4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/1

(1)

Svet je 30. avgusta 2017 sprejel Uredbo (EU) 2017/1509.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN 1718 (2006), je 23. maja 2018 spremenil uvrstitev na seznam subjekta, za katerega veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo XIII k Uredbi (EU) 2017/1509 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/3

(1)

Da bi se izognili motnjam na mednarodnih finančnih trgih in preprečili kaznovanje institucij s povišanjem kapitalskih zahtev med postopki priznanja obstoječih centralnih nasprotnih strank (CNS) s sedežem v tretji državi, je v členu 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 določeno prehodno obdobje, v katerem lahko institucije s sedežem v Uniji vse CNS s sedežem v tretji državi, s katerimi opravljajo kliring transakcij, štejejo kot kvalificirane CNS.

(2)

Uredba (EU) št. 575/2013 je spremenila Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) glede nekaterih parametrov za izračun kapitalskih zahtev institucij za izpostavljenosti do CNS s sedežem v tretji državi. V skladu s tem člen 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012 od nekaterih CNS s sedežem v tretji državi zahteva, da za omejeno obdobje poročajo celoten znesek začetnega kritja, ki so ga dobile od klirinških članov. Navedeno prehodno obdobje ustreza obdobju, določenem v členu 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)

Obe prehodni obdobji naj bi potekli 15. junija 2014.

(4)

Člen 497(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 pooblašča Komisijo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se v izjemnih okoliščinah prehodno obdobje za kapitalske zahteve podaljša za šest mesecev. Navedeno podaljšanje bi se moralo uporabljati tudi za roke iz člena 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012. Navedena prehodna obdobja so se z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2241 nedavno podaljšala do 15. junija 2018 (3).

(5)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je že priznal 32 CNS od vseh CNS s sedežem v tretjih državah, ki so zaprosile za priznanje v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012. Preostale CNS iz tretjih držav še vedno čakajo na priznanje, pri čemer njihov postopek priznavanja ne bo zaključen do 15. junija 2018. Če prehodno obdobje ne bi bilo podaljšano, bi morale institucije s sedežem v Uniji (ali njihove podrejene družbe zunaj Unije), ki imajo izpostavljenosti do preostalih CNS iz tretjih držav, znatno povečati svoj kapital za navedene izpostavljenosti, kar bi lahko privedlo do umika navedenih institucij kot neposrednih udeleženk v navedenih CNS ali, vsaj začasno, do prekinitve zagotavljanja storitev kliringa strankam navedenih institucij ter tako povzročilo resne motnje na trgih, na katerih delujejo navedene CNS.

(6)

Potreba po preprečevanju motenj na trgih zunaj Unije, ki je bila razlog za prejšnja podaljšanja prehodnega obdobja iz člena 497(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi zato še naprej obstajala tudi po poteku podaljšanja prehodnega obdobja iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2241. Dodatno podaljšanje prehodnega obdobja bi moralo institucijam s sedežem v Uniji (ali njihovim podrejenim družbam zunaj Unije) omogočiti, da bi se izognile znatnemu povečanju kapitalskih zahtev zaradi nezaključenih postopkov priznavanja za CNS, ki na ustrezen in dostopen način opravljajo določeno vrsto storitev kliringa, ki jih institucije s sedežem v Uniji (ali njihove podružnice zunaj Unije) potrebujejo. Zato je primerno dodatno šestmesečno podaljšanje prehodnih obdobij.

(7)

Ta uredba bi morala začeti veljati pred 16. junijem 2018 za zagotovitev, da se obstoječa prehodna obdobja podaljšajo pred iztekom. Poznejši začetek veljavnosti bi lahko povzročil motnje za CNS, za trge, na katerih delujejo, in za institucije, ki imajo izpostavljenosti do navedenih CNS.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/5

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 29. maja 2018 sklenil spremeniti en vnos na seznamu oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/7

(1)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.

(2)

V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo IX k temu sporazumu, ki vsebuje določbe o finančnih storitvah.

(3)

Naslednji akti zadevajo finančne storitve in jih je treba vključiti v Sporazum EGP:

(4)

Prilogo IX k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženih osnutkih sklepov –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/23

(1)

V skladu s členom 126(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, ki so pomembni za uporabo členov 121 in 126 PDEU in uporabo Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, so bistveni za usklajevanje ekonomske politike v Uniji.

(3)

Da bi se okrepilo izvrševanje proračunskega nadzora v euroobmočju ter odvračalo od napačnega prikazovanja – povzročenega bodisi namerno bodisi zaradi hude malomarnosti – podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da odgovorni državi članici naloži globo.

(4)

Komisija je 3. maja 2016 začela preiskavo v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov v Avstriji, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1173/2011. Predhodne ugotovitve preiskave so bile 20. decembra 2016 v skladu z Delegiranim sklepom Komisije 2012/678/EU (2) poslane Avstriji, da bi pripravila pripombe. Avstrija je 25. januarja 2017 predložila svoje pisne pripombe o predhodnih ugotovitvah.

(5)

Komisija je 22. februarja 2017 ob upoštevanju pripomb, ki jih je predložila Avstrija, sprejela poročilo o preiskavi v zvezi z izkrivljanjem statističnih podatkov v Avstriji, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju.

(6)

Komisija v svojem poročilu ugotovila, da so bili deželno računsko sodišče (Landesrechnungshof – LRH), urad salzburške deželne vlade (Amt der Salzburger Landesregierung) in salzburška deželna vlada (Salzburger Landesregierung), ki so subjekti znotraj sektorja države Avstrije, hudo malomarni, saj niso zagotovili ustreznih postopkov kontrol priprave podatkov in postopkov poročanja. Zaradi tega so navedeni subjekti prispevali k dejstvu, da je oddelek za proračun urada salzburške deželne vlade lahko napačno prikazal in prikril finančne transakcije. To je v letih 2012 in 2013, tj. po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 1173/2011, privedlo do tega, da so bili Eurostatu sporočeni napačno prikazani podatki o dolgu Avstrije za obdobje 2008–2012. Poleg tega je Komisija v poročilu ugotovila, da se je avstrijski statistični urad (Statistik Austria – STAT) najpozneje od 6. decembra 2012 zavedal možnega napačnega prikazovanja računovodskih izkazov dežele Salzburg, vendar je Komisijo (Eurostat) o tem dejstvu obvestil šele 10. oktobra 2013.

(7)

Znesek globe ne sme presegati 0,2 % bruto domačega proizvoda Avstrije v letu 2015.

(8)

Referenčni znesek globe, ki se naloži, mora biti enak 5 % večjega učinka napačnega prikazovanja podatkov Avstrije o dolgu sektorja država za zadevna leta, zajeta v uradnem obvestilu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Popravek dolga, ki ga je sporočila Avstrija za uradno obvestilo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2014, je znašal 1 192 milijonov EUR. Referenčni znesek za globo bi tako moral znašati 59,6 milijona EUR.

(9)

Ob upoštevanju meril, določenih v točki (d) člena 14(3) Delegiranega sklepa 2012/678/EU, je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da je zadevno ravnanje države članice, na katerem lahko temelji globa, potekalo v obdobju od 13. decembra 2011, ko je začela veljati Uredba (EU) št. 1173/2011, do začetka preiskave. Komisija je ugotovila tudi, da je bilo zadnje uradno obvestilo, v katerem je prišlo do zadevnega napačnega prikazovanja, uradno obvestilo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz oktobra 2013, ki je zajemalo leta 2009–2012. V kontekstu navedene uredbe je napačno prikazovanje podatkov za leti 2011 in 2012 v uradnih obvestilih iz leta 2012 oziroma 2013 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem relevantno zato, ker upravičuje zvišanje zneska globe.

(10)

Ob upoštevanju meril iz točke (a) člena 14(3) Delegiranega sklepa 2012/678/EU je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da napačno prikazovanje podatkov zaradi omejenega vpliva na dolg Avstrije kot celote ni občutno vplivalo na delovanje okrepljenega ekonomskega upravljanja Unije. Ti elementi upravičujejo znižanje zneska globe.

(11)

Ob upoštevanju meril iz točke (b) člena 14(3) Delegiranega sklepa 2012/678/EU je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da je bilo napačno prikazovanje posledica hude malomarnosti. Komisija v svojem poročilu ni ugotovila, da je prišlo do namernega napačnega prikazovanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V zvezi s tem ne bi smela biti uporabljena nobena prilagoditev zneska globe.

(12)

Ob upoštevanju meril iz točke (c) člena 14(3) Delegiranega sklepa 2012/678/EU je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da je k napačnemu prikazovanju podatkov pripomoglo dejstvo, da so bili trije subjekti iz sektorja država Avstrije hudo malomarni, saj niso zagotovili ustreznih postopkov kontrol priprave podatkov in postopkov poročanja. Komisija kljub temu meni, da ni šlo za usklajeno delovanje navedenih subjektov. Ti elementi upravičujejo znižanje zneska globe.

(13)

Ob upoštevanju meril iz člena 14(3)(e) Delegiranega sklepa 2012/678/EU je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da so STAT in vsi zadevni subjekti med preiskavo v veliki meri sodelovali. Ta element bi običajno upravičil znižanje zneska globe. Kljub temu je bilo potrjeno, da bi STAT v skladu z načelom potrebne skrbnosti lahko imel in bi tudi moral imeti hitrejšo in bolj proaktivno vlogo pri obveščanju Komisije (Eurostata) o tem, da je prišlo do napačnega poročanja pri računovodskih izkazih dežele Salzburg. Ta element bi običajno upravičil zvišanje zneska globe. Vendar bi bilo treba pri tej ugotovitvi upoštevati zelo zapleteno dejansko stanje, zaradi katerega je prišlo do napačnega poročanja, ki vključuje izgube v okviru izvedenih finančnih instrumentov in posledično tehnične težave, povezane z razumevanjem in pripravo teh instrumentov, in ki bi jih bilo treba upoštevati pri oceni stopnje skrbnosti, ki jo izkazujejo organi zadevne države članice. Ob upoštevanju skupnega učinka elementov, ki upravičujejo znižanje globe – izkazane visoke stopnje sodelovanja v času preiskave in težav zaradi zelo zapletenih dejstev – in elementov, ki upravičujejo njeno zvišanje, bi bilo treba znesek globe še vedno znižati.

(14)

Komisija priporoča, da bi morala globa, ki se naloži Avstriji, znašati 29,8 milijona EUR. Glede na te okoliščine bi morala ta globa znašati 26,82 milijona EUR –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/25

(1)

Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/849.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN), ustanovljen na podlagi Resolucije VSZN 1718 (2006), je 23. maja 2018 spremenil uvrstitev na seznam subjekta, za katerega veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo I k Sklepu (SZVP) 2016/849 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/27

(1)

Namen Direktive 91/676/EGS je varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, med drugim z ukrepi, kot je omejitev vnosa hlevskega gnoja v tla. Če država članica namerava dopustiti količino gnoja na hektar, ki se razlikuje od količine, navedene v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, mora biti ta količina gnoja določena tako, da ne posega v doseganje ciljev Direktive, in utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika. Utemeljitev pregleda Komisija.

(2)

Komisija je 8. decembra 2005 sprejela Odločbo 2005/880/ES (2) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja.

(3)

Komisija je 5. februarja 2010 sprejela Sklep 2010/65/EU (3) o spremembi Odločbe 2005/880/ES in podaljšanju odstopanja do 31. decembra 2013.

(4)

Komisija je 16. maja 2014 sprejela Izvedbeni Sklep 2014/291/EU (4). V navedenem sklepu je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 19 564 kmetij v letu 2016, kar ustreza 47 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(5)

Nizozemska je 31. januarja 2018 Komisiji na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja za obdobje 2018–2021.

(6)

Nizozemska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS izvaja akcijski program na vsem svojem ozemlju.

(7)

Nizozemska zakonodaja o izvajanju Direktive 91/676/EGS vključuje standarde vnašanja tako dušika kakor tudi fosfata.

(8)

Glede na podatke, ki so jih predložili nizozemski organi, se je v obdobju 2012–2015 število goveda in prašičev na Nizozemskem povečalo za 2,3 % oziroma 0,8 % v primerjavi z obdobjem 2008–2011. Število perutnine na Nizozemskem se je v istem obdobju povečalo za 2,4 %. Od leta 2006 nizozemska zakonodaja (5) določa omejitve števila prašičev in perutnine. Od januarja 2015 nizozemska zakonodaja (6) tudi zahteva, da se obdeluje ustrezen delež presežka gnoja iz sektorja mleka. Poleg tega so na Nizozemskem nedavno sprejeli (7) sistem pravic za proizvodnjo dušika za molzno govedo. Namen vseh teh ukrepov je preprečiti onesnaževanje vodnih teles.

(9)

V obdobju 2012–2015 je uporaba dušika iz hlevskega gnoja na Nizozemskem znašala 416 000 ton, kar je 4,4 % manj kot v obdobju 2008–2011 (8). Uporaba kemičnega dušikovega gnojila na Nizozemskem se je v obdobju 2012–2015 povečala za 4,3 % v primerjavi z obdobjem 2008–2011 (9).

(10)

Glede na znanstveno podlago, ki so jo predložili nizozemski organi, sta za podnebje na Nizozemskem značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno nizek razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, ki traja 250 dni na leto.

(11)

Podatki, ki so jih predložili nizozemski organi v okviru prejšnjega odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kažejo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja nizozemskih vodnih teles. Na primer koncentracija nitratov v vodi, ki izteka iz območij korenin na spremljanih kmetijskih gospodarstvih, vključenih v dovoljenja, se je od leta 2006 zmanjšala in je bila med letoma 2015 in 2016 v povprečju nižja od 50 mg/l.

(12)

Podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS, kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 88 % merilnih postaj podzemne vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 79 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki tudi kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 99 % merilnih postaj površinske vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 96 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki kažejo, da koncentracija nitratov v podzemni in površinski vodi v primerjavi z obdobjem 2008–2011ostaja enaka ali se zmanjšuje. V obdobju poročanja 2012–2015 je bilo kljub temu 60 % sladke vode evtrofne, 13 % potencialno evtrofne, 27 % sladke vode pa ni bilo evtrofne.

(13)

Po preučitvi zahtevka Nizozemske v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS ter glede na 6. nizozemski akcijski program in izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Izvedbenega sklepa 2014/291/EU, Komisija meni, da količina gnoja pašne živine, ki jo je predlagala Nizozemska, tj. 230 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na drugih vrstah tal, ne bo posegala v doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS, če bo Nizozemska izpolnjevala nekatere stroge pogoje, in je utemeljena na podlagi objektivnih meril.

(14)

Nizozemska bi morala zagotoviti, da se pritisk na vodna telesa zaradi povečanja glav živine in s tem povezane proizvodnje gnoja ne bo povečal. V ta namen bi morala Nizozemska zagotoviti, da celotna proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002. Nova zakonodaja za izvajanje 6. nizozemskega akcijskega programa bi morala zato predvideti zavezujočo zgornjo mejo proizvodnje gnoja, ki se je ne sme preseči in se lahko po potrebi uveljavlja zoper posamezne kmete.

(15)

Za dovoljenja za posamezne kmete veljajo določeni pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da gnojenje na ravni kmetij temelji na potrebah posevkov, ter zmanjšati in preprečiti izpiranje dušika in fosforja v vodo. Ti pogoji bi morali zato vključevati zahteve, kot so priprava načrta gnojenja na ravni kmetije, vodenje evidence gnojenja s pomočjo bilanc gnojenja, izvajanje periodičnih analiz tal, nanašanje travne ruše po koruzi pozimi, izpolnjevanje posebnih določb o oranju trave, prepoved vnašanja gnoja pred oranjem trave, upoštevanje prispevka stročnic pri prilagoditvi gnojenja ter prepoved vnašanja fosfata iz kemičnih gnojil.

(16)

V zadnjih letih je imela Nizozemska težave z izvajanjem politike ravnanja z gnojem ter s skladnostjo z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kar je pripeljalo do pomislekov glede morebitnih goljufij. Te izredne okoliščine od Nizozemske zahtevajo okrepitev prizadevanj za preprečevanje goljufij pri izvajanju politike na področju gnoja. Čeprav 6. akcijski program že določa ukrepe za okrepitev nadzora in inšpekcijskih pregledov, namenjene izboljšanju splošne skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja, so potrebna dodatna prizadevanja, ki bi pospešila učinkovito izvajanje in popolno skladnost s pravili. Ta prizadevanja bi morala vključevati vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja ter upoštevati tudi določbe Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10). Strategija bi morala temeljiti na neodvisnih ocenah skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter vsebovati posebne ukrepe za nadaljnjo okrepitev inšpekcijskih pregledov in nadzora ter jasno metodologijo za vzpostavitev dovolj odvračilnih kazni in sankcij. Zato je upravičeno omejiti trajanje odstopanja, tako da preneha veljati 31. decembra 2019, da se Nizozemski omogoči polna vzpostavitev okrepljenega izvrševanja strategije. Nizozemska lahko v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predloži zahtevek za novo odstopanje za poznejše obdobje.

(17)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (11) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, katerega cilj je doseči dobro stanje evropskih vodnih teles. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe Direktive 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz Direktive, potrebni dodatni ukrepi.

(18)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti Unije, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, morajo biti, kjer je primerno, skladne z določbami navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Nizozemska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

1.

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kjer vsaj 80 % površine, primerne za gnojenje, pokriva trava;

2.

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze, konje, osle, jelenjad in vodne bivole;

3.

„kmetijsko zemljišče“ pomeni površino, ki jo ima kmet v lasti, v najemu ali z njo upravlja na podlagi pisne individualne pogodbe, in za katero ima neposredno odgovornost upravljanja;

4.

„trava“ pomeni trajno travinje ali začasno travinje, ki se vzdržuje manj kot pet let;

5.

„načrt gnojenja“ pomeni izračun načrtovane uporabe in razpoložljivosti hranil;

6.

„bilanca gnojenja“ pomeni bilanco hranil na podlagi dejanske uporabe in vnosa hranil;

7.

„južna in osrednja peščena tla“ pomeni tla, opredeljena kot južna in osrednja peščena tla v nizozemski zakonodaji za izvajanje direktive o nitratih;

8.

„puhličasta tla“ pomeni tla, opredeljena kot puhličasta tla v nizozemski zakonodaji za izvajanje direktive o nitratih.

1.

Nizozemska nadzoruje količino proizvedenega gnoja in zagotovi, da proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, na nacionalni ravni ne bo presegla ravni iz leta 2002, tj. 504,4 milijona kg dušika in 172,9 milijona kg fosfata.

2.

Nizozemska vzpostavi okrepljeno strategijo izvrševanja, katere namen je povečati skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter zagotoviti, da se v primeru neskladnosti ustrezno ukrepa.

Okrepljena strategija izvrševanja vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

število glav živine na travniški kmetiji, opis sistema namestitve in sistema skladiščenja gnoja, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)

izračun dušika (z odštevkom izgub pri namestitvi in shranjevanju) in fosforja iz gnoja, ki se proizvedeta na travniški kmetiji;

(c)

načrt za kolobarjenje, v katerem mora biti opredeljena površina posameznih polj s travo in drugimi posevki, vključno s skico zemljevida, ki prikazuje lokacijo posameznih polj;

(d)

predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju;

(e)

količino in vrsto gnoja, dostavljenega naročnikom, ki se zato na travniški kmetiji ne uporabi;

(f)

količino gnoja, uporabljenega na travniški kmetiji, ki izvira od drugod;

(g)

izračun prispevka mineralizacije organske snovi, stročnic in nanosov iz zraka ter količine dušika, ki je v tleh v trenutku, ko ga začnejo posevki izkoriščati v večji meri;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem za vsako polje (parcele, ki so homogene glede na vrsto posevka in tal);

(i)

izračun vnosa dušika s kemičnimi in drugimi gnojili za posamezno polje;

(j)

izračune, na podlagi katerih je možna ocena skladnosti s standardi največjega dovoljenega vnosa dušika in fosforja, določenimi v 6. nizozemskem akcijskem programu.

(a)

velikost posejanih površin;

(b)

število glav in vrsto živine;

(c)

količino gnoja, ki ga proizvede posamezna žival;

(d)

količino gnojil na travniški kmetiji, ki izvirajo od drugod;

(e)

količino in vrsto gnoja, dostavljenega naročnikom, ki se zato na travniški kmetiji ne uporabi, ter imena naročnikov.

(a)

delež travniških kmetij, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini;

(b)

delež živine, vključene v dovoljenja, v vsaki občini;

(c)

delež kmetijskih površin, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini.

(a)

podatke o gnojenju na vseh travniških kmetijah, vključenih v dovoljenja, vključno z informacijami o pridelkih in vrstah tal;

(b)

podatke o spreminjanju števila glav živine za vsako kategorijo živine na Nizozemskem in na travniških kmetijah, vključenih v dovoljenja;

(c)

podatke o spreminjanju nacionalne proizvodnje gnoja glede na dušik in fosfat;

(d)

povzetek rezultatov nadzora v povezavi s koeficientom izločanja prašičjega in perutninskega gnoja na nacionalni ravni;

(e)

zemljevide iz člena 9(1);

(f)

rezultate spremljanja vode, vključno z informacijo o smernicah o kakovosti vode za podzemne in površinske vode, ter vpliv odstopanja, odobrenega s tem sklepom, na kakovosti vode;

(g)

podatke o koncentraciji dušika in fosforja iz člena 9(2);

(h)

rezultate poostrenega spremljanja kakovosti vode iz člena 9(5);

(i)

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 9(4);

(j)

rezultate modelno zasnovanih izračunov iz člena 9(4);

(k)

oceno izvajanja pogojev za dovoljenja iz členov 7 in 8 na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 10;

(l)

rezultate okrepljene strategije nadzora iz člena 4, zlasti glede zmanjšanja primerov neskladnosti.

4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/35

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer glede aviarne influence v Uniji. Zlasti je bil Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen tudi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečano tveganje za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji.

(5)

Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se zlasti upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice vzpostavile v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(6)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/697 (7) po uradnem obvestilu Bolgarije o nadaljnjih izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvih s perutnino v okrožju Plovdiv v navedeni državi članici. Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenih zadnjih izbruhih sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev s perutnino.

(7)

Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/697 je Bolgarija obvestila Komisijo o nadaljnjem izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvu s perutnino v okrožju Dobrich v navedeni državi članici.

(8)

Bolgarija je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenem novem izbruhu sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva s perutnino v navedeni državi članici.

(9)

Komisija je v sodelovanju z Bolgarijo proučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od gospodarstva s perutnino, na katerem je bil potrjen novi izbruh.

(10)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po novem izbruhu visokopatogene aviarne influence v Bolgariji na ravni Unije v sodelovanju z navedeno državo članico takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba posodobiti, da bi se upoštevale najnovejše epidemiološke razmere glede visokopatogene aviarne influence v Bolgariji. Zlasti bi bilo treba na seznam iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati na novo vzpostavljena okužena in ogrožena območja v Bolgariji, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(12)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo zato treba spremeniti, da se bosta po novem izbruhu visokopatogene aviarne influence v Bolgariji posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(13)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –