7.8.2018

Uradni list Evropske unije

L 200/1

UREDBA (EU) 2018/1091 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa okvir za evropsko statistiko o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016. Navedeno uredbo bi bilo zato treba razveljaviti.

(2)

Program evropskih raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev, ki se v Uniji izvaja že od leta 1966, bi bilo treba nadaljevati, da bi proučili gibanja v strukturi kmetijskih gospodarstev na ravni Unije in zagotovili statistično bazo znanja, ki je potrebna za oblikovanje, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in pregled povezanih politik, zlasti skupne kmetijske politike (SKP), vključno z ukrepi za razvoj podeželja, ter okoljskih politik, politik prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve ter politik Unije glede rabe zemljišč in nekaterih ciljev trajnostnega razvoja. Takšna baza znanja je potrebna tudi, da se oceni vpliv teh politik na žensko delovno silo na kmetijskih gospodarstvih.

(3)	Cilj zbiranja statističnih podatkov, zlasti o strukturi kmetij, bi moral poleg drugih ciljev biti zagotavljanje posodobljenih podatkov za postopek odločanja glede na prihodnje reforme SKP.

(4)

Mednarodna ocena kmetijske statistike je prispevala k vzpostavitvi globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki jo je leta 2010 potrdil Statistični odbor Združenih narodov (UNSC). Evropska kmetijska statistika bi morala, kadar je ustrezno, upoštevati priporočila globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju ter svetovnega programa za popis kmetijstva FAO 2020.

(5)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Vzpostavlja merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnih bremen.

(6)	Za naslednje desetletje bi bilo treba vzpostaviti večnamenski statistični program za kmetijska gospodarstva, ki bo zagotovil okvir za harmonizirano, primerljivo in skladno statistiko. Ta statistika bi morala biti prilagojena potrebam politik.

(7)

Strategija za kmetijsko statistiko za 2020 in pozneje, ki jo je novembra 2015 oblikoval Odbor za evropski statistični sistem (ESSC), predvideva sprejetje dveh okvirnih uredb, ki bi zajemali vse vidike kmetijske statistike, razen ekonomskih računov za kmetijstvo. Ena od teh okvirnih uredb je ta uredba.

(8)

Zaradi uskladitve in primerljivosti informacij o strukturi kmetijskih gospodarstev ter za izpolnitev sedanjih potreb enotne skupne ureditve trgov ter zlasti sektorja sadja in vina bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) od leta 2023 naprej povezati s strukturnimi informacijami na ravni kmetijskih gospodarstev in jo nadomestiti s to uredbo. Navedeno uredbo je zato treba razveljaviti.

(9)	Primerljiva statistika iz vseh držav članic o strukturi kmetijskih gospodarstev je pomembna za določanje razvoja SKP. Zato bi bilo treba za spremenljivke v čim večji meri uporabiti standardne klasifikacije in skupne opredelitve.

(10)

Statistični podatki o kmetijskih gospodarstvih omogočajo navzkrižno tabeliranje osnovnih podatkov in podatkov o modulih, s čimer omogočajo pridobivanje informacij na osnovi spremenljivk, kot so spol upravitelja kmetijskega gospodarstva, njegova starost, lastniška struktura in velikost kmetijskega gospodarstva ter izvajanje okoljskih ukrepov. Razčlenitev rezultatov bo mogoča za merila, vključena v osnovnih podatkih, in za kombinacije meril.

(11)	Zbiranje podatkov o letu rojstva, o letu uvrstitve v kategorijo upravitelja kmetijskega gospodarstva in o spolu bi lahko zagotovilo podatke za pripravo ukrepov v zvezi z menjavo generacij in vidiki, povezanimi s spolom.

(12)	Za posodobitev osnovnih registrov kmetijskih gospodarstev in preostalih informacij, potrebnih za stratifikacijo vzorcev, in tudi zaradi drugih razlogov bi bilo treba v Uniji vsaj vsakih deset let opraviti popis kmetijskih gospodarstev. Zadnji popis je bil opravljen v letih 2009/2010.

(13)

Države članice, v katerih se obdobja dela na terenu za referenčno leto raziskovanja 2020 prekrivajo z načrtovanim delom za 10-letni popis prebivalstva, bi morale imeti možnost, da raziskovanje v kmetijstvu izvedejo leto prej, da bi se izognile težkemu bremenu, ki bi ga predstavljalo izvajanje dveh obsežnih zbiranj podatkov hkrati.

(14)

Da bi preprečili nepotrebno obremenjevanje kmetijskih gospodarstev in nacionalnih uprav, bi bilo treba določiti pragove. Da bi lahko ustrezno analizirali strukturo evropskega kmetijstva, bi morali statistično zajeti 98 % kmetijske površine v uporabi in živine na kmetijah. To pomeni, da so pragovi iz te uredbe v nekaterih državah članicah previsoki. Vendar so kmetijska gospodarstva, ki ne dosegajo teh pragov, tako majhna, da je za oceno njihove strukture in učinka na proizvodnjo dovolj, da se vzorčno zbiranje podatkov izvede enkrat na desetletje, s čimer se zmanjšajo stroški in bremena, hkrati pa je še vedno mogoče zasnovati učinkovit ukrep politik za podporo in ohranjanje majhnih kmetijskih struktur.

(15)	Integrirana statistika na ravni kmetij bi morala zajeti območja, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno z zemljišči, ki jih uporabljata dve kmetijski gospodarstvi ali več, saj se zanje uporabljajo skupne pravice.

(16)	Treba je pridobiti informacije o pripadnosti kmetijskega gospodarstva skupini podjetij, katere subjekti so pod nadzorom matičnega subjekta.

(17)	Da bi zmanjšali breme za dajalce podatkov, bi morali imeti nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 dostop do administrativnih podatkov, če te podatke potrebujejo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(18)	Države članice ali pristojni nacionalni organi bi si morali prizadevati za posodobitev načinov za zbiranje podatkov o kmetijskih gospodarstvih, kolikor je to mogoče. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati uporabo digitalnih rešitev.

(19)

Zaradi prilagodljivosti evropskega statističnega sistema za kmetijstvo ter poenostavitve in posodobitve kmetijske statistike bi bilo treba spremenljivke, ki jih je treba zbrati, umestiti v različne zbirne skupine (osnovni podatki in moduli), ki se razlikujejo v pogostosti ali reprezentativnosti ali obeh vidikih.

(20)	Breme in stroške poročanja je mogoče še zmanjšati, če se ponovno uporabijo podatki iz leta neposredno pred referenčnim letom ali takoj po njem. To zlasti velja glede vidikov, pri katerih od enega leta do drugega ni pričakovati velikih sprememb.

(21)

Zaradi prožnosti in da bi zmanjšali breme za dajalce podatkov, nacionalnih statističnih uradov in drugih nacionalnih organov, lahko države članice uporabijo statistična raziskovanja, administrativne evidence in katere koli druge vire, metode ali inovativne pristope, vključno z znanstveno utemeljenimi in dobro dokumentiranimi metodami, kot so imputacija, ocena in modeliranje.

(22)	Izboljšati bi bilo treba zbiranje informacij o uporabi hranilnih snovi in vode ter metodah kmetijske proizvodnje, ki se uporabljajo na kmetijskih gospodarstvih, da bi zagotovili dodatno statistiko za razvoj kmetijsko-okoljske politike in izboljšali kakovost kmetijsko-okoljskih kazalnikov.

(23)	Za geokodiranje kmetijskih gospodarstev bi bilo treba uporabiti temo statističnih okolišev v skladu s Prilogo III k Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(24)

Komisija mora spoštovati zaupnost podatkov, poslanih v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009. Potrebno varstvo zaupnosti podatkov bi bilo treba med drugim zagotoviti z omejevanjem uporabe parametrov lokacije za prostorsko analizo informacij in ustreznim združevanjem pri objavi statistike. Zato bi bilo treba razviti harmoniziran pristop k varstvu zaupnosti in vidike kakovosti za razširjanje podatkov ter si pri tem prizadevati, da bi bil spletni dostop do uradne statistike preprost in prijazen uporabniku.

(25)	Za vsako obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporabljajo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in določbe, sprejete v skladu z navedeno uredbo, in/ali Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7), odvisno od primera.

(26)	Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) uvaja statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, na katero se ta uredba sklicuje zaradi določitve ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev.

(27)	Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa, da se teritorialne enote opredelijo v skladu s skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS).

(28)	Zbiranje podatkov bi morale več let financirati tako države članice kot Unija. Zato bi bilo treba ta program podpreti z nepovratnimi sredstvi Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(29)

Ta uredba za celotno trajanje ustreznega večletnega finančnega okvira določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11). Ta uredba določa pripravo proračuna za nadaljnja zbiranja podatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru.

(30)	Ekonomske vidike te uredbe bi bilo treba pregledati za obdobje po letu 2020, pri čemer bi bilo treba upoštevati novi večletni finančni okvir in druge ustrezne spremembe instrumentov Unije. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predlagati ustrezne spremembe te uredbe.

(31)

Ker cilja te uredbe, namreč sistematične vzpostavitve evropske statistike o kmetijskih gospodarstvih v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa referenčni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti evropske statistike ter poročanje o njej. Odbor za evropski statistični sistem je potrdil standard evropskega statističnega sistema za strukturo poročil o kakovosti v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ta evropski statistični standard bi moral prispevati k harmonizaciji poročanja o kakovosti v skladu s to uredbo.

(33)	V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bila izvedena ocena učinka, da se statistični program, vzpostavljen s to uredbo, pri doseganju ciljev osredotoči na potrebno učinkovitost in da se proračunske omejitve vključijo že od načrtovalne faze naprej.

(34)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev opisov spremenljivk iz te uredbe in tehničnih elementov podatkov, ki jih je treba zagotoviti, določitev opisov spremenljivk in druge praktične ureditve za zbiranje ad hoc podatkov iz te uredbe ter določitev praktične ureditve za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Pri izvajanju teh pooblastil bi morala Komisija upoštevati vidike, kot so stroški in upravna bremena kmetijskih gospodarstev in držav članic.

(35)

Da bi se upoštevale nastajajoče potrebe po podatkih, ki izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo podrobnih tem iz te uredbe in določitvijo informacij, ki se zagotavljajo ad hoc, kot je določeno v tej uredbi. Da se zagotovi skladnost in spodbudi uporaba drugih virov podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo spremenljivk iz te uredbe. Pri izvajanju tega pooblastila bi morala Komisija upoštevati vidike, kot so stroški in upravna bremena kmetijskih gospodarstev in držav članic. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. novembra 2017 (14).

(37)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja okvir za evropsko kmetijsko statistiko na ravni kmetijskih gospodarstev in zagotavlja povezovanje informacij o strukturi z informacijami o proizvodnih metodah, ukrepih za razvoj podeželja, kmetijsko-okoljskih vidikih in drugimi povezanimi informacijami.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„kmetija“ ali „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni posamično enoto, tako tehnično kot gospodarsko, ki ima eno vodstvo in opravlja gospodarske dejavnosti v kmetijstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006, ki spadajo v skupine A.01.1, A.01.2, A.01.3, A.01.4, A.01.5, ali „ohranjanje kmetijskih zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“ iz skupine A.01.6 na gospodarskem ozemlju Unije, bodisi kot glavno bodisi kot stransko dejavnost. V zvezi z dejavnostmi iz razreda A.01.49 so vključene le dejavnosti reje delno udomačenih ali drugih živih živali (razen reje žuželk) in čebelarstva ter proizvodnje medu in čebeljega voska;

(b)	„kmetijska enota skupnega zemljišča“ pomeni del zemljišča, za katerega veljajo skupne pravice in ki jo uporabljata dve kmetijski gospodarstvi ali več, in sicer za kmetijsko proizvodnjo, vendar med njimi ni razdeljena;

(c)	„regija“ pomeni teritorialno enoto iz skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), opredeljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003;

(d)	„glava velike živine“ pomeni standardno mersko enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, zato da se opravi primerjava; koeficienti za določitev glav velike živine za posamezne kategorije živine so navedeni v Prilogi I;

(e)	„kmetijska površina v uporabi“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za kmetovanje, vključno z njivami, trajnim travinjem, trajnimi nasadi in drugimi kmetijskimi zemljišči v uporabi;

(f)	„referenčno leto“ pomeni koledarsko leto, na katero se nanašajo referenčna obdobja;

(g)	„vrt“ pomeni območja, ki se uporabljajo za proizvodnjo hrane za lastno porabo;

(h)	„modul“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, organiziranih z namenom zajetja tem;

(i)	„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, pri čemer posamezna tema zajema več podrobnih tem;

(j)	„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, povezanih s specifično temo, pri čemer posamezna podrobna tema zajema več spremenljivk;

(k)	„spremenljivka“ pomeni značilnost opazovane enote, ki lahko zajame več kot en sklop vrednosti.

Člen 3

Zajem

1. Podatki, ki jih zahteva ta uredba, zajemajo 98 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98 % glav velike živine vsake države članice.

2. Da bi izpolnile te zahteve, države članice zagotovijo podatke, ki so reprezentativni za kmetijska gospodarstva in kmetijske enote skupnega zemljišča, ki dosegajo vsaj enega od fizičnih pragov iz Priloge II v zvezi z velikostjo kmetijskega zemljišča ali številom glav velike živine.

3. Države članice lahko izjemoma, kadar okvir iz odstavka 2 predstavlja več kot 98 % nacionalne kmetijske proizvodnje, merjene v standardnem prihodku v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 (15), po predhodni odobritvi Komisije (Eurostata) določijo višje fizične ali ustrezne gospodarske pragove za zmanjšanje okvira, če je doseženo 98-odstotno zajetje skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98-odstotno zajetje glav velike živine držav članic.

4. Kadar okvir iz odstavka 2 tega člena ne predstavlja 98 % kmetijskih zemljišč v uporabi in 98 % glav velike živine, države članice v skladu s členom 6 razširijo okvir, tako da določijo nižje pragove od tistih iz odstavka 2 tega člena ali uvedejo dodatne pragove ali oboje.

Člen 4

Viri podatkov in metode

1. Države članice za pridobitev podatkov iz te uredbe uporabijo enega ali več izmed naslednjih virov ali metod, če je na podlagi informacij mogoče pripraviti statistiko, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti iz člena 11:

(a)	statistična raziskovanja;

(b)	administrativni viri podatkov iz odstavka 2 tega člena;

(c)	drugi viri, metode ali inovativni pristopi.

2. Države članice lahko uporabljajo informacije iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), sistema za identifikacijo in registracijo govedi, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ter sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 (18), registra vinogradov, uvedenega v skladu s členom 145 Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ter registrov ekološkega kmetovanja, vzpostavljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 (20). Države članice lahko uporabljajo tudi administrativne vire, povezane s posebnimi ukrepi za razvoj podeželja.

3. Države članice, ki se odločijo, da bodo uporabile vire, metode ali inovativne pristope iz točke (c) odstavka 1, obvestijo Komisijo (Eurostat) v letu pred referenčnim letom ter ji predložijo informacije o kakovosti podatkov, pridobljenih iz tega vira ali s to metodo ali inovativnim pristopom, in o uporabljenih metodah zbiranja podatkov.

4. Nacionalni organi, odgovorni za izpolnjevanje zahtev te uredbe, imajo pravico do takojšnega in brezplačnega dostopa do podatkov, vključno s posamičnimi podatki o kmetijskih gospodarstvih in osebnimi podatki o njihovih gospodarjih, ki jih vsebuje upravna dokumentacija, zbrana na njihovem nacionalnem ozemlju v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009, in do njihove uporabe. Nacionalni organi in lastniki administrativnih evidenc vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja.

Člen 5

Osnovni strukturni podatki

1. Države članice zbirajo in zagotavljajo osnovne strukturne podatke (v nadaljnjem besedilu: osnovni podatki) v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi iz člena 3(2) in (3) za referenčna leta 2020, 2023 in 2026, kakor je navedeno v Prilogi III. Osnovni podatki za referenčno leto 2020 se zbirajo v obliki popisa.

2. Osnovni podatki za referenčni leti 2023 in 2026 se lahko zbirajo na vzorcih. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

3. Kadar ima spremenljivka iz Priloge III v neki državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če zadevna država članica v koledarskem letu pred referenčnim letom Komisiji (Eurostatu) sporoči informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te spremenljivke.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi opise spremenljivk iz Priloge III.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 28. februarja 2019 za referenčno leto 2020, najpozneje 31. decembra 2021 za referenčno leto 2023 in najpozneje 31. decembra 2024 za referenčno leto 2026.

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi s spremembo spremenljivk iz Priloge III, kadar je to potrebno za harmonizacijo z viri podatkov iz člena 4(2) za leti 2023 in 2026. Pri izvajanju svojega pooblastila Komisija zagotovi, da se s temi delegiranimi akti nadomestijo le spremenljivke iz Priloge III, ki jih ni več mogoče izpeljati iz navedenih virov podatkov. Komisija v primeru nadomestitve zagotovi, da je mogoče nove spremenljivke izpeljati iz virov podatkov, določenih v členu 4(2). Nadalje zagotovi, da so ti delegirani akti ustrezno utemeljeni in da državam članicam ali dajalcem podatkov ne nalagajo znatnih dodatnih bremen ali stroškov.

6. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto 2026.

Člen 6

Razširitev okvira

1. Države članice, ki razširijo okvir v skladu s členom 3(4), zagotovijo osnovne podatke o kmetijskih gospodarstvih, vključenih v to razširitev okvira, za referenčno leto 2020, pri čemer zajamejo informacije iz Priloge III.

2. Zbiranje podatkov o kmetijskih gospodarstvih v razširitvi okvira se lahko izvede na vzorcih. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

Člen 7

Podatki o modulih

1. Države članice zberejo in zagotovijo module o temah in podrobnih temah iz Priloge IV za naslednja referenčna leta:

(a)	modul „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“ za leta 2020, 2023 in 2026;

(b)	modul „razvoj podeželja“ za leta 2020, 2023 in 2026;

(c)	modul „bivalni prostori živali in ravnanje z živinskimi gnojili“ za leti 2020 in 2026;

(d)	modul „namakanje“ za leto 2023;

(e)	modul „prakse upravljanja tal“ za leto 2023;

(f)	modul „stroji in oprema“ za leto 2023;

(g)	modul „sadovnjak“ za leto 2023;

(h)	modul „vinograd“ za leto 2026.

2. Obseg teh zbiranj podatkov vključuje kmetijska gospodarstva iz člena 3(2) in (3).

3. Zbiranje podatkov o modulih se lahko izvede na vzorcih kmetijskih gospodarstev. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

4. Moduli se zberejo na podlagi podvzorcev kmetijskih gospodarstev, za katera se zbirajo osnovni podatki. Moduli odražajo stanje v referenčnem letu, vendar lahko temeljijo na letu neposredno pred referenčnim letom ali po njem za module iz točk (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena. V vsakem primeru vsak zapis, ki zagotavlja informacije o modulih, spremljajo osnovni podatki iz Priloge III.

5. Države članice z vsaj 1 000 hektarji katere koli posamezne kmetijske rastline iz podrobnih tem modula „sadovnjak“ v Prilogi IV, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, za omenjeno kmetijsko rastlino izvajajo modul „sadovnjak“.

6. Države članice z vsaj 1 000 hektarji vinogradov, zasajenih s trtami z grozdjem za vino, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, izvajajo modul „vinograd“.

7. Države članice z manj kot 2 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih je mogoče namakati, in brez regij NUTS 2 z najmanj 5 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih je mogoče namakati, so izvzete iz izvajanja modula „namakanje“.

8. Države članice Komisijo (Eurostat) o primerih iz odstavkov 5, 6 in 7 obvestijo do konca junija leta pred ustreznim referenčnim letom.

9. Kadar ima spremenljivka v določeni državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če se v koledarskem letu pred referenčnim letom Komisiji (Eurostatu) zagotovijo informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te spremenljivke.

Člen 8

Tehnična specifikacija v zvezi s podatki o modulih

1. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje tehnične elemente podatkov, ki jih je treba zagotoviti za vsak modul, ter ustrezno temo in podrobno temo iz Priloge IV:

(a)	seznam spremenljivk;

(b)	opise spremenljivk.

2. Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov za določitev seznama spremenljivk v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da skupno število osnovnih spremenljivk in spremenljivk modulov ne presega 300 spremenljivk v letu 2020, 470 spremenljivk v letu 2023 in 350 spremenljivk v letu 2026.

3. Za leti 2023 in 2026 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 v zvezi s spremembo podrobnih tem iz Priloge IV. Komisija pri izvajanju svojega pooblastila zagotovi, da ti delegiranimi akti s številom spremenljivk znatno ne povečajo bremena. Komisija zlasti zagotovi, da se z delegiranimi akti ne poveča število spremenljivk iz odstavka 2 tega člena in da se z delegiranimi akti za vsak modul spremeni največ 20 % podrobnih tem iz Priloge IV. Če delež 20 % ustreza manj kot eni podrobni temi, se ena podrobna tema lahko vseeno spremeni.

4. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto 2026.

5. Z izvedbenimi akti iz odstavkov 1 in 2 ter delegiranimi akti iz odstavka 3 se ne nalagajo znatni dodatni stroški, ki bi kmetijskim gospodarstvom in državam članicam povzročali nesorazmerno in neupravičeno breme.

Člen 9

Ad hoc podatki

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, s katerimi dopolni podatke o modulih, določene v Prilogi IV, če se šteje, da je zbiranje dodatnih informacij potrebno. Ti delegirani akti določajo:

(a)	teme in podrobne teme, ki se zagotovijo v ad hoc modulu, in razloge za te dodatne statistične potrebe;

(b)	referenčno leto.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz odstavka 1, začenši z referenčnim letom 2023 in nato vsaka tri leta. Za referenčna leta, v katerih se podatki zbirajo v obliki popisa, Komisija ne predlaga ad hoc modulov.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)	seznam spremenljivk, ki ne presega 20 spremenljivk in ki ga je treba poslati Komisiji (Eurostatu), ter ustreznih merskih enot;

(b)	opise spremenljivk;

(c)	zahteve po natančnosti;

(d)	referenčna obdobja;

(e)	roke za pošiljanje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 12 mesecev pred začetkom referenčnega leta.

4. Z delegiranimi akti iz odstavka 1 tega člena in izvedbenimi akti iz odstavka 3 tega člena se ne nalagajo znatni dodatni stroški, ki bi kmetijskim gospodarstvom in državam članicam povzročali nesorazmerno in neupravičeno breme.

Člen 10

Referenčno obdobje

Zbrane informacije se nanašajo na eno referenčno leto, ki je skupno vsem državam članicam, s sklicevanjem na stanje v določenem časovnem okviru ali na določen datum, kot sledi:

(a)	Za spremenljivke v zvezi z zemljiščem se raba zemljišča nanaša na referenčno leto. V primeru zaporedne pridelave kmetijskih rastlin na istem delu zemljišča se raba zemljišča nanaša na kmetijsko rastlino, požeto v referenčnem letu, ne glede na to, kdaj se ta kmetijska rastlina poseje.

(b)	Za spremenljivke v zvezi z namakanjem in prakso upravljanja tal je referenčno obdobje 12-mesečno obdobje, ki se konča v referenčnem letu, določi pa ga posamezna država članica, da bi zajela povezane proizvodne cikle.

(c)	Za spremenljivke v zvezi z živino, bivalnimi prostori živali in ravnanjem z živinskimi gnojili skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica. Spremenljivke v zvezi z ravnanjem z živinskimi gnojili se nanašajo na 12-mesečno obdobje, vključno s tem datumom.

(d)	Za spremenljivke v zvezi z delovno silo 12-mesečno referenčno obdobje, ki se konča na referenčni dan v referenčnem letu, določi posamezna država članica.

(e)	Za spremenljivke v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki se izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, je referenčno obdobje triletno obdobje, ki se konča 31. decembra referenčnega leta.

(f)	Za vse ostale spremenljivke skupni referenčni dan v referenčnem letu določi posamezna država članica.

Člen 11

Kakovost

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2. V tej uredbi se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3. Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in metapodatkov.

4. V ta namen države članice za vsako referenčno leto, ki ga zajema ta uredba, Komisiji (Eurostatu) pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo statistični proces in zlasti:

(a)	metapodatke, ki opisujejo uporabljeno metodologijo in kako so bile dosežene tehnične specifikacije s sklicevanjem na tiste, določene s to uredbo;

(b)	informacije o skladnosti z minimalnimi zahtevami za uporabljene vzorčne okvire, vključno z njihovim razvijanjem in posodabljanjem, kot je določeno v tej uredbi;

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktično ureditev za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) in državam članicam ne nalagajo znatnih dodatnih bremen ali stroškov.

5. Države članice Komisijo (Eurostat) čim prej obvestijo o kakršnih koli pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi lahko vplivale na kakovost poslanih podatkov.

6. Države članice Komisiji (Eurostatu) na zahtevo predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih informacij.

Člen 12

Pošiljanje podatkov in metapodatkov ter roki

1. Države članice za referenčno leto 2020 v 15 mesecih po koncu referenčnega leta Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke in podatke o modulih ter poročilo o kakovosti.

2. Države članice za referenčni leti 2023 in 2026 v 12 mesecih po koncu referenčnega leta Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke, podatke o modulu ter poročilo o kakovosti.

3. Podatki, poslani Komisiji (Eurostatu), so na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. Podatki o modulu in ad hoc podatki so povezani z osnovnimi podatki iz Priloge III na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva za isto referenčno leto. Predloženi zapisi vključujejo ekstrapolacijske faktorje in informacije o stratifikaciji.

4. Države članice pošljejo podatke in metapodatke v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Podatki in metapodatki se Komisiji (Eurostatu) predložijo prek storitev enotne vstopne točke.

Člen 13

Prispevek Unije

1. Unija nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za izvajanje te uredbe, in sicer za:

(a)	razvijanje ali izvajanje zahtev glede podatkov ali oboje;

(b)	razvijanje metodologij za posodobitev statističnih sistemov za povišanje kakovosti ali zmanjšanje stroškov in upravnega bremena za pripravo integrirane statistike na ravni kmetij z uporabo virov in metod iz člena 4.

2. Države članice od Unije prejmejo nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja podatkov iz členov 5, 6 in 7 v okviru finančnih sredstev iz člena 14.

3. Finančni prispevek Unije iz odstavka 2 ne presega 75 % upravičenih stroškov, odvisno od najvišjih zneskov, opredeljenih v odstavkih 4 in 5.

4. Za združene stroške zbiranja osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2020 je finančni prispevek Unije omejen na najvišje zneske, opredeljene v nadaljevanju:

(a)	po 50 000 EUR za Luksemburg in Malto;

(b)	po 1 000 000 EUR za Avstrijo, Hrvaško, Irsko in Litvo;

(c)	po 2 000 000 EUR za Bolgarijo, Nemčijo, Madžarsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo;

(d)	po 3 000 000 EUR za Grčijo, Španijo in Francijo;

(e)	po 4 000 000 EUR za Italijo, Poljsko in Romunijo ter

(f)	po 300 000 EUR za vse ostale države članice.

5. Za zbiranje osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2023 in 2026 se najvišji zneski, navedeni v odstavku 4, zmanjšajo za 50 %, če je to skladno z določbami večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020.

6. Unija nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja ad hoc podatkov iz člena 9. Ta finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

7. Sredstva za finančni prispevek Unije za nepovratna sredstva iz odstavka 2 tega člena se zagotovijo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s točko (d) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 14

Finančna sredstva

1. Finančna sredstva Unije za izvedbo programa zbiranj podatkov za referenčno leto 2020, vključno z odobritvami, potrebnimi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov podatkovnih zbirk, uporabljenih na Komisiji za obdelavo podatkov, ki so jih poslale države članice v skladu s to uredbo, znašajo 40 000 000 EUR za obdobje 2018–2020, ki ga zajema večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

2. Po datumu začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 znesek za to obdobje določita Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem s stalnim in učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije ali pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so od Unije neposredno ali posredno prejele finančna sredstva na podlagi programa.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (22), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano v okviru te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4. Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

5. Kadar je izvedba ukrepa v celoti ali delno oddana v zunanje izvajanje ali nadalje prenesena ali če zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, pogodba, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in OLAF.

6. Odstavka 4 in 5 se uporabljata brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(6), člena 8(3) in člena 9(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 27. avgusta 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 5(6), člena 8(3) in člena 9(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(6), členom 8(3) in členom 9(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Poročilo Komisije

Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev te uredbe.

Člen 19

Odstopanja

Z odstopanjem od člena 5, člena 6(1), točk (a), (b) in (c) člena 7(1), člena 8(2), člena 12(1), člena 13(4), člena 14(1) in Priloge V se sklicevanja na leto 2020 za Grčijo in Portugalsko po potrebi nadomestijo s sklicevanji na leto 2019.

Člen 20

Razveljavitev

1. Uredba (EU) št. 1337/2011 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022.

2. Uredba (ES) št. 1166/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019.

3. Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. julija 2018.

(2) Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (UL L 321, 1.12.2008, str. 14).

(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(4) Uredba (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski statistiki trajnih nasadov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 357/79 in Direktive 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 30.12.2011, str. 7).

(5) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(6) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(8) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(10) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(11) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14) UL C 14, 16.1.2018, str. 6.

(15) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1198/2014 z dne 1. avgusta 2014 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 321, 7.11.2014, str. 2).

(16) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(17) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(19) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(20) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(21) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(22) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

PRILOGA I

Koeficienti glav velike živine

Vrsta živali	Značilnosti živali	Koeficient
Govedo	mlajše od 1 leta	0,400
	stare od vključno 1 do manj kot 2 leti	0,700
	samci, stari 2 leti in več	1,000
	telice, stare 2 leti in več	0,800
	Krave molznice	1,000
	Krave nemolznice	0,800
Ovce in koze		0,100
Prašiči	Prašički z živo težo pod 20 kilogramov	0,027
	Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več	0,500
	Ostali prašiči	0,300
Perutnina	Brojlerji	0,007
	Kokoši nesnice	0,014
	Druga perutnina
	purani	0,030
	race	0,010
	gosi	0,020
	noji	0,350
	druga perutnina, d. n.	0,001
Kunci, plemenske samice		0,020

PRILOGA II

Seznam fizičnih pragov (1)

Postavka	Prag
Kmetijsko zemljišče v uporabi	5 ha
Njive	2 ha
Krompir	0,5 ha
Sveže zelenjadnice in jagode	0,5 ha
Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice, cvetje in okrasne rastline, semena in sadike, drevesnice	0,2 ha
Sadna drevesa, jagodičje, lupinarji, citrusi, drugi trajni nasadi, razen drevesnic, vinogradov in oljk	0,3 ha
Vinogradi	0,1 ha
Oljke	0,3 ha
Rastlinjaki	100 m2
Gojene gobe	100 m2
Živina	1,7 glave velike živine

(1) Pragovi se uporabljajo za navedeno skupino postavk.

PRILOGA III

Osnovni strukturni podatki: spremenljivke

Splošne spremenljivke					Enote/kategorije za vrednosti
Informacije o raziskovanju
–	Identifikator kmetijskega gospodarstva				identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva
Lokacija kmetijskega gospodarstva
–	Geografska lokacija				Oznaka celice na podlagi mreže statističnih enot INSPIRE za vseevropsko uporabo.
–	Regija NUTS 3				koda NUTS 3
–	Kmetijsko gospodarstvo ima območja, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 opredeljena kot območja z naravnimi omejitvami.				L/M/O/N (1)
Pravna oseba kmetijskega gospodarstva
–	Pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:
–	fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno				da/ne
–	–	Če je odgovor pritrdilen, ali je gospodar tudi upravitelj?			da/ne
–	–	–	Če je odgovor negativen, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?		da/ne
–	–	–	–	Če je odgovor pritrdilen, ali je upravitelj zakonec gospodarja?	da/ne
–	Skupno lastništvo				da/ne
–	dve ali več fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko				da/ne
–	pravna oseba				da/ne
–	–	Če je odgovor pritrdilen, ali je kmetijsko gospodarstvo del skupine podjetij?			da/ne
–	Kmetijsko gospodarstvo je enota skupnega zemljišča				da/ne
–	Gospodar je prejemnik podpore EU za zemljišče ali živali na kmetijskem gospodarstvu in zato vključen v integrirani administrativni in kontrolni sistem				da/ne
	Gospodar je mladi kmet ali novi udeleženec v kmetijskem sektorju, ki je v ta namen v preteklih treh letih prejel finančno podporo v okviru SKP				da/ne
Upravitelj kmetijskega gospodarstva
–	Letnica rojstva				leto
–	Spol				moški/ženski
–	Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)				odstotne skupine letnega števila delovnih enot (2)
	Leto uvrstitve v kategorijo upravitelja kmetijskega gospodarstva				leto
–	Kmetijska izobrazba upravitelja				oznake usposabljanja
–	Poklicno usposabljanje, opravljeno v zadnjih 12 mesecih				da/ne
Vrsta lastništva kmetijskega zemljišča v uporabi (v povezavi z gospodarjem)
–	Kmetovanje na lastnem zemljišču				ha
–	Kmetovanje na najetem zemljišču				ha
–	Skupinsko kmetovanje ali druge oblike lastništva				ha
–	Skupno zemljišče				ha
Ekološko kmetovanje					da/ne
–	Vsa kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so potrjene glede na nacionalna pravila ali pravila Evropske unije				ha
–	Vsa kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v ekološke proizvodne metode, ki jih je treba potrditi glede na nacionalna pravila ali pravila Evropske unije				ha
	Sodelovanje v drugih shemah okoljskega certificiranja				da/ne

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem					Skupna osnovna površina	Od tega certificiranih za ekološko pridelavo in/ali v fazi preusmeritve za certifikacijo
Kmetijsko zemljišče v uporabi					ha	ha
–	Njive				ha	ha
–	–	Žita za pridelavo zrnja (vključno s semenskim)			ha	ha
–	–	–	Navadna pšenica in pira		ha	ha
–	–	–	Trda pšenica		ha	ha
–	–	–	Rž in mešanice ozimnega žita (soržica)		ha
–	–	–	Ječmen		ha
–	–	–	Oves in mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)		ha
–	–	–	Koruza za zrnje in koruza s storži		ha
–	–	–	Tritikala		ha
–	–	–	Sirek		ha
–	–	–	Druga žita, d. n. (ajda, proso, kanarska čužka itd.)		ha
–	–	–	Riž		ha
–	–	Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semenskim ter mešanicami žit in stročnic)			ha	ha
–	–	–	Njivski grah, fižol, volčji bob		ha
–	–	Korenovke			ha	ha
–	–	–	Krompir (vključno s semenskim krompirjem)		ha	ha
–	–	–	Sladkorna pesa (brez semenske)		ha	ha
–	–	–	Druge korenovke, d. n.		ha
–	–	Industrijske rastline			ha	ha
–	–	–	Semena oljnic		ha	ha
–	–	–	–	Semena oljne ogrščice in oljne repice	ha
–	–	–	–	Sončnično seme	ha
–	–	–	–	Soja	ha	ha
–	–	–	–	Laneno seme (oljni lan)	ha
–	–	–	–	Druge oljnice, d. n.	ha
–	–	–	Rastline za vlakna		ha
–	–	–	–	Lan za vlakna	ha
–	–	–	–	Konoplja	ha
–	–	–	–	Bombaž	ha
–	–	–	–	Druge rastline za vlakna, d. n.	ha
–	–	–	Tobak		ha
–	–	–	Hmelj		ha
–	–	–	Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice		ha
–	–	–	Energetske rastline, d. n.		ha
–	–	–	Druge industrijske rastline, d. n.		ha
–	–	Rastline, požete še zelene z njiv			ha	ha
–	–	–	Začasni travniki in pašniki		ha	ha
–	–	–	Metuljnice, požete še zelene		ha	ha
–	–	–	Silažna koruza		ha
–	–	–	Druga žita, požeta še zelena (brez silažne koruze)		ha
–	–	–	Druge rastline, požete še zelene z njiv, d. n.		ha
–	–	Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode			ha	ha
–	–	–	Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarju z drugimi zelenjadnicami (tržno vrtnarstvo)		ha
–	–	–	Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki niso zelenjadnice (njive na prostem)		ha
–	–	Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)			ha
–	–	Semena in sadike			ha	ha
–	–	Druge kmetijske rastline na njivah, d. n.			ha
–	–	Praha			ha
–	Trajno travinje				ha	ha
–	–	Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov			ha	ha
–	–	Ekstenzivni pašniki			ha	ha
–	–	Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in je upravičeno do subvencij			ha
–	Trajni nasadi (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za kmetijsko proizvodnjo za lastno porabo)				ha	ha
–	–	Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)			ha	ha
–	–	–	Pečkato sadje		ha
–	–	–	Koščičasto sadje		ha
–	–	–	Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij		ha
–	–	–	Jagodičje (brez jagod)		ha
–	–	–	Lupinarji		ha
–	–	Citrusi			ha	ha
–	–	Grozdje			ha
–	–	–	Grozdje za vino		ha	ha
–	–	–	–	Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)	ha
–	–	–	–	Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)	ha
–	–	–	–	Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)	ha
–	–	–	Namizno grozdje		ha
–	–	–	Grozdje za rozine		ha
–	–	Oljke			ha	ha
–	–	Drevesnice			ha
–	–	Drugi trajni nasadi, vključno z drugimi trajnimi nasadi za prehrano ljudi			ha
–	–	–	Božična drevesca		ha
–	Vrtovi				ha
Druga kmetijska zemljišča					ha
–	Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi				ha
–	Gozdna zemljišča				ha
–	–	Panjevci s kratko obhodnjo			ha
–	Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki in druga neproduktivna območja)				ha
Posebna območja kmetijskega gospodarstva
–	Gojene gobe				ha
Kmetijsko zemljišče v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi					ha
–	Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi				ha	ha
–	Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi				ha
–	Druge kmetijske rastline na njivah v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi				ha
–	Trajni nasadi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi				ha
–	Druga kmetijska zemljišča v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, d. n.				ha
Namakanje obdelovalnih površin na prostem
–	Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati				ha

Spremenljivke v zvezi z živino				Skupno število živali	Od tega certificiranih za ekološko pridelavo in/ali v fazi preusmeritve za certifikacijo
Govedo					glav
–	Govedo, mlajše od 1 leta			glav
–	Govedo, staro od vključno 1 do manj kot 2 leti			glav
–	–	samci goveda, stari od vključno 1 do manj kot 2 leti		glav
–	–	telice, stare od vključno 1 do manj kot 2 leti		glav
–	Samci goveda, stari 2 leti in več			glav
–	Samice goveda, stare 2 leti in več			glav
–	–	telice, stare 2 leti in več		glav
–	–	krave		glav
–	–	–	Krave molznice	glav	glav
–	–	–	Krave nemolznice	glav	glav
–	–	–	Bivolice	glav	da/ne
Ovce in koze
–	Ovce (vseh starosti)			glav	glav
–	–	Plemenske samice		glav
–	–	ostale ovce		glav
–	Koze (vseh starosti)			glav	glav
–	–	Plemenske samice		glav
–	–	ostale koze		glav
Prašiči					glav
–	Prašički z živo težo pod 20 kilogramov			glav
–	Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več			glav
–	Ostali prašiči			glav
Perutnina					glav
–	Brojlerji			glav	glav
–	Kokoši nesnice			glav	glav
–	Druga perutnina			glav
–	–	purani		glav
–	–	race		glav
–	–	gosi		glav
–	–	noji		glav
–	–	druga perutnina, d. n.		glav
Kunci
–	Plemenske samice			glav
Čebele				panjev
Jelenjad in srnjad				da/ne
Kožuharji				da/ne
Živina, d. n.				da/ne

(1) L – območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve; M – gorato območje z omejenimi možnostmi; O – druga območja s posebnimi omejitvami; N – običajno območje (ne območje z omejenimi možnostmi). Glede na razvoj SKP se lahko ta klasifikacija v prihodnosti prilagodi.

(2) Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0-< 25), (≥ 25-< 50), (≥ 50-< 75), (≥ 75-< 100), (100).

PRILOGA IV

Teme in podrobne teme podatkov o modulih

Modul	Tema	Podrobna tema
Delovna sila in druge pridobitne dejavnosti	Upravljanje kmetij	Gospodar
		Delovna sila
		Uravnotežena zastopanost spolov
		Varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije
	Družinska delovna sila	Vložek dela
		Število udeleženih oseb
		Uravnotežena zastopanost spolov
	Nedružinska delovna sila	Vložek dela
		Število zaposlenih oseb
		Uravnotežena zastopanost spolov
		Delovna sila, ki na kmetiji ni redno zaposlena
		Vložek dela po izvajalcih
	Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom	Vrste dejavnosti
		Pomen za kmetijsko gospodarstvo
		Vložek dela
	Druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom	Vložek dela
Razvoj podeželja	Kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja	Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah
		Razvoj kmetij in podjetij
		Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila
		Naložbe v osnovna sredstva
		Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov
		Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje
		Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
		Ekološko kmetovanje
		Plačila, povezana s programom Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah
		Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
		Dobrobit živali
		Obvladovanje tveganj
Bivalni prostori živali in ravnanje z živinskimi gnojili	Bivalni prostori živali	Bivalni prostori goveda
		Bivalni prostori prašičev
		Bivalni prostori kokoši nesnic
	Uporaba hranilnih snovi in živinskih gnojil na kmetiji	Pognojena kmetijska zemljišča v uporabi
		Živinska gnojila, izvožena s kmetijskega gospodarstva in uvožena nanj
		Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil
	Tehnike uporabe živinskih gnojil	Čas vnosa glede na vrsto trosenja
	Prostori za živinska gnojila	Prostori za skladiščenje živinskih gnojil in zmogljivost
Namakanje	Prakse namakanja	Razpoložljivost namakanja
		Načini namakanja
		Viri vode za namakanje
		Tehnični parametri opreme za namakanje
	Kmetijske rastline, ki se namakajo v 12 mesecih	Žita za pridelavo zrnja
		Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja
		Korenovke
		Industrijske rastline
		Rastline, požete še zelene z njiv
		Druge kmetijske rastline na njivah
		Trajno travinje
		Trajni nasadi
Prakse upravljanja tal	Prakse upravljanja tal na njivah na prostem	Metode obdelave tal
		Pokritost tal na njivah
		Kolobarjenje na njivah
		Površina z ekološkim pomenom
Stroji in oprema	Stroji	Internetne zmogljivosti
		Osnovni stroji
		Uporaba preciznega kmetovanja
		Stroji za upravljanje živine
		Skladišče za kmetijske proizvode
	Oprema	Oprema, uporabljena za proizvodnjo obnovljive energije na kmetijskih gospodarstvih
Sadovnjak	Pečkato sadje	Jabolka: Površina glede na starost nasadov
		Jabolka: Površina glede na gostoto dreves
		Hruške: Površina glede na starost nasadov
		Hruške: Površina glede na gostoto dreves
	Koščičasto sadje	Breskve: Površina glede na starost nasadov
		Breskve: Površina glede na gostoto dreves
		Nektarine: Površina glede na starost nasadov
		Nektarine: Površina glede na gostoto dreves
		Marelice: Površina glede na starost nasadov
		Marelice: Površina glede na gostoto dreves
	Citrusi	Pomaranče: Površina glede na starost nasadov
		Pomaranče: Površina glede na gostoto dreves
		Drobnoplodni citrusi: Površina glede na starost nasadov
		Drobnoplodni citrusi: Površina glede na gostoto dreves
		Limone: Površina glede na starost nasadov
		Limone: Površina glede na gostoto dreves
	Oljke	Površina glede na starost nasadov
		Površina glede na gostoto dreves
	Namizno grozdje in grozdje za rozine	Namizno grozdje: Površina glede na starost nasadov
		Namizno grozdje: Površina glede na gostoto trt
		Grozdje za rozine: Površina glede na starost nasadov
		Grozdje za rozine: Površina glede na gostoto trt
Vinograd	Grozdje za vino	Površina in starost
	Sorte grozdja	Število sort
		Oznaka in površina

PRILOGA V

Zahteve po natančnosti

Osnovni podatki (za leti 2023 in 2026) in podatki o modulih morajo biti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1217/2009 (1), Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/220 (2) statistično reprezentativni za ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev, kot so opredeljene v spodnji razpredelnici natančnosti, na ravni regij NUTS 2 ter glede na velikost in vrsto kmetijskih gospodarstev.

Zahteve po natančnosti se uporabljajo za spremenljivke v spodnji razpredelnici.

Podatki za razširitev okvira leta 2020 morajo biti statistično reprezentativni za ustrezno populacijo na ravni regij NUTS 2, kot je opredeljena v spodnji razpredelnici natančnosti.

Poleg tega se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za vse regije NUTS 2 z vsaj:

—	5 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

—	10 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za regije NUTS 2 z manj kmetijskimi gospodarstvi se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za povezane regije NUTS 1 z vsaj:

—	500 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

—	1 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za spremenljivke modulov sadovnjaka in vinograda, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 5-odstotne relativne standardne napake.

Za vse spremenljivke drugih modulov, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 7,5-odstotne relativne standardne napake.

Razpredelnica natančnosti

Ustrezna populacija

Spremenljivke, za katere se uporabljajo zahteve po natančnosti

Prevalenca v ustrezni populaciji

Relativna standardna napaka

Osnovni podatki za leti 2023 in 2026 ter

modul delovna sila in druge pridobitne dejavnosti

Kot je opredeljeno v členu 5 za osnovne podatke in členu 7 za modul „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

—	Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

—	Semena oljnic

—	Rastline, požete še zelene z njiv

—	Sveže zelenjadnice (vključno z melonami), jagode, cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

—	Trajno travinje, brez ekstenzivnih pašnikov

—	Sadje, jagodičje, lupinarji in citrusi (razen grozdja in jagod)

—

Grozdje

—

Oljke

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 5 %

Spremenljivke v zvezi z živino

—	Krave molznice

—	Krave nemolznice

—	Drugo govedo (govedo, mlajše od 1 leta, govedo, staro od vključno 1 do manj kot 2 leti, samci goveda, stari 2 leti in več, telice, stare 2 leti in več)

—	Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več

—	Prašički z živo težo pod 20 kg in drugi prašiči

—	Ovce in koze

—

Perutnina

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 5 %

Osnovni podatki za razširitev okvira leta 2020

Kot je opredeljeno v členu 6

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

—

Njive

—	Trajno travinje, brez ekstenzivnih pašnikov

—	Trajni nasadi

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Spremenljivke v zvezi z živino

—	Skupno število glav velike živine

5 % spremenljivke v državi ali več

< 7,5 %

Modul razvoja podeželja in

modul strojev in opreme

Kot je opredeljeno v členu 7

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Spremenljivke v zvezi z živino za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 7,5 %

Modul bivalnih prostorov živali in ravnanja z živinskimi gnojili

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z vsaj eno vrsto naslednjih živali: govedo, prašiči, ovce, koze, perutnina

Spremenljivke v zvezi z živino za modul ‚delovna sila in druge pridobitne dejavnosti‘

7,5 % glav velike živine v regiji ali več in delež spremenljivke v državi 5 % ali več

< 7,5 %

Modul namakanja

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z zemljišči, ki jih je mogoče namakati

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

—	Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul praks upravljanja tal

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z njivami

Spremenljivke v zvezi z zemljiščem

—

Njive

7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul sadovnjaka

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 s katero koli od posameznih spremenljivk sadovnjaka, ki dosegajo prag iz člena 7(5)

Spremenljivke v zvezi z sadovnjakom

—	Spremenljivke v zvezi s sadovnjakom med jabolki, hruškami, marelicami, breskvami, nektarinami, pomarančami, drobnoplodnimi citrusi, limonami, oljkami in namiznim grozdjem, grozdjem za rozine, ki dosegajo prag iz člena 7(5)

5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

Modul vinograda

Podskupina populacije kmetijskih gospodarstev iz člena 7 z grozdjem za vino

Spremenljivke v zvezi z vinogradom

—	Grozdje za vino

5 % kmetijskega zemljišča v uporabi v regiji ali več

< 7,5 %

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).

7.8.2018

Uradni list Evropske unije

L 200/30

UREDBA (EU) 2018/1092 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. julija 2018

o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 173 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 30. novembra 2016 o evropskem obrambnem akcijskem načrtu zavezala, da bo dopolnila, podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter tudi spodbudila konkurenčno, inovativno in učinkovito obrambno industrijo v vsej Uniji. Predlagala je zlasti ustanovitev evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij, da bi s tem spodbudila skupno javno naročanje in skupno vzdrževanje obrambne opreme in tehnologij. Sklad ne bi nadomestil nacionalnih prizadevanj na tem področju in bi moral države članice spodbuditi k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb v obrambo. Podpiral naj bi sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije in tako povečal sinergije in stroškovno učinkovitost. Cilj bi bil zagotoviti zmogljivosti ter konkurenčno in inovativno podlago za obrambno industrijo v vsej Uniji, vključno s čezmejnim sodelovanjem in udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP), ter prispevati k okrepljenemu evropskemu obrambnemu sodelovanju.

(2)

Da bi spodbudili konkurenčnost, učinkovitost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije, ki prispeva k strateški avtonomiji Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: Program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, kar bo prispevalo k izboljšanju obrambnih zmogljivosti, med drugim pri kibernetski obrambi, zato bi moral podpirati sodelovanje med podjetji v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, raziskovalnimi centri in univerzami, pa tudi med državami članicami v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij in s tem omogočiti boljše izkoriščanje ekonomij obsega v obrambni industriji ter spodbujati standardizacijo obrambnih sistemov in izboljšati njihovo interoperabilnost. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in bi pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo. Prav tako bi spodbujal vse oblike inovacij, saj je mogoče pričakovati, da se bodo pozitivni učinki take podpore razširili tudi na civilni sektor. Program dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ne zajema proizvodnje ali javnega naročanja obrambnih proizvodov ali tehnologij.

(3)	Da bi dosegli inovativnejše rešitve in spodbudili odprt notranji trg, bi bilo treba s Programom zagotoviti znatno podporo čezmejni udeležbi MSP ter prispevati k ustvarjanju novih tržnih priložnosti.

(4)	Program bi moral zajemati dvoletno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020. Finančni znesek za izvajanje Programa bi bilo treba določiti za to obdobje.

(5)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja Programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3).

(6)

Pri izvajanju Programa bi bilo treba vse instrumente financiranja uporabljati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), da bi tako zagotovili maksimalen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij. Vendar pa bi lahko zaradi dvoletnega obdobja trajanja Programa pri uporabi finančnih instrumentov prihajalo do praktičnih težav. Zato bi bilo treba med tem začetnim obdobjem prednost nameniti uporabi nepovratnih sredstev, v izjemnih okoliščinah pa tudi javnemu naročanju. Finančne instrumente bi lahko kot ustrezno orodje v okviru sklada uporabljali po letu 2020.

(7)	Komisija lahko del izvajanja Programa prenese na subjekte iz točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(8)

Potem ko so se države članice zlasti s sprejetjem načrta za razvoj zmogljivosti dogovorile o skupnih prednostnih nalogah na področju obrambnih zmogljivosti na ravni Unije, pri čemer so upoštevale tudi usklajen letni pregled na področju obrambe, so opredelile in združile še vojaške zahteve in določile tehnične specifikacije projekta, da bi tako lahko dosegli raven ambicij EU v skladu z dogovorom Sveta v sklepih z dne 14. novembra 2016, ki jo je Evropski svet potrdil 15. decembra 2016.

(9)

Države članice bi morale za vodenje dejavnosti razvijanja kolaborativnih ukrepov, ki jih podpira Program, po potrebi imenovati tudi vodjo projekta, na primer mednarodno organizacijo za vodenje projektov, kot je Organizacija za oborožitveno sodelovanje, ali subjekt, kot je Evropska obrambna agencija. V primeru takega imenovanja bi se morala Komisija, preden izvrši plačilo upravičencu, z vodjo projekta posvetovati o napredku, doseženem glede ukrepa, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da upravičenci spoštujejo časovne okvire.

(10)

Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali na izvoz obrambnih proizvodov, opreme ali tehnologij. Prav tako ne bi smela vplivati na diskrecijsko pravico držav članic glede politike o prenosu znotraj Unije in izvozu takih proizvodov, tudi v skladu s skupnimi pravili glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, določenimi v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP (6).

(11)

Ker je cilj Programa podpirati konkurenčnost in učinkovitost obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo kooperativnih projektov, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, zasnova (vključno s tehničnimi specifikacijami za zasnovo), izdelava sistemskih prototipov, preskušanje, kvalifikacija, certifikacija in zagotavljanje večje učinkoviti čez celotni življenjski cikel obrambnega proizvoda ali tehnologije, upravičeni do financiranja na podlagi Programa. Nadgradnja obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z njihovo interoperabilnostjo, bi tudi morala biti upravičena do financiranja na podlagi Programa. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve, ki bi omejevale sposobnost za izvedbo ukrepa.

(12)	Ker je cilj Programa zlasti krepitev sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja na podlagi Programa le, če se bi izvajal v konzorciju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah.

(13)

Čezmejno sodelovanje med podjetji pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih. Če tehnične specifikacije ali standardi niso določeni ali so nezadostno določeni, to povečuje kompleksnost, zamude in pretirane stroške v razvojni fazi. Prvi pogoj za upravičenost ukrepov, za katere je potrebna višja raven tehnološke pripravljenosti, da se financirajo na podlagi Programa, bi moral biti dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah. Študije izvedljivosti in ukrepi v podporo oblikovanju skupnih tehničnih specifikacij ali standardov bi prav tako morali biti upravičeni do financiranja na podlagi Programa.

(14)

Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in njenih držav članic, na podlagi Programa ne bi smeli biti upravičeni do financiranja ukrepi za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V okviru navedenega bi bilo treba razvoj mednarodnega prava upoštevati tudi za upravičenost ukrepov za razvoj novih obrambnih proizvodov in tehnologij, kot so tiste, ki so zasnovane posebej za izvedbo smrtonosnih napadov, pri katerih človek nima nadzora nad odločitvami o izvedbi aktivnosti.

(15)

Program je namenjen krepitvi konkurenčnosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do financiranja upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih ne nadzorujejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, ne bi smeli biti poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepu, financiranem na podlagi Programa, na ozemlju tretje države.

(16)

V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopanje od načela, da tretje države ali subjekti iz tretjih držav nimajo nadzora nad upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu. Glede na to bi morala biti podjetja s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, upravičena do financiranja, če so izpolnjeni ustrezni strogi pogoji glede varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic, vzpostavljeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), tudi kar zadeva krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Udeležba takšnih podjetij ne bi smela biti v nasprotju s cilji Programa. Upravičenci bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. Upoštevati bi bilo treba tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(17)

Tudi za sodelovanje med upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ter podjetji, ki imajo sedež v tretji državi oziroma ki jih nadzirajo tretje države ali subjekt iz tretje države, bi morali veljati ustrezni pogoji glede varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic. Pri tem tretja država ali subjekt iz tretje države ne bi smel imeti nepooblaščenega dostopa do tajnih podatkov o izvajanju ukrepa. Pooblastilo za dostop do tajnih podatkov se dodeli v skladu z ustreznimi varnostnimi predpisi, ki veljajo za tajne podatke Evropske unije in podatke s stopnjo tajnosti glede na nacionalne oznake stopenj tajnosti.

(18)

Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in bi tako neposredno prispevali k ciljem Programa. Takšni ukrepi bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja. Upravičeni ukrepi, pri oblikovanju katerih so bila v znatni meri udeležena podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in MSP ter zlasti čezmejna MSP, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Programa. Takšni ukrepi bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja, tudi zato, da se nadomestita večje tveganje in večje upravno breme.

(19)	Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu na podlagi Programa in je finančna pomoč Unije v obliki nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja. Koordinator bi moral biti glavna oseba za stike s Komisijo.

(20)

Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo omogočiti ohranjanje ter razvoj spretnosti in znanja v okviru obrambne industrije Unije, pa tudi prispevati h krepitvi njene tehnološke in industrijske avtonomnosti. V tem okviru bi Program lahko pripomogel tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Tako spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja bi bilo treba izvajati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Glede na to bi moral biti prispevek ukrepa k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike, merilo za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene zlasti v načrtu za razvoj zmogljivosti. Z drugimi postopki Unije, kot sta usklajen letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, se bo podprlo izvajanje ustreznih prednostnih nalog v okviru okrepljenega sodelovanja. Kadar je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Nata, pod pogojem, da so v korist varnostnim in obrambnim interesom Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici, ob upoštevanju izogibanja nepotrebnemu podvajanju.

(21)

Države članice posamično in skupaj razvijajo, proizvajajo in operativno uporabljajo brezpilotne zrakoplove, vozila in plovila. Operativna uporaba v tem smislu obsega izvajanje napadov na vojaške cilje. Raziskave in razvoj, povezane z razvojem takih sistemov, vključno z vojaškimi in civilnimi sistemi, so podprte s finančnimi sredstvi Unije. Po načrtih se bo to v prihodnosti nadaljevalo, po možnosti tudi v okviru Programa. Nič v tej uredbi ne bi smelo ovirati legitimne uporabe takih obrambnih proizvodov ali tehnologij, ki se razvijajo na podlagi Programa.

(22)	Da bi zagotovili izvedljivost financiranih ukrepov, bi se morale zadevne države članice pisno, na primer s pismom o nameri, zavezati, da bodo učinkovito prispevale k financiranju ukrepa.

(23)

Da bi financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni, tudi za tehnologije z dvojno rabo. Zato bi bilo treba v merilih za upravičenost upoštevati namero držav članic, da naročijo končni obrambni proizvod ali usklajeno uporabljajo tehnologijo, med tem ko bi bilo treba v merilih za dodelitev upoštevati politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo skupaj uporabljale, imele v skupni lasti ali vzdrževale končni obrambni proizvod ali tehnologijo.

(24)	Vsa merila za dodelitev bi bilo treba upoštevati pri ocenjevanju ukrepov, ki so bili predlagani za financiranje na podlagi Programa. Ker ta merila nimajo izključevalnega učinka, predlagani ukrepi, ki ne izpolnjujejo enega ali več od teh meril, ne bi smeli biti avtomatično izključeni.

(25)

Finančna pomoč Unije na podlagi Programa ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov ukrepa, kadar se nanaša na izdelavo sistemskih prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi bilo treba omogočiti kritje vseh upravičenih stroškov. V obeh primerih bi bilo treba upravičene stroške razumeti v smislu člena 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(26)

Ker bi Program moral dopolnjevati raziskovalne dejavnosti, zlasti na področju obrambe, ter zaradi doslednosti in upravne poenostavitve, bi bilo treba za Program v čim večji meri uporabljati ista pravila kot za pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe in okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020). Zato bi bilo ustrezno dopustiti povračilo posrednih stroškov po 25-odstotni pavšalni stopnji, ki velja tudi v okviru pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe in Obzorja 2020.

(27)

Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti obrambnega sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Unija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine za obrambne proizvode ali tehnologije, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno. Zainteresirane države članice bi morale poleg tega imeti možnost, da so udeležene pri nadaljnjih skupnih naročilih. Poleg tega rezultati ukrepov, financiranih na podlagi Programa, ne bi smeli biti pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države oziroma zanje ne bi smele veljati omejitve tretje države ali subjekta iz tretje države.

(28)

Komisija bi morala vzpostaviti dvoletni delovni program v skladu s cilji Programa. V delovnem programu bi morale biti podrobno določene kategorije projektov, ki so financirani na podlagi Programa, vključno z obrambnimi proizvodi in tehnologijami, kot so daljinsko vodeni sistemi, satelitske komunikacije, določanje položaja, navigacija in določanje časa, avtonomen dostop do vesolja in stalno opazovanje Zemlje, energetska trajnost ter kibernetska in pomorska varnost, pa tudi vrhunske vojaške zračne, kopenske in pomorske zmogljivosti ter skupni domenski sistemi, vključno z izboljšanjem situacijskega zavedanja, zaščite, mobilnosti, logistike ter medicinske podpore in strateških spodbujevalcev.

(29)

Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor). Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V okviru tega se lahko odbor sestaja v sestavi nacionalnih obrambnih strokovnjakov, da Komisiji zagotovijo posebno pomoč. O imenovanju svojega zastopnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora se dovolj zgodaj in dejansko omogoči, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(30)

Ob upoštevanju politike Unije glede MSP kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji, ter dejstva, da je pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča odprto in pregledno čezmejno dostopanje in udeležbo MSP in da je zato takim ukrepom namenjenih najmanj 10 % celotnega proračuna, kar MSP omogoča, da se vključijo v vrednostne verige ukrepov. Ena od kategorij projektov bi morala biti posebej namenjena MSP.

(31)	Komisija bi si morala za zagotovitev uspeha Programa prizadevati za dialog s široko paleto evropske industrije, vključno z MSP in netradicionalnimi dobavitelji za obrambni sektor.

(32)

Evropsko obrambno agencijo bi bilo treba povabiti, da v skladu s svojimi pristojnostmi, ki so ji bile podeljene s PEU, sodeluje v odboru kot opazovalka, da bi izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Za pomoč bi bilo treba zaprositi tudi Evropsko službo za zunanje delovanje.

(33)

Komisija ali subjekti iz točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bi morali pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani na podlagi Programa, praviloma organizirati konkurenčne razpise, kot določa navedena uredba, in zagotoviti, da bodo upravni postopki čim bolj preprosti in bodo povzročili čim manj dodatnih stroškov. Vendar pa je v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi v skladu s členom 190 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (7).

(34)

Potem ko bodo predlogi ocenjeni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, katerih varnostne kvalifikacije bi morale potrditi države članice, bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki bodo financirani na podlagi Programa. Komisija bi morala vzpostaviti podatkovno zbirko neodvisnih strokovnjakov. Podatkovna zbirka ne bi smela biti javno dostopna. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti imenovani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo podeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu sposobnosti, izkušenj in znanja ter geografske in spolne zastopanosti, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja delovnega programa ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane ukrepe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Države članice bi bilo treba obveščati o rezultatih ocenjevanja in napredku pri financiranih ukrepih.

(35)	Za sprejetje navedenih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda ob upoštevanju njihovih bistvenih posledic za izvajanje te uredbe.

(36)

Komisija bi morala ob koncu Programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu rezultatov njihovega finančnega izvajanja in po možnosti njihovega učinka. V poročilu o izvajanju bi bilo treba analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri ukrepih na podlagi Programa ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi. Poročilo bi poleg tega moralo vključevati informacije o poreklu upravičencev in porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

(37)	Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne sankcije.

(38)	Komisija in države članice bi morale zagotoviti čim širšo promocijo Programa, da bi okrepile njegovo učinkovitost ter s tem izboljšale konkurenčnost obrambne industrije in obrambne zmogljivosti držav članic.

(39)

Ker ciljev te uredbe države članice z vidika stroškov in s tem povezanih tveganj ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: Program) za delovanje Unije v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(2)

„kvalifikacija“ pomeni celoten proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve, in v katerem se zagotovijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(3)	„certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialni ali nematerialni sestavni del ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(4)	„podjetje“ pomeni subjekt, ne glede na to, kakšen pravni položaj ima in kako je financiran, ki opravlja gospodarsko dejavnost in ki ima sedež v državi članici, v kateri je ustanovljeno v skladu z nacionalnim pravom te države članice;

(5)	„izvršna upravna struktura“ pomeni organ podjetja, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in, če je to ustrezno, poroča izvršnemu direktorju, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti podjetja in nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(6)	„subjekt tretje države“ pomeni subjekt, ki ima sedež v tretji državi ali, kadar ima sedež v Uniji, ima izvršne upravne strukture v tretji državi;

(7)	„nadzor“ pomeni možnost izvajanja neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na podjetje prek enega ali več vmesnih podjetij;

(8)	„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (9);

(9)	„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(10)	„konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino podjetij, ustanovljeno z namenom, da ukrepa na podlagi Programa.

Člen 3

Cilji

Program ima naslednje cilje:

(a)	s podporo ukrepom v njihovi razvojni fazi spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije v vsej Uniji ter tako prispevati k strateški avtonomiji Unije;

(b)

podpirati in spodbujati sodelovanje, tudi čezmejno, med podjetji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, v vsej Uniji ter sodelovanje med državami članicami pri razvijanju obrambnih proizvodov ali tehnologij, hkrati pa krepiti in izboljševati odzivnost obrambnih dobavnih in vrednostnih verig ter spodbujati standardizacijo obrambnih sistemov in njihovo interoperabilnost.

Tako sodelovanje poteka v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti.

V tem kontekstu se lahko po potrebi upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, kadar služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in ne izključujejo možnosti sodelovanja katere koli od držav članic, pri čemer pa je treba preprečiti nepotrebno podvajanje;

(c)	spodbujati boljšo uporabo rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k razvoju po raziskovalni fazi ter tako podpirati konkurenčnost evropske obrambne industrije na notranjem in svetovnem trgu, po potrebi tudi s konsolidacijo.

Člen 4

Proračun

Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 znašajo 500 milijonov EUR v tekočih cenah.

Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

Člen 5

Splošne določbe o financiranju

1. Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja, predvidenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z nepovratnimi sredstvi in v izjemnih okoliščinah z javnimi naročili.

2. Vrste financiranja iz odstavka 1 in načini izvajanja se izberejo na podlagi tega, ali je z njimi mogoče doseči posebne cilje ukrepov in rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravno breme in tveganje za navzkrižje interesov.

3. Finančno pomoč Unije izvaja Komisija, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, neposredno ali posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte iz točke (c) člena 58(1) navedene uredbe.

4. Države članice po potrebi imenujejo vodjo projekta. Komisija se pred izvršitvijo plačila upravičencem z vodjo projekta posvetuje o napredku, doseženem z ukrepom.

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1. Program prek enega ali več vmesnih podjetij neposredno ali posredno zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove obrambne proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, pod pogojem, da za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepa za posodobitev, ne velja omejitev tretje države ali subjekta iz tretje države.

Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na eno ali več od naslednjega:

(a)	študije, kot so študije izvedljivosti, in druge spremljevalne ukrepe;

(b)	zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehnične specifikacije, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, vključno z delnimi preizkusi za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(c)	izdelavo sistemskega prototipa obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(d)	preizkušanje obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(e)	kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(f)	certifikacijo obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(g)	razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije.

2. Ukrepe iz odstavka 1 izvajajo podjetja, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih subjektov, ki imajo sedež v najmanj treh različnih državah članicah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

3. Konzorciji iz odstavka 2 dokaže izvedljivost s predložitvijo dokazil o tem, da bodo stroški ukrepa, ki niso kriti s podporo Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot na primer s prispevki držav članic.

4. V zvezi z ukrepi iz točk (c) do (g) odstavka 1 konzorcij dokaže njihov prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije s predložitvijo dokazil o tem, da nameravata najmanj dve državi članici naročiti končni proizvod ali usklajeno uporabljati tehnologijo, če je ustrezno tudi s skupnim javnim naročilom.

5. Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 temeljijo na skupnih zahtevah, o katerih sta se dogovorili najmanj dve državi članici. Ukrepi iz točk (c) do (g) odstavka 1 temeljijo na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se dogovorile države članice, ki bodo sofinancirale ali nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, kot je navedeno v odstavkih 3 in 4, s čimer se bosta izboljšali standardizacija in interoperabilnost sistemov.

6. Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, niso upravičeni do financiranja na podlagi Programa.

Člen 7

Upravičeni subjekti

1. Upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, so javna ali zasebna podjetja s sedežem v Uniji.

2. Infrastruktura, objekti, sredstva in viri upravičencev in podizvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepu, ki se uporabljajo za namene ukrepov, financiranih na podlagi Programa, se ves čas izvajanja ukrepa nahajajo na ozemlju Unije, njihove izvršne upravne strukture pa imajo sedež v Uniji.

3. Za namene ukrepov, financiranih na podlagi Programa, upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, niso pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena in ob upoštevanju člena 15(2) je podjetje, ki ima sedež v Uniji in je pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, upravičenec ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, če se Komisiji dajo na voljo jamstva, ki jih je v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odobrila država članica, v kateri ima to podjetje sedež. Ta jamstva se lahko nanašajo na izvršno upravno strukturo podjetja s sedežem v Uniji. Ta jamstva se lahko nanašajo tudi na posebne državne pravice pri nadzoru nad podjetjem, če se to zdi ustrezno državi članici, v kateri ima podjetje sedež.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da sodelovanje pri ukrepu takega podjetja ne bi bilo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU, ali cilji, določenimi v členu 3. Jamstva so tudi v skladu z členom 12. Jamstva zlasti utemeljujejo, da je za namene ukrepa vzpostavljeno vse potrebno za zagotovitev:

(a)

da se nadzor nad podjetjem ne izvaja tako, da bi omejeval sposobnost podjetja za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja podjetja, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde podjetja, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)	da tretja država ali subjekt iz tretje države ne bo imel dostopa do občutljivih informacij v zvezi z ukrepom ter da imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, po potrebi nacionalna dovoljenja za dostop do tajnih podatkov;

(c)

da lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultate ukrepa v času trajanja ukrepa in po njegovem zaključku obdrži upravičenec, da tako lastništvo in taki rezultati niso predmet nadzora ali omejitve tretje države ali subjekta iz tretje države ter da se ne izvažajo iz Unije in se do njih ne more dostopati izven Unije brez odobritve države članice, v kateri ima podjetje sedež, in skladno s cilji, določenimi v členu 3.

Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če se to zdi ustrezno državi članici, v kateri ima podjetje sedež.

Komisija obvesti odbor iz člena 13 o vseh podjetjih, za katere šteje, da so upravičena v skladu s tem odstavkom.

5. Upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo izven ozemlja držav članic, kadar konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji niso na voljo ter če takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, če je skladna s cilji Programa in je v celoti v skladu s členom 12.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do financiranja na podlagi Programa.

6. Upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s podjetji, ki imajo sedež izven ozemlja držav članic ali so pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, pri čemer lahko uporabijo tudi sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih subjektov, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se ujema s cilji, določenimi v členu 3 in je v celoti skladno z določbami iz člena 12.

Tretja država ali drugi subjekt iz tretje države nima nepooblaščenega dostopa do tajnih informacij v zvezi z izvedbo ukrepa in treba je preprečiti negativne učinke na varnost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do financiranja na podlagi Programa.

7. Upravičenci predložijo vse ustrezne informacije, ki so potrebne, da se oceni, ali izpolnjujejo merila za upravičenost. V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev meril za upravičenost, podjetje obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila še vedno izpolnjena, in pretehta morebitne posledice za financiranje ukrepa.

8. Za namene tega člena se za podizvajalce, ki sodelujejo pri ukrepu, štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos z upravičencem, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izpolnjevanje pogodbe morda potrebujejo dostop do tajnih informacij.

Člen 8

Izjava podjetij

Vsako podjetje iz konzorcija, ki želi sodelovati pri ukrepu, pisno izjavi, da je podrobno seznanjeno in izpolnjuje določbe veljavnega nacionalnega prava in prava Unije glede dejavnosti na področju obrambe.

Člen 9

Konzorcij

1. Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja z nepovratnimi sredstvi, člani katerega koli konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od svojih članov za koordinatorja. Koordinator se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija v odnosih s Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

2. Člani konzorcija, ki sodelujejo pri ukrepu, sklenejo notranji dogovor, v katerem so določene njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih, razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov. Notranji dogovor vključuje tudi ureditev pravic glede intelektualne lastnine v zvezi z razvitimi proizvodi in tehnologijami.

Člen 10

Merila za dodelitev

Ukrepi, predlagani za financiranje na podlagi Programa, se ocenijo na podlagi vseh naslednjih meril:

(a)	prispevek k odličnosti, zlasti s prikazom, da ima predlagani ukrep pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi obrambnimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)	prispevek k inovativnosti, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske in nove koncepte in pristope, nove obetajoče tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bili uporabljeni;

(c)	prispevek h konkurenčnosti in rasti obrambnih podjetij v vsej Uniji, zlasti z ustvarjanjem novih priložnosti na trgu;

(d)

prispevek k industrijski avtonomnosti evropske obrambne industrije ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije s krepitvijo obrambnih proizvodov ali tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike in zlasti načrta za razvoj zmogljivosti, ter, če je to ustrezno, v skladu z regionalnimi in mednarodnimi prednostnimi nalogami, če koristijo varnostnim in obrambnim interesom Unije in ne izključujejo možnost sodelovanja nobene države članice;

(e)

delež skupnega proračuna za ukrep, dodeljen za sodelovanje MSP s sedežem v Uniji, ki prinašajo industrijsko ali tehnološko dodano vrednost, pri čemer so MSP člani konzorcija, podizvajalci ali druga podjetja v dobavni verigi, zlasti pa delež skupnega proračuna za ukrep, dodeljen MSP, ki imajo sedeže v državah članicah, v katerih podjetja iz konzorcija, ki niso MSP, nimajo sedežev;

(f)	za ukrepe iz točk (c) do (f) člena 6(1), prispevek k nadaljnjemu povezovanju evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da skupaj uporabljajo, imajo v lasti ali vzdržujejo končni proizvod ali tehnologijo.

Kadar je to ustrezno, se prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja in vzdrževanja, upošteva v povezavi z uporabo meril iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka.

Člen 11

Ravni financiranja

1. Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi na podlagi Programa, ne presega 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa iz točke (c) člena 6(1). V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse skupne upravičene stroške ukrepa.

2. Ukrep iz člena 6(1), razvit v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk.

3. Ukrep iz člena 6(1) je lahko upravičen do višje stopnje financiranja, kakor je navedeno v drugem in tretjem pododstavku tega odstavka, kadar se najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa dodeli MSP s sedežem v Uniji.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je odstotek skupnih upravičenih stroškov ukrepa, dodeljen MSP s sedežem v državah članicah, v katerih imajo sedež podjetja iz konzorcija, ki niso MSP, in to za največ 5 dodatnih odstotnih točk.

Stopnja financiranja se lahko zviša za število odstotnih točk, ki je dvakrat višje od odstotka skupnih upravičenih stroškov ukrepa, dodeljenega MSP s sedežem v državi članici, ki niso tista iz drugega pododstavka.

4. Ukrep iz člena 6(1) je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 15 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa dodeli podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki imajo sedež v Uniji.

5. Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov brez neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci.

6. Skupno zvišanje stopnje financiranja ukrepa z uporabo odstavkov 2, 3 in 4 ne presega 35 odstotnih točk.

7. Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi na podlagi Programa, vključno z zvišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepov.

Člen 12

Lastništvo in pravice intelektualne lastnine

1. Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

2. Rezultati ukrepov, ki so financirani na podlagi Programa, niso neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij predmet nadzora ali omejitve tretjih držav ali subjektov iz tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

3. Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede politike izvoza obrambnih proizvodov.

4. V zvezi z rezultati upravičencev, ki so financirani na podlagi Programa, in brez poseganja v odstavek 3 tega člena, je Komisija obveščena o vseh prenosih lastništva na tretjo državo ali subjekt iz tretje države. Če je takšen prenos lastništva v nasprotju s cilji, določenimi v členu 3, je treba vrniti sredstva, zagotovljena na podlagi Programa.

5. Če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije, imajo vse države članice pravico do brezplačne neizključne uporabe študije, če to pisno zahtevajo.

Člen 13

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je povabljena, da kot opazovalka odboru predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se bo zaprosilo tudi Evropsko službo za zunanje delovanje.

Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim da bi obravnaval obrambne vidike.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 14

Delovni program

1. Komisija z izvedbenim aktom sprejme dvoletni delovni program. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Delovni program je v skladu s cilji, določenimi v členu 3.

2. V delovnem programu so podrobno določene kategorije projektov, financiranih na podlagi Programa. Te kategorije so skladne s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti iz točke (b) člena 3.

Te kategorije zajemajo zmogljivosti v zvezi z inovativnimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami na naslednjih področjih:

(a)	priprava, zaščita, vzpostavitev in trajnost;

(b)	upravljanje informaciji in informacijska premoč ter poveljevanje, kontrola, komunikacije, računalniki, obveščevalna dejavnost, nadzor in izvidovanje (C4ISR), kibernetska obramba in kibernetska varnost ter

(c)	izvedba aktivnosti in efektorji.

Delovni program vključuje tudi kategorije projektov, posebej namenjene MSP.

3. Z delovnim programom se zagotovi, da se vsaj 10 % skupnega proračuna dodeli za čezmejno udeležbo MSP.

Člen 15

Postopek ocenjevanja in dodeljevanja

1. Finančna sredstva Unije pri izvajanju Programa se dodelijo na podlagi konkurenčnih razpisov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012. V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi v skladu s členom 190 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

2. Komisija predloge, predložene na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni na podlagi meril za upravičenost in meril za dodelitev iz členov 6, 7, 8 in 10.

Komisiji v postopku dodeljevanja pomagajo neodvisni strokovnjaki, katerih varnostne kvalifikacije potrdijo države članice. Ti neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic in so izbrani na podlagi povabila k oddaji prijave z namenom, da se ustvari podatkovna zbirka kandidatov.

Odbor iz člena 13 je vsako leto obveščen o seznamu strokovnjakov iz podatkovne zbirke, iz katere morajo biti jasno razvidne kvalifikacije strokovnjakov. Komisija tudi zagotovi, da strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, v zvezi s katerimi imajo navzkrižje interesov.

3. Komisija z izvedbenim aktom dodeli finančna sredstva za izbrane ukrepe po vsakem razpisu ali po uporabi člena 190 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Člen 16

Letni obroki

Komisija lahko proračunske obveznosti razdeli na letne obroke.

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1. Komisija redno spremlja izvajanje Programa in vsako leto poroča o doseženem napredku v skladu s točko (e) člena 38(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

2. Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je zlasti ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri ukrepih, ki se izvajajo na podlagi Programa, ter vključevanje MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Poročilo poleg tega vsebuje informacije o državah porekla upravičencev in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

Člen 18

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi pregledi, in kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi Programa, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi Programa, prišlo do goljufije, korupcije ali ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS

(1) UL C 129, 11.4.2018, str. 51.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. julija 2018.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(6) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(10) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(11) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

SKUPNA IZJAVA O FINANCIRANJU EVROPSKEGA PROGRAMA ZA RAZVOJ OBRAMBNE INDUSTRIJE

Evropski parlament in Svet brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka soglašata, da se bo evropski program za razvoj obrambne industrije v obdobju 2019–2020 financiral, kot sledi:

—	200 milijonov EUR iz nerazporejene razlike;

—	116,1 milijona EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope;

—	3,9 milijona EUR iz programa EGNOS;

—	104,1 milijona EUR iz programa Galileo;

—	12 milijonov EUR iz programa Copernicus;

—	63,9 milijona EUR iz Evropskega skupnega podjetja za ITER.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 200

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 7. avgust 2018

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 ( 1 )	1
	*	Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije	30

	II Nezakonodajni akti
	SKLEPI
*	Sklep (EU) 2018/1093 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Francije – EGF/2017/009 FR/Air France	44


	(1) Besedilo velja za EGP.