ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 253

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
9. oktober 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1495 z dne 8. oktobra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi malation ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1496 z dne 8. oktobra 2018 o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2017 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2018

5

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/1497 z dne 8. oktobra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede kategorije živil 17 in uporabe aditivov za živila v prehranskih dopolnilih ( 1 )

36

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Komisije (EU) 2018/1498 z dne 21. decembra 2017 o državni pomoči in ukrepih SA.38613 (2016/C) (ex 2015/NN), ki jih je Italija izvedla za družbo Ilva S.p.A. in Amministrazione Straordinaria (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8391)  ( 1 )

45

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1499 z dne 8. oktobra 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/954 o določitvi nekaterih zaščitnih ukrepov za preprečitev širjenja kuge drobnice v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 6662)  ( 1 )

76

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

9.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1495

z dne 8. oktobra 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi malation

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti druge alternative člena 21(3) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aktivna snov malation je bila v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (2) o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet vključena z Direktivo Komisije 2010/17/EU (3) pod pogojem, da zadevne države članice zagotovijo, da vlagatelj, na čigar zahtevo je bil malation odobren, med drugim predloži dodatne potrditvene informacije o akutnih in dolgoročnih tveganjih za žužkojede ptice.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Vlagatelj je 25. aprila 2012 predložil dodatne informacije za izpolnitev zahtev glede potrditvenih podatkov glede ocene tveganja za potrošnike ter ocene akutnega in dolgoročnega tveganja za žužkojede ptice ter količinske opredelitve različne učinkovitosti malaoksona in malationa državi članici poročevalki, Združenemu kraljestvu, v roku, ki je bil določen za njihovo predložitev.

(4)

Združeno kraljestvo je ocenilo dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, in svojo oceno v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni 11. maja 2015 predložilo drugim državam članicam, Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(5)

Opravljeno je bilo posvetovanje z drugimi državami članicami, vlagateljem in Agencijo, ki so bili pozvani, naj predložijo pripombe k oceni države članice poročevalke. Agencija je 2. februarja 2016 objavila tehnično poročilo s povzetkom izida tega posvetovalnega postopka v zvezi s malationom (5).

(6)

Osnutek poročila o oceni, dodatek in tehnično poročilo Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile januarja 2018 v obliki poročila Komisije o pregledu malationa.

(7)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe na poročilo o pregledu malationa. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(8)

Vendar so informacije, ki jih je predložil vlagatelj, nezadostne in Komisiji preprečujejo, da bi sklenila, da je raven akutnega in dolgotrajnega tveganja za ptice, ki izhaja iz uporabe malationa, sprejemljiva. Poleg tega se zmanjšanje takšnega tveganja z ukrepi za zmanjševanje tveganja, razen v primeru uporab v rastlinjakih, realno ne more izvesti.

(9)

Zato je ob upoštevanju ugotovljenega visokega tveganja za ptice primerno dodatno omejiti pogoje uporabe malationa in zlasti omogočiti le uporabo v trajnih rastlinjakih. Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti dovolj časa za spremembo ali preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo malation.

(11)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo malation in pri katerih države članice odobrijo morebitno prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi se moralo navedeno obdobje izteči najpozneje 29. januarja 2020.

(12)

Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Potreben je bil izvedbeni akt, zato je predsednik odboru za pritožbe predložil osnutek izvedbenega akta v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodni ukrepi

Države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 najpozneje do 29. aprila 2019 po potrebi spremenijo ali prekličejo veljavne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki kot aktivno snov vsebujejo malation.

Člen 3

Prehodno obdobje

Morebitno prehodno obdobje, ki ga države članice odobrijo v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, je čim krajše, izteče pa se najpozneje 29. januarja 2020.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(3)  Direktiva Komisije 2010/17/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve malationa kot aktivne snovi (UL L 60, 10.3.2010, str. 17).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  EFSA, Technical report on the outcome of the consultation with Member States, the applicant and EFSA on the pesticide risk assessment of confirmatory data for malathion (EFSA, Tehnično poročilo o izidu posvetovanja z državami članicami, vlagateljem in EFSA o oceni tveganja pesticidov na podlagi potrditvenih podatkov za malation). Povezane objave EFSA 2016:EN-951. 61 str.


PRILOGA

Stolpec „Posebne določbe“ za malation v vrstici 300 dela A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se nadomesti z naslednjim:

„DEL A

Registrira se lahko samo kot insekticid v trajnih rastlinjakih. Registracije so omejene na profesionalne uporabnike.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu malationa ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

(a)

izpuste iz rastlinjakov, kot so kondenzacijske in odtočne vode ter substrat tal ali umetni susbstrat, da se prepreči tveganje za vodne organizme;

(b)

zaščito kolonij opraševalcev, namenoma naseljenih v rastlinjakih;

(c)

zaščito izvajalcev in delavcev tako, da je s pogoji uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;

(d)

varstvo potrošnikov v primeru predelanih proizvodov.

Države članice zagotovijo, da se pripravkom na osnovi malationa priložijo potrebna navodila za preprečevanje tveganja, da bi med skladiščenjem in prevozom nastal izomalation, ki bi presegal največje dovoljene količine.

Pogoji za registracijo vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja in zagotovijo ustrezno označevanje fitofarmacevtskih sredstev.“


9.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1496

z dne 8. oktobra 2018

o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2017 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2018

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (1) ter zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 lahko države članice pred 31. oktobrom leta uporabe dodeljene ribolovne kvote od Komisije zahtevajo, da zadrži največ 10 % navedene kvote za prenos v naslednje leto. Komisija mora zadržano količino dodati ustrezni kvoti.

(2)

Uredbe Sveta (EU) 2016/1903 (2), (EU) 2016/2285 (3), (EU) 2016/2372 (4) in (EU) 2017/127 (5) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2017 in opredeljujejo staleže, za katere lahko veljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 847/96.

(3)

Uredbe Sveta (EU) 2016/2285, (EU) 2017/1970 (6), (EU) 2017/2360 (7) in (EU) 2018/120 (8) določajo ribolovne kvote za nekatere staleže za leto 2018 in opredeljujejo staleže, za katere lahko veljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 847/96.

(4)

Nekatere države članice so v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 pred 31. oktobrom 2017 zahtevale, da se del njihovih kvot za leto 2017 za staleže iz Priloge k tej uredbi zadrži in prenese v naslednje leto. V skladu z omejitvami iz navedene uredbe bi bilo zadržane količine treba dodati kvotam za leto 2018.

(5)

Za namene te prilagodljivosti se je upoštevala upravičenost zahtevanih prenosov staležev in stanje njihovega izkoriščanja. Šteje se, da se lahko v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 zadržane kvote prenesejo iz leta 2017 v leto 2018.

(6)

Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološko stanje staležev, je za staleže iz Priloge k tej uredbi izključena vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2018, določene v uredbah (EU) 2016/2285, (EU) 2017/1970, (EU) 2017/2360 in (EU) 2018/120, se povečajo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2016/1903 z dne 28. oktobra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2017 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi Uredbe (EU) 2016/72 (UL L 295, 29.10.2016, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EU) 2016/2285 z dne 12. decembra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2017 in 2018 in o spremembi Uredbe (EU) 2016/72 (UL L 344, 17.12.2016, str. 32).

(4)  Uredba Sveta (EU) 2016/2372 z dne 19. decembra 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 352, 23.12.2016, str. 26).

(5)  Uredba Sveta (EU) 2017/127 z dne 20. januarja 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2017, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2017/1970 z dne 27. oktobra 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2018 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi Uredbe (EU) 2017/127 (UL L 281, 31.10.2017, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EU) 2017/2360 z dne 11. decembra 2017 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 337, 19.12.2017, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2017/127 (UL L 27, 31.1.2018, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA

Oznaka države

Oznaka staleža

Vrsta

Ime območja

Končna kvota leta 2017 (1) (v tonah)

Ulov leta 2017 (v tonah)

Ulov pod posebnim pogojem (2) leta 2017 (v tonah)

% končne kvote

Prenesena količina (v tonah)

BE

COD/07A.

trska

območje VIIa

5,342

5,117

0

95,82

0,225

BE

COD/07D.

trska

območje VIId

96,435

17,498

0

18,14

9,643

BE

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

898,275

696,571

0

77,54

89,827

BE

COD/7XAD34

trska

območja VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

109,865

82,143

0

74,76

10,986

BE

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

234,869

30,338

0

12,92

23,487

BE

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

1,450

0

0

0

0,145

BE

HAD/6B1214

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij VIb, XII in XIV

1,082

0

0

0

0,108

BE

HAD/7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

115,625

111,392

0

96,33

4,233

BE

HER/4CXB7D

sled

območji IVc, VIId

117,681

13,080

0

11,11

11,768

BE

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

53,590

34,950

0

65,22

5,359

BE

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

265,795

46,006

0

17,31

26,579

BE

HKE/8ABDE.

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

21,965

4,904

0

22,32

2,196

BE

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

1,050

0,330

0

31,43

0,105

BE

LEZ/07.

krilati rombi

območje VII

391,423

346,415

14,464

92,20

30,544

BE

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

11,969

0,008

0

0,07

1,197

BE

MAC/2A34.

skuša

območji IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32

108,807

107,122

0

98,45

1,685

BE

NEP/07.

škamp

območje VII

17,571

1,129

0

6,43

1,757

BE

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 401,445

1 114,359

0

79,51

140,144

BE

NEP/8ABDE.

škamp

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

5,056

0,175

0

3,46

0,506

BE

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

8 409,159

5 319,257

0

63,26

840,916

BE

PLE/7DE.

morska plošča

območji VIId in VIIe

2 572,927

2 341,557

0

91,01

231,370

BE

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

15,000

14,988

0

99,92

0,012

BE

SOL/07D.

morski list

območje VIId

890,356

697,391

0

78,33

89,036

BE

SOL/07E.

morski list

območje VIIe

56,923

55,552

0

97,60

1,371

BE

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij IIa in IV

1 494,452

556,950

0

37,27

149,445

BE

SOL/7FG.

morski list

območji VIIf in VIIg

578,064

553,782

0

95,80

24,282

BE

SOL/8AB.

morski list

območji VIIIa in VIIIb

270,979

267,032

0

98,54

3,947

BE

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

130,500

71,341

0

54,67

13,050

BE

WHG/7X7A-C

mol

območja VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

417,844

230,902

0

55,26

41,784

DE

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

101,445

0

0

0

10,144

DE

BSF/56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

24,000

0

0

0

2,400

DE

COD/03AN.

trska

Skagerrak

116,254

73,715

0

63,41

11,625

DE

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

2 879,660

604,587

1 725,493

80,92

287,966

DE

GFB/*89-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX (posebni pogoj za GFB/567-)

0,880

0

0

0

0,088

DE

GFB/1234-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III in IV

9,000

0,047

0

0,52

0,900

DE

GFB/567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

11,000

0

0

0

1,100

DE

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV; vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

24,343

0,003

0

0,01

2,434

DE

HAD/*2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)

0,500

0

0

0

0,050

DE

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

809,313

166,986

443,878

75,48

80,931

DE

HAD/3A/BCD

vahnja

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

124,395

62,536

0

50,27

12,439

DE

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

5,865

0

0

0

0,586

DE

HAD/6B1214

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij VIb, XII in XIV

38,473

0

0

0

3,847

DE

HER/*04B.

sled

območji IVc in VIId (posebni pogoj za HER/4CXB7D)

414,955

0

0

0

41,495

DE

HER/*04-C.

sled

vode Unije območja IV (posebni pogoj za HER/03A.)

186,400

169,000

0

90,67

17,400

DE

HER/*25B-F

sled

območje II, območje Vb severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)

589,190

556,960

0

94,53

32,230

DE

HER/03A.

sled

območje IIIa

338,590

85,030

169,000

75,03

33,859

DE

HER/03A-BC

sled

območje IIIa

56,100

0

0

0

5,610

DE

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

5 194,190

4 607,368

559,107

99,47

27,715

DE

HER/2A47DX

sled

območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa

65,042

48,541

0

74,63

6,504

DE

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

3 999,802

3 595,774

0

89,90

399,980

DE

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

34 950,290

34 667,112

0

99,19

283,178

DE

HER/4CXB7D

sled

območji IVc in VIId

9 016,059

9 015,644

0

100

0,415

DE

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

16,605

0

0

0

1,660

DE

HER/7G-K.

sled

območja VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

307,180

307,015

0

99,95

0,165

DE

HKE/*03A.

oslič

območje IIIa (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)

28,420

4,191

0

14,75

2,842

DE

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

417,642

234,683

4,191

57,20

41,764

DE

HKE/3A/BCD

oslič

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

0,063

0,073

0

121,67

0,006

DE

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

20,004

7,350

0

36,75

2,000

DE

JAX/*4BC7D

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IVb, IVc in VIId (posebni pogoj za JAX/2A-14)

362,266

0

0

0

36,227

DE

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa, VI, VIIa–c, VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

13 567,095

7 118,983

195,870

53,92

1 356,709

DE

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

7,756

0,289

0

3,72

0,776

DE

MAC/*02AN-

skuša

norveške vode območja IIa (posebni pogoj za MAC/2A34.)

127,000

0

0

0

12,700

DE

MAC/*2AN-

skuša

norveške vode območja IIa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

2 108,000

0

0

0

210,800

DE

MAC/*4A-EN

skuša

vode Unije območja IIa; vode Unije in norveške vode območja IVa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

12 851,369

10 120,282

0

78,75

1 285,137

DE

MAC/*FRO1

skuša

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)

129,800

0

0

0

12,980

DE

MAC/*FRO2

skuša

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

2 157,000

57,536

0

2,67

215,700

DE

MAC/2CX14-

skuša

območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV

20 021,076

9 785,932

10 177,818

99,71

57,326

DE

MAC/8C3411

skuša

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

993,453

0

993,000

99,95

0,453

DE

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 216,698

925,197

0

76,04

121,670

DE

NEP/3A/BCD

škamp

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

16,422

0,695

0

4,23

1,642

DE

OTH/*07D.

merjaščevka in mol

območje VIId (posebni pogoj za JAX/*07D)

15,880

0

0

0

1,588

DE

OTH/*2A-14

merjaščevka, mol in skuša

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (posebni pogoj za JAX/2A-14)

598,850

195,870

0

32,71

59,885

DE

PLE/03AN.

morska plošča

Skagerrak

74,400

10,905

0

14,66

7,440

DE

PLE/03AS.

morska plošča

Kattegat

25,300

0,552

0

2,18

2,530

DE

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

7 830,535

2 637,599

17,083

33,90

783,053

DE

PLE/3BCD-C

morska plošča

vode Unije podrazdelkov 22–32

1 353,930

1 083,836

0

80,05

135,393

DE

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

10 203,232

7 953,247

0

77,95

1 020,323

DE

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

17,500

0,040

0

0,23

1,750

DE

RHG/5B67-

čebulastooki repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/5B67-)

0,060

0

0

0

0,006

DE

RHG/8X14-

čebulastooki repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/8X14-)

0,170

0

0

0

0,017

DE

RNG/*5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)

1,700

0

0

0

0,170

DE

RNG/*8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)

0,600

0

0

0

0,060

DE

RNG/5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

6,000

0

0

0

0,600

DE

RNG/8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV

17,000

0

0

0

1,700

DE

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij II in IV

1 096,606

760,869

0

69,38

109,661

DE

SOL/3A/BCD

morski list

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

28,085

21,720

0

77,32

2,808

DE

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

13 793,824

13 592,720

0

98,54

201,104

DE

WHB/*05-F.

sinji mol

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)

9 097,540

9 096,867

0

99,99

0,673

DE

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

50 598,449

36 350,661

9 096,867

89,82

5 059,845

DE

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

215,969

46,098

42,677

41,11

21,597

DE

WHG/56-14

mol

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

1,102

0

0

0

0,110

DK

COD/03AN.

trska

Skagerrak

4 661,417

3 664,934

0

78,62

466,142

DK

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

7 362,970

2 717,950

3 400,624

83,10

736,297

DK

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV; vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

17,782

0

0

0

1,778

DK

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

1 395,232

293,436

891,345

84,92

139,523

DK

HAD/3A/BCD

vahnja

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

2 001,978

886,262

0

44,27

200,198

DK

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

3,300

1,975

0

59,85

0,330

DK

HER/*04B.

sled

območji IVc, VIId (posebni pogoj za HER/4CXB7D)

673,695

0

0

0

67,369

DK

HER/*04-C.

sled

vode Unije območja IV (posebni pogoj za HER/03A.)

11 603,289

7 517,921

0

64,79

1 160,329

DK

HER/*25B-F

sled

območje II, območje Vb severno od 62° S (vode Ferskih otokov) (posebni pogoj za HER/1/2-)

2 524,000

0

0

0

252,400

DK

HER/03A.

sled

območje IIIa

15 289,590

3 241,059

7 517,921

70,37

1 528,959

DK

HER/03A-BC

sled

območje IIIa

6 232,593

370,759

0

5,95

623,259

DK

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

20 929,424

19 037,374

0

90,96

1 892,050

DK

HER/2A47DX

sled

območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa

12 297,888

7 276,975

0

59,17

1 229,789

DK

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

10 460,541

9 322,713

0

89,12

1 046,054

DK

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

100 839,390

92 119,820

3 728,955

95,05

4 990,615

DK

HER/4CXB7D

sled

območji IVc in VIId

1 204,804

0

0

0

120,480

DK

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

0,958

0,250

0

26,04

0,096

DK

HKE/*03A.

oslič

območje IIIa (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)

247,280

0

0

0

24,728

DK

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

2 511,057

2 022,923

0

80,56

251,106

DK

HKE/3A/BCD

oslič

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

1 233,390

631,155

0

51,17

123,339

DK

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

1,040

0,650

0

62,5

0,104

DK

HKE/8ABDE.

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

0,500

0,200

0

40

0,050

DK

JAX/*4BC7D

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IVb, IVc in VIId (posebni pogoj za JAX/2A-14)

464,305

0

0

0

46,430

DK

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa, VI, VIIa–c, VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

9 560,397

6 123,941

0

64,06

956,040

DK

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

97,738

47,903

0

49,01

9,774

DK

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 128,441

539,145

0

47,78

112,844

DK

NEP/3A/BCD

škamp

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

10 196,324

3 703,523

0

36,32

1 019,632

DK

OTH/*2A-14

merjaščevka, mol in skuša

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (posebni pogoj za JAX/2A-14)

287,000

0

0

0

28,700

DK

PLE/03AN.

morska plošča

Skagerrak

14 762,400

6 836,931

0

46,31

1 476,240

DK

PLE/03AS.

morska plošča

Kattegat

2 294,900

700,128

0

30,51

229,490

DK

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

26 764,044

6 080,942

6 437,121

46,77

2 676,404

DK

PLE/3BCD-C

morska plošča

vode Unije podrazdelkov 22–32

5 659,700

1 681,646

0

29,71

565,970

DK

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

6 526,110

5 689,168

0

87,18

652,611

DK

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

6,055

5,214

0

86,04

0,605

DK

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij II in IV

671,003

432,267

0

64,42

67,100

DK

SOL/3A/BCD

morski list

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

502,192

426,878

0

85,00

50,219

DK

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

30 088,206

27 118,464

0

90,13

2 969,742

DK

WHB/*05-F.

sinji mol

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za WHB/1X14)

5 411,260

0

0

0

541,126

DK

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

67 767,619

60 920,406

7,828

89,91

6 776,762

DK

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

1 013,100

191,283

62,912

25,09

101,310

EE

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

18,800

0

0

0

1,880

EE

HER/03D.RG

sled

podrazdelek 28.1

14 822,468

13 772,460

0

92,92

1 050,008

EE

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

24 198,194

21 380,208

0

88,35

2 419,819

EE

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

29 634,465

26 545,950

0

89,58

2 963,446

ES

ALF/3X14-

sluzoglavke

vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV

78,974

75,154

0

95,17

3,82

ES

ANE/08.

sardon

območje VIII

26 564,931

23 065,576

0

86,83

2 656,493

ES

ANF/8C3411

morska spaka

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

3 364,445

1 672,291

0

49,70

336,444

ES

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

399,977

116,827

0

29,21

39,998

ES

BSF/56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

334,276

237,942

0

71,18

33,428

ES

BSF/8910-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X

32,400

31,922

0

98,52

0,478

ES

GFB/*567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII (posebni pogoj za GFB/89-)

22,960

0

0

0

2,296

ES

GFB/*89-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX (posebni pogoj za GFB/567-)

55,888

0

0

0

5,589

ES

GFB/567

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

711,896

404,057

0

56,76

71,190

ES

GFB/89-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX

284,415

188,586

0

66,31

28,441

ES

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV; vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

70,000

39,198

0

56,00

7,000

ES

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

39,620

28,125

0

70,99

3,962

ES

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

34,325

0

0

0

3,432

ES

HKE/*57-14

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)

4 354,000

2 396,245

0

55,04

435,400

ES

HKE/*8ABDE

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (posebni pogoj za HKE/571214)

3 512,300

0

0

0

351,230

ES

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

23 181,367

16 938,608

0

73,07

2 318,137

ES

HKE/8ABDE.

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

15 484,410

10 674,975

2 396,245

84,42

1 548,441

ES

HKE/8C3411

oslič

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

7 875,670

6 098,486

0

77,43

787,567

ES

JAX/*08C2.

šur in z njim povezan prilov

VIIIc (posebni pogoj za JAX/2A-14)

4 947,675

0

0

0

494,767

ES

JAX/08C.

šur

območje VIIIc

13 570,801

12 213,721

0

90,00

1 357,080

ES

JAX/09.

šur

območje IX

24 908,846

18 536,911

211,414

75,27

2 490,885

ES

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa, VI, VIIa–c, VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

7 955,575

1 407,994

0

17,70

795,557

ES

LEZ/07.

krilati rombi

območje VII

3 745,570

2 834,813

85,350

77,96

374,557

ES

LEZ/56-14

krilati rombi

vode Unije in mednarodne vode območja Vb; območje VI; mednarodne vode območij XII in XIV

710,396

335,759

0

47,26

71,040

ES

LEZ/8ABDE.

krilati rombi

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

632,454

584,930

0

92,49

47,524

ES

LEZ/8C3411

krilati rombi

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

1 125,080

755,945

0

67,19

112,508

ES

MAC/*08B.

skuša

VIIIb (posebni pogoj za MAC/8C3411)

3 543,520

278,708

0

7,87

354,352

ES

MAC/2CX14-

skuša

območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV

528,001

475,200

0

90,00

52,801

ES

MAC/8C3411

skuša

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

35 675,072

31 089,466

278,708

87,93

3 567,507

ES

NEP/*07U16

škamp

funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII (posebni pogoj za NEP/07.)

80,000

57,986

0

72,48

8,000

ES

NEP/07.

škamp

območje VII

1 406,421

15,633

57,986

5,23

140,642

ES

NEP/5BC6.

škamp

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb

349,625

0

0

0

34,962

ES

NEP/8ABDE.

škamp

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

4,512

0,098

0

2,17

0,451

ES

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

162,878

4,064

0

2,50

16,288

ES

RNG/5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

256,060

231,169

0

90,28

24,891

ES

RNG/8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV

2 822,930

1 113,395

278,398

49,30

282,293

ES

SBR/*678-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII (posebni pogoj za SBR/09-)

10,960

0

0

0

1,096

ES

SBR/09-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območja IX

117,222

47,315

0

40,36

11,722

ES

SBR/10-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območja X

5,569

0

0

0

0,557

ES

SBR/678-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII

126,498

111,596

0

88,22

12,650

ES

SOL/8AB.

morski list

območji VIIIa in VIIIb

8,524

8,392

0

98,50

0,132

ES

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

25 620,092

17,289

0

0,07

2 562,009

ES

WHB/8C3411

sinji mol

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

46 158,862

26 008,734

0

56,35

4 615,886

ES

WHG/56-14

mol

območje VI, vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

0,311

0

0

0

0,031

FI

HER/30/31.

sled

podrazdelka 30–31

128 256,875

93 688,775

0

73,05

12 825,687

FI

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

45 980,260

40 563,987

0

88,22

4 598,026

FR

ALF/3X14-

sluzoglavke

vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV

19,001

10,372

0

54,59

1,900

FR

ANE/08.

sardon

območje VIII

5 596,980

2 404,103

0

42,95

559,698

FR

ANF/8C3411

morska spaka

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

58,777

7,960

0

13,54

5,878

FR

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

8 689,851

1 019,719

0

11,73

868,985

FR

BSF/56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

2 759,444

1 775,157

0

64,33

275,944

FR

BSF/8910-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X

29,222

2,371

0

8,11

2,922

FR

COD/07A.

trska

območje VIIa

7,112

0,201

0

2,83

0,711

FR

COD/07D.

trska

območje VIId

1 860,381

91,881

0

4,94

186,038

FR

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

1 074,300

406,749

4,790

38,31

107,430

FR

COD/7XAD34

trska

območja VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X, vode Unije območja CECAF 34.1.1

2 180,638

1 385,593

0

63,54

218,064

FR

GFB/*567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII (posebni pogoj za GFB/89-)

1,438

0

0

0

0,144

FR

GFB/*89-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX (posebni pogoj za GFB/567-)

56,158

0

0

0

5,616

FR

GFB/1012-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij X in XII

10,111

0

0

0

1,011

FR

GFB/1234-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III in IV

10,111

1,572

0

15,55

1,011

FR

GFB/567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

729,014

435,462

0

59,73

72,901

FR

GFB/89-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX

21,856

17,916

0

81,96

2,186

FR

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV; vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

474,421

231,937

0

48,89

47,442

FR

HAD/*2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa (posebni pogoj za HAD/5BC6A.)

20,400

0

0

0

2,040

FR

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

831,397

142,736

0,717

17,25

83,140

FR

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

245,418

68,344

0

27,85

24,542

FR

HAD/6B1214

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij VIb, XII in XIV

404,108

0

0

0

40,411

FR

HAD/7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

5 345,182

5 029,253

0

94,09

315,929

FR

HER/*04B.

sled

območji IVc in VIId (posebni pogoj za HER/4CXB7D)

7 430,050

843,700

0

11,36

743,005

FR

HER/2A47DX

sled

območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa

63,280

0

0

0

6,328

FR

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

18 569,499

17 673,505

0

95,17

895,994

FR

HER/4CXB7D

sled

območji IVc in VIId

12 363,558

10 283,475

843,700

90,00

1 236,356

FR

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

6,282

0

0

0

0,628

FR

HER/7G-K.

sled

območja VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

552,995

0,032

0

0,01

55,299

FR

HKE/*03A.

oslič

območje IIIa (posebni pogoj za HKE/2AC4-C)

54,770

0

0

0

5,477

FR

HKE/*57-14

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (posebni pogoj za HKE/8ABDE.)

7 890,510

0

0

0

789,051

FR

HKE/*8ABDE

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (posebni pogoj za HKE/571214)

3 529,720

0

0

0

352,972

FR

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

2 736,081

2 458,064

0

89,84

273,608

FR

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

31 275,511

24 569,461

0

78,56

3 127,551

FR

HKE/8ABDE.

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

33 632,157

17 399,700

0

51,74

3 363,216

FR

HKE/8C3411

oslič

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

721,184

75,251

0

10,43

72,118

FR

JAX/*07D.

šur in z njim povezan prilov

VIId (posebni pogoj za JAX/2A-14)

163,452

122,121

0

74,71

16,345

FR

JAX/*08C2

šur in z njim povezan prilov

območje VIIIc (posebni pogoj za JAX/2A-14)

1 858,355

0

0

0

185,835

FR

JAX/*4BC7D

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IVb, IVc in VIId (posebni pogoj za JAX/2A-14)

206,466

0

0

0

20,647

FR

JAX/08C.

šur

območje VIIIc

235,238

0,814

0

0,35

23,524

FR

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

6 665,783

4 422,335

122,121

68,18

666,578

FR

LEZ/*8ABDE.

krilati rombi

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (posebni pogoj za LEZ/07.)

564,550

505,772

0

89,59

56,455

FR

LEZ/07.

krilati rombi

območje VII

5 723,092

3 835,498

505,772

75,86

572,309

FR

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

39,678

38,717

0

97,57

0,961

FR

LEZ/56-14

krilati rombi

vode Unije in mednarodne vode območja Vb; območje VI; mednarodne vode območij XII in XIV

2 769,472

132,612

0

4,79

276,947

FR

LEZ/8ABDE.

krilati rombi

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

918,786

807,710

0

87,91

91,879

FR

LEZ/8C3411

krilati rombi

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

39,725

0,590

0

1,49

3,972

FR

MAC/*02AN-

skuša

norveške vode območja IIa (posebni pogoj za MAC/2A34.)

271,000

0

0

0

27,100

FR

MAC/*08B.

skuša

VIIIb (posebni pogoj za MAC/8C3411)

23,120

0

0

0

2,312

FR

MAC/*2AN-

skuša

norveške vode območja IIa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

1 404,000

0

0

0

140,400

FR

MAC/*3A4BC

skuša

območji IIIa in IVbc (posebni pogoj za MAC/2A34.)

2 391,675

0

0

0

239,167

FR

MAC/*4A-EN

skuša

vode Unije območja IIa; vode Unije in norveške vode območja IVa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

11 536,875

3 788,366

0

32,84

1 153,687

FR

MAC/*8ABD.

skuša

območja VIIIa, VIIIb in VIIId (posebni pogoj za MAC/8C3411)

73,548

0

0

0

7,355

FR

MAC/*FRO1

skuša

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2A34.)

278,000

0

0

0

27,800

FR

MAC/*FRO2

skuša

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

1 438,000

0

0

0

143,800

FR

MAC/2A34.

skuša

območji IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32

2 379,480

2 141,551

0

90,00

237,948

FR

MAC/2CX14-

skuša

območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV

22 983,205

16 799,253

3 788,366

89,58

2 298,320

FR

MAC/8C3411

skuša

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

280,944

98,378

0

35,02

28,094

FR

NEP/*07U16

škamp

funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII (posebni pogoj za NEP/07.)

525,560

0

0

0

52,556

FR

NEP/07.

škamp

območje VII

6 688,635

416,602

0

6,23

668,863

FR

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

48,397

15,067

0

31,13

4,840

FR

NEP/5BC6.

škamp

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb

147,689

0

0

0

14,769

FR

NEP/8ABDE.

škamp

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

4 324,883

3 433,404

0

79,39

432,488

FR

OTH/*07D.

merjaščevka in mol

območje VIId (posebni pogoj za JAX/*07D)

9,471

0

0

0

0,947

FR

OTH/*08C2

merjaščevka in mol

območje VIIIc (posebni pogoj za JAX/2A-14)

93,238

0

0

0

9,324

FR

OTH/*2A-14

merjaščevka, mol in skuša

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (posebni pogoj za JAX/2A-14)

1 186,466

0

0

0

118,647

FR

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

1 551,142

151,034

0,003

9,74

155,114

FR

PLE/7DE.

morska plošča

območji VIId in VIIe

5 846,067

1 640,249

0

28,06

584,607

FR

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

20 534,739

10 871,729

0

52,94

2 053,474

FR

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

6 041,636

4 008,413

0

66,35

604,164

FR

RNG/*5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII (posebni pogoj za RNG/8X14-)

9,911

0

0

0

0,991

FR

RNG/*8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV (posebni pogoj za RNG/5B67-)

288,182

0

0

0

28,818

FR

RNG/5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

2 881,820

115,195

3,660

4,12

288,182

FR

RNG/8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV

99,110

0

0,071

0,07

9,911

FR

SBR/678-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII

19,483

16,321

0

83,78

1,948

FR

SOL/07D.

morski list

območje VIId

1 805,544

1 177,566

0

65,22

180,554

FR

SOL/07E.

morski list

območje VIIe

375,454

198,191

0

52,79

37,545

FR

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij II in IV

734,086

392,970

0

53,53

73,409

FR

SOL/7FG.

morski list

območji VIIf in VIIg

59,285

48,742

0

82,21

5,928

FR

SOL/8AB.

morski list

območji VIIIa in VIIIb

3 249,369

2 953,308

0

90,89

296,061

FR

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

13 724,371

13 042,358

60,000

95,47

622,013

FR

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

2 206,700

952,511

0

43,16

220,670

FR

WHG/56-14

mol

območje VI, vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

28,713

3,365

0

11,72

2,871

FR

WHG/7X7A-C

mol

območja VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

18 264,945

7 633,255

0

41,79

1 826,494

IE

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

33,446

0

0

0

3,345

IE

BSF/56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

0,113

0

0

0

0,011

IE

COD/07A.

trska

območje VIIa

80,762

54,348

0

67,30

8,076

IE

COD/7XAD34

trska

območja VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

800,946

641,972

0

80,15

80,095

IE

GFB/567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

84,753

6,293

0

7,43

8,475

IE

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV, vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

1,281

0

0

0

0,128

IE

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

712,315

640,948

0

89,98

71,231

IE

HAD/6B1214

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij VIb, XII in XIV

555,387

500,023

0

90,03

55,364

IE

HAD/7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

1 732,225

1 684,398

0

97,24

47,827

IE

HER/07A/MM

sled

območje VIIa

243,112

183,970

0

75,67

24,311

IE

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

3 797,347

3 494,648

0

92,03

302,699

IE

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

998,839

867,644

0

86,87

99,884

IE

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

197,868

8,804

0

4,45

19,787

IE

HER/7G-K.

sled

območja VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

14 287,075

10 016,729

0

70,11

1 428,707

IE

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

3 860,854

3 485,014

0

90,27

375,840

IE

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa, IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

26 542,565

23 920,233

0

90,12

2 622,332

IE

LEZ/07.

krilati rombi

območje VII

2 788,545

2 511,894

0

90,08

276,651

IE

LEZ/56-14

krilati rombi

vode Unije in mednarodne vode območja Vb; območje VI; mednarodne vode območij XII in XIV

794,483

694,169

0

87,37

79,448

IE

MAC/*2AN-

skuša

norveške vode območja IIa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

7 717,540

0

0

0

771,754

IE

MAC/*4A-EN

skuša

vode Unije območja IIa; vode Unije in norveške vode območja IVa (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

57 276,470

35 957,335

0

62,78

5 727,647

IE

MAC/*FRO2

skuša

vode Ferskih otokov (posebni pogoj za MAC/2CX14-)

7 796,200

0

0

0

779,620

IE

NEP/*07U16

škamp

funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII (posebni pogoj za NEP/07.)

2 198,377

1 978,701

0

90,01

219,676

IE

NEP/07.

škamp

območje VII

10 118,508

6 076,547

1 978,701

79,61

1 011,851

IE

NEP/5BC6.

škamp

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb

246,452

122,004

0

49,50

24,645

IE

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

376,884

171,148

0

45,41

37,688

IE

RNG/5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

171,000

0,474

0

0,28

17,100

IE

RNG/8X14-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV

4,550

0

0

0

0,455

IE

SOL/7FG.

morski list

območji VIIf in VIIg

30,322

28,313

0

93,38

2,009

IE

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

49 510,435

44 560,167

0

90,00

4 951,043

IE

WHG/56-14

mol

območje VI, vode Unije in mednarodne vode območja Vb, mednarodne vode območij XII in XIV

67,164

60,062

0

89,43

6,716

IE

WHG/7X7A-C

mol

območja VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

8 012,821

6 334,887

0

79,06

801,282

LT

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

6 469,141

4 036,885

0

62,40

646,914

LT

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

12 695,051

12 480,058

0

98,31

214,993

NL

COD/03AN.

trska

Skagerrak

36,610

36,600

0

99,97

0,010

NL

COD/07D.

trska

območje VIId

56,150

19,952

0

35,53

5,615

NL

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

799,900

604,729

13,518

77,29

79,990

NL

COD/7XAD34

trska

območja VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

0,163

0,100

0

62,50

0,016

NL

GFB/567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

0,054

0

0

0

0,005

NL

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV; vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

1,600

0,360

0

22,50

0,160

NL

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

134,951

65,957

6,582

53,75

13,495

NL

HAD/3A/BCD

vahnja

območje IIIa, vode Unije podrazdelkov 22–32

20,412

20,056

0

98,27

0,356

NL

HAD/7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

12,400

11,590

0

93,47

0,810

NL

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

6 262,318

5 464,566

581,641

96,55

216,111

NL

HER/2A47DX

sled

območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa

112,622

15,492

0

13,76

11,262

NL

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

56 885,900

56 751,109

0

99,76

134,791

NL

HER/4CXB7D

sled

območji IVc in VIId

26 594,672

12 744,372

12 883,22

96,36

967,080

NL

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

897,902

815,042

0

90,77

82,86

NL

HER/7G-K.

sled

območja VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

910,542

634,256

0

69,66

91,054

NL

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

54,914

47,699

3,11

92,53

4,105

NL

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

303,116

124,220

0

40,98

30,312

NL

HKE/8ABDE.

oslič

območja VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

42,781

0

0

0

4,278

NL

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

26 027,115

14 319,321

2 298,337

63,85

2 602,711

NL

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

25,200

3,653

0

14,50

2,520

NL

MAC/2A34.

skuša

območji IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32

2 740,456

1 382,240

1 064,713

89,29

274,046

NL

MAC/2CX14-

skuša

območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV

41 027,009

22 347,471

17 131,121

96,23

1 548,417

NL

MAC/8C3411

skuša

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

20,210

0

0

0

2,021

NL

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 649,769

1 475,375

0

89,43

164,977

NL

PLE/03AN.

morska plošča

Skagerrak

2 817,200

1 478,880

0

52,49

281,72

NL

PLE/07A.

morska plošča

območje VIIa

9,949

0

0

0

0,995

NL

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

57 584,500

25 447,491

3 471,358

50,22

5 758,450

NL

PLE/7DE.

morska plošča

območji VIId in VIIe

89,200

81,951

0

91,87

7,249

NL

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

209,943

188,634

0

89,85

20,994

NL

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij II in IV

12 590,552

9 064,134

0

71,99

1 259,055

NL

SOL/3A/BCD

morski list

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

37,470

31,212

0

83,30

3,747

NL

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

86 978,356

71 438,151

9 491,707

93,05

6 048,498

NL

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

841,481

661,446

0,543

78,67

84,148

NL

WHG/7X7A-C

mol

območja VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

682,434

613,475

0

89,90

68,243

PL

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

50 907,880

39 631,024

0

77,85

5 090,788

PL

PLE/3BCD-C

morska plošča

vode Unije podrazdelkov 22–32

694,500

293,640

0

42,28

69,450

PL

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

75 783,185

69 971,317

0

92,33

5 811,868

PT

ANF/8C3411

morska spaka

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

750,843

679,947

0

90,56

70,896

PT

BSF/8910-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X

3 679,338

2 305,232

0

62,65

367,934

PT

GFB/1012-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij X in XII

44,990

17,779

0

39,52

4,499

PT

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

4,160

0

0

0

0,416

PT

HKE/8C3411

oslič

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

2 892,411

1 754,359

0

60,65

289,241

PT

JAX/08C.

šur

območje VIIIc

1 329,631

1 109,918

0

83,48

132,963

PT

JAX/09.

šur

območje IX

55 921,246

25 120,174

528,805

45,87

5 592,125

PT

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

1,779

0

0

0

0,178

PT

MAC/8C3411

skuša

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

6 440,691

4 591,601

0

71,29

644,069

PT

SBR/10-

okati ribon

vode Unije in mednarodne vode območja X

541,462

517,230

0

95,53

24,232

PT

WHB/8C3411

sinji mol

območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

11 013,035

4 337,122

0

39,38

1 101,303

SE

COD/03AN.

trska

Skagerrak

821,024

556,518

0

67,78

82,102

SE

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

44,510

31,073

1,022

72,11

4,451

SE

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

162,308

12,967

0,022

8,00

16,231

SE

HAD/3A/BCD

vahnja

območje IIIa, vode Unije podrazdelkov 22–32

236,790

113,745

0

48,04

23,679

SE

HER/03A.

sled

območje IIIa

29 881,622

18 731,090

10 155,375

96,67

995,157

SE

HER/03A-BC

sled

območje IIIa

1 007,696

805,199

0

79,90

100,770

SE

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

1 318,329

766,221

438,740

91,40

113,368

SE

HER/2A47DX

sled

območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa

57,640

34,334

0

59,57

5,764

SE

HER/30/31.

sled

podrazdelka 30–31

28 790,075

10 475,338

0

36,39

2 879,007

SE

HER/3D-R30

sled

vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

57 125,245

50 587,636

0

88,56

5 712,524

SE

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

7 497,641

7 491,728

5,265

99,99

0,648

SE

HKE/3A/BCD

oslič

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

289,458

53,415

0

18,45

28,946

SE

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

193,397

0

0

0

19,340

SE

MAC/2A34.

skuša

območji IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32

3 930,161

2 903,805

990,771

99,09

35,585

SE

NEP/3A/BCD

škamp

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

3 647,754

1 421,349

0

38,97

364,775

SE

PLE/03AN.

morska plošča

Skagerrak

785,100

159,573

0

20,33

78,510

SE

PLE/03AS.

morska plošča

Kattegat

257,500

95,596

0

37,12

25,750

SE

PLE/3BCD-C

morska plošča

vode Unije podrazdelkov 22–32

472,806

30,126

0

6,37

47,281

SE

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

605,268

437,201

0

72,23

60,527

SE

SOL/3A/BCD

morski list

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

24,780

19,961

0

80,55

2,478

SE

SPR/3BCD-C

papalina

vode Unije podrazdelkov 22–32

50 861,068

49 834,193

0

97,98

1 026,875

SE

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

219,664

138,524

0

63,06

21,966

SE

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

13,200

4,533

0

34,34

1,320

UK

ALF/3X14-

sluzoglavke

vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV

9,110

0,432

0

4,74

0,911

UK

BLI/5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

2 229,925

644,724

0

28,91

222,992

UK

BSF/56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

197,387

100,934

0

51,13

19,739

UK

COD/07A.

trska

območje VIIa

55,560

40,950

0

73,70

5,556

UK

COD/07D.

trska

območje VIId

258,679

47,676

0

18,43

25,868

UK

COD/2A3AX4

trska

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

20 274,178

15 615,494

2 795,552

90,81

1 863,132

UK

COD/7XAD34

trska

območja VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X, vode Unije območja CECAF 34.1.1

252,489

184,755

0

73,17

25,249

UK

GFB/567-

tabinja belica

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII

896,968

99,720

0

11,12

89,697

UK

GHL/2A-C46

grenlandska morska plošča

vode Unije območij IIa in IV, vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI

964,387

147,878

0

15,33

96,439

UK

HAD/2AC4.

vahnja

območje IV; vode Unije območja IIa

27 924,370

20 374,564

5 101,061

91,23

2 448,745

UK

HAD/5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

3 348,692

2 463,833

0

73,58

334,869

UK

HAD/6B1214

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij VIb, XII in XIV

3 995,058

3 886,098

0

97,27

108,960

UK

HAD/7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

770,731

689,602

0

89,47

77,073

UK

HER/07A/MM

sled

območje VIIa

4 090,526

3 695,960

0

90,35

394,566

UK

HER/1/2-

sled

vode Unije, vode Ferskih otokov, norveške vode in mednarodne vode območij I in II

4 560,869

4 421,770

0

96,95

139,099

UK

HER/4AB.

sled

vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S

68 719,392

66 524,581

1 293,016

98,69

901,795

UK

HER/4CXB7D

sled

območji IVc in VIId

4 303,151

2 492,047

1 786,300

99,42

24,804

UK

HER/5B6ANB

sled

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VIb in VIaN

3 606,810

3 356,220

0

93,05

250,590

UK

HER/7G-K.

sled

območja VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

380,500

66,632

0

17,51

38,050

UK

HKE/2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

6 797,189

6 129,105

0

90,17

668,084

UK

HKE/571214

oslič

območji VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

8 648,506

6 408,658

8,482

74,20

864,851

UK

JAX/2A-14

šur in z njim povezan prilov

vode Unije območij IIa in IVa; območja VI, VIIa–c,VIIe–k, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

3 791,522

912,428

409,000

34,85

379,152

UK

LEZ/07.

krilati rombi

območje VII

3 059,956

2 664,462

0

87,08

305,995

UK

LEZ/2AC4-C

krilati rombi

vode Unije območij IIa in IV

2 743,685

1 174,057

0

42,79

274,368

UK

LEZ/56-14

krilati rombi

vode Unije in mednarodne vode območja Vb; območje VI; mednarodne vode območij XII in XIV

1 959,246

754,840

0

38,53

195,925

UK

MAC/2A34.

skuša

območji IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32

3 991,428

3 588,768

333,952

98,28

68,708

UK

NEP/07.

škamp

območje VII

9 483,155

6 290,627

340,019

69,92

948,315

UK

NEP/2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

16 153,130

11 949,933

0

73,98

1 615,313

UK

NEP/5BC6.

škamp

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb

17 474,623

11 580,543

0

66,27

1 747,462

UK

PLE/2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat

32 213,647

13 978,322

983,846

46,45

3 221,365

UK

PLE/7DE.

morska plošča

območji VIId in VIIe

2 741,096

2 407,296

0

87,82

274,110

UK

POK/2C3A4.

saj

območji IIIa in IV; vode Unije območja IIa

11 004,725

8 673,945

0

78,82

1 100,472

UK

POK/56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

3 258,975

2 640,610

0

81,03

325,897

UK

RNG/5B67-

okroglonosi repak

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

169,640

7,942

1,469

5,55

16,964

UK

SOL/07D.

morski list

območje VIId

394,216

342,741

0

86,94

39,422

UK

SOL/07E.

morski list

območje VIIe

804,826

737,606

0

91,65

67,220

UK

SOL/24-C.

morski list

vode Unije območij II in IV

939,830

510,842

0

54,35

93,983

UK

SOL/7FG.

morski list

območji VIIf in VIIg

172,304

149,215

0

86,60

17,230

UK

WHB/1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

73 710,920

66 385,653

0

90,06

7 325,267

UK

WHG/2AC4.

mol

območje IV; vode Unije območja IIa

10 578,237

8 541,792

674,458

87,12

1 057,824

UK

WHG/56-14

mol

območje VI, vode Unije in mednarodne vode območja Vb, mednarodne vode območij XII in XIV

124,595

124,535

0

99,95

0,060

UK

WHG/7X7A-C

mol

območja VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk

2 116,262

959,986

0

45,36

211,626


(1)  Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2016 v leto 2017 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3), s členom 5a Uredbe Sveta (EU) št. 1221/2014 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16) in s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(2)  Posebni pogoj iz prilog k zadevnim uredbam o ribolovnih možnostih.


9.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/36


UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1497

z dne 8. oktobra 2018

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede kategorije živil 17 in uporabe aditivov za živila v prehranskih dopolnilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2) ter zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Le aditivi za živila, vključeni v seznam Unije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, se lahko dajo v promet kot taki in uporabljajo v živilih v skladu s pogoji uporabe iz navedene priloge.

(3)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Seznam Unije vključuje aditive za živila na podlagi kategorij živil, katerim se lahko dodajo. V delu D navedenega seznama kategorija živil 17 zajema prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke. Kategorija živil 17 se deli na tri podkategorije: 17.1 „Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, vključno s kapsulami in tabletami ter podobnimi oblikami razen za žvečenje“, 17.2 „Prehranska dopolnila v tekoči obliki“ in 17.3 „Prehranska dopolnila v obliki sirupa ali za žvečenje“. V delu E seznama Unije so navedeni aditivi, odobreni za vsako od teh podkategorij, ter pogoji za njihovo uporabo.

(5)

V razpravah z državami članicami (v delovni skupini vladnih strokovnjakov o aditivih) se je izkazalo, da obstajajo težave z izvajanjem Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 o aditivih za živila, zlasti s podkategorijo živil 17.3 „Prehranska dopolnila v obliki sirupa ali za žvečenje“. Ta razvrstitev je povzročila napačno razlaganje in v izogib temu bi bilo treba dopolnila v obliki sirupa ali za žvečenje kategorizirati kot dopolnila v tekoči oziroma trdni obliki.

(6)

Zato je primerno črtati podkategorijo 17.3 ter poimenovanji podkategorij živil 17.1 in 17.2 spremeniti v „Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“ oziroma „Prehranska dopolnila, dobavljena v tekoči obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“. Tako bo bolj jasno, katere izdelke zajema/vključuje posamezna podkategorija živil. Zaradi črtanja podkategorije živil 17.3 bi bilo treba vnose aditivov za živila iz te podkategorije prenesti v podkategorijo živil 17.1 ali 17.2, da se zagotovi preglednost in pravna varnost glede uporabe aditivov za živila v navedenih živilih. Zaradi jasnosti in za namene izvrševanja bi bilo treba spremeniti tudi poimenovanje kategorije živil 17, in sicer v „Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES“.

(7)

V razpravah z državami članicami se je izkazalo tudi, da bi bilo treba pojasniti, ali najvišje dovoljene vsebnosti (za uporabo) aditivov za živila v kategoriji živil 17 veljajo za živila, kakor se tržijo, ali za živila, pripravljena za zaužitje. Zato bi bilo treba vključiti uvodno besedilo, ki bi se sklicevalo na nekatere aditive za živila iz navedene kategorije živil. To je skladno s prejšnjimi vnosi zadevnih aditivov za živila iz direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES (4), 94/36/ES (5) in 95/2/ES (6).

(8)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če taka posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Ker se seznam Unije spreminja zaradi pojasnitve sedanjih odobrenih uporab aditivov, ne gre za posodobitev navedenega seznama, ki bi vplivala na zdravje ljudi. Zato tudi ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(9)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. oktobra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2)  UL L 354, 31.12.2008, str. 1.

(3)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 3).

(5)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 13).

(6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, 18.3.1995, str. 1).


PRILOGA

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni:

(1)

v delu D se vnosi pod kategorijo živil 17. „Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“ nadomestijo z naslednjim:

17.

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES

17.1

Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke

17.2

Prehranska dopolnila, dobavljena v tekoči obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“;

(2)

del E se spremeni:

(a)

vnos za kategorijo živil 17. „Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“ se spremeni:

17.

Prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES

 

UVODNI DEL, UPORABLJA SE ZA VSE PODKATEGORIJE

 

Navedene najvišje dovoljene vsebnosti za uporabo za barvila, poliole, sladila ter E 200–213, E 338–452, E 405, E 416, E 426, E 432–436, E 459, E 468, E 473–475, E 491–495, E 551–553, E 901–904, E 961, E 1201–1204, E 1505 in E 1521 se nanašajo na prehranska dopolnila, pripravljena za zaužitje v skladu z navodili za uporabo, ki jih zagotovi proizvajalec.

Faktor razredčenja za navedena prehranska dopolnila, ki jih je treba razredčiti ali raztopiti, mora biti sporočen skupaj z navodili za uporabo.“;

(b)

vnos za podkategorijo živil 17.1 se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„17.1

Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“;

(ii)

vsi vnosi iz te podkategorije se nadomestijo z naslednjimi vnosi, ki se vnesejo v njihovem številčnem zaporedju:

 

„skupina I

aditivi

 

 

E 410, E 412, E 415, E 417 in E 425 se ne smejo uporabljati za proizvodnjo dehidriranih prehranskih dopolnil, ki se rehidrirajo ob zaužitju

 

skupina II

barvila pri quantum satis

quantum satis

 

obdobje uporabe: do 31. julija 2014

 

skupina II

barvila pri quantum satis

quantum satis

(69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

skupina III

barvila s kombiniranimi mejnimi vsebnostmi

300

 

obdobje uporabe: do 31. julija 2014

 

skupina III

barvila s kombiniranimi mejnimi vsebnostmi

300

(69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

skupina IV

polioli

quantum satis

 

 

 

E 104

kinolinsko rumeno

35

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 104

kinolinsko rumeno

35

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014,

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 104

kinolinsko rumeno

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 104

kinolinsko rumeno

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014,

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 110

sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 110

sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

35

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

35

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014,

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014,

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 160d

likopen

30

 

 

 

E 200–213

sorbinska kislina – sorbati; benzojska kislina – benzoati

1 000

(1) (2)

samo če se dobavlja v suhi obliki in vsebuje pripravke vitamina A ter kombinacij vitaminov A in D, razen za žvečenje

 

E 310–321

Propil galat, TBHQ, BHA in BHT

400

(1)

 

 

E 338–452

fosforjeva (V) kislina – fosfati – di-, tri- in polifosfati

quantum satis

 

 

 

E 392

izvlečki rožmarina

400

(46)

 

 

E 405

propan-1,2-diol alginat

1 000

 

 

 

E 416

karaja gumi

quantum satis

 

 

 

E 426

hemiceluloza iz soje

1 500

 

 

 

E 432–436

polisorbati

quantum satis

 

 

 

E 459

beta ciklodekstrin

quantum satis

 

samo prehranska dopolnila v obliki tablet in dražejev

 

E 468

zamrežena natrijeva karboksimetil celuloza

30 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 473–474

saharozni estri maščobnih kislin – saharozni gliceridi

quantum satis

(1)

 

 

E 475

poliglicerolni estri maščobnih kislin

quantum satis

 

 

 

E 491–495

sorbitan estri

quantum satis

(1)

 

 

E 551–559

silicijev dioksid – silikati

quantum satis

 

obdobje uporabe: do 31. januarja 2014

 

E 551–553

silicijev dioksid – silikati

quantum satis

 

obdobje uporabe: od 1. februarja 2014

 

E 900

dimetilpolisiloksan

10

(91)

samo prehranska dopolnila v obliki šumečih tablet

 

E 901

čebelji vosek, beli in rumeni

quantum satis

 

 

 

E 902

kandelilni vosek

quantum satis

 

 

 

E 903

karnauba vosek

200

 

 

 

E 904

šelak

quantum satis

 

 

 

E 950

acesulfam K

500

 

 

 

E 950

acesulfam K

2 000

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 951

aspartam

2 000

 

 

 

E 951

aspartam

5 500

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 952

ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli

500

(51)

 

 

E 952

ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli

1 250

(51)

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 954

saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli

500

(52)

 

 

E 954

saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli

1 200

(52)

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 955

sukraloza

800

 

 

 

E 955

sukraloza

2 400

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 957

taumatin

400

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 959

neohesperidin DC

100

 

 

 

E 959

neohesperidin DC

400

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 960

steviol glikozidi

670

(60)

 

 

E 960

steviol glikozidi

1 800

(60)

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 961

neotam

60

 

 

 

E 961

neotam

185

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 961

neotam

2

 

samo kot ojačevalec arome, razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 961

neotam

2

 

samo prehranska dopolnila na osnovi vitaminov in/ali mineralov, kot ojačevalec arome

 

E 962

sol aspartam-acesulfama

500

(11)a (49) (50)

 

 

E 962

sol aspartam-acesulfama

2 000

(11)a (49) (50)

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 969

advantam

20

 

 

 

E 969

advantam

55

 

samo prehranska dopolnila za žvečenje

 

E 1201

polivinilpirolidon

quantum satis

 

samo prehranska dopolnila v obliki tablet in dražejev

 

E 1202

polivinilpolipirolidon

quantum satis

 

samo prehranska dopolnila v obliki tablet in dražejev

 

E 1203

polivinil alkohol (PVA)

18 000

 

samo prehranska dopolnila v obliki kapsul in tablet

 

E 1204

pululan

quantum satis

 

samo prehranska dopolnila v obliki kapsul in tablet

 

E 1205

osnovni kopolimer metakrilata

100 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 1206

nevtralni kopolimer metakrilata

200 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 1207

anionski kopolimer metakrilata

100 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 1208

kopolimer polivinilpirolidon-vinil acetata

100 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 1209

polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer

100 000

 

razen prehranskih dopolnil za žvečenje

 

E 1505

trietilcitrat

3 500

 

samo prehranska dopolnila v obliki kapsul in tablet

 

E 1521

polietilenglikol

10 000

 

samo prehranska dopolnila v obliki kapsul in tablet“;

(c)

vnos za podkategorijo živil 17.2 se spremeni:

(i)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„17.2

Prehranska dopolnila, dobavljena v tekoči obliki, razen prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke“;

(ii)

vsi vnosi iz te podkategorije se nadomestijo z naslednjimi vnosi, ki se vnesejo v njihovem številčnem zaporedju:

 

„skupina I

aditivi

 

 

 

 

skupina II

barvila pri quantum satis

quantum satis

 

 

 

skupina II

barvila pri quantum satis

quantum satis

 

obdobje uporabe: do 31. julija 2014

 

skupina II

barvila pri quantum satis

quantum satis

(69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014,

razen prehranskih dopolnil v obliki sirupa

 

skupina III

barvila s kombiniranimi mejnimi vsebnostmi

100

 

 

 

skupina IV

polioli

quantum satis

 

 

 

E 104

kinolinsko rumeno

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 104

kinolinsko rumeno

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

E 110

sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 110

sončno rumeno FCF/oranžno rumeno S

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

10

(61)

obdobje uporabe: od 1. januarja 2014 do 31. julija 2014

 

E 124

rdeče 4R, košenil rdeče A

10

(61) (69)

obdobje uporabe: od 1. avgusta 2014

 

E 160d

likopen

30

 

 

 

E 200–213

sorbinska kislina – sorbati; benzojska kislina – benzoati

2 000

(1) (2)

razen prehranskih dopolnil v obliki sirupa

 

E 310–321

propil galat, TBHQ, BHA in BHT

400

(1)

 

 

E 338–452

fosforjeva (V) kislina – fosfati – di-, tri- in polifosfati

quantum satis

 

 

 

E 392

izvlečki rožmarina

400

(46)

 

 

E 405

propan-1,2-diol alginat

1 000

 

 

 

E 416

karaja gumi

quantum satis

 

 

 

E 426

hemiceluloza iz soje

1 500

 

 

 

E 432–436

polisorbati

quantum satis

 

 

 

E 473–474

saharozni estri maščobnih kislin – saharozni gliceridi

quantum satis

(1)

 

 

E 475

poliglicerolni estri maščobnih kislin

quantum satis

 

 

 

E 491–495

sorbitan estri

quantum satis

(1)

 

 

E 551–559

silicijev dioksid – silikati

quantum satis

 

obdobje uporabe: do 31. januarja 2014

 

E 551–553

silicijev dioksid – silikati

quantum satis

 

obdobje uporabe: od 1. februarja 2014

 

E 950

acesulfam K

350

 

 

 

E 950

acesulfam K

2 000

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 951

aspartam

600

 

 

 

E 951

aspartam

5 500

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 952

ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli

400

(51)

 

 

E 952

ciklamna kislina ter njene natrijeve in kalcijeve soli

1 250

(51)

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 954

saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli

80

(52)

 

 

E 954

saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli

1 200

(52)

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 955

sukraloza

240

 

 

 

E 955

sukraloza

2 400

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 957

taumatin

400

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 959

neohesperidin DC

50

 

 

 

E 959

neohesperidin DC

400

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 960

steviol glikozidi

200

(60)

 

 

E 960

steviol glikozidi

1 800

(60)

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 961

neotam

20

 

 

 

E 961

neotam

185

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 961

neotam

2

 

samo kot ojačevalec arome, razen prehranskih dopolnil v obliki sirupa

 

E 961

neotam

2

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa na osnovi vitaminov in/ali mineralov, kot ojačevalec arome

 

E 962

sol aspartam-acesulfama

350

(11)a (49) (50)

 

 

E 962

sol aspartam-acesulfama

2 000

(11)a (49) (50)

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa

 

E 969

advantam

6

 

 

 

E 969

advantam

55

 

samo prehranska dopolnila v obliki sirupa“.


SKLEPI

9.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/45


SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1498

z dne 21. decembra 2017

o državni pomoči in ukrepih SA.38613 (2016/C) (ex 2015/NN), ki jih je Italija izvedla za družbo Ilva S.p.A. in Amministrazione Straordinaria

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8391)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedeno določbo (1), in ob upoštevanju prejetih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je po dveh uradnih pritožbah konkurentov (ki želita, da se njuna identiteta ne razkrije) z dne 11. in 14. aprila 2014 uvedla predhodno preiskavo v zvezi z domnevnimi ukrepi podpore v korist italijanske jeklarske družbe Ilva S.p.A. in Amministrazione Straordinaria (v nadaljnjem besedilu: Ilva). Uradni pritožbi sta 10. aprila 2015 oziroma 24. junija 2015 vložila tudi nemško združenje jeklarske industrije Wirtschaftsvereinigung Stahl (v nadaljnjem besedilu: WV Stahl) in evropsko jeklarsko združenje Eurofer. Navedena pritožnika je 25. junija 2015 podprlo britansko jeklarsko združenje British Steel Association.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 20. januarja 2016 Italijo obvestila, da se je v zvezi s štirimi ukrepi podpore, sprejetimi v korist družbe Ilva, odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Z dopisom z dne 13. maja 2016 je Italijo obvestila o razširitvi tega postopka na peti ukrep podpore.

(3)

Sklep Komisije o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) in sklep Komisije o razširitvi tega postopka na peti ukrep (v nadaljnjem besedilu: sklep o razširitvi postopka) sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih.

(4)

Italija je pripombe v zvezi s sklepoma o začetku in razširitvi postopka predložila z dopisoma z dne 3. marca in 26. julija 2016.

(5)

Komisija je prejela tudi pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Italiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Njene odgovore je prejela z dopisom z dne 29. julija 2016.

(6)

Komisija je z dopisi z dne 24. februarja 2016, 4. maja 2016, 30. septembra 2016, 1. februarja 2017 in 8. septembra 2017 od Italije zahtevala dodatne informacije. Italija je na te zahteve odgovorila z dopisi z dne 10. marca 2016, 13. maja 2016, 8. novembra 2016, 10. marca 2017 oziroma 16. oktobra 2017.

(7)

Komisija je potem, ko je bila obveščena o odločitvi Italije za prodajo premoženja družbe Ilva, Italijo pozvala, naj imenuje neodvisnega nadzornega skrbnika, ki bo Komisiji poročal o organizaciji in izvajanju postopka prodaje. Nadzorni skrbnik je poročila poslal Komisiji 15. junija 2016, 3. oktobra 2016, 13. in 14. decembra 2016, 1. februarja 2017, 22. februarja 2017, 30. junija 2017, svoje končno poročilo o postopku prodaje pa je predložil 20. julija 2017. Italijanski organi so z dopisom z dne 7. junija 2017 Komisijo obvestili tudi o rezultatu razpisnega postopka, 24. julija 2017 pa so predložili dodatne informacije v zvezi s postopkom prodaje.

2.   OPIS

2.1   Upravičenec

(8)

Družba Ilva je ena največjih proizvajalk jekla v Evropi, ukvarja se s proizvodnjo, predelavo in prodajo izdelkov iz ogljikovega jekla ter med drugim upravlja industrijske obrate nacionalnega strateškega interesa, kakor so opredeljeni v členu 1 zakonskega odloka št. 207 z dne 3. decembra 2012, preoblikovanega s spremembami z zakonom št. 231 z dne 24. decembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: zakonski odlok št. 207/2012). Od leta 1996 je v lasti družine Riva, prej pa je bila prek Istituto per la Ricostruzione Industriale (v nadaljnjem besedilu: inštitut IRI) pod nadzorom italijanske države. Leta 2016 je bilo v njej zaposlenih skupno približno 14 000 ljudi, od tega približno 11 000 v njenem glavnem proizvodnem obratu v Tarantu (dežela Apulija). Družba Ilva ima tudi druge proizvodne enote v Italiji ter komercialne obrate v Franciji, Tuniziji in Grčiji.

(9)

Družba Ilva proizvaja izdelke iz ogljikovega jekla iz točk (a) do (e) seznama izdelkov, ki opredeljujejo jeklarski sektor, kot je določeno v Prilogi IV k Smernicam o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (3).

(10)

Letna proizvodna zmogljivost obrata družbe Ilva v Tarantu znaša […] (*1) ton, kar je približno 9,8 % skupne proizvodne zmogljivosti Unije za ogljikovo jeklo (4). Pod sedanjo izredno upravo in zaradi okoljskih omejitev družba Ilva deluje z […] njene nominalne zmogljivosti (delujejo tri peči od petih). Leta 2016 je proizvedla 5,8 milijona ton ogljikovega jekla (5), kar ustreza približno 65 % celotne proizvodnje v Italiji in približno 7 % proizvodnje ogljikovega jekla v Uniji. Družba Ilva prodaja predvsem znotraj Italije ([…]), nato v druge evropske ([…]) in tretje države ([…]) (6).

(11)

Območje Taranta, na katerem deluje glavni proizvodni obrat družbe Ilva, je močno onesnaženo. Testi so pokazali veliko onesnaženje zraka, tal, površinskih voda in podtalnice, tako na območju obrata družbe Ilva kot tudi na bližnjih poseljenih območjih mesta Taranto, kar ima resne posledice za zdravje ljudi in okolje (7). Družba Ilva ter njeni glavni delničarji in nekdanje vodstvo so bili v Italiji obtoženi zaradi domnevne okoljske katastrofe (8). Družba Ilva je tudi v središču postopka za ugotavljanje kršitev, ki ga je Komisija uvedla zoper Italijo (9). Komisija je po dveh uradnih opominih (10)16. oktobra 2014 Italiji poslala svoje obrazloženo mnenje (v nadaljnjem besedilu: obrazloženo mnenje) zaradi kršitve Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), v katerih so določena pravila za države članice za izdajo okoljskih dovoljenj za industrijske obrate.

(12)

Sredi tega okoljskega škandala so morali nekdanji vodilni odstopiti od vodenja družbe, junija 2013 pa jih je nadomestil izredni upravitelj, ki ga je imenovala vlada (13). Naloga izrednega upravitelja je bila zagotoviti nadaljevanje industrijske dejavnosti, ob tem pa uporabiti sredstva družbe za kritje stroškov škode za zdravje ljudi in okolje, ki jo je družba Ilva povzročila v preteklosti s kršitvami okoljskega dovoljenja. V tem okviru je svet ministrov 14. marca 2014 odobril „okoljski načrt“, katerega cilj je bil preprečiti onesnaževanje in nadgraditi obrat v skladu z okoljskim dovoljenjem (14). V skladu s tem načrtom so leta 2014 skupni stroški naložb, potrebnih za prilagoditev obrata v Tarantu zahtevam okoljskega dovoljenja, znašali […] EUR.

(13)

Italijanska vlada je 5. januarja 2015 glede na vse slabši finančni položaj družbe Ilva sprejela zakonski odlok št. 1/2015, s katerim je za družbo Ilva uvedla ad hoc postopek zaradi insolventnosti. Ta ad hoc postopek je bil oblikovan po vzorcu tako imenovanega Marzanovega zakona, posebnega zakona o insolventnosti, s katerim je urejena izredna uprava velikih podjetij v težavah, ki so jim zaupane temeljne javne storitve. Posledično je sodišče v Milanu družbo Ilva 30. januarja 2015 razglasilo za insolventno (15). Skupni dolg, naveden v izjavi o insolventnosti, je znašal 2,9 milijarde EUR. Vlada je za upravljanje družbe imenovala tri izredne upravitelje. Zakonski odlok št. 1/2015 bil 3. marca 2015 s spremembami preoblikovan v zakon št. 20/2015 (16).

(14)

Italijanski organi so 4. decembra 2015 Komisijo obvestili, da je bil istega dne sprejet zakonski odlok št. 191/2015 z naslovom „Disposizioni urgenti per la cessione a terzi dei complessi aziendali del Gruppo Ilva“. Zakonski odlok je bil 1. februarja 2016 s spremembami preoblikovan v zakon št. 13/2016 (17). Člen 1 določa prodajo premoženja družbe Ilva na podlagi preglednega in nediskriminacijskega javnega postopka do 30. junija 2016, da se zagotovi prekinitev v odnosu do prejšnje družbe. Izredni upravitelji družbe Ilva so 5. januarja 2016 objavili poziv za izkaz interesa v zvezi s prenosom poslovnih enot v lasti družbe Ilva in drugih družb iste skupine. V predhodno fazo dolžne skrbnosti je bilo sprejetih 25 zainteresiranih strani, nato so bili oblikovani konzorciji vlagateljev za predložitev uradnih ponudb do 30. junija 2016. 30. junija 2016 sta bila v končno fazo razpisnega postopka sprejeta dva ponudnika: (i) konzorcij, ki ga je vodila svetovna jeklarska družba ArcelorMittal, katerega člana sta tudi italijanski proizvajalec jekla Marcecaglia in banka Intesa Sanpaolo (v nadaljnjem besedilu: konzorcij AM), in (b) tako imenovani konzorcij AcciaItalia (v nadaljnjem besedilu: konzorcij AcciaItalia), katerega člani so med drugim italijanski proizvajalec jekla Arvedi, indijska jeklarska družba Jindal Steel in državna investicijska banka Cassa Depositi e Prestiti (v nadaljnjem besedilu: banka CDP).

(15)

V prodajnem postopku so nastale nekatere zamude. Ob koncu postopka, tj. 26. maja 2017, so upravitelji družbe Ilva priporočili, naj se premoženje družbe Ilva proda konzorciju AM, ki je ponudil ceno v višini 1,8 milijarde EUR (18). To priporočilo je upošteval minister za gospodarski razvoj, ki je 5. junija 2017 izdal dokončno odločbo o prodaji konzorciju AM (19). Zaključek transakcije je odložen, dokler Komisija ne odobri koncentracije. V zvezi s tem je konzorcij AM 21. septembra 2017 o transakciji obvestil Komisijo, ki se je 8. novembra 2017 odločila, da bo uvedla poglobljeno preiskavo (20).

2.2   Ukrepi, ki so predmet ocene

(16)

Italijanski organi so sprejeli in spremenili različne ukrepe za podporo družbi Ilva. Ta sklep se nanaša na pet ukrepov, ki so bili predmet sklepov o začetku in razširitvi postopka:

(a)

ukrep 1: prenos premoženja, zaseženega v kazenskem postopku zoper prejšnje lastnike družbe Ilva;

(b)

ukrep 2: zakon o posojilih z največjo prednostjo pri poplačilu, uporabljen za zasebno posojilo v višini 250 milijonov EUR;

(c)

ukrep 3: državno poroštvo za posojilo v višini 400 milijonov EUR;

(d)

ukrep 4: sporazum o poravnavi z družbo Fintecna;

(e)

ukrep 5: državno posojilo v višini 300 milijonov EUR.

2.2.1   Ukrep 1: prenos premoženja, zaseženega v kazenskem postopku zoper prejšnje lastnike družbe Ilva

(17)

Nekateri člani družine Riva, prej vključeni v upravljanje družbe Ilva, so bili pred italijanskimi sodišči obtoženi različnih kaznivih dejanj goljufije. Nacionalni sodnik je maja 2013 odredil preventivni zaseg (sequestro preventivo) likvidnih sredstev v višini […] EUR, ki so bila v lasti družine Riva (v nadaljnjem besedilu: premoženje družine Riva), do zaključka kazenskega postopka zoper člane družine.

(18)

V skladu s splošnim kazenskim procesnim pravom v Italiji je treba premoženje, zaseženo v okviru kazenskega postopka, prenesti na tako imenovani pravosodni sklad (Fondo Unico di Giustizia), tj. sklad italijanskega ministrstva za pravosodje, ki do zaključka kazenskega postopka opravlja vlogo „skrbnika“ (custode ex lege) premoženja. Sklad upravlja družba Equitalia Giustizia S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: Equitalia) (21). V skladu s pooblastilom družbe Equitalia za vlaganje se lahko likvidna sredstva, ki jih ima sklad Fondo Unico di Giustizia, položijo samo na tekoče račune, ki so dovolj trdni in zanesljivi, ali vložijo v italijanske državne obveznice (22). Zaseženi zneski med celotnim sodnim postopkom še naprej pripadajo prvotnim lastnikom, ki pa z njimi ne morejo razpolagati.

(19)

V primeru premoženja družine Riva je bila s členom 3(1) zakonskega odloka št. 1/2015 uvedena ad hoc določba, na podlagi katere se je lahko zadevno premoženje na družbo Ilva preneslo pred koncem kazenskega postopka (23). V skladu s to določbo je moral biti prenos izveden pod določenimi pogoji. Družba Ilva naj bi najprej izdala obveznice v vrednosti premoženja družine Riva. Fondo Unico di Giustizia naj bi nato uporabil premoženje družine Riva pod svojim skrbništvom, da bi vpisal te obveznice. Obveznice družbe Ilva naj bi nato nadomestile premoženje družine Riva na računih Fondo Unico di Giustizia kot zavarovanje s premoženjem v okviru tekočega kazenskega postopka. V istem zakonskem odloku je bilo določeno, da mora biti denar, ki ga po tem prenosu prejme družba Ilva, namenjen izvajanju njenega okoljskega načrta.

(20)

Nacionalno sodišče je 11. maja 2015 s sodnim sklepom (Decreto di Trasferimento) odredilo prenos premoženja družine Riva. Vendar pa prenosa na Fondo Unico di Giustizia ni bilo mogoče izvesti, ker je družina Riva svoje premoženje hranila na bančnih računih zunaj Italije (24), tuja sodišča, pristojna za te račune, pa so prenos premoženja v Italijo vztrajno zavračala (25).

(21)

Položaj je bil rešen decembra 2016, ko sta družina Riva in družba Ilva dosegli sporazum o poravnavi, v okviru katerega so člani družine Riva privolili, da se premoženje družine Riva, ki ga hranijo na tujih bančnih računih, dokončno da na voljo družbi Ilva v pravni obliki, določeni s členom 3(1) zakonskega odloka št. 1/2015. […]. Po navedbah italijanskih organov bi lahko odškodninski zahtevki družbe Ilva zoper družino Riva znašali približno […] EUR. Poleg zneska v višini 1,1 milijarde EUR, ki je bil zasežen in v skladu z zakonom namenjen izvajanju okoljskega načrta, je družina Riva privolila tudi, da se družbi Ilva da na voljo dodaten znesek v višini 145 milijonov EUR za podporo njenemu tekočemu poslovanju. Po tem sporazumu o poravnavi je bilo premoženje družine Riva vrnjeno v Italijo (26) in preneseno na Fondo Unico di Giustizia, ki je 13. in 22. junija 2017 vpisal za skupaj […] EUR novih obveznic družbe Ilva.

2.2.2   Ukrep 2: zakon o posojilih z največjo prednostjo pri poplačilu

(22)

Po navedbah tiska se je družba Ilva maja 2014 spopadala s težavami pri izplačevanju plač in plačevanju dobaviteljev (27). Mediji so poročali, da banke očitno niso naklonjene odobritvi premostitvenega posojila za kritje likvidnostnih potreb družbe (28). Prav tako se zdi, da so se italijanski organi (zlasti predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in regionalni organi Apulije) skozi vse leto 2014 intenzivno udeleževali sestankov in razprav s finančnimi institucijami glede odobritve takega posojila (29).

(23)

Italija je 11. avgusta 2014 spremenila člen 12(5) zakonskega odloka št. 101/2013, s čimer je posojila, odobrena podjetjem nacionalnega strateškega interesa pod izredno upravo zaradi izvajanja načrtov sanacije okolja in zdravja, izjemoma opredelila kot posojila z največjo prednostjo pri poplačilu (30). Posojila z največjo prednostjo pri poplačilu uživajo privilegij prednostnega poplačila iz stečajne mase insolventnega podjetja s prednostjo pred drugimi posojili in obveznostmi do upnikov podjetja. Položaj družbe Ilva je ustrezal opredelitvi iz zakona in tako je bilo torej mogoče posojila družbi Ilva opredeliti kot posojila z največjo prednostjo pri poplačilu (31).

(24)

En mesec po tej spremembi zakona so 11. septembra 2014 tri zasebne banke privolile, da bodo družbi Ilva odobrile posojilo v višini 250 milijonov EUR (32). Družba Ilva posojila ob zapadlosti 28. februarja 2015 ni vrnila.

2.2.3   Ukrep 3: državno poroštvo za posojilo v višini 400 milijonov EUR

(25)

S členom 3(1b) zakonskega odloka št. 1/2015 je bilo družbi Ilva omogočeno, da se z zainteresiranimi bankami dogovori o posojilu z največjo prednostjo pri poplačilu v višini 400 milijonov EUR, kritem z državnim poroštvom. Posojilo naj bi se uporabilo za izvajanje okoljskega načrta družbe Ilva (33).

(26)

Minister za gospodarstvo in finance je 30. aprila 2015 z uredbo izdal državno poroštvo z letno premijo v višini 3,12 %.

(27)

Po izdaji državnega poroštva so 27. maja 2015 tri finančne institucije privolile, da družbi Ilva odobrijo posojilo v višini 400 milijonov EUR, razčlenjeno na naslednji način: 330 milijonov EUR od banke CDP, 50 milijonov EUR od banke Intesa Sanpaolo in 20 milijonov EUR od banke Banco Popolare. Intesa Sanpaolo in Banco Popolare sta isti zasebni banki, ki sta sodelovali v ukrepu 2.

(28)

Posojilo v višini 400 milijonov EUR je bilo izplačano v štirih zaporednih obrokih v višini 100 milijonov EUR, in sicer 10. junija, 9. oktobra, 10. decembra in 28. decembra 2015. Posojilo se obrestuje po letni obrestni meri 6-mesečni Euribor + […], ki se plačuje za polletje, vrniti pa ga je treba […] po izplačilu z začetnim […] obdobjem mirovanja.

2.2.4   Ukrep 4: sporazum o poravnavi z družbo Fintecna

(29)

Državni inštitut IRI je med privatizacijo družbe Ilva leta 1995 na podlagi člena 17.7 pogodbe o privatizaciji privolil, da bo jamčil za prihodnje odškodninske zahtevke zaradi okoljske škode, ki je nastala pred privatizacijo, in sicer v višini do […] LIT z obrestmi (tj. približno […] EUR v tistem času in […] EUR brez obresti ali […] EUR, vključno z obrestmi, na dan 31. decembra 2014). S pogodbo o privatizaciji je bil končni rok za količinsko opredelitev take okoljske škode določen na 31. december 1996. Inštitut IRI je 16. aprila 1996 sprožil arbitražni postopek v zvezi s prodajno ceno. Postopek se je končal leta 2000 brez rešitve spora glede okoljske odgovornosti. Družba Ilva je 6. maja 1996 začela vzporedni arbitražni postopek glede okoljske odgovornosti, ki pa ni bil končan.

(30)

Leta 2002 je družba Fintecna, ki je v državni lasti, postala pravni naslednik inštituta IRI. Od leta 2012 je družba Fintecna v 100-odstotni lasti banke CDP, ki je v 100-odstotni lasti države. Računovodske izkaze in upravljanje sredstev družbe Fintecna preverja sodnik, ki ga imenuje italijansko računsko sodišče, ki se v skladu s členoma 7 in 12 zakona št. 259/1958 udeležuje sej upravnega in nadzornega organa.

(31)

V okviru prehoda z inštituta IRI na družbo Fintecno leta 2002 se je vodstvo nekdanjega inštituta IRI odločilo, da bo dalo na stran znesek v višini […] EUR, ki ustreza oceni okoljske škode, nastale zaradi družbe Ilva.

(32)

Družbi Ilva in Fintecna sta 12. junija 2008 podpisali zapisnik sestanka (verbale di incontro), v katerem sta se strinjali, da so glavna okoljska vprašanja povezana z obratom v Tarantu. V tem okviru sta se dogovorili, da se bodo lahko stroški med njima razdelili šele, ko bodo določeni. Medtem je ministrstvo za okolje skupaj z drugimi javnimi organi z osnutkom sporazuma z dne 3. decembra 2008 predvidelo poravnavo na podlagi ocen stroškov za sanacijo podtalnice in okoljsko škodo. Pri tej količinski opredelitvi je bila izrecno izključena odškodnina tretjim osebam za škodo, povzročeno zaradi onesnaževanja zraka.

(33)

Družba Ilva je družbi Fintecna poslala več opominov, nazadnje 2. maja 2011 in 10. junija 2013. Družba Fintecna je zanikala vsako odgovornost, zlasti glede škode, povzročene tretjim osebam zaradi onesnaževanja zraka.

(34)

Pristojne službe družbe Fintecna so med pripravo računovodskih izkazov za leto 2011 škodo, nastalo zaradi družbe Ilva, ocenile na […] EUR, popravljeno na […] EUR v letu 2014.

(35)

Minister za okolje je 19. decembra 2013 sprejel ministrski akt (provvedimento) zoper družbo Fintecna z odredbo, naj odstrani odpadke na zemljišču v lasti družbe Ilva. Zoper ministrski akt je bila vložena pritožba pri regionalnem upravnem sodišču (Tribunale Amministrativo Regionale) Apulije. Ministrski akt je bil iz postopkovnih razlogov razveljavljen 14. novembra 2014. Vendar je sodišče v bistvu ugotovilo, da se je onesnaževanje zagotovo začelo pred letom 1995, zato je bila zanj odgovorna družba Fintecna.

(36)

S členom 3(5) zakonskega odloka št. 1/2015 je bil izredni upravitelj družbe Ilva pooblaščen, da v 60 dneh od začetka veljavnosti zakonskega odloka št. 1/2015 poravna spor z družbo Fintecna glede okoljske škode iz člena 17.7 pogodbe o privatizaciji iz leta 1995. V istem členu je bil znesek poravnave določen na 156 milijonov EUR ter pojasnjeno, da mora biti taka poravnava dokončna in nepreklicna (34).

(37)

Družba Fintecna je 12. januarja 2015 najela neodvisnega pravnega svetovalca, da bi ji pomagal pri pogajanjih o sporazumu o poravnavi z družbo Ilva. Ta strokovnjak je svoje pravno mnenje podal 3. marca 2015 in v njem potrdil, da je poravnava spora s plačilom v višini 156 milijonov EUR v okviru najvišje meje, določene v pogodbi o privatizaciji, in tudi pod lastnimi ocenami družbe Fintecna.

(38)

Družba Fintecna je drugega pravnega svetovalca zaprosila za mnenje glede (i) vseh prejšnjih plačil, že nakazanih družbi Ilva v okviru prejšnjega arbitražnega postopka, in (ii) začetnega datuma za izračun obresti na zajamčeni znesek. To mnenje je bilo izdano 16. februarja 2015. Glede na to mnenje (i) družba Fintecna v okviru prejšnjih arbitražnih postopkov v zvezi z uporabo člena 17.7 pogodbe o privatizaciji družbi Ilva ni nakazala nobenih plačil in (ii) obresti bi bilo treba izračunati od leta 1996.

(39)

Potem ko je bil zakonski odlok št. 1/2015 4. marca 2015 preoblikovan v zakon, se je upravni odbor družbe Fintecna odločil za poravnavo spora, pri čemer je upošteval mnenji obeh pravnih svetovalcev. Upravni odbor je poudaril dokončno naravo poravnave tudi v zvezi s tretjimi osebami (npr. v zvezi z upniki družbe Ilva v primeru stečaja in drugih morebitnih okoljskih zahtevkov zoper družbo Fintecna) in dejstvo, da je največja izpostavljenost, ki izhaja iz pogodbe o privatizaciji, ustrezala […] EUR brez obresti ali […] EUR, vključno z obrestmi. Upravni odbor je v odločitvi upošteval ugodno mnenje delničarja družbe Fintecna, tj. banke CDP, v skladu s točko 8.3.2 pravilnika o opravljanju nadzorne dejavnosti v skupini CDP (Regolamento per l'esercizio dell'attività di direzione e coordinamento sulle società participate del gruppo CDP).

(40)

Družba Fintecna je torej spor z družbo Ilva poravnala 5. marca 2015. 6. marca 2015 je bilo na družbo Ilva prenesenih 156 milijonov EUR.

(41)

V skladu s skupnim sporočilom za javnost, ki sta ga 11. marca 2015 objavili banka CDP in družba Fintecna, je bila transakcija izvedena „v skladu s členom 3(5) zakonskega odloka št. 1 z dne 5. januarja 2015, kot je bil s spremembami preoblikovan v zakon št. 20 z dne 4. marca 2015 (zakonski odlok Ilva)“ (35).

2.2.5   Ukrep 5: državno posojilo v višini 300 milijonov EUR

(42)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14, so italijanski organi 4. decembra 2015 Komisijo obvestili o tem, da je bil istega dne sprejet zakonski odlok št. 191/2015. Poleg določb o prodaji sredstev družbe Ilva je bilo s členom 1(3) navedenega zakonskega odloka državi dovoljeno, da družbi Ilva z ministrsko odredbo odobri posojilo v višini 300 milijonov EUR z letno obrestno mero 6-mesečni Euribor plus 300 bazičnih točk, da bi krila nujne likvidnostne potrebe družbe Ilva. V skladu z zakonskim odlokom bi moral kupec sredstev družbe Ilva posojilo odplačati 60 dni po tem, ko pristojno nacionalno sodišče razglasi prenehanje dejavnosti družbe Ilva v skladu s členom 73 zakonskega odloka št. 270/99 po dokončni odprodaji sredstev družbe.

(43)

Ministrska odredba za odobritev posojila družbi Ilva je bila sprejeta 15. decembra 2015, znesek pa je bil izplačan 23. decembra 2015. V njej je bilo pojasnjeno, da je posojilo odobreno izredni upravi družbe Ilva.

(44)

Italijanska vlada je 9. junija 2016 sprejela zakonski odlok št. 98/2016, ki spreminja zakonski odlok št. 191/2015. V skladu s členom 1(1)(a) zakonskega odloka je bila obveznost odplačila 300 milijonov EUR prenesena s kupca sredstev družbe Ilva na samo družbo Ilva. Zakonski odlok je bil 1. avgusta 2016 s spremembami preoblikovan v zakon št. 151/2016 (36).

(45)

Italijanska vlada je 29. decembra 2016 sprejela zakonski odlok št. 243/2016, ki je bil 27. februarja 2017 s spremembami preoblikovan v zakon št. 18/2017 (37). S členom 1(1)(b) zakonskega odloka je bilo trajanje izredne uprave družbe Ilva podaljšano po datumu dokončanja prenosa sredstev, da bi se tako izrednim upraviteljem družbe Ilva omogočilo, da opredelijo in izvedejo nadaljnje sanacijske ukrepe na območjih, ki jih kupec ni prevzel. Posledično je bilo sprejetje sklepa o prenehanju dejavnosti družbe Ilva v skladu s členom 73 zakonodajnega odloka št. 270/99 preloženo na prihodnji datum popolnega dokončanja zgoraj navedenih sanacijskih dejavnosti. Vendar pa je bil datum odplačila posojila, da bi se izognili sočasni preložitvi končnega datuma odplačila posojila v višini 300 milijonov EUR, s členom 1(1)(a) zakonskega odloka spremenjen na 60 dni po dokončni odprodaji sredstev družbe Ilva, s čimer je bila prekinjena njegova povezava s sklepom o prenehanju dejavnosti družbe Ilva.

2.3   Razlogi za začetek formalnega postopka preiskave

(46)

Komisija je po predhodni preiskavi iz uvodne izjave 1 izrazila pomisleke glede skladnosti ukrepov podpore s pravili Unije o državni pomoči. Predhodno stališče Komisije je bilo, da se zdi, da ukrepi pomenijo državno pomoč in da ni razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče to pomoč razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

2.3.1   Izpolnjevanje pogojev za državno pomoč

(47)

Komisija je v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da so bili vsi ukrepi, ki so bili predmet poglobljene preiskave, potencialno sposobni izkrivljati konkurenco ter vplivati na trgovino med državami članicami zaradi prisotnosti konkurentov na trgih z jeklom, na katerih je dejavna družba Ilva, in ravni trgovine z izdelki iz jekla znotraj Unije, h katerim prispeva družba Ilva.

(48)

Predhodna ocena Komisije v zvezi z drugimi merili za državno pomoč (pripisljivost državi, državna sredstva, selektivnost in gospodarska prednost) je po posameznih ukrepih povzeta v oddelkih od 2.3.1.1 do 2.3.1.5.

2.3.1.1   Ukrep 1

(49)

Kar zadeva pripisljivost ukrepa 1 državi, je Komisija v sklepu o začetku postopka predhodno ugotovila, da je odločitev o prenosu premoženja družine Riva na družbo Ilva z vpisom obveznic mogoče pripisati italijanski vladi, ki je to določbo vključila v zakonski odlok št. 1/2015. Komisija je tudi zavzela predhodno stališče, da Fondo Unico di Giustizia, ki to odločitev izvršuje (prek družbe Equitalia), deluje na podlagi navodil sodnega organa, ki je organ zadevne države in ga torej zavezuje dolžnost lojalnega sodelovanja (38).

(50)

Komisija je na podlagi dejstev, ugotovljenih v času sklepa o začetku postopka, predhodno menila, da ukrep 1 vključuje državna sredstva, ker je treba za premoženje družine Riva šteti, da je, ko je pod skrbništvom Fondo Unico di Giustizia, pod nadzorom države. Poleg tega Komisija ni mogla izključiti, da se je država (prek Fondo Unico di Giustizia) odpovedala mogočim prihodkom, ko se je odločila za naložbo premoženja družine Riva v rizične obveznice družbe Ilva brez ustreznega plačila, namesto da bi si prizadevala za varen donos z bančnimi depoziti ali državnimi obveznicami.

(51)

V skladu s sklepom Komisije o začetku postopka izhaja dodelitev selektivne gospodarske prednosti iz dejstva, da je premoženje družine Riva na podlagi ad hoc odstopanja od običajnega kazenskega postopka družbi Ilva dano na voljo pred koncem kazenskega postopka, s čimer je družbi zagotovljena likvidnost v zameno za obveznice z neznano stopnjo donosa, ki ni nujno usklajena s tržnimi vrednostmi.

2.3.1.2   Ukrep 2

(52)

Komisija je kljub dejstvu, da so posojilo v višini 250 milijonov EUR odobrile zasebne banke, predhodno menila, da je ukrep mogoče pripisati državi glede na zaporedje dogodkov, tj. spremembo zakonskega odloka št. 101/2013 in sodelovanje države pri pogajanjih družbe Ilva z bankami, ki so nazadnje privedla do odobritve posojila.

(53)

Predhodno stališče Komisije je bilo, da bi, če so med glavnimi upniki družbe Ilva država ali drugi javni organi, ukrep 2 z odobritvijo večje prednosti odplačila novoizdanemu posojilu v višini 250 milijonov EUR, dejansko pomenil oprostitev plačila javnih dolgov (39). V takem primeru bi ukrep 2 vključeval državna sredstva.

(54)

Po mnenju Komisije je bil ukrep kljub splošnemu besedilu spremenjenega zakona takrat uporabljen le za družbo Ilva, zato je dejansko selektiven. Ker je bilo z ukrepom družbi Ilva omogočeno, da krije svoje likvidnostne potrebe, se zdi, da je bila z njim družbi Ilva dodeljena prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi mogla pridobiti. Zato je Komisija predhodno menila, da je z ukrepom družbi Ilva podeljena selektivna gospodarska prednost.

2.3.1.3   Ukrep 3

(55)

Ker je bilo državno poroštvo izdano z ministrsko odredbo v skladu z določbami zakonskega odloka, ki ga je sprejela vlada, je Komisija predhodno menila, da je ukrep 3 mogoče pripisati državi. Tveganje za državna sredstva je bilo mogoče izpeljati iz dejstva, da se državno poroštvo, če se uveljavlja, izplača iz državnega proračuna.

(56)

Kar zadeva prisotnost selektivne gospodarske prednosti, je Komisija izrazila dvome glede skladnosti državnega poroštva s trgom. Prvič, ni bilo jasno, ali bi udeleženec na trgu privolil v dodelitev kakršnega koli poroštva družbi Ilva samo dva meseca po tem, ko ni izpolnila obveznosti v zvezi s prejšnjim posojilom. Drugič, Komisija je tudi ob predpostavki, da je družba Ilva lahko imela dostop do zunanjih virov financiranja in/ali zunanjih poroštev, dvomila o tem, da je premija, ki jo je uporabila italijanska država, ustrezno plačilo za kreditno tveganje, ki ga je prevzela država.

2.3.1.4   Ukrep 4

(57)

Komisija je na podlagi ustreznega sklopa kazalnikov, navedenih v sodni praksi Sodišča Evropske unije (40), predhodno menila, da je ukrep 4, ki ga je izvedla družba Fintecna, mogoče pripisati italijanski državi. Kar zadeva izvor zadevnih sredstev, je Komisija navedla, da je mogoče družbo Fintecna opredeliti kot javno podjetje. Zato se njena sredstva štejejo za državna sredstva.

(58)

Kar zadeva prisotnost selektivne gospodarske prednosti, je Komisija ugotovila, da je bilo teoretično gledano omejeno poroštvo države za nadomestilo okoljske škode, odobreno v času, ko je bila družba v lasti države, preden je bila družba Ilva privatizirana in prodana družini Riva, tržna praksa in ni bilo sporno, vendar pa je izrazila dvome o znesku in časovnem okviru sporazuma o poravnavi ter se vprašala, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu v primerljivem položaju ravnal podobno.

2.3.1.5   Ukrep 5

(59)

Ker ukrep vključuje posojilo, ki sta ga iz sredstev italijanskega državnega proračuna odobrili ministrstvo za gospodarski razvoj ter ministrstvo za gospodarstvo in finance, je Komisija predhodno menila, da ga je mogoče pripisati državi in da vključuje državna sredstva.

(60)

Kar zadeva prisotnost selektivne gospodarske prednosti, se je Komisija vprašala, ali bi zasebni udeleženec na trgu privolil v posojilo družbi Ilva v višini 300 milijonov EUR pod enakimi pogoji kot Italija oziroma ali bi sploh privolil glede na finančne težave družbe Ilva.

2.3.2   Razlogi za združljivost

(61)

Ker Komisija ni ugotovila nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bila državna pomoč v korist družbe Ilva združljiva z notranjim trgom, je Italijo pozvala, naj morebitne take razloge utemelji in Komisiji sporoči ustrezno pravno podlago, če obstaja.

2.3.3   Mogoča gospodarska kontinuiteta med družbo Ilva in novim subjektom, ki kupi njena sredstva

(62)

Komisija je v uvodni izjavi 107 sklepa o začetku postopka opozorila, da je v primeru gospodarske kontinuitete med prejemnikom pomoči, ki jo Komisija razglasi za nezdružljivo z notranjim trgom, in njegovim kupcem, slednji lahko pozvan, naj pomoč vrne.

(63)

Končni obseg prodaje se lahko še vedno spremeni, odvisno od izida tekočega pregleda koncentracije, navedenega v uvodni izjavi 15 zgoraj. Italija in organizacija Peacelink sta predložili svoja stališča o vprašanju gospodarske (dis)kontinuitete med sedanjo družbo Ilva in kupcem sredstev družbe Ilva, vendar bi bilo na tej stopnji prezgodaj, da bi Komisija sprejela dokončno stališče, zato to vprašanje ni nadalje obravnavano v tem sklepu.

2.3.4   Nenasprotovanje nujnim ukrepom za varstvo okolja in zdravja

(64)

Komisija je v uvodni izjavi 114 sklepa o začetku postopka pojasnila, da glede na uradno priznane izredne razmere v zvezi z varstvom okolja in zdravja v Tarantu, opisane v uvodni izjavi 11, ne bo nasprotovala nobenim takojšnjim ukrepom, ki bi bili po mnenju italijanskih organov potrebni za varovanje zdravja državljanov. Zato uvedba formalnega postopka ni posegala v nobeno javno subvencioniranje stroškov del, potrebnih za sanacijo območja družbe Ilva in okoliških območij, če so taka dela nujno potrebna za odpravo obstoječega onesnaženja in zagotovitev javnega zdravja v mestu Taranto, dokler ni v skladu z zahtevanimi standardi, ki jih določa veljavna zakonodaja, opredeljen onesnaževalec.

(65)

V zvezi s tem je Komisija v uvodni izjavi 115 sklepa o začetku postopka navedla, da so italijanski organi sprejeli potrebne ukrepe za opredelitev onesnaževalca. Komisija je ob čakanju na izid sodnega postopka menila, da se je italijanska država upravičeno zavzela za zagotovitev, da do zdaj povzročeno onesnaženje ne bi škodovalo zdravju državljanov in okolju na območju mesta Taranto. Komisija je pojasnila, da bi moral onesnaževalec, če bi bil opredeljen v tekočem sodnem postopku, v skladu z veljavnimi pravili, s katerimi je vzpostavljeno ali se izvaja načelo „onesnaževalec plača“, vrniti zneske, ki jih je država že porabila za sanacijo, skupaj obrestmi.

(66)

Ker italijanski pravosodni organi izvajajo ustrezne ukrepe za opredelitev onesnaževalca in finančnih odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejanj, ta sklep ne vpliva na finančne posledice glede razdelitve stroškov, nastalih za odpravo obstoječega onesnaževanja, med državo ali druge javne ali zasebne subjekte in onesnaževalca(-e) na podlagi načela „onesnaževalec plača“ iz člena 191(2) PDEU. Glede prihodnjih stroškov sanacije Komisija ugotavlja, da je 1,1 milijarde EUR sredstev, ki so jih prenesli sedanji delničarji družbe Ilva, po zakonu namenjenih izvajanju okoljskega načrta (uvodna izjava 21), poleg kakršnih koli nadaljnjih naložb za izboljšanje okoljske uspešnosti obrata v Tarantu, ki bi jih lahko izvedli morebitni prihodnji lastniki in upravljavci (glej uvodni izjavi 15 in 63).

3.   PRIPOMBE ITALIJE

3.1   Splošne pripombe o namenu ukrepov

(67)

Po mnenju Italije so bili ukrepi italijanske vlade potrebni za zaščito javnih interesov in ne spadajo na področje uporabe člena 107 PDEU. Italija trdi, da se uvodni izjavi 114 in 115 sklepa o začetku postopka nanašata na položaje, opisane v Direktivi 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41) ter členu 250 italijanskega okoljskega zakonika (42), v skladu s katerim mora javna uprava nadaljevati potrebno delo za sanacijo okoljske škode, dokler ne bo opredeljen onesnaževalec. V skladu s temi zakonskimi določbami so bila torej z zakonskim odlokom št. 1/2015 in odlokom predsednika sveta ministrov (Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri) z dne 14. marca 2014 o sprejetju okoljskega načrta izrednim upraviteljem družbe Ilva podeljena javna pooblastila, da ukrepajo v imenu države za okoljsko sanacijo družbe Ilva.

(68)

V tem okviru bi bilo treba dela za sanacijo okolja v višini […] EUR šteti za dopustna v skladu z uvodnima izjavama 114 in 115 sklepa o začetku postopka. Ta dela vključujejo:

(a)

sanacijska dela (sanacija voda in onesnaženih območij, ravnanje z odpadki, odstranjevanje azbesta) ter dela, vključena v obrazloženo mnenje Komisije (43). Skupni znesek te kategorije je […] EUR;

(b)

dodatna dela, ki jih je Komisija zahtevala v obrazloženem mnenju za odpravo kršitev Direktive 2008/1/ES do 7. januarja 2014 in Direktive 2010/75/EU od istega dne. Skupni znesek te kategorije je […] EUR.

(69)

Italijanski organi navajajo, da skupni znesek navedenih dopustnih del presega skupni znesek ukrepov 2, 3 in 4.

(70)

Italijanski organi prav tako poudarjajo, da je postopek Komisije v zvezi z državno pomočjo neločljivo povezan s postopkom za ugotavljanje kršitev, ki se izvaja vzporedno. V obrazloženem mnenju Komisije je priznano, da bi lahko težave, s katerimi se je družba Ilva srečevala pri iskanju finančnih sredstev, odložile izvajanje del, potrebnih za izpolnjevanje predpisov njenega okoljskega dovoljenja v Tarantu. V tem okviru je bila dodelitev javnih sredstev izrednim upraviteljem družbe Ilva način, ki so ga italijanski organi izbrali za izpolnjevanje obveznosti iz obrazloženega mnenja in izvedbo potrebnih del. Po mnenju italijanskih organov uvodni izjavi 114 in 115 sklepa o začetku postopka kažeta na to, da Komisija tovrstnim ukrepom ne bo nasprotovala.

(71)

Nazadnje, Italija poudarja socialno-ekonomski pomen obrata v Tarantu, v katerem je neposredno in posredno zaposlenih približno 24 % celotnega zaposlenega prebivalstva v pokrajini Taranto, kjer se je stopnja brezposelnosti povišala s 15,5 % leta 2013 na 18,5 % leta 2014.

3.2   Ukrep 1

3.2.1   Državna sredstva

(72)

Po mnenju italijanskih organov ukrep 1 ne vključuje državnih sredstev. Italijanski organi so prvi sklop utemeljitev predložili, preden je bil dosežen sporazum o poravnavi med družino Riva in družbo Ilva iz uvodne izjave 21 zgoraj. Navedene utemeljitve so predstavljene v uvodnih izjavah od 73 do 77. Po sporazumu o poravnavi so italijanski organi svoje pripombe dopolnili z dodatnimi utemeljitvami, da bi dokazali neobstoj državnih sredstev (glej uvodno izjavo 78).

(73)

Prvič, italijanski organi menijo, da je bila sodna praksa, navedena v sklepu o začetku postopka, zlasti sodba Doux Elevage (44), oblikovana v popolnoma drugačnih okoliščinah. V zvezi s tem Italija navaja točki 208 in 209 sodbe Splošnega sodišča z dne 24. septembra 2015 v zadevi T-674/11, da bi poudarila, da se sredstva zasebnih strank lahko štejejo za državna sredstva le, če: (i) so jih njihovi lastniki dali na voljo državi ali (ii) so se jim njihovi lastniki odpovedali in je njihovo upravljanje prevzela država na podlagi svojih suverenih pooblastil (45). Ni mogoče šteti, da so sredstva pod javnim nadzorom in so torej državna sredstva v zgornjem smislu zgolj zato, ker je država tretji osebi z zakonodajnim aktom predpisala poseben način uporabe lastnih sredstev.

(74)

Po mnenju Italije navedeni pogoji nisi izpolnjeni v primeru ukrepa 1, saj je 1,1 milijarde EUR pripadalo glavnim delničarjem in nekdanjemu vodstvu družbe Ilva. Z drugimi besedami, z zadevnim zakonom je bila zgolj naložena določena uporaba sredstev, ki so bila v lasti glavnih delničarjev in nekdanjega vodstva družbe Ilva in ne države.

(75)

Domnevno ukrep ne pomeni razlastitve v korist države. Šlo naj bi le za izvajanje splošnega pravnega pravila iz člena 2497 civilnega zakonika, ki določa odgovornost matične družbe do delničarjev in upnikov njenih hčerinskih družb v primeru nepravilnosti pri upravljanju (responsabilità patrimoniale dell'impresa-holding), kot je navedeno v sodni odločbi z dne 28. oktobra 2014, izdani v zvezi s to zadevo.

(76)

Poleg tega je Fondo Unico di Giustizia zgolj skrbnik (custode ex lege), ki mora upoštevati ustrezne zakonske določbe (npr. ministrsko odredbo z dne 30. julija 2009) in navedbe sodnega organa. Ne more prosto razpolagati z zneski, ki jih ima. Zadevni zneski bodo uporabljeni izključno za odpravo povzročene okoljske škode v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

(77)

Poleg tega prvotni lastniki zaseženega premoženja ne bodo izgubili lastniških pravic, saj bodo v primeru oprostitve prejeli obveznice in pravico do unovčenja ustrezne vrednosti skupaj z obrestmi.

(78)

Italijanski organi so po podpisu sporazuma o poravnavi iz uvodne izjave 21 predložili naslednje dodatne utemeljitve. Člani družine Riva so s sporazumom o poravnavi formalno izrazili svoje soglasje, da se zaseženi zneski (ki so jih še vedno imeli v Švici) dokončno dajo na voljo družbi Ilva, tudi v primeru oprostitve. Zato so bili zneski enkrat in za vselej prostovoljno preneseni z družine Riva na družbo Ilva, ne da bi Fondo Unico di Giustizia izvajal kakršen koli nadzor nad njimi.

3.2.2   Učinek na državni proračun

(79)

Po mnenju Italije je treba za ugotovitev obstoja državne pomoči dokazati dovolj neposredno povezavo med prednostjo, dodeljeno prejemniku, in zmanjšanjem državnega proračuna ali dovolj konkretnim gospodarskim tveganjem za bremenitev tega proračuna (46). V tem pogledu je trditev Komisije v sklepu o začetku postopka, da se je država z vložitvijo zaseženih zneskov v obveznice družbe Ilva in ne v državne obveznice morda odpovedala mogočim prihodkom, popolnoma hipotetična in neutemeljena.

(80)

Prvič, ni razloga za domnevo, da bi bili v obratnem scenariju zaseženi zneski naloženi v državne obveznice in ne bi bili preprosto položeni na bančni račun Fondo Unico di Giustizia.

(81)

Drugič, Komisija ni dokazala dovolj neposredne povezave med odločitvijo, da se zaseženi zneski ne vložijo v državne obveznice, in morebitnim negativnim učinkom na državni proračun.

(82)

Italijanski organi torej ugotavljajo, da ukrep 1 nima negativnega učinka na državni proračun. Nasprotno, nanj lahko vpliva pozitivno.

3.2.3   Selektivna prednost

(83)

Italija tudi trdi, da družbi Ilva ni bila dodeljena nikakršna selektivna prednost.

(84)

Zadevni zneski naj bi bili položeni na ločen račun ter namenjeni okoljskemu načrtu in delom, predpisanim v obrazloženem mnenju. Ukrep je torej omejen na upoštevanje načela „onesnaževalec plača“ z doseganjem ustreznega ravnotežja med ustavno pomembnimi interesi na področju varovanja zdravja, zaposlovanja in okolja. Cilj ukrepa je namreč: (i) olajšati izredno upravo družbe Ilva, tako da se ji dajo na voljo potrebna sredstva za izvedbo del, ki jih je Komisija Italiji naložila v obrazloženem mnenju, in (ii) zaščititi zakonite pravice posameznikov, ki so predmet kazenske preiskave.

(85)

Na splošno za zadevni ukrep glede na njegovo posebno naravo ni mogoče šteti, da je z njim dodeljena selektivna prednost, in sicer najmanj iz dveh razlogov. Prvič, države članice se lahko svobodno odločijo, kako bodo obvladovale položaj do zaključka kazenskega postopka (res controversa), saj je ta zadeva zunaj nadzora Komisije na podlagi pravil o državni pomoči. Drugič, začasno predvidevanje izida tekočega kazenskega postopka je splošno načelo, ki je skupno večini evropskih pravnih sistemov, in kot tako ne more dodeljevati selektivne prednosti podjetju, ki ima koristi od takega predvidevanja.

(86)

Nazadnje, v zvezi s finančnimi pogoji obveznic, ki jih je izdala družba Ilva, italijanski organi pojasnjujejo, da so bile obveznice izdane po povprečni obrestni meri, ki se uporablja za račune, odprte v imenu Fondo Unico di Giustizia, na primer po […] leta 2015. Poudarjajo tudi, da ni nič nenavadnega, da podjetja v težavah ali pod izredno upravo izdajo obveznice, da bi pokrila svoje finančne potrebe.

3.3   Ukrep 2

3.3.1   Selektivnost

(87)

Po mnenju Italije se z zadevno zakonodajno določbo zgolj izvaja splošno pravno načelo, ki dopušča prednostni status posojil, če je to potrebno za ohranitev vrednosti podjetja in upravljanje njegovega premoženja. Žrtvovanje, naloženo nekaterim upnikom, se izravna z ohranitvijo sredstev podjetja. Dejstvo, da ni še nobeno drugo podjetje izkoristilo te določbe, je zgolj posledica tega, da je bila ta zakonodajna določba uvedena pred kratkim.

3.3.2   Državna sredstva in učinek na državni proračun

(88)

Po mnenju Italije ukrep 2 ne vključuje državnih sredstev. Z zadevno zakonsko določbo pristojni organ ni bil „pooblaščen za vodenje in nadziranje upravljanja sredstev“ (47). V tem primeru italijanski organi niso bili vključeni v odnose med finančnimi institucijami in družbo Ilva.

(89)

Poleg tega ukrep nima negativnega učinka na državni proračun, niti v zvezi z državnimi posojili za družbo Ilva.

(90)

Razen davčnih ukrepov mora Komisija dokazati dovolj neposredno povezavo med prednostjo, dodeljeno prejemniku, in konkretnim gospodarskim tveganjem za bremenitev državnega proračuna (48).

(91)

V tej zadevi povezava ne obstaja. Prvič, država se ne odpoveduje nobenim sredstvom iz kakršnega koli vira (davki, prispevki ali drugo), ki bi jih družba Ilva morala plačati državi. Drugič, ukrep ne zmanjšuje možnosti države, da izterja svoja posojila, niti teh posojil ne postavlja v slabši položaj v primerjavi z drugimi posojili. Nasprotno, z ohranitvijo premoženja družbe Ilva je ukrep pozitivno vplival na vse upnike, vključno z državo, ki bodo svoje terjatve poravnali iz tega premoženja.

(92)

Poleg tega je Sodišče v sodbi v zadevi Piaggio menilo, da morebitni vpliv na javne upnike ni bistveni vidik, temveč kazalnik, med drugimi, za ugotovitev obstoja selektivne prednosti, ki se financira iz državnih sredstev (49). Z navedeno sodbo se od Komisije tudi zahteva, naj dokaže, da so država ali javni organi med glavnimi upniki podjetja v težavah, kar po mnenju italijanskih organov v tem primeru ne velja. Nazadnje, Italija poudarja, da se s spornim ukrepom v tej zadevi samo izvaja splošno načelo italijanskega prava iz člena 111 zakona o insolventnosti (Legge Fallimentare, Regio decreto z dne 16. marca 1942, št. 267), ki je prisotno tudi v njegovih drugih določbah, na primer členih 182c in 182d, s katerimi je rednim sodnikom podeljena pravica, da za nekatera posojila odobrijo privilegij prednostnega poplačila, zlasti če so taka posojila nujna za nadaljnje opravljanje dejavnosti družbe in zagotovitev zadoščenja upnikov.

3.3.3   Gospodarska prednost

(93)

Italijanski organi menijo, da so pogoji posojila v skladu z običajnimi tržnimi pogoji za posojilo, odobreno z nizko stopnjo kritja. Obrestna mera za posojilo, ki so ga odobrile finančne institucije, je 3-mesečni Euribor + […] bazičnih točk na leto. Posojilo traja od 11. septembra 2014 do 28. februarja 2015. Pogodba vključuje vse običajne pogoje. Ker je medtem družba Ilva vstopila v postopek izredne uprave, med katerim upniki niso upravičeni uveljavljati svojih terjatev, posojilo ni bilo vrnjeno na datum zapadlosti. Med izredno upravo morajo biti vsi dolgovi poplačani v skladu z veljavnimi pravili.

(94)

V zvezi z vprašanjem, ali je bila dodelitev posojila omogočena z odobritvijo največje prednosti pri poplačilu, italijanski organi trdijo, da se največja prednost pri poplačilu prizna šele potem, ko pristojno nacionalno sodišče preveri, ali je posojilo v skladu z vsemi pogoji iz člena 12(5) zakonskega odloka št. 101/2013, po postopku za sestavo seznama upnikov (accertamento del passivo). Zato je bila ob dodelitvi posojila opredelitev posojila kot posojila z največjo prednostjo pri poplačilu le hipotetična.

3.4   Ukrep 3

(95)

Italijanski organi najprej opozarjajo, da je posojilo s poroštvom po zakonu namenjeno izključno naložbam, vključenim v okoljski načrt. Z njim naj bi se torej odpravili pomisleki Komisije, navedeni v obrazloženem mnenju.

3.4.1   Državna sredstva in gospodarska prednost

(96)

Po mnenju italijanskih organov uporaba državnih sredstev ne izhaja iz dejstva, da državna poroštva ogrožajo državna sredstva, če se unovčijo. Vpliv na državna sredstva obstaja samo, če morebitna izguba za državo ni ustrezno poplačana.

(97)

V zvezi s tem italijanski organi menijo, da je 3,12-odstotna poroštvena premija tržno usmerjena, in sicer iz več razlogov.

(98)

Prvič, italijanski organi so za določitev te premije naročili strokovno študijo (v nadaljnjem besedilu: mnenje […]). Mnenje […] temelji na metodologiji, določeni v skladu s točko 3.2(d) Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih) (50):

(a)

kreditno tveganje posojilojemalca je bilo analizirano na podlagi modela, ki omogoča dodelitev bonitetne ocene na podlagi razpoložljivih informacij;

(b)

ob upoštevanju te bonitetne ocene je bila opravljena primerjalna analiza za izbiro razumnega razpona tržnih vrednosti za poroštveno premijo na podlagi različnih metodologij, ki se uporabljajo v mednarodni praksi;

(c)

dobljeni rezultati se bili nadalje potrjeni z dodatnimi ocenjevalnimi merili;

(d)

rezultat je bil 6-mesečni Euribor z razponom od 2,5 % do 3,12 %;

(e)

izbran je bil najvišji odstotek.

(99)

Drugič, poroštvena premija in obrestna mera za posojilo, ki ju je plačala družba Ilva, sta na splošno v razponu, navedenem v uvodni izjavi 90 sklepa o začetku postopka (tj. da bi bila marža za posojilo tehnično insolvenčni družbi z bonitetno oceno pod CCC od 400 do 1 000 bazičnih točk). V zvezi s tem bi bilo treba pri oceni kreditnega tveganja upoštevati to, da ima posojilo s poroštvom največjo prednost pri poplačilu.

(100)

Tretjič, tveganje, ki ga prevzame država, je treba oceniti glede na njene splošne cilje dobičkonosnosti. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil ukrep namenjen financiranju izdatkov, potrebnih za izpolnjevanje okoljskih obveznosti italijanske države, ki izhajajo iz obrazloženega mnenja Komisije. Načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu bi bilo torej treba presojati globalno, ob upoštevanju vseh ustreznih preudarkov za državo, vključno z dejstvom, da bi bilo končno breme za državna sredstva manjše zaradi okoljskih naložb, izvedenih na podlagi ukrepa 3 (51).

(101)

Skratka, Italija meni, da: (i) je plačilo za poroštvo v skladu s tržnimi pogoji ter (ii) je tveganje, ki ga je država prevzela kot porok, ekonomsko racionalno in v skladu s splošnimi cilji dobičkonosnosti države.

(102)

Nazadnje, Italija poudarja, da ni nenavadno, da kreditne institucije, ki so že izpostavljene družbi, ki je v postopku zaradi insolventnosti, tej družbi zagotovijo dodatno začasno financiranje z največjo prednostjo pri poplačilu, tudi kadar tako financiranje ni podprto z državnim poroštvom. Zato ravnanje bank Intesa Sanpaolo in Banco Popolare v zvezi z ukrepom 3 ni nenavadno. Navedeni banki in druge banke, ki so že bile izpostavljene družbi Ilva, so ohranile odprte kreditne linije v korist družbe Ilva kljub odsotnosti državnih poroštev na teh kreditnih linijah.

3.5   Ukrep 4

(103)

Italijanski organi poudarjajo, da s pravno določbo iz člena 3(5) zakonskega odloka št. 1/2015 podjetjem ni bila naložena obveznost, da dosežejo sporazum, ampak je bila povsem postopkovna in je izrednim upraviteljem družbe Ilva omogočila, da sredstva iz poravnave uporabijo v okviru postopka izredne uprave. Družbi Ilva in Fintecna sta poravnavo sklenili svobodno in prostovoljno.

3.5.1   Načelo udeleženca v tržnem gospodarstvu

(104)

Italijanski organi ponavljajo, da po njihovem mnenju družba Fintecna, ki je v lasti države, na splošno deluje kot kateri koli drug udeleženec v tržnem gospodarstvu (52). To je bilo potrjeno v samem sklepu o začetku postopka, v katerem je po navedbah italijanskih organov navedeno, da je bila pogodbena klavzula iz leta 1996 zaveza, ki bi jo prevzel zasebni prodajalec, in da je bil znesek, ki ga je plačala družba Fintecna, skladen z razumno odločitvijo, ki bi jo sprejel zasebni vlagatelj (53).

(105)

Vendar se zdi, da se v sklepu o začetku postopka postavlja vprašanje, ali ne bi zasebni udeleženec pred izpolnitvijo svoje obveznosti počakal na naprednejšo fazo prestrukturiranja družbe Ilva. Italijanski organi menijo, da transakcija pomeni zgolj izpolnjevanje pogodbenih obveznosti za okoljsko škodo. Zato s finančnim bremenom za družbo Fintecna ni dodeljena posebna prednost zadevnim podjetjem, kot je opredeljeno v sodbah Sodišča v zadevah Sloman Neptun (54) in Ecotrade (55).

(106)

Italijanski organi opozarjajo, da je družba Fintecna pred sprejetjem končne odločitve o poravnavi 4. marca 2015 opravila temeljit predhodni postopek, ki je vključeval strokovna mnenja in poročila. Družba Fintecna je s sklenitvijo poravnave odpravila kakršno koli pravno odgovornost, ki bi lahko v prihodnosti sprožila še višje stroške za nadomestilo škode. Drugačno ravnanje, navedeno v uvodni izjavi 96 sklepa o začetku postopka (tj. neplačilo ali odlog plačila v času vodstvenih sprememb družbe Ilva), bi pomenilo oportunistično in tvegano ravnanje, ki ne bi bilo združljivo z ravnanjem udeleženca v tržnem gospodarstvu, kot ga je opredelilo Sodišče (56).

3.6   Ukrep 5

3.6.1   Selektivna gospodarska prednost

(107)

Italijanski organi menijo, da so pogoji posojila v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Posojilo, ki ga je odobrila država, se obrestuje po letni obrestni meri 6-mesečni Euribor + 300 bazičnih točk. En delovni dan pred odobritvijo posojila je 6-mesečni Euribor znašal – 0,04 %. Obrestna mera je bila torej določena na 2,96 %.

(108)

Italija trdi, da je ta obrestna mera v skladu z mnenjem […], pripravljenim za odobritev ukrepa 3 (glej uvodno izjavo 98). V mnenju […] je navedeno, da bi bila obrestna mera med 2,50 % in 3,12 % v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Ker se med odobritvijo ukrepa 3 in odobritvijo ukrepa 5 (aprilom 2015 in decembrom 2015) položaj družbe Ilva ni bistveno spremenil, italijanski organi menijo, da se lahko mnenje […] uporabi za oceno skladnosti ukrepa 5 s trgom.

(109)

Poleg tega Italija poudarja, da je posojilo z največjo prednostjo pri poplačilu, kar je pomembno dodatno dejstvo, ki bi ga Komisija morala upoštevati pri oceni povezanega kreditnega tveganja.

(110)

Italija prav tako trdi, da je namen ukrepa 5 olajšati postopek prodaje družbe Ilva, hkrati pa zagotoviti njeno delovanje na način, skladen z zahtevami glede varovanja okolja, zdravja in zaposlovanja.

(111)

Nazadnje, Italija opozarja, da je bila 9. junija 2016 z zakonskim odlokom št. 98/2016 spremenjena obveznost odplačila posojila, tako da je bila prenesena s kupca sredstev družbe Ilva na samo družbo Ilva. Poleg tega je bil zaradi sprememb v postopku prodaje in da bi se izognili preložitvi končnega datuma odplačila posojila po dokončni odprodaji sredstev družbe Ilva, s členom 1(1)(a) zakonskega odloka št. 243/2016 datum odplačila posojila spremenjen na 60 dni po dokončni odprodaji sredstev družbe Ilva, s čimer se je prekinila njegova povezava s sklepom o prenehanju dejavnosti družbe Ilva.

4.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

4.1   Pripombe družbe Ilva

(112)

Družba Ilva je Komisijo obvestila, da se v celoti strinja s pripombami italijanskih organov, povzetimi v oddelku 3 tega sklepa.

4.2   Pripombe organizacije Peacelink

(113)

Peacelink je italijanska nevladna organizacija, katere namen je državljanom zagotavljati pregledne informacije o različnih temah, vključno z vojaškimi konflikti ali okoljskimi spori.

(114)

Organizacija Peacelink meni, da so pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, popolnoma utemeljeni. V zvezi z ukrepom 1 trdi, da bi predčasno plačilo zneskov, ki so predmet sodnega zasega, privedlo do tega, da bi morala država nositi tveganje, povezano z izidom sodnega postopka. Takega tveganja ne bi sprejel noben zasebni subjekt. V zvezi z ukrepom 2 meni, da ne bi noben udeleženec na trgu družbi Ilva odobril posojila brez posredovanja države. Poleg tega to posredovanje vključuje tveganje za državna sredstva, ker vpliva na vrstni red odplačila javnih posojil. V zvezi z ukrepom 3 meni, da ne bi noben upnik v tržnem gospodarstvu odobril posojila pod pogoji, ki so bili ponujeni družbi Ilva. In v zvezi z ukrepom 4 meni, da obstaja državna pomoč, ker je družba Fintecna privolila v poravnavo svoje terjatve le zaradi določb zakonskega odloka št. 1/2015. Poleg tega dejstvo, da je družba Fintecna javni organ, vzbuja pomisleke o njeni zmožnosti, da deluje kot zasebni udeleženec.

(115)

Organizacija Peacelink je tudi prosila Komisijo, naj obseg svoje poglobljene preiskave razširi na javno podporo, zagotovljeno z zakonskim odlokom št. 191/2015 v obliki posojila v višini 300 milijonov EUR in drugega posojila v višini 800 milijonov EUR.

(116)

Nazadnje je organizacija Peacelink predložila pripombe o nekaterih okoljskih vidikih dejavnosti družbe Ilva, ki za ta postopek v zvezi z državno pomočjo niso pomembne.

4.3   Pripombe združenja WV Stahl

(117)

WV Stahl je trgovinsko združenje nemške jeklarske industrije. Sedež ima v Düsseldorfu.

(118)

WV Stahl se strinja s pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka. V zvezi z ukrepom 1 meni, da bi bila s predčasnim plačilom zneskov, ki so predmet sodnega zasega, družbi Ilva dodeljena gospodarska prednost. V zvezi z ukrepom 2 meni, da možnost največje prednosti pri poplačilu deluje kot oblika jamstva in je torej nosilec nezakonite pomoči. Prisotnost državne pomoči v ukrepu 3 je po mnenju združenja očitna. Kar zadeva ukrep 4, WV Stahl pojasnjuje, da udeleženec v tržnem gospodarstvu ne bi sprejel takega posla.

(119)

Združenje WV Stahl je Komisijo opozorilo na morebitno dodelitev dodatne državne pomoči v obliki dveh posojil v višini 300 milijonov EUR oziroma 800 milijonov EUR. Komisijo je pozvalo, naj zagotovi, da družbi Ilva ne bo dodeljena nobena dodatna javna podpora. Zlasti bi morali vsi državni izdatki za ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje sedanjega stanja onesnaženja in varovanje javnega zdravja v Tarantu, ostati v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ in ne bi smeli biti pretveza za prestrukturiranje jeklarne družbe Ilva.

(120)

Nazadnje, združenje WV Stahl poziva Komisijo, naj zagotovi takojšnjo izterjavo kakršne koli pomoči, ki bi lahko bila na podlagi poglobljene preiskave razglašena za nezdružljivo. V zvezi z državno pomočjo v obliki posojil bi bilo treba znesek pomoči izračunati na podlagi razlike med obrestno mero, ki jo je uporabila država, in obrestno mero, ki jo je treba šteti za tržno obrestno mero v času, ko je bila pomoč dodeljena.

4.4   Pripombe družbe Riva Fire SpA

(121)

Družba Riva Fire SpA (v nadaljnjem besedilu: Riva Fire) je družbo Ilva nadzorovala od leta 1995, ko jo je kupila od inštituta IRI, do 4. junija 2013, ko je bilo upravljanje jeklarne Ilva v skladu z zakonskim odlokom št. 61/2013 preneseno na upravitelja, ki ga je imenovala vlada.

(122)

Namen pripomb družbe Riva Fire je obnoviti po njenem mnenju verodostojno različico zgodovine družbe do trenutka, ko je ta vstopila v postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonskim odlokom št. 1/2015. Družba Riva Fire zlasti trdi, da je bila zaradi vrste ukrepov italijanskega sodstva in izvršilne oblasti neupravičeno umaknjena iz upravljanja družbe Ilva, ne da bi imela možnost zagovarjati svoja stališča v ustreznem kontradiktornem postopku, v katerem bi bile zagotovljene njene pravice do obrambe.

(123)

Družba Riva Fire ni izrazila izrecnih pripomb glede ukrepov, ki so predmet sklepov o začetku ali razširitvi postopka.

(124)

Vendar pa poudarja protislovje, ki ga vidi v predstavitvi dejstev s strani italijanskih organov. Po navedbah družbe Riva Fire so italijanski organi v okviru preiskave Komisije o državni pomoči po eni strani trdili, da javna sredstva, dodeljena družbi Ilva, niso pomenila državne pomoči, saj so bila namenjena financiranju sanacije okolja, po drugi strani pa so v okviru postopka Komisije za ugotavljanje okoljskih kršitev trdili, da ni bilo okoljskega ali zdravstvenega tveganja, povezanega z obratom družbe Ilva v Tarantu.

4.5   Pripombe Italije na pripombe zainteresiranih strani

(125)

Komisija je pripombe družbe Riva Fire, organizacije Peacelink, združenja WV Stahl in družbe Ilva posredovala italijanskim organom.

(126)

Italijanski organi menijo, da so te pripombe splošne v svojem besedilu ali neupoštevne za namene tega postopka. Po njihovem mnenju so splošne trditve iz tega sklopa pripomb že obravnavane v pripombah, ki so jih italijanski organi predložili v odgovor na sklepa o začetku in razširitvi postopka.

(127)

Poleg tega italijanski organi menijo, da stališče družbe Riva Fire glede očitnega protislovja, opisanega v uvodni izjavi 124, ni utemeljeno. Italijanski organi so nedvoumno priznali nujne zdravstvene in okoljske razmere na območju Taranta. Navedba, ki jo je družba Riva Fire izpostavila glede domnevnega neobstoja okoljskih in zdravstvenih tveganj v Tarantu, naj bi bila vzeta iz konteksta in naj nikakor ne bi izražala uradnega stališča italijanskih organov.

5.   OCENA POMOČI

5.1   Domnevno protislovje med postopkom v zvezi z državno pomočjo in postopkom za ugotavljanje kršitev okoljske zakonodaje Unije

(128)

Italijanski organi na splošno trdijo, da so bili različni ukrepi države v korist družbe Ilva namenjeni predvsem odpravi pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v obrazloženem mnenju. Družba Riva Fire v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka ugotavlja protislovje v trditvah italijanskih organov v postopku za ugotavljanje kršitev in v postopku v zvezi z državno pomočjo (glej uvodno izjavo 124 in nasprotno trditev Italije v uvodni izjavi 127). Po mnenju Italije Komisija nasprotuje sami sebi, ko po eni strani od Italije zahteva hitro izvedbo del, potrebnih za uskladitev obrata v Tarantu z veljavnimi pravili o varstvu okolja, po drugi strani pa italijanskim organom preprečuje, da bi financirali te ukrepe.

(129)

Komisija zavrača to trditev. Načeloma ustavitev kršitve danega sklopa pravil ne upravičuje kršitve drugega sklopa pravil. V obravnavanem primeru se uskladitev družbe Ilva z veljavnimi okoljskimi pravili Unije ne bi smela izvesti v nasprotju s pravili Unije o državni pomoči, tako da se družbi Ilva zagotovi javna pomoč, ki ni na voljo njenim konkurentom, ki morajo prav tako izpolnjevati okoljska pravila Unije, ne da bi bili upravičeni do podobne nezakonite državne pomoči.

(130)

Italijanski organi tudi trdijo, da ukrepi javne podpore, namenjeni izvajanju okoljskega načrta, ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU, saj so namenjeni odpravljanju okoljske škode, dokler ne bo opredeljen onesnaževalec v skladu z Direktivo 2004/35/ES in členom 250 italijanskega okoljskega zakonika ter uvodnima izjavama 114 in 115 sklepa Komisije o začetku postopka.

(131)

Komisija meni, da je obrazložitev italijanskih organov napačna iz naslednjih razlogov.

(132)

Komisija uvodoma opozarja, da sta bila za izvajanje okoljskega načrta z zakonom namenjena samo ukrepa 1 in 3.

(133)

Še pomembneje, pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (57). Ker je pomemben le učinek ukrepa na podjetje, je vsak okoljski ali drug namen ukrepa sam po sebi nepomemben. Prav tako ni pomembno, ali je prednost za podjetje obvezna, ker se ji podjetje ni moglo izogniti ali jo zavrniti (58).

(134)

Zato javna posredovanja, izvedena v skladu s členom 6(3) Direktive 2004/35/ES, niso izključena s področja uporabe člena 107(1) PDEU. Člen 107(1) PDEU se uporablja enako za oba različna scenarija: (i) če onesnaževalec še ni bil opredeljen in (ii) če je bil onesnaževalec opredeljen, vendar ne izvede potrebnih sanacijskih ukrepov. V obeh scenarijih sanacijski ukrepi, ki jih izvede država, postanejo državna pomoč, če država olajša breme, ki ga mora po navadi nositi upravičenec, kot je družba Ilva, in od opredeljenega onesnaževalca ne poskuša izterjati sredstev, ki jih je uporabila za sanacijo.

(135)

V obravnavanem primeru je s sklepom o začetku postopka dovoljeno zgolj, da država začasno krije nujne sanacijske ukrepe do trenutka, ko bo onesnaževalec opredeljen, in pod pogojem, da Italija od onesnaževalca zahteva vračilo stroškov (59). Sklep o začetku postopka torej ne vključuje absolutnega in brezpogojnega dovoljenja uporabe državnih sredstev za izpolnjevanje zahtev iz obrazloženega mnenja in/ali okoljskega načrta družbe Ilva.

(136)

V zvezi s tem Komisija na primer ugotavlja, da okoljski načrt, na katerega se sklicuje Italija, vključuje vrsto ukrepov, ki jih ni mogoče opredeliti kot „nujne sanacijske ukrepe“, ampak kot nadgradnje, namenjene izboljšanju učinkovitosti družbe Ilva v skladu z okoljskimi standardi, ki veljajo za proizvodnjo jekla in kot so določeni v okoljskem dovoljenju družbe Ilva.

(137)

Še pomembneje, ker so pomembni le učinki državnih ukrepov (in ne njihovi vzroki ali cilji), ni mogoče sklepati, da bi ukrepi, ki kot taki pomenijo državno pomoč, prenehali biti pomoč samo zato, ker se uporabljajo za izvajanje okoljskega načrta družbe Ilva. Sklep o začetku postopka tega ne dovoljuje (in ne bi mogel dovoljevati).

(138)

Skratka, Italija se ne more sklicevati na zahteve iz obrazloženega mnenja niti na besedilo uvodnih izjav 114 in 115 sklepa Komisije o začetku postopka, da bi dokazala, da državno financiranje tekočega poslovanja družbe Ilva in okoljskih stroškov ne pomeni državne pomoči.

5.2   Obstoj pomoči

(139)

V skladu s členom 107(1)PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami“.

(140)

Merila iz člena 107(1) PDEU so kumulativna. Za določitev, ali zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti torej izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

upravičenec je podjetje v smislu člena 107(1) PDEU, kar pomeni, da opravlja gospodarsko dejavnost;

(b)

ukrep se financira iz državnih sredstev in ga je mogoče pripisati državi;

(c)

ukrep daje gospodarsko prednost;

(d)

ta prednost je selektivna;

(e)

ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in lahko prizadene trgovino med državami članicami.

(141)

Kar zadeva izpolnjevanje pogoja, da mora biti upravičenec podjetje v smislu člena 107(1) PDEU, Sodišče podjetja dosledno opredeljuje kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja (60), medtem ko je gospodarska dejavnost vsaka dejavnost, ki vključuje ponujanje blaga in storitev na trgu (61). Komisija ugotavlja, da družba Ilva proizvaja in prodaja jeklo na trgu Unije in v tujini, zato je ta dejavnost gospodarska dejavnost. Komisija torej ugotavlja, da je družba Ilva, ne glede na njeno lastništvo ali status pod izredno upravo v skladu z italijansko zakonodajo, podjetje v smislu člena 107(1) PDEU.

(142)

Komisija mora analizirati, ali sporni ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in lahko prizadenejo trgovino med državami članicami. Kadar pomoč, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj enega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki so si konkurenčna v trgovini znotraj Unije, se domneva, da je zadnjenavedena podjetja treba šteti za prizadeta zaradi navedene pomoči (62). Zato zadostuje, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco (63). Trgi ogljikovega jekla, na katerih deluje družba Ilva, so izpostavljeni intenzivni konkurenci in trgovini znotraj Unije (64), družba Ilva pa svoje izdelke prodaja v Italiji in drugih državah članicah. Zato vsi ukrepi, ki so predmet ocene, izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in lahko prizadenejo trgovino med državami članicami.

(143)

Komisija bo druga merila iz člena 107(1) PDEU, navedena zgoraj v uvodni izjavi 140, točke (b), (c) in (d), ocenila po posameznih ukrepih.

5.2.1   Ukrep 1

(144)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, sta družina Riva in družba Ilva 24. maja 2017 dosegli sporazum o poravnavi, na podlagi katerega je bil rešen spor med izredno upravo družbe Ilva in člani družine Riva.

(145)

Sporazum o poravnavi je zgolj dogovor med posamezniki, to je med nekaterimi člani družine Riva kot delničarji družbe Ilva in sedanjim vodstvom družbe Ilva pod izredno upravo. […]. Družba Ilva ni stranka v kazenskem postopku. Zneski, ki jih je na podlagi sporazuma o poravnavi treba prenesti na družbo Ilva, vključujejo: (i) premoženje družine Riva na bančnih računih v tujini, ki ga je treba družbi Ilva dokončno dati na voljo v pravni obliki, določeni s členom 3(1) zakonskega odloka št. 1/2015, tj. v obliki obveznic, ki naj bi jih vpisal Fondo Unico di Giustizia, ne da bi bilo treba obveznice vrniti članom družine Riva, niti v primeru njihove oprostitve; in (ii) dodatni znesek v višini 145 milijonov EUR.

(146)

V primerjavi s položajem, ki je obstajal v času sklepa o začetku postopka, sporazum o poravnavi pomeni novo dejstvo, ki ga mora Komisija upoštevati pri končni oceni ukrepa 1, zlasti glede morebitne prednosti, dodeljene družbi Ilva, in pripisljivosti ukrepa državi.

(147)

V zvezi s tem ni sporno, da je bil namen prenosa premoženja družine Riva na družbo Ilva pred koncem kazenskega postopka prvotno namen italijanskih organov, kot je pojasnjeno v sklepu o začetku postopka. Vendar pa je dejstvo, da kljub določbam zakonskega odloka št. 1/2015 in poznejšega Decreto di Trasferimento premoženje družine Riva ni bilo preneseno zaradi stalnega nasprotovanja švicarskega sodišča, da sklep izvrši brez predhodnega soglasja domnevnih lastnikov sredstev, tj. članov družine Riva. Položaj je bilo mogoče rešiti šele, ko so se člani družine Riva na podlagi popolnoma zasebnega sporazuma o poravnavi sami odločili, da sredstva pod svojim nadzorom prenesejo na družbo Ilva (65). Prav tako je dejstvo, da se obseg sporazuma o poravnavi ne ujema popolnoma s tem, kar so italijanski organi predvideli v zakonskem odloku št. 1/2015: prvič, zneski, preneseni na družbo Ilva, so dejansko višji od zneskov, predvidenih v tem zakonskem odloku, in, drugič, družini Riva so bile v zameno za prenos zneskov odobrene pomembne protivrednosti.

(148)

Obstoj tega zasebnega sporazuma o poravnavi in dejstvo, da se je položaj rešil šele po sklenitvi tega sporazuma, dokazujeta, da je bila odločitev o prenosu premoženja družine Riva na družbo Ilva navsezadnje (i) del širšega dogovora, s katerim so se uskladili zasebni interesi družine Riva in tudi družbe Ilva, ter (ii) v rokah družine Riva in družbe Ilva (in ne države). To je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali še naprej ostajajo prvotni dvomi Komisije v zvezi s tem, ali je družba Ilva s transakcijo pridobila gospodarsko prednost in ali jo je mogoče pripisati državi.

(149)

Kar zadeva pripisljivost prenosa premoženja družine Riva na družbo Ilva, Komisija ugotavlja, da je bil ta prenos izveden v okviru širšega dogovora, katerega pogoje sta določili družina Riva in družba Ilva. Tudi v tem primeru ni sporno, da je bil namen prenosa premoženja družine Riva na družbo Ilva pred koncem kazenskega postopka prvotno namen italijanskih organov. Vendar pa je končno odločitev sprejela družina Riva na podlagi sporazuma o poravnavi, za izvedbo katerega je v pismu tujim bankam naročila, naj sprostijo sredstva, s čimer je dejansko omogočila prenos sredstev na družbo Ilva. Podlaga za prenos premoženja družine Riva na družbo Ilva je torej zasebni sporazum o poravnavi med družino Riva in družbo Ilva, ki ga ni mogoče pripisati državi.

(150)

Poleg tega Komisija glede obstoja gospodarske prednosti ugotavlja, da se ne zdi, da bi družba Ilva s sklenitvijo sporazuma o poravnavi z družino Riva pridobila kakršno koli ugodnost, ki je ne bi mogla pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Družina Riva je bila zainteresirana za začetek pogajanj o poravnavi, ker je bila izpostavljena tveganju, da bi morala družbi Ilva plačati do […] EUR odškodnine, če bi nacionalno sodišče ugodilo vsem zahtevkom družbe Ilva. Kar zadeva družbo Ilva, je ta imela precej nujne potrebe po likvidnosti, naj bo za financiranje tekočih poslov ali sanacijskih ukrepov, opredeljenih v okoljskem načrtu. Zato je privolila, da se bo odpovedala vsem morebitnim prihodnjim zahtevkom (potencialno v višini do […] EUR) v zameno za takojšen prenos približno 1,2 milijarde EUR, del katerih je premoženje družine Riva, na katere se nanaša zakonski odlok št. 1/2015. To ravnanje izraža dejstvo, da bodo preudarni gospodarski subjekti, ki ne želijo imeti izgub, spor raje reševali sporazumno, namesto da bi se obrnili na sodišče ali arbitra po nadaljevanju spora. V tem okviru nič ne kaže na to, da sporazum o poravnavi, ki sta ga dosegli družba Ilva in družina Riva, ni bil sklenjen v obojestranskem interesu obeh zasebnih strank. Ker je bil torej sporazum o poravnavi kot celota med družbo Ilva in njenimi delničarji sklenjen pod običajnimi tržnimi pogoji in torej družbi Ilva ne prinaša nikakršne gospodarske prednosti, tudi prenos premoženja družine Riva, ki je del te splošne poravnave, družbi Ilva ne zagotavlja nobene gospodarske prednosti.

(151)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da prenos premoženja družine Riva na družbo Ilva v pravni obliki, določeni z zakonskim odlokom št. 1/2015, družbi Ilva ne zagotavlja gospodarske prednosti niti ga ni mogoče pripisati italijanski državi.

5.2.1.1   Sklepna ugotovitev o ukrepu 1

(152)

Na podlagi zgornjih dejstev Komisija ugotavlja, da izvedenega ukrepa ni mogoče pripisati državi. Ker so merila iz člena 107(1) PDEU kumulativna, Komisija ugotavlja, da ukrep 1 ne pomeni državne pomoči.

5.2.2   Ukrep 2

5.2.2.1   Gospodarska prednost, ki izhaja iz državnih sredstev