ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 306

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
30. november 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1869 z dne 26. novembra 2018 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov

1

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1870 z dne 26. novembra 2018 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov

4

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/1871 z dne 23. novembra 2018 o registraciji geografske označbe žgane pijače v prilogi III Uredbe (ES) št. 110/2008 (Карнобатска гроздова ракия/Гроздова ракия от Карнобат/Karnobatska grozdova rakya/Grozdova rakya ot Karnobat (GO))

7

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1872 z dne 23. novembra 2018 o odstopanju od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008, izvedbenih uredb (EU) 2015/2081 in (EU) 2017/2200, Uredbe (ES) št. 1964/2006 ter Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 in Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2019 v okviru tarifnih kvot za žita, riž in olivno olje ter o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede obdobij za proučitev ponudb za prodajo posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom v okviru javne intervencije za leto 2019

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1873 z dne 28. novembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

12

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1874 z dne 29. novembra 2018 o podatkih, ki jih je treba predložiti za leto 2020 na podlagi Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 glede seznama spremenljivk in njihovega opisa ( 1 )

14

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1875 z dne 26. novembra 2018 o oblikovanju stališča, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Odboru strokovnjakov za tehnična vprašanja Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF), glede nekaterih sprememb enotnih tehničnih predpisov – splošne določbe – podsistemi (UTP GEN-B) in enotnih tehničnih predpisov – telematske aplikacije za tovorni promet (UTP TAF)

50

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1876 z dne 29. novembra 2018 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v učinkovitih 12-voltnih alternatorjih za uporabo v lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

53

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

 

Splošno sodišče

 

*

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč

61

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/1


SKLEP SVETA (EU) 2018/1869

z dne 26. novembra 2018

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je uvedla horizontalne spremembe v pravnem redu Unije na področju vizumov in meja ter opredelila kratkoročno bivanje kot največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(2)

Zaradi popolne uskladitve z ureditvijo Unije glede kratkoročnega bivanja je treba v Sporazum med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov (2) vključiti to novo opredelitev.

(3)

Svet je 9. oktobra 2014 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s Federativno republiko Brazilijo glede Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Pogajanja o Sporazumu so bila uspešno zaključena s parafiranjem Sporazuma 31. oktobra 2017.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Sporazum bi bilo treba podpisati, besedilo izjave, priložene temu sklepu, kot tudi besedilo skupnih izjav, priloženih Sporazumu, pa bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov se odobri v imenu Unije s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (5).

Člen 2

Besedilo izjave, priložene temu sklepu, in besedilo skupnih izjav, priloženih Sporazumu, se odobri v imenu Unije.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 26. novembra 2018

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 182, 29.6.2013, str. 1).

(2)  UL L 66, 12.3.2011, str. 2.

(3)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o sklenitvi Sporazuma.


PRILOGA

Izjava Evropske Unije v zvezi z začetkom veljavnosti Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi Sistema Vstopa/Izstopa (SVI) in Državami Članicami, ki v celoti uporabljajo Schengenski pravni red

Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 je začela veljati 29. decembra 2017.

Zato bodo za namene tega sporazuma od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/2226 (1) države članice, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, veljale kot države članice, ki uporabljajo sistem vstopa/izstopa na zunanjih mejah. Obdobje največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni se bo izračunalo ob upoštevanju trajanja bivanja v vseh državah članicah, ki uporabljajo sistem vstopa/izstopa na zunanjih mejah.


(1)  Datum začetka uporabe bo v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2017/2226 določila Komisija.


30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/4


SKLEP SVETA (EU) 2018/1870

z dne 26. novembra 2018

o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je uvedla horizontalne spremembe v pravnem redu Unije na področju vizumov in meja ter opredelila kratkoročno bivanje kot največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(2)

Zaradi popolne uskladitve z ureditvijo Unije glede kratkoročnega bivanja je treba v Sporazum med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov (2) vključiti to novo opredelitev.

(3)

Svet je 9. oktobra 2014 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s Federativno republiko Brazilijo glede Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Pogajanja o Sporazumu so bila uspešno zaključena s parafiranjem Sporazuma 31. oktobra 2017.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Sporazum bi bilo treba podpisati, besedilo izjave, priložene temu sklepu, kot tudi besedilo skupnih izjav, priloženih Sporazumu, pa bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov se odobri v imenu Unije s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (5).

Člen 2

Besedilo izjave, priložene temu sklepu, in besedilo skupnih izjav, priloženih Sporazumu, se odobri v imenu Unije.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 26. novembra 2018

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 182, 29.6.2013, str. 1).

(2)  UL L 255, 21.9.2012, str. 4.

(3)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5)  Besedilo Sporazuma bo objavljeno skupaj s sklepom o sklenitvi Sporazuma.


PRILOGA

Izjava Evropske Unije v zvezi z začetkom veljavnosti Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi Sistema Vstopa/Izstopa (SVI) in Državami Članicami, ki v celoti uporabljajo Schengenski pravni red

Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 je začela veljati 29. decembra 2017.

Zato bodo za namene tega sporazuma od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/2226 (1) države članice, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, veljale kot države članice, ki uporabljajo sistem vstopa/izstopa na zunanjih mejah. Obdobje največ 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni se bo izračunalo ob upoštevanju trajanja bivanja v vseh državah članicah, ki uporabljajo sistem vstopa/izstopa na zunanjih mejah.


(1)  Datum začetka uporabe bo v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2017/2226 določila Komisija.


UREDBE

30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/7


UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1871

z dne 23. novembra 2018

o registraciji geografske označbe žgane pijače v prilogi III Uredbe (ES) št. 110/2008 („Карнобатска гроздова ракия“/„Гроздова ракия от Карнобат“/„Karnobatska grozdova rakya“/„Grozdova rakya ot Karnobat“ (GO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (1) ter zlasti odstavka 8 člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu z odstavkom 5 člena 17 Uredbe (ES) št. 110/2008 preučila zahtevek Bolgarije za registracijo geografske označbe „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“.

(2)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahtevek v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, je glavne specifikacije tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(6) navedene uredbe objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(3)

Ker v skladu z odstavkom 7 člena 17 Uredbe (ES) št. 110/2008 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba označbo „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ registrirati kot geografsko označbo v prilogi III navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v kategoriji proizvoda „Žganje iz vina“ se doda naslednje:

„Žganje iz vina

„Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“

Bolgarija“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(2)  UL C 296, 7.9.2017, str. 23.


30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/9


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1872

z dne 23. novembra 2018

o odstopanju od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008, izvedbenih uredb (EU) 2015/2081 in (EU) 2017/2200, Uredbe (ES) št. 1964/2006 ter Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 in Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2019 v okviru tarifnih kvot za žita, riž in olivno olje ter o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede obdobij za proučitev ponudb za prodajo posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom v okviru javne intervencije za leto 2019

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti točke (e) člena 187 Uredbe,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (2) ter zlasti člena 28 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 2305/2003 (3), (ES) št. 969/2006 (4) in (ES) št. 1067/2008 (5) ter izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2081 (6) in (EU) 2017/2200 (7) vsebujejo posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za ječmen v okviru kvote 09.4126, koruze v okviru kvote 09.4131, navadne pšenice kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133 ter za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4306, 09.4307, 09.4308, 09.4277, 09.4278 in 09.4279.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1964/2006 (8) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 (9) vsebujeta posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 in za lomljeni riž v okviru kvote 09.4079.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 (10) vsebuje posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za olivno olje s poreklom iz Tunizije v okviru kvote 09.4032.

(4)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 (11) vsebuje posebne določbe glede obdobja za predložitev ponudb za prodajo posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(5)

Ob upoštevanju praznikov v letu 2019 je treba za nekatera obdobja določiti odstopanje od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006 in (ES) št. 1067/2008, izvedbenih uredb (EU) 2015/2081 in (EU) 2017/2200, Uredbe (ES) št. 1964/2006, Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 ter Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja in njihovo izdajo, da se zagotovi spoštovanje obsega zadevnih kvot.

(6)

Ob upoštevanju praznikov v letu 2019 je treba za nekatera obdobja določiti odstopanje od Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede datumov za predložitev in proučitev ponudb.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Žita

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2305/2003 zahtevkov za uvozna dovoljenja za ječmen v okviru kvote 09.4126 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 13. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za koruzo v okviru kvote 09.4131 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 13. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1067/2008 zahtevkov za uvozna dovoljenja za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 13. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

4.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081 zahtevkov za uvozna dovoljenja za žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4306, 09.4307 in 09.4308 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 13. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

5.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/2200 zahtevkov za uvozna dovoljenja za žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4277, 09.4278 in 09.4279 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 13. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

Člen 2

Riž

1.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1964/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 6. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

2.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 zahtevkov za uvozna dovoljenja za lomljeni riž v okviru kvote 09.4079 za leto 2019 ni več mogoče vložiti po petku, 6. decembra 2019, po 13. uri po bruseljskem času.

Člen 3

Olivno olje

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za olivno olje s poreklom iz Tunizije za leto 2019 ni več mogoče vložiti po torku, 10. decembra 2019.

Člen 4

Ponudba za prodajo posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom

Z odstopanjem od člena 2(2) Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 se za leto 2019 obdobje za predložitev ponudb za delne javne razpise januarja konča ob 11. uri (po bruseljskem času) na drugi in četrti torek v mesecu.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 206, 30.7.2016, str. 71.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2305/2003 z dne 29. decembra 2003 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za uvoz ječmena iz tretjih držav (UL L 342, 30.12.2003, str. 7).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 969/2006 z dne 29. junija 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze iz tretjih držav (UL L 176, 30.6.2006, str. 44).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 1067/2008 z dne 30. oktobra 2008 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, iz tretjih držav in o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L 290, 31.10.2008, str. 3).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2081 z dne 18. novembra 2015 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine (UL L 302, 19.11.2015, str. 81).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2200 z dne 28. novembra 2017 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za nekatera žita iz Ukrajine (UL L 313, 29.11.2017, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 1964/2006 z dne 22. decembra 2006 o podrobnih pravilih za odprtje in upravljanje uvozne kvote za riž s poreklom iz Bangladeša ob uporabi Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 (UL L 408, 30.12.2006, str. 19).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 z dne 7. junija 2012 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 00 (UL L 148, 8.6.2012, str. 1).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje s poreklom iz Tunizije (UL L 365, 21.12.2006, str. 84).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 z dne 25. novembra 2016 o začetku prodaje posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom (UL L 321, 29.11.2016, str. 45).


30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1873

z dne 28. novembra 2018

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. novembra 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje blaga

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 14 10

Kosi perutnine vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

260,1

12

AR

222,8

23

BR

333,4

0

CL

256,7

13

TH

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

311,9

0

BR

362,7

0

CL

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz perutnine vrste Gallus domesticus, nekuhani

269,1

5

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7).


30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1874

z dne 29. novembra 2018

o podatkih, ki jih je treba predložiti za leto 2020 na podlagi Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 glede seznama spremenljivk in njihovega opisa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij in razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (1) in zlasti člena 5(4) in člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2018/1091 določa okvir za evropsko statistiko na ravni kmetijskih gospodarstev in zagotavlja povezovanje informacij o njihovi strukturi z informacijami o proizvodnih metodah, ukrepih za razvoj podeželja in kmetijsko-okoljskih vidikih ter z drugimi povezanimi informacijami.

(2)

Države članice bi morale zbrati podatke, ki ustrezajo osnovi, razširitvi okvira ter temam in podrobnim temam modulov, določenih v Uredbi (EU) 2018/1091.

(3)

Skupno število spremenljivk za osnovo in module v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2018/1091 ne bi smelo biti večje od 300.

(4)

Za kmetijska gospodarstva in države članice v skladu s členom 8(5) Uredbe (EU) 2018/1091 ne bi smeli biti uvedeni znatni dodatni stroški, ki bi povzročili nesorazmerno in neupravičeno breme.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Opis spremenljivk osnovnih strukturnih podatkov s seznama iz Priloge III k Uredbi (EU) 2018/1091 je tak, kot je določen v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Seznam spremenljivk za teme in podrobne teme vsakega posameznega modula je določen v Prilogi II.

3.   Opisi spremenljivk, ki jih morajo države članice uporabiti za teme in podrobne teme vsakega posameznega modula, kot so navedeni v Prilogi II, so taki, kot so določeni v Prilogi III.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 200, 7.8.2018, str. 1.


PRILOGA I

Opis spremenljivk, ki se uporabljajo za osnovne strukturne podatke in razširitev okvira, kot je določeno v Prilogi III k Uredbi (EU) 2018/1091

I.

SPLOŠNE SPREMENLJIVKE

Informacije o raziskovanju

CGNR 001

Identifikator kmetijskega gospodarstva

Enolični identifikator kmetijskega gospodarstva je enolični številčni identifikator za prenos podatkov.

Lokacija kmetijskega gospodarstva

Kmetijsko gospodarstvo je tam, kjer kmetija izvaja svojo glavno kmetijsko dejavnost.

CGNR 002

Geografska lokacija

Oznaka celice kilometrske mreže statističnih enot INSPIRE za vseevropsko uporabo (1), kjer je kmetija. Ta oznaka se uporablja samo za prenos.

Za izkazovanje podatkov se bo poleg normalnih mehanizmov nadzora nad razkrivanjem za tabelarne podatke kilometrska mreža uporabljala samo, če bo v mreži več kot deset kmetijskih gospodarstev; v nasprotnem primeru se bodo skladno z zahtevami uporabljale ugnezdene 5-kilometrske, 10-kilometrske ali večje mreže.

CGNR 003

Regija NUTS 3

Oznaka regije NUTS 3 (2) (v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3)), v kateri je gospodarstvo.

CGNR 004

Kmetijsko gospodarstvo ima območja, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 opredeljena kot območja z naravnimi omejitvami

Informacije o območjih z naravnimi omejitvami se sporočijo v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

 

L – kmetijsko gospodarstvo je na območju, ki ni gorsko območje in ima pomembne naravne omejitve

 

M – kmetijsko gospodarstvo je na gorskem območju

 

O – kmetijsko gospodarstvo je na drugem območju s posebnimi omejitvami

 

N – kmetijsko gospodarstvo ni del območja z naravnimi omejitvami

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva je odvisna od statusa gospodarja.

 

Pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

CGNR 005

Fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno

Posameznik in fizična oseba, ki je gospodar kmetijskega gospodarstva, ki niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori ni povezano s kmetijskimi gospodarstvi drugih gospodarjev.

Kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo ta pogoj, se imenujejo kmetijska gospodarstva z edinim gospodarjem .

CGNR 006

Če je odgovor pritrdilen, ali je gospodar tudi upravitelj?

CGNR 007

Če je odgovor nikalen, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

CGNR 008

Če je odgovor pritrdilen, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja?

CGNR 009

Skupno lastništvo

Fizične osebe, ki so edini gospodarji kmetijskega gospodarstva, ki ni povezano z nobenim kmetijskim gospodarstvom drugih gospodarjev, ter si delijo lastništvo in upravljanje kmetijskega gospodarstva.

CGNR 010

Dve ali več fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko

Družbeniki skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo skupaj v lasti ali zakupu eno kmetijsko gospodarstvo ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno zakonsko ali s pisnim sporazumom.

CGNR 011

Pravna oseba

Pravna oseba, ki ni fizična oseba, vendar ima normalne pravice in dolžnosti posameznika, kot je na primer sposobnost, da toži ali je tožena (lastna splošna pravna sposobnost).

CGNR 012

Če je odgovor pritrdilen, ali je kmetijsko gospodarstvo del skupine podjetij?

Skupina podjetij je združenje podjetij s pravnimi in/ali finančnimi povezavami, ki ga nadzoruje vodja skupine.

„Podjetje“ je najmanjša kombinacija pravnih oseb, ki je organizacijska enota s proizvodnjo blaga ali storitev in uživa določeno stopnjo neodvisnosti pri odločanju, zlasti za dodelitev njenih trenutnih virov. Podjetje izvaja eno ali več aktivnosti na eni ali več lokacijah. Podjetje je lahko ena pravna oseba.

CGNR 013

Kmetijsko gospodarstvo je enota skupnega zemljišča

Za zbiranje in zapisovanje podatkov je kmetijsko gospodarstvo kot „enota skupnega zemljišča“ subjekt, ki se sestoji iz kmetijskega zemljišča v uporabi, ki ga na podlagi skupnih pravic uporabljajo druga kmetijska gospodarstva.

CGNR 014

Gospodar je prejemnik podpore EU za zemljišče ali živali na kmetijskem gospodarstvu in zato vključen v integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS)

Gospodar je aktivni kmet v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vloga za subvencijo pa je bila sprejeta.

CGNR 015

Gospodar je mlad kmet ali nov udeleženec v kmetijskem sektorju, ki je za ta namen prejel finančno podporo v okviru skupne kmetijske politike (SKP) v preteklih treh letih

Finančna podpora se lahko nanaša na neposredna plačila na podlagi členov 50 in 51 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali na podporo, ki se zagotavlja s programi razvoja podeželja na podlagi člena 19(1)(a)(i) – pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Upravitelj kmetijskega gospodarstva

Upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična oseba, ki je odgovorna za normalne dnevne finančne in proizvodne dejavnosti kmetijskega gospodarstva.

Za kmetijsko delo se šteje delo vseh vrst na kmetijskem gospodarstvu, ki prispeva k:

(i)

dejavnostim iz člena 2(a) Uredbe (EU) 2018/1091

(ii)

vzdrževanju proizvodnih sredstev ali

(iii)

dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejanj.

Čas, porabljen za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu je delovni čas, dejansko namenjen kmetijskemu delu na kmetijskem gospodarstvu, brez dela v gospodinjstvu gospodarja ali upravitelja.

Letno število delovnih enot je zaposlitev, izražena v ekvivalentih polnega delovnega časa, tj. skupno število opravljenih ur, deljeno s povprečnim letnim številom opravljenih ur za polno zaposlitev v državi.

Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne navajajo števila ur na leto, se kot najnižje število upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

CGNR 016

Leto rojstva

Leto rojstva upravitelja kmetijskega gospodarstva

CGNR 017

Spol

Spol upravitelja kmetijskega gospodarstva:

 

M – moški

 

Ž – ženski

CGNR 018

Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega dela)

Odstotna skupina letnega števila delovnih enot (6) kmetijskega dela, ki ga izvaja upravitelj kmetijskega gospodarstva.

CGNR 019

Leto razvrstitve za upravitelja kmetijskega gospodarstva

Leto, v katerem je upravitelj kmetijskega gospodarstva prevzel to funkcijo.

CGNR 020

Kmetijska izobrazba upravitelja

Najvišja stopnja kmetijske izobrazbe, ki jo je pridobil upravitelj:

 

PRACT – samo praktične izkušnje v kmetijstvu, če je upravitelj svoje izkušnje pridobil s praktičnim delom na kmetijskem gospodarstvu.

 

BASIC – osnovna kmetijska izobrazba, če je upravitelj zaključil kakršno koli izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali zavodu, specializiranem za posamezne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti); opravljeno vajeništvo v kmetijstvu se prišteva k osnovni izobrazbi.

 

FULL – popolna kmetijska izobrazba, če je upravitelj opravil kakršno koli stalno nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu rednemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja, opravljeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

CGNR 021

Poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih

Če je upravitelj opravil poklicno usposabljanje kot ukrep ali dejavnost usposabljanja, ki ga izvaja vodja usposabljanja ali zavod za usposabljanje, katerega osnovni cilj je pridobivanje novih spretnosti, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi, neposredno povezanimi s kmetijskim gospodarstvom, ali razvoj in izboljšanje obstoječih.

Vrsta posesti kmetijskega zemljišča v uporabi (v povezavi z gospodarjem)

Vrsta posesti je odvisna od okoliščine na referenčni dan v letu raziskovanja.

CGNR 022

Kmetovanje na lastnem zemljišču

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, ki ga obdeluje kmetijsko gospodarstvo in ga ima gospodar v lasti ali ga obdeluje kot užitkar, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

CGNR 023

Kmetovanje na najetem zemljišču

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, ki ga ima kmetijsko gospodarstvo v zakupu za plačilo vnaprej dogovorjenega zneska (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katero obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Kmetijsko zemljišče v uporabi se dodeli samo enemu kmetijskemu gospodarstvu. Če se kmetijsko zemljišče v uporabi v referenčnem letu odda v zakup več kmetijskim gospodarstvom, se običajno pripiše tistemu kmetijskemu gospodarstvu, ki ga je imelo na referenčni dan raziskovanja v najemu ali ki ga je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

CGNR 024

Skupinsko kmetovanje ali druge oblike posesti

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, ki je:

(a)

skupno, kar pomeni, da se obdeluje v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Proizvodnja (ekonomska ali materialna) zemljišč v skupni obdelavi se deli med obema stranema na dogovorjeni osnovi;

(b)

v drugih oblikah posesti, ki niso zajete v prejšnjih postavkah.

CGNR 025

Skupno zemljišče

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, ki ga kmetijsko gospodarstvo obdeluje, vendar ne spada neposredno h gospodarstvu, tj. na katerem veljajo skupne pravice.

CGNR 026

Ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gospodarstvo izvaja proizvodnjo, ki spada v okvir kmetijskih praks v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (7) ali Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo.

CGNR 027

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetijstva uporabljajo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske unije.

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem je proizvodna metoda v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali Uredbi (EU) 2018/848 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

CGNR 028

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v obdobju preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetijstva, ki jih je treba potrditi v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske unije.

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se metode ekološkega kmetijstva uporabljajo med prehodom z neekološke pridelave na ekološko pridelavo v določenem obdobju („obdobje preusmeritve“), kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali Uredbi (EU) 2018/848 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

CGNR 029

Sodelovanje v drugih shemah okoljskega certificiranja

Kmetijsko gospodarstvo sodeluje v nacionalnih ali regionalnih shemah okoljskega certificiranja, kot so tiste iz člena 43(2) in (3)(b) ali Priloge IX k Uredbi (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (trenutne sheme certificiranja, ki so enakovredne plačilom za zeleno komponento iz skupne kmetijske politike), vloga za subvencijo pa je bila sprejeta.


II.   SPREMENLJIVKE ZEMLJIŠČ

Celotno površino kmetijskega gospodarstva sestavljajo kmetijska zemljišča v uporabi (orna zemljišča, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi) ter druga kmetijska zemljišča (kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi, gozdna zemljišča in druga zemljišča, drugje nerazvrščena).

Površina , ki se zbere za posamezno postavko, je glavna površina in se nanaša na fizično površino parcel(-e), ne glede na to, ali je bila v proizvodnem letu samo ena poljščina ali več poljščin. V primeru enoletnih poljščin glavna površina ustreza posejani površini; v primeru trajnih nasadov glavna površina ustreza celotni zasajeni površini; v primeru zaporednih poljščin ustreza površini, ki jo na parceli med letom zavzema glavna poljščina; v primeru hkratnih poljščin ustreza površini, na kateri poljščine soobstajajo. Tako se vsaka površina uvrsti samo enkrat.

Glavna poljščina je tista z najvišjo ekonomsko vrednostjo. Kadar glavne poljščine ni mogoče določiti na podlagi proizvodne vrednosti, je glavna poljščina tista, ki najdlje zavzema tla.

Kmetijsko zemljišče v uporabi pomeni vsa orna zemljišča, trajno travinje, trajne nasade in vrtove, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, ne glede na vrsto posesti.

Kolobarjenje je metoda menjave poljščin na določeni njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Pri kolobarjenju se poljščine običajno menjajo letno, mogoče pa je izvajati kolobarjenje z večletnimi poljščinami.

Površine na njivah na prostem in v steklenjakih se sporočijo ločeno.

CLND 001

Kmetijska zemljišča v uporabi

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi.

CLND 002

Orna zemljišča

Hektarji zemljišč, ki se redno obdelujejo (orjejo ali drugače obdelujejo) in so praviloma v sistemu kolobarjenja.

CLND 003

Žita za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom)

Hektarji vseh žit, ki se pospravljajo za suho zrnje, ne glede na uporabo.

CLND 004

Navadna pšenica in pira

Hektarji Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L.

CLND 005

Trda pšenica

Hektarji Triticum durum Desf.

CLND 006

Rž in mešanice ozimnega žita (soržica)

Hektarji rži (Secale cereale L.), zasejane kadar koli, mešanice rži in drugih žit in druge mešanice žit, zasejane pred zimo ali med njo (soržica).

CLND 007

Ječmen

Hektarji ječmena (Hordeum vulgare L.).

CLND 008

Mešanice ovsa in jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)

Hektarji ovsa (Avena sativa L.) in drugih žit, ki se zasejejo spomladi ter pridelujejo kot mešanice in pospravljajo kot suho zrnje, vključno s semenom.

CLND 009

Koruza za zrnje in koruza s storži

Hektarji koruze (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje, kot seme ali kot koruza s storži.

CLND 010

Tritikala

Hektarji tritikale (x Triticosecale Wittmack).

CLND 011

Sirek

Hektarji sirka (Sorghum bicolor (L.) Conrad Moench ali Sorghum x sudanense (Piper) Stapf.)

CLND 012

Druga žita, drugje nerazvrščena (ajda, proso, kanarska čužka itd.)

Hektarji žit, ki se pospravljajo za suho zrnje in niso evidentirana drugje pod prejšnjimi postavkami, kot so proso (Panicum miliaceum L.), ajda (Fagopyrum esculentum Mill.), kanarska čužka (Phalaris canariensis L.) in druga žita, drugje nerazvrščena (d. n.).

CLND 013

Riž

Hektarji riža (Oryza sativa L.)

CLND 014

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom ter mešanicami žit in stročnic)

Hektarji suhih stročnic in beljakovinskih rastlin, ki se pospravljajo za zrnje, ne glede na uporabo.

CLND 015

Njivski grah, fižol, volčji bob

Hektarji vseh sort njivskega graha (Pisum sativum L. convar. sativum ali Pisum sativum L. convar. arvense L. ali convar. speciosum), ki se pospravljajo suhe, ter hektarji vseh sort boba ali njivskega graha (Vicia faba L. (partim)), ki se pospravljajo suhe, ter hektarji vseh sort volčjega boba (Lupinus sp.), ki se pospravljajo suhe za zrnje, vključno s semenom, ne glede na uporabo.

CLND 016

Korenovke

Hektarji poljščin, ki se pridelujejo zaradi njihovih korenov, gomoljev ali prilagojenih stebel. Sem niso vključeni korenovke, gomolji in čebulnice, kot je med drugim korenje, pesa ali podzemna koleraba.

CLND 017

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

Hektarji krompirja (Solanum tuberosum L.).

CLND 018

Sladkorna pesa (brez semena)

Hektarji sladkorne pese (Beta vulgaris L.), namenjene za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola.

CLND 019

Druge korenovke, d. n.

Hektarji krmne pese (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene predvsem za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se pridelujejo predvsem zaradi korenov za krmo in niso razvrščene drugje.

CLND 020

Industrijske rastline

Hektarji industrijskih rastlin, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

CLND 021

Oljnice

Hektarji oljne ogrščice (Brassica napus L.) in oljne repice (Brassica rapa L. var. oleifera (Lam.)), sončničnih semen (Helianthus annus L.), soje (Glycine max (L.) Merril), lanenih semen (Linum usitatissimum L.), gorčice (Sinapis alba L.), maka (Papaver somniferum L.), žafranike (Carthamus tinctorius L.), sezamovih semen (Sesamum indicum L.), zemeljskih oreščkov (Cyperus esculentus L.), arašidov (Arachis hypogea L.), oljnih buč (Cucurbita pepo var. styriaca) in konoplje (Cannabis sativa L.), ki se pridelujejo za proizvodnjo olja in se pospravljajo kot suho seme, razen bombaževega semena (Gossypium spp.).

CLND 022

Semena oljne ogrščice in oljne repice

Hektarji oljne ogrščice (Brassica napus L.) in oljne repice (Brassica rapa L. var. oleifera (Lam.)), ki se pridelujeta za proizvodnjo olja in pospravljata kot suho zrnje.

CLND 023

Sončnično seme

Hektarji sončnic (Helianthus annuus L.), ki se pospravljajo kot suho zrnje.

CLND 024

Soja

Hektarji soje (Glycine max L. Merril), ki se pospravlja kot suho zrnje, tako za olje kot tudi za beljakovinsko uporabo.

CLND 025

Laneno seme (oljni lan)

Hektarji sort lana (Linum usitatissimum L.), ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja in pospravljajo kot suho zrnje.

CLND 026

Druge oljnice, d. n.

Hektarji drugih poljščin, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in niso razvrščene drugje (razen bombaževega semena).

CLND 027

Predivnice

Hektarji lana za vlakna (Linum usitatissimum L), konoplje (Cannabis sativa L.), bombaža (Gossypium spp.), jute (Corchorus capsularis L.), abake ali manilske konoplje (Musa textilis Née), kenafa (Hibiscus cannabinus L.) in sisala (Agave sisalana Perrine).

CLND 028

Lan za vlakna

Hektarji sort lana za vlakna (Linum usitatissimum L.), ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

CLND 029

Konoplja

Hektarji konoplje (Cannabis sativa L.), ki se prideluje za slamo.

CLND 030

Bombaž

Hektarji bombaža (Gossypium spp.), ki se pospravlja za vlakna in/ali uporabo kot oljnica.

CLND 031

Druge predivnice, d. n.

Hektarji drugih rastlin, ki se pridelujejo predvsem zaradi svoje vsebnosti vlaknin, drugje nerazvrščenih, kot so juta (Corchorus capsularis L.), abaka ali manilska konoplja (Musa textilis Née), sisal (Agave sisalana Perrine) in kenaf (Hibiscus cannabinus L.).

CLND 032

Tobak

Hektarji tobaka (Nicotiana tabacum L.), ki se prideluje zaradi listov.

CLND 033

Hmelj

Hektarji hmelja (Humulus lupulus L.), ki se prideluje zaradi semenskih storžev.

CLND 034

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Hektarji dišavnic, zdravilnih rastlin in začimbnic, ki se pridelujejo za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali prehrano ljudi.

CLND 035

Energijske poljščine, d. n.

Hektarji energijskih poljščin, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo obnovljive energije, drugje nerazvrščenih, in se pridelujejo na ornem zemljišču.

CLND 036

Druge industrijske rastline, d. n.

Hektarji drugih industrijskih rastlin, drugje nerazvrščenih.

CLND 037

Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč

Hektarji vseh kmetijskih rastlin na njivah, namenjenih predvsem za proizvodnjo krme, krmnih rastlin ali obnovljive energije, in sicer žita, trave, stročnice ali industrijske rastline in druge kmetijske rastline na njivah, ki se pospravljajo in/ali uporabljajo „zelene“.

CLND 038

Začasni travniki in pašniki

Hektarji travinja za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja in ostane na zemljišču vsaj eno pridelovalno leto in običajno manj kot pet let ter se zaseje s travo ali travnimi mešanicami.

CLND 039

Stročnice, požete še zelene

Hektarji stročnic, ki se pridelujejo in spravljajo zelene kot cele rastline predvsem za krmo ali energijo.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem stročnic (običajno > 80 %) in travinja, ki se spravljajo zelene ali kot seno.

CLND 040

Zelena koruza

Hektarji vseh oblik koruze (Zea mays L.), ki se pridelujejo predvsem za silažo (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina) in se ne pospravljajo za zrnje.

CLND 041

Druga žita, požeta še zelena (brez zelene koruze)

Hektarji vseh žit (razen koruze), ki se pridelujejo in spravljajo zelena kot cele rastline za krmo ali za proizvodnjo obnovljive energije (proizvodnjo biomase).

CLND 042

Druge rastline, požete še zelene z ornih zemljišč, d. n.

Hektarji drugih letnih ali večletnih (manj kot petletnih) poljščin, ki so namenjene predvsem za živalsko krmo in se pospravljajo še zelene. Tudi ostanki poljščin, drugje nerazvrščenih, kadar je bila glavna žetev uničena, vendar so ostanki še uporabni (kot krma ali obnovljiva energija).

CLND 043

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode

Hektarji vseh kapusnic, listnatih in stebelnih zelenjadnic, zelenjadnic, ki se pridelujejo za sadje, korenovk, gomoljev in čebulnic, svežih stročnic, drugih zelenjadnic, ki se pospravljajo sveže (ne suhe), in jagod, ki se pridelujejo na ornem zemljišču na prostem v kolobarjenju z drugimi poljščinami ali zelenjadnicami.

CLND 044

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju z drugimi zelenjadnicami (tržno vrtnarstvo)

Hektarji svežih zelenjadnic, melon in jagod, gojenih na ornem zemljišču v kolobarjenju z drugimi zelenjadnicami.

CLND 045

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)

Hektarji svežih zelenjadnic, melon in jagod, gojenih na ornem zemljišču v kolobarjenju z drugimi poljščinami.

CLND 046

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

Hektarji vsega cvetja in okrasnih rastlin, namenjenih prodaji kot rezano cvetje (npr. vrtnice, nageljni, orhideje, gladiole, krizanteme, rezano listje in drugi rezani proizvodi), kot cvetje in rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih (npr. rododendroni, azaleje, krizanteme, begonije, geranije, nedotike, druge rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih) in kot cvetoče čebulice, korenike in druge okrasne rastline (tulipani, hijacinte, orhideje, narcise in drugo).

CLND 047

Semena in sadike

Hektarji semen korenovk (razen krompirja in drugih rastlin, katerih koreni se prav tako uporabljajo kot semena), krmnih poljščin, trav, industrijskih rastlin (razen oljnic) ter semen in sadik zelenjadnic in cvetja.

CLND 048

Druge kmetijske rastline na njivah, d. n.

Hektarji drugih poljščin, drugje nerazvrščenih.

CLND 049

Praha

Hektarji vseh ornih zemljišč, vključenih v kolobarjenje ali vzdrževanih v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju (DKOS (9)), obdelanih ali ne, ki se v pridelovalnem letu ne bodo žele. Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celo pridelovalno leto, da si opomorejo. Praha je lahko:

(i)

zemljišče brez kakršnih koli poljščin ali

(ii)

zemljišče z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali oranje, ali

(iii)

zemljišče, ki je zasejano izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

CLND 050

Trajno travinje

Hektarji zemljišča, ki se trajno (več let zapored, običajno pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme, krmnih rastlin ali energijskih poljščin, bodisi z obdelovanjem (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine), in niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

Travinje se lahko uporablja za pašo, kosi za silažo in seno ali uporablja za proizvodnjo obnovljive energije.

CLND 051

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Hektarji trajnih pašnikov na zemlji dobre ali srednje kakovosti, ki se običajno lahko uporabljajo za intenzivno pašo.

CLND 052

Ekstenzivni pašniki

Hektarji trajnega travinja z nizkim pridelkom, običajno na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem. Te površine se lahko običajno uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali pa se kosijo ekstenzivno, ker niso primerne za veliko gostoto živali.

CLND 053

Trajno travinje, ki se ne uporablja več za proizvodne namene in je upravičeno do subvencij

Hektarji trajnega travinja in pašnikov, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo in se v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ali, če je primerno, z najnovejšo zakonodajo vzdržujejo v stanju, zaradi katerega so primerni za pašo ali obdelovanje brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo običajne kmetijske metode in stroje, ter so upravičeni do finančne podpore.

CLND 054

Trajni nasadi (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za proizvodnjo za lastno porabo)

Hektarji vseh sadnih dreves, vseh citrusov, vseh dreves lupinarjev, vseh nasadov jagodičja, vseh vinogradov, vseh oljk in vseh drugih trajnih nasadov, ki se uporabljajo za prehrano ljudi (npr. čaj, kava ali rožiči) in druge namene (npr. drevesnice, božična drevesca ali rastline za pletarstvo in tkanje, kot sta ratan ali bambus).

CLND 055

Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)

Hektarji sadovnjakov pečkatega sadja, koščičastega sadja, jagodičja, lupinarjev in sadja s tropskih in subtropskih podnebnih območij.

CLND 056

Pečkato sadje

Hektarji sadovnjakov pečkatega sadja, kot so jabolka (Malus spp.), hruške (Pyrus spp.), kutine (Cydonia oblonga Mill.) ali nešplje (Mespilus germanica, L.).

CLND 057

Koščičasto sadje

Hektarji sadovnjakov koščičastega sadja, kot so breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batch), marelice (Prunus armeniaca L. in druge), češnje in višnje (Prunus avium L., P. cerasus), slive (Prunus domestica L. in druge) in drugo koščičasto sadje, drugje nerazvrščeno, kot je trnulja (Prunus spinosa L.) ali lokvat/japonska nešplja (Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl.).

CLND 058

Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij

Hektarji vsega sadja s subtropskih in tropskih podnebnih območij, kot so kivi (Actinidia chinensis Planch.), avokado (Persea americana Mill.) ali banane (Musa spp.).

CLND 059

Jagodičje (brez jagod)

Hektarji vsega gojenega jagodičja, kot so črni ribez (Ribes nigrum L.), rdeči ribez (Ribes rubrum L.), maline (Rubus idaeus L.) ali borovnice (Vaccinium corymbosum L.).

CLND 060

Lupinarji

Hektarji vseh dreves lupinarjev: orehov, lešnikov, mandeljnov, kostanja in drugih lupinarjev.

CLND 061

Citrusi

Hektarji citrusov (Citrus spp.): pomaranč, malih citrusov, limon, limet, pomela, grenivk in drugih citrusov.

CLND 062

Grozdje

Hektarji vinske trte (Vitis vinifera L.)

CLND 063

Grozdje za vino

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo sokov, mošta in/ali vina.

CLND 064

Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP), ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe Sveta (ES) št. 491/2009 (10) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.

CLND 065

Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe (ES) št. 491/2009 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.

CLND 066

Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno pridelujejo za proizvodnjo vin brez ZOP in ZGO.

CLND 067

Namizno grozdje

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.

CLND 068

Grozdje za rozine

Hektarji vinske trte sort grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.

CLND 069

Oljke

Hektarji oljk (Olea europaea L.), ki se gojijo za pridelavo oljk.

CLND 070

Drevesnice

Hektarji drevesnic, na katerih se mlade olesenele (lesnate) rastline gojijo na prostem za razsaditev.

CLND 071

Drugi trajni nasadi, vključno s trajnimi nasadi za prehrano ljudi

Hektarji trajnih nasadov za prehrano ljudi, drugje nerazvrščenih, in drevesa, zasajena kot božična drevesca, na kmetijskem zemljišču v uporabi.

CLND 072

Božična drevesca

Hektarji božičnih drevesc, zasajenih v komercialne namene, zunaj gozdnih površin, na kmetijskem zemljišču v uporabi. Izključeni so nasadi božičnih drevesc, ki se ne vzdržujejo več in so del gozdnih zemljišč.

CLND 073

Vrtovi

Hektarji zemljišč, ki jih običajno zavzemajo zelenjadnice, korenovke in trajni nasadi, med drugim namenjenih za lastno porabo gospodarja in njegovega gospodinjstva, običajno ločenih od preostalega kmetijskega zemljišča in prepoznavnih kot vrtovi.

CLND 074

Druga kmetijska zemljišča

Hektarji kmetijskih zemljišč, ki niso v uporabi (kmetijska zemljišča, ki se iz ekonomskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja), gozdna zemljišča in druga zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

CLND 075

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

Hektarji zemljišč, ki so se prej uporabljala za kmetijske namene, v referenčnem letu raziskovanja pa se ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, tj. niso predvidena za nobeno kmetijsko rabo.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na voljo na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelovanje.

CLND 076

Gozdna zemljišča

Hektarji zemljišč, ki so pokrita z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno z nasadi topola in drugih podobnih dreves v gozdu ali zunaj njega ter gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva, in gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

CLND 077

Panjevci s kratko obhodnjo

Hektarji gozdnih zemljišč, ki se upravljajo za gojenje gozdnih rastlin, pri katerih je obhodnja 20 let ali manj.

Obhodnja je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka, pri čemer spravilo ne vključuje običajnih dejavnosti upravljanja, kot je redčenje.

CLND 078

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki in druga neproduktivna območja)

Hektarji zemljišč, ki so del celotnega območja in pripadajo kmetijskemu gospodarstvu, vendar ne sestavljajo niti kmetijskega zemljišča v uporabi niti kmetijskega zemljišča, ki ni v uporabi, niti gozdnega zemljišča, kot so zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe (razen če se uporabljajo za gojenje gob), dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča ali skalovje.

 

 

Posebna območja kmetijskega gospodarstva

CLND 079

Gojene gobe

Hektarji gojenih gob, ki se gojijo v stavbah, posebej postavljenih ali prilagojenih za to, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

CLND 080

Kmetijska zemljišča v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji poljščin, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno visoko zaščito ali premično visoko zaščito (steklo, trda plastika ali mehka plastika). Te površine ne smejo biti vključene v zgoraj navedene spremenljivke.

CLND 081

Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji vseh kapusnic, listnatih in stebelnih zelenjadnic, zelenjadnic, ki se pridelujejo za sadje, korenovk, gomoljev in čebulnic, svežih stročnic, drugih zelenjadnic, ki se pospravljajo sveže (ne suhe), in jagod, ki se pridelujejo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 082

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji vsega cvetja in okrasnih rastlin, namenjenih prodaji kot rezano cvetje (npr. vrtnice, nageljni, orhideje, gladiole, krizanteme, rezano listje in drugi rezani proizvodi), kot cvetje in rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih (npr. rododendroni, azaleje, krizanteme, begonije, geranije, nedotike ali druge rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih) in kot cvetoče čebulice, korenike in druge okrasne rastline (tulipani, hijacinte, orhideje, narcise in drugo) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 083

Druge kmetijske rastline na njivah v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji drugih kmetijskih rastlin na njivah, drugje nerazvrščenih, ki se gojijo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 084

Trajni nasadi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi

Hektarji trajnih nasadov, ki se gojijo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

CLND 085

Druga kmetijska zemljišča v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, d. n.

Hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi, drugje nerazvrščenih, na katerih se goji v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.

Ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gospodarstvo ima zemljišča, na katerih se uporabljajo metode ekološkega kmetijstva v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali Uredbe (EU) 2018/848 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo vključno v obdobju preusmeritve.

Poljščine so opredeljene v osnovnem oddelku II. SPREMENLJIVKE ZEMLJIŠČ

CLND 086

Kmetijsko zemljišče v uporabi za ekološko kmetijstvo

CLND 087

Orna zemljišča za ekološko kmetijstvo

CLND 088

Žita za pridelavo zrnja v ekološkem kmetijstvu (vključno s semenom)

CLND 089

Navadna pšenica in pira v ekološkem kmetijstvu

CLND 090

Trda pšenica v ekološkem kmetijstvu

CLND 091

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja v ekološkem kmetijstvu (vključno s semenom ter mešanicami žit in stročnic)

CLND 092

Korenovke v ekološkem kmetijstvu

CLND 093

Krompir v ekološkem kmetijstvu (vključno s semenskim krompirjem)

CLND 094

Sladkorna pesa v ekološkem kmetijstvu (brez semena)

CLND 095

Industrijske rastline v ekološkem kmetijstvu

CLND 096

Oljnice v ekološkem kmetijstvu

CLND 097

Soja v ekološkem kmetijstvu

CLND 098

Rastline, požete še zelene z ornih zemljišč, v ekološkem kmetijstvu

CLND 099

Začasni travniki in pašniki v ekološkem kmetijstvu

CLND 100

Stročnice, požete še zelene, v ekološkem kmetijstvu

CLND 101

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode v ekološkem kmetijstvu

CLND 102

Semena in sadike v ekološkem kmetijstvu

CLND 103

Trajno travinje v ekološkem kmetijstvu

CLND 104

Pašniki in travniki brez ekstenzivnih pašnikov v ekološkem kmetijstvu

CLND 105

Ekstenzivni pašniki v ekološkem kmetijstvu

CLND 106

Trajni nasadi v ekološkem kmetijstvu (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za proizvodnjo za lastno porabo)

CLND 107

Sadje, jagodičje in lupinarji v ekološkem kmetijstvu (razen citrusov, grozdja in jagod)

CLND 108

Citrusi v ekološkem kmetijstvu

CLND 109

Grozdje za vino v ekološkem kmetijstvu

CLND 110

Oljke v ekološkem kmetijstvu

CLND 111

Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, v ekološkem kmetijstvu

Namakanje obdelovalnih površin na prostem

CLND 112

Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati

Hektarji skupne kmetijske površine v uporabi, ki bi jo bilo mogoče v referenčnem letu namakati z opremo in količino vode, ki sta običajno na voljo na kmetijskem gospodarstvu.


III.   SPREMENLJIVKE ŽIVINE

Živali niso nujno v lasti gospodarja. Te živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu (na kmetijskih zemljiščih v uporabi ali v bivalnih objektih za živali, ki jih uporablja gospodarstvo) ali zunaj gospodarstva (na skupnih pašnikih ali v fazi preseljevanja itd.).

 

 

Govedo

Nanaša se na govedo (Bos taurus L.) in vodne bivole (Bubalus bubalis L.), vključno s križanci, kot je Beefalo.

CLVS 001

Govedo, staro manj kot eno leto

Glave samcev in samic goveda, starega manj kot eno leto.

CLVS 002

Govedo med prvim in drugim letom starosti

Glave goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.

CLVS 003

Samci goveda med prvim in drugim letom starosti

Glave samcev goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.

CLVS 004

Telice med prvim in drugim letom starosti

Glave samic goveda, starega najmanj eno leto, vendar manj kot dve leti.

 

 

 

Govedo, staro dve leti in več

CLVS 005

Samci goveda, stari dve leti in več

Glave samcev goveda, starih dve leti in več.

CLVS 006

Samice goveda, stare dve leti in več

Glave samic goveda, starih dve leti in več.

CLVS 007

Telice, stare dve leti in več

Glave samic goveda, starih dve leti in več, ki še niso telile.

CLVS 008

Krave

Samice goveda, stare dve leti in več, ki so že telile.

CLVS 009

Krave molznice

Glave samic goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

CLVS 010

Krave nemolznice

Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za vzrejo telet in katerih mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

CLVS 011

Bivolice

Glave bivolic (samic vrste Bubalus bubalis, L.), ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti).

CLVS 012

Ovce (vseh starosti)

Glave domačih živali vrste Ovis aries L.

CLVS 013

Plemenske ovčje samice

Glave pripuščenih ovac in pripuščenih mladic, ne glede na sposobnost za molzenje/meso.

CLVS 014

Druge ovce

Glave vseh drugih ovac, razen plemenskih samic.

CLVS 015

Koze (vseh starosti)

Glave domačih živali podvrste Capra aegagrus hircus L.

CLVS 016

Plemenske kozje samice

Glave kozjih samic, ki so že kotile, in koz, ki so bile pripuščene.

CLVS 017

Druge koze

Glave vseh koz, razen plemenskih samic.

 

 

Prašiči

Nanaša se na domače živali vrste Sus scrofa domesticus Erxleben.

CLVS 018

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov

Glave prašičkov z živo težo pod 20 kilogramov.

CLVS 019

Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več

Glave samic prašičev, ki tehtajo 50 kilogramov in več, namenjenih za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.

CLVS 020

Ostali prašiči

Glave prašičev, ki niso opredeljeni drugje.

 

 

Perutnina

Nanaša se na domače kokoši in piščance (Gallus gallus L.), purane (Meleagris spp.), race (Anas spp. in Cairina moschata L.), gosi (Anser anser domesticus L.), noje (Struthio camelus L.) in drugo perutnino, drugje nerazvrščeno, kot so prepelice (Coturnix spp.), fazani (Phasianus spp.), pegatke (Numida meleagris domestica L.) in golobi (Columbinae spp.). Izključene pa so ptice, rejene v zaprtih prostorih za lov in ne prirejo mesa/jajc.

CLVS 021

Pitovni piščanci

Glave domačih živali vrste Gallus gallus L., ki se redijo za prirejo mesa.

CLVS 022

Kokoši nesnice

Glave domačih živali vrste Gallus gallus L., ki so dosegle zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc.

CLVS 023

Druga perutnina

Glave perutnine, ki ni navedena pod pitovnimi piščanci ali kokošmi nesnicami. Piščanci so izključeni.

CLVS 024

Purani

Glave domačih živali rodu Meleagris.

CLVS 025

Race

Glave domačih živali rodu Anas in vrste Cairina moschata L.

CLVS 026

Gosi

Glave domače živali vrste Anser anser domesticus L.

CLVS 027

Noji

Glave nojev (Struthio camelus L.)

CLVS 028

Druga perutnina, d. n.

Glave druge perutnine, drugje nerazvrščene.

 

 

Kunci

Nanaša se na domače živali rodu Oryctolagus.

CLVS 029

Plemenice kuncev

Glave samic kuncev (Oryctolagus spp.) za prirejo kuncev za proizvodnjo mesa, ki so že kotile.

CLVS 030

Čebele

Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera L.), ki se gojijo za pridelavo medu.

CLVS 031

Jelenjad in srnjad

Prisotnost živali, kot so navadni jelen (Cervus elaphus L.), jelen sika (Cervus nippon Temminck), severni jelen (Rangifer tarandus L.) ali damjak (Dama dama L.) za pridelavo mesa.

CLVS 032

Kožuharji

Prisotnost živali, kot je kuna (Neovison vison Schreber), evropski dihur (Mustela putorius L.), lisica (Vulpes spp. in druge), rakunasti pes (Nyctereutes spp.) ali činčila (Chinchilla spp.), za pridelavo krzna.

CLVS 033

Živina, d. n.

Prisotnost živine, ki ni razvrščena drugje v tem oddelku.

Postopki ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo

Kmetijsko gospodarstvo ima živali v okviru kmetijskih praks v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili iz (i) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali Uredbe (EU) 2018/848 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravil za ekološko pridelavo vključno v obdobju preusmeritve.

Živali so opredeljene v osnovnem oddelku III. SPREMENLJIVKE ŽIVINE

CLVS 034

Stalež goveda za ekološkokmetijstvo

Stalež glav goveda za ekološko kmetijstvo

CLVS 035

Stalež krav molznic za ekološko kmetijstvo

Stalež glav krav molznic za ekološko kmetijstvo

CLVS 036

Stalež krav nemolznic za ekološko kmetijstvo

Stalež glav krav nemolznic za ekološko kmetijstvo

CLVS 037

Stalež bivolic za ekološko kmetijstvo

Prisotnost staleža bivolic za ekološko kmetijstvo

CLVS 038

Stalež ovac (vseh starosti) za ekološko kmetijstvo

Stalež glav ovac za ekološko kmetijstvo

CLVS 039

Stalež koz (vseh starosti) za ekološko kmetijstvo

Stalež glav koz za ekološko kmetijstvo

CLVS 040

Stalež prašičev za ekološko kmetijstvo

Stalež glav prašičev za ekološko kmetijstvo

CLVS 041

Stalež perutnine za ekološko kmetijstvo

Stalež glav perutnine za ekološko kmetijstvo

CLVS 042

Stalež pitovnih piščancev za ekološko kmetijstvo

Stalež glav pitovnih piščancev za ekološko kmetijstvo

CLVS 043

Stalež kokoši nesnic za ekološko kmetijstvo

Stalež glav kokoši nesnic za ekološko kmetijstvo


(1)  Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki. (UL L 323, 8.12.2010, str. 11).

(2)  NUTS: Nomenklatura statističnih teritorialnih enot.

(3)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(5)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT) (UL L 154, 17.6.2009, str. 1).


PRILOGA II

Seznam spremenljivk za posamezne module

MODUL 1. DELOVNA SILA IN DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI

Spremenljivke

Enote/kategorije

Tema: upravljanje kmetij

 

 

Podrobne teme: uravnotežena zastopanost gospodarjev in spolov

 

MLFO 001

Spol gospodarja

Moški/ženski

MLFO 002

Leto rojstva

Leto

 

Podrobna tema: vložek dela

 

MLFO 003

Kmetijsko delo gospodarja na kmetijskem gospodarstvu

Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1 (1)

 

Podrobna tema: varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije

 

MLFO 004

Varnostni načrt kmetije

Da/Ne

Tema: družinska delovna sila

 

 

Podrobne teme: vložek dela, število udeleženih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

 

MLFO 005

Moški člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)

MLFO 006

Ženski člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)

Tema: nedružinska delovna sila

 

 

Podrobne teme: vložek dela, število zaposlenih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

 

 

 

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu

 

MLFO 007

Moška nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)

MLFO 008

Ženska nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število oseb na odstotno skupino letnega števila delovnih enot 2 (2)

 

Podrobna tema: delovna sila, ki ni redno zaposlena na kmetiji

 

MLFO 009

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moška in ženska

Število dni s polnim delovnim časom

 

Podrobna tema: vložek dela po izvajalcih

 

MLFO 010

Osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu in niso vključene v prejšnje kategorije.

Število dni s polnim delovnim časom

Tema: druge pridobitne dejavnosti (DPD), ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

 

 

Podrobna tema: vrste dejavnosti

 

MLFO 011

Opravljanje zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev

Da/Ne

MLFO 012

Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas

Da/Ne

MLFO 013

Domača obrt

Da/Ne

MLFO 014

Predelava kmetijskih proizvodov

Da/Ne

MLFO 015

Proizvodnja obnovljive energije

Da/Ne

MLFO 016

Predelava lesa

Da/Ne

MLFO 017

Akvakultura

Da/Ne

 

 

Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva):

 

MLFO 018

Kmetijsko pogodbeno delo

Da/Ne

MLFO 019

Nekmetijsko pogodbeno delo

Da/Ne

MLFO 020

Gozdarstvo

Da/Ne

MLFO 021

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, d. n.

Da/Ne

 

Podrobna tema: pomen za kmetijsko gospodarstvo

 

MLFO 022

Odstotek drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva.

Odstotne skupine (3)

 

Podrobna tema: vložek dela

 

MLFO 023

Gospodar, ki opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom).

G/S/N (4)

MLFO 024

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.

Število oseb

MLFO 025

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.

Število oseb

MLFO 026

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.

Število oseb

MLFO 027

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.

Število oseb

Tema: druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

 

 

Podrobna tema: vložek dela

 

MLFO 028

Edini gospodar, ki je tudi upravitelj kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem in opravlja druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom).

G/S/N (4)

MLFO 029

Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost.

Število oseb

MLFO 030

Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost.

Število oseb

MODUL 2. RAZVOJ PODEŽELJA

Spremenljivke

Enote/kategorije

Tema: kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja

 

MRDV 001

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Da/Ne

MRDV 002

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Da/Ne

MRDV 003

Naložbe v osnovna sredstva

Da/Ne

MRDV 004

Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov

Da/Ne

 

 

Razvoj kmetij in podjetij

 

MRDV 005

Podpora za zagon dejavnosti, namenjena mladim kmetom

Da/Ne

MRDV 006

Podpora za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij

Da/Ne

MRDV 007

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško

Da/Ne

MRDV 008

Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

Da/Ne

 

 

Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila

 

MRDV 009

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi

Da/Ne

MRDV 010

Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

Da/Ne

MRDV 011

Ekološko kmetijstvo

Da/Ne

MRDV 012

Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah

Da/Ne

MRDV 013

Plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Da/Ne

MRDV 014

Dobrobit živali

Da/Ne

MRDV 015

Obvladovanje tveganj

Da/Ne

MODUL 3. BIVALNI OBJEKTI ZA ŽIVALI IN RAVNANJE Z ŽIVINSKIMI GNOJILI

Spremenljivke

Enote/kategorije

Tema: bivalni objekti za živali

 

 

Podrobna tema: bivalni objekti goveda

 

MAHM 001

Krave molznice

Povprečno število

MAHM 002

Krave molznice v hlevih za privezano živino (gnojevka)

Prostori

MAHM 003

Krave molznice v hlevih za privezano živino (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 004

Krave molznice v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (gnojevka)

Prostori

MAHM 005

Krave molznice v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 006

Krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov (gnojevka)

Prostori

MAHM 007

Krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 008

Krave molznice, ki so vedno na prostem

Prostori

MAHM 009

Krave molznice, ki so delno na prostem (pašniki)

Mesecev

MAHM 010

Krave molznice, ki imajo dostop do ograd na prostem

Da/Ne

MAHM 011

Drugo govedo

Povprečno število

MAHM 012

Drugo govedo v hlevih za privezano živino (gnojevka)

Prostori

MAHM 013

Drugo govedo v hlevih za privezano živino (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 014

Drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (gnojevka)

Prostori

MAHM 015

Drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 016

Drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov (gnojevka)

Prostori

MAHM 017

Drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov (hlevski gnoj)

Prostori

MAHM 018

Drugo govedo, ki je vedno na prostem

Prostori

MAHM 019

Drugo govedo, ki je delno na prostem (pašniki)

Mesecev

MAHM 020

Drugo govedo, ki ima dostop do ograd na prostem

Da/Ne

 

Podrobna tema: bivalni objekti prašičev

 

MAHM 021

Plemenske svinje

Povprečno število

MAHM 022

Plemenske svinje na popolnoma rešetkastih tleh

Prostori

MAHM 023

Plemenske svinje na delno rešetkastih tleh

Prostori

MAHM 024

Plemenske svinje v bivalnih objektih s trdimi tlemi (razen globokega nastilja)

Prostori

MAHM 025

Plemenske svinje v bivalnih objektih, kjer je celotna površina globok nastilj

Prostori

MAHM 026

Plemenske svinje v drugih vrstah bivalnih objektov

Prostori

MAHM 027

Plemenske svinje na prostem (prosta reja)

Prostori

MAHM 028

Plemenske svinje na prostem (prosta reja)

Mesecev

MAHM 029

Drugi prašiči

Povprečno število

MAHM 030

Drugi prašiči na popolnoma rešetkastih tleh

Prostori

MAHM 031

Drugi prašiči na delno rešetkastih tleh

Prostori

MAHM 032

Drugi prašiči v bivalnih objektih s trdimi tlemi (razen globokega nastilja)

Prostori

MAHM 033

Drugi prašiči v bivalnih objektih, kjer je celotna površina globok nastilj

Prostori

MAHM 034

Drugi prašiči v drugih vrstah bivalnih objektov

Prostori

MAHM 035

Drugi prašiči na prostem (prosta reja)

Prostori

MAHM 036

Drugi prašiči, ki imajo dostop do ograd na prostem

Da/Ne

 

Podrobna tema: bivalni objekti kokoši nesnic

 

MAHM 037

Kokoši nesnice

Povprečno število

MAHM 038

Kokoši nesnice v bivalnih objektih z globokim nastiljem

Prostori

MAHM 039

Kokoši nesnice v ptičnicah (brez nastilja)

Prostori

MAHM 040

Kokoši nesnice v kletkah s trakovi za živinska gnojila

Prostori

MAHM 041

Kokoši nesnice v kletkah z globokimi jamami

Prostori

MAHM 042

Kokoši nesnice v kletkah s kokošnjakom

Prostori

MAHM 043

Kokoši nesnice v drugih vrstah bivalnih objektov

Prostori

MAHM 044

Kokoši nesnice na prostem (prosta reja)

Prostori

Tema: uporaba hranilnih snovi in živinskih gnojil na kmetiji

 

 

Podrobna tema: pognojena kmetijska zemljišča v uporabi

 

MAHM 045

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi, pognojena z mineralnimi gnojili

ha

MAHM 046

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi, pognojena z živinskimi gnojili

ha

 

Podrobna tema: živilska gnojila, ki se izvažajo s kmetijskega gospodarstva in uvažajo nanj

 

 

 

Neto izvoz živinskih gnojil s kmetije

 

MAHM 047

Neto izvoz gnojevke/gnojnice s kmetije

m3

MAHM 048

Neto izvoz hlevskega gnoja s kmetije

ton

 

Podrobna tema: organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil

 

MAHM 049

Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu

ton

Tema: tehnike raztresanja živinskih gnojil

 

 

Podrobna tema: čas vnosa glede na vrsto nanašanja

 

 

 

Trosenje

 

MAHM 050

Vnos v 4 urah

odstotne skupine (5)

MAHM 051

Vnos po 4 urah

odstotne skupine (5)

MAHM 052

Brez vnosa

odstotne skupine (5)

 

 

Nanašanje v pasovih

 

MAHM 053

Vlečena cev

odstotne skupine (5)

MAHM 054

Vlečene sani

odstotne skupine (5)

 

 

Vbrizgavanje

 

MAHM 055

Plitvo/z odprtimi režami

odstotne skupine (5)

MAHM 056

Globoko/z zaprtimi režami

odstotne skupine (5)

Tema: objekti za živinska gnojila

 

 

Podrobna tema: objekti in zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil

 

MAHM 057

Živinska gnojila, skladiščena v trdi obliki na kupih

%

MAHM 058

Živinska gnojila, skladiščena v kompostnih kupih

%

MAHM 059

Živinska gnojila, skladiščena v jamah pod prostori za zadrževanje živali

%

MAHM 060

Živinska gnojila, skladiščena v sistemih z globokim nastiljem

%

MAHM 061

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v nepokritih prostorih

%

MAHM 062

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih s prepustnimi materiali

%

MAHM 063

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih z neprepustnimi materiali

%

MAHM 064

Živinska gnojila, skladiščena v drugih prostorih, d. n.

%

MAHM 065

Dnevni nanos

%

MAHM 066

Živinska gnojila, skladiščena v kompostnih kupih

Mesecev

MAHM 067

Skladiščenje živinskih gnojil v jamah pod prostori za zadrževanje živali

Mesecev

MAHM 068

Skladiščenje živinskih gnojil v sistemih z globokim nastiljem

Mesecev

MAHM 069

Skladiščenje gnojnice/gnojevke

Mesecev

MAHM 070

Živinska gnojila, skladiščena v drugih prostorih, d. n.

Mesecev


(1)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(2)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(3)  Končna proizvodnja odstotnih skupin kmetijskega gospodarstva: (≥ 0–≤ 10), (> 10–≤ 50), (> 50–< 100).

(4)  G – glavna dejavnost, S – sekundarna dejavnost, N – nevključen.

(5)  Živinska gnojila, raztresena z odstotnimi skupinami posameznih tehnik raztresanja: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).


PRILOGA III

Opis spremenljivk, ki se uporabljajo za module podatkov o kmetijah, kot so določeni v Prilogi II k tej izvedbeni uredbi

MODUL 1. DELOVNA SILA IN DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI

OPIS SPREMENLJIVK DELOVNE SILE

Gospodar

Gospodar je tista fizična oseba (ali izbrana fizična oseba v primeru skupinskega gospodarstva), za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in ekonomsko odgovorna za gospodarstvo. Če je gospodar pravna oseba, se podatki za gospodarja ne zberejo.

Kmetijsko delo je opredeljeno v Prilogi I. OSNOVNE SPLOŠNE SPREMENLJIVKE

Tema: upravljanje kmetij

 

Podrobne teme: uravnotežena zastopanost gospodarjev in spolov

MLFO 001

Spol gospodarja

Spol gospodarja

 

M — moški

 

Ž — ženski

MLFO 002

Leto rojstva

Leto rojstva gospodarja

 

Podrobna tema: vložek dela

MLFO 003

Kmetijsko delo gospodarja na kmetijskem gospodarstvu

Odstotna skupina letnega števila delovnih enot kmetijskega dela na kmetijskem gospodarstvu za gospodarja, razen gospodinjskega dela.

 

Podrobna tema: varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije

MLFO 004

Varnostni načrt kmetije

Kmetija je izvedla oceno tveganj na delovnem mestu s ciljem zmanjšanja nevarnosti, povezanih z delom, iz česar je nastal pisni dokument (kot je „varnostni načrt kmetije“).

Tema: družinska delovna sila

 

Podrobne teme: vložek dela, število udeleženih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

 

Družinski člani, ki opravljajo kmetijsko delo

Ta postavka se nanaša samo na gospodarstva z edinim gospodarjem, ker se za skupinska gospodarstva in pravne osebe šteje, da nimajo družinske delovne sile.

Družinski člani , ki opravljajo kmetijsko delo (razen gospodinjskega dela), so zakonski partnerji, sorodniki v svaštvu (predniki in potomci), bratje in sestre gospodarja ter zakonski partner gospodarja na gospodarstvih z edinim gospodarjem. Kadar je to primerno, je sem vključen tudi upravitelj, ki je član gospodarjeve družine.

MLFO 005

Moški člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število moških članov družine na odstotno skupino letnega števila delovnih enot

MLFO 006

Ženski člani družine, ki opravljajo kmetijsko delo

Število ženskih članov družine na odstotno skupino letnega števila delovnih enot

Tema: nedružinska delovna sila

 

Podrobne teme: vložek dela, število zaposlenih oseb in uravnotežena zastopanost spolov

 

 

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu

Redno zaposlena delovna sila pomeni osebe, razen gospodarja in družinskih članov, ki so v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja vsak teden opravljale kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na dolžino delovnega tedna in ne glede na to, ali so prejele kakršen koli osebni prejemek (plačo, mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi). To vključuje tudi osebe, ki niso mogle delati v celotnem obdobju iz razlogov, kot so:

(i)

posebni pogoji proizvodnje na specializiranih kmetijskih gospodarstvih, ali

(ii)

odsotnost zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti, ali

(iii)

začetek ali prenehanje zaposlitve na kmetijskem gospodarstvu, ali

(iv)

popoln izpad dela na kmetijskem gospodarstvu zaradi višje sile (poplava, požar itd.).

MLFO 007

Moška nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število nedružinskih moških članov delovne sile na odstotno skupino letnega števila delovnih enot.

MLFO 008

Ženska nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetiji

Število nedružinskih ženskih članov delovne sile na odstotno skupino letnega števila delovnih enot.

 

Podrobna tema: delovna sila, ki ni redno zaposlena na kmetiji

 

 

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena , pomeni delavce, ki v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden iz razlogov, drugačnih od tistih, ki so navedeni pod redno zaposleno nedružinsko delovno silo.

Delovni dnevi, ki jih opravi nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena , pomenijo kateri koli dan, ki je tako dolg, da delavec prejme plačo ali kakršno koli plačilo (mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi) za celodnevno delo, in v katerem se opravi kakršno koli delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za polni delovni čas. Dnevi dopusta in bolniškega dopusta se ne štejejo za delovne dneve.

MLFO 009

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moška in ženska

Skupno število dni s polnim delovnim časom oseb, ki niso redno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu.

 

Podrobna tema: vložek dela po izvajalcih

MLFO 010

Osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu in niso vključene v prejšnje kategorije

Skupno število dni s polnim delovnim časom, ki ga na kmetijskem gospodarstvu opravijo osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu (npr. podizvajalci, zaposleni pri tretjih osebah).

Tema: druge pridobitne dejavnosti (DPD), ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Informacije o drugih pridobitnih dejavnostih se evidentirajo za:

(i)

gospodarje kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in skupinskih gospodarstev;

(ii)

družinske člane kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem

in v primeru drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, tudi za

(iii)

nedružinsko delovno silo, ki redno dela na kmetiji.

Za pravne osebe se ne zbirajo nobene informacije o drugih pridobitnih dejavnostih.

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, se nanašajo na druge pridobitne dejavnosti:

(a)

na kmetijskem gospodarstvu ali

(b)

zunaj kmetijskega gospodarstva.

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom , so dejavnosti, pri katerih se za dejavnost uporabljajo sredstva kmetijskega gospodarstva (zemljišče, stavbe, stroji itd.) ali njegovi proizvodi. Vključeno je nekmetijsko delo in kmetijsko delo drugih kmetijskih gospodarstev. Izključno finančne naložbe so izključene. Izključeno je tudi oddajanje zemljišč za različne dejavnosti brez nadaljnje vključenosti v te dejavnosti.

 

Podrobna tema: vrste dejavnosti

MLFO 011

Opravljanje zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev

Prisotnost vsake dejavnosti, ki je povezana z opravljanjem zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev in/ali družbeno povezanih poslovnih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva kmetijskega gospodarstva ali njegovi primarni proizvodi.

MLFO 012

Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas

Prisotnost vsake dejavnosti, povezane s turizmom, nastanitvenih storitev, razkazovanja kmetijskega gospodarstva turistom ali drugim skupinam, športnih in rekreativnih dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo zemljišča, stavbe ali druga sredstva kmetijskega gospodarstva.

MLFO 013

Domača obrt

Prisotnost izdelovanja izdelkov domače obrti, ki jih na kmetijskem gospodarstvu izdelujejo ali gospodar ali družinski člani ali nedružinska delovna sila, ne glede na način prodaje izdelkov.

MLFO 014

Predelava kmetijskih proizvodov

Prisotnost vsake predelave primarnega kmetijskega proizvoda v predelani sekundarni proizvod na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na to, ali je bila surovina pridelana na kmetijskem gospodarstvu ali kupljena zunaj njega.

MLFO 015

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov

Prisotnost proizvodnje energije iz obnovljivih virov za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, vetrnimi turbinami, drugo opremo ali iz kmetijskih surovin. Energija iz obnovljivih virov, proizvedena samo za lastno uporabo kmetijskega gospodarstva, ni vključena.

MLFO 016

Predelava lesa

Prisotnost predelave hlodovine na kmetijskem gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).

MLFO 017

Akvakultura

Prisotnost gojenja rib, sladkovodnih rakov itd. na kmetijskem gospodarstvu. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.

 

 

Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva)

Pogodbena dela, pri katerih se uporablja oprema kmetijskega gospodarstva in ki se delijo na dela v kmetijskem sektorju ali zunaj njega.

MLFO 018

Kmetijsko pogodbeno delo

Prisotnost dela v kmetijskem sektorju.

MLFO 019

Nekmetijsko pogodbeno delo

Prisotnost dela zunaj kmetijskega sektorja (npr. čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.).

MLFO 020

Gozdarstvo

Prisotnost gozdarskih del, pri katerih se uporabljajo kmetijska delovna sila ter stroji in oprema kmetijskega gospodarstva, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu.

MLFO 021

Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, d. n.

Prisotnost drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, drugje nerazvrščenih.

 

Podrobna tema: pomen za kmetijsko gospodarstvo

MLFO 022

Odstotek drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva.

Odstotna skupina drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, v končni proizvodnji kmetijskega gospodarstva. Delež drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom, je v končnem prihodku kmetijskega gospodarstva ocenjen kot delež drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s prometom kmetijskega gospodarstva v seštevku skupnega prometa kmetijskega gospodarstva in neposrednih plačil navedenega kmetijskega gospodarstva na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali novejše zakonodaje.

Formula

 

Podrobna tema: vložek dela

Ta postavka se nanaša na:

(i)

gospodarje kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in skupinska gospodarstva;

(ii)

družinske člane kmetijskih gospodarstev z edinim gospodarjem in

(iii)

nedružinske člane, ki redno delajo na kmetiji.

Za pravne osebe se ne zbirajo nobene informacije.

MLFO 023

Gospodar, ki opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom)

Gospodar kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem ali skupinskega gospodarstva opravlja druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom:

 

G – glavna dejavnost;

 

S – sekundarna dejavnost;

 

N – nevključen.

Dejavnosti se lahko izvajajo na samem kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali zunaj kmetijskega gospodarstva.

MLFO 024

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost.

MLFO 025

Družinski člani, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost.

MLFO 026

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število nedružinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost na kmetijskih gospodarstvih z edinim gospodarjem ali skupinskih gospodarstvih.

MLFO 027

Nedružinska delovna sila, ki redno dela na kmetijskem gospodarstvu in opravlja druge pridobitne dejavnosti (povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost

Število nedružinskih članov, ki opravljajo druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost na kmetijskih gospodarstvih z edinim gospodarjem ali skupinskih gospodarstvih.

Tema: druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

Nanaša se na nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu in delo zunaj kmetijskega gospodarstva. To vključuje vse dejavnosti, ki se izvajajo za osebni prejemek (plačo, mezdo, dobiček ali drugo plačilo, vključno s plačilom v naravi), razen:

(i)

kmetijskih del na gospodarstvu in

(ii)

drugih pridobitnih dejavnosti gospodarja, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom.

Druge pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, se nanašajo na druge pridobitne dejavnosti:

(a)

na kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali

(b)

zunaj kmetijskega gospodarstva.

 

Podrobna tema: vložek dela

MLFO 028

Edini gospodar, ki je tudi upravitelj kmetijskega gospodarstva z edinim gospodarjem in opravlja druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom)

Gospodar opravlja druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom:

 

G – glavna dejavnost;

 

S – sekundarna dejavnost;

 

N – nevključen.

Dejavnosti se lahko izvajajo na samem kmetijskem gospodarstvu (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu) ali zunaj kmetijskega gospodarstva.

MLFO 029

Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo glavno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo glavno dejavnost.

MLFO 030

Družinski člani edinih gospodarjev (kadar je edini gospodar upravitelj kmetijskega gospodarstva), ki delajo na kmetijskem gospodarstvu in opravljajo druge pridobitne dejavnosti (ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom) kot svojo sekundarno dejavnost

Število družinskih članov, ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom, kot svojo sekundarno dejavnost.

MODUL 2. RAZVOJ PODEŽELJA

OPIS SPREMENLJIVK RAZVOJA PODEŽELJA

Tema: kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja

Za kmetijsko gospodarstvo se šteje, da je imelo v zadnjih treh letih koristi od ukrepov za razvoj podeželja iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013, v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili, določenimi v najnovejši zakonodaji, ne glede na to, ali je bilo v referenčnem obdobju izvedeno plačilo ali ne, če je bil sprejet pozitiven sklep o dodelitvi takega ukrepa (npr. vloga za subvencijo je bila sprejeta).

MRDV 001

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 002

Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 003

Naložbe v osnovna sredstva

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 004

Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

 

 

Razvoj kmetij in podjetij

Ukrepi za razvoj podeželja na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in v primeru Hrvaške tudi na podlagi člena 40 iste uredbe.

MRDV 005

Podpora za zagon dejavnosti, namenjena mladim kmetom

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 19(a)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 006

Podpora za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 19(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 007

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 008

Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 21 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

 

 

Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila

MRDV 009

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 010

Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 011

Ekološko kmetijstvo

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 012

Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 013

Plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 014

Dobrobit živali

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MRDV 015

Obvladovanje tveganj

Kmetijsko gospodarstvo je imelo korist od ukrepov za razvoj podeželja na podlagi člena 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

MODUL 3. BIVALNI OBJEKTI ZA ŽIVALI IN RAVNANJE Z ŽIVINSKIMI GNOJILI

OPIS SPREMENLJIVK BIVALNIH OBJEKTOV ŽIVALI IN RAVNANJA Z ŽIVINSKIMI GNOJILI

Tema: bivalni objekti za živali

Prostori v bivalnih objektih za govedo, prašiče in perutnino. Izraz prostori se nanaša na običajno število živali, prisotnih v objektih za živali med referenčnim letom. To pomeni, da je treba število živali na referenčni dan popraviti, če pogoji niso običajni (prevelika ali premajhna zasedenost bivalnih objektov, sanitarno praznjenje, posebne sheme proizvodnje itd.). Evidentirajo se samo bivalni objekti za živali, ki so med referenčnim letom v uporabi. Prav tako se evidentira število prostorov v objektih za živali, ki so med referenčnim letom začasno prazni.

Živali so opredeljene v osnovnem oddelku III. SPREMENLJIVKE ŽIVINE

 

Podrobna tema: bivalni objekti goveda

MAHM 001

Krave molznice

Povprečno število krav molznic v referenčnem letu.

MAHM 002

Krave molznice v hlevih za privezano živino (gnojevka)

Število prostorov za krave molznice v hlevih za privezano živino z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 003

Krave molznice v hlevih za privezano živino (hlevski gnoj)

Število prostorov za krave molznice v hlevih za privezano živino z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 004

Krave molznice v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (gnojevka)

Število prostorov za krave molznice v bivalnih prostorih za prosto živino/ograjenih objektih z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 005

Krave molznice v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (hlevski gnoj)

Število prostorov za krave molznice v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 006

Krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov (gnojevka)

Število prostorov za krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov, drugje nerazvrščenih, z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 007

Krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov (hlevski gnoj)

Število prostorov za krave molznice v drugih vrstah bivalnih objektov, drugje nerazvrščenih, z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 008

Krave molznice, ki so vedno na prostem

Število prostorov za krave molznice, ki so vedno na prostem.

MAHM 009

Krave molznice, ki so delno na prostem (pašniki)

Meseci, ki jih krave molznice preživijo na prostem na pašnikih.

MAHM 010

Krave molznice, ki imajo dostop do ograd na prostem

Prisotnost ograd na prostem za krave molznice.

MAHM 011

Drugo govedo

Povprečno število drugega goveda v referenčnem letu.

MAHM 012

Drugo govedo v hlevih za privezano živino (gnojevka)

Število prostorov za drugo govedo v hlevih za privezano živino z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 013

Drugo govedo v hlevih za privezano živino (hlevski gnoj)

Število prostorov za drugo govedo v hlevih za privezano živino z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 014

Drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (gnojevka)

Število prostorov za drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 015

Drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih (hlevski gnoj)

Število prostorov za drugo govedo v bivalnih objektih za prosto živino/ograjenih objektih z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 016

Drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov (gnojevka)

Število prostorov za drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov, drugje nerazvrščenih, z ravnanjem z gnojevko.

MAHM 017

Drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov (hlevski gnoj)

Število prostorov za drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov, drugje nerazvrščenih, z ravnanjem s hlevskim gnojem.

MAHM 018

Drugo govedo, ki je vedno na prostem

Število prostorov za drugo govedo, ki je vedno na prostem.

MAHM 019

Drugo govedo, ki je delno na prostem (pašniki)

Meseci, ki jih drugo govedo preživi na prostem na pašnikih.

MAHM 020

Drugo govedo, ki ima dostop do ograd na prostem

Prisotnost ograd na prostem za drugo govedo.

 

Podrobna tema: bivalni objekti prašičev

MAHM 021

Plemenske svinje

Povprečno število plemenskih svinj v referenčnem letu.

MAHM 022

Plemenske svinje na popolnoma rešetkastih tleh

Število prostorov za plemenske svinje v bivalnih objektih s popolnoma rešetkastimi tlemi.

MAHM 023

Plemenske svinje na delno rešetkastih tleh

Število prostorov za plemenske svinje v bivalnih objektih z delno rešetkastimi tlemi.

MAHM 024

Plemenske svinje v bivalnih objektih s trdimi tlemi (razen globokega nastilja)

Število prostorov za plemenske svinje v bivalnih objektih s trdimi tlemi, razen globokega nastilja.

MAHM 025

Plemenske svinje v bivalnih objektih, kjer je celotna površina globok nastilj

Število prostorov za plemenske svinje v bivalnih objektih z globokim nastiljem.

MAHM 026

Plemenske svinje v drugih vrstah bivalnih objektov

Število prostorov za plemenske svinje v drugih vrstah bivalnih objektov.

MAHM 027

Plemenske svinje na prostem (prosta reja)

Število prostorov za plemenske svinje v sistemih proste reje.

MAHM 028

Plemenske svinje na prostem (prosta reja)

Meseci, ki jih plemenske svinje prestanejo na prostem na pašnikih, v sistemih proste reje.

MAHM 029

Drugi prašiči

Povprečno število drugih prašičev v referenčnem letu.

MAHM 030

Drugi prašiči na popolnoma rešetkastih tleh

Število prostorov za druge prašiče v bivalnih objektih s popolnoma rešetkastimi tlemi.

MAHM 031

Drugi prašiči na delno rešetkastih tleh

Število prostorov za druge prašiče v bivalnih objektih z delno rešetkastimi tlemi.

MAHM 032

Drugi prašiči v bivalnih objektih s trdimi tlemi (razen globokega nastilja)

Število prostorov za druge prašiče v bivalnih objektih s trdimi tlemi, razen globokega nastilja.

MAHM 033

Drugi prašiči v bivalnih objektih, kjer je celotna površina globok nastilj

Število prostorov za druge prašiče v bivalnih objektih z globokim nastiljem.

MAHM 034

Drugi prašiči v drugih vrstah bivalnih objektov

Število prostorov za druge prašiče v drugih vrstah bivalnih objektov.

MAHM 035

Drugi prašiči na prostem (prosta reja)

Število prostorov za druge prašiče na prostem v sistemih proste reje.

MAHM 036

Drugi prašiči, ki imajo dostop do ograd na prostem

Prisotnost ograd na prostem za druge prašiče (razen proste reje).

 

Podrobna tema: bivalni objekti kokoši nesnic

MAHM 037

Kokoši nesnice

Povprečno število kokoš nesnic v referenčnem letu.

MAHM 038

Kokoši nesnice v bivalnih objektih z globokim nastiljem

Število prostorov za kokoši nesnice v bivalnih objektih z globokim nastiljem.

MAHM 039

Kokoši nesnice v ptičnicah (brez nastilja)

Število prostorov za kokoši nesnice v bivalnih objektih s ptičnicami.

MAHM 040

Kokoši nesnice v kletkah s trakovi za živinska gnojila

Število prostorov za kokoši nesnice v kletkah s trakovi za živinska gnojila.

MAHM 041

Kokoši nesnice v kletkah z globokimi jamami

Število prostorov za kokoši nesnice v kletkah z globokimi jamami.

MAHM 042

Kokoši nesnice v kletkah s kokošnjakom

Število prostorov za kokoši nesnice v kletkah s kokošnjakom.

MAHM 043

Kokoši nesnice v drugih vrstah bivalnih objektov

Število prostorov za kokoši nesnice v drugih vrstah bivalnih objektov.

MAHM 044

Kokoši nesnice na prostem (prosta reja)

Število prostorov za kokoši nesnice v sistemih proste reje.

Tema: uporaba hranilnih snovi in živinskih gnojil na kmetiji

 

Podrobna tema: pognojena kmetijska zemljišča v uporabi

MAHM 045

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi, pognojena z mineralnimi gnojili

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, pognojenega z mineralnimi gnojili.

MAHM 046

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi, pognojena z živinskim gnojilom

Hektarji kmetijskega zemljišča v uporabi, pognojenega z živinskim gnojilom.

 

Podrobna tema: živinsko gnojilo, ki se izvaža s kmetijskega gospodarstva in uvaža nanj

Neto količina živinskega gnojila, ki se bodisi uvaža s kmetije bodisi uvaža nanjo.

 

 

Neto izvoz živinskih gnojil s kmetije

Neto količina živinskih gnojil, ki se bodisi prevažajo s kmetijskega gospodarstva bodisi prinašajo nanj.

MAHM 047

Neto izvoz gnojevke/gnojnice s kmetije

Kubični metri gnojevke/gnojnice, ki se uvaža na kmetijsko gospodarstvo ali izvaža z njega, za neposredno uporabo kot gnojilo ali za industrijsko predelavo, ne glede na to, ali je prodana, kupljena ali brezplačno izmenjana. Vključuje tudi gnojevko/gnojnico, ki je bila uporabljena za proizvodnjo energije in se pozneje ponovno uporabi v kmetijstvu.

MAHM 048

Neto izvoz hlevskega gnoja s kmetije

Tone hlevskega gnoja, ki se uvaža na kmetijsko gospodarstvo ali izvaža z njega, za neposredno uporabo kot gnojilo ali za industrijsko predelavo, ne glede na to, ali je prodan, kupljen ali brezplačno izmenjan. Vključuje tudi hlevski gnoj, ki je bil uporabljen za proizvodnjo energije in se pozneje ponovno uporabi v kmetijstvu.

 

Podrobna tema: organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil

MAHM 049

Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu

Tone organskih gnojil in gnojil iz odpadkov, razen živinskih gnojilih, ki se uporabljajo v kmetijstvu na kmetijskem gospodarstvu.

Tema: tehnike raztresanja živinskih gnojil

Tehnike raztresanja živinskih gnojil

 

Podrobna tema: čas vnosa glede na vrsto nanašanja

 

 

Trosenje

Živinska gnojila se razporedijo po površini zemljišča ali poljščin brez uporabe tehnik za nanašanje v pasovih ali tehnik vbrizgavanja.

MAHM 050

Vnos v 4 urah

Odstotna skupina celotnih uporabljenih živinskih gnojil, ki so bila mehansko vnesena v tla v štirih urah po trosenju.

MAHM 051

Vnos po 4 urah

Odstotna skupina celotnih uporabljenih živinskih gnojil, ki so bila mehansko vnesena v tla v 4 do 24 urah po uporabi.

MAHM 052

Brez vnosa

Odstotna skupina celotnih uporabljenih živinskih gnojil, pri čemer ni bilo vnosa v tla ali pa živinska gnojila niso bila vnesena v 24 urah po trosenju.

 

 

Nanašanje v pasovih

Gnojnica ali gnojevka se na zemljišče nanaša v vzporednih pasovih brez živinskih gnojil med pasovi z napravo (trosilnikom), pritrjeno na koncu tankerja ali traktorja za odvajanje gnojnice ali gnojevke na tleh.

MAHM 053

Vlečena cev

Odstotna skupina gnojnice ali gnojevke, ki se nanaša s trosilnikom z vlečeno cevjo.

MAHM 054

Vlečene sani

Odstotna skupina gnojnice ali gnojevke, ki se nanaša s trosilnikom z vlečenimi sanmi.

 

 

Vbrizgavanje

Gnojnica ali gnojevka se nanese z vnosom v reže v tleh na različnih globinah, odvisno od vrste vbrizgalne šobe.

MAHM 055

Plitvo/z odprtimi režami

Odstotna skupina gnojnice ali gnojevke, nanesene v plitve reže (običajno približno 50 mm globoko), ne glede na to, ali reže po nanosu ostanejo odprte ali pa se zaprejo.

MAHM 056

Globoko/z zaprtimi režami

Odstotna skupina gnojnice ali gnojevke, nanesene v globoke reže (običajno približno 150 mm globoko), ki se po nanosu zaprejo.

Tema: objekti za živinska gnojila

 

Podrobna tema: objekti in zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil

Objekti za skladiščenje živinskih gnojil

Zmogljivost objektov za skladiščenje živinskih gnojil je opredeljena kot število mesecev, v katerih lahko objekti za skladiščenje zadržijo živinska gnojila, proizvedena na kmetijskem gospodarstvu, brez tveganja za odtekanje in brez morebitnega občasnega praznjenja.

MAHM 057

Živinska gnojila, skladiščena v trdi obliki na kupih

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo v neomejenih kupih ali kopicah ali na neutrjenih tleh, običajno več mesecev.

MAHM 058

Živinska gnojila, skladiščena v kompostnih kupih

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo v omejenih kompostnih kupih, ki se zračijo in/ali mešajo.

MAHM 059

Živinska gnojila, skladiščena v jamah pod prostori za zadrževanje živali

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo z malo dodane vode ali brez nje, običajno pod rešetkastimi tlemi, v zaprtem prostoru za zadrževanje živali, običajno za obdobja, krajša od enega leta.

MAHM 060

Živinska gnojila, skladiščena v sistemih z globokim nastiljem

Odstotek živinskih gnojil, ki se zberejo v proizvodnem ciklu, ki se lahko razteza na 6 ali 12 mesecev.

MAHM 061

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v nepokritih prostorih

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo v nepokritih rezervoarjih ali bazenih, običajno za obdobje, krajše od enega leta.

MAHM 062

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih s prepustnimi materiali

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo v rezervoarjih ali bazenih, običajno za obdobje, krajše od enega leta, in so pokrita s prepustnim materialom (kot je glina, slama ali naravna skorja).

MAHM 063

Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih z neprepustnimi materiali

Odstotek živinskih gnojil, ki se skladiščijo v rezervoarjih ali bazenih, običajno za obdobje, krajše od enega leta, in so pokrita z neprepustnim materialom (kot je polietilen z visoko gostoto ali pokrovi za podtlak).

MAHM 064

Živinska gnojila, skladiščena v drugih prostorih, d. n.

Odstotek živinskih gnojil (ne glede na to, ali gre za hlevski gnoj ali gnojnico/gnojevko), skladiščenih v drugih prostorih, drugje nerazvrščenih.

MAHM 065

Dnevni nanos

Odstotek živinskih gnojil, ki se rutinsko odstranjujejo iz zadrževalnega objekta in se nanašajo na obdelovalno zemljišče ali pašnik v 24 urah po izločanju.

MAHM 066

Živinska gnojila, skladiščena v kompostnih kupih

Število mesecev, kolikor se lahko hlevski gnoj skladišči v omejenih kompostnih kupih.

MAHM 067

Skladiščenje živinskih gnojil v jamah pod prostori za zadrževanje živali

Število mesecev, kolikor lahko jame za gnojevko na kmetiji skladiščijo živinska gnojila.

MAHM 068

Skladiščenje živinskih gnojil v sistemih z globokim nastiljem

Število mesecev, kolikor se lahko živinska gnojila skladiščijo v sistemih z globokim nastiljem.

MAHM 069

Skladiščenje gnojnice/gnojevke

Število mesecev, kolikor se lahko živinska gnojila skladiščijo v sistemih za skladiščenje gnojnice/gnojevke, ne glede na pokritost.

MAHM 070

Živinska gnojila, skladiščena v drugih prostorih, d. n.

Število mesecev, kolikor se lahko živinska gnojila (ne glede na to, ali gre za hlevski gnoj ali gnojnico/gnojevko) skladiščijo v drugih prostorih, drugje nerazvrščenih.


SKLEPI

30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/50


SKLEP SVETA (EU) 2018/1875

z dne 26. novembra 2018

o oblikovanju stališča, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Odboru strokovnjakov za tehnična vprašanja Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF), glede nekaterih sprememb enotnih tehničnih predpisov – splošne določbe – podsistemi (UTP GEN-B) in enotnih tehničnih predpisov – telematske aplikacije za tovorni promet (UTP TAF)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija COTIF), pristopila na podlagi Sklepa Sveta 2013/103/EU (1).

(2)

Vse države članice razen Cipra in Malte so pogodbenice Konvencije COTIF in jo uporabljajo.

(3)

Na podlagi člena 8 Konvencije COTIF je bil ustanovljen Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja (v nadaljnjem besedilu: Odbor) Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet. V skladu s točko (b) člena 20(1) Konvencije COTIF ter členom 6 in členom 8a Dodatka F (APTU) k navedeni konvenciji je Odbor pristojen za odločanje o sprejetju enotnih tehničnih predpisov (UTP) ali določbe o spremembi enotnega tehničnega predpisa na podlagi Dodatka F (APTU) in Dodatka G (ATMF) h Konvenciji COTIF.

(4)

Odbor se je po 11. seji, ki je potekala 12. in 13. junija 2018, odločil, da bo s pisnim postopkom sprejel spremembe točk 2.1, 2.2 in 2.3 UTP GEN-B, tako da bi se v opredelitev infrastrukturnih podsistemov vključili nivojski prehodi in drugi gradbeni objekti, na primer mostovi, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

(5)

Cilj teh sprememb je opredelitev podsistemov iz UTP GEN-B uskladiti z opredelitvijo podsistemov Unije, kot je določena v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (2), tako da se v opredelitev infrastrukturnih podsistemov vključijo nivojski prehodi in drugi gradbeni objekti, na primer mostovi.

(6)

Predlagane spremembe so skladne z zakonodajo in strateškimi cilji Unije, saj prispevajo k uskladitvi zakonodaje OTIF z ustreznim pravom Unije, zato bi jih Unija morala podpreti.

(7)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Odboru, saj bodo spremembe točk 2.1, 2.2 in 2.3 UTP GEN-B na podlagi Dodatka F (APTU) h Konvenciji COTIF zavezujoče za Unijo. Primerno je tudi podpreti vse uskladitve UTP TAF s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost v Uniji (TAF TSI) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Odboru strokovnjakov za tehnična vprašanja Konvencije o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, glede sprememb točk 2.1, 2.2 in 2.3 enotnih tehničnih predpisov – splošne določbe – podsistemi (UTP GEN-B) in enotnih tehničnih predpisov – telematske aplikacije za tovorni promet (UTP TAF) je določeno v Prilogi, priloženi temu sklepu.

Člen 2

Sklepi Odbora se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske unije, vključno z navedbo datuma začetka veljavnosti.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 26. novembra 2018

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  Sklep Sveta 2013/103/EU z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (UL L 51, 23.2.2013, str. 1).

(2)  Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).


PRILOGA

Predlagane spremembe, ki jih s pisnim postopkom sprejme Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja OTIF

1.

Za pozitivno glasovanje o spremembah točk 2.1, 2.2 in 2.3 enotnih tehničnih predpisov UTP GEN B, ki jih je predlagal Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja, kot so navedene v delovnem dokumentu Odbora TECH-18010-CTE11-5 in v nadaljevanju:

„2.1   Infrastruktura

Konvencija COTIF vključuje infrastrukturo […], ki zajema vmesnike z vozili. […]

2.2   Energija

Konvencija COTIF vključuje energetski sistem, ki zajema le vmesnike z vozili. Zato energetski podsistem vključuje le vozno mrežo (kontaktni vodnik) in kakovost dobavljene energije.

2.3   Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Konvencija COTIF vključuje vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi […], ki zajema vmesnike z vozili.“

2.

Za pozitivno glasovanje o spremembah UTP TAF, ki jih je predlagal Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja in ki vključujejo posodobitev seznama tehničnih dokumentov iz UTP TAF z ustreznim novim revidiranim seznamom iz (Dodatka I) k TSI TAF.

30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/53


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1876

z dne 29. novembra 2018

o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v učinkovitih 12-voltnih alternatorjih za uporabo v lahkih gospodarskih vozilih s konvencionalnim motorjem z notranjim zgorevanjem, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti člena 12(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dobavitelj Mitsubishi Electric Corporation (MELCO), ki ga v Uniji zastopa podjetje MELCO Electric Automotive Europe B.V., je 22. decembra 2017 predložil vlogo za odobritev alternatorja MELCO GXi za vozila kategorije N1 kot ekološke inovacije. Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 427/2014 (2).

(2)

Informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 ter členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 izpolnjeni. Zato bi bilo treba alternator MELCO GXi, ki se uporablja za vozila kategorije N1, odobriti kot ekološko inovacijo.

(3)

Komisija je z izvedbenimi sklepi 2013/341/EU (3), 2014/465/EU (4), (EU) 2015/158 (5), (EU) 2015/295 (6), (EU) 2015/2280 (7) in (EU) 2016/588 (8) odobrila šest vlog, ki zadevajo tehnologije, ki prispevajo k izboljšanju izkoristka alternatorjev za vozila kategorije M1. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri ocenjevanju navedenih vlog, in informacij iz vloge dobavitelja MELCO Electric Automotive Europe B.V., ki je podlaga za ta sklep, je bilo zadovoljivo in prepričljivo dokazano, da alternator MELCO GXi za vozila kategorije N1, tj. 12-voltni (12 V) alternator z najmanjšim izkoristkom v razponu od 73,4 % do 74,2 %, v odvisnosti od pogonskega sistema, izpolnjuje merila za upravičenost iz člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 in Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 ter zagotavlja zmanjšanje emisij CO2 za najmanj 1 g CO2/km v primerjavi z osnovnim alternatorjem z izkoristkom 67 %.

(4)

Zato je primerno, da se proizvajalcem zagotovi možnost, da pri homologacijskem organu v smislu Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) vložijo vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 iz vozil z učinkovitim 12-voltnim alternatorjem, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Za zagotovitev, da se za certificiranje predlagajo samo prihranki emisij CO2 iz vozil z alternatorji, ki so skladni z navedenimi pogoji, bi morali proizvajalci homologacijskemu organu skupaj z vlogo za certificiranje predložiti poročilo o preverjanju, v katerem neodvisen organ za preverjanje potrjuje skladnost.

(5)

Če homologacijski organ ugotovi, da 12-voltni alternator ne izpolnjuje pogojev iz tega sklepa, bi bilo treba vlogo za certificiranje prihrankov zavrniti.

(6)

Primerno je odobriti metodologijo preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 zaradi učinkovitih 12-voltnih alternatorjev.

(7)

Za določitev prihrankov emisij CO2 iz vozila z učinkovitim 12-voltnim alternatorjem je treba določiti osnovno tehnologijo, s katero bi bilo treba primerjati izkoristek alternatorja. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za primerno osnovno tehnologijo primerno šteti 12-voltni alternator s 67-odstotnim izkoristkom.

(8)

Prihranki CO2 iz vozil z učinkovitim 12-voltnim alternatorjem se lahko delno dokažejo s preskusom iz Priloge XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (10). Zato je treba zagotoviti, da se ta delni dokaz upošteva pri metodologiji preskušanja za določitev prihrankov emisij CO2 iz vozil z učinkovitim 12-voltnim alternatorjem.

(9)

Da bi omogočili obsežnejšo uporabo učinkovitih 12-voltnih alternatorjev v novih vozilih, bi moral proizvajalec imeti tudi možnost, da vloži eno samo vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 iz vozil z več učinkovitimi 12-voltnimi alternatorji. Vendar je primerno zagotoviti, da se v primeru uporabe te možnosti uporabi mehanizem, ki spodbuja uporabo samo tistih alternatorjev, ki zagotavljajo najvišji izkoristek.

(10)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobritev

Tehnologija, ki se uporablja v alternatorju MELCO GXi za vozila kategorije N1, se odobri kot inovativna tehnologija v smislu člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011.

Člen 2

Vloga za certificiranje prihrankov emisij CO2

1.   Proizvajalec lahko vloži vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi enega ali več učinkovitih 12-voltnih alternatorjev za uporabo v vozilih kategorije N1, pod pogojem, da je vsak alternator sestavni del, ki se uporablja izključno za polnjenje akumulatorja vozila in napajanje električnega sistema vozila, kadar deluje njegov motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

če masa učinkovitega 12-voltnega alternatorja ne presega mase osnovnega alternatorja, težkega 7 kg, je izkoristek alternatorja, določen v skladu s Prilogo, najmanj:

(i)

73,8 % za vozila z bencinskim motorjem;

(ii)

73,4 % za vozila z bencinskim motorjem in turbinskim polnilnikom;

(iii)

74,2 % za vozila z dizelskim motorjem;

(b)

če masa učinkovitega 12-voltnega alternatorja presega maso osnovnega alternatorja, težkega 7 kg, vozilo s takim alternatorjem dosega mejno vrednost minimalnega zmanjšanja 1 g CO2/km iz člena 9(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014; zmanjšanje se določi ob upoštevanju dodatne mase v skladu s formulo 10 iz Priloge k temu sklepu. Dodatna masa se preveri in potrdi v poročilu o preverjanju, ki ga je treba predložiti homologacijskemu organu skupaj z vlogo za certificiranje.

2.   Vlogi za certificiranje prihrankov zaradi enega ali več učinkovitih alternatorjev se priloži neodvisno poročilo o preverjanju, ki potrjuje, da alternator(-ji) izpolnjuje(-jo) pogoje iz odstavka 1, ter preverja in potrjuje maso alternatorja.

3.   Homologacijski organ zavrne vlogo za certificiranje, če ugotovi, da alternator(-ji) ne izpolnjuje(-jo) pogojev iz odstavka 1.

Člen 3

Certificiranje prihrankov emisij CO2

1.   Zmanjšanje emisij CO2 zaradi uporabe učinkovitega alternatorja iz člena 2(1) se določi z metodologijo iz Priloge.

2.   Če proizvajalec vloži vlogo za certificiranje prihrankov emisij CO2 iz različice vozila z več kot enim učinkovitim alternatorjem iz člena 2(1), homologacijski organ določi, kateri od preskušenih alternatorjev zagotavlja najmanjše prihranke emisij CO2, in v zadevno homologacijsko dokumentacijo zabeleži najnižjo vrednost. Ta vrednost se navede tudi v izjavi o skladnosti v skladu s členom 11(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014.

Člen 4

Koda ekološke inovacije

V primeru sklicevanja na ta sklep v skladu s členom 11(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 se v homologacijsko dokumentacijo vnese koda ekološke inovacije „24“.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 145, 31.5.2011, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 427/2014 z dne 25. aprila 2014 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil na podlagi Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 26.4.2014, str. 57).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/341/EU z dne 27. junija 2013 o odobritvi alternatorja Valeo Efficient Generation Alternator kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 179, 29.6.2013, str. 98).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/465/EU z dne 16. julija 2014 o odobritvi učinkovitega alternatorja DENSO kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/341/EU (UL L 210, 17.7.2014, str. 17).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/158 z dne 30. januarja 2015 o odobritvi dveh visoko učinkovitih alternatorjev Robert Bosch GmbH kot inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 26, 31.1.2015, str. 31).

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/295 z dne 24. februarja 2015 o odobritvi učinkovitega alternatorja MELCO GXi kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 53, 25.2.2015, str. 11).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2280 z dne 7. decembra 2015 o odobritvi učinkovitega alternatorja DENSO kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 322, 8.12.2015, str. 64).

(8)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/588 z dne 14. aprila 2016 o odobritvi tehnologije, ki se uporablja v učinkovitih 12-voltnih alternatorjih, kot inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 101, 16.4.2016, str. 25).

(9)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).


PRILOGA

METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV PRIHRANKOV EMISIJ CO2 ZARADI UČINKOVITEGA 12-VOLTNIMEGA ALTERNATORJA ZA VOZILA KATEGORIJE N1 S KONVENCIONALNIM MOTORJEM Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

1.   Uvod

Za določitev prihrankov emisij CO2, ki jih je mogoče pripisati uporabi učinkovitega alternatorja v vozilu kategorije N1, je treba opredeliti:

(1)

preskusne pogoje,

(2)

preskusno opremo,

(3)

določitev izkoristka učinkovitega alternatorja in osnovnega alternatorja,

(4)

izračun prihrankov emisij CO2;

(5)

izračun statistične napake.

Simboli, parametri in enote

Latinični simboli

Formula

prihranki CO2 [g CO2/km]

CO2

ogljikov dioksid

CF

pretvorbeni faktor (l/100 km) – (g CO2/km) [gCO2/l], kot je opredeljen v preglednici 3

h

frekvenca, kot je opredeljena v preglednici 1

I

jakost električnega toka, pri kateri poteka merjenje [A]

m

število meritev vzorca

M

navor [Nm]

n

vrtilna frekvenca [min– 1], kot je opredeljena v preglednici 1

P

moč [W]

Formula

standardni odklon izkoristka alternatorja z ekološko inovativno tehnologijo [%]

Formula

standardni odklon srednje vrednosti izkoristka alternatorja z ekološko inovativno tehnologijo [%]

Formula

standardni odklon skupnega prihranka emisij CO2 [g CO2/km]

U

preskusna napetost, pri kateri poteka merjenje [V]

v

srednja vrednost hitrosti vožnje po novem evropskem voznem ciklu (NEDC) [km/h]

VPe

poraba dejanske moči [l/kWh], kot je opredeljena v preglednici 2

Formula

občutljivost izračunanih prihrankov emisij CO2 glede na izkoristek alternatorja z ekološko inovativno tehnologijo

Grški simboli

Δ

razlika

η

izkoristek osnovnega alternatorja [%]

ηEI

izkoristek učinkovitega alternatorja [%]

Formula

srednja vrednost izkoristka alternatorja z ekološko inovativno tehnologijo v obratovalni točki i [%]

Indeksi

Indeks (i) se nanaša na obratovalno točko.

Indeks (j) se nanaša na meritve vzorca.

EI

ekološko inovativno

m

mehansko

RW

dejanski pogoji

TA

homologacijski preskusni pogoji

B

osnovni

2.   Preskusni pogoji in oprema

Preskusni pogoji morajo izpolnjevati zahteve iz standarda ISO 8854: 2012 (1).

Preskusna oprema mora biti v skladu z zahtevami iz standarda ISO 8854:2012.

3.   Meritve in določitev izkoristka

Izkoristek učinkovitega alternatorja se določi v skladu s standardom ISO 8854:2012, razen elementov iz tega odstavka.

Meritve se izvajajo v različnih obratovalnih točkah i, kot je opredeljeno v preglednici 1. Jakost električnega toka alternatorja je opredeljena kot polovica nazivnega toka za vse obratovalne točke. Za vsako hitrost je treba vzdrževati stalno napetost in izhodni tok alternatorja, napetost je 14,3 V.

Preglednica 1

Obratovalne točke

Obratovalna točka

i

Ustalitveni čas

[s]

Vrtilna frekvenca

ni [min– 1]

Frekvenca

hi

1

1 200

1 800

0,25

2

1 200

3 000

0,40

3

600

6 000

0,25

4

300

10 000

0,10

Izkoristek se izračuna po formuli 1.

Formula 1

Formula

Vse meritve izkoristka je treba opraviti vsaj petkrat (5-krat) zapored. Izračunati je treba povprečje meritev v vsaki obratovalni točki (Formula).

Izkoristek alternatorja z ekološko inovativno tehnologijo (ηEI) se izračuna po formuli 2.

Formula 2

Formula

Učinkoviti alternator omogoča prihranek mehanske moči v dejanskih pogojih (ΔPmRW) in homologacijskih preskusnih pogojih (ΔPmTA), kot je opredeljeno v formuli 3.

Formula 3

Formula

Pri tem se prihranjena mehanska moč v dejanskih pogojih (ΔPmRW) izračuna po formuli 4, prihranjena mehanska moč v homologacijskih preskusnih pogojih (ΔPmTA) pa po formuli 5.

Formula 4

Formula

Formula 5

Formula

pri čemer je:

PRW : potrebna moč v dejanskih pogojih [W], ki je 750 W

PTA : potrebna moč v homologacijskih preskusnih pogojih [W], ki je 350 W

ηB : izkoristek osnovnega alternatorja [%], ki je 67 %

4.   Izračun prihrankov emisij CO2

Prihranke emisij CO2 z učinkovitim alternatorjem je treba izračunati po naslednji formuli:

Formula 6

Formula

pri čemer je:

v: srednja vrednost hitrosti vožnje po NEDC [km/h], ki znaša 33,58 km/h,

VPe : poraba dejanske moči, opredeljena v preglednici 2

Preglednica 2

Poraba dejanske moči

Tip motorja

Poraba dejanske moči (VPe)

[l/kWh]

Bencinski

0,264

Bencinski s turbinskim polnilnikom

0,280

Dizelski

0,220

CF: faktor, opredeljen v preglednici 3.

Preglednica 3

Pretvorbeni faktor goriva

Vrsta goriva

Pretvorbeni faktor (l/100 km) – (g CO2/km) (CF)

[gCO2/l]

Bencin

2 330

Dizel

2 640

5.   Izračun statistične napake

V rezultatih metodologije preskušanja je treba količinsko opredeliti statistične napake zaradi meritev. Za vsako obratovalno točko se izračuna standardni odklon po naslednji formuli:

Formula 7

Formula

Standardni odklon vrednosti izkoristka učinkovitega alternatorja (Formula) se izračuna po formuli 8:

Formula 8

Formula

Standardni odklon izkoristka alternatorja (Formula) povzroča napako v prihrankih emisij CO2 (Formula). Navedena napaka se izračuna po formuli 9:

Formula 9

Formula

Statistična značilnost

Za vsak tip, varianto in različico vozila, opremljenega z učinkovitim alternatorjem, je treba dokazati, da napaka v prihrankih emisij CO2, izračunanih po formuli 9, ne presega razlike med skupnimi prihranki emisij CO2 in najmanjšo mejno vrednostjo prihrankov, opredeljeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 427/2014 (glej formulo 10).

Formula 10

Formula

pri čemer je:

MT: spodnja mejna vrednost [g CO2/km]

Formula : skupni prihranek emisij CO2 [g CO2/km]

Formula : standardni odklon skupnega prihranka emisij CO2 [g CO2/km]

Formula : korekcijski koeficient CO2 zaradi pozitivne razlike med maso učinkovitega alternatorja in osnovnega alternatorja. Formula se izračuna po preglednici 4:

Preglednica 4

Korekcijski koeficient CO2 zaradi dodatne mase

Bencin (

Formula

) [g CO2/km kg]

0,0277 · Δm

Dizel (

Formula

) [g CO2/km kg]

0,0383 · Δm

V preglednici 4 je Δm dodatna masa zaradi namestitve učinkovitega alternatorja. To je pozitivna razlika med maso učinkovitega alternatorja in maso osnovnega alternatorja. Masa osnovnega alternatorja je 7 kg. Potrjeno dokumentacijo o oceni dodatne mase mora proizvajalec izročiti homologacijskemu organu.

Poročilo o preskušanju in ocenjevanju

Poročilo vključuje:

model in maso preskušenih alternatorjev,

opis preskuševalne naprave,

rezultate preskusov (izmerjene vrednosti),

rezultate izračuna in ustrezne formule.

Učinkoviti alternator za vgradnjo v vozila

Homologacijski organ mora potrditi prihranke emisij CO2 na podlagi meritev učinkovitega in osnovnega alternatorja z uporabo metodologije preskušanja iz te priloge. Če je prihranek emisij CO2 pod mejno vrednostjo iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 427/2014, se uporabi drugi pododstavek člena 11(2) navedene uredbe.


(1)  ISO 8854:2012 Cestna vozila – Alternatorji z regulatorji – Preskusne metode in splošne zahteve;

referenčna številka ISO 8854:2012, objavljen 1.6.2012.


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

Splošno sodišče

30.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/61


OBRAZEC PROŠNJE ZA BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ

Vsaki fizični ali pravni osebi – če jo zastopa odvetnik ali ne – ki namerava zaprositi za brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo tožbe pri Splošnem sodišču ali v okviru zadeve, v kateri je stranka, se priporoča, naj se, preden izpolni posamezne rubrike obrazca, seznani s temi informacijami.

1.   Pravni okvir

Določbe o brezplačni pravni pomoči so tako v Poslovniku Splošnega sodišča (členi od 146 do 150) kot v Praktičnih določbah za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (točke 1, od 17 do 19, 33, 51, 57, 120, 121 in od 198 do 207) (v nadaljevanju: Praktične določbe za izvajanje).

Poslovnik Splošnega sodišča in Praktične določbe za izvajanje so na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije (http://curia.europa.eu) v rubriki Splošno sodišče/Postopek.

2.   Pravila glede zastopanja pred Splošnim sodiščem

Za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču mora vsako fizično ali pravno osebo zastopati odvetnik, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (člen 51 Poslovnika). To pravilo vzpostavlja načelo, da mora tožečo stranko zastopati odvetnik.

Če ta oseba zaradi svojega premoženjskega stanja ni zmožna plačati stroškov ali dela stroškov postopka, je v skladu s Poslovnikom upravičena do brezplačne pravne pomoči (člen 146(1) Poslovnika). Drugače kot pri tožbi, ki jo mora vložiti odvetnik, ki zastopa tožečo stranko, je mogoče prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložiti ob pomoči odvetnika ali brez nje.

3.   Pristojnosti Splošnega sodišča in pogoji za dopustnost

Splošno sodišče ne more odobriti brezplačne pravne pomoči, če je očitno nepristojno za odločanje o tožbi, za katero se zaproša pomoč (člen 146(2) Poslovnika).

Na podlagi Pogodb in Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije je Splošno sodišče pristojno za odločanje o:

direktnih tožbah, ki jih posamezniki in države članice (1) vložijo z namenom razglasitve ničnosti aktov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ugotovitve nezakonite opustitve ukrepanja teh subjektov ali pridobitve odškodnine za utrpljeno škodo, in tožbah, vloženih na podlagi arbitražne klavzule,

razveljavitvenih tožbah zoper odločbe odborov za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO).

Iz tega izhaja, da bo prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o tožbi, če bo ta vložena z namenom:

izpodbijanja zakonitosti aktov nacionalnih organov (upravnih ali sodnih),

izpodbijanja odločbe mednarodnega subjekta, ki ni del institucionalnega sistema Evropske unije (na primer Evropsko sodišče za človekove pravice).

Brezplačne pravne pomoči tudi ni mogoče odobriti, če se tožba, za katero se zaproša pomoč, zdi očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage (člen 146(2) Poslovnika).

Iz tega zlasti izhaja, da bo prošnja, ki bo vložena pred vložitvijo tožbe, na katero se nanaša, vendar po izteku roka za vložitev te tožbe, zavrnjena, ker bi bila tožba zaradi prepozne vložitve zavržena kot nedopustna.

4.   Obvezna uporaba obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč, objavljen v Uradnem listu Evropske unije, je dostopen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije v rubriki Splošno sodišče/Postopek.

Za vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč – tako pred vložitvijo tožbe kot v okviru postopka, ki že poteka – je obvezna uporaba tega obrazca. Prošnja, ki ni vložena na obrazcu, se ne upošteva (člen 147 Poslovnika in točka 198 Praktičnih določb za izvajanje).

Prošnja za brezplačno pravno pomoč, vložena po tem, ko je Splošno sodišče izdalo odločbo o tožbi, na katero se ta prošnja nanaša, se ne upošteva.

5.   Vsebina prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč naj bi Splošnemu sodišču omogočil, da v skladu s členom 147(3) in (4) Poslovnika pridobi podatke za ustrezno odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Gre za:

podatke o premoženjskem stanju prosilca in,

če tožba še ni bila vložena, podatke o predmetu tožbe, dejanskem stanju v zadevi in trditvah v zvezi s tožbo (točka 201 Praktičnih določb za izvajanje).

a)   Premoženjsko stanje prosilca

Prošnji za brezplačno pravno pomoč se priložijo podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju (člen 147(3) Poslovnika).

Finančna sposobnost prosilca se oceni na podlagi podatkov, ki dokazujejo njegovo šibko premoženjsko stanje:

ne zadostuje torej, da fizična oseba Splošnemu sodišču posreduje podatke o svojih prihodkih, temveč mora predložiti tudi na primer davčne napovedi, plačilne liste, potrdila urada za socialno pomoč ali zavarovanje za primer brezposelnosti, bančna potrdila in bančne izpiske ter podatke, ki omogočajo oceno njenega premoženja (vrednost premičnin in nepremičnin);

ne zadostuje, da se pravna oseba sklicuje na svojo plačilno nesposobnost, ampak mora predložiti podatke o svoji pravni obliki, o tem, ali izvaja pridobitno dejavnost ali ne, o finančni sposobnosti svojega(-jih) družbenika(-ov) ali delničarjev; predloži na primer računovodske izkaze ali kakršno koli drugo dokazilo o svojem računovodskem položaju in dokaz o uveljavljani plačilni nesposobnosti, prisilni poravnavi, prenehanju plačevanja ali sodni likvidaciji.

Svečane izjave, ki jih izpolni in podpiše prosilec, ne zadostujejo kot dokaz o njegovem šibkem premoženjskem stanju.

Podatki iz prošnje, ki se nanašajo na premoženjsko stanje prosilca, in potrdila, ki so predložena v podporo tem podatkom, morajo v popolnosti izkazovati njegovo premoženjsko stanje.

Prošnja, ki pravno zadostno ne dokazuje, da prosilec ne more kriti stroškov postopka, bo zavrnjena.

b)   Predmet nameravane tožbe

Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, na katero se prošnja nanaša, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, ki jih želi navesti v podporo tožbi. V ta namen je v obrazcu prošnje za brezplačno pravno pomoč predvidena posebna rubrika.

Priložiti je treba prepis vseh potrdil, ki so upoštevna za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe. Lahko gre na primer za izmenjavo dopisov z bodočo toženo stranko ali v primeru ničnostne/razveljavitvene tožbe za odločbo, katere zakonitost se izpodbija.

Pravilno izpolnjeni obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila morajo biti razumljivi sami po sebi.

c)   Dopolnitve

Prošnje za brezplačno pravno pomoč ni mogoče dopolniti z naknadno vložitvijo dodatkov. Taki dodatki, če so bili vloženi, ne da bi jih Splošno sodišče zahtevalo, bodo zavrnjeni. Zato je pomembno, da se vsi potrebni podatki navedejo v obrazcu in da se priloži prepis vseh dokumentov, ki te podatke potrjujejo.

V izjemnih primerih je mogoče potrdila o šibkem premoženjskem stanju prosilca vseeno sprejeti pozneje, če je njihova pozna vložitev primerno pojasnjena (točka 205 Praktičnih določb za izvajanje).

6.   Vložitev prošnje

a)   Prosilec

Prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki ga ne zastopa odvetnik, mora papirnato različico pravilno izpolnjenega in podpisanega obrazca ter potrdila, ki so v prošnji navedena, posredovati ali vložiti v sodnem tajništvu Splošnega sodišča na naslovu:

Greffe du Tribunal de l'Union européenne

Rue du Fort Niedergrünewald

L-2925 Luxembourg

Prosilec mora obrazec lastnoročno podpisati (člen 147(6) Poslovnika in točka 199 Praktičnih določb za izvajanje). Če obrazec ni lastnoročno podpisan, ne bo obravnavan.

b)   Odvetnik prosilca

Če prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, mora ta vložiti obrazec prek aplikacije e-Curia ob upoštevanju zahtev iz Pogojev uporabe aplikacije e-Curia (točka 200 Praktičnih določb za izvajanje).

7.   Prenehanje in nadaljevanje teka roka za vložitev tožbe

Z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč za prosilca preneha teči rok za vložitev tožbe, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o tej prošnji odločeno, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, do dneva vročitve sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal (člen 147(7) Poslovnika).

Rok za vložitev tožbe torej ne teče v obdobju, ko Splošno sodišče preučuje prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Po vročitvi sklepa, s katerim je o prošnji za brezplačno pravno pomoč odločeno, ali, če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal, je lahko preostali rok za vložitev tožbe izjemno kratek. Zato se upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki ga pravilno zastopa odvetnik, priporoča, naj posebno pozornost nameni spoštovanju zakonskega roka (točka 207 Praktičnih določb za izvajanje).

8.   Dodatno pojasnilo

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo. Zato svetujemo, da predložite fotokopije potrdil.


(1)  Razen tistih, ki so v Statutu Sodišča Evropske unije pridržane za Sodišče.


PROŠNJA ZA BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ

PROSILEC ZA BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ

FIZIČNA OSEBA

Gospa

Gospod

Priimek: …

Ime: …

Naslov: …

Poštna številka: …

Kraj: …

Država: …

Telefon (neobvezno): …

Elektronski naslov (neobvezno): …

Poklic oziroma trenutni status: …

PRAVNA OSEBA (1)

Firma: …

Pravna oblika: …

Subjekt s pridobitnim namenom:

☐ Da

☐ Ne

Naslov: …

Poštna številka: …

Kraj: …

Država: …

Telefon (neobvezno): …

Elektronski naslov (neobvezno): …

STRANKA, PROTI KATERI NAMERAVATE VLOŽITI TOŽBO (2)

Ponovno vas opozarjamo, da je Splošno sodišče pristojno za odločanje o tožbah med fizičnimi ali pravnimi osebami in institucijami, organi, uradi in agencijami Unije. Splošno sodišče ne more nadzorovati zakonitosti odločb:

mednarodnih subjektov, ki niso del institucionalnega sistema Evropske unije, kot je na primer Evropsko sodišče za človekove pravice,

nacionalnih organov države članice,

nacionalnih sodišč.

Navedite stranko(-i)(-e), proti kateri(-ma)(-m) bo vložena nameravana tožba:

TOŽENA(-I)(-E) STRANKA(-I)(-E)

NASLOV

 

 

Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

PREDMET TOŽBE (3)

Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, na katerih tožba temelji. Prošnji se priložijo ustrezna potrdila (člen 147(4) Poslovnika).

Opišite predmet tožbe, ki jo želite vložiti, dejansko stanje v zadevi in trditve, na katerih tožba temelji:

 

Vsa potrdila, ki so upoštevna za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe, so priložena temu obrazcu in povzeta v seznamu potrdil.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

PREMOŽENJSKO STANJE PROSILCA

FIZIČNA OSEBA

PRIHODKI

Prošnji za brezplačno pravno pomoč se priložijo podatki in potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem premoženjskem stanju (člen 147(3) Poslovnika).

Če se ob vložitvi prošnje vaši prihodki od lanskega leta niso spremenili, bodo upoštevani prihodki, ki ste jih prijavili nacionalnim organom za obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

Če se je vaš finančni položaj spremenil, bodo upoštevani vaši dejanski prihodki od 1. januarja tega leta do datuma vaše prošnje.

 

Vaši prihodki

Prihodki zakonca ali zunajzakon-skega partnerja

Prihodki drugih oseb v vašem skupnem gospodinjstvu (otrok ali vzdrževana oseba). Navedite to (ti)(te) osebo(-i)(-e):

a.

brez dohodkov

 (*1)

 

 

b.

plača, neto obdavčljivi prihodki (razvidni iz vaše plačilne liste)

 

 

 

c.

drugi prihodki (prihodki iz kmetijske dejavnosti, poslovni ali neposlovni prihodki)

 

 

 

d.

družinski dodatki

 

 

 

e.

nadomestila za brezposelnost

 

 

 

f.

dnevna nadomestila (za bolezen, starševstvo, poklicno bolezen, nesrečo pri delu)

 

 

 

g.

pokojnina, rente in izplačila za predčasno upokojitev

 

 

 

h.

preživnina (znesek, ki vam je bil dejansko izplačan)

 

 

 

i.

drugi prihodki (npr. prejete najemnine, prihodki od kapitala, prihodki od vrednostnih papirjev …)

 

 

 

Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

Navedite vrsto in vrednost premičnin (delnice, obveznice, kapital itd.) ter naslov in vrednost nepremičnin (hiše, zemljišča itd.), ki jih ima v lasti, tudi nedonosnih:

 

IZDATKI

Navedite otroke in vzdrževane osebe, ki živijo z vami v skupnem gospodinjstvu:

Priimek in ime

Sorodstvena vez

(npr. sin, nečak, mati)

Datum rojstva

(dd/mm/llll)

…/… /…

…/… /…

…/… /…

…/… /…

Če ni dovolj prostora, ta seznam dopolnite z novim listom, ki ga priložite svoji prošnji.

Navedite znesek preživnine, ki jo plačujete tretjim:

 

Po želji lahko navedete dodatne podatke glede svojega stanja, bodisi glede prihodkov bodisi izdatkov:

 

Za zgoraj navedene podatke je treba priložiti potrdila, ki omogočajo oceno vašega premoženjskega stanja (člen 147(3) Poslovnika).

Seznam potrdil, skupaj s – po potrebi – potrdilom pristojnega nacionalnega organa o tem premoženjskem stanju, se priloži temu obrazcu.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

PRAVNA OSEBA

Če se brezplačna pravna pomoč zaproša za pravno osebo, tej prošnji priložite novejši dokaz o njenem pravnem obstoju (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra združenj ali kak drug uradni dokument) (člen 147(5) v povezavi s členom 78(4) Poslovnika).

Opišite premoženjski položaj prosilca in po potrebi njegovega(-ih) družbenika(-ov) ali delničarjev:

 

Za zgoraj navedene podatke je treba priložiti potrdila, ki omogočajo oceno premoženjskega stanja prosilca in po potrebi njegovega(-ih) družbenika(-ov) ali delničarjev (člen 147(3) Poslovnika).

Seznam potrdil, skupaj s – po potrebi – potrdilom pristojnega nacionalnega organa o tem premoženjskem stanju, se priloži temu obrazcu.

Vloženi izvirniki potrdil se ne vračajo.

MOREBITNI PREDLOG ZA DOLOČITEV ODVETNIKA

Če ste izbrali odvetnika, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o EGP, morate navesti te podatke:

Odvetnik(-ca): …

Naslov: …

Poštna številka: …

Kraj: …

Država: …

Telefon: …

Elektronski naslov (neobvezno): …

ČASTNA IZJAVA

Podpisani(-a) častno izjavljam, da so podatki iz te prošnje za brezplačno pravno pomoč točni.

Datum: …/…/…

Podpis prosilca ali njegovega odvetnika:

SEZNAM POTRDIL

Potrdila, ki omogočajo oceno vašega premoženjskega stanja:

Če tožba še ni bila vložena, potrdilo(-i)(-a), ki je (sta)(so) upoštevno(-i)(-a) za presojo dopustnosti in utemeljenosti nameravane tožbe:


(1)  Tej prošnji priložite novejši dokaz o svojem pravnem obstoju (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra združenj ali kak drug uradni dokument).

(2)  Rubrike „Stranka, proti kateri nameravate vložiti tožbo“ ni treba izpolniti, če se tožba in prošnja za brezplačno pravno pomoč vložita hkrati ali če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži po vložitvi tožbe.

(3)  Rubrike „Predmet tožbe“ ni treba izpolniti, če se tožba in prošnja za brezplačno pravno pomoč vložita hkrati ali če se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži po vložitvi tožbe.

(*1)  V tem primeru mora prosilec pojasniti, kako se preživlja.