6.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 63/15

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/330

z dne 5. marca 2018

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Veljavni ukrepi

(1)	Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1331/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)	Veljavne protidampinške dajatve se gibljejo od 48,3 % do 71,9 % za posamično poimenovana podjetja, s stopnjo preostale dajatve 71,9 %.

1.2 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(3)	Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK, prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“).

(4)	Zahtevek je vložila industrija brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije („vložnik“), ki predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla v Uniji.

(5)	Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije.

(6)	Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, dne 10. decembra 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4), napovedala pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)	Dne 17. februarja 2017 se je začela preiskava proti izogibanju v zvezi z zadevnim izdelkom s poreklom iz LRK z uvozom, poslanim iz Indije (5). Ta preiskava ni povzročila razširitve ukrepov na uvoz iz Indije (6).

1.3 Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, znane proizvajalce Unije, uporabnike in uvoznike, proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(9)	Komisija je tudi objavila, da namerava uporabiti Združene države Amerike („ZDA“) kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija o začetku obvestila proizvajalce v ZDA in jih povabila k sodelovanju.

(10)	Poleg tega je Komisija vsem znanim proizvajalcem brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla v Republiki Koreji, Ukrajini, Indiji, na Japonskem, Norveškem in v Turčiji poslala pisma, v katerih je zaprosila za sodelovanje pri pregledu.

(11)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda v rokih, določenih v obvestilu o začetku, in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Na zahtevo družbe Zhejiang Jiuli Hi-Tech Metals Co. Ltd. je 14. decembra 2017 in 18. januarja 2018 potekalo zaslišanje v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje, ki je 30. januarja 2018 sprejel zahtevo za tretje zaslišanje. Zaslišanje je potekalo 5. februarja 2018.

1.3.1 Vzorčenje

(12)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(a) Vzorčenje proizvajalcev Unije

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije in zainteresirane strani povabila, da predložijo pripombe v določenih rokih. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji, pri čemer je bila zagotovljena geografska porazdelitev. Sestavljala so ga največja podjetja s sedežem na Švedskem, v Franciji in Španiji, iz treh največjih skupin proizvajalcev v Uniji.

(14)

Eden od pritožnikov, skupina Tubacex, je Komisiji svetoval, da namesto največjega proizvajalca s sedežem v Španiji v vzorec vključi drugega največjega proizvajalca s sedežem v Avstriji. Predlog je bil podan, ker nekatere vrste izdelka tega proizvajalca v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso bile uvožene iz zadevne države.

(15)

Vendar, ob upoštevanju, da Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe vzorči največji obseg proizvodnje in prodaje, in ker je za zadevne vrste izdelka veljala opredelitev podobnega izdelka, je bilo odločeno, da se ta zahteva ne sprejme. Poleg tega je Komisija menila, da je bil prvotno izbran vzorec v celoti reprezentativen in je zagotovil zadostno pokritost v smislu vrst izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13.

(16)	Predložene niso bile nobene dodatne pripombe o začasnem vzorcu proizvajalcev, zato je bil vzorec potrjen kot dokončen.

(b) Vzorčenje uvoznikov

(17)	Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(18)	Med izvajanjem vzorčenja sta zahtevane informacije predložila dva nepovezana uvoznika, zato se vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni zdelo potrebno.

(19)

Deset proizvajalcev izvoznikov je vrnilo obrazce za vzorčenje. Komisija je na podlagi njihovega izvoza v Unijo in proizvodne zmogljivosti najprej izbrala vzorec dveh od njih. Po umiku enega od vzorčenih proizvajalcev je Komisija določila nov vzorec, ki je nadomestil proizvajalca izvoznika, ki se je umaknil, z naslednjim po vrsti, tako da je bil vzorec spet sestavljen iz dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi njunega izvoza v Unijo in proizvodne zmogljivosti.

1.3.2 Vprašalniki

(20)

Komisija je dvema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma, znanim proizvajalcem v možnih primerljivih državah, trem vzorčenim proizvajalcem Unije ter vsem znanim uvoznikom in uporabnikom, ki so dejavni na trgu Unije, poslala vprašalnike. Prejeti so bili izpolnjeni vprašalniki dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, štirih proizvajalcev iz primerljive države in treh vzorčenih proizvajalcev Unije. Samo eden od nepovezanih uvoznikov iz uvodne izjave 18 je predložil izpolnjen vprašalnik. Vendar pa je izpolnjen vprašalnik predložilo pet dodatnih nepovezanih uvoznikov (od katerih so štirje delovali tudi kot uporabniki).

1.3.3 Preveritveni obiski

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za oceno, ali bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

—	AB Sandvik Materials Technology, Sandviken, Švedska

—	Tubacex Tubos Inoxidables S.A.U., Bilbao, Španija

—	Salzgitter Mannesmann Stainless Tubes France SAS, Saint-Florentin, Francija

Uvozniki Unije in uvozniki/uporabniki

—	Arcus Nederland BV, Dordrecht, Nizozemska

—	VRV S.p.A., Ornago, Italija

—	Mangiarotti S.p.A., Sedegliano, Italija

Proizvajalci izvozniki v LRK

—	Zhejiang Jiuli Hi-Tech Metals Co. Ltd, Huzhou

—	Shanghai Baoluo Stainless Steel Tube Co. Ltd (BSS), Shanghai

1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(22)	Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(23)	Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

1.5 Razkritje

(24)	Komisija je vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(25)	Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(26)

Zadevni izdelek so brezšivne cevi iz nerjavnega jekla (razen tistih, ki so opremljene s priborom (fitingi), ustrezne za pretok plina ali tekočine za uporabo v civilnem letalstvu), („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7304 11 00, 7304 22 00, 7304 24 00, ex 7304 41 00, 7304 49 10, ex 7304 49 93, ex 7304 49 95, ex 7304 49 99 in ex 7304 90 00 (oznake TARIC 7304410090, 7304499390, 7304499590, 7304499990 in 7304900091), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

2.2 Podobni izdelek

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

—	zadevni izdelek,

—	izdelek, ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v LRK,

—	izdelek, ki ga izbrani proizvajalec proizvaja in prodaja v primerljivi državi, in

—	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(28)	Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(29)	Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da so bili v obseg izdelka nepravilno vključeni posebni izdelki za jedrsko in vojaško uporabo, ki bi jih bilo treba izključiti iz preiskave, ali pa bi bilo treba za njihovo izključitev sprožiti pregled obsega izdelka.

(30)

Komisija je poudarila, da je v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe obseg izdelka ostal enak kot v prvotni preiskavi. V obseg izdelka so bili vključene številne različne vrste izdelka, ki imajo enake ali podobne osnovne tehnične in fizikalne lastnosti. V skladu s sodno prakso (7) je treba pri določanju, ali sta si izdelka podobna tako, da sta del istega izdelka, oceniti, ali imata enake tehnične in fizikalne lastnosti, enake osnovne končne uporabe ter enako razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem bi bilo treba oceniti tudi zamenljivost in medsebojno konkurenčnost takih izdelkov. Preiskava je pokazala, da so vse vrste izdelka izdelane iz nerjavnega jekla, pri čemer so uporabljeni proizvodni postopki, potrebni za proizvodnjo brezšivnih cevi, zaradi česar se uporabljajo podobni stroji, proizvajalci pa lahko glede na povpraševanje menjajo med proizvodnjo različnih variant izdelka. Zato proizvajalci konkurirajo za naročila, ki pokrivajo širok asortiment vrst izdelka, čeprav vse različne vrste izdelka niso neposredno zamenljive. Poleg tega te vrste izdelka po podobni proizvodni metodi proizvajajo in prodajajo tako industrija Unije kot kitajski proizvajalci izvozniki. Zato ni bilo nobene podlage za sklepanje, da izdelki za jedrsko in vojaško uporabo ne spadajo pod obseg izdelka.

(31)	Morebitni pregled obsega izdelka bi tvoril ločeno preiskavo, zato ne bi spadal na področje te preiskave. Poleg tega kitajski proizvajalec izvoznik ni prevzel nikakršne pobude za začetek tovrstnega pregleda obsega izdelka. Trditev je bila zato zavrnjena.

3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(32)	Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

3.1 Damping

3.1.1 Primerljiva država

(33)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o njenem namenu, da bi se ZDA uporabile kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Komisija je prav tako opredelila Indijo kot možno primerljivo državo glede na veliko število proizvajalcev in velik izvoz v Unijo. Poleg tega so bile v obvestilu o začetku kot druge možne primerljive države navedene Japonska, Republika Koreja, Norveška, Turčija in Ukrajina.

(34)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, na Norveškem, v Turčiji, Ukrajini in ZDA. V državah, v katerih proizvajalci niso bili znani, so se informacije o proizvajalcih zahtevale od nacionalnih organov. Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od enega proizvajalca izvoznika v Indiji in od treh proizvajalcev izvoznikov v ZDA.

Izbira primerljive države

(35)

Kar zadeva izbiro med Indijo in ZDA, je Komisija izbrala Indijo iz naslednjih razlogov: v Indiji je bilo več kot 20 znanih domačih proizvajalcev, zato so bile cene na indijskem trgu posledica resnične konkurence. Indijski proizvajalec je uporabil enako proizvodno metodo, kot jo pretežno uporablja kitajska industrija, in njegova paleta izdelkov je bila bolj primerljiva s kitajskim izvozom kot paleta izdelkov ZDA. Poleg tega v prvotni preiskavi ZDA izrecno niso bile izbrane, ker so se, kot je navedeno v uvodni izjavi 48 začasne uredbe prvotne preiskave (8), proizvajalci v ZDA pri uvozu osnovnih surovin in končnih izdelkov zanašali na svoje matične družbe v EU in so imeli v ZDA omejeno proizvodno dejavnost, s katero so v glavnem pokrivali prilagojena in nujna naročila. Proizvajalci v ZDA so imeli visoke stroške predelave, ki so odražali njihove posebne proizvodne razmere, navedeni stroški pa so pomenili visoke domače cene na trgu ZDA.

(36)	Indijski proizvajalec je predložil izpolnjen vprašalnik in vse zahtevane dodatne informacije. Iz razlogov iz uvodne izjave 45 so se predloženi podatki šteli za točne.

Pripombe zainteresiranih strani o izbiri primerljive države

(37)	Industrija Unije je izrazila svoje zavzemanje, da se kot primerljiva država izberejo ZDA. Trdila je, da je velik kitajski izvoz v Indijo izkrivljal domače cene v Indiji, zato ni bila ustrezna primerljiva država.

(38)

Komisija je ugotovila, da domnevna izkrivljanja indijskih domačih cen niso bila utemeljena. Prav tako je Komisija ugotovila, da je indijski proizvajalec v vsakem primeru uporabljal pretežno surovine, ki jih je proizvedel sam, in da je bila njegova domača prodaja dobičkonosna. Zato ni bilo nobenih znakov, da so domnevna izkrivljanja povzročila izjemno nizke domače cene indijskega proizvajalca.

(39)	Kitajski proizvajalci izvozniki so trdili, da je oddelek 15 Protokola o pristopu LRK k STO po 11. decembru 2016 prenehal veljati, zato metodologija primerljive države ni več utemeljena.

(40)	Komisija je opozorila, da je bila v skladu s členom 2(7) veljavne osnovne uredbe normalna vrednost določena na podlagi podatkov iz primerljive države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik podvomil o izbiri Indije kot primerljive države in trdil, da v dokončnem razkritju izbira Indije ni bila ustrezno utemeljena. Prvič, trdil je, da Indija ni ustrezna primerljiva država, saj paleta indijskih izdelkov ni v zadostni meri primerljiva z izvozom kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Kot drugo je trdil, da ker ni bil izveden preveritveni obisk pri indijskem proizvajalcu, Komisija ni mogla zagotoviti, da v indijsko domačo prodajo niso bili vključeni posebni izdelki za vojaško in jedrsko uporabo. Kot tretje je navedel, da so bile glede na začasne ugotovitve Komisije v protidampinški preiskavi v zvezi z ulitki iz Kitajske (9) cene železove rude v Indiji izkrivljene. Zaradi tega domnevnega izkrivljanja naj bi bile normalne vrednosti, uporabljene pri izračunu dampinga, napihnjene. Kot zadnje je trdil, da so bile indijske normalne vrednosti izjemno visoke, kar dokazuje dejstvo, da so bile španske prodajne cene v Uniji v povprečju nižje od indijskih povprečnih cen. Trdil je, da bi bila, če bi bila Španija uporabljena kot primerljiva država, stopnja dampinga negativna.

(42)

Komisija je ugotovila, da so bili razlogi za izbiro Indije kot analogne države natančno opredeljeni v uvodni izjavi 35, pri čemer za kitajskega proizvajalca izvoznika noben od teh razlogov ni bilo sporen. Kitajski proizvajalec izvoznik prav tako ni trdil, da bi bilo treba izbrati drugo primerljivo državo. Kar se tiče posameznih trditev je bila prva trditev, ki se nanaša na primerljivost palet izdelkov, zavrnjena, saj je imela Indija v primerjavi s kitajskim izvozom v Unijo kot celoto največje število primerljivih vrst izdelka med razpoložljivimi potencialnimi primerljivimi državami, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35. Posamezna raven primerljivosti z določenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom ne more razveljaviti izbire Indije kot primerljive države, ker je bila ocena narejena na ravni celotne države. Drugič, Komisija je poudarila, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30, da so izdelki za jedrsko in vojaško uporabo spadali pod obsega izdelka, tako da ta točka ne more razveljaviti izbire Indije kot primerljive države. Ločeno vprašanje pravilne primerjave med različnimi vrstami izdelka je bilo obravnavano v uvodnih izjavah 60 in 66. Tretjič, trditev, da je domnevno izkrivljanje cen železove rude vplivalo na normalno vrednost, ni bila utemeljena. V vsakem primeru železova ruda ni bila uporabljena kot neposredna surovina za zadevni izdelek, prav tako niso bili predloženi dokazi o kakršnem koli posrednem vplivu na indijske domače cene. Nasprotno, preiskava Komisije, na katero se je skliceval kitajski proizvajalec izvoznik, je zavrnila trditev, da bi prišlo do izkrivljanja cen železove rude. Trditev glede izkrivljanja železove rude je bila zato zavrnjena. Četrtič, dejstvo, da bi bila izbira druge primerljive države ugodnejša za določenega kitajskega proizvajalca izvoznika, ne predstavlja veljavne podlage za izbiro ali zavrnitev primerljive države. Poleg tega je primerjava s Španijo, ki jo je uporabil kitajski proizvajalec izvoznik, temeljila na povprečnih cenah širokih kategorij izdelka in ni upoštevala posebnih vrst izdelka. Zato s podatki ni bilo dokazano, da so bile indijske cene izjemno visoke. Trditev je bila zato zavrnjena. V vsakem primeru pa Španija sama ne bi bila možna izbira za primerljivo državo, saj je država članica Unije. Komisija je opozorila, da možnost izbire celotne Unije kot primerljive države ne bi spremenila ugotovitve, da se je damping nadaljeval. Razlog za to je, ker je preiskava pokazala, da so kitajske cene nelojalno nižale cene Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 126.

(43)	Komisija je zato sklenila, da nobena od trditev ni razveljavila izbire Indije kot primerljive države, in potrdila, da je bila Indija ustrezna primerljiva država.

(44)

Na podlagi dodatnih pojasnil je kitajski proizvajalec izvoznik ponovil svoje nasprotovanje uporabi Indije kot primerljive države in uporabi metodologije primerljive države na splošno. Poleg svojih prejšnjih trditev je trdil tudi, da izbira Indije za primerljivo državo ni veljavna, ker ni bil opravljen preveritveni obisk v prostorih indijskega proizvajalca.

(45)

Komisija je navedla, da preveritveni obisk ni bil predpogoj za izbiro primerljive države in je lahko relevanten le pri presoji pravilnosti podatkov, ki jih je predložil indijski proizvajalec. Po skrbni oceni je ugotovila, da so podatki, ki jih je predložil indijski proizvajalec, skladni in popolni ter da je indijski proizvajalec Komisiji v okviru njenih preiskav že v preteklosti zagotovil točne podatke. Indijski podatki so se zato šteli za točne, čeprav ni bil opravljen preveritveni obisk. Druge trditve so bile zavrnjene že v uvodnih izjavah 40, 42 in 43, zato niso spremenile ugotovitev Komisije.

(46)	Kitajski proizvajalec izvoznik je po dodatnih pojasnilih iz uvodne izjave 53 trdil, da je bila Unija izbrana za dodatno primerljivo državo, pri čemer zainteresirane strani niso imele možnosti, da glede tega predložijo pripombe.

(47)

Komisija je pojasnila, da je bila primerljiva država Indija in da ni bilo druge primerljive države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 51 in 53, so se informacije iz izpolnjenih vprašalnikov drugih proizvajalcev uporabile za določitev normalne vrednosti le, če je bilo to potrebno zaradi odsotnosti prodaje kategorije izdelka „Zaščitne cevi („casing“) in proizvodne cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte in plina“ v primerljivi državi Indiji.

3.1.2 Normalna vrednost

(48)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg podobnega izdelka, ki ga je indijski proizvajalec na domačem trgu prodal neodvisnim strankam, reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg takšne domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(49)

Komisija je za proizvajalce izvoznike v LRK naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu v primerljivi državi, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Komisija je proučila, ali je bila domača prodaja vsake od teh vrst izdelka v primerljivi državi reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(50)

Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Analiza je pokazala, da je bila indijska domača prodaja dobičkonosna in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Normalna vrednost za vsako vrsto izdelka je torej temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena za vsako vrsto izdelka celotne domače prodaje, opravljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(51)

Za izvožene vrste izdelka brez ustrezne domače prodaje v primerljivi državi je bila normalna vrednost določena na podlagi domače cene najbolj podobne vrste izdelka v primerljivi državi. Z namenom odražanja razlik med vrstami izdelka je določitev normalne vrednosti upoštevala lastnosti vrste izdelka, kot je opredeljeno s kontrolno številko izdelka: kategorija izdelka, zunanji premer, debelina stene, razred jekla, preskušanje, skrajni del cevi, končna obdelava in dolžina. Te lastnosti so se odražale v koeficientih, ki so bili uporabljeni za indijsko domačo ceno najbolj podobne vrste izdelka. Po potrebi so bile za določanje (i) koeficientov in (ii) podlage normalnih vrednosti v kategoriji izdelka „Zaščitne cevi („casing“) in proizvodne cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte in plina“, uporabljene informacije, ki so bile na voljo v izpolnjenih vprašalnikih drugih proizvajalcev. Kar zadeva dve lastnosti (preskušanje in skrajni del cevi), ni bil uporabljen naraščajoči koeficient, kar je povzročilo bolj konzervativno določitev normalne vrednosti.

(52)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik opozoril, da nabor izdelkov indijskega proizvajalca ni vključeval vseh kategorij izdelkov, razredov vrst jekla in premerov jekla, ki so bili vključeni v izvoz iz Kitajske v Unijo. Zato je trdil, da določitev normalne vrednosti na podlagi indijske domače prodaje ni bila pravilna.

(53)

Komisija je pojasnila, da so se v odsotnosti domače prodaje neposredno ujemajoče se vrste izdelka v Indiji uporabili podatki iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili drugi proizvajalci. Ker ni bilo domače prodaje kategorij izdelkov, razredov vrst jekla in premerov jekla, kakor je navedel kitajski proizvajalec izvoznik, je Komisija kot podlago za določitev normalne vrednosti za navedene vrste izdelkov uporabila najbolj podobne vrste izdelka, navedene v izpolnjenih vprašalnikih proizvajalcev Unije. Te posebne vrste izdelkov so bile razkrite kitajskemu proizvajalcu izvozniku in so se izključno nanašale na kategorijo izdelka „Zaščitne cevi („casing“) in proizvodne cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte in plina“.

(54)

Po navedenih dodatnih pojasnilih je kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da je Komisija najbolj podobno vrsto izdelka v tej kategoriji izdelkov, tj. „Zaščitne cevi („casing“) in proizvodne cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte in plina“, izbrala na način, s katerim so se napihnile stopnje dampinga. Drugič, trdil je, da bi Komisija morala razkriti proizvajalca Unije, podatki katerega so se uporabili. Tretjič, trdil je, da dodatne obrazložitve niso pojasnile, ali so se podatki industrije Unije uporabili za določitev vseh izvoženih vrst izdelka v tej kategoriji izdelkov ali samo za nekatere od njih. Nazadnje je zahteval, da bi se morali vsi izdelki iz posebnega razreda vrste jekla (13 % Cr) izključiti iz izračuna dampinga, saj naj bi pri izvozu te vrste jekla šlo za nadaljnjo prodajo izdelkov, ki jih ni izdeloval kitajski proizvajalec izvoznik.

(55)

Komisija je pojasnila, da se najbolj podobne vrste izdelka izbrale na podlagi števila ujemajočih se značilnosti, ki so pojasnjene v uvodni izjavi 60. Najbolj podobne vrste izdelka, uporabljene za vsako izvoženo vrsto izdelka, so se razkrile kitajskemu proizvajalcu izvozniku. Drugič, kitajski proizvajalec izvoznik v podporo svoji trditvi ni podal nobenega argumenta. Tretjič, dodatna pojasnila, podana kitajskemu proizvajalcu izvozniku, so potrdila odsotnost indijske domače prodaje za posamezno vrsto izdelka, razred vrste jekla in premer jekla, kot je poudaril kitajski proizvajalec izvoznik. Zato so se za vso prodajo navedenih vrst izdelka uporabili podatki drugih proizvajalcev. Običajni razpon vrednosti, ki se je zagotovil kitajskemu proizvajalcu izvozniku, se je uporabil za vse najbolj podobne vrste izdelka za to kategorijo izdelka. Poleg tega je bila Komisija pravno zavezana določiti normalno vrednost za ves izvoz v Unijo, zato kategorije izdelka ni bilo mogoče izključiti iz izračuna dampinga. V vsakem primeru, tudi če se izvoz te kategorije izdelka ne bi upošteval pri izračunu dampinga, to ne bi spremenilo rezultata, da se je damping v OPP nadaljeval. Trditve so bile zato zavrnjene.

3.1.3 Izvozna cena

(56)	Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki.

3.1.4 Primerjava in stopnje dampinga

(57)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v primerljivi državi primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(58)

Ker je bil pri primerjavi normalnih vrednosti z izvoznimi cenami ugotovljen damping, je bilo sklenjeno, da uporaba prilagoditev za te izvozne cene, ki so bile izražene na podlagi FOB, ne bi vplivala na ugotovitev, da je prišlo do dampinga, saj bi znižanje izvoznih cen s pomočjo nadaljnjih prilagoditev navzdol le povečalo stopnjo dampinga.

(59)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi lahko prišlo do izkrivljanja primerjave cen, ker je lahko indijska prodaja vključevala visokokakovostne izdelke za jedrsko in vojaško uporabo, ki so jih primerjali z rednimi kitajskimi izdelki. Kritiziral je strukturo številčne oznake izdelka („PCN“) in trdil, da PCN ni pravilno odražala takšnih razlik, kar je privedlo do nepravičnih primerjav. Od Komisije je zahteval, naj vsem stranem ponovno pošlje vprašalnike z revidirano strukturo PCN. Enake trditve je podal glede prodaje v Uniji (glej uvodno izjavo 125).

(60)

Komisija je upoštevala razlike med vrstami izdelka in zagotovila pošteno primerjavo. Vsaki vrsti izdelka, ki jo proizvajajo in prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki, proizvajalec iz primerljive države in industrija Unije, je bila dodeljena enotna PCN. PCN je bila odvisna od glavnih lastnosti izdelka, ki so bile v tem primeru kategorija izdelka, zunanji premer, debelina stene, razred jekla, preskušanje, skrajni del cevi, končna obdelava in dolžina. Pri strukturi PCN so se torej podrobno upoštevale specifikacije vsake vrste izdelka, s čimer je bila omogočena poštena primerjava. Zato ni bilo potrebe po spremembi strukture PCN in izdaji novih vprašalnikov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, so bili poleg tega v obseg izdelka zajeti izdelki za jedrsko ali vojaško uporabo, zato ni bilo podlage za njihovo izključitev. Nobenih znakov ni bilo, da bi se kateri koli indijski izdelki za jedrsko ali vojaško uporabo neupravičeno primerjali s kitajskim izvozom. Vrst izdelkov, ki jih je izpostavil kitajski proizvajalec izvoznik in pri katerih bi lahko prišlo do zamenjave glede uporabljenih vrst jekla za standardne cevi in cevi za jedrsko uporabo, kitajski proizvajalec izvoznik dejansko ni izvažal. Ker na tej podlagi ni bilo možnosti za izkrivljeno primerjavo, je bila trditev zavrnjena.

(61)	Na tej podlagi je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala od [25 % do 35 %] za dva vzorčena proizvajalca. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(62)

Po dokončnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval pojasnila o izračunu njegove stopnje dampinga, zlasti o tem, kako so se uporabili PCN proizvajalca iz primerljive države in koeficienti za izračun normalnih vrednosti. Nadalje je zahteval več informacij o indijskih domačih cenah, pri čemer je trdil, da razkriti razpon normalnih vrednosti in stopenj dampinga ni omogočal preverbe točnosti izračunov ter da so bile višje vrednosti rezultat izkrivljenih ugotovitev. Prav tako je zahteval dodatna pojasnila o vrstah izdelkov, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu, zlasti o tem, kako je Komisija zagotovila, da se posebni izdelki za vojaško in jedrsko uporabo niso nepravično primerjali s kitajskim izvozom v Unijo.

(63)

Po odgovoru Komisije je kitajski proizvajalec izvoznik podal dodatne zahteve in trditve. Zahteval je še popoln seznam PCN industrije Unije in proizvajalcev v ZDA, na katerem bi bila opredeljena določitev koeficientov. Trdil je, da se izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev ZDA ne bi smelo uporabiti za določitev koeficientov, in sicer ker se ZDA niso obravnavale kot ustrezna primerljiva država iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 35, ter bi koeficienti, ki bi temeljili na cenah ZDA, lahko bili napihnjeni. Trdil je, da je bila ena njegovih izvoznih transakcij nepravilno vključena v izračun njegove izvozne cene ter da bi morala Komisija namesto razpona zagotoviti več informacij o normalnih vrednostih in stopnjah dampinga za vsako PCN. Trdil je tudi, da bi bilo treba izvožene vrste izdelka, za katere ne obstaja ustrezna domača prodaja v primerljivi državi, izključiti iz izračuna in jih opredeliti kot nedampinške izdelke, da bi se izognili „domnevi krivde“. Nazadnje je kitajski proizvajalec izvoznik zahteval tudi podaljšanje roka za oddajo pripomb na razkritje.

(64)

Prvič, Komisija je kitajskemu proizvajalcu izvozniku zagotovila seznam PCN, ki so bile podlaga za določitev normalne vrednosti, vključno s seznamom PCN, ki so se neposredno ujemale z njegovim izvozom v Unijo, in, v primeru da ni bilo neposredno ujemajočih se PCN, podatke o tem, katere PCN so bile podlaga za določitev normalne vrednosti z uporabo koeficientov. Iz seznama PCN izhaja, da indijska domača prodaja, uporabljena za določitev normalne vrednosti, ni vključevala posebnih razredov vrst jekla, ki so običajne za jedrsko in vojaško uporabo. Komisija je predložila tudi podroben seznam vseh uporabljenih koeficientov.

(65)

Drugič, Komisija je kitajskemu proizvajalcu izvozniku zagotovila razpone normalnih vrednosti in stopenj dampinga za vsako od vrst izvoženega izdelka. Podrobnih podatkov proizvajalca ni mogoče zagotoviti brez razkritja njegovih zaupnih podatkov, zato so bili podatki predstavljeni v obliki razpona. V odgovor na posebne pomisleke glede najvišjih stopenj dampinga je Komisija ugotovila, da sta najvišja in najnižja stopnja dampinga zadevali le omejene količine (manj kot 7 % izvoza), s čimer nista bili dovolj veliki za odpravo skupne stopnje dampinga kitajskega proizvajalca izvoznika. Tudi če se navedene vrednosti torej ne bi upoštevale, to ne bi spremenilo ugotovitve, da se je damping v OPP nadaljeval.

(66)

Tretjič, kar zadeva pošteno primerjavo vrst izdelka, je Komisija pojasnila, da je določitev stopnje dampinga za vsako vrsto izdelka, ki ga je izvažal kitajski proizvajalec izvoznik, temeljila na podlagi primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo za isto vrsto izdelka ali, v odsotnosti ustrezne vrste izdelka, najbolj podobno vrsto izdelka, pri kateri so se uporabili koeficienti, da bi se odražale značilnosti, opredeljene s PCN. Zato se izvozne cene rednih vrst izdelka niso primerjale s posebnimi vrstami izdelka. Natančneje, primerljiva indijska domača prodaja ni vključevala posebnih razredov vrst jekla, običajno uporabljenih za posebne vojaške ali jedrske izdelke. Zato je Komisija sklenila, da ni bilo tveganja nepoštene primerjave, kot je trdil kitajski proizvajalec izvoznik. V vsakem primeru pa, čeprav je Komisija pravno zavezana, da določi normalno vrednost za vsako vrsto izdelka, izvoženega v Unijo, je bil damping ugotovljen tudi, če so se upoštevale le neposredno ujemajoče se vrste izdelka. To dokazuje, da izbira najbolj podobne vrste izdelka ali določitve koeficientov niso bile razlog za splošno ugotovitev dampinga.

(67)

Četrtič, Komisija je poleg podrobnega seznama koeficientov predložila tudi dodatno razlago o tem, kako so se uporabili koeficienti za določitev normalnih vrednosti na podlagi zelo podobne vrste izdelka v primeru, da v primerljivi državi ni bilo neposredno ujemajoče se vrste izdelka. Popolnega seznama PCN v ZDA in v Uniji ter izračunov koeficientov ni bilo mogoče zagotoviti, saj bi se tako razkrile poslovno občutljive informacije proizvajalcev v ZDA in v Uniji.

(68)	Petič, Komisija je pojasnila, da so se koeficienti določili kot odstotki, ki odražajo relativne razlike med vrstami izdelka in ne absolutnih ravni cen v ZDA. Zato je bila trditev, da je absolutna raven cen v ZDA napihnila določitev normalne vrednosti, zavrnjena.

(69)	Šestič, Komisija je ugotovila, da je poudarjena izvozna transakcija predstavljala le manjši delež izvoza (manj kot 3 %), in torej tudi če bi bila odstranjena, to ne bi spremenilo ugotovitve, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(70)	Sedmič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 65, je Komisija za vsako izvoženo PCN predložila razpone normalne vrednosti in stopnje dampinga. Podrobnih podatkov proizvajalca ni mogoče zagotoviti brez razkritja njegovih zaupnih podatkov, zato so bili podatki predstavljeni v obliki razponov.

(71)

Osmič, Komisija je poudarila, da je morala za vsako izvoženo vrsto izdelka določiti normalno vrednost in sprejeti ugotovitev v zvezi z dampingom. „Domneve krivde“ ni bilo, saj je bil damping ugotovljen le, če je bila izvozna cena nižja od normalne vrednosti, negativni dampinški zneski pa so bili v celoti upoštevani pri izračunu skupne stopnje dampinga.

(72)	Podaljšanje je bilo odobreno v odziv na nova pojasnila iz uvodnih izjav 64 do 70, ki jih je Komisija predložila kitajskemu proizvajalcu izvozniku.

(73)	Kitajski proizvajalec izvoznik je po dodatnih pojasnilih še vedno nasprotoval določenim vidikom primerjave in določitve dampinga, pri čemer je ponovil nekatere svoje prejšnje trditve.

(74)

Prvič, trdil je, da bi bilo treba cene v primerljivi državi prilagoditi na podlagi ekonomije obsega, ravni trgovanja, nižje produktivnosti, prodajnih stroškov, stopnje donosnosti, dobičkonosnosti in stroškov surovin. Drugič, trdil je, da mu dana pojasnila še vedno niso omogočala razumevanja, kako so bile normalne vrednosti določene. Tretjič, ponovno je zahteval podatke o stroških za vsako PCN proizvajalcev v ZDA in v Uniji ali vsaj njihov razpon. Poleg tega je zahteval informacije o viru vsakega koeficienta in razkritje značilnosti izdelka. Četrtič, trdil je, da so bili koeficienti izkrivljeni zaradi prisotnosti jedrskih ali vojaških izdelkov v ZDA in v Uniji. Petič, trdil je, da so bili koeficienti, ki jih je uporabila Komisija, napačni. Predložil je alternativne koeficiente, ki naj bi dokazovali, da pri njegovem izvozu v Unijo ni prišlo do dampinga. Alternativno je od Komisije zahteval, naj prilagodi koeficiente na podlagi uporabljene proizvodne metode, povezanih nakupov ali vrste uporabljene surovine. Šestič, trdil je, da tudi če se upoštevajo samo neposredno ujemajoče se vrste izdelka, se pri ugotovitvi o dampingu niso upoštevale na splošno nižje cene v Indiji, prilagoditve cen za primerljivo državo, katerih obstoj je zatrjeval, in poseben položaj proizvajalca iz primerljive države.

(75)	Komisija je podrobno preučila dodatne trditve.

(76)

Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, so bile domače cene v Indiji rezultat pravih konkurenčnih razmer in so se zato štele za zanesljive. Trditve o izkrivljanju indijskih domačih cen so bile obravnavane že v uvodni izjavi 42. Kitajski proizvajalec izvoznik novih trditev v zvezi s prilagoditvami indijskih domačih cen ni utemeljil, zato so bile zavrnjene.

(77)

Drugič, Komisija je predložila podrobne dodatne informacije o koeficientih, njihovih virih in metodi izračuna, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 64 do 71, kasneje pa je odgovorila tudi na vrsto tehničnih vprašanj v zvezi z metodo izračuna (10). Kot je navedeno v uvodni izjavi 83, je Komisija navedla tudi primer, kako se je izračunal koeficient na podlagi podatkov o stroških. V primeru so bili podatki o dejanskih stroških izraženi v razponih, da bi se zaščitila njihova zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Zato je bilo ugotovljeno, da je kitajski proizvajalec izvoznik prejel dovolj informacij, s katerimi bi lahko prišel do metode določitve normalnih vrednosti.

(78)

Tretjič, zahteva za dostop do dodatnih podatkov od proizvajalcev v ZDA in v Uniji je bila zavrnjena že iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 67. Zagotovitev vira vsakega koeficienta bi razkrila informacije o vrstah izdelka, ki jih proizvajajo posamezni proizvajalci. Prav tako bi bilo zagotavljanje vseh podatkov v obliki razponov nesorazmerno obremenjujoče, predvsem zaradi velikega obsega podatkov o stroških za posamezne družbe (preko 2 000 vrstic in preko 50 stolpcev). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so zahtevani stroški zadevali ravni stroškov vsake PCN. Raven stroškov sama po sebi ni vplivala na določitev normalnih vrednosti, saj so se koeficienti uporabili kot deleži (odstotki), in ne kot absolutne vrednosti. Z drugimi besedami, raven stroškov na PCN ni imela nobenega vpliva na rezultat. Nazadnje, stopnja natančnosti, potrebna za izračun koeficientov, se z uporabo razponov ne bi mogla smiselno izraziti. Razlog za to je, da bi navzkrižno množenje vrednosti, izraženih v razponih, privedlo do tako širokega razpona, da ta ne bi bil uporaben. Čeprav se iz teh razlogov osnovni podatki o stroških niso razkrili, pa so se izračunani dejanski koeficienti razkrili v celoti. Nazadnje, indijske domače prodajne cene so bile podane v razponih. Razlog za to je, da so za razliko od podatkov o stroških, ki so se uporabili za določitev koeficientov, indijske cene določile osnovno stopnjo normalnih vrednosti. Zato je bilo upravičeno, da se kitajskemu proizvajalcu izvozniku zagotovi dostop za preveritev navedenih podatkov.

(79)

Četrtič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30, so bile v obseg izdelka zajete vojaške in jedrske vrste izdelka, pri čemer ni bilo podlage za ponovno opredelitev obsega izdelka. Značilnosti izdelka so bile izražene v strukturi PCN, kar je iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 60 in 66, zagotavljalo pošteno primerjavo med vrstami izdelka. Za dejansko izkrivljanje ni bilo nobene utemeljitve. Prav tako ni bilo znakov, da bi domnevno izkrivljanje lahko zadostovalo za spremembo splošne ugotovitve, da se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato so bile trditve, ki zadevajo jedrske in vojaške vrste izdelka, zavrnjene.

(80)

Petič, glede na pripombe so se koeficienti, uporabljeni za zunanji premer in razred vrste jekla, pregledali in spremenili. Revidirani koeficienti so se razkrili, kot tudi posledične spremembe posameznih stopenj dampinga. Medtem ko se je s spremembami znižala stopnja dampinga enega kitajskega proizvajalca izvoznika, pa te niso zadostovale za spremembo splošne ugotovitve, da se je damping v OPP nadaljeval. Nasprotno pa niso bili sprejeti alternativni koeficienti, ki jih je predložil kitajski proizvajalec izvoznik, saj so temeljili na standardnih cenikih proizvajalca Unije iz obdobja izven obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Dejanski podatki o posameznih družbah iz obdobja preiskave v zvezi s pregledom so predstavljali bolj zanesljivo osnovo za določitev normalne vrednosti. Zahteve za prilagoditev koeficientov za proizvodno metodo, vrsto surovine in s tem povezanih nakupov so bile neutemeljene in nejasne, saj nobeden od elementov, ki jih je izpostavil kitajski proizvajalec izvoznik, ni vplival na določitev koeficientov, in so bile zato zavrnjene.

(81)

Šestič, zahtevane prilagoditve niso bile utemeljene, prav tako ni bilo nobenih znakov, da so bile dovolj pomembne za spremembo ugotovitve o dampingu. Splošna raven cen indijskega izvoza v Unijo ni bila upoštevna, saj je določitev normalne vrednosti temeljila na domačih cenah, in ne na izvoznih cenah, v vsakem primeru pa je bila primerjava po PCN ustreznejša od primerjave povprečnih cen zaradi različnosti vrst izdelkov in bistvenih razlik v cenah med njimi, kar pa se morebiti ne odraža v povprečnih cenah. Zato so bile trditve zavrnjene.

(82)

V zelo pozni fazi preiskave je kitajski proizvajalec izvoznik zahteval drugo zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje, saj je trdil, da so mu bile kršene pravice do obrambe, in menil, da ni prejel zadostne obrazložitve metodologije, ki jo je Komisija uporabila za določitev stopnje dampinga, natančneje, kako so se koeficienti vzpostavili in kako so se uporabili za določitev normalnih vrednosti. Zahteval je tudi, da se zaslišanja udeležijo tudi druge zainteresirane strani, tj. proizvajalci Unije, proizvajalec iz primerljive države Indije in sodelujoči proizvajalci v ZDA. Vendar nobena od zainteresiranih stran ni sprejela povabila.

(83)

Po zaslišanju je pooblaščenec za zaslišanje podal nekatera priporočila, v skladu s katerimi naj bi Komisija dodatno pojasnila uporabljeno metodologijo ter dopolnila dodatna razkritja in pojasnila, ki jih je izrazila predhodno v postopku. Komisija je posledično predstavila dodatno razkritje, omejeno na točke, na katere je opozoril pooblaščenec za zaslišanje in ki so morebiti posegale v pravico do obrambe, ter proizvajalca izvoznika pozvala, naj predloži pripombe na navedene točke. Vsebina tega dodatnega razkritja je navedena v uvodnih izjavah 53, 77, 78 in 80. Prilagoditev zaradi pripomb proizvajalca izvoznika je poleg tega povzročila nižjo povprečno stopnjo dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov: stopnja dampinga se je znižala na razpon od [25 % do 35 %], kot je navedeno v uvodni izjavi 61, kar je nekoliko manj od [30 % do 40 %], kakor je bil prvotno izračunan v času definitivnega razkritja. Natančna raven stopnje dampinga ni vplivala na proizvajalce izvoznike, saj pregled zaradi izteka ukrepa ni vplival na raven ukrepov, kot je navedeno v uvodni izjavi 195.

(84)	Komisija je kitajskim proizvajalcem izvoznikom dala na razpolago dovolj časa za pripombe na dodatno razkrite elemente.

(85)

En kitajski proizvajalec izvoznik pa se v svojem mnenju ni omejil na pripravo pripomb o vprašanjih, ki jih je obravnaval pooblaščenec za zaslišanje in za katera je Komisija zagotovila dodatna pojasnila. Namesto tega je ponovno podvomil o metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, pri čemer je ugovarjal njenim pojasnilom, ki jih je že pred tem podala v postopku, kot je opisano v uvodnih izjavah 59 do 83. Poleg tega je pozno v petek popoldan, 26. januarja 2018, pred rokom za oddajo pripomb v ponedeljek, 29. januarja 2018, predložil več novih vprašanj in zahtev, ki jih prej, bodisi med postopkom bodisi pred pooblaščencem za zaslišanje, ni predložil, pri čemer je trdil, da bo v primeru, da odgovorov ne bo prejel in da ne bo prišlo do razkritja, kršena njegova pravica do obrambe.

(86)

V odgovor je Komisija najprej opozorila, da zaradi pravnih in postopkovnih korakov ter rokov za sklenitev preiskave v zvezi s pregledom ne more sprejeti nadaljnjih trditev, zahtev in vprašanj, predloženih v pozni fazi postopka, saj bi to ogrozilo pravočasen zaključek preiskave, zlasti v primeru, kadar so imele strani prej dovolj možnosti in časa za posredovanje pripomb. To še toliko bolj velja v obravnavanem primeru, v katerem je bila zainteresiranim stranem metodologija natančno pojasnjena v okviru več zaslišanj in v več dokumentih o razkritju. Iz teh razlogov je Komisija v svojih pojasnilih po zaslišanju od kitajskega proizvajalca izvoznika izrecno zahtevala, da svoje pripombe omeji na posebna vprašanja, v zvezi s katerimi je pred pooblaščencem za zaslišanje trdil, da mu je bila kršena pravica do obrambe, in na katera je prejel dodatna pojasnila. Kitajski proizvajalec izvoznik ni dokazal, kako so mu bile kršene njegove pravice do obrambe, niti ni utemeljil, kako bi obravnavana vprašanja lahko vplivala na splošne ugotovitve preiskave.

(87)

Poleg izpodbijanja metodologije za določitev normalne vrednosti je kitajski proizvajalec izvoznik še naprej trdil, da je bila njegova stopnja dampinga napihnjena s primerjavo med cevmi za vojaško in jedrsko uporabo ter cevmi za običajno uporabo. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79, do takšne primerjave ni prišlo in normalna vrednost za te posebne vrste izdelkov ni bila določena.

(88)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik v tej pozni fazi postopka prvič zahteval prilagoditev za pošteno primerjavo cen na podlagi domneve, da je bila njegova produktivnost 2,5 krat večja od produktivnosti indijskega primerljivega proizvajalca. Izpostavil je tudi stopnjo dobička indijskega proizvajalca in zahteval prilagoditev določitve normalne vrednosti navzdol na podlagi tega, da je bila domača prodaja v Indiji v OPP bolj dobičkonosna od ciljnega dobička, ugotovljenega za industrijo Unije v prvotni preiskavi. Obe zahtevi sta skupaj predstavljali prilagoditev normalne vrednosti navzdol za 28 %, s čimer bi prišlo do domnevne negativne stopnje dampinga.

(89)

Prva trditev je bila podana na stopnji, ko je njeno preverjanje postalo neizvedljivo. V vsakem primeru, tudi če bi bila prva trditev izražena v zgodnejši fazi postopka, ta ni bila potrjena z dokazi in torej ni izpolnjevala zahtev iz člena 6(8) osnovne uredbe. Druga trditev je bila neutemeljena, saj je normalna vrednost temeljila na dejanskih domačih prodajnih cenah proizvajalca iz primerljive države, kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 do 51, in ni bila izračunana na podlagi stroškov in dobička. Dobičkonosnost domače prodaje proizvajalca iz primerljive države se je upoštevala pri ugotovitvi, da je bila domača prodaja opravljena v običajnem poteku trgovine, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50. Nasprotno je ciljni dobiček industrije Unije odražal dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza. Domača dobičkonosnost in ciljni dobiček industrije Unije zato nista bila primerljiva. Obe trditvi sta bili zato zavrnjeni. Zaradi zavrnitve 28-odstotne prilagoditve tudi alternativni izračun dampinga kitajskega proizvajalca izvoznika, tudi če bi bil sprejet, ne bi spremenil ugotovitve, da se je damping v OPP nadaljeval.

(90)

Isti kitajski proizvajalec izvoznik se je na zaslišanju 5. februarja 2018 večkrat skliceval na odločitev pritožbenega organa STO glede uvoza pritrdilnih elementov iz Kitajske (zadeva DS397). Trdil je, da bi glede na navedeno odločitev Komisija morala razkriti vse stroške, cene in normalne vrednosti za vsako vrsto izdelka indijskega proizvajalca iz primerljive države, sodelujočega ameriškega proizvajalca in industrije Unije, pri čemer je trdil tudi, da bi bile v nasprotnem primeru kršene njegove pravice do obrambe.

(91)

Vendar je Komisija navedla, da navedena odločitev narekuje razkritje metode določitve normalne vrednosti samo za vrste izdelka, ki jih je izvozil kitajski proizvajalec, s čimer je zagotovljeno popolno pokritje izvoza. Odločitev ne narekuje, da bi se proizvajalcu izvozniku morali razkriti zaupni podatki o vseh dejavnostih vseh strani. Trditev je bila zato zavrnjena.

(92)

Na zaslišanju dne 5. februarja 2018 je isti kitajski proizvajalec izvoznik še naprej trdil, da so bili napačni tudi revidirani koeficienti, ki jih je določila Komisija. Nasprotoval je revidiranim koeficientom za razred vrste jekla in koeficientom za najmanjši premer. Trdil je, da bi morali vsi koeficienti, določeni na podlagi podatkov ameriških proizvajalcev izvoznikov, temeljiti na običajnih stroških. Predložil je alternativni izračun dampinga na podlagi alternativnih koeficientov, ki je zaradi 28-odstotne prilagoditve, pojasnjene v uvodnih izjavah 88 in 89, pokazal negativno stopnjo dampinga.

(93)

Komisija je ponovno zavrnila alternativne koeficiente, ker so temeljili na standardnih cenikih iz drugega obdobja, in ne iz OPP, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80. Komisija je potrdila, da bi se v protidampinških preiskavah morali obvezno uporabljati dejanski stroški, tj. običajni stroški, prilagojeni za količino in razlike v ceni. Poleg tega so se revidirani koeficienti na splošno ujemali z alternativnimi koeficienti, ki jih je predložil kitajski proizvajalec izvoznik. V vsakem primeru pa alternativni koeficienti sami po sebi, tudi če bi se sprejeli, niso zadostovali za spremembo ugotovitve, da se je v OPP damping nadaljeval.

3.2 Verjetnost nadaljevanja dampinga iz LRK

(94)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, določanje cen proizvajalcev v LRK na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

3.2.1 Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(95)

Izkoriščenost zmogljivosti dveh vzorčenih kitajskih proizvajalcev je znašala od [40 % do 60 %]. Neizkoriščena zmogljivost za dva vzorčena proizvajalca je znašala od [40 000 do 50 000 ton]. To je enako od [30 % do 50 %] potrošnje Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo načrti za gradnjo dodatnih zmogljivosti.

(96)

Vložnik je ocenil, da celotna zmogljivost vseh proizvajalcev v LRK presega 1 milijon ton. Na podlagi izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev je bila celotna neizkoriščena zmogljivost v LRK ocenjena na približno 500 000 ton, kar je štirikrat več od potrošnje Unije. Tudi če bi bile izkoriščenosti zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov višje od izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev, bi bila celotna kitajska neizkoriščena zmogljivost še vedno precejšnja in bi znašala več kot celotna potrošnja Unije.

(97)

Vložnik je ocenil, da celotna domača potrošnja v LRK na podlagi kitajske domače proizvodnje, uvoza in izvoza znaša 310 000 ton. Neizkoriščena zmogljivost je ustrezala več kot 150 % ocenjene kitajske domače potrošnje, zato se ni zdelo verjetno, da bi se lahko domača potrošnja v LRK povečala za 150 % in absorbirala veliko neizkoriščeno zmogljivost.

(98)	Zato je bilo sklenjeno, da je obstajala pomembna neizkoriščena zmogljivost, ki bi se lahko vsaj delno usmerila na trg Unije, če bi ukrepi zoper LRK prenehali veljati.

3.2.2 Določanje cen LRK na drugih trgih

(99)	Protidampinški ukrepi za uvoz zadevnega izdelka iz LRK so veljali v Evrazijski gospodarski uniji (Belorusija, Kazahstan in Rusija) in Ukrajini. Ti ukrepi so prikazali obstoj dampinških praks kitajske industrije kot celote v zvezi z zadevnim izdelkom na drugih trgih.

(100)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se kitajski izvoz v vse tretje države na splošno izvaja po nižjih cenah kot izvoz v Unijo. Na podlagi kitajskih statističnih podatkov o izvozu so bile povprečne kitajske izvozne cene pri izvozu v tretje države 23 % nižje od izvoznih cen pri izvozu v Unijo.

(101)

Komisija je sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

3.2.3 Privlačnost trga Unije

(102)

Velikost trga Unije je bila več kot 100 000 ton, kar je po oceni drugi največji na svetu za LRK in večji od ZDA. Tako je bil trg Unije že po svoji velikosti privlačen trg za kitajske izvoznike.

(103)

Drugič, povprečne kitajske izvozne cene pri izvozu v Unijo so bile znatno višje od povprečnih kitajskih izvoznih cen pri izvozu na druge trge, kar je dodatno dokazalo privlačnost trga Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 100, so bile kitajske izvozne cene pri izvozu v tretje države 23 % nižje od izvoznih cen pri izvozu v Unijo.

(104)

Tretjič, veljavni protidampinški ukrepi na drugih trgih, kot sta Rusija in Ukrajina, so omejili nabor drugih trgov, ki so na voljo za kitajski izvoz. Zato obstaja verjetnost, da bi se kitajski izvoz v primeru, da bi ukrepi prenehali veljati, ponovno usmeril na trg Unije in verjetno dosegel tržni delež, ki je bližje deležu, ki so ga imeli pred naložitvijo ukrepov, to je 18 %.

(105)

Komisija je zato sklenila, da bi bil trg Unije verjetno zelo privlačen namembni cilj za kitajski izvoz, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

3.3 Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(106)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Pokazala je tudi, da je bila neizkoriščena zmogljivost v LRK zelo velika v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno vsaj delno usmerila na trg Unije.

(107)

Poleg tega so na drugih trgih veljali protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz zadevnega izdelka iz LRK, kitajske izvozne cene pri izvozu na druge trge pa so bile nižje od cen v Uniji. To določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v Uniji, če bi ukrepi prenehali veljati.

(108)

Nazadnje sta privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi protidampinških ukrepov, pokazala, da bi se kitajski izvoz verjetno preusmeril na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(109)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znaten dampinški uvoz iz LRK v Unijo.

4. RAZMERE NA TRGU UNIJE

4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(110)

Podoben izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo 23 znanih proizvajalcev, med njimi so bili nekateri medsebojno povezani. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(111)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, določena na približno 117 000 ton.

(112)

Vzorčene družbe v preiskavi predstavljajo 54 % proizvodnje Unije in 55 % prodaje v Uniji. Podatki iz vzorca se štejejo za reprezentativne za položaj industrije Unije.

4.2 Potrošnja Unije

(113)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega glede na podatkovno zbirko Eurostata. Ta podatkovna zbirka je zagotovila najbolj točne podatke, saj je poleg uvoza v okviru običajnega postopka vključevala tudi uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(114)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

	2013	2014	2015	OPP
Celotna potrošnja Unije	108 152	116 718	111 324	104 677
Indeks (2013 = 100)	100	108	103	97
Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki vložnika in podatkovna zbirka Eurostata

(115)

Čeprav se je potrošnja Unije v letu 2014 povečala za 8 %, se je nato med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 11 %. Ta upad je bil predvsem posledica zmanjšanja naložb v naftno in plinsko industrijo, ki je ena glavnih uporabniških industrij.

4.3 Uvoz iz zadevne države

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(116)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi informacij iz podatkovne zbirke Eurostata (10-mestna raven). Vendar je bilo iz razčlenitve držav porekla za uvoz v podatkovni zbirki Eurostata jasno razvidno, da nekatere vključene države niso bile proizvajalke brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla. Zato je bil za namene te preiskave uvoz iz takšnih držav izključen, ker se očitno ne nanaša na zadevni izdelek. Ustrezni podatki so bili zainteresiranim stranem na voljo za pregled v odprtem dokumentu. Podatkov, ki se nanašajo na LRK, Indijo, Ukrajino in druge države proizvajalke brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla, ni bilo treba popraviti.

(117)

Tržni delež uvoza je bil določen tudi na podlagi popravljenih podatkov Eurostata.

(118)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

	2013	2014	2015	OPP
Obseg celotnega uvoza iz LRK (v tonah)	2 437	1 804	1 951	2 317
Indeks (2013 = 100)	100	74	80	95
Tržni delež (v %)	2,3	1,5	1,8	2,2
Obseg uvoza iz LRK brez aktivnega oplemenitenja	1 173	1 120	1 014	820
Indeks (2013 = 100)	100	95	86	70
Tržni delež (v %)	1,1	1	0,9	0,8
Vir: izpolnjeni vprašalniki, podatki vložnika in podatkovna zbirka Eurostata

(119)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz LRK majhen. Celotni uvoz iz LRK je v obravnavanem obdobju predstavljal približno 2-odstotni tržni delež. Če se ne upošteva aktivno oplemenitenje, je v obravnavanem obdobju predstavljal približno 1-odstotni tržni delež. Količine, uvožene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, so bile ponovno izvožene v obliki končnih izdelkov, kot so toplotni izmenjevalniki.

(120)

Uvoz je na tej nizki ravni od uvedbe prvotnih ukrepov leta 2011, zato se lahko domneva, da je posledica veljavnih protidampinških ukrepov.

4.3.2 Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(121)

V uvodni opombi je treba opozoriti, da povprečne cene za zadevni izdelek zaradi široke palete izdelkov in velike razlike v cenah med njimi morda niso reprezentativne za posamezno vrsto izdelka. Kljub temu so predstavljene spodaj.

Preglednica 3

Povprečne uvozne cene iz LRK

	2013	2014	2015	OPP
Povprečna cena uvoza iz LRK (v EUR/tono)	5 288	6 911	6 604	4 615
Indeks	100	131	125	87
Običajni postopek (v EUR/tono)	5 711	6 146	6 442	5 420
Indeks	100	108	113	95
Postopek aktivnega oplemenitenja (v EUR/tono)	4 895	8 162	6 780	4 174
Indeks	100	167	138	85
Vir: podatkovna zbirka TARIC

(122)

Povprečne cene iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %.

(123)

Sodelujoči proizvajalci uvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 56 % uvoza iz Kitajske s približno 1-odstotnim tržnim deležem.

(124)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene treh vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna; in ustrezne tehtane povprečne cene na ravni cen CIF meja Unije vzorčenih proizvajalcev za posamezno uvoženo vrsto izdelka, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu. Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodka od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(125)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi lahko prišlo do izkrivljanja primerjave cen, ker je prodaja v Uniji vključevala visokokakovostne izdelke za jedrsko in vojaško uporabo, ki so jih primerjali z rednimi kitajskimi izdelki. Kritiziral je strukturo vrste izdelka in trdil, da ni ustrezno odražala takšnih razlik. Vendar je sistem za vrste izdelka zagotovil, da se te posebne vrste izdelka, ki jih proizvaja industrija Unije, niso primerjale z vrstami izdelka, ki jih uvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Razlog za to je, da bi bila v polju razreda jekla za te posebne izdelke, ki jih proizvaja industrija Unije, dodeljena drugačna oznaka.

(126)

Na podlagi zgornje metodologije je uvoz v povprečju nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 44 %. Kljub temu, da so dodane protidampinške dajatve (to ne velja, če gre za uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja), je povprečna cena tega kitajskega uvoza nelojalno znižala prodajne cene industrije Unije za 32 %.

(127)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila ena njegovih prodajnih transakcij napačno opredeljena kot postopek aktivnega oplemenitenja, čeprav to ni bila. Ker je zadevna transakcija (ena od več kot skupno 100 transakcij) predstavljala manj kot 3 % njegovega obsega prodaje v Unijo, ni bistveno vplivala na stopnje, navedene v uvodni izjavi 126.

4.3.3 Uvoz iz tretjih držav

(128)

V spodnji preglednici so prikazani razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza. Tukaj velja tudi opomba o uporabnosti povprečnih cen iz uvodne izjave 121.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

Država		2013	2014	2015	OPP
Indija	Obseg v tonah	13 531	17 230	18 911	19 845
	Indeks	100	127	140	147
	Tržni delež (v %)	12,5	14,8	17,0	19,0
	Povprečna cena (v EUR/tono)	5 315	4 790	5 217	4 519
	Indeks	100	90	98	85
Ukrajina	Obseg v tonah	10 170	12 535	12 201	11 870
	Indeks	100	123	120	117
	Tržni delež (v %)	9,4	10,7	11,0	11,3
	Povprečna cena (v EUR/tono)	7 276	6 984	6 706	6 069
	Indeks	100	96	92	83
Republika Koreja	Obseg v tonah	3 731	3 526	3 481	3 166
	Indeks	100	95	93	85
	Tržni delež (v %)	3,4	3	3,1	3
	Povprečna cena (v EUR/tono)	6 614	6 124	6 537	6 599
	Indeks	100	93	99	100
ZDA	Obseg v tonah	3 062	4 647	3 280	3 113
	Indeks	100	152	107	102
	Tržni delež (v %)	2,8	4	2,9	3
	Povprečna cena (v EUR/tono)	15 442	12 181	14 801	15 503
	Indeks	100	79	96	100
Japonska	Obseg v tonah	3 605	4 980	4 602	3 052
	Indeks	100	138	128	85
	Tržni delež (v %)	3,3	4,3	4,1	2,9
	Povprečna cena (v EUR/tono)	7 762	5 477	6 359	8 021
	Indeks	100	71	82	103
Druge tretje države	Obseg v tonah	7 267	10 257	8 740	4 019
	Indeks	100	141	120	55
	Tržni delež (v %)	6,7	8,8	7,9	3,8
	Povprečna cena (v EUR/tono)	6 614	6 124	6 537	6 599
	Indeks	100	93	99	100
Skupno vse tretje države, razen zadevne države	Obseg v tonah	41 366	53 175	51 215	45 065
	Indeks	100	129	124	109
	Tržni delež (v %)	38,2	45,6	46,0	43,1
	Povprečna cena (v EUR/tono)	7 434	6 616	6 570	6 454
	Indeks	100	89	88	87
Vir: podatkovna zbirka TARIC

(129)

Tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen zadevne države, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 43,1 % celotne potrošnje Unije. Največji tržni delež predstavlja uvoz iz Indije (19 % celotne potrošnje Unije). Drugi znatnejši uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je izhajal iz Ukrajine (11,3-odstotni tržni delež).

(130)

Povprečne cene, po katerih je ta uvoz vstopil v Unijo, so bile razmeroma nizke v primerjavi s povprečnimi cenami industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je imel uvoz iz Indije nizko povprečno prodajno ceno na enoto v višini 4 519 EUR na tono.

(131)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika sta pripomnila, da je bila povprečna uvozna cena indijskih proizvajalcev nižja od kitajskih uvoznih cen. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 121, povprečne cene ne predstavljajo nujno poštene ali smiselne podlage za primerjavo cen. Komisija je analizo nelojalnega nižanja cen zaradi kitajskega uvoza (uvodna izjava 126) opravila na podlagi posamezne vrste izdelka. V zvezi z uvozom iz Indije v Unijo v tej preiskavi niso bili na voljo podatki po posameznih vrstah izdelka.

4.4 Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1 Splošne opombe

(132)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala proučitev vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(133)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije. Podatki se nanašajo na vse znane proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili preverjeni. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(134)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaloge, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(135)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2 Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(136)

Skupna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije v obravnavanem obdobju so, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2013	2014	2015	OPP
Obseg proizvodnje (v tonah)	146 346	164 008	132 541	117 034
Indeks	100	112	91	80
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	242 821	249 029	247 420	248 575
Indeks	100	103	102	102
Izkoriščenost zmogljivosti (v %)	60	66	54	47
Indeks	100	109	89	78
Vir: izpolnjen vprašalnik industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije, ki zajema vse proizvajalce

(137)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 20 % z največjim padcem v letu 2015.

(138)

Proizvodna zmogljivost se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečala, in sicer za 2 %. To povečanje je bilo posledica naložb v obrate in opremo, kar je privedlo do manjših izboljšav učinkovitosti.

(139)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala. 22-odstotno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti izraža zmanjšanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju.

4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(140)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

	2013	2014	2015	OPP
Obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)	64 349	61 739	58 157	57 295
Indeks	100	96	90	89
Tržni delež (v %)	59,5	52,9	52,2	54,7
Indeks	100	89	88	92
Obseg izvoza (v tonah)	63 641	78 164	53 884	49 691
Indeks	100	123	85	78
Vir: izpolnjen vprašalnik industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije, ki zajema vse proizvajalce

(141)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal na 57 295 ton, kar pomeni zmanjšanje za 11 % v obravnavanem obdobju. Tržni delež industrije Unije se je v istem obdobju zmanjšal za 8 %, medtem ko se je obseg izvoza zmanjšal za 22 %.

4.4.2.3 Rast

(142)

Kot je razvidno iz preglednice 6 zgoraj, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni rasla, ampak se je v smislu tržnega deleža celo zmanjšala.

4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost

(143)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

	2013	2014	2015	OPP
Število zaposlenih	4 825	4 859	4 451	4 462
Indeks	100	101	92	92
Produktivnost (v tonah/zaposlenega)	30	34	30	26
Indeks	100	111	98	86
Vir: izpolnjen vprašalnik industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije, ki zajema vse proizvajalce

(144)

V obravnavanem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo za 8 %. Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %.

4.4.2.5 Zaloge

(145)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Zaloge

	2013	2014	2015	OPP
Končne zaloge (v tonah)	8 065	8 906	8 294	6 470
Indeks	100	110	103	80
Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje	5,5	5,4	6,3	5,5
Indeks	100	99	114	100
Vir: izpolnjen vprašalnik industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije, ki zajema vse proizvajalce

(146)

Končne zaloge so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za 20 %. Končne zaloge so v primerjavi z ravnjo proizvodnje v tem obdobju ostale stabilne.

4.4.2.6 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(147)

Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval, kot je pojasnjeno v zgornjem oddelku 3. Znaten damping, ki so ga izvajali kitajski proizvajalci, je negativno vplival na uspešnost industrije Unije, saj so te cene znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(148)

V obravnavanem obdobju je bil obseg dampinškega uvoza iz LRK bistveno nižji kot v obdobju prvotne preiskave. Na podlagi tega je mogoče skleniti, da je bil vpliv višine stopnje dampinga na industrijo Unije prav tako manjši.

4.4.3 Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(149)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

	2013	2014	2015	OPP
Povprečne prodajne cene nepovezanim strankam (v EUR/tono)	9 601	9 013	9 256	8 668
Indeks	100	94	96	90
Stroški proizvodnje na enoto (v EUR/tono)	9 065	8 155	9 106	8 425
Indeks	100	90	100	93
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(150)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene v Uniji zmanjšale za 10 %. Stroški proizvodnje na enoto so se znižali za 7 % kot cene surovin, znižala pa se je zlasti cena niklja. Povečanje stroškov na enoto v letu 2015 je mogoče pojasniti z upadom obsega proizvodnje in prodaje v tem letu (zgornji preglednici 5 in 6).

(151)

Poudariti je treba, da zgoraj navedene povprečne cene in povprečni stroški na enoto vključujejo vrsto visokokakovostnih izdelkov, ki se prodajajo določenim industrijam, ki niso v konkurenci s kitajskim uvozom. Zato ti izdelki niso bili uporabljeni pri primerjavi cen med uvozom in prodajo industrije Unije na trgu Unije (glej uvodno izjavo 124).

4.4.3.2 Stroški dela

(152)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

	2013	2014	2015	OPP
Povprečna plača na zaposlenega (v EUR)	63 156	64 353	64 117	61 394
Indeks	100	102	102	97
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(153)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju imeli relativno stabilno gibanje. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znižali za 3 %.

4.4.3.3 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(154)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb.

(155)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2013	2014	2015	OPP
Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)	5,6	6,8	0,8	0,3
Indeks	100	123	14	5
Denarni tok (v EUR) (indeks, 2013 = 100)	100	73	60	38
Naložbe (v EUR) (indeks, 2013 = 100)	100	76	99	102
Donosnost naložb (v %)	35,9	35,6	6,8	3,0
Indeks	100	99	19	8
Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije

(156)

Dobički industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali. V primerjavi z letom 2013 se je industrija v letu 2014 povečala za 23 %. Dobiček se je med letoma 2014 in 2015 zmanjšal za 88 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je industrija komaj dosegla ničlo, dobički pa so se dodatno zmanjšali na 0,3 %.

(157)

Neto denarni tok in donosnost naložb sta se razvijala podobno kot dobičkonosnost.

(158)

Naložbe vzorčenih družb so se v obravnavanem obdobju ohranjale na stabilnih ravneh. Naložbe so bile namenjene predvsem izboljšanju učinkovitosti obstoječih proizvodnih linij ter izboljšavam na področju zdravja in varnosti ter okoljskim izboljšavam.

4.5 Sklep o škodi

(159)

Na začetku obravnavanega obdobja so nekateri gospodarski subjekti industrije Unije predstavili pozitivno stanje, ki kaže močne znake okrevanja od škode, ugotovljene v prvotni preiskavi. Industrija Unije je v letih 2013 in 2014 dosegla stopnje dobička nad ciljnim dobičkom. Industrija Unije je lahko tudi znatno izboljšala ravni proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti ter obseg izvoza.

(160)

Vendar pa je bilo od leta 2015 pri večini ekonomskih kazalnikov opaziti izrazito poslabšanje. Industrijo Unije je predvsem prizadelo močno upadanje ravni dobičkonosnosti (na 0,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom) ter znatno znižanje ravni proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, kot tudi prodajnih cen na enoto in zaposlovanja. Na splošno so se gibanja skoraj vseh ekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšala.

(161)

Negativna gibanja je mogoče razložiti s kumulativnim učinkom niza dejavnikov, ki so skupaj dodatno poslabšali stanje industrije Unije, ki je še vedno bila v občutljivem položaju: stalna prisotnost kitajskega dampinškega uvoza, čeprav v omejenih količinah v primerjavi s prvotno preiskavo, na ravneh, ki znatno nelojalno nižajo cene proizvajalcev Unije; znaten upad naložb v svetovno naftno in plinsko industrijo, ki predstavlja največji trg za zadevni izdelek; in povečanje uvoza iz tretjih držav po nizkih cenah (predvsem iz Indije, a tudi Ukrajine), ki je industriji Unije močno znižal ceno in obseg.

(162)

Po razkritju sta dva kitajska proizvajalca izvoznika trdila, da bi bilo treba predložiti več podrobnosti o treh vzročnih dejavnikih, navedenih v uvodni izjavi 161. Vendar pa so ti dejavniki ustrezno pojasnjeni in nobena od zainteresiranih strani ni navedla, da bi kateri koli drug dejavnik igral pomembno vlogo. Komisija meni, da njena analiza zajema vse potrebno in je ustrezna.

(163)

Ugotovitev, da je uvoz iz Kitajske močno vplival na položaj industrije Unije, kot določa člen 3(6) osnovne uredbe, temelji na visokih ravneh nelojalnega nižanja cen, kakor je navedeno v oddelku 4.3.2. Po razkritju je en proizvajalec izvoznik trdil, da je tržni delež kitajskega uvoza dosegel samo 1 %, kar ne drži, saj bi bilo treba pri opredelitvi kitajskega tržnega deleža upoštevati tudi prodajo v Uniji v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Razlog za to je, da je uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja del uporabe izdelka, ki se pregleduje, in konkurira drugi prodaji na trgu Unije, vključno s prodajo industrije Unije. V uvodni izjavi 115 je dodatno razloženo, da je v obravnavanem obdobju prišlo do 3-odstotnega upada porabe, kar je večinoma posledica upada naložb v naftno in plinsko industrijo od leta 2015, ki je najpomembnejša industrija uporabnica zadevnega izdelka. Industrija brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla je v objavi, ki ji ni nihče nasprotoval in je bila na voljo vsem zainteresiranim stranem, potrdila šibko povpraševanje navedenega sektorja uporabe v kasnejši fazi obravnavanega obdobja. Zato je imel ta dejavnik, ki je povzročil upad povpraševanja, v kasnejši fazi obravnavanega obdobja tudi vpliv na stanje industrije Unije. Nazadnje, povečan uvoz iz Indije in drugih tretjih držav se je obsežno obravnaval v poglavju 4.3.3, preglednica 4 pa zajema vse podrobnosti o razsežnosti povečanja, gibanju cen in povečanju tržnega deleža. Medtem ko povprečne indijske uvozne cene kažejo na to, da je ta uvoz nelojalno nižal cene industrije Unije, pa tega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti za veljavne primerjave cen, saj bi bilo za to treba uporabiti bolj natančne podatke, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi ustrezni prihodnji razvoj dogodkov (glej uvodne izjave 176 do 180). Komisija v vsakem primeru meni, da člen 11(2) osnovne uredbe ne zahteva izvedbe ločene analize vzročne zveze kot pogoj za podaljšanje dajatev v primeru verjetnosti ponovitve dampinga in nadaljevanja škode, kot je določeno v tej uredbi. Na podlagi vseh teh elementov ni mogoče sklepati, da je bil uvoz iz Indije ali drugih tretjih držav edini dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Obstoj in pomembnost treh dejavnikov izhaja iz ocene podatkov v dokumentaciji, ki so bili na voljo vsem zainteresiranim stranem. Zato je bila trditev, da vzročna zveza ni bila ustrezno razkrita, zavrnjena.

(164)

Komisija je tako sklenila, da so prvotni ukrepi koristili industriji Unije, saj je v obravnavanem obdobju pokazala določene izboljšave (zlasti v letih 2013 in 2014) v primerjavi s položajem, ugotovljenim v obdobju prvotne preiskave (2010). Vendar pa industrija počasi okreva in je zaradi zgoraj navedenih dejavnikov še vedno v krhkem in ranljivem položaju. Zato je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE V PRIMERU RAZVELJAVITVE UKREPOV

(165)

V preiskavi je bilo v uvodni izjavi 164 ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela škodo. Komisija je zato ocenila, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil kitajski dampinški uvoz, če bi ukrepi zoper LRK prenehali veljati v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(166)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: neizkoriščena zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, možne ravni cen kitajskih uvoznikov brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije.

5.1 Neizkoriščene zmogljivosti v LRK in privlačnost trga Unije

(167)

Komisija je ugotovila, da je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kitajski uvoz na trg Unije opravljen po dampinških cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene proizvajalcev Unije. V skladu s tem je Komisija v (uvodni izjavi 109) ugotovila, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati.

(168)

Komisija je v uvodnih izjavah od 95 do 98 potrdila obstoj velikih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK, ki so ocenjene na več kot štirikratno celotno potrošnjo na trgu Unije. V zvezi s tem je preiskava tudi potrdila (glej uvodno izjavo 102), da je trg brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Unije, brez LRK, v smislu ravni porabe največji trg na svetu.

(169)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so se tudi kitajski proizvajalci izvozniki pri izvozu na druge trge posluževali dampinških cen. Posledica tega je bila uvedba protidampinških ukrepov zoper kitajske proizvajalce izvoznike v več državah in s tem omejevanje števila trgov, ki so na voljo kitajskemu izvozu.

(170)

Komisija je zato sklenila, da bi bil vsaj del velike neizkoriščene zmogljivosti, ki je na voljo v LRK, verjetno usmerjen na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

5.2 Vpliv predvidenega obsega uvoza in cen v primeru razveljavitve ukrepov

(171)

Na podlagi elementov, opisanih v oddelku 5.1, je preiskava potrdila, da bi kitajski proizvajalci izvozniki brez protidampinških ukrepov dobili močno spodbudo, da znatno povečajo obseg uvoza na trg Unije. Komisija je tudi ugotovila, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati (uvodne izjave 106–109).

(172)

Za prikaz ravni cen kitajskega uvoza brez ukrepov je Komisija izvedla oceno naslednjih elementov: (i) primerjave cen med kitajskimi uvoznimi cenami v Unijo brez protidampinške dajatve (tj. uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja) in cenami industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom; in (ii) določanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov na tretjih trgih (brez sprejetih protidampinških ukrepov).

(173)

Te primerjave cen so pokazale, da so bile kitajske uvozne cene na trg Unije, brez protidampinške dajatve, v povprečju 44 % nižje od cen industrije Unije. Poleg tega je analiza izvoznega ravnanja kitajskih proizvajalcev pokazala, da se je kitajski izvoz na druge trge na splošno opravljal po nekoliko nižjih cenah kot izvoz v Unijo. Komisija je zato potrdila, da so kitajski proizvajalci izvozniki sledili doslednemu vzorcu zelo poceni izvoza na vseh trgih.

(174)

Zaradi zgornjih elementov je zelo verjetno, da bi kitajski dampinški uvoz vstopil na trg Unije v znatnem obsegu po cenah, ki znatno nelojalno nižajo cene proizvajalcev Unije. To bi negativno vplivalo na industrijo Unije, saj bi te znatne dodatne količine uvoza znižale prodajne cene, ki jih lahko doseže industrija Unije, zmanjšale obseg prodaje industrije Unije in tudi njeno izkoriščenost zmogljivosti, zaradi česar bi se njeni proizvodni stroški povečali. Pričakovano povečanje dampinškega uvoza po nizkih cenah bi tako povzročilo nadaljnje in močno poslabšanje finančnih rezultatov industrije Unije, zlasti dobičkonosnosti.

(175)

En kitajski proizvajalec izvoznik je podvomil, ali je kitajski uvoz zadevnega izdelka, ob upoštevanju trenutne prisotnosti velikih količin uvoza iz Indije, res ponovno vstopil na trg Unije v velikem obsegu in s tem povečal škodo industriji Unije. V zvezi s tem je trdil, da je uvoz iz Indije nadomestil uvoz iz Kitajske in da je malo verjetno, da bi uvoz iz Kitajske ponovno dosegel tak obseg prodaje, saj so bile indijske cene dosledno nižje od kitajskih. Medtem ko so bile kitajske cene na tretjih trgih le malo nižje od kitajskih cen na trgu Unije, pa so bile indijske cene na trgu Unije bistveno nižje od kitajskih cen na trgu Unije.

(176)

V odgovor na to bi bilo treba predstaviti več argumentov.

(177)

Prvič, ta preiskava je v skladu z zahtevami iz člena 11(2) osnovne uredbe omejena na presojo, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga in škode zaradi škodljivo oblikovanih cen kitajskega uvoza zadevnega izdelka v primeru odprave zadevnih dajatev. Dejstvo, da je uvoz iz Kitajske na trg Unije trenutno precej nižji kot pred uvedbo ukrepov, kaže, da so bile dajatve uspešne pri ponovni vzpostavi neizkrivljenih konkurenčnih pogojev med kitajskimi izvozniki zadevnega izdelka in industrijo Unije. Dejstvo, da uvoz iz Indije nelojalno niža uvoz iz Kitajske, ne izpodbija obveznosti Komisije, da ostane v okviru te preiskave. Kot namreč kaže sodna praksa Splošnega sodišča, je iz člena 11(2) osnovne uredbe razvidno, da mora Komisija le potrditi trditev, da obstaja verjetnost ponovitve ali nadaljevanja škode zaradi dampinškega kitajskega uvoza, če bi ukrepi prenehali veljati (11). Kot je navedeno v uvodni izjavi 183, je bila navedena verjetnost dokazana na podlagi ocene Komisije iz te uredbe.

(178)

Drugič, opozoriti je treba, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 121, potrebna pazljivost pri uporabi povprečne cene v zvezi z zadevnim izdelkom, saj obstaja širok razpon različnih cen na tono, in da bi bilo treba, kadar je to mogoče, cene primerjati na podlagi posamezne vrste izdelka. Vendar pa Komisija pri ugotavljanju verjetnosti nadaljevanja škode ni primerjala kitajskih prodajnih cen in obsegov z indijskimi prodajnimi cenami in obsegi, temveč jih je primerjala s prodajnimi cenami in obsegi industrije Unije. Komisija namreč ne trdi, da bi uvoz iz Kitajske zamenjal uvoz iz Indije. Tak razvoj sam po sebi ne bi negativno vplival na stopnjo škode za industrijo Unije. Vendar se zaradi visoke stopnje nelojalnega nižanja cen, ugotovljene za kitajski uvoz (glej uvodno izjavo 173), in velike razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti zdi, da bi se kitajski uvoz znatno povečal in posledično povzročil dodatno škodo industriji Unije, če bi se ukrepi razveljavili. Ta uvoz bi zato imel uničujoč učinek na obseg prodaje in dobičkonosnost industrije Unije.

(179)

Tretjič, glede primerjave med cenami kitajskega uvoza in indijskega uvoza analiza podatkov vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov jasno kaže, da je uvoz v obravnavanem obdobju zajemal specializirane izdelke (kot so precizne cevi) oziroma se podatki nanašajo na uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Če bi se ukrepi razveljavili, bi bil seveda mogoč precej širši razpon uvoza, uvoz pa bi se povečal za bolj standardne vrste izdelka (tiste z največjim obsegom za industrijo Unije). Obseg kitajskega uvoza se bo verjetno povečal ne glede na obstoj indijske konkurence.

(180)

Isti kitajski proizvajalec izvoznik je za pojasnitev, zakaj kitajske izvozne cene pri izvozu v tretje države ne bi podprle ugotovitve, da obstaja verjetnost nadaljevanja škode, prav tako uporabil podatke o povprečni ceni uvoza iz Indije v Unijo. Uporaba povprečnih cen ponovno pomeni, da Komisija te analize ne more sprejeti. Komisija je kitajske podatke o izvozu v tretje države uporabila na podlagi smiselnih primerjav glede na vrsto izdelka.

(181)

Kitajski izvoznik se je skliceval na preiskavo proti izogibanju v zvezi z Indijo, navedeno v uvodni izjavi 7. Vendar tudi te trditve ni mogoče sprejeti, saj je točne ugotovitve mogoče sprejeti le podlagi primerjav cen, opravljenih na podlagi vrste izdelka. Sklicevanja na povprečne uvozne cene, tudi če so te nizke, niso smiselna v okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov.

(182)

Komisija iz vseh navedenih razlogov zavrača trditev, da ni podala zadostne obrazložitve nadaljevanja škode.

5.3 Ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja škode

(183)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega dampinškega uvoza po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije, in s tem še dodatno poslabšala škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično bi bil obstoj industrije Unije resno ogrožen.

6. INTERES UNIJE

(184)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani vsi s tem povezani različni interesi, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in uporabnikov. Njihova analiza omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega učinka sprejetih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(185)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(186)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ugotovitev, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

6.1 Interes industrije Unije

(187)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz v veliki meri vstopil na trg Unije, je industrija Unije še vedno šibka, kot so potrdila negativna gibanja določenih kazalnikov škode.

(188)

Če bi ukrepi prenehali veljati, bi verjetni pritok velikih količin dampinškega uvoza iz zadevne države po vsej verjetnosti povzročil dodatno škodo za industrijo Unije. Ta pritok bi med drugim verjetno povzročil izgubo tržnega deleža, znižanje prodajnih cen, zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in na splošno resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

(189)

Komisija je zato sklenila, da bi bila ohranitev protidampinških ukrepov zoper LRK v interesu industrije Unije.

6.2 Interes nepovezanih uvoznikov in uporabnikov

(190)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni resneje negativno vplivala na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji. V tej preiskavi je sodelovalo šest uvoznikov (od katerih so bili štirje tudi uporabniki zadevnega izdelka), tako da so predložili izpolnjene vprašalnike, in le eden od njih je navedel, da nasprotuje ukrepom.

(191)

Preiskava je pokazala, da je bila večina uvoza opravljena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (pri čemer ni bila plačana nobena protidampinška dajatev). Poleg tega so ti uvozniki pogosto imeli velike poslovne segmente, ki sploh niso vključevali zadevnega izdelka. Ti uvozniki so tudi pojasnili, da so imeli številne druge vire dobave za zadevni izdelek. Poleg tega je proučitev stroškov uporabnikov pokazala, da je zadevni izdelek predstavljal manj kot 10 % (v povprečju) njihovih celotnih stroškov proizvodnje končnih izdelkov.

(192)

Iz zgornje uvodne izjave je bilo potrjeno, da ukrepi niso bistveno vplivali na uvoznike in uporabnike, zato je Komisija sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bi v precejšnji meri negativno vplivalo na uvoznike Unije in uporabnike.

(193)

Ena zainteresirana stran je velik delež svojega uvoza preusmerila s kitajskih na indijske proizvajalce izvoznike in trdila, da industrija Unije ni imela koristi od ukrepov. Vendar, če pogledamo celoten položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.5, je ta pokazala svojo zmožnost, da izkoristi ukrepe brez velikega obsega uvoza iz LRK.

6.3 Sklep o interesu Unije

(194)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

7. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(195)

Glede na ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga in škode iz tega izhaja, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1331/2011.

(196)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije (12) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(197)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla (razen tistih, ki so opremljene s priborom (fitingi), ustrezne za pretok plina ali tekočine za uporabo v civilnem letalstvu), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7304 11 00, 7304 22 00, 7304 24 00, ex 7304 41 00, 7304 49 10, ex 7304 49 93, ex 7304 49 95, ex 7304 49 99 in ex 7304 90 00 (oznake TARIC 7304410090, 7304499390, 7304499590, 7304499990 in 7304900091), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba/družbe	Stopnja dokončne protidampinške dajatve	Dodatna oznaka TARIC
Changshu Walsin Specialty Steel, Co. Ltd, Haiyu	71,9 %	B120
Shanghai Jinchang Stainless Steel Tube Manufacturing, Co. Ltd, Situan	48,3 %	B118
Wenzhou Jiangnan Steel Pipe Manufacuring, Co. Ltd, Yongzhong	48,6 %	B119
Družbe, navedene v Prilogi I	56,9 %
Vse druge družbe	71,9 %	B999

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinah. Obrestna mera v primeru povračila, ki sproži pravico do plačila zamudnih obresti, je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih glavnih dejavnostih refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, ter povečana za eno odstotno točko.

4. Kadar kateri koli novi proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da: (a) izdelka, opisanega v odstavku 1, v obdobju med 1. julijem 2009 in 30. junijem 2010 (obdobje prvotne preiskave) ni izvažal v Unijo, (b) ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo, (c) je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja prvotne preiskave izvozil znatno količino v Unijo, lahko Komisija spremeni Prilogo I tako, da novega proizvajalca izvoznika doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec prvotne preiskave in za katere velja tehtana povprečna dajatev, ki ne presega 56,9 %.

5. Pogoj za uporabo individualnih stopenj protidampinške dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, pri čemer je navedeno: „Podpisani potrjujem, da je (količina) brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1331/2011 z dne 14. decembra 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 20.12.2011, str. 6).

(3) UL C 117, 2.4.2016, str. 10.

(4) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, UL C 461, 10.12.2016, str. 12.

(5) UL L 40, 17.2.2017, str. 64.

(6) UL L 299, 16.11.2017, str. 1.

(7) Sodba z dne 18. aprila 2013 v zadevi C-595/11, Steinel Vertrieb, ECLI:EU:C:2013:251, točka 44.

(8) UL L 169, 29.6.2011, str. 6.

(9) OJ L 211, 17.8.2017, str. 22.

(10) Korespondenca s pravnimi zastopniki kitajskega proizvajalca izvoznika z dne 27. in 29. decembra 2017.

(11) Sodba z dne 30. aprila 2015 v zadevi T-432/12, VTZ in drugi proti Svetu, EU:T:2015:248, točka 74.

(12) Sodba v zadevi Wortmann, C-365/15, EU:C:2017:19, točke 35 do 39.

PRILOGA I

SODELUJOČI PROIZVAJALCI IZVOZNIKI IZ LRK, KI NISO VKLJUČENI V VZOREC PRVOTNE PREISKAVE

Ime	Dodatna oznaka TARIC
Baofeng Steel Group, Co. Ltd., Lishui,	B 236
Changzhou City Lianyi Special Stainless Steel Tube, Co. Ltd., Changzhou,	B 237
Huadi Steel Group, Co. Ltd., Wenzhou,	B 238
Huzhou Fengtai Stainless Steel Pipes, Co. Ltd., Huzhou,	B 239
Huzhou Gaolin Stainless Steel Tube Manufacture, Co. Ltd., Huzhou,	B 240
Huzhou Zhongli Stainless Steel Pipe, Co. Ltd., Huzhou,	B 241
Jiangsu Wujin Stainless Steel Pipe Group, Co. Ltd., Beijing,	B 242
Jiangyin Huachang Stainless Steel Pipe, Co. Ltd., Jiangyin	B 243
Lixue Group, Co. Ltd., Ruian,	B 244
Shanghai Crystal Palace Pipe, Co. Ltd., Shanghai,	B 245
Shanghai Baoluo Stainless Steel Tube, Co. Ltd., Shanghai,	B 246
Shanghai Shangshang Stainless Steel Pipe, Co. Ltd., Shanghai,	B 247
Shanghai Tianbao Stainless Steel, Co. Ltd., Shanghai,	B 248
Shanghai Tianyang Steel Tube, Co. Ltd., Shanghai,	B 249
Wenzhou Xindeda Stainless Steel Material, Co. Ltd., Wenzhou,	B 250
Wenzhou Baorui Steel, Co. Ltd., Wenzhou,	B 251
Zhejiang Conform Stainless Steel Tube, Co. Ltd., Jixing,	B 252
Zhejiang Easter Steel Pipe, Co. Ltd., Jiaxing,	B 253
Zhejiang Five - Star Steel Tube Manufacturing, Co. Ltd., Wenzhou,	B 254
Zhejiang Guobang Steel, Co. Ltd., Lishui,	B 255
Zhejiang Hengyuan Steel, Co. Ltd., Lishui,	B 256
Zhejiang Jiashang Stainless Steel, Co. Ltd., Jiaxing City,	B 257
Zhejiang Jinxin Stainless Steel Manufacture, Co. Ltd., Xiping Town,	B 258
Zhejiang Jiuli Hi-Tech Metals, Co. Ltd., Huzhou,	B 259
Zhejiang Kanglong Steel, Co. Ltd., Lishui,	B 260
Zhejiang Qiangli Stainless Steel Manufacture, Co. Ltd., Xiping Town,	B 261
Zhejiang Tianbao Industrial, Co. Ltd., Wenzhou,	B 262
Zhejiang Tsingshan Steel Pipe, Co. Ltd., Lishui,	B 263
Zhejiang Yida Special Steel, Co. Ltd., Xiping Town.	B 264

6.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 63/50

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2018/334

z dne 1. marca 2018

o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Internet in ponudniki storitev, ki so dejavni na internetu, pomembno prispevajo k inovacijam, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Mnogi od teh ponudnikov storitev imajo odločilno vlogo v digitalnem gospodarstvu, saj povezujejo podjetja in državljane ter omogočajo javne razprave ter razširjanje in sprejemanje informacij o dejstvih, mnenj in idej. Vendar pa njihove storitve v nekaterih primerih zlorabijo tretje osebe za izvajanje nezakonitih dejavnosti na spletu, na primer razširjanje nekaterih informacij v zvezi s terorizmom, spolno zlorabo otrok, nezakonitim sovražnim govorom ali kršitvami zakonodaje o varstvu potrošnikov, ki bi lahko porušile zaupanje njihovih uporabnikov in škodovale njihovim poslovnim modelom. V nekaterih primerih zadevni ponudniki storitev morda celo iztržijo nekaj koristi od te dejavnosti, na primer zaradi razpoložljivosti avtorsko zaščitenih vsebin brez dovoljenja imetnikov pravic.

(2)

Prisotnost nezakonitih spletnih vsebin ima resne negativne posledice za uporabnike, za druge prizadete državljane in podjetja ter družbo na splošno. Glede na osrednjo vlogo ponudnikov spletnih storitev ter tehnološka sredstva in zmogljivosti, povezane s storitvami, ki jih zagotavljajo, imajo ponudniki spletnih storitev posebno družbeno odgovornost za boj proti nezakonitim vsebinam, ki se razširjajo z uporabo njihovih storitev.

(3)

Glede na to, da je hitra odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih pogosto bistveno za omejitev nadaljnjega razširjanja in škode, navedena odgovornost med drugim pomeni, da bi morali biti zadevni ponudniki storitev zmožni sprejeti hitro odločitev o morebitnih ukrepih v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami. Navedena odgovornost pomeni tudi, da bi morali vzpostaviti učinkovite in ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da ravnajo skrbno in sorazmerno ter da se prepreči nenamerna odstranitev vsebin, ki niso nezakonite.

(4)

Številni ponudniki spletnih storitev so priznali to odgovornost in v skladu z njo tudi ukrepajo. Na kolektivni ravni je bil dosežen pomemben napredek s prostovoljnimi dogovori različnih vrst, vključno z internetnim forumom EU o terorističnih spletnih vsebinah, kodeksom ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu ter memorandumom o soglasju glede prodaje ponarejenega blaga. Vendar kljub tem zavezam in napredku nezakonite spletne vsebine še vedno ostajajo resen problem v Uniji.

(5)

Zaskrbljen zaradi terorističnih napadov v EU in širjenja spletne teroristične propagande je Evropski svet na zasedanju 22. in 23. junija 2017 izjavil, da „za zadevni sektor pričakuje, da bo […] razvil novo tehnologijo in orodja za izboljšanje samodejnega odkrivanja in odstranjevanja vsebine, ki ščuva k terorističnim dejanjem. […]“ Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. junija 2017 pozval navedene spletne platforme, „naj okrepijo ukrepe za boj proti nezakonitim in škodljivim spletnim vsebinam“. Ministri držav članic so v okviru internetnega foruma EU ponovno pozvali podjetja, naj sprejmejo bolj proaktiven pristop k zaščiti svojih uporabnikov pred terorističnimi vsebinami. Kar zadeva pravice intelektualne lastnine, je Svet v svojih sklepih z dne 4. decembra 2014 o uveljavljanju teh pravic pozval Komisijo, naj preuči uporabo orodij, ki so na voljo za identifikacijo kršiteljev pravic intelektualne lastnine, in vlogo posrednikov pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine.

(6)

Komisija je 28. septembra 2017 sprejela sporočilo s smernicami o odgovornosti ponudnikov spletnih storitev v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami (1). V tem sporočilu je Komisija pojasnila, da bo ocenila, ali so potrebni dodatni ukrepi, med drugim s spremljanjem napredka na podlagi prostovoljnih dogovorov. To priporočilo je nadgradnja navedenega sporočila ter odraža raven ambicij, začrtanih v sporočilu, in jih uveljavlja, pri čemer v celoti upošteva pomemben napredek, ki je bil dosežen na podlagi navedenih prostovoljnih dogovorov, in na njem gradi.

(7)

To priporočilo potrjuje, da bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti boja proti različnim vrstam nezakonitih spletnih vsebin in specifičen odziv, ki bi bil potreben, vključno z namenskimi zakonodajnimi ukrepi. Komisija priznava potrebo po takšnih posebnih zakonodajnih ukrepih, zato je, glede na spreminjajoče se tržne razmere, na primer 25. maja 2016 sprejela predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poleg tega je 14. septembra 2016 sprejela predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (3), ki vključuje obveznost, da določeni ponudniki storitev v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so jih imetniki pravic ugotovili v sodelovanju s ponudniki storitev. To priporočilo ne vpliva na tovrstne zakonodajne ukrepe in predloge.

(8)

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) vsebuje izjeme glede odgovornosti, ki so pod določenimi pogoji na voljo za nekatere ponudnike spletnih storitev, ki vključujejo ponudnike storitev gostovanja v smislu člena 14 Direktive. Da bi lahko izkoristili navedeno izjemo glede odgovornosti, morajo ponudniki storitev gostovanja hitro ukrepati in odstraniti nezakonito informacijo, ki jo hranijo, ali onemogočiti dostop do nje, in sicer takoj ko so zanjo izvedeli, kar zadeva odškodninske zahtevke pa, odkar so jim znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo. Takšno znanje in zavedanje lahko med drugim pridobijo prek prijav, ki so jim bile predložene. Direktiva 2000/31/ES je podlaga za oblikovanje postopkov za odstranitev nezakonitih informacij in onemogočanje dostopa do njih. Navedena direktiva dopušča tudi možnost za države članice, da od zadevnih ponudnikov storitev zahtevajo, da postopajo s skrbnostjo v zvezi z nezakonitimi vsebinami, ki bi jih morda hranili.

(9)

Pri sprejemanju ukrepov v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami države članice spoštujejo načelo države izvora iz Direktive 2000/31/ES. V skladu s tem načelom države članice ne smejo iz razlogov, ki spadajo v koordinirano področje, kot je določeno v navedeni direktivi, omejevati svobode zagotavljanja storitev informacijske družbe, ki jih ponujajo ponudniki s sedežem v drugi državi članici, pri čemer so možna odstopanja pod pogoji, določenimi v navedeni direktivi.

(10)

Poleg tega več drugih zakonodajnih aktov Unije zagotavlja pravni okvir v zvezi z nekaterimi vrstami nezakonitih vsebin, ki so na voljo na spletu in se prek njega razširjajo. Zlasti Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) zahteva, da države članice sprejmejo ukrepe za odstranitev spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, in dopušča preprečitev dostopa do takšnih spletnih strani, ob upoštevanju nekaterih zaščitnih ukrepov. Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 8. septembra 2018, vsebuje podobne določbe glede spletnih vsebin, ki pomenijo javno ščuvanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja. Direktiva (EU) 2017/541 prav tako določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj na področju terorističnih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj v povezavi s teroristično skupino in kaznivih dejanj v povezavi s terorističnimi dejavnostmi. V skladu z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) lahko pristojni sodni organi izdajo sodno odredbo zoper posrednike, katerih storitve tretja oseba uporablja za kršenje pravice intelektualne lastnine.

(11)

Poleg prostovoljnih ukrepov, ki so jih sprejeli nekateri ponudniki spletnih storitev, so zlasti glede na navedeno nekatere države članice od sprejetja Direktive 2000/31/ES sprejele pravila o mehanizmih prijave in ukrepanja. Druge države članice razmišljajo o sprejetju takšnih pravil. Ti mehanizmi na splošno omogočajo lažjo prijavo vsebin, za katere prijavitelj meni, da so nezakonite, zadevnemu ponudniku storitev gostovanja („prijava“), na podlagi katere se navedeni ponudnik lahko odloči, ali se s to oceno strinja in ali želi te vsebine odstraniti oziroma onemogočiti dostop do njih („ukrepanje“). Razlike med takšnimi nacionalnimi predpisi se vedno bolj povečujejo. Posledično za zadevne ponudnike storitev lahko veljajo številne pravne zahteve, ki se razlikujejo glede na njihovo vsebino in področje uporabe.

(12)

V interesu notranjega trga in učinkovitosti boja proti nezakonitim spletnim vsebinam ter za ohranitev uravnoteženega pristopa, ki ga želi zagotoviti Direktiva 2000/31/ES, je treba določiti nekatera glavna načela, ki bi morala biti vodilo za dejavnosti držav članic in zadevnih ponudnikov storitev v zvezi s tem.

(13)

Ta načela bi bilo treba določiti in uporabljati ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, ki jih varuje pravni red Unije, in zlasti pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Nezakonite spletne vsebine bi bilo treba obravnavati z ustreznimi in strogimi zaščitnimi ukrepi, da bi zagotovili zaščito različnih ogroženih temeljnih pravic vseh zadevnih strani. Te pravice glede na konkretni primer lahko vključujejo svobodo izražanja, vključno s svobodo do prejemanja in sporočanja informacij, pravico do spoštovanja zasebnega življenja in do varstva osebnih podatkov ter pravico do učinkovitega sodnega varstva uporabnikov zadevnih storitev. Vključujejo lahko tudi svobodo gospodarske pobude ponudnikov storitev gostovanja, vključno s svobodnim sklepanjem pogodb, ter tudi pravice otrok, pravico do varstva lastnine, vključno z intelektualno lastnino, pravico do človeškega dostojanstva in nediskriminacije nekaterih drugih prizadetih strani. Odločitve, ki jih sprejmejo ponudniki storitev gostovanja, da odstranijo vsebino, ki jo hranijo, ali onemogočijo dostop do nje, bi morale še zlasti ustrezno upoštevati temeljne pravice in legitimne interese uporabnikov ter osrednjo vlogo, ki jo imajo ti ponudniki pri omogočanju javne razprave ter razširjanju in prejemanju dejstev, mnenj ter idej v skladu z zakonom.

(14)

V skladu s horizontalnim pristopom, na katerem temelji izjema glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES, bi se moralo to priporočilo uporabljati za vse vrste vsebin, ki niso v skladu s pravom Unije ali zakonodajo držav članic, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo navedene zakonodaje. Dovolj je, da se upošteva zakonodaja držav članic, ki jih zagotavljanje storitev zadeva, predvsem tistih držav članic, na katerih ozemlju ima ponudnik storitev sedež oziroma na katerem se zagotavljajo storitve. Poleg tega bi bilo treba pri uveljavljanju tega priporočila ustrezno upoštevati resnost nezakonitih vsebin in kakršno koli morebitno škodo, ki jo lahko te vsebine povzročijo in ki je lahko tesno povezana s hitrostjo sprejetja ukrepov, ter kaj je mogoče razumno pričakovati od ponudnikov storitev gostovanja glede na stanje razvoja in možno uporabo tehnologije, če je to primerno. Ustrezno bi bilo treba upoštevati tudi relevantne razlike, ki lahko obstajajo med različnimi vrstami nezakonitih vsebin ter med ukrepi, ki jih je treba sprejeti za njihovo odpravo.

(15)

Ponudniki storitev gostovanja imajo zlasti pomembno vlogo v boju proti nezakonitim spletnim vsebinam, saj na zahtevo svojih uporabnikov hranijo informacije, ki jim jih ti zagotovijo, in drugim uporabnikom omogočajo dostop do njih, pogosto v velikem obsegu. To priporočilo se zato nanaša predvsem na dejavnosti in odgovornosti navedenih ponudnikov. Vendar, kadar je to primerno, se priporočila lahko smiselno uporabljajo tudi v zvezi z drugimi prizadetimi ponudniki spletnih storitev. Glede na to, da je namen tega priporočila, da se obravnavajo tveganja, povezana z nezakonitimi spletnimi vsebinami, ki vplivajo na potrošnike v Uniji, se priporočilo nanaša na dejavnosti vseh ponudnikov storitev gostovanja, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji ali v tretji državi, če je njihova dejavnost usmerjena na potrošnike, ki prebivajo v Uniji.

(16)

Mehanizmi za predložitev prijav ponudnikom storitev gostovanja glede vsebine, ki se šteje za nezakonito, so pomembno sredstvo za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam. Takšni mehanizmi bi morali vsem posameznikom in subjektom, ki želijo podati prijavo, to omogočati. Zato bi morali biti navedeni mehanizmi vsem uporabnikom lahko dostopni in enostavni za uporabo. Vendar pa bi morali ponudniki storitev gostovanja ohraniti prožnost, na primer v zvezi z obliko poročanja ali tehnologijo, ki se uporabi, da bi se omogočile učinkovite rešitve in da bi se izognili nesorazmernim obremenitvam navedenih ponudnikov.

(17)

V skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 14 Direktive 2000/31/ES bi morale biti prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da bi se ponudniku storitev gostovanja, ki te prijave prejmejo, omogočilo sprejeti informirano in premišljeno odločitev glede nadaljnjih ukrepov na podlagi prijave. Zato bi bilo treba v največji možni meri zagotoviti, da so ti standardi doseženi. Ne glede na to, ali prijava vodi do vedenja ali zavedanja v smislu člena 14 navedene direktive, jo je treba obravnavati v luči posebnosti posameznega primera, pri čemer je treba upoštevati, da se takšno vedenje ali zavedanje lahko pridobi tudi na druge načine in ne samo prek prijav.

(18)

Da bi ponudnik storitev gostovanja lahko sprejel informirano in premišljeno odločitev o nadaljnjih ukrepih na podlagi prejete prijave, običajno ne potrebuje kontaktnih podatkov prijavitelja. Če bi bila navedba kontaktnih podatkov obvezen predpogoj za prijavo, bi to pomenilo oviro za podajanje prijav. Vendar pa je vključitev kontaktnih podatkov potrebna, da lahko ponudnik storitev gostovanja zagotovi povratne informacije. Zato bi za prijavitelja morala biti vključitev kontaktnih podatkov možna, vendar ne obvezna.

(19)

Da bi se povečala preglednost in pravilnost mehanizmov prijave in ukrepanja in bi se po potrebi omogočila odprava zadevnih vsebin, bi morali ponudniki storitev gostovanja, če imajo kontaktne podatke o prijaviteljih in/ali ponudnikih vsebin, pravočasno in ustrezno obvestiti navedene osebe o ukrepih, sprejetih v okviru teh mehanizmov, zlasti kar zadeva njihove odločitve o zahtevani odstranitvi zadevnih vsebin ali onemogočenju dostopa do njih. Podatki, ki jih je treba zagotoviti, bi morali biti sorazmerni, in sicer bi morali ustrezati navedbam zadevnih oseb iz njihove prijave ali odgovora na prijavo, pri čemer bi bilo treba omogočiti primerne in raznolike rešitve in ne pretirano obremenjevati ponudnikov.

(20)

Da bi zagotovili preglednost in pravičnost ter da se prepreči nenamerna odstranitev zakonitih vsebin, bi morali biti ponudniki vsebin načeloma obveščeni o odločitvi, da se odstranijo vsebine, ki se hranijo na njihovo zahtevo, ali onemogoči dostop do njih, in imeti možnost izpodbijanja odločitve z odgovorom na prijavo, katerega namen je, kjer je to primerno, razveljavitev odločitve, ne glede na to, ali je bila ta odločitev sprejeta na podlagi prijave ali obvestila ali na podlagi proaktivnih ukrepov ponudnika storitev gostovanja.

(21)

Vendar glede na naravo zadevne vsebine, namen takega postopka z odgovorom na prijavo in dodatno breme, ki ga pomeni za ponudnike storitev gostovanja, ni razloga za priporočilo, da naj bi zagotovili informacije o takšni odločitvi in možnosti izpodbijanja odločitve, če je očitno, da so zadevne vsebine nezakonite in se nanašajo na huda kazniva dejanja, ki ogrožajo življenje ali varnost ljudi, kot so kazniva dejanja, določena v Direktivi (EU) 2017/541 in Direktivi 2011/93/EU. Poleg tega bi v nekaterih primerih razlogi javnega reda in javne varnosti ter zlasti razlogi, povezani s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj, lahko upravičili, da se navedene informacije ne zagotovijo neposredno zadevnemu ponudniku vsebin. Zato ponudniki storitev gostovanja teh ne bi smeli zagotoviti, če je pristojni organ v ta namen vložil zahtevo, ki temelji na razlogih javnega reda in javne varnosti, in sicer vse dokler trajajo navedeni razlogi. Če to povzroči omejitev pravice do obveščenosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba upoštevati ustrezne pogoje iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(22)

Mehanizmi prijave in ukrepanja ne bi smeli na noben način vplivati na pravico udeleženih strani, da začnejo sodni postopek v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer glede vsebin, ki štejejo za nezakonite, ali kakršnih koli ukrepov, ki jih ponudniki storitev gostovanja sprejmejo v zvezi s tem. Mehanizmi za alternativno reševanje sporov, ki nastanejo v zvezi s tem, so lahko pomembno dopolnilo sodnemu postopku, zlasti kadar omogočajo učinkovito, dostopno in hitro reševanje takih sporov. Alternativno reševanje sporov bi bilo zato treba spodbujati, pod pogojem, da zadevni mehanizmi izpolnjujejo določene standarde, zlasti kar zadeva postopkovno pravičnost, da dostop strank do sodišča ostane neokrnjen in da se preprečijo zlorabe.

(23)

Da bi lahko bolje ocenili učinkovitost mehanizmov prijave in ukrepanja ter drugih dejavnosti ponudnikov storitev gostovanja v zvezi z vsebinami, ki štejejo za nezakonite, in da bi zagotovili odgovornost, bi bilo treba zagotoviti preglednost v odnosu do širše javnosti. Ponudniki storitev gostovanja bi zato morali redno objavljati poročila o navedenih mehanizmih in drugih dejavnosti, ki bi morala biti dovolj popolna in natančna, da omogočajo ustrezen vpogled. Prav tako bi morali predhodno zagotoviti jasnost v svojih pogojih izvajanja storitev in v svojih politikah glede odstranitve kakršnih koli vsebin, ki jih hranijo, vključno z nezakonitimi vsebinami, ali glede onemogočanja dostopa do njih.

(24)

Poleg mehanizmov prijave in ukrepanja so lahko sorazmerni in posebni proaktivni ukrepi, ki jih prostovoljno sprejmejo ponudniki storitev gostovanja, vključno z uporabo avtomatiziranih sredstev v nekaterih primerih, tudi pomemben element v boju proti nezakonitim spletnim vsebinam, brez poseganja v člen 15(1) Direktive 2000/31/ES. V zvezi s takšnimi proaktivnimi ukrepi bi bilo treba upoštevati položaj ponudnikov storitev gostovanja, ki imajo zaradi svoje velikosti ali obsega delovanja omejene vire in strokovno znanje, in potrebo po učinkovitih in ustreznih zaščitnih ukrepih, ki spremljajo take ukrepe.

(25)

Še zlasti je lahko sprejetje takšnih proaktivnih ukrepov primerno, če je nezakonitost vsebin že bila ugotovljena, ali kadar je vrsta vsebin takšna, da njihova umeščenost v kontekst ni bistvena. To je lahko odvisno tudi od narave, obsega in cilja predvidenih ukrepov, vrste zadevnih vsebin, od tega, ali so vsebine prijavili organi pregona ali Europol, in od tega, ali so v zvezi z vsebinami že bili sprejeti ukrepi, ker so vsebine štele za nezakonite. Ponudniki storitev gostovanja bi morali zlasti v zvezi s posnetki spolnih zlorab otrok sprejeti proaktivne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje razširjanja takšnih posnetkov, v skladu z zavezami, ki so jih sprejeli v okviru svetovnega zavezništva proti spolni zlorabi otrok na internetu.

(26)

V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. septembra 2017 o boju proti nezakonitim spletnim vsebinam določila svoje stališče, da takšni prostovoljni proaktivni ukrepi zadevnega ponudnika storitev gostovanja ne vodijo samodejno do izgube možnosti uporabe izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.

(27)

Bistveno je, da za vse ukrepe za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam veljajo učinkoviti in ustrezni zaščitni ukrepi, katerih cilj je zagotoviti, da ponudniki storitev gostovanja ravnajo skrbno in sorazmerno pri določanju in izvrševanju svojih politik v zvezi z vsebinami, ki jih hranijo, vključno z nezakonitimi vsebinami, s čimer se zlasti zagotovi, da lahko uporabniki svobodno prejemajo in sporočajo informacije na spletu v skladu s pravom, ki se uporablja. Poleg zaščitnih ukrepov, ki so določeni s pravom, ki se uporablja, na primer v zvezi z varstvom osebnih podatkov, bi bilo treba zagotoviti posebne zaščitne ukrepe, zlasti v obliki človeškega nadzora in preverjanja, ki bi se po potrebi uporabili v zvezi z avtomatiziranimi sredstvi, da bi se preprečila vsaka nenamerna ali napačna odločitev.

(28)

Zagotoviti bi bilo treba neovirano, učinkovito in ustrezno sodelovanje med pristojnimi organi in ponudniki storitev gostovanja pri boju proti nezakonitim spletnim vsebinam. Takšno sodelovanje bi lahko bilo po potrebi deležno pomoči Europola, na primer pri boju proti terorizmu ter spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, otroški pornografiji in novačenju otrok. Da bi olajšali takšno sodelovanje, bi morali države članice in ponudniki storitev gostovanja imenovati kontaktne točke in treba bi bilo vzpostaviti postopke za obdelavo prijav, ki jih predložijo navedeni organi, in sicer prednostno in s primerno stopnjo zaupanja glede njihove pravilnosti, upoštevajoč posebno strokovno znanje in pristojnosti navedenih organov. Da bi učinkovito obravnavali nekatera posebno huda kazniva dejanja, kot so kazniva dejanja, določena v Direktivi (EU) 2017/541 in Direktivi 2011/93/EU, za katera bi lahko ponudniki storitev gostovanja izvedeli pri opravljanju svoje dejavnosti, bi bilo treba države članice spodbujati k uporabi možnosti iz člena 15(2) Direktive 2000/31/ES, naj zakonsko določijo obveznost poročanja v skladu s pravom, ki se uporablja, zlasti Uredbo (EU) 2016/679.

(29)

Poleg pristojnih organov imajo nekateri posamezniki ali subjekti, vključno z nevladnimi organizacijami in sindikati, lahko tudi posebno strokovno znanje in željo po prostovoljnem prevzemu nekaterih obveznosti v zvezi z bojem proti nezakonitim spletnim vsebinam. Glede na njihovo dodano vrednost in včasih veliko število prijav, bi bilo treba spodbujati sodelovanje med takšnimi zaupanja vrednimi prijavitelji in ponudniki storitev gostovanja, zlasti s prednostno obravnavo prijav, ki jih predložijo, in s primerno stopnjo zaupanja glede njihove pravilnosti. Vendar pa bi glede na njihov posebni status takšno sodelovanje moralo biti odprto le za posameznike in subjekte, ki spoštujejo vrednote, na katerih temelji Unija, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in ki izpolnjujejo posamezne ustrezne pogoje, ki bi morali biti tudi jasni, objektivni in javno dostopni.

(30)

Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam zahteva celosten pristop, saj takšne vsebine pogosto zlahka prehajajo od enega ponudnika storitev gostovanja k drugemu in pogosto izkoriščajo najšibkejši člen v verigi. Sodelovanje, ki obsega zlasti prostovoljno izmenjavo izkušenj, tehnoloških rešitev in dobrih praks, je zato bistvenega pomena. Takšno sodelovanje je še posebej pomembno za ponudnike storitev gostovanja, ki imajo zaradi svoje velikosti ali obsega delovanja omejene vire in strokovno znanje.

(31)

Terorizem vključuje nezakonito in neselektivno uporabo nasilja in ustrahovanja državljanov. Teroristi so pri razširjanju teroristične propagande vedno bolj odvisni od spleta in pogosto uporabljajo izpopolnjene metode za hitro in široko razširjanje. Čeprav je bil dosežen napredek, zlasti v okviru internetnega foruma EU, še vedno obstaja nujna potreba po zagotovitvi hitrejšega in učinkovitejšega odziva na teroristične spletne vsebine, in sicer poleg potrebe po sodelovanju ponudnikov storitev gostovanja v okviru internetnega foruma EU, da bi v celoti izpolnjevali svoje zaveze glede učinkovitega in celovitega poročanja.

(32)

Ob upoštevanju posebnosti, povezanih z bojem proti terorističnim spletnim vsebinam, bi morala biti priporočila v zvezi z bojem proti nezakonitim vsebinam na splošno dopolnjena z nekaterimi priporočili, ki so še posebej povezana z bojem proti terorističnim spletnim vsebinam, ki bi temeljila na prizadevanjih v okviru internetnega foruma EU in jih krepila.

(33)

Glede na posebej resno tveganje, povezano s terorističnimi vsebinami, in osrednjo vlogo ponudnikov storitev gostovanja pri razširjanju takšnih vsebin, bi morali ponudniki storitev gostovanja sprejeti vse primerne ukrepe, s katerimi ne bi dovoljevali terorističnih vsebin in, če je mogoče, preprečevali njihovo gostovanje, ob upoštevanju svojih zmožnosti za določitev in izvrševanje pogojev izvajanja svojih storitev ter potrebe po učinkovitih in ustreznih zaščitnih ukrepih, in sicer brez poseganja v člen 14 Direktive 2000/31/ES.

(34)

Ti ukrepi bi morali obsegati zlasti sodelovanje s pristojnimi organi in Europolom v zvezi z obvestili, ki so posebna sredstva za obveščanje ponudnikov storitev gostovanja, prilagojena posebnostim boja proti terorističnim vsebinam. Pristojni organi in Europol bi morali pri predložitvi obvestil imeti možnost, da zahtevajo odstranitev vsebin, za katere menijo, da so teroristične, ali onemogočenje dostopa do njih, bodisi s sklicevanjem na ustrezno pravo, ki se uporablja, ali na pogoje izvajanja storitev zadevnega ponudnika storitev gostovanja. Ti mehanizmi obvestil bi morali obstajati poleg mehanizmov za predložitev prijav, vključno s strani zaupanja vrednih prijaviteljev, ki se tudi lahko uporabijo za obveščanje o vsebinah, ki štejejo za teroristične.

(35)	Glede na to, da so teroristične vsebine običajno najbolj škodljive v prvi uri po objavi na spletu in glede na posebno strokovno znanje in odgovornosti pristojnih organov in Europola, bi bilo treba kot splošno pravilo obvestila oceniti in, kadar je to primerno, se nanje odzvati v eni uri.

(36)

Navedeni ukrepi za boj proti terorističnim vsebinam bi morali obsegati sorazmerne in posebne proaktivne ukrepe, vključno z uporabo avtomatiziranih sredstev, za odkrivanje, prepoznavanje in hitro odstranitev terorističnih vsebin ali za onemogočenje dostopa do njih ter za zagotovitev, da se teroristične vsebine ne pojavijo ponovno, in sicer brez poseganja v člen 15(1) Direktive 2000/31/ES. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati potrebo po ustreznih in učinkovitih zaščitnih ukrepih, ki spremljajo takšne ukrepe, zlasti tistih, ki so priporočeni v poglavju II tega priporočila.

(37)

Sodelovanje med samimi ponudniki storitev gostovanja ter med njimi in pristojnimi organi je izjemno pomembno pri prizadevanjih za odpravo terorističnih spletnih vsebin. Tehnološka orodja, ki omogočajo samodejno zaznavanje vsebin, kot so podatkovna zbirka ključnikov, še zlasti lahko prispevajo k doseganju cilja preprečevanja širjenja terorističnih vsebin po različnih storitvah gostovanja. Takšno sodelovanje ter razvoj, delovanje in izmenjavo takšnih tehnoloških orodij bi bilo treba spodbujati ter po potrebi izkoristiti strokovno znanje Europola. Ta skupna prizadevanja so še posebej pomembna pri omogočanju, da se lahko ponudniki storitev gostovanja, ki imajo zaradi svoje velikosti ali obsega delovanja omejena sredstva in strokovno znanje, takoj učinkovito odzovejo na obvestilo in sprejmejo proaktivne ukrepe, kot je bilo priporočeno.

(38)

Navedenim skupnim prizadevanjem bi se moralo pridružiti čim več zadevnih ponudnikov storitev gostovanja, vsi sodelujoči ponudniki storitev gostovanja pa bi morali prispevati k optimalni in čim večji uporabi navedenih orodij. Spodbujati bi bilo treba tudi sklenitev delovne ureditve med vsemi zadevnimi stranmi, po potrebi vključno z Europolom, saj takšna ureditev lahko pripomore k zagotavljanju doslednega in učinkovitega pristopa ter omogoča izmenjavo ustreznih izkušenj in strokovnega znanja.

(39)

Da se zagotovi spoštovanje temeljne pravice do varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, kot tudi prost pretok osebnih podatkov, bi morala biti obdelava osebnih podatkov v okviru vseh ukrepov, sprejetih za uveljavitev tega priporočila, popolnoma v skladu s predpisi o varstvu podatkov, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (9), spremljati pa bi jo morali pristojni nadzorni organi.

(40)	To priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini. Še posebej si to priporočilo prizadeva zagotoviti polno spoštovanje členov 1, 7, 8, 10, 11, 16, 17, 21, 24 in 47 Listine.

(41)

Komisija namerava pozorno spremljati vse ukrepe, sprejete kot odziv na to priporočilo. Države članice in ponudniki storitev gostovanja bi zato morali Komisiji na njeno zahtevo predložiti vse ustrezne informacije, za katere je mogoče razumno pričakovati, da jih bodo ponudniki storitev gostovanja predložili, da bi omogočili takšno spremljanje. Na osnovi tako pridobljenih informacij in vseh ostalih razpoložljivih informacij, vključno s poročanjem na podlagi različnih prostovoljnih dogovorov, bo Komisija ocenila učinke tega priporočila ter ugotovila, ali so potrebni dodatni ukrepi, vključno s predlogi za zavezujoče pravne akte Unije. Glede na posebnosti in nujnost boja proti terorističnim spletnim vsebinam, bi morala biti navedena spremljanje in ocenjevanje izvedena na podlagi podrobnih informacij in precej hitro – v treh mesecih od datuma objave tega priporočila –, medtem ko je za druge nezakonite vsebine treba to izvesti v šestih mesecih po objavi –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

POGLAVJE I

Namen in terminologija

Države članice in ponudniki storitev gostovanja se v zvezi z vsebinami, ki jih zagotavljajo ponudniki vsebin in ki jih hranijo na njihovo zahtevo, spodbujajo, naj sprejmejo učinkovite, ustrezne in sorazmerne ukrepe za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, v skladu z načeli, določenimi v tem priporočilu, in v popolni skladnosti z Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti s pravico do svobodnega izražanja in obveščanja, ter drugimi veljavnimi določbami prava Unije, zlasti v zvezi z varstvom osebnih podatkov, konkurenco in elektronskim poslovanjem.

To priporočilo temelji na napredku, doseženem v okviru prostovoljnih dogovorov med ponudniki storitev gostovanja in drugimi prizadetimi ponudniki storitev v zvezi z različnimi vrstami nezakonitih vsebin, in ga krepi. Na področju terorizma to priporočilo temelji na napredku, doseženem v okviru internetnega foruma EU, in ga krepi.

To priporočilo ne posega v pravice in obveznosti držav članic, da sprejmejo ukrepe v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami v skladu s pravom Unije, vključno z možnostjo, da sodišča ali upravni organi države članice v skladu s svojimi pravnimi sistemi od ponudnikov storitev gostovanja zahtevajo, da odstranijo nezakonite vsebine ali onemogočijo dostop do njih. To priporočilo tudi ne posega v položaj ponudnikov storitev gostovanja v skladu z Direktivo 2000/31/ES in njihovo možnost, da določijo in izvršujejo pogoje izvajanja svojih storitev v skladu s pravom Unije in zakonodajo držav članic.

V tem priporočilu so uporabljeni naslednji izrazi:

(a)

„ponudnik storitev gostovanja“ pomeni ponudnika storitev informacijske družbe, ki zajemajo shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve na svojo zahtevo, v smislu člena 14 Direktive 2000/31/ES, ne glede na kraj sedeža, in katerega dejavnost je usmerjena na potrošnike, ki prebivajo v Uniji;

(b)	„nezakonite vsebine“ pomenijo katero koli informacijo, ki ni v skladu s pravom Unije ali zakonodajo zadevne države članice;

(c)	„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je prejemnik storitev, ki jih zagotavlja ponudnik storitev gostovanja;

(d)	„ponudnik vsebin“ pomeni uporabnika, ki je predložil informacije, ki jih ponudnik storitev gostovanja hrani ali jih je hranil na njegovo zahtevo:

(e)

„prijava“ pomeni vsa sporočila, ki jih prijavitelj naslovi na ponudnika storitve gostovanja v zvezi z vsebinami, ki jih ponudnik storitev gostovanja hrani in za katere prijavitelj meni, da so nezakonite, ter zahteva, da jih ponudnik storitev gostovanja prostovoljno odstrani ali onemogoči dostop do njih;

(f)	„prijavitelj“ pomeni posameznika ali subjekt, ki je ponudniku storitev gostovanja predložil prijavo;

(g)	„zaupanja vredni prijavitelj“ pomeni posameznika ali subjekt, ki ima po mnenju ponudnika storitev gostovanja posebno strokovno znanje in pristojnosti za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam;

(h)

„teroristične vsebine“ pomenijo vse informacije, katerih razširjanje pomeni kazniva dejanja iz Direktive (EU) 2017/541 ali teroristična kazniva dejanja, določena v zakonodaji zadevne države članice, vključno s razširjanjem ustreznih informacij, ki jih oblikujejo teroristične skupine ali subjekti, vključeni na ustrezne sezname Unije ali Združenih narodov, ali ustreznih informacij, ki jim jih je mogoče pripisati;

(i)	„organi kazenskega pregona“ pomenijo pristojne organe, ki jih določijo države članice v skladu z nacionalno zakonodajo za opravljanje nalog kazenskega pregona za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami;

(j)

„pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, ki jih določijo države članice v skladu z nacionalno zakonodajo za opravljanje nalog, ki vključujejo boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, vključno z organi pregona in upravnimi organi, ki so zadolženi za izvrševanje zakonodaje, ne glede na naravo ali poseben predmet urejanja navedene zakonodaje, ki se uporablja na nekaterih posebnih področjih;

(k)

„obvestilo“ pomeni vsa sporočila, ki jih pristojni organ ali Europol naslovi na ponudnika storitev gostovanja v zvezi z vsebinami, ki jih ponudnik storitev gostovanja hrani, in za katere navedeni organ ali Europol meni, da so teroristične narave, ter zahteva, da jih ponudnik storitev gostovanja prostovoljno odstrani ali onemogoči dostop do njih.

POGLAVJE II

Splošna priporočila v zvezi z vsemi vrstami nezakonitih vsebin

Predložitev in obdelava prijav

Določiti bi bilo treba mehanizme za predložitev prijav. Ti mehanizmi bi morali biti lahko dostopni, uporabniku prijazni in omogočiti predložitev prijav po elektronski poti.

Ti mehanizmi bi morali omogočati in spodbujati predložitev prijav, ki so dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da zadevnemu ponudniku gostovanja omogočijo informirano in premišljeno odločitev v zvezi z vsebinami, na katere se nanaša prijava, in zlasti o tem, ali digitalne vsebine štejejo za nezakonite in jih je treba odstraniti ali onemogočiti dostop do njih. Ti mehanizmi bi morali olajšati predložitev prijav, ki vsebujejo obrazložitev razlogov, zakaj prijavitelj meni, da gre za nezakonite vsebine, in jasno opredeljujejo mesto, kjer se te vsebine nahajajo.

Prijavitelji bi morali imeti možnost vključiti svoje kontaktne podatke v prijavo, vendar to ne bi smelo biti obvezno. Če se za takšno vključitev odločijo, bi bilo treba zagotoviti njihovo anonimnost v razmerju do ponudnika vsebin.

Če so kontaktni podatki prijavitelja ponudniku storitev gostovanja znani, bi moral ponudnik storitev gostovanja prijavitelju poslati potrdilo o prejemu ter ga brez nepotrebnega odlašanja in na sorazmeren način obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z vsebinami, na katere se nanaša prijava.

Obveščanje ponudnikov vsebin in odgovor na prijavo

Če se ponudnik storitev gostovanja odloči, da bo odstranil kakršne koli vsebine, ki jih hrani, ali onemogočil dostop do njih, ker meni, da so nezakonite, ne glede na uporabljeno sredstvo za odkrivanje, prepoznavanje ali odstranitev vsebin oziroma onemogočenje dostopa do njih, in če so kontaktni podatki ponudnika vsebin ponudniku storitev gostovanja znani, bi moral biti ponudnik vsebin brez nepotrebnega odlašanja in na sorazmeren način obveščen o takšni odločitvi in razlogih zanjo ter tudi o možnostih za njeno izpodbijanje iz točke 11.

10.

Vendar se točka 9 ne bi smela uporabljati, če je očitno, da so zadevne vsebine nezakonite in se nanašajo na huda kazniva dejanja, ki ogrožajo življenje ali varnost ljudi. Ponudniki storitev gostovanja poleg tega ne bi smeli zagotavljati informacij iz navedene točke, če in dokler pristojni organ tako zahteva iz razlogov javnega reda in javne varnosti ter zlasti iz razlogov preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

11.

Ponudnikom vsebin bi ponudniki storitev gostovanja morali dati možnost izpodbijanja odločitve iz točke 9, in sicer v razumnem roku in v obliki odgovora na prijavo, ki se predloži ponudniku storitev gostovanja. Mehanizem za predložitev takšnih odgovorov na prijavo bi moral biti uporabniku prijazen in omogočati predložitev v elektronski obliki.

12.

Zagotoviti bi bilo treba, da ponudniki storitev gostovanja upoštevajo vsak odgovor na prijavo, ki ga prejmejo. Kadar odgovor na prijavo vključuje razloge, na podlagi katerih ponudnik storitev gostovanja lahko šteje, da vsebine, na katere se nanaša odgovor na prijavo, niso nezakonite, bi moral svojo odločitev, da odstrani vsebine ali onemogoči dostop do njih, brez nepotrebnega odlašanja razveljaviti, kar ne posega v njegovo možnost, da določi in izvršuje pogoje izvajanja svojih storitev v skladu s pravom Unije in zakonodajo držav članic.

13.

Ponudnik vsebin, ki je predložil odgovor na prijavo, in zadevni prijavitelj bi morala biti v primeru, kadar so njuni kontaktni podatki ponudniku storitev gostovanja znani, brez nepotrebnega odlašanja obveščena o odločitvi, ki jo je ponudnik storitev gostovanja sprejel v zvezi z zadevnimi vsebinami.

Alternativno reševanje sporov

14.

Države članice se spodbuja, da po potrebi omogočijo alternativno reševanje sporov v zvezi z odstranitvijo nezakonitih vsebin ali onemogočanjem dostopa do njih. Taki mehanizmi za alternativno reševanje sporov bi morali biti zlahka dostopni, učinkoviti, pregledni in nepristranski ter bi morali zagotavljati, da so rešitve spora pravične in v skladu s pravom, ki se uporablja. Poskusi za alternativno reševanje takšnih sporov ne bi smeli vplivati na dostop zadevnih strank do sodišča.

15.

Če so mehanizmi za alternativno reševanje sporov na voljo v zadevni državi članici, se ponudnike storitev gostovanja spodbuja, naj dovolijo njihovo uporabo.

Preglednost

16.

Ponudnike storitev gostovanja bi morali spodbuditi k objavljanju jasne, lahko razumljive in dovolj podrobne razlage svoje politike glede odstranitev vsebin, ki jih hranijo, ali onemogočanja dostopa do njih, vključno z vsebinami, ki štejejo za nezakonite.

17.

Ponudnike storitev gostovanja bi morali spodbuditi k objavljanju poročil o svojih dejavnostih v zvezi z odstranjevanjem vsebin, ki štejejo za nezakonite, in onemogočanjem dostopa do njih v rednih presledkih, po možnosti vsaj enkrat letno. Ta poročila bi morala zlasti vključevati informacije o obsegu in vrsti vsebin, ki so bile odstranjene, o številu prejetih prijav in odgovorov na prijave ter o času, potrebnem za ukrepanje.

Proaktivni ukrepi

18.

Ponudnike storitev gostovanja bi bilo treba spodbuditi, da po potrebi sprejmejo sorazmerne in posebne proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonitimi vsebinami. Takšni proaktivni ukrepi bi lahko vključevali uporabo avtomatiziranih sredstev za odkrivanje nezakonitih vsebin samo, kadar je to ustrezno in sorazmerno ter se zanje uporabljajo učinkoviti in ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti zaščitni ukrepi iz točk 19 in 20.

Zaščitni ukrepi

19.

Da bi se izognili odstranitvi vsebin, ki niso nezakonite, brez poseganja v možnost ponudnikov storitev gostovanja, da določijo in izvršujejo pogoje izvajanja svojih storitev v skladu s pravom Unije in zakonodajo držav članic, bi morali obstajati učinkoviti in ustrezni zaščitni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da ponudniki storitev gostovanja ravnajo skrbno in sorazmerno v zvezi z vsebinami, ki jih hranijo, zlasti pri obdelavi prijav in odgovorov nanje ter pri odločanju o morebitni odstranitvi vsebin, ki štejejo za nezakonite, ali onemogočanju dostopa do njih.

20.

Kadar ponudniki storitev gostovanja uporabljajo avtomatizirana sredstva v zvezi z vsebinami, ki jih hranijo, bi bilo treba zagotoviti učinkovite in ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da so odločitve, ki jih sprejmejo v zvezi s temi vsebinami, zlasti odločitve, da se vsebine, ki štejejo za nezakonite, odstranijo ali se onemogoči dostop do njih, pravilne in utemeljene. Taki zaščitni ukrepi bi morali vključevati zlasti človeški nadzor in preverjanje, kjer je to primerno, in v vsakem primeru, če je potrebna podrobna analiza zadevnih okoliščin, za ugotovitev, ali vsebine štejejo za nezakonite ali ne.

Zaščita pred zlorabo

21.

Treba bi bilo sprejeti učinkovite in ustrezne ukrepe za preprečitev predložitve prijav ali odgovorov na prijave, ki so vloženi v slabi veri, ali ukrepanja v zvezi z njimi ter drugih oblik zlorabe v zvezi s priporočenimi ukrepi za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam iz tega priporočila.

Sodelovanje med ponudniki storitev gostovanja in državami članicami

22.

Države članice in ponudniki storitev gostovanja bi morali določiti kontaktne točke za zadeve v zvezi z nezakonitimi spletnimi vsebinami.

23.

Določiti bi bilo treba hitre postopke za obravnavo prijav, ki jih predložijo pristojni organi.

24.

Države članice se spodbujajo k vzpostavitvi pravne obveznosti za ponudnike storitev gostovanja, da za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj organe kazenskega pregona takoj obvestijo o vseh dokazih o domnevnih hudih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo življenje ali varnost ljudi, pridobljenih v okviru svojih dejavnosti za odstranitev nezakonitih vsebin ali preprečitev dostopa do njih, v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami, zlasti v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z Uredbo (EU) 2016/679.

Sodelovanje med ponudniki storitev gostovanja in zaupanja vrednimi prijavitelji

25.

Sodelovanje med ponudniki storitev gostovanja in zaupanja vrednimi prijavitelji bi bilo treba spodbujati. Zlasti bi bilo treba določiti hitre postopke za obravnavo prijav, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji.

26.

Ponudnike storitev gostovanja bi morali spodbuditi k objavljanju jasnih in objektivnih pogojev za določanje, katere posameznike ali subjekte štejejo za zaupanja vredne prijavitelje.

27.

Navedeni pogoji bi morali zagotavljati, da imajo zadevni posamezniki ali subjekti potrebno strokovno znanje in izvajajo svoje dejavnosti kot zaupanja vredni prijavitelji s skrbnostjo in na objektiven način ter spoštujejo vrednote, na katerih temelji Unija.

Sodelovanje med ponudniki storitev gostovanja

28.

Ponudniki storitev gostovanja bi si morali po potrebi izmenjavati izkušnje, tehnološke rešitve in dobre prakse za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam, in sicer med seboj ter zlasti s ponudniki storitev gostovanja, ki imajo zaradi svoje velikosti ali obsega delovanja omejene vire in strokovno znanje, tudi v okviru tekočega sodelovanja med ponudniki storitev gostovanja prek kodeksov ravnanja, memorandumov o soglasju in drugih prostovoljnih dogovorov.

POGLAVJE III

Posebna priporočila v zvezi s terorističnimi vsebinami

Splošno

29.

Posebna priporočila v zvezi s terorističnimi vsebinami, ki so določena v tem poglavju, veljajo poleg splošnih priporočil, določenih v poglavju II.

30.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali v pogojih izvajanja svojih storitev izrecno določiti, da ne bodo hranili terorističnih vsebin.

31.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali sprejeti ukrepe, ki preprečujejo hrambo terorističnih vsebin, zlasti glede obvestil, proaktivnih ukrepov in sodelovanja v skladu s točkami 32 do 40.

Predložitev in obdelava obvestil

32.

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo njihovi pristojni organi zmogljivosti in zadostna sredstva za učinkovito odkrivanje in prepoznavanje terorističnih vsebin ter predložitev obvestil zadevnim ponudnikom storitev gostovanja, zlasti prek nacionalne enote za obveščanje o sumljivih spletnih vsebinah ter v sodelovanju z enoto EU za obveščanje o sumljivih spletnih vsebinah v okviru Europola.

33.

Predvideti bi bilo treba mehanizme, ki omogočajo predložitev obvestila. Določiti bi bilo treba hitre postopke za obravnavo obvestil, zlasti obvestil, ki so jih predložile nacionalne enote za obveščanje o sumljivih spletnih vsebinah in enota EU za obveščanje o sumljivih spletnih vsebinah v okviru Europola.

34.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali brez nepotrebnega odlašanja pošiljati potrditev prejema obvestila in obvestiti pristojne organe ali Europol o svojih odločitvah v zvezi z vsebinami, na katere se nanaša obvestilo, z navedbo, kdaj so bile vsebine odstranjene ali je bil dostop do njih onemogočen oziroma zakaj so se odločili, da vsebin ne odstranijo ali ne onemogočijo dostopa do njih, odvisno od konkretnega primera.

35.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali oceniti in po potrebi odstraniti vsebine, opredeljene v obvestilu, ali onemogočiti dostop njih, in sicer načeloma v roku ene ure od prejema obvestila.

Proaktivni ukrepi

36.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali sprejeti sorazmerne in posebne proaktivne ukrepe, vključno z uporabo avtomatiziranih sredstev, za odkrivanje, prepoznavanje in hitro odstranitev terorističnih vsebin ali onemogočenje dostopa do njih.

37.

Ponudniki storitev gostovanja bi morali sprejeti sorazmerne in posebne proaktivne ukrepe, vključno z uporabo avtomatiziranih sredstev, da bi se ponudnikom vsebin takoj preprečila ponovna predložitev vsebin, ki so že bile odstranjene ali do katerih je bil dostop že onemogočen, ker štejejo za teroristične.

Sodelovanje

38.

Da bi se preprečilo širjenje terorističnih vsebin med različnimi storitvami gostovanja, bi bilo treba ponudnike storitev gostovanja spodbujati k sodelovanju z izmenjavo in optimizacijo učinkovitih, primernih in sorazmernih tehnoloških orodij, vključno s tistimi orodji, ki omogočajo samodejno zaznavanje vsebin. Kadar je to tehnološko mogoče, bi bilo treba zajeti vse zadevne oblike, prek katerih se razširjajo teroristične vsebine. V to sodelovanje bi bilo treba vključiti zlasti ponudnike storitev gostovanja, ki imajo zaradi svoje velikosti ali obsega delovanja omejene vire in strokovno znanje.

39.

Ponudnike storitev gostovanja bi bilo treba spodbujati k sprejetju potrebnih ukrepov za pravilno delovanje in izboljšanje orodij iz točke 38, zlasti z zagotavljanjem identifikatorjev, ki se nanašajo na vse vsebine, ki veljajo za teroristične, in s polnim izkoriščanjem možnosti navedenih orodij.

40.

Pristojni organi in ponudniki storitev gostovanja bi morali skleniti delovne ureditve, po potrebi tudi z Europolom, glede zadev, ki se nanašajo na teroristične spletne vsebine, in sicer tudi za izboljšanje razumevanja terorističnih dejavnosti na spletu, izboljšanje mehanizmov obvestila, preprečitev nepotrebnega podvajanja prizadevanj ter lažje podajanje zahtev s strani organov kazenskega pregona za namene kazenskih preiskav v zvezi s terorizmom.

POGLAVJE IV

Zagotavljanje informacij

41.

Države članice bi morale v rednih časovnih presledkih in po možnosti vsake tri mesece poročati Komisiji o obvestilih, ki so jih predložili njihovi pristojni organi, in o odločitvah, ki so jih sprejeli ponudniki storitev gostovanja na podlagi teh obvestil, kakor tudi o njihovem sodelovanju s ponudniki storitev gostovanja v zvezi z bojem proti terorističnim vsebinam.

42.

Da bi omogočili spremljanje učinkov tega priporočila v zvezi s terorističnimi vsebinami, bi morali ponudniki storitev gostovanja najpozneje tri mesece od datuma objave priporočila Komisiji na njeno zahtevo predložiti vse ustrezne informacije, da se omogoči takšno spremljanje. Te informacije lahko vključujejo zlasti informacije o obsegu vsebin, ki so že bile odstranjene ali do katerih je bil dostop že onemogočen, bodisi na podlagi obvestila ali prijave ali na podlagi sprejetih proaktivnih ukrepov in uporabe avtomatiziranih sredstev. Vključujejo lahko tudi število prejetih obvestil in čas, potreben za ukrepanje, ter tudi obseg vsebin, ki jih ni bilo mogoče predložiti ali ponovno predložiti na podlagi uporabe samodejnega zaznavanja vsebin in drugih tehnoloških orodij.

43.

Da bi omogočili spremljanje učinkov tega priporočila v zvezi z nezakonitimi vsebinami, ki niso teroristične vsebine, bi morali države članice in ponudniki storitev gostovanja najpozneje šest mesecev po objavi priporočila Komisiji na njeno zahtevo predložiti vse pomembne informacije, da se omogoči takšno spremljanje.

V Bruslju, 1. marca 2018

Za Komisijo

Andrus ANSIP

Podpredsednik

(1) COM(2017) 555 final z dne 28. septembra 2017.

(2) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1). COM(2016) 287 final.

(3) COM(2016) 593 final z dne 14. septembra 2016.

(4) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(5) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

(6) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(7) Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 63

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 6. marec 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/324 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) 2017/1509 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji	1
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/325 z dne 5. marca 2018 o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	3
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/326 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/327 z dne 5. marca 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze (EC 3.2.1.8), ki jo proizvaja Trichoderma citrinoviride Bisset (IM SD135), kot krmni dodatek za krapa (imetnik dovoljenja Huvepharma NV) ( 1 )	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/328 z dne 5. marca 2018 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Bacillus subtilis DSM 29784 kot krmni dodatek za pitovne piščance in piščance za nesenje jajc (imetnik dovoljenja ADISSEO France SAS) ( 1 )	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/329 z dne 5. marca 2018 o določitvi referenčnega centra Evropske unije za dobrobit živali ( 1 )	13
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/330 z dne 5. marca 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta	15
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2018/331 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Sklepa (SZVP) 2016/849 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji	44
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2018/332 z dne 5. marca 2018 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	46
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2018/333 z dne 5. marca 2018 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini	48
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin	50


	(1) Besedilo velja za EGP.