5.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 62/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/317

z dne 2. marca 2018

o uvedbi odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) v nekaterih teritorialnih vodah Italije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (1) in zlasti člena 13(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.

(2)	Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, pod pogojem da so izpolnjeni določeni pogoji iz člena 13(5) in (9).

(3)	Komisija je 10. januarja 2014 od Italije prejela zahtevek za odstopanje od prvega pododstavka člena 13(1) navedene uredbe za uporabo potegalk odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) v teritorialnih vodah Italije ob obali Manfredonijskega zaliva (dežela Apulija).

(4)	Zahteva zadeva plovila, registrirana pri manfredonijskem direktoratu za pomorstvo, ki se že več kot pet let ukvarjajo z ribolovom in izvajajo načrt upravljanja, ki ureja potegalke odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) na ribolovnem območju Manfredonijskega zaliva.

(5)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je julija 2016 ocenil odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, in zadevni načrt upravljanja. Odbor STECF je poudaril potrebo po pojasnilih o ribolovnem naporu, uporabljenem orodju, spremljanju in znanstvenih podatkih. Italija je Komisiji predložila ustrezna pojasnila ter ustrezno popravila svoj načrt upravljanja s spremembo uporabljenega orodja, zmanjšanjem ribolovnega napora in okrepitvijo ukrepov spremljanja.

(6)	Italija je načrt upravljanja sprejela z odlokom (2) v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(7)	Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, izpolnjuje pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(8)	Natančneje, zaradi majhne kontinentalne police in prostorske porazdelitve ciljne vrste, ki živi zgolj v nekaterih conah obalnega območja v globini manj kot 50 m, obstajajo posebne geografske omejitve. Ribolovna območja so zato omejena.

(9)	Ribolov s potegalkami odprtega morja se izvaja v bližini obale v majhni globini. Ta vrsta ribolova se zaradi svoje narave ne more izvajati z nobenim drugim orodjem.

(10)	Ribolov s potegalkami odprtega morja ne vpliva bistveno na morsko okolje in je zelo selektiven, saj se potegalke vlečejo po vodnem stolpu in se ne dotaknejo morskega dna, ker bi zbrani material z morskega dna poškodoval ciljne vrste in onemogočil selektivno lovljenje vrst zaradi njihove majhnosti.

(11)	Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, se nanaša na 100 plovil, pri čemer pa bo dnevno dovoljenih le 30 plovil, v okviru mehanizma rotacije. Zato je mogoče skleniti, da odstopanje vpliva na omejeno število plovil.

(12)	Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji sporočen v skladu z zahtevami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(13)	Načrt upravljanja vsebuje vse relevantne opredelitve zadevnega ribolova in zagotavlja, da se ribolovni napor v prihodnosti ne bo povečal, saj se bodo ribolovna dovoljenja izdajala za določenih 100 plovil, ki jih je Italija že odobrila za ribolov.

(14)	Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1967/2006, saj italijanski načrt upravljanja izrecno prepoveduje ribolov nad zaščitenimi habitati.

(15)	Zahteve iz člena 8(1)(h) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se ne uporabljajo, saj veljajo za vlečne mreže.

(16)

Glede zahteve za skladnost s členom 9(3) Uredbe (ES) št. 1967/2006, ki določa najmanjšo velikost mrežnih očes, Komisija ugotavlja, da je Italija v skladu s členom 9(7) navedene uredbe v svojem načrtu upravljanja odobrila odstopanje od člena 9(3) navedene uredbe, ker so zadevne ribolovne dejavnosti zelo selektivne, zanemarljivo vplivajo na morsko okolje in jih ne zadevajo določbe iz člena 4(5) navedene uredbe.

(17)	Zadevne ribolovne dejavnosti se izvajajo na zelo kratki razdalji od obale in tako ne motijo dejavnosti drugih plovil.

(18)	Načrt upravljanja zagotavlja, da so ulovi vrst iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1967/2006 minimalni. Poleg tega je v skladu s poglavjem 6.1.2 italijanskega načrta upravljanja ribolov belega glavača (Aphia minuta) omejen na ribolovno sezono, ki traja od 1. novembra do 31. marca vsako leto.

(19)	Potegalke odprtega morja ne lovijo glavonožcev.

(20)	Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede beleženja, določene v členih 14 in 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3).

(21)	Italijanski načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

(22)	Zahtevano odstopanje bi bilo zato treba odobriti.

(23)	Italija bi morala Komisiji redno poročati v skladu z načrtom spremljanja, ki ga določa italijanski načrt upravljanja.

(24)	Omejeno trajanje odstopanja bo omogočalo takojšnje sprejetje popravnih ukrepov upravljanja, če bi iz poročila Komisiji izhajalo, da je stanje ohranjenosti lovljenega staleža slabo, obenem pa se bo lahko izboljšala znanstvena podlaga ter s tem tudi načrt upravljanja.

(25)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odstopanje

1. Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se v italijanskih teritorialnih vodah, ki mejijo na obalo Manfredonijskega zaliva, ne uporablja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) s potegalkami odprtega morja.

2. Potegalke odprtega morja iz odstavka 1 se uporabljajo na plovilih, ki:

(a)	so registrirana pri manfredonijskem direktoratu za pomorstvo;

(b)	se že več kot pet let ukvarjajo z ribolovom in ne bodo povzročila povečanja ribolovnega napora v prihodnosti; ter

(c)	imajo dovoljenje za ribolov in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Italija sprejela v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006.

Člen 2

Načrt spremljanja in poročilo

Italija Komisiji v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe predloži poročilo, ki ga pripravi v skladu z načrtom spremljanja, določenim v italijanskem načrtu upravljanja.

Člen 3

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 8. marca 2018 do 8. marca 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 409, 30.12.2006, popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

(2) „Adozione del Piano di Gestione per la pesca del rossetto (Aphia minuta) nel Compartimento marittimo di Manfredonia con l'utilizzo della sciabica da natante, in deroga alla dimensione minima della maglia della rete e della distanza dalla costa – Reg.(CE) n.1967/2006, artt.9/13–.“ – sprejet 28. decembra 2017.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

5.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 62/4

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/318

z dne 22. februarja 2018

o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/7)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen podatkov, ki se zbirajo po Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (2), je, da se Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) zagotovijo celovite statistične informacije o izpostavljenosti gospodarskih sektorjev in poročevalskih enot za podatke po skupinah v državah članicah, katerih valuta je euro, posebnim razredom vrednostnih papirjev na zelo razčlenjeni ravni. Te informacije omogočajo poglobljeno analizo transmisijskega mehanizma denarne politike in oceno izpostavljenosti Eurosistema tveganjem pri operacijah denarne politike. Omogočajo tudi poglobljeno analizo finančne stabilnosti, vključno z ugotavljanjem in spremljanjem tveganj za finančno stabilnost.

(2)	V okviru Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (3), Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 (5) se pridobljeni podatki uporabljajo tudi za namene bonitetnega nadzora in reševanja ter se zagotovijo Evropskemu odboru za sistemska tveganja.

(3)

Pojem poročevalskih enot za podatke po skupinah je bil v Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) uveden in opredeljen z Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2016/1384 (ECB/2016/22) (6). Svet Evropske centralne banke (ECB) bo določil poročevalske enote za podatke po skupinah za namen zbiranja podatkov po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) ob upoštevanju več meril, vključno s pomembnostjo poročevalske enote za podatke po skupinah za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju in/ali posameznih državah članicah. Zaradi večje pravne jasnosti je treba določiti, da se vsi pomembni nadzorovani subjekti, ki jih neposredno nadzira ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, štejejo za pomembne za stabilnost in delovanje finančnega sistema, zaradi česar se prav tako lahko določijo kot poročevalske enote za podatke po skupinah.

(4)

Na podlagi odločitve zadevne nacionalne centralne banke (NCB) lahko po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2016/1384 poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo podatke, ki se poročajo po členu 3a Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) (v nadaljnjem besedilu: podatki po skupinah), neposredno ECB. S tem se bo omogočila učinkovitejša uporaba razpoložljive informacijske infrastrukture baze podatkov statistike imetij vrednostnih papirjev ESCB in odpravila potreba po vzpostavitvi ločenih nacionalnih sistemov za obdelavo podatkov pri vsaki NCB.

(5)	Če se NCB odloči, da ne bo zbirala podatkov po skupinah, bi morala o tem obvestiti ECB, ki bi morala v tem primeru prevzeti nalogo zbiranja podatkov neposredno od poročevalskih enot za podatke po skupinah. ECB in zadevna NCB bi morali to med seboj ustrezno urediti.

(6)	Zato je treba Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremeni:

v členu 2(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

enaka pragu 0,5 % ali pod njim, pod pogojem, da poročevalska enota za podatke po skupinah izpolnjuje nekatera kvantitativna ali kvalitativna merila, ki potrjujejo njeno pomembnost za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju, na primer zaradi medsebojne povezanosti z drugimi finančnimi institucijami v euroobmočju, dejavnosti v več jurisdikcijah, nenadomestljivosti, kompleksnosti korporativne strukture ali neposrednega nadzora ECB, in/ali v posameznih državah članicah euroobmočja, na primer zaradi relativne pomembnosti poročevalske enote za podatke po skupinah v določenem delu trga bančnih storitev v eni ali več državah članicah euroobmočja ali neposrednega nadzora ECB.“;

člen 3a se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po odstavku 5, ECB zahteva, da poročevalske enote za podatke po skupinah četrtletno poročajo oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih in oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (računovodski obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje s kodo ISIN ali brez nje, ki jih ima njihova skupina, v skladu s poglavjem 2 Priloge I.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Brez poseganja v določbe odstavka 1 poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo podatke po skupinah Evropski centralni banki, če se zadevna NCB v skladu s členoma 3a in 4b Smernice ECB/2013/7 odloči, da morajo poročevalske enote za podatke po skupinah poročati statistične informacije neposredno ECB.“;

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

Odstopanja za poročevalske enote za podatke po skupinah

1. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah odobri odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3a, kot sledi:

(a)

zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah dovoli, da poročajo po posameznih vrednostnih papirjih statistične informacije, ki zajemajo 95 % vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih ima taka poročevalska enota ali njena skupina, v skladu s to uredbo, pod pogojem, da preostalih 5 % vrednostnih papirjev, ki jih ima skupina, ni izdal en sam izdajatelj;

(b)	zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, lahko od poročevalskih enot za podatke po skupinah zahteva, da zagotovijo dodatne informacije o vrstah vrednostnih papirjev, za katere je odobreno odstopanje po točki (a).

2. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah odobri odstopanja od zahtev za poročanje, ki se nanašajo na oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine (bonitetni obseg)‘ po posameznih vrednostnih papirjih, kakor je določeno v členu 3a(3), če lahko zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, te podatke izpelje iz podatkov, zbranih iz drugih virov.

3. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB lahko poročevalskim enotam za podatke po skupinah za dve leti od prvega poročanja v skladu s členom 10b(2) odobri odstopanja od zahtev za poročanje, ki se nanašajo na poročanje po posameznih subjektih, določeno v poglavju 2 Priloge I, za subjekte, ki so rezidenti zunaj Unije, če lahko zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, izpelje informacije iz poglavja 2 Priloge I za vse subjekte, ki so rezidenti zunaj Unije, skupaj.“;

člen 4b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4b

Splošna odstopanja in okvir, ki velja za vsa odstopanja

1. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB lahko odobri odstopanja od zahtev za poročanje po tej uredbi, če dejanske poročevalske enote iste podatke že poročajo po: (a) Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (*1); (b) Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38); (c) Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40) ali (d) Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) ali če lahko zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, drugače izpelje iste podatke, v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi III.

2. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz tega člena ter členov 4 in 4a, za namene odobritve, obnovitve ali preklica katerega koli odstopanja, kar pride v poštev in po potrebi, z učinkom od začetka vsakega koledarskega leta.

3. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB po posvetovanju z zadevno NCB lahko za dejanske poročevalske enote, ki so jim bila odobrena odstopanja po tem členu, členu 4 ali členu 4a, določi dodatne zahteve za poročanje, kadar zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, meni, da je potrebna dodatna razčlenitev. Dejanske poročevalske enote poročajo zahtevane podatke v 15 delovnih dneh od zahteve zadevne NCB ali ECB, kot je primerno.

4. Kadar zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB odobri odstopanja, lahko dejanske poročevalske enote kljub temu izpolnijo vse zahteve za poročanje. Dejanska poročevalska enota, ki se odloči, da ne bo izkoristila odstopanj, ki jih je odobrila zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, mora pridobiti soglasje zadevne NCB ali ECB, kot je primerno, preden odobrena odstopanja pozneje izkoristi.

(*1) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).“;"

člen 6a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6a

Roki za podatke po skupinah

1. NCB prenesejo ECB četrtletne podatke po skupinah po posameznih vrednostnih papirjih v skladu s členom 3a(1) in poglavjem 2 Priloge I do 18.00 po srednjeevropskem času na 55. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.

2. Če se NCB v skladu s členom 3a(5) odloči, da morajo poročevalske enote poročati statistične informacije neposredno ECB, poročevalske enote te informacije prenesejo ECB do 18.00 po srednjeevropskem času na 45. koledarski dan po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.“;

člen 7a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7a

Združitve, delitve in reorganizacije

V primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev statističnih obveznosti, zadevne poročevalske enote neposredno ali prek zadevnega pristojnega nacionalnega organa v skladu z ureditvami za sodelovanje obvestijo zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB o načrtovanih postopkih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, ko postane namera za izvedbo take operacije javna in pravočasno, preden začne učinkovati.“;

vstavi se naslednji člen 10c:

„Člen 10c

Prvo poročanje po začetku veljavnosti Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2018/318 (ECB/2018/7)

Prvo poročanje podatkov po skupinah v skladu s členom 3(a) po začetku veljavnosti Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2018/318 (ECB/2018/7) (*2) se začne s podatki za referenčno obdobje september 2018.

(*2) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2018/318 z dne 22. februarja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/7) (UL L 62, 5.3.2018, str. 4).“;"

8.	priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Končna določba

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 22. februarja 2018

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(4) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(6) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/1384 z dne 2. avgusta 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2016/22) (UL L 222, 17.8.2016, str. 24).

PRILOGA

Priloge I, II in III k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremenijo:

poglavje 2 Priloge I se spremeni:

(a)

del 1 se spremeni:

(i)

stavek na koncu dela 1 nad tabelo se nadomesti z naslednjim:

„Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB se lahko tudi odloči, da od poročevalskih enot za podatke po skupinah zahteva poročanje podatkov za polja 9 do 11 in, če se ne zajamejo že v točki (b) ali (c), za polja 31 do 37.“;

(ii)

besedilo opombe (1) v tabeli se nadomesti z naslednjim:

„(1)

Kadar se uporablja odstopanje iz člena 4a(3), se podatki za polja, ki se nanašajo na poročanje po posameznih subjektih, poročajo v skladu z ustreznimi pravili, kakor jih določi zadevna NCB, ki je odobrila odstopanje, ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB, tako da se zagotovi homogenost podatkov z vidika obveznih razčlenitev.“;

(b)

del 2 se spremeni:

(i)

stavek na koncu dela 2 nad tabelo se nadomesti z naslednjim:

„Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB lahko zahteva, da poročevalske enote za podatke po skupinah poročajo tudi podatke za polja 8 do 10, 12 in, če se ne zajamejo že v točki (b) ali (c), za polja 53 do 59.“;

(ii)

besedilo opombe (1) v tabeli se nadomesti z naslednjim:

„(1)

Priloga II se spremeni:

(a)

v delu 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Ta tabela vsebuje podroben opis kategorij instrumentov, ki jih zadevna nacionalna centralna banka (NCB) ali, kadar se podatki po skupinah poročajo Evropski centralni banki (ECB) po členu 3a(5), ECB prenese v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo.“;

(b)	v delu 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Ta tabela vsebuje opis kategorij sektorjev, ki jih zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB prenese v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo.“;

(c)

v delu 4 se opredelitve v tabeli spremenijo:

(i)

opredelitev pojma „stanja po tržni vrednosti“ se nadomesti z naslednjim:

„Vrednost imetja vrednostnega papirja po tečaju na trgu v eurih. Zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB mora načeloma zahtevati, da se natečene obresti poročajo v tej postavki ali ločeno. Vendar pa lahko zadevna NCB ali ECB, kot je primerno, na podlagi svoje diskrecijske pravice zahteva podatke, ki ne zajemajo natečenih obresti.“;

(ii)

opredelitev pojma „identifikacijska koda garanta“ se nadomesti z naslednjim:

„Standardna koda, dogovorjena z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki enolično označuje garanta, in informacija o vrsti identifikatorja, ki se uporablja za to kodo, npr. identifikator pravnih subjektov, identifikator EU ali nacionalni identifikator.“;

(d)

v delu 5 se opredelitve v tabeli spremenijo:

(i)	opredelitev pojma „identifikator EU“ se nadomesti z naslednjim: „Identifikator EU pomeni identifikacijsko kodo, dogovorjeno z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki se splošno uporablja in omogoča nedvoumno identifikacijo katerega koli subjekta v EU.“;

(ii)

opredelitev pojma „nacionalni identifikator“ se nadomesti z naslednjim:

„Nacionalni identifikator pomeni identifikacijsko kodo, dogovorjeno z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki se splošno uporablja in omogoča nedvoumno identifikacijo katerega koli subjekta v državi, katere rezident je.“;

(iii)

opredelitev pojma „raven poročanja“ se nadomesti z naslednjim:

„Raven poročanja se nanaša na to, ali se podatki poročajo po posameznih subjektih ali za skupino, kakor je opredeljeno v točkah 23 in 24 člena 1. Za podatke, ki se poročajo na ravni subjekta, je treba v dogovoru z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB uporabiti harmonizirana načela računovodstva in konsolidacije, tj. informacije na ravni subjekta morajo biti čim bolj skladne z računovodskimi načeli skupine in njenimi načeli za izračun tveganj.“;

(e)

v delu 6 se opredelitve v tabeli spremenijo:

(i)

opredelitev pojma „identifikacijska koda imetnika“ se nadomesti z naslednjim:

„Standardna koda, dogovorjena z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki enolično označuje imetnika, in informacija o vrsti identifikatorja, ki se uporablja za to kodo, npr. identifikator EU ali nacionalni identifikator.“;

(ii)

opredelitev pojma „identifikacijska koda neposredno obvladujočega podjetja imetnika“ se nadomesti z naslednjim:

„Standardna koda, dogovorjena z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki enolično označuje pravni subjekt, katerega neposredno pravno odvisen del je imetnik, in informacija o vrsti identifikatorja, ki se uporablja za to kodo, npr. identifikator pravnih subjektov, identifikator EU ali nacionalni identifikator.“;

(f)

v delu 7 se opredelitev pojma „identifikacijska koda izdajatelja“ v tabeli nadomesti z naslednjim:

„Standardna koda, dogovorjena z zadevno NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), z ECB, ki enolično označuje izdajatelja, in informacija o vrsti identifikatorja, ki se uporablja za to kodo, npr. identifikator EU ali nacionalni identifikator.“;

Priloga III se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)	poročanje zadevni nacionalni centralni banki (NCB) ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB ali ECB, kot je primerno;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB ali ECB, kot je primerno;

(c)	določiti je treba kontaktne osebe pri dejanski poročevalski enoti;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB ali ECB, kot je primerno.“;

(b)

točki 2(d) in (e) se nadomestita z naslednjim:

„(d)	dejanske poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB za tehnični prenos podatkov;

(e)	dejanske poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določi zadevna NCB ali, kadar se podatki po skupinah poročajo ECB po členu 3a(5), ECB za tehnični prenos podatkov.“

5.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 62/10

SKLEP SVETA (EU) 2018/319

z dne 27. februarja 2018

o določitvi stališča, ki se zavzame v imenu Evropske unije na 26. zasedanju Revizijskega odbora Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet v zvezi z določenimi spremembami Konvencije o mednarodnih železniških prevozih in njenih dodatkov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija je h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija COTIF), pristopila v skladu s Sklepom Sveta 2013/103/EU (1).

(2)	Vse države članice, razen Cipra in Malte, izvajajo Konvencijo COTIF.

(3)

Revizijski odbor Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet (OTIF) (v nadaljnjem besedilu: Revizijski odbor) je bil ustanovljen v skladu s točko (c) člena 13(1) Konvencije COTIF. Pričakuje se, da bo Revizijski odbor na svojem 26. zasedanju, ki bo potekalo od 27. februarja do 1. marca 2018, sklepal o določenih spremembah Konvencije COTIF kot tudi njenih dodatkov, in sicer Dodatka E (Enotna pravila za pogodbo o uporabi infrastrukture v mednarodnem železniškem prometu – CUI), Dodatka F (Enotna pravila za potrditev tehničnih standardov in sprejetje enotnih tehničnih predpisov za železniški material, namenjen uporabi v mednarodnem prometu – APTU) in Dodatka G (Enotna pravila za tehnično odobritev železniškega materiala, ki se uporablja v mednarodnem prometu – ATMF).

(4)	Na 26. zasedanju bo Revizijski odbor odločal tudi o sprejetju novega Dodatka H v zvezi z varnim upravljanjem vlakov v mednarodnem prometu.

(5)	Cilj sprememb Poslovnika Revizijskega odbora je posodobitev nekaterih določb zaradi pristopa Unije h Konvenciji COTIF leta 2011, zlasti določb, ki urejajo glasovalno pravico regionalne organizacije in ugotavljanje sklepčnosti.

(6)

Cilj sprememb Konvencije COTIF je posodobitev in poenostavitev postopka za revizijo Konvencije COTIF in njenih dodatkov ter preprečevanje neželenih učinkov sedanjega dolgotrajnega postopka revizije, vključno s tveganjem za nastanek notranjih neskladnosti med spremembami, ki jih sprejeme Revizijski odbor, in tistimi, ki jih sprejme Generalna skupščina OTIF, pa tudi zunanjih neskladnosti, zlasti z zakonodajo Unije.

(7)	Cilj sprememb Dodatka E (CUI) je zagotoviti jasnejšo opredelitev uporabe Enotnih pravil CUI in čim bolj sistematično uporabo Enotnih pravil CUI za njihov predvideni namen, tj. v mednarodnem železniškem prometu, na primer pri tovornih koridorjih ali mednarodnih potniških vlakih.

(8)	Cilj sprememb Dodatka F (APTU) in Dodatka G (ATMF) je harmonizacija med pravili organizacije OTIF in pravili Unije, zlasti po sprejetju četrtega železniškega paketa leta 2016 s strani Unije.

(9)	Namen novega Dodatka H je izboljšati interoperabilnost onkraj Unije na podlagi koncepta harmoniziranih meril za izdajo varnostnih spričeval za prevoznike v železniškem prometu s strani državnih organov kot dokaz, da so prevozniki v železniškem prometu zmožni varno upravljati vlake v zadevni državi.

(10)	Večina predlaganih sprememb je v skladu z zakonodajo in strateškimi cilji Evropske unije, zato bi jih Unija morala podpreti. Za nekatere spremembe je potrebna dodatna razprava v Evropski uniji in bi jih bilo zato treba na 26. zasedanju Revizijskega odbora zavrniti.

(11)	Stališče Unije na 26. zasedanju Revizijski odbor bi zato moralo temeljiti na besedilu iz priponke k temu sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se zavzame v imenu Evropske unije na 26. zasedanju Revizijskega odbora, ustanovljenega s Konvencijo o mednarodnem železniškem prometu z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999, temelji na besedilu iz priponke k temu sklepu.

2. Predstavniki Unije v Revizijskem odboru se lahko za manjše spremembe dokumentov, navedenih v priponki k temu Sklepu, dogovorijo brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Revizijskega odbora se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta Sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 27. februarja 2018

Za Svet

Predsednica

E. ZAHARIEVA

(1) Sklep Sveta 2013/103/EU z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (UL L 51, 23.2.2013, str. 1).

DODATEK

1. UVOD

Generalni sekretariat OTIF je sklical 26. zasedanje Revizijskega odbora COTIF99, ki bo potekalo v Bernu, v Švici, od 27. februarja do 1. marca 2018. Dokumenti v zvezi s točkami dnevnega reda so na voljo na spletni strani OTIF na naslednji povezavi: http://otif.org/en/?page_id=126.

2. OPOMBE K TOČKAM DNEVNEGA REDA

1. točka dnevnega reda – Odprtje zasedanja in ugotovitev sklepčnosti

Dokument(-i): niso na voljo

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: se ne uporablja

Stališče: ni izraženo

2. točka dnevnega reda – Izvolitev predsednika in podpredsednika

Dokument(-i): niso na voljo

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: države članice

Stališče: ni izraženo

3. točka dnevnega reda – Sprejetje dnevnega reda

Dokument(-i): LAW-17125-CR 26/3.1

Pristojnost: Unija (deljena in izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija

Stališče: za sprejetje predlaganega dnevnega reda

4. točka dnevnega reda – Sprememba Poslovnika

Dokument(-i): LAW-17125-CR 26/4

Pristojnost: Unija (deljena in izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija

Stališče: podpre se predlagani osnutek sprememb Poslovnika Revizijskega odbora OTIF z izjemo naslednjih točk:

a.	v členu 92(2) Poslovnika bi moralo biti določeno: „Obdobje traja 12 tednov, če je dokument predložen v vseh treh delovnih jezikih.“ in

b.	sprememba člena 9(4) Poslovnika o glasovanju v primeru, da ni jezikovnih različic, se zavrne.

Trenutna različica poslovnika Revizijskega odbora je stopila v veljavo pred pristopom Unije h Konvenciji COTIF; določene določbe so zato zastarele in jih je treba posodobiti. Zlasti je treba spremeniti določbe, ki urejajo glasovalne pravice Unije in doseganje sklepčnosti (členi 4, 20 in 21), da bodo v skladu s členom 38 Konvencije COTIF ter Sporazumom med EU in organizacijo OTIF.

5. točka dnevnega reda – Delna revizija osnovne Konvencije: sprememba postopka za revizijo Konvencije COTIF

Dokument(-i): LAW-17126-CR 26/5

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: države članice

Stališče: podpre se sprejetje predlagane revizije člena 34 Konvencije za zagotovitev fiksnega časovnega roka (36 mesecev) za uveljavitev spremembe dodatkov, ki jih je sprejela Generalna skupščina, vključno z določbo o prilagodljivosti za podaljšanje tega časovnega roka za vsak primer posebej, o čemer odloči Generalna skupščina v skladu s členom 14(6) Konvencije z večino glasov.

Cilj predloga so izboljšave in poenostavitev postopka za revizijo Konvencije COTIF za dosledno in hitro izvajanje sprememb Konvencije in njenih dodatkov ter preprečevanje neželenih učinkov sedanjega dolgotrajnega postopka revizije, vključno s tveganjem za nastanek notranjih neskladnosti med spremembami, ki jih sprejeme Revizijski odbor, in tistimi, ki jih sprejme Generalna skupščina, pa tudi zunanjih neskladnosti, zlasti z zakonodajo Unije. Priporočilo sekretariata OTIF je odražalo prevladujoče mnenje v okviru zadevne delovne skupine, ki se je ukvarjala s to zadevo; bilo je ugotovljeno, da bi morale biti članice organizacije OTIF sposobne prenesti sprejete spremembe, vključno s parlamentarnimi postopki, v treh letih. Zdi se, da je predlog potreben za podporo učinkovitemu delovanju in razvoju organizacije OTIF.

6. točka dnevnega reda – Delna revizija Enotnih pravil CIM – Poročilo generalnega sekretarja

Dokument(-i): LAW-17126-CR 26/6

Pristojnost: Unija (deljena in izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija (če se izvaja glasovanje)

Stališče: upošteva se poročilo generalnega sekretarja, predložijo se informacije o ustreznih trenutnih dejavnostih in dogajanjih, spodbudi se nadaljnje delo na ocenjevanju povezav med carinskimi in prevoznimi predpisi, podpre se vzpostavitev delovne skupine pravnih strokovnjakov ali alternativne ureditve usklajevanja v okviru obstoječih organov OTIF v zvezi s carinskimi zadevami in digitalizacijo prevoznih listin za prevoz tovora.

7. točka dnevnega reda – Delna revizija Enotnih pravil CUI

Dokument(-i): LAW-17128-CR 26/7.1; LAW-17129-CR 26/7.2

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: države članice

Stališče: podprejo se spremembe zadevnih členov 1(1) in (2), 3 (nova točka aa) in spremembe točk b), c) in g)), 5(1), 5bis (1) in (2), 7(2), 8(1) in (2), 9(1) in 10(3) Enotnih pravil CUI, generalnega sekretarja pa se zaprosi, da jih predloži Generalni skupščini v odločanje.

Glavna bistvena sprememba je namenjena pojasnitvi področja uporabe Enotnih pravil CUI s tem, da se v člen 3 uvede opredelitev pojma „ mednarodni železniški promet “, ki pomeni „ promet, ki zahteva uporabo mednarodne vlakovne poti ali nekaj zaporednih nacionalnih vlakovnih poti, ki potekajo po vsaj dveh državah in jih usklajujejo zadevni upravljavci infrastrukture “ in ustrezno spremeni člen 1 (Področje uporabe), ohrani pa se povezava med Enotnimi pravili CIV in CIM.

Cilj je zagotoviti bolj sistematično uporabo Enotnih pravil CUI za predviden namen, tj. v mednarodnem železniškem prometu. Osnutek sprememb, ki je bil predlagan Revizijskemu odboru, je skladen s kompromisnim besedilom, ki izhaja iz dela priložnostne delovne skupine v okviru organizacije OTIF, ki se je sestala 10. decembra 2014, 8. julija 2015, 24. novembra 2015 in 31. maja 2016. Komisija je prispevala h končnemu rezultatu, ki v skladu z obsegom in ciljem Konvencije COTIF, tj. mednarodnimi prevozi, potrjuje uporabo Enotnih pravil CUI v mednarodnem železniškem prometu, kot je pojasnjeno v novi opredelitvi.

Komisija je ocenila, da so osnutki sprememb členov 1 in 3, ki jih je predlagal sekretariat OTIF, v skladu z opredelitvami in določbami pravnega reda Unije v zvezi z upravljanjem železniške infrastrukture in usklajevanjem med upravljavci infrastrukture (npr. členi 40, 43 in 46 Direktive 2012/34/EU (prenovitev)).

Osnutek sprememb, ki ga je predlagal sekretariat OTIF za člen 8 (Odgovornost upravljavca), je v bistvu redakcijska sprememba, ki ne vpliva na področje uporabe ali vsebino določbe. Predlagani osnutki sprememb tako za člen 9 kot tudi za člene 3, 5, 5bis, 7 in 10 so izključno redakcijske narave.

8. točka dnevnega reda – Nov Dodatek H v zvezi z varnim upravljanjem vlakov v mednarodnem prometu

Dokument(-i): LAW-17130-CR26/8/9/10; LAW-17131-CR26/8.1; LAW-17132-CR 26/8.2

Pristojnost: Unija (izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija

Stališče:

podpre se (LAW-17131-CR26/8.1) vključitev novega Dodatka H h Konvenciji COTIF v zvezi z varnim upravljanjem vlakov v mednarodnem prometu za odločanje Generalne skupščine ob upoštevanju naslednjega (izbris – prečrtano; dodatek – podčrtano, če je ustrezno):

—

v členu (2)(b): besedna zveza „ organ za certificiranje “ („ Certification Authority “) se nadomesti z „ organ za izdajanje varnostnih spričeval “ („ Safety Certification Authority “). Zamenjavo je treba dosledno uporabiti skozi celotno besedilo. V nemščini: „ Sicherheitsbescheinigungsbehörde “ namesto „ Zertifizierungsbehörde “. V francoščini: „ autorité de certification de sécurité “ namesto „autorité de certification “;

—	člen 4(1): doda se stavek „ Organ za izdajanje varnostnih spričeval in nadzorni organ iz člena 6(1) sta lahko ločena organa ali sta lahko združena v isto organizacijo “;

—	člen 6(1): doda se stavek „ Nadzorni organ in organ za izdajanje varnostnih spričeval iz člena 4(1) sta lahko ločena organa ali sta lahko združena v isto organizacijo“;

—

člen 8(3): besedilo se spremeni tako, da se glasi: „Da bi usklajeno izpolnili zahteve iz teh enotnih pravil, priloge k tem pravilom vključujejo:

[…]

[…]a)

skupno varnostno metodo za zahteve sistema za varno upravljanje, ki jo morajo organi za izdajanje varnostnih spričeval uporabiti pri izdajanju varnostnih spričeval, prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pa pri razvijanju, izvajanju, vzdrževanju in izboljševanju svojih sistemov za varno upravljanje;

[…]b)

skupno varnostno metodo pri nadzorovanju, ki jo morajo uporabljati prevozniki v železniškem prometu […], upravljavci infrastrukture ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje;

c)	potrebne povezave s skupno varnostno metodo za ovrednotenje in oceno tveganja, ki jo morajo uporabljati prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastrukture ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje, pri vseh tehničnih, operativnih ali organizacijskih spremembah železniškega sistema;

d)	skupno varnostno metodo za nadzorovanje, ki jo morajo uporabljati nadzorni organi.“;

—	v členu 2(f), redakcijska izboljšava, uskladitev s terminologijo Unije (nemška različica): „ ‚Eisenbahnsystem‘ das Schienennetz in jedem Vertragsstaat, bestehend aus […] Strecken , Bahnhöfen, Drehscheiben und Terminals “;

—

v členu 7(4), redakcijska izboljšava (nemška različica): „ Die am Betrieb von Zügen im internationalen Verkehr beteiligten Infrastrukturbetreiber und Eisenbahnunternehmen haben […] ein Sicherheitsmanagementsystem einzurichten und dessen korrekte Anwendung in Übereinstimmung mit diesen Einheitlichen Rechtsvorschriften zu kontrollieren. “

Poda se soglasje, da se generalnega sekretarja zaprosi za spremembo obrazložitvenega poročila v podporo novemu Dodatku H in predložitev Generalni skupščini v odobritev.

Podprejo se (LAW-17131-CR26/8.2) za namene vključitve novega Dodatka H v konvencijo COTIF, spremembe členov 2, 6, 20, 33 in 35 Konvencije COTIF in poda se soglasje, da se sekretarja zaprosi, da jih predloži Generalni skupščini v odobritev.

Osnutek novega Dodatka H določa nove določbe za ureditev varnega upravljanja vlakov v mednarodnem prometu s ciljem harmonizacije Konvencije COTIF s pravnim redom Unije in za podporo interoperabilnosti onkraj meja Evropske unije. Predlagano besedilo je v skladu z besedilom nove Direktive (EU) 2016/798 o varnosti na železnici in z njo povezano sekundarno zakonodajo, z izjemo manj pomembnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati v skladu z zgornjimi predlogi. Kot rečeno, je treba spremeniti tudi določene določbe Konvencije COTIF za namen vključitve tega novega Dodatka H.

9. točka dnevnega reda – Delna revizija Enotnih pravil ATMF

Dokument(-i): LAW-17130-CR26/8/9/10; LAW-17133-CR26/9; LAW-17134-CR26/09-10

Pristojnost: Unija (izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija

Stališče: podpre se delna revizija Enotnih pravil ATMF skladno s predlogom sekretariata OTIF ob upoštevanju naslednjega (izbris – prečrtano; dodatek – podčrtano, če je ustrezno):

—

v členu 7(1)(a) se besedilo spremeni tako, da se glasi: „ Vozila so v skladu z enotnimi tehničnimi predpisi (ETP), veljavnimi v času zahteve po sprejetju, nadgradnji ali prenovi, v skladu s temi Enotnimi pravili, in upoštevajo strategijo zamenjave za uporabo ETP, kot je določeno v členih 8(2)(a) in 8(4)(f) Enotnih pravil APTU, ter možnosti za odstopanja, kot je določeno v členu 7a Enotnih pravil ATMF ; to je treba stalno upoštevati pri vsakem vozilu v uporabi.

—

Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja (TEC) mora preučiti potrebo po pripravi nove Priloge k tem enotnim pravilom, vključno z določbami, ki prosilcem omogočajo pridobitev večje pravne varnosti glede upoštevanja predpisov, preden predložijo svojo zahtevo za sprejetje, nadgradnjo ali prenovo vozil. “;

—

v členu 2(w) se dosledno spremeni opredelitev in uporaba pojma „ vozila “ v celotnem besedilu (v vseh jezikih). Opredelitev pojma se glasi: „vozila“ pomenijo železniško vozilo z lastnim pogonom ali brez njega, ki se na lastnih kolesih premika po železniških tirih.“ V celotnem besedilu bi bilo treba uporabljati pojem „ vozilo oz. vozila “ in ne pojem „ železniško vozilo “, kot se pojavlja na določenih mestih.

—

v členu 5, redakcijska izboljšava (nemška različica): beseda „ Notifikation “ se nadomesti z besedo „ Notifizierung “ v besedilu „ Jeder Vertragsstaat hat durch […] Notifizierung […].“ in nadalje „ Die […] Notifizierungen können durch regionale Organisationen, die dem COTIF beigetreten sind, im Namen von Vertragsstaaten, die Mitglied der betreffenden Organisation sind, vorgenommen werden. “;

—

v členu 10, redakcijska izboljšava (nemška različica): beseda „ Verzeichnis “ se nadomesti z besedo „ Dossier “ v besedilu „Wenn eine neue Betriebszulassung erforderlich ist, hat der Antragsteller dem betreffenden Vertragsstaat ein das Vorhaben beschreibendes […] Dossier zu übersenden.“ in nadalje „ Der Vertragsstaat hat seine Entscheidung spätestens vier Monate nach der Vorlage des voll-ständigen […] Dossiers durch den Antragsteller zu treffen “;

—

v členu 13(1)(a), redakcijska izboljšava (angleška in nemška različica): kratica CTE se nadomesti s polnim nazivom Odbora v besedilu „ comply with the specifications adopted by the […] Committee of Technical Experts “ in „ mit den vom […] Fachausschuss für technische Fragen angenommenen Spezifikationen übereinstimmen;“;

—

doda se naslednji člen 14: „ Člen 14 – Priloge in priporočila

§ 1	Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja sklepa o sprejetju priloge ali določbe, ki jo spremeni, v skladu s postopkom, določenim v členih 16, 20 in 33(6) Konvencije. Sklepi stopijo v veljavo v skladu s členom 35 (3) in (4) Konvencije.

§ 2

Vlogo za sprejetje priloge ali določbe, ki jo spremeni, lahko vloži: a) država pogodbenica vsaka regionalna organizacija, kot je določeno v členu 2 x) Enotnih pravil ATMF; kateri koli predstavnik mednarodnega združenja za tiste člane, za katere je priloga pri izvajanju njihovih dejavnosti nujno potrebna iz varnostnih in gospodarskih razlogov.

§ 3	Za pripravo prilog je pristojen Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja ob pomoči ustreznih delovnih skupin in generalnega sekretariata na podlagi vlog, vloženih v skladu z odstavkom (2).

§ 4	Odbor strokovnjakov za tehnična vprašanja lahko priporoči metode in prakse v zvezi s tehnično odobritvijo železniškega materiala, ki se uporablja v mednarodnem prometu.“

Določbe Enotnih pravil ATMF so v skladu z določbami Direktive (EU) 2008/57/ES o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti z delom Direktive (EU) 2004/49/ES o varnosti na železnici. S sprejetjem četrtega železniškega paketa je Unija spremenila nekaj določb tega pravnega reda. Na podlagi analize, ki jo je opravila Komisija, sta sekretariat OTIF in zadevna delovna skupina pripravila spremembe v zvezi s členi 2, 3a, 5, 6, 7, 10, 10b, 11 in 13 Enotnih pravil ATMF. Te spremembe so potrebne za uskladitev določene terminologije z novimi določbami Unije ter upoštevanje nekaterih sprememb postopkov v Uniji, zlasti dejstva, da bo za izdajanje dovoljenj za vozila pristojna Agencija EU za železnice. Predlagane spremembe ne vplivajo na osnovni koncept ATMF.

10. točka dnevnega reda – Delna revizija Enotnih pravil APTU

Dokument(-i): LAW-17130-CR26/8/9/10; LAW-17135-CR26/10; LAW-17134-CR26/09-10

Pristojnost: Unija (izključna)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: Unija

Stališče: podpreta se sprejetje sprememb člena 8 Dodatka F h Konvenciji COTIF in sprejetje sprememb zadevnega pojasnjevalnega poročila.

Določbe Enotnih pravil ATMF so v skladu z določbami Direktive (EU) 2008/57/ES o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti, zlasti tistimi, ki obravnavajo vsebino Enotnih tehničnih predpisov (ETP) in njihovo enakovrednost s Tehničnimi specifikacijami Unije za interoperabilnost (TSI). S sprejetjem četrtega železniškega paketa in zlasti prenovitvijo Direktive (EU) 2016/797 o interoperabilnosti železniškega sistema je Unija spremenila več določb tega pravnega reda. Na podlagi analize, ki jo je opravila Evropska komisija, sta sekretariat OTIF in zadevna delovna skupina pripravila spremembe Enotnih pravil APTU za zagotovitev nadaljnje harmonizacije s pravom Unije. Spremembe zadevajo člen 8 Enotnih pravil APTU in vsebujejo dva dodatna oddelka v vsebini Enotnih tehničnih predpisov, ki so enakovredni TSI Unije. Te spremembe so potrebne za zagotavljanje, da bo vsebina prihodnjih TSI Unije ostala enakovredna Enotnim tehničnim predpisom organizacije COTIF. Predlagane spremembe ne vplivajo na osnovni koncept APTU.

11. točka dnevnega reda – Splošna razprava o potrebi po uskladitvi pogojev dostopa

Dokument(-i): LAW-17130-CR26/11

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: se ne uporablja

Stališče: ni izraženo

12. točka dnevnega reda – Razno

Dokument(-i): LAW-17130-CR26/12

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: države članice

Stališče: ne nasprotuje se sestavi delovne skupine pravnih strokovnjakov za zagotavljanje pomoči in lažje delovanje obstoječih organov organizacije OTIF na pravnem področju in zagotovitev učinkovitega upravljanja Konvencije.

13. točka dnevnega reda – Delna revizija Enotnih pravil CUV

Dokument(-i): LAW-17144-CR 26/13 (Predlog s strani Švice)

Pristojnost: Unija (deljena)

Uveljavljanje glasovalnih pravic: države članice

Stališče: nasprotuje se predlogu za presojo spremembe člena 7 Enotnih pravil CUV, ki ga je predložila Švica.

Člen 7, odstavek 1 Enotnih pravil CUV obravnava odgovornost imetnika vagonov in uporabnika vagonov (prevoznikov v železniškem prometu) v primeru škode, ki jo je povzročil vagon in ki je nastala zaradi napake na vagonu. Predlagani osnutek spremembe dodaja novo merilo za zagotavljanje dokazov o imetnikovi odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi vagona z napako. V skladu z veljavnim členom 7 Enotnih pravil CUV, če jih pogodbeni stranki uporabljata, je imetnik vagona odgovoren samo, če je dokazano, da je bila povzročena škoda z vagonom zaradi napake, za katero je odgovoren imetnik. Zdi se, da predlog za spremembo dodaja drugo merilo, ki določa, da mora imetnik dokazati, da ni odgovoren za napako, zaradi katere je nastala škoda.

Odstavek 2 veljavnega člena 7 Enotnih pravil CUV določa, da se „ pogodbeni stranki lahko dogovorita o določbah, ki odstopajo od odstavka 1 “. Na tej podlagi so podjetja v sektorju v pogajanjih, ki so potekala od leta 2013 do 2016, dosegla sporazum, h kateremu je pristopilo 600 železniških podjetij, ter omogočila potrebne spremembe enotne Splošne pogodbe o uporabi vagonov (GCU) za jasnejšo opredelitev odgovornosti imetnikov vagonov. Podpisani Sporazum je v Pogodbo GCU uvedel novi člen 27 v zvezi z načelom odgovornosti v primeru škode, ki jo povzroči vagon, za boljšo uravnoteženost in več jasnosti za celotni sektor v primeru škode, ki jo povzroči vagon. Uvaja pojem „ domneva krivde “, ki omogoča prevzem odgovornosti imetnika za napako na vozilu, ki je nastala zaradi kršenja obveznosti vzdrževanja. Ta sprememba se uporablja od 1. januarja 2017. Danes večina imetnikov in prevoznikov v železniškem prometu, ki delujejo v Uniji, uporablja Pogodbo GCU. Švicarski predlog zato ni potreben, saj sporazumi, ki so jih sklenila podjetja v sektorju, zadostujejo za jasno opredelitev odgovornosti imetnika in prevoznika v železniškem prometu v primeru škode, ki jo povzroči vozilo v okviru prodajne pogodbe. Nič ne kaže, da ta sporazum ne bi zagotavljal ustreznega ravnovesja med interesi pogodbenih strank. Predlog pa prav tako ne daje trdne podlage in zadostne utemeljitve za predlagane spremembe.

5.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 62/18

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/320

z dne 28. februarja 2018

o nekaterih ukrepih varovanja zdravja živali za trgovino z močeradi znotraj Unije in vnos takih živali v Unijo v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1208)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1) ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2) in zlasti člena 18(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nova patogena gliva pri močeradih Batrachochytrium salamandrivorans (v nadaljnjem besedilu: Bsal) se od leta 2013 pojavlja v Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Ogroža gojene in prostoživeče populacije močeradov ter lahko povzroča precejšnjo obolevnost in umrljivost pri navedenih populacijah. Gliva Bsal je za nekatere vrste močeradov smrtonosna, medtem ko so druge vrste popolnoma ali deloma odporne nanjo, vendar lahko prenašajo Bsal na koži in tako delujejo kot rezervoarji in vir okužbe ali kontaminacije za druge vrste močeradov.

(2)

Glede na obstoječa znanstvena spoznanja o Bsal, zbrana v znanstvenem mnenju (3) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o Bsal kot delu njene ocene o uvrstitvi živalskih bolezni na seznam in njihovem razvrščanju v okviru Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je videti, da je gliva Bsal endemična vsaj na Japonskem, Tajskem in v Vietnamu z okrog 3-odstotno prevalenco pri populacijah prostoživečih močeradov. Na splošno se domneva, da izvira iz Vzhodne Azije ter da je tam močno razširjena in endemična. Hkrati primanjkuje informacij o njeni razširjenosti v drugih delih sveta. Prav tako se na splošno domneva, da trgovina z okuženimi močeradi ali močeradi prenašalci prispeva k širjenju Bsal.

(3)

Glede na razpoložljive podatke se trguje tako z odpornimi kot dovzetnimi vrstami močeradov. Direktiva Sveta 92/65/EGS (5) določa zahteve v zvezi z zdravjem živali za trgovino in uvoz v Unijo živali, za katere ne veljajo zahteve v zvezi z zdravjem živali, določene v posebnih aktih Unije iz Priloge F k Direktivi. Zakonodaja Unije o zdravju živali, vključno z Direktivo 92/65/EGS, trenutno ne določa posebnih zahtev v zvezi z zdravjem živali za trgovino z močeradi ali za njihov uvoz v Unijo, ki bi učinkovito varovale zdravje živali pred širjenjem Bsal v Uniji.

(4)

Agencija je v okviru svojega poročila o znanstveni in tehnični pomoči v zvezi s preživetjem, širjenjem in naselitvi Batrachochytrium salamandrivorans (v nadaljnjem besedilu: Bsal) v EU (6) (v nadaljnjem besedilu: poročilo Agencije o pomoči) ocenila potencial Bsal, da ogroža zdravje prostoživečih in gojenih močeradov v Uniji, učinkovitost in izvedljivost prepovedi premika močeradov, s katerimi se trguje, veljavnost, zanesljivost in robustnost razpoložljivih diagnostičnih metod za odkrivanje Bsal ter možne alternativne metode in izvedljive ukrepe za zmanjševanje tveganja, da se zagotovita varna mednarodna trgovina z močeradi in trgovina z močeradi znotraj Unije.

(5)

Glede na poročilo Agencije o pomoči so karantena močeradov, testiranje močeradov v dokaz, da niso okuženi z Bsal, omejevanje premikov močeradov, higienski postopki in ukrepi biovarnosti ali zdravljenje močeradov proti Bsal pomembni ukrepi za zmanjševanje tveganja pri preprečevanju širjenja navedene bolezni.

(6)

V poročilu Agencije o pomoči je prav tako izpostavljenih mnogo vrzeli in negotovosti pri najnovejših spoznanjih glede Bsal. Agencija je ugotovila, da bi bila zlasti zaradi kompleksnosti taksonomije in pomanjkanja novih dokazov glede tega, katere vrste so dovzetne za Bsal, pravila na ravni taksonomskega reda najverjetneje učinkovitejša in izvedljivejša kot za pravila za posamezno vrsto.

(7)

Zato je ustrezno določiti ukrepe za varovanje zdravja živali pri trgovini s pošiljkami močeradov znotraj Unije in vnosu takih pošiljk v Unijo, in sicer za taksonomski red Caudata, za zagotovitev, da se Bsal ne razširi s trgovino z navedenimi živalmi znotraj Unije in vnosom takih živali v Unijo. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje tveganja iz poročila Agencije o pomoči ter zlasti zagotoviti ustrezno karanteno, diagnostična testiranja, zdravljenje močeradov ter certificiranje njihovega zdravstvenega statusa za trgovino z njimi in njihov vnos v Unijo. Ti ukrepi so izredne narave in se ne štejejo za posebne ukrepe v smislu člena 18(2) Direktive Sveta 92/65/EGS.

(8)

Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo pri netrgovskih premikih hišnih živali iz Priloge I k navedeni uredbi, dvoživke pa so vključene med živali v navedeni prilogi. Ukrepi v zvezi z varovanjem zdravja živali iz tega sklepa se ne bi smeli uporabljati pri netrgovskih premikih hišnih močeradov, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 576/2013, zaradi specifičnosti navedenih premikov in pomanjkanja informacij o takih premikih.

(9)	Te ukrepe bi bilo treba uporabljati ne glede na druga pravila Unije, ki so morda relevantna za trgovino z močeradi in njihov vnos, zlasti pravila Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 (8).

(10)

Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) je na svojem 85. generalnem zasedanju od 21. do 26. maja 2017 okužbo z Bsal uvrstila na seznam v svojem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali. Toda podrobnih mednarodnih standardov še vedno ni na voljo in primanjkujejo informacije o tehničnih zmogljivostih veterinarskih služb in laboratorijev po svetu za testiranje Bsal, medtem ko so različne zadevne zainteresirane strani v Evropski uniji na čelu napredka pri diagnosticiranju in zdravljenju Bsal ter varnem ravnanju z močeradi, s katerimi se trguje. Zato je ustrezno, da večino ukrepov za zmanjševanje tveganja, zlasti karanteno v ustreznih obratih, testiranje in zdravljenje močeradov, s katerimi se trguje in ki so vneseni, izvedejo pristojni veterinarski organi, izvajalci dejavnosti in laboratoriji v Uniji.

(11)

Glede na poročilo Agencije o pomoči je možno, da se Bsal prenaša med vrstami močeradov, ki so avtohtone na različnih območjih, do navzkrižne kontaminacije pa lahko pride v različnih obratih, kjer se vzrejajo, zbirajo ali distribuirajo močeradi. Zaradi tega je tveganje glive Bsal, ki se pojavlja pri močeradih, s katerimi se trguje, neodvisno od njihovega kraja izvora in stanja v divjini. Zato bi bilo treba ukrepe za zmanjševanje tveganja izvesti za vse pošiljke močeradov, namenjenih za trgovino znotraj Unije ali vnesenih v Unijo.

(12)

Treba bi bilo določiti minimalne pogoje za ustrezne obrate, ki se bodo uporabljali za karanteno močeradov, da se zagotovi njihova biovarnost, medtem ko bi bilo treba z močeradi, ki umrejo v navedenih obratih, ravnati v skladu z obstoječimi posebnimi pravili iz uredbe o živalskih stranskih proizvodih (9).

(13)

Določiti bi bilo treba minimalno velikost epidemioloških enot v karanteni, ki je upravičena do certificiranja v zvezi z negativnimi rezultati diagnostičnih testov, zaradi omejene občutljivosti najboljšega razpoložljivega preskusa s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR), ki je dovolj zanesljiv, da se uporabi, samo če epidemiološke enote zajemajo vsaj 62 močeradov.

(14)	Močeradov, ki so bili v karanteni in so bili testirani z negativnimi rezultati ali so bili zadovoljivo zdravljeni v Uniji, ne bi bilo treba ponovno dati v karanteno ali testirati, če so bili izolirani od močeradov z drugačnim zdravstvenim statusom v ustreznem obratu.

(15)	Opredeliti bi bilo treba zdravljenja, ki bi morala biti v skladu s protokoli, že opisanimi v strokovno pregledani znanstveni literaturi, kot je izpostavljeno v poročilu Agencije o pomoči, ali s primerljivimi protokoli.

(16)

Določiti bi bilo treba seznam tretjih držav, odobrenih za izdajanje veterinarskih zdravstvenih spričeval za vnos pošiljk močeradov v Unijo, in ga omejiti na tiste države, ki so že zagotovile zadostna jamstva za izdajanje spričeval, vsaj enakovredna tistim iz Direktive Sveta 96/93/EGS (10), da se prepreči zavajajoče ali goljufivo certificiranje. Zato se je ustrezno sklicevati na že razpoložljive sezname, ki obstajajo v okviru vnosa drugega blaga v Unijo. Take tretje države so uvrščene na seznam v Prilogi I k Odločbi Komisije 2004/211/ES (11), delu 2 Priloge II k Odločbi Komisije 2007/777/ES (12), Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 (13), delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 119/2009 (14), delu 1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 (15) oz. Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 (16).

(17)	Pošiljke močeradov bi bilo treba vnašati v Unijo samo, če izpolnjujejo vse zahteve in se lahko pristojni veterinarski organ na mejni kontrolni točki vstopa prepriča, da bo pošiljke sprejel izvajalec dejavnosti, odgovoren za ustrezen namembni obrat, kjer bodo dane v ustrezno karanteno.

(18)

Dejanski prihod pošiljk močeradov, vnesenih v Unijo iz tretjih držav, na kraj njihove karantene v Uniji bi bilo treba evidentirati v elektronski različici skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 282/2004 (17), ki se upravlja v okviru celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES, tako da je pristojni veterinarski organ na mejni kontrolni točki vstopa lahko zanesljivo obveščen o njihovem prihodu.

(19)

V tem sklepu bi bilo treba določiti prehodno obdobje, da imajo države članice, pristojni organi in gospodarski subjekti čas, da uvedejo potrebne postopke, tako da lahko delujejo v skladu s pravili iz tega sklepa. To obdobje bi moralo biti omejeno na nekaj mesecev. Hkrati bi se že morali uporabljati ukrepi za zmanjševanje tveganja na podlagi ravni varovanja, ki jo zahtevajo namembne države članice.

(20)

Pričakuje se, da bo v prihajajočih letih na voljo več informacij o Bsal na podlagi znanstvenih virov in rezultatov uradnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, kar bo dopolnilo obstoječe znanje o navedeni bolezni. Zato bi ukrepi za varovanje zdravja živali iz tega sklepa morali biti začasne narave. Kljub temu bi se morali uporabljati vsaj do 31. decembra 2019, tako da bodo države članice imele na voljo eno leto za njihovo izvajanje ter za letno poročanje in preučitev tega izvajanja, medtem ko se stalna pravila EU za zdravje živali lahko določijo v okviru nove Uredbe (EU) 2016/429 o prenosljivih boleznih živali in se uporabljajo od datuma začetka uporabe navedene uredbe.

(21)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta sklep določa ukrepe za varovanje zdravja živali pri trgovini s pošiljkami močeradov znotraj Unije in vnosu takih pošiljk v Unijo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„močeradi“ pomenijo vse dvoživke iz reda Caudata;

(b)	„Bsal“ pomeni glivo Batrachochytrium salamandrivorans (kraljestvo gliv, Phylum Chytridiomycota, red Rhizophydiales);

(c)	„epidemiološka enota“ pomeni skupino močeradov z enako verjetnostjo izpostavljenosti glivi Bsal;

(d)	„karantena“ pomeni osamitev močeradov brez neposrednega ali posrednega stika z močeradi zunaj epidemiološke enote za zagotovitev, da se Bsal v določenem obdobju opazovanja živali v osamitvi ter med njihovim testiranjem in po potrebi zdravljenjem ne širi;

(e)	„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za močerade, tudi za določen čas, razen skrbnikov hišnih živali;

(f)

„ustrezen obrat“ pomeni prostore:

(i)	kjer so močeradi v karanteni, preden se odpremijo v drugo državo članico ali po njihovem vnosu v Unijo, in

(ii)	ki jih registrira pristojni organ pred datumom začetka vsakršne karantene;

(g)	„ustrezni diagnostični test“ pomeni preskus s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR), ki zajema za posamezne vrste specifične primerje STerF in STerR, ki ojačajo fragment 119 nukleotidov DNK glive Bsal;

(h)

„skupni vstopni veterinarski dokument“ ali „SVVD“ pomeni dokument za uradno obveščanje o prihodu živali v Unijo, kot je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 282/2004, ki je pripravljen v skladu z vzorcem iz Priloge I k navedeni uredbi ter ki se upravlja v okviru celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES;

(i)	„potrjen primer Bsal“ pomeni potrditev navzočnosti glive Bsal ali njenega genskega materiala na ali v tkivih močeradov z ustreznim diagnostičnim testom.

Člen 3

Pogoji v zvezi z zdravjem živali pri trgovini z močeradi znotraj Unije

1. Države članice prepovejo odpremo pošiljk močeradov v drugo državo članico, razen kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje v zvezi z zdravjem živali:

(a)	priloženo jim je veterinarsko zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I;

(b)	močeradi ne smejo kazati kliničnih znakov Bsal, zlasti ne smejo kazati nobenih kožnih lezij in razjed, ko jih pregleduje uradni veterinar; navedeni pregled je treba opraviti v 24 urah pred odpremo pošiljke v namembno državo članico;

(c)	močeradi morajo izhajati iz populacije močeradov, med katerimi ni bilo smrtnih primerov zaradi Bsal, izvajalec dejavnosti pa ni opazil kliničnih znakov Bsal, zlasti kožnih lezij in razjed;

(d)

pošiljka mora zajemati:

(i)

vsaj 62 močeradov, ki so bili v karanteni kot ena epidemiološka enota v ustreznem obratu, ki izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II, vsaj šest tednov neposredno pred datumom izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I, vzorci kožnega brisa z močeradov v pošiljki pa so morali biti testirani za Bsal z negativnimi rezultati v petem tednu karantene z ustreznim diagnostičnim testom v skladu z velikostmi vzorcev iz točke 1(a) Priloge III, ali

(ii)	močerade, ki so bili po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravljeni proti Bsal v skladu s točko 1(b) Priloge III.

2. Kadar so pošiljke močeradov vnesene v Unijo iz tretje države in so že bile v karanteni v ustreznem namembnem obratu v skladu s členom 6, država članica odobri njihovo odpremo v drugo državo članico samo, kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	pogoje v zvezi z zdravjem živali iz odstavka 1(a), (b) in (c);

(b)	močeradi so bili v karanteni v ustreznem obratu, ki izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II, od konca obdobja karantene po njihovem vnosu v Unijo do izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I.

Člen 4

Pogoji v zvezi z zdravjem živali za vnos pošiljk močeradov v Unijo

Države članice prepovejo vnos pošiljk močeradov iz tretje države v Unijo, razen kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

prihajajo iz tretjih držav z enega od seznamov v naslednjih aktih:

(i)	Prilogi I k Odločbi 2004/211/ES,

(ii)	delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES,

(iii)

Prilogi I k Uredbi (ES) št. 798/2008,

(iv)	delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009,

(v)	delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali

(vi)	Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010;

(b)	priloženo jim je veterinarsko zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela B Priloge I;

(c)	močeradi ne smejo kazati kliničnih znakov Bsal, zlasti pa ne smejo kazati nobenih kožnih lezij in razjed, ko jih pregleduje uradni veterinar; navedeni pregled je bilo treba opraviti v 24 urah pred odpremo pošiljke v Unijo;

(d)

pred izdajo veterinarskega zdravstvenega spričevala iz točke (b) je morala biti epidemiološka enota, ki zajema močerade iz pošiljke, izolirana od drugih močeradov najpozneje v času pregleda za namene izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala in od takrat ni smela biti v stiku z drugimi močeradi.

Člen 5

Potrdilo glede ustreznega namembnega obrata

Države članice zagotovijo, da mejne kontrolne točke ne sprejmejo vnosa pošiljk močeradov v Unijo, razen če uvozniki ali njihovi zastopniki zagotovijo pisno potrdilo v uradnem jeziku države članice mejne kontrolne točke vstopa v Unijo, ki ga podpiše fizična ali pravna oseba, odgovorna za ustrezni namembni obrat, v katerem je navedeno naslednje:

(a)	ime in naslov ustreznega namembnega obrata;

(b)	da ustrezni namembni obrat izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II;

(c)	da bo pošiljka močeradov sprejeta v karanteno.

Člen 6

Pravila za karanteno za pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo

Države članice zagotovijo naslednje:

1.	Uradni ali odobreni veterinar, odgovoren za ustrezen namembni obrat, evidentira prihod pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo iz tretje države, v rubriki 45 dela 3 elektronske različice skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta.

2.	Uradni ali odobreni veterinar zagotovi, da izvajalec dejavnosti pošiljko močeradov da v karanteno v ustreznem namembnem obratu kot eno epidemiološko enoto.

3.	Uradni ali odobreni veterinar pregleda pogoje v karanteni za vsako pošiljko močeradov, pregleda pa tudi evidence o umrljivosti in opravi klinični pregled močeradov v ustreznem namemben obratu, pri čemer zlasti preveri, ali imajo kožne lezije in razjede.

4.	Kadar pošiljka zajema 62 ali več močeradov, uradni ali odobreni veterinar po prihodu pošiljke močeradov v ustrezni namembni obrat opravi pregled, vzorčenje, testiranje in zdravljenje za Bsal v skladu s postopki iz točk 1 in 2 Priloge III.

5.	Kadar pošiljka zajema manj kot 62 močeradov, uradni ali odobreni veterinar zagotovi, da se močeradi v pošiljki po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravijo proti Bsal v skladu s točko 3 Priloge III.

Uradni ali odobreni veterinar sprosti pošiljko močeradov iz ustreznega namembnega obrata s pisno odobritvijo:

(a)	v primeru testiranja iz točke 1(a) Priloge III, če je preteklo vsaj šest tednov od datuma začetka obdobja karantene in ne pred prejemom negativnih rezultatov testa, kar koli je pozneje, ali

(b)	v primeru zdravljenja iz točke 1(b) Priloge III samo po zadovoljivem zaključku zdravljenja.

Člen 7

Ukrepi, ki se sprejmejo v primeru potrjenega primera Bsal v ustreznem namembnem obratu

1. Kadar se v času karantene potrdi, da je vsaj en močerad v epidemiološki enoti okužen z Bsal, države članice zagotovijo, da ustrezni namembni obrat sprejme naslednje ukrepe:

(a)

vsi močeradi iz iste epidemiološke enote se:

(i)	po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravijo proti Bsal v skladu s točko 3 Priloge III, ali

(ii)	ubijejo in odstranijo kot živalski stranski proizvodi v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)	po zaključku ukrepov iz točke (a) se območje ustreznega namembnega obrata, kjer je bivala epidemiološka enota, po mnenju pristojnega organa zadovoljivo očisti in razkuži.

2. Pristojni organ lahko zahteva testiranje zdravljenih močeradov, da se preveri učinkovitost zdravljenja iz točke 1(a)(i), in lahko zahteva ponovna zdravljenja, kot je ustrezno, da se prepreči širjenje Bsal.

Člen 8

Stroški

Države članice zagotovijo, da vse stroške karantene, testiranja ter po potrebi ukrepov za zmanjševanje tveganja in zdravljenja krije izvajalec dejavnosti ali uvoznik.

Člen 9

Zahteve v zvezi z letnim poročanjem

Tiste države članice, ki so ravnale s pošiljkami močeradov v predhodnem letu, najpozneje do 30. junija vsako leto, z začetkom leta 2019, Komisiji predložijo naslednje informacije v zvezi s predhodnim letom, pri čemer razlikujejo med informacijami o trgovini znotraj Unije in informacijami o vnosu pošiljk močeradov v Unijo:

(a)	število epidemioloških enot z vsaj enim potrjenim primerom Bsal;

(b)	število zdravljenih epidemioloških enot brez potrjenega primera;

(c)	vse druge informacije o testiranju, zdravljenju ali ravnanju s pošiljkami in izvajanju tega sklepa, ki jih štejejo za pomembne.

Člen 10

Prehodni ukrepi

1. Namembne države članice lahko za prehodno obdobje do 6. septembra 2018 na svoje ozemlje sprejmejo pošiljke močeradov iz drugih držav članic, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z zdravjem živali iz člena 3, pod ustreznimi pogoji za zmanjševanje tveganja, ki jih določi pristojni organ po posvetovanju z izvajalci dejavnosti in po potrebi državo članico izvora.

2. Namembne države članice lahko za prehodno obdobje do 6. septembra 2018 na svoje ozemlje sprejmejo pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo iz tretje države, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z zdravjem živali iz člena 4, če se z njimi ravna v skladu s členi od 5 do 7.

Člen 11

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2019.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. februarja 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(3) EFSA Journal (2017);15(11):5071.

(4) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(5) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

(6) EFSA Journal (2017);15(2):4739.

(7) Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(10) Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L 13, 16.1.1997, str. 28).

(11) Odločba Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (UL L 73, 11.3.2004, str. 1).

(12) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(15) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(16) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(17) Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11).

PRILOGA I

DEL A

VETERINARSKO ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za trgovino z močeradi znotraj Unije

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Evropska unija

Močeradi

II. Potrdilo o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b. Lokalna referenčna številka

Podpisani uradni veterinar potrjujem, da živali iz dela I izpolnjujejo naslednje zahteve:

II.1. močeradi (1) so bili pregledani in ne kažejo kliničnih znakov okužbe z glivo Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal), zlasti kožnih lezij in razjed, v času pregleda, ki je bil opravljen v 24 urah pred načrtovano odpremo pošiljke;

II.2. po navedbah izvajalca dejavnosti izhajajo iz populacije močeradov, pri katerih izvajalec dejavnosti ni odkril smrtnih primerov zaradi Bsal ali znakov Bsal, zlasti kožnih lezij in razjed;

II.3. pošiljka zajema:

(2) bodisi [(i) eno epidemiološko enoto z vsaj 62 osebki močeradov, ki je bila ločena od drugih močeradov v karanteni v ustreznem obratu za obdobje vsaj 6 tednov neposredno pred datumom izdaje tega spričevala, ter

(ii) vzorce kožnega brisa z močeradov, ki so bili odvzeti v petem tednu karantene in ki so bili testirani za Bsal z negativnimi rezultati z ustreznim diagnostičnim testom v skladu z velikostmi vzorcev iz točke 1(a) Priloge III k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2018/320;]

(2) ali [močerade, ki so bili po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravljeni proti Bsal zdravljeni proti Bsal v skladu s točko 1(b) Priloge III k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2018/320;]

(2) ali [močerade, ki so bili vneseni v Evropsko unijo ter so bili v karanteni ali so bili zdravljeni in so bivali v ustreznem namembnem obratu, ločeno od drugih močeradov, od konca obdobja karantene po njihovem vnosu v Evropsko unijo do izdaje tega spričevala.]

Opombe

(1) „Močeradi“ pomenijo vse dvoživke iz reda Caudata.

(2) Neustrezno črtati.

— Zahtevane podatke iz tega spričevala je treba vnesti v sistem TRACES na dan izdaje tega spričevala in najpozneje v24 urah po njegovi izdaji.

— Barva žiga in podpisa se mora razlikovati od barve drugih podatkov v tem spričevalu.

— To spričevalo velja 10 dni od datuma izdaje.

Del II: Certificiranje

Uradni veterinar

Ime (z velikimi tiskanimi črkami): Izobrazba in naziv:

Lokalna veterinarska enota: Št. lokalne veterinarske enote:

Datum: Podpis:

Žig:

DEL B

VETERINARSKO ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za vnos pošiljk močeradov v Evropsko unijo

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA II

MINIMALNI POGOJI ZA USTREZNE NAMEMBNE OBRATE

(1)

Ustrezni namembni obrat:

(a)	ima sistem, ki zagotavlja ustrezno spremljanje močeradov;

(b)	je pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja;

(c)	je očiščen in razkužen v skladu z navodili pristojnega organa.

(2)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem obratu zagotovi naslednje:

(a)	bazeni, zaboji ali drugi okuženi predmeti, uporabljeni za prevoz močeradov, se očistijo in razkužijo, razen če se uničijo tako, da se prepreči širjenje Bsal;

(b)	odpadni material in odpadna voda se redno zbirata, skladiščita in nato obdelata tako, da se prepreči širjenje Bsal;

(c)	trupi močeradov v karanteni se pregledajo v laboratoriju, ki ga določi pristojni organ;

(d)	potrebni testi in zdravljenje močeradov se opravijo v posvetovanju z uradnim ali odobrenim veterinarjem in pod njegovim nadzorom.

(3)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem namembnem obratu uradnega ali odobrenega veterinarja obvesti o boleznih in smrtnih primerih močeradov v času karantene.

(4)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem namembnem obratu vodi evidenco, ki zajema:

(a)	datum, število in vrsto močeradov, ki vstopajo v karanteno in jo zapuščajo, za vsako pošiljko;

(b)	kopije veterinarskih zdravstvenih spričeval in skupnih vstopnih veterinarskih dokumentov, ki so priloženi pošiljki močeradov;

(c)	vsakodnevne primere bolezni in število smrtnih primerov;

(d)	datume in rezultate testiranja;

(e)	vrste in datume zdravljenja in število zdravljenih živali.

PRILOGA III

PREGLED, VZORČENJE, TESTIRANJE IN ZDRAVLJENJE ZA BSAL

(1)

V karanteni se za močerade opravijo naslednji postopki:

(a)

če je velikost epidemiološke enote 62 ali več močeradov, je treba vzorce kožnega brisa z močeradov v karanteni pregledati pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja z ustreznim diagnostičnim testom v petem tednu po datumu vstopa v ustrezni obrat v skladu z velikostmi vzorcev iz referenčne tabele, razen če se izvajalec dejavnosti odloči za zdravljenje v skladu s točko (b);

referenčna tabela (1):

Velikost epidemiološke enote	62	186	200	250	300	350	400	450
Velikost vzorca	62	96	98	102	106	108	110	111

(b)

če se izvajalec dejavnosti odloči za eno od zdravljenj iz točke 3 ali v vseh primerih, v katerih je velikost epidemiološke enote manjša od 62 močeradov, mora izvajalec dejavnosti vse močerade v pošiljki po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdraviti proti Bsal pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja;

(c)	v primerih iz točke (b) lahko uradni ali odobreni veterinar zahteva testiranje reprezentativnega vzorca epidemiološke enote z ustreznim diagnostičnim testom pred zdravljenjem za spremljanje prisotnosti Bsal ali po zdravljenju za preverjanje odsotnosti Bsal;

(d)	vzorce kožnega brisa z vseh mrtvih ali klinično obolelih močeradov, zlasti tistih s kožnimi lezijami, je treba pregledati pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja z ustreznim diagnostičnim testom, ko pokažejo lezije ali druge klinične znake ali v času smrti, kar koli je prej;

(e)	na vseh močeradih, ki umrejo v ustreznem obratu, je treba opraviti post mortem pregled pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja, zlasti da se preveri prisotnost znakov Bsal oz. potrdi ali izključi Bsal kot vzrok smrti, kolikor je to mogoče.

(2)

Vsa testiranja odvzetih vzorcev in post mortem pregled v času karantene je treba opraviti v laboratorijih, ki jih določi uradni ali odobreni veterinar.

(3)

Za zadovoljiva se štejejo naslednja zdravljenja:

(a)	močeradi so vsaj 12 dni na temperaturi vsaj 25 °C;

(b)	močeradi so vsaj 10 dni na temperaturi vsaj 20 °C, hkrati pa se zdravijo v 10-minutni kopeli s polimiksinom E (2 000 IU/ml) dvakrat na dan, čemur sledi nanos vorikonazola v razpršilu (12,5 μg/ml);

(c)	vsa druga zdravljenja s primerljivimi rezultati pri odpravljanju Bsal, kot so navedeni v strokovno pregledanem članku, objavljenem v znanstveni reviji.

(1) Ob predpostavljeni 3-odstotni prevalenci Bsal v epidemiološki enoti ter ob zagotovitvi njenega odkritja s 95-odstotno gotovostjo in izračunani 80-odstotni občutljivosti ustreznega diagnostičnega testa.

5.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 62/38

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/323

z dne 22. februarja 2018

o spremembi Smernice ECB/2013/7 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/8)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) je bila spremenjena z namenom, da se: (i) pojasni obseg poročevalskih enot za podatke po skupinah, ki jih lahko Svet ECB določi kot del dejanske poročevalske populacije za namene navedene uredbe, in (ii) vključi možnost, da se podatki po skupinah po členu 3a Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) poročajo neposredno Evropski centralni banki (ECB). Smernico ECB/2013/7 Evropske centralne banke (3) bi morali spremeniti, da bi upoštevali te spremembe, saj navedena smernica določa postopke, ki jih morajo nacionalne centralne banke (NCB) upoštevati pri poročanju ECB po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).

(2)	Zlasti bi bilo treba v Prilogi II, ki vsebuje uradno obvestilo o razvrstitvi med poročevalske enote za podatke po skupinah po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), upoštevati podrobnejšo določitev meril, ki jih uporablja Svet ECB za razvrščanje poročevalskih enot za podatke po skupinah.

(3)	Zato je treba Smernico ECB/2013/7 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2013/7 se spremeni:

v členu 3a se doda naslednji odstavek 3:

„3. Ne glede na zahtevo za poročanje iz odstavka 1 se lahko NCB odloči, da poročevalske enote za podatke po skupinah, določene po členu 2 Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), poročajo statistične informacije iz poglavja 2 Priloge I k navedeni uredbi ECB. V takem primeru NCB o tem obvesti ECB in poročevalske enote, po čemer ECB opredeli in uvede ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote, in prevzame nalogo zbiranja zahtevanih podatkov neposredno od poročevalskih enot.“;

v členu 4b se doda naslednji odstavek 3:

3.	Priloga II se nadomesti s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB držav članic, katerih valuta je euro.

Centralne banke Eurosistema ravnajo v skladu s to smernico od 1. oktobra 2018.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 22. februarja 2018

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 305, 1.11.2012, str. 6.

(3) Smernica ECB/2013/7 Evropske centralne banke z dne 22. marca 2013 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (UL L 125, 7.5.2013, str. 17).

PRILOGA

Priloga II k Smernici ECB/2013/7 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

URADNO OBVESTILO POROČEVALSKIM ENOTAM ZA PODATKE PO SKUPINAH

Uradno obvestilo o razvrstitvi med poročevalske enote za podatke po skupinah v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24)

[Spoštovani,]

v imenu Evropske centralne banke (ECB) vas obveščamo, da je Svet ECB [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] razvrstil med poročevalske enote za podatke po skupinah za statistične namene v skladu s členom 2(1)(b) in členom 2(4) Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).

Obveznosti poročanja [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] kot poročevalske enote za podatke po skupinah so določene v členu 3a Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).

Razlogi za razvrstitev med ‚poročevalske enote za podatke po skupinah‘

Svet ECB je ugotovil, da [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] izpolnjuje pogoje za poročevalsko enoto za podatke po skupinah v skladu z naslednjimi merili iz Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24):

(a)

[uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] je vodja bančne skupine, kakor je opredeljen v členu 1(10) in naveden v členu 2(1)(b)(i) Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), ali je institucija ali finančna institucija s sedežem v sodelujoči državi članici, ki ni del bančne skupine (v nadaljnjem besedilu: subjekt), v skladu s členom 2(1)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24);

(b)

[uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] izpolnjuje naslednja merila [vstaviti ustrezna merila, po katerih obveščeni vodja bančne skupine ali subjekt izpolnjuje pogoje za poročevalsko enoto za podatke po skupinah, kakor je odločil Svet ECB]:

(i)

[vrednost skupnih sredstev v bilanci stanja bančne skupine [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] ali skupnih sredstev v bilanci stanja [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] je višja od 0,5 % skupnih sredstev v konsolidirani bilanci stanja vseh bančnih skupin v Evropski uniji, glede na najnovejše podatke, ki so na voljo ECB, to je (a) podatke, ki se nanašajo na konec decembra v koledarskem letu pred pošiljanjem tega uradnega obvestila, ali (b) če podatki iz točke (a) niso na voljo, podatke, ki se nanašajo na konec decembra predhodnega leta];

(ii)

[bančna skupina ali subjekt je pomemben za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju iz naslednjih razlogov: [tukaj dodati razloge, zaradi katerih je bančna skupina ali subjekt pomemben za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju, npr.:

—	bančna skupina ali subjekt ima tesne in obsežne medsebojne povezave z drugimi finančnimi institucijami v euroobmočju,

—	bančna skupina ali subjekt ima močno in obsežno čezmejno dejavnost,

—	dejavnost bančne skupine ali subjekta je pretežno koncentrirana na enem delu bančnega poslovanja v euroobmočju, na katerem ima vodilno vlogo,

—	bančna skupina ali subjekt ima kompleksno korporativno strukturo, ki presega okvir domačega ozemlja,

—	bančno skupino ali subjekt neposredno nadzira ECB.]

(iii)

[bančna skupina ali subjekt je pomemben za stabilnost in delovanje finančnega sistema v [zadevne države članice euroobmočja] iz naslednjih razlogov: [tukaj dodati razloge, zaradi katerih je bančna skupina ali subjekt pomemben za stabilnost in delovanje finančnega sistema v zadevnih državah članicah euroobmočja, npr.:

—	bančna skupina ali subjekt ima tesne in obsežne medsebojne povezave z drugimi finančnimi institucijami na domačem ozemlju,

—	dejavnost bančne skupine ali subjekta je pretežno koncentrirana na [opredeliti del bančnega poslovanja], na katerem ima vodilno vlogo,

—	bančno skupino ali subjekt neposredno nadzira ECB.]

Vir informacij, na katerega se opira razvrstitev med ‚poročevalske enote za podatke po skupinah‘

ECB izpelje skupna sredstva v konsolidirani bilanci stanja subjektov ali bančnih skupin v Evropski uniji na podlagi informacij, zbranih od nacionalnih centralnih bank, o konsolidirani bilanci stanja bančnih skupin v zadevni državi članici, izračunano v skladu s členom 18(1), (4) in (8), členom 19(1) in (3) ter členom 23 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

[Kadar je potrebno, je treba tukaj navesti nadaljnja pojasnila o metodologiji, ki se uporabi pri kakršnih koli dodatnih merilih za razvrstitev med poročevalske enote za podatke po skupinah, ki jih določi Svet ECB.]

Ugovori in pregled s strani Sveta ECB

Kakršno koli zahtevo, da Svet ECB pregleda razvrstitev [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] med poročevalske enote za podatke po skupinah na podlagi zgoraj navedenih razlogov je treba nasloviti na [vstaviti ime in naslov NCB] v 15 delovnih dneh ECB od prejema tega obvestila. [Uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] tako zahtevo obrazloži in vključi vse podporne informacije.

Datum začetka obveznosti poročanja

Če ni ugovorov, mora [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] poročati statistične informacije v skladu s členom 3a Uredbe (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) od [vstaviti začetni datum za poročanje, tj. najpozneje šest mesecev po pošiljanju obvestila].

Spremembe statusa obveščenega subjekta

Pozivamo vas, da [ime NCB, ki pošilja uradno obvestilo] obvestite o vseh spremembah imena ali pravne oblike [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] ter o združitvah, prestrukturiranjih in vseh drugih dogodkih ali okoliščinah, ki lahko vplivajo na obveznosti poročanja [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah], v 10 delovnih dneh ECB od takega dogodka.

Ne glede na nastop takega dogodka bodo za [uradno ime poročevalske enote za podatke po skupinah] še naprej veljale obveznosti poročanja, določene v Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), dokler vas v imenu ECB ne bomo drugače uradno obvestili.

S spoštovanjem,

[podpis]

“.

(1) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/317 z dne 2. marca 2018 o uvedbi odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za ribolov belega glavača (Aphia minuta) v nekaterih teritorialnih vodah Italije	1
	*	Uredba Evropske centralne banke (EU) 2018/318 z dne 22. februarja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/7)	4
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/319 z dne 27. februarja 2018 o določitvi stališča, ki se zavzame v imenu Evropske unije na 26. zasedanju Revizijskega odbora Medvladne organizacije za mednarodni železniški promet v zvezi z določenimi spremembami Konvencije o mednarodnih železniških prevozih in njenih dodatkov	10
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/320 z dne 28. februarja 2018 o nekaterih ukrepih varovanja zdravja živali za trgovino z močeradi znotraj Unije in vnos takih živali v Unijo v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1208) ( 1 )	18
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/321 z dne 2. marca 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/224 o določitvi tehničnih in operativnih specifikacij, ki komercialni storitvi, ki jo nudi sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, omogočajo, da izpolni funkcijo iz člena 2(4)(c) Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta	34
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/322 z dne 2. marca 2018 o začasni opustitvi postopka pregleda glede trgovinskih ovir, nastalih zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Republika Turčija, ki vplivajo na trgovino z nepremazanim papirjem, ki ne vsebuje lesa	36
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/323 z dne 22. februarja 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/7 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2018/8)	38

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 62

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 5. marec 2018