ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 205

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
14. avgust 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1128 z dne 9. avgusta 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 o odprtju letnih tarifnih kvot Unije za ovce, koze ter ovčje in kozje meso

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1129 z dne 13. avgusta 2018 o odobritvi acetamiprida kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1130 z dne 13. avgusta 2018 o odobritvi cipermetrina kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov ( 1 )

8

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1131 z dne 13. avgusta 2018 o odobritvi penflufena kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov ( 1 )

12

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1132 z dne 13. avgusta 2018 o odobritvi spremembe poimenovanja in posebne zahteve za označevanje novega živila sintetični zeaksantin na podlagi Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )

15

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1133 z dne 13. avgusta 2018 o odobritvi dajanja na trg posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )

18

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1134 z dne 5. julija 2018 v zvezi z uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta za javna naročila, oddana za določene dejavnosti, povezane z maloprodajo električne energije in zemeljskega plina v Češki republiki (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4194)  ( 1 )

23

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1135 z dne 10. avgusta 2018 o določitvi vrste, oblike in pogostosti informacij, ki jih dajo države članice na voljo v okviru poročanja o izvajanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5009)  ( 1 )

40

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1136 z dne 10. avgusta 2018 o ukrepih za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepih ter sistemih zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice za prenos virusov visokopatogene aviarne influence na perutnino (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5243)  ( 1 )

48

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1137 z dne 10. avgusta 2018 o nadzoru, zdravstvenih pregledih rastlin in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za lesen pakirni material za prevoz blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5245)

54

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1128

z dne 9. avgusta 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 o odprtju letnih tarifnih kvot Unije za ovce, koze ter ovčje in kozje meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 187(a) in (b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1354/2011 (2) določa odprtje letnih uvoznih tarifnih kvot Unije za ovce, koze, ovčje meso in kozje meso, vključno s poreklom iz Islandije.

(2)

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 določa, da se tarifne kvote, odprte z navedeno uredbo, upravljajo v skladu s členi 49 do 54 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (3).

(3)

Evropska unija in Islandija sta 23. marca 2017 podpisali Sporazum v obliki izmenjave pisem (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode. Podpis Sporazuma v imenu Unije je bil odobren s Sklepom Sveta (EU) 2016/2087 (4), njegova sklenitev pa s Sklepom Sveta (EU) 2017/1913 (5).

(4)

V skladu s Prilogo V k Sporazumu je Unija spremenila Uredbo (EU) št. 1354/2011 z Uredbo (EU) 2018/562 (6). S spremembo so se povečale količine že obstoječih brezcarinskih kvot za Islandijo za ovčje in kozje meso, ki spadata v tarifni oznaki 0204 in 0210, in odprla se je letna brezcarinska kvota Unije za predelano ovčje meso, ki se uvršča v tarifno podštevilko 1602 90.

(5)

Količine kvot za ovčje in kozje meso, ki se upravljajo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1354/2011, so izražene kot ekvivalent mase klavnega trupa, Sporazum pa določa, da se količine izrazijo v tonah izdelkov. Zato je primerno, da se upravljanje tarifnih kvot Unije iz Sporazuma določi s sprejemom ločene uredbe, da se zagotovi nemoteno upravljanje kvot v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Navedene tarifne kvote bi bilo zato treba hkrati črtati iz Izvedbene Uredbe (EU) št. 1354/2011 na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 1354/2011 je treba zato ustrezno spremeniti.

(7)

Nova uredba o odprtju uvoznih tarifnih kvot za ovčje in kozje meso ter predelano ovčje meso s poreklom iz Islandije, sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013, se bo začela uporabljati od 1. septembra 2018. Ustrezne spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 bi bilo zato treba začeti uporabljati od istega datuma.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 1354/2011 se spremeni:

(1)

v členu 3(2) se črta točka (e);

(2)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. avgusta 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Günther OETTINGER

Član Komisije


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1354/2011 z dne 20. decembra 2011 o odprtju letnih tarifnih kvot Unije za ovce, koze ter ovčje in kozje meso (UL L 338, 21.12.2011, str. 36).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(4)  Sklep Sveta (EU) 2016/2087 z dne 14. novembra 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islandijo o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode (UL L 324, 30.11.2016, str. 1).

(5)  Sklep Sveta (EU) 2017/1913 z dne 9. oktobra 2017 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Islandijo o dodatnih trgovinskih preferencialih za kmetijske proizvode (UL L 274, 24.10.2017, str. 57).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/562 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1354/2011 o odprtju letnih tarifnih kvot Unije za ovce, koze ter ovčje in kozje meso (UL L 94, 12.4.2018, str. 4).

(7)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).


PRILOGA

PRILOGA

TARIFNE KVOTE UNIJE ZA OVČJE IN KOZJE MESO (v tonah (t) ekvivalenta mase klavnega trupa)

Oznake KN

Dajatev ad valorem

(%)

Posebna dajatev

v EUR/100 kg

Zaporedna številka po sistemu 'prvi prispe, prvi dobi'

Poreklo

Letna količina v tonah ekvivalenta mase klavnega trupa

Žive živali

(koeficient = 0,47)

Meso jagnjet brez kosti (1)

(koeficient = 1,67)

Meso koštrunov / ovac brez kosti (2)

(koeficient = 1,81)

Meso s kostmi in trupi

(koeficient = 1,00)

0204

nič

nič

09.2101

09.2102

09.2011

Argentina

23 000

09.2105

09.2106

09.2012

Avstralija

19 186

09.2109

09.2110

09.2013

Nova Zelandija

228 254

09.2111

09.2112

09.2014

Urugvaj

5 800

09.2115

09.2116

09.1922

Čile (3)

8 000

09.2121

09.2122

09.0781

Norveška

300

09.2125

09.2126

09.0693

Grenlandija

100

09.2129

09.2130

09.0690

Ferski otoki

20

09.2131

09.2132

09.0227

Turčija

200

09.2171

09.2175

09.2015

drugo (4)

200

09.2178

09.2179

09.2016

erga omnes  (5)

200

0104 10 30

0104 10 80

0104 20 90

10

nič

09.2181

09.2019

erga omnes  (5)

92


(1)  Vključno z mesom kozličkov.

(2)  Vključno s kozjim mesom razen mesa kozličkov.

(3)  Tarifna kvota za Čile se zviša za 200 t na leto.

(4)  ‚Drugo‘ se nanaša na vse članice STO razen Argentine, Avstralije, Nove Zelandije, Urugvaja, Čila, Grenlandije in Islandije.

(5)  ‚Erga omnes‘ se nanaša na vsa porekla, vključno z državami, navedenimi v tej preglednici.


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1129

z dne 13. avgusta 2018

o odobritvi acetamiprida kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje acetamiprid.

(2)

Acetamiprid je bil ocenjen za uporabo v 18. vrsti proizvodov (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev), kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Belgija je bila imenovana za državo članico poročevalko in njen pristojni ocenjevalni organ je 27. julija 2015 predložil poročilo o oceni, skupaj s svojimi priporočili.

(4)

V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa 14. decembra 2017 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije (3).

(5)

Glede na navedeno mnenje je za biocidne proizvode 18. vrste proizvodov, ki vsebujejo acetamiprid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjene nekatere specifikacije in pogoji za njihovo uporabo.

(6)

Zato je primerno acetamiprid odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z nekaterimi specifikacijami in pogoji.

(7)

Iz mnenja Evropske agencije za kemikalije je razvidno, da acetamiprid izpolnjuje merila za razvrstitev kot zelo obstojna (vP) in strupena (T) snov v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Acetamiprid zato izpolnjuje pogoje, določene v točki (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012, in bi ga bilo zato treba obravnavati kot možno snov za zamenjavo.

(8)

V skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 je treba odobritev aktivne snovi, ki se šteje kot možna snov za zamenjavo, podati za obdobje največ sedem let.

(9)

Ker acetamiprid izpolnjuje merila za razvrstitev kot „zelo obstojen“ (vP – very peristent) v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba izdelke, ki so tretirani z acetamipridom ali ga vsebujejo, ustrezno označiti, ko se dajo na trg.

(10)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da bi se zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Acetamiprid se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Odbor za biocidne pripravke (BPC), Mnenje o vlogi za odobritev aktivne snovi acetamiprid, 18. vrsta proizvodov (Opinion on the application for approval of the active substance Acetamiprid, Product type: 18), ECHA/BPC/185/2017, sprejeto dne 14. decembra 2017.

(4)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji

Acetamiprid

Ime po IUPAC:

(E)-N1-[(6-kloro-3-piridil)metil]-N2-ciano-N1-metilacetamid

Št. ES: je ni

Št. CAS: 135410-20-7

99,0 % m/m

1. februar 2020

31. januar 2027

18

Acetamiprid se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s točko (d) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjima pogojema:

1.

Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

2.

Zaradi ugotovljenih tveganj v zvezi z ocenjenimi uporabami se pri oceni proizvoda posebna pozornost nameni:

(a)

poklicnim uporabnikom;

(b)

dojenčkom in malčkom po sekundarni izpostavljenosti, kadar izdelek razpršijo strokovnjaki;

(c)

površinski vodi, usedlinam, tlom in podzemni vodi za proizvode, ki se nanašajo s sprejem ali ščetko v hlevih;

(d)

površinski vodi, usedlinam, tlom, podzemni vodi za proizvode, ki se nanašajo s sprejem na prostem.

3.

Za proizvode, ki lahko povzročajo ostanke v živilih ali krmi, se preveri, ali je treba določiti nove ali spremeniti obstoječe mejne vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (3), in sprejmejo se vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se veljavne mejne vrednosti ostankov ne presežejo.

Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj:

Oseba, odgovorna za dajanje na trg izdelka, ki je tretiran z acetamipridom ali ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki navedenega tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/2012.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.

(2)  Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/8


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1130

z dne 13. avgusta 2018

o odobritvi cipermetrina kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje cipermetrin.

(2)

Cipermetrin je bil ocenjen za uporabo v 18. vrsti proizvodov (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev), kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Belgija je bila imenovana za državo članico poročevalko in njen pristojni ocenjevalni organ je 15. aprila 2015 predložil poročilo o oceni skupaj s svojimi priporočili.

(4)

V skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 je Odbor za biocidne pripravke ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa 5. maja 2017 pripravil mnenje Evropske agencije za kemikalije (3).

(5)

Glede na navedeno mnenje je za biocidne proizvode 18. vrste proizvodov, ki vsebujejo cipermetrin, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji za njihovo uporabo.

(6)

Zato je primerno cipermetrin odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, če so izpolnjeni nekatere specifikacije in pogoji.

(7)

Poleg tega je bila v presejalni študiji, opravljeni v okviru priprave na oceno tveganja Komisije o različnih možnostih določitve meril za opredelitev endokrinih motilcev, ugotovljena potreba po nadaljnji raziskavi cipermetrina kot potencialnega endokrinega motilca (4). Ocena cipermetrina kot potencialnega endokrinega motilca bo opravljena tudi v okviru Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ugotovitve iz te ocene pa se pričakujejo pred koncem leta 2018. Glede na rezultate navedene ocene bo Komisija proučila potrebo po pregledu odobritve cipermetrina kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 528/2012.

(8)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da bi se zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cipermetrin se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Odbor za biocidne pripravke (BPC), Mnenje o vlogi za odobritev aktivne snovi cipermetrin, 18. vrsta proizvodov (Opinion on the application for approval of the active substance Cypermethrin, Product type: PT 18), ECHA/BPC/153/2017, sprejeto 5. maja 2017.

(4)  COM(2016) 350 final.

(5)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijska številka

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji

cipermetrin

ime po IUPAC:

cipermetrin cis:trans 40:60; (RS)-α-ciano-3 fenoksibenzil-(1RS)-cis,trans-3-(2,2-diklorovinil)-2,2-dimetilciklopropan karboksilat

št. ES: 257-842-9

št. CAS: 52315-07-8

≥ 92 % m/m

razmerje izomerov: cis:trans 40:60

1. junij 2020

31. maj 2030

18

Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjima pogojema:

1.

Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ni pa bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

2.

Zaradi ugotovljenih tveganj v zvezi z ocenjenimi uporabami se pri oceni proizvoda posebna pozornost nameni:

(a)

poklicnim uporabnikom;

(b)

sekundarni izpostavljenosti dojenčkov in malih otrok;

(c)

površinskim vodam v primeru:

(i)

nanosa na površino v zaprtih prostorih ter

(ii)

zunanje uporabe na zidovih in okrog stavb na mestnih območjih;

(d)

tlom v primeru:

(i)

nanosa na površino v zaprtih prostorih

(ii)

zunanje uporabe na zidovih na mestnih in podeželskih območjih ter

(iii)

uporabe okrog stavb na podeželskih območjih;

(e)

usedlinam v primeru:

(i)

nanosa na površino, kemične pregrade ter obdelave razpok in rež v zaprtih prostorih ter

(ii)

zunanje uporabe na zidovih in okrog stavb na mestnih območjih;

(f)

podzemni vodi za zunanjo uporabo na zidovih in okrog stavb na mestnih območjih.

3.

Za proizvode, ki lahko povzročajo ostanke v živilih ali krmi, se preveri, ali je treba določiti nove ali spremeniti obstoječe mejne vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (3), in sprejmejo se vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se veljavne mejne vrednosti ostankov ne presežejo.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.

(2)  Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1131

z dne 13. avgusta 2018

o odobritvi penflufena kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pristojni ocenjevalni organ Združenega kraljestva je 7. julija 2015 prejel vlogo za odobritev aktivne snovi penflufen za uporabo v biocidnih proizvodih v 8. vrste proizvodov, sredstva za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(2)

Pristojni ocenjevalni organ Združenega kraljestva je predložil poročilo o oceni, skupaj s svojimi priporočili, 28. februarja 2017 v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(3)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju ugotovitev pristojnega ocenjevalnega organa (2)14. decembra 2017 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(4)

Glede na navedeno mnenje je za biocidne proizvode 8. vrste proizvodov, ki vsebujejo penflufen, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo merila iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjene nekatere specifikacije in pogoji za njihovo uporabo.

(5)

Zato je primerno penflufen odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z nekaterimi specifikacijami in pogoji.

(6)

Ker je iz mnenja Evropske agencije za kemikalije razvidno, da penflufen izpolnjuje merila za razvrstitev kot „zelo obstojen“ (vP – very peristent) v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi bilo treba izdelke, ki so tretirani z penflufenom ali ga vsebujejo, ustrezno označiti, ko se dajo na trg.

(7)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da bi se zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Penflufen se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 8. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Odbor za biocidne pripravke (BPC), Mnenje o vlogi za odobritev aktivne snovi penflufen, 8. vrsta proizvodov (Opinion on the application for approval of the active substance Penflufen, Product type: 8), ECHA/BPC/184/2017, sprejeto dne 14. decembra 2017.

(3)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji

Penflufen

Ime po IUPAC:

5-fluoro-1,3-dimetil-N-{2-[(2RS)-4-metilpentan-2-il]fenil}-1H-pirazol-4-karboksamid

Št. ES: ni na voljo

Št. CAS: 494793-67-8

980g/kg (enantiomeri v razmerju 1:1 (R:S)

1. februar 2019

31. januar 2029

8

Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjima pogojema:

1.

Pri oceni proizvoda se posebna pozornost nameni vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

2.

Zaradi ugotovljenih tveganj v zvezi z ocenjenimi uporabami se pri oceni proizvoda posebna pozornost nameni:

a)

industrijskim in poklicnim uporabnikom;

b)

tlom in podzemni vodi pri gradbenem lesu, ki bo izpostavljen pogostemu preparevanju.

3.

Zaradi ugotovljenih tveganj za tla se na oznakah in po potrebi na varnostnih listih dovoljenega proizvoda navede, da industrijska uporaba poteka na zaprtem območju ali na neprepustni trdni podlagi z ogrado, da se sveže obdelani les po obdelavi hrani pod zaščitno streho in/ali na neprepustni trdni podlagi, s čimer se prepreči neposredno izlivanje proizvodov v tla ali vodo, ter da se izgube pri uporabi proizvoda zbirajo za ponovno uporabo ali odstranjevanje.

Za dajanje tretiranih izdelkov na trg velja naslednji pogoj:

Oseba, odgovorna za dajanje na trg izdelka, ki je tretiran s penflufenom ali ga vsebuje, zagotovi, da so na oznaki navedenega tretiranega izdelka navedene informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/2012.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1132

z dne 13. avgusta 2018

o odobritvi spremembe poimenovanja in posebne zahteve za označevanje novega živila sintetični zeaksantin na podlagi Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se lahko na trg v Uniji dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki vzpostavlja seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 predloži osnutek izvedbenega akta o odobritvi dajanja novega živila na trg Unije in posodobitvi seznama Unije.

(4)

Naravni zeaksantin je sestavina v običajni prehrani ljudi, saj ga vsebujejo številne vrste sadja in zelene zelenjave ter jajčni rumenjak. Uporablja se tudi v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/49/EU (4) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (5) odobreno dajanje na trg sintetičnega zeaksantina kot nove živilske sestavine v prehranskih dopolnilih pri največjem vnosu do 2 mg na dan. Poimenovanje sintetičnega zeaksantina, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2013/49/EU, pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je „sintetični zeaksantin“.

(6)

Družba DSM Nutritional Products Europe („vložnik“) je 23. februarja 2018 pri Komisiji vložila zahtevek za odobritev spremembe poimenovanja in posebnih zahtev za označevanje sintetičnega zeaksantina v smislu člena 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283. V zahtevku je zaprosila za črtanje izraza „sintetični“ iz poimenovanja novega živila, kakor je navedeno na seznamu Unije, in iz označevanja živil, ki ga vsebujejo.

(7)

Vložnik meni, da je sprememba poimenovanja in zahtev za označevanje zeaksantina potrebna, da se ublaži morebitni negativni ekonomski učinek, ki bi lahko nastal zaradi uporabe izraza „sintetični“ na oznakah prehranskih dopolnil, ki vsebujejo sintetični zeaksantin, zaradi negativnega prizvoka izraza „sintetični“. Vložnik tudi trdi, da gospodarski subjekti, ki dajejo na trg prehranska dopolnila, ki vsebujejo odobrena sintetična nova živila, vendar pri označevanju nimajo izraza „sintetični“, najverjetneje ne občutijo takšnega morebitnega ekonomskega učinka.

(8)

Trenutno je odobrenih in na seznamu Unije novih živil navedenih več sintetičnih snovi, ki imajo ekvivalente naravnega porekla, kot prehransko dopolnilo pa se uporabljata obe obliki. Vendar navedene sintetične snovi na seznamu Unije niso poimenovane kot sintetične in tudi niso označene kot takšne. Sprememba poimenovanja in označevanja sintetičnega zeaksantina bo zagotovila skladnost s poimenovanjem in označevanjem navedenih sintetičnih snovi.

(9)

Predlagane uporabe in ravni uporabe zeaksantina, kadar se uporablja kot sestavina v prehranskih dopolnilih, niso spremenjene, varnostni vidiki, ki so podpirali odobritev sintetičnega zeaksantina z Izvedbenim sklepom 2013/49/EU, še naprej veljajo in zato ta sprememba ne predstavlja pomislekov glede varnosti. Ob upoštevanju teh legitimnih dejavnikov so predlagane spremembe v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Izvajanje nove zahteve glede označevanja v skladu s to izvedbeno uredbo bi lahko vključevalo spremembe za nosilce dejavnosti, ki trenutno dajejo na trg sintetični zeaksantin. Zato je primerno določiti prehodno obdobje.

(11)

Direktiva 2002/46/ES določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Spremembo poimenovanja in posebne zahteve glede označevanja za zeaksantin bi bilo treba odobriti brez poseganja v navedeno direktivo.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vnos na seznamu Unije z odobrenimi novimi živili iz člena 8 Uredbe (EU) 2015/2283 v zvezi s snovjo zeaksantin se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

2.   Vnos na seznamu Unije iz prvega odstavka vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje iz Priloge k tej uredbi.

3.   Odobritev iz tega člena ne posega v določbe Direktive 2002/46/ES.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo sintetični zeaksantin in so skladna z Uredbo (EU) 2015/2283, kot se uporablja pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko dajejo na trg do 3. septembra 2019 in lahko ostanejo na trgu do izčrpanja zalog.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/49/EU z dne 22. januarja 2013 o odobritvi dajanja na trg sintetičnega zeaksantina kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 21, 24.1.2013, str. 32).

(5)  Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).


PRILOGA

V tabeli 1 (Odobrena nova živila) Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se vnos za „Zeaksantin“ nadomesti z naslednjim:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Zeaksantin

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚Zeaksantin‘.“

prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES

2 mg/dan


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1133

z dne 13. avgusta 2018

o odobritvi dajanja na trg posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg v Uniji lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki vzpostavlja seznam Unije odobrenih novih živil.

(3)

Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije.

(4)

Družba Desert Labs, Ltd. („vložnik“) je 21. oktobra 2014 vložila zahtevek pri pristojnem organu Irske za dajanje posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora na trg Unije kot novega živila v smislu točke (e) člena 1(2) Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vloga vsebuje zahtevo za uporabo posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora v živilih, med drugim pijačah, piškotih, slaščicah, slanih prigrizkih, juhah in mesnih juhah, čaju, kavi in vodi. Namenjeni so tudi uporabi v prehranskih dopolnilih.

(5)

V skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2015/2283 se kakršna koli zahteva za dajanje novega živila na trg v Uniji, ki se predloži državi članici v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 in za katero končna odločitev ni bila sprejeta pred 1. januarjem 2018, obravnava kot vloga, predložena v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283.

(6)

Zahteva za dajanje posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora na trg Unije kot novega živila je bila državi članici predložena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97, vendar vloga izpolnjuje tudi zahteve iz Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

Pristojni organ Irske je 24. avgusta 2015 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora izpolnjujejo merila za novo živilo iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Komisija je poročilo o začetni presoji 28. avgusta 2015 poslala drugim državam članicam. Nekatere države članice so v roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, vložile upravičene ugovore glede nezadostne opredelitve značilnosti novega živila, omejene ocene alergenosti, nezadostnih podatkov za izključitev tveganja za otroke, starejše od 12 let, nezadostnih informacij o specifikacijah, stabilnosti, oceni vnosa in toksikoloških podatkih.

(9)

Komisija se je 25. januarja 2016 na podlagi ugovorov, ki so jih vložile nekatere države članice, posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo prosila za dodatno presojo posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora kot novega živila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(10)

Agencija je 20. septembra 2017 sprejela znanstveno mnenje o varnosti posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora kot novega živila na podlagi Uredbe (ES) št. 258/97 (4) (Scientific Opinion on the safety of dried aerial parts of Hoodia parviflora as a novel food pursuant to Regulation (EC) No 258/97). Čeprav je Agencija navedeno mnenje pripravila in sprejela na podlagi Uredbe (ES) št. 258/97, je v skladu z zahtevami iz člena 11 Uredbe (EU) 2015/2283.

(11)

Agencija v svojem mnenju ob načinih in ravneh uporabe, ki jih je predlagal vložnik, ni ugotovila, da so posušeni nadzemni deli Hoodiflora parviflora v živilih varni za uporabo, ker bi vnos presegel raven, ki se šteje za varno (0,134 mg/kg telesne teže). Vendar je Agencija ugotovila, da so posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora varni za odrasle, če njihov največji dnevni odmerek v prehranskem dopolnilu znaša največ 9,4 mg, kar ustreza varni ravni vnosa za odraslo osebo s privzeto telesno težo 70 kg.

(12)

V navedenem mnenju je dovolj dokazov za ugotovitev, da so predlagani načini in ravni uporabe Hoodia parviflora, če se uporablja kot sestavina prehranskih dopolnil, skladni s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(13)

Vložnik je 24. januarja 2018 pri Komisiji vložil zahtevek za varstvo zaščitenih podatkov za dve študiji, ki sta bili predloženi v podporo vlogi, namreč poročili o 14-dnevni študiji oralne toksičnosti za ugotavljanje odmerka posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora (5), in 90-dnevni študiji oralne toksičnosti (6), ki sta bili uporabljeni kot podlaga za analizo primerjalnega odmerka (BMD) in za določitev varnih ravni vnosa za ljudi.

(14)

Agencija je 18. februarja 2018 izrazila mnenje (7), da so bili pri pripravi mnenja o posušenih nadzemnih delih Hoodia parviflora kot novega živila podatki iz poročila o 90-dnevni študiji oralne toksičnosti podlaga za analizo BMD in za določitev varnih ravni vnosa za ljudi. Zato se šteje, da brez podatkov iz poročila o navedeni študiji ne bi bilo mogoče priti do ugotovitev o varnosti posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora.

(15)

Po prejemu mnenja Agencije je Komisija od vložnika zahtevala, naj dodatno pojasni predloženo utemeljitev v zvezi s svojo zahtevo za pravno zaščitene podatke glede študije in svojo zahtevo za izključno pravico sklicevanja na navedeno študijo, kot je navedeno v točkah (a) in (b) člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(16)

Vložnik je prav tako izjavil, da je imel v času vložitve vloge v skladu z nacionalno zakonodajo lastninske in izključne pravice sklicevanja na študijo in da tretje osebe zato niso mogle zakonito dostopati ali uporabljati navedene študije. Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283.

(17)

V skladu s tem, kot je določeno v členu 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283, EFSA v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe ne bi smela uporabiti 90-dnevne študije oralne toksičnosti, vsebovane v dokumentaciji vložnika, v korist poznejšega vložnika. Zato bi bilo treba dajanje novega živila, odobrenega s to uredbo, na trg Unije omejiti na vložnika za obdobje petih let.

(18)

Vendar pa omejevanje dovoljenja za to novo živilo in sklicevanja na študijo, ki jo vsebuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika drugim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za dovoljenje za dajanje na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo odobritev v skladu s to uredbo.

(19)

Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Uporabo posušenih nadzemnih delov Hoodia parviflora bi bilo treba odobriti brez poseganja v navedeno direktivo.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora, kakor so opredeljeni v Prilogi k tej uredbi, se vključijo na seznam Unije odobrenih novih živil, vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470.

2.   V obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe je samo vložniku:

 

družba: Desert Labs, Ltd.

 

naslov: Kibbutz Yotvarata, 88820, Izrael

dovoljeno dajati na trg Unije novo živilo iz odstavka 1, razen če poznejši vložnik pridobi dovoljenje za isto novo živilo brez sklicevanja na podatke, zaščitene v skladu s členom 2 te uredbe, ali s privolitvijo družbe Desert Labs, Ltd.

3.   Vnos na seznamu Unije iz odstavka 1 vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.

4.   Odobritev iz tega člena ne posega v določbe Direktive 2002/46/ES.

Člen 2

Študija iz te vloge, na podlagi katere je Agencija ocenila novo živilo iz člena 1 in za katero vložnik trdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283, se v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe brez privolitve družbe Desert Labs, Ltd. ne uporabi v korist poznejšega vložnika.

Člen 3

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).

(4)  EFSA Journal 2017;15(10):5002.

(5)  Desert Labs, 2012a, neobjavljeno.

(6)  Desert Labs, 2012b, neobjavljeno.

(7)  Panel za prehrano, nova živila in živilske alergene agencije EFSA, zapisnik 83. plenarnega zasedanja, ki je potekalo 7. in 8. februarja 2018, sprejet 18. februarja 2018 (https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/event/180207-1-m.pdf).

(8)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

V Tabeli 1 (Odobrena nova živila) se doda naslednji zadnji stolpec:

„Varstvo podatkov“

(2)

V Tabeli 1 (Odobrena nova živila) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

Varstvo podatkov

Posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je „posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora“.

 

Odobreno 3. septembra 2018. Ta vključitev temelji na pravno zaščitenih znanstvenih dokazih in znanstvenih podatkih, zaščitenih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283.

Vložnik: Desert Labs, Ltd. Kibbutz Yotvata, 88820 Izrael.

V obdobju varstva podatkov je dajanje novega živila posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora na trg v Uniji odobreno le družbi Desert Labs, Ltd., razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za novo živilo brez sklicevanja na pravno zaščitene znanstvene dokaze ali znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283, ali s privolitvijo družbe ‚Desert Labs‘, Ltd.

Končni datum obdobja varstva podatkov: 3. september 2023.“

prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, za odraslo populacijo

9,4 mg/dan

(3)

V Tabeli 2 (Specifikacije) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Specifikacija

Posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora

Opis/opredelitev:

celi posušeni nadzemni deli Hoodia parviflora N.E.Br., (družina Apocynaceae)

Značilnosti/sestava

rastlinski material: nadzemni deli vsaj 3-letnih rastlin

videz: svetlo zelen do rumenorjav fin prah

topnost (v vodi): > 25 mg/ml

vlaga: < 5,5 %

Aw: < 0,3

pH: < 5,0

beljakovine: ≥ 4,5 g/100 g

maščobe: ≥ 3 g/100 g

ogljikovi hidrati (vključno s prehranskimi vlakninami): ≥ 80 g/100 g

prehranske vlaknine: ≥ 55 g/100 g

sladkorji skupaj: ≥ 10,5 g/100 g

pepel: < 20 %

Hodigozidi

P57: 5–50 mg/kg

L: 1 000 –6 000 mg/kg

O: 500–5 000 mg/kg

Skupaj: 1 500 –11 000 mg/kg

Težke kovine:

arzen: < 1,00 mg/kg

živo srebro: < 0,1 mg/kg

kadmij: < 0,1 mg/kg

svinec: < 0,5 mg/kg

Mikrobiološka merila:

število aerobnih mikroorganizmov na ploščah < 105 CFU/g

Escherichia coli: < 10 CFU/g

Staphylococcus aureus: < 50 CFU/g

koliformne bakterije skupaj: < 10 CFU/g

kvasovke: ≤ 100 CFU/g

plesni: ≤ 100 CFU/g

vrsta salmonele: negativno/25 g

Listeria monocytogenes: negativno/25 g

CFU: kolonijske enote“


SKLEPI

14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/23


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1134

z dne 5. julija 2018

v zvezi z uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta za javna naročila, oddana za določene dejavnosti, povezane z maloprodajo električne energije in zemeljskega plina v Češki republiki

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 4194)

(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU),

ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (1) in zlasti člena 35(3) Direktive,

ob upoštevanju prošnje, ki jo je predložila Češka republika,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   DEJANSKO STANJE

ZAHTEVEK

(1)

Dne 2. novembra 2016 je Češka republika (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) Komisiji predložila zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek).

(2)

Zahtevek se nanaša na naslednje dejavnosti, navedene v njem:

(a)

maloprodajo električne energije velikim odjemalcem s „samodejnimi stalnimi meritvami“, A, ali „ročnimi stalnimi meritvami“, B, ki od dobaviteljev prejemajo individualizirane ponudbe (v nadaljnjem besedilu: maloprodaja električne energije velikim odjemalcem);

(b)

maloprodajo električne energije malim poslovnim odjemalcem in gospodinjstvom z „nestalnimi meritvami“, C, ki od dobaviteljev prejemajo standardizirane ponudbe (v nadaljnjem besedilu: maloprodaja električne energije malim odjemalcem);

(c)

maloprodajo zemeljskega plina velikim odjemalcem s (i) samodejnimi stalnimi meritvami, bodisi z daljinskim (A) bodisi mesečnim (B) odčitavanjem, z letno porabo vsaj 4,2 GWh, ali z (ii) neintervalnimi meritvami z mesečnim odčitavanjem z letno porabo med 0,63 GWh in 4,2 GWh, ki od dobaviteljev običajno prejemajo individualizirane ponudbe (v nadaljnjem besedilu: maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem);

(d)

maloprodajo zemeljskega plina malim poslovnim odjemalcem in gospodinjstvom z neintervalnimi meritvami z odčitavanjem, ki ni mesečno odčitavanje, z letno porabo pod 0,63 GWh, ki od dobaviteljev običajno prejemajo standardizirane ponudbe (v nadaljnjem besedilu: maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem).

(3)

Zahtevku je bil priložen dopis nacionalnega urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: NUVK) Češke republike z dne 30. septembra 2016 in dopolnilni dopis tega urada z dne 14. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: mnenje NUVK).

(4)

V dopisu z dne 30. septembra 2016, ki ga je NUVK izdal v odgovor na zahtevek češkega ministrstva za industrijo in trgovino za mnenje o prošnji za izjemo za maloprodajo električne energije in plina v Češki republiki od področja uporabe Direktive 2014/25/EU, je NUVK navedel, da ni imel dovolj časa za preučitev sektorja na zadevnih področjih, kar bi mu omogočilo vpogled v položaj na zadevnih trgih in pripravo odgovora na zahtevek ministrstva. NUVK je v navedenem dopisu zavzel stališče, da za izjemo za prodajo plina in električne energije končnim odjemalcem v Češki republiki v skladu s členom 34 lahko velja, da ne bi smela imeti negativnega učinka na konkurenco na teh trgih. Ta ugotovitev organa (2) temelji na predloženi dokumentaciji ministrstva za industrijo in trgovino. V tem oziru si organ pridržuje pravico, da ponovno preuči svoje mnenje v primeru strukturnih ali temeljnih sprememb na zadevnih trgih ali sprememb podatkov, ki so osnova za informacije, predložene organu.

(5)

Dopolnilni dopis NUVK z dne 14. junija 2017 je temeljil na drugih predloženih dokumentih Češke republike in podatkih, ki jih je posredoval neodvisni operater trga in tudi nekatera podjetja, ki delujejo na zadevnih trgih, vključno s skupino ČEZ in podjetjem Pražská plynárenská. Dopolnilni dopis se je zlasti skliceval na številne pomisleke Komisije v zvezi z maloprodajnim trgom električne energije za male odjemalce, kot so visoka tržna koncentracija, malo menjav odjemalcev in vertikalna integracija skupine ČEZ. Dopolnilni dopis se zaključi z ugotovitvijo, da nič ne preprečuje, da bi vsi trgi iz zahtevka bili izvzeti iz uporabe direktive.

(6)

Zahtevku je bilo priloženo tudi poročilo svetovalnega podjetja (3) (v nadaljnjem besedilu: svetovalno poročilo).

(7)

Komisija je prijavitelju posredovala zahteve po dodatnih informacijah, in sicer 31. januarja 2017, 24. marca 2017, 27. marca 2017, 21. aprila 2017, 1. junija 2017, 28. junija 2017 in 21. decembra 2017, na katere je prijavitelj odgovoril 16. februarja 2017, 28. marca 2017, 31. marca 2017, 3. maja 2017, 10. maja 2017, 9. junija 2017, 1. avgusta 2017 in 12. aprila 2018. Poleg tega se je Komisija na prošnjo prijavitelja sestala z njegovimi predstavniki, in sicer 31. januarja 2017, 28. februarja 2017, 29. marca 2017, 30. maja 2017 in 9. junija 2017. Prijavitelj je 27. januarja 2017 posredoval tudi dodatne informacije.

2.   PRAVNI OKVIR

(8)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih z maloprodajo električne energije in plina, razen če je ta dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive.

(9)

Direktiva 2014/25/EU določa, da se za javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja direktiva, direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja.

3.   OCENA

3.1   NEOMEJEN DOSTOP DO TRGA

(10)

Šteje se, da dostop do trga ni omejen, če zadevna država članica pri odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela konkurenci izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Unije. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU. V zvezi s sektorjem električne energije ta zakonodaja obsega Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). V zvezi s sektorjem zemeljskega plina ta zakonodaja obsega Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Češka republika je prenesla Direktivo 2009/72/ES in Direktivo 2009/73/ES v svojo nacionalno zakonodajo z aktom št. 458/2000 zb. o pogojih poslovanja in državne uprave na trgih energije (v nadaljnjem besedilu: energetski zakon) (6).

(12)

Dne 7. decembra 2017 je Komisija na ministra za zunanje zadeve Češke republike naslovila uradni opomin (sklic na postopek ugotavljanja kršitev št. 2017/2152) v zvezi z nepravilnim prenosom Direktive 2009/72/ES in Direktive 2009/73/ES v češki pravni red. Glede na to, da se predpostavka o neomejenem dostopu do trga iz prvega pododstavka člena 34(3) Direktive 2014/25/EU ne bi smela uporabljati za zadeve, ki so del postopka ugotavljanja kršitev, je Komisija po elektronski pošti 21. decembra 2017 od prijavitelja zahtevala, da poda svoje ugotovitve o tej zadevi in pojasni, ali je dostop do trga v skladu z drugim pododstavkom člena 34(3) Direktive 2014/25/EU dejansko in pravno prost.

(13)

Prijavitelj je v svojem odgovoru z dne 12. aprila 2018 pojasnil, da dostop do trga dejansko ni omejen, glavni argumenti pa so bili: nizki stroški vstopa, neobstoj drugih vstopnih ovir, veliko število izdanih licenc za trgovanje z električno energijo in plinom (7) ter veliko število prodajalcev, trenutno dejavnih na trgih maloprodaje električne energije in plina (8). Poleg tega je prijavitelj pojasnil, da način, kako se določbe iz zakonodaje Unije, vključene v uradni opomin, odražajo v nacionalni zakonodaji, ni povzročil pravne omejitve dostopa do trgov maloprodaje električne energije in plina. Prijavitelj je v tem smislu tudi trdil, da posebna vprašanja, izpostavljena v postopku ugotavljanja kršitev, niso zadevala dostopa do trga ali pa so bila z njim povezana samo potencialno.

(14)

Kar zadeva vprašanje, ali je dostop do trga dejansko prost, se Komisija strinja z argumenti prijavitelja, zlasti kar zadeva obstoj velikega števila prodajalcev, dejavnih na nacionalni ravni na trgih maloprodaje električne energije plina in trgih maloprodaje plina, kar kaže na to, da dostop dejansko ni oviran.

(15)

Kar zadeva vprašanje, ali dostop do trga ni omejen pravno, je Komisija pozorno upoštevala razlago prijavitelja glede načina, kako so zadeve iz uradnega opomina bile obravnavane v nacionalni zakonodaji. Komisija je ta pojasnila analizirala z vidika zahtev iz Direktive 2014/25/EU, da bi ocenila, ali bi lahko določbe v nacionalni zakonodaji in pomisleki v zvezi z njimi, izpostavljeni v postopku ugotavljanja kršitev, privedli do pravnega oviranja dostopa do trga v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU. Po pregledu argumentov prijavitelja se Komisija strinja z argumentom, ki je osnova vsem pojasnilom prijavitelja, in sicer, da posebna vprašanja, izpostavljena v postopku ugotavljanja kršitev, ne zadevajo neposredno dostopa do trga. Komisija prav tako upošteva argument prijavitelja, da je ustrezno obravnavati češki pravni sistem v celoti, zlasti kar zadeva obveznost razlage zadevnih določb nacionalne zakonodaje na način, ki je skladen z zahtevami prava EU. Zato Komisija meni, da ob pomislekih, ki še vedno ostajajo v postopku ugotavljanja kršitev, in brez poseganja v navedeni postopek ugotavljanja kršitev dostop do trga na območju Češke republike za namene tega sklepa in postopka na podlagi Direktive 2014/25/EU pravno ni omejen.

(16)

Na osnovi navedenih zaključkov Komisija meni, da je pogoj v zvezi z neomejenim dostopom do trga iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU v tem primeru izpolnjen.

3.2   NEPOSREDNA IZPOSTAVLJENOST KONKURENCI

(17)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. Pri trgih, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih udeležencev. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila.

(18)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 PDEU ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (9). Ta vidik je izpostavilo Splošno sodišče v nedavni sodbi (10).

(19)

Upoštevati bi bilo treba, da je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(20)

V tem okviru je pomembno omeniti, da na zadevnih trgih pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence. Zato bi običajno imele družbe, za katere navedena pravila ne veljajo, pri delovanju na teh trgih možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju (11).

UPOŠTEVNI PROIZVODNI TRGI

Maloprodaja električne energije

(21)

Kot je Komisija ugotovila v preteklosti (12), maloprodaja električne energije obsega celotno prodajo električne energije končnim odjemalcem, torej gospodinjstvom ter malim industrijskim in poslovnim odjemalcem na eni strani (tj. odjemalcem, pri katerih se ne izvajajo stalne meritve in so priključeni na nizkonapetostno omrežje (13)) ter velikim industrijskim in poslovnim odjemalcem na drugi strani (tj. odjemalcem, pri katerih se izvajajo polurne meritve in so običajno priključeni na srednje- in visokonapetostno omrežje (14)).

(22)

V svoji praksi odločanja je češki NUVK (15) preučil tudi razdelitev trga maloprodaje na različne kategorije končnih odjemalcev, vendar je na koncu opredelitev pustil odprto.

(23)

Prijavitelj razlikuje med tremi različnimi kategorijami odjemalcev:

(a)

veliki poslovni odjemalci, označeni kot (i) odjemalci s „samodejnimi stalnimi meritvami“, v bistvu odjemalci z meritvami bremena, ki so priključeni na visoko- in srednjenapetostno omrežje, in (ii) odjemalci z „ročnimi stalnimi meritvami“, v bistvu odjemalci, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje (16). Veliki odjemalci od dobaviteljev običajno prejemajo individualizirane pogodbe ali električno energijo kupujejo neposredno na borzah. Leta 2015 so v celotni porabi električne energije pomenili približno […] (17), kar je količinsko gledano […] TWh od […] TWh (18);

(b)

mali poslovni odjemalci in gospodinjstva, označeni z „nestalne meritve“. Ti odjemalci od dobaviteljev prejemajo standardizirane pogodbe in od leta 2006 lahko prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Leta 2015 je ta kategorija v celotni porabi električne energije pomenila približno […], kar je količinsko gledano […] TWh od […] TWh (18);

(c)

drugi odjemalci. Ta tretja kategorija je sestavljena iz velikih poslovnih odjemalcev, kot so operaterji lokalnih distribucijskih con (19), ki so hkrati proizvajalci električni energije, prodajalci na drobno in industrijski parki, priključeni na lokalne distribucijske cone. Ti veliki odjemalci lahko električno energijo kupujejo od drugih dobaviteljev, ki niso operaterji lokalnih distribucijskih con, zato sodijo v kategorijo velikih odjemalcev, kot je opredeljena zgoraj. Leta 2015 je ta tretja kategorija v celotni porabi električne energije pomenila približno […] %, kar je količinsko gledano […] TWh od […] TWh.

(24)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah od (21) do (23), so za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije upoštevni proizvodni trgi za namene tega sklepa in, kar zadeva maloprodajo električne energije v Češki republiki, naslednji: (a) maloprodaja električne energije velikim odjemalcem (veliki industrijski in poslovni odjemalci s stalnimi meritvami, vključno s tistimi iz tretje kategorije, omenjene v uvodni izjavi 23(c)) in (b) maloprodaja električne energije malim odjemalcem (gospodinjstva in mali poslovni odjemalci z nestalnimi meritvami).

Maloprodaja zemeljskega plina

(25)

Kar zadeva maloprodajo plina, Komisija razlikuje med dobavo zemeljskega plina malim odjemalcem in dobavo zemeljskega plina velikim odjemalcem, ki so razdeljeni na velike industrijske odjemalce in elektrarne (20).

(26)

V svojem sklepu M.4238 E.ON/PP (21) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom plina je Komisija pustila opredelitev odprto, saj zadevna transakcija pod nobeno alternativno opredelitvijo ni povzročila pomislekov glede konkurence.

(27)

V svoji praksi odločanja (22) je češki NUVK preučil tudi razdelitev trga maloprodaje plina na različne kategorije končnih odjemalcev, vendar je na koncu opredelitev pustil odprto.

(28)

Prijavitelj tudi razlikuje med velikimi in malimi odjemalci plina. Veliki odjemalci plina (23) so poslovni odjemalci s (i) samodejnimi stalnimi meritvami z daljinskim (A) ali (B) mesečnim odčitavanjem z letno porabo vsaj 4,2 GWh ali z (ii) neintervalnimi meritvami z mesečnim odčitavanjem z letno porabo med 0,63 GWh in 4,2 GWh. Od dobaviteljev običajno prejemajo individualizirane ponudbe. Mali odjemalci so poslovni odjemalci in gospodinjstva z neintervalnimi meritvami z odčitavanjem, ki ni mesečno odčitavanje, z letno porabo pod 0,63 GWh. Običajno prejemajo standardizirane ponudbe. Vsaki kategoriji se lahko pripiše približno polovica celotne porabe plina.

(29)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah (25) do (28), so za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije upoštevni proizvodni trgi naslednji: (a) maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem; (b) maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem.

UPOŠTEVNI GEOGRAFSKI TRGI

Maloprodaja električne energije

(30)

Komisija je v preteklosti ugotovila (24), da je maloprodaja električne energije velikim odjemalcem nacionalnega obsega, medtem ko se za maloprodajo električne energije malim odjemalcem lahko upoštevajo ožji regionalni trgi. V sklepu M. 4238 E.ON/PP (25) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom je na podlagi preiskave trga bilo potrjeno, da je trg v primeru maloprodaje električne energije vsaj nacionalen. Vendar je natančni geografski obseg trga ostal odprt. Češki NUVK je ugotovil, da je maloprodaja električne energije malim odjemalcem v obsegu nacionalna (26).

(31)

Po podatkih prijavitelja je trenutno aktivnih približno 65 dobaviteljev z več kot 100 prevzemnimi mesti, ki lahko oskrbujejo velike in male poslovne odjemalce ter gospodinjstva na nacionalni osnovi. To kaže na nacionalni obseg trgov maloprodaje.

(32)

V Češki republiki obstajajo tri distribucijska območja, in sicer glede na lastništvo distribucijskih podjetij (27). Zaradi velikih tržnih deležev treh regionalnih distributerjev na njihovih distribucijskih območjih je za Češko republiko značilen izrazit regionalni element. Skupina ČEZ je prek hčerinske družbe ČEZ Distribuce največji distributer s petimi izmed osmih elektrodistribucijskih omrežij, ki zagotavljajo približno […] celotne električne energije, porabljene v Češki republiki; za primerjavo, […] porabe električne energije izvira z distribucijskega območja družbe E.ON in samo […] z distribucijskega območja družbe PRE, preostanek pa izvira iz lokalnih distribucijskih con (28). V celoti je približno […] % vseh prevzemnih mest na območju ČEZ Distribuce. Vseh ne oskrbuje ČEZ Prodej (maloprodajna družba skupine ČEZ), vendar ČEZ Prodej na svojem distribucijskem območju oskrbuje veliko večino ([…] %) malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev (29).

(33)

Na nacionalni ravni ČEZ Prodej oskrbuje […] mio. gospodinjskih prevzemnih mest, kar ustreza tržnemu deležu v višini […] % v smislu prevzemnih mest.

(34)

Naslednji element, ki bi lahko kazal na nehomogene konkurenčne pogoje na treh distribucijskih območjih, bi bilo dejstvo, da PRE na svojem območju za tisti del standardne tarife, ki se nanaša na energijo, zaračunava približno […] % več. Prijavitelj to cenovno razliko utemeljuje s prisotnostjo nizkocenovne hčerinske družbe PRE (Yello Energy) izven svojega območja, vendar trdi, da ČEZ Prodej in E.ON obračunavata popolnoma enake cene za energijski del tarife v vseh treh območjih (30).

(35)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije ter ob upoštevanju dejstva, da na nacionalni ravni deluje veliko število prodajalcev na drobno, se lahko geografski obseg maloprodaje električne energije končnim odjemalcem v Češki republiki obravnava kot nacionalen za velike in male odjemalce. Vendar to ne izključuje dejstva, da so lahko prisotni tudi močni regionalni elementi.

Maloprodaja zemeljskega plina

(36)

Komisija je v preteklosti opredelila trge maloprodaje plina, vključno s tistimi za male odjemalce, kot nacionalnega obsega (31).

(37)

V svojem sklepu M.4238 E.ON/PP (32) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom je Komisija pustila opredelitev odprto, saj zadevna transakcija pod nobeno alternativno opredelitvijo ni povzročila pomislekov glede konkurence.

(38)

Z geografskega vidika je češki NUVK v svoji pretekli praksi (33) obravnaval zadevne proizvodne trge v sektorju maloprodaje plina kot nacionalnega obsega.

(39)

Glede na zadnje informacije na Češkem maloprodajnem trgu plina trenutno obstaja veliko število aktivnih dobaviteljev (34). Po mnenju prijavitelja lahko ti dobavitelji oskrbujejo velike in male odjemalce na nacionalni osnovi.

(40)

Tako kot pri električni energiji je distribucija plina v Češki republiki razdeljena na tri distribucijska območja, in sicer glede na lastništvo distribucijskih podjetij (35). Pri maloprodaji plina gospodinjstvom Komisija, kar zadeva tržne deleže prvotnih distributerjev plina, po distribucijskih območjih opaža podoben vzorec kot pri električni energiji. Leta 2015 so ti tržni deleži znašali približno […] % za RWE, […] % za PP in […] % za E.ON (36). Vendar so ti tržni deleži teh družb pri dobavi plina velikim odjemalcem na nacionalni ravni bolj razpršeni (37).

(41)

Energijski del cene plina ni reguliran in ga določajo lokalna distribucijska podjetja na treh distribucijskih območjih. Analiza prijavitelja kaže, da je oblikovanje cen energijskega dela celotne cene plina PP in RWE enako na vseh treh distribucijskih območjih, medtem ko ima E.ON enake cene na območjih od PP in RWE ter malenkost nižje na svojem območju (manj kot […] %) (38). V tem oziru prijavitelj trdi, da je trg maloprodaje plina nacionalnega obsega.

(42)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije ter ob upoštevanju dejstva, da na nacionalni ravni deluje veliko število prodajalcev na drobno, se lahko geografski trg maloprodaje zemeljskega plina končnim odjemalcem v Češki republiki obravnava kot nacionalen za velike in male odjemalce. Vendar tako kot pri oskrbi z električno energijo to ne izključuje dejstva, da so lahko prisotni tudi močni regionalni elementi.

Analiza trga

(43)

Komisija je sprejela druge sklepe in odločbe (39) v zvezi z uporabo izjem od pravil o javnem naročanju za maloprodajo električne energije in plina. V navedenih sklepih je Komisija utemeljila svojo oceno zlasti na naslednjih merilih: število tržnih udeležencev na splošno, združeni tržni delež največjih udeležencev, menjave dobaviteljev končnih odjemalcev, likvidnost veleprodajnih trgov in regulacija cen.

Maloprodaja električne energije

(44)

Najprej je treba izpostaviti, da je zato, da bi dobavitelj postal verodostojni dolgoročni tržni udeleženec, ki na maloprodajni ravni v Češki republiki izvaja učinkovit konkurenčni pritisk, potrebno imeti dostop do konkurenčnih virov električne energije, bodisi prek lastnih proizvodnih zmogljivosti bodisi prek dostopa do likvidnih veleprodajnih trgov za vse potrebne veleprodajne produkte v Češki republiki ali v tujini prek uvoza. V nasprotnem primeru so prodajalci na drobno pri nabavi električne energije odvisni od svojih vertikalno integriranih konkurentov, kar pomeni, da jim nenehno grozi nižanje marž, kar pa posledično znatno omejuje konkurenčni pritisk, ki ga lahko izvajajo na vertikalno integrirane ponudnike, kot je ČEZ.

(45)

Pri oceni, ali je maloprodaja električne energije neposredno izpostavljena konkurenci, je zato pomembno upoštevati tudi konkurenčne pogoje na nabavnem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter položaj operaterjev na tem trgu (40).

Število tržnih udeležencev, tržni deleži največjih udeležencev

(46)

Junija 2017 je 65 aktivnih dobaviteljev oskrbovalo več kot 100 prevzemnih mest na treh distribucijskih območjih skupine ČEZ ter družb E.ON in PRE. ČEZ Prodej je največji dobavitelj za velike in male odjemalce, sledita pa mu E.ON in PRE. Drugi konkurenti imajo v oskrbi končnih odjemalcev precej manjše tržne deleže.

(47)

V prejšnjih sklepih (41) je v zvezi s trgom maloprodaje električne energije Komisija menila, da je združeni tržni delež največjih treh družb eden izmed relevantnih kazalnikov za oceno tržne koncentracije in splošnega stanja konkurence. Glede na to, da pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence, se analiza osredotoča predvsem na tržni položaj in konkurenčne omejitve za posamezne tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju, v bistvu torej ČEZ Prodej in PP. Vendar so, kjer je to pomembno za razumevanje tržnega okvira, v katerem ČEZ Prodej in PP delujeta, v analizo zajeti drugi tržni operaterji (glej tudi uvodno izjavo 20). Druga merila koncentracije lahko tudi štejejo kot ustrezna.

Maloprodaja električne energije velikim odjemalcem

(48)

ČEZ Prodej dobavlja oskrbuje […] velikih odjemalcev, količinsko gledano približno […] TWh od […] TWh (42). Tržni delež za velike odjemalce je bil med letoma 2012 in 2015 precej stabilen in je znašal […] % (43), vendar je leta 2016 padel na […] % (44). Komisija ugotavlja, da je do tega padca prišlo isto leto, ko je skupina ČEZ utrpela več padcev proizvodnje na številnih jedrskih reaktorjih, kar je prizadelo približno […] njenih jedrskih zmogljivosti, kar potrjuje, da je dostop do konkurenčnih virov električne energije ključen dejavnik konkurence na maloprodajnih trgih. Nadalje ni možno izključiti, da bi […]-odstotni tržni delež ČEZ Prodej bil v eni ali več regijah večji, če bi bil izračunan za regionalni in ne nacionalni geografski trg velikih odjemalcev. Vendar podatki o tržnih deležih za velike odjemalce, priključene na omrežje ČEZ Prodej, niso bili posredovani, čeprav so bili zahtevani.

(49)

V obdobju 2014–2016 je tržni delež za velike odjemalce bil dokaj stabilen tudi v primeru družbe E.ON, približno […] %, in družbe PRE, približno […] %.

(50)

Na nacionalni ravni je skupni tržni delež treh glavnih tržnih udeležencev (ČEZ Prodej, E.ON in PRE) za velike odjemalce približno 60 % (45) (HHI (46), izračunan za ta trg, je 1 847 (47)). Kar zadeva druge dobavitelje velikih odjemalcev (Bohemia Energy, CENTROPOL, RWE, Veolia Komodity, Lumius, EP Energy Trading, Slovenské elektrárne in Amper Market), so njihovi tržni deleži pod […] %.

Maloprodaja električne energije malim odjemalcem

(51)

Na nacionalni ravni ČEZ Prodej oskrbuje […] % malih odjemalcev (48) v smislu količinskih dobav; vendar so večje količine bile prevzete na distribucijskem območju skupine ČEZ, in sicer so mali odjemalci porabili […] TWh od […] TWh (49). Tržni delež ČEZ Prodej za te odjemalce je bil v obdobju 2012–2015 precej stabilen pri […] % (50). Vendar Komisija na podlagi mnenja NUVK ugotavlja, da se je tržni delež ČEZ Prodej v zadnjih šestih letih zmanjšal (51).

(52)

Na lokalni ravni so tržni deleži prvotnih dobaviteljev malih odjemalcev veliki: v obdobju 2014–2015 sta družbi ČEZ Prodej in E.ON na svojih distribucijskih območjih imeli […]-odstoten tržni delež, medtem ko je družba PRE na območju Prage imela […]-odstoten tržni delež. Vzajemna prisotnost treh glavnih dobaviteljev na njihovih območjih je bila zanemarljiva ([…] %) (52). To potrjuje prisotnost močnih regionalnih elementov.

(53)

V obdobju 2014–2016 je tržni delež za male odjemalce bil dokaj stabilen tudi v primeru družbe E.ON, približno […] %, in družbe PRE, približno […] %. Na nacionalni ravni je skupni tržni delež treh glavnih tržnih udeležencev (ČEZ Prodej, E.ON in PRE) za male odjemalce približno 74 % (53) (HHI, izračunan za ta trg, je 2 664) (54). Najbližji konkurent v navedeni kategoriji je Bohemia Energy, z deležem […] %.

Menjave dobaviteljev končnih odjemalcev

(54)

Število menjav dobaviteljev se tudi obravnava kot ustrezen kazalnik učinkovite konkurence. Opredelita se lahko dve vrsti menjav dobaviteljev: zunanja menjava, ki pomeni menjavo dobaviteljev, in notranja menjava, ki je opredeljena kot menjava tarife ali pogodbe z obstoječim dobaviteljem. V prejšnjem sklepu (55) je Komisija analizirala predvsem zunanjo menjavo.

Maloprodaja električne energije velikim odjemalcem

(55)

Prijavitelj trdi, da je menjav dobaviteljev med velikimi odjemalci relativno veliko. Vendar je stopnja menjav dobaviteljev med velikimi odjemalci padla s približno 30 % v letu 2010 na 16 % v letu 2015; povprečna stopnja zunanjih menjav v navedenih šestih letih je bila 22 % (56). Za primerjavo, stopnje zunanjih menjav so v povprečju večje v Češki republiki kot Nemčiji (približno 11 %) (57) in manjše kot v Italiji (približno 32 %) (58). Po navedbah prijavitelja pri zamenjavi dobavitelja električne energije ne nastanejo nobeni stroški; odjemalci, neposredno priključeni na visokonapetostno omrežje, svojo oskrbo z električno energijo organizirajo prek razpisov ali pa električno energijo neposredno kupujejo na borzah, kar lahko pojasni njihovo nagnjenost, da dobavitelje menjujejo bolj pogosto kot mali odjemalci (glej uvodne izjave od 56 do 59) (59).

Maloprodaja električne energije malim odjemalcem

(56)

Prijavitelj trdi, da stopnje zunanjih menjav pri malih odjemalcih niso velike zaradi domnevnega velikega zadovoljstva odjemalcev in/ali spremembe pogodbe z istim dobaviteljem. Stopnja zunanjih menjav pri malih odjemalcih je bila približno 4,6 % v letu 2015 (kot leta 2010); povprečna stopnja zunanjih menjav v teh šestih letih je bila 5 % (60). Po navedbah prijavitelja je zunanja menjava dobavitelja električne energije za male odjemalce dokaj enostavna. Glede na raziskavo med odjemalci, ki jo je opravil prijavitelj, bi mali odjemalci na treh distribucijskih območjih menjali dobavitelja električne energije, če bi se cena povišala za 5 do 10 % (61).

(57)

Mnenje NUVK kaže, da so odjemalci glede na raziskavo, ki jo je naročila družba ČEZ Prodej, zelo občutljivi na cene in pripravljeni menjati dobavitelja (62). V mnenju NUVK je navedeno tudi, da so dobavitelji svojim odjemalcem začeli ponujati konkurenčne pogodbe z občutnimi popusti, da bi jih zadržali, posledično pa se je, glede na notranje podatke ČEZ Prodej, pomemben del njihovih odjemalcev odločil sprejeti bolj ugodno ceno od ČEZ Prodej kot pa da bi menjali dobavitelja (63). Mnenje NUVK ugotavlja, da je z združitvijo stopnje zunanjih menjav s stopnjo notranjih menjav pri ČEZ Prodej skupna stopnja menjav v gospodinjstvih bila […] %.

(58)

Vendar Komisija ugotavlja, da so stopnje notranjih menjav, glede na zadnje javno razpoložljive informacije (64), v gospodinjstvih v Češki republiki precej nizke. Konkretno, triletno povprečje stopenj notranjih menjav dobaviteljev električne energije v gospodinjstvih dosega samo 2 %, medtem ko petletno povprečje stopenj zunanjih menjav dobaviteljev električne energije v gospodinjstvih dosega 6 % (65).

(59)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da češki nacionalni regulator (ERO) v zvezi z maloprodajnim trgom električne energije izpostavlja določene nejasne pogodbene pogoje v pogodbah za določeno obdobje s samodejnim podaljševanjem, kar lahko odjemalcem oteži ugotovitev datuma in pogojev, pod katerimi lahko odpovedo pogodbo (66). Iste ugotovitve v zvezi s pogodbami za določeno obdobje s samodejnim podaljševanjem so bile ponovno predstavljene v zadnjem razpoložljivem nacionalnem poročilu ERO za leto 2016 (67).

Dostop do veleprodajnega trga električne energije

(60)

Likvidnost veleprodajnega trga je pomemben kazalnik konkurence, saj zadostne količine na strani ponudbe in povpraševanja za ustrezne veleprodajne produkte (npr. za osnovno obremenitev, konično obremenitev, urne bloke za različne časovne okvire) dobaviteljem, ki nimajo lastne proizvodnje, nudijo priložnosti za zagotavljanje virov in varovanje pred tveganjem, kar jim omogoča vstop na maloprodajni trg in konkuriranje vertikalno integriranim dobaviteljem z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi.

Skupina ČEZ ostaja daleč največji proizvajalec električne energije

(61)

Na ravni proizvodnje je skupina ČEZ proizvedla […] % električne energije, proizvedene v Češki republiki v letu 2016 (68). Drugi največji proizvajalec (Elektrárna Počerady a.s.) je imel […]-odstotni tržni delež, naslednji trije največji proizvajalci (Sokolovská Uhelná a.s., Elektrárna Dětmarovice a.s. in Severní Energetická a.s (69).) pa so vsi bili pod […] % (70). Naslednjih šest proizvajalcev je bilo pod 3 %, preostanek kategorije (približno 17 % proizvedene električne energije) pa je obsegal veliko majhnih sončnih/vetrnih elektrarn ter kmetijskih podjetij. E.ON, PRE in drugi manjši prodajalci na drobno (npr. Bohemia Energy, CENTROPOL) v Češki republiki nimajo lastnih proizvodnih sredstev.

(62)

Zato skupina ČEZ ostaja največji proizvajalec električne energije v Češki republiki. Njen tržni delež na ravni proizvodnje odraža njen privilegirani dostop do najcenejših proizvodnih virov v Češki republiki (jedrsko gorivo, lignit, premog).

(63)

Kar zadeva proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, je treba poudariti, da je v obdobju 2016–2017 skupino ČEZ prizadelo več padcev proizvodnje na njenih številnih jedrskih reaktorjih […].

(64)

Glede na češki dolgoročni strateški energetski načrt (71) bi morala proizvodnja v jedrskih elektrarnah do leta 2050 znašati polovico skupne porabe električne energije v državi (od sedanje ene tretjine). Češki organi načrtujejo postopno zaprtje štirih enot jedrske elektrarne Dukovany od leta 2035 naprej, hkrati pa načrtujejo izgradnjo novih reaktorjev na dveh obstoječih jedrskih lokacijah (Dukovany in Temelin) z možnostjo državnega nakupa jedrskega dela skupine ČEZ ali pa financiranja novih elektrarn s strani skupine ČEZ. V tem scenariju, s polnim ponovnim zagonom reaktorjev in predvidenim povečanjem proizvodnje v naslednjem letu (72), se bo tržni delež skupine ČEZ v proizvodnji predvidoma povečal na prejšnjo raven.

Uporaba veleprodajnega trga

(65)

Na veleprodajni ravni se električna energija prodaja interno znotraj vertikalno integriranih družb, ki so dejavne na področju proizvodnje in maloprodaje (kot so enote skupine ČEZ), ali pa se prodaja prek različnih kanalov: prek izrecno dvostranskih (OTC) ali dogovorjenih pogodb; na terminskih trgih, ki jih organizira borza Power Exchange Central Europe, a.s. („PXE“) ali borza Czech Moravian Commodity Exchange Kladno („CMCEK“) (73); na promptnih trgih, ki jih organizira češki operater trga električne energije in plina, podjetje OTE a.s. Trgovci z električno energijo lahko za nakup in prodajo uporabijo katero koli kombinacijo dvostranskih pogodb in borznih produktov, vključno s platformo OTE in tujimi borzami (74) (75).

(66)

Veleprodajna cena na borzi PXE tradicionalno sledi cenam na borzi EEX. V tem smislu prijavitelj trdi, da družba ČEZ Prodej (76) nima konkurenčne prednosti pred drugimi prodajalci na drobno, ki električno energijo kupujejo na borzi PXE, saj […] (77). Vendar je treba poudariti, da ta cenovna raven temelji izključno na pogodbenem dogovoru med dvema družbama, ki pripadata isti skupini, zato se lahko kadar koli spremeni in nima vpliva na celotni dobiček skupine ČEZ.

(67)

Količine, s katerimi se je v Češki republiki leta 2016 trgovalo na veleprodajnih trgih (promptnem ali terminskem, pogodbeno dogovorjene ali dosežene na borzah) ([…] TWh), so predstavljale približno […] letne porabe električne energije (78). Zlasti so količine OTC, sklenjene prek posredniških platform, kot je Trayport, v letu 2016 dosegle […] TWh (od skupne trgovane količine […] TWh) in so od leta 2008 nekoliko narasle ([…] TWh) (79). Za primerjavo, velikost nemškega veleprodajnega trga je bila desetkrat večja od skupne količine odjema električne energije (80). V Češki republiki je bil zabeležen majhen obseg trgovanja s terminskimi pogodbami (81) na največji borzi (PXE (82)), medtem ko so na domačih trgovalnih mestih, kot je CMCEK (83), bile dosežene zelo majhne količine (2–3 TWh). Trgovalne količine na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva (promptni trg OTE), ki jih prodajalci na drobno potrebujejo, da se lahko zanesejo na veleprodajne trge, so se od leta 2008 povečale, vendar količine ostajajo majhne (84). Pomanjkljivi podatki o neposredni (OTC) dvostranski prodaji tudi ne omogočajo Komisiji, da oceni, ali novim udeležencem zadostujejo za konkuriranje na trgu (85).

Uvozne priložnosti

(68)

Kar zadeva uvoz, prijavitelj trdi, da na češko-nemški meji obstajajo zadostne prenosne zmogljivosti (86). Vendar je češki operater prenosnega sistema poročal (87) o več kritičnih situacijah v češkem prenosnem sistemu, nastalih zaradi nepredvidenih tranzitnih tokov (ali krožnih tokov), ki so dosegli več GW. Po mnenju češkega operaterja prenosnega sistema so krožni tokovi zlasti težava za stabilnost omrežja (88) in omejujoč dejavnik za trgovanje na čeških mejah, še posebej na češko-nemški meji. Podatki, ki jih je posredoval prijavitelj (89), kažejo, da se je uvozna zmogljivost, ki je na meji z Nemčijo bila razpoložljiva za trgovanje, v obdobju 2014–2016 občutno zmanjšala (90).

(69)

Poleg tega bi se obseg uvoza iz sosednjih držav lahko zmanjšal zaradi tradicionalno nizkih veleprodajnih cen v Češki republiki. Tako je bilo v obdobju 2012–2016, ko je bila povprečna razlika v ceni za dan vnaprej na češki meji negativna, namreč – 3,9 EUR/MWh na meji s Poljsko; – 0,4 EUR/MWh na meji z Avstrijo; – 0,6 EUR/MWh na meji s Slovaško, samo na meji z Nemčijo pa je bila rahlo pozitivna (0,4 EUR/MWh) (91).

(70)

Ne glede na zgoraj navedeno prijavitelj trdi, da je v letu 2016 približno 8,6 TWh uvoznih zmogljivosti bilo dodeljenih udeležencem na trgu, medtem ko je 7,9 TWh, ki predstavljajo „približno 13 % skupne porabe električne energije“, bilo uvoženih zaradi nenadnih izklopov v jedrskih elektrarnah skupine ČEZ (92). Ta izredna okoliščina lahko pojasni obseg zmogljivosti, ki je bila v letu 2016 uvožena in dodeljena udeležencem na trgu. Dejansko je skupina ČEZ izračunala, da bi brez teh padcev proizvedla še […] TWh električne energije. Vendar se stanje popravlja in nekateri reaktorji so bili ponovno zagnani, za ostale pa je to kmalu predvideno. Posledično se lahko pričakuje, da bo uvoz v prihodnosti postopno upadal, saj se bodo cene električne energije s povečevanjem proizvodnje v jedrskih elektrarnah ob nizkih mejnih stroških v Češki republiki znižale.

Cenovna konkurenca in regulacija cen

(71)

Cena električne energije za končne odjemalce je sestavljena iz dveh glavnih delov (93): prvi, ki pomeni 45 % skupne končne cene, vključuje fiksne stroške za distribucijo električne energije, pomožne storitve, sistemske stroške itd.; drugi, ki pomeni 37 % skupne končne cene, je električna energija, ki vključuje maloprodajno maržo (94). Ta drugi del ni reguliran (95).

(72)

Kar zadeva cene električne energije za končne odjemalce, tako velike kot male, je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (96). Prijavitelj ugotavlja, da so te cene v obdobju 2007–2015 bile stalno nižje od primerljivih cen v Nemčiji.

(73)

Zlasti kar zadeva velike industrijske odjemalce (97), prijavitelj ugotavlja, da se je del za energijo na Češkem znižal za več kot 40 % med drugo polovico leta 2012 in drugo polovico leta 2015, ko je bil 24 % nižji (0,0300–0,0400 EUR/kWh) od dela za energijo v Nemčiji (0,0400–0,0500 EUR/kWh). Kar zadeva gospodinjstva (98), prijavitelj ugotavlja, da se je po drugi polovici leta 2009 del za energijo na Češkem konstantno zniževal in je v drugi polovici leta 2015 znašal skoraj 0,0400 EUR/kWh, kar pomeni, da je bil 49 % nižji od dela za energijo v Nemčiji (0,0700–0,0800 EUR/kWh) (99).

(74)

Prijavitelj iz teh številk, ki temeljijo na podatkih Eurostata, ugotavlja, da je stopnja konkurence na češkem trgu višja kot na nemškem trgu, ki je, glede na nedavno odločitev Komisije o izvzetju nemškega maloprodajnega trga, neposredno izpostavljen konkurenci (100). Vendar to ni podprto z dokazi, še posebej primerjava cen med češkim in nemškim trgom. Ekonomska teorija pravi, da lahko imajo bolj koncentrirani trgi pod določenimi pogoji (npr. mejni stroški in elastičnost povpraševanja) nižje cene kot manj koncentrirani trgi (101). Še pomembneje, primerjava cen je odvisna od izbire enote. Dejansko so v zadnjih letih cene v Nemčiji v absolutnem smislu bile nad cenami na Češkem, vendar pa so bile nižje v smislu standarda kupne moči (SKM); s tega vidika so bile cene na Češkem v letu 2015 višje (102).

(75)

Poleg tega je v zvezi z določenimi cenami za gospodinjstva Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) opazila, da na podlagi ocen, prejetih od nacionalnih regulatorjev, lahko obstajajo nepravilnosti v podatkih o cenah električne energije za gospodinjstva. Te rezultate bi zato bilo treba razlagati previdno (103).

MALOPRODAJA ZEMELJSKEGA PLINA

Število tržnih udeležencev, tržni deleži največjih udeležencev

(76)

Najnovejši podatki energetskega regulatorja kažejo, da je v letu 2016 v Češki republiki bilo dejavnih 98 trgovcev za dobavo plina odjemalcem (104). Skupni stroški (105) vstopa na trg maloprodaje plina so nizki in zdi se, da niso vstopna ovira.

(77)

V prejšnjih sklepih (106) je v zvezi s trgom maloprodaje plina Komisija menila, da je združeni tržni delež največjih treh družb eden izmed relevantnih kazalnikov za oceno tržne koncentracije in splošnega stanja konkurence. Glede na to, da pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence, se analiza osredotoča predvsem na tržni položaj in konkurenčne omejitve za posamezne tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju, v bistvu torej ČEZ Prodej in PP. Vendar so, ko je to pomembno za razumevanje tržnega okvira, v katerem ČEZ Prodej in PP delujeta, v analizo zajeti drugi tržni operaterji (glej uvodno izjavo 20). Kot ustrezna se lahko štejejo tudi druga merila koncentracije.

(78)

Glede na najnovejše podatke (107) so največji dobavitelji z vidika količin, dobavljenih odjemalcem, RWE (zdaj Innogy Energie, s.r.o.) s skoraj […]-odstotnim tržnim deležem, sledita pa mu PP in E.ON, kjer je tržni delež […]-odstoten. Tudi družba ČEZ Prodej je aktivna na tem trgu, njen tržni delež pa je […]-odstoten (108).

Maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem

(79)

Glede na podatke za leto 2016, ki jih je predložil prijavitelj, je RWE največji dobavitelj velikim odjemalcem, s tržnim deležem v višini […] %, sledi mu ČEZ Prodej s tržnim deležem v višini […] % in E.ON s tržnim deležem v višini […] %. Komisija ugotavlja, da sta samo družbi PP in ČEZ Prodej naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU in zato za njiju veljajo pravila o javnem naročanju.

(80)

Združeni tržni delež največjih treh dobaviteljev velikim odjemalcem na češkem trgu plina je 51-odstoten. Indeks HHI, izračunan za ta trg, je 1 341 (109).

Maloprodaja plina malim odjemalcem

(81)

Glede na podatke za leto 2016, ki jih je predložil prijavitelj, so trije največji dobavitelji malim odjemalcem RWE, s tržnim deležem v višini […] %, sledi mu PP s tržnim deležem v višini […] % in E.ON s tržnim deležem v višini […] % (110). Tudi družba ČEZ Prodej (četrti največji dobavitelj) je aktivna na tem trgu, njen tržni delež pa je […]-odstoten. Komisija ugotavlja, da sta samo družbi PP in ČEZ Prodej naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU in zato za njiju veljajo pravila o javnem naročanju.

(82)

Združeni tržni delež največjih treh dobaviteljev malim odjemalcem na češkem trgu plina je 69-odstoten (111). Indeks HHI, izračunan za ta trg, je 2 024 (112).

Menjave dobaviteljev končnih odjemalcev

Maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem

(83)

Nacionalno poročilo ERO za leto 2016 vsebuje informacije o menjavi dobaviteljev, in sicer ločeno za štiri kategorije odjemalcev (113): „velik odjem“, „srednji odjem“, „majhen odjem“ in „gospodinjstva“.

(84)

Prvi kategoriji („velik odjem“ in „srednji odjem“) se lahko na splošno dodelita kategoriji „velikih odjemalcev“, kot je opredeljena za namene tega sklepa. Leta 2016 je menjava dobaviteljev med odjemalci z velikim odjemom bila 38-odstotna, v primeru srednjega odjema pa 29-odstotna. Stopnje menjav za navedeni kategoriji so bile visoke tudi v zadnjih petih letih.

Maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem

(85)

Zadnji kategoriji („majhen odjem“ in „gospodinjstva“) se lahko na splošno dodelita kategoriji „malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev“, kot je opredeljena za namene tega sklepa.

(86)

Leta 2016 je menjava dobaviteljev v kategoriji „majhen odjem“ bila 14-odstotna, v kategoriji „gospodinjstva“ pa 6,6-odstotna. Stopnja menjav med odjemalci z majhnim odjemom je v obdobju 2011–2016 bila nad 10 %. Stopnja menjav med gospodinjskimi odjemalci upada od leta 2011 (takrat je stopnja znašala 13 % (114)), vendar je leta 2016 narasla.

Dostop do veleprodajnega trga plina  (115)

(87)

Subjekti, ki trgujejo na veleprodajnem trgu plina, lahko plin kupijo pod dolgoročnimi pogodbami, na borzah ali od drugih trgovcev. Dolgoročne pogodbe z ruskimi in norveškimi proizvajalci plina imajo verjetno še vedno največji vpliv na oblikovanje veleprodajnih cen. Dolgoročne pogodbe se običajno sklepajo za zelo dolga obdobja do 30 let. V preteklosti so bile formule za določitev cen plina v teh pogodbah spremenjene, vendar same dolgoročne pogodbe niso bile ukinjene (116). Glede na podatke Eurostata je leta 2016 plin v Češko republiko uvažalo 36 subjektov (117).

(88)

Po podatkih regulatorja ERO je imetnik izključnega dovoljenja za aktivnosti tržnega operaterja v Češki republiki, tj. OTE a.s., ki organizira promptni trg plina od leta 2010. S spremembo pravilnika za trg plina je bil ukinjen trg plina za dan vnaprej, ki ga je organiziral tržni operater. Na drugi strani je bila vzpostavljena platforma za trg plina znotraj dneva. Po mnenju ERO je ta trg v letu 2016 za udeležence na trgu plina ohranil visoko privlačnost (118).

(89)

Največji del trgovanja na veleprodajnem trgu se odvija izven borznih platform in v obliki dvostranskega trgovanja na trgu OTC. Prednost trgovanja OTC je, da ga je mogoče izvajati prilagodljivo, tj. zlasti brez uporabe omejenega nabora pogodb. Pri trgovanju OTC ima pomembno vlogo posredništvo prek posredniških platform. Trgovanje OTC se je leta 2012 zelo povečalo. Skupni trgovinski posli z zemeljskim plinom, ki so bili leta 2016 sklenjeni prek posredniških platform s Češko republiko kot območjem oskrbe, so znašali 88 TWh (93 TWh s količinami, s katerimi se je trgovalo na borznih platformah). Obseg terminskih pogodb se je z 0,7 TWh leta 2014 povečal na 3 TWh leta 2015.

(90)

Leta 2016 je letna poraba plina v Češki republiki znašala približno 88 TWh. V primerjavi z letom 2015 je poraba narasla za 8,5 %. Razmerje med trgovano količino na veleprodajnem trgu in porabo je > 1 (119).

(91)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah 87–90, Komisija v tem primeru meni, da je likvidnost češkega veleprodajnega trga zadostna, da prodajalcem na drobno omogoči dostop pod konkurenčnimi pogoji, bodisi prek veleprodajnih trgov bodisi prek uvoza. Likvidnost češkega veleprodajnega trga ne preprečuje maloprodaji zemeljskega plina, da bi se neposredno izpostavila konkurenci.

Cenovna konkurenca in regulacija cen

(92)

Cena plina brez davkov za končne odjemalce je sestavljena iz dveh glavnih delov (120). Prvi del, ki pomeni 22 % cene, vsebuje regulirane elemente (prenos, distribucija itd.). Drugi del, ki pomeni 78 % cene, je cena blaga, ki vključuje maloprodajno maržo. Drugi del ni reguliran (121).

Maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem

(93)

Za velike odjemalce je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (122).

Maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem

(94)

Za male odjemalce je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (122).

4.   SKLEPNE UGOTOVITVE

4.1   ELEKTRIČNA ENERGIJA

(95)

Konkurenca na češkem maloprodajnem trgu električne energije je strukturno omejena zaradi dejstva, da prodajalci na drobno (razen ČEZ Prodej) nimajo zadostnih lastnih proizvodnih zmogljivosti in dostopa do dovolj likvidnih veleprodajnih trgov, bodisi v Češki republiki bodisi v tujini prek uvoza. Posledično ti prodajalci na drobno ne morejo enakovredno konkurirati družbi ČEZ Prodej, ki je vertikalno integrirana v največjem lokalnem distributerju in največjem proizvajalcu električne energije.

MALOPRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE VELIKIM ODJEMALCEM

(96)

Združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo velikim odjemalcem je precej velik (60 %), pri čemer ima največji tržni udeleženec (ČEZ Prodej) […]-odstotni tržni delež. Drugi in tretji največji tržni udeleženec, namreč E.ON in PRE, ki imata […]-odstotni oz. […]-odstotni tržni delež, nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju. Kljub svojemu tržnemu deležu, ki ni zanemarljiv, lahko na ČEZ Prodej izvajata samo omejen konkurenčni pritisk. Dostop do veleprodajnega trga električne energije ni zadosten: skupina ČEZ je daleč največji proizvajalec električne energije v Češki republiki, zmogljivosti povezovalnih daljnovodov pa so omejene in zato je likvidnost veleprodajnega trga električne energije odvisna od ravnanja skupine ČEZ. Ta položaj omejuje možnost nakupa električne energije za osnovno obremenitev in druge produkte, potrebne v konkurenčnem okolju, kar posledično strukturno omejuje možnosti, da bi konkurirali ČEZ Prodej. Iz istega razloga imajo manjši konkurenti omejeno možnost konkuriranja trem največjim dobaviteljem.

(97)

Tržni položaj ČEZ Prodej, E.ON in PRE krepijo močne regionalne značilnosti tega trga in neenakomerni konkurenčni pogoji na treh distribucijskih območjih, kar konkurentom otežuje izpodbijanje tržnega položaja navedenih operaterjev na njihovih distribucijskih območjih. Stopnja menjave odjemalcev, čeprav je višja kot pri malih odjemalcih, je v preteklih letih upadla.

(98)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje električne energije velikim odjemalcem na ozemlju Češke republike ni izpolnjen.

MALOPRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE MALIM ODJEMALCEM

(99)

Združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo malim odjemalcem je visok (74 %), pri čemer ima največji tržni udeleženec (ČEZ Prodej) […]-odstotni tržni delež. Drugi in tretji največji tržni udeleženec, namreč E.ON in PRE, ki imata […]-odstotni oz. […]-odstotni tržni delež (123), nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju. Kljub svojemu tržnemu deležu, ki ni zanemarljiv, lahko na ČEZ Prodej izvajata samo omejen konkurenčni pritisk. Dostop do veleprodajnega trga električne energije ni zadosten: skupina ČEZ je daleč največji proizvajalec električne energije v Češki republiki, zmogljivosti povezovalnih daljnovodov pa so omejene in zato je likvidnost veleprodajnega trga električne energije odvisna od ravnanja skupine ČEZ. Ta položaj omejuje možnost nakupa električne energije za osnovno obremenitev in druge produkte, potrebne v konkurenčnem okolju, kar posledično strukturno omejuje možnost konkuriranja ČEZ Prodej. Iz istega razloga imajo manjši konkurenti omejeno možnost konkuriranja trem največjim dobaviteljem.

(100)

Tržni položaj ČEZ Prodej, E.ON in PRE krepijo močne regionalne značilnosti tega trga in neenakomerni konkurenčni pogoji na treh distribucijskih območjih, kar konkurentom otežuje izpodbijanje tržnega položaja navedenih operaterjev na njihovih distribucijskih območjih. Stopnja menjave odjemalcev je precej nizka in zaradi zgoraj omenjenih razlogov nizke maloprodajne cene niso kazalnik neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(101)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje električne energije malim odjemalcem na ozemlju Češke republike ni izpolnjen.

4.2   PLIN

MALOPRODAJA ZEMELJSKEGA PLINA VELIKIM ODJEMALCEM

(102)

Kar zadeva maloprodajo plina velikim odjemalcem v Češki republiki, se lahko položaj povzame, kot sledi: obstaja veliko število odjemalcev, dejavnih na nacionalni ravni; združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo ni zelo velik (51 %); prvi in tretji največji tržni udeleženec nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju; stopnja zamenjave dobaviteljev je videti zadovoljiva, končni uporabniki ne nadzirajo cene, za likvidnost veleprodajnega trga pa se zdi, da ne ovira neposrednega izpostavljanja maloprodaje plina konkurenci.

(103)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje plina velikim odjemalcem na ozemlju Češke republike izpolnjen.

MALOPRODAJA ZEMELJSKEGA PLINA MALIM ODJEMALCEM

(104)

Kar zadeva maloprodajo plina malim odjemalcem v Češki republiki, se lahko položaj povzame, kot sledi: obstaja veliko število odjemalcev, dejavnih na nacionalni ravni; skupni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo je precej velik (69 %), vendar prvi in tretji največji tržni udeleženec nista podvržena pravilom o javnem naročanju; stopnja zamenjave dobaviteljev je videti zadovoljiva; končni uporabniki ne nadzirajo cene, za likvidnost veleprodajnega trga pa se zdi, da ne ovira neposrednega izpostavljanja maloprodaje plina konkurenci.

(105)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje plina malim odjemalcem na ozemlju Češke republike izpolnjen.

4.3   SKLEPNA UGOTOVITEV

(106)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od novembra 2016 do aprila 2018, kakor je razvidno iz informacij, ki jih je predložil prijavitelj, in iz nacionalnih poročil ERO. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni.

(107)

Ker bi se za storitve v zvezi z maloprodajo električne energije (124) morala še naprej uporabljati Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da bi bilo treba pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 6 navedene direktive. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešana“ javna naročila, to je javna naročila, ki se uporabljajo za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takšnih mešanih javnih naročil, kadar so namenjena predvsem podpori dejavnosti, ki niso izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s pravili iz člena 6(3) Direktive 2014/25/EU.

(108)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Direktiva 2014/25/EU se ne uporablja za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in ki so namenjena omogočanju izvajanja naslednjih dejavnosti na ozemlju Češke republike:

(a)

maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem;

(b)

maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem.

Člen 2

Direktiva 2014/25/EU se uporablja še naprej za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in ki so namenjena omogočanju izvajanja naslednjih dejavnosti na ozemlju Češke republike:

(a)

maloprodaja električne energije velikim odjemalcem;

(b)

maloprodaja električne energije malim odjemalcem.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Češko republiko.

V Bruslju, 5. julija 2018

Za Komisijo

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Članica Komisije


(1)  UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

(2)  Na tem mestu „organ“ pomeni NUVK.

(3)  Poročilo podjetja Charles River and Associates z dne 9. oktobra 2016 z naslovom „An Economic Assessment of the Extent of Competition on the Czech Markets for Retail supply of Electricity and Gas“(Ekonomska ocena obsega konkurence na češkem trgu maloprodaje električne energije in plina).

(4)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(5)  Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(6)  Na voljo na https://www.zakonyprolidi.cz/cs/2000-458 in http://aplikace.mvcr.cz/sbirka-zakonu/SearchResult.aspx?q=458/2000&typeLaw=zakon&what=Cislo_zakona_smlouvy.

(7)  388 licenc, podeljenih za trgovanje z električno energijo, in 229 licenc, podeljenih za trgovanje s plinom (glej odgovor prijavitelja z dne 12. aprila 2018 na zahtevo Komisije po informacijah - zahteva z dne 21. decembra 2017, str. 1).

(8)  71 aktivnih dobaviteljev v maloprodaji električne energije in 68 aktivnih dobaviteljev v maloprodaji plina (glej odgovor prijavitelja z dne 12. aprila 2018 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. decembra 2017, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(10)  Sodba z dne 27. aprila 2016 v zadevi Österreichische Post AG/Komisija, T-463/14, EU:T:2016:243, točka 28.

(11)  Po mnenju prijavitelja sta na trgih, ki so vključeni v ta zahtevek, samo družbi ČEZ Prodej in Pražská plynárenská naročnik v smislu člena 4(1) Direktive 2014/25/EU in zato za njiju veljajo pravila o javnem naročanju.

(12)  Zadeva COMP M.3440 — EDP/ENI/GDP, uvodna izjava 56.

(13)  Glej zadevi COMP/M.6225 Molaris/Commerz Real/RWE/Amprion, z dne 23. avgusta 2011, in COMP/M.5467 RWE/Essent, z dne 23. junija 2009.

(14)  Glej zadevi COMP/M.5512 Electrabel/E.ON, z dne 16. oktobra 2009, in COMP/M.5496 Vattenfall/Nuon Energy, z dne 22. junija 2009.

(15)  Sklep češkega NUVK št. ÚOHS-S0830/2015/KS-45620/2015/840/JMě z dne 21. decembra 2015, BOHEMIA ENERGY entity s.r.o./Europe Easy Energy a.s.; Sklep češkega NUVK št. ÚOHS-S0438/2016/KS-28103/2016/840/LBř z dne 7. julija 2016, BOHEMIA ENERGY entity s. r. o./RIGHT POWER, a. s.

(16)  Glej svetovalno poročilo, stran 17, zadnji odstavek.

(17)  […] zaupen podatek.

(18)  Glej svetovalno poročilo, stran 18, tabela 3.

(19)  Prijavitelj je pojasnil, da so lokalne distribucijske cone na začetku bile proizvodne lokacije določenih velikih industrijskih odjemalcev, ki pa so sčasoma te lokacije pretvorili v industrijske parke z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi in tudi proizvodnimi zmogljivostmi drugih velikih industrijskih odjemalcev, ki jih gosti industrijski odjemalec s prvotne proizvodne lokacije.

(20)  M.4180 — Gaz de France/Suez, uvodna izjava 63; M.3868 — DONG/Elsam/Energi E2, uvodna izjava 193 in naslednje; M.3440 — EDP/ENI/GDP uvodna izjava 215 in naslednje; M.5740 — Gazprom/A2A/JOF, uvodna izjava 17 in naslednje.

(21)  M.4238 E ON/PP, uvodna izjava 16.

(22)  Sklep češkega NUVK št. ÚOHS-S0830/2015/KS-45620/2015/840/JMě z dne 21. decembra 2015, BOHEMIA ENERGY entity s.r.o./Europe Easy Energy a.s.; Sklep češkega NUVK št. ÚOHS-S0438/2016/KS-28103/2016/840/LBř z dne 7. julija 2016, BOHEMIA ENERGY entity s. r. o./RIGHT POWER, a. s.

(23)  Ta trg ne vključuje dobave plinskim elektrarnam, ki tipično kupujejo plin neposredno na borzah, plin pa se jim dostavi po zakupljenih plinovodnih zmogljivostih.

(24)  M. 5496 – Vattenfall/Nuon Energy, uvodna izjava 15 in naslednje., M. 7778 – Vattenfall/Engie/GASAG, uvodna izjava 37.

(25)  M.4238 E ON/PP, uvodni izjavi 19 in 20.

(26)  Sklep češkega NUVK o združitvi (UOHS-S492/2011/KS).

(27)  Skupina ČEZ, nekdanji prvotni operater in trenutno še vedno v državni lasti, je lastnik petih od osmih elektrodistribucijskih omrežij, dve distribucijski omrežji ima v lasti E.ON, medtem ko je elektrodistribucijsko podjetje na območju prestolnice v lasti družbe Pražská energetika a.s. (PRE), kjer sta lastnika EnBW in mesto Praga, obvladuje pa jo EnBW. Glej svetovalno poročilo, odstavek 2, str. 1.

(28)  Glej svetovalno poročilo, tabela 1, str. 6.

(29)  Glej svetovalno poročilo, tabela 8, str. 23.

(30)  Glej svetovalno poročilo, tabela 9, str. 23-24.

(31)  M/3696 – E.ON/MOL (2005) uvodni izjavi 138 in 140.

(32)  M.4238 E.ON/PP, uvodna izjava 16.

(33)  Zadeva S830/2015/KS Bohemia Energy entity s.r.o./Europe Easy Energy a.s; S713/2016/KS Bohemia Energy entity s.r.o/X Energie s.r.o.

(34)  Nacionalno poročilo energetskega regulatorja iz leta 2016 kaže, da je v letu 2016 odjemalcem v Češki republiki plin dobavljalo 98 aktivnih trgovcev. (https://www.eru.cz/documents/10540/488714/NR_ERU_2016/3e05aa8c-0a79-4c3c-9389-6d0c3c313e1e).

(35)  Glej svetovalno poročilo, odstavek 2, str. 1.

(36)  Glej svetovalno poročilo, stran 31, tabela 17.

(37)  To pomeni […] % za RWE in […] % za PP in E.ON (glej svetovalno poročilo, stran 22, tabela 7). Vendar je po novejših podatkih v letu 2016 delež RWE znašal […] %, delež PP […] % in delež E.ON […] % trga za velike odjemalce (glej odgovor prijavitelja z dne 12. aprila 2018 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. decembra 2017, str. 16).

(38)  Glej svetovalno poročilo, tabela 18, str. 33.

(39)  Odločba Komisije 2007/141/ES z dne 26. februarja 2007 o uporabi člena 30(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev za oskrbo z električno energijo in plinom v Angliji, na Škotskem in v Walesu (UL L 62, 1.3.2007, str. 23) in Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1674 z dne 15. septembra 2016 o izvzetju maloprodaje električne energije in plina v Nemčiji iz uporabe Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 253, 17.9.2016, str. 6.).

(40)  Nabavni trg za veleprodajo električne energije ni bil preiskovan v prejšnjih sklepih na podlagi člena 34 Direktive 2014/25/EU, saj stanje konkurence na tem trgu ni povzročilo pomislekov glede maloprodajne stopnje.

(41)  Izvedbeni sklep (EU) 2016/1674, uvodna izjava 37, ter citirana sklep in odločba.

(42)  Glej svetovalno poročilo, tabela 3, str. 18, in tabela 6, str. 21.

(43)  Glej zahtevek, str. 32, tabela 3.

(44)  Za velike industrijske odjemalce se z vključitvijo operaterjev lokalnih distribucijskih con tržni delež ČEZ Prodej poveča od […] % na […] % (glej odgovor z dne 1. avgusta 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 28. junija 2017, tabela 2, str. 8).

(45)  Za primerjavo, v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/1674 je bilo ugotovljeno, da je bil v Nemčiji skupni tržni delež štirih največjih prodajalcev električne energije na drobno 33 %, v Sklepu Komisije 2010/403/EU z dne 14. julija 2010 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 186, 20.7.2010, str. 44), za Italijo, pa je bilo ugotovljeno, da je bil tržni delež treh največjih prodajalcev električne energije na drobno 43,89 %. V Odločbi Komisije 2006/422/ES z dne 19. junija 2006 o uporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev za proizvodnjo in prodajo električne energije na Finskem, pri čemer Ålandski otoki niso vključeni (UL L 168, 21.6.2006, str. 33), v zvezi s Finsko, je ta tržni delež znašal od 35 do 40 %.

(46)  HHI - indeks Herfindahl-Hirschman.

(47)  Glej zahtevek, str. 7.

(48)  Za male odjemalce glej tabelo 10 v odgovoru prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. aprila 2017.

(49)  Glej svetovalno poročilo, tabela 3, str. 18, skupaj s tabelo 8, str. 23.

(50)  Glej zahtevek, tabela 3, str. 32.

(51)  Glej mnenje NUVK, str. 2.

(52)  Glej svetovalno poročilo, tabela 8, str. 23.

(53)  Za primerjavo: v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/1674 je bilo ugotovljeno, da je skupni tržni delež štirih največjih prodajalcev električne energije na drobno v Nemčiji znašal 36 %. V Odločbi 2006/422/ES v zvezi s Finsko je ta tržni delež znašal od 35 do 40 %.

(54)  Glej predstavitev svetovalnega poročila za DG COMP z dne 9. junija 2017.

(55)  Izvedbeni sklep (EU) 2016/1674.

(56)  Glej zahtevek, tabela 12, str. 58. Odstotki so izračunani v smislu prevzemnih mest.

(57)  Izvedbeni sklep (EU) 2016/1674, uvodna izjava 39.

(58)  Sklep 2010/403/EU, uvodna izjava 18.

(59)  Glej svetovalno poročilo, str. 43.

(60)  Glej zahtevek, tabela 13, str. 59. Odstotki so izračunani v smislu prevzemnih mest.

(61)  Glej svetovalno poročilo, str. 49.

(62)  Glej mnenje NUVK, str. 2, zadnji odstavek.

(63)  Glej mnenje NUVK z dne 14. junija 2017, str. 3, odstavka 3 in 4.

(64)  Letno poročilo ACER/CEER o rezultatih spremljanja notranjih trgov električne energije in plina leta 2015, november 2016, str. 66 https://www.acer.europa.eu/Official_documents/Acts_of_the_Agency/Publication/ACER_Market_Monitoring_Report_2015.pdf.

(65)  Petletno povprečje stopenj zunanjih menjav v Češki republiki je nižje kot v Nemčiji, na Švedskem, na Finskem in v Veliki Britaniji.

(66)  Nacionalno poročilo ERO za leto 2015, str. 21. (https://www.eru.cz/documents/10540/488714/NR_ERU_2015.pdf/e6ca9e45-17c6-4f48-9561-8f0ef0d6af29), nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 25.

(67)  Nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 25.

(68)  Natančneje, skoraj […] TWh od […] TWh bruto proizvodnje električne energije (glej odgovor prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. aprila 2017, str. 1, tabela 1). ERO poroča, da je v letu 2016 skupna bruto proizvodnja električne energije znašala 83,3 TWh.

(69)  Vendarle se lahko po napovedani prodaji termoelektrarne Počerady (1 000 MW) iz skupine ČEZ skupini Czech Coal pričakuje, da se bo tržni delež družbe Severní Energetická (hčerinska družba Czech Coal) nekoliko povečal.

(70)  Glej odgovor prijavitelja z dne 1. avgusta 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 28. junija 2017.

(71)  Glej publikacijo Platts „Power in Europe“, številka 753, 3. julij 2017, str. 15.

(72)  Marca 2017 je skupina ČEZ napovedala povečanje svoje proizvodnje električne energije z 59 TWh v letu 2015 na 66 TWh v letu 2018, glej publikacijo Platts „Power in Europe“, številka 722, 28. marec 2016, str. 15.

(73)  Ta borza se osredotoča bolj na domače kot na mednarodno trgovanje.

(74)  Predvsem European Energy Exchange v Leipzigu (EEX).

(75)  Nacionalno poročilo ERO za leto 2015, str. 17–18.

(76)  NUVK v svojem mnenju izpostavlja isti argument.

(77)  Glej odgovor prijavitelja z dne 28. marca 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 24. marca 2017.

(78)  Podatki, ki jih je prijavitelj posredoval na osnovi podatkov OTE.

(79)  Gibanje sklenjenih količin na platformi Trayport - OTC je bilo v preteklih letih naslednje: […] TWh leta 2008; […] TWh leta 2009; […] TWh leta 2010; […] TWh leta 2011; […] TWh leta 2012; […] TWh leta 2013; […] TWh leta 2014 in […] TWh leta 2015. Glej odgovor prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 3. maja 2017.

(80)  Glej Izvedbeni sklep (EU) 2016/1674.

(81)  […] TWh leta 2016 v primerjavi z […] TWh leta 2008 – glej odgovor prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 3. maja 2017, tabela 5, str. 4.

(82)  Na borzi PXE se trguje samo s finančnimi produkti, tj. brez opcije za fizično dobavo.

(83)  Približno 2,6 TWh glede na letno poročilo borze Kladno za leto 2015 (na voljo na spletu v češčini: https://www.cmkbk.cz/zpravy/vz2015/#6/z, str. 6).

(84)  Približno […] TWh. Glej tabelo 5 na str. 4 v odgovoru prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. aprila 2017.

(85)  Prijavitelj ni posredoval količin električne energije, dobavljenih na podlagi dogovorov o sodelovanju ali neposrednih dvostranskih prodaj (brez posrednika), z utemeljitvijo, da z njimi ni seznanjen. Zgornji izračuni ne vključujejo podatkov s platform OTC.

(86)  Glej str. 10 (odgovor na 9. vprašanje) v odgovoru prijavitelja z dne 16. februarja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 31. januarja 2017.

(87)  Glej različna poročila in študije, ki jih je o krožnih tokovih v regiji objavil češki operater prenosnega sistema Ceps, a.s. (www.ceps.cz).

(88)  Glej tudi letno poročilo ERO za leto 2016.

(89)  Glej odgovor prijavitelja z dne 1. avgusta 2017 (in priloge k odgovoru) na zahtevo Komisije po informacijah z dne 28. junija 2017.

(90)  Zmogljivost na češko-nemški meji (v smeri iz Nemčije v Češko republiko), na voljo za trgovanje na trgih za dan vnaprej, je padla, saj je leta 2014 dosegala […] MWh, leta 2016 pa […] MWh (podatki, pridobljeni na podlagi Priloge 8 k odgovoru prijavitelja z dne 1. avgusta 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 28. junija 2017).

(91)  Glej poročilo agencije ACER o trgu električne energije in plina v letu 2016 (http://www.acer.europa.eu/Official_documents/Acts_of_the_Agency/Publication/ACER%20Market%20Monitoring%20Report%202016%20-%20ELECTRICITY.pdf).

(92)  Glej str. 10 (odgovor na 9. vprašanje) v odgovoru prijavitelja z dne 16. februarja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 31. januarja 2017.

(93)  Davki pomenijo približno 18 % cene.

(94)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, slika 8, str. 20.

(95)  Edina izjema od tega pravila je cena električne energije, ki jo dobavi zasilni dobavitelj, kar je v Češki republiki obrobnega pomena.

(96)  Glej http://ec.europa.eu/eurostat/web/energy/data/database.

(97)  Za namene tega izračuna cen prijavitelj velike industrijske odjemalce opredeljuje kot odjemalce s porabo med 2 000 in 20 000 MWh.

(98)  Za namene tega izračuna cen prijavitelj gospodinjske odjemalce opredeljuje kot odjemalce s porabo med 2 500 in 5 000 kWh.

(99)  Glej svetovalno poročilo, str. 41 in 42.

(100)  Oddelek 5.2 zahtevka, str. 37, zadnji odstavek.

(101)  Na primer na oligopolnem trgu Cournotovega tipa se lahko dokaže, da je agregirani Lernerjev indeks tržne moči (odstotek cene, ki ni namenjen pokrivanju marginalnih stroškov, tudi znan kot pribitek) obratno sorazmeren z elastičnostjo povpraševanja in neposredno povezan z indeksom HHI za merjenje koncentracije (glej na primer 4. poglavje v „Oligopoly Pricing: Old Ideas and New Tools“ (Oblikovanje cen v oligopolu: stare ideje in nova orodja), Vives, MIT Press, 1999). To pomeni, da bi ob nespremenjenih ostalih pogojih trgi z visoko koncentracijo (višjo elastičnostjo) izkazali višje (nižje) pribitke. To tudi pomeni, da bi močno koncentriran trg A lahko imel nižje cene (vendar višji pribitek) kot manj koncentriran trg B, če bi npr. mejni stroški na trgu A bili dovolj nizki v primerjavi s trgom B. Enak rezultat velja za alternativne kombinacije relativnih mejnih stroškov in elastičnosti povpraševanja med trgom A in B, vključno s kombinacijami, ki so podobne dejanskim značilnostim češkega in nemškega trga. Zato ti primeri kažejo, da samo z enostavno primerjavo opazovanih cen in brez upoštevanja drugih dejavnikov morda ni možno nedvoumno sklepati, ali je na enem trgu večja konkurenca kot na drugem.

(102)  Izračuni Komisije temeljijo na podatkih Eurostata (ref. tabeli: nrg_pc_204 in nrg_pc_205).

(103)  Glej poročilo ACER o trgu za leto 2015 – maloprodajni trgi električne energije in plina – str. 44, opomba 107. https://www.acer.europa.eu/Official_documents/Acts_of_the_Agency/Publication/ACER%20Market%20Monitoring%20Report%202015%20-%20ELECTRICITY%20AND%20GAS%20RETAIL%20MARKETS.pdf

(104)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 42.

(105)  Skupni stroški so sestavljeni iz stroškov pridobivanja dovoljenj in operativnih stroškov (trženje, delo s strankami itd.).

(106)  Izvedbeni sklep (EU) 2016/1674, uvodna izjava 37, ter citirani sklep in odločba.

(107)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 43.

(108)  Tržni deleži v tej uvodni izjavi se nanašajo na celotno maloprodajo plina (velikim in malim odjemalcem).

(109)  Izračunano na osnovi tabele 1, str. 16, v odgovoru prijavitelja z dne 12. aprila 2018 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. decembra 2017.

(110)  Glej zahtevek, str. 70.

(111)  Glej zahtevek, str. 68.

(112)  Izračunano na osnovi tabele 2, str. 16, v odgovoru prijavitelja z dne 12. aprila 2018 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. decembra 2017.

(113)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, tabela 9, str. 43.

(114)  Glej zahtevek, str. 73.

(115)  Poleg veleprodajnega trga in uvoza je Češka republika leta 2017 proizvedla 1 TWh plina.

(116)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 39.

(117)  Glej http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/File:Number_of_entities_bringing_natural_gas_into_the_country-T1.png

(118)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 39.

(119)  Leta 2016 je od 93 TWh plina, s katerimi se je trgovalo na veleprodajnem trgu, bilo porabljenih 88 TWh.

(120)  Glej nacionalno poročilo ERO za leto 2016, str. 32.

(121)  Edina izjema od tega pravila je cena plina, ki jo dobavi zasilni dobavitelj, kar po navedbah iz zahtevka (odstavek 3, str. 76) v Češki republiki še ni bilo uporabljeno.

(122)  Glede na http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

(123)  Za male odjemalce glej tabelo 10 v odgovoru prijavitelja z dne 10. maja 2017 na zahtevo Komisije po informacijah z dne 21. aprila 2017.

(124)  Maloprodaja električne energije (velikim in malim odjemalcem).


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/40


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1135

z dne 10. avgusta 2018

o določitvi vrste, oblike in pogostosti informacij, ki jih dajo države članice na voljo v okviru poročanja o izvajanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5009)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 72(2) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Izvedbenem sklepu Komisije 2012/795/EU (2) so določene obveznosti glede poročanja držav članic o izvajanju Direktive 2010/75/EU za obdobje 2013–2016. Začasni učinki navedenega sklepa so izčrpani, zato bi ga bilo treba razveljaviti.

(2)

Določiti bi bilo treba vrsto, obliko in pogostost informacij za leta od 2017 naprej, ki jih morajo dati na razpolago države članice.

(3)

V skladu s členom 72(1) Direktive 2010/75/EU morajo države članice predložiti informacije o izvajanju navedene Direktive, reprezentativnih podatkih o emisijah in drugih oblikah onesnaženja, o mejnih vrednostih emisij in o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 14 in 15 navedene direktive, zlasti o odobritvah odstopanj v skladu s členom 15(4).

(4)

Poleg tega morajo države članice v poročilih iz člena 72 Direktive 2010/75/EU navesti informacije iz člena 51(4), člena 55(2) in člena 59(1), (2) in (3) navedene direktive.

(5)

Države članice morajo v skladu s členom 72(1) Direktive 2010/75/EU omogočiti dostop do teh informacij v elektronski obliki z uporabo orodja za poročanje, ki ga je v ta namen dala na razpolago Komisija.

(6)

V skladu z Direktivo 2010/75/EU mora imeti vsak obrat iz poglavja II dovoljenje za obratovanje. Pogoji dovoljenja morajo izhajati iz okoljske učinkovitosti, ki jo ta obrat lahko doseže, ob upoštevanju njegovih tehničnih značilnosti, zunanjih dejavnikov, vključno z lokalnimi pogoji, in njegovo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. V dovoljenju so določeni zlasti pogoji o mejnih vrednostih emisij, spremljanju emisij in oceni skladnosti za vsak posamezni obrat. V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU se pogoji za dovoljenje redno ponovno preverjajo in po potrebi posodobijo, zlasti če so bili v zvezi z osrednjo glavno dejavnostjo obrata objavljeni zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (v nadaljnjem besedilu: zaključki o BAT). Najučinkovitejši način poročanja o izvajanju Direktive 2010/75/EU je posredovati ustrezne podatke za vsak posamezni obrat in tako razširiti pristope iz modulov 2 in 3 Izvedbenega sklepa 2012/795/EU na vse sektorje.

(7)

Za velike kurilne naprave in naprave za (so)sežig odpadkov veljajo posebne določbe iz poglavij III in IV Direktive 2010/75/EU. Za te naprave bi morale države članice posredovati tudi informacije o izvajanju začasnih odstopanj in varnostnih ukrepov za nadzor nad emisijami v skladu s členi od 32 do 35 in členom 46(2) Direktive 2010/75/EU. Pri napravah za sežig in sosežig odpadkov z zmogljivostjo manj kot dve toni na uro morajo države članice v skladu s členom 55(3) navedene direktive javno objaviti seznam vseh obratov. Informacijo o objavi tega seznama je treba posredovati Komisiji, da bo lahko spremljala izvajanje Direktive na navedenih manjših napravah.

(8)

Države članice morajo v skladu s členom 72(1) Direktive 2010/75/EU sporočiti tudi reprezentativne podatke o emisijah in drugih oblikah onesnaženja. Da bi zmanjšale nepotrebno upravno breme, bi morale države članice posredovati tudi informacije o tem, kje so na voljo podatki o spremljanju emisij v skladu s členom 24(3)(b) Direktive 2010/75/EU, in povezavo na podatke o emisijah, sporočenih v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Na podlagi navedene uredbe morajo države članice med drugim sporočiti letne podatke o prenosih onesnaževal izven kraja nastanka in izpustih onesnaževal v zrak, vodo in tla v skladu s Prilogo II, ki zajema vsa onesnaževala s seznama v Prilogi II k Direktivi 2010/75/EU. Hkrati se izraz „obrat“ v vseh primerih, za katere velja Direktiva 2010/75/EU, nanaša na „naprave“ iz navedene uredbe ali sovpada z njimi. Podatki, sporočeni na podlagi Uredbe (ES) št. 166/2006, tako dajejo „reprezentativne podatke o emisijah in drugih oblikah onesnaženja“ v smislu člena 72(1) Direktive 2010/75/EU.

(9)

Povezavo s poročilom o emisijah v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 bi bilo treba ustvariti z uporabo obstoječih prostorskih podatkov, ki jih upravljajo države članice v skladu s členom 4(1) Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in točko 8 Priloge III k navedeni direktivi. S pomočjo podatkovnega modela iz Uredbe Komisije (EU) št. 1089/2010 (5) lahko države članice in Komisija povežejo „obrate“, velike kurilne naprave in naprave za (so)sežig odpadkov z „napravami“ v smislu člena 2(4) Uredbe (ES) št. 166/2006. Sporočanje prostorskih podatkov o obratih, velikih kurilnih napravah in napravah za (so)sežig odpadkov namesto sporočanja podrobnih podatkov o emisijah iz obratov je v tem okviru samo ena od „vrst“ poročanja v smislu člena 72(2) Direktive 2010/75/EU. Sem spada tudi prilagoditev modela INSPIRE za posebne zahteve za poročanje iz člena 72(1) Direktive 2010/75/EU, s katero bi postali obvezni nekateri elementi prostorskih informacij, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1089/2010 neobvezni.

(10)

Za obrate in dejavnosti, v katerih se uporabljajo organska topila, ki niso zajeta v poglavju II Direktive 2010/75/EU in zato zanje ni nujno posebno dovoljenje za obrat, bi morale države članice sporočiti informacije o skupnem številu obratov in številu obratov, za katere se uporablja program zmanjševanja emisij iz člena 59(1)(b) navedene Direktive ali odstopanje iz odstavka 2 ali 3 člena 59 Direktive. Tako bo Komisija obveščena o tem, ali in v kolikšni meri bi to lahko vplivalo na izvajanje Direktive 2010/75/EU.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Države članice za obrate iz poglavja II, III in IV Direktive 2010/75/EU, razen naprav za sežig in sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro, dajo Komisiji na razpolago podatke iz Priloge I z uporabo oblike iz navedene priloge, in sicer za vsak obrat iz teh poglavij.

Za naprave za sežig in sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in za obrate iz poglavja V Direktive 2010/75/EU države članice Komisiji dajo na razpolago podatke iz Priloge II v obliki, določeni v navedeni prilogi.

Države članice podatke iz prilog I in II sporočijo z uporabo harmoniziranega orodja za elektronsko poročanje, ki ga da na razpolago Komisija.

Člen 2

Podatki iz Priloge I se prvič posredujejo za leto poročanja 2017, če ni v navedeni prilogi določeno drugače, Za navedeno leto poročanja se informacije posredujejo najpozneje do 30. junija 2019. Za naslednja leta poročanja se informacije iz Priloge I posredujejo vsako leto najpozneje devet mesecev po koncu leta poročanja.

Informacije iz Priloge II se prvič predložijo za leti poročanja 2017 in 2018. Za navedeni leti poročanja se informacije posredujejo najpozneje do 30. septembra 2019. Za naslednja leta poročanja se informacije iz Priloge II posredujejo vsaka tri leta najpozneje devet mesecev po koncu zadnjega od teh let poročanja.

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. avgusta 2018

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije


(1)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2012/795/EU z dne 12. decembra 2012 o določitvi vrste, oblike in pogostosti informacij, ki jih dajo države članice na voljo v okviru poročanja o izvajanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L 349, 19.12.2012, str. 57).

(3)  Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(4)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki (UL L 323, 8.12.2010, str. 11).


PRILOGA I

Podatki o obratih iz poglavja II, III in IV Direktive 2010/75/EU [z izjemo naprav za sežig in sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro]

Opomba: države članice lahko navedejo podatke, ki jih štejejo za tajne, in podajo razloge, iz katerih Komisija teh podatkov ne sme javno objaviti.

1.1

Spremne informacije

Vrsta

Oblika

1.1.1

Oznaka države

Oznaka države, v kateri se nahajajo obrati in deli obratov, ki so predmet poročila.

1.1.2

Leto poročanja

Koledarsko leto, na katerega se nanaša poročilo.


1.2

Podatki o vseh obratih iz poglavja II Direktive 2010/75/EU

Vrsta

Oblika

1.2.1

inspireId

Enotni identifikator obrata v skladu z zahtevami Direktive 2007/2/ES.

1.2.2

thematicId (1)

Tematski identifikator objekta.

1.2.3

pointGeometry

Zemljepisna širina in dolžina (koordinati za približno središče obrata), izražena s sklicem na koordinatni referenčni sistem ETRS89 (2D)-EPSG:4258 na 5 decimalnih mest natančno.

1.2.4

Ime obrata

Uradno poimenovanje, lastno ime ali običajno ime obrata.

1.2.5

Stanje

Obratovalno stanje obrata

1.2.6

Pristojni organ

Za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU: ime in kontaktni podatki:

(a)

pristojnega organa ali organov, odgovornih za izdajo dovoljenj iz poglavja II navedene direktive;

(b)

pristojnega organa ali organov, odgovornih za inšpekcijske preglede iz poglavja II navedene direktive.

1.2.7

Izvedene dejavnosti

Navedba vseh dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, ki so bile izvedene v obratu.

1.2.8

Zaključki o BAT

Od leta poročanja 2018 navedba izvedbenih sklepov Komisije o zaključkih o BAT, ki se uporabljajo za katero koli od dejavnosti, ki se izvajajo v obratu.

1.2.9

Druga upoštevna poglavja iz Direktive 2010/75/EU

Navedba poglavij Direktive 2010/75/EU, ki se uporabljajo za obrat (ali del obrata).

1.2.10

Predloženo izhodiščno poročilo

Navedba, ali je bilo pristojnemu organu predloženo izhodiščno poročilo iz člena 22(2) Direktive 2010/75/EU.

1.2.11

Izdano dovoljenje

(a)

Navedba, ali je bilo izdano dovoljenje za delovanje obrata v skladu s členom 5 Direktive 2010/75/EU.

(b)

Naslovi URL, na katerih so dovoljenja objavljena.

(c)

Od leta poročanja 2018: če ni bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2010/75/EU, opis izvršilnega ukrepa, ki je bil sprejet.

1.2.12

Ponovno preverjanje pogojev za dovoljenje

(a)

Navedba, ali so bili pogoji za dovoljenje ponovno preverjeni v skladu s členom 21(3) navedene direktive.

(b)

Če je ustrezno, datum posodobitve pogojev za dovoljenje v skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU.

1.2.13

Odstopanje od BAT na podlagi člena 15(4) Direktive 2010/75/EU;

Za obrate, pri katerih so bili pogoji za dovoljenje ponovno preverjeni v skladu s členom 21(3) navedene direktive, navedba, ali je bilo dovoljeno odstopanje po členu 15(4) Direktive.

Od leta poročanja 2018: če je bilo dovoljeno odstopanje, podatki o:

(a)

naslovu URL, na katerem so objavljeni posebni razlogi za odstopanje v skladu s členom 24(2)(f) Direktive 2010/75/EU;

(b)

izvedbenem sklepu Komisije o zaključkih o BAT, od katerih je bilo dovoljeno odstopanje;

(c)

ravni emisij, ki ustreza najboljši razpoložljivi tehnologiji (BAT-AEL), od katere je bilo dovoljeno odstopanje;

(d)

če je ustrezno, trajanje odstopanja.

1.2.14

Strožji pogoji za dovoljenje

Od leta poročanja 2018: za obrate, pri katerih so bili pogoji za dovoljenje ponovno preverjeni v skladu s členom 21(3), navedba, ali so v dovoljenju določene strožje mejne vrednosti od najnižje vrednosti iz razpona BAT-AEL, z navedbo:

(a)

izvedbenega sklepa Komisije o zaključkih o BAT, ki se uporablja;

(b)

BAT-AEL, ki se uporablja;

(c)

ali so bile te strožje mejne vrednosti emisij določene v skladu s členom 14(4) Direktive 2010/75/EU, členom 18 te direktive ali obeh navedenih členov.

1.2.15

Obiski na kraju samem (inšpekcijski pregledi)

(a)

Število obiskov na kraju samem v proizvodnem obratu, ki jih je v letu poročanja opravil pristojni organ.

(b)

Od leta poročanja 2018: naslov URL posebnega spletnega mesta, na katerem je v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) objavljeno poročilo o zadnjem obisku na kraju samem, ali naslov URL splošnega spletnega mesta, na katerem je pojasnjeno, kako je mogoče dostopati do poročil o posameznih obiskih.

1.2.16

Podatki o spremljanju emisij

Od leta poročanja 2018: navedba, kako so rezultati spremljanja emisij objavljeni v skladu s členom 24(3)(b), vključno z naslovom URL, če je bilo v ta namen vzpostavljeno spletno mesto.

1.2.17.

Identifikator eSPIRS

Od leta poročanja 2018: če za obrat velja Direktiva 2012/18/EU, identifikator sistema za pridobivanje informacij iz obratov Seveso („identifikator eSPIRS“) za poslovno enoto, v kateri se nahaja obrat. Neobvezno.

1.2.18

Identifikator sistema za trgovanje z emisijami

Od leta poročanja 2018: če za obrat v celoti ali deloma velja Direktiva 2003/87/ES, identifikator, ki se uporablja za poročanje v skladu z navedeno direktivo. Neobvezno.

1.2.19

Opombe

Druge pomembne informacije. Neobvezno.


1.3

Dodatne informacije o velikih kurilnih napravah iz poglavja III Direktive 2010/75/EU ter napravah za sežig in sosežig odpadkov z zmogljivostjo najmanj dve toni na uro iz poglavja IV navedene direktive (2)

Vrsta

Oblika

1.3.1   

Splošni podatki

1.3.1.a

inspireId

Enotni identifikator v skladu z zahtevami Direktive 2007/2/ES, podrobneje določen v Uredbi (EU) št. 1089/2010, zlasti v točki 8 Priloge IV k navedeni uredbi, kakor je bila spremenjena.

1.3.1 b.

thematicId (3)

Tematski identifikator objekta.

1.3.1.c.

pointGeometry

Zemljepisna širina in dolžina (koordinati za približno središče naprave), izražena s sklicem na koordinatni referenčni sistem ETRS89 (2D)-EPSG:4258 na 5 decimalnih mest natančno.

1.3.1.d.

Ime naprave

Uradno poimenovanje, lastno ime ali običajno ime naprave.

1.3.1.e

Stanje

Obratovalno stanje naprave

1.3.2   

Podatki o velikih kurilnih napravah

1.3.2.a.

Skupna nazivna vhodna toplotna moč

Skupna nazivna vhodna toplotna moč velike kurilne naprave.

1.3.2.b.

Odstopanja v skladu z Direktivo 2010/75/EU

Podatki o odstopanjih iz členov 31–35 Direktive 2010/75/EU, ki so bila dovoljena za veliko kurilno napravo.

1.3.2.c.

Opombe

Druge pomembne informacije. Neobvezno.

1.3.3   

Podatki o napravah za sežig in sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo najmanj dve toni na uro

1.3.3.a

Skupna nazivna zmogljivost

Skupna nazivna zmogljivost naprave za sežig ali sosežig odpadkov.

1.3.3.b

Dovoljena zmogljivost za nevarne odpadke

Skupna dovoljena zmogljivost za sežig in sosežig nevarnih odpadkov.

1.3.3.c

Dovoljena zmogljivost za nenevarne odpadke

Skupna dovoljena zmogljivost za sežig in sosežig nenevarnih odpadkov.

1.3.3.d

Člen 46(2) Direktive 2010/75/EU o varnostnih ukrepih za nadzor nad emisijami

Od leta poročanja 2018: navedba:

(a)

ali več kot 40 % toplote pri sežiganju nastane iz nevarnih odpadkov;

(b)

ali se sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki.

1.3.3.e

Posebni pogoji

(a)

Navedba, ali je bila dovoljena sprememba pogojev obratovanja v skladu s členom 51 Direktive 2010/75/EU.

(b)

Če je ustrezno, nadaljnji podatki o naravi dovoljene spremembe obratovalnih pogojev.

(c)

Od leta poročanja 2018, če je ustrezno:

(i)

naslov URL, kjer je objavljeno dovoljenje, v katerem so določeni pogoji obratovanja,

(ii)

naslov URL, kjer je objavljeno zadnje poročilo o obisku na kraju samem v skladu s členom 23(6) ali naslov URL, kjer je pojasnjeno, kako je mogoče dostopati do tega poročila.

1.3.3.f

Javno razkritje

Od leta poročanja 2018: navedba, kako so bili objavljeni podatki iz člena 55(2) Direktive 2010/75/EU, vključno z naslovom URL, če so bila v ta namen vzpostavljena spletna mesta.

1.3.3.g

Opombe

Druge pomembne informacije. Neobvezno.


1.4

Podatki o tem, ali je obrat iz direktive o industrijskih emisijah del naprave oziroma sovpada z njo (4)

Vrsta

Oblika

1.4.1

inspireId

Enotni identifikator obrata v skladu z zahtevami Direktive 2007/2/ES.

1.4.2

thematicId (5)

Tematski identifikator objekta.

1.4.3

riverBasinDistrict

Identifikator kode in/ali ime, dodeljeno vodnemu območju vodotoka.

1.4.4

Geometrija

Zemljepisna širina in dolžina (koordinati za približno središče obrata), izražena s sklicem na koordinatni referenčni sistem ETRS89 (2D)-EPSG:4258 na 5 decimalnih mest natančno.

1.4.5

Funkcija

Dejavnosti, ki se izvajajo v obratu. Funkcija se opiše z dejavnostjo obrata v skladu s številko SKD.

1.4.6

Ime obrata

Uradno poimenovanje ali lastno ali običajno ime obrata.

1.4.7

Stanje

Obratovalno stanje obrata.

1.4.8

Opombe

Druge pomembne informacije. Neobvezno.


(1)  To polje ima v skladu z INSPIRE multiplikativnost 0-1.

(2)  Za naprave za sežig in sosežig odpadkov z zmogljivostjo 2–3 tone na uro je treba podatke sporočiti samo od leta poročanja 2018 naprej.

(3)  To polje ima v skladu z INSPIRE multiplikativnost 0-1.

(4)  To je „proizvodni obrat“ ki je v Uredbi (EU) št. 1089/2010, Priloga IV, točka 8.2.1, opredeljen kot „eden ali več objektov na istem območju, ki jih upravlja ista fizična ali pravna oseba ter so načrtovani, zgrajeni ali nameščeni, zato da izpolnjujejo posebne proizvodne ali industrijske namene, pri čemer zajemajo vso infrastrukturo, opremo in materiale“ in za katerega velja Uredba (ES) št. 166/2006.

(5)  To polje ima v skladu z INSPIRE multiplikativnost 0-1.


PRILOGA II

Podatki o napravah za sežig in sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in obratih iz poglavja V Direktive 2010/75/EU

2.1

Naprave za sežig ali sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro

Navedba seznama takih obratov se objavi v skladu s členom 55(3) Direktive 2010/75/EU.

2.2

Obrati iz poglavja V Direktive 2010/75/EU (obrati, v katerih se uporabljajo organska topila)

(a)

Skupno število obratov iz poglavja V Direktive 2010/75/EU.

(b)

Število obratov, ki so skladni s členom 59(1)(b) Direktive 2010/75/EU.

(c)

Število obratov, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 59(2) Direktive 2010/75/EU.

(d)

Število obratov, ki jim je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 59(3) Direktive 2010/75/EU.


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/48


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1136

z dne 10. avgusta 2018

o ukrepih za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepih ter sistemih zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice za prenos virusov visokopatogene aviarne influence na perutnino

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5243)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (1) ter zlasti člena 3 in člena 63(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužbe domače perutnine z virusi aviarne influence povzročajo dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci virusa. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na zdravje domačih in divjih ptic ter donosnost gojenja perutnine.

(2)

Direktiva 2005/94/ES določa minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se izvajajo v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu, in tudi nekatere preventivne ukrepe glede sistematičnega nadzora in zgodnjega odkrivanja aviarne influence.

(3)

Znano je, da so divje ptice, zlasti vodne ptice selivke, naravni gostitelji za viruse nizkopatogene aviarne influence, ki jih med sezonskimi selitvami običajno prenašajo, ne da bi kazale znake navedene bolezni. Od leta 2005 pa je dokazano, da virusi visokopatogene aviarne influence (HPAI) podtipa H5 lahko okužijo ptice selivke, te pa jih lahko razširijo prek velikih razdalj med kontinenti.

(4)

Prisotnost virusov aviarne influence, zlasti virusov visokopatogene aviarne influence, pri divjih pticah pomeni stalno grožnjo za neposreden in posreden vnos teh virusov na gospodarstva, kjer se goji perutnina ali druge ptice v ujetništvu, zlasti med sezonskimi premiki ptic selivk, in tveganje poznejšega širjenja virusov z okuženega na druga gospodarstva, kar lahko povzroči znatno gospodarsko izgubo.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija EFSA) je 14. septembra 2017 sprejela obsežno znanstveno mnenje o aviarni influenci (2), v katerem potrjuje, da strogo izvajanje biovarnostnih ukrepov igra ključno vlogo pri preprečevanju širjenja virusov visokopatogene aviarne influence z divjih ptic na perutnino in druge ptice v ujetništvu (v nadaljnjem besedilu: mnenje agencije EFSA iz leta 2017).

(6)

V mnenju agencije EFSA iz leta 2017 so našteti najpomembnejši biovarnostni ukrepi, ki se morajo stalno uporabljati v različnih sistemih gojenja perutnine, tudi na malih kmetijah. Prav tako je v njem navedeno, da se nekatera splošna načela biovarnosti uporabljajo na vseh gospodarstvih s perutnino, pri čemer pa je za kar najboljšo zaščito treba upoštevati edinstvene značilnosti posameznega gospodarstva na podlagi strokovnih nasvetov.

(7)

V mnenju agencije EFSA iz leta 2017 so bila ocenjena in ugotovljena tveganja za vnos virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstva s perutnino, na primer gojenje domačih rac in gosi z drugimi vrstami perutnine, ter tveganja, povezana z določenimi dejavnostmi, kot je izpuščanje perutnine za obnovo populacije divjih ptic; prav tako so bili predlagani ukrepi za zmanjšanje teh tveganj.

(8)

V mnenju agencije EFSA iz leta 2017 je bilo ugotovljeno, da je pasivni nadzor nad divjimi pticami najučinkovitejši način za zgodnje odkrivanje prisotnosti virusov visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah, kadar so okužbe z virusi visokopatogene aviarne influence povezane s smrtnostjo; priporočeno je bilo vzorčenje in laboratorijsko testiranje ciljnih vrst divjih ptic. Nato je agencija EFSA v svojem znanstvenem poročilu o aviarni influenci, odobrenem 18. decembra 2017, (3) objavila seznam ciljnih vrst divjih ptic.

(9)

Agencija EFSA je v znanstvenem poročilu o aviarni influenci, odobrenem 22. marca 2018, (4) navedla, da niso bili sporočeni primeri okužbe ljudi zaradi virusa A(H5N8) ali novih virusov A(H5N5) in A(H5N6), ki predstavljajo preureditev klada 2.3.4.4 virusov A(H5) z lokalnimi evropskimi virusi, ki so darovali gen N5 ali N6. Za viruse A(H5N8), A(H5N5) in A(H5N6) se šteje, da so pretežno prilagojeni aviarnim vrstam.

(10)

V mnenju agencije EFSA iz leta 2017 je bilo ugotovljeno tudi, da bi bilo lahko v določenih epidemioloških razmerah primerno, da države članice začasno okrepijo nekatere preventivne ukrepe v okolici kraja s potrjeno okužbo divje ptice ali njenih iztrebkov z virusi visokopatogene aviarne influence, zlasti da bi ocenile, ali je prišlo do prenosa na gospodarstva s perutnino in ali se biovarnostni ukrepi učinkovito izvajajo za preprečevanje vnosa virusov.

(11)

Da bi ukrepe iz tega sklepa ciljno usmerili na populacije ptic, pri katerih je največje tveganje za okužbo z aviarno influenco, in zagotovili njihovo učinkovitost, bi bilo treba nekatere preventivne ukrepe ciljno usmeriti na gospodarstva, ki gojijo perutnino.

(12)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/263 (5) določa zmanjšanje tveganja in poostrene biovarnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa virusov visokopatogene aviarne influence z divjih ptic na perutnino s preprečevanjem neposrednih in posrednih stikov med temi populacijami ter od držav članic zahteva, da na svojem ozemlju opredelijo območja z izrazitim tveganjem za vnos virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstva s perutnino in drugimi pticami v ujetništvu (v nadaljnjem besedilu: območja z visokim tveganjem), pri čemer morajo med drugim upoštevati epidemiološke razmere in posebne dejavnike tveganja. Navedeni izvedbeni sklep se je uporabljal do 30. junija 2018.

(13)

Ukrepe iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/263 bi bilo zato treba pregledati in prilagoditi, pri tem pa upoštevati trenutne epidemiološke razmere pri perutnini, drugih pticah v ujetništvu in divjih pticah v Uniji in tretjih državah, v katerih bi lahko obstajalo tveganje, mnenje agencije EFSA iz leta 2017 in poznejša znanstvena poročila o aviarni influenci ter izkušnje držav članic pri izvajanju ukrepov iz navedenega izvedbenega sklepa.

(14)

Zato bi bilo treba glede na stalno grožnjo prenosa virusov visokopatogene aviarne influence z okuženih divjih ptic in tveganje izbruhov na gospodarstvih s perutnino ali drugimi pticami v ujetništvu v tem sklepu določiti posodobljene ukrepe, pri tem pa upoštevati rezultate pregleda Izvedbenega sklepa (EU) 2017/263.

(15)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju ukrepov iz Izvedbenega sklepa (EU) 2017/263, kažejo, da so potrebna nekatera odstopanja od ukrepov za zmanjšanje tveganja in poostrenih ukrepov biološke varnosti, da bi posamezne države članice lahko te ukrepe prilagodile spreminjajočim se epidemiološkim razmeram.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta sklep določa ukrepe za zmanjšanje tveganja, nekatere poostrene biovarnostne ukrepe in sisteme zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih divje ptice pomenijo za vnos virusov visokopatogene aviarne influence (HPAI) na gospodarstva, ter ukrepe za ozaveščanje lastnikov in drugih udeležencev v perutninskem sektorju o navedenih tveganjih in nujnosti izvajanja ali poostritve biovarnostnih ukrepov na njihovih gospodarstvih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2005/94/ES.

Člen 3

Opredelitev območij z visokim tveganjem za vnos in širjenje virusov visokopatogene aviarne influence

1.   Države članice na svojem ozemlju opredelijo območja z izrazitim tveganjem za vnos virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: območja z visokim tveganjem), pri tem pa upoštevajo:

(a)

dejavnike tveganja za vnos virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstva, zlasti glede:

(i)

geografske lokacije na območjih držav članic, skozi katera ptice selivke potujejo ali na katerih počivajo med selitvenimi premiki po vstopu v Unijo, zlasti po severovzhodnih in vzhodnih selitvenih poteh;

(ii)

njihove bližine z mokrišči, ribniki, močvirji, jezeri, rekami ali morjem, kjer se lahko zbirajo ali počivajo ptice selivke, zlasti tiste iz redov plojkokljunov (Anseriformes) in pobrežnikov (Charadriiformes);

(iii)

njihove geografske lokacije na območjih z visoko gostoto ptic selivk, zlasti vodnih ptic;

(iv)

perutnine iz proste reje, pri kateri stika med divjimi pticami in perutnino ni mogoče preprečiti ali zadostno nadzorovati;

(v)

sedanjih in preteklih odkritij virusov visokopatogene aviarne influence pri perutnini, drugih pticah v ujetništvu in divjih pticah;

(b)

dejavnike tveganja za širjenje virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstvih in med njimi, zlasti kadar:

(i)

se gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto gospodarstev, zlasti takih, ki gojijo race in gosi ter katero koli perutnino, ki ima dostop do površin na prostem,

(ii)

je intenzivnost premikov vozil, ki prevažajo perutnina, in oseb na gospodarstvih ali z njih visoka ter so drugi neposredni in posredni stiki med gospodarstvi številni;

(c)

ocene tveganja in znanstvene nasvete agencije EFSA ter nacionalnih in mednarodnih organov za ocene tveganja glede pomena širjenja virusov visokopatogene aviarne influence z divjimi pticami;

(d)

rezultate programov sistematičnega nadzora, izvedenih v skladu s členom 4 Direktive 2005/94/ES.

2.   Države članice zagotovijo, da so zainteresirane strani, dejavne v perutninskem sektorju, vključno z malimi gospodarstvi, po najustreznejši poti obveščene o razmejitvi območij z visokim tveganjem, opredeljenih v skladu z odstavkom 1.

3.   Države članice stalno pregledujejo obseg razmejitve območij z visokim tveganjem.

Člen 4

Ukrepi za zmanjšanje tveganja in poostreni biovarnostni ukrepi

1.   Države članice stalno spremljajo posebne epidemiološke razmere na svojem ozemlju, pri tem pa upoštevajo tudi grožnje, ki jih pomeni odkrivanje visokopatogene aviarne influence pri perutnini, drugih pticah v ujetništvu in divjih pticah v drugih državah članicah in bližnjih tretjih državah, ter ocene tveganja iz člena 3(1)(c).

2.   Države članice sprejmejo ustrezne in izvedljive ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa virusov visokopatogene aviarne influence z divjih ptic na perutnino na območjih z visokim tveganjem.

3.   Ukrepi z zmanjšanje tveganja in poostreni biovarnostni ukrepi so usmerjeni v preprečevanje divjim pticam, zlasti vodnim pticam selivkam, da bi prišle v neposredni ali posredni stik s perutnino, zlasti z racami in gosmi.

4.   Države članice glede na oceno epidemioloških razmer iz odstavka 1 na območjih z visokim tveganjem prepovejo naslednje dejavnosti:

(a)

gojenje rac in gosi z drugimi vrstami perutnine, razen če:

(i)

se tveganje za vnos virusov šteje za neznatno zaradi lastnosti gospodarstva in obstoječih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so po mnenju pristojnega organa zadostni, ali

(ii)

se vrste perutnine, ki niso race in gosi, uporabljajo kot kontrolne živali v skladu z določbami pristojnega organa;

(b)

gojenje perutnine na prostem, razen če:

(i)

je perutnina zavarovana pred stikom z divjimi pticami z mrežami, strehami, horizontalnimi tkaninami ali na drug ustrezen način ali

(ii)

se perutnina oskrbuje s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača dostop divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini;

(c)

uporabo vodnih zajetij na prostem za perutnino, razen če so potrebna za nekatere vrste perutnine zaradi dobrobiti živali in so zadostno zaslonjena pred divjimi pticami;

(d)

oskrbo perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, razen če se voda obdela tako, da se virusi aviarne influence inaktivirajo;

(e)

zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen če se taki dogodki organizirajo in izvedejo tako, da je tveganje širjenja virusov z ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano;

(f)

uporabo umetnih ptic za vabo iz redov plojkokljunov (Anseriformes) in pobrežnikov (Charadriiformes), razen če se uporabljajo v okviru programa nadzora za aviarno influenco, ki se izvaja v skladu s členom 4 Direktive 2005/94/ES, raziskovalnih projektov, ornitoloških študij in drugih dejavnosti, ki jih dovoli pristojni organ;

(g)

izpuščanje perutnine za obnovo populacije divjih ptic, razen če to odobri pristojni organ, in sicer pod pogojem:

(i)

da so te dejavnosti ločene od drugih gospodarstev ter

(ii)

da so na perutnini za obnovo populacije rezultati viroloških testov na aviarno influenco, ki so bili izvedeni v skladu s točko 4(a) poglavja IV diagnostičnega priročnika za aviarno influenco iz Priloge k Odločbi Komisije 2006/437/ES (6), negativni na vzorcih iz vsake proizvodne enote v 48 urah pred njihovo izpustitvijo.

5.   Države članice lahko na podlagi rednega pregleda ukrepov v skladu s členom 5 razširijo ali omejijo obseg in obdobje uporabe ukrepov za zmanjšanje tveganja ter poostrene biovarnostne ukrepe iz odstavka 4.

6.   Države članice spodbujajo perutninski sektor, naj podpira dejavnosti usposabljanja o ukrepih za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepih za lastnike perutnine, pripravi načrte biovarnosti posameznih gospodarstev in spremlja uporabo biovarnostnih ukrepov.

Člen 5

Ohranitev in pregled ukrepov za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepov, ki se uporabljajo na območjih z visokim tveganjem

1.   Države članice na območjih z visokim tveganjem ohranijo ukrepe, ki se uporabljajo v skladu s členom 4(4), za obdobje, v katerem na njihovem ozemlju obstaja povečano tveganje za vnos in širjenje virusov visokopatogene aviarne influence.

2.   Države članice redno pregledujejo ukrepe, ki so jih sprejele v skladu s členom 4(4), in jih prilagajajo prevladujočim epidemiološkim razmeram, zlasti v zvezi s tveganji, ki jih pomenijo divje ptice.

3.   Države članice pregled iz odstavka 2 pripravijo na podlagi ocene naslednjih dejavnikov:

(a)

razvoja stanja bolezni pri divjih pticah, epidemiološke krivulje, tj. števila novih okužb na časovno enoto, evidentiranjem s pozitivnimi in negativnimi ugotovitvami ter dinamike okužbe;

(b)

prisotnosti vrst divjih ptic selivk in sedentarnih ptic, zlasti tistih, ki so bile opredeljene kot ciljne vrste za nadzor aviarne influence;

(c)

pojavljanja izbruhov visokopatogene aviarne influence pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu, zlasti kot posledice vnosa primarnih virusov z divjih ptic;

(d)

odkrivanja virusa visokopatogene aviarne influence pri perutnini, drugih pticah v ujetništvu in divjih pticah med potekajočim nadzorom;

(e)

podtipov virusov visokopatogene aviarne influence, razvoja virusov in morebitnega vpliva na zdravje ljudi;

(f)

epidemioloških razmer visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah, perutnini in drugih pticah v ujetništvu na ozemlju bližnjih držav članic in tretjih držav ter ocen tveganja, ki jih izvedejo agencija EFSA, nacionalni in mednarodni organi za oceno tveganja;

(g)

stopnje izvajanja in učinkovitosti ukrepov iz tega sklepa.

Člen 6

Ozaveščanje

Države članice zagotovijo, da so sprejeti ukrepi, ki so potrebni za večjo ozaveščenost zainteresiranih strani, dejavnih v perutninskem sektorju, tudi malih gospodarstev, o tveganjih, ki jih pomeni vnos virusov visokopatogene aviarne influence na gospodarstva, in da se navedenim zainteresiranim stranem zagotovijo kar najustreznejše informacije o ukrepih za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepih iz člena 4, zlasti o ukrepih, ki jih je treba izvajati na območjih z visokim tveganjem, na način, ki je najprimernejši za pritegnitev njihove pozornosti na takšne informacije.

Države članice prav tako ozaveščajo skupine, ki se ukvarjajo s prostoživečimi živalmi, vključno z ornitologi, opazovalci ptic in lovci.

Člen 7

Sistemi zgodnjega odkrivanja pri jatah perutnine

1.   Države članice uvedejo ali poostrijo obstoječe sisteme zgodnjega odkrivanja, ki so namenjeni hitremu poročanju lastnikov pristojnemu organu o kakršnem koli znaku prisotnosti virusov visokopatogene aviarne influence pri perutninskih jatah, ki se gojijo na gospodarstvih na območjih z visokim tveganjem.

2.   Sistemi iz odstavka 1 kot ustrezne parametre, ki nakazujejo verjetno prisotnost bolezni, upoštevajo vsaj znaten upad pri vnosu krme in vode ter proizvodnji jajc, opaženo stopnjo umrljivosti in vse klinične znake ali postmortalne lezije, ki nakazujejo na prisotnost virusov visokopatogene aviarne influence, pri čemer se upoštevajo variacije navedenih parametrov pri različnih vrstah perutnine in vrstah proizvodnje.

Člen 8

Večji nadzor pri divjih pticah

1.   Države članice zagotovijo, da se večji nadzor nad populacijami divjih ptic ter nadaljnje spremljanje mrtvih ali bolnih ptic izvaja v skladu s smernicami o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri divjih pticah iz Priloge II k Sklepu Komisije 2010/367/EU (7), sprejetimi v skladu s členom 4(2) Direktive 2005/94/ES.

2.   Države članice lahko izvedejo ciljno vzorčenje in laboratorijsko testiranje divjih ptic pri vrstah in na geografskih območjih, ki prej niso bili okuženi z virusi visokopatogene aviarne influence.

Člen 9

Dodatni začasni ukrepi v primeru potrjenih primerov visokopatogene aviarne influence pri divjih pticah

1.   Kadar je prisotnost virusa visokopatogene aviarne influence potrjena v vzorcih ene ali več divjih ptic ali njihovih iztrebkov in kadar je bilo opredeljeno povečano tveganje za vnos virusa na gospodarstva ali morebitno tveganje za javno zdravje, države članice sprejmejo dodatne začasne ukrepe v bližini navedenega primera, kar vključuje:

(a)

izvajanje ukrepov za zmanjšanje tveganja in poostrenih biovarnostnih ukrepov v skladu s členom 4;

(b)

povečan nadzor nad divjimi pticami v skladu s členom 8;

(c)

po potrebi epidemiološke preiskave in obiske na gospodarstvih, vključno z vzorčenjem in testiranjem na visokopatogeno aviarno influenco, kadar je to primerno;

(d)

uvedbo in okrepitev sistemov zgodnjega odkrivanja v skladu s členom 7.

2.   Države članice lahko omejijo uporabo nekaterih ukrepov iz odstavka 1, če pristojni organ meni, da je tveganje za vnos virusa visokopatogene aviarne influence zanemarljivo na nekaterih delih njihovega ozemlja ali na določeni vrsti gospodarstev.

Člen 10

Obveznosti glede skladnosti in obveščanja

1.   Države članice poskrbijo za spremljanje izvajanja ukrepov iz tega sklepa s strani lastnikov in perutninskega sektorja.

2.   Države članice Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti s tem sklepom.

Člen 11

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. avgusta 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(2)  EFSA Journal 2017;15(10):4991.

(3)  EFSA Journal 2017;15(12):5141.

(4)  EFSA Journal 2018;16(3):5240.

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/263 z dne 14. februarja 2017 o zmanjšanju tveganja in poostrenih ukrepih biološke varnosti in sistemih zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice za prenos virusov visokopatogene aviarne influence na perutnino (UL L 39, 16.2.2017, str. 6).

(6)  Odločba Komisije 2006/437/ES z dne 4. avgusta 2006 o odobritvi diagnostičnega priročnika za aviarno influenco v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (UL L 237, 31.8.2006, str. 1).

(7)  Sklep Komisije 2010/367/EU z dne 25. junija 2010 o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah (UL L 166, 1.7.2010, str. 22).


14.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/54


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/1137

z dne 10. avgusta 2018

o nadzoru, zdravstvenih pregledih rastlin in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za lesen pakirni material za prevoz blaga s poreklom iz nekaterih tretjih držav

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 5245)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti tretjega in četrtega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/92/EU (2) določa zdravstvene preglede rastlin in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za lesen pakirni material, ki se dejansko uporablja pri prevozu določenega blaga s poreklom iz Kitajske. Členi 1 do 4 navedenega sklepa prenehajo veljati 31. julija 2018.

(2)

Pri zdravstvenih pregledih rastlin, ki jih izvajajo države članice na podlagi navedenega sklepa in člena 13a Direktive 2000/29/ES, se je pokazalo, da je lesen pakirni material, ki se uporablja pri prevozu nekaterega blaga s poreklom iz Belorusije in Kitajske („določeno blago“), neskladen z zahtevami Unije glede označevanja lesenega pakirnega materiala iz točke 2 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES in v nekaterih primerih tudi napaden s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I k navedeni direktivi.

(3)

Da bi zagotovili, da bodo organi, ki izvajajo zadevne zdravstvene preglede rastlin, bolje pripravljeni, bi morali letališki in pristaniški organi ter drugi organi, pristojni za nadzor pretoka blaga, ali kateri koli nosilec poslovne dejavnosti, ki je vključen v uvoz določenega blaga, ki ga spremlja lesen pakirni material, takoj ko so seznanjeni s skorajšnjim prispetjem navedenega lesenega pakirnega materiala, o tem predhodno obvestiti carinski urad vstopne točke in pristojni uradni organ vstopne točke.

(4)

Lesen pakirni material pošiljk določenega blaga bi moral biti predmet rednih zdravstvenih pregledov rastlin. Države članice bi morale določiti stopnjo izvajanja zdravstvenih pregledov rastlin za lesen pakirni material določenega blaga. Navedena stopnja ne bi smela biti nižja od 1 % uvoženega lesenega pakirnega materiala določenega blaga, da se zagotovi preverjanje reprezentativnega vzorca.

(5)

Za navedeni lesen pakirni material in določeno blago bi morala veljati pravila Unije o carinskem nadzoru, dokler se navedeni zdravstveni pregledi rastlin ne zaključijo, da se zagotovi, da pri njunem prostem pretoku na ozemlju Unije ne pride do kakršnih koli fitosanitarnih tveganj.

(6)

Zdravstveni pregledi rastlin bi se morali izvajati na točki vstopa v Unijo ali v namembnem kraju, ki ga za navedeni namen odobri pristojni uradni organ, da se zagotovi izvajanje navedenih pregledov v najprimernejših objektih.

(7)

Kadar se zdravstveni pregledi rastlin izvedejo v namembnem kraju in se pri njih pokaže, da zahteve iz točke 2 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES niso izpolnjene ali da je lesen pakirni material napaden s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I k navedeni direktivi, bi morala zadevna država članica ustrezno ravnati z zadevnim lesenim pakirnim materialom in ga takoj uničiti, da se zagotovi fitosanitarna zaščita ozemlja Unije.

(8)

Države članice bi morale Komisijo uradno obvestiti o številu in rezultatih zdravstvenih pregledov rastlin, izvedenih v skladu s tem sklepom, z uporabo posebne elektronske predloge za poročanje.

(9)

Izkušnje, pridobljene pri dosedanjih zdravstvenih pregledih rastlin, kažejo, da morajo države članice sporočiti vse informacije, ki so potrebne za opredelitev virov nezanesljivih ali nepravilnih oznak, da bi nacionalnim organizacijam za varstvo rastlin navedenih tretjih držav zagotovile nadaljnje podrobne informacije o prestreženem lesenem pakirnem materialu.

(10)

Ta sklep bi se moral uporabljati od 1. oktobra 2018, da se pristojnim uradnim organom in nosilcem poslovne dejavnosti omogoči dovolj časa za prilagoditev novim določbam.

(11)

Da se zagotovi, da do navedenega datuma ne bo prišlo do pravne praznine, bi se morali členi 1 do 4 Izvedbenega sklepa 2013/92/EU, ki prenehajo veljati 31. julija 2018, uporabljati do 30. septembra 2018.

(12)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Izvedbeni sklep 2013/92/EU razveljaviti s 1. oktobrom 2018, tj. datumom začetka uporabe tega sklepa.

(13)

Ta sklep bi se moral uporabljati do 30. junija 2020, da se do takrat omogoči sprejetje morebitnih potrebnih ukrepov.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„lesen pakirni material“ pomeni les ali lesene proizvode, ki se uporabljajo za podporo, zaščito ali prenašanje blaga, v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic in varovalnih oblog, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu vseh vrst predmetov ali ne; predelan les, proizveden z lepljenjem, toploto ali pritiskom ali kombinacijo le-teh, in pakirni material, ki je v celoti sestavljen iz lesa debeline 6 mm ali manj, sta izključena;

(b)

„določeno blago“ pomeni blago s poreklom iz Belorusije ali Kitajske, ki se uvaža v Unijo ter je podprto, zaščiteno ali se prenaša z lesenim pakirnim materialom, z oznakami kombinirane nomenklature (KN) ali oznakami TARIC iz Priloge I k temu sklepu in ki ustreza opisom iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3);

(c)

„pošiljka“ pomeni količino blaga, zajetega v enem samem dokumentu, ki je potreben za carinske ali druge formalnosti;

(d)

„nosilec poslovne dejavnosti“ pomeni vsako osebo, ki jo ureja javno ali zasebno pravo ter je poslovno vključena v in pravno odgovorna za vnos lesenega pakirnega materiala na ozemlje Unije.

Člen 2

Nadzor

Lesen pakirni material vsake pošiljke določenega blaga je od trenutka vstopa na carinsko območje Unije predmet carinskega nadzora v skladu s členom 134 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in nadzora pristojnih uradnih organov, kot je navedeno v členu 13(1) Direktive 2000/29/ES.

Lesen pakirni material in določeno blago sta lahko dana samo v enega od carinskih postopkov iz točke 16(a) in (b) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013, z izjemo posebnih postopkov iz člena 210(a) in (b) navedene uredbe, če so zdravstveni pregledi rastlin iz člena 4 tega sklepa zaključeni.

Člen 3

Predhodno obvestilo o uvoženem lesenem pakirnem materialu

Letališki in pristaniški organi ter drugi organi, pristojni za nadzor pretoka blaga, ali kateri koli nosilec poslovne dejavnosti, ki je vključen v uvoz določenega blaga, ki ga spremlja lesen pakirni material, takoj ko so seznanjeni s skorajšnjim prispetjem navedenega lesenega pakirnega materiala, o tem predhodno obvestijo carinski urad vstopne točke in pristojni uradni organ vstopne točke.

Člen 4

Zdravstveni pregledi rastlin

Lesen pakirni material pošiljk določenega blaga je predmet rednih zdravstvenih pregledov rastlin iz člena 13a(1)(b)(iii) Direktive 2000/29/ES, s katerimi se potrdi, da lesen pakirni material izpolnjuje zahteve iz točke 2 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES.

Države članice na podlagi ugotovljenega tveganja za zdravje rastlin določijo stopnjo izvajanja zdravstvenih pregledov rastlin za lesen pakirni material določenega blaga. Navedena stopnja ne sme biti nižja od 1 % pošiljk določenega blaga. Do zaključka pregledov ostaneta navedeni lesen pakirni material in zadevno določeno blago pod carinskim nadzorom v skladu s členom 134 Uredbe (EU) št. 952/2013 in tudi pod nadzorom pristojnega uradnega organa.

Zdravstveni pregledi rastlin se izvajajo na točki vstopa v Unijo ali v namembnem kraju, ki ga za navedeni namen odobri pristojni uradni organ.

Člen 5

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev

Kadar se pri zdravstvenih pregledih rastlin iz člena 4 pokaže, da zahteve iz točke 2 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES niso izpolnjene ali da je lesen pakirni material napaden s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I k navedeni direktivi, zadevna država članica za lesen pakirni material, ki ne izpolnjuje zahtev, takoj uporabi enega od ukrepov iz člena 13c(7) navedene direktive.

Če je tako neizpolnjevanje zahtev ali odkritje take napadenosti ugotovljeno v namembnem kraju v skladu s členom 4 tega sklepa, zadevna država članica zagotovi, da se zadevni lesen pakirni material takoj uniči. Pred navedenim uničenjem se lesen pakirni material obdela tako, da se zagotovi, da se med uničenjem in po njem ne pojavijo fitosanitarna tveganja.

Člen 6

Poročanje

Brez poseganja v Direktivo Komisije 94/3/ES (5) države članice Komisijo uradno obvestijo o številu in rezultatih zdravstvenih pregledov rastlin, izvedenih v skladu s tem sklepom, pri čemer uporabijo elektronsko predlogo za poročanje iz Priloge II k temu sklepu, in sicer do naslednjih datumov:

(a)

do 31. oktobra 2019 za obdobje od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019;

(b)

do 31. marca 2020 za obdobje od 1. oktobra 2019 do 29. februarja 2020.

Člen 7

Sprememba Izvedbenega sklepa 2013/92/EU

Drugi odstavek člena 7 Izvedbenega sklepa 2013/92/EU se nadomesti z naslednjim:

„Členi 1 do 4 se uporabljajo do 30. septembra 2018.“

Člen 8

Razveljavitev Izvedbenega sklepa 2013/92/EU

Izvedbeni sklep 2013/92/EU se razveljavi s 1. oktobrom 2018.

Člen 9

Uporaba

Členi 1 do 6 se uporabljajo od 1. oktobra 2018.

Ta sklep se uporablja do 30. junija 2020.

Člen 10

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. avgusta 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/92/EU z dne 18. februarja 2013 o nadzoru, zdravstvenih pregledih rastlin in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za leseno embalažo, ki se dejansko uporablja pri prevozu določenega blaga s poreklom iz Kitajske (UL L 47, 20.2.2013, str. 74).

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(5)  Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 5.2.1994, str. 37).


PRILOGA I

DOLOČENO BLAGO

2514 00 00

Skrilavec, vključno grobo klesan ali razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče

2515

Marmor, travertin, ekozin in drug apnenčev kamen za spomenike ali gradbeništvo, navidezne relativne gostote 2,5 ali večje, in alabaster, tudi grobo klesani, razžagani ali kako drugače razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče

2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

4401

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen zabojnikov, posebej konstruiranih in opremljenih za enega ali več načinov prevoza)

4415 20

Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen zabojnikov, posebej konstruiranih in opremljenih za enega ali več načinov prevoza)

4415 20 90

Zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa (razen zabojnikov, posebej konstruiranih in opremljenih za enega ali več načinov prevoza, ter ploščatih palet in paletnih prirobnic)

4415 20 20

Palete in paletne prirobnice iz lesa

4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle, iz lesa (razen plošč iz vezanega lesa, blokov, lamel in frizov za parket, nesestavljenih, in montažnih zgradb)

4421

Drugi leseni izdelki, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

6501 00

Tulci, stožci in podobni izdelki iz klobučevine, neoblikovani in brez oboda; krogi in cilindri (vključno z rezanimi cilindri) iz klobučevine

6801 00 00

Kocke za tlakovanje, robniki in tlakovci iz naravnega kamna (razen iz skrilavcev)

6802

Obdelan kamen za spomenike ali za gradbeništvo (razen iz skrilavcev) in izdelki iz njega, razen izdelkov iz tarifne številke 6801 ; kockice za mozaik in podobno iz naravnega kamna (vključno tudi iz skrilavcev) na podlogi ali brez podloge; umetno obarvana zrna, luskine in prah iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev)

6803 00

Obdelan skrilavec in izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca (razen zrn, luskin, prahu, kockic za mozaik in podobno iz skrilavca, svinčnikov iz skrilavca ter skrilavca ali plošč s pisalnimi ali risalnimi površinami, ki so pripravljene za uporabo)

6810

Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali nearmirani

6811 40

Azbestnocementni izdelki, izdelki iz cementa s celuloznimi vlakni ali podobno, ki vsebujejo azbest

6902 00

Ognjevarna opeka, bloki, ploščice in podobni ognjevarni keramični izdelki za vgraditev, razen tistih iz silikatne fosilne moke ali podobnih silikatnih zemljin

6904 00

Neognjevzdržna keramična gradbena opeka, bloki za pode, nosilni bloki in podobno

6905 00

Strešniki, lonci, pokrovi in obloge za dimnike, arhitekturni okraski in podobna gradbena keramika

6906 00

Keramične cevi, odvodi, žlebovi in pribor za cevi (razen izdelkov iz silikatne fosilne moke ali podobnih silikatnih zemljin, ognjevarnih keramičnih izdelkov, oblog dimnikov, cevi, izdelanih posebej za laboratorije, izolacijskih cevi in pribora zanje ter drugih cevi za elektrotehnične namene)

6907

Keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje; keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage (razen izdelkov iz silikatne fosilne moke ali podobnih silikatnih zemljin, ognjevarnih izdelkov, ploščic, posebej prilagojenih za namizne pogrinjke, okrasnih izdelkov in ploščic, posebej izdelanih za štedilnike)

6912 00 83

Gospodinjski in toaletni izdelki, kamniti (razen namizne posode, kuhinjske posode, kadi, bidejev, pomivalnih korit in podobnih sanitarnih izdelkov, kipcev in drugih okrasnih izdelkov, loncev, kozarcev, balonov in podobnih posod za transport ali pakiranje blaga)

6912 00 23

Namizna posoda in kuhinjska posoda, kamnita (razen kipcev in drugih okrasnih izdelkov, loncev, kozarcev, balonov in podobnih posod za transport ali pakiranje blaga ter mlinčkov za kavo in začimbe s posodami iz keramike in delovno površino iz kovine)

7210

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, vroče valjani ali hladno valjani (hladno deformirani), platirani, prevlečeni ali prekriti

7313 00

Bodeča žica iz železa ali jekla; torzijsko zaviti (vpredeni) trakovi ali enojna ploščata žica, z bodicami ali brez njih, in rahlo torzijsko zavita (vpredena) dvojna žica, ki se uporablja za ograje, iz železa ali jekla

7317 00

Žičniki, žeblji, risalni žebljički, spiralno zaviti žeblji, prešivne spojke in podobni predmeti, iz železa in jekla, z glavo iz drugega materiala ali brez nje (razen takih izdelkov z bakreno glavo in sponk v „trakovih“)

7318

Vijaki, sorniki, matice, tirni vijaki (tirfoni), vijaki s kavljem, kovice, klini za natezanje, razcepke, podložke (vključno vzmetne podložke) in podobni izdelki, iz železa ali jekla (razen vijakov s kvadratno ali šestrobo glavo, zamaškov, vložkov za vijak in podobno, z navojem)

7415

Žičniki, žeblji, risalni žebljički, posamične sponke in podobno izdelki iz bakra ali z držalom iz železa ali jekla in glavo iz bakra; vijaki, sorniki, zatiči, matice, vijaki s kavljem, kovice, klini, razcepke, podložke (vključno vzmetne podložke) in podobni izdelki, iz bakra (razen sponk v „trakovih“ in vijakov s kvadratno ali šestrobo glavo, vložkov za vijak, čepov in podobno, z navojem)

8101 96

Volframova žica

8102 96

Molibdenova žica

8205 90 10

Nakovala; prenosne kovačnice; brusi s stojali na ročni ali nožni pogon

8465 93

Stroji za brušenje, glajenje ali poliranje za obdelavo lesa, plute, kosti, trde gume, trde plastike ali podobnih trdih materialov (razen strojev za ročno delo in centrov za strojno obdelavo)

4504 90 80

Aglomerirana pluta, z vezivi ali brez njih, in izdelki iz aglomerirane plute (razen obutve in njenih delov; vložkov za čevlje, zamenljivih ali ne; pokrival in njihovih delov; zatičev in ločevalcev za strelivo za puške šibrenice; igrač, rekvizitov za družabne igre in šport ter njihovih delov; blokov, plošč, listov ali trakov; ploščic vseh oblik; valjev s polnim prerezom, vključno s koluti; čepi in zamaški)

4823 90 85

Papir, karton, celulozna vata in trakovi iz celuloznih vlaken, v trakovih ali zvitkih širine do vključno 36 cm, v kvadratnih ali pravokotnih listih, pri katerih v nezloženem stanju nobena stranica ne meri več kot 36 cm, ali rezani v druge oblike, razen v kvadrate ali pravokotnike, ter izdelki iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali trakov iz celuloznih vlaken, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

6912 00 83

Gospodinjski in toaletni izdelki, kamniti (razen namizne posode, kuhinjske posode, kadi, bidejev, pomivalnih korit in podobnih sanitarnih izdelkov, kipcev in drugih okrasnih izdelkov, loncev, kozarcev, balonov in podobnih posod za transport ali pakiranje blaga)

7108 13 80

Zlato, vključno z zlatom, prevlečenim s platino, v obliki polizdelkov, za nemonetarne namene (razen pločevine in trakov debeline, ki brez podlage presega 0,15 mm, in plošč, palic, žice in odrezkov)

7110 19 80

Platina v obliki polizdelkov (razen pločevine in trakov debeline, ki brez podlage presega 0,15 mm, in plošč, palic, žice in odrezkov)

7304 31 20

Precizne cevi, brezšivne, s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, hladno vlečene ali hladno valjane (hladno deformirane) (razen cevi za naftovode ali plinovode ali zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina)

7304 41 00

Cevi in votli profili, brezšivni, s krožnim prečnim prerezom, iz nerjavnega jekla, hladno vlečeni ali hladno valjani (hladno deformirani) (razen cevi za naftovode ali plinovode, zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina)

8407 33 20

Batni motor na vžig s svečkami, z izmeničnim gibanjem bata, ki se uporablja za vozila iz poglavja 87, s prostornino cilindrov nad 250 cm3 do vključno 500 cm3

8407 33 80

Batni motor na vžig s svečkami, z izmeničnim gibanjem bata, ki se uporablja za vozila iz poglavja 87, s prostornino cilindrov nad 500 cm3 do vključno 1 000 cm3

8424 49 10

Razpršilniki za tekočine/prah za kmetijstvo ali hortikulturo, prirejeni za rabo na poljedelskih traktorjih ali za vleko z le-temi

8424 82 90

Mehanske naprave za kmetijstvo ali hortikulturo, na ročni pogon ali brez njega, za brizganje ali razprševanje tekočin ali prahu (razen razpršilnikov in naprav za zalivanje)

8424 89 40

Mehanske naprave za brizganje, razprševanje ali pršenje tekočin ali prahu, ki se uporabljajo samo ali zlasti za izdelavo tiskanih vezij ali sklopov tiskanih vezij

8424 89 70

Mehanske naprave, na ročni pogon ali brez njega, za brizganje, razprševanje ali pršenje tekočin ali prahu, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

8467 29 51

Kotni brusilniki za ročno delo, z vdelanim električnim motorjem, ki delujejo z zunanjim napajanjem

8544 19 00

Žica za navijanje za električne namene, iz katerega koli materiala razen bakra, izolirana

8544 49 91

električna žica in kabli, za napetost do vključno 1 000 V, izolirani, brez konektorjev, s premerom posamičnega žičnega vodnika nad 0,51 mm, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

8708 30 10

Zavore in servozavore ter njihovi deli, za industrijsko sestavljanje: traktorjev, ki se upravljajo stoje, osebnih avtomobilov in motornih vozil, konstruiranih predvsem za prevoz oseb, vozil za prevoz blaga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dizelskim ali poldizelskim) s prostornino cilindrov do vključno 2 500 cm3 ali z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in na vžig s svečkami s prostornino cilindrov do vključno 2 800 cm3 ter motornih vozil za posebne namene iz tarifne številke 8705 , ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

8708 40 20

Menjalniki in njihovi deli, za industrijsko sestavljanje: traktorjev, ki se upravljajo stoje, osebnih avtomobilov in motornih vozil, konstruiranih predvsem za prevoz oseb, vozil za prevoz blaga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dizelskim ali poldizelskim) s prostornino cilindrov do vključno 2 500 cm3 ali z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in na vžig s svečkami s prostornino cilindrov do vključno 2 800 cm3 ter motornih vozil za posebne namene iz tarifne številke 8705 , ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

8708 91 20

Hladilniki in njihovi deli za industrijsko sestavljanje: traktorjev, ki se upravljajo stoje, osebnih avtomobilov in motornih vozil, konstruiranih predvsem za prevoz oseb, vozil za prevoz blaga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dizelskim ali poldizelskim) s prostornino cilindrov do vključno 2 500 cm3 ali z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in na vžig s svečkami s prostornino cilindrov do vključno 2 800 cm3 ter motornih vozil za posebne namene iz tarifne številke 8705 , ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

8708 92 20

Izpušni lonci in izpušne cevi ter njihovi deli za industrijsko sestavljanje: traktorjev, ki se upravljajo stoje, osebnih avtomobilov in motornih vozil, konstruiranih predvsem za prevoz oseb, vozil za prevoz blaga z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dizelskim ali poldizelskim) s prostornino cilindrov do vključno 2 500 cm3 ali z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in na vžig s svečkami s prostornino cilindrov do vključno 2 800 cm3 ter motornih vozil za posebne namene iz tarifne številke 8705 , ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu


PRILOGA II

PREDLOGA ZA POROČANJE IZ ČLENA 6

Poročilo o fitosanitarnih pregledih pri uvozu lesenega pakirnega materiala vsake pošiljke določenega blaga s poreklom iz Belorusije in Kitajske

Obdobje poročanja:

Država članica poročevalka:

Zadevne vstopne točke:

Kraji inšpekcijskega pregleda:

Število pošiljk, pregledanih na namembnem kraju:

Število pošiljk, pregledanih na vstopni točki:

 

Oznaka kombinirane nomenklature:

Število vstopajočih pošiljk, ki vstopajo v Unijo prek države članice poročevalke

 

Število pregledanih pošiljk

 

od tega število pošiljk z lesenim pakirnim materialom, ki izpolnjuje zahteve

 

od tega število prestreženih pošiljk z lesenim pakirnim materialom, ki ne izpolnjuje zahtev

 

od tega število pošiljk s škodljivim organizmom in brez skladne oznake ISPM15 (razčlenite glede na škodljivi organizem in manjkajočo ali nepravilno oznako)

 

od tega število pošiljk s škodljivim organizmom in skladno oznako ISPM15 (razčlenite glede na škodljivi organizem)

Navedite kodo države, kodo proizvajalca/izvajalca obdelave in kodo obdelave, ki jih vsebuje oznaka ISPM15

 

 

od tega število pošiljk samo brez skladne oznake ISPM15 (razčlenite glede na manjkajočo ali nepravilno oznako)

 

% pregledanega določenega blaga (od skupnega števila pošiljk)