1.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 317/1

SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2111

z dne 5. julija 2016

o ustanovitvi in kapitalizaciji družbe Airport Handling S.p.A.

SA.21420 (2014/C) (ex 2014/NN), ki ju je izvedla Italija (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4103)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija je na podlagi pritožbe italijanske organe 23. junija 2010 obvestila, da bo v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) začela formalni postopek preiskave v povezavi s kapitalskimi vložki, ki jih je družba SEA S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SEA), državni upravljavec milanskih letališč Malpensa in Linate, med letoma 2002 in 2010 zagotovila svoji hčerinski družbi SEA Handling S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: SEAH), ponudniku zemeljske oskrbe na navedenih letališčih.

(2)

Družba SEA je bila v navedenem obdobju skoraj v celoti v lasti javnih organov, in sicer občine Milano (84,56 %) in pokrajine Milano (14,56 %), ter manjših delničarjev (0,88 %). Decembra 2011 je bilo 29,75 % kapitala družbe SEA prodanega zasebnemu skladu F2i (Fondi italiani per le infrastrutture). Do konca leta 2012 je sklad F2i svoj delež v družbi SEA povečal na 44,31 %. Ob koncu formalnega postopka preiskave s tem sklepom je družba SEA v 54,81-odstotni lasti občine Milano, 44,31-odstotni lasti sklada F2i in 0,88-odstotni lasti drugih delničarjev.

(3)

Komisija je 19. decembra 2012 sprejela Sklep C(2012) 9448, popravljen s Sklepom C(2013) 1668 z dne 22. marca 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep o vračilu), v zvezi s pomočjo, ki jo je družba SEA v obdobju 2002–2010 dodelila svoji hčerinski družbi SEAH. Komisija je ugotovila, da vsi kapitalski vložki družbe SEA v njeno hčerinsko družbo pomenijo nezakonito državno pomoč. Ugotovila je tudi, da bi bilo družbo SEAH sicer mogoče označiti za podjetje v težavah, vendar navedenih kapitalskih vložkov ne bi bilo mogoče razglasiti za združljive z notranjim trgom na podlagi smernic EU o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2).

(4)	Italiji je bilo zato naloženo, da mora sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, da od družbe SEAH izterja nezdružljivo državno pomoč v višini približno 359,644 milijona EUR in obresti za vračilo.

(5)	Italija, družba SEAH in občina Milano so 4. marca 2013, 15. marca 2013 oziroma 18. marca 2013 pri Splošnem sodišču vložile ničnostne tožbe zoper sklep o vračilu (zadeve T-125/13, T-152/13 in T-167/13). Zadeve T-125/13, T-152/13 in T-167/13 se še obravnavajo.

(6)

Družba SEAH in občina Milano sta 18. marca 2013 in 21. marca 2013 vložili predloga za odlog izvršitve sklepa o vračilu (zadevi T-152/13 R in T-167/13 R). Upravno sodišče v Lombardiji (v nadaljnjem besedilu: TAR Lombardia) je 21. maja 2013 odredilo odlog izvršitve sklepa o vračilu. Državni svet (v nadaljnjem besedilu: CdS) je 25. septembra 2013 razveljavil sklep TAR Lombardia. Predlog za odlog, vložen pri Splošnem sodišču, je bil umaknjen junija 2013 (3).

(7)

Italija se je 27. novembra 2013 v neuradnem postopku pred priglasitvijo s Komisijo posvetovala o naslednjih načrtih: prvič, o načrtu družbe SEA, da likvidira družbo SEAH; drugič, o nameri družbe SEA, da ustanovi novo hčerinsko družbo za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, imenovano „Airport Handling S.p.A.“ (v nadaljnjem besedilu: Airport Handling), in vanjo vloži začetni lastniški kapital. Italija je Komisijo v navedenem postopku pred priglasitvijo pozvala, naj potrdi, da:

(a)	prodaja sredstev družbe SEAH v likvidacijskem postopku ne vključuje elementov gospodarske kontinuitete z družbo Airport Handling, tako da se obveznosti prve ne prenesejo na drugo, zlasti ne vključuje zahteve za vračilo nezakonite in nezdružljive državne pomoči, odobrene družbi SEAH;

(b)	se kapitalski vložek družbe SEA v družbo Airport Handling ne šteje za državno pomoč.

(8)

Komisija je z dopisom z dne 9. julija 2014 Italijo obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z odločitvijo družbe SEA, da ustanovi družbo Airport Handling (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka iz leta 2014). Komisija je v navedenem postopku Italijo pozvala, naj v enem mesecu po prejetju tega dopisa predloži vse informacije, ki bi lahko pomagale pri presoji vprašanja prenosa obveznosti vračila z družbe SEAH na družbo Airport Handling ter morebitne pomoči, povezane s kapitalskim vložkom družbe SEA v družbo Airport Handling.

(9)

Italija ter družbi SEA in Airport Handling so 19. septembra 2014 pri Splošnem sodišču vložile ničnostne tožbe zoper sklep o začetku postopka iz leta 2014 (zadeve T-673/14, T-674/14 in T-688/14). Splošno sodišče (četrti senat) je tožbo v zadevi T-673/14 zavrnilo s sklepom z dne 8. decembra 2015; tožbi v zadevah T-674/14 in T-688/14 sta bili 14. oziroma 15. julija 2015 umaknjeni.

(10)

Družbi SEA in Airport Handling sta 23. septembra 2014 in 25. septembra 2014 vložili predloga za sprejetje začasnih ukrepov za odlog izvršitve sklepa Komisije o začetku postopka iz leta 2014 (zadevi T-674/14 R in T-688/14 R). Predsednik Splošnega sodišča je 29. septembra 2014 odredil odlog objave sklepa o začetku postopka iz leta 2014 v Uradnem listu Evropske unije. Nato je 28. novembra 2014 zavrnil predloga družb SEA in Airport Handling za začasne ukrepe ter razveljavil predhodni začasni ukrep, s katerim je bila Komisiji odrejena prepoved objave sklepa o začetku postopka iz leta 2014 (4).

(11)	Sklep o začetku postopka iz leta 2014 je bil v Uradnem listu Evropske unije (5) objavljen 6. februarja 2015, z njim pa je Komisija zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o preiskovanih ukrepih.

(12)	Italija je pripombe k sklepu o začetku postopka iz leta 2014 predložila z dopisom z dne 9. septembra 2014.

(13)	Komisija je prejela pripombe štirih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Italiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Italija je svoja stališča glede navedenih pripomb Komisiji sporočila z dopisom z dne 26. maja 2015.

(14)	Komisija je z dopisom z dne 20. maja 2015 Italijo zaprosila za dodatne informacije. Italija je odgovorila z dopisi z dne 19. in 22. junija 2015 ter 2. julija 2015.

(15)

Službe Komisije ter predstavniki italijanskih organov in skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust so se sestali 30. januarja 2015, 7. maja 2015 in 15. septembra 2015. Po navedenih sestankih je skrbniški sklad Komisiji 6. februarja 2015, 8. junija 2015, 13. avgusta 2015 in 23. septembra 2015 predložil več dokumentov, predvsem da bi jo obvestil o stanju postopka prodaje manjšinskega deleža v družbi Airport Handling. Narava in naloga skrbniškega sklada bosta pojasnjeni v oddelku 2.3.

(16)	Komisija je z dopisom z dne 23. oktobra 2015 Italijo zaprosila za dodatne informacije. Italija je odgovorila z dopisom z dne 10. novembra 2015.

(17)	25. novembra 2015 je potekal sestanek med službami Komisije ter italijanskimi organi, skrbniškim skladom Milan Airport Handling Trust in družbo D’Nata, ki se je pripravljala na pridobitev deleža v delniškem kapitalu družbe Airport Handling.

(18)	Italija je z dopisom z dne 16. decembra 2015 Komisijo obvestila o načrtih za delno spremembo obsega gospodarskih dejavnosti družbe Airport Handling.

(19)	Italija je povzetek glavnih elementov, ki jih je zagotovila med postopkom, predložila z dopisom z dne 18. decembra 2015. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 19. januarja 2016.

(20)	Italija je z dopisoma z dne 29. januarja in 15. februarja 2016 Komisiji zagotovila najnovejše informacije o postopku privatizacije družbe Airport Handling.

2. OPIS UKREPA

(21)

Preiskujeta se dva ukrepa. Prvič, ustanovitev družbe Airport Handling v povezavi z likvidacijo družbe SEAH. Komisija je ocenila, ali je ta ukrep povzročil gospodarsko kontinuiteto med družbama, tako da se je obveznost vračila z družbe SEAH prenesla na družbo Airport Handling. Drugič, zagotovitev lastniškega kapitala družbi Airport Handling s strani njene javne matične družbe SEA. Komisija je ocenila, ali je bil ta ukrep izveden pod tržnimi pogoji. V nadaljevanju so opisane okoliščine teh transakcij.

2.1 Sporazumi s sindikati in nove delovne pogodbe

(22)

Skupina SEA Group (SEA in SEAH), družba SEAH oziroma družba Airport Handling so v obdobju izvajanja preiskovanih ukrepov s sindikati, ki so zastopali zaposlene družbe SEAH, sklenile sporazume v okviru prostovoljne likvidacijo družbe SEAH, ki jo je začela družba SEA. Splošni cilj teh sporazumov je bil ohraniti delovna mesta celotnega osebja družbe SEAH ter zagotoviti nadaljnje in trajne dejavnosti oskrbe v skupini SEA Group. Sklenjeni so bili naslednji sporazumi.

(23)

Po odločitvi družbe SEA, da bi bilo treba družbo SEAH zaradi upoštevanja sklepa o vračilu likvidirati, je skupina SEA Group 4. novembra 2013 s sindikati sklenila sporazum za rešitev vprašanja presežnih delavcev družbe SEAH. Sporazum je določal načrt spodbud za prostovoljno prenehanje za vse zaposlene družbe SEAH, ki naj bi se izvajal s kolektivnimi odpuščanji in ustanovitvijo nove hčerinske družbe v 100-odstotni lasti družbe SEA, ki bi zaposlila del delovne sile družbe SEAH.

(24)

Navedeni sporazum je določal „osnutek poravnave“, v njem pa je bilo tudi navedeno, da sta potrebna „izvedbeni sporazum“ za določitev pravil za nove pogodbene pogoje in nova delovna struktura za zaposlene družbe Airport Handling, ker naj bi bila zaradi zahteve Komisije po preprečitvi kontinuitete potrebna nova vzpostavitev zaposlitvenih razmerij. Prav tako v skladu s sporazumom naj bi bila sklenitev takega izvedbenega sporazuma mogoča samo na podlagi „poslovnih pogajanj med družbo Airport Handling in prevozniki, ki delujejo na letališčih Linate in Malpensa, v razmerah svobodne konkurence“ (6). Skratka, izvedbeni sporazum je moral temeljiti na naslednjih načelih:

—	nadaljevanju cilja ohranitve delovnih mest vsega osebja družbe SEAH;

—	opredelitvi jasnih meril za morebitno premestitev osebja znotraj skupine SEA;

—	ekonomski upravičenosti dejavnosti oskrbe;

—	opredelitvi ustreznega vključujočega sistema odnosov med delodajalci in delojemalci;

—	nadaljnji uporabi sistema socialnega varstva skupine SEA Group.

(25)

Družba SEAH je 22. aprila 2014 začela izvajati shemo mobilnosti za odpuščene delavce (Collocamento in mobilità), tj. shemo socialne varnosti, s katero je italijanska država želela predvsem podpreti zaposlene podjetij v težavah v obdobjih brezposelnosti (7). Družba SEAH je takrat imela 2 214 zaposlenih, kar ustreza 1 980 zaposlenim s polnim delovnim časom.

(26)	Družba Airport Handling je imela 31. maja 2015 […] (1) zaposlenih ([…] (1) ekvivalentov polnega delovnega časa, v nadaljnjem besedilu: EPDČ), od tega je bilo […] (1) zaposlenih ([…] (1) EPDČ) nekdanjih delavcev družbe SEAH.

(27)	D (*1) ružba SEAH in sindikati so 4. junija 2014 podpisali izvedbeni sporazum, namenjen izvajanju določb osnutka poravnave, opisanega v uvodni izjavi 24.

(28)

V sporazumu je bilo navedeno, da družba SEA soglaša, prvič, da družba Airport Handling zaposli osebje družbe SEAH v obsegu in glede na profile delovnih mest, ki jih potrebuje, in, drugič, da se začnejo pogajanja s sindikalnimi organizacijami glede meril za izbiro osebja. V sporazumu je tudi poudarjeno, da bo vsaka nova pogodba o zaposlitvi z družbo Airport Handling nujno vključevala formalno in vsebinsko prekinitev pogodbe o zaposlitvi z družbo SEAH.

(29)	Družba SEAH je v skladu z navedenim sporazumom pokazala pripravljenost, da zagotovi shemo finančnih spodbud za delavce, ki bodo do 30. junija 2014 pristali na to, da ne bodo nasprotovali ukrepom odpuščanja.

(30)

Družba Airport Handling je 4. junija 2014 sklenila tudi sporazum s sindikalnimi organizacijami. V njem je določeno število zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jih je družba Airport Handling potrebovala 1. julija 2014. Določeno je bilo tudi, da družba Airport Handling soglaša, da bo prednostno ponovno zaposlila nekdanje zaposlene družbe SEAH.

(31)

V zadevnem sporazumu je navedeno domnevno povpraševanje družbe Airport Handling po delovni sili, izraženo v EPDČ. V okviru tega je bilo v sporazumu poudarjeno, da se lahko navedeno spremeni glede na skupno število in/ali spremenljivke, navedene v sporazumu. Ocene potreb po osebju so bile naslednje: […] (*1) EPDČ stalnih zaposlenih za operacije; […] (*1) EPDČ članov upravnega osebja; […] (*1) EPDČ zaposlenih za določen čas za sezonske dejavnosti. V sporazumu je navedeno, da se bo družba Airport Handling za izpolnitev navedenega povpraševanja prednostno obrnila na posameznike, trenutno zaposlene v družbi SEAH. Sporazum določa tudi postopek zaposlovanja, pravno in finančno vsebino pogodb o zaposlitvi, socialno politiko in organizacijo dela. V skladu z določbami sporazuma bo nekdanje osebje družbe SEAH zaposleno na podlagi novih pogodb z bistveno drugačnimi ekonomskimi pogoji.

(32)

Delovne ureditve, določene v navedenem sporazumu, se razlikujejo od tistih, ki jih je družba SEAH uporabljala za svoje zaposlene. Natančneje:

—

v skladu z nacionalno kolektivno delovno pogodbo za letalsko osebje naj bi se za družbo Airport Handling uporabljal oddelek Ponudniki oskrbe, medtem ko se je za pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki jih je prej zaposlovala družba SEAH, uporabljal oddelek Upravljavci letališča. Po navedbah Italije oddelek Ponudniki oskrbe določa drugačne pogoje v zvezi z dopustom (20 namesto 22 dni na leto), delovnim časom (7 ur in 30 minut na dan namesto 7 ur in 15 minut na dan) ter nadomestilom in dodatki (odprava nadomestila za šestdnevni delavnik);

—	drugačna ureditev pravic v zvezi s plačo, npr. družba Airport Handling ne bo uporabljala nekaterih postavk iz podjetniške pogodbe, ki dopolnjuje nacionalno kolektivno delovno pogodbo, ki jo je družba SEAH uporabljala za svoje zaposlene;

—	drugačna organizacija zaposlenih (npr. […] (*1)).

(33)

Po navedbah Italije to pomeni, da:

—	se skupni stroški dela družbe Airport Handling znižajo za 30 % v primerjavi s skupnimi stroški dela družbe SEAH;

—	se je breme stroškov družbe Airport Handling na podlagi dopolnilne podjetniške pogodbe zmanjšalo za […] (1) % v primerjavi s stroški družbe SEAH, pri čemer so bila povprečna znižanja plač na letni podlagi […] (1) -kratnik mesečne plače.

(34)	Izredna skupščina delničarjev družbe SEAH je 9. junija 2014 odobrila prenehanje družbe in njeno prostovoljno likvidacijo, pri čemer je bil za datum dejanskega prenehanja določen 1. julij 2014 (8).

(35)	Imenovan je bil likvidacijski upravitelj, ki so mu bili naloženi prodaja premoženja družbe, poplačilo upnikov ter priprava končne likvidacijske bilance stanja in poročila.

(36)	Sindikalne organizacije so kot pogoj za začetek veljavnosti sporazumov z dne 4. junija 2014 zahtevale pozitiven izid referenduma med zaposlenimi družbe SEAH. Navedeni referendum je potekal 11. in 13. junija 2014. Na njem je bil sporazum z dne 4. junija 2014 zavrnjen.

(37)

Skupščina delničarjev družbe SEAH se je zato 1. julija 2014 odločila, da rok za prenehanje dejavnosti družbe SEAH podaljša do 31. avgusta 2014, pri čemer je likvidacijskega upravitelja (ki je funkcijo nastopil 1. julija 2014) pooblastila, da do navedenega datuma začasno upravlja družbo, po izteku navedenega roka pa začne prodajo sredstev družbe SEAH in prenehanje njene dejavnosti.

(38)

Da bi sindikalne organizacije naredile korak naprej po negativnem izidu referenduma 14. junija 2014, so 4. julija 2014 predlagale nekatere razjasnitve točk sporazuma z dne 4. junija 2014, na primer da je treba dodatne delovne dneve enakomerno porazdeliti na vse leto, da sklicevanje na „učinkovitost delovnega časa“ pomeni, da je treba v petdnevnem delovnem tednu delati vsaj 7,5 ure na dan in da lahko delavci glede tega, kako bodo delali med nekaterimi prazniki, ki v skladu z novim sporazumom niso več plačani, izbirajo med dvema možnostma. Družba Airport Handling je 7. julija 2014 potrdila navedene predloge, 15. julija 2014 pa podpisala dopolnilni sporazum, ki je potrjeval veljavnost sporazuma z dne 4. junija 2014 in vključeval pojasnila, ki so jih zahtevale sindikalne organizacije. Vendar z navedenim novim sporazumom niso bile uvedene bistvene spremembe v primerjavi s predhodno zavrnjenim sporazumom z dne 4. junija 2014.

(39)

Družba SEAH je avgusta 2014 odpustila vse svoje zaposlene. Hkrati je družba Airport Handling začela zaposlovati tiste nekdanje delavce družbe SEAH, ki jih je potrebovala za svoje dejavnosti. Družba Airport Handling se je obrnila tudi na družbo Adecco, ponudnika storitev na področju začasnega dela, da bi zaposlila začasne delavce.

(40)

Družba SEAH je prenehala poslovati 1. septembra 2014. Istega dne je družba Airport Handling začela dejavnosti na milanskih letališčih. Na dan 1. septembra 2014 je imela […] (*1) zaposlenih ([…] (*1) EPDČ), tako da je zaposlovala […] (*1) % delavcev, ki jih je družba SEAH zaposlovala 22. aprila 2014, ko je začela uradne postopke za kolektivni odpust svojih zaposlenih. Poleg tega je imela družba Airport Handling […] (*1) začasnih delavcev ([…] (*1) EPDČ) […] (*1).

2.2 Pogodba z letalskimi prevozniki

(41)	Družba SEAH je z dopisom z dne 22. aprila 2014 letalske prevoznike, dobavitelje in druge zainteresirane strani obvestila, da bo s 1. julijem 2014 prenehala poslovati, tako da bo na navedeni datum prenehala zagotavljati storitve zemeljske oskrbe na milanskih letališčih.

(42)	Na podlagi navedenega obvestila se je deset letalskih prevoznikov odločilo, da storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih ne bodo zaupali družbama SEAH in Airport Handling, ampak drugim ponudnikom.

(43)

Hkrati je družbo Airport Handling za ponudnika storitev zemeljske oskrbe na podlagi javnih razpisov izbralo 19 letalskih prevoznikov, ki so delovali na milanskih letališčih. Drugi letalski prevozniki so družbo Airport Handling izbrali na podlagi postopkov konkurenčnega dialoga. Po navedbah Italije izbira ponudnika storitev običajno temelji na presoji nekaterih dejavnikov, kot so cena, finančna trdnost ponudnika, razpoložljivost zmogljive opreme, obstoj mreže, dotedanji rezultati, izkušnje in kompetence izvajalca.

2.3 Ustanovitev družbe Airport Handling in prenos deleža družbe SEA na skrbniški sklad Milan Airport Handling Trust; kapitalizacija družbe Airport Handling

(44)	Družba Airport Handling je bila ustanovljena 9. septembra 2013 kot družba z omejeno odgovornostjo in delniškim kapitalom v višini 10 000 EUR.

(45)

Upravni odbor družbe SEA se je 10. marca 2014 odločil, da bo kapital družbe Airport Handling povečal za 2,5 milijona EUR, da bi družba izpolnjevala zahteve za to, da jo nacionalna uprava za civilno letalstvo (ENAC) certificira kot izvajalca storitev zemeljske oskrbe. V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili ENAC dodeli licence ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, ki izpolnjujejo naslednje zahteve (9):

—	kapital v višini vsaj ene četrtine verjetnega prometa;

—	ustrezna operativna sredstva in organizacijska zmogljivost za izvajanje storitev;

—	certifikat, ki dokazuje, da so izpolnjene vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnopravne in varnostne zakonodaje.

(46)	Upravni odbor družbe SEA se je 30. junija 2014 odločil za ustanovitev skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad) in povečanje kapitala družbe Airport Handling na 25 milijonov EUR.

(47)

Skrbniški sklad je bil ustanovljen 30. junija 2014, istega dne pa je bila podpisana tudi skrbniška pogodba. Kot izhaja iz ustanovitvenega akta, skrbniški sklad: (i) do prodaje manjšinskega deleža v družbi nastopa kot edini delničar družbe Airport Handling in (ii) zagotavlja, da med družbama Airport Handling in SEA Handling ni gospodarske kontinuitete.

(48)

Glede na skrbniško pogodbo je bil skrbniški sklad ustanovljen za posebne namene, da se:

—	potrdi in preveri gospodarsko diskontinuiteto med družbo Airport Handling ter družbama SEA in SEAH, ki je zagotovljena zlasti z upravljanjem družbe Airport Handling neodvisno od družbe SEA;

—	omogoči vstop neodvisnih tretjih vlagateljev v delniški kapital družbe Airport Handling za najmanj 30-odstotni poslovni delež.

(49)

V skrbniški pogodbi je navedeno, da skrbniški sklad za izpolnitev te naloge izvaja pooblastila, v skladu s katerimi:

—	imenuje direktorje, zakonite revizorje in druge organe družbe, pri čemer izbira med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in nimajo operativne odgovornosti v družbi SEA ali SEAH ali niso v zaposlitvenem razmerju s katero od njiju;

—	od direktorjev zahteva poročilo o dogodkih, povezanih z gospodarsko diskontinuiteto, ki so se zgodili pred ustanovitvijo skrbniškega sklada, in

—

zagotavlja, da so vzpostavljeni ustrezni postopki za preprečitev, da bi se družba Airport Handling v primerjavi s konkurenti neupravičeno okoristila s poslovnimi informacijami družbe SEA pri pridobivanju ali ohranjanju pogodb z letalskimi prevozniki, pri čemer se upoštevajo omejitve iz Priloge A k skrbniški pogodbi.

(50)

Natančneje, v skladu s skrbniško pogodbo skrbnik preveri, da od ustanovitve družbe Airport Handling ni bilo pravnih dejanj, na podlagi katerih bi se z družbe SEAH na družbo Airport Handling prenesla kakršna koli sredstva, premično in nepremično premoženje, pogodbe z letalskimi prevozniki in/ali ponudniki storitev oskrbe, pravice intelektualne lastnine ali enostranske zaveze z ekonomskimi učinki (tj. stvarna ali osebna jamstva), razen tistih, ki so določeni s skrbniško pogodbo.

(51)

Tako so s skrbniško pogodbo iz obsega nadzornih pooblastil skrbnika izključeni:

—	dejstvo, da je družbo Airport Handling ustanovila in kapitalizirala družba SEA;

—	dejstvo, da je družba Airport Handling prevzela osebje od družbe SEAH;

—	dejstvo, da družba Airport Handling najema sredstva in opremo za zagotavljanje oskrbe od družbe SEAH na podlagi najemne pogodbe, ki naj bi se iztekla 28. februarja 2015.

(52)

Skrbniška pogodba tudi določa, da mora skrbnik preveriti, da:

—	je razen pooblastil, ki so družbi SEA dodeljena na podlagi skrbniške pogodbe, operativno upravljanje družbe Airport Handling ločeno od upravljanja družbe SEA, pod kontrolo in nadzorom upravnega odbora, katerega člane samostojno imenuje skrbnik;

—

pred ustanovitvijo skrbniškega sklada ali po njej družbi SEA in Airport Handling ne predložita pravnih listin, s katerimi bi družba SEA prenesla sredstva, premično ali nepremično premoženje, pogodbe, enostranske zaveze z ekonomskimi učinki (tj. stvarna ali osebna jamstva) ali pravice intelektualne lastnine, razen tistih, ki so določeni s skrbniško pogodbo ali jih družba SEA zahteva kot imetnica koncesije za milanski letališči, in

—

družba Airport Handling vzpostavi postopke in preverjanja za preprečitev, da bi se lahko neupravičeno okoristila z lastniškimi poslovnimi informacijami družbe SEA pri pridobivanju ali ohranjanju pogodb z letalskimi prevozniki, kot so informacije o pogodbah, ki jih je v preteklosti sklenila družba SEAH, ali zahtevah letalskih prevoznikov, ki so bile družbi SEA poslane kot upravljavcu letališča.

(53)

Vendar v skladu s skrbniško pogodbo ni naloga skrbnika, da preveri ali oceni, ali:

—	so predstavniki družbe SEA sodelovali na pogajanjih z zaposlenimi, ki naj bi jih prevzela družba Airport Handling;

—	družba Airport Handling uporablja zunanje zaposlene družbe SEA, vključno z njenim generalnim direktorjem, ki naj bi na položaju ostal za celotno trajanje skrbniškega sklada;

—	bo nekatere centralizirane storitve še naprej zagotavljala družba SEA;

—	lahko družba SEA preverja ravni kakovosti storitev v skladu z nalogami, ki jih ima kot letališki upravljavec infrastrukture milanskih letališč;

—	so odločitve o prihodnjem financiranju družbe Airport Handling v celoti prepuščene družbi SEA, brez poseganja v pravice upravnega odbora družbe Airport Handling, da sprejema odločitve za izvajanje poslovnega načrta.

(54)

Kar zadeva vstop tretjega vlagatelja v družbo Airport Handling, skrbniška pogodba določa, da mora začetno fazo postopka za odprtje kapitala družbe Airport Handling „upravičenim delničarjem“ (tj. fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom, ki se, če imajo stalno prebivališče ali sedež v Italiji, ne štejejo za javne subjekte ali družbe pod nadzorom italijanske države, razen družb, ki kotirajo na borzi) voditi družba SEA, končana pa naj bi bila do 28. februarja 2015.

(55)

Skrbniška pogodba določa, da bo, če bo imela družba SEA 1. marca 2015 še vedno več kot […] (*1) -odstotni delež v družbi Airport Handling, skrbnik začel iskati vlagatelje, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki mu jih bo družba SEA pred tem poslala v pogodbi, o kateri je treba obvestiti odvetnika, ki deluje kot zastopnik skrbniškega sklada, in ki jih lahko družba SEA pravočasno spremeni. To je edini primer, v katerem lahko skrbnik odsvoji delež v družbi Airport Handling brez soglasja družbe SEA.

(56)

Skrbniška pogodba tudi določa, da bo po prodaji […] (*1) -odstotnega deleža družbe SEA v družbi Airport Handling družba SEA poiskala zasebne vlagatelje, ki bodo pripravljeni prevzeti nadaljnje deleže v kapitalu družbe Airport Handling, ob upoštevanju socialnih vidikov in obveznosti družbe SEA, da še naprej zagotavlja storitve zemeljske oskrbe na milanskih letališčih.

(57)

Upravni odbor družbe Airport Handling je 26. avgusta 2014 odobril dodatek k skrbniški pogodbi. V njem je bilo določeno, da bo družba Airport Handling v skladu s členom 2346(6) italijanskega civilnega zakonika (10) izdala 20 000 udeležbenih kapitalskih instrumentov – SFP (strumenti finanziari partecipativi) po nominalni vrednosti 1 000 EUR, ki bodo ponujeni družbi SEA. Dodatek je bil podpisan naslednjega dne.

(58)	Skupščina delničarjev družbe Airport Handling (11) se je 27. avgusta 2014 odločila povečati kapital družbe Airport Handling z 1,3 milijona EUR na 5 milijonov EUR, ki jih je vpisala in vplačala družba SEA.

(59)	Istega dne je družba SEA celotni delež v družbi Airport Handling prenesla na skrbniški sklad in za njeno upravljanje imenovala skrbnika, tj. družbo Crowe Horwath Trustee Services (v nadaljnjem besedilu: skrbnik).

(60)

Skrbnik je 27. avgusta 2014 imenoval nov upravni odbor družbe Airport Handling. SEA […] (*1) višjih vodstvenih delavcev […] (*1), od petih, […] (*1). Po navedbah Italije oba opravljata svoje dejavnosti v izključnem interesu družbe Airport Handling na podlagi pogodbe o napotitvi iz matične družbe SEA.

(61)

Prav tako 27. avgusta 2014, po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad, se je skupščina delničarjev družbe Airport Handling (12) odločila za preoblikovanje družbe Airport Handling iz družbe z omejeno odgovornostjo (S.R.L) v delniško družbo (S.p.A) in izdajo 20 000 instrumentov SFP po ceni 1 000 EUR, ki jih je za vpis ponudila družbi SEA. Instrumente SFP je družba SEA vpisala in vplačala naslednji dan, s čimer se je skupni kapital družbe Airport Handling povečal na 25 milijonov EUR (5 milijonov EUR delniškega kapitala in 20 milijonov EUR v obliki instrumentov SFP).

2.4 Poskus prodaje sredstev družbe SEAH; najemna pogodba z družbo Airport Handling

(62)

Likvidacijski upravitelj je 12. novembra 2014 objavil razpis za prijavo interesa za nakup sredstev družbe SEAH; razpis je bil objavljen v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije:

„Italija – Milano: Prodaja opreme, ki med drugim obsega: nakladalce tovora, transporterje, dvižne ploščadi, paletne viličarje, premične/vlečne tekoče trakove, premične/vlečne/BAE stopnice, električne/dizelske/hibridne traktorje, sode, generatorje, klimatske naprave, kompresorje, vozičke za prtljago/blago 2014/5 218-385934 – Razpis za prijavo interesa“ (13). Za namene razpisa za prijavo interesa so bila sredstva razdeljena v devet sklopov.

(63)

Družba SEAH je pri Istituto del Marchio di Qualità S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: IMQ) naročila celovito vrednotenje svojih sredstev ter na podlagi tega določitev najemnine za svojo opremo za zemeljsko oskrbo in prodajne cene sredstev. IMQ je predložil dve poročili: 25. junija 2014 v zvezi z najemnino; 16. oktobra 2014 v zvezi z razdelitvijo sredstev na sklope za prodajo. Po navedbah IMQ ocenjena vrednost sredstev pomeni verjetno tržno vrednost, ki bi jo sredstva s podobnimi tehničnimi značilnostmi, zmogljivostjo, popravili ter skladiščenjem, uporabo in starostjo imela v denarnem smislu.

(64)	Zadnji dan za oddajo ponudb za vseh devet sklopov za prodajo je bil 26. januar 2015.

(65)	IMQ je predlagal najemnino za opremo družbe SEAH za zemeljsko oskrbo v višini […] (1) EUR na polletje ([…] (1) EUR na leto).

(66)	Družbi SEAH in Airport Handling sta 1. septembra 2014 sklenili najemno pogodbo, s katero naj bi družba Airport Handling najela opremo družbe SEAH za zemeljsko oskrbo za najemnino v višini […] (*1) EUR, tj. za znesek, ki ga je predlagal IMQ. Najemna pogodba naj bi se iztekla 31. avgusta 2015.

(67)

Da bi družbi Airport Handling in SEAH potrdili pravilnosti postopka vrednotenja, ki ga je izvedel IMQ, sta 1. septembra 2014 pri še enem neodvisnem izvedencu, družbi Ernst & Young financial-business Advisors SpA (v nadaljnjem besedilu: E&Y) naročili ponovno oceno višine najemnine. V okviru sta se tega pogodbeno dogovorili, da bo pogodbena najemnina ustrezno prilagojena z učinkom za nazaj, če bo z drugim vrednotenjem ugotovljeno, da tržna vrednost za vsaj […] (*1) % odstopa od višine, ki jo je določil IMQ.

(68)

Družba E&Y je poročilo predložila 15. oktobra 2014 in tržno vrednost za najem sredstev družbe SEAH določila na […] (*1) EUR na leto. Družbi Airport Handling in SEAH sta se 25. oktobra 2014 dogovorili, da bosta razširili analizo, ki jo je izvedla družba E&Y, in slednji naročili, naj analizira dejanske pogoje poslovanja in fizično stanje sredstev (družba E&Y je pri oceni prvotno izhajala iz fizičnega pregleda sredstev na podlagi vzorca). Ta analiza je pokazala, da številni stroji in oprema niso primerni za uporabo glede na kratko trajanje najema in visoke stroške potrebnih popravil zaradi zastarelosti številnih delov opreme. Po navedbah skrbniškega sklada sta na datum njegove predložitve pripomb k sklepu o začetku postopka iz leta 2014 družbi SEAH in Airport Handling iskali rešitev, da bi se izognili sodnemu sporu. Posledično je bila najemnina za nazaj prilagojena na […] (*1) EUR na leto.

(69)

Upravni odbor družbe Airport Handling se je 26. novembra 2014 odločil začeti javni razpis za nakup nove opreme na trgu. Družba Airport Handling je 11. februarja 2015 na podlagi navedenega razpisnega postopka približno […] (*1) % svoje opreme zamenjala s sredstvi, ki so bila kupljena na trgu in so stala približno […] (*1) EUR. Po navedbah italijanskih organov je družba Airport Handling navedeni nakup financirala izključno z lastnimi sredstvi.

(70)	Razpis za prodajo sredstev družbe SEAH je bil 9. februarja 2015 razglašen za neuspešen, saj ni noben ponudnik prijavil interesa za nakup nobenega sklopa.

(71)

Družba SEAH je 26. februarja 2015 prejela prvo obvestilo družbe Airport Handling, s katerim je ta prijavila interes za nakup šestih od devetih sklopov razpisa. Družba Airport Handling je 3. junija 2015 ponovila svojo prijavo interesa. 18. septembra 2015 je bilo […] (*1) prodanih družbi Airport Handling po ceni, navedeni v prvotnem razpisnem postopku, tj. […] (*1) EUR.

2.5 Prodaja manjšinskega deleža v družbi Airport Handling

(72)	Kot določa skrbniška pogodba, je skrbnik začel postopek za prodajo manjšinskega deleža v kapitalu družbe Airport Handling.

(73)

V ta namen je skrbnik 27. januarja 2015 imenoval italijansko podružnico banke BNP Paribas za finančnega svetovalca v zvezi s prodajo „vsaj 30 %“ delniškega kapitala družbe Airport Handling tretjim vlagateljem. Italijanski organi so opozorili, da je banka BNP Paribas kot finančni svetovalec organizirala postopek prodaje popolnoma neodvisno. Banka BNP Paribas je načrtovala naslednje faze prodaje: 1.predhodno preverjanje; 2. organizacijo transakcije; 3. sklenitev transakcije.

(74)	Nezavezujoče ponudbe za nakup […] (1) –[…] (1)-odstotnega deleža v družbi Airport Handling je oddalo pet zainteresiranih vlagateljev: […] (1), […] (1), […] (1), […] (1) in […] (*1).

(75)

Kot je razvidno iz osnutka prodajne pogodbe, ki ga je predložila Italija, se skrbnik, da bi vlagatelju omogočil operativni nadzor nad družbo Airport Handling, zavezuje, da bo v celotnem obdobju do izteka obdobja mirovanja (14) vlagatelju dodelil pravico, da imenuje večino, tj. tri od petih članov upravnega odbora, med drugim izvršnega direktorja družbe, predsednika upravnega odbora pa bo imenovala skupščina delničarjev.

(76)	Skrbnik je 21. septembra 2015 z družbo D’Nata podpisal zavezujoč okvirni naložbeni sporazum za prodajo […] (*1) % delnic družbe Airport Handling. V skladu z zadevnim sporazumom veljajo v nadaljevanju navedeni dogovori.

(77)

Začetna naložba: Ko organi za nadzor nad združitvami odobrijo pridobitev, družba D’Nata pridobi […] (*1) % delnic družbe Airport Handling s pravico do imenovanja večine upravnega odbora in izvršnega direktorja. Cilj navedenega dogovora je bil, da družba D’Nata, čeprav je manjšinski delničar, dejansko pridobi položaj obvladujočega delničarja.

(78)

Dodatna naložba: V okviru ureditve nakupne opcije je družba D’Nata upravičena do pridobitve dodatnega […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling. Posebna „prodajna opcija v zvezi z državno pomočjo“ določa, da bo imela družba D’Nata pravico nazaj prodati svoj […] (*1) -odstotni delež za prilagojeno prvotno nakupno ceno, če bo Komisija sprejela negativni sklep ali če 18 mesecev po zaključku začetne naložbe postopek v zvezi z državno pomočjo še ne bo končan.

(79)

Italijanski organ za konkurenco, Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato, je 8. februarja 2016 na podlagi italijanske zakonodaje o nadzoru nad združitvami družbi D’Nata odobril pridobitev izključnega nadzora nad družbo Airport Handling. Skrbnik je Komisijo obvestil, da bo na podlagi navedene odobritve skupaj z družbo D’Nata naložbo zaključil 8. marca 2016.

2.6 Poslovni načrt za obdobje 2014–2017

2.6.1 Poslovni načrt z dne 14. novembra 2013

(80)

Italija je v fazi predhodne preiskave predložila poslovni načrt družbe Airport Handling za obdobje 2014–2017 z dne 14. novembra 2013 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt iz novembra 2013), da bi dokazala, da je bila naložba družbe SEA v kapital družbe Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Glavni elementi navedenega načrta so povzeti v nadaljevanju.

(81)

Poslovni načrt je osredotočen na storitve oskrbe na ploščadi (15) in oskrbe potnikov (16), ki predstavljajo glavnino dejavnosti družbe Airport Handling. Skupni tržni delež družbe na letališčih Malpensa in Linate naj bi v drugi polovici leta 2014 znašal [50–70] (*1) % oziroma [50–70] (*1) %, do leta 2017 pa naj bi se povečal na [60–80] (*1) % oziroma [60–80] (*1) %.

(82)

Napovedi v načrtu prikazujejo vse večje prihodke iz poslovanja zaradi napovedanega povečevanja tržnega deleža. Skupni prihodki naj bi se na podlagi predpostavke o […] (*1)–[…] (*1)-odstotnem letnem povečanju potniškega prometa v obdobju 2014–2017 z […] (*1) EUR v drugi polovici leta 2014 povečali na […] (*1) EUR v letu 2017.

(83)

Povprečno število osebja naj bi se zaradi povečanja števila pogodb o zaposlitvi za določen čas predvidoma povečalo z […] (*1) EPDČ v letu 2014 na […] (*1) EPDČ v letu 2017. Stroški dela naj bi po ocenah znašali približno […] (*1) % vseh obratovalnih stroškov. Družba SEA naj bi v referenčnem obdobju produktivnost povečala za 12 %, in sicer na podlagi treh glavnih dejavnikov:

—

povečanja učinkovitosti ob zagonu družbe Airport Handling (s prilagoditvijo deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas in pogodb o delu s krajšim delovnim časom; boljšo opredelitvijo delovnega programa2; prilagoditvijo organizacijske strukture za učinkovito porabo sredstev z omejevanjem zaposlovanja sezonskih delavcev; povečanjem zmogljivosti obstoječe delovne sile);

—	ekonomije obsega, ki izhaja iz povečanja prometa;

—	strukturnih prilagoditev v poslovnih procesih (boljše načrtovanje in organizacija dela; naložbe v tehnične rešitve, da se omogoči delna ali popolna avtomatizacija nekaterih dejavnosti; povezovanje izdatkov za delovno silo s poslovnimi učinki in rezultati).

(84)

Začetni zagonski stroški novih pogajanj za sklenitev pogodb s strankami in dobavitelji, kolektivnih pogodb, zaposlovanja, zapisa organizacijskih/upravnih/operativnih postopkov, pravni stroški, bančni stroški, stroški svetovanja ter nakupa drobnega materiala in raznih drobnarij naj bi po pričakovanjih znašali […] (*1) EUR.

(85)

Operativni zagonski stroški, tj. naložbe v osnovna sredstva, potrebne za to, da družba Airport Handling začne poslovati, so bili ocenjeni na […] (*1) EUR za novo opremo. Vendar je bilo za namen poslovnega načrta iz novembra 2013 predvideno, da bo družba Airport Handling kupila rabljeno opremo za zemeljsko oskrbo, vredno […] (*1) EUR.

(86)	Da bi se pokrili izdatki za vse ocenjene zagonske stroške, se v poslovnem načrtu zahteva povečanje kapitala za […] (1) EUR v letu […] (1).

2.6.2 Poslovni načrt z dne 6. avgusta 2014

(87)

Italija je pozneje med preiskavo predložila revidiran poslovni načrt za obdobje 2014–2017 z dne 6. avgusta 2014 (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt iz avgusta 2014), kakor ga je upravni odbor družbe Airport Handling potrdil 26. avgusta 2014. Glede na informacije, ki jih je zagotovila Italija, je bila navedena revizija dokončana že julija 2014. Glavne predpostavke iz navedenega načrta so povzete v nadaljevanju.

(88)	Tržni delež: Kar zadeva […] (1), sta v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 na podlagi posodobljenih napovedanih ravni prometa […] (1) in […] (1) predvidena nekoliko nižja rast kot v prejšnjem načrtu in [70–80] (1)-odstotni tržni delež v letu […] (*1).

(89)	Cene: Cene na enoto (na premik letala) so višje od cen, predvidenih v poslovnem načrtu iz novembra 2013, in so v nominalnem smislu nespremenjene v celotnem obdobju 2014–2017.

(90)	Stroški osebja: Ocenjeni stroški osebja v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 so nekoliko višji od tistih, ki so predvideni v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ter znašajo med […] (1) in […] (1) % obratovalnih stroškov. Razlog za navedeno zvišanje je […] (*1).

(91)

Drugi stroški, ki so se upoštevali, so bili zunanji stroški, amortizacija in rezervacije, kar je skupaj znašalo približno […] (*1) % vseh obratovalnih stroškov, in regulirani stroški (približno […] (*1) %) storitev, ki jih družba SEA zagotavlja družbi Airport Handling za uporabo skupne infrastrukture letališča v souporabi (zlasti […] (*1)). V poslovnem načrtu iz avgusta 2014 je bilo ocenjeno, da bo treba […] (*1) EUR vložiti v nakup opreme, od tega […] (*1) % v nakup nove opreme in […] (*1) % v nakup rabljenih vozil na trgu. Te številke so temeljile na ponudbah potencialnih dobaviteljev, ki jih je družba Airport Handling prejela marca 2014.

(92)	Tako kot iz poslovnega načrta iz novembra 2013 je tudi iz poslovnega načrta iz avgusta 2014 razvidno znižanje obratovalnih stroškov v primerjavi s stroškovno strukturo družbe SEAH, doseženo predvsem s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem števila zaposlenih.

2.6.3 Ekonomska vrednotenja poslovnega načrta

2.6.3.1 Poročilo BCG

(93)	Družba Airport Handling je pri skupini Boston Consulting Group naročila predhodno neodvisno oceno poslovnega načrta za obdobje 2014–2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo BCG). Skupina BCG je poročilo predložila 14. oktobra 2014.

(94)	Poročilo BCG temelji na poslovnem načrtu, potrjenem 26. avgusta 2014, poslovnem načrtu, sestavljenem novembra 2013, lastnih izkušnjah v panogi in znanju skupine BCG ter javnih podatkih v zvezi z dogajanjem na trgu in glavnimi izvajalci zemeljske oskrbe.

(95)

Skratka, skupina BCG je ocenila naslednje predpostavke, na katerih je temeljil poslovni načrt: obete glede prihodkov (na podlagi predvidenih možnosti za rast prometa, predvidene rasti obsega storitev, ki jih upravlja družba Airport Handling); stroške osebja (na podlagi stroškov na EPDČ; predvideno povečanje produktivnosti); načrtovane naložbe (skupni znesek […] (*1) EUR).

(96)	Skupina BCG je ugotovitve povzela, kot je navedeno v nadaljevanju.

(97)

V bistvu se predpostavke glede obsega prometa na ravni družbe SEA zdijo tehtne in v skladu z napovedmi pomembnih organizacij, zlasti IATA in Eurocontrol. Vendar je skupina BCG opozorila, da nameravana ohranitev stalne sestave prevoznikov, med katerimi so nizkocenovni prevozniki in tako imenovani tradicionalni prevozniki, ne bi bila v skladu s preteklimi spremembami sestave na terminalu Malpensa, kjer se je v zadnjih štirih letih delež nizkocenovnih prevoznikov povečal za […] (*1) odstotnih točk. Poleg tega bi se lahko zaradi novega nacionalnega predpisa (Decreto Linate) nekateri prevozniki z letališča Malpensa preselili na letališče Linate.

(98)

Predpostavka glede morebitne spremembe obsega storitev, ki jih zagotavlja družba Airport Handling, se na splošno zdi uresničljiva, ker bi, prvič, sporazumi, podpisani z novimi prevozniki, na dan, ko je skupina BCG napisala poročilo, zagotavljali [60–70] (*1) -odstotni tržni delež; drugič, [70–80] (*1) -odstotni ciljni tržni delež za leto 2017 naj bi bil uresničljiv glede na trenutno konkurenčno dinamiko v sektorju ter pretekli [70–80] (*1) -odstotni tržni delež družbe SEAH.

(99)

Po navedbah skupine BCG se zdi, da so predpostavke glede prihodkov iz storitev za upravljavca letališča na splošno cilj tudi v tekočih pogajanjih z družbo SEA. Vendar skupina BCG ni mogla oceniti pričakovanih prihodkov v zadnjem letu načrta (2017), in sicer zaradi predvidenega dveletnega trajanja pogodbe.

(100)

Predpostavke o povprečnih zvišanjih stroškov osebja na enoto v višini […] (*1) % na leto od leta 2014 do leta 2017 naj bi bile na splošno v skladu s sporazumom, ki so ga italijansko združenje upravljavcev letališč Assaeroporti in sindikati podpisali oktobra 2014.

(101)

[…] (*1) -odstotno izboljšanje produktivnosti virov naj bi se na splošno zdelo uresničljivo, prvič, ker je bilo ob pisanju poročila že doseženo […] (*1) -odstotno povečanje produktivnosti in, drugič, ker se preostalih […] (*1) % zdi razumnih glede na trenutne organizacijske vzvode in tehnično fazo izvajanja.

(102)

Skupina BCG je tudi ugotovila, da se proračun za naložbe v višini […] (*1) EUR na splošno zdi združljiv z nakupom novega voznega parka, sestavljenega predvsem iz novih vozil (95 %), kot je razvidno iz podrobnih nakupnih vrednosti, navedenih v ponudbah, ki jih je družba Airport Handling prejela marca 2014.

(103)

Skupina BCG je skratka ugotovila, da se stopnja dobička, predvidena v poslovnem načrtu do leta 2017 ([…] (*1) %, EUR […] (*1)), na splošno zdi v skladu s povprečno dobičkonosnostjo precej velikega vzorca drugih evropskih družb, ki delujejo v zasebnem in javnem sektorju, ali je nekoliko pod njo (na podlagi primerjave z družbami Portway, Acciona, Aviapartner, Fraport in ATA-Handling). Vendar je skupina BCG opozorila, da bi se lahko zaradi dejanske spremembe sestave prometa in morebitnih posledic novega predpisa v zvezi z letališčem Linate (Decreto Linate) promet na letališču Malpensa zmanjšal.

2.6.3.2 Poročilo Brattle

(104)

Družba SEA je pri skupini Brattle Group naročila analizo kapitalskega vložka družbe SEA v družbo Airport Handling, zlasti analizo, ali je bila navedena naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Skupina Brattle je poročilo predložila 30. marca 2015.

(105)

Kot je razvidno iz poročila Brattle, analiza temelji na informacijah, ki jih je družba SEA imela ob sprejetju odločitve za naložbo v družbo Airport Handling, in na javnih podatkih v zvezi s konkurenčnim položajem družbe SEA. Kot izhaja iz poročila Brattle, so za preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu najpomembnejše predpostavke v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ker so podlaga, na kateri je družba SEA izpeljala naložbo (17).

(106)

Glede na poročilo Brattle je dvom, ki ga je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, namreč da je bil poslovni načrt družbe Airport Handling preveč optimističen, mogoče ovreči, saj so bile ključne predpostavke iz poslovnega načrta uresničene v praksi. Natančneje, tržni delež družbe Airport Handling je v letu 2014 presegel napovedi iz poslovnega načrta iz novembra 2013.

(107)

Po navedbah iz poročila Brattle cene na enoto (cene, ki jih družba Airport Handling zaračuna za vsak premik letala), prikazane v poslovnem načrtu iz avgusta 2014, temeljijo na že podpisanih pogodbah z letalskimi prevozniki, pri čemer v povprečju znašajo […] (*1) EUR, kar presega ceno, predvideno v poslovnem načrtu iz novembra 2013, ki sega od […] (*1) EUR v letu 2014 do […] (*1) EUR v letu 2017. Izvedenci so tako ugotovili naslednje. Prvič, tržne cene v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 so bližje dejansko doseženim, ker so temeljile na podpisanih pogodbah. Drugič, v poslovnem načrtu iz novembra 2013, na katerega je družba SEA oprla svojo odločitev za naložbo, je bila tržna cena, ki bi jo lahko zaračunala družba Airport Handling, dejansko podcenjena. Tretjič, to potrjuje, da tržne cene v poslovnem načrtu iz novembra 2013 niso bile samo razumne, ampak so bile dejansko prenizke.

(108)

Nazadnje, izvedenci so opozorili, da so bile tržne cene, ki jih je družba Airport Handling dosegla v pogajanjih z letalskimi prevozniki, nižje od cen, ki jih je družba SEAH dejansko zaračunavala.

(109)

Izvedenci se strinjajo, da se začetni tržni delež družbe Airport Handling, kot je bil predviden v poslovnem načrtu iz novembra 2013, za novega udeleženca morda zdi visok. Vendar domnevajo, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu vedel, da bi s propadom družbe SEAH nastal nenavaden položaj, ko bi bilo za sklenitev na voljo veliko število pogodb o zagotavljanju oskrbe na letališčih družbe SEA. Izvedenci ugotavljajo, da bi družba Airport Handling tako izkoristila ta položaj enako, kot bi ga lahko drugi izvajalci na milanskih letališčih. Poleg tega naj bi bil glede na poročilo pričakovani tržni delež družbe Airport Handling značilen za velika italijanska letališča, na katerih ima največji izvajalec storitev zemeljske oskrbe običajno približno 70-odstotni tržni delež. Poleg tega so izvedenci ugotovili, da je družba Airport Handling edini izvajalec zemeljske oskrbe z zadostnimi sredstvi in opremo, da zagotavlja 24-urno celovito storitev, kar naj bi bila ključna prednost pred konkurenti.

(110)

Izvedenci so tudi ugotovili, da so bili nižji stroški osebja eden od ključnih razlogov, zakaj je družba Airport Handling pričakovala dobičkonosnost, čeprav je družba SEAH ustvarjala izgubo. Izvedenci so tako predvidevanje šteli za razumno, ker je družba Airport Handling na podlagi pogajanj sklenila nove pogodbe o zaposlitvi, v okviru katerih so delavci pristali, da bodo delali dodatnih 20 dni na leto v primerjavi s prejšnjimi pogodbami družbe SEAH.

(111)

Poleg tega so bili glede na poročilo Brattle – čeprav so bili stroški dela v poslovnem načrtu iz novembra 2013 nekoliko podcenjeni – v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 prikazani stroški EPDČ v višini […] (*1) EUR/uro, […] (*1).

(112)

Po mnenju izvedencev bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu ob naložbi v družbo Airport Handling v skladu s standardno finančno teorijo pričakoval stopnjo donosnosti (interno stopnjo donosnosti), ki je enaka ali višja od povprečnih tehtanih stroškov kapitala. V tem primeru so izračuni potrdili, da v vseh scenarijih pričakovana interna stopnja donosnosti projekta presega povprečne tehtane stroške kapitala, zato naj bi zasebni vlagatelj pričakoval, da bo z naložbo v družbo Airport Handling ustvaril dobiček.

(113)

Svetovalna družba je tudi navedla, da je leta 2013 ob odločitvi družbe SEA, da ustanovi družbo Airport Handling, sklad zasebnega kapitala F2i imel v lasti 44,31 % družbe. Sklad F2i imenuje dva člana upravnega odbora družbe SEA, in glede na poročilo Brattle noben član upravnega odbora ni glasoval proti predlogu, da bi družba SEA vlagala v družbo Airport Handling, kar naj bi dokazovalo, da se je pričakovala dobičkonosnost naložbe, zato je bila naložba v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(114)

Glede na poročilo Brattle naj bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu tudi preučil verjetnost, da bo Komisija ugotovila gospodarsko kontinuiteto med družbama SEAH in Airport Handling ter bo zato od slednje zahtevala vračilo pomoči, ki bo v sklepu o vračilu ugotovljena za nezdružljivo, in jo štel za razmeroma majhno. Družba SEA je namreč sprejela ukrepe, kot je ustanovitev skrbniškega sklada, da bi družbo Airport Handling ločila in preprečila gospodarsko kontinuiteto. Glede na finančne ocene skupine Brattle v zvezi s poslovnim načrtom iz novembra 2013 je naložba družbe SEA v družbo Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, če je verjetnost, da bo ugotovljena gospodarska kontinuiteta, manjša od […] (*1) % (ob upoštevanju ocene stroškov kapitala, ki jo predlaga družba SEA) ali manjša od […] (*1) % (ob upoštevanju ocene stroškov kapitala, ki jo predlaga skupina Brattle). Po mnenju skupine Brattle je bilo razumno predvidevati, da bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu glede na okoliščine in zlasti priglasitev Komisiji tako verjetnost ocenil na manj kot […] (*1) %, in bi tako vlagal v družbo Airport Handling iz popolnoma ekonomskih razlogov.

2.7 Napovedano zmanjšanje obsega gospodarskih dejavnosti družbe Airport Handling

(115)

Italija je predlagala nadaljnje zmanjšanje obsega dejavnosti, ki jih trenutno izvaja družba Airport Handling, v primerjavi s tistimi, ki jih je v preteklosti izvajala družba SEAH. Zlasti v povezavi z […] (*1).

(116)

Družba SEA trenutno zagotavlja […] (*1), in sicer v skladu z novim in drugačnim sporazumom, ki se bo iztekel 31. decembra 2018.

(117)

Družba SEA je izjavila, da je pripravljena najpozneje do 31. decembra 2016 odpovedati sporazum v zvezi z […] (*1) in ga s tem odvzeti družbi Airport Handling, poleg tega pa zaposliti približno […] (*1) zaposlenih družbe Airport Handling, ki trenutno […] (*1). Zaradi te spremembe bi se promet družbe Airport Handling, ki je v prvem letu njenega delovanja znašal […] (*1) EUR, zmanjšal za približno […] (*1) EUR.

3. RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

3.1 Gospodarska kontinuiteta in prenos obveznosti vračila

(118)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 zavzela predhodno stališče, da so v tej zadevi merila, ki jih je Sodišče določilo za ugotovitev, ali družba, ki ni prvotno upravičena do pomoči, lahko prevzame odgovornost za vračilo pomoči, večinoma izpolnjena. Natančneje:

—	tudi če bi osebje ponovno zaposlila družba Airport Handling, se zdi, da so bile na podlagi sporazuma, ki so ga družbi SEA in SEAH ter sindikati podpisali 4. novembra 2013, nekdanjim zaposlenim družbe SEAH zajamčene pravice, pridobljene v okviru prejšnjih pogodb z družbo SEAH;

—

glede na informacije, ki jih je imela Komisija na voljo v tisti fazi, sta si družbi SEA in Airport Handling še pred iztekom glavnih pogodb z letalskimi prevozniki prizadevali za skupno trženje, katerega namen je bil prepričati letalske prevoznike, ki poslujejo na letališču, da bo družba SEA tudi po dokončni likvidaciji družbe SEAH še naprej opravljala storitve zemeljske oskrbe prek svoje nove hčerinske družbe Airport Handling;

—

družba Airport Handling bi potrebno opremo za opravljanje storitev zemeljske oskrbe najela od družbe SEAH do (morebitne) prodaje takih sredstev tretjim osebam na javnem razpisu. Komisija je menila, da je trditev Italije, da bo družba Airport Handling taka sredstva najela po tržni ceni, mogoče sprejeti, ker je vrednost zadevnih sredstev določil izvedenec, ki ga je imenovala matična družba SEA, morebitna prodaja navedenih sredstev pa ni gotova;

—

novo podjetje za opravljanje storitev zemeljske oskrbe bi imelo istega lastnika kot družba SEAH, tj. družbo SEA. Komisija je menila, da predlog Italije za objavo javnega razpisa v višini 20 % kapitala novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe ne zadostuje za zagotovitev, da ni povezan z družbo SEAH, saj je predlog omejen zgolj na manjšinski delež, prav tako pa niso bila predložena nobena jamstva, da se bo to zares zgodilo. Poleg tega bi do odprtja kapitala prišlo šele po vstopu družbe Airport Handling na trg;

—	glede na čas, tj. po sprejetju sklepa o vračilu, in ekonomske razloge za ustanovitev novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe načrt, ki ga je priglasila Italija, predstavlja mehanizem za izogibanje vračilu.

(119)

Komisija je zato predhodno ugotovila, da se glede na namen in učinek ustanovitve nove družbe zdi, da gre za izogibanje obveznosti vračila pomoči in da je družba Airport Handling naslednica družbe SEAH. Na podlagi tega je zavzela predhodno stališče, da bi družba Airport Handling lahko prevzela odgovornost za vračilo pomoči, predhodno dodeljene družbi SEAH, ki je bila v sklepu o vračilu iz leta 2012 razglašena za nezdružljivo.

3.2 Kapitalski vložek

(120)

Komisija je zavzela predhodno stališče, da je treba odločitvi družbe SEA za ustanovitev družbe Airport Handling in vložitev kapitala vanjo pripisati državi. Prvič, Komisija je navedla, da ima občina Milano večinski 54,81 -odstotni delež v družbi SEA, zato bi se moralo šteti, da država vpliva na postopke odločanja družbe SEA in sodeluje pri odločitvah, ki jih ta sprejema. Drugič, Komisija se je sklicevala na nekatere izjave predstavnikov italijanskih organov v zvezi s tem vprašanjem, ki naj bi kazale na to, da so ustanovitev družbe Airport Handling zrežirali italijanski organi, zlasti za zaščito delovnih mest na milanskih letališčih.

(121)

Ker se je poleg tega zdelo, da družbo SEA nadzorujejo italijanski organi, je Komisija predhodno ugotovila, da je kapitalski vložek, ki ga je financirala družba SEA, vključeval državna sredstva.

(122)

Komisija je tudi zavzela predhodno stališče, da družba SEA ob zagotovitvi kapitalskega vložka v družbo Airport Handling ni ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(123)

Prvič, Komisija je dvomila, da bi zasebni vlagatelj zagotovil kapital družbi Airport Handling takrat, kot ga je družba SEA, saj so službe Komisije italijanske organe že obvestile, da bi nameravana ustanovitev novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe verjetno povzročila gospodarsko kontinuiteto in s tem odgovornost nove družbe za vračilo pomoči, ki je bila v sklepu o vračilu iz leta 2012 razglašena za nezdružljivo. Vendar se v poslovnem načrtu iz novembra 2013 tveganje prenosa odgovornosti za vračilo z družbe SEAH na družbo Airport Handling ni upoštevalo.

(124)

Drugič, Komisija je dvomila, da poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbe v družbo Airport Handling, temelji na dovolj trdnih predpostavkah.

(125)

Komisija je zato menila, da naložba družbe SEA v višini 25 milijonov EUR v družbo Airport Handling očitno ni temeljila na ekonomskih ocenah, primerljivih s tistimi, ki bi jih razumen zasebni vlagatelj v podobnem položaju v zadevnih okoliščinah izvedel pred takimi naložbami, da bi ugotovil svojo prihodnjo dobičkonosnost. Komisija je na podlagi tega zavzela predhodno stališče, da je kapitalski vložek v višini 25 milijonov EUR pomenil državno pomoč v korist družbe Airport Handling.

4. PRIPOMBE ITALIJE

4.1 Gospodarska kontinuiteta

(126)

Italija je spomnila, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso namen vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči odpraviti izkrivljanje konkurence, ki je bilo povzročeno s konkurenčno prednostjo zaradi nezakonite pomoči. Posledično je treba nezakonito in nezdružljivo pomoč izterjati od podjetja, ki jo je dejansko prejelo. Obveznost vračila je mogoče s prvotnega prejemnika razširiti na druge družbe le, če sta izpolnjena naslednja kumulativna pogoja:

—	če je bilo ugotovljeno, da družba nadaljuje dejavnost podjetja, ki je prejelo pomoč, in

—	če ima podjetje še naprej dejansko korist zaradi konkurenčne prednosti, povezane s prejemom pomoči.

(127)

Po mnenju Italije je mogoče v tej zadevi že takoj izključiti prenos konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo za družbo SEAH.

(128)

Natančneje, Italija opozarja, da je domnevno prednost, dodeljeno družbi SEAH, Komisija v uvodni izjavi 219 in naslednjih sklepa o vračilu opredelila kot nadomestilo za izgube družbe SEAH v obdobju 2002–2010. Kot je navedla Komisija, so navedene izgube nastale zaradi visokih stroškov osebja, ki predstavljajo znaten delež v stroškovni strukturi ponudnika storitev zemeljske oskrbe. Ker so bili kapitalski vložki, ki jih je Komisija označila za državno pomoč, uporabljeni predvsem za kritje izgub, nastalih zaradi previsokih stroškov osebja družbe SEAH, naj bi se konkurenčna prednost, od katere je imela korist družba SEAH, po mnenju Italije ipso facto odpravila z likvidacijo družbe SEAH in njenim umikom s trga.

(129)

Italija je tudi opozorila, da tudi če bi bilo mogoče del – čeprav majhen – konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo, dodeljeno družbi SEAH, povezati s sredstvi družbe, tj. sredstvi, ki jih družba SEAH uporablja za izvajanje dejavnosti zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, pa ta sredstva ne bi bila prenesena z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Slednja naj bi jih namreč pod tržnimi pogoji začasno najela do njihove prodaje na prostem trgu.

(130)

Italija je še opozorila, da tudi če bi se konkurenčna prednost z družbe SEAH dejansko prenesla na družbo Airport Handling, v tej zadevi ni mogoče dokazati, da družba Airport Handling de facto nadaljuje gospodarsko dejavnost družbe SEAH.

(131)

Prvič, med družbama SEAH in Airport Handling ni bilo niti de facto niti de jure prenosa delovnih pogodb. Po navedbah Italije je družba Airport Handling pod bistveno drugačnimi pogoji zaposlila samo osebje, ki ga je nujno potrebovala za opravljanje dejavnosti zemeljske oskrbe. Poleg tega je za nove pogodbe o zaposlitvi veljala drugačna ureditev (oddelek Ponudniki oskrbe in ne oddelek Upravljavci letališča nacionalne kolektivne delovne pogodbe (Contratto Collettivo Nazionale di Lavoro (CCNL)), poleg tega jih je določilo novo združenje zaposlenih (Assohandlers namesto Assoaeroporti). Italija je na podlagi tega poudarila, da bi družba Airport Handling dosegla znižanje stroškov osebja in bistveno povečanje produktivnosti.

(132)

Italija je še dodala, da trditev Komisija v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, da so bile nekdanjim zaposlenim družbe SEAH zajamčene pravice, pridobljene v okviru prejšnjih pogodb z družbo SEAH, ni podprta z dejanskimi dokazi. Po navedbah Italije sporazum z dne 4. novembra 2013 ni določal nobenih jamstev v korist nekdanjih zaposlenih družbe SEAH glede pridobljenih pravic, temveč je jasno določal, da morajo nove pogodbe o zaposlitvi temeljiti na novih pogojih.

(133)

Prav tako naj pogodbe med družbo SEAH in letalskimi prevozniki, ki so poslovali na milanskih letališčih, ne bi bile prenesene na družbo Airport Handling. Po navedbah Italije se je družba Airport Handling po odpovedi pogodb med družbo SEAH in letalskimi prevozniki v pogajanjih s prevozniki, ki so poslovali na milanskih letališčih, dogovorila za nove pogodbe. Poleg tega si po navedbah Italije družbi SEA in Airport Handling nista prizadevali za skupno trženje v ta namen, kar je v nasprotju s trditvami Komisije v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, ki po mnenju Italije niso podprte z dejanskimi dokazi. Ta okoliščina naj bi bila vsekakor brezpredmetna za presojo gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling. Italija je v zvezi s tem opozorila, da se sedanji portfelj strank družbe Airport Handling razlikuje od portfelja družbe SEAH. Družba Airport Handling naj bi namreč nekatere pogodbe sklenila z letalskimi prevozniki, ki niso bili že stranke družbe SEAH, hkrati pa ji ni uspelo obdržati nekaterih njenih nekdanjih strank.

(134)

Italija je navedla, da dejstva, da poslovni načrt družbe Airport Handling določa tržni delež v višini […] (*1), kot takega ni mogoče šteti za dokaz gospodarske kontinuitete. Tak tržni delež bi bilo treba presojati ob upoštevanju cilja družbe Airport Handling, da srednjeročno doseže rentabilnost.

(135)

Italija je tudi navedla, da družba Airport Handling ni vključena v postopek prodaje sredstev družbe SEAH in da zato ne bi bilo prenosa sredstev med družbama. Poleg tega po mnenju Italije zgolj dejstvo, da se sredstva prejemnika pomoči oddajo v najem tretjemu podjetju, ne more biti zadosten dokaz, da je slednje uživalo konkurenčno prednost, povezano s pomočjo. Po mnenju Italije to kaže na kontinuiteto samo, če se navedena sredstva oddajo v najem po ceni, ki je nižja od tržne cene. Vendar bi v tej zadevi najemnino določila neodvisna družba (IMQ).

(136)

Italija je tudi spomnila, da se delež družbe SEA bistveno razlikuje od obdobja, v katerem je bila domnevna pomoč dodeljena družbi SEAH. Medtem ko je bila družba SEA v obdobju 2002–2010 v celoti v državni lasti, ima zasebni vlagatelj, F2i, zdaj v lasti 44,31 % njenega kapitala.

(137)

Poleg tega je po mnenju Italije ustanovitev skrbniškega sklada dodatno jamstvo diskontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling. Kot je namreč navedeno v skrbniški pogodbi, bi morale biti dejavnosti skrbnika ključne pri doseganju naslednjih ciljev:

—

zagotavljanju neodvisnega upravljanja deleža družbe SEA v družbi Airport Handling s prevzemom izključnega nadzora nad družbo in zagotovitvijo neobstoja kakršnega koli interesa in/ali pretoka informacij med družbo Airport Handling in skupino SEA, zlasti v zvezi z družbo SEAH in dejavnostmi oskrbe, ki jih je slednja prej zagotavljala na milanskih letališčih;

—	omogočanju vstopa v kapital družbe Airport Handling novim zasebnim vlagateljem, ki niso povezani s skupino SEA, sprva za najmanj […] (*1) %.

(138)

Na podlagi prenosa 100-odstotnega deleža družbe SEA v družbi Airport Handling na skrbniški sklad je bil skrbnik vpisan v poslovni register kot edini delničar družbe. Kot tak ima popoln in stvaren nadzor nad deležem družbe SEA v družbi Airport Handling.

(139)

Skrbnik mora kot edini delničar družbe Airport Handling med drugim:

—

uveljavljati glasovalne pravice glede imenovanja upravljavskih organov družbe Airport Handling neodvisno od družbe SEA in brez njenega vmešavanja ter ob zagotovitvi, da člani navedenih organov nimajo ali niso imeli operativnih zadolžitev v družbi SEA ali SEAH ali da niso odvisni ali niso bili odvisni od njiju. Ob prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad so vsi člani upravljavskih organov družbe Airport Handling, ki jih je imenovala družba SEA, ponudili odstop in bili zamenjani s člani, ki jih je imenoval skrbnik;

—	spremljati gospodarsko diskontinuiteto med družbama SEAH in Airport Handling, tako da se zahtevajo redna poročila o upravljanju družbe, pravilnem izvajanju poslovnega načrta, tržnem deležu in razvojnih obetih;

—	zagotoviti, da so vzpostavljeni postopki za preprečitev, da bi družba Airport Handling neupravičeno izkoristila informacije, ki jih ima družba SEA, pri pridobivanju ali ohranjanju pogodb z letalskimi prevozniki ali ponudniki blaga ali storitev;

—	preverjati, da med družbama SEAH in Airport Handling ni prodajnih transakcij.

4.2 Kapitalski vložek

4.2.1 Državna sredstva in pripisljivost

(140)

Po mnenju Italije status družbe SEA kot javnega podjetja ne zadošča za ugotovitev, da se njena sredstva štejejo za državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe. Italija je v zvezi s tem spomnila, da finančna sredstva družbe Airport Handling niso v rokah ali pod nadzorom družbe SEA, saj njen delež v družbi Airport Handling popolnoma neodvisno od družbe SEA upravlja neodvisni organ, tj. skrbniški sklad.

(141)

Družba SEA naj zato ne bi imela možnosti izvajati običajne pristojnosti večinskega delničarja, in sicer med drugim pooblastila za imenovanje članov upravljavskih organov hčerinske družbe, in torej odločilno sodelovati pri upravljanju družbe.

(142)

Po navedbah Italije Komisija spornih ukrepov ne more pripisati državi zgolj zato, ker je zelo malo verjetno, da so bili navedeni ukrepi sprejeti brez vmešavanja države. Po navedbah Italije mora Komisija izpolnjevati visok dokazni standard. Zadevni ukrepi se lahko štejejo za pripisljive državi samo, kolikor je imel javni delničar družbe SEA ključno vlogo pri sprejetju kapitalskega vložka v korist družbe Airport Handling. V tem smislu je po mnenju Italije pomembno opozoriti, da člen 15 notranjih predpisov družbe SEA določa, da je treba odločitve, ki se med drugim nanašajo na povečanje kapitala hčerinskih družb, sprejemati tako, da zanje glasuje vsaj šest od sedmih članov, tako da je potrebno soglasje upravljavcev, ki ju imenuje zasebni delničar F2i. To pomeni, da javni delničar ne glede na to, da ima v lasti večino delnic v družbi SEA, ne more veljavno odločati o povečanju kapitala brez soglasja (oziroma odločilnega glasu) direktorjev, ki ju je imenoval zasebni delničar.

(143)

Poleg tega je Italija navedla, da so izjave, s katerimi je minister za infrastrukturo in promet poskušal pomiriti delavce in na katere se je Komisija sklicevala v sklepu o začetku postopka, popolnoma v skladu z evropsko in italijansko prakso, zato jih ni mogoče uporabiti kot dokaz pripisljivosti ukrepa državi. Zadevne izjave je treba obravnavati kot politične izjave, namenjene zmanjšanju škodljivih učinkov brezposelnosti.

(144)

Italija na podlagi tega meni, da naložba družbe SEA v družbo Airport Handling ni pripisljiva državi in ne vključuje državnih sredstev ter zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

4.2.2 Obstoj gospodarske prednosti

(145)

Italija je opozorila, da zasebni vlagatelj prispeva h kapitalskim vložkom sorazmerno s svojim kapitalskim deležem v družbi SEA, ki znaša 44,31 %. Po mnenju Italije ima udeležba zasebnega vlagatelja F2i dejanski gospodarski učinek in je bistvena. V zvezi s tem se Italiji zdi pomembno opozoriti, da se je v skladu s prakso Komisije zasebna naložba v višini približno ene tretjine celotne naložbe štela za bistveno. Po mnenju Italije to že samo po sebi zadostuje, da kapitalskega vložka ni mogoče opredeliti za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(146)

Drugič, Italija trdi, da je poslovni načrt družbe Airport Handling ocenil neodvisni izvedenec, ki je ugotovil, da je naložba družbe SEA s čisto ekonomskega vidika upravičena in je zato v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(147)

Italija na podlagi tega meni, da je bila naložba družbe SEA v družbo Airport Handling izvedena v okoliščinah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki deluje pod običajnimi tržnimi pogoji, in da zato ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

5. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(148)

Komisija je prejela pripombe družbe SEAH (v likvidaciji), skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust, družb Airport Handling in SEA ter zainteresirane strani, ki je želela ostati anonimna.

5.1 Pripombe skrbniškega sklada Milan Airport Handling Trust in družbe Airport Handling (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad)

5.1.1 Prenos delovne sile

(149)

Po navedbah skrbniškega sklada je družba Airport Handling že od začetka svojega delovanja svoj poslovni model strukturirala na ekonomski logiki, ki se razlikuje od ekonomske logike družbe SEAH, pri čemer je njen cilj samostojno delovati na trgu in doseči rentabilnost brez kapitalskih intervencij njenega delničarja.

(150)

Natančneje, družba Airport Handling je vedno menila, da mora njen poslovni model temeljiti na prilagajanju delovne sile, organizirane glede na merila učinkovitosti in ustreznosti. Po navedbah skrbniškega sklada so za dejavnost oskrbe značilne delovne konice v nekaterih obdobjih leta (npr. poleti). Za obvladovanje navedenih hitrih sprememb v povpraševanju se mora ponudnik storitev odzivati prožno, z zaposlovanjem začasnega osebja v obdobjih, ko je zaposlovanje upravičeno glede na zahtevan obseg dela.

(151)

Medtem ko je družba SEAH večinoma uporabljala […] (*1) ([…] (*1)), je družba Airport Handling sprejela pristop, ki temelji na […] (*1) (npr. […] (*1)). Čeprav bi to zahtevalo kompleksnejše dejavnosti usposabljanja, upravljanja in usklajevanja, pa bi prineslo večjo prilagodljivost in posledično znižanje obratovalnih stroškov. Po navedbah skrbniškega sklada je to omogočilo […] (*1) (31. decembra 2014 je družba Airport Handling imela […] (*1)).

(152)

Skrbniški sklad je trdil, da ni bilo prenosa pogodb o zaposlitvi med družbama SEAH in Airport Handling, kar dokazujejo naslednje okoliščine:

—	družba Airport Handling je osebje zaposlovala v skladu z načrtom, ki ga je pripravila popolnoma samostojno, v skladu s pričakovanim obsegom prometa in posebno organizacijo dela, s čimer je dosegla precejšnje zmanjšanje delovne sile v primerjavi z družbo SEAH;

—	nekdanje zaposlene družbe SEAH je družba Airport Handling zaposlila na podlagi formalno in vsebinsko drugačnih pogojev ter v skladu z drugačnim poslovnim modelom, kot ga je imela družba SEAH.

(153)

Poleg tega je skrbniški sklad spomnil na ostro nasprotovanje in zelo težavne odnose s sindikalnimi organizacijami, ki so zaznamovali junij 2014. Po mnenju skrbniškega sklada je očitno, da nekdanji zaposleni družbe SEAH ne bi imeli razlogov za pritožbe, če bi jih družba Airport Handling dejansko znova zaposlila pod enakimi pogoji. Nasprotno pa naj bi ostro nasprotovanje sindikatov sporazumu iz junija 2014 dokazovalo, da so se delavci jasno zavedali, da so se njihovi zaposlitveni pogoji poslabšali.

5.1.2 Pogodbe z letalskimi prevozniki

(154)

Prvič, skrbniški sklad je trdil, da pogodb z letalskimi prevozniki kot takih ni mogoče prenesti na tretje osebe. Člen 3.2 standardnega sporazuma o zemeljski oskrbi izrecno določa, da razen v izjemnih primerih, o katerih se dogovorijo družbe za zemeljsko oskrbo, prevoznik ne more dodeliti nalog tretjim osebam na podlagi pogodbe:

„Prevoznik razen v izjemnih primerih, o katerih se vzajemno dogovorita stranki, ne imenuje drugih oseb, družb ali organizacij za zagotavljanje storitev, za katere je družba za zemeljsko oskrbo soglašala, da jih bo zagotavljala v skladu s tem sporazumom.“

(155)

Skrbniški sklad je predložil več izjav letalskih prevoznikov, ki niso izvedli razpisnega postopka v smislu postopkov javnega naročanja, da bi kot izvajalca storitev zemeljske oskrbe izbrali družbo Airport Handling. Zadevni letalski prevozniki so navedli, da je bila družba Airport Handling kljub vsemu izbrana na podlagi konkurenčnega postopka, ki je temeljil na primerjavi z drugimi ponudniki storitev zemeljske oskrbe.

(156)

Poleg tega je skrbniški sklad spomnil, da trajanje sporazuma o zemeljski oskrbi določi letalski prevoznik, ki ima pogosto možnost, da od njega odstopi z obvestilom. Standardna pogodba združenja IATA na primer določa, da lahko vsaka stranka pogodbo odpove s 60-dnevnim odpovednim rokom. Zato pogodba z letalskim prevoznikom ni nujno dolgotrajna pogodba, na podlagi katere je lahko ponudnik zemeljske oskrbe zaščiten pred konkurenco. Letalski prevozniki dejansko lahko odstopijo od pogodbe, če jim drugi ponudniki storitev zagotovijo boljše pogoje.

(157)

Po navedbah skrbniškega sklada so po tem, ko se je družba SEAH umaknila s trga in se je družba Airport Handling dogovorila o novih pogodbah z letalskimi prevozniki, ti od družbe Airport Handling in drugih ponudnikov storitev, na katere so se obrnili, zahtevali drugačne – ugodnejše – pogoje, kot so jih dobili od družbe SEAH. Po navedbah skrbniškega sklada je povsem običajno, da se letalski prevoznik odloči za odpoved pogodbe, ko prejme ugodnejše pogoje od drugih konkurenčnih izvajalcev oskrbe; ali zagrozi s prekinitvijo pogodbe, če trenutni izvajalec oskrbe ni pripravljen izboljšati svoje ponudbe v primerjavi s ponudbo drugih izvajalcev.

(158)

Družba Airport Handling je svojo dejavnost na milanskih letališčih začela 1. septembra 2014, torej po tem, ko je bil delež družbe SEA prenesen na skrbniški sklad. Čeprav je družba Airport Handling za začetek svoje dejavnosti upravi ENAC in letalskim prevoznikom prvotno priglasila 1. julij 2014, je bil ta začetek obratovanja zaradi zamud pri prenosu deležev na skrbniški sklad in težav s sindikati dodatno odložen na 1. september 2014.

(159)

Družba Airport Handling je 28. februarja 2015 sklenila pogodbe o zemeljski oskrbi z […] (*1) letalskimi prevozniki, pri čemer jih je […] (*1) delovalo na letališču Linate, […] (*1) pa na letališču Malpensa. Skrbniški sklad je še navedel, da družba Airport Handling pogodb ni sklenila z vsemi prevozniki, ki so bili pred tem v pogodbenem razmerju z družbo SEAH. Natančneje, […] (*1).

(160)

Po navedbah skrbniškega sklada se pogodbe, ki jih je družba Airport Handling sklenila z letalskimi prevozniki, razlikujejo od pogodb z družbo SEAH:

—	s pravnega vidika: družba Airport Handling je sklenila novo pogodbeno razmerje in ni nasledila prejšnje pogodbe. Družba Airport Handling tako ni odgovorna za prejšnje obveznosti, terjatve ali dolgove prevoznikov do družbe SEAH;

—

z vsebinskega vidika:

—	družba Airport Handling je od prevoznikov (neposredno ali prek obvestil o javnih razpisih) skoraj sistematično prejela zahteve za […] (*1);

—	nekateri prevozniki imajo […] (*1);

—	nekateri prevozniki so zahtevali […] (*1).

(161)

Natančneje, po navedbah skrbniškega sklada je […] (*1) prevoznikov od družbe Airport Handling v okviru pogajanj za novo pogodbo o zemeljski oskrbi prejelo […] (*1). Hkrati je […] (*1) prevoznikov sklenilo pogodbe […] (*1) z družbo SEAH.

(162)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da se bodo nekatere najpomembnejše pogodbe s prevozniki ([…] (*1)) iztekle, kot sledi:

—	pogodba z […] (1) dne […] (1);

—	pogodba z […] (1) dne […] (1);

—	pogodba z […] (1) dne […] (1).

5.1.3 Domnevna prizadevanja za skupno trženje

(163)

Tako kot Italija tudi skrbniški sklad meni, da bi bila kakršna koli prizadevanja za skupno trženje med družbami SEA/SEAH in Airport Handling, če bi bilo taka prizadevanja mogoče dokazati, brezpredmetna za presojo gospodarske kontinuitete.

(164)

Poleg tega je po mnenju skrbniškega sklada dejstvo, da je družba SEA morda javno izjavila in/ali prevoznikom sporočila, da skupina namerava nadaljevati dejavnosti zemeljske oskrbe, brezpredmetno za namene preiskave, saj sta bili ustanovitev in kapitalizacija družbe Airport Handling Komisiji znani od leta 2013.

5.1.4 Pričakovani tržni delež družbe Airport Handling

(165)

Po navedbah skrbniškega sklada dejstvo, da lahko družba Airport Handling pridobi znatno prisotnost na trgu storitev zemeljske oskrbe na milanskih letališčih, ni rezultat prenosa sredstev z družbe SEAH na družbo Airport Handling, temveč izhaja iz posebnega položaja milanskih letališč in poslovnih modelov različnih ponudnikov zemeljske oskrbe.

(166)

Po mnenju skrbniškega sklada je dejstvo, da se družba umakne s trga in drug izvajalec (nov udeleženec ali že obstoječ izvajalec) pridobi podobne tržne deleže, pojav, ki je na trgih opažen redno in izhaja iz navzkrižne elastičnosti med konkurenčnimi podjetji. Na hipotetičnem trgu s samo dvema podjetjema A in B se ob propadu družbe A njene stranke in tržni delež verjetno prenesejo na podjetje B, ne da bi med podjetjema obstajala pravna ali dejanska povezava. V primeru milanskih letališč res delujeta več kot dva ponudnika storitev oskrbe, vendar sta po navedbah skrbniškega sklada do zdaj samo dva od teh ponudnikov svoj poslovni model osredotočila na milanski letališči. Podobna tržna deleža bi bilo po mnenju skrbniškega sklada mogoče utemeljiti s sklicevanjem na dejstvo, da je družba Airport Handling edini ponudnik storitev, ki je svojo dejavnost na milanskih letališčih organiziral kot ponudnik vozlišča, da bi v večini zadostil povpraševanju prevoznikov in zagotavljal visokokakovostne storitve.

(167)

Po mnenju skrbniškega sklada je sklepanje Komisije krožno. Bodisi je tržni delež, ki naj bi ga družba Airport Handling dosegla na milanskih letališčih, kot je ocenjen v poslovnem načrtu, nerealen, zato naj bi kapitalski vložek v družbo Airport Handling pomenil državno pomoč, bodisi je tržni delež dejansko realen, vendar je v tem primeru dejstvo, da bi družba Airport Handling lahko dosegla tak tržni delež, pomembno za vprašanje gospodarske kontinuitete.

5.1.5 Uporaba sredstev družbe SEAH s strani družbe Airport Handling

(168)

Skrbniški sklad poudarja, da je bil razpis za prodajo sredstev družbe SEAH razglašen za neuspešen, saj ni noben ponudnik prijavil interesa za nakup sklopov, namenjenih prodaji.

(169)

Po navedbah družbe Airport Handling je glavni razlog za to dejstvo, da so sredstva družbe SEAH zastarela in zato niso privlačna za trg. Skrbniški sklad namreč trdi, da je družba SEAH od […] (*1) najvrednejših komponent (tj. […] (*1)) samo približno […] (*1) sredstev kupila po 31. decembru 2006. Večina sredstev naj bi bila starejša od 15 let, kar povzroča precejšnje težave pri iskanju nadomestnih delov in posledično pri zagotavljanju potrebnih ravni delovanja.

(170)

Skrbniški sklad je tudi spomnil, da družba Airport Handling ni oddala ponudbe na razpisu za prodajo sredstev družbe SEAH. Vseeno meni, da njena pridobitev sredstev ne bi dokazovala gospodarske kontinuitete z družbo SEAH.

(171)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da družba Airport Handling trenutno uporablja sredstva družbe SEAH na podlagi dvostranske pogodbe, podpisane 1. septembra 2014. Po navedbah skrbniškega sklada sta se o pogodbi v pogajanjih pod običajnimi tržnimi pogoji družba SEAH in sklad dogovorila v obdobju od datuma ustanovitve sklada (30. junij 2014) do datuma dejanskega prenosa deleža družbe SEA v družbi Airport Handling na skrbniški sklad (27. avgust 2014).

(172)

Skrbnik naj bi v pogodbo vnesel precejšnje spremembe, kot so:

—	preverjanje tržne vrednosti najemnine s strani neodvisnega izvedenca, ki sta ga skupaj imenovali družbi Airport Handling in SEAH, za zagotovitev, da družba Airport Handling za uporabo sredstev družbe SEAH plačuje tržno usmerjeno najemnino;

—	prilagoditev navedene najemnine, če za več kot 10 % odstopa od najemnine, ki jo je navedel neodvisni izvedenec;

—	podaljšanje pogodbe do 31. avgusta 2015, da se uskladi z običajno poslovno prakso;

—	možnost oddaje opreme v podnajem tretjim osebam;

—	pogoj, da redno vzdrževanje in popravila prevzame družba Airport Handling, za izredno vzdrževanje pa ostane odgovorna družba SEAH.

(173)

Skrbniški sklad je spomnil, da je bila najemnina določena na podlagi neodvisnih vrednotenj s strani različnih izvedencev, zato odraža tržno ceno.

(174)

Skrbniški sklad je tudi navedel, da je družba Airport Handling že vzpostavila postopke za nakup precejšnjega deleža sredstev ([…] (*1) %), potrebnih za vodenje dejavnosti, od tretjih oseb, da bodo ob izteku najemne pogodbe nadomestila sredstva, najeta od družbe SEAH. V tem smislu:

—	je upravni odbor družbe Airport Handling 26. novembra 2014 odločil o začetku razpisnega postopka za obnovo sredstev, najetih od družbe SEAH, za skupno ocenjeno vrednost v višini približno […] (*1) EUR;

—

so bili navedeni razpisi (od katerih so bili vsi razen enega ob predložitvi pripomb skrbniškega sklada glede sklepa o začetku postopka iz leta 2014 še vedno v zagonski fazi) končani v začetku januarja 2015, družba Airport Handling pa je prvo naročilo za nakup približno […] (*1) % sredstev (vključno z […] (*1)) odobrila že 11. februarja 2015. Po navedbah skrbniškega sklada bi bilo lahko drugo naročilo oddano v kratkem, odvisno od pridobitve alternativnih oblik financiranja ali dobave, saj so rezultati izbirnega postopka pokazali precejšnje zvišanje stroškov nove opreme.

5.1.6 Časovni okvir in logika operacije

(175)

Po navedbah skrbniškega sklada je sklepanje, da je družba SEA novo hčerinsko družbo za zemeljsko oskrbo ustanovila zaradi izogibanja sklepu o vračilu, enako trditvi, da negativni sklep o državni pomoči prejemniku domnevne pomoči preprečuje nadaljnje poslovanje pod novimi pogoji.

5.1.7 Ukrepi, ki jih je skrbnik sprejel za preprečitev gospodarske kontinuitete

(176)

Skrbniški sklad poudarja, da sta skrbnik in družba SEA 1. avgusta 2014 sklenila protokol, da bi skrbniku omogočila začetek izvajanja nekaterih nalog pri vodenju in spremljanju delovanja družbe Airport Handling julija in avgusta 2014.

(177)

V navedeni fazi je skrbnik poleg ukrepov, sprejetih v posvetovanju z družbo SEAH v zvezi z najemom sredstev družbe SEAH in izvedenskim poročilom, zahteval in od družbe SEA pridobil potrebna finančna sredstva, da je lahko svoje delo izvajal popolnoma neodvisno od nje. Poleg tega jo je pozval, naj znova opredeli svoje pogodbe o storitvah z družbo Airport Handling, določil novega splošnega svetovalca za družbo Airport Handling in zahteval spremembe notranjih predpisov družbe Airport Handling, da bi zagotovil njeno popolno neodvisnost.

(178)

Po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad je skrbnik 27. avgusta 2014 imenoval nov upravni odbor.

(179)

Skrbnik je tudi poskrbel, da je novi upravni odbor:

—	od članov upravnega odbora družbe Airport Handling zahteval pripravo in predložitev celovite ocene poslovanja za zagotovitev, da niso bili sprejeti akti, ki niso združljivi z zahtevo po preprečitvi gospodarske kontinuitete;

—

zahteval vzpostavitev postopkov za:

—	med drugim, preverjanje, da med družbama SEAH in Airport Handling ni pravnih aktov v zvezi z dobavo blaga, premičnega in/ali nepremičnega premoženja, pogodbami z letalskimi prevozniki in/ali dobavitelji blaga in storitev, ki se nanašajo na dejavnosti oskrbe;

—

preverjanje, da bo družba Airport Handling vzpostavila potrebne postopke in kontrole za preprečitev, da bi izkoristila neupravičene poslovne informacije, ki jih ima družba SEA in s katerimi bi se lahko družba Airport Handling okoristila v razmerju do konkurentov pri pridobitvi ali ohranitvi pogodb s prevozniki ali ki so pomembne za uveljavitev družbe Airport Handling na trgu storitev zemeljske oskrbe;

—	upošteval obstoječa delovna mesta z vključitvijo nadrejenih funkcij, kjer so se zdela nezadostna (predvsem oddelek za pravne zadeve in vire);

—	spremenil upravljanje družbe Airport Handling, tako da je izvršnemu direktorju (ki je član skrbnika, skrbnik) dodelil široka pooblastila za odločanje;

—	ocenil in začasno potrdil generalnega direktorja;

—	odločil, da družba Airport Handling potrebuje svoje spletišče;

—

začel intenzivna pogajanja z družbo SEA za temeljito revizijo obstoječih pogodb o storitvah med družbama Airport Handling in SEA za zagotovitev, da so vse storitve na voljo pod najboljšimi možnimi pogoji, in dobil možnost, da storitev odpove brez kazni, če in ko se družba Airport Handling odloči, da bo uporabila svoje notranje strukture ali se obrnila na druge in primernejše dobavitelje;

—	stranke, dobavitelje in pristojni organ (ENAC) obvestil o spremembi pri nadzoru družbe.

(180)

Poleg tega je skrbnik sprejel ukrepe za preprečitev gospodarske kontinuitete. Na kratko, ti postopki zajemajo:

—	določitev seznama dejavnosti, ki se zdijo pomembne za preprečitev gospodarske kontinuitete;

—	presojo in odobritev teh operacij;

—	obveščanje upravnega odbora;

—	postopke v zvezi z upravljanjem, ločevanjem in shranjevanjem informacij, ki so lahko pomembne za preprečitev gospodarske kontinuitete.

(181)

Po navedbah skrbniškega sklada so bili ti notranji postopki pojasnjeni na dveh usposabljanjih za višje oziroma srednje vodstvene delavce družbe Airport Handling.

5.1.8 Pripisljivost ukrepov državi

(182)

Po navedbah skrbniškega sklada italijanski organi v obdobju junij–avgust 2014 niso neposredno vplivali na družbo SEA in njeno odločitev za naložbo v družbo Airport Handling. Nikoli naj ne bi bilo niti neposrednih niti posrednih znakov, ki bi lahko vzbudili najmanjši dvom o tem, da je bila odločitev za ustanovitev in/ali kapitalizacijo družbe Airport Handling odvisna od italijanskih organov.

5.1.9 Poslovni načrt družbe Airport Handling in združljivost z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu

(183)

Po mnenju skrbniškega sklada med družbama SEAH in Airport Handling ni kontinuitete, zato naj bi vsak zasebni vlagatelj upošteval krhkost ocene Komisije v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, tako da naj navedena ocena ne bi vplivala na njegovo odločitev za naložbo v družbo Airport Handling.

(184)

Skrbniški sklad je pojasnil, da je bil poslovni načrt iz novembra 2013, ki je bil prvotno predložen Komisiji, vmes izpopolnjen. Odločitev za kapitalizacijo družbe Airport Handling je tako temeljila na poslovnem načrtu iz avgusta 2014, ki ga je upravni odbor družbe Airport Handling sprejel 26. avgusta 2014.

(185)

Skrbnik je po prenosu deleža družbe SEA na skrbniški sklad preveril, ali je poslovni načrt družbe Airport Handling verodostojen. Po navedbah skrbniškega sklada je novoimenovani upravni odbor družbe Airport Handling najprej preučil, ali je poslovni načrt z dne 6. avgusta 2014 zanesljiv, pri čemer je to nalogo zaupal skupini Boston Consulting Group (v nadaljnjem besedilu: BCG).

(186)

Skupina BCG je svoje ugotovitve družbi Airport Handling sporočila 14. oktobra 2014. Ugotovila je, da je cilj poslovnega načrta, tj. dobiček pred obrestmi in davki v letu 2017 v višini […] (*1) EUR, z odstopanjem v višini […] (*1) %, razumen in da je raven odstopanja na splošno v skladu s povprečno dobičkonosnostjo znatnega vzorca drugih javnih in zasebnih evropskih podjetij, ki delujejo v sektorju zemeljske oskrbe, ali nekoliko pod njo. Skupina BCG je tudi potrdila veljavnost poslovnega načrta iz novembra 2013.

5.1.9.1 Načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih in povečanje učinkovitosti

(187)

Po navedbah skrbniškega sklada je družba Airport Handling odločena zagotoviti največjo učinkovitost in prilagodljivost z […] (*1). Glede na poslovni načrt z dne 6. avgusta 2014 naj bi zaposlila […] (*1). To bo doseženo z racionalizacijo usklajevalnih struktur ter uvedbo nove zmogljive opreme in računalniških sistemov za upravljanje kadrov, tako da družbi Airport Handling ne bo treba nadomestiti odhajajočega osebja.

5.1.9.2 Povečanje učinkovitosti, povezano z dejavniki, značilnimi za organizacijo dela

(188)

Po navedbah skrbniškega sklada bo še večja učinkovitost dosežena na podlagi naslednjega sklopa ukrepov:

—	optimizacija deleža pogodb o zaposlitvi za določen čas in pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas: učinkovitost naj bi se že v letu 2015 povečala za […] (1) %;skupaj z […] (1) pa naj bi se do leta 2017 povečala za dodatnih […] (*1) %;

—

boljša opredelitev delovnega programa: v delovni pogodbi, ki jo uporablja družba Airport Handling, je predvideno […] (*1) kot v pogodbi, ki jo je za svoje zaposlene uporabljala družba SEAH. To omogoča zmanjšanje števila zaposlenih za […] (*1) %. Poleg tega je bil dnevni delovni čas zaposlenih s polnim delovnim časom […] (*1), vpliv na kadrovske potrebe pa je znašal […] (*1) %. Z obnovitvijo kolektivne pogodbe, pričakovano v letu 2015, še dodatnih […] (*1). Poleg tega namerava družba Airport Handling optimizirati uporabo sredstev z uvedbo instrumentov, kot so izmensko delo in pogodbe s prilagajanjem dnevnega in tedenskega razporeda dejanskim potrebam v skladu z novimi možnostmi, ki jih ponujajo kolektivne pogodbe na nacionalni ravni.Ti mehanizmi bodo družbi Airport Handling omogočili povečanje učinkovitosti vsaj za dodatnih […] (*1) %;

—	prilagajanje organizacijske strukture za učinkovito porabo sredstev z […] (1): že od leta 2015 se bo učinkovitost povečala zaradi sezonske nadgradnje matric glede na rast prometa in s prerazporeditvijo dopusta na devet obdobij, kar pomeni […] (1). Ocenjeni prihranki bodo znašali […] (*1) %;

—

optimizacija zmogljivosti obstoječega osebja: zaradi postopne uporabe […] (*1) se bo proizvodna učinkovitost povečala za 0,5 %. K povečanju učinkovitosti bo dodatno pripomoglo zmanjšanje števila delovnih mest za […] (*1), ki je bilo deloma že izvedeno ([…] (*1)), deloma pa bo v letu 2015 ([…] (*1));

—

ekonomija obsega, ki izhaja iz večjega prometa: povečanje prometa obstoječih strank in sklepanje pogodb z novimi prevozniki, tudi tistimi, ki obratujejo zunaj konic, bosta omogočili izboljšanje količnikov zasičenosti osebja z učinkom v smislu povečanja proizvodne učinkovitosti za […] (*1) % v letu 2017;

—

strukturne prilagoditve v industrijskih procesih: skrbniški sklad je omenil naslednje predvidene načine za izboljšanje učinkovitosti: boljše načrtovanje in organizacija dela, naložbe v tehnične rešitve, da se omogoči delna ali popolna avtomatizacija nekaterih dejavnosti, povezovanje izdatkov za delovno silo s poslovnimi učinki in rezultati. Kar zadeva načrtovanje dela, je skrbniški sklad navedel, da je družba Airport Handling predvidela naložbe v nove informacijske sisteme za upravljanje kadrov in razporeditev na izmene, kar bo omogočilo racionalnejšo uporabo sredstev z […] (*1) -odstotno učinkovitostjo. Poleg tega je družba Airport Handling začela postopek pridobitve nove opreme, podprte s sodobnimi geolokacijskimi sistemi. Učinkovitosti v zvezi z uporabo osebja so ocenjene na […] (*1) %.

(189)

Po navedbah skrbniškega sklada lahko Komisija na podlagi rezultatov, ki jih je družba Airport Handling dosegla v prvih mesecih delovanja, naknadno preveri, da so bile predpostavke v poslovnem načrtu tehtne. Skrbniški sklad je opozoril na rezultate prvih štirih mesecev delovanja, ki izkazujejo […] (*1) dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) EUR in […] (*1) v višini […] (*1) EUR, v primerjavi z napovedmi iz poslovnega načrta z dne 6. avgusta 2014. Pozitivni trend je bil rezultat […] (*1) prihodkov ([…] (*1) EUR) in […] (*1) stroškov ([…] (*1) EUR).

5.2 Pripombe družbe SEAH (v likvidaciji)

5.2.1 Sredstva družbe SEAH

(190)

Po navedbah družbe SEAH je imela oprema za zemeljsko oskrbo pred začetkom likvidacije družbe SEAH knjigovodsko vrednost […] (*1) EUR. Povprečna starost teh sredstev je bila […] (*1). Od približno […] (*1) elementov […] (*1) večje vrednosti razen […] (*1) jih je bilo samo […] (*1) pridobljenih po 31. decembru 2006.

(191)

Ko se je za družbo SEAH začel postopek likvidacije, je edina druga sredstva družbe pomenil obratni kapital, povezan z dejavnostjo, ki je prenehala 1. septembra 2014. Poleg tega so bili prisotni nekateri […] (*1). Te postavke so bile vmes likvidirane. Zato lahko po navedbah družbe SEAH likvidacijski upravitelj pri financiranju stroškov likvidacije in morebitnega preostalega negativnega stanja računa samo na prodajo opreme za zemeljsko oskrbo.

5.2.2 Razpis za prodajo sredstev družbe SEAH

(192)

Ena od glavnih nalog likvidacijskega upravitelja je bila izpeljati odprt, javni in nediskriminacijski razpisni postopek za prodajo sredstev družbe SEAH, ki se je začel že pred začetkom postopka za njeno likvidacijo.

(193)

Po navedbah družbe SEAH so bila sredstva razdeljena na devet svežnjev, ki so jih sestavljala različno vredna in funkcionalno neodvisna dopolnilna sredstva. Cilj je bil zagotoviti široko udeležbo na razpisu. Sredstva so bila razdeljena na svežnje zaradi tržnih zahtev, opredeljenih na podlagi dejavnosti večjih ponudnikov zemeljske oskrbe na italijanskih letališčih. Razpoložljive informacije kažejo, da je bil postopek prodaje omejen na ponudnike zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce vrst opreme, ki se je prodajala, prodajne posrednike in lizinške družbe. Poleg tega so bile določene nekatere minimalne zahteve glede solventnosti, ki so se nanašale zlasti na (i) promet v višini najmanj 1 milijona EUR na sveženj sredstev, za katerega nameravajo predložiti ponudbo; (ii) neto sredstva v višini najmanj 1 milijona EUR ali 2 milijonov EUR, če potencialni kupci predložijo ponudbo za več kot en sveženj; (iii) razmerje med dolgom in skupnimi sredstvi ni večje kot 3. V razpisu za zbiranje ponudb so bile določene samo zgoraj navedene obvezne zahteve, drugih meril za izbor pa ni bilo.

(194)

Družba SEAH poudarja, da ni noben potencialni ponudnik izrazil interesa za nakup navedenih sredstev. Edine zahteve za informacije naj bi zunaj okvira postopka predložile stranke, zainteresirane samo za nakup nekaterih sredstev, vendar po bistveno nižjih cenah od tistih, ki so jih določili neodvisni izvedenci. Družba SEAH je tudi navedla, da je družba Airport Handling izrazila interes za nakup zadevnih sredstev, vendar ponudbe ni oddala. Komisija opozarja, da so italijanski organi že 27. novembra 2013, ko so se z njo posvetovali o načrtu družbe SEA za likvidacijo družbe SEAH, ustanovitev družbe Airport Handling in zagotovitev kapitala tej družbi, izjavili, da družba Airport Handling ne bo sodelovala v postopku prodaje in zato v njem ne bo predložila ponudbe.

(195)

Likvidacijski upravitelj se je po neuspešnem poskusu prodaje sredstev družbe SEAH obrnil na glavne izvajalce v sektorju, da bi razpravljali o možnosti prodaje navedenih sredstev in pogojih, ki bi lahko veljali za tako prodajo.

5.2.3 Vrednotenje sredstev

(196)

Družba SEAH je spomnila, da je pred začetkom njene likvidacije njen upravni odbor izbral inštitut IMQ kot neodvisnega izvedenca ter mu zaupal vrednotenje sredstev. Vrednotenje je bilo predloženo 25. junija 2014, v njem pa je bila kot vrednost, ki naj bi bila v skladu s tržnimi pogoji, predlagana najemnina v višini […] (*1) EUR na leto. Družba SEAH je 1. septembra 2014 družbi E&Y zaupala še drugo vrednotenje sredstev. Na zahtevo skrbnika sta družba SEAH in skrbnik družbi E&Y skupaj naročila tako drugo vrednotenje. Družba E&Y je nato predlagala najemnino v višini 1,4 milijona EUR na leto.

(197)

Družba SEAH je dodala, da družba Airport Handling trenutno uporablja sredstva družbe SEAH na podlagi najemne pogodbe in je odgovorna za njihovo vzdrževanje (stroški vzdrževanja naj bi po ocenah znašali […] (*1) EUR na leto).

5.2.4 Najemna pogodba

(198)

Po navedbah družbe SEAH sta se stranki pred sklenitvijo najemne pogodbe o njej intenzivno pogajali, ne da bi se v ta pogajanja družba SEA kakor koli vmešala. Družba SEAH je navedla, da je sklenitev najemne pogodbe obvezen pogoj za ohranitev vrednosti sredstev zaradi njihove odprodaje. Če družba SEAH ne bi imela najemne pogodbe z družbo Airport Handling, bi morala opremo odstraniti iz letaliških prostorov, kar bi povzročilo visoke stroške prevoza in vzdrževanja.

(199)

Družba SEAH je tudi navedla, da je likvidacijski upravitelj glede na to, da se je najemna pogodba 31. avgusta 2015 iztekla, tehtal možnosti za odprodajo sredstev. Družba SEAH opozarja, da bi prodaja sredstev družbi Airport Handling po odpravi dvomov Komisije glede gospodarske kontinuitete družbi SEAH omogočila povečanje vrednosti teh sredstev v likvidacijskem postopku.

5.3 Pripombe družbe SEA

5.3.1 Gospodarska kontinuiteta

(200)

Po mnenju družbe SEA se sodna praksa, navedena v sklepu o začetku postopka iz leta 2014, precej razlikuje od obravnavane zadeve.

(201)

Prvič, navedena sodna praksa naj bi se nanašala izključno na položaje, za katere je značilno, da se sredstva s prejemnika pomoči prenesejo na novoustanovljeno družbo. Sodna praksa naj bi zadevala predvsem primere, v katerih je podjetje, ki je prejelo nezdružljivo državno pomoč in take ugodnosti ni moglo povrniti, ustanovilo novo podjetje in nanjo preneslo del svojih dejavnosti. Drugič, v vseh primerih, ki jih navaja Komisija, je prenos med prejemnikom in novim podjetjem zadeval sredstva precejšnje vrednosti (dejavnosti, prostore, blago, premoženje, blagovne znamke, pravice industrijske lastnine).

(202)

Po navedbah družbe SEA je na podlagi značilnosti obravnavane zadeve mogoče sklepati, da družba Airport Handling ne bi več mogla uživati konkurenčne prednosti, povezane s pomočjo, ki jo je domnevno prejela družba SEAH, ker od nje ne bi prevzela nobenih sredstev. Domnevna konkurenčna prednost, dodeljena družbi SEAH, bi namreč prenehala z likvidacijo družbe in je zato ne bi bilo mogoče prenesti.

(203)

Družba SEA spominja, da je Komisija v sklepu o vračilu iz leta 2012 ugotovila, da domnevna konkurenčna prednost, dodeljena družbi SEAH, ustreza financiranju izgub, ki jih je družba utrpela predvsem zaradi visokih stroškov osebja. Ob opominjanju, da stroški osebja sicer močno vplivajo na stroškovno strukturo ponudnikov zemeljske oskrbe, saj znašajo med 65 % in 80 % vseh stroškov, družba SEA poudarja, da se v nasprotju z zadevami, ki jih je navedla Komisija, obravnavana zadeva ne nanaša niti na prenos deležev ali sredstev, potrebnih za izvajanje (oziroma nadaljevanje) dejavnosti družbe SEAH, niti na operacijo, katere namen je zaščititi sredstva prejemnika in tako zaobiti odredbo o vračilu.

(204)

Po navedbah družbe SEA bi bilo treba tudi opozoriti, da je prednost, ki izhaja iz domnevne državne pomoči, ki jo je prejela družba SEAH, brez dvoma prenehala z likvidacijo družbe in odpustom delavcev, ker se je uporabila za kritje izgub zaradi previsokih stroškov dela. Po mnenju družbe SEA na to ugotovitev ne more bistveno vplivati dejstvo, da je nekdanje zaposlene družbe SEAH družba Airport Handling pozneje zaposlila pod formalno in vsebinsko drugačnimi pogoji.

(205)

Družba SEA dodaja, da tudi če bi obveljalo, da neobstoj prenosa sredstev z družbe SEAH na družbo Airport Handling ne zadostuje za ugotovitev neobstoja gospodarske kontinuitete, pa za okoliščine transakcije, na kateri je temeljila ustanovitev družbe Airport Handling, kot celoto ni mogoče šteti, da so vplivale na zaobitje odredbe o vračilu.

(206)

Po navedbah družbe SEA odločitev za ustanovitev nove družbe za zemeljsko oskrbo, ki bo pod tržnimi pogoji konkurirala drugim ponudnikom storitev, temelji na ekonomski logiki in je utemeljena z modelom upravljanja, ki se bistveno razlikuje od modela prejšnjega izvajalca, družbe SEAH ([…] (*1)), da bi se srednje- do dolgoročno izpolnil cilj trajnostne dobičkonosnosti.

(207)

Družba SEA navaja, da sta napoved družbe SEAH, da bo prenehala izvajati dejavnosti na milanskih letališčih, in začetek njene likvidacije sprožila dinamiko učinkovite konkurence na trgu, med katero so lahko letalski prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih, izbrali ponudnika storitev zemeljske oskrbe na podlagi primerjalne ocene ponudb, ki so jih predložili različni ponudniki.

(208)

Po navedbah družbe SEA je družba Airport Handling na podlagi tega konkurenčnega postopka popolnoma neodvisno od družbe SEA uspešno sklenila pogodbe z letalskimi prevozniki. Nekateri prevozniki, ki so bili prej stranke družbe SEAH, so se dejansko odločili, da ne bodo uporabljali storitev družbe Airport Handling, po drugi strani pa je družba Airport Handling sklenila pogodbe s prevozniki, ki jih pred tem ni oskrbovala družba SEAH.

(209)

Poleg tega po navedbah družbe SEA v smislu direktiv Sveta 78/660/EGS (18) in 83/349/EGS (19) o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki sta bili v italijansko zakonodajo preneseni z zakonodajnim odlokom št. 127 z dne 9. aprila 1991, ta po prenosu njenega deleža v družbi Airport Handling na skrbniški sklad nima nadzornih in upravljavskih pooblastil v zvezi z družbo Airport Handling, ki ni več del skupine SEA za računovodske namene, zato njen proračun ni konsolidiran s proračunom družbe SEA.

(210)

Poleg tega sta družba SEA in skrbnik za pospešitev vstopa tretjih oseb v kapital družbe Airport Handling 26. januarja 2015 podpisala „izvedbeni predpis na podlagi člena 20 skrbniške pogodbe“, da bi se skrbniku dodelila odgovornost za iskanje tretjega vlagatelja. Skrbnik in družba SEA sta se odločila, da bosta kot neodvisnega svetovalca za to imenovala družbo BNP Paribas.

(211)

Družba BNP Paribas je družbi Airport Handling pomagala pri pripravi ponudbe za prodajo deležev, navezala stik z več vlagatelji, ki so bili potencialno zainteresirani za vstop v kapital družbe Airport Handling, in izpeljala sestanke s potencialnimi vlagatelji.

(212)

Družba SEA je dodala, da bo razmislila o iskanju vlagateljev, zainteresiranih za prevzem večinskega deleža v družbi, ko bo zasebni vlagatelj pridobil vsaj 30 % družbe Airport Handling.

5.3.2 Državna sredstva in pripisljivost

(213)

Po mnenju družbe SEA dejstvo, da je družba Airport Handling javno podjetje, ne zadostuje za ugotovitev, da se njena sredstva štejejo za državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe. Poleg tega finančna sredstva družbe Airport Handling po ustanovitvi skrbniškega sklada niso pod nadzorom družbe SEA, zato ni mogoče trditi, da so državna sredstva v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(214)

Družba SEA v zvezi s tem dodaja, da:

—

je prvo povečanje kapitala v višini 3,7 milijona EUR 27. avgusta 2014 odobrila splošna skupščina delničarjev družbe Airport Handling. Na isti datum se je na skrbniški sklad prenesel celoten delež družbe SEA v družbi SEAH. Na navedeni datum je skrbnik za vse pravne namene postal edini delničar družbe Airport Handling;

—	na isti datum je skrbnik kot edini delničar družbe Airport Handling izdal 20 000 instrumentov SFP v skupni vrednosti 20 milijonov EUR. Družba SEA jih je v celoti vpisala in plačala 28. avgusta 2014.

(215)

Družba SEA poudarja, da so bila finančna sredstva družbe Airport Handling po prenosu vedno pod nadzorom skrbnika, edinega delničarja družbe Airport Handling.

(216)

Po mnenju družbe SEA iz navedenega izhaja, da javni delničar družbe SEA (občina Milano) nikakor ne more – neposredno ali posredno – vplivati na uporabo finančnih instrumentov v zvezi z družbo Airport Handling in da bodo taka sredstva ves čas delovanja skrbniškega sklada ostala pod nadzorom skrbnika. Vsekakor pa je družba SEA zaradi ustanovitve skrbniškega sklada izgubila pooblastilo za imenovanje članov upravnega odbora družbe Airport Handling.

5.4 Pripombe zainteresirane strani

(217)

Komisija je prejela pripombe zainteresirane strani, ki je zahtevala, naj se niti njena identiteta niti njene pripombe ne razkrijejo tretjim osebam.

6. PRIPOMBE ITALIJE NA PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(218)

Italija je komentirala pripombe, ki sta jih v okviru preiskave predložila skrbniški sklad in družba SEA.

(219)

Italija je v celoti podprla pripombe, ki sta jih predložili navedeni zainteresirani strani, in poudarila, da po eni strani dokazujejo nevmešavanje italijanskih organov v dejavnost družbe SEA in njeno odločitev za naložbo v družbo Airport Handling ter po drugi strani, da družba Airport Handling ne nadaljuje gospodarske dejavnosti družbe SEAH.

7. OCENA

(220)

Komisija je morala v tej zadevi ločeno oceniti dvoje: prvič, morebitni prenos obveznosti vračila na podlagi sklepa o vračilu z družbe SEA Handling na družbo Airport Handling; drugič, morebitno pomoč, povezano s kapitalskim vložkom družbe SEA v višini 25 milijonov EUR v družbo Airport Handling.

7.1 Gospodarska kontinuiteta in prenos obveznosti vračila

(221)

Na podlagi ustaljene sodne prakse je treba vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči zahtevati od podjetij, ki so jo dejansko prejela (20).

(222)

V primeru plačilno nesposobnih prejemnikov državne pomoči se lahko obveznost vračila izpolni z vpisom terjatve iz naslova vračila pomoči v register terjatev, če se prejemnik pomoči umakne s trga (21). Sodišče je navedlo, da „[k]er pa je podjetje, ki je prejelo nezakonite pomoči, v stečaju in ker je bila ustanovljena družba za nadaljevanje dela dejavnosti tega podjetja v stečaju, lahko nadaljevanje te dejavnosti, če ni zagotovljeno vračilo zadevnih pomoči v celoti, ohranja izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča konkurenčna prednost te družbe na trgu v primerjavi z njenimi konkurenti. Taka novoustanovljena družba je lahko tako, če se v njeno korist ta prednost ohrani, zavezana vrniti zadevne pomoči. Tako je med drugim, če se ugotovi, da ima ta družba dejansko korist od konkurenčne prednosti, povezane s prejemanjem teh pomoči, zlasti če pridobi sredstva družbe v stečaju, ne da bi jih plačala po ceni, skladni s tržnimi pogoji, ali če se ugotovi, da se je z ustanovitvijo take družbe obšla obveznost vračila navedenih pomoči (22).“

(223)

V okviru prenosa sredstev s prejemnika pomoči na drugo družbo, ki nadaljuje njegove dejavnosti, je Sodišče potrdilo, da se za presojo gospodarske kontinuitete med družbama lahko upoštevajo naslednji dejavniki (23): obseg prenosa (sredstva in obveznosti, kontinuiteta delovne sile, sredstva v paketu itd.), cena prenosa, identiteta delničarjev ali lastnikov prevzemnega podjetja in prvotnega podjetja, čas izvedbe prenosa (po začetku preiskave, začetku postopka ali dokončnem sklepu) in nazadnje ekonomski razlogi za transakcijo.

(224)

V skladu s sodno prakso se lahko navedeni dejavniki upoštevajo v različnem obsegu, odvisno od posebnosti obravnavane zadeve (24). To pomeni, da Komisiji ni treba upoštevati vseh teh dejavnikov, kot dokazuje uporaba izraza „lahko upoštevajo“ (25).

(225)

Komisija je za odločitev, ali obstaja gospodarska kontinuiteta med družbama SEAH in Airport Handling ter ali se slednji lahko naloži odgovornost za povračilo nezdružljive pomoči, dodeljene prvi, navedene kazalnike uporabila v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve.

7.1.1 Obseg prenosa

7.1.1.1 Prenos delovne sile in delovnih pogodb

(226)

Ko se je za družbo SEAH začel postopek likvidacije, je družba Airport Handling ponovno zaposlila veliko njenih nekdanjih zaposlenih, ki so sprva predstavljali večino njene delovne sile. Zato je treba analizirati, ali to ne kaže na izogibanje sklepu o vračilu. V ta namen bi bilo treba preučiti, ali postopek, ki je privedel do tega, ni povzročil prenosa delovne sile družbe SEAH na družbo Airport Handling ob ohranitvi glavnih značilnosti zadevne delovne sile. To je še toliko pomembneje, ker je za družbo za zemeljsko oskrbo delovna sila glavno sredstvo, potrebno za obratovanje (26).

(227)

Po navedbah Italije med družbama SEAH in Airport Handling ni kontinuitete delovne sile, saj je družba SEAH odpovedala delovne pogodbe, družba Airport Handling pa je osebje zaposlila na podlagi novih pogodb, ki so temeljile na bistveno drugačnih pogojih. Tako stališče sta podprli družbi Airport Handling in SEA.

(228)

Po mnenju Italije se sporazum, ki so ga družbi SEA in SEAH ter sindikati podpisali 4. novembra 2013, ne bi smel razlagati, kot da so z njim nekdanjim zaposlenim družbe SEAH zajamčene pravice, pridobljene s prejšnjimi pogodbami z družbo SEAH. Tak sporazum naj bi bil v bistvu programski dokument, ki so ga pozneje nadomestili sporazumi, podpisani 4. junija 2014. Iz besedila navedenih sporazumov naj bi bilo razvidno, da nekdanjim zaposlenim družbe SEAH niso bile zajamčene predhodno pridobljene pravice, temveč jih je družba Airport Handling ponovno zaposlila pod novimi pogoji.

(229)

Komisija je na podlagi informacij, pridobljenih v formalnem postopku preiskave, ocenila (i) postopek, v katerem je precejšen del delovne sile družbe SEAH ponovno zaposlila družba Airport Handling, in (ii) sporazume s sindikati o ponovni zaposlitvi delovne sile družbe SEAH.

(230)

Prvič, kar zadeva postopek, bi bilo treba opozoriti, da na začetku ni šlo za prenos de jure delovnih pogodb z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Pogodbe z družbo SEAH so bile zakonito odpovedane, z družbo Airport Handling pa so bile sklenjene nove pogodbe. Poleg tega delovne pogodbe niso bile niti samodejno niti na splošno prenesene z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Dejansko prenosa delovnih pogodb ni bilo. Prva družba je namreč delovne pogodbe odpovedala, preden je druga del delavcev ponovno zaposlila pod drugačnimi pogoji.

(231)

Drugič, kar zadeva obseg prenosa, je treba opozoriti na naslednje: 22. aprila 2014, ko je družba SEAH začela izvajati shemo mobilnosti za odpuščene delavce, je njena delovna sila štela […] (*1), kar je enako […] (*1) EPDČ. Razpoložljivi podatki kažejo, da je imela družba Airport Handling 31. maja 2015, tj. po devetih mesecih delovanja, […] (*1) zaposlenih, od tega jih je bilo […] (*1) prej zaposlenih v družbi SEAH. Družba Airport Handling je do takrat torej prevzela […] (*1) % zaposlenih družbe SEAH. Prenos tako še ni bil končan niti še ni bil praktično končan. Kljub temu je treba opozoriti tudi, da je delovno silo družbe Airport Handling, vsaj v zgodnji fazi po začetku delovanja, sestavljalo skoraj izključno nekdanje osebje družbe SEAH.

(232)

Tretjič, kar zadeva bistvene pogoje ponovne zaposlitve, Komisija ugotavlja, da so se pogodbe, ki jih je družba Airport Handling podpisala z nekdanjimi zaposlenimi družbe SEAH, formalno in vsebinsko razlikovale od prejšnjih pogodb z družbo SEAH zlasti v tem, da veljajo drugačni pogoji v zvezi z:

—	[…] (*1) se uporablja za zaposlene družbe Airport Handling;

—	družba Airport Handling ne uporablja […] (*1), ki dopolnjuje nacionalno kolektivno delovno pogodbo;

—

Bistvene spremembe zaposlitvenih pogojev zajemajo:

—

[…] (*1);

—	[…] (*1), ki ga je za svoje zaposlene uporabljala družba SEAH;

—	organizacijo dela, npr. […] (*1).

—

Merljiv rezultat zgoraj navedenih sprememb je znižanje stroškov dela za približno […] (*1) % v primerjavi s stroški dela družbe SEAH, pri čemer oboji temeljijo na spremembah veljavne nacionalne kolektivne delovne ureditve in dopolnilni podjetniški pogodbi; teža pogojev slednje na stroške dela se je zmanjšala za 50 %.

(233)

Nazadnje, tudi okoliščine, v katerih so se vpletene stranke pogajale in nazadnje dogovorile o pogojih zaposlitve, v tej zadevi kažejo, da so se zaposlitveni pogoji bistveno spremenili: družbe SEA, SEAH in Airport Handling so se ločeno pogajale s sindikati in z njimi dosegle ločene sporazume. Družba Airport Handling in sindikati so potrebovali več kot osem mesecev, da so se dogovorili o pogojih zaposlitvenega postopka, pravni in finančni vsebini pogodb o zaposlitvi, socialni politiki in organizaciji dela. Po navedbah skrbniškega sklada so delavci družbe SEAH sprva nasprotovali spremembam, s katerimi so sindikati, ki so zastopali delavce, soglašali v sporazumu iz junija 2014. Delavci so na referendumu te spremembe zavrnili. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je predložil skrbniški sklad, so sindikati takrat soglašali z novimi pogoji zaposlovanja šele potem, ko je družba Airport Handling privolila, da bo v navedeni sporazum vnesla nekatera pojasnila. Komisija opozarja, da se je družba Airport Handling s sindikati pogajala ločeno in da ji je kljub začetnim nesoglasjem uspelo izvesti zgoraj opisane spremembe. Kot je bilo opisano v uvodni izjavi 38, sporazum med družbo Airport Handling in sindikati z dne 4. junija 2014, potem ko so ga sindikati zavrnili na referendumu, na katerem so zahtevali več pojasnil k sporazumu, ni bil bistveno spremenjen.

(234)

Glede na navedeno dejanski prenos delovne sile ni bil niti popoln niti ni pomenil vsebinske ponovitve zaposlitvenih pogojev, ki so prevladovali v pogodbah družbe SEAH.

(235)

Na to ugotovitev ne vplivajo sporazumi med družbami SEA, SEAH oziroma Airport Handling in sindikalnimi organizacijami v zvezi z delovno silo. Kot cilj teh sporazumov namreč ni navedeno niti, da bo delovna sila v celoti prenesena z družbe SEAH na družbo Airport Handling, niti da se bodo ohranili pogoji, ki so prevladovali v delovnih pogodbah družbe SEAH. Komisija zlasti opozarja, da mora prihodnji izvedbeni sporazum v skladu s prvotnim osnutkom sporazuma z dne 4. novembra 2013 med družbo SEA in sindikati izhajati iz cilja ohranitve delovnih mest vseh zaposlenih družbe SEAH (27). V navedenem sporazumu je naštetih več ukrepov za dosego navedenega cilja; v bistvu so našteti vsi mehanizmi, ki so na voljo na podlagi zadevne zakonodaje o zaposlovanju in kolektivnih pogajanjih, kot so socialne varnostne mreže in prostovoljni odhodi, ki naj bi bili prav tako izvedeni v skupini SEA, in rešitve, med katerimi je premeščanje znotraj skupine. Navedeni sporazum je torej dejansko določal prerazporeditev delovnih mest znotraj skupine SEA kot celote (28), vendar ne samo v družbo Airport Handling, pri čemer je bil to zgolj eden od več ukrepov. Poleg tega navedeni sporazumi niso bili sklenjeni z družbo Airport Handling, ki je z osebjem sklenila ločene sporazume. Stranki torej nista vnaprej določili, koliko delovnih mest bo prenesenih na družbo Airport Handling, temveč je bilo to določeno na podlagi kadrovskih potreb družbe po sklenitvi pogodb z letalskimi prevozniki.

(236)

Komisija opozarja tudi, da nič ne kaže na to, da je imela družba Airport Handling kakršno koli obveznost glede zaposlitve nekdanjega osebja družbe SEAH, ki bi ji jo naložili javni organi ali njena matična družba SEA.

(237)

Skratka, kar zadeva obseg prenosa delovne sile, Komisija meni, da okoliščine kažejo prima facie močnejši element gospodarske kontinuitete, ker je družba Airport Handling ponovno zaposlila precejšen del delovne sile družbe SEAH. Vendar je treba upoštevati dejstva v zvezi s ponovno zaposlitvijo, zlasti odpoved vseh pogodb in sklenitev novih pogodb z novimi pogodbenimi pogoji. Komisija zato ugotavlja, da se prenos delovne sile ne more razumeti kot zanesljiv kazalnik gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling.

7.1.1.2 Pogodbe z letalskimi prevozniki

(238)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 zavzela predhodno stališče, da je mogoče pričakovane tržne deleže družbe Airport Handling v prvih šestih mesecih delovanja šteti za realne samo zaradi internalizacije dejavnosti, ki jo je prej opravljala družba SEAH.

(239)

Italija ter družbi SEA in Airport Handling so med preiskavo trdile, da so navedena pričakovanja temeljila na poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz avgusta 2014. Uresničiti jih je bilo mogoče z določitvijo znatnih znižanj obratovalnih stroškov, doseženih z delovno učinkovitostjo in zmanjšanjem števila zaposlenih.

(240)

Poleg tega se je družba Airport Handling na novo pogajala o pogodbah z letalskimi prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih. Po navedbah Italije takih pogodb ni bilo mogoče zakonito prenesti z družbe SEAH na družbo Airport Handling. O njih se je bilo treba pogajati na novo in konkurirati drugim ponudnikom storitev, ki so delovali na milanskih letališčih.

(241)

Kot je bilo opisano v uvodnih izjavah 133 in 208, se namreč portfelj strank družbe Airport Handling razlikuje od portfelja strank družbe SEAH. Ko se je družba SEAH umaknila s trga, so se številne njene stranke odločile, da bodo storitve zemeljske oskrbe zaupale drugim ponudnikom in ne družbi Airport Handling. Po drugi strani pa je družbi Airport Handling uspelo privabiti stranke, ki jih prej ni oskrbovala družba SEAH.

(242)

Italija je kot dodaten dokaz, da nove pogodbe, ki jih je družba Airport Handling sklenila z letalskimi prevozniki, niso bile samo predmet novih pogajanj, ampak so določale bistveno drugačne pogodbene pogoje, predložila informacije, ki kažejo, da je nekaterim letalskim prevoznikom, ki jih je prej oskrbovala družba SEAH (kot je […] (*1)), uspelo pri družbi Airport Handling doseči bistveno ugodnejše pogoje kot pri družbi SEAH. Natančneje, […] (*1) je med pogajanji z družbo Airport Handling zahteval, naj […] (*1). Tako je […] (*1) pridobil […] (*1) (29).

(243)

Italija je med preiskavo pojasnila, da družba SEA od letalskih prevoznikov, ki so delovali na milanskih letališčih, kot pogoj za dodelitev popustov za letališke pristojbine ni zahtevala, naj sklenejo pogodbe o zemeljski oskrbi z družbo Airport Handling. Glede na pripombe, prejete med preiskavo, ni dokumentarnih dokazil o tem, da bi družba SEA dejansko tako ravnala, da bi letalske prevoznike, ki so delovali na milanskih letališčih, napeljala k sklenitvi novih pogodb o zemeljski oskrbi z družbo Airport Handling.

(244)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 dvomila, da bodo pogodbe z letalskimi prevozniki predmet novih pogajanj. V okviru tega je opozorila na informacije, ki kažejo, da sta si družbi SEA in Airport Handling še pred iztekom teh pogodb prizadevali za skupno trženje, katerega namen je bil prepričati letalske prevoznike, ki so delovali na letališču, da bo družba SEA nadaljevala opravljanje storitev zemeljske oskrbe. Vendar v formalnem postopku preiskave niso bili predloženi dejanski dokazi, da sta družbi SEA in Airport Handling s prizadevanji za skupno trženje dosegli zgolj spremembo pogodbene stranke, ne da bi letalskim prevoznikom kot naročnikom pustili manevrski prostor za nova pogajanja o pogodbenih pogojih. Natančneje, Komisija ni pridobila dokazov, da bi lahko bodisi družba SEA bodisi družba Airport Handling dejansko preprečila poskuse nekdanjih strank družbe SEAH, da bi od drugih ponudnikov storitev zemeljske oskrbe dobile ugodnejše pogoje.

(245)

Komisija je ocenila, ali je bila družba Airport Handling med pripravami na začetek poslovanja dejansko v položaju novega udeleženca ali pa je le izkoristila tržni položaj družbe SEAH in njene stike s strankami, da bi zagotovila nadaljevanje dejavnosti. V posebnih okoliščinah obravnavane zadeve bi to lahko kazalo na izogibanje sklepu o vračilu, če ob umiku družbe SEAH s trga njene stranke ne bi imele možnosti, da se pogajajo o novih pogodbah z drugimi ponudniki zemeljske oskrbe, ne z družbo Airport Handling, saj bi šlo za prenos strank z družbe SEAH na družbo Airport Handling.

(246)

V zvezi s tem je pomembno zlasti naslednje: v poslovnem načrtu družbe Airport Handling se niso upoštevali alternativni scenariji z manjšimi tržnimi deleži. To bi lahko pomenilo, da je bila družba Airport Handling prepričana, da bo zelo verjetno prevzela bazo strank družbe SEAH, tako da se je morda nadejala, da bo izkoristila nekdanji položaj družbe SEAH na trgu in njene stike s strankami, da bi privabila njene stranke in s tem povezane pogodbe, ne da bi ji za pridobitev teh pogodb konkurirale druge družbe za zemeljsko oskrbo.

(247)

Vendar nekateri formalni in vsebinski dejavniki kažejo, da ni bilo tako.

(248)

Prvič, kar zadeva obliko prenosa, pogodbe o storitvah niso bile pravno prenesene z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Letalski prevozniki so torej lahko prosto izbrali drugega ponudnika in ne družbe Airport Handling, takoj ko so bile njihove pogodbe z družbo SEAH odpovedane, kot je opisano v uvodni izjavi 43 tega sklepa.

(249)

Drugič, razpoložljive informacije kažejo, da so imele stranke možnost obrniti se na druge ponudnike storitev, ko jih je družba SEAH obvestila, da bo prenehala izvajati dejavnosti. Dejstvo, da je več strank odšlo drugam, namreč dokazuje, da je taka možnost obstajala. Kar je najpomembneje, družba SEAH razen v izjemnih okoliščinah ni imela pravne podlage za to, da bi pogodbe enostransko prenesla na tretjo osebo. Vendar se glede na informacije, ki so jih zagotovili italijanski organi, klavzula o izjemnih okoliščinah ni uveljavljala. Italijanski organi so zagotovili pregled baze strank družbe Airport Handling na dan 14. februarja 2014, iz katerega je razvidno, da je od 68 nekdanjih strank družbe SEAH […] (*1) odšlo k drugim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, da je od tedanjih […] (*1) strank družbe Airport Handling ena prišla od konkurenta, tri so bile nove na letališču, […] (*1) pa je bilo nekdanjih strank družbe SEAH. […] (*1) od teh […] (*1) nekdanjih strank družbe SEAH se je dogovorilo o novih pogodbenih pogojih, ki so bili zanje ugodnejši, pri čemer so bodisi določali nižje cene (13 strank), spremenjen portfelj oskrbe ([…] (*1) strank) ali celo kombinacijo obojega ([…] (*1) strank). Zato je samo 20 strank sklenilo pogodbe o storitvah, ki v bistvu določajo enake pogoje kot prejšnje pogodbe z družbo SEAH. Znižanja cen segajo od […] (*1) % do […] (*1) % v primerjavi s cenami, ki so bile predhodno dogovorjene z družbo SEAH.

(250)

Glede na navedeno Komisija na splošno ne vidi znakov izogibanja sklepu o vračilu (in torej gospodarske kontinuitete) v postopku, v katerem je družba Airport Handling sklenila sporazume s številnimi nekdanjimi strankami družbe SEAH. Zdi se namreč, da je bila družba Airport Handling v pogajanjih s prevozniki, ki so delovali na milanskih letališčih, izpostavljena resnični konkurenci, in videti je, da se je konkurenca med ponudniki storitev na milanskih letališčih dejansko začela, ko je bila družba SEAH tik pred umikom s trga.

7.1.1.3 Sredstva družbe SEAH

(251)

Komisija je kot tretjo točko v analizi obsega prenosa ocenila obseg prenosa sredstev.

(252)

Komisija ugotavlja, da je družba Airport Handling ob začetku poslovanja vso svojo opremo za zemeljsko oskrbo najela pri družbi SEAH. Po petih mesecih je začela to opremo postopoma nadomeščati s sredstvi, kupljenimi na trgu, nazadnje pa je septembra 2015 […] (*1) od […] (*1) sklopov sredstev kupila od družbe SEAH.

(253)

Natančneje, družba Airport Handling je začela zagotavljati storitve zemeljske oskrbe tako, da je na podlagi najemne pogodbe uporabljala sredstva družbe SEAH. Navedena pogodba naj bi se iztekla 31. avgusta 2015. Družba Airport Handling je pred iztekom najemne pogodbe izrazila interes za pridobitev […] (*1) od […] (*1) sklopov razpisa, in sicer sklopov št. […] (*1). Po navedbah družbe Airport Handling je bila, realno gledano, približno tretjina opreme za zemeljsko oskrbo, ki je bila v lasti družbe SEAH in oddana v najem družbi Airport Handling, stara, vendar je družba Airport Handling kljub temu želela kupiti približno […] (*1) % navedene opreme (kar bi ji zadostovalo za poslovanje), saj je medtem na trgu pridobila precejšnjo zalogo nadomestnih delov, ki bi se lahko uporabili za zamenjavo nekaterih delov najstarejše opreme družbe SEAH.

(254)

Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da so se pogajanja o prodaji med družbama Airport Handling in SEAH začela, ko je družba Airport Handling z dopisom z dne 3. junija 2015 predlagala naslednje:

—	[…] (1) -odstotni popust na […] (1) glede na, prvič, starost in stanje voznega parka ter, drugič, rezultat postopka prodaje, ki ga je začela družba SEA;

—	plačilo […] (*1) od 31. julija do 31. decembra 2015;

—	da se prvotna najemna pogodba sporazumno odpove 30. junija 2015 in da družba SEAH zagotovi začasen in omejen brezplačni najem (comodato) približno […] (1) izbranih elementov […] (1) največ do 31. decembra 2015, pri čemer vse stroške zavarovanja in vzdrževanja krije družba Airport Handling.

(255)

Istega dne je potekal sestanek med strankama. Likvidacijski upravitelj družbe SEAH je z dopisom z dne 10. junija 2015 odgovoril na predloge družbe Airport Handling, kot je povzeto v nadaljevanju:

—	družba SEAH je pripravljena sprejeti ponudbo, ni pa pripravljena dodeliti popustov, saj so bile vse cene določene na podlagi izvedenskih ocen. Likvidacijski upravitelj je poudaril, da družbi Airport Handling ne bi bilo treba kriti niti prevoznih stroškov;

—	družba SEAH ne pristaja na plačilo v obrokih, razen če družba Airport Handling zagotovi ustrezna jamstva;

—	brez popustov je družba SEAH pripravljena prenesti vozni park 30. junija 2015 in soglašati z oddajo navedenih elementov v najem, vendar največ do 30. novembra 2015.

(256)

Po navedbah italijanskih organov so se pogajanja zavlekla do septembra 2015, ko je družba SEAH privolila v plačilo nakupne cene v višini […] (*1) za prodajo […] (*1) sklopov, […] (*1). Nakupna cena je znašala […] (*1) EUR, tj. toliko, kot je bilo prvotno navedeno v neuspešnem razpisnem postopku. Prvotni najem je bil izjemoma podaljšan do […] (*1) za […] (*1) elementov voznega parka in proti plačilu skupne najemnine v višini […] (*1) EUR, ki je temeljila na vrednosti, pripisani navedenim elementom na podlagi zgoraj navedenih neodvisnih presoj. Družba Airport Handling je teh […] (*1) elementov družbi SEAH vrnila […] (*1).

(257)

Po navedbah družbe Airport Handling je bil nakup kljub vsemu ekonomsko upravičen, zlasti iz naslednjih razlogov:

—

poslovni model družbe Airport Handling v bistvu pomeni, da ima operativno vozlišče na samo eni lokaciji, in sicer na milanskih letališčih, zato temelji na organizacijskem modelu, ki zagotavlja človeške vire in tehnična sredstva za izpolnjevanje povpraševanja po storitvah na eni sami lokaciji (poslovni model ponudnika vozlišča). Po mnenju družbe Airport Handling ta poslovni model zagotavlja večjo učinkovitost in varnejše stopnje donosnosti. Za družbo Airport Handling naj bi bili zato starost in zmogljivost opreme manj pomembni kot za izvajalce, ki delujejo na več letališčih in morajo zato nujno „vitko upravljati“ svojo opremo;

—	čeprav je bil del opreme star, so bili nekateri elementi razmeroma novi in naj bi jih bilo mogoče učinkovito uporabljati;

—	elementi so že bili v poslovnih prostorih in naj zato prevozni stroški ne bi nastali;

—	družba Airport Handling je upala, da bo znižala stroške vzdrževanja, saj je večina teh elementov prihajala od istega proizvajalca in bila istega modela;

—	ko je družba Airport Handling poskušala kupiti rabljeno opremo v EU, je ugotovila, da trg ne ponuja dovolj rabljene opreme, da bi bile njene potrebe izpolnjene po sprejemljivi ceni;

—

v zagonski fazi naj bi bilo treba uporabiti uravnoteženo mešanico rabljenih in novih sredstev, zlasti ker se je zdelo, da dobavitelji opreme ne bodo mogli naenkrat zagotoviti nove opreme, pa tudi ker je družba Airport Handling upravičeno menila, da bi lahko zaradi nenadnega velikega povečanja povpraševanja cene poskočile. Družba Airport Handling se je zato raje odločila za postopen odpis rabljenih elementov in njihovo nadomestitev z novimi;

—	nazadnje, preskušanje novega voznega parka in ustrezno usposabljanje osebja za njegovo upravljanje bi bila med rednim obratovanjem težko izvedljiva, zlasti v zagonski fazi.

(258)

Družba Airport Handling je medtem začela postopek javnega razpisa za nakup nove opreme na trgu, ki je trajal od novembra 2014 do januarja 2015. Po navedbah italijanskih organov vrednost opreme, kupljene na podlagi tega prvega postopka javnega razpisa, znaša približno […] (*1) EUR.

(259)

Komisija je ocenila, ali je primerjava vrednosti in števila sredstev družbe Airport Handling, kupljenih na trgu, ter vrednosti in števila elementov, najetih in nato odkupljenih od družbe SEAH, zanesljiv kazalnik gospodarske kontinuitete. Kar zadeva primerljivost obeh vrst sredstev, je Komisija ugotovila, da:

—	je likvidacijski upravitelj družbe SEAH sklope oblikoval tako, da je v vsakem od njih zbral delujoče elemente ter slabše delujoča sredstva in elemente;

—	je bila oprema družbe SEAH na splošno stara;

—

po navedbah italijanskih organov približno […] (*1) od […] (*1) elementov, odkupljenih od družbe SEAH, dobro ali še kar dobro dela. V najboljšem primeru naj bi jih bilo mogoče približno tretjino uporabiti za nadomestne dele. Za 700 odkupljenih elementov je bilo pozneje ugotovljeno, da imajo minimalno (uporabno) vrednost ali nobene; 270 elementov je bilo nato parkiranih in razgrajenih kot odpadek;

—	opremo za oskrbo na letališčih sestavljajo najrazličnejši elementi, kot so stopnice, tovornjaki, viličarji, nakladalniki tovora in vozički;

—	ni izključeno, da je celo eno samo najsodobnejše vozilo, ki se stalno uporablja, mogoče uporabljati veliko učinkoviteje kot več starih vozil, ki se praviloma dlje časa ne uporabljajo zaradi vzdrževanja.

(260)

Komisija na podlagi tega ugotavlja, da primerjave med vrednostjo in številom nove opreme ter vrednostjo najete in odkupljene opreme v tem primeru ni mogoče uporabiti kot kazalnik gospodarske kontinuitete.

(261)

Komisija je glede na navedeno ocenila pomen sredstev (delovnih orodij) kot proizvodnega dejavnika v družbi Airport Handling sorazmerno z delom kot proizvodnim dejavnikom, pa tudi sorazmerno s prometom družb SEAH in Airport Handling.

(262)

Kar zadeva pomen sredstev v razmerju do dela, je v zadnji bilanci stanja družbe SEAH pred likvidacijo vrednost delovnih orodij znašala približno […] (*1) EUR. Družba Airport Handling pa je imela v letu 2015 v lasti kapitalska sredstva, vredna […] (*1) EUR (30). Po drugi strani pa so stroški dela družbe Airport Handling v obdobju od septembra 2014 do avgusta 2015 glede na njen izkaz o poslovnem izidu za navedeno obdobje znašali […] (*1) EUR (31).

(263)

Vrednost sredstev je manj pomembna tudi v primerjavi s prometom: izkaz o poslovnem izidu družbe Airport Handling za obdobje september 2014–avgust 2015 kaže promet v višini […] (*1) EUR. Zato se zdi, da so zadevna sredstva manj pomemben proizvodni dejavnik v primerjavi z delom. Njihova vrednost je zelo skromna tudi v primerjavi s prometom, ustvarjenim z delom in sredstvi. Informacije, pridobljene v formalnem postopku preiskave, namreč kažejo, da družbi SEAH in Airport Handling sledita izrazito delovno intenzivnemu poslovnemu modelu, ne poslovnemu modelu, ki temelji na intenzivnosti sredstev.

(264)

Komisija zato ugotavlja, da je družba Airport Handling sicer prvotno vsa sredstva dobila od družbe SEAH, vendar to ne more samo po sebi kazati na gospodarsko kontinuiteto, ker so sredstva v dejavnosti zemeljske oskrbe samo manj pomemben proizvodni dejavnik.

7.1.1.4 Povzetek ocene glede obsega prenosa

(265)

Ocena vprašanja, koliko bi lahko obseg prenosa kazal na obstoj gospodarske kontinuitete med družbama SEAH in Airport Handling, privede do naslednje ugotovitve.

(266)

Prvič, portfelj strank ni bil prenesen z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Z likvidacijo družbe SEAH so bile namreč vse pogodbe odpovedane, družba Airport Handling pa je morala pogodbe znova pridobiti, pri čemer je lahko pritegnila nekatere prejšnje stranke družbe SEAH in nekatere nove stranke, nekatere pa so odšle h konkurentom. Pogodbeni pogoji so bili v pogajanjih dogovorjeni neodvisno od prejšnjih pogojev na podlagi sporazumov z družbo SEAH. Pri tem je bila družba Airport Handling v enakem položaju, kot bi bil vsak drug konkurent ali nov udeleženec. Po mnenju Komisije dejstvo, da portfelj strank ni bil prenesen, precej zanesljivo kaže, da ni bilo gospodarske kontinuitete.

(267)

Drugič, družba Airport Handling je svojo začetno delovno silo v celoti pridobila od družbe SEAH, vendar na podlagi novih pogodb in novih pogodbenih pogojev. Pogodbe o zaposlitvi niso bile prenesene v paketu, to se ni zgodilo samodejno in ni šlo za ponovitev njihovih zaposlitvenih pogojev.

(268)

Tretjič, čeprav je res, da je družba Airport Handling prvotno najela vsa sredstva za zemeljsko oskrbo družbe SEAH, je nazadnje po izteku najema prevzela samo del sredstev navedene družbe, saj je medtem začela kupovati opremo pri tretjih osebah. Razpoložljive informacije poleg tega kažejo, da sredstva predstavljajo samo manjši delež proizvodnih sredstev v dejavnosti zemeljske oskrbe ter niso odločilnega pomena za stroškovno strukturo in učinkovitost družbe Airport Handling.

(269)

Komisija glede na obseg prenosa na splošno meni, da vse okoliščine, povezane z ustanovitvijo družbe Airport Handling po likvidaciji družbe SEAH, kot celota niso kazalnik, da je med družbama zaradi izogibanja sklepu o vračilu obstajala gospodarska kontinuiteta.

7.1.2 Plačilo tržne cene

(270)

V skladu s sodno prakso naj bi bil kazalnik gospodarske kontinuitete med likvidirano družbo, ki mora vrniti državno pomoč, in novoustanovljeno družbo tudi prenos sredstev po ceni, nižji od tržne cene.

7.1.2.1 Sredstva družbe SEAH – splošne pripombe

(271)

V okviru stečajnega postopka lahko pride do izogibanja negativnemu sklepu o državni pomoči s prenosom sredstev zlasti:

—	kadar se sredstva prodajo – ali oddajo v najem – pod tržno ceno (npr. na podlagi postopka prodaje, ki ni dovolj odprt, pregleden in nediskriminacijski), ali

—	kadar stečajni upravitelj izvede dejanja, s katerimi ogoljufa upnike in morda zmanjša sredstva plačilno nesposobne družbe, ali pa krši načelo enakopravnosti upnikov v škodo javnih upnikov (32).

(272)

Po drugi strani pa Komisija meni, da prenos – ali oddaja v najem – sredstev s plačilno nesposobne družbe, ki je prejela nezdružljivo pomoč, na novo družbo ne kaže na izogibanje sklepu o vračilu, če:

—	niso bila izvedena dejanja za zmanjšanje vrednosti sredstev plačilno nesposobne družbe v korist nove družbe in v škodo upnikov (ker je namen likvidacije zagotoviti čim večji izkupiček od prodaje sredstev, da se upniki poplačajo v čim večjem obsegu);

—	javni upniki (ki imajo terjatev, povezano z nezdružljivo pomočjo) niso bili neupravičeno zapostavljeni glede na druge upnike (morda vključno z novo družbo ali njenimi ustanovitelji) v okviru postopka v primeru insolventnosti.

(273)

V obravnavani zadevi:

—

je bila najemnina določena na podlagi dveh zunanjih vrednotenj. V skladu z drugim vrednotenjem, ki je temeljilo na celovitem pregledu najete opreme, je bila prilagojena navzgor. Zato nič ne kaže na to, da je cena, po kateri je družba Airport Handling najela sredstva družbe SEAH, odstopala od običajnih tržnih pogojev.

—

Prav tako nič ne kaže na to, da so bili zaradi transakcij, izvedenih na pobudo likvidacijskega upravitelja, upniki ogoljufani in da se je zaradi njih morda znižala vrednost sredstev družbe SEAH. Natančneje, kot je podrobneje prikazano v nadaljevanju, so vse razpoložljive informacije pokazale, da so bili za prodajo sredstev družbe SEAH organizirani ustrezni javni razpisi, tako da so vsi potencialno zainteresirani kupci dobili priložnost za oddajo ponudb. To, da so najemnino določili zunanji izvedenci in je bila po drugem vrednotenju popravljena navzgor ter da likvidacijski upravitelj družbe SEAH ni bil pripravljen družbi Airport Handling odobriti popusta na nakupno ceno opreme, kaže, da je bil postopek odprodaje, ki ga je organiziral likvidacijski upravitelj, usmerjen k povečanju prihodka v zvezi z zadevnimi sredstvi v korist upnikov družbe SEAH, tako da ni povzročil posebnega prenosa gospodarske prednosti na družbo Airport Handling.

—

Komisija tudi opozarja, da ni nobena od zainteresiranih strani trdila, da so bile v likvidacijskem postopku kršene pravice upnikov ali znižana vrednost sredstev, ki jih je dolgovala družba SEAH, ali da so bila taka sredstva oddana v najem družbi Airport Handling pod tržnimi cenami. Opremo družbe SEAH za zemeljsko oskrbo je sestavljalo približno 4 000 sredstev. V skladu z načrtom, ki ga je prvotno napovedala Italija, naj bi družba SEAH ta sredstva oddala v najem po tržni ceni, dokler ne bi bila v okviru likvidacijskega postopka prodana na prostem trgu.

7.1.2.2 Oddaja sredstev družbe SEAH v najem družbi Airport Handling – določitev najemnine

(274)

Po neuspelem postopku zbiranja ponudb je bila oprema za zemeljsko oskrbo oddana v najem družbi Airport Handling na podlagi najemne pogodbe, ki naj bi se prvotno iztekla 31. avgusta 2015.

(275)

V skladu s sodno prakso zgolj dejstvo, da je družba za določeno obdobje najela nekatera ali vsa sredstva plačilno nesposobne družbe, ne pomeni nujno, da je nova družba uživala konkurenčno prednost, povezano s pomočjo, ki je bila predhodno dodeljena najemodajalcu (33). Če prejemnik pomoči odda sredstva v najem družbi, ki opravlja podobno dejavnost, to ne kaže na gospodarsko kontinuiteto, če najemnina odraža tržno ceno. Če pa bi bila najemnina, ki jo nova družba plača prejemniku pomoči, pod tržno ceno, bi to lahko kazalo na gospodarsko kontinuiteto, saj bi se lahko štelo, da se je prednost, ki je bila z nezakonito in nezdružljivo pomočjo dodeljena prejemniku, zaradi cene, ki je pod tržno vrednostjo, v celoti ali deloma prenesla na novo družbo.

(276)

Iz razpoložljivih informacij izhaja, da sta se družba SEAH in skrbnik sklada o najemni pogodbi dogovorila pod običajnimi tržnimi pogoji. Poleg tega je bila najemnina določena s poznejšima zunanjima vrednotenjema. Da bi potrdili pravilnost prvega vrednotenja, s katerim je bila letna najemnina določena na […] (*1) EUR, sta družbi SEAH in Airport Handling skupaj zaupali družbi E&Y ponovno oceno najemnine. S tem drugim vrednotenjem se je prvotno priporočilo […] (*1) najemnine, ki je znašala […] (*1) EUR. Ko pa sta se družbi SEAH in Airport Handling pozneje dogovorili, da bosta v drugo vrednotenje vključili nove informacije, zbrane v poročilih o dobavi opreme, so izvedenci ugotovili, da več elementov strojev in opreme ni primernih za uporabo, in so svojo prvotno oceno popravili […] (*1) na […] (*1) EUR. Družbi SEAH in Airport Handling sta se na podlagi tega drugega poročila o vrednotenju dogovorili o znižanju najemnine na […] (*1) EUR na leto.

(277)

Skratka, iz razpoložljivih informacij izhaja, da sta se družbi SEAH in Airport Handling pogajali pod tržnimi pogoji in izhajali iz izvedenskih poročil o vrednosti zadevnih sredstev. Dejstvo, da je bilo drugo vrednotenje popravljeno na vzajemno zahtevo obeh strank, kaže, da sta obe nameravali ohraniti najemnino čim bolj v skladu s tržnimi pogoji in izključiti vsakršen dvom o nedovoljenem dogovarjanju. Komisija zato meni, da je dogovorjena najemnina vsaj enaka tržni ceni.

7.1.2.3 Odkup dela sredstev družbe SEAH s strani družbe Airport Handling – nakupna cena

(278)

Družba Airport Handling je odkupila sredstva po neuspelem postopku zbiranja ponudb in izteku najemne pogodbe. Komisija je ocenila, ali je družba Airport Handling z navedeno transakcijo prejela prednost, ki bi izhajala iz predhodne nezakonite pomoči, dodeljene družbi SEAH. Izhodišče za navedeno oceno je predpostavka, da je prednost izključena, če nakupna cena v višini […] (*1) EUR ustreza vsaj tržni ceni.

(279)

Razpis za prijavo interesa za sredstva družbe SEAH je bil 12. novembra 2014 objavljen v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije. Glede na veliko število elementov se je likvidacijski upravitelj s pomočjo neodvisne svetovalne družbe IMQ odločil, da jih razdeli na devet sklopov. Po navedbah družbe SEAH se je tako hotel izogniti neučinkovitosti zaradi prevelike razdrobljenosti. Da bi pritegnili čim več ponudnikov, je bil vsak sklop opredeljen kot samostojna kombinacija sredstev, ki je vključevala dopolnilna sredstva in različno vredne elemente. Zunanji izvedenec je določil najnižjo ceno za vsak sklop.

(280)

Postopek prodaje je bil omejen na izvajalce zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce vrst opreme, ki se je prodajala, prodajne posrednike in lizinške družbe, ki so izpolnjevali nekatera merila glede minimalne plačilne sposobnosti.

(281)

Po navedbah Italije na razpisu ni bila oddana nobena uradna prijava interesa. Družba SEAH je prejela samo neuradna sporočila tretjih oseb, ki so želele raziskati možnost nakupa samo nekaterih sredstev, vendar po nižjih cenah, kot so bile navedene v razpisu. Ta sporočila so bila Komisiji predložena med preiskavo.

(282)

Italija je navedla, da je likvidacijski upravitelj družbe SEAH po neuspelem razpisu poskušal povečati zanimanje potencialnih kupcev sredstev družbe SEAH, pri čemer se je obrnil na nekatere izvajalce, dejavne v sektorju storitev zemeljske oskrbe, in na tiste izvajalce, ki so neuradno izrazili interes med razpisnim postopkom, ter omogočil dostop do podatkovne sobe in sredstev, da bi jih lahko zainteresirani izvajalec preveril na kraju samem.

(283)

Na podlagi tega je bilo prejetih nekaj obvestil o interesu za nakup opreme družbe SEAH, vendar še vedno po nižjih cenah, kot so bile navedene v razpisu. Na koncu je bil edini verodostojni kupec, zainteresiran za nakup opreme družbe SEAH, družba Airport Handling.

(284)

Komisija je ocenila, ali je bil zadevni postopek zbiranja ponudb dejansko usmerjen na trg, tako da je lahko njegov neuspeh znak, da trg ni bil zainteresiran za nakup sredstev družbe SEAH. Komisija domneva, da je postopek zbiranja ponudb dejansko odprt trgu in usmerjen k povečanju prihodkov, če je odprt, pregleden, nediskriminacijski in brezpogojen.

(285)

Kar zadeva odprtost zadevnega postopka, Komisija ugotavlja, da je bila prodaja objavljena v Dopolnilu k Uradnemu listu EU in se je tako dovolj široko oglaševala.

(286)

Vendar je bil postopek omejen na nekatere vrste kupcev, in sicer na izvajalce zemeljske oskrbe, upravljavce letališč, letalske prevoznike, proizvajalce, prodajne posrednike in lizinške družbe, ki so izpolnjevali nekatera merila glede minimalne plačilne sposobnosti (uvodna izjava 193).

(287)

Poleg tega italijanski organi niso navedli veljavnih razlogov, zakaj je bil obseg potencialnih kupcev a priori omejen. Postopek zbiranja ponudb tako ni bil popolnoma odprt, saj je bil lahko zaradi meril upravičenosti omejen tako, da javni lastnik ni mogel biti prepričan, da bo prejel ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

(288)

Vendar v praksi Komisija meni, da nič ne kaže, da bi bil razpis uspešen, če ne bi bil omejen na izvajalce zemeljske oskrbe ali povezana podjetja. To potrjuje dejstvo, da niti s poskusi, da bi ponudnike pritegnili neformalno zunaj razpisnega postopka, ni bilo mogoče pridobiti ponudb, ki bi dosegale zahtevane cene.

(289)

Likvidacijski upravitelj družbe SEAH je prejel več obvestil o interesu za nakup opreme družbe SEAH po nižjih cenah, kot so bile navedene v postopku zbiranja ponudb. To je zadosten znak, da udeleženci na trgu zunaj omejenega kroga prvotno upravičenih ponudnikov niso bili pripravljeni plačati cene, ki jo je zahtevala družba SEAH.

(290)

Zgoraj opisani izid postopka prodaje in pogajanj med družbo SEAH kot prodajalcem in družbo Airport Handling kot kupcem kaže, da je prvotna zahtevana cena presegala ceno, ki so jo bili pripravljeni plačati udeleženci na trgu. Natančneje, likvidacijski upravitelj družbe SEAH se je kot prodajalec pogajal pod tržnimi pogoji, da bi s prodajo zadevnih sredstev pridobil kar največjo ekonomsko korist. Iz dokumentacije, ki so jo predložili italijanski organi, je razvidno, da je bila ponudba, ki jo je oddala družba Airport Handling, dejansko ekonomsko najugodnejša ponudba, ki jo je prejela družba SEAH. Družba Airport Handling pa je imela ekonomske razloge za pridobitev sredstev, čeprav ji družba SEAH ni hotela odobriti popusta ali ugodnejših plačilnih pogojev. Nakupna cena se lahko šteje za vsaj enako tržni ceni. Zato nič ne kaže, da je družba Airport Handling z nakupom dela sredstev družbe SEAH prejela prednost, ki bi izhajala iz predhodne nezakonite pomoči družbi SEAH.

7.1.2.4 Sklepna ugotovitev o tržni ceni kot potencialnem kazalniku gospodarske kontinuitete

(291)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da okoliščine najema in poznejše prodaje dejansko izključujejo kakršen koli prenos gospodarske prednosti z družbe SEAH na družbo Airport Handling. Zato najemnine in nakupne cene v tej zadevi ni mogoče šteti za kazalnik gospodarske kontinuitete.

7.1.3 Identiteta delničarjev

(292)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 opozorila, da se je Italija zavezala, da bo upravljanje družbe Airport Handling za tri leta zaupala neodvisnemu skrbniku (34). Poleg tega je Italija predlagala, da se 20 % delniškega kapitala družbe Airport Handling odpre vlagateljem. Komisija je nato ugotovila, prvič, da bi dejavnost zemeljske oskrbe imela istega lastnika, družbo SEA, in da predlog Italije za objavo javnega razpisa za 20 % kapitala novega ponudnika storitev zemeljske oskrbe ne zadostuje za zagotovitev diskontinuitete z družbo SEAH, saj je, prvič, predlog omejen zgolj na manjšinski delež in, drugič, v zvezi s tem niso bila predložena nobena jamstva. Poleg tega bi se kapital odprl šele po vstopu družbe Airport Handling na trg.

(293)

Italija je med preiskavo trdila, da je ustanovitev skrbniškega sklada jamstvo za diskontinuiteto med družbama SEAH in Airport Handling. Skrbnik naj bi zagotavljal neodvisno upravljanje deleža družbe SEA v družbi Airport Handling, pri čemer naj bi prevzel izključni nadzor nad družbo in s tem zagotavljal neobstoj interesa in/ali pretoka informacij med družbo Airport Handling in skupino SEA.

(294)

Komisija je ocenila kronološke in materialne značilnosti identitete lastništva v zadevnem primeru.

(295)

Prvič, kar zadeva kronologijo, Komisija ugotavlja, da je družba SEA družbo Airport Handling ustanovila 9. septembra 2013. Skrbniški sklad je bil ustanovljen 30. junija 2014; skrbniška pogodba je bila podpisana istega dne. Komisija ugotavlja, da je skrbniški sklad prevzel dejansko upravljanje družbe Airport Handling šele pozneje, tj. 27. avgusta 2014, ko je družba SEA celotni delež v družbi Airport Handling prenesla na skrbniški sklad in imenovala skrbnika. Slednji je nato imenoval nov upravni odbor družbe Airport Handling. Družba Airport Handling je začela poslovati nekaj dni pozneje, tj. 1. septembra 2014. Vendar Komisija ugotavlja, da je glede na razpoložljive informacije družba s ponujanjem storitev na trgu gospodarske dejavnosti izvajala že pred navedenim datumom, in sicer očitno že celo aprila 2014, saj je bilo […] (*1) sklenjenih več pogodb o storitvah (35). Vendar je bila družba Airport Handling takrat v celoti v lasti družbe SEA in pod njenim nadzorom.

(296)

Drugič, kar zadeva materialne značilnosti prenosa lastništva in nadzora na skrbniški sklad, je Komisija ocenila, ali je zgolj na podlagi dejstva, da je družbo Airport Handling malo pred začetkom poslovanja začasno upravljal skrbnik, mogoče izključiti, da bi lahko družba SEA uveljavljala pravice v zvezi z upravljanjem družbe Airport Handling, s tem da je lahko enostransko sprejemala poslovne odločitve. Komisija v zvezi s tem navaja naslednje.

(297)

Kot izhaja iz skrbniške pogodbe, za dejavnost skrbnika veljajo nekatere bistvene omejitve, zlasti mu ni treba preveriti:

—	ali so predstavniki družbe SEA sodelovali na pogajanjih z zaposlenimi, ki naj bi jih znova zaposlila družba Airport Handling;

—	da družba SEA zagotavlja osebje družbi Airport Handling, vključno z njenim generalnim direktorjem;

—	da nekatere centralne storitve, vključno z odnosi z vlagatelji in skrbjo za stranke, še naprej zagotavlja družba SEA;

—	da so odločitve o financiranju v celoti prepuščene družbi SEA.

(298)

Čeprav naj bi bilo na podlagi skrbniške pogodbe upravljanje družbe Airport Handling ločeno od upravljanja družbe SEAH, pa družbo Airport Handling upravlja nekdanji vodja oddelka družbe SEA za razvoj letalske dejavnosti.

(299)

Komisija namreč ugotavlja, da je družba SEA dva višja vodstvena delavca napotila v družbo Airport Handling. Oba trenutno zasedata višji vodstveni položaj v družbi Airport Handling. Po navedbah Italije naj navedena vodstvena delavca ne bi bila v hierarhičnem razmerju z družbo SEA in naj zanjo ne bi opravljala dejavnosti. Prav tako naj bi njuno plačilo neodvisno določila družba Airport Handling.

(300)

Po navedbah Italije je bila odločitev družba SEA, da navedena vodstvena delavca napoti v družbo Airport Handling, sprejeta zaradi predlogov Italije v zvezi z odprtjem kapitala družbe Airport Handling tretjim osebam. V ta namen naj bi bilo nujno zagotoviti, prvič, da je vodstvo družbe Airport Handling v celoti usposobljeno in, drugič, da so pogoji zaposlovanja vodstvenih delavcev prožni. Italija je dejansko pojasnila, da je družba Airport Handling z družbo SEA podpisala pogodbe o napotitvi za […] (*1) zaposlenih.

(301)

Skratka, Komisija ugotavlja, da kronologija in vsebinske določbe pooblastitve potrjujejo, da je družba SEA v zagonski fazi družbe Airport Handling in med njenim začetkom opravljanja gospodarskih dejavnosti imela nadzor nad to družbo v obsegu, ki se je sicer spreminjal, vendar je vseskozi zagotavljal precejšen vpliv na njeno vsakodnevno upravljanje.

(302)

Komisija se je seznanila z zgoraj opisanim okvirnim sporazumom o naložbah z dne 21. septembra 2015 med skrbnikom in zasebnim udeležencem na trgu, družbo D’Nata, v zvezi s prodajo […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling skupaj s pravico do imenovanja večine članov upravnega odbora in tudi izvršnega direktorja družbe Airport Handling ter tudi v zvezi z možnostjo pridobitve dodatnega […] (*1) -odstotnega deleža v družbi Airport Handling.

(303)

Družba D’Nata bo imela dejanski nadzor nad družbo Airport Handling, ko bo imenovala večino članov upravnega odbora in tudi izvršnega direktorja družbe Airport Handling. Poleg tega razpoložljive informacije o postopku zbiranja ponudb, ki ga je neodvisno od družbe SEA in skrbnika organizirala zasebna banka, potrjujejo, da je družba D’Nata pridobila delež v družbi Airport Handling po tržni ceni. Nazadnje, razpoložljive informacije potrjujejo, da družba D’Nata ni družba SEA niti ni z njo kako drugače povezana.

(304)

Kljub vsemu je bil nadzor nad družbo Airport Handling z družbe SEA in skrbnika prenesen na družbo D’Nata več kot dve leti po tem, ko je družba SEA ustanovila družbo Airport Handling, in več kot eno leto po tem, ko je navedena družba začela poslovati.

(305)

Zato Komisija ne more izključno na podlagi merila v zvezi z identiteto delničarjev sklepati, da ni gospodarske kontinuitete. Kljub temu je to merilo ocenila skupaj z drugimi upoštevnimi merili, da bi ugotovila, ali je mogoče dokazati neobstoj gospodarske kontinuitete.

7.1.4 Časovni potek transakcije

(306)

Likvidacija družbe SEAH 1. julija 2014 in ustanovitev družbe Airport Handling 9. septembra 2013 sta se zgodili po tem, ko je Komisija 12. decembra 2012 sprejela sklep o vračilu. Družba v likvidaciji je zagotavljala dejavnosti zemeljske oskrbe, dokler ni družba Airport Handling 1. septembra 2014 začela poslovati.

(307)

Časovni potek dogodkov bi tako na prvi pogled lahko kazal, da je postopek, ki se je končal z ustanovitvijo družbe Airport Handling, omogočil izognitev sklepu o vračilu, ki je bil sprejet pred izvedbo navedenega postopka. Vendar Komisija opozarja, da se s sodno prakso ne zahteva, da mora Komisija posebej in poleg drugih meril preučiti čas prenosa sredstev, ki je med elementi, ki se „lahko“ upoštevajo, zato da se izključi gospodarska kontinuiteta med tema subjektoma (36).

7.1.5 Ekonomski razlogi za transakcijo

(308)

Razpoložljive informacije potrjujejo, da družba Airport Handling v bistvu nadaljuje enako vrsto poslovnih dejavnosti družbe SEAH, in sicer ponujanje storitev zemeljske oskrbe na letališčih Linate in Malpensa.

(309)

Komisija se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso, v skladu s katero zgolj okoliščina, da pridobitelj dejansko nadaljuje dejavnost podjetja, ki mora vrniti pomoč, ne pomeni nujno, da je prvo podjetje uživalo konkurenčno prednost, povezano s pomočjo, dodeljeno drugemu podjetju. V konkretni navedeni zadevi je prvo podjetje po tržni ceni najelo obrat od podjetja, ki je prejelo pomoč skoraj tri leta pred ustanovitvijo prvega podjetja (37). Komisija opominja, da je v obravnavani zadevi družba Airport Handling najela in nato odkupila sredstva družbe SEAH po ceni, ki se lahko šteje vsaj za tržno ceno, in da je bila nezakonita pomoč, ki jo je treba izterjati od družbe SEAH, dodeljena v obdobju 2002–2010, to je tri leta pred ustanovitvijo družbe Airport Handling in štiri leta pred začetkom njene gospodarske dejavnosti.

(310)

Natančneje, kar zadeva ekonomske razloge za transakcijo, Komisija ugotavlja naslednje.

(311)

Kot je bilo opisano v točkah 2.6.1 in 2.6.2, se poslovni načrt družbe Airport Handling razlikuje od poslovnega načrta družbe SEAH v številnih točkah, zlasti:

—

[…] (*1);

—

[…] (*1);

—

[…] (*1);

—

[…] (*1);

—

[…] (*1);

—

[…] (*1).

(312)

Družba Airport Handling je tako svoje dejavnosti upravljala pod drugačnimi pogoji poslovanja kot družba SEAH in na podlagi svojega poslovnega načrta. Poleg tega italijanski organi od družbe Airport Handling niso zahtevali, naj sledi določenemu poslovnemu modelu ali ohrani določen obseg dejavnosti oziroma naj prevzame določena sredstva ali zaposlene.

7.1.6 Splošna sklepna ugotovitev o gospodarski kontinuiteti med družbama SEAH in Airport Handling

(313)

Po mnenju Komisije obravnavana zadeva vsebuje oboje, elemente, ki govorijo v prid gospodarski kontinuiteti, in elemente, ki potrjujejo nasprotno ugotovitev.

(314)

Komisija je med elementi, ki potrjujejo ugotovitev o gospodarski kontinuiteti, opredelila dejstvo, da je družbo Airport Handling, ki se ukvarja z isto dejavnostjo kot družba SEAH, ustanovil nekdanji lastnik družbe SEAH, ki je začetno delovno silo družbe Airport Handling najel skoraj izključno med nekdanjimi zaposlenimi družbe SEAH in prevzel velik del sredstev, kar je vse storil po prejetju sklepa Komisije o vračilu.

(315)

Vendar pa več drugih dejavnikov bolj kaže, da družba Airport Handling ni bila ustanovljena kot obvodna družba, temveč dejansko kot nova družba. Najmočnejši element v zvezi s tem je dejstvo, da je bilo treba portfelj strank ustvariti na novo s predložitvami ponudb letalskim prevoznikom, ki so bile neodvisne od prejšnjih pogodb družbe SEAH, in sklenitvijo novih sporazumov z njimi pod novimi pogoji. Družba Airport Handling je torej morala stranke in tržne deleže pridobiti na novo, kot bi to moral storiti kateri koli konkurent ali nov udeleženec na trgu. Glede na to, da je portfelj strank podlaga za dejavnost zemeljske oskrbe, Komisija temu elementu pripisuje veliko težo.

(316)

Kar zadeva sredstva, prevzeta od družbe SEAH, je družba Airport Handling za najem sredstev plačala vsaj tržno ceno, pozneje, ko je odkupila del sredstev, pa je plačala ceno, ki je bila vsaj enaka tržni ceni, ki so jo bili pripravljeni plačati udeleženci na trgu.

(317)

Poleg tega delovna sila ni bila prenesena v paketu. Družba Airport Handling je sklenila nove pogodbe pod novimi pogoji. Vsak konkurent ali nov udeleženec na trgu naj bi imel enako možnost, da zaposli nekdanje zaposlene družbe SEAH, nekdanji delavci družbe SEAH pa so se preprosto zdeli najustreznejši za zapolnitev novih delovnih mest. Prenesen je bil samo del sredstev; poleg tega predstavljajo samo manjši del skupnega proizvodnega dejavnika v dejavnosti zemeljske oskrbe.

(318)

Kar zadeva ekonomske razloge za poslovanje, družba Airport Handling svoje dejavnosti upravlja pod drugačnimi pogoji poslovanja kot družba SEAH in na podlagi svojega poslovnega načrta. Poleg tega italijanski organi od družbe Airport Handling niso zahtevali, naj sledi določenemu poslovnemu modelu ali ohrani določen obseg dejavnosti oziroma naj prevzame določena sredstva ali zaposlene.

(319)

Komisija ob upoštevanju tega meni, da med družbama SEAH in Airport Handling na splošno ni gospodarske kontinuitete, tako da ustanovitve slednje ni mogoče šteti za izogibanje sklepu o vračilu. Družba Airport Handling posledično ni odgovorna za poplačilo pomoči, ki je bila v sklepu o vračilu ugotovljena za nezdružljivo.

7.2 Naložba družbe SEA v družbo Airport Handling – obstoj državne pomoči

(320)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(321)

Merila iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativna. Za ugotovitev, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, morajo biti torej izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Finančna podpora mora namreč:

(a)	biti dodeljena s strani države članice ali iz državnih sredstev;

(b)	dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga;

(c)	izkrivljati konkurenco ali ustvarjati možnost izkrivljanja konkurence;

(d)	vplivati na trgovino med državami članicami.

7.2.1 Selektivna gospodarska prednost – načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu

(322)

Italija meni, da je bil vložek družbe SEA v kapital družbe Airport Handling v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, posledično pa družbi Airport Handling ni bila dodeljena prednost, zato ukrep ni pomenil državne pomoči. Čeprav je imela družba SEAH od leta 2000 vedno izgubo, naj bi bilo upravičeno domnevati, da bo dejavnost družbe Airport Handling dovolj donosna, da se bo kapitalski vložek splačal, zlasti glede na ukrepe, določene v poslovnem načrtu družbe Airport Handling za obdobje 2014–2017. Družba SEA naj bi torej z odločitvijo za naložbo v kapital družbe Airport Handling ravnala kot preudaren vlagatelj na trgu.

(323)

Za namene ocene načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba ugotoviti, ali bi hipotetični vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki bi ga vodili dobri obeti za dobičkonosnost in ne cilji javne politike, v podobnih okoliščinah, v kakršnih je bil sprejet ukrep, ki se ocenjuje, ravnal podobno. Za preučitev vprašanja, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, je potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se ugotovi gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli presoja na podlagi poznejših razmer (38).

(324)

Zato je treba razloge za javno naložbo z vidika tržnega gospodarstva presojati ob upoštevanju informacij, ki so bile na voljo, in razvoja, ki ga je bilo mogoče predvideti ob izvedbi naložbe (39).

(325)

Italija je med preiskavo pojasnila, da je odločitev za naložbo v družbo Airport Handling temeljila na poslovnem načrtu z dne 6. avgusta 2014. Vendar Komisija opozarja, da je bil ta poslovni načrt sprejet šele po tem, ko je bila 30. junija 2014 sprejeta dokončna odločitev o povečanju kapitala družbe na 25 milijonov EUR. Komisija meni, da je morala biti prvotna odločitev o ustanovitvi družbe Airport Handling in naložbi v višini 25 milijonov EUR sprejeta najpozneje pred ustanovitvijo družbe 9. septembra 2013. Poslovni načrt, ki ga ima na voljo Komisija in je najbližji navedenemu datumu, je poslovni načrt z dne 14. novembra 2013. Komisija tudi opozarja, da je že v tem poslovnem načrtu predvidena naložba v višini 25 milijonov EUR. Komisija zato meni, da je za preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu upošteven poslovni načrt iz novembra 2013.

(326)

Komisija je v sklepu o začetku postopka iz leta 2014 dvomila, da je družba SEA ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Prvič, ker družba SEA ni upoštevala tveganja, da bo družba Airport Handling odgovorna za vračilo nezdružljive pomoči, ki je bila predhodno odobrena družbi SEAH, ko bo Komisija ugotovila gospodarsko kontinuiteto. Drugič, Komisija je dvomila, da je poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbo v družbo Airport Handling, temeljil na dovolj verjetnih predpostavkah. Nazadnje mora Komisija oceniti, ali je bila odločitev za naložbo v družbo Airport Handling sprejeta pod tržnimi pogoji. Povedano drugače, Komisija mora oceniti, ali bi lahko vlagatelj ob upoštevanju predvidljivih tveganj, povezanih z naložbo, pričakoval razumen donos.

7.2.2 Ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih je sprejela družba SEA

(327)

Kar zadeva prvi pomislek, Komisija ugotavlja, da se je družba SEA zavedala tveganja ugotovitve gospodarske kontinuitete in je sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(328)

Družba SEA se je zavedala takega tveganja, kot je razvidno iz dokumentov, ki so bili Komisiji predloženi pred priglasitvijo novembra 2013. Tveganje, da bi se lahko odgovornost zaradi gospodarske kontinuitete z družbe SEAH prenesla na družbo Airport Handling, je bilo pravno tveganje. Dojemanje in tehtanje tveganja ter ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja so odvisni od pravnih predpostavk v času naložbe.

(329)

Razpoložljive informacije kažejo, da je družba SEA preučila naslednje ukrepe za zmanjšanje tveganja, povezanega z delovno silo: V sporazumu med družbo SEA in sindikati z dne 4. novembra 2013 je družba SEA navedla, da „je bistvenega pomena zahteva po ‚diskontinuiteti‘, ki mora biti del katere koli druge rešitve namesto plačila v denarju kot jamstvo, da obveznosti vračila pomoči ni mogoče prenesti na nobeno tretjo osebo“. Med pogajanji o delnem prenosu delovne sile z družbe SEAH na družbo Airport Handling so bili delovna struktura in nekateri zaposlitveni pogoji bistveno spremenjeni, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 232–234. Upoštevna načela so bila določena v zgoraj opisanih izvedbenih sporazumih s sindikati z dne 4. junija 2014 in napovedana že v sporazumu s sindikati z dne 13. novembra 2013, torej pred izvedbo obeh večjih kapitalskih vložkov z dne 10. marca in 30. junija 2014 (uvodni izjavi 45 in 46).

(330)

Družba SEA je uvedla naslednje ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi preprečila kontinuiteto zaradi prenosa sredstev družbe SEAH: Prvič, skrbnik je družbo Airport Handling izključil iz javnega postopka zbiranja ponudb za prodajo sredstev. Drugič, družba Airport Handling je najela sredstva družbe SEAH na podlagi tržne najemnine, ki je bila določena z neodvisnima izvedenskima poročiloma.

(331)

Družba SEA je sprejela ukrepe za preprečitev kontinuitete med družbama Airport Handling in SEAH tudi glede baze strank. Stranke družbe SEAH so bile vnaprej obveščene o likvidaciji družbe. Nove pogodbe o storitvah z novimi finančnimi pogoji so bile podpisane z letalskimi prevozniki, ki so družbo Airport Handling izbrali kot svojega ponudnika storitev.

(332)

Kot dodaten ukrep za zmanjšanje tveganja je družba SEA ustanovila skrbniški sklad. Kot je pojasnjeno v oddelku 2.3, je bil glavni namen skrbniškega sklada delovati kot edini delničar družbe Airport Handling in zagotavljati, da družba Airport Handling posluje brez gospodarske kontinuitete z družbo SEAH.

(333)

Komisija ugotavlja, da tveganje, ki je izhajalo iz morebitne prihodnje odgovornosti za poplačilo pomoči, v poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz novembra 2013 ni omenjeno. V zvezi s tem opozarja, da je družba SEA navedeni poslovni načrt pripravila za lastne namene. Kot matična družba uveljavljenega udeleženca na trgu zemeljske oskrbe, ki se je dokazljivo zavedala tveganj, ki so izhajala iz različnih dejavnikov kontinuitete, je lahko družba SEA sprejela informirane naložbene odločitve, ne da bi navedeno tveganje izrecno omenila v navedenem poslovnem načrtu. Poleg tega je bila dokončna odločitev o povečanju kapitala na 25 milijonov EUR sprejeta šele po tem, ko so bili zagotovljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Poleg tega zgoraj opisana zunanja ocena poslovnega načrta iz novembra 2013 (uvodna izjava 114) potrjuje, da bi razumen vlagatelj verjetnost gospodarske kontinuitete in s tem odgovornosti za poplačilo pomoči ocenil za manj kot […] (*1) -odstotno, zato bi ugotovil, da je naložba v družbo Airport Handling ekonomsko razumna.

7.2.3 Poslovni načrt družbe Airport Handling

(334)

Kar zadeva drugi pomislek, in sicer da poslovni načrt, na podlagi katerega se je družba SEA odločila za naložbo v družbo Airport Handling, temelji na dovolj verjetnih predpostavkah, Komisija ugotavlja naslednje.

7.2.3.1 Predpostavke glede razvoja prometa STOP

(335)

Odločilni dejavnik v poslovnem načrtu družbe Airport Handling so napovedi zračnega prometa na milanskih letališčih v povezavi z njenimi tržnimi deleži. Kot so potrdili zunanji izvedenci (BCG), ki so ocenili poslovna načrta družbe Airport Handling, so napovedi prometa družbe skladne z napovedmi, ki sta jih objavila IATA in Eurocontrol. Komisija meni, da sta navedena organa zanesljiva vira podatkov za napovedi prometa v letalskem sektorju. Kar zadeva uporabo teh napovedi za letališče Malpensa, Komisija ugotavlja, da glede na poročilo BCG namera družbe Airport Handling, da na navedenem letališču ohrani stalno sestavo prevoznikov, ni v skladu s preteklim razvojem in da bi se lahko nekateri prevozniki zaradi novega predpisa preselili na letališče Linate.

7.2.3.2 Predpostavke glede stroškov osebja

(336)

Glede na poslovni načrt iz novembra 2013 stroški osebja povprečno predstavljajo […] (*1) % obratovalnih stroškov v obdobju 2014–2017.

(337)

Komisija je ocenila verjetnost predpostavk, na katerih temelji ta pomembna stroškovna postavka.

(338)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je glede na poročilo Brattle delež stroškov osebja glede na skupne obratovalne stroške, ki jih je napovedala družba Airport Handling, na splošno v skladu s stroškovno strukturo evropske industrije zemeljske oskrbe, ki izkazuje delež stroškov osebja v skupnih obratovalnih stroških v višini 65–80 %. V zvezi s tem se poročilo sklicuje na podatke iz ocene učinka, ki jo je pripravila Komisija in je priložena njenemu predlogu nove uredbe o zemeljski oskrbi (40).

(339)

Drugič, Komisija na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Italija, ugotavlja, da povprečni urni stroški osebja na EPDČ družbe Airport Handling očitno znašajo […] (*1). Povprečni urni stroški osebja v poslovnem načrtu iz novembra 2013 znašajo […] (*1) EUR, v poslovnem načrtu iz avgusta 2014 pa […] (*1) EUR, kar je […] (*1) kot znašajo povprečni urni stroški, ki jih je družba SEAH plačala v letu 2013 v višini približno […] (*1) EUR (41). Poročilo Brattle potrjuje, da je družba Airport Handling te stroške dela v resnici dosegla, in zato ugotavlja, da poslovni načrt ni bil pretirano optimističen.

(340)

Komisija ugotavlja, da se domnevno znižanje stroškov dela glede na značilno stroškovno strukturo v industriji ne zdi nerealno.

7.2.3.3 Predpostavke glede tržnega deleža

(341)

Komisija je bila zaskrbljena zaradi predpostavk o razmeroma velikem tržnem deležu v poslovnem načrtu družbe Airport Handling iz novembra 2013. Predvideni tržni delež za storitve oskrbe na ploščadi za leto 2014 je znašal [60–70] (*1) %, v letu 2017 pa naj bi se povečal na [70–80] (*1) %. Predvideni tržni delež za potniške storitve za leto 2014 je znašal [60–70] (*1) %, v letu 2017 pa naj bi se povečal na [60–70] (*1) %.

(342)

Leta 2013 je skupni tržni delež družbe SEAH znašal [70–80] (*1) % (42). Komisija opozarja, da je pričakovani tržni delež družbe Airport Handling manjši od tržnega deleža družbe SEAH. Posledično se ni pričakovalo, da bo družba Airport Handling dobila vse pogodbe družbe SEAH. Dejansko so upoštevane nekatere izgube tržnega deleža nove družbe.

(343)

Strategija družbe Airport Handling je ponujati višjo raven razpoložljivosti v primerjavi z drugimi ponudniki oskrbe na letališčih Linate in Malpensa. Zagotavlja 24-urno storitev, tako da se storitve zemeljske oskrbe zagotovijo tudi, če ima letalo zamudo. To je konkurenčna prednost, ki je lahko zlasti dragocena za letalske prevoznike z veliko operacijami in veliko pogostnostjo letov na milanski letališči, kot sta Alitalia in EasyJet. Ti letalski prevozniki se lahko nagibajo k temu, da ostanejo pri ponudniku, ki lahko zagotavlja te storitve. Tako je mogoče razumno pojasniti, zakaj je lahko družba Airport Handling pričakovala razmeroma velik tržni delež že od začetka svojega delovanja.

(344)

Komisija tudi opozarja, da je bil, kot je navedeno v poročilu Brattle, na podlagi podatkov za leto 2013 pričakovani tržni delež družbe Airport Handling manjši od tistega, ki je bil ocenjen za večje ponudnike zemeljske oskrbe na drugih italijanskih letališčih: (i) Bergamo (78,23 %), (ii) Cagliari (75,61 %), (iii) Catania (77,18 %), (iv) Palermo (75,85 %), (v) Torino (68,8 %).

(345)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je tržni delež, ki ga je družba Airport Handling dosegla v letu 2014, dejansko večji od tistega, ki je bil predviden v poslovnem načrtu iz novembra 2013. Tako velik tržni delež je mogoče pojasniti predvsem z dejstvom, da je družbi Airport Handling uspelo podpisati pogodbe z […] (*1). Te skupaj predstavljajo precejšen delež prometa na obeh letališčih, in sicer […] (*1) % zračnega prometa na letališču Linate in […] (*1) % zračnega prometa na letališču Malpensa.

(346)

Skratka, Komisija ne dvomi o verjetnosti predpostavk družbe Airport Handling glede tržnih deležev: Prvič, temeljijo na konkurenčnih prednostih, ki jih ponuja družba Airport Handling. Drugič, te predpostavke se zdijo previdne v primerjavi s tržnimi deleži enakovrednih skupin družb za zemeljsko oskrbo na letališčih ob pripravi poslovnega načrta. Komisija tudi ugotavlja, da so se te predpostavke uresničile v praksi.

7.2.3.4 Predpostavke glede dobičkonosnosti

(347)

V poslovnem načrtu iz novembra 2013 sta dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) ter dobiček pred obdavčitvijo v višini […] (*1) predvidena od drugega leta obratovanja. Dobiček pred obrestmi in davki ter dobiček po obdavčitvi […] (*1). V poslovnem načrtu iz novembra 2013 niso prikazane običajne metrike dobičkonosnosti, kot je interna stopnja donosnosti ali neto sedanja vrednost. V poročilu Brattle pa so ti izračuni predstavljeni na podlagi številk v poslovnem načrtu.

(348)

Da bi razumen zasebni vlagatelj vložil v družbo Airport Handling, mora pričakovati donos, ki je najmanj enak njegovim oportunitetnim stroškom kapitala, ki jih je mogoče približno izračunati na podlagi tehtanih povprečnih stroškov kapitala.

(349)

V poročilu Brattle je izračunana interna stopnja donosnosti lastniškega kapitala naložbe v družbo Airport Handling, pri čemer je preverjeno, ali je ta najmanj enaka njenim tehtanim povprečnim stroškom kapitala. V poročilu sta uporabljeni dve alternativni vrednosti tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Prva je […] (*1) %, ki je glede na poročilo enaka tehtanim povprečnim stroškom kapitala nezadolženega podjetja po obdavčitvi, uporabljenim v poslovnem načrtu (43). Druga je […] (*1) % in je v poročilu izračunana kot spodnja meja oportunitetnih stroškov kapitala. Odvisno od končne vrednosti naložbe je v poročilu Brattle ocenjeno, da pričakovana donosnost lastniškega kapitala naložbe v družbo Airport Handling znaša od […] (*1) % do […] (*1) %. Izračuni kažejo, da v vseh scenarijih pričakovana interna stopnja donosnosti presega oportunitetne stroške kapitala, tako da je naložba dobičkonosna.

(350)

Komisija opozarja, da je časovni okvir poslovnega načrta (2014–2017) razmeroma kratek. Iz tega razloga je lahko poslovni načrt občutljiv za spremembe osnovnih predpostavk. Vendar je treba pri navedeni časovnici upoštevati naslednja dejstva. Prvič, poslovni načrt je bil pripravljen za upravljavca letališča, družbo SEA, ki je bila vrsto let lastnica hčerinske družbe za zemeljsko oskrbo. Drugič, prestrukturiranje je že potekalo in družba SEAH je že dosegla precejšnje povečanje produktivnosti. Zato se za izkušenega vlagatelja, kot je družba SEA, ne zdi nerazumno omejiti obseg poslovnega načrta na potrebni minimum.

(351)

Komisija ugotavlja, da so se nekatere ključne predpostavke iz poslovnega načrta iz novembra 2013 na splošno uresničile, zlasti v smislu dobičkonosnosti in tržnih deležev. Družba Airport Handling je bila dobičkonosna že v prvem letu delovanja: glede na izkaz poslovnega izida za obdobje od septembra 2014 do avgusta 2015 je družba ustvarila dobiček pred obrestmi in davki v višini […] (*1) EUR.

(352)

Skratka, Komisija meni, da z uporabo predpostavk glede gibanja stroškov dela in tržnega deleža, ki se ne zdita nerazumna, poslovni načrt prikazuje dovolj visoko donosnost lastniškega kapitala za družbo SEA za kapitalski vložek v višini 25 milijonov EUR.

7.2.4 Sklepna ugotovitev o selektivni gospodarski prednosti

(353)

Komisija ugotavlja, da je družba SEA sprejela zadostne ukrepe, da bi omejila tveganja za ugotovitev gospodarske kontinuitete. Poslovni načrt je temeljil na predpostavkah, ki bi jih razumen zasebni vlagatelj, ki ima precejšnje izkušnje v industriji zemeljske oskrbe na letališču in ki namerava prestrukturirati družbo, štel za verjeten in zadosten dokaz prihodnje dobičkonosnosti družbe Airport Handling. Naložba družbe SEA v družbo Airport Handling torej ne pomeni prednosti, ki je družba Airport Handling pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi mogla dobiti.

7.2.5 Sklepna ugotovitev o obstoju državne pomoči pri naložbi družbe SEA v družbo Airport Handling

(354)

Naložba ne vključuje nobene prednosti, ki je družba Airport Handling ne bi mogla dobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Eno od kumulativnih meril v skladu s členom 107(1) PDEU torej ni izpolnjeno. Posledično naložba ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Postopek, ki je privedel do likvidacije družbe SEA Handling S.p.A. in ustanovitve družbe Airport Handling S.p.A., ni povzročil gospodarske kontinuitete med navedenima družbama.

2. Družba Airport Handling ni odgovorna za poplačilo državne pomoči, ki je bila kot nezdružljiva z notranjim trgom ugotovljena v Sklepu Komisije C(2012) 9448 z dne 19. decembra 2012, popravljenem s Sklepom C(2013) 1668 z dne 22. marca 2013 v zvezi s pomočjo, ki jo je družba SEA v obdobju 2002–2010 dodelila svoji hčerinski družbi SEA Handling S.p.A.

Člen 2

Ustanovitev in kapitalizacija, ki ju je Italija izvedla za družbo Airport Handling S.p.A., v višini 25 milijonov EUR ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 5. julija 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 44, 6.2.2015, str. 30.

(2) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

(3) Glej sklep z dne 20. junija 2013, zadeva T-152/13 R, ECLI:EU:T:2013:337, in sklep z dne 1. julija 2013, zadeva T-167/13 R, ECLI:EU:T:2013:331.

(4) Glej sklep z dne 28. novembra 2014, zadeva T-688/14 R, ECLI:EU:T:2014:1010. Predsednik Splošnega sodišča je predlog v zadevi T-674/14 R zavrnil s sklepom z dne 27. novembra 2014, ECLI:EU:T:2014:1009.

(5) UL C 44, 6.2.2015, str. 30.

(6) Točka 5 sporazuma z dne 4. novembra 2013.

(7) Zakon št. 223 z dne 23. julija 1991 o pravilih na področju tehnoloških viškov, mobilnosti, nadomestil za brezposelnost, izvrševanja direktiv EU, posredovanja delovne sile in drugih določb glede trga dela (GURI št. 175 z dne 27. julija 1991).

(*1) Poslovna skrivnost.

(8) Prostovoljna likvidacija je v bistvu podobna sodni likvidaciji, razen da o prenehanju družbe, imenovanju likvidacijskih upraviteljev in določitvi njihovih pooblastil odločijo delničarji na generalni skupščini in ne sodišče. Samo kadar ni mogoče zbrati večine delničarjev, se mora družba obrniti na sodišče, da razglasi začetek njene likvidacije. Sodišče nato imenuje likvidacijske upravitelje v skladu s statutom družbe ali na podlagi sklepa delničarjev na generalni skupščini, razen če je očitno, da delničarji zaradi medsebojnega nesoglasja ne bodo mogli sprejeti sklepa na generalni skupščini, v tem primeru pa sodišče samo imenuje likvidacijskega upravitelja.

(9) Družba Airport Handling je zahtevo za licenco za opravljanje storitev zemeljske oskrbe na letališčih Linate in Malpensa vložila 21. januarja 2014. ENAC ji jo je dodelila 17. aprila 2014.

(10) Instrumenti SFP so instrumenti, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, zato zanje ne velja obveznost vračila zneska, ki ga je prispevala družba SEA. Ne vključujejo upravnih pravic, vendar so v smislu pravic iz lastniškega kapitala podobni delnicam. Natančneje, ti instrumenti omogočajo delitev dobička in pridržane pravice ter pravice do drugih postavk lastniškega kapitala, tudi v primeru prenehanja družbe.

(11) Na navedeni datum je bila družba SEA še vedno edini delničar družbe Airport Handling.

(12) Na navedeni datum je bil skrbniški sklad edini delničar družbe Airport Handling.

(13) Obvestilo o naročilu št. 2014/S218-385934 z dne 12. novembra 2014 na portalu TED (dnevna elektronska javna naročila), spletni različici Dodatka k UL: http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:385934-2014:TEXT:SL:HTML&src=0.

(14) „Skrajni datum zaključka“ je 18 koledarskih mesecev od izvedbe in izmenjave vse dokumentacije ter izvršitve in izpolnitve vseh obveznosti, ki izhajajo iz prodajne pogodbe.

(15) Storitve na delu letališča z omejenim gibanjem, vključno z vkrcavanjem ali izkrcavanjem potnikov, prtljage in tovora, uravnoteženjem zrakoplovov in razdeljevanjem prtljage.

(16) Storitve, ki se zagotavljajo na javnem delu letališča.

(17) Poročilo Brattle, str. 1, odst. 1, in str. 7, odst. 34.

(18) Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 222, 14.8.1978, str. 11).

(19) Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 193, 18.7.1983, str. 1).

(20) Zadeva C-303/88, Italija/Komisija, ECLI:EU:C:1991:367, točka 57; zadeva C-277/00, Nemčija/Komisija („SMI“), ECLI:EU:C:2004:238, točka 75. Prejemnik se mora z vračilom pomoči odreči prednosti, ki jo je predhodno užival na trgu, tako da se ponovno vzpostavi položaj, ki je obstajal pred izplačilom pomoči.

(21) Zadeva C-454/09, Komisija/Italija („Pomoč za družbo New Interline SpA“), ECLI:EU:C:2011:650, točka 36.

(22) C-610/10, Komisija/Španija, ECLI:EU:C:2012:781, točka 106.

(23) Združeni zadevi C-328/99 in C-399/00, Italija in SIM 2 Multimedia/Komisija („Seleco-Multimedia“), ECLI:EU:C:2003:252, točke 69, 77 in 78. Ta sklop kazalnikov je bil nato potrjen v zadevi T-123/09, Ryanair/Komisija, ECLI:EU:T:2012:164, točka 155.

(24) Združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, Helenska republika in drugi/Komisija, ECLI:EU:T:2010:386, točka 135.

(25) Zadeva T-123/09, Ryanair/Komisija, ECLI:EU:T:2012:164, točka 156.

(26) Glej sprotno opombo 40.

(27) „Nadaljevanje cilja ohranitve delovnih mest vseh zaposlenih družbe SEAH.“ Glej točko 6(1) sporazuma z dne 4. novembra 2013.

(28) „Uporaba vseh mehanizmov, ki so na voljo na podlagi zadevne zakonodaje o zaposlovanju in kolektivnih pogajanjih (predvsem socialne varnostne mreže in prostovoljni odhodi, ki naj bi bili v okviru skupine SEA prav tako nemoteno izvedeni, kar zadeva prihodnji rok 31. decembra 2013), in rešitev, ki vključujejo prerazporejanje znotraj skupine (v skladu z novimi poslovnimi priložnostmi ter postopki internalizacije, izvedenimi na podlagi sporazumov o zmanjšanju obsega dejavnosti v družbi, in notranjo mobilnostjo za izpolnitev organizacijskih zahtev družbe SEA SpA)“; prav tam.

(29) […] (*).

(30) Komisija navaja, da je bil glede na izkaze in popolne evidence, ki jih je predložila družba Airport Handling, večji del sredstev družbe SEAH star, zelo potreben popravila in v celoti odpisan.

(31) Glede na zgoraj navedeno poročilo Brattle o poslovnem načrtu družbe Airport Handling so njeni stroški dela znašali […] (*).

(32) Zadeva C-277/00, Nemčija/Komisija („SMI“), ECLI:EU:C:2004:238, točka 93.

(33) Zadeva C-277/00, Nemčija/Komisija („SMI“), ECLI:EU:C:2004:238, točka 88.

(34) Uvodna izjava 16 sklepa o začetku postopka.

(35) Datumi podpisa pogodbe glede na seznam, ki ga je predložila Italija: npr. […] (*).

(36) Zadeva T-123/09, Ryanair/Komisija, ECLI:EU:T:2012:164, točka 156.

(37) Zadeva C-277/00, Nemčija/Komisija („SMI“), ECLI:EU:C:2004:238, točke 86–89.

(38) Navedena zadeva C-482/99, Francija/Komisija, točka 71.

(39) Zadeva T-16/96, Cityflyer Express/Komisija, Recueil 1998, str. II-757, točka 76.

(40) Priloga k oceni učinka, spremni dokument k „Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih Unije in razveljavitvi Direktive Sveta 96/67/ES“ z dne 16. januarja 2012 (SEC(2011) 1439 final). Komisija na strani 95 navedenega dokumenta ugotavlja: „Liberalizacija storitev zemeljske oskrbe in prenehanje monopolov ali duopolov (letalskih prevoznikov/prevoznikov, ki letališče uporabljajo kot vozlišče) na letališčih sta pomenila, da so se morali ponudniki zemeljske oskrbe prilagoditi, da bi postali konkurenčnejši, poleg tega pa so se morali kosati z ostrejšo konkurenco. Najopaznejša posledica za delavce v zemeljski oskrbi je bilo povečanje delovne produktivnosti in prožnosti. Ponudniki zemeljske oskrbe pogosto pojasnjujejo, da je to povečanje delovne produktivnosti nujno, saj stroški osebja znašajo 65–80 % njihovih skupnih stroškov, medtem ko združenja delavcev običajno trdijo, da se družbe za zemeljsko oskrbo pri zniževanju stroškov preveč osredotočajo na dejavnik dela.“

(41) Glede na točko 48 poročila Brattle, str. 11.

(42) Poročilo Brattle, str. 9, točka 40.

(43) Ti tehtani povprečni stroški kapitala so glede na poročilo Brattle višji, ker so upoštevana s projektom povezana tveganja zaradi povečanja beta vrednosti lastniškega kapitala.

1.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 317/45

SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2112

z dne 6. marca 2017

o ukrepu/shemi pomoči/državni pomoči SA.38454 – 2015/C (ex 2015/N), ki jo Madžarska namerava izvesti za podporo razvoju dveh novih jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks II

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1486)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem k predložitvi pripomb (1) in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Na podlagi časopisnih člankov in neuradnih stikov z madžarskimi organi je Komisija 13. marca 2014 začela predhodno preiskavo morebitne vključitve državne pomoči v izgradnjo jedrske elektrarne Paks II (v nadaljnjem besedilu: Paks II) pod številko zadeve SA.38454 (2014/CP).

(2)	Po več izmenjavah informacij in uradnih sestankih so madžarski organi 22. maja 2015 priglasili ukrep za pravno varnost, pri čemer so izjavili, da projekt ne vključuje nobene državne pomoči v smislu člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(3)	Madžarska je Komisiji z dopisom z dne 22. maja 2015 priglasila ukrep za zagotovitev finančnega prispevka za razvoj dveh novih jedrskih reaktorjev na lokaciji Paks.

(4)

Komisija je Madžarsko z dopisom z dne 23. novembra 2015 obvestila, da bo v zvezi z ukrepom začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Ta sklep Komisije je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb.

(5)	Madžarska je svoje pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka poslala 29. januarja 2016.

(6)	Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Te pripombe je posredovala Madžarski in ji dala možnost, da se odzove nanje. Pripombe so bile poslane z dopisom z dne 7. aprila 2016.

(7)	Madžarska je dodatne informacije predložila 21. aprila, 27. maja, 9. junija. 16. junija in 28. julija 2016 ter 16. januarja in 20. februarja 2017.

(8)	Madžarski organi so 12. septembra 2016 predložili jezikovno opustitev in soglašali s tem, da se sklep sprejme v angleškem jeziku kot verodostojnem jeziku.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 OPIS PROJEKTA

(9)	Ukrep zajema razvoj dveh novih jedrskih reaktorjev (enoti 5 in 6) na Madžarskem, katerih izgradnjo v celoti financira Madžarska v korist subjekta Paks II (Družba z omejeno odgovornostjo za razvoj jedrske elektrarne MVM Paks II), ki bo lastnik in upravljavec novih reaktorjev.

(10)

Ruska federacija in Madžarska sta 14. januarja 2014 sklenili medvladni sporazum o jedrskem programu (3). Državi bosta na podlagi medvladnega sporazuma sodelovali pri vzdrževanju in nadaljnjem razvoju sedanje jedrske elektrarne Paks (Paks NPP). To vključuje načrtovanje, gradnjo, prevzem v obratovanje in razgradnjo dveh novih energetskih enot 5 in 6 z reaktorjema tipa VVER (hlajen in moderiran z vodo), pri čemer bo inštalirana moč vsake enote vsaj 1 000 MW (4) poleg obstoječih enot 1–4. Z enotama 5 in 6 se bo predvidoma nadomestila izguba moči po umiku enot 1–4 (skupaj 2 000 MW). Madžarska je sporočila, da bodo enote 1–4 delovale do konca leta 2032, 2034, 2036 oziroma 2037, pri čemer dodatno podaljšanje življenjske dobe ni predvideno.

(11)	V skladu z medvladnim sporazumom (5) bi Rusija in Madžarska imenovali eno izkušeno organizacijo, ki je v lasti in pod nadzorom države ter ki bi bila finančno in tehnično odgovorna za izpolnitev svojih obveznosti kot izvajalec/lastnik v zvezi s projektom.

(12)

Rusija je imenovala delniško družbo Inženirsko podjetje iz Nižjega Novgoroda Atomenergoproekt (JSC NIAEP) za izgradnjo novih reaktorjev (enote 5 in 6), Madžarska pa je imenovala Družbo z omejeno odgovornostjo za razvoj jedrske elektrarne MVM Paks II (1) (Paks II) kot lastnika in upravljavca teh reaktorjev.

(13)

Medtem ko so v medvladnem sporazumu določene splošne pravice in obveznosti za sodelovanje držav na področju jedrske energije, se podrobnosti glede izvajanja medvladnega sporazuma določijo v ločenih sporazumih, imenovanih „sporazumi o izvajanju“ (6), kot sledi:

(a)	pogodba o dobavi, inženirskih in gradbenih storitvah za izgradnjo novih enot VVER 1200 (V491), tj. enot 5 in 6, na lokaciji Paks se imenuje „pogodba EPC“;

(b)	pogodba, s katero se določijo pogoji za sodelovanje pri upravljanju in vzdrževanju novih reaktorjev, se imenuje „pogodba o obratovanju in vzdrževanju“;

(c)	sporazum o pogojih oskrbe z gorivom in ravnanjem z izrabljenim gorivom.

(14)	JSC NIAEP in Paks II sta pogodbo EPC sklenila 9. decembra 2014 in v njej določila, da bosta novi enoti 5 in 6 predvidoma začeli obratovati leta 2025 oziroma 2026.

(15)

Neodvisno od tega se je Rusija zavezala, da bo Madžarski zagotovila državno posojilo za financiranje razvoja Paks II. To posojilo se ureja z medvladnim sporazumom o financiranju (7) in ima obliko obnavljajočega se kredita v znesku 10 milijard EUR, katerega uporaba je omejena izključno na načrtovanje, izgradnjo in prevzem energetskih enot 5 in 6 na lokaciji Paks II v obratovanje.Madžarska bo ta obnavljajoči se kredit uporabila za neposredno financiranje naložb v Paks II, potrebnih za načrtovanje, izgradnjo in prevzem novih energetskih enot 5 in 6 v obratovanje, kot je določeno v medvladnem sporazumu o financiranju. Na podlagi medvladnega sporazuma o financiranju bo Madžarska iz svojega proračuna zagotovila dodaten znesek v višini do 2,5 milijarde EUR za financiranje naložbe v Paks II.

(16)

Razen podpore za naložbe, opisane v uvodni izjavi 15, Madžarska po izgradnji energetskih enot 5 in 6 ne namerava Paks II dodeliti druge finančne podpore. Novi enoti bosta obratovali pod tržnimi pogoji brez določenega zneska prihodkov ali zajamčene cene. Madžarska meni, da se v tej fazi Paks II ne bo treba neposredno zadolžiti.

2.2 CILJ UKREPA

(17)

Kot je bilo pojasnjeno v sklepu o začetku postopka, je Paks NPP edina delujoča jedrska elektrarna na Madžarskem. Lastnik elektrarne je družba Magyar Villamos Művek Zártkörűen Működő Részvénytársaság (MVM Group), ki proizvaja električno energijo in trguje z njo ter je v 100-odstotni lasti države (8). Skupna inštalirana moč štirih enot elektrarne je 2 000 MW, vsaka pa je zdaj opremljena z rusko tehnologijo (VVER-440/V213). Enote bodo postopoma prenehale delovati do leta 2037 [glej uvodno izjavo 10].

(18)	Proizvodnja električne energije iz jedrskih virov ima strateško vlogo v mešanici virov energije na Madžarskem, saj obstoječi štirje reaktorji Paks NPP obsegajo približno 50 % celotne proizvodnje električne energije na Madžarskem (9).

(19)

Na podlagi naslednjih ciljev:

—	ohranitve razumnega deleža nacionalnih virov in

—	zmanjšanja odvisnosti Madžarske od uvoza ob hkratnem zagotavljanju skladnosti z nacionalno podnebno politiko,

je vlada od MVM Group zahtevala, naj prouči alternative povečanju proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah. MVM Group je pripravila študijo izvedljivosti, v kateri je proučila izvajanje in financiranje nove jedrske elektrarne, ki bi jo bilo mogoče vključiti v sistem električne energije ter upravljati gospodarno, varno in okolju prijazno. Na podlagi te študije izvedljivosti, ki jo je MVM Group predstavila leta 2008, je vlada predložila predlog projekta madžarskemu parlamentu, ki je soglašal z začetkom pripravljalnega dela za izvedbo novih jedrskih enot na lokaciji Paks (10). To je bilo podprto z izračuni, ki so pokazali, da je zaradi zaustavitve zastarelih elektrarn predvidena izguba 6 000 MW od 8 000–9 000 MW bruto inštalirane moči do leta 2025. S širitvijo Paks NPP naj bi se te elektrarne deloma nadomestile.

(20)

Leta 2011 je bila izvedena nacionalna strategija za energijo do leta 2030 (11). Ta je osredotočena na scenarij, po katerem Madžarska proizvaja energijo iz jedrskih virov, premoga in obnovljivih virov. Po napovedih MAVIR, madžarskega operaterja prenosnega sistema električne energije, bo Madžarska do leta 2026 potrebovala vsaj 5,3 GW nove proizvodne zmogljivosti, do leta 2031 pa nekaj več kot 7 GW zaradi prihodnjega povpraševanja in umika obstoječe proizvodne zmogljivosti na Madžarskem (12). MAVIR napoveduje še, da bodo med letoma 2025 in 2030 umaknjene skoraj vse obstoječe elektrarne na premog in da se bo inštalirana moč plinskih elektrarn Madžarske zmanjšala za približno 1 GW, kot je prikazano v preglednici 1, ki jo je Madžarska predložila 16. januarja 2017. Madžarska je pojasnila, da MAVIR pri napovedi potrebe po 7 GW nove zmogljivosti ni upošteval uvoza ali nove inštalirane moči.

Preglednica 1

Pričakovana postopna opustitev domače inštalirane moči do leta 2031

(MW)
	Existing	Phase-out
Nuclear	2 000
Coal	1 292	1 222
Natural gas	3 084	960
Oil	410
Intermittent renewables/weather-dependent	455	100
Other renewables	259	123
Other non-renewables	844	836
Sum	8 344	3 241
Vir: Madžarski organi (Mavir).

(21)

Madžarska in Rusija sta medvladni sporazum sklenili, da bi razvili nove zmogljivosti na lokaciji Paks. Madžarska je pojasnila, da lahko z ohranitvijo jedrske energije v svoji mešanici virov energije obravnava potrebo pa nadomestitvi postopoma opuščene zmogljivosti, razvije nove zmogljivosti in izpolni svoje cilje, povezane s podnebnimi cilji Unije (zlasti tistimi v zvezi s predvidenim zmanjšanjem emisij CO2).

2.3 OPIS NOVIH ENOT – TEHNOLOGIJA, KI SE BO UPORABILA

(22)

Novi enoti 5 in 6 jedrske elektrarne Paks II bosta opremljeni s tehnologijo VVER 1200 (V491) ter bosta naprednejša reaktorja generacije III+. Madžarska pojasnjuje, da bodo s tehničnimi specifikacijami enot, ki bodo uporabljene v Paks II, zagotovljene pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi enotami Paks NPP, kot so večja učinkovitost, gospodarnejše obratovanje in boljše varnostne lastnosti.

(23)

Poleg precej večje inštalirane moči VVER 1200 (V491) sta bistveno drugačni tudi načrtovano obdobje obratovanja (60 let za enote VVER 1200 v primerjavi s 30 leti za obstoječe enote Paks NPP) in večja prilagodljivost, saj se lahko zmogljivost posamezne enote prilagodi v določenem razponu glede na obremenitev omrežja.

(24)

Tehnološki napredek v zadnjih letih se kaže tudi v manjši količini goriva, potrebni za novi enoti. Namesto sedanjega 12-mesečnega gorivnega cikla lahko novi enoti obratujeta z 18-mesečnim ciklom. To pomeni, da bo treba novi enoti na leto zaustaviti manj pogosto zaradi polnjenja z gorivom, elektrarna pa bo lahko v povprečju obratovala dlje na leto, zato bo manj izpada proizvodnje.

(25)	Tehnične specifikacije kažejo še, da bo gostota moči, ki jo bodo zagotovili novi gorivni elementi, precej večja od gostote obstoječih gorivnih elementov. To pomeni, da se lahko doseže večja proizvodnja na enoto mase goriva, s čimer se lahko izboljša gospodarnost elektrarne.

2.4 UPRAVIČENEC

(26)	Kot je pojasnjeno v oddelku 2.3 sklepa o začetku postopka, je upravičenec do ukrepa družba Paks II, ki je zdaj v državni lasti Madžarske. Pravice delničarjev uveljavlja urad predsednika vlade. Paks II bo lastnik in upravljavec enot reaktorja 5 in 6, ki ju bo plačala Madžarska.

(27)

V uvodni izjavi 19 sklepa o začetku postopka je pojasnjeno, kako so bile delnice Paks II, ki so bile prvotno v lasti MVM Group, prenesene na Madžarsko (13). Po podatkih, ki jih je Madžarska predložila 30. januarja 2016, je nakupna cena pri prenosu znašala 10,156 milijarde HUF, kar je približno 33 milijonov EUR.

2.5 STRUKTURA FINANCIRANJA PROJEKTA TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI NA PODLAGI POGODBE EPC

2.5.1 MEDVLADNI SPORAZUM O FINANCIRANJU

(28)

Rusija je v okviru medvladnega sporazuma (14) Madžarski zagotovila državno posojilo v obliki obnavljajočega se kredita v znesku 10 milijard EUR za financiranje razvoja jedrskih enot 5 in 6 v elektrarni Paks. Obrestna mera posojila znaša 3,95–4,95 % (15). Posojilo je namenjeno načrtovanju, izgradnji in prevzemu navedenih novih enot v obratovanje.

(29)	V skladu z medvladnim sporazumom o financiranju mora Madžarska uporabiti posojilo za financiranje 80 % vrednosti pogodbe EPC za izvedbo del in storitev ter dobavo opreme, preostalih 20 % pogodbe EPC pa bo plačala Madžarska [glej uvodno izjavo 15]. Madžarska mora posojilo porabiti do leta 2025.

(30)	Madžarska mora posojilo odplačati v 21 letih od 15. marca ali 15. septembra po datumu prevzema obeh novih jedrskih enot 5 in 6 v obratovanje in najpozneje do 15. marca 2026 (16).

(31)	Plačila na podlagi medvladnega sporazuma o financiranju se lahko izvršijo šele po tem, ko madžarsko ministrstvo za nacionalno gospodarstvo izda zahtevo, rusko ministrstvo za finance pa obvestilo o odobritvi.

2.5.2 POGODBA EPC

(32)	V skladu s pogodbo EPC mora JSC NIAEP zagotoviti reaktorja, kot je določeno v podrobnih tehničnih specifikacijah, do dogovorjenih datumov in za dogovorjeni pavšalni znesek v višini ([…] (*1) milijard EUR). Šteje se, da je vsak predhodno neopredeljen stroške vključen v to ceno […] (17).

(33)	V pogodbi so določene pogodbene kazni (18), ki jih je treba plačati v posebnih okoliščinah, […].

(34)

[…]

(35)

[…]

2.5.3 ODNOS MED DRŽAVO IN UPRAVIČENCEM

(36)

Madžarska je prvotno načrtovala, da bo Paks II ostala hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe MVM Hungarian Electricity Ltd., ki je v lasti Madžarske in njenih občin. Paks II od novembra 2014 ni več hčerinska družba MVM Hungarian Electricity Ltd. ali del MVM Group, ampak je v 100-odstotni neposredni lasti države in zdaj ni v pravnem razmerju z MVM Group.

(37)

Kar zadeva dejavnost Paks II, zlasti prodajo električne energije, je Madžarska navedla, da v tej fazi ne velja in ni načrtovana nobena ločena pogodba o nakupu energije z drugim dobaviteljem. Madžarski organi načrtujejo, da se bo električna energija, proizvedena v Paks II, prodajala na trgu in odjemalcem električne energije v skladu s pogodbami o prodaji električne energije za osnovno obremenitev po običajni tržni praksi. Po navedbah madžarskih organov bi se Paks II kot bazni proizvajalec za predvideno dolgo obdobje obratovanja prilagajala cenam, podobno kot obstoječi proizvajalci jedrske energije v Evropi.

(38)	Paks II bo lastnik jedrske elektrarne Paks II, v fazi gradnje novih reaktorjev pa bo celotno lastniško financiranje prevzela država. Madžarski organi menijo, da se Paks II v tej fazi ne bo treba neposredno zadolžiti.

(39)

Madžarska sredstev, potrebnih za prenos nakupne cene za jedrsko elektrarno Paks II, ne bo prenesla na račune Paks II. Največji delež navedenih sredstev bo imela Bank for Development and Foreign Economic Affairs of Russia (Banka za razvoj in ekonomske zadeve s tujino) (Vnesheconombank). Za vsak prelomni dogodek, za katerega se bo štelo, da je bil izpolnjen, bo Paks II Vnesheconombank predložila zahtevo za plačilo 80 % zneska, dolgovanega neposredno JSC NIAEP. Poleg tega bo madžarski agenciji za upravljanje državnega dolga predložila zahtevo za plačilo preostalih 20 %.

(40)

Preostale finančne potrebe Paks II v fazi izgradnje se bodo izpolnile s kapitalom iz proračuna Madžarske. Prvotni znesek, namenjen fazi izgradnje, bo znašal največ […] milijard EUR (razlika med zneskom v višini 12,5 milijarde EUR, določenim v medvladnem sporazumu za projekt na področju jedrske energije, in dejansko nakupno ceno Paks II NPP, ki znaša […] milijard EUR). Madžarska meni, da to pomeni zgornjo mejo za državna sredstva, ki se lahko črpajo za izgradnjo jedrske elektrarne Paks II brez izvedbe nadaljnje ocene. Vendar Madžarska trdi, da bo vložila dodatna sredstva, če bodo zahteve glede lastniškega kapitala presegale tak znesek in če bo na podlagi ocene takrat sklenila, da je dodatna naložba gospodarsko razumna.

(41)

Madžarska trdi, da je bilo na podlagi analize občutljivosti v zvezi z morebitnimi dodatnimi stroški Paks II, nastalimi v fazi izgradnje, sklenjeno, da bi se morali njeni stroški zvišati za desetkrat, da bi se pričakovana interna stopnja donosnosti znižala za 1 %. Zato pričakuje, da bo vpliv zvišanj stroškov majhen.

2.6 MADŽARSKI TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

2.6.1 OPIS MADŽARSKEGA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

(42)

Sedanja struktura madžarskega trga z električno energijo se je oblikovala približno leta 1995, ko je bila privatizirana večina velikih elektrarn in javnih izvajalcev komunalnih storitev ter distribucijskih družb. Država je ohranila prevladujoč položaj v sektorju prek vertikalno integrirane družbe za energetske storitve MVM Group, ki je v državni lasti.

(43)

V študiji MAVIR iz uvodne izjave 20 je pojasnjeno, da se je skupna nacionalna poraba od leta 2014 povečala za 2,7 % in leta 2015 dosegla 43,75 TWh. Domača proizvodnja je znašala 30,06 TWh, kar je enako 68,72 % skupne porabe električne energije (glej sliko 1). Uvoz je znašal 13,69 TWh, kar je enako 31,28 % skupne porabe. Kot proizvajalec ima MVM Group, ki je v državni lasti, pomembno tržno prisotnost zaradi svojega glavnega proizvodnega sredstva, tj. jedrske elektrarne Paks NPP, ki je leta 2015 zagotavljala 52,67 % domače proizvodnje električne energije, kot je prikazano na sliki 1. Elektrarna na lignit Mátra je v večinski lasti RWE Power AG (50,92 %), MVM Group pa je lastnik 26,15 % delnic elektrarne. Druge večje (többi nagyerőmű) in manjše (kiserőművek) elektrarne imajo manjšo vlogo v celotni strukturi proizvodnje na madžarskem trgu. Poleg tega ima MVM Partner, vertikalno integrirana hčerinska družba MVM Group, ki se ukvarja z veleprodajo, prevladujoč položaj na trgu za veleprodajo električne energije (19).

Slika 1

Struktura skupne porabe električne energije na Madžarskem leta 2015

Vir:	Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije (Mavir, 2016) (20).

Slika 2

Bruto domača proizvodnja električne energije na Madžarskem leta 2015

Vir:	Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije (Mavir, 2016).

(44)

Na Madžarskem je večina poslov za veleprodajo izvedenih na podlagi dvostranskih pogodb o nakupu energije, pri čemer se proizvajalci zavežejo, da bodo trgovcem na debelo prodali predhodno določeno najmanjšo količino, trgovci pa morajo kupiti najmanjšo količino. Pogodbe o nakupu energije se večinoma sklenejo na podlagi standardov, ki jih določi Evropsko združenje trgovcev z energijo.

(45)

Družba Hungarian Power Exchange Company Ltd. (HUPX) je začela obratovati julija 2010 kot hčerinska družba operaterja prenosnega sistema električne energije MAVIR. Družba zagotavlja trgovanje za dan vnaprej in trgovanje s terminskimi pogodbami za fizično poravnavo. Trgovanje za dan vnaprej se začne vsak dan ob 11.00 na podlagi ponudb, ki se predložijo za vsako uro za naslednji dan. Trgovanje se konča najpozneje ob 11.40. Trgovanje s terminskimi pogodbami za fizično poravnavo se lahko izvaja za štiri najbližje tedne, tri najbližje mesece, štiri najbližja četrtletja in tri najbližja leta. Za take posle se določijo trgovalni dnevi, ko se ponudbe predložijo v določenem časovnem intervalu. Od marca 2016 se lahko na trgu znotraj dneva HUPX trguje s 15-minutnimi produkti in enournimi bloki. Poleg organiziranih trgov za dan vnaprej in znotraj dneva je HUXP podpisnica sporazumov o sodelovanju z dvema posredniškima družbama, ki opravljata storitve v zvezi s predložitvijo poslov, sklenjenih na prostem trgu, za kliring za skupne stranke.

(46)	Poleg dražb za dan vnaprej, ki jih organizira HUXP, se z električno energijo trguje tudi na borzah s sedežem v EU ali platformah OTC, pa tudi na podlagi neposrednih dvostranskih poslov [glej uvodno izjavo 44].

(47)

Kot je prikazano na sliki 1 v uvodni izjavi 43, je Madžarska neto uvoznica električne energije, pri čemer uvoz obsega približno 30 % porabe električne energije na Madžarskem. Kot je prikazano na sliki 3, je veleprodajna cena električne energije na Madžarskem najvišja v povezani regiji, ki obkroža državo (tj. razen Poljske ali Slovenije).

Slika 3

Mesečne povprečne cene električne energije za osnovno obremenitev za dan vnaprej v srednje- in vzhodnoevropski regiji (vključno z Madžarsko) ter Nemčiji (2010–2016)

Vir:	Evropska komisija.

(48)

Kratkoročna napoved cen električne energije za osnovno obremenitev v regiji izraža enak trend, tj. da bodo cene električne energije za osnovno obremenitev na Madžarskem najvišje v regiji (glej sliko 4).

Slika 4

Regionalne cene terminskih pogodb za električno energijo za osnovno obremenitev za obdobje januar–junij 2017

Vir:	Evropska komisija (na podlagi podatkov, ki jih je objavila srednjeevropska borza električne energije), (https://www.pxe.cz/Kurzovni-Listek/Oficialni-KL/).

(49)

Država je dobro povezana s sosednjimi državami, leta 2014 pa je zmogljivost povezovalnih daljnovodov za električno energijo znašala 30 %, kar je nad ciljnim deležem za leto 2020 (21). Leta 2014 je začelo delovati spajanje trgov Češke, Slovaške, Madžarske in Romunije, s čimer se je povečala likvidnost HUPX in zmanjšala nestanovitnost cen. Na sliki 5 so povzeti podatki o izmenjavi električne energije s sosednjimi državami v letu 2014.

Slika 5

Izmenjava električne energije med Madžarsko in sosednjimi državami

Vir:	Podatki o madžarskem sistemu električne energije (Mavir, 2014).

2.6.2 OPIS NAČRTOVANEGA RAZVOJA MADŽARSKEGA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

(50)

Študija MAVIR (22) iz uvodne izjave 20 kaže, da bodo med letoma 2025 in 2030 umaknjene skoraj vse elektrarne na premog in da se bo inštalirana moč plinskih elektrarn Madžarske zmanjšala za 1 GW. V primerjavi z ocenami rasti konične obremenitve se bo do leta 2021 razpoložljiva proizvodna zmogljivost domačih proizvajalcev električne energije predvidoma zmanjšala tako, da bo manjša od konične obremenitve. Zato operater prenosnega sistema električne energije ocenjuje, da bo madžarski trg do leta 2026 potreboval vsaj 5,3 GW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, do konca obdobja napovedi leta 2031 pa nekaj več kot 7 GW. To je prikazano v nadaljevanju na sliki 6, ki kaže, da bo potrebna precejšnja količina inštalirane moči, ki bo presegala naraščajočo konično obremenitev. Madžarska je 16. januarja 2017 pojasnila, da mora zagotoviti določeno raven preostale zmogljivosti v skladu s standardnimi praksami operaterjev prenosnih sistemov električne energije, ki so del ENTSO-E. Preostala zmogljivost je razlika med vsoto domače zanesljive razpoložljive zmogljivosti, nacionalne proizvodne zmogljivosti in konične obremenitve ter rezerve sistemskih storitev. Preostala zmogljivost je del preostale nacionalne proizvodne zmogljivosti v sistemu za kritje morebitnega načrtovanega izvoza, nepričakovane spremembe obremenitve, rezerve sistemskih storitev in nenačrtovanih izklopov na referenčni točki.

Slika 6

Potreba po dodatni zmogljivosti v madžarskem sektorju električne energije

Vir:	Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije (Mavir, 2016). „Csúcsterhelés“ pomeni „konično obremenitev“.

(51)

Madžarska trdi, da kljub trditvam o razmeroma veliki potrebi po novi proizvodni zmogljivosti podatki spletnega analitičnega orodja Powervision družbe Platts kažejo, da se dejansko gradi razmeroma malo novih zmogljivosti, kot je prikazano v preglednici 2. Madžarska trdi še, da je po podatkih družbe Platts obrat za energijsko predelavo z močjo 44 MW edina elektrarna, ki se zdaj gradi na Madžarskem. Poleg tega pojasnjuje, da načrti vlagateljev za gradnjo večjih (plinskih) elektrarn sicer obstajajo, vendar nobenega od teh projektov ni mogoče šteti za potrjenega, saj vlagatelji še niso imeli visokih neizterljivih stroškov, kot so stroški gradnje, ki bi dokazovali zavezo dejanski izvedbi projekta.

Preglednica 2

Nove zmogljivosti, ki bodo zgrajene v madžarskem sektorju električne energije

Plant	Plant Type	Primary Fuel	Nameplate MW	Online Year	Status
Dunaujvaros Chp	Waste	Biomass	44	2016	Under Constr
Szeged Ccgt	CC/Cogen	Natural Gas	460	2017	Advan Develop
Szeged Ccgt	CC/Cogen	Natural Gas	460	2017	Advan Develop
Csepel III	CC/Cogen	Natural Gas	430	2018	Advan Develop
Tolna	Wind	Wind	260	2018	Early Develop
Gyor Region	Wind	Wind	300	2019	Early Develop
Szazhalombatta — Dunai Refinery	CC	Natural Gas	860	2020	Advan Develop
Almasfuzito	Coal	Coal Generic	435	2020	Proposed
Source: Platts Powervision, data accurate as of September 2015.

2.7 RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(52)

Madžarska je maja 2015 zaradi pravne varnosti Komisiji priglasila svoje načrte za naložbo v izgradnjo dveh novih jedrskih reaktorjev na lokaciji Paks in trdila, da ukrep ne vključuje državne pomoči, saj država ravna kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki si prizadeva ustvariti razumen dobiček. Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila zaskrbljenost zato, ker bi lahko ukrep vključeval državno pomoč v smislu člena 107 PDEU, in sicer na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tisti fazi. Komisija je zlasti izrazila resne dvome glede tega, ali ukrep vključuje selektivno prednost, zagotovljeno Paks II, saj Madžarska v fazi priglasitve ni predložila ugovora glede obstoja drugih elementov državne pomoči.

(53)

Razlogi za dvome so temeljili na rezultatu preskusa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, s katerim se presoja, ali bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu vlagal v projekt pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj ob sprejetju odločitve o javni naložbi (23). Preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je priznan tudi v sodni praksi (24).

(54)

V formalnem smislu je bil preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu namenjen presoji, ali bi bila pričakovana interna stopnja donosnosti naložbe višja kot zgolj tržna referenčna vrednost povprečnih tehtanih stroškov kapitala (WACC) za projekt, povezan z naložbo (25). Medtem ko je Madžarska ocenila, da je interna stopnja donosnosti projekta višja od zgolj tržne referenčne vrednosti WACC, je Komisija izrazila dvome glede tega, ali je treba za WACC šteti, da so višji.

(55)

Komisija je ob upoštevanju dvomov v zvezi z obstojem državne pomoči dodatno proučila, ali je mogoče kakršne kole morebitne ukrepe državne pomoči šteti za združljive z notranjim trgom. Vendar so madžarski organi menili, da ukrep ne vključuje državne pomoči, zato v predhodni fazi niso predložili utemeljitve združljivosti ukrepa z notranjim trgom. Komisija je izrazila tudi dvome glede tega, ali ukrep ne spada na področje uporabe sporočila Komisije z naslovom „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“ (26), saj navedene smernice ne zajemajo ukrepov na področju jedrske energije in radioaktivnih odpadkov. Čeprav je Komisija sklenila, da se za oceno priglašenega ukrepa ne uporabljajo nobene druge smernice, je ugotovila tudi, da lahko ukrep razglasi za neposredno združljivega na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če je ukrep namenjen doseganju cilja skupnega interesa, če je potreben in sorazmeren ter če so pozitivni učinki izpolnitve skupnega cilja večji od negativnih učinkov na konkurenco in trgovino.

(56)

Komisija je izrazila dvome glede tega, ali se lahko za ukrep šteje, da je sorazmeren, tj. ali je bil omejen na najnižjo raven podpore za naložbe, potrebno za zagotovitev uspešne izgradnje dodatnih enot za proizvodnjo električne energije za dosego določenega skupnega cilja. Upravičenec bi prejel proizvodna sredstva brez posebnega tveganja, povezanega s stroški refinanciranja, ki bi jih imeli drugi udeleženci na trgu. Komisija ni prejela nobenih dokazov o tem, kako bi Madžarska preprečila tako čezmerno nadomestilo.

(57)

Komisija je poudarila, da je za madžarski trg proizvodnje električne energije značilna razmeroma visoka koncentracija na trgu, pri čemer obstoječa jedrska elektrarna Paks NPP obsega približno 50 % domače proizvodnje. Brez novih zmogljivosti bi proizvodnja električne energije v Paks NPP in Paks II verjetno obsegala še večji delež trga za oskrbo, kar bi lahko imelo izkrivljajoči učinek na madžarski trg z električno energijo. Madžarska Komisiji ni predložila podrobnih dokazov o tem, kako bi zagotovila nadaljnje neodvisno obratovanje obstoječih in novih proizvodnih sredstev.

(58)

Nazadnje, Komisija je ugotovila, da lahko zaradi posebnosti madžarskega trga z električno energijo obratovanje Paks II z omejitvijo števila ponudb za oskrbo, ki so na voljo na trgu, povzroči tudi likvidnostno tveganje veleprodajnega trga. Glede na način prodaje električne energije, proizvedene z novima reaktorjema, na trgu bi lahko bil vpliv na likvidnost precejšen, poleg tega pa bi se lahko pojavile ovire za vstop in zmanjšala konkurenčnost na različnih ravneh trga. Madžarska ni predložila podrobnega pojasnila, kako bi Paks II trgovala z električno energijo in kako bi se zagotovila likvidnost trga.

(59)	Zato je Komisija izrazile dvome glede tega, ali ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(60)

Poleg tega Komisija brez ustreznih dokazov ni mogla oblikovati sklepne ugotovitve o združljivosti takega ukrepa z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c). Komisija je zaradi dvomov, ki jih je izrazila v sklepu o začetku postopka, in ker Madžarska takrat ni predložila trditev o združljivosti, obravnavala tudi vrsto pomislekov zaradi izkrivljanja konkurence in možnosti čezmernega nadomestila za Paks II.

(61)	Kar zadeva dvome glede sorazmernosti, izražene v uvodni izjavi 56 zgoraj, je Komisija proučila, ali bi lahko Paks II zaradi pomoči znova vložila morebitne dobičke, ki se ne plačajo državi v obliki dividend, da bi razvila ali kupila dodatna proizvodna sredstva in s tem okrepila svoj položaj na trgu.

(62)

Kar zadeva dvome glede sorazmernosti, izražene v uvodni izjavi 56 zgoraj, je Komisija preiskala tudi politiko dividend, ki jo je nameravala izvajati Madžarska, zlasti to, ali bi zahtevala plačilo dividend (po lastni presoji in glede na dobiček, ki bi ga ustvarila Paks II) ali Paks II prepustila dobiček. Komisija je bila zaskrbljena zaradi možnosti, da bo Paks II uporabila dobiček za ponovno naložbo v razvoj ali nakup dodatnih proizvodnih sredstev ter s tem dodatno izkrivljala konkurenco.

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, je bila Komisija zaradi razmeroma visoke stopnje koncentracije na madžarskem trgu za proizvodnjo električne energije in 50-odstotnega deleža domače proizvodnje, ki ga obsega zdajšnja jedrska elektrarna Paks NPP (MVM Group), zaskrbljena zaradi vprašanj, ali bosta Paks NPP in Paks II ločeni ter ali se bosta lahko šteli za neodvisni in nepovezani. Dejstvo, da je Paks II zdaj pravno neodvisna od MVM Group, ni zadostovalo za Komisijo, saj v fazi priglasitve ni prejela nobenih informacij o tem, ali bo obratovanje Paks NPP in Paks II še naprej pravno in strukturno v celoti ločeno. Zdelo se je, da so taka pojasnila potrebna za to, da se čim bolj zmanjša tveganje dodatnega povečanja koncentracije na trgu.

(64)

Kot je pojasnjeno v oddelku 2.6, je večina poslov v madžarskem veleprodajnem sektorju za električno energijo izvedenih na podlagi dvostranskih pogodb o nakupu energije, madžarska borza električne energije (HUPX) pa še ni sprožila ustrezne stopnje likvidnosti. Ker obvestilo Madžarske ni vsebovalo predvidenih metod prodaje električne energije pri Paks II, je Komisija proučila učinek Paks II na sedanje stopnje likvidnosti v veleprodajnem sektorju za električno energijo.

(65)

Komisija je glede na dvome v zvezi z likvidnostjo trga, predstavljene v uvodni izjavi 58, želela zagotoviti, da so na trgu na voljo številne različne ponudbe za oskrbo, zlasti glede na prevladujoči položaj, ki ga ima MVM Partner na trgu za veleprodajo električne energije (27). Zaskrbljena je bila zaradi možnosti, da bo vpliv na stopnje likvidnosti velik in da se bodo stroški konkurentov na podrejenem trgu zvišali zaradi omejitve njihovega konkurenčnega dostopa do pomembne surovine (izključitev pri surovinah). To bi se lahko zgodilo, če bi se električna energija, proizvedena v Paks II, prodajala predvsem na podlagi dolgoročnih pogodb in samo določenim dobaviteljem, s čimer bi se tržna moč Paks II na trgu proizvodnje prenesla na maloprodajni trg.

(66)

Komisija si je zato prizadevala pridobiti dodatne informacije v zvezi s strategijo Paks II za trgovanje s proizvedeno električno energijo, pri čemer se je osredotočila zlasti na to, ali bo trgovanje potekalo pod običajnimi tržnimi pogoji s ponujanjem električne energije na borzi ali kakršni koli drugi pregledni platformi za trgovanje.

3. STALIŠČE MADŽARSKIH ORGANOV

3.1 STALIŠČE MADŽARSKE V ZVEZI Z OBSTOJEM POMOČI

3.1.1 GOSPODARSKA PREDNOST

(67)	Madžarska v obvestilu trdi, da naložba ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, saj ne daje gospodarske prednosti Paks II. Madžarska je to trditev podprla z navedbo, da naložba za Paks II izpolnjuje preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu [glej uvodni izjavi 53 in 54].

(68)

Madžarska zlasti trdi, da je preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu izpolnjen na dva načina (28). Prvič, ugotavlja se, da so WACC projekta nižji od interne stopnje donosnosti. Drugič, trdi se, da je diskontirana lastna cena proizvodnje energije dovolj nizka za zagotovitev konkurenčnosti jedrske tehnologije v primerjavi z drugimi tehnologijami proizvodnje ter razumne donosnosti pri prevladujočih cenah električne energije (29).

(69)

Madžarska je za podporo svojemu stališču predložila naslednje študije in dokazila:

(a)	analizo za utemeljitev načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: študija načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, z dne 18. februarja 2015);

(b)	ekonomsko analizo za projekt jedrske energije Paks II (v nadaljnjem besedilu: ekonomska študija, z dne 8. oktobra 2015) (30);

(c)

dopisa, ki sta bila poslana namestniku generalnega direktorja za državno pomoč in v katerih se obravnava predhodna analiza Komisije (pojasnjevalne dopise):

—	prvi dopis (v nadaljnjem besedilu: prvi pojasnjevalni dopis, z dne 16. oktobra 2015),

—	drugi dopis (v nadaljnjem besedilu: drugi pojasnjevalni dopis, z dne 29. oktobra 2015);

(d)

predložene dokumente, v katerih se obravnava sklep o začetku postopka (odgovor na sklep o začetku postopka):

—	dopis, poslan namestniku generalnega direktorja za državno pomoč po objavi sklepa Komisije o začetku postopka 3. decembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: dopis o potrditvi sklepa o začetku postopka),

—	pripombe, ki jih je Madžarska poslala Komisiji 29. januarja 2016 (v nadaljnjem besedilu: pripombe o sklepu o začetku postopka);

(e)	odgovor vlade Madžarske na pripombe tretjih strani glede sklepa o začetku postopka v zvezi z državno pomočjo z dne 7. aprila 2016 (v nadaljnjem besedilu: odgovor na pripombe tretjih strani) ter

(f)	odgovora na zahtevo po informacijah z dne 18. marca 2016 in 21. aprila 2016 (v nadaljnjem besedilu: dodatna pojasnila).

(70)

Poleg tega je vlada Madžarske predložila še finančni model, ki je bil uporabljen za izračun podatkov o interni stopnji donosnosti za projekt. Komisija je prejela dve različici modela:

(a)	izvirno različico 16. marca 2015 (v nadaljnjem besedilu: predhodni finančni model) in

(b)	končno različico 16. oktobra 2015 (v nadaljnjem besedilu: finančni model).

(71)

Razen v dodatnih pojasnilih se v dokumentih, navedenih v uvodni izjavi 69, obravnava tema računanja WACC in interne stopnje donosnosti, vendar različno podrobno. Interna stopnja donosnosti se izračuna z uporabo finančnega modela (31). Pristop z diskontirano lastno ceno proizvodnje energije se obravnava v ekonomski študiji in dodatnih pojasnilih [glej uvodno izjavo 69].

(72)

V zvezi z analizo Madžarske dokumenti, navedeni v uvodni izjavi 69(c) do 69(f), vključujejo različne posodobitve podatkov, predloženih v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in pozneje v ekonomski študiji. Zlasti imajo nekatere posodobitve poznejši datum od datuma podpisa pogodbe EPC na dan 9. decembra 2014, tj. prvotne odločitve o naložbi.

(73)

Sklep o začetku postopka vsebuje podrobno oceno stališča Madžarske v zvezi z vsakim ključnim vprašanjem, kot je izraženo v dokumentih, ki jih je predložila do datuma sklepa o začetku postopka (32). V preostanku tega oddelka je predstavljen pregled stališča Madžarske v zvezi s ključnimi vprašanji, postavljenimi po objavi sklepa o začetku postopka. Zlasti uporaba WACC in interne stopnje donosnosti ter diskontirana lastna cena proizvodnje energije sta predstavljeni posebej.

3.1.1.1 Stališče Madžarske v zvezi z WACC

(74)	Madžarska je v odgovoru na sklep o začetku postopka ponovila svojo oceno WACC iz prejšnjih predloženih dokumentov, tj. 6,2–7,7 %. Poleg tega je ponovila svoje prejšnje trditve iz pojasnjevalnih dopisov in ugotovila, da jih Komisija v sklepu o začetku postopka ni proučila.

3.1.1.2 Stališče Madžarske v zvezi z interno stopnjo donosnosti

(75)

Ta oddelek vsebuje pregled stališča Madžarske v zvezi z izračunom interne stopnje donosnosti, pri katerem se je uporabil finančni model za izračun prihodnjih prostih denarnih tokov za projekt in ugotovitev interne stopnje donosnosti projekta. Glavni elementi finančnega modela so:

(1)	različne dolgoročne napovedi cen električne energije in

(2)	različne operativne predpostavke za jedrsko elektrarno.

(A) Napovedi cen električne energije

(76)

Napovedi cen, ki jih je uporabila vlada Madžarske, so bile proučene v sklepu o začetku postopka. Madžarska je v odgovoru na sklep o začetku postopka kritizirala Komisijo zaradi uporabe zgolj ene krivulje napovedanih cen (na podlagi World Energy Outlook 2014 (poročilo o energetski prihodnosti sveta 2014) Mednarodne agencije za energijo) za izračun interne stopnje donosnosti projekta (33). Zlasti je poudarila, da bi bilo treba za oceno interne stopnje donosnosti uporabiti vse napovedi cen, predložene v ekonomski študiji.

(B) Operativne predpostavke

(77)

Operativne predpostavke za finančni model in izračune interne stopnje donosnosti je zagotovila tehnična skupina Paks II. Čeprav podrobnosti za utemeljitev navedenih operativnih predpostavk prvotno niso bile predložene, je Madžarska pozneje v svojih odgovorih na zahteve Komisije po informacijah predložila informacije o ozadju navedenih predpostavk. V zvezi s tem so ključna dodatna pojasnila, ki so bila predložena kot odgovor na zahtevo po informacijah, poslano po sklepu o začetku postopka in pripombah tretjih strani.

(78)	Madžarska je v odgovoru na sklep o začetku postopka ponovila rezultate svojih prejšnjih izračunov, po katerih interna stopnja donosnosti projekta znaša 8,6–12,0 %.

(79)

Madžarska je v odgovoru na sklep o začetku postopka kritizirala oceno učinka zamude na interno stopnjo donosnosti projekta, ki jo je opravila Komisija (znižanje za 0,9 % za petletno zamudo). Ta podatek je bil izračunan ob predpostavki, da se bodo v obdobju obratovanja pojavile zamude. Vendar je Madžarska trdila, da bi se lahko interna stopnja donosnosti projekta zaradi zamude v obdobju izgradnje zvišala, če bi se pojavila zamuda tudi pri nastalih stroških.

3.1.1.3 Stališče Madžarske v zvezi z diskontirano lastno ceno proizvodnje energije

(80)	Ta oddelek vsebuje pregled stališča Madžarske v zvezi z diskontirano lastno ceno proizvodnje energije za Paks II (34).

(A) Ekonomska študija

(81)

Madžarska je v ekonomski študiji trdila, da je diskontirana lastna cena proizvodnje energije Paks II dovolj nizka, da lahko konkurira drugim tehnologijam proizvodnje. Zlasti so bile v študiji predstavljene tri ocene diskontirane lastne cene proizvodnje energije v zvezi z jedrskim projektom na Madžarskem. Prva ocena v višini 70 EUR/MWh je temeljila na 7-odstotni diskontni stopnji (zgornja meja ocenjenih WACC, predstavljena v tej ekonomski študiji) in je bila povzeta po publikaciji z naslovom „Projected Costs of Generating Electricity“ (Predvideni stroški proizvodnje električne energije) iz leta 2015, ki so jo skupaj pripravile OECD, IEA in NEA (v nadaljnjem besedilu: študija OECD/IEA/NEA iz leta 2015) (35). Druga ocena diskontirane lastne cene proizvodnje energije, ki je znašala 50–63 EUR/KWh, je temeljila na študiji, ki so jo pripravili Aszodi in drugi (2014) in pri kateri je bila uporabljena diskontna stopnja na podlagi obrestne mere ruskega posojila, tj. 4–5 % (36). Tretja ocena diskontirane lastne cene proizvodnje energije, ki je znašala 58–120 EUR/MWh (realne cene leta 2013), je bila izračunana s primerjalno analizo na podlagi podatkov, ki so jih objavile različne mednarodne agencije, z njo pa je bilo mogoče določiti morebitno območje diskontirane lastne cene proizvodnje energije (37). Sklepna ugotovitev študije je bila, da se diskontirana lastna cena proizvodnje energije za madžarsko jedrsko elektrarno giblje med 50,5 in 57,4 EUR/MWh (realne cene leta 2013), pri čemer sta bili ti vrednosti izračunani z uporabo obrestne mere, enake mejnima vrednostma WACC (6,2 % in 7,0 %), predstavljenima v tej ekonomski študiji (38). Ob primerjavi prihodnjih cen električne energije iz te ekonomske študije je mogoče trditi, da je projekt madžarske jedrske elektrarne dobičkonosen, zato Madžarska trdi, da bi zasebni vlagatelj menil, da je izvedba projekta razumna.

(B) Dodatna pojasnila

(82)

V dodatnih pojasnilih je Madžarska glede vprašanja Komisije o tem, kako se lahko razpon diskontirane lastne cene proizvodnje energije med 50,5 in 57,4 EUR/MWh iz sklepne ugotovitve ekonomske študije uskladi z razponom med 89 in 94 USD/MWh iz študije OECD/IEA/NEA, pojasnila, da je razlika posledica zelo različnih predpostavk, uporabljenih v ekonomski študiji in študiji OECD/IEA/NEA, tj. razlike v domnevnem kazalcu zmogljivosti (85 % oziroma 92 %) za jedrske elektrarne in v datumu prevzema v obratovanje (2020 oziroma 2025).

3.2 STALIŠČE MADŽARSKE V ZVEZI Z MOREBITNO ZDRUŽLJIVOSTJO UKREPA Z NOTRANJIM TRGOM

(83)

Čeprav je Madžarska v odgovoru na sklep o začetku postopka poudarila, da ukrep ne vključuje državne pomoči, je predložila pripombe v zvezi s pomisleki, ki jih je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila glede morebitne združljivosti ukrepa z notranjim trgom, če bi Komisija sklenila, da je državna pomoč obstajala.

3.2.1 STALIŠČE V ZVEZI S CILJEM SKUPNEGA INTERESA

(84)

Madžarska je v odgovoru na sklep o začetku postopka predstavila več političnih vidikov, ki so se ji zdeli pomembni, za opredelitev cilja skupnega interesa na podlagi naslednjega:

(a)	energetske politike Madžarske;

(b)	ciljev Pogodbe Euratom (39);

(c)	vrzeli v prihodnji inštalirani moči;

(d)	diverzifikacije virov energije;

(e)	razogljičenja;

(f)	ustvarjanja delovnih mest in

(g)	cenovne dostopnosti.

(85)

Madžarska je poudarila, da ima v skladu s členom 194(2) PDEU vsaka država članica suvereno pravico, da izbere svojo mešanico virov energije, pri čemer se je sklicevala na svojo nacionalno strategijo za energijo do leta 2030 [glej uvodno izjavo 20], v kateri je kot srednjeročna strategija države za energijo opredeljena uporaba jedrske energije, premoga in obnovljivih virov.

(86)

Madžarska se sklicuje tudi na člen 2(c) Pogodbe Euratom, v katerem je določeno, da Evropska skupnost za atomsko energijo olajšuje naložbe in zagotavlja postavitev osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije v Evropski skupnosti za atomsko energijo. Madžarska poudarja, da je treba določbe Pogodbe Euratom, ki so zavezujoče za vse države članice podpisnice, razumeti kot skupni cilj Unije.

(87)

Madžarska pojasnjuje še, da se bo po napovedih operaterja prenosnega sistema električne energije povpraševanje po električni energiji do leta 2030 povečalo za približno 4 %, predvsem zaradi predlagane elektrifikacije madžarskih prevoznih in industrijskih sistemov ter sistemov ogrevanja. V tej študiji operaterja prenosnega sistema električne energije je bilo ugotovljeno, da številne obstoječe premogovne in plinske elektrarne na Madžarskem postajajo zastarele in bodo predvidoma zaustavljene do leta 2030. Ugotovljeno je bilo tudi, da bo v tem obdobju predvidoma začelo obratovati zelo malo novopostavljenih zmogljivosti. To bo povzročilo napovedano 32-odstotno zmanjšanje obstoječe zmogljivosti, Madžarska pa trdi, da bo izgradnja Paks II pomenila dobro usmerjen odziv na to predvideno vrzel v prihodnji proizvodni zmogljivosti.

(88)

Madžarska poudarja še, da je njena odvisnost od uvoza plina večja od povprečja EU-28. Več kot 95 % plina, ki se uporabi na Madžarskem, se uvozi, predvsem iz Rusije. Po trditvah Madžarske bi se njena odvisnost od nafte ali plina brez jedrske energije v mešanici virov energije precej povečala. Povečanje bi se pojavilo zlasti po postopnem umiku obstoječih obratujočih enot Paks NPP, pri čemer bi morale druge dodatne enote za proizvodnjo električne energije uporabljati taka goriva, da bi zaprle prihodnjo vrzel v celotni nacionalni inštalirani moči, opisano v uvodni izjavi 50. Zato Madžarska meni, da bi ukrep prispeval k raznovrstnosti virov goriva v mešanici virov energije in zanesljivi oskrbi z energijo v državi.

(89)

Madžarska trdi, da bo projekt prispeval k ciljem Unije za leto 2020, tj. zmanjšanju toplogrednih plinov, saj se jedrska cepitev šteje za nizkoogljični vir energije. Madžarski organi trdijo, da država zaradi svojih topografskih značilnosti in geografske lokacije ne more uporabljati vetrnih elektrarn na morju ali hidroelektrarn. Preostale možnosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so kopenske vetrne in sončne elektrarne ter elektrarne na biomaso, vendar uporaba takih tehnologij brez dodatne proizvodnje iz jedrskih virov ne bi zadostovala za odpravo predvidene vrzeli v prihodnji zmogljivosti, navedene v uvodni izjavi 50. Zato Madžarska meni, da je projekt usmerjen v cilj razogljičenja.

(90)

Madžarski organi trdijo, da bo projekt omogočil ustvarjanje številnih delovnih mest (med izgradnjo in po njej). To bi bilo pomembno zlasti glede na geografsko lokacijo jedrske elektrarne Paks II, ki je v regiji NUTS II, katere BDP na prebivalca znaša manj kot 45 % povprečja EU. Zato Madžarska meni, da bi bila izvedba projekta usmerjena v cilj rasti in ustvarjanja številnih delovnih mest v več sektorjih.

(91)

Nazadnje, Madžarska trdi, da bo naložba v novo jedrsko proizvodno zmogljivost neposredno znižala cene električne energije za industrijske uporabnike in odjemalce, kar je v skladu s ciljem EU za cenovno dostopnost storitev. Madžarska trdi še, da trditev o cenovni dostopnosti podpira tudi dejstvo, da Paks II med obratovanjem ne bo zagotovljena podpora.

3.2.2 STALIŠČE V ZVEZI Z NUJNOSTJO UKREPA

(92)	Madžarska pojasnjuje, da so glede na vse večjo vrzel v proizvodnji, s katero se spopada, potrebne precejšnje naložbe v proizvodno zmogljivost, pri čemer je potrebni znesek takih naložb višji od zneska projektov, ki se zdaj izvajajo ali načrtujejo.

(93)

Zato je Madžarska najela družbo NERA Economic Consulting, ki je analizirala razvoj trgov električne energije na Madžarskem in v sosednjih državah ter ustrezno opredelitev trga za projekt Paks II po začetku obratovanja (v nadaljnjem besedilu: študija NERA). Ta študija kaže, da bi lahko bila izgradnja novih enot 5 in 6 v Paks II s komercialnega vidika ugodnejša od drugih vrst naložb v proizvodnjo energije na podlagi tržnih razmer na Madžarskem, kot je podobna zmogljivost, zagotovljena s plinskimi turbinami z odprtim krožnim procesom in plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom. Zato Madžarska sklepa, da drugega hipotetičnega scenarija, ki izpolnjuje cilje politike, ni.

3.2.3 STALIŠČE V ZVEZI S SORAZMERNOSTJO UKREPA

(94)	Madžarska ponavlja, da pričakuje, da bo prejela celotno nadomestilo za naložbo v jedrsko elektrarno Paks II v obliki zvišanja vrednosti kapitala in dividend.

(95)

Poleg tega je Madžarska v dokumentu, predloženem 28. julija 2016, kljub trditvam, da projekt ne bo vključeval državne pomoči in da je v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zagotovila dodatne informacije v odgovor na pomisleke glede sorazmernosti iz oddelka 3.3.6 sklepa o začetku postopka, če bi Komisija ugotovila, da bo priglašeni ukrep vključeval državno pomoč.

(96)

Madžarska navaja, da bo celotni dobiček Paks II, ustvarjen z obratovanjem enot 5 in 6 Paks II, uporabljen samo za:

(a)

projekt Paks II, ki vključuje razvoj, financiranje, izgradnjo, prevzem v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje, obnovo, ravnanje z odpadki in razgradnjo novih jedrskih enot z reaktorjema VVER 5 in 6 v Paks na Madžarskem. Dobiček se ne bo uporabil za financiranje naložb v dejavnosti, ki ne spadajo v navedeni obseg projekta;

(b)	plačilo dobička državi (npr. v obliki dividend).

(97)

Madžarska je potrdila tudi, da Paks II ne bo (znova) vlagala niti v širitev lastne zmogljivosti ali življenjske dobe Paks II niti v postavitev dodatnih proizvodnih zmogljivosti, ki niso zmogljivosti reaktorjev 5 in 6 Paks II. Če bodo take nove naložbe izvedene, jih bo Madžarska priglasila Komisiji za ločeno odobritev državne pomoči.

3.2.4 STALIŠČE V ZVEZI Z UČINKOM UKREPA NA NOTRANJI TRG

(98)

Madžarski organi trdijo, da bo trajanje vseh morebitnih izkrivljajočih učinkov omejeno na obdobje sovpadanja postopnega umika obstoječih reaktorjev v Paks NPP in začetka obratovanja novih reaktorjev Paks II. Madžarska meni, da domneva, da bi lahko življenjska doba Paks NPP presegala 50 let, ni razumna in da bi bilo obdobje sovpadanja zelo kratko.

(99)

Poleg tega Madžarska meni, da je obdobje sovpadanja potrebno in razumno glede na potrebo po tem, da bo Paks II obratovala, ko se bo podaljšana življenjska doba Paks NPP bližala koncu, in glede na možnost, da se bodo zaradi tehnične zapletenosti prevzema nove jedrske elektrarne v obratovanje in zunanjih dejavnikov, nad katerimi stranke nimajo nadzora (npr. sprememba zakonodaje, zahtev za varnost, regulativnega okolja), pojavile zamude pri načrtovanju in prevzemu Paks II v obratovanje. Madžarska je trdila še, da se v zvezi z nekaterimi enotami, opremljenimi s tehnologijo VVER generacije III in III+, pojavljajo ali so predvidene zamude v primerjavi z načrtovanim obdobjem izgradnje Paks II, kot je predstavljeno v preglednici 3 v nadaljevanju.

Preglednica 3

Skupne zamude pri izgradnji enot VVER generacije III in III+

Lokacija (država)

Zamude (leta)

Status

Kudankulam – 1 (Indija)

+5,8

Dokončano

Kudankulam – 2 (Indija)

+7,0

Nedokončano

Novovoronezh II.-1 (Rusija)

+1,5

Dokončano

Novovoronezh II.-2 (Rusija)

+2,5

Nedokončano

Leningrad II.-1 (Rusija)

+2,0

Nedokončano

Leningrad II.-2 (Rusija)

+2,5

Nedokončano

Vir:	Madžarski organi.

(100)

Poleg tega Madžarska poudarja, da so Paks NPP in nova reaktorja Paks II v lasti ločenih subjektov, ki z njimi tudi upravljajo, ter da MVM Group nima nobene povezave s projektom Paks II ali Paks II. Trdi tudi, da bi v primeru obravnave koncentracije Paks II in MVM Group zanjo veljala pravila o nadzoru združevanja.

(101)

Po trditvah Madžarske dejstvo, da sta obe družbi v državni lasti, ne pomeni prima facie, da je njuna poslovna avtonomija vprašljiva. Nasprotno, če ima vsaka neodvisna pooblastila za odločanje, se lahko dokaže, da sta neodvisni druga od druge.

(102)

Madžarska trdi, da sta MVM Group in Paks II neodvisni in nepovezani na podlagi naslednjega:

(a)	za njuno upravljanje sta pristojna različna oddelka vlade (MVM Group upravlja ministrstvo za nacionalni razvoj prek družbe Hungarian National Asset Management Inc., Paks II pa upravlja urad predsednika vlade);

(b)	družbi nimata skupnih vodstvenih položajev v svojih upravnih odborih;

(c)	na voljo so zaščitni ukrepi za preprečitev izmenjave poslovno občutljivih in zaupnih informacij med družbama ter

(d)	družbi imata ločena in posebna pooblastila za odločanje.

(103)

Madžarska nasprotuje ugotovitvam Komisije iz sklepa o začetku postopka v zvezi z izračunom tržnega deleža, ki ga ima MVM Group na madžarskem trgu za oskrbo z električno energijo. Trdi, da tržni delež ni bil proučen ob upoštevanju drugih proizvajalcev, prisotnih na madžarskem trgu, in da se je pri izračunu tržnega deleža MVM Group upoštevala samo domača proizvodnja električne energije brez uvoza.

(104)

Madžarska na podlagi študije NERA domneva, da je treba vsa morebitna izkrivljanja konkurence razlagati v okviru trga, ki je večji od Madžarske. V študiji NERA se pri oceni trga upoštevajo tudi naslednji vhodni podatki:

(a)	obstoječe proizvodne in tehnične zmogljivosti (npr. izkoristki, zagonski stroški);

(b)	predvidene širitve proizvodne zmogljivosti (npr. elektrarna, ki se gradi, in novi obnovljivi viri energije);

(c)	predvideni umiki obstoječih enot (npr. zaradi LCPD);

(d)	zmogljivosti povezovalnih daljnovodov;

(e)	stroški goriva proizvajalca, CO2 ter drugi stroški obratovanja in vzdrževanja;

(f)	stalni stroški obratovanja in vzdrževanja, ki bi se jim v primeru zaustavitve enote izognili;

(g)	stroški novega vstopa.

(105)

Trditev, da je trg, ki ga je treba oceniti, večji od Madžarske, temelji na tem, da je uvoz električne energije iz sosednjih držav leta 2014 obsegal 31,4 % porabe električne energije na Madžarskem. Madžarska trdi tudi, da se bo ta visoka stopnja povezave s sosednjimi državami še zvišala zaradi novih povezovalnih daljnovodov, ki bodo začeli delovati med letoma 2016 in 2021 med Slovaško (2 × 400 kV in 1 × 400 kV) in Slovenijo (1 × 400 kV). Madžarska je v predloženem dokumentu z dne 16. januarja 2017 predstavila dodatne podrobnosti o prihodnjih projektih za čezmejne daljnovode, ki kažejo, da bo do leta 2029 postavljen še en povezovalni daljnovod s Slovaško (2 × 400 kV), do leta 2030 pa z Romunijo (1 × 400 kV). Predvidene skupne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov za uvoz in izvoz so prikazane v preglednicah 4 in 5.

Preglednica 4

Napovedi ENTSO-E za inštalirane zmogljivosti povezovalnih daljnovodov za uvoz na Madžarskem

	Austria	Slovakia	Romania	Croatia	Serbia	Ukraine (*2)	Slovenia (*3)	Total
2015	600	800	1 000	1 200	1 000	450	0	5 050
2016	720	1 040	1 080	1 360	920	450	400	5 970
2017	840	1 280	1 160	1 520	840	450	800	6 890
2018	960	1 520	1 240	1 680	760	450	1 200	7 810
2019	1 080	1 760	1 320	1 840	680	450	1 600	8 730
2020	1 200	2 000	1 400	2 000	600	450	2 000	9 650
2021	1 200	2 000	1 400	2 000	600	450	2 000	9 650
…
2030	1 200	2 000	1 400	2 000	600	450	2 000	9 650

Preglednica 5

Napovedi ENTSO-E za inštalirane zmogljivosti povezovalnih daljnovodov za izvoz na Madžarskem

	Austria	Slovakia	Romania	Croatia	Serbia	Ukraine (*4)	Slovenia (*5)	Total
2015	600	800	1 000	1 200	1 000	450	0	5 050
2016	640	1 040	1 060	1 360	920	450	340	5 810
2017	680	1 280	1 120	1 520	840	450	680	6 570
2018	720	1 520	1 180	1 680	760	450	1 020	7 330
2019	760	1 760	1 240	1 840	680	450	1 360	8 090
2020	800	2 000	1 300	2 000	600	450	1 700	8 850
2021	800	2 000	1 300	2 000	600	450	1 700	8 850
…
2030	800	2 000	1 300	2 000	600	450	1 700	8 850

(106)

V študiji je opredeljeno še uspešno spajanje trgov za oskrbo z energijo s Slovaško, Češko in Romunijo, navedeni pa so tudi predlogi ENTSO-E, objavljeni oktobra 2015, v katerih je Madžarska opredeljena kot del enotnega območja usklajenega določanja zmogljivosti Srednje in Vzhodne Evrope skupaj z več državami, s katerimi še ni vzpostavila ureditve za spajanje, vključno z Avstrijo, Nemčijo in Poljsko (40). Madžarska trdi, da je njen trg z električno energijo v primerjavi z drugimi državami članicami že zdaj zelo integriran v Evropski uniji, pri čemer zmogljivost povezovalnih daljnovodov znaša približno 75 % skupne domače inštalirane moči za proizvodnjo, tj. približno osemkrat več od cilja EU za države članice do leta 2020 in petkrat več od cilja EU za države članice do leta 2030. Po mnenju Madžarske je to zadosten razlog za proučitev morebitnih izkrivljanj konkurence v velikem obsegu.

(107)

Kar zadeva uporabo ali nove tehnologije v dejanskem scenariju in ob odsotnosti Paks II, so v študiji NERA plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom ali plinske turbine z odprtim krožnim procesom obravnavane kot vstopne tehnologije, medtem ko se domneva, da razlog za vstop in izstop drugih tehnologij, kot so tehnologije obnovljivih virov, premoga in jedrske tehnologije, verjetno ni zgolj ekonomski zaradi naslednjega:

(a)	sedanje in pretekle odločitve elektrarn na obnovljive vire o vstopu so odvisne predvsem od programov državnih subvencij in ne od tržnih cen. Zato modeli za simulacijo temeljev trga ne morejo ugotoviti, ali bo elektrarna na obnovljive vire v praksi vstopila ali izstopila;

(b)	zaradi podnebnih sprememb je postavitev novih elektrarn na premog in lignit brez tehnologije zmanjšanja emisij CO2 v EU zdaj zelo sporna, pri čemer se številni projekti izpodbijajo prek agencij ali sodnih postopkov. Zato ni jasno, v kakšnem obsegu so projekti nove gradnje še izvedljivi v EU;

(c)

razvoj novozgrajene jedrske elektrarne v EU je odvisen tudi od energetske strategije, ki vključuje jedrsko energijo, pri postopku načrtovanja in izdajanja dovoljenj pa je potrebna precejšnja vključenost vlade in regulativnih organov. Načrtovanje in razvoj sta pri jedrski elektrarni precej obsežnejša kot pri plinskih turbinah s kombiniranim krožnim procesom in plinskih turbinah z odprtim krožnim procesom, rezultati pa veliko bolj odvisni od nacionalnih politik in regulativnih odločitev. Zato se domneva, da se nove jedrske elektrarne gradijo samo v državah, katerih politike že spodbujajo jedrsko energijo, in samo pri projektih, ki se že izvajajo in/ali pri katerih so že bile sklenjene pogodbe EPC.

(108)

Študija NERA kaže, da se lahko pri dejanskem scenariju (izgradnja Paks II) izpeljejo naslednje sklepne ugotovitve:

(a)	povpraševanje po električni energiji na Madžarskem se bo predvidoma precej povečalo do leta 2040;

(b)	Madžarska se zdaj spopada s primanjkljajem pri oskrbi in mora uvažati precejšnje količine električne energije. Ta primanjkljaj se bo dodatno povečal med letoma 2015 in 2025;

(c)	Madžarska bo kljub začetku obratovanja Paks II leta 2025 še naprej neto uvoznica v celotnem obdobju sovpadanja z enotami Paks NPP, ki obratujejo zdaj, nato pa bo znova postajala vse bolj odvisna od uvoza;

(d)

delež obnovljivih virov energije se bo na Madžarskem povečal v prvih letih dejanskega scenarija na podlagi napovedi ENTSO-E ter dosegel ciljni delež za obnovljive vire energije za leto 2020, ki ga je Madžarska sprejela v svojem nacionalnem načrtu za obnovljivo energijo ter znaša 10,9 % porabljene električne energije.

Slika 7

Predvidena proizvodnja po posameznih tehnologijah in domače povpraševanje do leta 2040 (dejanski scenarij)

Vir:	Študija NERA.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, je v študiji NERA ponovljeno, da bi se ob odsotnosti izgradnje Paks II podobna zmogljivosti zagotovila s plinskimi turbinami z odprtim krožnim procesom in plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom, kar bi bilo s poslovnega vidika ugodnejše od drugih vrst naložb v proizvodnjo energije na podlagi tržnih razmer na Madžarskem. Študija NERA kaže, da bi bila Madžarska po hipotetičnem scenariju kljub nadomestitvi večine zmogljivosti elektrarne Paks II z novo plinsko zmogljivostjo na Madžarskem še naprej zelo odvisna od uvoza električne energije v celotnem obdobju modeliranja (glej sliko 8).

Slika 8

Predvidena proizvodnja po posameznih tehnologijah in domače povpraševanje do leta 2040 (hipotetični scenarij)

Vir:	Študija NERA.

(110)

Poleg tega Madžarska trdi, da se bodo lahko konkurenti zaradi močnega zbliževanja tržnih cen v sosednjih državah in na Madžarskem pred tveganji verjetno zavarovali tako, da bodo trgovali z električno energijo na sosednjih trgih, pri čemer jim ne bo treba trgovati neposredno z madžarsko električno energijo. Na podlagi modeliranja v študiji NERA Madžarska trdi, da bi po hipotetičnem scenariju cena električne energije za osnovno obremenitev na regionalnem trgu ostala nespremenjena (glej sliko 9).

Slika 9

Razlika v cenah električne energije za osnovno obremenitev na Madžarskem med izhodiščnim in hipotetičnim scenarijem

Vir:	Študija NERA.

(111)

Madžarska poudarja, da je ocenila morebitne učinke Paks II v okviru širšega trga. Na podlagi študije NERA trdi, da bi bili morebitni učinki Paks II najopaznejši na Slovaškem, saj je slovaški trg najmanjši sosednji trg, s katerim je madžarski trg zdaj združen. Trdi, da bi tržna prisotnost Paks II na tem združenem trgu ostala pri približno 20 % do leta 2040.

(112)

Pri študiji NERA je bil upoštevan tudi morebiten širši združen trg (Madžarska, Slovaška in Romunija), saj so to trgi v neposredni bližini, s katerimi je madžarski zdaj združen. Na podlagi tega Madžarska trdi, da bi bila tudi združena tržna deleža MVM Group in Paks II (med 10 in 20 %) na združenem trgu Madžarske, Slovaške in Romunije precej pod pragom, ki kaže možnost prevladujočega položaja (glej sliko 10).

Slika 10

Združena tržna deleža MVM Group in Paks II po proizvodnji (MWh) na trgih Madžarske, Slovaške in Romunije

Vir:	Študija NERA.

(113)

Madžarska poudarja še, da bi poleti in pozimi elektrarne na lignit in premog, ki imajo višje mejne stroške kot Paks II, pomenile tehnologijo, na podlagi katere se določa cena, kar pomeni, da se bo Paks II še naprej prilagajal cenam, namesto da bi jih določal, tudi v obdobju sovpadanja obratovanja Paks NPP in Paks II, ko bo verjetnost, da se cena določi na podlagi jedrske tehnologije, precej manjša od 5 % za vse ure (glej sliko 11).

Slika 11

Gorivo, na podlagi katerega se določa cena na madžarskem trgu z električno energijo

Vir:	Študija NERA.

(114)

V nasprotju z ugotovitvami Komisije iz uvodne izjave 144 sklepa o začetku postopka Madžarska trdi še, da jedrska elektrarna Paks II ne bo povzročila likvidnostnega tveganja za veleprodajni trg z omejitvijo ponudb za oskrbo. Trdi, da bi morala nova elektrarna kot ločena proizvodna enota povečati likvidnost in raznovrstnost ponudbe proizvodnje. Madžarska ugotavlja še, da Paks II zdaj nima kroga odjemalcev, ki bi jim prodajala električno energijo neposredno brez trgovanja na trgu.

(115)

Madžarska se sklicuje na več trditev, ki jih je Združeno kraljestvo v zadevi Hinkley Point C (41) predložilo v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence, in trdi, da so primerne tudi v primeru Paks II. Navedene trditve so:

(a)	z ukrepom se bo ohranila izpostavljenost upravičenca tržnim silam in zagotovile spodbude upravičencu za konkuriranje na veleprodajnem trgu z električno energijo. Madžarska ponavlja to trditev in dodaja, da operativne podpore v obliki pogodb na razliko (CFD) za Paks II ne bi zagotovila;

(b)	ukrep ne bi pomembno vplival na tokove povezovalnih daljnovodov in spodbude za vlaganja v povezovalne daljnovode s sosednjimi državami. Madžarska ponavlja, da je madžarski trg z električno energijo že zdaj dobro povezan trg ter da se razvijajo štirje projekti v zvezi z medsebojno povezavo;

(c)	ukrep ne bi vplival na razlike v ceni med Madžarsko in sosednjimi trgi, ki so zdaj povezani prek povezovalnih daljnovodov.

(116)

Poleg tega je Madžarska v dokumentu z dne 28. julija 2016 zagotovila dodatne informacije v zvezi s pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v oddelku 3.3.7 sklepa o začetku postopka v zvezi s splošnim uravnoteženjem morebitnega izkrivljajočega učinka ukrepa na notranji trg, če bi Komisija ugotovila, da bo ukrep vključeval državno pomoč.

(117)

V tem dokumentu Madžarska navaja, da bodo Paks II, njene naslednice in povezana podjetja pravno in strukturno popolnoma ločene, da bo zanje veljala sposobnost neodvisnega odločanja v smislu odstavkov 52 in 53 obvestila o pravni pristojnosti v zvezi z združitvami (42) ter da bo njihovo vodenje, upravljanje in obratovanje neodvisno od MVM Group, njenih podjetij, naslednic in povezanih podjetij ter drugih družb s področja proizvodnje, veleprodaje ali maloprodaje energije, ki so pod državnim nadzorom, ter nepovezano z njimi.

(118)

V tem dokumentu Madžarska v zvezi s prodajo električne energije pri Paks II dokazuje, da bo strategija Paks II za trgovanje s proizvedeno električno energijo temeljila na trgovanju pod običajnimi tržnimi pogoji, da bo usmerjena v optimizacijo dobička in da se bo izvajala v skladu s komercialnimi trgovinskimi ureditvami, sklenjenimi na podlagi ponudb, sprejetih prek pregledne platforme za trgovanje ali borze. Madžarska trdi še, da bo strategija za trgovanje s proizvedeno električno energijo Paks II (razen lastne porabe Paks II) vključevala naslednje:

(a)

stopnja 1: Paks II bo prodala vsaj 30 % skupne proizvedene električne energije na trgu za dan vnaprej, trgu znotraj dneva in terminski borzi Hungarian Power Exchange (HUPX). Druge podobne borze električne energije se lahko uporabijo v skladu z dogovorom ali soglasjem služb Komisije, ki se izda ali zavrne v dveh tednih po predložitvi zahteve, ki jo predložijo madžarski organi;

(b)

stopnja 2: Paks II bo preostanek skupne proizvedene električne energije prodala pod objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji prek dražb. Pogoje za take dražbe določi madžarski energetski regulator, podobno kot v skladu z zahtevami za dražbe, ki veljajo za MVM Partner [Sklep št. 741/2011 madžarskega regulatorja]. Madžarska potrjuje, da bo madžarski energetski regulator tudi nadzoroval izvedbo teh dražb. Poleg tega je potrdila, da bo za upravljanje platforme za dražbe za to stopnjo 2 pristojna Paks II in da bo zagotovljeno, da so ponudbe enako razpoložljive vsem licenciranim ali registriranim trgovcem pod enakimi tržnimi pogoji. Madžarska se zavezuje, da bo klirinški sistem za ponudbe preverljiv in pregleden, končna uporaba kupljene električne energije pa ne bo omejena.

3.3 DRUGE PRIPOMBE MADŽARSKE V ZVEZI S SKLEPOM O ZAČETKU POSTOPKA

(119)

Madžarska navaja, da če projekt spada na področje uporabe Pogodbe Euratom (npr. člena 41 in Priloge II, členov od 52 do 66 in člena 103), vlada Madžarske meni, da se PDEU in zlasti pravila o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU zanj ne uporabljajo. Trdi, da je Pogodba Euratom lex specialis v odnosu do PDEU. Kadar bi bilo izvajanje pooblastil na podlagi Pogodbe Euratom ovirano zaradi izvajanja pooblastil, ki izhajajo iz PDEU, torej prevladajo določbe Pogodbe Euratom. V podporo tej trditvi se Madžarska sklicuje na odločbo Komisije v zvezi z družbo Kernkraftwerke Lippe-Ems GmbH (43).

(120)

Madžarska ugotavlja, da Pogodba Euratom sicer ne določa posebne skupine pravil v zvezi z državno pomočjo, vendar člen 6(d) in člen 70 Pogodbe Euratom kažeta, da splošne prepovedi državne pomoči ni in da se v določenih primerih spodbujajo subvencije držav članic.

(121)

Madžarska poudarja, da bi morala za financiranje projekta v jedrski industriji veljati obveznost priglasitve v smislu člena 43 Pogodbe Euratom. Poleg tega trdi, da bi morala v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1209/2000 (44) podatke o načinih financiranja v primeru vsakega novega projekta predložiti zadevna država članica. Madžarska trdi, da je predložila vse informacije, potrebne na podlagi členov 41 in 43 Pogodbe Euratom, in ker je Evropska agencija za oskrbo aprila 2015 potrdila sporazum o dobavi goriva (45), Madžarska meni, da Komisija zdaj ne more trditi, da bi lahko bilo financiranje projekta nezakonito.

(122)

Madžarska primerja Pogodbo Euratom s Pogodbo ESPJ, saj sta obe sektorsko usmerjeni, in trdi, da Pogodba ESPJ vsebuje daljnosežno prepoved državne pomoči, ki je bila v praksi usklajena s členom 107 PDEU na podlagi členov 67 in 95 Pogodbe ESPJ. Trdi, da bi Komisija z uporabo pravil o državni pomoči iz PDEU napačno razumela regulativni cilj načrtovalcev Pogodbe Euratom, ki ne vsebuje posebnih določb o državni pomoči.

(123)

Poleg tega Madžarska ugotavlja, da Komisija ni izvedla preiskave državne pomoči v zvezi z nobeno drugo kapitalsko naložbo v izgradnjo jedrske elektrarne v Uniji, niti za elektrarno Flamanville ali Hanhikivi. Po mnenju Madžarske je bilo treba za naložbo v elektrarno Hinkley Point C opraviti pregled v zvezi z državno pomočjo samo zato, ker je imela v nasprotju z drugimi naložbami v Evropi posebne finančne značilnosti (kot sta državno kreditno jamstvo in CFD).

4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

4.1 PRIPOMBE V ZVEZI Z OBSTOJEM POMOČI

(124)

Pripombe, ki so jih Komisiji predložile naslednje tretje strani, so vsebovali kvantitativne informacije in analizo v zvezi z obstojem ukrepov:

—	pripombe madžarskega poslanca Evropskega parlamenta Benedeka Jávorja (v nadaljnjem besedilu: pripombe Jávorja),

—	pripombe organizacije Green Peace (v nadaljnjem besedilu: pripombe GP), vključno s študijo, ki so jo pripravili njeni ekonomski svetovalci iz družbe Candole Partners (v nadaljnjem besedilu: študija Candole) (46), ter

—	pripombe združenja EnergiaKlub (v nadaljnjem besedilu: pripombe EK), vključno s študijo, ki jo je pripravil Balazs Felsmann (v nadaljnjem besedilu: Felsmannova študija) (47).

Pripombe Jávorja

(125)

Pripombe Jávorja se osredotočajo na stroške lastnika, ki niso vključeni v pogodbo EPC (glej oddelek 2.5.2 tega sklepa), v njih pa poslanec trdi, da so lahko navedeni stroški močno podcenjeni. Zlasti so navedene naslednje trditve:

(a)	ker je bila pogodba EPC za Paks II pripravljena po vzoru elektrarne Leningradskaya (48), je razumno pričakovati, da bo potrebna dodatna naložba v varnostni sistem, ki bo znašala vsaj 1 milijardo EUR;

(b)

sistem za neposredno hlajenje sladke vode ne zadostuje za hlajenje vode v primeru hkratnega obratovanja Paks NPP in Paks II med vročimi poletnimi dnevi. To bi povzročilo dodatno obremenitev okolja, potrebna pa bi bila naložba v učinkovitejši sistem za hlajenje s hladilnim stolpom, ki je za približno 40 % dražji od sistema za neposredno hlajenje;

(c)	znesek, ki bo predvidoma vložen v centralni jedrski sklad, verjetno ne bo zadostoval za skladiščenje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo. Zlasti bi začasno skladišče, končno odlagališče za jedrske odpadke in razgradnja stali vsaj 150 milijonov EUR, 1,54 milijarde EUR oziroma 1,734 milijarde EUR;

(d)	nadgradnja omrežja, potrebna za integracijo novih blokov jedrske elektrarne, vključno z naložbami v sistem kablov za napetost 400 kV in pomožni visokonapetostni kabel za napetost 120 kV, lahko stanejo 1,6 milijarde EUR;

(e)	naložbe, potrebne za skladnost z dejansko ureditvijo za električna omrežja, tako v obliki črpalne hidroelektrarne kot tudi dodatnih proizvodnih enot za zagotovitev rezerv, ki morajo biti po zakonu enake največji nacionalni enoti za proizvodnjo električne energije, bi stale 1,2 milijarde EUR;

(f)	izgube zaradi zmanjšanja obratovanja ene od dveh sosednjih jedrskih elektrarn za uravnoteženost sistema bi lahko povzročile skupno finančno izgubo v višini približno 1,2 milijarde EUR;

(g)	razni davki in dajatve, ki niso vključeni v pogodbo EPC, lahko skupaj znašajo dodatne 1,8 milijarde EUR.

(126)

Jávor v pripombah trdi, da bi bilo treba stroškovne postavke iz uvodne izjave 125 prišteti k stroškom projekta, s čimer bi se precej znižala njegova interna stopnja donosnosti. Poleg tega opozarja, da bi se interna stopnja donosnosti projekta dodatno znižala zaradi zamud in krajše življenjske dobe elektrarne.

Študija Candole

(127)

Študija Candole temelji na predpostavkah in informacijah, vključenih v ekonomsko študijo, usmerjena pa je bila v proučitev izvedljivosti projekta Paks II. V njej je navedeno zlasti, da so napovedi cen, uporabljene v ekonomski študiji, morda preveč optimistične in da bi projekt ob uporabi bolj realističnih napovedi ustvaril izgubo, tudi če se sprejmejo operativne predpostavke ekonomske študije.

(128)

V podporo tej trditvi je v študiji Candole predstavljena posebna dolgoročna napoved cen električne energije. Napovedi prihodnjih dolgoročnih cen električne energije temeljijo na napovedih cen premoga, nafte in plina iz poročila World Energy Outlook 2015 Mednarodne agencije za energijo (IEA WEO 2015), predstavljeni pa so še izračuni mejnih stroškov proizvodnje za različne vrste proizvajalcev (49). Poleg tega je predstavljena ločena napoved za različne prihodnje scenarije, obravnavane v poročilu IEA WEO 2015, tj. (i) „scenarij nove politike“, pri katerem se upoštevajo politike in izvedbeni ukrepi, ki vplivajo na trge z energijo in so bili sprejeti zgolj nekaj mesecev pred objavo poročila IEA WEO 2015, skupaj z ustreznimi namerami politike, (ii) „scenarij sedanjih politik“, pri katerem se upoštevajo politike, uvedene v nekaj mesecih pred objavo študije Candole, ter (iii) „scenarij nizke cene nafte“, pri katerem so proučene posledice trajno nizkih cen (zaradi nižjih cen nafte) za energetski sistem (50). Na grafu v nadaljevanju so prikazane pridobljene dolgoročne napovedi cen električne energije za vsakega od teh scenarijev.

Slika 12

Krivulje dolgoročnih napovedi cen električne energije (EUR/MWh)

Vir:	Candole Partners.

(129)

Slika kaže, da so prihodnje cene električne energije nekoliko višje po scenariju sedanjih politik, po scenariju nizke cene nafte pa precej nižje kot po osnovnem scenariju nove politike, ki ga je Madžarska uporabila v predloženih dokumentih.

(130)

Študija Candole poleg napovedi na sliki 12 vsebuje tudi primerjavo med dolgoročno napovedjo cen električne energije, temelječo na scenariju nizke cene nafte iz poročila IEA WEO 2015, in terminskimi pogodbami, s katerimi se (od februarja 2016) trguje na nemški in madžarski borzi električne energije. Te krivulje so prikazane na sliki 13 v nadaljevanju.

Slika 13

Krivulje dolgoročnih napovedi cen električne energije (EUR/MWh)

Vir:	Candole Partners.

(131)

Slika kaže, da so do leta 2022, ko se bo lahko trgovalo z nemškimi in avstrijskimi pogodbami, cene nemških terminskih pogodb nižje od napovedanih cen po scenariju nizke cene nafte iz IEA WEO 2015. Enako velja za madžarske terminske pogodbe, s katerimi se lahko trguje do leta 2019 (51).

(132)

V študiji Candole se na podlagi teh premislekov trdi, da bi projekt Paks II ob upoštevanju dolgoročnih napovedi cen električne energije, kot so prikazane v ekonomski študiji, ustvarjal izgubo tudi, če se operativne predpostavke iz ekonomske študije sprejmejo (52).

Pripombe EK

(133)

V pripombah EK so opredeljene morebitne pomanjkljivosti sklepa Komisije o začetku postopka ter problematične točke ekonomske študije Madžarske. Navedena so tudi nekatera tveganja, ki bi se pojavila pri projektu. Pripombe EK vključujejo tudi Felsmannovo študijo kot kvantitativno analizo izvedljivosti Paks II. V študiji je izračunana neto sedanja vrednost projekta Paks II, pri čemer so bili uporabljeni operativni stroški sedanje jedrske elektrarne Paks NPP, ugotovljeno pa je, da bi projekt ustvarjal izgubo po večini obravnavanih scenarijev.

(134)

V zvezi s sklepom o začetku postopka je v pripombah EK navedeno, da so bile nekatere stroškovne postavke izpuščene iz ocene, predstavljene v sklepu o začetku postopka, ali pa niso bile v celoti upoštevane. Navedeno je, na primer, da ni jasno, v kakšnem obsegu znesek iz pogodbe EPC vključuje morebitne dodatne stroške jedrske varnosti, stroške razvoja omrežja, potrebnega za integracijo dveh novih reaktorjev Paks II v sistem, ali gradnjo ustreznega hladilnega sistema. Izraženi so tudi dvomi glede tega, ali so bili stroški predhodnih študij, dovoljenj in komunikacije točno izraženi.

(135)

Poleg tega je v pripombah navedeno, da so zneski stroškov za odpadke in razgradnjo, ki naj bi znašali 2,1–2,7 EUR/MWh, morda podcenjeni, saj znesek za sedanjo Paks NPP znaša 4,5 EUR/MWh. Poudarjen je tudi negativni vpliv projekta na prihodnje državne proračune, ki naj bi bili v nasprotju s statističnim računovodskim sistemom in pravilom Unije o povečanju dolga (53). Nazadnje, v pripombah je poudarjeno tveganje korupcije, povezano predvsem z velikostjo projekta ter prednostjo dobavitelja in lastnika v zvezi z informacijami (54).

(136)

V zvezi z ekonomsko študijo, ki jo je pripravila Madžarska, je v pripombah izražen dvom glede visokega faktorja obremenitve (92 %), uporabljenega pri izračunih, zlasti med hkratnim obratovanjem Paks NPP in Paks II v obdobjih majhne potrebe, ter veljavnost napovedi cen, uporabljenih v študiji.

(137)

V zvezi z različnimi vrstami tveganj za projekt sta v pripombah EK poudarjena morebiten vpliv zamud pri projektu in prekoračitev stroškov ter potreba po nadaljnji državni podpori med trajanjem projekta.

(138)

V podporo pomislekom glede izvedljivosti projekta Paks II je v pripombah EK navedena Felsmannova študija. Pri tej študiji je bila izračunana neto sedanja vrednost projekta Paks II na podlagi operativnih stroškov sedanje Paks NPP (ki vključujejo obsežno srednjeročno prenovo elektrarne) in več alternativnih podatkov (tj. 75 %, 85 % in 92 %) o stopnji izkoriščenosti, pri čemer so nekatere napovedi cen električne energije temeljile na javnih mednarodnih virih (npr. uprava ZDA za energetske informacije in nacionalno prenosno omrežje Združenega kraljestva). Ugotovitev študije je, da bi projekt ustvarjal izgubo po večini obravnavanih scenarijev, kar bi kazalo obstoj državne pomoči.

Vlada Avstrije

(139)

Avstrija trdi, da izgradnja in obratovanje jedrskih elektrarn nista donosna zaradi vseh povezanih stroškov, ki jih je treba internalizirati po načelu „onesnaževalec plača“. Avstrija meni, da načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu ni izpolnjeno v zvezi z naložbo Madžarske v Paks II. Avstrija trdi, da ni dokazov, da so bile ekonomske študije, ki jih je Madžarska predložila Komisiji, opravljene s potrebno skrbnostjo ali da stroški, upoštevani za izračune, zajemajo vse morebitne stroške v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

(140)

Avstrija trdi tudi, da so preostali pogoji za obstoj pomoči izpolnjeni.

Druge pripombe v zvezi z obstojem pomoči

(141)

Paks II je trdila, da je bila v sklepu o začetku postopka napačno uporabljena zgolj ena krivulja napovedi cen, zlasti ob upoštevanju dolgega trajanja projekta. Ugotovila je tudi, da Komisija nepravilno uporablja stroške obratovanja in vzdrževanja sedanje Paks NPP za utemeljitev stroškov obratovanja in vzdrževanja novih enot 5 in 6 generacije III+. Poleg tega Paks II poudarja, da je bila prvotna odločitev o naložbi sprejeta, ko je bila sklenjena pogodba EPC, in da se je obveznost v zvezi z odhodkom nanašala samo na fazo razvoja, medtem ko se končna obveznost Paks II v zvezi z odhodkom za fazo gradnje nanaša na določen trenutek v prihodnosti. Paks II trdi, da se lahko družba do tega trenutka odloči, da ne bo nadaljevala projekta, če se njegov ekonomski vidik spremeni zaradi zunanjih sprememb na trgu, vendar ta možnost ni najbolj verjetna. Paks II se sklicuje tudi na poročilo, ki ga je za madžarsko vlado pripravila družba Rothschild & Co (v nadaljnjem besedilu: študija Rothschild) (55), v katerem je bilo ugotovljeno, da bi lahko interna stopnja donosnosti dosegla 12 %, kar je precej višje od razpona, ki ga je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, tj. 6,7–9 %. Nazadnje, Paks II ugotavlja, da se razpona za WACC in interno stopnjo donosnosti, ki ju je izračunala Komisija, prekrivata, zato se lahko pričakuje, da bo pri projektu zagotovljeno ustrezno plačilo.

(142)

Družba Enersense Group trdi, da enačba za WACC, ki jo je uporabila Komisija, ni točna, če je Komisija zanjo uporabila preveč konzervativne dejavnike. Po njenem mnenju ustrezni strošek dolga, ki bi ga bilo treba uporabiti za WACC pri oceni načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, znaša 4,5 % pred davkom oziroma 3,6 % po njem, pri čemer se sčasoma uporabijo manjše predvidene prilagoditve. Kot trdi, ruski dobavitelj zagotovi približno 80 % sredstev za ceno naročila, zato bi morala donosnost naložbe temeljiti na 80-odstotnem vzvodu, da bi se izrazil vir sredstev za naložbo v skladu z drugimi jedrskimi elektrarnami. Enersense Group navaja, da bi morali WACC ob predpostavki 11-odstotnih stroškov lastniškega kapitala in 3,6 -odstotnih stroškov dolga po davku ter ob upoštevanju 80-odstotnega znižanja na podlagi vzvoda znašati 5,1 %. Poleg tega trdi, da bi znašali 6,2 %, če bi se uporabilo znižanje na podlagi 65-odstotnega vzvoda. Sklepa, da bi bila donosnost naložbe precej boljša, če bi se uporabila tržni strošek dolga in faktor vzvoda.

(143)

Zainteresirane strani so trdile še, da se po priključitvi elektrarne na omrežje WACC precej znižajo, vrednost podjetja pa se zviša. Zato bi se lahko elektrarna ali njeni deli prodali po ceni, primerljivi z drugimi jedrskimi objekti, ki zdaj obratujejo. Trdi se, da izračuni Komisije v sklepu o začetku postopka ne izražajo te prožnosti naložbe.

(144)

Komisija je prejela tudi opažanja v zvezi s pomenom celovite ocene in vključitve pripisanih stroškov izvzetja jedrske tehnologije iz nacionalne mešanice virov energije v okviru precejšnjih sprememb obstoječega portfelja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Po teh navedbah je pomembno, da se poleg modelov v zvezi z „donosnostjo naložbe“ ali „diskontiranim denarnim tokom“ upošteva tudi dejstvo, da projekt Paks II pomeni pomembno naložbo v obstoječi sektor, ki dodaja realno vrednost, in ne zgolj priložnosti za „portfeljsko naložbo“ ali kratkoročne špekulacije. Trdi se, da bi morala Komisija pri svojih izračunih v zvezi z uspešnostjo projekta upoštevati tudi te značilnosti.

(145)

Več opažanj se sklicuje na sklepno ugotovitev študije Rothschild, da je lahko projekt uspešen samo pod tržnimi pogoji, tudi če temelji na zelo pesimističnih predpostavkah. Po nekaterih trditvah so ključne predpostavke glede prihodnjih cen električne energije dokaj zmerne, navedene cene pa se bodo predvidoma zvišale po letu 2025. Na podlagi tega Paks II ne bi dobila prednosti.

(146)

Po nekaterih opažanjih dejstvo, da se projekt izvaja na podlagi pogodbe EPC „na ključ“, pomeni, da bi bil privlačen za vsakega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zato bi Madžarska izvedla naložbo tudi pod tržnimi pogoji.

4.2 PRIPOMBE V ZVEZI Z MOREBITNO ZDRUŽLJIVOSTJO UKREPA Z NOTRANJIM TRGOM

4.2.1 PRIPOMBE V ZVEZI S CILJEM SKUPNEGA INTERESA

(147)

Avstrija, združenje IG Windkraft, družba Oekostrom AG in druge tretje strani trdijo, da v skladu z načeli iz člena 107(3) PDEU subvencioniranje izgradnje in obratovanja novih jedrskih elektrarn ni združljivo z notranjim trgom. Jedrska energija ne bi bila nova, inovativna ali trajnostna tehnologija za proizvodnjo energije, ki bi lahko prispevala k doseganju cilja Unije za povečanje deleža proizvodnje energije s tehnologijami obnovljivih virov. Zato projekt ne bi smel biti upravičen do začasne podpore pred zrelostjo trga.

(148)

Avstrija trdi, da se v skladu s členom 2(c) in členom 40 Pogodbe Euratom spodbujanje novih naložb v jedrsko energijo ne more šteti za cilj skupnega interesa, ker iz Pogodbe Euratom ni mogoče razbrati skupnega interesa v smislu člena 107(3) PDEU. Poleg tega bi bil tak cilj v nasprotju z drugimi cilji Unije na podlagi PDEU, in sicer previdnostnim načelom iz člena 191 in načelom trajnosti iz programa Obzorje 2020 (56).

(149)

Po navedbah iz več predloženih dokumentov bi projekt prispeval k evropskim ciljem postavitve jedrskih objektov ter jedrskih raziskav, ki se priznavajo tudi v Pogodbi Euratom.

(150)

Pri številnih opažanjih se trdi, da bi morala Komisija dejstvo, da bi se z jedrsko energijo zagotovil čist, nizkoogljičen vir energije, priznati kot skupni cilj Unije, ki upravičuje naložbo.

(151)

Nekatera opažanja se sklicujejo na člen 194(2) PDEU, po katerem lahko države članice določijo svojo mešanico virov energije. Opozarja se tudi, da je načrtovana mešanica virov energije Madžarske del njene nacionalne strategije za energijo in usklajena s scenarijem proizvodnje iz jedrskih virov, premoga in obnovljivih virov. Na podlagi tega bi lahko bila naložba upravičena.

(152)

Komisija je prejela tudi pripombe, v katerih je poudarjeno, da se z jedrsko energijo zagotavlja dolgoročen, zelo varen in zanesljiv vir energije v mešanici virov energije Unije. V navedenih pripombah je navedeno, da bi lahko električna energija, proizvedena iz jedrskih virov s praviloma visokimi stopnjami zmogljivosti (med 85 in 90 %), pomembno prispevala k dolgoročni zanesljivosti oskrbe z energijo. Druge zainteresirane strani trdijo, da bi lahko projekt zaradi precejšnje vrzeli v prihodnji inštalirani moči, ki se bo predvidoma pojavila do leta 2030 s postopnim umikom obstoječih enot v Paks NPP, in zaradi zanašanja na uvoz električne energije pomenil najustreznejšo možnost za Madžarsko za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo in zmanjšanje odvisnosti od goriva.

(153)

Komisija je prejela trditve, da bo končanje projekta prispevalo k rasti v regiji, predvsem z ustvarjanjem novih delovnih mest. Poleg tega je bilo v nekaterih opažanjih navedeno, da imajo podjetja v Uniji ne glede na svojo velikost veliko priložnost za sodelovanje pri dokončanju projekta, s čimer bi se okrepila poslovna dobavna veriga. Po navedenih opažanjih je taka predvidena rast v skupnem interesu, kar bi lahko upravičilo dokončanje projekta.

4.2.2 PRIPOMBE V ZVEZI Z USTREZNOSTJO UKREPA

(154)

Združenji IG Windkraft in Energiaklub trdita, da ukrep ni ustrezen glede na strošek projekta v primerjavi z drugimi možnostmi, usmerjenimi v vrzeli v prihodnji inštalirani moči za proizvodnjo električne energije. S podobnim zneskom subvencij bi se lahko proizvedla veliko večja letna količina električne energije, če bi se vložil v druge vire električne energije, kot so tehnologije obnovljivih virov.

4.2.3 PRIPOMBE V ZVEZI Z NUJNOSTJO UKREPA IN SPODBUJEVALNIM UČINKOM

(155)

Avstrija trdi, da Komisija ni pravilno opredelila zadevnega trga za presojo, ali morda obstaja nedelovanje trga, tj. trga z jedrsko energijo na Madžarskem. Trdi, da je pravilni zadevni trg liberalizirani notranji trg Unije z električno energijo. Poleg tega trdi, da nedelovanja trga v zvezi s proizvodnjo električne energije in oskrbo z njo na notranjem trgu z električno energijo ni. Nasprotno, cene električne energije bi se zniževale, deloma zaradi ustreznih proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega je Madžarska dobro povezana z omrežji sosednjih držav članic.

(156)

Avstrija in združenje IG Windkraft trdita, da jedrske elektrarne morda niso ustrezno sredstvo za spopadanje z morebitno težavo Madžarske z zanesljivostjo oskrbe. Trdita, da so okolju prijaznejši, prilagodljiv in cenejši viri energije v malih, decentraliziranih enotah morda ustreznejši. Avstrija trdi še, da so jedrske elektrarne občutljive na vročinske valove zaradi potreb po hlajenju in da so države članice skoraj povsem odvisne od uvoza uranove rude.

(157)

Tretje strani trdijo tudi, da bo sam trg zagotovil izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v sektorju proizvodnje električne energije. Dejstvo, da je Madžarska odvisna od uvoza električne energije, ne bi pomenilo nedelovanja trga, zlasti ne takega, ki bi se obravnavalo z novo jedrsko elektrarno. Predložene pripombe kažejo, da je uvoz cenejše električne energije iz drugih držav članic običajen in sprejemljiv učinek delujočega trga in ne pomeni nedelovanja trga. To zgolj kaže sposobnost kupovanja blaga po najnižji tržni ceni. V predloženih pripombah je navedeno, da cene električne energije določajo številni dejavniki, vključno s cenami blaga, ponudbo in povpraševanjem. Zlasti v Evropi bi bila znižanja cen električne energije posledica kroničnih presežnih zmogljivosti za proizvodnjo. Ker bi se lahko štelo, da je to odziv učinkovitega delujočega trga, ni mogoče trditi, da bi znižanje tržnih cen energije zaradi uvoza pomenilo nedelovanje trga kot utemeljitev za izgradnjo nove jedrske zmogljivosti.

(158)

Glede na prejete pripombe bi morala Madžarska tudi v primeru nedelovanja trga v sektorju proizvodnje električne energije pregledno in nediskriminatorno proučiti več možnosti.

(159)

Druga opažanja kažejo, da čeprav so izzivi za naložbo v jedrsko energijo, vključno z veliko vnaprejšnjo kapitalsko naložbo ter potrebo po javni in politični podpori, znani, priznanje teh težav ni enakovredno ugotovitvi, da je razvoj jedrske energije povezan z nedelovanjem trga. V teh opažanjih je poudarjeno, da je Komisija v primeru elektrarne Hinkley Point C sicer ugotovila nedelovanje trga, vendar se zato ne bi smelo domnevati, da se lahko vse naložbe v jedrsko energijo realizirajo samo z režimi subvencij ali da obstajajo razlogi za domnevo o splošnem nedelovanju trga z jedrsko energijo.

4.2.4 PRIPOMBE V ZVEZI S SORAZMERNOSTJO UKREPA

(160)

Avstrija trdi, da mora biti državna pomoč vedno omejena na najnižji potrebni znesek. V tem primeru se gradnja v okviru predlaganega projekta ne izvaja po razpisu za zbiranje ponudb, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi bili skupni stroški projekta omejeni na najnižji potrebni znesek.

(161)

Združenje Energiaklub trdi, da madžarski organi niso proučili, kakšna bi bila najnižja raven finančne podpore, s katero bi bil projekt izvedljiv. Namesto tega so si prizadevali financirati celoten projekt, po možnosti tudi operativne stroške. Energiaklub poudarja še, da glede na izračune, ki jih je predložila Madžarska, državna pomoč ne bi bila omejena samo na izvedbo naložbe, ampak bi se dodelila tudi za delovanje projekta, s čimer bi se lahko zagotovilo čezmerno nadomestilo Paks II.

4.2.5 PRIPOMBE V ZVEZI Z UČINKOM UKREPA NA NOTRANJI TRG

(162)

Avstrija trdi, da državna pomoč za tehnologijo, ki sama po sebi ni dobičkonosna na liberaliziranem notranjem trgu z električno energijo, povzroča čezmerna izkrivljanja konkurence. Poleg tega se lahko tako prepreči, da bi na trg vstopili novi, trajnostni in stroškovno učinkovitejši udeleženci, ali pa je mogoče take udeležence na trgu prisiliti, da z njega izstopijo. Avstrija trdi, da se jedrske elektrarne uporabljajo za pokrivanje velike zmogljivosti za pokrivanje osnovne obremenitve, ta pa ima prednost, ko je priključena na omrežje, saj lahko jedrske elektrarne zgolj nekoliko spreminjajo svoje zmogljivosti. Čeprav vključujejo visoke stroške izgradnje in razgradnje, so njihovi stroški obratovanja nizki, zato se lahko vključijo v razvrščanje po pomembnosti.

(163)

Avstrijski organi in združenje IG Windkraft trdijo, da bo izgradnja novih jedrskih elektrarn s povečanjem koncentracije na trgu ustvarila precejšnjo tržno moč za upravljavce elektrarn na lokaciji Paks in po možnosti privedla do zlorabe prevladujočega položaja na podlagi člena 102 PDEU.

(164)

MVM Group in Paks II trdita, da sta družbi postali popolnoma neodvisni druga od druge, ko je MVM Group državi prodala vse delnice Paks II. Poudarjata, da MVM Group nima nobenega neposrednega ali drugačnega nadzora nad upravljanjem in delovanjem Paks II. Poleg tega poudarjata, da sta MVM Group in Paks II dve ločeni družbi za proizvodnjo električne energije tako kot vsi ostali konkurenti, zato ni razloga za domnevo, da se njune dejavnosti usklajujejo ali da se bosta družbi združili. MVM Group trdi še, da njena strategija vključuje morebitne naložbe, ki bodo morda v prihodnje konkurirale Paks II.

(165)

Paks II trdi, da je projekt načrtovan kot nadomestna zmogljivost za sedanje štiri enote Paks NPP. Sedanje enote bodo predvidoma postopoma umaknjene do sredine 30. let tega stoletja, novi enoti 5 in 6 (projekt Paks II) pa ne bi začeli obratovati do sredine 20. let tega stoletja. Zato so po mnenju Paks II ocena tržnih deležev in trditve o prevladujočem položaju neutemeljene in se v tem trenutku ne morejo upoštevati.

(166)

Več zainteresiranih strani je poudarilo, da bi bil trg z energijo, ki ga je treba proučiti, večji od ozemlja posamezne države, če vključuje številne mednarodne konkurente, glede na to, da je uvoz električne energije na Madžarsko obsežen, stopnja njene povezave s sosednjimi državami pa visoka.

(167)

Nekatere strani izrecno trdijo, da bi lahko projekt povzročil padec cen na regionalnih trgih z električno energijo, kot je nemški, na katerem bi se pričakovalo, da se bo letna cena električne energije za osnovno obremenitev znižala za največ 0,6 % do leta 2025, za največ 1,1 % do leta 2030 in za največ 1,2 % do leta 2040. Druge strani pa trdijo, da bi naprave na obnovljive vire v Nemčiji zaradi novih reaktorjev v Paks II ustvarile manjše prihodke, breme davkoplačevalcev za financiranje nemških shem pomoči za obnovljive vire pa bi se povečalo, medtem ko bi imeli dobavitelji električne energije iz neobnovljivih virov do leta 2030 do 1,02 -odstotni prihranek.

4.3 DODATNE PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(168)

Pri več opažanjih je bilo poudarjeno, da javnosti na Madžarskem niso bile razkrite vse podrobnosti v zvezi s projektom. Poleg tega se trdi, da je odločitev v zvezi s Paks II dejansko neupravičena, saj niso bile opravljene pripravljalne preiskave o tem, kako bi enako obsežna naložba v ukrepe za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije prispevala k zanesljivi oskrbi z energijo. Strani, ki so izrazile navedena opažanja, trdijo, da se projekt zaradi pomanjkanja obsežnega sodelovanja javnosti in stroke ne bi smel izvesti.

(169)

Pri nekaterih pripombah se opozarja na morebitno nevarnost jedrskih elektrarn. Nekatere izražajo zaskrbljenost v zvezi s sposobnostjo Madžarske in Paks II za spopadanje z incidenti na področju jedrske varnosti, vključno z varnim odlaganjem jedrskih odpadkov.

(170)

Pri nekaterih opažanjih se poudarja odsotnost razpisnega postopka pri izbiri izvajalca gradnje novih proizvodnih enot, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami prava Unije. Poleg tega poslanec Evropskega parlamenta Jávor trdi, da je domnevna kršitev pravil Unije o javnih naročilih neločljivo povezana z ukrepom, saj meni, da Rusija Madžarski ne bi odobrila posojila za projekt Paks II, ne da bi zagotovila naložbo za Rosatom, s čimer bi se izognila pravilom Unije o javnih naročilih. Sklepa, da presoje, ali uporaba ruskega posojila pomeni nezakonito državno pomoč, ni mogoče ločiti od vprašanja izogibanja pravilom o javnih naročilih, saj sta neločljivo povezana, zato bi bilo treba oceniti njun skupni učinek.

(171)

Predloženih je bilo več pripomb, ki izražajo nasprotovanje dejstvu, da se projekt izvaja z ruskim posojilom. Trdi se, da se bosta tako spodbujali odvisnost od goriva in finančna odvisnost ter da bo to v nasprotju s strategijo EU za energetsko varnost, saj bo subjektom na trgu Unije preprečevalo, da bi razvili energetsko omrežje in infrastrukturo po vsej Uniji.

(172)

Nekatere zainteresirane strani trdijo, da bi morala Madžarska ravnati v skladu s členom 8 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (57), če je sklenila, da potrebuje nove zmogljivosti za električno energijo za prihodnost. V zadevnem primeru razpisnega postopka ali enako preglednega in nediskriminatornega postopka za zagotovitev nove zmogljivosti ni bilo. Zato bi lahko po njihovem mnenju naložba Paks II pomenila kršitev prava Unije.

(173)

Nekatere strani trdijo, da uporaba državne pomoči ni ustrezna, kadar onesnaževalca razbremeni plačevanja stroškov onesnaževanja, ki ga povzroča, v duhu smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (58).

4.4 ODGOVOR MADŽARSKE NA PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(174)

Madžarska je svoj odgovor na pripombe tretjih strani (v nadaljnjem besedilu: odgovor na pripombe tretjih strani) v zvezi s sklepom o začetku postopka o državni pomoči predložila 8. aprila 2016.

(175)

Madžarska zlasti močno nasprotuje pripombam, ki so jih predložili vlada Avstrije, organizacija Greenpeace Energy, združenje Energiaklub in poslanec Evropskega parlamenta Benedek Jávor ter v katerih različne tretje strani trdijo, da stroški v zvezi z varnostnimi in okoljskimi predpisi, dolžniškim financiranjem, zavarovanjem, varnostjo, odlaganjem odpadkov, razgradnjo, povezavami za prenos in naložbami za naknadno opremljanje niso bili vključeni v analizo Madžarske, pri čemer trdi, da so navedene strani prejele napačne informacije in da so njihove trditve neutemeljene.

(176)

V odgovoru je podrobno ovrgla pripombe, ki jih je predložil poslanec Evropskega parlamenta Benedek Jávor. Madžarska zlasti poudarja, da:

—	so stroški vseh potrebnih naložb za varnost vključeni v pogodbo EPC,

—	izbiro sistema za neposredno hlajenje podpira presoja vpliva na okolje, izvedena za projekt,

—	je zneske stroškov v zvezi z ravnanjem z odpadki in razgradnjo izračunala Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki na podlagi zakona CXVI o atomski energiji iz leta 1996,

—	so stroški v zvezi s priključitvijo v omrežje za Paks II vključeni v finančno analizo projekta,

—	zmanjšanja obratovanja Paks NPP ali Paks II v času majhne porabe ne bo, saj bi morala Paks II nadomestiti starejše in obstoječe proizvodne zmogljivosti, ki bodo postopoma umaknjene,

—	ker se uporablja sodobna tehnologija generacije III+, se lahko domneva, da bo stopnja izkoriščenosti v življenjski dobi Paks II razmeroma visoka (vek kot 90 %),

—	60-letno obdobje obratovanja je splošno priznano na mednarodni ravni, saj se običajno predpostavlja tudi za slabše elektrarne generacije III,

—	projekt je nevtralen v smislu DDV, domneva o carinah in njihov izračun pa sta netočna, saj bodo večino storitev izvajali dobavitelji iz EU.

(177)

Madžarska trdi, da je bila opravljena temeljita analiza občutljivosti za proučitev vpliva predpostavk in spremenljivk, kot so življenjska doba elektrarne, stroški obratovanja in vzdrževanja, stroški ravnanja z odpadki in razgradnje, faktorji obremenitve, makroekonomski dejavniki, kot so tuje valute in inflacija, različni scenariji za tržne cene, zamude itd., na poslovni model, ta analiza občutljivosti pa v celoti podpira sklep, da ukrep ne bi pomenil državne pomoči.

(178)

Kar zadeva prejeta opažanja v zvezi z morebitno združljivostjo ukrepa, Madžarska ponavlja več predloženih trditev v zvezi s svobodno izbiro in diverzifikacijo mešanice virov energije, potrebo po nadomestni zmogljivosti, razogljičenjem, ustvarjanjem delovnih mest, cenovno dostopnostjo in domnevnimi multiplikacijskimi učinki.

(179)

Madžarska navaja, da je trditev vlade Avstrije, da je bil cilj Pogodbe Euratom v zvezi z „razvojem jedrske energije v Skupnosti […] že dosežen in se ne more uporabiti za podporo skupnemu interesu v smislu člena 107(3) PDEU zaradi razvite tehnologije in številnih jedrskih elektrarn, ki so bile zgrajene v Evropi,“ zgrešena. Po mnenju Madžarske je vlada Avstrije v svoji trditvi cilj razvoja proizvodnje jedrske energije zamenjala s pojmovanjem tehnologije, za katero ni mogoče trditi, da je statična. Madžarska trdi, da je Pogodba Euratom še naprej del ustavne ureditve Unije in da to ni bilo razveljavljeno. Nazadnje, poudarja, da Avstrija in Greenpeace nista predložili sodne prakse, ki bi kazala, da so cilji skupnega interesa vedno dokončni ali časovno omejeni.

(180)

Kar zadeva diverzifikacijo mešanice virov energije, Madžarska nasprotuje trditvi Avstrije in avstrijskega združenja za vetrno energijo o odvisnosti od urana po vsej Uniji ter poudarja, da obsežni neizkoriščeni viri zagotavljajo raznovrsten in splošno razpoložljiv uran. Poleg tega trdi, da zgolj dejstvo, da je vir omejen, ne pomeni, da njegova uporaba ni trajnostna, in se sklicuje na trditve Lorete Stankeviciute, ekonomistke s področja energetskega gospodarstva, ki je v imenu Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) (59) dejala, da „jedrska energija dosega ugodne rezultate pri številnih kazalnikih trajnosti“.

(181)

Madžarska opozarja, da so nekatere trditve v zvezi s potrebo po razogljičenju z uporabo jedrskih virov energije veljavne, saj so za tehnologije obnovljivih virov značilni visoki stroški in nestalnost glede vrste proizvodnje energije. Poleg tega trdi, da so fiksne subvencionirane tarife za obnovljive vire neskladne z omogočanjem pogojev prostega trga, in navaja organizacijo Greenpeace, ki je trdila, da bi bili sporazumi o fiksni nakupni ceni električne energije manj ugodni po scenarijih z nižjimi tržnimi cenami, čeprav Paks II ne bi tako prodajala svoje električne energije.

(182)

Madžarska navaja več virov, ki trdijo, da ukrep ne bo neupravičeno izkrivljal konkurence, in opozarja, da Komisija ni izrazila dvomov glede združljivosti ukrepa z notranjim trgom (kot trdi Greenpeace), ampak glede vprašanja obstoja pomoči.

(183)

V zvezi s tem (morebitnim izkrivljanjem konkurence) Madžarska nasprotuje trditvam Greenpeace, da bo uvedla fiksno tarifo (podobno kot v primeru elektrarne Hinkley Point C) za podporo dolgoročnemu obratovanju Paks II.

(184)

Madžarska izpodbija opažanja, pri katerih se trdi, da bi projekt izrinil naložbe v obnovljive vire energije na Madžarskem in v sosednjih državah. Trdi, da nacionalna strategija za energijo vključuje obnovljive vire in jedrsko energijo ter da prihodnje vrzeli v inštalirani moči ni mogoče zapolniti samo z jedrsko energijo. Zato dodatne jedrske zmogljivosti ne bi preprečile razvoja obnovljive energije. Madžarska ugotavlja, da tržna analiza družbe Energy Brainpool, ki jo je priložila organizacija Greenpeace, temelji na predpostavki o uporabi obnovljivih virov energije v skladu s ciljem Madžarske v zvezi z obnovljivimi viri energije.

(185)

Madžarska ponavlja stališča MVM Group, in sicer da združitev MVM Group in Paks II ni predvidena, zato tudi koncentracije na trgu ne bo. Ponavlja tudi trditev MVM Group, da njena poslovna strategija vključuje morebitne naložbe, ki bodo morda v prihodnje konkurirale Paks II.

(186)

Madžarska ponavlja tudi, da bi bilo treba zaradi visoke stopnje povezave trg, ki ga je treba proučiti, razlagati kot trg, širši od Madžarske. V okviru tega bi bil učinek ukrepa zanemarljiv. Madžarska izpodbija metodologijo analize, ki jo je opravila Energy Brainpool v imenu Greenpeace v zvezi z morebitnim vplivom projekta na regionalne trge z električno energijo, kot je nemški. Trdi, da uporabljeni pristop vključuje oceno vpliva projekta v izključno nacionalnem okviru, brez upoštevanja vloge uvoza energije na Madžarsko in njene ekstrapolacije na Nemčijo ob predpostavki, da bo vpliv na nemški trg z električno energijo enak kot na madžarski. Madžarska trdi še, da analiza vsebuje pomanjkljivosti, kolikor izhaja iz obstoječe stopnje zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in ne upošteva dodatnih povezav, ki so del ciljev Unije.

(187)

Kar zadeva opažanja v zvezi z vprašanji varnosti, Madžarska trdi, da ima na voljo precejšnje strokovno znanje in izkušnje, pridobljene z obstoječimi štirimi enotami. Ugotavlja tudi, da je madžarski organ za atomsko energijo (ki izdaja licence za jedrske objekte) že temeljito seznanjen s tehnologijo VVER in je pripravil dvoletni program notranjega usposabljanja v zvezi z njo. V okviru programa člani regulativnega organa z obsežnimi in ustreznimi akademskimi in praktičnimi izkušnjami izvajajo usposabljanje in razvoj novih članov v zvezi z nalogami in dolžnostmi, ki jih bodo izvajali pri regulativnem organu.

(188)

Poleg tega Madžarska poudarja, da sta organ za okolje in regulativni organ neodvisna drug od drugega, s čimer je zagotovljen dober in objektiven varnostni okvir. Ugotavlja tudi, da so bile na podlagi madžarske zakonodaje, evropskih zahtev za komunalna podjetja, varnostnih priporočil IAEA in Združenja zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost ter spoznanj, pridobljenih po nesreči v Fukušimi, pripravljene ustrezne tehnične zahteve projekta v zvezi z jedrsko varnostjo.

(189)

V zvezi s pripombami glede domnevnega pomanjkanja preglednosti med pripravami projekta je Madžarska pojasnila, da je bila preglednost zagotovljena s parlamentarnim postopkom odločanja. Z njim je bil vsem zainteresiranim stranem in organom, vključno s Komisijo, zagotovljen dostop do vseh ustreznih informacij. V okviru postopka so bila objavljena vsa poročila neodvisnih strokovnjakov, vključno z ekonomskimi analizami projekta, celotno gradivo za presojo vplivov na okolje pa je bilo dano na voljo v več jezikih.

(190)

Madžarska opozarja tudi na javna posvetovanja, ki jih je med 17. marcem in 4. majem 2015 organiziral vladni komisar, pristojen za projekt, in na katerih so se obravnavali morebitni okoljski vplivi izgradnje in obratovanja Paks II. O projektu je obvestila tudi vse sosednje tretje države (članice in nečlanice EU) in organizirala devet javnih posvetovanj o projektu v več državah.

(191)

V zvezi z opažanji, pri katerih se trdi, da dokončanje projekta pomeni kršitev Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (60) ter Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (61), madžarski organi pojasnjujejo, da medvladni sporazum in sporazumi o izvajanju ne spadajo na področje uporabe PDEU ter direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU. Poleg tega navajajo, da bi medvladni sporazum in sporazumi o izvajanju tudi v primeru uporabe PDEU spadali v okvir posebne izjeme v zvezi z mednarodnimi sporazumi iz člena 22 Direktive 2014/25/EU ali tehnične izjeme iz člena 50(c) navedene direktive, zato se zanje ne bi smela uporabljati pravila Unije o javnih naročilih. Madžarska pojasnjuje, da so v medvladnem sporazumu določeni jasni postopki za sklenitev sporazumov o izvajanju, vključno s posebnimi zahtevami za imenovanje družb in oddajanje naročil podizvajalcem.

(192)

Madžarska izpodbija tudi trditve, da krši člen 8 Direktive 2009/72/ES. Trdi, da se navedena direktiva ne uporablja za projekt, saj spada izključno na področje uporabe Pogodbe Euratom, ki prevlada nad pravili PDEU in vsako sekundarno zakonodajo, ki izhaja iz nje. Madžarski organi opozarjajo tudi, da po njihovem mnenju projekt ne bo vključeval državne pomoči, zato se določbe Direktive 2009/72/ES o javnem razpisu za zmogljivosti zanj ne uporabljajo.

(193)

Nazadnje, Madžarska se sklicuje na sodno prakso Sodišča Evropske unije (62), ki navaja, da se obstoj ali neobstoj kršitve prava Unije ne more upoštevati v okviru preiskave državne pomoči. Glede na to meni, da bi bilo treba morebitno kršitev direktive o električni energiji proučiti ločeno od formalne preiskave državne pomoči. Madžarska se sklicuje tudi na sklep Komisije v zvezi z elektrarno Hinkley Point C, v katerem je navedeno, da se lahko namesto določenih javnih razpisov uporabijo enako pregledni in nediskriminatorni postopki v smislu člena 8 Direktive 2009/72/ES. Trdi, da bo oddajanje naročil podizvajalcem potekalo v skladu z načeli nediskriminacije in preglednosti.

4.5 DODATNE PRIPOMBE MADŽARSKE V ODGOVORU NA OPAŽANJA, PREDLOŽENA KOMISIJI

(194)

Madžarska v odgovoru na opažanja, predložena Komisiji, trdi, da je Komisija v svojem sporočilu o usmeritvenem jedrskem programu (63) navedla, da bi bilo treba med letoma 2015 in 2050 v jedrsko energijo vložiti milijarde eurov (po ocenah med 650 in 760 milijard EUR), da bi se zagotovila varna prihodnost oskrbe z energijo po vsej Uniji.

5. OCENA UKREPA

5.1 OBSTOJ POMOČI

(195)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če izpolnjuje štiri kumulativne pogoje. Prvič, financirati ga mora država ali pa se financira iz državnih sredstev. Drugič, upravičenec z ukrepom dobi prednost. Tretjič, ukrep mora dajati prednost nekaterim podjetjem ali gospodarskim dejavnostim (tj. obstajati mora stopnja selektivnosti). Četrtič, ukrep lahko vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco na notranjem trgu.

(196)

Komisija je v oddelku 3.1 sklepa o začetku postopka navedla predhodne ugotovitve, da lahko Paks II z ukrepom dobi prednost, da bo ukrep vključeval državno pomoč, saj se financira iz državnih sredstev, pripisljivih Madžarski, da bo selektiven ter da bi lahko vplival na trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco na notranjem trgu. Pri formalni preiskavi ni ugotovila razlogov za to, da bi spremenila svojo oceno v zvezi s tem.

5.1.1 GOSPODARSKA PREDNOST

(197)

Komisija je ocenila, ali bo Paks II z ukrepom dobila prednost, saj bo lastnik in upravljavec novih jedrskih enot, ki ju bo v celoti financirala država. Ocenila je tudi, ali bi se lahko obstoj gospodarske prednosti za Paks II izločil, če bi bila naložba države tržna naložba, utemeljena s ciljem ustvarjanja dobička.

(198)

Komisija se v svoji oceni strinja z Madžarsko v zvezi z uporabo preskusa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu za presojo, ali je določena naložba tržna. Pri tem preskusu se ugotavlja, ali bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu vlagal v projekt pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj ob sprejetju odločitve o javni naložbi [glej tudi uvodni izjavi 53 in 54].

(199)

Pri tem preskusu se priznava obstoj gospodarske prednosti in s tem obstoj državne pomoči, če je predvidena interna stopnja donosnosti naložbe nižja od tržne referenčne vrednosti WACC za isti projekt, saj razumen zasebni vlagatelj ne bi vlagal pod takimi pogoji.

(200)

Analiza načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu zahteva, da dokazi, uporabljeni za oceno interne stopnje donosnosti in WACC, sovpadajo z odločitvijo o naložbi, da se tako ponovijo informacije, s katerimi so takrat razpolagali vlagatelji. Komisija je opredelila časovnico postopka odločanja v zvezi s projektom Paks II, da je ugotovila, katere informacije so in bi bile na voljo vlagateljem v trenutku sprejetja odločitve o izvedbi projekta (64).

(201)

Paks II od datuma tega sklepa ni nepreklicno naročila gradnje novih reaktorjev (65) […]. Zato Komisija meni, da bi bili podatki, ki so bili na voljo februarja 2017 (v nadaljnjem besedilu: podatki iz leta 2017), najustreznejši za oceno načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in bi se upoštevali kot osnovni scenarij.

(202)

Vendar so se pogajanja v zvezi s Paks II začela več kot dve leti prej. Da bi Komisija preverila zanesljivost rezultatov preskusa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, je opravila ločeno oceno od datuma prvotne odločitve o naložbi, tj. trenutka podpisa pogodbe EPC 9. decembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: podatki iz leta 2014). Komisija dokazuje, da je rezultat iste analize z zgodnejšim datumom, tj. datumom prvotne naložbe, skladen z rezultatom, pridobljenim z uporabo podatkov iz leta 2017.

(203)

Da bi Komisija presodila, ali je preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu izpolnjen, je ocenila teoretične WACC za naložbo s podobnim profilom tveganja, kot ga ima Paks II. Nato je te ocenjene tržne WACC primerjala z WACC projekta, najprej v okviru osnovnega scenarija s podatki iz leta 2017, nato pa s podatki iz leta 2014, ki so pomembni za prvotno odločitev o naložbi, da bi preverila zanesljivost.

5.1.1.1 Ocena WACC, ki jo je opravila Komisija

(204)

Komisija je uporabila metodologiji, ki ju je Madžarska uporabila za oceno WACC, tj. standardni pristop od spodaj navzgor, s katerim se teoretični WACC ugotavljajo z ocenjevanjem vseh njihovih komponent, in primerjalno analizo, pri kateri se uporabijo referenčni podatki, ki so lahko ustrezni in primerljivi s Paks II. Čeprav sta bili uporabljeni identični metodologiji, rezultat Komisije odstopa od sklepnih ugotovitev Madžarske zaradi dejstva, da je Komisija dvomila o nekaterih vrednostih parametrov in referenčnih podatkih, ki jih je uporabila Madžarska, in zavrnila njihovo veljavnost. Drugi parametri in referenčni podatki so bili sprejeti kot taki, kot je predlagala Madžarska. Komisija bo v svoji oceni predložila dokaze v podporo vsaki vrednosti, ki je drugačna od predloga Madžarske.

(205)

Komisija je pri obeh metodologijah za oceno kot osnovni scenarij uporabila podatke iz leta 2017, za preverjanje zanesljivosti pa podatke iz leta 2014.

(206)

Glede na visoko stopnjo negotovosti, značilno za finančne ocene, je Komisija za teoretično tržno referenčno vrednost WACC podala razpon, ki bi ga bilo treba uporabiti pri preskusu načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(207)

Pri uporabi obeh metodologij je Komisija kot takega sprejela povprečen finančni vzvod v življenjskem obdobju med 40 in 50 %, ki ga je Madžarska v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ekonomski študiji predlagala kot skladnega z zanesljivimi referenčnimi vrednostmi. V tem sklepu se vzvod nanaša na razmerje med dolgom in celotnim kapitalom projekta. Poleg tega je Komisija sprejela tudi madžarsko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 19 %.

(208)

Pred predložitvijo svoje ocene je Komisija opozorila na naslednje pomanjkljivosti v zvezi s končno referenčno vrednostjo WACC, ki jo je predložila Madžarska:

(a)

Razpona, pridobljena z metodologijama, ki ju je predlagala Madžarska, nista popolnoma skladna. Razpon [5,9–8,4 %], pridobljen pri primerjalni analizi v ekonomski študiji, je večji od razpona [6,2–7,0 %], pridobljenega s pristopom od spodaj navzgor v isti študiji, pa tudi vrednosti so precej višje. Madžarska ne pojasni, zakaj bi moral biti najtočnejši podsklop WACC omejen na [6,2–7,0 %], kar se prekriva samo s spodnjim delom razpona iz primerjalne analize.

(b)	Poleg tega vrednosti različnih spremenljivk v primerjalni analizi Madžarske, vključeni v študijo načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ekonomsko študijo, niso skladne z ustreznimi vrednostmi spremenljivk, pridobljenimi s pristopom od spodaj navzgor, vključenim v isto študijo (66).

(c)

V zvezi s pristopom od spodaj navzgor Komisija izpodbija predvsem tri parametre, ki jih je uporabila Madžarska, in sicer premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov, netvegano stopnjo in premijo na dolg. Prvič, ustreznost uspešnosti trga lastniških vrednostnih papirjev v zadnjih desetih letih (uporabljene v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ekonomski študiji) kot referenčne vrednosti za madžarsko premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov ni utemeljena. Razlogi za neuporabo pretekle premije za tveganje se nanašajo na ravnanje na trgu po krizi leta 2008, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v nasprotju z obdobji pred krizo (67). Drugič, netvegana stopnja, ki jo je Madžarska predložila v drugem pojasnjevalnem dopisu (pred sklepom o začetku postopka), se primerja s 15-letnim donosom državnih obveznic, izraženih v HUF, ki znaša 3,8 % in je bil veljaven novembra in decembra 2014. Vendar Komisija meni, da je zaradi velikih sprememb donosa madžarske državne obveznice bolj razumno, da se izračuna povprečen donos na podlagi podatkov o mesečnem donosu, ki so bili na voljo v celotnem koledarskem letu pred odločitvijo o naložbi. Tretjič, Madžarska uporablja referenčno obrestno mero OECD, ki temelji na euru, za projekt z 18-letno dospelostjo kot približek za premijo Paks II na dolg. Vendar Madžarska v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu navaja, da je referenčna obrestna mera OECD izračunana na podlagi pravil, po katerih se lahko za financiranje projektov na področju jedrske energije uporabijo izvozni krediti in pomoč, povezana s trgovino. Element morebitne državne pomoči pri izvoznih kreditih lahko izkrivlja tržno referenčno vrednost premije na dolg.

(d)

Nazadnje, Madžarska ne obravnava podrobno zanesljivosti ocen. Dodatno tveganje za jedrske elektrarne ni niti izrecno upoštevano pri ocenah niti uporabljeno pri analizi občutljivosti. To je pomembno, saj lahko proizvodnja jedrske energije vključuje različne vrste morebitno večjih tveganj v primerjavi z drugimi vrstami tehnologij proizvodnje električne energije (68), (69).

Prva metodologija – pristop od spodaj navzgor

(209)

Pri metodologiji od spodaj navzgor se uporablja standardna enačba (ki jo je uporabila tudi Madžarska) za WACC in ocenijo njeni parametri:

pri čemer D in E pomenita vrednosti dolga in lastniškega kapitala, Rd in Re pomenita stroške dolga oziroma lastniškega kapitala, t pa je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki na Madžarskem znaša 19 %. Ta enačba temelji na predvidenih vrednostih njenih parametrov. Rd in Re pomenita stroške dolga in lastniškega kapitala v trenutku odločitve o naložbi in ne preteklih stroškov.

(210)

V skladu s tem se strošek dolga določi na podlagi naslednje enačbe (ki jo je uporabila tudi Madžarska):

pri čemer Rf pomeni netvegano stopnjo na trgu, (Rd – Rf ) pa premijo na obveznice na trgu.

(211)

V skladu s tem se strošek lastniškega dolga določi na podlagi standardne enačbe CAPM (ki jo je uporabila tudi Madžarska) (70):

pri čemer Rf pomeni netvegano stopnjo na trgu, pomeni premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov, β (beta) pa je mera nesistematičnega, nerazpršljivega tveganja projekta.

(212)

Komisija podpira naslednje vrednosti za parametre, uporabljene za izračun WACC:

—

Komisija za približek za netvegano stopnjo uporablja obrestno mero 15-letne madžarske državne obveznice, izražene v HUF, saj je to obveznica z najdaljšo zapadlostjo, ki jo je izdala madžarska vlada. Nestanovitnost mesečne obrestne mere je bila zelo velika v obdobju, ko je bila sprejeta prvotna odločitev Paks II o naložbi. Zato se lahko z izbiro vrednosti, ki ustreza samo enemu mesecu, pridobi nezanesljiv rezultat. Če pa vlagatelji poskušajo pridobiti celovit nabor informacij, to ne bi izražalo realnega stanja in zapletenosti odločitve s tako velikimi posledicami. Zato je Komisija v nasprotju z Madžarsko, ki je uporabila obrestno mero za mesec neposredno pred odločitvijo o naložbi, uporabila povprečno vrednost v 12 koledarskih mesecih pred zadevnim trenutkom (71),

—

zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 208(c) v zvezi z neustreznostjo preteklih premij za tveganje (lastniških finančnih instrumentov), ki jih je uporabila Madžarska, je Komisija izračunala premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov kot aritmetično povprečje premij za tveganje lastniških finančnih instrumentov iz dveh virov, ki sta splošno priznana v finančni in poslovni panogi:

—	glavni vir podatkov je svetovna zbirka podatkov o premijah za tveganje lastniških finančnih instrumentov, ki jo vodi profesor Aswath Damodaran z Univerze v New Yorku (v nadaljnjem besedilu: Damodaranova zbirka podatkov o premijah za tveganje) (72),

—	druga zbirka podatkov je zbirka podatkov o premijah za tveganje, ki jo vodi profesor Fernandez z diplomske poslovne šole IESE Business School Univerze v Navarri (73).

Ugotovitve so povzete v preglednici 6 v nadaljevanju.

Preglednica 6

Premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov – Madžarska

	December 2014	Februar 2017
Premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov – Damodaran	8,84	8,05
Premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov – Fernandez	8,30	8,10
Povprečna premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov	8,57	8,08

—	za oceno beta je Komisija kot tako uporabila vrednost, ki jo je predlagala Madžarska v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, in sicer 0,92 (74);

—	strošek dolga pred davkom bi bil vsota netvegane stopnje Madžarske (povprečna vrednost v 12 koledarskih mesecih pred zadevnim trenutkom) in premije za tveganje poslovnega dolga na državne obveznice, ki znaša 2,26 % in pomeni premijo za tveganje dolga države (75);

—	predpostavljeno je bilo, da ima vzvod projekta dve vrednosti, in sicer 50 % in 40 %, kot je Madžarska predlagala v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ekonomski študiji.

(213)

Vhodni podatki za WACC, opredeljeni v uvodni izjavi 212, in pridobljeni razponi WACC so zbrani v preglednici 7. Za vsako obdobje, ustrezno za oceno, je uporabljen ločen stolpec.

Preglednica 7

Izračun WACC po pristopu od spodaj navzgor

VHODNI PODATKI	December 2014	Februar 2017
Netvegana stopnja – Madžarska	5,30 %	3,45 %
Premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov – Madžarska	8,57 %	8,08 %
Beta	0,92	0,92
Donos iz lastniških instrumentov	13,19 %	10,88 %
Premija za tveganje poslovnega dolga na donosnost madžarskih državnih obveznic	2,26 %	2,26 %
Donos na dolg pred davkom	7,56 %	5,71 %
Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb	19 %	19 %
Donos na dolg po davku	6,12 %	4,63 %
Vzvod (D: (D + E)) – scenarij I	50 %	50 %
Vzvod (D: (D + E)) – scenarij II	40 %	40 %
WACC z vzvodom I	9,66 %	7,75 %
WACC z vzvodom II	10,36 %	8,38 %
Razpon WACC	9,66 –10,36 %	7,75 –8,38 %

(214)

Elementi WACC, predstavljeni v preglednici 7, kažejo na razpon WACC [9,66–10,36 %] za december 2014 in [7,75–8,38 %] za februar 2017 (76). Vendar je treba opozoriti, da je panožna beta (0,92) edini sektorski vhodni podatek v navedenih izračunih. Zato verjetno ne vključuje celotne premije, povezane z velikim tveganjem, prisotnim pri projektih jedrske energije (glej opombo 68), in bi jo bilo treba obravnavati kot nižjo mejo za dejansko tveganje.

Druga metodologija – primerjalna analiza

(215)

Komisija se strinja z Madžarsko, da se lahko ustrezen razpon za tržne WACC pridobi tudi s primerjavo z referenčnimi vrednostmi, primerljivimi s projektom Paks II. Vendar je Komisija zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi (a), menila, da referenčne vrednosti in razponi, ki so jih predložili madžarski organi, niso ustrezno zanesljivi. Zato je pripravila svojo primerjalno analizo, za katero je posebno referenčno vrednost WACC za sektor in državo izpeljala iz Damodaranove zbirke podatkov (77) (78)„ pri čemer je uporabila podatke za leti 2017 in 2014.

(216)

Zlasti ta pristop zajema naslednje tri korake (podatki za vse tri korake so izračunani ločeno za december 2014 in februar 2017):

(a)

Pri prvem koraku se uporabi Damodaranova zbirka podatkov o WACC na ravni panoge za Zahodno Evropo, da se opredelijo stroški dolga in lastniškega kapitala za panoge, za katere se lahko trdi, da so ustrezni približki za industrijo proizvodnje jedrske energije (79).

Uporabljeni približki za industrijo proizvodnje jedrske energije so sektorji „Green and Renewables“ (zeleni in obnovljivi viri energije), „Power“ (električna energija) in „Utilities (General)“ (komunalna podjetja (splošno)) za zbirko podatkov za leto 2017 ter sektorja „Power“ in „Utilities (General)“ za zbirko podatkov za leto 2014 (80). Šteje se lahko, da vse vrednosti stroškov dolga in lastniškega kapitala, izračunane na podlagi navedenih sektorjev, pomenijo konzervativne ocene za jedrsko elektrarno Paks iz dveh razlogov. Prvič, Damodaranova zbirka podatkov ne razlikuje med reguliranimi in nereguliranimi segmenti v navedenih sektorjih. Paks II spada v neregulirani segment, kar pomeni večje tveganje in s tem višje vrednosti stroškov dolga in lastniškega kapitala kot pri reguliranih podjetjih v istem sektorju. Drugič, jedrske elektrarne zaradi svoje velikosti in obsega vključujejo večje tveganje kot povprečna družba za proizvodnjo električne energije ali komunalno podjetje (81).

V preglednici 8 so predstavljeni stroški dolga in lastniškega kapitala pred davkom, povzeti neposredno po Damodaranovi zbirki podatkov o WACC za Zahodno Evropo, ter vrednosti beta na ravni sektorja (82). Preglednica vsebuje tudi povprečja za te panoge (83).

Preglednica 8

Stroški dolga (pred davkom) in lastniškega kapitala na ravni panoge za Zahodno Evropo

Leto	Stroški	Zeleni in obnovljivi viri energije	Električna energija	Komunalna podjetja (splošno)	Proizvodnja in komunalne storitve (povprečje)
2014	Dolg	—	5,90 %	5,40 %	5,65 %
	Lastniški kapital	—	9,92 %	9,84 %	9,88 %
	β	—	1,09	1,08
2017	Dolg	4,41 %	3,96 %	3,96 %	4,11 %
	Lastniški kapital	9,31 %	9,82 %	9,82 %	9,65 %
	β	1,01	1,08	1,08

(b)

Pri drugem koraku se uporabi Damodaranova zbirka podatkov o premiji za tveganje za izračun povprečnih premij za tveganje dolga in lastniških finančnih instrumentov, ki jih zahteva Madžarska, v primerjavi z drugimi državami Zahodne Evrope, ki spadajo v podskupino „Razvita Evropa“ [glej opombo 79], kot je prikazano v preglednici 9, ki vključuje družbe, ki delujejo v sektorjih, obravnavnih v preglednici 8, in so vključene v zbirko podatkov o WACC na ravni panoge (84). To se prišteje k zneskom stroškov dolga in lastniškega kapitala, predstavljenim v prvem koraku (a).

Preglednica 9

Premije za tveganje za Madžarsko

(%)
Leto	Premija za tveganje	Razvita Evropa	Madžarska	Razlika
2014	Državna premija za tveganje (obveznice)	0,99	2,56	1,57
2014	Državna premija za tveganje (lastniški finančni instrumenti)	1,48	3,84	2,36
2017	Državna premija za tveganje (obveznice)	1,06	1,92	0,86
2017	Državna premija za tveganje (lastniški finančni instrumenti)	1,30	2,36	1,06

(c)

Pri tretjem koraku se razlike v premijah za tveganje, opredeljene v drugem koraku (b), prištejejo k stroškom dolga in lastniškega kapitala, pridobljenim pri prvem koraku (a), rezultat pa so vrednosti stroškov dolga in lastniškega kapitala za Madžarsko (85). Nato se WACC izpeljejo za obe stopnji vzvoda, ki so ju predlagali madžarski organi. V preglednici 10 so povzeti rezultati.

Preglednica 10

Stroški dolga, lastniškega kapitala in WACC (*6) za Madžarsko

(%)
Leto	Stroški	D: (D + E)	Zeleni in obnovljivi viri energije	Električna energija	Komunalna podjetja (splošno)	Proizvodnja in komunalne storitve (povprečje)
2014	Dolg pred davkom			7,47	6,97	7,22
	Dolg po davku			6,05	5,65	5,85
	Lastniški kapital			12,50	12,40	12,45
	WACC	50		9,28	9,02	9,15
	WACC	40		9,92	9,70	9,81
2017	Dolg pred davkom		5,27	4,82	4,82	4,97
	Dolg po davku		4,27	3,91	3,91	4,03
	Lastniški kapital		10,38	10,97	10,97	10,77
	WACC	50	7,32	7,44	7,44	7,40
	WACC	40	7,93	8,15	8,14	8,07

(217)

Po tej metodologiji razpon WACC za projekt Paks II znaša 9,15–9,81 % za datum prvotne odločitve o naložbi decembra 2014 in 7,40–8,07 % za februar 2017. Ta razpon temelji na vrednostih vzvoda med 40 in 50 %, kot so predstavljene v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Opozoriti je treba še, da bi bilo treba 9,15 -odstotno spodnjo mejo za WACC za leto 2014 verjetno prilagoditi navzgor, če bi bili podatki o sektorju zelenih in obnovljivih virov energije na voljo za leto 2014. Poleg tega bi bila oba razpona večja, če bi se izrecno vključila dodatna premija za tveganje za jedrske elektrarne (glej opombo 70).

Sklepna ugotovitev v zvezi z WACC

(218)

Razponi, pridobljeni z metodologijama za oceno referenčne vrednosti WACC na ravni trga, se prekrivajo. Splošne vrednosti za leto 2017 so v povprečju nižje od tistih za leto 2014, kar izraža predvsem tržno oceno netvegane stopnje Madžarske. Ustrezni razponi so povzeti v preglednici 11.

Preglednica 11

Povzetek v zvezi z WACC

(%)
	December 2014	Februar 2017
Pristop od spodaj navzgor	9,66 –10,36	7,75 –8,38
Primerjalna analiza	9,15 –9,81	7,40 –8,07
Splošni razpon	9,15 –10,36	7,40 –8,38
Srednja vrednost	9,76	7,89

(219)

Po podatkih v preglednici 11 razpon WACC znaša 9,15–10,36 % za prvotno odločitev o naložbi decembra 2014 in 7,40–8,38 % za februar 2017. Vse navedene vrednosti WACC bi bilo treba obravnavati kot konzervativne, saj ne vključujejo morebitne premije za tveganje, ki se zahteva za projekte v zvezi z jedrskimi elektrarnami (86).

5.1.1.2 Ocena interne stopnje donosnosti projekta, ki jo je opravila Komisija

(220)

Komisija je pri oceni interne stopnje donosnosti uporabila finančni model, ki ga je predložila Madžarska. Sprejela je zlasti metodologijo, uporabljeno v finančnem modelu, ter vhodne podatke modela, razen napoved cen električne energije, za obravnavni osnovni scenarij. Vendar Komisija opozarja na naslednje:

(a)

vrednost interne stopnje donosnosti je zelo občutljiva na izbrano napoved cen za izračun. Na primer ob uporabi deviznega tečaja za EUR/USD iz novembra 2014 (87), namesto deviznega tečaja iz oktobra 2015 (ki ga je izbrala madžarska vlada), za izračun napovedi cen v EUR za leto 2014 po IEA (ki je temeljila na podatkih o napovedi iz IEA WEO 2014) se interna stopnja donosnosti projekta zniža za več kot 0,8 %. To zahteva ponovno oceno napovedi cen, na kateri temelji izračun interne stopnje donosnosti projekta;

(b)

vrednost interne stopnje donosnosti je občutljiva tudi za (i) faktor obremenitve (ali stopnjo izkoriščenosti) enot jedrske elektrarne, (ii) različne stroškovne postavke projekta, vključno s stroški lastnika v obdobju gradnje ter poznejšimi stroški obratovanja in vzdrževanja v obdobju obratovanja, ter (iii) morebitne zamude pri gradnji. Vpliv sprememb teh dejavnikov je treba natančno oceniti, tj. temeljiteje od Madžarske, ki je v finančnem modelu proučila nekaj malih odstopanj, z analizo občutljivosti, s katero se zagotovi preverjanje zanesljivosti glavnih rezultatov.

(221)

Zato je Komisija komponente, uporabljene za oceno interne stopnje donosnosti, dodatno izpopolnila, da bi zagotovila natančnejše rezultate ocenjevanja za interno stopnjo donosnosti projekta, pa tudi za spremno analizo občutljivosti in preverjanja zanesljivosti. Zlasti je spremenila in dopolnila napovedi cen, ki jih je predložila Madžarska. Poleg vrednosti stroškov in faktorja obremenitve, ki jih je Madžarska predlagala za osnovni scenarij finančnega modela, je vključila tudi informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani, da bi izboljšala točnost rezultatov. Nazadnje, opravila je temeljit pregled občutljivosti rezultatov s simulacijo sprememb vseh ustreznih parametrov modela.

(222)

Podobno kot pri WACC so bili ustrezni razponi interne stopnje donosnosti izračunani na podlagi informacij, ki so bile na voljo februarja 2017 (podatki iz leta 2017), in informacij na voljo 9. decembra 2014, ko je bila sprejeta prvotna odločitev o naložbi (podatki iz leta 2014).

Napovedi cen

(223)

Izhodišča za oceno napovedi cen, ki jo je opravila Komisija, so krivulje napovedi cen, predstavljene na sliki 16 ekonomske študije, ki jo je predložila Madžarska, skupaj z napovedjo cen po poročilu IEA WEO (2014), ki jo je Komisija uporabila v sklepu o začetku postopka. Da bi Komisija zajela celotno predvideno obdobje obratovanja enot Paks II, je navedene grafe razširila, da bi vključila samo tiste, ki so zajemali samo obdobja do leta 2030 oziroma 2040, tako da je napovedane stopnje cen po njihovi končni vrednosti (tj. letih 2030 in 2040) ohranila nespremenjene. Navedene napovedi cen so prikazane na sliki 14.

Slika 14

Krivulje dolgoročnih napovedi cen električne energije (EUR/MWh) (88)

Vir:	Ekonomska študija in finančni model (glej uvodno izjavo 69).

(224)

Komisija je krivuljo D na sliki 14 uporabila za izračun interne stopnje donosnosti projekta. Krivulja H predstavlja napoved iz tržne študije, ki jo je leta 2014 opravilo BMWi (nemško ministrstvo za gospodarstvo), krivulja I predstavlja napoved BMWi po referenčnem scenariju za leto 2014, krivulja J predstavlja napoved cen električne energije po IEA WEO (2014), pri čemer so bili zneski v USD pretvorjeni v zneske v EUR po približnem povprečnem deviznem tečaju za september 2015, tj. 0,9 (89). Izračuni interne stopnje donosnosti, ki jih je predložila Madžarska, so temeljili predvsem na krivuljah H, I in J.

(225)

Komisija je krivulje na sliki 14 prilagodila, kot sledi. Krivulja J je bila popravljena na podlagi povprečnega deviznega tečaja za EUR/USD, ki je bil na voljo v času napovedi v USD po IEA WEO (2014), objavljenih novembra 2014. Takrat je povprečni devizni tečaj za EUR/USD v zadnjih treh mesecih znašal 0,79. Na podlagi tega je bila prilagojena tudi krivulja L na sliki 15 (90).

(226)

Poleg tega je Komisija za oceno točne interne stopnje donosnosti za februar 2017 uporabila napovedi cen, vključene v poročilo World Energy Outlook 2016 Mednarodne agencije za energijo (IEA WEO 2016), ki je bilo objavljeno 16. novembra 2016 (91). Ker so bili izvirni podatki izraženi v USD, je Komisija za pridobitev ustreznih vrednosti v EUR uporabila trimesečno (od sredine avgusta 2016 do sredine novembra 2016) povprečje deviznega tečaja za EUR/USD, ki je znašal 0,9 in je ustrezal navedenemu datumu objave (92) (93),. Krivulja M na sliki 15 v nadaljevanju izraža to napoved cen.

Slika 15

Krivulje dolgoročnih napovedi cen električne energije (EUR/MWh) (94)

Vir:	Ekonomska študija in finančni model (glej uvodno izjavo 69) ter izračuni Komisije.

(227)

Ta slika izraža dve spoznanji. Prvič, ob uporabi pravilnega deviznega tečaja za pretvorbo vrednosti iz USD v EUR je napoved cen za Evropo iz IEA WEO 2014 za približno 12 % nižja (krivulja L leži pod krivuljo J). Drugič, napoved cen po IEA WEO, objavljena novembra 2016, je v povprečju za nekaj več kot 20 % nižja od napovedi cen, objavljene v istem poročilu dve leti prej (krivulja L in krivulja M). To se lahko pripiše padajočim cenam električne energije v letih 2014 in 2016 ter potrebnim prilagoditvam napovedi (95). V skladu s tem bi bilo treba pri vsaki oceni v zvezi z napovedjo za leto 2016 in povezanim izračunom interne stopnje donosnosti upoštevati ta padec v napovedih cen ter se osredotočiti na krivuljo M na sliki 15 (96).

(228)

V zvezi z napovedmi cen na podlagi IEA WEO je treba opozoriti, da temeljijo na oceni scenarija nove politike (97). Celovita ocena bi morala vključevati tudi druge scenarije, obravnavane v IEA WEO, kot so scenarij sedanjih politik in scenarij nizke cene nafte, tako kot je to bilo izvedeno v študiji Candole v zvezi z napovedmi cen po IEA WEO 2015 (98). To je pomembno, ker izbira druge možnosti politike pomeni drugačne napovedi cen, kot je prikazano na sliki 12 in ponovljeno na sliki 16 v nadaljevanju.

Slika 16

Krivulje dolgoročnih napovedi cen električne energije (EUR/MWh)

Vir:	Candole Partners.

(229)

Krivulje „osnovna“, „visoka“ in „nizka“ na sliki 16 ustrezajo scenariju nove politike, scenariju sedanjih politik oziroma scenariju nizke cene nafte iz IEA WEO 2015 [glej tudi uvodno izjavo 128]. Slika 16 kaže, da so prihodnje cene električne energije nekoliko višje po scenariju sedanjih politik kot po scenariju nove politike, po scenariju nizke cene nafte pa precej nižje kot po osnovnem scenariju nove politike (napoved iz leta 2015). Pri celoviti analizi občutljivosti za izračun interne stopnje donosnosti projekta Paks II je treba to upoštevati (99).

(230)

Za točno razlago in oceno podatkov o dolgoročnih napovedih cen, ki so jih pripravile različne institucije, bi morali biti navedeni podatki povezani s cenami terminskih pogodb za električno energijo, sklenjenih na borzah električne energije, čeprav se te nanašajo na veliko krajša obdobja, kot je prikazano na sliki 12. Krivulje cen na sliki 13, ki kaže primerjavo med nemškimi in madžarskimi terminskimi pogodbami ter najnižjimi napovedmi cen po IEA WEO (ki ustrezajo scenariju nizke cene nafte), kažejo, da so morda tudi najnovejše napovedi cen iz IEA WEO 2015 preveč optimistične, saj so lahko prihodnje cene električne energije precenjene. Pri ugotavljanju interne stopnje donosnosti projekta Paks II in morebitni podporni analizi občutljivosti je treba upoštevati to dejstvo.

Faktor obremenitve, različne stroškovne postavke in zamude

(231)

Jedrske elektrarne so zaradi svoje velikosti, zapletenosti gradnje in dolge življenjske dobe izpostavljene negotovostim, med drugim v zvezi s faktorjem obremenitve, časom gradnje in različnimi stroškovnimi postavkami. To precej vpliva na interno stopnjo donosnosti projekta.

(232)

Ocenjevanje takih negotovosti je težavno zaradi dejstva, da je Paks II jedrska elektrarna generacije III+, tovrstne elektrarne pa zdaj ne obratujejo (100). Zato je vsaka primerjalna analiza hipotetična. Tehnološke razlike med jedrskimi elektrarnami generacije III in jedrskimi elektrarnami generacije III+ so dovolj velike, da je mogoče trditi, da negotovosti iz uvodne izjave 231 ne zadevajo Paks II.

Faktor obremenitve

(233)

Ocene interne stopnje donosnosti, ki jih je predložila Madžarska, temeljijo na predpostavki, da bo povprečni faktor obremenitve znašal [90–95] % (*7) za Paks II. To je veliko večja številka od 72-odstotnega povprečnega letnega faktorja obremenitve za vse jedrske elektrarne na svetu, kot je navedeno v poročilu „The World Nuclear Industry – Status Report 2015“ (Svetovna jedrska industrija – statusno poročilo 2015) (v nadaljnjem besedilu: WNISR 2015) (101). V poglavju Obeti za jedrsko energijo poročila IEA WEO 2014 je navedeno, da se je „[m]ed letoma 1980 in 2010 […] povprečni svetovni kazalec zmogljivosti za reaktorje povečal s 56 na 79 %. To je bila posledica boljšega upravljanja, zaradi katerega so se precej skrajšala obdobja izklopa za načrtovano vzdrževanje in ponovno polnjenje z gorivom. Najučinkovitejši reaktorji dosegajo približno 95-odstotni kazalec zmogljivosti. Vendar elektrarne z leti težko dosegajo tako visoke stopnje, saj so potrebni pogostejši inšpekcijski pregledi in preskušanje komponent (102).“

(234)

Opozoriti je treba, da tako visoke stopnje obremenitve hitro ogrozijo incidenti v življenjski dobi elektrarne. Na primer zaradi incidenta leta 2003 v enoti 2 Paks NPP se je povprečni faktor obremenitve za obdobje 1990–2015 zmanjšal za skoraj pet odstotkov, in sicer s 85,3 na 80,7 %.

(235)

Tudi načrtovano hkratno obratovanje novih reaktorjev Paks II in nekaterih enot Paks NPP pomeni dodaten izziv za ohranjanje več kot 90-odstotnega faktorja obremenitve novih reaktorjev. Jedrski elektrarni bosta druga blizu druge ob reki Donavi, zato bo morda treba zaradi vpliva na okolje ob vročih poletnih dneh zmanjšati obratovanje ene od njiju. Domneva se, da bosta nova reaktorja Paks II stalno obratovala z visokim faktorjem obremenitve, zato se bodo proizvodnja Paks in njeni prihodki zmanjšali, in ta gospodarski strošek je treba upoštevati pri oceni rentabilnosti projekta Paks II.

Stroški

(236)

Stroški dolgoročnega projekta lahko med njegovim trajanjem močno odstopajo od napovednih dolgoročnih vrednosti, predstavljenih v prvotnem poslovnem načrtu projekta. Običajni vzroki za to so neupoštevanje vseh ustreznih stroškovnih postavk v poslovnem načrtu ali uporaba preveč optimističnih predpostavk in ocen stroškov.

(237)

Zaradi zapletenosti takih projektov so dejanski stroški izgradnje jedrskih elektrarn pogosto veliko višji od predvidenih. Na primer v Franciji in na Finskem so bili stroški izgradnje elektrarn z reaktorji EPR generacije III+, ki jih izdeluje podjetje AREVA, skoraj trikrat višji od prvotnih stroškov, navedenih v pogodbi o gradbenih delih (103). Tudi pri gradnji reaktorjev AP1000, ki jih družba Westinghouse gradi na Kitajskem in v ZDA, so stroški za približno 20 % ali več višji od načrtovanih, stroški izgradnje jedrske elektrarne Rosatom AES-2006 v Belorusiji pa so skoraj dvakrat višji od prvotnih (104).

(238)

Pogodbe na ključ s fiksnimi stroški načeloma zagotavljajo varnost lastniku pred zvišanjem stroškov izgradnje, vendar pogosto ne zajemajo vseh stroškov novih reaktorjev. V skladu s tem stroški lastnika, vključno s stroški pridobitve potrebnih dovoljenj, stroški priključitve v omrežje, stroški ravnanja z odpadki in razgradnje ter okoljskimi stroški, niso fiksni in se lahko zvišajo. Posledično se lahko dobavitelj odloči, da dodatnih stroškov, ki presegajo neko mejo, ne bo pokril, in trdi, da so se stroški zvišali zaradi sprememb, ki jih je zahteval lastnik. Tak spor se lahko rešuje z arbitražo ali na sodišču, s tem pa se stroški v zvezi z naložbo še dodatno zvišajo.

(239)

Zdi se, da poslovni načrt za jedrsko elektrarno Paks II vsebuje tudi nekatere predpostavke o stroških, za katere bi se lahko štelo, da so optimistične. Pripombe zainteresiranih strani kažejo, da so začasni podatki morda preveč optimistični za naslednje postavke:

—

hlajenje jedrske elektrarne: v finančnem modelu se predpostavlja uporaba sistema za hlajenje s sladko vodo, ki jo podpira Madžarska, namesto dražjega sistema hlajenja s hladilnim stolpom, ki je potreben po mnenju poslanca Evropskega parlamenta Jávorja; študija presoje vplivov na okolje, opravljena v zvezi s projektom, ne vsebuje podrobne kvantitativne analize stroškov in koristi za oba sistema. Med hkratnim obratovanjem obeh elektrarn je morda treba postaviti dražji hladilni stolp (105),

—

priključitev v omrežje: finančni model vključuje skupni znesek [43 000–51 000] (*8) milijonov HUF oziroma [124–155] milijonov EUR (*8), ki je nižji od zneska, ki ga je predložil poslanec Evropskega parlamenta Jávor, tj. 1,6 milijarde EUR; nobena stran ni predložila podrobnih informacij o tem, kako so bili ti zneski izračunani,

—

stroški rezerve: finančni model ne vključuje postavke, ki bi zajemala stroške vpliva jedrske elektrarne Paks II na madžarski sistem za električno energijo, na primer zahteve po dodatnih rezervah; po navedbah poslanca Evropskega parlamenta Jávorja bo zahteva po dodatnih rezervah določena po zakonu zaradi velikosti posameznih enot Paks II,

—	stroški zavarovanja: zavarovanje za kritje velikih nesreč, ki jih lahko povzročijo jedrske elektrarne, tj. nesreč nad projektno osnovo, bi lahko stalo več, kot je prikazano v finančnem modelu, tj. [15 000–20 000] (8) milijonov HUF oziroma [45–60] (8) milijonov EUR (106),

—	stroški vzdrževanja: višji stroški prenove v življenjski dobi jedrske elektrarne niso predvideni; stroški prenove se bodo morda pojavili zaradi prehitrega staranja nekaterih elementov jedrske elektrarne ali zaradi incidentov ali nesreč, ki se bodo zgodili v življenjski dobi elektrarne (107).

(240)

Komisija ugotavlja, da bi kakršno koli odstopanje od podatkov, ki jih je Madžarska predložila v poslovnem načrtu Paks II (in finančnem modelu), na podlagi pomislekov iz uvodne izjave 239 znižalo vrednost interne stopnje donosnosti projekta (108).

Morebitne zamude

(241)

Pri izgradnji jedrskih elektrarn se pogosto pojavijo zamude, zaradi katerih se podaljša čas izgradnje (109). Razlogi za zamude pri izgradnji so predvsem težave v zvezi z zasnovo, pomanjkanje usposobljene delovne sile, izguba strokovnega znanja, težave z dobavno verigo, slabo načrtovanje in edinstvene težave (110), (111).

(242)

Kar zadeva zamude pri izgradnji, so se pri prvih dveh elektrarnah generacije III+, ki sta bili dejansko odobreni in zgrajeni, tj. elektrarna Oikiluoto-3 na Finskem (začetek gradnje: leta 2005) in elektrarna Flamanville v Franciji (začetek gradnje: leta 2007), pojavile več kot petletne zamude (112). Obe elektrarni imata reaktorje modela EPR, ki ju izdeluje podjetje AREVA.

(243)

Kot je prikazano v preglednici 3 in navedeno v uvodni izjavi 99, so se zamude pojavile tudi pri štirih projektih jedrskih elektrarn AES-2006 generacije III+, ki jih družba Rosatom gradi v Rusiji in pri katerih se je gradnja začela med letoma 2008 in 2010. Na primer gradnja ene od dveh enot V-491 (zasnova Paks II) v elektrarni Leningrad II v Sankt Peterburgu (ki naj bi začela obratovati oktobra 2013) je bila prekinjena 17. julija 2011, ko je se porušila jeklena struktura za zadrževanje (113), zato je prevzem v obratovanje zdaj predviden za sredino leta 2017, prevzem druge enote v obratovanje pa je bil predviden za leto 2016, zdaj pa je predvideno, da bo začela obratovati šele leta 2018 (114). Gradnja enote v Niemanu v Kaliningrajski oblasti je bila začasno ustavljena leta 2013 (115).

(244)

Nedavni dogodki v zvezi z gradnjo elektrarn generacije III+ kažejo, da so zamude pogoste (116). To vpliva na interno stopnjo donosnosti. Ta vpliv se lahko nekoliko zmanjša z določitvijo plačila odškodnine v nekaterih okoliščinah.

Izračun interne stopnje donosnosti

(245)

Komisija je za izračun razponov za ustrezne vrednosti interne stopnje donosnosti za december 2014 in februar 2017 uporabila finančni model, ki ga je predložila Madžarska. Komisija je zlasti:

—	kot izhodišče uporabila zneske stroškov, ki jih je madžarska vlada vključila v finančni model,

—

posodobila krivulje napovedi cen v finančnem modelu na način, opisan v pododdelku o napovedih cen [glej uvodne izjave 223–230]; krivulje napovedi cen H, I in L so se uporabile za izračun interne stopnje donosnosti za december 2014, krivulja M pa za izračun interne stopnje donosnosti za februar 2017,

—	pripravila analizo občutljivosti na podlagi simulacije Monte Carlo za pridobitev ustreznih razponov za podatke o interni stopnji donosnosti, ustrezne za december 2014 in februar 2017 (117).

(246)

Analiza občutljivosti na podlagi simulacije Monte Carlo se je uporabila za oceno odklonov interne stopnje donosnosti od srednje vrednosti po malih spremembah vrednosti različnih vhodnih podatkov modela. Predpostavljeni so bili naslednji odkloni od vhodnih vrednosti Madžarske:

—	majhni simetrični odkloni za prihodnjo inflacijo, devizni tečaj, stroške obratovanja, stroške goriva, odhodke za vzdrževanje, stroške ravnanja z odpadki in razgradnje, predvideno življenjsko dobo in uporabljeno krivuljo napovedi cen (118),

—	majhni simetrični odkloni za prihodnje stopnje nedelovanja – odkloni navzdol so omejeni s polno (100 %) izkoriščenostjo zmogljivosti, šteje pa se, da so manjši od odklonov navzgor od osnovne vrednosti, ki je [5–10] % () (tj. [90–95]-odstotna () izkoriščenost zmogljivosti) (119),

—	zamude pri projektu niso bile vključene v analizo na podlagi simulacije Monte Carlo zaradi nepopolne obravnave zamud v finančnem modelu (glej uvodno izjavo 249 v nadaljevanju).

Slika 17 in slika 18 spodaj prikazujeta porazdelitve vrednosti interne stopnje donosnosti projekta za obe obdobji ocenjevanja. V obeh primerih rezultat temelji na 10 000 simulacijah (120).

(247)

Za december 2014 je središče porazdelitve ocenjene interne stopnje donosnosti pri 8,79 %, medtem ko je 90 % izračunanih vrednosti interne stopnje donosnosti v razponu [8,20–9,36 %].

Slika 17

Vrednosti interne stopnje donosnosti za december 2014

Vir:	Izračuni Komisije.

(248)

Za februar 2017 je središče porazdelitve ocenjene interne stopnje donosnosti pri 7,35 %, medtem ko je 90 % izračunanih vrednosti interne stopnje donosnosti v razponu [6,79–7,90 %] (121).

Slika 18

Vrednosti interne stopnje donosnosti za februar 2017

Vir:	Izračuni Komisije.

(249)

Opozoriti je treba, da vpliv morebitnih zamud ni vključen v izračune interne stopnje donosnosti iz slike 17 in slike 18. Razlog za to je predvsem nepopolna obravnava zamud v finančnem modelu. V finančnem modelu sta predvideni zlasti dve vrsti zamud:

—	zamude, ki so se pojavile pred začetkom gradbenih del (to je v finančnem modelu označeno kot „med izgradnjo“), in

—	zamude, ki so se pojavile po koncu gradbenih del (to je v finančnem modelu označeno kot „odhodki po naročilu“).

(250)

Komisija ugotavlja, da sta scenarija zamud, vključena v finančni model, osnovna, z njima pa ni mogoče ustrezno modelirati dejanskega vpliva najpogostejših vrst zamud, na primer, ko se različno dolge zamude pojavijo v različnih fazah obdobja izgradnje (122).

(251)

Razponi interne stopnje donosnosti za obe obdobji, ustrezni za oceno, so povzeti v preglednici 12 v nadaljevanju. Ocena interne stopnje donosnosti za februar 2017 je slabša zaradi znižanja napovedi cen električne energije med letoma 2014 in 2017. Vendar se lahko šteje, da sta obe oceni konzervativni, saj nekaterih kvalitativnih elementov, opisanih v uvodnih izjavah 238 in 239, ter pomanjkljivosti pri ocenah madžarskih organov ni bilo mogoče kvantitativno vključiti v finančni model.

Preglednica 12

Povzetek interne stopnje donosnosti

(%)
	December 2014	Februar 2017
Razpon	8,20 –9,36	6,79 –7,90
Srednja vrednost	8,79	7,35

5.1.1.3 Ocena diskontirane lastne cene proizvodnje energije, ki jo je opravila Komisija

(252)

Komisija je zaradi popolnosti in da bi upoštevala vse informacije, ki jih je predložila Madžarska [glej uvodne izjave 69 in 81–82], na kratko proučila tudi rentabilnost Paks II z uporabo diskontirane lastne cene proizvodnje energije (glej oddelek 3.1.1.3).

(253)

Pri oceni diskontirane lastne cene proizvodnje energije za madžarsko jedrsko elektrarno, kot je ta za Paks II, je Komisija kot izhodišče uporabila študijo OECD/IEA/NEA iz leta 2015 [glej uvodno izjavo 81]. V navedeni študiji je diskontirana lastna cena proizvodnje energije za madžarsko jedrsko elektrarno ob upoštevanju 85-odstotnega faktorja obremenitve ocenjena na 80,95 EUR/MWh za 7-odstotno obrestno mero in 112,45 EUR/MWh za 10-odstotno obrestno mero (123). Ker so bili navedeni podatki objavljeni avgusta 2015, se lahko uporabijo samo za oceno diskontirane lastne cene proizvodnje energije za leto 2017, ne pa tudi za leto 2014.

(254)

Komisija ugotavlja, da se s povečanjem faktorja obremenitve na [90–95] % (*9), tj. srednjo vrednost faktorja obremenitve v predloženih dokumentih Madžarske, vrednosti diskontirane lastne cene proizvodnje energije iz prejšnje uvodne izjave spremenijo v 74 EUR/MWh oziroma 103 EUR/MWh (124).

(255)

Na podlagi navedenega Komisija sklepa, da je diskontirana lastna cena proizvodnje energije za madžarsko jedrsko elektrarno več kot 74 EUR/MWh, kar je več od napovedi cen v znesku 73 EUR/MWh, izračunanem leta 2015, ali znesku 68 EUR/MWh, izračunanem leta 2016 (125).

5.1.1.4 Sklepne ugotovitve v zvezi z gospodarsko prednostjo

(256)

Komisija uporablja ocene WACC in interne stopnje donosnosti iz oddelkov 5.1.1.1 in 5.1.1.2 za presojo, ali je načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu izpolnjeno. V preglednici 13 so povzete ustrezne informacije za obe obdobji:

Preglednica 13

Primerjava WACC in interne stopnje donosnosti

(%)
	December 2014	Februar 2017
Razpon WACC	9,15 –10,36	7,40 –8,35
Razpon interne stopnje donosnosti	8,20 –9,36	6,79 –7,90
Srednja vrednost WACC	9,76	7,88
Srednja vrednost interne stopnje donosnosti	8,79	7,35
Odstotek primerov s simulacijo interne stopnje donosnosti, kadar je IRR < min(WACC)	85	55

(257)

Preglednica 13 kaže naslednja ključna spoznanja:

—	srednja vrednost interne stopnje donosnosti je v obeh obdobjih precej nižja od srednje vrednosti razpona WACC (8,79 % v primerjavi z 9,66 % in 7,35 % v primerjavi s 7,88 %),

—	srednja vrednost interne stopnje donosnosti je v obeh obdobjih nižja tudi od spodnje meje razpona WACC (8,79 % v primerjavi z 9,15 % in 7,35 % v primerjavi s 7,40 %),

—	v večini primerov je interna stopnja donosnosti nižja od ustreznega razpona WACC, tj. v večini primerov so ocenjene vrednosti interne stopnje donosnosti po simulaciji Monte Carlo nižje od spodnje meje razpona WACC (85 % za december 2014 in 55 % za februar 2017) (126), (127).

(258)

Komisija poudarja, da so navedeni rezultati konzervativni, ker:

—

Komisija nima sredstev, da bi točno ocenila možnost dodatnih stroškov, zlasti ne tako visokih, kot so bili navedeni v pripombah, ki so jih poslale zainteresirane strani po objavi sklepa o začetku postopka; spremembe stroškov, ki so bile vključene v simulacije Monte Carlo, so bile veliko manjše od tistih iz pripomb,

—

napovedi cen po scenariju nizke prihodnje cene nafte, predstavljene v pripombah, ki jih je prejela Komisija, niso bile vključene v analizo občutljivosti, prav tako pa se niso uvedli popravki, da bi se upoštevalo odstopanje cen po terminskih pogodbah o električni energiji, sklenjenih na borzah električne energije, od obravnavanih napovedi cen,

—	premija za tveganje za jedrske elektrarne, ki bi presegala standardno premijo za tveganje za proizvodnjo električne energije in komunalne storitve, ni bila vključena,

—	za leto 2014 v primerjalni analizi WACC ni bilo ocen WACC za sektor zelenih in obnovljivih virov energije.

To kaže, da je morebitna razlika med vrednostmi interne stopnje donosnosti in vrednostmi WACC, ki ustrezajo obema obdobjema, dejansko zelo verjetno še večja.

(259)

Poleg tega se lahko osnovni izračuni za oceno interne stopnje donosnosti projekta uporabijo skupaj z ocenjenimi vrednostmi WACC za količinsko opredelitev neto sedanje vrednosti skupnih izgub, ki bi predvidoma nastale med trajanjem projekta, če bi ga financiral vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Zlasti bo projekt predvidoma ustvaril izgube v znesku 600 milijonov EUR v osnovnem scenariju s povprečnimi vrednostmi tržnih WACC in interne stopnje donosnosti za leto 2017, tj. 7,88 % oziroma 7,35 % (128).

(260)

Poleg primerjave WACC in interne stopnje donosnosti je tudi kratka analiza diskontirane lastne cene proizvodnje energije potrdila, da napovedane cene ne bi pokrile diskontirane cene električne energije, ki jo proizvaja Paks II.

(261)

Na podlagi teh rezultatov Komisija sklepa, da projekt ne bi bil dovolj donosen, da bi se pokrili stroški zasebnega vlagatelja, ki bi lahko pridobil finančna sredstva samo po tržnih cenah. Čeprav so podatki za februar 2017 najustreznejši za preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, so rezultati analize veljavni tudi, če se uporabijo podatki, ki so bili na voljo decembra 2014, ko je bila sprejeta prvotna odločitev o naložbi.

(262)

Na podlagi ocene, oblikovane pri tej analizi, Komisija sklepa, da zasebni vlagatelj ne bi vlagal v projekt pod istimi pogoji. Ker Paks II pridobi vse koristi novega sredstva z ekonomsko vrednostjo, Komisija ugotavlja, da Paks II z ukrepom pridobi gospodarsko prednost.

5.1.2 PRENOS DRŽAVNIH SREDSTEV IN ODGOVORNOST

(263)

Kot je pojasnjeno v sklepu o začetku postopka, bi Madžarska financirala izgradnjo pri projektu z državnimi sredstvi, 80 % katerih obsega posojilo Ruske federacije, 20 % pa lastna sredstva Madžarske. Madžarska bi neposredno financirala vse naložbe, potrebne za prevzem v obratovanje, načrtovanje in izgradnjo enot 5 in 6, kot je določeno v medvladnem sporazumu o financiranju. Zato Komisija sklepa, da bi država z ukrepom izvedla prenos državnih sredstev.

(264)

Komisija opozarja tudi, da se lahko ukrep pripiše državi, saj je Madžarska sprejela odločitev o naložbi v projekt in bo odločala o razporejanju sredstev, potrebnih za plačilo nakupne cene po pogodbi EPC in lastniško financiranje novih reaktorjev Paks II.

5.1.3 SELEKTIVNOST

(265)

Šteje se, da je ukrep selektiven, če daje prednost le nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga. Komisija ponavlja, da je ukrep selektiven, ker se nanaša samo na eno podjetje, če je Madžarska določila Paks II na podlagi Resolucije vlade 1429/2014 (VII. 31.), saj bo madžarski organ za izdajo dovoljenja lastnik in upravljavec novih enot za jedrsko proizvodnjo. Zato se šteje, da je prednost selektivna.

5.1.4 VPLIV NA TRGOVINO IN IZKRIVLJANJE KONKURENCE

(266)

Kot je Komisija opozorila v sklepu o začetku postopka, je bil trg Unije z električno energijo liberaliziran, proizvajalci električne energije pa sodelujejo pri trgovini med državami članicami. Poleg tega je infrastruktura Madžarske za električno energijo razmeroma dobro razvita in vključuje zanesljive povezave (ki ustrezajo 30 % domače inštalirane moči) s sosednjimi državami članicami. Čeprav je Madžarska neto uvoznica, slika 5 in uvodna izjava 49 kažeta, da električno energijo tudi izvaža, in to ne samo na združenem trgu Češke, Slovaške, Madžarske in Romunije za dan vnaprej (ki deluje od leta 2014), ampak tudi v Avstrijo in na Hrvaško.

(267)

S priglašenim ukrepom bi se omogočil razvoj precejšnje zmogljivosti, za katero bi v nasprotnem primeru drugi udeleženci na trgu, ki uporabljajo alternativne tehnologije, bodisi iz Madžarske bodisi iz drugih držav članic, morda zagotovili zasebne naložbe. Poleg tega lahko zaradi čezmejnega trgovanja z električno energijo vsaka selektivna prednost, dana posamezni družbi, vpliva na trgovino v Uniji.

(268)

Zato Komisija ponavlja, da bi lahko ukrep izkrivljal konkurenco.

5.1.5 SKLEPNA UGOTOVITEV V ZVEZI Z OBSTOJEM DRŽAVNE POMOČI

(269)

Komisija na podlagi lastne ugotovitve, da ukrep vključuje gospodarsko prednost za Paks II in da so prisotni tudi ostali elementi za obstoj državne pomoči, sklepa, da država v okviru projekta zagotavlja pomoč Paks II, ki je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

5.2 ZAKONITOST POMOČI

(270)

Kot je bilo ugotovljeno v sklepu o začetku postopka [uvodna izjava 116], Komisija vztraja, da čeprav je bila že sklenjena vrsta sporazumov in sprejeta prvotna odločitev o naložbi, končna odločitev o naložbi, s katero Paks II nepreklicno naroči gradbena dela za dva nova reaktorja, še ni bila sprejeta, prav tako pa doslej še ni bilo izvedeno nobeno plačilo na podlagi pogodbe EPC. Zato je Madžarska s priglasitvijo ukrepa pomoči pred njegovim izvajanjem izpolnila svojo obveznost mirovanja v skladu s členom 108(3) PDEU.

5.3 ZDRUŽLJIVOST

(271)

Komisija je glede na ugotovitev, da ukrep vključuje državno pomoč, proučila še, ali bi se lahko štelo, da je ukrep združljiv z notranjim trgom.

(272)

Komisija ugotavlja, da Madžarska meni, da ukrep ne pomeni državne pomoči, vendar je zaradi sklepa o začetku postopka in opažanj tretjih strani, ki jih je Komisija prejela po objavi sklepa o začetku postopka (glej oddelek 3.2), vseeno predložila trditve glede združljivosti ukrepa z notranjim trgom.

5.3.1 PRAVNA PODLAGA ZA OCENO

(273)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.1 sklepa o začetku postopka, lahko Komisija ukrep razglasi za združljivega neposredno na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, če prispeva k doseganju skupnega cilja, je potreben za doseganje navedenega cilja in sorazmeren ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim ciljem.

(274)

Ukrep mora izpolnjevati naslednje pogoje: (i) usmerjen je v pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij v skladu s členom 107(3)(c) PDEU; (ii) usmerjen je v zagotovitev bistvenega izboljšanja, ki ga trg ne more zagotoviti sam (na primer odprava nedelovanja trga); (iii) predlagani ukrep je ustrezen instrument politike za obravnavo cilja skupnega interesa; (iv) ima spodbujevalni učinek; (v) je sorazmeren potrebam, zaradi katerih se sprejme, ter (vi) ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine med državami članicami.

(275)

Madžarski organi so v odgovoru na sklep o začetku postopka trdili, da se pravila o državni pomoči in zlasti splošna prepoved dodeljevanja državne pomoči ne uporabljajo za ukrepe, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe Euratom.

(276)

Komisija priznava, da zadevna naložba pomeni industrijsko dejavnost, ki spada na področje uporabe Pogodbe Euratom (glej Prilogo II Pogodbe), vendar to dejstvo ne pomeni, da se člena 107 in 108 PDEU ne uporabljata pri oceni načinov financiranja take dejavnosti.

(277)

Čeprav se s členom 2(c) Pogodbe Euratom Uniji naloži obveznost olajševanja naložb v področje jedrske energije, s členom 40 navedene pogodbe pa obveznost objavljanja usmeritvenih programov za olajšanje razvoja naložb v področje jedrske energije, posebna pravila za nadzor nad financiranjem takih naložb, ki ga izvaja država članica, v Pogodbi Euratom niso predvidena. V skladu s členom 106a(3) Pogodbe Euratom določbe PDEU ne vplivajo na določbe Pogodbe Euratom.

(278)

Člena 107 in 108 PDEU dejansko ne vplivata na nobeno določbo Pogodbe Euratom, saj v njej niso predvidena nobena druga pravila o nadzoru nad državno pomočjo, poleg tega pa nadzor nad državno pomočjo, ki ga izvaja Komisija v skladu s členoma 107 in 108 PDEU, ne ovira izpolnjevanja cilja spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo, ki je določen v Pogodbi Euratom.

5.3.2 SKLADNOST Z DOLOČBAMI PRAVA UNIJE, KI NISO PRAVILA O DRŽAVNI POMOČI

(279)

Številne zainteresirane strani so predložile pripombe v zvezi s skladnostjo ukrepa na podlagi direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU (zlasti Direktive 2014/25/EU zaradi sektorskih pravil) ter člena 8 Direktive 2009/72/ES (direktiva o električni energiji); zato je Komisija presodila, koliko bi lahko (morebitna) nezdružljivost z določbami direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU ter členom 8 Direktive 2009/72/ES v zvezi z neposrednim oddajanjem naročila za izgradnjo dveh novih reaktorjev Paks II nekemu podjetju vplivala na oceno državne pomoči na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

(280)

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora „Komisija […] ob uporabi postopka na področju državnih pomoči v skladu s splošnim namenom Pogodbe upoštevati skladnost med določbami, ki urejajo državne pomoči, in drugimi posebnimi določbami razen tistih v zvezi z državnimi pomočmi ter tako presoditi, ali je zadevna pomoč združljiva s temi posebnimi določbami. Vendar je Komisiji taka obveznost naložena le v zvezi z oblikami pomoči, ki so tako neločljivo povezane z namenom pomoči, da jih ne bi bilo mogoče presojati ločeno. […] Obveznost Komisije, da v postopku v zvezi s pomočmi – ne glede na to, kakšna je povezava med obliko pomoči in namenom zadevne pomoči – dokončno zavzame stališče o tem, ali je ali ni podana kršitev drugih določb prava Unije razen tistih iz členov 107 PDEU in 108 PDEU, […] bi bila v nasprotju, prvič, s procesnimi pravili in jamstvi – ki se med seboj deloma zelo razlikujejo in imajo različne pravne posledice – značilnimi za postopke, posebej določene za nadzor nad uporabo teh določb, ter, drugič, z načelom avtonomnosti upravnih postopkov in pravnih sredstev. […] Če je torej zadevna oblika pomoči neločljivo povezana z namenom pomoči, Komisija o njeni združljivosti z drugimi določbami razen tistih v zvezi z državnimi pomočmi presodi v okviru postopka iz člena 108 PDEU, ta presoja pa lahko privede do razglasitve nezdružljivosti zadevne pomoči z notranjim trgom. Nasprotno, če je mogoče zadevno obliko ločiti od namena pomoči, Komisiji ni treba presoditi, ali je združljiva z drugimi določbami razen tistih v zvezi z državnimi pomočmi v okviru postopka iz člena 108 PDEU (129).“

(281)

Ob upoštevanju navedenega bi lahko v zvezi s priglašenim ukrepom na presojo o združljivosti vplivala morebitna neskladnost z Direktivo 2014/25/EU, če bi povzročila dodatno izkrivljanje konkurence in trgovine na trgu z električno energijo (trgu, na katerem bo delovala Paks II, ki je upravičenec do pomoči).

(282)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je Direktiva 2014/25/EU pomembna v zvezi z neposrednim oddajanjem naročila za gradbena dela za dva nova reaktorja določenemu podjetju. V zadevnem primeru JSC NIAEP, tj. podjetje, ki deluje v sektorju gradnje jedrskih elektrarn in je bilo v skladu z medvladnim sporazumom neposredno izbrano za izvedbo gradbenih del, ni upravičenec do pomoči. Upravičenec do pomoči je dejansko Paks II, udeleženec na trgu z električno energijo, ki bo lastnik in upravljavec novih jedrskih reaktorjev. Kot je že navedeno v sklepu o začetku postopka, se ne šteje, da bi bil JSC NIAEP upravičenec do zadevnega ukrepa.

(283)

Zato lahko ima morebitno nespoštovanje pravil o javnih naročilih v zadevnem primeru učinek izkrivljanja na trg gradbenih del za jedrske objekte. Vendar je namen pomoči za naložbe za Paks II omogočiti, da bo Paks II proizvajala električno energijo, ne da bi morala nositi stroške naložbe za izgradnjo jedrskih naprav. Zato ni bil opredeljen noben dodaten učinek izkrivljanja konkurence in trgovine na trgu z električno energijo, ki bi nastal zaradi neskladnosti z Direktivo 2014/25/EU v zvezi z neposrednim oddajanjem naročila za gradbena dela podjetju JSC NIAEP.

(284)

Ker morebitna kršitev Direktive 2014/25/EU ni „neločljivo povezana“ z namenom pomoči, ta morebitna kršitev ne sme vplivati na presojo o združljivosti pomoči.

(285)

Vsekakor je Komisija ocenila skladnost ravnanja Madžarske z Direktivo 2014/25/EU v ločenem postopku, pri čemer je na podlagi razpoložljivih informacij predhodno sklenila, da se na podlagi člena 50(c) Direktive 2014/25/EU postopki, določeni v njej, ne bi uporabljali za oddajo naročila za gradbena dela za dva reaktorja.

(286)

Kar zadeva morebitno kršitev člena 8 Direktive 2009/72/ES, Komisija meni, da zahteva po uporabi razpisnega postopka ali drugega enako preglednega in nediskriminatornega postopka za zagotovitev novih zmogljivosti ni absolutna. Dejansko morajo države članice v skladu s prvim stavkom člena 8(1) v nacionalnem pravu določiti možnost uporabe javnega razpisa za nove zmogljivosti. Madžarska je to zahtevo izpolnila tako, da jo je prenesla v svoj zakon o električni energiji (130). V skladu z drugim stavkom člena 8(1) pa se razpisni postopek ne sme zahtevati, če proizvodne zmogljivosti, ki se gradijo na podlagi postopka izdaje dovoljenja iz člena 7 Direktive 2009/72/ES, zadostujejo za zanesljivo oskrbo. To velja v zadevnem primeru: projekt je bil odobren (po postopku izdaje dovoljenja, opisanem v členu 7) prav zato, da bi se med drugim zapolnila vrzel v predvideni prihodnji skupni inštalirani moči, Komisija pa nima na voljo elementov, ki kažejo, da inštalirana moč ne bo zadostovala. Zato se zdi, da zahteva po razpisnem ali enakovrednem postopku iz člena 8 Direktive 2009/72/ES ne velja za zadevni projekt. Glede na navedeno Komisija nima ustreznih elementov, ki kažejo morebitno veljavnost člena 8 Direktive 2009/72/ES.

(287)

Komisija zato meni, da skladnost z drugimi določbami prava Unije ne vpliva na oceno priglašenega ukrepa na podlagi pravil o državni pomoči.

5.3.3 CILJ SKUPNEGA INTERESA

(288)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.2 sklepa o začetku postopka, mora biti ukrep usmerjen v izpolnitev ustrezno opredeljenega cilja skupnega interesa. Ko Unija za nek cilj prizna, da je v skupnem interesu držav članic, to pomeni, da je opredeljen kot cilj skupnega interesa.

(289)

Komisija je ugotovila, da ukrep vključuje posebno podporo za jedrsko tehnologijo. V zvezi s tem je navedla, da je v členu 2(c) Pogodbe Euratom določeno, da Unija „olajšuje naložbe in zagotavlja, zlasti s spodbujanjem podjetništva, postavitev osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije v Skupnosti“.

(290)

Po mnenju Komisije se zato lahko šteje, da je pomoč za naložbe za Paks II, ki jo je Madžarska načrtovala za spodbujanje jedrske energije, usmerjena v doseganje cilja skupnega interesa s spodbujanjem novih naložb v jedrsko energijo.

(291)

Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe, v katerih je trdilo, da se naložbe Madžarske v jedrsko energijo na podlagi Pogodbe Euratom ne morejo šteti za cilj skupnega interesa.

(292)

Vendar Komisija meni, da so bile določbe Pogodbe Euratom izrecno potrjene z Lizbonsko pogodbo, zato se Pogodba Euratom ne more šteti za zastarelo pogodbo brez veljavnosti. Podpisnice Lizbonske pogodbe so menile, da morajo imeti določbe Pogodbe Euratom še naprej polni pravni učinek (131). V preambuli Pogodbe Euratom se priznava, da bi bilo treba ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije. Tako kot v prejšnjih sklepih (132) Komisija sklepa, da je spodbujanje jedrske energije ključni cilj Pogodbe Euratom in s tem tudi Unije. Kot je navedeno v preambuli Pogodbe Euratom, je Komisija institucija Evropske skupnosti za atomsko energijo in mora „ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotavljala povečano preskrbo z energijo“. To obveznost bi bilo treba upoštevati pri izvajanju diskrecijske pravice do odobritve državne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) in členom 108(2) PDEU.

(293)

Čeprav razvoj jedrske energije ni obvezen za države članice, nekatere od njih pa so se odločile, da ne bodo gradile in razvijale jedrskih elektrarn, se lahko zaradi nadzora nad državno pomočjo šteje, da je spodbujanje naložb v jedrsko energijo cilj skupnega interesa. Dejansko so številni cilji, ki so sprejemljivi in priznani na podlagi pravil o državni pomoči in v praksi, kot je regionalni razvoj, ustrezni samo za eno ali nekaj držav članic.

(294)

Komisija zato sklepa, da je ukrep, ki so ga načrtovali madžarski organi, usmerjen v cilj spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo, kot je določen v Pogodbi Euratom.

(295)

Madžarski organi so po sklepu o začetku postopka predložili posodobljene informacije iz študij operaterja prenosnega sistema električne energije, v katerih se upoštevata uvoz in razvoj povpraševanja. Po podatkih študije MAVIR iz uvodne izjave 50 bo madžarski trg do leta 2026 potreboval vsaj 5,3 GW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, do konca obdobja napovedi leta 2031 pa nekaj več kot 7 GW. Zato Komisija ugotavlja, da je ukrep za spodbujanje jedrske energije usmerjen v cilj skupnega interesa, določen v Pogodbi Euratom, in hkrati prispeva tudi k zanesljivi oskrbi z električno energijo.

5.3.4 NUJNOST POMOČI IN NEDELOVANJE TRGA

(296)

Komisija v sklepu o začetku postopka priznava, da so za jedrsko energijo značilni zelo visoki fiksni nepovratni stroški in zelo dolga obdobja, v katerih je treba take stroške amortizirati. To kaže, da so vlagatelji, ki proučujejo možnost vstopa v sektor proizvodnje jedrske energije, izpostavljeni precejšnjim stopnjam finančnega tveganja.

(297)

Komisija je zaprosila za informacije v zvezi z morebitnimi novimi naložbami v jedrsko energijo (brez državne podpore), časovnicami (zaradi posebnosti madžarskega trga z električno energijo), njihovim predvidenim razvojem ter zadevnim modeliranjem trga, da bi presodila, ali obstaja nedelovanje trga, ki bi lahko vplivalo na nove naložbe v projekte jedrske energije na Madžarskem, in kakšni naj bi bili navedeni projekti.

(298)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 129 sklepa o začetku postopka, mora Komisija za presojo, ali je državna pomoč potrebna, ugotoviti, ali je ukrep usmerjen v stanje, v katerem se lahko z njim zagotovi bistveno izboljšanje, ki ga trg ne more zagotoviti sam, na primer z odpravo ustrezno opredeljenega nedelovanja trga.

(299)

Obstoj nedelovanja trga je del presoje, ali je državna pomoč potrebna za doseganje zadevnega cilja skupnega interesa. V zadevnem primeru si Madžarska prizadeva izpolniti cilj spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo, kot je določen v Pogodbi Euratom, da bi zapolnila vrzel v skupni nacionalni inštalirani moči, s katero se bo kmalu spopadla. Zato mora Komisija presoditi, ali je državna pomoč potrebna za doseganje cilja spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo.

(300)

V zvezi s tem Komisija opozarja na pripombe zainteresiranih strani glede vprašanja, ali bi morala Komisija presoditi, ali je za naložbe v proizvodnjo energije na splošno značilno nedelovanje trga. Nekatere zainteresirane strani trdijo, da nedelovanje za take naložbe ne obstaja in da so sedanje nizke veleprodajne cene električne energije zgolj posledica običajnega delovanja trga. Druge trdijo, da bi morala Komisija opredeliti zadevni trg, v zvezi s katerim se presoja obstoj nedelovanja trga, kot je liberalizirani notranji trg z električno energijo. Tudi če bi nedelovanje trga na zadevnem trgu obstajalo, jedrska elektrarna ne bi bila najboljši način za reševanje tega stanja.

(301)

Vendar Komisija pri svoji presoji nujnosti pomoči proučuje, ali bi bilo mogoče cilj skupnega interesa doseči brez posredovanja države oziroma ali nedelovanje trga to preprečuje. Za presojo nujnosti pomoči mora najprej opredeliti zadevni trg. Da bi ugotovila, ali obstaja nedelovanje trga, mora najprej ugotoviti, kakšen cilj skupnega interesa poskuša država članica doseči. Cilj skupnega interesa pri tem ukrepu se ne nanaša na splošno na notranji trg z električno energijo ali naložbe v proizvodnjo električne energije, ampak na spodbujanje novih naložb v jedrsko energijo, kot je določeno v Pogodbi Euratom, pri čemer so te naložbe nedvomno del trga z električno energijo in bodo prispevale k zapolnjevanju prihodnje vrzeli v skupni inštalirani moči Madžarske. Poleg tega mora Komisija proučiti, ali svobodno medsebojno delovanje ponudbe in povpraševanja na trgu z električno energijo na splošno zagotavlja možnost, da se cilj razvoja jedrske energije izpolni brez posredovanja države. V zvezi s tem ni treba opredeliti posebnega trga.

(302)

Zato je Komisija presodila, ali obstaja nedelovanje trga v zvezi s ciljem spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo na Madžarskem in ali je to splošna značilnost madžarskega trga ali posebna značilnost, povezana samo z jedrsko energijo.

(303)

Komisija je v oddelku 5.1.1.4 tega sklepa sklenila, da projekt ne bi bil dovolj donosen, da bi se pokrili stroški zasebnega vlagatelja, ki bi lahko pridobil finančna sredstva samo po tržnih cenah, saj je predvidena interna stopnja donosnosti naložbe nižja od tržne referenčne vrednosti WACC za projekt, razumen zasebni vlagatelj pa pod takimi pogoji ne bi vlagal brez dodatne državne podpore.

(304)

Madžarska ob upoštevanju naložb v jedrsko energijo priznava, da so za to tehnologijo značilni zelo visoki stroški naložbe v začetnem obdobju in zelo dolga obdobja do plačila vlagateljem.

(305)

Sklep o začetku postopka je že vseboval opis madžarskega trga z električno energijo in razlogovanje za odločitev Madžarske o izvedbi projekta za novo jedrsko elektrarno, zlasti oceno, da bodo obstoječe elektrarne kmalu umaknjene. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14 sklepa o začetku postopka, je študija izvedljivosti, ki jo je pripravila MVM Group za proučitev izvedbe in financiranja nove jedrske elektrarne, temeljila na predpostavki, da bo Madžarska do leta 2025 zaradi zaustavitve zastarelih elektrarn predvidoma izgubila 6 000 MW od 8 000–9 000 MW bruto inštalirane moči.

(306)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 15 in 45 sklepa o začetku postopka, se bo Madžarska po napovedih operaterja prenosnega sistema električne energije MAVIR v prihodnje spopadla z veliko vrzeljo v skupni inštalirani moči (133). Glede na najnovejše razpoložljive informacije iz uvodne izjave 50 tega sklepa bo po novih ocenah potreba po skupni zmogljivosti do leta 2031 znašala več kot 7 GW. Po navedbah madžarskih organov bo zaradi tega sedanja lokalna proizvodnja električne energije vse manj ustrezala naraščajočemu povpraševanju po energiji, brez novih naložb v objekte za proizvodnjo električne energije pa se bo Madžarska prav gotovo spoprijemala z vrzeljo med povpraševanjem po električni energiji in njeno ponudbo, vse večjo odvisnostjo od uvoza električne energije in naraščajočimi cenami za končne odjemalce. Projekt Paks II z močjo 2,4 GW bo prispeval k izpolnitvi te potrebe.

(307)

Madžarski organi so opozorili še na ugotovitev MAVIR, da se na Madžarskem kljub veliki vrzeli v zmogljivosti, ki je bila opredeljena, gradi razmeroma malo novih zmogljivosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46 sklepa o začetku postopka in prikazano v preglednici 2 uvodne izjave 51 tega sklepa. Komisija zato dvomi, da je morebitno nedelovanje trga, ki velja za nove naložbe v jedrsko energijo na Madžarskem, značilno samo za tovrstne naložbe.

(308)

Komisija ugotavlja, da so v Evropi za nove naložbe v jedrsko energijo značilne negotovosti in da se lahko v nekaterih primerih načrtujejo ukrepi državne podpore. Proučila je informacije, ki jih je Madžarska predložila v zvezi z novimi projekti jedrskih elektrarn na Finskem, v Franciji in na Slovaškem, za katere naj bi se zagotovilo tržno financiranje. Madžarska trdi, da bi se s tržnim financiranjem navedenih projektov izključil obstoj nedelovanja trga za projekte na področju jedrske energije (vsaj za nekatere države članice). Vendar Komisija opozarja, da so bile na Slovaškem, v Franciji in v primeru elektrarne Olkiluoto 3 na Finskem odločitve o naložbi za projekte sprejete pred gospodarsko krizo leta 2008 in pred nesrečo v Fukušimi, ta dva dogodka pa sta morda znatno vplivala na parametre za naložbe. Poleg tega naložbe na Finskem temeljijo na poslovnem modelu Mankala (134), po katerem finski vlagatelji pridobijo vso proizvedeno električno energijo po neto ceni. Model Mankala zagotavlja možnost, da se tveganja porazdelijo med številne delničarje, ki so del naložbene zadruge, namesto da bi en ali nekaj glavnih delničarjev prevzelo celotno tveganje pri projektu izgradnje jedrske elektrarne.

(309)

Madžarska je trdila, da bi bilo treba Paks II primerjati s projektom Hanhikivi-1 na Finskem, ki ga izvaja Fennovoima. Komisija ugotavlja, da se pri projektu Hanhikivi-1 uporablja poslovni model Mankala, poleg tega pa je izvajalec gradnje elektrarne družba Rosatom, ki je lastnik 34-odstotnega deleža. Komisija ni v položaju, da bi primerjala ta projekta, za katera se zdi, da imata vsaj v smislu delničarstva različna profila tveganja. Madžarska bi kot vlagatelj sama prevzela tveganje projekta Paks II, medtem ko bi se po modelu Mankala breme porazdelilo med vlagatelje. Poleg tega lahko izvajalec gradnje elektrarne kot neposredni delničar pri projektu Hanhikivi-1 ravna drugače kot pri projektu Paks II, pri katerem ni vlagatelj ali delničar, njegovo odgovornost pa določa samo pogodba EPC.

(310)

Zato se zdi, da projekti na področju jedrske energije, pri katerih se gradbena dela že izvajajo, ne pomenijo ustreznega referenčnega merila za presojo obstoja nedelovanja trga pri novih naložbah v jedrsko energijo.

(311)

Madžarska je predložila tudi informacije o načrtih za razvoj novih jedrskih elektrarn v drugih državah članicah: Litvi, Romuniji, Bolgariji in na Češkem. Vendar se zdi, da so pri navedenih načrtih prisotne negotovosti ali da pogajanja v zvezi s potrebnimi ukrepi podpore in strukturo financiranja še potekajo (135) ali da je predvidena uporaba pogodb na razliko za pokritje cenovnega tveganja (136). Glede na to, da se za navedene načrte zdi, da še niso bili uresničeni, se zdi tudi, da ne pomenijo veljavnega kazalnika za presojo obstoja nedelovanja trga.

(312)

V študiji (137) v zvezi z oceno vpliva instrumenta Euratoma za posojila, ki jo je za Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pripravila svetovalna družba ICF Consulting Services (v nadaljnjem besedilu: študija ICF), je bilo ugotovljeno, da imajo projekti na področju jedrske energije nekatere edinstvene značilnosti, zaradi katerih je lahko njihovo financiranje posebno težavno. Te značilnosti so: visoki stroški kapitala in tehnična zapletenost jedrskih reaktorjev, ki povzročajo razmeroma velika tveganja pri izdaji dovoljenja, izgradnji in obratovanju; dolga obdobja vračil; pogosto sporni projekti na področju jedrske energije, zaradi katerih se pojavijo dodatna politična tveganja, tveganja za javnost in regulativna tveganja; potreba po jasnih pristopih in finančnih shemah za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo. V študiji ICF je navedeno, da se razvijalci jedrskih elektrarn poleg običajnih izzivov, povezanih s financiranjem, srečujejo tudi z okrepljenim nadzorom in zadržanostjo morebitnih financerjev zaradi sedanjih tržnih razmer, tj. učinkov svetovne finančne krize iz leta 2008, nesreče v Fukušimi, težav euroobmočja in okvira Basel III, ki še vedno trajajo. Zaradi izzivov pri financiranju je vprašanje projektnega tveganja znova v ospredju (138). V študiji ICF je bilo na podlagi mnenj sodelujočih deležnikov ugotovljeno, da pomanjkanje finančnih sredstev zasebnega sektorja ni tako pomemben razlog za izzive pri financiranju kot dejstvo, da so tveganja, povezana s takimi naložbami, prevelika v primerjavi z drugimi možnostmi za naložbe (in sicer v infrastrukturo za konvencionalne in obnovljive vire energije). Sklepna ugotovitev študije ICF je, da zaradi navedenega financiranje jedrske tehnologije ni privlačno, zato obstaja vrzel med obsegom potrebnih naložb in tem, kar je trg pripravljen zagotoviti.

(313)

Finančna tveganja, povezana z novim razvojem na področju jedrske energije, so tveganje pri razvoju in pripravi projekta, tveganje pri izgradnji, tržno tveganje in tveganje za prihodke, politično tveganje in regulativno tveganje. V študiji ICF je ugotovljeno, da se v primerjavi z drugimi vrstami proizvodnje električne energije tveganja, značilna za jedrsko energijo, nanašajo na varnostne standarde, potrebne za jedrsko energijo, kar pomeni višje stroške izgradnje in obratovanja kot pri drugih energetskih tehnologijah, ter povprečno življenjsko dobo jedrskih elektrarn, ki je precej daljša od primerljivih infrastrukturnih naložb, kar povzroča povezana finančna tveganja. Ta ugotovitev je v skladu z ugotovitvami Komisije pri oceni državne pomoči za jedrsko elektrarno Hinkley Point C (139).

(314)

Po mnenju deležnikov, ki so sodelovali v študiji, so tržna tveganja glavna ovira za naložbe v jedrsko energijo. V zvezi z njimi je v študiji ICF navedeno, da v nasprotju s konvencionalnimi viri energije, ki se lahko uporabljajo in ustvarjajo prihodke v treh letih, pri jedrskih elektrarnah traja dlje, da se izgradijo ter začnejo obratovati in ustvarjati prihodke. Daljša življenjska doba elektrarne pomeni tudi, da se prihodki ustvarijo dolgoročno, namesto kratko- ali srednjeročno, kot v primeru naložb v konvencionalne vire energije. Ker je težko točno napovedati cene energije v dolgem obdobju, se vlagatelji zanašajo na napovedi prihodnjih cen fosilnih goriv, delež obnovljivih virov energije v sektorju, dostop obnovljivih virov energije do pogojev v omrežju in prihodnje cene ogljika (140). Medtem ko cene fosilnih goriv določa trg in so po naravi negotove, ceno ogljika v določeni meri določa politika. V študiji ICF je ugotovljeno, da obstaja negotovost glede tega, ali bo cena ogljika v prihodnje dovolj visoka za zagotovitev konkurenčnosti tehnologije, ki ni povezana s fosilnimi gorivi, vključno z jedrsko energijo.

(315)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da na splošno dolgoročno obstaja velika negotovost glede cen električne energije, saj bodo nanje vplivale prihodnje cene na predhodnih trgih za plin, premog in nafto ter prihodnje politike v zvezi z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo in trgovanjem z emisijami, ki jih je zelo težko napovedati. Navedeno sklepno ugotovitev podpira tudi stanje podobnih projektov v Uniji, pri katerih je bila negotovost v zvezi s tokom prihodkov in zagotavljanjem proizvodnje električne energije ključna pri sprejemanju odločitev o naložbah. Sedanji trend zniževanja cen električne energije v Evropi in večja potreba trgov z električno energijo po prilagodljivi proizvodnji električne energije dodatno povečujeta negotovost v zvezi s prihodnjim tokom prihodkov jedrske elektrarne, saj je njena proizvodnja električne energije za osnovno obremenitev neprilagodljiva.

(316)

V študiji ICF je opredeljen še dodaten element tržnega tveganja, ki zajema kreditno sposobnost razvijalca/družbe, pristojne za projekt, in države članice, ki finančno podpira projekt. Kreditna sposobnost vpliva na stroške financiranja, ki so lahko posledično previsoki za zasebne naložbe.

(317)

V študiji ICF je bilo ugotovljeno tudi, da so jedrske elektrarne zaradi dolgotrajne naložbe in prvotne zasnove izpostavljene tveganjem, povezanim s spremembami javne in politične podpore, kar pa vpliva na poslovno in finančno rentabilnost projektov na področju jedrske energije. Zato vlagatelji zahtevajo zagotovilo, da bo po koncu gradnje energetska pogodba ali ocenjena doba obratovanja elektrarne izpolnjena oziroma dosežena. Pomisleki vlagateljev so povezani tudi z regulativnimi standardi, ki se lahko v življenjski dobi jedrske elektrarne spremenijo in zaradi katerih so lahko potrebne dodatne kapitalske naložbe ali se zvišajo stroški obratovanja. Vlagatelji niso naklonjeni financiranju takih projektov, če se ne pripravijo ustrezni načrti izrednih ukrepov za izboljšanje varnosti. To je pomembno zlasti, ko jedrska elektrarna doseže konec svoje običajne življenjske dobe in jo je treba podaljšati, pri čemer je potrebno novo dovoljenje, za katero je treba izpolniti dodatne pogoje (141). Deležniki, ki so sodelovali v študiji, so navedli, da sta politično in regulativno tveganje tretja najpomembnejša ovira za naložbe v jedrske elektrarne.

(318)

V študiji je navedeno, da lahko liberalizacija trga negativno vpliva na raven naložb v jedrsko energijo v primerjavi z drugimi energetskimi tehnologijami zaradi potrebe po večjih naložbah. Pomemben je tudi regulativni okvir v posamezni državi članici, saj vpliva na sposobnost ponudnika komunalnih storitev, da ustvarja dobiček, s tem pa na vrednost družbe in njeno sposobnost, da financira razvoj jedrske energije z lastnimi sredstvi ali dolgoročnimi posojili finančnih institucij. Financiranje novih naložb v jedrsko energijo ovirajo tudi najnovejša pravila odbora za okvir Basel III o kapitalskih trgih, v skladu s katerimi morajo banke razpolagati z večjim kapitalom, da podprejo dolgoročna posojila, kot so posojila za razvoj jedrskih elektrarn (142).

(319)

Navedene ugotovitve so v skladu z dokumenti, ki so jih predložili madžarski organi, ki trdijo, da za zasebne družbe in državne proračune velja omejitev v zvezi s finančno izpostavljenostjo, ki jo lahko prevzamejo pri posameznih projektih z velikimi potrebami po financiranju, dolgimi obdobji izgradnje in tveganji, povezanimi z izvedbo in začetkom obratovanja, če ukrepov za zaščito pred predolgim trajanjem izgradnje ali prekoračitvijo proračuna pri gradnji ni. Naftni in plinski sektor sta pri naložbah uspešnejša od komunalnih podjetij, zlasti zaradi nedavnega znižanja njihove vrednosti. Komunalna podjetja pri morebitnih naložbah praviloma vlagajo skupaj s primerljivimi družbami, da se tveganja porazdelijo.

(320)

Modeliranje, ki je bilo opravljeno za študijo ICF, kaže, da naložbe v jedrske elektrarne ne bodo konkurenčne do leta 2030, po letu 2040 pa se bo nekonkurenčnost precej zmanjšala. Vendar bodo v najslabšem primeru neugodnega gospodarskega okolja nove naložbe skoraj ničelne v celotnem obdobju (143). V študiji ICF je bilo ugotovljeno tudi, da bo trg zagotovil večjo konkurenčnost po letu 2030, saj se bodo cene ogljika in energije še naprej zviševale po letu 2030. V tej študiji je bilo uporabljeno modeliranje občutljivosti, da bi se ocenil razvoj cene ogljika in njen vpliv na naložbe v jedrske elektrarne. Ugotovljeno je bilo, da jedrska energija v obdobju 2020–2025 ne bi bila dobičkonosna po nobenem scenariju cene ogljika.

(321)

Poleg tega javne informacije bonitetnih agencij (144) kažejo, da izgradnja novih jedrskih elektrarn na splošno negativno vpliva na kreditno sposobnost komunalnih podjetij, izstop iz jedrskega sektorja pa dokazano pozitivno vpliva na njihovo kreditno sposobnost.

(322)

Modeliranje in ugotovitve študije ICF v celoti veljajo za stanje trga na Madžarskem, ki se bo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 305 in 306, predvidoma spoprijemal z veliko vrzeljo v prihodnji skupni inštalirani moči na Madžarskem. Komisija ob upoštevanju elementov iz oddelka 5.3.4 ugotavlja, da obstaja nedelovanje trga financiranja, ki vpliva na nove naložbe v jedrsko energijo, kar pa velja tudi za nove naložbe v jedrsko energijo na Madžarskem.

(323)

Seveda bi bilo mogoče trditi, da v tem sklepu glavna tveganja, povezana z razvojem, pripravo projekta in izgradnjo vsaj v nekoliko zmanjšuje pogodba EPC na ključ. Vendar se z njo ne zmanjšata tržno tveganje in tveganje za prihodke, niti se ne zmanjšajo politična in regulativna tveganja v zvezi s projektom Paks II. Zato se zdi, da je ukrep potreben za doseganje cilja spodbujanja novih naložb v jedrsko energijo na Madžarskem.

5.3.5 USTREZNI INSTRUMENT

(324)

Komisija mora pri svoji oceni presoditi, ali je predlagani ukrep ustrezen instrument politike za obravnavo cilja spodbujanja jedrske energije, ki je v skupnem interesu.

(325)

Ukrep ima obliko naložbe, ki jo je Madžarska odobrila Paks II za razvoj projekta. Madžarska je potrdila, da ne bi načrtovala odobritve podpore za obratovanje za Paks II med njenim obratovanjem in da bi se z državno pomočjo pokrili samo stroški naložbe za končanje projekta.

(326)

Madžarska po sklepu o začetku postopka ni predložila informacij o morebitnih drugih instrumentih, s katerimi bi se lahko spodbudile nove naložbe v jedrsko energijo.

(327)

Po mnenju Komisije se z drugimi instrumenti politike in shemami, kot so preferenčna posojila ali znižanja davkov, ne bi dosegli isti rezultati zaradi posebnosti projekta ter obsega potrebnih finančnih in drugih virov, pa tudi zaradi opredeljenega morebitnega nedelovanja trga.

(328)

Zato Komisija meni, da bi ukrep pomenil ustrezen instrument za izgradnjo obeh novih reaktorjev Paks II.

5.3.6 SPODBUJEVALNI UČINEK

(329)

Ukrep ima spodbujevalni učinek, če spremeni ravnanje zadevnega podjetja, tako da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi izvajalo brez njega oziroma bi jo izvajalo omejeno ali kako drugače.

(330)

Komisija ugotavlja, da je Paks II družba, ki jo je država ustanovila izključno za razvoj in upravljanje enot 5 in 6 jedrske elektrarne. Kot je opisano v uvodnih izjavah 12, 26 in 27 zgoraj, se je Madžarska odločila, da bo Paks II zagotovila finančni prispevek za izpolnitev tega cilja.

(331)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da se projekt ne bi izvedel, saj potrebni finančni in drugi viri ne bi bili niti na voljo niti dostopni upravičencu, ki ne opravlja druge dejavnosti za ustvarjanje prihodkov, njegovo kapitalsko strukturo pa v celoti zagotavlja in določa država. To je bilo potrjeno pri formalni preiskavi, pri kateri je Komisija ugotovila, da projekt brez podpore države ne bi bil dovolj donosen (glej analizo v oddelku 5.1.1 tega sklepa).

(332)

Zato se z državno pomočjo spodbuja doseganje cilja skupnega interesa na podlagi razvoja jedrske elektrarne.

5.3.7 SORAZMERNOST

(333)

Komisija mora pri presoji sorazmernosti ukrepa preveriti, ali je omejen na najnižjo raven, potrebno za uspešno izvedbo projekta za izpolnitev zadanega skupnega cilja.

(334)

V zadevnem primeru bi upravičenec prejel finančni prispevek za izgradnjo proizvodnih sredstev, ne da bi prevzel kakršno koli tveganje, povezano s stroški refinanciranja, ki bi jih imeli drugi udeleženci na trgu.

(335)

V različnih opažanjih, ki jih je prejela Komisija, se trdi, da ni mogoče ugotoviti, ali bo ukrep za kritje skupnih stroškov omejen na najnižjo raven, potrebno za izvedbo projekta, saj bo ta izveden brez javnega razpisa.

(336)

Komisija ugotavlja, da v skladu s pravili o državni pomoči javni razpis ni potrebe za oceno stroškov in prihodkov. Javni razpis je zgolj eden od več sredstev za izvedbo ocene. Zato dejstvo, da Madžarska ni izbrala Paks II kot upravičenca do ukrepa na podlagi razpisnega postopka, samo po sebi ne pomeni čezmernega nadomestila.

(337)

Kar zadeva trditve, da madžarski organi niso proučili najmanjše podpore za zagotovitev izvedljivosti projekta in so se odločili, da bodo v celoti financirali projekt, Komisija dejansko meni, da je treba zaradi obstoja nedelovanja trga celotno financiranje za izgradnjo dveh novih reaktorjev Paks II obravnavati kot državno pomoč, kot je potrjeno v oddelku 5.1 tega sklepa.

(338)

Kar zadeva morebitno čezmerno nadomestilo za upravičenca zaradi ukrepa, Komisija opozarja na svojo ekonomsko analizo iz oddelka 5.1, v kateri je sklenila, da projekt sam po sebi ne bi bil dobičkonosen, saj predvidena interna stopnja donosnosti ne bi presegala tržnih WACC, ker ustvarjeni prihodki predvidoma ne bi zadostovali za kritje začetnih in poznejših stroškov projekta, niti po razmeroma optimističnih scenarijih. Ocenila je interno stopnjo donosnosti na podlagi napovedi tržnih cen in drugih parametrov, ki se štejejo za skladne s trgom. Komisija je torej pri določitvi te vrzeli med stroški kapitala in donosom v celoti upoštevala prispevek k rentabilnosti projekta, ki naj bi se zagotovil s poslovnimi prihodki (prodajo električne energije). Dejansko so se pričakovani stroški projekta primerjali s pričakovanim donosom, dodatnih državnih sredstev pa Madžarska ni načrtovala.

(339)

Ker so stroški kapitala za projekt višji od pričakovanega donosa, Komisija meni, da je celotna državna pomoč, ki jo je dodelila Madžarska, potrebna in sorazmerna z izvedbo projekta ter da čezmernega nadomestila v zvezi s tem ni. Kot je Madžarska potrdila, dodatna podpora za fazo obratovanja ne bo zagotovljena.

(340)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 96 in 97, se je Madžarska v zvezi s tem zavezala, da bo Paks II državna sredstva uporabila samo za projekt, morebitni ustvarjeni presežek pa bo vrnjen v državni proračun. Po mnenju Komisije se s to zavezo izključi možnost, da bi se državna sredstva uporabila za ustvarjanje dodatnega dobička Paks II, ki bi presegal to, kar je potrebno za zagotovitev ekonomske sposobnosti upravičenca, z njo pa se zagotovi tudi, da je pomoč omejena na najnižjo raven.

(341)

V drugih opažanjih je poudarjeno, da državna pomoč ne bi bila omejena samo na izvedbo naložbe, ampak bi se dodelila tudi v fazi obratovanja, kar bi lahko vodilo v čezmerno nadomestilo Paks II. V zvezi s tem Komisija opozarja, da je Madžarska navedla, da razen zadevnega priglašenega ukrepa ne bi zagotovila dodatne državne podpore. Poleg tega opozarja, da bi bila v skladu z dodatnimi informacijami, ki jih je Madžarska predložila 28. julija 2016, morebitna nova podpora za Paks II vsekakor predmet odobritve državne pomoči.

(342)

Komisija je preverila, ali bi se lahko čezmerno nadomestilo pojavilo, če bi upravičenec do ukrepa med obratovanjem reaktorjev ustvaril večji donos od tistega, ki ga je Komisija ocenila pri izračunih interne stopnje donosnosti (oddelek 5.1). Proučila je zlasti, kaj bi se zgodilo, če bi lahko Paks II znova vložila morebiten dobiček, ki se ne izplača državi v obliki dividend, v razvoj ali nakup dodatnih proizvodnih sredstev ter s tem okrepila svoj položaj na trgu. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da v skladu z dodatnimi informacijami, ki jih je Madžarska poslala 28. julija 2016 [glej uvodno izjavo 96], upravičenec ne more znova vlagati niti v širitev lastne zmogljivosti ali življenjske dobe Paks II niti v postavitev dodatnih proizvodnih zmogljivosti, ki niso zmogljivosti reaktorjev 5 in 6, tj. tiste, ki so predmet tega sklepa.

(343)

Komisija ob upoštevanju elementov iz oddelka 5.3.7 in zlasti dodatnih informacij iz uvodnih izjav 96 in 97 meni, da bi moral upravičenec državi povrniti nadomestilo za zagotovitev razpoložljivosti elektrarne in ne bi smel obdržati dodatnega dobička, ki presega to, kar je potrebno za zagotovitev njegovega poslovanja in ekonomske uspešnosti. Zato je ukrep sorazmeren.

5.3.8 MOREBITNA IZKRIVLJANJE KONKURENCE IN VPLIV NA TRGOVINO TER SPLOŠNO URAVNOTEŽENJE

(344)

Da je pomoč združljiva z notranjim trgom, morajo biti negativni učinki ukrepa v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni in manjši od pozitivnih učinkov v smislu prispevka k cilju skupnega interesa. Zlasti je treba po opredelitvi cilja ukrepa čim bolj zmanjšati njegove morebitne negativne učinke na konkurenco in trgovino.

(345)

Komisija je v sklepu o začetku postopka opredelila tri možnosti izkrivljanja konkurence. Prvič, povečanje morebitne koncentracije na trgu zaradi prihodnje združitve lastništva in upravljanja obstoječe Paks NPP in Paks II. Drugič, Komisija dvomi, da bi lahko nove zmogljivosti za pokrivanje osnovne obremenitve, za katere je značilen visok faktor obremenitve, pomenile oviro za vstop novih subjektov na trg ter nadomestile določeno količino obstoječe in dražje proizvodne zmogljivosti, ki je nižje na krivulji razvrščanja po pomembnosti. V zvezi s tem je Komisija proučila naslednje parametre: (i) morebitne učinke ukrepa na madžarskem trgu; (ii) morebitne čezmejne učinke ukrepa ter (iii) morebitne učinke hkratnega obratovanja Paks NPP in Paks II. Nazadnje, Komisija je domnevala, da bi lahko obratovanje Paks II z omejitvijo števila ponudb za oskrbo, ki so na voljo na trgu, povzročila določeno likvidnostno tveganje veleprodajnega trga, kar pomeni možnost izkrivljanja.

5.3.8.1 Povečanje morebitne koncentracije na trgu

(346)

Po dvomih v zvezi z morebitno koncentracijo na trgu, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, so nekatere zainteresirane strani prav tako opozorile na morebitno združitev Paks II in upravljavca štirih enot v Paks NPP, ki trenutno obratujejo. MVM Group, Paks II in Madžarska so to zanikale.

(347)

Komisija ugotavlja, da je za madžarski trg proizvodnje električne energije značilna razmeroma visoka koncentracija na trgu, pri čemer obstoječa jedrska elektrarna Paks NPP (MVM Group) obsega približno 50 % domače proizvodnje. Take koncentracije na trgu bi lahko škodile učinkoviti konkurenci na trgu, saj bi lahko ovirale vstop novih subjektov na trg in povzročile likvidnostno tveganje z omejitvijo števila razpoložljivih ponudb za oskrbo.

(348)

Nova jedrska reaktorja Paks II bosta predvidoma pripravljena za obratovanje, preden bodo obstoječi štirje jedrski reaktorji postopoma umaknjeni. Komisija je v sklepu o začetku postopka opozorila, da bi to lahko imelo izkrivljajoči učinek na madžarski trg, če upravljavca Paks NPP in Paks II ne bosta popolnoma ločena in ju ne bo mogoče obravnavati kot neodvisna in nepovezana.

(349)

Komisija sprejema trditev, da je Paks II zdaj pravno neodvisna od MVM Group. Vendar je zaskrbljena zaradi možnosti, da taka pravna ločitev ne bo zadostovala ali da se ne bo ohranila brez dodatnih jamstev v zvezi s tem. Zaskrbljena pa je tudi zaradi morebitnih prihodnjih povezav med Paks II in družbami pod državnim nadzorom, ki opravljajo dejavnosti na področju energije in bi lahko okrepile svoj vpliv na madžarski trg za energijo.

(350)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je cilj ukrepa Madžarske v obdobju 2025–2037 postopoma nadomestiti obstoječe jedrske zmogljivosti Paks NPP. Dejansko se pričakuje, da bodo vsi štirje reaktorji, ki se zdaj uporabljajo, v določenem obdobju obratovali hkrati z reaktorji Paks II, vendar bo to obdobje omejeno na obdobje 2026–2032, z umikom vseh jedrskih zmogljivosti MVM Group do leta 2037 pa se bo njen tržni delež precej zmanjšal.

(351)

Drugič, Komisija opozarja [glej uvodno izjavo 102], da sta po trditvah Madžarske MVM Group in Paks II neodvisni in nepovezani na podlagi naslednjega:

(a)	za njuno upravljanje sta pristojna različna oddelka vlade (z MVM Group upravlja ministrstvo za nacionalni razvoj prek družbe Hungarian National Asset Management Inc., Paks II pa upravlja urad predsednika vlade);

(b)	družbi nimata skupnih vodstvenih položajev v svojih upravnih odborih;

(c)	na voljo so zaščitni ukrepi za preprečitev izmenjave poslovno občutljivih in zaupnih informacij med družbama ter

(d)	družbi imata ločena in posebna pooblastila za odločanje.

(352)

To je ponovila tudi MVM Group, ki je poudarila, da sta MVM Group in Paks II dve ločeni družbi za proizvodnjo električne energije tako kot vsi ostali konkurenti, zato ni razloga za domnevo, da se njune dejavnosti usklajujejo ali da se bosta družbi združili. MVM Group trdi še, da njena strategija vključuje morebitne naložbe, ki bodo morda v prihodnje konkurirale Paks II.

(353)

Tretjič, Komisija opozarja na dodatne informacije, ki jih je predložila Madžarska in so navedene v uvodni izjavi 117 ter po katerih bodo Paks II, njene naslednice in povezana podjetja pravno in strukturno popolnoma ločene v smislu odstavkov 52 in 53 obvestila o pravni pristojnosti v zvezi z združitvami, njihovo vodenje, upravljanje in obratovanje pa bo neodvisno od MVM Group, njenih podjetij, naslednic in povezanih podjetij ter drugih družb s področja proizvodnje, veleprodaje ali maloprodaje energije, ki so pod državnim nadzorom, ter nepovezano z njimi.

(354)

Komisija meni, da se s temi dodatnimi informacijami odpravijo vsi njeni pomisleki v zvezi z morebitnimi prihodnjimi koncentracijami in povezavami med uveljavljenimi energetskimi subjekti na madžarskem trgu z električno energijo. Možnosti, da bi bila Paks II zdaj povezana z MVM Group ali drugimi energetskimi družbami pod državnim nadzorom, ni, zato nima možnosti, da bi povečala svoj vpliv na trgu med obratovanjem štirih enot Paks NPP, ki zdaj obratujejo, ali pozneje.

5.3.8.2 Ovire za vstop novih subjektov na trg

(355)

Kar zadeva dvome Komisije glede tega, ali bi lahko nove zmogljivosti ovirale vstop novih subjektov na trg, je bilo v nekaterih opažanjih poudarjeno, da se jedrske elektrarne uporabljajo za pokrivanje visoke zmogljivosti za pokrivanje osnovne obremenitve, ta pa ima prednost, ko se pošilja v omrežje, zaradi nizkih stroškov obratovanja pa so tudi v boljšem položaju na strani ponudbe na trgu.

(356)

Komisija je analizirala vpliv ukrepa na druge subjekte na madžarskem in sosednjih trgih v smislu konkurence. Zlasti je proučila obdobje hkratnega obratovanja štirih enot Paks NPP, ki obratujejo zdaj, in Paks II, tj. predvideno obdobje 2026–2032.

(a) Morebitni učinki ukrepa na madžarskem trgu

(357)

Komisija opozarja, da naj bi se z enotama 5 in 6 Paks II nadomestila izguba moči po postopnem umiku enot 1–4 Paks NPP do konca leta 2032, 2034, 2036 oziroma 2037, v zvezi s katerimi ni predvideno podaljšanje življenjske dobe [glej uvodno izjavo 10]. Novi enoti 5 in 6 bosta predvidoma začeli obratovati leta 2025 oziroma 2026. Ta razvoj jedrskih zmogljivosti je predviden tudi v študiji MAVIR iz leta 2016 [glej uvodno izjavo 20].

(358)

Komisija opozarja, da električna energija, ki jo zdaj proizvaja Paks NPP, obsega 36 % skupne porabe električne energije na Madžarskem, ta delež pa se bo zmanjšal ob pričakovani rasti povpraševanja, navedeni v uvodni izjavi 50, pri čemer bo proizvodnja Paks II predvidoma podobna proizvodnji Paks NPP, ko bo ta postopoma umaknjena.

(359)

Ob upoštevanju namena projekta Paks II, tj. nadomestitev zmogljivosti, Komisija navaja, da bo prihodnja vrzel v skupni nacionalni inštalirani moči, ki jo je napovedal operater prenosnega sistema električne energije in je opisana v uvodni izjavi 50, po letu 2037, ko bodo postopoma umaknjene vse štiri enote Paks NPP, znova na pretekli ravni [glej tudi sliko 7 v uvodni izjavi 108], torej Paks II z 2,4 GW moči ne bo zagotovila dolgoročnega zvišanja skupne ravni inštalirane jedrske moči na Madžarskem.

(360)

Komisija ugotavlja še, da je seznam naložb, ki se izvajajo, ali odobrenih novih naložb v naprave za proizvodnjo električne energije razmeroma kratek [glej preglednico 2 v uvodni izjavi 51]. Glede na te podatke meni, da bo Madžarska po postopnem umiku štirih enot, ki zdaj obratujejo v Paks NPP, še naprej neto uvoznica precejšnje količine električne energije.

(361)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, je Madžarska navedla, da bi po podatkih analize NERA v primeru odsotnosti priglašenega ukrepa 2,4 GW moči namesto Paks II zagotavljale plinske turbine z odprtim krožnim procesom in plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom. Tudi z obratovanjem Paks II bo na trgu dovolj prostora za nove plinske ali druge zmogljivosti. Študija NERA kaže, da bi bila Madžarska kljub nadomestitvi večine zmogljivosti elektrarne Paks II z novo plinsko zmogljivostjo na Madžarskem še naprej zelo odvisna od uvoza električne energije.

(362)

Kar zadeva uporabo morebitnih drugih tehnologij, Komisija opozarja na trditev Madžarske, da so sedanje in pretekle odločitve elektrarn na obnovljive vire o vstopu odvisne predvsem od programov državnih subvencij in ne od tržnih cen [glej uvodno izjavo 107(a)]. Komisija priznava, da je Madžarska v svoji nacionalni strategiji za energijo (145) vključila energijo iz obnovljivih virov energije v svojo mešanico virov energije v skladu s svežnjem ukrepov Unije za podnebne spremembe in obnovljivo energijo do leta 2020 (146), nacionalnimi ciljni za obnovljive vire energije, določenimi v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (147), in ključnimi cilji iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 (148). Komisija ugotavlja, da so spremenljivi stroški (149) tehnologij obnovljivih virov zaradi njihove neodvisnosti od goriva običajno nižji od spremenljivih stroškov jedrske tehnologije. Poleg tega glede na navedene evropske in nacionalne cilje ter obveznosti v zvezi z obnovljivimi viri Madžarska ni izvzeta iz uporabe podpornih mehanizmov za zagotovitev obratovanja novih elektrarn, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. Komisija ugotavlja, da del sheme Madžarske za obnovljive vire, imenovan METÁR, deluje že od januarja 2017 (150), v zvezi z drugimi deli sheme, ki se nanašajo na večje proizvajalce iz obnovljivih virov, pa je zdaj potrebna odobritev državne pomoči s strani Komisije.

(363)

Komisija opozarja, da bodo po podatkih študije MAVIR iz leta 2016 [glej uvodno izjavo 20] sedanje elektrarne na premog (lignit) med letoma 2025 in 2030 postopoma umaknjene [glej sliki 1 in 2 v uvodni izjavi 43], s tem pa bi se omogočil začetek obratovanja dodatnih naprav, zlasti ker bodo tudi tehnologije nestalnih virov iz uvodne izjave 362 zahtevale hkratno uporabo dopolnilnih in prilagodljivih zmogljivosti.

(364)

Ukrep Madžarske je načrtovan kot podpora za naložbe, po začetku obratovanja enot za proizvodnjo pa Paks II ne bo prejela dodatne podpore za obratovanje, zato bo izpostavljena tržnim tveganjem.

(365)

Cene električne energije določajo predvsem mejni stroški proizvajalcev, ki sodelujejo na določenem trgu. Tehnologije obnovljivih virov energije imajo nizke mejne stroške, saj jih lahko večina obratuje brez stroškov goriva. Tudi jedrska energija ima nizke stroške obratovanja, po tako imenovani razvrstitvi po pomembnosti pa sledi obnovljivim virom energije. Elektrarne na premog imajo zaradi stroškov goriva običajno višje mejne stroške kot jedrske elektrarne, vendar so stroški obratovanja elektrarne na premog zaradi nizkih cen dovoljenj za emisije ogljika običajno nižji kot pri elektrarni s plinsko turbino s kombiniranim krožnim procesom. To pomeni, da lahko tehnologije z višjimi stroški obratovanja zvišajo cene, zato se ne pričakuje, da bo prisotnost jedrske energije v mešanici virov energije sama po sebi zvišala ceno električne energije na Madžarskem, jedrska energija pa se bo prilagajala cenam, namesto da bi jih narekovala.

(b) Morebitni čezmejni učinki ukrepa

(366)

Madžarska in več zainteresiranih strani so navedle, da je trg z energijo, ki ga je treba oceniti, večji od ozemlja posamezne države, predvsem zaradi dobre stopnje povezave, ter da ukrep vključuje izkrivljanja konkurence, ki vplivajo vsaj na države članice blizu Madžarske.

(367)

Komisija ugotavlja, da je saldo uvoza in izvoza v okviru trgovine Madžarske z električno energijo negativen v odnosu do skoraj vseh sosednjih držav članic, kot je prikazano na sliki 5 v uvodni izjavi 49 tega sklepa. Ugotavlja tudi, da je Madžarska neto uvoznica, in kot je prikazano na sliki 1 v uvodni izjavi 43, je leta 2015 uvoz obsegal približno 30 % povpraševanja v državi oziroma približno 13 TWh. Komisija opozarja, da je bil obseg uvoza isti leta 2014, kot je bilo pojasnjeno na sliki 2 v uvodni izjavi 43 sklepa o začetku postopka.

(368)

Komisija meni, da je madžarski trg z električno energijo že zdaj zelo integriran v Evropski uniji, pri čemer zmogljivost povezovalnih daljnovodov znaša približno 75 % skupne domače inštalirane moči za proizvodnjo. Poleg tega se bodo zmogljivosti povezovalnih daljnovodov do leta 2030 precej povečale, kot je prikazano v preglednicah 4 in 5 v uvodni izjavi 105, s čimer bodo lahko trgovinski tokovi še naprej dosegali madžarsko cenovno območje.

(369)

Pojasnilo iz uvodne izjave 365 velja tudi za čezmejni okvir. Izgradnja Paks II bo v prihodnosti pritiskala na zniževanje cen na madžarskem trgu, saj so mejni stroški proizvodnje električne energije za Paks II razmeroma nizki v primerjavi z zmogljivostjo s plinsko turbino z zaprtim krožnim procesom in plinsko turbino s kombiniranim krožnim procesom, ki bi bila po navedbah NERA zgrajena v nasprotnem primeru. Vendar je študija NERA dokazala, da se bo Paks II še naprej prilagajala cenam, ki jih bodo na Madžarskem določale druge elektrarne in bodo še vedno visoke. Zato bo uvoz na Madžarsko še naprej dobičkonosen.

(370)

Komisija je upoštevala trditve Madžarske v zvezi z morebitnimi učinki Paks II v okviru širšega trga. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 112, ocena NERA v zvezi s sosednjimi trgi, ki so zdaj združeni z madžarskim (Madžarska, Slovaška in Romunija), kaže, da skupna tržna deleža MVM Group in Paks II na združenem trgu Madžarske, Slovaške in Romunije ne bi presegala 20 % [glej sliko 10 v uvodni izjavi 112].

(371)

Kar zadeva druge sosednje trge, bodo učinki nove elektrarne Paks II predvidoma manjši zaradi odsotnosti spajanja trgov z navedenimi cenovnimi območji in bolj omejenih (obstoječih in načrtovanih) zmogljivosti povezovalnih daljnovodov z navedenimi državami članicami (glej preglednici 3 in 4).

(372)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 in 99 ter uvodnih izjavah 241–244, se pri izgradnji jedrskih elektrarn iz različnih razlogov pogosto pojavijo zamude, zaradi katerih se podaljša čas izgradnje. Komisija priznava, da izvajanje projekta v primerjavi s prvotnim razporedom že zdaj traja bistveno dlje, […]. Poleg tega je iz preglednice 3 v uvodni izjavi 99 razvidno, da se JSC NIAEP s tehnologijo, ki jo ponuja, spopada s povprečno dveletnimi zamudami v Rusiji, ki je domači trg pogodbenega izvajalca, na katerem je zgradil večino svojih elektrarn. Te zamude so precej daljše pri projektih, ki se ne izvajajo v Rusiji (do sedem let v Indiji). Madžarska trdi, da bo Paks II predvidoma prva jedrska elektrarna s tehnologijo VVER III+ v EU, pri kateri bodo izpolnjene najvišje zahteve za jedrsko varnost, v zvezi z delom projekta, za katerega ne velja tehnična izjema, pa bo izvedeno javno naročilo v skladu z zahtevami EU za javno naročanje. Razumno je pričakovati, da to lahko povzroči dodatne zamude. Zato se po mnenju Komisije pričakuje, da bo obdobje hkratnega obratovanja vseh štirih enot Paks NPP in obeh enot Paks II, za katero se je prvotno predvidevalo, da bo trajalo šest let, bistveno krajše. Poleg tega se lahko šteje, da je določeno obdobje sovpadanja obratovanja obstoječih in novih enot, katerega trajanje bo zaradi zgoraj navedenih razlogov dejansko omejeno in bo sicer očitno vplivalo na domači trg, sorazmerno glede na cilje zanesljive oskrbe in potrebe po temeljiti pripravi razgradnje enot Paks NPP ob upoštevanju, da jedrske proizvodne zmogljivosti obsegajo več kot 50 % domače proizvodnje električne energije na Madžarskem.

(373)

Vsekakor Komisija opozarja na ugotovitve študije NERA [glej zlasti sliko 7 v uvodni izjavi 108], ki kažejo, da tudi med hkratnim obratovanjem Paks NPP in Paks II (v obdobju 2025–2037) nacionalne elektrarne same ne bodo ustrezale predvidoma vse večji nacionalni konični obremenitvi, saj bo skupna proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah in dodatnih zmogljivostih, ki delujejo na obnovljive vire energije in plin, še naprej manjša od napovedanega domačega povpraševanja (kot kaže črna črta na sliki 7). Po navedbah iz študije je razlog za to predvsem dejstvo, da se Madžarska zdaj srečuje s primanjkljajem pri oskrbi in mora uvažati precejšnje količine električne energije. NERA pojasnjuje, da se bo ta primanjkljaj predvidoma dodatno povečal med letoma 2015 in 2025, saj se bo povpraševanje po električni energiji na Madžarskem predvidoma precej povečalo do leta 2040, druga največja stalno obratujoča elektrarna na Madžarskem [elektrarna Mátra; glej sliki 1 in 2 v uvodni izjavi 43] pa bo predvidoma prenehala obratovati med letoma 2025 in 2030, kot je navedeno v študiji operaterja prenosnega sistema električne energije [glej uvodno izjavo 20].

(374)

Posledično bodo za sistem poleg navedenih jedrskih zmogljivosti ter zmogljivosti na obnovljive vire in plin potrebne dodatne domače ali uvozne zmogljivosti, da se bo izpolnilo domače povpraševanje, pa tudi za zagotovitev stabilnosti sistema v primeru predvidenih pomanjkanjih zmogljivosti. Dodatne zmogljivosti so potrebne tudi za vzpostavitev obvezne rezerve, ki jo določa ENTSO-E [glej uvodno izjavo 50].

(375)

Poleg tega Komisija opozarja na uvodno izjavo 105, v kateri je pojasnjeno, da se bo visoka stopnja povezave Madžarske s sosednjimi državami še zvišala zaradi novih povezovalnih daljnovodov, ki bodo začeli delovati med letoma 2016 in 2021 med Slovaško (2 × 400 kV in 1 × 400 kV) in Slovenijo (1 × 400 kV), tj. veliko pred začetkom obratovanja novih enot Paks II. Komisija meni, da se bo s temi novimi povezovalnimi daljnovodi, na katere se sklicuje Madžarska, verjetno izboljšala razpoložljivost čezmejnih trgovinskih tokov, zlasti tistih, povezanih z uvozom.

(376)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 369, je Komisija upoštevala tudi ugotovitve študije NERA, po katerih se bo jedrska tehnologija predvidoma še naprej prilagajal cenam, namesto da bi jih določala, tudi v obdobju hkratnega obratovanja Paks NPP in Paks II, ko bo verjetnost, da se cena določi na podlagi jedrske tehnologije, manj kot 5 % v vseh urah [glej sliko 11 v uvodni izjavi 113].

5.3.8.3 Likvidnostno tveganje veleprodajnega trga

(377)

Kot je razvidno iz oddelka 2.6, je večina poslov v madžarskem veleprodajnem sektorju za električno energijo izvedenih na podlagi dvostranskih pogodb o nakupu energije, madžarska borza električne energije (HUPX) pa še ni sprožila ustrezne stopnje likvidnosti. Komisija je prvotno imela dvome zaradi možnosti, da bodo po scenariju, v katerem sta prevladujoči dobavitelj (MVM Partner) in precejšnji delež nove proizvodne zmogljivosti (Paks II) v lasti istega subjekta (Madžarske), trgi postali manj likvidni, ker bodo lahko vključeni subjekti omejili število ponudb za oskrbo, ki so na voljo na trgu.

(378)

Komisija je menila še, da glede na način prodaje električne energije, proizvedene z novima reaktorjema, na trgu obstaja možnost velikega vpliva na likvidnost, pri čemer bi se lahko stroški konkurentov na podrejenem trgu zvišali zaradi omejitve njihovega konkurenčnega dostopa do pomembne surovine (izključitev pri surovinah). To bi se lahko zgodilo, če bi se električna energija, proizvedena v Paks II, prodajala predvsem na podlagi dolgoročnih pogodb in samo določenim dobaviteljem, s čimer bi se tržna moč Paks II na trgu proizvodnje premaknila na maloprodajni trg.

(379)

Z izključitvijo povezav med Paks II in državnimi udeleženci na maloprodajnem trgu, pojasnjeno v uvodni izjavi 353, so se odpravili nekateri pomisleki Komisije.

(380)

Komisija ugotavlja, da je Madžarska potrdila, da bo strategija Paks II za trgovanje s proizvedeno električno energijo temeljila na trgovanju pod običajnimi tržnimi pogoji, da bo usmerjena v optimizacijo dobička in da se bo izvajala v skladu s komercialnimi trgovinskimi ureditvami, sklenjenimi na podlagi ponudb, sprejetih prek pregledne platforme za trgovanje ali borze, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118.

(381)

Zlasti je Madžarska potrdila, da bo taka strategija za trgovanje (razen lastne porabe Paks II) vključevala naslednje:

(a)

Paks II bo prodala vsaj 30 % skupne proizvedene električne energije na trgu za dan vnaprej, trgu znotraj dneva in terminski borzi HUPX. Druge podobne borze električne energije se lahko uporabijo v skladu z dogovorom ali soglasjem služb Komisije, ki se izda ali zavrne v dveh tednih po predložitvi zahteve, ki jo predložijo madžarski organi;

(b)

Paks II bo preostanek skupne proizvedene električne energije prodala pod objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji prek dražb. Pogoje za take dražbe določi madžarski energetski regulator, podobno kot v skladu z zahtevami za dražbe, ki veljajo za MVM Partner. Madžarski energetski regulator bo tudi nadzoroval izvedbo teh dražb.

(382)

Komisija ugotavlja še, da bo Madžarska zagotovila, da so ponudbe enako razpoložljive vsem licenciranim ali registriranim trgovcem pod enakimi tržnimi pogoji na dražbeni platformi, ki jo bo upravljala Paks II, in da bo klirinški sistem navedene platforme za ponudbe preverljiv in pregleden. Končna uporaba kupljene električne energije ne bo omejena.

(383)

Zato je treba zagotoviti, da bo električna energija, proizvedena v Paks II, pregledno na voljo vsem subjektom na veleprodajnem trgu, ter preprečiti tveganje vzpostavitve monopola nad električno energijo, proizvedeno v Paks II, na podlagi dolgoročnih pogodb, ki bi povzročil tveganje za likvidnost trga.

(384)

Zato Komisija meni, da so ob trenutni zasnovi ukrepa morebitna likvidnostna tveganja za trg majhna.

5.3.8.4 Sklepna ugotovitev v zvezi z izkrivljanjem konkurence in splošnim uravnoteženjem

(385)

Komisija na podlagi temeljite presoje, predstavljene v oddelku 5.3 tega sklepa, priznava, da je ukrep usmerjen v spodbujanje novih naložb v jedrsko energijo in s tem v cilj skupnega interesa, določen v Pogodbi Euratom, hkrati pa prispeva tudi k zanesljivi oskrbi.

(386)

Pomoč se bo dodelila sorazmerno. Madžarska bo zagotovila, da bo Paks II državi izplačala nadomestilo za nove proizvodne enote ter ne bo obdržala dodatnega dobička, ki presega to, kar je potrebno za zagotovitev njenega poslovanja in ekonomske uspešnosti. Komisija ugotavlja še, da se dobiček, ki ga bo ustvaril upravičenec, ne bo uporabil za ponovne naložbe v razširitev zmogljivosti Paks II ali nakup ali izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti brez odobritve državne pomoči.

(387)

Komisija je preverila tudi, ali bi lahko ukrep pomenil oviro za vstop za druge vrste proizvodnih zmogljivosti, zlasti v omejenem obdobju hkratnega obratovanja Paks NPP in Paks II. Meni, da je morebitna ovira za vstop omejena zaradi dejstva, da bo prihodnja vrzel v skupni inštalirani moči, ki jo je opredelil operater prenosnega sistema električne energije, omogočila prodor drugih tehnologij proizvodnje (obnovljivih virov energije in virov, ki niso nizkoogljični), in to ne glede na to, ali bo Paks II izgrajena ali ne.

(388)

Komisija je proučila tudi morebitne čezmejne učinke ukrepa, vendar Paks II, katere velikost bo podobna velikosti štirih enot Paks NPP, ki trenutno obratujejo, predvidoma ne bo imela pomembnega čezmejnega vpliva, niti ob upoštevanju dobre stopnje povezave Madžarske, saj bo ta država še naprej neto uvoznica z eno od najvišjih cen v regiji. Komisija meni, da bo poleg predvidenega nadaljevanja negativnega razmerja med uvozom in izvozom vpliv Paks II na cenovna območja, ki niso neposredna sosednja območja Madžarske, omejen zaradi razdalje in omejitev omrežja, zaradi katerih je električna energija, proizvedena na Madžarskem, še dražja za bolj oddaljena območja.

(389)

Komisija je upoštevala tudi ugotovitev, da v obdobju hkratnega obratovanja Paks NPP in Paks II, ki bo predvidoma krajše, kot je bilo prvotno predvideno, domače elektrarne same ne bodo izpolnile pričakovane, vse večje nacionalne konične obremenitve.

(390)

Komisija ponavlja, da je Madžarska s potrditvami, ki jih je zagotovila 28. julija 2016, čim bolj zmanjšala druga morebitna izkrivljanja trga, kot je povečanje morebitne koncentracije na trgu in pomanjkanje likvidnosti trga.

(391)

Komisija zato sklepa, da so vsa morebitna izkrivljanja konkurence omejena in izravnana z opredeljenim skupnim ciljem, ki se poskuša doseči sorazmerno, zlasti ob upoštevanju potrditev Madžarske z dne 28. julija 2016.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(392)

Komisija na podlagi navedenih premislekov ugotavlja, da ukrep, ki ga je priglasila Madžarska, vključuje državno pomoč, ta pa je v skladu s spremembami, ki jih je Madžarska uvedla 28. julija 2016, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga namerava Madžarska izvesti za zagotovitev finančne podpore za razvoj dveh novih jedrskih reaktorjev, ki ju v celoti financira Madžarska v korist subjekta Družba z omejeno odgovornostjo za razvoj jedrske elektrarne MVM Paks II (v nadaljnjem besedilu: Paks II), ki bo lastnik in upravljavec navedenih jedrskih reaktorjev, pomeni državno pomoč.

Člen 2

Ukrep je združljiv z notranjim trgom pod pogoji iz člena 3.

Člen 3

Madžarska zagotovi, da bo Paks II celotni dobiček, ustvarjen z obratovanjem enot 5 in 6 jedrske elektrarne Paks II (v nadaljnjem besedilu: Paks II NPP), uporabila samo za:

(a)

projekt Paks II (v nadaljnjem besedilu: projekt), ki vključuje razvoj, financiranje, izgradnjo, prevzem v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje, obnovo, ravnanje z odpadki in razgradnjo novih jedrskih enot z reaktorjema VVER 5 in 6 v Paks II NPP na Madžarskem. Dobiček se ne bo uporabil za financiranje naložb v dejavnosti, ki ne spadajo v navedeni obseg projekta;

(b)	plačilo dobička državi (npr. v obliki dividend).

Madžarska zagotovi, da Paks II ne bo (znova) vlagala niti v širitev lastne zmogljivosti ali življenjske dobe Paks II niti v postavitev dodatnih proizvodnih zmogljivosti, ki niso zmogljivosti reaktorjev 5 in 6 Paks II NPP. Če bodo take nove naložbe izvedene, je zanje potrebna ločena odobritev državne pomoči.

Madžarska zagotovi, da bo strategija Paks II za trgovanje s proizvedeno električno energijo temeljila na trgovanju pod običajnimi tržnimi pogoji, da bo usmerjena v optimizacijo dobička in da se bo izvajala v skladu s komercialnimi trgovinskimi ureditvami, sklenjenimi na podlagi ponudb, sprejetih prek pregledne platforme za trgovanje ali borze. Strategija za trgovanje s proizvedeno električno energijo Paks II (razen lastne porabe Paks II) vključuje naslednje:

Stopnja 1: Paks II bo prodala vsaj 30 % skupne proizvedene električne energije na trgu za dan vnaprej, trgu znotraj dneva in terminski borzi Hungarian Power Exchange (HUPX). Druge podobne borze električne energije se lahko uporabijo v skladu z dogovorom ali soglasjem služb Komisije, ki se izda ali zavrne v dveh tednih po predložitvi zahteve, ki jo predložijo madžarski organi.

Stopnja 2: Paks II bo preostanek skupne proizvedene električne energije prodala pod objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji prek dražb. Pogoje za take dražbe določi madžarski energetski regulator, podobno kot v skladu z zahtevami za dražbe, ki veljajo za MVM Partner [Sklep št. 741/2011 madžarskega regulatorja]. Madžarski energetski regulator bo tudi nadzoroval izvedbo teh dražb.

Madžarska zagotovi, da je za upravljanje platforme za dražbe za stopnjo 2 pristojna Paks II in da so ponudbe enako razpoložljive vsem licenciranim ali registriranim trgovcem pod enakimi tržnimi pogoji. Klirinški sistem za ponudbe je preverljiv in pregleden. Končna uporaba kupljene električne energije ne bo omejena.

Poleg tega se Madžarska zavezuje, da so Paks II, njene naslednice in povezana podjetja pravno in strukturno popolnoma ločene, da zanje velja sposobnost neodvisnega odločanja v smislu odstavkov 52 in 53 obvestila o pravni pristojnosti v zvezi z združitvami (151) ter da bo njihovo vodenje, upravljanje in obratovanje neodvisno od MVM Group, njenih podjetij, naslednic in povezanih podjetij ter drugih družb s področja proizvodnje, veleprodaje ali maloprodaje energije, ki so pod državnim nadzorom, ter nepovezano z njimi.

Člen 4

Madžarska Komisiji predloži letna poročila o izvajanju zavez iz člena 3. Prvo poročilo se predloži en mesec po končnem datumu prvega poslovnega leta poslovanja Paks II.

V Bruslju, 6. marca 2017

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 8, 12.1.2016, str. 2.

(2) Glej opombo 1.

(3) Sporazum med vlado Ruske federacija in vlado Madžarske o sodelovanju pri uporabi jedrske energije za miroljubne namene je bil sklenjen 14. januarja 2014 in ratificiran na Madžarskem z zakonom II madžarskega parlamenta iz leta 2014 (2014. évi II. törvény a Magyarország Kormánya és az Oroszországi Föderáció Kormánya közötti nukleáris energia békés célú felhasználása terén folytatandó együttműködésről szóló Egyezmény kihirdetéséről).

(4) Madžarski organi domnevajo, da je neto moč reaktorjev 1 180 MW na enoto.

(5) Člen 3 medvladnega sporazuma.

(1) Resolucija vlade 1429/2014. (VII. 31.) [A Kormány 1429/2014. (VII. 31.) Korm. Határozata a Magyarország Kormánya és az Oroszországi Föderáció Kormánya közötti nukleáris energia békés célú felhasználása terén folytatandó együttműködésről szóló Egyezmény kihirdetéséről szóló 2014. évi II. törvény szerinti Magyar Kijelölt Szervezet kijelölése érdekében szükséges intézkedésről].

(6) Člen 8 medvladnega sporazuma.

(7) Sporazum med vlado Ruske federacije in vlado Madžarske o zagotovitvi državnega posojila vladi Madžarske za financiranje izgradnje jedrske elektrarne na Madžarskem, sklenjen 28. marca 2014.

(8) Za več informacij o MVM Group glej uvodno izjavo 18 sklepa o začetku postopka.

(9) Podatki o madžarskem sistemu električne energije (Mavir, 2014), na voljo na spletnem naslovu https://www.mavir.hu/documents/10262/160379/VER_2014.pdf/a0d9fe66-e8a0-4d17-abc2-3506612f83df, obiskano 26. oktobra 2015.

(10) 25/2009. (IV.4) OGY Határozat a paksi bővítés előkészítéséről.

(11) Nacionalna strategija za energijo (Ministrstvo za nacionalni razvoj, Madžarska, 2011):

http://2010-2014.kormany.hu/download/7/d7/70000/Hungarian%20Energy%20Strategy%202030.pdf.

(12) A magyar villamosenergia-rendszer közép- és hosszú távú forrásoldali kapacitásfejlesztése (Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije):

https://www.mavir.hu/documents/10258/15461/Forr%C3%A1selemz%C3%A9s_2016.pdf/462e9f51-cd6b-45be-b673-6f6afea6f84a (Mavir, 2016).

(13) Odlok Ministra za nacionalni razvoj št. 45/2014. (XI.14.) [45/2014. (XI.14.) NFM rendelet az MVM Paks II. Atomerőmű Fejlesztő Zártkörűen Működő Részvénytársaság felett az államot megillető tulajdonosi jogok és kötelezettségek összességét gyakorló szervezet kijelöléséről].

(14) Člen 9 medvladnega sporazuma.

(15) 3,95 % do prvega dne odplačevanja in 4,50–4,95 % naslednjih 21 let.

(16) V posameznem sedemletnem roku: 25 %, 35 % oziroma 40 % dejansko uporabljenega zneska posojila.

(*1) Zaupne informacije/poslovna skrivnost.

(17) […]

(18) Pogodbene kazni so odškodnine v določenem znesku, o katerih se podpisnici pogodbe dogovorita, da postanejo plačljive kot nadomestilo v primeru kršitve posebnih obveznosti na podlagi pogodbe.

(19) Glej Sklep št. 747/2011 madžarskega urada za energetiko z dne 14. oktobra 2011.

(20) „Többi nagyerőmű“ pomeni „druge velike elektrarne“, „kiserőművek“ pa „male elektrarne“.

(21) Poročilo o energiji na Madžarskem (Evropska komisija, 2014), na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/2014_countryreports_hungary.pdf, obiskano 26. oktobra 2015.

(22) A magyar villamosenergia-rendszer közép- és hosszú távú forrásoldali kapacitásfejlesztése (Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije): https://www.mavir.hu/documents/10258/15461/Forr%C3%A1selemz%C3%A9s_2016.pdf/462e9f51-cd6b-45be-b673-6f6afea6f84a (Mavir, 2016).

(23) Preskus načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je standarden preskus za presojo obstoja pomoči, ki ga je uporabila tudi Madžarska pri svojih ekonomskih analizah, predloženih pred priglasitvijo zadeve in po njej. Komisija jenatančno ocenila in nato dopolnila analizo načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki jo je predložila Madžarska, da je oblikovala svojo oceno obstoja pomoči.

(24) T-319/12 in T-321/12, Španija in Ciudad de la Luz proti Komisiji, ECLI:EU:T:2014:604, točka 40, T-233/99 in T-228/99, Landes Nordrhein-Westfalen proti Komisiji, ECLI:EU:T:2003:57, točka 245.

(25) Običajno obstajata dva splošna vira kapitala: lastniški kapital in (finančni) dolžniški kapital. Skupni stroški kapitala so povprečni tehtani stroški kapitala (WACC), pri čemer se upošteva delež lastniškega in delež dolžniškega kapitala.

(26) UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

(27) Glej opombo 9.

(28) Prvi način je standardni način preverjanja načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu v vseh panogah, drugi pa je posebej namenjen industriji električne energije.

(29) Diskontirana lastna cena proizvodnje energije pomeni skupne stroške izvedbe in delovanja projekta proizvodnje električne energije, izražene v enotni ceni električne energije v celotnem obdobju trajanja projekta; izračuna se na podlagi enačbe:

LCOE = [Sumt (Costst × (1 + r) – t)]: [Sumt (MWh × (1 + r) – t)],

pri čemer je r diskontna stopnja in t leto. Zato je občutljiva na uporabljeno diskontno stopnjo. Običajna praksa je, da se kot diskontna stopnja uporabijo WACC projekta.

(30) Ta dokument je javno dostopen na spletnem naslovu http://www.kormany.hu/download/6/74/90000/2015_Economic%20analysis%20of%20Paks%20II%20-%20for%20publication.pdf.

(31) Finančni model je posodobljena različica predhodnega finančnega modela. Pri posodobitvi so bile vključene pogodbene ureditve med Paks II in JSC NIAEP, dobaviteljem jedrske elektrarne.

(32) Glej uvodne izjave 52–81 sklepa o začetku postopka.

(33) Glej http://www.worldenergyoutlook.org/weo2014/.

(34) Zaradi nezadostnih informacij in pomanjkanja jasnosti ocene na podlagi te metodologije v sklepu o začetku postopka niso bile ovrednotene. Zato naslednji pregled vključuje tudi dokumente iz obdobja pred sklepom o začetku postopka.

(35) V študiji OECD/IEA/NEA diskontirana lastna cena proizvodnje energije znaša 89,94 USD/KWh (glej preglednico 4.7) in ni jasno, kako sta bila na podlagi te vrednosti pridobljena vrednost 70 EUR/MWh iz slike 3 ekonomske študije in razpon 50,5–57,4 EUR/MWh. Študija OECD/IEA/NEA iz leta 2015 je na voljo na spletnem naslovu https://www.oecd-nea.org/ndd/egc/2015/.

(36) Glej Aszódi, A., Boros, I., in Kovacs, A., (2014) „A paksi atomerőmű bővítésének energiapolitikai, műszaki és gazdasági kérdései“, Magyar Energetika, maj 2014. Angleški prevod z naslovom „Extension of the Paks II NPP- energy political, technical and economical evaluations“ (Širitev jedrske elektrarne Paks II – energetske, politične, tehnične in ekonomske ocene) je bil predložen Komisiji februarja 2016. V tej študiji so predstavljeni izračuni v HUF, povprečna diskontirana lastna cena proizvodnje energije med celotnim trajanjem projekta pa je 16,01–16,38 HUF/kWh. Podrobnosti o tem, kako so bili ti zneski v HUF pretvorjeni v razpon diskontirane lastne cene proizvodnje energije v EUR/MWh, naveden v uvodni izjavi 81, niso na voljo.

(37) Glej sliko 15 ekonomske študije.

(38) Glej stran 77 ekonomske študije.

(39) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(*2) No data provided in forecast

(*3) Assumption: Slovenia starting from zero.

Vir: Študija NERA.

(*4) No data provided in forecast

(*5) Assumption: Slovenia starting from zero.

Vir: Študija NERA.

(40) ENTSO-E (2015), „All TSOs“ proposal for Capacity Calculation Regions (CCRs) in accordance with Article 15(1) of the Commission Regulation (EU) 2015/1222 of 24 July 2015 establishing a Guideline on Capacity Allocation and Congestion Management“ (Skupni predlog operaterjev prenosnega sistema električne energije za območja določanja zmogljivosti v skladu s členom 15(1) Uredbe Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti), z dne 29. oktobra 2015, str. 9, člen 9.

(41) Sklep Komisije (EU) 2015/658 z dne 8. oktobra 2014 o državni pomoči SA.34947 (2013/C) (ex 2013/N), ki jo namerava Združeno kraljestvo odobriti kot podporo za jedrsko elektrarno Hinkley Point C (UL L 109, 28.4.2015, str. 44).

(42) Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

(43) Odločba Evropske komisije z dne 21. februarja 1994 o postopku uporabe drugega odstavka člena 53 Pogodbe Euratom (UL L 122.17.5.1994, str. 30), točka 22.

(44) Uredba Komisije (ES) št. 1209/2000 z dne 8. junija 2000 o določitvi postopkov sporočanja, predpisanega v členu 41 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 138, 9.6.2000, str. 12).

(45) Glej uvodno izjavo 13(c).

(46) Glej oceno ekonomske izvedljivosti NPP Paks II, ki jo je februarja 2016 pripravila družba Candole Partners in je na voljo na spletnem naslovu http://www.greenpeace.org/hungary/Global/hungary/kampanyok/atomenergia/paks2/NPP%20Paks%20II%20Candole.pdf.

(47) Glej Felsmann Balázs, „Működhet-e Paks II állami támogatások nélkül? Az erőműtársaság vállalatgazdasági közelítésben“, na voljo na spletnem naslovu https://energiaklub.hu/sites/default/files/paks2_allami_tamogatas_2015jun.pdf.

(48) Opis jedrske elektrarne Leningradskaya je na voljo na spletnem naslovu http://atomproekt.com/en/activity/generation/vver/leningr_npp/, obiskano 24. februarja 2017.

(49) Za IEA WEO 2015 glej http://www.worldenergyoutlook.org/weo2015/.

(50) V poročilu IEA WEO 2015 se je obravnaval še četrti scenarij, in sicer „scenarij 450“, ki kaže pot do izpolnitve cilja preprečitve, da bi se ozračje segrelo za več kot 2 oC, ki ga je mogoče doseči s tehnologijami, ki bodo kmalu postale razpoložljive v komercialnem obsegu.

(51) Trdi se, da bi lahko bila razlika med cenami nemških in madžarskih terminskih pogodb posledica nepopolnega spajanja trgov.

(52) Študija Candole vsebuje dodaten oddelek, v katerem je predstavljena primerjava med stroški Paks II in operativnimi stroški reaktorjev EPR, ki jih je ocenilo francosko računsko sodišče (2002) in so bili objavljeni v članku Boccard, N., z naslovom „The Costs of Nuclear Electricity: France after Fukushima“ (Stroški električne energije iz jedrskih virov: Francija po Fukušimi), na voljo na spletnem naslovu http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2353305.

(53) Na to se sklicuje Romhányi Balázs v „A Paks II beruházási költségvetés-politikai következnényei“, na voljo na spletnem naslovu https://energiaklub.hu/sites/default/files/a_paks_ii_beruhazas_koltsegvetes-politikai_kovetkezmenyei.pdf.

(54) Na to se sklicuje študija Fazekasa, M., in drugih z naslovom „The Corruption Risks of Nuclear Power Plants: What Can We Expect in Case of Paks2?“ (Tveganja korupcije pri jedrskih elektrarnah: Kaj lahko pričakujemo v primeru Paks 2), na voljo na spletnem naslovu http://www.pakskontroll.hu/sites/default/files/documents/corruption_risks_paks2.pdf.

(55) http://www.kormany.hu/download/a/84/90000/2015%20Economic%20analysis% 20of%20Paks%20II.pdf.

(56) https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/what-horizon-2020.

(57) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(58) Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

(59) https://www.oecd-nea.org/ndd/climate-change/cop21/presentations/stankeviciute.pdf.

(60) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(61) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(62) T-289/03, BUPA, točka 313.

(63) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0177&qid=1504007875003&from=SL.

(64) Madžarska v svojih pripombah ni določila časovnice ter je uporabila razpoložljive podatke iz različnih obdobij, včasih tudi nedosledno. Čeprav so se dokumenti, ki jih je predložila Madžarska, osredotočali na odločitev o naložbi iz decembra 2014, je drugi pojasnjevalni dopis, ki ga je predložila, vseboval podatke o premiji za tveganje lastniških finančnih instrumentov iz julija 2015.

(65) V pogodbi EPC je določeno, da je razvoj novih reaktorjev razdeljen v dve fazi, pri čemer prva zajema samo […], druga pa […].

(66) Na primer premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov je ocenjena na 9,0 % pri primerjalni analizi, ki jo je Madžarska vključila v navedeno študijo, ocena premije za tveganje lastniških finančnih instrumentov, pridobljena s pristopom od spodaj navzgor, vključenim v isto študijo, pa znaša 4,0 %.

(67) Glej Damodaran, A., „Equity risk premium (ERP): Determinants, estimation and implications – The 2016 Edition“ (Premija za tveganje lastniških finančnih instrumentov: determinante, ocena in posledice) (2016), oddelek Estimation Approaches (Pristopi k ocenjevanju), pododdelek Historical Premiums (Pretekle premije), str. 29–34, na voljo na spletnem naslovu http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2742186. Poleg tega se zdi, da primer preteklega indeksa madžarske borze, katerega vrednost je ob koncu trgovalnega dne bila 24 561,80 dne 2. maja 2006 in 26 869,01 dne 2. maja 2016 (podatki, preneseni s spletnega naslova https://www.bet.hu/oldalak/piac_most), podpira te dvome.

(68) Po podatkih študije agencije Moody’s (2009) napoved projekta gradnje jedrske elektrarne za ameriške družbe za proizvodnjo v povprečju privede do poslabšanja bonitetne ocene za štiri stopnje. Damodaran v svojih zbirkah podatkov ocenjuje, da 4-stopenjska razlika v bonitetni oceni, na primer med A3 in Ba1, pomeni skupno premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov v višini 2,0 % (zbirka podatkov Damodaran, vrednosti julija 2016).

(69) Obseg takega tveganja se za Paks II zmanjša, saj je njena izpostavljenost tveganju pri izgradnji omejena.

(70) CAPM pomeni Capital Asset Pricing Model (model ocenjevanja dolgoročnih sredstev) in je standardni finančni model za ocenjevanje predvidenega donosa na sredstvo; glej http://www.investopedia.com/terms/c/capm.asp.

(71) Komisija je proučila tudi donosnosti državnih obveznic, izraženih v EUR in USD, vendar so te imele krajše trajanje, zadnji datum izdaje pa je bil maja 2011 za obveznice, izražene v EUR, oziroma marca 2014 za obveznice, izražene v USD. Kadar se je donosnost državnih obveznic zelo spreminjala, se je Komisija odločila, da teh obveznic ne vključi v analizo. Poleg tega bi se z njihovo vključitvijo zvišala ocenjena vrednost WACC, zato njihova izključitev iz analize pomeni konzervativno odločitev.

(72) Za podatke, ustrezne za december 2014, glej „Risk Premiums for Other Markets > 1/14“ (Premije za tveganje za druge trge), na spletni strani http://people.stern.nyu.edu/adamodar/New_Home_Page/dataarchived.html. Za podatke, ustrezne za februar 2017, glej „Risk Premiums for Other Markets > Download“ (Premije za tveganje za druge trge), na spletni strani http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/New_Home_Page/datacurrent.html. Damodaranove zbirke podatkov se splošno uporabljajo in navajajo pri finančni dejavnosti.

(73) Za leto 2014 glej Fernandez, P., Linares, P., in Acin, I. F., „Market Risk Premium used in 88 countries in 2014: a survey with 8,228 answers“ (Premija za tveganje, uporabljena v 88 državah leta 2014: anketa z 8 228 odgovori), z dne 20. junija 2014, na voljo na spletnem naslovu http://www.valuewalk.com/wp-content/uploads/2015/07/SSRN-id2450452.pdf. Za leto 2016 glej Fernandez, P., Ortiz, A., in Acin, I. F., „Market Risk Premium used in 71 countries in 2016: a survey with 6,932 answers“ (Premija za tveganje, uporabljena v 71 državah leta 2016: anketa s 6 932 odgovori), z dne 9. maja 2016, na voljo na spletnem naslovu https://papers.ssrn.com/sol3/papers2.cfm?abstract_id=2776636&download=yes.

(74) Druge vrednosti beta, ki jih je Madžarska predložila v študiji načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu in poznejšem pojasnjevalnem dopisu, ter vrednosti beta, ki ustrezajo sektorjem komunalnih storitev, obnovljivih virov energije oziroma električne energije iz Damodaranove zbirke podatkov, so vse višje od 1. Zato uporaba vrednosti beta 0,92 pomeni konzervativno izbiro, saj je vrednost WACC tako nižja, kot bi bila ob uporabi višjih vrednosti beta.

(75) Glej http://www.mnb.hu/statisztika/statisztikai-adatok-informaciok/adatok-idosorok, zaporedje „XI. Deviza, penz es tokepiac“ > „Allampapir piaci referenciahozamok“ za prvo in https://www.quandl.com/data/WORLDBANK/HUN_FR_INR_RISK-Hungary-Risk-premium-on-lending-lending-rate-minus-treasury-bill-rate za drugo. V zvezi z drugo vrednostjo se priporoča previdnost zaradi majhnosti madžarskega trga s podjetniškimi obveznicami. Datum je 31. decembra 2014. Podatki za poznejša obdobja niso na voljo.

(76) Te številke so večje od tistih, ki jih je pridobila Madžarska, predvsem zaradi višje netvegane stopnje in višje premije za tveganje lastniških finančnih instrumentov, ki ju je uporabila Komisija (izbire Madžarske se izpodbijajo v uvodni izjavi 208).

(77) Za posebne podatke o WACC za državo, ustrezne za december 2014, glej „Data“ > „Archived data“ > „Cost of capital by industry“ > „Europe“ > „1/14“ na spletnem naslovu http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/. Za posebne podatke o WACC za državo, ustrezne za februar 2017, glej „Data“ > „Current data“ > „Cost of capital by industry“ > „Europe“ na spletnem naslovu http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/. Za podatke o premiji za tveganje glej opombo 72. Opozoriti je treba, da je ta zbirka podatkov del svetovne zbirke podatkov in vključuje evropske države (označeno kot „Western Europe“ (Zahodna Evropa)). Vendar so države dodatno razdeljene v skupine, Madžarska pa je del podskupine, imenovane „Developed Europe“ (Razvita Evropa); glej delovno polo „Europe“ ali „Industries sorted global“ v Excelovi datoteki na spletnem naslovu http://www.stern.nyu.edu/~adamodar/pc/datasets/indname.xls.

(78) Madžarska je pripravila tudi kratko primerjalno analizo na podlagi Damodaranovih podatkov v drugem pojasnjevalnem dopisu (glej dodatek 2). Vendar ta del analize ni ustrezen, saj temelji na poznejših informacijah za utemeljitev odločitve o naložbi, sprejete leta 2014.

(79) Podatki v teh preglednicah so prilagojeni z uporabo madžarske 19-odstotne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dolg.

(80) Podatki za sektor „Green and Renewables“ niso bili na voljo za zbirko podatkov za leto 2014. Leta 2016 je imel ta sektor višje WACC od povprečja drugih dveh vključenih sektorjev, kar kaže, da bi se z njegovo vključitvijo zvišala ocena vrednosti WACC za leto 2014.

(81) Glej opombo 68.

(82) Pri podatkih v tej preglednici so uporabljene vrednosti beta iz Damodaranove zbirke podatkov o WACC na ravni panoge.

(83) V tem primeru se namesto tehtanega povprečja na podlagi števila podjetij, vključenih v ta segment, uporabi preprosto povprečje, saj je poudarek na primerljivih segmentih in ne na primerljivih podjetjih. Z uporabo tehtanega povprečja vrednosti za leto 2016 ne bi bile drugačne, medtem ko bi bile za leto 2014 nekoliko višje, kar bi pomenilo višje vrednosti WACC. Zato v zadevnem okviru izbira preprostega povprečja namesto tehtanega pomeni konzervativno izbiro.

(84) Ključni element ocene je to, da Damodaran opredeljuje premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov za državo kot vsoto premije na zrelem trgu in dodatne državne premije za tveganje, ki temelji na kreditnem razmiku države in je povečana (za 1,5 leta 2014 in 1,39 leta 2016), da se izrazi večje tveganje lastniških finančnih instrumentov na trgu. Za več informacij glej delovno polo „Explanation in FAQ“ (pojasnilo in pogosto zastavljena vprašanja) v Damodaranovi zbirki podatkov o premijah za tveganje lastniških finančnih instrumentov za države, na voljo na spletnem naslovu http://www.stern.nyu.edu/~adamodar/pc/datasets/ctryprem.xls.

(85) Opozoriti je treba, da je treba posebno dodatno premijo za tveganje lastniških finančnih instrumentov za Madžarsko, izračunano v točki (ii), pomnožiti z vrednostjo beta, predstavljeno v preglednici 8:, da se vključi v stroške lastniškega kapitala, pridobljene v točki (iii).

(*6) Pri enačbi za WACC se uporablja strošek dolga po davku.

(86) Poleg tega bi bilo treba 9,15 -odstotno spodnjo mejo za leto 2014 verjetno prilagoditi navzgor, če bi bili podatki o sektorju zelenih in obnovljivih virov energije na voljo za leto 2014.

(87) Datum, ko je bila objavljena napoved cen IEA za leto 2014.

(88) Krivulja D se šteje za zaupno informacijo/poslovno skrivnost.

(89) Madžarska vlada ni predložila podrobnosti o uporabljenih deviznih tečajih. O uporabljeni vrednosti 0,9 se lahko sklepa na podlagi finančnega modela. Povprečni mesečni devizni tečaj je znašal 0,89 za september 2015. Ta vrednost deviznega tečaja za EUR/USD (skupaj z drugimi vrednostmi, uporabljenimi v tem dokumentu) je bila povzeta po spletnem mestu ECB na naslovu: http://sdw.ecb.europa.eu/quickview.do;jsessionid=B13D3D3075AF28A4265A4DF53BE1ABC0?SERIES_KEY=120.EXR.D.USD.EUR.SP00.A&start=01-07-2014&end=15-11-2016&trans=MF&submitOptions.x=46&submitOptions.y=5.

(90) Zaradi velikih sprememb deviznega tečaja za EUR/USD je Komisija izbrala povprečen devizni tečaj v treh mesecih pred 9. decembrom 2014, ko je bila sprejeta prvotna odločitev o naložbi, kar vključuje tudi objavo IEA WEO (2014). Druga možnost bi bila uporaba letnih povprečnih deviznih tečajev. Letni povprečni devizni tečaj pred decembrom 2014 znaša 0,75, z njegovo uporabo pa bi bila vrednost interne stopnje donosnosti nekoliko nižja, zato uporaba trimesečnega povprečja pomeni konzervativno izbiro za sedanjo analizo.

(91) Glej http://www.worldenergyoutlook.org/publications/weo-2016/.

(92) Vsi podatki o veleprodajnih cenah električne energije so na voljo v preglednici 6.13 na strani 267 poročila IEA WEO 2016.

(93) Letni povprečni devizni tečaj v tem primeru znaša 0,89, zato uporaba trimesečnega povprečja tudi v tem primeru pomeni konzervativnejšo izbiro za sedanjo analizo.

(94) Krivulja D se šteje za zaupno informacijo/poslovno skrivnost.

(95) Podobno prilagoditev navzdol je za napovedi cen električne energije med letoma 2014 in 2015 uvedlo tudi nacionalno prenosno omrežje Združenega kraljestva; glej na primer stran 46 publikacije „UK Future Energy Scenarios“ iz leta 2014 (Prihodnji scenariji v zvezi z električno energijo v Združenem kraljestvu), ki jo je pripravilo nacionalno prenosno omrežje Združenega kraljestva in je na voljo na spletnem naslovu http://www2.nationalgrid.com/UK/Industry-information/Future-of-Energy/FES/Documents-archive/, ter stran 36 „Future Energy Scenarios“ (Prihodnji scenariji v zvezi z električno energijo) za leto 2015, na voljo na spletnem naslovu http://www2.nationalgrid.com/UK/Industry-information/Future-of-Energy/FES/Documents-archive/ in kaže 12-odstotno povprečno znižanje za napovedi cen električne energije v obdobju napovedi 2016–2035. Taka primerjava za podatke BMWi ni na voljo.

(96) Komisija pri svoji kvantitativni analizi uporablja predpostavke Madžarske, da bodo cene električne energije rasle do leta 2040 in nato stagnirale. To je konzervativna izbira. Drugače bi se lahko scenariji napovedi cen izdelali tudi ob bolj izrecnem upoštevanju obsežne vključitve obnovljivih virov energije v veleprodajne cene električne energije, pri čemer bi bile cene praviloma nizke, kot so zdaj, cene v obdobjih pomanjkanja pa bi bile visoke, vendar odvisne od vremena. Po tem scenariju bi bile prihodnje cene podobne sedanjim, kar bi pomenilo manjšo donosnost naložbe v primerjavi s tistimi, ki se obravnavajo v oddelkih v nadaljevanju.

(97) Glej uvodno izjavo 128 za opredelitev scenarija nove politike.

(98) Glej uvodno izjavo 128 in opombo 53. Pri scenariju sedanjih politik se upoštevajo samo politike, uvedene nekaj mesecev pred objavo. Scenarij 450 kaže pot do izpolnitve cilja preprečitve, da bi se ozračje segrelo za več kot 2 oC, ki ga je mogoče doseči s tehnologijami, ki bodo kmalu postale razpoložljive v komercialnem obsegu. Nazadnje, pri scenariju nizke cene nafte se proučujejo posledice trajno nizkih cen (zaradi nižjih cen nafte) za energetski sistem.

(99) Komisija take celovite kvantitativne analize ni opravila zaradi pomanjkanja visokokakovostnih ustreznih podatkov. Kljub temu je razvidno, da je vrednost interne stopnje donosnosti na podlagi krivulje cen, ki ustreza scenariju nizke cene nafte, precej nižja kot na podlagi krivulje cen, ki ustreza scenariju nove politike.

(100) Glej oddelek 2.3.

(*7) Faktor obremenitve se šteje za poslovno skrivnost in je nadomeščen s širšim razponom faktorja obremenitve.

(101) Glej str. 25 WNISR 2015.

(102) Glej str. 350 IEA WEO 2014.

(103) Glej http://www.world-nuclear-news.org/NN-Flamanville-EPR-timetable-and-costs-revised-0309154.html in http://www.theecologist.org/News/news_analysis/2859924/finland_cancels_olkiluoto_4_nuclear_reactor_is_the_epr_finished.html.

(104) Glej str. 66 WNISR 2015.

(105) Glej oddelek 6.3 študije presoje vplivov na okolje, na voljo na spletnem naslovu http://www.mvmpaks2.hu/hu/Dokumentumtarolo/Simplified%20public%20summary.pdf.

(*8) Podatki v finančnem modelu se štejejo za poslovno skrivnost in so nadomeščeni s širšimi razponi.

(106) Stroški takih nesreč nad projektno osnovo hitro presežejo 100 milijard EUR in lahko dosežejo tudi zneske v višini več sto ali celo tisoč milijard eurov (glej str. 20–24 študije z naslovom „The True Costs of Nuclear Power“ (Dejanski stroški jedrske energije), ki sta jo pripravila Wiener Umweltanwaltschaft in Össterreichisce Ökologie Institute ter je na voljo na spletnem naslovu http://wua-wien.at/images/stories/publikationen/true-costs-nucelar-power.pdf). Nesreča nad projektno osnovo se zgodi enkrat vsakih 25 let (Černobil leta 1986, Fukušima leta 2011), po vsem svetu pa obratuje skoraj 400 jedrskih reaktorjev, torej je verjetnost, da se bo nesreča nad projektno osnovo zgodila v enem od dveh reaktorjev Paks II v prvih 25 letih obratovanja 0,5 % (2 × (1: 400)). Stroški zavarovanja za kritje nastale škode so običajno veliko višji od pričakovane vrednosti škode, povezane s tako nesrečo, tj. 0,5 % × 100 milijard EUR = 500 milijonov EUR (ob upoštevanju konzervativnejše ocene vrednosti škode, ki bi jo povzročila dejanska nesreča nad projektno osnovo).

(107) V Felsmannovi študiji je opredeljena obsežna prenova za Paks I. Madžarska vlada sicer izključuje potrebo po podobnih prenovah za Paks II, vendar razlogi za to izključitev niso jasni.

(108) Komisija ni opravila podrobne kvantitativne analize vpliva takih odstopanj zaradi pomanjkanja visokokakovostnih ustreznih podatkov. Namesto tega so se nekatere informacije, predstavljene v uvodni izjavi 239, uporabile za analizo občutljivosti v podporo določitvi interne stopnje donosnosti projekta (glej uvodni izjavi 245 in 246 v naslednjem oddelku).

(109) Glej str. 33 WNISR 2015.

(110) Glej str. 58–60 WNISR 2015.

(111) V IEA WEO 2014 je navedeno tudi, da lahko v primeru prototipnih zasnov izgradnja traja veliko dlje in vključuje mnogo višje stroške kot v primeru preskušenih zasnov zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in spoznanj – glej str. 366.

(112) V zvezi z zamudami pri elektrarni Olkiluoto-3 glej http://www.world-nuclear-news.org/C-Olkiluoto-EPR-supplier-revises-compensation-claim-1002164.html. V zvezi z zamudami pri elektrarni Flamanville glej http://www.world-nuclear-news.org/NN-Flamanville-EPR-timetable-and-costs-revised-0309154.html.

(113) Glej str. 64 WNISR 2015.

(114) Glej ht tp://www.world-nuclear.org/information-library/country-profiles/countries-o-s/russia-nuclear-power.aspx.

(115) Glej str. 63 WNISR 2015 ter sporočili za javnost na spletnih naslovih http://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2013-06-12/russia-freezes-construction-nuclear-power-plant-kaliningrad in http://www.bsrrw.org/nuclear-plants/kaliningrad/ .

(116) Dejansko tudi Madžarska pričakuje, da se bodo pojavile zamude (glej uvodno izjavo 99).

(117) To je bolj temeljita analiza občutljivosti od tiste, ki jo je Madžarska vključila v finančni model (glej uvodno izjavo 177) in je osredotočena na vpliv sprememb zgolj ene osnovne spremenljivke na WACC in interno stopnjo donosnosti. V nasprotju s tem pa se lahko z analizo na podlagi simulacije Monte Carlo opredeli vpliv sprememb vrednosti več osnovnih spremenljivk.

(118) Ti odkloni so bili izpeljani iz normalnih porazdelitev, pri čemer je povprečje enako osnovnim vrednostim iz finančnega modela, standardni odklon pa je enak odklonom, vključenim v analizo občutljivosti v finančnem modelu – 95 % vrednosti, izpeljanih iz teh normalnih porazdelitev, je v razponu dvakratnika izbranega standardnega odklona porazdelitve. Izbrani povprečni standardni odklon se uporabi z naslednjim: (i) inflacijo ([0–2] %*; 0,25 %), (ii) deviznim tečajem (HUF/EUR) [300–310]*; 10 %), (iii) cenovno občutljivostjo (vsaka posamezna krivulja; 2,5 EUR/MWh) in (iv) življenjsko dobo elektrarne (60; 5). Za različne postavke rednih stroškov, tj. (i) stroškov obratovanja, (ii) stroškov goriva, (iii) odhodkov za vzdrževanje ter (iv) stroškov razgradnje in ravnanja z odpadki, je bil izbran 10-odstotni standardni odklon od ustrezne periodične vrednosti.

*	V tej opombi se izbrane metode v finančnem modelu štejejo za poslovno skrivnost in so nadomeščene s širšimi razponi.

(**) Osnovna vrednost in izkoriščenost zmogljivosti se štejeta za poslovno skrivnost in sta nadomeščeni s širšimi razponi.

(119) Ker je osnovna stopnja nedelovanja nizka, in sicer [5–10]*** %, so lahko odkloni navzgor, tj. višje stopnje nedelovanja, večji od odklonov navzdol, tj. nižjih stopenj nedelovanja. Izbrana je bila trikotna porazdelitev s končnima točkama pri 5 in 12 % (ki ustrezata 88-odstotnemu oziroma 95-odstotnemu faktorju obremenitve) in osrednjo najvišjo točko pri [5–10]*** % (osnovna vrednost).

***	V tej opombi se osnovna vrednost šteje za poslovno skrivnost in je nadomeščena s širšim razponom.

(120) Opozoriti je treba, da te simulacije ne vključujejo predpostavke o korelaciji različnih spremenljivk.

(121) Za obe leti so vrednosti interne stopnje donosnosti po oceni Komisije nižje od vrednosti, ki jih je predložila Madžarska, predvsem zaradi nižjih napovedi prihodnjih cen in splošnejše analize občutljivosti (glej uvodno izjavo 246).

(122) Poleg tega bi bile take zamude najverjetneje povezane z višjimi stroški od pričakovanih. Višji stroški od pričakovanih se lahko pojavijo kljub pogodbi EPC na ključ in s fiksno ceno, ker se: (i) fiksna cena nanaša samo na stroške dobaviteljev, ne pa tudi na stroške lastnikov, ter (ii) se bodo stroški projekta zaradi morebitnega sodnega spora zagotovo zvišali, če dobavitelj ne sprejme odgovornosti za nekatera stopnjevanja stroškov.

(123) Vrednosti v EUR/MWh so bile pridobljene s pretvorbo vrednosti v USD/MWh iz publikacije z uporabo povprečnega mesečnega deviznega tečaja za EUR/USD, ki je znašal 0,9 za avgust 2015 (ko je bila objavljena študija OECD/IEA/NEA).

(*9) Faktor obremenitve se šteje za poslovno skrivnost in je nadomeščen s širšim razponom faktorja obremenitve.

(124) Te prilagoditve vrednosti diskontirane lastne cene proizvodnje energije se lahko pridobijo s pomnožitvijo vsakega elementa imenovalca v enačbi za diskontirano lastno ceno proizvodnje energije (LCOE = (Sumt(Costst × (1 + r) – t)): (Sumt(MWht × (1 + r) – t)) (glej uvodno izjavo 32) s 93/85.

(125) Napoved cen v znesku 73 EUR/MWh je pridobljena s pomnožitvijo veleprodajne cene električne energije v višini 81 EUR/MWh za leto 2040 (slika 8.11 na str. 327 IEA WEO 2015) s povprečnim mesečnim deviznim tečajem za EUR/USD, ki je za obdobje september–november 2015, ko je bilo objavljeno IEA WEO 2015, znašal 0,9. Podobno je napoved cen v znesku 68 EUR/MWh pridobljena s pomnožitvijo veleprodajne cene električne energije v višini 75 EUR/MWh za leto 2040 (slika 6.13 na str. 267 IEA WEO 2016) s povprečnim mesečnim deviznim tečajem za EUR/USD, ki za obdobje september–november 2016, ko je bilo objavljeno IEA WEO 2016, znašal 0,9.

(126) Upoštevati je treba, da porazdelitev vrednosti WACC v zadevnem razponu najverjetneje ni enotna. Verjetneje je, da so vrednosti zgoščene okrog srednje vrednosti razpona, tj. verjetneje so bližje srednji vrednosti razpona kot končnima točkama razpona, kar kaže, da je prekrivanje vrednosti interne stopnje donosnosti in vrednosti WACC še manjše od prekrivanja, ki ga izražajo podatki v zadnji vrstici preglednice 13.

(127) Opozoriti je treba, da je bilo to prekrivanje izračunano samo za statistične namene. Vlagatelj v tržnem gospodarstvu bi praviloma primerjal srednje vrednosti (ali razpone) WACC in razpone interne stopnje donosnosti. Razlog za to je dejstvo, da prekrivanje obeh razponov zajema nekoliko skrajne razmere, ko je interna stopnja donosnosti visoka, WACC pa nizki. Ker sta oba parametra povezana z istimi tržnimi pogoji in istim projektom, tj. Paks II, se praviloma gibljeta skupaj (tj. visoka vrednost interne stopnje donosnosti v razponu interne stopnje donosnosti najverjetneje sovpada z visoko vrednostjo WACC v razponu WACC), s čimer se lahko izključi možnost sovpadanja nizke vrednosti WACC z visoko vrednostjo interne stopnje donosnosti.

(128) Te ocene neto sedanje vrednosti so konzervativne, saj ne upoštevajo vpliva nekaterih vrst zamud [glej uvodne izjave 99, 246 in 0] ter dejavnikov iz uvodnih izjav 239 in 258, zaradi katerih bi se lahko precej zvišali stroški ali zmanjšali prihodnji prihodki, zato so lahko sčasoma ustvarjene izgube precej podcenjene. Ob morebitnih odklonih pri teh dejavnikih bi se neto izgube projekta dodatno povečale.

(129) Sodišče, Castelnou Energía proti Evropski komisiji, T-57/11, ECLI:EU:T:2014:1021, točke 181–184.

(130) Glej odstavek 8 zakona LXXXVI iz leta 2007 o zakonu o električni energiji.

(131) Protokol št. 2 k Lizbonski pogodbi.

(132) Glej Odločbo Komisije 2005/407/ES z dne 22. septembra 2004 o državni pomoči, ki jo namerava Združeno kraljestvo izvajati za družbo British Energy plc (UL L 142, 6.6.2005, str. 26) in Sklep Komisije (EU) 2015/658 z dne 8. oktobra 2014 o državni pomoči SA.34947 (2013/C) (ex 2013/N), ki jo namerava Združeno kraljestvo odobriti kot podporo za jedrsko elektrarno Hinkley Point C (UL L 109, 28.4.2015, str. 44).

(133) A magyar villamosenergia-rendszer közép- és hosszú távú forrásoldali kapacitásfejlesztése (Srednje- in dolgoročni razvoj proizvodnih sredstev madžarskega sistema električne energije): https://www.mavir.hu/documents/10258/15461/Forr%C3%A1selemz%C3%A9s_2016.pdf/462e9f51-cd6b-45be-b673-6f6afea6f84a (Mavir, 2016).

(134) Uporaba poslovnega modela Mankala je splošno razširjena v finskem sektorju električne energije, pri čemer se družba z omejeno odgovornostjo vodi kot zadruga, ki ne ustvarja dobička, v korist njenih delničarjev. Na voljo na spletnem naslovu http://www.ben.ee/public/Tuumakonverentsi%20ettekanded%202009/Peter%20S.%20Treialt%20-%20Mankala%20principles.pdf, obiskano 26. oktobra 2015.

(135) V zvezi s Češko glej: http://www.world-nuclear.org/info/country-profiles/countries-a-f/czech-republic/, obiskano 26. oktobra 2015, v zvezi z Litvo glej: http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Lithuania /, obiskano 26. oktobra 2015, in v zvezi z Bolgarijo glej: http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-A-F/Bulgaria/, obiskano 21. junija 2016.

(136) V zvezi z Romunijo glej: http://economie.hotnews.ro/stiri-companii-20436128-nuclearelectrica-solicita-actionarilor-aprobarea-memorandumului-intelegere-care-semna-companie-chineza-pentru-construirea-unitatilor-3-4-cernavoda.htm, obiskano 21. junija 2016.

(137) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 35.

(138) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 35.

(139) SA.34947 (2013/C) (ex 2013/N) – Združeno kraljestvo – Podpora za jedrsko elektrarno Hinkley Point C.

(140) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 37.

(141) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 38.

(142) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 39.

(143) Študija z dne 2. novembra 2015, še neobjavljena, str. 60.

(144) Dokument družbe Moody’s Investor Service z naslovom „Nuclear Generation’s Effect on Credit Quality“ (Vpliv proizvodnje jedrske energije na kreditno kakovost), na voljo na spletnem naslovu https://www.oecd-nea.org/ndd/workshops/wpne/presentations/docs/2_2_LUND_OECD_Sept%2019_Lund_Moodys_Nuclear_Generations_effect_on_Credit_Quality.pdf, obiskano 13. julija 2016.

(145) Glej uvodno izjavo 20.

(146) https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2020_sl.

(147) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(148) https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2030_sl.

(149) Spremenljivi stroški enote za proizvodnjo energije so tisti, na podlagi katerih se običajno določi končna cena ene enote proizvedene električne energije.

(150) Priglašeno Komisiji pod številko SA.47331 (2017/X) v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah (Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1)).

(151) Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

1.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 317/119

DELEGIRANI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2113

z dne 11. septembra 2017

o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 6054)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) in zlasti člena 21a(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga V k Direktivi 2005/36/ES vsebuje sezname dokazil o formalnih kvalifikacijah zdravnikov, medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, zobozdravnikov, veterinarjev, babic, farmacevtov in arhitektov.

(2)

Z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 (2) je bila Priloga V k Direktivi 2005/36/ES posodobljena na podlagi sprememb zakonov in drugih predpisov o izdajanju dokazil o zadevnih formalnih kvalifikacijah, ki so jih priglasile države članice. Od sprejetja navedenega sklepa je več držav članic Komisiji priglasilo nadaljnje takšne spremembe. Komisija meni, da so spremenjene določbe v skladu s pogoji iz poglavja III naslova III Direktive. Prilogo V k Direktivi bi bilo zato treba posodobiti.

(3)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba nadomestiti vse ustrezne točke Priloge V k Direktivi 2005/36/ES o dokazilih o formalnih kvalifikacijah in nazivih programov usposabljanja.

(4)	Direktivo 2005/36/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga V k Direktivi 2005/36/ES se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 11. septembra 2017

Za Komisijo

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Članica Komisije

(1) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(2) Delegirani sklep Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 134, 24.5.2016, str. 135).

PRILOGA

Priloga V k Direktivi 2005/36/ES se spremeni:

točke 5.1.1 do 5.1.4 se nadomestijo z naslednjim:

„5.1.1 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika z osnovno medicinsko usposobljenostjo

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje kvalifikacije

Potrdilo, priloženo kvalifikacijam

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Diploma van arts/Diplôme de docteur en médecine

Diplôme de ‚médecin‘/Master in de geneeskunde

—	Les universités/De universiteiten

—	Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française/De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap

20.12.1976

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен ‚магистър‘ по ‚Медицина‘ и професионална квалификация ‚Магистър-лекар‘

Университет

1.1.2007

Česká republika

Diplom o ukončení studia ve studijním programu všeobecné lékařství (doktor medicíny, MUDr.)

Lékářská fakulta univerzity v České republice

1.5.2004

Danmark

Bevis for kandidatuddannelsen i medicin (cand.med.)

Bevis for bestået lægevidenskabelig embedseksamen (cand.med.)

Universitet

Styrelsen for Patientsikkerhed

Medicinsk universitetsfakultet

—	Autorisation som læge, udstedt af Sundhedsstyrelsen og

—	Tilladelse til selvstændigt virke som læge (dokumentation for gennemført praktisk uddannelse), udstedt af Sundhedsstyrelsen

—	Autorisation som læge og tilladelse til selvstændigt virke som læge

20.12.1976

Deutschland

—	Zeugnis über die Ärztliche Prüfung

—	Zeugnis über die Ärztliche Staatsprüfung und Zeugnis über die Vorbereitungszeit als Medizinalassistent, soweit diese nach den deutschen Rechtsvorschriften noch für den Abschluss der ärztlichen Ausbildung vorgesehen war

Zuständige Behörden

20.12.1976

Eesti

Arstikraad

Degree in Medicine (MD)

Diplom arstiteaduse õppekava läbimise kohta

Tartu Ülikool

1.5.2004

Ελλάς

Πτυχίο Ιατρικής

—	Ιατρική Σχολή Πανεπιστημίου‚

—	Σχολή Επιστημών Υγείας, Τμήμα Ιατρικής Πανεπιστημίου

1.1.1981

España

Título de Licenciado en Medicina y Cirugía

Título de Licenciado en Medicina

Título de Graduado/a en Medicina

—	Ministerio de Educación y Cultura

—	El rector de una Universidad

1.1.1986

France

Diplôme de fin de deuxième cycle des études médicales

Universités

20.12.1976

Hrvatska

Diploma ‚doktor medicine/doktorica medicine‘

Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj

1.7.2013

Ireland

Primary qualification

Competent examining body

Certificate of experience

20.12.1976

Italia

Diploma di laurea in medicina e chirurgia

Università

Diploma di abilitazione all’esercizio della medicina e chirurgia

20.12.1976

Κύπρος

Πιστοποιητικό Εγγραφής Ιατρού

Ιατρικό Συμβούλιο

1.5.2004

Latvija

ārsta diploms

Universitātes tipa augstskola

1.5.2004

Lietuva

1.	Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo kvalifikaciją

Universitetas

1.	Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą medicinos gydytojo profesinę kvalifikaciją

1.5.2004

2.	Magistro diplomas (medicinos magistro kvalifikacinis laipsnis ir gydytojo kvalifikacija)

2.	Internatūros pažymėjimas (medicinos gydytojo profesinė kvalifikacija)

Luxembourg

Diplôme d’Etat de docteur en médecine, chirurgie et accouchements

Jury d’examen d’Etat

Certificat de stage

20.12.1976

Magyarország

Okleveles orvosdoktor oklevél (dr. med)

Egyetem

1.5.2004

Malta

Lawrja ta‘ Tabib tal-Mediċina u l-Kirurġija

Universita` ta‘ Malta

Ċertifikat ta‘ reġistrazzjoni maħruġ mill-Kunsill Mediku

1.5.2004

Nederland

Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd artsexamen

Faculteit Geneeskunde

20.12.1976

Österreich

Urkunde über die Verleihung des akademischen Grades Doktor der gesamten Heilkunde (bzw. Doctor medicinae universae, Dr.med.univ.)

Medizinische Fakultät einer Universität, bzw Medizinische Universität

1.1.1994

Polska

Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku lekarskim z tytułem ‚lekarza‘

szkoły wyższe

Świadectwo złożenia Lekarskiego Egzaminu Państwowego (1) (3)

/Świadectwo złożenia Lekarskiego Egzaminu Końcowego (2) (3)

1.5.2004

Portugal

Carta de Curso de licenciatura em medicina

Certificado de mestrado integrado em medicina

Universidades

Certificado emitido pela Ordem dos Médicos

1.1.1986

România

Diplomă de licenţă de doctor medic

Diploma de licență și master (4)

Universităţi

Ministerul Educației Naționale (4)

1.1.2007

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov ‚doktor medicine/doktorica medicine‘

Univerza

Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic zdravnik/zdravnica

1.5.2004

Slovensko

DIPLOM všeobecné lekárstvo doktor všeobecného lekárstva (‚MUDr.‘)

Univerzita

1.5.2004

Suomi/Finland

Lääketieteen lisensiaatin tutkinto/Medicine licentiatexamen

Yliopisto

1.1.1994

Sverige

Läkarexamen

Universitet eller högskola

Bevis om legitimation som läkare, utfärdat av Socialstyrelsen

1.1.1994

United Kingdom

Primary qualification

Competent examining body

Certificate of experience

20.12.1976

5.1.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnike specialiste

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje kvalifikacije

Referenčni datum

België/Belgique/Belgie

Bijzondere beroepstitel van geneesheer-specialist/Titre professionnel particulier de médecin spécialiste

Minister bevoegd voor Volksgezondheid/Ministre de la Santé publique

20.12.1976

България

Свидетелство за призната специалност

Университет

1.1.2007

Česká republika

Diplom o specializaci

Ministerstvo zdravotnictví

1.5.2004

Danmark

Bevis for tilladelse til at betegne sig som speciallæge

Sundhedsstyrelsen

Styrelsen for Patientsikkerhed

20.12.1976

Deutschland

Fachärztliche Anerkennung

Landesärztekammer

20.12.1976

Eesti

Residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus

Residentuuri lõputunnistus eriarstiabi erialal

Tartu Ülikool

1.5.2004

Ελλάς

Τίτλος Ιατρικής Ειδικότητας

1.	Περιφέρεια

2.	Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση

Νομαρχία

1.1.1981

España

Título de Especialista

Ministerio de Educación y Cultura

1.1.1986

France

1.	Certificat d’études spéciales de médecine accompagné du diplôme d’Etat de docteur en médecine

1.	Universités

20.12.1976

2.	Attestation de médecin spécialiste qualifié accompagnée du diplôme d’Etat de docteur en médecine

2.	Conseil de l’Ordre des médecins

3.	Diplôme d’études spécialisées ou diplôme d’études spécialisées complémentaires qualifiant de médecine accompagné du diplôme d’Etat de docteur en médecine

3.	Universités

Hrvatska

Diploma o specijalističkom usavršavanju

Ministarstvo nadležno za zdravstvo

1.7.2013

Ireland

Certificate of Specialist doctor

Competent authority

20.12.1976

Italia

Diploma di medico specialista

Università

20.12.1976

Κύπρος

Πιστοποιητικό Αναγνώρισης Ειδικότητας

Ιατρικό Συμβούλιο

1.5.2004

Latvija

‚Sertifikāts‘–kompetentu iestāžu izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu specialitātē

Latvijas Ārstu biedrība

Latvijas Ārstniecības personu profesionālo organizāciju savienība

1.5.2004

Lietuva

1.	Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo specialisto profesinę kvalifikaciją

2.	Rezidentūros pažymėjimas (gydytojo specialisto profesinė kvalifikacija)

Universitetas

1.5.2004

Luxembourg

Certificat de médecin spécialiste

Ministre de la Santé publique

20.12.1976

Magyarország

Szakorvosi bizonyítvány

Nemzeti Vizsgabizottság

1.5.2004

Malta

Ċertifikat ta‘ Speċjalista Mediku

Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti

1.5.2004

Nederland

Bewijs van inschrijving in een Specialistenregister

—	Medische Specialisten Registratie Commissie (MSRC) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot bevordering der Geneeskunst

—	Sociaal-Geneeskundigen Registratie Commissie (SGRC) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst

20.12.1976

Diploma geneeskundig specialist

—	Registratiecommissie Geneeskundig Specialisten (RGS) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst (5)

Österreich

Facharztdiplom

Österreichische Ärztekammer

1.1.1994

Polska

Dyplom uzyskania tytułu specjalisty

Centrum Egzaminów Medycznych

1.5.2004

Portugal

Titulo de especialista

Ordem dos Médicos

1.1.1986

România

Certificat de medic specialist

Ministerul Sănătăţii

1.1.2007

Slovenija

Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu

1.	Ministrstvo za zdravje

2.	Zdravniška zbornica Slovenije

1.5.2004

Slovensko

Diplom o špecializácii

1.	Slovenská zdravotnícka univerzita

2.	Univerzita Komenského v Bratislave

3.	Univerzita Pavla Jozefa Šafárika v Košiciach

1.5.2004

Suomi/Finland

Erikoislääkärin tutkinto/Specialläkarexamen

Yliopisto

1.1.1994

Sverige

Bevis om specialkompetens som läkare, utfärdat av Socialstyrelsen

Socialstyrelsen

1.1.1994

United Kingdom

Certificate of Completion of training

Postgraduate Medical Education and Training Board

20.12.1976

General Medical Council

1.4.2010

5.1.3 Nazivi programov usposabljanja v specialistični medicini

Anesteziologija

Splošna kirurgija

Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Anesthésie-réanimation/Anesthesie-reanimatie

Chirurgie/Heelkunde

България

Анестезиология и интензивно лечение

Хирургия

Česká republika

Anesteziologie a intenzivní medicína

Chirurgie

Danmark

Anæstesiologi

Kirurgi

Deutschland

Anästhesiologie

(Allgemeine) Chirurgie

Eesti

Anestesioloogia

Üldkirurgia

Ελλάς

Αναισθησιολογία

Χειρουργική

España

Anestesiología y Reanimación

Cirugía general y del aparato digestivo

France

Anesthésie-réanimation

Chirurgie générale

Hrvatska

Anesteziologija, reanimatologija i intenzivna medicina

Opća kirurgija

Ireland

Anaesthesia

General surgery

Italia

Anestesia, rianimazione e terapia intensiva

Anestesia, rianimazione, terapia intensiva e del dolore (7)

Chirurgia generale

Κύπρος

Αναισθησιολογία

Γενική Χειρουργική

Latvija

Anestezioloģija un reanimatoloģija

Ķirurģija

Lietuva

Anesteziologija reanimatologija

Chirurgija

Luxembourg

Anesthésie-réanimation

Chirurgie générale

Magyarország

Aneszteziológia és intenzív terápia

Sebészet

Malta

Anesteżija u Kura Intensiva

Kirurġija Ġenerali

Nederland

Anesthesiologie

Heelkunde

Österreich

Anästhesiologie und Intensivmedizin

—

Chirurgie

—	Allgemeinchirurgie und Viszeralchirurgie (6)

Polska

Anestezjologia i intensywna terapia

Chirurgia ogólna

Portugal

Anestesiologia

Cirurgia geral

România

Anestezie şi terapie intensivă

Chirurgie generală

Slovenija

Anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina

Splošna kirurgija

Slovensko

Anestéziológia a intenzívna medicína

Chirurgia

Suomi/Finland

Anestesiologia ja tehohoito/Anestesiologi och intensivvård

Yleiskirurgia/Allmän kirurgi

Sverige

Anestesi och intensivvård

Kirurgi

United Kingdom

Anaesthetics

General surgery

	Nevrokirurgija	Porodništvo in ginekologija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Neurochirurgie	Gynécologie – obstétrique/Gynaecologie – verloskunde
България	Неврохирургия	Акушерство и гинекология
Česká republika	Neurochirurgie	Gynekologie a porodnictví
Danmark	Neurokirurgi	Gynækologi og obstetrik
Deutschland	Neurochirurgie	Frauenheilkunde und Geburtshilfe
Eesti	Neurokirurgia	Sünnitusabi ja günekoloogia
Ελλάς	Νευροχειρουργική	Μαιευτική-Γυναικολογία
España	Neurocirugía	Obstetricia y ginecología
France	Neurochirurgie	Gynécologie – obstétrique
Hrvatska	Neurokirurgija	Ginekologija i opstetricija
Ireland	Neurosurgery	Obstetrics and gynaecology
Italia	Neurochirurgia	Ginecologia e ostetricia
Κύπρος	Νευροχειρουργική	Μαιευτική – Γυναικολογία
Latvija	Neiroķirurģija	Ginekoloģija un dzemdniecība
Lietuva	Neurochirurgija	Akušerija ginekologija
Luxembourg	Neurochirurgie	Gynécologie – obstétrique
Magyarország	Idegsebészet	Szülészet-nőgyógyászat
Malta	Newrokirurġija	Ostetriċja u Ġinekoloġija
Nederland	Neurochirurgie	Obstetrie en Gynaecologie
Österreich	Neurochirurgie	Frauenheilkunde und Geburtshilfe
Polska	Neurochirurgia	Położnictwo i ginekologia
Portugal	Neurocirurgia	Ginecologia e obstetricia
România	Neurochirurgie	Obstetrică-ginecologie
Slovenija	Nevrokirurgija	Ginekologija in porodništvo
Slovensko	Neurochirurgia	Gynekológia a pôrodníctvo
Suomi/Finland	Neurokirurgia/Neurokirurgi	Naistentaudit ja synnytykset/Kvinnosjukdomar och förlossningar
Sverige	Neurokirurgi	Obstetrik och gynekologi
United Kingdom	Neurosurgery	Obstetrics and gynaecology

	Splošna medicina	Oftalmologija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Médecine interne/Inwendige geneeskunde	Ophtalmologie/Oftalmologie
България	Вътрешни болести	Очни болести
Česká republika	Vnitřní lékařství	Oftalmologie
Danmark		Oftalmologi
Deutschland	Innere Medizin	Augenheilkunde
Eesti	Sisehaigused	Oftalmoloogia
Ελλάς	Παθολογία	Οφθαλμολογία
España	Medicina interna	Oftalmología
France	Médecine interne	Ophtalmologie
Hrvatska	Opća interna medicina	Oftalmologija i optometrija
Ireland	General (Internal) Medicine	Ophthalmic surgery Ophthalmology (8)
Italia	Medicina interna	Oftalmologia
Κύπρος	Παθολογία	Οφθαλμολογία
Latvija	Internā medicīna	Oftalmoloģija
Lietuva	Vidaus ligos	Oftalmologija
Luxembourg	Médecine interne	Ophtalmologie
Magyarország	Belgyógyászat	Szemészet
Malta	Mediċina Interna	Oftalmoloġija
Nederland	Interne geneeskunde	Oogheelkunde
Österreich	Innere Medizin	Augenheilkunde und Optometrie
Polska	Choroby wewnętrzne	Okulistyka
Portugal	Medicina interna	Oftalmologia
România	Medicină internă	Oftalmologie
Slovenija	Interna medicina	Oftalmologija
Slovensko	Vnútorné lekárstvo	Oftalmológia
Suomi/Finland	Sisätaudit/Inre medicin	Silmätaudit/Ögonsjukdomar
Sverige	Internmedicin	Ögonsjukdomar (oftalmologi)
United Kingdom	General (internal) medicine	Ophthalmology

Otorinolaringologija

Pediatrija

Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Oto-rhino-laryngologie/Otorhinolaryngologie

Pédiatrie/Pediatrie

България

Ушно-носно-гърлени болести

Педиатрия

Česká republika

Otorinolaryngologie

Dětské lékařství

Danmark

Oto-rhino-laryngologi

Pædiatri

Deutschland

Hals-Nasen-Ohrenheilkunde

Kinder- und Jugendmedizin

Eesti

Otorinolarüngoloogia

Pediaatria

Ελλάς

Ωτορινολαρυγγολογία

Παιδιατρική

España

Otorrinolaringología

Pediatría y sus áreas especificas

France

Oto-rhino-laryngologie et chirurgie cervico-faciale

Pédiatrie

Hrvatska

Otorinolaringologija

Pedijatrija

Ireland

Otolaryngology

Paediatrics

Italia

Otorinolaringoiatria

Pediatria

Κύπρος

Ωτορινολαρυγγολογία

Παιδιατρική

Latvija

Otolaringoloģija

Pediatrija

Lietuva

Otorinolaringologija

Vaikų ligos

Luxembourg

Oto-rhino-laryngologie

Pédiatrie

Magyarország

Fül-orr-gégegyógyászat

Csecsemő- és gyermekgyógyászat

Malta

Otorinolaringoloġija

Pedjatrija

Nederland

Keel-, neus- en oorheelkunde

Kindergeneeskunde

Österreich

—	Hals-, Nasen- und Ohrenkrankheiten

—	Hals-, Nasen- und Ohrenheilkunde (9)

Kinder- und Jugendheilkunde

Polska

Otorynolaryngologia

Pediatria

Portugal

Otorrinolaringologia

Pediatria

România

Otorinolaringologie

Pediatrie

Slovenija

Otorinolaringologija

Pediatrija

Slovensko

Otorinolaryngológia

Pediatria

Suomi/Finland

Korva-, nenä- ja kurkkutaudit/Öron-, näs- och halssjukdomar

Lastentaudit/Barnsjukdomar

Sverige

Öron-, näs- och halssjukdomar (oto-rhino-laryngologi)

Barn- och ungdomsmedicin

United Kingdom

Otolaryngology

Paediatrics

Pnevmologija

Urologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Pneumologie

Urologie

България

Пневмология и фтизиатрия

Урология

Česká republika

Pneumologie a ftizeologie

Urologie

Danmark

Intern medicin: lungesygdomme

Urologi

Deutschland

—	Pneumologie

—	Innere Medizin und Pneumologie (10)

Urologie

Eesti

Pulmonoloogia

Uroloogia

Ελλάς

Φυματιολογία- Πνευμοvολογία

Ουρολογία

España

Neumología

Urología

France

Pneumologie

Chirurgie urologique

Hrvatska

Pulmologija

Urologija

Ireland

Respiratory medicine

Urology

Italia

Malattie dell’apparato respiratorio

Urologia

Κύπρος

Πνευμονολογία – Φυματιολογία

Ουρολογία

Latvija

Ftiziopneimonoloģija

Uroloģija

Lietuva

Pulmonologija

Urologija

Luxembourg

Pneumologie

Urologie

Magyarország

Tüdőgyógyászat

Urológia

Malta

Mediċina Respiratorja

Uroloġija

Nederland

Longziekten en tuberculose

Urologie

Österreich

—	Lungenkrankheiten

—	Innere Medizin und Pneumologie (11)

Urologie

Polska

Choroby płuc

Urologia

Portugal

Pneumologia

Urologia

România

Pneumologie

Urologie

Slovenija

Pnevmologija

Urologija

Slovensko

Pneumológia a ftizeológia

Urológia

Suomi/Finland

Keuhkosairaudet ja allergologia/Lungsjukdomar och allergologi

Urologia/Urologi

Sverige

Lungsjukdomar (pneumologi)

Urologi

United Kingdom

Respiratory medicine

Urology

Ortopedija

Anatomska patologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Chirurgie orthopédique/Orthopedische heelkunde

Anatomie pathologique/Pathologische anatomie

България

Ортопедия и травматология

Обща и клинична патология

Česká republika

Ortopedie

Patologie

Danmark

Ortopædisk kirurgi

Patologisk anatomi og cytology

Deutschland

—	Orthopädie (und Unfallchirurgie)

—	Orthopädie und Unfallchirurgie (12)

Pathologie

Eesti

Ortopeedia

Patoloogia

Ελλάς

Ορθοπεδική

Παθολογική Ανατομική

España

Cirugía ortopédica y traumatología

Anatomía patológica

France

Chirurgie orthopédique et traumatologie

Anatomie et cytologie pathologiques

Hrvatska

Ortopedija i traumatologija

Patologija

Patologija i citologija (14)

Ireland

Trauma and orthopaedic surgery

Histopathology

Italia

Ortopedia e traumatologia

Anatomia patologica

Κύπρος

Ορθοπεδική

Παθολογοανατομία – Ιστολογία

Latvija

Traumatoloģija un ortopēdija

Patoloģija

Lietuva

Ortopedija traumatologija

Patologija

Luxembourg

Orthopédie

Anatomie pathologique

Magyarország

Ortopédia és traumatológia

Patológia

Malta

Kirurġija Ortopedika

Istopatoloġija

Nederland

Orthopedie

Pathologie

Österreich

—	Orthopädie und Orthopädische Chirurgie

—	Orthopädie und Traumatologie (13)

—	Pathologie

—	Klinische Pathologie und Molekularpathologie (13)

—	Klinische Pathologie und Neuropathologie

Polska

Ortopedia i traumatologia narządu ruchu

Patomorfologia

Portugal

Ortopedia

Anatomia patologica

România

Ortopedie şi traumatologie

Anatomie patologică

Slovenija

—	Ortopedska kirurgija; Travmatologija

Patologija

Slovensko

Ortopédia

Patologická anatómia

Suomi/Finland

Ortopedia ja traumatologia/Ortopedi och traumatologi

Patologia/Patologi

Sverige

Ortopedi

Klinisk patologi

United Kingdom

Trauma and orthopaedic surgery

Histopathology

	Nevrologija	Psihiatrija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Neurologie	Psychiatrie, particulièrement de l’adulte/Psychiatrie, meer bepaald in de volwassenpsychiatrie
България	Нервни болести	Психиатрия
Česká republika	Neurologie	Psychiatrie
Danmark	Neurologi	Psykiatri
Deutschland	Neurologie	Psychiatrie und Psychotherapie
Eesti	Neuroloogia	Psühhiaatria
Ελλάς	Νευρολογία	Ψυχιατρική
España	Neurología	Psiquiatría
France	Neurologie	Psychiatrie
Hrvatska	Neurologija	Psihijatrija
Ireland	Neurology	Psychiatry
Italia	Neurologia	Psichiatria
Κύπρος	Νευρολογία	Ψυχιατρική
Latvija	Neiroloģija	Psihiatrija
Lietuva	Neurologija	Psichiatrija
Luxembourg	Neurologie	Psychiatrie
Magyarország	Neurológia	Pszichiátria
Malta	Newroloġija	Psikjatrija
Nederland	Neurologie	Psychiatrie
Österreich	Neurologie	Psychiatrie und Psychotherapeutische Medizin
Polska	Neurologia	Psychiatria
Portugal	Neurologia	Psiquiatria
România	Neurologie	Psihiatrie
Slovenija	Nevrologija	Psihiatrija
Slovensko	Neurológia	Psychiatria
Suomi/Finland	Neurologia/Neurologi	Psykiatria/Psykiatri
Sverige	Neurologi	Psykiatri
United Kingdom	Neurology	General psychiatry

	Diagnostična radiologija	Radioterapija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Radiodiagnostic/Röntgendiagnose	Radiothérapie-oncologie/Radiotherapie-oncologie
България	Образна диагностика	Лъчелечение
Česká republika	Radiologie a zobrazovací metody	Radiační onkologie
Danmark	Radiologi	Klinisk Onkologi
Deutschland	(Diagnostische) Radiologie	Strahlentherapie
Eesti	Radioloogia	Onkoloogia
Ελλάς	Ακτινοδιαγνωστική	Ακτινοθεραπευτική – Ογκολογία
España	Radiodiagnóstico	Oncología radioterápica
France	Radiodiagnostic et imagerie médicale	Oncologie option oncologie radiothérapique
Hrvatska	Klinička radiologija	Onkologija i radioterapija
Ireland	Radiology	Radiation oncology
Italia	Radiodiagnostica	Radioterapia
Κύπρος	Ακτινολογία	Ακτινοθεραπευτική Ογκολογία
Latvija	Diagnostiskā radioloģija	Terapeitiskā radioloģija
Lietuva	Radiologija	Onkologija radioterapija
Luxembourg	Radiodiagnostic	Radiothérapie
Magyarország	Radiológia	Sugárterápia
Malta	Radjoloġija	Onkoloġija u Radjoterapija
Nederland	Radiologie	Radiotherapie
Österreich	Radiologie	Strahlentherapie-Radioonkologie
Polska	Radiologia i diagnostyka obrazowa	Radioterapia onkologiczna
Portugal	Radiodiagnóstico	Radioterapia Radioncologia
România	Radiologie-imagistică medicală	Radioterapie
Slovenija	Radiologija	Radioterapija in onkologija
Slovensko	Rádiológia	Radiačná onkológia
Suomi/Finland	Radiologia/Radiologi	Syöpätaudit/Cancersjukdomar
Sverige	Medicinsk radiologi Radiologi (16)	Tumörsjukdomar (allmän onkologi) Onkologi (15)
United Kingdom	Clinical radiology	Clinical oncology

Plastična kirurgija

Klinična biologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique/Plastische, reconstructieve en esthetische heelkunde

Biologie clinique/Klinische biologie

България

Пластично-възстановителна и естетична хирургия

Клинична лаборатория

Česká republika

Plastická chirurgie

Danmark

Plastikkirurgi

Deutschland

—	Plastische (und Ästhetische) Chirurgie

—	Plastische und Ästhetische Chirurgie (17)

Laboratoriumsmedizin (18)

Eesti

Plastika- ja rekonstruktiivkirurgia

Laborimeditsiin

Ελλάς

Πλαστική Χειρουργική

Ιατρική βιοπαθολογία (21)

España

Cirugía plástica, estética y reparadora

Análisis clínicos

France

Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique

Biologie médicale

Hrvatska

Plastična, rekonstrukcijska i estetska kirurgija

Ireland

Plastic, reconstructive and aesthetic surgery

Italia

Chirurgia plastica, ricostruttiva ed estetica

Patologia clinica

Patologia clinica e biochimica clinica (20)

Κύπρος

Πλαστική Χειρουργική

Latvija

Plastiskā ķirurģija

Lietuva

Plastinė ir rekonstrukcinė chirurgija

Laboratorinė medicina

Luxembourg

Chirurgie plastique

Biologie clinique

Magyarország

Plasztikai (égési) sebészet

Orvosi laboratóriumi diagnosztika

Malta

Kirurġija Plastika

Nederland

Plastische chirurgie

Österreich

Plastische, Ästhetische und Rekonstruktive Chirurgie

Plastische, Rekonstruktive und Ästhetische Chirurgie (19)

Medizinische Biologie

Polska

Chirurgia plastyczna

Diagnostyka laboratoryjna

Portugal

Cirurgia plástica, estética e reconstrutiva

Patologia clínica

România

Chirurgie plastică, estetică şi microchirurgie reconstructivă

Medicină de laborator

Slovenija

Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija

Slovensko

Plastická chirurgia

Laboratórna medicína

Suomi/Finland

Plastiikkakirurgia/Plastikkirurgi

Sverige

Plastikkirurgi

United Kingdom

Plastic surgery

Mikrobiologija – bakteriologija

Biokemija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

България

Микробиология

Биохимия

Česká republika

Lékařská mikrobiologie

Klinická biochemie

Danmark

Klinisk mikrobiologi

Klinisk biokemi

Deutschland

—	Mikrobiologie (Virologie) und Infektionsepidemiologie

—	Mikrobiologie, Virologie und Infektionsepidemiologie (24)

Laboratoriumsmedizin (22)

Eesti

Ελλάς

—	Ιατρική Βιοπαθολογία

—	Μικροβιολογία

Ιατρική βιοπαθολογία (27)

España

Microbiología y parasitología

Bioquímica clínica

France

Hrvatska

Klinička mikrobiologija

Ireland

Microbiology

Chemical pathology

Italia

Microbiologia e virologia

Biochimica clinica (26)

Κύπρος

Μικροβιολογία

Latvija

Mikrobioloģija

Lietuva

Luxembourg

Microbiologie

Chimie biologique

Magyarország

Orvosi mikrobiológia

Malta

Mikrobijoloġija

Patoloġija Kimika

Nederland

Medische microbiologie

Klinische chemie (23)

Österreich

—	Hygiene und Mikrobiologie

—	Klinische Mikrobiologie und Hygiene (25)

—	Klinische Mikrobiologie und Virologie (25)

Medizinische und Chemische Labordiagnostik

Polska

Mikrobiologia lekarska

Portugal

România

Slovenija

Klinična mikrobiologija

Medicinska biokemija

Slovensko

Klinická mikrobiológia

Klinická biochémia

Suomi/Finland

Kliininen mikrobiologia/Klinisk mikrobiologi

Kliininen kemia/Klinisk kemi

Sverige

Klinisk bakteriologi

Klinisk mikrobiologi (28)

Klinisk kemi

United Kingdom

Medical microbiology and virology

Chemical pathology

Imunologija

Torakalna kirurgija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Chirurgie thoracique/Heelkunde op de thorax (29)

България

Клинична имунология

Гръдна хирургия Кардиохирургия

Česká republika

Alergologie a klinická imunologie

Hrudní chirurgie

Danmark

Klinisk immunologi

Thoraxkirurgi

Deutschland

Thoraxchirurgie

Eesti

Torakaalkirurgia

Ελλάς

Χειρουργική Θώρακος

España

Inmunología

—	Cirugía torácica

—	Cirugía cardiovascular

France

Chirurgie thoracique et cardiovasculaire

Hrvatska

Alergologija i klinička imunologija

Ireland

Immunology (clinical and laboratory)

Cardiothoracic surgery

Italia

—	Chirurgia toracica

—	Cardiochirurgia

Κύπρος

Ανοσολογία

Χειρουργική Θώρακος

Latvija

Imunoloģija

Torakālā ķirurģija

Sirds ķirurgs

Lietuva

Krūtinės chirurgija

Luxembourg

Immunologie

Chirurgie thoracique

Magyarország

Allergológia és klinikai immunológia

Mellkassebészet

Malta

Immunoloġija

Kirurġija Kardjo-Toraċika

Nederland

Cardio-thoracale chirurgie

Österreich

—	Immunologie

—	Klinische Immunologie (30)

Thoraxchirurgie

Polska

Immunologia kliniczna

Chirurgia klatki piersiowej

Portugal

Cirurgia cardiotorácica

România

Chirurgie toracică

Slovenija

Torakalna kirurgija

Slovensko

Klinická imunológia a alergológia

Hrudníková chirurgia

Suomi/Finland

Sydän-ja rintaelinkirurgia/Hjärt- och thoraxkirurgi

Sverige

Klinisk immunologi (31)

Thoraxkirurgi

United Kingdom

Immunology

Cardo-thoracic surgery

	Pediatrična kirurgija	Vaskularna kirurgija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien		Chirurgie des vaisseaux/Bloedvatenheelkunde (32)
България	Детска хирургия	Съдова хирургия
Česká republika	Dětská chirurgie	Cévní chirurgie
Danmark		Karkirurgi
Deutschland	Kinderchirurgie	Gefäßchirurgie
Eesti	Lastekirurgia	Kardiovaskulaarkirurgia
Ελλάς	Χειρουργική Παίδων	Αγγειοχειρουργική
España	Cirugía pediátrica	Angiología y cirugía vascular
France	Chirurgie infantile	Chirurgie vasculaire
Hrvatska	Dječja kirurgija	Vaskularna kirurgija
Ireland	Paediatric surgery
Italia	Chirurgia pediatrica	Chirurgia vascolare
Κύπρος	Χειρουργική Παίδων	Χειρουργική Αγγείων
Latvija	Bērnu ķirurģija	Asinsvadu ķirurģija
Lietuva	Vaikų chirurgija	Kraujagyslių chirurgija
Luxembourg	Chirurgie pédiatrique	Chirurgie vasculaire
Magyarország	Gyermeksebészet	Érsebészet
Malta	Kirurgija Pedjatrika	Kirurġija Vaskolari
Nederland
Österreich	Kinder- und Jugendchirurgie	Allgemeinchirurgie und Gefäßchirurgie
Polska	Chirurgia dziecięca	Chirurgia naczyniowa
Portugal	Cirurgia pediátrica	Angologia/Cirurgia vascular
România	Chirurgie pediatrică	Chirurgie vasculară
Slovenija		Kardiovaskularna kirurgija
Slovensko	Detská chirurgia	Cievna chirurgia
Suomi/Finland	Lastenkirurgia/Barnkirurgi	Verisuonikirurgia/Kärlkirurgi
Sverige	Barn- och ungdomskirurgi	Kärlkirurgi
United Kingdom	Paediatric surgery	Vascular surgery

Kardiologija

Gastroenterologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Cardiologie

Gastro-entérologie/Gastro-enterologie

България

Кардиология

Гастроентерология (33)

Česká republika

Kardiologie

Gastroenterologie

Danmark

Intern medicin: kardiologi

Intern medicin: gastroenterology og hepatologi

Deutschland

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Kardiologie

—	Innere Medizin und Kardiologie (34)

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Gastroenterologie

—	Innere Medizin und Gastroenterologie (34)

Eesti

Kardioloogia

Gastroenteroloogia

Ελλάς

Καρδιολογία

Γαστρεντερολογία

España

Cardiología

Aparato digestivo

France

Cardiologie et maladies vasculaires

Gastro-entérologie et hépatologie

Hrvatska

Kardiologija

Gastroenterologija

Ireland

Cardiology

Gastro-enterology

Italia

Malattie dell’apparato cardiovascolare

Gastroenterologia

Malattie dell’apparato digerente (35)

Κύπρος

Καρδιολογία

Γαστρεντερολογία

Latvija

Kardioloģija

Gastroenteroloģija

Lietuva

Kardiologija

Gastroenterologija

Luxembourg

Cardiologie et angiologie

Gastro-enterologie

Magyarország

Kardiológia

Gasztroenterológia

Malta

Kardjoloġija

Gastroenteroloġija

Nederland

Cardiologie

Maag-darm-leverziekten

Österreich

Innere Medizin und Kardiologie

Innere Medizin und Gastroenterologie und Hepatologie

Polska

Kardiologia

Gastrenterologia

Portugal

Cardiologia

Gastrenterologia

România

Cardiologie

Gastroenterologie

Slovenija

Kardiologija in vaskularna medicina

Gastroenterologija

Slovensko

Kardiológia

Gastroenterológia

Suomi/Finland

Kardiologia/Kardiologi

Gastroenterologia/Gastroenterologi

Sverige

Kardiologi

Medicinsk gastroenterologi och hepatologi

United Kingdom

Cardiology

Gastroenterology

Revmatologija

Splošna hematologija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Rhumathologie/reumatologie

България

Ревматология

Клинична хематология

Česká republika

Revmatologie

Hematologie a transfúzní lékařství

Danmark

Intern medicin: reumatologi

Intern medicin: hæmatologi

Deutschland

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Rheumatologie

—	Innere Medizin und Rheumatologie (36)

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Hämatologie und Onkologie

—	Innere Medizin und Hämatologie und Onkologie (36)

Eesti

Reumatoloogia

Hematoloogia

Ελλάς

Ρευματολογία

Αιματολογία

España

Reumatología

Hematología y hemoterapia

France

Rhumatologie

Hrvatska

Reumatologija

Hematologija

Ireland

Rheumatology

Haematology (clinical and laboratory)

Italia

Reumatologia

Ematologia

Κύπρος

Ρευματολογία

Αιματολογία

Latvija

Reimatoloģija

Hematoloģija

Lietuva

Reumatologija

Hematologija

Luxembourg

Rhumatologie

Hématologie

Magyarország

Reumatológia

Hematológia

Malta

Rewmatoloġija

Ematoloġija

Nederland

Reumatologie

Österreich

Innere Medizin und Rheumatologie

Innere Medizin und Hämatologie und internistische Onkologie

Polska

Reumatologia

Hematologia

Portugal

Reumatologia

Imuno-hemoterapia

România

Reumatologie

Hematologie

Slovenija

Revmatologija

Hematologija

Slovensko

Reumatológia

Hematológia a transfúziológia

Suomi/Finland

Reumatologia/Reumatologi

Kliininen hematologia/Klinisk hematologi

Sverige

Reumatologi

Hematologi

United Kingdom

Rheumatology

Haematology

Endokrinologija

Fizioterapija

Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Médecine physique et réadaptation/Fysische geneeskunde en revalidatie

България

Ендокринология и болести на обмяната

Физикална и рехабилитационна медицина

Česká republika

Diabelotologie a endokrinologie

Rehabilitační a fyzikální medicína

Danmark

Intern medicin: endokrinologi

Deutschland

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Endokrinologie und Diabetologie

—	Innere Medizin und Endokrinologie und Diabetologie (37)

Physikalische und Rehabilitative Medizin

Eesti

Endokrinoloogia

Taastusravi ja füsiaatria

Ελλάς

Ενδοκρινολογία

Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση

España

Endocrinología y nutrición

Medicina física y rehabilitación

France

Endocrinologie – diabète – maladies métaboliques

Médecine physique et de réadaptation

Hrvatska

Endokrinologija i dijabetologija

Fizikalna medicina i rehabilitacija

Ireland

Endocrinology and diabetes mellitus

Italia

Endocrinologia e malattie del ricambio

Endocrinologia e malattie del metabolismo (38)

Medicina fisica e riabilitazione

Medicina fisica e riabilitativa (38)

Κύπρος

Ενδοκρινολογία

Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση

Latvija

Endokrinoloģija

Rehabilitoloģija Fiziskā rehabilitācija

Fizikālā medicīna

Lietuva

Endokrinologija

Fizinė medicina ir reabilitacija

Luxembourg

Endocrinologie, maladies du métabolisme et de la nutrition

Rééducation et réadaptation fonctionnelles

Magyarország

Endokrinológia

Fizikális medicina és rehabilitációs orvoslás

Malta

Endokrinoloġija u Dijabete

Nederland

Revalidatiegeneeskunde

Österreich

Innere Medizin und Endokrinologie und Diabetologie

Physikalische Medizin und Allgemeine Rehabilitation

Polska

Endokrynologia

Rehabilitacja medyczna

Portugal

Endocrinologia/Nutrição

Medicina física e de reabilitação

România

Endocrinologie

Reabilitare Medicală

Slovenija

Fizikalna in rehabilitacijska medicina

Slovensko

Endokrinológia

Fyziatria, balneológia a liečebná rehabilitácia

Suomi/Finland

Endokrinologia/Endokrinologi

Fysiatria/Fysiatri

Sverige

Endokrina sjukdomar

Endokrinologi och diabetologi (39)

Rehabiliteringsmedicin

United Kingdom

Endocrinology and diabetes mellitus

	Nevropsihiatrija	Dermatovenerologija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Neuropsychiatrie (40)	Dermato-vénéréologie/Dermato-venereologie
България		Кожни и венерически болести
Česká republika		Dermatovenerologie
Danmark		Dermato-venerologi
Deutschland	Nervenheilkunde (Neurologie und Psychiatrie)	Haut – und Geschlechtskrankheiten
Eesti		Dermatoveneroloogia
Ελλάς	Νευρολογία – Ψυχιατρική	Δερματολογία – Αφροδισιολογία
España		Dermatología médico-quirúrgica y venereología
France	Neuropsychiatrie (41)	Dermatologie et vénéréologie
Hrvatska		Dermatologija i venerologija
Ireland
Italia	Neuropsichiatria (42)	Dermatologia e venereologia
Κύπρος	Νευρολογία – Ψυχιατρική	Δερματολογία – Αφροδισιολογία
Latvija		Dermatoloģija un veneroloģija
Lietuva		Dermatovenerologija
Luxembourg	Neuropsychiatrie (43)	Dermato-vénéréologie
Magyarország		Bőrgyógyászat
Malta		Dermato-venerejoloġija
Nederland	Zenuw – en zielsziekten (44)	Dermatologie en venerologie
Österreich	Neurologie und Psychiatrie (45)	Haut- und Geschlechtskrankheiten
Polska		Dermatologia i wenerologia
Portugal		Dermatovenereologia
România		Dermatovenerologie
Slovenija		Dermatovenerologija
Slovensko	Neuropsychiatria	Dermatovenerológia
Suomi/Finland		Ihotaudit ja allergologia/Hudsjukdomar och allergologi
Sverige		Hud- och könssjukdomar
United Kingdom
Datumi razveljavitve v smislu člena 27(3):

Radiologija

Otroška psihiatrija

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Psychiatrie, particulièrement en psychiatrie infanto-juvénile/Psychiatrie, meer bepaald in de kinder- en jeugdpsychiatrie

България

Радиобиология

Детска психиатрия

Česká republika

Dětská a dorostová psychiatrie

Danmark

Børne- og ungdomspsykiatri

Deutschland

Radiologie

Kinder- und Jugendpsychiatrie und –psychotherapie

Eesti

Ελλάς

Ακτινολογία – Ραδιολογία

Παιδοψυχιατρική

España

Electroradiología (46)

France

Electro-radiologie (47)

Pédopsychiatrie (52)

Hrvatska

Klinička radiologija

Dječja i adolescentna psihijatrija

Ireland

Child and adolescent psychiatry

Italia

Radiologia (48)

Neuropsichiatria infantile

Κύπρος

Παιδοψυχιατρική

Latvija

Bērnu psihiatrija

Lietuva

Vaikų ir paauglių psichiatrija

Luxembourg

Électroradiologie (49)

Psychiatrie infantile

Magyarország

Radiológia

Gyermek- és ifjúsági pszichiátria

Malta

Nederland

Radiologie (50)

Österreich

Radiologie (51)

—	Kinder- und Jugendpsychiatrie

—	Kinder- und Jugendpsychiatrie und Psychotherapeutische Medizin (53)

Polska

Psychiatria dzieci i młodzieży

Portugal

Radiologia

Psiquiatria da infância e da adolescência

România

Psihiatrie pediatrică

Slovenija

Radiologija

Otroška in mladostniška psihiatrija

Slovensko

Detská psychiatria

Suomi/Finland

Lastenpsykiatria/Barnpsykiatri

Sverige

Barn- och ungdomspsykiatri

United Kingdom

Child and adolescent psychiatry

Datumi razveljavitve v smislu člena 27(3):

Geriatrija

Bolezni ledvic

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Gériatrie/Geriatrie

България

Гериатрична медицина

Нефрология

Česká republika

Geriatrie

Nefrologie

Danmark

Intern medicin: geriatric

Intern medicin: nefrologi

Deutschland

—	Innere Medizin und Schwerpunkt Nephrologie

—	Innere Medizin und Nephrologie (54)

Eesti

Nefroloogia

Ελλάς

Νεφρολογία

España

Geriatría

Nefrología

France

Néphrologie

Hrvatska

Gerijatrija

Nefrologija

Ireland

Geriatric medicine

Nephrology

Italia

Geriatria

Nefrologia

Κύπρος

Γηριατρική

Νεφρολογία

Latvija

Nefroloģija

Lietuva

Geriatrija

Nefrologija

Luxembourg

Gériatrie

Néphrologie

Magyarország

Geriátria

Nefrológia

Malta

Ġerjatrija

Nefroloġija

Nederland

Klinische geriatrie

Österreich

Innere Medizin und Nephrologie

Polska

Geriatria

Nefrologia

Portugal

Nefrologia

România

Geriatrie şi gerontologie

Nefrologie

Slovenija

Nefrologija

Slovensko

Geriatria

Nefrológia

Suomi/Finland

Geriatria/Geriatri

Nefrologia/Nefrologi

Sverige

Geriatrik

Medicinska njursjukdomar (nefrologi)

Njurmedicin (55)

United Kingdom

Geriatric medicine

Renal medicine

Nalezljive bolezni

Socialna medicina

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

България

Инфекциозни болести

Социална медицина и здравен мениджмънт комунална хигиена

Česká republika

Infekční lékařství

Hygiena a epidemiologie

Danmark

Intern medicin: infektionsmedicin

Samfundsmedicin

Deutschland

Öffentliches Gesundheitswesen

Eesti

Infektsioonhaigused

Ελλάς

Κοινωνική Iατρική

España

Medicina preventiva y salud pública

France

Santé publique et médecine sociale

Hrvatska

Infektologija

Javnozdravstvena medicina

Ireland

Infectious diseases

Public health medicine

Italia

Malattie infettive

Malattie infettive e tropicali (57)

Igiene e medicina preventiva

Κύπρος

Λοιμώδη Νοσήματα (58)

—	Υγειονολογία

—	Κοινοτική Ιατρική

Latvija

Infektoloģija

Lietuva

Infektologija

Luxembourg

Maladies contagieuses

Santé publique

Magyarország

Infektológia

Megelőző orvostan és népegészségtan

Malta

Mard Infettiv

Saħħa Pubblika

Nederland

Maatschappij en gezondheid

Österreich

Innere Medizin und Infektiologie

—	Sozialmedizin

—	Public Health (56)

Polska

Choroby zakaźne

Zdrowie publiczne, epidemiologia

Portugal

Doenças infecciosas

Saúde pública

România

Boli infecţioase

Sănătate publică şi management

Slovenija

Infektologija

Javno zdravje

Slovensko

Infektológia

Verejné zdravotníctvo

Suomi/Finland

Infektiosairaudet/Infektionssjukdomar

Terveydenhuolto/Hälsovård

Sverige

Infektionssjukdomar

Socialmedicin

United Kingdom

Infectious diseases

Public health medicine

Farmakologija

Medicina dela

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Médecine du travail/Arbeidsgeneeskunde

България

Клинична фармакология и терапия Фармакология

Трудова медицина

Česká republika

Klinická farmakologie

Pracovní lékařství

Danmark

Klinisk farmakologi

Arbejdsmedicin

Deutschland

Pharmakologie und Toxikologie

Arbeitsmedizin

Eesti

Ελλάς

Ιατρική της Εργασίας

España

Farmacología clínica

Medicina del trabajo

France

Médecine du travail

Hrvatska

Klinička farmakologija s toksikologijom

Medicina rada i športa

Ireland

Clinical pharmacology and therapeutics

Pharmaceutical Medicine (62)

Occupational medicine

Italia

Farmacologia

Farmacologia e tossicologia clinica (60)

Medicina del lavoro

Κύπρος

Ιατρική της Εργασίας

Latvija

Arodslimības

Lietuva

Darbo medicina

Luxembourg

Médecine du travail

Magyarország

Klinikai farmakológia

Foglalkozás-orvostan (üzemorvostan)

Malta

Farmakoloġija Klinika u t-Terapewtika

Mediċina Okkupazzjonali

Nederland

—	Arbeid en gezondheid, bedrijfsgeneeskunde

—	Arbeid en gezondheid, verzekeringsgeneeskunde

Österreich

Pharmakologie und Toxikologie

—	Arbeitsmedizin

—	Arbeitsmedizin und angewandte Physiologie (59)

Polska

Farmakologia kliniczna

Medycyna pracy

Portugal

Medicina do trabalho

România

Farmacologie clinică

Medicina muncii

Slovenija

Medicina dela, prometa in športa

Slovensko

Klinická farmakológia

Pracovné lekárstvo

Suomi/Finland

Kliininen farmakologia ja lääkehoito/Klinisk farmakologi och läkemedelsbehandling

Työterveyshuolto/Företagshälsovård

Sverige

Klinisk farmakologi

Yrkes- och miljömedicin

Arbets- och miljömedicin (61)

United Kingdom

Clinical pharmacology and therapeutics

Occupational medicine

	Alergologija	Nuklearna medicina
	Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien		Médecine nucléaire/Nucleaire geneeskunde
България	Клинична алергология	Нуклеарна медицина
Česká republika	Alergologie a klinická imunologie	Nukleární medicína
Danmark		Klinisk fysiologi og nuklearmedicin
Deutschland		Nuklearmedizin
Eesti
Ελλάς	Αλλεργιολογία	Πυρηνική Ιατρική
España	Alergología	Medicina nuclear
France		Médecine nucléaire
Hrvatska	Alergologija i klinička imunologija	Nuklearna medicina
Ireland
Italia	Allergologia ed immunologia clinica	Medicina nucleare
Κύπρος	Αλλεργιολογία	Πυρηνική Ιατρική
Latvija	Alergoloģija
Lietuva	Alergologija ir klinikinė imunologija
Luxembourg		Médecine nucléaire
Magyarország	Allergológia és klinikai immunológia	Nukleáris medicina
Malta		Mediċina Nukleari
Nederland	Allergologie (63)	Nucleaire geneeskunde
Österreich		Nuklearmedizin
Polska	Alergologia	Medycyna nuklearna
Portugal	Imuno-alergologia	Medicina nuclear
România	Alergologie şi imunologie clinică	Medicină nucleară
Slovenija		Nuklearna medicina
Slovensko	Klinická imunológia a alergológia	Nukleárna medicína
Suomi/Finland		Kliininen fysiologia ja isotooppilääketiede/Klinisk fysiologi och nukleärmedicin
Sverige	Allergisjukdomar	Nukleärmedicin Nuklearmedicin (64)
United Kingdom		Nuclear medicine

	Maksilofacialna kirurgija (osnovno medicinsko usposabljanje)	Biološka hematologija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien
България	Лицево-челюстна хирургия	Трансфузионна хематология
Česká republika	Maxilofaciální chirurgie
Danmark
Deutschland
Eesti
Ελλάς
España	Cirugía oral y maxilofacial
France	Chirurgie maxillo-faciale et stomatologie	Hématologie
Hrvatska	Maksilofacijalna kirurgija
Ireland
Italia	Chirurgia maxillo-facciale
Κύπρος
Latvija	Mutes, sejas un žokļu ķirurģija
Lietuva	Veido ir žandikaulių chirurgija
Luxembourg	Chirurgie maxillo-faciale	Hématologie biologique
Magyarország	Szájsebészet (65)
Malta
Nederland
Österreich	Mund- Kiefer- und Gesichtschirurgie (66)
Polska	Chirurgia szczekowo-twarzowa
Portugal	Cirurgia maxilo-facial	Hematologia clinica
România
Slovenija	Maxilofacialna kirurgija
Slovensko	Maxilofaciálna chirurgia
Suomi/Finland
Sverige
United Kingdom
Datuma razveljavitve v smislu člena 27(3):

	Stomatologija	Dermatologija
	Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien
България
Česká republika
Danmark
Deutschland
Eesti
Ελλάς
España	Estomatología
France	Stomatologie
Hrvatska
Ireland		Dermatology
Italia	Odontostomatologia (67)
Κύπρος
Latvija
Lietuva
Luxembourg	Stomatologie
Magyarország
Malta		Dermatoloġija
Nederland
Österreich
Polska
Portugal	Estomatologia
România
Slovenija
Slovensko
Suomi/Finland
Sverige
United Kingdom		Dermatology

Venerologija

Tropska medicina

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

България

Česká republika

Danmark

Deutschland

Eesti

Ελλάς

España

France

Hrvatska

Ireland

Genito-urinary medicine

Tropical medicine

Italia

Medicina tropicale (69)

Κύπρος

Latvija

Lietuva

Luxembourg

Magyarország

Trópusi betegségek

Malta

Mediċina Uro-ġenetali

Nederland

Österreich

—	Spezifische Prophylaxe und Tropenmedizin

—	Klinische Immunologie und Spezifische Prophylaxe und Tropenmedizin (68)

Polska

Medycyna transportu

Portugal

Medicina tropical

România

Slovenija

Slovensko

Tropická medicína

Suomi/Finland

Sverige

United Kingdom

Genito-urinary medicine

Tropical medicine

Gastroenterološka kirurgija

Nezgodna in urgentna medicina

Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Chirurgie abdominale/Heelkunde op het abdomen (70)

България

Гастроентерологичнa хирургия

Спешна медицина

Česká republika

—	Traumatologie

—	Urgentní medicína

Danmark

Deutschland

Visceralchirurgie

Eesti

Ελλάς

España

France

Chirurgie viscérale et digestive

Hrvatska

Abdominalna kirurgija

Hitna medicina

Ireland

Emergency medicine

Italia

Chirurgia dell’apparato digerente (72)

Medicina d’emergenza-urgenza (71)

Κύπρος

Latvija

Lietuva

Abdominalinė chirurgija

Luxembourg

Chirurgie gastro-entérologique

Magyarország

Oxyológia és sürgősségi orvostan

Malta

Mediċina tal-Aċċidenti u l-Emerġenza

Mediċina tal-Emerġenza (73)

Nederland

Österreich

Polska

Medycyna ratunkowa

Portugal

România

Medicină de urgenţă

Slovenija

Abdominalna kirurgija

Urgentna medicina

Slovensko

Gastroenterologická chirurgia

—	Úrazová chirurgia

—	Urgentná medicína

Suomi/Finland

Gastroenterologinen kirurgia/Gastroenterologisk kirurgi

Akuuttilääketiede/Akutmedicin

Sverige

Akutsjukvård

United Kingdom

Emergency medicine

Klinična nevrofiziologija

Dentalna, oralna in maksilofacialna kirurgija (osnovno medicinsko in zobozdravstveno usposabljanje) (74)

Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta

Država

Naziv

Belgique/België/Belgien

Stomatologie et chirurgie orale et maxillo-faciale/Stomatologie en mond-, kaak- en aangezichtschirurgie

България

Дентална, орална и лицево-челюстна хирургия

Česká republika

Danmark

Deutschland

—	Mund-, Kiefer- und Gesichtschirurgie

—	Mund-Kiefer-Gesichtschirurgie (75)

Eesti

Ελλάς

Στοματική και Γναθοπροσωπική Χειρουργική (76)

España

Neurofisiologia clínica

France

Hrvatska

Ireland

Clinical neurophysiology

Oral and maxillo-facial surgery

Italia

Κύπρος

Στοματο-Γναθο-Προσωποχειρουργική

Latvija

Lietuva

Luxembourg

Chirurgie dentaire, orale et maxillo-faciale

Magyarország

Arc-állcsont-szájsebészet

Malta

Newrofiżjoloġija Klinika

Kirurġija tal-għadam tal-wiċċ

Nederland

Österreich

Mund-, Kiefer- und Gesichtschirurgie

Polska

Portugal

România

Chirurgie Orală şi Maxilo-facială (77)

Slovenija

Slovensko

Suomi/Finland

Kliininen neurofysiologia/Klinisk neurofysiologi

Suu- ja leukakirurgia/Oral och maxillofacial kirurgi

Sverige

Klinisk neurofysiologi

United Kingdom

Clinical neurophysiology

Oral and maxillo-facial surgery

	Internistična onkologija	Klinična genetika
	Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let	Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Država	Naziv	Naziv
Belgique/België/Belgien	Oncologie médicale/Medische oncologie
България	Медицинска онкология	Медицинска генетика
Česká republika	Klinická onkologie	Lékařská genetika
Danmark		Klinisk genetik
Deutschland		Humangenetik
Eesti		Meditsiinigeneetika
Ελλάς	Παθολογική Ογκολογία
España	Oncología Médica
France	Oncologie	Génétique médicale
Hrvatska
Ireland	Medical oncology	Clinical genetics
Italia	Oncologia medica	Genetica medica
Κύπρος	Ακτινοθεραπευτική Ογκολογία
Latvija	Onkoloģija ķīmijterapija	Medicīnas ģenētika
Lietuva	Chemoterapinė onkologija	Genetika
Luxembourg	Oncologie médicale	Médecine génétique
Magyarország	Klinikai onkológia	Klinikai genetika
Malta		Ġenetika Klinika/Medika
Nederland		Klinische genetica
Österreich		Medizinische Genetik
Polska	Onkologia kliniczna	Genetyka kliniczna
Portugal	Oncologia médica	Genética médica
România	Oncologie medicală	Genetică medicală
Slovenija	Internistična onkologija	Klinična genetika
Slovensko	Klinická onkológia	Lekárska genetica
Suomi/Finland		Perinnöllisyyslääketiede/Medicinsk genetik
Sverige	Onkologi	Klinisk genetik
United Kingdom	Medical oncology	Clinical genetics

5.1.4 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnike splošne medicine

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

België/Belgique/ Belgien

Bijzondere beroepstitel van huisarts/Titre professionnel particulier de médecin généraliste

Huisarts/Médecin généraliste

31.12.1994

България

Свидетелство за призната специалност по Обща медицина

Лекар-специалист по Обща медицина

1.1.2007

Česká republika

Diplom o specializaci všeobecné praktické lékařství

Všeobecný praktický lékař

1.5.2004

Danmark

Bevis for tilladelse til at betegne sig som speciallæge i almen medicin

Alment praktiserende læge/Speciallæge i almen medicin

31.12.1994

Deutschland

Zeugnis über die spezifische Ausbildung in der Allgemeinmedizin

Facharzt/Fachärztin für Allgemeinmedizin

31.12.1994

Eesti

Residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus

Diplom peremeditsiini erialal

Perearst

1.5.2004

Ελλάς

Τίτλος ιατρικής ειδικότητας γενικής ιατρικής

Iατρός με ειδικότητα γενικής ιατρικής

31.12.1994

España

Título de especialista en medicina familiar y comunitaria

Especialista en medicina familiar y comunitaria

31.12.1994

France

Diplômes d’études spécialisées de médecine générale accompagnés du diplôme d’Etat de docteur en médecine

Médecin qualifié en médecine générale

31.12.1994

Hrvatska

Diploma o specijalističkom usavršavanju

specijalist obiteljske medicine

1.7.2013

Ireland

Certificate of specific qualifications in general medical practice

General medical practitioner

31.12.1994

Italia

—	Attestato di formazione specifica in medicina generale

—	Diploma di formazione specifica in medicina generale

Medico di medicina generale

31.12.1994

Κύπρος

Τίτλος Ειδικότητας Γενικής Ιατρικής

Ιατρός Γενικής Ιατρικής

1.5.2004

Latvija

Ģimenes ārsta sertifikāts

Ģimenes (vispārējās prakses) ārsts

1.5.2004

Lietuva

1.	Šeimos gydytojo rezidentūros pažymėjimas

Šeimos medicinos gydytojas

1.5.2004

2.	Rezidentūros pažymėjimas (šeimos gydytojo profesinė kvalifikacija)

Šeimos gydytojas

Luxembourg

Diplôme de formation spécifique en medicine générale

Médecin généraliste

31.12.1994

Magyarország

Háziorvostan szakorvosa bizonyítvány

Háziorvostan szakorvosa

1.5.2004

Malta

Tabib tal-familja

Mediċina tal-familja

1.5.2004

Nederland

Certificaat van inschrijving in een specialistenregister van huisartsen

Huisarts, Verpleeghuisarts en arts voor verstandelijk gehandicapte Registratie Commissie (HVRC)

31.12.1994

Diploma geneeskundig specialist

Registratiecommissie Geneeskundig Specialisten (RGS) van de Koninklijke Nederlandsche Maatschappij tot Bevordering der Geneeskunst (78)

Österreich

Diplom über die besondere Ausbildung in der Allgemeinmedizin

Arzt für Allgemeinmedizin

31.12.1994

Polska

Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie medycyny rodzinnej

Specjalista w dziedzinie medycyny rodzinnej

1.5.2004

Portugal

Título de especialista em medicina geral e familiar

Especialista em medicina geral e familiar

31.12.1994

România

Certificat de medic specialist medicină de familie

Medic specialist medicină de familie

1.1.2007

Slovenija

Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz družinske medicine

Specialist družinske medicine/Specialistka družinske medicine

1.5.2004

Slovensko

Diplom o špecializácii v odbore ‚všeobecné lekárstvo‘

Všeobecný lekár

1.5.2004

Suomi/Finland

Todistus yleislääketieteen erityiskoulutuksesta/Bevis om särskild allmänläkarutbildning

Yleislääketieteen erityiskoulutuksen suorittanut laillistettu lääkäri/Legitimerad läkare som har fullgjort särskild allmänläkarutbildning

1.1.1994

Sverige

Bevis om specialistkompetens i allmänmedicin

Specialist i allmänmedicin

31.12.1994

United Kingdom

Certificate of completion of training

General practitioner

31.12.1994

točka 5.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„5.2.2. Dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

—	Diploma gegradueerde verpleger/verpleegster/Diplôme d’infirmier(ère) gradué(e)/Diplom eines (einer) graduierten Krankenpflegers (-pflegerin)

—	De erkende opleidingsinstituten/Les établissements d’enseignement reconnus/Die anerkannten Ausbildungsanstalten

—	Hospitalier(ère)/Verpleegassistent(e)

29.6.1979

—	De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française/Der zuständige Prüfungsausschuß der Deutschsprachigen Gemeinschaft

—	Infirmier(ère) hospitalier(ère)/Ziekenhuisverpleger(-verpleegster)

—	Diploma in de ziekenhuisverpleegkunde/Brevet d’infirmier(ère) hospitalier(ère)/Brevet eines (einer) Krankenpflegers (-pflegerin)

—	Brevet van verpleegassistent(e)/Brevet d’hospitalier(ère)/Brevet einer Pflegeassistentin

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен ‚Бакалавър‘ с професионална квалификация ‚Медицинска сестра‘

Университет

Медицинска сестра

1.1.2007

Česká republika

1.	Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru všeobecná sestra (bakalář, Bc.)

1.	Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem

—	Všeobecná sestra

1.5.2004

2.	Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná všeobecná sestra (diplomovaný specialista, DiS.), accompanied by the following certificate: – Vysvědčení o absolutoriu

2.	Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem

—	Všeobecný ošetřovatel

Danmark

Bevis for uddannelsen til professionsbachelor i sygepleje

Professionshøjskole

Sygeplejerske

29.6.1979

Deutschland

Zeugnis über die staatliche Prüfung in der Krankenpflege

Staatlicher Prüfungsausschuss

Gesundheits- und Krankenpflegerin/Gesundheits- und Krankenpfleger

29.6.1979

Eesti

1.	Diplom õe erialal

1.	Tallinna Meditsiinikool Tartu Meditsiinikool Kohtla-Järve Meditsiinikool

õde

1.5.2004

2.	Õe põhikoolituse diplom

2.	Tallinna Tervishoiu Kõrgkool

3.	Õe põhiõpe diplom

3.	Tartu Tervishoiu Kõrgkool

Ελλάς

1.	Πτυχίο Νοσηλευτικής Παν/μίου Αθηνών

1.	Πανεπιστήμιο Αθηνών

Διπλωματούχος ή πτυχιούχος νοσοκόμος, νοσηλευτής ή νοσηλεύτρια

1.1.1981

2.	Πτυχίο Νοσηλευτικής Τεχνολογικών Εκπαιδευτικών Ιδρυμάτων (Τ.Ε.Ι.)

2.	Τεχνολογικά Εκπαιδευτικά Ιδρύματα Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτω

3.	Πτυχίο Αξιωματικών Νοσηλευτικής

3.	Υπουργείο Εθνικής Άμυνας

4.	Πτυχίο Αδελφών Νοσοκόμων πρώην Ανωτέρων Σχολών Υπουργείου Υγείας και Πρόνοιας

4.	Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας

5.	Πτυχίο Αδελφών Νοσοκόμων και Επισκεπτριών πρώην Ανωτέρων Σχολών Υπουργείου Υγείας και Πρόνοιας

5.	Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας

6.	Πτυχίο Τμήματος Νοσηλευτικής

6.	ΚΑΤΕΕ Υπουργείου Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων

7.	Πτυχίο Τμήματος Νοσηλευτικής Πανεπιστήμιου Πελοποννήσου

7.	Πανεπιστήμιο Πελοποννήσου

España

Título de Diplomado universitario en Enfermería

—	Ministerio de Educación y Cultura

Enfermero/a diplomado/a

1.1.1986

—	El rector de una Universidad

Titulo de Graduado/a en Enfermería

—	El rector de una Universidad

Graduado/a en Enfermería

1.1.1986

France

—	Diplôme d’Etat d’infirmier(ère)

—	Diplôme d’Etat d’infirmier(ère) délivré en vertu du décret no 99-1147 du 29 décembre 1999

Le ministère de la santé

Infirmier(ère)

29.6.1979

Hrvatska

1.	Svjedodžba ‚medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege‘

1.	Srednje strukovne škole koje izvode program za stjecanje kvalifikacije ‚medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege‘

1.	medicinska sestra opće njege/medicinski tehničar opće njege

1.7.2013

2.	Svjedodžba ‚prvostupnik (baccalaureus) sestrinstva/prvostupnica (baccalaurea) sestrinstva‘

2.	Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj Sveučilišta u Republici Hrvatskoj Veleučilišta u Republici Hrvatskoj

2.	prvostupnik (baccalaureus) sestrinstva/prvostupnica (baccalaurea) sestrinstva

Ireland

1.	Certificate of Registered General Nurse (79)

1.	An Bórd Altranais (The Nursing Board) [up to 1 October 2012]; Bórd Altranais agus Cnáimhseachais na hEireann (The Nursing and Midwifery Board of Ireland) [from 2 October 2012]

Registered General Nurse (RGN)

29.6.1979

2.	B.Sc. in Nursing Studies (General) approved by the NMBI (80)

2.	Third-level Institution delivering the B.Sc. in Nursing Studies approved by the NMBI [as of September 2002]

3.	B.Sc. in Children’s and General (Integrated) Nursing approved by the NMBI (80)

3.	Third-level Institution delivering the B.Sc. in Children’s and General (Integrated) Nursing approved by the NMBI [as of September 2006]

Italia

1.	Diploma di infermiere professionale (82)

1.	Scuole riconosciute dallo Stato (82)

1.	Infermiere professionale (82)

29.6.1979

2.	Diploma di laurea in infermieristica (83)

2.	Università (83)

2.	Infermiere (83)

Κΰπρος

Δίπλωμα Γενικής Νοσηλευτικής

Νοσηλευτική Σχολή

Εγγεγραμμένος Νοσηλευτής

1.5.2004

Πτυχίο Νοσηλευτικής Τεχνολογικού Πανεπιστημίου Κύπρου

Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου

Νοσηλευτής(τρια) Γενικής Νοσηλευτικής

Πτυχίο Νοσηλευτικής Ευρωπαϊκού Πανεπιστημίου Κύπρου

Ευρωπαϊκό Πανεπιστήμιο Κύπρου

Πτυχίο Νοσηλευτικής Πανεπιστημίου Λευκωσίας – BSc in Nursing

Πανεπιστήμιο Λευκωσίας University of Nicosia

Πτυχίο Γενικής Νοσηλευτικής

Σχολή Επιστημών Υγείας, Πανεπιστήμιο Frederick

Latvija

1.	Diploms par māsas kvalifikācijas iegūšanu

1.	Māsu skolas

Māsa

1.5.2004

2.	Māsas diploms

2.	Universitātes tipa augstskola pamatojoties uz Valsts eksāmenu komisijas lēmumu

Lietuva

1.	Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją

1.	Universitetas

Bendrosios praktikos slaugytojas

1.5.2004

2.	Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją

Kolegija

3.	Bakalauro diplomas (slaugos bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija)

3.	Universitetas

4.	Profesinio bakalauro diplomas (slaugos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija)

Kolegija

Luxembourg

—	Diplôme d’Etat d’infirmier

Ministère de l’éducation nationale, de la formation professionnelle et des sports

Infirmier

29.6.1979

—	Diplôme d’Etat d’infirmier hospitalier gradué

Magyarország

1.	Ápoló bizonyítvány

1.	Szakképző iskola

Ápoló

1.5.2004

2.	Ápoló oklevél

2.	Felsőoktatási intézmény

3.	Okleveles ápoló oklevél

3.	Felsőoktatási intézmény

Malta

Lawrja jew diploma fl-istudji tal-infermerija

Universita ‚ta‘ Malta‘

Infermier Registrat tal-Ewwel Livell

1.5.2004

Nederland

1.	Diploma’s verpleger A, verpleegster A, verpleegkundige A

1.	Door een van overheidswege benoemde examencommissie

Verpleegkundige

29.6.1979

2.	Diploma verpleegkundige MBOV (Middelbare Beroepsopleiding Verpleegkundige)

2.	Door een van overheidswege benoemde examencommissie

3.	Diploma verpleegkundige HBOV (Hogere Beroepsopleiding Verpleegkundige)

3.	Door een van overheidswege benoemde examencommissie

4.	Diploma beroepsonderwijs verpleegkundige – Kwalificatieniveau 4

4.	Door een van overheidswege aangewezen opleidingsinstelling

5.	Diploma hogere beroepsopleiding verpleegkundige – Kwalificatieniveau 5

5.	Door een van overheidswege aangewezen opleidingsinstelling

Österreich

1.	Diplom über die Ausbildung in der all-gemeinen Gesundheits- und Krankenpflege

1.	Schule für allgemeine Gesundheits- und Krankenpflege

—	Diplomierte Gesundheits- und Krankenschwester

1.1.1994

2.	Diplom als ‚Diplomierte Krankenschwester, Diplomierter Krankenpfleger‘

2.	Allgemeine Krankenpflegeschule

—	Diplomierter Gesundheits- und Krankenpfleger

3.	Diplom über den Abschluss des Fachhochschul-Bachelorstudiengangs ‚Gesundheits- und Krankenpflege‘

3.	Fachhochschulrat/Fachhochschule

Polska

—	Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku pielęgniarstwo z tytułem ‚magister pielęgniarstwa‘

Instytucja prowadząca kształcenie na poziomie wyższym uznana przez właściwe władze

Pielegniarka

1.5.2004

—	Dyplom ukończenia studiów wyższych zawodowych na kierunku/specjalności pielęgniarstwo z tytułem ‚licencjat pielęgniarstwa‘

Portugal

1.	Diploma do curso de enfermagem geral

1.	Escolas de Enfermagem

Enfermeiro

1.1.1986

2.	Diploma/carta de curso de bacharelato em enfermagem

2.	Escolas Superiores de Enfermagem

3.	Diploma/Carta de curso de licenciatura em enfermagem

3.	Escolas Superiores de Enfermagem; Escolas Superiores de Saúde

România

1.	Diplomă de absolvire de asistent medical generalist cu studii superioare de scurtă durată

1.	Universităţi

Asistent medical generalist

1.1.2007

2.	Diplomă de licenţă de asistent medical generalist cu studii superioare de lungă durată

2.	Universităţi

3.	Certificat de competențe profesionale (de asistent medical generalist)

3.	Ministerul Educaţiei Naționale

4.	Certificat de calificare nivel 5

5.	Certificat de calificare profesională nivel 5

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov ‚diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik‘

Univerza

Diplomirana medicinska sestra/Diplomirani zdravstvenik

1.5.2004

2.	Visoka strokovna šola

Slovensko

1.	DIPLOM ošetrovateľstvo ‚magister‘ (‚Mgr.‘)

1.	Vysoká škola/Univerzita

Sestra

1.5.2004

2.	DIPLOM ošetrovateľstvo ‚bakalár‘ (‚Bc.‘)

2.	Vysoká škola/Univerzita

3.	DIPLOM diplomovaná všeobecná sestra

3.	Stredná zdravotnícka škola

Suomi/Finland

1.	Sairaanhoitajan tutkinto/Sjukskötarexamen

1.	Terveydenhuolto-oppilaitokset/ Hälsovårdsläroanstalter

Sairaanhoitaja/Sjukskötare

1.1.1994

2.	Sosiaali- ja terveysalan ammattikorkeakoulututkinto, sairaanhoitaja (AMK)/Yrkeshögskoleexamen inom hälsovård och det sociala området, sjukskötare (YH)

2.	Ammattikorkeakoulut/Yrkeshögskolor

Sverige

Sjuksköterskeexamen

Universitet eller högskola

Sjuksköterska

1.1.1994

United Kingdom

A qualification approved by the Nursing and Midwifery Council or one of its predecessor bodies as attesting to the completion of training required for general nurses by Article 31 and the standard of proficiency as required for registration as a Registered Nurse – Adult in its register (81)

Education institutions approved by the Nursing and Midwifery Council or one of its predecessor bodies

Registered Nurse – Adult

29.6.1979

točki 5.3.2 in 5.3.3 se nadomestita z naslednjim:

„5.3.2 Dokazila o osnovnih formalnih kvalifikacijah za zobozdravnike

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Diploma van tandarts/Diplôme licencié en science dentaire

—	De universiteiten/Les universités

Licentiaat in de tandheelkunde/Licencié en science dentaire

28.1.1980

—	De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен ‚Магистър‘ по ‚Дентална медицина‘ с професионална квалификация ‚Магистър-лекар по дентална медицина‘

Университет

Лекар по дентална медицина

1.1.2007

Česká republika

Diplom o ukončení studia ve studijním programu zubní lékařství (doktor zubního lékařství, MDDr.)

Lékařská fakulta univerzity v České republice

Zubní lékař

1.5.2004

Danmark

Bevis for kandidatuddannelsen i odontologi (cand.odont.)

Universitet

Styrelsen for Patientsikkerhed

1.	Autorisation som tandlæge, udstedt af Sundhedsstyrelsen

2.	Tilladelse til selvstændig virke som tandlæge

Tandlæge

28.1.1980

Deutschland

Zeugnis über die Zahnärztliche Prüfung

Zuständige Behörden

Zahnarzt

28.1.1980

Eesti

Hambaarstikraad Degree in Dentistry (DD)

Diplom hambaarstiteaduse õppekava läbimise kohta

Tartu Ülikool

Hambaarst

1.5.2004

Ελλάς

Πτυχίο Οδοντιατρικής

Πανεπιστήμιο

Οδοντίατρος ή χειρούργος οδοντίατρος

1.1.1981

España

Título de Licenciado en Odontología

El rector de una universidad

Licenciado en Odontología

1.1.1986

Título de Graduado/a en Odontología

El rector de una Universidad

Graduado/a en Odontología

1.1.1986

France

Diplôme d’Etat de docteur en chirurgie dentaire

Universités

Chirurgien-dentiste

28.1.1980

Hrvatska

Diploma ‚doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine‘

Fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj

doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine

1.7.2013

Ireland

—	Bachelor in Dental Science (B.Dent.Sc.)

—	Universities

—

Dentist

28.1.1980

—	Bachelor of Dental Surgery (BDS)

—	Royal College of Surgeons in Ireland

—	Dental practitioner

—	Licentiate in Dental Surgery (LDS)

—	Dental surgeon

Italia

Diploma di laurea in Odontoiatria e Protesi Dentaria

Università

Diploma di abilitazione all’esercizio della professione di odontoiatra

Odontoiatra

28.1.1980

Κύπρος

Πιστοποιητικό Εγγραφής Οδοντιάτρου

Οδοντιατρικό Συμβούλιο

Οδοντίατρος

1.5.2004

Latvija

Zobārsta diploms

Universitātes tipa augstskola

Sertifikāts – kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu zobārstniecībā

Zobārsts

1.5.2004

Lietuva

1.	Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo kvalifikaciją

Universitetas

1.	Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo profesinę kvalifikaciją

Gydytojas odontologas

1.5.2004

2.	Magistro diplomas (odontologijos magistro kvalifikacinis laipsnis ir gydytojo odontologo kvalifikacija)

2.	Internatūros pažymėjimas (gydytojo odontologo profesinė kvalifikacija)

Luxembourg

Diplôme d’Etat de docteur en médecine dentaire

Jury d’examen d’Etat

Médecin-dentiste

28.1.1980

Magyarország

Okleveles fogorvos doktor oklevél (doctor medicinae dentariae, dr. med. dent)

Egyetem

Fogorvos

1.5.2004

Malta

Lawrja fil- Kirurġija Dentali

Universita` ta Malta

Kirurgu Dentali

1.5.2004

Nederland

Universitair getuigschrift van een met goed gevolg afgelegd tandartsexamen

Faculteit Tandheelkunde

Tandarts

28.1.1980

Österreich

Bescheid über die Verleihung des akademischen Grades ‚Doktor der Zahnheilkunde‘

—	Medizinische Universität

Zahnarzt

1.1.1994

—	Medizinische Fakultät der Universität

Polska

Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku lekarsko-dentystycznym lekarskim z tytułem ‚lekarz dentysta‘

Szkoły wyższe

Świadectwo złożenia Lekarsko – Dentystycznego Egzaminu Państwowego (84) (86)/Świadectwo złożenia Lekarsko-Dentystycznego Egzaminu Końcowego (85) (86)

Lekarz dentysta

1.5.2004

Portugal

—	Carta de curso de licenciatura em medicina dentária

—	Faculdades

—	Institutos Superiores

Médico dentista

1.1.1986

—	Mestrado integrado em medicina dentária

24.3.2006

România

Diplomă de licenţă de medic dentist

—	Universităţi

Medic dentist

1.10.2003

Diploma de licență și master (87)

—	Ministerul Educației Naționale (87)

Doctor-medic stomatology (88)

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov ‚doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine‘

—

Univerza

Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine

Doktor dentalne medicine/Doktorica dentalne medicine

1.5.2004

Slovensko

DIPLOM zubné lekárstvo doktor zubného lekárstva (‚MDDr.‘)

Univerzita

Zubný lekár

1.5.2004

Suomi/Finland

Hammaslääketieteen lisensiaatin tutkinto/Odontologie licentiatexamen

—	Helsingin yliopisto/Helsingfors universitet

Sosiaali- ja terveysalan lupa- ja valvontaviraston päätös käytännön palvelun hyväksymisestä/Beslut av Tillstånds- och tillsynsverket för social- och hälsovården om godkännande av prakisk tjänstgöring

Hammaslääkäri/Tandläkare

1.1.1994

—	Oulun yliopisto

—	Itä-Suomen yliopisto

—	Turun yliopisto

Sverige

Tandläkarexamen

Universitet eller högskola

Bevis om legitimation som tandläkare, utfärdat av Socialstyrelsen

Tandläkare

1.1.1994

United Kingdom

—	Bachelor of Dental Surgery (BDS or B.Ch.D.)

—	Universities

—

Dentist

28.1.1980

—	Licentiate in Dental Surgery

—	Royal Colleges

—	Dental practitioner

—	Dental surgeon

5.3.3 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zobozdravnike specialiste

Oralna kirurgija

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

България

Свидетелство за призната специалност по ‚Орална хирургия‘

Факултет по дентална медицина към Медицински университет

1.1.2007

Česká republika

Diplom o specializaci (v oboru orální a maxilofaciální chirurgie)

1.	Institut postgraduálního vzdělávání ve zdravotnictví

2.	Ministerstvo zdravotnictví

19.7.2007

Danmark

Bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i tand-, mund- og kæbekirurgi

Sundhedsstyrelsen

Styrelsen for Patientsikkerhed

28.1.1980

Deutschland

Fachzahnärztliche

Anerkennung für Oralchirurgie/Mundchirurgie

Landeszahnärztekammer

28.1.1980

Eesti

Ελλάς

Τίτλος Οδοντιατρικής ειδικότητας της Γναθοχειρουργικής (up to 31.12.2002)

—	Περιφέρεια

—	Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση

—

Νομαρχία

1.1.2003

España

France

Diplôme d’études spécialisées de chirurgie orale

Universités

31/03/2011

Hrvatska

Ireland

Certificate of specialist dentist in oral surgery

Competent authority recognised for this purpose by the competent minister

28.1.1980

Italia

Diploma di specialista in Chirurgia Orale

Università

21.5.2005

Κύπρος

Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Στοματική Χειρουργική

Οδοντιατρικό Συμβούλιο

1.5.2004

Latvija

Lietuva

1.	Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą burnos chirurgo profesinę kvalifikaciją

2.	Rezidentūros pažymėjimas (burnos chirurgo profesinė kvalifikacija)

Universitetas

1.5.2004

Luxembourg

Magyarország

Dento-alveoláris sebészet szakorvosa bizonyítvány

Nemzeti Vizsgabizottság

1.5.2004

Malta

Ċertifikat ta‘ speċjalista dentali fil-Kirurġija tal-ħalq

Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti

1.5.2004

Nederland

Bewijs van inschrijving als kaakchirurg in het Specialistenregister

Registratiecommissie Tandheelkundige Specialismen (RTS) van de Koninklijke Nederlandse Maatschappij tot bevordering der Tandheelkunde

28.1.1980

Österreich

Polska

Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie chirurgii stomatologicznej

Centrum Egzaminów Medycznych

1.5.2004

Portugal

Título de Especialista em Cirurgia Oral

Ordem dos Médicos Dentistas (OMD)

4.6.2008

România

Certificatul de specialist în Chirurgie dento-alveolară

Ministerul Sănătăţii

17.12.2008

Slovenija

Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz oralne kirurgije

1.	Ministrstvo za zdravje

2.	Zdravniška zbornica Slovenije

1.5.2004

Slovensko

Diplom o špecializácii v špecializačnom odbore maxilofaciálna chirurgia

—	Slovenská zdravotnícka univerzita

—	Univerzita Pavla Jozefa Šafárika v Košiciach

17.12.2008

Suomi/Finland

Erikoishammaslääkärin tutkinto, suu-ja leukakirurgia/Specialtandläkarexamen, oral och maxillofacial kirurgi

Yliopisto

1.1.1994

Sverige

Bevis om specialistkompetens i oral kirurgi

Socialstyrelsen

1.1.1994

United Kingdom

Certificate of completion of specialist training in oral surgery

Competent authority recognised for this purpose

28.1.1980

Ortodontija

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Titre professionnel particulier de dentiste spécialiste en orthodontie/Bijzondere beroepstitel van tandarts specialist in de orthodontie

Ministre de la Santé publique/Minister bevoegd voor Volksgezondheid

27.1.2005

България

Свидетелство за призната специалност по ‚Ортодонтия‘

Факултет по дентална медицина към Медицински университет

1.1.2007

Česká republika

Diplom o specializaci (v oboru ortodoncie)

1.	Institut postgraduálního vzdělávání ve zdravotnictví

2.	Ministerstvo zdravotnictví

19.7.2007

Danmark

Bevis for tilladelse til at betegne sig som specialtandlæge i ortodonti

Sundhedsstyrelsen

Styrelsen for Patientsikkerhed

28.1.1980

Deutschland

Fachzahnärztliche Anerkennung für Kieferorthopädie

Landeszahnärztekammer

28.1.1980

Eesti

Residentuuri lõputunnistus ortodontia erialal

Ortodontia residentuuri lõpetamist tõendav tunnistus

Tartu Ülikool

1.5.2004

Ελλάς

Τίτλος Οδοντιατρικής ειδικότητας της Ορθοδοντικής

—	Περιφέρεια

—	Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση

—

Νομαρχία

1.1.1981

España

France

Titre de spécialiste en orthodontie

Conseil National de l’Ordre des chirurgiens dentistes

28.1.1980

Hrvatska

Ireland

Certificate of specialist dentist in orthodontics

Competent authority recognised for this purpose by the competent minister

28.1.1980

Italia

Diploma di specialista in Ortognatodonzia

Università

21.5.2005

Κύπρος

Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Ορθοδοντική

Οδοντιατρικό Συμβούλιο

1.5.2004

Latvija

‚Sertifikāts‘– kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu ortodontijā

Latvijas Ārstu biedrība

1.5.2004

Lietuva

1.	Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo ortodonto profesinę kvalifikaciją

2.	Rezidentūros pažymėjimas (gydytojo ortodonto profesinė kvalifikacija)

Universitetas

1.5.2004

Luxembourg

Magyarország

Fogszabályozás szakorvosa bizonyítvány

Nemzeti Vizsgabizottság

1.5.2004

Malta

Ċertifikat ta‘ speċjalista dentali fl-Ortodonzja

Kumitat ta‘ Approvazzjoni dwar Speċjalisti

1.5.2004

Nederland

Bewijs van inschrijving als orthodontist in het Specialistenregister

Registratiecommissie Tandheelkundige Specialismen (RTS) van de Koninklijke Nederlandse Maatschappij tot bevordering der Tandheelkunde

28.1.1980

Österreich

Polska

Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie ortodoncji

Centrum Egzaminów Medycznych

1.5.2004

Portugal

Título de Especialista em Ortodontia

Ordem dos Médicos Dentistas (OMD)

4.6.2008

România

Certificatul de specialist în Ortodonţie şi Ortopedie dento-facială

Ministerul Sănătăţii

17.12.2008

Slovenija

Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz čeljustne in zobne ortopedije

1.	Ministrstvo za zdravje

2.	Zdravniška zbornica Slovenije

1.5.2004

Slovensko

Diplom o špecializácii v špecializačnom odbore čeľustná ortopédia

Slovenská zdravotnícka univerzita

17.12.2008

Suomi/Finland

Erikoishammaslääkärin tutkinto, hampaiston oikomishoito/Specialtand-läkarexamen, tandreglering

Yliopisto

1.1.1994

Sverige

Bevis om specialistkompetens i ortodonti

Socialstyrelsen

1.1.1994

United Kingdom

Certificate of Completion of specialist training in orthodontics

Competent authority recognised for this purpose

28.1.1980.“

točka 5.4.2 se nadomesti z naslednjim:

„5.4.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za veterinarje

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Diploma van dierenarts/Diplôme de docteur en médecine vétérinaire

—	De universiteiten/Les universités

—	De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française

21.12.1980

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна

—	Лесотехнически университет София Факултет Ветеринарна медицина

1.1.2007

степен магистър по специалност Ветеринарна медицина с професионална квалификация Ветеринарен лекар

—	Тракийски университет Стара Загора, Ветеринарномедицински факултет

Česká republika

—	Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární lékařství (doktor veterinární medicíny, MVDr.)

—	Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární hygiena a ekologie (doktor veterinární medicíny, MVDr.)

Veterinární fakulta univerzity v České republice

1.5.2004

Danmark

Bevis for kandidatuddannelsen i veterinærmedicin (cand.med.vet.)

Københavns Universitet

21.12.1980

Deutschland

—	Zeugnis über das Ergebnis des Dritten Abschnitts der Tierärztlichen Prüfung und das Gesamtergebnis der Tierärztlichen Prüfung

Der Vorsitzende des Prüfungsausschusses für die Tierärztliche Prüfung einer Universität oder Hochschule

21.12.1980

—	Zeugnis über das Ergebnis der Tierärztlichen Prüfung und das Gesamtergebnis der Tierärztlichen Prüfung

1.1.2006

Eesti

Diplom: täitnud veterinaarmeditsiini õppekava

Eesti Põllumajandusülikool

1.5.2004

Loomaarstikraad Degree in Veterinary Medicine (DVM)

Eesti Maaülikool

Ελλάς

Πτυχίο Κτηνιατρικής

1.	Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης

2.	Πανεπιστήμιο Θεσσαλίας

1.1.1981

España

Título de Licenciado en Veterinaria

—	Ministerio de Educación y Cultura

1.1.1986

—	El rector de una Universidad

Título de Graduado/a en Veterinaria

—	El rector de una Universidad

1.1.1986

France

Diplôme d’Etat de docteur vétérinaire

—	L’Institut d’enseignement supérieur et de recherche en alimentation, santé animale, sciences agronomiques et de l’environnement (Vet Agro Sup);

—	L’Ecole nationale vétérinaire, agroalimentaire et de l’alimentation, Nantes-Atlantique (ONIRIS);

—	L’Ecole nationale vétérinaire d’Alfort;

—	L’Ecole nationale vétérinaire de Toulouse.

21.12.1980

Hrvatska

Diploma ‚doktor veterinarske medicine/doktorica veterinarske medicine‘

Veterinarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

1.7.2013

Ireland

—	Diploma of Bachelor in/of Veterinary Medicine (MVB)

—	Diploma of Membership of the Royal College of Veterinary Surgeons (MRCVS)

21.12.1980

Italia

Diploma di laurea in medicina veterinaria

Università

Diploma di abilitazione all’esercizio della medicina veterinaria

1.1.1985

Κύπρος

Πιστοποιητικό Εγγραφής Κτηνιάτρου

Κτηνιατρικό Συμβούλιο

1.5.2004

Latvija

Veterinārārsta diploms

Latvijas Lauksaimniecības Universitāte

1.5.2004

Lietuva

1.	Aukštojo mokslo diplomas (veterinarijos gydytojo (DVM))

1.	Lietuvos Veterinarijos Akademija

1.5.2004

2.	Magistro diplomas (veterinarinės medicinos magistro kvalifikacinis laipsnis ir veterinarijos gydytojo profesinė kvalifikacija)

2.	Lietuvos sveikatos mokslų universitetas

Luxembourg

Diplôme d’Etat de docteur en médecine vétérinaire

Jury d’examen d’Etat

21.12.1980

Magyarország

Okleveles állatorvos doktor oklevél (dr. vet)

Felsőoktatási intézmény

1.5.2004

Malta

Liċenzja ta‘ Kirurgu Veterinarju

Kunsill tal-Kirurġi Veterinarji

1.5.2004

Nederland

Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd diergeneeskundig/veeartsenijkundig examen

21.12.1980

Österreich

—	Diplom-Tierarzt

—	Magister medicinae veterinariae

Universität

1.1.1994

Polska

Dyplom lekarza weterynarii

1.	Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie

1.5.2004

2.	Akademia Rolnicza we Wrocławiu (89)

3.	Uniwersytet Przyrodniczy we Wrocławiu (90)

4.	Akademia Rolnicza w Lublinie (91)

5.	Uniwersytet Przyrodniczy w Lublinie (92)

6.	Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie

7.	Uniwersytet Przyrodniczy w Poznaniu (94)

8.	Uniwersytet Rolniczy im. Hugona Kołłątaja w Krakowie oraz Uniwersytet Jagielloński w Krakowie (95)

Portugal

—	Carta de curso de licenciatura em medicina veterinária

—	Carta de mestrado integrado em medicina veterinária

Universidade

1.1.1986

România

Diplomă de licenţă de doctor medic veterinar

Universităţi

Ministerul Educatiei Nationale (93)

1.1.2007

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov ‚doktor veterinarske medicine/doktorica veterinarske medicine‘

Univerza

Spričevalo o opravljenem državnem izpitu s področja veterinarstva

1.5.2004

Slovensko

Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu ‚doktor veterinárskeho lekárstva‘ (‚MVDr.‘)

Univerzita

1.5.2004

Suomi/Finland

Eläinlääketieteen lisensiaatin tutkinto/Veterinärmedicine licentiatexamen

Yliopisto

1.1.1994

Sverige

Veterinärexamen

Sveriges Lantbruksuniversitet

1.1.1994

United Kingdom

1.	Bachelor of Veterinary Science (BVSc)

1.	University of Bristol

21.12.1980

2.	Bachelor of Veterinary Science (BVSc)

2.	University of Liverpool

3.	Bachelor of Veterinary Medicine (Vet MB)

3.	University of Cambridge

4.	Bachelor of Veterinary Medicine and Surgery (BVM&S)

4.	University of Edinburgh

5.	Bachelor of Veterinary Medicine and Surgery (BVMS)

5.	University of Glasgow

6.	Bachelor of Veterinary Medicine (BvetMed)

6.	University of London

7.	Bachelor of Veterinary Medicine and Bachelor of Veterinary Surgery (B.V.M., B.V.S.)

7.	University of Nottingham

točka 5.5.2 se nadomesti z naslednjim:

„5.5.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za babice

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Poklicni naziv

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Diploma van vroedvrouw/Diplôme d’accoucheuse

—	De erkende opleidingsinstituten/Les établissements d’enseignement

—	De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française

Vroedvrouw/

Accoucheuse

23.1.1983

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен ‚Бакалавър‘ с професионална квалификация ‚Акушерка‘

Университет

Акушеркa

1.1.2007

Česká republika

1.	Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru porodní asistentka (bakalář, Bc.)

1.	Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem

Porodní asistentka/porodní asistent

1.5.2004

2.	Diplom o ukončení studia ve studijním programu porodní asistence ve studijním oboru porodní asistentka (bakalář, Bc.)

2.	Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem

3.	Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná porodní asistentka (diplomovaný specialista, DiS.)

3.	Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem

Danmark

Bevis for uddannelsen til professionsbachelor i jordemoderkundskab

Professionshøjskole

Jordemoder

23.1.1983

Deutschland

Zeugnis über die staatliche Prüfung für Hebammen und Entbindungspfleger

Staatlicher Prüfungsausschuss

—

Hebamme

—	Entbindungspfleger

23.1.1983

Eesti

Diplom ämmaemanda erialal

—	Tallinna Meditsiinikool

Ämmaemand

1.5.2004

—	Tartu Meditsiinikool

Ämmaemanda diplom

—	Tallinna Tervishoiu Kõrgkool

—	Tartu Tervishoiu Kõrgkool

Ελλάς

1.	Πτυχίο Τμήματος Μαιευτικής Τεχνολογικών Εκπαιδευτικών Ιδρυμάτων (Τ.Ε.Ι.)

1.	Τεχνολογικά Εκπαιδευτικά Ιδρύματα (Τ.Ε.Ι.)

—

Μαία

23.1.1983

2.	Πτυχίο του Τμήματος Μαιών της Ανωτέρας Σχολής Στελεχών Υγείας και Κοινων. Πρόνοιας (ΚΑΤΕΕ)

2.	ΚΑΤΕΕ Υπουργείου Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων

—

Μαιευτής

3.	Πτυχίο Μαίας Ανωτέρας Σχολής Μαιών

3.	Υπουργείο Υγείας και Πρόνοιας

España

—	Título de matrona

Ministerio de Educación y Cultura

—

Matrona

1.1.1986

—	Título de asistente obstétrico (matrona)

—	Asistente obstétrico

—	Título de enfermería obstétrica-ginecológica

France

Diplôme de sage-femme

L’Etat

Sage-femme

23.1.1983

Hrvatska

Svjedodžba ‚prvostupnik (baccalaureus) primaljstva/sveučilišna prvostupnica (baccalaurea) primaljstva‘

—	Medicinski fakulteti sveučilišta u Republici Hrvatskoj

Prvostupnik (baccalaureus) Primaljstva/Prvostupnica (baccalaurea) primaljstva

1.7.2013

—	Sveučilišta u Republici Hrvatskoj

—	Veleučilišta i visoke škole u Republici Hrvatskoj

Ireland

1.	Certificate in Midwifery (96)

1.	An Bórd Altranais (The Nursing Board) [up to 1 October 2012]; Bórd Altranais agus Cnáimhseachais na hEireann (The Nursing and Midwifery Board of Ireland, NMBI) [from 2 October 2012].

Registered Midwife (RM)

23.1.1983

2.	B.Sc. in Midwifery approved by the NMBI (97)

2.	A third-level Institution delivering a Midwifery education programme approved by the NMBI

3.	Higher/Post-graduate Diploma in Midwifery approved by the NMBI (97)

3.	Third-level Institution delivering Higher/Post-graduate Diploma in Midwifery approved by the NMBI

Italia

1.	Diploma d’ostetrica (99)

1.	Scuole riconosciute dallo Stato (99)

Ostetrica (99)

23.1.1983

2.	Laurea in ostetricia (100)

2.	Università (100)

Κύπρος

Δίπλωμα στο μεταβασικό πρόγραμμα Μαιευτικής

Νοσηλευτική Σχολή

Εγγεγραμμένη Μαία

1.5.2004

Latvija

Diploms par vecmātes kvalifikācijas iegūšanu

Māsu skolas

Vecmāte

1.5.2004

Lietuva

Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją, ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją

—	Pažymėjimas, liudijantis akušerio profesinę praktiką

1.	Universitetas

Akušeris

1.5.2004

Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją, ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją

—	Pažymėjimas, liudijantis akušerio profesinę praktiką

Kolegija

3.	Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją

Kolegija

4.	Bakalauro diplomas (slaugos bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos augytojo profesinė kvalifikacija) Ir Profesinės kvalifikacijos pažymėjimas (akušerio profesinė kvalifikacija)

4.	Universitetas

5.	Profesinio bakalauro diplomas (slaugos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir bendrosios praktikos slaugytojo profesinė kvalifikacija) Ir Profesinės kvalifikacijos pažymėjimas (akušerio profesinė kvalifikacija)

Kolegija

6.	Profesinio bakalauro diplomas (akušerijos profesinio bakalauro kvalifikacinis laipsnis ir akušerio profesinė kvalifikacija)

Kolegija

Luxembourg

Diplôme de sage-femme

Ministère de l’éducation nationale, de la formation professionnelle et des sports

Sage-femme

23.1.1983

Magyarország

1.	Szülésznő bizonyítvány

1.	Iskola/főiskola

Szülésznő

1.5.2004

2.	Szülésznő oklevél

2.	Felsőoktatási intézmény

Malta

Lawrja jew diploma fl- Istudji tal-Qwiebel

Universita` ta‘ Malta

Qabla

1.5.2004

Nederland

Diploma van verloskundige

Door het Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport erkende opleidings-instellingen

Verloskundige

23.1.1983

Österreich

1.	Hebammen-Diplom

—	Hebammenakademie

—	Bundeshebammenlehranstalt

Hebamme

1.1.1994

2.	Diplom über den Abschluss des Fachhochschul-Bachelorstudiengangs ‚Hebamme‘

2.	Fachhochschulrat

Polska

—	Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku położnictwo z tytułem ‚magister położnictwa‘

—	Dyplom ukończenia studiów wyższych zawodowych na kierunku/specjalności położnictwo z tytułem ‚licencjat położnictwa‘

Instytucja prowadząca kształcenie na poziomie wyższym uznana przez właściwe władze (Higher education institution recognised by the competent authorities)

Położna

1.5.2004

Portugal

1.	Diploma de enfermeiro especialista em enfermagem de saúde materna e obstétrica

1.	Ecolas de Enfermagem

Enfermeiro especialista em enfermagem de saúde materna e obstétrica

1.1.1986

2.	Diploma/carta de curso de estudos superiores especializados em enfermagem de saúde materna e obstétrica

2.	Escolas Superiores de Enfermagem

3.	Diploma (do curso de pós-licenciatura) de especialização em enfermagem de saúde materna e obstétrica

—	Escolas Superiores de Enfermagem

—	Escolas Superiores de Saúde

România

Diplomă de licenţă de moaşă

Universităţi

Moaşă

1.1.2007

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov ‚diplomirana babica/diplomirani babičar‘

Univerza

2.	Visoka strokovna šola

diplomirana babica/diplomirani babičar

1.5.2004

Slovensko

1.	DIPLOM pôrodná asistencia ‚bakalár‘ (‚Bc.‘)

1.	Vysoká škola/Univerzita

Pôrodná asistentka

1.5.2004

2.	DIPLOM diplomovaná pôrodná asistentka

2.	Stredná zdravotnícka škola

Suomi/Finland

1.	Kätilön tutkinto/barnmorskeexamen

1.	Terveydenhuoltooppi-laitokset/hälsovårdsläroanstalter

Kätilö/Barnmorska

1.1.1994

2.	Sosiaali- ja terveysalan ammattikorkeakoulututkinto, kätilö (AMK)/yrkeshögskoleexamen inom hälsovård och det sociala området, barnmorska (YH)

2.	Ammattikorkeakoulut/Yrkeshögskolor

Sverige

Barnmorskeexamen

Universitet eller högskola

Barnmorska

1.1.1994

United Kingdom

A qualification approved by the Nursing and Midwifery Council or its predecessor bodies as attesting to the completion of training as required for midwives by Article 40 and the standard of proficiency as required for registration as a Registered Midwife in its register (98)

Education institution approved by the Nursing and Midwifery Council or its predecessor bodies

Registered Midwife

23.1.1983

točka 5.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„5.6.2 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za farmacevte

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah

Referenčni datum

België/Belgique/Belgien

Diploma van apotheker/Diplôme de pharmacien

—	De universiteiten/Les universities

—	De bevoegde Examencommissie van de Vlaamse Gemeenschap/Le Jury compétent d’enseignement de la Communauté française

1.10.1987

България

Диплома за висше образование на образователно-квалификационна степен ‚Магистър‘ по ‚Фармация‘ с професионална квалификация ‚Магистър-фармацевт‘

Университет

1.1.2007

Česká republika

Diplom o ukončení studia ve studijním programu farmacie (magistr, Mgr.)

Farmaceutická fakulta univerzity v České republice

1.5.2004

Danmark

Bevis for kandidatuddannelsen i farmaci (cand.pharm.)

Det Farmaceutiske Fakultet, Københavns Universitet

1.10.1987

Bevis for kandidatuddannelsen i farmaci (cand.pharm.)

Syddansk Universitet

Deutschland

Zeugnis über die Staatliche Pharmazeutische Prüfung

Zuständige Behörden

1.10.1987

Eesti

Diplom proviisori õppekava läbimisest

Farmaatsiamagister Master of Science in Pharmacy (MSc)

Tartu Ülikool

1.5.2004

Ελλάς

Άδεια άσκησης φαρμακευτικού επαγγέλματος

—	Περιφέρεια – Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση

1.10.1987

España

Título de Licenciado en Farmacia

—	Ministerio de Educación y Cultura

1.10.1987

—	El rector de una universidad

Título de Graduado/a en Farmacia

—	El rector de una Universidad

1.1.1986

France

—	Diplôme d’Etat de pharmacien

—	Diplôme d’Etat de docteur en pharmacie

Universités

1.10.1987

Hrvatska

Diploma ‚magistar farmacije/magistra farmacije‘

—	Farmaceutsko-biokemijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

—	Medicinski fakultet Sveučilišta u Splitu

—	Kemijsko-tehnološki fakultet Sveučilišta u Splitu

1.7.2013

Ireland

1.	Certificate of Registered Pharmaceutical Chemist (101) Certificate of Registration as a Pharmacist (101)

1.	Cumann Cógaiseoirí na hEireann (Pharmaceutical Society of Ireland)

1.10.1987

2.	A degree in Pharmacy recognised by the Pharmaceutical Society of Ireland (102)

2.	Universities delivering degrees in pharmacy recognised by the Pharmaceutical Society of Ireland

2.	Notification from the Pharmaceutical Society of Ireland that the person named therein is the holder of a qualification appropriate for practicing as a pharmacist

Italia

Diploma o certificato di abilitazione all’esercizio della professione di farmacista ottenuto in seguito ad un esame di Stato

Università

1.11.1993

Κύπρος

Πιστοποιητικό Εγγραφής Φαρμακοποιού

Συμβούλιο Φαρμακευτικής

1.5.2004

Latvija

Farmaceita diploms

Universitātes tipa augstskola

1.5.2004

Lietuva

1.	Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą vaistininko profesinę kvalifikaciją

2.	Magistro diplomas (farmacijos magistro kvalifikacinis laipsnis ir vaistininko profesinė kvalifikacija)

Universitetas

1.5.2004

Luxembourg

Diplôme d’Etat de pharmacien

Jury d’examen d’Etat + visa du ministre de l’éducation nationale

1.10.1987

Magyarország

Okleveles gyógyszerész oklevél (magister pharmaciae, abbrev: mag. Pharm)

Egyetem

1.5.2004

Malta

Lawrja fil-farmaċija

Universita` ta‘ Malta

1.5.2004

Nederland

Getuigschrift van met goed gevolg afgelegd apothekersexamen

Faculteit Farmacie

1.10.1987

Österreich

Staatliches Apothekerdiplom

Österreichische Apothekerkammer

1.10.1994

Polska

Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku farmacja z tytułem magistra

1.	Akademia Medyczna

2.	Uniwersytet Medyczny

3.	Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego

1.5.2004

Portugal

—	Licenciatura em Farmácia

—	Carta de curso de licenciatura em Ciências Farmacêuticas

Instituição de Ensino Superior Universitário

1.10.1987

Mestrado Integrado em Ciências Farmacêuticas

1.1.2007

România

Diplomă de licenţă de farmacist

Diploma de licență și master (105)

Universităţi

Ministerul Educației Nationale

1.1.2007

Slovenija

Diploma, s katero se podeljuje strokovni naziv ‚magister farmacije/magistra farmacije‘

Univerza

Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic magister farmacije/magistra farmacije

1.5.2004

Slovensko

DIPLOM farmácia magister (‚Mgr.‘)

Univerzita

1.5.2004

Suomi/Finland

Proviisorin tutkinto/Provisorexamen

Yliopisto

1.10.1994

Sverige

Apotekarexamen

Universitet och högskolor

1.10.1994

United Kingdom

1.	Certificate of Registered Pharmacist (103)

1.10.1987

2.	A degree in pharmacy approved by either the General Pharmaceutical Council (formerly Royal Pharmaceutical Society of Great Britain) or the Pharmaceutical Society of Northern Ireland (104)

Universities delivering pharmacy degrees approved by the General Pharmaceutical Council (formerly Royal Pharmaceutical Society of Great Britain) or the Pharmaceutical Society of Northern Ireland

Notification from the General Pharmaceutical Council or Pharmaceutical Society of Northern Ireland confirming successful completion of the approved pharmacy degree, 12 months practical training and a pass of the registration assessment.

točka 5.7.1 se nadomesti z naslednjim:

„5.7.1 Dokazila o formalnih kvalifikacijah za arhitekte, priznanih v skladu s členom 46

Država

Dokazila o formalnih kvalifikacijah

Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah

Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah

Referenčno študijsko leto

België/Belgique/Belgien

1.	Architect/Architecte

1.	Nationale hogescholen voor architectuur/Ecoles nationales supérieures d’architecture

Certificat de stage délivré par l’Ordre des Architectes/Stagegetuigschrift afgeleverd door de Orde van Architecten

1988/1989

2.	Architect/Architecte

2.	Hogere-architectuur-instituten/Instituts supérieurs d’architecture

3.	Architect/Architecte

3.	Provinciaal Hoger Instituut voor Architectuur te Hasselt/Ecole provinciale supérieure d’architecture de Hasselt

4.	Architect/Architecte

4.	Koninklijke Academies voor Schone Kunsten/Académies royales des Beaux-Arts

5.	Architect/Architecte

5.	Sint-Lucasscholen/Ecoles Saint-Luc

6.	Burgerlijke ingenieur-architect/Ingénieur Civil Architecte

—	Faculteiten Toegepaste Wetenschappen van de Universiteiten/Facultés des sciences appliquées des universités

—	‚Faculté Polytechnique‘ van Mons

7.	Burgerlijk Ingenieur- Architect (Ir. Arch.)

7.	K.U. Leuven, faculteit ingenieurswetenschappen

2004/2005

8.	Burgerlijk Ingenieur- Architect (Ir. Arch.)

8.	Vrije Universiteit Brussel, faculteit ingenieurswetenschappen

2004/2005

9.	Master Ingénieur Civil Architecte, à finalité spécialisée

9.	Faculté Polytechnique de Mons

2008/2009

България

Магистър-Специалност aрхитектура

—	Университет по архитектура, строителство и геодезия – София, Архитектурен факултет

Свидетелство, издадено от компетентната Камара на архитектите, удостоверяващо изпълнението на предпоставките, необходими за регистрация като архитект с пълна проектантска правоспособност в регистъра на архитектите

2010/2011

—	Варненски свободен университет ‚Черноризец Храбър‘, Варна, Архитектурен факултет

2007/2008

—	Висше строително училище ‚Любен Каравелов‘, Архитектурен факултет

2009/2010

Česká republika

Architektura a urbanismus

—	Fakulta architektury, České vysoké učení technické (ČVUT) v Praze

Osvědčení o splnění kvalifikačních požadavků pro samostatný výkon profese architekta vydané Českou komorou architektů

2007/2008

—	Vysoké učení technické v Brně, Fakulta architektury

Inženýr architekt (Ing.Arch.)

—	Technická univerzita v Liberci, Fakulta umění a architektury

Magistr umění v oboru architektura (MgA.)

—	Vysoká škola uměleckoprůmyslová v Praze

Magistr umění v oboru Architektonická tvorba, MgA

—	Akademie výtvarných umění v Praze

2007/2008

Danmark

Bevis for kandidatuddannelsen i arkitektur (cand.arch.)

—	Kunstakademiets Arkitektskole i København

1988/1989

—	Arkitektskolen i Århus

Deutschland

Diplom-Ingenieur‚

—	Universitäten (Architektur/Hochbau)

Bescheinigung einer zuständigen Architektenkammer über die Erfüllung der Qualifikationsvoraussetzungen im Hinblick auf eine Eintragung in die Architektenliste

1988/1989

Diplom-Ingenieur Univ.

—	Technische Hochschulen (Architektur/Hochbau)

—	Technische Universitäten (Architektur/Hochbau)

—	Universitäten-Gesamthochschulen (Architektur/Hochbau)

—	Hochschulen für bildende Künste

—	Hochschulen für Künste

Diplom-Ingenieur, Diplom-Ingenieur FH

—	Fachhochschulen (Architektur/Hochbau)

—	Universitäten-Gesamthochschulen (Architektur/Hochbau) bei entsprechenden Fachhochschulstudiengängen

Master of Arts – M.A.

—	Hochschule Bremen — University of applied Sciences, Fakultät Architektur, Bau und Umwelt — School of Architecture Bremen

2003/2004

—	Fachhochschule Münster (University of Applied Sciences) – Muenster School of Architecture

2000/2001

—	Georg-Simon-Ohm-Hochschule Nürnberg Fakultät Architektur

2005/2006

—	Hochschule Anhalt (University of Applied Sciences) Fachbereich Architektur, Facility Management und Geoinformation

2010/2011

—	Hochschule Regensburg (University of Applied Sciences), Fakultät für Architektur

2007/2008

—	Technische Universität München, Fakultät für Architektur

2009/2010

—	Hochschule Lausitz, Studiengang Architektur, Fakultät für Bauen ‚seit Juli 2013: Brandenburgische Technische Universität Cottbus-Senftenberg‘

2009/2010

—	Fachhochschule Lübeck, University of Applied Sciences, Fachbereich Bauwesen

2004/2005

—	Fachhochschule für Technik und Wirtschaft Dresden, Fakultät Bauingenieurwesen/Architektur

2005/2006

—	Fachhochschule Erfurt/University of Applied Sciences

2006/2007

—	Hochschule Augsburg/Augsburg University of Applied Sciences

2005/2006

—	Hochschule Koblenz, Fachbereich Bauwesen

2004/2005

—	Hochschule München/Fakultät für Architektur

2005/2006

—	Hochschule für Technik Stuttgart, Fakultät Architektur und Gestaltung

2005/2006

—	SRH Hochschule Heidelberg

2013/2014

—	Staatliche Akademie der Bildenden Künste Stuttgart, Fachbereich Architektur

2006/2007

—	Hochschule Konstanz Technik, Wirtschaft und Gestaltung (HTWG)

2014/2015

Master of Arts (in Kombination mit einem Bachelorabschluss in Architektur)

Hochschule Trier Fachbereich Gestaltung – Fachrichtung Architektur

2007/2008

Master of Engineering (in Kombination mit einem Bachelorabschluss in Engineering)

Technische Hochschule Mittelhessen (University of Applied Sciences) Fachbereich Bauwesen

2010/2011

Bachelor of Arts – B.A.

—	Hochschule Anhalt (University of Applied Sciences) Fachbereich Architektur, Facility Management und Geoinformation

2010/2011

—	Technische Universität München, Fakultät für Architektur

2009/2010

—	Alanus Hochschule für Kunst und Gesellschaft, Bonn

2007/2008

—	Hochschule Konstanz Technik, Wirtschaft und Gestaltung (HTWG)

2014/2015

Bachelor of Sciences (B.Sc.)

Hochschule Bochum, Fachbereich Architektur

2003/2004

—	Universität Stuttgart, Fakultät 1: Architektur und Stadtplanung

2009/2010

Master of Science

—	Leibniz Universität Hannover, Fakultät für Architektur und Landschaft

2011/2012

—	Fachhochschule Aachen, Fachbereich Architektur

2009/2010

Master of Science (M.Sc.) in Kombination mit dem Bachelor of Science (B.Sc.)

—	Bauhaus-Universität Weimar

2005/2006

—	Bauhaus-Universität Weimar, Fakultät Architektur

2008/2009

—	Bauhaus-Universität Weimar, Fakultät Architektur und Urbanistik

2013/2014

Eesti

Arhitektuurimagister

Eesti Kunstiakadeemia

2006/2007

Ελλάς

Δίπλωμα Αρχιτέκτονα – Μηχανικού

—	Εθνικό Μετσόβιο Πολυτεχνείο (ΕΜΠ), τμήμα αρχιτεκτόνων – μηχανικών

Βεβαίωση που χορηγεί το Τεχνικό Επιμελητήριο Ελλάδας (ΤΕΕ) και η οποία επιτρέπει την άσκηση δραστηριοτήτων στον τομέα της αρχιτεκτονικής

1988/1989

—	Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης (ΑΠΘ), τμήμα αρχιτεκτόνων – μηχανικών της Πολυτεχνικής σχολής

—	Πανεπιστήμιο Πατρών, τμήμα αρχιτεκτόνων – μηχανικών της Πολυτεχνικής σχολής

2003/2004

—	Πανεπιστήμιο Θεσσαλίας, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών

1999/2000

—	Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών

1999/2000

Πολυτεχνείο Κρήτης, Σχολή Αρχιτεκτόνων Μηχανικών

2004/2005

España

Título oficial de arquitecto

Rectores de las universidades enumeradas a continuación:

1988/1989

—	Universidad politécnica de Cataluña, escuelas técnicas superiores de arquitectura de Barcelona o del Vallès

—	Universidad politécnica de Madrid, escuela técnica superior de arquitectura de Madrid

—	Escuela de Arquitectura de la Universidad de Las Palmas de Gran Canaria

—	Universidad politécnica de Valencia, escuela técnica superior de arquitectura de Valencia

—	Universidad de Sevilla, escuela técnica superior de arquitectura de Sevilla

—	Universidad de Valladolid, escuela técnica superior de arquitectura de Valladolid

—	Universidad de Santiago de Compostela, escuela técnica superior de arquitectura de La Coruña

—	Universidad del País Vasco, escuela técnica superior de arquitectura de San Sebastián

—	Universidad de Navarra, escuela técnica superior de arquitectura de Pamplona

—	Universidad de A Coruña

1991/1992

—	Universidad de Granada, Escuela Técnica Superior de Arquitectura de Granada.

1994/1995

—	Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante

1997/1998

—	Universidad Europea de Madrid

1998/1999

—	Universidad Ramón Llull, escuela técnica superior de arquitectura de La Salle

—	Universidad politécnica de Cataluña, escuela técnica superior de arquitectura de Barcelona

1999/2000

—	Universidad Alfonso X El Sabio, centro politécnico superior de Villanueva de la Cañada

—	Universidad de Alcalá (Escuela de Arquitectura)

—	Universidad Internacional de Cataluña, Escuela Técnica Superior de Arquitectura

—	Universidad S.E.K. de Segovia, centro de estudios integrados de arquitectura de Segovia

—	Universidad Camilo José Cela de Madrid

2000/2001

—	Universidad San Pablo CEU

2001/2002

—	Universidad CEU Cardenal Herrera, Valencia-Escuela Superior de Enseñanzas Técnicas

2002/2003

—	Universidad Rovira i Virgili

2005/2006

—	Universidad de Málaga. Escuela Técnica Superior de Arquitectura

—	Universidad de Girona. Escuela Politécnica Superior

—	Universidad Pontificia de Salamanca

—	Universidad Francisco de Vitoria

2006/2007

—	IE Universidad. Escuela Técnica Superior de Estudios Integrados de Arquitectura

2009/2010

Título de Graduado/a en Arquitectura

—	IE Universidad, Escuela Técnica Superior de Estudios Integrados de Arquitectura

2008/2009

—	Universidad de Zaragoza. Escuela de Ingeniería y Arquitectura

—	Universidad Europea de Madrid

2009/2010

—	Universitat Internacional de Catalunya

—	Universidad San Jorge (Zaragoza)

—	Universidad de Navarra

—	Universidad de Girona. Escuela Politécnica Superior

—	Universitat Ramon Llull, la Salle

—	Universidad San Pablo CEU – Madrid

2010/2011

—	Universitat Politècnica de València

—	Universidad de A Coruña. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de A Coruña

—	Universidad Rovira i Virgili

—	Universidad Cardenal Herrera CEU

—	Universidad Francisco de Vitoria

—	Universidad de Málaga. Escuela Técnica Superior de Arquitectura

—	Universidad de Las Palmas de Gran Canaria. Escuela de Arquitectura

—	Universidad de Castilla La Mancha. Escuela de Arquitectura

—	Universidad Camilo José Cela de Madrid

—	Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante

—	Universidad de Sevilla, escuela técnica superior de arquitectura de Sevilla

—	Universitat Politècnica de Catalunya

Graduado en fundamentos de la arquitectura + Máster en Arquitectura

—	Universidad Politécnica de Madrid. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de Madrid

2010/2011

—	Universidad Antonio de Nebrija

2011/2012

—	Universidad de Zaragoza, Escuela de Ingeniería y Arquitectura

—	Escuela Técnica Superior de Arquitectura – Universidad del Pais Vasco/Euskal Herriko Unibertsitatea

—	Universidad Europea de Madrid

—	Universidad Politécnica de Valencia. Escuela Técnica Superior de Arquitectura

2014/2015

—	Universidad de Alicante, escuela politécnica superior de Alicante

—	Universidad de Alcalá de Henares. Escuela Politécnica de Alcalá de Henares

2015/2016

—	Universidad de A Coruña. Escuela Técnica Superior de Arquitectura de A Coruña

—	Universidad Cardenal Herrera CEU

2016/2017

—	Universidad Europea de Valencia

2013/2014

—	Universidad Europea de Canarias

2012/2013

France

1.	Diplôme d’architecte DPLG, y compris dans le cadre de la formation professionnelle continue et de la promotion sociale.

1.	Le ministre chargé de l’architecture

1988/1989

2.	Diplôme d’architecte ESA

2.	Ecole spéciale d’architecture de Paris

3.	Diplôme d’architecte ENSAIS

3.	Ecole nationale supérieure des arts et industries de Strasbourg, section architecture

4.	Diplôme d’Etat d’architecte (DEA)

4.	Ecole Nationale Supérieure d’Architecture et de Paysage de Bordeaux (Ministère chargé de l’architecture et Ministère chargé de l’enseignement supérieur)

Habilitation de l’architecte diplômé d’Etat à l’exercice de la maîtrise d’œuvre en son nom propre (HMONP) (Ministère chargé de l’architecture)

2005/2006

Ecole Nationale Supérieure d’Architecture de Bretagne (Ministère chargé de l’architecture et Ministère chargé de l’enseignement supérieur

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Clermont-Ferrand (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Grenoble (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture et de paysage de Lille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Lyon (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Marne La Vallée (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Marseille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Montpellier (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Nancy (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Nantes (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Normandie (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris-Belleville (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris-La Villette (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris Malaquais (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Paris Val-de-Seine (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Saint-Etienne (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Strasbourg (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2005/2006

Ecole nationale supérieure d’architecture de Toulouse (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Ecole nationale supérieure d’architecture de Versailles (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2004/2005

Diplôme d’Etat d’architecte (DEA), dans le cadre de la formation professionnelle continue

Ecole nationale supérieure d’architecture de Lyon (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

Ecole nationale supérieure d’architecture de Marseille (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

Ecole nationale supérieure d’architecture de Montpellier (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

Ecole nationale supérieure d’architecture de Nantes (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

Ecole nationale supérieure d’architecture de Strasbourg (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

2006/2007

5.	Diplôme d’études de l’école spéciale d’architecture Grade 2 équivalent au diplôme d’Etat d’architecte

5.	Ecole spéciale d’architecture (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

Diplôme d’architecte de l’ESA habilitant à exercer la maitrise d’œuvre en son nom propre, équivalent à l’habilitation de l’architecte diplômé d’Etat à l’exercice de la maîtrise d’œuvre en son nom propre, reconnu par le Ministère chargé de l’architecture

2006/2007

6.	Diplôme d’architecte INSA de Strasbourg équivalent au diplôme d’Etat d’architecte conférant le grade de master (parcours architecte)

6.	Institut national des sciences appliquées de Strasbourg (INSA) (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

Habilitation de l’architecte de l’INSA à exercer la maîtrise d’œuvre en son nom propre équivalent à l’HMONP, reconnue par le ministère chargé de l’architecture

2005/2006

Diplôme d’architecte INSA de Strasbourg équivalent au diplôme d’Etat d’architecte conférant le grade de master (parcours d’architecte pour ingénieur)

Institut national des sciences appliquées de Strasbourg (INSA) (Ministère chargé de l’architecture et ministère chargé de l’enseignement supérieur)

Habilitation de l’architecte de l’INSA à exercer la maîtrise d’œuvre en son nom propre équivalent à l’HMONP, délivrée par le ministère chargé de l’architecture

2005/2006

Hrvatska

Magistar/Magistrica inženjer/inženjerka arhitekture i urbanizma

Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet

Diploma; Dopunska isprava o studiju; Potvrda HKA da podnositelj zahtjeva ispunjava kvalifikacijske uvjete

2005/2006

Magistar/magistra inženjer/inženjerka arhitekture

Sveučilišteu Splitu – Gakultet građevinarstva, arhitekture i geodezije

Potvrda Hrvatske komore arhitekata da podnositelj zahtjeva zadovoljava uvijete za upis u komoru.

2016/2017

Ireland

1.	Degree of Bachelor of Architecture (B.Arch. NUI)

1.	National University of Ireland to architecture graduates of University College Dublin

Certificate of fulfilment of qualifications requirements for professional recognition as an architect in Ireland issued by the Royal Institute of Architects of Ireland (RIAI)

1988/1989

2.	Degree of Bachelor of Architecture (B.Arch.) (Previously, until 2002 – Degree standard diploma in architecture (Dip. Arch))

2.	Dublin Institute of Technology, Bolton Street, Dublin (College of Technology, Bolton Street, Dublin)

3.	Certificate of associateship (ARIAI)

3.	Royal Institute of Architects of Ireland

4.	Certificate of membership (MRIAI)

4.	Royal Institute of Architects of Ireland

5.	Degree of Bachelor of Architecture (Honours) (B.Arch. (Hons) UL)

5.	University of Limerick

2005/2006

6.	Degree of Bachelor of Architecture (Honours) (B.Arch. (Hons) WIT)

6.	Waterford Institute of Technology

2005/2006

Italia (106)

Laurea in architettura

—	Università di Camerino

Diploma di abilitazione all’esercizio indipendente della professione che viene rilasciato dal ministero della Pubblica istruzione (ora Ministero dell’istruzione, dell’università e della ricerca) dopo che il candidato ha sostenuto con esito positivo l’esame di Stato davanti ad una commissione competente

1988/1989

—	Università di Catania – Sede di Siracusa

—	Università di Chieti

—	Università di Ferrara

—	Università di Firenze

—	Università di Genova

—	Università di Napoli Federico II

—	Università di Napoli II

—	Università di Palermo

—	Università di Parma

—	Università di Reggio Calabria

—	Università di Roma ‚La Sapienza‘

—	Università di Roma III

—	Università di Trieste

—	Politecnico di Bari

—	Politecnico di Milano

—	Politecnico di Torino

—	Istituto universitario di architettura di Venezia

—	Università degli Studi ‚Mediterranea‘ di Reggio Calabria

2000/2001

Laurea in ingegneria edile – architettura

—	Università dell’Aquila

1998/1999

—	Università di Pavia

—	Università di Roma ‚La Sapienza‘

Laurea specialistica in ingegneria edile – architettura

—	Università dell’Aquila

2000/2001

—	Università di Pavia

—	Università di Roma ‚La Sapienza‘

—	Università di Ancona

—	Università di Basilicata – Potenza

—	Università di Pisa

—	Università di Bologna

—	Università di Catania

—	Università di Genova

—	Università di Palermo

—	Università di Napoli Federico II

—	Università di Roma – Tor Vergata

—	Università di Trento

—	Politecnico di Bari

—	Politecnico di Milano

—	Università degli studi di Brescia

2001/2002

—	Università degli Studi di Cagliari

—	Università Politecnica delle Marche

2002/2003

—	Università degli studi della Calabria

2003/2004

—	Università degli studi di Salerno

2005/2006

Laurea magistrale in ingegneria edile – architettura

—	Università dell’Aquila

2004/2005

—	Università di Pavia

—	Università di Roma ‚La Sapienza‘

—	Università di Pisa

—	Università di Bologna

—	Università di Catania

—	Università di Genova

—	Università di Palermo

—	Università di Napoli Federico II

—	Università di Roma – Tor Vergata

—	Università di Trento

—	Politecnico di Bari

—	Politecnico di Milano

—	Università degli studi di Salerno

2010/2011

—	Università degli studi della Calabria

2004/2005

—	Università degli studi di Brescia

2004/2005

—	Università Politecnica delle Marche

2004/2005

—	Università degli Studi di Perugia

2006/2007

—	Università degli Studi di Padova

2008/2009

—	Università degli Studi di Genova

2014/2015

Laurea specialistica quinquennale in Architettura

—	Prima Facoltà di Architettura dell’Università di Roma ‚La Sapienza‘

1998/1999

—	Università di Ferrara

1999/2000

—	Università di Genova

—	Università di Palermo

—	Politecnico di Milano

—	Politecnico di Bari

—	Università di Firenze

2001/2002

Laurea magistrale quinquennale in Architettura

—	Prima Facoltà di Architettura dell’Università di Roma ‚La Sapienza‘

2004/2005

—	Università di Ferrara

—	Università di Genova

—	Università di Palermo

—	Politecnico di Bari

—	Università di Firenze

—	Politecnico di Milano

Laurea specialistica in architettura (Progettazione architettonica)

—	Università di Roma Tre

2001/2002

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2005/2006

Laurea magistrale in architettura (Progettazione architettonica)

Università di Roma Tre

2004/2005

Laurea specialistica in Architettura

—	Università di Napoli II

2001/2002

—	Politecnico di Milano II

—	Facoltà di architettura dell’Università degli Studi G. D’Annunzio di Chieti-Pescara

—	Facoltà di architettura, Pianificazione e Ambiente del Politecnico di Milano

—	Facoltà di Architettura dell’Università degli studi di Trieste

—	Facoltà di Architettura di Siracusa, Università di Catania

—	Facoltà di architettura, Università degli Studi di Parma

—	Facoltà di Architettura, Università di Bologna

—	Università IUAV di Venezia

2002/2003

—	Politecnico di Torino

—	Facoltà di Architettura Valle Giulia, Università degli Studi di Roma ‚La Sapienza‘

2004/2005

—	Università degli Studi di Camerino

—	Università di Napoli Federico II

—	Università degli Studi ‚Mediterranea‘ di Reggio Calabria

—	Università degli Studi di Sassari

2005/2006

Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione Urbanistica)

—	Università degli Studi ‚Mediterranea‘ di Reggio Calabria

2005/2006

Laurea Specialistica in Progettazione dell’Architettura

—	Università di Firenze

2001/2002

Laurea magistrale in Architettura

—	Politecnico di Milano II

2004/2005

—	Università di Napoli II

—	Università di Napoli Federico II

—	Facoltà di architettura dell’Università degli Studi G. D’Annunzio di Chieti-Pescara

—	Facoltà di architettura, Pianificazione e Ambiente del Politecnico di Milano

—	Università IUAV di Venezia

—	Facoltà di Architettura, Università di Bologna

—	Facoltà di Architettura di Siracusa, Università di Catania

—	Facoltà di architettura, Università degli Studi di Parma

—	Facoltà di architettura dell’Università degli Studi di Trieste

—	Università degli Studi di Trieste

2014/2015

—	Università degli Studi di Camerino

2006/2007

—	Università degli Studi di Enna ‚Kore‘

2004/2005

—	Università degli Studi di Firenze

2008/2009

—	Università degli Studi di Cagliari

—	Università degli Studi di Udine

2009/2010

—	Università degli Studi ‚Mediterranea‘ di Reggio Calabria

—	Università degli Studi di Sassari

2010/2011

—	Università degli Studi della Basilicata

—	Università degli Studi di Genova

2014/2015

Laurea specialistica in architettura -progettazione architettonica e urbana

Facoltà ‚Ludovico Quaroni‘ dell’Università degli Studi ‚La Sapienza‘ di Roma

2000/2001

Laurea Magistrale in architettura -progettazione architettonica e urbana

Facoltà ‚Ludovico Quaroni‘ dell’Università degli Studi ‚La Sapienza‘ di Roma

2004/2005

Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione Urbana)

Università di Roma Tre

2001/2002

Laurea Magistrale in Architettura (Progettazione Urbana)

Università di Roma Tre

2004/2005

Laurea Specialistica in Architettura (Progettazione urbana e territoriale)

Politecnico di Torino

2002/2003

Laurea Specialistica in architettura (Architettura delle costruzioni)

Politecnico di Milano (Facoltà di Architettura civile)

2001/2002

Laurea magistrale in architettura (Architettura delle costruzioni)

Politecnico di Milano (Facoltà di Architettura civile)

2004/2005

Laurea Specialistica Architettura delle Costruzioni

Università degli Studi di Cagliari

2005/2006

Laurea Specialistica in Architettura (Restauro)

—	Facoltà di architettura di Valle Giulia dell’Università degli Studi ‚La Sapienza‘ di Roma

2004/2005

—	Università degli Studi di Roma Tre – Facoltà di Architettura

2001/2002

—	Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2005/2006

Laurea Magistrale in Architettura (Restauro)

—	Facoltà di architettura di Valle Giulia dell’Università degli Studi ‚La Sapienza‘ di Roma

2004/2005

—	Università degli Studi di Roma Tre – Facoltà di Architettura

2009/2010

—	Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2004/2005

Laurea Specialista in Architettura (costruzione)

Politecnico di Torino

2002/2003

Laurea Specialistica in Architettura (Restauro e Valorizzazione)

Politecnico di Torino

2005/2006

Laurea Specialistica in Architettura (Ambiente e Paesaggio)

Politecnico di Torino

2005/2006

Laurea Specialistica in Architettura (Nuove Qualità delle Costruzioni e dei Contesti)

Università degli Studi della Campania ‚Luigi Vanvitelli‘ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (107)

2007/2008

Laurea Magistrale in Architettura e Ingegneria Edile

Università degli Studi della Campania ‚Luigi Vanvitelli‘ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (107)

2009/2010

Laurea Magistrale in Architettura e Progetto dell’Ambiente Urbano

Università degli Studi della Campania ‚Luigi Vanvitelli‘ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (107)

2009/2010

Laurea Magistrale in Architettura – Progettazione degli Interni e per l’Autonomia

Università degli Studi della Campania ‚Luigi Vanvitelli‘ (Seconda Università degli Studi di Napoli) (107)

2011/2012

Laurea Magistrale in Architettura – Progettazione architettonica

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2004/2005

—	Politecnico di Torino

2013/2014

Laurea Magistrale in Architettura e Città, Valutazione e progetto

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2004/2005

Laurea Specialistica in Architettura e Città, Valutazione e progetto

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2007/2008

Laurea Magistrale in Architettura – Arredamento e Progetto

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2008/2009

Laurea Magistrale in Architettura Manutenzione e Gestione

Università degli Studi di Napoli ‚Federico II‘

2008/2009

Laurea Magistrale in Architettura Costruzione Città

Politecnico di Torino

2010/2011

Laurea Magistrale in Architettura per il Progetto Sostenibile

Politecnico di Torino

2010/2011

Laurea Magistrale in Architettura per il Restauro e la Valorizzazione del Patrimonio

Politecnico di Torino

2010/2011

Laurea Magistrale Architettura per la Sostenibilità

Politecnico di Torino

2010/2011

Laurea Magistrale Architettura per l’Ambiente Costruito

Politecnico di Torino

2010/2011

Laurea Magistrale in Architettura e Culture del Progetto

Università IUAV di Venezia

2013/2014

Laurea Magistrale in Architettura e Innovazione

Università IUAV di Venezia

2013/2014

Laurea Magistrale in Architettura per il Nuovo e l’Antico

Università IUAV di Venezia

2013/2014

Laurea Magistrale in Architettura – Restauro

Università degli Studi ‚Mediterranea‘ di Reggio Calabria

2013/2014

Κύπρος

Δίπλωμα Αρχιτέκτονα – Μηχανικού στην αρχιτεκτονική

—	Πανεπιστήμιο Κύπρου

Βεβαίωση που εκδίδεται από το Επιστημονικό και Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (ΕΤΕΚ) η οποία επιτρέπει την άσκηση δραστηριοτήτων στον τομέα της αρχιτεκτονικής

2005/2006

Professional Diploma in Architecture

—	University of Nicosia

2006/2007

Δίπλωμα Αρχιτεκτονικής (5 έτη)

—	Frederick University, Σχολή Αρχιτεκτονικής, Καλών και Εφαρμοσμένων Τεχνών του Πανεπιστημίου Frederick

2008/2009

Δίπλωμα Αρχιτέκτονα Μηχανικού (5 ετούς φοίτησης)

—	Frederick University, Σχολή Αρχιτεκτονικής, Καλών και Εφαρμοσμένων Τεχνών του Πανεπιστημίου Frederick

2008/2009

Δίπλωμα Αρχιτέκτονα Μηχανικού (5 ετούς φοίτησης)

Frederick University, Πολυτεχνική Σχολή, Τμήμα Αρχιτεκτόνων Μηχανικών του Πανεπιστημίου Frederick

2014/2015

Latvija

Arhitekta diploms

Rīgas Tehniskā universitāte

Latvijas Arhitektu savienības sertificēšanas centra Arhitekta prakses sertifikāts

2007/2008

Lietuva

Bakalauro diplomas (Architektūros bakalauras)

—	Kauno technologijos universitetas

Architekto kvalifikacijos atestatas (Atestuotas architektas)

2007/2008

—	Vilniaus Gedimino technikos universitetas

—	Vilniaus dailės akademija

Magistro diplomas (Architektūros magistras)

—	Kauno technologijos universitetas

—	Vilniaus Gedimino technikos universitetas

—	Vilniaus dailės akademija

Magyarország

Okleveles épitészmérnök MSc

—	Budapesti Müszaki és Gazdaságtudományi Egyetem – Épitészmérnöki Kar

A területi illetékes építészkamara hatósági bizonyítványa a szakmagyakorlási jogosultságról.

2007/2008

Okleveles épitészmérnök

—	Széchenyi István Egyetem, Györ – Müszaki Tudományi Kar

2007/2008

Okleveles építészmérnök

—	Pécsi Tudományegyetem – Pollack Mihály Műszaki Kar

2007/2008

Malta

Degree in Bachelor of Engineering and Architecture (Hons)

Universita‘ ta‘ Malta

Warrant b’titlu ta‘ ‚Perit‘ mahrug mill-Bord tal-Warrant

2007/2008

Nederland

1.	Het getuigschrift van het met goed gevolg afgelegde doctoraal examen van de studierichting bouwkunde, afstudeerrichting architectuur

1.	Technische Universiteit te Delft

Verklaring van de Stichting Bureau Architectenregister die bevestigt dat de opleiding voldoet aan de normen van artikel 46.

As of 2014/2015: Verklaring van Bureau Architectenregister die bevestigt dat aan de eisen voor de beroepskwalificatie van architect is voldaan

1988/1989

2.	Het getuigschrift van het met goed gevolg afgelegde doctoraal examen van de studierichting bouwkunde, differentiatie architectuur en urbanistiek

2.	Technische Universiteit te Eindhoven

3.	Het getuigschrift hoger beroepsonderwijs, op grond van het met goed gevolg afgelegde examen verbonden aan de opleiding van de tweede fase voor beroepen op het terrein van de architectuur, afgegeven door de betrokken examencommissies van respectievelijk:

1988/1989

—	de Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten te Amsterdam

—	de Hogeschool Rotterdam en omstreken te Rotterdam

—	de Hogeschool Katholieke Leergangen te Tilburg

—	de Hogeschool voor de Kunsten te Arnhem

—	de Rijkshogeschool Groningen te Groningen

—	de Hogeschool Maastricht te Maastricht

4.	Master of Science in Architecture, Urbanism & Building Sciences variant Architecture

4.	Technische Universiteit Delft Faculteit Bouwkunde

2003/2004

—	Master of Science in Architecture, Building and Planning (specialisatie: Architecture)

Technische Universiteit Eindhoven

2002/2003

Master of Architecture

ArtEZ hogeschool voor de kunsten/ArtEZ Academie van Bouwkunst

2003/2004

Amsterdamse Hogeschool van de Kunsten/Academie van Bouwkunst Amsterdam

2003/2004

Hanze Hogeschool Groningen/Academie van Bouwkunst Groningen

2003/2004

Hogeschool Rotterdam/Rotterdamse Academie van Bouwkunst

2003/2004

Fontys Hogeschool voor de Kunsten/Academie voor Architectuur en Stedenbouw in Tilburg

2003/2004

Österreich

1.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

1.	Technische Universität Graz (Erzherzog-Johann-Universität Graz)

Bescheinigung des Bundesministers für Wissenschaft, Forschung und Wirtschaft über die Erfüllung der Voraussetzung für die Eintragung in die Architektenkammer/Bescheinigung einer Bezirksverwaltungsbehörde über die Ausbildung oder Befähigung, die zur Ausübung des Baumeistergewerbes (Berechtigung für Hochbauplanung) berechtigt

1998/1999

2.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

2.	Technische Universität Wien

3.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

3.	Universität Innsbruck (Leopold-Franzens-Universität Innsbruck)

4.	Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch.

4.	Universität für Angewandte Kunst in Wien

5.	Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch.

5.	Akademie der Bildenden Künste in Wien

6.	Magister der Architektur, Magister architecturae, Mag. Arch.

6.	Universität für künstlerische und industrielle Gestaltung in Linz

7.	Bachelor of Science in Engineering (BSc) (aufgrund eines Bachelorstudiums), Diplom-Ingenieur/in (Dipl.-Ing. oder DI) für technisch-wissenschaftlich Berufe (aufgrund eines Bachelor- und eines Masterstudiums entspricht MSc)

7.	Fachhochschule Kärnten

2004/2005

8.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

8.	Universität Innsbruck (Leopold-Franzens- Universität Innsbruck)

2008/2009

9.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

9.	Technische Universität Graz (Erzherzog-Johann- Universität Graz)

2008/2009

10.	Diplom-Ingenieur, Dipl.-Ing.

10.	Technische Universität Wien

2006/2007

11.	Master of Architecture (MArch) (aufgrund eines Bachelor- und eines Masterstudiums entspricht MSc)

11.	Universität für künstlerische und industrielle Gestaltung Linz

2008/2009

11.	Akademie der bildenden Künste Wien

2008/2009

12.	Masterstudium der Architektur

12.	Universität für angewandte Kunst Wien

2011/2012

13.	BA-Studiengang Bauplanung u. Bauwirtschaft Studienzweig Architektur u. MA-Studiengang Architektur

13.	Fachhochschule Joanneum Graz

2015/2016

14.	Bachelorstudiengang ‚Green Building‘ und Masterstudiengang ‚Architektur – Green Building‘

14.	Fachhochschule Campus Wien

2016/2017

Polska

magister inżynier architekt (mgr inż. arch.)

—	Politechnika Białostocka

Zaświadczenie o członkostwie w okręgowej izbie architektów/Zaświadczenie Krajowej Rady Izby Architektów RP potwierdzające posiadanie kwalifikacji do wykonywania zawodu architekta zgodnych z wymaganiami wynikającymi z przepisów prawa Unii Europejskiej osoby nie będącej członkiem Izby

2007/2008

—	Politechnika Gdańska

—	Politechnika Łódzka

—	Politechnika Śląska

—	Zachodniopomorski Uniwersytet Technologiczny w Szczecinie

—	Politechnika Warszawska

—	Politechnika Krakowska

—	Politechnika Wrocławska

—	Krakowska Akademia im. Andrzeja Frycza Modrzewskiego

2003/2004

dyplom ukończenia studiów wyższych potwierdzający uzyskanie tytułu zawodowego magistra inżyniera architekta

—	Wyższa Szkoła Ekologii i Zarządzania w Warszawie

2011/2012

—	Politechnika Lubelska

2008/2009

—	Uniwersytet Techniczno-Przyrodniczy im. Jana i Jędrzeja Śniadeckich w Bydgoszczy

2011/2012

—	Politechnika Poznańska

2007/2008

—	Uniwersytet Zielonogórski

2008/2009

dyplom studiów wyższych potwierdzający uzyskanie tytułu zawodowego magistra inżyniera architekta

Politechnika Świętokrzyska

2012/2013

Portugal

Carta de curso de licenciatura em Arquitectura

—	Faculdade de Arquitectura da Universidade técnica de Lisboa

Certificado de cumprimento dos pré-requisitos de qualificação para inscrição na Ordem dos Arquitectos, emitido pela competente Ordem dos Arquitectos

1988/1989

—	Faculdade de arquitectura da Universidade do Porto

—	Escola Superior Artística do Porto

—	Faculdade de Ciências e Tecnologia da Universidade de Coimbra

—	Universidade Lusíada de Lisboa

1986/1987

—	Faculdade de Arquitectura e Artes da Universidade Lusíada de Vila Nova de Famalicão

1993/1994

—	Universidade Lusófona de Humanidades e Tecnologia

1995/1996

—	Instituto Superior Manuel Teixeira Gomes

1997/1998

—	Universidade do Minho

1997/1998

—	Instituto Superior Técnico da Universidade Técnica de Lisboa

1998/1999

—	ISCTE-Instituto Universitário de Lisboa

1998/1999

Carta de Curso de Licenciatura em Arquitectura e Urbanismo

—	Escola Superior Gallaecia

2002/2003

Para os cursos iniciados a partir do ano académico de 1991/1992

—	Faculdade de Arquitectura e Artes da Universidade Lusíada do Porto

1991/1992

Mestrado integrado em Arquitectura

—	Universidade Autónoma de Lisboa

2001/2002

—	Universidade Técnica de Lisboa (Instituto Superior Técnico)

2001/2002

Carta de curso de Mestrado integrado em Arquitectura

—	Universidade do Minho

1997/1998

—	ISCTE-Instituto Universitário de Lisboa

1999/2000

—	Universidade Lusíada de Vila Nova de Famalicão

2006/2007

—	Universidade Lusófona de Humanidades e Tecnologias

1995/1996

—	Faculdade de Arquitectura da Universidade Técnica de Lisboa

2008/2009

—	Universidade de Évora

2007/2008

—	Escola Superior Artística do Porto (ESAP)

1988/1989 (Licenciatura) 2007/2008 (Mestrado)

—	Instituto Superior Manuel Teixeira Gomes

2006/2007

Universidade Lusíada do Porto

2006/2007

Carta de curso de Mestrado Integrado em Arquitectura e Urbanismo

—	Universidade Fernando Pessoa

2006/2007

—	ESG/Escola Superior Gallaecia

2002/2003

Diploma de Mestre em Arquitectura

—	Universidade Lusíada de Lisboa

1988/1989

Carta de Curso, Grau de Licenciado

—	Universidade de Évora

2001/2002

Carta de curso de mestre em Arquitectura

—	Universidade do Porto

2003/2004

Certidão de Licenciatura em Arquitectura

Universidade Católica Portuguesa Centro Regional das Beiras

2001/2002

Diploma de Mestrado Integrado em Arquitectura

Universidade Católica Portuguesa Centro Regional das Beiras

2001/2002

România

Diploma de arhitect

—	Universitatea de arhitectură şi urbanism ‚ION MINCU‘

Certificat de dobândire a dreptului de semnătură si de înscriere în Tabloul Naţional al Arhitecţilor

2010/2011

—	Universitatea ‚Politehnică‘ din Timişoara

2011/2012

—	Universitatea Tehnică din Cluj–Napoca

2010/2011

—	Universitatea Tehnică ‚Gheorghe Asachi‘ din Iaşi

2007/2008

—	Universitatea Spiru Haret – Facultatea de Arhitectură

2009/2010

Diploma de licență și master

—	Universitatea de arhitectură şi urbanism ‚ION MINCU‘

2011/2012

—	Universitatea ‚Politehnică‘ din Timişoara

—	Universitatea Tehnică din Cluj–Napoca

—	Universitatea Tehnică ‚Gheorghe Asachi‘ din Iaşi

—	Universitatea Spiru Haret – Facultatea de Arhitectură

Slovenija

Magister inženir arhitekture/Magistrica inženirka arhitekture

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo

Potrdilo Zbornice za arhitekturo in prostor o usposobljenosti za opravljanje nalog odgovornega projektanta arhitekture

2007/2008

Diploma o pridobljeni magistrski izobrazbi 2. stopnje

Univerza v Mariboru; Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Slovensko

Diplom inžiniera Architekta (titul Ing. arch.)

—	Slovenská technická univerzita v Bratislave, Fakulta architektúry, študijný odbor 5.1.1 Architektúra a urbanizmus

Certifikát vydaný Slovenskou komorou architektov na základe 3-ročnej praxe pod dohľadom a vykonania autorizačnej skúšky

2007/2008

—	Technická univerzita v Košiciach, Fakulta umení, študijný odbor 5.1.1. Architektúra a urbanizmus

2004/2005

Diplom magistra umení (titul Mgr. art.)

—	Vysoká škola výtvarných umení v Bratislave, študijný odbor 2.2.7 ‚Architektonická tvorba‘

2007/2008

Suomi/Finland

Arkkitehdin tutkinto/Arkitektexamen

—	Teknillinen korkeakoulu/Tekniska högskolan (Helsinki)

1998/1999

—	Tampereen teknillinen korkeakoulu/Tammerfors tekniska högskola

—	Oulun yliopisto/Uleåborgs universitet

—	Aalto-yliopisto/Aalto- universitetet

—	Tampereen teknillinen yliopisto/Tammerfors tekniska universitet

—	Oulun yliopisto

2010/2011

—	Tampereen teknillinen yliopisto

2010/2011

—	Aalto-yliopisto/Aalto-universitetet

2010/2011

Sverige

Arkitektexamen

—	Chalmers Tekniska Högskola AB

1998/1999

—	Kungliga Tekniska Högskolan

—	Lunds Universitet

—	Umeå universitet

2009/2010

United Kingdom

1.	Diplomas in architecture

1.	— Universities

Certificate of architectural education, issued by the Architects Registration Board.

The diploma and degree courses in architecture of the universities, schools and colleges of art should have met the requisite threshold standards as laid down in Article 46 of this Directive and in Criteria for validation published by the Validation Panel of the Royal Institute of British Architects and the Architects Registration Board.

EU nationals who possess the Royal Institute of British Architects Part I and Part II certificates, which are recognised by ARB as the competent authority, are eligible. Also EU nationals who do not possess the ARB-recognised Part I and Part II certificates will be eligible for the Certificate of Architectural Education if they can satisfy the Board that their standard and length of education has met the requisite threshold standards of Article 46 of this Directive and of the Criteria for validation.

An Architects Registration Board Part 3 Certificate of Architectural Education

1988/1989

—	Colleges of Art

—	Schools of Art

—	Cardiff University

2006/2007

—	University for the Creative Arts

2008/2009

—	Birmingham City University

2008/2009

—	University of Nottingham

2008/2009

2.	Degrees in architecture

2.	Universities

1988/1989

3.	Final examination

3.	Architectural Association

—	Final Examination (ARB/RIBA Part 2)

—	Architectural Association

2011/2012

4.	Examination in architecture

4.	Royal College of Art

5.	Examination Part II

5.	Royal Institute of British Architects

6.	Master of Architecture

6.	— University of Liverpool

2006/2007

—	Cardiff University

2006/2007

—	University of Plymouth

2007/2008

—	Queens University, Belfast

2009/2010

—	Northumbria University

2009/2010

—	University of Brighton

2010/2011

—	Birmingham City University

2010/2011

—	University of Kent

2006/2007

—	University of Ulster

2008/2009

—	University of Edinburgh/Edinburgh School of Architecture and Landscape Architecture

2009/2010

—	Leeds Metropolitan University

2011/2012

—	Leeds Beckett University (until 2014 Leeds Metropolitan University)

2014/2015

—	University of Newcastle upon Tyne

2011/2012

—	University of Lincoln

2011/2012

—	University of Huddersfield

2012/2013

—	University of the West of England

2011/2012

—	University of Westminster

2011/2012

—	University for the Creative Arts

2013/2014

—	University of Central Lancashire

2014/2015

7.	Graduate Diploma in Architecture

7.	University College London

2006/2007

8.	Professional Diploma in Architecture

8.	University of East London

2007/2008

—	Northumbria University

2008/2009

9.	Graduate Diploma in Architecture/MArch Architecture

9.	University College London

2008/2009

10.	Postgraduate Diploma in Architecture

10.

—	Leeds Metropolitan University

2007/2008

—	University of Edinburgh

2008/2009

—	Sheffield Hallam University

2009/2010

11.	MArch Architecture (ARB/RIBA Part 2)

11.

—	University College London

2011/2012

—	University of Nottingham

2013/2014

—	University of East London

2013/2014

12.	Master of Architecture (MArch)

12.	Liverpool John Moores University

2011/2012

—	De Montfort University

2011/2012

—	Arts University Bournemouth

2011/2012

—	Nottingham Trent University

2012/2013

13.	Postgraduate Diploma in Architecture and Architectural Conservation

13.	University of Edinburgh

2008/2009

14.	Postgraduate Diploma in Architecture and Urban Design

14.	University of Edinburgh

2008/2009

15.	MPhil in Environmental Design in Architecture (Option B)

15.	University of Cambridge

2009/2010

—	MPhil in Architecture and Urban Design

—	University of Cambridge

2013/2014

16.	Professional Diploma in Architecture: Advanced Environmental and Energy Studies

16.	University of East London/Centre for Alternative Technology

2008/2009

17.	MArchD in Applied Design in Architecture

17.	Oxford Brookes University

2011/2012

18.

M’Arch

18.	University of Portsmouth

2011/2012

19.	Master of Architecture (International)

19.	University of Huddersfield

2012/2013

20.	Master of Architecture with Honours

20.	Cardiff University

2015/2016

21.	MArch (Architecture)

21.	Kingston University

2013/2014

22.	MArch in Architecture

22.	University of Greenwich

2013/2014

23.	The degree of Master of Architecture in the College of Humanities and Social Science

23.	University of Edinburgh/Edinburgh School of Architecture and Landscape Architecture

2012/2013

24.

M.Arch

24.	Sheffield Hallam University

2013/2014

25.	MArch Architecture

25.	University of the Arts London is the awarding body and the MArch Architecture is offered by Central Saint Martins

2015/2016

26.	MArch: Master of Architecture

26.	London South Bank University

2015/2016

27.	Master of Architecture with Urban Planning

27.	University of Dundee

2015/2016

28.	MArch Architecture: Collaborative Practice

28.	University of Sheffield

2015/2016

(1) Do leta 2012.

(2) Od leta 2013.

(3) Do 1. oktobra 2017 mora biti dokazilu o formalnih kvalifikacijah priloženo tudi potrdilo o končanem podiplomskem pripravništvu (‚staż podyplomowy‘).

(4) Od leta 2011.

(5) Od januarja 2013.

(6) Od junija 2015.

(7) Od februarja 2015.

(8) Od študijskega leta 1991/1992.

(9) Od junija 2015.

(10) Od julija 2011.

(11) Od junija 2015.

(12) Od maja 2006.

(13) Od junija 2015.

(14) Od 3. novembra 2015.

(15) Od septembra 2008.

(16) Od maja 2015.

(17) Od leta 2006.

(18) Od leta 2012.

(19) Od junija 2015.

(20) Od junija 2015.

(21) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 30. december 1994.

(22) Do leta 2012.

(23) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 4. april 2000.

(24) Od maja 2006.

(25) Od junija 2015.

(26) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015.

(27) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 30. december 1994.

(28) Od maja 2015.

(29) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983.

(30) Od junija 2015.

(31) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 14. junij 2017.

(32) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983.

(33) Do 14. septembra 2010.

(34) Od oktobra 2009.

(35) Od junija 2015.

(36) Od oktobra 2009.

(37) Od oktobra 2009.

(38) Od februarja 2015.

(39) Od septembra 2008.

(40) 1. avgust 1987, razen za osebe, ki so začele z usposabljanjem pred tem datumom.

(41) 31. december 1971.

(42) 31. oktober 1999.

(43) Dokazila o kvalifikacijah se ne podeljujejo več za usposabljanje, ki se je začelo po 5. marcu 1982.

(44) 9. julij 1984.

(45) 31. marec 2004.

(46) 1. februar 1984.

(47) 3. december 1971.

(48) 31. oktober 1993.

(49) Dokazila o kvalifikacijah se ne podeljujejo več za usposabljanje, ki se je začelo po 5. marcu 1982.

(50) 8. julij 1984.

(51) 31. marec 2004.

(52) 1. januar 1991.

(53) Od junija 2015.

(54) Od oktobra 2009.

(55) Od maja 2015.

(56) Od junija 2015.

(57) Od februarja 2015.

(58) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 8. december 2016.

(59) Od junija 2015.

(60) Od februarja 2015.

(61) Od septembra 2008.

(62) Od julija 2017.

(63) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 12. avgust 1996.

(64) Od septembra 2008.

(65) 30. september 2007.

(66) 28. februar 2013.

(67) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 31. december 1994.

(68) Od junija 2015.

(69) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015.

(70) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 1. januar 1983.

(71) Od 17. februarja 2006.

(72) Datum razveljavitve v smislu člena 27(3): 3. junij 2015.

(73) Od 21. novembra 2003.

(74) Usposabljanje, ki vodi do podelitve dokazila o formalnih kvalifikacijah za specialista dentalne, oralne in maksilofacialne kirurgije (osnovno medicinsko in zobozdravstveno usposabljanje), predvideva zaključek in potrditev osnovnega medicinskega študija (člen 24) in, poleg tega, zaključek in potrditev osnovnega dentalnega študija (člen 34).

(75) Od leta 2006.

(76) Od 10. julija 2014.

(77) Od leta 2009.

(78) Od januarja 2013.“

(79) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja.

(80) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije.

(81) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah nadomešča prejšnje vnose za Združeno kraljestvo, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije.

(82) Veljaven do leta 2001.

(83) Od študijskega leta 2001/2002.“

(84) Do leta 2012.

(85) Od leta 2013.

(86) Do 1. oktobra 2016 mora biti dokazilu o formalnih kvalifikacijah priloženo tudi potrdilo o končanem podiplomskem pripravništvu (‚staż podyplomowy‘).

(87) Od 1. oktobra 2011.

(88) Od 1. septembra 2017.

(89) Veljaven do 22. novembra 2006.

(90) Od 23. novembra 2006.

(91) Veljaven do 10. aprila 2008.

(92) Od 11. aprila 2008.

(93) Od 10. januarja 2011.

(94) Od 1. oktobra 2011.

(95) Od 1. oktobra 2012.“

(96) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja.

(97) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije.

(98) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije, saj takšna registracija ni del postopka kvalifikacije.

(99) Veljaven do leta 2001.

(100) Od študijskega leta 2001/2002.“

(101) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili na Irskem, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja.

(102) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene na Irskem, upravičene do avtomatičnega priznavanja brez potrebne dejanske registracije na Irskem. V takšnih primerih priloženo potrdilo potrjuje, da so vse zahteve glede kvalifikacij izpolnjene.

(103) Kadar je to dokazilo o formalni kvalifikaciji izdano državljanom držav članic, ki so kvalifikacijo pridobili v Združenem kraljestvu, so imetniki upravičeni do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije.

(104) Ta informacija o dokazilu o kvalifikacijah je bila vključena, da se zagotovi, da so osebe, usposobljene v Združenem kraljestvu, upravičene do avtomatičnega priznavanja kvalifikacije brez potrebne dejanske registracije. V takšnih primerih priloženo potrdilo potrjuje, da so vse zahteve glede kvalifikacij izpolnjene.

(105) Od 10. januarja 2011.“

(106) Poimenovanji ‚Università degli studi di (sledi ime mesta)‘ in ‚Università di (sledi ime mesta)‘ sta enakovredni in označujeta isto univerzo.

(107) Oktobra 2016 se je preimenovala v ‚Università degli Studi della Campania ‚Luigi Vanvitelli‘‘.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 317

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 1. december 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2017/2111 z dne 5. julija 2016 o ustanovitvi in kapitalizaciji družbe Airport Handling S.p.A. SA.21420 (2014/C) (ex 2014/NN), ki ju je izvedla Italija (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4103) (Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno) ( 1 )	1
	*	Sklep Komisije (EU) 2017/2112 z dne 6. marca 2017 o ukrepu/shemi pomoči/državni pomoči SA.38454 – 2015/C (ex 2015/N), ki jo Madžarska namerava izvesti za podporo razvoju dveh novih jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks II (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1486) (Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno) ( 1 )	45
	*	Delegirani sklep Komisije (EU) 2017/2113 z dne 11. septembra 2017 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 6054) ( 1 )	119


	(1) Besedilo velja za EGP.