ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 181 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 61 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1011 z dne 17. julija 2018 o odobritvi razširitve ravni uporabe z UV-žarki obdelanih gob kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1) |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/1 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2018/1009
z dne 17. julija 2018
o izvajanju Uredbe (EU) 2017/1509 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1509 z dne 30. avgusta 2017 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 329/2007 (1) ter zlasti člena 47(5) Uredbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 30. avgusta 2017 sprejel Uredbo (EU) 2017/1509. |
(2) |
Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN 1718 (2006), je 9. julija 2018 spremenil uvrstitev na seznam osebe in subjekta, za katera veljajo omejevalni ukrepi. |
(3) |
Prilogo XIII k Uredbi (EU) 2017/1509 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga XIII k Uredbi (EU) 2017/1509 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. julija 2018
Za Svet
Predsednik
G. BLÜMEL
(1) UL L 224, 31.8.2017, str. 1.
PRILOGA
1. |
V Prilogi XIII k Uredbi (EU) 2017/1509 se vnos 4 pod naslovom „(a) Fizične osebe“ nadomesti z naslednjim:
|
2. |
V Prilogi XIII k Uredbi (EU) 2017/1509 se vnos 28 pod naslovom „(b) Pravne osebe, subjekti in organi“ nadomesti z naslednjim:
|
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1010
z dne 13. julija 2018
o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Radicchio Variegato di Castelfranco“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Radicchio Variegato di Castelfranco“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 783/2008 (3). |
(2) |
Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (4). |
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Radicchio Variegato di Castelfranco“ (ZGO), se odobri.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. julija 2018
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1263/96 z dne 1. julija 1996 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe (EGS) št. 2081/92 (UL L 163, 2.7.1996, str. 19).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 783/2008 z dne 5. avgusta 2008 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Radicchio Variegato di Castelfranco (ZGO)) (UL L 209, 6.8.2008, str. 5).
(4) UL C 51, 10.2.2018, str. 8.
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/4 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1011
z dne 17. julija 2018
o odobritvi razširitve ravni uporabe z UV-žarki obdelanih gob kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg Unije lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije. |
(2) |
V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2), ki vzpostavlja seznam Unije z odobrenimi novimi živili. |
(3) |
Komisija se v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2015/2283 odloči o odobritvi novega živila in dajanju tega živila na trg Unije ter o posodobitvi seznama Unije. |
(4) |
Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/2355 (3) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) odobreno dajanje na trg z UV-žarki obdelanih gob kot novega živila. |
(5) |
Dne 23. julija 2015 sta družbi Banken Champignons Group B.V. in J.K. Holding B.V. vložili zahtevo pri pristojnem organu Nizozemske za dajanje z UV-žarki obdelanih gob (Agaricus bisporus) s povišanimi ravnmi vitamina D2 na trg Unije kot novega živila v smislu točke (f) člena 1(2) Uredbe (ES) št. 258/97. |
(6) |
Z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 je navedena odobritev januarja 2018 postala generična. Vloga teh družb zadeva gobe z višjo vsebnostjo vitamina D2, zato bi bilo treba to uredbo obravnavati kot odobritev za razširitev uporabe. |
(7) |
V skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2015/2283 se kakršna koli zahteva za dajanje novega živila na trg Unije, ki se predloži državi članici v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 in za katero končna odločitev ni bila sprejeta pred 1. januarjem 2018, obravnava kot vloga, predložena v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283. |
(8) |
Zahteva za dajanje z UV-žarki obdelanih gob (Agaricus bisporus) s povišanimi ravnmi vitamina D2 na trg Unije kot novega živila je bila predložena državi članici v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 258/97 in vloga izpolnjuje tudi zahteve iz Uredbe (EU) 2015/2283. |
(9) |
Pristojni organ Nizozemske je 20. septembra 2017 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je ugotovil, da z UV-žarki obdelane gobe (Agaricus bisporus) s povišanimi ravnmi vitamina D2 izpolnjujejo merila za novo živilo, določena v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97. |
(10) |
Komisija je 5. oktobra 2017 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam. Te so v 60-dnevnem roku iz prvega pododstavka člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97 podale pripombe v zvezi z zagotavljanjem, da se ravni največjega dopustnega vnosa vitamina D, ki jih je določila Evropska agencija za varnost hrane (5), ne presežejo. |
(11) |
Glede na pripombe drugih držav članic je vložnik predložil dodatna pojasnila, ki so odpravila pomisleke ter zaskrbljenost držav članic in Komisije. |
(12) |
Navedena pojasnila vsebujejo dovolj dokazov, da se z UV-žarki obdelane gobe (Agaricus bisporus) s povišanimi ravnmi vitamina D2 pri predlaganih ravneh uporabe štejejo za skladne s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283. |
(13) |
Točka 1 dela A Priloge VI k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa, da ime živila vključuje podatke o njegovi posebni obdelavi ali se mu takšni podatki dodajo v vseh primerih, v katerih bi opustitev takšnih informacij lahko zavedla potrošnika. Ker potrošniki običajno ne pričakujejo, da se gobe obdelujejo z UV-žarki, ime tega živila vključuje take informacije ali se mu dodajo, da se prepreči zavajanje potrošnika. |
(14) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Vnos na seznamu Unije z odobrenimi novimi živili iz člena 8 Uredbe (EU) 2015/2283, ki zadeva snov z UV-žarki obdelane gobe, se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
2. Vnos na seznamu Unije iz prvega odstavka vključuje pogoje uporabe in zahteve za označevanje, določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 327, 11.12.2015, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2355 z dne 14. decembra 2017 o odobritvi dajanja na trg z UV žarki obdelanih gob kot novega živila v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 336, 16.12.2017, str. 52).
(4) Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L 43, 14.2.1997, str. 1).
(5) EFSA Journal 2012;10(7):2813.
(6) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).
PRILOGA
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:
(1) |
vnos za „Z UV-žarki obdelane gobe (Agaricus bisporus)“ v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
vnos za „Z UV-žarki obdelane gobe (Agaricus bisporus)“ v tabeli 2 (Specifikacije) se nadomesti z naslednjim:
|
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/7 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1012
z dne 17. julija 2018
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/671
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije;
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. oktobra 2017 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom koles s pedali, s pomožnim električnim motorjem (v nadaljnjem besedilu: električna kolesa), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo. |
(2) |
Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
(3) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 8. septembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EBMA). Pritožnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
(4) |
Komisija je 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo. Komisija je obvestilo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). |
1.2 Registracija uvoza
(5) |
Pritožnik je 31. januarja 2018 vložil zahtevek za registracijo uvoza električnih koles iz LRK v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Komisija je 3. maja 2018 objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2018/671 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji), s katero je za uvoz električnih koles iz LRK od 4. maja 2018 dalje postala obvezna registracija. |
(6) |
Zainteresirane strani so v odziv na zahtevo po registraciji predložile pripombe, ki so bile obravnavane v uredbi o registraciji. Komisija potrjuje, da je pritožnik predložil zadostne dokaze, ki upravičujejo potrebo po registraciji uvoza. Uvoz in tržni deleži iz LRK so se skokovito povečali. Pripombe so bile zato zavrnjene. |
1.3 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
(7) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.4 Zainteresirane strani
(8) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK in znane uvoznike ter jih povabila k sodelovanju. |
(9) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(10) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je začasno izbrala Švico kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(11) |
Nekatere zainteresirane strani, ki so podprle pritožbo, so iz strahu pred maščevanjem zahtevale zaupno obravnavanje svojih identitet, saj nekatere dele svojih električnih koles kupujejo v LRK. Komisija je po presoji predloženih argumentov ugodila njihovim zahtevam. |
(12) |
Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME) in Združenje evropskih uvoznikov električnih koles (v nadaljnjem besedilu: združenje CEIEB), ki sta oba predstavljala več zainteresiranih strani, sta po začetku postopka predložila pripombe. |
(13) |
Zbornica CCCME je trdila, da so razlogi, zaradi katerih je Komisija odobrila zaupno obravnavanje identitete nekaterih zainteresiranih strani, ki so podprle pritožbo, nezadostni in neutemeljeni. Po njenem mnenju nekateri člani industrije Unije iz LRK uvažajo celotna električna kolesa, zato jih ob upoštevanju člena 4(1)(a) osnovne uredbe ni treba šteti za člane industrije Unije. Poudarila je, da zaradi zaupnega obravnavanja identitete nekaterih zainteresiranih strani proizvajalci izvozniki ne morejo ustrezno proučiti njihovega stališča v tem primeru. |
(14) |
Podobno je združenje CEIEB trdilo, da pritožba ne vsebuje seznama vseh znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji, kot tudi ne obsega in vrednosti, ki so ju proizvedli ti proizvajalci. Komisija je to trditev zavrnila. Pritožba je vsebovala seznam znanih proizvajalcev v Uniji (5) in njihov celotni obseg proizvodnje (6). Združenje CEIEB je zato lahko ocenilo seznam znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji. |
(15) |
Združenje CEIEB je na podlagi teh informacij lahko ugotovilo, da družbi, navedeni kot proizvajalki Unije, tudi uvažata izdelek v preiskavi iz zadevne države. Zato je jasno, da bi lahko združenje CEIEB v zvezi s tem v celoti uveljavljalo svoje pravice do obrambe. Trditve so bile zato zavrnjene. |
(16) |
Zbornica CCCME je nadalje trdila, da pritožba ne vsebuje ustrezne ravni zadostnih dokazov, potrebnih za začetek preiskave. V podporo temu je navedla štiri razloge. |
(17) |
Prvič, podatki o uvozu, ki temeljijo na kitajskih statističnih podatkih o izvozu, pridobljenih od kitajskih carinskih organov, skupaj s prilagoditvami, narejenimi za izbor izdelka v tej preiskavi, ne bi smeli ostati zaupni, Komisija pa bi morala njihov vir ustrezno proučiti. |
(18) |
Drugič, nekatere informacije v pritožbi, kot je na primer domnevna presežna zmogljivost v zadevnem sektorju v LRK, bi bile zavajajoče, saj se ne nanašajo le na sektor električnih koles, ampak sektor električnih koles in koles skupaj. Podobno bi bila precenjena vrednost trga električnih koles v Uniji, saj ne zajema le električnih koles, ampak vsa lahka električna vozila. |
(19) |
Tretjič, trditve o subvencioniranju, navedene v pritožbi, bi bile neutemeljene in bi bilo treba zanje izvesti lastno protisubvencijsko preiskavo. |
(20) |
Četrtič, po mnenju zbornice CCCME je bila v pritožbi predložena vrsta neutemeljenih trditev, ki škodijo industriji električnih koles v LRK, saj naj bi bili v skladu z njimi proizvajalci Unije gonilna sila inovacij v tej panogi, kitajski proizvajalci pa le posnemajo obstoječe stanje tehnologije električnih koles, razvite v Uniji. |
(21) |
Komisija je izvedla preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe in sklenila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili ustreznost in točnost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. V skladu s členom 5(2) osnovne uredbe pritožba vsebuje vse, pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije o dejavnikih, navedenih v osnovni uredbi. Komisija je na podlagi predloženih dokazov menila, da je navedena zahteva izpolnjena. |
(22) |
Kar zadeva argument glede kitajskih podatkov o uvozu, se Komisija sklicuje na oddelek 3.2 uredbe o registraciji in oddelek 4.3 te uredbe, kjer je navedeni argument ustrezno obravnavan. |
(23) |
Kar zadeva argument glede presežne zmogljivosti, je presežne zmogljivosti za električna kolesa in kolesa zagotovo treba proučiti skupaj, saj se lahko proizvodna zmogljivost za kolesa z malo stroški ali napora preoblikuje v proizvodno zmogljivost za električna kolesa (glej uvodno izjavo 172), in obstajajo dokazi, da je to redna praksa družb, ki proizvajajo oba izdelka. |
(24) |
Glede pripomb o domnevnem subvencioniranju na kitajskem trgu je Komisija 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo. Ta preiskava še poteka. |
(25) |
Nazadnje, kar zadeva argumenta glede inovacije in posnemanja, točnost teh trditev iz četrte točke ni vplivala na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek tega primera, saj ne spadata med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen. |
(26) |
Komisija je zato sklenila, da je pritožba vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.5 Vzorčenje
(27) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.5.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije
(28) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila porazdelitev po vrstah izdelka in geografsko porazdelitev. |
(29) |
Ta vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 60 % celotnega obsega proizvodnje in 58 % celotne prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. |
(30) |
Združenje EBMA je trdilo, da je vzorec preveč osredotočen na nizozemski trg in francoski proizvajalci niso ustrezno upoštevani. |
(31) |
Komisija je opozorila, da vzorec vključuje največje trge za izdelek v preiskavi ter največje proizvajalce po obsegu in prodaji na trgu Unije, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti. |
(32) |
Opozorila je tudi, da proizvodnja francoskih proizvajalcev predstavlja le manjši del proizvodnje električnih koles v Uniji. Zato za zagotovitev reprezentativnosti vzorca ni treba vključiti francoskega proizvajalca. |
(33) |
Ena zainteresirana stran je predlagala, naj se v vzorec vključi nemški proizvajalec. Vendar zadevna družba ni sodelovala, zato te trditve ni bilo mogoče upoštevati. To ni vplivalo na reprezentativnost vzorca, saj je vzorec zajemal 60 % obsega proizvodnje in je vključeval nemškega proizvajalca. |
(34) |
Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. |
1.5.2 Vzorčenje uvoznikov
(35) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
(36) |
Zahtevane informacije je predložilo 21 nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec petih nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. |
(37) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da vzorec uvoznikov ni reprezentativen, saj ne zajema uvoznikov iz Danske, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva ter je preveč osredotočen na uvoznike, ki kupujejo mestna električna kolesa. |
(38) |
Vendar so bili sodelujoči uvozniki iz Danske, Nemčije in Združenega kraljestva precej manjši od vzorčenih uvoznikov, uvozniki iz Italije pa niso sodelovali. Prav tako so vzorčeni uvozniki uvažali raznovrstne izdelke, vključno z mestnimi, treking, gorskimi in zložljivimi električnimi kolesi. |
(39) |
Komisija opozarja tudi, da je vzorec vključeval največji obseg uvoza, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času. |
(40) |
Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za sodelujoče uvoznike. |
1.5.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK
(41) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi. |
(42) |
Zahtevane informacije je predložilo 96 proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. En proizvajalec je sporočil, da v obdobju preiskave ni izvažal električnih koles v Unijo, zato se je štelo, da ga ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je začasno izbrala vzorec štirih sodelujočih skupin proizvajalcev na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo. |
(43) |
V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki električnih koles in organi LRK opravljena posvetovanja o izbranem vzorcu. |
(44) |
Trije nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da bi morali biti v vzorec vključeni zaradi domnevnih posebnosti njihove proizvodnje ali prodaje, zaradi katerih se razlikujejo od nekaterih ali vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. |
(45) |
Te posebnosti niso pomembne z vidika člena 17(1) osnovne uredbe, na podlagi katerega je treba izbrati vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Nobeden od treh nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni trdil, da bi ga bilo treba v vzorec vključiti na podlagi tega merila, in nobeden ni trdil, da bi bilo treba spremeniti merilo za izbor vzorca. Zato so bile vse tri zahteve zavrnjene. |
(46) |
Po izteku roka za odzive na vzorčenje ter po tem, ko je bil vzorec izbran in so bili vprašalniki že poslani, se je javil en proizvajalec izvoznik, ki je zahteval, naj se šteje za sodelujočega, ker se je pravočasno odzval na vzorčenje v vzporedni protisubvencijski preiskavi. Zahteva je bila zavrnjena, saj se družba ni pravočasno javila v tej preiskavi. |
1.6 Individualna preiskava
(47) |
Šest nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uradno zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Dva sta zahtevala tržnogospodarsko obravnavo, zaradi česar je treba analizirati in preveriti še dva dodatna obrazca zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo. Poleg tega so tri družbe od tistih, ki so uradno zahtevale individualno preiskavo, skupine družb s skupno šestimi povezanimi trgovci. Skupine, zadolžene za zadevo, bi morale analizirati in preveriti tudi zadevni del protidampinškega vprašalnika, ki so ga izpolnile te družbe. Preiskava tako velikega števila zahtevkov bi predstavljala preveliko obremenitev in je ni mogoče razumno pričakovati v času, ki je na voljo za to preiskavo. Komisija se je zato odločila, da ne ugodi zahtevkom za individualno preiskavo. |
1.7 Obrazci zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo
(48) |
Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so bili izbrani v vzorec, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zaprositi za individualno stopnjo dampinga. Samo ena od skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, izbranih v vzorec, je predložila obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo, ki ga je ocenila Komisija. |
1.8 Izpolnjeni vprašalniki
(49) |
Komisija je vprašalnike poslala vsem vzorčenim družbam, vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so nameravali zaprositi za individualno preiskavo, in 27 proizvajalcem v morebitnih primerljivih državah, tj. v Avstraliji, na Japonskem, v Mehiki, Južni Koreji, Švici, Tajvanu, na Tajskem, v Turčiji in ZDA. |
(50) |
Komisija je popolno izpolnjene vprašalnike prejela od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije, vseh vzorčenih nepovezanih uvoznikov, vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so zahtevali individualno preiskavo, in enega proizvajalca iz primerljive države, tj. Švice. |
1.9 Preveritveni obiski
(51) |
Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.10 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
(52) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Zadevni izdelek
(53) |
Zadevni izdelek so kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
(54) |
Ta opredelitev zajema različne vrste električnih koles. |
2.2 Podobni izdelek
(55) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne uporabe:
|
(56) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.3 Trditve glede obsega izdelka
(57) |
Zbornica CCCME je v pripombah, ki jih je predložila po začetku preiskave, nasprotovala nameri Komisije, da vse vrste električnih koles šteje za en sam izdelek. Zlasti je trdila, da bi bilo treba iz obsega preiskave izključiti hitra električna kolesa (električna kolesa s hitrostjo več kot 25 km/h in do 45 km/h). Motor običajnih električnih koles ima največjo moč (7) 250 W, motor hitrih električnih koles pa lahko ima večjo moč, običajno od 350 do 500 W. |
(58) |
Zbornica CCCME je trdila, da imajo ta kolesa bistveno drugačne lastnosti in predvidene uporabe ter tudi bistveno drugačne cene. Z vidika potrošnika hitra električna kolesa niso medsebojno zamenljiva z nobenimi drugimi električnimi kolesi, zajetimi v tej preiskavi. |
(59) |
Po mnenju zbornice CCCME se hitra električna kolesa od drugih električnih koles razlikujejo iz več razlogov. Prvič, niso iz enakih surovin in sestavnih delov. Motor za hitra električna kolesa ima na primer večjo nazivno moč, materiali za električna kolesa pa so močnejša in kakovostnejša. |
(60) |
Drugič, stroški in cene so bistveno drugačni. Za kakovost in moč delov za proizvodnjo hitrih električnih koles veljajo strožje zahteve, zato je strošek proizvodnje hitrih električnih koles višji od stroška proizvodnje običajnih električnih koles, zaradi tega pa je višja tudi končna prodajna cena. |
(61) |
Tretjič, imajo drugačne oznake KN. Od 1. januarja 2017 so običajna električna kolesa uvrščena pod oznako KN 8711 60 10, hitra električna kolesa pa pod oznako KN 8711 60 90. Pred letom 2017 so bila običajna električna kolesa uvrščena pod oznako (ex) KN 8711 90 10, hitra električna kolesa pa pod oznako (ex) KN 8711 90 90. |
(62) |
Četrtič, hitra električna kolesa se štejejo za motorna vozila (kategorija vozil L1e-B), zato morajo imeti vozniki dovoljenje in nositi čelado. Za običajna električna kolesa take zahteve ne veljajo. Te zahteve bodo močno omejile, kdo lahko kupi hitra električna kolesa in jih upravlja. |
(63) |
Petič, hitrih električnih koles ne kupujejo iste vrste potrošnikov. Kupci običajnih električnih koles so večinoma pisarniški delavci ali starejše osebe zaradi dodatnega pomožnega pogona, kupci hitrih električnih koles pa so večinoma mladi, ki ta električna kolesa uporabljajo za zahtevnejše ali športne dejavnosti. |
(64) |
Pritožnik je trdil, da imajo vsa električna kolesa ključne skupne lastnosti. Zlasti je trdil, da gre v obeh primerih za kolesa, zasnovana tako, da se poganjajo s pedali, in so opremljena s pomožnim električnim motorjem za pomoč pri poganjanju s pedali. Poleg tega se za vsa električna kolesa izvajajo isti preskusi na podlagi evropskega standarda EN 15194. Pritožnik je na tej podlagi sklenil, da gre za namene te preiskave za en sam izdelek. |
(65) |
Pritožnik je to poudaril tudi zato, ker se lahko vrtilna frekvenca pomožnega motornega pogona s 25 km/h zlahka poveča na 45 km/h in obratno, saj je to zlasti vprašanje programiranja programske opreme in ne dejanskih fizikalnih razlik. |
(66) |
Med preiskavo je uvoznik trdil, da bi bilo treba električna kolesa, ki spadajo v kategorijo L1e-A, izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Kategorija L1e-A zajema električna kolesa s pomožnim motornim pogonom do 25 km/h in močjo motorja do 1 kW. Domnevno se električna kolesa kategorije L1e-A ne proizvajajo v Uniji in niso posebej navedena v pritožbi. Uvoznik nadalje trdi, da električna kolesa kategorije L1e-A niso mogla povzročiti škode industriji Unije, saj je bilo prvo električno kolo kategorije L1e-A na trgu Unije prodano več kot osem tednov po tem, ko je pritožnik vložil pritožbo. |
(67) |
Komisija je vse te pripombe upoštevala. Opozorila je, da obseg izdelka v pritožbi dejansko zajema vsa kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem. Obseg izdelka v pritožbi ne vsebuje nobenih omejitev glede klasifikacije vozila. Zato je bilo sklenjeno, da so električna kolesa kategorije L1e-A zajeta v pritožbi. Z lastnega spletišča uvoznika je bilo tudi razvidno, da imajo električna kolesa kategorije L1e-A vse prednosti običajnega električnega kolesa, vendar z več moči. Uvoznik zlasti poudarja, da v večini držav članic pri električnih kolesih kategorije L1e-A čelada ni potrebna ter da se lahko uporabljajo na običajnih kolesarskih stezah in poteh. |
(68) |
Kar zadeva hitra električna kolesa, je bila predložena trditev, da so njihovi stroški proizvodnje in prodajna cena precej višji. To samo po sebi ni razlog za izključitev izdelka iz obsega izdelka, saj obseg izdelka navadno vključuje blago, ki se prodaja po različnih cenah. Vendar se ta dejavnik upošteva pri primerjavah v okviru izračuna dampinga in škode. |
(69) |
Kar zadeva različno predvideno uporabo in dojemanje potrošnikov, se trdi, da se običajna električna kolesa prodajajo zlasti starejšim ljudem, rekreativnim kolesarjem in tudi pisarniškim delavcem, hitra električna kolesa pa se večinoma uporabljajo za zahtevnejše dejavnosti, kot je dnevna migracija. Ker pisarniški delavci svoje običajno električno kolo verjetno uporabljajo za vožnjo od doma do delovnega mesta, je ta uporaba zelo podobna uporabi hitrih električnih koles za dnevno migracijo. Zato se sklene, da se predvidena uporaba in dojemanje potrošnikov precej prekrivata ter zato ne upravičujeta izključitve proizvoda. |
(70) |
Kar zadeva obe trditvi glede izključitve, je Komisija sklenila, da imajo hitra električna kolesa in kolesa kategorije L1e-A enake fizikalne lastnosti kot druga električna kolesa, zato spadajo v obseg izdelka. Komisija je priznala, da splošna kategorija zadevnega izdelka zajema različne vrste izdelka, vendar to samo po sebi ne more voditi v izključitev iz obsega izdelka. Različna carinska razvrstitev v okviru iste splošne kategorije zadevnega izdelka tudi ni merilo, ki bi samo po sebi vodilo v izključitev. V protidampinških preiskavah je dejansko zelo običajno, da zadevni izdelek vključuje niz carinskih oznak. Nazadnje, zahteve glede uporabe zadevnega izdelka ali podobnega izdelka po prodaji ne vplivajo na osnovne fizikalne lastnosti, ki opredeljujejo navedeni izdelek za namene protidampinških preiskav. Podobno obsega izdelka ne opredeljujejo kategorije potrošnikov, ki se bodo odločili za eno ali drugo vrsto izdelka. Trditve so bile zato zavrnjene. |
(71) |
En uvoznik je trdil, da bi bilo treba električne trikolesnike izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Trdil je, da ni jasno, ali preiskava dejansko zajema vse vrste koles (vključno z dvo-, tri- in štirikolesniki) ali le dvokolesa, ker je v naslovu obvestila o začetku navedeno, da se protidampinški postopek nanaša na uvoz električnih koles. |
(72) |
Komisija je opozorila, da obseg izdelka v preiskavi ni opredeljen z naslovom obvestila o začetku, ampak z njegovim oddelkom „2. Izdelek v preiskavi“. V tem oddelku je jasno opredeljeno, da izdelek v preiskavi zajema „kolesa“. Izraz „kolesa“ ni omejen na kolesa z dvema kolesoma, ampak vključuje tudi trikolesnike in štirikolesnike. Ker so dvokolesna kolesa daleč najobičajnejša vrsta koles, se je naslov nanašal na dvokolesna kolesa, pri čemer iz obsega preiskave niso bile izključene druge vrste koles. |
(73) |
Uvoznik je nadalje trdil, da je bila preiskava posebej osredotočena na dvokolesa. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Zbrala je informacije o vseh vrstah električnih koles; proizvajalci in izvozniki Unije so morali navesti število koles za vse izdelke, ki so jih proizvedli in prodali na trgu Unije. Zato je jasno, da so bili trikolesniki v preiskavi ločeno opredeljeni in preiskani. Dvokolesa so nedvomno najobičajnejša vrsta koles, zato ni presenetljivo, da se izraz e-kolesa/električna kolesa v preiskavi in tudi na trgu na splošno uporablja za vse vrste električnih koles. To ne pomeni, da se v preiskavi niso upoštevale druge vrste koles. |
(74) |
Zato se sklene, da imajo hitra električna kolesa, električna kolesa kategorije L1e-A in električna trikolesa enake osnovne fizikalne lastnosti ter končne uporabe kot druge vrste električnih koles, zato jih ni mogoče izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. |
3. DAMPING
3.1 Normalna vrednost
3.1.1 Tržnogospodarska obravnava (v nadaljnjem besedilu: TGO)
(75) |
Komisija v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za katerega koli proizvajalca izvoznika v LRK, ki izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zato zanj lahko odobrila TGO. |
(76) |
Zbornica CCCMC je trdila, da bi morala po prenehanju veljavnosti odstavka 15(a)(ii) Protokola o pristopu LRK k Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) 11. decembra 2016 za kitajske izvoznike veljati splošna pravila za določitev normalne vrednosti. V zvezi s tem je navedla, da je uporaba metodologije netržnega gospodarstva za določitev po 11. decembru 2016 v nasprotju z obveznostmi Unije v okviru STO. Trdila je tudi, da normalna vrednost ne sme temeljiti na primerljivi državi, ampak na podatkih o kitajski prodaji in stroških. |
(77) |
Obvestilo o začetku je bilo objavljeno 20. oktobra 2017. Zato je ustrezna zakonodaja, ki se uporablja za ta postopek, različica osnovne uredbe, ki je veljala ob začetku postopka. Normalno vrednost je zato treba določiti na podlagi člena 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe, kakor je veljala na datum začetka te preiskave oktobra 2017. Trditev zbornice CCCME se zato zavrne. |
(78) |
Merila za tržnogospodarsko obravnavo iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe so na kratko in za lažjo referenco povzeta tako:
|
(79) |
Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Samo en vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. skupina Giant Group, je zahteval TGO in odgovoril v določenem roku. |
(80) |
Ker ta primer vključuje povezane stranke, je Komisija preverila, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato se je preiskava v zvezi s TGO, kadar je bila v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka neposredno ali posredno vključena podrejena družba ali katera koli druga družba, povezana s proizvajalcem izvoznikom v LRK, izvedla za vsako družbo posebej in za skupino družb kot celoto. |
(81) |
Komisija je poiskala vse potrebne informacije in preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO v prostorih večjih pravnih subjektov skupine. |
(82) |
Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da skupina Giant Group ni dokazala, da izpolnjuje merila za TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zlasti merili št. 1 in 3. Zato je Komisija zavrnila njen zahtevek za TGO. |
(83) |
Poleg tega skupini Giant Group ni uspelo dokazati, da se država ni bistveno vmešavala in da stroški glavnih surovin v njeni proizvodnji zadevnega izdelka dejansko odražajo tržne vrednosti. Kot je bilo pojasnjeno v razkritju za TGO, skupina Giant Group kupuje kitajske aluminijaste cevi in okvire, na njihove cene pa vpliva znatno izkrivljanje trga primarnega aluminija zaradi bistvenega vmešavanja države. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da skupina Giant Group ni dokazala, da izpolnjuje merilo št. 1 v zvezi s TGO. |
(84) |
Poleg tega skupina Giant Group prav tako ni dokazala, da ni bila podvržena znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva. V skladu z razkritjem za TGO je imela skupina Giant Group korist od več ugodnejših davčnih shem, povračil, finančnih spodbud in posebnih odbitkov za nastale stroške. Te ugodnosti, zlasti vse skupaj, se štejejo za znatno izkrivljanje, ki se prenaša še iz sistema netržnega gospodarstva. Zato ni izpolnjevala merila št. 3 v zvezi s TGO. |
(85) |
Komisija je ugotovitve razkrila zadevnemu proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe k ugotovitvam in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je upoštevala predstavljena stališča. |
(86) |
Skupina Giant Group je po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO predložila več pripomb. |
(87) |
Skupina Giant Group je v zvezi z merilom št. 1 trdila, da je bila cena aluminija, ki se uporablja pri proizvodnji električnih koles, v skladu z mednarodnimi cenami na londonski borzi kovin (v nadaljnjem besedilu: borza LME). V nasprotju s tem je navedla, da nastalega izkrivljanja ni mogoče opredeliti kot znatnega, ker je bil v smislu vrednosti učinek domnevnega izkrivljanja de minimis. |
(88) |
Kot je Komisija na dolgo pojasnila v dokumentu o razkritju, je šanghajska borza kovin (v nadaljnjem besedilu: borza SHFE) zasnovana tako, da lahko kitajska vlada popolnoma nadzoruje trg aluminija. Za ugotovitev glede bistvenega vmešavanja države ni pomembno, ali se navedeni vpliv uporabi za določitev cen na tržni ravni ali ne ali pa na podlagi drugih premislekov in s tem ob spreminjajoči se deviantnosti tržne ravni. Merilo bistvenega vmešavanja države je izpolnjeno, kadar država nima le možnosti za neznaten vpliv na cene, ampak lahko izvaja precejšen nadzor, ne glede na to, kako ga dejansko izvaja. |
(89) |
Dejstvo, da je delež aluminija, ki se uporablja pri proizvodnji električnih koles, manjši kot pri drugih izdelkih, ne spremeni dejstva, da proizvajalci električnih koles delujejo na znatno izkrivljenem trgu. V tem konkretnem primeru in ne glede na njegovo vrednost je Komisija na podlagi dejstev, zbranih med preiskavo, ugotovila, da je okvir iz aluminija (proizveden iz aluminijastih cevi) eden od najpomembnejših elementov za proizvodnjo električnih koles, ki posredno vpliva na vse druge dele in sestavne dele. |
(90) |
V zvezi z merilom št. 3 je skupina Giant Group trdila, da je korist, ki izhaja iz diferenciranih stopenj obdavčitve, izraz legitimnih ciljev industrijske politike LRK in se ne more šteti za izkrivljanje, ki se prenaša še iz predhodnega netržnega gospodarstva. Poleg tega je trdila, da izkrivljanja, če so kakšna, niso znatna. Skupina je trdila še, da je bila za določitev, ali je prednostna dodelitev pravic do uporabe zemljišč pomenila znatno izkrivljanje, uporabljena neustrezna metodologija, saj se prejete ugodnosti niso amortizirale v življenjskem obdobju sredstva. |
(91) |
Komisija se ni strinjala, da ima opredelitev kot znatno izkrivljanje v smislu člena 2(7)(c) osnovne uredbe kakršno koli pravno ali dejansko povezavo s pojmom „ugodnost“ v smislu Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba). Namesto tega gre za pojem, ki je sestavni del te ocene na podlagi člena 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(92) |
Komisija je ugotovila, da je bila dvema družbama skupine skoraj v celoti povrnjena cena pravice do uporabe zemljišč, tretja pa je po povračilu plačala majhen odstotek vrednosti cene pravice do uporabe zemljišč. Glede na naravo industrije, v kateri je zemljišče najpomembnejše sredstvo in pomembno po naravi, je Komisija lahko sklenila le, da so proizvodni stroški in finančni položaj družbe podvrženi znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša iz sistema netržnega gospodarstva. |
(93) |
Sklep o zavrnitvi zahtevka skupine Giant Group za TGO zato ostaja nespremenjen. |
(94) |
Komisija je zainteresirane strani obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO. |
3.1.2 Primerljiva država
(95) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom. |
(96) |
Komisija je poleg Švice, Japonske in Tajvana, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku, poskušala najti proizvajalce izdelka v preiskavi v Avstraliji, Mehiki, Južni Koreji, na Tajskem, v Turčiji in ZDA. Na podlagi prejetih informacij je zaprosila 27 znanih proizvajalcev podobnega izdelka, naj predložijo informacije. Vprašalnik, poslan proizvajalcem iz primerljive države, sta izpolnila en proizvajalec v Švici in en proizvajalec v Tajvanu. V vprašalniku, ki ga je izpolnil proizvajalec v Tajvanu, so manjkale bistvene informacije, vključno s stroški proizvodnje na vrsto izdelka in seznamom domače prodaje. Proizvajalec kljub zahtevam Komisije ni do konca izpolnil vprašalnika, zaradi česar je Švica edina morebitna primerljiva država. |
(97) |
Zbornica CCCME je trdila, da Švica za primerljivo državo ne bi bila primerna iz več razlogov. Prvič, švicarska električna kolesa se razlikujejo od kitajskih – imajo centralni motor, kitajska električna kolesa pa imajo največkrat motor v pestu (nameščen na kolesu), kar sta različni tehnologiji. Prav tako Švicarji uporabljajo dele, ki so bistveno drugačni (močnejši centralni motorji, upravljavci z GPS, zasloni na dotik itd.). Drugič, švicarski proizvajalci proizvajajo lastne znamke, kitajski pa so zlasti proizvajalci originalne opreme za uvoznike Unije. Tretjič, celotni obseg proizvodnje v Švici je precej manjši od tistega v LRK. Četrtič, švicarski proizvajalci svoje dele uvažajo iz Unije in Japonske, kitajski pa jih pridobijo na domačem trgu. Nazadnje, od osmih švicarskih proizvajalcev le trije uvažajo celotna električna kolesa iz Tajvana in jih preprodajo, največji proizvajalec pa vse dele uvaža iz tujine in jih v Švici le sestavi. |
(98) |
Združenje CEIEB je prav tako trdilo, da Švica ne bi bila primerna za primerljivo državo. Poudarilo je, da je stopnja razvoja v Švici zelo drugačna od tiste v LRK, zato ima Švica drugačne proizvodne stroške (zlasti stroške dela). Poleg tega noben drug trg na svetu nima tako velikega deleža hitrih električnih koles, ki so zaradi zakonsko zahtevane homologacije na splošno dražja. |
(99) |
Preiskava je potrdila, da ima velika večina električnih koles, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK izvažali v Unijo, motor v pestu, vsa električna kolesa, ki jih je sodelujoči proizvajalec iz primerljive države v OP prodal na švicarskem trgu, pa imajo centralne motorje. Motor je poleg akumulatorja po navadi najdražji del električnega kolesa. Centralni motor in motor v pestu sta dve različni tehnologiji, ki imata različne tehnične specifikacije in sta različno zapleteni. Centralni motorji imajo drugačno ceno kot motorji v pestu, uporaba enega namesto drugega pa posredno vpliva na druge dele. Električno kolo s centralnim motorjem bi na primer imelo drugačen, pogosto dražji okvir, ki je zasnovan tako, da se prilega motorju. To velja tudi za kolesa v primeru električnih koles z motorji v pestu. Pri električnih kolesih s centralnim motorjem so potrebni nekateri dodatni deli, kot so posebni nosilci za motor, ki pa pri tistih z motorji v pestu niso potrebni. Drugi deli, kot so tipala navora, se razlikujejo glede na vrsto motorja. |
(100) |
Ker sta to dve različni tehnologiji z različnimi strukturami stroškov in cenami, Komisija z uporabo Švice kot primerljive države ne bi pridobila normalne vrednosti za veliko večino uvoza, in sicer zaradi navedenega posrednega vpliva in težav pri količinski opredelitvi prilagoditev, potrebnih za prilagoditev normalne vrednosti iz Švice, da bi ustrezala vrstam izdelkov, ki se iz Kitajske izvažajo v Unijo. |
(101) |
Komisija je nadalje proučila izvoz sodelujočega proizvajalca iz primerljive države v druge države, vendar je tudi ta izvoz zajemal izključno električna kolesa s centralnimi motorji. |
(102) |
Komisija je zato v tej fazi sklenila, da Švica ni ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. |
(103) |
Zato je Komisija ob odsotnosti primerne tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe začasno sklenila, da ni mogoče določiti normalne vrednosti za vzorčene proizvajalce na podlagi domačih cen, konstruirane normalne vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cen pri izvozu iz takih tretjih držav v druge države, vključno z Unijo, in da je zato treba določiti normalno vrednost na podlagi katere koli druge razumne osnove, v tem primeru na podlagi cen, ki so se v Uniji dejansko plačevale ali se plačujejo za podobni izdelek. To se je zdelo primerno zaradi neprimernosti Švice in odsotnosti kakršnega koli drugega sodelovanja, kot je opisano v uvodni izjavi (96) in uvodnih izjavah od (99) do (102). Poleg tega je Komisija menila, da je to upravičeno zaradi velikosti trga Unije, obstoja uvoza in močne notranje konkurence na trgu Unije za ta izdelek. |
3.1.3 Normalna vrednost
(104) |
Ker v tem primeru TGO ni bila odobrena, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (103), določena na podlagi cen, ki so se v Uniji dejansko plačevale ali se plačujejo za podobni izdelek, na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije iz uvodne izjave (51). |
(105) |
Normalna vrednost vsake vrste izdelka temelji na dejanski prodajni ceni (franko tovarna), prilagojeni tako, da vključuje ciljni dobiček industrije Unije. |
(106) |
Veliko večino vrst izdelka, izvoženih iz LRK v Unijo, je bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, proizvedenimi in prodanimi v Uniji. V redkih primerih, kjer natančno ujemanje na ravni kontrolne številke izdelka ni bilo mogoče, je Komisija dobesedno odstranjevala lastnosti iz kontrolne številka izdelka, dokler ni bila pri ujemanju uspešna. V nekaterih izjemnih primerih, kjer se določene vrste koles niso proizvajale v Uniji, se je doseglo čim bližje ujemanje na podlagi drugih lastnosti. Podrobnosti tega postopka so bile razkrite proizvajalcem izvoznikom. |
3.2 Izvozna cena
(107) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih ali nepovezanih družb, ki so delovale kot uvoznice. |
(108) |
Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi dejansko plačane ali plačljive cene za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo. |
(109) |
Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V teh primerih so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, ter za dobiček (9 %). |
3.3 Primerjava
(110) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. |
(111) |
Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Komisija je izvedla naslednje prilagoditve izvozne cene z uporabo podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v izpolnjenih vprašalnikih in med preveritvenimi obiski: bančni stroški, stroški manipuliranja in natovarjanja v državi izvoznici, stroški kredita in dobiček za nepovezane trgovce v primeru povezanih trgovcev v Uniji. |
(112) |
Zbornica CCCME in en vzorčen proizvajalec izvoznik sta trdila, da bi bilo treba za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno to slednjo prilagoditi navzgor, ker so proizvajalci izvozniki proizvajalci originalne opreme. |
(113) |
Zbornica CCCME je trdila, da ker je večina proizvajalcev električnih koles proizvajalcev originalne opreme, se električna kolesa, ki jih ti proizvajajo, končnim potrošnikom prodajajo prek uvoznikov in distributerjev blagovne znamke. Cena, ki se zaračuna končnim potrošnikom, vključuje pribitek uvoznika blagovne znamke in pribitek distributerja. Zbornica CCCME je opozorila, da se uvozniki blagovnih znamk v industriji električnih koles razlikujejo od običajnih uvoznikov v drugih panogah. |
(114) |
Opozorila je, da je razlog za navedeno ta, da za večino električnih koles, izvoženih iz LRK v Unijo, oblikovanje, raziskave in razvoj izvajajo uvozniki blagovnih znamk ali uvozniki blagovnih znamk v sodelovanju z izvoznikom. Vsekakor uvozniki blagovne znamke veliko vložijo v to delo, podobno kot sami proizvajalci Unije. Uvozniki blagovne znamke bodo v svojo ceno za ponovno prodajo poleg uvozne cene dodali svojo lastno vrednost blagovne znamke. Zato bi bilo treba izvozno ceno kitajskih električnih koles prilagoditi navzgor, tako da se ji pred primerjavo z normalno vrednostjo prišteje pribitek uvoznika blagovne znamke. |
(115) |
Komisija je proučila ustrezno prilagoditev na podlagi člena 2(10)(d) (v nadaljnjem besedilu: raven trgovanja) osnovne uredbe. Vendar ustrezni pogoji niso bili izpolnjeni, saj Komisija ni našla doslednih in izrazitih razlik v funkcijah in cenah industrije Unije med prodajo proizvajalcev originalne opreme in prodajo drugih proizvajalcev na trgu Unije na ravni vrst izdelkov v smislu člena 2(10)(d)(i) osnovne uredbe. Tudi člena 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, saj ustrezna raven trgovanja – proizvajalcev originalne opreme – obstaja na domačem trgu proizvajalcev Unije. |
(116) |
Komisija je proučila tudi prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) (v nadaljnjem besedilu: drugi dejavniki), da bi se upoštevali stroški oblikovanja ter raziskav in razvoja, ki jih imajo uvozniki blagovnih znamk. Vendar proizvajalci izvozniki v tej fazi preiskave Komisiji niso predložili zanesljive količinske opredelitve teh stroškov. Komisija zato zainteresirane strani poziva, naj ji predložijo zanesljivo in preverljivo količinsko opredelitev stroškov za prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe. |
(117) |
Trditev zbornice CCCME je bila zato zavrnjena. |
(118) |
Po navedbah treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov klasifikacija vrste izdelka, ki jo je predlagala Komisija, ni zadoščala za razlikovanje električnih koles z različnimi ravnmi cen. Od Komisije so zahtevali, da klasifikaciji vrste izdelka doda več lastnosti, namreč:
|
(119) |
Pritožnik je po drugi strani trdil, da se cene različnih delov v okviru vsake predlagane lastnosti same po sebi ne razlikujejo. Poleg tega ni nujno, da so električna kolesa z domnevno dražjimi deli v okviru posamezne predlagane lastnosti dražja od tistih z domnevno cenejšim delom. Pritožnik je to podkrepil z več primeri. |
(120) |
Proizvajalci izvozniki se s tem niso strinjali, pri čemer so na primer poudarili, da pritožnik v svojih primerih zunanji menjalnik višjega cenovnega razreda (z 10 hitrostmi) primerja z notranjim menjalnikom nižjega cenovnega razreda (s tremi hitrostmi). Zato je cena podobna. Podobno se mehanske zavore višjega cenovnega razreda primerjajo s hidravličnimi zavorami nižjega cenovnega razreda. Proizvajalec izvoznik je poudaril tudi, da je primerjava koles z različnimi deli, da bi se dokazalo, da ti deli ne vplivajo na ceno celotnega kolesa, nesmiselna, saj v vsakem primeru obstajajo drugi različni dejavniki, ne le zadevni deli. |
(121) |
Komisija je upoštevala oba sklopa pripomb. Kar zadeva dodatne lastnosti, Komisija opozarja, da ni mogla ugotoviti, da bi bil notranji menjalnik vedno precej dražji od zunanjega ali da bo hidravlična zavora vedno precej dražja od mehanskega. Te podkategorije vključujejo dele, ki so na zgornjem in spodnjem koncu cenovnega razpona. Komisija je zato sklenila, da očitno ni dosledne večje razlike v cenah med deli v okviru predlaganih dodatnih lastnosti, ki bi upravičila spremembe vrst izdelkov, določenih v tej preiskavi. |
(122) |
V tej fazi preiskave ni bilo dokazov, ki bi upravičili prilagoditve na podlagi razlike v cenah delov v okviru navedenih lastnosti, pa tudi dodatnih lastnosti, ki so jih pozneje navedli proizvajalci izvozniki (tj. število hitrosti menjalnika in znamka centralnega motorja). V kitajskih električnih kolesih, ki se izvažajo v Unijo, se uporabljajo različni deli v okviru teh lastnosti, ki po vedenju Komisije ne dajejo prednosti določeni vrsti. Enako je mogoče trditi za električna kolesa, proizvedena v Uniji. Komisija je ponovno pozvala zainteresirane strani, naj ji predložijo take preverljive dokaze in informacije, da bo lahko končala presojo navedenih argumentov. |
3.4 Stopnje dampinga
(123) |
Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
(124) |
Stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila določena v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila izračunana kot tehtano povprečje na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. |
(125) |
V zvezi z vsemi drugimi proizvajalci izvozniki iz LRK je Komisija določila raven sodelovanja v LRK. To je izmerila tako, da je ocenila delež obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v skupnem obsegu izvoza iz zadevne države v Unijo. |
(126) |
Stopnja sodelovanja je bila visoka. Zato je bila preostala stopnja dampinga, ki velja za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, začasno določena na ravni, ki ustreza najvišji stopnji dampinga, ugotovljeni za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu. |
(127) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so: Preglednica 1
|
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev industrije in proizvodnje Unije
(128) |
Na začetku obravnavanega obdobja je podoben izdelek v Uniji proizvajalo 41 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Štirje od njih so v obdobju preiskave ustavili proizvodnjo. |
(129) |
Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 1,1 milijona kosov. Komisija je ta podatek določila na podlagi podatkov o potrošnji, ki jih je predložila Konfederacija evropske industrije koles (v nadaljnjem besedilu: konfederacija CONEBI), statističnih podatkov o uvozu ter razmerjem med prodajo in proizvodnjo vzorčenih proizvajalcev Unije. |
(130) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da sta zadevna proizvajalca Unije tudi uvoznika električnih koles. Vendar ni trdila, da bi morala biti ta proizvajalca izključena iz opredelitve industrije Unije, ali predložila argumentov za njuno izključitev. Uvoz sam po sebi ni razlog za izključitev iz opredelitve industrije Unije. |
(131) |
Druga stran je trdila, da družba ATALA in njena povezana družba Accell Nederland ne bi smela biti del industrije Unije, ker družba ATALA uvaža električna kolesa iz LRK. V skladu s pogoji iz člena 4(2) osnovne uredbe družbi ATALA in Acceell nista povezani. Vsekakor pa uvoz sam po sebi ni razlog za izključitev iz opredelitve industrije Unije. |
(132) |
Drugi proizvajalci Unije, ki so zahtevali zaupnost, so poročali o uvozu iz LRK. Te družbe skupaj z družbami iz uvodnih izjav 130 in 131 predstavljajo manj kot 5 % proizvodnje in prodaje industrije Unije. Zato ne vplivajo bistveno na kazalnike škode industrije Unije kot celote. To, ali se navedene družbe štejejo za del industrije Unije ali ne, ne vpliva bistveno na analizo škode. To vprašanje bo nadalje obravnavano, da se sprejmejo končne ugotovitve. |
4.2 Potrošnja Unije
(133) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij, ki jih je predložila konfederacija CONEBI. |
(134) |
Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi. Preglednica 2 Potrošnja Unije (v kosih)
|
(135) |
Potrošnja Unije se je stalno povečevala z 1,1 milijona kosov leta 2014 na skoraj 2 milijona kosov v obdobju preiskave, kar odraža 74-odstotno rast v obravnavanem obdobju. Ta razvoj je bil posledica večje okoljske ozaveščenosti in nadaljnjih naložb v trženje in promocijo ter v tehnološki razvoj električnih koles. |
4.3 Uvoz iz LRK
4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz LRK
(136) |
Od leta 2017 so električna kolesa uvrščena pod oznako KN 8711 60 10. Pred letom 2017 so bila električna kolesa uvrščena pod oznako (ex) KN 8711 90 10, pod katero so bili vključeni drugi izdelki. Da bi se ta težava odpravila, je pritožnik predložil podrobne statistične podatke kitajskih carinskih organov, s katerimi je lahko opredelil kitajski izvoz električnih koles. |
(137) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata tako, da je v ustrezno oznako HS ekstrapolirala razmerje kitajskega izvoza električnih koles (kot je bilo določeno zgoraj) glede na skupni izvoz iz LRK pod isto oznako HS. Kitajski statistični podatki o uvozu za devet mesecev leta 2017 neposredno temeljijo na podatkih Eurostata. |
(138) |
Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazano v preglednici 2 uvodne izjave 134. |
(139) |
Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot sledi. Preglednica 3 Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež
|
(140) |
Obseg uvoza iz LRK se je več kot potrojil, in sicer se je s skoraj 200 000 kosov leta 2014 povečal na skoraj 700 000 kosov v obdobju preiskave. Rast se je povečala med letom 2016 in obdobjem preiskave. |
(141) |
Hkrati se je delež trga Unije, ki ga je imel uvoz iz LRK, povečal s 17 % leta 2014 na 35 % v obdobju preiskave. |
(142) |
Zbornica CCCME je izrazila pomisleke glede zanesljivosti statističnih podatkov kitajskih carinskih organov, ki jih je predložil pritožnik, ter zahtevala, naj razkrije podrobne statistične podatke in vir teh podatkov. |
(143) |
Pritožnik je Komisiji dal na voljo podrobne statistične podatke, ki jih je uporabil za utemeljitev svoje pritožbe. Prav tako je v nezaupni različici pritožbe razkril zbirne podatke o izvozu po letih. Poleg tega je navedel, da so bili vir kitajski carinski organi, navedel je uporabljene oznake in pojasnil svojo metodologijo za izključitev drugih izdelkov, ki niso zadevni izdelek. |
(144) |
Komisija je s preverjanjem teh podatkov ugotovila, da je pritožnik te statistične podatke carinskih organov kupil pri uveljavljeni kitajski družbi, specializirani za to področje, in da imajo enake informacije na voljo tudi drugi kitajski ponudniki storitev. |
(145) |
Po drugi strani se je s preverjanjem tudi dokazalo, da je pritožnik v javno dostopni dokumentaciji točno opisal metodologijo, uporabljeno za določitev izvoza električnih koles iz LRK. |
(146) |
Poleg tega so bili podrobni podatki, ki jih je predložil pritožnik, navzkrižno preverjeni glede na druge vire informacij in so se izkazali za zanesljive. Nobena druga stran ni predlagala alternativnega vira informacij ali alternativne metodologije. |
(147) |
Komisija je ugotovila tudi, da so podrobni podatki in identiteta družbe, ki je zagotovila te informacije, po naravi zaupni v smislu člena 19(1) osnovne uredbe. Razkritje identitete družbe, ki je zagotovila informacije, bi imelo znaten škodljiv učinek na osebo, ki je zagotovila informacije, ali na osebo, od katere so bile informacije pridobljene. |
(148) |
V teh okoliščinah ter glede na raven razkritja zbirnih podatkov in metodologije v nezaupni dokumentaciji je Komisija menila, da zadevna stran za uveljavljanje svojih pravic do obrambe ne potrebuje vhodnih podatkov in identitete družbe, ki jih je preprodala. |
(149) |
Argument zbornice CCCME je bilo zato treba zavrniti. |
(150) |
Zainteresirane strani so trdile, da je uvoz iz LRK sledil tržnim trendom, saj sta se potrošnja v Uniji in tudi kitajski izvoz povečevala. Vendar je treba opozoriti, da sta obsega rasti kitajskega izvoza in potrošnje v Uniji zelo različna. Kitajski uvoz se je med letom 2014 in obdobjem preiskave povečal za 250 %, potrošnja v Uniji pa se je precej počasneje povečala, in sicer za 74 %. Trend je bil zagotovo enak, vendar je bil obseg povečanja precej drugačen. |
4.3.2 Cene uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen
(151) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata v skladu z metodo, opisano v uvodni izjavi (137). |
(152) |
Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot sledi. Preglednica 4 Uvozne cene (v EUR/kos)
|
(153) |
Povprečna cena uvoza iz LRK se je med letom 2014 in obdobjem preiskave znižala za 11 %, pri čemer se je najprej znižala za 4 % med letoma 2014 in 2015, nato pa za 12 % med letom 2016 in obdobjem preiskave. |
(154) |
Ker podroben nabor vrst izdelkov ni bil znan zaradi splošne narave statističnih podatkov Eurostata, razvoj cen ni popolnoma zanesljiv. Vendar je Komisija ugotovila, da so bile povprečne cene uvoza iz LRK bistveno nižje od cen proizvajalcev Unije in uvoza iz drugih tretjih držav razen LRK. Poleg tega se je, čeprav so kitajski izvozniki razširili paleto izdelkov, ki so se prodajali na trgu Unije, in vključili dražja električna kolesa, povprečna cena kitajskega uvoza znižala. |
(155) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
(156) |
Ministrstvo za trgovino LRK (MOFCOM) je trdilo, da bi bilo treba pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevati različne elemente, kot so vrsta električnega kolesa (npr. mestno in gorsko električno kolo), lokacija motorja (motor na pestu ali centralni motor), moč akumulatorja in material, iz katerega je električno kolo (npr. jeklo, aluminij, ogljik). Potrjeno je, da so se vsi ti dejavniki upoštevali pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen. |
(157) |
Komisija je izvedla primerjavo cen za vsako vrsto transakcije posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Kar zadeva raven trgovanja pri teh transakcijah, je bilo ugotovljeno, da vzorčeni proizvajalci Unije in vzorčeni kitajski izvozniki prodajajo kupcem, ki so proizvajalci originalne opreme, in pod lastno blagovno znamko. Zato se je proučilo, ali je prilagoditev za raven trgovanja upravičena. V zvezi s tem se je proučilo, ali obstajajo dosledne in izrazite razlike v cenah med prodajo strankam, ki so proizvajalci originalne opreme, in prodajo pod lastno blagovno znamko. Ugotovljeno je bilo, da za prodajo vzorčenih proizvajalcev Unije ne obstajajo take dosledne in izrazite razlike v cenah. |
(158) |
Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje štirih vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so znašale od 16,2 % do 41 %. |
4.4 Gospodarski položaj industrije Unije
4.4.1 Splošne opombe
(159) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
(160) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi (28), se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
(161) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. |
(162) |
Makroekonomske kazalnike (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, rast, produktivnost ter višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga) je Komisija ocenila na podlagi informacij iz statističnih podatkov o uvozu ter tistih, ki so jih predložili konfederacija CONEBI in vzorčeni proizvajalci Unije. |
(163) |
Komisija je preverila podatek o potrošnji, ki ga je predložila konfederacija CONEBI. Ugotovila je, da te informacije dejansko temeljijo na informacijah, zbranih od nacionalnih združenj evropskih proizvajalcev, da izhajajo iz deklaracij ali razumnih ocen družb ter da so podprte z ustrezno dokumentacijo in raziskovalnimi postopki. |
(164) |
Iz teh informacij izhajajo kazalniki prodaje, proizvodnje, zmogljivosti in zaposlovanja industrije Unije. Ocenjeni so bili na podlagi ustreznih razmerij vzorčenih proizvajalcev Unije. Ta pristop je v skladu z metodologijo, ki jo je pritožnik opisal v nezaupni različici pritožbe. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede te metodologije. |
(165) |
Na podlagi tega je Komisija menila, da je sklop makroekonomskih podatkov reprezentativen za gospodarski položaj industrije Unije. |
(166) |
Komisija je mikroekonomske kazalnike (povprečne prodajne cene na enoto, stroški dela, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb) ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili ustrezno preverjeni. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. |
4.4.2 Makroekonomski kazalniki
4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(167) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi. Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(168) |
Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju kljub 2-odstotnemu zmanjšanju med letom 2016 in obdobjem preiskave povečal za 29 %. |
(169) |
Na povečanje proizvodnje je vplivalo povečanje potrošnje. Proizvodnjo je treba načrtovati pred zelo kratkimi prodajnimi sezonami, zato deloma temelji na napovedih glede prodaje. Zmanjšanje proizvodnje med letom 2016 in obdobjem preiskave je bilo zato povezano zlasti z nenehnim zmanjševanjem tržnega deleža zaradi uvoza iz LRK, zaradi česar je morala industrija Unije ponovno oceniti svoja pričakovanja. |
(170) |
Proizvodna zmogljivost se je med letom 2014 in obdobjem preiskave povečala za 35 %. Proizvodna zmogljivost se je povečala za 49 % med letoma 2014 in 2016, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšala za 9 %. |
(171) |
Izkoriščenost zmogljivosti se je s 74 % leta 2014 zmanjšala na 71 % v obdobju preiskave. Izkoriščenost zmogljivosti se je med letoma 2014 in 2016 zmanjšala s 74 % na 65 % zaradi rasti zmogljivosti, ki je bila večja od rasti proizvodnje. Trend se je obrnil med letom 2016 in obdobjem preiskave, ko se je zmogljivost zmanjšala v večjem obsegu kot proizvodnja, zaradi česar se je izkoriščenost zmogljivosti s 65 % povečala na 71 %. |
(172) |
Izraz zmogljivost se nanaša na teoretično število električnih koles, ki se lahko proizvedejo na razpoložljivih proizvodnih linijah. Proizvodne linije, ki se trenutno uporabljajo za proizvodnjo električnih koles, so zlasti preoblikovane obstoječe proizvodne linije, ki so se prej uporabljale za običajna kolesa. Tako preoblikovanje se lahko izvede hitro in z majhnimi stroški. Zmogljivost proizvodnje električnih koles predstavlja majhen delež obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo običajnih koles. Zato kazalnika za zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti nista zelo pomembna, saj ju je ob upoštevanju razvoja na trgu mogoče prilagoditi. V tem konkretnem primeru je Komisija ugotovila še, da za preoblikovanje običajnih koles v električna kolesa tudi niso potrebne znatne naložbe (ki vplivajo na denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala ali nadaljevanje dejavnosti), znatni fiksni stroški (z velikim učinkom na dobičkonosnost, povezano z izkoriščenostjo) ali omejitev za povečanje proizvodnje. |
4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
(173) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi. Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
(174) |
Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 25 % med letoma 2014 in 2016, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšal za 3 %. |
(175) |
Podobno kot na razvoj obsega proizvodnje je tudi na povečanje obsega prodaje med letoma 2014 in 2016 vplivalo povečevanje potrošnje. Zmanjšanje obsega prodaje med letom 2016 in obdobjem preiskave je bilo neposredno povezano z nenehnim zmanjševanjem tržnega deleža zaradi uvoza iz LRK. |
(176) |
Prodaja industrije Unije se je povečevala precej počasneje od razvoja potrošnje. Zato se je tržni delež industrije Unije bistveno zmanjšal, in sicer s 76 % v letu 2014 na 53 % v obdobju preiskave. |
4.4.2.3 Rast
(177) |
Industrija Unije ni mogla popolnoma izkoristiti rasti potrošnje med letom 2014 in obdobjem preiskave. Potrošnja se je povečala za 74 %, industrija Unije pa je svojo prodajo uspela povečati le za 21 %. Zato je industrija Unije v tem obdobju izgubila precejšen tržni delež (23 odstotnih točk). Industrija Unije je morala med letom 2016 in obdobjem preiskave zaradi dampinškega uvoza iz LRK zmanjšati svojo proizvodnjo, prodajo, zaposlovanje in zmogljivost. |
4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost
(178) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi. Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
(179) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti povečala za 40 %. Do večjega dela tega povečanja je prišlo med letoma 2014 in 2016. Zaposlenost se je med letom 2016 in obdobjem preiskave povečala za 2 %. |
(180) |
Ker se je zaposlovanje povečevalo hitreje od proizvodnje, se je produktivnost zmanjšala za 8 %. |
4.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu
(181) |
Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije. |
(182) |
Ni dokazov o preteklem dampingu. |
4.4.3 Mikroekonomski kazalniki
4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje
(183) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto štirih vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi. Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
(184) |
V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije povečale za 15 %, v skladu s povečanjem povprečnih proizvodnih stroškov, ki so se povečali za 16 %. |
(185) |
Ker na povprečne stroške in cene vpliva nabor izdelkov, ki ga prodajajo ti proizvajalci, to ne pomeni, da so se stroški in cena primerljivega izdelka v obravnavanem obdobju povečali za 16 %. |
4.4.3.2 Stroški dela
(186) |
Povprečni stroški dela štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi. Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
(187) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 10 % zaradi povečanja števila tovarniških delavcev v povezavi s povečanjem števila zaposlenih na prodajnih in upravnih funkcijah. |
4.4.3.3 Zaloge
(188) |
Ravni zalog štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi. Preglednica 10 Zaloge
|
(189) |
Raven končnih zalog štirih vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 66 %. |
(190) |
Opozoriti je treba, da je bila raven zalog v obdobju preiskave popisana konec septembra, ko so zaloge navadno majhne, saj je takrat konec prodajne sezone. Nasprotno je bila raven zalog v drugih obdobjih popisana konec decembra, ko so velike zaloge običajne zaradi pričakovanja naslednje prodajne sezone. |
(191) |
Zaloge so se torej precej povečale. Ugotovljeno je bilo, da je to posledica splošnega razvoja trga in dejstva, da medtem ko je obseg proizvodnje ostal precej manjši od povečanja potrošnje, se je obseg prodaje razvil še počasneje od proizvodnje, zaradi česar so se kopičile zaloge, kar je še zlasti vidno ob koncu obdobja preiskave. |
4.4.3.4 Donosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
(192) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi. Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
(193) |
Komisija je dobičkonosnost štirih vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. |
(194) |
Stopnje dobička, ki so se z nizkega 2,7 % leta 2014 povečale na 4,3 % v letu 2015, so se znižale na 3,4 % v obdobju preiskave. |
(195) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %, leta 2015 pa postal negativen. Ni vključeval naložb, izvedenih v obravnavanem obdobju. |
(196) |
Primerjava stopenj dobička v odstotku prometa z denarnim tokom iz poslovanja, izraženega na isti osnovi, kaže zelo slabo pretvorbo dobička v denarne tokove zaradi spremembe zalog. |
(197) |
Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 77 %, pri čemer predstavljajo največ 2 % prodaje. |
(198) |
Razmerje donosnosti naložb v obravnavanem obdobju se je povečalo za 103 %. Čeprav je industrija električnih koles strukturno denarno intenzivna panoga, je za njeno delovanje potrebnih malo sredstev, ki pa na splošno že obstajajo iz proizvodnje običajnih koles. V tem okviru donosnost naložb ni zelo pomembna. |
(199) |
Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije, kar zadeva dobiček in denarni tok v obdobju preiskave, je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. |
4.4.4 Sklep o škodi
(200) |
Industrija Unije, ki se je soočila s pospešenim dampinškim uvozom iz Kitajske, ni mogla izkoristiti rasti trga električnih koles. Prodaja se je v obravnavanem obdobju povečala za 21 %, potrošnja pa se je povečala za 74 %. Hkrati se je tržni delež zmanjšal za 23 odsotnih točk, od tega pa je 18 % prevzel kitajski uvoz, ki je cene industrije Unije v obdobju preiskave nelojalno znižal za od 16 % do 43 %. |
(201) |
Pritisk na prodajo se je zaznal v zvezi s proizvodnjo, zalogami, zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti in stopnjami zaposlenosti. Proizvodnja se je med letoma 2014 in 2015 na splošno povečala po enaki stopnji kot potrošnja (+ 17 % oziroma + 20 %). Vendar pa je morala industrija Unije po letu 2015 ponovno oceniti svoja pričakovanja. Trend v proizvodnji se je nato močno razlikoval in bolj oddaljil od splošnega razvoja trga, pri čemer se je proizvodnja med letom 2015 in obdobjem preiskave povečala za 12 odstotnih točk, poraba pa za 54 odstotnih točk. |
(202) |
Kljub temu je bila proizvodnja razen leta 2014 sistematično višja od prodaje, zaradi česar so se zaloge močno povečale. Proizvodna zmogljivost, ki se je do leta 2016 povečevala skladno s potrošnjo, se je zmanjšala, da bi se preprečilo znižanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je med letoma 2014 in 2016 znižala za 9 odstotnih točk. |
(203) |
Med letom 2016 in obdobjem preiskave se je na splošno proizvodnja zmanjševala, zaloge so bile večje kot pred prodajno sezono, zmogljivost se je zmanjšala, zaposlovanje se je ustavilo, uvoz iz LRK pa se je povečal za 155 odstotnih točk. |
(204) |
Pritisk na cene in nezmožnost, da se izkoristijo ekonomije obsega na trgu v vzponu, sta dobičkonosnost industrije Unije celotno obravnavano obdobje ohranjala na nizkih ravneh. Ta nizka raven dobička in sprememba zalog sta vodila v nizke denarne tokove iz poslovanja, ki so bili nižji od ravni naložb, izvedenih v obravnavanem obdobju, in ustvarila dodaten element ranljivosti za to denarno intenzivno panogo, močno odvisno od likvidnosti, ki jo zagotovijo banke. V obdobju preiskave so šli v stečaj štirje proizvajalci. |
(205) |
Kazalniki škode za rast, tržni delež, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, stopnje dobička, denarne tokove in zmožnost zbiranja kapitala so se razvijali negativno. Drugi kazalniki niso postali negativni le zaradi močne rasti povpraševanja. |
(206) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
(207) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila, ali bi tudi drugi znani dejavniki lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. |
(208) |
Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije ter domnevni učinek naložb in povečanje zmogljivosti. |
5.1 Učinki dampinškega uvoza
(209) |
Cene dampinškega uvoza iz LRK so v obdobju preiskave občutno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, saj so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašale od 16,2 % do 43,2 %. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije na trgu, ki je zrasel za 74 %, zmanjšal za 23 odstotnih točk, medtem ko se je uvoz iz LRK povečal za 250 %, tržni delež pa za 17 odstotnih točk ter z 18 % zrasel na 35 %. Zaradi pritiska dampinškega uvoza iz LRK so bili dobiček in denarni tokovi na nizkih ravneh. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Uvoz iz tretjih držav
(210) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi. Preglednica 12 Uvoz iz tretjih držav
|
(211) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav razen LRK se je močno razvil, saj se je njegov tržni delež s 7 % leta 2014 (77 000 kosov) povečal na 12 % (240 000 kosov) v obdobju preiskave. Vendar pa se je povečevanje upočasnilo, ko so kitajski izvozniki okrepili svojo dejavnost po letu 2015. |
(212) |
Ta uvoz je bil skoraj izključno iz Tajvana in Vietnama. Kljub temu je Komisija ugotovila, da se je po letu 2015 povečevanje uvoza iz Vietnama upočasnilo, kar je mogoče pojasniti z večjo in naraščajočo razliko v cenah v primerjavi s kitajskim uvozom. Podobno se je uvoz iz Tajvana stalno povečeval tudi ob enako velikem zvišanju cen, kar kaže, da je bil ta uvoz morda usmerjen v segment višjega cenovnega razreda trga. |
(213) |
Cene uvoza iz Tajvana in Vietnama so bile na splošno nižje od cen industrije Unije. Vendar Komisija glede na širok razpon cen električnih koles ne more skleniti, da je ta uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na enaki osnovi. Poleg tega se je njegova povprečna cena zvišala, povprečna cena uvoza iz LRK pa se je znižala. |
(214) |
Razlika v ceni uvoza iz Vietnama in ceno industrije Unije je bila kljub temu velika in ni mogoče izključiti, da je ta uvoz nekoliko prispeval k škodi. Vendar uvoz iz Vietnama po letu 2015 ni več pridobival tržnega deleža in njegov obseg je ostal majhen. |
(215) |
Zato uvoz iz vseh držav razen LRK ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo. |
5.2.2 Izvoz industrije Unije
(216) |
Obseg izvoza štirih vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi. Preglednica 13 Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije
|
(217) |
Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije v države zunaj Unije je bil zanemarljiv (3 % celotnega obsega prodaje v obravnavanem obdobju). Tudi ob upoštevanju znižanja povprečne cene izvoz industrije Unije ni mogel biti vzrok za škodo. |
5.2.3 Naložbe in povečanje zmogljivosti
(218) |
Zbornica CCCME je trdila, da so naložbe v zmogljivost leta 2016 povzročile presežek proizvodnih zmogljivosti, ki presega katera koli realna pričakovanja glede prodaje, kar je vodilo v precejšnje zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in močno vplivalo na dobičkonosnost. |
(219) |
Komisija je ta argument zavrnila. Prvič, ni mogoče trditi, da so naložbe v zmogljivost presegale realna pričakovanja glede prodaje. Kot je razvidno iz preglednice 5, se je proizvodna zmogljivost med letoma 2015 in 2016 povečala za 300 000 kosov. To je bilo popolnoma v skladu z rastjo potrošnje med letoma 2015 in 2016, ki se je, kot je razvidno iz preglednice 2, prav tako povečala za 300 000 kosov. Industrija Unije je zaradi nepoštenega pritiska dampinškega kitajskega uvoza nato med letom 2016 in obdobjem preiskave svojo proizvodno zmogljivost zmanjšala za več kot 150 000 kosov, in sicer kljub nadaljnji rasti trga za več kot 300 000 kosov. |
(220) |
Drugič, Komisija je ugotovila, da raven naložb v osnovna sredstva ni bila visoka. Nasprotno, v obravnavanem obdobju je bila nižja od 2 % celotnega prihodka od prodaje. Industrija Unije je preoblikovala obstoječe proizvodne linije, zato povečanje zmogljivosti ni bilo pomemben dejavnik za naložbe v osnovna sredstva. |
(221) |
Tretjič, naložbe v osnovna sredstva se niso upoštevale pri dobičkonosnosti (razen pri amortizaciji, ki se ni bistveno povečala) ali denarnih tokovih (ki so na ravni poslovanja). Zato ne bi bilo pravilno, če bi se kateri od teh kazalnikov razlagal ob upoštevanju ravni naložb. |
(222) |
Nazadnje, kazalniki Komisije so pokazali, da so se stroški proizvodnje povečali v skladu s prodajnimi cenami. Zato ni bilo mogoče trditi, da je povečanje zmogljivosti nesorazmerno vplivalo na stroške proizvodnje. |
5.3 Sklep o vzročni zvezi
(223) |
Komisija je začasno določila vzročno zvezo med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK. |
(224) |
Opredelila je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. |
(225) |
Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, domnevni učinek naložb in povečanje zmogljivosti, ne prekinejo vzročne zveze, tudi če se upošteva njihov morebitni skupni učinek. |
(226) |
Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK ter da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom. |
6. INTERES UNIJE
(227) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
6.1 Interes dobaviteljev
(228) |
Konfederacija CONEBI, ki povezuje nacionalna združenja, ki predstavljajo proizvajalce koles in dobavitelje delov, je podprla uvedbo ukrepov. Vendar se v tej preiskavi ni opredelil noben posamezen dobavitelj. |
(229) |
Glede na podatke, ki jih je predložila konfederacija CONEBI, dele za kolesa (za običajna in električna kolesa) proizvaja 424 družb v 19 državah članicah, ki imajo skoraj 21 000 zaposlenih ter so leta 2016 v proizvodnjo in inovacije vložile več kot 660 milijonov EUR. |
(230) |
Komisija je začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu dobaviteljev industrije Unije. |
6.2 Interes industrije Unije
(231) |
Industrijo Unije sestavljajo tako velika kot tudi mala in srednja podjetja (MSP), v obravnavanem obdobju pa je v 12 državah članicah neposredno zaposlovala približno 3 600 ljudi. Potrošnja električnih koles poleg tega predstavlja le majhen delež celotnega trga koles, vendar je preusmeritev povpraševanja z običajnih na električna kolesa hitra ter pomeni strukturni izziv za ohranitev ravni dejavnosti, dodane vrednosti in delovnih mest v celotni industriji koles. |
(232) |
Kot je navedeno v oddelku 4.4.4, se je glede na analizo razvoja kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno. |
(233) |
Komisija pričakuje, da se bo z uvedbo začasne protidampinške dajatve vsem proizvajalcem omogočilo delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski in finančni položaj industrije Unije še poslabšal. |
(234) |
Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu industrije Unije. |
6.3 Interes nepovezanih uvoznikov
(235) |
Združenje CEIEB je nasprotovalo uvedbi ukrepov. Predstavljalo je 21 uvoznikov iz sedmih držav članic. |
(236) |
V vzorčenju je sodelovalo enajst članov združenja CEIEB. Poleg tega sta dve družbi, ki nista članici tega združenja, prav tako izrazili svoje nestrinjanje z uvedbo protidampinških ukrepov. Trinajst družb, za katere je znan obseg uvoza, je v obdobju preiskave predstavljalo 10 % celotnega uvoza iz LRK. |
(237) |
Iz predložitev vzorčenih uvoznikov je razvidno, da bo uvedba ukrepov verjetno vsaj začasno povzročila motnje v njihovih dobavnih verigah in ogrozila njihov finančni položaj, če povečanih stroškov v zvezi z dajatvijo ne bi mogli prenesti na svoje stranke. |
(238) |
Iz predložitev vzorčenih uvoznikov je razvidno tudi, da so lahko največji uvozniki pridobivali ustrezna električna kolesa in/ali so imeli morebitne druge vire oskrbe zunaj LRK, vključno z industrijo Unije. Ti uvozniki zaposlujejo večino zaposlenih iz uvodne izjave 236. |
(239) |
Statistični podatki o uvozu kažejo, da sta Vietnam in Tajvan evropskim uvoznikom zagotovila precejšnje količine električnih vozil. Prav tako je verjetno, da bi lahko uvoznike morda oskrbovale druge države, ki imajo dobro razvito proizvodnjo običajnih koles. |
(240) |
V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da se z uvedbo dajatev na uvoz običajnih koles iz LRK trg Unije ni zaprl za uvoz, ampak se je nasprotno povečalo število držav, ki so ga oskrbovale z običajnimi kolesi. Nasprotno, na velikih trgih brez ukrepov za običajna kolesa iz LRK, kot so Združene države Amerika in Japonska, je uvoz predstavljal 99 % oziroma 90 % trga, večina tega uvoza pa je bila iz LRK. |
(241) |
Komisija je ugotovila, da industrija koles zajema več kot 450 proizvajalcev, od katerih jih trenutno le 37 proizvaja električna kolesa. Poleg tega sedanji proizvajalci električnih koles dobavljajo že široko paleto električnih koles in lahko v običajnih tržnih pogojih povečajo svoje proizvodne zmogljivosti. |
(242) |
Čeprav bi lahko uvedba dajatev škodljivo vplivala na številne, zlasti male uvoznike, bi se lahko negativni vpliv uvedbe dajatev zmanjšal z razpoložljivostjo pridobivanja ustreznih koles od industrije Unije, iz drugih tretjih držav in iz LRK po poštenih cenah. |
(243) |
Komisija je zato sklenila, da uvedba dajatev ni v interesu uvoznikov, vendar pa verjetni negativni vpliv na uvoznike ne prevlada nad pozitivnim vplivom ukrepov na industrijo Unije. |
6.4 Interes uporabnikov
(244) |
V tej preiskavi se je javila Evropska kolesarska zveza (v nadaljnjem besedilu: zveza ECF). Zveza ECF predstavlja združenja in zveze kolesarjev. Zveza ECF je trdila, da cena ni odločilni dejavnik pri tem, koliko ljudje kolesarijo, ter predložila dokaze, da so v državah, v katerih ljudje pogosteje kolesarijo, kolesa in električna kolesa dražja. |
(245) |
Ta vzorec je bil potrjen s predložitvijo s strani skupine uvoznikov, ki so nasprotovali ukrepom, iz katere je razvidno, da so države, v katerih so stopnje sprejetja električnih koles najhitrejše, tiste, v katerih so električna kolesa v povprečju najdražja. |
(246) |
Skupina uvoznikov je trdila tudi, da obstaja močna povezava med cenami električnih koles, nacionalno kolesarsko kulturo, kakovostjo infrastrukture in nazadnje sprejetjem električnih koles. |
(247) |
Zveza ECF podpira tržne razmere, ki spodbujajo kakovost, inovacije in storitve. Zato je zveza ECF trdila, da bi ugotovitev dampinga negativno vplivala na razvoj električnih koles in posledično na prehod na bolj zeleno Evropo, ki državljanom ponuja učinkovitejšo mobilnost. |
(248) |
Po drugi strani je skupina uvoznikov, ki je nasprotovala uvedbi ukrepov, trdila, da bi ukrepi kitajskim proizvajalcem preprečili dobavo izdelkov nižjega cenovnega razreda ter razvoj izdelkov srednjega in višjega kakovostnega razreda, zaradi česar bi se zmanjšala konkurenca. Ker je industrija Unije domnevno v veliki meri dejavna v segmentih srednjega in višjega cenovnega razreda, bi to vodilo v manjšo izbiro in višje cene za evropske potrošnike. |
(249) |
Preiskava je pokazala, da je industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga, vključno s tistim za začetne izdelke. Pričakuje se, da bodo ukrepi okrepili in diverzificirali dobavo električnih koles s ponovno vzpostavitvijo konkurence na podlagi enakih pogojev. Spomniti je treba, da se z uvedbo ukrepov za običajna kolesa ni zmanjšala izbira za potrošnike, ampak povečala raznolikost dobaviteljev in njihovih držav izvora. Zato je bilo ugotovljeno, da je argument neutemeljen in ga je bilo treba zavrniti. |
(250) |
Čeprav se pričakuje, da se bodo z uvedbo ukrepov ponovno vzpostavile tržne cene, dejansko višje od dampinških cen, je cena eden od dejavnikov, na katerih temelji izbira potrošnika, verjeten vpliv na cene za potrošnike pa je treba uravnotežiti s primerjavo stroškov in koristi z alternativami električnim kolesom, kot so avtomobili, motorna kolesa ali skiroji. |
(251) |
Komisija je ugotovila, da interesov potrošnika ni mogoče omejiti na vpliv, ki bi ga imela na cene vzpostavitev uvoza iz LRK na neškodljive ravni. Nasprotno, obstajajo dokazi, da izbiro potrošnikov vodijo drugi dejavniki, kot so pestra izbira, kakovost, inovacije in storitve, ki jih je mogoče doseči le pod normalnimi tržnimi pogoji s pošteno in odprto konkurenco. |
(252) |
Komisija je zato sklenila, da ukrepi ne bi pretirano vplivali na položaj potrošnikov ter bi prispevali k trajnostnemu razvoju električnih koles v Evropi in njegovim širšim koristim za družbo v smislu varstva okolja in izboljšane mobilnosti. |
6.5 Interesi drugih strani
(253) |
Javil se je tudi evropski sindikat IndustriAll in izrazil pomisleke glede negativnega vpliva dampinškega uvoza na stanje industrije Unije ter podporo ukrepom za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in stalnega močnega zaposlovanja v Uniji. |
6.6 Sklep o interesu Unije
(254) |
Čeprav škodljivega vpliva ukrepov na male uvoznike zadevnega izdelka in na cene za potrošnike ni bilo mogoče izključiti, ta ne prevlada nad koristmi za dobavitelje, industrijo Unije in potrošnike. |
(255) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni nujnih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije. |
7. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(256) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe ter tako preprečiti, da bi dampinški uvoz iz LRK še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
7.1 Stopnja odprave škode
(257) |
Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
(258) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste v sektorju razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. |
(259) |
Komisija je za določitev tega dobička, ki bi ga bilo mogoče razumno ustvariti pri običajnih konkurenčnih pogojih, proučila dobičke pri prodaji nepovezanim strankam, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode. |
(260) |
Ciljni dobiček je bil začasno določen na 4,3 %, kar je najvišja povprečna stopnja dobička industrije Unije v obravnavanem obdobju. Vzorčeni proizvajalci Unije niso mogli predložiti stopnje dobička za proizvodnjo električnih koles pred letom 2014. |
(261) |
Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
(262) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave od (123) do (127)). |
7.2 Začasni ukrepi
(263) |
Za uvoz električnih koles s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje odprave škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjami odprave škode izbere tista, ki je nižja. |
(264) |
Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
(265) |
Komisija je z uredbo o registraciji uvedla registracijo za uvoz zadevnega izdelka zaradi možne retroaktivne uporabe katerih koli protidampinških in izravnalnih ukrepov v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe. |
(266) |
Kar zadeva to protidampinško preiskavo in glede na navedene ugotovitve, bi bilo treba v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe registracijo uvoza za namene protidampinške preiskave ukiniti. |
(267) |
Kar zadeva vzporedno protisubvencijsko preiskavo, bi se morala registracija uvoza zadevnega izdelka skladu s členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe nadaljevati. |
(268) |
V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov. |
(269) |
Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nikakršne individualne stopnje protidampinške dajatve. |
(270) |
Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (9). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena. |
(271) |
Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo. |
8. KONČNE DOLOČBE
(272) |
Komisija je v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(273) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz koles s pedali, s pomožnim električnim motorjem, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010).
2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom davka za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:
Družba |
Začasna protidampinška dajatev |
Dodatna oznaka TARIC |
Bodo Vehicle Group Co., Ltd. |
77,6 % |
C382 |
Giant Electric Vehicle (Kunshan) Co., Ltd |
27,5 % |
C383 |
Jinhua Vision Industry Co., Ltd in Yongkang Hulong Electric Vehicle Co., Ltd. |
21,8 % |
C384 |
Suzhou Rununion Motivity Co., Ltd. |
83,6 % |
C385 |
Drugi sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Priloge |
37,0 % |
glej Prilogo |
Vse druge družbe |
83,6 % |
C999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je električna kolesa, prodana za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
4. Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezni veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zainteresirane strani lahko v 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe:
(a) |
zahtevajo razkritje poglavitnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba; |
(b) |
Komisiji predložijo pisne pripombe in |
(c) |
zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
2. Stranke iz člena 21(4) Uredbe (EU) 2016/1036 lahko v 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe izrazijo pripombe o uporabi začasnih ukrepov.
Člen 3
V členu 1 Izvedbene uredbe (EU) 2018/671 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Carinskim organom se odredi, da v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2016/1037 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo koles s pedali, s pomožnim električnim motorjem, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010), ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.“
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1 se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) UL C 353, 20.10.2017, str. 19.
(3) UL C 440, 21.12.2017, str. 22.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/671 z dne 2. maja 2018 o obvezni registraciji uvoza električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 113, 3.5.2018, str. 4).
(5) Pritožba, Priloga 10.
(6) Pritožba, Priloga 9.
(7) Največja trajna nazivna moč.
(8) Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).
(9) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.
PRILOGA
Ime družbe |
Provinca |
Dodatna oznaka TARIC |
Acetrikes Bicycles (Taicang) Co., Ltd. |
Jiangsu |
C386 |
Active Cycles Co., Ltd. |
Jiangsu |
C387 |
Aigeni Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C388 |
Aima Technology Group Co., Ltd. |
Tianjin |
C389 |
Alco Electronics (Dongguan) Limited |
Guangdong |
C390 |
Beijing Tsinova Technology Co., Ltd. |
Beijing |
C391 |
Changzhou Airwheel Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C392 |
Changzhou Bisek Cycle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C393 |
Changzhou Hj Pedal Co., Ltd. |
Jiangsu |
C394 |
Changzhou Rich Vehicle Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C395 |
Changzhou Ristar Cycle Co., Ltd |
Jiangsu |
C396 |
Changzhou Sobowo Vehicle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C397 |
Changzhou Steamoon Intelligent Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C398 |
Cutting Edge Power Vehicle Int'l TJ Co., Ltd. |
Tianjin |
C399 |
Cycleman E-Vehicle Ltd,. Co. |
Jiangsu |
C400 |
Dongguan Benling Vehicle Technology Co., Ltd. |
Guangdong |
C401 |
Dongguan Honglin Industrial Co., Ltd and Melton Industrial (Dong Guan) Co., Ltd |
Guangdong |
C402 |
Eco International Elebike Co., Ltd. |
Jiangsu |
C403 |
Everestt International Industries Ltd. |
Jiangsu |
C404 |
Foshan Lano Bike Co., Ltd. |
Guangdong |
C405 |
Foshan Zenith Sports Co., Ltd. |
Guangdong |
C406 |
Geoby Advance Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C407 |
Guangdong Commercial Trading Imp. & Exp. Corp., Ltd. |
Guangdong |
C408 |
Guangdong Shunde Junhao Science & Technology Development Co., Ltd. |
Guangdong |
C409 |
Guangzhou Symbol Bicycle Co., Ltd. |
Guangzhou |
C410 |
Hangzhou Fanzhou Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C411 |
Hangzhou Morakot E-Bike Manufacture Co., Ltd. |
Zhejiang |
C412 |
Hangzhou TOP Mechanical And Electrical Technology, Co. Ltd. |
Zhejiang |
C413 |
Hua Chin Bicycle & Fitness (H.Z.) Co., Ltd. |
Guangdong |
C414 |
Jiangsu Imi Electric Vehicle Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C415 |
Jiangsu Lvneng Electrical Bicycle Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C416 |
Jiangsu Stareyes Bicycle Industrial Co., Ltd. |
Jiangsu |
C417 |
Jiaxing Onway Ev Tech Co., Ltd. |
Zhejiang |
C418 |
Jinhua Enjoycare Motive Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C419 |
Jinhua Feirui Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C420 |
Jinhua Jobo Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C421 |
Jinhua Suntide Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C422 |
Jinhua Yifei Electric Science And Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C423 |
Jinhua Zodin E-Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C424 |
Kenstone Metal (Kunshan) Co., Ltd. |
Jiangsu |
C425 |
Komda Industrial (Dongguan) Co., Ltd. |
Guangdong |
C426 |
Kunshan Sevenone Cycle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C427 |
Nanjing Jincheng Machinery Co., Ltd. |
Jiangsu |
C428 |
Nantong Tianyuan Automatic Vehicle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C429 |
Ningbo Bestar Co., Ltd. |
Zhejiang |
C430 |
Ningbo Lvkang Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C431 |
Ningbo Nanyang Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C432 |
Ningbo Oner Bike Co., Ltd. |
Zhejiang |
C433 |
Ningbo Pugonying Vehicle Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C434 |
Ningbo Roadsan New Energy Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C435 |
Ningbo Shenchima Vehicle Industry Co., Ltd. |
Zhejiang |
C436 |
Ningbo Zixin Bicycle Industry Co., Ltd. |
Zhejiang |
C437 |
Pronordic E-Bikes Limited Company |
Jiangsu |
C438 |
Shandong Eco Friendly Technology Co., Ltd. |
Shandong |
C439 |
Shanghai Promising Int'l Trade & Logistics Co., Ltd. |
Shanghai |
C440 |
Shenzhen SanDin Cycle Co., Ltd. |
Guangdong |
C441 |
Shenzhen Shenling Car Co., Ltd. |
Guangdong |
C442 |
Sino Lithium (Suzhou) Electric Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C443 |
Skyland Sport Tech Co., Ltd. |
Tianjin |
C444 |
Suzhou Dynavolt Intelligent Vehicle Technology Co., Ltd. |
Jiangsu |
C445 |
Suzhou Guoxin Group Fengyuan Imp & Exp. Co., Ltd. |
Jiangsu |
C446 |
Suzhou Joydeer E-Bicycle Co., Ltd |
Jiangsu |
C447 |
Taioku Manufacturing (Jiangsu) Co., Ltd. |
Jiangsu |
C448 |
Tianjin Luodeshengda Bicycle Co., Ltd. |
Tianjin |
C449 |
Tianjin Upland Bicycle Co., Ltd. |
Tianjin |
C450 |
Tianjin Anbike Electric Bicycle Co., Ltd |
Tianjin |
C451 |
Ubchoice Co., Ltd. |
Guangdong |
C452 |
Universal Cycle Corporation (Guang Zhou) |
Guangdong |
C453 |
Wettsen Corporation |
Shandong |
C454 |
Wuxi Bashan E-Vehicle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C455 |
Wuxi Merry Ebike Co., Ltd. |
Jiangsu |
C456 |
Wuxi METUO Vehicle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C457 |
Wuxi Shengda Bicycle Co., Ltd. |
Jiangsu |
C458 |
Wuxi United Mobility Technology Inc |
Jiangsu |
C459 |
Wuyi Simino Industry & Trade Co., Ltd. |
Zhejiang |
C460 |
Wuyi Yuema Leisure Articles Co., Ltd. |
Zhejiang |
C461 |
Xiangjin (Tianjin) Cycle Co., Ltd. |
Tianjin |
C462 |
Yadea Technology Group Co., Ltd. |
Jiangsu |
C463 |
Yong Qi (China) Bicycle Industrial Corp |
Jiangsu |
C464 |
Yongkang Aijiu Industry & Trade Co., Ltd. |
Zhejiang |
C465 |
Yongkang Juxiang Vehicle Co, Ltd. |
Zhejiang |
C466 |
Yongkang Lohas Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C467 |
Yongkang Mars Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C468 |
Zhejiang Apollo Motorcycle Manufacturer Co., Ltd. |
Zhejiang |
C469 |
Zhejiang Baoguilai Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C470 |
Zhejiang Enze Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C471 |
Zhejiang Goccia Electric Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C472 |
Zhejiang Jsl Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C473 |
Zhejiang Kaiyi New Material Technology Co., Ltd. |
Zhejiang |
C474 |
Zhejiang Lianmei Industrial Co., Ltd. |
Zhejiang |
C475 |
Zhejiang Luyuan Electric Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C476 |
Zhejiang Tuer Vehicle Industry Co., Ltd. |
Zhejiang |
C477 |
Zhejiang Xingyue Vehicle Co., Ltd., Zhejiang Xingyue Overfly Electric Vehicle Co., Ltd. and Zhejiang Xingyue Electric Vehicle Co., Ltd. |
Zhejiang |
C478 |
Zhongshan Qiangli Electronics Factory |
Guangdong |
C479 |
Zhongxin Power (Tianjin) Bicycle Co., Ltd. |
Tianjin |
C480 |
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/39 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1013
z dne 17. julija 2018
o uvedbi začasnih zaščitnih ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 (1) ter zlasti členov 5 in 7 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 (2) ter zlasti členov 3 in 4 Uredbe,
po posvetovanju z Odborom za zaščitne ukrepe, ustanovljenim na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755,
ob upoštevanju naslednjega:
I. OZADJE
(1) |
Komisija je 26. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku zaščitne preiskave v zvezi z uvozom 26 kategorij izdelkov iz jekla (2018/C 111/10) (3). Komisija se je odločila, da bo začela preiskavo, saj je dovolj dokazov, da uvoz teh izdelkov morda povzroča ali bi lahko povzročil resno škodo zadevnim proizvajalcem iz Unije. |
(2) |
Komisija je 28. junija objavila tudi obvestilo, v skladu s katerim je bila preiskava razširjena na dve dodatni kategoriji izdelkov (4). |
(3) |
Na podlagi informacij, ki jih ima Komisija na voljo na podlagi mehanizma predhodnega nadzora jekla (5) in iz virov industrije Unije, je razvidno, da je zaradi povečevanja uvoza teh kategorij izdelkov in prevladujočih neugodnih gospodarskih in trgovinskih pogojev, vključno s položajem jeklarske industrije Unije, upravičen poglobljen pregled. |
(4) |
Poleg tega je zaradi ukrepov proti uvozu jekla, ki so jih sprejele Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) na podlagi oddelka 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: oddelek 232), obstajalo veliko tveganje za nadaljnje povečanje uvoza zaradi preusmeritve trgovine. |
(5) |
Te okoliščine lahko ob stalnih presežnih zmogljivostih na svetovni ravni ogrozijo jeklarsko industrijo Unije, ki jo še vedno ogroža verjetno neizbežno povečanje uvoza in še vedno okreva od škode, ki so jo povzročile nepoštene trgovinske prakse, kot dokazujejo številni ukrepi trgovinske zaščite za izdelke iz jekla, ki so bili sprejeti v svetu. |
(6) |
Komisija je 11. aprila 2018 izdala opombo k spisu, ki vsebuje ključne statistične podatke o uvozu in razpoložljive kazalnike škode. V zvezi s to opombo k spisu je Komisija prejela 41 prispevkov tretjih držav, nacionalnih združenj in posameznih jeklarskih družb. |
(7) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni ustrezno in pravočasno razkrila dokazov, na podlagi katerih je začela zaščitno preiskavo. Trdile so, da zaradi tega niso mogle v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe. Natančneje, več zainteresiranih strani je trdilo, da opomba k spisu, ki je bila objavljena 11. aprila 2018, ni vsebovala podatkov o prodaji v Uniji, izvozu iz Unije, potrošnji v Uniji ali celotni proizvodnji v Uniji. |
(8) |
Opomba k spisu je v nasprotju s temi trditvami vsebovala podatke o prodaji v Uniji, potrošnji v Uniji in celotni proizvodnji v Uniji. Komisija tudi meni, da so bili poleg tega glavni elementi in razpoložljivi dokazi ustrezno povzeti v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, in obvestilu STO o preiskavi v skladu s členom 12.1(a) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih. |
(9) |
Komisija zato meni, da je izpolnila svoje pravne obveznosti za ustrezno zaščito pravic zainteresiranih strani do obrambe. V vsakem primeru imajo zainteresirane strani še vedno možnost, da v preostanku preiskave uveljavijo svoje pravice. |
(10) |
Za pridobitev informacij, ki so potrebne za podrobno oceno, je Komisija poslala vprašalnike znanim proizvajalcem v EU in vsem proizvajalcem izvoznikom, uvoznikom in uporabnikom izdelkov v preiskavi, ki so to zahtevali v rokih iz obvestila o začetku. Te stranke so bile tako kot tretje države pozvane, da predložijo svoja stališča. Komisija je prejela 222 izpolnjenih vprašalnikov in 74 stališč. |
II. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN ALI NEPOSREDNO KONKURENČEN IZDELEK
(11) |
Komisija je začela zaščitno preiskavo v zvezi s 26 kategorijami izdelkov iz jekla, ki se uvažajo v EU, 28. junija pa jo je z obvestilom o spremembi obvestila o začetku (6) razširila na dodatni dve kategoriji izdelkov. Za vseh 28 kategorij izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali zadevne kategorije izdelkov) se uporablja mehanizem nadzora jekla, ki ga je Komisija uvedla maja 2016. Zanje veljajo tudi carinski ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232. Zadevne kategorije izdelkov skupaj z oznakami KN, pod katere se ti izdelki trenutno uvrščajo, so navedene v Prilogi I. |
(12) |
V tej predhodni oceni Komisija ugotavlja, da je 28 kategorij izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci v Uniji (v nadaljnjem besedilu: podobni izdelki ali kategorije podobnih izdelkov), podobnih ali neposredno konkurenčnih zadevnim kategorijam izdelkov. Zadevni izdelki, ki jih proizvaja Unija, in tisti, ki se uvažajo, imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, enako uporabo, informacije o ceni in kakovosti so vedno na voljo, poleg tega pa se tudi prodajajo po podobnih ali enakih prodajnih poteh strankam, ki jih lahko kupujejo od domačih proizvajalcev ali tujih izvoznikov. Zato med zadevnimi kategorijami izdelkov in tistimi, ki jih pod ustreznimi kategorijami proizvajajo proizvajalci v Uniji, obstaja močna konkurenca. |
(13) |
Komisija je v tej predhodni analizi ugotovila tudi, da obstaja pomembna medsebojna povezava in močna konkurenca med izdelki, razvrščenimi v različne kategorije, in med izdelki v različnih fazah proizvodnje znotraj določenih kategorij, saj se glavna surovina ali vhodna sestavina nekaterih kategorij uporablja pri proizvodnji drugih izdelkov v drugih kategorijah izdelkov. |
(14) |
Nekateri primeri ponazarjajo to povezavo ter konkurenco znotraj kategorij izdelkov in med njimi. Široki vroče valjani trakovi so na primer izdelani iz plošč in valjani v navitja ali pa so valjani ravno na kvarto ogrodjih. Z rezanjem traku na določeno dolžino nastanejo listi pločevine. Ozki trakovi se proizvajajo neposredno ali z razrezovanjem širokih vroče valjanih trakov. Vroče valjani ploščati izdelki se prav tako uporabljajo v proizvodnji cevi za petrokemično industrijo, hladno valjane ploščate izdelke pa uporabljajo proizvajalci varjenih cevi. Velik del proizvedenih širokih vroče valjanih trakov se nadalje predela za proizvodnjo hladno valjanih trakov, ki so tanjši in imajo boljšo končno obdelavo površine. Znaten delež hladno valjanih izdelkov je prevlečenih s kovinsko prevleko; s kositrom ali kromom za proizvodnjo pločevink ali s cinkom (7). |
(15) |
Veliko proizvajalcev v Uniji je dejavnih v proizvodnji večine zgoraj navedenih izdelkov. Družba Arcelor Mittal na primer ne proizvaja samo vroče in hladno valjane pločevine in trakov, pač pa tudi nanaša prevleko na nekatere izdelke iz jekla in proizvaja plošče. Podobno podjetja, kot sta Voest Alpine in Tata Steel, proizvajajo vroče in hladno valjano pločevino in trakove, pa tudi iz teh izdelkov proizvedene prevlečene izdelke iz jekla. |
(16) |
Zaradi te medsebojne povezave se lahko konkurenčni pritisk tudi zlahka prenese z enega izdelka na drugega. Če se na primer ukrepi trgovinske zaščite naložijo za en izdelek, na primer jeklena navitja, se lahko ta izdelek v isti državi nadalje preoblikuje in izvaža v drugačni obliki, kar omogoča izogibanje dodatnim ukrepom in nadaljnje konkuriranje domačim izdelkom. Prav tako ni izključeno, da tretje države nekatere od teh izdelkov uvažajo po nizkih cenah, jih preoblikujejo in ponovno izvozijo v Unijo. |
(17) |
Zaradi teh medsebojnih povezav in ker – kot je pojasnjeno v nadaljevanju – morebitna preusmeritev trgovine zaradi ukrepa ZDA na podlagi oddelka 232 zadeva vse kategorije izdelkov, saj se ti ukrepi uporabljajo horizontalno za vse izdelke iz jekla, ne glede na njihovo obliko, velikost ali sestavo, je bila analiza za namen začasne določitve izvedena za vseh 28 zadevnih kategorij izdelkov skupaj (zadevni izdelek, tj. jeklo v različnih oblikah) ter za vsako posamezno kategorijo izdelkov posebej (8). |
III. PROIZVAJALCI V UNIJI
(18) |
Večina proizvajalcev v Uniji je članov Evropske zveze za železo in jeklo (v nadaljnjem besedilu: Eurofer) ali, če proizvajajo cevi, Evropskega združenja za jeklene cevi (v nadaljnjem besedilu: ESTA). Ti industrijski združenji predstavljata več kot 95 % proizvodnje jekla v Uniji. Njuni člani se nahajajo v skoraj vseh državah članicah. |
(19) |
V imenu svojih članov sta ti industrijski združenji Komisijo obvestili, da podpirata začetek zaščitne preiskave ter sprejetje ukrepov v zvezi s preusmeritvijo trgovine, ki izhaja iz ukrepov na podlagi oddelka 232 in ima resne negativne učinke na trg jekla, ki si še ni popolnoma opomogel po jeklarski krizi. |
IV. POVEČANJE UVOZA
(20) |
Komisija je na podlagi podatkov Eurostata, mehanizma predhodnega nadzora jekla in informacij, ki jih je predložila industrija Unije, izvedla predhodno analizo povečanja uvoza zadevnih izdelkov v obdobju 2013–2017. Prav tako je proučila gibanje uvoza v prvem četrtletju leta 2018, da bi potrdila nedavno povečanje uvoza. |
(21) |
Gibanje celotnega uvoza zadevnih izdelkov je potekalo, kot je razvidno iz preglednice:
|
(22) |
Na splošno se je uvoz 28 zadevnih kategorij izdelkov skupaj v obdobju 2013–2017 povečal za 62 % v absolutnem smislu. Povečanje uvoza je bilo zlasti opazno do leta 2016. Nato se je uvoz še naprej povečeval in ostal na zelo visoki ravni. |
(23) |
Tudi uvoz velike večine posameznih kategorij izdelkov, ki jih je zajemala preiskava, se je v zadnjih petih letih povečal v absolutnem smislu. Uvoz največjih kategorij v smislu uvoza (kategorije izdelkov št. 1, 4 in 7) se je na primer povečal za 45 %, 168 % oziroma 78 %. |
(24) |
Pri petih kategorijah izdelkov (10, 11, 19, 24 in 27) pa se uvoz ni povečal. Komisija zato meni, da bi bilo treba te kategorije izdelkov na tej stopnji izključiti s področja uporabe začasnih ukrepov. Komisija si kljub temu pridržuje pravico, da teh pet kategorij vključi v področje uporabe dokončnih ukrepov in bo v ta namen še naprej spremljala uvoz izdelkov iz teh kategorij. Gibanje uvoza za vsako kategorijo izdelkov je predstavljeno v Prilogi II. |
(25) |
Poleg izključitve zgoraj navedenih kategorij izdelkov na tej stopnji je Komisija tudi proučila izključitev nekaterih držav s področja uporabe ukrepov v skladu s sklepi iz uvodne izjave (121). Zato je Komisija uvoz teh kategorij izdelkov iz navedenih držav izključila iz preostalih predhodnih analiz in še enkrat proučila razvoj uvoza. |
(26) |
Na podlagi tega se je uvoz izdelkov, na katere se nanaša ta predhodna analiza, gibal na naslednji način:
|
(27) |
V obdobju 2013–2017 se je uvoz povečal za 68 % v absolutnem smislu, pri čemer so se tržni deleži povečali z 12,1 % na 17,80 %. Največ se je povečal v obdobju 2013–2016, vendar se je v letu 2017 še naprej povečeval in ostal na visoki ravni. |
(28) |
Trend povečevanja uvoza se nadaljuje tudi v letu 2018. Če primerjamo prvo četrtletje leta 2018 s prvim četrtletjem leta 2017, se je uvoz skupno povečal za 10 %. Pri devetih kategorijah izdelkov je povečanje več kot 20-odstotno, pri eni izmed teh kategorij (kategorija 13) pa več kot 100-odstotno. Do tega povečanja je prišlo pred začetkom veljavnosti ukrepov na podlagi oddelka 232. |
(29) |
Komisija zato ugotavlja, da se je uvoz 23 kategorij izdelkov v absolutnem smislu nenadno znatno povečal. Poleg tega se je uvoz v prvem četrtletju leta 2018 še povečal, zaradi pričakovane preusmeritve trgovine zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232 pa naj bi se povečal še bolj. |
V. NEPREDVIDENI RAZVOJ OKOLIŠČIN
(30) |
Komisija je predhodno ugotovila, da je bilo zgoraj navedeno povečanje uvoza izdelkov iz jekla v Unijo posledica nepredvidenega razvoja okoliščin zaradi številnih dejavnikov, ki povzročajo in poslabšujejo neravnovesja v mednarodni trgovini zadevnih izdelkov. |
(31) |
Prvič, nominalne svetovne zmogljivosti za proizvodnjo jekla so se od leta 2000 več kot podvojile, in sicer z 1,05 milijarde ton leta 2000 na 2,29 milijarde ton leta 2016, na zelo visoki ravni pa so ostale tudi leta 2017 (2,27 milijarde ton) (9). Poleg tega je dejanska svetovna proizvodnja jekla (1,6 milijarde ton) leta 2016 še vedno za 100 milijonov ton presegala svetovno povpraševanje po jeklu (1,5 milijarde ton). Zaradi tega je v zadnjih letih nastala velika vrzel med nominalnimi globalnimi zmogljivostmi in proizvodnjo ter med proizvodnjo in povpraševanjem, kar je privedlo do doslej največjih presežnih zmogljivosti na svetovnem trgu jekla, ki vztrajajo kljub ukrepom za njihovo zmanjšanje. Medtem ko se je svetovna proizvodnja v letu 2017 zaradi okrevanja gospodarstva povečala za več kot 5 %, pa se bo povpraševanje po jeklu na svetovni ravni leta 2018 povečalo le zmerno, v letu 2019 pa naj bi se to povečevanje še upočasnilo. V letu 2017 je bilo vidno okrevanje, vendar so še vedno prisotna pomembna tveganja. |
(32) |
Jeklarske družbe so še naprej finančno ranljive, saj so, kot rečeno, v jeklarskem sektorju še vedno prisotna strukturna neravnovesja. Ta neravnovesja še povečujejo izkrivljajoče subvencije in ukrepi državne podpore (10). Glede na pomembne fiksne stroške v jeklarskem sektorju so številni proizvajalci jekla, zlasti tam, kjer država izkrivlja običajno delovanje tržnih sil, ohranjali visoko izkoriščenost zmogljivosti in trge tretjih držav preplavili s svojimi izdelki po nizkih cenah, če jih niso mogli prodati na domačem trgu. Uvoz v EU se je povečal, cene pa so se na splošno znižale. Uvozne cene so bile leta 2017 glede na primerjavo povprečnih cen za vsako kategorijo izdelkov na splošno nižje od cen industrije Unije. Taka primerjava povprečnih cen ne odraža nujno vseh posebnosti, ki lahko vplivajo na primerljivost, vseeno pa je dober pokazatelj splošne ravni cen uvoza v primerjavi s cenami Unije. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 17 kategorij izdelkov, znašalo pa je med 1,2 % in 23 %. |
(33) |
Drugič, navedeni učinek so še zaostrile prakse na trgih tretjih držav, ki omejujejo trgovino. Dejansko je v odziv na presežno ponudbo jekla in prakse, ki izkrivljajo trg, od let 2014/2015 več držav začelo pogosteje uporabljati trgovinsko politiko in instrumente trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju, da bi zavarovale domače proizvajalce. Mehika, Južna Afrika, Indija in Turčija so za več izdelkov iz jekla povišale uvozne dajatve za 2,5 % do 40 %, in sicer za vroče in hladno valjano jeklo, ploščate izdelke iz jekla, kot so trakovi, ter armaturne palice. Uvoz teh izdelkov se je v obdobju preiskave praviloma povečal. Poleg tega so tretje države v letu 2017 še naprej uvajale ukrepe omejevanja trgovine; nekatere so uvedle minimalne uvozne cene (Indija), nekatere so uvedle obvezne nacionalne standarde za jeklo (Indonezija), druge pa so uvedle lokalne zahteve glede vsebnosti, med drugim prek vladnih naročil (ZDA). |
(34) |
Poleg tega se uporaba instrumentov trgovinske zaščite stalno povečuje. Na podlagi statističnih podatkov STO je bilo v obdobju 2011–2013 letno v povprečju uvedenih približno 77 preiskav na področju jekla, v obdobju 2015–2016 pa se je to povprečje povečalo na 117. Februarja 2018 je bilo v ZDA veljavnih 169 protidampinških in izravnalnih dajatev za jeklo, v teku pa je bilo tudi 25 preiskav, ki bi lahko vodile k še večjemu omejevanju uvoza jekla v ZDA (11). Ker so ZDA ena največjih držav uvoznic jekla na svetu – predstavljajo približno 13,1 % svetovnega uvoza jekla (leta 2016) – je bil učinek takega velikega števila trgovinskih sredstev občuten tudi v svetovnem merilu. |
(35) |
Tretjič, glede na stalne presežne zmogljivosti na svetovni ravni bodo nezakoniti in omejevalni ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232 zaradi svoje ravni in obsega verjetno povzročili precejšnjo preusmeritev trgovine z izdelki iz jekla v Unijo. ZDA so izračunale, da bi morala uvedba enotne dajatve za vse izdelke z ukrepom na podlagi oddelka 232, pri kateri ne bi bila izključena skoraj nobena država, zmanjšati uvoz za približno 13 milijonov ton, kar ustreza 7 % potrošnje v Uniji (12). Trg Unije je zaradi povpraševanja in cen na splošno zelo privlačen za izdelke iz jekla. Nekatere od glavnih izvoznic v ZDA so tudi tradicionalne dobaviteljice jekla v Unijo in ni dvoma, da bodo te države, pa tudi druge, katerih izvoz in proizvodnjo bodo prizadeli ukrepi ZDA in pričakovana preusmeritev trgovine, svoj izvoz preusmerile v Unijo. Celo delna preusmeritev teh trgovinskih tokov v Unijo bo neizogibno povzročila nov padec cen in nelojalno nižanje prodajnih cen na trgu EU, tako da bodo cene primerljive s tistimi iz leta 2016, to pa bo imelo znatne negativne posledice na dobičkonosnost jeklarske industrije Unije. Opozoriti je treba tudi, da lahko dodatno povečanje uvoza, ki lahko še poslabša gospodarski položaj jeklarske industrije Unije, izvira zlasti iz držav, za katere trenutno ne veljajo protidampinški/izravnalni ukrepi. |
(36) |
Zaradi tega nepredvidenega razvoja okoliščin se je uvoz jekla v Unijo občutno povečal, povečeval pa se bo tudi v prihodnje. |
VI. TVEGANJE ZA NASTANEK RESNE ŠKODE
1. Splošne razmere jeklarske industrije Unije
(37) |
Da bi lahko formulirala predhodno oceno o tem, ali obstajajo dokazi o resni škodi ali tveganju za nastanek resne škode za industrijo Unije za zadevni izdelek v postopku ocenjevanja, je Komisija v skladu s členom 9 Uredbe 2015/478 in členom 6 Uredbe 2015/755 proučila trende potrošnje, proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, prodaje, tržnega deleža, cen, donosnosti, zalog, donosnosti vloženega kapitala (ROCE), denarnega toka in zaposlenosti za zadevni izdelek za leta od 2013 do 2017 (podatki za leto 2018 še niso zbrani). |
(38) |
Ta analiza je bila izvedena za vseh 23 kategorij izdelkov skupaj in za posamezne kategorije, pokazala pa je povečanje uvoza (v nadaljnjem besedilu: izdelki/kategorije izdelkov v ocenjevanju). Kot je pojasnjeno v oddelku II, Komisija meni, da je takšna globalna in celovita analiza v tej preiskavi ustrezna glede na medsebojno povezanost in raven konkurence med različnimi izdelki z vidika povpraševanja in ponudbe. |
(39) |
Pri proučevanju splošnega stanja so se potrošnja v Uniji, prodaja proizvajalcev v Uniji in ustrezen tržni delež gibali na naslednji način:
|
(40) |
Potrošnja izdelkov v ocenjevanju se je povečala vsako leto v obdobju 2013–2017, na splošno za 15 %. Povečala se je tudi prodaja proizvajalcev v Uniji, vendar v precej manjšem obsegu kot potrošnja v Uniji, tj. samo za 7 %. Zato proizvajalci v Uniji niso mogli izkoristiti naraščajočega povpraševanja v Uniji, njihov tržni delež pa se je zmanjšal s 86,8 % na 80,9 %. Kot rečeno, se je uvoz v istem obdobju uvoz povečal za 68 %. |
(41) |
Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev v Uniji sta se proizvodnja in proizvodna zmogljivost gibali na naslednji način:
|
(42) |
Proizvodne zmogljivosti so se v obdobju 2013–2017 povečale za 3 %, kar je manj, kot se je povečala raven proizvodnje, tj. za 9 %. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je tako z 72 % povečala na 76 %. |
(43) |
Zaloge sodelujočih družb so se v obdobju 2013–2017 skupaj povečale za 20 %.
|
(44) |
Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok proizvajalcev Unije so se gibali na naslednji način:
|
(45) |
V obdobju 2013–2016 je prišlo do znatnega padca cen na trgu Unije: prodajne cene na enoto so se znižale za 15 %. Kot rečeno, se je uvoz v tem obdobju znatno povečal. Povprečna prodajna cena na enoto pa se je v letu 2017 zvišala in dosegla raven, primerljivo z ravnjo leta 2013. Dobičkonosnost je v obdobju 2013–2016 na splošno ostala na zelo nizki ravni. Kljub znatnemu znižanju cen je industrija Unije v letu 2016 svoje proizvodne stroške lahko zmanjšala v tolikšni meri, da ji je uspelo doseči majhno stopnjo dobička v višini 2,2 %. Razmere so se v letu 2017 začasno izboljšale. Prodajne cene so se med letoma 2016 in 2017 povečale za skoraj 20 % in dosegle raven iz leta 2013. Industrija Unije je dosegla stopnjo dobička 6,2 %, saj so stroški proizvodnje (surovine) kljub temu, da so se povečali, ostali nižji kot leta 2013. Celotni denarni tok industrije Unije se je povečal za približno 60 %. |
(46) |
Proizvajalci v Uniji, ki proizvajajo zadevne kategorije izdelkov v ocenjevanju, so v petih letih izgubili skoraj 10 000 delovnih mest.
|
2. Razmere za posamezne kategorije izdelkov
(47) |
Poleg splošne analize svetovnih razmer za zadevni izdelek, za katero Komisija meni, da je ustrezno izhodišče za presojo nujnosti zaščitnih ukrepov v tej preiskavi, je Komisija ocenila tudi stanje na ravni posameznih kategorij izdelkov, da bi potrdila zgoraj navedene trende na razčlenjeni ravni. |
(48) |
Za posamezne kategorije izdelkov so razmere bolj raznolike, vendar so trendi na splošno enaki. V Prilogi III so navedeni ekonomski kazalniki za posamezne kategorije izdelkov. |
(49) |
Potrošnja v Uniji se je v zadnjih petih letih povečala za vse kategorije izdelkov, razen dveh. Medtem ko je bilo to povečanje pri nekaterih posameznih izdelkih majhno (najmanjše povečanje je znašalo 2 %), pa je bilo pri drugih veliko večje; največje povečanje je znašalo 169 %. |
(50) |
Obseg prodaje je bil v obdobju 2013–2017 na splošno stabilen, v nekaterih primerih pa se je nekoliko povečal, vendar se z izjemo treh kategorij izdelkov ni povečal toliko kot potrošnja v EU. Posledica tega je bilo zmanjšanje tržnih deležev v petletnem obdobju za vse izdelke razen treh. |
(51) |
Proizvodnja se je na splošno povečala za 18 od 23 izdelkov, prav tako pa tudi stopnje izkoriščenosti zmogljivosti. |
(52) |
Cene vseh izdelkov so se v obdobju 2013–2016 znatno znižale (razen enega izdelka, za katerega so veljale protidampinške dajatve v obliki minimalne uvozne cene). V letu 2017 so se cene popravile zaradi splošnega okrevanja trga jekla in različnih ukrepov trgovinske zaščite, sprejetih proti nepoštenemu določanju cen in subvencioniranemu uvozu. Za 16 izdelkov so bile v letu 2017 cene nižje kot leta 2013. Opozoriti je treba, da so bile povprečne uvozne cene skoraj sistematično nižje od cen v Uniji za vsa leta in za vse kategorije izdelkov. |
(53) |
Kar zadeva dobiček, so se vse kategorije izdelkov do leta 2016 prodajale z izgubo ali z veliko manjšim dobičkom. Samo sedem izdelkov je v letu 2017 doseglo stopnjo dobička nad 6 %. Ti izdelki so pomembni, kar zadeva obseg proizvodnje v EU, za šest od njih pa trenutno veljajo (nedavni) protidampinški ali izravnalni ukrepi. Ti ukrepi zadevajo samo nekatere države izvora. Vsi drugi izdelki so še naprej ustvarjali izgubo (trije izdelki) ali pa so bili blizu praga dobička (13 izdelkov). Stopnja dobička, nižja od 6 %, ne šteje za zadostno za pokritje naložb, ki so potrebne za vzdrževanje dejavnosti, saj je Komisija v večini nedavnih preiskav kot zadostno za pokritje naložb v tem sektorju uporabila stopnjo dobička okrog 8 %. Denarni tok se je v obdobju 2013–2017 za polovico izdelkov poslabšal, pri šestih izdelkih pa je bil v letu 2017 celo negativen. Donosnost naložbenega kapitala (ROCE) je v obdobju 2013–2016 ostala nizka, vendar se je za veliko večino kategorij izdelkov pozneje izboljšala, čeprav je bila za pet izdelkov v letu 2017 še vedno negativna. |
(54) |
Zaloge so se za 17 kategorij izdelkov povečale. Zmanjšale so se samo za pet kategorij izdelkov, za eno kategorijo izdelkov pa so v zadevnem obdobju ostale na isti ravni. |
(55) |
Zgornja analiza potrjuje, da se je v obdobju 2013–2016 položaj jeklarske industrije v Uniji znatno poslabšal. To se je pokazalo z zmanjšanjem tržnih deležev in z znatnim znižanjem cen, zaradi česar industrija ni mogla izkoristiti nižjih stroškov surovin. Ti trendi so obstajali tako na svetovni ravni kot na ravni posameznih izdelkov. Razmere so se v letu 2017 deloma izboljšale. Čeprav so številne kategorije izdelkov še vedno pod ravnjo trajnostnega dobička, se je za nekatere stanje izboljšalo, najverjetneje zaradi nedavne uvedbe protidampinških in protisubvencijskih ukrepov. Zato se za posamezne kategorije izdelkov in za vse kategorije skupaj šteje, da je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju in ranljiva za nadaljnje povečanje uvoza, zlasti če se bo uvoz iz držav, za katere veljajo ukrepi trgovinske zaščite, nadomestil z izvozom, preusmerjenim s trga ZDA zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232. |
(56) |
To velja na primer zlasti za kategorije izdelkov 1, 2 in 4, ki so pomembne zaradi povpraševanje v Uniji, pa tudi zato, ker se te kategorije izdelkov (zlasti kategoriji 1 in 2) uporabljajo kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov iz jekla. Za kategorije izdelkov 1, 2 in 4 je bilo finančno stanje leta 2016 negativno, leta 2017 pa je po uvedbi protidampinških in protisubvencijskih ukrepov proti nekaterim državam, na primer Kitajski in Rusiji, postalo pozitivno. Vendar je bil uvoz iz teh držav nedavno delno nadomeščen z uvozom iz Indije, Koreje in Turčije, pri čemer sta Koreja in Turčija tudi pomembni dobaviteljici ZDA. V prvem četrtletju leta 2018, tj. pred uvedbo ukrepov v ZDA, se je uvoz v Unijo v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2017 že povečal za kategorijo izdelkov 1, to povečanje pa je predvsem posledica uvoza iz Turčije. |
(57) |
Nadaljnje povečanje uvoza jekla v Unijo bi industriji Unije, ki si še ni popolnoma opomogla, verjetno preprečilo, da bi izkoristila pozitivne učinke nedavnih ukrepov trgovinske zaščite. |
3. Tveganje za nastanek resne škode
(58) |
Komisija je v svojem sporočilu o jeklarski industriji iz marca 2016 (13) ugotovila, da se jeklarska industrija Unije sooča s številnimi resnimi izzivi, ki so jih povzročile presežne zmogljivosti na svetovni ravni, močno povečanje svetovnega izvoza in doslej največji val nepoštenih trgovinskih praks. |
(59) |
Hkrati je Unija za odpravo škode, ki jo je povzroči nepošteni uvoz, uvedla številne protidampinške in protisubvencijske ukrepe proti uvozu izdelkov iz jekla. Skupno je trenutno v veljavi 19 protidampinških in protisubvencijskih ukrepov proti nelojalnemu uvozu 14 kategorij izdelkov v preiskavi iz različnih držav. V obdobju preiskave, tj. 2013–2017, je bilo v 13 novih preiskavah ugotovljeno, da je industrija jekla v EU utrpela (oziroma v enem primeru je obstajalo tveganje za to) materialno škodo zaradi nepoštenih trgovinskih praks. |
(60) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju in ranljiva za nadaljnje povečanje uvoza. Nedavna odločitev ZDA, da izvoza iz EU ne bo izključila s področja uporabe ukrepov na podlagi oddelka 232, bo verjetno zmanjšala možnosti proizvajalcev v Uniji, da svoje izdelke izvažajo v ZDA, njihov položaj pa bo postal še bolj občutljiv. |
(61) |
Uvoz jekla se je znatno povečal in je leta 2017 ostal na visoki ravni. Nadaljnje povečanje uvoza v letu 2018, zlasti iz tistih držav ali od tistih izvoznikov, za katere ne veljajo ukrepi trgovinske zaščite, bo industriji verjetno preprečilo popolno okrevanje in izkoriščanje teh ukrepov. Jeklarska industrija Unije se dejansko še vedno šteje za ranljivo na nadaljnja povečanja uvoza. |
(62) |
Brez začasnih zaščitnih ukrepov je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti nastala dejanska resna škoda. |
(63) |
V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2015/478 in členom 6(3) Uredbe (EU) 2015/755 proučila stopnjo povečanja izvoza v Unijo in verjetnost, da se razpoložljive zmogljivosti uporabijo za izvoz v Unijo. |
(64) |
Prvič, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, se je uvoz v Unijo v obdobju 2013–2017 znatno povečal, in sicer za skupaj 68 %. Medtem ko je bilo to povečanje izrazito zlasti do leta 2016, se je uvoz v naslednjem obdobju še naprej povečeval, čeprav počasneje. Kakor je poudarjeno v uvodnih izjavah (37) in (82) v zvezi s kritičnimi okoliščinami, se je uvoz v prvem četrtletju leta 2018 spet občutno povečal, in sicer za skoraj 10 %. Zato je stopnja povečanja uvoza velika. |
(65) |
Drugič, glede na presežne zmogljivosti v različnih državah se pričakuje, da bodo omejevalni ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232 zaradi svoje ravni in obsega verjetno povzročili precejšnjo preusmeritev trgovine z izdelki iz jekla v Unijo. |
(66) |
ZDA so napovedale, da bodo zmanjšale uvoz za približno 13 milijonov ton, zato so marca 2018 uvedle dodatno uvozno dajatev v višini 25 % na uvoz zelo velikega števila izdelkov iz jekla. Jeklo, ki ne bo več izvoženo v ZDA, bo neizogibno preusmerjeno v druge tretje države. |
(67) |
Nekatere od glavnih izvoznic v ZDA so tudi tradicionalne dobaviteljice jekla v Unijo. Bolj verjetno je, da bodo te in tudi druge države v veliki meri pripravljene preusmeriti svoj izvoz v Unijo. Trg Unije je zaradi povpraševanja in cen na splošno zares zelo privlačen za izdelke iz jekla. EU je za Kitajsko, vendar pred ZDA, eden od glavnih trgov za jeklo, na katerem se je povpraševanje v zadnjih letih povečalo, cene pa so si prav tako opomogle. |
(68) |
V tem okviru bo znatno povečanje ponudbe na trgu Unije zaradi pritoka uvoza na splošno povzročilo pritisk za zniževanje cen, tako da bodo cene primerljive s tistimi iz leta 2016, kar bo imelo znatne negativne posledice na dobičkonosnost jeklarske industrije Unije. |
4. Sklepne ugotovitve
(69) |
V teh okoliščinah in na podlagi navedenega se predhodno ugotavlja, da si je jeklarska industrija Unije leta 2017 na področju nekaterih kategorij izdelkov sicer opomogla, zlasti zaradi ukrepov trgovinske zaščite, za večino kategorij izdelkov v ocenjevanju pa je finančno stanje še vedno precej pod vzdržno ravnjo, zaradi česar je industrija Unije še vedno občutljiva na novo povečanje uvoza. V skladu s tem Komisija ugotavlja, da za jeklarsko industrijo v Uniji za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju obstaja tveganje za nastanek resne škode. |
VII. VZROČNA ZVEZA
1. Povečanje uvoza
(70) |
Komisija je predhodno ugotovila, da na naslednji podlagi obstaja vzročna zveza med povečanim uvozom zadevnega izdelka v ocenjevanju na eni strani in tveganjem za nastanek resne škode na drugi strani. |
(71) |
Najprej je treba ponovno poudariti, da so izdelki, ki jih proizvajajo proizvajalci v Uniji, podobni ali neposredno konkurenčni zadevnim izdelkom. Imajo enake osnovne značilnosti in enako uporabo, prodajajo se po podobnih ali enakih prodajnih poteh, po cenah pa so močno konkurenčni. |
(72) |
Kot je pojasnjeno v oddelkih IV in VI, so proizvajalci v Uniji utrpeli škodo v smislu izgube tržnega deleža in znatnega pritiska na cene, kar je povzročilo negativno ali nevzdržno raven dobička. Pri nekaterih izdelkih se zdi, da je resna škoda neizbežna, čeprav so si proizvajalci opomogli. |
(73) |
V obdobju 2013–2017 se je uvoz zadevnega izdelka znatno povečal in zaradi cen, ki so nižje kot pri proizvajalcih iz Unije, zmanjšal tržne deleže industrije Unije. Dejansko se je tržni delež uvoza na splošno povečal z 12,2 % na 17,6 %, uvozne cene pa so za vse posamične izdelke ostale skoraj sistematično nižje od prodajnih cen industrije Unije. |
(74) |
Vzročna zveza med povečanim uvozom in položajem proizvajalcev v Uniji je bila še posebej izrazita v obdobju 2013–2016, ko je poceni uvoz dosegel najvišjo raven (+62 %), cene proizvajalcev v EU pa so se znižale za 15 %. Za kategorijo 13 je znižanje cen znašalo celo 20 %, za kategoriji 1 in 3 pa 19 % oziroma 18 %. Zato so imeli proizvajalci podobnih izdelkov v Uniji izgubo, ali pa bo bili blizu praga dobička. V letu 2017 je uvoz ostal na visoki ravni in je še naprej nelojalno nižal prodajne cene kljub splošnemu povišanju cen. Cene v EU so si opomogle, vendar ne dovolj za številne izdelke, ki so se vedno prodajali z izgubo ali manjšim dobičkom. |
(75) |
Čeprav se je dobiček pri nekaterih kategorijah izdelkov izboljšal, je njihov položaj še vedno ranljiv. Glede na gibanja v prejšnjih letih so te kategorije izdelkov posebej občutljive na pritiske na cene, vsako nadaljnje povečanje uvoza po nizkih cenah pa bi imelo znaten negativen učinek na njihov položaj. |
(76) |
V tem okviru se šteje, da bodo omejevalni ukrepi, ki so jih sprejele ZDA na podlagi oddelka 232 zakona o širitvi trgovine, glede na svojo raven in obseg verjetno povzročili neizbežno resno škodo proizvajalcem v Uniji. |
(77) |
Komisija zato začasno ugotavlja, da za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju obstaja vzročna zveza med povečanjem uvoza, pritiskom na tržno ceno jekla v Uniji in tveganjem za nastanek resne škode za proizvajalce v Uniji. |
2. Drugi znani dejavniki
(78) |
Da bi proučila, ali se resne škode res ne more pripisati drugim dejavnikom kot povečanju uvoza, je Komisija izvedla predhodno analizo, da bi ugotovila, ali so k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci v Uniji, morda prispevali tudi drugi dejavniki. |
(79) |
Ugotovila je, da so presežne zmogljivosti na svetovni ravni imele določeno vlogo zaradi povečevanja poceni uvoza v Unijo. Potrošnja zadevnih izdelkov iz jekla se je povečala, zato ni mogla oslabiti vzročne zveze. |
(80) |
Komisija je proučila tudi, ali je mogoče resno škodo pripisati uvozu zadevnih izdelkov iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Na podlagi Sporazuma EGP med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) na drugi strani je Unija vzpostavila tesno gospodarsko povezovanje s trgi držav EGP in industrijami zadevnih izdelkov. Industrija na teh trgih je zrela in zasičena, zato se šteje, da bo izključitev izdelkov s poreklom iz držav članic EGP iz zaščitnih ukrepov imela majhen vpliv (če sploh) na ravni uvoza izdelkov. Medtem ko je uvoz nekaterih kategorij izdelkov iz teh držav dejansko prispeval k povečanju uvoza (skupni uvoz iz teh držav se je povečal za približno 9 %), pa je delež tega uvoza v celotnem uvozu omejen (delež EGP pri uvozu znaša približno 1,5 %, ustrezni tržni delež pa znaša skupaj 0,3 %). Poleg tega so države članice EGP tradicionalno manj pomembne dobaviteljice zadevnega izdelka v ZDA, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje preusmeritve trgovine predhodno ocenjeno za omejeno. Ob upoštevanju tradicionalno manj pomembnih dobaviteljic v ZDA, zrelosti industrije na trgih EGP in povezanega omejenega tveganja preusmeritve trgovine Komisija meni, da je uvoz zadevnih izdelkov iz držav članic EGP zelo malo, če sploh, prispeval k tveganju za nastanek resne škode. |
(81) |
Komisija tako ni ugotovila drugih dejavnikov, ki bi lahko oslabili vzročno zvezo med povečanjem uvoza in resno škodo za proizvajalce v Uniji. Kljub temu bo v preostanku preiskave izveden podrobnejši pregled vseh drugih dejavnikov, ki so ali bi lahko prispevali k škodi. |
VIII. KRITIČEN POLOŽAJ
(82) |
Kot je navedeno zgoraj, za proizvajalce jekla v Uniji na splošno obstaja tveganje za nastanek škode, resna škoda pa je očitno neizbežna. Za nekatere posamezne kategorije izdelkov je že mogoče sklepati na resno škodo. Nadaljnje povečanje uvoza bo verjetno imelo znatne negativne učinke na gospodarski položaj industrije na splošno. |
(83) |
Komisija je proučila, ali obstajajo kritične okoliščine, v katerih bi zaradi zamud nastala škoda, ki bi jo bilo težko odpraviti. Zlasti je preučila, ali se je uvoz v zadnjem obdobju še naprej povečeval. |
(84) |
Na podlagi primerjave med uvozom izdelkov iz jekla v prvem četrtletju leta 2018 in prvem četrtletju leta 2017 se zdi, da se je uvoz 18 od 23 kategorij izdelkov povečal za 26 %. To povečanje uvoza je bistveno večje od povečanja v obdobju 2016–2017, ki je znašalo približno 2 %. |
(85) |
25-odstotne dajatve na izdelke iz jekla v skladu z oddelkom 232 so bile uvedene 23. marca 2018. Na tej stopnji ni mogoče oceniti polnega učinka ukrepov ZDA v smislu preusmeritve trgovine. Vendar bi se lahko povečanje uvoza v Unijo v prvem četrtletju leta 2018 razumelo kot napoved njihovih učinkov, zato je dober pokazatelj možnega prihodnjega gibanja uvoza v Unijo po uvedbi ukrepov ZDA. |
(86) |
ZDA so 30. maja 2018 sklenile tudi, da bi bilo treba ukrepe na podlagi oddelka 232 izvajati v zvezi z Unijo, Mehiko in Kanado. Komisija meni, da je to še en ključen element, saj ne le omejuje izvoz iz Unije, ampak tudi povečuje tveganje preusmeritve trgovine iz drugih dveh pomembnih držav proizvajalk jekla. |
(87) |
Glede na ranljiv položaj industrije in ob upoštevanju zadnjega povečanja uvoza bosta nadaljnja presežna ponudba izdelkov iz jekla na trgu Unije in posledični pritisk na cene nedvomno resno vplivala na položaj proizvajalcev v Uniji. |
(88) |
Zato Komisija meni, da zaradi resničnega tveganja preusmeritve trgovine in nadaljnjega omejevanja uvoza iz pomembnih držav proizvajalk jekla v ZDA obstajajo kritične okoliščine, v katerih bi kakršna koli zamuda pri sprejetju začasnih zaščitnih ukrepov povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti. Komisija je zato zaključila, da je treba nemudoma sprejeti začasne zaščitne ukrepe. |
IX. INTERES UNIJE
(89) |
V skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/478 je bilo proučeno, ali kljub začasni ugotovitvi tveganja za nastanek resne škode obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da sprejetje začasnih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi proizvajalcev v Uniji, uvoznikov in uporabnikov. |
(90) |
Industrija Unije obsega približno 40 proizvajalcev iz različnih držav članic Unije, ki so v obdobju 2013–2017 v proizvodnji 25 zadevnih izdelkov neposredno zaposlovali več kot 180 000 oseb. Ugotovljeno je bilo, da se industrija Unije zaradi povečanja uvoza sooča s tveganjem za nastanek resne škode. Spomniti je treba, da industrija Unije nima koristi od povečanja potrošnje in da je njen gospodarski položaj še vedno občutljiv in ranljiv za nadaljnje povečanje uvoza. Strateški pomen jeklarske industrije je že dolgo priznan (14). V interesu Unije je, da ima zdravo in konkurenčno jeklarsko industrijo. Jasno je, da se bodo, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, cene in tržni delež proizvajalcev v Uniji še zmanjšali, kar bo povzročilo zmanjšanje proizvodnje, povečanje finančnih izgub in ukinjanje delovnih mest v jeklarski industriji in v povezanih industrijah. Z uvedbo začasnih zaščitnih ukrepov bo začasno mogoče odpraviti resno škodo in industriji Unije olajšati prilagoditev. |
(91) |
Potrošniki in uvozniki si na splošno prizadevajo za najnižjo možno ceno za jeklo in jasno je, da bi bile cene brez ukrepov nižje. Vendar je tudi v njihovem interesu, da je jeklarska industrija Unije konkurenčna in sposobna preživetja ter da lahko zadovoljuje njihove prihodnje potrebe. |
(92) |
V zvezi s tem več zainteresiranih strani v preiskavi trdi, da uvedba začasnih zaščitnih ukrepov ne bi bila v interesu Unije. Trdijo, da bi ukrepi skoraj gotovo privedli do pomanjkanja ponudbe, zaradi česar bi bila industrija Unije v močnejšem pogajalskem položaju, da izvaja pritisk na cene. Trdijo tudi, da so viri dobave že omejeni z uvedbo protidampinških in protisubvencijskih ukrepov in da morajo biti izdelki, ki niso na voljo pri proizvajalcih v Uniji ali niso na voljo v zadostnih količinah ali z ustreznimi tehničnimi specifikacijami, izključeni iz zaščitnih ukrepov. |
(93) |
Za vzpostavitev pravega ravnovesja med različnimi legitimnimi interesi in ker je tveganje za nastanek resne škode v tem primeru povezano predvsem s preusmeritvijo trgovine, Komisija meni, da bi morali zaščitni ukrepi ohraniti pretekle ravni uvoza in da bi se morali ukrepi uporabljati le za uvoz, ki presega to raven. V zvezi s tem sistem tarifnih kvot, ki ne omejuje tradicionalnih trgovinskih tokov, zagotavlja usklajenost zaščitnih ukrepov z interesom Unije. S tako obliko ukrepov bi se preprečili negativni učinki preusmeritve trgovine za industrijo Unije, hkrati pa bi se ohranili tradicionalni viri dobave in učinkovita konkurenca na trgu jekla. |
(94) |
V takih okoliščinah Komisija meni, da tveganje, da bi se zaradi sprejetih ukrepov zmanjšala dobava ali povišale cene, ni verjetno. Prav tako je treba zavrniti trditev, da je treba nekatere kategorije izdelkov izključiti iz zaščitnih ukrepov, ker niso na voljo pri proizvajalcih v Uniji ali niso na voljo v zadostnih količinah ali z ustreznimi tehničnimi specifikacijami, saj bodo tradicionalni trgovinski tokovi zagotovljeni. |
(95) |
Zato Komisija začasno ugotavlja, da je v interesu Unije, da se sprejmejo začasni zaščitni ukrepi v obliki povišanja dajatev, ki se bo uporabljalo zunaj tradicionalnih trgovinskih tokov za posamezne kategorije izdelkov. |
X. SKLEPNE UGOTOVITVE IN SPREJETJE ZAČASNIH UKREPOV
1. Sprejetje začasnih ukrepov
(96) |
Predhodno je bilo sklenjeno, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju in da bo v bližnji prihodnosti verjetno nastala dejanska resna škoda. Glede na kritične okoliščine se šteje, da je treba sprejeti začasne zaščitne ukrepe, da se prepreči škoda jeklarski industriji EU, ki bi jo bilo težko odpraviti pred zaključkom te preiskave. |
2. Oblika in raven ukrepov
(97) |
Pri izbiri ustrezne oblike ukrepov je Komisija upoštevala naslednje tri elemente. Prvič, zaradi preusmeritve izvoza jekla iz ZDA v Unijo zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232 bo verjetno nastala resna škoda za celotno jeklarsko industrijo Unije. Drugič, šteje se, da bi bilo treba ohraniti odprtost trga Unije in tradicionalni tok uvoza. Glavno grožnjo položaju jeklarske industrije zares predstavlja uvoz, ki presega te tradicionalne trgovinske tokove. Končno bi morali biti v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti členom 6 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, začasni ukrepi v obliki tarifnih ukrepov. |
(98) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, Komisija na podlagi navedenega meni, da bi morali biti začasni zaščitni ukrepi v obliki sistema tarifnih kvot, nad katerimi se bo plačala dodatna dajatev. Da bi vsem tradicionalnim dobaviteljicam zagotovili dostop do trga Unije, bi morale take tarifne kvote temeljiti na povprečju letne ravni uvoza v letih 2015, 2016 in 2017. Ker se bodo tarifne kvote uporabljale 200 koledarskih dni, jih je treba določiti na ustrezni sorazmerni ravni glede na letne vrednosti. |
(99) |
Stopnjo dodatne dajatve za količino nad kvoto bi bilo treba določiti na ravni, ki je skladna s ciljem preprečevanja resne škode za industrijo Unije. Glede na ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode in dejstvo, da do resne škode na splošno še ni prišlo, se Komisiji izračun stopnje škode na podlagi konstruirane povprečne neškodljive cene izdelkov industrije Unije na tono v zadnjem obdobju ne zdi primeren. |
(100) |
V teh okoliščinah Komisija meni, da je primernejši v prihodnost usmerjen pristop, pri katerem bi se raven dajatve, potrebne za odvračanje uvoza, ki presega tradicionalne trgovinske tokove in povzroča resno škodo industriji Unije, določila, ko bi bila kvota dosežena. |
(101) |
V zvezi s tem je industrija Unije predložila dve dopolnilni metodi za izračun dajatve z zadostnim odvračalnim učinkom, ki se zdita Komisiji ustrezni; prva je model delnega ravnotežja trga Unije za jeklo, z drugo pa se izračunavajo pribitki za pokritje za izdelke iz jekla. |
(102) |
Model delnega ravnotežja je niz enačb glede povpraševanja in ponudbe, osredotočenih na en del gospodarstva, za preostalo gospodarstvo pa velja predpostavka ceteris paribus. Predpostavlja tudi, da makroekonomski učinki analiziranega scenarija niso dovolj veliki, da bi vplivali na makroekonomske agregate, kot je na primer splošna raven plač v gospodarstvu. |
(103) |
Model, ki ga predlaga industrija Unije, temelji na javno dostopni kodi, ki je programirana in rešena v programu za obdelavo razpredelnic. Modeli delnega ravnovesja so bolj na splošno standardno orodje za analizo trgovinske politike s strani preiskovalnih organov, vključno s Komisijo. |
(104) |
Kot večina drugih modelov tudi tale uporablja tako imenovano Armingtonovo predpostavko, da so izdelki različnega izvora nepopolni nadomestki. V skladu s tem modelom se obravnava samo funkcija ponudbe na trgu Unije, in sicer domača ponudba v Uniji, uvoz s strani držav, za katere veljajo zaščitni ukrepi, in uvoz s strani držav, ki so izvzete iz zaščitnih ukrepov. Končno se uporablja funkcija povpraševanja v Uniji, ki ustreza skupni ravni cen, za opredelitev povpraševanja po jeklu na skupni ravni, to pa se porazdeli glede na relativne cene na tri navedene vire ponudbe. Ta zadnji proces urejajo tako imenovane Armingtonove elastičnosti, tj. ekonomski parametri, ki predstavljajo elastičnost zamenjave med izdelki iz različnih držav porekla, ki se razlikujejo glede na vrsto izdelka in trge. |
(105) |
Podatki za model izvirajo iz združenja Eurofer in Eurostata. Armingtonove elastičnosti ter elastičnost ponudbe in povpraševanja izhajajo iz uveljavljenih virov, na primer United States International Trade Commission in Global Trade Analysis Project. Armingtonova elastičnost je določena na 3,75, elastičnost povpraševanja je določena na – 0,5, tri elastičnosti ponudbe pa so v skladu s temi viri določene na 4. |
(106) |
Ker gre za model ene države, so potrebne nekatere eksplicitne in implicitne predpostavke, zlasti glede trga jekla v ZDA in učinka ukrepov, uvedenih na podlagi oddelka 232. |
(107) |
Prvič, predpostavlja se, da bodo ti ukrepi s trga ZDA uspešno izključili trenutni izvoz iz držav, za katere veljajo ukrepi na podlagi oddelka 232. V naslednjem koraku se delež tega izključenega izvoza, ki bo preusmerjen na trg EU, za vsako državo proizvajalko, ki trenutno izvaža v ZDA, izračuna po metodologiji, ki upošteva in tehta štiri različna merila: oddaljenost od Unije, razpoložljivost držav, ki so sposobne absorbirati preusmerjeni izvoz, v zadevni regiji, obstoj držav s precejšnjimi presežnimi zmogljivostmi v regiji in obstoj veljavnih ukrepov trgovinske zaščite v državi. V skladu s tem izračunom bo 72 % sedanjega uvoza jekla v ZDA preusmerjenih na trg EU, to pa ustreza 55 % celotnega uvoza jekla v Unijo v letu 2017. Poleg tega se domneva, da bo ta dodaten uvoz nadomestil proizvodnjo v Uniji v enaki količini. |
(108) |
Model je opredeljen z zgoraj navedenimi parametri in tržnimi podatki, popravljenimi glede na predpostavke iz prejšnjih dveh uvodnih izjav. Model se nato reši s preskusi zaščitnih tarifnih ukrepov v različnem obsegu za uvoz v Unijo zunaj kvote. Glede na rezultate modela bi bil ob dajatvi v višini 25 % še vedno mogoča raven uvoza, ki bi za približno 19 % presegala raven uvoza v referenčnem obdobju 2015–2017. Dajatev v višini 32 % bi še vedno omogočala 10 % večji uvoz kot v referenčnem obdobju. Z dajatvijo v višini 41 % pa bi se uvoz ohranil na ravni iz obdobja 2015–2017. |
(109) |
Rezultati makroekonomskega trgovinskega modela se dopolnijo z nizom mikroekonomskih simulacij tipičnih pribitkov za pokritje za 12 različnih kategorij izdelkov v ocenjevanju. Predpostavka za analizo je, da bi v primeru padca cen proizvajalci še naprej v celoti izkoriščali svoje zmogljivosti in izvažali v Unijo, dokler bi bili pokriti variabilni stroški. Razlika med prodajno ceno in variabilnimi stroški se imenuje pribitek za pokritje. To pomeni, da bi proizvajalec proizvajal še naprej, dokler stopnja pribitka za pokritje ne bi bila nenegativna. V analizi je za vsako od 12 kategorij izdelkov v ocenjevanju določena cena za uvoz v Unijo, pri kateri bi bila stopnja pribitka za pokritje za izvoznike v EU v celoti izčrpana. Razlika med to ceno in neškodljivo domačo ceno na trgu Unije bi morala biti tako dajatev za uvoz zunaj kvote, ki je potrebna za zagotavljanje neškodljive ravni cen na trgu Unije. |
(110) |
Pri analizi je bila uporabljena košarica cen surovin na podlagi javnih indeksov podjetja Metal Bulletin, variabilnih stroškov kitajskih podjetij iz zbirke podatkov CRU in predvidenih stroškov prevoza med Kitajsko in EU v višini 60 USD na tono, kar naj bi bila konzervativna ocena. Analiza kaže, da bi morali biti pribitki za pokritje in tako tudi potrebne odvračilne dajatve za uvoz zunaj kvote v razponu 19–45 % z mediano 34 %, kar bi v bistvu potrdilo višino dajatve za uvoz zunaj kvote, opredeljene z modelom delnega ravnotežja. |
(111) |
Na podlagi navedenega je Komisija predhodno ugotovila, da bi začasna dajatev za uvoz zunaj kvote v višini 25 % zadostovala za preprečitev resne škode. Ob upoštevanju interesa Unije, pričakovanju pripomb zainteresiranih strani po sprejetju začasnih ukrepov in ob natančnejši študiji o gibanju uvoza pred uvedbo dokončnih ukrepov pomeni ta dajatev, ki je nižja od dajatve v višini 32 % na podlagi modela za zagotavljanje tradicionalne trgovine s povečanjem toka uvoza za 10 %, previden pristop. |
3. Upravljanje kvot
(112) |
Najboljši način za zagotavljanje optimalne uporabe tarifnih kvot je, da se dodeljujejo v kronološkem vrstnem redu datumov, na katere se sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (15). Vsem uvoznikom v Uniji bi bilo treba zagotoviti enak in neprekinjen dostop do kvot. Ta način upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. |
(113) |
Ali je blago, uvoženo iz držav v razvoju, upravičeno do izključitve iz tarifne kvote, je odvisno od njegovega porekla. Zato je treba uporabiti merila za določanje nepreferencialnega porekla, ki trenutno veljajo v Uniji. |
(114) |
Da bi se ohranili tradicionalni trgovinski tokovi, se za namene začasnih ukrepov določi posebna kvota za vsako od kategorij izdelkov, za katere ta uredba nalaga začasne ukrepe, ne glede na državo porekla. V nadaljevanju preiskave in ob upoštevanju vpliva začasnih ukrepov bo opredeljeno, ali bi bilo dobro določiti kvote po državah izvoznicah, da bi se zagotovili tradicionalni trgovinski tokovi iz teh držav. Komisija bo morala proučiti potencialni učinek protidampinških in protisubvencijskih ukrepov, ki se trenutno uporabljajo, na dodeljevanje in uporabo kvot za posamezne države. |
4. Veljavni protidampinški in protisubvencijski ukrepi
(115) |
Ko se doseže določena kvota brez dajatev, se bodo uporabili zaščitni ukrepi. |
(116) |
Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi kombinacija že uvedenih protidampinških in izravnalnih ukrepov za številne kategorije izdelkov z zaščitnimi ukrepi za isti uvoz pomenila nerazumno veliko obremenitev za nekatere proizvajalce izvoznike, ki želijo izvažati v EU, zaradi česar bi jim bil onemogočen dostop do trga Unije. |
(117) |
Za 12 kategorij izdelkov iz jekla, za katere veljajo začasni zaščitni ukrepi, se za nekatere države porekla dejansko uporabljajo protidampinške in izravnalne dajatve. Zato je treba proučiti, ali bi bil lahko učinek kombinacije teh ukrepov in zaščitnih ukrepov večji od zaželenega (16). Da bi se izognili uvedbi „dvojnih ukrepov“, kadar je tarifna kvota presežena, se obstoječa protidampinška in izravnalna stopnja začasno opusti ali zmanjša, da bi se zagotovilo, da skupni učinek teh ukrepov ne preseže najvišje ravni zaščitnih ukrepov ali protidampinških/izravnalnih dajatev. |
5. Trajanje
(118) |
Začasni ukrepi bi se morali uporabljati 200 koledarskih dni od datuma začetka veljavnosti te uredbe. |
XI. IZKLJUČITVE NEKATERIH DRŽAV S PODROČJA UPORABE ZAČASNIH UKREPOV
(119) |
V skladu s členom 18 Uredbe 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije se začasni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz držav v razvoju, če delež uvoza tega izdelka iz te države v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež izvoza v Unijo je manjši od 3 %, skupaj ne dosegajo več kot 9 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. |
(120) |
Predhodna ugotovitev Komisije kaže, da zadevne kategorije izdelkov, ki izvirajo iz nekaterih držav v razvoju, izpolnjujejo zahteve za upravičenost do zgoraj navedenega odstopanja. V Prilogi IV (Seznam izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi) so navedene države v razvoju za namene te uredbe. Prav tako so za vsako od 23 kategorij izdelkov navedene države v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi. Komisija meni, da je na tej stopnji primerno izračunati obseg uvoza iz držav v razvoju na podlagi vsake kategorije izdelka, saj je tarifna kvota določena tudi s sklicevanjem na tradicionalne trgovinske tokove za vsako kategorijo posebej. To ne vpliva na prihodnje odločitve glede tega, ali se država lahko šteje za državo v razvoju. |
(121) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 80, Komisija glede na tesno povezovanje trgov s članicami EGP, skupno vrednost uvoza iz teh držav in majhno tveganje preusmeritve trgovine meni, da bi morali biti izdelki v ocenjevanju po poreklu iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna, izključeni iz uporabe te uredbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvedejo se tarifne kvote za uvoz v Unijo za vsako od 23 kategorij izdelkov iz Priloge I za obdobje 200 dni od začetka veljavnosti te uredbe.
2. Tarifne kvote so določene v Prilogi V (pri vsaki kvoti so navedene oznake KN, za katere se uporablja).
3. Kadar je ustrezna tarifna kvota izčrpana ali kadar se za uvoz določenih kategorij izdelkov ne uporablja ustrezna tarifna kvota, se zaračuna dodatna dajatev po stopnji 25 %. Ta dodatna dajatev se zaračuna na carinsko vrednost izdelka, ki se uvaža.
Člen 2
1. Poreklo izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, se določi v skladu z določbami, ki se uporabljajo v Uniji za blago z nepreferencialnim poreklom.
2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezni veljavni carinski predpisi.
Člen 3
Tarifne kvote upravljajo Komisija in države članice v skladu s sistemom v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot iz členov 49 do 54 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447.
Člen 4
Uvoz izdelkov iz kategorij, navedenih v členu 1, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že na poti v Unijo in njihovega namembnega kraja ni mogoče spremeniti, se ne vključi v tarifne kvote, za te izdelke pa se tudi ne uporablja dodatna dajatev iz člena 1, ampak se lahko sprostijo v prosti promet.
Člen 5
Države članice in Komisija tesno sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti s to uredbo.
Člen 6
1. Ob upoštevanju odstavka 2 za uvoz 23 kategorij izdelkov iz Priloge I s poreklom iz ene od držav v razvoju, navedenih v Prilogi IV, ne veljajo tarifne kvote ali dodatne dajatve iz člena 1.
2. V Prilogi IV so za vseh 23 kategorij izdelkov navedene države porekla v razvoju, za katere se uporabljajo ukrepi iz člena 1.
Člen 7
Za izdelke s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna ne veljajo ukrepi iz člena 1.
Člen 8
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.
(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 33.
(3) UL C 111, 26.3.2018, str. 29.
(4) UL C 225, 28.6.2018, str. 54.
(5) Predhodni nadzorni ukrepi so bili sprejeti aprila 2018 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/670 z dne 28. aprila 2016 o uvedbi predhodnega nadzora uvoza nekaterih železnih in jeklenih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav s strani Unije (UL L 115, 29.4.2016, str. 37).
(6) UL C 225, 28.6.2018, str. 54.
(7) Zadeva COMP/ECSC.1351 – Usinor/Arbed/Aceralia in zadeva COMP/M.4137 – Mittal/Arcelor.
(8) Glej oddelek IV in oddelek VI 1 in 2.
(9) Glej 83. in 84. poročilo Odbora OECD za jeklo, ki sta na voljo na: http://www.oecd.org/sti/ind/steel.htm.
(10) Idem, 83. poročilo.
(11) Sporočilo za javnost ameriškega ministra za trgovino Rossa, https://www.commerce.gov/news/press-releases/2018/02/secretary-ross-releases-steel-and-aluminum-232-reports-coordination.
(12) Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino na podlagi oddelka 232, https://www.commerce.gov/sites/commerce.gov/files/the_effect_of_imports_of_steel_on_the_national_security_-_with_redactions_-_20180111.pdf.
(13) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (COM(2016) 155 final z dne 16. marca 2016).
(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 16. marca 2016, „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (COM(2016) 155 final).
(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
(16) Uredba (EU) 2015/477 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o ukrepih, ki jih lahko sprejme Unija v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi (UL L 83, 27.3.2015, str. 11).
PRILOGA I – Zadevni izdelki
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
Oznake KN |
1 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99 |
2 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7225 99 00 , 7226 20 00 , 7226 92 00 |
3 |
Elektropločevina (razen GOES) |
7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 , 7225 19 90 , 7226 19 80 |
4 |
Pločevina s kovinsko prevleko |
7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 41 00 , 7210 49 00 , 7210 61 00 , 7210 69 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 30 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 61 , 7212 50 69 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7225 92 00 , 7226 99 10 , 7226 99 30 , 7226 99 70 |
5 |
Pločevina z organsko prevleko |
7210 70 80 , 7212 40 80 |
6 |
Izdelki iz bele pločevine |
7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20 |
7 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 |
8 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00 |
9 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80 |
12 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00 |
13 |
Armaturne palice |
7214 20 00 , 7214 99 10 |
14 |
Nerjavne palice in lahki profili |
7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90 |
15 |
Nerjavne žice |
7221 00 10 , 7221 00 90 |
16 |
Nelegirane in druge legirane žice |
7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95 |
17 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90 |
18 |
Piloti |
7301 10 00 |
20 |
Cevi za plinovode |
7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77 |
21 |
Votli profili |
7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99 |
22 |
Nerjavne brezšivne cevi |
7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99 |
23 |
Nosilne cevi |
7304 51 12 , 7304 51 18 , 7304 59 32 , 7304 59 38 |
25 |
Velike varjene cevi |
7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00 |
26 |
Druge varjene cevi |
7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00 |
28 |
Nelegirana žica |
7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90 |
PRILOGA II
II.1 – Rast uvoza za 23 kategorij izdelkov (v tonah)
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Sprememba od leta 2013 do leta 2017 |
1 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
4 814 207 |
5 212 268 |
7 807 441 |
8 574 007 |
6 991 376 |
45 % |
2 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
1 832 159 |
1 903 092 |
2 759 877 |
1 998 437 |
2 462 471 |
34 % |
3 |
Elektropločevina (razen GOES) |
266 559 |
285 132 |
280 256 |
318 496 |
379 649 |
42 % |
4 |
Pločevina s kovinsko prevleko |
1 854 963 |
2 202 856 |
2 687 715 |
3 911 752 |
4 980 452 |
168 % |
5 |
Pločevina z organsko prevleko |
681 698 |
725 296 |
622 553 |
730 625 |
915 248 |
34 % |
6 |
Izdelki iz bele pločevine |
552 384 |
662 861 |
638 316 |
756 016 |
617 567 |
12 % |
7 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
1 419 767 |
1 959 605 |
2 554 930 |
2 814 802 |
2 530 630 |
78 % |
8 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
175 836 |
233 028 |
269 697 |
351 075 |
436 173 |
148 % |
9 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
697 457 |
1 017 613 |
787 521 |
843 352 |
976 108 |
40 % |
12 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
911 115 |
1 219 800 |
1 200 627 |
1 400 824 |
1 385 829 |
52 % |
13 |
Armaturne palice |
527 008 |
972 602 |
1 430 014 |
1 292 971 |
1 191 445 |
126 % |
14 |
Nerjavne palice in lahki profili |
113 071 |
147 453 |
142 416 |
147 811 |
159 577 |
41 % |
15 |
Nerjavne žice |
52 082 |
71 229 |
57 627 |
58 670 |
62 978 |
21 % |
16 |
Nelegirane in druge legirane žice |
1 125 730 |
1 289 953 |
1 697 912 |
2 000 967 |
2 094 274 |
86 % |
17 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
223 669 |
277 507 |
268 014 |
388 041 |
262 745 |
17 % |
18 |
Piloti |
15 870 |
16 503 |
14 051 |
36 970 |
85 054 |
436 % |
20 |
Cevi za plinovode |
266 467 |
340 051 |
298 103 |
336 050 |
380 257 |
43 % |
21 |
Votli profili |
461 263 |
552 874 |
574 490 |
725 545 |
820 667 |
78 % |
22 |
Nerjavne brezšivne cevi |
32 581 |
38 782 |
39 719 |
42 510 |
42 701 |
31 % |
23 |
Nosilne cevi |
7 489 |
9 426 |
11 944 |
9 773 |
8 663 |
16 % |
25 |
Velike varjene cevi |
286 939 |
411 273 |
209 524 |
159 219 |
1 044 534 |
264 % |
26 |
Druge varjene cevi |
474 949 |
491 934 |
510 548 |
540 386 |
571 167 |
20 % |
28 |
Nelegirana žica |
573 988 |
722 719 |
692 714 |
736 500 |
722 633 |
26 % |
II.2 – Rast uvoza za 23 kategorij izdelkov (v tonah)
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
Prvo četrtletje leta 2017 |
Prvo četrtletje leta 2018 |
Sprememba od 1. četrtletja 2017 do 1. četrtletja 2018 |
1 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
1 810 764 |
2 079 408 |
15 % |
2 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
679 628 |
630 459 |
– 7 % |
3 |
Elektropločevina (razen GOES) |
80 836 |
114 451 |
42 % |
4 |
Pločevina s kovinsko prevleko |
1 482 049 |
1 190 741 |
– 20 % |
5 |
Pločevina z organsko prevleko |
212 209 |
201 838 |
– 5 % |
6 |
Izdelki iz bele pločevine |
146 457 |
168 583 |
15 % |
7 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
676 207 |
640 176 |
– 5 % |
8 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
122 092 |
107 577 |
– 12 % |
9 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
229 981 |
280 549 |
22 % |
12 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
319 420 |
466 154 |
46 % |
13 |
Armaturne palice |
210 505 |
551 316 |
162 % |
14 |
Nerjavne palice in lahki profili |
40 602 |
49 988 |
23 % |
15 |
Nerjavne žice |
14 956 |
19 642 |
31 % |
16 |
Nelegirane in druge legirane žice |
560 863 |
641 668 |
14 % |
17 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
73 733 |
139 670 |
89 % |
18 |
Piloti |
19 947 |
20 326 |
2 % |
20 |
Cevi za plinovode |
94 430 |
120 512 |
28 % |
21 |
Votli profili |
223 618 |
256 998 |
15 % |
22 |
Nerjavne brezšivne cevi |
12 411 |
12 399 |
0 % |
23 |
Nosilne cevi |
1 316 |
1 498 |
14 % |
25 |
Velike varjene cevi |
48 791 |
51 285 |
5 % |
26 |
Druge varjene cevi |
145 059 |
153 106 |
6 % |
28 |
Nelegirana žica |
176 299 |
202 450 |
15 % |
II.3 – Rast uvoza za 5 kategorij izdelkov (v tonah)
Številka izdelka |
Kategorija izdelka |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Sprememba od leta 2013 do leta 2017 |
10 |
Nerjavne vroče valjane plošče kvarto |
34 319 |
40 218 |
37 542 |
31 407 |
32 917 |
– 4 % |
11 |
Zrnato usmerjena elektropločevina |
147 565 |
160 580 |
150 047 |
156 477 |
121 947 |
– 17 % |
19 |
Železniški material |
1 376 |
1 096 |
1 240 |
1 521 |
1 342 |
– 2 % |
24 |
Druge brezšivne cevi |
456 167 |
528 245 |
475 132 |
464 876 |
402 600 |
– 12 % |
27 |
Nelegirane in druge legirane hladno dodelane palice |
456 791 |
521 976 |
484 927 |
459 327 |
458 310 |
0 % |
PRILOGA III – Ekonomski kazalniki za 23 kategorij izdelkov
Izdelek št. 1 – Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
30 225 632 |
31 095 524 |
33 121 273 |
34 158 703 |
32 768 375 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
4 814 207 |
5 212 268 |
7 807 441 |
8 574 007 |
6 991 376 |
Tržni delež (v %) |
15,9 % |
16,8 % |
23,6 % |
25,1 % |
21,3 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
463 |
442 |
396 |
351 |
492 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
75 % |
75 % |
76 % |
75 % |
76 % |
Proizvodnja (v tonah) |
76 871 621 |
77 990 908 |
77 331 686 |
77 563 694 |
79 568 514 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
25 411 425 |
25 883 256 |
25 313 832 |
25 584 696 |
25 776 999 |
Tržni delež (v %) |
84,1 % |
83,2 % |
76,4 % |
74,9 % |
78,7 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
519 |
493 |
455 |
422 |
556 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 1,9 % |
0,0 % |
– 3,1 % |
– 1,0 % |
7,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
37 467 |
35 573 |
35 038 |
33 557 |
34 815 |
Zaloge |
2 572 574 |
2 580 258 |
2 585 958 |
2 617 556 |
2 749 280 |
Denarni tok |
448 135 738 |
1 065 492 450 |
763 891 666 |
603 485 811 |
1 369 472 142 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 3,8 % |
1,0 % |
– 6,6 % |
– 1,0 % |
7,7 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
11,5 % |
Izdelek št. 2 – Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
9 772 904 |
9 728 449 |
10 353 391 |
9 849 904 |
10 085 487 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
1 832 159 |
1 903 092 |
2 759 877 |
1 998 437 |
2 462 471 |
Tržni delež (v %) |
18,7 % |
19,6 % |
26,7 % |
20,3 % |
24,4 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
566 |
546 |
485 |
474 |
606 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
71 % |
75 % |
75 % |
75 % |
77 % |
Proizvodnja (v tonah) |
40 855 196 |
41 632 189 |
41 639 946 |
41 738 974 |
42 811 283 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
7 920 370 |
7 805 648 |
7 570 764 |
7 829 002 |
7 602 288 |
Tržni delež (v %) |
81,0 % |
80,2 % |
73,1 % |
79,5 % |
75,4 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
588 |
558 |
522 |
495 |
633 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 4,4 % |
– 2,8 % |
– 3,0 % |
0,6 % |
9,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
12 690 |
11 973 |
11 550 |
11 230 |
11 264 |
Zaloge |
1 078 838 |
1 052 246 |
1 064 061 |
1 054 347 |
1 093 798 |
Denarni tok |
200 559 843 |
413 849 620 |
324 264 435 |
454 766 919 |
375 807 983 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 8,0 % |
– 2,4 % |
– 12,8 % |
– 3,1 % |
4,0 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
4,3 % |
Izdelek št. 3 – Elektropločevina (razen GOES)
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
1 267 827 |
1 287 448 |
1 223 892 |
1 255 417 |
1 350 354 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
266 559 |
285 132 |
280 256 |
318 496 |
379 649 |
Tržni delež (v %) |
21,0 % |
22,1 % |
22,9 % |
25,4 % |
28,1 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
648 |
617 |
578 |
502 |
642 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
87 % |
80 % |
80 % |
82 % |
81 % |
Proizvodnja (v tonah) |
1 080 894 |
1 110 013 |
1 052 273 |
1 032 560 |
1 114 309 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
1 001 268 |
1 002 316 |
943 636 |
936 553 |
969 977 |
Tržni delež (v %) |
79,0 % |
77,9 % |
77,1 % |
74,6 % |
71,8 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
705 |
657 |
606 |
576 |
699 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 8,9 % |
– 8,1 % |
– 13,0 % |
– 14,3 % |
– 3,2 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
1 522 |
1 707 |
2 087 |
2 069 |
2 065 |
Zaloge |
45 680 |
136 605 |
142 998 |
125 466 |
148 259 |
Denarni tok |
110 221 498 |
213 556 132 |
127 226 053 |
131 151 436 |
– 89 295 095 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 18,3 % |
– 11,7 % |
– 38,3 % |
– 17,9 % |
– 3,4 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
8,1 % |
Izdelek št. 4 – Pločevina s kovinsko prevleko
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
23 229 673 |
24 289 751 |
25 840 225 |
27 439 848 |
28 231 862 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
1 854 963 |
2 202 856 |
2 687 715 |
3 911 752 |
4 980 452 |
Tržni delež (v %) |
8,0 % |
9,1 % |
10,4 % |
14,3 % |
17,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
679 |
657 |
615 |
530 |
662 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
78 % |
82 % |
84 % |
86 % |
84 % |
Proizvodnja (v tonah) |
27 930 059 |
29 517 243 |
29 875 495 |
29 905 847 |
30 450 568 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
21 344 052 |
22 056 052 |
23 118 423 |
23 490 212 |
23 218 040 |
Tržni delež (v %) |
91,9 % |
90,8 % |
89,5 % |
85,6 % |
82,2 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
682 |
654 |
614 |
586 |
711 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
1,9 % |
5,4 % |
5,5 % |
7,9 % |
11,7 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
28 915 |
28 243 |
28 749 |
29 863 |
29 648 |
Zaloge |
1 970 500 |
2 433 422 |
2 498 143 |
2 329 341 |
2 597 133 |
Denarni tok |
807 884 294 |
1 353 026 892 |
1 343 062 742 |
1 720 354 890 |
2 020 588 339 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 6,8 % |
– 0,9 % |
– 10,4 % |
– 1,7 % |
6,0 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
7,0 % |
Izdelek št. 5 – Pločevina z organsko prevleko
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
4 533 256 |
4 823 144 |
4 809 384 |
5 121 927 |
5 221 575 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
681 698 |
725 296 |
622 553 |
730 625 |
915 248 |
Tržni delež (v %) |
15,0 % |
15,0 % |
12,9 % |
14,3 % |
17,5 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
854 |
813 |
813 |
709 |
853 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
70 % |
76 % |
74 % |
76 % |
75 % |
Proizvodnja (v tonah) |
4 479 238 |
4 564 346 |
4 574 414 |
4 863 169 |
4 940 410 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
3 851 467 |
4 097 788 |
4 186 771 |
4 391 169 |
4 306 231 |
Tržni delež (v %) |
85,0 % |
85,0 % |
87,1 % |
85,7 % |
82,5 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
898 |
868 |
829 |
791 |
934 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 1,7 % |
1,4 % |
1,1 % |
3,7 % |
3,9 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
6 377 |
6 272 |
6 047 |
6 150 |
6 095 |
Zaloge |
239 236 |
182 275 |
197 241 |
214 384 |
258 114 |
Denarni tok |
152 893 378 |
351 790 418 |
321 603 588 |
361 237 401 |
79 886 901 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 7,6 % |
– 2,1 % |
– 12,9 % |
– 2,7 % |
3,7 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
8,6 % |
Izdelek št. 6 – Izdelki iz bele pločevine
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
3 638 423 |
3 758 879 |
3 789 391 |
3 792 575 |
3 695 205 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
552 384 |
662 861 |
638 316 |
756 016 |
617 567 |
Tržni delež (v %) |
15,2 % |
17,6 % |
16,8 % |
19,9 % |
16,7 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
822 |
792 |
781 |
667 |
753 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
82 % |
84 % |
84 % |
82 % |
84 % |
Proizvodnja (v tonah) |
4 223 583 |
4 315 402 |
4 353 002 |
4 302 367 |
4 295 575 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
3 085 602 |
3 095 745 |
3 150 741 |
3 036 316 |
3 077 185 |
Tržni delež (v %) |
84,8 % |
82,4 % |
83,1 % |
80,1 % |
83,3 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
845 |
821 |
789 |
728 |
812 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
1,7 % |
4,1 % |
4,8 % |
4,6 % |
3,1 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
7 939 |
7 660 |
7 683 |
7 819 |
7 424 |
Zaloge |
380 445 |
394 384 |
394 712 |
297 877 |
356 460 |
Denarni tok |
117 064 184 |
201 350 074 |
291 440 814 |
272 002 110 |
133 250 945 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 18,6 % |
– 10,1 % |
– 35,2 % |
– 20,4 % |
– 25,0 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
7,3 % |
Izdelek št. 7 – Nelegirane in druge legirane plošče kvarto
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
10 148 839 |
10 375 274 |
10 934 966 |
11 058 596 |
11 059 068 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
1 419 767 |
1 959 605 |
2 554 930 |
2 814 802 |
2 530 630 |
Tržni delež (v %) |
14,0 % |
18,9 % |
23,4 % |
25,5 % |
22,9 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
513 |
492 |
474 |
403 |
533 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
58 % |
62 % |
62 % |
63 % |
65 % |
Proizvodnja (v tonah) |
10 749 475 |
11 240 103 |
10 608 260 |
10 244 950 |
10 581 040 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
8 727 826 |
8 414 892 |
8 377 455 |
8 242 865 |
8 527 686 |
Tržni delež (v %) |
14,0 % |
18,9 % |
23,4 % |
25,5 % |
22,9 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
700 |
676 |
714 |
582 |
692 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 9,4 % |
– 8,9 % |
– 4,0 % |
– 7,5 % |
3,2 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
18 472 |
17 628 |
17 177 |
16 763 |
16 211 |
Zaloge |
707 152 |
788 008 |
896 708 |
862 084 |
819 690 |
Denarni tok |
45 651 999 |
123 399 207 |
426 592 285 |
– 44 547 318 |
205 976 592 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 12,2 % |
– 0,3 % |
– 3,3 % |
– 9,9 % |
– 1,5 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
23,0 % |
Izdelek št. 8 – Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
1 168 291 |
1 352 875 |
1 590 437 |
1 807 242 |
1 487 848 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
175 836 |
233 028 |
269 697 |
351 075 |
436 173 |
Tržni delež (v %) |
15,1 % |
17,2 % |
17,0 % |
19,4 % |
29,3 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
2 011 |
1 926 |
1 877 |
1 518 |
1 822 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
61 % |
65 % |
69 % |
73 % |
73 % |
Proizvodnja (v tonah) |
3 334 814 |
3 525 794 |
3 664 821 |
3 842 503 |
3 799 867 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
991 962 |
1 119 435 |
1 320 528 |
1 455 714 |
1 050 966 |
Tržni delež (v %) |
84,9 % |
82,7 % |
83,0 % |
80,5 % |
70,6 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
2 023 |
2 013 |
2 028 |
1 792 |
2 115 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 4,2 % |
– 0,3 % |
4,0 % |
4,9 % |
9,2 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
5 439 |
4 914 |
4 464 |
4 271 |
4 133 |
Zaloge |
103 375 |
131 557 |
123 098 |
106 508 |
93 335 |
Denarni tok |
144 497 251 |
182 932 062 |
613 851 975 |
116 754 324 |
218 815 195 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 33,7 % |
– 37,1 % |
– 1,5 % |
– 0,4 % |
13,6 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
13,9 % |
Izdelek št. 9 – Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
3 362 718 |
3 671 898 |
3 587 237 |
3 913 974 |
3 816 472 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
697 457 |
1 017 613 |
787 521 |
843 352 |
976 108 |
Tržni delež (v %) |
20,7 % |
27,7 % |
22,0 % |
21,5 % |
25,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
2 098 |
1 985 |
2 064 |
1 782 |
2 023 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
71 % |
76 % |
80 % |
84 % |
84 % |
Proizvodnja (v tonah) |
3 076 074 |
3 016 723 |
3 139 572 |
3 425 201 |
3 114 323 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
2 664 602 |
2 653 177 |
2 798 719 |
3 070 197 |
2 839 979 |
Tržni delež (v %) |
79,2 % |
72,3 % |
78,0 % |
78,4 % |
74,4 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
2 259 |
2 272 |
2 238 |
2 014 |
2 323 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 4,2 % |
– 2,7 % |
2,4 % |
5,5 % |
9,4 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
10 205 |
9 483 |
9 220 |
8 892 |
8 812 |
Zaloge |
179 087 |
206 956 |
219 170 |
215 904 |
213 931 |
Denarni tok |
135 463 456 |
45 971 825 |
847 696 098 |
450 355 017 |
685 492 711 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 12,4 % |
– 7,7 % |
8,5 % |
10,6 % |
21,5 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
12,9 % |
Izdelek št. 12 – Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
11 891 558 |
12 422 902 |
12 297 356 |
12 678 733 |
13 617 607 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
911 115 |
1 219 800 |
1 200 627 |
1 400 824 |
1 385 829 |
Tržni delež (v %) |
7,7 % |
9,8 % |
9,8 % |
11,0 % |
10,2 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
699 |
657 |
640 |
531 |
641 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
79 % |
82 % |
80 % |
80 % |
74 % |
Proizvodnja (v tonah) |
12 132 593 |
12 585 360 |
12 301 986 |
11 839 241 |
12 427 808 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
10 964 010 |
11 189 221 |
11 095 204 |
11 276 054 |
12 230 774 |
Tržni delež (v %) |
92,2 % |
90,1 % |
90,2 % |
88,9 % |
89,8 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
632 |
613 |
573 |
520 |
592 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
2,2 % |
3,4 % |
2,4 % |
0,8 % |
3,6 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
9 537 |
9 734 |
10 057 |
10 342 |
10 486 |
Zaloge |
749 386 |
888 456 |
914 268 |
943 355 |
1 023 612 |
Denarni tok |
220 994 774 |
264 742 034 |
272 433 127 |
255 904 385 |
123 997 731 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 1,2 % |
3,7 % |
3,3 % |
3,9 % |
6,9 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 8,3 % |
Izdelek št. 13 – Armaturne palice
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
9 617 685 |
10 359 993 |
10 664 689 |
11 099 947 |
11 253 309 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
527 008 |
972 602 |
1 430 014 |
1 292 971 |
1 191 445 |
Tržni delež (v %) |
5,5 % |
9,4 % |
13,4 % |
11,6 % |
10,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
475 |
446 |
388 |
353 |
441 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
72 % |
72 % |
71 % |
73 % |
67 % |
Proizvodnja (v tonah) |
13 171 558 |
13 019 699 |
12 763 140 |
13 191 436 |
12 494 712 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
8 906 120 |
9 187 941 |
9 019 809 |
9 568 119 |
9 848 615 |
Tržni delež (v %) |
92,6 % |
88,7 % |
84,6 % |
86,2 % |
87,5 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
460 |
437 |
386 |
367 |
436 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 2,0 % |
– 2,5 % |
– 2,6 % |
3,4 % |
4,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
5 563 |
5 441 |
5 529 |
5 634 |
5 457 |
Zaloge |
761 808 |
683 591 |
642 506 |
602 948 |
659 484 |
Denarni tok |
20 571 082 |
14 116 433 |
53 015 513 |
165 167 521 |
249 292 475 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
0,9 % |
2,4 % |
1,9 % |
6,2 % |
9,3 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 1,3 % |
Izdelek št. 14 – Nerjavne palice in lahki profili
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
526 080 |
593 501 |
593 530 |
630 737 |
632 804 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
113 071 |
147 453 |
142 416 |
147 811 |
159 577 |
Tržni delež (v %) |
21,5 % |
24,8 % |
24,0 % |
23,4 % |
25,2 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
3 092 |
2 894 |
3 035 |
2 590 |
2 885 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
65 % |
68 % |
68 % |
69 % |
72 % |
Proizvodnja (v tonah) |
527 386 |
597 178 |
599 927 |
637 938 |
641 446 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
411 655 |
444 339 |
450 094 |
482 314 |
472 247 |
Tržni delež (v %) |
78,2 % |
74,9 % |
75,8 % |
76,5 % |
74,6 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
2 988 |
2 969 |
2 838 |
2 404 |
2 807 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
5,2 % |
5,6 % |
4,1 % |
2,3 % |
5,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
3 680 |
3 766 |
3 737 |
3 789 |
3 844 |
Zaloge |
83 561 |
91 900 |
89 676 |
90 409 |
90 893 |
Denarni tok |
111 869 518 |
142 849 693 |
191 511 047 |
155 623 001 |
145 832 442 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
1,0 % |
4,3 % |
1,4 % |
– 0,7 % |
4,9 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 2,8 % |
Izdelek št. 15 – Nerjavne žice
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
318 373 |
323 191 |
304 987 |
335 552 |
347 077 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
52 082 |
71 229 |
57 627 |
58 670 |
62 978 |
Tržni delež (v %) |
16,4 % |
22,0 % |
18,9 % |
17,5 % |
18,1 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
2 300 |
2 193 |
2 310 |
1 962 |
2 228 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
63 % |
64 % |
65 % |
69 % |
71 % |
Proizvodnja (v tonah) |
373 010 |
383 586 |
388 273 |
412 892 |
449 392 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
266 290 |
251 961 |
247 359 |
276 880 |
284 098 |
Tržni delež (v %) |
83,6 % |
78,0 % |
81,1 % |
82,5 % |
81,9 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
2 480 |
2 516 |
2 382 |
2 022 |
2 417 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 3,7 % |
– 2,1 % |
– 4,7 % |
– 3,1 % |
3,9 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
1 677 |
1 671 |
1 731 |
1 761 |
1 852 |
Zaloge |
24 810 |
28 696 |
31 083 |
31 584 |
43 800 |
Denarni tok |
13 022 575 |
18 221 077 |
106 175 940 |
84 328 053 |
44 337 763 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 0,7 % |
2,9 % |
– 1,5 % |
– 2,8 % |
5,5 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
7,8 % |
Izdelek št. 16 – Nelegirane in druge legirane žice
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
18 033 534 |
18 249 258 |
18 949 497 |
19 375 225 |
20 026 426 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
1 125 730 |
1 289 953 |
1 697 912 |
2 000 967 |
2 094 274 |
Tržni delež (v %) |
6,2 % |
7,1 % |
9,0 % |
10,3 % |
10,5 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
522 |
504 |
439 |
392 |
486 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
80 % |
84 % |
83 % |
81 % |
83 % |
Proizvodnja (v tonah) |
19 765 154 |
19 775 715 |
20 436 595 |
20 037 883 |
20 757 864 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
16 782 585 |
16 828 358 |
17 108 877 |
17 222 468 |
17 795 595 |
Tržni delež (v %) |
93,1 % |
92,2 % |
90,3 % |
88,9 % |
88,9 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
509 |
492 |
443 |
420 |
505 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
1,8 % |
4,8 % |
3,0 % |
0,6 % |
3,4 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
11 561 |
11 598 |
11 881 |
13 068 |
13 058 |
Zaloge |
876 450 |
896 633 |
1 120 091 |
974 085 |
954 649 |
Denarni tok |
234 768 428 |
424 076 182 |
365 467 214 |
287 106 970 |
310 381 566 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
1,0 % |
6,9 % |
2,9 % |
3,9 % |
6,7 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
3,7 % |
Izdelek št. 17 – Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
6 159 135 |
6 544 142 |
6 549 935 |
7 205 377 |
7 375 383 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
223 669 |
277 507 |
268 014 |
388 041 |
262 745 |
Tržni delež (v %) |
3,6 % |
4,2 % |
4,1 % |
5,4 % |
3,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
539 |
509 |
463 |
409 |
473 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
64 % |
69 % |
71 % |
72 % |
72 % |
Proizvodnja (v tonah) |
8 583 668 |
8 590 216 |
8 894 223 |
9 400 691 |
9 605 365 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
5 935 432 |
6 266 353 |
6 281 426 |
6 817 231 |
7 112 453 |
Tržni delež (v %) |
96,4 % |
95,8 % |
95,9 % |
94,6 % |
96,4 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
471 |
471 |
449 |
417 |
463 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 6,5 % |
– 3,7 % |
– 0,6 % |
2,1 % |
– 1,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
6 212 |
5 685 |
6 006 |
6 264 |
6 096 |
Zaloge |
510 927 |
464 184 |
466 561 |
559 452 |
569 947 |
Denarni tok |
– 48 381 794 |
7 224 031 |
161 157 041 |
150 487 051 |
– 18 595 244 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 6,0 % |
6,3 % |
1,4 % |
3,9 % |
0,6 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 2,1 % |
Izdelek št. 18 – Piloti
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
574 025 |
637 684 |
577 270 |
584 985 |
626 863 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
15 870 |
16 503 |
14 051 |
36 970 |
85 054 |
Tržni delež (v %) |
2,8 % |
2,6 % |
2,4 % |
6,3 % |
13,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
787 |
765 |
1 126 |
651 |
629 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
78 % |
82 % |
76 % |
82 % |
81 % |
Proizvodnja (v tonah) |
907 320 |
940 451 |
840 182 |
777 182 |
817 764 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
558 131 |
621 150 |
563 140 |
548 010 |
541 782 |
Tržni delež (v %) |
97,2 % |
97,4 % |
97,6 % |
93,7 % |
86,4 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
711 |
697 |
652 |
623 |
640 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
6,8 % |
11,5 % |
8,8 % |
14,0 % |
3,7 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
949 |
971 |
951 |
981 |
995 |
Zaloge |
49 762 |
47 610 |
58 744 |
68 417 |
75 616 |
Denarni tok |
58 272 442 |
68 732 139 |
63 936 644 |
86 404 634 |
40 555 786 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 9,3 % |
6,8 % |
6,7 % |
10,3 % |
1,5 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
1,7 % |
Izdelek št. 20 – Cevi za plinovode
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
1 211 435 |
1 662 233 |
1 653 112 |
1 637 097 |
1 642 935 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
266 467 |
340 051 |
298 103 |
336 050 |
380 257 |
Tržni delež (v %) |
22,0 % |
20,5 % |
18,0 % |
20,5 % |
23,1 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
688 |
649 |
646 |
566 |
676 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
37 % |
38 % |
38 % |
40 % |
37 % |
Proizvodnja (v tonah) |
1 053 283 |
1 460 549 |
1 471 772 |
1 396 933 |
1 392 404 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
944 903 |
1 322 070 |
1 354 273 |
1 300 727 |
1 262 560 |
Tržni delež (v %) |
78,0 % |
79,5 % |
81,9 % |
79,5 % |
76,8 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
717 |
666 |
619 |
580 |
693 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
0,9 % |
1,3 % |
2,3 % |
3,9 % |
0,5 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
552 |
543 |
548 |
526 |
509 |
Zaloge |
55 178 |
55 305 |
53 434 |
58 081 |
50 697 |
Denarni tok |
15 451 286 |
15 884 723 |
16 166 705 |
15 309 189 |
20 506 964 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
3,7 % |
3,9 % |
1,1 % |
1,7 % |
8,7 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
2,4 % |
Izdelek št. 21 – Votli profili
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
3 347 996 |
3 407 926 |
3 511 951 |
3 885 748 |
4 028 730 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
461 263 |
552 874 |
574 490 |
725 545 |
820 667 |
Tržni delež (v %) |
13,8 % |
16,2 % |
16,4 % |
18,7 % |
20,4 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
599 |
571 |
553 |
497 |
618 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
46 % |
46 % |
46 % |
47 % |
49 % |
Proizvodnja (v tonah) |
3 019 375 |
3 019 977 |
3 106 261 |
3 333 368 |
3 388 786 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
2 882 473 |
2 854 843 |
2 936 771 |
3 159 965 |
3 207 994 |
Tržni delež (v %) |
86,1 % |
83,8 % |
83,6 % |
81,3 % |
79,6 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
606 |
569 |
541 |
517 |
625 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
– 2,7 % |
– 3,9 % |
– 3,3 % |
0,2 % |
– 0,5 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
1 073 |
1 124 |
1 200 |
1 209 |
1 181 |
Zaloge |
160 442 |
138 981 |
146 353 |
107 826 |
149 537 |
Denarni tok |
– 9 630 441 |
13 389 861 |
23 807 058 |
13 000 201 |
21 372 166 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 2,4 % |
– 5,3 % |
– 6,2 % |
– 0,6 % |
7,2 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
1,2 % |
Izdelek št. 22 – Nerjavne brezšivne cevi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
96 507 |
101 504 |
97 341 |
96 320 |
95 672 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
32 581 |
38 782 |
39 719 |
42 510 |
42 701 |
Tržni delež (v %) |
33,8 % |
38,2 % |
40,8 % |
44,1 % |
44,6 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
6 941 |
6 167 |
6 118 |
5 846 |
6 300 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
6 % |
7 % |
6 % |
6 % |
6 % |
Proizvodnja (v tonah) |
116 630 |
124 135 |
101 291 |
101 831 |
92 357 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
61 822 |
61 708 |
56 802 |
53 196 |
52 083 |
Tržni delež (v %) |
64,1 % |
60,8 % |
58,4 % |
55,2 % |
54,4 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
7 913 |
7 740 |
8 318 |
7 361 |
7 993 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
3,1 % |
5,9 % |
– 0,4 % |
– 0,1 % |
1,2 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
11 180 |
11 211 |
10 369 |
9 779 |
9 317 |
Zaloge |
7 452 |
9 389 |
10 455 |
8 690 |
11 688 |
Denarni tok |
19 858 477 |
10 438 041 |
– 48 885 671 |
4 038 078 |
– 22 872 178 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
22,7 % |
– 4,3 % |
– 58,1 % |
– 33,4 % |
– 50,5 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
21,2 % |
Izdelek št. 23 – Nosilne cevi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
||||||||||
Potrošnja (v tonah) |
68 824 |
72 805 |
67 249 |
59 867 |
65 355 |
||||||||||
Uvoz |
|||||||||||||||
Količina (v tonah) |
7 489 |
9 426 |
11 944 |
9 773 |
8 663 |
||||||||||
Tržni delež (v %) |
10,9 % |
12,9 % |
17,8 % |
16,3 % |
13,3 % |
||||||||||
Cene na enoto (EUR/tono) |
2 069 |
1 626 |
1 749 |
1 630 |
1 608 |
||||||||||
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||||||||||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
68 % |
64 % |
53 % |
52 % |
63 % |
||||||||||
Proizvodnja (v tonah) |
64 972 |
65 475 |
58 407 |
52 494 |
57 657 |
||||||||||
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
61 324 |
63 378 |
55 304 |
50 092 |
56 691 |
||||||||||
Tržni delež (v %) |
89,1 % |
87,1 % |
82,2 % |
83,7 % |
86,7 % |
||||||||||
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
2 023 |
2 003 |
1 925 |
1 804 |
1 837 |
||||||||||
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
4,6 % |
4,9 % |
– 6,7 % |
– 9,2 % |
– 1,8 % |
||||||||||
Zaposlenost (konec obdobja) |
332 |
322 |
306 |
274 |
280 |
||||||||||
Zaloge |
1 285 |
1 433 |
2 591 |
1 452 |
2 429 |
||||||||||
Denarni tok |
3 499 664 |
3 928 566 |
5 055 796 |
– 791 310 |
– 620 461 |
||||||||||
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
0,9 % |
– 3,3 % |
– 64,7 % |
– 54,5 % |
– 28,1 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
12,5 % |
Izdelek št. 25 – Velike varjene cevi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
669 846 |
1 041 055 |
427 457 |
586 746 |
1 804 463 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
286 939 |
411 273 |
209 524 |
159 219 |
1 044 534 |
Tržni delež (v %) |
42,8 % |
39,5 % |
49,0 % |
27,1 % |
57,9 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
1 070 |
793 |
904 |
772 |
936 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
26 % |
32 % |
29 % |
35 % |
65 % |
Proizvodnja (v tonah) |
1 333 900 |
1 150 000 |
1 034 600 |
1 086 300 |
1 500 000 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
382 758 |
624 819 |
216 243 |
426 937 |
759 478 |
Tržni delež (v %) |
57,1 % |
60,0 % |
50,6 % |
72,8 % |
42,1 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
894 |
887 |
835 |
771 |
766 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
3,0 % |
– 6,1 % |
– 2,7 % |
– 0,6 % |
0,0 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
1 512 |
1 545 |
1 365 |
1 372 |
1 326 |
Zaloge |
322 722 |
600 020 |
633 600 |
727 048 |
1 139 429 |
Denarni tok |
197 726 967 |
– 97 558 802 |
94 492 289 |
– 70 888 943 |
13 666 659 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
– 15,8 % |
– 23,5 % |
– 17,7 % |
– 6,7 % |
9,1 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 22,0 % |
Izdelek št. 26 – Druge varjene cevi
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
2 385 499 |
3 121 613 |
3 126 300 |
3 286 436 |
3 352 661 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
474 949 |
491 934 |
510 548 |
540 386 |
571 167 |
Tržni delež (v %) |
19,9 % |
15,8 % |
16,3 % |
16,4 % |
17,0 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
1 352 |
1 376 |
1 397 |
1 262 |
1 431 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
57 % |
57 % |
57 % |
58 % |
60 % |
Proizvodnja (v tonah) |
2 384 152 |
3 166 935 |
3 144 492 |
3 190 480 |
3 301 195 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
1 907 944 |
2 622 348 |
2 588 536 |
2 721 349 |
2 765 915 |
Tržni delež (v %) |
80,0 % |
84,0 % |
82,8 % |
82,8 % |
82,5 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
1 024 |
1 013 |
984 |
942 |
1 062 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
1,2 % |
2,4 % |
1,7 % |
4,2 % |
4,3 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
3 024 |
3 013 |
3 011 |
3 089 |
3 025 |
Zaloge |
125 621 |
84 268 |
100 035 |
120 308 |
120 420 |
Denarni tok |
66 281 502 |
68 619 951 |
77 514 611 |
87 283 492 |
106 630 804 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
9,1 % |
11,5 % |
8,8 % |
12,8 % |
19,3 % |
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
– 34,8 % |
Izdelek št. 28 – Jeklena žica
Podatki za koledarsko leto |
2013 |
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
Potrošnja (v tonah) |
1 318 451 |
1 517 192 |
1 480 243 |
1 513 248 |
1 505 202 |
Uvoz |
|||||
Količina (v tonah) |
574 083 |
722 773 |
692 918 |
736 623 |
722 858 |
Tržni delež (v %) |
43,5 % |
47,6 % |
46,8 % |
48,7 % |
48,0 % |
Cene na enoto (EUR/tono) |
781 |
729 |
722 |
626 |
708 |
Položaj proizvajalcev v EU |
|||||
Izkoriščenost zmogljivosti (v %) |
73 % |
75 % |
77 % |
73 % |
71 % |
Proizvodnja (v tonah) |
899 763 |
932 496 |
940 169 |
886 666 |
900 054 |
Obseg prodaje v EU (v tonah) |
744 368 |
794 419 |
787 325 |
776 626 |
782 344 |
Tržni delež (v %) |
56,5 % |
52,4 % |
53,2 % |
51,3 % |
52,0 % |
Prodajna cena na enoto (EUR/tono) |
940 |
909 |
840 |
832 |
905 |
Neto dobiček/izguba od prodaje v EU (v %) |
0,5 % |
0,0 % |
1,1 % |
2,6 % |
0,8 % |
Zaposlenost (konec obdobja) |
3 387 |
3 395 |
3 429 |
3 459 |
3 408 |
Zaloge |
|
|
|
|
|
Denarni tok |
66 281 502 |
68 619 951 |
77 514 611 |
87 283 492 |
106 630 804 |
Donosnost naložbenega kapitala (v %) |
|
|
|
|
|
Primerjava cen za leto 2017 |
|
Nelojalno nižanje cen |
21,8 % |
PRILOGA IV– Seznam izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi
Država/skupina izdelkov |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
20 |
21 |
22 |
23 |
25 |
26 |
28 |
Afganistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Albanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Angola |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Antigva in Barbuda |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Argentina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Armenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kraljevina Bahrajn |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bangladeš |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Barbados |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Belize |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Benin |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Večnacionalna država Bolivija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bocvana |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Brazilija |
x |
x |
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
Brunej |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Burkina Faso |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Burundi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zelenortski otoki |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kambodža |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kamerun |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Srednjeafriška republika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čad |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čile |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kitajska |
|
|
x |
x |
|
x |
|
x |
|
x |
|
|
x |
|
|
x |
|
x |
x |
x |
x |
x |
x |
Kolumbija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kongo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kostarika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Slonokoščena obala |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuba |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Demokratična republika Kongo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Džibuti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dominika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dominikanska republika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ekvador |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Egipt |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Salvador |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Fidži |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gabon |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gambija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gruzija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gana |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Grenada |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvatemala |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvineja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvineja Bissau |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gvajana |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Haiti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Honduras |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Hong Kong, Kitajska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Indija |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
x |
|
|
x |
x |
|
|
|
x |
|
x |
x |
|
x |
|
Indonezija |
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jamajka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jordanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kazahstan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kenija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kuvajt |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kirgiška republika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Laoška ljudska demokratična republika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lesoto |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Liberija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Macao, Kitajska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Madagascar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Malavi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Malezija |
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Maldivi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mali |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mavretanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mavricij |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mehika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Republika Moldavija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mongolija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Črna gora |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Maroko |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mozambik |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mjanmar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Namibija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nepal |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nikaragva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Niger |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nigerija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oman |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pakistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Panama |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Papua Nova Gvineja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Paragvaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Peru |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Filipini |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Katar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ruanda |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Saint Kitts in Nevis |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sveta Lucija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Saint Vincent in Grenadine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Samoa |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kraljevina Saudova Arabija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
Senegal |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sejšeli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sierra Leone |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Salomonovi otoki |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Južna Afrika |
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Šrilanka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Surinam |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Svazi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tadžikistan |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tanzanija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tajska |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
|
|
|
|
x |
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
|
|
|
|
|
Togo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tonga |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Trinidad in Tobago |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tunizija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Turčija |
x |
x |
|
x |
x |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
x |
x |
|
x |
x |
|
|
x |
x |
x |
Uganda |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ukrajina |
x |
x |
|
|
|
|
x |
|
|
|
x |
x |
|
x |
x |
|
x |
x |
x |
|
|
|
x |
Združeni arabski emirati |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
x |
|
Urugvaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vanuatu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bolivarska republika Venezuela |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vietnam |
|
x |
|
x |
|
|
|
|
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jemen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zambija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zimbabve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA V – Tarifne kvote
Številka izdelka |
Zaporedna številka |
Kategorija izdelka |
Oznake KN |
Obseg tarifne kvote (v neto tonah) |
Stopnja dodatne dajatve |
1 |
09.8501 |
Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi |
7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 99 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99 |
4 269 009 |
25 % |
2 |
09.8502 |
Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina |
7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00 |
1 318 865 |
25 % |
3 |
09.8503 |
Elektropločevina (razen GOES) |
7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10 , 7225 19 90 , 7226 19 80 |
178 704 |
25 % |
4 |
09.8504 |
Pločevina s kovinsko prevleko |
7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 41 00 , 7210 49 00 , 7210 61 00 , 7210 69 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 30 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 61 , 7212 50 69 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7225 92 00 , 7226 99 10 , 7226 99 30 , 7226 99 70 |
2 115 054 |
25 % |
5 |
09.8505 |
Pločevina z organsko prevleko |
7210 70 80 , 7212 40 80 |
414 324 |
25 % |
6 |
09.8506 |
Izdelki iz bele pločevine |
7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20 |
367 470 |
25 % |
7 |
09.8507 |
Nelegirane in druge legirane plošče kvarto |
7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 , 7225 99 00 |
1 442 988 |
25 % |
8 |
09.8508 |
Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi |
7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00 |
193 049 |
25 % |
9 |
09.8509 |
Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi |
7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80 |
476 161 |
25 % |
12 |
09.8512 |
Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili |
7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00 |
728 270 |
25 % |
13 |
09.8513 |
Armaturne palice |
7214 20 00 , 7214 99 10 |
714 964 |
25 % |
14 |
09.8514 |
Nerjavne palice in lahki profili |
7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90 |
82 156 |
25 % |
15 |
09.8515 |
Nerjavne žice |
7221 00 10 , 7221 00 90 |
32 744 |
25 % |
16 |
09.8516 |
Nelegirane in druge legirane žice |
7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95 |
1 058 110 |
25 % |
17 |
09.8517 |
Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90 |
167 817 |
25 % |
18 |
09.8518 |
Piloti |
7301 10 00 |
24 854 |
25 % |
20 |
09.8520 |
Cevi za plinovode |
7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77 |
185 280 |
25 % |
21 |
09.8521 |
Votli profili |
7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99 |
387 343 |
25 % |
22 |
09.8522 |
Nerjavne brezšivne cevi |
7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99 |
22 818 |
25 % |
23 |
09.8523 |
Nosilne cevi |
7304 51 12 , 7304 51 18 , 7304 59 32 , 7304 59 38 |
5 549 |
25 % |
25 |
09.8525 |
Velike varjene cevi |
7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00 |
258 133 |
25 % |
26 |
09.8526 |
Druge varjene cevi |
7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00 |
296 274 |
25 % |
28 |
09.8528 |
Nelegirana žica |
7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90 |
393 031 |
25 % |
SKLEPI
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/84 |
SKLEP SVETA (EU, Euratom) 2018/1014
z dne 13. julija 2018
o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Republike Avstrije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga avstrijske vlade,
ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 18. septembra 2015 in 1. oktobra 2015 sprejel sklepa (EU, Euratom) 2015/1600 (1) in (EU, Euratom) 2015/1790 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020. |
(2) |
Zaradi konca mandata člana Thomasa DELAPINE se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Judith VORBACH, EU-Referentin der Arbeiterkammer Oberösterreich, se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2020, imenuje za članico Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 13. julija 2018
Za Svet
Predsednik
H. LÖGER
(1) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1600 z dne 18. septembra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 248, 24.9.2015, str. 53).
(2) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1790 z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 260, 7.10.2015, str. 23).
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/85 |
SKLEP SVETA (EU) 2018/1015
z dne 13. julija 2018
o imenovanju dveh članov in treh nadomestnih članov Odbora regij na predlog Velikega vojvodstva Luksemburg
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga luksemburške vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), 2015/190 (2) in 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
(2) |
Zaradi konca mandatov Agnès DURDU in Marca SCHAEFERJA sta se sprostili mesti članov Odbora regij. |
(3) |
Zaradi konca mandata Martine MERGEN in Pierra WIESA sta se sprostili mesti nadomestnih članov Odbora regij. |
(4) |
Zaradi imenovanja Toma JUNGENA za člana Odbora regij se je sprostilo mesto nadomestnega člana – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se v Odbor regij imenujejo:
(a) |
za člane:
|
(b) |
za nadomestne člane:
|
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 13. julija 2018
Za Svet
Predsednik
H. LÖGER
(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).
(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).
(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).
18.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 181/86 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2018/1016
z dne 17. julija 2018
o izvajanju Sklepa (SZVP) 2016/849 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP (1) ter zlasti člena 33(1) Sklepa,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/849. |
(2) |
Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN 1718 (2006), je 9. julija 2018 spremenil uvrstitev na seznam osebe in subjekta, za katera veljajo omejevalni ukrepi. |
(3) |
Prilogo I k Sklepu (SZVP) 2016/849 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga I k Sklepu (SZVP) 2016/849 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 17. julija 2018
Za Svet
Predsednik
G. BLÜMEL
(1) UL L 141, 28.5.2016, str. 79.
PRILOGA
1. |
V Prilogi I k Sklepu (SZVP) 2016/849 se vnos 4 pod naslovom „A. Osebe“ nadomesti z naslednjim:
|
2. |
V Prilogi I k Sklepu (SZVP) 2016/849 se vnos 28 pod naslovom „B. Subjekti“ nadomesti z naslednjim:
|