9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/1

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pooblašča Komisijo za sprejetje načrtov za zavržke z delegiranim aktom za največ tri leta in z enkratnim podaljšanjem na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti.

(3)

Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1394/2014 (2) je vzpostavila načrt za zavržke pri ribolovu nekaterih pelagičnih vrst v jugozahodnih vodah, da bi se olajšalo izvajanje obveznosti iztovarjanja z nekaterimi mehanizmi prožnosti.

(4)

V skladu s členom 15(5)(c)(ii) ta načrt za zavržke določa med drugim nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja celotnega ulova zaradi nesorazmernih stroškov ravnanja z neželenim ulovom za ribolovna orodja, pri katerih neželen ulov ne presega določenega odstotka celotnega letnega ulova za to orodje (izjeme de minimis).

(5)

V skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) št. 1394/2014 načrt za zavržke preneha veljati 31. decembra 2017.

(6)

Belgija, Francija, Nizozemska, Portugalska in Španija imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah. Po posvetovanju s svetovalnim svetom za jugozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže so navedene države članice 2. junija 2017 Komisiji predložile skupno priporočilo.

(7)

Skupno priporočilo predlaga podaljšanje izjem de minimis v načrtu za zavržke za naslednje revidirane stopnje zavržkov:

(8)

Za utemeljitev predlaganih izjem de minimis so države članice predložile dokaze o nesorazmernih stroških ravnanja z neželenim ulovom pri ribolovu zadevnih vrst. Dokaze je pregledala delovna skupina strokovnjakov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF), ki je ugotovila, da skupna priporočila vsebujejo utemeljene dokaze v zvezi z nesorazmernimi stroški ravnanja z neželenim ulovom, ki so bili v nekaterih primerih podprti s kvalitativno oceno stroškov. Ob upoštevanju navedenega in odsotnosti drugačnih znanstvenih podatkov je primerno določiti izjeme de minimis v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v skupnem priporočilu in na ravneh, ki ne presegajo dovoljenih ravni iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(9)

Člena 2 in 4 Delegirane uredbe (EU) št. 1394/2014 določata izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja za sardona, šura, pisanega šura in skušo, ulovljenih pri malem ribolovu z zaporno plavarico oziroma za določeno najmanjšo referenčno velikost ohranjanja za sardona. Leta 2014 je STECF ta ukrepa ocenil pozitivno. Komisija meni, da dokazi, na katerih je temeljila ta ocena, ostajajo veljavni za naslednja tri leta. Zato je primerno, da se uporaba teh ukrepov podaljša do leta 2020.

(10)

Delegirano uredbo (EU) št. 1394/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Ker se bo načrt za izvržke, ki ga določa Delegirana uredba (EU) št. 1394/2014, iztekel 31. decembra 2017, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2018 –

(1)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Izjeme de minimis

Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se lahko zavržejo naslednje količine:

(2)

V členu 5 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2020.“

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/4

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pooblašča Komisijo za sprejetje načrtov za zavržke z delegiranim aktom za največ tri leta in z enkratnim podaljšanjem na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1395/2014 (2) je vzpostavila načrt za zavržke za izvajanje obveznosti iztovarjanja pri ribolovu nekaterih malih pelagičnih vrst in ribolovu za industrijske namene v Severnem morju.

(4)

Izjeme od obveznosti iztovarjanja celotnega ulova se lahko določijo v skladu s členom 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, če znanstveni dokazi kažejo na to, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči, ali če bi to pomenilo nesorazmerne stroške ravnanja z neželenim ulovom (izjeme de minimis)

(5)

Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Severnem morju. Po posvetovanju s svetovalnima svetoma za Severno morje in za pelagične vrste so navedene države članice 31. maja 2017 Komisiji predložile skupno priporočilo.

(6)

Skupno priporočilo predlaga, da se za leta 2018, 2019 in 2020 določi izjema de minimis za največ 1 % celotnega letnega ulova skuše, šura, sleda in mola pri ribolovu malih pelagičnih vrst s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami (OTM in PTM) v dolžinskem razredu do 25 metrov skupne dolžine, ki lovijo skušo, šura in sleda na območjih ICES IVb in c južno od 54° severne zemljepisne širine.

(7)

Države članice so predložile znanstvene dokaze o tem, da rokovanje z neželenim ulovom pri zadevnem ribolovu povzroča nesorazmerne stroške. Dokaze je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). STECF je ugotovil, da bi izjema de minimis lahko bila spodbuda za zadevne flote, da prilagodijo svoje ravnanje in še naprej raziskujejo, kako izboljšati selektivnost. Zato se zadevna predlagana izjema lahko vključi v Delegirano Uredbo (EU) št. 1395/2014.

(8)

Trajanje načrta za zavržke bi bilo zato treba podaljšati do 31. decembra 2020.

(9)

Členi 2, 4 in 4a Delegirane uredbe (EU) št. 1395/2014 določajo izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja za skušo in sleda, ulovljena z zaporno plavarico, dokumentiranje ulova oziroma tehnične ukrepe za ribolov papaline. Ukrepe za izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja je leta 2014 pozitivno ocenil STECF, tehnične ukrepe za ribolov papaline pa je leta 2017 pozitivno ocenil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Komisija meni, da dokazi, na katerih temelji ta ocena, ostajajo veljavni za naslednja tri leta. Zato je primerno, da se uporaba teh ukrepov podaljša do leta 2020.

(10)

Delegirano uredbo (EU) št. 1395/2014 in njeno Prilogo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Ker se načrt za izvržke, ki ga določa Delegirana uredba (EU) št. 1395/2014, izteče 31. decembra 2017, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2018 –

(1)

V členu 3 se naslov nadomesti z naslednjim: „Izjema de minimis v letih 2015 in 2016“

(2)

Vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Izjema de minimis v letih 2018, 2019 in 2020

Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se lahko v letih 2018, 2019 in 2020 zavrže do največ 1 % celotnega letnega ulova skuše, šura, sleda in mola pri pelagičnem ribolovu s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami v dolžinskem razredu do 25 metrov skupne dolžine, pri katerem se za ribolov skuše, šura in sleda na območjih ICES IVb in c južno od 54° severne zemljepisne širine uporabljajo pelagične vlečne mreže (OTM/PTM).“

(3)

V členu 5 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2020.“

(4)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/8

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pooblašča Komisijo za sprejetje načrtov za zavržke z delegiranim aktom za največ tri leta in z enkratnim podaljšanjem na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1393/2014 (2) je vzpostavila načrt za zavržke pri ribolovu nekaterih pelagičnih vrst v severozahodnih vodah, da bi se olajšalo izvajanje obveznosti iztovarjanja z nekaterimi mehanizmi prožnosti.

(4)

Belgija, Francija, Irska, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v severozahodnih vodah. Po posvetovanju s svetovalnima svetoma za severozahodne vode in za pelagične vrste so navedene države članice 31. maja 2017 Komisiji predložile skupno priporočilo.

(5)

Izjeme od obveznosti iztovarjanja celotnega ulova se lahko določijo v skladu s členom 15(5)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z vrstami, za katere znanstveni dokazi kažejo na visoko stopnjo preživetja („izjeme v zvezi z visoko stopnjo preživetja“).

(6)

Skupno priporočilo predlaga, da se pod določenimi pogoji uporablja izjema v zvezi z visoko stopnjo preživetja v letih 2019 in 2020, in sicer za skušo in sleda pri ribolovu z zaporno lamparo ciljnih vrst, za katere se kvote ne uporabljajo, v razdelkih ICES VIIe in VIIf. Dokaze, ki so jih predložile države članice za utemeljitev izjem, je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). STECF je ugotovil, da so dokazi v podporo predlagane izjeme podobni tistim, ki upravičujejo druge izjeme iz prejšnjega načrta za zavržke, ki jih je STECF že prej ocenil. Izjeme od obveznosti iztovarjanja celotnega ulova se lahko poleg tega določijo v skladu s členom 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, če znanstveni dokazi kažejo na to, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči, ali če bi to pomenilo nesorazmerne stroške ravnanja z neželenim ulovom (izjeme de minimis).

(7)

Skupno priporočilo predlaga izjemo de minimis za največ 6 % v letu 2018 in 5 % v letih 2019 in 2020 celotnega letnega ulova sinjega mola (Micromesistius poutassou) pri industrijskem ribolovu navedene vrste s pelagičnimi vlečnimi mrežami v razdelkih ICES Vb, VI in VII, pri katerem se s predelavo ulova navedene vrste na krovu proizvaja osnova surimija. Zadevne države članice so predložile dokaze o tem, da povečanja selektivnosti ni mogoče doseči in da so stroški ravnanja z neželenim ulovom nesorazmerni. STECF je pregledal predlagano izjemo in ugotovil, da je dovolj dobro utemeljena. Zato se predlagana izjema lahko vključi v Delegirano uredbo (EU) št. 1393/2014.

(8)

Skupno priporočilo predlaga, da se izjema de minimis v letu 2018 uporabi do največ 6 %, v letih 2019 in 2020 pa do največ 5 % celotnega letnega ulova belega tuna (Thunnus alalunga) pri ribolovu navedene vrste s pelagičnimi vlečnimi mrežami za vleko v paru (PTM) v razdelku ICES VII. Države članice so predložile znanstvene dokaze o tem, da so stroški shranjevanja in ravnanja z naključnim ulovom na morju in na kopnem nesorazmerni. Dokaze, ki so jih predložile države članice, je pregledal odbor STECF. STECF je v svoji oceni navedel tveganje višanja vrednosti ulova. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se na podlagi odstavka 3 člena 19a Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 (3) prepoved zavržkov ne uporablja za ulove vrst, ki so izvzete iz obveznosti iztovarjanja v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato se predlagana izjema lahko vključi v Delegirano uredbo (EU) št. 1393/2014.

(9)

Skupno priporočilo predlaga, da se za leta 2018, 2019 in 2020 uporabi izjema de minimis za največ 1 % celotnega letnega ulova skuše (Scomber scombrus), šura (Trachurus ssp.), sleda (Clupea harengus) in mola (Merlangius Merlangus) pri ribolovu malih pelagičnih vrst s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami (OTM in PTM) v dolžinskem razredu do 25 metrov skupne dolžine, katerega ciljne vrste so skuša, šur in sled v razdelku ICES IVd. STECF je proučil dokaze, ki so jih predložile države članice v podporo predlagane izjeme. STECF je ugotovil, da bi izjema de minimis lahko bila spodbuda za zadevne flote, da prilagodijo svoje ravnanje in še naprej raziskujejo, kako izboljšati selektivnost. Zato se predlagana izjema lahko vključi v Delegirano uredbo (EU) št. 1393/2014.

(10)

Trajanje načrta za zavržke bi bilo zato treba podaljšati do 31. decembra 2020.

(11)

Člen 2 Delegirane uredbe (EU) št. 1393/2014 določa izjemo v zvezi z visoko stopnjo preživetja za skušo in sleda, ulovljena z zaporno plavarico. Leta 2014 je STECF ukrep ocenil pozitivno. Komisija meni, da dokazi, na katerih je temeljila ta ocena, ostajajo veljavni za naslednja tri leta. Zato je primerno, da se uporaba tega ukrepa podaljša do leta 2020.

(12)

Delegirano uredbo (EU) št. 1393/2014 in njeno Prilogo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Ker se načrt za izvržke, ki ga določa Delegirana uredba (EU) št. 1393/2014, izteče 31. decembra 2017, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2018 –

(1)

V členu 2 se doda naslednji odstavek 6:

„6.   Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja ne uporablja v letih 2019 in 2020 za ulov skuše in sleda pri ribolovu pelagičnih vrst z zaporno lamparo, za katere ne veljajo kvote, v razdelkih ICES VIIe in VIIf, če so smiselno izpolnjene zahteve iz odstavkov 1 do 5 tega člena in člena 4 te uredbe.“.

(2)

V členu 3 se naslov nadomesti z naslednjim: „Izjeme de minimis v letih 2015, 2016 in 2017“.

(3)

Vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Izjeme de minimis v letih 2018, 2019 in 2020

Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se lahko zavržejo naslednje količine:

(4)

V členu 5 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2020.“.

(5)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/13

(1)

Z namenom varstva nedoraslih mečaric odstavka 15 in 17 priporočila Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) 16-05 določata najmanjšo velikost za mečarice, ujete v Sredozemskem morju. Ulova in prilova mečaric, ki ne dosegajo najmanjše velikosti, se ne sme obdržati na krovu ribiškega plovila, pretovarjati, prevažati, skladiščiti, iztovarjati, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo, vključno v okviru športnega in rekreacijskega ribolova.

(2)

Poleg tega morajo v skladu z odstavkom 17 priporočila 16-05 plovila, ki dejavno lovijo mečarice, zavreči naključne ulove mečaric, katerih velikost ne presega najmanjše velikosti, ki presegajo 5 % njihovega celotnega ulova teh rib.

(3)

Glede športnega in rekreacijskega ribolova odstavka 23 in 26 priporočila ICCAT 16-05 določata, da bi moralo biti prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot eno sredozemsko mečarico na plovilo na dan. Treba bi bilo uvesti nujne ukrepe, s katerimi bi v največji možni meri zagotovili izpust sredozemskih mečaric, ki so ulovljene žive v okviru športnega in rekreacijskega ribolova, zlasti za nedorasle mečarice.

(4)

Odstavek 30 priporočila ICCAT 16-05 določa, da lahko plovila, ki nimajo dovoljenja za dejavno lovljenje sredozemske mečarice, na krovu obdržijo toliko teh rib, kot znaša največji prilov na plovilo in na ribolovno operacijo. Države članice bi morale največji prilov določiti v svojih letnih ribolovnih načrtih in ga sporočiti Komisiji. Plovila, ki nimajo dovoljenja za dejavno lovljenje sredozemske mečarice, ne bi smela obdržati na krovu prilova sredozemske mečarice, ki presega količine, določene v letnih ribolovnih načrtih.

(5)

Da bi se zagotovila skladnost med priporočilom ICCAT 16-05 in zakonodajo Evropske unije, za plovila Unije, ki lovijo sredozemsko mečarico, ne bi smela veljati obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(6)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/98 (2) bi bilo treba spremeniti in vključiti nove določbe, ki upoštevajo ribolovne pogoje, določene v priporočilu ICCAT 16-05.

(7)

V skladu s časovnim obdobjem iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

Člen 5 se spremeni:

(2)

Vstavi se nov člen 5a:

„Člen 5a

Sredozemska mečarica

(1)   Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je, vključno v okviru športnega in rekreacijskega ribolova, prepovedano loviti, obdržati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo ulov ali prilov mečaric (Xiphias gladius),

(2)   Ne glede na odstavek 1 lahko plovila za ulov, ki dejavno lovijo mečarico, obdržijo na krovu, pretovarjajo, prenašajo, iztovarjajo, prevažajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo naključni ulov mečaric, katerih velikost ne presega najmanjše velikosti, če tovrstni ulov po teži ali številu kosov ne presega 5 % celotnega ulova mečaric tovrstnih plovil.

(3)   Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 plovila za ulov, ki ne lovijo dejavno mečaric, ne smejo obdržati na krovu količine teh rib, ki po teži ali številu kosov presega največji prilov, ki ga države članice določijo za celotni ulov na krovu v svojih letnih ribolovnih načrtih.

(4)   Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je v okviru športnega in rekreacijskega ribolova prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot eno mečarico na plovilo na dan. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo in olajšajo izpust mečaric, ki so ulovljene žive v okviru športnega in rekreacijskega ribolova.“

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/15

(1)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa glavne naloge in zahteve za referenčne laboratorije Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: referenčni laboratoriji EU) za živila, krmo in zdravje živali. V skladu z navedeno uredbo so referenčni laboratoriji EU zlasti odgovorni za zagotavljanje podrobnosti o analitskih metodah nacionalnim referenčnim laboratorijem in za usklajevanje uporabe takšnih metod. Referenčni laboratoriji EU za živila in krmo so navedeni v delu I Priloge VII k navedeni uredbi. Na področju kontaminantov v krmi in živilih so bili določeni referenčni laboratorij EU za težke kovine v krmi in živilih, referenčni laboratorij EU za mikotoksine, referenčni laboratorij EU za policiklične aromatične ogljikovodike (PAH) ter referenčni laboratorij EU za dioksine in PCB v krmi in živilih.

(2)

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, ki od leta 2006 gosti referenčni laboratorij EU za težke kovine v krmi in živilih, referenčni laboratorij EU za policiklične aromatične ogljikovodike (PAH) in referenčni laboratorij EU za mikotoksine v krmi in živilih, je obvestilo Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, da od 1. januarja 2018 ne bo več gostilo teh referenčnih laboratorijev EU.

(3)

Na teh področjih je učinkovitost uradnega nadzora in drugih dejavnosti nadzora odvisna od kakovosti, enotnosti in zanesljivosti analitskih metod in rezultatov analiz, ki jih izvajajo uradni laboratoriji, pri uporabi analitskih metod pa je vedno treba spodbujati enotne prakse. Ohranitev referenčnega laboratorija EU na teh področjih je nujna, zato je treba določiti nove referenčne laboratorije EU. Poleg tega so bile od leta 2006 opredeljene nove prednostne naloge na področju kovin, dušikovih spojin, onesnaževal iz predelave in rastlinskih toksinov, zato je treba razširiti obseg dejavnosti in nalog novo določenih referenčnih laboratorijev EU.

(4)

Obseg dejavnosti in nalog obstoječega referenčnega laboratorija EU za težke kovine v krmi in živilih bi bilo zato treba razširiti na vse kovine in dušikove spojine v krmi in živilih, obstoječega referenčnega laboratorija EU za policiklične aromatične ogljikovodike (PAH) na vsa onesnaževala iz predelave ter obstoječega referenčnega laboratorija EU za mikotoksine v krmi in živilih na mikotoksine in rastlinske toksine v krmi in živilih.

(5)

Zato je Komisija 23. januarja 2017 objavila razpis za izbiro in določitev referenčnega laboratorija EU za zgoraj navedena področja. Izbrani laboratorij National Food Institute, Technical University of Denmark (Danska) bi moral biti določen kot referenčni laboratorij EU za kovine in dušikove spojine v krmi in živilih, laboratorij National Food Institute, Technical University of Denmark (Danska) kot referenčni laboratorij EU za onesnaževala iz predelave ter laboratorij RIKILT (Stichting Wageningen Research) (Nizozemska) kot referenčni laboratorij EU za mikotoksine in rastlinske toksine v krmi in živilih.

(6)

Ker imajo klorirana obstojna onesnaževala, ki niso PCB in dioksini, bromirana obstojna onesnaževala ter fluorirana obstojna onesnaževala vse večjo vlogo pri varnosti krme in živil, je prav tako primerno razširiti obseg dejavnosti in nalog referenčnega laboratorija EU za dioksine in PCB v krmi in živilih na vsa halogenirana obstojna organska onesnaževala (POP) v krmi in živilih. Da bi se odrazila ta razširitev obsega, bi bilo treba referenčni laboratorij EU za dioksine in PCB v krmi in živilih preimenovati v referenčni laboratorij EU za halogenirana obstojna organska onesnaževala (POP) v krmi in živilih.

(7)

Del I Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/18

(1)

Direktiva Sveta 92/65/EGS (2) določa sistem, ki nadomešča karanteno za steklino pri vstopu nekaterih domačih mesojedih živali v države članice. V skladu z drugim odstavkom člena 16 navedene direktive navedeni sistem v primeru uvoza psov, mačk in belih dihurjev iz nekaterih tretjih držav zahteva preverjanje učinkovitosti cepljenja navedenih živali s titracijo protiteles.

(2)

Taki pregledi se zahtevajo tudi v skladu s členom 10(1)(c) Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) v zvezi z netrgovskimi premiki psov, mačk in belih dihurjev iz nekaterih tretjih držav.

(3)

Z Odločbo 2000/258/ES je bil francoski urad Agence française de sécurité sanitaire des aliments (v nadaljnjem besedilu: AFSSA) v mestu Nancy v Franciji imenovan za posebni inštitut, pristojen za uvajanje meril, ki so potrebna za standardizacijo seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiv proti steklini. AFSSA je zdaj združen z uradom Agence nationale de sécurité sanitaire de l'alimentation, de l'environnement et du travail (v nadaljnjem besedilu: ANSES) v Franciji.

(4)

Odločba 2000/258/ES med drugim določa, da mora ANSES oceniti laboratorije v tretjih državah, ki so predložili vloge za izvajanje seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiv proti steklini.

(5)

Pristojni organ v Braziliji je predložil vlogo za odobritev laboratorija „TECSA LABORATÓRIOS LTDA“ v mestu Belo Horizonte, za katerega je ANSES pripravil in Komisiji predložil pozitivno ocenjevalno poročilo z dne 23. oktobra 2017.

(6)

Dovoljenje, ki je bilo 31. januarja 2006 v skladu z Odločbo 2000/258/ES izdano za laboratorij „Instituto Pasteur“ v mestu São Paulo v Braziliji, je bilo preklicano v skladu s Sklepom Komisije 2010/436/EU (4) po negativnem ocenjevalnem poročilu z dne 30. septembra 2011, ki ga je urad ANSES pripravil za ta laboratorij in predložil Komisiji.

(7)

Pristojni organ v Braziliji je predložil vlogo za ponovno odobritev laboratorija „Instituto Pasteur“ v mestu São Paulo, za katerega je ANSES pripravil in Komisiji predložil pozitivno ocenjevalno poročilo z dne 23. oktobra 2017.

(8)

Pristojni organ v Ruski federaciji je predložil vlogo za odobritev laboratorijev „NoviStem LLC“ v mestu Moskva in „Institute of Veterinary Medicine Biotechnology LLC (IBVM)“ v naselju Volginski, za katera je ANSES pripravil in Komisiji predložil pozitivno ocenjevalno poročilo z dne 23. oktobra 2017.

(9)

Laboratorije „TECSA LABORATÓRIOS LTDA“ v mestu Belo Horizonte, „Instituto Pasteur“ v mestu São Paulo, „NoviStem LLC“ v mestu Moskva in „Institute of Veterinary Medicine Biotechnology LLC (IBVM)“ v naselju Volginski bi bilo zato treba odobriti za izvajanje seroloških testov za nadzorovanje učinkovitosti cepiv proti steklini pri psih, mačkah in belih dihurjih.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

(b)

(c)

(d)

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/20

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2016/2366 (2) določa ureditev, po kateri države članice Komisiji pošiljajo informacije v okviru sistema virov lastnih sredstev.

(2)

Treba bi bilo določiti vzorce za mesečno pošiljanje poročil o računih „A“ in „B“, da bi poročanje v zvezi z njimi potekalo strukturirano. Treba je pojasniti, da „izterjani zneski“ odražajo izpolnjevanje finančnih obveznosti držav članic, da dajo na razpolago tradicionalna lastna sredstva, in ne le plačil, ki jih države članice prejmejo od gospodarskih subjektov zaradi carin. „Izterjani zneski“ bi morali zato izrecno vključevati tiste zneske, ki se dajo na razpolago proračunu Unije, ker je njihovo neizterjavo od dolžnikov mogoče pripisati državam članicam zaradi upravnih napak ali neskrbnemu ravnanju pri prizadevanjih držav članic za izterjavo zadevnih zneskov. V poročilih bi bilo treba navesti dodatne informacije, da bi bila bolj jasna in pregledna.

(3)

Vse zneske, dane na razpolago kot tradicionalna lastna sredstva na račune Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bi bilo treba vključiti v računovodske izkaze in njihove priloge. Da se zagotovi, da se vknjižijo vsi zneski, tudi tisti, ki so bili dani na razpolago po roku, določenem v členu 10(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bi bilo treba vključiti dodatne informacije v naslednje priloge k poročilom o računu „A“.

(4)

Poročilo iz člena 13(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 bi moralo vsebovati vsa dejstva, ki so potrebna za celovito proučitev razlogov, zaradi katerih država članica ni mogla dati na razpolago zneskov, za katere se šteje ali razglasi, da so neizterljivi, in presegajo 100 000 EUR, vključno z ukrepi izterjave, ki jih je sprejela država članica. Poročila, predložena v skladu z Izvedbenim sklepom (EU, Euratom) 2016/2366, včasih niso izčrpna in zato je treba na zadevne države članice nasloviti zahtevke za dodatne informacije. Zato je treba v obstoječe obrazce vključiti dodatne elemente in pojasnila, kot so dodatne podrobnosti o nastalem dolgu in dogodkih, ki vodijo k določitvi upravičenega zneska, o medsebojni pomoči ter o postopku plačila in izterjave.

(5)

Treba je upoštevati spremembe Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, ki jih prinaša Uredba Sveta (EU, Euratom) 2016/804 (3) in se uporabljajo od 1. oktobra 2016 glede možnosti, da se države članice oprostijo obveznosti, da dajo na razpolago proračunu Unije tiste zneske tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih ni mogoče izterjati, ker so bile vknjižbe na račune ali obvestilo o carinskih dolgih odloženi zato, da se ne ogrozijo kazenske preiskave, ki vplivajo na finančne interese Unije.

(6)

Treba je določiti prehodno obdobje, da bodo imele države članice dovolj časa za prilagoditev na spremembe obrazcev za poročanje v skladu s členoma 6(4) in 13(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.

(7)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU, Euratom) 2016/2366 razveljaviti –

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/33

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2016/2365 (2) določa ureditev, po kateri države članice Komisiji pošiljajo informacije v okviru sistema virov lastnih sredstev.

(2)

O primerih goljufij in nepravilnosti bi bilo treba poročati strukturirano in vključiti informacije o tveganju. Enak obrazec za goljufije in nepravilnosti se že uporablja za posodobitev že sporočenih primerov. Zato je Priloga II k Izvedbenem sklepu (EU, Euratom) 2016/2365 zastarela.

(3)

Zagotoviti je treba prehodno obdobje, da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev na spremembe, uvedene v obrazcih za poročanje v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 608/2014.

(4)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU, Euratom) 2016/2365 razveljaviti –

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/38

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/38

9.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/39