ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 15

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
17. januar 2019


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/66 z dne 16. januarja 2019 o pravilih glede enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, da se preveri skladnost s pravili Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ki se uporabljajo za navedeno blago

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/67 z dne 16. januarja 2019 o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara

5

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/68 z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja ( 1 )

18

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/69 z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja ( 1 )

22

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2019/70 z dne 11. januarja 2019 o določitvi meril za podelitev znaka EU za okolje grafičnemu papirju ter meril za podelitev znaka EU za okolje vpojnemu papirju in izdelkom iz vpojnega papirja (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3)  ( 1 )

27

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

17.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/66

z dne 16. januarja 2019

o pravilih glede enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, da se preveri skladnost s pravili Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ki se uporabljajo za navedeno blago

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 22(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uradni nadzor v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je treba izvesti vsaj enkrat letno. To je nujno za zagotavljanje rednega in doslednega nadzora, ki zajema tako proizvodne cikle zadevnih rastlin kot življenjski cikel vseh zadevnih škodljivih organizmov in njihovih vektorjev.

(2)

Pri pogostosti navedenega nadzora bi bilo treba upoštevati uradne preglede, opravljene najmanj enkrat letno, ter, če je to ustrezno, vzorčenje in testiranje iz člena 92(1) Uredbe (EU) 2016/2031, da bi se izognili ponavljanju kakršnih koli uradnih pregledov, vzorčenja in testiranja iz navedene uredbe v tej uredbi.

(3)

Pristojni organi lahko na podlagi meril v zvezi s tveganji po potrebi povečajo pogostost uradnega nadzora v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

(4)

Izvajalci poslovnih dejavnosti, ki vsaj dve zaporedni leti izvajajo načrt za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2016/2031, zagotavljajo zanesljivejša jamstva glede ravni fitosanitarne varnosti v njihovih prostorih in, kadar je to ustrezno, na drugih njihovih lokacijah. Zato je primerno, da se pristojnim organom dovoli zmanjšati pogostost uradnega nadzora nad navedenimi izvajalci dejavnosti na vsaj enkrat na dve leti.

(5)

V prostoru in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031, je treba poleg nadzora iz uvodne izjave 1 izvesti vsaj en dodatni uradni nadzor, če gre pri tem prostoru oziroma drugih lokacijah za kraj porekla rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot so opredeljeni v členu 2(1), (2) in (5) Uredbe (EU) 2016/2031, ki so se vsaj del življenjske dobe gojili ali so se hranili na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 18(1) navedene uredbe, in za katere se lahko pričakuje, da jih je napadel škodljivi organizem, zaradi katerega je bilo razmejeno območje vzpostavljeno. Navedeni dodatni uradni nadzor bi bilo treba izvesti čim hitreje po premiku navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz razmejenega območja ali iz napadenega območja v varovalni pas navedenega razmejenega območja. To je nujno za preprečitev fitosanitarnih tveganj po kakršnem koli običajnem uradnem nadzoru in pred premikom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz razmejenega območja ali iz napadenega območja v varovalni pas.

(6)

Da bi se zagotovila ustrezna raven fitosanitarne varnosti ter učinkovit pregled nad uvozom rastlin v Unijo in z njim povezanih tveganj, bi morali pristojni organi pri uvozu rastlin iz prvega odstavka člena 73 Uredbe (EU) 2016/2031 na ozemlje Unije pri prihodu v Unijo izvesti uradni nadzor na vsaj 1 % pošiljk navedenih rastlin.

(7)

Uradni nadzor v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za označevanje lesenega pakirnega materiala, iz člena 98(1) Uredbe (EU) 2016/2031, je treba izvesti vsaj enkrat letno. To je nujno za zagotavljanje rednega in doslednega nadzora, ki zajema fitosanitarna tveganja, povezana s proizvodnjo tovrstnega materiala in trgovanja z njim. Pristojni organi lahko na podlagi meril v zvezi s tveganji po potrebi povečajo pogostost uradnega nadzora v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za označevanje lesenega pakirnega materiala, iz člena 98(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

(8)

Ker se uredbi (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625 uporabljata od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Enotna pogostost uradnega nadzora nad izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje rastlinskih potnih listov

Pristojni organi vsaj enkrat letno izvedejo uradni nadzor v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

Navedeni nadzor vključuje uradne preglede in v primeru suma obstoja tveganj za zdravje rastlin tudi vzorčenje in testiranje iz člena 92(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

Izvede se v najugodnejšem trenutku za odkrivanje prisotnosti ustreznih škodljivih organizmov ali znakov ali simptomov njihove prisotnosti.

Člen 2

Povečanje pogostosti uradnega nadzora nad izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje rastlinskih potnih listov

Pristojni organi lahko povečajo pogostost uradnega nadzora iz člena 1, če to zahteva raven tveganja, pri čemer upoštevajo vsaj naslednje elemente:

(a)

povečana fitosanitarna tveganja za določeno družino, rod ali vrsto rastlin ali rastlinskih proizvodov, proizvedenih v navedenih prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, kjer je zaradi biologije škodljivega organizma ali okoljskih pogojev potreben več kot en nadzor;

(b)

fitosanitarna tveganja, povezana s poreklom ali izvorom posameznih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Unije;

(c)

število proizvodnih ciklov v letu;

(d)

preteklo skladnost izvajalca poslovnih dejavnosti z veljavnimi določbami uredb (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625;

(e)

razpoložljivo infrastrukturo ter lokacijo prostorov in, če je to ustrezno, drugih lokacij, ki jih uporablja izvajalec poslovnih dejavnosti.

Člen 3

Zmanjšanje pogostosti uradnega nadzora nad izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi za izdajanje rastlinskih potnih listov

Pristojni organi lahko zmanjšajo pogostost uradnega nadzora iz člena 1 na vsaj enkrat na dve leti, če to omogoča raven tveganja in sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

izvajalec poslovne dejavnosti je vsaj dve zaporedni leti izvajal načrt za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2016/2031;

(b)

pristojni organ je ugotovil, da je navedeni načrt učinkovito zmanjšal zadevna fitosanitarna tveganja in da zadevni izvajalec poslovnih dejavnosti deluje v skladu z veljavnimi določbami iz uredb (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625.

Člen 4

Enotna najmanjša pogostost uradnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov določenega porekla ali izvora znotraj Unije

1.   V prostoru in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za izdajanje rastlinskih potnih listov v skladu s členom 84(1) Uredbe (EU) 2016/2031, se poleg nadzora iz člena 1 izvede vsaj en dodatni uradni nadzor, če gre pri tem prostoru oziroma drugih lokacijah za kraj porekla rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot so opredeljeni v členu 2(1), (2) in (5) Uredbe (EU) 2016/2031, ki so se vsaj del življenjske dobe gojili ali so se hranili na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 18(1) navedene uredbe, in za katere se lahko pričakuje, da jih je napadel škodljivi organizem, zaradi katerega je bilo razmejeno območje vzpostavljeno. Navedeni dodatni uradni nadzor se izvede čim hitreje po premiku navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz razmejenega območja ali iz napadenega območja v varovalni pas navedenega razmejenega območja.

2.   Pristojni organi pri izvajanju uradnega nadzora iz odstavka 1 ocenijo naslednje elemente:

(a)

tveganje, da so rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti okuženi z zadevnim škodljivim organizmom;

(b)

tveganje prisotnosti morebitnih vektorjev navedenega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo poreklo ali izvor pošiljk znotraj Unije, stopnja dovzetnosti rastlin za napadenost s škodljivim organizmom in skladnost izvajalca poslovnih dejavnosti, ki je odgovoren za premik, s katerim koli drugim ukrepom, sprejetim za izkoreninjenje ali zadrževanje navedenega škodljivega organizma.

Člen 5

Enotna najmanjša pogostost uradnega nadzora rastlin iz prvega odstavka člena 73 Uredbe (EU) 2016/2031

Pregledi identitete in fizični pregledi rastlin iz prvega odstavka člena 73 Uredbe (EU) 2016/2031, ki vstopajo v Unijo, se izvedejo na vsaj 1 % pošiljk navedenih rastlin.

Člen 6

Enotna pogostost uradnega nadzora nad izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi za označevanje lesenega pakirnega materiala

Pristojni organi vsaj enkrat letno izvedejo uradni nadzor v prostorih in, če je to ustrezno, na drugih lokacijah, ki jih uporabljajo izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščeni za označevanje lesenega pakirnega materiala, iz člena 98(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

Navedeni nadzor vključuje nadzor iz člena 98(3) Uredbe (EU) 2016/2031.

Člen 7

Povečanje pogostosti uradnega nadzora nad izvajalci poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi za označevanje lesenega pakirnega materiala

Pristojni organi lahko povečajo pogostost uradnega nadzora iz člena 6, če to zahteva raven tveganja, pri čemer upoštevajo vsaj enega od naslednjih elementov:

(a)

povečana fitosanitarna tveganja, povezana s prisotnostjo škodljivih organizmov na ozemlju Unije;

(b)

lesen pakirni material, druge rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, na katerih so bili najdeni škodljivi organizmi;

(c)

preteklo skladnost izvajalca poslovnih dejavnosti z veljavnimi določbami uredb (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625;

(d)

razpoložljivo infrastrukturo ter lokacijo prostorov in, če je to ustrezno, drugih lokacij, ki jih uporablja izvajalec poslovnih dejavnosti.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2)  Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).


17.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/67

z dne 16. januarja 2019

o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 in zlasti člena 26 Uredbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Komisija je 16. februarja 2018 prejela zahtevek Italije v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 978/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredba o splošnih tarifnih preferencialih). V zahtevku se je predlagalo sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi z indijskim rižem s poreklom iz Kambodže in Mjanmara Druge države članice Unije, ki proizvajajo riž, tj. Španija, Francija, Portugalska, Grčija, Romunija, Bolgarija in Madžarska, so podprle zahtevek Italije.

(2)

Po ugotovitvi, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze, da je bil indijski riž s poreklom iz Mjanmara in Kambodže uvožen v obsegu in po cenah, ki povzročajo resne težave industriji Unije, je Komisija 16. marca 2018, potem ko je obvestila države članice, objavila obvestilo o začetku zaščitne preiskave (2).

(3)

Da bi Komisija pridobila informacije, potrebne za izvedbo podrobne ocene, je o tem obvestila znane proizvajalce (v nadaljnjem besedilu: rižarne) podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji in njihovo združenje ter znane rižarne izvoznice in njihove zveze, vključno z njihovimi vladami, ter jih povabila k sodelovanju v preiskavi.

1.2   Vzorčenje

(4)

Zaradi velikega števila proizvajalcev Unije, rižarn izvoznic in uvoznic, ki sodelujejo v tem postopku, ter da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da preiskavo omeji na razumno število posameznih rižarn Unije. V skladu s členom 11(6) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1083/2013 (3) je Komisija preiskavo opravila tako, da je izbrala reprezentativni vzorec.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec rižarn Unije na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje podobnega izdelka ter obenem zagotovila geografsko razpršenost. Čeprav se riž prideluje v osmih državah članicah, je proizvodnja večinoma koncentrirana v Italiji in Španiji: ti dve državi predstavljata 80 % celotne proizvodnje riža v Uniji (približno 50 % v Italiji in 30 % v Španiji) in sta zato reprezentativni za industrijo Unije. Na podlagi tega je Komisija menila, da je utemeljeno poslati vprašalnike trem italijanskim rižarnam in eni španski rižarni.

(6)

Ena stran je dvomila, da je vzorec reprezentativen. Komisijo je pozvala, naj potrdi, kolikšen del proizvodnje predstavljajo rižarne v primerjavi s celotno proizvodnjo Unije in kako se je njihov položaj razvijal v primerjavi s celotno proizvodnjo Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 5, je izbira vzorca temeljila na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, ki ga je bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času. Tri italijanske vzorčene rižarne so predstavljale 50 % italijanske proizvodnje v tržnem letu 2016/2017, vzorčene španske rižarne pa 17 % španske proizvodnje istega leta. Vzorčene rižarne skupaj predstavljajo 26 % celotne proizvodnje Unije. Poleg tega se je proizvodnja vzorčenih družb v preiskovanem obdobju, tj. od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2017, razvijala podobno kot proizvodnja celotne industrije. Proizvodnja se je zmanjšala za 36 % za vzorčene proizvajalce in za 38 % za celotno industrijo Unije. To potrjuje ugotovitev, da je vzorec res reprezentativen.

(7)

Vprašalniki so bili poslani tudi nekaterim pridelovalcem (v nadaljnjem besedilu: kmetje), vendar je zaradi velike razdrobljenosti sektorja (približno 4 000 pridelovalcev) to omogočilo le zelo omejen pregled nad stanjem (4).

(8)

Komisija je v zvezi z izbiro izvoznikov prejela skupaj 13 odgovorov na vzorčenje od rižarn izvoznic Kambodže in 15 odgovorov od rižarn izvoznic iz Mjanmara. Vzorčenje je bilo torej potrebno in vse strani so bile o tem ustrezno obveščene. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od rižarn izvoznic, najprej izbrala vzorec treh izvoznic v Kambodži in treh izvoznic v Mjanmaru. Izbrani so bili na podlagi največjega obsega izvoza v Unijo. Vendar po dodatni oceni in pripombah, ki jih je prejela kamboška zveza za riž, dva izvoznika iz Kambodže nista mogla sodelovati in sta bila zato nadomeščena. Vprašalnik je nazadnje izpolnila le ena družba. Kar zadeva Mjanmar, so na vprašalnik nazadnje odgovorile vse tri izbrane družbe.

(9)

V odziv na obvestilo o začetku so se javili štirje nepovezani uvozniki. Glede na omejeno število sodelujočih uvoznikov se je štelo, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je poslala vprašalnik vsem štirim družbam, ki pa niso predložile popolnega odgovora.

1.3   Preveritveni obiski

(10)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskave. Preveritveni obiski so bili v skladu s členom 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1083/2013 opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Rižarne:

Riso Scotti S.p.a. in povezana družba (Riso Scotti Danubio), Italija,

Curti S.r.l. in povezana družba (Riso Ticino Soc. Coop.), Italija,

Riso Viazzo S.r.l., Italija,

Herba Ricemills S.L., Španija.

(b)

Združenja:

Ente Nazionale Risi (Enterisi), Italija.

1.4   Obdobje preiskave

(11)

Preiskava je zajela zadnjih pet tržnih let, tj. obdobje od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave).

1.5   Razkritje

(12)

Po razkritju je Komisija prejela osem stališč, vključno s stališči Italije in Španije. Komisija je prejela tudi stališča treh družb in enega združenja, ki niso bili zainteresirane strani. Čeprav te strani niso bile registrirane kot zainteresirane strani, so bile njihove pripombe v veliki meri upoštevane in obravnavane v sklepnih ugotovitvah Komisije, saj so večinoma ustrezale pripombam, ki so jih podale zainteresirane strani.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN ALI NEPOSREDNO KONKURENČEN IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(13)

„Zadevni izdelek“ je manj brušen ali brušen indijski riž s poreklom iz Kambodže in Mjanmara, za katerega veljajo oprostitve plačila carine v skladu z uredbo o splošnih tarifnih preferencialih, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 1006 30 27, 1006 30 48, 1006 30 67 in 1006 30 98.

(14)

Zadevni izdelek se uvaža v Unijo v razsutem stanju, za nadaljnjo predelavo (brušenje, čiščenje in pakiranje) ali v majhnih vrečkah do 5 kg ali med 5 kg in 20 kg, ki jih trgovci na drobno lahko prodajajo neposredno brez nadaljnje predelave.

2.2   Podobni ali neposredno konkurenčni izdelki

(15)

Glavni vrsti riža sta indijski in japonski riž. Prva vrsta je dolgozrnati riž, katerega zrna po kuhanju ostanejo ločena. Druga vrsta, japonski riž, je bolj okroglozrnata vrsta riža. Riževa zrna se sprimejo in vrsta se uporablja za jedi, kot sta paella ali rižota.

(16)

Ob žetvi ima riž zunanjo lusko in se imenuje neoluščen riž. Po žetvi je riž obdelan v vrsti postopkov predelave. Oluščeni riž je riž, s katerega je bila odstranjena luska. Nadaljnje brušenje je potrebno za pridobitev manj brušenega oziroma brušenega riža.

(17)

V tej oceni je Komisija ugotovila, da brušen ali manj brušen indijski riž, proizveden v Uniji, podoben zadevnemu izdelku ali mu neposredno konkurira.

(18)

Tako v Uniji proizveden kot tudi uvožen brušen ali manj brušen riž imata dejansko enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Uporabljata se enako in se prodajata prek podobnih ali enakih prodajnih poti isti vrsti kupcev. Ti kupci so trgovci na drobno ali predelovalci v Uniji.

2.3   Pripombe strani

(19)

Po razkritju je več zainteresiranih strani (5) trdilo, da bi bilo treba aromatični indijski riž izključiti iz obsega preiskave, saj ima drugačne značilnosti kot druge vrste indijskega riža in ker ne konkurira rižu, pridelanemu v Uniji. Trdile so tudi, da je od leta 2017 aromatični riž uvrščen pod drugo oznako KN, kar bi okrepilo ugotovitve, da je ta vrsta riža drugačna od drugih.

(20)

Prvič, kot so potrdile različne zainteresirane strani, zajema indijski riž vrsto specifičnih vrst in sort riža, vključno z dišečim ali aromatičnim rižem. Čeprav obstajajo majhne razlike med vsemi vrstami, npr. glede okusa in strukture, imajo kljub temu vse enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti.

(21)

Poleg tega se vse te različne vrste uporabljajo za isto končno uporabo, obdelujejo jih iste rižarne, prodajajo se po istih komercialnih kanalih in si medsebojno konkurirajo. Dejstvo, da od leta 2017 obstaja posebna oznaka KN za aromatični riž, ni pomembno, saj so, kot je navedeno v obvestilu o začetku, oznake KN zgolj informativne in niso odločilni dejavnik za opredelitev izdelka v okviru preiskave trgovinske zaščite. Trditve so bile zato zavrnjene.

3.   OBSTOJ RESNIH TEŽAV

3.1   Opredelitev industrije Unije

(22)

V skladu z uredbo o splošnih tarifnih preferencialih bi morale zadevno industrijo sestavljati rižarne, ki predelujejo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. V tem primeru Komisija meni, da industrijo Unije sestavljajo rižarne. Rižarne predelujejo riž, pridelan/proizveden v Uniji, ki neposredno konkurira brušenemu ali manj brušenemu indijskemu rižu, ki se izvaža iz Mjanmara ali Kambodže.

(23)

Italija je v svojem zahtevku trdila, da bi bilo treba glede na tesno medsebojno povezanost kmetov in rižarn za oceno škode preučiti tako rižarne kot kmete. Čeprav bi lahko uvoz riža iz Kambodže in Mjanmara močno vplival na položaj kmetov, bi jih bilo treba obravnavati kot dobavitelje surovin in ne kot rižarne, ki predelujejo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke.

3.2   Potrošnja Unije

(24)

Potrošnja indijskega riža v Uniji je bila določena na podlagi podatkov, ki jih je Komisija zbrala od držav članic, in statističnih podatkov o uvozu, ki so na voljo prek Eurostata (6).

(25)

Potrošnja v Uniji se je gibala na naslednji način:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Celotna potrošnja Unije v tonah

1 061 793

1 146 701

1 090 662

1 040 969

993 184

Indeks (2012/2013 = 100)

100

108

103

98

94

Vir: Podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic in Eurostata – ekvivalent brušenega indijskega riža.

(26)

Potrošnja indijskega riža v Uniji se je v obdobju preiskave zmanjšala za 6 %. Najvišja poraba je bila dosežena v obdobju 2013/2014 (+ 8 %), kar je sovpadalo s pomembnim porastom uvoza indijskega riža iz Kambodže in Mjanmara, ki je privedel do zasičenosti trga. V naslednjih tržnih letih se je potrošnja zmanjševala.

3.3   Gibanje uvoza

(27)

Uvoz zadevnega izdelka iz Kambodže in Mjanmara v Unijo se je gibal na naslednji način:

 

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Kambodža

v tonah

163 337

228 878

251 666

299 740

249 320

indeks

100

140

154

184

153

Mjanmar

v tonah

2 075

28 856

52 680

36 088

62 683

indeks

100

1 391

2 539

1 739

3 021

Skupaj

v tonah

165 412

257 734

304 346

335 828

312 003

indeks

100

156

184

203

189

Vir: Statistični podatki Eurostata (količine manj brušenega riža pretvorjene v ekvivalent brušenega riža (Za pretvorbo količin, ki se nanašajo na različne stopnje predelave riža (neoluščeni, oluščeni, manj brušeni ali brušeni), je Komisija določila menjalno razmerje v Uredbi (ES) št. 1312/2008 z dne 19. decembra 2008 o določitvi pretvorbenih količnikov, stroškov predelave in vrednosti stranskih proizvodov za različne stopnje predelave riža (UL L 344, 20.12.2008, str. 56). Pretvorbeni količnik med oluščenim indijskim rižem in brušenim indijskim rižem je na primer 0,69. Uporablja se tako za uvoz kot za riž, proizveden v Uniji.)) in podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic).

(28)

Obseg uvoza iz Kambodže se je povečal s 163 000 ton na 249 000 ton. Do obdobja 2015/2016 se je znatno povečal, nato pa nekoliko zmanjšal, kar je sovpadalo z zmanjšanjem potrošnje v obdobju 2016/2017. Kljub zmanjšanju je uvoz ostal za 50 % višji kot v obdobju 2012/2013. Kambodža je na koncu obdobja preiskave predstavljala 25 % celotnega uvoza.

(29)

Prav tako se je tudi uvoz iz Mjanmara v obdobju preiskave zelo povečal, in sicer z 2 000 ton na 62 000 ton. Vendar je ostal na nižji ravni kot uvoz iz Kambodže. Uvoz iz Mjanmara je ob koncu obdobja preiskave predstavljal 6,3 % celotnega uvoza riža v Unijo (glej tabelo o tržnem deležu v nadaljevanju).

(30)

Kar zadeva tržne deleže, se je uvoz gibal na naslednji način:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Tržni delež Kambodže (v %)

15,4

20,0

23,1

28,8

25,1

Tržni delež Mjanmara (v %)

0,2

2,5

4,8

3,5

6,3

Skupaj

15,6

22,5

27,9

32,3

31,4

Vir: Eurostat in podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic – ekvivalent brušenega riža.

(31)

Kambodža je znatno povečala svoj tržni delež s 15,4 % na 25,1 %, medtem ko se je tržni delež Mjanmara povečal z 0,2 % na 6,3 %.

(32)

Gibanje cen je sledilo naslednjim trendom:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Uvozna cena iz Kambodže (v EUR/tono)

588,4

512,8

562,6

547,4

552,2

Indeks (2012/2013 = 100)

100

87

96

93

94

Uvozna cena iz Mjanmara (v EUR/tono)

420,0

366,5

414,7

410,1

405,4

Indeks (2012/2013 = 100)

100

87

99

98

97

Tehtano povprečje

586,3

496,2

536,7

532,6

523,1

Indeks (2012/2013 = 100)

100

85

92

91

89

Vir: Eurostat.

(33)

Kamboške uvozne cene so se na splošno znižale za 6 %, medtem ko se je uvozna cena Mjanmara znižala za 3 %. Ugotovljeno je bilo, da so kljub omejenemu znižanju cen uvoza iz Kambodže in Mjanmara na podlagi primerjave povprečne uvozne cene s prodajnimi cenami na enoto industrije Unije (glej uvodno izjavo 64) cene uvoza iz Kambodže in Mjanmara (na podlagi podatkov Eurostata) znatno nelojalno znižale cene Unije za 22 % oziroma 43 %.

(34)

Po razkritju je ministrstvo za trgovino Kambodže (v nadaljnjem besedilu: Kambodža) podvomilo v metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za izračun stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen. Trdilo je, da stroški po uvozu niso bili dodani za izračun kamboške izvozne cene in da je nelojalno nižanje prodajnih cen temeljilo na primerjavi med povprečnimi cenami, ni pa se upoštevala različna raven trgovine. Kambodža je prav tako izrazila dvom, ali so bili podatki, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki, uporabljeni za določitev škode.

(35)

Glede na trditve, prejete po razkritju, se je Komisija odločila, da bo v največji možni meri pregledala svoje izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, da bi vključila ustrezne stroške po uvozu ali stroške prevoza, da bi odražali razlike v ravni trgovine, ki vplivajo na primerljivost cen, in uporabila podatke, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki.

(36)

Da bi zagotovila pošteno primerjavo, se je Komisija odločila prilagoditi uvozne cene, kot jih je navedla Kambodža, ob upoštevanju stroškov, nastalih po uvozu. Po drugi strani je Komisija menila, da bi bilo treba prilagoditi tudi cene industrije Unije, da bi se upoštevali stroški prevoza riža iz južne Evrope (v tem primeru Italije in Španije) v severno Evropo, saj konkurenca za manj brušeni in brušeni indijski riž večinoma poteka v severni Evropi. Na podlagi razpoložljivih informacij (podatki, pridobljeni v okviru prejšnje preiskave v zvezi z drugim živilskim izdelkom, tj. satsuma mandarinami) so stroški po uvozu, ki jih je Komisija ocenila na približno 2 % uvozne cene in stroškov prevoza v Unijo, ocenjeni na 49 EUR/tono na podlagi informacij, vključenih v pritožbo in preverjenih med preiskavo na kraju samem.

(37)

Poleg tega je Komisija, da bi se upoštevale razlike v stopnjah trgovine, izvedla primerjavo cen med prodajo brušenega riža v razsutem stanju in prodajo v majhnih pakiranjih. Treba je opozoriti, da na podlagi statističnih podatkov, ki izhajajo iz oznak KN, Kambodža izvaža riž v razsutem stanju in v majhnih pakiranjih, Mjanmar pa ga izvaža skoraj izključno v razsutem stanju.

(38)

Nazadnje je bila sprejeta odločitev, da se izvozna cena določi na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev izvoznikov. Ker je v primeru Kambodže le en kamboški izvoznik odgovoril na vprašalnik, je bilo vzorčenje neuspešno. Ker sodelujoči izvoznik predstavlja le zelo majhen del uvoza iz Kambodže, je morala Komisija v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) št. 1083/2013 uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva. Zato so bile v primeru Kambodže uporabljene cene Eurostata. Za Mjanmar so bile uporabljene cene iz izpolnjenih vprašalnikov.

(39)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da znaša nelojalno nižanje prodajnih cen v primeru prodaje v razsutem stanju za Kambodžo 13 % in za Mjanmar 43 %. V zvezi s primerjavo cen pakiranega riža je bilo za Kambodžo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen v višini 14 %.

(40)

Ta razlika v ceni med uvoženim in v Uniji proizvedenim rižem je zato znatna, zlasti če upoštevamo, da je riž na splošno cenovno občutljiv izdelek. Potrošniki na splošno ne razlikujejo med različnimi porekli.

(41)

Kambodža je prav tako trdila, da je Komisijina ugotovitev o resnih težavah temeljila na kumulativni oceni učinka obsega in cene uvoza riža iz Kambodže in Mjanmara. Vendar je ta trditev zavrnjena, saj zgornja analiza jasno razlikuje med razmerami v zvezi s Kambodžo oziroma Mjanmarom.

(42)

Ugotovljeno je bilo, da se je uvoz iz Kambodže in Mjanmara v obdobju preiskave znatno povečal tako v absolutnem smislu kot tudi v smislu tržnega deleža. Tudi če se je skupni obseg uvoza v obdobju 2016/2017 nekoliko zmanjšal, je na splošno ostal veliko večji kot na začetku obdobja preiskave. Poleg tega se je skupna tehtana povprečna uvozna cena obeh držav v obdobju preiskave zmanjšala in znatno nelojalno nižala prodajne cene Unije.

3.4   Gospodarski položaj industrije Unije

3.4.1   Splošne opombe

(43)

V skladu s členom 23 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih bi bilo treba šteti, da obstajajo resne težave, ko se poslabšajo gospodarske in/ali finančne razmere rižarn Unije. Komisija mora pri preverjanju, ali je do takega poslabšanja prišlo, upoštevati naslednje dejavnike iz člena 23 v zvezi z rižarnami Unije, če so take informacije na voljo.

(44)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je Komisija pri ugotavljanju resnih težav za industrijo Unije uporabila vzorčenje. Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(45)

Komisija je ocenila makroekonomske kazalnike (tržni delež, proizvodnja in zaloge – uvoz je analiziran zgoraj) na podlagi splošnih podatkov o trgu, ki se zbirajo mesečno na podlagi proizvedenih količin riža, pretvorjenih v ekvivalent brušenega riža. Zanesljivi podatki o stečajih in zaposlovanju za industrijo Unije niso na voljo, zato jih ni bilo mogoče vključiti v analizo.

(46)

Komisija je mikroekonomske kazalnike (cene in dobičkonosnost) ocenila na podlagi preverjenih podatkov na ravni vzorca. Ker na makro ravni podatkov ni bilo na voljo, se je tudi proizvodna zmogljivost analizirala na ravni vzorca.

3.4.2   Makroekonomski kazalniki

(47)

Tržni delež industrije Unije se je v obdobju preiskave gibal na naslednji način:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Tržni deleži (v %)

61,4

54,8

46,7

40,5

39,3

Indeks (2012/2013 = 100)

100

101

80

66

62

Vir: Podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic.

(48)

Tržni deleži so se prav tako znatno zmanjšali, in sicer z 61 % na 39 %, tj. zmanjšanje za več kot 20 odstotnih točk.

(49)

Tudi proizvodnja indijskega riža s strani industrije Unije je v obdobju preiskave sledila znatnemu trendu zmanjševanja:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Obseg proizvodnje (v tonah)

685 183

692 740

547 908

449 313

423 962

Indeks (2012/2013 = 100)

100

101

80

66

62

Vir: Podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic.

(50)

Proizvodnja se je zmanjšala za skoraj 40 %, in sicer s 685 000 ton na 424 000 ton.

(51)

Zaloge brušenega riža v Uniji so se v obdobju preiskave povečale za 4 % z 255 000 ton na 265 000 ton. Najprej so se znatno povečale, in sicer za 11 %, nato pa so se nekoliko zmanjšale.

(52)

Kambodža je po razkritju trdila, da so podatki o proizvodnji Unije napačni, saj se podatki o proizvodnji Unije, od katerih se odštejejo podatki o prodaji, ne ujemajo s končnimi zalogami, kot so navedene v nadaljevanju. Komisija je dejansko predložila le delni izračun, saj podatki ne odražajo začetnih zalog, uporabe riža kot semen itd. Vendar pa je izračun v skladu z izračunom bilance stanja, ki ga uporablja Komisija (glej uvodno izjavo 24).

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Končne zaloge (v tonah)

255 301

280 507

283 126

272 136

264 766

Indeks (2012/2013 = 100)

100

110

111

107

104

Vir: Podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic.

(53)

Ker na makro ravni ni bilo na voljo podatkov o proizvodni zmogljivosti, je Komisija preučila te podatke na ravni vzorca. Vendar pa je površina, namenjena gojenju indijskega riža v Uniji, zelo dober pokazatelj količine indijskega riža, ki je na voljo rižarnam, in s tem tudi njihove potencialne izkoriščenosti zmogljivosti. Ta površina se je v obdobju preiskave na splošno zmanjšala za 37 % in se je gibala na naslednji način:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Površina (v hektarih)

145 781

145 783

124 270

101 865

91 685

Indeks (2012/2013 = 100)

100

100

85

70

63

Vir: Podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic.

3.4.3   Mikroekonomski kazalniki

(54)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od rižarn Unije, so se cene in dobičkonosnost gibale na naslednji način:

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Cena (v EUR/tono)

667,3

649,5

693,3

728,3

711,5

Indeks (2012/2013 = 100)

100

97

104

109

107

Dobičkonosnost (%)

1,4

0,1

1,5

4,3

1,2

Indeks (2012/2013 = 100)

100

8

107

312

88

Vir: Izpolnjeni vprašalniki. (Podatki, ki so jih zagotovile rižarne, temeljijo na koledarskih letih in ne na tržnih letih. Glede na to, da se ti obdobji znatno prekrivata, trendi kljub temu ostajajo reprezentativni za obdobje preiskave.)

(55)

Cene na enoto za vzorčene rižarne so se v obdobju preiskave povečale za 7 %. Na podlagi rezultatov preverjanj, ki jih je opravila Komisija, se zdi, da so se glede na vse večji pritisk uvoza po nizkih cenah vzorčene rižarne iz Unije odločile svojo prodajo po možnosti osredotočiti na manjše količine manj brušenega in brušenega indijskega riža ter se osredotočiti na izdelke z blagovno znamko in ne na prodajo pod zasebno znamko distributerjem.

(56)

Rižarne Unije so tako lahko s spremembo prvotnega nabora izdelkov ohranile stabilno stopnjo dobičkonosnosti na račun svojega tržnega deleža, ki se je močno zmanjšal. Kljub temu je ta sprememba v naboru izdelkov morda pomagala zlasti v obdobju 2015/2016 (ko se je dobičkonosnost celo povečala), vendar so se v obdobju 2016/2017 stopnje dobička ponovno znižale. V razmerah, za katere je bilo ugotovljeno, da uvozne cene znatno nelojalno nižajo prodajne cene Unije v obdobju 2016/2017 (za 22 oziroma 43 %), je ta strategija lahko le kratkoročna rešitev. Rižarne se bodo v bližnji prihodnosti soočale z vse večjim pritiskom zaradi nizkih uvoznih cen. Kambodža je dejansko že delno prešla s prodaje izdelkov v razsutem stanju na prodajo majhnih pakiranih izdelkov, ki se prodajajo na ravni trgovcev na drobno. Ta prodajni kanal je bolj dobičkonosen kot prodaja v razsutem stanju, zato je verjetno, da bo Kambodža vse pogosteje prodajala in konkurirala industriji Unije na tej ravni, tudi na nišnih trgih.

(57)

Kar zadeva dobičkonosnost, je ta ostala na relativno stabilni, vendar nizki ravni, saj bi zvišanje cene lahko izravnalo zmanjšanje količine. Poleg tega je stopnja dobičkonosnosti v višini 1–2 % daleč pod 6 %, kar se šteje za ustrezno raven donosnosti, potrebno za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij.

(58)

Po razkritju je ena stran zahtevala dodatne informacije o 6 % iz zgornjega odstavka. S posodobitvijo instrumentov trgovinske zaščite EU leta 2018 je bilo v ustrezni zakonodaji določeno, da pri izračunu stopnje škode stopnja dobička, ki se pričakuje pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, ne sme biti nižja od 6 % (7). Ta referenčna vrednost, ki se uporablja v preiskavah trgovinske zaščite, je pomembna tudi pri zaščitni preiskavi. To pojasnjuje, zakaj je Komisija tudi v tem primeru uporabila to referenčno vrednost.

(59)

Proizvodno zmogljivost industrije Unije za podobne izdelke, tj. indijski riž, je težko oceniti, saj lahko predelovalna industrija svoje zmogljivosti uporabi tako za brušenje indijskega kot japonskega riža, ne glede na to, ali sta uvožena ali pridelana v Uniji Poleg tega ni na voljo nobenih makropodatkov (glej zgoraj). Na podlagi vzorca se je izkoriščenost zmogljivosti, kot je prikazano spodaj, zmanjšala z 22 % na 14 %. Ti odstotni deleži se lahko zdijo razmeroma nizki, ker temeljijo na primerjavi proizvedenih količin podobnega izdelka (indijski riž) v primerjavi s proizvodnimi zmogljivostmi za vse vrste riža.

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Zmogljivost: izkoriščenost (v %)

22,1

21,1

19,0

13,0

14,0

Indeks (2012/2013 = 100)

100

96

86

59

64

Viri: Izpolnjeni vprašalniki.

3.4.4   Sklepna ugotovitev

(60)

Ugotovljeno je bilo, da so se razmere v industriji Unije v gospodarskem smislu poslabšale. Medtem ko se je uvoz iz Kambodže in Mjanmara v absolutnem smislu znatno povečal, je industrija Unije izgubila približno 6 % tržnega deleža v dobro Mjanmara in 10 % v dobro Kambodže. Industrija Unije je bila izpostavljena tudi znatnemu nelojalnemu nižanju prodajnih cen v višini 22 % oziroma 43 %. Proizvodnja v Uniji se je dodatno zmanjšala za 38 %. Gospodarske težave so se zato v obdobju preiskave pokazale v glavnem v smislu obsega. Rižarne Unije so se odločile, da kljub konkurenci nizkocenovnega uvoza ne bodo znižali svoje ravni cen, in so ohranili določeno raven dobička. Kjer je bilo mogoče, so se rižarne Unije dejansko odločile spremeniti svoj nabor izdelkov ter se osredotočiti na nišne segmente in izdelke z blagovno znamko, da bi ohranile enako raven dobička kljub zmanjšanju obsega prodaje in proizvodnje. Vendar je to le začasna rešitev, saj je uvoz iz Kambodže in Mjanmara, čeprav v omejenem obsegu, že prešel s prodaje v razsutem stanju na prodajo v majhnih pakiranjih, ki konkurirajo industriji Unije tudi na maloprodajni ravni. Pričakuje se, da bosta obe državi povečali svoj nizkocenovni uvoz prek tega donosnejšega prodajnega kanala ter konkurirali tudi na nišnih trgih in pri izdelkih z blagovno znamko, kar bo imelo negativne posledice tudi za finančni položaj industrije Unije.

4.   VZROČNA POVEZAVA

(61)

Komisija je ugotovila, da obstaja vzročna povezava med obsegom uvoza zadevnega izdelka na eni strani in resnimi težavami, s katerimi se soočajo rižarne Unije na drugi strani, in sicer na naslednji podlagi. Komisija je prav tako preučila, ali ni mogoče resnih težav pripisati drugim dejavnikom kot uvozu in cenam.

4.1   Učinki uvoza iz Kambodže in Mjanmara

(62)

V spodnjem grafu je jasno prikazano časovno sovpadanje uvoza iz Kambodže in Mjanmara ter položaja industrije Unije, ki je razvidno iz znatne izgube tržnih deležev, ki povzroča resne težave rižarnam Unije.

Image

Kambodža / Mjanmar/Burma

EU

2015/2016

2014/2015

2013/2014

2012/2013

2016/2017

Tržni deleži

70,0 %

60,0 %

50,0 %

40,0 %

30,0 %

20,0 %

10,0 %

0,0 %

Vir:

Eurostat in podatki, ki jih je zbrala Komisija na podlagi podatkov, prejetih od držav članic.

(63)

Komisija meni, da je uvoz iz Kambodže in Mjanmara tudi posamično povzročil resne težave. Dejansko se je uvoz iz Kambodže in Mjanmara povečal posamično tako v absolutnem smislu (za 53 % oziroma več kot 2 000 %) kot glede na tržni delež (za 9,7 odstotne točke oziroma 6,1 odstotne točke). Poleg tega je uvoz posamično iz Kambodže oziroma Mjanmara nelojalno nižal cene Unije (za približno 22 % oziroma 43 %). Zato je mogoče sklepati, da je tako uvoz iz Kambodže kot iz Mjanmara povzročil tudi resne težave industriji Unije.

(64)

Hitro povečanje uvoza iz Kambodže in Mjanmara je posledica nizke ravni cen teh držav, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Indijski riž je cenovno občutljiv izdelek, zlasti ker potrošniki na splošno ne razlikujejo med izdelki iz Unije in uvoženimi izdelki. Potrošnikom, ki kupujejo riž pri trgovcih na drobno, poreklo riža večinoma ni znano. To velja zlasti, kadar se riž prodaja pod zasebno znamko, tj. blagovno znamko prodajalca. Z dobavo riža po zelo nizki ceni, kot kažejo ravni nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 33, je Kambodži in Mjanmaru uspelo znatno in hitro razširiti svoj izvoz riža na trg Unije. Poleg tega Kambodža, ki je prej izvažala večinoma riž v razsutem stanju za nadaljnjo predelavo v Uniji, vse pogosteje prodaja pakiran riž neposredno trgovcem na drobno Unije, kar povzroča dodaten cenovni pritisk in konkurenco na ravni rižarn v Uniji.

4.2   Drugi dejavniki

(65)

Ocenjeni so bili tudi drugi dejavniki, ki so morda prispevali k resnim težavam industrije Unije.

4.2.1   Uvoz iz drugih tretjih držav

(66)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v smislu tržnega deleža v obdobju preiskave prav tako povečal s 23 % na 29,3 % (+6,3 odstotne točke).

Tržni delež (v %)

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Unija

61,4

54,8

46,7

40,5

39,3

Kambodža

15,4

20,0

23,1

28,8

25,1

Mjanmar

0,2

2,5

4,8

3,5

6,3

Kambodža in Mjanmar

15,6

22,5

27,9

32,3

31,4

Tajska

12,2

11,5

11,8

12,9

13,8

Indija

4,7

4,0

5,8

6,8

7,3

Pakistan

2,5

2,9

3,3

3,3

3,2

Druge države

3,7

4,4

4,5

4,3

5,1

Vse druge države skupaj (brez Kambodže in Mjanmara)

23,0

22,8

25,4

27,3

29,3

Vir: Eurostat.

(67)

Tudi če bi lahko uvoz iz drugih tretjih držav delno pojasnil zmanjšanje tržnega deleža Unije, je povečanje tržnega deleža teh držav, tudi kumulativno, veliko bolj omejeno kot povečanje Kambodže in Mjanmara (+ 15 %).

(68)

Poleg tega in kar je najpomembneje, kot je prikazano v spodnji tabeli, so tehtane povprečne cene drugega uvoza v obdobju preiskave precej višje od uvoza iz Kambodže in Mjanmara ter uvoza iz Unije (8). Primerjava cen uvoza iz Tajske z Mjanmarom kaže razliko v ceni v višini 85 %. Pri primerjavi cen uvoza iz Indije s Kambodžo znaša razlika v ceni 72 %. To tudi krepi zgoraj navedeno ugotovitev, da so nižje cene Mjanmaru in Kambodži omogočile, da sta v obdobju preiskave hitro razširila svoj izvoz v Unijo.

 

2012/2013

2013/2014

2014/2015

2015/2016

2016/2017

Unija

667,3

649,5

693,3

728,3

711,5

Kambodža

588,4

512,8

562,6

547,4

552,2

Mjanmar

420,0

366,5

414,7

410,1

405,4

Tajska

946,7

863,5

896,8

825,7

751,1

Indija

925,7

1 054,1

1 061,0

893,0

949,2

Pakistan

924,3

999,7

996,0

846,3

926,3

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

4.2.2   Strukturne težave v italijanskem sektorju riža

(69)

V svojem stališču ob začetku postopka je kamboška zveza za riž trdila, da je italijanski sektor riža na splošno v večjih težavah kot preostali del Unije, zato težav ni mogoče pripisati le povečanju uvoza.

(70)

Odgovori na vprašalnik in preverjanje so resnično pokazali, da je položaj industrije Unije v Italiji slabši kot v Španiji. To je delno posledica dejstva, da je španski trg riža organiziran drugače in je zato bolj odporen v smislu ponudbe in povpraševanja ter tudi v smislu oblikovanja cen. Kljub temu je Komisija izvedla preiskavo na ravni Unije glede na položaj celotne industrije Unije in na podlagi reprezentativnega vzorca. Preiskava je (kot je pojasnjeno zgoraj) pokazala, da obstajajo splošne težave za industrijo Unije.

4.2.3   Uvoz neoluščenega riža iz Gvajane

(71)

Zainteresirane strani so trdile tudi, da je k resnim težavam prispeval večji uvoz riža iz Gvajane. Riž, uvožen iz Gvajane, se ne brusi (sestoji iz tako imenovanega neoluščenega riža) in zato ne spada v obseg preiskave in ni vključen v zgoraj navedeno uvozno statistiko ter za to zadevo ni pomemben.

4.2.4   Uvoz industrije Unije

(72)

Kamboška vlada je navedla, da je eden od vidikov, ki niso bili upoštevani v okviru vzročne zveze, izvozna usmeritev industrije Unije. Vendar ta trditev ni bila utemeljena in čeprav se je izvoz v obdobju preiskave dejansko povečal s 3 % celotne proizvodnje na 7 % celotne proizvodnje, kljub temu predstavlja zelo majhen delež proizvodnje Unije. Poleg tega je povečanje izvoza (+ 11 000 ton) precej manjše od povečanja uvoza iz Kambodže in Mjanmara (+ 147 000 ton).

4.2.5   Zmanjšanje proizvodnje indijskega riža kot posledica povečanja proizvodnje japonskega riža

(73)

Vlada Kambodže je prav tako trdila, da na pridelavo indijskega riža v Uniji ni vplival uvoz, temveč je preprosto predmet cikličnega nihanja med japonskim in indijskim rižem, ki temelji na odločitvi pridelovalcev Unije.

(74)

Res je, da lahko pridelovalci pridelavo riža preusmerijo z indijskega na japonskega. Vendar taka preusmeritev temelji na gospodarskih vidikih, vključno s povpraševanjem in tržno ceno. V zvezi s tem je preiskava potrdila, da nekateri pridelovalci, ki so se soočali z vse večjo konkurenco poceni uvoza indijskega riža, dejansko niso imeli druge izbire, kot da se preusmerijo na proizvodnjo japonskega riža. Zato to ni niti ciklično nihanje niti namerna odločitev, temveč dejanje samoobrambe. Srednjeročno pa to niti ni izvedljiva možnost, saj je preusmeritev proizvodnje z indijskega na japonski riž povzročila presežno ponudbo japonskega riža na trgu in cenovni pritisk za to vrsto riža. Zato so kmetje na splošno v težkem položaju.

(75)

Zgoraj navedena trditev ni zelo pomembna, saj industrijo Unije sestavljajo rižarne in ne pridelovalci, ki so dobavitelji surovin.

4.2.6   Zaključna ugotovitev o vzročnosti

(76)

Komisija je ugotovila vzročno zvezo med resnimi težavami industrije Unije ter uvozom iz Kambodže in Mjanmara. Prav tako je opredelila dejavnike, ki so tudi prispevali k tem težavam. To zlasti velja za uvoz iz tretjih držav in uvoz neoluščenega riža iz Gvajane. Vendar ni bilo ugotovljeno, da bi ti dejavniki prekinili vzročno zvezo, tudi če bi se upoštevali njihovi morebitni skupni učinki. Zato se zdi, da vsi učinki zgoraj navedenih dejavnikov na položaj industrije Unije ne zmanjšujejo povezave med obsegom uvoza in cenami iz Kambodže in Mjanmara ter resnimi težavami industrije Unije.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE IN SPREJETJE UKREPOV

(77)

Ugotovljeno je bilo, da se indijski riž iz Kambodže in Mjanmara uvaža v obsegu in po cenah, ki industriji Unije povzročajo resne težave, zato so upravičeni zaščitni ukrepi.

(78)

V skladu s členom 22(1) uredbe o splošnih tarifnih preferencialih je zato treba ponovno uvesti dajatve na podlagi skupne carinske tarife v višini 175 EUR/tono.

(79)

V skladu s členom 28 uredbe o splošnih tarifnih preferencialih bi bilo treba ponovno uvesti zaščitne ukrepe, kolikor je to potrebno za preprečitev poslabšanja gospodarskega in finančnega položaja rižarn Unije. Vendar obdobje ponovne uvedbe ne bi smelo biti daljše od treh let, razen če se podaljša v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

(80)

Komisija meni, da bi bilo treba v tem primeru uvesti ukrepe za obdobje treh let, da bi lahko industrija Unije v celoti okrevala od učinkov uvoza iz Kambodže in Mjanmara.

(81)

Vendar Komisija iz naslednjih razlogov meni, da bi bilo treba zaščitne ukrepe v tem obdobju postopno liberalizirati.

(82)

Glavni cilj uredbe o splošnih tarifnih preferencialih je pomagati državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje revščine ter spodbujati dobro upravljanje in trajnostni razvoj, tako da se jim pomaga zlasti pri ustvarjanju delovnih mest, industrializacije in dodatnih prihodkov v okviru mednarodne trgovine. Posebna ureditev „Vse razen orožja“, kot je določena v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih, najrevnejšim in najšibkejšim državam na svetu pomaga izkoristiti priložnosti za trgovanje. Te države imajo večinoma podoben gospodarski profil. Zaradi nizke in nediverzificirane izvozne osnove so ranljive, zato so deležne nekaterih zaščitnih ukrepov iz uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, kot sta na primer izvzetje od gradacije izdelkov in uporaba samodejnih zaščitnih ukrepov.

(83)

Zato Komisija meni, da so upravičenci do sheme „Vse razen orožja“ načeloma upravičeni do postopnega znižanja stopnje dajatve v obdobju treh let, kot je opisano v nadaljevanju.

(84)

Postopno znižanje bi zadostovalo tudi za preprečitev poslabšanja gospodarskega in/ali finančnega položaja rižarn Unije. Po drugi strani za Kambodžo in Mjanmar tri cela leta ne bi veljale polne dajatve, kar bi otežilo izvoz, vendar bi lahko v Unijo postopoma izvažala več indijskega riža.

(85)

Zato je za obdobje treh let predvidena naslednja ponovna uvedba tarifne dajatve:

 

1. leto

2. leto

3. leto

Tarifna dajatev (v EUR/tono)

175

150

125

(86)

Stopnja dajatve skupne carinske tarife v višini 175 EUR/tono, ki se trenutno uporablja, bi se lahko prilagodila navzdol v skladu s členom 180 Uredbe (EU) 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Če bi se zaradi teh prilagoditev uporabljale dajatve skupne carinske tarife, ki bi bile nižje od dajatev, navedenih v uvodni izjavi 85, bi bilo treba slednje uskladiti tako, da v obdobju uvedbe ukrepov nikoli ne bi presegale veljavne dajatve skupne carinske tarife. Veljavni zaščitni ukrepi so zato nižji od prilagojenih carin in veljavne dajatve, navedene v uvodni izjavi 85.

(87)

Da se uvoznikom zadevnih izdelkov zagotovi pravna varnost, so različne zainteresirane strani zahtevale, da zgoraj navedeni ukrepi ne bi zajemali izdelkov, ki so že na poti v Unijo. V skladu s svojo sedanjo prakso v zadevah v zvezi z zaščitnimi ukrepi Komisija meni, da je takšna „klavzula o odpremi“ v tem primeru dejansko utemeljena, zato so bile zahteve sprejete.

(88)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Odbora za splošne preferenciale iz člena 39(3) Uredbe (EU) št. 978/2012 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dajatve skupne carinske tarife se začasno ponovno uvedejo za uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 1006 30 27, 1006 30 48, 1006 30 67 in 1006 30 98.

2.   Dajatev v EUR na tono, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, je 175 za prvo leto, 150 za drugo leto in 125 za tretje leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Če Komisija prilagodi dajatev skupne carinske tarife v skladu s členom 180 Uredbe (ES) št. 1308/2013, je treba tarifno dajatev iz odstavka 2 določiti na nižji ravni od prilagojene skupne carinske tarife in tarifne dajatve iz odstavka 2.

Člen 2

Uvoz izdelkov iz člena 1, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že na poti v Unijo, ne spada na področje uporabe dajatve, določene v členu 1(2), pod pogojem, da ni mogoče spremeniti namembnega kraja teh izdelkov.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 303, 31.10.2012, str. 1.

(2)  UL C 100, 16.3.2018, str. 30.

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1083/2013 z dne 28. avgusta 2013 o določitvi pravil glede postopka za začasni preklic tarifnih preferencialov in sprejetja splošnih zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 293, 5.11.2013, str. 16).

(4)  Vprašalniki so bili poslani naslednjim pridelovalcem, v prostorih katerih so bili opravljeni tudi preveritveni obiski: Laguna de Santaolalla S.L., Španija, Vercellino Flavio e Paolo S.S., Italija, Coppo e Garrione Societa' Agricola S.S., Italija, Maro Giovanni, Paolo e Pietro, Italija, Locatelli Francesco, Italija.

(5)  Te zainteresirane strani so bile Haudecoeur, Amru Rice, kamboška vlada in zveza za riž Mjanmara (Myanmar Rice Federation).

(6)  Podatki so javno dostopni na spletni strani Europa: https://ec.europa.eu/agriculture/cereals/trade_en.

(7)  Uredba (EU) 2018/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 143, 7.6.2018, str. 1).

(8)  Te cene ne vključujejo stroškov po uvozu in stroškov prevoza.

(9)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).


DIREKTIVE

17.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/18


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/68

z dne 16. januarja 2019

o določitvi tehničnih specifikacij za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (1) ter zlasti člena 4(2a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4(1) Direktive 91/477/EGS morajo države članice zagotoviti, da se na strelno orožje in njegove bistvene sestavne dele, bodisi del strelnega orožja bodisi dane ločeno na trg, namesti jasna, trajna in enotna oznaka. V členu 4(2) navedene direktive so opredeljene informacije, ki jih je treba vključiti v oznako, da bi se povečala sledljivost strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov ter da bi se olajšal njihov prosti pretok. Pri zelo majhnih bistvenih sestavnih delih so informacije, ki jih mora oznaka vključevati, omejene na serijsko številko ali alfanumerično ali digitalno kodo. V skladu s členom 4(4) navedene direktive morajo države članice vzdrževati zbirko podatkov in v njej beležiti vse informacije, ki so potrebne za sledenje in identifikacijo strelnega orožja, med drugim informacije o oznaki, ki je nameščena na strelno orožje in njegove bistvene sestavne dele, ter informacije o vsakršni predelavi ali priredbi strelnega orožja, ki povzroči spremembo njegovega razreda ali podrazreda, kot so informacije o subjektu, ki je zamenjal ali priredil bistveni sestavni del.

(2)

V primeru prenosa iz državnih zalog v stalno civilno uporabo mora biti v oznako vključena tudi identiteta subjekta tega prenosa. Razen če je identiteta že prisotna kot del obstoječe oznake, jo je treba vključiti med prenosom v civilno uporabo.

(3)

V skladu z Direktivo 91/477/EGS morajo države članice tudi zagotoviti, da je vsaka osnovna embalaža popolnega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko številko, kaliber in vrsto streliva. Glede na sedanjo tržno prakso v zvezi z embalažo streliva in trenutno stanje tehnologije za navedeno oznako v tej fazi ni potrebno določiti tehničnih specifikacij. Ta direktiva bi se zato morala uporabljati le za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov (vključno z zelo majhnimi bistvenimi sestavnimi deli).

(4)

Ustrezna velikost pisave na oznakah je ključnega pomena za uresničitev cilja povečanja sledljivosti strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov. Tehnične specifikacije bi zato morale določati najmanjšo velikost pisave, ki bi jo države članice morale upoštevati pri določanju velikosti pisave za navedene oznake v svoji nacionalni zakonodaji.

(5)

Glede na mednarodni standard Združenih narodov za nadzor nad osebnim orožjem (ISACS) o označevanju in vodenju evidenc bi morali imeti okvirji in nabojniki, izdelani iz nekovinskega materiala vrste, ki negativno vpliva na razločnost in trajnost oznake (na primer okvirjev ali nabojnikov iz določenih kategorij polimera), oznako na kovinski ploščici, ki je trajno vgrajena v material okvirja ali nabojnika. Države članice bi morale imeti možnost, da za označevanje okvirjev in nabojnikov iz nekovinskih materialov dovolijo uporabo nekaterih drugih tehnik, kot je globoko lasersko graviranje, ki zagotavljajo enako raven razločnosti in trajnosti oznak.

(6)

Da bi se olajšala sledljivost strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov v zbirkah podatkov držav članic, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri določanju abecede ali abeced za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov izbirajo izključno med latinico, cirilico ali grško abecedo. Podobno bi morali biti številski sistemi, ki se lahko uporabljajo za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov, omejeni na arabski ali rimski številski sistem, kakor določi posamezna država članica.

(7)

Ta direktiva ne posega v člen 3 Direktive 91/477/EGS.

(8)

Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (2) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(9)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 13b(1) Direktive 91/477/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za strelno orožje in njegove bistvene sestavne dele, ne uporablja pa se za osnovno embalažo popolnega streliva.

Člen 2

Tehnične specifikacije za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov

Države članice zagotovijo, da oznake iz člena 4 Direktive 91/477/EGS izpolnjujejo tehnične specifikacije iz Priloge k tej direktivi.

Člen 3

Določbe za prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. januarja 2020. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

(2)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


PRILOGA

Tehnične specifikacije za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov

1.

Velikost pisave, ki se uporablja na oznakah, določi država članica. Velikost ali najmanjša velikost, ki jo določi posamezna država članica, mora biti najmanj 1,6 mm. Po potrebi se za označevanje bistvenih sestavnih delov, ki so premajhni, da bi se označili v skladu s členom 4 Direktive 91/477/EGS, lahko uporabi manjša velikost pisave.

2.

Okvirji ali nabojniki, izdelani iz nekovinskega materiala vrste, ki jo določi država članica, imajo oznako na kovinski ploščici, ki je trajno vgrajena v material okvirja ali nabojnika tako, da:

(a)

ploščice ni mogoče zlahka odstraniti in

(b)

bi se z odstranitvijo ploščice uničil del okvirja ali nabojnika.

Države članice za označevanje takih okvirjev ali nabojnikov lahko dovolijo tudi uporabo drugih tehnik, če te tehnike zagotavljajo enako raven razločnosti in trajnosti oznak.

Pri določanju nekovinskih materialov, ki se opredelijo za namen te specifikacije, države članice upoštevajo, v kolikšni meri posamezen material lahko negativno vpliva na razločnost in trajnost oznak.

3.

Abecedo, ki se uporablja na oznakah, določi država članica. Abeceda, ki jo določi posamezna država članica, je latinica, cirilica in/ali grška abeceda.

4.

Številski sistem, ki se uporablja na oznakah, določi država članica. Številski sistem, ki ga določi posamezna država članica, je arabski in/ali rimski številski sistem.

17.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/22


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/69

z dne 16. januarja 2019

o določitvi tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (1) in zlasti člena 10a(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Direktivi 91/477/EGS določa, da predmeti, ki ustrezajo opredelitvi strelnega orožja iz navedene direktive, niso zajeti v to opredelitev, če so zasnovani za preplah, signaliziranje ali reševanje ljudi in se lahko uporabijo samo za navedeni namen.

(2)

Nekatere naprave, konstruirane za preplah, signaliziranje ali reševanje ljudi, ki so trenutno na voljo na trgu, je mogoče brez težav z običajnim orodjem predelati v strelno orožje. Da bi jih bilo mogoče šteti za plašilno in signalno orožje za namene Direktive 91/477/EGS in da ne bi bil potreben nadzor, ki se uporablja za strelno orožje v skladu z navedeno direktivo, teh naprav zato ne bi smelo biti mogoče z uporabo običajnega orodja prilagoditi ali omogočiti njihovo predelavo tako, da bi izstreljevale šibre, krogle ali izstrelke z delovanjem gorljivega potisnega sredstva.

(3)

Specifikacija iz uvodne izjave 2 bi morala biti sestavni del svežnja tehničnih specifikacij, ki naj bi skupaj zagotovile, da naprave ni mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem gorljivega potisnega sredstva. Za predelavo takih naprav v strelno orožje je bistvenega pomena zlasti cev naprave, zato bi morala biti cev taka, da je ni mogoče odstraniti ali prilagoditi, ne da bi postala naprava v celoti neuporabna. Poleg tega bi bilo treba v cev vstaviti zapore, ki jih ne bi bilo mogoče odstraniti, ležišče naboja in cev pa bi morala biti zamaknjena, nagnjena ali ukrivljena tako, da v napravo ne bi bilo mogoče naložiti streliva in ga iz nje ne bi bilo mogoče izstreliti.

(4)

Da bi zagotovili, da bodo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje primerne za najrazličnejše plašilno in signalno orožje, ki danes obstaja, bi morale specifikacije iz te direktive upoštevati splošno sprejete mednarodne standarde in vrednosti za naboje in ležišče naboja v plašilnem in signalnem orožju, zlasti Preglednico VIII Preglednic dimenzij nabojev in ležišča nabojev (TDCC), ki jih je določila Stalna mednarodna komisija za preskušanje ročnega strelnega orožja (C.I.P.).

(5)

Da plašilnega in signalnega orožja ne bi bilo mogoče brez težav predelati v strelno orožje, bi morale države članice zagotoviti, da se bodo za orožje, ki se izdeluje v Uniji ali se vanjo uvaža, opravljali pregledi za ugotovitev njegove skladnosti s tehničnimi specifikacijami iz te direktive. Pri teh pregledih bi bilo mogoče npr. pregledovati različne modele ali tipe naprave, posamezne naprave ali oboje.

(6)

Države članice bi morale druga drugi na zahtevo posredovati informacije o rezultatih pregledov plašilnega in signalnega orožja, ki so jih opravile. Za lažjo izmenjavo informacij bi morale države članice določiti vsaj eno nacionalno točko za stike, ki bi lahko posredovala informacije drugim državam članicam.

(7)

Za lažjo izvedbo pregledov plašilnega in signalnega orožja bi morale države članice pri izvajanju takih pregledov med seboj sodelovati.

(8)

Ta direktiva ne posega v člen 3 Direktive 91/477/EGS.

(9)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (2) so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več obrazložitvenih dokumentov, ki pojasnjujejo razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu.

(10)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 13b(1) Direktive 91/477/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Tehnične specifikacije

Države članice zagotovijo, da morajo naprave s prostorom za naboje, ki so konstruirane za izstreljevanje samo slepih nabojev, dražljivih ali drugih aktivnih snovi ali pirotehničnega signalnega streliva, vedno izpolnjevati tehnične specifikacije iz Priloge k tej direktivi, da ne bi veljale za strelno orožje v skladu z Direktivo 91/477/EGS.

Člen 2

Preverjanje skladnosti s tehničnimi specifikacijami

1.   Države članice zagotovijo, da se za naprave, ki spadajo v vrsto iz člena 1, opravljajo pregledi za ugotovitev njihove skladnosti s tehničnimi predpisi iz Priloge.

2.   Države članice med seboj sodelujejo pri opravljanju pregledov iz odstavka 1.

Člen 3

Izmenjava informacij

Država članica na zahtevo drugi državi članici posreduje rezultate pregledov, ki jih je opravila v skladu s členom 2. V ta namen vsaka država članica določi vsaj eno nacionalno točko za stike za posredovanje teh rezultatov in njene kontaktne podatke sporoči Komisiji.

Člen 4

Določbe za prenos v nacionalno zakonodajo

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. januarja 2020. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. januarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

(2)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


PRILOGA

Tehnične specifikacije za naprave iz člena 1

1.

Naprave izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

pirotehnično signalno strelivo lahko izstreljujejo le, če je na ustje cevi pritrjen nastavek;

(b)

znotraj naprave je trajna naprava, ki preprečuje izstreljevanje nabojev z eno ali več trdnimi šibrami, trdnimi kroglami ali trdnimi izstrelki;

(c)

konstruirane so za naboj, ki je vpisan v Preglednici VIII Preglednic dimenzij nabojev in ležišča nabojev (TDCC), ki jih je določila Stalna mednarodna komisija za preskušanje ročnega strelnega orožja (C.I.P.), ter ustreza dimenzijam in drugim standardom iz te preglednice v različici, ki se uporablja ob sprejetju te direktive.

2.

Naprav ni mogoče z uporabo običajnega orodja prilagoditi ali omogočiti njihovo predelavo tako, da bi izstreljevale šibre, krogle ali izstrelke z delovanjem potisnega sredstva.

3.

Vsi bistveni sestavni deli naprave so taki, da jih ni mogoče pritrditi na strelno orožje ali jih uporabljati kot bistvene sestavne dele strelnega orožja.

4.

Cevi naprav ni mogoče odstraniti ali prilagoditi, ne da bi napravo močno poškodovali ali uničili.

5.

Naprave, katerih cev je dolga največ 30 cm ali katerih skupna dolžina je največ 60 cm, imajo v cevi zapore, ki jih ni mogoče odstraniti, po vsej dolžini cevi, tako da šibra, krogla ali izstrelek ne more priti skozi cev z delovanjem potisnega sredstva in da je do ustja cevi še največ 1 cm praznega prostora.

6.

Naprave, ki ne spadajo pod točko 5, imajo zapore, ki jih ni mogoče odstraniti, na vsaj tretjini dolžine cevi, tako da šibra, krogla ali izstrelek ne more priti skozi cev z delovanjem potisnega sredstva in da je do ustja cevi še največ 1 cm praznega prostora.

7.

Tako pri napravah iz točke 5 kot pri napravah iz točke 6 je prva zapora v cevi v vseh primerih nameščena čim bliže za ležiščem naboja naprave, vendar tako, da plini lahko izstopajo skozi izhodne odprtine.

8.

V napravah, ki so konstruirane samo za streljanje s slepimi naboji, zapore iz točke 5 ali 6 cev v celoti zapirajo, razen ene ali več izhodnih odprtin za plin pod tlakom. Poleg tega zapore cev v celoti zapirajo tako, da iz sprednjega dela naprave ne more izstopiti plin.

9.

Vse zapore so trajne in jih ni mogoče izbiti, ne da bi uničili ležišče naboja ali cev naprave.

V napravah, ki so konstruirane samo za streljanje s slepimi naboji, so zapore v celoti narejene iz materiala, ki ga ni mogoče rezati, vrtati ali brusiti (ali izvajati kakšen podoben postopek) in katerega najmanjša trdota je 700 HV 30 (po Vickersu).

V napravah, ki ne spadajo v drugi pododstavek te točke, so zapore narejene iz materiala, ki ga ni mogoče rezati, vrtati ali brusiti (ali izvajati kakšen podoben postopek) in katerega najmanjša trdota je 610 HV 30. Cev lahko ima vzdolž osi kanal, ki omogoča, da se iz naprave izstreljujejo dražljive ali druge aktivne snovi.

V obeh primerih zapore preprečujejo:

(a)

izvrtanje ali razširitev odprtine v cevi vzdolž osi;

(b)

odstranitev cevi, razen če območje okvira in ležišča naboja naprave z odstranitvijo postane neuporabno ali če je celovitost naprave tako okrnjena, da je brez večjega popravila ali dodatka ni mogoče uporabiti kot osnovo za strelno orožje.

10.

Ležišče naboja in cev sta zamaknjena, nagnjena ali ukrivljena tako, da v napravo ni mogoče naložiti streliva in ga iz nje ni mogoče izstreliti. Pri napravah revolverskega tipa so poleg tega:

(a)

sprednje odprtine ležišča za naboje v bobnu zožene, tako da so krogle blokirane v ležišču naboja;

(b)

te odprtine zamaknjene glede na ležišče naboja.


SKLEPI

17.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/27


SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/70

z dne 11. januarja 2019

o določitvi meril za podelitev znaka EU za okolje grafičnemu papirju ter meril za podelitev znaka EU za okolje vpojnemu papirju in izdelkom iz vpojnega papirja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 3)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 se lahko znak EU za okolje podeli izdelkom z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu.

(2)

Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se uvedejo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje glede na skupine izdelkov.

(3)

S Sklepom Komisije 2011/333/EU (2) so bila določena merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za skupino izdelkov „kopirni in grafični papir“. S Sklepom Komisije (EU) 2015/877 (3) je bilo obdobje veljavnosti navedenih meril in zahtev podaljšano do 31. decembra 2018.

(4)

S Sklepom Komisije 2012/448/EU (4) so bila določena merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za skupino izdelkov „časopisni papir“. S Sklepom Komisije (EU) 2015/877 je bilo obdobje veljavnosti navedenih meril in zahtev podaljšano do 31. decembra 2018.

(5)

Z Odločbo Komisije 2009/568/ES (5) so bila določena merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za skupino izdelkov „tissue papir za higienske namene uporabe“ (vpojni papir). S Sklepom Komisije (EU) 2015/877 je bilo obdobje veljavnosti navedenih meril in zahtev iz Odločbe 2009/568/ES podaljšano do 31. decembra 2018.

(6)

Pri preverjanju ustreznosti (v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT) znaka EU za okolje z dne 30. junija 2017, pri katerem je bilo pregledano izvajanje Uredbe (ES) št. 66/2010 (6), je bilo ugotovljeno, da je treba oblikovati bolj strateški pristop za znak EU za okolje, vključno z združevanjem tesno povezanih skupin izdelkov, kadar je to ustrezno.

(7)

V skladu z navedenimi sklepnimi ugotovitvami ter na podlagi posvetovanja z Odborom Evropske unije za znak za okolje bi bilo treba skupini izdelkov „kopirni in grafični papir“ ter „časopisni papir“ združiti v eno skupino izdelkov, imenovano „grafični papir“, ter uvesti novo opredelitev, ki obsega obe stari skupini izdelkov z nekaterimi ustreznimi spremembami, da bi se upoštevala znanstveni razvoj in razvoj na trgu. Zlasti bi bilo treba pri novi opredelitvi odpraviti omejitev mase, ki je veljala za stari skupini izdelkov, saj zdaj vključuje več vrst papirja z večjo togostjo.

(8)

Poleg tega bi bilo treba v skladu s pregledom uvesti nekatere spremembe opredelitve skupine izdelkov „vpojni papir“, predvsem za zagotovitev jasnejšega razlikovanja med vpojnim papirjem in končnim izdelkom iz vpojnega papirja na podlagi standarda ISO 12625-1; skupino izdelkov bi bilo treba preimenovati v „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“.

(9)

Da bi se najboljša praksa bolj izrazila na trgu za ti skupini izdelkov in upoštevale inovacije, uvedene v vmesnem obdobju, je primerno določiti nov sklop meril za vsako skupino izdelkov.

(10)

Nova merila za posamezno skupino izdelkov so namenjena spodbujanju energijsko učinkovitih proizvodnih postopkov, s katerimi se zagotovijo manjše emisije snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji vodotokov, zakisljevanju ozračja ter podnebnim spremembam, in omeji uporaba nevarnih snovi ter pri katerih se uporabljajo surovine, pridobljene iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, ali recikliranih materialov, kar pomaga olajšati prehod na bolj krožno gospodarstvo.

(11)

Nova merila za posamezno skupino izdelkov ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje bi morale veljati do 31. decembra 2024, pri čemer se upošteva inovacijski cikel za ti skupini izdelkov.

(12)

Ker sta skupini izdelkov „grafični papir“ in „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“ tesno povezani, merila zanju pa bodo podobna, je primerno sprejeti en sklep in določiti oba sklopa meril z enim aktom. Tako bi se morala povečati vidnost sistema za udeležence na trgu in zmanjšati upravno breme za nacionalne organe.

(13)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba Sklep 2011/333/EU, Sklep 2012/448/EU in Odločbo 2009/568/ES razveljaviti.

(14)

Proizvajalcem, ki so za svoje izdelke prejeli znak EU za okolje za kopirni in grafični papir, časopisni papir ali tissue papir za higienske namene uporabe na podlagi meril iz Sklepa 2011/333/EU, Sklepa 2012/448/EU in Odločbe 2009/568/ES, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa za prilagoditev svojih izdelkov, da bodo izpolnili nova merila in zahteve. Po sprejetju tega sklepa bi morali imeti proizvajalci na voljo omejeno obdobje, v katerem lahko predložijo vloge na podlagi meril, določenih v navedenih sklepih oziroma v odločbi, ali novih meril iz tega sklepa. Če je bil znak EU za okolje podeljen na podlagi meril, določenih v enem od starih sklepov ali odločbi, bi bilo treba dovoliti njegovo uporabo samo do 31. decembra 2019.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupina izdelkov „grafični papir“ zajema liste ali kolute nepredelanega, nepotiskanega praznega papirja ali kartona, belega ali barvnega, ki je izdelan iz celuloze in primeren za pisanje, tiskanje ali predelavo.

Skupina izdelkov ne vključuje:

(a)

embalaže;

(b)

termično občutljivega papirja;

(c)

fotografskega ali samokopirnega papirja;

(d)

odišavljenega papirja;

(e)

papirja, ki spada v skupino izdelkov „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“, kot je opredeljena v členu 2.

Člen 2

Skupina izdelkov „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“ obsega naslednje:

(1)

liste ali kolute nepredelanega vpojnega papirja za predelavo v izdelke, ki spadajo pod točko 2;

(2)

izdelke iz vpojnega papirja, primerne za osebno higieno, vpijanje tekočin ali čiščenje površin ali kombinacijo navedenih vrst uporabe; med drugim naslednje vrste izdelkov iz vpojnega papirja: robčke, toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, kuhinjske ali gospodinjske brisače, ročne brisače, serviete, podstavke in industrijske krpe.

Skupina izdelkov ne vključuje:

(a)

izdelkov, ki spadajo v skupino izdelkov „vpojni higienski proizvodi“, kot je opredeljena v Sklepu Komisije 2014/763/EU (7);

(b)

izdelkov za čiščenje površin, ki vsebujejo čistilna sredstva;

(c)

izdelkov iz vpojnega papirja, oplemenitenih z drugimi materiali, ki niso vpojni papir;

(d)

kozmetičnih izdelkov v smislu Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8), vključno s krpami za mokro čiščenje;

(e)

odišavljenega papirja;

(f)

izdelkov, ki spadajo v skupino izdelkov „grafični papir“, kot je opredeljena v členu 1, ali izdelkov, ki spadajo v skupino izdelkov „tiskan papir“, kot je opredeljena v Sklepu Komisije 2012/481/EU (9).

Člen 3

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„celuloza“ pomeni vlaknasti material za proizvodnjo papirja, ki se proizvaja v obratu za celulozo bodisi mehansko bodisi kemijsko iz vlaknaste celulozne surovine (najpogosteje lesa);

(2)

„embalaža“ pomeni vse izdelke iz kakršnih koli materialov v kakršni koli obliki, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do predelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku;

(3)

„vpojni papir“ pomeni papir nizke mase, izdelan iz celuloze, ki je lahko suh ali moker ter iz krep papirja ali drugega papirja;

(4)

„izdelki iz vpojnega papirja“ pomeni predelane izdelke iz vpojnega papirja v eni ali več plasteh, ki so zgibani ali ne, reliefno pretisnjeni ali ne, oplemeniteni ali ne, potiskani ali ne ter po možnosti dokončno izdelani z naknadno obdelavo.

Člen 4

1.   Izdelku se podeli znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 za skupino izdelkov „grafični papir“, če ustreza opredelitvi navedene skupine izdelkov iz člena 1 tega sklepa ter izpolnjuje merila in z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje iz Priloge I k temu sklepu.

2.   Izdelku se podeli znak EU za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 66/2010 za skupino izdelkov „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“, če ustreza opredelitvi navedene skupine izdelkov iz člena 2 tega sklepa ter izpolnjuje merila in z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 5

Merila za skupini izdelkov „grafični papir“ in „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“ ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za posamezno skupino izdelkov veljajo do 31. decembra 2024.

Člen 6

1.   Za administrativne namene se skupini izdelkov „grafični papir“ dodeli kodna številka „011“.

2.   Za administrativne namene se skupini izdelkov „vpojni papir in izdelki iz vpojnega papirja“ dodeli kodna številka „004“.

Člen 7

Odločba 2009/568/ES, Sklep 2011/333/EU in Sklep 2012/448/EU se razveljavijo.

Člen 8

1.   Ne glede na člen 7 se vloge za pridobitev znaka EU za okolje, predložene pred datumom sprejetja tega sklepa, za izdelke, ki spadajo v skupino izdelkov „grafični papir“, kot je opredeljena v tem sklepu, in skupino izdelkov „kopirni in grafični papir“, kot je opredeljena v Sklepu 2011/333/EU, ocenijo v skladu s pogoji iz Sklepa 2011/333/EU.

2.   Ne glede na člen 7 se vloge za pridobitev znaka EU za okolje, predložene pred datumom sprejetja tega sklepa, za izdelke, ki spadajo v skupino izdelkov „grafični papir“, kot je opredeljena v tem sklepu, in skupino izdelkov „časopisni papir“, kot je opredeljena v Sklepu 2012/448/EU, ocenijo v skladu s pogoji iz Sklepa 2012/448/EU.

3.   Ne glede na člen 7 se vloge za pridobitev znaka EU za okolje, predložene pred datumom sprejetja tega sklepa, za izdelke, ki spadajo v skupino izdelkov „vpojni papir“, kot je opredeljena v tem sklepu, in skupino izdelkov „tissue papir za higienske namene uporabe“, kot je opredeljena v Odločbi 2009/568/ES, ocenijo v skladu s pogoji iz Odločbe 2009/568/ES.

4.   Vloge za pridobitev znaka EU za okolje za izdelke iz skupine izdelkov „grafični papir“ ali „vpojni papir in izdelkov iz vpojnega papirja“, predložene na datum sprejetja tega sklepa ali po njem, vendar najpozneje do 31. decembra 2018, lahko temeljijo na merilih iz tega sklepa ali merilih iz Sklepa 2011/333/EU, Sklepa 2012/448/EU ali Odločbe 2009/568/ES, kakor je primerno. Navedene vloge se ocenijo v skladu z merili, na podlagi katerih so pripravljene.

5.   Če se znak EU za okolje podeli na podlagi vloge, ocenjene v skladu z merili iz Odločbe 2009/568/ES, Sklepa 2011/333/EU ali Sklepa 2012/448/EU, se lahko uporablja samo do 31. decembra 2019.

Člen 9

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 11. januarja 2019

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije


(1)  UL L 27, 30.1.2010, str. 1.

(2)  Sklep Komisije 2011/333/EU z dne 7. junija 2011 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje kopirnemu in grafičnemu papirju (UL L 149, 8.6.2011, str. 12).

(3)  Sklep Komisije (EU) 2015/877 z dne 4. junija 2015 o spremembi Odločbe 2009/568/ES in sklepov 2011/333/EU, 2011/381/EU, 2012/448/EU in 2012/481/EU zaradi podaljšanja veljavnosti okoljskih meril za podeljevanje znaka EU za okolje nekaterim proizvodom (UL L 142, 6.6.2015, str. 32).

(4)  Sklep Komisije 2012/448/EU z dne 12. julija 2012 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za časopisni papir (UL L 202, 28.7.2012, str. 26).

(5)  Odločba Komisije 2009/568/ES z dne 9. julija 2009 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske namene uporabe (UL L 197, 29.7.2009, str. 87).

(6)  POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o pregledu izvajanja Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ter Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (COM(2017) 355 final).

(7)  Sklep Komisije 2014/763/EU z dne 24. oktobra 2014 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka EU za okolje za vpojne higienske proizvode (UL L 320, 6.11.2014, str. 46).

(8)  Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

(9)  Sklep Komisije 2012/481/EU z dne 16. avgusta 2012 o okoljskih merilih za podelitev znaka EU za okolje za tiskan papir (UL L 223, 21.8.2012, str. 55).


PRILOGA I

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE GRAFIČNEMU PAPIRJU

OKVIR

Cilji meril

Cilj meril je zlasti zmanjšati odvajanje strupenih ali evtrofnih snovi v vode ter okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo energije (podnebne spremembe, zakisljevanje, tanjšanje ozonskega plašča, siromašenje neobnovljivih virov energije). V tem oziru je namen meril:

zmanjšati porabo energije in povezane emisije v zrak,

zmanjšati okoljsko škodo z zmanjšanjem emisij v vodo in nastajanja odpadkov,

zmanjšati okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo nevarnih kemikalij ter

zaščititi gozdove z zahtevo za pridobivanje recikliranih ali neobdelanih vlaken iz gozdov in območij, s katerimi se trajnostno gospodari.

Merila za podelitev znaka EU za okolje „grafičnemu papirju“:

1.

emisije v vodo in zrak;

2.

raba energije;

3.

vlakna: ohranjanje virov, trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

4.

omejene nevarne snovi in zmesi;

5.

ravnanje z odpadki;

6.

primernost za uporabo;

7.

informacije na embalaži;

8.

informacije na znaku EU za okolje.

Okoljska merila zajemajo proizvodnjo celuloze, vključno z vsemi podpostopki, od trenutka, ko neobdelana ali reciklirana vlakna prispejo v proizvodni obrat, do trenutka, ko celuloza zapusti obrat za proizvodnjo celuloze. Pri postopkih proizvodnje papirja okoljska merila zajemajo vse podpostopke v obratu za proizvodnjo celuloze, od priprave celuloze za proizvodnjo grafičnega papirja do navijanja na glavni kolut.

Okoljska merila ne zajemajo prevoza in pakiranja surovin (npr. lesa), celuloze ali papirja. Predelava papirja prav tako ni vključena.

Ocenjevanje in preverjanje: Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vložnik predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druge dokaze o skladnosti z merili, lahko ti po potrebi izvirajo od vložnika in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd.

Pristojni organi prednostno priznajo potrdila in preverjanja, ki jih izdajo organi, akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za preskusne in kalibracijske laboratorije, ter preverjanja, ki jih izdajo organi, akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za organe, ki certificirajo izdelke, postopke in storitve.

Kadar je to primerno, se lahko uporabijo preskusne metode, ki niso navedene za posamezno merilo, če pristojni organ, ki ocenjuje vloge, prizna njihovo enakovrednost.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo ter opravijo neodvisna preverjanja ali obiske na kraju samem, da preverijo skladnost s temi merili.

Izdelek iz grafičnega papirja mora izpolnjevati vse ustrezne zahteve države, v kateri se da na trg. Vložnik predloži izjavo, da izdelek izpolnjuje to zahtevo.

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„tona suhega zraka“ pomeni zračno suho tono (ADt) celuloze, izraženo kot 90 % suhost;

(2)

„kemična celuloza“ pomeni vlaknasti material, pridobljen tako, da se iz surovine odstrani precejšen del neceluloznih spojin, ki jih je mogoče odstraniti s kemično obdelavo (kuhanjem, delignifikacijo, beljenjem);

(3)

„CMP“ pomeni kemično-mehansko celulozo („chemimechanical pulp“);

(4)

„CTMP“ pomeni kemično-termomehansko celulozo („chemithermomechanical pulp“);

(5)

„celuloza, proizvedena z deinkingom (razsivenjem)“ pomeni celulozo, izdelano iz papirja za recikliranje, iz katerega so bile odstranjene tiskarske barve in druga onesnaževala;

(6)

„barvila“ pomeni intenzivno pobarvan ali fluorescenten organski material, ki obarva substrat zaradi selektivne absorpcije. Barvila so topna in/ali gredo skozi postopek nanosa, ki vsaj začasno uniči morebitno kristalno strukturo barvila. Barvila se zadržijo v substratu z absorpcijo, raztapljanjem in mehanskim zadrževanjem ali z ionskimi ali kovalentnimi kemijskimi vezmi;

(7)

„celuloza ECF“ pomeni beljeno celulozo brez elementarnega klora;

(8)

„integrirana proizvodnja“ pomeni, da se celuloza in papir proizvajata na isti lokaciji. Celuloza je pred proizvodnjo papirja nesušena. Proizvodnja papirja/kartona je neposredno povezana s proizvodnjo celuloze;

(9)

„papir ali karton iz mehanske celuloze“ pomeni papir ali karton, v katerem je mehanska celuloza bistvena sestavina sestave vlaken;

(10)

„pigmenti ali barvila na osnovi kovine“ pomeni barvila in pigmente, v katerih več kot 50 % mase obsegajo ustrezne kovinske spojine;

(11)

„neintegrirana proizvodnja“ pomeni proizvodnjo tržne celuloze (za prodajo) v obratih, v katerih se ne uporabljajo papirni stroji, ali proizvodnjo papirja/kartona, pri kateri se uporablja samo celuloza, proizvedena v drugih obratih (tržna celuloza);

(12)

„izmet papirnega stroja“ pomeni papirnate materiale, zavržene v postopku na papirnem stroju, ki imajo značilnosti, zaradi katerih jih je mogoče ponovno uporabiti na kraju samem tako, da se vključijo nazaj v enak proizvodni postopek, med katerim so nastali. V tem sklepu izraz ne zajema postopkov predelave, za katere se šteje, da so ločeni od papirnega stroja;

(13)

„pigmenti“ pomeni barvne, črne, bele ali fluorescentne organske ali anorganske trdne snovi, ki so navadno netopne v podlagi ali substratu, v katerega so vdelani in ki nanje nima bistvenega fizikalnega in kemičnega vpliva. Videz spremenijo s selektivno absorpcijo in/ali razprševanjem svetlobe. Pigmenti se navadno razpršijo v podlagah ali substratih in uporabijo, na primer v proizvodnji tiskarskih barvil, barv, plastike ali drugih polimernih materialov. Pigmenti ohranijo kristalno strukturo ali strukturo delcev med celotnim postopkom barvanja;

(14)

„reciklirana vlakna“ pomeni vlakna, ki so preusmerjena od toka odpadkov v proizvodnem postopku ali ki jih proizvedejo gospodinjstva ali trgovinski in industrijski obrati ter institucije v svoji vlogi kot končni uporabniki izdelka. Za predvideni namen jih ni več mogoče uporabiti. Ponovna uporaba materialov, ki so proizvedeni v postopku in se lahko predelajo znotraj tega postopka, v katerem so bili proizvedeni (lastno proizvedeni ali kupljeni izmeti s papirnega stroja), je izključena;

(15)

„celuloza TCF“ pomeni celulozo brez vsebnosti klora;

(16)

„TMP“ pomeni termomehansko celulozo („thermomechanical pulp“).

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE

Merilo 1 – Emisije v vodo in zrak

Osnovni pogoj je, da obrat za proizvodnjo celuloze in papirja izpolnjuje vse ustrezne pravne zahteve države, v kateri se nahaja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti, podprto z ustrezno dokumentacijo in izjavami dobaviteljev celuloze.

Merilo 1(a) Kemijska potreba po kisiku (KPK), žveplo (S), NOx, fosfor (P)

Zahteva temelji na podatkih o emisijah glede na določeno referenčno vrednost. Razmerje med dejanskimi emisijami in referenčno vrednostjo se prevede v rezultat glede emisij.

Rezultat za posamezni parameter za emisije ne presega 1,3.

V vsakem primeru skupno število točk (Pskupaj = PKPK + PS + PNOx + PP) ne presega 4,0.

Pri neintegrirani proizvodnji vložnik predloži izračun, ki vključuje proizvodnjo celuloze in papirja.

Za celulozo in proizvodnjo papirja kot celoto se PKPK izračuna na naslednji način (PS, PNOx in PP se izračunajo na popolnoma enak način).

Za vsako uporabljeno celulozo „i“ se z njo povezane izmerjene emisije KPK (KPKceluloza 'i, izražena v kg/tono zračno suhe celuloze – ADt) tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celuloza „i“ za tono zračno suhe celuloze) in seštejejo. Tona zračno suhe celuloze pomeni 90 % suhe snovi v celulozi in 95 % v papirju.

Tehtana emisija KPK za celulozo se nato prišteje k izmerjeni emisiji KPK iz proizvodnje papirja, da se dobi skupna emisija KPK, tj. KPKskupaj.

Tehtana referenčna vrednost KPK za proizvodnjo celuloze se izračuna enako, in sicer kot vsota tehtanih referenčnih vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze, in se prišteje k referenčni vrednosti za proizvodnjo papirja, da se dobi skupna referenčna vrednost KPK, tj. KPKref, skupaj. Referenčne vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze in za proizvodnjo papirja so navedene v preglednici 1.

Na koncu se skupna emisija KPK deli s skupno referenčno vrednostjo KPK na naslednji način:

Formula

Preglednica 1

Referenčne vrednosti za emisije iz različnih vrst celuloze in proizvodnje papirja

Vrsta celuloze/papir

Emisije (kg/ADt)

KPKref

Pref

Sref

NOxref

Beljena kemična celuloza (razen sulfitne)

16,00

0,025

0,09 (1)

0,35

1,60

Beljena kemična celuloza (sulfitna)

24,00

0,04

0,75

1,60

Magnefitna celuloza

28,00

0,056

0,75

1,60

Nebeljena kemična celuloza

6,50

0,016

0,35

1,60

CTMP/CMP

16,00

0,008

0,20

0,25/0,70 (2)

TMP/celuloza iz lesovine

3,00/5,40 (3)

0,008

0,20

0,25

Celuloza iz recikliranih vlaken, proizvedena brez deinkinga (razsivenja)

1,10

0,006

0,20

0,25

Celuloza iz recikliranih vlaken, proizvedena z deinkingom (razsivenjem)

2,40

0,008

0,20

0,25

Obrat za proizvodnjo papirja (kg/tono)

1,00

0,008

0,30

0,70

V primeru soproizvodnje toplote in električne energije v istem obratu se lahko emisije S in NOx iz proizvodnje električne energije v obratu odštejejo od skupne količine. Za izračun deleža emisij iz proizvodnje električne energije se lahko uporabi naslednja enačba:

2 × (MWh(električna energija))/[2 × MWh(električna energija) + MWh(toplota)]

Električna energija, ki se uporabi pri tem izračunu, je električna energija, proizvedena v obratu za soproizvodnjo. Toplota, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto toplota, dobavljena iz obrata za soproizvodnjo do obrata za proizvodnjo celuloze/papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži podrobne izračune in podatke o preskusih, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, ter ustrezno dokazno dokumentacijo, ki vključuje poročila o preskusih, pri katerih so se uporabile naslednje standardne preskusne metode za neprekinjeno ali redno spremljanje (ali enakovredne standardne metode, ki jih pristojni organ prizna, ker zagotavljajo podatke enakovredne znanstvene kakovosti): KPK: ISO 15705 ali ISO 6060; NOx: EN 14792 ali ISO 11564; S (žveplovi oksidi): EN 14791 ali EPA št. 8; S (reducirano žveplo): EPA št. 15A, 16A ali 16B; vsebnost S v nafti; ISO 8754; vsebnost S v premogu: ISO 19579; vsebnost S v biomasi: Standard EN 15289; Skupni P EN ISO 6878.

Za spremljanje emisij se lahko uporabijo tudi hitri preskusi, če se redno (npr. mesečno) preverjajo glede na ustrezne navedene standarde ali ustrezne enakovredne standarde. V primeru emisij KPK se sprejme neprekinjeno spremljanje na podlagi analize skupnega organskega ogljika (TOC), če je bila za zadevni obrat ugotovljena korelacija med rezultati za TOC in KPK.

Če ni drugače navedeno v dovoljenju za obratovanje, se emisije KPK merijo najmanj dnevno, emisije P skupaj pa najmanj tedensko. V vseh primerih se emisije S in NOx merijo neprekinjeno (za emisije iz kotlov z zmogljivostjo več kot 50 MW) ali redno (najmanj enkrat letno za kotle in sušilnice z zmogljivostjo 50 MW ali manj).

Podatki se sporočijo kot letna povprečja, razen v naslednjih primerih:

obdobje proizvodnje je omejeno,

proizvodni obrat je nov ali prenovljen; v tem primeru meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata.

V obeh primerih se lahko podatki sprejmejo samo, če so reprezentativni za zadevno obdobje in je bilo za vsak parameter emisij opravljeno zadostno število meritev.

Dokazna dokumentacija vključuje navedbo o pogostosti meritev ter izračun točk za KPK, P skupaj, S in NOx.

Emisije v zrak vključujejo vse emisije S in NOx, ki nastanejo pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno s paro, ki nastane zunaj proizvodnega obrata, razen emisij, pripisanih proizvodnji električne energije. Meritve vključujejo kotle za predelavo, apnene peči, parne kotle in peči za razgradnjo plinov z močnim vonjem. Upoštevajo se difuzne emisije. Sporočene vrednosti emisij S v zrak vključujejo oksidirane in reducirane emisije S. Emisije S, povezane s proizvodnjo toplotne energije iz nafte, premoga in drugih zunanjih goriv z znano vsebnostjo S, se lahko izračunajo namesto izmerijo in se upoštevajo.

Meritve emisij v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih na kraju odvajanja odplak v čistilni napravi obrata za odpadno vodo. Kadar se odplake obrata pošiljajo v javno čistilno napravo ali čistilno napravo tretje osebe, se analizirajo nefiltrirani in neusedli vzorci iz kraja v obratu, kjer se odplake odvajajo v kanalizacijo, rezultati pa pomnožijo s standardnim faktorjem učinkovitosti odstranjevanja za javno ali drugo čistilno napravo. Faktor učinkovitosti odstranjevanja temelji na podatkih, ki jih zagotovi upravitelj javne čistilne naprave ali čistilne naprave tretje osebe.

Pri integriranih obratih se vrednosti emisij za celulozo določijo na nič, skupne emisije pa primerjajo s skupnimi referenčnimi vrednostmi za ustrezno proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti emisij za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja. Tehtana vsebnost vsake vrste celuloze, ki ji je dodeljena posebna referenčna vrednost iz preglednice 1, se upošteva v enačbi.

Merilo 1(b) Adsorbljivi organski halogeni (AOX)

To merilo se nanaša na celulozo brez elementarnega klora (ECF).

Emisije AOX iz proizvodnje vsake vrste celuloze, uporabljene za grafični papir z znakom EU za okolje, ne presegajo 0,17 kg/ADt.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži poročila o preskusih, pri katerih se je uporabila preskusna metoda AOX ISO 9562 ali enakovredne metode, ter priloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dokazno dokumentacijo.

Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, ki ji priloži seznam različnih vrst celuloze ECF, uporabljenih v mešanici celuloze, uteži zanje in njihove posamezne količine emisij AOX, izražene kot kg AOX/ADt celuloze.

Dokazna dokumentacija vključuje navedbo o pogostosti meritev. AOX se izmeri le v postopkih, kjer se za beljenje celuloze uporabljajo klorirane sestavine. AOX ni treba meriti v odplakah iz neintegrirane proizvodnje papirja ali v odplakah iz proizvodnje celuloze, ki se ne beli ali se beli s snovmi, ki ne vsebujejo klora.

Meritve emisij AOX v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih na kraju odvajanja odplak v čistilni napravi obrata za odpadno vodo. Kadar se odplake obrata pošiljajo v javno čistilno napravo ali čistilno napravo tretje osebe, se analizirajo nefiltrirani in neusedli vzorci iz kraja v obratu, kjer se odplake odvajajo v kanalizacijo, rezultati pa pomnožijo s standardnim faktorjem učinkovitosti odstranjevanja za javno ali drugo čistilno napravo. Faktor učinkovitosti odstranjevanja temelji na podatkih, ki jih zagotovi upravitelj javne čistilne naprave ali čistilne naprave tretje osebe.

Podatki o emisijah se izrazijo kot letno povprečje za meritve, ki se opravijo vsaj enkrat vsaka dva meseca. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

Če vložnik ne uporablja celuloze ECF, zadostuje ustrezna izjava, ki se predloži pristojnemu organu.

Merilo 1(c) CO2

Emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv, uporabljenih za proizvodnjo procesne toplote in električne energije (v obratu ali zunaj njega), ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

1.

1 100 kg CO2/tono za papir iz 100 % celuloze, proizvedene z deinkingom (razsivenjem)/reciklirane celuloze;

2.

1 000 kg CO2/tono za papir iz 100 % kemične celuloze;

3.

1 600 kg CO2/tono za papir iz 100 % mehanske celuloze.

Za papir, sestavljen iz kakršne koli kombinacije kemične, reciklirane in mehanske celuloze, se izračuna tehtana mejna vrednost na podlagi deleža vsake vrste celuloze v mešanici. Dejanska vrednost emisij se izračuna kot vsota emisij iz proizvodnje celuloze in papirja, pri čemer se upošteva mešanica uporabljenih vrst celuloze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži podatke in podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z ustrezno dokazno dokumentacijo.

Proizvajalec celuloze vložniku za vsako uporabljeno vrsto celuloze predloži eno vrednost emisij CO2, izraženo v kg CO2/ADt. Vložnik predloži eno vrednost emisij CO2 za ustrezne papirne stroje, uporabljene za proizvodnjo grafičnega papirja z znakom EU za okolje. Za integrirane obrate se lahko emisije CO2 za proizvodnjo celuloze in papirja sporočijo kot enotna vrednost.

Za opredelitev zgornje meje emisij CO2 vložnik opredeli mešanico celuloze v smislu vrst celuloze (tj. kemična celuloza, mehanska celuloza in reciklirana celuloza).

Za izračun dejanskih emisij CO2 vložnik opredeli mešanico celuloze v smislu posameznih dobavljenih vrst celuloze, izračuna tehtano povprečje emisij CO2 za proizvodnjo celuloze in to vrednost prišteje emisijam CO2 iz papirnih strojev.

Podatki o emisijah CO2 vključujejo vse vire neobnovljivih goriv, uporabljene med proizvodnjo celuloze in papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega).

Faktorji emisije goriv se uporabijo v skladu s Prilogo VI k Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012 (4).

Za električno energijo iz omrežja se v skladu z metodologijo MEErP (5) uporabi faktor za izračun emisij 384 (kg CO2/MWh).

Čas za izračune ali masne bilance temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata izračuni temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Izračuni so reprezentativni za posamezno obdobje.

Za električno energijo iz omrežja se uporablja zgoraj navedena vrednost (evropsko povprečje), razen če vložnik predloži dokumentacijo, v kateri je določena povprečna vrednost za njegove dobavitelje električne energije (pogodbeni dobavitelji); v tem primeru lahko vložnik uporabi to vrednost namesto navedene vrednosti. Dokumentacija, ki se uporabi kot dokazilo o skladnosti, vključuje tehnične specifikacije z navedbo povprečne vrednosti (tj. izvod pogodbe).

Pri izračunu emisij CO2 se šteje, da količina energije iz obnovljivih virov, kupljena in uporabljena za proizvodne postopke, pomeni nič emisij CO2. Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se taka energija dejansko uporablja v obratu ali se kupuje od zunanjih virov.

Merilo 2 – Raba energije

Zahteva temelji na podatkih o dejanski rabi energije pri proizvodnji celuloze in papirja glede na določene referenčne vrednosti.

Poraba energije vključuje porabo električne energije in goriva za proizvodnjo toplote, ki jo je treba izraziti v točkah (Pskupaj), kot je opisano v nadaljevanju.

Skupno število točk (PSKUPAJ = PE + PG) ne presega 2,5.

Preglednica 2 vsebuje referenčne vrednosti za izračun porabe energije.

V primeru mešanice različnih vrst celuloze se referenčne vrednosti za porabo električne energije in goriva za proizvodnjo toplote tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celuloza „i“ za tono zračno suhe celuloze) in seštejejo.

Merilo 2(a) Električna energija

Poraba električne energije, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi v točkah (PE), kot je opisano v nadaljevanju.

Izračun za proizvodnjo celuloze: Za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba električne energije (Eceluloza, i, izražena v kWh/ADt) izračuna na naslednji način:

Eceluloza, i = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Izračun za proizvodnjo papirja: Podobno se poraba električne energije, povezana s proizvodnjo papirja (Epapir), izračuna na naslednji način:

Epapir = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Nazadnje se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PE):

Formula

Pri integriranih obratih se vrednosti električne energije za celulozo določijo na nič, vrednost za obrat za proizvodnjo papirja pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti električne energije za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

Merilo 2(b) Poraba goriva za proizvodnjo toplote

Poraba goriva, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi v točkah (PF), kot je opisano v nadaljevanju.

Izračun za proizvodnjo celuloze: Za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba goriva (Fceluloza, i, izražena v kWh/ADt) izračuna na naslednji način:

Fceluloza, i = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Opomba:

1.

Fceluloza, i (in njen prispevek k PF, celuloza) ni treba izračunati za mehansko celulozo, razen če gre za zračno sušeno mehansko celulozo (admp), kupljeno na trgu, ki vsebuje vsaj 90 % suhe snovi.

2.

Količina uporabljenega goriva za proizvodnjo prodane toplote se doda izrazu „prodano gorivo“ iz zgornje enačbe.

Izračun za proizvodnjo papirja: Podobno se poraba goriva, povezana s proizvodnjo papirja (Fpapir, izražena v kWh/ADt), izračuna na naslednji način:

Fpapir = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Nazadnje se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PF):

Formula

Preglednica 2

Referenčne vrednosti za električno energijo in gorivo

Vrsta celuloze

Gorivo kWh/ADt

Fref

Električna energija kWh/ADt

Eref

Ne-admp

Admp

Ne-admp

Admp

Kemična celuloza

3 650

4 650

750

750

Termomehanska celuloza (TMP)

0

900

2 200

2 200

Celuloza iz lesovine (vključno z lesovino, obdelano pod tlakom)

0

900

2 000

2 000

Kemična termomehanska celuloza (CTMP)

0

800

1 800

1 800

Reciklirana celuloza

350

1 350

600

600

Vrsta papirja

kWh/tono

Fini papir brez premaza, papir za revije (SC), časopisni papir

1 700

750

Fini papir s premazom, papir za revije s premazom (LWC, MWC)

1 700

800

admp = zračno sušena celuloza, kupljena na trgu

Ocenjevanje in preverjanje (za (a) in (b)): Vlagatelj zagotovi podrobne izračune, ki kažejo na skladnost s tem merilom, ter ustrezno dodatno dokumentacijo. Sporočeni podrobni podatki torej vključujejo skupno porabo električne energije in goriva.

Vložnik izračuna količino vhodne energije, razdeljene na toploto/goriva in električno energijo, ki se uporablja pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno z energijo za deinking (razsivenje) odpadnega papirja za proizvodnjo reciklirane celuloze. Energija, uporabljena za prevoz surovin ter tudi za predelavo in pakiranje, ni vključena v izračune porabe energije.

Skupna toplotna energija vključuje vsa kupljena goriva. Vključuje tudi toplotno energijo, pridobljeno s sežiganjem lužnice in odpadkov iz postopkov v obratu (npr. lesni odpadki, žagovina, lužnice, odpadni papir, papirniški izmet), pa tudi toploto, pridobljeno z interno proizvodnjo električne energije. Vendar mora vložnik pri izračunu skupne toplotne energije upoštevati samo 80 % toplotne energije iz takih virov.

Električna energija pomeni neto uvoženo električno energijo iz omrežja in interno proizvodnjo električne energije, izmerjeno kot električna moč. Električne energije, ki se uporablja za čiščenje odpadne vode, ni treba vključiti.

Kadar se para proizvaja z uporabo električne energije kot vira toplote, se izračuna toplotna vrednost pare, ki se nato deli z 0,8 in prišteje k skupni porabi goriva.

Pri integriranih obratih se vrednosti (toplote) goriva za celulozo določijo na nič, vrednost za obrat za proizvodnjo papirja pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti (toplote) goriva za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

Merilo 3 – Vlakna – ohranjanje virov, trajnostno gospodarjenje z gozdovi

Vlaknasto surovino lahko sestavljajo reciklirana ali neobdelana vlakna.

Neobdelana vlakna ne smejo izvirati iz gensko spremenjenih vrst.

Vsa vlakna so zajeta z veljavnimi certifikati za nadzorno verigo, ki se izdajo v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot sta Forest Stewardship Council (Svet za nadzor gozdov (FSC)), Programme for the Endorsement of Forest Certification (Program za potrjevanje certificiranja gozdov (PEFC)) ali enakovreden sistem, ali z dobavnicami za papir za recikliranje v skladu s standardom EN 643.

Vsaj 70 % vlaknastega materiala, namenjenega za izdelek ali paleto izdelkov, izvira iz gozdov ali z območij, s katerimi se upravlja v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki izpolnjujejo zahteve, določene v okviru ustreznega neodvisnega sistema nadzorne verige, in/ali iz recikliranih materialov.

Ponovna uporaba odpadnih materialov, ki jih je mogoče predelati pri istem postopku, v katerem so nastali (tj. lastno proizvedeni ali kupljeni papirniški izmeti), se ne upošteva pri izračunu vsebnosti recikliranih vlaken. Vendar se lahko šteje, da vhodni izmeti (lastni ali kupljeni), pridobljeni pri postopkih predelave, prispevajo k vsebnosti recikliranih vlaken, če jih spremljajo dobavnice v skladu s standardom EN 643.

Vsi neobdelani materiali, ki niso certificirani, so zajeti s sistemom preverjanja, s katerim se zagotavlja, da so pridobljeni v skladu z zakonom in izpolnjujejo vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z materiali, ki niso certificirani.

Certifikacijski organi, ki izdajajo certifikate za gozdove in/ali nadzorno verigo, so akreditirani/priznani na podlagi navedenega sistema certificiranja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti, ki ji priloži veljaven, neodvisno potrjen certifikat nadzorne verige proizvajalca grafičnega papirja z znakom EU za okolje in za vsa neobdelana vlakna, uporabljena v izdelku ali paleti izdelkov. FSC, PEFC ali enakovredni sistemi se sprejmejo kot certificiranje neodvisne tretje osebe. Če se uporabijo reciklirana vlakna brez certificiranja po sistemu FSC, PEFC ali enakovrednem sistemu, so dokazi zajeti z dobavnicami v skladu s standardom EN 643.

Vložnik predloži revidirane računovodske dokumente, ki dokazujejo, da vsaj 70 % materialov, namenjenih za izdelek ali paleto izdelkov, izvira iz gozdov ali z območij, s katerimi se upravlja v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki izpolnjujejo zahteve, določene v okviru ustreznega neodvisnega sistema nadzorne verige, in/ali iz recikliranih materialov.

Če izdelek ali paleta izdelkov vključuje neobdelani material, ki ni certificiran, se predloži dokaz, da vsebnost neobdelanega materiala, ki ni certificiran, ne presega 30 % in je zajet s sistemom preverjanja, s katerim se zagotavlja, da je pridobljen v skladu z zakonom in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z materialom, ki ni certificiran.

Če se s sistemom certificiranja ne zahteva izrecno, da ves neobdelani material izvira iz gensko nespremenjenih vrst, se za dokaz tega predložijo dodatni dokazi.

Merilo 4 – Omejene nevarne snovi in zmesi

Osnova za dokazovanje skladnosti z vsemi podmerili v okviru merila 4 je seznam vseh ustreznih uporabljenih kemikalij, ki ga vložnik predloži skupaj z ustrezno dokumentacijo (varnostnim listom ali izjavo dobavitelja kemikalij).

Merilo 4(a) Omejitve za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC)

Opomba: Vse procesne in funkcionalne kemikalije, uporabljene v obratu za proizvodnjo papirja, je treba pregledati. To merilo ne velja za kemikalije, uporabljene za čiščenje odpadne vode, razen v primeru ponovne uporabe prečiščene odpadne vode v postopku proizvodnje papirja.

Izdelek iz papirja ne vsebuje snovi, opredeljenih v skladu s postopkom, opisanim v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in vključenih na seznam kandidatnih snovi za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža). Odstopanje od te zahteve se ne odobri.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo, da izdelek iz papirja ne vsebuje SVHC v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža). Izjavi se priložijo varnostni listi ali ustrezne izjave dobaviteljev vseh procesnih in funkcionalnih kemikalij, uporabljenih v obratu za proizvodnjo papirja, ki dokazujejo, da nobena kemikalija ne vsebuje SVHC v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža).

Seznam snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene na seznam kandidatnih snovi v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na spletnem naslovu

https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table.

Sklicevanje na seznam se opravi na datum vloge.

Merilo 4(b) Omejitve glede razvrščanja, označevanja in pakiranja

Opomba: Vse procesne in funkcionalne kemikalije, uporabljene v obratu za proizvodnjo papirja, je treba pregledati. To merilo ne velja za kemikalije, uporabljene za čiščenje odpadne vode, razen v primeru ponovne uporabe prečiščene odpadne vode v postopku proizvodnje papirja.

Če niso izvzete v skladu s preglednico 3, izdelek iz papirja ne vsebuje snovi ali zmesi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) opredeljene z enim od naslednjih stavkov o nevarnosti, v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža):

nevarnosti iz skupine 1: rakotvornost, mutagenost ali strupenost za razmnoževanje (CMR) kategorije 1A ali 1B: H340, H350, H350i, H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df;

nevarnosti iz skupine 2: kategorija 2 CMR: H341, H351, H361, H361f, H361d, H361fd, H362; kategorija 1 strupenosti za vodno okolje: H400, H410; kategoriji 1 in 2 akutne strupenosti: H300, H310, H330; kategorija 1 strupenosti pri vdihavanju: H304; specifična strupenost za ciljne organe (STOT) kategorije 1: H370, H372; povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1 (*1): H317;

nevarnosti iz skupine 3: kategorije 2, 3 in 4 strupenosti za vodno okolje: H411, H412, H413; kategorija 3 akutne strupenosti: H301, H311, H331; kategorija 2 STOT: H371, H373.

Uporaba snovi ali zmesi, ki so zaradi proizvodnega postopka kemijsko spremenjene (npr. anorganski flokulanti, sredstva za zamreženje, anorganska sredstva za oksidacijo in reduciranje), tako da zanje ustrezna omejitev nevarnosti po merilih CLP ne velja več, je izvzeta iz zgoraj navedene zahteve.

Preglednica 3

Odstopanja od omejitev nevarnosti po merilih CLP in veljavni pogoji

Vrsta snovi/zmesi

Uporaba

Izvzete razvrstitve

Pogoji za odstopanje

Barvila in pigmenti

Uporaba v delu stroja, kjer se uporablja tekoča snov, ali pri površinskem nanosu med proizvodnjo barvnega papirja.

H411, H412, H413

Dobavitelj kemikalij izjavi, da je mogoče doseči 98-odstotno stopnjo fiksacije na papirju, in predloži navodila za zagotovitev tega.

Proizvajalec papirja predloži izjavo o izpolnjevanju vseh ustreznih navodil.

Bazična barvila

Barvanje papirja, proizvedenega predvsem iz mehanske celuloze in/ali nebeljene kemične celuloze.

H400, H410, H411, H412, H413, H317

Kationski polimeri (vključno s polietilenimini, poliamidi in poliamini)

Različne možnosti uporabe, ki vključujejo uporabo kot sredstva za zadrževanje, izboljšanje mokre mrežne trdnosti, suhe trdnosti in mokre trdnosti.

H411, H412, H413

Proizvajalec papirja predloži izjavo o izpolnjevanju vseh ustreznih navodil za varno ravnanje in odmerjanje, navedenih na varnostnem listu.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži seznam vseh ustreznih uporabljenih kemikalij skupaj z ustreznim varnostnim listom ali izjavo dobavitelja.

Vse kemikalije, ki vsebujejo snovi ali mešanice, razvrščene kot omejene po merilih CLP, se označijo. Za oceno količine omejene snovi ali zmesi, ki ostane v končnem izdelku, se uporabi približna stopnja odmerjanja kemikalije skupaj s koncentracijo omejene snovi ali zmesi v navedeni kemikaliji (kot je navedena na varnostnem listu ali v izjavi dobavitelja) ter predpostavko 100-odstotnega retencijskega faktorja.

Za vsako odstopanje od 100-odstotnega retencijskega faktorja ali kemijsko spremembo omejene nevarne snovi ali zmesi je treba predložiti pisno utemeljitev pristojnemu organu.

Za vsako omejeno snov ali zmes, ki presega 0,10 % (masnega deleža) končnega izdelka iz papirja, vendar zanjo velja izvzetje, je treba predložiti dokaz o izpolnjevanju ustreznih pogojev za odstopanje.

Merilo 4(c) Klor

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze in papirja. Čeprav velja tudi za beljenje recikliranih vlaken, se priznava, da so bila vlakna v svojem prejšnjem življenjskem krogu morda beljena s plinastim klorom.

Plinasti klor se ne uporablja kot sredstvo za beljenje. Ta zahteva ne velja za plinasti klor, povezan s proizvodnjo in uporabo klorovega dioksida.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo, da se plinasti klor ni uporabil kot sredstvo za beljenje pri postopku proizvodnje papirja, in izjave vseh ustreznih dobaviteljev celuloze.

Merilo 4(d) Alkilfenol etoksilati (APEO)

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze in papirja.

APEO ali drugi derivati alkilfenola se ne dodajajo kemikalijam za čiščenje, kemikalijam za deinking (razsivenje), sredstvom za preprečevanje penjenja, dispergatorjem ali premazom. Derivati alkilfenola so opredeljeni kot snovi, ki ob razgradnji tvorijo alkilfenole.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjave dobaviteljev kemikalij, da tem izdelkom niso bili dodani alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola.

Merilo 4(e) Površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo pri deinkingu (razsivenju)

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze, proizvedene z deinkingom (razsivenjem).

Dokazati je treba lahko biorazgradljivost ali inherentno končno biorazgradljivost vseh površinsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo pri deinkingu (razsivenju) (glej preskusne metode in mejne vrednosti v nadaljevanju). Edina izjema od te zahteve je uporaba površinsko aktivnih snovi na osnovi derivatov silikona, če se papirnata gošča iz postopka deinkinga (razsivenja) sežge.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročili o preskusih za vsako površinsko aktivno snov. V njih so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost ter sklep na podlagi ene od naslednjih preskusnih metod in mejnih vrednosti:

za lahko biorazgradljivost: OECD št. 301 A-F (ali enakovredni ISO standardi), z vsaj 70 % razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) v 28 dneh za 301 A in E ali vsaj 60 % za 301 B, C, D in F,

za inherentno končno biorazgradljivost: OECD 302 A–C (ali enakovredni standardi ISO) z razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) vsaj 70 % v 28 dneh za 302 A in B ter vsaj 60 % za 302 C.

Kadar se uporabljajo površinsko aktivne snovi na osnovi derivatov silikona, vložnik predloži varnostni list za uporabljene kemikalije in izjavo, da je bila papirnata gošča iz postopka deinkinga (razsivenja) sežgana, vključno s podrobnimi podatki o namembni sežigalnici ali sežigalnicah.

Merilo 4(f) Omejitve za biocidne izdelke za obvladovanje sluzi

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja.

Aktivne snovi v biocidnih izdelkih, uporabljenih za zatiranje organizmov, ki tvorijo sluz, v sistemih za kroženje vode, ki vsebujejo vlakna, so potrjene za ta namen ali predmet pregleda do odločitve o odobritvi v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter niso potencialno bioakumulativne.

Za to merilo je za bioakumulacijski potencial značilen log Kov (log porazdelitvenega koeficienta oktanola/vode) < 3,0 ali eksperimentalno določen biokoncentracijski faktor ≤ 100.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom skupaj z ustreznimi varnostnim listom materiala ali poročilom o preskusih. V njem so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost ter sklep na podlagi ene od naslednjih preskusnih metod: OECD 107, 117 ali 305 A–E.

Merilo 4(g) Omejitve za azo barvila

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja.

Azo barvila, ki z redukcijsko cepitvijo ene ali več azo skupin lahko sproščajo enega ali več aromatskih aminov, navedenih v Direktivi 2002/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali Dodatku 8 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, se ne uporabljajo pri proizvodnji grafičnega papirja z znakom EU za okolje.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje grafičnega papirja z znakom EU za okolje, o skladnosti s tem merilom. Izjavo dobavitelja barvila bi bilo treba podpreti s poročili o preskusih v skladu z ustreznimi metodami, opisanimi v Dodatku 10 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ali enakovrednimi metodami.

Merilo 4(h) Pigmenti in barvila na osnovi kovin

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja. Glej opredelitev pigmentov in barvil na osnovi kovin v preambuli te priloge.

Barvila ali pigmenti na osnovi aluminija (*2), srebra, arzena, barija, kadmija, kobalta, kroma, bakra (*2), živega srebra, mangana, niklja, svinca, selena, antimona, kositra ali cinka se ne uporabljajo.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje grafičnega papirja z znakom EU za okolje, o izpolnjevanju zahtev tega merila. Izjave dobaviteljev so podprte z varnostnimi listi ali drugo ustrezno dokumentacijo.

Merilo 4(i) Ionske nečistoče v barvilih

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja.

Ravni ionskih nečistoč v uporabljenih barvilih ne presegajo naslednjih vrednosti: srebro 100 ppm; arzen 50 ppm; barij 100 ppm; kadmij 20 ppm; kobalt 500 ppm; krom 100 ppm; baker 250 ppm; živo srebro 4 ppm; nikelj 200 ppm; svinec 100 ppm; selen 20 ppm; antimon 50 ppm; kositer 250 ppm; cink 1 500 ppm.

Omejitev za bakrove nečistoče ne velja za barvila na osnovi bakrovega ftalocianina.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje grafičnega papirja z znakom EU za okolje, o izpolnjevanju zahtev tega merila. Izjave dobaviteljev so podprte z varnostnimi listi ali drugo ustrezno dokumentacijo.

Merilo 5 – Ravnanje z odpadki

Vsi obrati za proizvodnjo celuloze in papirja imajo vzpostavljen sistem za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri proizvodnem postopku, ter načrt za ravnanje z odpadki in čim večje zmanjšanje njihovega nastajanja, v katerem je opisan proizvodni postopek in ki vključuje podatke o naslednjih vidikih:

1.

vzpostavljenih postopkih za preprečevanje nastajanja odpadkov;

2.

vzpostavljenih postopkih za ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;

3.

vzpostavljenih postopkih za varno ravnanje z nevarnimi odpadki;

4.

ciljih za nenehno izboljševanje ter ciljih v zvezi z zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter povečanjem stopenj ponovne uporabe in recikliranja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži načrt za čim večje zmanjšanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi za vsak zadevni obrat ter izjavo o skladnosti z merilom.

Šteje se, da vložniki, registrirani v Sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in/ali certificirani v skladu s standardom ISO 14001, izpolnjujejo to merilo, če:

1.

je vključitev ravnanja z odpadki razvidna iz okoljske izjave EMAS za proizvodne obrate ali

2.

se s certificiranjem po standardu ISO 14001 za proizvodne obrate ustrezno obravnava ravnanje z odpadki.

Merilo 6 – Primernost za uporabo

Izdelek iz papirja ustreza svojemu namenu.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži ustrezno dokumentacijo.

Proizvajalci dokažejo primernost za uporabo svojih izdelkov z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje kakovost izdelka v skladu s standardom EN ISO/IEC 17050. Ta standard zagotavlja splošna merila za izjave dobaviteljev o skladnosti z normativnimi dokumenti.

Merilo 7 – Informacije na embalaži

Na embalaži izdelka je navedena vsaj ena od naslednjih informacij:

„Tiskajte dvostransko“ (velja za tiskovni papir za pisarniško uporabo)

„Zbirajte star papir za recikliranje“

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži sliko embalaže izdelka, na kateri so prikazane potrebne informacije.

Merilo 8 – Informacije na znaku EU za okolje

Vložnik upošteva navodila za pravilno uporabo logotipa znaka EU za okolje, ki jih vsebujejo Navodila za uporabo logotipa znaka EU za okolje:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/documents/logo_guidelines.pdf.

Če se uporablja neobvezni del znaka s poljem za besedilo, ta vsebuje naslednje tri navedbe:

majhne emisije v zrak in vodo pri proizvodnji,

majhna raba energije pri proizvodnji,

xx % vlaken, pridobljenih iz trajnostnih virov /xx % recikliranih vlaken (kot je ustrezno).

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži sliko embalaže izdelka, na kateri so jasno razvidni znak, registracijska številka/številka licence, po potrebi pa tudi navedbe, ki so lahko prikazane skupaj z znakom.


(1)  Višja vrednost se nanaša na obrate, ki uporabljajo evkalipte iz regij z večjo vsebnostjo fosforja (npr. iberski evkalipt).

(2)  Vrednost emisij NOx za obrate za neintegrirano proizvodnjo CTMP, pri kateri se uporablja hitro sušenje celuloze s paro na osnovi biomase.

(3)  Vrednost KPK za močno beljeno mehansko celulozo (70–100 % vlaken v končnem papirju).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(5)  Metodologija za okoljsko zasnovo izdelkov, povezanih z energijo.

(6)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(*1)  Omejitve za H317 veljajo samo za tržne pripravke barvila, sredstva za apreturo površine in materiale za premaze, ki se nanesejo na papir.

(8)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(9)  Direktiva 2002/61/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o devetnajsti spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (azobarvila) (UL L 243, 11.9.2002, str. 15).

(*2)  Omejitev za baker je izvzeta v primeru bakrovega ftalocianina, omejitev za aluminij pa ne velja za aluminijeve silikate.


PRILOGA II

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE VPOJNEMU PAPIRJU IN IZDELKOM IZ VPOJNEGA PAPIRJA

OKVIR

Cilji meril

Cilj meril je zlasti zmanjšati odvajanje strupenih ali evtrofnih snovi v vode ter okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo energije (podnebne spremembe, zakisljevanje, tanjšanje ozonskega plašča, siromašenje neobnovljivih virov energije). V tem oziru je namen meril:

zmanjšati porabo energije in povezane emisije v zrak,

zmanjšati okoljsko škodo z zmanjšanjem emisij v vodo in nastajanja odpadkov,

zmanjšati okoljsko škodo ali tveganja, povezana z uporabo nevarnih kemikalij ter

zaščititi gozdove z zahtevo za pridobivanje recikliranih ali neobdelanih vlaken iz gozdov in območij, s katerimi se trajnostno gospodari.

Merila za podelitev znaka EU za okolje „vpojnemu papirju in izdelkom iz vpojnega papirja“:

1.

emisije v vodo in zrak;

2.

raba energije;

3.

vlakna: ohranjanje virov, trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

4.

omejene nevarne snovi in zmesi;

5.

ravnanje z odpadki;

6.

končne zahteve za izdelek;

7.

informacije na znaku EU za okolje.

Okoljska merila zajemajo proizvodnjo celuloze, vključno z vsemi podpostopki, od trenutka, ko neobdelana ali reciklirana vlakna prispejo v proizvodni obrat, do trenutka, ko celuloza zapusti obrat za proizvodnjo celuloze. Pri postopkih proizvodnje papirja okoljska merila zajemajo vse podpostopke v obratu za proizvodnjo celuloze, od priprave celuloze za proizvodnjo vpojnega papirja do navijanja na glavni kolut.

Raba energije ter emisije v vodo in zrak med predelavo vpojnega papirja v izdelke iz vpojnega papirja niso vključeni. Okoljska merila ne zajemajo prevoza in pakiranja surovin (npr. lesa), celuloze ali končnega papirnega izdelka.

Ocenjevanje in preverjanje: Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vložnik predložiti izjave, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druge dokaze o skladnosti z merili, lahko ti po potrebi izvirajo od vložnika in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd.

Pristojni organi prednostno priznajo potrdila in preverjanja, ki jih izdajo organi, akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za preskusne in kalibracijske laboratorije, ter preverjanja, ki jih izdajo organi, akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za organe, ki certificirajo izdelke, postopke in storitve.

Kadar je to primerno, se lahko uporabijo preskusne metode, ki niso navedene za posamezno merilo, če pristojni organ, ki ocenjuje vloge, prizna njihovo enakovrednost.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo ter opravijo neodvisna preverjanja ali obiske na kraju samem, da preverijo skladnost s temi merili.

Izdelek iz vpojnega papirja mora izpolnjevati vse ustrezne zahteve države, v kateri se da na trg. Vložnik predloži izjavo, da izdelek izpolnjuje to zahtevo.

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„tona suhega zraka“ pomeni zračno suho tono (ADt) celuloze, izraženo kot 90 % suhost;

(2)

„kemična celuloza“ pomeni vlaknasti material, pridobljen tako, da se iz surovine odstrani precejšen del neceluloznih spojin, ki jih je mogoče odstraniti s kemično obdelavo (kuhanjem, delignifikacijo, beljenjem);

(3)

„CMP“ pomeni kemično-mehansko celulozo („chemimechanical pulp“);

(4)

„CTMP“ pomeni kemično termomehansko celulozo („chemithermomechanical pulp“);

(5)

„celuloza, proizvedena z deinkingom (razsivenjem)“ pomeni celulozo, izdelano iz papirja za recikliranje, iz katerega so bile odstranjene tiskarske barve in druga onesnaževala;

(6)

„barvila“ pomeni intenzivno pobarvan ali fluorescenten organski material, ki obarva substrat zaradi selektivne absorpcije. Barvila so topna in/ali gredo skozi postopek nanosa, ki vsaj začasno uniči morebitno kristalno strukturo barvila. Barvila se zadržijo v substratu z absorpcijo, raztapljanjem in mehanskim zadrževanjem ali z ionskimi ali kovalentnimi kemijskimi vezmi;

(7)

„celuloza ECF“ pomeni beljeno celulozo brez elementarnega klora;

(8)

„integrirana proizvodnja“ pomeni, da se celuloza in papir proizvajata na isti lokaciji. Celuloza je pred proizvodnjo papirja nesušena. Proizvodnja papirja/kartona je neposredno povezana s proizvodnjo celuloze;

(9)

„papir ali karton iz mehanske celuloze“ pomeni papir ali karton, v katerem je mehanska celuloza bistvena sestavina sestave vlaken;

(10)

„pigmenti ali barvila na osnovi kovine“ pomeni barvila in pigmente, v katerih več kot 50 % mase obsegajo ustrezne kovinske spojine;

(11)

„glavni kolut“ pomeni velik zvitek vpojnega papirja, navit na navijalno postajo, ki zajema bodisi celotno širino bodisi del širine stroja za vpojni papir;

(12)

„neintegrirana proizvodnja“ pomeni proizvodnjo tržne celuloze (za prodajo) v obratih, v katerih se ne uporabljajo papirni stroji, ali proizvodnjo papirja/kartona, pri kateri se uporablja samo celuloza, proizvedena v drugih obratih (tržna celuloza);

(13)

„izmet papirnega stroja“ pomeni papirnate materiale, zavržene v postopku na papirnem stroju, ki imajo značilnosti, zaradi katerih jih je mogoče ponovno uporabiti na kraju samem tako, da se vključijo nazaj v enak proizvodni postopek, med katerim so nastali. V tem sklepu izraz ne zajema postopkov predelave, za katere se šteje, da so ločeni od papirnega stroja;

(14)

„pigmenti“ pomeni barvne, črne, bele ali fluorescentne organske ali anorganske trdne snovi, ki so navadno netopne v podlagi ali substratu, v katerega so vdelani in ki nanje nima bistvenega fizikalnega in kemičnega vpliva. Videz spremenijo s selektivno absorpcijo in/ali razprševanjem svetlobe. Pigmenti se navadno razpršijo v podlagah ali substratih in uporabijo, na primer v proizvodnji tiskarskih barvil, barv, plastike ali drugih polimernih materialov. Pigmenti ohranijo kristalno strukturo ali strukturo delcev med celotnim postopkom barvanja;

(15)

„reciklirana vlakna“ pomeni vlakna, ki so preusmerjena od toka odpadkov v proizvodnem postopku ali ki jih proizvedejo gospodinjstva ali trgovinski in industrijski obrati ter institucije v svoji vlogi kot končni uporabniki izdelka. Za predvideni namen jih ni več mogoče uporabiti. Ponovna uporaba materialov, ki so proizvedeni v postopku in se lahko predelajo znotraj tega postopka, v katerem so bili proizvedeni (lastno proizvedeni ali kupljeni izmeti s papirnega stroja), je izključena;

(16)

„strukturiran vpojni papir“ pomeni papir, za katerega sta značilni velika prostornina in sposobnost vpijanja, ki se pridobi s precejšnjimi lokalnimi območji nizke in visoke gostote vlaken v obliki vlaknenih žepov v osnovnem lističu, ki nastanejo z uporabo posebnih postopkov na stroju za proizvodnjo vpojnega papirja;

(17)

„celuloza TCF“ pomeni celulozo brez vsebnosti klora;

(18)

„TMP“ pomeni termomehansko celulozo („thermomechanical pulp“).

MERILA ZA PODELITEV ZNAKA EU ZA OKOLJE

Merilo 1 – Emisije v vodo in zrak

Osnovni pogoj je, da obrat za proizvodnjo celuloze in papirja izpolnjuje vse ustrezne pravne zahteve države, v kateri obratuje.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti, podprto z ustrezno dokumentacijo in izjavami dobaviteljev celuloze.

Merilo 1(a) Kemijska potreba po kisiku (KPK), žveplo (S), NOx, fosfor (P)

Zahteva temelji na podatkih o emisijah glede na določeno referenčno vrednost. Razmerje med dejanskimi emisijami in referenčno vrednostjo se prevede v rezultat glede emisij.

Rezultat za posamezni parameter za emisije ne presega 1,3.

V vsakem primeru skupno število točk (Pskupaj = PKPK + PS + PNOx + PP) ne presega 4,0.

Pri neintegrirani proizvodnji vložnik predloži izračun, ki vključuje proizvodnjo celuloze in papirja.

Za celulozo in proizvodnjo papirja kot celoto se PKPK izračuna na naslednji način (PS, PNOx in PP se izračunajo na popolnoma enak način).

Za vsako uporabljeno celulozo „i“ se z njo povezane izmerjene emisije KPK (KPKceluloza 'i, izražena v kg/tono zračno suhe celuloze – ADt) tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celuloza „i“ za tono zračno suhe celuloze) in seštejejo. Tona zračno suhe celuloze pomeni 90 % suhe snovi v celulozi in 95 % v papirju.

Tehtana emisija KPK za celulozo se nato prišteje k izmerjeni emisiji KPK iz proizvodnje papirja, da se dobi skupna emisija KPK, tj. KPKskupaj.

Tehtana referenčna vrednost KPK za proizvodnjo celuloze se izračuna enako, in sicer kot vsota tehtanih referenčnih vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze, in se prišteje k referenčni vrednosti za proizvodnjo papirja, da se dobi skupna referenčna vrednost KPK, tj. KPKreferenca, skupaj. Referenčne vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze in za proizvodnjo papirja so navedene v preglednici 1.

Na koncu se skupna emisija KPK deli s skupno referenčno vrednostjo KPK na naslednji način:

Formula

Preglednica 1

Referenčne vrednosti za emisije iz različnih vrst celuloze in proizvodnje papirja

Vrsta celuloze/papir

Emisije (kg/ADt)

KPKreferenca

Preferenca

Sreferenca

NOxreferenca

Beljena kemična celuloza (razen sulfitne)

16,00

0,025

0,09 (1)

0,35

1,60

Beljena kemična celuloza (sulfitna)

24,00

0,04

0,75

1,60

Magnefitna celuloza

28,00

0,056

0,75

1,60

Nebeljena kemična celuloza

6,50

0,016

0,35

1,60

CTMP/CMP

16,00

0,008

0,20

0,25/0,70 (2)

TMP/celuloza iz lesovine

3,00/5,40 (3)

0,008

0,20

0,25

Celuloza iz recikliranih vlaken, proizvedena brez deinkinga (razsivenja)

1,10

0,006

0,20

0,25

Celuloza iz recikliranih vlaken, proizvedena z deinkingom (razsivenjem)

3,20

0,012

0,20

0,25

 

Emisije (kg/tono)

Proizvodnja vpojnega papirja

1,20

0,01

0,30

0,50

Proizvodnja strukturiranega vpojnega papirja

1,20

0,01

0,30

0,70

V primeru soproizvodnje toplote in električne energije v istem obratu se lahko emisije S in NOx iz proizvodnje električne energije v obratu odštejejo od skupne količine. Za izračun deleža emisij iz proizvodnje električne energije se lahko uporabi naslednja enačba:

2 × (MWh(električna energija))/[2 × MWh(električna energija) + MWh(toplota)]

Električna energija, ki se uporabi pri tem izračunu, je električna energija, proizvedena v obratu za soproizvodnjo. Toplota, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto toplota, dobavljena iz obrata za soproizvodnjo do obrata za proizvodnjo celuloze/papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži podrobne izračune in podatke o preskusih, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, ter ustrezno dokazno dokumentacijo, ki vključuje poročila o preskusih, pri katerih so se uporabile naslednje standardne preskusne metode za neprekinjeno ali redno spremljanje (ali enakovredne standardne metode, ki jih pristojni organ prizna, ker zagotavljajo podatke enakovredne znanstvene kakovosti): KPK: ISO 15705 ali ISO 6060; NOx: EN 14792 ali ISO 11564; S (žveplovi oksidi): Standard EN 14791; ali EPA št. 8; S (reducirano žveplo): EPA št. 15A, 16A ali 16B; vsebnost S v nafti; ISO 8754; vsebnost S v premogu: ISO 19579; vsebnost S v biomasi: Standard EN 15289; Skupni P EN ISO 6878.

Za spremljanje emisij se lahko uporabijo tudi hitri preskusi, če se redno (npr. mesečno) preverjajo glede na ustrezne navedene standarde ali ustrezne enakovredne standarde. V primeru emisij KPK se sprejme neprekinjeno spremljanje na podlagi analize skupnega organskega ogljika (TOC), če je bila za zadevni obrat ugotovljena korelacija med rezultati za TOC in KPK.

Če ni drugače navedeno v dovoljenju za obratovanje, se emisije KPK merijo najmanj dnevno, emisije P skupaj pa najmanj tedensko. V vseh primerih se emisije S in NOx merijo neprekinjeno (za emisije iz kotlov z zmogljivostjo več kot 50 MW) ali redno (najmanj enkrat letno za kotle in sušilnice z zmogljivostjo 50 MW ali manj).

Podatki se sporočijo kot letna povprečja, razen v naslednjih primerih:

obdobje proizvodnje je omejeno,

proizvodni obrat je nov ali prenovljen; v tem primeru meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata.

V obeh primerih se lahko podatki sprejmejo samo, če so reprezentativni za zadevno obdobje in je bilo za vsak parameter emisij opravljeno zadostno število meritev.

Dokazna dokumentacija vključuje navedbo o pogostosti meritev ter izračun točk za KPK, P skupaj, S in NOx.

Emisije v zrak vključujejo vse emisije S in NOx, ki nastanejo pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno s paro, ki nastane zunaj proizvodnega obrata, razen emisij, pripisanih proizvodnji električne energije. Meritve vključujejo kotle za predelavo, apnene peči, parne kotle in peči za razgradnjo plinov z močnim vonjem. Upoštevajo se difuzne emisije. Sporočene vrednosti emisij S v zrak vključujejo oksidirane in reducirane emisije S. Emisije S, povezane s proizvodnjo toplotne energije iz nafte, premoga in drugih zunanjih goriv z znano vsebnostjo S, se lahko izračunajo namesto izmerijo in se upoštevajo.

Meritve emisij v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih na kraju odvajanja odplak v čistilni napravi obrata za odpadno vodo. Kadar se odplake obrata pošiljajo v javno čistilno napravo ali čistilno napravo tretje osebe, se analizirajo nefiltrirani in neusedli vzorci iz kraja v obratu, kjer se odplake odvajajo v kanalizacijo, rezultati pa pomnožijo s standardnim faktorjem učinkovitosti odstranjevanja za javno ali drugo čistilno napravo. Faktor učinkovitosti odstranjevanja temelji na podatkih, ki jih zagotovi upravitelj javne čistilne naprave ali čistilne naprave tretje osebe.

Pri integriranih obratih se vrednosti emisij za celulozo določijo na nič, skupne emisije pa primerjajo s skupnimi referenčnimi vrednostmi za ustrezno proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti emisij za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja. Tehtana vsebnost vsake vrste celuloze, ki ji je dodeljena posebna referenčna vrednost iz preglednice 1, se upošteva v enačbi.

Merilo 1(b) Adsorbljivi organski halogeni (AOX)

To merilo se nanaša na celulozo brez elementarnega klora (ECF).

Emisije AOX iz proizvodnje vsake vrste celuloze, uporabljene za vpojni papir z znakom EU za okolje, ne presegajo 0,17 kg/ADt.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži poročila o preskusih, pri katerih se je uporabila preskusna metoda AOX ISO 9562 ali enakovredne metode, ter priloži podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, in ustrezno dokazno dokumentacijo.

Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom, ki ji priloži seznam različnih vrst celuloze ECF, uporabljenih v mešanici celuloze, uteži zanje in njihove posamezne količine emisij AOX, izražene kot kg AOX/ADt celuloze.

Dokazna dokumentacija vključuje navedbo o pogostosti meritev. AOX se izmeri le v postopkih, kjer se za beljenje celuloze uporabljajo klorirane sestavine. AOX ni treba meriti v odplakah iz neintegrirane proizvodnje papirja ali v odplakah iz proizvodnje celuloze, ki se ne beli ali se beli s snovmi, ki ne vsebujejo klora.

Meritve emisij AOX v vodo se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih na kraju odvajanja odplak v čistilni napravi obrata za odpadno vodo. Kadar se odplake obrata pošiljajo v javno čistilno napravo ali čistilno napravo tretje osebe, se analizirajo nefiltrirani in neusedli vzorci iz kraja v obratu, kjer se odplake odvajajo v kanalizacijo, rezultati pa pomnožijo s standardnim faktorjem učinkovitosti odstranjevanja za javno ali drugo čistilno napravo. Faktor učinkovitosti odstranjevanja temelji na podatkih, ki jih zagotovi upravitelj javne čistilne naprave ali čistilne naprave tretje osebe.

Podatki o emisijah se izrazijo kot letno povprečje za meritve, ki se opravijo vsaj enkrat vsaka dva meseca. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata meritve temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Meritve so reprezentativne za posamezno obdobje.

Če vložnik ne uporablja celuloze ECF, zadostuje ustrezna izjava, ki se predloži pristojnemu organu.

Merilo 1(c) CO2

Opomba: Merilo se nanaša na vsoto emisij CO2 iz postopkov proizvodnje celuloze in papirja. Predelava ni vključena.

Emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv, uporabljenih za proizvodnjo procesne toplote in električne energije (v obratu ali zunaj njega), ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

1.

1 200 kg CO2/tono za navadni vpojni papir;

2.

1 850 kg CO2/tono za strukturirani vpojni papir.

Dejanska vrednost emisij se izračuna kot vsota emisij iz proizvodnje celuloze in papirja, pri čemer se upošteva mešanica uporabljenih vrst celuloze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži podatke in podrobne izračune, ki dokazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z ustrezno dokazno dokumentacijo.

Proizvajalec celuloze vložniku za vsako uporabljeno vrsto celuloze predloži eno vrednost emisij CO2, izraženo v kg CO2/ADt. Vložnik predloži eno vrednost emisij CO2 za ustrezne papirne stroje, uporabljene za proizvodnjo vpojnega papirja z znakom EU za okolje. Za integrirane obrate se lahko emisije CO2 za proizvodnjo celuloze in papirja sporočijo kot enotna vrednost.

Podatki o emisijah CO2 vključujejo vse vire neobnovljivih goriv, uporabljene med proizvodnjo celuloze in papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (v obratu ali zunaj njega).

Faktorji emisije goriv se uporabijo v skladu s Prilogo VI k Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012.

Za električno energijo iz omrežja se v skladu z metodologijo MEErP (4) uporabi faktor za izračun emisij 384 (kg CO2/MWh).

Čas za izračune ali masne bilance temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata izračuni temeljijo na najmanj 45 zaporednih dneh neprekinjenega delovanja obrata. Izračuni so reprezentativni za posamezno obdobje.

Za električno energijo iz omrežja se uporablja zgoraj navedena vrednost (evropsko povprečje), razen če vložnik predloži dokumentacijo, v kateri je določena povprečna vrednost za njegove dobavitelje električne energije (pogodbeni dobavitelji); v tem primeru lahko vložnik uporabi to vrednost namesto navedene vrednosti. Dokumentacija, ki se uporabi kot dokazilo o skladnosti, vključuje tehnične specifikacije z navedbo povprečne vrednosti (tj. izvod pogodbe).

Pri izračunu emisij CO2 se šteje, da količina energije iz obnovljivih virov, kupljena in uporabljena za proizvodne postopke, pomeni nič emisij CO2. Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da se taka energija dejansko uporablja v obratu ali se kupuje od zunanjih virov.

Merilo 2 – Raba energije

Zahteva temelji na podatkih o dejanski rabi energije pri proizvodnji celuloze in papirja glede na določene referenčne vrednosti.

Poraba energije vključuje porabo električne energije in goriva za proizvodnjo toplote, ki jo je treba izraziti v točkah (Pskupaj), kot je opisano v nadaljevanju.

Skupno število točk (PSKUPAJ = PE + PG) ne presega 2,5.

Preglednica 2 vsebuje referenčne vrednosti za izračun porabe energije.

V primeru mešanice različnih vrst celuloze se referenčne vrednosti za porabo električne energije in goriva za proizvodnjo toplote tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celuloza „i“ za tono zračno suhe celuloze) in seštejejo.

Merilo 2(a) Električna energija

Poraba električne energije, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi v točkah (PE), kot je opisano v nadaljevanju.

Izračun za proizvodnjo celuloze: Za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba električne energije (Eceluloza, i, izražena v kWh/ADt) izračuna na naslednji način:

Eceluloza, i = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Izračun za proizvodnjo papirja: Podobno se poraba električne energije, povezana s proizvodnjo papirja (Epapir), izračuna na naslednji način:

Epapir = interno proizvedena električna energija + kupljena električna energija – prodana električna energija

Nazadnje se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PE):

Formula

Pri integriranih obratih se vrednosti električne energije za celulozo določijo na nič, vrednost za obrat za proizvodnjo papirja pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti električne energije za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

Merilo 2(b) Poraba goriva za proizvodnjo toplote

Poraba goriva, povezana s proizvodnjo celuloze in papirja, se izrazi v točkah (PF), kot je opisano v nadaljevanju.

Izračun za proizvodnjo celuloze: Za vsako uporabljeno vrsto celuloze „i“ se z njo povezana poraba goriva (Fceluloza, i, izražena v kWh/ADt) izračuna na naslednji način:

Fceluloza, i = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Opomba:

1.

Fceluloza, i (in njen prispevek k PF, celuloza) ni treba izračunati za mehansko celulozo, razen če gre za zračno sušeno mehansko celulozo (admp), kupljeno na trgu, ki vsebuje vsaj 90 % suhe snovi.

2.

Količina uporabljenega goriva za proizvodnjo prodane toplote se doda izrazu „prodano gorivo“ iz zgornje enačbe.

Izračun za proizvodnjo papirja: Podobno se poraba goriva, povezana s proizvodnjo papirja (Fpapir, izražena v kWh/ADt), izračuna na naslednji način:

Fpapir = interno proizvedeno gorivo + kupljeno gorivo – prodano gorivo – 1,25 × interno proizvedena električna energija

Nazadnje se točke za proizvodnjo celuloze in papirja združijo na naslednji način, da se dobi skupno število točk (PF):

Formula

Preglednica 2

Referenčne vrednosti za električno energijo in gorivo

Vrsta celuloze

Gorivo kWh/ADt

Freferenca

Električna energija kWh/ADt

Ereferenca

Ne-admp

Admp

Ne-admp

Admp

Kemična celuloza

3 650

4 650

750

750

Termomehanska celuloza (TMP)

0

900

2 200

2 200

Celuloza iz lesovine (vključno z lesovino, obdelano pod tlakom)

0

900

2 000

2 000

Kemična termomehanska celuloza (CTMP)

0

800

1 800

1 800

Reciklirana celuloza

350

1 350

700

700

Vrsta papirja

kWh/tono

Vpojni papir

1 950

950

Strukturirani vpojni papir

3 000

1 500

admp = zračno sušena celuloza, kupljena na trgu.

Ocenjevanje in preverjanje (za (a) in (b)): Vlagatelj zagotovi podrobne izračune, ki kažejo na skladnost s tem merilom, ter ustrezno dodatno dokumentacijo. Sporočeni podrobni podatki torej vključujejo skupno porabo električne energije in goriva.

Vložnik izračuna količino vhodne energije, razdeljene na toploto/goriva in električno energijo, ki se uporablja pri proizvodnji celuloze in papirja, vključno z energijo za deinking (razsivenje) odpadnega papirja za proizvodnjo reciklirane celuloze. Energija, uporabljena za prevoz surovin in pakiranje, ni vključena v izračune porabe energije.

Skupna toplotna energija vključuje vsa kupljena goriva. Vključuje tudi toplotno energijo, pridobljeno s sežiganjem lužnice in odpadkov iz postopkov v obratu (npr. lesni odpadki, žagovina, lužnice, odpadni papir, papirniški izmet), pa tudi toploto, pridobljeno z interno proizvodnjo električne energije. Vendar mora vložnik pri izračunu skupne toplotne energije upoštevati samo 80 % toplotne energije iz takih virov.

Električna energija pomeni neto uvoženo električno energijo iz omrežja in interno proizvodnjo električne energije, izmerjeno kot električna moč. Električne energije, ki se uporablja za čiščenje odpadne vode, ni treba vključiti.

Kadar se para proizvaja z uporabo električne energije kot vira toplote, se izračuna toplotna vrednost pare, ki se nato deli z 0,8 in prišteje k skupni porabi goriva.

Pri integriranih obratih se vrednosti (toplote) goriva za celulozo določijo na nič, vrednost za obrat za proizvodnjo papirja pa vključuje proizvodnjo celuloze in papirja, če je zaradi težav pri pridobivanju ločenih vrednosti (toplote) goriva za celulozo in papir na voljo le skupna vrednost za proizvodnjo celuloze in papirja.

Merilo 3 – Vlakna – ohranjanje virov, trajnostno gospodarjenje z gozdovi

Vlaknasto surovino lahko sestavljajo reciklirana ali neobdelana vlakna.

Neobdelana vlakna ne smejo izvirati iz gensko spremenjenih vrst.

Vsa vlakna so zajeta z veljavnimi certifikati za nadzorno verigo, ki se izdajo v okviru sistema certificiranja neodvisne tretje strani, kot sta Forest Stewardship Council (Svet za nadzor gozdov (FSC)), Programme for the Endorsement of Forest Certification (Program za potrjevanje certificiranja gozdov (PEFC)) ali enakovreden sistem, ali z dobavnicami za papir za recikliranje v skladu s standardom EN 643.

Vsaj 70 % vlaknastega materiala, namenjenega za izdelek ali paleto izdelkov, izvira iz gozdov ali z območij, s katerimi se upravlja v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki izpolnjujejo zahteve, določene v okviru ustreznega neodvisnega sistema nadzorne verige, in/ali iz recikliranih materialov.

Ponovna uporaba odpadnih materialov, ki jih je mogoče predelati pri istem postopku, v katerem so nastali (tj. lastno proizvedeni ali kupljeni papirniški izmeti), se ne upošteva pri izračunu vsebnosti recikliranih vlaken. Vendar se lahko šteje, da vhodni izmeti (lastni ali kupljeni), pridobljeni pri postopkih predelave, prispevajo k vsebnosti recikliranih vlaken, če jih spremljajo dobavnice v skladu s standardom EN 643.

Vsi neobdelani materiali, ki niso certificirani, so zajeti s sistemom preverjanja, s katerim se zagotavlja, da so pridobljeni v skladu z zakonom in izpolnjujejo vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z materiali, ki niso certificirani.Certifikacijski organi, ki izdajajo certifikate za gozdove in/ali nadzorno verigo, so akreditirani/priznani na podlagi navedenega sistema certificiranja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik pristojnemu organu predloži izjavo o skladnosti, ki ji priloži veljaven, neodvisno potrjen certifikat nadzorne verige proizvajalca vpojnega papirja z znakom EU za okolje in za vsa vlakna, uporabljena v izdelku ali paleti izdelkov. FSC, PEFC ali enakovredni sistemi se sprejmejo kot certificiranje neodvisne tretje osebe. Če se uporabijo reciklirana vlakna brez certificiranja po sistemu FSC, PEFC ali enakovrednem sistemu, so dokazi zajeti z dobavnicami v skladu s standardom EN 643.

Vložnik predloži revidirane računovodske dokumente, ki dokazujejo, da vsaj 70 % materialov, namenjenih za izdelek ali paleto izdelkov, izvira iz gozdov ali z območij, s katerimi se upravlja v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki izpolnjujejo zahteve, določene v okviru ustreznega neodvisnega sistema nadzorne verige, in/ali iz recikliranih materialov.

Če izdelek ali paleta izdelkov vključuje neobdelani material, ki ni certificiran, se predloži dokaz, da vsebnost neobdelanega materiala, ki ni certificiran, ne presega 30 % in je zajet s sistemom preverjanja, s katerim se zagotavlja, da je pridobljen v skladu z zakonom in izpolnjuje vse druge zahteve sistema certificiranja v zvezi z materialom, ki ni certificiran.

Če se s sistemom certificiranja ne zahteva izrecno, da ves neobdelani material izvira iz gensko nespremenjenih vrst, se za dokaz tega predložijo dodatni dokazi.

Merilo 4 – Omejene nevarne snovi in zmesi

Osnova za dokazovanje skladnosti z vsemi podmerili v okviru merila 4 je seznam vseh ustreznih uporabljenih kemikalij, ki ga vložnik predloži skupaj z ustrezno dokumentacijo (varnostnim listom ali izjavo dobavitelja kemikalij).

Merilo 4(a) Omejitve za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC)

Opomba: Vse procesne in funkcionalne kemikalije, uporabljene v obratu za proizvodnjo papirja in po potrebi med postopkom predelave vpojnega papirja, je treba pregledati. To merilo ne velja za kemikalije, uporabljene za čiščenje odpadne vode, razen v primeru ponovne uporabe prečiščene odpadne vode v postopku proizvodnje papirja.

Izdelek iz papirja ne vsebuje snovi, opredeljenih v skladu s postopkom, opisanim v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, in vključenih na seznam kandidatnih snovi za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža). Odstopanje od te zahteve se ne odobri.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo, da izdelek iz papirja ne vsebuje SVHC v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža). Izjavi se priložijo varnostni listi ali ustrezne izjave dobaviteljev vseh procesnih in funkcionalnih kemikalij, uporabljenih v obratu za proizvodnjo papirja, ki dokazujejo, da nobena kemikalija ne vsebuje SVHC v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža).

Seznam snovi, opredeljenih kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in so vključene na seznam kandidatnih snovi v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, je na voljo na spletnem naslovu

https://echa.europa.eu/sl/candidate-list-table.

Sklicevanje na seznam se opravi na datum vloge.

Merilo 4(b) Omejitve glede razvrščanja, označevanja in pakiranja

Opomba: Vse procesne in funkcionalne kemikalije, uporabljene v obratu za proizvodnjo papirja in po potrebi med postopkom predelave vpojnega papirja, je treba pregledati. To merilo ne velja za kemikalije, uporabljene za čiščenje odpadne vode, razen v primeru ponovne uporabe prečiščene odpadne vode v postopku proizvodnje papirja.

Če niso izvzete v skladu s preglednico 3, izdelek iz papirja ne vsebuje snovi ali zmesi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 opredeljene z enim od naslednjih stavkov o nevarnosti, v koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža):

nevarnosti iz skupine 1: rakotvornost, mutagenost ali strupenost za razmnoževanje (CMR) kategorije 1A ali 1B: H340, H350, H350i, H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df;

nevarnosti iz skupine 2: kategorija 2 CMR: H341, H351, H361, H361f, H361d, H361fd, H362; kategorija 1 strupenosti za vodno okolje: H400, H410; kategoriji 1 in 2 akutne strupenosti: H300, H310, H330; kategorija 1 strupenosti pri vdihavanju: H304; specifična strupenost za ciljne organe (STOT) kategorije 1: H370, H372; povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1 (*1): H317;

nevarnosti iz skupine 3: kategorije 2, 3 in 4 strupenosti za vodno okolje: H411, H412, H413; kategorija 3 akutne strupenosti: H301, H311, H331; kategorija 2 STOT: H371, H373.

Uporaba snovi ali zmesi, ki so zaradi proizvodnega postopka kemijsko spremenjene (npr. anorganski flokulanti, sredstva za zamreženje, anorganska sredstva za oksidacijo in reduciranje), tako da zanje ustrezna omejitev nevarnosti po merilih CLP ne velja več, je izvzeta iz zgoraj navedene zahteve.

Preglednica 3

Odstopanja od omejitev nevarnosti po merilih CLP in veljavni pogoji

Vrsta snovi/zmesi

Uporaba

Izvzete razvrstitve

Pogoji za odstopanje

Barvila in pigmenti

Uporaba v delu stroja, kjer se uporablja tekoča snov, ali pri površinskem nanosu med proizvodnjo barvnega papirja.

H411, H412, H413

Dobavitelj kemikalij izjavi, da je mogoče doseči 98-odstotno stopnjo fiksacije na papirju, in predloži navodila za zagotovitev tega.

Proizvajalec papirja predloži izjavo o izpolnjevanju vseh ustreznih navodil.

Sredstva za mokro trdnost na osnovi poliamidamin-epiklorohidrina (PAE)

Uporabljajo se kot retencijska sredstva za izboljšanje tiskarske prehodnosti ali zagotovitev mokre trdnosti izdelka.

H411, H412, H413

Skupna vsebnost preostanka monomera epiklorohidrina (ECH, CAS št. 106-89-8) ter njegovih razgradnih produktov 1.3-dikloro-2-propanola (DCP, CAS št. 96-23-1) in 3-monokloro-1.2-propanediola (MCPD, CAS št. 96-24-2) ne sme presegati 0,35 % (masnega deleža) vsebnosti aktivnih trdnih snovi v pripravku.

Glioksal (reciklirano vlakno)

Nečistoče v recikliranih vlaknih.

H341, H317

V koncentracijah, višjih od 0,10 % (masnega deleža), je dovoljen samo, če je prisoten zaradi onesnaževal iz recikliranih materialov, uporabljenih pri postopku proizvodnje papirja. V takih primerih je treba dokazati skladnost z omejitvijo, določeno v merilu 6(c).

Pomožne kemikalije na osnovi poliamidamin-epiklorohidrina (PAE) za Yankee sušilno napravo

Uporabljajo se kot pomožna sredstva za gubanje.

H411, H412, H413

Skupna vsebnost preostanka monomera epiklorohidrina (ECH, CAS št. 106-89-8) ter njegovih razgradnih produktov 1.3-dikloro-2-propanola (DCP, CAS št. 96-23-1) in 3-monokloro-1.2-propanediola (MCPD, CAS št. 96-24-2) ne sme presegati 0,05 % (masnega deleža) vsebnosti aktivnih trdnih snovi v pripravku.

Kationski polimeri (vključno s polietilenimini, poliamidi in poliamini)

Različne možnosti uporabe, ki vključujejo uporabo kot sredstva za zadrževanje, izboljšanje mokre mrežne trdnosti, suhe trdnosti in mokre trdnosti.

H411, H412, H413

Proizvajalec papirja predloži izjavo o izpolnjevanju vseh ustreznih navodil za varno ravnanje in odmerjanje, navedenih na varnostnem listu.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži seznam vseh ustreznih uporabljenih kemikalij skupaj z ustreznim varnostnim listom ali izjavo dobavitelja.

Vse kemikalije, ki vsebujejo snovi ali mešanice, razvrščene kot omejene po merilih CLP, se označijo. Za oceno količine omejene snovi ali zmesi, ki ostane v končnem izdelku, se uporabi približna stopnja odmerjanja kemikalije skupaj s koncentracijo omejene snovi ali zmesi v navedeni kemikaliji (kot je navedena na varnostnem listu ali v izjavi dobavitelja) ter predpostavko 100-odstotnega retencijskega faktorja.

Za vsako odstopanje od 100-odstotnega retencijskega faktorja ali kemijsko spremembo omejene nevarne snovi ali zmesi je treba predložiti pisno utemeljitev pristojnemu organu.

Za vsako omejeno snov ali zmes, ki presega 0,10 % (masnega deleža) končnega izdelka iz papirja, vendar zanjo velja izvzetje, je treba predložiti dokaz o izpolnjevanju ustreznih pogojev za odstopanje.

Merilo 4(c) Klor

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze in papirja. Čeprav velja tudi za beljenje recikliranih vlaken, se priznava, da so bila vlakna v svojem prejšnjem življenjskem krogu morda beljena s plinastim klorom.

Plinasti klor se ne uporablja kot sredstvo za beljenje. Ta zahteva ne velja za plinasti klor, povezan s proizvodnjo in uporabo klorovega dioksida.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo, da se plinasti klor ni uporabil kot sredstvo za beljenje pri postopku proizvodnje papirja, in izjave vseh ustreznih dobaviteljev celuloze.

Merilo 4(d) Alkilfenol etoksilati (APEO)

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze in papirja.

APEO ali drugi derivati alkilfenola se ne dodajajo kemikalijam za čiščenje, kemikalijam za deinking (razsivenje), sredstvom za preprečevanje penjenja ali dispergatorjem. Derivati alkilfenola so opredeljeni kot snovi, ki ob razgradnji tvorijo alkilfenole.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjave dobaviteljev kemikalij, da tem izdelkom niso bili dodani alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola.

Merilo 4(e) Površinsko aktivne snovi, ki se uporabljajo pri deinkingu (razsivenju)

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalce celuloze, proizvedene z deinkingom (razsivenjem).

Dokazati je treba lahko biorazgradljivost ali inherentno končno biorazgradljivost vseh površinsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo pri deinkingu (razsivenju) (glej preskusne metode in mejne vrednosti v nadaljevanju). Edina izjema od te zahteve je uporaba površinsko aktivnih snovi na osnovi derivatov silikona, če se papirnata gošča iz postopka deinkinga (razsivenja) sežge.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročili o preskusih za vsako površinsko aktivno snov. V njih so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost ter sklep na podlagi ene od naslednjih preskusnih metod in mejnih vrednosti:

za lahko biorazgradljivost: OECD št. 301 A-F (ali enakovredni ISO standardi), z vsaj 70 % razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) v 28 dneh za 301 A in E ali vsaj 60 % za 301 B, C, D in F,

za inherentno končno biorazgradljivost: OECD 302 A–C (ali enakovredni standardi ISO) z razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) vsaj 70 % v 28 dneh za 302 A in B ter vsaj 60 % za 302 C.

Kadar se uporabljajo površinsko aktivne snovi na osnovi derivatov silikona, vložnik predloži varnostni list za uporabljene kemikalije in izjavo, da je bila papirnata gošča iz postopka deinkinga (razsivenja) sežgana, vključno s podrobnimi podatki o namembni sežigalnici ali sežigalnicah.

Merilo 4(f) Omejitve za biocidne izdelke za obvladovanje sluzi

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja.

Aktivne snovi v biocidnih izdelkih, uporabljenih za zatiranje organizmov, ki tvorijo sluz, v sistemih za kroženje vode, ki vsebujejo vlakna, so potrjene za ta namen ali predmet pregleda do odločitve o odobritvi v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 ter niso potencialno bioakumulativne.

Za to merilo je za bioakumulacijski potencial značilen log Kov (log porazdelitvenega koeficienta oktanola/vode) ≤ 3,0 ali eksperimentalno določen biokoncentracijski faktor ≤ 100.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom skupaj z ustreznimi varnostnim listom materiala ali poročilom o preskusih. V njem so navedeni preskusna metoda, mejna vrednost ter sklep na podlagi ene od naslednjih preskusnih metod: OECD 107, 117 ali 305 A–E.

Merilo 4(g) Omejitve za azo barvila

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja.

Azo barvila, ki z redukcijsko cepitvijo ene ali več azo skupin lahko sproščajo enega ali več aromatskih aminov, navedenih v Direktivi 2002/61/ES ali Dodatku 8 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, se ne uporabljajo pri proizvodnji vpojnega papirja z znakom EU za okolje.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje vpojnega papirja in izdelkov iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje, o skladnosti s tem merilom. Izjavo dobavitelja barvila bi bilo treba podpreti s poročili o preskusih v skladu z ustreznimi metodami, opisanimi v Dodatku 10 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ali enakovrednimi metodami.

Merilo 4(h) Pigmenti in barvila na osnovi kovin

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja ali predelovalca vpojnega papirja, če je to ustrezno. Glej opredelitev pigmentov in barvil na osnovi kovin v preambuli te priloge.

Barvila ali pigmenti na osnovi aluminija (*2), srebra, arzena, barija, kadmija, kobalta, kroma, živega srebra, mangana, niklja, svinca, selena, antimona, kositra ali cinka se ne uporabljajo.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje izdelkov iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje, o izpolnjevanju zahtev tega merila. Izjave dobaviteljev so podprte z varnostnimi listi ali drugo ustrezno dokumentacijo.

Merilo 4(i) Ionske nečistoče v barvilih

Opomba: Ta zahteva velja za proizvajalca papirja ali predelovalca vpojnega papirja, če je to ustrezno.

Ravni ionskih nečistoč v uporabljenih barvilih ne presegajo naslednjih vrednosti: srebro 100 ppm; arzen 50 ppm; barij 100 ppm; kadmij 20 ppm; kobalt 500 ppm; krom 100 ppm; živo srebro 4 ppm; nikelj 200 ppm; svinec 100 ppm; selen 20 ppm; antimon 50 ppm; kositer 250 ppm; cink 1 500 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo dobaviteljev vseh barvil, uporabljenih v postopku proizvodnje vpojnega papirja z znakom EU za okolje, o izpolnjevanju zahtev tega merila. Izjave dobaviteljev so podprte z varnostnimi listi ali drugo ustrezno dokumentacijo.

Merilo 4(j) Losjoni

Formulacijam losjonov, uporabljenih pri predelavi izdelkov iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje, se ne dodajo snovi, razvrščene kot H317, H334, CMR ali uvrščene na seznam kandidatnih snovi za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Formulacijam losjonov se prav tako ne dodajo parabeni, triklosan, formaldehid ali in snovi, ki sproščajo formaldehid.

Poleg tega se uporabljene formulacije losjonov ne odmerjajo v količinah, zaradi katerih so v končnem izdelku iz vpojnega papirja prisotne posamezne omejene snovi, razvrščene po merilih CPL in navedene v merilu 4(b), v količinah, ki presegajo 0,010 % (masnega deleža). Vsota omejenih snovi, razvrščenih po merilih CPL, ne presega 0,070 % (masnega deleža) izdelka iz vpojnega papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži seznam vseh ustreznih formulacij losjonov, uporabljenih pri proizvodnji izdelkov iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje, skupaj z izjavami dobaviteljev navedenih formulacij o skladnosti, ustreznimi varnostnimi listi ter izračuni na podlagi stopenj odmerjanja, ki jih je vložnik uporabil za oceno koncentracij vseh omejenih snovi v formulaciji, ki bi lahko ostale v končnem izdelku iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje, s katerimi dokaže skladnost z mejnimi vrednostmi v končnem izdelku.

Merilo 5 – Ravnanje z odpadki

Vsi obrati za proizvodnjo celuloze in papirja, vključno z obrati za proizvodnjo predelanega vpojnega papirja, imajo vzpostavljen sistem za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri proizvodnem postopku, ter načrt za ravnanje z odpadki in čim večje zmanjšanje njihovega nastajanja, v katerem je opisan proizvodni postopek in ki vključuje podatke o naslednjih vidikih:

1.

vzpostavljenih postopkih za preprečevanje nastajanja odpadkov;

2.

vzpostavljenih postopkih za ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;

3.

vzpostavljenih postopkih za varno ravnanje z nevarnimi odpadki;

4.

ciljih za nenehno izboljševanje ter ciljih v zvezi z zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter povečanjem stopenj ponovne uporabe in recikliranja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži načrt za čim večje zmanjšanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi za vsak zadevni obrat ter izjavo o skladnosti z merilom.

Šteje se, da vložniki, registrirani v Sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in/ali certificirani v skladu s standardom ISO 14001, izpolnjujejo to merilo, če:

1.

je vključitev ravnanja z odpadki razvidna iz okoljske izjave EMAS za proizvodne obrate ali

2.

se s certificiranjem po standardu ISO 14001 za proizvodne obrate ustrezno obravnava ravnanje z odpadki.

Merilo 6 – Končne zahteve za izdelek

Merilo 6(a) Barvila in optični osvetljevalci

Za barvani vpojni papir se dobra odpornost (raven 4 ali višja) dokaže v skladu s kratkim postopkom, opredeljenim v standardu EN 646.

Za vpojni papir, obdelan z optičnimi osvetljevalci, se dobra odpornost (raven 4 ali višja) dokaže v skladu s kratkim postopkom, opredeljenim v standardu EN 648.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik ali dobavitelji kemikalij predložijo izjavo o skladnosti s tem merilom in priložijo ustrezna poročila o preskusih v skladu s standardom EN 646 in/ali EN 648, kot je ustrezno.

V nasprotnem primeru vložnik predloži izjavo, da barvila ali optični osvetljevalci niso bili uporabljeni.

Merilo 6(b) Slimicidi in druge antimikrobne snovi

Vzorci končnega izdelka iz vpojnega papirja ne povzročijo zaviranja rasti mikroorganizmov v skladu s standardom EN 1104.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži ustrezna poročila o preskusih v skladu s standardom EN 1104.

Merilo 6(c) Varnost izdelka

Vsak končni izdelek iz vpojnega papirja, ki vsebuje reciklirana vlakna, ne vsebuje naslednjih nevarnih snovi v količinah, ki presegajo določene mejne vrednosti, in v skladu z določenimi preskusnimi standardi:

formaldehid: 1 mg/dm2 v skladu s standardom EN 1541 (ekstrakcija s hladno vodo),

glioksal: 1,5 mg/dm2 v skladu s standardom DIN 54603,

pentaklorofenol (PCP): 2 mg/kg v skladu s standardom EN 15320 (ekstrakcija s hladno vodo).

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži ustrezna poročila o preskusih v skladu z ustreznimi standardi.

Merilo 6(d) Primernost za uporabo

Izdelek iz vpojnega papirja z znakom EU za okolje mora izpolnjevati vse ustrezne zahteve države, v kateri se da na trg.

Pri strukturiranem vpojnem papirju vpojnost posameznega osnovnega lističa vpojnega papirja pred predelavo znaša 10,0 g vode/g vpojnega papirja ali več.

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti z merilom in priloži ustrezno dokumentacijo.

Proizvajalci dokažejo primernost za uporabo svojih izdelkov z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje kakovost izdelka v skladu s standardom EN ISO/IEC 17050. Ta standard zagotavlja splošna merila za izjave dobaviteljev o skladnosti z normativnimi dokumenti.

Za strukturirani vpojni papir vložnik predloži izjavo o izpolnjevanju zahteve in priloži ustrezno poročilo o preskusih v skladu s standardom EN ISO 12625-8:2010.

Merilo 7 – Informacije na znaku EU za okolje

Vložnik upošteva navodila za pravilno uporabo logotipa znaka EU za okolje, ki jih vsebujejo Navodila za uporabo logotipa znaka EU za okolje:

http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/documents/logo_guidelines.pdf.

Če se uporablja neobvezni del znaka s poljem za besedilo, ta vsebuje naslednje tri navedbe:

majhne emisije v zrak in vodo pri proizvodnji,

majhna raba energije pri proizvodnji,

xx % vlaken, pridobljenih iz trajnostnih virov /xx % recikliranih vlaken (kot je ustrezno).

Ocenjevanje in preverjanje: Vložnik predloži izjavo o skladnosti s tem merilom in priloži sliko embalaže izdelka, na kateri so jasno razvidni znak, registracijska številka/številka licence, po potrebi pa tudi navedbe, ki so lahko prikazane skupaj z znakom.


(1)  Višja vrednost se nanaša na obrate, ki uporabljajo evkalipte iz regij z večjo vsebnostjo fosforja (npr. iberski evkalipt).

(2)  Vrednost emisij NOx za obrate za neintegrirano proizvodnjo CTMP, pri kateri se uporablja hitro sušenje celuloze s paro na osnovi biomase.

(3)  Vrednost KPK za močno beljeno mehansko celulozo (70–100 % vlaken v končnem papirju).

(4)  Metodologija za okoljsko zasnovo izdelkov, povezanih z energijo.

(*1)  Omejitve za H317 veljajo samo za tržne pripravke barvila, sredstva za apreturo površine in materiale za premaze, ki se nanesejo na papir.

(*2)  Omejitev za aluminij ne velja za aluminijeve silikate.