23.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/1

(1)

Osnovna pravila Direktive 2012/34/EU v zvezi z dostopom do objektov za izvajanje železniških storitev in uporabo storitev, ki se zagotavljajo v navedenih objektih, kot so določbe v zvezi s pravicami dostopa, osnovna postopkovna pravila za obravnavo prošenj in zahteve za objavo informacij, veljajo za vse objekte za izvajanje železniških storitev. V Direktivi 2012/34/EU so določena tudi različna pravila za različne vrste storitev, ki se zagotavljajo v objektih za izvajanje železniških storitev. Te razlike bi bilo treba upoštevati tudi v tej uredbi.

Ob upoštevanju namena in področja uporabe Direktive 2012/34/EU bi morale določbe o dostopu do storitev, ki se zagotavljajo v objektih za izvajanje železniških storitev, zajemati samo storitve, ki so povezane z zagotavljanjem storitev železniškega prevoza.

(2)

Da upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev z majhno pomembnostjo ne bi imeli nesorazmernih bremen, se zdi ustrezno določiti možnost, da regulatorni organi upravljavce objektov za izvajanje železniških storitev izvzamejo iz vseh ali nekaterih določb te uredbe, razen nekaterih določb, ki se nanašajo na obvezno objavo opisa objekta za izvajanje železniških storitev, kadar regulatorni organ meni, da objekt nima strateškega pomena za delovanje trga. Kadar so za zadevni trg objektov za izvajanje železniških storitev značilni številni različni upravljavci, ki konkurirajo s primerljivimi storitvami, ali regulatorni organ meni, da bi lahko posebne določbe te uredbe negativno vplivale na delovanje trga objektov za izvajanje železniških storitev, bi moral imeti regulatorni organ tudi pravico, da odobri taka izvzetja. To bi se lahko zgodilo na primer, če en prevoznik v železniškem prometu zagotavlja storitve drugemu prevozniku v železniškem prometu, da bi mu pomagal na oddaljenih lokacijah v okviru sodelovanja, ki je potrebno zaradi gospodarskih stroškov, ki bi sicer nastali.

Regulatorni organi bi morali prošnje za izvzetja oceniti za vsak primer posebej. Če regulatorni organ po pritožbi v zvezi z dostopom do zadevnega objekta za izvajanje železniških storitev ali z železnico povezane storitve meni, da so se okoliščine spremenile tako, da izvzetje, odobreno pred tem, negativno vpliva na trg storitev železniškega prevoza, bi moral pregledati izvzetje in ga lahko prekliče.

Regulatorni organi bi morali zagotoviti dosledno uporabo izvzetij v vseh državah članicah; vzpostaviti bi morali skupna načela za uporabo določb v zvezi z izvzetji do datuma začetka uporabe člena 2. V skladu s členom 57(8) Direktive 2012/34/EU lahko Komisija sprejme ukrepe, s katerimi se določijo taka načela, če je to potrebno.

Za upravljavce objektov za izvajanje železniških storitev, ki so bili izvzeti iz uporabe določb te uredbe, še naprej veljajo vsa druga pravila o dostopu do objektov za izvajanje železniških storitev in uporabi z železnico povezanih storitev, določena v Direktivi 2012/34/EU.

(3)

Z Uredbo (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so vzpostavljeni okvir za izvajanje pristaniških storitev in skupna pravila o finančni preglednosti pristanišč. Ta uredba, s katero so podrobno določeni postopek in merila, ki jih morajo upoštevati upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev in prosilci, bi se morala uporabljati tudi za naprave v pomorskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav, povezane z železniškimi dejavnostmi.

V Direktivi (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so opredeljene obveznosti subjekta, zadolženega za vzdrževanje. Ta uredba ne bi smela posegati v določbe navedene direktive.

(4)

Preglednost v zvezi s pogoji za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in z železnico povezanih storitev ter informacijami o uporabninah je predpogoj za to, da imajo lahko vsi prosilci nediskriminatoren dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in storitev, ki se zagotavljajo v navedenih objektih. Skriti popusti, dogovorjeni posamično z vsakim prosilcem brez upoštevanja enakih načel, bi ogrozili načelo nediskriminatornega dostopa do objektov za izvajanje železniških storitev in z železnico povezanih storitev. Vendar bi bilo treba pri informacijah o načelih programov popustov, navedenih v opisu objekta za izvajanje železniških storitev, upoštevati zahteve za poslovno zaupnost.

(5)

V skladu z Direktivo 2012/34/EU morajo upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev zagotoviti nediskriminatoren dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in storitev, ki se zagotavljajo v njih. Navedena direktiva se uporablja v primerih zagotavljanja storitev samemu sebi in v primerih, ko storitve zagotavlja upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev. Regulatorni organ bi moral imeti možnost, da zahteva, naj upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev omogoči zagotavljanje storitev samemu sebi v objektu, če je to pravno in tehnično izvedljivo, ne ogroža varnosti dejavnosti in kadar je to potrebno za odpravo izkrivljanja trga ali nezaželenega razvoja dogodkov na trgu.

(6)

Kadar je treba za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev uporabiti tir ali stranski tir v zasebni lasti, bi moral upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev zagotoviti informacije o tiru in stranskem tiru v zasebni lasti. Na podlagi teh informacij bi moral imeti prosilec možnost, da ugotovi, s kom je treba stopiti v stik za prošnjo za dostop do tega tira v skladu s členom 10 Direktive 2012/34/EU.

(7)

Upravljavci infrastrukture bi morali na preprosto dostopnem mestu, kot je njihov spletni portal, zagotoviti obrazec, da bi olajšali zbiranje informacij o objektih za izvajanje železniških storitev ter zmanjšali upravno breme upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev. Ta obrazec bi morali pripraviti železniški sektor in regulatorni organi ob posvetovanju z upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev. Upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev morajo v skladu s členom 31(10) in točko 6 Priloge IV k Direktivi 2012/34/EU upravljavcem infrastrukture predložiti vse ustrezne informacije. Glavni upravljavec infrastrukture, ki mu je treba zagotoviti opis objekta za izvajanje železniških storitev v primeru, ko je upravljavec infrastrukture, z omrežjem katerega je zadevni objekt povezan, izvzet iz obveznosti objave programa omrežja, bi moral biti tisti, ki ga določi država članica za sodelovanje v mreži iz člena 7f Direktive 2012/34/EU.

(8)

Za odločanje o pogojih dostopa za objekt za izvajanje železniških storitev, dodeljevanje zmogljivosti v objektu za izvajanje železniških storitev in zagotavljanje z železnico povezanih storitev v objektu so lahko pristojni različni subjekti. V takih primerih je treba vse zadevne subjekte obravnavati kot upravljavce objekta za izvajanje železniških storitev v smislu Direktive 2012/34/EU. Poleg tega bi moral vsak od njih izpolnjevati zahteve te uredbe za del, za katerega je pristojen. Če je objekt v lasti več subjektov ali ga upravlja ali vodi več subjektov, bi se morali kot upravljavci objekta za izvajanje železniških storitev obravnavati samo subjekti, ki so dejansko pristojni za zagotavljanje informacij ter odločanje o prošnjah za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev in uporabo z železnico povezanih storitev.

(9)

Sedanja praksa kaže, da prošnje za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev v številnih primerih vložijo prosilci, kot so naročniki prevoza tovora in špediterji. Vendar prevoznik v železniškem prometu, ki ga določi prosilec, pogosto ni v pogodbenem razmerju z upravljavcem objekta za izvajanje železniških storitev. Zato bi bilo treba pojasniti, da bi poleg prevoznikov v železniškem prometu tudi drugi prosilci morali imeti pravico,da vložijo prošnjo za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev pod pogoji, določenimi v tej uredbi, če je to možno na podlagi nacionalnega prava. Ta uredba bi morala biti zavezujoča za upravljavce takih objektov za izvajanje železniških storitev ne glede na to, ali so v pogodbenem razmerju s prevoznikom v železniškem prometu ali drugim prosilcem, ki lahko v skladu z nacionalnim pravom vloži prošnjo za zmogljivost v objektih za izvajanje železniških storitev.

(10)

Vlakovne poti in zmogljivost v objektih za izvajanje železniških storitev pogosto dodeljujejo različni subjekti. Zato je pomembno, da ti subjekti komunicirajo drug z drugim, da se zagotovi uskladitev načrtovanih vlakovnih poti in načrtovanih časovnih blokov za uporabo objektov za izvajanje železniških storitev ter tako omogočijo nemotene in učinkovite železniške dejavnosti. To bi moralo veljati tudi v primerih, kadar prosilec vloži prošnjo za z železnico povezane storitve v objektu, ki jih zagotavljajo različni ponudniki. Tako sodelovanje se ne bi zahtevalo za storitve, ki niso neposredno povezane z infrastrukturno zmogljivostjo.

(11)

Izmenjava podatkov o spremljanju in sledenju ter predvidenem času prihoda in odhoda med subjekti, ki naročajo prevozne storitve, prevozniki v železniškem prometu in terminali bi morala prispevati k boljši kakovosti storitev in večji stroškovni učinkovitosti logistične verige.

(12)

Zahteva za objavo okvirnih informacij v realnem času o razpoložljivi zmogljivosti objekta za izvajanje železniških storitev na skupnem spletnem portalu bi se lahko izpolnila z zagotovitvijo informacij o tem, ali je objekt zapolnjen, ima omejeno preostalo zmogljivost ali zadostno preostalo zmogljivost za ugoditev kateri koli vrsti prošnje. Za storitve kot je vzdrževanje, pri katerih je treba vozilo za dalj časa umakniti iz obratovanja, take informacije morda niso potrebne. Največja operativna zmogljivost je lahko manjša od največje teoretične zmogljivosti. Razlog za to je dejstvo, da je v primerih, kot so zamuda pri prihodu vlaka v objekt ali motnje obratovanja, morda potreben ustrezen dodaten čas za to, da se omogočijo zanesljive storitve. Navedba zmogljivosti bi se morala nanašati na razpoložljivo operativno zmogljivost.

(13)

Upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev od prosilcev ne bi smeli zahtevati, naj kupijo storitve, nudene v objektu, ki jih prosilci ne potrebujejo. Vendar to načelo ne bi smelo pomeniti, da lahko prosilec upravljavca objekta prisili, da sprejme zagotavljanje storitev samemu sebi v svojih prostorih, če upravljavec zadevno storitev zagotavlja na način, ki je v skladu z Direktivo 2012/34/EU in to uredbo.

(14)

Ko upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev prejme prošnjo, ki je v nasprotju z drugo prošnjo ali že dodeljeno zmogljivostjo, bi moral najprej preveriti, ali je mogoče ugoditi dodatni prošnji s predlogom drugega časovnega bloka, prilagoditvijo dodeljenega časovnega bloka ob soglasju zadevnega prosilca ali sprejetjem ukrepov, s katerimi je mogoče povečati zmogljivost objekta. Od upravljavca se ne bi smelo zahtevati, naj sprejme ukrepe, kot je sprememba delovnega časa, ali ukrepe, ki zahtevajo naložbo za povečanje zmogljivosti objekta. Vendar bi moral upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev to možnost proučiti, če prosilec jamči, da bo kril stroške naložbe ali nastale dodatne operativne stroške.

(15)

Kadar s postopkom usklajevanja ni mogoče uskladiti nasprotujočih si prošenj, lahko upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev uporabi prednostna merila, da odloči med nasprotujočima si prošnjama. Ta merila bi morala biti nediskriminatorna in pregledna ter objavljena v opisu objekta za izvajanje železniških storitev, ki ga pregleda regulatorni organ.

(16)

Izraz gospodarsko smiselna nadomestna možnost zajema različne elemente, med drugim zlasti fizične in tehnične značilnosti, kot so lokacija objekta, dostop po cesti, železnici, plovni poti ali z javnim prevozom, svetli profil proge, dolžina tira in elektrifikacija; operativne značilnosti, kot so delovni čas, zmogljivost v objektu in ob njem, zahteve za usposobljenost voznikov, obseg in vrsta storitev, ki se zagotavljajo; privlačnost in konkurenčnost prevoznih storitev, kot so usmerjanje, povezave z drugimi načini prevoza ter čas prevoza; ter ekonomske vidike, kot sta vpliv na operativne stroške in donosnost načrtovanih storitev.

(17)

Za izgradnjo objekta za izvajanje železniških storitev so potrebne precejšnje naložbe, dejstvo, da železnice tvorijo mrežo, pa pomeni, da so lokacije, primerne za gradnjo objektov, omejene, zato je številne objekte za izvajanje železniških storitev težko ponoviti. Kadar po postopku usklajevanja ni mogoče ugoditi prošnjam za dostop do objekta in je ta blizu preobremenjenosti, bi morali imeti regulatorni organi možnost, da zahtevajo, naj upravljavci objektov za izvajanje železniških storitev uvedejo ukrepe za optimizacijo uporabe objekta. Upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev bi moral opredeliti ustrezne ukrepe za dosego tega cilja. Ti bi lahko na primer vključevali finančne kazni za prosilce, ki ne izkoristijo podeljenih pravic dostopa, ali zahtevo, naj se prosilci odpovejo pravicam dostopa do objekta za izvajanje železniških storitev ali z železnico povezanih storitev, če večkrat in namerno ne izkoristijo takih pravic ali povzročijo motnje obratovanja objektov za izvajanje železniških storitev ali drugemu prosilcu.

(18)

Da bi se obstoječi objekti kar najbolje izkoristili, bi bilo treba v zvezi z objekti, ki se najmanj dve leti ne uporabljajo, objaviti, da je njihovo upravljanje na voljo za zakup ali najem, če prevoznik v železniškem prometu izrazi interes za uporabo takega objekta na podlagi izkazanih potreb. Vsak morebitni gospodarski subjekt, ki ga zanima upravljanje navedenega objekta, bi moral imeti možnost, da sodeluje pri razpisnih postopkih ter predloži ponudbo za prevzem upravljanja objekta. Vendar razpisni postopek ni potreben, če poteka uradni postopek za ukinitev namembnosti kraja za železniške namene in bo objekt prestrukturiran tako, da se ne bo več uporabljal kot objekt za izvajanje železniških storitev.

(19)

Ta uredba določa sklop novih pravil za upravljavce objektov za izvajanje železniških storitev. Navedeni upravljavci potrebujejo čas, da prilagodijo obstoječe notranje postopke, da se zagotovi celovito izpolnjevanje vseh zahtev te uredbe. Zato bi se morala uredba uporabljati šele od 1. junija 2019. To pomeni, da bo treba opis objekta za izvajanje železniških storitev, ki se zahteva v skladu s členom 4, ali povezavo do ustreznih informacij prvič pripraviti in vključiti v program omrežja za operativni vozni red šele od decembra 2020.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotni evropski železniški prostor –

—

objekte za izvajanje železniških storitev ali storitve, ki nimajo strateškega pomena za delovanje trga storitev železniškega prevoza, zlasti kar zadeva raven uporabe objekta, vrsto in obseg prometa, ki bi ga to lahko zadevalo, ter vrsto storitev, ki se zagotavljajo v objektu;

—

objekte za izvajanje železniških storitev ali storitve, ki se upravljajo oziroma zagotavljajo na konkurenčnem trgu, na katerem številni različni konkurenti zagotavljajo primerljive storitve;

—

objekte za izvajanje železniških storitev ali storitve, kadar bi lahko uporaba te uredbe negativno vplivala na delovanje trga objektov za izvajanje železniških storitev.

(1)

„osnovna storitev“ pomeni storitev, ki se zagotavlja v katerem koli od objektov za izvajanje železniških storitev, navedenih v točki 2 Priloge II k Direktivi 2012/34/EU;

(2)

„z železnico povezana storitev“ pomeni osnovno, dodatno ali pomožno storitev, navedeno v točkah 2, 3 in 4 Priloge II k Direktivi 2012/34/EU;

(3)

„opis objekta za izvajanje železniških storitev“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije, potrebne za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in z železnico povezanih storitev;

(4)

„zmogljivost objekta za izvajanje železniških storitev“ pomeni možnost uporabe objekta za izvajanje železniških storitev in zagotavljanja storitve v določenem obdobju ob upoštevanju časa, potrebnega za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev in zapustitev objekta;

(5)

„postopek usklajevanja“ pomeni postopek, po katerem upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev in prosilci poskušajo rešiti primere, ko se potrebe po dostopu do objekta za izvajanje železniških storitev ali z železnico povezanih storitev nanašajo na isto zmogljivost objekta za izvajanje železniških storitev ter si nasprotujejo;

(6)

„povezani objekti za izvajanje železniških storitev“ pomeni sosednje objekte za izvajanje železniških storitev, med katerimi je potreben prehod, da je mogoče priti iz enega objekta v drugega;

(7)

„obvladujoči subjekt“ pomeni organ ali podjetje, ki ima neposredni ali posredni nadzor nad upravljavcem objekta za izvajanje železniških storitev ter je tudi aktivno in ima prevladujoč položaj na nacionalnih trgih storitev železniškega prevoza, za katere se objekt uporablja, ali ima neposredni ali posredni nadzor nad upravljavcem objekta za izvajanje železniških storitev in prevoznikom v železniškem prometu, ki ima tak položaj;

(8)

„zagotavljanje storitev samemu sebi“ pomeni stanje, v katerem prevoznik v železniškem prometu sebi zagotavlja z železnico povezano storitev v prostorih upravljavca objekta za izvajanje železniških storitev, če sta dostop navedenega prevoznika v železniškem prometu do objekta in njegova uporaba za zagotavljanje storitev samemu sebi pravno in tehnično izvedljiva ter ne ogrožata varnosti dejavnosti ter če zadevni upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev zagotavlja to možnost;

(9)

„prestrukturiranje“ pomeni uradni postopek, po katerem se spremeni namembnost objekta za izvajanje železniških storitev tako, da se ne uporablja več za zagotavljanje z železnico povezanih storitev;

(10)

„ad hoc prošnja“ pomeni prošnjo za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev ali z železnico povezane storitve, ki je povezana z ad hoc prošnjo za posamezno vlakovno pot iz člena 48(1) Direktive 2012/34/EU;

(11)

„pozna prošnja“ pomeni prošnjo za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev ali z železnico povezane storitve, predloženo po izteku roka za vložitev prošenj, ki ga določi upravljavec zadevnega objekta.

(a)

seznam vseh naprav, v katerih se zagotavljajo z železnico povezane storitve, vključno z informacijami o njihovi lokaciji in delovnem času;

(b)

ključne kontaktne podatke upravljavca objekta za izvajanje železniških storitev;

(c)

opis tehničnih značilnosti objekta za izvajanje železniških storitev, kot so stranski tiri ali proge za premikanje in ranžiranje, tehnična oprema za natovarjanje in raztovarjanje, pranje, vzdrževanje in razpoložljivo skladiščno zmogljivost; informacije o tirih in stranskih tirih v zasebni lasti, ki niso del železniške infrastrukture, vendar so potrebni za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev, ki so nujni za zagotavljanje storitev železniškega prevoza;

(d)

opis vseh z železnico povezanih storitev, ki se zagotavljajo v objektu, in njihove vrste (osnovne, dodatne ali pomožne);

(e)

možnost zagotavljanja z železnico povezanih storitev samemu sebi in pogoje za to;

(f)

informacije o postopkih za vložitev prošnje za dostop do objekta za izvajanje železniških storitev ali storitev, ki se zagotavljajo v objektu, ali obojega, vključno z roki za vložitev prošenj ter obravnavo navedenih prošenj;

(g)

za objekte za izvajanje železniških storitev, ki jih upravlja več upravljavcev ali v katerih več upravljavcev zagotavlja z železnico povezane storitve, navedbo o tem, ali je treba vložiti ločene prošnje za dostop do objektov in navedene storitve;

(h)

informacije o minimalni vsebini in obliki prošnje za dostop do objektov za izvajanje železniških storitev in z železnico povezanih storitev ali obrazec za tako prošnjo;

(i)

vsaj v primeru objektov za izvajanje železniških storitev in z železnico povezanih storitev, ki jih upravljajo oziroma zagotavljajo upravljavci pod neposrednim ali posrednim nadzorom obvladujočega subjekta, vzorce pogodb o dostopu in splošne pogoje;

(j)

po potrebi informacije o pogojih uporabe IT-sistemov upravljavca, če jih morajo prosilci uporabiti, ter pravila v zvezi z varstvom občutljivih in poslovnih podatkov;

(k)

opis postopka usklajevanja ter regulativnih ukrepov iz člena 10 in prednostnih meril iz člena 11;

(l)

informacije o spremembah tehničnih značilnosti in začasnih omejitvah zmogljivosti objekta za izvajanje železniških storitev, ki bi lahko imele velik vpliv na obratovanje objekta za izvajanje železniških storitev, vključno z načrtovanimi deli;

(m)

informacije o pristojbinah za pridobitev dostopa do objektov za izvajanje železniških storitev in uporabo posameznih z železnico povezanih storitev, ki se v njih zagotavljajo;

(n)

informacije o načelih programov popustov, ki so na voljo prosilcem, ob upoštevanju zahtev za poslovno zaupnost.

(a)

z objavo na svojem spletnem portalu ali skupnem spletnem portalu, pri čemer upravljavcem infrastrukture zagotovijo povezavo, ki se vključi v program omrežja, ali

(b)

tako, da upravljavcem infrastrukture zagotovijo ustrezne informacije, pripravljene za objavo, ki se vključijo v program omrežja.

(a)

svoje opise objektov za izvajanje železniških storitev dali na voljo na enem mestu ali

(b)

v svojih opisih objektov za izvajanje železniških storitev navedli vse upravljavce objekta za izvajanje železniških storitev, pristojne za odločanje o prošnjah za dostop do objekta ali z železnico povezanih storitev, ki se zagotavljajo v istem objektu.

—

predlaganje nadomestnih časovnih okvirov;

—

spremembo delovnega časa ali izmen, kadar je to mogoče, in

—

dovoljenje dostopa do objekta za zagotavljanje storitev samemu sebi.

—

veljavne pogodbe;

—

namera in zmožnost uporabe zaprošene zmogljivosti, vključno z morebitno preteklo neuporabo celotne dodeljene zmogljivosti ali njenega dela ter razlogi za navedeno neuporabo;

—

že dodeljene vlakovne poti, povezane z zaprošenimi storitvami;

—

prednostna merila za dodeljevanje vlakovnih poti ter

—

pravočasna vložitev prošenj.

—

zamenljivost operativnih značilnosti nadomestnega objekta za izvajanje železniških storitev;

—

zamenljivost fizičnih in tehničnih značilnosti nadomestnega objekta za izvajanje železniških storitev;

—

očiten vpliv na privlačnost in konkurenčnost storitve železniškega prevoza, ki jo načrtuje prosilec, ter

—

ocenjeni dodatni stroški za prosilca.

—

pogodbene obveznosti in gospodarsko smiselnost poslovnih modelov zadevnih drugih uporabnikov objekta za izvajanje železniških storitev;

—

celotni obseg zmogljivosti objekta za izvajanje železniških storitev, ki je že bil dodeljen zadevnim drugim uporabnikom;

—

naložbe v objekt, ki so jih izvedli zadevni drugi uporabniki;

—

razpoložljivost gospodarsko smiselnih nadomestnih možnosti za izpolnitev potreb zadevnih drugih uporabnikov, vključno z nadomestnimi možnostmi v drugih državah članicah v primeru storitev mednarodnega železniškega prevoza;

—

gospodarsko smiselnost poslovnega modela upravljavca objekta za izvajanje železniških storitev ter

—

pravice dostopa do povezovalne infrastrukture.

(a)

podrobnosti v zvezi s postopkom izbire, ki je pregleden in nediskriminatoren, pri njem pa se upošteva cilj zagotovitve kar najučinkovitejše uporabe zmogljivosti objekta;

(b)

merila za izbiro;

(c)

glavne značilnosti tehnične opreme objekta za izvajanje železniških storitev ter

(d)

naslov in rok za predložitev ponudb, ki ni krajši od 30 dni od objave obvestila.

23.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/14

(1)

V poglavju V Uredbe (ES) št. 1005/2008 so določeni postopki za opredelitev ribiških plovil, ki opravljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (v nadaljnjem besedilu: IUU), ter postopki za oblikovanje seznama Unije takih plovil (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije). V členu 37 navedene uredbe so določeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ribiška plovila z navedenega seznama.

(2)

Seznam Unije je bil oblikovan z Uredbo Komisije (EU) št. 468/2010 (2) in nato spremenjen z izvedbenimi uredbami (EU) št. 724/2011 (3), (EU) št. 1234/2012 (4), (EU) št. 672/2013 (5), (EU) št. 137/2014 (6), (EU) 2015/1296 (7) in (EU) 2016/1852 (8).

(3)

V skladu s členom 30(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 se plovila, vpisana na sezname plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, vključijo na seznam Unije.

(4)

Vse regionalne organizacije za upravljanje ribištva zagotavljajo oblikovanje in redno posodabljanje seznamov plovil IUU v skladu s svojimi zadevnimi pravili (9).

(5)

Komisija mora v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 1005/2008 posodobiti seznam Unije, potem ko od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejme sezname ribiških plovil, ki so domnevno ali dokazano vpletena v ribolov IUU. Ker je Komisija od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejela nove sezname, bi bilo treba zdaj posodobiti seznam Unije.

(6)

Glede na to, da je lahko isto plovilo navedeno pod različnimi imeni in/ali zastavami, odvisno od časa, ko je bilo vključeno na seznam regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, bi moral posodobljeni seznam Unije vsebovati ta različna imena in/ali zastave, kakor so jih zabeležile ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(7)

Plovilo „Viking“ (10), ki je trenutno vključeno na seznam Unije, je bilo umaknjeno s seznama Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR), ker so ga 14. marca 2016 potopile indonezijske oblasti. Navedeno plovilo bi bilo zato treba umakniti s seznama Unije, čeprav še ni bilo črtano s seznama Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).

(8)

Uredbo (EU) št. 468/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

23.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/25

(1)

Po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 917/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“ ali „zadevna država“).

(2)

Ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem, uvedene stopnje dajatve pa so za sodelujoče proizvajalce znašale od 13,9 % (3) do 36,5 %. Za kitajske družbe, ki se niso javile ali niso sodelovale v preiskavi, je bila uvedena dajatev na ravni države v višini 69,7 %.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) („zahtevek“).

(4)

Zahtevek je vložila Evropska zveza proizvajalcev keramičnih ploščic („vložnik“ ali „CET“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje keramičnih ploščic Unije.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(6)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, dne 13. septembra 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preiskava trendov, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, združenja, ki predstavljajo proizvajalce Unije, ter uporabnike in predstavnike držav izvoznic.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Proizvajalci Unije, ki jih je zastopal vložnik, so ob tej priložnosti na podlagi člena 19(1) osnovne uredbe zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna, saj so se bali maščevanja strank ali konkurentov, ki jih zadeva ta preiskava. Komisija je proučila vsak zahtevek za zaupnost posebej, da bi ugotovila, ali je upravičen. Ugotovila je, da v vseh primerih dejansko obstaja velika verjetnost maščevanja, zato se je strinjala s tem, da imen teh družb ne bi smeli razkriti.

(11)

Kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij („CCCMC“) je zahtevala zaslišanje. Zaslišanje je potekalo 6. decembra 2016.

(12)

Na zaslišanju in v kasnejših zahtevkih je CCCMC zahtevala popoln dostop do izračunov stopnje dampinga, cenovnih učinkov, stopnje škode in kazalcev škode ter do vseh ostalih zaupnih informacij, na katerih temeljijo izračuni. CCCMC je trdila, da so odvetniki, ki bi imeli odobren dostop, registrirani pri Evropski odvetniški zbornici, zaradi česar zanje veljajo stroga pravila zbornice in bi bili ob razkritju zaupnih informacij svojim strankam deležni hudih disciplinskih ukrepov, vključno z odvzemom licence in morebitnim kazenskim pregonom. CCCMC je zato menila, da dostop do zaupnih spisov ne bi bil v nasprotju z obveznostjo Komisije, da varuje zaupne informacije in hkrati omogoča učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe.

(13)

Člen 19 osnovne uredbe določa, da Komisija ne sme razkriti nobenih informacij, ki so po svoji naravi zaupne, razen če dobavitelj teh informacij tega izrecno ne dovoli. Odobritve dostopa kateri koli drugi osebi, vključno z odvetniki, registriranimi pri Evropski odvetniški zbornici, ne predvideva. Poleg tega je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da mora biti varstvo pravice do obrambe, kjer je to potrebno, usklajeno z načelom zaupnosti, kar je posebej določeno v členu 19 osnovne uredbe (6). Ta uskladitev dopušča prejem nezaupnih povzetkov takih informacij (ki so, na primer, v obliki nizov in/ali indeksiranih elementov informacij), kadar te informacije ne bi povzročile razkritja poslovnih skrivnosti, vendar ni brezpogojna. Posledično je Komisija menila, da bi CCCMC lahko odobrili dostop do, na primer, nizov in/ali indeksiranih elementov zahtevanih informacij, medtem ko popolno razkritje teh informacij ni združljivo z dolžnostjo varovanja zaupnih informacij. Zaradi enakih razlogov in ker zakonodajalec Unije ni predvidel te izjeme v osnovni uredbi, je Komisija menila, da dejstvo, da za odvetnike, ki so registrirani pri Evropski odvetniški zbornici, veljajo stroga pravila zbornice in da so ob kršitvi teh pravil deležni disciplinskih ukrepov, službam Komisije ne omogoča, da bi odobrile dostop v nasprotju z veljavno zakonodajo. Komisija je zato sklenila, da odvetnikom, registriranim pri Evropski odvetniški zbornici, ni mogoče odobriti dostopa do zaupnih informacij. V vsakem primeru je pri tovrstnih zadevah dodatni element za zaščito pravice zainteresiranih strani do obrambe možnost posredovanja pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih v skladu z njegovimi pooblastili, kot določa člen 15 (7). Zato je Komisija menila, da informacije iz dokumentov o razkritju zadoščajo za izpolnitev njihove pravice do obrambe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, ugotovila, da je keramična industrija LRK zelo razdrobljena, saj je leta 2014 vključevala 1 452 proizvajalcev. Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK je v obvestilu o začetku predvidela vzorčenje.

(16)

Da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK v Uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, ali stopi v stik z njimi. Informacije, določene v obvestilu o začetku, so bile poslane skupno 119 družbam v LRK.

(17)

Devetnajst proizvajalcev ali skupin proizvajalcev iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Glede na število družb, ki bi se lahko javile, je bila stopnja sodelovanja ocenjena kot nizka. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi navedenega obsega izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in proizvodne zmogljivosti začasno izbrala vzorec štirih skupin proizvajalcev izvoznikov, ki jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Po razkritju začasnega vzorca zainteresiranim stranem je skupina proizvajalcev izvoznikov z največjo proizvodno zmogljivostjo zavrnila sodelovanje. Predlagani vzorec je bil zato spremenjen tako, da je bil dodan proizvajalec izvoznik z drugo največjo proizvodno zmogljivostjo. Po razkritju spremenjenega vzorca zainteresiranim stranem Komisija ni prejela nobenih pripomb. Predlog vzorčenja je bil zato potrjen v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe.

(18)

Štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so letno proizvedle 55 milijonov m2 zadevnega izdelka, kar je predstavljalo približno 34 % celotne proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka v Unijo, ki so jo prijavili vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov. Izvoz štirih vzorčenih skupin je po podatkih Eurostata predstavljal približno 8 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje, pri čemer je upoštevala geografsko razpršenost in veliko razdrobljenost industrije keramičnih ploščic, v skladu z metodologijo, opredeljeno v uvodnih izjavah 20 in 21.

(20)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je sektor keramičnih ploščic zelo razdrobljen. Da bi zagotovila, da v analizi škode ne bi prevladovali rezultati velikih družb in da bi se ustrezno upošteval položaj malih in srednjih družb, ki imajo skupno največji delež proizvodnje Unije, se je Komisija odločila, da bo določila tri segmente, ki temeljijo na obsegu letne proizvodnje:

(21)

Preiskava Komisije ni pokazala nobenih sprememb trga keramičnih ploščic, ki je še naprej razdrobljen, tako da na njem prevladujejo mali proizvajalci Unije, in ne veliki proizvajalci, ki lahko vplivajo na usmeritev trga. Komisija je zato menila, da bi bilo veliko razdrobljenost sektorja keramičnih ploščic treba upoštevati tudi v tem pregledu zaradi izteka ukrepov. Zato se je odločila, da bo uporabila enako metodologijo za izbiro vzorca kot v prvotni preiskavi, in menila, da morajo biti v vzorcu zastopani vsi segmenti, in sicer male, srednje in velike družbe.

(22)

Začasni vzorec je sestavljalo devet proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 8,5 % ocenjene celotne proizvodnje Unije v letu 2015. Zastopane so bile družbe iz vseh treh sektorjev: dve družbi sta bili iz segmenta velikih družb, tri družbe iz segmenta srednjih družb in štiri družbe iz segmenta malih družb. Vzorčene družbe so imele sedež v Nemčiji, Italiji, na Poljskem, Portugalskem in v Španiji.

(23)

Da bi zajela različne razmere, ki se lahko pojavljajo v različnih državah članicah Unije, je Komisija pri izbiri vzorca upoštevala tudi geografsko razpršenost (glej uvodno izjavo 19). Vzorec je tako zajel države članice, v katerih se ustvari približno 90 % proizvodnje. Metodologija, ki jo je uporabila Komisija, je tako zagotovila, da je bil vzorec reprezentativen za celotno proizvodnjo Unije in skladen s členom 17(1) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z začasnim vzorcem. Ker do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, je začasni vzorec potrdila. Vzorec je obveljal za reprezentativnega za industrijo Unije.

(25)

Dne 28. oktobra 2016, 11 dni po objavi končnega vzorca, je poljski proizvajalec, ki je bil eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, obvestil Komisijo, da ne bo več sodeloval v preiskavi. Da to ne bi vplivalo na reprezentativnost vzorca, se je Komisija odločila, da bo družbo nadomestila z drugim proizvajalcem Unije iz istega tržnega segmenta, in o spremembi vzorca obvestila vse zainteresirane strani. Novi vzorec je zajel več kot 7,7 % celotne proizvodnje Unije. Novi vzorec je zajel države članice, v katerih se ustvari približno 80 % proizvodnje. Nesodelujoča družba je bila nadomeščena z družbo iz istega tržnega segmenta z namenom, da bi zagotovili nadaljnjo reprezentativnost končnega vzorca za industrijo Unije, vendar je nepričakovano nesodelovanje prve družbe v vsakem primeru zmanjšalo reprezentativnost za celotno proizvodnjo Unije.

(26)

Da bi ugotovili, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrali vzorec, so bili vsi znani (skupno več kot tisoč) uvozniki/uporabniki pozvani, naj izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen k obvestilu o začetku.

(27)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo enajst družb. Komisija se je odločila, da bo izbrala štiri družbe. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec nepovezanih uvoznikov na podlagi obsega uvoza, pri čemer je upoštevala geografsko razpršenost. Vzorčeni uvozniki so imeli sedež v Belgiji, na Danskem in v Nemčiji. Uvoz vzorčenih nepovezanih uvoznikov je predstavljal približno 6,5 % celotnega uvoza iz LRK.

(28)

Dne 30. novembra 2016 je eden od vzorčenih nepovezanih uvoznikov obvestil Komisijo, da ne želi več sodelovati v preiskavi. Končni vzorec nepovezanih uvoznikov so tako sestavljali trije nepovezani uvozniki. Njihov uvoz je še vedno predstavljal približno 6 % celotnega uvoza iz LRK. Končni vzorec je zato obveljal za reprezentativnega.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, verjetnosti ponovnega pojava škode in interesa Unije.

(30)

Komisija je vprašalnike poslala štirim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, dvema proizvajalcema iz primerljive države, devetim vzorčenim proizvajalcem Unije in štirim nepovezanim uvoznikom, ki so se javili pri vzorčenju. Po pošiljanju vprašalnika sta ena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov in en vzorčeni nepovezani uvoznik preklicala sodelovanje (glej uvodno izjavo 17 oziroma 25).

(31)

V celoti izpolnjene vprašalnike so poslale tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, dva proizvajalca iz primerljive države, devet vzorčenih proizvajalcev Unije in trije nepovezani uvozniki.

(32)

Komisija je opravila preverjanja v prostorih naslednjih družb:

(33)

Komisija je 2. avgusta 2017 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke preiskave ter jih povabila, da do 3. septembra 2017 predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje s Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovskih postopkih.

(34)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki, en uvoznik Unije CCCMC in vložnik so predložili pripombe po razkritju, zaslišanje med službami Komisije in CCCMC pa je potekalo dne 22. septembra 2017.

(35)

CCCMC je v pismih z dne 17. avgusta 2017 in 6. septembra 2017 od Komisije zahtevala, da poleg informacij v odprtem spisu, razkritih zainteresiranim stranem, zagotovi informacije o številnih elementih v zvezi z izračuni dampinga in škode. CCCMC je trdila, da niti CCCMC niti kitajski proizvajalci izvozniki niso mogli v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe, ker Komisija ni zagotovila teh informacij.

(36)

Komisija je posamično analizirala vsako informacijo, ki jo je zahtevala CCCMC. Vse informacije je v pismih z dne 25. avgusta 2017 in 20. septembra 2017 posredovala CCCMC ali neposredno kitajskim proizvajalcem izvoznikom, na primer seznam vrst izdelka, ki jih proizvaja industrija Unije, ali podrobnosti o prilagoditvah, ki se uporabljajo pri izračunih nelojalnega nižanja cen, z izjemo informacij, ki niso obstajale, niso bile del spisa oziroma so bile zaupne. Kadar informacije niso obstajale, niso bile del spisa oziroma so bile zaupne, je Komisija svojo zavrnitev ustrezno utemeljila. Zlasti Komisija ni izvedla splošnih skupnih izračunov nelojalnega nižanja cen in izračunov nelojalnega nižanja cen na kontrolno številko izdelka („PCN“ ali „vrsta izdelka“) (namesto na proizvajalca izvoznika). Zato te informacije niso bile del spisa. Komisija je menila, da je imela CCCMC možnost uveljavljati svojo pravico do obrambe v zadostni meri brez dostopa do teh informacij.

(37)

Glede na zaupne informacije, kot so na primer cene in obseg prodaje industrije Unije na PCN, je Komisija opozorila, da je dolžna varovati takšne informacije v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija menila, da so bile z odprtim spisom o zadevi vsem stranem, vključno s CCCMC, na voljo vse informacije, ki so ustrezne za predstavitev njihovih primerov in ki se uporabljajo pri preiskavi. Če so bile informacije zaupne, je odprti spis vseboval pomembne povzetke. Vse zainteresirane strani, vključno s CCCMC, so imele dostop do odprtega spisa in so si ga lahko ogledale.

(38)

Komisija je tako povzela, da so vse strani, vključno s CCCMC, imele priložnost, da v celoti uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(39)

Zadevni izdelek so glazirane in neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje; glazirane in neglazirane keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvrščajo v oznako HS 6907. Navedena oznaka HS je začela veljati dne 1. januarja 2017 in nadomešča oznake KN 6907 10 00, 6907 90 20, 6907 90 80, 6908 10 00, 6908 90 11, 6908 90 20, 6908 90 31, 6908 90 51, 6908 90 91, 6908 90 93 in 6908 90 99 iz prvotne preiskave ter obvestila o začetku tega postopka.

(40)

Keramične ploščice se v glavnem uporabljajo v gradbeništvu za oblaganje sten in tal.

(41)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek in keramične ploščice, ki se proizvajajo in prodajajo v LRK in na domačem trgu Združenih držav Amerike („ZDA“), ki so bile uporabljene kot primerljiva država, ter keramične ploščice, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in uporabe.

(42)

Po razkritju je CCCMC Komisijo zaprosila, da zagotovi podrobnejši opis različnih vrst izdelka proizvajalcev Unije in proizvajalcev iz primerljive države, ki so bili vključeni v določeno kontrolno številko izdelka. Trdila je, da bi lahko obstajale razlike med vrsto izdelka, ki jo proizvaja industrija Unije, industrija primerljive države in kitajski proizvajalci izvozniki, ki se niso odražale v PCN in s katerimi niso bili seznanjeni niti kitajski proizvajalci izvozniki niti CCCMC. CCCMC je izpostavila argument v zvezi s primerjavo cen za namen dampinga in analize škode, pri čemer je trdila, da brez teh informacij ni mogla zahtevati prilagoditev, če je to upravičeno, in tako v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe (glej uvodne izjave 81 do 83 in 120 do 122).

(43)

Vendar pa, kot je Komisija CCCMC pojasnila v pismu z dne 20. septembra 2017, ni imela podrobnejših opisov različnih vrst izdelka znotraj določene PCN, prav tako pa ni imela razlogov za domnevo, da obstajajo razlike znotraj določene PCN. Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 45 spodaj, se je štelo, da so lastnosti vsake PCN dovolj podrobne, da zajemajo vse razlike med različnimi vrstami izdelka. CCCMC prav tako ni navedla nobenega argumenta, da je bil potreben podrobnejši opis ali razlikovanje. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(44)

CCCMC je tudi trdila, da bi morala Komisija zbirati informacije o vrstah izdelka, ki se uvažajo iz LRK, in vrstah izdelka, ki jih proizvaja industrija Unije, saj keramične ploščice predstavljajo veliko število izdelkov, ter opraviti analizo za vse (skupine) vrste izdelka (segmente).

(45)

Komisija je za opredelitev zadevnega izdelka in razlikovanje med različnimi vrstami izdelka uporabila sedem lastnosti, ki podrobneje opisujejo fizikalne lastnosti, kot so absorpcija vode, končna obdelava (ali so ploščice glazirane/neglazirane, enkrat/dvakrat žgane, barvane/nebarvane, popravljene ali ne), velikost in standardi kakovosti. Iste lastnosti so bile že uporabljene v prvotni preiskavi. Nobena druga stran ni trdila, da ni odražala vseh razlik med različnimi vrstami izdelka in da se je ista vrsta izdelka, ki se proizvaja v Uniji, razlikovala od iste vrste izdelka v LRK. CCMC prav tako ni zagotovila informacij o tem, katere druge lastnosti bi bile potrebne v zvezi s tem. Komisija je zato trdila, da so lastnosti vsake PCN dovolj podrobne, da zajemajo vse razlike med različnimi vrstami izdelka, kar je omogočilo pošteno primerjavo izdelka (in cene).

(46)

Poleg tega Komisija v zvezi z zahtevkom, da se določene upravičene vrste izdelka razporedijo v segmente in analizirajo ločeno, razen razlik, ki jih zajema PCN, ni zasledila nikakršne objektivne podlage za razporeditev v takšne segmente. Ugotovila je tudi, da v prvotni preiskavi ni bilo ločenih skupin izdelkov. CCCMC ni utemeljila svoje zahteve s konkretnim predlogom in nobena druga stran ni izrazila mnenja, da bi bila razporeditev nekaterih vrst izdelka v skupine potrebna in upravičena. Po drugi strani je Komisija menila, da je bila analiza na PCN podrobnejša od analize na segment, ki je določene PCN razporedila v skupine, in je zato ustreznejša. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(47)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenega in brez dodatnih pripomb v zvezi z zadevnimi izdelki in podobnimi izdelki navedla, da so ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(48)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponoven pojav dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(49)

Devetnajst proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je izpolnilo obrazec za vzorčenje. Po navedbah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je njihov obseg izvoza keramičnih ploščic v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal približno 1,7 milijona m2, kar ustreza približno 11 % celotnega uvoza zadevnega izdelka s Kitajske, ki ga je v istem obdobju zabeležil Eurostat. Celotna proizvodna zmogljivost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je po njihovih navedbah znašala 207 milijonov m2, kar je približno 1,5 % ocenjene celotne kitajske proizvodne zmogljivosti (ta je leta 2015 po ocenah znašala 13,9 milijarde m2). Nadaljnje podrobnosti o proizvodni zmogljivosti v LRK so na voljo v spodnjem oddelku 3(a).

(50)

Komisija je nato ocenila verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga s sklicevanjem na podatke, ki so jih predložile te tri družbe.

(51)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu, ali konstruirane vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(52)

CCCMC je nasprotovala metodologiji primerljive države za določitev normalne vrednosti z utemeljitvijo, da je oddelek 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO prenehal veljati po 11. decembru 2016. Po mnenju CCCMC bi zato normalna vrednost za kitajske proizvajalce izvoznike morala biti izračunana na podlagi njihovih domačih cen in/ali stroškov. Po razkritju je CCCMC ponovno opozorila na te zahtevke.

(53)

Komisija je opozorila, da so vsi kitajski proizvajalci izvozniki imeli možnost predložitve obrazcev zahtevka za TGO („tržnogospodarsko obravnavo“), da bi omogočili individualne izračune stopenj dampinga. Noben od teh uvoznikov ni izkoristil te možnosti. Zato je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost določena na podlagi podatkov iz primerljive države. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(54)

V prvotni preiskavi so bile kot primerljiva država za namene določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK uporabljene ZDA.

(55)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerljivo državo uporabiti ZDA, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Poleg tega je v obvestilu o začetku navedla, da so lahko drugi proizvajalci s tržnim gospodarstvom med drugim v Turčiji, Združenih arabskih emiratih („ZAE“), Indiji in Braziliji, ter da bo proučila tudi njih.

(56)

CCCMC je po začetku postopka izrazila pomisleke glede ustreznosti ZDA kot primerljive države. Menila je, da ZDA niso primerna primerljiva država, in kot razlog navedla razlike v gospodarskem razvoju med Kitajsko in ZDA ter majhno potrošnjo keramičnih ploščic na trgu talnih oblog v ZDA. CCCMC je menila, da bi bila izbira Brazilije, Indije, Mehike in Turčije kot primerljive države ustreznejša, saj imajo te države podobno stopnjo razvoja kot LRK in primerljivo domačo potrošnjo.

(57)

CET je v zvezi z ZDA trdila, da je na njihovem domačem trgu visoka raven konkurence pri številnih izdelkih, ki so povsem primerljivi s tistimi, ki se izvažajo iz LRK. Poleg tega je trdila, da imajo ZDA in LRK podoben dostop do surovin in energetskih virov ter da so ZDA zaradi količin, ki se prodajajo na njihovem domačem trgu, reprezentativna izbira za primerljivo državo.

(58)

Komisija je po prejemu teh pripomb stopila v stik s predstavništvi zgoraj navedenih držav in držav z največjim obsegom uvoza keramičnih ploščic v Unijo, da bi jih zaprosila za pomoč pri opredelitvi proizvajalcev v njihovih državah, ki bi jih lahko pozvala k sodelovanju kot proizvajalce iz primerljive države. Poleg tega je k sodelovanju pozvala znane proizvajalce in združenja proizvajalcev iz primerljive države.

(59)

Deset proizvajalcev je izrazilo pripravljenost za sodelovanje v preiskavi. Proizvajalci so bili iz ZDA (3), Brazilije (2) in Indije (5). Komisija jim je dne 20. januarja 2017 poslala vprašalnik za primerljivo državo. Iz Indije ni prejela nobenega odgovora. Od proizvajalcev izvoznikov iz Brazilije eden ni odgovoril, drugi pa je zavrnil sodelovanje. Od proizvajalcev iz ZDA je eden zavrnil sodelovanje, dva pa sta izpolnila vprašalnik.

(60)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij sklenila, da imajo ZDA precejšnjo proizvodnjo in zadovoljivo raven konkurence na domačem trgu. Domača potrošnja ZDA je znašala približno 254 milijonov m2. Domačih proizvajalcev je bilo najmanj 28. Poleg tega so uvoženi izdelki, večinoma s poreklom iz LRK, predstavljali 68 % potrošnje (od celotnega obsega uvoza, ki je znašal 49 milijonov m2). Razen carin, ki znašajo 8,5–10 %, za uvoz ne veljajo nobene omejitve. Proizvajalci ZDA so uporabljali podobne proizvodne postopke kot vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Sodelujoča proizvajalca iz ZDA sta navedla, da je njuna domača prodaja znašala 2,0 oziroma 2,9 milijona m2.

(61)

Po razkritju je CCCMC trdila, da ZDA v nobenem primeru niso ustrezna primerljiva država in da Komisija ni uporabila države, v kateri se cena za podoben izdelek oblikuje v okoliščinah, ki so čim bolj podobne okoliščinam v državi izvoza.

(62)

V zvezi s to trditvijo je najprej opozorjeno, da je Komisija stopila v stik z uradnimi predstavništvi in/ali proizvajalci v Braziliji, Indiji, Indoneziji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, Srbiji, na Tajskem, v Tuniziji, Turčiji, Ukrajini, ZAE in ZDA. Vendar sta sodelovala samo dva proizvajalca, kot je opisano v uvodni izjavi 59.

(63)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 60, so ZDA veljale kot ustrezne za primerljivo državo, saj imajo ZDA precejšnjo proizvodnjo, potrošnjo in zadovoljivo raven konkurence na domačem trgu. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(64)

Po razkritju je en uvoznik izrazil pomisleke glede izbire dveh proizvajalcev ZDA, povezanih s proizvajalci Unije, in določitve normalne vrednosti za LRK na podlagi teh dveh proizvajalcev. Zato je lahko objektivnost podatkov, zbranih od takšnih proizvajalcev, vprašljiva.

(65)

Komisija je ugotovila, da tudi če je proizvajalec v primerljivi državi povezan s proizvajalcem Unije, takšna povezava ne razveljavlja ali vpliva na določitev normalne vrednosti (9).

(66)

Komisija je ob upoštevanju navedenega in dejstva, da ni bilo dodatnih pripomb, sklenila, da so ZDA ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(67)

Kot osnova za določitev normalne vrednosti so bile uporabljene informacije, ki sta jih predložila dva sodelujoča proizvajalca iz primerljive države.

(68)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev iz primerljive države neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. V ta namen je njun celotni obseg prodaje primerjala s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka vsakega od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Komisija je na podlagi tega ugotovila, da se je podobni izdelek na domačem trgu ZDA prodajal v reprezentativnih količinah.

(69)

Poleg tega je Komisija na podlagi vrste izdelka primerjala obseg prodaje na trgu ZDA z obsegom izvoza vsakega od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Primerjava je pokazala, da se dve neposredno primerljivi vrsti izdelka v ZDA nista prodajali v reprezentativnih količinah. Normalna vrednost teh dveh vrst izdelka je bila zato konstruirana na podlagi njunih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov, dobička ter odbitkov, ki so del običajnega poteka trgovanja.

(70)

Po razkritju je CCCMC trdila, da ni smiselno primerjati obsega prodaje proizvajalcev iz primerljive države na njihovem domačem trgu z obsegom izvozne prodaje kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj med njimi ni nikakršne povezave. Zato analiza, ki jo je izvedla Komisija, ni povedala ničesar o reprezentativnosti domače prodaje ZDA za te vrste izdelka.

(71)

Komisija je po analogiji s položajem izračuna dampinga v tržnem gospodarstvu preverila, ali so bile transakcije izvedene v zadostnih količinah na ravni posamezne vrste izdelka v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Ker sta ti dve vrsti izdelka predstavljali 0,70 % in 0,09 % prodaje kitajskih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija menila, da domača prodaja ZDA ni reprezentativna, in konstruirala normalno vrednost. Poleg tega je Komisija ugotovila, da uporabljena metodologija ni vplivala na določitev stopnje dampinga. Trditev se zato zavrne.

(72)

Komisija je nato določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(73)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(74)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(75)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(76)

Analiza domače prodaje je pokazala, da so bile normalne vrednosti desetih vrst izdelka določene na podlagi metode iz uvodne izjave 74, sedmih vrst izdelka pa na podlagi metode iz uvodne izjave 75.

(77)

Sodelujoča proizvajalca iz ZDA sta prijavila skupno sedemnajst vrst izdelka, sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki pa skupno petnajst vrst izdelka. Vendar pa je primerjava med vrstami izdelka, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci in prodajali proizvajalci iz ZDA, pokazala, da se neposredno ujemata samo dve vrsti izdelka. Majhno število ujemajočih se vrst izdelka je bilo posledica precej kompleksne opredelitve vrst izdelka, ki je vključevala sedem lastnosti in 672 možnih kombinacij (med drugim porcelanast/neporcelanast, sedem vrst delovnih površin, z enojno/dvojno glazuro ali brez glazure). Ker je pri izračunih dampinga za namene ujemanja treba upoštevati 100 % izvoza, je bilo potrebnih nekaj prilagoditev.

(78)

Komisija se je najprej odločila, da bo primerljivost povečala s konstruiranjem normalnih vrednosti dodatnih vrst izdelka. Ob tem je treba opozoriti, da so sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki Uniji prodajali dve neporcelanasti vrsti izdelka (ki sta predstavljali približno 6 % celotne količine, izvožene v Unijo). Proizvajalca iz primerljive države ZDA pa teh neporcelanastih vrst izdelka nista proizvajala. Komisija se je zato odločila, da bo proizvodne stroške za neporcelanaste vrste izdelka konstruirala s primerjavo stroškov industrije Unije za porcelanaste in neporcelanaste izdelke. Ugotovila je, da so proizvodni stroški za neporcelanaste vrste izdelka za 30 % nižji od tistih za porcelanaste vrste izdelka. Dobljeno razmerje je uporabila za sedemnajst vrst izdelka, ki sta jih prijavila proizvajalca iz ZDA, da bi jih lahko primerjala z vrstami izdelka, ki so jih prijavili kitajski proizvajalci izvozniki.

(79)

Pri neglaziranih keramičnih ploščicah so kitajski proizvajalci izvozniki prijavili prodajo vrst izdelka (štiri vrste izdelka, ki so predstavljale približno 56 % celotne količine, izvožene v Unijo), ki se niso neposredno ujemale z vrstami izdelka, ki so jih prodajali sodelujoči proizvajalci iz ZDA. Komisija je z uporabo enake metodologije, kot je opisana v zgornji uvodni izjavi 78, konstruirala proizvodne stroške za vrste izdelka z enojno glazuro s primerjanjem stroškov industrije Unije za vrste izdelka z enojno glazuro in brez glazure. Ugotovila je, da so proizvodni stroški za neglazirane keramične ploščice 6 % nižji od tistih za vrste izdelka z enojno glazuro. Dobljeno razmerje je uporabila za sedemnajst vrst izdelka, ki sta jih prijavila proizvajalca iz ZDA.

(80)

Na podlagi dodatnih konstruiranih normalnih vrednosti so se med seboj ujemale tri vrste izdelka, ki so jih proizvajali proizvajalci iz ZDA in kitajski proizvajalci izvozniki. Pri vrstah izdelka, pri katerih neposredno ujemanje ni bilo mogoče, se je Komisija odločila, da bo primerjala vrste izdelka, ki so jih prodajali kitajski proizvajalci izvozniki, z vrstami izdelkov iz ZDA, ki so imeli najbolj podobne tehnične lastnosti in najnižjo normalno vrednost.

(81)

Po razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da Komisija ni razkrila informacij o določenih vrstah izdelkov proizvajalcev iz primerljive države. Poleg tega sta trdili, da ne moreta ugotoviti, ali so obstajale razlike (ki jih ni odražala PCN), ki bi upravičevale prilagoditev.

(82)

Komisija je zainteresiranim stranem razkrila izračune normalnih vrednosti za posamezne vrste izdelka. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, so bile vrste izdelkov opredeljene na podlagi naslednjih tehničnih lastnosti: absorpcija vode, končna obdelava (glazirane in enkrat žgane, glazirane in dvakrat žgane ali neglazirane), polirane ali nepolirane, ali je telo ploščice barvano ali nebarvano, ali je ploščica popravljena ali brez popravila, velikost delovne površine in standard kakovosti.

(83)

Nobena od zainteresiranih strani ni imela pripomb glede opredelitve vrst izdelka oziroma ni predlagala kakršne koli dodatne ustrezne metodologije ali predložila dodatnih informacij. Komisija je menila, da so bile opredelitve vrste izdelka zadostne, da so zajele vse razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Zato se zahtevek ni upošteval. Poleg tega je vzorčen kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija pri določanju konstruirane normalne vrednosti ne bi smela uporabiti tehtanega povprečja dobička in stopenj za PSA vrst izdelkov z najbližjimi tehničnimi lastnostmi.

(84)

V tem primeru vrste izdelka, ki jih je izvozila zainteresirana stran, niso bile proizvedene in prodane v primerljivi državi. Zato je Komisija normalno vrednost konstruirala na podlagi stroškov proizvodnje vrst izdelka z najbližjimi tehničnimi lastnostmi in, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, povprečnih vrednosti za PSA-stroške in dobiček, ki temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, v okviru običajnega poteka trgovanja, s strani proizvajalcev iz primerljive države. Zato je bil zahtevek prav tako zavrnjen.

(85)

Tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so izvažale neposredno v Unijo, pri čemer je šlo za neposredno prodajo zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila zato določena v višini cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek pri prodaji za izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(86)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(87)

Pri domačih cenah proizvajalcev iz primerljive države je prilagoditve izvedla za domače stroške prevoza, stroške kreditov, manipulativne stroške, stroške pakiranja in provizij ter za trgovinsko raven. Pri izvoznih cenah vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je prilagoditve izvedla za stroške prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške kreditov, bančne stroške, stroške pakiranja, uvozne dajatve, carine in provizije.

(88)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka vsake vzorčene sodelujoče skupine v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(89)

Na podlagi tega je ugotovila, da je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo v odstotku cene CIF meja Unije, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašalo od 66 % do 231 %.

(90)

Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki (v večjem obsegu kot v prvotni preiskavi) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej izvažali keramične ploščice v Unijo po dampinških cenah.

(91)

Komisija je nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi dopustili, da bi ukrepi prenehali veljati. Pri tem je proučila kitajsko proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost, obnašanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na domačem trgu Kitajske in privlačnost trga Unije.

(92)

Kot je navedeno zgoraj, se je javilo devetnajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali le 1,5 % ocenjene kitajske proizvodne zmogljivosti v letu 2015. Trije kitajski proizvajalci izvozniki, ki so bili vzorčeni in preverjeni med preveritvenim obiskom na kraju samem, so predstavljali le majhen delež (0,3 %) ocenjene kitajske proizvodnje. Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je Komisija imela na voljo, so bile torej omejene.

(93)

Večina ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem ali ponovnim pojavom dampinga, predstavljenih v nadaljevanju, je zato morala temeljiti na drugih virih, in sicer podatkih Eurostata, zbirki podatkov o kitajskem izvozu in informacijah, ki jih je predložila industrija Unije v zahtevku za pregled. Rezultati analize teh informacij so predstavljeni v nadaljevanju.

(94)

Kitajski proizvajalci imajo ogromne zmogljivosti proizvodnje keramičnih ploščic, ki so še naprej mnogo večje od proizvodnih zmogljivosti Unije. V zadnjem desetletju so kitajski proizvajalci močno povečali proizvodnjo in še povečali proizvodno zmogljivost, ki raste še danes. Proizvodna zmogljivost kitajskih proizvajalcev keramičnih ploščic se je med letoma 2011 in 2014 povečala za skoraj 30 %, tj. z 10,8 na 13,9 milijarde m2. Poleg tega se je število kitajskih proizvajalcev keramičnih ploščic med letoma 2014 in 2016 znatno povečalo za skoraj 20 %, tj. s 1 452 v letu 2014 na 1 777. Proizvodna zmogljivost leta 2016 je bila z ekstrapolacijo proizvodne zmogljivosti na podlagi števila proizvodnih družb ocenjena na približno 17 milijard m2  (10).

(95)

Po podatkih istega kitajskega statističnega vira se je dejanska proizvodnja povečala z 8,7 milijarde m2 v letu 2011 na 11,1 milijarde m2 v letu 2016, kar pomeni, da se je v tem obdobju povečala za 2,4 milijarde m2. Vendar pa se proizvodnja keramičnih ploščic ni povečevala enako hitro kot obstoječa zmogljivost kitajske proizvodnje keramičnih ploščic v tem obdobju: proizvodna zmogljivost se je povečala za 6,2 milijarde m2 (z 10,8 milijarde m2 v letu 2011 na 17 milijard m2 v letu 2016). Neizkoriščena zmogljivost se je torej povečala z 20 % v letu 2011 na 35 % ob koncu leta 2016, kar ustreza povečanju za 3,8 milijarde m2. Ta neizkoriščena zmogljivost je nekajkrat večja od celotne potrošnje Unije, ki je v OPP znašala približno 879 milijonov m2.

(96)

Poleg tega so informacije, zbrane med preverjanjem na kraju samem, razkrile, da se je v obdobju med letom 2013 in OPP izkoriščenost zmogljivosti preverjenih proizvajalcev izvoznikov zmanjšala s 74 % na 54 %, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 25 %. Proizvajalci so v prvi četrtini leta 2017 za dva meseca zaustavili proizvodnjo, ko so zaloge dosegle raven, ki je predstavljala 67 % celotne proizvodnje v OPP. Ob koncu OPP so imeli trije vzorčeni proizvajalci izvozniki v skladiščih na zalogi 23 milijonov m2 (Unija je v OPP s Kitajske uvozila 15 milijonov m2).

(97)

Glede na dejstvo, da ima Kitajska na voljo velike proizvodne zmogljivosti in s tem možnost povečanja obsega proizvodnje v zelo kratkem času, bi torej razveljavitev trenutno veljavnih ukrepov verjetno povzročila povečanje kitajskega nizkocenovnega dampinškega uvoza na trg Unije.

(98)

Kitajski proizvajalci velike količine keramičnih ploščic izvozijo v tretje države zunaj Unije, zlasti na Filipine, v ZDA, Saudovo Arabijo, Južno Korejo, Indonezijo, na Tajsko in v Avstralijo.

(99)

Komisija je primerjala povprečno ceno zadevnega izdelka teh proizvajalcev za glavne izvozne trge, navedene zgoraj, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in povprečno izvozno ceno za trg Unije. Primerjavo je izvedla na podlagi informacij iz zbirke podatkov o kitajskem izvozu, kjer so izvozne vrednosti izražene v ameriških dolarjih, in na podlagi FOB. Količine so izražene v kilogramih.

(100)

Izvozne cene za Unijo so bile znatno višje kot za druge glavne izvozne trge. Povprečna izvozna cena za Unijo je znašala približno 0,46 USD na kilogram, medtem ko so bile povprečne cene za druge glavne ciljne države približno 0,34 USD na kilogram.

(101)

Iz zbirke podatkov o kitajskem izvozu je razvidno, da so se prodajne cene za preostali svet po OPP še dodatno znižale. V drugem polletju leta 2016 so se povprečne izvozne cene za glavne izvozne trge znižale v primerjavi z izvoznimi cenami v OPP (za 37 % za Filipine, 26 % za Saudovo Arabijo, 22 % za ZDA in približno 13 % za Južno Korejo in Avstralijo).

(102)

Ocenjeno povpraševanje v Uniji predstavlja majhen delež razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti kitajskega domačega trga. Pred uvedbo ukrepov je bila Unija tradicionalni izvozni trg za Kitajsko. Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je kitajski uvoz v povprečju letno znašal 65 milijonov m2, kar je več kot trikrat več od trenutne ravni kitajskega izvoza v EU. Trenutno je tudi povprečna cena na trgu Unije (0,46 USD/kg) višja od kitajske izvozne cene (0,34 USD/kg) na njenih glavnih izvoznih trgih. Zato je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci, če bi dopustili, da bi ukrepi prenehali veljati, poskušali povečati prodajo v Unijo z izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti.

(103)

Preiskava je pokazala, da so bile cene kitajskega izvoza keramičnih ploščic v Unijo in na glavne izvozne trge LRK pod normalno vrednostjo, ki je bila določena v OPP. Poleg tega sta proizvodna zmogljivost in proizvodnja na Kitajskem še vedno naraščali. Obseg kitajskega izvoza je bil razmeroma stabilen in nič ne kaže, da bi kitajska domača potrošnja lahko absorbirala ogromne količine, ki se tam proizvajajo in so na zalogi. Zainteresirane strani prav tako niso mogle pojasniti, kako bi se te količine lahko absorbirale, tako da ne bi predstavljale grožnje Uniji.

(104)

Glede na to in ker ni bilo nobenih pripomb zainteresiranih strani, je Komisija menila, da obstaja verjetnost, da bi se v primeru, da bi dopustili, da bi ukrepi prenehali veljati, v Unijo izvozile znatne količine kitajskih keramičnih ploščic po dampinških cenah.

(105)

V industriji Unije od prvotne preiskave ni bilo večjih strukturnih sprememb. Industrija je še vedno zelo razdrobljena, male in srednje družbe pa skupaj pokrivajo pomemben tržni delež (66 % glede na obseg proizvodnje v letu 2015). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo približno 500 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(106)

Kot je opisano v uvodni izjavi 20, je Komisija veliko razdrobljenost industrije Unije upoštevala pri izbiri vzorca proizvajalcev Unije, tako da so bile v njem zastopane družbe iz vsakega sektorja. Da bi zajela ustrezen delež (težo) vsakega segmenta v celotni proizvodnji Unije in dobila reprezentativno sliko položaja industrije Unije, je Komisija uporabila ustrezen delež (težo) za tehtanje določenih mikroekonomskih kazalcev (glej uvodno izjavo 144) vzorčenih družb v določenem segmentu v skladu z metodologijo, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi.

(107)

Težo je določila na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in sicer obsega proizvodnje v letu 2015, ki so ga ustvarile družbe, ki so predstavljale 79 % proizvodnje Unije (11). Teže so bile naslednje: družbe iz sektorja malih družb s proizvodnjo manj kot pet milijonov kvadratnih metrov so predstavljale 41 % celotne proizvodnje Unije; družbe iz sektorja srednjih družb s proizvodnjo od pet do deset milijonov kvadratnih metrov so predstavljale 25 % celotne proizvodnje Unije, družbe iz sektorja velikih družb pa 34 % celotne proizvodnje Unije.

(108)

Potrošnja Unije je bila določena tako, da se je uvozu iz LRK in tretjih držav prištela neto prodaja v Uniji. Obseg proizvodnje je temeljil na podatkih Eurostata in podatkih, ki so jih posredovali člani CET.

(109)

V obravnavanem obdobju je bila potrošnja Unije naslednja:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(110)

Poraba Unije se je v obravnavanem obdobju povečala. Najbolj (za 12 %) se je povečala med letoma 2013 in 2014, in sicer s 750 milijonov m2 na približno 837 milijonov m2. Skupno pa se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala za 17 %, tj. s 750 milijonov m2 na približno 879 milijonov m2 v OPP.

(111)

Kljub temu je bila potrošnja v primerjavi z obdobjem, preiskovanim v prvotni preiskavi, v OPP še vedno za 37 % manjša od tiste leta 2007, ko je znašala približno 1,4 milijarde m2. Padec potrošnje po letu 2007 je bil posledica zmanjšanja domače potrošnje zaradi krize v euroobmočju in posledične velike recesije v gradbenem sektorju (12).

(112)

Obseg in tržni delež uvoza sta temeljila na podatkih Eurostata.

(113)

V obravnavanem obdobju sta bila obseg in tržni delež uvoza iz LRK naslednja:

Preglednica 2

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK

(114)

Uvoz keramičnih ploščic iz LRK se je po uvedbi protidampinških dajatev znatno zmanjšal (13). Kljub temu je bil kitajski uvoz na trgu Unije še vedno prisoten in je v OPP znašal približno 15 milijonov m2 v obsegu uvoza in 1,7 % v odstotkih tržnega deleža.

(115)

Obseg uvoza iz LRK se je v OPP zmanjšal za 34 % v primerjavi z letom 2013, tj. s približno 22,7 milijona m2 na približno 15 milijonov m2. Tržni delež kitajskega uvoza se je zmanjšal s 3,2 % v letu 2013 na približno 1,7 % v OPP.

(116)

V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz LRK naslednja:

Preglednica 3

Povprečna cena uvoza iz LRK

(117)

Povprečne uvozne cene iz LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 14 %, tj. s 5,07 EUR/m2 na 5,78 EUR/m2, pri čemer so vrh dosegle leta 2015, ko je cena narasla za 21 % na 6,13 EUR/m2.

(118)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, prilagojenih na raven cene franko tovarna, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem uvoznih cen iz LRK, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenih na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu. Za vrste izdelka, za katere ni obstajala ujemajoča se vrsta izdelka, je bila primerjava izvedena s prilagoditvijo najbolj podobne vrste izdelka. Prilagoditev je bila potrebna zlasti za dvakrat žgane glazirane vrste izdelka in neglazirane vrste izdelka, za katere industrija Unije ni imela ujemajočih se vrst izdelka.

(119)

Primerjava je pokazala, da se je kitajski uvoz zadevnega izdelka v OPP kljub zvišanju povprečne cene CIF meja Unije, pojasnjenemu v zgornji uvodni izjavi 90, v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot delež prodajne cene, se je gibala od 17 % do 50 %. Izračuni so temeljili na podatkih, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije in vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK.

(120)

CCCMC je po razkritju trdila, da je bila analiza nelojalnega nižanja cen pomanjkljiva, saj niti CCCMC niti kitajski proizvajalci izvozniki niso mogli smiselno uveljavljati svoje pravice do obrambe, ker niso imeli možnosti prepoznati razlik med izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije in kitajski proizvajalci izvozniki, in tako zahtevati prilagoditve.

(121)

V zvezi z morebitnimi razlikami med izdelki Unije in izdelki, ki se uvažajo iz LRK, zaradi razlogov iz oddelka B, Komisija ni imela razlogov za domnevo, da obstajajo razlike znotraj določene PCN. Namesto tega je opredelitev PCN omogočala popolno primerljivost cen med zadevnimi izdelki in podobnimi izdelki (glej oddelek B).

(122)

Vsaka stran, ki zahteva prilagoditev, mora to odločitev sprejeti na podlagi razumne ocene tržne vrednosti razlike. Vendar Komisija od nobene strani ni prejela zahtevka za prilagoditev za določeno vrsto izdelka. Komisija je zato opravila prilagoditve samo za dvakrat žgane glazirane vrste izdelka in neglazirane vrste izdelka, za katere industrija Unije ni imela ujemajočih se vrst izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118. Po zahtevku CCCMC z dne 6. septembra 2017 je Komisija zagotovila podrobnosti o teh prilagoditvah in zlasti o zadevnih PCN in količini prilagoditev za zadevna vzorčena proizvajalca izvoznika, da bi omogočila posredovanje pripomb. Nato se slednje ni več obravnavalo.

(123)

CCCMC je po razkritju prav tako trdila, da bi morala Komisija analizo nelojalnega nižanja cen izvesti (in razkriti) ne samo za proizvajalca izvoznika, ampak tudi na splošni ravni (na podlagi tehtanega povprečja). Poleg tega je CCCMC trdila, da bi morala Komisija izvesti (in razkriti) izračun nelojalnega nižanja cen na vrsto izdelka, kar je bil po mnenju CCCMC edini način za oblikovanje pomembnih sklepov v zvezi z možnostjo, da kitajski uvoz izvaja pritiske na cene. CCCMC je od Komisije zahtevala, da razkrije celoten obseg in vrednost, prodano na PCN, celotne prodaje industrije Unije, ki se ni uporabila za izračune nelojalnega nižanja cen.

(124)

Kot je Komisija obvestila CCCMC v pismih z dne 25. avgusta 2017 in 20. septembra 2017, je opravila izračune nelojalnega nižanja cen na proizvajalca izvoznika na posamezni ravni in za PCN, ki so jih prodajali posamezni vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Komisija je menila, da za verjetnost ponovitve ocene škode ni upoštevna izvedba analize splošne stopnje nelojalnega nižanja cen in analize stopnje nelojalnega nižanja cen na PCN, saj bi to združilo podatke vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov na PCN. Vrsta skupnega izračuna, ki jo je zahtevala CCCMC, bi bila nesmiselna, saj taka vrsta informacij ne vpliva na analizo verjetnosti ponovnega pojava škode. Poleg tega skupni izračuni posameznemu proizvajalcu izvozniku ne bi omogočali, da preveri, ali je Komisija pravilno uporabila podatke za izvedbo izračunov nelojalnega nižanja cen. Proizvajalec izvoznik zato ne bi mogel uveljavljati svoje pravice do obrambe. Iz tega razloga Komisija takšnega izračuna ni opravila. Namesto tega je ustrezno izvedla analizo nelojalnega nižanja cen na vzorčenega proizvajalca izvoznika. Zato Komisiji ni bilo treba opraviti zahtevanih analiz.

(125)

Komisija je tudi opozorila, da je ta zadeva pregled zaradi izteka ukrepov. Izvedeni ukrepi so imeli za posledico znatno zmanjšanje uvoza keramičnih ploščic (s približno 66 milijonov m2 v obdobju prvotne preiskave na približno 15 milijonov m2 v OPP trenutne preiskave). Zato bi lahko analiza nelojalnega nižanja cen temeljila samo na omejenem številu PCN zadevnega izdelka, ki se izvaža iz LRK v Unijo. Namen izvedbe analize nelojalnega nižanja cen na proizvajalca izvoznika je bil analizirati, ali bi kitajski proizvajalci izvozniki nelojalno nižali cene Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(126)

Po drugi strani pa splošna stopnja nelojalnega nižanja cen in stopnja nelojalnega nižanja cen na PCN nista bili pomembni za oceno verjetnosti ponovnega pojava škode in zato nista bili vključeni v spis. Komisija je menila, da ni obvezana, da opravi (in razkrije) izračune, ki niso bili izvedeni. Komisija se je zato odločila, da zahtevek zavrne.

(127)

Uvoz iz drugih tretjih držav in njegov tržni delež sta bila v obravnavanem obdobju naslednja:

Preglednica 4

Uvoz iz drugih tretjih držav in njegov tržni delež

(128)

V obravnavanem obdobju je bil največji obseg uvoza iz Turčije (s skoraj 4-odstotnim tržnim deležem v OPP), Združenih arabskih emiratov (s skoraj 2-odstotnim tržnim deležem v OPP) in Indije (s približno 0,5-odstotnim tržnim deležem v OPP). Skupaj je tržni delež tretjih držav v OPP predstavljal 7,84 %. V celotnem obravnavanem obdobju je ostal relativno stabilen, vrh pa je dosegel leta 2015 (8,26-odstotni tržni delež).

(129)

Povprečne uvozne cene iz Turčije so v obravnavanem obdobju narasle za 12 % na 6,11 EUR/m2 v OPP. Povprečne uvozne cene iz Združenih arabskih emiratov so v obravnavanem obdobju padle za 58 % na 3,27 EUR/m2. Povprečne uvozne cene iz Indije, ki so znašale 4,67 EUR/m2, so bile v OPP za 8 % višje v primerjavi s cenami v letu 2013. V celoti gledano so se uvozne cene iz vseh držav uvoznic, razen LRK, v obravnavanem obdobju znižale za 10 % na 5,26 EUR/m2.

(130)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(132)

Komisija je razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalci škode. Ovrednotila je makroekonomske kazalce, ki so se nanašali na celotno industrijo Unije, na podlagi informacij, ki jih je v zahtevku za pregled predložil vložnik, in podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili prilagojeni na podlagi podatkov za OPP, ki so jih v svojih odgovorih navedli vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija je ovrednotila mikroekonomske kazalce, ki so se nanašali le na vzorčene družbe, na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(133)

Makroekonomski kazalci so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(134)

Mikroekonomski kazalci so: povprečne prodajne cene, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(135)

Podatki o proizvodnji industrije Unije v obravnavanem obdobju so bili določeni na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki jih je zbrala CET.

(136)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so bile v obravnavanem obdobju naslednje:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(137)

Celotna proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 10 %. V OPP je znašala 1,24 milijarde m2. Potrošnja Unije se je v istem obdobju povečala za 18 % (glej preglednico 1).

(138)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 % in dosegla približno 81 %.

(139)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije se nanašata na prodajo industrije Unije na trgu Unije neodvisnim strankam. Določena sta bila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki jih je zbrala CET. V obravnavanem obdobju sta bila naslednja:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(140)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %. Tržni delež industrije Unije je v istem obdobju ostal relativno stabilen, pri čemer se je povečal za 1 %. Njen tržni delež v OPP je znašal približno 90 %.

(141)

Zaposlovanje in produktivnost sta bila v obravnavanem obdobju naslednja:

Preglednica 7

Zaposlovanje in produktivnost

(142)

Zaposlovanje je v obravnavanem obdobju ostalo stabilno. Produktivnost, izražena v obsegu proizvodnje (v m2) na zaposlenega, se je v obravnavanem obdobju povečala za 10 %.

(143)

Stopnje dampinga so navedene v uvodni izjavi 89. Vse stopnje so znatno nad stopnjo de minimis.

(144)

Za nekatere mikroekonomske kazalce, izražene drugače kot v absolutnih vrednostih, tj. v odstotkih ali na enoto (prodajna cena, proizvodni stroški, dobičkonosnost in donosnost naložb), so bile vrednosti tehtane v skladu z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi, da bi odražale delež zadevnega segmenta v celotni proizvodnji Unije (glej uvodno izjavo 20), z uporabo specifične teže vsakega segmenta v celotni industriji Unije (glej uvodno izjavo 107).

(145)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so bile v obravnavanem obdobju naslednje:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene

(146)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju povišala za 2 %. Proizvodni stroški na enoto so se v istem obdobju znižali za 9 %.

(147)

Povprečni stroški dela industrije Unije so bili v obravnavanem obdobju naslednji:

Preglednica 9

Stroški dela

(148)

Med letom 2013 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije zvišali za 7 %.

(149)

Zaloge industrije Unije so bile v obravnavanem obdobju naslednje:

Preglednica 10

Zaloge

(150)

Zaloge so se tako v absolutnih količinah kot odstotku proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšale (za 12 % oziroma 22 %).

(151)

Relativno velike zaloge, izražene v odstotku proizvodnje, so še vedno posledica zmanjšanja potrošnje in posledično povpraševanja v zadnjih letih, ki je bilo posledica krize v gradbenem sektorju po letu 2007. Dejstvo, da so keramične ploščice izdelki, ki so odvisni od trendov v času prodaje, je prispevalo k težavam družb pri iskanju povpraševanja po njihovih zalogah in posledičnem zmanjšanju zalog. Kljub temu je bila potrošnja v OPP še vedno manjša (za 37 %) kot leta 2007 (glej uvodno izjavo 111).

(152)

Proizvodni stroški na enoto industrije Unije pri proizvodnji keramičnih ploščic so se v obravnavanem obdobju znižali za 9 %.

(153)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je bila naslednja:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(154)

Dobičkonosnost industrije Unije je v obravnavanem obdobju postala pozitivna in se je znatno povečala z – 5,8 % na 2,0 %. Povečanje je skladno s pozitivnim razvojem kazalcev, ki vplivajo na dobičkonosnost, v istem obdobju, na primer: zvišanje prodajne cene na enoto za 2 % (glej uvodno izjavo 145) in znižanje proizvodnih stroškov na enoto za 9 % (glej uvodno izjavo 152). Na splošno se je na makroekonomski ravni proizvodnja v obravnavanem obdobju povečala za 10 % (glej uvodno izjavo 137), Unija pa je pridobila dodaten 1 % tržnega deleža (glej uvodno izjavo 140).

(155)

Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok se je med letoma 2013 in 2014 opazno povečal (za 190 %) in nato ostal stabilen.

(156)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 39 %. Družbe v sektorju keramičnih ploščic morajo nenehno vlagati v posodobitve opreme, da bi lahko sledile trendom na trgu. To vključuje zlasti naložbe v tiskarske stroje, ki omogočajo, da dizajn sledi trendom, in naložbe v učinkovitejše žgalne peči, ki so eno največjih ozkih grl v proizvodnji keramičnih ploščic.

(157)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev. Tudi ta se je v obravnavanem obdobju razvijala ugodno in postala pozitivna, kar je odražalo splošni trend naraščanja.

(158)

Industrija Unije je uspela okrevati od preteklega dampinga. Njen gospodarski položaj se je v obravnavanem obdobju izboljšal v primerjavi z gospodarskim položajem v obdobju prvotne preiskave. Veljavni ukrepi sicer niso izključili kitajskih proizvajalcev s trga Unije, vendar so proizvajalcem Unije omogočili, da so ohranili tržni delež, kar je pozitivno vplivalo na gospodarski razvoj industrije Unije.

(159)

Posledično so vsi kazalci škode v obravnavanem obdobju kazali pozitiven trend. Tako proizvodnja kot prodaja sta se v obravnavanem obdobju povečali. Prodajna cena je ostala relativno stabilna, proizvodni stroški pa so se znižali. Zaloge so se zmanjšale, čeprav so še vedno relativno velike. Tako denarni tok kot donosnost naložb in denarnega toka sta se znatno povečala.

(160)

Vsi zgoraj navedeni kazalci so pozitivno vplivali na dobičkonosnost industrije Unije, katere rezultati so v OPP prešli iz negativnih v pozitivne.

(161)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(162)

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj (glej uvodni izjavi 103 in 104), se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških cenah, prav tako pa obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi dopustili, da bi ukrepi prenehali veljati.

(163)

Glede na to, da industrija Unije ni več trpela znatne škode, je Komisija ocenila, ali bi obstajala verjetnost ponovnega pojava škode, če bi dopustili, da bi ukrepi prenehali veljati.

(164)

Za določitev verjetnosti ponovnega pojava škode so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, privlačnost trga Unije, vključno z obstojem protidampinških ali izravnalnih ukrepov za keramične ploščice iz drugih tretjih držav, cenovno obnašanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav in vpliv na položaj industrije Unije. Pri analizi sta se upoštevala tudi povečanje potrošnje v Uniji in dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(165)

LRK je največja proizvajalka keramičnih ploščic na svetu. Njena proizvodnja predstavlja več kot polovico celotne svetovne proizvodnje. Ocenjena celotna proizvodnja v letu 2016 je presegala 11 milijard m2 ploščic (glej uvodno izjavo 95).

(166)

Ob tem so bile tudi razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti v LRK zelo velike v primerjavi z velikostjo trga Unije. Leta 2016 so po ocenah znašale približno 6 milijard m2 (glej uvodno izjavo 95). V primerjavi s tem je proizvodnja Unije v OPP znašala približno 1,24 milijarde m2, potrošnja ploščic pa v istem obdobju le 879 milijonov m2. Kitajska neizkoriščena zmogljivost torej presega potrošnjo Unije za več kot šestkrat.

(167)

Komisija je ugotovila tudi, da so si kitajski proizvajalci izvozniki ustvarili znatne zaloge, ki jih lahko začnejo izvažati takoj, ko ukrepi prenehajo veljati (glej uvodno izjavo 96). Glede na informacije, ki so jih predložili vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, bi zaloge lahko predstavljale do dve tretjini njihove proizvodnje keramičnih ploščic.

(168)

Čeprav je trg keramičnih ploščic Unije z vidika potrošnje manjši od, na primer, azijskega, še vedno predstavlja približno 7 % svetovne potrošnje keramičnih ploščic. Poleg tega se je potrošnja zadevnega izdelka v Uniji, kot prikazuje zgornja preglednica 1, med letom 2013 in OPP povečala s 750 158 ton na 878 968 ton. To kaže na to, da je potrošnja Unije še naprej velika in da je trg Unije zaradi dejstva, da je relativno velik, in stalno naraščajoče potrošnje še vedno privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(169)

Pred uvedbo ukrepov je kitajski uvoz v povprečju znašal približno 65 milijonov m2 letno. Dejstvo, da se kitajski uvoz po uvedbi ukrepov, kljub temu da se je njegova raven zmanjšala (glej zgornjo preglednico 2), ni ustavil, potrjuje, da je trg Unije za kitajske proizvajalce izvoznike še vedno privlačen in da še naprej prodajajo na njem.

(170)

Poleg tega so druge tretje države uvedle protidampinške ukrepe za uvoz keramičnih ploščic iz LRK (14), ki bodo kitajskim proizvajalcem izvoznikom otežili izvoz na njihove trge in še dodatno povečali privlačnost trga Unije, na katerega bi se ta izvoz lahko preusmeril.

(171)

Še en pomemben dejavnik, ki dokazuje privlačnost trga Unije je cena zadevnega izdelka, po kateri ga kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo na trgih tretjih držav. Izvozne cene zadevnega izdelka, ki jih vzorčeni proizvajalci izvozniki zaračunavajo na trgih tretjih držav, so višje od cen, ki jih ti isti proizvajalci zaračunavajo Uniji, vendar še vedno znatno nižje od cen industrije Unije na trgu Unije. V OPP je bila povprečna izvozna cena zadevnega izdelka, po kateri so ga kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na trge tretjih držav, v povprečju za 15–25 % nižja od povprečne cene keramičnih ploščic na trgu Unije.

(172)

Naslednji element, ki dokazuje privlačnost trga Unije, je višja raven cen keramičnih ploščic na trgu Unije. V OPP je bila povprečna izvozna cena, ki so jo kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavali na trgu Unije, v povprečju za 30–40 % nižja od povprečne cene keramičnih ploščic na trgu Unije. Čeprav so tekoče cene ZAE in Indije trenutno pod ravnjo kitajskih cen, njihove količine in potencial rasti niso primerljivi z velikostjo proizvodnih zmogljivosti v LRK.

(173)

Glede na velike neizkoriščene zmogljivosti v LRK in privlačnost trga Unije ter druge elemente, ki so povzeti zgoraj v uvodnih izjavah 162 do 172, je verjetno, da bi bile že kmalu po prenehanju veljavnosti ukrepov za prodajo/preusmeritev v Unijo na voljo znatne količine keramičnih ploščic po nizkih cenah.

(174)

Da bi ocenila verjeten vpliv tega kitajskega nizkocenovnega uvoza na industrijo Unije, je Komisija najprej proučila morebitno izgubo tržnega deleža. Ponazorila je, kakšne bi bile posledice, če bi kitajski proizvajalci izvozniki ponovno pridobili 6,5-odstotni tržni delež, ki so ga imeli v obdobju preiskave prvotne preiskave, torej pred uvedbo ukrepov. V obsegu bi to glede na potrošnjo Unije v OPP pomenilo 57 milijonov m2. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je bil takšen obseg dampinškega uvoza keramičnih ploščic iz LRK v preteklosti dovolj, da je povzročil znatno škodo industriji Unije.

(175)

Komisija je menila, da bi glede na to, da so povprečne prodajne cene uvoza iz tretjih držav v Unijo nižje od povprečnih prodajnih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kitajske nizkocenovne keramične ploščice ob ponovnem pojavu na trgu Unije potencialno najprej povečale tržni delež na račun industrije Unije, preden bi prevzele tržni delež izvoza proizvajalcev tretjih držav v Unijo.

(176)

Posledično bi se ob predpostavki, da bi povečanje uvoza povzročilo enakovredno zmanjšanje proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije, proizvodni stroški na enoto industrije Unije zvišali z 8,95 EUR/m2 na 9,09 EUR/m2. Zvišanje proizvodnih stroškov na enoto bi povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije na prag dobička (prihodki bi bili torej enaki skupnim stalnim in spremenljivim stroškom).

(177)

Obseg uvoza 57 milijonov m2, uporabljen v tej ponazoritvi, je temeljil na previdni oceni. V resnici je mogoče sklepati, da bi glede na velike presežne zmogljivosti in nakopičene zaloge kitajski proizvajalci izvozniki v Unijo začeli izvažati še večje količine keramičnih ploščic. Te zaloge bi bile na voljo za izvoz v Unijo takoj po prenehanju veljavnosti ukrepov.

(178)

Keramične ploščice so brez dvoma izdelki, ki so odvisni od trenutnih trendov in mode. Zato ni verjetno, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov v Unijo izvozile vse nakopičene zaloge. Vendar pa bi bile zaradi znatnih količin nakopičenih zalog posledice za položaj industrije Unije precejšnje, tudi če bi na trg Unije prispel le majhen odstotek teh zalog.

(179)

Poleg tega tudi velike neizkoriščene zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov povečujejo verjetnost vstopa kitajskih keramičnih ploščic na trg Unije. Komisija je ugotovila, da kitajski proizvajalci izvozniki uporabljajo podobno ali enako opremo kot industrija Unije in lahko proizvedejo ploščice, ki so po kakovosti in dizajnu zelo podobne ploščicam proizvajalcev Unije. Sicer pa je Komisija po nadaljnji oceni ugotovila, da ni bilo nobenih informacij, ki bi podprle trditev, da so keramične ploščice cenovno občutljive, in da bi bil z vidika končnega uporabnika edini odločilni dejavnik cena. Ker ni mogoče zanikati, da je cena vsaj eden od odločilnih dejavnikov za to, da stranke izberejo določen izdelek, poleg drugih dejavnikov, kot so znamka in moda, in glede na podobnosti med keramičnimi ploščicami Unije in kitajskimi keramičnimi ploščicami, je Komisija ugotovila, da obstaja verjetnost, da bi uvoz kitajskih dampinških izdelkov znižal cene Unije in imel zgoraj navedene posledice (glej zgornje uvodne izjave 173 do 178).

(180)

Zato je verjetno, da bi kitajski dampinški uvoz prisilil proizvajalce keramičnih ploščic Unije, da cene prilagodijo na njegovo raven. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 172, se v povprečju kitajski uvoz prijavi po ceni, ki je znatno nižja od cene na trgu Unije.

(181)

Komisija je nato proučila še cenovni učinek. Ponazorila je, kakšne bi bile posledice, če bi vstop nizkocenovnega kitajskega uvoza na trg Unije znižal ceno zadevnega izdelka, po kateri ga prodaja industrija Unije. Na podlagi preverjenih podatkov proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov za OPP bi hipotetično znižanje cen zadevnega izdelka proizvajalcev Unije na raven kitajskih cen povzročilo znatno zmanjšanje dobičkonosnosti in velike izgube v višini 47,52 %.

(182)

Komisija je nato kot drugo možnost predpostavila, da bi se povprečna prodajna cena industrije Unije znižala na raven povprečne prodajne cene kitajskih izvoznikov na trgih tretjih držav. Preverjeni podatki proizvajalcev Unije kažejo, da bi se tudi v tem primeru dobičkonosnost zmanjšala in povzročila znatne izgube v višini 17,15 %.

(183)

CCCMC je trdila, da so ponazoritve, ki jih je izvedla Komisija, pomanjkljive. Po njenem mnenju Komisija pri ponazoritvi učinka ponovne pridobitve tržnega deleža 6,5 % s strani kitajskega uvoza ni upoštevala različnih prodajnih programov, pomanjkanja primerljivosti cen in (pomanjkanja) konkurence med vrstami izdelka.

(184)

CCCMS je prav tako trdila, da Komisija pri ponazoritvi povečanja stroškov proizvodnje, ki so posledica povečanja prodaje kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ni upoštevala pomembnih razlik med stroški proizvodnje različnih vrst izdelka in dejstvom, da se je kitajski uvoz nanašal le na omejeno število PCN.

(185)

Poleg tega je CCCMC trdila, da se je Komisija pri ponazoritvi cenovnih učinkov kitajskega uvoza zanašala samo na povprečne cene in ni upoštevala razlik v cenah različnih vrst keramičnih ploščic, medtem ko je bil kitajski uvoz omejen in se je nanašal le na omejeno število vrst izdelka. CCCMC je trdila, da zaradi pomembnih razlik med vrstami keramičnih ploščic ni bilo konkurenčnega razmerja med različnimi vrstami keramičnih ploščic, zatocene ene vrste keramičnih ploščic niso mogle izvajati pritiska na cene druge vrste ploščic. Menila je, da bi morala Komisija izvesti ponazoritve za vsako vrsto izdelka in ne na skupni osnovi, kot je veljalo za izračune nelojalnega nižanja cen.

(186)

Zato Komisija po mnenju CCCMC ni uspela izvesti ugotavljanja verjetnosti na zadostni dejanski podlagi, da bi omogočila „utemeljene in ustrezne sklepe“, in ni uspela izvesti analize, ki bi temeljila na trdnih dokazih in objektivni proučitvi.

(187)

Komisija je najprej opozorila, da je sprejela sklepe o verjetnosti ponovnega pojava škode, potem ko je analizirala številne elemente, kot so proizvodna zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti v LRK, privlačnost trga Unije, cenovno obnašanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav in vpliv na položaj industrije Unije (glej uvodne izjave 164 do 172). Njene ponazoritve so samo utrdile in potrdile njene sklepe o ponovnem pojavu škode v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov.

(188)

Drugič, Komisija je lahko ponazoritve izvedla samo na podlagi podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije ter skupnih količin in cen proizvajalcev izvoznikov v LRK. Ni upoštevala informacij o vrstah izdelka in cenah družb, ki niso bile vzorčene.

(189)

Zato se je morala Komisija opreti na številne predpostavke, vključno z danim prodajnim programom, uvoženim iz LRK v OPP, in njegovimi povprečnimi cenami. Zaradi teh predpostavk analiza ni bila napačna. Nasprotno je Komisija menila, da je glede na vse druge elemente, kot sta na primer neizkoriščena in proizvodna zmogljivost v LRK, izbrala dokaj konservativen pristop. Analiza drugih elementov je pokazala, da bi bila v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov v Unijo uvožena veliko večja količina in tudi bolj raznolik prodajni program, kot je to veljalo v obdobju prvotne preiskave. Ponazoritve so prav tako pokazale, da bi imel potencialni prihodnji uvoz znaten negativen vpliv na finančno zdravje industrije Unije in bi pomenil ponoven pojav škode za industrijo Unije. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(190)

CCCMC je tudi trdila, da je bil sklep o verjetnosti ponovnega pojava škode napačen, saj je Komisija določila cenovne učinke le za majhno podskupino prodaje Unije. Ugotovljeno nelojalno nižanje cen je predstavljalo samo okoli 1 % skupne prodaje industrije Unije v OPP in okoli 8 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije na trgu Unije v OPP. Poleg tega je CCCMC opozorila na majhno število vrst izdelka (šest), ki so jih v OPP prodali kitajski proizvajalci izvozniki (od več kot sto, ki jih je prodala industrija Unije), in posledično na nizko stopnjo ujemanja.

(191)

Najprej je Komisija opozorila, da je bila ta zadeva pregled zaradi izteka ukrepov. Veljavni ukrepi so imeli za posledico znatno zmanjšanje uvoza zadevnega izdelka iz LRK. Zato se je lahko analiza nelojalnega nižanja cen izvajala samo na podlagi (vzorčenega) uvoza in je predstavljala le enega od različnih elementov za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode.

(192)

Drugič, za razliko od ocene v prvotni preiskavi je ocena verjetnosti ponovnega pojava škode po naravi predvidena. Analiza nelojalnega nižanja cen preteklega uvoza je bila le eden od kazalcev prihodnjega določanja cen in obsega proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka ter njegovih vplivov na industrijo Unije.

(193)

Tretjič, analiza cen uvoza vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je pokazala, da bi kljub ukrepom vse vrste izdelka, ki jih uvozijo, nelojalno nižale cene industrije Unije v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov. V tem primeru bi bil v Unijo uvožen večji obseg in tudi veliko več vrst izdelka po cenah, ki bi verjetno nelojalno znižale cene Unije. To nadalje kaže na verjetnost ponovnega pojava škode industriji Unije. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(194)

CCCMC je tudi trdila, da je pomanjkanje segmentirane analize (na segmente družb) izpridilo vso (verjetnost nadaljevanja) ugotovitev v zvezi s škodo. CCCMC je trdila, da bi morala Komisija zagotoviti oceno škode na segment, in sicer za male, srednje in velike družbe, da bi lahko CCCMC uveljavljala svojo pravico do obrambe in da bi analizirala stališče CCCMC, da ni bilo nobene podlage za sklep, da bo verjetno prišlo do ponovnega pojava škode.

(195)

Komisija je menila, da ločena analiza segmentov škode v tem pregledu zaradi izteka ukrepov ni primerna oziroma potrebna. Z vzorčenjem proizvajalcev Unije različnih velikosti, tako da so vzorci predstavljali posamezne segmente, za namene določanja škode in analize verjetnosti se je položaj različnih segmentov samodejno odražal v vseh ugotovitvah v zvezi s škodo. Poleg tega je bilo v skladu s členoma 3 in 4 osnovne uredbe ugotavljanje škode izvedeno za industrijo Unije v celoti in ne za posamezne proizvajalce ali skupino proizvajalcev. Vzorec v obravnavanem primeru je bil reprezentativen za položaj industrije Unije v celoti, kot je pojasnjeno tudi v zgornjih uvodnih izjavah 19 do 25 in 105 do 107. Komisija je zato argument zavrnila.

(196)

CCCMC je nazadnje trdila, da bi morala Komisija svojo analizo stanja industrije Unije dopolniti z analizo po skupinah vrst izdelka. Vendar pa, razen splošnih izjav, niti CCCMC niti katera koli druga zainteresirana stran ni predložila nobenih podrobnosti o tem, katere posebne vrste izdelka bi bile ustrezne za ločeno analizo – glej uvodno izjavo 46. Segmentirana analiza prav tako ni bila del prvotne preiskave. Komisija ni imela nobenega razloga za presojo, da je takšna analiza primerna, zato je ta argument štela za neutemeljen. Komisija je zato zahtevek zavrnila.

(197)

Na podlagi zgornjih ugotovitev je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponoven pojav škode industriji Unije.

(198)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih obstoječih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(199)

Industrija Unije si je v OPP opomogla od škode, ki jo je utrpela zaradi dampinškega uvoza iz LRK. Če bi ukrepe proti LRK razveljavili, pa je verjetno, da bi se škoda ponovno pojavila, saj bi bila industrija Unije izpostavljena dampinškemu uvozu iz LRK, katerega obseg bi bil znaten in ki bi povzročil znatne pritiske na cene. Posledično bi se gospodarski položaj industrije Unije zaradi zgoraj navedenih razlogov (glej uvodne izjave 173 do 197) verjetno znatno poslabšal. Nasprotno bi ohranitev ukrepov trgu prinesla varnost in omogočila industriji Unije, da ohrani ugoden gospodarski položaj ob poslovanju na poštenem in konkurenčnem trgu.

(200)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi bilo nadaljevanje ukrepov v interesu industrije Unije.

(201)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik z več kot tisoč znanimi uvozniki/uporabniki. Obrazec za vzorčenje je izpolnilo enajst družb, vprašalnik pa so izpolnile tri družbe.

(202)

Dve družbi sta bili proti nadaljevanju ukrepov, pri čemer je ena od njiju zatrdila, da ne bi bila proti ukrepom, če bi se zmanjšal njihov obseg. Tretja družba ni imela posebnega mnenja o tem, ali bi morali ukrepi prenehati veljati ali ne.

(203)

Vse tri družbe so menile, da uvoz keramičnih ploščic iz LRK ni manj privlačen le zaradi ukrepov, ampak tudi zaradi menjalnega tečaja in stroškov prevoza, in da se uvoz iz LRK v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ne bi znatno povečal. Hkrati sta dva od treh uvoznikov menila, da je bil pred uvedbo protidampinških dajatev uvoz iz LRK privlačen zaradi dizajna in nizkih cen.

(204)

Sklep v prvotni preiskavi je bil, da uvedba ukrepov ne bi znatno vplivala na dejavnost uvoznikov, saj bi se lahko med drugim preusmerili na druge vire dobave. Komisija je ugotovila, da je dejansko v OPP, medtem ko se je tržni delež uvoza iz LRK zmanjšal na 1,7 %, uvoz iz drugih držav dosegel skoraj 8-odstotni tržni delež (glej uvodno izjavo 127) v primerjavi s 5,3-odstotnim v obdobju preiskave prvotne preiskave (15). Za ta uvoz niso veljale dajatve, saj ni bil kitajskega porekla. Komisija je zato menila, da podaljšanje ukrepov ne bi oviralo uvoznikov Unije pri nadaljnjem kupovanju podobnih izdelkov od drugih virov.

(205)

Poleg tega tudi precej nizka stopnja sodelovanja nepovezanih uvoznikov kaže na to, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo večjega negativnega vpliva na uvoznike.

(206)

Ob začetku preiskave je bil razen z uvozniki stik vzpostavljen tudi z vsemi znanimi uporabniki. Vendar pa se ni javil noben uporabnik niti združenje uporabnikov. V prvotni preiskavi je Komisija izračunala vpliv ukrepov na končne potrošnike in ugotovila, da je bil vpliv v smislu zvišanja stroškov na m2 majhen in je znašal manj kot 0,5 EUR/m2. Povprečna letna potrošnja potrošnikov v Uniji je ob tem znašala približno 2,2 m2 na osebo. Povprečen vpliv na potrošnike v Uniji je bil torej 1,1 EUR/m2 na osebo. Zaradi enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 182 do 184 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 917/2011, je bil ta vpliv ocenjen kot zanemarljiv. Komisija je analizirala tudi vpliv ukrepov na uvoznike, uporabnike in dobavitelje, ki bi zaradi uvedbe ukrepov lahko imeli dodatne stroške ali težave s pomanjkanjem dobave. Ugotovila je, da uvedba ukrepov ni imela pomembnega vpliva na njihovo dejavnost.

(207)

Pri tehtanju in usklajevanju različnih interesov je Komisija posvetila posebno pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence. Medtem ko bi nadaljevanje ukrepov zaščitilo pomembno industrijo Unije, vključno s številnimi malimi in srednjimi družbami, pred verjetno ponovno škodo, nizka stopnja sodelovanja uvoznikov in uporabnikov kaže, da nadaljevanje ukrepov nanje ne bi imelo nesorazmernega negativnega vpliva.

(208)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega sklenila, da ni nobenih utemeljenih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(209)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila načrtovana ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK. Po razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(210)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot določa člen 11(6) osnovne uredbe, da bi bilo protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu keramičnih ploščic s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 917/2011, treba ohraniti.

(211)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

23.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/57

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/412 (2) državam članicam omogoča, da z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 2000/29/ES in v povezavi s točko 2.3 oddelka I dela A Priloge IV k navedeni direktivi ter pod določenimi pogoji dovolijo vnos jesenovega lesa (Fraxinus L.), ki izvira iz Kanade, v Unijo.

(2)

Ker še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo navedeno dovoljenje, in ker ni novih informacij, zaradi katerih bi bilo treba ponovno preučiti posebne pogoje, bi bilo treba navedeno dovoljenje podaljšati.

(3)

Na podlagi izkušenj z uporabo Izvedbenega sklepa (EU) 2016/412 je ustrezno, da se dovoljenje podaljša za eno leto.

(4)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/412 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

23.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 307/58

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) v Uniji. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz. Med drugim določa tudi programe spremljanja za nekatere TSE in sprejetje zaščitnih ukrepov v primeru izbruha TSE.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1918 (2) določa začasne zaščitne ukrepe v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja. Sprejet je bil po odkritju petih primerov bolezni kroničnega hiranja pri jelenih na Norveškem leta 2016. Takrat je bila bolezen kroničnega hiranja prvič odkrita v Evropi in to je bil prvi naravni primer pri severnih jelenih na svetu. Bolezen kroničnega hiranja je nalezljiva bolezen in v primeru njenega izbruha obstaja tveganje, da se bo razširila na druge populacije jelenov in druge regije, pa tudi na ozemlja drugih držav članic Unije ter držav Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so del Evropskega gospodarskega prostora (države EGP-Efte).

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 2. decembra 2016 sprejela znanstveno mnenje o bolezni kroničnega hiranja pri jelenih (v nadaljnjem besedilu: mnenje EFSA) (3). V mnenju je EFSA priporočila izvajanje triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja pri jelenih v Estoniji, na Finskem, Islandiji, v Latviji, Litvi, na Norveškem, Poljskem in Švedskem, ki so države članice EU in države EGP-Efte s populacijami severnih jelenov ali losov oz. s populacijami obeh vrst živali. V mnenju je EFSA poudarila, da je cilj triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja potrditi ali zavrniti prisotnost bolezni kroničnega hiranja v državah, kjer bolezen ni bila nikoli odkrita, in v državah, kjer je bila bolezen kroničnega hiranja odkrita, da se ocenita prevalenca in geografska razširjenost bolezni kroničnega hiranja. Bolezen kroničnega hiranja do danes v Uniji ni bila odkrita, med državami EGP-Efte pa je bila odkrita samo na Norveškem.

(4)

Po sprejetju mnenja EFSA je bila Priloga III k Uredbi (ES) št. 999/2001 spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1972 (4) z namenom določitve triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja pri jelenih v nekaterih državah članicah EU in državah EGP-Efte s populacijami jelenov, ki so morda bile izpostavljene bolezni kroničnega hiranja, in sicer bo program zajemal obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: triletni program spremljanja bolezni kroničnega spremljanja). Namen triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja je pridobiti jasno sliko epidemioloških razmer v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja pri jelenih v Evropi.

(5)

Norveška je med januarjem 2017 in septembrom 2017 Komisijo in države članice prek elektronskih sporočil, kot je določeno v delu I.B poglavja B Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001, obvestila o treh dodatnih primerih bolezni kroničnega hiranja, odkritih pri prostoživečih severnih jelenih, poleg petih primerov bolezni kroničnega hiranja, odkritih na Norveškem leta 2016 pri prostoživečih severnih jelenih in prostoživečih losih.

(6)

V svojem mnenju EFSA prav tako poudarja, da uporaba vab z naravnim jelenjim urinom povečuje možnost vnosa bolezni kroničnega hiranja v Unijo, in priporoča sprejetje ukrepov za zmanjšanje možnosti vnosa te bolezni z vabami z naravnim jelenjim urinom. Infektivnost bolezni kroničnega hiranja je prisotna v urinu, ki ima bistveno vlogo pri prenosu in razširjanju bolezni kroničnega hiranja. Urin okuženih jelenov v obliki lovskih vab tako lahko privede do kontaminacije območij, kjer bolezen kroničnega hiranja prej ni bila prisotna. EFSA v svojem mnenju torej priporoča prenehanje uporabe lovskih vab z jelenjim urinom.

(7)

Ob upoštevanju priporočil iz mnenja EFSA je primerno podaljšati uporabo zaščitnih ukrepov iz Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1918 z namenom vključitve lovskih vab z jelenjim urinom, tako da se prepovejo uvoz lovskih vab z jelenjim urinom iz tretjih držav v Unijo, premiki pošiljk lovskih vab z urinom jelenov s poreklom iz Norveške v Unijo ter proizvodnja, dajanje na trg in uporaba lovskih vab z urinom jelenov s poreklom z območij Švedske in Finske s seznama v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1918.

(8)

Poleg tega bi bilo treba podaljšati obdobje uporabe Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1918, ob upoštevanju odkritja novih primerov bolezni kroničnega hiranja na Norveškem in v pričakovanju izida triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja. Obdobje uporabe navedenega akta bi tako bilo treba podaljšati do 31. decembra 2020.

(9)

Prav tako je treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/1918 zaradi spremembe členov navedenega akta s tem sklepom.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/1918 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

1.   Uvoz pošiljk lovskih vab z jelenjim urinom iz tretjih držav v Unijo je prepovedan.

2.   Premiki pošiljk lovskih vab z urinom jelenov s poreklom iz Norveške v Unijo so prepovedani.

3.   Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba lovskih vab z urinom jelenov s poreklom z območij s seznama v Prilogi so prepovedani.“

(2)

v členu 4 se datum „31. december 2017“ nadomesti z datumom „31. december 2020“;

(3)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.