in delne oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti;

(c)

treh povečanj kapitala, dodeljenih v letih 2004, 2005 in 2006

(d)

ter nadomestila, dodeljenega družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva.

(54)

Komisija je zlasti izrazila pomisleke glede:

(a)

višine nadomestila, ki ga je družba Correos prejela za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2004–2010, za katero je Komisija menila, da je na prvi pogled državna pomoč, in potencialnega prekomernega nadomestila izvajalcu;

(b)

združljivosti ali veljavnega značaja pomoči oprostitve plačila davka na nepremičnine in delne oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti, za kateri je menila, da na prvi pogled pomenita državno pomoč;

(c)

skladnosti kapitalskih injekcij, dodeljenih v letih 2004, 2005 in 2006, z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu;

(d)

združljivosti ali obstoječega značaja pomoči nadomestila, dodeljenega družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva, za katerega je menila, da na prvi pogled pomeni državno pomoč.

4.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(55)

Komisija je prejela pripombe dveh zainteresiranih strani, in sicer domnevne upravičenke ukrepov pomoči, tj. družbe Correos, in ene tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: anonimna tretja oseba), ki je zahtevala, naj njena identiteta ostane zaupna.

4.1   PRIPOMBE DRUŽBE CORREOS

4.1.1   NADOMESTILO ZA IZVAJANJE OBVEZNOSTI ZAGOTAVLJANJA UNIVERZALNE STORITVE NE POMENI NEZDRUŽLJIVE DRŽAVNE POMOČI

(56)

Po mnenju družbe Correos nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljeno družbi za obdobje 2004–2010, ne pomeni državne pomoči. Družba Correos zlasti meni, da nadomestilo ne pomeni prednosti, saj izpolnjuje štiri merila iz sodbe v zadevi C-280/00 (v nadaljnjem besedilu: merila iz sodbe Altmark) (8). Poleg tega nasprotuje ugotovitvi iz sklepa o začetku postopka, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ni v skladu s tretjim in četrtim merilom iz sodbe Altmark.

(57)

Glede tretjega merila iz sodbe Altmark družba Correos trdi, da v skladu z njim nadomestilo, prejeto za zagotavljanje javne službe, ne bi smelo presegati neto stroškov, ki so razlika med stroški in prihodki, ki jim je prištet razumni dobiček. Meni, da je tretje merilo iz sodbe Altmark neločljivo povezano z analizo združljivosti storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu s sporočilom Komisije (v nadaljnjem besedilu: okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012) (9). Zlasti trdi, da je nadomestilo, ki ga je prejela za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, v skladu z metodologijo NAC iz odstavka 27 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, zato bi bilo zanj treba šteti, da izpolnjuje tretje merilo iz sodbe Altmark.

(58)

Družba Correos je pojasnila, da španska metodologija, ki je bila uporabljena za določitev nadomestila za družbo Correos, temelji na poročilu, ki ga je Komisija naročila pri svetovalni družbi National Economic Research Associates (v nadaljnjem besedilu: poročilo NERA) (10). Po mnenju družbe Correos je metodologija za izračun nadomestila iz poročila NERA ustrezna različica metodologije NAC.

(59)

Poleg tega družba Correos meni, da je izpolnjevanje tretjega merila iz sodbe Altmark zajeto z načelom legitimnega pričakovanja. Po njenem mnenju je Komisija ustvarila legitimno pričakovanje z objavo poročila NERA, v katerem je bila metodologija NAC priznana kot veljavna metoda za izračun nadomestila za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(60)

Družba Correos meni, da za skladnost s tretjim merilom iz sodbe Altmark ni pomembno, da metodologija NAC ni bila vzpostavljena do začetka veljavnosti okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(61)

Poleg tega so po njenem mnenju nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos, v skladu s četrtim merilom iz sodbe Altmark. Brez postopka javnega naročanja bi bila primerna raven prejetega nadomestila določena na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno podjetje v istem sektorju, ob upoštevanju prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe.

(62)

Po navedbah družbe Correos študija družbe Frontier Economics, ki jo je predložila Španija, dokazuje, da so stroški, ki jih je imela družba Correos, nižji od stroškov povprečnega podjetja v poštnem sektorju. Družba Correos nasprotuje pomislekom Komisije glede sklepov iz poročila družbe Frontier Economics:

(a)

prvič, Komisija v sklepih o državni pomoči ni sklenila, da izvajalci univerzalnih storitev v Grčiji in Italiji niso stroškovno neučinkoviti, zato vključitve teh izvajalcev poštnih storitev v vzorec družb, ki jih je družba Frontier Econonomics proučila, da bi dokazala stroškovno učinkovitost družbe Correos, ni mogoče šteti za težavno;

(b)

drugič, dejstvo, da je bila študija družbe Frontier Economics pripravljena naknadno, ne bi bilo pomembno ob upoštevanju ustrezne sodne prakse in prakse Komisije, ki je v preteklosti že privolila v proučitev študij, pripravljenih naknadno po sprejetju ukrepa;

(c)

nazadnje, trditvi Komisije, da se v metodologiji za izračun stroškov, ki jo je uporabila Španija, učinkovitost sploh ne upošteva, nasprotuje tudi dejstvo, da metoda za izračun neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve temelji na poročilu NERA, ki ga je izdala Komisija. Za zadevno metodo bi bilo zato treba šteti, da je v skladu s pravom EU.

(63)

Družba Correos navaja tudi, da bi morala Komisija ob morebitnem sklepu, da ukrep pomeni državno pomoč, ta ukrep šteti za združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 106(2) Pogodbe.

(64)

Družba Correos je ponovila trditev, da je metodologija za izračun nadomestila iz poročila NERA, ki so jo uporabili španski organi, ustrezna različica metodologije NAC, zato bi jo Komisija morala sprejeti. Poleg tega meni, da ni prejela prekomernega nadomestila za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2004–2010, ker je bilo nadomestilo izračunano v skladu z metodologijo NAC in ne vključuje razumnega dobička.

(65)

Če bi Komisija sklenila, da ukrep morda vključuje nezdružljivo državno pomoč, družba Correos vztraja, da bi morala Komisija dividende, ki so bile v obdobju 2004–2010 izplačane državi, upoštevati kot znižanje nadomestila, dodeljenega družbi Correos.

4.1.2   OPROSTITVE PLAČILA DAVKA NA NEPREMIČNINE IN DAVKA NA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

(66)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na nepremičnine, je družba Correos najprej pojasnila, da se ti ukrepi ne bi smeli presojati glede na zakon o poštnih storitvah iz leta 1998 ali zakon o poštnih storitvah iz leta 2010, ampak z neposrednim sklicevanjem na zakonodajo, s katero se ureja posamezni davek.

(67)

Poleg tega družba Correos meni, da ukrep ne pomeni državne pomoči, ker ga ni mogoče pripisati državi. Oprostitev plačila davka ni določena v nobeni pravni določbi. Nekaj lokalnih davčnih uprav in nekaj lokalnih sodišč je družbo Correos oprostilo plačila davka za 94 prostorov od 13 000. Špansko vrhovno sodišče je v sodbi z dne 7. oktobra 2013 sklenilo, da člen 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 ne vključuje oprostitve plačila davka na nepremičnine.

(68)

Poleg tega družba Correos meni, da oprostitve plačila davka na nepremičnine ni mogoče izterjati, ker je to zadeva, v kateri je bilo že odločeno. V skladu s sodno prakso sodišč Unije (11) je treba spoštovati načelo pravnomočnosti, če je v pravnomočni sodni odločbi ocenjen obstoj državne pomoči. Družba Correos meni, da sodba španskega vrhovnega sodišča temelji na pravu Unije in se nanaša na obstoj državne pomoči. Zato bi bilo treba upoštevati načelo pravnomočnosti in v zadevnem primeru preprečiti izterjavo.

(69)

Poleg tega družba Correos meni, da bi bilo treba načelo pravnomočnosti šteti za splošno načelo prava Unije in da bi ga bilo treba upoštevati, kadar izterjava ni mogoča zaradi obstoja pravnomočne sodbe, v kateri je bil obstoj pomoči že ugotovljen.

(70)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, družba Correos trdi, da delna oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti ne pomeni državne pomoči. Zlasti trdi, da delna oprostitev plačila davka ni selektivna, saj je utemeljena z logiko davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti. Po navedbah družbe Correos je narava ali notranja logika davka na gospodarske dejavnosti obdavčitev gospodarskih dejavnosti z namenom poseganja v proizvodnjo ali distribucijo blaga in storitev. Družba Correos se ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi, ki zajemajo proizvodnjo blaga in storitev, pa tudi z zagotavljanjem javnih storitev, kot je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki nimajo enakega gospodarskega namena kot gospodarske dejavnosti. To bi bila torej utemeljitev delne oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti.

(71)

Poleg tega družba Correos meni, da delna oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti pomeni veljavno pomoč. Oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti je bila vzpostavljena pred pristopom Španije k EGS. Tako imenovana kvota za dovoljenja, ki je bila vrsta davka na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi, je bila sprejeta z odlokom št. 3313/1966 z dne 29. decembra 1966. Davek na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi v obliki kvote za dovoljenja je bil z zakonom št. 39/1988 z dne 28. decembra 1988 nadomeščen z davkom na gospodarske dejavnosti. Po navedbah družbe Correos se obdavčljivi dogodek od leta 1966 ni bistveno spremenil.

4.1.3   KAPITALSKE INJEKCIJE V LETIH 2004, 2005 IN 2006

(72)

Družba Correos trdi, da so kapitalske injekcije iz let 2004, 2005 in 2006 v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu ter da ji niso prinesle prednosti.

(73)

Po mnenju družbe Correos analiza naložb, izvedenih zaradi kapitalskih injekcij v obdobju 2004–2006, dokazuje, da je španska država kapitalske injekcije izvedla kot delničarka in da bi lahko navedene naložbe izvedel kateri koli zasebni vlagatelj.

(74)

Družba Correos trdi, da so bile kapitalske injekcije izvedene, ker je morala družba Correos izvesti naložbe, ki presegajo povprečno raven naložb družbe. Namen kapitalskih injekcij je naveden v poročilu o nastopu družbe Correos pred poslanskim kongresom (el Congreso de los Diputados) 4. oktobra 2005. Poročilo povezuje kapitalske injekcije s potrebo po izvedbi novih naložb v družbi. Namen kapitalskih injekcij je bila izvedba postopka posodobitve v družbi Correos, da bi se povečali učinkovitost in kakovost storitev, ki jih opravlja družba.

(75)

Po trditvah družbe Correos donosnost naložbe dokazuje, da bi podobno naložbo izvedel vsak zasebni vlagatelj, saj je bila interna stopnja donosnosti kapitalskih injekcij višja od stroškov kapitala družbe Correos.

(76)

Poleg tega družba Correos trdi, da za skladnost z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu ni nujno potrebna natančna predhodna ocena donosnosti v primeru delničarja izvajalca storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Tak delničar bi moral v premislekih o morebitni izvedbi naložbe nujno upoštevati obveznost družbe, da izvaja storitev splošnega gospodarskega pomena.

(77)

V takih okoliščinah bi zadoščalo, da bi se na podlagi objektivnih in preverljivih dokazov dokazalo, da bi zasebni vlagatelj z enako obveznostjo javne službe ravnal enako.

(78)

Po mnenju družbe Correos je to sklep, ki ga je Sodišče sprejelo v zadevah Chronopost I (12) in Chronopost II (13), kjer je bilo ugotovljeno, da je naknadno izračunana interna stopnja donosnosti primeren način za ugotavljanje, ali je kapitalska injekcija v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

4.1.4   NADOMESTILA ZA RAZPOŠILJANJE VOLILNEGA GRADIVA

(79)

Družba Correos trdi, da bi bilo treba za razpošiljanje volilnega gradiva političnih kandidatov v okviru organizacije volitev šteti, da so del prerogativ države.

(80)

Družba Correos zlasti trdi, da je razpošiljanje volilnega gradiva bistvena naloga države, ker je del splošne volilne ureditve in je povezana z ustavno vlogo političnih strank, osebje družbe Correos pa pri izvajanju te dejavnosti deluje v vlogi javnega uslužbenca.

(81)

Po mnenju družbe Correos je razpošiljanje volilnega gradiva političnih kandidatov zaradi njegove vloge, narave in ureditve zato neločljivo povezano z izvajanjem javne oblasti s strani države. Zato ni gospodarska dejavnost, družba Correos pa se ne bi smela šteti za podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(82)

Tudi če bi Komisija menila, da je razpošiljanje volilnega gradiva političnih kandidatov gospodarska dejavnost, družba Correos meni, da ne pomeni selektivne prednosti, dodeljene družbi Correos. Država je za to dejavnost pooblastila družbo Correos, ker je edini izvajalec poštnih storitev, ki lahko zagotovi storitev z zahtevanimi značilnostmi in kakovostjo storitve. Kar zadeva razpošiljanje volilnega gradiva političnih kandidatov, družba Correos zato ni v primerljivem pravnem in dejanskem položaju z nobenim drugim podjetjem v poštnem sektorju.

(83)

Tudi če bi Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč, družba Correos trdi, da bi bilo treba ukrep šteti za veljavno pomoč. Znižana tarifa za politične kandidate za pošiljanje volilnega gradiva se uporablja že od leta 1977, ko so bile volitve 15. junija 1977. Volitve 15. junija 1977 so bile organizirane s kraljevim odlokom št. 20/1977 z dne 18. marca 1977, s katerim je bila prvič določena posebna tarifa za razpošiljanje volilnega gradiva.

(84)

Družba Correos je pojasnila, da je bil točen znesek znižane tarife (ena pezeta, kar je enako 0,006 EUR) dodatno urejen v ministrskem odloku iz leta 1977. Po navedbah družbe Correos se znižana tarifa uporablja vse od takrat. Špansko vrhovno sodišče je v sodbi z dne 2. oktobra 2006 (14) ugotovilo, da je znižana tarifa, ki se uporablja za razpošiljanje volilnega gradiva v zvezi s političnimi kandidati, ena pezeta (0,006 EUR).

(85)

Kraljevi odlok št. 20/1977 je bil pozneje nadomeščen s sistemskim zakonom št. 5/1985 z dne 19. junija 1985 o splošnem volilnem sistemu, ki je vseboval enako besedilo v zvezi z znižanimi tarifami za razpošiljanje volilnega gradiva v zvezi s političnimi kandidati.

(86)

Če bi Komisija sklenila, da ukrep pomeni državno pomoč, družba Correos meni tudi, da bi jo bilo treba razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

(87)

Prvič, zadevni ukrep pomeni resnično storitev gospodarskega pomena. Tako v členu 22 zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 kot členu 22(5) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 je priznano, da je lahko izvajalec obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pooblaščen za izvedbo obveznosti, povezanih z razpošiljanjem volilnega gradiva, da se zagotovi ustrezna izvedba volilnih postopkov. Poleg tega je v členu 22(5) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 priznano, da bi bilo treba za tako pooblastitev dodeliti nadomestilo.

(88)

Družba Correos meni, da je ukrep združljiv v skladu s sklepom o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (15). Pojasnila je, da bi se navedeni sklep lahko uporabil, saj bi bilo povprečno letno nadomestilo, dodeljeno družbi Correos, manjše od 15 milijonov EUR.

4.2   PRIPOMBE ANONIMNE TRETJE OSEBE

(89)

Anonimna tretja oseba se strinja s predhodnimi ugotovitvami Komisije v sklepu o začetku postopka glede naslednjih ukrepov:

(a)

nadomestil za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenih družbi Correos;

(b)

oprostitev plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti;

(c)

povečanj kapitala, dodeljenih družbi Correos v letih 2004, 2005 in 2006;

(d)

nadomestila, dodeljenega družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva.

(90)

Anonimna tretja oseba se tudi izrecno strinja, da bi se morala tekoča preiskava osredotočiti na ukrepe iz uvodne izjave 89.

(91)

Vendar Komisijo opozarja na več ukrepov, ki jih ta ni obravnavala v sklepu o začetku postopka iz leta 2016 in ki bi jih bilo po mnenju anonimne tretje osebe treba obravnavati.

(92)

Po navedbah anonimne tretje osebe (16):

naj bi družba Correos v obdobju 1998–2003 prejela državno pomoč v višini vsaj 794 milijonov EUR,

naj bi družba Correos brezplačno prevzela poštno omrežje z 9 054 storitvenimi mesti za stranke, ki je bilo vzpostavljeno zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in zaradi katerega ima družba Correos konkurenčno prednost pri dostavi paketov, ki tehtajo do 20 kg (17),

naj bi družba Correos imela korist od nekaterih nematerialnih ali izključnih pravic, kot so pogodbe, sklenjene med družbo Correos in javno upravo, pravica do potrjevanja poštnih pošiljk, pravica do uporabe izraza „Španija“, zakupa javne domene in carinskih ugodnosti,

naj bi imela družba Correos korist od nadomestil, ki ji jih je država dodelila za financiranje oglaševalskih in komunikacijskih kampanj,

naj bi dejstvo, da so španski organi v upravnih organih družbe Correos, tej prineslo nekatere prednosti in koristi. Ena od teh prednosti je, da družbi Correos doslej po zakonu ni bilo treba uporabljati pravilne metodologije za izračun nadomestila. Družba Correos naj bi z uporabo metodologije za izračun nadomestila, ki ji je Komisija nasprotovala v sklepu o začetku postopka, za obdobje 2011–2016 prejela nadomestilo v višini približno 1,3 milijarde EUR (18),

naj družba Correos ne bi uporabljala stopenj DDV za nekatere poštne storitve, za katere se uporabljajo posamezne izpogajane ureditve, ki naj bi vključevale nezdružljivo državno pomoč,

naj bi družba Correos povečanja kapitala prenesla v Correos Express, odvisno družbo skupine Correos Group, da bi pokrila izgube v višini približno 233 milijonov EUR, kar naj bi pomenilo državno pomoč za družbo Correos Express,

družba Correos zaradi ukrepov državne pomoči, ki jih prejema, uporablja politiko plenilskih cen.

5.   PRIPOMBE ŠPANIJE

5.1   PRIPOMBE ŠPANIJE GLEDE SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA IZ LETA 2016

5.1.1   NADOMESTILO ZA IZVAJANJE OBVEZNOSTI ZAGOTAVLJANJA UNIVERZALNE STORITVE, DODELJENO Z ZAKONOM O POŠTNIH STORITVAH IZ LETA 1998

(93)

Španija meni, da ukrep ne pomeni državne pomoči v skladu s členom 107(1) Pogodbe. Španski organi zlasti trdijo, da ukrep ne daje gospodarske prednosti družbi Correos, ker so nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v skladu z merili iz sodbe Altmark (19). Pojasnili so še, da zadevni ukrep ni bil priglašen, ker so menili, da je v skladu z merili iz sodbe Altmark.

(94)

Španski organi trdijo, da ukrep izpolnjuje tretji pogoj iz sodbe Altmark, v skladu s katerim nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ne sme presegati neto stroškov (tj. stroškov, od katerih so odšteti ustrezni prihodki, prištet pa jim je razumen dobiček) obveznosti javne službe. Španija trdi, da je za izračun nadomestila uporabila veljavno metodologijo, ki bi ustrezala metodologiji NAC, predpisani z Direktivo 2008/6/ES. Španski organi trdijo, da je metodologija, ki so jo uporabili, izhajala iz poročila NERA, ki ga je Komisija naročila pri svetovalni družbi National Economic Research Associates. Po mnenju Španije je metodologija za izračun nadomestila iz poročila NERA ustrezna različica metodologije NAC. Komisija napačno domneva, da se lahko prekomerno nadomestilo, tudi v okviru sodbe Altmark, izračuna le z uporabo metodologije stroškovnega računovodstva, iz katere izhaja, da je družba Correos v obdobju 2004–2010 presegla tisto, kar se lahko šteje za potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, nastalih pri izvajanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(95)

Španski organi trdijo tudi, da je ukrep v skladu s četrtim merilom iz sodbe Altmark. V skladu s četrtim merilom iz sodbe Altmark bi bila brez postopka javnega naročanja primerna raven prejetega nadomestila določena na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno in ustrezno opremljeno podjetje v istem sektorju, ob upoštevanju prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe. Po mnenju španskih organov je primerjava mogoča le s podjetji v istem sektorju, v tem primeru poštnem. Španija nasprotuje pomislekom Komisije glede sklepov iz poročila družbe Frontier Economics, v katerem je bilo navedeno, da je ukrep v skladu s četrtim merilom iz sodbe Altmark. Po mnenju Španije Komisija v nobenem sklepu ni dokazala, da so izvajalci poštnih storitev iz Grčije in Italije neučinkoviti. Poleg tega Španija meni, da za skladnost s četrtim merilom iz sodbe Altmark ni pomembno, da je bila študija izvedena naknadno. Komisija v prejšnjih sklepih ni menila, da bi naknadna študija pomenila oviro za sprejem četrtega merila iz sodbe Altmark. Španija se zlasti sklicuje na odločbo Komisije z dne 21. oktobra 2008 v zvezi z družbo Poste Italiane (20). Poleg tega so bila po navedbah Španije v ustaljeni sodni praksi sprejeta poročila, pripravljena naknadno. Španija se zlasti sklicuje na zadevo Chronopost–La Poste (21), kjer je Splošno sodišče sprejelo poročilo, ki je bilo pripravljeno naknadno.

(96)

Španski organi menijo, da bi moral biti ukrep, če bi se štel za državno pomoč, razglašen za združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 106(2) Pogodbe. Španija zlasti meni, da ukrep izpolnjuje merila združljivosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(97)

Španski organi nasprotujejo pomislekom, ki jih je Komisija izrazila glede popolnosti akta o pooblastitvi, v katerem so določene obveznosti javne službe in metode za izračun nadomestila. Po njihovem mnenju je lahko akt o pooblastitvi sestavljen iz enega ali več zavezujočih pravnih aktov. Država članica lahko sama izbere obliko zadevnega akta o pooblastitvi. Poleg tega ni nujno, da vsebuje izrecno navedbo izraza „akt o pooblastitvi“. Španski organi zlasti menijo, da je ukrep v skladu z zahtevo iz odstavka 16(e) okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, v skladu s katerim bi moral akt o pooblastitvi vključevati ureditve za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo izterjavo. To je bilo dokazano z dejstvom, da je bilo prekomerno nadomestilo, dodeljeno leta 2005, v naslednjih letih povrnjeno.

(98)

Kar zadeva možnost uporabe metodologije NAC kot metodologije za izračun nadomestila, španski organi trdijo, da odstavek 69 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 ne določa obveznosti uporabe metodologije NAC; državam članicam ne prepoveduje uporabe te metodologije. Poleg tega je v odstavku 184 Navodil Komisije za uporabo pravil Evropske unije o državni pomoči, javnih naročilih in notranjem trgu za storitve splošnega gospodarskega pomena, zlasti storitve splošnega pomena na področju socialne varnosti (22), pojasnjeno, da je namen neuporabe metodologije NAC iz odstavka 69 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, da se državi članici ne naloži dodatno breme za tiste ukrepe, ki so obstajali pred obveznostjo uporabe metodologije NAC. Zato španski organi menijo, da je metodologija NAC, kot jo je izvedla Španija, veljavna metodologija, ki se lahko zakonito uporabi za izračun nadomestila, dodeljenega pred letom 2012.

(99)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94, španski organi menijo, da je španska metodologija za izračun nadomestila za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki je temeljila na poročilu NERA, enaka metodologiji NAC. Po njihovem mnenju v zvezi s tem ni pomembno, da španska metodologija ne vsebuje spodbud za učinkovitost in nematerialnih koristi, saj takrat, ko je Španija uporabila zadevno metodologijo, ti dve merili nista obstajali. Uvedeni sta bili pozneje z Direktivo 2008/6/ES ter okvirom za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(100)

Španski organi nasprotujejo metodologiji in merilom, ki jih je Komisija v sklepu o začetku postopka iz leta 2016 uporabila v zvezi z razumnim dobičkom. Trdijo, da uporaba referenčnega razumnega dobička za vse izvajalce poštnih storitev ni primerna, ampak bi bilo treba razumni dobiček oceniti v vsakem primeru posebej. Referenčni razumni dobiček, ki ga je Komisija uporabila v sklepu o družbi bpost z dne 25. januarja 2012 (23), ne bi smel biti določen kot referenca za druge izvajalce poštnih storitev. Prvič, zadeva bpost se bistveno razlikuje od položaja družbe Correos, saj se ni nanašala na izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ampak na druge storitve splošnega gospodarskega pomena. Drugič, Komisija referenčnega razumnega dobička iz sklepa o družbi bpost ni dosledno uporabljala, saj je v drugih sklepih Komisije (24) dovolila višja referenčna merila.

5.1.2   OPROSTITEV PLAČILA DAVKA NA NEPREMIČNINE IN DAVKA NA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

(101)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na nepremičnine, so španski organi pojasnili, da družba Correos z zakonom o poštnih storitvah iz leta 1998 in zakonom o poštnih storitvah iz leta 2010 ni bila oproščena plačila davka na nepremičnine. Vendar so nekatera španska sodišča pri razlagi določb zadevnih dveh zakonov menila, da oprostitev plačila davka na nepremičnine za družbo Correos velja. Španski organi so pojasnili, da se je oprostitev plačila davka uporabila v zelo malo primerih. Pravzaprav se je dejansko uporabila za 94 prostorov družbe Correos od 13 000.

(102)

Španski organi menijo, da oprostitev plačila davka ni mogoče pripisati državi, saj izhajajo iz španskih sodišč, ki so odločila, da se družbi Correos povrnejo davki na nepremičnine, ki jih je ta že plačala.

(103)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, španski organi menijo, da bi jo bilo treba šteti za veljavno pomoč. Oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti je bila vzpostavljena pred pristopom Španije k EGS. Po navedbah španskih organov je bila uvedena leta 1966, ko je bil z odlokom št. 3313/1966 z dne 29. decembra 1966 sprejet davek na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi. Davek na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi v obliki kvote za dovoljenja je bil z zakonom št. 39/1988 z dne 28. decembra 1988 nadomeščen z davkom na gospodarske dejavnosti. Po navedbah Španije se ta davek od leta 1966 ni bistveno spremenil, in to ne glede na to, da je bila družba Correos, ko je bila upravni organ, zaradi svoje narave v celoti oproščena plačila tega davka.

5.1.3   KAPITALSKE INJEKCIJE V LETIH 2004, 2005 IN 2006

(104)

Španski organi menijo, da kapitalske injekcije iz let 2004, 2005 in 2006 ne vključujejo državne pomoči, ker so v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(105)

Poudarili so, da so bile pred kapitalskimi injekcijami izvedene predhodne ekonomske ocene, primerljive s tistimi, ki bi jih izvedel vsak zasebni vlagatelj. Kapitalske injekcije so bile predvidene v večletnih akcijskih načrtih, ki jih je odobrila država kot delničarka, in vključene v splošne državne proračune, v katerih so se upoštevali strateški načrti družbe, pripravljeni za razširitev njenega poslovanja na področjih z boljšimi možnostmi in izboljšanje učinkovitosti v okviru izrazite upočasnitve trga poštnih storitev.

(106)

Natančneje, s strateškimi načrti za obdobje 2001–2006 se vzpostavljajo ukrepi za dokončanje postopka posodobitve podjetja, pri čemer si prizadevajo za naslednje cilje:

(a)

zagotovitev prihodnje vzdržnosti poštnega poslovanja z izboljšanjem učinkovitosti in spodbujanjem poslovnih področij z najvišjo dodano vrednostjo;

(b)

krepitev dejavnosti z najboljšimi možnostmi za srednjeročno rast;

(c)

spodbujanje tehnološkega razvoja na področju upravljanja podatkovnih zbirk, vložišča itd.;

(d)

posodobitev modela družbe Correos za upravljanje in organizacijo ter njegovo prilagoditev razmeram na trgu.

(107)

Po navedbah španskih organov je morala biti družba za uresničitev navedenih ciljev opremljena z dodatnimi sredstvi, da bi lahko izvedla potrebne naložbe. Delničarka se je po analizi strategije podjetja odločila, da mu dodeli tri povečanja kapitala v skupnem znesku 48,08 milijona EUR, vsako v znesku 16,027 milijona EUR, ki se bodo izvedla v poslovnih letih 2004, 2005 in 2006. Navedeno povečanje kapitala se je štelo za ključni element za uresničitev napovedi glede stopenj donosnosti iz akcijskih načrtov družbe ter je bilo upoštevano v vrednotenjih, ki jih je izvedla edina delničarka. Povečanja kapitala so se dejansko zahtevala zaradi potrebe po izvedbi naložb, ki so bile „progresivne“ ali dodatne tistim, ki jih je družba običajno izvajala.

(108)

Španski organi nadalje trdijo, da je bilo vrednotenje vključeno v okvir poslovnih možnosti in rezultatov, povezanih s povečanjem kapitala, pripravljen za petletno obdobje, kar je razumno obdobje za oceno, ali so odločitve o poslovnih naložbah zadovoljive. Navedene napovedi so bile upoštevane v večletnih akcijskih načrtih, ki so bili vključeni v splošne državne proračune. V večletnem finančnem načrtu, odobrenem v poslovnem letu 2004, sta bila prikazana 3,6-odstotna rast letnega prometa in povečanje neto dobička s povprečnim dobičkom v višini približno 5 % letno, vse v primerjavi s statičnim scenarijem brez povečanja kapitala. Navedeni rezultati so bili dobljeni z upoštevanjem enakega števila izplačil kapitala v letih 2004, 2005 in 2006, s čimer se je omogočilo izvajanje vrst ukrepov, ki so bili predvideni v strateških načrtih, kar zadeva naložbe.

(109)

Napovedi, vključene v večletni akcijski načrt in s tem v splošni državni proračun, bi bile v celoti primerljive z napovedmi zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. So osnova, na podlagi katere se je država kot delničarka odločila za tri povečanja osnovnega kapitala družbe v višini 48 081 000 EUR.

(110)

Navedene predhodne napovedi so prikazane v preglednici 3.

Preglednica 3

Večletni akcijski načrt iz leta 2004

 

2005

2006

2007

2008

Neto promet (v tisoč EUR)

1 897 475

1 975 031

2 047 873

2 115 371

Rast prometa

3,4 %

4 %

3,6 %

3,2 %

Neto dobiček ali izguba v poslovnem letu (v tisoč EUR)

78 092

97 214

106 038

113 403

Napovedani neto dobiček

4,1 %

4,9 %

5,1 %

5,3 %

(111)

Španski organi so pojasnili, da so večletni akcijski načrti zanesljive predhodne analize ekonomskih in finančnih napovedi. Napovedi, ki jih vsebujejo, kažejo enake stopnje donosnosti, kot bi jih zahteval zasebni vlagatelj, zaradi česar je odločitev o povečanju osnovnega kapitala, da bi se družbi omogočila izvedba naložb, potrebnih za doseganje napovedanega dobička, popolnoma upravičena. Po mnenju španskih organov bi zaradi navedenih stopenj donosnosti vsak zasebni vlagatelj sprejel podobno odločitev.

(112)

Španija navaja, da je sklep o povečanju osnovnega kapitala in izplačilu 16,027 milijona EUR sprejela 13. decembra 2004 na podlagi večletnega akcijskega načrta za poslovno leto 2004 z ugodnimi finančnimi napovedmi, prikazanimi v preglednici 1. Podobno je delničarka 5. decembra 2005 oziroma 29. decembra 2006 sprejela odločitvi v zvezi z naslednjima povečanjema, prav tako na podlagi ustreznih večletnih akcijskih načrtov. Španija navaja tudi, da se je dejanski razvoj parametrov, uporabljen v večletnih akcijskih načrtih, jasno izboljšal glede na finančne napovedi, kot je razvidno iz preglednice 4.

Preglednica 4

Dejanski rezultati

 

2005

2006

2007

2008

Neto promet (v tisoč EUR)

1 940 000

2 014 400

2 106 600

2 141 000

Neto dobiček ali izguba v poslovnem letu

9,1 %

7 %

4,9 %

3,6 %

Neto dobiček

4,3 %

9,1 %

7 %

4,9 %

(113)

Da bi španski organi dopolnili navedeno, so predložili tudi preizkus zasebnega vlagatelja, ki ga je naknadno izvedla družba Ernst & Young in v katerem je bilo ugotovljeno, da je bila interna stopnja donosnosti proučenih kapitalskih povečanj 9,29-odstotna, tržni stroški kapitala navedene naložbe pa so v času naložbe znašali 7,87 %.

(114)

V zvezi s tem španski organi menijo, da se v pripombah Komisije iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016 na podlagi zadeve Komisija proti EDF (25) o potrebi po izvedbi analize donosnosti pred zadevno naložbo ni upoštevalo, da je bilo izvedeno predhodno ekonomsko vrednotenje, in sicer preizkus zasebnega vlagatelja, ki ga vsebuje poročilo in je dopolnilni dokaz za potrditev veljavnosti uporabljenega preizkusa vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(115)

Španski organi toliko bolj nasprotujejo pomembnosti sodbe v zadevi Komisija proti EDF v zadevnem primeru, ker je družba EDF poslovala v običajnih tržnih razmerah, družba Correos pa je bila pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Trdijo, da se pri analizi ukrepov, sprejetih v zvezi z javnim podjetjem, ki posluje v sektorju z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve, naknadna analiza donosnosti ne more šteti za neveljavno, ker izvajanja storitve splošnega gospodarskega pomena ne ureja strogo tržna logika, v takem primeru pa je treba upoštevati vse objektivne in preverljive podatke, ki so na voljo.

(116)

V skladu s to logiko španski organi menijo, da bi bili primernejša sodna praksa zadevi Chronopost I (26) in Chronopost II (27), v katerih je Sodišče Evropske unije potrdilo analizo Komisije v Odločbi 98/365/ES (28) v obeh sodbah, ki ju je izreklo zaradi zadevnih pritožb zoper navedeno odločbo. Komisija je v navedeni odločbi ocenjevala, ali je ravnanje francoskega izvajalca poštnih storitev (družbe La Poste) kot delničarja družbe SFMI-Chronopost komercialno upravičeno v skladu z merilom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ter naknadno primerjala interno stopnjo donosnosti kapitalskih injekcij države v korist družbe La Poste in njene stroške lastniškega kapitala.

(117)

Španski organi so nazadnje pojasnili, da bi bilo treba kapitalske injekcije, če se Komisija ne bi strinjala, da so v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, proučiti ob upoštevanju člena 106(2) Pogodbe, ker predstavljajo sredstva, namenjena zagotavljanju javne službe, in nikakor niso bile niti zaradi namembnosti sredstev niti po svoji naravi pomoč za tekoče poslovanje.

5.1.4   RAZPOŠILJANJE VOLILNEGA GRADIVA V ZVEZI S POLITIČNIMI KANDIDATI

(118)

Španski organi menijo, da razpošiljanje volilnega gradiva, ki ga je izvajala družba Correos, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Nobena od dejavnosti, ki jih je družba Correos izvajala v okviru organizacije volitev, in zlasti razpošiljanje volilnega propagandnega gradiva v zvezi s političnimi kandidati niso gospodarske dejavnosti, saj so prerogativa države.

(119)

Kar zadeva razpošiljanje volilnega propagandnega gradiva političnih kandidatov, španski organi zlasti nasprotujejo sklepnim ugotovitvam iz sklepa o začetku postopka, da je ukrep gospodarska dejavnost. Trdijo, da država ni uvedla tržnih orodij za zagotovitev, da vsi volivci prejmejo volilno propagandno gradivo političnih kandidatov. Volilni postopek zajema številne dejavnosti, ki so vse potrebne in medsebojno povezane ter katerih cilj je zagotavljati temeljno pravico do glasovanja. Zato bi se morala ta dejavnost šteti za prerogativo države.

(120)

Španski organi menijo, da bi bil ukrep, če bi pomenil pomoč, veljavna pomoč, saj je bil sprejet pred pristopom Španije k Evropski gospodarski skupnosti leta 1986. Nadomestilo, dodeljeno volilnim kandidatom za razpošiljanje volilnega gradiva, se uporablja od leta 1977, ne da bi bilo kakor koli bistveno spremenjeno. Člen 44(3) kraljevega zakonodajnega odloka št. 20/1977 z dne 18. marca 1977 o volilnih določbah je določal, da se z ministrskim odlokom določijo posebne poštne tarife, ki jih je treba uporabiti za volilno gradivo, ki ga pošiljajo politični kandidati. Z ministrskim odlokom z dne 3. marca 1977 in ministrskim odlokom z dne 4. maja 1977 je bila za pisma, ki tehtajo do 50 gramov, določena fiksna tarifa v višini ene pezete, ki se od takrat ni spremenila.

(121)

V členu 59 sistemskega zakona št. 5/1985 z dne 19. junija 1985 o splošnem volilnem sistemu je bila ponovljena obveznost, da se z ministrskim odlokom določi posebna tarifa, ki se političnim kandidatom zaračuna za pošiljanje volilnega gradiva. V členu 1 ministrskega odloka z dne 30. oktobra 1985 je bilo navedeno, da se posebne tarife iz ministrskega odloka z dne 3. maja 1977 še vedno uporabljajo. Pozneje je bilo v členu 1 ministrskega odloka z dne 30. aprila 1986 določeno, da se posebne tarife iz člena 1 ministrskega odloka z dne 30. oktobra 1985, tj. posebne tarife iz ministrskega odloka z dne 3. maja 1977, še vedno uporabljajo. Posebna tarifa, ki se uporablja za politične kandidate in je trenutno določena v členu 59 sistemskega zakona št. 5/1985 z dne 19. junija 1985 o splošnem volilnem sistemu, ki se nanaša na posebne tarife iz ministrskega odloka z dne 3. marca 1977, s členom 12 kraljevega odloka št. 605/1999 z dne 6. aprila 1999 ter zakonoma o poštnih storitvah iz let 1998 in 2010 ni bila spremenjena.

(122)

Poleg tega španski organi trdijo, da bi moral biti ukrep, če bi se štel za državno pomoč, razglašen za združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 106(2) Pogodbe.

(123)

Glede na omejeno desetletno obdobje iz sklepa o začetku postopka (14. februar 2004–14. februar 2014) španski organi trdijo, da bi se moralo obravnavati obdobje 2004–2012, saj leta 2013 ni bilo volitev.

(124)

Pooblastilo za storitev splošnega gospodarskega pomena v obdobju 2004–2011 je bilo določeno v ministrskih odlokih, ki so vključevali vsebino, obseg in trajanje obveznosti javne službe. Pooblastilo za storitev splošnega gospodarskega pomena za družbo Correos v letih 2011 in 2012 je bilo določeno v sporazumu sveta ministrov za vsake posamezne volitve. V teh sporazumih so bili navedeni narava, vsebina, obseg in trajanje službe splošnega gospodarskega pomena. Poleg tega je iz preglednice 5 razvidno, da skupno nadomestilo, ki ga je družba Correos prejela za razpošiljanje volilnega gradiva med volitvami, izvedenimi v obdobju 2004–2012, nikakor ni preseglo nastalih stroškov.

Preglednica 5

Premajhno nadomestilo družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva

(v EUR)

Leto

Vrsta volitev

Stroški skupaj

Prihodki 0,006 EUR na kos

Nadomestilo za razpošiljanje volilnega gradiva

Prihodki + nadomestilo stroški skupaj

2004

Nacionalne

[…] (*1)

[…]

27 182 926

[…]

2005

Regionalne

[…]

[…]

3 670 281

[…]

2006

Regionalne

[…]

[…]

4 528 376

[…]

2007

Nacionalne/regionalne

[…]

[…]

19 536 604

[…]

2008

Nacionalne/regionalne

[…]

[…]

19 609 632

[…]

2009

Nacionalne/regionalne

[…]

[…]

14 603 021

[…]

2010

Regionalne

[…]

[…]

4 620 588

[…]

2011

Nacionalne/regionalne

[…]

[…]

40 092 858

[…]

2012

Regionalne

[…]

[…]

14 268 978

[…]

2013

n. p.

[…]

[…]

 

[…]

SKUPAJ

[…]

[…]

6 565 002

[…]

5.2   PRIPOMBE ŠPANIJE GLEDE PRIPOMB TRETJIH OSEB

(125)

Prvič, španski organi so poudarili, da pritožnik, zaradi dopisa katerega se je začel ta postopek, ni predložil pripomb k sklepu o začetku postopka iz leta 2016. Španski organi so seznanjeni, da sta edini tretji osebi, ki sta predložili pripombe, družba Correos y Telégrafos, S.A., in anonimna tretja oseba, ki – kot je mogoče razbrati iz vsebine predloženih pripomb – predstavlja sektor dostave paketov.

5.2.1   PRIPOMBE GLEDE PRIPOMB, KI JIH JE PREDLOŽILA ANONIMNA TRETJA OSEBA

(126)

Španski organi se sklicujejo na svoje pripombe k sklepu o začetku postopka iz leta 2016 o številnih zadevah, v zvezi s katerimi anonimna tretja oseba ni predložila posebnih dodatnih argumentov.

(127)

Poleg tega so španski organi predložili nekaj dodatnih pripomb o naslednjih vprašanjih.

5.2.1.1    Podaljšanje preiskave

(128)

Španski organi menijo, da zahteva po podaljšanju preiskave na zastarano obdobje nedopustna in nedosledna, saj Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe izvede le za ukrepe, ki vzbujajo resne pomisleke o združljivosti, če so bili ti ukrepi izvedeni zunaj desetletnega zastaralnega roka. Španski organi opozarjajo tudi, da je anonimna zainteresirana stran to pravno točko priznala v svojih pripombah, v katerih je navedeno, da je „jasno, da ti zneski ne morejo biti predmet postopka preiskave, saj je zastaralni rok za pregled potekel“.

(129)

Španski organi menijo tudi, da je zahteva glede podaljšanja preiskave na obdobje po letu 2010 neutemeljena, saj se je španska država omejila na predplačila iz državnega splošnega proračuna, ki bodo prilagojena po določitvi neto stroškov, ko bo novi načrt Plan de Prestación priglašen in bo o njem podala mnenje Evropska komisija.

(130)

Po mnenju španskih organov tretja oseba implicitno priznava, da neto stroškov ni mogoče določiti, dokler ne bo sprejet novi načrt Plan de Prestación, saj se v pripombah sklicuje na opombe k letnim računovodskim izkazom družbe Correos za leto 2014, v katerih je navedeno: „Na zneske, vnesene v računovodske izkaze, bi lahko morda vplival sklep komisije CNMC (29) o izračunu neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v letih 2011, 2012 in 2013, ki se razlikuje od izračuna v splošnem proračunu države. Tega končnega učinka ne bi bilo mogoče izračunati do začetka veljavnosti novega načrta Plan de Prestación, s katerim se bodo določili metodologija in sestavni deli za izračun neto stroškov.“

5.2.1.2    Domnevne ugodnosti, povezane z oprostitvijo plačila DDV

(131)

Kar zadeva oprostitev plačila DDV, so španski organi pojasnili, da je določena v španski zakonodaji in popolnoma skladna z določbami direktive EU, ki to ureja. Pojasnili so tudi, da pogoj glede pripisljivosti ni izpolnjen, če nacionalni ukrep prenaša akt Skupnosti, za katerega ne velja diskrecijska pravica, kot je bilo odločeno v sodbi Sodišča z dne 23. aprila 2009 v zadevi C-460/07 (Puffer) (30).

5.2.1.3    Domnevna nadomestila, ki jih je država družbi Correos dodelila za financiranje oglaševalskih in komunikacijskih kampanj

(132)

Španski organi zanikajo, da bi imela družba Correos korist od pomoči za financiranje njenih oglaševalskih in komunikacijskih kampanj.

(133)

Španski organi so zlasti pojasnili, da povezani institucionalni načrti za oglaševanje in komuniciranje, ki jih anonimna tretja oseba navaja kot znak take podpore, vse dejavnosti, ki jih splošna državna uprava in javna podjetja izvajajo na tem področju, vključujejo zaradi statistike, vendar so bili stroški oglaševanja družbe Correos, navedeni v teh načrtih, vedno kriti iz sredstev družbe.

(134)

Španski organi so pojasnili, da institucionalna komisija za oglaševanje in komuniciranje, ki je upravni kolegijski organ, kot je navedeno v samem načrtu, v načrt vključi vse institucionalne kampanje, ki jih bodo izvedli splošna državna uprava in povezani organi. Družba Correos y Telégrafos, S.A., tako kot vsako drugo javno podjetje pripravi svoje načrte za oglaševanje, ki jih financira iz lastnih sredstev, v navedeni načrt pa jih vključi le zaradi statistike.

5.2.2   PRIPOMBE GLEDE PRIPOMB, KI JIH JE PREDLOŽILA DRUŽBA CORREOS

(135)

Španski organi se strinjajo s pripombami družbe Correos y Telégrafos, S.A.

(136)

Španski organi so se na zahtevo družbe Correos v njenih pisnih pripombah, da bi bilo treba presežno odškodnino, navedeno v sklepu o začetku postopka iz leta 2016, zmanjšati za razdeljene dividende, odzvali s ponovitvijo trditve, da doslej še ni bil predložen noben dokaz o takem prekomernem nadomestilu.

(137)

Vendar je Španija ponovila tudi pripombe, v katerih je poudarila, da je treba izplačilo dividend upoštevati za namene zmanjšanja morebitne pomoči, ki bi bila morda opredeljena ob koncu formalnega postopka preiskave. Te izredne in enkratne dividende, ki jih je družba Correos izplačala državi, bi se morale po mnenju španskih organov upoštevati pri izračunu javnih sredstev, ki so bila na voljo družbi Correos, v skladu s sklepom Komisije v zadevi Statsbaner (31).

5.3   DODATNE PRIPOMBE ŠPANIJE

5.3.1   ALTERNATIVNI PRISTOPI K IZRAČUNU PREKOMERNEGA NADOMESTILA ZA OBVEZNOST ZAGOTAVLJANJA UNIVERZALNE STORITVE V OBDOBJU 2004–2010

(138)

Španski organi ponovno poudarjajo, da nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2004–2010 za družbo Correos ne vključujejo državne pomoči, če pa jo, bi jo bilo treba šteti za združljivo, poleg tega pa menijo, da bi se lahko morebitno prekomerno nadomestilo, tudi če bi se sprejel pristop Komisije iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016 glede uporabe metodologije razporeditve stroškov (32), izračunalo le ob upoštevanju spodaj navedenih predpostavk.

(139)

Prvič, rezervirano in nerezervirano področje bi bilo treba obravnavati ločeno: rezervirano področje ustreza poštnim storitvam v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se izvedejo monopolno, nerezervirano področje pa vključuje poštne storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Poleg tega se je nadomestilo na rezerviranem področju izračunalo z metodo, pri kateri so bili rezultati popolnoma enaki kot pri metodologiji razporeditve stroškov, za nerezervirano področje pa se je uporabil pristop NAC, v skladu s katerim se je nadomestilo izračunalo in določilo za vsako področje posebej. Zato bi bilo treba ti področji šteti za dve ločeni storitvi splošnega gospodarskega pomena, za kateri se izvedeta ločeni oceni in uporabita različni metodologiji za izračun nadomestila. Na podlagi španske metodologije nadomestilo za rezervirano področje ustreza njegovim računovodskim neto stroškom (skupni stroški, od katerih se odštejejo prihodki), nadomestilo za nerezervirano področje pa se izračuna na podlagi pristopa NAC, ki zajema rezultate izgub v segmentih nerezerviranega področja, ki ustvarjajo izgubo, ob predpostavki, da bi vsak zasebni izvajalec brez obveznosti javne službe poslovanje v teh segmentih prenehal.

(140)

Glede na to razlago bi bilo od skupno približno 955,237 milijona EUR celotnega nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenega družbi Correos v obdobju 2004–2010, približno 637,850 milijona EUR (računovodska izguba rezerviranega področja) dodeljenega rezerviranemu področju, 317,387 milijona EUR (preostanek) pa nerezerviranemu področju (glej preglednico 6).

Preglednica 6

Nadomestila za rezervirano in nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(v milijonih EUR)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Rezervirano področje

46,171

40,435

39,558

80,823

101,783

176,559

152,521

637,850

Nerezervirano področje

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

317,387

Skupaj

91,030

87,729

94,757

120,264

142,646

222,478

196,333

955,237

(141)

Španski organi menijo, da bi bilo treba obe nadomestili nato oceniti ločeno, zaradi česar bi se dobljeni rezultat razlikoval od rezultata, ki ga je dobila Komisija v sklepu o začetku postopka iz leta 2016.

5.3.1.1    Ocena nadomestil za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(142)

Španski organi so predlagali, naj se nadomestila za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ocenijo z uporabo metodologije razporeditve stroškov in referenčnim merilom donosa iz poslovanja (33) (ROS) v višini 4,8 % (referenčno merilo je bilo v zadevi bpost uporabljeno za pooblastila z nizkim tveganjem).

(143)

Rezultat uporabe takega pristopa je očitno premajhno nadomestilo za družbo Correos za to storitev splošnega gospodarskega pomena, saj pomoč, dodeljena za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, natančno ustreza njenim neto računovodskim stroškom, kot je prikazano v preglednici 7, premajhno nadomestilo pa znaša toliko kot razumni dobiček, ki se ni upošteval.

Preglednica 7

Premajhno nadomestilo za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(v milijonih EUR)

Rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški = stroški – prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Razumni dobiček (na podlagi 4,8-odstotnega donosa iz poslovanja)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški + razumni dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Nadomestilo, dovoljeno družbi Correos

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos

46,171

40,435

39,558

80,823

101,783

176,559

152,521

637,850

Premajhno nadomestilo = dovoljeno nadomestilo – dodeljeno nadomestilo

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

(144)

Španski organi so pojasnili, da bi bilo treba glede na to, da je družba Correos prejela premajhno nadomestilo za izvajanje rezerviranih storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, drugi pogoji iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 pa so izpolnjeni, nadomestilo, dodeljeno za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, šteti za združljivo.

5.3.1.2    Ocena nadomestil za nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(145)

Španski organi menijo, da se lahko v zvezi z nerezerviranimi storitvami v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve uporabi referenčno merilo, ki je bilo v zadevi bpost uporabljeno za pooblastila z visokim tveganjem.

(146)

Vendar španski organi priznavajo, da bi imelo na podlagi take predpostavke nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve vsako leto negativne neto stroške, tj. neto dobiček, ki ne bi omogočal nobenega nadomestila, kot je prikazano v preglednici 8.

Preglednica 8

Prekomerno nadomestilo za nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(v milijonih EUR)

Nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški = stroški – prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Razumni dobiček (na podlagi 7,4-odstotnega donosa iz poslovanja)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški + razumni dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Dovoljeno nadomestilo

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Dodeljeno nadomestilo

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

317,387

Prekomerno nadomestilo = dodeljeno nadomestilo – dovoljeno nadomestilo

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

317,387

(147)

Na podlagi tega pristopa bi se lahko nadomestilo, ki je bilo družbi Correos dodeljeno za nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, če je bilo prekomerno, štelo za nezdružljivo. Vendar pa španski organi poudarjajo tudi, da bi bilo treba za dividende upoštevati, da se je zaradi njih dejansko zmanjšal znesek nadomestila, dodeljenega družbi Correos, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 148 do 152.

5.3.2   DIVIDENDE

(148)

Španski organi so pojasnili, da je družba Correos v obdobju 2004–2010 izplačevala dividende (glej preglednico 9).

Preglednica 9

Dividende, ki jih je izplačala družba Correos

(v milijonih EUR)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Plačane dividende

0,000

0,000

29,775

30,576

51,958

38,966

0,000

151,275

(149)

Španski organi so pojasnili, da se te dividende ne bi smele obravnavati zlasti kot povračilo delničarki, saj so imele bolj vlogo implicitnega mehanizma za vračilo sredstev, ki je španskim organom v posebnih okoliščinah tega primera omogočil, da od družbe pridobijo sredstva in tako zmanjšajo morebitno prekomerno financiranje. Država se je kot proračunski organ odločila, da take dividende vključi v vsak splošni državni proračun, sprejet v obdobju 2005–2008, za odpravo morebitnega prekomernega financiranja, opredeljenega v letu pred tistim, v katerem so bile sprejete take proračunske odločitve. V letih 2009 in 2010 taka določba ni bila sprejeta, saj so napovedi kazale, da bo imela družba v navedenih letih izgubo.

(150)

Prvič, španski organi so pojasnili, da je odločitev o izplačilu dividend mogoče pripisati španski državi kot javnemu organu in ne upravi družbe Correos. V zvezi s tem so španski organi pojasnili, da:

(a)

je določba o izplačilu dividend družbe Correos izražena v splošnem državnem proračunu pod postavko kapital družbe in v poglavju o nedavčnih prihodkih države. Splošni državni proračun se sprejme z osnutkom zakona (Anteproyecto de Ley), ki ga odobri svet ministrov in se predloži parlamentu v končno odločitev;

(b)

potreba po prilagoditvah financiranja z dividendami temelji na rezultatih družbe v letu pred tistim, v katerem so upoštevani v splošnem državnem proračunu, saj so ti rezultati edini, ki so na voljo, ko se vsako leto septembra sprejema osnutek proračunskega zakona;

(c)

Correos kot družba očitno ni imela interesa za izplačilo dividend državi, ki je bila v vsakem primeru zavezana plačevanju nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve do leta 2010.

(151)

Drugič, španski organi so pojasnili, da so bile zaradi okoliščin dividende edini praktični način za ublažitev morebitnega prekomernega financiranja v nekaterih letih iz naslednjih razlogov:

(a)

Španija je leta 2000 z družbo Correos sklenila pogodbo, v skladu s katero se je do leta 2010 določen znesek nadomestila samodejno izplačeval, njegov izračun pa je temeljil na vnaprej določeni formuli;

(b)

Španija ni formalno preverila, ali je bilo izplačano nadomestilo prekomerno, vendar so se španski organi zavedali, da je posebej pozitivno finančno stanje družbe v nekaterih letih dokazovalo, da del sredstev v teh letih morda ni bil v celoti potreben;

(c)

v takih okoliščinah je bilo izplačilo dividend edino pravno sredstvo, ki ga je država lahko uporabila za zmanjšanje morebitnega presežnega financiranja, dodeljenega družbi Correos, saj v pogodbi ni bil predviden noben drug način. Dividende so v tem primeru delovale kot vrsta mehanizma za vračilo sredstev;

(d)

španski organi so pojasnili tudi, da družba Correos ni imela posebne gospodarske prednosti zaradi presežnega financiranja in njegovega poplačila z dividendami. Družba je bila v teh letih zelo donosna (in ni potrebovala dodatnih sredstev za delovanje), ni dobila bančnih posojil (torej ni izkoristila boljše kreditne sposobnosti) in ni izvedla posebnih prevzemov.

(152)

Španski organi so na podlagi te logike pojasnili, da se je o dividendah, izplačanih v letu N, odločilo v letu N – 1 na podlagi računovodskih rezultatov, ki so bili na voljo za leto N – 2. Zato so bile te dividende namenjene zmanjšanju prekomernega nadomestila iz leta N – 2, kot je povzeto v preglednici 10.

Preglednica 10

Dividende in prekomerno nadomestilo

(v milijonih EUR)

 

Znesek dividend

Leto plačila

Povezano leto prekomernega nadomestila

Znesek prekomernega nadomestila v zadevnem letu

Zmanjšano prekomerno nadomestilo za zadevno leto

 

29,775

2006

2004

44,859

15,084

 

30,576

2007

2005

47,294

16,718

 

51,958

2008

2006

55,199

3,241

 

38,966

2009

2007

39,441

0,475

 

0,000

2010

2008

40,863

40,863

 

0,000

2011

2009

45,919

45,919

 

0,000

2012

2010

43,812

43,812

Skupaj

151,275

 

 

317,387

166,112

6.   DODATNE PRIPOMBE DRUŽBE UNIPOST

(153)

Družba Unipost je 20. marca 2018 Komisijo obvestila, da je 19. februarja 2018 začela postopek likvidacije in da je po njenem mnenju nezdružljiva državna pomoč, dodeljena družbi Correos, pomembno prispevala k njenemu stečaju.

(154)

Po mnenju družbe Unipost je taka nezdružljiva pomoč družbi Correos omogočila uporabo nižjih cen na nerezerviranih trgih, saj je uporabljala cenovno politiko, ki ni bila povezana z njenimi stroški na takih nerezerviranih trgih.

7.   OCENA UKREPOV

7.1   NADOMESTILA ZA OBVEZNOST ZAGOTAVLJANJA UNIVERZALNE STORITVE, DODELJENA NA PODLAGI ZAKONA O POŠTNIH STORITVAH IZ LETA 1998

7.1.1   DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) POGODBE

(155)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(156)

Iz tega sledi, da se finančni ukrep lahko šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep je mogoče pripisati državi članici in se financira iz državnih sredstev; (ii) podjetjem mora zagotavljati gospodarsko prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco ter lahko vpliva na trgovino med državami članicami.

7.1.1.1    Ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi in ki se financira iz državnih sredstev

(157)

Da bi ukrep pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ga mora dodeliti država ali se financirati iz državnih sredstev. Državna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja (34), vključno s sredstvi subjektov znotraj države (decentraliziranih, zveznih, regionalnih ali drugih) (35).

(158)

Nadomestila za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 se izplačajo neposredno iz splošnega državnega proračuna, zato jih je očitno mogoče pripisati državi in se financirajo iz državnih sredstev.

7.1.1.2    Zagotavljanje selektivne gospodarske prednosti podjetju

A.   Selektivnost

(159)

Da bi državni ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe, mora dajati prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Zato se lahko za pomoč štejejo le ukrepi v korist podjetjem, s katerimi je prednost dodeljena selektivno.

(160)

Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve so očitno selektivna, saj ima od njih korist le eno podjetje: Correos.

B.   Pojem podjetje

(161)

Javno financiranje, dodeljeno subjektu, se lahko šteje za državno pomoč le, če je subjekt „podjetje“ v smislu člena 107(1) Pogodbe. Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) dosledno opredeljuje podjetja kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (36). Uvrstitev subjekta med podjetja je torej odvisna od narave njegove dejavnosti, ne glede na njegov pravni status ali način financiranja (37). Za dejavnost se mora na splošno šteti, da je gospodarske narave, kadar vključuje ponujanje blaga in storitev na trgu (38). Subjekt, ki opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi (39). Dejstvo, da namen podjetja ni ustvariti dobiček, ne pomeni nujno, da njegove dejavnosti niso gospodarske narave (40).

(162)

V obravnavanem primeru družba Correos za plačilo ponuja poštne storitve na španskem trgu, pri čemer konkurira drugim ponudnikom. Ponujanje poštnih storitev na tem trgu torej pomeni gospodarsko dejavnost. Z nadomestili za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve družba Correos prejme nadomestilo za izvajanje nekaterih od teh poštnih storitev, torej za gospodarsko dejavnost. V skladu s tem je treba družbo Correos v zvezi z dejavnostmi, ki se financirajo z zadevnimi ukrepi, opredeliti kot podjetje.

C.   Gospodarska prednost

(163)

Prednost v smislu člena 107(1) Pogodbe je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (41). Pomemben je le vpliv ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (42). Prednost pomeni vsako izboljšanje finančnega položaja podjetja zaradi posredovanja države.

(164)

Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve so zasnovana za kritje vseh ali dela neto stroškov, ki jih je imela družba Correos pri izvajanju navedene obveznosti. Brez posredovanja države bi morala družba Correos te stroške kriti sama. Z ukrepom, ki se ocenjuje, se družbi Correos krije del stroškov njenih gospodarskih dejavnosti in s tem izboljša njen finančni položaj. Zato ukrep, ki se ocenjuje, ne glede na vprašanje, ali je v skladu s pogoji iz sodbe Altmark, družbi Correos prima facie zagotavlja prednost.

D.   Izpolnjevanje meril iz sodbe Altmark

(165)

Za nadomestilo za javne storitve, dodeljeno družbi, ki izpolnjuje štiri merila Sodišča iz sodbe Altmark, se šteje, da ne dodeljuje gospodarske prednosti in zato ne pomeni državne pomoči (43). Navedena štiri kumulativna merila so:

(a)

„[…] Prvič, podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene. […]

(b)

[…] Drugič, merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti določena vnaprej ter objektivno in pregledno […].

(c)

[…] Tretjič, nadomestilo ne sme presegati tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti javne službe ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička […].

(d)

[…] Četrtič, če podjetje, ki se mu naloži izpolnjevanje obveznosti javne službe, v konkretnem primeru ni izbrano s postopkom oddaje javnega naročila, ki omogoča, da se izbere tisti ponudnik, ki lahko te storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost, se mora raven potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno s prevoznimi sredstvi, zato da lahko zadosti zahtevam javne službe, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti.“

(166)

Kar zadeva nadomestilo, dodeljeno družbi Correos v obravnavanem obdobju, Komisija potrjuje svoja stališča iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016 (44), da tretje in četrto merilo iz sodbe Altmark nista izpolnjeni.

Tretje merilo iz sodbe Altmark

(167)

Komisija je v sklepu z dne 25. januarja 2012 v zvezi z družbo bpost (45) določila razumni referenčni razpon dobička, ki se uporablja za vse izvajalce poštnih storitev v Uniji. Navedeno referenčno stopnjo dobička je določila na podlagi treh izvedenskih študij (družb WIK Consult, Deloitte oziroma Charles River Associates). Navedena referenčna stopnja dobička, ki se uporablja za vse izvajalce poštnih storitev v EU (izražena kot donos iz poslovanja), temelji na izmerjeni donosnosti skupin primerljivih podjetij v poštnem sektorju in sektorju dostave paketov v več državah. Natančneje, kadar je izvajalec poštnih storitev izpostavljen visoki stopnji tveganja, se uporablja referenčni razpon [za 5,4–7,4-odstotni donos iz poslovanja], v primeru le nizke stopnje tveganja pa se uporablja referenčni razpon [za 3,6–4,8-odstotni donos iz poslovanja] (46).

(168)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2016 na podlagi naslednjega izračuna (glej preglednico 11), v katerem je bila uporabljena najvišja referenčna stopnja donosa iz poslovanja, določena v zadevi bpost, izrazila pomisleke, da je družba Correos morda prejela prekomerno nadomestilo.

Preglednica 11

Morebitno prekomerno nadomestilo za družbo Correos

(v milijonih EUR)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Prihodki od obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški = stroški – prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Razumni dobiček (na podlagi 7,4-odstotnega donosa iz poslovanja)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški + razumni dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Nadomestilo, dovoljeno družbi Correos

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos

91,030

87,729

94,757

120,264

142,646

222,478

196,333

955,237

Morebitno prekomerno nadomestilo = dodeljeno nadomestilo – dovoljeno nadomestilo

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

(169)

Španski organi in/ali družba Correos (47) so podali nekaj pripomb glede pomislekov, ki jih je izrazila Komisija (glej oddelka 4.1.1 in 5.1.1):

(a)

za preverjanje, ali je tretje merilo iz sodbe Altmark izpolnjeno, se lahko uporabi metodologija NAC;

(b)

španska metodologija je ustrezna različica metodologije NAC;

(c)

nadomestila, dodeljena družbi Correos, ustrezajo neto stroškom obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se jim je bilo mogoče izogniti, zato nadomestilo ne more biti prekomerno in bi se moralo tretje merilo iz sodbe Altmark šteti za izpolnjeno;

(d)

v zvezi z izpolnitvijo tretjega merila iz sodbe Altmark bi z uporabo metodologije NAC in s tem uporabo španske metodologije nastala legitimna pričakovanja;

(e)

španski organi so predlagali tudi alternativo izvedbi metodologije razporeditve stroškov, ki da drugačen rezultat, kot ga je dobila Komisija.

(170)

Ti različni argumenti so obravnavani v nadaljevanju.

—   Za preverjanje, ali je tretje merilo iz sodbe Altmark izpolnjeno, se lahko uporabi metodologija NAC.

(171)

Španski organi in/ali družba Correos menijo, da je mogoče tretje merilo iz sodbe Altmark preveriti z metodologijo NAC (tj. da se lahko neobstoj prekomernega nadomestila, ki se zahteva s tretjim merilom iz sodbe Altmark, preveri s primerjavo neto stroškov storitve splošnega gospodarskega pomena, ki se jim je bilo mogoče izogniti, in nadomestila, dodeljenega izvajalcu storitve splošnega gospodarskega pomena).

(172)

Komisija je spomnila, da je bila sodba Altmark sprejeta 29. julija 2003. Ni dvoma, da je bila ob sprejetju navedene sodbe edina veljavna metoda za izračun neto stroškov storitve splošnega gospodarskega pomena metodologija razporeditve stroškov. Sodba Altmark se nanaša na nastale stroške in prejemke, ki nedvomno opredeljujejo metodologijo razporeditve stroškov, medtem ko se metodologija NAC v bistvu opira na pojem stroškov, ki se jim je bilo mogoče izogniti (ki po definiciji niso nastali).

(173)

Metodologija razporeditve stroškov je bila vključena v okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005 (48), ki se je uporabljal od 29. novembra 2005 do 31. januarja 2012, na njem pa je v navedenem obdobju temeljilo več sklepov Komisije o nadomestilu za obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (49). Je tudi metodologija, ki jo je treba uporabljati na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, če ni mogoče uporabiti metodologije NAC (50). Metodologijo NAC je Komisija kot veljaven način za izračun neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve formalno uvedla šele v Direktivi 2008/6/ES (ki je začela veljati 1. januarja 2011) in okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (ki je začel veljati 31. januarja 2012).

(174)

Sodišče je pojasnilo, da je pojem državna pomoč objektivni in pravni pojem, ki je neposredno opredeljen v Pogodbi (51). Zato bi se zdelo napačno skozi čas spremeniti metodologijo, s katero se ocenjuje prisotnost pomoči v skladu s sodbo Altmark, da bi se uskladila z možnostmi, ki jih je Komisija izbrala v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, v katerem so opisani pogoji za združljivost nekaterih nadomestil za storitve splošnega gospodarskega pomena. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172, je taka razlaga vsekakor v nasprotju s tem, kar dobesedno piše v sodbi.

(175)

Komisija se zato ne strinja, da bi se lahko metodologija NAC uporabila za preverjanje skladnosti s tretjim merilom iz sodbe Altmark.

—   Španska metodologija je ustrezna različica metodologije NAC

(176)

Španski organi in/ali družba Correos zagovarjajo mnenje, da je španska metodologija ustrezna različica metodologije NAC, ki je bila kot primerna metoda za izračun neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve priznana v Direktivi 2008/6/ES ter okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(177)

Po mnenju Komisije se španska metodologija, tudi če bi se metodologija NAC lahko uporabila za preverjanje skladnosti s tretjim merilom iz sodbe Altmark, quod non, očitno ne more šteti za ustrezno različico metodologije NAC.

(178)

Prvič, kot so priznali sami španski organi, je mogoče ugotoviti, da španska metoda metodologijo razporeditve stroškov uporablja za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (glej uvodno izjavo 139). Po navedbah španskih organov bi se lahko z metodologijo NAC morda primerjal le pristop, ki se uporablja za nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (kjer so neto stroški enaki vsoti izgub v segmentih nerezerviranega področja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki prinašajo izgubo; glej uvodno izjavo 139). Tak dvojni pristop se sam po sebi zdi v nasprotju z metodologijo NAC, kot jo je Komisija opisala (52) in jo izvaja v svoji praksi odločanja (53), kar pomeni, da bi se primerjal položaj celotne družbe z obveznostjo javne službe in brez nje (v tem primeru z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve).

(179)

Tudi ob upoštevanju le nerezerviranega področja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve se španska metodologija v marsičem razlikuje od metodologije NAC, kot jo je Komisija opisala in jo izvaja v svoji praksi odločanja.

(180)

Prvič, za špansko metodologijo se zdi, da ne temelji na realističnem hipotetičnem scenariju, ki je pomemben element metodologije NAC. Dejansko le naknadno prouči izgube stroškovnih mest, ki prinašajo izgubo. Španski organi trdijo, da temelji na implicitnem hipotetičnem scenariju: vsak zasebni izvajalec brez obveznosti javne službe bi ta stroškovna mesta ukinil (glej uvodno izjavo 139). Vendar se zdi, da tak pristop ne opisuje dejanske poslovne strategije, v skladu s katero bi bilo treba predhodno določiti stroškovna mesta, ki bi jih bilo treba ukiniti, saj od izvajalca ne bi bilo mogoče pričakovati, da bo vnaprej natančno vedel, katera stroškovna mesta bodo prinašala izgubo. Poleg tega se zdi, da bi se lahko v skladu s špansko metodologijo stroškovna mesta iz leta v leto v obravnavanem obdobju ukinjala in po želji spet vzpostavljala, kar ni realističen hipotetični scenarij.

(181)

Španska metodologija poleg tega tudi ne vsebuje popravka za učinek prenehanja izvajanja navedenih nedobičkonosnih prometnih tokov na donosnost drugih proizvodov in storitev (ki spadajo v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali ne), kot se tudi zahteva z metodologijo NAC.

(182)

Nazadnje, pri španski metodologiji se ne upoštevajo nematerialne in tržne koristi ter ne vsebuje spodbud za stroškovno učinkovitost, kot se zahteva z metodologijo NAC.

(183)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da španska metodologija ni ustrezna različica metodologije NAC.

—   Nadomestila, dodeljena družbi Correos, ustrezajo neto stroškom obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se jim je bilo mogoče izogniti, zato nadomestilo ne more biti prekomerno in bi se moralo tretje merilo iz sodbe Altmark šteti za izpolnjeno.

(184)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 172 do 175, se Komisiji metodologija NAC ne zdi primerna za potrditev tretjega merila iz sodbe Altmark, poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 176 do 183, pa se ji španska metodologija ne zdi ustrezna različica metodologije NAC.

(185)

Zato Komisija meni, da nadomestila, ki so bila družbi Correos dodeljena v skladu s špansko metodologijo, ne ustrezajo neto stroškom obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se jim je bilo mogoče izogniti, in tudi če bi ustrezali, to ne bi zadoščalo za zagotovitev skladnosti s tretjim merilom iz sodbe Altmark.

—   V zvezi z izpolnitvijo tretjega merila iz sodbe Altmark bi z uporabo metodologije NAC in s tem uporabo španske metodologije nastala legitimna pričakovanja.

(186)

Španski organi in/ali družba Correos trdijo, da bi lahko imela Španija z uporabo metodologije NAC in španske metodologije legitimna pričakovanja v zvezi z izpolnitvijo tretjega merila iz sodbe Altmark.

(187)

Sodišče je v zvezi z državno pomočjo razsodilo (54), da ni mogoče uporabiti načela varstva legitimnih pričakovanj, če pomoč ni bila priglašena Komisiji in je torej nezakonita pomoč. V skladu s tem se je na legitimna pričakovanja glede zakonitosti dodeljene pomoči načeloma – in v izjemnih okoliščinah – mogoče sklicevati le, če je bila ta pomoč priglašena Komisiji.

(188)

Španija nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ni nikoli priglasila Komisiji, čeprav je Komisija poskrbela za obveščanje javnosti o praksi odločanja v zvezi z državno pomočjo v poštnem sektorju (55). Natančneje, v več objavljenih sklepih Komisije o državni pomoči v poštnem sektorju je ocenjena skladnost s pogoji iz sodbe Altmark in v nobenem ni bila metodologija NAC sprejeta kot ustrezen način za preverjanje tretjega merila iz sodbe Altmark. Poleg tega več sklepov zagotavlja smernice o pristopu Komisije v zvezi z metodologijo NAC (56) in na tej podlagi je jasno, da španska metodologija ne ustreza metodologiji NAC, kot jo izvaja Komisija (kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 177 do 183).

(189)

Komisija meni, da se na podlagi poročila NERA, objavljenega leta 1998 (ki ni bilo zavezujoče), ne morejo ustvariti legitimna pričakovanja glede ocene prisotnosti pomoči v nadomestilih za izvajanje javne službe, ki je bila jasno utemeljena s sodbo Altmark iz leta 2003 in prakso odločanja Komisije po tej sodbi.

—   Španski organi so predlagali tudi alternativo izvedbi metodologije razporeditve stroškov, ki da drugačen rezultat, kot ga je dobila Komisija.

(190)

Španski organi so predlagali različne pristope k izračunu prekomernega nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve (glej oddelek 5.3.1).

(191)

Komisija brez podajanja mnenja o teh alternativnih pristopih v tej fazi opozarja, da se tudi na podlagi zadevnih pristopov ugotovi, da je družba Correos prejela prekomerno nadomestilo za izvajanje nerezerviranih storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Na tej podlagi tretje merilo iz sodbe Altmark ne bi bilo izpolnjeno.

Četrto merilo iz sodbe Altmark

(192)

Kar zadeva četrto merilo iz sodbe Altmark, ni dvoma, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ni bila dodeljena z odprtim postopkom za oddajo javnega naročila, ampak so španski organi za izvajanje te obveznosti neposredno pooblastili družbo Correos.

(193)

Vendar so španski organi trdili, da družba Correos prejme nadomestilo v skladu s stroški povprečnega, dobro vodenega podjetja. V podporo navedeni trditvi so Komisiji predložili študijo družbe Frontier Economics.

(194)

Namen študije je predstaviti primerjalno analizo stroškov družbe Correos in stroškov drugih evropskih izvajalcev poštnih storitev, odgovornih za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, da bi se dokazalo, da nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos, izpolnjujejo četrto merilo iz sodbe Altmark. V študiji je uporabljen ekonometrični model za oceno stroškov hipotetičnega povprečnega, dobro vodenega podjetja na podlagi informacij več evropskih izvajalcev obveznosti zagotavljanja univerzalne poštne storitve. Dejanski stroški družbe Correos so se primerjali s stroški, ki bi jih imelo to hipotetično povprečno, dobro vodeno podjetje, če bi bilo v podobnem položaju (npr. glede gostote omrežja) kot družba Correos. Rezultati študije kažejo, da so bili stroški družbe Correos v obdobju 2005–2010 nižji od stroškov hipotetičnega povprečnega, dobro vodenega podjetja, kot so bili ocenjeni z ekonometričnim modelom.

(195)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2016 izrazila pomisleke glede tega, da bi bilo hipotetično povprečno, dobro vodeno podjetje, opredeljeno v študiji, dejansko učinkovit izvajalec poštnih storitev. Dejansko ni bilo dokazano, da so izvajalci obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, uporabljeni za določitev tega referenčnega merila, sami učinkoviti izvajalci. Namesto tega je v študiji navedeno le, da se ti izvajalci poštnih storitev štejejo za „dobro vodene in ustrezno opremljene, ker ni nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da so neučinkoviti, ali bi kazali na to, da imajo spodbude za neučinkovito poslovanje“. Vendar je ta argument toliko težje sprejeti, ker izbrana skupina vključuje izvajalce obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (57), ki so prejeli nadomestilo za zadevno obveznost in za katere je Komisija že sprejela sklepe, v katerih je ugotovila, da se njihovi stroški ne morejo šteti za učinkovite (58).

(196)

Španski organi in/ali družba Correos trdijo, da Komisija v sklepih o nadomestilih za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenih družbama Hellenic Post in Poste Italiane, ni formalno navedla, da izvajalec ni učinkovit (glej uvodni izjavi 62 in 95). Ugotoviti je mogoče, da je Komisija zavrnila podoben pristop v sklepu o družbi Poste Italiane iz leta 2012 (59), ki temelji na primerjavi s skupino izvajalcev poštnih storitev, ker na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče ugotoviti, da so ti izvajalci učinkoviti. Komisija vztraja pri svojih stališčih, da ni mogoče preprosto domnevati, da so v povprečju izvajalci poštnih storitev stroškovno učinkoviti, zlasti glede na stalno prestrukturiranje, ki vpliva na ta sektor.

(197)

Poleg tega je bilo nadomestilo družbi Correos za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve opredeljeno na podlagi španske metodologije, ki je po mnenju španskih organov različica metodologije NAC. To se zdi v nasprotju s tem, kar dobesedno piše v četrtem merilu iz sodbe Altmark, ki se nanaša na nastale stroške dobro vodenega podjetja.

(198)

Nazadnje, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 167 in 168, Komisija meni, da tretje merilo iz sodbe Altmark ni izpolnjeno, ker se zdi, da so se z metodologijo, ki so jo uporabili španski organi, izračunali zneski nadomestil, ki so presegali neto stroške družbe Correos zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (vključno z razumnim dobičkom). Tudi če bi bilo sprejeto, da so stroški družbe Correos stroški dobro vodenega podjetja, to pomeni, da se še vedno ne bi smelo šteti, da so bila nadomestila, dodeljena družbi Correos, določena na podlagi teh stroškov.

(199)

Zato ni mogoče skleniti, da je bila raven nadomestila, dodeljenega družbi Correos, določena na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno in ustrezno opremljeno podjetje iz istega sektorja, ob upoštevanju prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti.

Sklepna ugotovitev

(200)

Komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru nista izpolnjeni dve od štirih kumulativnih meril iz sodbe Altmark, zato se mora za zadevna nadomestila šteti, da družbi Correos zagotavljajo prednost.

7.1.1.3    Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(201)

Javna podpora podjetjem pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe le, če „izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco“ in le, kolikor „prizadene trgovino med državami članicami“.

(202)

Kar zadeva načelo izkrivljanja konkurence, se za ukrep, ki ga dodeli država, šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar bi lahko izboljšal konkurenčni položaj prejemnika pomoči v primerjavi z drugimi podjetji, s katerimi konkurira (60). Iz praktičnih namenov se zato izkrivljanje konkurence predvideva od trenutka, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca.

(203)

Kar zadeva načelo vpliva na trgovino, lahko v skladu s sodno prakso Sodišča vsaka dodelitev pomoči podjetju, ki svoje dejavnosti izvaja na notranjem trgu, vpliva na trgovino med državami članicami (61). Na področju pravil o državni pomoči vpliv na trgovino ni že vnaprej izključen zaradi lokalnega ali regionalnega značaja storitve, ki se zagotavlja. Čeprav ne obstaja strog prag ali delež, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni prizadeta, je zaradi omejenega obsega gospodarske dejavnosti, kot se lahko dokaže z zelo nizkim prometom, prisotnost vpliva na trgovino manj verjetna.

(204)

Kar zadeva obravnavani primer, Komisija ugotavlja, da je družba Correos dejavna na trgih poštnih pošiljk in paketov, za katere je značilna močna konkurenca z drugimi ponudniki iz različnih držav članic (tj. Deutsche Post, TNT, La Poste, UPS, CTT Correios Portugal in Royal Mail). Zato ni nobenega dvoma, da lahko vsak ukrep, ki koristi družbi Correos, vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami.

7.1.1.4    Sklepna ugotovitev

(205)

Komisija na podlagi navedenih premislekov meni, da nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, izpolnjujejo kumulativna merila iz člena 107(1) Pogodbe in da ukrep pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe.

7.1.2   VELJAVNA ALI NOVA POMOČ

(206)

Člen 1(b) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (62) določa, da veljavna pomoč pomeni „vso pomoč, ki je obstajala pred začetkom veljavnosti PDEU v zadevnih državah članicah“. Iz tega sledi, da bi bilo treba vsako shemo pomoči, ki je veljala v Španiji pred njenim pristopom k Uniji 1. januarja 1986, šteti za veljavno pomoč.

(207)

V skladu s členom 1(c) iste uredbe: „‚nova pomoč‘ pomeni vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči“. Po mnenju Sodišča je za ugotavljanje, ali je bila pomoč spremenjena, odločilno proučiti, ali so se spremenile določbe, s katerimi se zagotavlja pomoč (63). V nadaljnjih sodbah sta Sodišče in Splošno sodišče dodatno pojasnili, s kakšno spremembo določb, s katerimi se zagotavlja pomoč, se veljavna pomoč pretvori v novo pomoč. Splošno sodišče meni, da se „prvotna shema spremeni v novo shemo pomoči samo takrat, ko sprememba vsebinsko vpliva na prvotno shemo. Vsebinske spremembe ni, ko se nova prvina lahko jasno loči od prvotne sheme.“ (64)

(208)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile pred začetkom veljavnosti zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 skupne neto izgube družbe Correos (ne glede na to, ali so jih povzročile dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ali zunaj nje) neposredno krite iz španskega državnega proračuna. Po sprejetju zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 država ni več krila skupnih neto izgub družbe, ampak je javno financiranje družbe Correos omejila na nadomestilo za izvajanje na novo opredeljene in omejene dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(209)

Komisija zato meni, da je bila narava nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve bistveno spremenjena na dva načina. Prvič, z zakonom o poštnih storitvah iz leta 1998 se je zmanjšal obseg nadomestila, saj je bil omejen na dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, pred tem pa so bile do nadomestila upravičene vse dejavnosti družbe Correos (tj. tudi tiste, ki niso spadale v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve). Opozoriti je treba, da se tako zmanjšanje obsega šteje za bistveno spremembo, ne le za zmanjšanje nadomestila (65). Dejansko bi lahko sprememba, odvisno od zadevnega finančnega položaja storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in zunaj nje, privedla do povečanja ali zmanjšanja nadomestila (66). Drugič, z načrtom Plan de Prestación iz leta 2000 je bila spremenjena tudi metoda za določitev zneska nadomestila (glej uvodno izjavo 26). Čeprav je na začetku nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve temeljilo na neto izgubah, ki jih je imela družba Correos, se je v načrtu Plan de Prestación zahtevala uporaba posebne metodologije (glej uvodni izjavi 27 in 28) za določitev zneska navedenega nadomestila.

(210)

Komisija zato meni, da je bila shema od pristopa Španije k Evropski uniji leta 1986 bistveno spremenjena. Zato ugotavlja, da se nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, za namene državne pomoči ne morejo šteti za veljavno pomoč in jih je treba šteti za novo pomoč vsaj od leta 1998, ko je začel veljati zakon o poštnih storitvah iz leta 1998.

7.1.3   ZAKONITOST UKREPA POMOČI

(211)

Komisija ugotavlja, da nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, zajeta v tem sklepu, kolikor pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, niso bila uradno priglašena v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Zato nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve pomenijo nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (EU) 2015/1589.

7.1.4   ZDRUŽLJIVOST Z NOTRANJIM TRGOM

7.1.4.1    Pravna podlaga

A.   Združljivost na podlagi člena 106(2) Pogodbe

(212)

Kolikor nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v korist družbe Correos pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, je treba oceniti njihovo združljivost z notranjim trgom. Razlogi, na podlagi katerih je ukrep državne pomoči lahko ali mora biti razglašen za združljivega z notranjim trgom, so navedeni v členu 106(2) ter členu 107(2) in 107(3) Pogodbe.

(213)

Glede na to, da so španski organi dosledno trdili, da so nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, nadomestila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, bo treba združljivost navedenih nadomestil z notranjim trgom oceniti na podlagi člena 106(2) Pogodbe. Navedeni člen določa:

„Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.“

B.   Časovna uporaba svežnja o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012

(214)

Komisija je določila pogoje, v skladu s katerimi uporablja člen 106(2) Pogodbe v vrsti instrumentov, nazadnje med drugim v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 in sklepu o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (67) (v nadaljnjem besedilu skupaj: sveženj o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012). Pred tem je Komisija objavila in uporabljala pogoje za ocenjevanje združljivosti na podlagi člena 106(2) Pogodbe iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005 (68) in sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005 (69).

(215)

Kar zadeva sklep o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, je znesek nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki so bila dodeljena družbi Correos v obdobju 2004–2010, večji od 15 milijonov EUR letno, zato navedena nadomestila ne spadajo na področje uporabe sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, kot je določeno v členu 2 navedenega sklepa. Prav tako ne spadajo na področje uporabe sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005, kot je določeno v členu 2 navedenega sklepa.

(216)

Na sedanji stopnji razvoja notranjega trga se lahko državna pomoč, ki ni zajeta v sklepu o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, razglasi za združljivo s členom 106(2) Pogodbe, če je potrebna za opravljanje zadevne storitve splošnega gospodarskega pomena in ne vpliva na razvoj trgovine v obsegu, ki je v nasprotju z interesi Unije (70).

(217)

V okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 so opisani pogoji, na podlagi katerih se doseže tako ravnovesje. Ker nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2004–2010 pomenijo nezakonito državno pomoč, pa se v skladu z odstavkom 69 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 za oceno združljivosti na podlagi člena 106(2) Pogodbe, ki jo izvede Komisija, ne uporabljajo pogoji, določeni v naslednjih odstavkih navedenega okvira:

odstavek 14: ustrezno upoštevanje potrebe po javnih storitvah, ko se izvajalcu da pooblastilo za določeno storitev splošnega gospodarskega pomena,

odstavek 19: skladnost s pravili EU o javnem naročanju, ko se da pooblastilo za storitev splošnega gospodarskega pomena,

odstavek 20: nediskriminatorna obravnava,

odstavek 24 (in naslednji): izračun neto stroškov na podlagi metodologije NAC,

odstavek 39 (in naslednji): spodbude za učinkovitost;,

odstavek 60: preglednost.

(218)

Zato bo Komisija v naslednjem oddelku ocenila nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, razen na podlagi navedenih odstavkov, in opredelila, ali so navedena nadomestila v skladu s preostalimi pogoji, določenimi v navedenem okviru.

7.1.4.2    Združljivost na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012

A.   Resnična storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je navedena v členu 106 Pogodbe

(219)

Storitev, za katero je španska država pooblastila družbo Correos, je univerzalna poštna storitev v skladu s členom 3(1) Direktive 2008/6/ES, ki se glasi: „Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki koristijo pravico do univerzalne storitve, ki vključuje stalno izvajanje poštnih storitev predpisane kakovosti na vseh točkah dostopa na njihovem ozemlju po dostopnih cenah za vse uporabnike.“ Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 4 do 8 Direktive 2008/6/ES o spremembi Direktive 97/67/ES, Unija obveznosti zagotavljanja univerzalne poštne storitve, kot so opredeljene v direktivi o poštnih storitvah, priznava kot resnične storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe.

B.   Potreba po aktu o pooblastitvi, v katerem so določene obveznosti javne storitve in metode za izračun nadomestila

(220)

Kot je navedeno v oddelku 2.3 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, pojem storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106 Pogodbe pomeni, da je bilo zadevno podjetje pooblaščeno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena z enim ali več uradnimi akti.

(221)

V navedenih aktih mora biti navedeno zlasti naslednje:

(1)

konkretna narava obveznosti javne storitve in njeno trajanje;

(2)

zadevno podjetje in ozemlje;

(3)

narava izključnih pravic, dodeljenih izvajalcu;

(4)

opis mehanizma nadomestila in meril za izračun, spremljanje in pregled nadomestila;

(5)

dogovori za preprečitev kakršnega koli prekomernega nadomestila in njegovo vračilo.

(222)

V zakonu o poštnih storitvah iz leta 1998 in načrtu Plan de Prestación iz leta 2000, ki sta bila ustrezna akta o pooblastitvi za obdobje 2004–2010, je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve jasno opredeljena, družba Correos pa pooblaščena za njeno izvajanje. Zadevno ozemlje je celotno nacionalno ozemlje Španije.

(223)

V španskem zakonu o poštnih storitvah iz leta 1998 so v členu 19 nadalje navedene izključne pravice, dodeljene družbi Correos. Navedene pravice na primer vključujejo uporabo blagovne znamke „España“, besede „Correos“ in povezanih simbolov.

(224)

Načrt Plan de Prestación iz leta 2000 določa mehanizem za izračun neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (špansko metodologijo), ki se uporablja kot podlaga za znesek nadomestila (71). Za mehanizem nadomestil in merila za izračun nadomestila se zato lahko šteje, da so opredeljeni.

(225)

Glede na to, da je bilo v španski metodologiji predvideno, da bi moral znesek nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ustrezati naknadnemu izračunu neto stroškov, se lahko sprejme, da je bil sistem zasnovan tako, da se preprečijo prekomerna nadomestila, kolikor bi se metodologija izračuna štela za zanesljivo. Komisija nasprotuje uporabi španske metodologije, vendar to ne vpliva na skladnost s pogojem glede predvidevanja mehanizma za preprečitev prekomernega nadomestila.

(226)

Zato se po mnenju Komisije za pooblastitev družbe Correos lahko šteje, da je v skladu z okvirom za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

C.   Trajanje obdobja pooblastitve

(227)

Kot je navedeno v oddelku 2.4 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, mora biti „[t]rajanje obdobja pooblastitve […] utemeljeno z navedbo objektivnih meril, kot je potreba po amortizaciji neprenosljivih stalnih sredstev. Trajanje obdobja pooblastitve načeloma ne sme biti daljše od obdobja, potrebnega za amortizacijo najpomembnejših sredstev, ki so potrebna za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena.“

(228)

V španskem zakonu o poštnih storitvah iz leta 1998 trajanje pooblastitve družbe Correos za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ni bilo navedeno. Vendar se je pooblastilo izteklo leta 2011, ko je začel veljati novi španski zakon o poštnih storitvah iz leta 2010, zato je obdobje pooblastitve dejansko trajalo 12 let.

(229)

Prvič, Komisija ne meni, da lahko ta zahteva iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 vodi v nezdružljivost pomoči, ki je bila dodeljena pred začetkom veljavnosti tega okvira. Dejansko so cilji določbe o omejenem trajanju, vključeni v okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, zagotoviti, da država redno pregleduje stanje na trgu, da bi preverila, ali je ohranjanje javne storitve še vedno upravičeno, in omogočiti konkurenco pri dodelitvi te javne storitve z uporabo pravil o javnem naročanju. Za uresničitev takih ciljev si ni mogoče prizadevati pri ukrepu, ki se je zaključil v preteklosti, zato ne morejo voditi v nezdružljivost nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenih do leta 2010 (72).

(230)

Komisija poleg tega ugotavlja, da se 12-letno obdobje pooblastitve ne zdi predolgo in da je podobno obdobjem pooblastitve, ki veljajo za druge izvajalce obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v EU (73).

(231)

Zato se lahko sprejme, da se z 12-letnim trajanjem ne bi preseglo obdobje za amortizacijo najpomembnejših sredstev, ki jih je družba Correos uporabljala za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot se zahteva z okvirom za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

D.   Skladnost z Direktivo Komisije 2006/111/ES (74)

(232)

V skladu z odstavkom 18 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 bo „[p]omoč […] veljala za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) Pogodbe samo, kadar podjetje, če je primerno, spoštuje Direktivo 2006/111/ES“ o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij.

(233)

Člen 29 španskega zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 določa vodenje ločenih računov v okviru internega računovodskega sistema izvajalca univerzalne storitve.

(234)

Ta obveznost se zlasti izvaja z odredbo FOM/2447/2004 z dne 12. julija o „analitičnem računovodstvu in ločevanju računov“. Komisija je preverila, ali so načela iz navedenega predpisa pri razporejanju neposrednih in nepravilnih stroškov v skladu z načeli, določenimi v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (75).

(235)

Poleg tega so španski organi Komisiji na njeno zahtevo iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016 predložili podroben opis analitičnega računovodskega sistema družbe Correos, ki je povzet na sliki.

Sistem razporeditve stroškov družbe Correos

Image

Pripis stro-škov, pripisanih stroškovnim mestom, dejav-nostim

Pripis stroškov dejavnosti izdelkom

Operativna stroškovna mesta

Pripis stroškov stroškovnim mestom

Pripis stroškov stroškovnim mestom

Finančno računovodstvo

Ocena strukturnih stroškov

Neposreden pripis

Stroški na izdelek/storitev

Posredni stroški

Neposredni stroški

Obseg

Čas

Stroški glede na dejavnost

Struktura stroškovnih mest

(236)

Kot je ponazorjeno v uvodni izjavi 235, sistem stroškovnega računovodstva družbe Correos temelji na metodologiji stroškovnega računovodstva, ki se imenuje analiza stroškov po dejavnostih. Sistem analize stroškov po dejavnostih je posebna metoda popolne razporeditve stroškov, ki je v skladu z veljavnimi določbami okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (76), pa tudi sektorskimi zahtevami glede ločenega računovodstva iz člena 14 direktive o poštnih storitvah.

(237)

Analitični model družbe Correos v bistvu vsebuje naslednje faze:

(1)

določitev stroškov, ki jih je treba pripisati iz izkaza poslovnega izida: leta 2005 so pripisljivi stroški znašali približno […] milijard EUR;

(2)

pripis stroškov stroškovnim mestom:

(a)

majhen delež stroškov ([…] % – približno […] milijonov EUR v letu 2005) se neposredno pripiše končnim izdelkom;

(b)

večji del pripisljivih stroškov ([…] % – […] milijard EUR) se pripiše stroškovnim mestom.

Stroškovna mesta (leta 2005 jih je bilo […]) so osnovna enota analitičnega računovodskega sistema. Opredeljena so kot enota porabe sredstev, ki so pomembna z vidika stroškovnega računovodstva.

Analitični računovodski sistem družbe Correos razlikuje med:

operativnimi stroškovnimi mesti: porabljajo vire, ki so neposredno povezani s končnimi izdelki in storitvami (npr. poštni urad). Leta 2005 je bilo v analitičnem računovodskem sistemu družbe Correos […] operativnih stroškovnih mest. Istega leta jim je bil pripisan znesek v višini […] milijard EUR;

strukturnimi stroškovnimi mesti: v njih so koncentrirani strukturni stroški, ki niso neposredno povezani s končnimi izdelki in storitvami. To so zlasti podpora, uprava, upravljanje človeških virov, informacijske funkcije. Leta 2005 je bilo v analitičnem računovodskem sistemu družbe Correos 180 strukturnih stroškovnih mest. Istega leta jim je bil pripisan znesek v višini […] milijonov EUR;

(c)

stroški, pripisanimi strukturnim stroškovnim mestom, ki so nato razporejeni na operativna stroškovna mesta na podlagi vzročne zveze med operativnimi in strukturnimi stroškovnimi mesti.

(3)

Pripis stroškov, pripisanih stroškovnim mestom, dejavnostim:

dejavnosti so skupina homogenih nalog, namenjenih zagotavljanju končnih storitev ali podpori njihovega zagotavljanja (npr. ročno razvrščanje, samodejno razvrščanje, prevoz …). Leta 2005 se je v analitičnem računovodskem sistemu družbe Correos razlikovalo med 16 dejavnostmi.

Stroški, pripisani operativnim stroškovnim mestom, se razporedijo na dejavnosti na podlagi njihove porabe virov operativnih stroškovnih mest.

(4)

Pripis stroškov dejavnosti vsakemu od končnih izdelkov in storitev:

stroški se končnim proizvodom in storitvam pripišejo na podlagi njihove vzročne zveze z dejavnostmi.

(5)

Določitev prihodkov za vsak končni izdelek in storitev

Da bi se določil prihodek, se izvedejo naslednji koraki:

(a)

prvič, iz izkaza poslovnega izida se določi znesek prihodkov, ki jih je treba razporediti: leta 2005 so pripisljivi prihodki znašali približno […] milijard EUR;

(b)

del teh prihodkov ([…] % – […] milijard EUR leta 2005) ustreza neposredni prodaji, evidentirani v sistemu družbe Correos za izdajanje računov in jih je mogoče neposredno pripisati končnim izdelkom in storitvam;

(c)

preostali prihodki ([…] % – […] milijonov EUR leta 2005), ki niso evidentirani v sistemu za izdajanje računov, vendar imajo različen izvor, se dodelijo končnim izdelkom in storitvam na podlagi preglednice z ocenjenimi deleži, ki izhajajo iz študij družbe Correos o vzročni povezavi med evidentiranimi prihodki ter proizvodi in storitvami, s katerimi so se ti prihodki ustvarili.

(6)

Zato se lahko izračuna marža za končni izdelek in storitve.

(238)

Komisija ugotavlja, da je analitični računovodski sistem, ki ga je vzpostavila družba Correos, primeren za ločevanje dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve od dejavnosti zunaj te obveznosti, ter znotraj obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za ločevanje rezerviranih in nerezerviranih področij.

(239)

Komisija ugotavlja, da je družba Correos ravnala v skladu z Direktivo 2006/111/ES.

A.   Znesek nadomestila

Ustrezna metoda izračuna

(240)

V odstavku 21 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je navedeno, da „[z]nesek nadomestila ne sme presegati zneska, ki je nujen za kritje neto stroškov izpolnjevanja obveznosti javne storitve, vključno z zmernim dobičkom“. Navedeno je tudi, da „[č]e podjetje opravlja tudi dejavnosti zunaj obsega storitve splošnega gospodarskega pomena, lahko stroški, ki se upoštevajo, zajemajo vse neposredne stroške, potrebne za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, in ustrezen prispevek k posrednim stroškom, ki so skupni storitvi splošnega gospodarskega pomena in drugim dejavnostim. Stroški, povezani s katero koli dejavnostjo, ki se opravlja zunaj obsega storitve splošnega gospodarskega pomena, morajo zajemati vse neposredne stroške in ustrezen prispevek k skupnim stroškom.“

(241)

V odstavku 24 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je navedeno, da bi bilo treba „[d]ejanske ali pričakovane neto stroške, potrebne za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, […] izračunati na podlagi metodologije NAC, kadar se to zahteva z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in v drugih primerih, kadar je to mogoče“.

(242)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2016 ocenila, da je, ker so bila nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, dodeljena kot nezakonita pomoč pred začetkom veljavnosti okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, v odstavku 69 navedenega okvira izrecno izključena uporaba odstavka 24 okvira in s tem uporaba metodologije NAC za nezakonito pomoč.

(243)

Dejansko je v opombi 12 k uvodni izjavi 21 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 pojasnjeno, da je treba v primeru, da metodologije NAC ni mogoče uporabiti (ali se, kot v tem primeru, ne uporablja), neto stroške določiti kot stroške, zmanjšane za prihodke od opravljanja obveznosti javne službe. Ta „metodologija razporeditve stroškov“ je opisana v odstavku 28 in naslednjih okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012. Štela se je za ustrezno metodologijo za izračun nadomestila za storitev splošnega gospodarskega pomena na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2005, ki se je uporabljal od 29. novembra 2005 do 31. januarja 2012, na njem pa je temeljilo več sklepov Komisije o nadomestilu za obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v navedenem obdobju (77).

(244)

Španski organi in/ali družba Correos so navedenemu argumentu izrecno nasprotovali v pripombah, kjer so trdili, da okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 ne preprečuje uporabe metodologije NAC, ampak enostavno dovoljuje njeno neuporabo pred njegovim začetkom veljavnosti (glej zlasti uvodno izjavo 98).

(245)

Komisija ugotavlja, da bi sprejetje uporabe metodologije NAC za nezakonito pomoč, dodeljeno pred začetkom veljavnosti okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, državam članicam omogočilo, da imajo korist od nepriglasitve takega ukrepa nezakonite pomoči, saj bi lahko izbirale med metodologijo razporeditve stroškov in metodologijo NAC, države članice, ki so priglasile nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena, kot je predvideno v pravilih o državni pomoči, pa morajo nujno uporabiti le eno metodo, tj. metodo razporeditve stroškov. Tak pristop bi zato Španiji omogočil, da ima korist od kršitve obveznosti glede priglasitve, in pomenil morebitno kršitev načela enakega obravnavanja. Komisija zato trdi, da se lahko v tem primeru uporabi le računovodska metoda.

(246)

Tudi če bi se sprejelo, da se lahko metodologija NAC, kot je določena v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 in Direktivi 2008/6/ES, v tem primeru uporabi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 176 do 183, Komisija meni, da se v nasprotju s trditvami španskih organov in/ali družbe Correos španska metodologija ne more šteti za ustrezno različico metodologije NAC.

(247)

Španska metodologija zato ne glede na njene morebitne prednosti ni metoda, ki bi jo Komisija kadar koli priznala, in sicer niti pred začetkom veljavnosti okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 niti po začetku njegove veljavnosti.

(248)

Komisija v takih okoliščinah meni, da je edina metoda, ki se lahko uporabi, računovodska metoda, ki je bila edina referenčna metoda ob dodelitvi nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in na podlagi katere je Komisija sprejela več sklepov o nadomestilih za zadevne obveznosti v navedenem obdobju.

Ustrezna referenčna merila za razumni dobiček

(249)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 167, je Komisija v sklepu z dne 25. januarja 2012 v zvezi z družbo bpost določila razumni referenčni razpon dobička, ki se uporablja vse izvajalce poštnih storitev v Uniji.

(250)

Španski organi so nasprotovali uporabi teh referenčnih meril za družbo Correos in trdili, da bi bilo treba vsak primer oceniti ločeno. Komisija je španske organe pozvala, naj predložijo podrobne informacije o španskem trgu poštnih storitev, ki bi omogočile oceno možnosti za uporabo različnih referenčnih meril za družbo Correos. Vendar takih informacij ni prejela. Zato bo v obravnavanem primeru uporabila razumni referenčni razpon dobička, določen v zadevi bpost.

Ocena alternativnega pristopa, ki so ga predlagali španski organi

(251)

Če bi Komisija za nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, uporabila računovodsko metodo, bi bilo treba po trditvah španskih organov proučiti naslednja elementa (glej oddelek 5.3.1):

ločeno oceno nadomestil, dodeljenih za rezervirano in nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve,

zmanjšanje prekomernega nadomestila za dividende, ki jih je izplačala družba Correos.

(252)

Ta predloga sta analizirana v uvodnih izjavah od 253 do 263.

—   Ločena ocena nadomestil, dodeljenih za rezervirano in nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

(253)

Španski organi so trdili, da bi bilo treba nadomestila za obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jih je družba Correos prejela za izvajanje rezerviranih in nerezerviranih storitev, oceniti ločeno.

(254)

Komisija po analizi argumentov, ki so jih španski organi predložili med formalnim postopkom preiskave, meni, da se lahko ločevanje med rezerviranim in nerezerviranim področjem sprejme, saj:

se zdijo trditve, ki podpirajo razlikovanje med dvema različnima storitvama splošnega gospodarskega pomena, razumne (zlasti se med rezerviranim področjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in nerezerviranim področjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve razlikuje okvir izvajanja obveznosti),

je ločevanje v celoti v skladu z načinom izračuna nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kjer se jasno razlikuje med rezerviranimi in nerezerviranimi storitvami, ki se med obema področjema bistveno razlikujejo. Kot so pojasnili španski organi, se je za rezervirane storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve uporabila metodologija razporeditve stroškov, za nerezervirane storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pa se je uporabil drug pristop, ki so ga španski organi opredelili kot metodologijo NAC. Komisija se s tako opredelitvijo ne strinja, strinja pa se, da se metodologija za izračun za rezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve bistveno razlikuje od tiste za nerezervirano področje.

(255)

Komisija želi poudariti, da bi sprejem tega ločevanja pomenil, da je treba nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za rezervirano področje in nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za nerezervirano področje oceniti ločeno brez kakršne koli prihodnje uskladitve obeh ocen.

Komisija po izvedeni ločitvi potrjuje, da so rezultati iz oddelka 5.3.1 pravilni:

družba Correos ni prejela prekomernega nadomestila za izvajanje rezerviranih storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, saj je nadomestilo za navedene storitve popolnoma enako neto računovodskim stroškom družbe Correos,

družba Correos je prejela prekomerno nadomestilo za izvajanje nerezerviranih storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki je enako znesku nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenih nerezerviranemu področju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, saj je bila stopnja dobička nerezerviranih storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve vedno višja od najvišje referenčne stopnje dobička, ki se je upoštevala v zadevi bpost.

(256)

Prekomerno nadomestilo družbi Correos za izvajanje nerezerviranih storitev zato znaša 317,387 milijona EUR (v nominalni vrednosti).

—   Zmanjšanje prekomernega nadomestila za dividende, ki jih je izplačala družba Correos.

(257)

Španski organi so trdili, da bi bilo treba prekomerno nadomestilo družbi Correos zmanjšati za dividende, ki jih je ta izplačala v obdobju 2004–2010 (približno 151 milijonov EUR).

(258)

Komisija načeloma ne meni, da so dividende primeren način za zmanjšanje prekomernega nadomestila, kot je navedeno v zadevi Dansk Statsbaner (78). Vendar v obravnavanem primeru Komisija razume, da je bilo zaradi posebnih okoliščin primera izplačilo dividend verjetno edini praktični način za omejitev vpliva prekomernega nadomestila družbi Correos, ki izhaja iz visokih dobičkov družbe Correos na nerezerviranem področju.

(259)

Prvič, Komisija se strinja, da je Španija predložila dovolj dokazov, da odločitve glede izplačevanja dividend ni sprejelo vodstvo družbe Correos, ampak španska država (ki je izkoristila svoj položaj kot edina delničarka družbe Correos).

(260)

Poleg vključitve teh dividend s strani države v njen proračun precej pred njihovim dejanskim izplačilom, iz česar je razvidno, da je odločitev nadzorovala država, je težko opredeliti tudi gospodarski interes, ki bi ga družba Correos kot podjetje imela za izplačilo dividend državi v navedenem obdobju. Običajne spodbude, zaradi katerih družba plača delničarju (privabljanje vlagateljev, zagotovitev prihodnjega financiranja, dokazovanje dobrega finančnega stanja družbe) se v zadevnem primeru, kjer je država edini delničar, družba pa je imela zagotovilo, da jo bo država neprekinjeno financirala do leta 2010, ne zdijo pomembne. Zato se ob upoštevanju posebnega pravnega okvira, ki je bil vzpostavljen, lahko sprejme, da je odločitev glede izplačila dividend v bistvu sprejela država, ki je to orodje uporabila za pridobitev sredstev od družbe.

(261)

Kar zadeva špansko državo, bi se lahko izplačevanje znatnih nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in hkrati izplačevanje dividend zdelo protislovno, vendar ga je mogoče razumeti v kontekstu, v katerem so bile dividende dejansko način za zmanjšanje morebitnega prekomernega financiranja, ki ga je bilo v skladu z načrtom Plan de Prestación iz leta 2000 v vsakem primeru treba plačati družbi Correos. Ker je Španija podpisala pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri je samodejno določena višina nadomestila, ki se družbi Correos izplača ne glede na njeno dejansko stopnjo dobička, se lahko razume, da bi lahko dividende v takih okoliščinah dejansko imele vlogo mehanizma za vračilo sredstev.

(262)

Komisija upošteva tudi, da so te dividende v bistvu izhajale iz prekomernih nadomestil za nerezervirane storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki so bile za družbo Correos vir dobička. Poleg tega se zdi, da družba Correos, ki je bila v zadevnih letih zelo donosna, ni posebej izkoristila sredstev, ki jih je imela začasno v lasti: zlasti ni pridobila bančnih posojil, pri katerih bi lahko imela korist zaradi boljše kreditne sposobnosti, in ni izvedla nobenih posebnih prevzemov.

(263)

V takih okoliščinah Komisija sprejme zmanjšanje prekomernega nadomestila za dividende, ki jih je družba Correos izplačala v obdobju 2004–2010.

(264)

V preglednici 12 je povzet izračun nominalnega zneska vračila.

Preglednica 12

Izračun prekomernega nadomestila

(v milijonih EUR)

Nerezervirano področje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Skupaj

Prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški = stroški – prihodki

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Razumni dobiček (na podlagi 7,4-odstotnega donosa iz poslovanja)

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Neto stroški + razumni dobiček

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Nadomestilo, dovoljeno družbi Correos

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

317,387

Prekomerno nadomestilo = dodeljeno nadomestilo – dovoljeno nadomestilo

44,859

47,294

55,199

39,441

40,863

45,919

43,812

317,387

Pripisane dividende

29,775

30,576

51,958

38,966

0,000

0,000

0,000

151,275

Prilagojeno prekomerno nadomestilo = prekomerno nadomestilo – dividende

15,084

16,718

3,241

0,475

40,863

45,919

43,812

166,112

7.1.5   SKLEPNA UGOTOVITEV

(265)

Komisija najprej ugotavlja, da nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, pomenijo nezakonito državno pomoč.

(266)

Poleg tega ta nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve pomenijo nezdružljivo pomoč v skladu s členom 106(2) Pogodbe, kolikor so bila nadomestila, ki jih je prejela družba Correos, prekomerna.

(267)

Po odbitku dividend znesek prekomernega nadomestila znaša 166,112 milijona EUR.

(268)

Pri dejanskem znesku, ki ga je treba izterjati, se lahko upošteva prilagoditev davka (79), kot je določeno v Obvestilu o vračilu (80), kjer je v odstavku 50 navedeno, da smejo nacionalni organi „[z]a določitev zneska vračila […] upoštevati vpliv davčnega sistema. Če je upravičenec nezakonite in nezdružljive pomoči plačal davek na prejeto pomoč, lahko nacionalni organi v skladu z nacionalnimi davčnimi predpisi upoštevajo začetno plačilo davka tako, da zahtevajo vračilo zgolj neto zneska, ki ga je upravičenec prejel.V takih primerih morajo po mnenju Komisije nacionalni organi zagotoviti, da upravičenec ne bo upravičen do dodatne davčne olajšave na podlagi trditve, da so se njegovi obdavčljivi prihodki zaradi povračila zmanjšali, saj bi to pomenilo, da je bil neto znesek vračila nižji od prvotno prejetega neto zneska.“

(269)

Pri dejanskem znesku, ki ga je treba izterjati, se zato lahko upošteva prilagoditev davka ob predpostavki, da bo Španija spoštovala pogoje iz odstavka 50 Obvestila o vračilu. Vključeval bo tudi obresti od datuma, ko je bilo vsako posamezno nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve dano na razpolago družbi Correos, do datuma njegovega vračila.

7.2   OPROSTITVE PLAČILA DAVKA, KI JIH JE PRIDOBILA DRUŽBA CORREOS: DAVEK NA NEPREMIČNINE IN DAVEK NA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

7.2.1   DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) POGODBE

7.2.1.1    Ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi in ki se financira iz državnih sredstev

(270)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe mora ukrep dodeliti država članica ali pa mora biti v kakršni koli obliki dodeljen iz državnih sredstev. Izguba davčnega prihodka je enakovredna porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov.

(271)

Kot je Sodišče odločilo v zadevi Banco Exterior de España, je ukrep, s katerim državni organi nekaterim podjetjem odobrijo oprostitev plačila davka, zaradi katere so osebe, za katere oprostitev velja, čeprav ne vključuje prenosa državnih sredstev, v ugodnejšem finančnem položaju kot drugi davkoplačevalci, v skladu z opredelitvijo pojma „državna sredstva“ v smislu člena 107(1) Pogodbe (81).

(272)

Španski organi so se s tem, ko so družbo Correos oprostili plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti, odrekli prihodkom, ki pomenijo državna sredstva.

(273)

Zato Komisija meni, da ti oprostitvi plačila davka pomenita izgubo državnih sredstev in sta posledično ukrep, ki ga država dodeli iz državnih sredstev.

(274)

Španski organi in/ali družba Correos so v pripombah trdili, da oprostitev plačila davka na nepremičnine ni mogoče pripisati državi, ker ne izhaja iz odločitev države, ampak nacionalnega sodišča (glej uvodni izjavi 67 in 102).

(275)

Komisija se s to trditvijo ne strinja, saj se v primeru, da državni organ zagotovi prednost upravičencu, ukrep po definiciji pripiše državi, tudi če je zadevni organ v razmerju do drugih javnih organov pravno samostojen (82). Zato je pomoč, dodeljeno prek sodb nacionalnih sodišč, mogoče pripisati državi in se lahko šteje za državno pomoč.

7.2.1.2    Zagotavljanje selektivne gospodarske prednosti podjetju

A.   Pojem podjetje

(276)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 162, je treba družbo Correos v zvezi z izvajanjem obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev, ki so predmet oprostitve plačila davka, opredeliti kot podjetje.

B.   Gospodarska prednost

(277)

Natančna oblika ukrepa ni pomembna pri ugotavljanju, ali ta za podjetje pomeni gospodarsko prednost (83). Pojem prednost ne obsega samo pozitivnih koristi, ampak tudi posredovanja, ki v različnih oblikah znižujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja (84). Zato je lahko prednost tudi razbremenitev gospodarskega bremena (kot so davčne obveznosti).

(278)

Družba Correos je v celoti ali delno oproščena plačila nekaterih davkov, kot sta davek na nepremičnine in davek na gospodarske dejavnosti, druga podjetja, ki se prav tako ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi, ki vključujejo opravljanje poštnih storitev, pa morajo načeloma navedene davke plačati v celoti. Zato ima družba Correos gospodarsko prednost za namene člena 107(1) Pogodbe.

(279)

Družba Correos je imela zaradi oprostitev plačila davka nižje stroške, ki so običajno vključeni v njene operativne stroške. Zato ima družba Correos v primerjavi z drugimi podjetji, ki morajo plačati davek na gospodarske dejavnosti ali davek na nepremičnine in ne morejo izkoristiti oprostitve plačila teh davkov, od njih korist.

C.   Selektivnost

(280)

Ukrep je selektiven, kolikor daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(281)

Različno obdavčitev je treba proučiti ob upoštevanju sodne prakse o pojmu selektivnost (85). Davčni ukrep je prima facie selektiven, če pomeni odstopanje od splošnega (ali referenčnega) davčnega okvira. V zvezi s tem je treba oceniti, ali ukrep daje prednost posameznim podjetjem v primerjavi z drugimi podjetji, ki so glede na cilj referenčnega davčnega sistema v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. V skladu s sodno prakso Sodišča je mogoče prima facie selektivni ukrep utemeljiti z logiko davčnega sistema. Vendar se lahko v zvezi s tem upoštevajo le notranji razlogi, ki so lastni davčnemu sistemu, ne pa zunanji razlogi politike. Če prima facie selektivnega ukrepa ni mogoče utemeljiti z logiko davčnega sistema, pomeni selektivno prednost, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe, pa navedeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe (86).

Davek na nepremičnine

Referenčni okvir

(282)

Določitev referenčnega sistema obdavčitve (ali referenčnega okvira) ima poseben pomen pri davčnih ukrepih, saj je sam obstoj prednosti mogoče dokazati le, če se primerja z „običajnim sistemom obdavčitve“ (87).

(283)

V obravnavanem primeru je treba referenčni okvir opredeliti kot davek na nepremičnine, določen v kraljevem zakonodajnem odloku št. 2/2004 z dne 5. marca 2004. Iz tega zakona izhaja, da v skladu z običajnimi pravili podjetja – med drugimi pravnimi in fizičnimi osebami – plačajo davek na nepremičnine za lastninske pravice iz člena 61 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 nad kmetijskimi in urbanimi zemljišči in zemljišči s posebnimi lastnostmi.

Odstopanje od referenčnega okvira

(284)

V skladu s členom 60 kraljevega zakonodajnega odloka je davek na nepremičnine „objektiven neposredni davek, s katerim se obdavči vrednost nepremičnine pod pogoji, določenimi v tem kraljevem zakonodajnem odloku“. Obdavčljivi dogodek pri davku na nepremičnine je upravičenost do katere koli pravice iz člena 61 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 (88) do kmetijskih in urbanih zemljišč in zemljišč s posebnimi lastnostmi. Z davkom na nepremičnine se ne obdavči dejavnost, ampak vrednost nepremičnine.

(285)

Družba Correos je na podlagi člena 19(1)(b) zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 in člena 22(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 načeloma upravičena do oprostitve plačila davkov na gospodarske dejavnosti, povezane z njenimi storitvami na rezerviranem področju (na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998) ali obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve (na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 2010). Čeprav španski organi trdijo, da davek na nepremičnine ni neposredno povezan z določeno gospodarsko dejavnostjo in zato družba Correos ni mogla imeti koristi od oprostitve, je družba Correos v praksi vložila pritožbe na lokalnih sodiščih, ker je menila, da je upravičena do oprostitve plačila davka na nepremičnine za poštne urade v nekaterih občinah.

(286)

Oprostitev plačila davka na nepremičnine, ki velja za družbo Correos, pomeni odstopanje od splošnega davčnega sistema davka na nepremičnine, ki se uporablja v Španiji, in družbi Correos dodeljuje prednost. Dejansko je družba Correos, ki je tako kot druga podjetja vključena v transakcije z nepremičninami, zaradi uporabe oprostitve plačila davka deležna davčne ugodnosti, do katere druge družbe niso upravičene. Zato ukrep odstopa od skupne davčne ureditve davka na nepremičnine, kolikor razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj davčnega sistema davka na nepremičnine (tj. obdavčitev lastninskih pravic nad nepremičninami iz člena 61 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 nad kmetijskimi in urbanimi zemljišči) v primerljivem dejanskem in pravnem položaju (89).

Notranja logika davčnega sistema

(287)

Komisija je predhodno ugotovila, da je oprostitev plačila davka na nepremičnine, ki se uporablja za družbo Correos, prima facie selektivna. Vendar je še vedno treba ugotoviti (kot je navedeno v uvodni izjavi 281), ali se lahko oprostitev plačila davka na nepremičnine utemelji z naravo ali splošno shemo davčnega sistema davka na nepremičnine, tako da se dokaže, da ukrep neposredno izhaja iz osnovnih ali vodilnih načel njegovega davčnega sistema.

(288)

Španski organi in/ali družba Correos pred sprejetjem sklepa o začetku postopka iz leta 2016 ali med formalnim postopkom preiskave niso predložili nobenega argumenta, ki bi dokazoval, da oprostitev plačila davka na nepremičnine izhaja iz uporabe vodilnega načela davčnega sistema davka na nepremičnine. Tudi Komisiji ni uspelo opredeliti take utemeljitve. Notranja logika davčnega sistema davka na nepremičnine je obdavčitev lastninskih pravic iz člena 61 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 nad kmetijskimi in urbanimi zemljišči in zemljišči s posebnimi lastnostmi. Uporaba popolne oprostitve plačila davka na nepremičnine izključno za družbo Correos ni v skladu z logiko davčnega sistema davka na nepremičnine.

Sklepna ugotovitev

(289)

Ker španski organi med formalnim postopkom preiskave niso predložili nobenega argumenta, ki bi nasprotoval presoji Komisije, Komisija potrjuje predhodno ugotovitev iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016, da oprostitev plačila davka na nepremičnine, dodeljena družbi Correos, pomeni selektivno prednost, ki je ni mogoče utemeljiti z naravo in logiko davčnega sistema davka na nepremičnine.

Davek na gospodarske dejavnosti

Referenčni okvir

(290)

Iz člena 78 kraljevega zakonodajnega odloka št. 2/2004 izhaja, da morajo davek na gospodarske dejavnosti plačati podjetja, ki opravljajo gospodarske, poslovne, poklicne ali umetniške dejavnosti. Davek na gospodarske dejavnosti za poštne storitve in telekomunikacije je določen v tarifni skupini št. 847 „Poštne storitve in telekomunikacije“ kraljevega zakonodajnega odloka št. 1175/1990 z dne 28. septembra. Zato je referenčni okvir davek na gospodarske dejavnosti, določen v kraljevem zakonodajnem odloku št. 2/2004 z dne 5. marca 2004.

Odstopanje od referenčnega okvira

(291)

V opombi 3 k tarifni skupini št. 847 kraljevega zakonodajnega odloka št. 1175/1990 je določeno, da je javni poslovni subjekt Correos upravičen do plačila le 50 % zneska davka, določenega za podjetja, ki spadajo v tarifno skupino št. 847 „Poštne storitve in telekomunikacije“.

(292)

Delna oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, ki se uporablja za družbo Correos, pomeni odstopanje od davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti, ki se uporablja za gospodarske, poslovne, poklicne in umetniške dejavnosti na splošno ter zlasti za poštne storitve in telekomunikacije. Za navedeno oprostitev se zato lahko šteje, da družbi Correos dodeljuje selektivno prednost. Dejansko je družbo Correos, ki opravlja gospodarske dejavnosti na splošno in zlasti poštne storitve, zaradi uporabe 50-odstotne oprostitve plačila davka deležna davčne ugodnosti, do katere druga podjetja na splošno in zlasti drugi izvajalci poštnih storitev niso upravičeni. Zato ukrep odstopa od skupne ureditve davka na gospodarske dejavnosti, ki se uporablja za vsa podjetja na splošno ter zlasti izvajalce poštnih storitev in telekomunikacijske operaterje, kolikor razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj davka na gospodarske dejavnosti (tj. obdavčitev izvedbe gospodarske dejavnosti) v primerljivem dejanskem in pravnem položaju (90). Komisija zato ugotavlja, da je delna oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, ki se uporablja za družbo Correos, prima facie selektivna.

Notranja logika davčnega sistema

(293)

Zato je v skladu s sodno prakso Sodišča treba ugotoviti, ali se lahko oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, dodeljena družbi Correos, utemelji z naravo ali splošno shemo davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti, tako da se dokaže, da ukrep neposredno izhaja iz osnovnih ali vodilnih načel njegovega davčnega sistema.

(294)

Družba Correos trdi, da je oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti utemeljena z logiko davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti, saj je notranja logika zadevnega davka obdavčitev gospodarskih dejavnosti z namenom poseganja v proizvodnjo ali distribucijo blaga in storitev, družba Correos pa se ne ukvarja le z gospodarskimi dejavnostmi, ki zajemajo proizvodnjo blaga in storitev, ampak tudi z zagotavljanjem javnih storitev, kot je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki nimajo enakega gospodarskega namena kot gospodarske dejavnosti (glej uvodno izjavo 70).

(295)

Komisija se z zadevno trditvijo ne more strinjati. Izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve je gospodarska dejavnost, oprostitev plačila davka, ki bi bila usmerjena v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, pa bi bilo treba šteti za državno pomoč, ki bi morda lahko bila združljiva, če bi bila v skladu s pravili storitev splošnega gospodarskega pomena glede združljivosti. Zdi se, da je ta trditev v nasprotju z zahtevo družbe Correos, naj se oprostitvi plačila davkov na nepremičnine in gospodarske dejavnosti ne presojata glede na zakona o poštnih storitvah iz let 1998 ali 2010, na podlagi katerih je družba Correos pooblaščena za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ampak z neposrednim sklicevanjem na zakonodajo, s katero se ureja posamezni davek (glej uvodno izjavo 66). Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da družba Correos ni trdila, da bi lahko oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti pomenila nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

(296)

Po mnenju Komisije zato ni bilo dokazano, da bi lahko bila oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti utemeljena z logiko davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti.

Sklepna ugotovitev

(297)

Komisija potrjuje predhodno ugotovitev iz sklepa o začetku postopka iz leta 2016, da delna oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, dodeljena družbi Correos, pomeni selektivno prednost, ki je ni mogoče utemeljiti z naravo in logiko davčnega sistema davka na gospodarske dejavnosti.

7.2.1.3    Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(298)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 204, lahko vsak ukrep, ki koristi družbi Correos, vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami.

7.2.1.4    Sklepna ugotovitev

(299)

Komisija na podlagi navedenih premislekov potrjuje svojo predhodno oceno, da oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti, dodeljene družbi Correos, izpolnjujejo kumulativna merila državne pomoči in zato pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

7.2.2   VELJAVNA ALI NOVA POMOČ

(300)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na nepremičnine, jih je družba Correos pridobila med letoma 2008 in 2013, torej po pristopu Španije k Uniji leta 1986. Zato oprostitve plačila davka na nepremičnine ni mogoče šteti za veljavno pomoč.

(301)

Kar zadeva oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, je bil davek uveden s členi od 79 do 92 zakona št. 39/1988, s katerim se urejajo lokalne finance, z dne 28. decembra 1988. Ta davek je bil uveden po pristopu Španije k Uniji. Zato oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti običajno ni mogoče šteti za veljavno pomoč.

(302)

Ugotoviti je mogoče, da španski organi in/ali družba Correos trdijo, da je oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti veljavna pomoč, ker oprostitev izhaja iz tako imenovane kvote za dovoljenja, ki je bila vrsta davka na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi, sprejeta z odlokom št. 3313/1966 z dne 29. decembra 1966 (glej uvodni izjavi 71 in 103).

(303)

Španski organi Komisiji niso predložili informacij, ki bi dokazovale neprekinjenost med davkom na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi iz leta 1966 ter davkom na gospodarske dejavnosti iz leta 1988, s katerim je bil uveden zelo poseben sistem (glej uvodne izjave od 42 do 44). Poleg tega Komisija tudi ob predpostavki, da bi lahko davek na gospodarske dejavnosti, uveden leta 1988, izhajal iz davka na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi iz leta 1966, ugotavlja, da so španski organi priznali tudi, da je bila družba Correos, ko je bila upravni organ, zaradi svoje narave v celoti oproščena plačila davka na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi iz leta 1966 (glej uvodno izjavo 103). Družba Correos je bila upravni organ do leta 1990 (glej uvodno izjavo 22), zato ni nikoli plačevala davka na dejavnosti ter komercialne in industrijske koristi iz leta 1966, v davčnem sistemu davka na gospodarske dejavnosti pa je bila jasno razvrščena v posebno obdavčljivo kategorijo in je imela na podlagi navedene kategorije korist od 50-odstotnega zmanjšanja zneska, ki ga je bilo treba plačati.

(304)

Komisija zato vztraja pri svojih stališčih, da oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti ne pomeni veljavne pomoči.

7.2.3   ZAKONITOST UKREPA POMOČI

(305)

Komisija ugotavlja, da oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti niso bile uradno priglašene na podlagi člena 108(3) Pogodbe.

(306)

Zato oprostitve plačila davka, dodeljene družbi Correos, pomenijo nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (EU) 2015/1589.

7.2.4   ZDRUŽLJIVOST Z NOTRANJIM TRGOM

(307)

Državna pomoč se šteje za združljivo z notranjim trgom, če spada v katero od kategorij iz člena 107(2) Pogodbe (91), za tako pa se lahko šteje tudi, če Komisija ugotovi, da spada v katero od kategorij iz člena 107(3) Pogodbe (92). Vendar je država članica, ki je dodelila pomoč, tista, ki mora dokazati, da je državna pomoč, ki jo je dodelila, združljiva z notranjim trgom v skladu z odstavkoma 2 ali 3 člena 107 Pogodbe.

(308)

Komisija ugotavlja, da oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti družbo Correos razbremenijo stroškov, ki bi jih običajno morala kriti v okviru tekočega vodenja ali običajnih dejavnosti. Povedano drugače, navedene oprostitve pomenijo časovno neomejeno pomoč za tekoče poslovanje. Pomoč za tekoče poslovanje se praviloma ne more šteti za združljivo z notranjim trgom na podlagi odstavkov 2 ali 3 člena 107 Pogodbe.

(309)

Poleg tega španski organi pred sprejetjem sklepa o začetku postopka iz leta 2016 ali med formalnim postopkom preiskave niso predložili nobenega argumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da bi lahko oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti spadale v katero koli izjemo iz odstavkov 2 ali 3 člena 107 Pogodbe.

(310)

Španski organi pred sprejetjem navedenega sklepa ali med formalnim postopkom preiskave niso poleg tega predložili nobene utemeljitve, v skladu s katero bi lahko bile oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti (ki se nikakor ne uporabljata le za storitve splošnega gospodarskega pomena, ampak tudi za izključno komercialne dejavnosti) združljive na podlagi člena 106(2) Pogodbe.

7.2.5   SKLEPNA UGOTOVITEV

(311)

Glede na navedeno Komisija meni, da oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti pomenijo nezdružljivo državno pomoč in da bi bilo treba ustrezne zneske izterjati.

(312)

Družba Correos v zvezi s tem trdi, da oprostitev plačila davka na nepremičnine, tudi če bi jih Komisija razglasila za nezdružljive, ne bi bilo mogoče izterjati zaradi načela pravnomočnosti, ki po mnenju družbe Correos pomeni, da o sodbi španskega vrhovnega sodišča ni več mogoče dvomiti (glej uvodno izjavo 69).

(313)

Komisija se glede tega ne strinja z družbo Correos.

(314)

Prvič, špansko vrhovno sodišče ni odločilo o obstoju ali neobstoju pomoči v oprostitvah plačila davka na nepremičnine, ki so jih dodelila lokalna sodišča (glej uvodni izjavi 40 in 41). Edini sklep vrhovnega sodišča je bil, da oprostitve plačila davka na nepremičnine niso utemeljene. Kot so pojasnili španski organi, zadevno sodišče tudi ni imelo pristojnosti za odreditev izterjave. Zato se v zvezi s tem ni mogoče sklicevati na pravnomočnost, saj dejansko ni sodbe, v kateri bi bilo ugotovljeno, da družba Correos ne bi smela vrniti ustreznih zneskov.

(315)

Drugič, za oceno združljivosti pomoči je izključno pristojna Komisija, in kolikor gre za državno pomoč, se nacionalna sodišča ne morejo izreči o njeni združljivosti in izterjavi.

(316)

Nominalni znesek, ki ga je treba izterjati za oprostitev plačila davka na nepremičnine, ustreza vsoti oprostitev, ki so jih lokalna sodišča družbi Correos dodelila med letoma 2008 in 2013, ter znaša 752 840,50 EUR. Dejanski znesek, ki ga je treba izterjati, bo vključeval obresti od datuma, ko je bilo posamezno vračilo davka plačano družbi Correos, do datuma dejanske izterjave.

(317)

Nominalni znesek za delno oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti, ki ga je treba izterjati, ustreza skupnemu znesku zmanjšanja plačila davka na gospodarske dejavnosti, ki je bilo družbi Correos dodeljeno od leta 2004 do leta 2017: 113 591,24 EUR. Dejanski znesek, ki ga je treba izterjati, bo vključeval obresti od datuma, ko je družba Correos plačala zmanjšane davke na gospodarske dejavnosti, do datuma dejanske izterjave.

7.3   TRI POVEČANJA KAPITALA, DODELJENA V LETIH 2004, 2005 OZIROMA 2006

7.3.1   DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) POGODBE

(318)

Španski organi so trdili, da so tri povečanja kapitala, ki so bila družbi Correos dodeljena leta 2004 (16 milijonov EUR), leta 2005 (16 milijonov EUR) in leta 2006 (16 milijonov EUR), v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zato ne pomenijo državne pomoči.

(319)

Po navedbah španskih organov so bila navedena povečanja kapitala del strateškega poslovnega načrta družbe Correos za obdobje 2001–2006, da bi se nadomestila upočasnitev trga poštnih storitev. To je vključevalo naložbe v infrastrukturo, organizacijsko strukturo in postopek avtomatizacije družbe Correos.

(320)

Španski organi so Komisiji po pomislekih, ki jih je izrazila v sklepu o začetku postopka iz leta 2016, predložili dodatne argumente v prid skladnosti z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu (glej oddelek 4.1.3), in sicer:

obeti za družbo Correos so bili na podlagi predhodnih večletnih načrtov v času naložbe dobri. Zlasti je bilo v večletnih načrtih za obdobje 2004–2006 predvideno izboljšanje dobičkonosnosti družbe Correos glede na stabilnost dobička brez naložbenih dejavnosti. V navedenem smislu so bila povečanja kapitala ključni element pri doseganju predhodne napovedane dobičkonosnosti podjetja,

posodobitev družbe je bila jasna poslovna odločitev, ki bi jo potrdil vsak delničar; zlasti v obdobju 2004–2006 je bila naložbena dejavnost višja od povprečja v obdobju 1994–2004, zato so bila povečanja kapitala del odziva na potrebo po dodatnem financiranju,

družba je po naložbah ustvarila dobiček (tudi brez prejetega nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve),

v naknadni neodvisni študiji (družbe Ernst & Young), ki temelji na predhodnih podatkih, je bilo ugotovljeno, da je bil pričakovani donos naložbe španske države v družbo Correos večji od njenih stroškov kapitala v času naložbe.

(321)

Komisija se strinja, da so naložbe v družbo Correos, ki jih je delno financirala španska država, običajne za ukrepe posodobitve, sprejete v sektorju poštnih storitev v odziv na upočasnitev trga pisemskih pošiljk. Odločitve države so temeljile na večletnih načrtih, v katerih je bilo jasno predvideno izboljšanje dobičkonosnosti družbe Correos, kar so dodatno potrdila tudi dejstva. V študiji družbe Ernst & Young je potrjeno tudi, da je bila naložba v tistem času racionalna ekonomska odločitev.

7.3.2   SKLEPNA UGOTOVITEV

(322)

Po mnenju Komisije se lahko za kapitalske injekcije v obdobju 2004–2006 šteje, da so v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, in zato ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

7.4   NADOMESTILA, DODELJENA DRUŽBI CORREOS ZA ORGANIZACIJO VOLITEV

7.4.1   DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) POGODBE

7.4.1.1    Ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi in ki se financira iz državnih sredstev

(323)

Nadomestilo se izplača neposredno iz splošnega državnega proračuna, zato ga je mogoče pripisati državi in se financira iz državnih sredstev.

7.4.1.2    Zagotavljanje selektivne gospodarske prednosti podjetju

A.   Pojem podjetje

(324)

Iz sodne prakse izhaja, da se člen 107 Pogodbe ne uporablja, kadar država „izvaja javna pooblastila“ (93) ali kadar javni subjekti delujejo „kot javni organi“ (94). Za subjekt se lahko šteje, da izvaja javna pooblastila, kadar njegove dejavnosti pomenijo nalogo, ki je del bistvenih funkcij države ali pa je povezana s temi nalogami po svoji naravi, namenu in pravilih, ki jih mora upoštevati (95). Dejavnosti, ki so neločljivo povezane s posebnimi pravicami uradnega organa in jih izvaja država, na splošno niso gospodarske dejavnosti, razen če se je zadevna država članica odločila za uvedbo tržnih mehanizmov.

(325)

V zadevnem primeru so storitve, ki jih zagotavlja družba Correos, del obveznosti države glede urejanja in organiziranja volilnega postopka, v katerem se priznava pravica do glasovanja osebno ali po pošti. Španski organi in/ali družba Correos trdijo, da bi bilo treba za vse dejavnosti, ki jih družba Correos izvaja v okviru organizacije volitev, šteti, da so del prerogativ države in da se zato družba Correos pri izvajanju teh dejavnosti ne bi smela šteti za podjetje (glej uvodne izjave od 79 do 81 ter uvodni izjavi 118 in 119).

(326)

Po mnenju Komisije so dejavnosti, ki so neposredno povezane s postopkom glasovanja, kot so ravnanje s poštnimi glasovnicami, pošiljanje gradiva urada za volilni imenik (npr. kartice za registracijo volivcev) in prevzem volilne dokumentacije po končanem štetju, del bistvenih funkcij države. Zato se Komisija strinja s španskimi organi, da navedenih dejavnosti ni mogoče šteti za gospodarske dejavnosti in da njihovo financiranje ne pomeni državne pomoči, saj družbe Correos pri opravljanju navedenih dejavnosti ni mogoče šteti za podjetje.

(327)

To pa ne velja za ravnanje s poštnim volilnim gradivom, ki ga pošiljajo politični kandidati. Komisija je v sklepu v zvezi z družbo Poste Italiane (96) menila, da razpošiljanje volilnega gradiva, ki ga družba Poste Italiane opravlja po znižani subvencionirani tarifi, pomeni gospodarsko dejavnost, zato nadomestilo za to storitev pomeni državno pomoč. Ta ukrep je zelo podoben italijanskemu sistemu (tj. volilni kandidati lahko volivcem pošljejo letake po znižanih tarifah ob upoštevanju nekaterih pogojev, država pa izvajalcu poštnih storitev povrne preostale stroške) in ga je mogoče jasno ločiti od negospodarskih dejavnosti, ki so neposredno povezane z volilnim postopkom in jih izvaja družba Correos. Zato bi bilo treba v zvezi z ravnanjem s poštnim volilnim gradivom, ki ga pošiljajo politični kandidati, družbo Correos šteti za podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(328)

Glede na vsebino storitve bi lahko tudi drugi izvajalci poštnih storitev opravljali to storitev v zameno za javno nadomestilo (97). To dokazuje dejstvo, da volilni kandidati za pošiljanje svojih letakov trenutno uporabljajo sistem, ki ga je vzpostavila država (in zato izberejo družbo Correos), saj morajo na kos plačati nizko ceno. Če želijo poslati več kot en izvod na državljana, pa morajo plačati polno ceno in se v takem primeru prosto odločijo, ali bodo za pošiljanje uporabili storitve družbe Correos ali katerega drugega izvajalca poštnih storitev (zlasti na mestnih območjih).

B.   Gospodarska prednost

(329)

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos za ravnanje s poštnim volilnim gradivom, ki ga pošiljajo politični kandidati, je zasnovano za kritje vseh ali dela neto stroškov, ki jih ima družba Correos pri izvajanju zadevne storitve. Brez navedenega nadomestila bi morala družba Correos zadevne stroške kriti sama. Nadomestilo zato pomeni prednost za družbo Correos, saj jo razbremeni bremena, ki bi ga sicer morala kriti, če ne bi prejela navedenega nadomestila.

C.   Selektivnost

(330)

Ukrep je očitno selektiven, saj koristi samo enemu podjetju: družbi Correos.

7.4.1.3    Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(331)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 204, lahko vsak ukrep, ki koristi družbi Correos, vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami.

7.4.1.4    Sklepna ugotovitev

(332)

Komisija meni, da financiranje razpošiljanja volilnega gradiva za volilne kandidate pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

7.4.2   VELJAVNA ALI NOVA POMOČ

(333)

Po mnenju španskih organov in družbe Correos (glej uvodne izjave od 83 do 85 in uvodno izjavo 121) bi bilo financiranje razpošiljanja volilnega gradiva za volilne kandidate, če bi pomenilo pomoč, veljavna pomoč, saj se je izvajalo že pred pristopom Španije k Evropski gospodarski skupnosti leta 1986.

(334)

Španski organi so pojasnili zlasti, da se nadomestilo, dodeljeno volilnim kandidatom za razpošiljanje volilnega gradiva, dodeljuje od leta 1977, ne da bi bilo kakor koli bistveno spremenjeno.

(335)

Komisija na podlagi informacij, ki so jih predložili španski organi, ugotavlja, da je shema, ki se uporablja od leta 1977, zagotavljala fiksne nizke tarife, ki so se uporabljale za vse volitve (lokalne, regionalne, nacionalne in evropske). Družba Correos je pri vsakih volitvah prejela tudi delno financiranje celotnih stroškov dostave v celotnem obdobju.

(336)

Komisija ugotavlja, da financiranje razpošiljanja volilnega gradiva za volilne kandidate pomeni veljavno pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe (EU) 2015/1589.

7.4.3   SKLEPNA UGOTOVITEV

(337)

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva, ki ga pošiljajo politični kandidati, pomeni veljavno pomoč in bo obravnavano ločeno v skladu s členi 17, 18 in 19 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (98).

8.   POVZETEK UGOTOVITEV

(338)

Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti ter nadomestilo, dodeljeno družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva, pomenijo ukrepe pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, ker so družbo Correos razbremenili stroškov, ki jih običajno krijejo zasebna podjetja.

(339)

Tri povečanja kapitala, dodeljena v letih 2004, 2005 in 2006, ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, ker je država ravnala v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(340)

Komisija ugotavlja, da je Španija nezakonito izvedla ukrepe pomoči iz uvodne izjave 338 v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, razen nadomestila, ki je bilo družbi Correos dodeljeno za razpošiljanje volilnega gradiva, ki ga pošiljajo politični kandidati, in ki pomeni veljavno pomoč.

(341)

Nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998, pomenijo nezdružljivo pomoč v skladu s členom 106(2) Pogodbe, kolikor so bila nadomestila, ki jih je prejela družba Correos, prekomerna.

(342)

Oprostitve plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti pomenijo nezdružljivo pomoč.

(343)

Nadomestilo, dodeljeno družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva, ki ga pošiljajo politični kandidati, pomeni veljavno pomoč ter bo obravnavano ločeno v skladu s členi 17, 18 in 19 Uredbe (ES) št. 659/1999.

9.   IZTERJAVA

(344)

Komisija je v skladu s Pogodbo in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, za katero je ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (99). Prav tako Sodišče dosledno meni, da je obveznost države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, namenjena ponovni vzpostavitvi prejšnjih razmer (100).

(345)

V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, če prejemnik vrne zneske, ki so bili dodeljeni z nezakonito pomočjo, in se tako odpove ugodnostim, ki jih je užival v primerjavi s konkurenti na trgu, ter če se ponovno vzpostavi stanje pred plačilom pomoči (101).

(346)

V skladu s sodno prakso člen 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določa: „Če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […].“

(347)

Ker so bila nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 (kolikor so bila nadomestila, ki jih je prejela družba Correos, prekomerna), ter oprostitvi plačila davka na nepremičnine in davka na gospodarske dejavnosti izvedeni v nasprotju s členom 108 Pogodbe ter jih je treba šteti za nezakonito in nezdružljivo pomoč, je treba pomoč izterjati, da se ponovno vzpostavijo razmere, kakršne so bile na trgu pred odobritvijo zadevnih ukrepov.

(348)

Nominalni zneski, ki jih je treba vrniti in ustrezajo različnim nezdružljivim ukrepom pomoči, znašajo 166,112 milijona EUR za nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljena družbi Correos na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 (glej uvodno izjavo 267), 752 840,50 EUR za oprostitve plačila davka na nepremičnine (glej uvodno izjavo 316) in 113 591,24 EUR za delno oprostitev plačila davka na gospodarske dejavnosti (glej uvodno izjavo 317).

(349)

Vračilo pomoči bi moralo zajeti obdobje od datuma, ko je bila upravičencu dodeljena prednost, tj. ko mu je bila pomoč dana na voljo, do datuma njenega dejanskega vračila, zneskom, ki jih je treba vrniti, pa se prištejejo obresti do datuma dejanskega vračila. Upošteva se lahko tudi prilagoditev davka iz uvodnih izjav 268 in 269 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Znesek v višini 317,387 milijona EUR, ki je bil družbi Correos dodeljen v obliki nadomestil za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 in ga je Španija dodelila v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

Od zneska, navedenega v prejšnjem odstavku, je znesek v višini 116,112 milijona EUR nezdružljiv z notranjim trgom, saj pomeni prekomerno nadomestilo za družbo Correos.

Člen 2

Državna pomoč v višini 752 840,50 EUR, ki jo je Španija nezakonito dodelila družbi Correos v obliki oprostitve plačila davka na nepremičnine (Impuesto sobre Bienes Inmuebles) v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 3

Državna pomoč v višini 113 591,24 EUR, ki jo je Španija nezakonito dodelila družbi Correos v obliki delne oprostitve plačila davka na gospodarske dejavnosti (Impuesto de Actividades Económicas) v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 4

Kapitalski vložki, ki jih je Španija izvedla za družbo Correos v letih 2004, 2005 in 2006, ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

Člen 5

Državna pomoč v obliki nadomestila, dodeljenega družbi Correos za razpošiljanje volilnega gradiva, pomeni veljavno pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe (EU) 2015/1589.

Člen 6

1.   Španija izterja nezdružljivo pomoč, dodeljeno na podlagi ukrepov iz členov 1, 2 in 3.

2.   Znesek državne pomoči iz drugega pododstavka člena 1 se lahko nadalje zmanjša z odbitkom davka, ki je bil plačan za prejeto pomoč, če upravičenec ne bo upravičen do dodatne davčne olajšave, kot je navedeno v odstavku 50 Obvestila o vračilu.

3.   Zneski, ki jih je treba izterjati, vključujejo obresti od datuma, ko so bili dani na voljo upravičencu, do datuma njihove dejanske izterjave.

4.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.

5.   Španija na dan sprejetja tega sklepa ustavi vsa neizvedena izplačila pomoči iz členov 1, 2 in 3.

Člen 7

1.   Izterjava pomoči iz členov 1, 2 in 3 se izvede takoj in učinkovito.

2.   Španija zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 8

1.   Španija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2.   Španija obvešča Komisijo o napredku glede sprejetih nacionalnih ukrepov za izvedbo tega sklepa, dokler se izterjava pomoči iz členov 1, 2 in 3 ne konča. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih vračila, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 9

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 10. julija 2018

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL C 129, 12.4.2016, str. 10.

(2)  Glej sprotno opombo 1.

(3)  Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).

(4)  V dodatni določbi in členu 15(2) zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 so navedene naslednje storitve, ki spadajo na področje univerzalne poštne storitve: (1) storitve denarnih nakazil; (2) redno zagotavljanje nacionalnih in mednarodnih poštnih storitev za poštne pošiljke, ki vsebujejo naslov, ki ga pošiljatelj navede na sami pošiljki ali njeni embalaži. To so lahko: (a) pisma in razglednice, ki vsebujejo pisna sporočila in tehtajo do 2 kg; (b) paketi z ekonomsko vrednostjo ali brez nje, ki tehtajo do 10 kg.

(5)  V členu 18 zakona o poštnih storitvah iz leta 1998 je rezervirano področje opredeljeno kot: storitve denarnih nakazil; sprejem, sortiranje, prevoz in dostava med mesti priporočenih in navadnih pošiljk, pisem in razglednic, ki tehtajo do 100 gramov (od 1. januarja 2006 je bila teža omejena na 50 gramov); čezmejne poštne storitve (pošiljke, poslane v drugo državo ali prejete iz druge države), vključno s poslanimi in prejetimi pismi in razglednicami, z navedenimi omejitvami glede cene, teže in datuma; sprejem vlog, pisem in obvestil, ki so jih državljani naslovili na organe javne uprave.

(6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/39/ES z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).

(7)  Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, 27.2.2008, str. 3).

(8)  Zadeva C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, ECLI:EU:C:2003:415.

(9)  Sporočilo Komisije: Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (UL C 8, 11.1.2012, str. 15).

(10)  „Final report on costing and financing of universal service obligations in the postal sector in the European Union“ (Končno poročilo o stroških in financiranju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v poštnem sektorju v Evropski uniji), november 1998, National Economic Research Associates (NERA), http://ec.europa.eu/internal_market/post/doc/studies/1998-nera_en.pdf.

(11)  Glej sodbe Sodišča z dne 16. marca 2006 v zadevi C-234/04, Kapferer, ECLI:EU:C:2006:178, točki 20 in 21; z dne 6. oktobra 2009 v zadevi C-40/08, Asturcom Telecomunicaciones, ECLI:EU:C: 2009:615, in z dne 11. novembra 2015 v zadevi C-505/14, Klausner Holz Niedersachsen, ECLI:EU:C:2015:742, točki 36 in 45.

(12)  Sodba Sodišča z dne 3. julija 2003 v združenih zadevah C-83/01 P, C-93/01 P in C-94/01 P, Chronopost proti UFEX in drugim, ECLI:EU:C:2003:388.

(13)  Sodba Sodišča z dne 1. julija 2008 v združenih zadevah C-341/06 P in C-342/06 P, Chronopost in La Poste proti UFEX in drugim, ECLI:EU:C2008:375.

(14)  Sodba španskega vrhovnega sodišča z dne 2. oktobra 2006, št. 89/2004.

(15)  Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).

(16)  Komisija opozarja, da se za nekatera od teh vprašanj ne zdi, da bi bila povezana z državno pomočjo (npr. domnevna uporaba plenilskih cen), da se za druga ne zdi, da so neposredno povezana z družbo Correos (npr. domnevno navzkrižno subvencioniranje družbe Correos express), in da da v zvezi s tretjimi dejstva niso bila ugotovljena (npr. domnevno nadomestilo za financiranje oglaševalskih in komunikacijskih kampanj družbe Correos).

(17)  Anonimna oseba navaja tudi povečanje obsega obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve z zakonom o poštnih storitvah iz leta 2010 na pakete, ki tehtajo do 20 kg, kar naj bi kazalo interes družbe Correos za povečanje poslovanja, da bi izkoristila svoj položaj, ki ga ima kot izvajalka univerzalne storitve, in tako konkurirala drugim družbam za dostavo paketov na španskem trgu storitev dostave paketov.

(18)  Komisija bo nadomestila družbi Correos za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na podlagi zakona o poštnih storitvah iz leta 2010 ocenila v drugem sklepu (glej uvodno izjavo 32).

(19)  Zadeva C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, ECLI:EU:C:2003:415.

(20)  Glej odločbo Komisije z dne 21. oktobra 2008 v zadevi SA.20461 (C-49/2006 (ex NN 65/06)) – Poste Italiane (UL L 189, 21.7.2009, str. 3).

(21)  Zadeva T-613/97, Ufex in drugi proti Komisiji, ECLI:EU:T:2006:150.

(22)  Objava Komisije z dne 29. aprila 2013 (http://ec.europa.eu/competition/state_aid/overview/new_guide_eu_rules_procurement_sl.pdf.

(23)  Sklep Komisije z dne 25. januarja 2012 glede ukrepa SA.14588 (C 20/09) Belgije za podjetje De Post – La Poste (zdaj „bpost“) (UL L 170, 29.6.2012, str. 1)..

(24)  Glej na primer Sklep Komisije z dne 28. marca 2012 v zadevi SA.33054 (2012/N) – nadomestilo za neto stroške, nastale zaradi ohranjanja tržno neuspešnega omrežja v obdobju 2012–2015, in nadaljevanje sheme za obratni kapital (UL C 121, 26.4.2012, str. 1) ter Sklep Komisije 2012/636/EU z dne 25. januarja 2012 o ukrepu C 36/07 (ex NN 25/07), ki ga je Nemčija izvedla za podjetje Deutsche Post AG (UL L 289, 19.10.2012, str. 1).

(25)  Zadeva C-124/10 P, Komisija proti EDF, ECLI:EU:C:2012:318.

(26)  Sodba Sodišča z dne 3. julija 2003 v združenih zadevah C-83/01 P, C-93/01 P in C-94/01 P, Chronopost proti UFEX in drugim, ECLI:EU:C:2003:388.

(27)  Sodba Sodišča z dne 1. julija 2008 v združenih zadevah C-341/06 P in C-342/06 P, Chronopost in La Poste proti UFEX in drugim, ECLI:EU:C2008:375.

(28)  Odločba Komisije 98/365/ES z dne 1. oktobra 1997 o domnevni državni pomoči Francije za družbo SFMI-Chronopost (UL L 164, 9.6.1998, str. 37).

(*1)  Zaupni podatki.

(29)  Comisión Nacional de los Mercados y la Competencia: komisija CNMC bo sprejela sklepe, ko bodo določeni neto stroški univerzalne poštne storitve in nepravično bremeza ta različna leta.

(30)  Zadeva C-460/07, Sandra Puffer proti Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Linz, ECLI:EU:C:2009:254.

(31)  Sklep Komisije 2011/3/EU z dne 24. februarja 2010 o pogodbah o izvajanju javne službe prevoza, ki sta jih sklenila dansko ministrstvo za promet in družba Danske Statsbaner (Državna pomoč C 41/08 (ex NN 35/08)) (UL L 7, 11.1.2011, str. 1).

(32)  Pri metodologiji razporeditve stroškov se neto stroški obveznosti javne službe, kot je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, izračunajo tako, da se od nastalih stroškov odštejejo prihodki, pridobljeni med izvajanjem obveznosti javne službe. Na podlagi navedene metodologije se lahko navedenim neto stroškom prišteje razumni dobiček, da se izračuna najvišji znesek dovoljenega nadomestila.

(33)  Donos iz poslovanja je ukrep za donosnost, znan tudi kot stopnja dobička iz poslovanja. Izračuna se kot razmerje med neto dobičkom iz poslovanja (pred obrestmi in obdavčitvijo) in prihodki od prodaje. Natančneje, neto dobiček iz poslovanja je razlika med prihodki in stroški na ravni poslovanja.

(34)  Zadeva T-358/94, Compagnie nationale Air France proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:1996:194, točka 56.

(35)  Zadeva 248/84, Zvezna republika Nemčija proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1987:437, točka 17, ter združeni zadevi T-92/00 in T-103/00, Territorio Histórico de Álava – Diputación Foral de Álava (T-92/00), Ramondín, SA in Ramondín Cápsulas, SA (T-103/00) proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:2002:61, točka 57.

(36)  Združene zadeve od C-180/98 do C-184/98, Pavel Pavlov in drugi proti Stichting Pensioenfonds Medische Specialisten, ECLI:EU:C:2000:428, točka 74.

(37)  Zadeva C-41/90, Höfner & Fritz Elser proti Macrotron GmbH, ECLI:EU:C:1991:161, točka 21, ter združene zadeve od C-180/98 do C-184/98, Pavel Pavlov in drugi proti Stichting Pensioenfonds Medische Specialisten, ECLI:EU:C:2000:428, točka 74.

(38)  Zadeva C-118/85, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, ECLI:EU:C:1987:283, točka 7.

(39)  Zadevi C-82/01 P, Aéroports de Paris proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:2002:617, točka 74, in C-49/07, Motosykletistiki Omospondia Ellados NPID (MOTOE) proti Elliniko Dimosio, ECLI:EU:C:2008:376, točka 25. Glej tudi sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL C 8, 11.1.2012, str. 4), odstavek 9.

(40)  Zadevi C-49/07, Motosykletistiki Omospondia Ellados NPID (MOTOE) proti Elliniko Dimosio, ECLI:EU:C:2008:376, točka 27, in C-244/94, Fédération française des sociétés d'assurance, Société Paternelle-Vie, Union des assurances de Paris-Vie in Caisse d'assurance et de prévoyance mutuelle des agriculteurs proti Ministère de l'Agriculture et de la Pêche, ECLI:EU:C:1995:392, točka 21.

(41)  Zadevi C-39/94, Syndicat français de l'Express international (SFEI) in drugi proti La Poste in drugim, ECLI:EU:C:1996:285, točka 60, in C-342/96, Kraljevina Španija proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1999:210, točka 41.

(42)  Zadeva C-173/73, Italijanska republika proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

(43)  Zadeva C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, ECLI:EU:C:2003:415.

(44)  Glej odstavke od 71 do 82 sklepa o začetku postopka iz leta 2016.

(45)  Glej uvodne izjave od 296 do 320 Sklepa 2012/321/EU.

(46)  V primeru družbe bpost je bila za leti 2004 in 2005 uporabljena 4-8-odstotna razumna stopnja dobička, za leta od 2006 do 2010 pa stopnja, ki se ujema s 7,4-odstotnim donosom iz poslovanja. Komisija je na podlagi teh razumnih stopenj dobička sklenila, da je družba bpost prejela prekomerno nadomestilo, zaradi česar je morala vrniti 417 milijonov EUR (glej http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-45_en.htm).

(47)  Glede na to, da so pripombe španske države in družbe Correos zelo podobne, se bo Komisija v nadaljevanju dokumenta sklicevala na pripombe španskih organov in/ali družbe Correos. V večini primerov sta obe strani podali enako pripombo. V nekaterih primerih jo je podala le ena od njiju.

(48)  Sporočilo Komisije: Okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (UL C 297, 29.11.2005, str. 4).

(49)  Glej zlasti Sklep 2012/321/EU in Sklep 2012/636/EU.

(50)  Glej sprotno opombo 2 v odstavku 21 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012. Ta metodologija razporeditve stroškov je opisana v odstavku 28 in naslednjih okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(51)  Glej sodbo Sodišča z dne 22. decembra 2008 v zadevi C-487/06 P, British Aggregates proti Komisiji, ECLI:EU:C:2008:757, točka 111.

(52)  Kot je na primer opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi direktive o poštnih storitvah, in zlasti Prilogi o izračunu neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne poštne storitve. Dodatne smernice so na voljo v praksi odločanja Komisije v zvezi z državno pomočjo od leta 2012.

(53)  Glej na primer Sklep Komisije z dne 4. decembra 2015 v zadevi SA.43243 (2015/N) – Državna nadomestila, dodeljena Poste Italiana SpA za izvajanje univerzalne poštne storitve v obdobjih 2012–2015 in 2016–2019 (UL C 104, 18.3.2016, str. 1), Sklep Komisije z dne 1. avgusta 2014 v zadevi SA.35608 (2014/C), ki jo je Grčija izvedla v korist družbe Hellenic Post (ELTA) (UL C 348, 3.10.2014, str. 48), Sklep Komisije z dne 5. avgusta 2016 v zadevi SA.38869 (2014/N) – Nadomestilo družbi Poczta Polska za neto stroške izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2013–2015 (UL C 284, 5.8.2016, str. 1).

(54)  Zadeva C-471/09 P, Diputación Foral de Vizcaya in drugi proti Komisiji, ECLI:EU:C:2011:521, točka 65.

(55)  Sporočila za javnost, objava sklepov na spletišču Komisije.

(56)  Glej sprotno opombo 53.

(57)  Npr. Hellenic Post, Poste Italiane.

(58)  Glej Sklep Komisije z dne 20. novembra 2012 v zadevi SA.33989 (2012/NN), ki jo je Italija izvedla v korist družbe Poste Italiane (UL C 77, 15.3.2013, str. 12), in Sklep Komisije v zadevi SA.35608 (2014/C), ki jo je Grčija izvedla v korist družbe Hellenic Post (ELTA).

(59)  Glej odstavek 50 Sklepa Komisije v zadevi SA.33989 (2012/NN), ki jo je Italija izvedla v korist družbe Poste Italiane.

(60)  Zadeva C-730/79, Philip Morris Holland BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1980:209, točka 11, ter združene zadeve T-298/97, T-312/97, T-313/97, T-315/97, od T-600/97 do607/97, T-1/98, od T-3/98 do T-6/98 in T-23/98, Alzetta Mauro in drugi proti Komisiji Evropski skupnosti, ECLI:EU:T:2000:151, točka 80.

(61)  Zadevi C-730/79, Philip Morris Holland BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:C:1980:209, točki 11 in 12, ter T-214/95, Het Vlaamse Gewest (Flamska regija) proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:1998:77, točke od 48 do 50.

(62)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(63)  Zadeva C-44/93, Namur-Les Assurances, ECLI:EU:C:1994:311, točki 28 in 35.

(64)  Glej združeni zadevi T-195/01 in T-207/01, Vlada Gibraltarja proti Komisiji, ECLI:EU:T:2002:111, točka 111.

(65)  V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1) se preoblikovanje povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom in povečanje začetnega proračuna obstoječe sheme pomoči do 20 %, ne šteje kot sprememba veljavne pomoči.

(66)  Če so storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ustvarjale izgubo, družba pa je v celoti imela dobiček, se nadomestilo ni dodelilo, po spremembi pa bi se lahko del nadomestila dodelil. Če bi družba v celoti imela izgubo, obveznost zagotavljanja univerzalne storitve pa bi bila zelo dobičkonosna, bi lahko prejela nadomestilo.

(67)  Sklep 2012/21/EU.

(68)  Okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (UL C 297, 29.11.2005, str. 4).

(69)  Odločba Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 312, 29.11.2005, str. 67).

(70)  Glej odstavek 11 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(71)  Glej uvodno izjavo 28.

(72)  Določba bi se lahko uporabila za ukrep, ki se je začel izvajati v preteklosti in se še vedno izvaja. V takem primeru bi se lahko zahtevala sprememba ali celo prenehanje pooblastila.

(73)  Glej na primer zadeve La Poste (Francija), Poste Italiana (Italija) in ELTA (Grčija): pri vseh je trajalo 15 let.

(74)  Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

(75)  Glej odstavek 31 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(76)  Glej odstavek 44 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(77)  Glej zlasti Sklep 2012/32/EU in Sklep 2012/636/EU.

(78)  Glej sprotno opombo 31. Tudi če bi se v navedenem primeru dividende upoštevale, je Komisija v odstavku 345 sklepa navedla zlasti, da „dividendne politike ni mogoče enačiti s klavzulo o vračilu, ki omogoča prilagoditev nadomestil za opravljanje obveznosti javne storitve in preprečevanje čezmernih nadomestil“.

(79)  Španski organi so navedli, da nameravajo zahtevati davčno prilagoditev izračuna zneska vračila.

(80)  Obvestilo Komisije – Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči (UL C 272, 15.11.2007, str. 4).

(81)  Zadeva C-387/92, Banco Exterior de España, ECLI:EU:C:1994:100, točka 14.

(82)  Sodba Splošnega sodišča z dne 12. decembra 1996 v zadevi T-358/94, Air France proti Komisiji, ECLI:EU:T:1996:194, točka 62.

(83)  Glej zadevo C-280/00, Altmark Trans, ECLI:EU:C:2003:415, točka 84.

(84)  Zadevi 30/59, De Gezamenlijke Steenkolenmijnen in Limburg proti Visoki oblasti Evropske skupnosti za premog in jeklo, ECLI:EU:C:1961:2, točka 19, in C-143/99, Adria-Wien Pipeline, ECLI:EU:C:2001:598, točka 38.

(85)  Združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, ECLI:EU:C:2011:550, točka 49 in naslednje.

(86)  Glej zadevo C-143/99, Adria-Wien Pipeline, ECLI:EU:C:2001:598.

(87)  Združeni zadevi T-211/04 in T-215/04, Komisija in Španija proti Government of Gibraltar in Združenemu kraljestvu, ECLI:EU:T:2008:595, točka 80.

(88)  Upravna koncesija za samo nepremičnino ali javne storitve, za katere se nepremičnina uporablja, stvarna stavbna pravica, stvarna pravica služnosti in lastninska pravica.

(89)  Glej med drugim zadevo C-88/03, Portugalska proti Komisiji, ECLI:EU:C:2006:511, točka 56, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos, ECLI:EU:C:2011:550, točka 49.

(90)  Glej med drugim zadevo C-88/03, Portugalska proti Komisiji, ECLI:EU:C:2006:511, točka 56, združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos, ECLI:EU:C:2011:550, točka 49.

(91)  Izjeme iz člena 107(2) Pogodbe se nanašajo na: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in (c) pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije.

(92)  Izjeme iz člena 107(3) Pogodbe se nanašajo na: (a) pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih območij; (b) pomoč za nekatere pomembne projekte skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali območij; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine ter (e) pomoč, ki jo Svet določi v sklepu.

(93)  Zadeva 118/85, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:1987:283, točki 7 in 8.

(94)  Zadeva C-30/87, Bodson, ECLI:EU:C:1988:225, točka 18.

(95)  Glej zlasti zadevi C-364/92, SAT, ECLI:EU:C:1994:7, točka 30, in C-343/95, Calì & Figli, ECLI:EU:C:1997:160, točki 22 in 23.

(96)  Glej Sklep Komisije v zadevi SA.33989 (2012/NN), ki jo je Italija izvedla v korist družbe Poste Italiane.

(97)  V odstavku 13 sporočila Komisije o storitvah splošnega gospodarskega pomena je navedeno: „Odločitev organa, da tretjim osebam ne bo omogočil opravljanja določene storitve (na primer ker želi storitev opravljati interno), ne izključuje obstoja gospodarske dejavnosti.“