12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/1

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja ulova člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke, ki lahko trajajo največ tri leta.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2374 (2) je določila načrt za zavržke za nekatere vrste pridnenega ribolova v jugozahodnih vodah na podlagi skupnega priporočila, ki so ga leta 2016 predložile Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska.

(4)

Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah. Navedene države članice so 2. junija 2017 po posvetovanju s svetovalnim svetom za jugozahodne vode Komisiji predložile novo skupno priporočilo in predlagale nekatere spremembe načrta za zavržke.

(5)

Novo skupno priporočilo je pregledal STECF (3). Ukrepi, ki jih predlaga navedeno skupno priporočilo, so v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se lahko vključijo v načrt za zavržke.

(6)

Novo skupno priporočilo predlaga, da se ribolov sinjega mola (Micromesistius poutassou), ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami v razdelkih ICES VIIIc in IXa, tudi vključi v načrt za zavržke, ki ga določa Uredba (EU) 2016/2374.

(7)

Novo skupno priporočilo predlaga tudi, da se spremeni opredelitev ribolova morske spake (Lophiidae) v razdelkih ICES VIII a, b, d in e ter razdelkih ICES VIIIc in IXa, kot je določeno v načrtu za zavržke, in sicer, da se doda koda orodja za trislojne mreže (GTR) in zmanjša velikost mrežnega očesa za vse stoječe mreže z 200 mm na 170 mm.

(8)

Novo skupno priporočilo poleg tega predlaga, da se ob upoštevanju značilnosti opreme za te vrste ribolovnih praks in ekosistema obdrži izjema za obveznost iztovarjanja, ki jo dovoljuje načrt za zavržke za škampa, ki se lovi z vlečnimi mrežami na podobmočjih ICES VIII in IX, saj obstoječi znanstveni dokazi kažejo morebitne visoke stopnje preživetja. STECF je v svoji oceni ugotovil, da najnovejši preskusi in študije ter dodatne informacije, ki so jih zagotovile države članice, zagotavljajo dovolj dokazov o stopnji preživetja. Zato bi bilo treba to izjemo, ki je bila odobrena dvakrat (za leto 2016 in leto 2017), ohraniti tudi v letu 2018.

(9)

Izjema de minimis za osliča, kot je določena v načrtu za zavržke, do največ 6 % v letu 2018 celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže za to vrsto v podobmočjih ICES VIII in IX, temelji na dejstvu, da je viabilno povečanje selektivnosti zelo težko doseči. STECF je ugotovil, da so dodatni podatki o selektivnosti, ki so jih zagotovile države članice, vsebovali dodatne dokaze o tem, da je selektivnost zelo težko doseči za ribolovne dejavnosti, ki so vključene. Vendar bi bilo treba opraviti dodatno delo za izboljšanje upravičenosti za to izjemo. To izjemo bi bilo zato treba podaljšati do leta 2018 pod pogojem, da države članice zagotovijo izboljšane podatke v podporo tej izjemi, ki bi jih ocenil STECF.

(10)

Delegirano uredbo (EU) 2016/2374 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2018 –

(1)

v členu 3(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 3(2) se leto „2017“ nadomesti z letom „2018“;

(3)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/6

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja ulova člen 15(6) navedene uredbe Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranimi akti sprejme načrte za zavržke, ki lahko trajajo največ tri leta.

(3)

Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Severnem morju. Po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Severno morje so navedene države članice 3. junija 2016 Komisiji predložile skupno priporočilo o načrtu za zavržke za pridneni ribolov v Severnem morju. Na podlagi navedenega skupnega priporočila je Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2250 (3) določila načrt za zavržke, ki se uporablja za navedeni ribolov.

(4)

Po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Severno morje so Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo 31. maja 2017 Komisiji predložili novo skupno priporočilo o novem načrtu za zavržke za pridneni ribolov v Severnem morju. Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). Na srečanju strokovne skupine 8. septembra, ki se ga je udeležilo 28 držav članic, Komisija in Evropski parlament kot opazovalec, so bili obravnavani zadevni ukrepi.

(5)

Na podlagi novega skupnega priporočila je primerno razveljaviti Delegirano Uredbo (EU) 2016/2250.

(6)

Ukrepi iz novega skupnega priporočila so skladni s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(7)

Za namene navedene uredbe Severno morje vključuje coni ICES IIIa in IV. Ker se nekateri pridneni staleži, ki jih zadeva predlagani načrt za zavržke, nahajajo tudi v vodah Unije razdelka ICES IIa, zadevne države članice predlagajo, da se tudi razdelek ICES IIa vključi v načrt za zavržke.

(8)

Novi načrt za zavržke za leto 2018 bi moral vključevati določbe iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2250 o vrstah, ki bodo iztovorjene, in opredeliti dodatne vrste rib in ribolova, za katere bi se morala uporabljati obveznost iztovarjanja v letu 2018.

(9)

Delegirana uredba (EU) 2016/2250 je uvedla izjeme zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (4), za ulov škampa z vršami in z vlečnimi mrežami pri uporabi nekaterih selektivnih naprav v razdelku ICES IIIa. Države članice so predložile znanstvene dokaze, ki dokazujejo visoko stopnjo preživetja pri ulovu škampa s pridnenimi vlečnimi mrežami. Navedene informacije so bile predložene in STECF je ugotovil, da so informacije zadostne. Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedenih izjem. Zato bi jih bilo treba vključiti v nov načrt za zavržke za leto 2018.

(10)

Delegirana uredba (EU) 2016/2250 je uvedla izjemo zaradi visoke stopnje preživetja pri ulovu škampa v podobmočju ICES IV za nekatera orodja pod pogojem, da se uporabi selektivna naprava NETGRID. Navedena delegirana uredba je od držav članic z neposrednim upravljalnim interesom v Severnem morju zahtevala, da Komisiji predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjeme za določene pridnene vlečne mreže. Informacije so bile predložene, STECF pa je ugotovil, da utemeljujejo samo izjemo v zimskih mesecih in v nekaterih območjih (funkcionalne enote ICES). Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v novi načrt za zavržke za leto 2018, vendar samo v zimskih mesecih in v nekaterih funkcionalnih enotah ICES.

(11)

Novo skupno priporočilo vključuje izjemo zaradi visoke stopnje preživetja prilova pri ribolovu z vršami in kogoli ter ulova morskega lista z vlečnimi mrežami s širilkami.

(12)

Na podlagi znanstvenih dokazov iz novega skupnega priporočila, ki jih je pregledal STECF, in ob upoštevanju lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistema bi bilo treba navedeni izjemi zaradi visoke stopnje preživetja vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(13)

Delegirana uredba (EU) 2016/2250 je uvedla izjeme de minimis za:

Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedenih izjem de minimis. Zato je primerno vključiti te izjeme v nov načrt za zavržke.

(14)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo de minimis za ulove morskega lista, vahnje, mola, trske in saja skupaj z določenimi pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelku ICES IIIa, izjemo de minimis za ulove morskega lista, vahnje, mola, trske in saja skupaj s košarami v razdelku ICES IIIa, izjemo de minimis za mola in trske za ulov s pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelku ICES IVc, ter izjemo de minimis za mola za ulov z določenimi pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelku ICES IIIa.

(15)

Na podlagi prepričljivih dokazov, ki so jih za navedene izjeme de minimis predložile države članice, pregledal pa jih je STECF, ki ugotavlja, da navedene izjeme vsebujejo utemeljene dokaze, da je nadaljnjo izboljšavo selektivnosti težko doseči in/ali da pomeni nesorazmerne stroške pri ravnanju z neželenim ulovom, je primerno določiti izjeme de minimis v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v novem skupnem priporočilu, v okviru omejitev iz člena 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(16)

Člen 18a Uredbe (ES) št. 850/98 pooblašča Komisijo, da zaradi sprejetja načrtov za zavržke in z namenom varovanja nedoraslih morskih organizmov za vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja, določi najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Navedene najmanjše referenčne velikosti ohranjanja lahko po potrebi odstopajo od velikosti, določenih v Prilogi XII k Uredbi (ES) št. 850/98. Za škampa v razdelku ICES IIIa je primerno ohraniti najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, določene v Delegirani uredbi (EU) 2015/2440 (5), tj. skupno dolžino 105 mm in dolžino oklepa 32 mm. Dodati bi bilo treba najkrajšo dolžino repa 59 mm na podlagi novega skupnega priporočila in ocene STECF, ki navaja, da taka dolžina repa ustreza sedanjim vrednostim za celotno dolžino in dolžino oklepa.

(17)

Načrti za zavržke lahko vključujejo tudi tehnične ukrepe v zvezi z ribolovom ali vrstami, za katere velja obveznost iztovarjanja. Za povečanje selektivnosti orodja in zmanjšanje naključnega ulova v Skagerraku je primerno ohraniti več tehničnih ukrepov, ki so bili dogovorjeni med Unijo in Norveško v letih 2011 (6) in 2012 (7), ter dovoliti uporabo selektivne naprave SepNep.

(18)

Za zagotovitev ustreznega nadzora bi bilo treba določiti posebne zahteve za države članice glede priprave seznama plovil, ki jih zajema ta uredba.

(19)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Zaradi skladnosti s časovnim okvirom, določenim v členu 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi se morala uporabljati od 1. januarja do 31. decembra 2018 –

(1)

„ploskev Seltra“ pomeni selektivno napravo:

(2)

„selektivna naprava NETGRID“ pomeni selektivno napravo, ki je sestavljena iz razdelka s štirimi ploskvami, vstavljenega v vlečno mrežo z dvema ploskvama z nagnjeno površino mreže z rombastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 200 mm, ki vodi do izhodne odprtine na vrhu vlečne mreže.

(3)

„Flamska ploskev“ pomeni zadnji konusni mrežasti del vlečne mreže z gredjo, katerega:

(4)

„SepNep“ pomeni vlečno mrežo s širilkami, ki:

(a)

ulove z vršami (FPO (8));

(b)

ulove v razdelku ICES IIIa s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je najmanj 70 mm in so opremljene s selektivno mrežo za vrste z razdaljo med prečkami največ 35 mm;

(c)

ulove v razdelku ICES IIIa s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je najmanj 90 mm in so opremljene s ploskvijo Seltra; ter

(d)

v zimskih mesecih (od oktobra do marca) za ulove v funkcionalnih enotah Farn Deeps (FU6), Firth of Forth (FU8) in Moray Firth (FU9) s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, TBN) z velikostjo mrežnega očesa najmanj 80 mm in selektivno napravo NETGRID.

(a)

pri ribolovu s plovili, ki v razdelku ICES IIIa, podobmočju ICES IV in vodah Unije razdelka ICES IIa uporabljajo trislojne in zabodne mreže (GN, GNS, GND, GNC, GTN, GTR, GEN, GNF):

količina morskega lista, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova navedene vrste;

(b)

pri ribolovu s plovili, ki v podobmočju ICES IV uporabljajo vlečne mreže z gredjo (TBB) z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm in povečanimi mrežnimi očesi v podaljšku mreže z gredjo s flamsko ploskvijo:

količina morskega lista, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 6 % celotnega letnega ulova te vrste;

(c)

pri ribolovu s plovili, ki v podobmočju ICES IV in vodah Unije razdelka ICES IIa uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TB, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je 80–99 mm:

količina škampa, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 2 % celotnega letnega ulova te vrste;

(d)

pri ribolovu na škampa s plovili, ki v razdelku ICES IIIa uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 70 mm in so opremljene s selektivno mrežo za vrste z razdaljo med prečkami največ 35 mm:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske in saja, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 4 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola in severne kozice ter trske in saja;

(e)

pri ribolovu na severno kozico s plovili, ki v razdelku ICES IIIa uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 35 mm in so opremljene s selektivno mrežo za vrste z razdaljo med prečkami največ 19 mm in odprtino za ribe:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske, morske plošče in saja, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 1 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola, trske, saja in morske plošče ter severne kozice;

(f)

pri mešanem ribolovu v razdelku ICES IVc za morskega lista, mola, morsko ploščo in vrste brez omejitev ulova s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, SDN, SSC) z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm:

skupna količina mola in trske, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 6 % celotnega letnega ulova škampa, vahnje, morskega lista, severne kozice, mola, morske plošče, saja in trske; največja količina trske, ki se lahko zavrže, je omejena na 2 % navedenih skupnih letnih ulovov;

(g)

pri ribolovu s plovili, ki v razdelku ICES IIIa uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN) z velikostjo mrežnega očesa 90–119 mm in ploskvijo Seltra ali z velikostjo mrežnega očesa 120 mm in več:

količina mola, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 2 % celotnega letnega ulova škampa, trske, vahnje, mola, saja, morskega lista, morske plošče in osliča.

(a)

skupna dolžina 105 mm;

(b)

dolžina repa 59 mm;

(c)

dolžina oklepa 32 mm.

(a)

vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče najmanj 90 mm, če so opremljene s ploskvijo Seltra ali izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami največ 35 mm;

(b)

vlečne mreže z velikostjo kvadratastega mrežnega očesa vreče najmanj 70 mm in opremljene z izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami največ 35 mm;

(c)

vlečne mreže z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa največ 70 mm za ribolov pelagičnih ali industrijskih vrst, če ulov vsebuje več kot 80 % ene ali več pelagičnih ali industrijskih vrst;

(d)

vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče najmanj 35 mm za ribolov severne kozice, če so opremljene z izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami največ 19 mm.

(a)

izdelana tako, da ima zgornja ploskev kvadratasta mrežna očesa velikosti 120 mm,

(b)

dolga najmanj 3 metre, ter

(c)

dolga najmanj toliko kot širina izločevalne rešetke.

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/13

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja ulova člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke, ki lahko trajajo največ tri leta.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2375 (2) je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2016–2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga leta 2016 predložili Belgija, Irska, Španija, Francija, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

(4)

Belgija, Irska, Španija, Francija, Nizozemska in Združeno kraljestvo imajo neposredni upravljalni interes za ribolov v severozahodnih vodah. Navedene države so 31. maja 2017 po posvetovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode Komisiji predložile novo skupno priporočilo o načrtu za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega in globokomorskega ribolova v severozahodnih vodah za leto 2018. Pridobljen je bil znanstveni prispevek zadevnih znanstvenih organov, ki ga je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) (3). Ukrepi iz skupnega priporočila so v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se lahko vključijo v to uredbo.

(5)

Glede severozahodnih voda se v skladu s členom 15(1)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja uporablja za vrste, ki opredeljujejo ribolov, za katerega veljajo omejitve ulova, najpozneje od 1. januarja 2016. V novem skupnem priporočilu so določene flote, ki bodo morale biti skladne z obveznostjo iztovarjanja pri mešanem ribolovu na trsko, vahnjo, mola in saja, pri ribolovu na škampa, pri mešanem ribolovu na morskega lista in morsko ploščo ter pri ribolovu na osliča, krilatega romba in polaka.

(6)

V skladu z novim skupnim priporočilom bi moral načrt za zavržke za leto 2018 poleg ribolovnih vrst iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2375 (tj. zelo mešan ribolov trske, vahnje, mola in saja, ribolov škampa, mešan ribolov morskega lista in morske plošče ter ribolov osliča, krilatega romba in polaka) zajemati tudi ribolov saja v razdelkih ICES VI in Vb ter VII. Pri nekaterih vrstah ribolova bi bilo treba zajeti tudi vrste iz prilova.

(7)

Novo skupno priporočilo predlaga tudi, da se obveznost iztovarjanja uporablja od leta 2018 za globokomorski ribolov z vlečnimi mrežami in potegalkami za lov na črnega morskega meča, modrega lenga in repake v podobmočju ICES VI in razdelku ICES Vb.

(8)

Novo skupno priporočilo za leto 2018 predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja iz člena 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za škampa, ki se lovi z vršami, pastmi ali košarami v razdelku ICES VI in na podobmočju VII, ob upoštevanju značilnosti orodij, ribolovnih praks in ekosistema. STECF je ugotovil, da je izjema utemeljena. Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(9)

Novo skupno priporočilo za leto 2018 predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja, kot je navedeno v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se lovi z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm v razdelku ICES VIId znotraj šestih morskih milj od obale in zunaj opredeljenih območij odraščanja. STECF je izjavil, da bi bilo treba opredeliti območja odraščanja, navedena v uredbi. Zato bi bilo treba to izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018 pod pogojem, da zadevne države članice opravijo dodatne preskuse in posredujejo informacije o lokaciji območij odraščanja.

(10)

Novo skupno priporočilo za leto 2018 predlaga sedem izjem de minimis od obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova in do nekaterih ravni. STECF je proučil dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil, da skupno priporočilo vsebuje utemeljene argumente o tem, da je dodatna izboljšanja glede selektivnosti težko doseči, in/ali o nesorazmernih stroških ravnanja z naključnim ulovom, ki so v nekaterih primerih podprti s kvalitativno oceno stroškov. Ob upoštevanju navedenega in odsotnosti drugačnih znanstvenih podatkov je primerno vključiti te izjeme de minimis v načrt za zavržke za leto 2018 v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v skupnem priporočilu, in na ravneh, ki ne presegajo dovoljenih ravni iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(11)

Izjema de minimis, predlagana za mola, do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm ter pelagične vlečne mreže za ribolov na mola v razdelkih ICES VIId in VIIe, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči.

(12)

Izjema de minimis, predlagana za mola, do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm za ribolov na mola v razdelkih ICES VIIb–VIIj, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči.

(13)

Izjema de minimis, predlagana za mola, do največ 6 %, v letu 2018, celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm za ribolov na mola v podobmočju ICES VII (razen VIIa, VIId in VIIe), temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči.

(14)

Kar zadeva te tri izjeme de minimis, predlagane za mola, je Delegirana uredba (EU) 2016/2375 od zadevnih držav članic zahtevala, da Komisiji predložijo dodatne znanstvene podatke, ki podpirajo te izjeme. STECF je pripomnil, da so bili z dodatnimi podatki razjasnjeni nekateri njegovi dvomi, vendar podatki še vedno niso popolni. STECF je poudaril potrebo po bolj usklajenem pristopu do tega staleža. Na podlagi znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal STECF, in ob upoštevanju, da so bili dodatni dokazi, ki podpirajo izjemo, izboljšani, bi bilo treba to izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(15)

Izjema de minimis, predlagana za škampa, do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki lovijo škampa na podobmočju ICES VII, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči. STECF je ugotovil, da je izjema utemeljena. Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(16)

Izjema de minimis, predlagana za škampa, do največ 2 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki lovijo škampa na podobmočju ICES VI, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči in da obstajajo količinski podatki, ki potrjujejo nesorazmerne stroške ravnanja z naključnim ulovom. STECF je ugotovil, da je izjema utemeljena. Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(17)

Izjema de minimis, predlagana za morskega lista, do največ 3 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–199 mm s povečano selektivnostjo v razdelkih ICES VIId, VIIe, VIIf, VIIg in VIIh, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči. STECF je navedel, da je namen izjeme kompenzirati uporabo selektivnejšega orodja in pokriti preostale zavržke. Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(18)

Izjema de minimis, predlagana za morskega lista, do največ 3 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, ki uporabljajo trislojne in zabodne mreže za ribolov na morskega lista v razdelkih ICES VIId, VIIe, VIIf in VIIg, temelji na dejstvu, da je povečanje selektivnosti zelo težko doseči. STECF je ugotovil, da je izjema utemeljena. Zato bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v načrt za zavržke za leto 2018.

(19)

Področje uporabe nekaterih določb Delegirane uredbe (EU) 2016/2375 je omejeno na leto 2017. Zato bi bilo treba omenjeno uredbo razveljaviti in jo nadomestiti z novo, ki bi učinkovala od 1. januarja 2018.

(20)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2018 –

(a)

škampa (Nephrops norvegicus), ki se lovi z vršami, pastmi ali košarami (kodi orodja (4) FPO in FIX) v podobmočjih ICES VI in VII;

(b)

ulov morskega lista (Solea solea) pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se lovi z vlečnimi mrežami s širilkami (kode orodja OTT, OTB, TBS, TBN, TB, PTB, OT, PT, TX) z velikostjo mrežnega očesa vreče 80–99 mm v razdelku ICES VIId znotraj šestih morskih milj od obale in zunaj opredeljenih območij odraščanja v okviru ribolovnih operacij, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: plovila z dolžino največ 10 metrov, močjo motorja največ 221 kW, kadar lovijo v vodah globine manj kot 30 metrov in z omejenim trajanjem vleke, najdlje uro in pol. Takšen ulov morskega lista se takoj izpusti.

(a)

za mola (Merlangius merlangus), do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja mola in uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm (OTB, SSC, OTT, PTB, SDN, SPR, TBN, TBS, TB, SX, SV OT, PT in TX) ter pelagične vlečne mreže (OTM, PTM) za ribolov mola v razdelkih ICES VIId in VIIe;

(b)

za mola (Merlangius merlangus), do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja mola in uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm (OTB, SSC, OTT, PTB, SDN, SPR, TBN, TBS, TB, SX, SV OT, PT in TX) ter pelagične vlečne mreže (OTM, PTM) za ribolov mola v razdelkih ICES VIIb–VIIj;

(c)

za mola (Merlangius merlangus), do največ 6 % celotnega letnega ulova te vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja mola in uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm (OTB, SSC, OTT, PTB, SDN, SPR, TBN, TBS, TB, SX, SV OT, PT in TX) ter pelagične vlečne mreže (OTM, PTM) za ribolov mola v podobmočju ICES VII, razen v razdelkih VIIa, VIId in VIIe;

(d)

za škampa (Nephrops norvegicus), do največ 6 % celotnega letnega ulova navedene vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja škampa in lovijo škampa na podobmočju ICES VII;

(e)

za škampa (Nephrops norvegicus), do največ 2 % celotnega letnega ulova navedene vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja škampa in lovijo škampa na podobmočju ICES VI;

(f)

za morskega lista (Solea solea), do največ 3 % celotnega letnega ulova zadevne vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja morskega lista in uporabljajo trislojne in zabodne mreže za ribolov morskega lista v razdelkih ICES VIId, VIIe, VIIf in VIIg;

(g)

za morskega lista (Solea solea), do največ 3 % celotnega letnega ulova navedene vrste s plovili, za katera velja obveznost iztovarjanja morskega lista in uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–199 mm s povečano selektivnostjo (na primer podaljšek z velikimi mrežnimi očesi) za ribolov morskega lista v razdelkih ICES VIId, VIIe, VIIf, VIIg in VIIh.

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/21

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Ukrepi za postopno odpravo zavržkov se lahko vključijo v večletne načrte.

(2)

Uredba (EU) 2016/1139 vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže. Med drugim določa tehnične ukrepe, ki jih mora sprejeti Komisija, da bi prispevala k doseganju ciljev tega večletnega načrta. Komisija zlasti lahko sprejme delegirane akte glede sprememb ribolovnih orodij, namenjenih za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje naključnega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 (3) določa tehnične ohranitvene ukrepe v zvezi z ulovom in iztovarjanjem ribolovnih virov v Baltskem morju. Navedena uredba opredeljuje razpone velikosti mrežnega očesa in druge specifikacije, kot so ribolovna orodja, dovoljena za vsako ciljno vrsto v Baltskem morju.

(4)

Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Baltskem morju. Navedene države članice so po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Baltsko morje Komisiji predložile skupno priporočilo (4). Priporočilo navaja, da bodo nekatere spremembe specifikacij v zvezi z lastnostmi vreče za obstoječe vlečne mreže T90, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 2187/2005, izboljšale selektivnost in zmanjšale količine naključnega ulova trske. To navedbo potrjuje znanstveni prispevek Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF).

(5)

Ukrepi, predlagani v skupnem priporočilu, v zvezi z uporabo alternativnih vlečnih mrež T90 poleg vlečnih mrež T90, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 2187/2005, prispevajo k doseganju ciljev iz večletnega načrta, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2016/1139. Ti ukrepi bi morali biti zato sprejeti v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 –

(a)

„vlečne mreže T90“ pomenijo vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja, katerih vreča in podaljšek sta izdelana iz standardnega rombasto pletenega mrežnega materiala, obrnjenega za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke;

(b)

„zadevne države članice“ pomenijo Dansko, Nemčijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Finsko in Švedsko.

(a)

velikost mrežnega očesa vreče je najmanj 115 mm, z odstopanjem od opombe 2 k Prilogi II in točke (b) iz Dodatka 2 k navedeni prilogi;

(b)

število mrežnih očes na katerem koli delu oboda vreče sensu strictu in podaljšku, razen spojev in robov, je 80, z odstopanjem od točke (e) iz Dodatka 2 k tej prilogi;

(c)

dolžina vreče znaša najmanj 9 m.

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/23

(1)

V skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bila vloga Nizozemske za registracijo imena „Suikerstroop“ kot zaščitene tradicionalne posebnosti (ZTP) objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

„Suikerstroop“ je sirupasta tekočina, ki se pridobiva s kuhanjem rastline, iz katere nastane proizvod po ekstrakciji sladkornih kristalov. Ime pomeni „sladkorni sirup“.

(3)

Komisija je 16. septembra 2014 prejela tri ugovore, in sicer Finske, Danske in družbe Nordic Sugar AB (s sedežem na Danskem).

(4)

Ugovora Danske in Finske sta bila posredovana Nizozemski.

(5)

Postopek ugovora na osnovi obvestila, ki ga je družba Nordic Sugar AB poslala neposredno Komisiji, ni bil sprožen. V skladu z drugim pododstavkom člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 lahko vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež. Zato družba Nordic Sugar AB ugovora ali izjave o ugovoru ne bi smela vložiti neposredno pri Komisiji.

(6)

Komisija je 13. novembra 2014 prejela utemeljeni ugovor Finske. Utemeljeni ugovor Danske je bil vključen že v sam ugovor. Za utemeljena ugovora Danske in Finske je bilo ugotovljeno, da sta dopustna v smislu člena 21 Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(7)

V skladu s členom 51(3) navedene uredbe je Komisija z dopisi z dne 19. decembra 2014 Nizozemsko in Finsko na eni strani ter Nizozemsko in Dansko na drugi strani pozvala k ustreznim posvetovanjem v obdobju treh mesecev od datuma navedenih dopisov, da bi dosegle dogovor.

(8)

Na zahtevo Nizozemske je Komisija z dopisom z dne 8. aprila 2015 v skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 odobrila podaljšanje roka za posvetovanja med zainteresiranimi stranmi v dveh postopkih ugovora v zvezi z zgoraj navedenim zahtevkom. Rok za sporazumni dogovor je bil torej podaljšan do 19. junija 2015.

(9)

Dogovor v določenem roku ni bil dosežen. Nizozemska je Komisiji z dopisom z dne 22. februarja 2017 poslala rezultate posvetovanja s Finsko in Dansko. Komisija bi morala o registraciji torej odločiti v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj.

(10)

V utemeljenem ugovoru sta Finska in Danska trdili, da: 1) ime ni specifično (enostavno pomeni sladkorni sirup); 2) se identično ime uporablja za več podobnih proizvodov, ki že obstajajo na danskem, švedskem, finskem, nemškem in baltskem trgu; 3) značilnosti proizvoda in njegova proizvodna metoda niso edinstvene, saj za podobne proizvode, ki se tržijo na Danskem, Finskem in Švedskem, veljajo enake posebne značilnosti in metode. Zlasti Finska meni, da proizvod, kot je opisan v zahtevku, kot vrsta sirupa ne more veljati za „posebnega“, saj poleg sirupa „Suikerstroop“ obstajajo tudi drugi proizvodi, ki so 100-odstotno izdelani iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.

(11)

Danska je poleg tega navedla, da bi bilo treba točko 3.1 specifikacije proizvoda, ki določa, da „je na etiketi navedba“ tradicionalen nizozemski proizvod „v jeziku države, v kateri se proizvod trži“, preoblikovati in uskladiti s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Po drugi strani je Finska opozorila, da uporaba opredelitve „tradicionalni nizozemski proizvod“ ni specifična za proizvod iz zahtevka, saj se v severni Evropi tržijo podobni proizvodi, ki se prav tako lahko opredelijo kot tradicionalni.

(12)

Finska je nato med posvetovanji z Nizozemsko zahtevala črtanje zadnjega stavka oddelka 3.2 „Drugi proizvodi z enakim imenom ali podobni proizvodi s podobno zvenečim imenom ne obstajajo“, saj bi bila ta trditev napačna.

(13)

Komisija je obravnavala argumente iz utemeljenih ugovorov in informacij, predloženih Komisiji v zvezi s pogajanji med zainteresiranimi stranmi, ter je sklenila, da bi bilo treba ime „Suikerstroop“ registrirati kot ZTP.

(14)

Ugovori temeljijo na točkah (a) in (b) člena 21(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(15)

Glede neskladnosti s pogoji Uredbe so bile izpostavljene tri točke: 1) ime ni specifično; 2) značilnosti proizvoda in metoda njegove proizvodnje niso edinstvene; 3) točka 3.1 specifikacije proizvoda se nanaša na „tradicionalen nizozemski proizvod“, zato ni v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(16)

Glede okoliščine, da je ime za podobne kmetijske proizvode ali živila zakonito, splošno znano in gospodarsko pomembno, je bilo izpostavljeno, da se identično ime uporablja za več podobnih proizvodov, ki že obstajajo na danskem, švedskem, finskem, nemškem in baltskem trgu.

(17)

Uredba (EU) št. 1151/2012 ne določa, da mora biti ime zajamčene tradicionalne posebnosti specifično. To je določal člen 4(2) Uredbe (ES) št. 509/2006. Čeprav je bil zahtevek Komisiji predložen, ko je veljala Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 (3), je bil objavljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012, zato se ob odsotnosti posebnih prehodnih določb uporablja slednja. V skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 se lahko ime registrira kot zajamčena tradicionalna posebnost, če se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda ali opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda. V tem primeru se ime „Suikerstroop“ že stoletja uporablja za opredelitev tega specifičnega proizvoda. Opredeljuje posebne lastnosti proizvoda, to je sirupa iz tekočine, ki ostane pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa. Zato ime izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(18)

Uredba (EU) št. 1151/2012 ne določa, da mora biti proizvod, registriran kot zajamčena tradicionalna posebnost, edinstven ali tipičen. Mora biti prepoznaven in razpoznaven. V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 so izključena samo imena, ki se nanašajo na splošne trditve, uporabljene za skupino proizvodov, ali na trditve, ki jih določa posebna zakonodaja Unije. „Suikerstroop“ ima jasno opredeljene značilnosti in proizvodno metodo. Poleg tega proizvod iz specifikacije proizvoda z imenom „Suikerstroop“ izpolnjuje zahteve iz člena 18(1)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1151/2012, saj način proizvodnje ustreza tradicionalni praksi za ta proizvod in so sestavine tiste, ki se tradicionalno uporabljajo.

(19)

Stavek iz točke 3.1 specifikacije proizvoda: „Po zaključenem postopku iz člena 18(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je predvideno, da se na etiketi navedejo besede,tradicionalen nizozemski proizvod' v jeziku države, v kateri se proizvod trži“ ni v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Nadomestiti bi ga bilo treba z naslednjim stavkom: „Ime spremlja trditev,izdelano po tradiciji Nizozemske'“. Nizozemski organi so se strinjali, da se ta sprememba vključi v specifikacijo proizvoda, ki jo je treba v informativne namene ponovno objaviti.

(20)

Čeprav se v drugih državah članicah tržijo podobni proizvodi, kot je „Suikerstroop“, pod imenom v uradnih jezikih teh držav članic, ki velja za prevod izraza „Suikerstroop“, ni mogoče zaključiti, da se na trgih navedenih držav članic za podoben proizvod uporablja „identično ime“. Ime, ki se uporablja v teh državah članicah, ima dejansko enak pomen kot Suikerstroop v nizozemščini, ni pa enako navedbi „Suikerstroop“, saj je izraženo v drugem jeziku. Poleg tega ni zaščiteno ime „Suikerstroop“ kot tako, pač pa samo v povezavi s trditvijo „izdelano po tradiciji Nizozemske“.

(21)

Zato se lahko še naprej uporabljajo imena za proizvode, ki so podobni proizvodu iz zahtevka za „Suikerstroop“, ki se tržijo na danskem, švedskem, finskem, nemškem in baltskem trgu in katerih ime pomeni „sladkorni sirup“ ter je prevod imena „Suikerstroop“ v zadevnem jeziku. Imena niso identična imenu „Suikerstroop“ in se jih ne bi smelo obravnavati kot posnemanje ali navajanje imena „Suikerstroop“, saj bo ime „Suikerstroop“ po registraciji morala spremljati trditev „izdelano po tradiciji Nizozemske“. Zato je zaščita tega imena omejena na ime, ki se sklicuje na tradicijo Nizozemske.

(22)

Poleg tega je očitno, da registracija imena „Suikerstroop“ ne preprečuje uporabe posamičnih izrazov „sladkorni“ ali „sirup“, ki sta obči imeni.

(23)

Nizozemska in Finska sta se dogovorili tudi, da se črta zadnji stavek oddelka 3.2, ki se glasi: „Drugi proizvodi z enakim imenom ali podobni proizvodi s podobno zvenečim imenom ne obstajajo“. Ta stavek bi bilo zato treba črtati iz specifikacije proizvoda, ki jo je treba v informativne namene ponovno objaviti.

(24)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Suikerstroop“ vpisati v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti. Prečiščeno besedilo enotnega dokumenta bi bilo treba objaviti v informativne namene.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/31

(1)

Svet je 29. maja 2013 z Uredbo (EU) št. 502/2013 (2) po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe spremenil Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 990/2011 (3) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („obstoječi ukrepi“).

(2)

Istega dne je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013 (4) razširil ukrepe na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne („razširjeni ukrepi“).

(3)

Komisija je 18. maja 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/776 (5) razširila ukrepe na uvoz koles s poreklom iz LRK, na uvoz koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelki s poreklom iz Kambodže ali Pakistana ali s Filipinov ali ne.

(4)

Komisija je prejela zahtevek za izvzetje iz protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz LRK, razširjenih na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 13. septembra 2016 vložila družba Look Design System SA („vložnik“), proizvajalka izvoznica koles v Tuniziji („zadevna država“).

(6)

Vložnik je trdil, da ni povezan z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev v zadevni državi, za katere se uporabljajo razširjeni ukrepi za kolesa.

(7)

Vložnik je trdil tudi, da v obdobju poročanja, uporabljenem v preiskavi, ki je privedla do razširjenih ukrepov, to je od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2012 („prvotno obdobje poročanja“), koles ni izvažal v Unijo.

(8)

Poleg tega je vložnik trdil, da se ni izogibal obstoječim ukrepom.

(9)

Vložnik je nazadnje predložil dokaze, da je izdelek, ki se pregleduje, izvažal v Unijo avgusta 2016.

(10)

Komisija je, potem ko je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 11(4) in 13(4) osnovne uredbe, da se ugotovi, ali se lahko vložniku odobri izvzetje iz razširjenih ukrepov, ter da je zadevna industrija Unije imela možnost za pripombe, z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/777 (6) začela pregled Izvedbene uredbe (EU) št. 501/2013 v zvezi z vložnikom.

(11)

Z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/777 je bila protidampinška dajatev na kolesa, uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013, razveljavljena za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga je vložnik proizvajal in prodajal za izvoz v Unijo. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da izvedejo ustrezne ukrepe za registracijo takega uvoza.

(12)

Izdelek, ki se pregleduje, so dvokolesa in druga podobna kolesa (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, poslana iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091).

(13)

Komisija je industrijo Unije, vložnika in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(14)

Komisija je vložniku poslala obrazec zahtevka za izvzetje in prejela odgovor v za to določenem roku.

(15)

Komisija si je prizadevala za preveritev vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev statusa novega izvoznika in zahtevka vložnika za izvzetje iz razširjenih ukrepov. V prostorih vložnika iz Tunizije je bil izveden preveritveni obisk.

(16)

Obdobje poročanja je trajalo od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017 in obdobje preiskave je zajemalo obdobje 1. januarja 2011 do 31. marca 2017, ki je bilo pomembno za oceno sanacijskih učinkov ukrepov.

(17)

Komisija je proučila, ali so bili izpolnjeni trije pogoji člena 11(4) osnovne uredbe za odobritev statusa novega izvoznika.

(18)

Preiskava je potrdila, da družba v prvotnem obdobju poročanja ni izvažala izdelka, ki se pregleduje, s čimer je izpolnjen prvi pogoj. Vložnik je dokazal tudi, da ni bil neposredno ali posredno povezan z nobenim tunizijskim proizvajalcem izvoznikom, ki je predmet razširjenega ukrepa v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, s čimer je izpolnjen drugi pogoj. Preiskava je pokazala tudi, da je začel vložnik izdelek, ki se pregleduje, v Unijo izvažati šele po prvotnem obdobju poročanja, s čimer je izpolnjen tretji pogoj.

(19)

Zato je Komisija ugotovila, da bi bilo treba družbo v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe šteti za „novega izvoznika“ in tako zahtevek za izvzetje ustrezno oceniti.

(20)

Viri surovin (deli kolesa) in proizvodni stroški vložnika so bili analizirani, da bi se ugotovilo, ali je izvajal dejavnosti sestavljanja v skladu s členom 13(2) osnovne uredbe.

(21)

Preiskava je pokazala, da kolesa, izvožena v Unijo v obdobju poročanja, niso vključevala delov koles iz LRK. Deli so večinoma izvirali iz drugih držav in surovine (deli koles) iz LRK so tako predstavljale manj kot 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka (preizkus 60/40).

(22)

Ker je vložnik prestal preizkus 60/40, ni bilo treba oceniti, ali je vrednost, ki je bila delom dodana med dejavnostjo sestavljanja ali pri končni izdelavi, presegla 25 % proizvodnih stroškov. Prav tako ni bilo treba oceniti, ali so bili popravljalni učinki dajatev oslabljeni v smislu cen in/ali količine in ali so obstajali dokazi o dampingu, kot je predvideno v členu 13(2)(c) osnovne uredbe.

(23)

Poleg tega ni bilo dokazano, da bi vložnik kolesa kupil iz LRK ali da bi kolesa, proizvedena na Kitajskem, pretovoril v Unijo.

(24)

Komisija je zato sklenila, da je vložnik dejanski proizvajalec koles in ni povezan z nobenim proizvajalcem koles s sedežem v LRK. Komisija se je zato odločila, da vložnika izvzame iz razširjenih ukrepov.

(25)

Glede na zgornje ugotovitve bi bilo treba prenehati z registracijo uvoza, uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/777, brez retroaktivnega obračunavanja protidampinških dajatev.

(26)

Zadevne strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi bilo odobreno izvzetje vložnika iz razširjenih ukrepov in ustrezno sprememenjena Izvedbena uredba (EU) št. 501/2013. Zainteresirane strani niso podale nobenih pripomb, ki bi lahko spremenile sklep, da se vložnik izvzame iz razširjenih ukrepov.

(27)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe –

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/35

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 26. decembra 2017 sklenil črtati en vnos in spremeniti en vnos s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/37

(1)

Instrument prilagodljivosti je namenjen zagotavljanju financiranja jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov.

(2)

Zgornja meja, ki je na razpolago za letni znesek instrumenta prilagodljivosti, je 600 000 000 EUR (v cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(3)

Da bi lahko obvladali trenutne izzive migracij, pritoka beguncev in varnostnih groženj, je nujno treba uporabiti znatne dodatne zneske za financiranje takšnih ukrepov.

(4)

Po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev sredstev v okviru zgornje meje za odhodke v razdelku 4 (Evropa v svetu) kaže, da je treba za financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) sredstva, ki so v ta namen na voljo v splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2017, dopolniti s sredstvi instrumenta prilagodljivosti nad zgornjo mejo razdelka 4, in sicer v znesku 275 000 000 EUR. Ta znesek vključuje zneske Solidarnostnega sklada Evropske unije in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki so zapadli v preteklih letih in so na razpolago v okviru instrumenta prilagodljivosti, v skladu z drugim pododstavkom člena 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013.

(5)

Na podlagi pričakovanega plačilnega profila bi bilo treba odobritve plačil, ki ustrezajo uporabi instrumenta prilagodljivosti, dodeliti samo za leto 2017 –

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/39

(1)

Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 430/2013 (2) so bili uvedeni dokončni protidampinški ukrepi za nekatere vrste navojnega litega pribora (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajske.

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 23. maja 2017 začela delni vmesni pregled v zvezi z uvozom nekaterih vrst navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske v Unijo na podlagi člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3) („obvestilo o začetku“).

(3)

Komisija je začela pregled v zvezi z LRK na podlagi zahtevka, ki ga je 25. julija 2016 v zvezi z uvozom iz LRK vložila družba Hebei Yulong Casting Co., Ltd („vložnik“), ki je kitajski uvoznik nekaterih vrst navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa. Vložnik je zahteval pregled, da se ugotovi, ali bi bilo treba ohišja kompresijskega pribora z navojem DIN 28601 in križne fitinge z dvema sredinskima skoznjima luknjama brez navoja („izdelek za morebitno izključitev“) izključiti iz obsega izdelka iz Izvedbene uredbe (EU) št. 430/2013. Ker se ukrepi uporabljajo tudi za uvoz s poreklom iz Tajske, se je Komisija na lastno pobudo odločila, da bo začela tudi pregled uvoza iz Tajske. Zahtevek je vseboval zadostne dokaze, ki upravičujejo začetek pregleda.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v pregledu. Poleg tega je Komisija o začetku pregleda posebej obvestila vložnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in na Tajskem ter kitajske in tajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenje ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Vložnik je 8. septembra 2017 umaknil svoj zahtevek za pregled.

(7)

V skladu s členoma 9(1) in 11(5) osnovne uredbe se pregled lahko zaključi, če vložnik umakne zahtevek, razen če ta zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(8)

Komisija je menila, da bi bilo treba zaključiti pregled v zvezi z LRK, saj preiskava ni pokazala nobenih pomislekov, iz katerih bi bilo razvidno, da tak zaključek ne bi bil v interesu Unije.

(9)

Kar zadeva Tajsko, ni nobena od kontaktiranih znanih družb ali tajskih organov v zvezi z izdelkom za morebitno izključitev sporočila kakršnih koli ustreznih informacij za preiskavo, ki bi omogočile izvedbo pregleda. Nobeden od kontaktiranih znanih uvoznikov ni poročal o kakršnem koli uvozu izdelka za morebitno izključitev s Tajske. Preiskava ni razkrila nobenih drugih ustreznih informacij, ki bi bile podlaga za izvedbo pregleda obsega izdelka.

(10)

Ker je vložnik umaknil svoj zahtevek v zvezi z LRK in ker ni nobenih drugih ustreznih informacij v zvezi s Tajsko, bi bilo treba pregled v zvezi s Tajsko zaključiti po uradni dolžnosti v skladu s členoma 9(2) in 11(5) osnovne uredbe.

(11)

Zainteresirane strani so bile o tem obveščene in so imele možnost predložiti pripombe. V predpisanem roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(12)

Komisija zato ugotavlja, da bi bilo treba delni vmesni pregled v zvezi z uvozom nekaterih vrst navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske zaključiti.

(13)

Ta sklep je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 7/41