29.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/1

(1)

Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4) vzpostavlja skupno statistično klasifikacijo teritorialnih enot (nomenklatura statističnih teritorialnih enot, v nadaljnjem besedilu: NUTS), da bi omogočili zbiranje, obdelavo in izkazovanje harmoniziranih regionalnih statistik v Evropski uniji.

(2)

Komisija je v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj opredelila številne osnovne in najpomembnejše teritorialne tipologije za klasifikacijo statističnih enot, ki jih vzpostavlja Uredba (ES) št. 1059/2003.

(3)

Evropski statistični sistem navedene tipologije že uporablja, zlasti stopnjo urbanizacije, ki vključuje opredelitev mest.

(4)

Kodifikacija tipologij je potrebna, da bi določili nedvoumne opredelitve teritorialnih tipov in pogoje zanje, s tem pa zagotovili njihovo harmonizirano in pregledno uporabo ter stabilnost tipologij, da bi podprli zbiranje in izkazovanje evropskih statistik. Te statistične tipologije ne posegajo v opredelitev posebnih področij politik Unije.

(5)

Za izračun in dodelitev teritorialnih tipov zadevnim regijam in območjem bi bilo treba uporabljati sistem statističnih mrež, saj so ti tipi odvisni od porazdelitve in gostote prebivalstva v mrežnih celicah velikosti enega kvadratnega kilometra.

(6)

Pojasniti bi bilo treba tudi več manjših vidikov lokalnih upravnih enot, da se poenostavita terminologija in mehanizem, v skladu s katerim države članice Komisiji (Eurostat) pošiljajo sezname teh enot.

(7)

Za prilagoditev ustreznemu razvoju v državah članicah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spreminjanjem klasifikacije NUTS v Prilogi I, seznama obstoječih upravnih enot v Prilogi II in seznama lokalnih upravnih enot v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1059/2003, v skladu z informacijami, ki so jih posredovale države članice. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(8)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z uporabo teritorialnih tipologij in časovnih vrst statističnih podatkov, ki jih morajo države članice posredovati Komisiji v primeru kakršnih koli sprememb klasifikacije NUTS. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(9)

Ker cilja te uredbe, in sicer harmonizacije regionalne klasifikacije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(10)

Uredbo (ES) št. 1059/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

1.   S to uredbo se vzpostavlja skupna statistična klasifikacija teritorialnih enot (NUTS), da bi se omogočili zbiranje, obdelava in izkazovanje evropskih statistik na različnih teritorialnih ravneh Unije.

2.   Klasifikacija NUTS je določena v Prilogi I.

3.   Lokalne upravne enote iz člena 4 dopolnjujejo klasifikacijo NUTS.

4.   Statistične mreže iz člena 4a dopolnjujejo klasifikacijo NUTS. Te statistične mreže se uporabljajo za izračun teritorialnih tipologij na podlagi prebivalstva.

5.   Teritorialne tipologije Unije iz člena 4b dopolnjujejo klasifikacijo NUTS, tako da teritorialnim enotam dodeljujejo tipe.“;

(2)

v členu 2 se črta odstavek 5;

(3)

člen 3 se spremeni:

(4)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Lokalne upravne enote

1.   V vsaki državi članici se raven NUTS 3 razdeli z lokalnimi upravnimi enotami na eno ali dve dodatni ravni teritorialnih enot. Najmanj ena raven lokalnih upravnih enot je upravna enota, kot je opredeljena v členu 3(1) in navedena v Prilogi III. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a za spremembo seznama lokalnih upravnih enot v Prilogi III na podlagi sprememb v upravnih enotah, o katerih jo je zadevna država članica obvestila v skladu s členom 5(1).

2.   V prvih šestih mesecih vsakega leta države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo seznam lokalnih upravnih enot, veljaven na dan 31. decembra prejšnjega leta, na katerem navedejo morebitne spremembe in regijo NUTS 3, kateri pripadajo. Pri tem uporabijo elektronsko obliko podatkov, ki jo zahteva Komisija (Eurostat).

3.   Komisija (Eurostat) seznam lokalnih upravnih enot vsako leto do 31. decembra objavi v posebnem razdelku svojega spletnega mesta.“;

(5)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 4a

Statistične mreže

Komisija (Eurostat) v posebnem razdelku svojega spletnega mesta vzdržuje in objavlja sistem statističnih mrež na ravni Unije. Statistične mreže morajo ustrezati specifikacijam, določenim v Uredbi Komisije (EU) št. 1089/2010 (*1).

Člen 4b

Teritorialne tipologije Unije

1.   Komisija (Eurostat) v posebnem razdelku svojega spletnega mesta vzdržuje in objavlja tipologije Unije, sestavljene iz teritorialnih enot na ravneh NUTS, lokalnih upravnih enot in mrežnih celic.

2.   Tipologija na podlagi mreže se vzpostavi na ravni ločljivosti mreže 1 km2:

3.   Naslednje tipologije se vzpostavijo na ravni lokalnih upravnih enot:

Če je v državi članici več kot ena upravna raven lokalnih upravnih enot, se Komisija (Eurostat) posvetuje s to državo članico, da bi določila upravno raven lokalnih upravnih enot, ki se uporabi za dodeljevanje tipologij.

4.   Naslednje tipologije in oznake se vzpostavijo na ravni NUTS 3:

5.   Komisija z izvedbenimi akti določi enotne pogoje za usklajeno uporabo tipologij na ravni Unije. Ti pogoji opišejo metodo, v skladu s katero se dodelijo tipologije posameznim lokalnim upravnim enotam in regijam na ravni NUTS 3. Pri uporabi enotnih pogojev Komisija upošteva geografske, socialno-ekonomske, zgodovinske, kulturne in okoljske razmere. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7.

(*1)  Uredba Komisije (EU) št. 1089/2010 z dne 23. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki (UL L 323, 8.12.2010, str. 11).“;"

(6)

člen 5 se spremeni:

(7)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(4), 4(1) in 5(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. januarja 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 3(4), 4(1) in 5(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(4), 4(1) in 5(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(9)

člen 8 se črta;

(10)

naslov Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„LOKALNE UPRAVNE ENOTE“.

29.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/7

(1)

21. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je potekalo od 30. novembra do 12. decembra 2015 v Parizu. Na tej konferenci je bil sprejet mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) za okrepitev globalnega odziva na spremembo podnebja. V Pariškem sporazumu je med drugim določen dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Pariški sporazum je Unija odobrila s Sklepom Sveta (EU) 2016/1841 (3). Veljati je začel 4. novembra 2016. K uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma bodo morali prispevati vsi sektorji, pri čemer bodo pogodbenice pripravile, sporočile in ohranjale zaporedne nacionalno določene prispevke. Zato bi bilo potrebno tudi ukrepanje v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da bi dosegli zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva.

(2)

Varstvo okolja je eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Unija. Med okoljske cilje Unije, kakor so navedeni v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, spadajo ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje človekovega zdravja; skrbna in preudarna raba naravnih virov ter spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 določil zavezujoči cilj, da se do leta 2030 v celotnem sektorju gospodarstva doseže vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na ravni iz leta 1990. Svet je 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v svojih sklepih iz oktobra 2014 navedel, da mora biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer s 43-odstotnim zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), in 30-odstotnim zmanjšanjem v sektorjih, ki v sistem ETS niso vključeni, do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Komisija bi morala med državami članicami olajšati izmenjavo najboljše prakse in pridobljenih izkušenj v sektorju mobilnosti z nizkimi emisijami.

(4)

Dobro delujoč, prenovljen EU ETS z okrepljenim instrumentom za stabilizacijo trga bo glavni evropski instrument za doseganje cilja 40-odstotnega zmanjšanja, navedenega v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2014, ter bo vključeval linearni faktor in brezplačno dodelitev po letu 2020. Te določbe bi morale biti skladne s podnebnimi cilji Unije in njenimi zavezami v okviru Pariškega sporazuma. Delež pravic, ki se ponudijo na dražbi, bi bilo treba izraziti kot odstotek v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), da se okrepi gotovost načrtovanja, kar zadeva naložbene odločitve, izboljša preglednost, čim bolj zmanjša premestitev emisij CO2 ter poenostavi celotni sistem in izboljša njegova razumljivost. Komisija bi morala v okviru svojega rednega poročanja na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) oceniti tudi rezultate spodbujevalnega dialoga, ki bo potekal leta 2018. Določbe Direktive 2003/87/ES bi bilo treba pregledati v luči mednarodnega razvoja dogodkov in mednarodnih prizadevanj za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, vključno s prvim pregledom globalnega stanja v letu 2023 ter poznejšimi pregledi vsakih pet let, namenjenimi zbiranju informacij za določanje zaporednih nacionalno določenih prispevkov.

(5)

Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za napredek pri sklenitvi mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek EU ETS, ki se izvaja od leta 2005. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 21. decembra 2011 (6) razsodilo, da vključitev letalskih dejavnosti v EU ETS z Direktivo 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ne krši mednarodnega prava. Da bi pospešila napredek v okviru ICAO, je Unija dvakrat sprejela časovno omejeno odstopanje od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava na progah operatorjev zrakoplovov ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, določenem v Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8), so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP ter predvidene morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih s 1. januarjem 2017 in po pregledu, določenem v navedeni uredbi.

(6)

Delo ICAO v zvezi s tržnim ukrepom za emisije iz mednarodnega letalstva je del tako imenovanega „svežnja ukrepov“, s katerim naj bi dosegli ambiciozen cilj ogljično nevtralne rasti od leta 2020 (v nadaljnjem besedilu: CNG 2020), spremljati pa bi ga moral napredek na področju upravljanja zračnega prometa in pogonskih tehnologij. Stalni razvoj raziskovalnih strategij in programov bo bistvenega pomena za tehnološke inovacije in operativne izboljšave, potrebne za preseganje cilja CNG 2020 in doseganje absolutnega zmanjšanja emisij v celotnem sektorju.

(7)

Na ravni Unije je bilo sprejetih več ukrepov, s katerimi naj bi preprečili razdrobljenost evropskega zračnega prostora ter tako okrepili pretočnost zračnega prometa in nadzor nad uporabo zračnega prostora, posledično pa zmanjšali emisije. Države članice so se ponovno zavezale k uresničevanju zamisli enotnega evropskega neba, ob upoštevanju pričakovane rasti obsega letalskega prometa v prihodnjih letih. Za doseganje napredka na področju upravljanja zračnega prometa je treba pospešiti izvajanje skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR). K večji učinkovitosti in znižanju emisij v letalstvu bodo prispevali tudi drugi ukrepi, kot so uporaba GNSS za satelitsko navigacijo, skupne tehnološke pobude, kot sta Čisto nebo I in Čisto nebo II, ter raziskovalni programi Unije, kot je Obzorje 2020 s svojimi nasledniki.

(8)

Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa od leta 2021 dalje za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, naj bi bili standardi in priporočene prakse ICAO za dopolnitev omenjene resolucije in izvajanje globalnega sistema predvidoma sprejeti leta 2018. Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega je potrebno, da ICAO razvije ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na navedeno ter da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO, bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih podaljšati do 31. decembra 2023, ob upoštevanju pregleda, kar bi omogočilo, da se pridobijo izkušnje, potrebne za izvajanje sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala količina pravic, ki se ponudijo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, ostati sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje. Od 1. januarja 2021 dalje bi bilo treba število pravic, dodeljenih operaterjem zrakoplovov, letno zniževati v skladu z linearnim faktorjem zmanjšanja, ki se uporablja za vse druge sektorje v EU ETS, ob upoštevanju pregleda izvajanja sistema ICAO. Pregled bo v celoti pripravljen povsem v skladu s smernicami o boljšem pravnem urejanju in ob ustreznem posvetovanju z vsemi deležniki, tudi državami članicami. Pravice, ki se ne dodelijo iz posebne rezerve, bi bilo treba tudi v prihodnje ukiniti.

(9)

Prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi, ali njihovo enakovredno finančno vrednost bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja s ciljem ublažitve in prilagajanja, tudi na področjih letalstva, letalskega prometa in trajnostnih alternativnih letalskih goriv, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem EU ETS. Države članice, ki te prihodke uporabljajo za sofinanciranje raziskav in inovacij, bi morale nameniti posebno pozornost programom ali pobudam v okviru devetega okvirnega programa za raziskave (FP9). Za izpolnjevanje zavez Unije je bistvena preglednost uporabe prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi na podlagi Direktive 2003/87/ES, ki se zagotavlja s poročili, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 525/2013.

(10)

Okoljsko celovitost EU ETS bi bilo treba zaščititi pred tveganjem prenehanja obveznosti za operaterje zrakoplovov in druge operaterje, ki jih ureja ena od držav članic. Zato bi moralo biti mogoče pravice, ki jih izda zadevna država članica, uporabljati le, če obveznosti predaje pravic za emisije niso izpostavljene takemu tveganju prenehanja, da bi bila ogrožena okoljska celovitost EU ETS. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje ukrepov, potrebnih za ustrezno zaščito okoljske celovitosti EU ETS. Ti ukrepi bi morali veljati tako dolgo, dokler niso več potrebni zaradi spremembe okoliščin.

(11)

Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo sodelujoče države in regije, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o napredku pri pogajanjih v okviru ICAO, zlasti o pomembnih instrumentih, ki jih je sprejela ICAO, vključno s standardi in priporočenimi praksami, ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami za obdobje 2021–2035, prizadevanjih za uvedbo ambicioznih in zavezujočih ukrepov za uresničitev dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalskega prometa glede na ravni iz leta 2005, ter o drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni in veljavnih instrumentih (kot so predpisi v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). Ko bosta jasno znana značaj in vsebina instrumentov ICAO ter pred začetkom izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO, bi morala Komisija predstaviti poročilo, v katerem bi morala proučiti, kako bi te instrumente prenesli v pravo Unije v okviru revizije Direktive 2003/87/ES. V poročilu bi morala Komisija po potrebi nadalje preučiti pravila, ki veljajo za lete znotraj EGP. Pri tem bi morala Komisija v svojem poročilu upoštevati potrebo po zagotavljanju skladnosti s pravom Unije, zlasti zato, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in čim bolj zmanjšajo nepotrebna upravna bremena za države članice in operaterje zrakoplovov. Komisija bi morala navedenemu poročilu po potrebi priložiti predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalstva k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030.

(12)

Da bi se pripravili na izvajanje globalnega tržnega ukrepa ICAO, je treba imeti čim prej na voljo ustrezne podatke o emisijah iz letalskih dejavnosti. Te emisije bi bilo treba spremljati, o njih poročati in jih preverjati v skladu z istimi načeli, kakršni veljajo za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij iz letalskih dejavnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES. Komisija bi morala skladno s tem sprejeti določbe o spremljanju, poročanju in preverjanju za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO, ki bi preprečevale kakršno koli izkrivljanje konkurence. Te določbe bi morale biti skladne z načeli iz uredbe iz člena 14(1) Direktive 2003/87/ES ter bi morale zagotavljati, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z načeli za preverjanje in merili iz člena 15 navedene direktive. Sprejete bi morale biti v skladu s postopkom, ki se uporablja za spremljanje, poročanje in preverjanje na podlagi Direktive 2003/87/ES.

(13)

Letalstvo vpliva na podnebje tudi z izpusti dušikovih oksidov, vodnih hlapov ter sulfatnih in sajastih delcev na velikih višinah, pri čemer znanstvene raziskave kažejo, da bi ti izpusti lahko imeli pomemben učinek na podnebje. Po oceni Medvladnega odbora za podnebne spremembe je skupni vpliv letalstva na podnebje trenutno približno dva- do štirikrat večji od samega učinka njegovih preteklih emisij ogljikovega dioksida. Dokler ne pride do novih ugotovitev znanstvenih raziskav, bi bilo treba vse vplive letalstva obravnavati v največji možni meri. V Direktivi 2008/101/ES je bil predlog Komisije o dušikovih oksidih predviden za leto 2008. Navzlic obstoječim tehničnim in političnim težavam bi morala Komisija pospešiti delo v zvezi s tem. Spodbujati bi bilo treba raziskave o nastajanju kondenzacijskih sledi, njihovi spremembi v ciruse, o manjših neposrednih učinkih žveplovih aerosolov in saj ter o učinkovitih ukrepih za ublažitev, vključno z operativnimi in tehničnimi ukrepi.

(14)

Zaradi poenostavitve in zmanjšanja administrativnega bremena bi bilo treba za preverjanje emisij operaterjev zrakoplovov, ki z leti znotraj EGP letno povzročijo manj kot 3 000 ton emisij CO2, uporabljati orodje za majhne onesnaževalce, odobreno z Uredbo Komisije (EU) št. 606/2010 (9). Za nekomercialne operatorje zrakoplovov, ki letno povzročijo manj kot 1 000 ton emisij CO2, bi moralo še naprej veljati, da izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2003/87/ES za nadaljnjih 10 let, v tem času pa bi bilo treba pripraviti ukrepi, da bi v prihodnje vsi operatorji prispevali k zmanjšanju emisij.

(15)

Ker ciljev te uredbe, to je razširiti obstoječe omejitve področja uporabe za letalske dejavnosti do 31. decembra 2023 in pripraviti izvajanje globalnega tržnega ukrepa od leta 2021 dalje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)

Glede na rok za predajo 30. aprila 2018, kot je določen v Direktivi 2003/87/ES, je bistveno, da se zagotovi pravna varnost za operatorje zrakoplovov in nacionalne organe. Ustrezno bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(17)

Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v člen 3c se vstavi naslednji odstavek:

„3a.   Za vsako dodelitev pravic za letalske dejavnosti na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih po 31. decembru 2023 se opravi pregled iz člena 28b.“;

(2)

v členu 3d se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Komisija opravi študijo o zmožnosti letalskega sektorja, da stroške CO2 prenese na svoje stranke, v zvezi z EU ETS in globalnim tržnim ukrepom, ki ga je razvila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). V študiji oceni zmožnost letalskega sektorja, da prenese strošek potrebnih enot emisij, pri čemer se ta primerja z industrijami in energetskim sektorjem, z namenom priprave predloga za povečanje deleža prodaje na dražbi v skladu s pregledom iz člena 28b(2), pri čemer upošteva analizo prenesenih stroškov, prilagoditev drugim sektorjem in konkurenčnost med različnimi načini prevoza.“;

(3)

v členu 3d se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Vse prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi, bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za ublažitev in prilagajanje, tudi in zlasti na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem EU ETS. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje skupnih projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva, kot so skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in skupne tehnološke pobude za čisto nebo ter vse druge pobude, ki omogočajo vsesplošno uporabo naprav GNSS za satelitsko navigacijo in interoperabilne zmogljivosti v vseh državah članicah, zlasti projekte, ki izboljšujejo infrastrukturo za zračno plovbo, zagotavljanje storitev zračne plovbe in uporabo zračnega prostora. Prihodki z dražbe se smejo uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter ukrepov za preprečevanje krčenja gozdov. Države članice, ki uporabljajo te prihodke za sofinanciranje raziskav in inovacij, namenijo posebno pozornost programom ali pobudam v okviru devetega okvirnega programa za raziskave (FP9). Preglednost uporabe prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi na podlagi te direktive, je bistvena za izpolnjevanje zavez Unije.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.“;

(4)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice v obdobju do 31. decembra 2020 zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki niso pravice, izdane v skladu s Poglavjem II, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo. Države članice za obdobje, ki se začne 1. januarja 2021, zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.“;

(5)

v členu 12 se pred odstavkom 3a vstavi naslednji odstavek:

„3-a.   Kadar in dokler je potrebno za zaščito okoljske celovitosti EU ETS, se operaterjem zrakoplovov in drugim operaterjem v EU ETS prepove uporaba pravic, ki jih izda država članica, v zvezi s katero so prenehale obveznosti za operaterje zrakoplovov in druge operaterje. Pravni akt iz člena 19 vključuje ukrepe, potrebne v primerih iz tega odstavka.“;

(6)

člen 28a se spremeni:

(7)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 28b

Poročanje in pregled Komisije glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO

1.   Komisija pred 1. januarjem 2019 in nato v rednih časovnih presledkih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri pogajanjih v okviru ICAO za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami od leta 2021 dalje, zlasti glede: (i) relevantnih instrumentov ICAO, vključno s standardi in priporočenimi praksami; (ii) priporočil, ki jih je odobril Svet ICAO, relevantnih za globalni tržni ukrep; (iii) vzpostavitve globalnega registra; (iv) nacionalnih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami od leta 2021 dalje; (v) posledic zadržkov tretjih držav ter (vi) drugega ustreznega razvoja dogodkov in veljavnih instrumentov.

V skladu z globalnim pregledom stanja v okviru UNFCCC Komisija poroča tudi o prizadevanjih za uresničitev ambicioznega dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalstva v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

2.   Komisija v roku 12 mesecev po tem, ko ICAO sprejme ustrezne instrumente, in preden začne veljati globalni tržni ukrep, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči načine prenosa navedenih instrumentov v pravo Unije z revizijo te direktive. Komisija v navedenem poročilu poleg tega po potrebi obravnava predpise v zvezi z leti znotraj EGP. Preuči tudi ambicije in splošno okoljsko celovitost globalnega tržnega ukrepa, vključno z njegovimi splošnimi ambicijami v zvezi s cilji iz Pariškega sporazuma, stopnjo udeležbe, njegovo izvršljivost, preglednost, kazni za neskladnost, postopke za sodelovanje javnosti, kakovost izravnalnih dobropisov, spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, registre, odgovornost, kakor tudi pravila o uporabi biogoriv. Poleg tega v poročilu preuči, ali je treba revidirati določbe, sprejete na podlagi člena 28c(2).

3.   Komisija poročilu iz odstavka 2 tega člena po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo, črtanje, podaljšanje ali nadomestitev odstopanj iz člena 28a, ki je skladen z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030, da bi ohranili okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnih ukrepov Unije.

Člen 28c

Določbe glede spremljanja, poročanja in preverjanja za namene globalnega tržnega ukrepa

1.   Komisija sprejme določbe glede ustreznega spremljanja, poročanja in preverjanja emisij za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO na vseh progah, ki jih ta ukrep zajema. Navedene določbe temeljijo na relevantnih instrumentih, sprejetih v ICAO, preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence, so skladne z načeli iz uredbe iz člena 14(1) in zagotavljajo, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z načeli preverjanja in merili iz člena 15.

2.   Določbe iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz členov 14 in 15.“;

(8)

v členu 30 se doda naslednji odstavek:

„5.   Komisija pred 1. januarjem 2020 predloži posodobljeno analizo učinkov letalstva, ki niso povezani s CO2, in ji po potrebi priloži zakonodajne predloge o tem, kako te učinke najbolje obravnavati.“;

(9)

v točki (k) Priloge I se letnica „2020“ nadomesti z letnico „2030“.

29.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/15

(1)

Za zagotovitev pravne varnosti ter usklajenega in nediskriminatornega izvajanja podpore mladim kmetom je treba določiti, da v okviru razvoja podeželja „datum vzpostavitve“ iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in drugih relevantnih pravil pomeni datum, ko vlagatelj začne ali zaključi dejanje, povezano s prvo vzpostavitvijo, in da je treba vlogo za podporo vložiti najpozneje 24 mesecev po tem datumu. Poleg tega se je na podlagi izkušenj iz pogajanj o programih pokazalo, da bi bilo treba pojasniti pravila za skupno vzpostavitev mladih kmetov in pragove za dostop do podpore, ki jih zahteva člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter poenostaviti določbe o trajanju poslovnega načrta.

(2)

Da bi organi upravljanja držav članic lažje izvajali storitve svetovanja in usposabljanja, bi bilo treba status upravičenca v okviru tega ukrepa razširiti na navedene organe, hkrati pa zagotoviti, da za izbiro subjekta, ki zagotavlja storitve, poskrbi organ, ki je funkcionalno neodvisen od navedenih organov, in da se pregledi izvajajo na ravni subjekta, ki zagotavlja svetovanje ali usposabljanje.

(3)

Da bi spodbujali sodelovanje v shemah kakovosti, bi morali biti kmetje ali skupine kmetov, ki v teh shemah sodelujejo v petih letih pred predložitvijo vloge za podporo, upravičeni največ pet let, in sicer ob ustreznem upoštevanju trenutka prve udeležbe v shemi.

(4)

Da bi bili finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, bi jih bilo treba zasnovati in izvrševati prožno in pregledno. Vendar so izkušnje pokazale, da nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom omejujejo črpanje sredstev iz finančnih instrumentov v okviru programov razvoja podeželja, pa tudi prožnost uporabe finančnih instrumentov s strani upravljavcev skladov. Zato je ustrezno določiti, da se nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom ne uporabljajo za finančne instrumente. Iz istega razloga je ustrezno tudi določiti, da se pomoč mladim kmetom za zagon v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 lahko dodeli tudi v obliki finančnih instrumentov. Ob upoštevanju teh sprememb bi bilo treba določiti, da kadar se podpora za naložbe v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013 odobri v obliki finančnih instrumentov, mora naložba prispevati k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja.

(5)

Da bi se zmanjšalo upravno breme v zvezi z izvajanjem načela o preprečevanju dvojnega financiranja v zvezi z zeleno komponento, bi morale države članice imeti možnost, da uporabijo fiksni povprečni odbitek za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevno vrsto operacije ali podukrepa.

(6)

Dandanes so kmetje izpostavljeni vse večjim ekonomskim tveganjem zaradi sprememb na trgu. Vendar ta ekonomska tveganja ne vplivajo enako na vse sektorje kmetijstva. Zato bi morale imeti države članice možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih kmetom pomagajo s pomočjo instrumenta za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor, zlasti za sektorje, za katere so značilna znatna zmanjšanja dohodka, ki bi imela močan ekonomski učinek na posamezno podeželsko območje, pod pogojem, da zmanjšanje dohodka presega prag vsaj 20 %. Za zagotovitev, da bo instrument za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor učinkovit in prilagojen posebnim okoliščinam držav članic, bi morale te imeti možnost, da v svojih programih za razvoj podeželja določijo dohodek, ki ga je treba upoštevati za prožno uporabo instrumenta. Obenem in zato, da bi spodbudili uporabo zavarovanj s strani kmetov, bi bilo treba prag upada proizvodnje, ki se uporablja za ta zavarovanja, zmanjšati za 20 %. Poleg tega bi bilo treba zaradi spremljanja izdatkov v okviru instrumenta za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor in zavarovanj prilagoditi vsebino finančnega načrta programa.

(7)

Zahteva po posebnem poročanju za ukrep obvladovanja tveganja v letu 2018 iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 je že zajeta v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju in vrednotenju skupne kmetijske politike (SKP) iz člena 110(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato bi bilo treba drugi pododstavek člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 črtati.

(8)

Kar zadeva vzajemne sklade za kmete v vseh sektorjih, se zdi, da prepoved kakršnih koli prispevkov javnih skladov za začetni kapital, kot je določena v členu 38(3) in členu 39(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ovira uspešno delovanje teh skladov. To prepoved bi bilo zato treba črtati. Prav tako je ustrezno razširiti področja, ki se lahko krijejo s finančnimi prispevki v vzajemne sklade, tako da prispevki lahko dopolnjujejo letna plačila v sklade ter se nanašajo na začetni kapital teh skladov.

(9)

Podpora naložbam za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih iz točke (b) člena 18(1) in točke (d) člena 24(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se običajno dodeljuje vsem upravičenim vložnikom. Zato za države članice ne bi smelo biti obvezno, da določijo merila za izbor operacij obnove. Poleg tega bi morale imeti države članice v ustrezno utemeljenih primerih, če ni mogoče določiti meril za izbor zaradi narave operacij, možnost, da določijo alternativne izbirne metode.

(10)

Člen 59 Uredbe (EU) št. 1305/2013 določa najvišje stopnje prispevkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Da se sprosti pritisk na nacionalne proračune nekaterih držav članic in pospešijo zelo potrebne naložbe na Cipru, bi bilo treba najvišjo stopnjo prispevka v višini 100 % iz točke (f) člena 59(4) navedene uredbe podaljšati do zaključka programa. Poleg tega bi bilo treba v členu 59(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 navesti sklic na posebno stopnjo prispevka, ki jo Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) uvaja za novi finančni instrument iz točke (c) člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(11)

V skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se lahko v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programa začne z datumom pojava naravne nesreče. To možnost, tj. da je lahko upravičen tudi izdatek, ki je nastal pred predložitvijo spremembe programa, bi bilo treba razširiti na druge okoliščine, kot so katastrofični dogodki ali znatne in nenadne spremembe glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji.

(12)

Na podlagi drugega pododstavka člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, kar zadeva naložbe v kmetijstvu, za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge. Vendar pa bi v primerih, ko se naložbe nanašajo na nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali znatnih in nenadnih sprememb glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji, države članice morale imeti možnost, da v svojem programu določijo, da so izdatki, ki so nastali po dogodku, upravičeni, in sicer zaradi zagotovitve prožnega in pravočasnega odziva na take dogodke. Da bi zagotovili učinkovito podporo nujnim ukrepom, ki so jih države članice opravile v odgovor na dogodke, ki so se zgodili v zadnjih letih, bi se morala ta možnost uporabljati od 1. januarja 2016.

(13)

Da bi se povečala uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (d) člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba omejiti posebna pravila za EKSRP iz člena 62(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 za pomoč, ki se dodeli v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) v zvezi z izpadom dohodka in stroški vzdrževanja ter v skladu s členi 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(14)

Člen 74 Uredbe (EU) št. 1305/2013 od držav članic zahteva, da se v štirih mesecih po odobritvi programa posvetujejo z odborom za spremljanje programa razvoja podeželja v zvezi z merili za izbor. To za države članice ustvarja posredno obveznost, da do tega datuma določijo vsa merila za izbor, tudi za povabila k oddaji prijave, ki se bodo šele objavila. Za zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena ob zagotavljanju, da se finančni viri porabljajo na najboljši možni način, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da kadar koli pred objavo povabil k oddaji prijave določijo merila za izbor in odbor za spremljanje zaprosijo za mnenje.

(15)

Da bi povečali uporabo zavarovanja pridelka, živali in rastlin ter vzajemnih skladov in instrumenta za stabilizacijo dohodka, bi bilo treba najvišji odstotek prve javne podpore nekoliko povečati, in sicer s 65 % na 70 %.

(16)

Finančna disciplina se uporablja, da se zagotovi skladnost proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) s posameznimi letnimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvirja ter se določi rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju. Ker je določitev prilagoditvene stopnje za neposredna plačila tehnične narave in neločljivo povezana z načrti odhodkov, ki jih Komisija določi v svojem letnem predlogu proračuna, bi bilo treba poenostaviti postopek za določitev te stopnje, in sicer bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da jo sprejme v skladu s svetovalnim postopkom.

(17)

Da se uskladijo pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti iz člena 87 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba prilagoditi datum, do katerega morajo države članice Komisiji poslati informacije o izjemah k prenehanju obveznosti iz člena 38(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Da se zagotovi pravna jasnost v zvezi z obravnavo izterjav, nastalih iz začasnih zmanjšanj v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi morale biti te izterjave vključene na seznam virov namenskih prejemkov v skladu s členom 43 navedene uredbe.

(19)

Zaradi upravne poenostavitve je ustrezno povečati prag, pod katerim se – če se države članice tako odločijo – postopek izterjave neupravičeno izplačanih zneskov opusti, in sicer s 150 EUR na 250 EUR, pod pogojem, da država članica za opustitev izterjave javnih dolgov uporablja enak ali višji prag.

(20)

Ustrezno je zagotoviti, da zavrnitev ali izterjava plačil zaradi neizpolnjevanja pravil o javnem naročanju odraža resnost takšnega neizpolnjevanja in spoštuje načelo sorazmernosti, kot je izraženo na primer v ustreznih smernicah, ki jih je določila Komisija za finančne popravke, ki jih je treba izvesti za odhodke, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja zaradi neizpolnjevanja takšnih pravil. Ustrezno je tudi pojasniti, da takšno neizpolnjevanje vpliva na zakonitost in pravilnost transakcij samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

(21)

Da bi zmanjšali upravno breme za male kmete, bi bilo treba uvesti nadaljnje odstopanje, s čimer bi male kmete izvzeli iz obveznosti prijave parcel, na katerih vloga za plačilo ni predložena.

(22)

Ob upoštevanju praktičnih in posebnih težav, do katerih je privedla uskladitev plačilnih rokov za plačila na površino med EKJS in EKSRP, bi bilo treba prehodno obdobje podaljšati za eno leto. Kar pa zadeva ukrepe za razvoj podeželja, vezane na površino, bi morala še naprej biti mogoča plačila predplačil pred 16. oktobrom, da bi ohranili denarni tok kmetov.

(23)

Da bi upoštevali raznolikost kmetijskih sistemov po Uniji, je ustrezno, da se državam članicam omogoči, da oranje, ki je pomembno za agronomske in okoljske vidike, upoštevajo kot merilo, ki se uporablja za opredelitev trajnega travinja.

(24)

Določeno grmičevje ali drevesa, na katerih se neposredno ne pasejo živali, se lahko vseeno uporabljajo za proizvodnjo živalske krme. Kadar trave in druge zelene krmne rastline ostajajo prevladujoče na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja držav članic, bi slednje morale imeti možnost vključiti to grmičevje ali drevesa v trajno travinje.

(25)

Za pojasnitev opredelitve pred letom 2018 zemljišča v prahi kot ornega zemljišča, kadar je to obstajalo najmanj pet let, in za zagotovitev pravne varnosti zadevnim kmetom, bi morale države članice imeti možnost, da v letu 2018 ohranijo njegovo opredelitev kot orno zemljišče.

(26)

Zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo ali jih ni ter kadar prakse paše niso niti tradicionalne po svoji naravi niti pomembne za ohranitev biotopov in habitatov, imajo na nekaterih območjih lahko kljub temu ustrezno vrednost za pašo. Države članice bi morale imeti možnost, da navedene površine štejejo za trajno travinje na svojem celotnem ozemlju ali na delu svojega ozemlja.

(27)

Izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), so pokazale, da nekatere države članice, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, niso porabile celotnega zneska razpoložljivih sredstev do proračunskih zgornjih mej, določenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1089 (9). Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila, že imajo možnost – v določenih mejah – da razdelijo plačilne pravice za večjo vrednost od zneska, ki je na razpolago za njihovo shemo osnovnega plačila, da tako zagotovijo učinkovitejšo porabo sredstev. Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, bi morale imeti tudi možnost, da znotraj istih skupnih omejitev in brez poseganja v spoštovanje neto zgornjih mej za neposredna plačila izračunajo potrebni znesek, za katerega se lahko poveča zgornja meja njihove sheme enotnega plačila na površino.

(28)

Nekatere države članice vodijo nacionalne davčne registre ali registre socialne varnosti, v katerih so kmetje registrirani za svoje kmetijske dejavnosti. Tem državam članicam bi moralo biti omogočeno, da iz upravičenosti do neposrednih plačil izključijo kmete, ki niso ustrezno registrirani.

(29)

Ker so izkušnje iz preteklosti pokazale, da je bila podpora v številnih primerih dodeljena fizičnim ali pravnim osebam, katerih poslovni namen ni bil ali pa je bil le v zanemarljivi meri usmerjen v kmetijsko dejavnost, je bila z Uredbo (EU) št. 1307/2013 uvedena klavzula o aktivnem kmetu. Na tej podlagi države članice neposrednih plačil ne smejo dodeljevati določenim osebam, razen če lahko take osebe dokažejo, da njihova kmetijska dejavnost ni zanemarljiva. Vendar pa so kasnejše izkušnje, pokazale, da je bilo izvajanje treh meril, v skladu s katerimi se oseba šteje za aktivnega kmeta in ki so našteta v tretjem pododstavku člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, težavno za številne države članice. Za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z izvajanjem navedenih treh meril, bi morale imeti države članice možnost določiti, da sta v namen dokazovanja, da je oseba aktivni kmet, na razpolago le eno ali dve od njih.

(30)

Poleg tega so po izkušnjah nekaterih držav članic težave in upravni stroški izvajanja elementov, ki se nanašajo na seznam dejavnosti ali podjetij iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, večji od koristi izključitve zelo omejenega števila neaktivnih upravičencev iz shem neposrednih podpor. Kadar država članica meni, da je tako, bi morala imeti možnost, da prekine uporabo člena 9 navedene uredbe v zvezi s seznamom dejavnosti ali podjetij.

(31)

Ustrezno je izrecno navesti, da člen 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogoča, da na letni osnovi pregledajo svoje odločitve glede zmanjšanja dela osnovnega plačila, ki se dodeli kmetom in presega 150 000 EUR, če se zaradi tega ne zmanjšajo zneski, ki so na voljo za razvoj podeželja.

(32)

Da se državam članicam omogoči prilagoditev podpore v okviru SKP njihovim posebnim potrebam, bi jim bilo treba ustrezno omogočiti, da pregledajo svoje odločitve o prenosu sredstev s svoje zgornje meje za neposredna plačila v svoje programe za razvoj podeželja in obratno. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da pregledajo svojo odločitev tudi z učinkom od koledarskega leta 2019, če se zaradi takšne odločitve ne zmanjšajo zneski, dodeljeni za razvoj podeželja.

(33)

Poleg uporabe linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila za dopolnitev nacionalnih ali regionalnih rezerv zaradi spodbujanja udeležbe mladih kmetov in kmetov, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost, v shemi podpore bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da isti mehanizem uporabijo za financiranje ukrepov, sprejetih, da se prepreči opuščanje zemljišč in kmetom kompenzira specifične omejitve.

(34)

Za poenostavitev in izboljšanje skladnosti med pravili, ki se uporabljajo za ukrepe zelene komponente, bi bilo treba izvzetje iz obveznosti glede površine z ekološkim pomenom, ki se uporablja za gospodarstva, ki gojijo stročnice kot samostojno kmetijsko rastlino ali v kombinaciji s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali kjer je več kot 75 % ornega zemljišča zemljišče v prahi, v skladu s točko (a) člena 46(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, razširiti na obveznost v zvezi z diverzifikacijo kmetijskih rastlin.

(35)

Za zagotovitev skladnosti pri tem, kako se več vrst kmetijskih rastlin zaradi njihovega znatnega deleža na površinah obravnava v zvezi z zahtevo po diverzifikaciji kmetijskih rastlin, bi bilo treba prožnost pri uporabi pravil glede diverzifikacije kmetijskih rastlin iz člena 44(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 razširiti tudi na gojenje kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo.

(36)

Da bi poenostavili obstoječe izjeme od zahteve po diverzifikaciji kmetijskih rastlin iz točk (a) in (b) člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki veljajo za zemljišče, ki se pretežno uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, ali za gojenje stročnic ali gojenje kmetijskih rastlin pod vodo ali ki je pretežno zemljišče v prahi ali trajno travinje, in da bi omogočili enakopravno obravnavo vseh kmetov z enakim razmerjem rabe zemljišča, se zgornja meja 30 hektarov ornega zemljišča ne bi smela več uporabljati.

(37)

Da bi upoštevali agronomske posebnosti Triticum spelta, bi jo bilo treba obravnavati kot ločeno kmetijsko rastlino za namene člena 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(38)

Da bi poenostavili obstoječe izjeme od obveznosti glede površine z ekološkim pomenom iz točk (a) in (b) člena 46(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki se nanaša na zemljišče, ki se pretežno uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, ali za gojenje stročnic ali gojenje kmetijskih rastlin pod vodo ali ki je pretežno zemljišče v prahi ali trajno travinje, se zgornja meja 30 hektarov ornega zemljišča ne bi smela več uporabljati.

(39)

Ob upoštevanju možnosti posrednih okoljskih koristi za biotsko raznovrstnost, ki jih lahko zagotovijo nekateri trajni nasadi, bi bilo treba seznam vrst površin z ekološkim pomenom iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 razširiti, tako da bi vključeval prstasti trstikovec (Miscanthus) in obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum). Glede na to, da lahko vrsta rastlinskega pokrova pozitivno vpliva na prispevek zemljišča v prahi k biotski raznovrstnosti, bi bilo treba zemljišče v prahi za medonosne rastline priznati kot ločeno vrsto površin z ekološkim pomenom. Posledično je treba določiti utežne faktorje za površine s prstastim trstikavcem (Miscanthus) in tiste z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum) ter zemljišča v prahi za medonosne rastline. Utežne faktorje bi bilo treba določiti na način, ki bo odražal njihov različen pomen za biotsko raznovrstnost. Zaradi uvedbe dodatnih vrst površin z ekološkim pomenom je treba obstoječe utežne faktorje za površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, in za površine s panjevci s kratko obhodnjo prilagoditi tako, da bodo odražali novo ravnotežje med vsemi vrstami površin z ekološkim pomenom.

(40)

Izkušnje, pridobljene z uporabo sheme podpore za mlade kmete v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kažejo, da v nekaterih primerih mladi kmetje ne morejo izkoristiti polnih petih let podpore. Čeprav se ta podpora še naprej osredotoča na nove gospodarske dejavnosti mladih, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost, bi morale države članice olajšati dostop mladih kmetov do polnih pet let plačila za mlade kmete tudi v primerih, ko mladi kmetje niso zaprosili za podporo takoj po vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva.

(41)

Nekatere države članice so ocenile, da plačilo za mlade kmete v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ne zadostuje za ustrezen odziv na finančne izzive v zvezi z zagonom dejavnosti in strukturno prilagoditvijo kmetijskih gospodarstev, ki jih vzpostavijo mladi kmetje. Da bi dodatno povečali možnosti za vključitev mladih kmetov v kmetovanje, bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo za povečanje odstotka, ki se uporabi za izračun zneska plačila za mlade kmete v razponu od 25 % do 50 %, in sicer ne glede na uporabljeni način izračuna. Takšna odločitev ne bi smela posegati v omejitev v višini 2 % njihove nacionalne zgornje meje za neposredna plačila za financiranje plačila za mlade kmete.

(42)

Za izboljšanje jasnosti v zvezi s pristojnostmi držav članic, kar zadeva prostovoljno vezano podporo z vidika njenega omejevanja proizvodnje, je ustrezno, da se preoblikuje člen 52(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Ker to preoblikovanje odraža sedanjo prakso, ki traja od 1. januarja 2015, je v zvezi z zadevnimi določbami ustrezno, da se uporablja od leta vložitve zahtevkov 2015.

(43)

Da se zagotovi čim večja skladnost med shemami Unije, ki so namenjene sektorjem, ki jih v nekaterih letih zaznamujejo strukturna tržna neravnovesja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi bo državam članicam omogočeno, da se lahko prostovoljna vezana podpora do leta 2020 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila takšna podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.

(44)

Za izboljšanje prožnosti v zvezi s prostovoljno vezano podporo bi bilo treba državam članicam dovoliti letni pregled svojih odločitev o podpori z učinkom od leta vložitve zahtevkov 2019.

(45)

Ena večjih ovir za oblikovanje organizacij proizvajalcev, zlasti v državah članicah, ki zaostajajo pri stopnji organizacije, se zdi pomanjkanje medsebojnega zaupanja in preteklih izkušenj. Pri tem bi lahko mentoriranje, v okviru katerega uspešne organizacije proizvajalcev usmerjajo druge organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali posamezne proizvajalce sadja in zelenjave, izravnalo to oviro in bi ga bilo zato treba vključiti med cilje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(46)

Poleg umikov za prosto razdelitev je ustrezno določiti finančno pomoč tudi za ukrepe mentoriranja, namenjene spodbujanju proizvajalcev, da ustanovijo organizacije, ki izpolnjujejo merila za priznanje da bi bili upravičeni do polnega financiranja Unije znotraj operativnih programov obstoječih organizacij proizvajalcev.

(47)

Ukrepe za preprečevanje kriz in njihovo obvladovanje bi bilo treba razširiti, da bi vključevali dopolnitev vzajemnih skladov, ki bi se lahko uporabili kot novi instrumenti za spopadanje s kriznimi razmerami, ter promocijo in obveščanje, da bi povečali raznolikost in utrdili trga sadja in zelenjave.

(48)

Za poenostavitev veljavnega postopka, po katerem se države članice najprej pooblastijo za dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v regijah Unije, v katerih je raven organizacije posebej nizka, in nato povrne del nacionalne finančne pomoči, če so izpolnjeni nadaljnji pogoji, bi bilo treba vzpostaviti nov sistem za države članice, v katerih je raven organizacije znatno pod povprečjem Unije. Za zagotovitev nemotenega prehoda z veljavnega postopka na novi sistem bi bilo treba določiti prehodno obdobje enega leta. Novi sistem bi se moral zato začeti uporabljati od 1. januarja 2019.

(49)

Za zagotovitev zaščite za vinska žganja z geografsko označbo pred tveganjem prilastitve slovesa bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo pravil o dovoljenjih za zasaditev vinske trte, ki je primerna za pridelavo vin z geografsko označbo, tudi za vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo.

(50)

Uporaba pogodb v sektorju mleka in mlečnih izdelkov lahko pomaga okrepiti odgovornost izvajalcev in povečati njihovo zavedanje o tem, da je treba bolj upoštevati signale trga, izboljšati prenos cen in ponudbo prilagoditi povpraševanju, prispeva pa lahko tudi k preprečevanju določenih nepoštenih trgovinskih praks. Da bi spodbudili uporabo takšnih pogodb v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ter v drugih sektorjih, bi morali imeti proizvajalci, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev pravico zaprositi za pisno pogodbo, tudi če zadevna država članica ni določila obvezne uporabe takšnih pogodb.

(51)

Stranke pri pogodbi za oddajo surovega mleka se lahko prosto pogajajo o elementih takšnih pogodb, vendar je bila državam članicam, ki predpisujejo uporabo takšnih pogodb, odobrena možnost uvedbe določenih pogodbenih klavzul, zlasti njihovega minimalnega trajanja. Da bi strankam omogočili pogodbeno jasnost glede dobavljenih količin in cen, bi morale države članice imeti tudi možnost, da strankam naložijo obveznost, naj se dogovorijo o razmerju med dobavljeno količino in ceno, ki se plača za to dobavo.

(52)

Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe, izboljšanju trženja, načrtovanju in prilagajanju proizvodnje povpraševanju, optimizaciji proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev, izvajanju raziskav, spodbujanju najboljših praks in zagotavljanju tehnične pomoči, ravnanju s stranskimi proizvodi in instrumenti za obvladovanje tveganja, ki so na voljo njihovim članom, s čimer prispevajo h krepitvi položaja proizvajalcev v prehranski verigi. Njihove dejavnosti, vključno s pogodbenimi pogajanji za dobavo kmetijskih proizvodov s strani takšnih organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, kadar koncentrirajo ponudbo in dajejo proizvode svojih članov na trg, tako prispevajo k izpolnitvi ciljev SKP iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj krepijo položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano in lahko prispevajo k boljšemu delovanju te verige. Reforma SKP leta 2013 je okrepila vlogo organizacij proizvajalcev. Z odstopanjem od člena 101 PDEU bi bilo možnost izvajanja dejavnosti, kot so načrtovanje proizvodnje, optimizacija stroškov, dajanje izdelkov članov proizvajalcev na trg in izvajanje pogodbenih pogajanj, zato treba izrecno urediti kot pravico priznanih organizacij proizvajalcev v vseh sektorjih, za katere Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) vzpostavlja skupno ureditev trgov. To odstopanje bi moralo vključevati samo organizacije proizvajalcev, ki dejansko izvajajo dejavnost, namenjeno gospodarskemu povezovanju, ter koncentrirajo ponudbo in dajejo proizvode svojih članov na trg. Čeprav se za takšne organizacije proizvajalcev uporablja člen 102 PDEU, bi bilo treba vzpostaviti tudi zaščitne ukrepe, da se zagotovi, da takšne dejavnosti ne izključujejo konkurence ali ogrožajo doseganja ciljev iz člena 39 PDEU. Organi, pristojni za konkurenco, bi morali imeti pravico, da posredujejo v takih primerih in odločijo, da je treba takšne dejavnosti v bodoče spremeniti, jih prekiniti ali jih sploh ne izvajati. Do sprejetja odločitve organa, pristojnega za konkurenco, bi bilo treba dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, šteti za zakonite. Združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi morala imeti možnost, da se za dejavnosti, ki jih izvajajo sama, sklicujejo na navedeno odstopanje v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot organizacije proizvajalcev.

(53)

Organizacije proizvajalcev so priznane v posameznih sektorjih, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ker pa lahko organizacije proizvajalcev delujejo v več kot enem sektorju in zato da se jih obveže k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev za namene priznanja in s tem zmanjša upravno breme, bi moralo biti mogoče, da ena sama organizacija proizvajalcev pridobi več priznanj. Vendar bi morala v takšnih primerih zadevna organizacija proizvajalcev izpolnjevati pogoje za priznanje za vsakega od zadevnih sektorjev.

(54)

Ob upoštevanju vloge, ki jo lahko imajo medpanožne organizacije pri boljšem delovanju verige preskrbe s hrano, bi bilo treba seznam morebitnih ciljev, za katere si lahko takšne medpanožne organizacije prizadevajo, razširiti, da bi zajemal tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje tveganj, povezanih z zdravjem živali, varstvom rastlin in okoljem.

(55)

Medpanožne organizacije so priznane v posameznih sektorjih, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ker pa lahko medpanožne organizacije delujejo v več kot enem sektorju in zato da se jih obveže k ustanovitvi več medpanožnih organizacij za namene priznanja in s tem zmanjša upravno breme, bi moralo biti mogoče, da ena sama medpanožna organizacija pridobi več priznanj. Vendar bi morala v takšnih primerih medpanožna organizacija izpolnjevati pogoje za priznanje za vsakega od zadevnih sektorjev.

(56)

Za lažje posredovanje tržnih signalov ter okrepitev povezav med cenami proizvajalcev in dodano vrednostjo v celotni dobavni verigi bi bilo treba kmetom, vključno z združenji kmetov, dovoliti, da se s svojim prvim kupcem dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami. Ker imajo lahko medpanožne organizacije pomembno vlogo pri omogočanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga, bi jim bilo treba dovoliti, da določijo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti. Vendar bi morala uporaba klavzul o porazdelitvi vrednosti s strani kmetov, združenj kmetov in njihovega prvega kupca ostati prostovoljna.

(57)

Izkušnje z uporabo člena 188 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so pokazale, da je potreba po sprejetju izvedbenih aktov za upravljanje preprostih matematičnih procesov, povezanih z načinom dodeljevanja kvot, okorna in zahteva obsežne vire, ne da bi prinesla kakšne posebne prednosti. Komisija dejansko nima diskrecijskega manevrskega prostora na tem področju, saj je s tem povezana formula že določena v členu 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (11). Za zmanjšanje s tem povezanega upravnega bremena in poenostavitev procesa bi bilo treba določiti, da Komisija objavi rezultate dodelitve tarifnih kvot na ustrezni spletni strani. Poleg tega bi bilo treba vključiti specifično določbo, po kateri bi morale države članice izdajati dovoljenja le po tem, ko bi Komisija objavila rezultate dodelitve.

(58)

Da bi zagotovili učinkovito uporabo člena 209 Uredbe (EU) št. 1308/2013 s strani organizacij kmetov ali proizvajalcev oziroma njihovih združenj, bi bilo treba uvesti možnost, da se pri Komisiji zaprosi za mnenje o združljivosti njihovih sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.

(59)

Za zagotovitev, da je določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki dovoljujejo kolektivne sporazume in odločitve za začasno stabilizacijo zadevnih sektorjev v obdobjih hudega neravnovesja na trgih, mogoče izvajati učinkovito in pravočasno, bi bilo treba možnosti za takšne skupne ukrepe razširiti na kmete in združenja kmetov. Poleg tega taki začasni ukrepi ne bi smeli biti več dovoljeni v skrajnem primeru, temveč bi lahko dopolnjevali ukrepanje Unije v okviru javne intervencije, zasebnega skladiščenja in izrednih ukrepov, predvidenih z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(60)

Ker je ustrezno še naprej zagotavljati pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov pri prehodu po koncu sistema kvot ter spodbujati sektor k učinkovitejšemu odzivu na tržna in cenovna nihanja, določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki krepijo pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ne bi smele več imeti datuma prenehanja veljavnosti.

(61)

Kmetijski trgi bi morali biti pregledni, informacije o cenah pa dostopne in uporabne za vse udeležene.

(62)

Izkušnje z uporabo oddelka A dela II Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 so pokazale, da je pristop, v skladu s katerim je treba za odobritev omejenih povečanj mejnih vrednosti obogatitve vina, ki so po svojem značaju tehnična in nesporna, sprejeti izvedbene akte, zapleten in zahteva obsežne vire, ne da bi prinesel kakšne posebne prednosti. Za zmanjšanje s tem povezanega upravnega bremena in poenostavitev procesa bi bilo treba določiti, da morajo države članice, ki se odločijo uporabiti to odstopanje, o tem uradno obvestiti Komisijo.

(63)

Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa možnost razdelitve proračunskih obveznosti v letne obroke, vendar le v primeru odobritve večletnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali in zoonoz, programov preiskav navzočnosti škodljivih organizmov in programov za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije. Z namenom poenostavitve in za zmanjšanje upravnega bremena bi morala biti ta možnost razširjena na druge ukrepe, ki jih ureja navedena uredba.

(64)

Da bi se lahko spremembe, določene s to uredbo, uporabljale od 1. januarja 2018, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(65)

Uredbe (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 652/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se drugi pododstavek spremeni:

(2)

v členu 8(1) se točka (h)(ii) nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. Infrastruktura, nameščena zaradi demonstracije, se sme uporabljati po zaključku operacije. Pri demonstracijskih projektih se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni investicijski stroški. Stroški, upravičeni do podpore, so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter stroški nadomeščanja kmetov. Vsi stroški, opredeljeni v tem odstavku, se plačajo upravičencu.“;

(4)

člen 15 se spremeni:

(5)

člen 16 se spremeni:

(6)

člen 17 se spremeni:

(7)

člen 19 se spremeni:

(8)

v členu 20 se doda naslednji odstavek:

„4.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata, če se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov.“;

(9)

člen 23 se spremeni:

(10)

člen 28 se spremeni:

(11)

člen 29 se spremeni:

(12)

v členu 30(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice pri izračunu plačil, povezanih s podporo iz prvega pododstavka, odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevne podukrepe.“;

(13)

člen 31 se spremeni:

(14)

v členu 33 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Plačila za dobrobit živali v okviru tega ukrepa se odobrijo kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali operacije, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrobiti živali, in ki so aktivni kmetje v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(15)

člen 36 se spremeni:

(16)

v členu 37(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Podpora iz točke (a) člena 36(1) se odobri le za tiste zavarovalne pogodbe, ki krijejo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, zaradi česar je uničenega več kot 20 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letnega pridelka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube posameznega kmeta v danem letu.“;

(17)

člen 38 se spremeni:

(18)

člen 39 se spremeni:

(19)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Instrument za stabilizacijo dohodka za kmete v določenem sektorju

1.   Podpora iz točke (d) člena 36(1) se odobri le, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar zmanjšanje dohodka presega prag vsaj 20 % povprečnega letnega dohodka posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letne izgube dohodka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Dohodek v točki (d) člena 36(1) pomeni vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije manj kot 70 % izgube dohodka proizvajalca v letu, ko slednji postane upravičen do prejemanja te pomoči.

2.   Člen 39(2) do (5) se uporablja za podporo iz točke (d) člena 36(1).“;

(20)

člen 45 se spremeni:

(21)

člen 49 se spremeni:

(22)

v členu 59 se odstavek 4 spremeni:

(23)

člen 60 se spremeni:

(24)

v členu 62 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar je pomoč odobrena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1), kar zadeva izpad dohodka in stroške vzdrževanja, ter s členi 28 do 31, 33 in 34, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna. Zato organ, ki je funkcionalno neodvisen od organov, pristojnih za izvajanje programa, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, opravi izračune ali potrdi njihovo ustreznost in natančnost. V program razvoja podeželja se vključi izjava, v kateri se potrdita ustreznost in natančnost izračunov.“;

(25)

v členu 66(1) se črta točka (b);

(26)

v členu 74 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(27)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

(1)

člen 26 se spremeni:

(2)

v členu 38 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno prenehanje prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne dejavnosti prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N+4.“;

(3)

v členu 43(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 54(3) se točka (a)(ii) nadomesti z naslednjim:

(5)

v členu 63(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar niso izpolnjena nacionalna pravila ali pravila Unije o javnem naročanju, se del pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine, določi na podlagi resnosti neizpolnjevanja in v skladu z načelom sorazmernosti. Na zakonitost in pravilnost transakcije to vpliva samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.“;

(6)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena se lahko države članice odločijo, da:

(7)

tretji in četrti pododstavek člena 75(1) se nadomestita z naslednjim:

„Ne glede na prvi in drugi pododstavek tega odstavka lahko države članice:

V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se prvi in drugi pododstavek tega odstavka uporabljata v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta vložitve zahtevkov 2019.“;

(1)

člen 4 se spremeni:

(2)

v členu 6(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar država članica uporabi možnost iz drugega pododstavka člena 36(4), se nacionalna zgornja meja iz Priloge II, določena za ustrezno leto za to državo članico, lahko prekorači, in sicer za znesek, izračunan v skladu z navedenim pododstavkom.“;

(3)

člen 9 se spremeni:

(4)

v členu 11 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice lahko svoje odločitve o zmanjšanju plačil v skladu s tem členom vsako leto pregledajo, pod pogojem, da se zaradi tega ne zmanjšajo zneski, ki so na voljo za razvoj podeželja.

Države članice o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj v obdobju do leta 2019 Komisijo uradno obvestijo do 1. avgusta v letu pred uporabo takšnih odločitev, pri čemer je zadnji možni dan za takšno uradno obvestilo 1. avgust 2018.“;

(5)

členu 14 se spremeni:

(6)

v členu 31(1) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

(7)

v odstavku 4 člena 36 se dodata naslednja pododstavka:

„Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1) za ustrezno leto. Kadar država članica uporabi to povečanje, Komisija takšno povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V ta namen države članice do 31. januarja 2018 Komisijo uradno obvestijo o letnih odstotkih, za katere se bo vsako koledarsko leto od leta 2018 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Države članice lahko svojo odločitev iz drugega pododstavka tega odstavka vsako leto pregledajo in Komisijo o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, obvestijo do 1. avgusta leta pred njeno uporabo.“;

(8)

člen 44 se spremeni:

(9)

člen 46 se spremeni:

(10)

člen 50 se spremeni:

(11)

člen 52 se spremeni:

(12)

v členu 53 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice lahko do 1. avgusta katerega koli leta spremenijo svojo odločitev na podlagi tega poglavja ter se z učinkom od naslednjega leta odločijo:

Države članice Komisijo uradno obvestijo o vsaki odločitvi do datuma iz prvega pododstavka.“;

(13)

člen 70 se spremeni:

(14)

Priloga X se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi:

(1)

člen 33 se spremeni:

(2)

v členu 34 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

(3)

člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

Nacionalna finančna pomoč

1.   Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Ta pomoč se doda operativnemu skladu.

2.   Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, če je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobile in tržile organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, priznane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali členom 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v tej regiji.

3.   Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.“;

(4)

v členu 37 se točka (d)(ii) nadomesti z naslednjim:

(5)

v prvem odstavku člena 38 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

(6)

v členu 62 se doda naslednji odstavek:

„5.   Države članice to poglavje lahko uporabljajo za območja, kjer se pridelujejo vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo, registrirano v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Za namene tega poglavja se lahko ta območja obravnavajo kot območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(7)

člen 64 se spremeni:

(8)

člen 148 se spremeni:

(9)

v členu 149 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Organizacija proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 161(1), se lahko pogaja v imenu kmetov, ki so njeni člani, v zvezi z njihovo celotno skupno proizvodnjo ali njenim delom, o pogodbah za oddajo surovega mleka, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka ali zbiralcu v smislu drugega pododstavka člena 148(1).“;

(10)

člen 152 se spremeni:

(11)

člen 154 se spremeni:

(12)

člen 157 se spremeni:

(13)

v členu 159 se naslov nadomesti z naslednjim:

„Obvezno priznanje“;

(14)

člen 161 se spremeni:

(15)

člen 168 se spremeni:

(16)

členi 169, 170 in 171 se črtajo;

(17)

vstavi se naslednji oddelek:

„Oddelek 5a

Klavzule o porazdelitvi vrednosti

Člen 172a

Porazdelitev vrednosti

Brez poseganja v kakršne koli posebne klavzule o porazdelitvi vrednosti v sektorju sladkorja se lahko kmetje, pa tudi združenja kmetov, in njihovi prvi kupci dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se vsak razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.“;

(18)

v členu 184 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji ali njihov del ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 186 te uredbe ter izvedbenimi akti na podlagi člena 187 te uredbe.“;

(19)

člen 188 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 188

Postopek dodelitve tarifnih kvot

1.   Komisija prek ustrezne spletne publikacije objavi rezultate o dodelitvi tarifnih kvot za priglašene zahtevke ob upoštevanju razpoložljivih tarifnih kvot in priglašenih zahtevkov.

2.   V publikaciji iz odstavka 1 je, če je to ustrezno, navedena tudi potreba po zavrnitvi nerešenih zahtevkov, po začasni ustavitvi vlaganja zahtevkov ali po dodelitvi neporabljenih količin.

3.   Države članice uvozna in izvozna dovoljenja izdajo za količine, zaprošene v okviru uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere veljajo ustrezni koeficienti dodelitve, po objavi s strani Komisije v skladu z odstavkom 1.“;

(20)

člen 209 se spremeni:

(21)

člen 222 se spremeni:

(22)

v členu 232 se odstavek 2 črta;

(23)

Prilogi VII in VIII se spremenita v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

(1)

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„4.   V primeru odobritve večletnih ukrepov se lahko proračunske obveznosti razdelijo v letne obroke. Kadar se proračunske obveznosti tako razdelijo, Komisija dodeli letne obroke, pri čemer upošteva napredek ukrepov, ocenjene potrebe in razpoložljivi proračun.“;

(2)

v členu 13 se odstavek 5 črta;

(3)

v členu 22 se odstavek 5 črta;

(4)

v členu 27 se odstavek 5 črta.

(a)

točka 11(a) in (b) člena 3 uporablja od 1. januarja 2015;

(b)

točka 23(b) člena 1 uporablja od 1. januarja 2016; in

(c)

točka 3 člena 4 uporablja od 1. januarja 2019.