(1)

V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je javna intervencija za posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra.

(2)

Uredba (EU) št. 1370/2013 določa, da količinske omejitve za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni znašajo nič ton za leto 2019.

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi bilo treba začeti razpisni postopek za odkup posnetega mleka v prahu z začetkom obdobja javne intervencije v letu 2019.

(4)

Oddelek 3 poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 določa pravila za odkup z razpisnim postopkom.

(5)

V skladu s členom 9(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 bi bilo treba določiti rok za države članice, v katerem uradno obvestijo Komisijo o vseh dopustnih ponudbah.

(6)

Za učinkovito upravljanje bi morale države članice za uradno obveščanje Komisije uporabljati informacijske sisteme v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 (4) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 (5) –

(1)

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/388 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1369 (3).

(2)

Za zadevni izdelek velja tudi dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/387 (4). Vendar izravnalna dajatev ni predmet te ponovne preiskave.

(3)

Komisija je prejela zahtevek za ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije v zvezi z veljavnimi protidampinškimi ukrepi v skladu s členom 12 osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek so 16. marca 2018 vložile družbe Saint-Gobain PAM, Saint-Gobain PAM Deutschland GmbH, Saint-Gobain PAM España S.A. in Duktus (Production) GmbH (v nadaljnjem besedilu: vložnik), tj. štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje cevi iz nodularnega litega železa v Uniji.

(5)

Vložnik je predložil zadostne dokaze, ki upravičujejo ponovni začetek protidampinške preiskave. Vložnik je trdil, da so se cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam v Uniji po obdobju prvotne preiskave in po uvedbi protidampinške dajatve znižale ter da to ovira načrtovane popravljalne učinke veljavnih ukrepov. Dokazi iz zahtevka kažejo, da znižanja cen pri nadaljnji prodaji ni mogoče razložiti z drugimi dejavniki, kot so spremembe cen surovin.

(6)

Komisija je 30. aprila 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku preiskave), napovedala ponovni začetek protidampinške preiskave (5).

(7)

Preiskava je zadevala obstoječo protidampinško dajatev v višini 14,1 %, ki je bila uvedena za družbo Jindal Saw Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Jindal) in njene povezane družbe ter za „vse druge družbe“, kot je določeno v členu 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388.

(8)

Komisija je v obvestilu o ponovnem začetku preiskave zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v ponovni preiskavi. Poleg tega je o ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije posebej obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe zadevne države in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Družba Jindal je zahtevala zaslišanje pred Komisijo, ki ji je bilo tudi odobreno.

(10)

Komisija je družbi Jindal in njenim povezanim družbam poslala vprašalnik ter povabila druge proizvajalce izvoznike, da se javijo v 15 dneh od objave obvestila o ponovnem začetku preiskave.

(11)

V roku se je javil en indijski proizvajalec izvoznik, tj. Electrosteel Castings Limited, vendar ga ponovna preiskava ni zadevala, saj zanj ne velja dokončna protidampinška dajatev na podlagi člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388.

(12)

Po izteku roka sta se javila še dva indijska proizvajalca izvoznika, in sicer Electrotherm (India) Ltd in Tata Metaliks Limited. Za ti družbi velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“ iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388, ki je bila za družbo Jindal v prvotni preiskavi določena na ravni posamezne protidampinške dajatve v višini 14,1 %. Obe družbi sta imeli v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije zanemarljivo prodajo v Uniji. Ker sta se družbi javili prepozno, jima Komisija ni poslala vprašalnika.

(13)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o ponovnem začetku preiskave. Javil se ni nihče.

(14)

Komisija je družbi Jindal poslala vprašalnik, na katerega je ta odgovorila.

(15)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za to ponovno preiskavo. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednje družbe: Jindal Saw Italia SpA, Trieste, Italija (v nadaljnjem besedilu: družba Jindal Italia). Družba Jindal Italia je edina povezana družba družbe Jindal v Uniji (glej oddelek 3.1).

(16)

Komisija je 24. oktobra 2018 vsem zainteresiranim stranem poslala dokument o razkritju, v katerem so bili navedeni bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih je Komisija predlagala zaključek ponovne preiskave. Zainteresirane strani so bile seznanjene z rokom, v katerem so lahko predložile pripombe na razkritje. Na razkritje sta se odzvala dva subjekta, in sicer vložnik in družba Jindal. Vložnik je zahteval zaslišanje pred Komisijo, ki mu je bilo tudi odobreno. Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kadar je bilo to primerno.

(17)

Obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije je potekalo od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018. Zadevno obdobje je potekalo od 1. aprila 2016 do 31. marca 2018. Obdobje prvotne preiskave je potekalo od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014.

(18)

Zadevni izdelek je opredeljen kot cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo), razen cevi iz nodularnega litega železa brez notranje in zunanje prevleke (v nadaljnjem besedilu: gole cevi), ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7303 00 10 in ex 7303 00 90 (oznaki TARIC 7303001010 in 7303009010), s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(19)

Cilj ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe je ugotoviti, ali so se od uvedbe prvotnih ukrepov izvozne cene znižale oziroma ali ni bilo gibanja ali zadostnega gibanja cen pri nadaljnji prodaji ali vseh nadaljnjih prodajnih cen zadevnega izdelka v Uniji. Če bo ugotovljeno, da bi zaradi ukrepa moralo priti do gibanja cen, se bodo nato zaradi odprave škode, predhodno ugotovljene v skladu s členom 3 osnovne uredbe, izvozne cene ponovno proučile v skladu s členom 2 osnovne uredbe, stopnje dampinga pa se bodo ponovno izračunale, da se upoštevajo ponovno proučene cene.

(20)

Po uvedbi ukrepov se je prodaja družbe Jindal v Uniji v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave zmanjšala za približno 90 %. Njena prodaja v Uniji v višini [manj kot 2 000 metričnih ton] zdaj znaša [manj kot 0,5 %] potrošnje Unije.

(21)

Poleg tega se je od obdobja prvotne preiskave spremenila prodajna struktura družbe Jindal. Družba Jindal je imela v obdobju prvotne preiskave tri povezane prodajne družbe v Združenem kraljestvu, Španiji in Italiji, v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije pa je ostala samo še povezana družba v Italiji. Družba Jindal Italia predstavlja veliko večino prodaje družbe Jindal v Uniji, pri čemer je neposreden izvoz omejen.

(22)

Poleg tega je imela družba Jindal v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave znatno manj strank ([manj kot polovico v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave]) v manj državah članicah ([manj kot polovici v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave]). Družba Jindal je prodala tudi veliko manj vrst izdelka: [manj kot polovico v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave].

(23)

Komisija pri ugotavljanju, ali so se izvozne cene znižale, običajno določi izvozne cene za vsakega pregledanega proizvajalca izvoznika v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije ter te cene primerja z ustreznimi izvoznimi cenami, ki so bile ugotovljene za obdobje prvotne preiskave. Vendar zaradi zelo majhnega obsega neposrednega izvoza, kot je opisan v uvodni izjavi 21, neposrednih izvoznih cen družbe Jindal neodvisnim strankam v Uniji ni bilo mogoče smiselno primerjati. Ker mora analiza cen temeljiti na ceni za prvo neodvisno stranko in ker povezani družbi družbe Jindal v Španiji in Združenem kraljestvu ne obstajata več, je analiza Komisije temeljila samo na ceni družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji prvi nepovezani stranki.

(24)

Glede na zelo omejen obseg, ki je bil upoštevan, in spremembe vrst izdelka, izpostavljene v oddelku 3.1, primerjava po posameznih vrstah izdelka ni bila reprezentativna in zato ni mogla privesti do smiselne analize.

(25)

Komisija je za okvirno analizo primerjala splošno tehtano povprečno ceno na kilogram za vse vrste izdelka za prodajo s strani družbe Jindal Italia prvi nepovezani stranki. Ugotovila je, da se je cena družbe Jindal pri nadaljnji prodaji od obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije do obdobja prvotne preiskave v povprečju zvišala za [več kot 10 %], kar predstavlja [več kot 80 %] 14,1-odstotne protidampinške dajatve.

(26)

Poleg tega je del prodaje družbe Jindal v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije potekal na podlagi cen, določenih v razpisih pred uvedbo ukrepov. Ni mogoče pričakovati, da bi se prodajna cena za tako prodajo spremenila, zato ima primerjava cen le omejen pomen.

(27)

Po razkritju je vložnik predložil različne pripombe. Prvič, trdil je, da bi morala Komisija upoštevati tri zunanje dejavnike: izravnalno dajatev v višini 8,7 %, konvencionalno carino v višini 3,2 % in menjalni tečaj med INR in EUR.

(28)

Glede izravnalne dajatve je vložnik trdil, da je treba zvišanje cene pri nadaljnji prodaji pripisati predvsem izravnalni dajatvi v višini do 8,7 %. Komisija je opozorila, da je ponovna preiskava omejena na domnevno absorpcijo protidampinške dajatve. V vsakem primeru ugotovitve te preiskave kažejo, da je družba Jindal Italia svoje cene zvišala nad stopnjo izravnalne dajatve, uvedene leta 2016. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(29)

Kar zadeva konvencionalno carino za zadevni izdelek, je vložnik opozoril, da se je ta od obdobja prvotne preiskave do obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije spremenila z 0 % na 3,2 %. Za izdelke, ki ustrezajo kategoriji S-15a splošne sheme preferencialov, ki vključuje izdelke iz poglavja 73, vključno z zadevnim izdelkom, se trenutno uporablja konvencionalna carina v višini 3,2 %. Vložnik je trdil, da bi bilo treba to spremembo upoštevati pri oceni zvišanja cene pri nadaljnji prodaji. Komisija je potrdila, da je bila dajatev že upoštevana pri analizi, ki je bila razkrita zainteresiranim stranem, vendar je opozorila, da bi bilo zvišanje cen večje, če se zvišanja konvencionalne carine ne bi upoštevalo. Ker se ugotovitev o zadostnem zvišanju cen z nobenim od obeh pristopov ne bi spremenila, je pustila odprto vprašanje, ali bi bilo treba v tem primeru zvišanje konvencionalne carine upoštevati pri primerjavi cen ali ne.

(30)

Glede menjalnega tečaja je vložnik trdil, da bi bilo treba upoštevati spremembo menjalnega tečaja med EUR in INR. Trdil je, da se je cenovna konkurenčnost indijskega izvoza zaradi povečanja vrednosti INR glede na EUR zmanjšala. Komisija je menila, da so spremembe menjalnih tečajev lahko dejavnik, ki ga je treba upoštevati v primerih, ko se računi izdajajo v tuji valuti. Vendar je v tem primeru primerjava temeljila na ceni pri nadaljnji prodaji, ki je bila tako v obdobju prvotne preiskave kot tudi v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije fakturirana v EUR, tako da je bila za oceno zvišanja cen uporabljena ista valuta. Zato ni bila upravičena nobena prilagoditev zaradi sprememb menjalnega tečaja med INR in EUR in zahteva je bila zavrnjena.

(31)

Drugič, vložnik je tudi trdil, da prodaja na podlagi javnih razpisov ni nereprezentativna in bi jo bilo treba vključiti. Komisija je pojasnila, da ta prodaja ni bila izključena iz primerjave cen (glej uvodno izjavo 26).

(32)

Tretjič, vložnik je trdil, da bi moralo biti gibanje cen pri nadaljnji prodaji vsaj enakovredno stopnji uvedene dajatve, da bi se lahko štelo za občutno. Komisija je opozorila, da je ocena odvisna od primera in da zakonsko določen prag za ugotavljanje absorpcije ni odvisen od tega, ali je gibanje cen občutno, temveč od tega, ali ni bilo gibanja cen pri nadaljnji prodaji oziroma ali je bilo to gibanje nezadostno, tako da se je izničil učinek protidampinške dajatve. V tem primeru se po mnenju Komisije zvišanje cen za več kot 10 % ne more šteti za nezadostno.

(33)

Četrtič, vložnik je Komisijo pozval, naj preveri izdelke, ki jih je družba Jindal Italia uvozila iz obrata družbe Jindal v Združenih arabskih emiratih ali od kje drugje, da bi potrdila, da ta uvoz po poreklu ni bil iz Indije ali da je bil sicer napačno razvrščen. Komisija je opozorila, da se ta trditev nanaša predvsem na domnevo o izogibanju, kar ni predmet ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(34)

Petič, vložnik je trdil, da bi morala Komisija ceno družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije primerjati ne le z njeno ceno v obdobju prvotne preiskave, ampak tudi s ceno njenih nekdanjih odvisnih družb v Španiji in Združenem kraljestvu pri nadaljnji prodaji v obdobju prvotne preiskave. Trdil je, da bi bil ta pristop upravičen, saj se protidampinška dajatev nanaša na vso prodajo družbe Jindal.

(35)

Komisija je menila, da taka primerjava ne bi bila primerna in ne bi dala smiselnih rezultatov, zlasti glede na različno ponudbo izdelkov, dobavne pogoje in valute računov. Zato je trdila, da je ustrezno merilo le primerjava cen družbe Jindal Italia. Kljub temu je zaradi celovitosti pripravila simulacijo, pri kateri je primerjala ceno družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije s ceno vseh odvisnih družb družbe Jindal pri nadaljnji prodaji v obdobju prvotne preiskave. Simulacija je pokazala, da bi se cena pri nadaljnji prodaji med obdobjem ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije in obdobjem prvotne preiskave v povprečju še zvišala (za [več kot 13 %]). Zato bi taka analiza kljub temu, da ima le omejen pomen, le podprla sklep Komisije v tej ponovni preiskavi.

(36)

Nazadnje je vložnik zastavil vprašanje glede neposredne prodaje družbe Jindal v Unijo. Komisija je ugotovila, da se obseg prodaje ne more šteti za pomembnega ([manj kot 300 ton]) in da prodaja poteka večinoma pod drugačnimi pogoji dobave kot v prvotni preiskavi. Zato smiselne primerjave ni bilo mogoče izvesti. Ta prodaja je bila tako izključena iz primerjave cen.

(37)

Zaradi omejenega obsega in pomanjkanja primerljivosti Komisija za družbo Jindal ni mogla pripraviti dokončne in podrobne analize cen. Kljub temu je, kot je navedeno v uvodni izjavi 25, ugotovila, da se je cena družbe Jindal Italia pri nadaljnji prodaji na splošno zvišala v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave, zato so ukrepi privedli do pozitivnega gibanja cen v obsegu, primerljivem z zadevno dajatvijo. Poleg tega je zaradi znatnega zmanjšanja obsega ugotovila, da učinek ukrepov ni bil ogrožen.

(38)

Zaradi nesodelovanja in zanemarljivega obsega prodaje ([manj kot 0,1 %] potrošnje Unije) s strani drugih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so predmet te ponovne preiskave, je Komisija menila, da zgornje ugotovitve veljajo tudi za „vse druge družbe“. V zvezi s tem je ugotovila, da se razpoložljivi statistični podatki za „vse druge družbe“ zaradi majhnega obsega in pomanjkanja informacij o prodajnih kanalih s strani drugih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki so predmet te ponovne preiskave, ne morejo šteti za pomembne. Kljub temu je opozorila, da so podatki o ceni zanemarljivega obsega prodaje, zbrani v skladu z zbirko statističnih podatkov o uvozu iz člena 14(6) osnovne uredbe, pokazali povprečno ceno za „vse druge družbe“, ki je bila podobna povprečni ceni družbe Jindal.

(39)

Zato je Komisa menila, da so ukrepi imeli učinek v zvezi z družbo Jindal in „vsemi drugimi družbami“ iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/388.

(40)

Glede na te ugotovitve je Komisija menila, da ni treba ponovno izračunati dajatve.

(41)

Kot je navedeno v oddelku 1.9, je Komisija vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala zaključiti ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije. Pripombe so bile analizirane in upoštevane, če je bilo to upravičeno.

(42)

Iz zgornjih razlogov je Komisija sklenila, da je treba ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije zaključiti brez spremembe veljavnih ukrepov.

(43)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/2015 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge v Latviji, Litvi in na Poljskem.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v Evropski uniji, objavljenem 29. novembra 2018 (6).

(3)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (7) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Poleg tega člen 15 Direktive 2002/60/ES določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vključno z uvedbo uradnega nadzora gospodarstev s prašiči na opredeljenem okuženem območju. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih.

(4)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b), člena 10(5) in člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo treba nekatera območja na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja.

(5)

Poleg tega je bilo novembra 2018 v regiji Dobrič v Bolgariji opaziti nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. V odziv na navedene primere je bil sprejet Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1698 (8). Izvedbeni sklep (EU) 2018/1698 se uporablja do 10. februarja 2019 in določa, da okuženo območje, ki ga je določila Bolgarija in na katerem se izvajajo ukrepi iz člena 15 Direktive 2002/60/ES, zajema vsaj območja, ki so navedena v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(6)

Ti primeri afriške prašičje kuge v Bolgariji pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba okuženo območje v regiji Dobrič v Bolgariji navesti v delu II navedene priloge.

(7)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/2015 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem, Madžarskem in v Belgiji, kar bi bilo prav tako treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(8)

Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Elbląski in Rycki na Poljskem na območjih, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(9)

Poleg tega je bilo decembra 2018 ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Kętrzyński, Sochaczewski, Garwoliński, Giżycki, Lidzbarski, Bielski in Suwalski na Poljskem v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(10)

Decembra 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožjih Heves in Borsod-Abaúj-Zemplén na Madžarskem v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(11)

Decembra 2018 in januarja 2019 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v provinci Luxembourg v Belgiji na območjih, navedenih v delu I in v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja v Belgiji, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(12)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Belgiji, Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem ter jih ustrezno navesti v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –