2.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 60/7

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/308

z dne 1. marca 2018

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede oblik, predlog in opredelitev, na podlagi katerih organi za reševanje zbirajo informacije o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter jih pošiljajo Evropskemu bančnemu organu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 45(17) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Organi za reševanje morajo za vsako institucijo določiti minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z zahtevami in postopki iz člena 45 Direktive 2014/59/EU, kot je podrobneje določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1450 (2).

(2)

Organi za reševanje morajo v skladu s členom 45(16) Direktive 2014/59/EU Evropski bančni organ (EBA) ob usklajevanju s pristojnimi organi obvestiti o zahtevah, ki so jih določili. Enotne oblike, predloge in opredelitve, na podlagi katerih se informacije zbirajo in pošljejo EBA, bi morale biti oblikovane tako, da EBA olajšajo spremljanje odločitev o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti in zagotavljajo smiselno oceno usklajevanja pristopa v celotni Uniji.

(3)

Za skupine, za katere velja konsolidirana minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, je treba pojasniti, kateri organ za reševanje bi moral EBA poslati tako informacije o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določeni za zadevno nadrejeno družbo, kot tudi informacije o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja za podrejene družbe, in sicer bodisi na podlagi skupne odločitve, dosežene med organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, in organom za reševanje, pristojnim za podrejeno družbo na posamični podlagi, bodisi na podlagi odločitve, ki jo organ za reševanje podrejene družbe sprejme v primeru, ko skupna odločitev ni sprejeta. Da bi zagotovili, da se EBA zagotovijo potrebne informacije tako o nadrejeni družbi kot o podrejenih družbah, bi moral zadevni organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, EBA ob usklajevanju s konsolidacijskim nadzornikom v zvezi z zadevno nadrejeno družbo obvestiti tako o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določeni na posamični osnovi, kot tudi o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določeni na konsolidirani osnovi, organi za reševanje, pristojni za podrejene družbe skupine, pa bi morali ob usklajevanju s pristojnimi organi EBA obvestiti o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se je določila za vsako institucijo pod njihovo jurisdikcijo.

(4)	Da bi spodbujali usklajevanje praks glede odločitev o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter okrepili vlogo EBA pri spremljanju, bi bilo treba določiti enotna obdobja poročanja in datume predložitve, ko morajo organi za reševanje informacije poslati EBA.

(5)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

(6)

EBA je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Informacije, ki se vključijo v predloge

1. Organi za reševanje ob usklajevanju s pristojnimi organi za namene obveščanja EBA o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti in, kjer je ustrezno, o zahtevi iz člena 45(13) Direktive 2014/59/EU, ki se določita za vsako institucijo pod njihovo jurisdikcijo na posamični in individualni podlagi v skladu s členom 45(16) navedene direktive, EBA pošljejo informacije, določene v predlogah iz Prilog I in II k tej uredbi.

2. V zvezi z institucijami, ki so del skupin, za katere se uporablja konsolidirana minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, organi za reševanje ob usklajevanju s pristojnimi organi EBA pošljejo tudi informacije, določene v predlogi iz Priloge III.

3. Organi za reševanje za namene odstavkov 1 in 2, kjer je navedeno v predlogi iz Priloge II, predložijo kvalitativne informacije, v katerih po najboljših močeh pojasnijo razloge za odločitve o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, po potrebi vključno s sklici na načrte reševanja za posamezne institucije ali načrte reševanja skupine, javnimi odločitvami ali političnimi izjavami organa za reševanje ali drugimi podpornimi dokumenti.

4. Izrazi iz Priloge II imajo pomen, kot ga imajo v ustreznih določbah iz zadevnega stolpca razpredelnice, vključene v navedeno prilogo.

Člen 2

Poenostavljene zahteve glede poročanja za institucije, za katere veljajo opustitve, in institucije, pri katerih je znesek za dokapitalizacijo enak nič

1. Z odstopanjem od člena 1 te uredbe v zvezi z institucijami, za katere veljajo opustitve uporabe minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 45(11) ali (12) Direktive 2014/59/EU, organi za reševanje EBA pošljejo informacije iz Priloge I ter stolpcev 10 do 90 Priloge II, za institucije, ki so del skupine, za katero se uporablja konsolidirana minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, pa tudi informacije iz Priloge III k tej uredbi.

2. Z odstopanjem od člena 1 te uredbe organi za reševanje v zvezi s tistimi institucijami, pri katerih je znesek za dokapitalizacijo enak nič v skladu s členom 2(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/1450, pošljejo EBA informacije iz Priloge I ter stolpcev 10 do 120 Priloge II, za institucije, ki so del skupine, za katero se uporablja konsolidirana minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, pa tudi informacije iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 3

Organ poročanja v primeru skupin

V primeru skupin, za katere se uporablja konsolidirana minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, se informacije iz členov 1 in 2 predložijo na naslednji način:

(a)

zadevni organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, v sodelovanju s konsolidacijskim nadzornikom EBA obvesti tako o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določeni na posamični podlagi, kot tudi o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določeni na konsolidirani podlagi, za nadrejeno družbo v Uniji ali nadrejeno družbo iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(b)	zadevni organi za reševanje v sodelovanju s pristojnim organom EBA obvestijo o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporabi za podrejene družbe skupine pod njihovo jurisdikcijo na posamični podlagi.

Člen 4

Obdobja poročanja in datumi predložitve

1. Organi za reševanje informacije iz člena 1 pošljejo nemudoma po sprejetju odločitve o določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ali po njeni posodobitvi.

2. Organi za reševanje informacije iz člena 2 za minimalno kapitalsko zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se je določila in velja po 1. aprilu vsako leto, sporočijo do 30. aprila istega leta.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 190.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1450 z dne 23. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila v zvezi z metodologijo za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L 237, 3.9.2016, str. 1).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(4) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

PRILOGA I

Informacije o organu za reševanje, ki poroča

Organ za reševanje, ki poroča

Datum predložitve

Kontaktna oseba
Ime
E-naslov
Telefon

Splošne opombe (če so)

PRILOGA II

Informacije o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL)

Obvezno

Poenostavljena predloga za poročanje

(kadar je vrednost stolpca 90 „da“)

Ni obvezno za institucije, pri katerih je znesek za dokapitalizacijo pri uporabi člena 2(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450 enak nič

Izpolni se za vse institucije

Za institucije, pri katerih je znesek za dokapitalizacijo pri uporabi člena 2(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450 enak nič

Vrsta zahteve

Skupne obveznosti in kapital

Znesek skupne izpostavljenosti tveganjem

Imenovalec stopnje finančnega vzvoda

Znesek za pokrivanje izgub

Znesek za dokapitalizacijo

Prilagoditve v zvezi z ovirami za rešljivost, velikostjo, sistemskim tveganjem in prispevki sistema jamstva za vloge

Skupna ocena MREL

Prehodne ureditve in ureditve po končanem reševanju (če je ustrezno)

Pravna podlaga

Člen 45(7) in (8) Direktive 2014/59/EU ali člen 12(8) Uredbe (EU) št. 806/2014

Splošne informacije

Člen 45(11) in (12) Direktive 2014/59/EU ali člen 12(10) Uredbe (EU) št. 806/2014

Poenostavljena predloga za poročanje

(če je ustrezno)

Člen 1(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/962

Člen 1(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 1(5)(b)(i) in/ali člen 1(5)(b)(ii) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 45(9) in (10) Direktive 2014/59/EU

Člen 7(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450 in člen 92(3) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013 (1)

Člen 2(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450 in člen 429(4) do (11) Uredbe (EU) št. 575/2013

Člen 1(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 1(5)(b)(i) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 1(5)(b)(ii) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(5) in (6) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(7) in (8) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(8) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(9) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 2(10) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 7(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 7(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 45(13) Direktive 2014/59/EU

Člen 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Člen 8(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Identifikator pravnih subjektov (LEI)

Konsolidirana ali posamična zahteva?

Naziv subjekta

Država članica ustanovitve

Ali je organ za reševanje, ki poroča, organ za reševanje, pristojen na ravni skupine?

Datum odločitve o MREL ali odločitve o opustitvi

Ali je uporabo MREL opustil organ za reševanje?

Opombe

Poenostavljena predloga za poročanje (če je ustrezno)

Vrsta institucije (če je ustrezno)

MREL enaka privzetemu znesku za pokritje izgub?

Vrste prilagoditev zneska za pokritje izgub (če je ustrezno)

MREL določena s skupno odločitvijo

Stanje

Referenčni datum poročanja postavke 140

Stanje

Referenčni datum poročanja postavke 160

Predviden po reševanju

Opombe

Stanje

Referenčni datum poročanja postavke 200

Predviden po reševanju

Opombe

Privzeti znesek za pokritje izgub v skladu s členom 1(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450

Prilagoditev navzgor

Vrsta prilagoditve navzgor

Opombe

Prilagoditev navzdol

Vrsta prilagoditve navzdol

Opombe

Skupaj (240 + 250 + 280)

Za izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja

Privzeti dodatni znesek za ohranjanje tržnega zaupanja z izpolnjevanjem blažilnikov

Prilagoditev za ohranjanje tržnega zaupanja po primerjanju s primerljivimi subjekti

Opombe

Prilagoditev navzdol ob upoštevanju informacij, prejetih od pristojnega organa, v zvezi s poslovnim modelom, modelom financiranja in splošnim profilom tveganja institucije

Opombe

Prilagoditev stolpca 330 za podrejene družbe skupine

Opombe

Skupaj (320 + 330 + 340 + 360 + 380)

Za izključitve iz reševanja s sredstvi upnikov

Opombe

Za velikost in sistemsko tveganje

Opombe

Za prispevke sistema jamstva za vloge k financiranju reševanja

Opombe

Skupaj (410 + 430 + 450)

Skupaj (310 + 400 + 470)

MREL kot odstotek vseh obveznosti in kapitala (480/140)

Odstotek MREL, ki se izpolni s pogodbenimi instrumenti za reševanje s sredstvi upnikov

Datum, na katerega mora biti izpolnjena zahteva iz stolpca 490

Vrsta prehodnih ureditev

Načrtovana MREL (kot % vseh obveznosti in kapitala)

Predvideni datum uporabe

Načrtovana MREL (kot % vseh obveznosti in kapitala)

Predvideni datum uporabe

Načrtovana MREL (kot % vseh obveznosti in kapitala)

Predvideni datum uporabe

Načrtovana MREL (kot % vseh obveznosti in kapitala)

Predvideni datum uporabe

Računovodski okvir

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

200

210

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

330

340

350

360

370

380

390

400

410

420

430

440

450

460

470

480

490

500

510

520

530

540

550

560

570

580

590

600

610

(1) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

PRILOGA III

Lokacija minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL)

Institucija			Končna nadrejena družba			Nadrejena družba v Uniji			Zadevna neposredna nadrejena družba
Identifikator pravnih subjektov (koda LEI)	Naziv subjekta	Država članica ustanovitve	Koda LEI	Naziv subjekta	Država ustanovitve	Koda LEI	Naziv subjekta	Država članica ustanovitve	Koda LEI	Naziv subjekta	Država ustanovitve

2.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 60/23

SKLEP SVETA (EU) 2018/311

z dne 27. februarja 2018

o stališču, ki se v imenu Unije sprejme v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s Sporazumom med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov, glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje navedenega sporazuma

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/242/EU z dne 14. aprila 2014 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov (1),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 12 Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil ustanovljen skupni odbor (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor). Ta člen določa, da skupni odbor predvsem spremlja izvajanje Sporazuma.

(2)	V Uredbi (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določeni postopki in pogoji za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na njihovem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

(3)

Skupne smernice so potrebne, da se zagotovi popolnoma usklajeno izvajanje Sporazuma s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic ter razjasni razmerje med določbami Sporazuma in določbami zakonodaje pogodbenic, ki se še naprej uporabljajo za vizumska vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema.

(4)	Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v skupnem odboru glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje Sporazuma.

(5)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (4) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(6)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (5) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(7)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije zavzame v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 12 Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov, glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje Sporazuma, temelji na osnutku sklepa skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 27. februarja 2018

Za Svet

Predsednica

E. ZAHARIEVA

(1) UL L 128, 30.4.2014, str. 47.

(2) UL L 128, 30.4.2014, str. 49.

(3) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(4) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(5) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

OSNUTEK

SKLEP št. …/201… SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA V SKLADU S SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN AZERBAJDŽANSKO REPUBLIKO O POENOSTAVITVI IZDAJANJA VIZUMOV

z dne …

glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje navedenega sporazuma

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 12 Sporazuma,

ob upoštevanju, da je Sporazum začel veljati 1. septembra 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupne smernice za izvajanje Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov so določene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V/na …

Za Evropsko unijo

Za Republiko Azerbajdžan

(1) UL EU L 128, 30.4.2014, str. 49.

PRILOGA

SKUPNE SMERNICE ZA IZVAJANJE SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN AZERBAJDŽANSKO REPUBLIKO O POENOSTAVITVI IZDAJANJA VIZUMOV

Namen Sporazuma med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je začel veljati 1. septembra 2014, je poenostaviti postopke za izdajanje vizumov za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni za državljane Unije in Republike Azerbajdžan, in sicer na podlagi vzajemnosti.

Sporazum na podlagi vzajemnosti določa pravno zavezujoče pravice in obveznosti, da se poenostavijo postopki izdajanja vizumov za državljane Unije in Republike Azerbajdžan.

Namen teh smernic, ki jih je sprejel skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 12 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor), je zagotoviti, da diplomatska in konzularna predstavništva držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) in Republike Azerbajdžan usklajeno izvajajo Sporazum. Te smernice niso del Sporazuma in zato niso pravno zavezujoče. Vendar je zelo priporočljivo, da jih diplomatsko in konzularno osebje pri izvajanju Sporazuma dosledno upošteva.

Te smernice se bodo v okviru skupnega odbora posodabljale glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Sporazuma.

Za zagotovitev trajnega in usklajenega izvajanja Sporazuma ter v skladu s poslovnikom skupnega odbora za poenostavitev vizumskih postopkov sta se pogodbenici za obravnavo nujnih zadev dogovorili o vzpostavitvi neuradnih stikov izven uradnih sestankov skupnega odbora. Podrobna poročila o navedenih zadevah in neuradnih stikih bodo predložena na naslednjem sestanku skupnega odbora.

I. SPLOŠNA VPRAŠANJA

1.1 Namen in področje uporabe

Člen 1 Sporazuma določa: „Namen tega sporazuma je na podlagi vzajemnosti poenostaviti izdajanje vizumov za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni za državljane Unije in Azerbajdžanske republike.“

Sporazum velja za vse državljane Unije in Republike Azerbajdžan, ki zaprosijo za vizum za kratkoročno bivanje, ne glede na državo, v kateri prebivajo.

Sporazum ne velja za osebe brez državljanstva, ki imajo dovoljenje za prebivanje, ki ga izda katera koli država članica ali Republika Azerbajdžan. Za to kategorijo oseb veljajo običajna pravila vizumskega pravnega reda Unije in nacionalnega prava Republike Azerbajdžan.

1.2 Področje uporabe Sporazuma

Člen 2 Sporazuma določa:

„1. Poenostavitve vizumskih postopkov, določene v tem sporazumu, se za državljane Unije in Azerbajdžanske republike uporabljajo samo, kolikor ti niso oproščeni vizumske obveznosti z zakonodajnimi in drugimi akti Azerbajdžanske republike, Unije ali držav članic, s tem sporazumom ali drugimi mednarodnimi sporazumi.

2. Nacionalno pravo Azerbajdžanske republike ali držav članic ali pravo Unije se uporabi za zadeve, ki jih določbe tega sporazuma ne urejajo, kot na primer za zavrnitev izdaje vizuma, priznanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje ter zavrnitev vstopa in ukrepe izgona.“

Sporazum, brez poseganja v člen 10 Sporazuma (ki določa izvzetje iz vizumske obveznosti za državljanje Unije in Republike Azerbajdžan, ki so imetniki veljavnih diplomatskih potnih listov) ne vpliva na veljavna pravila o vizumskih obveznostih in izvzetjih iz teh obveznosti. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (1) državam članicam na primer omogoča, da se med ostalimi kategorijami oseb iz vizumske obveznosti izvzamejo člani civilnega letalskega in ladijskega osebja.

V tem okviru bi bilo treba dodati, da morajo v skladu s členom 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) vse schengenske države članice priznati vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izda katera koli od njih, kot veljavne listine za kratkoročno bivanje na svojih ozemljih. Vse schengenske države članice sprejemajo dovoljenja za prebivanje, vizume D in vizume za kratkoročno bivanje pridruženih schengenskih držav za vstop in kratkoročno bivanje ter obratno.

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (Vizumski zakonik) (3) se uporablja za vsa vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so določitev schengenske države članice, pristojne za obravnavo prošnje za izdajo vizuma, obrazložitev zavrnitve izdaje vizuma, pravica do pritožbe zoper negativno odločitev in splošna pravila o osebnem razgovoru s prosilcem za vizum, ter za zagotavljanje vseh ustreznih informacij v zvezi s prošnjo za izdajo vizuma. Nadalje se schengenska pravila, zlasti Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (4), (tj. zavrnitev vstopa na ozemlje, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje itd.) in nacionalno pravo, kot je ustrezno, še naprej uporabljajo za vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so priznanje potnih listin, dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje, zavrnitev vstopa na ozemlje držav članic in ukrepi izgona.

Tudi če so pogoji iz Sporazuma izpolnjeni, prosilec za vizum na primer predloži dokumentarna dokazila o namenu potovanja za kategorije iz člena 4, se izdaja vizuma še vedno lahko zavrne, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (Zakonik o schengenskih mejah), tj. oseba nima veljavne potne listine, v Schengenskem informacijskem sistemu SIS je bil izdan razpis ukrepa, oseba predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti itd.

Druge prožnosti pri izdajanju vizumov iz Vizumskega zakonika se uporabljajo še naprej. Vizumi za večkratni vstop za daljše obdobje veljavnosti (do petih let) se lahko na primer poleg kategorij oseb iz člena 5 Sporazuma izdajo tudi drugim kategorijam oseb, če so izpolnjeni pogoji iz člena 24 Vizumskega zakonika. V enakem smislu se bodo še naprej uporabljale določbe iz člena 16(5) in (6) Vizumskega zakonika, ki omogočajo oprostitev ali zmanjšanje vizumske takse.

V zvezi z Republiko Azerbajdžan se Migracijski zakonik (5) in drugi ustrezni normativni pravni akti Republike Azerbajdžan uporabljajo za vsa vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so obrazložitev zavrnitve izdaje vizuma, pravica do pritožbe zoper negativno odločitev ali splošna pravila o osebnem razgovoru s prosilcem za vizum, ter za zagotavljanje informacij v zvezi s prošnjo za izdajo vizuma, priznanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, zavrnitev vstopa na ozemlje Republike Azerbajdžan in ukrepe izgona.

Druge prožnosti pri izdajanju vizumov, ki jih dovoljuje nacionalno pravo Republike Azerbajdžan, se uporabljajo še naprej, če določajo ugodnejšo ureditev za prosilca. Še naprej se bodo uporabljale na primer določbe iz člena 17(2) zakona Republike Azerbajdžan o državnih taksah, ki omogočajo oprostitev vizumske takse, in določbe člena 38 Migracijskega zakonika Republike Azerbajdžan, ki omogočajo izdajo elektronskih vizumov.

Tudi če so pogoji iz Sporazuma izpolnjeni, prosilec za vizum na primer predloži dokumentarna dokazila o namenu potovanja za kategorije iz člena 4, se izdaja vizuma še vedno lahko zavrne, če niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 36 Migracijskega zakonika Republike Azerbajdžan (razen odstavka 36.1.7 Migracijskega zakonika) ali če so prisotne okoliščine iz člena 16 Migracijskega zakonika Republike Azerbajdžan.

1.3 Vrste vizumov, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma

V točki (d) člena 3 Sporazuma je „vizum“ opredeljen kot „dovoljenje, ki ga izda država članica ali Azerbajdžanska republika za tranzit čez njeno ozemlje ali načrtovano bivanje na njenem ozemlju, ki nista daljša od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.“.

Poenostavitve, ki jih določa Sporazum, veljajo tako za enotne vizume, ki so veljavni za celotno ozemlje držav članic, kot za vizume z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

Poenostavitve, ki jih določa Sporazum, veljajo za vse vizume, določene v poglavju 5 Migracijskega zakonika Republike Azerbajdžan.

1.4 Izračun trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom

Zakonik o schengenskih mejah opredeljuje pojem kratkoročnega bivanja kot sledi: „ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, kar zajema vsak dan bivanja v zadnjem 180-dnevnem obdobju“.

Ta opredelitev se v skladu s Sporazumom uporablja tudi za vizume za kratkoročno bivanje, ki jih izda Republika Azerbajdžan.

Za dan vstopa se bo pri izračunu uporabil prvi dan bivanja na ozemlju držav članic, za dan izstopa pa zadnji dan bivanja na ozemlju držav članic. Pojem „kateri koli“ se nanaša na „gibljivo“ 180-dnevno referenčno obdobje, ki upošteva vsak dan bivanja v obdobju zadnjih 180 dni, da se preveri, ali je zahteva v zvezi z 90 dnevi v 180-dnevnem obdobju še vedno izpolnjena. To pomeni, da odsotnost iz ozemlja držav članic v neprekinjenem obdobju 90 dni omogoča novo bivanje do 90 dni.

Kalkulator za kratkoročno bivanje, ki se lahko uporabi za izračun obdobja dovoljenega bivanja v skladu z novimi pravili, je na voljo na spletu na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/border-crossing/index_en.htm.

Primer izračuna bivanja na podlagi sedanje opredelitve:

Oseba z vizumom za večkratni vstop za obdobje enega leta (od 18. aprila 2014 do 18. aprila 2015) prvič vstopi v državo 19. aprila 2014 in ostane tri dni. Nato ponovno vstopi 18. junija 2014 in ostane 86 dni. Kakšno je stanje na posamezne datume? Kdaj bo ta oseba imela možnost, da znova vstopi?

Na dan 11. septembra 2014: v zadnjih 180 dneh (od 16. marca 2014 do 11. septembra 2014) je oseba v državi bivala tri dni (od 19. do 21. aprila 2014) plus 86 dni (od 18. junija 2014 do 11. septembra 2014) = 89 dni = dovoljeno obdobje ni bilo prekoračeno. Oseba lahko v državi ostane še največ en dan.

Na dan 16. oktobra 2014: oseba lahko vstopi in ostane dodatne tri dni (16. oktobra 2014 postane bivanje na dan 19. aprila 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni); 17. oktobra 2014 postane bivanje na dan 20. aprila 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni itd.).

Na dan 15. decembra 2014: oseba lahko vstopi in ostane dodatnih 86 dni 15. decembra 2014 postane bivanje na dan 18. junija 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni); 16. decembra 2014 postane bivanje na dan 19. junija 2014 brezpredmetno itd.

1.5 Stanje v zvezi z državami članicami, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, državami članicami, ki ne sodelujejo pri skupni vizumski politiki Unije, in pridruženimi državami

Države članice, ki so se Uniji pridružile leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija), 2007 (Bolgarija in Romunija) in 2013 (Hrvaška), Sporazum zavezuje od začetka njegove veljavnosti.

Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija še ne izvajajo schengenskega pravnega reda v celoti. Te države bodo še naprej izdajale nacionalne vizume z veljavnostjo, omejeno na njihovo nacionalno ozemlje. Ko bodo te države članice začele izvajati schengenski pravni red v celoti, bodo uporabljale Sporazum v celoti.

Nacionalno pravo se še naprej uporablja za vsa vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, do datuma polnega izvajanja schengenskega pravnega reda s strani teh držav članic. Od tega datuma se bodo schengenska pravila in/ali nacionalno pravo uporabljali za zadeve, ki niso zajete s Sporazumom.

Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija lahko priznajo dovoljenja za prebivanje, vizume D in vizume za kratkoročno bivanje, ki so jih izdale vse schengenske države članice in pridružene države, za kratkoročna bivanja na svojem ozemlju (6).

V skladu s členom 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah morajo vse pogodbenice Konvencije priznati vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izda katera koli od njih, kot veljavne listine za kratkoročno bivanje na svojih ozemljih. Te države sprejemajo dovoljenja za prebivanje, vizume D in vizume za kratkoročno bivanje pridruženih držav za vstop in kratkoročno bivanje ter obratno.

Sporazum se ne uporablja za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, vendar vsebuje skupne izjave, da bi bilo zaželeno, da bi te države članice sklenile dvostranske sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov z Republiko Azerbajdžan.

Čeprav so Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica pridružene schengenske države, jih Sporazum ne zavezuje. Vendar Sporazum vsebuje skupno izjavo, da bi bilo zaželeno, da bi te pridružene schengenske države brez odlašanja sklenile dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje z Republiko Azerbajdžan.

Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov med vlado Republike Azerbajdžan in vlado Kraljevine Norveške je bil podpisan 3. decembra 2013 in je začel veljati 1. junija 2015. Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov med vlado Republike Azerbajdžan in Švicarskim zveznim svetom je bil podpisan 10. oktobra 2016 in je začel veljati 1. aprila 2017. Poleg tega je 15. februarja 2017 začel veljati sporazum med vlado Republike Azerbajdžan in vlado Kneževine Lihtenštajn o vzajemni uporabi pravil, navedenih v Sporazumu med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov.

1.6 Sporazum in dvostranski sporazumi

Člen 13 Sporazuma določa:

„Ta sporazum ima od začetka veljavnosti prednost pred določbami vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Azerbajdžansko republiko, kolikor določbe slednjih sporazumov ali dogovorov urejajo vprašanja, obravnavana v tem sporazumu.“

Z datumom začetka veljavnosti Sporazuma so se prenehale uporabljati določbe iz veljavnih dvostranskih sporazumov med državami članicami in Republiko Azerbajdžan o vprašanjih, obravnavanih v Sporazumu. V skladu s pravom Unije morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za odpravo neskladnosti med njihovimi dvostranskimi sporazumi in Sporazumom.

Če je država članica sklenila dvostranski sporazum ali dogovor z Republiko Azerbajdžan o vprašanjih, ki jih Sporazum ne zajema, na primer o izvzetju iz vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov, se to izvzetje še naprej uporablja tudi po začetku veljavnosti Sporazuma.

Naslednje države članice imajo z Republiko Azerbajdžan sklenjen dvostranski sporazum, ki določa izvzetje iz vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija (7).

Izvzetje iz vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov, ki ga odobri država članica, velja samo za potovanje po ozemlju te države članice in ne za potovanje v druge schengenske države članice.

II. POSEBNE DOLOČBE

2.1 Pravila, ki se uporabljajo za vse prosilce za vizum

Opozoriti je treba, da se spodaj navedene poenostavitve glede vizumske takse, trajanja postopkov za obravnavo prošenj za izdajo vizuma, odhoda v primeru izgubljenih ali ukradenih listin in podaljšanja vizuma v izrednih okoliščinah uporabljajo za vse prosilce za vizum in imetnike vizumov, ki so državljani republike Azerbajdžan ali držav članic, ki jih zavezuje Sporazum, vključno s turisti.

2.1.1 Takse za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma

Člen 6(1) Sporazuma določa:

„1. Taksa za obravnavo prošenj za izdajo vizuma znaša 35 EUR.“

V skladu s členom 6(1) Sporazuma taksa za obravnavanje prošnje za izdajo vizuma znaša 35 EUR. Ta taksa se uporablja za vse prosilce za vizum, ki so državljani Republike Azerbajdžan ali Unije (vključno s turisti), in zadeva vizume za kratkoročno bivanje, ne glede na število vstopov.

Člen 6(2) Sporazuma določa:

„2. Brez poseganja v odstavek 3 so plačila taks za obravnavo prošenj za izdajo vizuma oproščene naslednje kategorije oseb:

(a)

bližnji sorodniki – zakonci, otroci (tudi posvojeni), starši (vključno s skrbniki), stari starši in vnuki – pri obisku državljanov Unije, ki zakonito prebivajo na ozemlju Azerbajdžanske republike, državljanov Azerbajdžanske republike, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, in državljanov Azerbajdžanske republike, ki prebivajo na ozemlju Azerbajdžana;

(b)

člani uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani takšnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na države članice, Evropsko unijo ali Azerbajdžansko republiko, sodelujejo na uradnih srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(c)	učenci, dodiplomski in podiplomski študenti ter spremljajoči učitelji, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti;

(d)	invalidi in po potrebi osebe, ki jih spremljajo;“.

Za oprostitev plačila takse bi bilo treba predložiti dokazila, da oba prosilca za vizum sodita v to kategorijo. V primerih, kadar je invalidnost prosilca za vizum očitna (slepe osebe, osebe z manjkajočimi udi), je sprejemljivo vizualno priznanje na konzularnem predstavništvu.

V utemeljenih primerih lahko prošnjo za izdajo vizuma vloži zastopnik ali skrbnik invalidne osebe.

„(e)	udeleženci mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi; (Opomba: navijači se ne bodo obravnavali kot spremljevalno osebje.);

(f)	udeleženci znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav;

(g)	osebe, ki so predložile dokazila o nujnosti svojega potovanja iz humanitarnih razlogov, vključno zaradi prejema nujnega zdravljenja, in osebe, ki takšne osebe spremljajo, oziroma zaradi udeležbe na pogrebu bližnjega sorodnika ali zaradi obiska bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan;

(h)	predstavniki organizacij civilne družbe, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;“.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo, da so člani organizacij civilne družbe ali neprofitnih organizacij, registriranih v državah članicah ali Republiki Azerbajdžan - glej člen 4 Sporazuma.

„(i)	upokojenci;“.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo o statusu upokojenca. Oprostitev ni upravičena v primerih, kadar je namen potovanja opravljanje plačanega dela.

„(j)	otroci, mlajši od 12 let;

(k)	novinarji in osebje tehnične ekipe, ki jih spremlja po poklicni dolžnosti;“.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo, da so člani strokovnih novinarskih ali medijskih organizacij - glej člen 4 Sporazuma.

Kar zadeva države članice, so zgoraj omenjene kategorije oseb takse oproščene. Poleg tega so v skladu s členom 16(4) Vizumskega zakonika plačila takse oproščene tudi naslednje kategorije oseb:

—	raziskovalci iz tretjih držav, ki v Evropsko unijo potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav, kakor je opredeljeno v Priporočilu 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8);

—	predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije.

Člen 16(6) Vizumskega zakonika določa:

„6. V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov.“

Člen 16(7) Vizumskega zakonika določa, da se vizumska taksa zaračuna v eurih, v nacionalni valuti tretje države ali v valuti, ki se navadno uporablja v tretji državi, kjer je vloga oddana, in razen v primerih, kadar vloga ni dopustna ali kadar konzulat ni pristojen, ni vračljiva.

V izogib odstopanjem, ki bi lahko vodila k trgovanju z vizumi, bi si morala diplomatska in konzularna predstavništva držav članic v Republiki Azerbajdžan prizadevati, da za vse azerbajdžanske prosilce za vizum zagotovijo podobne vizumske takse, kadar se te zaračunajo v tuji valuti.

Prav tako se, kar zadeva Republiko Azerbajdžan, plačilo takse v skladu s členom 17(2) zakona Republike Azerbajdžan o državnih taksah oprosti za naslednje kategorije tujcev:

—	člane državnih delegacij in uradnike;

—	predstavnike mednarodnih humanitarnih organizacij v Republiki Azerbajdžan;

—	osebe, ki študirajo ali opravljajo pedagoške dejavnosti v okviru državnih programov;

—	osebe, ki potujejo za obrambne namene.

Prosilci za vizum iz Unije in Republike Azerbajdžana prejmejo potrdilo o plačani vizumski taksi.

Člen 6(3) Sporazuma določa:

„3. Kadar država članica ali Azerbajdžanska republika sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev z namenom izdaje vizuma, lahko zunanji ponudnik storitev zaračuna takso za storitve. Navedena taksa je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju svojih storitev, in ne sme presegati 30 EUR. Države članice in Azerbajdžanska republika ohranijo možnost za vse prosilce, da prošnje vložijo neposredno pri svojih konzulatih.

Zunanji ponudnik storitev za Unijo izvaja svoje dejavnosti v skladu z Vizumskim zakonikom in pri tem dosledno spoštuje zakonodajo Azerbajdžanske republike.

Zunanji ponudnik storitev za Azerbajdžansko republiko izvaja svoje dejavnosti v skladu z azerbajdžansko zakonodajo in zakonodajo držav članic EU.“

Kar zadeva podrobnosti sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev, člen 43 Vizumskega zakonika določa podrobne informacije v zvezi z njihovimi nalogami.

2.1.2 Trajanje postopkov obravnave prošenj za izdajo vizuma

Člen 7 Sporazuma določa:

„1. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter Azerbajdžanske republike odločijo o prošnji za izdajo vizuma v 10 koledarskih dneh od dneva prejema prošnje in dokumentov, potrebnih za izdajo vizuma.

2. Rok za odločitev o prošnji za izdajo vizuma se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 30 koledarskih dni, zlasti kadar je potrebna podrobnejša obravnava prošnje.

3. Rok za odločitev o prošnji za izdajo vizuma se lahko v nujnih primerih skrajša na 2 delovna dneva ali še manj.“

Odločitev o prošnji za izdajo vizuma se načeloma sprejme v 10 koledarskih dneh od datuma vložitve prošnje, ki se šteje za dopustno.

To obdobje se lahko v posameznih primerih podaljša na 30 koledarskih dni, zlasti kadar je potrebna podrobnejša obravnava prošnje ali v primeru zastopanja, ko se opravi posvetovanje z organi zastopane države članice.

Vsi ti roki začnejo teči šele takrat, ko je vloga za izdajo vizuma popolna, tj. od datuma prejema prošnje za izdajo vizuma in spremnih dokumentov.

Pri diplomatskih in konzularnih predstavništvih, ki uporabljajo sistem naročanja, se obdobje pred naročenim obiskom načeloma ne šteje v obdobje obravnave prošnje. To vprašanje in druge praktične podrobnosti glede vložitve prošnje za izdajo vizuma ureja člen 9 Vizumskega zakonika in Migracijski zakonik Republike Azerbajdžan.

Člen 7(3) Sporazuma določa:

„Če se od prosilcev zahteva osebna zglasitev ob vložitvi prošnje, mora pristojni organ prosilcem to praviloma omogočiti v roku dveh tednov, odkar so ti za to zaprosili.“

„V utemeljenih nujnih primerih (kadar prosilec zaradi okoliščin, ki jih ni mogel predvideti, za vizum ni mogel zaprositi prej) lahko konzulat prosilcem dovoli, da vložijo svoje prošnje bodisi brez osebne zglasitve bodisi se jim datum osebne zglasitve določi takoj.“

Pri naročanju na obisk bi bilo treba upoštevati morebitno nujnost, na katero se sklicuje prosilec za vizum, v skladu z izvajanjem člena 7(3) Sporazuma. Odločitev o krajšem času za sprejetje odločitve o prošnji za izdajo vizuma sprejme konzularni uradnik.

2.1.3 Odhod iz države v primeru izgube ali kraje osebnih dokumentov

Člen 8 Sporazuma določa:

„Državljani Evropske unije in Azerbajdžanske republike, ki so bodisi izgubili svoje osebne dokumente bodisi so jim bili ti dokumenti ukradeni med bivanjem na ozemlju Azerbajdžanske republike ali držav članic, lahko zapustijo ozemlje Azerbajdžanske republike ali držav članic z veljavnimi osebnimi dokumenti za prehod meje, ki jih izdajo diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic ali Azerbajdžanske republike, in sicer brez vsakršnega vizuma ali drugega dovoljenja.“

V primeru izgube ali kraje osebnih dokumentov za zapustitev ozemlja Republike Azerbajdžan ali schengenskega območja zadostujejo veljavni osebni dokumenti, ki jih izdajo diplomatska ali konzularna predstavništva in imetniku vizuma dajejo pravico, da prestopi mejo. Organi države gostiteljice od imetnika vizuma ali konzularnega predstavništva ne morejo zahtevati nadaljnjih dokumentov, dovoljenj ali kakršnih koli formalnosti.

2.1.4 Podaljšanje veljavnosti vizuma v izrednih okoliščinah

Člen 9 Sporazuma določa:

„Državljanom Evropske unije in Azerbajdžanske republike, ki zaradi višje sile ne morejo zapustiti ozemlja Azerbajdžanske republike ali držav članic do datuma, navedenega v vizumu, se rok veljavnosti vizuma in/ali trajanja bivanja, določenega v izdanem vizumu, podaljša brezplačno v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja Azerbajdžanska republika ali država članica prejemnica, in sicer za obdobje, potrebno za njihovo vrnitev v državo prebivanja.“

V zvezi z podaljšanjem veljavnosti vizuma iz utemeljenih osebnih razlogov, kadar imetnik vizuma ne more ozemlja države članice zapustiti do datuma, navedenega na vizumski nalepki, se uporabljajo določbe člena 33 Vizumskega zakonika, kolikor so skladne s Sporazumom. Vendar pa se v skladu s Sporazumom vizum v primeru višje sile ali humanitarnih razlogov podaljša brezplačno.

Kar zadeva Republiko Azerbajdžan, se za vprašanja v zvezi s podaljšanjem obdobja začasnega bivanja tujcev v Republiki Azerbajdžan uporablja Migracijski zakonik.

Odločba o podaljšanju obdobja začasnega bivanja tujcev v Republiki Azerbajdžan je uradni dokument, ki tujcem daje pravico do začasnega bivanja v Republiki Azerbajdžan.

Tujci, ki jim je bilo obdobje začasnega bivanja v Republiki Azerbajdžan podaljšano, lahko državo zapustijo na državnih mejnih prehodih ob predložitvi potnega lista ali drugega dokumenta za prestop meje in odločbe o podaljšanju obdobja začasnega bivanja.

2.2 Pravila, ki se uporabljajo za nekatere kategorije prosilcev za vizum

2.2.1 Dokumentarna dokazila o namenu potovanja

Za kategorije oseb, navedene v členu 4(1) Sporazuma, se zahtevajo samo navedena dokumentarna dokazila, ki dokazujejo namen potovanja. Kot je navedeno v členu 4(3) Sporazuma, ni potrebna nobena druga utemeljitev, vabilo ali potrditev glede namena potovanja.

Vendar pa to ne pomeni opustitve splošne zahteve glede osebne zglasitve za vložitev prošnje za izdajo vizuma ali predložitve spremnih dokumentov, npr. spremnih dokumentov o sredstvih za preživljanje.

Če v posameznih primerih obstajajo dvomi o verodostojnosti dokumenta, ki dokazuje namen potovanja, lahko veleposlaništvo in/ali konzulat v skladu s členom 21(8) Vizumskega zakonika in Migracijskega zakonika Republike Azerbajdžan prosilca za vizum povabi na dodaten razgovor, kjer ga je mogoče zaslišati o dejanskem namenu obiska ali njegovi nameri glede vrnitve. V takšnih posameznih primerih lahko dodatne dokumente prostovoljno predloži prosilec za vizum oziroma jih izjemoma zahteva konzularni uradnik. Vendar ta praksa ne sme biti sistematična in jo bo skupni odbor pozorno spremljal.

Načeloma se izvirnik dokumenta, ki se zahteva v skladu s členom 4(1) Sporazuma, predloži skupaj s prošnjo za izdajo vizuma. Vendar lahko konzulat prošnjo za izdajo vizuma začne obravnavati na podlagi telefaksa ali kopije dokumenta. Kljub temu lahko konzulat pri prvi prošnji za izdajo vizuma zahteva izvirnik dokumenta, poleg tega pa ga zahteva v posameznih primerih, kadar obstajajo dvomi.

Za kategorije oseb, ki niso navedene v členu 4 Sporazuma (na primer turisti), se še naprej uporabljajo splošna pravila glede dokumentacije, ki dokazuje namen potovanja. Enako velja za dokumente, ki zadevajo soglasje staršev za potovanja otrok, mlajših od 18 let.

Za vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so priznanje potnih listin ter dokazila o vrnitvi in zadostnih sredstvih za preživljanje, se uporabljajo schengenska pravila ali nacionalno pravo.

Člen 4(1) Sporazuma določa:

„1. Za naslednje kategorije državljanov Unije in Azerbajdžanske republike za utemeljitev namena potovanja v drugo pogodbenico zadostujejo naslednji dokumenti:

(a)

za bližnje sorodnike – zakonce, otroke (tudi posvojene), starše (vključno s skrbniki), stare starše in vnuke – pri obisku državljanov Unije, ki zakonito prebivajo na ozemlju Azerbajdžanske republike, ali državljanov Azerbajdžanske republike, ki zakonito prebivajo v državah članicah, oziroma državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, ali državljanov Azerbajdžanske republike, ki prebivajo na ozemlju Azerbajdžana:

—	pisna prošnja osebe, ki vabi;“.

Pristojni organ mora potrditi verodostojnost podpisa osebe, ki vabi, v skladu z nacionalno zakonodajo države prebivališča. Povabilo bi morali potrditi pristojni organi.

Ta določba se uporablja tudi za sorodnike osebja, zaposlenega na diplomatskih in konzularnih predstavništvih, ki potujejo z namenom obiska družine do 90 dni na ozemlju držav članic ali ozemlju Republike Azerbajdžan, vendar v teh primerih ni treba predložiti dokazila o zakonitem prebivanju in sorodstvenih vezeh.

„(b)

brez poseganja v člen 10, za člane uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani takšnih delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na države članice, Evropsko unijo ali Azerbajdžansko republiko, sodelujejo na uradnih srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ene od držav članic priredijo medvladne organizacije:

—

dopis pristojnega organa države članice, Azerbajdžanske republike ali institucije Evropske unije, ki potrjuje, da je prosilec član oziroma stalni član njegove delegacije in potuje na ozemlje druge pogodbenice z namenom sodelovanja na zgoraj navedenih prireditvah; dopisu je priložena kopija uradnega vabila;“.

Ime prosilca za vizum mora biti navedeno v dopisu, ki ga izda pristojni organ in potrjuje, da je oseba del delegacije in potuje na ozemlje druge pogodbenice z namenom sodelovanja na uradnem srečanju. Ni pa nujno, da je ime prosilca za vizum navedeno v uradnem vabilu k sodelovanju na srečanju, čeprav je to mogoče v primeru, ko je uradno vabilo naslovljeno na posamezno osebo.

Ta določba se uporablja za člane uradnih delegacij ne glede na to, kakšen potni list (službeni ali običajni potni list) imajo.

„(c)

za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij:

—

pisna vloga osebe, ki vabi, tj. pravne osebe ali podjetja oziroma organizacije, urada ali podružnice take pravne osebe ali podjetja, pisna vloga državnih ali lokalnih organov Azerbajdžanske republike ali držav članic oziroma pisna vloga organizacijskih odborov ali trgovinskih in industrijskih sejmov, konferenc in simpozijev, ki potekajo na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ene od držav članic; pisno vlogo potrdi pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;“.

Poleg zgoraj navedenega nacionalni poslovni register izda dokument, ki potrjuje obstoj poslovnih organizacij.

„(d)

za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb med ozemlji Azerbajdžanske republike in držav članic z vozili, registriranimi v državah članicah ali Azerbajdžanski republiki:

—	pisna zahteva nacionalnega podjetja ali združenja (sindikata) prevoznikov Azerbajdžanske republike oziroma nacionalnih združenj prevoznikov držav članic za mednarodni cestni prevoz z navedbo namena, načrta, trajanja in pogostosti potovanj;“.

Združenje, pristojno za izdajo pisnih zahtev, je nacionalno združenje matične države voznika. Pisne zahteve lahko izdajo tudi regionalne ali druge podružnice nacionalnih združenj držav članic.

„(e)

za učence, dodiplomske in podiplomske študente ter spremljajoče učitelje, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti:

—	pisna prošnja ali potrdilo o vpisu, ki ga izda univerza, akademija, institut, visoka šola ali šola, ki vabi, oziroma dijaške ali študentske izkaznice ali potrdila o tečajih, ki jih bo oseba obiskovala;“.

Študentska izkaznica se kot dokazilo o namenu potovanja sprejme le, če jo je izdala univerza, visoka šola ali šola, ki vabi in v kateri bo potekal študij ali strokovno izobraževanje.

„(f)

za udeležence znanstvenih, akademskih, kulturnih ali umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav:

—	pisna prošnja organizacije, ki vabi k udeležbi pri teh dejavnostih;

(g)

za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki jih spremlja po poklicni dolžnosti:

—	potrdilo ali drug dokument, ki ga izda strokovna organizacija ali delodajalec prosilca za vizum, ki dokazuje, da je zadevna oseba kvalificiran novinar ali član osebja tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti, in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela;“.

Ta kategorija ne zajema samostojnih novinarjev in njihovih pomočnikov.

Predložiti je treba potrdilo ali dokument, ki ga izda strokovna novinarska organizacija ali delodajalec prosilca za vizum in ki dokazuje, da je prosilec za vizum kvalificiran novinar ali oseba, ki ga spremlja po poklicni dolžnosti, in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela ali pomoč pri tem delu.

„(h)

za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi:

—	pisna prošnja organizacije, ki vabi, pristojnih organov, državnih športnih zvez držav članic ali Azerbajdžanske republike oziroma Nacionalnega olimpijskega komiteja Azerbajdžanske republike ali nacionalnih olimpijskih komitejev držav članic;“.

Seznam spremljevalnega osebja pri mednarodnih športnih prireditvah bo omejen na tiste osebe, ki športnike spremljajo po poklicni dolžnosti: trenerje, maserje, menedžerje, zdravstveno osebje in vodje športnih klubov. Navijači se tako ne bodo obravnavali kot spremljevalno osebje.

„(i)

za udeležence uradnih programov izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta:

—	pisna prošnja direktorjev mestnih uprav/županov teh mest;“.

Direktor uprave/župan mesta ali drugega kraja, ki je pristojen za izdajo pisne prošnje, je direktor uprave/župan mesta, ki vabi, ali drugega kraja, kjer bo potekala dejavnost sodelovanja. Ta kategorija zajema le uradne dejavnosti sodelovanja.

„(j)

za osebe, ki potujejo zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati:

—	uradni dokument zdravstvene institucije, ki potrjuje nujnost zdravstvene oskrbe v tej instituciji in nujnost spremstva, ter dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja;“.

Predložiti je treba dokument, ki ga je izdala zdravstvena ustanova, ki potrjuje tri točke (nujnost zdravstvene oskrbe v tej instituciji, nujnost spremstva ter dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja, npr. potrdilo o vnaprejšnjem plačilu).

„(k)

za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah na ozemlju Azerbajdžanske republike ali držav članic:

—	pisna prošnja organizacije, ki vabi in potrjuje, da zadevna oseba sodeluje na prireditvi;

(l)

za predstavnike organizacij civilne družbe, ko potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev in konferenc, tudi v okviru programov izmenjav:

—	pisna prošnja organizacije, ki vabi, potrditev, da oseba zastopa organizacijo civilne družbe, in potrdilo ustreznega registra o ustanovitvi take organizacije, ki ga izda državni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;“.

Predložiti je treba dokument organizacije civilne družbe, ki potrjuje, da prosilec za vizum zastopa to organizacijo.

Posameznih članov organizacij civilne družbe Sporazum ne zajema.

„(m)

za sorodnike, ki so na obisku zaradi pogrebnih slovesnosti:

—	uradni dokument, ki potrjuje smrt, ter potrdilo o družinskem ali drugem razmerju med prosilcem in pokopanim;

(n)

za obisk vojaških in civilnih pokopališč:

—	uradni dokument, ki potrjuje obstoj in vzdrževanje groba ter družinsko ali drugo razmerje med prosilcem in pokopanim.“

Sporazum ne določa, ali bi morali zgoraj navedeni uradni dokument izdati organi države, v kateri se pokopališče nahaja, ali organi države, v kateri prebiva oseba, ki želi obiskati to pokopališče. Moralo bi veljati, da lahko takšen uradni dokument izdajo pristojni organi katere koli države.

Predložiti je treba zgoraj navedeni uradni dokument, ki potrjuje obstoj in vzdrževanje groba ter družinsko ali drugo razmerje med prosilcem za vizum in pokopanim.

Sporazum ne uvaja novih pravil o odgovornosti za fizične ali pravne osebe, ki izdajajo pisne prošnje. V primeru izdaje lažnih pisnih prošenj se uporablja pravo Unije in/ali nacionalno pravo.

2.2.2 Izdajanje vizumov za večkratni vstop

Če mora prosilec za vizum pogosto potovati na ozemlje držav članic ali Republike Azerbajdžan, se lahko vizumi za kratkoročno bivanje izdajo za več obiskov, pod pogojem, da ti obiski skupaj niso daljši od 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 5 Sporazuma določa:

„1. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter Azerbajdžanske republike izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo pet let za naslednje kategorije državljanov:

(a)

zakonci, otroci (tudi posvojeni), ki so mlajši od 21 let ali vzdrževani družinski člani, ter starši (vključno s skrbniki) – pri obisku državljanov Unije, ki zakonito prebivajo na ozemlju Azerbajdžanske republike, ali državljanov Azerbajdžanske republike, ki zakonito prebivajo v državah članicah, oziroma državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so, ali državljanov Azerbajdžanske republike, ki prebivajo na ozemlju Azerbajdžana;

(b)

člani uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega vabila, naslovljenega na države članice, Evropsko unijo ali Azerbajdžansko republiko, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije.

Z odstopanjem od prvega stavka se v primerih, kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na zadevno obdobje, zlasti:

—	v primeru oseb iz točke (a): če je rok veljavnosti dovoljenja za zakonito prebivanje državljanov Azerbajdžanske republike, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic, ali državljanov Unije, ki zakonito prebivajo v Azerbajdžanski republiki, oziroma

—	v primeru oseb iz točke (b): če je čas veljavnosti statusa stalnega člana uradne delegacije

krajši od petih let.“

Ob upoštevanju poklicnega statusa teh kategorij oseb ali njihovega družinskega razmerja z državljanom Republike Azerbajdžan, ki zakonito prebiva na ozemlju držav članic, državljanom Unije, ki zakonito prebiva na ozemlju Republike Azerbajdžan, ali z državljanom Unije, ki prebiva v državi članici, katere državljanstvo ima, je upravičeno, da se jim odobri vizum za večkratni vstop, ki velja pet let ali je omejen na njihov mandat ali njihovo zakonito prebivanje, če sta krajša od petih let.

Osebe iz točke (a) člena 5(1) Sporazuma morajo predložiti dokazilo o zakonitem prebivanju osebe, ki vabi.

Za osebe iz točke (b) člena 5(1) Sporazuma bi bilo treba predložiti potrdilo o poklicnem statusu in trajanju njihovega mandata.

Ta določba se ne uporablja za osebe iz točke (b) člena 5(1) Sporazuma, če so s Sporazumom izvzete iz vizumske obveznosti, tj. če imajo diplomatski potni list.

Kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, bo veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na navedeno obdobje.

„2. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter Azerbajdžanske republike izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije državljanov, če so v prejšnjem letu pridobili najmanj en vizum in ga uporabljali v skladu s predpisi, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej:

(a)	za dodiplomske in podiplomske študente, ki redno potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav;

(b)	za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki jih spremlja po poklicni dolžnosti;

(c)	za udeležence uradnih programov izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta;

(d)	za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb med ozemlji Azerbajdžanske republike in držav članic z vozili, registriranimi v državah članicah ali Azerbajdžanski republiki;

(e)	za osebe, ki redno potujejo zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati;

(f)	za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah ter redno potujejo v Azerbajdžansko republiko ali države članice;

(g)	za predstavnike organizacij civilne družbe, ki redno potujejo v Azerbajdžansko republiko ali države članice zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev in konferenc, tudi v okviru programov izmenjav;

(h)	za udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v Azerbajdžansko republiko ali države članice;

(i)	za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(j)

za člane uradnih delegacij, ki v skladu z uradnim vabilom, naslovljenim na države članice, Evropsko unijo ali Azerbajdžansko republiko, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(k)	za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij, ki redno potujejo v Azerbajdžansko republiko ali države članice.

Z odstopanjem od prvega odstavka se v primerih, kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, veljavnost vizuma za večkratni vstop izjemoma omeji na zadevno obdobje.“

Vizumi za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta se načeloma izdajo zgoraj navedenim kategorijam prosilcev za vizum, če je prosilec za vizum v prejšnjem letu (12 mesecev) pridobil najmanj en vizum in ga je uporabljal v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje(-a) obiskane države oziroma obiskanih držav in bivanje v njih (na primer oseba obdobja ni prekoračila), ter če obstajajo razlogi, da tak prosilec zaprosi za izdajo vizuma za večkratni vstop.

V primerih, v katerih izdaja vizuma, veljavnega za eno leto, ni upravičena (če na primer program izmenjave traja manj kot eno leto ali če osebi ni treba potovati v celem letu), se veljavnost vizuma določi na manj kot eno leto, če so izpolnjene druge zahteve za izdajo vizuma.

„3. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter Azerbajdžanske republike izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo najmanj dveh let in največ petih let za kategorije oseb iz odstavka 2 tega člena, če so v prejšnjih dveh letih uporabljale enoletni vizum za večkratni vstop v skladu s predpisi, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej, razen če sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje; v tem primeru se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na zadevno obdobje.

4. Skupno trajanje bivanja oseb iz odstavkov 1 do 3 tega člena na ozemlju držav članic ali Azerbajdžanske republike ne sme biti daljše od 90 dni v obdobju 180 dni.“

Vizumi za večkratni vstop z veljavnostjo od najmanj dveh do največ petih let se izdajo kategorijam prosilcev za vizum iz člena 5(2) Sporazuma, če so v prejšnjih dveh letih (24 mesecev) dva vizuma za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta uporabljali v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlje(-a) obiskane države oziroma obiskanih držav in bivanje v njih, ter če so razlogi za prošnjo za izdajo vizuma za večkratni vstop še vedno veljavni. Opozoriti je treba, da se vizum z veljavnostjo od najmanj dveh do največ petih let izda le, če sta bila prosilcu za vizum v prejšnjih dveh letih (24 mesecev) izdana dva vizuma z veljavnostjo najmanj enega leta ter če je ta vizuma uporabljal v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlja obiskanih držav in bivanje v njih. Diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi presoje vsake prošnje za izdajo vizuma odločijo o obdobju veljavnosti teh vizumov, tj. od dveh do petih let.

Vizuma za večkratni vstop ni treba izdati, če prosilec za vizum predhodno izdanega vizuma ni uporabljal.

2.2.3 Imetniki diplomatskih potnih listov

Člen 10 Sporazuma določa:

„1. Državljani Unije in Azerbajdžanske republike, ki so imetniki veljavnih diplomatskih potnih listov, lahko brez vizumov vstopijo na ozemlje Azerbajdžanske republike ali ozemlja držav članic, jih zapustijo in so v tranzitu preko njih.

2. Osebe iz odstavka 1 lahko na ozemlju Azerbajdžanske republike ali ozemljih držav članic bivajo največ 90 dni v obdobju 180 dni.“

Sporazum ne zajema postopkov glede napotitve diplomatov v države članice. Uporablja se običajni akreditacijski postopek.

III. SODELOVANJE NA PODROČJU POTNIH LISTIN

V skupni izjavi, priloženi Sporazumu, pogodbenici soglašata, da bi moral skupni odbor, oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato sta se pogodbenici dogovorili, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje prevelikega števila vrst potnih listin, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete oseb ob izdaji potnih listin.

IV. STATISTIČNI PODATKI

Da se skupnemu odboru omogoči učinkovito spremljanje izvajanja Sporazuma, morajo diplomatska in konzularna predstavništva držav članic vsakih šest mesecev Komisiji predložiti statistične podatke. Kadar je to mogoče, bi morali biti ti statistični podatki razčlenjeni po mesecih in vključevati:

—	število zavrnitev izdaje vizuma,

—	število izdanih vizumov za večkratni vstop,

—	obdobje veljavnosti izdanih vizumov za večkratni vstop,

—	število brezplačno izdanih vizumov.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL EU L 81, 21.3.2001, str. 1).

(2) UL EU L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL EU L 243, 15.9.2009, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL EU L 77, 23.3.2016, str. 1).

(5) Migracijski zakonik Republike Azerbajdžan je bil sprejet 2. julija 2013 z Zakonom Republike Azerbajdžan št. 713-IVQ in je začel veljati 1. avgusta 2013.

(6) Sklep št. 565/2014/EU z dne 15. maja 2014, ki pooblašča Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo, da od 16. junija 2014 kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali načrtovano bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, enostransko priznajo samo enotne vizume za kratkoročno bivanje, veljavne za dva ali več vstopov, vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo schengenske države, ter nacionalne vizume in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo Bolgarija, Hrvaška in Romunija. Ker med državama ni diplomatskih odnosov, Ciper za imetnike azerbajdžanskih potnih listov (razen diplomatskih potnih listov) trenutno uporablja izvzetje iz določb Sklepa št. 565/2014/EU.

(7) Izvzetje iz vizumske obveznosti v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 539/2001.

(8) Priporočilo 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav (UL EU L 289, 3.11.2005, str. 23).

2.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 60/40

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/313

z dne 28. februarja 2018

o spremembi Odločbe 2009/821/ES glede seznama mejnih kontrolnih točk in veterinarskih enot v Traces

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1149)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), in zlasti člena 20(1) in (3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2), ter zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 6(4) in člena 6(5) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (3), in zlasti člena 6(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 2009/821/ES (4) določa seznam mejnih kontrolnih točk, odobrenih v skladu z direktivama 91/496/EGS in 97/78/ES. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi.

(2)	Belgija je Komisijo obvestila, da bi bilo treba odobritev kontrolnih središč Avia Partner in WFS na letališču Brussel-Zaventem omejiti na proizvode pri določenih nadzorovanih temperaturah. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)	Po predlogu Danske bi bilo treba odobritev mejne kontrolne točke v pristanišču København omejiti samo na pakirane proizvode. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Nemčija je Komisijo obvestila, da je preklicala odobritev za proizvode na mejni kontrolni točki na letališču Hannover-Langenhagen. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Irska je Komisijo obvestila, da je preklicala odobritev za žive kopitarje na mejni kontrolni točki na letališču Shannon. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Španija je Komisijo obvestila, da je začasno odložila odobritev mejne kontrolne točke na letališču Alicante za žive živali in proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Na podlagi predloga Španije bi bilo treba dodati odobritev novega kontrolnega središča Alaire na mejni kontrolni točki na letališču Madrid, odobritev kontrolnega središča Frigalsa na mejni kontrolni točki v pristanišču Vigo pa bi bilo treba obnoviti. Prilogo I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Priloga II k Odločbi 2009/821/ES določa seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v celovitem računalniškem veterinarskem sistemu (Traces).

(9)	Na podlagi informacij, ki jih je predložila Hrvaška, bi bilo treba na seznamu območnih uradov v Traces spremeniti nekatere vnose za navedeno državo članico. Odločbo 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. februarja 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(3) UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(4) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).

PRILOGA

Prilogi I in II k Odločbi 2009/821/ES se spremenita:

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

v delu, ki zadeva Belgijo, se vnos za letališče Brussel-Zaventem nadomesti z naslednjim:

„Brussel-Zaventem Bruxelles-Zaventem	BE BRU 4	A	Flight Care 2	NHC(2)	U, E, O
			Avia Partner	HC-T(2)
			WFS	HC-T(CH)(2)
			Swiss Port	HC(2)“

(b)

v delu, ki zadeva Dansko, se vnos za pristanišče Københaven nadomesti z naslednjim:

„København

DK CPH 1

HC(1)(2), NHC-T(FR)(2), NHC-NT(2)“

(c)

v delu, ki zadeva Nemčijo, se vnos za letališče Hannover-Langenhagen nadomesti z naslednjim:

„Hannover-Langenhagen

DE HAJ 4

O(10)“

(d)

v delu, ki zadeva Irsko, se vnos za letališče Shannon nadomesti z naslednjim:

„Shannon

IE SNN 4

HC(2), NHC(2)

E“

(e)

del, ki zadeva Španijo, se spremeni:

(i)

vnos za letališče Alicante se nadomesti z naslednjim:

„Alicante

ES ALC 4

HC(2), NHC(2) (*)

O(10) (*)“

(ii)

vnos za letališče Madrid se nadomesti z naslednjim:

„Madrid	ES MAD 4	A	Iberia	HC-T(FR)(2) (), HC-NT(2) (), NHC(2)	U, E, O
			Swissport	HC(2), NHC(2)	O
			PER4	HC-T(CH)(2)
			WFS: World Wide Flight Services	HC(2), NHC-T(CH)(2), NHC-NT	O
			Alaire	HC-T(2)“

(iii)

vnos za pristanišče Vigo se nadomesti z naslednjim:

„Vigo	ES VGO 1	P	T.C. Guixar	HC, NHC-T(FR), NHC-NT
			Frioya	HC-T(FR)(2)(3)
			Frigalsa	HC-T(FR)(3)
			Pescanova	HC-T(FR)(2)(3)
			Fandicosta (*)	HC-T(FR)(2)(3) (*)
			Frig. Morrazo	HC-T(FR)(3)“

(2)

V Prilogi II se v delu, ki zadeva Hrvaško, vnosi nadomestijo z naslednjim:

„HR00001	BJELOVAR
HR00007	GRAD ZAGREB
HR00002	VUKOVAR
HR00003	PULA
HR00009	ŠIBENIK
HR00008	SLAVONSKI BROD
HR00004	SPLIT
HR00005	VARAŽDIN
HR00006	ZAGREB
HR00010	KARLOVAC
HR00011	SISAK
HR00012	VIROVITICA“

2.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 60/44

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/314

z dne 1. marca 2018

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1401)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5 v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter po tem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 prav tako določa, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih v skladu s členom 29(1) in členom 31 Direktive 2005/94/ES, ohraniti vsaj do datumov, ki so za navedena območja določeni v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil od datuma sprejetja večkrat spremenjen, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer glede aviarne influence v Uniji. Zlasti je bil Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/696 (5), da bi se določila pravila glede odpreme pošiljk enodnevnih piščancev z območij iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247. Pri navedeni spremembi se je upoštevalo dejstvo, da enodnevni piščanci pomenijo zelo majhno tveganje širjenja visokopatogene aviarne influence v primerjavi z drugim perutninskim blagom.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 je bil naknadno spremenjen tudi z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1841 (6) za učinkovitejše ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo, kjer obstaja povečano tveganje za širjenje visokopatogene aviarne influence. Zato Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa na ravni Unije, da se po izbruhu ali izbruhih visokopatogene aviarne influence vzpostavijo druga območja z omejitvami v zadevnih državah članicah, kot je navedeno v členu 16(4) Direktive 2005/94/ES, in določi trajanje ukrepov, ki se izvajajo na njih. Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 zdaj določa tudi pravila za odpremo žive perutnine, enodnevnih piščancev in valilnih jajc z drugih območij z omejitvami v druge države članice pod določenimi pogoji. Z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/1841 je bil spremenjen tudi člen 5 Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 za podaljšanje obdobja uporabe navedenega akta do 31. maja 2018.

(5)	Poleg tega je bila Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 večkrat spremenjena, da bi se zlasti upoštevale spremembe mej okuženih in ogroženih območij, ki so jih zadevne države članice vzpostavile v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(6)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/2412 (7) po uradnem obvestilu Nizozemske in Italije o izbruhih visokopatogene aviarne influence v navedenih državah članicah. Navedeni državi članici sta prav tako obvestili Komisijo, da sta po navedenih izbruhih sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev s perutnino.

(7)

Od datuma zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/2412 je Nizozemska obvestila Komisijo o novem izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5N6 na gospodarstvu s perutnino v pokrajini Groningen na severu navedene države članice. Nizozemska je prav tako obvestila Komisijo, da je po navedenem nedavnem izbruhu sprejela potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli okuženega gospodarstva s perutnino.

(8)	Komisija je v sodelovanju z Nizozemsko preučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od gospodarstva s perutnino, na katerem je bil potrjen izbruh.

(9)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba po nedavnem izbruhu visokopatogene aviarne influence na Nizozemskem na ravni Unije v sodelovanju z navedeno državo članico takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba posodobiti, da bi se upoštevale najnovejše epidemiološke razmere glede visokopatogene aviarne influence na Nizozemskem. Zlasti bi bilo treba na seznam iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 dodati okužena in ogrožena območja na Nizozemskem, za katera zdaj veljajo omejitve v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(11)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 bi bilo zato treba spremeniti, da se bosta po nedavnem izbruhu visokopatogene aviarne influence na Nizozemskem posodobila regionalizacija na ravni Unije z vključitvijo okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v navedeni državi članici v skladu z Direktivo 2005/94/ES, ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(12)

Poleg tega bi se morali ukrepi iz navedenega izvedbenega sklepa uporabljati do konca leta ob upoštevanju potrditve nedavnega izbruha visokopatogene aviarne influence na Nizozemskem in stalnega tveganja za nadaljnje izbruhe navedene bolezni v Uniji, ki lahko trajajo dlje časa celo v poletnih mesecih. Zato je primerno podaljšati obdobje uporabe Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 do 31. decembra 2018.

(13)	Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2017/247 se spremeni:

(1)	v členu 5 se datum „31. maja 2018“ nadomesti z datumom „31. decembra 2018“;

(2)	Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 1. marca 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/247 z dne 9. februarja 2017 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 36, 11.2.2017, str. 62).

(4) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/696 z dne 11. aprila 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 101, 13.4.2017, str. 80).

(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1841 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 261, 11.10.2017, str. 26).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2412 z dne 20. decembra 2017 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (UL L 342, 21.12.2017, str. 29).

PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2017/247 se spremeni:

(1)

V delu A se vnos za Nizozemsko nadomesti z naslednjim:

„Država članica: Nizozemska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

V pokrajini Groningen

—	Vanaf de kruising van Heirweg (Visvliet) en de N355, de N355 volgend in oostelijke richting tot aan de Bosscherweg.

—	De Bosscherweg volgend in noordelijke richting tot aan de Westerwaarddijk.

—	De Westwaarddijk volgend in oostelijke richting overgaand in de Oosterwaarddijk overgaand in zuidelijke richting tot aan de Pamaweg.

—	De Pamaweg volgend in oostelijke richting tot aan de Heereburen.

—	De Heereburen volgend in zuidelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting overgaand in oostelijke richting tot aan de Frijtumerweg.

—	De Frijtumerweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Balmahuisterweg.

—	De Balmahuisterweg volgend in zuidelijke richting tot aan de N355.

—	De N355 volgend in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de Van Starkenborghkanaal ZZ.

—	De Van Starkenborghkanaal ZZ volgend in westelijke richting tot aan de Hoendiep Oostzijde.

—	De Hoendiep Oostzijde volgend in zuidelijke richting tot aan de Niekerkerdiep ZZ.

—	De Niekerkerdiep ZZ volgend in westelijke richting tot aan de Millinghaweg.

—	De Millinghaweg volgend in zuidelijke richting overgaand in de Fanerweg tot aan de Maarsdijk.

—	De Maarsdijk volgend in westelijke richting overgaand in noordelijke richting tot aan de N980.

—	De N980 volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de De Noord.

—	De De Noord volgend in noordelijke richting tot aan de Caspar Roblesdijk.

—	De Caspar Roblesdijk volgend in westelijke richting tot aan de De Wieren.

—	De De Wieren volgend in noordelijke richting tot aan de Abel Tasmanweg.

—	De Abel Tasmanweg volgend in westelijke richting tot aan de Stationsweg.

—	De Stationsweg volgend in noordelijke richting tot aan de Heirweg.

—	De Heirweg volgend in oostelijke richting tot aan de kruising met de N355.

29.3.2018“

(2)

V delu B se vnos za Nizozemsko nadomesti z naslednjim:

„Država članica: Nizozemska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

V pokrajini Groningen

—	Vanaf de kruising van de Kuipersweg en de N355 (Buitenpost), de N355 volgen in oostelijke richting tot aan de Steenharts.

—	De Steenharst volgend in noordelijke richting tot aan de Zevenhuisterweg.

—	De Zevenhuisterweg volgend in west noordelijke richting tot aan de Hesseweg.

—	De Hesseweg volgend in oostelijke richting tot aan de Brongersmaweg.

—	De Brongersmaweg volgend in noordelijke richting tot aan de Foijingaweg.

—	De Foijingaweg volgend in oostelijke richting tot aan de Wester-Nieuwkruisland.

—	De Wester-Nieuwkruisland volgend in noordelijke richting tot aan de Kwelderweg.

—	De Kwelderweg volgend in oostelijke richting tot aan de W. van der Ploegweg.

—	De W. van der Ploegweg volgend in noordelijke richting tot aan de Hooge Zuidwal.

—	De Hooge Zuidwal volgend in oostzuidelijke richting tot aan de N388.

—	De N388 volgend in noordelijke richting tot aan de Stationsstraat.

—	De Stationsstraat volgend in noordoostelijke richting tot aan het Hunsingokanaal (Water).

—	Het Hunsingokanaal (Water) volgend in oostelijke richting tot aan de Kanaalstraat.

—	De Kanaalstraat volgend in oostzuidelijke richting tot aan de Hoofdstraat.

—	De Hoofdstraat volgend in noordelijke richting tot aan de Vlakkeriet.

—	De Vlakkeriet volgend in oostelijke richting tot aan de Kattenburgerweg.

—	De Kattenburgerweg volgend in noordelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de Zuurdijksterweg.

—	De Zuurdijksterweg volgend in oostelijke richting tot aan de N983.

—	De N983 volgend in zuidelijke richting tot aan het Reitdiep (Water).

—	Het Reitdiep (Water) volgend in oostelijke richting tot aan het Aduarderdiep (Water)

—	Het Aduarderdiep (Water) volgend in zuidelijke richting tot aan het van Starkenborgh Kanaal (Water).

—	Het Starkenborgh Kanaal (Water) volgend in oostelijke richting tot aan de Gaaikemadijk.

—	De Gaaikemadijk volgend in zuidelijke richting tot aan de N355.

—	De N355 volgend in oostelijke richting tot aan de N977.

—	De N977 volgend in zuidelijke richting tot aan de Hoendiep.

—	De Hoendiep volgend in westelijke richting tot aan de Roderwolderdijk.

—	De Roderwolderdijk volgend in zuidelijke richting tot aan de A7.

—	De A7 volgend in westelijke richting tot aan de Matsloot.

—	De Matsloot volgend in zuidelijke richting tot aan de Sandebuur.

—	De Sandebuur volgend in westelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de Sandebuursedijk.

—	De Sandebuursedijk volgend in westelijke richting tot aan de Aan De Vaart.

—	De Aan de Vaart volgend in zuidelijke richting tot aan de Damweg.

—	De Damweg volgend in westelijke richting overgaand in de Turfweg tot aan de N372.

—	De N372 volgend in west noordelijke richting tot aan de Van Panhuijslaan.

—	De Van Panhuijslaan volgend in zuidelijke richting tot aan de Lindensteinlaan.

—	De Lindensteinlaan volgend in westelijke richting tot aan de Auwemalaan.

—	De Auwemalaan volgend in zuidelijke richting tot aan de Pastoor Hopperlaan.

—	De Pastoor Hopperlaan volgend in westelijke richting overgaand in de Veenderij tot aan de Turfring.

—	De Turfring volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de Tolbertervaart.

—	De Tolbertervaart volgend in zuidelijke richting tot aan de N979.

—	De N979 volgend in westzuidelijke richting tot aan de Carolieweg.

—	De Carolieweg volgend in noordelijke richting overgaand in westelijke richting overgaand in de Grouwweg tot aan de Jonkersweg.

—	De Jonkersweg volgend in noordelijke richting tot aan de Nieuweweg.

—	De Nieuweweg volgend in westelijke richting overgaand in de Kruisweg tot aan de N980.

—	De N980 volgend in noordelijke richting tot aan de Leidijk.

—	De Leidijk volgend in westelijke richting tot aan de Zuiderweg.

—	De Zuiderweg volgend in westelijke richting tot aan de Oude Dijk.

—	De Oude Dijk volgend in noordelijke richting tot aan de N981.

—	De N981 volgend in westelijke richting tot aan de N358.

—	De N358 volgend in noordelijke richting overgaand in Lutkepost overgaand in de Kuipersweg tot aan de kruising met de N355.

29.3.2018

—	Vanaf de kruising van Heirweg (Visvliet) en de N355, de N355 volgend in oostelijke richting tot aan de Bosscherweg.

—	De Bosscherweg volgend in noordelijke richting tot aan de Westerwaarddijk.

—	De Westwaarddijk volgend in oostelijke richting overgaand in de Oosterwaarddijk overgaand in zuidelijke richting tot aan de Pamaweg.

—	De Pamaweg volgend in oostelijke richting tot aan de Heereburen.

—	De Heereburen volgend in zuidelijke richting overgaand in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting overgaand in oostelijke richting tot aan de Frijtumerweg.

—	De Frijtumerweg volgend in zuidelijke richting tot aan de Balmahuisterweg.

—	De Balmahuisterweg volgend in zuidelijke richting tot aan de N355.

—	De N355 volgend in oostelijke richting overgaand in zuidelijke richting tot aan de Van Starkenborghkanaal ZZ.

—	De Van Starkenborghkanaal ZZ volgend in westelijke richting tot aan de Hoendiep Oostzijde.

—	De Hoendiep Oostzijde volgend in zuidelijke richting tot aan de Niekerkerdiep ZZ.

—	De Niekerkerdiep ZZ volgend in westelijke richting tot aan de Millinghaweg.

—	De Millinghaweg volgend in zuidelijke richting overgaand in de Fanerweg tot aan de Maarsdijk.

—	De Maarsdijk volgend in westelijke richting overgaand in noordelijke richting tot aan de N980.

—	De N980 volgend in zuidelijke richting overgaand in westelijke richting tot aan de De Noord.

—	De De Noord volgend in noordelijke richting tot aan de Caspar Roblesdijk.

—	De Caspar Roblesdijk volgend in westelijke richting tot aan de De Wieren.

—	De De Wieren volgend in noordelijke richting tot aan de Abel Tasmanweg.

—	De Abel Tasmanweg volgend in westelijke richting tot aan de Stationsweg.

—	De Stationsweg volgend in noordelijke richting tot aan de Heirweg.

—	De Heirweg volgend in oostelijke richting tot aan de kruising met de N355.

29.3.2018“

2.3.2018

Uradni list Evropske unije

L 60/51

PRIPOROČILO št. 1/2017 SVETA ZA SODELOVANJE MED EU IN ARMENIJO

z dne 20. novembra 2017

o prednostnih nalogah partnerstva EU-Armenija [2018/315]

SVET ZA SODELOVANJE MED EU IN ARMENIJO JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani ter zlasti člena 78 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999.

(2)	Z namenom doseganja ciljev Sporazuma lahko Svet za sodelovanje v skladu s členom 78 Sporazuma pripravi ustrezna priporočila.

(3)	Na podlagi člena 95(1) Sporazuma pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma, ter poskrbita za doseganje ciljev, določenih v Sporazumu.

(4)	Na podlagi pregleda evropske sosedske politike je bila predlagana nova faza sodelovanja s partnerji, ki obema stranema zagotavlja večji občutek odgovornosti.

(5)	Unija in Armenija sta se dogovorili, da bosta utrdili svoje partnerstvo z dogovorom o sklopu prednostnih nalog za obdobje 2017–2020 s ciljem podpiranja in krepitve odpornosti in stabilnosti Armenije.

(6)	Pogodbenici Sporazuma sta se zato dogovorili o besedilu prednostnih nalog partnerstva EU-Armenija, ki bodo podpirale izvajanje Sporazuma, pri čemer bo poudarek na sodelovanju na področju skupno opredeljenih skupnih interesov –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Člen 1

Svet za sodelovanje priporoča, naj pogodbenici izvajata prednostne naloge partnerstva EU-Armenija, kot so določene v Prilogi.

Člen 2

To priporočilo začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 20. novembra 2017

Za Svet za sodelovanje

Evropska unija

F. MOGHERINI

Republika Armenija

E. NALBANDIAN

(1) UL L 239, 9.9.1999, str. 3.

PRILOGA

PREDNOSTNE NALOGE PARTNERSTVA MED EVROPSKO UNIJO IN ARMENIJO

I. OZADJE

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu in sodelovanju) je bil podpisan 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999. EU in njene države članice na eni strani ter Armenija na drugi strani so 27. februarja 2017 končale pogajanja o celovitem in izboljšanem sporazumu o partnerstvu, besedilo katerega se pripravlja za končni podpis. Namen prednostnih nalog partnerstva med EU in Armenijo je olajšati sodelovanje med partnericama, tudi v okviru novega sporazuma. Prednostne naloge partnerstva so namenjene okrepitvi odnosov med EU in Armenijo ter spodbujanju univerzalnih vrednot in stabilnosti, odpornosti, varnosti in blaginje, ki temeljijo na demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi ter trajnostni gospodarski rasti in odprtosti. Te naloge so v skladu s prednostnimi nalogami, ki sta jih določili Republika Armenija in EU, tudi tistimi, ki so določene v pregledu evropske sosedske politike (ESP) (1). Prednostne naloge partnerstva temeljijo na načelih skupne odgovornosti in diferenciacije ter izhajajo iz štirih prednostnih področij (2), ki so bila skupno dogovorjena na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2015 v Rigi ter sta jih na srečanju ministrov za zunanje zadeve iz EU in držav vzhodnega partnerstva maja 2016 obe strani potrdili kot vodilni okvir za prihodnje delo. Nazadnje, prednostne naloge partnerstva so tudi v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2030 in Pariškim sporazumom iz leta 2015 o podnebnih spremembah ter njihovo zavezanostjo vprašanjem gospodarske, okoljske in socialne trajnosti ter podnebnih sprememb.

EU in Armenija imata skupne interese in vrednote, zlasti v zvezi s prizadevanji Armenije za gospodarske in politične reforme ter regionalno sodelovanje, tudi v okviru vzhodnega partnerstva. Z novim celovitim sporazumom bo prenovljena in oblikovana pravna podlaga za dvostranske odnose, to pa bi bilo treba izkoristiti za okrepitev odnosov med EU in Armenijo, tudi z dogovorom o prednostnih nalogah partnerstva. Ta novi glavni okvir in prednostna področja sodelovanja bodo izhajali iz skupnega interesa za izboljšanje našega sodelovanja ob upoštevanju drugih mednarodnih zavez EU in Armenije.

Prednostne naloge partnerstva temeljijo na preteklem plodnem sodelovanju, tudi v okviru akcijskega načrta ESP, ki ga bodo nadomestile. Na podlagi teh prednostnih nalog partnerstva bi se moral oblikovati načrt za redna srečanja za politični dialog in sektorske dialoge, kot so opredeljeni v novem sporazumu, ki bo tudi okvir za izvajanje in spremljanje prednostnih nalog.

Prihodnje finančno sodelovanje in načrtovanje med EU in Armenijo, zlasti naslednji enotni okvir podpore za Armenijo za obdobje 2017–2020, bosta temeljila na teh prednostnih nalogah partnerstva.

II. PREDNOSTNE NALOGE

Prednostne naloge partnerstva odražajo skupne interese in so osredotočene na tista področja, na katerih je sodelovanje v obojestransko korist. Armenija in EU si bosta na podlagi skupnih vrednot ter močne zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam še naprej prizadevali za doseganje osrednjih ciljev podpiranja regionalne stabilnosti. Civilna družba je pomemben akter v okviru vzhodnega partnerstva, zato bosta EU in Armenija tudi v prihodnje omogočali njeno vključenost v izvajanje teh prednostnih nalog. Gospodarsko sodelovanje za dosego trajnostne rasti je področje, na katerem je skupni interes močan in na katerem bomo izkoristili vse priložnosti za izboljšanje poslovnega okolja. Za hitrejšo in bolj vključujočo rast bo treba okrepiti ustrezna znanja in spretnosti ter človeški kapital v javnih institucijah, pa tudi dodatno izboljšati upravljanje in zagotoviti boljše infrastrukturne povezave. Z reševanjem teh vprašanj bodo ustvarjeni ugodni pogoji za močnejše sodelovanje v ključnih sektorjih in večjo mobilnost v korist državljanov EU in Armenije. Prednostne naloge so medsebojno povezane in druga drugo krepijo. Vsaka prednostna tema vključuje več elementov v večdisciplinarnem in medsektorskem pristopu, ki je potreben za dosego cilja. To vključuje skupno dejavno sodelovanje v forumih večstranskega sodelovanja, tudi v okviru vzhodnega partnerstva.

1. Krepitev institucij in dobrega upravljanja

EU in Armenija sta zavezani nadaljnjemu sodelovanju s ciljem spodbujanja človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin. Skupaj si bosta prizadevali za stalno izboljševanje armenske javne uprave, dobrega upravljanja in sodstva, poostrili bosta boj proti korupciji in okrepili civilno družbo. Vprašanja enakosti spolov ter okoljska in družbena vprašanja bodo vključena v vsa področja.

Poudarek bo na izvajanju in izvrševanju zadevne zakonodaje, vključno z novo ustavo. Volilna reforma, ki je bila dogovorjena septembra 2016, med drugim na podlagi priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter njenega Urada za demokratične institucije in človekove pravice, se uporablja od parlamentarnih volitev 2. aprila 2017. Pogodbenici si bosta prizadevali tudi za nadaljnji razvoj ugodnega okolja za civilno družbo, vključno z organizacijami socialnih partnerjev, in njeno sodelovanje pri odločanju. S civilno družbo je bilo opravljeno posvetovanje o določitvi teh prednostnih nalog partnerstva, tako da bo imela pomembno vlogo tudi pri prispevanju k spremljanju njihovega izvajanja.

Pogodbenici bosta okrepili svoja prizadevanja za reformo javne uprave, vključno z lokalnimi organi in organi pregona. Posebno pozornost bosta namenili pravni državi, pri čemer bosta spodbujali neodvisnost sodstva, dostop do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja. Ta reforma se bo začela s strateškim okvirom za reformo javne uprave. Cilj našega sodelovanja je okrepiti odgovornost in učinkovitost državne uprave s sredstvi, ki vključujejo sodobno upravljanje človeških virov, pri katerem se upošteva vidik spolov, in obširno uporabo e-uprave, tudi v zdravstvenem sektorju. Oblikovanje in ocenjevanje politik bosta temeljila na jasnih dokazih, ki jih bo med drugim zagotovil visoko kakovosten statistični urad.

Boj proti korupciji bo v središču upravne reforme in prizadevanj države za krepitev pravne države. Sodelovanje bo osredotočeno na krepitev organov za boj proti korupciji in pregled zakonodaje, zlasti sistema javnega naročanja, sistema prijavljanja premoženja, da se zagotovi njegovo pravilno izvajanje, in upravljanja javnih funkcij, kjer so gospodarski in drugi interesi največji (javno naročanje, carina, dovoljenja), da se zagotovijo visoki etični standardi in prepreči navzkrižje interesov. Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Armenije v skladu z ustreznimi določbami celovitega in izboljšanega sporazuma o partnerstvu.

Sodelovanje na področju varnosti bo namenjeno okrepitvi odgovornosti akterjev na področju varnosti in se bo nanašalo na skupna vprašanja v boju proti organiziranemu kriminalu, drogam in terorizmu, vključno s financiranjem terorizma in pranjem denarja, pri čemer se bodo upoštevale določbe o pravici, svobodi in varnosti, opredeljene v različnih sporazumih, ki urejajo odnose med EU in Armenijo. Nadaljnja posodobitev upravljanja meja bo prispevala k varnosti države in regije ter h gospodarskemu razvoju, saj bo olajšala zakonite izmenjave. Pogodbenici bosta sodelovali tudi pri odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, z izboljšanjem pravnega okvira Armenije in ustanovitvijo samostojnega urada za odvzem premoženjske koristi.

2. Gospodarski razvoj in tržne priložnosti

Skupni cilj pogodbenic je trajnostni in vključujoč gospodarski razvoj Armenije. Za trajnostno rast so potrebne smotrne gospodarske politike, ki zagotavljajo makroekonomsko in finančno stabilnost. Te bi morale vključevati stalno zavezanost trajnostnim proračunskim politikam, pri tem pa ohranjati naložbe v dolgoročna sredstva in izdatke za socialno varnost ter izboljšati zaščito pred zunanjimi pretresi. Pri upravljanju javnih financ (ki je pomemben element za upravljanje in demokracijo ter gospodarski razvoj) se bodo upoštevala načela dobre mednarodne prakse. Nadzor nad bankami bo dodatno okrepljen v skladu z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami, da se povečata stabilnost in odpornost finančnega sektorja. Posodobitev in reforme carinske in davčne uprave, vključno z mednarodnim sodelovanjem in okrepitvijo boja proti goljufijam, bodo pospešile pobiranje prihodkov.

Izboljšano poslovno okolje je temeljni pogoj za gospodarski razvoj. Pri tem bo delo osredotočeno na nadaljnjo poenostavitev upravnih postopkov in znižanje upravnih stroškov, izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja (MSP) na zanesljivem in diverzificiranem finančnem trgu ter okrepitev varstva in uveljavljanja lastninskih pravic. Močne organizacije za podporo podjetništvu in poslovna združenja bi gospodarskim subjektom pomagali izkoristiti nove priložnosti ter okrepiti njihov glas pri oblikovanju gospodarskih politik. EU in Armenija si bosta prizadevali okrepiti sposobnost armenskih podjetij za sodelovanje v mednarodnih vrednostnih verigah z vključevanjem gospodarskih subjektov EU in Armenije, s čimer bosta spodbudili prenos tehnologije in znanja. Pri tem je vloga organizacij za podporo podjetništvu ključna, podpora EU za navezovanje stikov med armenskimi in evropskimi podjetji pa lahko izboljša nacionalna prizadevanja. Armensko sodelovanje v mednarodnih vrednostnih verigah lahko vključuje neposredne tuje naložbe, ki lahko to sodelovanje okrepijo in pospešijo ter prispevajo k vzpostavitvi in okrepitvi lokalnih spretnosti in znanja ter usposobljenosti; zato je pomembno izboljšati naložbeni okvir z okrepitvijo njegove preglednosti, zanesljivosti in učinkovitosti. Naložbeno okolje, ki podpira podjetništvo, vključuje tudi učinkovito konkurenco na trgih proizvodov in storitev, ki jo zagotavlja močan in neodvisen organ za konkurenco, ki deluje po najvišjih etičnih standardih ter ima dostop do učinkovitega mehanizma za izvrševanje protimonopolne zakonodaje in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami. Vključevanje enostavnosti poslovanja v vse politike bo ključnega pomena pri spodbujanju rasti. Za zagotovitev vključujočega gospodarskega razvoja, ki prispeva k izboljšanju dobrobiti vseh armenskih državljanov, bodo potrebne sodobne politike zaposlovanja in socialne politike. To vključuje ustrezne institucije za zagotovitev učinkovitega nadzora nad delovnimi razmerami, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu.

Pomembno je izvajati splošno armensko razvojno strategijo, ob tem pa tudi strategije po posameznih sektorjih (strategija MSP in priporočila iz ocene SBA, strategija za spodbujanje izvoza, razvoj podeželja itd.), dejavno sodelovati v programih EU za MSP (COSME) ter za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) ter nadgraditi regulativno in infrastrukturno okolje za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, pri čemer se v celoti izkoristi podpora EU na teh področjih.

Spodbujanje digitalnega gospodarstva, tudi s približevanjem digitalnega okolja Armenije enotnemu digitalnemu trgu EU, bi bilo pomembno za posodobitev armenskega gospodarstva in družbe.

Spremljanje izvajanja teh strategij bi moralo vključevati javno-zasebni dialog in posvetovanje z ustreznimi organizacijami civilne družbe, vključno z organizacijami socialnih partnerjev.

Zeleno gospodarstvo ponuja pomembno pot rasti za trajnostni razvoj. Okoljska vprašanja, vključno s podnebnimi spremembami, bodo vključena v vse zadevne politike.

EU in Armenija sta vzpostavili učinkovito sodelovanje na področju kmetijstva ter regionalnega razvoja in razvoja podeželja za spodbujanje razvoja skupin kmetov in verig dodane vrednosti po vsej Armeniji. Ker kmetijstvo in kmetijska proizvodnja za lastno porabo omogočata priložnosti za prehransko varnost in neformalno zaposlovanje, je pomembno dodatno razviti konkurenčnost tega sektorja s krepitvijo zmogljivosti in dostopom do financiranja. Pogodbenici bosta na podlagi preteklih dosežkov in v usklajevanju z reformo javne uprave na vseh ravneh še naprej krepili gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo v vseh regijah.

3. Povezljivost, energijska učinkovitost, okolje in podnebni ukrepi

Armenija se mora kot neobalna država spoprijeti z izzivi v zvezi s svojo povezljivostjo. Tudi znotraj države nekatera območja trpijo zaradi oddaljenosti in omejenih povezav s središči gospodarske, politične in družbene dejavnosti. Sodelovanje z EU in drugimi državami vzhodnega partnerstva na zgoraj navedenih področjih, zlasti z Gruzijo, lahko prispeva k ublažitvi posledic geografskega položaja države.

Možnosti Armenije za rast bi se povečale z izboljšanimi poslovnimi priložnostmi, prometom, logistiko in povezavami z vrednostnimi verigami, ki bi jih omogočila izboljšana notranja in čezmejna povezljivost. Cestne, železniške in zračne povezave so glavne vrste prevoza v Armeniji. Ker so glavne trgovinske partnerice Armenije EU, Rusija in Kitajska, tranzit tovora običajno poteka z železniškimi trajekti iz gruzijskih pristanišč. Pogodbenici bosta sodelovali pri razvoju hitrih postopkov carinjenja na mejah, saj so ti poglavitni za vse vrste prevoza, da se preprečijo drage zamude.

Pogodbenici bosta na podlagi jasne določitve prednostnih nalog sodelovali tudi v okviru razširjenega osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), da bi izboljšali dostop Armenije do mednarodnih trgov. Spodbujalo se bo tudi sodelovanje na področju varnosti v cestnem prometu, ki bo zajemalo vidike infrastrukture in politike. Naložbe v infrastrukturo bi morale biti okolju prijazne in primerne glede na podnebje.

Za zagotovitev učinkovitih povezav z državami, ki niso neposredne sosede, in razvoja trga v teh državah je pomembno izvesti reformo civilnega letalstva, ki bo nazadnje privedla do sklenitve letalskega sporazuma z EU.

Dobro okoljsko upravljanje (zlasti uporaba presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov, dostop do okoljskih informacij in dostop do sodnega varstva v okoljskih zadevah) ter vključevanje okolja in podnebnih ukrepov na zadevna področja politike bosta ustvarila trdno podlago za trajnostni razvoj. Zaveze na področju okolja, kot so vključene v novi sporazum, bodo podlaga za ustrezne reforme. S povečano energijsko učinkovitostjo bodo ustvarjeni hitri, precejšnji in trajnostni prihranki, obenem pa se bo pospešil prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, ki je odporno proti podnebnim spremembam; v stanovanjskem sektorju se lahko taki ukrepi povežejo z delom Konvencije županov. Dokler se bo v državi za ohranjanje zadostne ravni oskrbe z energijo uporabljala jedrska energija, je zagotavljanje visoke ravni jedrske varnosti nujno: podlaga bodo standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) ter standardi in prakse EU, kot so navedeni v celovitem in izboljšanem sporazumu o partnerstvu.

Zanesljiva in cenovno dostopna oskrba z energijo je nujni pogoj za delovanje sodobne družbe, omejevanje njenega okoljskega in podnebnega učinka pa je pogoj za njeno trajnost. Izboljšana učinkovita raba energije in virov, tudi v stanovanjskem sektorju, ter povečana uporaba obnovljivih virov energije bosta prispevali k temu cilju na podlagi izvajanja najnovejše zakonodaje na področju energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trgov z električno energijo. Te cilje bi bilo mogoče uresničevati tudi z javnimi naročili za storitve in infrastrukturo.

Energetsko varnost je mogoče okrepiti tudi z izboljšanjem in povečanjem povezav s sosednjimi državami. Stalno dejavno udejstvovanje Armenije v večstranskem sodelovanju v okviru vzhodnega partnerstva bo pomembno za opredelitev projektov skupnega interesa, za katere bi EU lahko namenila finančno podporo. Izboljšanje energijske učinkovitosti in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov na podlagi krepitve zmogljivosti in jasnega določanja prednostnih naložb sta ključna za zagotovitev energetske varnosti v Armeniji.

Nazadnje, zaprtje in varna razgradnja jedrske elektrarne Medzamor ter čimprejšnje sprejetje časovnega načrta/akcijskega načrta v ta namen ostajajo ključni cilji, ob upoštevanju potrebe po njeni nadomestitvi z novo zmogljivostjo, da se zagotovijo energetska varnost Armenije in pogoji za trajnostni razvoj.

4. Mobilnost in stiki med ljudmi

Pogodbenici bosta sodelovali v prizadevanjih za olajšanje mobilnosti svojih državljanov in širjenje obsega stikov med ljudmi, za kar bosta izvajali ciljno usmerjene ukrepe, med drugim namenjene mladim, študentom, raziskovalcem, umetnikom, kulturnim delavcem in poslovnežem, pri čemer ponovno poudarjata, da večja mobilnost njunih državljanov v varnem in dobro upravljanem okolju ostaja temeljni cilj in da bosta v ustreznem času razmislili o začetku dialoga o vizumskem režimu z Armenijo, če bodo vzpostavljeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov med pogodbenicama o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu. Sodelovali bosta pri boju proti neregularnim migracijam, tudi z izvajanjem sporazuma o ponovnem sprejemu, krepitvijo politike upravljanja meja ter s pravnimi in operativnimi okviri.

Upravljanje migracijskih tokov bo temeljilo na sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov/sporazumu o ponovnem sprejemu oseb. EU priznava vlogo Armenije pri nameščanju beguncev iz Sirije, zaradi česar je upravičena do podpore iz regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji. (3)

Za spoprijemanje z izzivi globalnega trga je potreben zanesljiv sveženj znanja in spretnosti na vseh ravneh, naj bo to v podjetjih ali v javni upravi. Da bi polno prispevali k razvoju teh spretnosti in znanja, je treba okrepiti izobraževanje v zgodnjem otroštvu, osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi sodelovanje med sistemom izobraževanja in usposabljanja ter podjetji. Po pridružitvi Armenije k programu Obzorje 2020 bo posebna pozornost namenjena raziskavam in inovacijam.

(1) JOIN(2015) 50 final, 18.11.2015.

(2) Glej štiri naslove v delu II. Prednostne naloge.

(3) Sklep Komisije C(2014) 9615 z dne 10. decembra 2014 o ustanovitvi Regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji (sklad Madad).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 60

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 61 2. marec 2018

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/306 z dne 18. decembra 2017 o določitvi specifikacij za izvajanje obveznosti iztovarjanja pri ribolovu trske in morske plošče v Baltskem morju	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/307 z dne 28. februarja 2018 o razširitvi posebnih jamstev v zvezi s salmonelo, določenih v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, na meso, pridobljeno iz brojlerjev (Gallus gallus), ki je namenjeno na Dansko ( 1 )	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/308 z dne 1. marca 2018 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede oblik, predlog in opredelitev, na podlagi katerih organi za reševanje zbirajo informacije o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter jih pošiljajo Evropskemu bančnemu organu ( 1 )	7
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/309 z dne 1. marca 2018 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi propineb v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	16
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/310 z dne 1. marca 2018 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 2. marca 2018	19
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/311 z dne 27. februarja 2018 o stališču, ki se v imenu Unije sprejme v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s Sporazumom med Evropsko unijo in Azerbajdžansko republiko o poenostavitvi izdajanja vizumov, glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje navedenega sporazuma	23
	*	Sklep Sveta (EU) 2018/312 z dne 27. februarja 2018 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Kraljevine Španije	39
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/313 z dne 28. februarja 2018 o spremembi Odločbe 2009/821/ES glede seznama mejnih kontrolnih točk in veterinarskih enot v Traces (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1149) ( 1 )	40
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/314 z dne 1. marca 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/247 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1401) ( 1 )	44
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo št. 1/2017 Sveta za sodelovanje med EU in Armenijo z dne 20. novembra 2017 o prednostnih nalogah partnerstva EU-Armenija [2018/315]	51

	Popravki
*	Popravek Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/697 z dne 4. aprila 2017 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije, s strani pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi institucijami (ECB/2017/9) ( UL L 101, 13.4.2017 )	56
*	Popravek Smernice Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) ( UL L 347, 20.12.2016 )	57
*	Popravek Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) ( UL L 295, 14.11.2017 )	57
*	Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/2379 z dne 18. decembra 2017 o potrditvi poročila Kanade, ki vsebuje podatke o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin, v skladu z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 337, 19.12.2017 )	57

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 1(1) Uredbe (EU) št. 642/2010, ki se uporabljajo od 2. marca 2018
Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (2) (EUR/t)
1001 11 00	trda PŠENICA, semenska	0,00
1001 19 00	kakovostna trda PŠENICA, razen semenske	0,00
	srednje kakovosti, razen semenske	0,00
	nizke kakovosti, razen semenske	0,00
ex 1001 91 20	navadna PŠENICA, semenska	0,00
ex 1001 99 00	kakovostna navadna PŠENICA, razen semenske	0,00
1002 10 00	RŽ, semenska	0,56
1002 90 00	RŽ, razen semenske	0,56
1005 10 90	KORUZA, semenska, razen hibridne	0,56
1005 90 00	KORUZA, razen semenske (3)	0,56
1007 10 90	SIREK v zrnu, razen hibridov za setev	0,56
1007 90 00	SIREK v zrnu, razen semenskega	0,56


	(1) Besedilo velja za EGP.