Člen 1

Sprememba Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014

Delegirana uredba (EU) št. 639/2014 se spremeni:

(1)

v členu 43 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3.   Države članice prilagodijo referenčno razmerje, če ocenijo, da obstaja znaten vpliv na razvoj razmerja, in sicer zlasti zaradi spremembe površine za ekološko pridelavo, spremembe populacije, ki sodeluje v shemi za male kmete, ali kadar država članica sprejme odločitev v skladu s točko (a), (b) ali (c) tretjega pododstavka člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. V takšnih primerih države članice Komisijo nemudoma obvestijo o prilagoditvi in utemeljitvi za to prilagoditev.“;

(2)

v členu 44 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Države članice lahko določijo posamično obveznost kmetov, da površin s trajnim travinjem ne spremenijo brez predhodnega posamičnega dovoljenja, vključno z oranjem, kadar uporabijo točko (a) tretjega pododstavka člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Kmetje so o navedeni obveznosti nemudoma obveščeni, v vsakem primeru pa pred 15. novembrom leta, v katerem je zadevna država članica predpisala navedeno obveznost. Navedena obveznost veja le za kmete, ki morajo upoštevati obveznosti iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede površin s trajnim travinjem, za katere ne velja člen 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Izdaja dovoljenja je lahko odvisna od uporabe objektivnih in nediskriminatornih meril, vključno z okoljskimi. Kadar za takšno dovoljenje iz prvega pododstavka velja pogoj, da je treba drugo površino z ustreznim številom hektarov vzpostaviti kot trajno travinje, ali, kadar država članica uporabi točko (a) tretjega pododstavka člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, pogoj, da je druga ali ista površina vzpostavljena kot trajno travinje, se takšna površina z odstopanjem od člena 4(1)(h) Uredbe (EU) št. 1307/2013 šteje kot trajno travinje od prvega dne spremembe, vključno z oranjem. Takšne površine se uporabljajo za gojenje trave ali drugih zelenih krmnih rastlin za obdobje vsaj pet zaporednih let od datuma spremembe, vključno z oranjem. Takšne površine pa se za gojenje trave ali drugih zelenih krmnih rastlin uporabljajo tudi, če država članica tako odloči, kadar kmetje spremenijo površine, ki so se že uporabljale za gojenje trave ali drugih zelenih krmnih rastlin, v površine s trajnim travinjem, za preostalo število let do dopolnjenih pet zaporednih let.“;

(3)

člen 45 se spremeni: (a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2.   Na zemljišču v prahi in zemljišču v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja) ni kmetijske proizvodnje. Države članice določijo obdobje, v katerem mora biti zemljišče v zadevnem koledarskem letu zemljišče v prahi. To obdobje ni krajše od šestih mesecev. V zvezi s površinami z zemljišči v prahi za medonosne rastline države članice določijo seznam vrst z veliko cvetnega prahu in nektarja, ki se uporabijo. Invazivne tujerodne rastlinske vrste v smislu člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ne smejo biti vključene na seznam. Takšne površine ne vključujejo površin pod posevki, ki se običajno posejejo za žetev. Države članice lahko vzpostavijo dodatne zahteve. Takšne površine lahko vključujejo zelnate vrste, pod pogojem, da še vedno prevladujejo medonosne kmetijske rastline. Brez poseganja v zahtevo iz odstavka 10a, da ni proizvodnje, so na površinah z zemljiščem v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja) lahko panji. Z odstopanjem od člena 4(1)(h) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zemljišča v prahi in zemljišča v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja) zaradi izpolnitve zahteve po površini z ekološkim pomenom več kot pet let ostanejo orna zemljišča. (*1)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).“;" (b) vstavi se naslednji odstavek 8a: „8a.   Na površinah s prstastim trstikovcem (Miscanthus) in površinah z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum) države članice prepovejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, razen v prvem letu, ko kmet poseje obe vrsti. Države članice prepovejo uporabo mineralnih gnojil ali določijo zahteve v zvezi z njimi na teh površinah ob upoštevanju cilja površin z ekološkim pomenom, zlasti za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč za koledarska leta od 1. januarja 2018.

Točka 3 člena 1 se uporablja za vloge za pomoč za koledarska leta od 1. januarja 2019.

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

Opis blaga	Uvrstitev (oznaka KN)	Utemeljitev
(1)	(2)	(3)
Izolirani kabli (tako imenovani kabli „stack“) različnih dolžin s konektorji na obeh straneh. Vsak kabel je sestavljen iz 32 posameznih izoliranih vodnikov za napetost do vključno 1 000 V, povezanih v 16 obloženih dvojnih snopov, ki niso zaviti. Ti dvojni snopi so prevlečeni s kovinsko folijo in kovinskimi nitmi. Kabli povezujejo stikala, povezana v stikališča, ki se uporabljajo v telekomunikacijskih omrežjih (lokalna omrežja (LAN)). Omogočajo dvosmerni prenos podatkov med stikali prek tehnologije Ethernet. Kabli nimajo dodatnih funkcij (na primer za dobavo električne energije). Glej sliko (*1).	8544 42 10	Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8544 , 8544 42 in 8544 42 10 . Prenos podatkov med napravami, ki uporabljajo telekomunikacijsko tehnologijo, kot je Ethernet, se šteje za telekomunikacije za namene oznake KN 8544 42 10 (glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1112/2012 (1). Zadevni kabli so zasnovani za uporabo v telekomunikacijskih omrežjih, ki so konfigurirana kot LAN. Zato se štejejo za električne vodnike s konektorji, ki se uporabljajo v telekomunikacijskih omrežjih (glej tudi pojasnjevalne opombe KN k podštevilki 8544 42 10 ). Izdelke je treba zato uvrstiti pod oznako KN 8544 42 10 , tj. pod druge električne vodnike, za napetost do vključno 1 000 V, s konektorji, ki se uporabljajo za telekomunikacije.

---

(*1)  Slika je samo informativne narave.

(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1112/2012 z dne 23. novembra 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 329, 29.11.2012, str. 9).

Člen 1

Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Chianti Classico“ (ZOP), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Sklep 2010/96/SZVP se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2.   Da se dosežejo cilji iz odstavka 1, se v Somaliji namesti vojaška misija EU, ki s strateškim svetovanjem prispeva k vzpostavljanju institucij v obrambnem sektorju ter z usposabljanjem, svetovanjem in spremljanjem neposredno pomaga somalski nacionalni vojski. Vojaška misija EU od leta 2019 naprej še zlasti prispeva k razvoju lastne zmogljivosti usposabljanja somalske nacionalne vojske, da bi lahko slednji predala dejavnosti usposabljanja taktičnih enot, ko so izpolnjeni pogoji; zagotovila bo spremljanje usposabljanja, ki ga pripravi in izvede Somalija. V okviru svojih sredstev in zmogljivosti je vojaška misija EU pripravljena podpirati tudi druge akterje iz Unije pri izvajanju njihovih nalog na področju varnosti in obrambe v Somaliji.“;

(2)

v členu 10 se doda naslednji odstavek: „7.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov vojaške misije EU za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 je 22 980 000 EUR. Delež referenčnega zneska iz člena 25(1) Sklepa (SZVP) 2015/528 je 0 % in delež iz člena 34(3) navedenega sklepa je 0 %.“;

(3)	v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2.   Mandat vojaške misije EU se konča 31. decembra 2020.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

PRILOGA

PRISPEVEK UNIJE K PROJEKTU SEESAC O DEJAVNOSTIH ZA NADZOR NAD OSEBNIM IN LAHKIM OROŽJEM (SALW) NA ZAHODNEM BALKANU V OKVIRU IZVAJANJA ČASOVNEGA NAČRTA ZA TRAJNO REŠITEV PROBLEMA NEDOVOLJENEGA POSEDOVANJA IN NEUSTREZNE UPORABE SALW/STRELNEGA OROŽJA IN PRIPADAJOČEGA STRELIVA TER TRGOVINE Z NJIMI NA ZAHODNEM BALKANU

1.   Uvod in cilji

Jugovzhodna Evropa je še vedno problematično območje in hkrati velik izziv z vidika strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju SALW in pripadajočega streliva ter trgovini z njimi (v nadaljnjem besedilu: strategija EU glede SALW). V zadnjih letih je bil sicer dosežen znaten napredek, vseeno pa je zaradi količine nakopičenega SALW in streliva, neustreznih pogojev skladiščenja, nedovoljenega posedovanja ter pomanjkljive usposobljenosti za oblikovanje in izvajanje politik ter nestabilnih političnih sistemov učinkovitost prizadevanj za nadzor nad SALW še naprej omejena. Da bi zagotovili stalni napredek, ohranili že doseženo in utrli pot dolgoročno vzdržni rešitvi, ki vključuje popolno uskladitev z zakonodajnim in regulativnim okvirom Unije ter izpolnjevanje mednarodnih standardov, je nadaljnja pomoč pri spopadanju z nevarnostjo širjenja SALW ter nedovoljene trgovine z njim v jugovzhodni Evropi in iz nje bistveni del prizadevanj Unije za dosego ciljev strategije EU glede SALW.

Da bi rešili preostale izzive pri nadzoru nad SALW in okrepili zavezanost Zahodnega Balkana boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in neustrezni uporabi tega orožja, so po posvetovalnem postopku z ustreznimi institucijami in mednarodnimi organizacijami komisije za SALW za Zahodni Balkan 29. maja 2018 v Tirani pripravile časovni načrt za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe SALW/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu do leta 2024 (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt). Potrjen je bil v okviru vrha o Zahodnem Balkanu 9. julija 2018 v Londonu. V skladu s časovnim načrtom naj bi Zahodni Balkan postal varnejša regija in vir varnosti z vzpostavljenimi vsestranskimi in trajnimi nadzornimi mehanizmi, popolnoma skladnimi s standardi Unije in drugimi mednarodnimi standardi, s katerimi bo mogoče ugotavljati, preprečevati, preganjati in nadzirati nedovoljeno posedovanje in neustrezno uporabo strelnega orožja, streliva in eksplozivov ter trgovino z njimi. Časovni načrt je bil pripravljen kot usmerjevalni dokument in kot takšen predvideva dogovorjene ravni uspešnosti; določa potrebno raven angažiranosti upravičencev na strateški, politični in operativni ravni, temelječo na političnih zavezah, ki so jih organi Zahodnega Balkana dali ZN, ter na zavezah in strateških dokumentih Unije glede nadzora nad orožjem.

Center jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SEESAC), ki je izvršna veja za regionalni izvedbeni načrt za boj proti širjenju SALW, je pripravo časovnega načrta podprl ter bo usklajeval in podpiral njegovo izvajanje. Ti ukrepi bodo zato okrepili pomoč pri nadzoru nad SALW, predvidenem v nedavnih sklepih Sveta 2010/179/SZVP, 2013/730/SZVP in (SZVP) 2016/2356. Poleg tega bodo dodatno pospešili postopke in ukrepe, potrebne za trajno vzpostavitev nadzora nad SALW na Zahodnem Balkanu.

Ti ukrepi bodo (a) v pomoč pri usklajevanju izvajanja časovnega načrta, (b) zagotovili podporo za usklajevanje zakonodajnih in regulativnih okvirov za SALW/strelno orožje s tovrstnimi okviri Unije ter (c) omogočili jasno razumevanje trenutnih pomanjkljivosti in potreb, da bi lahko na podlagi uvedbe kontaktnih točk za strelno orožje v jugovzhodni Evropi dodatno izboljšali čezmejne zmogljivosti za odkrivanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem. Omogočili bodo tudi boljši pregled nad trenutnim stanjem in opredelili področja za podporo zmogljivostim za preprečevanje nedovoljene širitve SALW/strelnega orožja ter trgovine z njim v Ukrajini in Belorusiji, in sicer na podlagi pomoči, nudene v okviru Sklepa (SZVP) 2016/2356, pri zmanjševanju ogroženosti zaradi nedovoljenega kopičenja SALW in trgovine z njim v jugovzhodni Evropi (SEESAC IV). Izvajanje teh ukrepov bo tako dopolnjevalo dejavnosti na podlagi Sklepa (SZVP) 2016/2356, kar bo omogočilo učinkovitejši bolj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem. S tem se bo omogočilo usklajevanje drugih ukrepov in pobud v tej regiji na področju boja proti trgovini s strelnim orožjem, tako da bi lahko izkoristili sinergije, okrepili interoperabilnost in preprečili podvajanje prizadevanj (1).

Skupni cilj projekta je prispevati k miru in varnosti v Evropi in svetu z zmanjševanjem ogroženosti zaradi kopičenja SALW in pripadajočega streliva ter nedovoljene trgovine z njimi v jugovzhodni Evropi in iz nje. Projekt bo hkrati okrepil regionalno stabilnost z delom v okviru Sveta za regionalno sodelovanje in v partnerstvu z drugimi ustreznimi mednarodnimi partnerji in pobudami.

Projekt bo neposredno prispeval k izvajanju varnostne strategije EU, strategije EU glede SALW, strategije EU za strelno orožje, akcijskega načrta za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem med EU in regijo jugovzhodne Evrope za obdobje 2015–2019 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt 2015–2019), cikla politike EU proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala, vključno z Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala (platforma EMPACT) za strelno orožje, Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nedovoljene trgovine s SALW, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje, mednarodnega instrumenta za sledenje, Protokola ZN o strelnem orožju, Resolucije Varnostnega sveta ZN 1325 (2000), zlasti pa bo prispeval k okrepitvi regionalnega sodelovanja pri zmanjševanju ogroženosti zaradi širjenja SALW in pripadajočega streliva. Rezultati projekta bodo neposredno prispevali tudi k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja št. 16 o miroljubnih in pravičnih družbah, konkretno ciljev 16.1 (znatno zmanjšanje vseh oblik nasilja in smrtnosti povsod) in 16.4 (znatno zmanjšanje pretoka nedovoljenega orožja). Poleg tega bo projekt dopolnjeval izvajanje akcijskega načrta Komisije za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi v Uniji.

Natančneje, projekt bo omogočil:

—	usklajevanje in spremljanje izvajanja časovnega načrta za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe SALW/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu,

—	podporo organom na Zahodnem Balkanu pri dosledni uskladitvi zakonodaje o nadzoru nad orožjem z regulativnim okvirom Unije in drugimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju ter

—	podporo pri boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem na Zahodnem Balkanu, v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji z ocenami zmogljivosti in tehnično pomočjo organom kazenskega pregona in mejne policije.

Na podlagi uspešnega izvajanja Sklepa 2013/730/SZVP in Sklepa (SZVP) 2016/2356 ter v skladu s strategijo EU glede SALW je cilj tega nadaljevalnega projekta torej dodatno okrepiti nadzorne sisteme partnerjev in še naprej spodbujali multilateralizem s krepitvijo regionalnih, dobro utrjenih mehanizmov za preprečevanje ponudbe in destabilizirajočega širjenja SALW in pripadajočega streliva. Da bi poleg tega zagotovili, da bi od zmogljivosti, razvitih v okviru institucij jugovzhodne Evrope, imela koristi tudi druga problematična geografska območja, si bo projekt s ciljno usmerjenim prenosom znanja prizadeval za celovitejšo regionalno razsežnost.

2.   Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi zadevnimi pobudami za financiranje

SEESAC je skupna pobuda Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Sveta za regionalno sodelovanje ter je kot tak kontaktna točka za dejavnosti, povezane s SALW, v jugovzhodni Evropi. SEESAC kot izvršna veja regionalnega izvedbenega načrta za boj proti širjenju SALW vse od leta 2002 sodeluje z nacionalnimi in mednarodnimi deležniki v jugovzhodni Evropi pri uveljavljanju celostnega pristopa k nadzoru nad SALW z izvajanjem širokega spektra dejavnosti, vključno s spodbujanjem strateškega in operativnega regionalnega sodelovanja, podporo razvoju politik in krepitvi zmogljivosti institucij, kampanjami za ozaveščanje in zbiranje SALW, upravljanjem zalog, zmanjšanjem presežka in izboljšanjem zmogljivosti za označevanje in sledenje ter izboljšanim nadzorom nad izvozom orožja. Na ta način je SEESAC pridobil edinstveno zmogljivost in izkušnje pri izvajanju večdeležniških regionalnih intervencij ob upoštevanju skupnega političnega in gospodarskega ozadja partnerjev v regiji, pri tem pa zagotovil nacionalno in regionalno odgovornost in možnost dolgoročnega izvajanja svojih ukrepov ter se uveljavil kot glavni regionalni organ na področju nadzora nad SALW.

SEESAC z vsemi zadevnimi akterji in organizacijami še naprej ohranja dvostranske in večstranske načine komuniciranja. V zvezi s tem še naprej deluje kot sekretariat Regionalne usmerjevalne skupine za SALW. Poleg tega je sekretariat Pobude za regionalni pristop k zmanjšanju zalog. SEESAC sodeluje tudi na usklajevalnih sestankih za SALW in protiminsko delovanje, ki so neformalen mehanizem za usklajevanje dejavnosti nadzora nad SALW med Natom, Unijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in SEESAC. SEESAC redno prispeva k delovanju ustreznih regionalnih forumov. SEESAC še naprej vzdržuje široko mrežo formalnih in neformalnih partnerstev z organizacijami, kot sta regionalni center za pomoč pri preverjanju in izvajanju nadzora nad orožjem) – center za varnostno sodelovanje (RACVIAC) ter forum OVSE za varnostno sodelovanje. Redni usklajevalni sestanki ter izmenjava informacij in podatkov z drugimi agencijami Združenih narodov, kot sta UNODC in UNODA, potekajo, med drugim, v okviru usklajevalnih ukrepov ZN za osebno orožje (CASA). SEESAC tako deluje kot regionalno vozlišče in kontaktna točka za širok spekter vprašanj, povezanih z reformo varnostnega sektorja, s posebnim poudarkom na nadzoru nad SALW in upravljanju zalog tega orožja. Vzdržuje tesne stike in zagotavlja podporo zadevnim institucijam Unije za bolj učinkovito ozaveščanje sogovornikov v jugovzhodni Evropi, predvsem GD za migracije in notranje zadeve Komisije, ter Europolu, pa tudi pobudam pod vodstvom Unije, kot sta EMPACT za strelno orožje in Evropska skupina strokovnjakov za strelno orožje (EFE).

Sedež SEESAC je v Beogradu, trenutno pa je dejaven v celotni jugovzhodni Evropi, tj. v Albaniji, Bosni in Hercegovini (BiH), na Kosovu, v Črni gori, Srbiji, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Republiki Moldaviji, omejeno podporo pa nudi tudi Ukrajini in Belorusiji. V preteklosti je deloval tudi v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji. Regionalna odgovornost se zagotavlja v okviru Sveta za regionalno sodelovanje ter Regionalne usmerjevalne skupine, kjer predstavniki vseh partnerjev jugovzhodne Evrope določajo strateško usmeritev, pobude in zahteve za dejavnosti SEESAC.

SEESAC je prvi uporabil pristop, temelječ na reševanju skupnih problemov v okviru regionalnih pobud, ki je v jugovzhodni Evropi prinesel presenetljive rezultate, ne le zahvaljujoč izmenjavi bistvenih informacij in širjenju zdrave regionalne tekmovalnosti, ki jo zbuja, temveč tudi zato, ker je s celostnimi načini izvajanja v pomoč pri doseganju doslednih in lahko merljivih rezultatov na nacionalni in regionalni ravni. Organizacija letnih srečanj Regionalne usmerjevalne skupine ter sodelovanje SEESAC v vseh zadevnih procesih in pobudah omogočata pravočasno in odprto izmenjavo informacij, dobro seznanjenost z razmerami in predvidljivost, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja brez prekrivanja ter v skladu s trenutnimi potrebami vlad in regij ter razvojnimi trendi.

Vse dejavnosti SEESAC temeljijo na izraženih potrebah partnerjev in zbranih izhodiščnih podatkih, predpogoj za njegovo ukrepanje pa sta potrditev in politična podpora s strani nacionalnih deležnikov. Poleg tega so vsa prizadevanja usmerjena v podporo procesom pod vodstvom Unije ter doseganju standardov in meril Unije. Prejšnje projekte, ki jih je financirala Unija, je izvedel z zelo visoko stopnjo realizacije načrtovanih dejavnosti, pri tem pa dosegel trajne rezultate z razvojem in spodbujanjem odgovornosti partnerjev pri svojih projektih in dejavnostih ter hkrati spodbujal regionalno usklajevanje, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter regionalne raziskave. Zaradi svojega strokovnega znanja s področja SALW in poglobljenega poznavanja regionalnih zadev ter ustreznih deležnikov je najprimernejši partner za izvajanje tega konkretnega ukrepa.

Projekt dopolnjuje tudi obstoječa nacionalna in regionalna prizadevanja za čim večje sinergije. SEESAC bo deloval v kombinaciji z naslednjimi mednarodnimi podpornimi prizadevanji:

—

v BiH — s projektom Unije pri upravljanju zalog, tehnični podpori in odpravljanju presežnega streliva (EU STAR), ki se financira iz kratkoročne komponente instrumenta Unije za prispevanje k stabilnosti in miru, izvaja pa ga urad UNDP v Sarajevu. Projekt EU STAR temelji na rezultatih in pridobljenih izkušnjah iz projekta EXPLODE, ki ga je od aprila 2013 do novembra 2016 financirala Unija, izvajal pa UNDP, da bi še naprej podpirali vzpostavitev trajnostnega sistema upravljanja zalog v BiH, — s projektom, ki ga je financiralo nemško zvezno zunanje ministrstvo in ki je bil namenjen preprečevanju nedovoljenega prometa z orožjem v BiH (CIAT), za pomoč mejni policiji BiH ter tudi ministrstvu za varnost BiH pri njihovi usposobitvi za identifikacijo, preprečevanje in boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, strelivom in eksplozivi iz in prek BiH, — z usklajevalnim mehanizmom, ki so ga vzpostavili ministrstvo za obrambo BiH in mednarodni akterji, usklajevala pa ga je operacija EUFOR Althea, s ciljem zagotoviti nenehno dopolnjevanje ukrepanja s trenutnimi prizadevanji mednarodne skupnosti za reševanje problema presežnih zalog konvencionalnega streliva, ki jih ima ministrstvo za obrambo BiH, ob hkratnem upoštevanju morebitnih prihodnjih načrtov za kampanjo zbiranja nedovoljenega konvencionalnega orožja v BiH. Tesno sodelovanje in usklajevanje s temi tremi projekti se je do zdaj izkazalo za zelo uspešno in je prineslo boljše rezultate,

—

v Srbiji s projektom za upravljanje zalog konvencionalnega streliva (CASM), ki ga financirajo ministrstvo Združenih držav Amerike za zunanje zadeve, UNDP in OVSE ter je namenjen izboljšanju varovanja in varnosti predhodno določenih skladišč konvencionalnega streliva in odstranitvi prijavljenih presežkov streliva,

—

v Črni gori s projektom za demilitarizacijo Črne gore (MONDEM), ki ga upravlja UNDP v partnerstvu z OVSE in katerega namen je zmanjšati tveganja, izhajajoča iz širjenja orožja, z razvojem varne in varovane infrastrukture za skladiščenje konvencionalnega streliva in sistemov upravljanja, zmanjšati izpostavljenost skupnosti eksplozijam z okolju prijazno demilitarizacijo, uničenjem strupenih nevarnih odpadkov (tekočega raketnega goriva) in podporo obrambni reformi z uničenjem omejene količine sistemov težkega orožja, ki ga je odredilo črnogorsko ministrstvo za obrambo,

—	v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji s projektom za zmanjšanje nevarnosti širjenja orožja in streliva, ki je namenjen povečanju varnost obstoječih skladišč osebnega orožja in streliva ter ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve, izvaja pa misija OVSE v Skopju,

—

na Kosovu s projektom za blažitev s strelnim orožjem in eksplozivi povezanih tveganj (FERM) (prej KOSSAC), ki je bil prvotno namenjen zmanjšanju oboroženega nasilja na Kosovu in izboljšanju varnosti skupnosti ter ki je usmerjen v podporo kosovskim deležnikom pri nadzorovanju močno razširjenega nezakonitega posedovanja in kroženja SALW, z upravljanjem na podlagi tveganja in na dokazih temelječim pristopom pa tudi v minimizacijo tveganj, povezanih s tem orožjem in eksplozivi,

—

na regionalni ravni z regionalno platformo za reformo varnostnega sektorja (RSSRP), ki je splošno sprejet vir, ki se na tehnični ravni po vsem svetu hitro in učinkovito ter v skladu s povpraševanjem odziva na potrebe s področja pravne države; RSSRP z mehanizmom hitre napotitve na podlagi edinstvene mreže varnostnih strokovnjakov SEESAC z izkušnjami na področju reforme varnostnega sektorja zagotavlja prilagojeno pomoč s posebnim poudarkom na nadzoru nad SALW ter vključevanju načela enakosti spolov v varnostno politiko.

SEESAC se poleg tega redno povezuje z OVSE, Natom, Europolom, EMPACT in Interpolom ter z drugimi zadevnimi akterji zaradi dopolnjevanja ukrepov, časovnic ukrepanja in stroškovne učinkovitosti pri uporabi sredstev.

3.   Opis projekta

Nova faza projekta SEESAC bo temeljila na dosežkih na podlagi Sklepa 2013/730/SZVP in bo dopolnjevala Sklep (SZVP) 2016/2356, ki se izvaja.

Osredotočila se bo na tri glavna področja, ob tem pa ohranila celosten pristop k obravnavi grožnje, ki jo v regiji predstavlja SALW. Ta tri področja zadevajo strateško raven/raven politike, pa tudi operativne vidike, in s tem neposredno pomagajo vsem ravnem nadzora nad SALW s poudarkom na: tesnejšem usklajevanju regionalnega pristopa za izvajanje časovnega načrta, krepitvi zmogljivosti za harmonizacijo zakonodaje o nadzoru nad orožjem ter prispevku k boljšem razumevanju zmogljivosti za preprečevanje nedovoljene trgovine za Ukrajino in Belorusijo.

Rezultati projekta bodo zlasti naslednji:

—	usklajeno izvajanje časovnega načrta za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe SALW/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu,

—	podpora organom držav na Zahodnem Balkanu za dosledno uskladitev zakonodaje o nadzoru nad orožjem z regulativnim okvirom Unije in drugimi povezanimi mednarodnimi obveznostmi ter standardizacijo po vsej regiji,

—	preprečevanje nedovoljene trgovine z orožjem na Zahodnem Balkanu, v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji z ocenami zmogljivosti in tehnično pomočjo organom kazenskega pregona in mejne policije.

S strateškega vidika projekt izhaja iz edinstvenega pristopa SEESAC k spodbujanju zaupanja in sodelovanja v regiji kot predpogojev za konkretne in merljive korenite spremembe. Zlasti na regionalni ravni se je izkazalo, da so različni procesi sodelovanja, ki jih usklajuje SEESAC ter v katerih sodelujejo oblikovalci politike in strokovnjaki za operativna vprašanja, ključno prispevali k zagotavljanju konkurenčnega okolja, naklonjenega prenosu znanja, izmenjavi strokovnih izkušenj in izmenjavi informacij. To je bilo v prid ne le okrepitvi zmogljivosti v regiji, temveč, kar je še pomembneje, gradnji zaupanja in vzpostavljanju neposrednega sodelovanja med institucijami in posameznimi strokovnjaki, kar je med drugim omogočilo pripravo časovnega načrta. Prav tako pa vzdušje, ki ga preveva profesionalno zaupanje, na nacionalni ravni omogoča napredek pri vprašanjih, obravnavanih v časovnem načrtu. Poleg tega je pristop regionalnega sodelovanja pripomogel k večji preglednosti v regiji in k temu, da se ta učinkoviteje loteva nadzora nad trgovino z orožjem, tako da so partnerji iz jugovzhodne Evrope v svetovnem merilu med najpreglednejšimi, kar zadeva poročanje o prenosih orožja. Zato se bo v okviru projekta še naprej spodbujalo regionalno sodelovanje kot ključni vidik, ki omogoča merljive rezultate.

Projekt geografsko obsega Zahodni Balkan, pri čemer so neposredni upravičenci projekta Albanija, BiH, Kosovo, Črna gora, Srbija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Poleg tega naj bi v okviru tega projekta s prenosom pridobljenega znanja in izkušenj ter najboljših praks, razvitih na Zahodnem Balkanu od leta 2001, še naprej podpirali vzhodnoevropske države, ki se soočajo s izzivi, podobnimi tistim, ki se pojavljajo pri nadzoru nad SALW, kot so Republika Moldavija, Ukrajina in Belorusija.

3.1   Usklajevanje izvajanja časovnega načrta za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe SALW/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu

Cilj

Zagotoviti učinkovito usklajevanje izvajanja časovnega načrta v šestih upravičenih državah in spremljajočih šestih akcijskih načrtov, pripravljenih s specifičnimi cilji in merjenih s ključnimi kazalniki uspešnosti. Napredek bo merjen z mehanizmom za spremljanje, ocenjevanje in poročanje o rezultatih, doseženih pri izvajanju časovnega načrta, in akcijskih načrtih partnerjev za njegovo izvajanje.

Opis

Partnerji iz Zahodnega Balkana so na vrhu Zahodnega Balkana v Londonu 9. julija 2018 ponovno potrdili skupno odločenost in okrepljeno zavezo, da s potrditvijo časovnega načrta preprečijo nedovoljeno posedovanje in neustrezno uporabo strelnega orožja ter trgovino s tem orožjem. Regionalni časovni načrt, ki je bil oblikovan v okviru procesa posvetovanja in s podporo SEESAC, dopolnjuje obstoječe dejavnosti Unije za boj proti tej grožnji, zlasti akcijski načrt 2015–2019, skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika o elementih za strategijo EU zoper nedovoljeno strelno orožje ter osebno in lahko orožje in pripadajoče strelivo ter Europolovo delo v okviru EMPACT v regiji. Časovni načrt priča o soglasju, doseženem med vsemi deležniki v regiji o trenutnih izzivih, splošnih ciljih, ki naj bi jih dosegli, in časovnici sprejetih ukrepov. Zagotavlja celovito platformo za dosego splošno dogovorjenih ključnih kazalnikov uspešnosti na strateški, politični in operativni ravni. Kot tako bo delo v okviru te komponente privedlo do učinkovitega usklajevanja izvajanja časovnega načrta na regionalni ravni, prilagojene podpore komisijam za SALW in zadevnim organom pri izvajanju njihovih akcijskih načrtov v okviru časovnega načrta, rednega spremljanja in ocenjevanja napredka glede na skupaj dogovorjene ključne kazalnike uspešnosti, pa tudi boljšega razumevanja zmogljivosti upravičencev za izvajanje ukrepov v okviru funkcionalnih področij časovnega načrta.

Konkretno, projekt predvideva usklajevanje izvajanja časovnega načrta s:

—	formalnimi regionalnimi usklajevalnimi sestanki za časovni načrt s poudarkom na ocenjevanju napredka in izmenjavi informacij,

—	zagotavljanjem strokovne in tehnične podpore za lokalne usklajevalne sestanke za časovni načrt, namenjene spremljanju izvajanja akcijskih načrtov partnerjev,

—	pripravo polletnih poročil o spremljanju in ocenjevanju, v katerih so dokumentirani napredek, izzivi in potrebe pri izvajanju časovnega načrta na podlagi skupno dogovorjenih ključnih kazalnikov uspešnosti,

—	vmesnim ocenjevanjem izvajanja akcijskih časovnih načrtov, vključno z oceno zmogljivosti šestih upravičencev v zvezi z nadzorom nad SALW,

—	dejavnostmi za ozaveščanje in prepoznavnost (vključno z vzpostavitvijo spletne platforme, sodelovanjem deležnikov in ozaveščanjem).

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	organizacija največ šestih regionalnih usklajevalnih sestankov za časovni načrt,

—	omogočanje ocenjevanja napredka, izmenjave informacij, prenosa znanja in standardizacije,

—	organizacija lokalnih usklajevalnih sestankov (skupaj največ 36),

—	priprava polletnih poročil o spremljanju in ocenjevanju (največ šest),

—	vmesno ocenjevanje, vključno z oceno zmogljivosti, pripravljeno za šest upravičencev časovnega načrta,

—	vzpostavitev spletne platforme za zagotovitev ustreznega ozaveščanja in prepoznavnosti časovnega načrta.

3.2   Podpora organom na Zahodnem Balkanu pri dosledni uskladitvi zakonodaje o nadzoru nad orožjem z regulativnim okvirom Unije in drugimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju ter standardizacija po vsej regiji

Cilj

Ta komponenta bo zagotovila celovito tehnično podporo za razvoj in izvajanje trdnega pravnega okvira za nadzor nad SALW, ki je v celoti usklajen in skladen z dogovori in standardi regulativnega okvira Unije ter drugimi mednarodnimi dogovori in standardi.

Opis

Cilj 1 časovnega načrta je zagotoviti, da bo zakonodaja o nadzoru nad orožjem na Zahodnem Balkanu do leta 2023 uveljavljena in v celoti usklajena z regulativnim okvirom Unije in drugimi povezanimi mednarodnimi obveznostmi. Obstaja očitna in nujna potreba po takšnem zakonodajnem in regulativnem okviru o nadzoru nad SALW/strelnim orožjem na Zahodnem Balkanu, da bi učinkovito uredili nadzor nad orožjem in olajšali odziv na zadevne grožnje. To bo posledično omogočilo združljivost zakonov o nadzoru nad orožjem in postopkov na Zahodnem Balkanu ter standardizacijo postopkov in praks za nadzor nad SALW/strelnim orožjem. Takšna standardizacija bi omogočila odpravo ovir za neposredno sodelovanje, izmenjavo informacij in izvajanje skupnih ali vzporednih preiskav med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi. To bi omogočilo tudi boljši in učinkovitejši odziv na grožnje, povezane s strelnim orožjem, na nacionalni, regionalni in evropski ravni. Poleg tega bo projekt prispeval k temu, da bo v zakonodajo o nadzoru nad orožjem vključen vidik spola, ki v zakonodajnih in političnih okvirih, ki urejajo nadzor nad SALW v jugovzhodni Evropi, pogosto ni ne priznan ne ustrezno obravnavan, zaradi česar so prizadevanja za nadzor nad orožjem manj učinkovita pri zagotavljanju varnosti za vse državljane, bodisi ženske bodisi moške, dekleta ali fante.

Ta komponenta bo na podlagi strokovne podpore, ki se organom v regiji zagotavlja z izvajanjem Sklepa 2013/730/SZVP, podpirala organe v regiji, da bi: zagotovili boljše razumevanje trenutnega izhodišča in vrzeli v pravnem okviru šestih upravičencev; zagotovili tehnično podporo za dosledno uskladitev z dogovori/standardi regulativnega okvira Unije ter drugimi mednarodnimi dogovori/standardi, pripravo prilagojenih nacionalnih in regionalnih tematskih delavnic; posodobitev regionalnega zbornika zakonodaje o orožju; pregled pravnega okvira upravičencev projekta z vidika spola, da bi zagotovili, da politike, ki urejajo nadzor nad orožjem, ne prezrejo povezav med SALW in spolom, ter nadaljevanje programa za usposabljanje o vprašanjih spola. Ukrepanje bo tudi zagotovilo podporo za krepitev zmogljivosti komisij SALW za ozaveščanje in zastopanje interesov prek usposabljanja na področju razvoja medijske strategije.

To bo doseženo z:

—	razvojem ocenjevanja in analizo vrzeli pravnih okvirov partnerjev na področju nadzora nad SALW, zlasti kar zadeva raven harmonizacije z zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, pa tudi raven standardizacije postopkov v regiji,

—	zagotavljanjem podpore za standardizacijo in uskladitev zakonodaje s stalnim svetovanjem, ki bo na voljo na zahtevo, ter organizacijo tematskih delavnic o zakonih, predpisih in kazenskih zakonikih o orožju na regionalni in nacionalni ravni,

—	posodobitvijo zbornika regionalne zakonodaje o orožju kot preprostega referenčnega vodiča po zakonodaji na področju nadzora nad SALW/strelnim orožjem v regiji,

—	pregledom pravnega okvira z vidika spola in nadaljevanjem programa za usposabljanje o vprašanjih spola,

—	usposabljanjem na področju razvoja medijske strategije.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	ocenjevanje in analiza vrzeli (šest) v poročilih o pravnih okvirih za vsakega upravičenca,

—	do tri regionalne delavnice in šest tematskih delavnic za upravičence,

—	zagotavljanje strokovnega znanja na zahtevo o posodobitvah zakonodaje in politik,

—	posodobljen zbornik zakonodaje o orožju, preveden v vse zadevne jezike v regiji,

—	poročila o pregledu pravnega okvira na področju orožja z vidika spola (šest poročil),

—	program za usposabljanje o vprašanjih spola z dvema vodjema komisij za SALW,

—	razvoj medijske strategije in usposabljanje.

3.3   Preprečevanje nedovoljene trgovine z orožjem na Zahodnem Balkanu, v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji z ocenjevanjem zmogljivosti in tehnično pomočjo organom kazenskega pregona in mejne policije v jugovzhodni Evropi, vključno z Republiko Moldavijo, kot tudi Ukrajino in Belorusijo

Cilj

Zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine s strelnim orožjem s krepitvijo zmogljivosti organov kazenskega pregona in mejne policije za nadaljnje zbiranje, analizo in izmenjavo informacij.

Opis

Ta komponenta bo ocenila zmogljivosti regionalnih organov za izvajanje preventivnih in represivnih dejavnosti, potrebnih za uspešno identifikacijo, zaustavitev in preprečevanje trgovine s strelnim orožjem, streliva in eksplozivov z in prek območja v njihovi pristojnosti. Pomoč se bo osredotočila na podrobno oceno potreb mejnih organov ter človeških virov in opreme kriminalistične policije, potrebnih za ustrezno delovanje in uspešnost. Izveden bo pilotni projekt z namenom vzpostavitve mreže balističnih informacij jugovzhodne Evrope – stroškovno učinkovite operativne strukture za izmenjavo balističnih informacij, povezane neposredno z Europolom ter namenjene avtomatizaciji zbiranja in izmenjave uporabnih balističnih informacij o obstoječi čezmejni kriminaliteti, povezani s strelnim orožjem, preprečevanju nadaljnjih kaznivih dejanj ter izboljšanje strateške slike o vrsti in vzorcih kaznivih dejanj s streljanjem.

Predlagane dejavnosti bodo dopolnjevale in bodo tesno usklajene s trenutnimi ukrepi, ki jih podpira Unija v jugovzhodni Evropi, predvsem s ciklom politike EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala, zlasti pa z operativnimi akcijskimi načrti platforme EMPACT za strelno orožje ter dejavnostmi Europola, Frontexa in Interpola. Končno bodo dejavnosti v okviru te komponente prispevale k izvajanju akcijskega načrta 2015–2019.

Poleg tega je bilo na podlagi uspešnega pristopa z vključevanjem organov Republike Moldavije, Ukrajine in Belorusije v regionalne procese sodelovanja, ki potekajo v jugovzhodni Evropi, že identificiranih več potreb na področju nadzora nad SALW. V interesu povečanja zmogljivosti organov za nadzor nad SALW v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji za boj proti kriminalu na splošno ter bolj podrobno proti širjenju SALW/strelnega orožja in trgovini z njim bo ta komponenta ocenila ključna področja za nadzor nad SALW v navedenih jurisdikcijah in s tem utrla pot usmerjenim intervencijam za obravnavo grožnje, ki jo predstavlja nedovoljena trgovina s SALW.

Glavne načrtovane dejavnosti:

—	ocena potreb služb mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu pri preprečevanju nedovoljene trgovine z orožjem,

—	nadaljevanje trenutnega dela pri vzpostavljanju kontaktnih točk za strelno orožje z zagotavljanjem praktične podpore za zmogljivosti za izmenjavo informacij, zlasti balističnega dokaznega gradiva, in nabavo posebne opreme v podporo tem kontaktnim točkam,

—

ocenjevanje zmogljivosti Republike Moldavije, Ukrajine in Belorusije za določene vidike nadzora nad SALW, strelivom in eksplozivi ter boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, ki se med drugim osredotoča na pravne in politične okvire, zmogljivosti na področju fizične zaščite in upravljanja zalog, nadzor meje, kriminalistično policijo ter sodni odziv na trgovino s strelnim orožjem in njegovo neustrezno uporabo. Med podrobnim ocenjevanjem bodo opredeljene možnosti, grožnje in izzivi s priporočili za morebitne ciljno usmerjene ukrepe za odziv na grožnjo, ki jo predstavlja nedovoljena trgovina s SALW.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	ocena potreb služb mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu pri preprečevanju nedovoljene trgovine z orožjem,

—	okrepljena zmogljivost balističnih strokovnjakov in preiskovalcev za obravnavo čezmejne kriminalitete, povezane s strelnim orožjem,

—	izveden pilotni projekt o operativni strukturi za izmenjavo balističnih informacij,

—	ocena zmogljivosti Republike Moldavije, Ukrajine in Belorusije za izbrane vidike nadzora nad SALW z opredeljenimi ciljno usmerjenimi ukrepi.

4.   Upravičenci

Neposredne upravičenke projekta bodo institucije, pristojne za nadzor nad SALW na Zahodnem Balkanu. Organ, pristojni za notranje zadeve, policijske službe, mejne straže in carinski organi Republike Albanije, BiH, Kosova, Črne gore, Srbije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Republike Moldavije bodo imeli koristi od razvoja zmogljivosti, razvijanja znanja, boljših postopkov in stroškovno učinkovite specializirane opreme, potrebne za politični, operativni in tehnični napredek na področju nadzora nad SALW. Končno bodo usposabljanje in izmenjava informacij ter regionalno sodelovanje koristni za komisije za SALW in druge institucije, pristojne za nadzor nad SALW v jugovzhodni Evropi. Poleg tega bodo ključne institucije, zadolžene za nadzor nad SALW v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Belorusiji, imele koristi od boljšega razumevanja grožnje trgovine z nedovoljenim strelnim orožjem in ciljno usmerjenega prenosa znanja.

Predlagane dejavnosti so popolnoma skladne s časovnim načrtom, pa tudi s prednostnimi nalogami partnerjev v zvezi z nadzorom nad SALW; potrdili so jih tudi ustrezni organi partnerjev za nadzor nad SALW, s čimer so pokazali svojo podporo in zavezanost doseganju rezultatov projekta.

Koristi od projekta bo imelo tudi splošno prebivalstvo držav Zahodnega Balkana, vzhodne Evrope in Unije, ki je izpostavljeno tveganju zaradi splošnega širjenja SALW, saj se bo to tveganje zmanjšalo.

5.   Prepoznavnost Unije

SEESAC bo sprejel vse ustrezne ukrepe, da javnost seznani, da je zadevno dejavnost financirala Unija. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom Komisije o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Evropske unije. SEESAC bo tako zagotovil prepoznavnost prispevka Unije z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih ukrepov ter informiranje o razlogih za sklep, podpori Unije sklepu in rezultatih tovrstne podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava Evropske unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

Glede na to, da so načrtovane dejavnosti zelo različnega obsega in narave, se bodo uporabila različna promocijska orodja, med drugim: tradicionalni mediji; spletna mesta; družbeni mediji ter informacijsko in promocijsko gradivo, vključno z infografikami, letaki, bilteni, sporočili za javnost, po potrebi pa tudi druga orodja. Objave, javni dogodki, kampanje, oprema in gradbena dela, izvedeni v okviru projekta, bodo ustrezno označeni. Da bi z ozaveščanjem različnih nacionalnih vlad in javnosti, mednarodne skupnosti, lokalnih in mednarodnih medijev dosegli še večji učinek, bo vsaka ciljna skupina projekta nagovorjena v ustreznem jeziku. Posebna pozornost bo namenjena novim medijem in spletni prisotnosti.

6.   Trajanje

Na podlagi izkušenj pri izvajanju sklepov 2010/179/SZVP in 2013/730/SZVP ter ob upoštevanju regionalne razsežnosti projekta, števila upravičencev, pa tudi števila in kompleksnosti načrtovanih dejavnosti, je časovni okvir za izvedbo določen na 36 mesecev.

7.   Splošna struktura

Za tehnično izvedbo tega ukrepa je pristojen UNDP, ki deluje v imenu SEESAC, regionalne pobude, ki deluje pod mandatom UNDP in Sveta za regionalno sodelovanje. SEESAC kot izvršna veja v okviru regionalnega načrta za izvajanje na področju boja proti širjenju SALW deluje kot kontaktna točka za vse dejavnosti, povezane s SALW v regiji jugovzhodne Evrope, vključno z olajševanjem usklajevanja izvajanja regionalnega časovnega načrta.

UNDP, ki deluje v imenu SEESAC, bo v celoti odgovoren za izvajanje dejavnosti projekta in tudi za izvedbo projekta. Projekt bo trajal tri leta (36 mesecev).

8.   Partnerji

SEESAC bo neposredno izvajal ukrep v tesnem sodelovanju s komisijami za SALW ter organi, pristojnimi za notranje zadeve Albanije, BiH, Kosova, Črne gore, Srbije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Republike Moldavije ter zadevnimi institucijami v Ukrajini in Belorusiji. Pri tem bodo tesno sodelovale tudi druge institucije skladno z določenim celostnim pristopom k nadzoru nad SALW, ki vključuje več deležnikov.

9.   Poročanje

Opisno in finančno poročanje bo pokrivalo celoten ukrep, opisan v zadevnem posebnem sporazumu o prispevku in pripadajočem proračunu, ne glede na to, ali ukrep v celoti financira ali sofinancira Komisija.

Vsako četrtletje se predloži opisno poročilo o napredku, da se zabeleži in spremlja napredek pri doseganju ključnih rezultatov.

10.   Ocena proračuna

Predvideni skupni stroški projekta, ki ga financira Unija, znašajo 4 002 587,52 EUR.

---

(1)  Akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem med EU in državami jugovzhodne Evrope za obdobje 2015–2019. Sklepi Sveta o izvajanju cikla politike EU proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala za obdobje 2018–2021 – platforma EMPACT za strelno orožje.

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

PRILOGA

Boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter širjenju takega orožja v državah članicah Arabske lige (2018–2020)

1.   Ozadje in utemeljitev podpore SZVP

Ta projekt se bo opiral na prejšnje dejavnosti Arabske lige in Unije, da bi državam članicam Arabske lige pomagali v boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem (SALW) ter širjenju takega orožja v arabski regiji. Izkoreninjenje nedovoljene trgovine z osebnim orožjem v arabski regiji je ključno za zmanjšanje vseh oblik nasilja in spodbujanje trajnostnega razvoja in blaginje v skladu s cilji Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj v arabski regiji in sosednjih regijah, vključno v Evropi.

Natančneje je projekt namenjen krepitvi zmogljivosti držav članic Arabske lige za izvajanje Akcijskega programa ZN za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) in mednarodnega instrumenta za sledenje v skladu s prednostnimi nalogami in potrebami, ki so jih opredelile članice Arabske lige. Normativni okvir za projekt zajema tudi agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilj 16.4. Odvisno od preferenc države članice Arabske lige, ki je gostiteljica, se lahko kot referenčni točki pri prizadevanjih za krepitev zmogljivosti v okviru projekta (nadzor nad izvozom/uvozom, preprečevanje preusmerjanja itd.) uporabita tudi Protokol ZN o strelnem orožju in Pogodba ZN o trgovini z orožjem.

2.   Cilji projekta in njegova dolgoročna vzdržnost

Osnovni cilj projekta je trajnostno okrepiti zmogljivost držav članic Arabske lige za izvajanje akcijskega programa in mednarodnega instrumenta za sledenje, vključno za namene boja proti nedovoljenemu osebnemu orožju in terorizmu, v skladu s prednostnimi nalogami in potrebami, ki so jih opredelile članice Arabske lige. Da bi ta cilj dosegli, so glavni cilji projekta:

(a)	trajnostno vzpostaviti nacionalne zmogljivosti držav članic Arabske lige za boj proti nedovoljenemu širjenju SALW, boj proti terorizmu ter okrepitev varnosti v pokonfliktnih razmerah;

(b)	trajnostno vzpostaviti regionalne zmogljivosti Arabske lige za obravnavanje istih izzivov;

(c)	okrepiti nacionalni nadzor držav članic Arabske lige nad SALW v ključnih fazah njihovega življenjskega cikla;

(d)	izboljšati izmenjavo najboljših praks in pridobljenih izkušenj.

V posvetovanjih z državami članicami Arabske lige se je pokazalo, da si želijo pomoči in podpore na specifičnih področjih predvsem z vzpostavitvijo nacionalne zmogljivosti za boj proti pretoku nedovoljenega orožja (za več podrobnosti glej oddelek 3). Vsi sestavni deli projekta, vključno s tistimi, ki zadevajo oceno potreb in oceno po izvedbi, so dejansko oblikovani za zagotavljanje, da projekt daje trajnostno zmogljivost predvidenim upravičencem, in sicer vladnim institucijam in uradnikom držav članic Arabske lige, pa tudi sekretariatu Arabske lige (oddelek za nadzor nad orožjem in razorožitev).

3.   Opis ukrepa

Projekt Unije za boj proti nedovoljeni trgovini s SALW ter širjenju takega orožja v državah članicah Arabske lige (2018–2020) je oblikovan kot odziv na potrebe, ki so jih države članice Arabske lige izrazile na naslednjih prednostnih področjih:

Področje 1:

nadzor nad mednarodnim prenosom SALW (boj proti pretoku nedovoljenega orožja)

1.1   Izdaja dovoljenj za izvoz/uvoz/tranzit in nadzor (ocena tveganja itd.)

1.2   Preprečevanje preusmerjanja SALW nepooblaščenim prejemnikom

1.3   Odkrivanje SALW ter njegovih delov med pregledom prevažanega blaga in tovora (metode, tehnike in oprema za pregled itd.)

Področje 2:

identifikacija in prekinitev virov nedovoljenega osebnega orožja (vzpostavitev zmogljivosti organov kazenskega pregona)

2.1   Nadzor nad kopenskimi, zračnimi in morskimi mejami, vključno s prenosom tehnologije

2.2   Označevanje, vodenje evidenc in sledenje

2.3   Dodatne tehnike in metode za preiskave in preglede orožja (uporaba balističnih informacij, identifikacija/prekinitev tihotapskih poti in metod itd.)

Področje 3:

drugi ukrepi za nadzor nad osebnim orožjem

3.1   Upravljanje in varnost zalog

Področje 4:

razorožitev, demobilizacija in reintegracija

4.1   Izmenjava strokovnega znanja, najboljših praks in pridobljenih izkušenj na področju razorožitve, demobilizacije in reintegracije

4.2   Pomoč pri pripravi nacionalnih programov za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo

4.3   Druge oblike pomoči državam članicam Arabske lige v pokonfliktni fazi

Za to področje, ki ga je sicer zahtevalo nekaj držav članic Arabske lige, je bilo na splošno manj zanimanja kot za druga področja, navedena v tem oddelku. Zato projekt ni osredotočen nanj.

Področje 5:

zagotavljanje relevantnih informacij o nedovoljenem SALW ter okrepljen nadzor nad njim:

5.1   Ocena zakonov in predpisov držav članic Arabske lige; svetovanje o morebitnih spremembah in revizijah

5.2   Prevod relevantnih raziskav, objavljenih študij in drugih dokumentov v arabski jezik

V odziv na te potrebe bo projekt vključeval naslednje elemente:

1.	regionalno usklajevanje: pripravljalni sestanek v Kairu

2.	podregionalno usklajevanje: podregionalne delavnice

3.	ocenjevalne misije

4.	usposabljanje v državi

5.	zakonodajno pomoč

6.	zagotavljanje informacij v arabskem jeziku

7.	regionalno usklajevanje: zaključni sestanek v Kairu

8.	spremljanje in ocenjevanje projekta (vključno s finančno revizijo)

3.1   Regionalno usklajevanje: pripravljalni sestanek v Kairu

3.1.1   Cilj: izboljšati ozaveščenost o projektu, vzpostaviti stike z državami članicami Arabske lige in začeti opredeljevati specifične potrebe držav (začetna ocena potreb) (prednostna področja 1 do 5).

3.1.2   Dejavnosti: enotedenski pripravljalni sestanek v Kairu, ki zajema vse vidike projekta (prednostna področja 1 do 5), namenjen visokim uradnikom držav članic Arabske lige in osebju Arabske lige, pristojnemu za vprašanja, povezana s projektom.

3.1.3   Rezultati dejavnosti: vzpostavitev stikov z državami članicami Arabske lige; opredelitev specifičnih potreb držav; priprava zbirnega poročila o sestanku.

3.2   Podregionalno usklajevanje: podregionalne delavnice

3.2.1   Cilj: omogočiti državam članicam Arabske lige, da na podregionalni ravni delijo izkušnje in dobre prakse ter opredelijo prednostne naloge pri izvajanju na področjih, povezanih s projektom (prednostna področja 1 do 4).

3.2.2   Dejavnosti: enotedenske delavnice, organizirane približno na sredini projekta v treh različnih podregijah (okvirno: Magreb, arabski Sahel in vzhodna Afrika; Mašrek; Arabski polotok in Irak) (skupno tri tedne). Države članice Arabske lige za sodelovanje na posamezni delavnici, bi bile določene na pripravljalnem sestanku v Kairu (točka 3.1) ali kmalu zatem.

3.2.3   Rezultati dejavnosti: izmenjava izkušenj in dobrih praks na področjih, povezanih s projektom; opredelitev prednostnih nalog pri izvajanju; priprava zbirnega poročila o delavnici.

3.3   Ocenjevalne misije

3.3.1   Cilj: določiti specifične potrebe držav in pripraviti nadaljnje usposabljanje in pomoč v državi (prednostna področja 1 do 5).

3.3.2   Dejavnosti: terenski obiski v državah članicah Arabske lige, ki so zaprosile za pomoč.

3.3.3   Rezultati dejavnosti: zaključek ocenjevalnih misij; priprava kratkega poročila o vsaki misiji, naslovljenega zaupno na državo članico Arabske lige, ki je gostiteljica, in namenjenega opredelitvi njenih specifičnih potreb (opredelitev obstoječih politik in ukrepov, normativne in druge vrzeli ter ovire pri njihovem odpravljanju).

3.4   Usposabljanje v državi

3.4.1   Cilj: vzpostavitev trajnostne zmogljivosti za nadzor nad osebnim orožjem v državah članicah Arabske lige, ki so gostiteljice, glede na interes in potrebe teh držav (prednostna področja 1 do 4).

3.4.2   Dejavnosti:

tečaji usposabljanja v državi za države članice Arabske lige, ki zaprosijo za pomoč. Tečaje usposabljanja bi bilo mogoče pripraviti za vseh 22 držav članic Arabske lige (po en teden za posamezno državo) ali manjše število držav članic Arabske lige (več obiskov v teh državah, npr. dvotedensko usposabljanje za 11 držav članic Arabske lige).

Vsak enotedenski tečaj usposabljanja bo vključeval: (a) uvodni dan, na katerem bodo visoki vladni uradniki seznanjeni z vsemi vidiki projekta, ki so zanimivi/relevantni za državo članico Arabske lige; (b) dvodnevno usposabljanje za neposredne vodje projekta (projektne strokovnjake, ki vzporedno delujejo na problematičnih področjih, ki so zanimiva/relevantna za državo članico Arabske lige); (c) dvodnevno praktično usposabljanje za terensko osebje (projektne strokovnjake, ki vzporedno delujejo na problematičnih področjih, ki so zanimiva/relevantna za državo članico Arabske lige).

V primeru več obiskov bi v okviru projekta poskušali povečati nacionalno odgovornost, tako da bi razširili usposabljanje, izvedeno med prvim obiskom, in povečali njegovo intenzivnost, zlasti na področjih, ki jih je država članica Arabske lige, ki je gostiteljica, opredelila kot najbolj prednostna.

3.4.3   Rezultati dejavnosti: ocena učinka tečajev usposabljanja, da bi ugotovili, v kolikšni meri so bili doseženi cilji posameznega projekta v zvezi z vzpostavitvijo zmogljivosti.

3.5   Zakonodajna pomoč

3.5.1   Cilj: oceniti zakonodajo v zvezi z osebnim orožjem v državah članicah Arabske lige, ki zaprosijo za takšno pomoč; opredelitev morebitnih zakonodajnih sprememb in revizij (prednostna področja 1 do 4).

3.5.2   Dejavnosti: teoretične raziskave in vzpostavitev zveze z državo članico Arabske lige, ki je zaprosila za pomoč; terenski obisk (en teden); ter poročilo in vzpostavitev zveze z državo članico Arabske lige, ki je zaprosila za pomoč.

3.5.3   Rezultati dejavnosti: priprava kratkega poročila, naslovljenega zaupno na državo članico Arabske lige, ki je gostiteljica, v katerem so opredeljene morebitne zakonodajne spremembe in revizije.

3.6   Zagotavljanje informacij v arabskem jeziku

3.6.1   Cilj: izpolniti potrebe držav članic Arabske lige po neodvisnih in zanesljivih informacijah o osebnem orožju in oboroženem nasilju v arabskem jeziku (prednostno področje 5).

3.6.2   Dejavnosti: prevod ključnih publikacij in dokumentov v arabski jezik (objavljena poročila, smernice o najboljših praksah itd.). Primeri bi lahko vključevali priročnik SAS o postopku ZN za osebno orožje ter pripadajočo matriko za fizično zaščito in upravljanje zalog orožja.

3.6.3   Rezultati dejavnosti: konkretni rezultati bi vključevali prevode pomembnih knjig, poročil in informativnih dokumentov ter pripravo poddaj in objav na blogih v arabskem jeziku. Posledica te dejavnosti bi bila, da bi bilo v arabskem jeziku na voljo bistveno več neodvisnih in zanesljivih informacij o osebnem orožju in oboroženem nasilju.

3.7   Regionalno usklajevanje: zaključni sestanek v Kairu

3.7.1   Cilj: ocena projekta in načrt prihodnjega sodelovanja (prednostna področja 1 do 5).

3.7.2   Dejavnosti: dvodnevni sestanek v Kairu ob zaključku projekta, namenjen visokim uradnikom držav članic Arabske lige in osebju Arabske lige, odgovornemu za vprašanja, povezana s projektom.

3.7.3   Rezultati dejavnosti: razprava in ocena projekta; priprava načrtov za prihodnje sodelovanje pri nadzoru nad osebnim orožjem; priprava zbirnega poročila o sestanku.

3.8   Spremljanje in ocenjevanje projekta

3.8.1   Cilj: zagotoviti, da so bili vsebinski cilji projekta izpolnjeni, projektni izdatki pa v skladu z dogovorjenim proračunom.

3.8.2   Dejavnosti: da bi izmerili učinek različnih sestavnih delov projekta, bo projekt vključeval notranji in zunanji mehanizem za spremljanje. Notranji mehanizem za spremljanje bo vodil notranji specialist za upravljanje na podlagi rezultatov, ki mu bo pri tem pomagalo projektno osebje. Zunanje ocenjevanje bo vključevalo zaposlitev zunanje skupine za ocenjevanje, ki se bo udeležila dvodnevnega sestanka v Kairu ob zaključku projekta, izbrala sodelujoče države članice Arabske lige (največ osem) in sedež glavnih izvajalcev projekta – Small Arms Survey, Mednarodne organizacije kriminalistične policije in Svetovne carinske organizacije. Projekt bo vključeval tudi finančno revizijo v skladu z zahtevami Unije.

3.8.3   Rezultati dejavnosti: zaključena ocena učinkov projekta; zaključena finančna revizija.

4.   Izvajalske agencije in partnerstva

Vodilna izvajalska agencija bo raziskovalni center Small Arms Survey (SAS) z Univerzitetnega inštituta za mednarodne in razvojne študije v Ženevi v Švici. Pri izvajanju projekta se bo SAS opiral zlasti na prispevke Mednarodne organizacije kriminalistične policije (v nadaljnjem besedilu: Interpol) in Svetovne carinske organizacije (WCO). Interpol bo odgovoren predvsem za prednostni področji 2.2 in 2.3 (vzpostavitev zmogljivosti organov kazenskega pregona), WCO pa za prednostni področji 1 in 2.1 (nadzor nad mednarodnim prenosom, vključno z nadzorom meja).

SAS se bo po potrebi dogovoril za podizvajanje z drugimi organizacijami, ki bodo pomagale pri drugih sestavnih delih projekta (morebiti vključno s sestavnim delom o upravljanju in varnostjo zalog). Odvisno od potreb in preferenc sodelujočih držav članic Arabske lige bi lahko k izvajanju projekta prispevale tudi druge organizacije, vključno z organizacijami civilne družbe, in nekaterimi specializiranimi agencijami Arabske lige.

Izvajalske agencije bodo tudi skrbele za usklajevanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, delujočimi v državah članicah Arabske lige, ter morebitnimi programi Unije, ki se izvajajo na navedem območju, da bi zagotovile, da vse dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta, dopolnjujejo in razvijajo obstoječe pobude.

Poleg tega bodo SAS in njegovi partnerji pri izvajanju sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev prepoznavnosti projekta v skladu s smernicami Unije.

5.   Trajanje

Projekt bo predvidoma trajal 24 mesecev. Podaljšanje projekta po prvotnem dveletnem obdobju, ki bi bilo odvisno od interesa držav članic Arabske lige in razpoložljivih finančnih sredstev, bi omogočilo, da bi se prizadevanja za krepitev zmogljivosti iz začetne faze projekta nadaljevala in povečevala. Na primer, usposabljanje, zagotovljeno določeni državi članici Arabske lige v začetni fazi, bi bilo mogoče ponoviti, razširiti in testirati z vključitvijo širšega razpona osebja, s čimer bi zagotovili vzdržnost. Državam članicam Arabske lige, ki jim ni bilo zagotovljeno vse usposabljanje ali zakonodajna pomoč, za katero so zaprosile v prvi fazi projekta, bi to lahko zagotovili v drugi fazi. Države članice Arabske lige, ki so opredelile nove potrebe ali prednostne naloge pri nadzoru nad orožjem, na primer na podlagi zmogljivosti, pridobljenih v prvi fazi projekta, bi lahko pomoč na teh področjih dobile v drugi fazi.

Člen 1

Odločba 2002/623/ES se razveljavi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

Člen 1

Brigadni general Peter MIROW se z 12. novembrom 2018 imenuje za poveljnika sil misije EU v vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali).

Člen 2

Sklep (SZVP) 2018/135 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 12. novembra 2018.

Člen 1

Opredelitev

Računalniška aplikacija z imenom „e-Curia“, skupna sodiščema, ki sestavljata Sodišče Evropske unije, omogoča vlaganje in vročanje procesnih aktov po elektronski poti pod pogoji, določenimi v tej odločbi.

Člen 2

Dostop do aplikacije

Za uporabo te aplikacije je treba ustvariti uporabniški račun z osebnim uporabniškim imenom in osebnim geslom.

Člen 3

Vložitev procesnega akta

Procesni akt, vložen prek aplikacije e-Curia, se šteje za izvirnik tega akta v smislu člena 57(1) Poslovnika, če sta bili za to vložitev uporabljeni osebno uporabniško ime in osebno geslo zastopnika stranke ali osebe, ki nastopa v imenu sodišča države članice. Uporaba tega uporabniškega imena in tega gesla velja kot podpis zadevnega akta.

Člen 4

Priloge in prepisi

Procesnemu aktu, vloženemu prek aplikacije e-Curia, je treba priložiti priloge, ki so v njem navedene, in njihov seznam.

Ni pa treba vložiti overjenih prepisov aktov, vloženih prek aplikacije e-Curia, in njihovih morebitnih prilog.

Člen 5

Datum in čas vložitve

Procesni akt se šteje za vložen v smislu člena 57(7) Poslovnika, ko zastopnik stranke ali oseba, ki nastopa v imenu zadevnega sodišča, odobri vložitev tega akta.

Upošteva se čas v Velikem vojvodstvu Luksemburg.

Člen 6

Vročanje procesnih aktov

Procesni akti, vključno s sodbami in sklepi, so prek aplikacije e-Curia vročeni imetnikom uporabniških računov e-Curia, ki v dani zadevi zastopajo stranko ali nastopajo v imenu sodišča države članice, ter njihovim morebitnim asistentom.

Procesni akti so prek aplikacije e-Curia vročeni tudi državam članicam, drugim državam podpisnicam Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, ki so se strinjali s tem načinom vročanja.

Procesne akte je mogoče vročiti tudi z drugimi načini posredovanja, ki so določeni v Poslovniku, če je to potrebno zaradi obsega ali narave listine ali kadar uporaba aplikacije e-Curia tehnično ni mogoča.

Člen 7

Datum in čas vročitve

Naslovniki vročitev iz prejšnjega člena so z elektronskim sporočilom obveščeni o vsaki vročitvi, ki je prek aplikacije e-Curia naslovljena na njih.

Procesni akt je vročen, ko naslovnik zahteva dostop do tega akta. Če te zahteve za dostop ni, se šteje, da je akt vročen ob izteku sedmega dne, ki sledi dnevu, ko je bilo poslano elektronsko sporočilo z obvestilom.

Če stranko zastopa več oseb ali kadar je več oseb upravičenih do nastopanja v imenu sodišča države članice, se za izračun rokov upošteva prva opravljena zahteva za dostop.

Upošteva se čas v Velikem vojvodstvu Luksemburg.

Člen 8

Pogoji uporabe aplikacije

Sodni tajnik določi pogoje uporabe aplikacije e-Curia in skrbi, da se ti upoštevajo. Če se aplikacija e-Curia ne uporablja v skladu s temi pogoji, je mogoče zadevni uporabniški račun dezaktivirati.

Sodišče sprejme potrebne ukrepe za zaščito aplikacije e-Curia pred vsemi zlorabami ali zlonamerno uporabo.

Uporabnik je z elektronskim sporočilom obveščen o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi tega člena, s katerimi se mu prepreči uporaba njegovega uporabniškega računa.

Člen 9

Razveljavitev

Ta odločba razveljavlja in nadomešča Odločbo Sodišča z dne 13. septembra 2011 o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia (1).

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati prvi dan meseca po mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1

Pridružitveni svet sprejema strateške prednostne naloge EU in Tunizije za obdobje 2018–2020, kot so navedene v dokumentu z naslovom „Utrditi privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo: strateške prednostne naloge med EU in Tunizijo za obdobje 2018–2020“ iz Priloge, in pogodbenicama priporoča, da jih uresničita.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

PRILOGA

Utrditi privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo: strateške prednostne naloge za obdobje 2018–2020

1.   Uvod

Z zasidranjem v evropski prostor je Tunizija sprejela strateško odločitev, razvoj uspešne in stabilne demokracije Tunizije v sosedstvu Evropske unije pa je strateškega pomena za obe partnerici.

Privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo priča o specifičnosti in dinamičnosti dvostranskih odnosov ter odseva skupna prizadevanja za vse tesnejšo povezanost Tunizije z evropskim prostorom. Daljnosežni cilj je razviti ambiciozen model za prihodnost odnosov po letu 2020, ki bo gradil na doseženem napredku in v celoti izkoriščal priložnosti za približanje, ki so na voljo v evropski sosedski politiki za obdobje 2018–2020.

V okviru privilegiranega partnerstva se je Tunizija v celoti zavezala, da bo izvedla reforme, potrebne za trajnosten družbeno-gospodarski razvoj države, ter da bo zagotovila trajnost napredka procesa demokratične tranzicije. Evropska unija se zaveda, da so izzivi in težave, s katerimi se sooča Tunizija, obsežni ter se ponovno zavezuje, da bo podprla čim hitrejšo izvedbo navedenih reform.

Strateške prednostne naloge, predstavljene v tem dokumentu, so konkreten odsev privilegiranega partnerstva za obdobje 2018–2020. V samem središču ukrepov obeh strani je ustvarjanje možnosti za mlade. Poudarek bo na pospešitvi družbeno-gospodarskih reform, vključno z izboljšanjem poslovnega okolja, ter na sprejetju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini (DCFTA). Prav tako bo bistvena utrditev demokracije, zlasti učinkovito izvajanje ustave iz leta 2014 in dobro upravljanje. Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje na področju varnosti in boja proti terorizmu ter na področju migracij in mobilnosti, tako da bosta zaključili pogajanja o poenostavitvi vizumske ureditve in ponovnem sprejemu. Hkrati si bosta prizadevali vse bolj dejavno udeležbo Tunizije pri evropskih programih. Prizadevanja bodo dopolnjena z okrepitvijo političnega dialoga na visoki ravni in dialoga s civilno družbo ter z izboljšanjem prepoznavnosti partnerstva.

Te prednostne naloge temeljijo na petletnem razvojnem načrtu Tunizije za obdobje 2016–2020 (1) ter na skupnem sporočilu z naslovom: „Krepitev podpore EU Tuniziji“ (2).

2.   Prednostne naloge privilegiranega partnerstva med EU in Tunizijo za obdobje 2018–2020

Partnerstvo za mlade

Možnosti za prihodnost za mlade so tako za EU kot za Tunizijo eden glavnih ciljev, kakor je razvidno iz Partnerstva za mlade EU–Tunizija, ki sta ga 1. decembra 2016 sklenila tunizijski predsednik in visoki predstavnik/podpredsednik. Da bi se lahko bolje odzvali na potrebe mladih Tunizijcev, bo treba izboljšati usklajenost med različnimi sedanjimi in prihodnjimi ukrepi. Na podlagi dialoga v okviru tega partnerstva sta se EU in Tunizija zavezali, da bosta okrepili ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in zaposljivosti mladih; mobilnosti; ter večje udeležbe mladih v javnem in političnem življenju, zlasti pri lokalnih pobudah. Za izboljšanje zaposljivosti bo potrebna reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja in vzpostavitev tesnejših povezav med zasebnim sektorjem ter sistemi izobraževanja in usposabljanja. Hkrati bo treba spodbujati in podpirati inovativne pobude mladih, zlasti na področju novih tehnologij in kulture. Ključni element partnerstva bo podpora oblikovanju tunizijske nacionalne strategije za mlade ter okrepitev ustanov in organizacij, namenjenih mladim.

Poleg te zaveze za mlade bosta pogodbenici izpolnjevali naslednje strateške prednostne naloge:

2.1   Vključujoč in trajnosten družbeno-gospodarski razvoj

Politični napredek bo trajen le, če ga bo spremljal primerljiv gospodarski napredek. Glede na nestabilne družbeno-gospodarske razmere v Tuniziji, brezposelnost mladih (zlasti mladih diplomantov) ter regionalne in socialne razlike, bo eden od ključnih ciljev okrepiti tunizijsko gospodarstvo, da postane bolj konkurenčno in raznoliko, ter ga preoblikovati tako, da bo vključujoče in trajnostno, hkrati pa bo upoštevalo mednarodne zaveze na področju okolja in podnebnih sprememb. EU bo še naprej podpirala in spodbujala strukturne reforme.

Konkretno bodo ukrepi na področju družbeno-gospodarskega razvoja usmerjeni k doseganju naslednjih ciljev:

—

izboljšanje poslovnega okolja in podpora razvoju zasebnega sektorja in zasebnih naložb, med drugim s pomočjo: (i) poenostavitve upravnih postopkov in zmanjšanjem upravnega bremena za podjetja, (ii) izboljšanja dostopa do financiranja, ter (iii) spodbujanja javnih in zasebnih naložb – zlasti z učinkovitim izvajanjem zakona o naložbah iz leta 2016 in zakona o preoblikovanju sistema davčnih ugodnosti iz leta 2017, pri čemer je treba upoštevati škodljive ureditve glede davčnih ugodnosti, ki jih je treba odstraniti,

—	poudarek bo tudi na dejavnem spodbujanju podjetništva in razvoju malih in srednjih podjetij/mikropodjetij,

—	opredelitvi in izvajanju sektorskih strategij na področjih, na katerih takih strategij še ni, npr. v turizmu,

—	izboljšanju varstva okolja in upravljanja naravnih virov (vključno z vodo), zlasti z izvajanjem nacionalne strategije za zeleno gospodarstvo ter mednarodnih zavez Tunizije na področju podnebnih sprememb (nacionalno določeni prispevek), modrega gospodarstva in ribolovnih virov,

—	izboljšanju konkurenčnosti tradicionalnih panog ter obetavnih sektorjev v industriji in kmetijstvu –, zlasti s podporo, ki izvira iz razvoja ter z zagotovitvijo trajnostnega upravljanja virov in diverzifikacije izvoznih trgov,

—	razvoju energetskega sektorja, vključno s povezanostjo med električnimi omrežji EU in Tunizije ter spodbujanjem obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti,

—	razvoju varnega, zanesljivega, trajnostnega in učinkovitega prometnega sistema s pomočjo usklajenih prometnih standardov in povezanega večmodalnega omrežja za izboljšanje povezav jug–jug in sever–jug,

—

krepitvi sistema upravljanja javnih financ s sprejetjem in z izvajanjem sistemskega zakona za proračun, z reformo revizijskega sistema javnih računov in izboljšanjem upravljanja podjetij v državni lasti. Davčna reforma (poenostavitev davčnega sistema, davčna pravičnost, decentralizacija, posodobitev javne uprave, boj proti davčnim utajam in izvajanje mednarodnih zavez) je ključnega pomena za bolj vključujoč razvoj države. Prav tako sta pomembni podpora reformam bank, ki so v teku, in nacionalna strategija finančnega vključevanja za obdobje 2017–2021 o dostopu, uporabi in kakovosti storitev,

—

izvajanje procesa decentralizacije, da se zagotovi razvoj javnih storitev in socialnih infrastruktur (zlasti na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, vode in sanitarnih storitev), ki bodo odsevale potrebe lokalnih skupnosti; ter pospešitev postopka razvoja regij od znotraj – skupna zaveza obeh strani za postopno zmanjšanje družbeno-gospodarskih razlik.

Za podporo socialnemu napredku bosta pogodbenici še naprej spodbujali:

—	zaposlovanje, zlasti z nadaljevanjem izvajanja reform za enakopraven dostop do kakovostne izobrazbe in poklicnega usposabljanja, ki bosta odražala potrebe trga dela, in sicer v okviru aktivne politike vključevanja na trg dela,

—

vključujočo in učinkovito politiko Tunizije na področju socialnega vključevanja ter učinkovito socialno varstvo, zlasti s krepitvijo zmogljivosti ustreznih javnih organov in kot podpora reformam, ki jih izvaja Tunizija na področju socialne kohezije, ter z izvajanjem člena 67 Pridružitvenega sporazuma EU – Tunizija o koordinaciji sistemov socialne varnosti in zagotavljanjem uporabe načela enakega obravnavanja na področju socialne zakonodaje, in

—	vključujoč socialni dialog za okrepitev zmogljivosti za odpravljanje družbeno-gospodarskih neravnovesij, zmanjšanje socialnih napetosti in spodbujanje pristnega socialnega miru, kar bo povečalo privlačnost države za tuje vlagatelje.

Pogodbenici sta še naprej v celoti vključeni v pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini (DCFTA) in sta se dogovorili o konkretnem akcijskem načrtu za leto 2018, ki naj bi vodil do napredka in pospešitve pogajanj z namenom njihove sklenitve v čim krajšem času. EU in Tunizija si bosta še naprej prizadevati za posodobitev tunizijskega gospodarstva v korist vseh, vključno z najbolj prikrajšanimi skupnostmi in regijami, ter k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade. Pogodbenici se zavezujeta k izboljšanju gospodarskega vključevanja Tunizije v evropski trg, pa tudi v regijo Magreba.

Za okrepitev vloge raziskav in inovacij pri gospodarskem, družbenem in regionalnem razvoju si bosta EU in Tunizija prizadevali za vključitev Tunizije v evropski raziskovalni prostor (ERP), zlasti s spodbujanjem visokošolskega izobraževanja, krepitvijo upravljanja in z utrditvijo mehanizmov za ovrednotenje javnih raziskav in prenos tehnologije med akademskim svetom in industrijo.

2.2   Demokracija, dobro upravljanje in človekove pravice

EU in Tunizija bosta še naprej posebno pozornost namenjali procesu demokratične reforme ter spodbujanju dobrega upravljanja in države prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvi vloge in vključevanja civilne družbe. Pogodbenici bosta še naprej spodbujali proces političnih reform, tako da bosta učinkovito izvajali ustavo in mednarodne zaveze Tunizije.

Na področju dobrega upravljanja in spoštovanja načela pravne države bo poudarek na:

—	okrepitvi institucije parlamenta ter vzpostavitvi in izvajanju neodvisnih organov,

—	ustanovitvi ustavnega sodišča,

—	utrditvi demokratičnih, preglednih in neodvisnih volitev,

—	boju proti goljufijam in korupciji, vključno s podporo nacionalnemu organu za boj proti korupciji,

—	reformi pravosodnega sistema, v katero sodi tudi približanje mednarodnim standardom, vključno s standardi Sveta Evrope,

—	izvajanju strategije za reformo in posodobitev javne uprave, ki bo zajemala izboljšanje storitev na osrednji in lokalni ravni, vzpostavitev sistema sprejemanja odločitev na podlagi dokazov, poenostavitev upravnih postopkov ter razvoj digitalne uprave,

—

podpori procesu decentralizacije, vključno s krepitvijo zmogljivosti in proračunov lokalnih uprav, zlasti v okviru lokalnih volitev maja 2018; ter na krepitvi organizacij civilne družbe, njihove vloge in udeležbe v procesu odločanja in povečanju udeležbe državljanov, zlasti mladih, pri političnem življenju in v procesu odločanja.

Na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic bo prednost namenjena:

—	dokončanju postopka usklajevanja zakonodaje z ustavo in mednarodnimi standardi, sodelovanju Tunizije v okviru večstranskih forumov ter na izvajanju zavez, sprejetih v okviru splošnega rednega pregleda,

—	podpori prizadevanjem za boj proti vsem oblikam diskriminacije in proti mučenju (vključno z izvajanjem zavez, sprejetih v okviru Odbora proti mučenju), ter varstvu oseb, ki so v težkih okoliščinah, in spodbujanju pravic žensk, otrok in migrantov,

—	podpori pionirskim ukrepom Tunizije v boju proti nasilju nad ženskami, v boju za zagotovitev popolne enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju vloge žensk na vseh področjih, zlasti gospodarskem in političnem,

—	varstvu svobode izražanja in svobode združevanja,

—	pravici do varstva osebnih podatkov in

—	spoštovanju človekovih pravic na področju varnosti.

2.3   Zbližanje narodov, mobilnost in migracije

Približevanje med tunizijskimi in evropskimi družbami je eden ključnih stebrov privilegiranega partnerstva, in sicer s krepitvijo izmenjav med posamezniki, družbami in kulturami. Mobilnost ima posebno razsežnost pri izvajanju partnerstva za mlade. Učinkovito izvajanje pridružitve Tunizije k programu Obzorje 2020 ter njenega sodelovanja pri programu Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ bo temelj prizadevanj na tem področju.

Usklajeno upravljanje migracij je politična prednostna naloga tako za Tunizijo kot za EU. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili dialog in sodelovanje, zlasti z izvajanjem partnerstva za mobilnost, z okrepitvijo boja proti temeljnim vzrokom nedovoljenih migracij, ter z zagotovitvijo evropske pripravljenosti za podporo vzpostavitvi azilnega sistema v Tuniziji. Sodelovanje, ki bo odražalo tudi regionalno razsežnost navedenih izzivov, bo vključevalo:

—	izvajanje tunizijske nacionalne strategije na področju migracij; vključevalo bo tudi azil in mednarodno zaščito, vključno z izvajanjem ustreznega pravnega okvira,

—	zaključek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov,

—	dobro upravljanje zakonitih migracij z boljšim usklajevanjem z državami članicami EU v okviru njihovih pristojnosti, vključno z uvedbo pilotne sheme mobilnosti ter boljšim vključevanjem priseljencev v države gostiteljice,

—	podporo mobilizaciji Tunizijcev v tujini za spodbuditev naložb v inovativne sektorje v Tuniziji,

—	podporo preprečevanju nedovoljenih migracij, zlasti z boljšim upoštevanjem migracijskih vprašanj pri oblikovanju razvojnih strategij; to vključuje tudi okrepitev upravljanja meja in kampanj za ozaveščanje o nevarnostih nedovoljenih migracij,

—	podporo dejavnostim preprečevanja in boja proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z odkrivanjem in pregonom kriminalnih mrež, in

—	utrditev sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema, vključno s podporo trajnostni reintegraciji Tunizijcev, ki se vrnejo.

2.4   Varnost in boj proti terorizmu

EU in Tunizija se soočata s skupnimi varnostnimi izzivi, za reševanje katerih je potrebno usklajeno ukrepanje obeh pogodbenic v skladu s skupnimi vrednotami demokracije in ob spoštovanju človekovih pravic.

Tunizija namerava izvajati svojo celovito in večsektorsko strategijo za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Med prednostnimi področji sodelovanja na tem področju bodo:

—	izvajanje nacionalne strategije za boj proti terorizmu, zlasti z okrepitvijo in s posodobitvijo zakonodaje ter varnostnih in pravosodnih institucij, ob upoštevanju demokratičnih vrednot, zapisanih v ustavi,

—	pospešitev izvajanja programa za podporo reformi in posodobitvi varnostnega sektorja, vključno z odgovornostjo varnostnih sil, in poglobitev tega sodelovanja na podlagi doseženega napredka,

—	boj proti pranju denarja ter financiranju organiziranega kriminala in terorizma, vključno z učinkovitim izvajanjem akcijskega načrta, dogovorjenega s Projektno skupino za finančno ukrepanje,

—	razvoj celovite politike za preprečevanje radikalizacije,

—	vračanje tujih borcev,

—	razvoj politike na področju pomoči in zaščite žrtvam terorizma,

—	boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti trgovini s strelnim orožjem in prepovedanimi drogami,

—	podpora izvajanju nacionalne varnostne strategije za varnost meja,

—	krepitev sodelovanja s pristojnimi agencijami Evropske unije in

—	sodelovanje na področju upravljanja in preprečevanja tveganj nesreč.

Poleg tega bo Evropska unija še naprej dejavno sodelovala v skupini G7+6, ki je pristojna za usklajevanje med ključnimi partnerji Tunizije.

Na področju varnosti/obrambe je mogoče razviti še druga partnerstva.

3.   Kako utrditi privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo

V skladu z velikim pomenom, ki ga pripisujeta medsebojnim odnosom, bosta pogodbenici še naprej gojili tesne politične stike in se bosta redno sestajali v okviru širšega političnega dialoga o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi in mednarodnimi vprašanji. Okrepiti bi bilo treba regionalno razsežnost teh razprav. Pogodbenici v zvezi s tem poudarjata pomen njunega sodelovanja v okviru Unije za Sredozemlje. Poleg obstoječih dialogov, si bosta pogodbenici prizadevali za srečanja na visoki ravni med EU in Tunizijo in sodelovanje tunizijskih ministrov na nekaterih tematskih sestankih med neuradnimi srečanji članov Sveta Evropske unije. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med Evropskim parlamentom in skupščino predstavnikov ljudstva.

Organi Pridružitvenega sporazuma (pridružitveni svet, pridružitveni odbor in tehnični pododbori) bodo še naprej najpomembnejši forumi za usmerjanje izvajanja partnerstva. EU in Tunizija se zavezujeta, da bosta izboljšali učinkovitost in povečali dodano vrednost svojega dela in, v okviru možnosti, razporedili delo po glavnih prednostnih temah in v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami.

Za lažje razumevanje zgoraj navedenih prednostnih nalog je Tunizija predlagala časovni načrt, ki ga je nato odobrila EU. V tem javnem dokumentu so povzeti najnujnejši ukrepi (zakonodajni, strateški in operativni), potrebni za družbeno-gospodarsko obnovo države. Ta časovni načrt je prožen in konkreten instrument za spremljanje na polletni osnovi.

EU se je v skupnem sporočilu zavezala, da bo močno okrepila svojo finančno pomoč Tuniziji iz instrumenta evropske sosedske politike. EU in Tunizija se bosta zavzemali za čim boljšo uporabo obstoječih finančnih možnosti, vključno z novimi instrumenti, kot je načrt za zunanje naložbe EU, tako da bosta spodbujali dopolnjevanje ter učinek finančnega vzvoda, ki ga imajo nepovratna sredstva EU in posojila finančnih institucij. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili sinergije med političnimi in sektorskimi dialogi ter izvajanje finančnega sodelovanja. Prav tako si bosta prizadevali za okrepitev mehanizmov usklajevanja in dialoga s finančnimi partnerji in donatorji, pri čemer bo za določanje prednostnih nalog in njihovo izvajanje pristojna Tunizija.

Nazadnje se pogodbenici zavezujeta, da si bosta prizadevali za povečanje prepoznavnosti strateških odnosov med EU in Tunizijo ter za boljše uveljavljanje koristi njunega sodelovanja pri državljanih na obeh straneh Sredozemskega morja.

---

(1)  Načrt se zavzema za nov razvojni model trajnostne in vključujoče rasti in je oblikovan na podlagi petih prednostnih nalog: (i) dobro upravljanje, reforma javne uprave in boj proti korupciji, (ii) prehod z gospodarstva z nizkimi stroški na gospodarsko središče, (iii) človekov razvoj in socialna vključenost, (iv) uresničenje ciljev regij in (v) zeleno gospodarstvo kot steber trajnostnega razvoja.

(2)  Sporočilo visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (JOIN (2016)47 final z dne 29. septembra 2016) se osredotoča na pet sklopov ukrepanja: (i) spodbujanje dobrega upravljanja in reforme javne uprave; (ii) krepitev vloge civilne družbe; (iii) vlaganje v prihodnost: ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja; (iv) odpravljanje družbenih razlik; (v) podpora pri soočanju z varnostnimi izzivi; (vi) skupna prizadevanja za boljše upravljanje migracij in mobilnosti.