ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 134

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
31. maj 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/787 z dne 25. maja 2018 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/788 z dne 30. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1993 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

5

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/789 z dne 25. maja 2018 o dovoljenju Madžarski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

10

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju

12

 

 

Popravki

 

*

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/366 z dne 1. marca 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta in zaključku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) 2016/1037 ( UL L 56, 3.3.2017 )

19

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

31.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/787

z dne 25. maja 2018

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.

Člen 2

V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2018

Za Komisijo

V imenu predsednika

Stephen QUEST

Generalni direktor

Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo


(1)  UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Izdelek (t. i. „ortoza na vezalke“) iz več skupaj sešitih kosov tekstilnega materiala, z odprtino za peto in prste, z obrobljenimi odprtinami in robovi. Območje prednjika zapira jezik iz kvačkanega tekstilnega materiala. Drugi tekstilni deli so sestavljeni iz več plasti elastičnega kvačkanega tekstilnega materiala.

Na tekstil je pritrjena ploščica iz prožne plastične mase, ki je le delno vidna na zunanji strani izdelka. Plastična ploščica sega okrog podplata ter ima očesca vzdolž prednjika izdelka in kaveljčke za vezalke na zgornjem delu, ki omogočajo zategovanje izdelka okoli stopala in meča z vezalkami iz tekstila.

Plastična ploščica izdelku daje nekaj stabilnosti. Kljub temu je prožen in pritiska na stopalo in meče, kadar je zategnjen z vezalkami.

Izdelek je namenjen nošenju v čevlju in se uporablja kot opornica za gleženj pri zvinih in udarninah gležnja, pretrganih vezeh in lezijah ter za preprečevanje teh poškodb in v primeru nestabilnosti vezi. Vendar pa ne more popolnoma preprečiti posameznih gibov poškodovanega dela telesa.

Pri postoperativni rehabilitaciji pomaga pri vračanju k polni obremenitvi.

Glej slike (*1).

6307 90 10

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 6307 , 6307 90 in 6307 90 10 .

Izdelka ni mogoče prilagoditi posebnim poškodbam pacienta, temveč ima večnamensko uporabo. Podoben je navadnemu tekstilnemu povoju, ki se povije okoli vezi in pričvrsti okoli nekaterih delov, da se ustvari pritisk za boljše zdravljenje ali preprečitev nadaljnjih poškodb, s čimer se preprečijo podzavestni neželeni gibi kot posledica refleksnih gibov (glej tudi pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije k tarifni podštevilki 9021 10 10 , drugi odstavek).

Zato so objektivne značilnosti izdelka takšne, da se izdelek ne razlikuje od običajnih opornic za splošno uporabo, zlasti zaradi materialov, iz katerih je izdelan (prožni materiali), načina delovanja (pritisk z zategovanjem) ali prilagodljivosti pacientovim posebnim poškodbam (glej tudi opombo 6 k poglavju 90 in sodbo z dne 7. novembra 2002, Lohmann in Medi Bayreuth, združene zadeve C-260/00 do C-263/00, ECLI:EU:C:2002:637, točki 39 in 45).

Izdelka tudi ni mogoče uvrstiti med „ortopedske pripomočke“ pod oznako KN 9021 10 10 , saj zaradi svoje elastičnosti ne more popolnoma preprečiti posameznih gibov poškodovanega dela telesa, da bi se preprečile nadaljnje poškodbe (glej tudi pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature k tarifni podštevilki 9021 10 10 , drugi odstavek). Na primer, v primeru pretrganih vezi bi izdelek moral onemogočiti nagibanje gleženjskega sklepa tudi pri teku ali poskokih. Vendar tekstilni material in prožni plastični material, iz katerih je izdelek narejen, ne moreta nositi teže telesa med tekom.

Želeni učinek pritiska ustvarita plastični in tekstilni material. Zato sta oba materiala enako pomembna v smislu splošnega pravila 3(b) za razlago kombinirane nomenklature, izdelek pa je treba uvrstiti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati (tarifni številki 3926 in 6307 ).

Izdelek je zato treba uvrstiti pod oznako KN 6307 90 10 kot „drugi gotovi tekstilni izdelki“.

Image


(*1)  Slike so zgolj informativne.


31.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/788

z dne 30. maja 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1993 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti členov 11(4) in 13(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   VELJAVNI UKREPI

(1)

Svet je z Uredbo (EU) št. 791/2011 (2) uvedel preostalo protidampinško dajatev v višini 62,9 % na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe so bili pozneje ti ukrepi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1371/2013 (3) razširjeni na uvoz, poslan iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne (v nadaljnjem besedilu: razširjeni ukrepi). Z isto uredbo je bil indijski proizvajalec izvoznik izvzet iz teh razširjenih ukrepov. Pozneje je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1507 (4) neki drug indijski proizvajalec izvoznik prav tako izvzet iz razširjenih ukrepov.

(2)

Po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe so bili protidampinški ukrepi razširjeni tudi na Malezijo (5), Tajvan in Tajsko (6).

(3)

Trenutno veljavni ukrepi so protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1993 (7), po pregledu zaradi izteka ukrepa, s katerim se je potrdilo nadaljevanje ukrepov.

2.   ZAHTEVEK ZA PREGLED

(4)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je posledično prejela zahtevek za izvzetje iz protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot so bili razširjeni na uvoženi izdelek, poslan iz Indije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Indije ali ne, v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 26. januarja 2017 vložila družba SPG Glass Fibre PVT. LTD (v nadaljnjem besedilu: vložnik), tj. proizvajalec izvoznik izdelka, ki se pregleduje, iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Ta zahtevek je bil po obsegu omejen na možnost pridobitve izvzetja iz razširjenih ukrepov, kar zadeva vložnika.

(6)

Komisija je proučila dokaze, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev začetka preiskave v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe. Komisija je zato 1. septembra 2017 z objavo Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1514 (8) v Uradnem listu Evropske unije začela preiskavo.

(7)

Poleg tega je Komisija v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1514 carinske organe napotila, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza izdelka, ki se pregleduje, poslanega iz Indije, ki ga vložnik proizvaja in prodaja za izvoz v Unijo, v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

3.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE

(8)

Izdelek v tem pregledu so tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter s težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali poslane iz Indije, ne glede na to, ali so deklarirane kot s poreklom iz Indije ali ne (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00.

4.   PREISKAVA

(a)   Obdobje preiskave

(9)

Obdobje poročanja je zajelo obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017. Podatki so zbrani od obdobja preiskave, ki je privedlo do razširjenih ukrepov (od 1. aprila 2012 do 31. marca 2013), do konca obdobja poročanja (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

(10)

Komisija je industrijo Unije, vložnika in indijsko vlado uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane strani so bile pozvane, da izrazijo svoja mnenja, in obveščene, da lahko zahtevajo zaslišanje. Prejete niso bile nobene pripombe niti niso zainteresirane strani zaprosile za zaslišanje pred Komisijo.

(11)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik in prejela odgovor v roku, ki je bil določen. Komisija je zbrala in na kraju samem preverila vse informacije, potrebne za pregled. Preveritveni obisk je bil izveden v prostorih vložnika v krajih Mumbaj in Umbergaon v Indiji.

(b)   Vložnik

(12)

Vložnik je družba SPG Glass Fibre PVT. LTD, tj. proizvajalec izvoznik izdelka, ki se pregleduje, iz Indije.

(c)   Ugotovitve preiskave

(13)

Komisija je proučila, ali so bili izpolnjeni pogoji za odobritev izvzetja v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe.

(14)

Preiskava je potrdila, da vložnik v obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2012 do 31. marca 2013, v preiskavi proti izogibanju, ki je privedla do razširjenih ukrepov, izdelka, ki se pregleduje, ni izvažal v Unijo.

(15)

Preiskava je tudi potrdila, da vložnik ni bil povezan z nobenim od kitajskih izvoznikov ali proizvajalcev, za katere se uporabljajo protidampinški ukrepi.

(16)

Poleg tega je preiskava potrdila, da je vložnik dejanski proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, in ni vpleten v prakse izogibanja. Vložnik je integrirani proizvajalec, ki nakupuje doma proizvedena sferna stekla za proizvodnjo steklenih vlaken in slednja uporabi kot surovino za tkanine z odprto mrežno strukturo. Končni izdelek se je pozneje redno prodajal na domačem trgu. Ker želi vložnik od nedavnega svoje blago izvažati, so bile opravljene nekatere izvozne transakcije v države zunaj Evropske unije.

(17)

Preiskava je potrdila, da vložnik ni kupoval končnega izdelka, ki se pregleduje, iz Ljudske republike Kitajske, da bi ga ponovno prodajal ali prevažal v Unijo.

(18)

Vložnik je tudi lahko predložil pogodbeno zavezujoče pisne dokaze, ki vsebujejo obveznost, da pošlje izdelek, ki se pregleduje, stranki v Uniji. Dejanske pošiljke še niso bile poslane, ker je bilo sporazumno dogovorjeno, da se počaka na izid tega postopka, preden se nadaljuje s pošiljkami.

(19)

Zgornje ugotovitve so bile razkrite vložniku in industriji Unije, ki sta imela možnost, da predložita pripombe. Vložnik je potrdil, da se strinja z ugotovitvami Komisije.

(20)

Pripombe o razkritju je predložila industrija Unije, ki je ugovarjala izvzetju. Zlasti je izrazila dvome glede integrirane narave proizvodnje družbe SPG in ugotovitve, da surovine niso bile kitajskega porekla. Nasprotovala je tudi trditvi, da si bo družba SPG prizadevala sama proizvajati steklena vlakna, saj bi to pomenilo zastarel postopek taljenja s pretirano visokimi stroški energije. Pritožila se je, da ji javna evidenca ni omogočila obravnave teh pomislekov, zlasti v zvezi s predhodnimi evidentiranimi podatki.

(21)

Komisija je dodala pojasnjevalno opombo k javni evidenci, ki potrjuje, da je družba SPG pridobivanje preje in predpreje iz steklenih vlaken vrste C s Kitajske nadomestila z lastno proizvodnjo steklenih vlaken iz sfernih stekel, pridobljenih iz Indije, z letom 2016, ko je kupila ustrezne stroje, s čimer je družba SPG postala integrirani proizvajalec zadevnega izdelka. Ta dejstva in spremljajoče povečanje stroškov energije so bili potrjeni med preverjanjem na kraju samem. Vendar pa ugotovitve ne omogočajo presojanja ustreznosti proizvodnega postopka. Trditve industrije Unije so bile zato zavrnjene.

(d)   Sklepne ugotovitve

(22)

V skladu z ugotovitvami, opisanimi v uvodnih izjavah 13 do 18, Komisija ugotavlja, da vložnik izpolnjuje pogoje za izvzetje v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe ter bi ga bilo treba dodati na seznam družb, ki so izvzete iz protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1993.

(23)

Izvzetje iz razširjenih ukrepov, odobrenih za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvaja vložnik, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ostane veljavno pod pogojem, da je upravičeno na podlagi dokončno ugotovljenih dejstev. Če bodo novi dokazi prima facie pokazali drugače, lahko Komisija začne preiskavo za ugotovitev upravičenosti umika izvzetja.

(24)

Izvzetje iz razširjenih ukrepov, odobreno za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvaja vložnik, temelji na podlagi ugotovitev tega pregleda. To izvzetje se torej uporablja izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, poslanega iz Indije, ki ga proizvaja zgoraj navedena pravna oseba. Za uvoženi izdelek, ki se pregleduje in ga proizvaja katera koli družba, ki ni izrecno poimensko navedena v členu 1(3) Izvedbene uredbe (EU) 2017/1993, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se izvzetje ne uporablja, velja pa stopnja preostale dajatve, uvedena z navedeno uredbo.

(25)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1993 bi bilo treba spremeniti, da se v člen 1(3) vključi družbo SPG Glass Fibre PVT. LTD.

(26)

Da bi imeli korist od izvzetja, je treba carinskim organom predložiti račun, ki izpolnjuje nekatere zahteve. Opozoriti je treba, da se ta ista zahteva uporablja za družbi Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd ter Pyrotek India Pvt. Ltd. Tema družbama je bilo že odobreno izvzetje iz veljavnih ukrepov. Ker navedeni pogoj ni bil naveden v Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1993, se izpust popravi s to uredbo.

5.   ZAHTEVE KOMITOLOGIJE

(27)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2017/1993 se spremeni:

(1)

člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Dokončna protidampinška dajatev, ki se uporablja na uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je določen v odstavku 2, se razširi na uvoz enakih tkanin z odprto mrežno strukturo, poslanih iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne (oznake TARIC 7019510014, 7019510015, 7019590014 in 7019590015), z izjemo tkanin, ki jih proizvedejo družbe Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd (dodatna oznaka TARIC B942), Pyrotek India Pvt. Ltd (dodatna oznaka TARIC C051) ter SPG GLASS FIBRE PVT. LTD (dodatna oznaka TARIC C205), na uvoz enakih tkanin z odprto mrežno strukturo, poslanih Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Malezije ali ne (oznaki TARIC 7019510011 in 7019590011), ter na uvoz enakih tkanin z odprto mrežno strukturo, poslanih iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Tajvana in Tajske ali ne (oznake TARIC 7019510012, 7019510013, 7019590012 in 7019590013).

Uporaba izvzetja, ki je bilo odobreno družbam Montex Glass Fibre Industries Pvt. Ltd, Pyrotek India Pvt. Ltd in SPG Glass Fibre PVT. LTD, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi. Če taka faktura ni predložena, se uporabi protidampinška dajatev v skladu z odstavkom 1.“;

(2)

besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. maja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 791/2011 z dne 3. avgusta 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 204, 9.8.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1371/2013 z dne 16. decembra 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne (UL L 346, 20.12.2013, str. 20).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1507 z dne 9. septembra 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1371/2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz poslan med drugim iz Indije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije ali ne (UL L 236, 10.9.2015, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 672/2012 z dne 16. julija 2012 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, dobavljenih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne (UL L 196, 24.7.2012, str. 1).

(6)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 21/2013 z dne 10. januarja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Tajvana in Tajske ali ne (UL L 11, 16.1.2013, str. 1).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1993 z dne 6. novembra 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 288, 7.11.2017, str. 4).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1514 z dne 31. avgusta 2017 o začetku pregleda Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1371/2013 (o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Indije in Indonezije, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Indije in Indonezije ali ne), da se ugotovi, ali se za enega indijskega proizvajalca izvoznika lahko odobri izvzetje iz navedenih ukrepov, odpravijo protidampinške dajatve pri njegovem uvozu in uvede registracija njegovega uvoza (UL L 226, 1.9.2017, str. 1).


PRILOGA

PRILOGA II

Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1 v naslednji obliki:

1.

Ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

2.

Naslednja izjava:

‚Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.‘

3.

Datum in podpis


SKLEPI

31.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/10


IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2018/789

z dne 25. maja 2018

o dovoljenju Madžarski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 193 Direktive 2006/112/ES je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, po splošnem pravilu zavezan k plačilu davka na dodano vrednost (DDV) davčnim organom.

(2)

Madžarska je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 13. julija 2017, zahtevala dovoljenje, da uvede ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: poseben ukrep), kar zadeva osebo, ki je dolžna plačati DDV, v primeru nekaterih vrst dobave s strani davčnih zavezancev, ki so v postopku likvidacije ali v katerem koli drugem postopku, s katerim se sodno ugotovi insolventnost.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 15. januarja 2018 drugim državam članicam posredovala zahtevo Madžarske. Z dopisom z dne 16. januarja 2018 je nato uradno obvestila Madžarsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(4)

Madžarska trdi, da davčni zavezanci v postopku likvidacije ali insolventnosti davčnim organom pogosto ne plačajo dolgovanega DDV. Hkrati lahko kupec, ki je davčni zavezanec s pravico do odbitka, še vedno odbije nastali DDV, kar ima negativen učinek na proračun in s čimer financira likvidacijo. Madžarska je prav tako evidentirala primere goljufije, ko so podjetja v postopku likvidacije izdajala navidezne račune aktivnim podjetjem in znatno zmanjšala svoje davčne obveznosti brez jamstva, da bo izdajatelj plačal dolgovani DDV.

(5)

V skladu s točko (g) člena 199(1) Direktive 2006/112/ES lahko države članice določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi dobava nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi (v nadaljnjem besedilu: mehanizem obrnjene davčne obveznosti). Za odpravo izgub javnih prihodkov je Madžarska zahtevala, da se ji dovoli odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES, s čimer bo lahko uvedla mehanizea obrnjene davčne obveznosti za druge vrste dobave s strani davčnih zavezancev, ki so v postopku insolventnosti, in sicer za dobavo investicijskega blaga in dobavo drugega blaga ali storitev s tržno vrednostjo nad 100 000 HUF.

(6)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Madžarska, bo določitev prejemnika, ki je davčni zavezanec, za osebo, ki je dolžna plačati DDV v teh posebnih primerih, poenostavila postopek pobiranja DDV in preprečila davčne utaje in izogibanje davkom. Madžarska meni, da bo posebni ukrep omejil tudi izgube javnih prihodkov in ustvaril dodatne prihodke.

(7)

Madžarski bi bilo zato treba dovoliti, da uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti za dobavo investicijskega blaga in dobavo drugega blaga ali storitev s tržno vrednostjo nad 100 000 HUF s strani davčnega zavezanca, ki je v postopku likvidacije ali v katerem koli drugem postopku, s katerim se sodno ugotovi insolventnost.

(8)

Poseben ukrep bi moral biti časovno omejen.

(9)

Glede na obseg in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek. Če bi torej Madžarska želela podaljšati poseben ukrep po letu 2021, bi morala Komisiji najpozneje do 31. decembra 2020 predložiti poročilo, ki vsebuje pregled posebnega ukrepa, in zahtevo za podaljšanje.

(10)

Poseben ukrep bo imel zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES se Madžarski dovoli, da za osebo, ki je dolžna plačati DDV, določi davčnega zavezanca, kateremu se opravi katera koli naslednja dobava:

(a)

dobava investicijskega blaga s strani davčnega zavezanca, ki je v postopku likvidacije ali v katerem koli drugem postopku, s katerim se sodno ugotovi insolventnost;

(b)

dobava drugega blaga in storitev s tržno vrednostjo nad 100 000 HUF v času dobave s strani davčnega zavezanca, ki je v postopku likvidacije ali v katerem koli drugem postopku, s katerim se sodno ugotovi insolventnost.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.

Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2021.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 25. maja 2018

Za Svet

Predsednik

V. GORANOV


(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.


PRIPOROČILA

31.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/12


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2018/790

z dne 25. aprila 2018

o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija je julija 2012 sprejela sveženj o znanstvenih informacijah, ki vsebuje sporočilo „Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti: izboljšanje učinkovitosti javnih naložb v raziskave“ (1) in Priporočilo 2012/417/EU (2). Priporočilo 2012/417/EU navaja, da bo Komisija pregledala napredek, dosežen po vsej Uniji, in ocenila, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za dosego opredeljenih ciljev.

(2)

Sporočilo „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (3) poudarja pomen razširjanja podatkov kot katalizatorja gospodarske rasti, inovacij in digitalizacije v vseh gospodarskih sektorjih, zlasti za mala in srednja podjetja (in zagonska podjetja) ter za družbo kot celoto. Priznava, da velepodatki in visoko zmogljivo računalništvo spreminjajo način izvedbe raziskav in izmenjave znanja kot del prehoda k učinkovitejši in odzivnejši odprti znanosti (4). Komisija v svojem sporočilu napoveduje, da bo spodbujala dostop do javnih podatkov, kar bo spodbudilo inovacije, in si v okviru evropske pobude za računalništvo v oblaku prizadevala za razvoj raziskovalnega oblaka za odprto znanost. Komisija je svojem vmesnem pregledu Strategije za enotni digitalni trg (5) navedla, da namerava še nadalje izboljšati „dostopnost in ponovno uporabo javnih in javno financiranih podatkov“.

(3)

V sporočilu z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“ (6) je predstavljen racionalen in splošen načrt za razvoj evropskega oblaka za odprto znanost (v nadaljnjem besedilu: EOSC) kot zaupanja vrednega, odprtega okolja, ki znanstveni skupnosti omogoča shranjevanje, izmenjavo in ponovno uporabo znanstvenih podatkov ter rezultatov. Sporočilo prav tako navaja, da bo Komisija pregledala Priporočilo 2012/417/EU o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju, da bi spodbudila izmenjavo znanstvenih podatkov in vzpostavitev sistemov spodbud, nagrajevanja ter programov izobraževanja in usposabljanja raziskovalcev in podjetij za izmenjavo podatkov. V delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „Časovni načrt za izvajanje EOSC“ (7) so predstavljeni rezultati proučitve možnih mehanizmov upravljanja in financiranja za EOSC, ki so jo opravile države članice in zainteresirane strani, ter podrobnejše smernice za razvoj EOSC kot federacije infrastruktur raziskovalnih podatkov.

(4)

Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) uvaja načelo, da morajo biti vsi dostopni podatki, ki jih hrani organ javnega sektorja, dostopni za ponovno uporabo za komercialne in nekomercialne namene vsem zainteresiranim stranem pod nediskriminatornimi pogoji za primerljive kategorije ponovne uporabe in z največ mejnimi stroški, povezanimi z razširjanjem podatkov.

(5)

Namen politik odprtega dostopa (9) je raziskovalcem in širši javnosti zagotoviti brezplačen dostop do strokovno pregledanih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, in sicer v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti uporabo in ponovno uporabo rezultatov znanstvenih raziskav. Odprt dostop pomeni boljšo kakovost, manjšo potrebo po odvečnem podvajanju raziskav, hitrejši znanstveni napredek in pomoč pri boju proti znanstvenim goljufijam ter lahko na splošno prispeva h gospodarski rasti in k inovacijam. Poleg odprtega dostopa tudi načrtovanje upravljanja podatkov postaja standardna znanstvena praksa.

(6)

Odprt dostop je za raziskovalce, ki se odločijo, da bodo svoje delo objavili, način razširjanja podatkov, zlasti v okviru javno financiranih raziskav. Rešitve glede izdajanja licenc bi morale olajšati širjenje in ponovno uporabo znanstvenih objav.

(7)

Arhiviranje rezultatov znanstvenih raziskav je v javnem interesu. Tradicionalno je spadalo med odgovornosti knjižnic ali arhivov, predvsem nacionalnih knjižnic za deponiranje. Obseg rezultatov, ki jih dajejo raziskave, je vse večji. Za dolgotrajno arhiviranje rezultatov raziskav v digitalni obliki bi bilo treba usposobiti mehanizme, infrastrukture in rešitve za programsko opremo. Trajnostno financiranje arhiviranja je bistvenega pomena, saj so stroški shranjevanja podatkov za digitalne vsebine še vedno razmeroma visoki. Zaradi velikega pomena arhiviranja za prihodnjo uporabo rezultatov raziskav bi bilo državam članicam treba priporočiti oblikovanje oziroma krepitev politik na tem področju.

(8)

Tehnični napredek je omogočil spletne raziskovalne infrastrukture, ki jih vzpostavijo nacionalne vlade, univerze ali raziskovalne organizacije. Navedene infrastrukture pripomorejo k izpolnjevanju ciljev tega priporočila, saj so raziskovalcem v pomoč pri upravljanju z rezultati raziskav in omogočajo razširjanje informacij. Sporočilo o evropski pobudi za računalništvo v oblaku navaja, da se bo „Evropski oblak za odprto znanost […] začel s povezovanjem obstoječih infrastruktur znanstvenih podatkov, ki so danes razpršene po različnih disciplinah in državah članicah“. Primerno je, da se na nacionalni ravni ugotovijo in priporočijo ukrepi, ki bi omogočili ustrezno delovanje in uporabo EOSC.

(9)

Tehnološki napredek je sčasoma povzročil velik preobrat v svetu znanosti k vse bolj sodelovalnim pristopom in je nepretrgoma prispeval k vse večjemu obsegu znanstvenega gradiva. Zaradi vse bolj sodelovalnega in preglednega znanstvenega pristopa bi bilo treba zagotoviti, da imajo raziskovalci na vseh stopnjah svojega izobraževanja in poklicne poti možnost poklicnega razvoja, tudi prek visokošolskih izobraževalnih programov. Prav tako bi morali imeti možnost, da usvojijo ustrezne spretnosti za polno sodelovanje pri odprti znanosti, kot poudarja „akcijski načrt za digitalno sodelovanje“ (10).

(10)

Pobude in nagrade so pomemben vidik na poklicni poti. Čeprav se raziskovalce spodbuja, da so dejavni preko meja, v različnih disciplinah in sektorjih ter da sodelujejo v kulturi izmenjave rezultatov, se to pogosto ne nagradi in ne odrazi pri njihovem poklicnem napredovanju. Trenutno poteka razvoj kazalnikov preglednosti in odgovornosti, ki bodo podlaga za prakse odprte znanosti na sodobnih univerzah. Posodobljeni mehanizmi nagrajevanja, ki uporabljajo parametre nove generacije, bi se lahko uporabili za boljše merjenje kakovosti evropskega raziskovanja ter kot dragocena pobuda za raziskovalce, da bi izmenjevali rezultate svojih raziskav, in za univerze, da bi postale bolj podjetniško usmerjene pri spodbujanju konkurence na notranjem trgu.

(11)

Države članice bi morale še naprej podpirati odprto znanost in odprt dostop, kot je navedeno v sklepih Sveta „o odprtih, podatkovno intenzivnih in omrežnih raziskavah kot gonilni sili hitrejših in širših inovacij“ (11) ter „o prehodu na sistem odprte znanosti“ (12).

(12)

Prehod na odprt dostop ima svetovne razsežnosti. Države članice so del tega prehoda in bi jih bilo treba podpreti s spodbujanjem odprtega, skupnega raziskovalnega okolja, ki bo temeljilo na globalni vzajemnosti. Odprt dostop je ključni dejavnik politik držav članic za odgovorne raziskave in odprte inovacije. S pojavom novih digitalnih tehnologij bi se morale politike raziskav in financiranja prilagoditi temu novemu okolju.

(13)

Komisija je bila s svojim delovanjem zgled pri povečanju dostopa do in ponovni uporabi podatkov raziskav, nastalih v okolju odprte znanosti, vključno v okvirnih programih, ter pri izvajanju politike odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov Skupnega raziskovalnega središča Komisije.

(14)

Na področjih, obravnavanih v Priporočilu 2012/417/EU in v drugih dokumentih, navedenih v prejšnjih uvodnih izjavah, je bil sicer opravljen precejšen napredek, vendar vsi cilji niso bili doseženi, poleg tega je bil napredek med državami članicami neenakomeren. Da bi čim bolje izkoristili evropski raziskovalni in inovacijski potencial, se morajo vse države članice bolj potruditi.

(15)

To priporočilo nadgrajuje in nadomešča Priporočilo 2012/417/EU –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Odprt dostop do znanstvenih objav

1.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za razširjanje in odprt dostop do znanstvenih objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav. Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti in ustreznim izdajanjem licenc,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale v skladu s pravnim redom EU na področju avtorskih in z njimi povezanih pravic doseči naslednje rezultate teh politik ali akcijskih načrtov:

vse znanstvene objave, ki so rezultat javno financiranih raziskav, so na voljo v okviru odprtega dostopa najpozneje do leta 2020,

ne glede na način objave (znanstvene revije, digitalna infrastruktura, multimedijski kanali ali katere koli nove in preizkusne metode komunikacije med znanstveniki) je dostop do objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav, odprt čim prej, po možnosti v času objave, v vsakem primeru pa najpozneje šest mesecev po datumu objave (za družbene znanosti in humanistične vede dvanajst mesecev),

ob upoštevanju tehnološkega razvoja pogoji za izdajo licenc, ki veljajo na trgu, ne omejujejo neupravičeno tekstovnega in podatkovnega rudarjenja objav, ki so rezultat javno financiranih raziskav, v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah in brez poseganja vanjo,

raziskovalci pri podpisu pogodbenih sporazumov z založniki znanstvenih besedil obdržijo potrebne pravice intelektualne lastnine, med drugim za izpolnitev zahtev politik odprtega dostopa. To zadeva zlasti samoarhiviranje in ponovno uporabo (zlasti z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem),

objavijo se informacije o sporazumih med javnimi ustanovami ali skupinami javnih ustanov in založniki za zagotavljanje znanstvenih informacij, da se okrepita preglednost trga in poštena konkurenca, brez poseganja v zaščito strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti). To bi moralo zajeti vse vrste sporazumov, predvsem tako imenovane „dobre kupčije“ (tj. popuste za sklenitev hkratne naročnine na objave v tiskani in elektronski obliki) in povezane „dogovore o pobotu“, katerih namen je znižati stroške objav odprtega dostopa za konzorcij,

inovativna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, neodvisni raziskovalci (na primer znanstveniki laiki), javni sektor, tisk in državljani na splošno na pregleden in nediskriminatoren način v najširšem možnem obsegu dostopajo do znanstvenih objav rezultatov raziskav, ki prejemajo javna sredstva, za omogočanje inovacij, krepitev javnega sektorja in obveščanje državljanov.

2.

Države članice bi morale zagotoviti, da institucije, ki financirajo raziskave in so odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, in akademske ustanove, ki prejemajo javna sredstva, na nacionalni ravni in usklajeno izvajajo politike in nacionalne akcijske načrte iz točke 1, tako da:

opredelijo institucionalne politike za razširjanje znanstvenih objav in odprt dostop do njih ter določijo načrte za izvajanje,

vključijo zahteve za odprt dostop kot pogoj za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev ali drugo finančno podporo za raziskave, skupaj z mehanizmi za spremljanje skladnosti s temi zahtevami in nadaljnjimi ukrepi za odpravo primerov neskladnosti,

dajo na voljo potrebna sredstva za razširjanje informacij (vključno z odprtim dostopom in ponovno uporabo) na pregleden in nediskriminatoren način, kar omogoča različne kanale razširjanja, vključno z digitalnimi infrastrukturami, kadar je to primerno, ter nove in preizkusne metode komunikacije med znanstveniki,

raziskovalcem dajo na voljo smernice, kako doseči skladnost s politikami odprtega dostopa, in jih pri tem podpirajo, zlasti kar zadeva upravljanje njihovih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi odprt dostop do njihovih objav,

vodijo skupna pogajanja z založniki, da se dosežejo pregledni in najboljši možni pogoji za dostop do objav, vključno z uporabo in ponovno uporabo,

zagotovijo, da so objave, ki so rezultat javnih sredstev, lahko prepoznavne z ustreznimi tehničnimi sredstvi, vključno s pomočjo metapodatkov, priloženih elektronskim različicam rezultatov raziskav, in po obstojnih prepoznavnih značilnostih.

Upravljanje raziskovalnih podatkov, vključno z odprtim dostopom

3.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za upravljanje raziskovalnih podatkov, ki so rezultat javno financiranih raziskav, vključno z odprtim dostopom. Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti in ustreznim izdajanjem licenc,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale s temi politikami oziroma akcijskimi načrti doseči naslednje rezultate:

načrtovanje upravljanja podatkov postane standardna znanstvena praksa zgodaj v raziskovalnem postopku, ko se podatki ustvarijo ali zberejo, tudi prek zahteve po sestavi načrtov upravljanja podatkov,

raziskovalni podatki, ki so rezultat javno financiranih raziskav, postanejo in ostanejo skladni z načeli sprejemljivih (FAIR) podatkov (Findable, Accessible, Interoperable and Re-usable – najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost) znotraj varnega in zaupanja vrednega okolja, prek digitalnih infrastruktur (vključno s tistimi, ki so združene v Evropski oblak za odprto znanost, kadar je ustrezno), razen če to ni možno ali je nezdružljivo z nadaljnjo uporabo rezultatov raziskav („odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“). Razlogi so lahko povezani zlasti z zasebnostjo, poslovnimi skrivnostmi, nacionalno varnostjo, upravičenimi poslovnimi interesi in pravicami intelektualne lastnine tretjih strank. Te politike ali nacionalni akcijski načrti ne bi smeli vplivati na kakršne koli podatke, znanje in/ali informacije, ne glede na njihovo obliko ali naravo, ki jih imajo zasebne stranke v skupnem javno-zasebnem partnerstvu pred začetkom raziskovalne dejavnosti,

ob upoštevanju tehnološkega razvoja (vključno z dinamičnimi podatki (v realnem času)) pogoji za izdajo licenc, ki veljajo na trgu, ne omejujejo neupravičeno tekstovnega in podatkovnega rudarjenja raziskovalnih podatkov, ki so rezultat javno financiranih raziskav, v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah in brez poseganja vanjo,

inovativna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, neodvisni raziskovalci (na primer znanstveniki laiki), javni sektor, tisk in državljani na splošno na pregleden in nediskriminatoren način v najširšem možnem obsegu dostopajo do raziskovalnih podatkov o rezultatih raziskav, ki prejemajo javna sredstva, za omogočanje inovacij, krepitev javnega sektorja in obveščanje državljanov.

4.

Države članice bi morale zagotoviti, da institucije, ki financirajo raziskave in so odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, in akademske ustanove, ki prejemajo javna sredstva, na nacionalni ravni in usklajeno izvajajo politike in nacionalne akcijske načrte iz točke 3, tako da:

opredelijo institucionalne politike za upravljanje raziskovalnih podatkov in določijo načrte za izvajanje,

vključijo zahteve za načrte upravljanja podatkov in odprt dostop do raziskovalnih podatkov kot načelo („odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“) za projekte, pri katerih raziskovalni podatki nastajajo v okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev in druge finančne podpore za raziskave, ter mehanizme za spremljanje skladnosti s temi zahtevami in nadaljnje ukrepe za odpravo primerov neskladnosti,

dajo na voljo potrebna sredstva za upravljanje podatkov,

raziskovalcem dajo na voljo smernice, kako doseči skladnost s politikami upravljanja raziskovalnih podatkov, in jih pri tem podpirajo, zlasti kar zadeva razvoj ustreznih spretnosti načrtovanja upravljanja podatkov in digitalnih infrastruktur, ki omogočajo dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo arhiviranje,

zagotovijo, da so podatkovni nizi zlahka prepoznavni prek obstojnih prepoznavnih značilnosti ter da se jih lahko poveže z drugimi podatkovnimi nizi in objavami prek ustreznih mehanizmov, skupaj z dodatnimi informacijami, ki omogočajo njihovo pravilno vrednotenje in uporabo.

Arhiviranje in ponovna uporaba znanstvenih informacij

5.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih), ki spodbujajo arhiviranje in ponovno uporabo znanstvenih informacij (objave, raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav). Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti in ustreznim izdajanjem licenc,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale s temi politikami ali akcijskimi načrti doseči naslednje rezultate:

akademske ustanove, ki prejemajo javna sredstva, razvijejo politike za arhiviranje svojih znanstvenih rezultatov,

vzpostavljen je učinkovit sistem shranjevanja elektronskih znanstvenih podatkov, ki zajema objave, ustvarjene v digitalni obliki, in povezane rezultate raziskav,

znanstvene informacije, izbrane za dolgoročno arhiviranje, so ustrezno shranjene, skupaj s strojno in programsko opremo, potrebno za ponovno uporabo informacij,

enotna identifikacija (medsebojno povezovanje rezultatov raziskav, raziskovalcev, njihove pripadnosti ter financerjev in vlagateljev) se spodbuja prek široke palete obstojnih prepoznavnih značilnosti, da bi bilo rezultate raziskav mogoče najti, jih ponoviti in dolgoročno arhivirati,

vzpostavljeni so strojno berljivi sistemi za izdajanje licenc in pogoji, skladni z že obstoječimi odprtimi licencami, ki omogočajo ponovno uporabo znanstvenih informacij, ki so rezultat javno financiranih raziskav, v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah in brez poseganja vanjo, da bi se omogočila zakonita uporaba in arhiviranje,

ustvarijo se pogoji, pod katerimi lahko zainteresirane strani nudijo storitve z dodano vrednostjo, ki temeljijo na ponovni uporabi znanstvenih informacij.

Infrastrukture za odprto znanost

6.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za nadaljnji razvoj infrastruktur, ki podpirajo sistem za dostop do znanstvenih informacij, njihovo arhiviranje, izmenjavo in ponovno uporabo, ter za promocijo svojega združevanja v okviru EOSC. Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti in ustreznim izdajanjem licenc,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale s temi politikami oziroma akcijskimi načrti doseči naslednje rezultate:

sredstva so namensko dodeljena, mobilizirana in ustvarjena tako, da se zagotovijo njihova gospodarska učinkovitost in inovacije, hkrati pa se spodbuja konkurenca na notranjem trgu,

zagotovljeni sta kakovost in zanesljivost infrastrukture, vključno prek uporabe splošno priznanih mehanizmov za certificiranje, specifikacij in standardov,

raziskovalci imajo širši dostop (ki je pregleden in nediskriminatoren) do raziskovalnih virov in storitev za shranjevanje, upravljanje, analizo, izmenjavo in ponovno uporabo znanstvenih informacij, vključno prek EOSC, če je na voljo,

infrastrukture so s pomočjo uporabe dodatnih kazalnikov in parametrov zmožne zbrati informacije, ki so podlaga za spremljanje in oceno tako odprtosti informacij in odprte znanosti kot raziskav in vrednotenja poklicne poti.

7.

Države članice bi morale z EOSC in drugimi globalnimi pobudami zagotoviti sinergije med nacionalnimi infrastrukturami:

s sodelovanjem pri opredelitvi standardov za podatke in storitve, do katerih se dostopa prek EOSC, ter kazalnikov in parametrov, ki merijo vpliv raziskav v okviru EOSC,

z zagotavljanjem interoperabilnosti novih ali nadgrajenih infrastruktur, tako da se upošteva razvoj EOSC in s tem prepreči nastanek meja med področji delovanja; s prispevkom k zmanjšanju razdrobljenosti in spodbujanjem meddisciplinarnih in meddržavnih znanstvenih odkritij in sodelovanja,

s pripravo vsega potrebnega za uporabo storitev in izmenjavo znanstvenih informacij prek EOSC.

Spretnosti in kompetence

8.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za spretnosti in kompetence, ki jih raziskovalci in osebje akademskih ustanov potrebujejo v zvezi z znanstvenimi informacijami. Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale s temi politikami ali akcijskimi načrti doseči naslednje rezultate:

zagotovljena sta ustrezno usposabljanje in izobrazba o odprtem dostopu, upravljanju podatkov, ravnanju s podatki, arhiviranju podatkov, shranjevanju podatkov in odprti znanosti v okviru visokošolskega izobraževanja in usposabljanja ter na vseh stopnjah poklicne poti; na delovnih mestih v zadevnem sektorju se uporabljajo najboljše prakse,

spodbujajo in/ali izvajajo se izobraževalni programi na visoki ravni za nove poklicne profile na področju tehnologij upravljanja s podatki,

spodbujata se razvoj in usposabljanje strokovnjakov na področju strokovno zahtevnega računalništva, vključno s strokovnjaki na področju podatkov, tehniki in upravljavci podatkov.

Pobude in nagrade

9.

Države članice bi morale določiti in izvajati jasne politike (kot so opisane v nacionalnih akcijskih načrtih) za prilagoditev, kar se tiče znanstvenih informacij, sistema za ocenjevanje poklicnih poti za raziskovalce, sistema ocenjevanja za podelitev raziskovalnih štipendij raziskovalcem in sistema ocenjevanja za raziskovalne ustanove. Z navedenimi politikami in akcijskimi načrti bi morale zagotoviti:

konkretne cilje in kazalnike za merjenje napredka,

načrte za izvajanje, vključno s porazdelitvijo odgovornosti,

s tem povezano finančno načrtovanje.

Države članice bi morale s temi politikami ali akcijskimi načrti doseči naslednje rezultate:

sistem akademskih poklicnih poti podpira in nagrajuje raziskovalce, ki sodelujejo v kulturi izmenjave rezultatov svojih raziskav, zlasti z zagotavljanjem zgodnje izmenjave in odprtega dostopa do svojih objav in drugih rezultatov raziskav,

institucije, odgovorne za upravljanje javnega financiranja raziskav, in akademske ustanove, ki so javno financirane, pomagajo pri izvajanju nacionalne politike tako, da vzpostavijo mehanizme, ki omogočajo, merijo in nagrajujejo izmenjavo znanstvenih informacij,

sistema za ocenjevanje raziskav in poklicnih poti vsebujeta dodatne kazalnike in parametre, ki so lahko v pomoč pri oceni odprtosti informacij, med drugim tudi v zvezi s širšim družbenim vplivom raziskav in z vplivom na raziskovalca kot posameznika („parametri nove generacije“).

Dialog med več zainteresiranimi stranmi o odprti znanosti na nacionalni, evropski in mednarodni ravni

10.

Države članice bi morale sodelovati v dialogih med več zainteresiranimi stranmi o prehodu na odprto znanost na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, ki bi zajeli vsa posamezna vprašanja iz točk 1 do 9.

Države članice bi morale zagotoviti, da:

se z navedenimi dialogi okrepi povezano tehnološko okolje, namenjeno odprti znanosti, ki zajema vse rezultate raziskav iz vseh faz v življenjskem ciklu raziskav (podatki, objave, programska oprema, metode, protokoli itd.),

postopoma pride do sistemske spremembe v smeri odprte znanosti, ki poleg tehnoloških sprememb in učinkovitosti zajema načelo vzajemnosti, spremembo kulture pri raziskovalcih ter institucionalne spremembe pri raziskavah znotraj akademskih ustanov in med financerji v smeri odprte znanosti, vključno z vprašanji, kot sta raziskovalna integriteta in etika, če je ustrezno.

Strukturirana uskladitev držav članic na ravni Unije in izvajanje ukrepov, ki sledijo temu priporočilu

11.

Države članice bi morale imeti nacionalno referenčno točko, ki bi imela naslednje naloge:

usklajevanje ukrepov iz tega priporočila,

vloga kontaktne osebe, na katero se Komisija obrne za vprašanja v zvezi z dostopom do znanstvenih informacij in njihovim arhiviranjem, zlasti v zvezi z boljšimi opredelitvami skupnih načel in standardov, izvedbenih ukrepov ter novih načinov razširjanja in izmenjave rezultatov raziskav v Evropskem raziskovalnem prostoru,

poročanje o ukrepih, ki bodo sledili temu priporočilu.

12.

Države članice bi morale Komisijo 18 mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije in za tem vsaki dve leti obvestiti o sprejetih ukrepih v odgovor na posamezne elemente tega priporočila. Na navedeni podlagi bi morala Komisija pregledati napredek, dosežen po vsej Uniji, in oceniti, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za dosego ciljev, predlaganih v tem priporočila.

V Bruslju, 25. aprila 2018

Za Komisijo

Mariya GABRIEL

Članica Komisije

Carlos MOEDAS

Član Komisije


(1)  COM(2012) 401 final z dne 17. julija 2012.

(2)  Priporočilo Komisije 2012/417/EU z dne 17. julija 2012 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju (UL L 194, 21.7.2012, str. 39).

(3)  COM(2015) 192 final z dne 6. maja 2015.

(4)  Odprta znanost pomeni nov pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na skupnih prizadevanjih in novih načinih razširjanja znanja ter izboljšuje dostopnost do rezultatov raziskav in njihovo ponovno uporabo s pomočjo digitalnih tehnologij in novih orodij za sodelovanje.

(5)  COM(2017) 228 final z dne 10. maja 2017.

(6)  COM(2016) 178 final z dne 19. aprila 2016.

(7)  SWD(2018) 83 final z dne 14. marca 2018.

(8)  Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

(9)  Odprt dostop pomeni možnost dostopa do in ponovne uporabe digitalnih rezultatov raziskav s čim manj omejitvami.

(10)  COM(2018) 22 final.

(11)  Sklepi Sveta 9360/15 z dne 29. maja 2015.

(12)  Sklepi Sveta 9526/16 z dne 27. maja 2016.


Popravki

31.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 134/19


Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/366 z dne 1. marca 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta in zaključku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) 2016/1037

( Uradni list Evropske unije L 56 z dne 3. marca 2017 )

Stran 126, Priloga 1:

besedilo:

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

„Years Solar Co. Ltd

B898 “

se glasi:

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

„LERRI Solar Technology (Zhejiang) Co., Ltd.

B898 “.