(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. oktobra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih novih in protektiranih pnevmatik, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) v Unijo. Preiskavo je začela na podlagi člena 10 osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je začela preiskavo na podlagi pritožbe, ki jo je 30. avgusta 2017 vložila koalicija proti nepoštenemu uvozu pnevmatik (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih novih in protektiranih pnevmatik, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121 (v nadaljnjem besedilu: radialne pnevmatike za tovornjake in avtobuse), v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični škodi, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila kitajsko vlado (3), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Posvetovanje je potekalo 10. oktobra 2017, vendar ni bilo mogoče doseči sporazumne rešitve.

(4)

Komisija je 7. maja 2018 uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz LRK (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna protidampinška uredba) v preiskavi, ki se je začela 11. avgusta 2017 (5) (v nadaljnjem besedilu: vzporedna protidampinška preiskava). Dne 22. oktobra 2018 je Komisija v vzporedni protidampinški preiskavi uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz LRK (6) (v nadaljnjem besedilu: dokončna protidampinška uredba“). Analizi škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta smiselno enaki, saj je opredelitev industrije Unije enaka, vzorčeni proizvajalci Unije in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah. Vsi ustrezni elementi, ki se nanašajo na te vidike, se upoštevajo tudi v tej preiskavi.

(5)

Kitajska vlada je trdila, da se preiskava na bi smela začeti, ker pritožba ni zadostila zahtevam glede dokazovanja iz člena 11(2) in (3) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter člena 10(2) osnovne uredbe. Po mnenju kitajske vlade ni bilo zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne povezave med subvencioniranim uvozom in škodo.

(6)

Komisija je to trditev zavrnila. Dokazi, predloženi v pritožbi, so vsebovali informacije, ki so bile pritožniku takrat razumno na voljo. V začetni fazi so zadostovali za dokaz, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, višino in naravo. Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o obstoju škode za industrijo Unije, ki je bila posledica subvencioniranega uvoza.

(7)

V nasprotju s trditvijo kitajske vlade pritožba ni temeljila le na politiki industrije pnevmatik iz leta 2010, ampak je vsebovala tudi (zlasti v točkah od 81 do 92) številne druge dokumente politike, načrte in kataloge s sklicevanji na industrijo pnevmatik. Poleg tega se je Komisija (kjer je bilo ustrezno) zanašala na druge razpoložljive vire za potrditev domnevnega subvencioniranja. Komisija se je na primer glede na to, da so organi ZDA pred kratkim objavili odločitve o nekaterih ukrepih, že v tej fazi zanašala na to gradivo. Poleg tega je Komisija menila, da je koristno vključiti sklicevanje na novi načrt province Hebei za spodbujanje industrije iz leta 2016, ki ga je imela v spisu, vendar v pritožbi ni bil omenjen. Ti dodatni dokazi, ki so na voljo v nezaupni različici spisa zadeve kot del memoranduma o zadostnosti dokazov, so dodatno potrdili in dopolnili obtožbe, navedene v pritožbi, glede obstoja in narave domnevnega subvencioniranja. Kolikor je kitajska vlada opozorila na morebitne pomanjkljivosti v zvezi z natančnostjo in ustreznostjo pritožbe, je Komisija med preiskavo proučila te trditve, vendar ni našla razloga za pomisleke glede obtožb o obstoju in obsegu subvencioniranja ob začetku preiskave.

(8)

Družba Hämmerling je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ne more začeti preiskave s splošnim sklicevanjem na oznake KN, ki so zgolj informativne narave. Čeprav razlaga oznak KN ni zavezujoča, po mnenju družbe Hämmerling takega splošnega sklicevanja za opredelitev zadevnega izdelka ni mogoče sprejeti, saj zmanjšuje pravno varnost vseh zainteresiranih strani glede tega, ali bodo spadale v okvir preiskave, ter pomeni neposredno kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in pravice do dobrega upravljanja. Poleg tega tako sklicevanje in nejasen jezik, kar zadeva besedno zvezo „ki se uporabljajo“, izražata, da je bilo področje preiskave negotovo in bi ga bilo mogoče v poznejši fazi preiskave po lastni presoji dodatno razširiti ali zožiti, kar omejuje pravico zainteresiranih strani, da se izjasnijo.

(9)

V zvezi s to trditvijo je Komisija ugotovila, da stran v svoji teoretični trditvi ni utemeljila, kako se bo z uporabo oznak KN zmanjšala pravna varnost. Za Komisijo niso zavezujoče oznake KN, ampak opredelitev izdelka, kot je navedena v obvestilu o začetku. Stran ni trdila, da Komisija ni upoštevala opredelitve izdelka, kot je navedena v obvestilu o začetku. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(10)

Pritožnik je 19. avgusta 2017 oziroma 5. oktobra 2017 vložil zahtevek za registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(5) osnovne uredbe.

(11)

Združenje gumarske industrije Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CRIA) in Gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rud in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CCCMC) sta 4. oktobra 2017 predložila pripombe na zahtevek za registracijo. Trdila sta, da zahtevek ne izpolnjuje veljavnih dokaznih standardov, ker ni bilo dokazov o dampingu/subvenciji v preteklosti ali znatnem povečanju uvoza ter dokazov, da bo uvoz verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dajatev. Komisija je 19. oktobra 2017 organizirala zaslišanje na zahtevo CRIA, v katerem je ponovila svoje predhodne pripombe.

(12)

Komisija je 2. februarja 2018 objavila Izvedbeno Uredbo (EU) 2018/163 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (7), s katero je za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK od 3. februarja 2018 dalje postala obvezna registracija. Pri ocenjevanju veljavnosti zahtevka za registracijo je upoštevala pripombe zainteresiranih strani.

(13)

Po začetku veljavnosti registracije je skupina Hankook Group (8) trdila, da so bile njene pravice do obrambe kršene, ker ji informacije v zvezi z namero Komisije glede obvezne registracije uvoza zadevnega izdelka niso bile sporočene pred začetkom veljavnosti uredbe o registraciji. Zato je skupina Hankook Group trdila, da je prišlo do kršitve člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(14)

Komisija je navedla, da je v skladu s členom 30(2) osnovne uredbe pred uvedbo dokončnih dajatev obvezno predhodno razkritje. To pa ne velja za uredbo o registraciji v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe. Navedeni člen določa le, da je treba države članice pravočasno predhodno obvestiti. Poleg tega se pravica osebe, da se izjasni, iz člena 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah uporablja le za posamične ukrepe, ki jo prizadenejo. V tem primeru je Komisija carinskim organom Unije odredila, naj registrirajo uvoz. Uredba o registracij ni posamični ukrep, ki bi prizadel skupino Hankook Group. Uredba ni bila niti naslovljena na skupino Hankook Group niti ni imela posamičnih negativnih učinkov za to skupino. V zvezi s tem bi bilo treba tudi opozoriti, da je registracija uvoza ustrezen ukrep, ki omogoča poznejšo uvedbo dajatev na registrirani uvoz in s katerim so izvajalci dejavnosti ustrezno obveščeni o morebitni odgovornosti, povezani s takim uvozom, ki se lahko naloži v primeru dokončnih ukrepov. Zato s tem, ko skupina Hankook Group ni bila vnaprej obveščena o odločitvi o registraciji, niso bili kršeni niti pravice do obrambe skupine Hankook Group niti člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(15)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2014 do konca junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(17)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(18)

Dva proizvajalca Unije, ki ju je zastopal pritožnik, sta ob tej priložnosti v skladu s členom 29(1) osnovne uredbe zahtevala, naj Komisija njuni imeni ohrani zaupni, saj sta se bala maščevanja strank ali konkurentov, ki jih zadeva ta preiskava. Poleg tega sta dva druga sodelujoča proizvajalca Unije pozneje zahtevala enak status.

(19)

Komisija je posamično proučila utemeljenost vsakega zahtevka za zaupnost. Ugotovila je, da v vseh primerih dejansko obstaja velika verjetnost maščevanja, zato se je strinjala s tem, da se imena teh družb ne bi smela razkriti.

(20)

Dva proizvajalca izvoznika, tj. skupina Giti Group (9) in skupina China National Tire Group (10), sta trdila, da bi lahko anonimnost dveh proizvajalcev Unije, ki ju zastopa pritožnik, resno vplivala na pravico strank do obrambe, saj naj ne bi bilo mogoče preveriti, ali pritožnik dejansko predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje Unije. Poleg tega zainteresirani strani zaradi anonimnosti nista mogli vedeti, v katerem razredu (11) je dejaven pritožnik, in zato nista mogli navesti smiselnih pripomb na materialno škodo, ki bi jo lahko utrpel zaradi kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Skupina Giti Group je tudi trdila, da po navedbah pritožnika proizvodnja Unije tretjega razreda predstavlja le 16 % celotne proizvodnje Unije. Poleg tega sta skupina Giti Group in skupina China National Tire Group trdili, da zaupnost ovira zainteresirane strani pri tem, da bi izvedele, ali so vzorčeni proizvajalci Unije povezani s kitajskimi proizvajalci izvozniki.

(21)

Komisija je ob upoštevanju teh pripomb ponovno ocenila nezaupno različico pritožbe, vendar je ugotovila, da različica, ki jo imajo zainteresirane strani na voljo za pregled, tem stranem zadostno omogoča, da ocenijo zahteve v zvezi s procesnim upravičenjem, na katerih temelji ta preiskava. Komisija je vsekakor ugotovila, da to, ali pritožba spada v določen tržni razred, ni odločilno za ugotovitev procesnega upravičenja, saj se procesno upravičenje oceni na podlagi celotne proizvodnje zadevnega izdelka (ne glede na njegovo segmentacijo na razrede). Poleg tega je Komisija ugotovila, da ni predloženih dovolj dokazov ali pojasnil o tem, kako bi domnevno nezadostna seznanjenost z morebitnimi povezavami med anonimnima pritožnikoma in kitajskimi proizvajalci izvozniki omejevala pravico zainteresiranih strani do obrambe. Komisija je povabila zainteresirane strani, naj predložijo take dokaze ali pojasnila, vendar niso bili predloženi dodatni dokazi. Zahtevki zoper odobritev zaupnosti so bili zato zavrnjeni.

(22)

Člen 29 osnovne uredbe določa, da Komisija ne sme razkriti nobenih informacij, ki se na podlagi utemeljenega razloga štejejo za zaupne, razen če predložnik takih informacij tega izrecno ne dovoli. Komisija je menila, da nezaupna različica pritožbe zainteresiranim stranem omogoča, da ocenijo zahteve v zvezi s procesnim upravičenjem. Poleg tega to, ali pritožba spada v določen tržni razred, ni pomembno, saj se procesno upravičenje oceni na podlagi celotne proizvodnje (ne glede na kakršno koli segmentacijo na razrede). Nazadnje, Komisije ni prepričala trditev, da naj bi nezadostna seznanjenost z morebitnimi povezavami med anonimnima pritožnikoma in kitajskimi proizvajalci izvozniki omejevala pravico zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevki zoper odobritev zaupnosti so bili zato zavrnjeni.

(23)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je predhodno izbrala vzorec proizvajalcev Unije na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje ter obenem zagotovila geografsko razpršenost. Zainteresirane strani je pozvala, naj izrazijo pripombe glede začasnega vzorca.

(25)

Štiri zainteresirane strani so predložile pripombe o začasnem vzorcu (skupina China National Tire Group, skupina Giti Group, združenje CRIA in zbornica CCCMC). Zlasti so menile, da se segmentacija trga na tri razrede v začasnem vzorcu ni ustrezno odražala in da bi moral vzorec čim bolje odražati delež proizvodnje in prodaje prvega, drugega in tretjega razreda glede na celotno proizvodnjo in prodajo Unije.

(26)

Na podlagi te pripombe je Komisija 25. septembra 2017 od proizvajalcev Unije zahtevala, naj zagotovijo dodatne informacije o razredih, da bi lahko določila spremenjen vzorec proizvajalcev Unije.

(27)

Sodelujoči proizvajalci Unije, ki so izpolnili vzorčni vprašalnik, vključujejo velika podjetja ter mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) (12) in predstavljajo več kot 50 % celotne ocenjene proizvodnje in prodaje Unije.

(28)

Za določitev končnega vzorca je Komisija upoštevala razdrobljenost sektorja pnevmatik med različnimi razredi, pri čemer je zagotovila, da so bili z vzorčenimi družbami zajeti vsi trije razredi. Poleg tega je Komisija menila, da bi morala biti v vzorcu zastopani tudi MSP, da bi se zagotovilo, da se položaj MSP ustrezno upošteva pri analizi škode, saj predstavljajo približno 15 % celotne prodaje proizvajalcev Unije.

(29)

V vzorec je bilo vključenih enajst proizvajalcev Unije, in sicer na podlagi:

(30)

Vzorčeni proizvajalci Unije vključujejo tako velika podjetja kot MSP. Izbrani proizvajalci Unije so imeli sedež v šestih državah članicah, ki so skupaj predstavljale več kot 36 % proizvodnje in prodaje Unije, ki so jo prijavili sodelujoči proizvajalci Unije.

(31)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. poljski proizvajalec Geyer & Hosaja, je 22. decembra 2017 obvestil Komisijo, da se je odločil, da ne bo več sodeloval v preiskavi. Umik tega proizvajalca ni vplival na deleže, navedene v uvodni izjavi 30, saj njegova proizvodnja predstavlja manj kot 0,1 % celotne proizvodnje Unije. Zato je Komisija sklenila, da je končni vzorec še vedno reprezentativen za industrijo Unije.

(32)

Nazadnje je skupina Giti Group trdila, da bi morala Komisija nemudoma zaključiti to preiskavo zaradi postopkovno napačne predizbire vzorca proizvajalcev Unije. Komisija je opozorila, da je začasna izbira vzorca proizvajalcev Unije pravno mogoča in prispeva k učinkoviti preiskavi v kratkih rokih. Kot je razvidno iz uvodnih izjav od 26 do 30, je bil začasni vzorec nadalje spremenjen glede na pripombe zainteresiranih strani. Zato je bila trditev zavrnjena.

(33)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Javilo se je pet uvoznikov, ki uvozijo približno 430 000 enot uvoza iz LRK. Vzorčeni sta bili dve družbi, ki sta predstavljali [70 %–90 %] uvoznikov, ki so predložili obrazec za vzorčenje.

(34)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je od organov LRK zahtevala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(35)

Zahtevane informacije je predložilo 44 proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času, izbrala vzorec, v katerem so naslednje štiri skupine proizvajalcev izvoznikov:

(36)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so predstavljale več kot 50 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(37)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajsko vlado opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(38)

Pripombe o predlaganem vzorcu je predložilo Evropsko združenje za protektiranje pnevmatik (v nadaljnjem besedilu: BIPAVER), ki je trdilo, da bi lahko dokončno izbrani vzorec privedel do močnega neravnovesja v naboru izdelkov med drugim in tretjim razredom pnevmatik. Po njegovem mnenju povprečne uvozne cene morda ne bi ustrezno izražale dela obsega uvoza, ki je najbolj škodljiv za industrijo Unije. Zato je pozvalo Komisijo, naj vzorec ponovno oceni in spremeni.

(39)

Komisija je ocenila, ali bi bilo dodatno povečanje vzorca praktično izvedljivo. Poudarila je, da so skupine proizvajalcev izvoznikov, izbranih v vzorec, sestavljene iz: (1) 13 pravnih subjektov, ki so vključeni v proizvodnjo in domačo prodajo zadevnega izdelka; (2) dveh povezanih izvoznikov s sedežem zunaj Unije in (3) več kot desetih povezanih uvoznikov s sedežem v Uniji. Podatke, ki jih je predložil vsak od teh subjektov, je bilo treba obdelati in preveriti. Zato je Komisija menila, da več proizvajalcev izvoznikov v razpoložljivem času ni mogoče razumno preiskati.

(40)

Združenje BIPAVER je tudi menilo, da dve vzorčeni družbi nista bili reprezentativni prejemnici subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker imata sedež in nekaj proizvodnih zmogljivosti zunaj LRK.

(41)

Komisija je ugotovila, da zaradi dejstva, da posamezna družba morda ni neposredno prejela določene vrste domnevne subvencije, vzorec ni nereprezentativen, saj je bil namen vzorca, da predstavlja celotno industrijo pnevmatik v LRK glede upravičenosti do vseh vrst domnevnih subvencij. Štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so bile reprezentativne, kar zadeva upravičenost do domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi. Zato je po mnenju Komisije izbrani vzorec ustrezna podlaga za proučitev obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja.

(42)

Predlagani vzorec je torej v skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe. Komisija se je zato odločila, da predlagani vzorec ohrani kot končni vzorec.

(43)

Poleg štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je šest proizvajalcev izvoznikov izjavilo, da bi v primeru, da ne bodo izbrani v vzorec, želeli prejeti vprašalnik in druge obrazce zahtevka, da zahtevajo individualno preiskavo v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe. V skladu z zahtevo je Komisija poslala vprašalnike tem šestim proizvajalcem izvoznikom. Vendar nobeden od njih ni izpolnil vprašalnika.

(44)

Komisija je vprašalnike poslala štirim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, nevzorčenim proizvajalcem izvoznikom in vzorčenim proizvajalcem Unije.

(45)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od štirih vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in desetih vzorčenih proizvajalcev Unije. Na vprašalnik ni odgovoril nobeden od nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(46)

Vprašalnik je bil poslan tudi kitajski vladi. Vključeval je posebne vprašalnike za Kitajsko razvojno banko, Kitajsko izvozno-uvozno banko, Kitajsko kmetijsko banko, Banko Kitajske in družbo Chinese Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Sinosure). Zadevne finančne institucije so bile izrecno navedene v pritožbi kot javni organi ali organi, ki jim je bilo naloženo dodeljevanje subvencij in so bile za to tudi pooblaščene. Od kitajske vlade se je tudi zahtevalo, naj navedeni posebni vprašalnik za finančne institucije pošlje vsem drugim finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam ali kupcem vzorčenih družb zagotavljale posojila ali izvozne kredite. Poleg tega se je od nje zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh finančnih institucij in jih pošlje neposredno Komisiji.

(47)

Vprašalnik za kitajsko vlado je vseboval tudi posebne vprašalnike za proizvajalce naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, ogljenih saj in korda iz najlona, ki so glede na pritožbo vzorčenim družbam, tj. Sinopec, Sinopec Baling Co., ChemChina, Shandong Haohua, Jiangxi Blackcat Carbon Black Co., Ltd., Hangzhou Zhongce Qingquan Industrial Co., Ltd. in Suqian Junma Tyre Cord Company Limited, zagotavljali surovine za plačilo, ki je nižje od primernega. Poleg tega se je od kitajske vlade zahtevalo, naj ta posebni vprašalnik pošlje vsem drugim proizvajalcem in distributerjem zadevnih surovin, ki so vzorčenim družbam zagotavljali surovine. Od nje se je tudi zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh proizvajalcev in jih pošlje neposredno Komisiji.

(48)

Komisija je od kitajske vlade prejela izpolnjene vprašalnike, kar je vključevalo posebne vprašalnike, ki so jih izpolnili Kitajska izvozno-uvozna banka, Banka Kitajske, Kitajska kmetijska banka in družba Sinosure.

(49)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencije, škode in interesa Unije. V prostorih kitajskega ministrstva za trgovino je bil opravljen preveritveni obisk, pri katerem so sodelovali tudi uradniki iz drugih ustreznih ministrstev. Tega preveritvenega obiska so se udeležili tudi predstavniki naslednjih finančnih institucij:

(50)

Poleg tega so bili preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(51)

Ker je Komisija maja 2018 uvedla začasne ukrepe v vzporedni protidampinški preiskavi, se je odločila, da v sedanji preiskavi ne bo uvedla začasnih ukrepov. 13. julija 2018 so vse zainteresirane strani prejele informativni dokument z opisom predhodnih ugotovitev Komisije o domnevnih shemah subvencioniranja ter predhodnih sklepih Komisije glede škode, vzročne zveze in interesa Unije iz uredbe o uvedbi začasnih protidampinških dajatev.

(52)

Več zainteresiranih strani je predložilo pisna stališča o informativnem dokumentu. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(53)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Pirelli Tyre Co. Ltd. trdila, da je ne bi smeli šteti za povezano družbo družbe China National Tire & Rubber Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: CNRC). V zvezi s tem se družba Pirelli Tyre Co. Ltd. ni strinjala z uporabo člena 127 Izvedbenega akta carinskega zakonika Unije (EU) 2015/2447 (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije) za namene izračuna tehtanega povprečnega zneska subvencije za povezane družbe. Sklicevala se je na opredelitev iz člena 16 sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki zahteva nadzor ene družbe nad drugo, da se določi povezava med družbami. Nato je trdila, da se v skladu s tem standardom ne bi štela za povezano družbo, saj domnevno ni bila pod nadzorom družbe CNRC. Navedla je tudi, da se osnovna uredba ne sklicuje na carinski zakonik Unije.

(54)

Komisija je opozorila, da se člen 16 sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih izraža v členu 9(2) osnovne uredbe. Vendar se oba člena nanašata le na opredelitev industrije Unije in povezavo proizvajalcev Unije s proizvajalci izvozniki. V zvezi s tem je proizvajalec Unije, če je pod nadzorom proizvajalca izvoznika, lahko izločen iz opredelitve industrije Unije. V nasprotju s tem pa sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in osnovna uredba ne omenjata povezave med proizvajalci izvozniki za določitev zneska subvencije. Za zagotovitev učinkovite uveljavitve ukrepov, zlasti za preprečitev usmerjanja izvoza prek povezane družbe z najnižjo dajatvijo, ima Komisija prakso, da določi povezavo med proizvajalci izvozniki na podlagi meril iz člena 127 Izvedbenega akta carinskega zakonika Unije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015. O tem so bile vse strani jasno obveščene z obvestilom o začetku na začetku postopka. Poleg tega je sklicevanje na člen 127 Izvedbenega akta carinskega zakonika Unije izrecno vsebovano v členu 2(1) osnovne protidampinške uredbe (15), Komisija pa bi morala enako obravnavati strani v protidampinški in tudi protisubvencijski preiskavi (16).

(55)

Člen 127(d) carinskega zakonika določa, da se osebi štejeta za povezani, če tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb. Družba CNRC je največji delničar družbe Pirelli Tyre Co. Ltd. V obdobju preiskave je imela v lasti 65 % delnic. Trenutno ima še vedno v lasti 46 % delnic. Zato se v okviru te preiskave za družbi Pirelli Tyre Co. Ltd. in CNRC šteje, da sta povezani. Trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Družba Pirelli Tyre Co. Ltd. je tudi pripomnila, da je ne bi smeli šteti za proizvajalca izvoznika, ampak le za sodelujočo stranko, saj je družba proizvodnjo zadevnega izdelka prenehala novembra 2017.

(57)

Komisija je ugotovila, da je bila družba Pirelli Tyre Co. Ltd. v celotnem obdobju preiskave proizvajalec izvoznik. Dejstvo, da je družba nato prenehala proizvodnjo, ne spremeni rezultata preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(58)

Družba Pirelli je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da deluje neodvisno od skupine China National Tire Group. Vendar nobena od trditev ni bila utemeljena z dodatnimi dokazi. Družba Pirelli zlasti ni oporekala lastniški strukturi, ki jo je Komisija opisala v Prilogi 2 k dokončnemu razkritju. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(59)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev.

(60)

Ker sta obdobje škode in obdobje preiskave enaki kot v vzporedni protidampinški preiskavi, je Komisija 1. junija 2018 obvestila zainteresirane strani, da se bodo informacije in pripombe, predložene v zvezi s škodo v okviru protidampinške preiskave, upoštevale tudi v tej preiskavi. Nobena od strani temu pristopu ni nasprotovala.

(61)

V vzporedni protidampinški preiskavi so strani 24. julija 2018 prejele dokument o dokončnem razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je Komisija nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo. Poleg tega so zainteresirane strani 10. septembra 2018 prejele dodatno razkritje. Kot je opisano v uvodni izjavi 60, so bile pripombe, predložene v okviru navedenih razkritij v zvezi s škodo, vzročno zvezo in interesom Unije, v celoti proučene v tej preiskavi, ter so se, kjer je bilo ustrezno, upoštevale in vključile v ugotovitve te preiskave.

(62)

Komisija je 28. septembra 2018 obvestila vse strani o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo.

(63)

Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe v zvezi z dokončnim razkritjem (tj. 8. oktober 2018). Več zainteresiranih strani je zaprosilo za podaljšanje roka. Komisija je tem stranem odobrila podaljšanje roka za predložitev pripomb do 10. oktobra 2018 ob 10.00.

(64)

Pisne pripombe o dokončnem razkritju so predložili zbornica CCCMC, združenje CRIA, trije od štirih vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov in dva nepovezana uvoznika.

(65)

Skupina China National Tire Group je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, ko je zavrnila njeno prošnjo za dodatno podaljšanje roka, določenega za predložitev pripomb o dokončnem razkritju. Po njenem mnenju Komisija desetdnevnega obdobja ne bi smela obravnavati kot fiksnega roka. Poleg tega bi morala pri določanju roka upoštevati posebnosti obravnavane zadeve ter zagotoviti dovolj časa za pisne in ustne pripombe. V zvezi s temi trditvami je Komisija navedla, da je v zvezi s pripombami o dokončnem razkritju v celoti spoštovala najkrajši rok 10 dni, določen v členu 30(5) osnovne uredbe. Poleg tega je tudi odobrila podaljšanje vsem zainteresiranim stranem v postopku, ki so zaprosile zanj, pri čemer je upoštevala nujnost zadeve v skladu z istim členom.

(66)

Družba Hämmerling je zahtevala zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje, da bi izrazila pomisleke v zvezi s sedanjo preiskavo in nekaterimi horizontalnimi vprašanji glede varstva zaupnih in nezaupnih informacij, vključenih v podatkovno zbirko TRON TDI, ter sedanje prakse odobritve dostopa do nezaupnih spisov zainteresiranim stranem zunaj ozemlja Unije prek navedene podatkovne zbirke.

(67)

Komisija je navedla, da za institucije EU ni zavezujoča splošna uredba o varstvu podatkov (17), ampak Uredba št. 45/2001 (18). Poleg tega je družba Hämmerling potrdila, da vprašanje varstva osebnih podatkov ni neposredno povezano z morebitnim specifičnim oviranjem njenih pravic do obrambe na podlagi zakonodaje o trgovinski zaščiti. Komisija je zato sklenila, da ni bilo neposrednega vpliva na položaj družbe Hämmerling kot zainteresirane strani v postopku in njene pravice do obrambe.

(68)

Družba Hämmerling je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da „je pravica do varstva osebnih podatkov neodvisna pravica, pri kateri prag za njeno kršitev ne zahteva dejanskega primera, ampak le možnost njene zlorabe na neprimeren način, kot na primer, če je dana na voljo nepreverjenim uporabnikom podatkovne zbirke v tretjih državah, brez ustrezne ocene njihovega spoštovanja zakonodaje o varstvu podatkov“.

(69)

V zvezi s to trditvijo se je Komisija sklicevala na člen 9(6) Uredbe št. 45/2001, ki določa, da lahko Komisija prenese osebne podatke, če je prenos potreben ali pravno obvezen zaradi obrambe pravnih zahtevkov, in na dejstvo, da morajo vsi posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, potem ko jim zainteresirana stran odobri dostop do zadeve, ob prvi prijavi v spletno platformo TRON podpisati pogoje uporabe spletne platforme (v katerih je med drugim določeno, da spletna platforma TRON ne sme izdajati informacij brez dovoljenja). Zato se šteje, da je uporaba spletne platforme TRON skladna z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(70)

Po dokončnem razkritju je skupina Giti Group zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, pri čemer je trdila, da je Komisija kršila njene pravice do obrambe, ker je shemo za povračilo dajatev vključila zelo pozno v postopku in sprejela napačne sklepe. Pooblaščenec za zaslišanje je menil, da je obvestilo o začetku dovoljevalo vključitev obravnavane sheme. Poleg tega bi se morala skupina Giti Group zavedati, da je ta shema zajeta v postopku in da je imela dovolj časa za predložitev svojih pripomb Komisiji. Pooblaščenec za zaslišanje je sklenil, da so bile pravice skupine Giti Group do obrambe spoštovane.

(71)

Več drugih zainteresiranih strani je ponovilo enake pomisleke, kot so bili izraženi po razkritju informativnega dokumenta, in prosilo Komisijo za dodatna pojasnila.

(72)

Komisija je menila, da javna dokumentacija, informativni dokument in dokončno razkritje vsebujejo dovolj informacij, da lahko vse zainteresirane strani v celoti uveljavljajo svoje pravice do obrambe. Poleg tega je bilo v javno dokumentacijo pred dokončnim razkritjem vključeno obvestilo v zvezi z dokumentacijo (19) s pojasnili o informativnem dokumentu. Zato je zavrnila zahtevo za dodatna pojasnila.

(73)

Na koncu so strani trdile, da so bile njihove pravice do obrambe močno prizadete, saj je bilo obdobje za predložitev pripomb o dokončnem razkritju prekratko, kljub podaljšanju, in niso bile upoštevane posebnosti te preiskave.

(74)

Z zvezi z določenim rokom je Komisija ponovila, da je upoštevala zakonski rok iz člena 30(5) osnovne uredbe, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 65. Dodala je, da so strani prejele obsežno razkritje, in sicer z informativnim dokumentom iz julija 2018, ki je že vseboval glavne pomisleke ter sklepe za vse subvencije z izjemo presežnega odpusta naravnega kavčuka in električne energije, zagotovljenih za plačilo, nižje od primernega. V tej fazi je bil stranem odobren 25-dnevni rok za predložitev pripomb. Ker so bile tako vse strani seznanjene z večino zadev, so bile pripombe, prejete po dokončnem razkritju, tudi utemeljene, pri čemer so obsegale od 8 do 63 strani.

(75)

Kar zadeva vidik škode v tej preiskavi, je Komisija ugotovila, da so strani prejele dokončno razkritje in dodaten dokument o dokončnem razkritju tudi v okviru vzporedne protidampinške preiskave. V sedanji preiskavi so se obravnavale pripombe, prejete po obeh razkritjih. Zato je Komisija menila, da že javna dokumentacija in razkritja vsebujejo dovolj informacij, da lahko vse zainteresirane strani v celoti uveljavljajo svoje pravice do obrambe v roku, določenem v dokumentu o dokončnem razkritju. Iz teh razlogov je Komisija menila, da so bile pravice vseh zainteresiranih strani do obrambe v tem postopku v celoti upoštevane.

(76)

Zadevni izdelek so nekatere nove ali protektirane pnevmatike iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012120010). Te oznake KN in TARIC so zgolj informativne.

(77)

Zadevni izdelek zajema nove in protektirane pnevmatike za avtobuse ali tovornjake, ki imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti.

(78)

Obe vrsti zadevnega izdelka sta izdelani iz istih surovin (čeprav se uporabljena tehnologija lahko razlikuje) in imata podobno strukturo. Posledica razlike v surovinah in strukturi so različne značilnosti glede zmogljivosti.

(79)

Postopek izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse zajema: (1) sestavljanje, pripravo in mešanje kavčukovih zmesi, 2) pripravo sestavnih delov pnevmatike, 3) (okolju prijazno) izdelovanje pnevmatike, 4) vulkanizacijo in 5) končni pregled. Vse pnevmatike za tovornjake in avtobuse so izdelane iz istih surovin, in sicer iz naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, jekla, ogljenih saj, drugih kemikalij in olj ter tekstila, ter imajo enake sestavne dele, in sicer tekalno plast, bočnico, notranjo karkaso, trak za nogo, jeklene žice in kord karkase pnevmatike, čeprav med različnimi proizvajalci tega izdelka obstajajo nekatere razlike.

(80)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se pri postopkih izdelave novih pnevmatik za tovornjake in avtobuse uporabljajo različne tehnologije, ki pa niso vplivale na splošno ugotovitev o zamenljivosti.

(81)

Protektiranje je v bistvu postopek recikliranja, s katerim se izrabljene pnevmatike obnovijo z zamenjavo tekalne plasti na stari karkasi. Karkase so glavni elementi postopka protektiranja, zato je ključni del dejavnosti izvajalca protektiranja izbira in nabava karkas, primernih za protektiranje. Karkase so zato glavna surovina proizvodnega postopka in predstavljajo, odvisno od kakovosti, bodisi dejanski polizdelek bodisi odpadek.

(82)

Ta postopek lahko vključuje različne tehnologije, ki ne vplivajo na ugotovitve Komisije glede zamenljivosti.

(83)

Proizvaja se veliko različnih vrst in velikosti pnevmatik za tovornjake in avtobuse, ki se uporabljajo za najrazličnejša gospodarska vozila, od tovornjakov za lokalno dostavo in avtobusov v mestih ali regionalnih okoljih do tovornjakov in avtobusov za vožnjo na dolge razdalje glede na njihovo velikost in specifikacije indeksa nosilnosti. Niso primerne za uporabo na osebnih vozilih ali drugih lahkih gospodarskih vozilih niti za popolnoma terenska vozila, kot so kmetijski traktorji.

(84)

Prodajajo se dve vrsti in štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse. Vrsta pnevmatik z zračnico je bolj klasična možnost; ima notranjo zračnico z lastnim ventilom in je nameščena v pnevmatiko. Pri pnevmatiki brez zračnice pnevmatika in platišče kolesa tvorita nepredušno zaporo, ventil pa je pritrjen neposredno na platišče. Velika večina pnevmatik za tovornjake ali avtobuse, prodanih v Uniji, so pnevmatike brez zračnice. Štiri kategorije pnevmatik za tovornjake ali avtobuse so: za krmiljeno os, za pogonsko os, za os priklopnega vozila in za vse položaje. Pnevmatike za krmiljeno os so zasnovane za uporabo na sprednji osi za pomoč pri krmiljenju, lahko pa se uporabljajo na vseh položajih na tovornjakih ali avtobusih, odvisno od uporabe vozila. Pnevmatike za pogonsko os so zasnovane za pogonski sklop in zagotavljajo boljši vlek. Pnevmatike za os priklopnega vozila so zasnovane za namestitev na priklopna vozila, medtem ko so pnevmatike za vse položaje zasnovane za uporabo v vseh položajih na vozilu, odvisno od njegove uporabe.

(85)

Za pnevmatike, nove ali protektirane, veljajo enake varnostne zahteve na trgu Unije, kot je določeno v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(86)

Informacije, ki jih je zbrala in prejela Komisija, kažejo, da je trg Unije za pnevmatike za avtobuse in tovornjake razdeljen v tri razrede ali segmente. Čeprav med razredi ni jasnih ločnic, se zainteresirane strani in Komisija v svojih ugotovitvah na splošno strinjajo o naslednji kategorizaciji.

(87)

Prvi razred zajema nove premium pnevmatike vodilnih znamk glavnih proizvajalcev. Prepoznavnost znamke je ključni dejavnik za pnevmatike tega razreda in utemeljuje znatno višje cene za pričakovano visoke zmogljivosti in še posebej velike tržne naložbe. Ta razred zajema predvsem pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev tovornjakov ali avtobusov (v nadaljnjem besedilu: OE1). Kakovost pnevmatik prvega razreda zagotavlja visoko raven možnosti protektiranja pnevmatik, ki so zasnovane tako, da so pnevmatike „z več življenjskimi cikli“, s čimer se dodatno poveča znatno višje število prevoženih kilometrov originalnega izdelka (do trikratno protektiranje za običajno uporabo). Pnevmatike prvega razreda so povezane tudi z višjo stopnjo varnosti in jih pogosto spremlja dobra raven poprodajnih storitev.

(88)

Drugi razred zajema večino ne-premium pnevmatik, novih in protektiranih, katerih cene se gibljejo med približno 65 % in 80 % cene pnevmatik prvega razreda. Ta razred lahko zajema pnevmatike za originalno opremo proizvajalcev priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: OE2). Prepoznavnost znamke je v tem razredu še vedno pomembna, kupci pa znamke običajno dobro poznajo ter lahko opredelijo tudi proizvajalce pnevmatik. Na splošno jih je mogoče protektirati vsaj enkrat in imajo dobre zmogljivosti v smislu števila prevoženih kilometrov, čeprav so ti bolj omejeni kot pri pnevmatikah prvega razreda.

(89)

Med pnevmatike tretjega razreda spadajo tako nove kot protektirane pnevmatike z manjšo zmogljivostjo glede števila prevoženih kilometrov in zelo omejeno možnostjo protektiranja ali celo brez te možnosti. Njihova cena običajno znaša manj kot 65 % cene pnevmatik prvega razreda, kar velja tudi za njihovo zmogljivost glede števila prevoženih kilometrov. V tem razredu prepoznavnost znamke skoraj ne obstaja in cena postane odločilni dejavnik pri odločitvi potrošnika za nakup. Poprodajne storitve običajno niso zagotovljene.

(90)

Protektirane pnevmatike se lahko razvrstijo v drugi ali tretji razred. Čeprav je nekatere kitajske pnevmatike mogoče protektirati, se protektiranje na Kitajskem zelo redko izvaja. Nasprotno pa je protektiranje precej široko razširjeno v Uniji in na drugih trgih, na primer v Braziliji. Dejavnost protektiranja v Uniji zajema:

(91)

Komisija je objavila evidenco novih in protektiranih pnevmatik po blagovnih znamkah na podlagi informacij, ki jih je zagotovil pritožnik; seznam je bil 27. oktobra 2017 dan na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, so zainteresirane strani na splošno sprejele načelo segmentacije trga v tri razrede.

(93)

Evidenco trga pnevmatik po znamkah, kot je po razredih določena v obvestilu k spisu z dne 27. oktobra 2017, so zainteresirane strani načeloma potrdile, razen naslednjih zahtevkov zainteresiranih strani za prerazvrstitev nekaterih znamk v druge razrede. Natančneje, skupina China National Tire Group je menila, da njena znamka spada v tretji razred (namesto v drugi razred); dva uvoznika, ki uvažata znamko Double Coin, sta trdila, da bi jo bilo treba razvrstiti v drugi razred (namesto v tretji razred); skupina Hankook Group je menila, da njena znamka Aurora spada v drugi razred (namesto v tretji razred); skupina Giti Group je v svojem odgovoru na vprašalnik menila, da njeni znamki Primewell in GT Radial spadata v drugi razred (namesto v tretjega) in neodvisni uvoznik je trdil, da bi morala biti znamka Sailun razvrščena v drugi razred (namesto v tretjega).

(94)

Komisija je pregledala zahtevke na podlagi dokazov, ki so jih predložile zainteresirane strani, in informacije, zbrane med preiskavo po uradni dolžnosti. V skladu z značilnostmi, opredeljenimi v uvodni izjavi 81, je analizirala, v kolikšni meri je mogoče pnevmatike določenih znamk (1) protektirati, (2) uporabiti za originalno opremo za avtobuse in tovornjake ter (3) tržiti v določenem razredu glede na lastno oceno posamezne družbe.

(95)

V zvezi s skupino Hankook Group je Komisija sprejela, da znamko Aurora razvrsti v drugi razred, kot je bilo zahtevano. Vendar pa je ugotovila tudi, da bi bilo treba znamko Hankook razvrstiti v prvi razred. Za znamko Hankook obstaja pravno jamstvo, da se lahko njene pnevmatike vsaj enkrat protektirajo. Poleg tega je dobavitelj OE1 za evropske družbe, kot so Scania, MAN in Mercedes-Benz. Skupina Hankook Group na spletišču trži svojo znamko Hankook kot „premium“, iz internega dokumenta povezanega uvoznika, izročenega med preverjanjem, pa je razvidno, da je znamka prestopila v prvi razred.

(96)

V zvezi s skupino Giti Group se je Komisija strinjala, da znamki Primewell in GT Radial razvrsti v drugi razred, kot je bilo zahtevano. Komisija je tudi ugotovila, da je pnevmatike skupine Giti Group mogoče protektirati. Vendar pa dejavnosti skupine Giti Group na področju originalne opreme ne obsegajo tovornjakov in avtobusov, temveč se nanašajo na pnevmatike za osebna vozila. Poleg tega skupina Giti Group meni, da njene znamke spadajo v drugi razred. Zato so bile znamke te skupine razvrščene v drugi razred.

(97)

V zvezi s skupino China National Tire Group je Komisija predhodno sprejela, da se znamka Aeolus razvrsti v tretji razred, kot je zahtevala družba, in sicer na podlagi trditev, da njenih pnevmatik na splošno ni mogoče protektirati in se ne prodajajo na trgu originalne opreme.

(98)

Uvozniki, ki so navedli trditve glede znamk Double Coin in Sailun, niso bili vzorčene družbe, zato Komisija v tej fazi ni mogla preveriti njihovih trditev. Ker niso bili vzorčeni, njihova razvrstitev v drugi ali tretji razred ne vpliva na izid preiskave. Zato Komisija, čeprav ni izrazila pomislekov glede dokazil, ki so jih predložili uvozniki o izkušnjah njihovih strank s pnevmatikami teh znamk, v tej fazi ni sprejela nobenega stališča glede njihovih trditev.

(99)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se evidenca razredov po znamkah uporablja samo za znamke v Uniji in da je lahko na drugih trgih evidenca razredov zelo drugačna. Zlasti evidence razredov Unije ni mogoče prenesti na kitajski trg. Komisija poudarja, da je bilo v tej preiskavi evidentiranje po blagovnih znamkah uporabljeno za analizo stanja na trgu Unije in ni bilo pravno pomembno za druge trge.

(100)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC, pa tudi skupina China National Tire Group so trdili, da bi bilo treba bodisi nove pnevmatike bodisi protektirane pnevmatike izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, ker:

(101)

Po dokončnem razkritju je družba Pirelli ponovila podobno trditev.

(102)

Te stranke so opozorile tudi, da sta Komisija in Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v več zadevah s področja konkurence ugotovila, da nove in protektirane pnevmatike zajemajo dva različna upoštevna trga v smislu cene, strukture ponudbe, dobavnih poti in zamenljivosti (21). Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta tudi opozorila, da so drugi organi, pristojni za protidampinške preiskave, nove in protektirane pnevmatike obravnavali ločeno (22). Družba Hämmerling je po dokončnem razkritju ponovila podobno trditev.

(103)

Združenje CRIA in zbornica CCCME sta trdila, da se je Komisija zmotila pri svoji oceni, kar zadeva pomembne dejavnike, ker novih in protektiranih pnevmatik ni obravnavala ločeno.

(104)

Skupina Giti Group je trdila, da je treba pnevmatike, ki jih je mogoče protektirati, ali pnevmatike z več življenjskimi cikli izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, saj so pnevmatike, ki jih je mogoče protektirati, bolj izpopolnjene kot pnevmatike, ki jih ni mogoče protektirati, in imajo posebne tehnične lastnosti.

(105)

Komisija je ugotovila, da se s postopkom protektiranja ohranijo glavne lastnosti, sestavni deli in struktura pnevmatike iz prvotnega postopka izdelave. Zlasti se v fazi protektiranja ne spremenijo ključne tehnične specifikacije pnevmatike, tj. velikost, indeks obremenitve in hitrostni razred pnevmatike. Nove pnevmatike (ki jih je mogoče protektirati ali ne) in protektirane pnevmatike so izdelane iz enakih surovin, iz istih sestavnih delov in imajo podobno strukturo.

(106)

Glavna razlika v tehničnih lastnostih med novo izdelano in protektirano pnevmatiko, pritrjeno na njeno karkaso, je, da ima lahko protektirana pnevmatika dejansko krajšo življenjsko dobo in se lahko šteje za manj varno. Vendar se povsem enake tehnične razlike, in sicer razlike glede kakovosti in dojemanja varnosti, pojavljajo tudi glede dveh novih pnevmatik iz različnih razredov. Zlasti imajo pnevmatike nižjega razreda tudi nižje število prevoženih kilometrov in niso prednostna možnost za vozila, ki morajo izpolnjevati zelo stroge varnostne standarde, tj. tiste, ki prevažajo nevarno blago.

(107)

Zato je Komisija zavrnila trditev, da imajo nove pnevmatike (ki jih je mogoče protektirati ali ne) in protektirane pnevmatike različne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti.

(108)

Komisija je nadalje ugotovila, da nove in protektirane pnevmatike uporabljajo lastniki tovornjakov ali avtobusov, ki so v glavnem dejavni v sektorju prevoza oseb in blaga na kratke do dolge razdalje. Zato je osnovna končna uporaba novih in protektiranih pnevmatik enaka. Komisija je tudi ugotovila, da imajo nove in protektirane pnevmatike enake štiri glavne vrste uporabe, tj. za krmiljeno os, pogonsko os, os priklopnega vozila in vse položaje, ter da zanje veljajo enake varnostne zahteve na trgu Unije, kot so določene v ustrezni zakonodaji.

(109)

Zato je bila trditev, da imajo nove in protektirane pnevmatike različne uporabe, zavrnjena.

(110)

Komisija se je strinjala, da se protektirane pnevmatike razlikujejo od novih pnevmatik prvega razreda, ker se ne prodajajo na trgu originalne opreme. Komisija je poleg tega ugotovila, da enako velja za pnevmatike tretjega razreda in v veliki meri za znamke drugega razreda, ki se prav tako ne prodajajo na trgu originalne opreme.

(111)

Zato je Komisija zavrnila trditev, da imajo nove in protektirane pnevmatike različne prodajne kanale.

(112)

Kar zadeva sklepe Komisije na področju konkurence in sodbo Sodišča (23), v katerih je bilo ugotovljeno, da so protektirane pnevmatike ločen proizvodni trg, to dejansko ni pomembno za opredelitev izdelka v preiskavah o trgovinski zaščiti. Opredelitev trga v zadevi o združitvi je osredotočena na zamenljivost na strani povpraševanja in strani ponudbe (24). V okviru protidampinške preiskave je trg opredeljen na podlagi fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnosti zadevnega izdelka. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(113)

V zvezi s trditvijo glede opredelitve izdelka v protidampinških zadevah v tretjih državah je Komisija poudarila, da ima preiskovalni organ v zadevah trgovinske zaščite široko polje proste presoje glede opredelitve izdelka (25). Zato način, na katerega preiskovalni organi v tretjih državah uporabljajo svojo diskrecijsko pravico v zvezi s tem, ne more omejevati proste presoje Komisije za namene te preiskave.

(114)

Navedena je bila tudi trditev, da zadevni izdelek ne bi smel biti zajet v več oznakah KN. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je zelo običajno, da je en sam zadevni izdelek zajet v več oznakah KN. Do tega prihaja zaradi zasnove kombinirane nomenklature. Poleg tega je v obvestilu o začetku jasno navedeno, da so oznake KN zgolj informativne. Drugič, predloženi niso bili nobeni dokazi, pa tudi Komisija ni bila seznanjena s tovrstnimi informacijami, da je bil zadevni izdelek opredeljen tako, da se uvožene protektirane in nove pnevmatike niso mogle šteti kot alternativna možnost protektiranim in novim pnevmatikam, proizvedenim v Uniji, ter jim neposredno konkurirati. Enako velja za dojemanje proizvajalcev in potrošnikov, distribucijske kanale ali druge dejavnike, kot je obstoj ene ali več kategorij izdelkov, v nasprotju z razlikovanjem med novimi in protektiranimi pnevmatikami za namene te preiskave.

(115)

Nazadnje, zainteresirane strani so trdile, da se zaradi segmentacije trga v Uniji protektirane pnevmatike dojemajo kot nižje kakovosti kot nove pnevmatike prvega razreda, čeprav so izdelane na karkasi pnevmatike prvega razreda.

(116)

Komisija je sprejela to trditev, ki je v skladu z evidenco razredov, vzpostavljeno v okviru te preiskave, ter proučila le protektirane pnevmatike drugega in tretjega razreda.

(117)

Preiskava je pokazala, da imata naslednja izdelka enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne uporabe:

(118)

Komisija se je v tej fazi odločila, da sta ta izdelka zato podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(119)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki subvencij ali programov subvencij ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade za spodbujanje industrije pnevmatik iz naslednjih razlogov.

(120)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij. Poudarjena sta vloga tehnoloških inovacij v gospodarskem razvoju LRK in stalni pomen načel „zelenega“ razvoja. V skladu s poglavjem 5 tega načrta je eno od glavnih razvojnih načel spodbujanje posodobitve tradicionalne industrijske strukture, kar je veljalo že za 12. petletni načrt. Ta zamisel je podrobneje razdelana v poglavju 22, v katerem je pojasnjena strategija za posodobitev tradicionalne industrije v LRK s spodbujanjem tehnološkega preoblikovanja industrije. V zvezi s tem je v 13. petletnem načrtu navedeno, da bodo družbe deležne podpore za „celovito izboljšanje na področjih, kot so tehnologija izdelkov, industrijska oprema, varstvo okolja in energetska učinkovitost“. Okvir 7 se v zvezi s tem izrecno nanaša na projekte, povezane s petrokemičnimi izdelki s konca proizvodne verige (kar vključuje pnevmatike). Varstvo okolja je podrobneje obravnavano v poglavju 44. V skladu s tem poglavjem se bo v ključnih industrijah izvedla „prenova“ za čisto industrijo, okvir 16 pa se v zvezi s tem izrecno nanaša na petrokemično industrijo.

(121)

Na podrobnejši ravni je kitajska vlada izdala tudi 13. petletni načrt za razvoj kemične in petrokemične industrije (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt za petrokemično industrijo), ki vključuje industrijo pnevmatik in temelji na 13. petletnem načrtu. V tem načrtu je v uvodu navedeno, da sta petrokemična in kemična industrija pomembni temeljni industriji kitajskega nacionalnega gospodarstva. V njem so podrobneje opredeljena načela tehnoloških inovacij, strukturnega prilagajanja in zelenega razvoja iz nacionalnega 13. petletnega načrta, navedene so povezave s konkretnejšimi prednostnimi nalogami v petrokemični industriji (glej poglavje III – Glavne naloge) ter vzpostavljena je povezava z različnimi fiskalnimi in finančnimi podpornimi ukrepi (glej poglavje IV Zaščitni ukrepi: oddelek 4 – Okrepitev podpore politike).

(122)

Poleg tega je kitajska vlada izdala poseben načrt za industrijo pnevmatik za izvajanje 13. petletnega načrta za petrokemično industrijo, tj. Politika za industrijo pnevmatik (26). V tej politiki je poudarjeno, da so glavne prednostne naloge kitajske vlade strukturno prilagajanje, tehnološka reforma in zmanjšanje emisij industrije pnevmatik. V členu 6 je navedeno, da se spodbuja razvoj visokozmogljivih radialnih pnevmatik in radialnih pnevmatik za tovornjake in avtobuse brez zračnice. Poleg tega je v preambuli k Politiki za industrijo pnevmatik navedeno, da „se ta politika za industrijo uporablja kot podlaga za vse ustrezne oddelke pri uvajanju različnih vidikov upravljanja naložb, ponudbe zemljišč, okoljske presoje, ocene prihranka energije, varnostnega dovoljenja, kreditnega financiranja in oskrbe z električno energijo za take projekte na področju industrije pnevmatik, kot sta izgradnja proizvodnih zmogljivosti in tehnološki razvoj“.

(123)

V tem dokumentu so določeni tudi pogoji za vstop na trg, saj lahko na trg vstopijo le podjetja, ki presegajo določeno proizvodno zmogljivost in izpolnjujejo okoljske zahteve (27).

(124)

Po razkritju informativnega dokumenta je kitajska vlada ponovila svoje temeljno stališče o petletnih načrtih Kitajske, pri čemer je trdila, da niso zavezujoči in da bi jih bilo treba obravnavati zgolj kot smernice. Komisija se ni strinjala s tem stališčem – dejansko je v poglavju 17 13. petletnega načrta navedeno: „Nacionalna razvojna strategija in načrt bosta imela vodilno in omejujočo vlogo (28).“ Poleg tega je v poglavju IV 13. petletnega načrta za petrokemično industrijo opisana organizacija izvajanja načrta in navedeno je, da se od podjetij pričakuje, da: „pravočasno izvedejo ključne naloge, uveljavijo samourejanje in zagotovijo povratne informacije o težavah pri izvajanju načrta“ (29). Ne nazadnje je v preambuli Politike za industrijo pnevmatik navedeno, da „jo ustrezno izvajajo vsi zadevni subjekti“. V teh načrtih niso le navedene splošne izjave o spodbujanju, ampak je v njih uporabljeno besedilo, ki kaže njihovo zavezujočo naravo.

(125)

Industrija pnevmatik je kot strateška, prednostna in/ali spodbujana industrija opredeljena tudi v naslednjih dokumentih:

(126)

Industrija pnevmatik se torej šteje za ključno/strateško industrijo, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijala.

(127)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov od kitajske vlade zahtevala, naj posebne vprašalnike pošlje štirim določenim bankam v državni lasti, navedenim v pritožbi, in družbi Sinosure ter vsem drugim finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam ali kupcem vzorčenih družb zagotavljale posojila ali izvozne kredite. Podobno je Komisija od kitajske vlade zahtevala, naj posebne vprašalnike pošlje proizvajalcem naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, ogljenih saj in korda iz najlona, ki so glede na pritožbo vzorčenim družbam zagotavljali surovine za plačilo, ki je nižje od primernega, ter vsem drugim proizvajalcem in distributerjem zadevnih surovin, ki so vzorčenim družbam zagotavljali surovine.

(128)

Kitajska vlada najprej ni odgovorila na zahtevo Komisije. Zato je Komisija v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo, da bi finančnim institucijam in dobaviteljem surovin zagotovila čim večje možnosti za sodelovanje v preiskavi z zagotovitvijo potrebnih informacij, da bi Komisija lahko ugotovila obstoj in obseg domnevnega subvencioniranja. Kitajska vlada je na podlagi poziva k dopolnitvi dejansko stopila v stik z zgoraj navedenimi finančnimi institucijami in dobavitelji. Vendar so vprašalnik izpolnile le tri banke v državni lasti, ki so bile izrecno navedene v pritožbi, in družba Sinosure.

(129)

Kitajska vlada je navedla, da ni bila pristojna, da bi od bank v državni lasti, ki niso izpolnile vprašalnika, zahtevala informacije, saj delujejo neodvisno od kitajske vlade.

(130)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, po mnenju Komisije so informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti (družb ali javnih/finančnih institucij), kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Dejansko so v skladu z zakonom Ljudske republike Kitajske o državnem premoženju v podjetjih (35) agencije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, ki jih je ustanovila komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, in lokalne ljudske vlade tiste, ki izvajajo naloge in odgovornosti vlagatelja kapitala v podjetja, v katera se vlaga državni kapital, v imenu vlade. Take agencije so tako upravičene do prejemanja donosa na sredstva za sodelovanje pri pomembnih odločitvah in izbor vodstvenih uslužbencev podjetij, v katera se vlaga državni kapital. Poleg tega podjetja, v katera se vlaga državni kapital, v skladu s členom 17 navedenega zakona o državnem premoženju sprejmejo upravljanje in nadzor s strani vlad ter ustreznih vladnih oddelkov in agencij ter javni nadzor in odgovarjajo vlagateljem kapitala.

(131)

Poleg tega ima kitajska vlada potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti kitajskega bančnega regulativnega organa. Na primer, v skladu s členoma 33 in 36 zakona o bančnem nadzoru (36) lahko komisija bančnih regulatorjev Kitajske od vseh finančnih institucij s sedežem v LRK zahteva, naj predložijo informacije, kot so računovodski izkazi, statistična poročila ter informacije v zvezi s poslovanjem in upravljanjem. Komisija bančnih regulatorjev Kitajske lahko tudi naroči finančnim institucijam, naj razkrijejo informacije javnosti.

(132)

Nadalje, čeprav so sodelujoče banke v državni lasti zagotovile nekaj splošnih pojasnil o delovanju svojih sistemov odobritve posojil in obvladovanja tveganja, pa nobena od njih ni zagotovila posebnih informacij v zvezi s posojili, ki so jih zagotavljale vzorčenim družbam, saj so trdile, da jih zakonske in regulativne zahteve ter pogodbene klavzule zavezujejo k zaupnosti informacij, povezanih z vzorčenimi družbami.

(133)

Zato je Komisija od vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov zahtevala dovoljenje za dostop do informacij za posamezne družbe, ki jih hranijo vse banke, bodisi v državni lasti bodisi zasebne, od katerih so prejemali posojila. Čeprav so vzorčene družbe dale soglasje, da bodo zagotovile dostop do podatkov bank, ki se nanašajo nanje, banke niso hotele zagotoviti zahtevanih podrobnih informacij.

(134)

Komisija je informacije o strukturi in lastništvu podjetja nazadnje prejela le od treh bank v državni lasti, navedenih v uvodni izjavi 48, od drugih finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, pa ne. Poleg tega ni nobena finančna institucija predložila informacij glede ocene tveganja posojil, odobrenih vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov.

(135)

Ker Komisija ni imela informacij v zvezi z večino bank v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, niti informacij o posojilih za posamezne družbe, ki so jih zagotavljale sodelujoče banke, je menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(136)

Zato je obvestila kitajsko vlado, da bi pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(137)

Kitajska vlada je v odgovoru na dopis Komisije ter v pripombah na informativni dokument in dokončno razkritje ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili. Kitajska vlada je ponovila, da ni imela nadzora nad bankami. Poleg tega je menila, da je sodelovala po svojih najboljših močeh, da ji je Komisija naložila nerazumno dodatno breme in da manjkajoče informacije niso bile „potrebne“ v smislu člena 28 osnovne uredbe, saj so bile na voljo že v izpolnjenih vprašalnikih.

(138)

Komisija je vztrajala pri svojem stališču, da lahko kitajska vlada banke zaprosi za informacije iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 130 in 131. Potrdila je, da je kitajska vlada posredovala zadevne vprašalnike bankam in da je izpolnjene vprašalnike prejela od treh bank v državni lasti. Uporabila je tako zagotovljene informacije in jih dopolnila z dejstvi, ki so bila na voljo le za manjkajoče dele.

(139)

Te manjkajoče informacije se večinoma nanašajo na dva vidika: prvič, informacije o lastništvu in strukturi upravljanja nesodelujočih bank. Te informacije je Komisija potrebovala, da bi ugotovila, ali so te banke javni organi ali ne. Drugič, informacije za posamezne družbe, ki so jih zagotovile sodelujoče banke, kot sta na primer notranji postopek odobritve posojil banke in ocenjevanje kreditne sposobnosti bank za posojila, zagotovljena vzorčenim družbam, so bile potrebne v smislu člena 28 osnovne uredbe, da bi se ugotovilo, ali so bila posojila vzorčenim družbam zagotovljena po preferenčnih obrestnih merah. Poleg tega lahko take notranje dokumente zagotovijo samo banke in jih tako ni mogoče predložiti z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih družb.

(140)

Komisija je menila, da kitajski vladi ni naložila nerazumnega bremena. Komisija je na začetku omejila svojo preiskavo na finančne institucije, ki so zagotovile posojila vzorčenim družbam. Prav tako od kitajske vlade ni zahtevala, naj opredeli te finančne institucije, saj sta bila seznam z imeni in naslovi bank ter zahtevek za posredovanje vprašalnikov poslana kitajski vladi že na samem začetku preiskave, tj. decembra 2017. S tem je imela kitajska vlada na voljo dovolj časa za izpolnitev zahteve Komisije. Vendar je kitajska vlada vprašalnike Komisije dejansko poslala bankam šele 28. marca 2018, pri čemer so imele banke na voljo tri delovne dni za izpolnitev vprašalnika. Te zamude ni mogoče pripisati Komisiji. Komisija je zato menila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi olajšala naloge, ki jih je naložila kitajski vladi.

(141)

Komisija je zato trdila, da se je morala pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(142)

Družba Sinosure je delno izpolnila posebni vprašalnik v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zagotovljenih vzorčenim družbam. Vendar ni predložila zahtevanih dokazil glede njenega upravljanja, kot je letno poročilo ali statut, pri čemer je trdila, da so to zaupne informacije.

(143)

Prav tako ni predložila posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji pnevmatik, višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo svoje dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(144)

Ker take informacije niso bile predložene, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(145)

Po mnenju Komisije so informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti (družb ali javnih/finančnih institucij), kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. To velja tudi za družbo Sinosure, ki je subjekt, ki je v celoti v državni lasti. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zavarovanjem izvoznih kreditov, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(146)

Kitajska vlada je v odgovoru na dopis Komisije ter v pripombah na informativni dokument in dokončno razkritje ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, pri čemer je opozorila na dejstvo, da je družba Sinosure predložila izpolnjen vprašalnik in med preverjanjem na kraju samem odgovorila na vprašanja Komisije.

(147)

Družba Sinosure je dejansko predložila izpolnjen vprašalnik, njeni predstavniki pa so bili navzoči pri preverjanju v prostorih kitajske vlade. Vendar, kot je navedeno v uvodnih izjavah 142 in 143, so bile zagotovljene informacije nepopolne in Komisiji niso omogočale, da bi oblikovala sklepe o ključnih delih preiskave v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, tj. ali je družba Sinosure javni organ in ali so bile premije, ki so se zaračunavale vzorčenim družbam, skladne s trgom.

(148)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(149)

Nobeden od proizvajalcev naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, ogljenih saj in korda iz najlona, ki so vzorčenim družbam zagotavljali surovine, ni izpolnil posebnih vprašalnikov, ki jih je poslala kitajska vlada.

(150)

Kitajska vlada je navedla, da ni bila pristojna, da bi od bank v državni lasti, ki niso izpolnile vprašalnika, zahtevala informacije, saj delujejo neodvisno od kitajske vlade. Komisija se s tem stališčem ne strinja. Po mnenju Komisije so informacije, ki so se zahtevale od subjektov v državni lasti (družb ali javnih/finančnih institucij), kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar.

(151)

Poleg tega kitajska vlada ni hotela zagotoviti pregleda z imeni in lastniško strukturo kitajskih proizvajalcev surovin v preiskavi, pri čemer je trdila, da so to zaupne informacije.

(152)

Ker Komisija ni imela informacij v zvezi z upravljanjem proizvajalcev v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljali surovine, in ker dobavitelji surovin vzorčenim družbam niso zagotovili informacij o določanju cen surovin za posamezne družbe, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(153)

Komisija je zato kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zagotavljanjem surovin za plačilo, ki je nižje od primernega, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(154)

Kitajska vlada je v odgovoru na dopis Komisije in pripombah na informativni dokument ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z zagotavljanjem surovin za plačilo, ki je nižje od primernega, in sicer iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodni izjavi 137. Kar zadeva pomanjkanje pristojnosti kitajske vlade, da bi od proizvajalcev lahko zahtevala informacije, in obstoj nerazumnega bremena, naloženega kitajski vladi, je Komisija vztrajala pri svoji utemeljitvi iz uvodnih izjav 138 in 140, ki se nanaša tudi na dobavitelje surovin vzorčenim družbam.

(155)

Te manjkajoče informacije se večinoma nanašajo na dva vidika: prvič, informacije o lastništvu in strukturi upravljanja nesodelujočih proizvajalcev. Komisija brez takih informacij ni mogla ugotoviti, ali so ti proizvajalci javni organi ali ne. Drugič, informacije za posamezne družbe, ki so jih zagotovili nesodelujoči proizvajalci, kot so na primer informacije o določanju cen surovin, ki so jih zagotovile vzorčene družbe. Take informacije so potrebne v smislu člena 28 osnovne uredbe, da se ugotovi, ali so bile surovine vzorčenim družbam zagotovljene za plačilo, nižje od primernega. Poleg tega lahko take informacije zagotovijo samo proizvajalci in jih tako ni mogoče predložiti z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih družb.

(156)

Komisija je zato trdila, da se je morala glede ugotovitev v zvezi z zagotavljanjem naravnega kavčuka, sintetičnega kavčuka, ogljenih saj in korda iz najlona za plačilo, ki je nižje od primernega, v skladu s členom 28(1) začasno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(157)

Skupina Xingyuan Group je v izpolnjenem vprašalniku navedla, da v obdobju preiskave ni imela sklenjene nobene pogodbe o zavarovanju izvoznih kreditov. Vendar je Komisija po preveritvenem obisku ugotovila, da je družba prejela nepovratna sredstva v obliki vračil premij za zavarovanje izvoznih kreditov, plačanih za leto 2016, ki so tako zajemala obdobje preiskave. Iz predloženih dokumentov ni jasno razvidno, ali taka vračila pomenijo celotno premijo, ki jo je družba plačala za zavarovanje izvoza, ali le njen del.

(158)

Komisija je v teh okoliščinah menila, da je prejela neresnične ali zavajajoče informacije.

(159)

Zato je družbo uradno obvestila, da bo razmislila o tem, ali bo svoje ugotovitve delno sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe (tj. glede informacij, povezanih z zavarovanjem izvoznih kreditov).

(160)

Družba je v odgovoru na dopis Komisije ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov. Trdila je, da ker ni neposredno izvažala, ni bila izpostavljena nikakršnim kreditnim tveganjem. Zato družba ni potrebovala zavarovanja izvoznih kreditov in ni mogla prejeti vračil premij, ki jih ni plačala.

(161)

Komisija se je strinjala, da je družba v EU izvažala samo posredno. Vendar je bila trditev družbe, da ni potrebovala zavarovanja izvoznih kreditov in da ni mogla prejeti vračil za zavarovalne premije, ki jih ni plačala, v nasprotju z dokazi v spisu, ki so kazali, da je družba dejansko prejela vračilo. Družba ni pojasnila, zakaj bi vlada zagotovila vračilo premije, ki domnevno ni bila plačana. Komisija je tudi ugotovila, da opredelitev pravic in obveznosti med družbo in njenimi trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo v EU, ni jasna. Dejansko družba ni izpolnila nekaterih izvoznih formalnosti v imenu trgovcev, ki so v obdobju preiskave prodajali v EU, in je bila oproščena plačila uvoznih dajatev za naravni kavčuk, uporabljen v izvoženih pnevmatikah, čeprav ga ni neposredno izvažala.

(162)

Ker Komisija od družbe ni prejela novih informacij o nasprotnem, je sklenila, da je družba zagotovila neresnične in nepopolne informacije o zavarovanju izvoznih kreditov, prejetih v obdobju preiskave. Zato se je glede ugotovitev v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov za to družbo zanašala na razpoložljiva dejstva, kar je vključevalo najvišji znesek subvencije v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, ugotovljen v drugih vzorčenih družbah.

(163)

Skupina Huaqin Rubber Industry Group in družba Yanzhou Yinhe Power Plant Co. Ltd. nista zagotovili popolnih informacij o svojih posojilnih pogodbah.

(164)

Zato je Komisija zadevne družbe uradno obvestila, da bo razmislila o tem, ali bo svoje ugotovitve delno sprejela na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe (tj. glede informacij, povezanih s temi sporazumi). V odgovoru na dopis Komisije, s katerim so bile zadevne družbe obveščene o možni uporabi člena 28(1) osnovne uredbe, so na splošno nasprotovali tej uporabi.

(165)

Vendar se je glede na to, da niso bili predloženi dodatni dokazi v zvezi s posojilnimi pogodbami iz uvodne izjave 163, Komisija pri svojih ugotovitvah v zvezi s temi posojilnimi pogodbami še naprej delno zanašala na razpoložljiva dejstva.

(166)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in odgovorov na vprašalnik Komisije je bilo preverjeno domnevno subvencioniranje kitajske vlade prek naslednjih subvencij:

(167)

V skladu z informacijami, ki so jih predložile štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, jim je posojila zagotavljalo 32 finančnih institucij s sedežem v LRK. Od teh 32 finančnih institucij je bilo 27 bank v državni lasti (37). Preostalih pet finančnih institucij je bilo v zasebni lasti. Vendar so posebni vprašalnik kljub pozivu, ki je bil poslan kitajski vladi in je zajemal vse finančne institucije, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, izpolnile le tri banke v državni lasti.

(168)

Komisija je ugotavljala, ali banke v državni lasti delujejo kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. V zvezi s tem je preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (38): „Pomembno je, ali je podjetje pooblaščeno za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne pomeni, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“ V tej zadevi ugotovitev, da je bankam v državni lasti podeljeno pooblastilo za izvajanje vladnih funkcij, temelji na naslednjih formalnih indicih vladnega nadzora in dokazih, da se je ta izvajal na smiseln način.

(169)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Analizirala je tudi, ali se je nadzor izvajal na smiseln način. V ta namen se je morala delno zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada in banke v državni lasti niso hotele predložiti dokazov o postopku odločanja, ki je vodil do preferenčnih posojil.

(170)

Da bi izvedla to analizo, je najprej proučila informacije v zvezi s tremi bankami v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik in omogočile preverjanje.

(171)

Izpolnjene vprašalnike, ki so bili preverjeni na kraju samem, so predložile naslednje tri banke v državni lasti: Kitajska izvozno-uvozna banka, Kitajska kmetijska banka in Banka Kitajske.

(172)

Komisija je na podlagi informacij, prejetih v izpolnjenih vprašalnikih in med preveritvenim obiskom, ugotovila, da je imela vlada neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v vsaki od teh finančnih institucij.

(173)

Kar zadeva formalne indice vladnega nadzora nad tremi sodelujočimi bankami v državni lasti, je Komisija vse štela za „ključne finančne institucije v državni lasti“. Tako je v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh uredbah, so državne politične banke, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljnjem besedilu: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore“.

(174)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z začasnimi določbami za nadzorni odbor v ključnih finančnih institucijah v državni lasti. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujočih bank v državni lasti. V zvezi z zadevnimi tremi bankami v državni lasti je poleg teh splošno veljavnih indicev ugotovila naslednje:

(175)

Kitajska izvozno-uvozna banka je bila ustanovljena in deluje v skladu z obvestilom o ustanovitvi, ki ga je izdal državni svet, ter svojim statutom. V skladu s statutom te banke država neposredno imenuje njeno upravo. Nadzorni odbor imenuje državni svet v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih svetih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ (odlok državnega sveta št. 282) ter drugimi zakoni in predpisi, odbor pa odgovarja državnemu svetu.

(176)

V statutu je tudi navedeno, da ima odbor stranke Kitajske izvozno-uvozne banke vodilno in osrednjo politično vlogo pri zagotavljanju, da ta banka izvaja politike in pomemben razvoj stranke in države. Vodstvo stranke je vključeno v vse vidike upravljanja družbe.

(177)

Poleg tega je v statutu navedeno, da je Kitajska izvozno-uvozna banka namenjena zagotavljanju podpore za razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja, čezmejne naložbe, pobudo „En pas, ena cesta“, sodelovanje na področju mednarodne zmogljivosti in proizvodnjo opreme. Njeno področje delovanja vključuje kratko-, srednje- in dolgoročna posojila, kot so odobrena in usklajena s politikami države za zunanjo trgovino in spodbujanje naložb po svetu, kot so izvozni krediti, uvozni krediti, tuja pogodbena posojila na področju inženirstva, posojila za naložbe v tujini, posojila kitajske vlade za tujo pomoč in izvozna posojila za prodajalce.

(178)

Kot je navedeno v členu 137 statuta Kitajske kmetijske banke, ima kitajska vlada kot glavni delničar z 79,62-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje vse člane upravnega odbora. V skladu s členom 204 statuta to velja tudi za nadzorni odbor.

(179)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom Kitajske kmetijske banke določa strategijo banke, odloča o njenem proračunu in naložbah, imenuje predsednika in sekretarja upravnega odbora ter vzpostavi in spremlja sistem obvladovanja tveganja banke. Iz tega nepopolnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Kitajske kmetijske banke.

(180)

Komisija je tudi ugotovila, da so finančne institucije, ki so v državni lasti, vključno s Kitajsko kmetijsko banko in Banko Kitajske, leta 2017 spremenile svoje statute, da bi povečale vlogo Komunistične partije Kitajske na najvišji ravni odločanja bank.

(181)

Ti novi statuti določajo, da:

(182)

sta predsednik upravnega odbora in sekretar odbora stranke ista oseba;

(183)

je naloga Komunistične partije Kitajske zagotavljati in nadzorovati izvajanje politik in smernic Komunistične partije Kitajske in države s strani bank ter imeti vodilno in nadzorno vlogo pri imenovanju osebja (vključno z višjimi vodstvenimi delavci) ter

(184)

da pred sprejetjem kakšnih koli pomembnih odločitev mnenja odbora stranke obravnava upravni odbor.

(185)

Kot je navedeno v členu 125 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar s 64,63-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje izvršne in neizvršne direktorje banke, ki sestavljajo upravni odbor.

(186)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom Banke Kitajske med drugim določa strateška načela, poslovne načrte in glavne naložbene načrte finančne institucije ter imenuje ali razrešuje višje uslužbence, kot so predsednik in sekretar upravnega odbora, podpredsednik in drugo višje vodstveno osebje. Odbor odloča tudi o izvajanju resolucij na skupščini delničarjev in odobri politike upravljanja podjetja. Iz tega nepopolnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Banke Kitajske.

(187)

Poleg tega se nove določbe v zvezi z vlogo Komunistične partije Kitajske iz uvodne izjave 181 uporabljajo tudi za Banko Kitajske.

(188)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem treh sodelujočih bank v državni lasti v zvezi z njihovimi posojilnimi politikami in oceno tveganja, kadar so dodeljevale posojila industriji pnevmatik. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

(189)

Komisija je pri pregledovanju teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev prilagodijo industrijski politiki kitajske vlade iz naslednjih razlogov.

(190)

Kar zadeva Kitajsko izvozno-uvozno banko, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in v njenem statutu.

(191)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa, da „poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države“. Čeprav člen 4 zakona o bankah določa, da „poslovne banke opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika in da so civilno odgovorne z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe“, je preiskava pokazala, da se člen 4 zakona o bankah uporablja v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom.

(192)

Poleg tega člen 15 splošnih pravil o posojilih določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer z namenom spodbujanja rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“

(193)

Po razkritju informativnega dokumenta je kitajska vlada navedla, da je Komisija napačno razlagala člen 34 zakona o bankah. Člen 34 se ne bi smel brati ločeno, člen 4, ki je del splošnih določb, pa ima vsesplošen vpliv na preostale člene zakona. Vendar ugotovitve te preiskave (in ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim programom subvencij) (39) niso podprle trditve, da banke pri odločitvah o odobritvi posojil ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Potrdile so ravno nasprotno, kakor je opisano v uvodnih izjavah od 202 do 206. Komisija je tako ugotovila, da člen 4 zakona o bankah poslovnim bankam ni preprečeval, da upoštevajo industrijsko politiko in načrte vlade.

(194)

Kitajska vlada je tudi zahtevala, naj se ne upošteva člen 15 splošnih pravil o posojilih, saj je bil določen pred več kot 20 leti in je bil dolgo časa neaktiven. Vendar je kitajska vlada hkrati priznala, da splošna pravila o posojilih uradno še niso bila razveljavljena. Komisija je zato menila, da je njeno sklicevanje na splošna pravila o posojilih še vedno veljavno.

(195)

Industrijska politika države je določena s centralnim načrtovanjem, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1. Kar zadeva industrijo pnevmatik, so v poglavju 5 13. petletnega načrta za petrokemično industrijo predvideni „krepitev povezave med finančnimi, davčnimi in trgovinskimi politikami ter industrijskimi politikami. Uresničevanje povezave med bankami in podjetji ter politik sodelovanja na področju proizvodnje. Krepitev finančne podpore za ključna podjetja in ključne projekte. Izkoriščanje obstoječih posebnih kanalov financiranja (posebni projekti in skladi itd.) za nadaljnje podpiranje industrijske posodobitve in tehnične obnove.“

(196)

Poleg tega se Politika za industrijo pnevmatik „uporablja kot podlaga za vse ustrezne oddelke“, kar zadeva „kreditno financiranje takih projektov na področju industrije pnevmatik“.

(197)

Podobno se s sklepom št. 40 vsem finančnim institucijam daje navodila, naj kreditno podporo zagotavljajo zlasti „spodbujanim“ projektom. Kot je pojasnjeno že v oddelku 3.1, spadajo projekti industrije pnevmatik v „spodbujano“ kategorijo. Sklep št. 40 torej potrjuje predhodno ugotovitev v zvezi z zakonom o bankah, in sicer da banke izvajajo pooblastila vlade v obliki preferenčnih kreditnih poslov.

(198)

Kitajska vlada je v odgovor na informativni dokument navedla, da je v skladu s sklepom št. 40 kreditna podpora dovoljena le, če temelji na načelih zagotavljanja kreditov. Komisija je priznala, da člena 17 in 18 istega sklepa vsebujeta zahtevo, da morajo banke upoštevati kreditna načela. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 202 do 206, Komisija med preiskavo ni ugotovila, da bi se ta zahteva izvajala v praksi.

(199)

Komisija je tudi ugotovila, da ima komisija bančnih regulatorjev Kitajske obsežna pooblastila za odobritev vseh vidikov upravljanja vseh finančnih institucij s sedežem v LRK (vključno s finančnimi institucijami v zasebni in tuji lasti), kot so (40):

(200)

Zakon o bankah je pravno zavezujoč. V oddelku 3.1 je bilo ugotovljeno, da je narava petletnih načrtov in sklepa št. 40 zavezujoča. Zavezujoča narava regulativnih dokumentov komisije bančnih regulatorjev Kitajske izhaja iz njenih pooblastil kot bančnega regulativnega organa. Zavezujoča narava drugih dokumentov je razvidna iz klavzul o nadzoru in vrednotenju, ki jih vsebujejo.

(201)

Komisija je na tej podlagi ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej vladi tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem treh sodelujočih bank v državni lasti, kadar so te zagotavljale posojila industriji pnevmatik, opirala na normativni okvir.

(202)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil. Med preveritvenim obiskom so tri sodelujoče banke v državni lasti trdile, da so pri dodeljevanju spornih posojil v praksi uporabljale izpopolnjene politike in modele za oceno kreditnega tveganja. Med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi so predstavniki Kitajske kmetijske banke in Banke Kitajske tudi navedli, da so v zadnjih dveh letih zmanjšali celotno kreditno izpostavljenost do industrije pnevmatik, ker so odkrili nekaj težav, povezanih s presežno zmogljivostjo v sektorju.

(203)

Vendar niso zagotovili konkretnih primerov v zvezi z vzorčenimi družbami. Tri sodelujoče banke v državni lasti iz regulativnih in pogodbenih razlogov niso hotele predložiti informacij, vključno z njihovimi posebnimi ocenami kreditnega tveganja, povezanimi z vzorčenimi družbami, čeprav jim je Komisija poslala pisno soglasje vzorčenih družb o odpovedi pravicam do zaupnosti.

(204)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah od 188 do 201, ter ravnanje treh sodelujočih bank v državni lasti v zvezi s posojili, ki so jih zagotavljale vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njihovim uradnim stališčem med preveritvenim obiskom, saj v praksi niso ravnale, kot bi finančne institucije običajno ravnale na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu.

(205)

Med preveritvenimi obiski je bilo, z izjemo nekaterih posojil v tuji valuti, ugotovljeno, da so se posojila štirim skupinam vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotavljala po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske, in sicer ne glede na njihov finančni položaj in kreditno tveganje. Posojila so se torej zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, če jih primerjamo s stopnjo, ki bi ustrezala profilu tveganja štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega so vse družbe prejele posojila revolving, ki jim omogočajo, da kapital, s katerim so odplačale posojila na datum zapadlosti, takoj nadomestijo s svežim kapitalom od novih posojil. V primeru dveh vzorčenih skupin družb so bili razporedi plačil prestrukturirani ali pa je bil dolg odpisan zaradi finančnih težav.

(206)

Komisija je tudi ugotovila, da v primeru treh sodelujočih bank v državni lasti posojila, o katerih bi morale banke poročati kot o „neobičajnih“ posojilih, v nacionalnem centralnem registru kreditov niso bila vedno označena kot taka. Obveznost poročanja o takih „neobičajnih posojilih“ velja zlasti, kadar so bila posojila prestrukturirana, kadar jih dolžnik ni plačal ali v primeru posojil revolving. Taki primeri so bili odkriti pri vseh štirih skupinah vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. V skladu s smernicami komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja bi morali biti vsi ti primeri vključeni v centralni register kreditov. Zaradi pomanjkljivega poročanja finančnih institucij je slika kreditnega položaja družbe v centralnem registru kreditov izkrivljena, saj iz registra ni razvidna dejanska kreditna sposobnost družbe. Zato bi finančna institucija, če bi izvedla oceno tveganja, ki temelji na trgu, to storila na podlagi netočnih informacij.

(207)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem treh sodelujočih bank v državni lasti v zvezi z njihovimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v zvezi z industrijo pnevmatik.

(208)

Komisija je ugotovila, da tri sodelujoče finančne institucije v državni lasti izvajajo navedeni pravni okvir, ko izvajajo vladne funkcije v zvezi s sektorjem pnevmatik, zato delujejo kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(209)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, nobena od bank v državi lasti, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, ni izpolnila vprašalnika. Zato je Komisija v skladu s sklepi iz uvodnih izjav od 127 do 136 sklenila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene banke v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila razpoložljiva dejstva.

(210)

Komisija je v protisubvencijski preiskavi o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (41) ugotovila, da so naslednje banke, ki so zagotavljale posojila štirim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v tej preiskavi, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska razvojna banka, Konstrukcijska banka Kitajske, Industrijska in poslovna banka Kitajske, Komunikacijska banka, banka China Everbright, Poštna hranilnica, Kitajska komercialna banka, Razvojna banka Šanghaj Pudong, Kitajska industrijska banka, Podeželska poslovna banka Shenyang, Šanghajska banka, banka Ningbo, banka China CITIC, banka China Guangfa, banka China Bohai in banka Huaxia.

(211)

Poleg tega je Komisija na podlagi javno dostopnih informacij, kot so spletišče banke, letna poročila in informacije iz bančnih imenikov ali z interneta, ugotovila, da so naslednje banke, ki so štirim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države:

(212)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile posebnih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija nadalje ugotovila lastništvo in nadzor kitajske vlade na podlagi formalnih indicev iz istih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.4.1.1. Zlasti se na podlagi razpoložljivih dejstev predvideva, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike, ki ji tudi odgovarjajo, v nesodelujočih bankah v državni lasti imenuje enako kot v treh sodelujočih bankah v državni lasti.

(213)

Kar zadeva izvajanje nadzora na smiseln način, je Komisija menila, da bi se ugotovitve v zvezi s tremi sodelujočimi finančnimi institucijami, ki so v obdobju preiskave izdale precejšen del posojil štirim vzorčenim skupinam družb (od 30 % do 50 %, odvisno od družbe), lahko štele za reprezentativne tudi za nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja tudi normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.1(b). Ker ni dokazov o nasprotnem, je mogoče na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev predvidevati, da tako kot pri treh sodelujočih bankah v lasti države ni konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti, zato zanje enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.1(b).

(214)

Komisija je ugotovila tudi, da ima večina posojilnih pogodb, ki jih je Komisija pridobila od vzorčenih družb, podobne pogoje ter da so dogovorjene posojilne obrestne mere podobne in se delno prekrivajo z obrestnimi merami, ki so jih zagotovile tri sodelujoče banke v državni lasti.

(215)

Komisija je zato menila, da so ugotovitve za tri sodelujoče banke v državni lasti zaradi navedenih podobnosti posojilnih pogojev in posojilnih obrestnih mer ter reprezentativnosti treh zadevnih finančnih institucij, ki so bile preverjene, razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28 osnovne uredbe za oceno ostalih bank v državni lasti.

(216)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da se tudi ostale banke v državni lasti, ki vzorčenim družbam zagotavljajo posojila, štejejo za javne organe v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(217)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da se vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so zadevnim štirim skupinam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, štejejo za javne organe v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(218)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da tudi če se za finančne institucije v državni lasti ne bi štelo, da so javni organi, bi se v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah od 220 do 223, kljub temu štelo, da jih je kitajska vlada pooblastila in jim naložila opravljanje funkcij, ki so običajno v pristojnosti vlade. Njihovo ravnanje bi se zato v vsakem primeru pripisalo kitajski vladi.

(219)

Komisija je nato obravnavala preostale finančne institucije. Za naslednjih pet finančnih institucij se je na podlagi ugotovitev v zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (43), dopolnjenih z javno dostopnimi informacijami, štelo, da so v zasebni lasti: banka JPMorgan Chase (Kitajska), HSBC, banka Ping An, banka Bank of Qingdao in Pekinška banka. Komisija je analizirala, ali je tem finančnim institucijam kitajska vlada zaupala ali ukazala, da dodelijo subvencije sektorju pnevmatik, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(220)

Po mnenju pritožbenega organa STO gre za „zaupanje“, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „ukazovanje“ pa se nanaša na primere, kadar vlada nad zasebnim organom izvaja nadzor (44). Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da zaupanje ali ukazovanje zasebnega organa vključuje neko obliko grožnje ali prisile“ (45). Hkrati članice v skladu z odstavkom (iv) ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (46) ali kadar ima posredovanje vlade „lahko ali pa tudi ne določen učinek zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (47). Zaupanje in ukazovanje pomenita „aktivnejšo vlogo vlade in ne zgolj spodbude“ (48).

(221)

Komisija je opozorila, da normativni okvir v zvezi z industrijo pnevmatik iz uvodnih izjav od 188 do 201 velja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Za ponazoritev, zakon o bankah in različni odloki komisije bančnih regulatorjev Kitajske zajemajo vse banke, ki jih financira Kitajska, in banke s tujimi naložbami v okviru upravljanja komisije bančnih regulatorjev Kitajske.

(222)

Poleg tega je bilo med preveritvenimi obiski vzorčenih družb ugotovljeno, da ima večina posojilnih pogodb, ki jih je Komisija pridobila od vzorčenih družb, podobne pogoje ter da so bile posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij podobne in so se delno prekrivale z obrestnimi merami, ki so jih zagotavljale finančne institucije v javni lasti.

(223)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklenila, da je država, kar zadeva industrijo pnevmatik, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, naložila ali jih pooblastila v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, naj izvajajo vladne politike in industriji pnevmatik zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah.

(224)

V skladu s to ugotovitvijo je Komisija v zvezi s skupino Hankook Group ugotovila, da normativni okvir ne velja za nekatere finančne institucije v tuji lasti, ki so zagotavljale posojila skupini Hankook Group. Dejansko niso bile pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, saj so imele sedež zunaj LRK in so zagotavljale posojila v tujini v tuji valuti. Zato je Komisija sklenila, da država tem finančnim institucijam ni zaupala ali ukazala opravljanja funkcij v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(225)

Po razkritju informativnega dokumenta sta kitajska vlada in skupina Hankook Group trdili, da za zasebne finančne institucije, med katerimi je banka JPMorgan Chase Bank (Kitajska), ni mogoče šteti, da jim kitajska vlada zaupa ali ukazuje v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, da zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Navedli sta, da sta ureditvi, ki se uporabljata za komisijo bančnih regulatorjev Kitajske iz uvodnih izjav 188 in 199, skupni vsem regulativnim bančnim organom in izražata temeljna načela za učinkovit bančni nadzor, ki ga priporoča Baselski odbor za bančni nadzor. Poleg tega je skupina Hankook Group trdila, da bi morala Komisija analizirati dejanske okoliščine za vsako finančno institucijo posebej, namesto da se je sklicevala na normativni okvir kot celoto.

(226)

Komisija je te trditve zavrnila, saj nadzor in odobritve, ki jih izvaja komisija bančnih regulatorjev Kitajske, presega temeljna načela bančnega nadzora, ki ga priporoča Baselski odbor za bančni nadzor. Dejansko normativni okvir Baselskega odbora za bančni nadzor glavno odgovornost za spremljanje ustreznosti ravni kapitala glede na tveganja jasno nalaga samemu vodstvu banke. Naloga nadzornih organov je, da pregledujejo in ocenjujejo notranje postopke, kontrole in obvladovanje tveganja, ki jih vzpostavijo banke. V temeljnih načelih za učinkovit bančni nadzor Baselskega odbora za bančni nadzor je jasno navedeno, da „bi moral biti pri pregledu bančnih organov poudarek na kakovosti obvladovanja tveganja in kontrol ter da ne bi smel privesti do tega, da nadzorniki delujejo kot vodstvo banke“.

(227)

Vendar, kot je že bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 199, se odobritev komisije bančnih regulatorjev Kitajske zahteva za zaposlitev ne le višjega vodstva na sedežu banke, ampak tudi vodilnega osebja na vseh ravneh, celo vodstvenih delavcev, imenovanih v podružnicah v tujini, pa tudi tistih, ki so pristojni za podporne funkcije (npr. upravljavcev IT); upravne odobritve so potrebne celo za manjše spremembe, kot je prodaja več kot 5 % delnic banke ali sprememba sedeža. Dejansko Baselski odbor za bančni nadzor le zagotavlja, da ima nadzornik pooblastila za pregled, zavrnitev in uvedbo bonitetnih pogojev glede predlogov za prenos pomembnega lastniškega ali obvladujočega deleža. Po mnenju Komisije bi morale take dejavnosti spadati v pristojnost vodstva banke, pri čemer ne bi bila potrebna odobritev nadzornega organa na podlagi temeljnih načel za učinkovit bančni nadzor Baselskega odbora za bančni nadzor.

(228)

Poleg tega je normativni okvir, ki se uporablja za vse banke na Kitajskem, veliko širši od ureditev, ki se uporabljata za komisijo bančnih regulatorjev, kot je navedeno v uvodni izjavi 188, celoten sklop regulativnih dokumentov pa je pravno zavezujoč, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, tako da ne gre le za dejanja spodbujanja. Preveritveni obiski v vzorčenih družbah niso razkrili bistvenih razlik med posojilnimi pogoji ali obrestnimi merami posojil, ki jih zagotavljajo zasebne finančne institucije, in tistimi, ki jih zagotavljajo javne finančne institucije.

(229)

Na koncu je Komisija opozorila, da se je banka JPMorgan Chase Bank (Kitajska) kljub njeni izrecni zahtevi odločila, da ne bo sodelovala v tej preiskavi. Zato Komisija ni mogla preiskati dejanskih okoliščin za vsak primer posebej, kar zadeva banko JPMorgan Chase Bank (Kitajska).

(230)

Skupina Hankook Group je po dokončnem razkritju ponovila svoje pripombe v zvezi z zaupanjem in ukazovanjem banki JPMorgan Chase (Kitajska), pri čemer je opozorila zlasti na dejstvo, da bi lahko, če bi vedela, da mora banka sodelovati v preiskavi, od banke to zahtevala. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je vprašalnik za proizvajalce izvoznike od družbe že zahteval, naj predloži pooblastilo banke, da bi Komisiji omogočila pregled informacij, ki so jih morale predložiti finančne institucije. Korespondenca med kitajsko vlado in Komisijo o sodelovanju finančnih institucij je bila na voljo v javni dokumentaciji, nesodelovanje banke JPMorgan Chase (Kitajska) pa je bilo družbi razkrito v informativnem dokumentu. Zato Komisija meni, da je ta trditev neutemeljena.

(231)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah od 188 do 201, več pravnih dokumentov, namenjenih zlasti družbam v industriji pnevmatik, usmerja finančne institucije, naj industriji pnevmatik zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Na podlagi teh dokumentov je bilo dokazano, da finančne institucije zagotavljajo preferenčna posojila le omejenemu številu panog/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade.

(232)

Komisija je zato sklenila, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno dostopne, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega ni nobena od zainteresiranih strani predložila dokazov o tem, da preferenčna posojila temeljijo na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(233)

Komisija je nato izračunala znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Pri tem izračunu je ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(234)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so na kitajskem trgu pnevmatik številne posebnosti. Kot je pojasnjeno v oddelkih od 3.4.1 do 3.4.3, posojila, ki jih zagotavljajo kitajske finančne institucije, izražajo znatno poseganje vlade in ne izražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem trgu.

(235)

Vzorčene skupine družb se razlikujejo glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je imela v obdobju preiskave ugodnosti od drugih vrst posojil, pri čemer razlike vključujejo zapadlost, zavarovanje, jamstva in druge povezane pogoje. Iz navedenih dveh razlogov je imela vsaka družba drugačno povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejela.

(236)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. V zvezi s tem je Komisija uporabila metodologijo izračuna za preferenčna posojila, uvedeno v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK (49), ki je pojasnjena v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnih posojil, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(237)

Komisija je v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK na podlagi študije, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad (50) ter ki je pokazala neskladje med mednarodnimi in kitajskimi bonitetnimi ocenami, skupaj z ugotovitvami preiskave v zvezi z vzorčenimi družbami, že ugotovila, da domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, niso zanesljive. Dejansko so po navedbah MDS lokalne bonitetne agencije več kot 90 % kitajskih obveznic ocenile z oceno od AA do AAA. To ni primerljivo z drugimi trgi, kot so EU ali ZDA. Na primer, na trgu ZDA ima tako visoko oceno manj kot 2 % družb. Kitajske bonitetne agencije se torej močno nagibajo k dodeljevanju najvišjih ocen na bonitetni lestvici. Imajo bonitetne lestvice z zelo širokim razponom in običajno združijo obveznice z zelo različnimi tveganji zaradi neplačila obveznosti v eno obsežno bonitetno kategorijo (51).

(238)

Poleg tega tuje bonitetne agencije, kot sta bonitetni agenciji Standard and Poor's in Moody's, pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva (52). Bonitetna agencija Fitch na primer jasno navaja, da so, kadar je to ustrezno, taka jamstva ključni dejavnik, na katerem temeljijo njihove bonitetne ocene kitajskih družb (53).

(239)

Komisija je med preiskavo pridobila dodatne informacije, s katerimi je dopolnila to analizo. Prvič, Komisija je odločila, da lahko država izvaja določen vpliv na trg bonitetnega ocenjevanja. Glede na dve študiji, objavljeni leta 2016, je bilo na kitajskem trgu dejavnih približno 12 bonitetnih agencij, od katerih je bila večina v državni lasti. Skupaj so 60 % vseh ocenjenih podjetniških obveznic na Kitajskem ocenile bonitetne agencije v državni lasti (54).

(240)

Kitajska vlada je potrdila, da je bilo v obdobju preiskave na kitajskem trgu obveznic dejavnih 12 bonitetnih agencij, med katerimi je bilo 10 domačih bonitetnih agencij, vključno z Global Credit Rating Co., Ltd., Shanghai Brilliance Credit Rating & Investors Service Co., Ltd., Golden Credit Rating International Co., Ltd., China Chengxin Securities Rating Co., Ltd., Pengyuan Credit Rating Co., Ltd., Shanghai Fareast Credit Rating Co., Ltd., China Bond Rating Co., Ltd., China Securities Index Co., Ltd. in Shanghai Credit Information Services Co., Ltd. Poleg tega sta obstajali dve bonitetni agenciji, ki sta bili skupni podjetji s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji, in sicer China Lianhe Credit Rating Co., Ltd. in China Chengxin International Credit Rating Co., Ltd.

(241)

Drugič, na kitajski trg bonitetnega ocenjevanja ni mogoče prosto vstopati. V bistvu gre za zaprt trg, saj mora bonitetne agencije pred začetkom njihovega delovanja odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje ali Ljudska banka Kitajske (55). V obdobju preiskave tuje bonitetne agencije kot take niso smele delovati na kitajskem domačem trgu, saj je bil trg bonitetnega ocenjevanja vključen v „omejeno“ kategorijo kataloga kitajske vlade za usmerjanje tujih naložb v sektorjih, ter niso smele izdajati domačih bonitetnih ocen obveznic. Ljudska banka Kitajske je sredi leta 2017 naznanila, da bodo tuje bonitetne agencije pod določenimi pogoji lahko izvajale kreditno ocenjevanje na delu domačega trga obveznic, vendar to v obdobju preiskave še ni veljalo (56). Vendar pa so med tem časom tuje agencije ustanovile skupna podjetja z nekaterimi lokalnimi bonitetnimi agencijami, ki zagotavljajo bonitetne ocene za domače izdaje obveznic. Vendar te ocene temeljijo na kitajskih bonitetnih lestvicah, zato niso povsem primerljive z mednarodnimi bonitetnimi ocenami, kot je pojasnjeno zgoraj.

(242)

Glede na stanje, opisano v uvodnih izjavah od 237 do 241, je Komisija sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da četudi je kitajska bonitetna agencija nekaterim vzorčenim družbam dodelila dobro bonitetno oceno, ta ocena ni zanesljiva.

(243)

Na podlagi ugotovitev protisubvencijske preiskave o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK (57), opisanih v oddelku 3.4.4, so posojila revolving, ki družbi omogočajo, da kapital, s katerim je odplačala posojila na datum zapadlosti, nadomesti s svežim kapitalom od novih posojil. Posojila revolving so običajno kazalnik težav s kratkoročno likvidnostjo posojilojemalca in vključujejo večjo izpostavljenost tveganju za banke, ki jim taka posojila zagotavljajo. Obstoj posojil revolving v dani družbi je bil zato znak, da je bila družba v slabšem finančnem položaju, kot so na prvi pogled kazali računovodski izkazi, dodatno tveganje pa je bilo povezano s kratkoročnimi likvidnostnimi težavami.

(244)

Za namene sedanje preiskave skupino Hankook Group na Kitajskem sestavljajo dva proizvajalca izvoznika, dve družbi, ki zagotavljata surovine proizvajalcem izvoznikom, in ena prodajna družba. Sedež skupine je zunaj Kitajske, in sicer v Koreji, na Kitajskem pa ni nobenega holdinga, ki bi izvajal nadzor nad vsemi družbami, ki delujejo v LRK.

(245)

V obdobju preiskave sta proizvajalca izvoznika večinoma pridobivala potrebna sredstva od mednarodnih bank zunaj Kitajske in korejske matične družbe ter na podlagi sporazuma med družbami o združevanju denarnih sredstev. Poleg tega sta nekaj kratkoročnih posojil zavarovala tudi s prodajo svojih izvoznih terjatev kitajskim bankam.

(246)

Finančni položaj proizvajalcev izvoznikov skupine Hankook Group se zelo razlikuje. Eden od njiju je zrelo podjetje, ki je v obdobju 2014–2016 stalno poslovalo z dobičkom, drugo pa je bilo ustanovljeno šele pred kratkim in je od začetka svojega delovanja nakopičilo veliko izgubo, čeprav je v letu 2017 prvič poslovalo z dobičkom. Stopnja zadolženosti je v enem primeru precej nizka, v drugem pa zelo visoka. Vendar je bila skupaj in s primerjavo v daljšem obdobju skupna dobičkonosnost družb v obravnavanem obdobju pozitivna, čeprav šibka, kar nakazuje, da bi lahko bila skupina zaradi manjših sprememb v notranjem ali zunanjem poslovnem okolju izpostavljena izgubam. Ta ocena je bila potrjena med preveritvenim obiskom.

(247)

Komisija je ugotovila, da so kitajske finančne institucije v državni lasti družbi Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: JHT) dodelile bonitetne ocene od BBB+ do AA+, medtem ko so iste finančne institucije v državni lasti družbi Chongqing Hankook Tire Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: CHT) dodelile bonitetne ocene od BBB– do A+. Komisija je zato ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen, navedenega v uvodnih izjavah od 237 do 242, sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(248)

Ob upoštevanju stanja proizvajalca, ki posluje z izgubo, lahko obstajajo dvomi glede tega, ali imajo družbe sposobnost odplačevanja dolgov. Vendar je pri veliki večini posojil šlo za posojila med družbama, ki jih je dodelila korejska matična družba. Družba je imela le omejen znesek kratkoročnih posojil kitajskih bank.

(249)

Komisija je ugotovila, da so bila ta kratkoročna posojila, ki jih je zagotovila kitajska finančna institucija, dejansko posojila revolving. Po razkritju informativnega dokumenta je skupina Hankook Group navedla, da so bila ta posojila zaporedni dvigi kapitala v okviru širšega okvirnega sporazuma. Po nadaljnji analizi je Komisija sprejela trditve skupine Hankook Group o naravi teh posojil in ustrezno prilagodila svoje izračune z uporabo obrestne mere v času dviga sredstev.

(250)

Kot je navedeno v oddelku 3.4.1, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Hankook Group, na tržni ravni.

(251)

Menila je, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, tj. najvišji oceni, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje.

(252)

Premija, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno (BB), se je nato uporabila za običajno posojilno obrestno mero Ljudske banke Kitajske, da bi se določila tržna obrestna mera.

(253)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel k referenčni obrestni meri, kot jo je Ljudska banka Kitajske objavila na datum dodelitve posojila (58), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno družbi.

(254)

Enake razmere v zvezi z izkrivljanjem trga in neobstojem veljavnih bonitetnih ocen veljajo za posojila, izražena v tujih valutah v LRK, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti, kot je bilo ugotovljeno, uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(255)

Po razkritju informativnega dokumenta in dokončnem razkritju so kitajska vlada in tri od štirih vzorčenih družb nasprotovale metodologiji Komisije, s katero se je za izračun ugodnosti od preferenčnih posojil uporabil relativni razmik med podjetniškimi delnicami z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA. Vse so trdile, da bi morala Komisija uporabiti absolutni razmik namesto relativnega razmika med podjetniškimi delnicami z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA. Navedle so naslednje razloge:

(256)

Prva tri vprašanja so bila že predstavljena v zadevi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (59). Kot je razvidno iz uvodnih izjav od 175 do 187 zadeve v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki, je Komisija te trditve zavrnila iz naslednjih razlogov:

(257)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju ponovila svoje prejšnje argumente in trdila, da je bila uporaba relativnega razmika neustrezna, saj se z referenčno vrednostjo niso izvedle potrebne prilagoditve, ki bi izražale prevladujoče pogoje na kitajskem finančnem trgu, ter je vodila do nerazumnih rezultatov. Komisija se s tem mnenjem ni strinjala, saj se referenčna obrestna mera Ljudske banke Kitajske uporablja kot izhodišče za izračun. Poleg tega relativni razmik zajema spremembe tržnih razmer iz posamezne države, ki niso izražene, če se uporablja logika absolutnega razmika, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 255. Komisija je tudi opozorila, da dobljena obrestna mera v višini približno 9 % za družbe z bonitetno oceno BB ni razumna glede na dejstvo, da je bil donos podjetniških obveznic z bonitetno oceno BB na kitajskem domačem trgu ob koncu obdobja preiskave 20-odstoten (60).

(258)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, da metoda relativnega razmika ustrezneje odraža premijo za tveganje, ki bi jo finančna institucija uporabila za kitajske proizvajalce izvoznike na neizkrivljenem trgu, zlasti ker sta se osnovni obrestni meri v LRK in v ZDA gibali drugače.

(259)

Skupina Hankook Group je tudi trdila, da Komisija ni odštela obresti, plačanih po obdobju preiskave, ki so zapadle v obdobju preiskave. Komisija je pregledala svoje izračune in ugotovila, da so pravilni, zato je trditev zavrnila.

(260)

Poleg tega je skupina Hankook Group trdila, da njenih zunanjih dokumentiranih plačil ni mogoče šteti za financiranje. Tudi če bi se ta plačila štela za instrument financiranja, je nasprotovala referenčni obrestni meri, ki jo je Komisija uporabila za izračun ugodnosti, pri čemer domnevno ni bila upoštevana struktura obrestne mere, ki so jo uporabile banke (na podlagi obrestne mere LIBOR za posamezne države) v ustrezni valuti.

(261)

Prvič, Komisija se ni strinjala s skupino Hankook Group, da zunanjih dokumentiranih plačil ni mogoče šteti za financiranje. Skupina Hankook Group je s pomočjo teh finančnih instrumentov dejansko lahko zbrala denar vnaprej ter tako zmanjšala valutno tveganje pri obračunavanju v drugih valutah in ne v RMB. Zato je to kratkoročna finančna ureditev v korist skupine Hankook Group.

(262)

Drugič, Komisija v zvezi z uporabljenimi obrestnimi merami ni našla nobenih indeksov za posojila z bonitetno oceno „BB“, denominiranih v CAD, AUD in JPY. Ker imajo te države podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot ZDA, je Komisija za te valute uporabila povprečne obrestne mere LIBOR v USD in premijo za tveganje v USD za družbe z bonitetno oceno „BB“. Za izhodna zunanja dokumentirana plačila, denominirana v GBP, SEK in EUR, je bil uporabljen indeks ICE BofAML. Dejansko so bile obrestne mere LIBOR za posojila, denominirana v EUR, GBP in SEK, pogosto negativne, zaradi česar se je zanje štelo, da niso primerne kot izhodišče za konstruiranje referenčne vrednosti. Po drugi strani je indeks ICE BofAML košarica obveznic z visokim donosom, tj. obveznic pod naložbenim razredom, denominiranih v EUR. To ustreza bonitetni oceni, za katero je Komisija menila, da velja za skupino Hankook Group. Zato je Komisija vztrajala pri svojem stališču v zvezi z zunanjimi dokumentiranimi plačili skupine Hankook Group.

(263)

Skupina Hankook Group je po dokončnem razkritju nadalje trdila, da evrski indeks visokega donosa ICE BofAML ni bil pomemben za določitev referenčne obrestne mere na podlagi obrestne mere LIBOR in premije ter da bi morala Komisija prilagoditi premijo za tveganje, kot je to storila za bančna posojila. Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 262, je evrski indeks visokega donosa ICE BofAML košarica obveznic z bonitetno oceno, ki ustreza bonitetni oceni BB, ki je ocena za skupino Hankook Group. Tako ustreza obrestni meri, ki bi jo po pričakovanjih morala plačati družba z bonitetno oceno BB za sredstva, denominirana v EUR. V zvezi s posojili, denominiranimi v CAD, AUD in JPY, je skupina Hankook Group ponovila pripombe, navedene v okviru informativnega dokumenta. Navedla je, da Komisija nosi breme določitve referenčne vrednosti, ki čim bolj ustreza dejanskemu stanju na trgu. Komisija je menila, da to že počne, saj ni javno dostopnih podatkov za CAD, AUD in JPY na ravni družb z bonitetno oceno „BB“, ki bi omogočili konstruiranje referenčne vrednosti na podlagi ustreznih obrestnih mer LIBOR. Poleg tega je Britansko združenje bankirjev (zdaj imenovano Skupina za medcelinske menjave ali ICE) leta 2013 prenehalo določati obrestno mero LIBOR za več valut, vključno s CAD in AUD. Poleg tega so tržne razmere na navedenih trgih podobne razmeram na finančnem trgu ZDA. Zato je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da je bila uporaba evrskega indeksa visokega donosa ustrezna metoda.

(264)

Tudi skupina Giti Group je bila glede na svoja finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju. Vendar ima skupina tudi visoko stopnjo zadolženosti z rastočim trendom v obdobju preiskave.

(265)

Finančni položaj proizvajalcev izvoznikov skupine Giti Group se zelo razlikuje. Trije proizvajalci izvozniki so bili v obravnavanem obdobju dobičkonosni. Poleg tega iz drugih finančnih kazalnikov, kot je stopnja zadolženosti ali stopnja kritja dolga, niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi s sposobnostjo odplačevanja dolga teh družb. Vendar sta dva druga proizvajalca v celotnem obravnavanem obdobju stalno poslovala z izgubo. Vendar pa nista imela neodplačanih posojil nepovezanih bank in se dejansko v celoti financirata z dolgoročnim neporavnanim dolgom matične družbe.

(266)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija skupini Giti Group dodelila bonitetno oceno A+. Komisija je zato ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz uvodnih izjav od 237 do 242 sklenila, da ta bonitetna ocena ni zanesljiva.

(267)

Komisija je zato menila, da je na ravni dejavnosti skupine za izračun splošne ugodnosti za pnevmatike zaradi neobstoja ustrezne ocene tveganja primerno uporabiti referenčno bonitetno oceno BB, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 251 do 253.

(268)

Po razkritju informativnega dokumenta je skupina Giti Group izpodbijala bonitetno oceno BB za družbe skupine Giti Group. Družba je trdila, da je Komisija uporabila bonitetno oceno BB za vse družbe na Kitajskem, namesto da bi proučila položaj posameznih vzorčenih družb. V zvezi s tem je družba opozorila na dejstvo, da skupina ni imela posojil revolving in da so se dobički različnih družb v skupini zelo razlikovali.

(269)

Komisija se z oceno skupine Giti Group ni strinjala. Kot je navedeno v oddelkih 3.4.4.3 in 3.4.4.6, je Komisija posamično ocenila vse skupine vzorčenih družb in proučila položaj posameznih družb v teh skupinah. V primeru skupine Giti Group dejansko ni bilo posojil revolving, finančni položaj proizvajalcev izvoznikov pa se je močno razlikoval, pri čemer so trije proizvajalci izvozniki poslovali z dobičkom, dva proizvajalca izvoznika pa sta že dlje časa poslovala z izgubo. Komisija je zato vsakemu od teh proizvajalcev izvoznikov dodelila različne bonitetne ocene. Vendar se je Komisija glede na medsebojne povezave med družbami in zlasti dejstvo, da se je zadolženost proizvajalcev, ki so poslovali z izgubo, s transakcijami znotraj družb dejansko prenesla na subjekte skupine, ki so poslovali z dobičkom, tako da so slednji podpirali proizvajalce, ki so poslovali z izgubo, odločila, da bo skupini dodelila enotno bonitetno oceno. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(270)

Skupina Giti Group je omenila tudi nekaj manjših napak pri izračunu, ki jih je Komisija priznala in ustrezno popravila.

(271)

Finančni položaj štirih proizvajalcev izvoznikov skupine China National Tire Group se razlikuje. Dva od njih sta v obdobju 2014–2016 stalno poslovala z dobičkom in imela precej dobre finančne kazalnike. Vendar pa je eden od teh dveh proizvajalcev v prvi polovici leta 2017 začel poslovati z izgubo, poleg tega je bilo pri njem ugotovljeno posojilo revolving, kar je kazalo, da je bila družba morda v ranljivejšem finančnem položaju, kot je bilo sprva razvidno iz računovodskih izkazov.

(272)

Za tretjega in četrtega proizvajalca pa so računovodski izkazi in dokazi, najdeni med preveritvenim obiskom, pokazali, da sta ti družbi kljub več zaporednim letom izgub, visoki stopnji zadolženosti, nizki stopnji kritja obresti, vse slabšim finančnim kazalnikom, neizkoriščeni proizvodni zmogljivosti, pomislekom v zvezi s predpostavko delujočega podjetja, ki so jih izpostavili revizorji, in negotovim obetom za prihodnost še naprej prejemali posojila po ugodnih obrestnih merah. Poleg tega sta bili družbi odvisni od posojil revolving, ena od njiju pa ni bila sposobna odplačati nekaterih dolgov. Družbi sta v obdobju preiskave dejansko prenehali prejemati zunanja posojila. Vendar sta še naprej prejemali finančno podporo v obliki posojil, ki jih je v njunem imenu pridobila njuna matična družba. V pogojih teh posojilnih pogodb je bila v namenu posojila navedena podrejena družba v težavah. Poleg tega sta morala zadevna proizvajalca izvoznika v skladu s pogodbo med družbama ta posojila v celoti odplačati matični družbi.

(273)

Posredniška matična družba, tj. CNRC, je v obdobju 2015–2016 in obdobju preiskave poslovala z dobičkom, čeprav je bila dobičkonosnost nizka in je bila družba visoko zadolžena. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bila več kot polovica posojil, zagotovljenih na ravni družbe CNRC, posojil revolving. Podobna slika izhaja iz analize končne matične družbe, tj. skupine Chemchina Group, za katero je bila ugotovljena nizka dobičkonosnost ob visoki zadolženosti in določeni odvisnosti od posojil revolving. Poleg tega je Komisija na ravni skupine Chemchina Group ugotovila, da so se obveznice uporabljale za odplačilo neodplačanih posojil.

(274)

Za družbo CNRC ali njene podrejene družbe ni bilo zagotovljenih bonitetnih ocen. Vendar je kitajska bonitetna agencija skupini Chemchina Group vedno znova dodelila bonitetno oceno AAA. Komisija zaradi splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz uvodnih izjav od 237 do 242 in tudi dokazov, najdenih med preverjanjem, ni upoštevala kitajske bonitetne ocene skupine Chemchina Group.

(275)

Glede na opisani splošni položaj se ji je zdelo potrebno določiti ustrezno referenčno vrednost za različne družbe v skupini. Da bi Komisija upoštevala večjo izpostavljenost bank tveganju, ki se je še povečala z obstojem posojil revolving v nekaterih družbah skupine, je za eno stopnjo znižala oceno na lestvici ocenjevanja tveganja in prilagodila izračun relativnega razmika za taka posojila, tako da je primerjala podjetniške obveznice z bonitetno oceno AA v ZDA in obveznice z bonitetno oceno B (namesto BB) v ZDA z enakim trajanjem. Glede na opredelitve bonitetne ocene bonitetne agencije Standard & Poor's je dolžnik z bonitetno oceno „B“ ranljivejši od dolžnika z bonitetno oceno „BB“, vendar je dolžnik trenutno še vedno sposoben izpolnjevati svoje finančne obveznosti. Vendar lahko negativni poslovni, finančni ali gospodarski pogoji oslabijo sposobnost ali pripravljenost dolžnika, da izpolni svoje finančne obveznosti. Referenčna vrednost se zato šteje za ustrezno za upoštevanje dodatnega tveganja, ki izhaja iz uporabe posojil revolving.

(276)

Zato je Komisija uporabila to referenčno vrednost za vsa posojila z rokom zapadlosti dve leti ali manj, zagotovljena družbam, ki so izkoristila posojila revolving. Posojila revolving se dejansko običajno sklenejo za kratka obdobja. Zelo malo verjetno je, da bi bil rok zapadlosti posojila revolving daljši od dveh let, to ugotovitev pa potrjujejo dokazi o posojilih, ki so bili preverjeni v vzorčenih družbah.

(277)

Za preostala posojila z rokom zapadlosti dve leti ali več in za družbe, ki niso imele posojil revolving, je uporabila splošno referenčno vrednost, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena špekulativnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 251.

(278)

Komisija je nazadnje sklenila, da sta bili dve družbi, vključeni v proizvodnjo pnevmatik, v obdobju 2015–2016 in obdobju preiskave v slabem finančnem položaju. Ti družbi v obdobju preiskave brez državne podpore ne bi imeli dostopa do dodatnih posojil. Zato je prejeta ugodnost za to družbo presegala običajni pribitek obrestne mere. Ta ugodnost v obdobju preiskave izhaja iz dodelitve posojil, ki na podlagi splošnega finančnega položaja družbe brez državne podpore ne bi bila dodeljena. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je skupina China National Tire Group veliko podjetje v državni lasti, ki je del skupine Chemchina Group, in da je bila skupina Chemchina Group v 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo navedena kot ključno podjetje.

(279)

Komisija se je zato v skladu z oddelkom E(b)(V) smernic iz leta 1998 (61) odločila, da zneske teh posojil, ki v obdobju preiskave niso bili poravnani, obravnava kot nepovratna sredstva, zagotovljena pri izpolnjevanju vladnih politik. Ker ti družbi v obdobju preiskave zaradi svojega slabega finančnega položaja, v katerem sta bili že v obdobju 2015–2016, nista več prejeli nobenega novega zunanjega posojila, je Komisija posojila, ki v obdobju preiskave niso bila odplačana, vendar so bila zagotovljena v letu 2015 in prvi polovici leta 2016, obravnavala kot nepovratna sredstva, ki so bila ustrezno prilagojena, kot je opisano v uvodni izjavi 280. Poleg tega je Komisija obravnavala posojila med družbama, ki jih je matična družba v obdobju preiskave pridobila v imenu podrejene družbe kot nepovratna sredstva, saj so bila očitno namenjena podrejeni družbi, ki jih je morala tudi plačati.

(280)

Skupina China National Tire Group je po dokončnem razkritju trdila, da se posojila med družbama, ki jih je matična družba pridobila v imenu svoje podrejene družbe, ne bi smela šteti za nepovratna sredstva, saj so bile posojilna pogodbe podpisane med matično družbo in bankami. Zato teh posojil ni bilo mogoče obravnavati kot posojila podrejenih družb za izračun ugodnosti subvencije. Komisija se ni strinjala s to oceno, saj so posojilne pogodbe, podpisane z bankami, jasno določale, da je namen posojil zagotovitev finančnih sredstev podrejenim družbam v težavah. Poleg tega so bile podpisane posebne pogodbe med matično družbo in podrejenimi družbami, ki so vključevale jasna sklicevanja na določene posojilne pogodbe z bankami ter določale, da morajo podrejene družbe poplačati posojila z lastnimi sredstvi.

(281)

Skupina China National Tire Group je na splošno trdila, da se posojila, zagotovljena zadevnima proizvajalcema izvoznikoma, niso ujemala z nepovratnimi sredstvi, saj ta posojila niso bila odpuščena niti ni prišlo do njihovega neplačevanja. V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da ni štela, da so posojila vzorčenim družbam enaka nepovratnim sredstvom kot takim. Komisija je priznala, da so posojila družbam vključevala plačilne obveznosti. Pri izračunu ugodnosti take transakcije Komisija ni primerjala obrestnih mer, temveč je kot izhodišče uporabila neporavnani kapitalski znesek posojila. Komisija je nadalje navedla, da pri izračunu ugodnosti ni upoštevala celotnega zneska posojila, kot je pojasnjeno v spodnji uvodni izjavi.

(282)

Ugodnost je bila določena na podlagi neporavnanega zneska posojila, zmanjšanega za obresti, plačane v obdobju preiskave. Kapitalski znesek posojila je bil prilagojen z amortizacijo glede na temeljni namen posojila. Če je bilo posojilo namenjeno za likvidnost / obratna sredstva, je bil uporabljen celotni znesek. Če je bilo posojilo očitno povezano z dolgoročno naložbo, je bil kapitalski znesek amortiziran skozi celotno obdobje trajanja posojila, pri čemer je bil upoštevan le znesek, dodeljen za obdobje preiskave. Poleg tega je bil znesek ugodnosti dodatno prilagojen, da bi izražal le število dni v obdobju preiskave, ko je posojilo trajalo.

(283)

Na koncu je skupina China National Tire Group po dokončnem razkritju poudarila, da se je ugodnost posojil med družbama, pridobljenih od družbe Chemchina Finance, štela dvakrat, saj so se posojila upoštevala na ravni posameznih upravičencev v skupini, čeprav je Komisija že izračunala ugodnost subvencije medbančnih posojil, ki jih je družba ChemChina Finance pridobila od bank. Komisija je to trditev sprejela in ustrezno prilagodila izračun ugodnosti za preferenčna posojila.

(284)

Skupina Xingyuan Group je bila glede na svoja finančna poročila na splošno v težkem finančnem položaju. Glavna družba v skupini, ki je tudi glavni proizvajalec izvoznik, je v celotnem obdobju 2014–2016 poslovala z izgubo. Ob koncu leta 2016 je imela družba negativen kapital, ker je njena stopnja zadolženosti presegla 100 %, njene nakopičene izgube pa so bile večje od vplačanega kapitala.

(285)

Med preveritvenim obiskom je Komisija med vzorčenimi posojili našla tudi več posojil revolving in ugotovila, da je imela družba težave pri odplačevanju obresti in glavnice posojila. Več posojil je bilo odplačanih z zamudo, nekatera posojila, katerih plačilo je zapadlo v obdobju preiskave, pa po več mesecih še niso bila odplačana.

(286)

Poleg tega je poročilo Ljudske banke Kitajske o podjetniških kreditih družbe pokazalo, da je imela družba precej zunajbilančnih obveznosti, saj je zagotavljala jamstva za posojila, ki so se zagotavljala nepovezanim tretjim osebam v industriji pnevmatik v regiji. V poročilu o podjetniških kreditih je bilo 31 % neodplačanih posojil razvrščenih v „zadevno“ kategorijo.

(287)

Nazadnje je Komisija ugotovila, da je imela družba težave pri plačevanju svojemu dobavitelju glavne surovine in da je imela precejšen neporavnan znesek, ki je bil pri tem dobavitelju opredeljen kot „posojilo“.

(288)

Po drugi strani pa je povezani izvozni trgovec v obravnavanem obdobju posloval z majhnim dobičkom. Čeprav družba ni imela izgub, so bile stopnje dobičkonosnosti na splošno nizke, zaradi česar je izpostavljena negativnim spremembam poslovnih, finančnih ali gospodarskih razmer. Družba je imela visoko razmerje med dolgom in sredstvi, vendar ni imela posojil revolving.

(289)

Kljub tem okoliščinam je kitajska bonitetna agencija skupini Xingyuan Group v obdobju preiskave dodelila domačo bonitetno oceno AA. Komisija zato zaradi splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz uvodnih izjav od 237 do 242 in dokazov, najdenih med preverjanjem, ni upoštevala kitajske bonitetne ocene skupine Xingyuan Group.

(290)

Glede na opisani splošni položaj se je Komisiji zdelo potrebno določiti ustrezno referenčno vrednost za različne družbe v skupini.

(291)

Komisija je sklenila, da je na ravni proizvajalca izvoznika položaj takšen, da ta družba v obdobju preiskave brez državne podpore ne bi imela dostopa do dodatnih posojil. Zato je prejeta ugodnost za te družbe presegala običajni pribitek obrestne mere. Ta ugodnost v obdobju preiskave izhaja iz dodelitve posojil, ki na podlagi splošnega finančnega položaja družbe brez državne podpore ne bi bila dodeljena. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bila skupina Xingyuan Group v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in posodobitev industrije pnevmatik v provinci Shandong navedena kot eno od sedmih ključnih regionalnih podjetij za proizvodnjo pnevmatik.

(292)

Komisija se je zato v skladu z oddelkom E(b)(V) smernic iz leta 1998 odločila, da zneske teh posojil, ki v obdobju preiskave niso bili poravnani, obravnava kot nepovratna sredstva, zagotovljena pri izpolnjevanju vladnih politik. Na podlagi razpoložljivih informacij je izravnalne ukrepe uvedla le za posojila, dodeljena v obdobju preiskave.

(293)

Za posojila proizvajalca izvoznika, dodeljena pred obdobjem preiskave, in ob upoštevanju obstoja posojil revolving na ravni te družbe je Komisija uporabila referenčno vrednost, določeno v uvodni izjavi 275, za vsa posojila z rokom zapadlosti dve leti ali manj. Za preostala posojila z rokom zapadlosti dve leti ali več je uporabila splošno referenčno vrednost, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena špekulativnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 251.

(294)

Za ostale družbe v skupini Xingyuan Group je Komisija sklenila, da bi na podlagi razpoložljivih informacij lahko uporabila splošno referenčno vrednost, s katero se obveznicam dodeli najvišja ocena špekulativnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 251.

(295)

Preiskava je pokazala, da so kitajske finančne institucije zagotavljale tudi kreditne linije v povezavi z zagotavljanjem posameznih posojil vsaki od vzorčenih družb. Te kreditne linije so vključevale okvirne sporazume, v skladu s katerimi bi banka vzorčenim družbam dovolila, da dvignejo določen najvišji znesek v obliki različnih dolžniških instrumentov (posojila, dokumentarne menice, financiranje trgovanja itd.). V normalnih tržnih razmerah bi bile take kreditne linije predmet tako imenovane pogodbene provizije ali provizije za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke ter provizij za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunavajo za podaljšanje veljavnosti kreditnih linij. Vendar je Komisija ugotovila, da so vse vzorčene družbe uživale ugodnosti kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno.

(296)

V skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe se tako dodeljena ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga družba plača za zagotavljanje kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo poslovno kreditno linijo, ki se lahko pridobi na trgu.

(297)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v skupini Hankook Group je pridobil kreditne linije od dveh bank s sedežem v finančni pristojnosti, ki ni finančna pristojnost LRK, pri čemer so bile te kreditne linije predmet provizije za prevzete obveznosti in pogodbene provizije, kar je običajna praksa na svetovnih finančnih trgih. Ker take kreditne linije, odobrene izključno družbam v industriji pnevmatik, niso bile predmet provizij za podaljšanje, se je Komisija odločila, da v tem primeru ne bo uporabila takih provizij. Za zadevne kreditne linije se je zato štelo, da so razumen približek referenčni vrednosti. Tako se je povprečje provizij za te kreditne linije uporabilo kot referenčna vrednost v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe.

(298)

Raven provizij, uporabljena kot referenčna vrednost, je bila določena sorazmerno z zneskom vsake zadevne kreditne linije, da se je pridobil znesek subvencije (brez vseh dejansko plačanih provizij). Če je kreditna linija trajala več kot eno leto, je bil celotni znesek subvencije dodeljen za čas trajanja kreditne linije, ustrezen znesek pa pripisan obdobju preiskave.

(299)

Po razkritju informativnega dokumenta in ob dokončnem razkritju je skupina Hankook Group trdila, da se niso zaračunavale vnaprejšnje provizije, saj so kitajske banke pri odločitvi o odprtju kreditne linije za družbo upoštevale skupne prihodke, ustvarjene z drugimi izdelki in storitvami.

(300)

Komisija se je strinjala, da se od vsake stranke, ki pri banki odpre kreditno linijo, pričakuje, da bo kupila druge izdelke in storitve te banke. Vendar se od strank običajno zahteva, da plačajo vnaprejšnjo provizijo, kot dokazuje vnaprejšnja provizija, ki sta jo dve tuji banki zaračunali skupini Hankook Group za odprtja kreditnih linij. Dejansko morajo banke zagotoviti sredstva, da so takoj na voljo kadar koli med odprtjem kreditne linije. Skupina Hankook Group ni zagotovila dokazov o domnevnih razlogih za oprostitev plačila vnaprejšnjih provizij. Poleg tega se lahko od posojilojemalcev v nekaterih primerih zahteva, da imajo pri banki minimalen znesek depozita. Zato je bila trditev skupine Hankook Group zavrnjena.

(301)

Po razkritju informativnega dokumenta je skupina Giti Group pripomnila, da je Komisija uporabila napačno število preostalih dni za število kreditnih linij in da ni odštela nekaterih provizij, ki jih je družba plačala, od izračunane ugodnosti. Komisija je te pripombe delno sprejela in ustrezno popravila izračun ugodnosti.

(302)

Preiskava je pokazala, da so imele v obdobju preiskave vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od preferenčnih posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti bi bilo treba ta posojila in kreditne linije šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(303)

Znesek subvencije, določen v zvezi s preferenčnimi posojili v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb, je:

(304)

Dve vzorčeni družbi sta imeli ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki obveznic.

(305)

Na Kitajskem so akterji na trgu obveznic dejansko subjekti, ki so dejavni tudi na trgu posojil. Družbe, ki želijo izdajati obveznice, morajo uporabljati storitve finančne institucije, ki deluje kot odkupnik izdaje vrednostnih papirjev. Zavarovatelji organizirajo izdajanje obveznic in predlagajo obrestne mere, po katerih bo obveznica ponujena vlagateljem. Ti zavarovatelji so banke v državni lasti, ki zagotavljajo tudi preferenčna posojila, obravnavana v oddelku 3.4. Poleg tega so vlagatelji, ki kupujejo obveznice, prav tako večinoma kitajske banke (v državni lasti), saj več kot 95 % skupnega obsega trgovanja z obveznicami poteka na medbančnem trgu (62).

(306)

Kot je opisano v oddelku 3.4.1, je za te finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje.

(307)

Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije in ki je opisan v oddelku 3.4, se uporablja tudi za obveznice. Poleg tega se naslednji regulativni dokumenti nanašajo izrecno na obveznice:

(308)

zakon Ljudske republike Kitajske o vrednostnih papirjih, ki je bil revidiran in sprejet na 18. zasedanju stalnega odbora desetega nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske 27. oktobra 2005 in je začel veljati 1. januarja 2006 (sedanja različica je bila objavljena 31. avgusta 2014) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih);

(309)

upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, št. 113, 15. januar 2015;

(310)

ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12, 9. april 2008;

(311)

predpisi o upravljanju podjetniških delnic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet.

(312)

V skladu z regulativnim okvirom obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice morajo odobriti različni vladni organi, kot so Ljudska banka Kitajske, komisija za nacionalni razvoj in reforme ali kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odvisno od vrste obveznice in vrste izdajatelja. Poleg tega v skladu s predpisi o upravljanju podjetniških delnic za izdajanje podjetniških obveznic obstajajo letne kvote.

(313)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih bi morale biti za javno izdajanje obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „naložba zbranih sredstev je skladna z industrijskimi politikami države […]“, „sredstva, kot so bila pridobljena […], pa se uporabljajo za preverjeni namen.“ V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških delnic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države.

(314)

V skladu z upravnimi ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi se lahko za javno izdajanje ponujajo samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila glede kakovosti, kot je na primer bonitetna ocena AAA. Zato bodo večino obveznic zasebno izdali tako imenovani dobro poučeni vlagatelji, ki jih je odobrila kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje in ki so večinoma kitajski institucionalni vlagatelji.

(315)

Obrestne mere na podjetniške obveznice niso prosto določene, saj je v členu 18 predpisov o upravljanju podjetniških delnic navedeno, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ni za več kot 40 % višja od prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(316)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah od 307 do 315, in konkretne ugotovitve preiskave.

(317)

Med preveritvenimi obiski je bilo ugotovljeno, da sta dve skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izdajali obveznice po obrestnih merah, podobnih referenčnim obrestnim meram Ljudske banke Kitajske, ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb.

(318)

V praksi na obrestne mere na obveznice podobno kot pri posojilih vpliva bonitetna ocena. Kot je opisano v uvodnih izjavah od 237 do 242, pa je lokalni trg bonitetnega ocenjevanja izkrivljen, bonitetne ocene pa niso zanesljive. To je bilo ponazorjeno z dejstvom, da se prospekti o obveznicah in poročila o bonitetnih ocenah za obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, niso ujemali z dejanskim stanjem družb.

(319)

V enem primeru je finančna analiza izdaje obveznice temeljila na zelo visokih prihodkih od prodaje in 12-odstotnem dobičku, čeprav so računovodski izkazi družbe kazali, da je dejansko poslovala z izgubo.

(320)

V drugem primeru je bilo pri podrobnem pregledu obveznic opozorjeno, da se obseg obveznosti družbe povečuje, da „je breme dolgov, ki ga nosi izdajatelj, veliko ter da je razmerje med sredstvi in obveznostmi večje od povprečja v industriji […] Na splošno je kratkoročna plačilna sposobnost izdajatelja razmeroma majhna, zato obstaja določen pritisk na kratkoročno plačilno sposobnost […]. Družba se večinoma zanaša na neoperativni prihodek kot vir dobička. To predstavlja veliko negotovosti za njeno dobičkonosnost.“ Vendar se poročilo nato zaključi z dodelitvijo bonitetne ocene AAA za ponudbo obveznic.

(321)

Nazadnje je Komisija ugotovila, da bi morale biti v normalnih tržnih razmerah obrestne mere na obveznice v povprečju višje od obrestnih mer na posojila, ker se štejejo za podrejeni dolg. Vendar so bile v primeru vzorčenih družb obrestne mere na posojila enake obrestnim meram na obveznice ali višje od njih.

(322)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov ugotovila, da so kitajske finančne institucije, ki organizirajo izdajanje obveznic za vzorčene družbe, javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. Poleg tega je bila dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma zagotovljena ugodnost, saj so bile obveznice izdane po obrestnih merah, nižjih od tržnih obrestnih mer, ki so ustrezale njunemu dejanskemu profilu tveganja.

(323)

Komisija je menila, da je preferenčno financiranje z obveznicami specifično v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj obveznic ni mogoče izdajati brez odobritve vladnih organov, zakon o vrednostnih papirjih LRK pa določa, da mora biti izdajanje obveznic skladno z industrijskimi politikami države. V skladu s temi politikami so visokozmogljive radialne pnevmatike (vključno s pnevmatikami brez zračnic za tovornjake) opredeljene kot spodbujana kategorija izdelkov.

(324)

Ker so obveznice v bistvu le še ena oblika dolžniškega instrumenta, podobnega posojilom, in ker metodologija izračunavanja za posojila že temelji na košarici obveznic, se je Komisija odločila, da bo za posojila uporabila metodologijo izračunavanja, kot je opisana v oddelku 3.4.4. To pomeni, da se za referenčne obrestne mere, ki jih objavi Ljudska banka Kitajske, uporabi relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem, ki se nato primerja z dejansko obrestno mero, ki jo plača družba, da bi se določila ugodnost.

(325)

Znesek subvencije, določen v zvezi s preferenčnimi obveznicami v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb, je:

(326)

Banke v državni lasti na Kitajskem so po navedbah pritožnika kupcem zagotavljale izvozne kredite, tujim družbam, kot so uvozniki, pa ugodna posojila, da bi spodbujale izvoz kitajskih izdelkov, tehnologije in storitev, kot so pnevmatike.

(327)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da nobeden od povezanih ali nepovezanih uvoznikov v svojih računovodskih izkazih ni imel neodplačanih posojil kitajskih finančnih institucij. Komisija je zato sklenila, da se ta program v obdobju preiskave ni uporabljal za vzorčene družbe.

(328)

Ob koncu leta 2015 je družba CNRC pridobila 65-odstotni delež v skupini Pirelli Group. Takrat je bila ta skupina ocenjena na 7,1 milijarde EUR. To pridobitev je spremljalo več podpornih ukrepov kitajske vlade.

(329)

Po razkritju informativnega dokumenta in dokončnem razkritju so kitajska vlada, družba Pirelli in družba CNRC trdile, da Komisija ni mogla preiskati te sheme, ker ni bila zajeta v pritožbi ali obvestilu o začetku. Kitajska vlada je po dokončnem razkritju ponovila to trditev in trdila, da Komisija pred začetkom ni zagotovila možnosti za posvetovanje v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe, s čimer je LRK preprečila, da bi predlagala skupno dogovorjeno stališče. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se lahko izravnalni ukrepi proti novim shemam uvedejo le, če imajo pravno podlago v pravu EU. Vendar je bila taka pravna podlaga uvedena šele po začetku veljavnosti drugega odstavka novega člena 10(7) osnovne uredbe decembra 2017 (63), ki se za ta postopek ni uporabljal. Družba CNRC je menila, da je bilo treba v obvestilu o začetku vsak program navesti posebej. Ker se je Komisija sklicevala le na „nepovratna sredstva“ in ne na „kapitalsko naložbo“, naložba sklada SRF ni bila zajeta v postopku.

(330)

Komisija se s tem ni strinjala. Obvestilo o začetku se je nanašalo na „(1) neposredni prenos sredstev in potencialni neposredni prenos sredstev ali obveznosti“. V členu 3(1)(a)(i) osnovne protisubvencijske uredbe in členu 1.1(a)(1)(i) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih je izraz „neposredni prenos sredstev“ pojasnjen s primeri v oklepajih. Navedeni so „na primer nepovratna sredstva, posojila, infuzija lastniškega kapitala“. Tako je bila naložba sklada SRF kot kapitalska naložba zajeta v obvestilu o začetku pod naslovom „neposredni prenos sredstev“. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 334 do 340, se sklad SRF za namen te preiskave ni štel za ločen, samostojen program. Naložba sklada SRF je pomenila dodatno posredovanje v svežnju petih finančnih posredovanj kitajske vlade v okviru prevzema družbe Pirelli. Poleg še ene kapitalske naložbe družbe CINDA so bili ostali deli svežnja nepovratna sredstva, posojilo in poplačilo obresti, za katere družba CNRC sprejema, da so bili ustrezno predmet preiskave. Po analizi naložbe sklada SRF Komisija tako v preiskavo ni vključila ločenega programa, temveč je proučila vse ustrezne dele enega kompleksnega finančnega ukrepa kot dela programa za spodbujanje zunanje trgovine v tem okviru.

(331)

Poleg tega, tudi če je obstajal dvom glede obsega zajete subvencije v postopku, je Komisija med preiskavo popolnoma pregledno ovrgla take dvome. Med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi je bilo v medsebojnem soglasju izpostavljeno vprašanje tržne narave naložb sklada Silk Road Fund (v nadaljnjem besedilu: SRF), pri čemer je kitajska vlada zagotovila tudi koristne informacije o naravi sklada SRF. V zvezi s tem je Komisijo presenetila tudi navedba družbe CNRC po dokončnem razkritju, da je kitajska vlada med preveritvenim obiskom Komisije dala samo ustni odgovor in da Komisija ni iskala novih informacij o tržni naravi sklada SRF. Ravno nasprotno, Komisija je kitajski vladi poslala dopis iz člena 28 v zvezi s tem, od kitajske vlade pa je prejela nekatere dokumente o naložbi sklada SRF, s čimer je ponovno poudarjeno, da je bil ta vidik financiranja kitajske vlade ustrezno del postopka.

(332)

Trditev, da je bila naložba sklada SRF zunaj obsega preiskave, je bila zato zavrnjena.

(333)

– 13. petletni načrt za razvoj zunanje trgovine, ki ga je izdalo Ministrstvo za trgovino Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za trgovino) 26. decembra 2016;

(334)

Komisija je ugotovila, da je kitajska vlada posredovala na več načinov, da bi družba CNRC lažje pridobila 65-odstotni delež skupine Pirelli Group.

(335)

Prvič, družba CNRC je od komisije SASAC prejela nepovratna sredstva v višini 500 milijonov RMB (približno 66 milijonov EUR) za „spodbujanje sodelovanja na področju svetovne proizvodne zmogljivosti v okviru pobude ‚En pas, ena cesta‘“ v skladu z obvestilom ministrstva za finance o sprostitvi centralnega operativnega proračuna za investicijske odhodke v državni lasti leta 2016, CZ (2016), št. 18.

(336)

Drugič, družba CNRC je prejela 800 milijonov EUR preferenčnega posojila od Kitajske razvojne banke, Kitajske izvozno-uvozne banke in Konstrukcijske banke Kitajske. V posojilni pogodbi je kot namen posojila naveden prevzem družbe Pirelli.

(337)

Tretjič, družba CNRC je prejela vračilo obresti v višini 17 milijonov RBM, plačanih na posojilo iz zgornje uvodne izjave. To vračilo je dodelilo ministrstvo za finance „za pridobitev pravic družbe Pirelli do obveznic“ v okviru „ključnih projektov posebnih skladov za leto 2015 za razvoj zunanje trgovine“ v skladu z obvestilom o dodeljevanju subvencioniranih sredstev za ključne projekte v okviru posebnih skladov za razvoj zunanje trgovine in gospodarstva za leto 2015, C.H. (2015) št. 653 in spis skupine Chemchina Group (2016) št. 144.

(338)

Četrtič, kitajska vlada je sodelovala pri pridobivanju deleža v skupini Pirelli Group z zagotovitvijo kapitalske udeležbe v vrednosti 533 milijonov EUR prek sklada SRF, tj. vladnega investicijskega sklada, ki je del pobude „En pas, ena cesta“. V naložbenem sporazumu so obravnavane praktične podrobnosti transakcije, niso pa navedeni osnovni pogoji. Komisiji niso bili predloženi nobeni drugi dokumenti med skladom SRF in družbo CNRC v zvezi s tem specifičnim postopkom.

(339)

Kitajska vlada je po pridobitvi sodelovala pri prestrukturiranju v skupini China National Tire Group z zagotovitvijo kapitalske udeležbe v višini 266 milijonov EUR prek družbe China Cinda Asset Management Company Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Cinda) v družbi, ki ima v lasti segment industrije pnevmatik skupine Pirelli Group.

(340)

Vseh pet posredovanj je imelo skupni cilj, da se družbi CNRC omogoči prevzem družbe Pirelli. Skupaj so bila imenovana „ukrepi“.

(341)

Nekaj podpore s strani kitajske vlade je bilo tako zagotovljene neposredno (npr. prek nepovratnih sredstev), nekaj pa posredno prek subjektov v državni lasti. Kar zadeva preferenčno posojilo iz zgornje uvodne izjave, je Komisija že v oddelku 3.4.1 ugotovila, da Kitajska razvojna banka, Kitajska izvozno-uvozna banka in Konstrukcijska banka Kitajske pri zagotavljanju posojil vzorčenim družbam delujejo kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(342)

V zvezi s skladom SRF in družbo Cinda je Komisija ugotovila, da sta oba subjekta v celoti v lasti kitajske vlade ter da njuna struktura upravljanja kaže, da država pomembno vpliva nanju.

(343)

Sklad SRF je glede na informacije na svojem spletišču subjekt v državni lasti, ki ga je ustanovila in ga podpira država, namenjen pa je zagotavljanju naložb in finančne podpore za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje ter povezljivost v okviru pobude „En pas, ena cesta“. Družba je v 100-odstotni lasti države, in sicer prek državne uprave za devizna sredstva, Kitajske investicijske korporacije, Kitajske izvozno-uvozne banke in Kitajske razvojne banke. Ima upravni odbor in nadzorni odbor, ki sta sestavljena iz predstavnikov različnih ministrstev.

(344)

Družba Cinda je bila leta 1999 ustanovljena kot podjetje v državni lasti in slaba banka za Konstrukcijsko banko Kitajske. Glede na njeno letno poročilo je bila prva družba za upravljanje premoženja, ustanovljena aprila 1999 na podlagi odobritve državnega sveta, da bi odpravila finančna tveganja in ohranila stabilnost finančnega sistema ter olajšala reformo bank v državni lasti in podjetij. Leta 2017 sta bila glavna delničarja družbe ministrstvo za finance (64,45 %) in nacionalni svet za sklad socialne varnosti LRK (7,06 %). Upravni odbor in nadzorni odbor družbe sestavljajo različni predstavniki vladnih organov in velikih finančnih institucij v državni lasti.

(345)

Glavna dejavnost družbe je upravljanje prizadetega premoženja. Družba je glede na svoje letno poročilo „tesno usklajevala nacionalno strategijo“ in med drugim podpirala oblikovanje pobude „En pas, ena cesta“. Družba je tudi obljubila, da „bo resno proučila duh 19. Nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske in misel Xi Jinpinga o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo obdobje ter delovala v skladu z njima, močno okrepila splošno vodstvo stranke in zagotovila trdno politično jamstvo za svoj razvoj“.

(346)

Komisija je na podlagi informacij, zagotovljenih med preveritvenim obiskom, in javno dostopnih informacij torej ugotovila, da obstajajo formalni indici o vladnem nadzoru v zvezi s skladom SRF in družbo Cinda.

(347)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem sklada SRF in družbe Cinda. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je treba udeležbo obravnavati v okviru naslednjega zakonodajnega okvira:

(348)

v 13. petletnem načrtu za razvoj zunanje trgovine so določena splošna načela, na katerih temelji zunanjetrgovinska politika Kitajske, kar vključuje odpiranje trga z večjim obsegom in višjo ravnjo ter združevanje spodbujanja naložb po svetu in njihovega uvajanja za spodbujanje rasti trgovine. Namen načrta je tudi spodbujati prehod z izvoza, pri katerem prevladuje blago, na izvoz blaga, storitev, tehnologij in kapitala. V zvezi s tem je kot ena od glavnih nalog v poglavju III.3 načrta navedeno povečanje nadnacionalne operativne zmogljivosti zunanjetrgovinskih podjetij, ki spodbuja močne družbe k razširitvi industrijskih verig, nadnacionalnim združitvam in prevzemom ter pridobitvi kakovostnih blagovnih znamk, temeljnih tehnologij in tržnih kanalov. Poleg tega je v načrtu navedeno, da bo nadnacionalnim podjetjem z dobro boniteto oceno zagotovljena sistematična podpora, s čimer bo ustvarjenih več velikih podjetij z nadnacionalno poslovno zmogljivostjo in svetovno mrežo distribucijskega trga.

(349)

V usmerjevalnih mnenjih državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje opreme je podrobneje pojasnjeno, kako se bo strategija spodbujanja naložb po svetu izvajala v praksi. Cilji so uresničiti prehod od izvoza izdelkov do izvoza industrij ter „dejavno razvijati in prodirati na trge v razvitih državah“. Končni cilj je oblikovati več vodilnih podjetij z zmogljivostjo tržnega razvoja, ki bodo mednarodno konkurenčna.

(350)

V členih od 30 do 36 teh usmerjevalnih mnenj je navedena vsa podpora politike, ki jo lahko prejmejo družbe, ki prodirajo na tuje trge, kot sta politiki fiskalne in davčne podpore, ugodna posojila, finančna podpora s sindiciranimi posojili, izvozni krediti ter projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov.

(351)

V členu 35 je izrecno naveden sklad Silk Road Fund kot orodje za financiranje projektov s strani države, ki se uporablja za „povečanje virov kapitalskih naložb. […] Vlogo sklada Silk Road Fund bomo v celoti razvili. S kapitalskimi naložbami in financiranjem dolgov bomo dejavno podpirali mednarodno proizvodno zmogljivost in projekte na področju sodelovanja pri proizvodnji opreme.“

(352)

Poleg tega sam sklad Silk Road Fund na svojem spletišču navaja, da je njegov cilj pomagati kitajskim podjetjem pri povečanju njihovega izvoza, tako da jim zagotovi boljši dostop do čezmorskih trgov z vzpostavitvijo čezmorskih dejavnosti in nakupom napredne tuje tehnologije.

(353)

Komisija na tej podlagi ugotavlja, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sklada SRF in družbe Cinda opirala na normativni okvir.

(354)

Komisija je proučila tudi konkretno ravnanje sklada SRF in družbe Cinda ter ugotovila, da sta v zvezi s pridobitvijo deleža v skupini Pirelli Group oba subjekta delovala kot finančna vlagatelja in dejansko ne izvajata operativnega nadzora nad svojimi naložbami. Poleg tega oba prinašata ugodnosti, ki jih ne bi bilo mogoče pridobiti v normalnih tržnih razmerah.

(355)

Družba Cinda je za svojo kapitalsko udeležbo plačala izjemno visok znesek. Za to kapitalsko udeležbo je plačala 266 milijonov EUR, čeprav je osnovni delež kapitala znašel le 38 milijonov EUR, neto sredstva družbe pa so bila vredna 73 milijonov EUR.

(356)

V zvezi s skladom SRF je glede na njegove lastne izjave njegov cilj zagotoviti finančno podporo za projekte, ki nimajo dovolj lastnega kapitala, z zmanjšanjem deleža skupnega dolga in izboljšanjem zmogljivosti financiranja projektov. Hkrati sklad olajšuje pridobivanje sindiciranih posojil (kot je preferenčno posojilo iz uvodne izjave 336), kar zagotavlja dodatno finančno podporo za projekte. Sklad SRF na svojem spletišču kot primer te delovne metode večkrat sam omenja posel v zvezi z družbo Pirelli.

(357)

Zato je Komisija ugotovila, da sklad SRF in družba Cinda z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem pnevmatik izvajata pravni okvir, kot je določen zgoraj, zaradi česar delujeta kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(358)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da tudi če se sklad SRF in družba Cinda ne bi štela za javni organ, bi se v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah od 342 do 356, kljub temu štelo, da ju je kitajska vlada pooblastila in jima naložila opravljanje funkcij, ki so navadno v pristojnosti vlade. Njuno ravnanje bi se zato v vsakem primeru pripisalo kitajski vladi.

(359)

Po razkritju informativnega dokumenta in dokončnem razkritju sta družbi CNRC in Pirelli trdili, da sklad SRF in družba Cinda nista javna organa, saj sklad SRF ni agencija za pomoč, oba pa si tako kot vsak zasebni vlagatelj prizadevata za tržne donose. Po mnenju družbe CNRC je bilo z dejstvom, da so se z naložbo sklada SRF plačale delnice družbe Pirelli po tržni ceni, potrjeno, da se naložbene odločitve sklada SRF sprejemajo neodvisno in temeljijo na tržnih načelih.

(360)

Komisija je opozorila, da je analiza javnega organa odgovor na vprašanje, ali ima subjekt pooblastilo vlade. Država nima le v lasti sklada SRF (kot je določeno v uvodnih izjavah od 343 do 346), ampak vlada izvaja tudi smiseln nadzor nad njim. Zato to, ali so posamezne odločitve sklada SRF razumne s komercialnega vidika, ni odločilno. Odločilno pa je to, da se odločitve ne sprejemajo neodvisno od vpliva vlade. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 348 do 353, obstaja močan normativni okvir, v katerem sklad SRF deluje kot vladni instrument za uresničevanje ciljev politike v okviru pobude „En pas, ena cesta“. Upravljavci sklada SRF, ki jih imenuje in nadzira kitajska vlada, izvajajo cilje in s tem smiseln nadzor sklada SRF. Komisija je zato potrdila svojo oceno, da je sklad SRF javni organ ali vsaj dobi pooblastila ali navodila vlade za izvajanje funkcij, ki jih običajno opravlja vlada, kot je izpolnjevanje ciljev javne politike.

(361)

Družbi CNRC in Pirelli sta glede informativnega dokumenta tudi pripomnili, da Komisija ni dokazala, da pogoji naložbe niso bili skladni z običajno naložbeno prakso. Vsaka ugodnost bi morala biti omejena na razliko med pogoji, ki jih nudi vlada, in pogoji, ki bi jih lahko prejemnik zagotovil na trgu. Vsekakor družba CNRC ali družba Pirelli ni bila deležna nikakršne ugodnosti, saj so bila sredstva zagotovljena prejšnjim delničarjem družbe Pirelli za pridobitev njenih delnic.

(362)

Komisija se ni strinjala z dejstvom, da naložba sklada SRF ni zagotovila nobene ugodnosti družbi CNRC in da je bila transakcija primerljiva s tistim, kar bi se lahko zagotovilo na trgu, iz naslednjih razlogov:

(363)

Ker je sklad SRF plačal delnice družbe Pirelli po tržni ceni, je prednost posredovanja vlada za družbo CNRC ločena od cene, po kateri je bila izvedena kapitalska naložba sklada SRF. Dejansko je ugodnost posredovanja vlade predstavljalo dejstvo, da družba CNRC ni imela dovolj lastnih sredstev za financiranje prevzema družbe Pirelli. Posel je imel tako velik učinek finančnega vzvoda. Če sklad SRF ne bi posredoval z zagotovitvijo kapitalske udeležbe, bi morala družba CNRC zagotoviti dodatna sredstva na trgu posojil. Vendar bi bilo to oteženo zaradi že vključenega velikega finančnega vzvoda. V zvezi s tem je eden od pogojev za posojilo, ki ga je za družbo CNRC odobrila Kitajska razvojna banka, določal, da mora družba CNRC dokazati, da je zagotovila dovolj dodatnih sredstev iz drugih virov. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 356, je sklad SRF na svojem spletišču objavil, da je njegov glavni cilj zagotoviti finančno podporo za projekte, ki nimajo dovolj lastnega kapitala, z zmanjšanjem deleža skupnega dolga in izboljšanjem zmogljivosti financiranja projektov. Hkrati sklad olajšuje pridobivanje sindiciranih posojil, kar zagotavlja dodatno finančno podporo za projekte.

(364)

Tudi če bi bila družba CNRC sposobna zagotoviti potrebna sredstva prek dodatnega posojila, bi imelo to svojo ceno, saj bi morala družba plačati obresti na posojilo in poplačati kapital za posojilo. Zaradi posredovanja sklada SRF pa družba CNRC ni imela dodatnih finančnih stroškov in je zmanjšala delež dolga transakcije, kar je olajšalo prejem sredstev bank.

(365)

Poleg tega je bil znesek naložbe sklada SRF povsem enak znesku, ki ga je družba CNRC potrebovala za pridobitev absolutnega večinskega deleža v skupini Pirelli Group (65 % v primerjavi z 48,75 % brez sklada SRF). Ta večinski lastniški delež je bil pridobljen brez izgube nadzora manjšinskega delničarja.

(366)

Ne nazadnje, obdobje vezanosti, v katerem skladu SRF ni bil dovoljen izstop iz naložbe, je veliko daljše od običajnega obdobja vezanosti za vlagatelje kapitala, ki želijo čim prej povečati donose.

(367)

Družba CNRC je po dokončnem razkritju izpodbijala te trditve. Po njenem mnenju je Komisija izvedla napačno analizo nasprotnih dejstev s proučitvijo, ali je bila kapitalska naložba sklada SRF skladna z običajno naložbeno prakso zasebnih vlagateljev, ki izvajajo naložbe v dolgove. Opozorila je tudi na več korakov pri naložbi sklada SRF, pri čemer je trdila, da je bila kot klasičen odkup z zadolžitvijo povsem skladna z običajno naložbeno prakso. Zlasti obdobje vezanosti za izstop iz sklada SRF ni bilo neobičajno dolgo. Prekinjeno je bilo pred rokom in je bilo enako dolgo kot za druge manjšinske delničarje. Ne nazadnje, obsežne politične izjave ne zadostujejo kot dokaz, da je bila s finančnim prispevkom zagotovljena ugodnost.

(368)

Komisija je to trditev zavrnila. Ugodnost za družbo CNRC kot prejemnika naložbe sklada SRF je bila večplastna. Tržni vlagatelj, ki je razmišljal o tovrstni kapitalski udeležbi v okviru sklada SRF, bi moral oceniti tveganja, povezana s transakcijo. Njegov industrijski partner, tj. družba CNRC, takrat ni imel dovolj sredstev, da bi postal večinski lastnik družbe Pirelli, in je bil odvisen od tega, ali bo našel finančnega vlagatelja kot družabnika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 363, je družba CNRC lahko prejela dodatna posojila od drugih bank le zaradi zmanjšanja deleža skupnega dolga. S predajo ključa družbi CNRC, ki je postala ne le večinski delničar družbe Pirelli, ampak je tudi zagotovila dodatna posojila, je bila naložba sklada SRF ključni del postopka kitajske vlade, s katerim je družbo Pirelli dodala v portfelj družbe CNRC. Tržni vlagatelj bi okrepil ta položaj in zagotovil sredstva pod bistveno drugačnimi pogoji.

(369)

Prvič, Komisija je bila seznanjena z neobičajnim dogovorom sklada SRF, da se odreče svojim glasovalnim pravicam v korist družbe CNRC. Zelo vprašljivo je, ali bi bil tržni vlagatelj zadovoljen s „pooblastitvijo“ družbe CNRC, da postane večinski delničar s popolnim operativnim nadzorom, in s tem, da bi se odrekel svojim glasovalnim pravicam, da bi deloval kot „nemočen“ manjšinski delničar.

(370)

Drugič, razmeroma dolgo obdobje vezanosti za sklad SRF kaže to, da gre za naložbo sklada SRF, ki temelji na javni politiki. Tržni vlagatelj bi vztrajal pri precej krajšem obdobju, da bi povečal donosnost, dejstvo, da so drugi manjšinski delničarji sprejeli enake pogoje, pa ni relevantno, saj eden od njih sploh ni finančni vlagatelj, drugi pa deluje kot dolgoročni naložbeni sklad. Dogodki po naložbi, tj. predčasna prekinitev dogovora o vezanosti zaradi ponovnega vstopa družbe Pirelli pred rokom, dokazujejo enako: da dogovorjeno obdobje vezanosti ni bilo skladno s standardnimi tržnimi pogoji za finančnega vlagatelja s tako velikim finančnim vzvodom za družbo CNRC, kot je pojasnjeno zgoraj.

(371)

Tretjič, predkupne pravice družbe CNRC za nakup preostalih delnic po koncu obdobja vezanosti za pridobitev popolnega nadzora nad družbo niso tržno zasnovane. Pridobitno usmerjen tržni vlagatelj bi ohranil prožnost za doseganje višje cene delnic, če bi zanje obstajali konkurenčni ponudniki, in ne bi pristal na take predkupne pravice. Njihov obstoj ponovno dokazuje, da je bila naložba sklada SRF skladna s ciljem javne politike, da se zagotovi pomoč družbi CNRC kot podjetju v državni lasti pri prevzemu družbe Pirelli pod ugodnimi pogoji.

(372)

Zaradi vsega tega je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da je naložba sklada SRF zagotovila ugodnost družbi CNRC.

(373)

Kar zadeva družbo Cinda, je bil okvir za določitev ugodnosti drugačen, ker so bila sredstva dejansko plačana družbi CNRC in ker je Komisija ugotovila, da kapitalska udeležba ni temeljila na ceni, ki bi bila usklajena s trgom, kot je navedeno v uvodni izjavi 355. Družbi CNRC in Pirelli sta v odziv na informativni dokument predložili poročilo o vrednotenju sredstev, da bi dokazali, da je bila naložba izvedena pod tržnimi pogoji. Po preverjanju je Komisija ugotovila, da podatki, navedeni v poročilu o vrednotenju, niso skladni s podatki, ki jih je imela na voljo. Dejansko se poročilo o vrednotenju ni nanašalo na naložbo družbe Cinda, ampak je bilo pripravljeno v okviru druge transakcije z lastniškim kapitalom v okviru skupine CNRC. Ta transakcija je vključevala tudi družbo Pirelli Industrial Srl., vendar se je nanašala na drugega kupca in drugo obdobje, tj. eno leto pred kapitalsko udeležbo družbe Cinda. Komisija je ugotovila, da se je družba Pirelli Industrial Srl. v letu 2016 obširno prestrukturirala. Tako njen finančni položaj ob koncu leta 2016, kot dokazuje revizijsko poročilo za leto 2016, ni bil več primerljiv s položajem, predstavljenim v poročilu o vrednotenju sredstev, ki ga je predložila družba CNRC. Ker Komisija ni imela na voljo preverljivih informacij v zvezi s pravimi subjekti in obdobjem, je vztrajala pri svojem stališču glede naložbe družbe Cinda.

(374)

Družbi CNRC in Pirelli sta po dokončnem razkritju izpodbijali tudi to analizo. Po njunem mnenju družbi CNRC ni bila zagotovljena ugodnost, saj je bila naložba družbe Cinda skladna z običajno naložbeno prakso. Da bi podprli svojo trditev, sta se zlasti sklicevali na isto poročilo o vrednotenju, ki ga je pripravil neodvisni ocenjevalec in je analizirano zgoraj. Čeprav sta priznali, da je bilo poročilo dejansko pripravljeno v okviru druge transakcije z lastniškim kapitalom, sta trdili, da na podlagi tega ni mogoče izključiti, da se poročilo ne more uporabljati kot referenca za izvajanje drugih transakcij (kot je prevzem s strani družbe Cinda).

(375)

Komisija te trditve ni sprejela iz istih razlogov, kot so pojasnjeni v uvodni izjavi 373 in kot jih je priznala družba Pirelli: poročilo o vrednotenju sredstev se nanaša na drugo transakcijo z lastniškim kapitalom in vključuje drugo obdobje, tj. eno leto pred kapitalsko udeležbo družbe Cinda. Družba Pirelli je v navedenem obdobju izvedla večje prestrukturiranje, ki je nedvomno vplivalo na njen finančni položaj. Poleg tega, kot je potrdila družba CNRC, je družba Cinda pridobila 38 % delnic družbe Pirelli Industrial Srl., ki se zdaj imenuje skupina Prometeon Tyre Group S.r.l. (v nadaljnjem besedilu: PTG). Ker je kapital navedene družbe takrat znašal 100 milijonov EUR, je bila nominalna vrednost delnic 38 milijonov EUR. Družba Cinda je za svojo kapitalsko udeležbo plačala 266 milijonov EUR. Ob upoštevanju, da je neto vrednost sredstev družbe takrat znašala manj kot polovico tega zneska in da je družba komajda poslovala z dobičkom, niti vrednotenje na podlagi sredstev niti vrednotenje na podlagi prihodkov ne bi upravičila te visoke kapitalske udeležbe. Ker ni opravila preizkusa tržnega vlagatelja, je Komisija potrdila svoje stališče, da je bila z naložbo družbe Cinda družbi CNRC zagotovljena druga ugodnost.

(376)

Komisija je tudi ugotovila, da so subvencije, zagotovljene v okviru tega ukrepa, specifične v smislu člena 4(2) osnovne uredbe. Zlasti kemična industrija in sklad SRF sta izrecno omenjena v zakonodaji kitajske vlade. Dejstvo, da so industrije široko zajete v zakonodaji in da bi lahko sklad SRF ali družba Cinda vlagala v druge industrije, ne razveljavlja teh ugotovitev. Družba CNRC je po dokončnem razkritju izpodbijala to ugotovitev. Trdila je, da financiranje v okviru pobude „En pas, ena cesta“ ni izrecno omejeno na nekatera podjetja ali industrije. Zlasti je poudarila, da seznam prednostnih področij v usmerjevalnih mnenjih ni izčrpen.

(377)

Komisija je opozorila na nekatere značilnosti kitajskega preferenčnega financiranja. Namesto da bi se izvajali jasno predpisani programi financiranja s strogimi merili upravičenosti, so na najvišji politični ravni opredeljene številne spodbujane industrije. Finančni akterji, kot so strateške banke, sklad SRF ali družba Cinda, upoštevajo te usmeritve v svoji dejanski praksi. Ob upoštevanju navedenega Komisija redno izravnava subvencije za take spodbujane industrije kot specifične, saj se lahko obravnavajo kot „nekatera podjetja“ v smislu člena 4(2) osnovne uredbe (64). V tej zadevi družba CNRC ni oporekala temu, da je kemična industrija del take spodbujane industrije. Dejstvo, da bi bilo seznam mogoče razširiti na druge industrije, te ugotovitve ne spreminja.

(378)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah 348 in 349, se zakonodaja posebej osredotoča na izvozne družbe ter se sklicuje na „pridobitev dostopa do mednarodnih trgov“. Glede na njegovo pogojenost z izvozom (kot bo podrobneje pojasnjeno v oddelku (f)), se za ukrep tudi šteje, da je specifičen v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(379)

Komisija je nato proučila, ali so bili ukrepi dejansko pogojeni z izvozom, saj so bili odobreni za nekatera podjetja izrecno za spodbujanje naložb po svetu, tj. zunaj Kitajske. Na splošno podpora spada v okvir pobude „En pas, ena cesta“, ki je del petletnega načrta ministrstva za trgovino za razvoj zunanje trgovine.

(380)

V usmerjevalnih mnenjih državnega sveta o spodbujanju mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje opreme so izrecno navedene industrije, ki jih je treba obravnavati v okviru te strategije, med katerimi je kemična industrija prednostno področje. V 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo je kot pomemben dosežek prav tako izrecno navedena pridobitev deleža v skupini Pirelli Group s strani družbe Chemchina.

(381)

Ukrep je posebej usmerjen v družbe, ki izvajajo zunanje naložbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 349, so cilji uresničiti prehod od izvoza izdelkov do izvoza industrij ter „dejavno razvijati in prodirati na trge v razvitih državah“. Zato kitajske družbe, ki delujejo samo na domačem trgu, niso upravičene do prejema take finančne podpore. Zasnova ukrepa, ki temelji na pogojenosti od izvoza, je ponazorjena tudi z dejstvom, da so področja, ki jih je treba izbrati kot prednostna za zunanje naložbe, področja, na katerih obstaja mednarodno tržno povpraševanje, in področja s „posebnimi prednostmi na področju mednarodne konkurence“, tj. področja, na katerih se lahko spodbuja kitajski izvoz. V poglavju III.3 13. petletnega načrta za razvoj zunanje trgovine je nadalje določeno, da je podpora usmerjena v zunanjetrgovinska podjetja.

(382)

V zvezi s pridobitvijo deleža v skupini Pirelli Group je na spletišču sklada SRF navedeno naslednje: „Sklad je podpiral družbo Chemchina pri prevzemu družbe Pirelli, kar je pomagalo družbi Chemchina, da je […] dejansko pridobila dostop do mednarodnih trgov,“ in „Sklad je podpiral družbo Chemchina, da je prodrla v industrijo izdelave izdelkov visokega razreda, s čimer ji je zagotovil konkurenčno prednost na mednarodnem trgu“.

(383)

Dejansko je družba CNRC s pridobitvijo 65-odstotnega deleža v skupini Pirelli Group v praksi v obdobju preiskave povečala svoj uvoz v EU za 29 %. Družba CNRC je tudi pristala na to, da bo dodatno povečala izvoz v EU z vključitvijo celotne proizvodnje pnevmatik za tovornjake družbe Pirelli v EU v dejavnosti kitajskega proizvajalca izvoznika Aeolus Tyre Co. Ltd. Zato je bil dolgoročni cilj podpore prevzemu posodobiti pnevmatike za tovornjake, ki jih izdeluje družba Aeolus, s tehnologijo, pridobljeno od skupine Pirelli Group, da bi se pomaknila v višji razred, in začeti izvažati pnevmatike za tovornjake višje kakovosti, ki so na trgu EU konkurenčnejše.

(384)

Po obdobju preiskave je družba CNRC zmanjšala svojo finančno udeležbo v skupini Pirelli Group na 46 %. Družba Pirelli Tyre Co, Ltd., je prenehala proizvajati zadevni izdelek, da bi se osredotočila na pnevmatike za motorna kolesa in avtomobile, s čimer je zaključila ločevanje dejavnosti skupine Pirelli Group od zadevnega izdelka. Vendar ti dogodki po obdobju preiskave ne spremenijo dejstva, da je družba CNRC pred obdobjem preiskave in med njim prejemala subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Dejansko ti dogodki potrjujejo, da je družba CNRC ravnala, kot je bilo obljubljeno, saj je povečala izvoz zadevnega izdelka v EU prek svojih povezanih družb. Zato Komisija meni, da so informacije, zbrane v zvezi s skupino Pirelli Group, reprezentativne za izračun zneska subvencije, dodeljene za zadevni izdelek v obdobju preiskave.

(385)

Družbi CNRC in Pirelli sta v odziv na informativni dokument pripomnili, da subvencija ni pogojena z izvozom, pri čemer sta se sklicevali na sodno prakso pritožbenega organa v zadevi Airbus, kjer se je pojem pogojenosti z izvozom razlagal v ožjem smislu.

(386)

Komisija je opozorila, da je pojem dejanske pogojenosti subvencij z izvozom opredeljen v členu 4(4)(a) osnovne uredbe, ki temelji na členu 3.1(a) in opombi 4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. To vključuje primer, v katerem je subvencija „dejansko vezana na […] pričakovani izvoz“. Dejanska pogojenost z izvozom se oceni na podlagi dejstev celotne sestave dejstev, povezanih z dodelitvijo subvencije, vključno z njeno zasnovo in delovanjem. Komisija se je strinjala z zainteresiranimi stranmi, da bi bilo treba pojem razlagati v skladu s smernicami pritožbenega organa.

(387)

V zvezi z velikimi civilnimi zrakoplovi je pritožbeni organ navedel, da: „bi bil standard za dejansko pogojenost z izvozom iz člena 3.1(a) in opombe 4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih izpolnjen, če bi se subvencija dodelila za zagotovitev spodbude za prejemnika, da bi izvažal na način, ki ne izraža le pogojev ponudbe in povpraševanja na domačem trgu in izvoznih trgih, ki zaradi dodelitve subvencije niso izkrivljeni“ (65). Z drugimi besedami, „ali je dodelitev subvencije usmerjena v spodbujanje prihodnjega izvoza prejemnika? (66)“. To bi lahko vključevalo primer, v katerem prejemnik obljubi, da bo povečal izvoz (v primerjavi s prodajo na domačem trgu).

(388)

Komisija je na podlagi teh dejstev in ob upoštevanju dokazov v spisu ugotovila, da je bil ta pogoj izpolnjen. V nasprotju z zadevo Airbus, kjer so štirje organi, ki dodeljujejo subvencije, financirali evropsko podjetje, ki je bilo dejavno na domačem in tujih trgih ter kjer zasnova ukrepa ni bila usmerjena v večjo izvozno usmerjenost družbe Airbus, ta zadeva vključuje tristransko razmerje. Kitajski javni organi so financirali družbo CNRC, ki ni imela omejitev glede načina porabe denarja. Sredstva je prejela pod natančnim pravnim pogojem, da kupi drugo družbo, tj. družbo Pirelli. Ko je pristala na tako pogojeno financiranje, je družba CNRC obljubila, da bo povečala izvoz (v primerjavi s prodajo na domačem trgu) in povečala prodajo zlasti v Evropi.

(389)

Prvič, dodelitev subvencije je vezana na pričakovani izvoz, saj je, med drugim, zasnova ukrepa usmerjena v zunanjetrgovinska podjetja. Podpora je bila na voljo le za družbo CNRC za usmerjanje njenih dejavnosti v izvoz (v primerjavi z njeno domačo prodajo) in ne za druge kitajske družbe, ki prodajajo izključno na kitajskem domačem trgu. To je podprto z naslednjimi uradnimi vladnimi dokumenti:

(390)

V 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo je pod naslovom „mednarodno sodelovanje“ kot pomemben dosežek 12. petletnega načrta izrecno naveden prevzem družbe Pirelli s strani družbe Chemchina. Poleg tega je v poglavju 10 v opisu projektov mednarodnega sodelovanja v okviru pobude „En pas, ena cesta“ navedeno, da bi moral biti v industriji pnevmatik in drugih industrijah z visokim deležem izvoza poudarek na „širitvi mednarodnega sodelovanja na področju zmogljivosti“.

(391)

Ministrstvo za trgovino je leta 2015 prevzem družbe Pirelli označilo kot ključni projekt za razvoj zunanje trgovine. V splošnem je eden od ciljev 13. petletnega načrta za razvoj zunanje trgovine (poglavje III.3) povečanje nadnacionalne operativne zmogljivosti zunanjetrgovinskih podjetij, ki spodbuja močne družbe k razširitvi industrijskih verig, nadnacionalnim združitvam in prevzemom ter pridobitvi kakovostnih blagovnih znamk, temeljnih tehnologij in tržnih kanalov. Poleg tega je v načrtu navedeno, da bo nadnacionalnim podjetjem z dobro boniteto oceno zagotovljena sistematična podpora, s čimer bo ustvarjenih več velikih podjetij z nadnacionalno poslovno zmogljivostjo in svetovno mrežo distribucijskega trga.

(392)

Državni svet je v usmerjevalnih mnenjih navedel, da „je treba industrijsko prednost Kitajske in prednost v zvezi s financiranjem združiti s povpraševanjem v tujini […] za učinkovito spodbujanje mednarodne proizvodne zmogljivosti in sodelovanja na področju proizvodnje opreme“. V njih je določeno tudi, da je treba „področja […] s posebnimi prednostmi na področju mednarodne konkurence in mednarodnim tržnim povpraševanjem izbrati kot prednostna“. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 349, sta cilja usmerjevalnih mnenj „dejavno razvijati in prodirati na trge v razvitih državah“.

(393)

Sklad SRF posluje le s sredstvi v tujih valutah (tj. USD in EUR). V nasprotju z bankami, ki zagotavljajo sredstva v RMB in trdni valuti, sklad SRF podpira projekte samo s tujo valuto. Kot je navedel predsednik sklada SRF: „Sklad Silk Road Fund je sklad za naložbe v tujini, ki večinoma vlaga v tujih valutah (67).“

(394)

Zato družba, ki prodaja samo na kitajskem trgu in ne izvaža ali nima preverjenega poslovnega načrta za povečanje izvoza, ne bi bila upravičena do podpore sklada SRF.

(395)

Drugič, Komisija je proučila konkretne okoliščine, ki so obstajale v času, ko so organi, ki dodeljujejo subvencije, dodeljevali subvencije, pri čemer je ugotovila, da je bila tudi ta posebna podpora vezana na dajanje prednosti pričakovanemu izvozu družbe CNRC (v primerjavi z njeno domačo prodajo). Odkrila je več kazalnikov, ki potrjujejo sklep, da to dejansko drži.

(396)

V vseh petih posredovanjih, imenovanih „ukrep“, je organ, ki je dodelil sredstva, navedel, da so bila sredstva zagotovljena za prevzem skupine Pirelli. V primeru posredovanja družbe Cinda je ta organ še podrobneje opredelil pogoje za dodelitev sredstev. Dejansko je, kot je bilo omenjeno v zvezi s posredovanjem družbe Cinda, v sporazumu med imetniki kvot navedeno, da družba Cinda priznava, da je njena kapitalska udeležba v družbi Pirelli Industrial pogojena z načrtom za vložitev vseh njenih delnic v kitajskega proizvajalca izvoznika Aeolus pred določenim rokom.

(397)

Sklad SRF je bil kot sovlagatelj v celoti seznanjen s tržnim položajem družbe CNRC in je pričakoval ugodnosti od izvoza, ki naj bi jih zagotovila transakcija. Predsednik sklada Silk Road Fund je to priznal z naslednjimi besedami: „Sklad je družbi Chemchina zagotovil podporo za prevzem družbe Pirelli, s čimer ji ni le pomagal uspešno uvesti napredne tehnologije iz tujine in strokovnega znanja na področju upravljanja za visokokakovostno proizvodnjo, ampak ji je pomagal tudi uspešno pridobiti dostop do mednarodnih trgov (68).“

(398)

Za družbo CNRC glavne ugodnosti, pridobljene s prevzemom družbe Pirelli, niso bile povezane z domačim trgom. V času prevzema je bila družba CNRC že pomemben akter, kar zadeva pnevmatike za tovornjake na kitajskem domačem trgu, medtem ko je imela družba Pirelli na istem trgu le majhen delež (manjši od 1 %). Poleg tega je skupina Pirelli Group globalni akter, za katerega je kitajski trg predstavljal manj kot 10 % celotne prodaje vseh izdelkov. Tudi izvoz je tako za družbo CNRC kot družbo Pirelli Tyre Co. Ltd. že predstavljal približno 60 % celotne prodaje.

(399)

Poleg tega na kitajskem domačem trgu, med drugim v skladu z navedbami iz izvedbenega načrta za preoblikovanje in posodobitev industrije pnevmatik v provinci Shandong, prevladuje prodaja pnevmatik tretjega razreda, medtem ko so pnevmatike prvega razreda veliko bolj zastopane na trgih EU in ZDA, kar potrjujejo tudi izpolnjeni obrazci sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Tako družba CNRC z vključitvijo akterja na področju proizvodnje pnevmatik prvega razreda s svetovno priznano blagovno znamko, kot je Pirelli, ni pridobila takojšnje vrednosti na domačem prodajnem trgu, vendar je močno povečala svojo konkurenčnost na izvoznem trgu, saj lahko zdaj poleg običajnega nabora izdelkov tretjega razreda izvaža celoten nabor izdelkov.

(400)

Poleg tega je za kitajski trg že značilna določena stopnja presežne zmogljivosti, sama družba CNRC pa ima veliko neizkoriščene zmogljivosti. Glede na poročilo o analizi trga, ki je bilo v imenu družbe CNRC pripravljeno pred naložbo in na katerem je temeljila odločitev o naložbi, je blagovna znamka CNRC tako „iskala možnosti za pobeg iz konkurence ‚rdečega oceana‘ in si prizadevala za širitev na tuje trge, da bi v celoti izkoristila svoje prednosti“ (69). V poročilu je tudi navedeno, da bi bila glavna ugodnost za družbo CNRC povečanje njenega mednarodnega poslovanja z razširitvijo globalne prodajne mreže družbe Pirelli. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da družba CNRC pred prevzemom ni imela vzpostavljenih neposrednih prodajnih kanalov v EU, ampak je prodajala prek neodvisnih posrednikov.

(401)

To potrjuje tudi intervju z direktorjem globalnega poslovanja družbe Pirelli po prevzemu (70), ki je navedel, da je lahko nova skupina s prevzemom prodrla na avstralski trg pnevmatik v različnih cenovnih segmentih ter da namerava družba povečati izvoz in s tem povečati svoj tržni delež v Avstraliji z 1 % na 10 % s prodajo pnevmatik na celotnem komercialnem trgu.

(402)

V poročilu, ki je bilo pripravljeno pred izvedbo naložbe, je tudi poudarjeno, da bi lahko družba CNRC izkoristila sredstva družbe Pirelli, namenjena za raziskave in razvoj, za povečanje lastnih proizvodnih linij, da bi lažje zadovoljila povpraševanje na mednarodnem trgu. Po prevzemu je bilo enemu od kitajskih proizvajalcev izvoznikov v skupini dejansko izdano dovoljenje za uporabo strokovnega znanja družbe Pirelli glede njenega proizvodnega postopka.

(403)

Ob upoštevanju navedenih dokazov o profilu družbe Pirelli, znanih ob dodelitvi subvencije, in o pomembnih prednostih, ki bi jih prevzem zagotovil za izvoz družbe CNRC, je Komisija sklenila, da je organ, ki je dodelil sredstva, predvideval in mu je bilo obljubljeno, da se bo izvoz družbe CNRC (v primerjavi s prodajo na domačem trgu) močno povečal. Zato med subvencijo in pričakovanim izvozom družbe CNRC obstaja razmerje pogojenosti ali odvisnosti.

(404)

Na koncu je Komisija proučila, kakšen je bil dejanski učinek prevzema družbe Pirelli na prodajno strukturo družbe CNRC. Družba CNRC je, kot je navedeno v uvodni izjavi 345, dejansko pristala na to, da bo celotno proizvodnjo pnevmatik za tovornjake družbe Pirelli v EU vključila v dejavnosti povezanega proizvajalca izvoznika Aeolus Tyre Co. Ltd., da bi začela izvažati pnevmatike za tovornjake višje kakovosti, ki so na trgu EU konkurenčnejše. V zvezi s tem je Komisija primerjala prodajno strukturo skupine CNRC pred prevzemom in po njem: z vključitvijo družbe Pirelli se je ne le povečala celotna prodaja, ampak se je glede na ugotovitve Komisije zaradi prevzema tudi izvoz povečal bolj kot domača prodaja, tj. prodaja družbe CNRC je bila osredotočena na izvoz (v primerjavi z domačo prodajo). Natančneje, izvoz pnevmatik za tovornjake v Evropo se je povečal za 55 %, na druge trge za 5 % in na splošno v obdobju preiskave za 14 %. Poleg tega je skupina začela uporabljati mrežo za neposredno prodajo na vseh večjih trgih EU, medtem ko je prej lahko prodajala le posredno prek neodvisnih posrednikov. Ne nazadnje, nabor pnevmatik, ki se prodajajo na trgu EU, se je s pnevmatik tretjega razreda razširil na pnevmatike prvega in tretjega razreda. Zato je Komisija sklenila, da je družba CNRC dejansko izpolnila pogoje, vezane na dodelitev subvencije, tj. svojo obljubo, da bo povečala prodajo za izvoz (v primerjavi z domačo prodajo).

(405)

Posledično je bila dodelitev subvencije družbi CNRC za nakup družbe Pirelli usmerjena v spodbujanje obljubljenega povečanja prihodnjega izvoza (v primerjavi z domačo prodajo) s strani prejemnika subvencije, tj. družbe CNRC. Komisija je zato trdila, da so subvencije, zagotovljene v okviru tega ukrepa, pogojene z opravljanjem izvoza v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(406)

Družbi CNRC in Pirelli ter kitajska vlada so po dokončnem razkritju nasprotovale pogojenosti ukrepa z izvozom. Trdile so, da organ, ki je dodelil sredstva, ni pogojeval dodelitve subvencije s povečanjem izvoza družbe CNRC. Družba CNRC je navedla, da usmerjevalna mnenja kitajskim družbam, ki delujejo samo na domačem trgu, ne preprečujejo dostopa do okrepljenega naložbenega sodelovanja v okviru pobude „En pas, ena cesta“. Poleg tega ukrep ni bil pogojen z izvozom, ampak z ustvarjanjem vrednosti, ki je izhajala iz zunanje naložbe. Komisija se ni mogla zanašati le na dejanske učinke domnevne subvencije, ampak bi morala izvesti ustrezno predhodno analizo. Kitajska vlada je trdila, da vzročno-posledična povezava ne bi zadostovala za potrditev pogojenosti z izvozom. Dodala je, da ukrepi ali subvencije vlade, ki zagotavljajo pomoč za tuje naložbene transakcije, kot je nakup delnic v podjetjih v tretjih državah, niso navedeni v Prilogi I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter jih zato ni mogoče šteti za izvozne subvencije.

(407)

Komisija je opozorila, da Priloga I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih vsebuje „Ponazoritveni seznam“ ukrepov, ki jih je mogoče šteti za izvozne subvencije. Seznam vključuje primere in ni izčrpen. Poleg tega se člen 3.1(a) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih nanaša na izvozne subvencije, „vključno s tistimi, opredeljenimi v Prilogi I“. Iz tega sledi, da se za ukrepe, ki niso navedeni na seznamu, lahko šteje, da so pogojeni z izvozom, če izpolnjujejo pogoje iz navedene določbe. V skladu s smernicami pritožbenega organa v zadevi Airbus (71) je Komisija proučila, ali je organ, ki je dodelil sredstva, zagotovil subvencijo pod pogojem, da bo prejemnik povečal izvoz (v primerjavi z domačo prodajo). V zvezi s tem je Komisija upoštevala (i) zasnovo in strukturo ukrepa; (ii) načine delovanja, določene v takem ukrepu, ter (iii) ustrezne dejanske okoliščine, povezane z dodelitvijo subvencije, ki tvorijo okvir za razumevanje zasnove, strukture in načinov delovanja ukrepa.

(408)

V zvezi z zasnovo in strukturo ukrepa je Komisija opozorila, da družbe, ki izvajajo samo domače dejavnosti, niso upravičene do sredstev iz tega programa. Dejstvo, da usmerjevalna mnenja iz financiranja sklada SRF formalno ne izključujejo kitajskih družb, ki delujejo samo na domačem trgu, bi bilo lahko pomembno samo za analizo pravne pogojenosti. Vendar pa se obravnava dejanska pogojenost. Namesto tega sklad Silk Road Fund od svoje ustanovitve decembra 2014 podpira samo tuje projekte in družbe, ki izvažajo. Ti prejemajo finančne injekcije, ki so, kar zadeva njihov trenutni izvoz, pogojene z dajanjem prednosti izvozni prodaji (v primerjavi z domačo prodajo). Družbe, ki sprejmejo financiranje, so tako seznanjene s tem, da je podpora dodeljena pod pogojem, da bodo pri pričakovani prodaji dajale prednost izvozu.

(409)

Ta pravna obveznost je stalno prisotna pri vseh projektih sklada Silk Road Fund. Pregled najnovejših dejavnosti potrjuje, da so bili prejemniki dejavni na izvoznih trgih in da je bila finančna podpora, prejeta v okviru sklada Silk Road Fund, pogojena s povečanjem njihovega izvoza (v primerjavi z domačo prodajo). Na primer, naložba sklada SRF v izgradnjo največje sončne elektrarne na svetu v Dubaju je kitajski skupini v državni lasti Shanghai Electric Group leta 2018 omogočila podpis pogodbe o inženirskih, nabavnih in gradbenih storitvah za izgradnjo elektrarne z zmogljivostjo 700 MW in dobavo opreme za elektrarne. V skladu s sporočilom za javnost o podpisu te pogodbe je „ta projekt vodilni projekt pri zagotavljanju podpore trem glavnim kitajskim dobaviteljem opreme za elektrarne, in sicer Shanghai Electric, Dongfang Electric in Harbin Electric, da se usmerijo v izvoz ter se prebijejo na visoko razviti in uveljavljeni trg električne energije (72)“. Predsednik skupine Shanghai Electric Group je tudi navedel, da namerava družba s pomočjo projekta v Dubaju „spremeniti družbo Shanghai Electric v kitajsko blagovno znamko, ki bo priznana po vsem svetu“, ter dodal, da „je bil pri projektu inženirskih, nabavnih in gradbenih storitev v Dubaju dosežen velikanski napredek pri poslovanju skupine in proizvodnji opreme glede na širše ozadje pobude ‚En pas, ena cesta‘“ (73). Podoben je bil načrt za prvi projekt, v katerega je sklad SRF vlagal leta 2015, tj. projekt izgradnje hidroelektrarne Karot v Pakistanu, pri katerem sta bili izgradnja in dobava opreme za hidroelektrarno zaupani kitajski družbi v državni lasti China Three Gorges Corporation (v nadaljnjem besedilu: CTG). Družba je projekt tudi jasno povezovala s pobudo „En pas, ena cesta“ in izvozom: „V skladu s pobudo ‚En pas, ena cesta‘ je družba CTG odločena, da bo razširila svojo novo dejavnost na področju energije na globalni ravni, ter je oblikovala štiri mednarodne poslovne linije, tj. naložbe, gradnja, obratovanje in svetovanje (74)“.

(410)

V tej zadevi je organ, ki je dodelil sredstva, v obvestilih o dodelitvi nepovratnih sredstev, posojilnih pogodbah ter naložbenem sporazumu med skladom SRF in družbo CNRC jasno navedel, da so bila sredstva prejeta pod pogojem prevzema družbe Pirelli. S tem, ko je bila vrhunska italijanska znamka pnevmatik Pirelli vključena v profil družbe CNRC, sklad SRF ni le spodbudil industrijskega vlagatelja k ustvarjanju vrednosti, kot je družba CNRC navedla v svojih pripombah po dokončnem razkritju. Organ, ki je dodelil sredstva, je tudi zagotovil večji izvoz družbe CNRC, zlasti v Evropo. Tako ni bilo predvideno le povečanje izvoza družbe CNRC, zlasti v Evropo, temveč okoliščine te zadeve in razpoložljivi dokazi tudi kažejo, da je družba CNRC organu, ki je dodelil sredstva, ob prejemu subvencije obljubila, da bo pri prodaji dajala prednost izvozu (v primerjavi z domačo prodajo).

(411)

Po proučitvi načinov delovanja, določenih v ukrepu, je Komisija ugotovila, da sklad SRF posluje le s sredstvi v tujih valutah (tj. USD in EUR). V nasprotju z bankami, ki zagotavljajo sredstva v RMB in trdni valuti, sklad SRF podpira projekte samo s tujo valuto. Kot je navedel predsednik sklada SRF: „Sklad Silk Road Fund je sklad za naložbe v tujini, ki večinoma vlaga v tujih valutah (75).“ Glede na omejitve uporabe sredstev v tujih valutah na Kitajskem je bilo tako pri zagotavljanju sredstev jasno, da organ, ki je dodelil sredstva, omejuje družbo, da ta sredstva uporabi za razvoj in izboljšanje poslovanja, povezanega z izvozom (tj. namesto da bi preprosto prevzemala domača podjetja in/ali se osredotočila na domačo prodajo).

(412)

Ta omejitev je bila stalno prisotna tudi pri drugih projektih, ki so jih financirali skladi Silk Funds, kar je vključevalo naložbe v tuji valuti v državah, kot so Dubaj, Rusija, Pakistan in Nemčija.

(413)

Kar zadeva dejanske okoliščine, povezane z dodelitvijo subvencije, je Komisija proučila tudi podrobnosti vključitve družbe Pirelli v strukturo družbe CNRC.

(414)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 383, je bil namen posredovanja družbe Cinda olajšati prestrukturiranje in vključitev dejavnosti proizvodnje pnevmatik za tovornjake družbe Pirelli v kitajskega proizvajalca izvoznika Aeolus. V skladu s sporazumom med imetniki kvot, sklenjenim med družbama Cinda in CNRC, je bila kapitalska udeležba družbe Cinda v družbi Pirelli Industrial pogojena z načrtom za vložitev vseh njenih delnic v družbo Aeolus pred določenim rokom. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, bo sprožen dražbeni postopek za prodajo delnic družbe Cinda in s tem ustavljeno dodeljevanje sredstev. V okvirnem sporazumu med družbama CNRC in Aeolus je določeno, da je ta kapitalska injekcija namenjena „izgradnji velike mednarodne družbe, ki se bo osredotočala na proizvodnjo industrijskih pnevmatik, bo imela sedež in kotirala na borzi na Kitajskem ter bo imela vpliv po vsem svetu“. O tem je družba Aeolus tudi javno obvestila šanghajsko borzo. Iz navedenega sledi, da je organ, ki je dodelil sredstva, postavil pravni pogoj glede načina prestrukturiranja družbe CNRC, pri čemer bi morala dajati prednost izvozu.

(415)

Ne nazadnje, Komisija zgolj na podlagi dejanskih učinkov subvencije ni sklepala, da je v času dodelitve obstajala pogojenost, kot je trdila družba CNRC. Namesto tega je s predhodnega vidika proučila dejstva, povezana s transakcijo. Ko je prejemnik sprejel ukrep v obliki subvencije, je v celoti potrdil pravno obveznost, povezano z njo. V prospektu obveznic za srednjeročne obveznice, ki je bil izdan kmalu po prevzemu, je družba Chemchina (matična družba družbe CNRC) ubesedila svojo obljubo glede izpolnitve pogojev, vezanih na vključene subvencije, na naslednji način: „Družba vse od svoje ustanovitve v celoti deluje v skladu s strategijo spodbujanja naložb po svetu, ki jo je predlagala centralna država, da bi se v celoti izkoristila mednarodna sredstva. V zadnjih letih je v prizadevanjih za vzpostavitev mednarodno konkurenčne skupine podjetij zaključila nekatere projekte združevanja in prevzemov ter ustvarila mednarodno konkurenčno skupino podjetij.“ V tem okviru je nakup družbe Pirelli naveden kot eden od glavnih dosežkov na tem področju, s poudarkom na globalni trženjski mreži in prodajnih kanalih družbe. Družba CNRC je v skladu s to obljubo povečala delež izvoza v EU v celotni prodaji z 9 % (v letu 2015) na 12 % (v obdobju preiskave) v primerjavi z domačo prodajo, ki se je povečala le za 10 %. Brez zadevne podpore bi družba CNRC še naprej prodajala pnevmatike tretjega razreda na Kitajskem kot vodilna na trgu v okviru povečevanja domače potrošnje.

(416)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, da zasnova in struktura, načini delovanja ter dejanske okoliščine, povezane z ukrepom, podpirajo njene ugotovitve, da je bila subvencija (tj. pet posredovanj javnih organov za nakup družbe Pirelli) dejansko pogojena z izvozom prejemnika.

(417)

Ugodnost v obliki preferenčnega posojila, zagotovljenega Kitajski razvojni banki, Kitajski izvozno-uvozni banki in Konstrukcijski banki Kitajske, je bila izračunana v skladu z metodologijo izračunavanja, določeno v oddelku 3.4.4. Vendar ni bila vključena v zneske subvencije, izračunane za preferenčna posojila iz oddelka 3.4, ampak se je prištela znesku subvencije, določenemu v uvodni izjavi 421.

(418)

Ugodnost v obliki nepovratnih sredstev in kapitalske udeležbe je bila izračunana kot znesek, dodeljen v obdobju preiskave, na podlagi amortizacije naložbe v sedmih letih, saj je bil to rok za odplačilo dolgoročnega posojila, ki ga je družba CNRC najela za financiranje naložbe, poleg tega pa ta znesek ustreza povprečnemu naložbenemu obdobju sedmih do desetih let, ki ga je sklad SRF objavil na svojem spletišču.

(419)

Po razkritju informativnega dokumenta sta družbi CNRC in Pirelli izpodbijali znesek ugodnosti, ki ga je izračunala Komisija, ter predložili dodatno dokumentacijo, ki je dokazovala, da je Komisija napačno ocenila kapitalsko udeležbo sklada SRF. Komisija se je na podlagi informacij, ki jih je predložila družba CNRC, strinjala, da je bila dejanska kapitalska naložba sklada SRF manjša, kot je bilo prvotno ugotovljeno. Izračuni so bili ustrezno prilagojeni.

(420)

Družba CNRC je od Komisije tudi zahtevala, naj kot imenovalec za izračun ugodnosti uporabi njene konsolidirane prihodke namesto njenih prihodkov od izvoza. Vendar je bila glede na to, da je Komisija vztrajala pri svojem stališču glede pogojenosti subvencije z izvozom, ta zahteva zavrnjena.

(421)

Znesek subvencije, določen v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za skupino China National Tire Group, je 18,99 %.

(422)

Kitajska vlada je po dokončnem razkritju navedla, da v spisu zadeve ni zapisov, ki bi kazali, da je imel kateri koli drug kitajski izvoznik koristi od teh programov ali da je celo sodeloval pri prevzemu tujih proizvajalcev pnevmatik. Zato se pri izračunu zneskov subvencije za druge nevzorčene sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike znesek subvencije, določen v zvezi s temi programi, ki se je nanašal na tega izvoznika, ne bi smel uporabiti za druge nevzorčene izvoznike. Komisija je opozorila, da naj bi bil vzorec reprezentativen za položaj vseh sodelujočih družb na Kitajskem. Zato se ekstrapolacija rezultatov, ugotovljena v vzorcu, v tej zadevi šteje za ustrezno. Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko zahtevajo pospešene preglede v skladu s členom 20 osnovne uredbe. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(423)

Pritožnik je trdil, da je družba Sinosure proizvajalcem zadevnega izdelka zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov po preferenčnih pogojih.

(424)

obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa (2004), št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in družba Sinosure;

(425)

obvestilo o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov za leto 2006, Guo Ke Fa Ji Zi (2006) str. 16.

(426)

Tri od štirih vzorčenih skupin družb so imele v obdobju preiskave neizpolnjene pogodbe o zavarovanju izvoza, ki so jih sklenile z družbo Sinosure.

(427)

Med preveritvenim obiskom pri kitajski vladi je družba Sinosure potrdila, da je v celoti v državni lasti in da ima približno 90-odstotni tržni delež na domačem trgu za zavarovanja izvoza. Vendar, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 142 do 148, ni predložila podporne dokumentacije, ki se je zahtevala v zvezi z njenim upravljanjem, kot je letno poročilo ali statut.

(428)

Prav tako ni predložila podrobnejših informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji pnevmatik, višini zavarovalnih premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov. Zato je morala Komisija zagotovljene informacije dopolniti z razpoložljivimi dejstvi.

(429)

Družba Sinosure je glede na svoj odgovor na poziv k dopolnitvi zavarovalnica v lasti države, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Družba je v stoodstotni lasti države. Ima upravni odbor in nadzorni odbor. Vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo družbe. Komisija je na podlagi odgovora na poziv k dopolnitvi in informacij, zagotovljenih med preveritvenim obiskom, ugotovila, da obstajajo formalni indici vladnega nadzora v zvezi z družbo Cinda.

(430)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure v zvezi z industrijo pnevmatik. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so v izvoznem katalogu visokotehnoloških kitajskih izdelkov „nove radialne pnevmatike, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake (izdelane iz gume, s širino prečnega prereza ≥ 24 palcev)“, izrecno navedene kot izdelki, ki se spodbujajo za izvoz.

(431)

Poleg tega bi morala družba Sinosure v skladu z obvestilom o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov povečati svojo podporo za ključne industrije in izdelke na podlagi krepitve svoje splošne podpore za izvoz visokotehnoloških izdelkov. Njeno delovanje bi se moralo osredotočati na izdelke iz izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov, kot so radialne pnevmatike, navedene v uvodni izjavi 429, poleg tega pa bi morala zagotavljati celovito podporo v smislu postopkov zavarovanja, odobritve z omejitvami, hitrosti obdelave zahtevkov in prilagodljivosti obrestne mere. Kar zadeva prilagodljivost obrestnih mer, bi morala izdelkom iz kataloga dodeliti največji popust na premijsko stopnjo znotraj razpona spreminjanja premije, ki ga zagotavlja družba za zavarovanje kreditov.

(432)

Komisija je na tej podlagi ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Cinda opirala na normativni okvir.

(433)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih zavarovalnih pogodb. Med preveritvenim obiskom je družba Sinosure trdila, da so bile v praksi njene premije tržno usmerjene in so temeljile na načelih ocene tveganja. Vendar niso bili predloženi konkretni primeri v zvezi z industrijo pnevmatik in vzorčenimi družbami.

(434)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov, je Komisija proučila konkretno ravnanje družbe Sinosure v zvezi z zavarovanjem, zagotovljenim vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njenim uradnim stališčem, saj ni ravnala v skladu s tržnimi načeli.

(435)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je v letnem poročilu družbe Sinosure za leto 2014 (76) navedeno, da so zahtevki, plačani ključnim industrijam v okviru kratkoročnih pogodb o zavarovanju izvoznih kreditov, leta 2014 dosegli 590 milijonov USD, kar je predstavljalo 72,3 % vseh zahtevkov. Po primerjavi vseh plačanih zahtevkov z vsemi zavarovanimi zneski je Komisija sklenila, da bi morala družba Sinosure v povprečju zaračunavati 0,23 % zavarovanega zneska kot premijo za kritje stroškov zahtevkov (brez upoštevanja splošnih stroškov poslovanja). Vendar so bile v praksi premije, ki so jih plačevale vzorčene družbe, veliko nižje od najnižje pristojbine, potrebne za kritje operativnih stroškov.

(436)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je imelo več proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od delnega ali celotnega vračila premij za zavarovanje izvoznih kreditov, plačanih družbi Sinosure.

(437)

Zato je Komisija ugotovila, da družba Cinda izvaja pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem pnevmatik, zato deluje kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO. Poleg tega je bila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovljena ugodnost, saj je bilo zavarovanje zagotovljeno po obrestnih merah, nižjih od najnižje pristojbine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila svoje stroške poslovanja.

(438)

Komisija je tudi ugotovila, da so subvencije, zagotovljene v okviru programa zavarovanja izvoza, specifične, saj jih ne bi bilo mogoče pridobiti brez izvoza, zato so pogojene z izvozom v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(439)

Ker družba Sinosure predstavlja približno 90 % domačega trga za zavarovanje izvoza v LRK, Komisija ni našla zavarovalne premije za domači trg. Zato je Komisija v skladu s prejšnjimi protisubvencijskimi preiskavami uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(440)

Vračila premij za zavarovanje izvoza, prejeta v obdobju preiskave, so se štela kot nepovratna sredstva. Ker ni bilo dokazov o dodatnih stroških družb, za katere bi bila potrebna prilagoditev, je bila ugodnost izračunana kot celotni znesek vračila, prejetega v obdobju preiskave.

(441)

Znesek subvencije, določen v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

(442)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo morda morala ugotovitve glede informacij v zvezi z dobavitelji navedenih surovin sprejeti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, ker od proizvajalcev naravnega kavčuka in sintetičnega kavčuka ni prejela izpolnjenih vprašalnikov. Komisija je preiskala, ali so vzorčene družbe surovine za proizvodnjo pnevmatik prejele po cenah, ki jih je subvencionirala kitajska vlada.

(443)

Vse vzorčene družbe so ogljene saje in kord iz najlona kupovale pri domačih povezanih ali nepovezanih družbah, v manjših količinah pa so jih tudi uvažale.

(444)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da je država izvajala določen vpliv na domači trg ogljenih saj in korda iz najlona. Prvič, v skladu z informacijami, prejetimi od kitajske vlade, so podjetja v državni lasti predstavljala 26,44 % oziroma 8,46 % domače proizvodnje ogljenih saj in korda iz najlona.

(445)

Drugič, celotni zakonodajni okvir kaže, da so ogljene saje in kord iz najlona del spodbujanih sektorjev, za katere obstajajo podporni ukrepi. Na primer, kot je navedeno v uvodni izjavi 121, se v 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo, ki vključuje ogljene saje, vzpostavlja povezava z različnimi davčnimi in finančnimi podpornimi ukrepi.

(446)

Poleg tega je v Politiki za industrijo pnevmatik med drugim spodbujen razvoj „visokomodulne kord tkanine iz poliestra z majhno sposobnostjo absorpcije in kord tkanine iz najlona z visoko trdnostjo“ ter „razvoj okolju prijaznih dodatkov v kavčuku in drugih surovin, kot so posebne ogljene saje in oborjeni silikagel“ (77).

(447)

Poleg tega smernice o najnovejših ključnih prednostnih razvojnih področjih v visokotehnoloških industrijah (78) dajejo prednost razvoju proizvodne tehnologije in ključnih surovin za radialne pnevmatike, vključno z ogljenimi sajami in vlaknastimi materiali za ogrodje pnevmatik.

(448)

Čeprav je bilo s preiskavo ugotovljeno, da država deloma vpliva na oskrbo z ogljenimi sajami in kordom iz najlona na domačem trgu iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah od 444 do 447, je Komisija sklenila, da v obdobju preiskave ni bilo mogoče najti zadostnih dokazov o subvencioniranju nakupov ogljenih saj in korda iz najlona s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(449)

Vsa vzorčena podjetja so uvažala velike količine naravnega kavčuka. Domači nakupi naravnega kavčuka so bili zanemarljivi, razen pri eni vzorčeni družbi, ki je na domačem trgu kupovala velike količine naravnega kavčuka prek nepovezanih družb. Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih transakcijah vseh vzorčenih družb ugotovila, da so bile nakupne cene domačega naravnega kavčuka v povprečju višje od nakupnih cen za uvoženi naravni kavčuk.

(450)

Zato je sklenila, da ni razlogov za ugotovitev obstoja kakršnih koli subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za nakup naravnega kavčuka za plačilo, ki je nižje od primernega.

(451)

Vse vzorčene družbe so sintetični kavčuk kupovale pri domačih povezanih ali nepovezanih družbah, v manjših količinah pa so ga tudi uvažale. Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih transakcijah vseh vzorčenih družb ugotovila, da so bile nakupne cene sintetičnega kavčuka na domačem trgu v povprečju nižje od cen uvoženega sintetičnega kavčuka in da so bile cene sintetičnega kavčuka, ki so ga zagotavljala podjetja v državni lasti, v povprečju nižje od cene sintetičnega kavčuka, ki so ga zagotavljale zasebne družbe.

(452)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da je država izvajala določen vpliv na domači trg sintetičnega kavčuka. Prvič, v skladu z informacijami, prejetimi od kitajske vlade, so podjetja v državni lasti predstavljala 31,43 % domače proizvodnje sintetičnega kavčuka.

(453)

Drugič, splošni zakonodajni okvir kaže, da je sintetični kavčuk del spodbujanega sektorja, za katerega obstajajo podporni ukrepi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 121, je v 13. petletnem načrtu za petrokemično industrijo, v katerem je posebej omenjen sintetični kavčuk, na primer vzpostavljena povezava z različnimi davčnimi in finančnimi podpornimi ukrepi.

(454)

Poleg tega člen 17 Politike za industrijo pnevmatik med drugim spodbuja „razvoj izoprenskega kavčuka in halogeniranega butilnega kavčuka“, njegov cilj pa je „povečati število blagovnih znamk izdelkov iz sintetičnega kavčuka, kot sta butadienski kavčuk in stiren-butadienski kavčuk, da bi se postopoma povečale stopnja uporabe sintetičnega kavčuka ter razvojne in proizvodnje zmogljivosti“.

(455)

Poleg tega smernice o najnovejših ključnih prednostnih razvojnih področjih v visokotehnoloških industrijah dajejo prednost razvoju proizvodne tehnologije in ključnih surovin za radialne pnevmatike, vključno s sintetičnim kavčukom.

(456)

Ne nazadnje, Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture, s katerim se izvaja sklep 40, vključuje „sintetični kavčuk velikih dimenzij, napredno tehnologijo za proizvodnjo kavčuka in elastomera ter proizvodnjo novih izdelkov“.

(457)

Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih transakcijah vseh vzorčenih družb ugotovila, da so bile skupne nakupne cene sintetičnega kavčuka na domačem trgu v povprečju nižje od cen uvoženega sintetičnega kavčuka in da so bile cene sintetičnega kavčuka, ki so ga zagotavljala podjetja v državni lasti, v povprečju nižje od cene sintetičnega kavčuka, ki so ga zagotavljale zasebne družbe. Vendar je Komisija tudi ugotovila, da obstaja več različnih vrst kavčuka, kot so stiren-butadienski kavčuk, butadienski kavčuk, izoprenski kavčuk, halogenirani butilni kavčuk, kloroprenski kavčuk itd. Vse te različne vrste sintetičnega kavčuka se uporabljajo v postopku proizvodnje pnevmatik, vendar imajo različne kemijske lastnosti, uporabe in cene ter jih proizvajajo različne družbe.

(458)

Te razlike so take, da se je Komisija odločila, da bo svojo analizo trga razdelila glede na te različne vrste. Po dodatnem preverjanju je Komisija ugotovila, da čeprav so bile razlike v cenah ugotovljene na zbirni ravni, ni bilo zagotovljene ugodnosti za domače nakupe vrst sintetičnega kavčuka, ki se najpogosteje uporabljajo, kot sta stiren-butadienski kavčuk in butadienski kavčuk, ter da so vzorčene družbe uvažale velike količine vrst kavčuka, ki se manj pogosto uporabljajo.

(459)

Čeprav je bilo s preiskavo ugotovljeno, da država deloma vpliva na oskrbo z ogljenimi sajami in kordom iz najlona na domačem trgu iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah od 452 do 456, je Komisija sklenila, da v obdobju preiskave ni bilo mogoče ugotoviti obstoja morebitnih ugodnosti v zvezi z nakupom sintetičnega kavčuka za plačilo, ki je nižje od primernega.

(460)

Vse vzorčene družbe so energijo proizvajale same ali jo kupovale. Nakupne cene energije iz omrežja so bile v skladu z uradno določenimi ravnmi cen, ki so bile na ravni provinc določene za velike industrijske odjemalce. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (79), ta raven tem velikim industrijskim odjemalcem ni prinesla posebne prednosti.

(461)

Vendar je Komisija ugotovila, da sta bili dve vzorčeni družbi upravičeni do znižanj ali vračil dela njunih stroškov električne energije v obliki nepovratnih sredstev. Za namene izračuna so bila ta nepovratna sredstva vključena v podatke, izračunane v oddelku 3.12.3 „Ad hoc nepovratna sredstva“.

—

več mnenj centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta o nadaljnji krepitvi reforme sistema oskrbe z električno energijo (Zhong Fa (2015) št. 9);

—

začasni ukrepi za pilotni projekt za neposredno oskrbo velikih uporabnikov v provinci Jiangsu z električno energijo in podjetja za proizvodnjo električne energije, ki jih je 13. maja 2014 objavila komisija za ekonomijo in informacijsko tehnologijo province Jiangsu;

—

obvestilo o internetnem zbiranju ponudb za oskrbo z električno energijo v provinci Jiangsu za obdobje od marca do aprila 2017;

—

obvestilo o izdaji pilotne sheme za neposredno trgovanje z električno energijo v občini Chongqing, urad kitajskega lokalnega organa Yu Fu (2016), št. 167.

(462)

Komisija je ugotovila, da nekateri veliki industrijski uporabniki električne energije sklenejo neposredne pogodbe o nakupu s proizvajalci električne energije, namesto da bi jo kupovali iz omrežja. Take neposredne pogodbe o nakupu električne energije so imele v obdobju preiskave sklenjene tri od štirih vzorčenih skupin družb, medtem ko je četrta kupovala električno energijo od svoje lastne povezane elektrarne. V vseh preiskanih primerih so bile cene v takih pogodbah nižje od fiksnih cen, določenih na ravni provinc za velike industrijske odjemalce.

(463)

Možnosti za sklenitev takih neposrednih pogodb pa trenutno nimajo vsi veliki industrijski odjemalci. Na nacionalni ravni zakonodaja na primer določa, da „podjetja, ki ne poslujejo v skladu z nacionalno industrijsko politiko ter katerih izdelki in postopki so izločeni, ne bi smela sodelovati v neposrednih transakcijah“ (80).

(464)

V praksi neposredno trgovanje z električno energijo izvajajo province. Družbe morajo od provincialnih organov pridobiti soglasje za sodelovanje v pilotni shemi neposrednega nakupa električne energije in izpolnjevati določena merila. Na primer, v provinci Jiangsu se neposredne pogodbe o nakupu električne energije sklepajo prek centralizirane platforme za internetno zbiranje ponudb. Vendar lahko v postopku zbiranja ponudb sodelujejo le družbe, ki „izpolnjujejo zahteve iz nacionalnih smernic za industrijsko politiko, kot je Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“. Podobno v občini Chongqing „podjetja, ki ne izpolnjujejo zahtev industrijskih politik države ter izdelki in postopki, ki pripadajo omejenim ali izločenim podjetjem, ne smejo sodelovati v neposrednih transakcijah“ (81).

(465)

Poleg tega ni vzpostavljenega dejanskega postopka pogajanj ali zbiranja ponudb, ki bi temeljil na trgu, saj količine, kupljene na podlagi neposrednih pogodb, ne temeljijo na dejanski ponudbi in povpraševanju. Dejansko proizvajalci električne energije in njeni uporabniki ne morejo neposredno prodati ali kupiti vse svoje električne energije. Omejeni so s količinskimi kvotami, ki jim jih dodelijo lokalne oblasti. Na primer, v provinci Ningxia so lokalne oblasti omejile dejavnost platforme za trgovanje z električno energijo z dodelitvijo enakih kvot MWh vsem družbam, ne glede na dejanske količine, za katere so zaprosili uporabniki in ki so jih bile družbe za proizvodnjo električne energije pripravljene dobaviti.

(466)

Družba GITI je po dokončnem razkritju trdila, da so se v provinci Ningxia količinske kvote dejansko precej razlikovale med družbami in niso enakomerno porazdeljene. Komisija je priznala, da kvote niso enakomerno porazdeljene. Vendar to ne spremeni sklepa, da proizvajalci električne energije in njeni uporabniki ne morejo neposredno prodati ali kupiti vse svoje električne energije. Dejansko sta se kljub različnim kvotam, dodeljenim družbam, in različnim obdobjem dodelitve za vse uporabnike v provinci uporabili samo dve ceni, ki sta se razlikovali za manj kot 1 %. To kaže, da se cene med kupcem in prodajalcem ne določajo prosto. Poleg tega, kot je priznala družba GITI, v obdobju preiskave ni mogla kupiti vse potrebne električne energije prek postopka zbiranja ponudb in je morala plačevati višje cene električne energije, ki jih je lokalna vlada določila zunaj postopka zbiranja ponudb. Trditev je bila zato zavrnjena.

(467)

Poleg tega je bilo v pogodbah, ki jih je pregledala Komisija, določeno, da če uporabnik ali družba za proizvodnjo električne energije odstopa od dodeljenih kvot za več kot 5 %, mora plačati kazen, in da se dodatni prihodek od kazni dodeli državni družbi, ki upravlja omrežje električne energije.

(468)

Čeprav bi se morali o cenah neposredno pogajati proizvajalci in uporabniki električne energije, končno pogodbo podpiše tudi državna družba, ki upravlja omrežje električne energije, ki tudi še vedno izdaja račune za družbe. Na koncu je treba vse podpisane neposredne pogodbe o nakupu predložiti lokalnim oblastem za evidenco.

(469)

Komisija je menila, da je zadevna znižana cena električne energije subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek kitajske vlade (tj. upravljavca omrežja) v obliki izpadlega prihodka, ki zadevnim družbam zagotavlja ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka prihranku zaradi cene električne energije, saj se je električna energija zagotavljala po cenah, ki so bile nižje od običajne cene električne energije iz omrežja, ki so jo plačevali drugi industrijski uporabniki. Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme na podjetja, ki zasledujejo določene cilje industrijske politike, ki jih je določila država, in katerih izdelki ali postopek niso bili izločeni kot neupravičeni.

(470)

Komisija je ugotovila, da kitajska vlada trenutno razširja to shemo in je pred kratkim izdala dodatno zakonodajo, da bi povečala število neposrednih transakcij na trgu električne energije (82). Vendar se ta zakonodaja v obdobju preiskave ni uporabljala in še ni uvedena. Poleg tega bo morala Komisija natančno proučiti, kako se bodo nova pravila uporabljala v praksi, preden bo lahko zaključila, da med upravičenci ni več razlik. Komisija je tako sklenila, da se je subvencijska shema uporabljala v obdobju preiskave ter da je specifična v smislu člena 4(2)(a) in 4(3) osnovne uredbe. Poleg tega bo zagotavljala ugodnosti tudi po obdobju preiskave v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe.

(471)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med skupno običajno ceno električne energije iz omrežja in skupno znižano ceno električne energije.

(472)

Skupini Hankook Group in Giti Group sta trdili, da je pri izračunu njunih zneskov subvencije, ki ga je opravila Komisija, prišlo do stvarne napake. Komisija je sprejela te pripombe in ustrezno popravila izračune.

(473)

Znesek subvencije, določen v zvezi s to shemo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

(474)

Vsa zemljišča v LRK so v lasti države ali skupnosti, ki jo sestavljajo vasi ali okraji, preden se lahko lastninska pravica do zemljišča ali upravičenost, ki izhaja iz lastninske pravice, prenese na posameznika ali dodeli podjetju ali posameznemu lastniku. Vse parcele na mestnih območjih so v lasti države, vse parcele na podeželskih območjih pa so v lasti vasi ali občin, v katerih so.

(475)

Vendar lahko podjetja in posamezniki v skladu z ustavnim pravom LRK in zemljiškim pravom kupijo „pravice do uporabe zemljišča“. Zakupna pravica za industrijska zemljišča običajno velja 50 let in jo je mogoče obnoviti za nadaljnjih 50 let.

(476)

Po navedbah kitajske vlade lahko industrijskim podjetjem od 31. avgusta 2006 na podlagi člena 5 obvestila državnega sveta o krepitvi regulacije zemljišč (GF (2006), št. 31) pravico do industrijskih zemljišč dodeli le država z dražbo ali podobnim javnim postopkom za oddajo ponudb, pri katerem končna cena posla ne sme biti nižja od minimalne ponudbene cene. Kitajska vlada meni, da je trg za zemljišča v LRK prosti trg in da cena, ki jo industrijsko podjetje plača za zakupno pravico za zemljišče, izraža tržno ceno.

(477)

Za zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem se uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč. Poleg tega pravno podlago tvorijo tudi naslednji dokumenti:

(478)

Lokalni organi v skladu s členom 10 določbe o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč z razpisom za oddajo ponudb, dražbo in ponudbo določijo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodobi le vsaka tri leta, in vladno industrijsko politiko.

(479)

Komisija je v prejšnjih preiskavah ugotovila, da cene, ki so bile plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu, saj je bilo za sistem dražb ugotovljeno, da je nejasen, nepregleden in v praksi ne deluje, za cene pa je bilo ugotovljeno, da jih samovoljno določajo organi. Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki vsebuje tudi merilo, da organi pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo industrijsko politiko.

(480)

V sedanji preiskavi se v zvezi s tem niso odkrile nobene opazne spremembe. Komisija je na primer ugotovila, da razen za eno zemljišče za skupino Hankook Group nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pravic do uporabe zemljišča ni pridobil na dražbi ali v podobnem javnem postopku za oddajo ponudb, kar velja tudi za pred kratkim pridobljene pravice do uporabe zemljišč. Pravice do uporabe zemljišč, ki jih imajo vzorčena podjetja, so lokalni organi dodelili po cenah, doseženih s pogajanji.

(481)

Družba Pirelli Tyre Co. Ltd. je po razkritju informativnega dokumenta trdila, da ni prejela nobenih pravic do uporabe zemljišč po cenah, ki bi bile nižje od tržnih cen, saj domnevno plačuje najemnino za svoje zemljišče kitajskim zasebnim lastnikom na podlagi standardnih tržnih praks. Komisija se strinja, da ima družba Pirelli Tyre Co. Ltd. del svojega zemljišča v najemu. Vendar glede na to, da je bil kitajski zasebni lastnik, ki ga je navedla družba Pirelli Tyre Co. Ltd., dejansko povezana družba s pravico do uporabe zemljišča, Komisija ni upoštevala te cene najemnine, določene med družbama, ampak je upoštevala dejansko pogodbo o nakupu in ceno pravice do uporabe zemljišča, ki jo je plačala povezana družba. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(482)

Družba Pirelli je po dokončnem razkritju ponovila svoje argumente in trdila, da je povezana družba s pravico do uporabe zemljišča pridobila svoje zemljišče prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Vendar niti pred dokončnim razkritjem niti po njem niso bili predloženi dokazi, da je bil izveden kakršen koli postopek zbiranja ponudb za pridobitev tega zemljišča. Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču.

(483)

Komisija je ugotovila, da poleg sistema spremljanja mestnih zemljišč obstaja tudi sistem dinamičnega spremljanja zemljišč. V pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi s sončnimi paneli s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (83) je Komisija ugotovila, da so te cene višje od najnižjih referenčnih cen, ki so določene v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč in jih uporabljajo lokalne vlade, ker se slednje posodabljajo le vsaka tri leta, medtem ko se v okviru sistema dinamičnega spremljanja cene posodabljajo četrtletno. Vendar ni bilo znakov, da bi cene zemljišč temeljile na sistemu dinamičnega spremljanja. Dejansko je kitajska vlada med preiskavo v zvezi s sončnimi paneli potrdila, da so se pri sistemu za dinamično spremljanje cen mestnih zemljišč spremljala nihanja ravni cen zemljišč na nekaterih območjih (tj. v 105 mestih) v LRK in da je bil sistem namenjen ocenjevanju trendov cen zemljišč. Vendar so začetne cene v razpisih in na dražbah temeljile na referenčnih vrednostih, določenih v skladu s sistemom vrednotenja zemljišč. Poleg tega so v tem primeru vzorčene skupine družb parcele prejele z dodelitvijo. Zato dejstvo, da je slednji sistem obstajal, ni pomembno, saj se ni uporabljal za vzorčene družbe.

(484)

Kitajska vlada in vzorčene družbe so po razkritju informativnega dokumenta in fazi dokončnega razkritja nasprotovale uporabi zunanje referenčne vrednosti ter namesto nje predlagale uporabo notranje referenčne vrednosti. Kitajska vlada in skupina Hankook Group sta poudarili, da bi morala Komisija uporabiti kitajsko ceno za pravice do uporabe zemljišč v okviru sistema dinamičnega spremljanja zemljišč, ob upoštevanju dejstva, da je bila pravica do uporabe zemljišča ene od kitajskih podrejenih družb skupine Hankook Group pridobljena s postopkom zbiranja ponudb. Vendar se je Komisija že v oceni TGO v vzporedni protidampinški preiskavi sklicevala na dejstvo, da je imela pomisleke glede tega postopka zbiranja ponudb. Skupina Hankook Group je bila edini ponudnik za zemljišče, plačana cena pa je bila enaka izklicni ceni v postopku zbiranja ponudb. Ker ni bilo dodatnih podrobnih informacij v zvezi z dejanskim dražbenim postopkom in ob upoštevanju, da je bilo podobno zemljišče v istem obdobju prodano po višji ceni, ni bilo gotovo, da je bila prvotna cena določena neodvisno in je ustrezala tržni vrednosti pravice do uporabe zemljišča v letu 2011. Poleg tega se je nato prvotna cena tega zemljišča iz leta 2011 še dodatno znižala zaradi znatnega vračila. Ta zahteva je bila zato zavrnjena.

(485)

Komisija je tudi ugotovila, da so družbe skupine Giti Group in skupine Hankook Group od lokalnih organov prejele vračila za cene, ki so jih plačale za pravice do uporabe zemljišč. Poleg tega nekatere pravice do uporabe zemljišč, ki so jih pridobile družbe v skupini Xingyuan Group, še niso bile plačane, nekatere pravice do uporabe zemljišč skupine China National Tire Group pa je morala skupina plačati šele več let po začetku uporabe zemljišča.

(486)

Navedeni dokazi nasprotujejo trditvam kitajske vlade, da so cene pravic do uporabe zemljišč v LRK reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu.

(487)

Družba Pirelli je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni predložila novih dokazov o tem, da je kitajska vlada proizvajalcem pnevmatik dejansko dodelila pravice do uporabe zemljišča za plačilo, nižje od primernega. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 475, je Komisija za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov preiskala, ali je bilo izvedeno konkurenčno zbiranje ponudb, vendar je ugotovila, da ni bilo tako, kar je potrdilo njene ugotovitve iz prejšnjih preiskav.

(488)

Ugotovitve preiskave kažejo, da je položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK nepregleden, organi pa so cene določali samovoljno.

(489)

Ob upoštevanju navedenega je treba pravice do uporabe zemljišč, ki jih zagotavlja kitajska vlada, obravnavati kot subvencijo v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti, v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 478 do 486, v LRK ni delujočega trga za zemljišča, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej uvodne izjave od 494 do 504) pa kaže, da je znesek, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od običajne tržne stopnje.

(490)

Komisija je v zvezi s preferenčnim dostopom do industrijskih zemljišč za družbe, ki delujejo v določenih industrijah, opozorila, da je treba pri ceni, ki jo določijo lokalni organi, upoštevati vladno industrijsko politiko, kot je navedeno v uvodni izjavi 479. V okviru te industrijske politike se industrija pnevmatik šteje za steber kitajske industrije in je navedena med spodbujanimi industrijami (84). Poleg tega morajo javni organi v skladu s sklepom št. 40 državnega sveta poskrbeti, da se spodbujanim industrijam zagotovi zemljišče. V členu 18 sklepa št. 40 je pojasnjeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Iz tega sledi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru industriji pnevmatik, ter ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(491)

Skupina Giti Group je trdila, da je bila specifičnost subvencije za pravico do uporabe zemljišča povezana z njeno uvrstitvijo na seznam spodbujanih industrij v kitajskih vladnih načrtih in da ni dokazov, da so družbe, ki proizvajajo pnevmatike, v času, ko so bile dogovorjene cene za pravice do uporabe zemljišč, spadale med spodbujane industrije. Ta trditev se zavrne, saj sta bili industrija pnevmatik in/ali petrokemična industrija opredeljeni kot spodbujani industriji že v 8. in 9. petletnem načrtu, ki navajata petrokemično industrijo kot eno od nosilnih industrij v državi ter opisujeta proaktivni razvoj finih kemičnih izdelkov in zagotavljanje podpore za ključne kemijske projekte, pa tudi v „Katalogu glavnih industrij, izdelkov in tehnologij, ki jih država trenutno spodbuja (spremenjen leta 2000)“, kar vključuje proizvodnjo visokokakovostnih radialnih pnevmatik. Ta dokumenta ustrezata obdobju, ko so bile prve pravice do uporabe zemljišč dodeljene vzorčenim družbam.

(492)

Skupina Giti Group je tudi pripomnila, da Komisija ni zagotovila dokazov, da so družbe v zgornjem delu oskrbovalne verige, ki proizvajajo surovine, kot so jeklene vrvi in kord iz najlona, za proizvajalce izvoznike, spadale med spodbujane industrije. V Katalogu smernic za prilagajanje industrijske strukture je navedeno, da se „spodbujajo“ proizvodnja, razvoj in uporaba posebnih podpornih materialov za visokokakovostne radialne pnevmatike. Poleg tega Politika za industrijo pnevmatik spodbuja „razvoj in uporabo jeklenih vrvi z novo strukturo, visokomodulnega in nizko krčljivega korda, najlonskega korda visoke trdnosti in drugih materialov za ogrodje pnevmatik“. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(493)

Zato se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(494)

Tako kot v prejšnjih preiskavah (85) in v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu (v nadaljnjem besedilu: Kitajski Tajpej) (86). Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravice do uporabe zemljišč (tj. dejansko ceno iz pogodbe, in kadar je to primerno, ceno iz pogodbe, znižano za znesek vračil / nepovratnih sredstev, ki ga je zagotovila lokalna vlada), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti Kitajskega Tajpeja.

(495)

Komisija šteje Kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(496)

Komisija je v skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah, uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi inflacije in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. V informativnem dokumentu so bile informacije glede cen industrijskih zemljišč pridobljene na spletišču industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Inflacija in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bile izračunane na podlagi stopenj inflacije in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil za leto 2015.

(497)

Družba Pirelli je po dokončnem razkritju trdila, da uporaba zunanje referenčne vrednosti ni bila skladna z ugotovitvami iz poročila pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – Sečnja mehkega lesa IV (87), saj se z referenčno vrednostjo niso izvedle potrebne prilagoditve, ki bi izražale prevladujoče pogoje na kitajskem finančnem trgu. Vendar je Komisija opozorila, da se tajvanska referenčna vrednost šteje za ustrezno referenčno vrednost, ki je iz več razlogov že podobna referenčni vrednosti za kitajski trg, kot je navedeno v uvodni izjavi 488. Poleg tega so bile tajvanske cene zemljišč prilagojene za preteklost, da bi se upošteval razvoj BDP in inflacije skozi čas.

(498)

Po razkritju informativnega dokumenta je skupina Hankook Group opozorila na dejstvo, da dostop do podatkov na spletišču urada za industrijski razvoj pri tajvanskem ministrstvu za gospodarske zadeve z informacijami o ponudbi industrijskih zemljišč in storitvah, ki jih je uporabila Komisija, ni bil več mogoč ter da so podatki vključevali le ponudbe za industrijska zemljišča in ne dejanskih cen transakcij.

(499)

Komisija je priznala, da podatki, ki so bili uporabljeni kot podlaga za informativni dokument, niso več javno dostopni. Poleg tega je pozneje ugotovila, da je tajvansko ministrstvo za notranje zadeve razvilo novo podatkovno zbirko, v kateri so zbrane evidence o dejanskem trgovanju za prodajo industrijskih zemljišč, ki je začela delovati leta 2013 in je dostopna prek naslednjega spletišča: http://lvr.land.moi.gov.tw/login.action. Komisija je menila, da je to zanesljiv vir podatkov, dostopen vsem zainteresiranim stranem. Poleg tega se nanaša na dejanske cene transakcij in ne na ponudbe za industrijska zemljišča. Komisija je zato sprejela trditve skupine Hankook Group in ustrezno spremenila referenčno vrednost za izračun ugodnosti v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč za vse vzorčene družbe.

(500)

Tako je za obdobje, ki se je začelo leta 2013, uporabila dejanske cene s tajvanskega ministrstva za notranje zadeve. Za pravice do uporabe zemljišč, pridobljene pred tem datumom, so bile zgodovinske cene konstruirane na podlagi razvoja BDP in inflacije na Tajvanu tako kot v prejšnjih preiskavah.

(501)

Skupini Giti Group in Hankook Group ter kitajska vlada so po dokončnem razkritju očitale, da so bile cene pravic do uporabe zemljišč, ki so temeljile na novem sklopu podatkov, veliko višje od tistih, ki so se uporabljale v prejšnjih preiskavah, kar je sprožilo dvome glede zanesljivosti nove referenčne vrednosti. Poleg tega je skupina Hankook Group trdila, da je pri prenosu podatkov iz tajvanske podatkovne zbirke prišlo do napak, in je predložila drug izračun, ki je temeljil na isti podatkovni zbirki. Komisija je priznala, da je prišlo do stvarne napake pri seštevanju posameznih cen zemljišč, in ustrezno popravila povprečne cene zemljišč. Vendar pa se ni strinjala z merili za izbor, ki jih je skupina Hankook Group uporabila za zbiranje podatkov. Prvič, skupina Hankook Group je izbrala transakcije iz napačnega obdobja, tj. iz leta 2012, vsaj kar zadeva nekatere transakcije. Drugič, skupina Hankook Group je uporabila cene iz vseh 22 okrožij na Tajvanu, vključno z nekaterimi podeželskimi območji z maloštevilnimi industrijskimi dejavnostmi ali brez njih. Komisija pa je na drugi strani svojo izbiro osnovala na šestih okrožjih, kjer je večina tajvanskih industrijskih parkov. Ker imajo vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki sedeže svojih družb v industrijskih conah na Kitajskem, mora ustrezna referenčna vrednost temeljiti na transakcijah, izvedenih v industrijski coni. Ta del trditve skupine Hankook Group je bil zato zavrnjen.

(502)

Skupina Hankook Group je v svojih pripombah trdila, da bi bilo treba pri konstruiranih tajvanskih cenah za preteklost upoštevati razvoj BDP na Kitajskem in ne na Tajvanu, da bi se upošteval hitrejši razvoj na Kitajskem v zadnjih 30 letih. Kot take bi morale popravljene tajvanske cene za skupino Hankook Group upoštevati stopnjo gospodarskega razvoja v občini Chongqing od leta 2010 in v mestu Huai'an v provinci Jiangsu od leta 1996.

(503)

Komisija je priznala, da je bil razvoj na Kitajskem v preteklosti hitrejši kot na Tajvanu. Uporaba faktorja DDV, ki upošteva to razliko, je načeloma primerna za določitev ustrezne referenčne vrednosti. Vendar je glede na oceno statističnega kazalnika zmogljivosti Svetovne banke kakovost statističnih podatkov na Kitajskem po letu 2012 dosegla le stopnjo zanesljivosti, ki je podobna drugim državam s srednjim dohodkom. To ustreza koncu obdobja, za katero je treba konstruirati podatke (88). Zato Komisija ni mogla uporabiti statističnih podatkov v zvezi s kitajskim BDP za konstruiranje zgodovinskih cen pravic do uporabe zemljišč v tej zadevi.

(504)

Skupina Giti Group je po dokončnem razkritju trdila, da ocena statističnega kazalnika zmogljivosti Svetovne banke vključuje celoten seznam kazalnikov, od katerih številni nimajo nič skupnega z makroekonomskimi kazalniki. Komisija se je strinjala, da statistični kazalnik zmogljivosti Svetovne banke temelji na košarici kazalnikov, ki vključuje makroekonomske in druge kazalnike. Njegov cilj je izražati zmožnost države za zbiranje, analizo in razširjanje visokokakovostnih podatkov o njenem prebivalstvu in gospodarstvu na podlagi metodologije, virov podatkov, periodičnosti in rokov, ki jih država uporablja za pripravo statistični podatkov o gospodarstvu in prebivalstvu. Vendar dejstvo, da se ocena ne osredotoča izključno na statistiko BDP, ampak zajema širše področje, ne razveljavlja njegovih rezultatov. Zato je Komisije menila, da podatkov, ki se nanašajo na kitajski BPD, ni mogoče uporabiti za pretekle cene pravic do uporabe zemljišč.

(505)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil znesek subvencije dodeljen za obdobje preiskave z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek, ki ga je zadevna družba ustvarila v obdobju preiskave, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(506)

Skupina Giti Group je trdila, da bi morala Komisija za izračun morebitne ugodnosti v zvezi s pravico do uporabe zemljišča namesto datuma transakcije uporabiti datum vrednotenja pravice do uporabe zemljišča. Komisija je zavrnila to trditev, saj je datum transakcije enak dogodku z denarnim vplivom na finančni položaj družbe.

(507)

Poleg tega je skupina Giti Group pozvala Komisijo, naj v izračun ugodnosti vključi dodatne stroške za dajanje zemljišča na voljo za industrijsko uporabo ter tako imenovane pristojbine za skrbništvo nad zemljiščem in pristojbine za prevzem zemljišča. Komisija je zavrnila te pripombe iz naslednjih razlogov:

(508)

Nazadnje so bile za skupine China National Tire Group, Giti Group in Hankook Group sprejete nekatere manjše pripombe v zvezi z družbo, ki so se nanašale na stvarne napake in izračun ugodnosti ter niso bile povezane z obdobjem preiskave.

(509)

Znesek subvencije, določen v zvezi s to subvencijo v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je:

(510)

V skladu z zakonom Ljudske republike Kitajske o davku od dohodkov podjetij (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku od dohodkov podjetij) je za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jim mora država zagotavljati ključno podporo, določena znižana 15-odstotna stopnja davka od dohodkov podjetij namesto standardne 25-odstotne davčne stopnje.

(511)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona o davku od dohodkov podjetij in člen 93 predpisov za izvajanje zakona LRK o davku od dohodkov podjetij ter:

(512)

Družbe, ki so upravičene do znižanja davka, spadajo na nekatera ključna visokotehnološka področja in področja z novo tehnologijo, ki jih podpira država, ter med sedanje prednostne naloge na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država, kot so navedena v smernicah o najnovejših ključnih prednostnih razvojnih področjih v visokotehnoloških industrijah. V teh smernicah so kot prednostno področje jasno navedene proizvodna tehnologija in ključne surovine za radialne pnevmatike.

(513)

Poleg tega morajo podjetja, da bi bila upravičena, izpolnjevati naslednja merila:

(514)

Družbe, ki imajo ugodnost od tega ukrepa, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(515)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja omejuje uporabo te sheme na podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot so nekatere ključne tehnologije v sektorju pnevmatik.

(516)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki se plača po znižani davčni stopnji.

(517)

Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino China National Tire Group znašal 0,12 %, za skupino Giti Group pa 0,01 %.

(518)

Družbe so na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičene do preferenčne davčne obravnave za dejavnosti raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, in kadar so doseženi nekateri pragovi porabe za raziskave in razvoj.

(519)

Natančneje, izdatki za raziskave in razvoj, nastali zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti, niso neopredmetena sredstva in se štejejo med dobiček in izgubo za tekoče obdobje, so po tem, ko se v celoti odbijejo, pri čemer se upošteva dejansko stanje, upravičeni do dodatnega odštetja v višini 50-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj opredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 150 % stroškov opredmetenega sredstva.

(520)

Pravna podlaga za ta program so člen 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij in naslednja obvestila:

(521)

V prejšnji preiskavi (89) je bilo ugotovljeno, da „nove tehnologije, novi izdelki in nove obrti“, ki so upravičeni do znižanja davka, spadajo na nekatera ključna visokotehnološka področja in področja z novo tehnologijo, ki jih podpira država, ter med sedanje prednostne naloge na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država, kot so navedena v smernicah o najnovejših ključnih prednostnih razvojnih področjih v visokotehnoloških industrijah.

(522)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se v sami zakonodaji uporaba tega ukrepa omejuje na podjetja, ki imajo stroške za raziskave in razvoj na nekaterih prednostnih visokotehnoloških področjih, ki jih določi država, kot je sektor pnevmatik.

(523)

Skupina Giti Group je trdila, da davčna izravnava za raziskave in razvoj ni specifična subvencija, saj se uporablja za vse kitajske družbe, kot je določeno v členu 95 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij, ki se uporabljajo za vse družbe in ne le za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo.

(524)

Komisija je zavrnila trditev, da davčna izravnava za raziskave in razvoj ni specifična subvencija. Čeprav je res, da se ne uporablja le za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, je njena uporaba omejena na „nove tehnologije, nove izdelke in nove obrti“, ki so izrecno opredeljeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 521. Zato predhodni sklep Komisije ostaja nespremenjen.

(525)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno davčno stopnjo, in zneskom celotnega davka, ki se plača po dodatnem 50-odstotnem odbitku dejanskih stroškov za raziskave in razvoj.

(526)

Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino Giti Group znašal 0,02 %.

(527)

Skupina Giti Group je trdila, da je Komisija s tem, ko pri izračunu ugodnosti v okviru znižanja davka za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo ni odštela domnevnih ugodnosti sheme, ki znižujejo stroške družbe (in tako povečujejo dobiček), dejansko nekatere domnevne ugodnosti štela dvakrat.

(528)

Komisija se je strinjala s skupino Giti Group, da ugodnosti subvencij (kadar so sporočene kot prihodek v izkazu poslovnega izida) znižujejo stroške družbe in s tem povečujejo njen bruto dobiček, kar vodi do višjega davka in, kjer je ustrezno, večjega znižanja davka. Vendar pa ima družba Giti Radial pravico razglasiti nepovratna sredstva in subvencije za oproščene dohodke za izračun davčne osnove, s čimer se znižajo plačljivi davki na dohodek. Poleg tega se metodologija Komisije dosledno uporablja z izračunom ugodnosti na podlagi razpoložljivih finančnih podatkov za obdobje preiskave, kot jih zagotovi družba in kot se preverijo na kraju samem.

(529)

Organizacija ali posameznik, ki uporablja zemljišče v mestih, okrajih in upravnih mestih ter industrijskih in rudarskih okrožjih, običajno plača davek za uporabo mestnih zemljišč. Davek za uporabo zemljišč poberejo lokalni davčni organi v kraju, v katerem se zemljišče uporablja. Vendar so iz davka za uporabo zemljišč izvzete nekatere kategorije zemljišč, kot so zemljišča, iztrgana morju, zemljišča, ki naj bi jih imele vladne institucije, ljudske organizacije in vojaške enote za lastno uporabo, zemljišča, ki naj bi jih uporabljale institucije, financirane z vladnimi sredstvi ministrstva za finance, zemljišča, ki jih uporabljajo verski templji, javni parki ter javni zgodovinski in slikoviti kraji, ceste, ulice, javni trgi, trate in druga mestna javna zemljišča.

(530)

Pravna podlaga tega programa so:

(531)

Korist od rabatov ali oprostitev plačila davkov za uporabo zemljišč, ki jih je dodelil lokalni urad za uporabo zemljišč, sta imeli dve vzorčeni družbi, čeprav nista spadali v nobeno od uradnih kategorij, ki so v skladu z navedeno zakonodajo oproščene plačila davka.

(532)

Komisija meni, da je zadevna oprostitev davka subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so bile družbe upravičene do znižanja davka, čeprav niso izpolnjevale nobenega od objektivnih meril iz uvodne izjave 529.

(533)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki je bil v obdobju preiskave dejansko plačan.

(534)

Skupina Hankook Group je po razkritju informativnega dokumenta pripomnila, da proti vračilu davka za uporabo zemljišč, ki ga je prejela, ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov, saj je bilo prejeto pred obdobjem preiskave. Po dodatni analizi je Komisija to trditev sprejela, saj je bilo zadnje vračilo davka za uporabo zemljišč dejansko knjiženo pred začetkom obdobja preiskave junija 2016, po tem datumu pa niso bila izvedena nadaljnja plačila.

(535)

Poleg tega je skupina Giti Group trdila, da se davek na uporabo zemljišč na splošno ne plačuje za nekatere vrste stavb (stanovanjske objekte in šole), kot je navedeno v obvestilu o oprostitvah davka na uporabo zemljišč iz leta 1988. Komisija je ugotovila, da to obvestilo ni več veljavno, saj v skladu z „začasnimi določbami Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč“, navedenimi v uvodni izjavi 530, šole in stanovanjski objekti niso več vključeni v kategorije, ki so oproščene davka. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(536)

Na koncu je skupina Giti Group navedla, da sta dve od družb v skupini plačevali davke na uporabo zemljišč, ki so se nanašali na obdobje preiskave, z izravnavami s prejšnjimi plačili. Zato ti družbi nista uživali ugodnosti. Komisija se je s temi navedbami strinjala in ustrezno spremenila izračune subvencij. Tako je znesek subvencije, povezan s to posebno shemo, za skupino Hankook Group znašal 0,01 %.

(537)

Ena od družb skupine Hankook Group je bila v skladu z nacionalno zakonodajo upravičena do vračila pobranega davka s strani lokalne vlade.

(538)

Pravna podlaga tega programa so:

(539)

V skladu s sporazumom z lokalno vlado je bila družba upravičena do vračila celotnega davka od dohodkov za prvi dve leti od prvega leta, ko je začela plačevati davek od dohodkov pravnih oseb (tj. od leta 2003). V letih od 3 do 5 je bila družba upravičena do nižjega davka od dohodkov, in sicer v višini 15 %, in 100-odstotnega vračila lokalnega dela plačanega davka od dohodkov. V letih od 6 do 10 je bila družba upravičena do 75-odstotnega vračila lokalnega dela plačanega davka od dohodkov. Od leta 11 naprej je bila družba upravičena do 50-odstotnega vračila lokalnega dela plačanega davka od dohodkov.

(540)

Družba je pojasnila, da je vlada v zadnjih letih spremenila svojo politiko in da je bila zato do tovrstnih vračil in preferenčnih stopenj upravičena le do leta 2012. Za upravičeno vračilo, ki do leta 2012 še ni bilo izplačano, je bilo obljubljeno, da bo plačano v prihodnosti, ko bo to omogočal državni proračun. Zato je bila družba v obdobju preiskave še vedno upravičena do vračila.

(541)

Komisija meni, da je zadevna oprostitev davka subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevni družbi prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je bila družba upravičena do znižanja lokalnega davka, ki je bilo namenjeno le njej in ni bilo na voljo drugim družbam.

(542)

Čeprav Komisija ni videla dokazov, da je program v obdobju preiskave še vedno deloval, je na podlagi informacij, pridobljenih od vzorčenih družb, ugotovila, da so bile še vedno deležne ugodnosti v okviru tega programa.

(543)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba ponovila svojo trditev, da je bila do vračil upravičena samo do leta 2012. Vendar niso bili predloženi novi dokazi, ki bi spremenili sklep Komisije.

(544)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki je bil v obdobju preiskave dejansko plačan.

(545)

Znesek subvencije, povezan s to posebno shemo, je za skupino Hankook Group znašal 0,13 %.

(546)

Skupni znesek subvencije, določen v zvezi z vsemi shemami neposrednih davkov v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike, je bil:

(547)

Ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz osnovne opreme, ki se uporablja pri njihovi proizvodnji. Da bi bila oprema upravičena do oprostitve, ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat za projekt, ki ga spodbuja država; v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo ga izdajo kitajski organi ali komisija za nacionalni razvoj in reforme.

(548)

Pravna podlaga za ta program so:

(549)

Oprema, uvožena za razvoj domačih ali tujih naložbenih projektov v skladu s politiko spodbujanja tujih ali domačih naložbenih projektov, je lahko oproščena plačila DDV in/ali uvoznih dajatev, razen če je kategorija opreme navedena v katalogu izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve. Da bi bila družba upravičena do izvzetja, mora od lokalnega organa, odgovornega za projekt, pridobiti pisno potrdilo, ki ga je treba predložiti lokalnemu carinskemu organu.

(550)

Kitajska vlada je trdila, da je bila od 1. januarja 2009 iz plačila izvzeta samo uvozna dajatev, zaračunaval pa se je DDV na uvoz opreme za lastno uporabo.

(551)

Vendar so bila za vzorčene družbe v obdobju preiskave ugotovljena izvzetja plačila DDV in uvozne dajatve. Ta izvzetja so vključevala opremo, ki je bila uvožena v preteklih letih, vendar se je ugodnost zanjo postopoma amortizirala v življenjski dobi uporabe opreme in je bila zato delno dodeljena obdobju preiskave. Čeprav Komisija ni imela dokazov, da je bilo to izvzetje v obdobju preiskave aktivno, je na podlagi dokazov v spisu, povezanih z vzorčenimi družbami, ugotovila, da so bile vzorčene družbe še vedno deležne koristi na podlagi tega programa.

(552)

Po razkritju informativnega dokumenta je družba Pirelli ugotovila, da je izračun v zvezi z ugodnostmi od uvoženih strojev in opreme nepravilen. Komisija se je strinjala s predloženimi popravki in ustrezno prilagodila izračun.

(553)

Ta program zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii), saj so podjetja s tujimi naložbami in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadla v plačilo. Ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe prinaša tudi družbam prejemnicam.

(554)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki je dodelil sredstva, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in spadajo v spodbujano kategorijo ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki delujejo v skladu s katalogom ključnih panog, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, da je upravičenost samodejna.

(555)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le obdobje preiskave, se je prejeta ugodnost postopoma amortizirala v življenjski dobi uporabe opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(556)

Korist od rabatov na podlagi te sheme so imele vse vzorčene družbe. Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je znašal od 0,04 % do 0,13 %.

(557)

Komisija je ugotovila, da so se vse vzorčene družbe uvrščale med t. i. „podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo“. V skladu s členom 3 ukrepov carinske uprave Ljudske republike Kitajske za nadzor blaga na področju predelovalne dejavnosti (90) se „izraz ‚predelovalna dejavnost‘ nanaša na poslovne dejavnosti, pri katerih delujoče podjetje uvozi vse surovine ali pomožne materiale, dele in elemente, sestavne dele in embalažne materiale ali del njih ter ponovno izvozi končne izdelke po predelavi ali sestavljanju, vključno s predelavo dobavljenega uvoženega materiala“. V členu 5 je nadalje navedeno, da „če se davki poberejo med uvozom v skladu z ustreznimi določbami, carinski organi znižajo pobrane davke v skladu s preverjeno količino blaga, ki je bilo dejansko predelano in ponovno izvoženo po izvozu končnih izdelkov“.

—

zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju mestnih zemljišč, odlok predsednika Ljudske republike št. 81, 4. november 2017;

—

ukrepi carinske uprave Ljudske republike Kitajske za nadzor blaga na področju predelovalne dejavnosti, odlok generalne carinske uprave št. 235, 20. december 2017;

—

ukrepi carinske uprave Ljudske republike Kitajske za upravljanje porabe na enoto na področju predelovalne dejavnosti, odlok generalne carinske uprave št. 218, 13. marec 2014;

—

predhodni upravni ukrepi za upravljanje kreditne sposobnosti podjetij, odlok splošne carinske uprave št. 225, 4. september 2014.

(558)

Komisija je med preiskavo ugotovila, so se vse vzorčene družbe registrirale pri carinskem organu za sistem predelovalne dejavnosti iz uvodne izjave 557 in da so bile v skladu z določbami člena 5 ukrepov carinske uprave Ljudske republike Kitajske za nadzor blaga na področju predelovalne dejavnosti vse oproščene „davkov, ki se pobirajo med uvozom“ (tj. uvoznih dajatev), na uvoz naravnega kavčuka, ki se uporablja v proizvodnji izvoženih pnevmatik.

(559)

Taka ureditev je skladna s shemo povračila dajatev, kot je opisana v Prilogi I(i) osnovne uredbe. V skladu s točko (i) Priloge I lahko nadomestni sistemi povračila pomenijo izvozno subvencijo, če privedejo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

(560)

Da bi Komisija ugotovila, ali je obstajal tak presežni odpust, je v skladu s točko II Priloge III osnovne uredbe od kitajske vlade zahtevala dodatne informacije o sistemu predelovalne dejavnosti na splošno ter, natančneje, o obstoju in učinkoviti uporabi spremljevalnih postopkov spremljanja in preverjanja.

(561)

Glede na prejete informacije je kitajska vlada dejansko vzpostavila zakonodajni okvir za spremljanje sistema predelovalne dejavnosti. Vendar je Komisija tudi ugotovila, da bi nekatere lastnosti, vgrajene v sistem, lahko vodile do presežnih povračil: