PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 649/2012 se spremeni:

(1)

Del 1 se spremeni: (a) vnos za metamidofos se nadomesti z naslednjim: Kemikalija Št. CAS Št. EINECS Oznaka KN (***) Podskupina (*) Omejitev uporabe (**) Države, za katere se obveščanje ne zahteva „Metamidofos (#) 10265-92-6 233-606-0 ex 2930 80 00 p(1) b“   (b) črta se vnos za metamidofos (topni tekoči pripravki, ki vsebujejo več kot 600 g aktivne snovi/l); (c) dodajo se naslednji vnosi: Kemikalija Št. CAS Št. EINECS Oznaka KN (***) Podskupina (*) Omejitev uporabe (**) Države, za katere se obveščanje ne zahteva „3-decen-2-on (+) 10519-33-2 234-059-0 ex 2914 19 90 p(1) b   5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen (+) 81-15-2 201-329-4 ex 2904 20 00 i(1) - i(2) sr   Benzil butil ftalat(+) 85-68-7 201-622-7 ex 2917 34 00 i(1) - i(2) sr   Karbendazim 10605-21-7 234-232-0 ex 2933 99 80 p(1) b   Cibutrin (+) 28159-98-0 248-872-3 ex 2933 69 80 p(2) b   Diizobutil ftalat (+) 84-69-5 201-553-2 ex 2917 34 00 i(1) - i(2) sr   Diarzenov pentaoksid (+) 1303-28-2 215-116-9 ex 2811 29 90 i(1) - i(2) sr   Tepraloksidim (+) 149979-41-9 n. r. ex 2932 99 00 p(1) b   Triklosan (+) 3380-34-5 222-182-2 ex 2909 50 00 p(2) b   Triflumuron 64628-44-0 264-980-3 ex 2924 21 00 p(2) b   Tris (2-kloroetil) fosfat (+) 115-96-8 204-118-5 ex 2919 90 00 i(1) - i(2) sr“

(2)

Del 2 se spremeni: (a) vnos za metamidofos se črta; (b) dodajo se naslednji vnosi: Kemikalija Št. CAS Št. EINECS Oznaka KN (***) Skupina (*) Omejitev uporabe (**) „3-decen-2-on 10519-33-2 234-059-0 ex 2914 19 90 p b 5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen 81-15-2 201-329-4 ex 2904 20 00 i sr Benzil butil ftalat 85-68-7 201-622-7 ex 2917 34 00 i sr Cibutrin 28159-98-0 248-872-3 ex 2933 69 80 p b Diizobutil ftalat 84-69-5 201-553-2 ex 2917 34 00 i sr Diarzenov pentaoksid 1303-28-2 215-116-9 ex 2811 29 90 i sr Tepraloksidim 149979-41-9 n. r. ex 2932 99 00 p b Triklosan 3380-34-5 222-182-2 ex 2909 50 00 p b Tris (2-kloroetil) fosfat 115-96-8 204-118-5 ex 2919 90 00 i sr“

(3)

Del 3 se spremeni: (a) doda se naslednji vnos: Kemikalija Ustrezna(-e) številka(-e) CAS Oznaka HS Čista snov (***) Oznaka HS Zmesi, ki vsebujejo snov (**) Skupina „Metamidofos 10265-92-6 ex ex 2930.80 ex ex 3808.59 Pesticid“ (b) črta se vnos za metamidofos (topni tekoči pripravki, ki vsebujejo več kot 600 g aktivne snovi/l).

PRILOGA II

V delu 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 649/2012 se dodajo naslednji vnosi:

PRILOGA

Oddelek A Priloge I se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA

Ciljne sekundarne spremenljivke in oznake za modul o medgeneracijskem prenosu prikrajšanosti, sestavi gospodinjstva in razvoju dohodka, ki so del presečne komponente EU-SILC, za leto 2019 so:

1.   Enote

Informacije za spremenljivke o medgeneracijskem prenosu prikrajšanosti se zagotovijo za vse sedanje člane gospodinjstva ali, če je ustrezno, za vse izbrane anketirance, stare več kot 24 in manj kot 60 let.

Informacije o razvoju dohodka in sestavi gospodinjstva se uporabljajo na ravni gospodinjstva in se nanašajo na gospodinjstvo kot celoto.

2.   Način zbiranja podatkov

Za spremenljivke, ki se uporabljajo na ravni posameznika, je način zbiranja podatkov osebno anketiranje vseh trenutnih članov gospodinjstva ali, če je ustrezno, vseh izbranih anketirancev, starih več kot 24 in manj kot 60 let.

Za spremenljivke, ki se uporabljajo na ravni gospodinjstva, je način zbiranja podatkov osebno anketiranje referenčne osebe gospodinjstva.

Izjemoma so dovoljeni intervjuji z osebami, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati.

3.   Referenčno obdobje

Za spremenljivke, povezane z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti, je referenčno obdobje čas, ko je bil intervjuvanec star približno 14 let.

Za spremenljivke, povezane z razvojem dohodka in sestavo gospodinjstva (podatki o gospodinjstvu), je referenčno obdobje tekoče obdobje.

4.   Opredelitve pojmov za medgeneracijski prenos prikrajšanosti

(1)   Oče: oseba, ki jo je intervjuvanec štel za svojega očeta, ko je bil star približno 14 let. Na splošno gre za biološkega očeta, vendar če intervjuvanec šteje koga drugega za očeta v referenčnem obdobju, se morajo odgovori nanašati nanj, čeprav je bil biološki oče živ in znan.

(2)   Mati: oseba, ki jo je intervjuvanec štel za svojo mater, ko je bil star približno 14 let. Na splošno gre za biološko mater, vendar če intervjuvanec šteje koga drugega za mater v referenčnem obdobju, se morajo odgovori nanašati nanjo, čeprav je bila biološka mati živa in znana.

(3)   Gospodinjstvo: gre za gospodinjstvo, v katerem je anketiranec živel, ko je bil star približno 14 let.

Če so bili anketirančevi starši razvezani/ločeni in so si enakomerno delili skrbništvo (50 % časa bivanja pri vsakem od staršev), ima anketiranec možnost, da:

—	izbere svoje gospodinjstvo na objektivni osnovi, tako da upošteva svoj glavni naslov, ko je bil star približno 14 let (tj. naslov iz registra prebivalstva in/ali svoje osebne izkaznice/potnega lista);

—	izbere svoje gospodinjstvo na subjektivni osnovi, glede na to, kje se je čutil bolj doma, ko je bil star približno 14 let.

Če so bili anketirančevi starši razvezani/ločeni in si niso enakomerno delili skrbništva, se upošteva gospodinjstvo, v katerem je anketiranec živel ves čas ali večino časa.

Ciljne sekundarne spremenljivke se Komisiji (Eurostatu) pošljejo v podatkovni datoteki o gospodinjstvih (H) in podatkovni datoteki o osebah (P) po ciljnih primarnih spremenljivkah.

	Modul testiranja za leto 2019	Medgeneracijski prenos prikrajšanosti
Ime spremenljivke	Oznaka	Ciljna spremenljivka
Družinski podatki
PT220		Vrsta gospodinjstva, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Zasebno gospodinjstvo
	2	Živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji
PT220_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT230		Prisotnost matere, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne, ni živela v istem gospodinjstvu, vendar sva bila v stiku
	3	Ne, ni živela v istem gospodinjstvu in nisva bila v stiku
	4	Ne, pokojna
PT0230_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT240		Prisotnost očeta, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne, ni živel v istem gospodinjstvu, vendar sva bila v stiku
	3	Ne, ni živel v istem gospodinjstvu in nisva bila v stiku
	4	Ne, pokojni
PT240_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT020		Število odraslih, ko je bil anketiranec star približno 14 let
		Število (dve števki) 0–99
PT020_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT030		Število otrok, ko je bil anketiranec star približno 14 let
		Število (dve števki) 0–99
PT030_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT040		Število delovno aktivnih oseb v gospodinjstvu, ko je bil anketiranec star približno 14 let
		Število (dve števki) 0–99
PT040_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT250		Stopnja urbanizacije, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Mesto (več kot 100 000 prebivalcev)
	2	Kraj ali predmestje (10 000 do 100 000 prebivalcev)
	3	Podeželje, manjši kraj ali vas (manj kot 10 000 prebivalcev)
PT250_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT210		Stanovanjski status, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	V lasti
	2	V najemu
	3	Stanovanje je imel na voljo brezplačno
	– 1	Ni znano
PT210_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
Podatki o starših
PT060		Država rojstva očeta
		Država rojstva očeta (dvočrkovna oznaka SCL GEO)
	– 1	Ni znano
PT060_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT070		Državljanstvo očeta
		Država glavnega državljanstva (dvočrkovna oznaka SCL GEO)
	– 1	Ni znano
PT070_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT090		Država rojstva matere
		Država rojstva matere (dvočrkovna oznaka SCL GEO)
	– 1	Ni znano
PT090_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT100		Državljanstvo matere
		Država glavnega državljanstva (dvočrkovna oznaka SCL GEO)
	– 1	Ni znano
PT100_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
Podatki o izobrazbi
PT110		Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegel oče
	1	Nižja raven (manj kot primarna, primarna ali nižja sekundarna izobrazba)
	2	Srednja raven (višja sekundarna izobrazba ali posekundarna neterciarna izobrazba)
	3	Visoka raven (kratka terciarna izobrazba, prvostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, drugostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, tretjestopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba)
	– 1	Ni znano
PT110_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT120		Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegla mati
	1	Nižja raven (manj kot primarna, primarna ali nižja sekundarna izobrazba)
	2	Srednja raven (višja sekundarna izobrazba ali posekundarna neterciarna izobrazba)
	3	Visoka raven (kratka terciarna izobrazba, prvostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, drugostopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba, tretjestopenjska terciarna ali enakovredna izobrazba)
	– 1	Ni znano
PT120_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
Podatki o poklicu
PT130		Status aktivnosti očeta, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Zaposlen za polni delovni čas
	2	Zaposlen s krajšim delovnim časom
	3	Samozaposlen ali zaposlen v družinskem podjetju
	4	Brezposeln/iskalec zaposlitve
	5	Upokojen
	6	Trajno invaliden in/ali nezmožen za delo
	7	Opravlja gospodinjska opravila in družinske obveznosti
	8	Druga neaktivna oseba
	– 1	Ni znano
PT130_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT140		Vodstveni položaj očeta, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne
	– 1	Ni znano
PT140_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 4	Ni relevantno: oče ne dela (ni zaposlen)
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT150		Glavna poklicna dejavnost očeta, ko je bil anketiranec star približno 14 let
		ISCO– 08(COM) oznaka (1 števka)
	– 1	Ni znano
PT150_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 4	Ni relevantno: oče ne dela (ni zaposlen)
	– 5	Ni relevantno: oče ni prisoten in ni v stiku oziroma je pokojni
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT160		Status aktivnosti matere, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Zaposlena za polni delovni čas
	2	Zaposlena s krajšim delovnim časom
	3	Samozaposlena ali zaposlena v družinskem podjetju
	4	Brezposelna/iskalka zaposlitve
	5	Upokojena
	6	Trajno invalidna in/ali nezmožna za delo
	7	Opravlja gospodinjska opravila in družinske obveznosti
	8	Druga neaktivna oseba
	– 1	Ni znano
PT160_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT170		Vodstveni položaj matere, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne
	– 1	Ni znano
PT170_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 4	Ni relevantno: mati ne dela (ni zaposlena)
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT180		Glavna poklicna dejavnost matere, ko je bil anketiranec star približno 14 let
		ISCO– 08(COM) oznaka (1 števka)
	– 1	Ni znano
PT180_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 4	Ni relevantno: mati ne dela (ni zaposlena)
	– 5	Ni relevantno: mati ni prisotna in ni v stiku oziroma je pokojna
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
Materialna prikrajšanost
PT190		Finančno stanje gospodinjstva, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Zelo slabo
	2	Slabo
	3	Zmerno slabo
	4	Zmerno dobro
	5	Dobro
	6	Zelo dobro
	– 1	Ni znano
PT190_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT260		Osnovne šolske potrebe (knjige in šolske potrebščine) izpolnjene, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne, iz finančnih razlogov
	3	Ne, iz drugih razlogov
PT260_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT270		Zagotovljen vsakodnevni obrok z rdečim mesom, piščancem, ribo (ali vegetarijanski primerljiv obrok), ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne, iz finančnih razlogov
	3	Ne, iz drugih razlogov
PT270_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
PT280		Enotedenske letne počitnice zunaj doma, ko je bil anketiranec star približno 14 let
	1	Da
	2	Ne, iz finančnih razlogov
	3	Ne, iz drugih razlogov
PT280_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 6	Ni del starostne skupine (25–59)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
	Neobvezni modul testiranja za leto 2019	Razvoj dohodka in sestava gospodinjstva
Ime spremenljivke	Oznaka	Ciljna spremenljivka
HI010		Sprememba dohodka glede na prejšnje leto (NEOBVEZNO)
	1	Večji
	2	Več ali manj nespremenjen
	3	Manjši
HI010_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
HI020		Razlog za povišanje (NEOBVEZNO)
	1	Indeksacija/prilagoditev plače
	2	Daljši delovni čas, povišanje plače (isto delo)
	3	Vrnitev na trg dela po bolezni, starševstvu, starševskem dopustu, varstvu otrok ali oskrbi bolne ali invalidne osebe
	4	Nova zaposlitev ali sprememba zaposlitve
	5	Sprememba pri sestavi gospodinjstva
	6	Povečanje socialnih prejemkov
	7	Drugo
HI020_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (HI010 ≠ 1)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
HI030		Razlog za zmanjšanje dohodka (NEOBVEZNO)
	1	Skrajšani delovni čas, znižanje plače (isto delo), vključno pri samozaposlitvi (neprostovoljno)
	2	Starševstvo, starševski dopust, varstvo otrok, oskrba bolne ali invalidne osebe
	3	Sprememba zaposlitve
	4	Izguba dela, brezposelnost ali stečaj (lastnega) podjetja
	5	Postal nezmožen za delo zaradi bolezni ali invalidnosti
	6	Razveza, konec partnerske zveze, druga sprememba pri sestavi gospodinjstva
	7	Upokojitev
	8	Zmanjšanje socialnih prejemkov
	9	Drugo
HI030_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (HI010 ≠ 3)
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
HI040		Prihodnji dohodek (NEOBVEZNO)
	1	Povečanje
	2	Ostane enak
	3	Zmanjšanje
HI040_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 3	Ni „izbrani anketiranec“
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)
HGYX (1)		Podatki o gospodinjstvu (NEOBVEZNO)  (2)
	10	Partner (nizka raven)
	11	Soprog/soproga/registrirani partner (visoka raven)
	12	Zunajzakonski partner (visoka raven)
	20	Sin/hči (nizka raven)
	21	Biološki(– a)/posvojeni(– a) sin/hči (visoka raven)
	22	Pastorek/pastorka (visoka raven)
	30	Zet/snaha (nizka; visoka raven)
	40	Vnuk/vnukinja (nizka; visoka raven)
	50	Starš (nizka raven)
	51	Biološki starš/posvojitelj (visoka raven)
	52	Očim/mačeha (visoka raven)
	60	Tast/tašča (nizka; visoka raven)
	70	Stari starš (nizka; visoka raven)
	80	Brat/sestra (nizka raven)
	81	Biološki brat/biološka sestra (visoka raven)
	82	Polbrat/polsestra (visoka raven)
	90	Drug sorodnik (nizka; visoka raven)
	95	Drug nesorodnik (nizka; visoka raven)
	99	Ni navedeno (nizka; visoka raven)
HGYX_F	1	Izpolnjeno
	– 1	Manjka
	– 2	Ni relevantno (samsko gospodinjstvo)
	– 7	Ni relevantno (RB010 ≠ 2019)

---

(1)  X = 1,…, število oseb v gospodinjstvu – 1

Y = 2,…, število oseb v gospodinjstvu

Y > X.

(2)  Lahko se uporabijo kategorije odgovorov z visoko ali nizko ravnjo.

OSNUTEK

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2018

z dne …

o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (1) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(2)	Prilogo XIII k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za točko 5 (črtana) Priloge XIII k Sporazumu EGP se vstavi naslednja točka:

Člen 2

Besedilo Direktive 2014/94/EU v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati […] pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

(*1)  [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

PRILOGA

I.   UVOD

Z Uredbo (EU) 2017/1938 (v nadaljnjem besedilu: „uredba“) se pojem solidarnosti uveljavlja v praksi in med državami članicami vzpostavlja solidarnostni mehanizem, ki se začne uporabljati, ko so izpolnjeni pogoji iz zadevnih določb. Solidarnostna pomoč je zadnje sredstvo: v duhu solidarnosti omogoča neprekinjen pretok plina do najbolj ranljivih odjemalcev. Ti vključujejo gospodinjske odjemalce in nekatere osnovne storitve, ki so v členu 2(6) uredbe opredeljene kot „solidarnostno zaščiteni odjemalci“.

1.   Solidarnostni mehanizem

Če država članica zaprosi za solidarnostno pomoč, so druge neposredno povezane države članice v skladu s solidarnostnim mehanizmom zavezane, da dajo prednost oskrbi solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, pred oskrbo domačih odjemalcev brez solidarnostne zaščite. To je nujno le, kadar trg ne zagotovi potrebne količine plina (1). Pomoč, ki jo lahko zagotovi država članica, omejujejo:

—	razpoložljiva zmogljivost medsebojnih povezav,

—	količina plina, ki je potrebna za oskrbo lastnih solidarnostno zaščitenih odjemalcev, kadar je oskrba teh odjemalcev s plinom ogrožena,

—	varnost omrežja zemeljskega plina zadevne države članice in

—	v nekaterih državah oskrba ključnih plinskih elektrarn, da bi se ohranila varnost oskrbe z električno energijo.

Država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, lahko sproži solidarnostno pomoč kot zadnje sredstvo le, kadar trg v tej državi članici in kateri koli državi članici, ki bi lahko zagotovila pomoč, ne zagotovi potrebne količine plina, vključno s količinami, ki jih prostovoljno ponudijo nezaščiteni odjemalci, za zadovoljitev povpraševanja solidarnostno zaščitenih odjemalcev. Dodatni pogoj je, da so bili izvedeni ukrepi iz načrta za izredne razmere države članice, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, vključno s prisilnim omejevanjem oskrbe na raven solidarnostno zaščitenih odjemalcev. Mehanizem kljub tem strogim pogojem za sprožitev solidarnostne pomoči zagotavlja, da je oskrba gospodinjstev in osnovnih socialnih služb s plinom gotova in varna.

V takih okoliščinah so se netržni ukrepi in omejevanja oskrbe verjetno že začeli ali se bodo kmalu začeli izvajati tudi v državah članicah, ki bi lahko zagotovile pomoč. Sicer bi bile še vedno na voljo ponudbe določenih količin plina in še vedno bi bil mogoč pretok plina tja, kjer bi bil potreben glede na cenovne signale (če ti signali obstajajo), pri čemer sprožitev solidarnostne pomoči ne bi bila potrebna. Solidarnostni mehanizem je dejansko ukrep, s katerim se preostali plin od odjemalcev, ki niso solidarnostno zaščiteni odjemalci, v eni državi članici začasno prerazdeli solidarnostno zaščitenim odjemalcem v drugi državi članici na istem integriranem evropskem trgu plina. Solidarnostno pomoč je mogoče zagotoviti le, če sta v omrežju plina še vedno mogoča varna prerazdelitev in prenos plina (2).

Različni elementi dvostranskega dogovora, v katerem so obravnavani pravni, tehnični in finančni vidiki solidarnostne pomoči, so delno že vključeni v člen 13 uredbe. Poleg tega se morajo države članice v okviru svojih dvostranskih dogovorov sporazumeti o vseh potrebnih elementih in podrobnostih, da bi zagotovile gotovost in varnost vsem udeleženim pri izvajanju solidarnostnega mehanizma. Ti dogovori morajo biti opisani v zadevnih načrtih za izredne razmere; vključevati morajo zlasti mehanizem nadomestil ali vsaj povzetek tega mehanizma.

Obseg nadomestil iz člena 13 uredbe je širok. Zajemajo plačila za plin in dodatne stroške (na primer za prevoz) dobave solidarnostno zaščitenim odjemalcem v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, vključno s plačili odjemalcem zaradi zmanjšane dobave v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč. V teh smernicah se za nadomestila v tem širšem smislu uporablja izraz „nadomestila za solidarnostno pomoč“. Za nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi omejevanja oskrbe, se uporablja izraz „nadomestila za omejevanje oskrbe“.

Za pravilno delovanje solidarnostne pomoči mora biti izpolnjenih več pogojev.

Prvič, tržne ukrepe je treba izvajati čim dlje. Države članice si morajo po najboljših močeh prizadevati za vzpostavitev mehanizma ali platforme, ki omogoča prostovoljno prilagajanje odjema. To je v interesu države članice, ki bi lahko zagotovila solidarnostno pomoč, ter države članice, ki je zaprosila zanjo, saj bi bilo sicer treba netržne ukrepe – kot je prisilna zamenjava vrste goriva ali zmanjšana dobava odjemalcem – začeti izvajati prej. Poleg tega je to v skladu s splošnim načelom uredbe, da bi bilo treba trgu omogočiti čim večji manevrski prostor za obravnavanje vprašanj glede oskrbe s plinom.

Drugič, omogočiti je treba, da se lahko veleprodajne cene, tudi med izrednimi razmerami, prosto gibajo; zaradi zamrznitev in omejitev cen cenovni signali ne morejo odražati potreb po dodatnem plinu in tako plin ne doteka tja, kjer je potreben.

Tretjič, vedno bi bilo treba tehnično in varno ohranjati čezmejni dostop do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3), tudi med izrednimi razmerami. Dogovori bi morali glede na tehnične omejitve v posamezni državi članici zagotoviti, da so povezovalni plinovodi, terminali za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), podzemna skladišča plina, vozlišča in ponudba na strani povpraševanja v celoti dostopni čezmejnim akterjem na trgu, če je to ustrezno. Tako se bo odložila potreba po sprožitvi solidarnostne pomoči v državi članici, ki se spopada s težavami v zvezi z oskrbo.

Četrtič, države članice so spodbujene k sodelovanju med vsemi različnimi fazami izrednih razmer. Z učinkovitim sodelovanjem v zgodnjih fazah bi se lahko odložila potreba po sprožitvi solidarnostne pomoči. Poleg tega bi takšno sodelovanje preprečilo oblikovanje potencialno različnih cen plina (npr. na podlagi vrednosti nedobavljene energije za skupine odjemalcev z zmanjšano dobavo) na povezanih trgih in odvrnilo od (zagotavljanja) solidarnostne pomoči.

2.   Pravna podlaga

V členu 13(12) uredbe je navedeno, da mora Komisija do 1. decembra 2017 in po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin določiti pravno nezavezujoče smernice za ključne elemente tehničnih, pravnih in finančnih dogovorov. Navedene smernice morajo zlasti obravnavati praktično uporabo elementov iz člena 13(8) in (10) uredbe.

3.   Področje uporabe smernic

V členu 13 uredbe je opredeljenih več elementov in vidikov solidarnostnega mehanizma, o katerih se je treba sporazumeti in ki jih je treba vključiti v dvostranske dogovore. Za zagotovitev uporabnih smernic o teh in kakršnih koli dodatnih elementih, ki bi lahko bili vključeni v zadevne dogovore, je najprej potrebno boljše razumevanje razmer, v katerih bi se lahko sprožila solidarnostna pomoč, ter prizadevanj in osnovnih načel, ki bi lahko takšne razmere povsem preprečili. Cilj trenutnih nezavezujočih smernic ni in ne more biti zagotovitev izčrpnega in zavezujočega seznama, ki bi ustrezal vsem državam članicam, saj morajo te imeti možnost, da same izberejo najustreznejše rešitve glede na svoje zmogljivosti, obstoječe okvire, razmere in prednostne naloge. Namesto tega priporočajo uporabo sklopa obveznih in poljubnih elementov, opisujejo možne načine izvajanja določenih solidarnostnih ukrepov ter zagotavljajo primere in dobro prakso.

Predlagani pristop je, naj države članice uporabijo obstoječa nacionalna omrežja in postopke, kadar koli je to mogoče, ali jih po potrebi prilagodijo namenom solidarnostne pomoči. To lahko na primer vključuje uporabo obstoječih platform za ukrepe na strani povpraševanja ali obstoječe mehanizme nadomestil za odjemalce.

II.   PRAVNI, TEHNIČNI IN FINANČNI DOGOVORI

1.   Pravni dogovori

Cilj pravnih dogovorov je zagotoviti pravno varnost vsem udeležencem pri oskrbi s plinom ali prejemanjem plina v primeru aktiviranja solidarnostne pomoči. Državam članicam, ki uporabljajo solidarnostni mehanizem, se priporoča, naj sklenejo jasne, pregledne in učinkovite pravne dogovore, da bodo deležniki poznali pravila in postopke za čezmejno solidarnost.

V členu 13(10) uredbe je določeno, da morajo dogovore skleniti medsebojno povezane države članice. Trenutno obstajajo države članice, ki niso fizično povezane z nobeno drugo državo članico (4), skupina držav članic, ki so medsebojno povezane, niso pa povezane z nobeno drugo državo članico (5), in več držav članic s skupno mejo ali izključno ekonomsko cono, ki pa med seboj niso neposredno povezane (6). To se lahko spremeni, saj se trenutno razvijajo infrastrukturni projekti za medsebojne povezave. Če bodo medsebojne povezave začele obratovati po 1. decembru 2018, bodo morale zadevne države članice čim prej skleniti pravne, finančne in tehnične dogovore iz člena 13(10) uredbe.

1.1   Zadevne države članice in opredelitev tretje države (člen 13(2))

Države članice, ki jih zadeva solidarnostni mehanizem, so:

—	država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in

—	vse države članice, ki so neposredno povezane z državo članico, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč.

Vse neposredno povezane države članice bi morale dvostranske dogovore o uporabi solidarnostnega mehanizma skleniti vnaprej, razen če uredba predvideva izvzetje iz te obveznosti. Če lahko solidarnostno pomoč zagotovi več kot ena država članica, se mora država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, posvetovati z vsemi državami in od njih zahtevati ponudbe za količine plina, ki jih potrebuje za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev. Vsaka taka ponudba izraža dogovore o cenah plina, vključene v predhodni dvostranski dogovor. Ta dogovor o cenah lahko vsebuje sklic na tržno ceno ali dogovorjeno metodologijo za izračun cen plina. Ko država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, izbere eno ali več ponudb, opredeli države članice, ki dejansko zagotovijo solidarnostno pomoč.

Obveznost drugih držav članic, ki bi lahko zagotovile solidarnostno pomoč, vendar njihove ponudbe niso bile izbrane, je začasno odložena. Če se krizne razmere dodatno poslabšajo, lahko država članica, ki je zahtevala ponudbe, zadevne države članice kadar koli zaprosi za solidarnostno pomoč. Vendar bo morala ponovno predložiti zahtevek, saj so se okoliščine sčasoma verjetno spremenile (lahko se na primer spremenijo cene plina ali pa se zmanjša potencialno razpoložljiva količina plina). Državi članici, ki prejme tak zahtevek, se priporoča, da posodobi svojo ponudbo ter pri tem upošteva kakršne koli spremembe razmer (količine plina in podzemna skladišča, pretok, temperatura, poraba itd.). Zato bi bilo treba države članice, katerih obveznost je bila začasno odložena, stalno obveščati o razmerah v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč. Komisija bo pozorno spremljala razmere v državi članici, ki prejema solidarnostno pomoč.

V posebnih primerih pojem neposredno povezanih držav članic vključuje tudi povezavo prek tretje države. V tem primeru sta pravica do pridobitve in obveznost zagotovitve solidarnostne pomoči odvisni od obstoječih dogovorov med državami članicami in dogovora z zadevno tretjo državo. V dogovoru med državami članicami bi moralo biti navedeno, da se bo morala tretja država zavezati, da bo prenesla količine plina, poslane prek njenega ozemlja med zagotavljanjem solidarnostne pomoči. Brez te zaveze solidarnosti morda ne bo mogoče doseči.

1.2   Prošnja za solidarnostno pomoč

V kriznih razmerah je potreben hiter odziv. Zato bi morala biti prošnja za solidarnostno pomoč kratka in standardizirana ter vključevati čim manj potrebnih informacij. Idealno bi bilo, če bi države članice pri sklepanju dvostranskega dogovora lahko razmislile o skupnem oblikovanju predloge in jo dogovoru priložile kot prilogo. Za učinkovit odziv na prošnjo za solidarnostno pomoč bi bile verjetno potrebne vsaj naslednje informacije:

—	ime države članice, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, vključno z odgovornim subjektom in kontaktnimi osebami,

—	ime operaterja prenosnega sistema ali upravitelja na zadevnem področju trga (če je ustrezno) in odgovornih kontaktnih oseb,

—	zaprošena količina plina (merjena v skupno dogovorjeni enoti),

—	informacije o plinskem tlaku,

—	želena prevzemna mesta, ki jih navede država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč,

—	zahteva za ponudbe, vključno s ceno (glej oddelek 3.1), količino, prevzemnimi mesti in časom prevzema,

—	zahteva za navedbo časa prvega možnega prevzema in predvidenega trajanja zagotavljanja oskrbe (predvideno obdobje, v katerem bo zaprošena država članica zagotavljala solidarnostno pomoč),

—	sklic na zavezo države članice, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, da bo plačala nadomestilo za solidarnostno pomoč.

S predlogo odgovorov zaprošene države članice bi se lahko zagotovila lažja primerjava in razumevanje količin in pogojev v okviru ponujene solidarnostne pomoči. Predloga bi se lahko predhodno izpolnila z informacijami, ki so znane ob sklenitvi dvostranskega dogovora med državami članicami, in priložila zadevnim načrtom za izredne razmere.

1.3   Začetek in konec izvajanja solidarnostne pomoči

Prošnja za solidarnostno pomoč je veljavna in v trenutku, ko je predložena, se sproži obveznost zagotavljanja te pomoči. Na to ne vplivajo preverjanja, ki jih Komisija opravi v skladu s členom 11(8) uredbe v zvezi s tem, ali je razglasitev izrednih razmer v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, upravičena in ali so bili sprejeti ukrepi, ki ustrezajo tistim iz načrta za izredne razmere. Komisija ima za izvedbo teh preverjanj na voljo pet dni. Država članica za solidarnostno pomoč verjetno ne bo zaprosila v manj kot petih dneh po razglasitvi izrednih razmer, ker je običajno potrebno nekaj časa, da težave z oskrbo s plinom dosežejo raven, pri kateri je taka prošnja utemeljena. In tudi če bi, bi Komisija kljub temu izvedla preverjanja glede upravičenosti razglasitve izrednih razmer. Vendar kakršna koli začeta preverjanja ne bi smela vplivati na veljavnost prošnje za solidarnostno pomoč.

Tveganje zlorabe solidarnostnega mehanizma z neupravičeno prošnjo za solidarnostno pomoč je zelo omejeno zaradi daljnosežnih posledic in strogih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za sprožitev solidarnostnega mehanizma, in sicer:

—	sprejetje vseh ukrepov v izrednih razmerah iz načrta za izredne razmere in

—	zmanjševanje dobave odjemalcem brez solidarnostne zaščite v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč.

Če Komisija na podlagi preverjanj sklene, da prošnja za solidarnostno pomoč ni bila upravičena, država članica, ki je predložila to neupravičeno prošnjo in prejela pomoč od neposredno povezanih sosednjih držav, državam članicam, ki so zagotovile pomoč, plača prejeto količino plina in dodatne stroške.

Obveznost zagotavljanja solidarnostne pomoči preneha veljati, če:

—	Komisija po izvedbi preverjanj sklene, da razglasitev izrednih razmer ni več upravičena,

—	država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, obvesti državo članico, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, da lahko svoje domače solidarnostno zaščitene odjemalce ponovno oskrbuje s plinom, in

—	država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne more več oskrbovati svojih solidarnostno zaščitenih odjemalcev.

Prav tako se lahko država članica, ki je najprej zaprosila za solidarnostno pomoč, kljub hudi plinski krizi doma odloči, da se bo odpovedala svoji pravici do te pomoči – ker je na primer ne more plačati.

1.4   Vloge in odgovornosti

Države članice bi morale prevzeti končno odgovornost za izvajanje solidarnostnega mehanizma. To zadeva zlasti odločitev glede prošnje za solidarnostno pomoč in splošno spremljanje subjektov, odgovornih za posebne naloge, pri izvajanju mehanizma. Uredba ne vključuje zahteve glede ustanavljanja novih posebnih subjektov. Državam članicam se svetuje, naj odgovornosti dodelijo obstoječim subjektom ali v posebnih okoliščinah novim subjektom, ob čemer upoštevajo njihovo organizacijsko strukturo ter izkušnje v zvezi z obvladovanjem krize in odzivanjem v izrednih razmerah. Da bi se zmanjšali stroški in zlasti preprečili fiksni stroški, bi se lahko države članice oprle na obstoječe mehanizme, če je to mogoče. V zvezi s tem bi moralo biti vodilno načelo učinkovito in uspešno zagotavljanje solidarnosti.

Pristojni organi v skladu z uredbo bi bili odgovorni za izvajanje okvira, pri čemer bi bile naloge in odgovornosti jasno dodeljene zadevnim akterjem, kot so operaterji prenosnih sistemov, nacionalni regulativni organ in podjetja plinskega gospodarstva. Poleg tega so pristojni organi najprimernejši za pripravo dvostranskih dogovorov s pristojnimi organi v neposredno povezanih državah članicah. Ti dogovori bi se lahko pozneje uporabili kot pravna podlaga za solidarnostno pomoč, vključno s plačilom nadomestila in finančnimi poravnavami po zagotovitvi solidarnostne pomoči. Države članice ali pristojni organi so tudi najprimernejši, da bi prevzeli pristojnost za pošiljanje ali prejemanje prošenj za solidarnostno pomoč in ponudb za količine plina ter obveščanje v primeru odložitve izvajanja solidarnostne pomoči. Finančno odgovornost v zvezi z nadomestilom bi bilo v končni fazi prav tako treba dodeliti državi članici.

Ob upoštevanju tehničnih in pravnih omejitev v posamezni državi članici so nacionalni regulativni organi najprimernejši za vodenje izračuna stroškov nadomestila ali vsaj sodelovanje pri tem izračunu na podlagi metodologije, ki so jo predhodno razvili in objavili v načrtu za izredne razmere. Pri tem izračunu bi lahko sodelovala agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev. Operaterji prenosnih sistemov bi morali biti po možnosti odgovorni za pošiljanje potrebnih količin plina na stroškovno učinkovit način.

Ti operaterji (ali izravnalni subjekt) so najprimernejši za prevzem odgovornosti za usklajevanje vseh tehničnih vidikov in izvajanje vseh potrebnih operativnih ukrepov pri uporabi solidarnostne pomoči. Zadevni subjekt v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, bi lahko bil odgovoren tudi za zbiranje zahtevkov za plin in dodatne stroške, pri čemer bi te zahtevke preverjal in jih posredoval odgovornemu subjektu v državi članici, ki prejema solidarnostno pomoč. V zvezi s tem bi bil koristen pristop „vse na enem mestu“. Državam članicam se svetuje, naj subjekt, ki bo odgovoren za zbiranje in posredovanje zahtevkov za nadomestilo v zvezi z omejevanjem oskrbe, opredelijo in se o njem dogovorijo.

Določitev posrednika v dvostranskih dogovorih med državami članicami bi lahko obe strani pomirila glede plačila in izračuna stroškov nadomestila. Posrednik bi pomagal rešiti morebitni spor glede zneska nadomestila, ki ga je treba plačati.

1.5   Pravna oblika dvostranskih dogovorov

Pravna oblika dvostranskih dogovorov ni izrecno določena. Države članice lahko same izberejo pravno obliko, s katero določijo medsebojne pravice in obveznosti v primeru uporabe solidarnostnega mehanizma. Pravica do prošnje za solidarnostno pomoč in obveznost zagotavljanja te pomoči sta določeni v členu 13 uredbe. V dvostranskih dogovorih je opredeljeno, kako se izvajajo te pravice in obveznosti, določene v pravu Unije. Dogovori so po naravi operativni, ne politični. Na prvi pogled je za namene izvajanja morda dovolj, da zadevni organi sklenejo zavezujoč upravni dogovor. Ta lahko vključuje določbe obstoječe dvostranske pogodbe, pogodbene dogovore med operaterji prenosnih sistemov ali posebne pogoje licenciranja za subjekte plinskega gospodarstva, če jih nadzirajo zadevni pristojni organi. Nezavezujoč pravni instrument, na primer memorandum o soglasju, pa ne bi zadostoval, saj ne ustvarja pravnih obveznosti med udeleženci. Dogovori v obliki memoranduma torej ne bi vključevali zahtev v skladu s členom 13, s katerimi bi se vzpostavil pravno zavezujoč sistem solidarnosti, in bi se lahko razlagali kot neustrezno izvajanje člena 13(10).

2.   Tehnični dogovori

Namen tehničnih dogovorov je opredeliti vse potrebne tehnične določbe in pogoje, ki bi omogočili delovanje solidarnostnega mehanizma v praksi. V ta namen bi bila potrebna obvezna predhodna izmenjava informacij o tehničnih zmogljivostih in omejitvah zadevne plinske infrastrukture ter največjih teoretičnih količinah plina, potrebnih za solidarnost, skupaj z gotovostjo, da ni nobenih neupravičenih tehničnih omejitev, ki bi otežile solidarnost. V primeru tehničnih in drugih omejitev so države članice spodbujene, naj opredelijo in sporazumno določijo vzajemno sprejemljive rešitve, ki se bodo uporabile na povezovalnih točkah ob sprožitvi solidarnostnega mehanizma.

Glede na tehnične omejitve v posamezni državi članici so operaterji prenosnih sistemov (ali izravnalni subjekt) zaradi poznavanja plinskih sistemov in njihovih obstoječih shem čezmejnega sodelovanja morda najprimernejši, da prevzamejo odgovornost za usklajevanje vseh tehničnih vidikov in izvajanje vseh potrebnih operativnih ukrepov pri uporabi solidarnostne pomoči (7). Te obstoječe strukture sodelovanja, dogovore in izkušnje bi bilo treba upoštevati pri izvajanju solidarnosti ali jih celo uporabiti kot podlago za primere solidarnostne pomoči. V vsakem primeru je treba opredeliti (če je že vzpostavljen) ali vzpostaviti jasen krovni okvir, vključno s tehničnimi pogoji, da bi se pri izvajanju potrebnega sodelovanja lahko zagotovila pravna varnost.

Tehnični podatki v načrtih se lahko po potrebi posodobijo.

2.1   Tehnične rešitve in usklajevanje (člen 13(10)(c))

Tehnične rešitve in dogovori se lahko zagotovijo za različne dele infrastrukture v določeni državi članici. S tem se omogoči jasna slika razpoložljive pomoči in obstoječih tehničnih omejitev ter boljša ocena stroškov izvajanja posameznega ukrepa (če je ustrezno). Ker so morebitne krizne razmere lahko zelo različne, je pomembno, da imajo operaterji prenosnih sistemov (ali izravnalni subjekt) na voljo veliko različnih možnosti in orodij. V tehničnih dogovorih se lahko opredeli okviren in neizčrpen seznam tehničnih rešitev, tako da sta obe strani seznanjeni z ukrepi, ki bi se lahko sprejeli za namene solidarnosti pred in med izrednimi razmerami. Hidravlične simulacije solidarnostnih ukrepov so lahko koristne za pripravljenost na take razmere.

Potrebno bo usklajevanje med zadevnimi operaterji prenosnih sistemov ali upravljavci področja trga, operaterji distribucijskih sistemov, nacionalnimi koordinatorji v izrednih razmerah ter pristojnimi organi in subjekti, ki so vključeni v oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom. To bo pomenilo, da se lahko plin, pridobljen v okviru zmanjšanja povpraševanja v eni državi članici, da na voljo in dobavi neposredno povezani državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč. Operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, nacionalni koordinatorji v izrednih razmerah in drugi subjekti, ki so vključeni v oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom, bi se morali dovolj zgodaj vključiti v razprave o določbah v zvezi s solidarnostjo in po možnosti sodelovati pri izvajanju solidarnostnih dogovorov.

Poleg tega bi morali biti operaterji prenosnih sistemov upravičeni do uporabe neizkoriščene prenosne zmogljivosti, ne glede na to, ali jim je dodeljena ali ne. V vsakem primeru bi bilo treba nadomestilo za stroške prenosa plačati v skladu z dogovorjenimi načeli.

Dostop do vozlišč in drugih platform bi bilo treba ohranjati čim dlje, tudi med izrednimi razmerami (člen 13(4) uredbe), da bi se preprečila potreba po sprožitvi solidarnostne pomoči. Zato je treba zagotoviti stalen dostop do terminalov za UZP ter zmogljivosti skladiščenja in medsebojnih povezav, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, da bi se omogočil učinkovit čezmejni pretok (člen 13(10)(c)). Te vidike bi bilo treba izrecno obravnavati v dogovorih.

2.2   Količine plina ali metodologija za njihovo določanje (člen 13(10)(d) uredbe)

Države članice bi morale zaradi preglednosti in kot podlago za razprave o dogovorih sosednje države članice (tj. potencialne ponudnice solidarnostne pomoči) obvestiti o teoretičnih največjih količinah plina, za katere lahko zaprosijo, in omejitvi povezovalnih zmogljivosti. Vendar pa bodo točne potrebne, zahtevane in razpoložljive količine plina znane šele ob sprožitvi solidarnostne pomoči. Za izračun teh teoretičnih največjih količin plina je treba upoštevati vsaj naslednje elemente:

—	zadevne solidarnostno zaščitene odjemalce,

—	zadevne ključne plinske elektrarne (če je ustrezno) in z njimi povezane količine plina in

—	domačo proizvodnjo plina v državi članici proizvajalki.

Dobra izhodiščna točka za ta izračun bi lahko bili standardni scenariji oskrbe, prilagojeni solidarnostno zaščitenim odjemalcem.

Vse države članice morajo opredeliti svoje solidarnostno zaščitene odjemalce na podlagi opredelitve iz člena 2(6) uredbe in njihovo letno porabo plina (povprečno in najvišjo).

Ključne plinske elektrarne in z njimi povezane letne količine plina (drugi pododstavek člena 13(1) uredbe) lahko pomembno vplivajo na količine plina, ki so na voljo za solidarnostno pomoč. V državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, te količine plina omejujejo količino, ki bi lahko bila na voljo za solidarnostne namene; v nekaterih državah članicah prejemnicah imajo ključne plinske elektrarne prednost pred solidarnostno zaščitenimi odjemalci, vendar količine plina, ki so potrebne za njihovo obratovanje, ne vplivajo na količine, ki bi morda bile potrebne.

Dogovori bi morali vključevati podroben seznam plinskih elektrarn, ki se obravnavajo kot ključne za sistem električne energije (člen 11(7) uredbe) in ki jih je treba oskrbovati z zemeljskim plinom tudi med izvajanjem solidarnostnega mehanizma. Ta seznam bi bilo treba pripraviti na podlagi zahtev in ocene operaterjev prenosnih sistemov za plin in električno energijo. Seznam elektrarn mora biti ustrezno utemeljen in mora dokazovati, da bi kratkotrajen izklop teh elektrarn lahko ogrozil varnost elektroenergetskega sistema. Poleg tega bi se lahko države članice sporazumele o tem, kako pogosto bi bilo treba seznam preverjati in posodabljati.

Glede na določene krizne razmere se bodo kot nujne obravnavale le količine plina, potrebne za elektrarne, ki so v dogovorih opredeljene kot ključne v primeru prošnje za solidarnostno pomoč. To se lahko nanaša na primer na elektrarne v določeni regiji. Pred in med izvajanjem solidarnostne pomoči bi morala v državah članicah v okviru komunikacije med zadevnimi subjekti (operaterjem prenosnega sistema in pristojnim organom) potekati ad hoc izmenjava informacij o razmerah.

Države članice, ki proizvajajo plin, morajo navesti svojo letno proizvodnjo.

Zgoraj navedene količine se lahko opredelijo na začetku vsakega plinskega leta ali v različnih časovnih presledkih na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov, posodobitev načrta ali na ad hoc podlagi.

2.3   Operativna varnost omrežij (člen 13(7) uredbe)

Dogovori lahko vključujejo opis tehničnih možnosti in omejitev posameznih plinskih omrežij, ki jih je treba vzdrževati za varno in zanesljivo delovanje plinskega sistema. Te informacije so pomembne za državo članico, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, in državo članico prejemnico. Treba je opisati vsaj naslednje elemente:

—

največjo možno izvozno zmogljivost prek medsebojnih povezav in okoliščine, v katerih bo operater prenosnega sistema zagotovil največjo možno izvozno zmogljivost. Okoliščine lahko vključujejo na primer tlak sistema, skladiščno zmogljivost plinovoda, razpoložljivost plina na določenih vstopnih točkah ali raven zalog plina z ustrezno ravnjo zmogljivosti praznjenja. V idealnem primeru se te podrobnosti opredelijo za posamezne povezovalne točke,

—	največjo možno domačo proizvodnjo in omejitve, če je ustrezno. Domača proizvodnja, če obstaja, se v določenih obdobjih lahko poveča. Opišejo se lahko zadevne možnosti in omejitve,

—	če je ustrezno, zmogljivost, ki jo lahko zagotovi tretja država, in tehnične elemente dogovora v zvezi s tem (člen 13(2) uredbe).

3.   Finančni dogovori

Finančni dogovori bi morali zagotoviti, da je plin, dobavljen v okviru solidarnostnega mehanizma, plačan po ustrezni ceni. Ti dogovori lahko zajemajo izračun stroškov, nadomestilo za solidarnostno pomoč (vključno z nadomestilom za omejevanje oskrbe) in plačilne postopke, ki jih je treba opredeliti in vzpostaviti med zadevnimi subjekti.

Mehanizem nadomestila za omejevanje oskrbe bi moral spodbujati rešitve na podlagi tržne logike, kot so dražbe in prilagajanje odjema (člen 13(4) uredbe). To lahko vključuje sklice na mehanizme, povezane z nacionalnimi izrednimi razmerami, ki posredno olajšujejo solidarnost z zagotavljanjem čim daljšega delovanja trga v državi članici, ki zagotavlja solidarnostne ukrepe. S finančnimi dogovori se ne bi smele uvajati neprimerne spodbude, kot so odrekanje oskrbe s plinom ali špekulacije o višjih cenah v poznejši fazi izrednih razmer, ki bi lahko same povzročile potrebo po sprožitvi solidarnostne pomoči. Namen nadomestila za solidarnostno pomoč je kritje dejansko nastalih stroškov; ne sme pa postati vir dobička za subjekt, ki zagotavlja pomoč. Država članica prejemnica solidarnostne pomoči bi morala državi članici, ki je pomoč zagotovila, takoj zagotoviti pravično plačilo za prejeti plin. Slednja država članica potem določi, kakšen je namen teh sredstev in kako se ujemajo z obstoječimi dogovori za nevtralno izravnavo odstopanj.

Vsako nadomestilo, plačano odjemalcem, ki imajo med izrednimi razmerami zmanjšano dobavo – ne glede na to, ali izhaja iz obveznosti zagotavljanja čezmejne solidarnosti ali nacionalnih izrednih razmer – bi moralo biti enako kot nadomestilo, določeno v nacionalni zakonodaji.

Države članice lahko ob upoštevanju navedenega vzdržujejo obstoječe nacionalne mehanizme (za nadomestilo, povezano z omejevanjem oskrbe) zgolj za namene izrednih nacionalnih razmer (tj. ne da bi se predložila prošnja za solidarnostno pomoč). Tako se lahko svobodno odločijo, ali želijo plačati nadomestilo za zmanjšanje dobave industriji ali ne. Vendar ko nacionalne izredne razmere prerasejo v razmere, v katerih je uvedena čezmejna solidarnost, je ena od možnosti, da se nadomestilo za solidarnostno pomoč, ki ga država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, plača državi članici, ki je to pomoč zagotovila, razdeli med vse skupine odjemalcev z zmanjšano dobavo (omejevanje oskrbe), ne glede na to, ali je bilo omejevanje oskrbe uvedeno pred sprožitvijo solidarnostne pomoči ali po njej. Ta možnost bi se izvedla v okviru sistema, ki ga je oblikovala država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, vendar bi po možnosti temeljila na pristopu na podlagi „vrednosti nedobavljene energije“. Druga možnost je, da države članice nadomestilo, prejeto za solidarnostno pomoč, vplačajo v centralno upravljan „solidarnostni sklad“. Na ta način obstoječi nacionalni mehanizmi nadomestil za omejevanje oskrbe ostanejo v pristojnosti držav članic, različni pristopi v državah članicah pa hkrati ne bodo povzročili različne obravnave skupin odjemalcev z zmanjšano dobavo v državi v primeru čezmejnega zagotavljanja solidarnostne pomoči, kadar je nadomestilo za solidarnost obvezno.

Glavni elementi nadomestila za solidarnostno pomoč so cena plina in dodatni stroški, ki jih je država članica ponudnica pomoči imela pri čezmejnem prenosu plina, na podlagi dejansko nastalih stroškov, ki jih je mogoče izplačati v skladu z nacionalnim pravnim okvirom države članice ponudnice pomoči.

Pri določanju cene plina se lahko uporabijo in v dogovorih določijo različni pristopi, odvisno od ravni razvoja trga v državi članici, razpoložljivih ukrepov ali stopnje izrednih razmer. Vendar je pomembno, da so v dogovorih jasno določeni dogovorjeni pristop in okoliščine, v katerih bi se uporabili, ter da so opredeljeni vsi znani parametri, ki bi se uporabili (npr. premija, če sta izbrana zadnji znani posel in premija).

3.1   Cena plina

Finančni dogovori bi se morali nanašati na ceno dobavljenega plina in/ali metodologijo za določanje cene ob upoštevanju učinka na delovanje trga (člen 13(10)(b) uredbe). Zadnji pogoj je mogoče razlagati kot usmerjenost v ceno ali metodologijo, ki ne izkrivlja trga ali uvaja neprimernih spodbud. Cena plina, na kateri temelji nadomestilo za solidarnostno pomoč, je določena (glede na trg ali drugače) v državi članici, ki to pomoč zagotavlja.

(a)   Tržna cena

Vodilno načelo je, da cena plina ne bi smela biti nižja od tržne cene, saj bi to povzročilo neprimerne spodbude. Če je cena odmrznjena in se lahko dinamično prilagaja povpraševanju po plinu in oskrbi z njim, lahko zagotovi signal tudi med izrednimi razmerami. Na razvitih trgih bi največji možni tokovi prek povezovalnih plinovodov sledili cenovnemu signalu v države članice z izrednimi razmerami. V takih okoliščinah se šteje, da solidarnostna pomoč ni bila sprožena.

Na manj razvitih trgih, na katerih cene morda niso dinamične ves čas trajanja izrednih razmer, je morda treba uporabiti različne ukrepe za določitev cene plina, vendar so tudi tu ukrepi lahko tržni ukrepi. Največja možna referenčna cena za plin, dobavljen v okviru solidarnosti, bi se lahko ujemala s ceno zadnje transakcije/posla v EU na borzi ali virtualnem tržišču, in sicer po regulativnem preverjanju za ugotavljanje, kako trdna je cena. Države članice se lahko tudi sporazumejo, da bodo ceno plina povezale z določenim vozliščem.

V državah članicah z možnostmi strateškega skladiščenja se država članica ali pristojni organ odloči, kdaj med izrednimi razmerami bo omogočena sprostitev plina iz strateškega skladiščenja. „Tržna“ cena ob sprostitvi zalog (ali tik pred njo) bi morala biti cena, ki jo plača država članica prejemnica pomoči (8).

(b)   Upravno določanje cen/omejevanje oskrbe

Če ni določena tržna cena, bodo za določitev cene plina morda potrebni drugi pristopi, na primer zadnja znana tržna cena ali povprečna tržna cena na najbližji dostopni borzi, virtualnem tržišču ali dogovorjenem vozlišču. Povprečje lahko zajema razumno obdobje pred dobavo (npr. pet do sedem dni) in enako dolgo obdobje po dobavi, s plačilom premije ali brez. Kazalnik pa je lahko tudi cena pri zadnjem znanem trgovanju s plinom ali ukrepu s premijo ali brez nje. Premija se lahko uporabi za zapolnitev vrzeli – če obstaja – med zadnjo znano ceno in vrednostjo nedobavljene energije za odjemalce z zmanjšano dobavo (9). Cena se lahko določi tudi glede na drugo gorivo, ki ga mora država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, začeti uporabljati, da bi lahko sprostila potrebne ravni zemeljskega plina.

Izračun vrednosti nedobavljene energije se lahko uporabi za določitev cene omejenih količin plina, saj je mogoče predpostavljati, da industrijski odjemalci poznajo lastno vrednost. Vrednost izraža ugodnosti, ki jih je določena skupina odjemalcev izgubila zaradi omejevanja oskrbe. Na podlagi tega pristopa bi bilo treba zagotoviti, da je pristojni organ ali nacionalni regulativni organ s tem seznanjen ali o tem predhodno obveščen. Običajno je to izraženo tudi v odloku o omejevanju oskrbe v nacionalnih načrtih za izredne razmere. Poleg tega ta pristop olajšuje primerjavo „ponudb“ različnih držav članic (glej člen 13(4) uredbe).

Morda bi bilo smiselno upoštevati tudi metodologijo nacionalnega regulativnega organa ali pristojnega organa za določanje cen ali uporabo približka, kot je cena nakupnih opcij.

(c)   Pripravljenost za plačilo

Morda bi bilo razumno določiti največji znesek, ki ga je posamezna država članica pripravljena plačati za plin v primeru solidarnostne pomoči. Največja možna vrednost bi verjetno bila vrednost nedobavljene energije za solidarnostno zaščitene odjemalce v dani državi članici. Če cena plina preseže to vrednost, ni v interesu države članice, da bi zaprosila za dobavo plina v okviru solidarnostnega mehanizma. Te informacije pa ni treba vključiti v dogovore ali jih upoštevati v načrtih.

3.2   Druge kategorije stroškov

Finančni dogovori bi morali vključevati vse druge kategorije stroškov, vključno z ustreznimi in razumnimi stroški ukrepov, ki so bili določeni vnaprej (člen 13(8)(b) uredbe), ki jih bo treba zajeti v pravičnem in takojšnjem nadomestilu (člen 13(10)(e)). Dodatni stroški bi morali biti čim manjši in pozornost bi bilo treba nameniti preprečevanju dvojnega štetja, saj cena plina morda že izraža veliko elementov dodatnih stroškov. Predvidevati je mogoče, da se bo v ceni plina že upoštevala večina dodatnih stroškov, razen stroškov transporta.

(a)   Stroški transporta in s tem povezani stroški

Nadomestilo bi moralo zajemati stroške transporta in s tem povezane stroške, kot so stroški tovora UZP, pristojbine za ponovno uplinjanje itd. Države članice se lahko dogovorijo, da so potrebne zmogljivosti po potrebi rezervirane za količine solidarnostne pomoči, tako da se stroški, povezani s prevozom, plačajo na podlagi standardnih postopkov operaterja prenosnega sistema.

(b)   Stroški sprostitve strateških zalog ali obveznosti skladiščenja

V primeru strateškega skladiščenja se lahko stroški sprostitve strateških zalog vključijo v ceno ustrezne količine plina, saj so bili določeni vnaprej, razen če so že upoštevani v ceni plina.

Če je ob sprostitvi dodatnih količin iz strateških zalog že znana tržna cena, se v tej ceni načeloma že upoštevajo dodatni stroški, povezani s takim ukrepom, vključno s stroški vnaprejšnje določitve. Sicer se ukrep v danem trenutku ne bi uvedel, saj bi bile še vedno na voljo cenejše rešitve.

Stroški teh netržnih ukrepov za zanesljivost oskrbe so običajno preneseni na družbo in so del računa končnega uporabnika. K dodatnim stroškom, ki jih mora plačati država članica prejemnica, se lahko prišteje dogovorjen sorazmeren prispevek k stroškom v skladu s količinami, sproščenimi za solidarnostne namene.

Vendar je treba določene količine plina glede na obveznosti skladiščenja skladiščiti le na začetku zimske sezone; pozneje se skladiščeni plin uporabi glede na povpraševanje in cene na trgu. Zato se za sprostitev zalog plina poleg cene plina in stroškov transporta ne bi smeli zaračunati nobeni dodatni stroški. V vsakem primeru bi bilo treba upoštevati posamezne načine, na katere države članice upravljajo strateško skladiščenje in obveznosti skladiščenja.

(c)   Stroški znižanja zvišanega standarda oskrbe

Znižanje zvišanega standarda oskrbe na običajne ravni je obveznost v skladu z uredbo, kadar v sosednji državi članici nastopijo izredne razmere in je verjeten čezmejni učinek. Znižanje zvišanega standarda oskrbe in prošnja za solidarnostno pomoč nista povezana, tj. nadomestilo ne more zajemati stroškov takega ukrepa.

(d)   Odškodnina za zmanjšanje dobave industriji (nadomestilo za omejevanje oskrbe)

Drugi stroški lahko zajemajo tudi stroške, ki izhajajo iz obveznosti plačila nadomestila v državi članici, ki zagotavlja pomoč, vključno z odškodnino za zmanjšanje dobave industriji. Ti stroški se lahko vključijo v stroške nadomestila, če nacionalni pravni okvir določa, da je treba poleg cene plina plačati odškodnino za zmanjšanje dobave industriji, vključno z nadomestilom za gospodarsko škodo. V dogovore je treba vključiti ustrezno metodologijo za izračun. Lahko se sklene sporazum, da se dejanski znesek nadomestila prenese na subjekte, ki v državi članici prejemnici solidarnostne pomoči uporabljajo plin v okviru solidarnostne pomoči.

Vendar se lahko stroški odškodnine za zmanjšanje dobave industriji vključijo v nadomestilo le, če niso upoštevani v ceni plina, ki jo mora plačati država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč; država članica prosilka ne bi smela dvakrat plačati nadomestila za iste stroške.

(e)   Stroški sodnih postopkov v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč

Drugi stroški se lahko nanašajo tudi na povračilo vseh stroškov, ki izhajajo iz sodnih postopkov, postopkov arbitraže in poravnav, ter stroškov, povezanih s takšnimi postopki, v katere je vključena država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč subjektom, vključenim v takšno zagotavljanje solidarnostne pomoči (člen 13(8)(c) uredbe). Vendar bi bilo treba to nadomestilo plačati le, če so takšni stroški dokazani.

V primeru pravdnega postopka med državo članico, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, in subjektom v zvezi z (nezadostnim) nadomestilom države članice prejemnice solidarnostne pomoči bi bilo treba sprejeti zaščitne ukrepe za zaščito slednje države članice pred tajnim dogovarjanjem med državo članico, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, in subjektom. Lahko se zgodi, da zadevni subjekt in država članica, v kateri ima sedež, začneta postopek pred sodiščem v zvezi z višjo ceno plina ali višjim nadomestilom, ki se izplača subjektu, ter se dogovarjata v škodo države članice, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, kar ni niti del pravnih postopkov. Takšne primere je treba preprečiti.

Zgoraj opisani primer se razlikuje od primera, v katerem družba v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, začne sodni postopek zoper subjekt v državi članici prejemnici te pomoči v zvezi s ceno plina ali nadomestilom za omejevanje oskrbe. V tem primeru mora s tem povezane stroške kriti neuspešna družba ali subjekt.

3.3   Navedba izračuna pravičnega nadomestila (člen 13(10)(f))

Za izračun pravičnega nadomestila se lahko upoštevajo naslednje metode:

—	vsota vseh elementov, opisanih v razdelku zgoraj,

—	časovna vrednost denarja: plačilo je treba izvesti takoj. Vendar se lahko države članice sporazumno dogovorijo o obrestni meri, ki se bo uporabila za nadomestilo po preteku razumnega obdobja od zagotovitve solidarnostne pomoči ter po izračunu in sporazumni določitvi točnega zneska nadomestila,

—	sporazum med državami članicami, ki uporabljajo različne valute, o valuti, v kateri se izračuna in plača nadomestilo, vključno z ustreznim deviznim tečajem.

3.4   Izračun nadomestila za vse zadevne in razumne stroške ter zaveza plačilu nadomestila (člen 13(3))

Izračun točnega plačila državi članici, ki je zagotovila solidarnostno pomoč, in subjektom v tej državi članici je verjetno realno mogoč šele nekaj časa po dobavi plina, za katerega se je zaprosilo v okviru solidarnostnega mehanizma. Državi članici lahko v dvostranskem sporazumu določita pristop k izračunu cene plina in dodatnih stroškov ter realni rok plačila.

Informacije o dejansko dobavljenih količinah plina in katere koli druge pomembne informacije za izračun nadomestila je treba poslati ustreznim kontaktnim osebam v državah članicah, vključenih v zagotavljanje solidarnostne pomoči, da bi lahko obe opravili končni izračun nadomestila. Informacije se lahko pridobijo od operaterja prenosnega sistema, operaterja distribucijskega sistema, operaterja skladišča, dobavitelja ali upravitelja na zadevnem področju trga, odvisno od uporabljenega ukrepa. Izračun nadomestila se lahko prenese na drug predhodno določen subjekt.

3.5   Dogovori o plačilu (zadnji pododstavek člena 13(8) uredbe)

Vodilno načelo je, da bi bilo treba obstoječe postopke za domača plačila in nadomestilo (ali transakcije za izravnavo odstopanj) v državi članici ter obstoječe vloge in odgovornosti v zvezi s tem ohranjati in uporabljati tudi v zvezi s plačili nadomestila za solidarnost med državami članicami, kadar koli je to mogoče. Dogovori med državami članicami bi se morali osredotočiti na to, kako povezati ali izvesti vmesnik med temi obstoječimi nacionalnimi okviri. Zaradi narave solidarnostne pomoči bi lahko bilo potrebno, da se za vmesnik s končno finančno odgovornostjo določi država članica ali pristojni organ.

3.6   Vloge in odgovornosti: kdo plača komu ali kdo uredi plačila

Če so v državi članici, ki zagotavlja pomoč, še vedno možni prostovoljni ukrepi na strani povpraševanja, je treba ohranjati dostop do ustrezne platforme in zmogljivosti medsebojnih povezav. Kupec čez mejo bi moral imeti možnost, da izvede plačilo za plin na enak način, kot bi ga izvedel lokalni kupec – neposredno podjetju plinskega gospodarstva, oziroma, če plin priskrbi izravnalni subjekt, prek platforme za izravnavo odstopanj, na podlagi plačilnih postopkov, ki se uporabljajo v okviru zadevne platforme (10).

Ob uvedbi omejevanj oskrbe se lahko vsak obstoječ pravni okvir, plačilni postopek ali organ, odgovoren za upravljanje plačil v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, uporabi ali po potrebi prilagodi za plačila nadomestil, ki jih opravi sosednja država.

Končni upravičenec solidarnostne pomoči je gospodinjski odjemalec. Potrebni plin posreduje dobavitelj, čezmejne tokove upravlja operater prenosnega omrežja, plin pa nazadnje dostavijo operaterji distribucijskih sistemov. V primeru omejevanja oskrbe mora dobavitelj, ki nezaščitene odjemalce z zmanjšano dobavo oskrbuje s plinom, zagotoviti nadaljnja plačila, pri čemer upošteva količine solidarnostne pomoči. Te je treba določiti v skladu s sistemom nadomestil v državi članici. Možne vloge in odgovornosti se lahko razdelijo, kot je opisano v točki 1.4.

3.7   Opis in koraki plačilnega postopka

Dogovorjene postopke je treba vključiti v dogovore v skladu z obstoječimi okviri in sporazumom med državami članicami v zvezi z vmesnikom med temi okviri.

Ob predpostavljanju sodelovanja med državami članicami pri finančnih vidikih – in zlasti pri spremljanju, preverjanju in posredovanju zahtevkov po oskrbi s plinom v okviru solidarnostne pomoči – zadevni subjekt v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, izračuna znesek nadomestila na podlagi količine dobavljenega plina, dogovorjenih elementov stroškov in dogovorjene metode izračuna ter zahtevek za plačilo predloži zadevnemu subjektu v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč. Država članica, ki je prejela plin, dobavljen v okviru solidarnostne pomoči, potrdi dejansko dobavljeno količino, preveri izračun in, če nima nobenih pripomb, izvede plačilo v dogovorjenem roku. Finančni postopki v državah članicah, na primer razporeditev nadomestil ali zaračunavanje nadomestila za solidarnostno pomoč, temeljijo na nacionalnih predpisih (npr. uporabijo se lahko neposredno v zvezi s ponudnikom/subjektom z zmanjšano dobavo ali pa se prenesejo na družbo).

Roke za izračun nadomestila za solidarnostno pomoč, pregled in plačilo je treba vključiti v dogovore. Enako velja za veljavno zakonodajo in možnosti arbitraže v primeru spora v zvezi z uporabo solidarnostnega mehanizma.

III.   SKLEPNA UGOTOVITEV

Zaradi uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom se je politična želja glede solidarnosti med državami članicami na področju energetske politike EU prvič dejansko uresničila. Poleg tega je uredba povzdignila status solidarnostne pomoči, in sicer s pojma, ki se uporablja na nacionalni ravni, na varnostno mrežo za najbolj ranljive odjemalce na ravni EU. Uvaja daljnosežne pravice in obveznosti, ki gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam zagotavljajo gotovost in varnost neprekinjene oskrbe s plinom. Smernice v tem dokumentu ponujajo širok nabor možnosti, ki omogočajo, da solidarnostni mehanizem deluje, države članice pa lahko same izberejo najustreznejše rešitve.

---

(1)  Glej člen 2(6) in člen 13 uredbe.

(2)  Zato morajo ukrepi iz načrta za izredne razmere zagotoviti, da ima prenosni sistem za plin v državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, primerno tehnično zmogljivost za sprejem pritoka (npr. na voljo so ustrezne skladiščne zmogljivosti plinovoda), kadar se ukrep solidarnostne pomoči sproži v napredni fazi izrednih razmer.

(3)  Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

(4)  Ciper, Finska in Malta.

(5)  Estonija, Latvija in Litva.

(6)  Poljska-Litva, Finska-Estonija, Finska-Švedska, Malta-Italija, Ciper-Grčija, Madžarska-Slovenija, Poljska-Češka, Poljska-Slovaška, Francija-Italija.

(7)  Operaterji prenosnih sistemov že sodelujejo pri zagotavljanju dostopa do prilagodljivih plinskih zmogljivosti v sosednjih državah članicah. Nekateri so s sosednjimi operaterji prenosnih sistemov sklenili dogovore za izravnavo odstopanj. Ti dogovori omogočajo sodelovanje, s katerim se zadovoljijo preostale potrebe po izravnavi odstopanj, hkrati pa se obvladujejo kratkoročni pretresi v oskrbi in zagotavlja boljše spremljanje vhodnih/izhodnih tokov.

(8)  Cena strateškega skladiščenja v Italiji na primer znaša 63 EUR/MWh; strateško skladiščenje na Madžarskem je povezano s ceno na virtualnem tržišču TTF nekaj dni pred sprostitvijo, vključno s plačilom premije.

(9)  Premija v nekaterih primerih zajema „zavarovalno vrednost“ sproščenih količin plina. Po trditvah industrije se ta znesek giba med 0,5 in 1 EUR/MWh.

(10)  Pri kratkoročnem izravnalnem produktu omrežja NetConnect Germany se blago plača na primer prek namenskega računa, ki ga upravlja upravitelj na zadevnem področju trga.

„Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/00 z dne 29. januarja 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku preiskave o uvozu nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Indije“

„Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/140 z dne 29. januarja 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku preiskave o uvozu nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Indije“.