ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 271 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 61 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1618
z dne 12. julija 2018
o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013 v zvezi z dolžnostmi depozitarja glede hrambe
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (1) in zlasti člena 21(17) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zaradi različnih nacionalnih zakonodaj o vrednostnih papirjih in insolventnosti, ki niso usklajene na ravni Unije, je raven zaščite pred tveganji insolventnosti za finančne instrumente, ki jih hranijo tretje osebe za stranke, ki so alternativni investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: AIS), različna. Da se zagotovi močna zaščita sredstev strank, kot je določeno v Direktivi 2011/61/EU, in hkrati sprejmejo strožje zahteve nacionalne zakonodaje v zvezi s temi neusklajenimi področji, je treba pojasniti obveznosti v zvezi s hrambo sredstev, določeno v Direktivi 2011/61/EU. |
(2) |
Trenutno pristojni organi in sektor različno uporabljajo zahteve glede ločevanja sredstev iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 (2). Medtem ko morajo depozitarji, ki so na prvi stopnji verige hrambe, zagotavljati ločen račun za finančne instrumente za vsako stranko, ki je AIS, je treba pojasniti, da bi v primeru, ko se naloga hrambe prenese na tretjo osebo, ta lahko držala sredstva strank enega depozitarja, vključno s sredstvi AIS in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP), na zbirnem računu. Ta zbirni račun bi moral vedno izključevati lastniška sredstva depozitarja, lastniška sredstva tretje osebe ter sredstva, ki pripadajo drugim strankam tretje osebe. Ustrezno bi moral imeti podskrbnik v primerih, ko se naloga hrambe prenese naprej, možnost, da sredstva strank skrbnika, ki mu je prenesel nalogo, drži na zbirnem računu. Ta zbirni račun bi moral vedno izključevati lastniška sredstva podskrbnika, lastniška sredstva skrbnika, ki je nanj prenesel nalogo, ter sredstva, ki pripadajo drugim strankam podskrbnika. To je potrebno, da se doseže zdravo ravnovesje med učinkovitostjo trga in zaščito vlagateljev. |
(3) |
Za čim večje zmanjšanje tveganja izgube sredstev na zbirnih računih finančnih instrumentov, ki jih zagotavljajo tretje osebe, na katere je bila prenesena naloga hrambe, bi morala pogostost usklajevanja med računi finančnih instrumentov in evidencami depozitarja stranke, ki je AIS, ter tretje osebe ali med tretjimi osebami, kadar je bila skrbniška funkcija prenesena naprej, zagotoviti, da se zadevne informacije pravočasno posredujejo depozitarju. Poleg tega bi morala biti pogostost teh usklajevanj odvisna od gibanj na navedenem zbirnem računu, vključno s transakcijami v zvezi s sredstvi, ki pripadajo drugim strankam depozitarja in ki se vodijo na istem zbirnem računu kot sredstva AIS. |
(4) |
Depozitar bi moral imeti možnost, da še naprej učinkovito opravlja svoje dolžnosti, kadar se hramba sredstev, ki pripadajo njegovim strankam, ki so AIS, prenese na tretjo osebo. Zato je treba zahtevati, da depozitar vodi evidenco v okviru računa finančnih instrumentov, ki ga je odprl na ime svoje stranke, ki je AIS, ali v imenu UAIS, ki deluje v imenu AIS, iz katere je razvidno, da sredstva, ki jih hrani tretja oseba, pripadajo določenemu AIS. |
(5) |
Za okrepitev položaja depozitarjev glede na tretje osebe, na katere se prenese hramba sredstev, bi bilo treba to razmerje dokumentirati s pisno pogodbo o prenosu. Ta pogodba bi morala depozitarju omogočiti, da sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so sredstva, ki se hranijo, ustrezno zaščitena in da tretja oseba ves čas izpolnjuje pogodbo o prenosu ter zahteve iz Direktive 2011/61/EU in Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013. Poleg tega bi se morala depozitar in tretja oseba uradno dogovoriti, ali lahko tretja oseba naloge hrambe prenese naprej. V tem primeru bi morale za ureditev ali pogodbo med tretjo osebo, ki prenese naloge, in tretjo osebo, na katero se prenesejo naloge hrambe, veljati pravice in obveznosti, enakovredne tistim, ki so določene med depozitarjem in tretjo osebo, ki prenese naloge. |
(6) |
Da bi depozitarju lahko omogočili izpolnjevanje njegovih nalog, je treba okrepiti nadzor depozitarjev nad tretjimi osebami ne glede na to, ali se nahajajo znotraj ali zunaj Unije. Zahtevati bi bilo treba, da depozitarji preverijo, ali so finančni instrumenti AIS pravilno evidentirani v knjigah tretje osebe in da so evidence, ki se vodijo, dovolj točne, da se lahko identificirajo narava, lokacija in lastništvo sredstev, ki se hranijo. Da se omogoči učinkovito izpolnjevanje dolžnosti depozitarjev, bi jim morale tretje osebe predložiti izjavo o vsaki spremembi, ki vpliva na sredstva, ki se hranijo za depozitarjeve stranke, ki so AIS. |
(7) |
Depozitar bi moral v okviru svojih obveznosti, da pri prenosu nalog hrambe ravna pazljivo in skrbno, pred prenosom te naloge na tretjo osebo, ki se nahaja zunaj Unije, prejeti neodvisno pravno mnenje, v katerem se oceni insolvenčna zakonodaja tretje države, v kateri se tretja oseba nahaja, kar vključuje oceno stopnje zaščite, ki jo zagotavljajo ločeni računi finančnih instrumentov v navedeni jurisdikciji. Sprejemljivo bi moralo biti mnenje, ki ga za vsako jurisdikcijo izdajo zadevne panožne zveze ali pravne firme za več depozitarjev. Poleg tega bi moral depozitar zagotoviti, da ga tretja oseba, ki se nahaja zunaj Unije, obvesti o vsaki spremembi okoliščin ali navedene insolvenčne zakonodaje tretje države, ki bi lahko vplivala na status sredstev depozitarjevih strank, ki so AIS. |
(8) |
Da se depozitarjem omogoči čas za prilagoditev novim zahtevam iz te uredbe, bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti za 18 mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
(9) |
Ukrepi, ki jih uvaja ta uredba, so v skladu z mnenjem Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (3). |
(10) |
Ukrepi, uvedeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje. |
(11) |
Delegirano uredbo (EU) št. 231/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba (EU) št. 231/2013 se spremeni:
(1) |
člen 89 se spremeni:
|
(2) |
v členu 98 se vstavi naslednji odstavek 2a: „2a. Pogodba, s katero depozitar imenuje tretjo osebo, da hrani sredstva depozitarjevih strank, ki so AIS, vsebuje vsaj naslednje določbe:
|
(3) |
člen 99 se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. aprila 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).
(3) Mnenje ESMA, 20.7.2017, 34 45 277.
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/6 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1619
z dne 12. julija 2018
o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/438 v zvezi z dolžnostmi depozitarja glede hrambe
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) in zlasti člena 26b Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zaradi različnih nacionalnih zakonodaj o vrednostnih papirjih in plačilni nesposobnosti, ki niso usklajene na ravni Unije, je raven zaščite pred tveganji insolventnosti za finančne instrumente, ki jih hranijo tretje osebe za stranke, ki so kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP), različna. Da se zagotovi močna zaščita sredstev strank, kot je določeno v Direktivi 2009/65/ES, in hkrati sprejmejo strožje zahteve nacionalne zakonodaje v zvezi s temi neusklajenimi področji, je treba pojasniti obveznosti v zvezi s hrambo sredstev, določeno v Direktivi 2009/65/ES. |
(2) |
Trenutno pristojni organi in sektor različno uporabljajo zahteve glede ločevanja sredstev iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/438 (2). Medtem ko morajo depozitarji, ki so na prvi stopnji verige hrambe, zagotavljati ločen račun za finančne instrumente za vsako stranko, ki je KNPVP, je treba pojasniti, da bi v primeru, ko se naloga hrambe prenese na tretjo osebo, ta lahko imela sredstva strank enega depozitarja, vključno s sredstvi KNPVP in alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS), na zbirnem računu. Ta zbirni račun bi moral vedno izključevati lastniška sredstva depozitarja, lastniška sredstva tretje osebe ter sredstva, ki pripadajo drugim strankam tretje osebe. Ustrezno bi moral imeti podskrbnik v primerih, ko se naloga hrambe prenese naprej, možnost, da ima sredstva strank skrbnika, ki mu je prenesel nalogo, na zbirnem računu. Ta zbirni račun bi moral vedno izključevati lastniška sredstva podskrbnika, lastniška sredstva skrbnika, ki je nanj prenesel nalogo, ter sredstva, ki pripadajo drugim strankam podskrbnika. To je potrebno, da se doseže zdravo ravnovesje med učinkovitostjo trga in zaščito vlagateljev. |
(3) |
Za čim večje zmanjšanje tveganja izgube sredstev na zbirnih računih finančnih instrumentov, ki jih zagotavljajo tretje osebe, na katere je bila prenesena naloga hrambe, bi morala pogostost usklajevanja med računi finančnih instrumentov in evidencami depozitarja stranke, ki je KNPVP, ter tretje osebe ali med tretjimi osebami, kadar je bila skrbniška funkcija prenesena naprej, zagotoviti, da se zadevne informacije pravočasno posredujejo depozitarju. Poleg tega bi morala biti pogostost teh usklajevanj odvisna od gibanj na navedenem zbirnem računu, vključno s transakcijami v zvezi s sredstvi, ki pripadajo drugim strankam depozitarja in ki se vodijo na istem zbirnem računu kot sredstva KNPVP. |
(4) |
Depozitar bi moral imeti možnost, da še naprej učinkovito opravlja svoje dolžnosti, kadar se hramba sredstev, ki pripadajo njegovim strankam, ki so KNPVP, prenese na tretjo osebo. Zato je treba zahtevati, da depozitar vodi evidenco v okviru računa finančnih instrumentov, ki ga je odprl na ime KNPVP, ali v imenu družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, iz katere je razvidno, da sredstva, ki jih hrani tretja oseba, pripadajo določenemu KNPVP. |
(5) |
Za okrepitev položaja depozitarjev glede na tretje osebe, na katere se prenese hramba sredstev, bi bilo treba to razmerje dokumentirati s pisno pogodbo o prenosu. Ta pogodba bi morala depozitarju omogočiti, da sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so sredstva, ki se hranijo, ustrezno zaščitena in da tretja oseba ves čas izpolnjuje pogodbo o prenosu ter zahteve iz Direktive 2009/65/ES in Delegirane uredbe (EU) 2016/438. Poleg tega bi se morala depozitar in tretja oseba uradno dogovoriti, ali lahko tretja oseba naloge hrambe prenese naprej. V tem primeru bi morale za pogodbo med tretjo osebo, ki prenese naloge, in tretjo osebo, na katero se prenesejo naloge hrambe, veljati pravice in obveznosti, enakovredne tistim, ki so določene med depozitarjem in tretjo osebo, ki prenese naloge. |
(6) |
Da bi depozitarju lahko omogočili izpolnjevanje njegovih nalog, je treba okrepiti nadzor depozitarjev nad tretjimi osebami ne glede na to, ali se nahajajo znotraj ali zunaj Unije. Zahtevati bi bilo treba, da depozitarji preverijo, ali so finančni instrumenti KNPVP pravilno evidentirani v knjigah navedenih tretjih oseb. Evidence, ki jih vodijo tretje osebe, bi morale biti dovolj točne, da se lahko identificirajo narava, lokacija in lastništvo sredstev, ki se hranijo. Da se omogoči učinkovito izpolnjevanje dolžnosti depozitarjev, bi jim morale tretje osebe predložiti izjavo o vsaki spremembi, ki vpliva na sredstva, ki se hranijo za depozitarjeve stranke, ki so KNPVP. |
(7) |
Da bi izboljšali jasnost in pravno varnost Delegirane Uredbe (EU) 2016/438, je treba spremeniti določena notranja sklicevanja, ki so nepravilna. Delegirano uredbo (EU) 2016/438 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(8) |
Da se depozitarjem omogoči čas za prilagoditev novim zahtevam iz te uredbe, bi bilo treba datum začetka uporabe odložiti za 18 mesecev po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije. |
(9) |
Ukrepi, ki jih uvaja ta uredba, so v skladu z mnenjem Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (3). |
(10) |
Ukrepi, uvedeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje. |
(11) |
Delegirano uredbo (EU) 2016/438 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba (EU) 2016/438 se spremeni:
(1) |
člen 13 se spremeni:
|
(2) |
v členu 15 se vstavi naslednji odstavek 2a: „2a. Pogodba, s katero depozitar imenuje tretjo osebo, da hrani sredstva depozitarjevih strank, ki so KNPVP, vsebuje vsaj naslednje določbe:
|
(3) |
v členu 16 se odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Če so se naloge hrambe v celoti ali deloma prenesle na tretjo osebo, depozitar zagotovi, da tretja oseba, na katero so prenesene naloge hrambe skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ravna v skladu z obveznostjo ločevanja iz točke (c) člena 22a(3) navedene direktive tako, da zagotovi in preveri, da tretja oseba:
|
(4) |
člen 17 se spremeni:
|
(5) |
v členu 22 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „Družba za upravljanje ali investicijska družba pristojnemu organu matične države članice KNPVP dokaže, da je zadovoljna z imenovanjem depozitarja in da je imenovanje v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP. Družba za upravljanje ali investicijska družba da pristojnim organom matične države članice KNPVP na razpolago pisna dokazila iz odstavka 2.“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. aprila 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L 78, 24.3.2016, str. 11).
(3) Mnenje ESMA, 20.7.2017, 34 45 277.
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/10 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1620
z dne 13. julija 2018
o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 460 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 (2) bi bilo treba spremeniti, da bi se izboljšala usklajenost z mednarodnimi standardi in olajšalo učinkovitejše upravljanje likvidnosti s strani kreditnih institucij. |
(2) |
Za ustrezno upoštevanje dejavnosti, ki jih izvajajo kreditne institucije, dejavne zunaj Unije, bi bilo treba opustiti vse zahteve za najmanjšo velikost izdaje, ki se nanašajo na likvidna sredstva, ki jih ima podrejeno podjetje v tretji državi, tako da se lahko takšna sredstva priznajo za namene konsolidacije. V nasprotnem primeru bi lahko nadrejeni instituciji primanjkovalo likvidnih sredstev na konsolidirani ravni, ker bi bila zahteva glede likvidnosti, ki izhaja iz podrejene družbe v tretji državi, vključena v konsolidirano zahtevo glede likvidnosti, sredstva, ki jih ima ta podrejena družba za izpolnjevanje zahteve glede likvidnosti v tretji državi, pa bi bila izključena iz konsolidirane zahteve glede likvidnosti. Vendar bi bilo treba sredstva podrejene družbe v tretji državi priznati samo do ravni neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, nastalih v isti valuti, v kateri so sredstva denominirana, ki izhajajo iz te podrejene družbe. Poleg tega bi bilo treba sredstva, enako kot velja za sredstva katere koli druge tretje države, priznati samo, če se štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države. |
(3) |
Znano je, da lahko centralne banke zagotovijo likvidnost v svoji valuti in da je bonitetna ocena centralnih bank manj pomembna za namene likvidnosti kot za namene solventnosti. Zato in da bi se pravila iz Delegirane uredbe (EU) 2015/61 tesneje uskladila z mednarodnim standardom ter bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za mednarodno dejavne kreditne institucije, bi morale biti rezerve, ki jih ima podrejena družba ali podružnica kreditne institucije Unije v centralni banki tretje države, ki ji imenovana zunanja bonitetna agencija ni dodelila bonitetne ocene stopnje kreditne kvalitete 1, upravičene do obravnave kot likvidna sredstva stopnje 1, če so izpolnjeni določeni pogoji. Natančneje, te rezerve bi morale biti primerna za takšno obravnavo, če jih sme kreditna institucija v stresnih obdobjih kadar koli dvigniti, poleg tega pa so pogoji za njihov dvig določeni v sporazumu med nadzornim organom tretje države in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih tretje države. Vendar bi se morale navedene rezerve priznati kot sredstva stopnje 1 samo za kritje neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, ki so nastali v isti valuti, v kateri so denominirane rezerve. |
(4) |
Primerno je upoštevati Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena uredba vsebuje merila za določitev, ali je listinjenje mogoče opredeliti kot preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje (v nadaljnjem besedilu: listinjenje STS). Glede na to, da ta merila zagotavljajo, da so listinjenja STS visoke kakovosti, bi se morala uporabiti tudi za določanje, katera listinjenja se štejejo za visokokakovostna likvidna sredstva za izračun zahteve glede likvidnostnega kritja. Listinjenja bi zato morala biti primerna za sredstva stopnje 2B za namene Delegirane uredbe (EU) 2015/61, če poleg meril, že določenih v Delegirani uredbi (EU) 2015/61, ki so specifična za njihove likvidnostne značilnosti, izpolnjujejo vse zahteve iz Uredbe (EU) 2017/2402. |
(5) |
Izvajanje Delegirane uredbe (EU) 2015/61 ne bi smelo ovirati učinkovitega prenosa denarne politike v gospodarstvo. Lahko se pričakuje, da se bodo v okoliščinah hudih stresnih razmer posli z ECB ali centralno banko države članice obnovili. Zato bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da opustijo mehanizem poravnave za izračun likvidnostnega blažilnika pri zavarovanih poslih z ECB ali centralno banko države članice, če posli na vsaj eni strani posla vključujejo visokokakovostna likvidna sredstva in zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar bi se morali pristojni organi pred odobritvijo opustitve posvetovati s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, in tudi z ECB, če je zadevna centralna banka centralna banka Eurosistema. Poleg tega bi morala biti opustitev pogojena z ustreznimi varovali, da se preprečijo morebitne možnosti za regulativno arbitražo ali negativne spodbude za kreditne institucije. Nazadnje, da bi se predpisi Unije bolj uskladili z mednarodnim standardom, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor, bi bilo treba poleg tega zavarovanje s premoženjem, prejeto v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, izključiti iz mehanizma poravnave. |
(6) |
Poleg tega bi morala biti obravnava stopenj odlivov in prilivov za repo posle, povratne repo posle in zamenjave zavarovanja v celoti usklajena s pristopom v mednarodnem standardu za količnik likvidnostnega kritja, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor. Natančneje, izračun denarnih odlivov bi moral biti neposredno povezan s stopnjo podaljšanja posla (usklajeno z odbitki pri danem zavarovanju s premoženjem, uporabljenimi za denarno obveznost, kot v standardu Baselskega odbora za bančni nadzor) in ne z likvidnostno vrednostjo povezanega zavarovanja s premoženjem. |
(7) |
Zaradi različnih razlag, ki so se pojavile, je pomembno pojasniti različne določbe Delegirane uredbe (EU) 2015/61, zlasti glede izpolnjevanja zahteve glede likvidnostnega kritja; primernosti sredstev iz blažilnika, vključenih v skupino, na voljo za pridobitev financiranja v okviru neodobrenih kreditnih linij, ki jo upravlja centralna banka, enot kolektivnih naložbenih podjemov in vlog ter drugega financiranja v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog; izračuna dodatnih likvidnostnih odlivov za druge produkte in storitve; odobritve prednostne obravnave za okvirne kredite in okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine; obravnave kratke pozicije in priznanja denarnih zneskov iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh. |
(8) |
Delegirano uredbo (EU) 2015/61 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 se spremeni:
(1) |
v členu 2(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
člen 3 se spremeni:
|
(3) |
člen 4 se spremeni:
|
(4) |
člen 7 se spremeni:
|
(5) |
člen 8 se spremeni:
|
(6) |
člen 10 se spremeni:
|
(7) |
člen 11 se spremeni:
|
(8) |
člen 13 se spremeni:
|
(9) |
člen 15 se spremeni:
|
(10) |
člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Vloge ter drugo financiranje v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog 1. Če kreditna institucija spada v institucionalno shemo za zaščito vlog vrste, omenjene v členu 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, mrežo, ki bi bila upravičena do opustitve uporabe iz člena 10 navedene uredbe, ali zadružno mrežo v državi članici, se lahko vpogledne vloge, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji, obravnavajo kot likvidna sredstva, razen če centralna institucija, ki prejme vloge, te obravnava kot vloge za operativne namene. Če se vloge obravnavajo kot likvidna sredstva, se obravnavajo v skladu z eno od naslednjih določb:
2. Če ima v skladu z zakonodajo države članice ali pravno zavezujočimi dokumenti, ki urejajo eno od mrež ali shem, opisanih v odstavku 1, kreditna institucija dostop do nečrpanega likvidnostnega financiranja centralne institucije ali druge institucije v isti mreži ali shemi v roku 30 koledarskih dni, se tako financiranje obravnava kot sredstvo stopnje 2B, v obsegu, v katerem ni zavarovano z likvidnimi sredstvi in v katerem se ne obravnava v skladu z določbami člena 34. Za nečrpani odobreni glavni znesek likvidnostnega financiranja se uporablja najmanjši odbitek v višini 25 %.“; |
(11) |
člen 17 se spremeni:
|
(12) |
člen 21 se nadomesti z naslednjim: „Člen 21 Pobot poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti 1. Kreditne institucije izračunajo likvidnostne odlive in prilive, ki se pričakujejo v obdobju, ki traja 30 koledarskih dni, za pogodbe iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 in kreditne izvedene finančne instrumente na neto osnovi po posameznih nasprotnih strankah, če obstajajo dvostranske pogodbe o pobotu, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 295 navedene uredbe. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 kreditne institucije denarne odlive in prilive, ki izhajajo iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v tuji valuti in vključujejo popolno izmenjavo zneskov glavnice, ki se izvede hkrati (ali isti dan), izračunajo na neto osnovi, tudi če navedeni posli niso zajeti v dvostranski pogodbi o pobotu. 3. Za namene tega člena se šteje, da neto osnova ne vključuje zavarovanja s premoženjem, ki se da ali prejme v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar pa se v primeru zavarovanja s premoženjem, ki naj bi se prejelo v naslednjih 30 koledarskih dneh, šteje, da neto osnova ne vključuje zadevnega zavarovanja le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
|
(13) |
člen 22 se spremeni:
|
(14) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Kreditne institucije redno ocenjujejo verjetnost in potencialen obseg likvidnostnih odlivov v 30 koledarskih dneh za produkte ali storitve, ki niso omenjeni v členih 27 do 31a in ki jih te kreditne institucijo ponujajo ali financirajo ali v zvezi s katerimi bi morebitni kupci menili, da so povezani s temi kreditnimi institucijami. Ti produkti ali storitve med drugim vključujejo:
|
(15) |
v členu 25(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(16) |
na koncu člena 26 se doda naslednji odstavek: „Pristojni organi obvestijo EBA, katere institucije imajo koristi od pobota odlivov s soodvisnimi prilivi iz tega člena. EBA lahko zahteva podporno dokumentacijo.“; |
(17) |
člen 28 se spremeni:
|
(18) |
v členu 29 se odstavek 2 spremeni:
|
(19) |
člen 30 se spremeni:
|
(20) |
člen 31 se spremeni:
|
(21) |
vstavi se naslednji člen 31a: „Člen 31a Odlivi iz naslova obveznosti in zavez, ki niso zajete z drugimi določbami tega poglavja 1. Kreditne institucije s 100-odstotno stopnjo odliva pomnožijo vse obveznosti, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31. 2. Če vsota vseh pogodbenih obveznosti za zagotovitev financiranja nefinančnim strankam v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31, presega znesek prilivov od teh nefinančnih strank, izračunanih v skladu s točko (a) člena 32(3), se za presežni znesek uporabi 100-odstotna stopnja odliva. Za namene tega odstavka nefinančne stranke med drugim vključujejo fizične osebe, MSP, podjetja, države, multilateralne razvojne banke in subjekte javnega sektorja ter ne vključujejo finančnih strank in centralnih bank.“; |
(22) |
člen 32 se spremeni:
|
(23) |
člen 34(2) se spremeni:
|
(24) |
Priloga I se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 30. aprila 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/25 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1621
z dne 26. oktobra 2018
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 glede datuma uskladiščenja posnetega mleka v prahu, prodanega z razpisnim postopkom
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (2) ter zlasti člena 28 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za določitev količine posnetega mleka v prahu, ki ga zajema razpisni postopek, odprt z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3), člen 1 navedene uredbe določa rok, pred katerim mora biti posneto mleko v prahu javno uskladiščeno. |
(2) |
Glede na trenutne razmere na trgu mleka in mlečnih proizvodov z vidika povrnitev cen in visoke stopnje intervencijskih zalog je primerno s spremembo datuma uskladiščenja zagotoviti dodatne količine posnetega mleka v prahu za prodajo. |
(3) |
Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(4) |
Da bi bilo posneto mleko v prahu na voljo za prodajo takoj, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V členu 1 Izvedbene uredbe (EU) 2016/2080 se besedilo „1. julijem 2016“ nadomesti z besedilom „1. avgustom 2016“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. oktobra 2018
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 206, 30.7.2016, str. 71.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 z dne 25. novembra 2016 o začetku prodaje posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom (UL L 321, 29.11.2016, str. 45).
SKLEPI
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/26 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1622
z dne 29. oktobra 2018
o zavrnitvi odobritve nekaterih aktivnih snovi v biocidnih proizvodih v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/698 (3), v Prilogi II določa seznam kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih v program preverjanja obstoječih aktivnih snovi v biocidnih proizvodih, na dan 3. februarja 2017. |
(2) |
Za številne kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključenih na navedeni seznam, so vsi udeleženci pravočasno odstopili od podpore. |
(3) |
Kar zadeva nekatere aktivne snovi, tvorjene in situ, so bila imena navedenih aktivnih snovi in njihovih predhodnih sestavin, podprtih v programu preverjanja, natančneje pojasnjena. To je v nekaterih primerih privedlo do ponovne opredelitve aktivne snovi v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014. |
(4) |
Objavljeno je bilo obvestilo s pozivom osebam, ki to želijo, da podprejo navedene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, ki so bile ponovno opredeljene in se trenutno ne podpirajo, vključno z in situ tvorjenimi aktivnimi snovmi za vrste proizvodov iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014, in tako prevzamejo vlogo udeleženca. |
(5) |
Za nekatere kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov prijave niso bile predložene ali pa so bile predložene in zavrnjene v skladu z odstavkom 4 ali 5 člena 17 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014. |
(6) |
V skladu s členom 20 Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 se navedene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov ne bi smele odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih. |
(7) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Aktivne snovi, navedene v Prilogi, niso odobrene za vrste proizvodov iz navedene priloge.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. oktobra 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/698 z dne 3. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1062/2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 103, 19.4.2017, str. 1).
PRILOGA
Neodobrene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, vključno z vsemi nanooblikami:
— |
in situ tvorjene aktivne snovi za vrste proizvodov iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014, razen kadar se aktivna snov tvori iz predhodnih sestavin, navedenih v vnosu tabele iz navedene priloge za zadevne kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov, |
— |
kombinacije snovi/vrst proizvodov iz spodnje tabele, vključno s kakršnim koli tvorjenjem in situ teh snovi z uporabo katerih koli predhodnih sestavin, ki niso navedene v Prilogi II k Delegirani uredbi (EU) št. 1062/2014:
|
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/30 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1623
z dne 29. oktobra 2018
v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o komarjih, ki so nenaravno okuženi z bakterijo Wolbachia in se uporabljajo za namene nadzora vektorjev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 3(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Francija je 28. septembra 2017 Komisijo zaprosila, naj odloči, ali so bakterije iz rodu Wolbachia (v nadaljnjem besedilu: bakterije) ali kateri koli pripravek, ki vsebuje bakterije, ki se vcepijo v komarje, in komarji, ki so nenaravno okuženi z bakterijami (v nadaljnjem besedilu: nenaravno okuženi komarji) ter se uporabljajo za namene nadzora vektorjev, biocidni proizvodi v smislu člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012 ali tretirani izdelki v smislu člena 3(1)(l) navedene uredbe ali nič od navedenega. |
(2) |
Po informacijah, ki jih je predložila Francija, se te znotrajcelične bakterije prenašajo vertikalno, dedujejo po materi in so naravno prisotne v približno 40 % členonožcev. Pri okužbi komarjev z bakterijami se lahko zmanjša zmožnost nekaterih komarjev, da prenašajo določene patogene viruse in parazite z delovanjem na navedene patogene v komarjih, spodbudi pa se razmnoževanje okuženih samic komarjev in širjenje bakterij v populacijah komarjev. Poleg tega, ker okuženi samci komarjev niso združljivi z lokalnimi samicami, vnos navedenih okuženih samcev v ciljno populacijo zmanjša njihovo zmožnost za razmnoževanje. Zato kampanje za nadzor vektorjev temeljijo na izpustih nenaravno okuženih komarjev v populacije komarjev za nadzor nad velikostjo populacije in/ali zmanjšanje njihove sposobnosti prenosa določenih patogenov na ljudi. |
(3) |
Po informacijah, ki jih je predložila Francija, niso vse vrste komarjev ali posamezniki znotraj ene vrste naravno okuženi z bakterijami ali s sevom bakterij, ki jih je mogoče izkoriščati za namene nadzora vektorjev. Zato je treba nenaravne okužbe izvesti v laboratorijskih pogojih, da se ustvarijo nenaravno okuženi komarji z ustreznim sevom bakterij. To je mogoče doseči z različnimi tehnikami okužbe, vključno z vcepitvijo bakterij v odrasle samice komarjev ali citoplazmo jajčec komarjev. |
(4) |
Za namene določb iz člena 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 je zato pomembno ločeno oceniti status bakterij ali kakršnega koli pripravka, ki vsebuje bakterije, ki se vcepijo v komarje, in status nenaravno okuženih komarjev, ne glede na uporabljeno tehniko okužbe. |
(5) |
Bakterije so mikroorganizmi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012. |
(6) |
Komarji so škodljivi organizmi v smislu člena 3(1)(g) Uredbe (EU) št. 528/2012, saj so lahko neželeno prisotni ali škodljivo vplivajo na ljudi ali živali. |
(7) |
Bakterije delujejo posredno na populacije komarjev, bodisi z nadzorom njihove velikosti ali z zmanjšanjem njihove zmožnosti za prenos določenih patogenov, in bi jih bilo zato treba šteti kot aktivno snov v smislu člena 3(1)(c) Uredbe (EU) št. 528/2012. |
(8) |
Vrsta proizvodov 18 (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev), kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012, vključuje proizvode, ki se uporabljajo za nadzor členonožcev, vendar ne z njihovim odganjanjem ali privabljanjem. Ker se bakterije vcepijo v komarje z namenom nadzora populacij komarjev, spada taka uporaba v opis vrste proizvodov 18. |
(9) |
Bakterije ali pripravek, ki vsebuje bakterije, imajo nadzorni učinek na komarje ne le s fizičnim ali mehanskim delovanjem. |
(10) |
Za namene člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012 bi bilo treba bakterije šteti kot snov, pripravek, ki vsebuje bakterije, pa kot zmes, ki sestoji iz aktivne snovi ali jo vsebuje. Posledično so bakterije ali kateri koli pripravek, ki vsebuje bakterije, kot se dostavi uporabniku, ki izvaja vcepitev v komarje, biocidni proizvod v smislu prve alinee člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012 in spadajo v vrsto proizvodov 18. |
(11) |
Nenaravno okuženi komarji niso mikroorganizmi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012. |
(12) |
Nenaravno okuženi komarji niso snov ali zmes v smislu točk 1 oz. 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Zato v skladu s točkama (a) in (b) člena 3(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 niso niti snov niti zmes za namene navedene uredbe. |
(13) |
Posledično nenaravno okuženi komarji niso aktivna snov v smislu člena 3(1)(c) Uredbe (EU) št. 528/2012. Zato nenaravno okuženi komarji ne morejo biti biocidni proizvod v smislu prve alinee člena 3(1)(a) navedene uredbe. |
(14) |
Nenaravno okuženi komarji niso izdelki v smislu člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006. Zato se v skladu s členom 3(2)(c) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne štejejo kot izdelki za namene navedene uredbe. Posledično se nenaravno okuženi komarji ne morejo šteti kot tretirani izdelki v smislu člena 3(1)(l) Uredbe (EU) št. 528/2012. |
(15) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Bakterije iz rodu Wolbachia ali kateri koli pripravek, ki vsebuje navedene bakterije, ki se uporablja za vcepitev navedenih bakterij v komarje s ciljem ustvarjanja nenaravno okuženih komarjev za namene nadzora vektorjev, se štejejo za biocidni proizvod v smislu člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012.
Nenaravno okuženi komarji se ne glede na uporabljeno tehniko okužbe ne štejejo niti kot biocidni proizvod niti kot tretirani izdelek v smislu točk (a) in (l) člena 3(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. oktobra 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).