ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 262

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
19. oktober 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (Euratom) 2018/1563 z dne 15. oktobra 2018 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019-2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1564 z dne 17. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz dolomit-magnezita kot krmni dodatek za vse živalske vrste razen krav molznic in drugih prežvekovalcev za proizvodnjo mleka, odstavljenih pujskov in prašičev pitancev ( 1 )

20

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1565 z dne 17. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), kot krmni dodatek za pitovne piščance, piščance za nesnice in manj pomembne vrste perutnine razen nesnic, pitovne purane, purane za razplod, odstavljene pujske, prašiče pitance in manj pomembne vrste prašičev (imetnik dovoljenja Elanco GmbH) ( 1 )

24

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1566 z dne 18. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), kot krmni dodatek za odstavljene pujske in manj pomembne vrste prašičev (odstavljenih) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1453/2004 (imetnik dovoljenja Andrès Pintaluba S.A.) ( 1 )

27

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1567 z dne 18. oktobra 2018 o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2018/249 o izdaji dovoljenja za tavrin, beta-alanin, L-alanin, L-arginin, L-asparaginsko kislino, L-histidin, D,L-izolevcin, L-levcin, L-fenilalanin, L-prolin, D,L-serin, L-tirozin, L-metionin, L-valin, L-cistein, glicin, mononatrijev glutamat in L-glutaminsko kislino kot krmne dodatke za vse živalske vrste ter za L-cistein hidroklorid monohidrat za vse živalske vrste razen za mačke in pse ( 1 )

31

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1568 z dne 18. oktobra 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159), kot krmni dodatek za vse prašiče in vse vrste perutnine ( 1 )

34

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1569 z dne 18. oktobra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1110/2011 o izdaji dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmni dodatek za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja je Roal Oy) ( 1 )

37

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1570 z dne 18. oktobra 2018 o ustavitvi postopkov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013

40

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1571 z dne 18. oktobra 2018 o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za šestindvajseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

54

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1572 z dne 15. oktobra 2018 o uporabi pravilnikov št. 9, 63 in 92 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o homologaciji trikolesnih vozil, mopedov in nadomestnih sistemov za dušenje zvoka izpuha za vozila kategorije L glede na emisije zvoka v Uniji

55

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1573 z dne 15. oktobra 2018 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Odboru SGP, ustanovljenem z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, glede sprejetja sklepa Odbora SGP v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji

57

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1574 z dne 16. oktobra 2018 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Italijanske republike

60

 

*

Sklep Komisije (EU) 2018/1575 z dne 9. avgusta 2018 o ukrepih za nekatere grške igralnice SA.28973 – C 16/2010 (ex NN 22/2010, ex CP 318/2009), ki jih je izvedla Grčija (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5267)  ( 1 )

61

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1576 z dne 18. oktobra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6961)  ( 1 )

71

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( UL L 260, 17.10.2018 )

90

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/1


UREDBA SVETA (Euratom) 2018/1563

z dne 15. oktobra 2018

o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019-2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti prvega odstavka člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Znanstvenim in tehničnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Eden od ciljev Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je prispevati k izboljšanju življenjskega standarda v državah članicah, tudi s spodbujanjem in zagotavljanjem jedrskih raziskav v državah članicah ter njihovim dopolnjevanjem z izvajanjem programa Skupnosti za raziskave in usposabljanje.

(2)

Jedrske raziskave lahko prispevajo k družbeni in gospodarski blaginji ter okoljski trajnosti z izboljševanjem jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem. Enako pomemben je tudi potencialen prispevek jedrskih raziskav k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način.

(3)

V vmesni oceni programa za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018 Skupnosti, ki je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1314/2013 (2) (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2014–2018), je bilo ugotovljeno, da je ukrepanje primerno in je še naprej bistveno pri obravnavanju izzivov na področju jedrske varnosti, zaščite in zaščitnih ukrepov, ravnanja z radioaktivnimi odpadki, zaščite pred sevanjem in fuzijske energije.

(4)

Da bi se zagotovila kontinuiteta jedrskih raziskav na ravni Skupnosti, je treba vzpostaviti program za raziskave in usposabljanje Skupnosti za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2019–2020). Program za obdobje 2019-2020 bi moral imeti iste cilje kot program za obdobje 2014–2018, podpirati iste dejavnosti in uporabljati isti način izvajanja, ki se je izkazal za učinkovitega in primernega za namene doseganja ciljev programa za obdobje 2014–2018.

(5)

S podpiranjem jedrskih raziskav bo program za obdobje 2019-2020 prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in olajšal izvajanje strategije Evropa 2020 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora.

(6)

Ne glede na morebitne učinke jedrske energije za oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v okviru programa za obdobje 2019-2020 kar največ pozornosti nameniti jedrski varnosti in, kadar je potrebno, vidikom zaščite, s čimer se ukvarja Skupno raziskovalno središče (JRC).

(7)

V Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: načrt SET) iz sklepov z zasedanja Sveta v Bruslju dne 28. februarja 2008 je predviden pospešen razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 sklenil, da bodo Unija in njene države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire energije ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije ter da se bodo usmerile v izvajanje tehnoloških prednostnih nalog, določenih v načrtu SET. Vsaka država članica se lahko še naprej sama odloči, katere vrste tehnologij želi podpirati.

(8)

Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale zlasti v medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z zasedanja 1. in 2. decembra 2008 v Bruslju opozoril na stalno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenem zlasti prek ustreznega izobraževanja in usposabljanja, ki sta povezana z raziskavami in usklajena na ravni Skupnosti.

(9)

Čeprav se lahko vsaka država članica sama odloči, ali bo izkoriščala jedrsko energijo ali ne, se opaža tudi, da je jedrska energija v različnih državah različno pomembna.

(10)

S podpisom sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (4) se je Skupnost odločila za sodelovanje v izgradnji projekta ITER (v nadaljnjem besedilu: ITER) in njegovem prihodnjem izkoriščanju. Prispevek Skupnosti se upravlja prek „Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (Fuzija za energijo)“, ustanovljenega z Odločbo Sveta 2007/198/Euratom (5).

(11)

Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva usmeritev evropskega fuzijskega programa v pripravo skupnega programa dejavnosti za izvajanje tega časovnega načrta. Da bi zaščitili dosežke potekajočih raziskovalnih dejavnosti na področju fuzije ter dolgoročne zaveze zainteresiranih strani na tem področju in sodelovanje med njimi, bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo podporo Skupnosti. Večji poudarek bi bilo treba nameniti predvsem dejavnostim v podporo ITER, pa tudi razvoju in izgradnji predstavitvenega reaktorja, po potrebi pa tudi dejavnejšemu sodelovanju zasebnega sektorja. To racionalizacijo in preusmeritev bi bilo treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v znanstveni skupnosti na področju fuzije.

(12)

JRC bi moralo še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. Da bi kar najbolj izkoristili človeške vire in preprečili podvajanje raziskav v Uniji, bi bilo treba vsako novo dejavnost, ki jo izvaja JRC, preučiti z vidika skladnosti z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah. Varnostni vidiki v okvirnem programu Obzorje 2020 bi morali biti omejeni na neposredne ukrepe JRC.

(13)

JRC bi moralo še naprej ustvarjati dodatne vire prek konkurenčnih dejavnosti, vključno s sodelovanjem v posrednih ukrepih programa za obdobje 2019-2020, delom za tretje strani in v manjšem obsegu izkoriščanjem intelektualne lastnine.

(14)

V interesu vseh držav članic je, da Unija oblikuje okvir v podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Za to so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC bistveno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije.

(15)

Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, bi moral program za obdobje 2019-2020 dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem izobraževanja na področju znanosti, olajšanjem dostopa do znanstvenih spoznanj, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo pomislekom in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih v okviru programa za obdobje 2019-2020.

(16)

Izvajanje programa za obdobje 2019-2020 bi se moralo odzivati na razvijajoče se priložnosti in potrebe glede znanosti in tehnologije, industrije, politik in družbe. Programi bi se zato morali oblikovati v tesnem sodelovanju z deležniki iz vseh zadevnih sektorjev, zagotoviti pa bi se morala zadostna prilagodljivost spremembam. Med programom za obdobje 2019-2020 bi lahko uporabili zunanje svetovanje, tudi z uporabo ustreznih struktur, kot so evropske tehnološke platforme.

(17)

Potreba po nadaljevanju jedrskih raziskav na evropski ravni je bila izpostavljena v zaključkih razprav s simpozija „Koristi in omejitve raziskav jedrske fisije za nizkoogljično gospodarstvo“, ki sta ga organizirala Komisija in Evropski ekonomsko-socialni odbor 26. in 27. februarja 2013 v Bruslju in ki je temeljil na interdisciplinarni študiji, v katero so bili med drugim vključeni strokovnjaki s področij energije, ekonomije in družboslovja.

(18)

Program za obdobje 2019-2020 bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti priporočilu Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (6), skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.

(19)

Dejavnosti, razvite v okviru programa za obdobje 2019-2020, bi morale biti usmerjene v spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, zlasti z obravnavanjem temeljnih vzrokov za neenakost med spoloma in izkoriščanjem vseh potencialov žensk in moških v raziskavah ter vključevanjem vidika spolov v vsebino projektov, da se izboljša kakovost raziskav in spodbujajo inovacije. Dejavnosti bi morale biti usmerjene tudi v udejanjanje načel glede enakosti med ženskami in moškimi iz členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(20)

Pri dejavnostih s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program za obdobje 2019-2020, bi se morala upoštevati temeljna etična načela. Po potrebi bi bilo treba glede energetskih vprašanj upoštevati mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter omejiti uporabo živali pri raziskavah in poskusih, da bi jo lahko kasneje povsem opustili. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

(21)

Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa za obdobje 2019-2020 in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij.

(22)

Program za obdobje 2019-2020 bi moral spodbujati sodelovanje s tretjimi državami, zlasti na področju varnosti, ki bi temeljilo na skupnem interesu in vzajemnih koristih ter zlasti spodbujalo nenehno izboljševanje jedrske varnosti.

(23)

Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki so dejavna na notranjem trgu, bi bilo treba financiranje, ki ga zagotavlja program za obdobje 2019-2020, zasnovati v skladu s pravili o državni pomoči, da bi zagotovili učinkovitost javne porabe in preprečili izkrivljanje trga, npr. izrivanje zasebnega financiranja, vzpostavljanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

(24)

Potrebo po novem pristopu k nadzoru in obvladovanju tveganja na področju financiranja raziskav v Uniji je Evropski svet ugotovil v svojih sklepih z dne 4. februarja 2011, v katerih je pozval k vzpostavitvi novega ravnovesja med zaupanjem in nadzorom ter prevzemanjem tveganja in izogibanjem tveganju. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (7) pozval k pragmatičnemu premiku k upravni in finančni poenostavitvi ter izrazil mnenje, da bi moralo upravljanje financiranja raziskav v Uniji bolj temeljiti na zaupanju do udeležencev in dopuščati večja tveganja.

(25)

Finančne interese Evropske unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, kar zajema preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in po potrebi kazni. Revidirana strategija nadzora, ki je namesto na zmanjšanje deleža napak usmerjena v nadzor, ki temelji na tveganju, in v odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence.

(26)

Zagotoviti je treba dobro finančno poslovodenje programa za obdobje 2019-2020 in njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje ob sočasnem zagotavljanju pravne varnosti in dostopnosti programa za obdobje 2019-2020 za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) ter zahtevami za poenostavitev in boljšo zakonodajo.

(27)

Da bi s poenostavljenimi postopki zagotovili kar najučinkovitejše izvajanje in enostaven dostop vseh udeležencev ter zanje oblikovali skladen, celovit in pregleden okvir, bi morala za sodelovanje v programu za obdobje 2019-2020 in razširjanje rezultatov raziskav z določenimi prilagoditvami ali izjemami veljati pravila, ki se uporabljajo za okvirni program Obzorje 2020 in so določena v Uredbi (EU) št. 1291/2013.

(28)

Da bi se omogočila kar najučinkovitejša uporaba dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, določenih v okvirnem programu Obzorje 2020, in da bi se hkrati ohranjala posebna narava ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020 ter v celoti uporabil razpoložljivi proračun, bi morala biti vračila, ki izhajajo iz katerih koli od navedenih finančnih instrumentov zaradi neuporabe sredstev, ki so na voljo v okviru programa za obdobje 2019-2020 ali programa za obdobje 2014–2018, neposredno na voljo programu za obdobje 2019-2020.

(29)

Pomembno je še naprej spodbujati izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo razvijejo udeleženci, ob varovanju legitimnih interesov drugih udeležencev in Skupnosti v skladu s poglavjem 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom).

(30)

Jamstveni skladi za udeležence, ki jih upravlja Komisija in so vzpostavljeni v skladu z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1908/2006 (9) in Uredbo Sveta (Euratom) št. 139/2012 (10), so se izkazali za pomemben zaščitni mehanizem pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zneski, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Jamstveni sklad za udeležence, ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi moral zajemati tudi ukrepe v skladu s to uredbo.

(31)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje posrednih ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje delovnih programov in odločanje o odobritvi financiranja posrednih ukrepov. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(32)

Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 na ustreznih področjih je treba podpreti medsektorske dejavnosti v okviru programa za obdobje 2019-2020, pa tudi skupaj z dejavnostmi okvirnega programa Obzorje 2020.

(33)

Za učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno z ocenjevanjem in spremljanjem, je treba oblikovati posebne kazalnike uspešnosti, ki se lahko merijo dolgoročno, so realistični in v katerih se odraža namen ukrepa, ustrezajo pa tudi pomembnosti ciljev in dejavnosti. Zagotoviti bi bilo treba ustrezne mehanizme za usklajevanje med izvajanjem in spremljanjem programa za obdobje 2019-2020 na eni strani ter spremljanjem napredka, dosežkov in delovanja evropskega raziskovalnega prostora na drugi strani.

(34)

O znanstveni in tehnološki vsebini neposrednih ukrepov JRC je potekalo posvetovanje s svetom guvernerjev JRC, ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom (13).

(35)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo (Euratom) št. 1314/2013 razveljaviti.

(36)

Z Evropskim parlamentom je bilo opravljeno prostovoljno posvetovanje in Evropski parlament je podal mnenje (14)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

VZPOSTAVITEV

Člen 1

Vzpostavitev

Ta uredba vzpostavlja program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program za obdobje 2019-2020) ter določa pravila za sodelovanje v tem programu, vključno s sodelovanjem v programih organov financiranja, ki upravljajo sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, in v dejavnostih, ki se izvajajo skupaj na podlagi te uredbe in okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„dejavnosti s področja raziskav in inovacij“ pomeni vse dejavnosti raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitvenih dejavnosti in inovacij, vključno s spodbujanjem sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, razširjanjem in optimiziranjem rezultatov ter spodbujanjem usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev v Evropski skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost);

(b)

„neposredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih Komisija izvaja prek Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: JRC);

(c)

„posredni ukrepi“ pomeni raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere Skupnost ali Unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) zagotovi finančno podporo in jih izvajajo udeleženci;

(d)

„javno-zasebno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se partnerji iz zasebnega sektorja, Skupnost in po potrebi drugi partnerji, na primer organi javnega sektorja, zavežejo, da bodo skupaj podpirali razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti;

(e)

„javno-javno partnerstvo“ pomeni partnerstvo, pri katerem se organi javnega sektorja ali organi, ki opravljajo javne storitve, na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni s Skupnostjo zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje raziskovalnega in inovacijskega programa ali raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti.

Člen 3

Cilji

1.   Splošni cilj programa za obdobje 2019-2020 je izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja s poudarkom na nenehnem izboljševanju jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem, da bi na varen, učinkovit in zanesljiv način po možnosti prispevali zlasti k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema. Splošni cilj se uresničuje z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, s katerimi se izpolnjujejo posebni cilji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.   Posebni cilji posrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 so:

(a)

podpora varnosti jedrskih sistemov;

(b)

prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo;

(c)

podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji;

(d)

podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov;

(e)

vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo;

(f)

postavitev temeljev za prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov;

(g)

spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije;

(h)

zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena.

3.   Posebni cilji neposrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 so:

(a)

izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke;

(b)

izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko;

(c)

povečanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo;

(d)

spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja;

(e)

podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite.

Svet guvernerjev JRC preuči vsako novo dejavnost, naloženo JRC, da preveri skladnost z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah.

4.   Program za obdobje 2019-2020 se izvaja ob zagotavljanju, da podprte prednostne naloge in dejavnosti ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe, s čimer se kar najbolj izkoriščajo človeški in finančni viri ter preprečuje podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji.

5.   V posebnih ciljih iz odstavkov 2 in 3 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo med obdobjem izvajanja programa za obdobje 2019-2020. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nastajajoče priložnosti, krize in nevarnosti, na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije, ter na poskusno izvajanje ukrepov, za katere je predvidena podpora v okviru prihodnjih programov.

Člen 4

Proračun

1.   Znesek finančnih sredstev za izvajanje programa za obdobje 2019-2020 znaša 770 220 000 EUR. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a)

za posredne ukrepe programa za raziskave in razvoj fuzije je namenjenih 349 834 000 EUR;

(b)

za posredne ukrepe na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem je namenjenih 151 579 000 EUR;

(c)

za neposredne ukrepe je namenjenih 268 807 000 EUR.

Za izvajanje posrednih ukrepov programa za obdobje 2019-2020 upravni odhodki Komisije v povprečju znašajo največ 6 % skupnih zneskov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka med trajanjem programa za obdobje 2019-2020.

2.   Finančna sredstva programa za obdobje 2019-2020 lahko krijejo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revidiranja in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje tega programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije in sestanke strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, in stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena za obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja programa za obdobje 2019-2020. Stroški za stalne in ponavljajoče se ukrepe, kot so nadzor, revizije in omrežja informacijske tehnologije, se pokrijejo v okviru omejitev za upravne odhodke Komisije, ki so določeni v odstavku 1.

3.   Po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobritve vnesejo v proračun po letu 2020, da bodo pokriti stroški tehnične in upravne pomoči, s čimer bo omogočeno upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še ne bodo zaključeni.

4.   Če neposredni ukrepi prispevajo k pobudam subjektov, ki jim je Komisija zaupala izvajanje nalog v skladu s členom 6(2) in členom 15, se ta prispevek ne šteje za del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

5.   Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke. Komisija vsako leto dodeli letne obroke ob upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje finančna podpora, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo.

Člen 5

Pridruževanje tretjih držav

1.   Programu za obdobje 2019-2020 se lahko pridružijo:

(a)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih;

(b)

države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali države ali ozemlja, ki jih zajema evropska sosedska politika in izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)

dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

(ii)

dobri rezultati sodelovanja v programih Unije na področju raziskav in inovacij;

(iii)

pravična in nepristranska obravnava pravic intelektualne lastnine;

(c)

države ali ozemlja, ki sodelujejo v sedmem okvirnem programu Euratoma ali programu Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018.

2.   Posebni pogoji glede sodelovanja pridruženih držav v programu za obdobje 2019-2020, vključno s finančnim prispevkom, ki temelji na bruto domačem proizvodu pridružene države, se določijo z mednarodnimi sporazumi med Unijo in pridruženimi državami.

NASLOV II

IZVAJANJE

POGLAVJE I

Izvajanje, upravljanje in oblike podpore

Člen 6

Upravljanje in oblike podpore Skupnosti

1.   Program za obdobje 2019-2020 se izvaja s posrednimi ukrepi z eno ali več oblikami financiranja, določenimi s finančno uredbo, zlasti nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnimi naročili in finančnimi instrumenti. Podporo Skupnosti lahko sestavljajo tudi neposredni ukrepi v obliki raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, ki jih izvaja JRC.

2.   Brez poseganja v člen 10 Pogodbe Euratom lahko Komisija zaupa del izvajanja programa za obdobje 2019-2020 organom financiranja iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.

Komisija lahko izvajanje posrednih ukrepov v okviru programa za obdobje 2019-2020 zaupa tudi organom, ki so ustanovljeni na podlagi okvirnega programa Obzorje 2020 ali ki so v njem omenjeni.

3.   Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(3) sprejme sklep o odobritvi financiranja posrednih ukrepov.

Člen 7

Pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov raziskav

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena veljajo za sodelovanje vseh pravnih subjektov v posrednih ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, pravila iz Uredbe (EU) št. 1290/2013.

2.   Za namene programa za obdobje 2019-2020 vključujejo „varnostna pravila“ iz prvega pododstavka člena 43(2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 obrambne interese držav članic v smislu člena 24 Pogodbe Euratom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko Komisija ali organ financiranja v zvezi z rezultati, ki so jih dosegli udeleženci, ki so prejeli finančni prispevek Skupnosti, nasprotuje prenosom lastništva ali podelitvam izključne ali neizključne licence tretjim osebam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu za obdobje 2019-2020, če meni, da prenos ali podelitev ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti gospodarstva Unije ali z etičnimi načeli ali varnostnimi vidiki. „Varnostni vidiki“ vključujejo obrambne interese držav članic v smislu člena 24 Pogodbe Euratom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 49(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 imajo lahko Skupnost in njena skupna podjetja za namen razvoja, izvajanja in spremljanja politik in programov Skupnosti ali obveznosti, prevzetih z mednarodnim sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pravice dostopa do rezultatov udeleženca, ki je prejel finančni prispevek Skupnosti. Te pravice dostopa vključujejo pravico, da tretjim osebam dovolijo uporabo rezultatov pri javnih naročilih, in pravico do podeljevanja podlicenc, so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in se podelijo brezplačno.

3.   Iz jamstvenega sklada za udeležence, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013, se krijejo tveganja, povezana z neizterljivostjo zneskov, ki jih udeleženci dolgujejo v okviru ukrepov, ki jih prek nepovratnih sredstev financira Komisija ali organi financiranja na podlagi te uredbe.

Člen 8

Medsektorske dejavnosti

1.   Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 in obvladovanje izzivov, skupnih programu za obdobje 2019-2020 in okvirnemu programu Obzorje 2020, so do finančnega prispevka Unije upravičene tudi dejavnosti, ki vključujejo različne posredne ukrepe iz Priloge I, in posredni ukrepi za izvajanje posebnega programa okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU (15).

2.   Finančni prispevek iz odstavka 1 tega člena je lahko sestavljen iz finančnih prispevkov za posredne ukrepe iz člena 4 te uredbe in člena 6 Uredbe (EU) št. 1291/2013 ter se lahko izvaja z enotno shemo financiranja.

Člen 9

Enakost spolov

Program za obdobje 2019-2020 zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vključenost vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij.

Člen 10

Etična načela

1.   Vse dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, so skladne z etičnimi načeli ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

2.   Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru programa za obdobje 2019-2020, so namenjene izključno za civilno uporabo.

Člen 11

Delovni programi

1.   Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(3) sprejme delovne programe za izvajanje posrednih ukrepov. Ti delovni programi omogočajo pristope od spodaj navzgor, ki obravnavajo cilje na inovativne načine.

V delovnih programih so določeni bistveni elementi za izvajanje ukrepov v skladu s finančno uredbo, vključno s podrobnimi cilji, ustreznim financiranjem in časovnim načrtom, ter večletni pristop in strateške usmeritve za prihodnja leta izvajanja.

2.   Za neposredne ukrepe Komisija v skladu s Sklepom 96/282/Euratom izdela večletni delovni program, v katerem podrobneje določi cilje, prednostne znanstvene in tehnološke naloge iz Priloge I ter časovni načrt izvajanja.

V večletnem delovnem programu iz prvega pododstavka se upoštevajo tudi ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Po potrebi se posodablja.

3.   V delovnih programih iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter razvoj zadevne politike, trga in družbeni razvoj. Po potrebi se posodabljajo.

4.   Delovni programi iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo oddelek, v katerem so opredeljene medsektorske dejavnosti iz člena 8.

Člen 12

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Odbor se sestaja v dveh različnih sestavah, ki obravnavata vidike programa za obdobje 2019-2020 v zvezi s fisijo oziroma v zvezi s fuzijo.

Komisija zaradi poenostavitve izvajanja programa za obdobje 2019-2020 v skladu z veljavnimi smernicami povrne stroške za enega predstavnika posamezne države članice, ki se udeleži sestanka odbora, določenega v dnevnem redu; prav tako povrne stroške za enega strokovnjaka/svetovalca iz posamezne države članice za tiste točke dnevnega reda, za katere država članica zahteva posebno strokovno znanje.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja postopek pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 13

Obveščanje odbora

Komisija odbor iz člena 12 redno obvešča o splošnem napredku pri izvajanju programa za obdobje 2019-2020 in mu pravočasno predloži informacije o vseh posrednih ukrepih, ki se predlagajo ali financirajo v okviru programa za obdobje 2019-2020.

Člen 14

Zunanje svetovanje in družbeno delovanje

1.   Za izvajanje programa za obdobje 2019-2020 se po potrebi upoštevajo nasveti in prispevki:

(a)

znanstvenega in tehničnega odbora Euratoma v skladu s členom 134 Pogodbe Euratom;

(b)

neodvisnih svetovalnih skupin strokovnjakov na visoki ravni, ki jih ustanovi Komisija;

(c)

iz struktur dialoga, vzpostavljenih v skladu z mednarodnimi sporazumi na področju znanosti in tehnologije;

(d)

v prihodnost usmerjenih dejavnosti;

(e)

namenskih javnih posvetovanj (po potrebi tudi z regionalnimi in nacionalnimi organi ali deležniki) ter

(f)

preglednih in interaktivnih postopkov, ki zagotavljajo podporo za odgovorne raziskave in inovacije.

2.   V celoti se upoštevajo tudi programi za raziskave in inovacije, ki jih med drugim ustanovijo evropske tehnološke platforme, pobude za skupno načrtovanje programov in evropska partnerstva za inovacije.

POGLAVJE II

Posebna področja ukrepanja

Člen 15

Mala in srednja podjetja

Posebna pozornost se nameni zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednjih podjetij (MSP) ter zasebnega sektorja na splošno v programu za obdobje 2019-2020 in ustreznega učinka inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje.

Člen 16

Javno-zasebna in javno-javna partnerstva

Za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe lahko nekatere dejavnosti programa za obdobje 2019-2020 izvajajo:

(a)

skupna podjetja, ustanovljena na podlagi poglavja 5 Pogodbe Euratom;

(b)

javno-javna partnerstva, ki temeljijo na shemi financiranja „ukrepi sofinanciranja programa“;

(c)

pogodbena javno-zasebna partnerstva iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

Člen 17

Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1.   Subjekti s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije so upravičeni do sodelovanja v posrednih ukrepih programa za obdobje 2019-2020 pod pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 1290/2013. Izjeme od splošnega načela glede tega določa člen 7 te uredbe. S programom za obdobje 2019-2020 se spodbuja mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami za:

(a)

krepitev odličnosti in privlačnosti Unije na področju raziskav in inovacij ter njene konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije;

(b)

učinkovito spoprijemanje s skupnimi družbenimi izzivi;

(c)

podpiranje ciljev zunanjih in razvojnih politik Unije, ki dopolnjujejo zunanje in razvojne programe; ter iskanje sinergij z drugimi politikami Unije.

2.   Usmerjeni ukrepi, namenjeni spodbujanju sodelovanja z določenimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav, se izvajajo na podlagi strateškega pristopa ter skupnega interesa, prednostnih nalog in vzajemne koristi, pri čemer se upoštevajo njihove znanstvene in tehnološke zmogljivosti, tržne priložnosti ter pričakovan učinek.

Spodbujati bi bilo treba vzajemni dostop do programov tretjih držav. Za doseganje čim večjega učinka se spodbujajo usklajevanje in sinergije s pobudami držav članic in pridruženih držav. Vrsta sodelovanja se lahko razlikuje glede na posamezne partnerske države.

Prednostne naloge na področju sodelovanja upoštevajo razvoj priložnosti v politikah Unije za sodelovanje s tretjimi državami ter pravično in nepristransko obravnavo pravic intelektualne lastnine.

Člen 18

Informiranje, sporočanje, izkoriščanje in razširjanje

1.   Pri izvajanju programa za obdobje 2019-2020 so dejavnosti sporočanja in razširjanja in sestavni del ukrepov, ki jih podpira program za obdobje 2019-2020.

2.   Dejavnosti sporočanja iz odstavka 1 lahko vključujejo:

(a)

pobude, namenjene dvigu ozaveščenosti in lajšanju dostopa do financiranja iz programa za obdobje 2019-2020, zlasti za regije ali vrste udeležencev z razmeroma nizko udeležbo;

(b)

namensko pomoč projektom in konzorcijem, da se jim zagotovi dostop do strokovnega znanja, potrebnega za optimalno sporočanje, izkoriščanje in razširjanje rezultatov;

(c)

pobude za spodbujanje dialoga in razprav s širšo javnostjo o vprašanjih s področja znanosti, tehnologije in inovacij ter za uporabo družbenih medijev in drugih inovativnih tehnologij in metodologij;

(d)

sporočanje političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s cilji te uredbe; Komisija zagotavlja zlasti pravočasne in temeljite informacije državam članicam.

3.   Ob upoštevanju Pogodbe Euratom in ustrezne zakonodaje Unije lahko dejavnosti razširjanja iz odstavka 1 vključujejo:

(a)

ukrepe, ki združujejo rezultate iz več projektov, vključno s tistimi, ki se lahko financirajo iz drugih virov, za zagotavljanje uporabniku prijaznih podatkovnih zbirk in poročil, ki povzemajo ključne ugotovitve;

(b)

razširjanje rezultatov oblikovalcem politik, vključno z organi za standardizacijo, da se spodbudi uporaba za politiko pomembnih rezultatov pri ustreznih organih na mednarodni ravni, ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni.

POGLAVJE III

Nadzor

Člen 19

Nadzor in revizija

1.   Nadzorni sistem, vzpostavljen za izvajanje te uredbe, je oblikovan tako, da zagotavlja razumno zagotovilo o doseganju ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo aktivnosti ter zakonitostjo in pravilnostjo povezanih transakcij, ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

2.   Nadzorni sistem iz odstavka 1 zagotovi ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za udeležence, tako da se lahko dosežejo cilji programa za obdobje 2019-2020 ter privabijo najodličnejši raziskovalci in najinovativnejša podjetja.

3.   Kot del nadzornega sistema iz odstavka 1 temelji revizijska strategija za odhodke v posrednih ukrepih v okviru programa za obdobje 2019-2020 na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu za obdobje 2019-2020. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izbiro na podlagi ocene tveganj, povezanih z odhodki.

Revizije odhodkov v posrednih ukrepih v okviru programa za obdobje 2019-2020 se izvajajo usklajeno ter skladno z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, da se breme revizije za udeležence kar najbolj zmanjša.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z učinkovitimi pregledi in v primeru nepravilnosti z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

Brez poseganja v odstavek 3 lahko Komisija izvede revizijo največ dve leti po zadnjem plačilu.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (17), da ugotovi, ali je v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, financirano na podlagi programa za obdobje 2019-2020, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti v škodo finančnih interesov Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

POGLAVJE IV

Spremljanje in ocenjevanje

Člen 21

Spremljanje

1.   Komisija letno spremlja izvajanje programa za obdobje 2019-2020, vključno z napredkom in dosežki. Komisija odboru iz člena 12 glede tega ustrezno poroča.

2.   Komisija poroča o rezultatih spremljanja iz odstavka 1 in jih da na voljo javnosti.

Člen 22

Ocenjevanje

1.   Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega postopka, do 31. decembra 2022 opravi naknadno oceno programa za obdobje 2019-2020. Ta ocena zajema namen, izvajanje in dosežke ter dolgoročnejše učinke in trajnost ukrepov, kar se upošteva pri odločitvi o morebitnem podaljšanju, spremembi ali prekinitvi naslednjega ukrepa.

2.   Ne glede na odstavek 1 se neposredni in posredni ukrepi programa za obdobje 2019-2020 ocenjujejo ločeno.

3.   Z ocenami iz odstavkov 1 in 2 se preuči napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3, ob upoštevanju ustreznih kazalnikov uspešnosti iz Priloge II.

4.   Po potrebi in če so na voljo, države članice Komisiji zagotovijo podatke in informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

5.   Komisija ugotovitve ocen iz odstavkov 1 in 2 s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

NASLOV III

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Uredba (Euratom) št. 1314/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 za dejavnosti ali ukrepe, ki prejemajo finančno podporo Skupnosti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013, še naprej veljajo pravila, ki se uporabljajo za navedene dejavnosti ali ukrepe, do njihove ukinitve, izteka ali zaključka. Po potrebi vse preostale naloge odbora, ustanovljenega z Uredbo (Euratom) št. 1314/2013, prevzame odbor iz člena 12 te uredbe.

3.   Z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz člena 4 se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, potrebni za zagotovitev prehoda med programom za obdobje 2019-2020 in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1314/2013.

4.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 209(3) finančne uredbe se letna vračila, ki jih ustvari finančni instrument iz Uredbe (EU) št. 1291/2013 zaradi neuporabe sredstev, ki so na voljo v okviru te uredbe ali Uredbe (Euratom) št. 1314/2013, pripišejo programu za obdobje 2019-2020.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Mnenje z dne 6. julija 2018 (UL C 237, 6.7.2018, str. 38).

(2)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 948).

(3)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(4)  UL L 358, 16.12.2006, str. 62.

(5)  Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).

(6)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

(7)  UL C 74E, 13.3.2012, str. 34.

(8)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011) (UL L 400, 30.12.2006, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2012–2013) (UL L 47, 18.2.2012, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Sklep Komisije 96/282/Euratom z dne 10. aprila 1996 o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča (UL L 107, 30.4.1996, str. 12).

(14)  Mnenje z dne 11. septembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(15)  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

(16)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA I

DEJAVNOSTI

Utemeljitev programa za obdobje 2019-2020 – utrjevanje poti do leta 2020

Z doseganjem ciljev iz člena 3 bo program za obdobje 2019-2020 okrepil rezultate v okviru treh prednostnih nalog okvirnega programa Obzorje 2020, in sicer odlična znanost, vodilni položaj v industriji in družbeni izzivi.

Vprašanje jedrske energije je del razprav o boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Program za obdobje 2019-2020 bo – v širšem okviru iskanja trajnostne mešanice energetskih virov prihodnosti – tudi z raziskovalnimi dejavnostmi prispeval k razpravi o koristih in omejitvah jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo. Z zagotavljanjem nenehnega izboljševanja jedrske varnosti bi naprednejše jedrske tehnologije lahko omogočile tudi znatno izboljšanje učinkovitosti in uporabe virov ter proizvedle manj odpadkov kot sedanji koncepti. Vidikom jedrske varnosti bo namenjeno kar največ pozornosti.

Program za obdobje 2019-2020 bo okrepil okvir za raziskave in inovacije na jedrskem področju ter usklajeval prizadevanja držav članic na področju raziskav, s čimer bo preprečil podvajanje, ohranjal kritično maso na ključnih področjih in zagotovil optimalno porabo javnih sredstev. Usklajevanje pa državam članicam ne preprečuje, da bi imele programe za izpolnitev nacionalnih potreb.

Strategija za razvoj fuzije kot verodostojne možnosti za komercialno proizvodnjo brezogljične energije bo temeljila na načrtu z mejniki za cilje proizvodnje električne energije do leta 2050. Za izvajanje te strategije je treba prestrukturirati delo na področju fuzije v Uniji, vključno z vodenjem, financiranjem in upravljanjem, da se poudarek s čistih raziskav premakne na načrtovanje, gradnjo in delovanje prihodnjih objektov, kot so ITER, DEMO in drugi. Zato bo potrebno tesno sodelovanje med vsemi dejavnimi na področju fuzije v Uniji, Komisijo in nacionalnimi agencijami za financiranje.

Za ohranitev strokovnega znanja Unije, potrebnega za doseganje teh ciljev, mora program za obdobje 2019-2020 dodatno okrepiti svojo vlogo na področju usposabljanja, in sicer z uvedbo zmogljivosti za usposabljanje vseevropskega pomena, ki bodo izvajale namenske programe. To bo še naprej spodbujalo evropski raziskovalni prostor ter nadaljnje povezovanje novih držav članic in pridruženih držav.

Dejavnosti za doseganje ciljev programa

Posredni ukrepi

Da se zagotovi, da posredni ukrepi programa za obdobje 2019-2020 vzajemno krepijo raziskovalna prizadevanja držav članic in zasebnega sektorja, se bodo prednostne naloge delovnih programov določile na podlagi ustreznih prispevkov nacionalnih javnih organov in zainteresiranih strani na področju jedrskih raziskav, združenih v organe ali okvire, kot so tehnološke platforme in tehnični forumi za jedrske sisteme in varnost, ravnanje s končnimi odpadki, zaščito pred sevanjem/tveganja nizkega odmerka in fuzijske raziskave ter vse ustrezne organizacije ali forumi zainteresiranih strani na področju jedrske energije.

(a)

Podpora varnosti jedrskih sistemov (družbeni izzivi, odlična znanost, vodilni položaj v industriji)

V skladu s splošnim ciljem bodo podprte skupne raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnim delovanjem in razgradnjo reaktorskih sistemov (vključno z objekti jedrskega gorivnega cikla), ki se uporabljajo v Uniji, ali, do mere, ki je potrebna za ohranjanje obsežnega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti v Uniji, tistih vrst reaktorjev, ki se bodo lahko uporabljali v prihodnosti, s poudarkom izključno na varnostnih vidikih, vključno z vsemi vidiki gorivnega cikla, kot sta ločevanje in transmutacija.

(b)

Prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo (odlična znanost, družbeni izzivi)

Skupne in/ali usklajene raziskovalne dejavnosti glede preostalih ključnih vidikov geološkega odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov ter po potrebi predstavitev tehnologij in varnosti. Navedene dejavnosti spodbujajo razvoj skupnega stališča Unije o glavnih vprašanjih v zvezi z ravnanjem z odpadki, od izpusta goriv do odstranjevanja.

Raziskovalne dejavnosti v zvezi z upravljanjem drugih tokov radioaktivnih odpadkov, za katere industrijsko zreli postopki še niso na voljo.

(c)

Podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji (odlična znanost)

Spodbujanje skupnih dejavnosti usposabljanja in mobilnosti med raziskovalnimi središči in industrijo, med različnimi državami članicami in pridruženimi državami ter podpora pri ohranjanju večdisciplinarne jedrske usposobljenosti za zagotovitev dolgoročne razpoložljivosti primerno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev in zaposlenih v jedrskem sektorju v Uniji.

(d)

Podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov (odlična znanost, družbeni izzivi)

Skupne in/ali usklajene raziskovalne dejavnosti, zlasti tiste glede tveganj pri majhnih odmerkih pri industrijski, medicinski ali okoljski izpostavljenosti, na področju obvladovanja izrednih razmer v primeru nesreč, pri katerih je prisotno sevanje, in radioekologije, da bi se zagotovila vseevropska znanstvena in tehnološka podlaga za zanesljiv, primeren in družbeno sprejemljiv sistem zaščite.

Raziskovalne dejavnosti na področju medicinske uporabe ionizirajočega sevanja, ki se osredotočajo na vidike operativne varnosti zaščite pred sevanjem in njihovo uporabo.

(e)

Vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih fuzijskih objektov (vodilni položaj v industriji, družbeni izzivi)

Podpora skupnim raziskovalnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani programa EUROfusion in kateri koli subjekti iz točke (i), za zagotovitev hitrega zagona zelo učinkovitega delovanja ITER ter uporabe ustreznih objektov (vključno z JET, Joint European Torus), integriranega modeliranja, med drugim z uporabo visokozmogljivih računalnikov, in usposabljanja za pripravo naslednje generacije raziskovalcev in inženirjev.

(f)

Postavitev temeljev za prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov (vodilni položaj v industriji, družbeni izzivi)

Podpora skupnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani programa EUROfusion in kateri koli subjekti iz točke (i), za razvoj in zagotovitev primernosti materialov za predstavitveno elektrarno, za katero so med drugim potrebna pripravljalna dela za ustrezni objekt za testiranje materialov in pogajanja o udeležbi Unije v ustreznem mednarodnem okviru za ta objekt. Pri takem razvoju in zagotovitvi primernosti je treba zagotoviti vse ravni eksperimentalnih, računalniških in teoretičnih zmogljivosti, ki so na voljo.

Podpora skupnim raziskovalnim dejavnostim, ki jih izvajajo člani Evropskega sporazuma za razvoj fuzije in kateri koli subjekti iz točke (i), pri katerih bodo obravnavana vprašanja delovanja reaktorja ter razvite in predstavljene vse ustrezne tehnologije za predstavitveno fuzijsko elektrarno. Navedene dejavnosti vključujejo pripravo celovite projektne zasnove za predstavitveno elektrarno in izkoriščanje možnosti stelaratorjev kot tehnologije za elektrarne.

(g)

Spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije (vodilni položaj v industriji)

Izvajanje ali podpora upravljanju znanja in prenosu tehnologije iz raziskav, sofinanciranih iz programa za obdobje 2019-2020, na industrijo, ki izkorišča vse inovativne vidike raziskav.

Spodbujanje inovacij, med drugim s prostim dostopom do znanstvenih publikacij, podatkovne zbirke za upravljanje in razširjanje znanj ter s spodbujanjem vključevanja tehnoloških tematik v izobraževalne programe.

Dolgoročno program za obdobje 2019-2020 podpira pripravo in razvoj konkurenčnega industrijskega sektorja za jedrsko fuzijo, ki bo omogočal lažje vključevanje zasebnega sektorja in po potrebi MSP, zlasti z izvajanjem časovnega načrta tehnologije za fuzijsko elektrarno z dejavno udeležbo industrije pri projektih načrtovanja in razvoja.

(h)

Zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalne infrastrukture vseevropskega pomena (odlična znanost)

Dejavnosti, ki podpirajo gradnjo, obnovo, uporabo in stalno razpoložljivost ključnih raziskovalnih infrastruktur v okviru programa za obdobje 2019-2020, ustrezen dostop do njih in sodelovanje med njimi.

(i)

Evropski fuzijski program

Skupni program dejavnosti za izvajanje načrta za doseganje cilja proizvodnje električne energije do leta 2050, sofinanciranih iz nepovratnih sredstev programa EUROfusion (ukrep sofinanciranja programov), ki so na podlagi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013 dodeljena pravnim subjektom, ki jih ustanovijo ali imenujejo države članice in tretje države, pridružene programu za obdobje 2019-2020. Nepovratna sredstva programa EUROfusion se lahko še naprej financirajo iz programa za obdobje 2019-2020. Skupni program lahko vključuje sredstva Skupnosti v naravi, npr. znanstveno in tehnično izkoriščanje zmogljivosti reaktorja JET v skladu s členom 10 Pogodbe Euratom ali napotitev osebja Komisije.

Neposredni ukrepi JRC

Prednostne naloge za neposredne ukrepe se določijo prek posvetovanj političnih generalnih direktoratov Komisije in sveta guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

Z jedrskimi dejavnostmi JRC je treba podpirati izvajanje direktiv Sveta 2009/71/Euratom (1) in 2011/70/Euratom (2) ter sklepov Sveta, v katerih so poudarjeni najvišji standardi jedrske varnosti v Uniji ter na mednarodni ravni.

JRC mora zlasti prispevati k raziskavam na področju jedrske varnosti, potrebnim za varno, zaščiteno in miroljubno uporabo jedrske energije in drugih tehnik, ki ne temeljijo na energiji fisije. JRC bo zagotovil znanstveno podlago za ustrezne politike Unije in se po potrebi v mejah svojega poslanstva in pristojnosti odzove na jedrske dogodke, incidente in nesreče. Za ta namen bo JRC izvajal raziskave in ocene, zagotavljal reference in standarde ter izvajal namensko usposabljanje in izobraževanje. Po potrebi se bodo iskale tudi sinergije z ustreznimi medsektorskimi pobudami, da bi tako kar najbolj izkoristili človeške in finančne vire ter preprečili podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji. Dejavnosti JRC na teh področjih se bodo izvajale ob upoštevanju ustreznih pobud na regionalni ravni, na ravni držav članic ali na ravni Unije s ciljem oblikovati evropski raziskovalni prostor.

(a)

Izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo, njihovo razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke

JRC bo prispeval k razvoju orodij in metod za doseganje visokih varnostnih standardov za jedrske objekte in gorivne cikle, pomembne za Evropo. Ta orodja in metode vključujejo:

(1)

modeliranje analiz hudih nesreč in metodologije za oceno mejnih vrednosti varnega delovanja jedrskih naprav; podporo oblikovanju skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju naprednih gorivnih ciklov in zasnov ter preiskovanje in razširjanje znanja, pridobljenega iz operativnih izkušenj. JRC bo še naprej izvajal svojo „evropsko klirinško hišo za povratne informacije o operativnih izkušnjah jedrskih elektrarn“, da bi svoje dejavnosti usmeril na izzive v zvezi z jedrsko varnostjo po nesreči v Fukušimi, pri čemer se bodo v državah članicah iskale kompetence na tem področju;

(2)

zmanjšanje znanstvene negotovosti pri predvidevanju dolgoročnega obnašanja jedrskih odpadkov in razpršenosti radionuklidov v okolju ter ključne vidike raziskav na področju razgradnje jedrskih objektov;

(3)

izmenjavo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi za krepitev sposobnosti Unije za odzivanje na jedrske nesreče in dogodke z raziskavami na področju sistemov opozarjanja in modelov za radiološko razpršitev po zraku ter z uporabo sredstev in strokovnega znanja za analiziranje in modeliranje jedrskih nesreč.

(b)

Izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko

Največjo pozornost je treba nameniti področju neširjenja jedrskega orožja. JRC bo:

(1)

razvil izboljšane metodologije, metode za odkrivanje/preverjanje ter tehnologije za podporo zaščitnim ukrepom Skupnosti in krepitvi mednarodnih zaščitnih ukrepov;

(2)

razvil in uporabil izboljšane metode in tehnologijo za preprečevanje in odkrivanje jedrskih nesreč in nesreč z radioaktivnim sevanjem ter odzivanje nanje, vključno z zagotovitvijo primernosti tehnologije za odkrivanje in razvojem metod in tehnik jedrske forenzike za boj proti nezakoniti trgovini, v sinergiji z globalnim okvirom CBRN (kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi);

(3)

podprl izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in z Unijo povezanih strategij z analitičnimi študijami in spremljanjem tehničnega razvoja režimov za nadzor izvoza ter tako podprl ustrezne službe Komisije in Unije.

(c)

Povečevanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo

JRC bo še naprej razvijal znanstveno bazo za jedrsko varnost in zaščito. Poudarek bo namenjen raziskavam temeljnih lastnosti in obnašanja aktinidov, strukturnih in jedrskih snovi. V podporo standardizaciji Unije bo JRC zagotavljal najsodobnejše jedrske standarde, referenčne podatke in meritve, vključno z razvojem in izvajanjem ustreznih podatkovnih zbirk in orodij za ocenjevanje. JRC bo podpiral nadaljnji razvoj uporabe sevanja v medicini, in sicer razvoj novih metod za zdravljenje raka na podlagi izpostavljenosti sevanju alfa.

(d)

Izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja

JRC mora spremljati nove razvojne dosežke na področju raziskav in instrumentov, varnosti in okoljskih predpisov. V ta namen se mora izvesti neprekinjen investicijski načrt za znanstveno infrastrukturo.

Za ohranitev vodilne vloge Unije na področju jedrske varnosti in zaščite mora JRC razviti orodja za upravljanje znanja, spremljati trende Unije na področju človeških virov s svojim observatorijem za človeške vire v sektorju jedrske energije in izvajati namenske programe usposabljanja in izobraževanja, ki vključujejo tudi vidike razgradnje.

(e)

Podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite

JRC mora širiti svoje strokovno znanje in izboljševati odličnost, da zagotovi neodvisne znanstvene in tehnične dokaze, ki bi lahko bili potrebni za podpiranje politike Unije na področju jedrske varnosti in zaščite.

JRC bo kot izvedbeni urad Euratoma v Mednarodnem forumu četrte generacije (GIF) nadalje usklajeval prispevke Skupnosti v forumu GIF. JRC bo nadaljeval in dodatno razvijal mednarodno sodelovanje na področju raziskav s ključnimi partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami (kot so Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE), Agencija za jedrsko energijo (NEA) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD))), da bi se spodbujale politike Unije na področju jedrske varnosti in zaščite.

Medsektorske dejavnosti v okviru programa za obdobje 2019-2020

Za doseganje splošnih ciljev bo program za obdobje 2019-2020 podpiral dopolnilne dejavnosti (neposredne in posredne, usklajevanje in spodbujanje skupnega načrtovanja programov), ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov (kot so materiali, hladilna tehnologija, referenčni jedrski podatki, modeliranje in simulacije, daljinsko upravljanje, ravnanje z odpadki, zaščita pred sevanjem).

Medsektorske dejavnosti in vmesniki z okvirnim programom Obzorje 2020

Za doseganje ciljev programa za obdobje 2019-2020 se bodo zagotovile ustrezne povezave in vmesniki (kot so skupni razpisi) s posebnim programom okvirnega programa Obzorje 2020.

Program za obdobje 2019-2020 lahko prispeva k dolžniškemu in kapitalskemu instrumentu, ki sta bila vzpostavljena v sklopu okvirnega programa Obzorje 2020 in bosta razširjena, tako da bosta zajela cilje iz člena 3.

Mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

Mednarodno sodelovanje na področju jedrskih raziskav in inovacij, ki temelji na skupnih ciljih in medsebojnem zaupanju, se mora nadaljevati, da se zagotovijo jasne in pomembne koristi za Unijo in njeno okolje. Kot prispevek k doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 si bo Skupnost prizadevala okrepiti znanstveno in tehnično strokovno znanje Unije prek mednarodnih sporazumov o sodelovanju ter spodbujati širitev jedrske industrije Unije na nove trge v razvoju.

Dejavnosti mednarodnega sodelovanja se bodo spodbujale v večstranskih okvirih (na primer MAAE, OECD, ITER, GIF) in z nadaljevanjem obstoječega ali razvojem novega dvostranskega sodelovanja z državami, ki imajo močno raziskovalno-razvojno in industrijsko osnovo ter raziskovalne obrate, ki delujejo, se načrtujejo ali gradijo.


(1)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(2)  Direktiva 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).


PRILOGA II

KAZALNIKI USPEŠNOSTI

V tej prilogi je za vsak specifični cilj programa za obdobje 2019-2020 predstavljenih nekaj ključnih kazalnikov uspešnosti za ocenjevanje rezultatov in učinkov, ki se lahko med izvajanjem programa za obdobje 2019-2020 še podrobneje določijo.

1.   Kazalniki za posredne ukrepe

(a)

Podpora varnosti jedrskih sistemov

Število projektov (skupni raziskovalni in/ali usklajeni ukrepi), ki bodo verjetno privedli do vidnega izboljšanja v izvajanju jedrske varnosti v Evropi.

(b)

Prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo

Število projektov, ki prispevajo k razvoju varnih dolgoročnih rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki.

(c)

Podpora razvoju in trajnosti strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v Uniji

Usposabljanje skozi raziskave – število doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev, ki jih podpirajo projekti Euratoma na področju fisije.

Število raziskovalcev in pripravnikov v fuzijskem programu Euratoma.

(d)

Podpora zaščiti pred sevanjem in razvoju medicinske uporabe sevanja, med drugim tudi zaščiteni in varni dobavi ter uporabi radioaktivnih izotopov

Število projektov, ki bi lahko imeli vidni učinek na regulativno prakso v zvezi z zaščito pred sevanjem in na razvoj medicinske uporabe sevanja.

(e)

Vse več prikazov uporabnosti fuzije kot vira energije z izkoriščanjem obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo

Število strokovno pregledanih objav v vplivnih revijah.

(f)

Postavitev temeljev za fuzijske elektrarne v prihodnosti z razvojem materialov, tehnologij in projektnih zasnov

Odstotek mejnikov, postavljenih v fuzijskem načrtu za obdobje 2014–2020, ki jih je dosegel program za obdobje 2019-2020.

(g)

Spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije

Število stranskih proizvodov, ki so nastali v okviru fuzijskih raziskav v programu za obdobje 2019-2020.

Prijave patentov, ki izhajajo iz raziskovalnih dejavnosti, podprtih v okviru programa za obdobje 2019-2020, in patenti, podeljeni na podlagi teh dejavnosti.

(h)

Zagotovitev razpoložljivosti in uporabe raziskovalne infrastrukture vseevropskega pomena

Število raziskovalcev, ki imajo s podporo programa Euratoma dostop do raziskovalne infrastrukture. za obdobje 2019-2020.

2.   Kazalniki za neposredne ukrepe

(a)

Kazalnik učinka za politično podporo JRC

Število primerov konkretnih posebnih učinkov na politike Unije na podlagi tehnične in znanstvene podpore politiki, ki jo zagotavlja JRC.

(b)

Kazalnik znanstvene produktivnosti JRC

Število strokovno pregledanih objav.

Kazalnika iz točk (a) in (b) se lahko predstavita v skladu z naslednjimi cilji Skupnosti na področju neposrednih ukrepov:

izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo in pripravljenostjo na izredne dogodke,

izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko,

povečanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo,

spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja,

podpora politiki Unije na področju jedrske varnosti in zaščite.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/20


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1564

z dne 17. oktobra 2018

o izdaji dovoljenja za pripravek iz dolomit-magnezita kot krmni dodatek za vse živalske vrste razen krav molznic in drugih prežvekovalcev za proizvodnjo mleka, odstavljenih pujskov in prašičev pitancev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz dolomit-magnezita. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz dolomit-magnezita kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Pripravek iz dolomit-magnezita, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“, je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1964 (2) predhodno dovoljen za deset let kot krmni dodatek za krave molznice in druge prežvekovalce za proizvodnjo mleka, odstavljene pujske in prašiče pitance.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 17. aprila 2018 (3) in 25. januarja 2017 (4) navedla, da dolomit-magnezit pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je tudi ugotovila, da je učinkovit kot sredstvo proti strjevanju. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz dolomit-magnezita je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „sredstva proti strjevanju“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1964 z dne 9. novembra 2016 o izdaji dovoljenj za pripravek iz dolomit-magnezita za krave molznice in druge prežvekovalce za proizvodnjo mleka, odstavljene pujske in prašiče za pitanje ter pripravek iz montmorilonit-ilita za vse živalske vrste kot krmna dodatka (UL L 303, 10.11.2016, str. 7).

(3)  EFSA Journal 2018;16(5):5272.

(4)  EFSA Journal 2017;15(2):4711.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Tehnološki dodatki: sredstva proti strjevanju

1g598

dolomit-magnezit

Sestava dodatka

Pripravek iz naravne mešanice:

dolomita in magnezita ≥ 40 % (z najnižjo vsebnostjo: karbonatov 24 %).

Lastnosti aktivne snovi

dolomit

št. CAS 16389-88-1

(CaMg)(CO3)2

magnezit

št. CAS 546-93-0

MgCO3

talk (hidrirani silikati magnezija)

št. CAS 14807-96-6

Mg3Si4O10(OH)2

talk ≥ 35 %

klorit (aluminij–magnezijev)

št. CAS 1318-59-8

(Mg,Fe,Al)6(Si, Al)4O10(OH)8

železo (strukturno) 6 % (povprečje)

klorit ≥ 16 %

brez kremena in azbesta

Analizna metoda  (1)

Lastnosti krmnega dodatka:

rentgenska difrakcija (XRD), skupaj z

atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo (AAS).

vse vrste in kategorije, razen krav molznic in drugih prežvekovalcev za proizvodnjo mleka, odstavljenih pujskov in prašičev pitancev

5 000

20 000

1.

Pri označevanju dodatka in premiksov, ki ga vsebujejo, se navede naslednje: „Dodatek dolomit-magnezit je bogat z (inertnim) železom.“

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

8. november 2028


(1)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/24


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1565

z dne 17. oktobra 2018

o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), kot krmni dodatek za pitovne piščance, piščance za nesnice in manj pomembne vrste perutnine razen nesnic, pitovne purane, purane za razplod, odstavljene pujske, prašiče pitance in manj pomembne vrste prašičev (imetnik dovoljenja Elanco GmbH)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), kot krmni dodatek za pitovne piščance, piščance za nesnice in manj pomembne vrste perutnine razen nesnic, pitovne purane, purane za razplod, odstavljene pujske, prašiče pitance in manj pomembne vrste prašičev ter njihovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 7. decembra 2016 (2) in 17. aprila 2018 (3) navedla, da pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je tudi navedla, da je dodatek lahko učinkovit za pitovne piščance, pitovne purane in odstavljene pujske, prašiče pitance in manj pomembne vrste prašičev. Agencija je navedla, da se lahko te ugotovitve razširijo na piščance za nesnice in purane za razplod ter da se lahko ekstrapolirajo na manj pomembne vrste perutnine za pitanje ali za razplod ali za nesnice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2017;15(1):4677.

(3)  EFSA Journal 2018;16(5):5270.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a29

Elanco GmbH

endo-1,4-beta-mananaza

ES 3.2.1.78

Sestava dodatka

Pripravek iz endo-1,4-beta-mananaze, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088), z najmanjšo aktivnostjo:

1,6 × 108 U (1)/g v trdni obliki;

5,9 × 108 U/g v tekoči obliki.

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,4-beta-mananaza, ki jo proizvaja Paenibacillus lentus (DSM 28088).

Analizne metode  (2)

Za določanje količine endo-1,4-beta-mananaze v krmnem dodatku, premiksih in krmi:

kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski hidrolizi in reakciji reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov manoze) s 3,5-dinitrosalicilno kislino (DNS).

pitovni piščanci

piščanci za nesnice

manjše vrste perutnine razen nesnic

32 000 U

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za kožo in dihala.

3.

Za uporabo pri odstavljenih pujskih do približno 35 kg.

8. november 2028

pitovni purani

purani za razplod

48 000 U

odstavljeni pujski

48 000 U

prašiči pitanci

manj pomembne vrste prašičev za pitanje

32 000 U


(1)  1 U je količina encima, ki sprosti 0,72 mikrograma reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov manoze) iz substrata, ki vsebuje manan (gum iz zrn rožičevca), na minuto pri pH 7,0 in 40 °C.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/27


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1566

z dne 18. oktobra 2018

o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), kot krmni dodatek za odstavljene pujske in manj pomembne vrste prašičev (odstavljenih) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1453/2004 (imetnik dovoljenja Andrès Pintaluba S.A.)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da se dodatki, dovoljeni v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS, ponovno ocenijo (2).

(2)

Pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), je bil z Uredbo Komisije (ES) št. 1453/2004 (3) v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobren brez časovne omejitve kot krmni dodatek za odstavljene pujske. V skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil navedeni pripravek naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil predložen zahtevek za ponovno oceno pripravka iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), kot krmnega dodatka za odstavljene pujske in manj pomembne vrste prašičev (odstavljenih). Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenjih z dne 8. oktobra 2013 (4), 16. maja 2017 (5) in 17. aprila 2018 (6) navedla, da pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je tudi navedla, da uporaba navedenega pripravka lahko izboljša končno telesno težo in razmerje med krmo in prirastom teže pri odstavljenih pujskih ter da se navedena ugotovitev lahko ekstrapolira na manj pomembne vrste prašičev (odstavljenih). Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi izdaje dovoljenja za pripravek bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1453/2004 ustrezno spremeniti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdaja dovoljenja

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 1453/2004

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1453/2004 se črta vnos E 1612 za pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze ter alfa-amilaze.

Člen 3

Prehodni ukrepi

Pripravek iz Priloge in krma, ki vsebuje navedeni pripravek, proizvedena in označena pred 8. majem 2019 po pravilih, ki se uporabljajo pred 8. novembrom 2018, se lahko še naprej dajeta na trg in uporabljata do porabe obstoječih zalog.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Direktiva Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (UL L 270, 14.12.1970, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1453/2004 z dne 16. avgusta 2004 o trajnem dovoljenju nekaterih dodatkov v krmi (UL L 269, 17.8.2004, str. 3).

(4)  EFSA Journal 2013;11(10):3430.

(5)  EFSA Journal 2017;15(6):4856.

(6)  EFSA Journal 2018;1(5):5271.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a1612i

Andrés Pintaluba S.A.

endo-1,3(4)-beta-glukanaza

ES 3.2.1.6

endo-1,4-beta-ksilanaza

ES 3.2.1.8

alfa-amilaza

ES 3.2.1.1

Sestava dodatka

Pripravek iz endo-1,3(4)-beta-glukanaze in endo-1,4-beta-ksilanaze, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222), z najmanjšo aktivnostjo:

endo-1,3(4)-beta-glukanaze: 900 U (1)/g;

endo-1,4-beta-ksilanaze: 1 000 U (2)/g;

alfa-amilaze: 3 000 U (3)/g.

V trdni obliki.

Lastnosti aktivne snovi

Endo-1,3(4)-beta-glukanaza in endo-1,4-beta-ksilanaza, ki ju proizvaja Aspergillus niger (NRRL 25541), ter alfa-amilaza, ki jo proizvaja Aspergillus niger (ATCC66222).

Analizne metode  (4)

Določanje v krmnem dodatku:

endo-1,3(4)-beta-glukanaze: kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji glukanaze na substrat ječmenovega betaglukana v prisotnosti 3,5-dinitrosalicilne kisline (DNS) pri pH 4,0 in 30 °C;

endo-1,4-β-ksilanaze v krmnem dodatku: kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji ksilanaze na substrat arabinoksilana iz rži v prisotnosti DNS pri pH 4,0 in 30 °C;

alfa-amilaze: kolorimetrična metoda, ki temelji na encimski reakciji amilaze na substrat pšeničnega škroba v prisotnosti DNS pri pH 5,0 in 30 °C.

Določanje aktivnih snovi v premiksih in krmi:

kolorimetrična metoda merjenja depolimeriziranih topnih fragmentov, ki se sprostijo med delovanjem glukanaze na azo-glukan iz ječmena;

kolorimetrična metoda merjenja depolimeriziranih topnih fragmentov, ki se sprostijo med delovanjem endo-1,4-β-ksilanaze na azo-ksilan;

kolorimetrična metoda merjenja depolimeriziranih topnih fragmentov, ki se sprostijo med delovanjem amilaze na p-nitrofenilmaltoheptaozid.

odstavljeni pujski

manj pomembne vrste prašičev

(odstavljenih)

 

endo-1,3(4)-beta-glukanaza

450 U

beta-ksilanaza

500 U

alfa-amilaza

1 500 U

 

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za kožo, oči in dihala.

3.

Za uporabo pri odstavljenih pujskih do približno 35 kg.

8. november 2028


(1)  1 U je količina encima, ki sprosti 1 mikromol reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov glukoze) iz beta-glukana iz ječmena na minuto pri pH 4,0 in 30 °C.

(2)  1 U je količina encima, ki sprosti 1 mikromol reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov glukoze) iz arabinoksilana iz rži na minuto pri pH 4,0 in 30 °C.

(3)  1 U je količina encima, ki sprosti 1 mikromol reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov glukoze) iz pšeničnega škroba na minuto pri pH 5,0 in 30 °C.

(4)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/31


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1567

z dne 18. oktobra 2018

o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2018/249 o izdaji dovoljenja za tavrin, beta-alanin, L-alanin, L-arginin, L-asparaginsko kislino, L-histidin, D,L-izolevcin, L-levcin, L-fenilalanin, L-prolin, D,L-serin, L-tirozin, L-metionin, L-valin, L-cistein, glicin, mononatrijev glutamat in L-glutaminsko kislino kot krmne dodatke za vse živalske vrste ter za L-cistein hidroklorid monohidrat za vse živalske vrste razen za mačke in pse

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/249 (2) so bili nekateri krmni dodatki, vključno z glicinom, L-cisteinom in L-cistein hidroklorid monohidratom, dovoljeni kot aromatične snovi.

(2)

V Prilogi k Izvedbeni Uredbi (EU) 2018/249 je pri vnosu za glicin napaka, in sicer je v stolpcu „Druge določbe“ navedeno, da se na oznaki dodatka navede, da je najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 % za druge kategorije in vrste 25 g/kg. V skladu z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (3), izdanim za dovoljenje za ta krmni dodatek, je pravilna vsebnost 25 mg/kg.

(3)

V Prilogi k Izvedbeni Uredbi (EU) 2018/249 so napake tudi pri vnosih za L-cistein in L-cistein hidroklorid monohidrat glede postopka proizvodnje aktivne snovi. Zlasti v stolpcu „Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda“ je navedeno, da se aktivna snov pridobiva s kemično sintezo ali hidrolizo beljakovin. V tem delu je izpuščena navedba, da se hidroliza beljakovin izvaja z živalskimi ali rastlinskimi beljakovinami, zato uporaba človeških las, ki bi se lahko uporabili kot vir za hidrolizo, za pridobivanje tega posebnega dodatka ni dovoljena.

(4)

Napačne določbe so povzročile zmedo pri nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo, kar zadeva dejanske določbe o dajanju na trg zadevnih dodatkov. Ta položaj je povzročil pravno negotovost glede veljavnega regulativnega okvira. Zaradi navedenih napak so bile zato ugotovljene nekatere motnje na trgu, povezane z zadevnim dovoljenjem za dajanje na trg in uporabo glicina, L-cisteina in L-cistein hidroklorid monohidrata. Popravke Izvedbene uredbe (EU) 2018/249 bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno od dne začetka veljavnosti navedene izvedbene uredbe, da se ponovno vzpostavi pravna varnost v zvezi z regulativnim statusom dodatkov, pri katerih je prišlo do napak, da se preprečijo morebitne negativne posledice za zadevne nosilce dejavnosti in povrne stabilnost na trgu.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/249 se popravi v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. marca 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/249 z dne 15. februarja 2018 o izdaji dovoljenja za tavrin, beta-alanin, L-alanin, L-arginin, L-asparaginsko kislino, L-histidin, D,L-izolevcin, L-levcin, L-fenilalanin, L-prolin, D,L-serin, L-tirozin, L-metionin, L-valin, L-cistein, glicin, mononatrijev glutamat in L-glutaminsko kislino kot krmne dodatke za vse živalske vrste ter za L-cistein hidroklorid monohidrat za vse živalske vrste razen za mačke in pse (UL L 53, 23.2.2018, str. 134).

(3)  EFSA Journal 2014;12(5):3670.


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/249 se popravi:

(1)

pri vnosu za snov 2b17034 glicin se stolpec „Druge določbe“ popravi:

(a)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Na oznaki dodatka se navede naslednje: ‚Najvišja priporočena vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 %:

20 g/kg za mačke in pse;

25 mg/kg za druge vrste in kategorije.‘“;

(b)

točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Pri označevanju posamičnih krmil in krmnih mešanic se navedejo funkcionalna skupina, identifikacijska številka in ime krmnega dodatka ter dodana količina aktivne snovi, kadar vsebnost aktivne snovi v popolni krmni mešanici z vsebnostjo vlage 12 % presega:

20 g/kg za mačke in pse;

25 mg/kg za druge vrste in kategorije.“;

(2)

pri vnosu za snov 2b17033 L-cistein se v stolpcu „Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda“ besedilo „pridobljen s kemično sintezo ali hidrolizo beljakovin“ nadomesti z besedilom „pridobljen s kemično sintezo ali hidrolizo živalskih ali rastlinskih beljakovin“;

(3)

pri vnosu za snov 2b920 L-cistein hidroklorid monohidrat se v stolpcu „Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda“ besedilo „pridobljen s kemično sintezo ali hidrolizo beljakovin“ nadomesti z besedilom „pridobljen s kemično sintezo ali hidrolizo živalskih ali rastlinskih beljakovin“.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1568

z dne 18. oktobra 2018

o izdaji dovoljenja za pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159), kot krmni dodatek za vse prašiče in vse vrste perutnine

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek se nanaša na dovoljenje za pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159), kot krmni dodatek za prašiče in perutnino ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 17. aprila 2018 (2) navedla, da fumonizin esteraza, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159), pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Navedla je tudi, da lahko razgradi fumonizine v krmi. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2018;16(5):5269.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Tehnološki dodatki: snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini: fumonizini

1m03i

fumonizin esteraza ES 3.1.1.87

Sestava dodatka

pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii DSM 32159 in ki vsebuje najmanj 3 000  U/g (1).

Lastnosti aktivne snovi

pripravek iz fumonizin esteraze, ki jo proizvaja Komagataella phaffii (DSM 32159)

Analizna metoda  (2)

Za določanje aktivnosti fumonizin esteraze: Tekočinska kromatografija visoke ločljivosti v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo.

(HPLC-MS/MS) Metoda, ki temelji na določanju količine trikarbalilne kisline, ki se sprosti na podlagi delovanja encima za fumonizin B1 pri pH 8,0 in 30 °C.

vsi prašiči

vse vrste perutnine

10

 

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Priporočeni največji odmerek: 300 U/kg popolne krmne mešanice.

3.

Uporaba dodatka je dovoljena v krmi, ki je v skladu z zakonodajo Evropske unije o neželenih snoveh v živalski krmi (3).

4.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

8. november 2028


(1)  1 U je encimska aktivnost, ki sprosti 1 μmol trikarbalilne kisline na minuto iz 100 μΜ fumonizina B1 v 20 mM tris-Cl pufru s pH 8,0 z 0,1 mg/ml bovinega serumskega albumina pri 30 °C.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija Evropske unije za krmne dodatke: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

(3)  Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/37


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1569

z dne 18. oktobra 2018

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1110/2011 o izdaji dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmni dodatek za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja je Roal Oy)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 1110/2011 (2) je bila dovoljena uporaba pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmnega dodatka za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje.

(3)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik dovoljenja predlagal spremembo najnižje vsebnosti dodatka za kokoši nesnice in prašiče za pitanje. Zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki. Komisija je zahtevek poslala Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Agencija je v mnenju z dne 6. marca 2018 (3) navedla, da znižanje najnižje vsebnosti s 24 000 BXU na 12 000 BXU za kokoši nesnice in s 24 000 BXU na 20 000 BXU za prašiče za pitanje nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da so novi predlagani odmerki učinkoviti pri ciljnih vrstah.

(5)

Ocena novih predlaganih odmerkov je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 1110/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1110/2011 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1110/2011 z dne 3. novembra 2011 o izdaji dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmni dodatek za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja je Roal Oy) (UL L 287, 4.11.2011, str. 27).

(3)  EFSA Journal 2018;16(3):5216 in EFSA Journal 2018;16(3):5217.


PRILOGA

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a8

Roal Oy

endo-1,4-beta-ksilanaza

ES 3.2.1.8

Sestava dodatka

pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS MA 114044), z najmanjšo aktivnostjo:

 

v trdni obliki: 4 × 106 BXU (1)/g

 

v tekoči obliki: 4 × 105 BXU/g

Lastnosti aktivne snovi

endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044)

Analizna metoda  (2)

v dodatku in premiksu: test reducirajočega sladkorja za endo-1,4-beta-ksilanazo s kolorimetrično reakcijo reagenta dinitrosalicilne kisline na donos reducirajočega sladkorja pri pH 5,3 in 50 °C

v krmnih mešanicah: kolorimetrična metoda, s katero se meri vodotopno barvilo, ki se med delovanjem encima sprosti iz z azurinom navzkrižno vezanega substrata pšenice in arabinoksilana

manjše vrste perutnine razen nesnic

8 000 BXU

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov se navedejo pogoji skladiščenja in obstojnost pri toplotni obdelavi.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz uporabe dodatka in premiksov, za uporabnike določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo.

24. november 2021

kokoši nesnice

12 000 BXU

nesnice manjših vrst perutnine

24 000 BXU

prašiči za pitanje

20 000 BXU


(1)  1 BXU je količina encima, ki sprosti 1 nmol reducirajočih sladkorjev kot ksilozo iz ksilana iz breze na sekundo pri pH 5,3 in 50 °C.

(2)  Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/40


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1570

z dne 18. oktobra 2018

o ustavitvi postopkov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije;

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 14(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/476 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (2) („pooblastitvena uredba STO“), ter zlasti členov 1 in 2 Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 28. maja 2013 z Uredbo (EU) št. 490/2013 uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije („začasna uredba“) (3).

(2)

Svet je 19. novembra 2013 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1194/2013 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije („dokončna uredba“) (4).

(3)

Splošno sodišče Evropske unije („Splošno sodišče“) je 15. septembra 2016 izdalo sodbe v zadevah T-80/14, od T-111/14 do T-121/14 (5) in T-139/14 (6) („sodbe“), s katerimi sta bila člena 1 in 2 dokončne uredbe razglašena za nična v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke v navedenih zadevah („zadevni proizvajalci izvozniki“) (7).

(4)

Svet Evropske unije se je najprej na sodbe pritožil. Vendar so bile pritožbe po odločitvi Sveta, da jih umakne, 2. in 5. marca 2018 izbrisane iz vpisnika Evropskega sodišča (8). Zato so sodbe postale dokončne in pravnomočne od datuma njihove razglasitve.

(5)

Splošno sodišče je menilo, da institucije niso pravno zadostno dokazale, da je zaradi sistema diferenciranih izvoznih davkov, po katerem so se za surovine in biodizel uporabljale različne davčne stopnje, prišlo do znatnega izkrivljanja cen glavnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla v Argentini in Indoneziji. Odločilo je, da institucije ne bi smele sprejeti stališča, da cena surovin ni bila ustrezno izražena v evidencah argentinskih in indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, in da bi se te evidence morale upoštevati pri konstruiranju normalne vrednosti za biodizel, proizveden v Argentini in Indoneziji.

(6)

Organ STO za reševanje sporov je 26. oktobra 2016 sprejel poročilo odbora, kot je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa („poročili o Argentini“) (9), v sporu Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine (DS473).

(7)

Organ STO za reševanje sporov je 28. februarja 2018 sprejel tudi poročilo odbora v sporu „Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Indonezije (DS480)“ („poročilo o Indoneziji“) (10). Indonezija in EU se na navedeno poročilo nista pritožili.

(8)

V poročilih o Argentini in Indoneziji („poročila“) je bilo med drugim ugotovljeno, da EU ni ravnala v skladu s:

členom 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO, ker ni izračunala stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi na podlagi evidenc, ki jih vodijo proizvajalci,

členom 2.2 Protidampinškega sporazuma STO in členom VI:1(b)(ii) GATT iz leta 1994, ker pri konstruiranju normalne vrednosti biodizla ni uporabila stroškov proizvodnje v Argentini in Indoneziji, ter

členom 9.3 Protidampinškega sporazuma STO in členom VI:2 GATT iz leta 1994, ker je uvedla protidampinške dajatve, višje od stopnje dampinga, ki bi jo bilo treba določiti na podlagi člena 2 Protidampinškega sporazuma STO oziroma člena VI:1 GATT iz leta 1994.

(9)

Poleg tega je odbor v poročilu o Indoneziji ugotovil, da EU ni ravnala v skladu s:

členom 2.2.2(iii) in členom 2.2 Protidampinškega sporazuma STO, ker ni določila dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu države porekla,

členom 2.3 Protidampinškega sporazuma STO, ker ni konstruirala izvozne cene enega indonezijskega proizvajalca izvoznika, tj. družbe P.T. Musim Mas, na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi biodizel, ki ga proizvaja družba P.T. Musim Mas, prvič nadalje prodan neodvisnim kupcem v EU,

členom 3.1 in 3.2 Protidampinškega sporazuma STO, ker ni dokazala obstoja znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen v zvezi z uvozom iz Indonezije.

(10)

Odbor je priporočil, naj Organ STO za reševanje sporov od EU zahteva, naj svoje ukrepe uskladi s Protidampinškim sporazumom STO in GATT iz leta 1994.

(11)

Komisija je na podlagi poročil o Argentini začela pregled (11) v skladu s členom 1(3) Uredbe (EU) 2015/476 Evropskega parlamenta in Sveta (12) („pregled“). Ob začetku pregleda je napovedala, da se ji zdi primerno preučiti posledice ugotovitev poročil o Argentini tudi za ukrepe, ki so bili uvedeni za biodizel iz Indonezije, saj se zdi, da so pravne razlage iz poročil o Argentini pomembne tudi za preiskavo v zvezi z Indonezijo.

(12)

Vendar je Komisija med pregledom prejela več pripomb zainteresiranih strani, ki so se nanašale zlasti na vprašanje, kako je mogoče razlago iz poročil o Argentini uporabiti za ukrepe v zvezi z biodizlom iz Indonezije. Komisija je menila, da je za analizo pripomb v zvezi z Indonezijo potrebnega več časa, in se odločila, da v uredbo o spremembi ne bo vključila preučitve Indonezije, temveč bo pregled v delu, ki se nanaša na Indonezijo, ohranila odprt.

(13)

Komisija je 18. septembra 2017 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1578 o spremembi dokončne uredbe („uredba o spremembi“), kolikor ta zadeva argentinske proizvajalce izvoznike (13).

(14)

Razglasitev ničnosti izvedbenih delov dokončne uredbe, ki se nanašajo na zadevne proizvajalce izvoznike, s strani Splošnega sodišča, vpliva tudi na veljavnost uredbe o spremembi. Ker je bila z uredbo o spremembi spremenjena uredba, katere izvedbeni deli so bili razglašeni za nične, je tudi sama uredba o spremembi v zvezi z zadevnimi proizvajalci izvozniki postala nična in se zanje tudi ne uporablja.

(15)

Dne 28. maja 2018 je bilo objavljeno obvestilo (14) o obnovi prvotne preiskave v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije, ki je privedla do sprejetja dokončne uredbe („obvestilo“). Hkrati se je zaključil pregled, ki se je izvajal v zvezi z Indonezijo.

(16)

V skladu s sodno prakso Sodišča se lahko postopek za nadomestitev ničnega akta nadaljuje točno na tistem mestu, na katerem je prišlo do nezakonitosti. Institucije Unije imajo pri upoštevanju sodb možnost odpraviti tiste vidike dokončne uredbe, ki so privedli do razglasitve njene ničnosti v zvezi z zadevnimi proizvajalci izvozniki (15).

(17)

Komisija bi morala poleg izreka sodb upoštevati tudi razloge, ki so privedli do teh sodb in pomenijo njihovo bistveno podlago, kolikor so bili potrebni za določitev točnega pomena tega, kar je bilo navedeno v izreku. Druge ugotovitve iz dokončne uredbe, ki v predpisanih rokih niso bile izpodbijane ali pa so bile izpodbijane, vendar je bilo izpodbijanje s sodbami Splošnega sodišča zavrnjeno, in tako niso privedle do razglasitve ničnosti dokončne uredbe, ostajajo veljavne (16).

(18)

Da bi Komisija izpolnila svoje obveznosti, se je odločila, da bo nadaljevala to protidampinško preiskavo točno na tistem mestu, na katerem je prišlo do nezakonitosti, in bo torej ponovno preučila metodologijo, uporabljeno za konstruiranje normalne vrednosti.

(19)

V obvestilo so bile vključene obrazložitve sodb Splošnega Sodišča za zadevne proizvajalce izvoznike in možnost, da se ugotovitve razširijo na vse proizvajalce izvoznike iz Argentine in Indonezije. Poleg tega so se v njem upoštevale ugotovitve odborov STO in pritožbenega organa v zvezi z Argentino in Indonezijo, da bi se ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da so nezdružljivi s STO, v celoti uskladili s sporazumi STO, v skladu s členom 19.1 dogovora o reševanju sporov.

(20)

Komisija je v obvestilu zadevne proizvajalce izvoznike in industrijo Unije pozvala, naj pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila.

(21)

Vsem stranem, ki so v navedenem roku zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(22)

Pripombe so poslali Evropski odbor za biodizel (EBB), pet proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije in indonezijski organi.

2.   IZVAJANJE SODB SPLOŠNEGA SODIŠČA IN UGOTOVITEV STO

(23)

Komisija ima možnost, da popravi tiste vidike dokončne uredbe, zaradi katerih je bila ta razglašena za nično, dele ocene, ki jih sodbe ne zadevajo, pa pusti nespremenjene (17).

(24)

Kot je navedeno v obvestilu, je Komisija poleg tega ponovno ocenila dokončne ugotovitve prvotne preiskave, tako da je upoštevala ugotovitve odborov STO in pritožbenega organa v zvezi z Argentino in Indonezijo. Komisija se je odločila, da bo ugotovitve razširila na vse proizvajalce izvoznike iz Argentine in Indonezije. Navedena ponovna ocena je temeljila na informacijah, zbranih med prvotno preiskavo in pregledom, ter informacijah, ki so jih zainteresirane strani predložile po objavi obvestila.

(25)

En indonezijski proizvajalec izvoznik, družba Wilmar, je pred razkritjem in po njem trdil, da ni pravne podlage za obnovo preiskave v zvezi z družbo Wilmar, saj je Splošno sodišče dokončno uredbo za zadevno družbo v celoti razveljavilo. Vendar člen 266 PDEU določa, da mora institucija, katere akt je bil razglašen za ničnega, sprejeti ukrepe, potrebne za upoštevanje sodbe Sodišča. Poleg tega mora EU protidampinške ukrepe, uvedene na uvoz biodizla iz Indonezije, uskladiti s priporočili in sklepi iz poročil STO. Da bi se preučilo, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti za uskladitev s sodbami Sodišča in sklepi STO, je bilo treba za obe državi in vse zadevne proizvajalce izvoznike obnoviti preiskavo od trenutka, v katerem je bila ugotovljena nezakonitost. Dejstvo, ali je ukrep razglašen za ničnega v celoti ali delno, ni pomembno za ugotovitev, ali mora Komisija zato znova preučiti vse vidike preiskave, izvedene pred razveljavljenim ukrepom. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(26)

Prvotna preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 („obdobje preiskave“). V zvezi s parametri, ki so bili pomembni za oceno škode, so bili analizirani podatki za obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

3.   ZADEVNI IZDELEK

(27)

Zadevni izdelek so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja nefosilnega izvora, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, v čisti obliki ali mešanici, s poreklom iz Argentine in Indonezije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 95, ex 1518 00 99, ex 2710 19 43, ex 2710 19 46, ex 2710 19 47, 2710 20 11, 2710 20 15, 2710 20 17, ex 3824 99 92, 3826 00 10 in ex 3826 00 90 („zadevni izdelek“, običajno imenovan „biodizel“).

(28)

Sodbe Sodišča in poročila ne vplivajo na ugotovitve iz uvodnih izjav 16 do 27 dokončne uredbe glede zadevnega in podobnega izdelka.

4.   DOLOČITEV NORMALNE VREDNOSTI IN IZRAČUN STOPENJ DAMPINGA

(29)

Komisija je znova ocenila ugotovitve prvotne preiskave o vprašanjih prilagoditve stroškov, zgornje meje dobička in dvojnega upoštevanja.

4.1   Prilagoditev stroškov

(30)

Sodbe Splošnega sodišča in ugotovitve STO iz uvodne izjave 8 se vse nanašajo na prilagoditev stroškov, ki so jo institucije EU izvedle v dokončni uredbi.

(31)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28 dokončne uredbe, je Komisija ugotovila, da se za domačo prodajo šteje, da ni v skladu z običajnim potekom trgovine, zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati. Ta ugotovitev ni bila izpodbijana in ostaja veljavna. Tudi med tem pregledom ni te ugotovitve izpodbijala nobena zainteresirana stran.

(32)

V uvodnih izjavah 29 do 34 dokončne uredbe je Komisija ugotovila, da so bile domače cene v Indoneziji in Argentini zaradi razlike v izvoznih dajatvah, ki jih je Indonezija naložila na glavne vhodne surovine (sojino olje in soja v Argentini ter surovo palmovo olje v Indoneziji), in izvoznih dajatvah, ki sta jih Indonezija in Argentina naložili na končni izdelek (biodizel), znižane, kar bi bilo treba upoštevati pri konstruiranju normalne vrednosti.

(33)

Na podlagi tega je Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti stroške glavnih surovin, prikazane v evidencah proizvajalcev izvoznikov, nadomestila z referenčnimi cenami, ki so jih v zadevnih državah objavili ustrezni organi.

(34)

Komisija je svoje sklepe v prvotni preiskavi utemeljila tudi z razlago, da lahko v skladu s členom 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO preiskovalni organ zavrne uporabo evidenc proizvajalcev izvoznikov, če ugotovi, da (i) niso skladne s splošno sprejetimi računovodskimi načeli ali (ii) ne izražajo ustrezno stroškov, ki so povezani s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka (uvodni izjavi 42 in 72 dokončne uredbe).

(35)

Odbor in pritožbeni organ v poročilih za Argentino in Indonezijo menita, da Komisija ni zagotovila zadostne pravne podlage na podlagi člena 2.2.1.1 za sklep, da evidence indonezijskih in argentinskih proizvajalcev ne izražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo biodizla, ali za neupoštevanje ustreznih stroškov iz navedenih evidenc pri konstruiranju normalne vrednosti biodizla.

(36)

Po poročilih o Argentini je Komisija znova izračunala normalno vrednost za proizvajalce izvoznike v Argentini z uporabo metodologije, ki je bila za Argentino pojasnjena v uvodnih izjavah 40 do 49 začasne uredbe (18). Kot je bilo pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 11 in 12, je Komisija prvotno znova izračunala tudi normalno vrednost za proizvajalce izvoznike v Indoneziji, pri čemer je uporabila metodologijo, ki je bila za Indonezijo pojasnjena v uvodnih izjavah 60 do 65 začasne uredbe (18). Komisija je zdaj to metodologijo znova uporabila za obe državi.

(37)

EBB je v pripombah, predloženih po ponovnem odprtju te zadeve, trdil, da poročila ne preprečujejo prilagoditve stroškov stroškom surovin pri konstruiranju normalne vrednosti, če je prilagoditev ustrezno utemeljena. Enaka trditev je bila podana med pregledom po poročilih o Argentini, Komisija pa jo je zavrnila, saj njeno sprejetje ne bi bilo v skladu z ugotovitvami poročil, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 do 53 uredbe o spremembi. Ker ta razlaga ostaja veljavna po poročilu o Indoneziji, je Komisija to trditev znova zavrnila.

(38)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 44 in 64 začasne uredbe, se ni štelo, da se domača prodaja v kateri od teh dveh držav izvaja v običajnem poteku trgovine, zato je bilo treba normalno vrednost podobnega izdelka konstruirati v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. To je bilo storjeno tako, da so se prilagojenim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave prišteli nastali prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA) ter razumna stopnja dobička.

(39)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 46 in 65 začasne uredbe, je Komisija menila, da za Indonezijo zneska za dobiček ni mogoče utemeljiti na dejanskih podatkih vzorčenih družb. Zato je bil delež dobička, uporabljen pri konstruiranju normalne vrednosti, določen v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na podlagi razumnega deleža dobička, ki bi ga lahko dosegla mlada in inovativna kapitalsko intenzivna industrija te vrste pod normalnimi pogoji konkurence na prostem in odprtem trgu, in sicer je znašal 15 % na podlagi prihodkov od prodaje.

(40)

V zadevah STO v zvezi z Argentino in Indonezijo sta določitev 15-odstotnega deleža dobička izpodbijali obe državi, ki sta trdili, da dobiček ne temelji na „razumni metodi“, kot se zahteva v členu 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO. Organi STO so v obeh primerih ugotovili, da EU v zvezi s tem ni ravnala neskladno s Protidampinškim sporazumom STO. Zato stopnja dobička, uporabljena pri konstruiranju normalne vrednosti, ostaja 15 %.

(41)

En proizvajalec izvoznik iz Indonezije, družba PT Cermerlang Energi Perkasa, je v pripombah trdil, da bi morala Komisija za izračun uporabiti podatke vzorčenih proizvajalcev, vsekakor pa ne bi smela samodejno uporabiti člena 2(6)(c) osnovne uredbe. Trditev je po razkritju ponovil. Vendar so organi STO, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40, ugotovili, da to, da je Komisija uporabila ta člen, ni bilo v neskladju s pravili STO. Komisija je zato to trditev zavrnila.

4.2   Zgornja meja dobička

(42)

Odbor STO je potrdil delež dobička, ki ga je EU določila na podlagi člena 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO, vendar je v poročilu o Indoneziji navedel, da mora organ ob določanju dobička na podlagi katere koli druge razumne metode na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe v skladu s Protidampinškim sporazumom STO zagotoviti, da dobiček ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki izdelkov iste splošne kategorije v državi. Po mnenju odbora EU ni določila take zgornje meje dobička.

(43)

Da bi se lahko določila zgornja meja dobička iz člena 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO, je bilo treba ugotoviti, katere družbe proizvajajo izdelke, za katere bi se štelo, da spadajo v „isto splošno kategorijo“ kot biodizel.

(44)

Odbor je v poročilu o Indoneziji v odstavku 7.62 opozoril, da „člen 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO izrecno ne določa, kako mora preiskovalni organ za namene določitve ‚dobička, ki se običajno doseže‘, opredeliti, kateri izdelki spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov. Strinjamo se z Evropsko unijo, da obsega izdelkov v isti splošni kategoriji ni treba oblikovati široko“. V odstavku 7.63 je dodal, da lahko „po našem mnenju […] razumen in objektiven organ sklene, da je ista splošna kategorija izdelkov ožja kategorija“.

(45)

Komisija je na podlagi ugotovitev poročila o Indoneziji znova preučila razpoložljive podatke, ki se lahko uporabijo za določitev zgornje meje dobička za Argentino in Indonezijo. Menila je, da ima na voljo dva sklopa podatkov, ki bi spadala v isto splošno kategorijo izdelkov.

(46)

Prvi sklop podatkov so predložile vzorčene družbe med prvotno preiskavo. V členu 2.2.2 Protidampinškega sporazuma STO je navedeno, da je delež dobička za „izvoznika ali proizvajalca v preiskavi“ na podlagi člena 2.2.2(iii) navzgor omejen z deležem dobička, ki ga običajno dosežejo „drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije“. Najožja razlaga iste splošne kategorije izdelkov na podlagi tega člena bi bila omejena na povsem enak izdelek, tj. biodizel. Podatki, potrebni za izračun zgornje meje dobička na podlagi dobička, ki so ga dosegli proizvajalci biodizla v Indoneziji in Argentini, so Komisiji že na voljo, saj so ji jih med prvotno preiskavo predložile vzorčene družbe.

(47)

Dejstvo, da se dobiček, ki so ga vzorčene družbe dejansko dosegle, ni uporabil za določitev stopnje dobička za vsakega od teh proizvajalcev na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe, Komisiji ne preprečuje, da bi te podatke uporabila za določitev zgornje meje dobička na podlagi člena 2(6)(c). To izhaja iz besedila v odstavku 7.65 poročila o Indoneziji, kjer se odbor ne strinja s trditvijo, da „dobiček, ki se običajno doseže“, v členu 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO pomeni, da preiskovalcu ni treba upoštevati dobička, doseženega pri prodaji, ki se ne šteje za skladno z običajno poslovno prakso. En indonezijski proizvajalec izvoznik, družba PT Cermerlang Energi Perkasa, je v pripombah trdil tudi, da Komisija na podlagi poročila o Indoneziji pri izračunu zgornje meje dobička ne sme zanemariti dobička, povezanega z domačo prodajo biodizla v Indoneziji, na podlagi trditve, da se zanjo ne šteje, da se izvaja v običajnem poteku trgovine.

(48)

Komisija je v skladu s to ozko razlago kategorije izdelkov, ki je torej biodizel, zgornjo mejo dobička za posameznega proizvajalca izračunala z uporabo deleža dobička, ki so ga dosegli drugi proizvajalci v preiskavi. Da bi se na primer izračunal delež dobička za indonezijskega proizvajalca Wilmar, se je uporabilo tehtano povprečje dobička, ki so ga dosegli drugi preverjeni indonezijski proizvajalci v preiskavi, in sicer družbe P.T. Ciliandra, P.T. Musim Mas in P.T. Pelita. Za družbo P.T. Ciliandra je bilo po drugi strani uporabljeno tehtano povprečje dobička, ki so ga dosegle družbe Wilmar, P.T. Musim Mas in P.T. Pelita. Ta metodologija je bila uporabljena tudi za izračun zgornje meje dobička za preverjene argentinske proizvajalce v preiskavi.

(49)

Drugi sklop podatkov vključuje podatke proizvajalcev, ki niso bili vključeni v preiskavo, Komisiji pa so bili ti podatki predloženi med prvotno preiskavo. Eden od indonezijskih proizvajalcev iz takratne preiskave je predložil podatke povezane družbe o prodaji mešanic biodizla in mineralnega dizla ter prodaji dizelskega goriva in kurilnega olja za plovila („druga goriva“). Sporočena stopnja dobička, povezana s to prodajo, je bila 10,2-odstotna. Če bi se ta stopnja dobička uporabila kot zgornja meja dobička, verjetno za vse družbe v Indoneziji ne bi bil ugotovljen damping ali pa bi bile ugotovljene stopnje dampinga de minimis. Vendar so bili ti nepreverjeni podatki predloženi le za enega proizvajalca iz Indonezije, drugi proizvajalci iz Indonezije ali Argentine pa Komisiji niso predložili podobnih podatkov. Ker razpoložljivih podatkov zato ni mogoče dosledno uporabiti za obe državi, po mnenju Komisije ne bi bilo primerno, da bi se za določitev zgornje meje dobička uporabili podatki enega samega proizvajalca iz ene države. Poleg tega v času, ki je bil Komisiji na voljo po ponovnem začetku preiskave, ni bilo mogoče preveriti točnosti predloženih podatkov in osnovnih izračunov. V vsakem primeru, glede na to, da je v uvodni izjavi 62 ugotovljeno, da je stopnja dampinga za celotno državo de minimis, in da se zato preiskava zaključi za vse družbe, Komisija meni, da uporaba nepreverjenih sporočenih podatkov o dobičku pri prodaji mešanic biodizla z mineralnim oljem, da se vzpostavi zgornja meja dobička, ni bila potrebna. Komisiji se je zato zdelo bolj primerno uporabiti podatke, ki so bili predloženi in preverjeni med prvotno preiskavo.

(50)

Dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije, družbi Wilmar in PT Pelita Agung Agrindustri, pa tudi indonezijski organi so trdili, da je polje proste presoje Komisije pri izbiri podatkov za določitev zgornje meje dobička omejeno z ugotovitvami odbora v poročilu o Indoneziji. Po razkritju je družba Wilmar ponovno poudarila navedeno točko. Po mnenju teh zainteresiranih strani mora Komisija uporabiti stopnje dobička pri prodaji mešanic biodizla z mineralnim oljem ali dobiček, dosežen pri prodaji dizelskega goriva in kurilnega olja za plovila. Vendar v poročilu o Indoneziji ni ničesar, kar bi Komisiji preprečevalo uporabo drugih razpoložljivih ustreznih podatkov. Odbor v odstavku 7.70 navaja, da bi „organi EU […] lahko to prodajo uporabili za določitev zgornje meje dobička,“ v odstavku 7.72 pa, da bi „organi EU […] morali za določitev zgornje meje dobička uporabiti prodajo dizelskega goriva in kurilnega olja za plovila družbe [[***]]“. Iz besed „lahko“ in „morali“, ki ju je odbor uporabil v poročilu o Indoneziji, je razvidno, da bi po njegovem mnenju Komisija morala preučiti, ali bi se ti podatki lahko uporabili za določitev zgornje meje dobička, ne pa da teh informacij ni upoštevala zaradi nepravilne razlage izraza „dobiček, ki se običajno doseže“. Ta prodaja se je zdaj preučila v uvodni izjavi 49, pri čemer se uporaba te določene prodaje ni štela niti za ustrezno niti za nujno.

(51)

EBB je v pripombah predložil drugi sklop podatkov, ki bi jih Komisija lahko uporabila za izračun zgornje meje dobička. Ti podatki so se nanašali na tri družbe, ki zadevnega izdelka v obdobju preiskave niso proizvajale ali prodajale v eni od držav, ki sta bili predmet preiskave. Na podlagi javno dostopnih informacij in informacij, ki sta jih predložila dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije, je postalo jasno, da te tri družbe nimajo sedeža v Indoneziji, temveč v Maleziji in Singapurju. Podatki, ki jih je predložil EBB, so bili zbirni podatki iz letnih poročil in/ali objave rezultatov zadevnih družb, predstavljajo pa stopnje dobička za morda raznovrstne izdelke in povezane družbe.

(52)

Komisiji se ti podatki niso zdeli primerni za določitev zgornje stopnje dobička. Glavni izdelki teh družb so palmovo olje in izdelki, kot so maščobne kisline, glicerin, gnojila, sladkor in melasa, stearin, kakavovo maslo ali oleokemikalije. Nekatere družbe zagotavljajo tudi nepovezane storitve, kot so upravljanje stanovanjskih nepremičnin, upravljanje denarnih sredstev ali vzdrževanje v železniškem prometu. Za izdelke teh družb se ne more šteti, da spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov kot zadevni izdelek, tj. biodizel. To velja zlasti za palmovo olje, saj gre za surovino, ki se uporablja kot glavna vhodna surovina za proizvodnjo biodizla. Komisija meni, da bi se navedena kategorija razlagala preširoko, če bi se ta izdelek vključil v isto splošno kategorijo kot biodizel. Komisija je zato zavrnila uporabo predlaganih podatkov.

(53)

V nedavno zaključeni protidampinški preiskavi o uvozu biodizla iz Indonezije v Združene države so organi Združenih držav izračunali stopnjo dobička v višini 6,15 % (19). Komisija je preučila, ali bi se ta številka lahko uporabila kot zgornja meja dobička. Ker pa je izhajala iz računovodskih izkazov proizvajalca s sedežem v Nemčiji, Komisija teh podatkov prav tako ni mogla uporabiti.

(54)

Skratka, metodologija iz uvodnih izjav 46 do 48 sledi logiki iz člena 2.2.2(iii) Protidampinškega sporazuma STO in uporablja podatke, ki so Komisiji znani in so ji na voljo v spisu, zaradi česar ni potrebe po nadaljnji preiskavi. Zato se šteje, da je v tem primeru ta metodologija najustreznejša.

(55)

Rezultati uporabe te metodologije so navedeni v nadaljevanju. Kar zadeva Argentino, so imeli vsi vključeni proizvajalci dejansko stopnjo dobička višjo od 15 %, ki je bila, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40, uporabljena v prvotni preiskavi. Tehtano povprečje katere koli kombinacije teh stopenj dobička bi zato prav tako privedlo do zgornje meje dobička, višje od 15 %. To pomeni, da je 15-odstotna stopnja dobička, določena v prvotni preiskavi, nižja od posameznih zgornjih mej dobička, zato je to stopnja dobička, ki jo je treba uporabiti za izračune stopenj dampinga.

(56)

Kar zadeva Indonezijo, so bile stopnje dobička, ki so jih dejansko dosegli proizvajalci v preiskavi, prav tako višje od 15 % za vse družbe razen ene. Ker se za izračun posameznih zgornjih mej dobička uporablja tehtano povprečje, ta stopnja dobička, nižja od 15 %, za nekatere proizvajalce privede do zgornjih mej dobička, nižjih od 15 %, zato je treba nekatere stopnje dobička, uporabljene za izračun stopenj dampinga, prilagoditi navzdol. Za eno družbo je bila zgornja meja dobička višja od 15 %, kar pomeni, da je še vedno treba uporabiti 15-odstotno stopnjo dobička. Zgornje meje dobička za ostale tri družbe so nižje od 15 %, kar pomeni, da stopnje dobička, uporabljene za izračun normalne vrednosti, ne morejo biti višje od navedene zgornje meje. Z uporabo te metodologije so bili izračunani rezultati, navedeni v nadaljevanju.

Preglednica 1

Družba

Stopnja dobička

P.T. Ciliandra Perkasa, Jakarta

15 %

P.T. Musim Mas, Medan

12,87 %

P.T. Pelita Agung Agrindustri, Medan

14,42 %

P.T Wilmar Bioenergi Indonesia, Medan; P.T. Wilmar Nabati Indonesia, Medan

14,42 %

4.3   Dvojno upoštevanje

(57)

Odbor je v poročilu o Indoneziji ugotovil, da EU ni konstruirala izvozne cene enega indonezijskega proizvajalca izvoznika, tj. družbe P.T. Musim Mas, na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi biodizel, ki ga proizvaja družba P.T. Musim Mas, prvič nadalje prodan neodvisnim kupcem v EU, kot se zahteva v členu 2.3 Protidampinškega sporazuma STO.

(58)

Določena vrsta biodizla (biodizel na osnovi destilata maščobnih kislin palmovega olja) se lahko zaradi izpolnjevanja obveznih ciljev EU glede mešanja biodizla „upošteva dvakrat“. Zato morajo pripravljavci mešanic v EU uporabiti samo polovico te vrste biodizla, da bi izpolnili obvezne cilje EU glede mešanja biodizla. Ker je ta vrsta biodizla zato za kupce dragocenejša, lahko njen proizvajalec stranki zaračuna premijo. V tem posebnem primeru se vprašanje dvojnega upoštevanja nanaša na določen izvoz družbe P.T. Musim Mas strankam v Italiji. EU v prvotni preiskavi ni upoštevala te premije pri konstruiranju izvozne cene biodizla.

(59)

Ob upoštevanju ugotovitve STO, da je EU napačno zanemarila to premijo, ki so jo plačale stranke v Italiji, je Komisija ponovno ocenila izračune in za družbo P.T. Musim Mas izvozno ceno ustrezno prilagodila.

4.4   Ponovno izračunane stopnje dampinga

(60)

Glede na sodbe Splošnega sodišča ter ugotovitve in priporočila v poročilih o Indoneziji in Argentini so spremenjene stopnje dajatve za vse indonezijske in argentinske izvoznike, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, take, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 2

Država

Družba

Stopnja dampinga

Indonezija

P.T. Ciliandra Perkasa, Jakarta

– 4,0 %

P.T. Musim Mas, Medan

– 4,7 %

P.T. Pelita Agung Agrindustri, Medan

4,4 %

P.T Wilmar Bioenergi Indonesia, Medan; P.T. Wilmar Nabati Indonesia, Medan

6,2 %

Argentina

Louis Dreyfus Commodities S.A., Buenos Aires

4,5 %

Molinos Agro SA, Buenos Aires; Oleaginosa Moreno Hermanos SACIFI y A, Bahia Blanca; Vicentin SAIC, Avellaneda

6,6 %

Aceitera General Deheza SA, General Deheza; Bunge Argentina SA, Buenos Aires

8,1 %

(61)

Komisija je zaradi visokih negativnih stopenj dampinga za dve od štirih vzorčenih indonezijskih družb preverila, ali je tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države ob upoštevanju negativnih stopenj višja od stopnje de minimis, kakor je določena v členu 9(3) osnovne uredbe.

(62)

Damping v vzorcu indonezijskih družb, izražen kot delež vrednosti CIF izvoza vzorca, je bil 1,6 %, tj. nižji od 2-odstotnega praga de minimis.

(63)

Glede na stopnjo dampinga de minimis na ravni države bi bilo treba ustaviti preiskavo v zvezi z uvozom biodizla iz Indonezije, in sicer brez ukrepov.

5.   SPREMENJENE UGOTOVITVE O ŠKODI NA PODLAGI POROČIL

(64)

V poročilih o Argentini je bilo med drugim ugotovljeno, da EU pri preučitvi učinka dampinškega uvoza na domačo industrijo ni ravnala v skladu s členom 3.1 in 3.4 Protidampinškega sporazuma STO, kolikor se ta učinek nanaša na proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti.

(65)

V uredbi o spremembi, ki je bila sprejeta po poročilih o Argentini, je bilo to vprašanje obravnavano v uvodnih izjavah 87 do 123 (20). V sodbah Splošnega sodišča in poročilu o Indoneziji ni nobene ugotovitve, zaradi katere bi bilo treba znova oceniti to analizo, ki torej še vedno drži.

(66)

Med prvotno preiskavo se je zdelo primerno opraviti kumulativno oceno uvoza iz Argentine in Indonezije, saj so bili takrat pogoji iz člen 3(4) osnovne uredbe izpolnjeni. Sklepi o škodi in vzročni zvezi so zato temeljili na skupnem učinku uvoza biodizla iz obeh držav. Vendar ti pogoji zdaj niso več izpolnjeni, saj je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga za Indonezijo na ravni države nižja od 2-odstotne stopnje de minimis.

(67)

Zato je treba ugotoviti, ali bi analiza vzročne zveze, omejena na dampinški uvoz biodizla iz Argentine, privedla do sklepa, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.1   Ugotovitve o škodi

(68)

Kar zadeva Argentino, ugotovitve iz sodb Sodišča in poročila o Indoneziji ne vplivajo na metodologijo, na kateri temelji analiza škode, izvedena v dokončni uredbi. Ustrezne ugotovitve iz dokončne uredbe zato ostajajo veljavne.

(69)

Celotna proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju je bila približno 9 052 871 ton, potrošnja biodizla v Uniji pa se je povečala za 5 %. Obseg uvoza iz Argentine se je v obravnavanem obdobju povečal za skupno 41 %, tržni delež pa se je v istem obdobju povečal s 7,7 % na 10,8 %. Čeprav so se uvozne cene biodizla iz Argentine v obravnavanem obdobju zvišale, so bile še vedno nižje od cen industrije Unije v istem obdobju. Razlika med cenami iz Argentine in cenami Unije, izražena kot delež tehtane povprečne cene franko tovarna industrije Unije, tj. stopnja nelojalnega znižanja cen, je bila med 4,5 % in 9,1 %. Medtem ko je dobičkonosnost industrije Unije leta 2009 znašala 3,5 %, se je nato zmanjšala na izgubo in v obdobju prvotne preiskave (1. julij 2011–30. junij 2012) dosegla – 3,5 %.

(70)

Analiza v dokončni uredbi je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kakor je opredeljena v členu 3(5) osnovne uredbe. Čeprav se je potrošnja povečala, je industrija Unije izgubila tržni delež, zmanjšala se je tudi dobičkonosnost. Hkrati je uvoz pridobil tržni delež in nelojalno znižal prodajne cene proizvajalcev Unije.

5.2   Spremenjene ugotovitve glede vzročne zveze

(71)

Kot je pojasnjeno v točki 5.1, je bil ugotovljeno, da je bil ves uvoz iz Argentine v Unijo v obdobju preiskave dampinški. Iz ugotovitev v dokončni uredbi je razvidno tudi, da se je obseg poceni dampinškega uvoza iz Argentine močno povečal (za 41 % v obravnavanem obdobju), zaradi česar se je tržni delež do konca obravnavanega obdobja povečal za tri odstotne točke.

(72)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju kljub 5-odstotnemu povečanju potrošnje izgubila 5,5 odstotne točke tržnega deleža. Čeprav so se povprečne cene dampinškega uvoza iz Argentine v obravnavanem obdobju povišale za 54 %, so bile v istem obdobju še vedno znatno nižje od cen industrije Unije. Dampinški uvoz je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, pri čemer je v obdobju preiskave povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen znašala 8 %.

(73)

Ker je bila preiskava v zvezi z Indonezijo ustavljena, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 60 do 63, je treba uvoz iz Indonezije oceniti ločeno kot še en dejavnik, ki je morda prav tako povzročil škodo.

(74)

Spremenjeni podatki o uvozu iz tretjih držav (vključno z Indonezijo) so prikazani v spodnji preglednici.

Preglednica 3

 

 

2009

2010

2011

OP

Prodaja proizvajalcev EU

Obseg prodaje (v tonah)

9 454 786

9 607 731

8 488 073

9 294 137

Indeks 2009 = 100

100

102

90

98

Tržni delež

84,7 %

83,3 %

76,1 %

79,2 %

Indeks 2009 = 100

100

98

90

94

Uvoz iz Argentine

Uvoz skupaj (v tonah)

853 589

1 179 285

1 422 142

1 263 230

Indeks 2009 = 100

100

138

167

148

Tržni delež

7,7 %

10,2 %

12,7 %

10,8 %

Indeks 2009 = 100

100

135

167

141

Uvoz iz Indonezije

Uvoz skupaj (v tonah)

157 915

495 169

1 087 518

995 663

Indeks 2009 = 100

100

314

689

631

Tržni delež

1,4 %

4,3 %

9,7 %

8,5 %

Indeks 2009 = 100

100

303

689

600

Druge tretje države

Uvoz skupaj (v tonah)

699 541

256 327

161 973

175 370

Indeks 2009 = 100

100

37

23

25

Tržni delež

6,3 %

2,2 %

1,5 %

1,5 %

Indeks 2009 = 100

100

35

23

24

(75)

Po uvedbi ukrepov na uvoz iz Združenih držav (ZDA) leta 2009 in preiskavi proti izogibanju zoper uvoz, poslan iz Kanade, ki je bila izvedena leta 2010, se je znatno zmanjšal uvoz iz ZDA, Norveške in Južne Koreje. Po drugi strani se je delež uvoza iz Indonezije z 1,4 % povečal na 8,5 %, kar pomeni 500-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju. Hkrati se je tržni delež industrije Unije s 84,7 % zmanjšal na 79,2 %.

(76)

Podobno se je uvoz iz Indonezije v obravnavanem obdobju povečal za več kot petkrat, prodaja industrije Unije pa se je zmanjšala. Natančnejša preučitev kaže, da se je leta 2010 obseg prodaje uvoza iz Indonezije povečal za 214 %. Vendar se je istega leta povečal tudi obseg prodaje industrije Unije, in sicer za 2 %. Šele naslednje leto se je obseg prodaje industrije Unije močno zmanjšal, kar je sovpadlo z nadaljnjim povečanjem uvoza iz Indonezije za 119 % od leta 2010 do leta 2011.

Preglednica 4

Cena na tono (v EUR)

2009

2010

2011

OP

EU

797

845

1 096

1 097

Indeks 2009 = 100

100

106

137

138

Argentina

629

730

964

967

Indeks 2009 = 100

100

116

153

154

Indonezija

597

725

864

863

Indeks 2009 = 100

100

121

145

145

Druge tretje države (brez Indonezije)

527

739

1 037

1 061

Indeks 2009 = 100

100

140

197

201

(77)

Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz Indonezije v celotnem obravnavanem obdobju znatno nižje kot cene industrije Unije in uvoza iz Argentine. Ker pa so med izdelkom iz Indonezije in izdelkom na trgu Unije nekatere razlike, je treba to izvozno ceno prilagoditi, da se upošteva konkurenčno razmerje med njima.

(78)

Komisija je v uvodnih izjavah 93 do 97 začasne uredbe ceno prilagodila z upoštevanjem razlike v ceni na trgu Unije med prodajo biodizla s sposobnostjo filtra (CFPP) 13 (ki odraža indonezijsko kakovost) in prodajo biodizla s CFPP 0 (ki odraža kakovost EU). Tudi po tej prilagoditvi so indonezijske izvozne cene še vedno nelojalno znižale prodajne cene Unije za 4 %.

(79)

Vendar je odbor v odstavkih 7.158 in 7.159 poročila o Indoneziji navedel, da se v tej prilagoditvi cene ni ustrezno upoštevala „kompleksnosti konkurenčnih razmerij“ med uvoženim indonezijskim biodizlom in mešanim izdelkom, ki ga prodaja industrija Unije. Odbor ni ponudil natančnejših smernic glede metodologije za merjenje tega razmerja.

(80)

Komisija je ugotovila, da obstaja zelo širok nabor možnosti za mešanje različnih vrst biodizla z indonezijskim biodizlom, da bi se dobil primerljiv izdelek EU. Zato ni praktično, da se izračunajo podatki o ceni za te različne vrste mešanic biodizla za obdobje preiskave. Poleg tega evropski proizvajalci biodizla menijo, da se je v prvotni prilagoditvi cen, ki je privedla do 4-odstotnega nelojalnega znižanja prodajnih cen, ustrezno upoštevalo konkurenčno razmerje. Nazadnje, odbor sam je v odstavku 7.159 navedel, da bi se lahko s kompleksnejšo analizo še vedno utemeljila ugotovitev, da je uvoz iz Indonezije močno nelojalno znižal prodajno ceno mešanega izdelka industrije Unije. Komisija je zato sklenila, da je indonezijski izvoz v obdobju preiskave nelojalno znižal prodajne cene EU za vsaj 4 %.

(81)

Da bi se vzpostavila vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije, je treba v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe dokazati, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije in da se škoda, ki so jo povzročili drugi znani dejavniki, ne pripisuje dampinškemu uvozu. Pojem vzročne zveze se razlaga na način, združljiv s STO, kar pomeni, da je treba ugotoviti, ali obstaja resnično in bistveno vzročno razmerje med dampinškim uvozom in škodo, povzročeno domači industriji (21). V uvodni izjavi 189 dokončne uredbe je bilo ugotovljeno, da ni bil predložen noben dokaz, da vpliv drugih dejavnikov, obravnavanih posamično ali skupaj, ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Argentine in Indonezije skupaj ter škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(82)

Vendar je bilo treba ob upoštevanju dejstev in spremenjene analize iz uvodnih izjav od 71 do 80 po omejitvi analize zgolj na uvoz iz Argentine spremeniti tudi ta sklep.

(83)

V obdobju preiskave je bila skoraj polovica celotnega uvoza v Unijo iz Indonezije po ceni, nižji od cen Unije in Argentine. Še pomembneje je, da je eksponentno povečanje obsega uvoza iz Indonezije in njegovega tržnega deleža bistveno prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(84)

Učinek indonezijskega izvoza je prispeval k drugim dejavnikom, opredeljenim v začasni uredbi, med drugim presežni zmogljivosti industrije Unije in samopovzročeni škodi (uvodne izjave 132 do 140 začasne uredbe).

(85)

Na tej podlagi je Komisija sklenila, da se je učinek uvoza biodizla iz Indonezije na Unijo in drugih dejavnikov, opredeljenih v prejšnji uvodni izjavi, na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, tako oslabil, da ni mogoče ugotoviti, da obstaja resnično in bistveno vzročno razmerje med dampinškim uvozom iz Argentine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(86)

Po razkritju je EBB trdil, da narava škode, ki so jo povzročili drugi dejavniki, vključno z uvozom iz Indonezije, ne zmanjšuje vzročne povezave med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom iz Argentine. Trdil je tudi, da je Komisija v svoji analizi uporabila nepravilen standard, ki naj bi domnevno temeljil na predpostavki, da bi moral biti dampinški uvoz iz Argentine glavni ali edini vzrok znatne škode in ne le eden od vzrokov škode. Po mnenju EBB bi bilo dovolj dokazati, da je imel uvoz iz Argentine negativen učinek na industrijo Unije, ne da bi moral biti edini ali najpomembnejši dejavnik, ki je povzročil škodo. Glede na to, da je bil obseg uvoza iz Argentine v obravnavanem obdobju (od leta 2009 do sredine leta 2012) višji od uvoza iz Indonezije in ker je bilo argentinsko nelojalno nižanje cen industrije Unije v višini 8 % višje od indonezijskega nelojalnega nižanja cen v višini 4 %, je uvoz iz Argentine po mnenju EBB nedvomno negativno vplival na položaj industrije Unije, kar je dovolj za ugotovitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Argentine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(87)

V zvezi s tem Komisija najprej poudarja, da je uporabljeni pravni standard pojasnila že v uvodni izjavi 81. V navedeni uvodni izjavi ni nobene navedbe pojma „glavni“ ali „najpomembnejši“ vzrok v zvezi z analizo vzročne zveze. Pravni standard temelji na členu 3(6) in (7) osnovne uredbe, v skladu s katerim je treba dokazati, da dampinški uvoz povzroča škodo, medtem ko je druge znane dejavnike prav tako treba preučiti, da se zagotovi, da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu. Drugič, EEB trdi, da bi bilo ključno vprašanje, ali je imel dampinški uvoz „negativen vpliv na industrijo Unije“, vendar da pravni okvir tega vprašanja ne podpira. Dejansko je treba pri ustreznem pravnem preizkusu ugotoviti, ali je med dampinškim uvozom iz Argentine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, obstajalo „resnično in bistveno razmerje“.

(88)

Komisija meni, da dejstva v spisu ne omogočajo take ugotovitve. Leta 2009, ko se je industrija Unije že spoprijemala z znatnim uvozom iz Argentine, vendar le z majhnimi količinami iz Indonezije, je njena dobičkonosnost znašala 3,5 %. Ko se je uvoz iz Indonezije bistveno povečal, je dobičkonosnost postala negativna in je v obdobju prvotne preiskave znašala – 2,5 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je uvoz iz Indonezije v navedenem obdobju povečal precej bolj kot argentinski uvoz (glej preglednico 3 zgoraj). Komisija zato meni, da opiranje EBB izključno na primerjavo zadevnih stopenj nelojalnega nižanja cen pri uvozu iz Indonezije (kot so bile prilagojene glede na razlike v kakovosti) in Argentine ne odraža v celoti in ustrezno učinka, ki ga je imel izvoz iz vsake države izvoznice na položaj industrije Unije, zlasti v zvezi z dobičkonosnostjo.

(89)

Komisija sklepa, da ni mogoče ugotoviti resničnega in bistvenega vzročnega razmerja med dampinškim uvozom iz Argentine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, glede na pomen drugih znanih dejavnikov, ki so prispevali k navedeni škodi.

(90)

Po objavi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1578 se je javila ena družba, COFCO Argentina S.A., ki je trdila, da izpolnjuje vsa tri merila za nove proizvajalce izvoznike iz člena 3 dokončne uredbe, in predložila dokazila. Komisija je analizirala zahtevo in dokaze. Vendar je glede na rezultate obnovljene preiskave zahteva postala nepomembna.

6.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(91)

Preiskavo bi bilo treba ustaviti, ker (i) so stopnje dampinga iz Indonezije de minimis in (ii) ni mogoče ugotoviti, da obstaja resnično in bistveno vzročno razmerje med dampinškim uvozom iz Argentine in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kot se zahteva v členu 3(7) osnovne uredbe. To pomeni, da je treba razveljaviti obstoječe ukrepe, ki še vedno veljajo za tiste proizvajalce izvoznike iz Argentine in Indonezije, ki pred Splošnim sodiščem niso uspešno izpodbijali protidampinških ukrepov. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo zato treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 1194/2013 razveljaviti.

(92)

Dokončne protidampinške dajatve, plačane v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1194/2013 o uvozu biodizla iz Argentine in Indonezije, in začasne dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2 navedene uredbe, bi bilo treba povrniti ali odpustiti, če se nanašajo na uvoz biodizla, ki so ga za izvoz v Unijo prodale družbe, ki so navedeno uredbo uspešno izpodbijale na sodišču, tj. argentinski proizvajalci izvozniki Unitec Bio SA, Molinos Rio de la Plata SA, Oleaginosa Moreno Hermanos SACIFI y A, Vicentin SAIC, Aceitera General Deheza SA, Bunge Argentina SA, Cargill SACI in Louis Dreyfus Commodities S.A. (LDC Argentina SA) ter indonezijski proizvajalci izvozniki PT Pelita Agung Agrindustri, PT Ciliandra Perkasa, PT Wilmar Bioenergi Indonesia, PT Wilmar Nabati Indonesia in PT Perindustrian dan Perdagangan Musim Semi Mas (PT Musim Mas). Povračilo ali odpust je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(93)

Po razkritju je družba PT Cermerlang Energi Perkasa trdila, da bi morala biti povrnitev in odpustitev protidampinških dajatev na voljo vsem družbam, ki so morale poravnati takšne dajatve, in ne samo družbam, ki so uspešno izpodbijale dokončno uredbo pred sodiščem. Poleg tega je trdila, da ne bi bilo treba razveljaviti le Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013, temveč tudi Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1578 o spremembi.

(94)

Prvič, Komisija je opozorila, da je Izvedbena uredba (EU) 2017/1578 spremenila samo Izvedbeno uredbo (EU) št. 1194/2013. Ker se slednja uredba razveljavi, uredba o spremembi izgubi kakršen koli pravni učinek. Zato ni treba izrecno razveljaviti tudi uredbe o spremembi. Drugič, razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013 s strani Splošnega sodišča velja samo za družbe, ki so navedeno uredbo izpodbijale pred Sodiščem. Zato so bile protidampinške dajatve, obračunane za druge družbe, zakonito zbrane v skladu s pravom Unije. V kolikor je bilo v poročilu STO o Indoneziji ugotovljeno, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz iz Indonezije uskladiti z obveznostmi Unije do STO, se je Komisija z Indonezijo strinjala, da navedene ugotovitve izvede do oktobra 2018. V skladu s splošnimi načeli STO o reševanju sporov bo takšno izvajanje imelo učinek šele od datuma začetka izvajanja. Komisija je zato zavrnila trditev, da bi bilo treba povrniti ali odpustiti tudi te dajatve.

(95)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (22) je tudi primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki jih je treba plačati v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica je izbrana za carinjenje.

7.   RAZKRITJE

(96)

Vse strani so bile obveščene o ugotovitvah Komisije in so lahko v določenem obdobju predložile pripombe.

(97)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Protidampinški postopek v zvezi z uvozom monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskih plinskih olj, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, v čisti obliki ali mešanici, s poreklom iz Argentine in Indonezije, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznake TARIC 1516209821, 1516209829 in 1516209830), ex 1518 00 91 (oznake TARIC 1518009121, 1518009129 in 1518009130), ex 1518 00 95 (oznaka TARIC 1518009510), ex 1518 00 99 (oznake TARIC 1518009921, 1518009929 in 1518009930), ex 2710 19 43 (oznake TARIC 2710194321, 2710194329 in 2710194330), ex 2710 19 46 (oznake TARIC 2710194621, 2710194629 in 2710194630), ex 2710 19 47 (oznake TARIC 2710194721, 2710194729 in 2710194730), 2710 20 11, 2710 20 15, 2710 20 17, ex 3824 99 92 (oznake TARIC 3824999210, 3824999212 in 3824999220), 3826 00 10 in ex 3826 00 90 (oznake TARIC 3826009011, 3826009019 in 3826009030) („biodizel“), se ustavi.

Člen 2

Dokončne protidampinške dajatve, plačane v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1194/2013 o uvozu biodizla iz Argentine in Indonezije, in začasne dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2 navedene uredbe, se povrnejo ali odpustijo, kolikor se nanašajo na uvoz biodizla, ki so ga za izvoz v Unijo prodale naslednje družbe:

Družba

Dodatna oznaka TARIC

Argentina

Unitec Bio SA, Buenos Aires

C 330

Molinos Agro SA, Buenos Aires

B 784

Oleaginosa Moreno Hermanos SACIFI y A, Bahia Blanca

B 784

Vicentin SAIC, Avellaneda

B 784

Aceitera General Deheza SA, General Deheza

B 782

Bunge Argentina SA, Buenos Aires

B 782

Cargill SACI, Buenos Aires

C 330

Louis Dreyfus Commodities S.A. (LDC Argentina SA), Buenos Aires

B 783

Indonezija

PT Pelita Agung Agrindustri, Medan

B 788

PT Ciliandra Perkasa, Jakarta

B 786

PT Wilmar Bioenergi Indonesia, Medan

B 789

PT Wilmar Nabati Indonesia, Medan

B 789

PT Perindustrian dan Perdagangan Musim Semi Mas (PT Musim Mas), Medan

B 787

Povračilo ali odpust dajatev se zahtevata pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi. Obrestna mera v primeru povračila, ki sproži pravico do plačila zamudnih obresti, je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, ter povečana za eno odstotno točko.

Člen 3

Izvedbena uredba (EU) št. 1194/2013 se razveljavi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  UL L 83, 27.3.2015, str. 6.

(3)  UL L 141, 28.5.2013, str. 6.

(4)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1194/2013 z dne 19. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 315, 26.11.2013, str. 2).

(5)  Sodbe z dne 15. septembra 2016 v zadevah T-80/14, PT Musim Mas proti Svetu; T-111/14, Unitec Bio SA proti Svetu Evropske unije; od T-112/14 do T-116/14 in T-119/14, Molinos Río de la Plata SA in drugi proti Svetu Evropske unije; T-117/14, Cargill SACI proti Svetu Evropske unije; T-118/14, LDC Argentina SA proti Svetu Evropske unije; T-120/14, PT Ciliandra Perkasa proti Svetu Evropske unije, ter T-121/14, PT Pelita Agung Agrindustri proti Svetu Evropske unije (UL C 402, 31.10.2016, str. 28).

(6)  Zadeva T-139/14, PT Wilmar Bioenergi Indonesia in PT Wilmar Nabati Indonesia proti Svetu Evropske unije (UL C 392, 24.10.2016, str. 26).

(7)  Argentinski proizvajalci izvozniki Unitec Bio SA, Molinos Rio de la Plata SA, Oleaginosa Moreno Hermanos SACIFI y A, Vicentin SAIC, Aceitera General Deheza SA, Bunge Argentina SA, Cargill SACI, Louis Dreyfus Commodities S.A. (LDC Argentina SA) ter indonezijski proizvajalci izvozniki PT Pelita Agung Agrindustri, PT Ciliandra Perkasa, PT Wilmar Bioenergi Indonesia, PT Wilmar Nabati Indonesia in PT Perindustrian dan Perdagangan Musim Semi Mas (PT Musim Mas).

(8)  Sklepi predsednika Sodišča z dne 15. februarja 2018 v združenih zadevah C-602/16 P in od C-607/16 P do C-609/16 P ter z dne 16. februarja 2018 v zadevah od C-603/16 P do C-606/16 P.

(9)  STO, Poročilo pritožbenega organa, AB-2016-4, WT/DS473/AB/R, 6. oktober 2016, in STO, Poročilo odbora, WT/DS473/R, 29. marec 2016.

(10)  STO, Poročilo odbora, WT/DS480/R, 25. januar 2018.

(11)  Obvestilo o začetku glede protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije, v skladu s priporočili in sklepi Organa Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov v sporu EU – protidampinški ukrepi za biodizel (DS473) (UL C 476, 20.12.2016, str. 3).

(12)  Uredba (EU) 2015/476 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (UL L 83, 27.3.2015, str. 6).

(13)  Izvedbena uredba (EU) 2017/1578 z dne 18. septembra 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 239, 19.9.2017, str. 9).

(14)  Obvestilo o sodbah Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016 v zadevah T-80/14, od T-111/14 do T-121/14 in T-139/14 v zvezi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1194/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije ter v skladu s priporočili in sklepi, ki jih je sprejel Organ Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov v sporih DS473 in DS480 (EU – protidampinški ukrepi za biodizel) (UL C 181, 28.5.2018, str. 5).

(15)  Zadeva C-458/98 P, Industrie des poudres sphériques (IPS) proti Svetu, Recueil 2000, str. I-8147.

(16)  Zadeva C-256/16, Deichmann SE, ECLI:EU:C:2018:187, točka 87.

(17)  Zadeva C-458/98 P, Industrie des poudres sphériques (IPS) proti Svetu, Recueil 2000, str. I-8147.

(18)  UL L 141, 28.5.2013, str. 6.

(19)  Ministrstvo Združenih držav za trgovino, preiskava A-560-830, memorandum, „Prilagoditve stroškov proizvodnje in izračuna konstruirane vrednosti za končno določitev – Wilmar Trading Pte. Ltd“, 20. februar 2018.

(20)  Izvedbena uredba (EU) 2017/1578 z dne 18. septembra 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1194/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 239, 19.9.2017, str. 9).

(21)  V skladu s sklepom STO v zadevi proti EU v zvezi z izravnalnimi ukrepi za nekatere vrste polietilen tereftalata iz Pakistana, kjer je pritožbeni organ ugotovil, da je „[g]lavni cilj analize vzročne zveze v skladu s členom 15.5 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih […], da preiskovalni organ ugotovi, ali obstaja ‚resnično in bistveno razmerje med vzrokom in posledicami‘ med subvencioniranim uvozom in škodo, povzročeno domači industriji“. Poročilo pritožbenega organa, AB-2017-5, WT/DS486/AB/R, 16. maj 2018, odstavek 5.226.

(22)  Sodba Sodišča z dne 18. januarja 2017, zadeva C-365/15, Wortmann, EU:C:2017:19, točke 35 do 39.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/54


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1571

z dne 18. oktobra 2018

o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za šestindvajseti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (2) ter zlasti člena 32 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2080 (3) se je začela prodaja posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom.

(2)

Glede na ponudbe, predložene za šestindvajseti delni razpis, je treba določiti najnižjo prodajno ceno.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za šestindvajseti delni razpis za prodajo posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080, katerega rok za predložitev ponudb je potekel 16. oktobra 2018, znaša najnižja prodajna cena 123,10 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 206, 30.7.2016, str. 71.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2080 z dne 25. novembra 2016 o začetku prodaje posnetega mleka v prahu z razpisnim postopkom (UL L 321, 29.11.2016, str. 45).


SKLEPI

19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/55


SKLEP SVETA (EU) 2018/1572

z dne 15. oktobra 2018

o uporabi pravilnikov št. 9, 63 in 92 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o homologaciji trikolesnih vozil, mopedov in nadomestnih sistemov za dušenje zvoka izpuha za vozila kategorije L glede na emisije zvoka v Uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 114 in 207 Pogodbe v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je s Sklepom Sveta 97/836/ES (1) pristopila k Sporazumu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov (2) („Revidiran sporazum iz leta 1958“).

(2)

Namen harmoniziranih zahtev iz Pravilnika Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) št. 9 (Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij L2, L4 in L5 glede na emisije zvoka), Pravilnika UNECE št. 63 (Enotne določbe o homologaciji vozil kategorije L1 glede na emisijo zvoka) in Pravilnika UNECE št. 92 (Enotne določbe o homologaciji neoriginalnih nadomestnih sistemov za dušenje zvoka izpuha (NORESS) za vozila kategorij L1, L2, L3, L4 in L5 glede na emisijo zvoka) (v nadaljnjem besedilu: pravilniki ZN št. 9, 63 in 92) je odpraviti tehnične ovire v trgovini z motornimi vozili med pogodbenicami Revidiranega sporazuma iz leta 1958 ter pri teh vozilih zagotoviti visoko raven varnosti in zaščite. Kategorija L vozil vključuje lahka vozila, kot so kolesa na motorni pogon, dvo- in trikolesni mopedi, motorna kolesa z bočno prikolico in brez nje, trikolesniki in štirikolesniki.

(3)

Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 134/2014 (4) predpisujeta sprejetje dovoljenih ravni hrupa, zahtev za nadomestne izpušne sisteme in preskusnih postopkov za dvo- in trikolesna motorna vozila in štirikolesnike.

(4)

Priloge IV, V in VI k Uredbi (EU) št. 168/2013 ter Priloga IX k Uredbi (EU) št. 134/2014 vsebujejo zahteve za homologacijo vozil kategorije L glede na dovoljeno raven hrupa in izpušni sistem.

(5)

Ob pristopu k Revidiranemu sporazumu iz leta 1958 je Unija pristopila k številnim pravilnikom ZN iz Priloge II k Sklepu 97/836/ES; navedeni seznam ni vključeval pravilnikov ZN št. 9, 63 in 92.

(6)

Kakor je določeno v členu 3(3) Sklepa 97/836/ES in v skladu s členom 1(7) Revidiranega Sporazuma iz leta 1958, se Unija lahko odloči uporabiti enega, nekatere ali vse pravilnike ZN, h katerim ni pristopila ob pristopu k Revidiranemu sporazumu iz leta 1958.

(7)

Po nedavnih spremembah pravilnikov ZN št. 9, 63 in 92 ter njihovi uskladitvi z ustreznimi tehničnimi določbami uredb (EU) št. 168/2013 in (EU) št. 134/2014 je zdaj primerno, da Unija uporablja pravilnike ZN št. 9, 63 in 92, da se zagotovijo skupne harmonizirane zahteve na mednarodni ravni. S tem bi se moralo družbam Unije omogočiti, da upoštevajo en sklop zahtev, priznan po vsem svetu, zlasti v pogodbenicah Revidiranega sporazuma iz leta 1958 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropska unija uporablja Pravilnik UNECE št. 9 (Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij L2, L4 in L5 glede na emisije zvoka), Pravilnik UNECE št. 63 (Enotne določbe o homologaciji vozil kategorije L1 glede na emisijo zvoka) in Pravilnik UNECE št. 92 (Enotne določbe o homologaciji neoriginalnih nadomestnih sistemov za dušenje zvoka izpuha (NORESS) za vozila kategorij L1, L2, L3, L4 in L5 glede na emisijo zvoka).

Člen 2

Komisija o tem sklepu uradno obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

E. KÖSTINGER


(1)  Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (Revidiran sporazum iz leta 1958) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(2)  UL L 346, 17.12.1997, str. 81.

(3)  Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 134/2014 z dne 16. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljske značilnosti in zmogljivost pogonskega sistema ter o spremembi njene Priloge V (UL L 53, 21.2.2014, str. 1).


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/57


SKLEP SVETA (EU) 2018/1573

z dne 15. oktobra 2018

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Odboru SGP, ustanovljenem z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, glede sprejetja sklepa Odbora SGP v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 207 in člena 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum je bil v imenu Unije podpisan 28. julija 2016 na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2016/1850 (2) in se začasno uporablja od 15. decembra 2016.

(2)

Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija) je bila podpisana 9. decembra 2011 in je začela veljati 1. julija 2013.

(3)

Republika Hrvaška je k Sporazumu pristopila 8. novembra 2017 z deponiranjem svojega Akta o pristopu.

(4)

Na podlagi člena 77 Sporazuma lahko Odbor SGP odloči o kakršnih koli potrebnih spremembah zaradi pristopa novih držav članic k Uniji.

(5)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame glede sprejetja sklepa Odbora SGP na njegovi letni seji v zvezi s spremembami Sporazuma, ki so potrebne zaradi pristopa Republike Hrvaške k Uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Odboru SGP, ustanovljenem z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Republiko Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, glede sprejetja sklepa Odbora SGP na njegovi letni seji v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji, temelji na osnutku sklepa Odbora SGP, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Sklep Odbora SGP se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  UL L 287, 21.10.2016, str. 3.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2016/1850 z dne 21. novembra 2008 o podpisu in začasni uporabi vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (UL L 287, 21.10.2016, str. 1).


OSNUTEK

SKLEP št. …/2018 ODBORA SGP

ustanovljenega z vmesnim Sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani

z dne …

v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji

ODBOR SGP JE –

ob upoštevanju vmesnega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Gano na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil podpisan v Bruslju 28. julija 2016 in se začasno uporablja od 15. decembra 2016, ter zlasti členov 76, 77 in 81 Sporazuma,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Akta o pristopu k Sporazumu, ki ga je Republika Hrvaška deponirala 8. novembra 2017,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, in v skladu s pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, ter na ozemlju Gane.

(2)

Na podlagi člena 77 Sporazuma lahko Odbor SGP odloči o kakršnih koli potrebnih spremembah zaradi pristopa novih držav članic k Uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Republika Hrvaška kot pogodbenica Sporazuma tako kot druge države članice Unije sprejme in upošteva besedilo Sporazuma ter prilogame, protokole in izjavame, priložene Sporazumu.

Člen 2

Člen 81 Sporazuma se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.“

Člen 3

Unija Gani pošlje različico Sporazuma v hrvaškem jeziku.

Člen 4

1.   Določbe Sporazuma se uporabljajo za blago, izvoženo iz Gane v Republiko Hrvaško ali iz Republike Hrvaške v Gano in je v skladu s pravili o poreklu, ki veljajo na ozemlju pogodbenic Sporazuma, ter je bilo 15. decembra 2016 v tranzitu ali v začasni hrambi v carinskem skladišču ali v prosti coni v Gani ali Republiki Hrvaški.

2.   V primerih iz odstavka 1 se odobri preferencialna obravnava, če se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa predloži dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo carinski organi države izvoznice.

Člen 5

Gana se zavezuje, da v zvezi s pristopom Republike Hrvaške k Uniji ne bo vložila zahtevkov, zaprosil ali pravnih sredstev ter da ne bo spremenila ali umaknila nobenih koncesij v skladu s členom XXIV (6) in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 ali členom XXI Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan podpisa.

Vendar se člena 3 in 4 uporabljata od 15. decembra 2016.

V …,

Za Gano

Za Evropsko unijo


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/60


SKLEP SVETA (EU) 2018/1574

z dne 16. oktobra 2018

o imenovanju člana Odbora regij na predlog Italijanske republike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga italijanske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandata Luciana D'ALFONSA se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se v Odbor regij imenuje:

Giovanni LOLLI, Vicepresidente della Regione Abruzzo.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 16. oktobra 2018

Za Svet

Predsednik

G. BLÜMEL


(1)  Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/61


SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1575

z dne 9. avgusta 2018

o ukrepih za nekatere grške igralnice SA.28973 – C 16/2010 (ex NN 22/2010, ex CP 318/2009), ki jih je izvedla Grčija

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5267)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Družba Consortium Loutraki SA – Club Hotel Loutraki SA (2) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik Casino Loutraki) je 8. julija 2009 pri Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) vložila pritožbo v zvezi z grško zakonodajo o sistemu dajatev na vstopnine za igralnice in trdila, da sistem pomeni državno pomoč nekaterim upravljavcem igralnic. Pritožnik je v elektronski pošti z dne 7. oktobra 2009 navedel, da ne nasprotuje razkritju svoje identitete. Službe Komisije so se 14. oktobra 2009 sestale s predstavniki pritožnika. Pritožnik je z dopisom z dne 26. oktobra 2009 predložil dodatne podrobnosti v podporo svoji pritožbi.

(2)

Komisija je 21. oktobra 2009 pritožbo posredovala Grčiji in jo pozvala, naj pojasni v njej izpostavljena vprašanja. Grčija je 27. novembra 2009 Komisiji poslala odgovor.

(3)

Komisija je 15. decembra 2009 odgovor Grčije posredovala pritožniku. Pritožnik je 29. decembra 2009 predložil svoje pripombe na odgovor Grčije.

(4)

Komisija je 25. februarja, 4. in 23. marca ter 13. aprila 2010 Grčijo zaprosila za nadaljnje informacije, Grčija pa je odgovorila 10. marca ter 1. in 21. aprila 2010.

(5)

Komisija je s sklepom z dne 6. julija 2010 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) Grčijo obvestila, da je začela formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi z ukrepom, ki ga je izvedla Grčija, in sicer v zvezi z zaračunavanjem nižje stopnje davka na vstopnine za nekatere igralnice (v nadaljnjem besedilu: ukrep). Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (1), pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe.

(6)

Komisija je 4. avgusta 2010 prejela pripombe dveh domnevnih upravičenk ukrepa o sklepu o začetku postopka, in sicer igralnic Casino Mont Parnès (3) in Casino Thessaloniki (4).

(7)

Komisija je v dopisu z dne 6. oktobra 2010 od Grčije prejela pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka. Grški organi so 12. oktobra 2010 predložili dodatne informacije v zvezi s spornim ukrepom.

(8)

Pritožnik je z dopisoma z dne 8. in 25. oktobra 2010 predložil pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka.

(9)

Komisija je z dopisom z dne 29. oktobra 2010 grškim organom posredovala pripombe, ki sta jih predložili igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki. Grški organi so z dopisom z dne 6. decembra 2010 predložili svoje pripombe na stališča tretjih oseb.

(10)

Komisija je 24. maja 2011 sprejela Sklep 2011/716/EU (5) (v nadaljnjem besedilu: končni sklep iz leta 2011), v katerem je ugotovila, da je ukrep nezdružljiva nezakonita državna pomoč, in odredila izterjavo pomoči.

(11)

Grčija je s predlogom, ki ga je 3. avgusta 2011 vložila pri sodnem tajništvu Splošnega sodišča, začela ničnostno tožbo zoper končni sklep iz leta 2011 (zadeva T-425/11). Predloge za razglasitev ničnosti so vložile tudi družba Etaireia Akiniton Dimosiou AE (zadeva T-419/11), Casino Thessaloniki (zadeva T-635/11), Casino Mont Parnès (zadeva T-14/12) in Athens Resort Casino AE Symmetochon (zadeva T-36/12), ki je delničarka igralnic Casino Thessaloniki in Casino Mont Parnès.

(12)

Splošno sodišče je s sodbo z dne 11. septembra 2014 v zadevi T-425/11, Grčija proti Komisiji (6) (v nadaljnjem besedilu: sodba iz leta 2014), končni sklep iz leta 2011 razglasilo za ničen, saj je ugotovilo, da Komisija ni dokazala obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(13)

Komisija se je 22. novembra 2014 pritožila zoper sodbo iz leta 2014. Sodišče je s sklepom z dne 22. oktobra 2015 v zadevi C-530/14 P, Komisija proti Grčiji (7) (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2015), zavrnilo pritožbo Komisije in potrdilo sodbo iz leta 2014. Zato je Splošno sodišče predloge za razglasitev ničnosti, ki so jih zoper končni sklep iz leta 2011 vložile družba Etaireia Akiniton Dimosiou AE, Casino Thessaloniki ter Casino Mont Parnès in Athens Resort Casino AE Symmetochon, razglasila za nepredmetne, saj o njih ni bilo treba odločati.

(14)

Komisija je morala zato ponovno preučiti ukrep in sprejeti nov končni sklep o njem.

(15)

Igralnica Loutraki je 14. aprila 2017 vložila novo pritožbo, v kateri je od Komisije zahtevala, naj sprejme nov končni sklep in z njim ugotovi, da ukrep pomeni kršitev člena 108(3) PDEU in da je nezdružljiv z notranjim trgom, ter odredi izterjavo pomoči.

(16)

Komisija je 17. novembra 2017 novo pritožbo posredovala Grčiji in jo pozvala, naj predloži pripombe. Grčija je zaprosila za prevode v grščino, Komisija pa je v odgovoru 20. decembra 2017 ponovno poslala dokumente v grškem jeziku. Grčija je Komisiji odgovorila 26. januarja 2018.

2.   ZADEVNI UKREP

2.1   Ukrep

(17)

Zadevni ukrep je sistem dajatev na vstopnine za igralnice v Grčiji, ki je obstajal do novembra 2012. V okviru tega sistema so bile uvedene različne davčne stopnje za vstopnine za igralnice v Grčiji, ki so bile odvisne od tega, ali je bila igralnica v javni ali zasebni lasti.

(18)

Od leta 1995 morajo vse igralnice v Grčiji vsaki stranki zaračunati vstopnino v višini 15 EUR. Nato morajo 80 % navedenega zneska (12 EUR) nakazati grški državi kot davek na vstopnine. Obdržijo lahko preostalih 20 % vstopnine (3 EUR), kar se šteje za nadomestilo za izdajo vstopnice in njihove stroške.

(19)

V praksi se za igralnice v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: javne igralnice) in za igralnico Thessaloniki, ki je v zasebni lasti, uporablja izjema glede višine vstopnine, ki jo zaračunavajo. Navedene igralnice morajo vsaki stranki zaračunati vstopnino v višini 6 EUR. Nato morajo 80 % navedenega zneska (4,80 EUR) plačati grški državi kot davek na vstopnine. Obdržijo lahko preostalih 20 % vstopnine (1,20 EUR), kar se šteje za nadomestilo za izdajo vstopnice in njihove stroške.

(20)

Zaradi tega ukrepa zasebne igralnice državi plačajo 12 EUR, javne igralnice in igralnica Thessaloniki pa 4,80 EUR na stranko, ki vstopi v igralnico. Zakonodaja igralnicam omogoča tudi, da v nekaterih okoliščinah strankam dovolijo prost vstop, pri čemer morajo državi kljub temu plačati davek na vstopnine v višini 12 EUR ali 4,80 EUR na stranko, ki vstopi v igralnico, čeprav ne zaračunajo vstopnine.

2.2   Ustrezne določbe grške zakonodaje

(21)

Pred sprostitvijo grškega trga igralnic leta 1994 so v Grčiji delovale samo tri igralnice, in sicer igralnica Mont Parnès, Casino Corfu in Casino Rhodes. Takrat so bile navedene igralnice javna podjetja, ki jih je kot klube v državni lasti upravljal grški urad za turizem (v nadaljnjem besedilu: EOT) (8). Cena vstopnic, ki so jo zaračunavale te igralnice, je bila s sklepi generalnega sekretarja EOT (9) določena v višini 1 500 GRD (približno 4,50 EUR) ali 2 000 GRD (približno 6 EUR). Potem ko je Grčija leta 2002 uvedla euro, je bila regulirana vstopnina za javne igralnice določena v višini 6 EUR.

(22)

Grški trg igralnic je bil leta 1994 na podlagi sprejetja zakona 2206/1994 (10) liberaliziran, ko se je trem obstoječim igralnicam v državni lasti pridružilo šest novoustanovljenih zasebnih igralnic. Člen 2(10) zakona 2206/1994 je določal, da se cena vstopnic za igralnice na nekaterih območjih določi z ministrskim odlokom, s katerim bi se določil tudi odstotek cene, ki bi predstavljal prihodek za grško državo. Finančni minister je z ministrskim odlokom (11) z dne 16. novembra 1995 (v nadaljnjem besedilu: ministrski odlok iz leta 1995) določil, da morajo vsi upravljavci igralnic, za katere velja zakon 2206/1994 (12), od 15. decembra 1995 zaračunavati vstopnino v višini 5 000 GRD (13) (približno 15 EUR). V skladu z ministrskim odlokom iz leta 1995 je za upravljavce igralnic veljala tudi pravna obveznost, da obdržijo 20 % cene, vključno z ustreznim DDV, kot nadomestilo za izdajo vstopnice in njihove stroške, preostali znesek pa se je štel za javno dajatev (14). Navedeni odlok je določal, da lahko igralnice v posebnih primerih odobrijo prost vstop (15). Tudi v teh primerih so morale igralnice državi plačati 80 % regulirane vstopnine, čeprav je v takih primerih niso zaračunale (16). V skladu z ministrskim odlokom iz leta 1995 je morala vsaka igralnica javne dajatve plačevati mesečno (17). Z ministrskim odlokom so bili določeni tudi posebni popusti za vstopnice, veljavne 15 ali 30 dni (18). Ko je Grčija leta 2002 uvedla euro, je bila standardna regulirana cena vstopnic za igralnice določena v višini 15 EUR.

(23)

Čeprav je delovanje igralnic v Grčiji na splošno urejeno z zakonom 2206/1994 in ministrskim odlokom iz leta 1995, so bile igralnice Mont Parnès, Corfu in Rhodes v državni lasti izvzete iz uporabe navedenega zakona in odloka, dokler jim ni komisija za igre na srečo izdala dovoljenja. Natančneje, zakon 2160/1993 je določal, da bodo navedene igralnice še naprej delovale kot klubi, ki jih je upravljal EOT, na podlagi ustreznih predpisov o EOT, in sicer zakona 1624/1951 (19), odloka 4109/1960 (20) in zakona 2160/1993 (21). Zato so igralnice Mont Parnès, Corfu in Rhodes še naprej zaračunavale vstopnino v višini 6 EUR.

(24)

Nasprotno so vse nove zasebne igralnice, ustanovljene po sprejetju zakona 2206/1994, razen igralnice Casino Thessaloniki, uporabljale ministrski odlok iz leta 1995 in zaračunavale vstopnino v višini 15 EUR. Čeprav je bila igralnica Thessaloniki ustanovljena leta 1995 in ji je bilo v skladu z zakonom 2206/1994 istega leta izdano dovoljenje, je zaračunavala nižjo vstopnino v višini 6 EUR, ki so jo do novembra 2012 zaračunavale igralnice v državni lasti, pri tem pa se je opirala na zakon 2687/1953 (22), ki je določal, da za podjetja, ustanovljena s tujimi naložbami, veljajo vsaj tako ugodni pogoji kot za druga podobna podjetja v državi (23). Po izdaji dovoljenja leta 1995 je za Casino Thessaloniki začela veljati zahteva po nakazilu 80 % nominalne vrednosti vstopnic državi (24).

(25)

Po navedbah Grčije bi se morale posebne določbe, ki veljajo za javne igralnice, ki so obstajale pred sprejetjem zakona 2206/1994, šteti za izjeme od uporabe splošnih določb navedenega zakona in ministrskega odloka iz leta 1995. Zato se ministrski odlok iz leta 1995 do datuma izdaje dovoljenja na podlagi zakona 2206/1994 ni uporabljal za javne igralnice niti glede standardne vstopnine v višini 15 EUR niti glede zahteve po nakazilu 80 % te vstopnine državi. Ker pa se je za že obstoječe sklepe EOT štelo, da predstavljajo posebno izjemo (že obstoječa posebnost), ki ni bila spremenjena s splošnimi določbami zakona 2206/1994 in ministrskim odlokom iz leta 1995, je vstopnina za javne igralnice izjemoma ostala 6 EUR, pri čemer so te igralnice plačevale samo 80 % od 6 EUR. Šele po privatizaciji, ko igralnice niso bile več v celoti v lasti države, se je za sklepe EOT štelo, da se zanje ne uporabljajo več. Navedene igralnice so šele po privatizaciji začele zaračunavati standardno vstopnino v višini 15 EUR in so morale nato plačevati 80 % od 15 EUR kot dajatve državi.

(26)

Nadaljnja izjema od uporabe splošnih določb zakona 2206/1994 in ministrskega odloka iz leta 1995 se je po delni privatizaciji uporabljala v korist Casino Mont Parnès na podlagi zakona 3139/2003, ki je izrecno določal, da bo cena vstopnic za Casino Mont Parnès ostala 6 EUR.

(27)

Leta 2000 je EOT kot upravljavca igralnic Casino Mont Parnès in Casino Corfu nadomestila družba Ellinika Touristika Akinita AE (v nadaljnjem besedilu: ETA), ki je bila v celoti v lasti grške države. Od konca leta 2000 do leta 2003, ko sta bili navedenima igralnicama izdani dovoljenji na podlagi zakona 2206/1994, se je ETA začela (25) sprva prostovoljno in pozneje v skladu s členom 24 zakona 2919/2001 postopoma prilagajati obveznostim, določenim za igralnice z zakonom 2206/1994, da bi navedeni igralnici, ki sta bili prej kluba v javni lasti, pripravila za popolno licenciranje in privatizacijo. V tem prehodnem obdobju je ETA državi nakazovala 80 % od cene vstopnic za Casino Mont Parnès in Casino Corfu, ki je znašala 6 EUR. Glede na informacije, predložene Komisiji, ni bil izdan noben nov ministrski odlok in Casino Corfu je še naprej zaračunavala vstopnino v višini 6 EUR vse do privatizacije avgusta 2010 (26), ko je začela zaračunavati vstopnino v višini 15 EUR.

(28)

V primeru Casino Rhodes je bilo dovoljenje na podlagi zakona 2206/1994 izdano leta 1996 (27). Vendar je igralnica do leta 1999 še naprej zaračunavala znižano vstopnino, ki jo je na 15 EUR zvišala šele po svoji privatizaciji aprila 1999.

(29)

Grčija je novembra 2012 sprejela novo zakonodajo (28), s katero je bila za vse javne ali zasebne igralnice določena enotna regulirana vstopnina v višini 6 EUR ter obveznost, da obdržijo 20 % (1,20 EUR) cene vstopnice kot pristojbino za izdajo vstopnice in kritje stroškov, državi pa vsak mesec nakažejo preostalih 80 % (4,80 EUR) kot javno dajatev. Grčija je potrdila, da ta zakonodaja trenutno še velja.

3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(30)

Komisija je začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU, pri čemer je izrazila pomisleke v zvezi z obstojem diskriminacijske davčne obravnave nekaterih posebej določenih igralnic v Grčiji, ki so koristile ugodnejše davčne ureditve, kot je tista, ki velja za druge igralnice v državi.

(31)

Komisija je menila, da sporni ukrep odstopa od splošnih grških pravnih določb, ki določajo običajne stopnje dajatev na vstopnine za igralnice, in s tem izboljšuje konkurenčni položaj upravičenk.

(32)

Po mnenju Komisije se je zdelo, da sporni ukrep pomeni izgubo javnega prihodka za grško državo in zagotavlja prednost igralnicam z nižjimi cenami. Komisija je na trditev grških organov, da je neposredni upravičenec nižje vstopnine stranka, odgovorila, da lahko subvencija za potrošnike pomeni državno pomoč za podjetje, če je odvisna od uporabe določenega blaga ali storitve, ki jo zagotavlja to podjetje (29).

(33)

Komisija je tudi ugotovila, da ni videti, da bi bila stopnja obdavčitve določena glede na okoliščine posamezne igralnice (30), in začasno sklenila, da je ukrep selektiven (31).

(34)

Komisija je menila, da bi lahko sporni ukrep povzročil izkrivljanje konkurence med igralnicami v Grčiji ter na trgu za pridobivanje poslov v Evropi. Navedla je, da v celoti spoštuje pravico držav članic, da na svojem ozemlju urejajo igralništvo v skladu s pravom Unije, vendar se ni strinjala, da zadevni ukrep zaradi teh trditev ne bi mogel izkrivljati konkurence ali vplivati na trgovino med državami članicami. Gospodarski subjekti v sektorju so pogosto mednarodne hotelske skupine, na katerih odločitev o naložbah bi ukrep lahko vplival, igralnice pa bi lahko v Grčijo dejansko privabljale turiste. Komisija je zato sklenila, da bi lahko ukrep izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami (32).

(35)

Komisija je predhodno sklenila, da ukrep pomeni nezakonito pomoč, saj so ga grški organi izvajali brez predhodne odobritve Komisije, in da se zanj zato uporablja člen 15 postopkovne uredbe, ki se je takrat uporabljala (Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 (33)), kar zadeva izterjavo (34).

(36)

Komisija ni navedla nobenih razlogov za obravnavo spornega ukrepa kot združljivega z notranjim trgom, saj je menila, da ukrep pomeni neupravičeno pomoč za tekoče poslovanje upravičenih igralnic (35).

(37)

Komisija je na koncu navedla, da bo morala v primeru potrditve njenih pomislekov, da ukrep vključuje nezdružljivo državno pomoč, v skladu s členom 14(1) postopkovne uredbe Grčiji odrediti, da od upravičenk izterja pomoč, razen če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava (36).

4.   PRIPOMBE GRČIJE IN ZAINTERESIRANIH TRETJIH OSEB

(38)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela pripombe Grčije ter igralnic Casino Mont Parnès, Casino Thessaloniki in Casino Loutraki.

4.1   Pripombe Grčije ter igralnic Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki

(39)

Ker so pripombe, ki jih je predložil predstavnik upravičenih igralnic, tj. igralnice Mont Parnès in Casino Thessaloniki, v bistvu enake pripombam, ki so jih predložili grški organi, so v tem oddelku povzete skupaj.

(40)

Grčija, Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki zanikajo obstoj državne pomoči in v podporo temu navajajo, da se država ne odreka nobenim prihodkom oziroma, tudi če se, igralnice s tem ne pridobijo nobene koristi.

(41)

Grški organi trdijo, da se razlike v cenah nanašajo samo na ureditev cen, saj povišan davek predstavlja enoten delež ustrezne cene izdanih vstopnic.

(42)

Po navedbah grških organov namen določitve vstopnine in zahtevanja plačila državi ni povečati prihodek države, ampak odvrniti osebe z nizkim dohodkom od iger na srečo. Dejstvo, da zaračunavanje vstopnine ustvarja tudi javni prihodek, ne spreminja njegove narave kot nadzornega ukrepa. Grški organi so v skladu s tem zavzeli stališče, da je zahteva, da se strankam ob vstopu v igralniške prostore igralnic izda vstopnica po določeni ceni, neugoden upravni nadzorni ukrep, ki nalaga dajatev, vendar ni v obliki davka in ga ni mogoče šteti za davčno obremenitev, kot je bilo odločeno v sodbi št. 4027/1998 državnega sveta (vrhovnega upravnega sodišča v Grčiji).

(43)

Glede razlik med cenami različnih igralnic Grčija trdi, da se ekonomske in socialne okoliščine različnih igralnic razlikujejo in niso primerljive. Grški organi trdijo, da je razlikovanje med cenami upravičeno zaradi javnopolitičnih razlogov, pri čemer menijo tudi, da „okoliščine različnih igralnic upravičujejo in so v celoti skladne s prakso določanja različnih cen vstopnic za igralnice, ki so blizu velikih urbanih središč […] in za igralnice na podeželju, […] kjer živi pretežno kmečko prebivalstvo, ki ima večinoma nižje dohodke in stopnjo izobrazbe ter ga je treba bolj odvračati od iger na srečo kot prebivalce urbanih območij“.

(44)

Grški organi so na ugotovitev pritožnika (igralnice Loutraki), da se je po privatizaciji igralnice Casino Corfu leta 2010 cena njenih vstopnic s 6 EUR zvišala na 15 EUR, odgovorili, da oddaljen geografski položaj otoka Krf pomeni, da ta igralnica ne konkurira nobeni drugi grški igralnici (zato ne izkrivlja konkurence). Trdili so tudi, da je nujno zagotoviti, da je cena vstopnic odvračilna, da se zaščitijo prebivalci Krfa, saj bo sprememba pogojev poslovanja igralnice po privatizaciji neizogibno povzročila občutno podaljšanje časa obratovanja ter povečanje obsega dejavnosti na splošno in privlačnosti igralnice.

(45)

Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki trdijo, da tudi če igralnice z nižjimi cenami uživajo prednost (ker privlačijo več strank), to zaradi istega razloga ne pomeni izgube javnega prihodka. Poleg tega ni gotovo, da bi te domnevne upravičenke z višjo ceno vstopnic ustvarile večji prihodek za državo, zato je domnevna izguba prihodka hipotetična. Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki trdijo tudi, da ugodnost nižje cene vstopnic uživa stranka in da delež cene, ki ga obdrži igralnica, v igralnicah, ki zaračunavajo vstopnino v višini 15 EUR, pomeni višji znesek, kar predstavlja ugodnost za igralnice z višjimi cenami.

(46)

Poleg tega Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki trdijo, da ni vpliva na konkurenco ali trgovino, ker vse igralnice delujejo na lokalnem trgu. Oporekajo možnosti konkurence z drugimi oblikami iger na srečo, ki je navedena v sklepu o začetku postopka, in poudarjajo, da so spletne igre na srečo v Grčiji trenutno nezakonite.

(47)

Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki trdijo, da četudi bi se sprejelo stališče, da je znižana cena vstopnice v višini 6 EUR morda vplivala ali lahko vpliva na odločitev tuje družbe za naložbo v igralnico v Grčiji, bi imela tuja družba še vedno možnost uporabiti zakon 2687/1953, kot je storila družba Hyatt Regency Xenodocheiaki kai Touristiki (Thessaloniki) AE v primeru igralnice v Solunu.

(48)

Kar zadeva trditve pritožnika, da lahko upravičenke odobrijo prost vstop, vendar morajo še vedno plačati 80 % dajatve, kar po njegovih besedah zelo jasno kaže, da ukrep pomeni državno pomoč, grški organi trdijo, da je taka praksa izjema, saj igralnice to možnost domnevno uporabljajo za ponujanje prostega vstopa predvsem VIP gostom in slavnim osebam, ter da je ta praksa v nasprotju z davčnim pravom (zakonom 2238/1994), saj plačilo 80 % cene vstopnice državi iz lastnih sredstev družbe ni priznano kot produktiven izdatek in ga ni mogoče odšteti od prihodka družbe (kar pomeni, da bi bila družba, ki izvaja tako prakso, izpostavljena znatni davčni obremenitvi).

(49)

Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki so Komisijo opozorili tudi na druge razlike med igralnicami v smislu različnih davčnih ali ureditvenih ukrepov. Navajajo, da bi te razlike, ki domnevno zagotavljajo prednost igralnici Loutraki (pritožniku), izničile prednosti, ki jih imajo upravičenke zaradi nižje vstopnine. Glavni ukrep, naveden v tem sklepu, je, da vsaka igralnica plača del letnih bruto prihodkov državi, vendar se po zakonu od igralnice Loutraki zahteva manjši delež kot od drugih igralnic. Komisija pa v zvezi s tem najprej ugotavlja, da če dejansko obstajajo drugi ukrepi, ki jih navajajo grški organi ter igralnica Mont Parnès in igralnica v Solunu, lahko ti pomenijo ločen ukrep pomoči v korist igralnice Loutraki, če so izpolnjeni vsi pogoji iz veljavne zakonodaje Unije o državni pomoči. Vendar se vsekakor razlikujejo od zadevnega ukrepa in zato ne spadajo na področje uporabe tega sklepa.

(50)

Grški organi ter igralnici Casino Mont Parnès in Casino Thessaloniki niso predložili nobenih pripomb glede združljivosti in zakonitosti pomoči.

(51)

Grški organi v odgovor na novo predložitev pritožnika z dne 14. aprila 2017 in zlasti na trditev, da je večja privlačnost upravičenih igralnic zaradi nižjih vstopnin in obsežne prakse izdajanja brezplačnih vstopnic povzročila odstopanje povpraševanja in večje skupne prihodke ter je zato pomenila prednost (glej uvodno izjavo (56) v nadaljevanju), trdijo, da niti nižje vstopnine niti izdajanje brezplačnih vstopnic ni povezano s povečanjem skupnih prihodkov zadevnih igralnic.

4.2   Pripombe igralnice Loutraki

(52)

Igralnica Loutraki trdi, da ukrep, določen v nacionalni zakonodaji, pomeni davčno diskriminacijo v korist nekaterih igralnic, če se enotna dajatev na vstopnine v igralnicah v višini 80 %, ki jo je treba plačati državi, uporablja za različne davčne osnove, tj. dve različni ceni vstopnic, ki ju je določila država. Vstopnina za upravičene igralnice je znatno nižja od vstopnine za druge igralnice (6 EUR namesto 15 EUR), kar pomeni izgubo prihodka za državo in zato ob upoštevanju izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča, pomeni državno pomoč.

(53)

Igralnica Loutraki nadalje trdi, da ukrep ni objektivno utemeljen, saj je uvedba nižje cene vstopnic za upravičene igralnice dejansko v nasprotju s socialnim ciljem ter z upravičenostjo in značilnostmi določanja višine vstopnine za igralnice, ki je bilo opisano v sodbi grškega državnega sveta št. 4027/1998. Igralnica Loutraki navaja, da ni mogoče razumno trditi, da je mogoče upravni nadzor in socialno zaščito doseči z zaračunavanjem različnih cen za vstopnice – v igralnici Mont Parnès, ki je od središča Aten oddaljena samo približno 20 km, vstopnina znaša 6 EUR, medtem ko vstopnina za igralnico Loutraki, ki je od središča Aten oddaljena približno 85 km, znaša 15 EUR, oziroma v igralnici Thessaloniki, ki je od središča mesta oddaljena samo približno 8 km, vstopnina znaša 6 EUR, medtem ko vstopnina v igralnici v kraju Halkidiki, ki je od središča Soluna oddaljena približno 120 km, znaša 15 EUR.

(54)

Igralnica Loutraki ugotavlja, da je Grčija predhodno trdila, da so znižano vstopnino v višini 6 EUR upravičevale posebne okoliščine vsake upravičene igralnice, kar se nanaša predvsem na geografski položaj posamezne igralnice (ki je določal nekatere ekonomske, socialne, demografske in druge posebne značilnosti), vendar je igralnica Casino Corfu po privatizaciji avgusta 2010 začela zaračunavati 15 EUR, ne da bi pojasnila, zakaj posebne okoliščine ne veljajo več.

(55)

Glede ločenih ukrepov, ki sta jih navedli Grčija in igralnica Mont Parnès in ki po njunem mnenju zagotavljajo koristi igralnici Loutraki (predvsem glede domnevnega plačevanja manjšega deleža letnega bruto dobička državi v primerjavi z drugimi igralnicami), igralnica Loutraki trdi, da v skladu z ločenim sporazumom z organi v praksi plačuje enak znesek kot konkurenti.

(56)

Igralnica Loutraki v novi predložitvi z dne 14. aprila 2017, ki jo je poslala po tem, ko je Splošno sodišče končni sklep iz leta 2011 razglasilo za ničen, poudarja, da je prednost, dana z zadevnim ukrepom, večja privlačnost upravičenih igralnic in posledično povečanje njihovega skupnega prihodka. Po njenem mnenju bi morala Komisija ugotoviti tako prednost in sprejeti nov končni sklep, v katerem bi ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih grški organi predložili v postopku pred sprejetjem končnega sklepa iz leta 2011, ugotovila, da je bila upravičenkam z zadevnim ukrepom dodeljena taka prednost.

(57)

Poleg tega igralnica Loutraki trdi, da obsežna praksa izdajanja brezplačnih vstopnic, ki jo izvajajo upravičene igralnice, pomeni neodvisen tretji element dodeljene prednosti. V zvezi z navedenim elementom Komisijo prosi, naj zagotovi vse informacije in dokaze, potrebne za ugotovitev, da je bila praksa izdajanja brezplačnih vstopnic pogosta in obsežna ter je presegala cilje izjeme iz ministrskega odloka iz leta 1995.

(58)

Igralnica Loutraki trdi, da ukrep izpolnjuje tudi druga merila državne pomoči in da ni združljiv z notranjim trgom, zato bi morala Komisija po njenem mnenju sprejeti nov končni sklep, v katerem bi ugotovila, da je bil ukrep nezakonito izveden v nasprotju s členom 108(3) PDEU, in odredila povrnitev prednosti.

5.   OCENA UKREPA

(59)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Da bi bil ukrep opredeljen kot pomoč v smislu navedene določbe, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, določeni v njej. Prvič, intervencija mora biti državna ali iz državnih sredstev. Drugič, ta intervencija mora biti taka, da lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Tretjič, z njo mora biti prejemniku podeljena selektivna prednost. Četrtič, izkrivljati mora konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence (37).

(60)

V zvezi s tretjim pogojem za ugotovitev pomoči se razlikuje med pogoji, povezanimi s prednostjo, in pogoji, ki se nanašajo na selektivnost, s čimer se zagotovi, da vsi državni ukrepi, s katerimi se dodeli prednost (tj. tisti, s katerimi se izboljša neto finančni položaj podjetja), niso državna pomoč, temveč samo tisti, s katerimi se taka prednost selektivno dodeli nekaterim podjetjem, nekaterim kategorijam podjetij ali nekaterim gospodarskim sektorjem (38).

(61)

Prednost je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi moglo pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (39). Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (40). Prednost nastopi takrat, kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države, in sicer pod pogoji, ki so drugačni od običajnih tržnih pogojev. To se presoja tako, da se finančno stanje podjetja po ukrepu primerja z njegovim finančnim stanjem, če ukrep ne bi bil sprejet (40). Ker je pomemben samo učinek ukrepa na podjetje, je nepomembno, ali je prednost zanj obvezna, saj se ji podjetje ni moglo izogniti ali jo zavrniti (41).

(62)

Natančna oblika ukrepa je prav tako nepomembna pri ugotavljanju, ali za podjetje pomeni prednost (42). Za pojem državne pomoči ni pomembna samo dodelitev pozitivne gospodarske prednosti, saj je lahko prednost tudi razbremenitev gospodarskega bremena. Slednja je obsežna kategorija, ki zajema kakršno koli znižanje dajatev, ki običajno bremenijo proračun podjetja (43). To zajema vse primere, v katerih so gospodarski subjekti oproščeni stroškov, ki so neločljiv del njihovih gospodarskih dejavnosti (44).

(63)

Splošno sodišče je v sodbi iz leta 2014 menilo, da različne stopnje davka na vstopnine za javne in zasebne igralnice v Grčiji niso pomenile znižanja stopnje davka v korist javnih igralnic, ki bi ustvarilo prednost v smislu člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče je navedlo, da „iz zadevnega ukrepa izhaja, da so zneski, ki jih igralnice plačajo državi kot dajatev od vstopnine, le sorazmeren del tega, kar vsaka igralnica prejme od vstopnin. Obravnavani ukrep torej […] ne pomeni znižanja davčne osnove, saj so zneski, ki jih mora plačati vsaka igralnica, enaki sorazmernemu 80-odstotnemu deležu vseh vstopnin, ki so jih prodali. […] [Ker] je 80-odstotni delež, ki ga vse igralnice plačajo državi, izračunan sorazmerno od tega, kar so dejansko prejele od vstopnin s prodanimi vstopnicami“ (45), „dejstvo, da zaradi vpliva obravnavanega ukrepa igralnice, za katere se uporablja vstopnina v znesku 6 EUR, državi plačajo zneske, ki so manjši od zneskov, ki jih državi plačajo igralnice, za katere se uporablja vstopnina 15 EUR, ne zadošča za dokaz obstoja prednosti za igralnice iz prve skupine“ (46).

(64)

Sodišče je v sklepu iz leta 2015 potrdilo navedeno obrazložitev, pri čemer je navedlo, da se je „Splošno sodišče upravičeno sklicevalo na dejstvo, da razlika med dvema absolutnima zneskoma, ki ju je treba plačati grški državi, ustreza enakemu deležu različnih zneskov, ki jih prejemata dve kategoriji igralnic“ (47).

(65)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da z zadevnim ukrepom ni bila dodeljena prednost v smislu člena 107(1) PDEU.

(66)

Kar zadeva prakso izdajanja brezplačnih vstopnic, je Splošno sodišče v sodbi iz leta 2014 menilo, da „imajo […] igralnice, za katere se uporablja vstopnina 6 EUR, prednost, če od prejete enake vstopnine (ki znaša nič) državi plačajo dajatev, ki je nižja od dajatve, ki jo državi plačajo igralnice, za katere se uporablja vstopnina 15 EUR“ (48). Vendar je nato menilo, da ker sistem vstopnin za igralnice v Grčiji ne daje prednosti igralnicam, ki zaračunavajo vstopnino v višini 6 EUR, za sistem brezplačnih vstopnic ni mogoče šteti, da povečuje prednost, ki jo daje navedeni sistem (49). Nato je menilo, da je „[v] zvezi s tem […] razumno – ker sistem vstopnin za igralnice ne daje prednosti v smislu člena 107(1) PDEU, kar zadeva prodane vstopnice, in ker zadevna država članica lahko dopusti izdajo brezplačnih vstopnic na podlagi natančnih in utemeljenih razlogov, kot so promocije in socialne obveznosti –[,] da je ta država članica kot dodatni pogoj določila, da se tudi v primeru brezplačnih vstopnic dajatve plačajo tako, kot bi se plačale v drugih primerih“ (50). Zato je Splošno sodišče izključilo obstoj ločene in posebne prednosti, ki bi izhajala iz prakse izdajanja brezplačnih vstopnic (51).

(67)

Sodišče je v sklepu iz leta 2015 potrdilo obrazložitev, da ker je „Splošno sodišče pravilno menilo, da edina razlika med zneski, plačanimi državi za vsako prodano vstopnico, ne daje prednosti igralnicam, za katere se uporablja vstopnina 6 EUR“, praksa izdajanja brezplačnih vstopnic ne more povečati te prednosti (52).

(68)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da praksa izdajanja brezplačnih vstopnic ne daje prednosti v smislu člena 107(1) PDEU.

(69)

Nazadnje, pritožnik trdi, da so javne igralnice zaradi sistema vstopnin za igralnice v Grčiji privlačnejše za stranke, saj imajo nižje regulirane vstopnine, zaradi dodatnih strank, ki jih privabijo te nižje vstopnine, pa imajo tudi večji skupni prihodek (tj. ustvarjanje drugih virov prihodkov, kot so igre na srečo, nastanitev, storitve bara in restavracije). Tako kot pri brezplačnih vstopnicah ni mogoče reči, da morebitna večja privlačnost ali dodatni prihodki zaradi dodatnih strank, ki jih privabi nižja vstopnina, ustvarjajo prednost, saj sistem vstopnin za igralnice v Grčiji sam po sebi ne daje prednosti javnim igralnicam. Tudi če bi bilo mogoče dokazati obstoj take prednosti, lahko zgolj prednosti, ki se dodelijo neposredno ali posredno iz državnih sredstev, pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (53). Po mnenju Sodišča negativen posredni učinek na državne prihodke zaradi regulativnih ukrepov ne pomeni prenosa državnih sredstev, če gre za značilnost, ki je neločljivo povezana z ukrepom (54). Nacionalni predpis, ki določa minimalno ceno za določeno blago, na primer ne pomeni prenosa državnih sredstev (55). Medtem ko različne stopnje davka, ki ga javne in zasebne igralnice plačujejo Grčiji, vključujejo izgubo javnega prihodka, samo dejstvo, da je bilo javnim igralnicam dovoljeno, da zaračunavajo nižje vstopnine kot zasebne igralnice, ne vključuje izgube javnega prihodka. Zato Komisija ugotavlja, da prednost, ki jo zatrjuje pritožnik, tudi če bi se njen obstoj dokazal, ni dodeljena iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU.

(70)

Ker mora ukrep izpolnjevati vse štiri kumulativne pogoje iz člena 107(1) PDEU, da bi pomenil državno pomoč, ni treba preučiti, ali so v tem primeru izpolnjeni drugi pogoji.

6.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(71)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da sistem dajatev na vstopnine za igralnice v Grčiji, ki je obstajal do novembra 2012, ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sistem dajatev na vstopnine za igralnice v Grčiji, ki je obstajal do novembra 2012, ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 9. avgusta 2018

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL C 235, 31.8.2010, str. 3.

(2)  Consortium – Loutraki S.A. – Club Hotel Casino Loutraki S.A. (Κοινοπραξια Δ.Α.Ε.Τ.- Λουτρακι Α.Ε.- Κλαμπ Οτελ Λουτρακι Α.Ε.), Voukourestiou 11, Akti Poseidonos 48, Loutraki, Atene 10671, Grčija.

(3)  Casino Mont Parnès, société anonyme „Elliniko Kasino Parnithas A.E.“, Agiou Konstantinou 49, 15124 Marousi Attikis, Grčija.

(4)  Casino Thessaloniki, „Regency Entertainment Psychagogiki kai Touristiki A.E.“, Agiou Konstantinou 49, 15124 Marousi Attikis, Grčija, in 13th km Thessaloniki-Polygyrou Street, 55103 Solun, Grčija.

(5)  Sklep Komisije 2011/716/EU z dne 24. maja 2011 o državni pomoči Grčije nekaterim grškim igralnicam (državna pomoč C 16/10 (ex NN 22/10, ex CP 318/09)) (UL L 285, 1.11.2011, str. 25).

(6)  Sodba Splošnega sodišča z dne 11. septembra 2014 v zadevi T-425/11, Helenska republika proti Komisiji, ECLI:EU:T:2014:768.

(7)  Sklep Sodišča z dne 22. oktobra 2015 v zadevi C-530/14 P, Evropska komisija proti Helenski republiki, ECLI:EU:C:2015:727.

(8)  Igralnice so delovale kot klubi, ki jih je upravljal EOT, na podlagi zakona 1624/1951, odloka 4109/1960 in zakona 2160/1993. EOT je pozneje na mestu upravljavca igralnic Corfu in Mont Parnès zamenjala družba Elliniki Etaireia Touristikis Anaptyxis (grška družba za razvoj turizma, ETA), ki je bila v celoti v lasti grške države, na podlagi zakonov 2636/1998 in 2837/2000, dokler navedenima igralnicama ni bilo izdano dovoljenje na podlagi zakona 3139/2003 (igralnico na Rodosu pa je do izdaje dovoljenja leta 1996 upravljal EOT).

(9)  Med sklepi generalnega sekretarja EOT (izdanimi v skladu z zakonom 1624/1951 in odlokom 4109/1960) so: sklep EOT 535633 z dne 21. novembra 1991 (s katerim je bila določena vstopnina za Casino Mont Parnès v višini 2 000 GRD); sklep EOT 508049 z dne 24. marca 1992 (s katerim je bila določena vstopnina za igralnici Corfu in Rhodes v višini 1 500 GRD) in sklep EOT 532691 z dne 24. novembra 1997 (s katerim je bila vstopnina za igralnico Corfu prilagojena na 2 000 GRD).

(10)  Zakon 2206/1994 o ustanovitvi, organizaciji, delovanju in nadzoru igralnic ter drugih zadevah, Νόμος 2206, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 62 – 20. april 1994.

(11)  Ministrski odlok Y.A 1128269/1226/0015/ΠΟΛ.1292 z dne 16. novembra 1995 – ΦΕΚ 982/B'/1995.

(12)  Odstavek 1 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Upravljavci igralnic (zakon 2206/1994) morajo od 15. decembra 1995 vsaki osebi izdati vstopnico v skladu s posebnimi določbami iz naslednjih odstavkov.“

(13)  Odstavek 5 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Enotna cena vstopnice za vstop v območje z ‚igralnimi avtomati‘ ali ‚namiznimi igrami‘ znaša pet tisoč (5 000) GRD.“

(14)  Prvi pododstavek odstavka 7 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Od skupne vrednosti vstopnice igralnice zadržijo dvajset odstotkov (20 %) kot pristojbino za izdajo vstopnice in kritje stroškov, vključno z DDV, ki ga morajo plačati; preostali znesek predstavlja javno dajatev.“

(15)  Odstavek 6 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Da bi igralnica zabeležila vstop osebe, ki ji zaradi promocije ali socialnih obveznosti ne zaračuna vstopnine, izda vstopnico z oznako ‚Honoris Causa‘/‚brezplačno‘ iz posebne serije ali posebnega totalizatorja v davčno odobreni blagajni.“

(16)  Drugi pododstavek odstavka 7 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Za izdane vstopnice z oznako ‚Honoris Causa‘/‚brezplačno‘ se javna dajatev plača na podlagi cene vstopnic za zadevni dan, kot je določeno v odstavku 5 tega odloka.“

(17)  Prvi pododstavek odstavka 10 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasi: „Javne dajatve se plačajo pri ustreznem davčnem uradu do desetega dne vsakega meseca, pri čemer se predloži obračun dajatev, zbranih v preteklem mesecu.“

(18)  Prvi in drugi pododstavek odstavka 8 ministrskega odloka iz leta 1995 se glasita: „Ob upoštevanju odstavkov od 2 do 7 lahko [upravljavci igralnic] izdajo dolgoročne vstopnice, veljavne 15 ali 30 zaporednih dni ali en koledarski mesec, kakor je primerno. Popust na vrednost navedenih dolgoročnih vstopnic se lahko odobri na naslednji način:

(a)

za vstopnice, veljavne 15 dni, štirideset odstotkov (40 %) od skupne vrednosti 15 dnevnih vstopnic. Če so take vstopnice izdane za dva koledarska tedna v mesecu, zadnja dva tedna vsakega meseca zajemata obdobje, ki se začne 16. dan in konča konec meseca;

(b)

za vstopnice, veljavne 30 dni ali en mesec, petdeset odstotkov (50 %) od skupne vrednosti 30 dnevnih vstopnic.“

(19)  Zakon 1624/1951 o ratifikaciji, spremembi in dopolnitvi zakona 1565/1950 o ustanovitvi grškega urada za turizem, Νόμος 1624, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 7 – 8. januar 1951.

(20)  Odlok 4109/1960 o spremembi in dopolnitvi zakonodaje v zvezi z grškim uradom za turizem ter nekaterih drugih predpisov, Νομοθετικό Διάταγμα 4109, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 153 – 29. september 1960.

(21)  Zakon 2160/1993 o turizmu in drugih zadevah, Νόμος 2160, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 118 – 19. julij 1993.

(22)  Zakon 2687/1953 o naložbah in zaščiti tujega kapitala, Νομοθετικό Διάταγμα 2687, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 317 – 10. november 1953.

(23)  Za Casino Thessaloniki so določbe zakona 2687/1953 začele veljati s predsedniškim odlokom Π.Λ. 290/1995 (o odobritvi tuje kapitalske naložbe družbe Hyatt Regency Xenodocheiaki kai Touristiki, Προεδρικό Διάταγμα 290, Δημοσιεύθηκε στο ΦΕΚ 163 – 9. avgust 1995), v katerem je bilo določeno, da se ji zagotovi enaka obravnava kot Casino Mont Parnès in Casino Corfu.

(24)  Glej odstavke 16, 17 in 18 sklepa o začetku postopka.

(25)  Igralnico Casino Mont Parnès je upravljala družba Elliniko Kasino Parnithas A.E. (EKP), ki je bila ustanovljena leta 2001 kot podružnica družbe ETA in je bila v celoti pod nadzorom grške države.

(26)  Glede na informacije, ki so jih grški organi zagotovili med formalnim postopkom preiskave, je bila igralnica Casino Corfu po mednarodnem javnem razpisu za oddajo ponudb privatizirana 30. avgusta 2010 s prodajo celotnega osnovnega kapitala družbe Elliniki Kazino Kerkyras AE (EKK) družbi V&T Corfu Ependyseis Casino AE, ki jo je ustanovil izbrani ponudnik, tj. konzorcij Vivere Entertainment Emporiki & Symmetochon AE – Theros International Gaming Inc. Družba EKK je bila ustanovljena leta 2001 kot podružnica družbe ETA.

(27)  Na podlagi ministrskega odloka Τ/633 z dne 29. maja 1996.

(28)  Zakon 4093/2012, vladni uradni list I 222 z dne 12. novembra 2012.

(29)  Glej odstavke od 19 do 23 sklepa o začetku postopka.

(30)  Glej odstavke 26, 27, 28 in 37 sklepa o začetku postopka.

(31)  Glej odstavke od 24 do 29 sklepa o začetku postopka.

(32)  Glej odstavke 30, 31 in 32 sklepa o začetku postopka.

(33)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(34)  Glej odstavka 34 in 35 sklepa o začetku postopka.

(35)  Glej odstavke 36, 37 in 38 sklepa o začetku postopka.

(36)  Glej odstavka 39 in 40 sklepa o začetku postopka.

(37)  Sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-20/15 P in C-21/15 P, Komisija proti World Duty Free Group, ECLI:EU:C:2016:981, točka 53 in navedena sodna praksa.

(38)  Glej sodbi v združenih zadevah C-20/15 P in C-21/15 P, Komisija proti World Duty Free Group, ECLI:EU:C:2016:981, točka 56, in zadevi C-6/12, P Oy, ECLI:EU:C:2013:525, točka 18.

(39)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996 v zadevi C-39/94, SFEI in drugi, ECLI:EU:C:1996:285, točka 60; sodba Sodišča z dne 29. aprila 1999 v zadevi C-342/96, Španija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1999:210, točka 41.

(40)  Sodba Sodišča z dne 2. julija 1974 v zadevi C-173/73, Italija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

(41)  Sklep Komisije 2004/339/ES z dne 15. oktobra 2003 o ukrepih, ki jih Italija izvaja za RAI SpA (UL L 119, 23.4.2004, str. 1), uvodna izjava 69; mnenje generalnega pravobranilca Fennellyja z dne 26. novembra 1998 v zadevi C-251/97, Francija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1998:572, točka 26.

(42)  Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00, Altmark Trans, ECLI:EU:C:2003:415, točka 84.

(43)  Sodba Sodišča z dne 15. marca 1994 v zadevi C-387/92, Banco Exterior de España, ECLI:EU:C:1994:100, točka 13; sodba Sodišča z dne 19. septembra 2000 v zadevi C-156/98, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:C:2000:467, točka 25; sodba Sodišča z dne 19. maja 1999 v zadevi C-6/97, Italija proti Komisiji, ECLI:EU:C:1999:251, točka 15, in sodba Sodišča z dne 3. marca 2005 v zadevi C-172/03, Heiser, ECLI:EU:C:2005:130, točka 36.

(44)  Sodba Sodišča z dne 20. novembra 2003 v zadevi C-126/01, GEMO SA, ECLI:EU:C:2003:622, točke od 28 do 31.

(45)  Točka 55 sodbe iz leta 2014.

(46)  Prav tam, točka 57.

(47)  Točka 35 sklepa iz leta 2015.

(48)  Točka 76 sodbe iz leta 2014.

(49)  Prav tam, točka 77.

(50)  Prav tam, točka 78.

(51)  Prav tam, točka 80.

(52)  Točka 55 sklepa iz leta 2015.

(53)  Sodba Sodišča z dne 24. januarja 1978 v zadevi 82/77, Van Tiggele, ECLI:EU:C:1978:10, točki 25 in 26; sodba Splošnega sodišča z dne 12. decembra 1996 v zadevi T-358/94, Air France proti Komisiji, ECLI:EU:T:1996:194, točka 63.

(54)  Sodba Sodišča z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra, ECLI:EU:C:2001:160, točka 62.

(55)  Sodba Sodišča z dne 24. januarja 1978 v zadevi 82/77, Van Tiggele, ECLI:EU:C:1978:10, točki 25 in 26.


19.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/71


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1576

z dne 18. oktobra 2018

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6961)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1512 (5), in sicer po nedavnih primerih afriške prašičje kuge na Madžarskem in Poljskem.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in tveganji, povezanimi s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 8. novembra 2017 (6).

(3)

Direktiva Sveta 2002/60/ES (7) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo. Zlasti člen 9 Direktive 2002/60/ES določa vzpostavitev okuženega in ogroženega območja, kadar je afriška prašičja kuga uradno potrjena pri prašičih na gospodarstvu, člena 10 in 11 navedene direktive pa določata ukrepe, ki jih je treba sprejeti na okuženih in ogroženih območjih za preprečevanje širjenja navedene bolezni. Poleg tega člen 15 Direktive 2002/60/ES določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru potrditve afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vključno z uvedbo uradnega nadzora gospodarstev s prašiči na opredeljenem okuženem območju. Nedavne izkušnje so pokazale, da so ukrepi, določeni v Direktivi 2002/60/ES, učinkoviti pri nadzoru širjenja navedene bolezni, in zlasti ukrepi čiščenja in razkuževanja na okuženih gospodarstvih.

(4)

Ob upoštevanju učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo v zadevnih državah članicah v skladu z Direktivo 2002/60/ES, zlasti tistih iz člena 10(4)(b), člena 10(5) in člena 15 Direktive, ter v skladu z ukrepi za zmanjšanje tveganja glede afriške prašičje kuge iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali bi bilo treba nekatera območja v Latviji, Litvi in na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II ali delu I navedene priloge zaradi izteka trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se razmere še vedno spreminjajo, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja.

(5)

Poleg tega so se od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1512 epidemiološke razmere glede afriške prašičje kuge v Uniji spremenile in pojavili so se dodatni primeri navedene bolezni, kar bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(6)

Septembra 2018 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Tauragė v Litvi. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje v Litvi, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge.

(7)

Oktobra 2018 je bil ugotovljen en primer afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Puławy na Poljskem. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge.

(8)

Oktobra 2018 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Teleorman v Romuniji. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu III navedene priloge.

(9)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Latviji, Litvi in na Poljskem ter jih ustrezno navesti delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, nekatera območja pa po izteku trimesečnega obdobja od končnega čiščenja in razkuževanja okuženih gospodarstev prestaviti iz dela III v del I ali del II navedene priloge. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1512 z dne 10. oktobra 2018 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 255, 11.10.2018, str. 18).

(6)  EFSA Journal 2015, 13(7):4163; EFSA Journal 2017, 15(3):4732; EFSA Journal 2017, 15(11):5068.

(7)  Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA

DEL I

1.   Češka

Naslednja območja na Češkem:

okres Uherské Hradiště,

okres Kroměříž,

okres Vsetín,

katastrální území obcí v okrese Zlín:

Bělov,

Biskupice u Luhačovic,

Bohuslavice nad Vláří,

Brumov,

Bylnice,

Divnice,

Dobrkovice,

Dolní Lhota u Luhačovic,

Drnovice u Valašských Klobouk,

Halenkovice,

Haluzice,

Hrádek na Vlárské dráze,

Hřivínův Újezd,

Jestřabí nad Vláří,

Kaňovice u Luhačovic,

Kelníky,

Kladná-Žilín,

Kochavec,

Komárov u Napajedel,

Křekov,

Lipina,

Lipová u Slavičína,

Ludkovice,

Luhačovice,

Machová,

Mirošov u Valašských Klobouk,

Mysločovice,

Napajedla,

Návojná,

Nedašov,

Nedašova Lhota,

Nevšová,

Otrokovice,

Petrůvka u Slavičína,

Pohořelice u Napajedel,

Polichno,

Popov nad Vláří,

Poteč,

Pozlovice,

Rokytnice u Slavičína,

Rudimov,

Řetechov,

Sazovice,

Sidonie,

Slavičín,

Smolina,

Spytihněv,

Svatý Štěpán,

Šanov,

Šarovy,

Štítná nad Vláří,

Tichov,

Tlumačov na Moravě,

Valašské Klobouky,

Velký Ořechov,

Vlachova Lhota,

Vlachovice,

Vrbětice,

Žlutava.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652400, 652500, 652601, 652602, 652603, 652700, 652800, 652900, 653000, 653100, 653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658403, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 900750, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901250, 901260, 901270, 901350, 901560, 901590, 901850, 901950, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 904450, 904460, 904550, 904650, 904750, 904760, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 703350, 703360, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705250, 705350, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750250, 750260, 750350, 750450, 750460, 750550, 750650, 750750, 750850, 750950 és 750960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye 550120, 550130, 550210, 550710, 550810, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 552010, 552150, 552250, 552350, 552360, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552960, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910 és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572250, 572350, 572550, 572850, 572950, 573360, 573450, 580050 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850650, 850850, 851851, 851852, 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853560, 853650, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 854150, 854250, 854350, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855650, 855660, 855750, 855850, 855950, 855960, 856012, 856050, 856150, 856260, 857050, 857150, 857350 és 857450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Aizputes novads,

Alsungas novads,

Kuldīgas novada Gudenieku, Turlavas un Laidu pagasts,

Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta,

Priekules novads,

Skrundas novada Rudbāržu pagasts,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Ventspils novada Jūrkalnes pagasts.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Jurbarko rajono savivaldybė: Smalininkų ir Viešvilės seniūnijos,

Kelmės rajono savivaldybė: Kelmės, Kelmės apylinkių, Kražių, Kukečių, Liolių, Pakražančio seniūnijos, Tytyvėnų seniūnijos dalis į vakarus ir šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105 ir Tytuvėnų apylinkių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr. 157 ir į vakarus nuo kelio Nr. 2105, ir Vaiguvos seniūnijos,

Mažeikių rajono savivaldybė: Sedos, Šerkšnėnų ir Židikų seniūnijos,

Pagėgių savivaldybė,

Plungės rajono savivaldybė,

Raseinių rajono savivaldybė: Girkalnio ir Kalnūjų seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr A1, Nemakščių, Paliepių, Raseinių, Raseinių miesto ir Viduklės seniūnijos,

Rietavo savivaldybė,

Šakių rajono savivaldybė: Barzdų, Griškabūdžio, Kriūkų, Kudirkos Naumiesčio, Lekėčių, Lukšių, Sintautų, Slavikų, Sudargo ir Žvirgždaičių seniūnijos,

Šilalės rajono savivalybė,

Šilutės rajono savivaldybė: Juknaičių, Kintų, Šilutės ir Usėnų seniūnijos,

Tauragės rajono savivaldybė: Lauksargių, Skaudvilės, Tauragės, Mažonų, Tauragės miesto ir Žygaičių seniūnijos.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

 

w województwie warmińsko-mazurskim:

gmina Stare Juchy w powiecie ełckim,

gminy Dubeninki, Gołdap i część gminy Banie Mazurskie położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 w powiecie gołdapskim,

gmina Pozezdrze i część gminy Węgorzewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od południowo-wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 650, a następnie na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 650 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 63 do skrzyżowania z drogą biegnącą do miejscowości Przystań i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Przystań, Pniewo, Kamionek Wielki, Radzieje, Dłużec w powiecie węgorzewskim,

gmina Ruciane – Nida i część gminy Pisz położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 oraz miasto Pisz w powiecie piskim,

gminy Giżycko z miastem Giżycko, Kruklanki, Miłki, Wydminy i Ryn w powiecie giżyckim,

gminy Mikołajki, Piecki, część gminy Sorkwity położona na południe od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo w powiecie mrągowskim,

gmina Bisztynek w powiecie bartoszyckim,

gminy Dźwierzuty i Świętajno w powiecie szczycieńskim.

gminy Orneta, Lubomino, część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 biegnącą od wschodniej granicy gminy do wschodniej granicy miasta Lidzbark Warmiński oraz na południowy wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 i część gminy Kiwity położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 513 w powiecie lidzbarskim,

gminy Elbląg, Godkowo, Gronowo Elbląskie, Markusy, Pasłęk i część gminy Tolkmicko niewymieniona w części II załącznika w powiecie elbląskim oraz strefa wód przybrzeżnych Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej,

powiat miejski Elbląg,

gminy Biskupiec, Dobre Miasto, Jeziorany i Kolno w powiecie olsztyńskim,

gmina Miłakowo w powiecie ostródzkim,

 

w województwie podlaskim:

gminy Brańsk z miastem Brańsk, Rudka i Wyszki w powiecie bielskim,

gmina Perlejewo w powiecie siemiatyckim,

gminy Kolno z miastem Kolno, Mały Płock i Turośl w powiecie kolneńskim,

gmina Poświętne w powiecie białostockim,

gminy Kołaki Kościelne, Rutki, Szumowo, część gminy Zambrów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 i miasto Zambrów w powiecie zambrowskim,

gminy Wiżajny i Przerośl w powiecie suwalskim,

gminy Kulesze Kościelne, Nowe Piekuty, Szepietowo, Klukowo, Ciechanowiec, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród i Zbójna w powiecie łomżyńskim.

 

w województwie mazowieckim:

gminy Ceranów, Kosów Lacki, Sabnie, Sterdyń, część gminy Bielany położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

gminy Grębków, Korytnica, Liw, Łochów, Miedzna, Sadowne, Stoczek, Wierzbno i miasto Węgrów w powiecie węgrowskim,

część gminy Kotuń położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Nowa Dąbrówka, Pieróg, Kotuń wzdłuż ulicy Gorzkowskiego i Kolejowej do przejazdu kolejowego łączącego się z ulicą Siedlecką, Broszków, Żuków w powiecie siedleckim,

gminy Rzekuń, Troszyn, Lelis, Czerwin i Goworowo w powiecie ostrołęckim,

powiat miejski Ostrołęka,

powiat ostrowski,

gminy Karniewo, Maków Mazowiecki, Rzewnie i Szelków w powiecie makowskim,

gmina Krasne w powiecie przasnyskim,

gminy Mała Wieś i Wyszogród w powiecie płockim,

gminy Ciechanów z miastem Ciechanów, Glinojeck, Gołymin – Ośrodek, Ojrzeń, Opinogóra Górna i Sońsk w powiecie ciechanowskim,

gminy Baboszewo, Czerwińsk nad Wisłą, Naruszewo, Płońsk z miastem Płońsk, Sochocin i Załuski w powiecie płońskim,

gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Jadów, Klembów, Poświętne, Strachówka i Tłuszcz w powiecie wołomińskim,

gminy Dobre, Jakubów, Mrozy, Kałuszyn, Stanisławów, część gminy Cegłów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od zachodniej granicy gminy łączącą miejscowości Wiciejów, Mienia, Cegłów i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Cegłów, Skwarne i Podskwarne biegnącą do wschodniej granicy gminy i część gminy Mińsk Mazowiecki położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mińsk Mazowiecki i na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy miasta Mińsk Mazowiecki łączącą miejscowości Targówka, Budy Barcząckie do wschodniej granicy gminy w powiecie mińskim,

gminy Górzno, Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Sobolew, Trojanów, Żelechów i część gminy Miastków Kościelny położona na południe od rzeki Wilga w powiecie garwolińskim,

gminy Garbatka Letnisko, Gniewoszów, i Sieciechów w powiecie kozienickim,

gminy Baranów i Jaktorów w powiecie grodziskim,

powiat żyrardowski,

gminy Belsk Duży, Błędów, Goszczyn i Mogielnica w powiecie grójeckim,

gminy Białobrzegi, Promna, Stara Błotnica, Wyśmierzyce i część gminy Stromiec położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

gminy Jedlińsk, Jastrzębia i Pionki z miastem Pionki w powiecie radomskim,

gminy Iłów, Młodzieszyn, Nowa Sucha, Rybno, Sochaczew z miastem Sochaczew i Teresin w powiecie sochaczewskim,

gmina Policzna w powiecie zwoleńskim.

 

w województwie lubelskim:

gminy Jabłonna, Krzczonów, Jastków, Konopnica, Wólka, Głusk i Wojciechów w powiecie lubelskim,

gminy Miączyn, Nielisz, Sitno, Skierbieszów, Stary Zamość, Komarów-Osada w powiecie zamojskim,

gminy Trzeszczany i Werbkowice w powiecie hrubieszowskim,

gminy Jeziorzany i Kock, w powiecie lubartowskim,

gminy Adamów i Serokomla w powiecie łukowskim,

powiat rycki,

gminy Janowiec, i część gminy wiejskiej Puławy położona na zachód od rzeki Wisły w powiecie puławskim,

gminy Karczmiska, Poniatowa i Wilków w powiecie opolskim,

gminy Mełgiew, Rybczewice, miasto Świdnik i część gminy Piaski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gminy Gorzków, Izbica, Rudnik i Żółkiewka w powiecie krasnostawskim,

gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Łaszczów, Susiec, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim,

gminy Łukowa i Obsza w powiecie biłgorajskim,

powiat miejski Lublin.

 

w województwie podkarpackim:

gminy Horyniec-Zdrój, Narol, Stary Dzików i Wielkie Oczy i część gminy Oleszyce położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy przez miejscowość Borchów do skrzyżowania z drogą nr 865 w miejscowości Oleszyce, a następnie na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 865 biegnącą w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania z drogą biegnąca w kierunku północno-zachodnim przez miejscowość Lubomierz - na południe od linii wyznaczonej przez tę drogę do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Uszkowce i Nowy Dzików – na zachód od tej drogi w powiecie lubaczowskim,

gminy Laszki i Wiązownica w powiecie jarosławskim.

7.   Romunija

Naslednja območja v Romuniji:

okrožje Alba z naslednjo razmejitvijo:

severno od nacionalne ceste št. 7;

okrožje Arad z naslednjo razmejitvijo:

na severni strani je razmejeno z naslednjimi občinami:

Macea,

Șiria,

Bârzava,

Toc, ki je na stičišču z nacionalno cesto št. 7,

severno od nacionalne ceste št. 7;

okrožje Arges,

okrožje Bistrița,

okrožje Brașov,

okrožje Cluj,

okrožje Covasna,

okrožje Dolj,

okrožje Harghita,

okrožje Hunedoara z naslednjo razmejitvijo:

na severni strani je razmejeno z naslednjimi občinami:

Brănișca,

občina Deva,

Turdaș,

občini Zam in Aurel Vlaicu, ki sta na stičišču z nacionalno cesto št. 7,

severno od nacionalne ceste št. 7;

okrožje Iasi,

okrožje Maramureș,

okrožje Neamt,

okrožje Vâlcea.

DEL II

1.   Češka

Naslednja območja na Češkem:

katastrální území obcí v okrese Zlín:

Bohuslavice u Zlína,

Bratřejov u Vizovic,

Březnice u Zlína,

Březová u Zlína,

Březůvky,

Dešná u Zlína,

Dolní Ves,

Doubravy,

Držková,

Fryšták,

Horní Lhota u Luhačovic,

Horní Ves u Fryštáku,

Hostišová,

Hrobice na Moravě,

Hvozdná,

Chrastěšov,

Jaroslavice u Zlína,

Jasenná na Moravě,

Karlovice u Zlína,

Kašava,

Klečůvka,

Kostelec u Zlína,

Kudlov,

Kvítkovice u Otrokovic,

Lhota u Zlína,

Lhotka u Zlína,

Lhotsko,

Lípa nad Dřevnicí,

Loučka I,

Loučka II,

Louky nad Dřevnicí,

Lukov u Zlína,

Lukoveček,

Lutonina,

Lužkovice,

Malenovice u Zlína,

Mladcová,

Neubuz,

Oldřichovice u Napajedel,

Ostrata,

Podhradí u Luhačovic,

Podkopná Lhota,

Provodov na Moravě,

Prštné,

Příluky u Zlína,

Racková,

Raková,

Salaš u Zlína,

Sehradice,

Slopné,

Slušovice,

Štípa,

Tečovice,

Trnava u Zlína,

Ublo,

Újezd u Valašských Klobouk,

Velíková,

Veselá u Zlína,

Vítová,

Vizovice,

Vlčková,

Všemina,

Vysoké Pole,

Zádveřice,

Zlín,

Želechovice nad Dřevnicí.

2.   Estonija

Naslednja območja v Estoniji:

Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).

3.   Madžarska

Naslednja območja na Madžarskem:

Heves megye 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702950, 703050, 703150, 703250, 703370, 705150 és 705450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 856250, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250 és 857550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Nógrád megye 550110, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551810 és 551821 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Borsod-Abaúj-Zemplén megye 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 658401, 658402, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902 és 659000 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

4.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Ādažu novads,

Aglonas novads,

Aizkraukles novads,

Aknīstes novads,

Alojas novads,

Alūksnes novads,

Amatas novads,

Apes novads,

Auces novads,

Babītes novads,

Baldones novads,

Baltinavas novads,

Balvu novads,

Bauskas novads,

Beverīnas novads,

Brocēnu novada Blīdenes pagasts, Remtes pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1154 un P109,

Burtnieku novads,

Carnikavas novads,

Cēsu novads,

Cesvaines novads,

Ciblas novads,

Dagdas novads,

Daugavpils novads,

Dobeles novads,

Dundagas novads,

Engures novads,

Ērgļu novads,

Garkalnes novads,

Gulbenes novads,

Iecavas novads,

Ikšķiles novads,

Ilūkstes novads,

Inčukalna novads,

Jaunjelgavas novads,

Jaunpiebalgas novads,

Jaunpils novads,

Jēkabpils novads,

Jelgavas novads,

Kandavas novads,

Kārsavas novads,

Ķeguma novads,

Ķekavas novads,

Kocēnu novads,

Kokneses novads,

Krāslavas novads,

Krimuldas novads,

Krustpils novads,

Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas un Kabiles, pagasts, Rumbas pagasta daļa uz ziemeļiem no autoceļa P120, Kurmāles pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1283 un 1290, un uz ziemeļaustrumiem no autoceļa P118, Kuldīgas pilsēta,

Lielvārdes novads,

Līgatnes novads,

Limbažu novads,

Līvānu novads,

Lubānas novads,

Ludzas novads,

Madonas novads,

Mālpils novads,

Mārupes novads,

Mazsalacas novads,

Mērsraga novads,

Naukšēnu novads,

Neretas novads,

Ogres novads,

Olaines novads,

Ozolnieku novads,

Pārgaujas novads,

Pļaviņu novads,

Preiļu novads,

Priekuļu novads,

Raunas novads,

republikas pilsēta Daugavpils,

republikas pilsēta Jelgava,

republikas pilsēta Jēkabpils,

republikas pilsēta Jūrmala,

republikas pilsēta Rēzekne,

republikas pilsēta Valmiera,

Rēzeknes novads,

Riebiņu novads,

Rojas novads,

Ropažu novads,

Rugāju novads,

Rundāles novads,

Rūjienas novads,

Salacgrīvas novads,

Salas novads,

Salaspils novads,

Saldus novada Novadnieku, Kursīšu, Zvārdes, Šķēdes, Nīgrandes, Jaunauces, Rubas, Vadakstes, un Pampāļu pagasts,

Saulkrastu novads,

Sējas novads,

Siguldas novads,

Skrīveru novads,

Skrundas novada Nīkrāces, Skrundas un Raņķu pagasts, Skrundas pilsēta,

Smiltenes novads,

Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes,

Strenču novads,

Talsu novads,

Tērvetes novads,

Tukuma novads,

Vaiņodes novads,

Valkas novads,

Varakļānu novads,

Vārkavas novads,

Vecpiebalgas novads,

Vecumnieku novads,

Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta,

Viesītes novads,

Viļakas novads,

Viļānu novads,

Zilupes novads.

5.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Alytaus rajono savivaldybė: Krokialaukio, Miroslavo ir Simno seniūnijos,

Anykščių rajono savivaldybė,

Biržų miesto savivaldybė,

Biržų rajono savivaldybė,

Druskininkų savivaldybė,

Elektrėnų savivaldybė,

Ignalinos rajono savivaldybė,

Jonavos rajono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Eržvilko, Jurbarko miesto ir Jurbarkų seniūnijos,

Kaišiadorių miesto savivaldybė,

Kaišiadorių rajono savivaldybė: Kaišiadorių apylinkės, Kruonio, Nemaitonių, Palomenės, Pravieniškių, Rumšiškių, Žiežmarių ir Žiežmarių apylinkės seniūnijos,

Kalvarijos savivaldybė,

Kauno miesto savivaldybė,

Kauno rajono savivaldybė,

Kazlų Rūdos savivaldybė,

Kelmės rajono savivaldybė: Užvenčio ir Šaukėnų seniūnijos,

Kėdainių rajono savivaldybė,

Kupiškio rajono savivaldybė,

Marijampolės savivaldybė: Igliaukos, Gudelių, Liudvinavo, Sasnavos, Šunskų seniūnijos,

Molėtų rajono savivaldybė: Alantos, Balninkų, Čiulėnų, Inturkės, Joniškio, Luokesos, Mindūnų, Suginčių, Videniškių seniūnijos,

Pakruojo rajono savivaldybė,

Panevėžio rajono savivaldybė,

Pasvalio rajono savivaldybė,

Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų seniūnija, Baisogalos seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 144, Radviliškio, Radviliškio miesto seniūnija, Šeduvos miesto seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A9 ir į vakarus nuo kelio Nr. 3417 ir Tyrulių seniūnija,

Prienų miesto savivaldybė,

Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Šilavoto ir Veiverių seniūnijos,

Raseinių rajono savivaldybė: Ariogalos, Betygalos, Pagojukų, Šiluvos, Kalnųjų seniūnijos ir Girkalnio seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr. A1,

Rokiškio rajono savivaldybė,

Šalčininkų rajono savivaldybė,

Šilutės rajono savivaldybė: Rusnės seniūnija,

Širvintų rajono savivaldybės: Čiobiškio, Gelvonų, Jauniūnų, Karnavės, Musninkų, Širvintų, Zibalų seniūnijos,

Švenčionių rajono savivaldybė,

Tauragės rajono savivaldybė: Batakių ir Gaurės seniūnijos,

Telšių rajono savivaldybė: Degaičių, Gadūnavo, Luokės, Nevarėnų, Ryškėnų, Telšių miesto, Upynos, Varnių, Viešvėnų ir Žarėnų seniūnijos,

Trakų rajono savivaldybė,

Ukmergės rajono savivaldybė,

Utenos rajono savivaldybė,

Varėnos rajono savivaldybė,

Vilniaus miesto savivaldybė,

Vilniaus rajono savivaldybė: Avižienių, Bezdonių, Buivydžių, Dūkštų, Juodšilių, Kalvelių, Lavoriškių, Maišiagalos, Marijampolio, Medininkų, Mickūnų, Nemenčinės, Nemenčinės miesto, Nemėžio, Pagirių, Riešės, Rudaminos, Rukainių, Sudervės, Sužionių, Šatrininkų, Žujūnų seniūnijos,

Vilkaviškio rajono savivaldybė,

Visagino savivaldybė,

Zarasų rajono savivaldybė.

6.   Poljska

Naslednja območja na Poljskem:

 

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim,

gmina Milejewo i część obszaru lądowego gminy Tolkmicko położona na południe od linii brzegowej Zalewu Wiślanego i Zatoki Elbląskiej do granicy z gminą wiejską Elbląg w powiecie elbląskim,

powiat olecki,

gminy Orzysz, Biała Piska i część gminy Pisz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 58 w powiecie piskim,

gmina Frombork, część gminy wiejskiej Braniewo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr E28 i S22 i miasto Braniewow powiecie braniewskim,

gminy Kętrzyn z miastem Kętrzyn, Reszel i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim,

część gminy wiejskiej Lidzbark Warmiński położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 511 oraz na północny zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 51 i miasto Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim,

część gminy Sorkwity położona na północ od drogi nr 16 i część gminy wiejskiej Mrągowo położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 16 biegnącą od zachodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo oraz na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 59 biegnącą od wschodniej granicy gminy do granicy miasta Mrągowo;

w województwie podlaskim:

powiat grajewski,

powiat moniecki,

powiat sejneński,

gminy Łomża, Piątnica, Śniadowo, Jedwabne, Przytuły i Wizna w powiecie łomżyńskim,

powiat miejski Łomża,

gminy Mielnik, Nurzec – Stacja, Grodzisk, Drohiczyn, Dziadkowice, Milejczyce i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim,

powiat hajnowski,

gminy Kobylin-Borzymy i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim,

część gminy Zambrów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8 w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo i Stawiski w powiecie kolneńskim,

gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Juchnowiec Kościelny, Łapy, Michałowo, Supraśl, Suraż, Turośń Kościelna, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady i Choroszcz w powiecie białostockim,

gminy Boćki, Orla i Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski w powiecie bielskim,

gmina Puńsk, część gminy Krasnopol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 653, część gminy Sejny położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 653 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 663 i miasto Sejny w powiecie sejneńskim,

gminy Bakałarzewo, Filipów, Jeleniewo, Raczki, Rutka-Tartak, Suwałki i Szypliszki w powiecie suwalskim,

powiat miejski Suwałki,

powiat augustowski,

powiat sokólski,

powiat miejski Białystok.

 

w województwie mazowieckim:

gminy Przesmyki, Wodynie, Skórzec i część gminy Mordy położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 698 biegnącą od zachodniej granicy gminy do północno – wschodniej granicy gminy i część gminy Zbuczyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północno-wschodniej do południowej granicy gminy i łączącą miejscowości Tarcze, Choja, Zbuczyn, Grodzisk, Dziewule i Smolanka w powiecie siedleckim,

gminy Repki, Jabłonna Lacka, część gminy Bielany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 i część gminy wiejskiej Sokołów Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 w powiecie sokołowskim,

powiat łosicki,

gmina Brochów w powiecie sochaczewskim,

powiat nowodworski,

gminy Joniec i Nowe Miasto w powiecie płońskim,

gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim,

gminy Dąbrówka, Kobyłka, Marki, Radzymin, Wołomin, Zielonka i Ząbki w powiecie wołomińskim,

część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim,

gminy Dębe Wielkie, Halinów, Sulejówek miasto Mińsk Mazowiecki i części gminy Latowicz położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Stawek do skrzyżowania z drogą nr 802 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 802 biegnącą od tego skrzyżowania do wschodniej granicy gminy w powiecie mińskim,

gminy Borowie, Wilga i Garwolin z miastem Garwolin, Maciejowice i część gminy Miastków Kościelny położona na północ od rzeki Wilga w powiecie garwolińskim,

gminy Celestynów, Józefów, Karczew, Osieck, Otwock, Sobienie Jeziory i Wiązowna w powiecie otwockim

powiat warszawski zachodni,

powiat legionowski,

powiat piaseczyński,

powiat pruszkowski,

gminy Chynów, Grójec, Jasieniec, Pniewy i Warka w powiecie grójeckim,

gminy Milanówek, Grodzisk Mazowiecki, Podkowa Leśna i Żabia Wola w powiecie grodziskim,

gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim,

część gminy Stromiec położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 48 w powiecie białobrzeskim,

powiat miejski Warszawa.

 

w województwie lubelskim:

gminy Czemierniki, Kąkolewnica, Komarówka Podlaska, Wohyń, część gminy Borki położona na południowy – wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19, miasto Radzyń Podlaski, część gminy wiejskiej Radzyń Podlaski położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północno-zachodniej granicy gminy i łącząca miejscowości Brzostówiec i Radowiec do jej przecięcia z granicą miasta Radzyń Podlaski, następnie na wschód od linii stanowiącej granicę miasta Radzyń Podlaski biegnącej do południowej granicy gminy i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 biegnącą od południowo zachodniej granicy gminy do granicy miasta Radzyń Podlaski oraz na południe od południowej granicy miasta Radzyń Podlaski do granicy gminy w powiecie radzyńskim,

gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, część gminy Krzywda położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnąca od północnej granicy gminy w kierunku południowym i łączącą miejscowości Kożuchówka, Krzywda i Adamów, część gminy Stanin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 807, i część gminy wiejskiej Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wólka Świątkowa do północnej granicy miasta Łuków i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od wschodniej granicy miasta Łuków do wschodniej granicy gminy wiejskiej Łuków i część miasta Łuków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 63 biegnącą od północnej granicy miasta Łuków do skrzyżowania z drogą nr 806 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 806 biegnącą od tego skrzyżowania do wschodniej granicy miasta Łuków w powiecie łukowskim,

gminy Janów Podlaski, Kodeń, Tuczna, Leśna Podlaska, Rossosz, Łomazy, Konstantynów, Piszczac, Rokitno, Biała Podlaska, Zalesie, Terespol z miastem Terespol, Drelów, Międzyrzec Podlaski z miastem Międzyrzec Podlaski w powiecie bialskim,

powiat miejski Biała Podlaska,

gmina Łęczna i część gminy Spiczyn położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 829 w powiecie łęczyńskim,

część gminy Siemień położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 815 i część gminy Milanów położona na zachód od drogi nr 813 w powiecie parczewskim,

gminy Niedźwiada, Ostrówek, Abramów, Firlej, Kamionka, Michów i Lubartów z miastem Lubartów, w powiecie lubartowskim,

gminy Niemce i Garbów w powiecie lubelskim,

część gminy Piaski położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od wschodniej granicy gminy Piaski do skrzyżowania z drogą nr S12 i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od skrzyżowania dróg nr 17 i nr S12 przez miejscowość Majdan Brzezicki do północnej granicy gminy w powiecie świdnickim;

gmina Fajsławice, Kraśniczyn, część gminy Krasnystaw położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 biegnącą od północno – wschodniej granicy gminy do granicy miasta Krasnystaw, miasto Krasnystaw i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim,

gminy Dołhobyczów, Mircze i część gminy wiejskiej Hrubieszów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 844 oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 i miasto Hrubieszów w powiecie hrubieszowskim,

gmina Telatyn w powiecie tomaszowskim,

część gminy Wojsławice położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy przez miejscowość Wojsławice do południowej granicy gminy w powiecie chełmskim,

gmina Grabowiec w powiecie zamojskim,

gminy Markuszów, Nałęczów, Kazimierz Dolny, Końskowola, Kurów, Wąwolnica, Żyrzyn, Baranów, część gminy wiejskiej Puławy położona na wschód od rzeki Wisły i miasto Puławy w powiecie puławskim.

DEL III

1.   Latvija

Naslednja območja v Latviji:

Brocēnu novada Cieceres un Gaiķu pagasts, Remtes pagasta daļa uz rietumiem no autoceļa 1154 un P109, Brocēnu pilsēta,

Kuldīgas novada Pelču, Snēpeles un Vārmes pagasts, Rumbas pagasta daļa uz dienvidiem no autoceļa P120, Kurmāles pagasta daļa uz austrumiem no autoceļa 1283 un 1290, un uz dienvidrietumiem no autoceļa P118,

Saldus novada Saldus, Zirņu, Lutriņu, Zaņas, Ezeres un Jaunlutriņu pagasts, Saldus pilsēta.

2.   Litva

Naslednja območja v Litvi:

Akmenės rajono savivaldybė,

Alytaus miesto savivaldybė,

Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios ir Raitininkų seniūnijos,

Birštono savivaldybė,

Jurbarko rajono savivaldybė: Girdžių, Juodaičių, Raudonės, Seredžiaus, Skirsnemunės, Šimkaičių ir Veliuonos seniūnijos,

Joniškio rajono savivaldybė,

Kaišiadorių rajono savivaldybė: Paparčių ir Žaslių seniūnijos,