ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 113 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 61 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/670 z dne 30. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi bromukonazol, buprofezin, haloksifop-P in napropamid ( 1 ) |
|
|
* |
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
3.5.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/670
z dne 30. aprila 2018
o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi bromukonazol, buprofezin, haloksifop-P in napropamid
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. |
(2) |
Obdobji odobritve za snovi haloksifop-P in napropamid bosta potekli 31. decembra 2020. |
(3) |
Obdobji odobritve za snovi bromukonazol in buprofezin bosta potekli 31. januarja 2021. |
(4) |
Vloge za obnovitev odobritve aktivnih snovi, vključenih v to uredbo, so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (3). Vendar bo iz razlogov, na katere vložnik nima vpliva, odobritev navedenih snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(5) |
Ob upoštevanju časa in virov, ki so potrebni za dokončanje ocene vlog za obnovitev odobritev velikega števila aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla med letoma 2019 in 2021, je bil z Izvedbenim sklepom Komisije C(2016) 6104 (4) oblikovan delovni program, ki združuje podobne aktivne snovi ter določa prednostne naloge na podlagi skrbi za varovanje zdravja ljudi in živali ali okolja, kot je določeno v členu 18 Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(6) |
Ker aktivne snovi, vključene v to uredbo, ne spadajo v prednostne kategorije Izvedbenega sklepa C(2016) 6104, bi bilo treba njihova obdobja odobritve podaljšati za dve ali tri leta, ob upoštevanju sedanjega datuma poteka veljavnosti, dejstva, da je treba v skladu s členom 6(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 dopolnilno dokumentacijo za aktivno snov predložiti najpozneje 30 mesecev pred potekom odobritve, nujnosti zagotovitve uravnotežene razdelitve odgovornosti in nalog med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter razpoložljivih virov, potrebnih za ocenjevanje in odločanje. Zato je primerno podaljšati obdobje odobritve za aktivno snov buprofezin za dve leti, za aktivne snovi bromukonazol, haloksifop-P in napropamid pa za tri leta. |
(7) |
Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena najpozneje 30 mesecev pred ustreznim datumom poteka veljavnosti iz Priloge k tej uredbi, Komisija določi isti datum poteka veljavnosti kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem. |
(8) |
Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum poteka veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, Komisija poskuša določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe. |
(9) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. aprila 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).
(4) Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. septembra 2016 o oblikovanju delovnega programa za oceno vlog za obnovitev odobritev aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla v letih 2019, 2020 in 2021, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 357, 29.9.2016, str. 9).
PRILOGA
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:
(1) |
v šestem stolpcu vrstice 309 se za haloksifop-P datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2023“; |
(2) |
v šestem stolpcu vrstice 310 se za napropamid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2023“; |
(3) |
v šestem stolpcu vrstice 318 se za bromukonazol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2024“; |
(4) |
v šestem stolpcu vrstice 320 se za buprofezin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2023“. |
3.5.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/4 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/671
z dne 2. maja 2018
o obvezni registraciji uvoza električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba), in zlasti člena 14(5) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba), in zlasti člena 24(5) Uredbe,
po obvestitvi držav članic,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po pritožbi, ki jo je 8. septembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali EBMA) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji, 20. oktobra 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku protidampinškega postopka), napovedala začetek protidampinškega postopka (v nadaljnjem besedilu: protidampinški postopek) v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo. |
(2) |
Komisija je po pritožbi, ki jo je 8. novembra 2017 vložil pritožnik v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji, 21. decembra 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka), napovedala začetek protisubvencijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijski postopek) v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo. |
1. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
(3) |
Izdelek, za katerega velja obvezna registracija (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) za oba postopka, so kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010). Te oznake KN in TARIC so zgolj informativne. |
2. ZAHTEVA
(4) |
Pritožnik je v svojih pritožbah navedel, da namerava zahtevati registracijo. 31. januarja 2018 je vložil zahtevo za registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in zahtevo v skladu s členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe. Pritožnik je za uvoz zadevnega izdelka zahteval uvedbo registracije, da se od datuma take registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji iz osnovnih uredb. |
3. RAZLOGI ZA REGISTRACIJO
(5) |
Komisija lahko v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe carinskim organom odredi, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da se od datuma take registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji iz osnovnih uredb. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahteve industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo tak ukrep. |
(6) |
Po mnenju pritožnika je registracija upravičena, ker se zadevni izdelek uvaža po dampinških cenah in je subvencioniran. Industriji Unije povzroča znatno škodo povečanje uvoza po nizkih cenah, ki bo ogrozilo popravljalni učinek potencialnih dokončnih dajatev, ker bo dopuščalo kopičenje zalog pred prodajno sezono v letu 2018. |
(7) |
Komisija je proučila zahtevo v skladu s členom 10(4) osnovne protidampinške uredbe in členom 16(4) osnovne protisubvencijske uredbe. |
(8) |
V zvezi z dampingom v zahtevi je Komisija preverila, ali so bili uvozniki seznanjeni z dampingom oziroma bi s tem morali biti seznanjeni, in sicer kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo. Prav tako je analizirala, ali je prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza, kar bi z vidika časovnega okvira, obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozilo popravljalne učinke dokončne protidampinške dajatve, ki bi se uporabila. |
(9) |
V zvezi s subvencijo v zahtevi je Komisija preverila, ali obstajajo kritične okoliščine, v katerih se zadevnemu subvencioniranemu izdelku povzroča škoda, ki jo je težko odpraviti, zaradi velike količine v sorazmerno kratkem času uvoženega izdelka, ki ima korist od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in ali je treba retroaktivno obračunati izravnalne dajatve za tak uvoz, da se prepreči ponovitev takšne škode. |
3.1 Seznanjenost uvoznikov z dampingom, njegovim obsegom in domnevno škodo
(10) |
Kar zadeva damping, so Komisiji na tej stopnji na voljo zadostni dokazi, da se zadevni izdelek iz LRK uvaža po dampinških cenah. Pritožnik je zlasti predložil dokazila o normalni vrednosti, ki temelji na domačih cenah in na izbiri Švice v skladu s členom 2(7) osnovne protidampinške uredbe. |
(11) |
Dokaz o dampingu temelji na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Unijo. Skupaj in glede na domnevne stopnje dampinga v višini med 193 % in 430 % ta dokaz na tej stopnji zadostno kaže na to, da proizvajalci izvozniki izvajajo damping. |
(12) |
Te informacije so bile vključene v obvestilu o začetku tega postopka, objavljenem 20. oktobra 2017. |
(13) |
Proizvajalec izvoznik Giant je skupaj s povezanim uvoznikom trdil, da začetek protidampinške preiskave ne zadostuje, da bi se ugotovilo zavedanje dampinga. |
(14) |
To obvestilo o začetku postopka je z objavo v Uradnem listu Evropske unije postalo javni dokument, ki je dostopen vsem uvoznikom. Poleg tega imajo uvozniki kot zainteresirane strani v preiskavi dostop do nezaupne različice pritožbe. Zato je Komisija menila, da so bili uvozniki najpozneje v trenutku njegove objave seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z domnevnimi dampinškimi praksami, njihovim obsegom in domnevno škodo. |
(15) |
Ista zainteresirana stran je trdila, da od uvoznika ni mogoče pričakovati, da bo seznanjen z uporabo člena 2(7) osnovne protidampinške uredbe, in še manj, da bo lahko predvidel normalno vrednost, s katero bi bilo treba primerjati kitajske izvoznih cene v Unijo. |
(16) |
Komisija je navedla, da je bila uporaba člena 2(7) osnovne protidampinške uredbe omenjena v pritožbi in se je nanjo sklicevala tudi v obvestilu o začetku postopka. |
(17) |
Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o domnevni škodi, ki kažejo strm upad tržnega deleža industrije Unije z 42,5 % leta 2014 na 28,6 % v obdobju, zajetem v pritožbi, ter znižano stopnjo dobičkonosnosti, ki je upadla z 3,4 % prihodka leta 2014 na 2,1 % v obdobju, zajetem v pritožbi, pa tudi izračune nelojalnega nižanja ciljnih cen v razponu od 153 % do 206 %. |
(18) |
Zato je Komisija je sklenila, da je prvi pogoj za registracijo v zvezi z dampinškim delom zahteve izpolnjen. |
3.2 Nadaljnja znatna rast uvoza
(19) |
Podatki Eurostata ne omogočajo celovite analize razvoja uvoza električnih koles v Unijo. Čeprav se obdobje preiskave začne oktobra 2016, je bilo po ocenah 99 % uvoza električnih koles do januarja 2017 uvrščenih pod oznako KN, ki zajema druge izdelke. |
(20) |
V zvezi s tem je pritožnik predložil podrobne številčne podatke, ki temeljijo na izvoznih podatkih kitajskih carinskih organov za obdobje od januarja 2014 do februarja 2018. Na podlagi pripomb zainteresiranih strani in uskladitve statističnih podatkov je Komisija menila, da obstaja med izvozom iz LRK in uvozom v Unijo zamik dveh mesecev. |
(21) |
Komisija je torej v svoji analizi menila, da predstavljajo izvozni podatki kitajskih carinskih organov zadosten prima facie dokaz za uvoz v Unijo z dvomesečnim zamikom zaradi pošiljanja. Da bi določila količino uvoza med obdobjem preiskave (tj. med 1. oktobrom 2016 in 30. septembrom 2017), je torej uporabila kitajske podatke o izvozu za obdobje med avgustom 2016 in julijem 2017. |
(22) |
Obseg izvoza iz LRK v Unijo se je v obdobju med novembrom 2017 in februarjem 2018 povečal za 82 % v primerjavi z obdobjem med novembrom 2016 in februarjem 2017. Poleg tega je bil povprečni mesečni obseg izvoza iz LRK v Unijo v obdobju med novembrom 2017 in februarjem 2018 za 64 % višji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je menila, da ti podatki zagotavljajo dokaze o znatnem povečanju uvoza. |
(23) |
Nekateri nepovezani uvozniki in Giant so trdili, da bi bilo treba surove kitajske podatke o izvozu, na katere se je skliceval pritožnik pri utemeljitvi svoje zahteve za registracijo, razkriti v nezaupni dokumentaciji, da se zagotovi zanesljivost vira in zagotovljenih podatkov. Uvozniki trdijo, da uporabljene oznake KN niso bile navedene in bi lahko vključevale druge izdelke. |
(24) |
Pritožnik je Komisiji dal na voljo podrobne statistične podatke, ki jih je uporabil za utemeljitev svoje zahteve. Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev avtorskih pravic. Vendar je pritožnik v nezaupni različici zahteve razkril zbirne podatke o izvozu po mesecih in po letih. Pritožnik je poleg tega navedel, da so bili vir kitajski carinski organi, navedel je uporabljene kode in pojasnil svojo metodologijo za izključitev drugih izdelkov, ki niso zadevni izdelek. Vir kot tak je bil znan in ob plačilu javno dostopen. Poleg tega je Eurostat v grobem potrdil te podatke za obdobje, za katero so na voljo. Nobena druga zainteresirana stran ni predlagala alternativnih podatkov ali alternativne metodologije. V teh okoliščinah ter glede na raven razkritja zbirnih podatkov in metodologije v nezaupni dokumentaciji Komisija meni, da zadevna stran za uveljavljanje svojih pravic do obrambe ne potrebuje vhodnih podatkov. Ta argument je bilo zato treba zavrniti. |
(25) |
Nekateri nepovezani uvozniki so poleg tega trdili, da kopičenje zalog ni bilo mogoče zaradi dolgih časovnih zamikov med izdelavo in dobavo. V zvezi s tem je Komisija menila, da časovni zamik od izdelave električnega kolesa do njegove dejanske dobave ni preprečil možnosti kopičenja zalog že izdelanih električnih koles, zlasti ob upoštevanju informacij iz pritožbe glede neizkoriščenih zmogljivosti v LRK. Poleg tega so razpoložljivi statistični dokazi podprli trditev, da je prišlo do znatne porasti uvoza. Argument je bil zato zavrnjen. |
(26) |
Nekateri nepovezani uvozniki in Giant so zanikali, da je bilo povečanje kitajskega izvoza dokaz za nadaljnjo znatno rast uvoza, temveč so trdili, da je bilo odraz sezonske naravnanosti prodaje električnih koles. Komisija je menila, da na medletno primerjavo niso vplivali učinki sezonske naravnanosti in da je bila ta primerjava dokaz 82-odstotnega povečanja obsega uvoza po začetku postopka. Argument je bil zato zavrnjen. |
(27) |
Giant je zanikal, da je bilo povečanje uvoza znatno, in je trdil, da je bilo nižje od splošne rasti povpraševanja v Uniji po električnih kolesih ali v skladu z njo. Giant se je skliceval na publikacije Konfederacije evropske industrije koles (CONEBI), v katerih je bila ta rast leta 2016 v primerjavi z letom 2015 ocenjena na 22,2 %, in na publikacije pritožnika, združenja EBMA, v katerih je bila stopnja rasti v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 ocenjena na 23 %. Giant je trdil, da je bil oktober 2017 dobro izhodišče za oceno povečanja uvoza. Na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu je izračunal, da se je mesečni uvoz električnih koles povečal za 8,7 % v obdobju med oktobrom 2017 in januarjem 2018. |
(28) |
Komisija ugotavlja, da je Giant trdil, da je bil čas pošiljanja med izvozom iz LRK in uvozom v Unijo „najmanj en ali dva meseca“. Zaradi tega je uvoz oktobra 2017 ustrezal izvozu iz LRK, opravljenem avgusta 2017, tj. pred začetkom preiskave. Poleg tega je bil povprečni mesečni obseg izvoza iz LRK v Unijo v obdobju med avgustom 2017 in februarjem 2018 za 36 % višji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v Unijo v obdobju preiskave. Ta stopnja rasti ne upošteva zelo obsežnega povečanja uvoza, do katerega je že prišlo v obdobju preiskave, in je vendarle precej nad stopnjo rasti povpraševanja na trgu Unije v letih 2016 in 2017. |
(29) |
Zato je Komisija sklenila, da je bil izpolnjen tudi drugi pogoj za registracijo v zvezi z dampinškim delom zahteve. |
3.3 Ogrožanje popravljalnega učinka dajatve
(30) |
Komisija ima na voljo zadostne dokaze, da bi nadaljnje povečevanje uvoza iz LRK ob še naprej padajočih cenah povzročilo dodatno škodo. |
(31) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (19) do (29), je dovolj dokazov o znatnem povečanju uvoza zadevnega izdelka. |
(32) |
Poleg tega obstajajo dokazi o trendu zniževanja uvoznih cen zadevnega izdelka. Povprečna cena v EUR za uvoz iz LRK v Unijo je bila dejansko za 8 % nižja v obdobju med novembrom 2017 in februarjem 2018 kot v obdobju med novembrom 2016 in februarjem 2017 ter za 7 % nižja v primerjavi z obdobjem preiskave. |
(33) |
Dodatne okoliščine kažejo, da bi nadaljnja znatna rast uvoza verjetno resno ogrozila popravljalni učinek dajatev, ki bi se uporabile. Dejansko je smiselno domnevati, da bi se lahko uvoz zadevnega izdelka še povečal pred uvedbo morebitnih začasnih ukrepov, saj bi ti nastopili najpozneje okrog 20. julija, kar bi sovpadalo s koncem prodajne sezone električnih koles v letu 2018. |
(34) |
Takšno nadaljnje povečanje uvoza po začetku postopka bo torej glede na časovni okvir, obseg in druge okoliščine (kot sta presežna zmogljivost v LRK in oblikovanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov) verjetno resno ogrozilo popravljalni učinek kakršne koli dokončne dajatve, razen če bi se taka dajatev uporabila retroaktivno. |
(35) |
Komisija je zato sklenila, da je bil izpolnjen tudi tretji pogoj za registracijo v zvezi z dampinškim delom zahteve. |
3.4 Škoda, ki jo je težko odpraviti, je posledica velike količine v sorazmerno kratkem času uvoženega subvencioniranega izdelka
(36) |
Kar zadeva subvencioniranje, so Komisiji na voljo zadostni dokazi, da se zadevni izdelek iz LRK uvaža po subvencioniranih cenah. Domnevne subvencije med drugim zajemajo (i) neposredni prenos sredstev in obveznosti, kot so nepovratna sredstva, preferenčna posojila in usmerjeni krediti bank v državni lasti ter zasebnih bank, pa tudi izvozni krediti, jamstva in izvozna zavarovanja; (ii) opustitev ali neizterjavo prihodka vlade, kot je zmanjšanje in oprostitev davka na dohodek, znižanje uvoznih tarif, znižanje davčnega odtegljaja in oprostitev plačila ali povračilo DDV; in (iii) vladno zagotavljanje vhodnih materialov ter zemljišč in energije za nadomestilo, ki je nižje od primernega. Takšni dokazi so bili predstavljeni v javni različici pritožbe in v memorandumu o zadostnih dokazih. |
(37) |
Za zgoraj navedene sheme se domneva, da so subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade LRK ali drugih regionalnih vlad (vključno z javnimi organi) ter pomenijo ugodnost za proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka. Domneva se, da so odvisne od izvozne uspešnosti in/ali uporabe domačega namesto uvoženega blaga in/ali omejene na nekatere sektorje in/ali vrste podjetij in/ali geografska območja, zaradi česar so specifične in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
(38) |
Zato razpoložljivi dokazi na tej stopnji kažejo, da ima izvoz zadevnega izdelka koristi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
(39) |
Poleg tega so Komisiji na voljo zadostni dokazi, da subvencijska praksa proizvajalcev izvoznikov povzroča znatno škodo industriji Unije. V pritožbi in naknadno predloženi dokumentaciji v zvezi z zahtevama za registracijo dokazi glede obsega uvoza kažejo izredno veliko povečanje uvoza v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža v obdobju med letom 2014 in obdobjem preiskave, pa tudi v zadnjih mesecih. Natančneje, razpoložljivi dokazi kažejo, da so kitajski proizvajalci izvozniki več kot potrojili obseg izvoza zadevnega izdelka v Unijo z 219 tisoč enot na 703 tisoč enot (+ 484 tisoč enot), kar je povzročilo veliko nenadno povečanje tržnega deleža z 19,2 % na 33 %. Poleg tega se je, kot je navedeno v uvodni izjavi (22) zgoraj, enak trend nadaljeval tudi med novembrom 2017 in februarjem 2018. Na splošno dokazi kažejo, da ima izredno veliko povečanje uvoza električnih koles iz LRK pomembne škodljive učinke na položaj industrije Unije, vključno z nizkimi stopnjami dobičkonosnosti. Kot dokazi o dejavnikih škode iz člena 3(5) osnovne protidampinške uredbe in člena 8(4) osnovne protisubvencijske uredbe štejejo podatki, ki jih vsebujejo pritožbe in naknadno predložena dokumentacija v zvezi z registracijo. |
(40) |
Komisija je na tej stopnji ocenila tudi, ali je utrpelo škodo težko popraviti. Ko bodo kitajski dobavitelji vključeni v dobavne verige strank industrije Unije, bo slednja morda le stežka pripravljena zamenjati dobavitelje proizvajalci Unije. Poleg tega ni verjetno, da bi stranke industrije Unije sprejele višje cene od industrije Unije, tudi če bi na primer Komisija v prihodnosti uvedla izravnalne ukrepe brez retroaktivnega učinka. Takšna nevarnost trajne izgube tržnega deleža ali zmanjšanega prihodka pomeni škodo, ki jo je težko odpraviti. |
3.5 Preprečitev ponovitve škode
(41) |
Nazadnje Komisija na podlagi podatkov iz uvodne izjave (39) in ugotovitve iz uvodne izjave (40) meni, da je treba pripraviti morebitno retroaktivno uvedbo ukrepov z uvedbo registracije, da se prepreči ponovitev takšne škode. |
4. POSTOPEK
(42) |
Komisija je zato sklenila, da so predloženi zadostni dokazi, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe. |
(43) |
Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane. |
5. REGISTRACIJA
(44) |
V skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskav privedli do uvedbe protidampinških in/ali izravnalnih dajatev, lahko navedene dajatve, kadar so izpolnjeni potrebni pogoji, obračunajo retroaktivno na registrirani uvoz v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi. |
(45) |
Vsakršna nadaljnja odgovornost mora izhajati iz ugotovitev protidampinške oziroma protisubvencijske preiskave. |
(46) |
Po ocenah iz pritožbe, s katero se zahteva začetek protidampinške preiskave, stopnja dampinga za zadevni izdelek v povprečju znaša med 193 % in 430 %, povprečna stopnja odprave škode pa 189 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti je določen na ravni stopnje odprave škode, ocenjeni na podlagi pritožbe, in sicer na 189 % ad valorem uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka. |
(47) |
V tej fazi preiskave še ni mogoče oceniti zneska subvencioniranja.Po ocenah iz pritožbe, s katero se zahteva začetek protisubvencijske preiskave, stopnja odprave škode za zadevni izdelek znaša 189 %. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti je določen na ravni stopnje odprave škode, ocenjeni na podlagi protisubvencijske pritožbe, in sicer na 189 % ad valorem uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka. |
6. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV
(48) |
Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te registracije, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Carinskim organom se odredi, da v skladu s členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036 in členom 24(5) Uredbe (EU) 2016/1037 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo koles, s pedali, s pomožnim električnim motorjem, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010), ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
3. Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča, predložijo ustrezne dokaze ali zahtevajo zaslišanje v 21 dneh od datuma objave te uredbe.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. maja 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.
(3) UL C 353, 20.10.2017, str. 19.
SKLEPI
3.5.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 113/10 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/672
z dne 15. decembra 2016
o shemi za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 8419)
(Besedilo v finskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske k Evropski uniji ter zlasti člena 142 Akta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je s Sklepom 95/196/ES (1) odobrila shemo za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske (v nadaljnjem besedilu: shema nordijske pomoči), kot jo je priglasila Finska v skladu s členom 143 Akta o pristopu z namenom, da pridobi odobritev v skladu s členom 142 Akta o pristopu. Sklep 95/196/ES je bil nadomeščen s Sklepom Komisije C(2009) 3067 z dne 30. aprila 2009 (2). Navedeni sklep je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije C(2015) 2790 dne 30. aprila 2015. |
(2) |
Finska je v dopisu z dne 12. oktobra 2015 predlagala, da Komisija spremeni Sklep C(2009) 3067, da bi se poenostavilo upravljanje sheme in upoštevale spremembe skupne kmetijske politike ter gospodarskega razvoja v kmetijstvu v severnih regijah Finske. Finska je z dopisom z dne 8. junija 2016 spremenila predlog in poslala dodatne informacije o kmetijski proizvodnji v severnih regijah. |
(3) |
Zaradi posledičnih sprememb Sklepa C(2009) 3067 in številnih prejšnjih sprememb je primerno navedeni sklep nadomestiti z novim sklepom. |
(4) |
Dolgoročna državna pomoč iz člena 142 Akta o pristopu je namenjena ohranitvi kmetijske dejavnosti v severnih regijah, ki jih je določila Komisija. |
(5) |
Ob upoštevanju dejavnikov iz člena 142(1) in (2) Akta o pristopu bi bilo treba državno pomoč na podlagi navedenega člena omejiti na območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika ali ob tem vzporedniku in ki se soočajo s primerljivimi podnebnimi razmerami, ki kmetijsko dejavnost še posebej otežujejo. Občino (kunta) bi bilo treba izbrati kot ustrezno upravno enoto, vključno z občinami, obkroženimi z drugimi občinami znotraj teh območij, tudi če ne izpolnjujejo enakih zahtev. |
(6) |
Za lažje upravljanje sheme ter njeno uskladitev s podporo na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013 (3) in (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter shemami državne pomoči je primerno v območja, ki prejemajo pomoč na podlagi tega sklepa, vključiti tiste občine, ki so del območja, razmejenega v skladu z drugim pododstavkom člena 32(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, v program za razvoj podeželja 2014–2020 za celinsko Finsko. |
(7) |
Referenčno obdobje, v zvezi s katerim je treba obravnavati razvoj kmetijske proizvodnje in raven skupne podpore na podlagi razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkov, bi moralo ostati isto kot v Sklepu C(2009) 3067 in zajemati leta 1991, 1992 in 1993, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo. |
(8) |
V skladu s členom 142 Akta o pristopu bi moral skupni znesek dodeljene pomoči zadostovati za ohranitev kmetijske dejavnosti v severnih regijah Finske, vendar se ne sme razviti v splošno podporo, ki presega raven podpore iz predpristopnega referenčnega obdobja. Zato je treba dohodkovno pomoč v okviru skupne kmetijske politike upoštevati pri določitvi najvišje dovoljene ravni pomoči na podlagi navedenega člena. Na podlagi podatkov iz leta 2016 bi bilo treba najvišji letni znesek pomoči določiti na 563,9 milijona EUR, kar je izračunano povprečje za petletno obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021. |
(9) |
Za poenostavitev sheme nordijske pomoči in da bi Finski omogočili prožnost pri usmerjanju pomoči v različne proizvodne sektorje ob zagotovitvi uravnotežene porazdelitve podpore med sektorji, bi bilo treba najvišji povprečni letni znesek pomoči razdeliti med kategorije pomoči za živinorejo, pridelavo rastlin in drugo nordijsko pomoč. Za proizvodnjo kravjega mleka je primerno določiti ločen najvišji povprečni letni znesek pomoči, ki zadostuje za ohranitev proizvodnje v severnih regijah Finske. |
(10) |
Pomoč bi se morala dodeljevati letno na podlagi proizvodnih dejavnikov (kot so glave velike živine in hektarji) v okviru skupnih omejitev, določenih s tem sklepom. |
(11) |
Pomoč za severne jelene bi bilo treba dodeliti na žival in omejiti na tradicionalno število severnih jelenov v severnih regijah Finske. Za shranjevanje divjega jagodičevja in gob bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram, za prevoz mleka in mesa ter storitve, nujno potrebne za živinorejo, pa na osnovi nastalih stroškov, pri čemer se odštejejo vsa druga javna plačila, ki zajemajo iste stroške. |
(12) |
Za kravje mleko bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram mleka, da bi se ohranila spodbuda za učinkovito proizvodnjo. |
(13) |
Podatki o dohodku kmetij iz Finske kažejo znatno letno nestanovitnost dohodka kmetij v severnih regijah, zlasti od leta 2008. Da bi omogočili hitro odzivanje na nestanovitnost in zagotovili ohranitev kmetijskih dejavnosti v severnih regijah Finske, je primerno Finski dovoliti, da za vsako koledarsko leto določi znesek pomoči na sektor v posamezni kategoriji pomoči in na proizvedeno enoto. |
(14) |
V tem smislu bi morala Finska razlikovati med pomočmi v severnih regijah in določiti letne zneske pomoči glede na obseg naravnih omejitev ter druga objektivna, pregledna in utemeljena merila v zvezi s cilji iz tretjega pododstavka člena 142(3) Akta o pristopu, katerih namen je ohranitev tradicionalne primarne proizvodnje in predelave, ki sta posebej prilagojeni podnebnim razmeram zadevnih regij, izboljšanje struktur za proizvodnjo, trženje in predelavo kmetijskih proizvodov, olajšanje prodaje navedenih proizvodov ter zagotovitev varstva okolja in ohranjanja podeželja. |
(15) |
Za zagotovitev rednih plačil v koledarskem letu bi morali Finski omogočiti, da izplačuje pomoč za dano leto z uporabo predujmov na podlagi prvotnih ocen števila proizvodnih dejavnikov in proizvedenih enot ter izplačuje pomoč za proizvodnjo mleka v mesečnih obrokih na podlagi dejanske proizvodnje. |
(16) |
Prekomerna nadomestila za proizvajalce bi bilo treba preprečiti tako, da bi se neupravičena izplačila izterjala pred 1. junijem naslednjega leta. |
(17) |
Kot je določeno v členu 142(2) Akta o pristopu, pomoč, dodeljena na podlagi tega sklepa, ne bi smela povzročiti povečanja skupne proizvodnje nad raven tradicionalne proizvodnje na območju, vključenem v shemo nordijske pomoči. |
(18) |
Zato je treba največje letno število upravičenih proizvodnih dejavnikov za vsako kategorijo pomoči, vključno z ločeno najvišjo ravnijo števila krav molznic, določiti na ravni, ki je enaka ali nižja kot v referenčnih obdobjih. |
(19) |
Kar zadeva število krav molznic, bi bilo treba upoštevati razvoj količine proizvodnje na proizvodni dejavnik od referenčnih obdobij. Zato bi bilo treba največje število krav molznic določiti na podlagi povprečne proizvodnje na kravo v obdobju 2004–2013. |
(20) |
Pomoč za vzrejo, predelavo in trženje severnih jelenov bi bilo treba odobriti tako, da se prepreči preplačilo v povezavi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 213 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
(21) |
Kar zadeva pridelavo rastlin, da bi se omogočila prožnost pri uporabi kmetijskih zemljišč med različnimi proizvodnimi sektorji, bi morala biti največje dovoljeno območje 944 300 ha v skladu s Prilogo II k Sklepu C(2009) 3067, kakor je bil spremenjen s Sklepom C(2015) 2790, kar lahko vključuje največ 481 200 ha travinja. |
(22) |
Za proizvodnjo v rastlinjakih bi bilo treba ločeno največje dovoljeno območje določiti na 203 ha, kar ustreza tradicionalnemu območju proizvodnje v severnih regijah Finske. |
(23) |
Kadar število proizvodnih dejavnikov v posamezni kategoriji presega največje število v danem letu, bi bilo treba število upravičenih proizvodnih dejavnikov zmanjšati za ustrezno število proizvodnih dejavnikov v koledarskem letu po letu, v katerem je bila najvišja raven presežena. |
(24) |
V skladu s členom 143(2) Akta o pristopu mora Finska Komisiji predložiti informacije o izvajanju in učinkih pomoči. Da bi se lahko bolje ocenili dolgoročni učinki pomoči in da bi se določile ravni pomoči kot petletna povprečja, je primerno, da se o socialno-ekonomskih učinkih pomoči poroča vsakih pet let in da se predložijo letna poročila, ki vsebujejo finančne informacije in druge informacije o izvajanju, potrebne za zagotovitev skladnosti s pogoji, določenimi v temu sklepu. |
(25) |
Finska bi morala zagotoviti, da se v zvezi z upravičenci do pomoči sprejmejo ustrezni nadzorni ukrepi. Da bi se zagotovili učinkovitost navedenih ukrepov in preglednost pri izvajanju sheme, bi morali biti navedeni nadzorni ukrepi čim bolj usklajeni s tistimi, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike. |
(26) |
Zato bi bilo treba Sklep C(2009) 3067 spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobrena pomoč
1. Od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021 se Finski odobri izvajanje sheme za dolgoročno pomoč kmetijstvu v njenih severnih regijah, vključno z občinskimi enotami (kunta) iz Priloge I.
2. Celoten znesek dodeljene pomoči ne sme presegati 563,9 milijona EUR na koledarsko leto, od tega se največ 216,9 milijona EUR nameni za proizvodnjo kravjega mleka. Navedeni zneski se štejejo za letna povprečja pomoči, dodeljene v obdobju petih koledarskih let, ki ga zajema ta sklep.
3. Kategorije pomoči in proizvodni sektorji za vsako kategorijo, najvišji povprečni letni zneski, dovoljeni na kategorijo pomoči, izračunani v skladu z odstavkom 2, in največje letno število upravičenih proizvodnih dejavnikov na kategorijo pomoči so določeni v Prilogi II.
4. Pomoč se dodeli na podlagi upravičenih proizvodnih dejavnikov, kot sledi:
(a) |
na glavo velike živine za živinorejo; |
(b) |
na hektar za pridelavo kmetijskih rastlin; |
(c) |
na m2 za proizvodnjo v rastlinjakih; |
(d) |
na m3 za shranjevanje vrtnarskih proizvodov; ter |
(e) |
kot nadomestilo za dejanske stroške prevoza mleka in mesa ter nujno potrebne storitve za živinorejo, pri čemer se odšteje vsa druga javna podpora za kritje istih stroškov. |
Pomoč za proizvodnjo kravjega mleka in pomoč za shranjevanje divjega jagodičevja in gob se lahko dodeli na kilogram dejanske proizvodnje.
Pomoč za rejo severnih jelenov ne sme privesti do preplačila v povezavi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 213 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Količniki za pretvorbo v glave velike živine (GVŽ) za različne vrste velike živine so določeni v Prilogi III.
5. V skladu z odstavkom 3 in v okviru omejitev iz Priloge II Finska razlikuje med vrstami pomoči v svojih severnih regijah in letno določi zneske pomoči na proizvodni dejavnik, strošek ali proizvedeno enoto na podlagi objektivnih meril, ki se nanašajo na obseg naravnih omejitev in druge dejavnike, ki prispevajo k doseganju ciljev iz tretjega pododstavka člena 142(3) Akta o pristopu.
Člen 2
Referenčna obdobja in določena največja števila proizvodnih dejavnikov
1. Referenčno obdobje iz druge alinee prvega pododstavka člena 142(3) Akta o pristopu je:
(a) |
kar zadeva proizvodnjo: leto 1992 za kravje mleko in govedo, leto 1993 za vrtnarstvo ter povprečje za leta 1991, 1992 in 1993 za druge proizvode; |
(b) |
kar zadeva raven skupne podpore: leto 1993. |
2. Največje število upravičenih krav molznic je 227 200.
3. Največje število upravičenih hektarjev za pridelavo rastlin je 944 300 ha, od tega največ 481 200 ha travinja, in 203 ha za proizvodnjo v rastlinjakih.
Člen 3
Pogoji za dodelitev pomoči
1. Finska v okviru omejitev iz tega sklepa določi pogoje za dodelitev pomoči različnim kategorijam upravičencev. Taki pogoji vključujejo merila za upravičenost in izbirna merila, ki se uporabljajo, in zagotavljajo enako obravnavo upravičencev.
2. Finska izplača pomoč upravičencem letno na podlagi dejanskih proizvodnih dejavnikov ali proizvedenih enot iz člena 1(3). Predplačila pomoči se lahko izplačajo na podlagi prvotnih ocen za dano leto.
3. Za kravje mleko se pomoč lahko izplača v mesečnih obrokih na podlagi dejanske količine proizvodnje.
4. Prekoračitev največjega letnega števila proizvodnih dejavnikov, upravičenih do pomoči, iz Priloge II se upošteva kot ustrezno zmanjšanje števila proizvodnih dejavnikov, upravičenih do pomoči v letu po prekoračitvi.
5. Preplačilo ali neupravičeno izplačilo upravičencu se izterja tako, da se ustrezni zneski odštejejo od pomoči, ki se upravičencu izplača v naslednjem letu, ali se v navedenem letu kako drugače izterja, če se upravičencu ne izplačajo nobeni zneski pomoči.
Člen 4
Informacije in nadzorni ukrepi
1. Finska kot del informacij, predloženih v skladu s členom 143(2) Akta o pristopu, Komisiji vsako leto pred 1. junijem posreduje informacije o izvajanju pomoči, dodeljene na podlagi tega sklepa, v predhodnem koledarskem letu.
Te informacije se nanašajo zlasti na:
(a) |
opredelitev občin, v katerih je bila pomoč izplačana, z uporabo podrobnega zemljevida in po potrebi drugih podatkov; |
(b) |
celotno proizvodnjo v letu poročanja za regije, upravičene do pomoči na podlagi tega sklepa, ki je izražena v količinah vsakega od proizvodov iz Priloge II; |
(c) |
skupno število proizvodnih dejavnikov, število proizvodnih dejavnikov, ki so upravičeni do pomoči, in število proizvodnih dejavnikov, za katere se dodeli podpora, na proizvodni sektor iz Priloge II, z razčlenitvijo po proizvodih v vsakem sektorju in vključno z navedbo morebitnih prekoračitev največjega dovoljenega letnega števila proizvodnih dejavnikov; |
(d) |
skupno izplačano pomoč, skupni znesek pomoči na kategorijo pomoči in vrsto proizvodnje, zneske, izplačane upravičencem na proizvodni dejavnik/drugo enoto, ter merila za razlikovanje med zneski pomoči po podregijah in vrstah kmetijskih gospodarstev ali na podlagi drugih vidikov; |
(e) |
uporabljeni plačilni sistem s podrobnostmi o morebitnih predplačilih na podlagi ocen, končnih plačilih ter ugotovljenih preplačilih in njihovi izterjavi; |
(f) |
zneske pomoči, izplačane na podlagi člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013, Uredbe (EU) št. 1307/2013 in člena 213 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v občinah, ki jih zajema ta sklep; ter |
(g) |
sklicevanje na nacionalno zakonodajo, v skladu s katero je izvedena pomoč. |
2. Finska pred 1. junijem 2022 poleg letnega poročila za leto 2021 Komisiji predloži poročilo, ki zajema petletno obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021.
V poročilu je navedeno zlasti naslednje:
(a) |
skupna pomoč, izplačana v petletnem obdobju, in njena razdelitev po kategorijah pomoči, vrstah proizvodnje in podregijah; |
(b) |
celotna proizvodnja, število proizvodnih dejavnikov in ravni dohodka kmetov v regijah, upravičenih do pomoči; |
(c) |
razvoj kmetijske proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih proizvodov v socialnem in ekonomskem kontekstu severnih regij; |
(d) |
učinki pomoči na varstvo okolja in ohranjanje podeželja; ter |
(e) |
predlogi za razvoj pomoči na podlagi podatkov, predstavljenih v poročilu, nacionalnega vidika in vidika EU kmetijske proizvodnje ter drugih pomembnih dejavnikov. |
3. Finska podatke predloži v obliki, združljivi s statističnimi standardi, ki jih uporablja Unija.
4. Finska sprejme vse potrebne ukrepe za uporabo tega sklepa in ustrezne nadzorne ukrepe v zvezi z upravičenci do pomoči.
5. Nadzorni ukrepi so čim bolj usklajeni s nadzornimi sistemi, ki se uporabljajo v okviru shem podpore Unije.
Člen 5
Uporaba morebitnih sprememb
Če se Komisija odloči spremeniti ta sklep, zlasti na podlagi morebitnih sprememb skupnih ureditev trga ali sheme neposredne podpore ali na podlagi spremembe stopnje katere koli odobrene državne pomoči kmetijstvu, se vsaka sprememba pomoči, odobrene s tem sklepom, uporablja šele od leta, ki sledi letu, v katerem je bila sprememba sprejeta.
Člen 6
Razveljavitev
Sklep C(2009) 3067 se razveljavi.
Člen 7
Naslovnik
Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.
V Bruslju, 15. decembra 2016
Za Komisijo
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) Sklep Komisije 95/196/ES z dne 4. maja 1995 o shemi za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske (UL L 126, 9.6.1995, str. 35).
(2) Sklep Komisije C(2009) 3067 z dne 30. aprila 2009 o shemi za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske.
(3) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
(4) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
(5) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
PRILOGA I
OBČINE IZ ČLENA 1(1)
Enonkoski, Hankasalmi, Heinävesi, Ilmajoki, Isokyrö, Joensuu, Joroinen, Juva, Jyväskylä, Jämsä (1), Kaskinen, Kauhajoki, Kauhava, Kitee, Korsnäs, Kristiinankaupunki, Kuopio, Kuortane, Kurikka, Laihia, Lapua, Laukaa, Leppävirta, Liperi, Maalahti, Mikkeli, Mustasaari, Muurame, Mänttä-Vilppula, Närpiö, Outokumpu, Parikkala, Pieksämäki, Puumala, Rantasalmi, Rautjärvi, Ruokolahti, Ruovesi, Rääkkylä, Savitaipale, Savonlinna, Seinäjoki, Siilinjärvi, Sulkava, Suonenjoki, Taipalsaari, Teuva, Tuusniemi, Uusikaarlepyy, Vaasa, Varkaus, Vöyri, Alajärvi, Alavieska, Alavus, Evijärvi, Haapajärvi, Haapavesi, Halsua, Hirvensalmi, Honkajoki, Iisalmi, Isojoki, Joutsa, Juankoski, Kaavi, Kalajoki, Kangasniemi, Kannonkoski, Kannus, Karijoki, Karstula, Karvia, Kaustinen, Keitele, Kempele, Keuruu, Kihniö, Kinnula, Kiuruvesi, Kivijärvi, Kokkola, Konnevesi, Kontiolahti, Kruunupyy, Kyyjärvi, Kärsämäki, Lapinlahti, Lappajärvi, Lestijärvi, Liminka, Luhanka, Lumijoki, Luoto, Merijärvi, Merikarvia, Muhos, Multia, Nivala, Oulainen, Parkano, Pedersören kunta, Perho, Pertunmaa, Petäjävesi, Pielavesi, Pietarsaari, Pihtipudas, Polvijärvi, Pyhäjoki, Pyhäjärvi, Pyhäntä, Raahe, Rautalampi, Reisjärvi, Saarijärvi, Sievi, Siikainen, Siikajoki, Siikalatva, Soini, Sonkajärvi, Tervo, Tohmajärvi, Toholampi, Toivakka, Tyrnävä, Uurainen, Vesanto, Veteli, Vieremä, Viitasaari, Vimpeli, Virrat, Ylivieska, Ylöjärvi (2), Ähtäri, Äänekoski, Ilomantsi, Juuka, Kajaani, Lieksa, Nurmes, Paltamo, Rautavaara, Ristijärvi, Sotkamo, Vaala, Valtimo, Oulu, Utajärvi, Hailuoto, Hyrynsalmi, Ii, Kemi, Keminmaa, Kuhmo, Simo, Tervola, Tornio, Kemijärvi, Pello, Pudasjärvi, Puolanka, Ranua, Rovaniemi, Suomussalmi, Taivalkoski, Ylitornio, Kuusamo, Posio, Kittilä, Kolari, Pelkosenniemi, Salla, Savukoski, Sodankylä, Enontekiö, Inari, Muonio, Utsjoki.
(1) Samo območje nekdanjih občin Jämsänkoski in Kuorevesi.
(2) Samo območje nekdanje občine Kuru.
PRILOGA II
PODROBNOSTI O POMOČI IZ ČLENA 1(3)
Kategorija pomoči |
Proizvodni sektorji |
Najvišja povprečna letna pomoč v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021 (v milijonih EUR) (1) |
Največje letno število upravičenih proizvodnih dejavnikov |
||
|
Kravje mleko, govedo, ovce in koze, konji, prašiči in perutnina |
433,7 od tega kravje mleko 216,9 |
227 200 krav molznic, 181 000 drugih GVŽ, 139 200 GVŽ prašičev in perutnine (1) |
||
|
Proizvodnja na polju in v rastlinjakih, shranjevanje vrtnarskih proizvodov |
110,5 |
944 300 ha za proizvodnjo na polju, od tega 481 200 ha travinja; 203 ha za proizvodnjo v rastlinjakih |
||
|
Severni jeleni, prevoz mleka in mesa, nujno potrebne storitve za živinorejo, shranjevanje divjega jagodičevja in gob |
19,7 |
171 100 severnih jelenov |
||
Skupna pomoč |
|
563,9 |
|
(1) Referenčna količina za nevezano pomoč za prašiče in perutnino.
PRILOGA III
KOLIČNIKI ZA PRETVORBO V VGŽ IZ ČLENA 1(4)
Pri določanju povprečnega števila glav velike živine (GVŽ) je treba uporabiti naslednjo preglednico.
Največje število glav velike živine
|
GVŽ |
||
Govedo, starejše od dveh let, in krave dojilje |
1,0 |
||
Telice od osmega meseca do dveh let |
0,6 |
||
Drugo govedo od šestega meseca do dveh let |
0,6 |
||
Ovce |
0,2 |
||
Koze |
0,2 |
||
Konji (starejši od šest mesecev): |
|
||
|
1,0 |
||
|
1,0 |
||
|
0,6 |