21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/1

(1)

Člen 1 Sklepa Sveta št. 189/2014/EU (2) Franciji dovoljuje, da na ozemlje celinske Francije razširi uporabo trošarinske stopnje za alkohol, ki je nižja od polne stopnje iz člena 3 Direktive Sveta 92/84/EGS (3), ter uporablja stopnjo dajatve, znane kot „cotisation sur les boissons alcooliques“ (VSS), ki je nižja od celotne stopnje, ki se uporablja v skladu s francosko nacionalno zakonodajo za takšen „tradicionalni“ rum.

(2)

V skladu s členom 3(1) Sklepa št. 189/2014/EU se znižane trošarinske stopnje in znižane stopnje VSS za „tradicionalni“ rum omejijo na letno kvoto 120 000 hektolitrov čistega alkohola.

(3)

Francoski organi so 22. septembra 2016 zaprosili Komisijo, naj predstavi predlog za tehnično prilagoditev, ki bi letno kvoto 120 000 hektolitrov čistega alkohola povečala na 144 000 hektolitrov čistega alkohola. Zahtevku je bilo priloženo poročilo, ki združuje informacije, ki upravičujejo zahtevano prilagoditev. Proizvajalci „tradicionalnega“ ruma leta 2016 niso mogli v zadostni meri dostopati do trga celinske Francije. Predvidene stopnje rasti so zahtevale kvoto 144 400 hektolitrov čistega alkohola in ta količina je bila dosežena konec leta 2016. Letno kvoto 120 000 hektolitrov čistega alkohola bi bilo zato treba povečati na 144 000 hektolitrov čistega alkohola.

(4)

Ukrepi, odobreni s Sklepom št. 189/2014/EU, bodo predmet analize in izvedena bo poglobljena revizija celotnega sistema. Navedena analiza bo upoštevala poročilo Francije, kakor je določeno v členu 4 Sklepa št. 189/2014/EU.

(5)

Kvota 120 000 hektolitrov čistega alkohola za leto 2016 je bila porabljena že pred koncem leta 2016. Brez retroaktivnega povečanja te kvote od 1. januarja 2016, bo škoda za proizvajalce „tradicionalnega“ ruma velika innajverjetneje nepopravljiva. Razmerja med proizvajalci „tradicionalnega“ ruma in njihovimi trgovci na drobno so v Franciji urejena z letnimi pogodbami, ki določajo obveznost dobavljenih letnih količin, nakupno ceno ter morebitna povračila in promocije. Iztek veljavnosti kvot je prinesel nepredvideno povišanje davka za nazaj, in sicer za količine, ki presegajo kvoto, medtem ko proizvajalci „tradicionalnega“ ruma niso mogli na začetku leta, ko se sklepajo sporazumi, predvideti, kakšna je verjetnost, da bodo kvote presežene in v kakšnem obsegu. Brez retroaktivnega povečanja kvote bodo proizvajalci „tradicionalnega“ ruma utrpeli velike izgube v zvezi s količinami, ki presegajo kvoto. Zato bi bilo treba odobriti retroaktivno povečanje kvote od 1. januarja 2016.

(6)

Ostali parametri Sklepa št. 189/2014/EU ostajajo nespremenjeni in neodvisna gospodarska analiza, ki so jo izvedle službe Komisije in je bila zaključena julija 2016, je potrdila, da uvoženi „tradicionalni“ rum iz Guadeloupa, Francoske Gvajane, Martinika in Reuniona v Francijo predstavlja le majhen del skupne porabe alkohola v Franciji. Zato znižana davčna stopnja ne bi smela povzročati izkrivljanja konkurence na trgu ruma v Franciji, še toliko manj pa na enotnem trgu.

(7)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 Pogodbe.

(8)

Sklep št. 189/2014/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

V členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Znižane trošarinske stopnje in znižane stopnje VSS iz člena 1, ki se uporabljajo za rum iz člena 2, se omejijo na:

(2)

člen 5 se nadomesti z naslednim:

„Člen 5

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, z izjemo:

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/3

(1)

Svet je 17. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014.

(2)

Svet meni, da bi bilo treba zaradi guvernerskih volitev, ki jih je v nezakonito priključenem mestu Sevastopol 10. septembra 2017 organizirala Ruska federacija, na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014, dodati eno osebo.

(3)

Prilogo I k Uredbi (EU) št. 269/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/6

(1)

Posredne ureditve kliringa ne bi smele izpostavljati centralnih nasprotnih strank (CNS), klirinških članov, strank, posrednih strank ali nadaljnjih slojev posrednih strank dodatnemu tveganju nasprotne stranke, sredstva in pozicije posrednih strank pa bi morale biti deležne ustrezne ravni zaščite. Zato je bistvenega pomena, da vse vrste posrednih ureditev kliringa izpolnjujejo minimalne pogoje za zagotovitev njihove varnosti. V ta namen bi morale za stranke v posrednih ureditvah kliringa veljati posebne obveznosti, posredne ureditve kliringa pa bi morale biti dovoljene samo, kadar izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

(2)

Ker bi morala biti sredstva in pozicije nasprotne stranke, za katero se opravljajo posredne klirinške storitve, deležna zaščite, ki je po učinku enakovredna tisti iz členov 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), so različni koncepti posrednih strank ključni za to uredbo in bi morali biti v njej opredeljeni.

(3)

Ob upoštevanju, da bi morali biti klirinški člani udeleženci v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), in da bi se za posredne stranke zagotovila enaka stopnja zaščite, kot jo imajo stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, bi morale biti stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve, kreditne institucije, investicijska podjetja ali subjekti iz tretjih držav, ki so enakovredni kreditnim institucijam ali investicijskim podjetjem.

(4)

Višja stopnja posredniške dejavnosti med CNS in različnimi sloji posrednih strank zahteva dodatne operativne korake, dodatne račune ter kompleksnejše tehnološke rešitve in poteke obdelave. To povzroča povečano kompleksnost posrednih ureditev kliringa v primerjavi z ureditvami kliringa za stranke. To višjo stopnjo posredovanja bi bilo zato treba zmanjšati z zahtevami po alternativni in operativno enostavnejši izbiri struktur računov za posredne ureditve kliringa, kot je tista za ureditve kliringa za stranke.

(5)

Ureditve kliringa za stranke zahtevajo ponujanje posamezno ločenih računov. Za posredne ureditve kliringa pa bi se moralo poleg zbirnih posrednih računov, ki omogočajo pobot pozicij različnih posrednih strank v istem bruto zbirnem posrednem računu, zahtevati, da se ponudi samo struktura bruto zbirnega posrednega računa z mehanizmom za prenos zahtevanega kritja in, po dogovoru, kritja, višjega od zahtevanega, od posredne stranke vse do CNS, in ki ne omogoča takšnega pobota. Ta mehanizem na način, ki je enakovreden posamezno ločenim računom, omogoča opredelitev zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun določene posredne stranke na eni strani, ter zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun stranke ali drugih posrednih strank na drugi strani.

(6)

Poleg tega tudi v primeru, da so sredstva in pozicije, ki se upravljajo v strukturi bruto zbirnega računa za posredne ureditve kliringa, izpostavljeni izgubam druge posredne stranke, ker so ta sredstva in pozicije združeni na enem računu, hitrost, s katero je ta sredstva in pozicije mogoče identificirati, kadar jih je treba unovčiti po primeru neplačila, prispeva k zmanjšanju te potencialne izgube na najnižjo možno mero.

(7)

Ta mehanizem istočasno omogoča veliko enostavnejšo strukturo računov, s katero se zmanjšajo stroški in kompleksnost v primerjavi s posamezno ločenimi računi, hkrati pa omogoča ločevanje zavarovanja s premoženjem in pozicij različnih posrednih strank in tako zagotavlja raven zaščite, enakovredno ravni zaščite, ki jo ponuja posamezno ločen račun. Vendar zahteva po ponujanju bruto zbirnih posrednih računov ne bi smela izključevati možnosti ponujanja posamezno ločenih posrednih računov posrednim strankam v okviru ureditev kliringa, ki jih sestavljajo CNS, klirinški član, stranka in en sam sloj posrednih strank.

(8)

Nekatere skupine za poenostavitev dostopa do centralnega kliringa z racionalizacijo klirinških storitev in poenostavitvijo poslovnih razmerij med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami ponujajo klirinške storitve, pri katerih uporabljajo dva subjekta znotraj iste skupine, ki posredujeta pri zagotavljanju teh storitev. Iz podobnih razlogov skupina stranke včasih uporablja en subjekt za poslovanje neposredno s klirinškim članom in drug subjekt za poslovanje neposredno s posredno stranko, običajno zato, ker ima drugi subjekt sedež v jurisdikciji posredne stranke. V teh primerih so klirinške storitve racionalizirane po različnih gospodarskih dejavnostih skupine, poenostavljeno pa je tudi poslovno razmerje med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami. Če navedene vrste ureditev izpolnjujejo posebne pogoje, ki zagotavljajo, da tveganje nasprotne stranke ni povečano in da se za posredno ureditev kliringa zagotovi ustrezna raven zaščite, bi jih bilo treba dovoliti.

(9)

V verigah posrednega kliringa, ki vključujejo več kot eno CNS, enega klirinškega člana, eno stranko in en sloj posrednih strank, bi lahko uporaba posamezno ločenih računov privedla do nepričakovanih tehničnih težav, saj bi bilo treba upravljati morebitno neplačilo ene ali več nasprotnih strank v tej verigi in več posamezno ločenih računov. Ponujanje posamezno ločenih računov v teh daljših verigah bi lahko zavedlo nasprotne stranke, ki potrebujejo raven zaščite, ki se običajno povezuje s posamezno ločenimi računi, saj v nekaterih od teh daljših verig morda ta raven zaščite ne bi bila dosežena. Da bi se izognili tveganjem, ki izhajajo iz te napačne domneve, bi bilo treba v teh daljših verigah posrednega kliringa dovoliti samo uporabo zbirnih ločenih računov pod pogojem, da se nasprotne stranke, ki opravljajo kliring prek teh ureditev, v celoti obveščene o ravni ločevanja in tveganjih, povezanih s tako vrsto računa.

(10)

Da bi zagotovili, da je znesek zahtevanega kritja v strukturi bruto zbirnega posrednega računa enak kot znesek, ki bi se zahteval, če bi se uporabil posamezno ločen posredni klirinški račun, bi morala CNS prejeti informacije o pozicijah, ki se upravljajo za račun posredne stranke, da lahko izračuna povezan poziv k plačilu kritja za posredno stranko na podlagi posrednih strank.

(11)

Da bi po propadu stranke, ki opravlja posredne klirinške storitve, zagotovili enakovrednost s kliringom za stranke, bi moral imeti klirinški član vzpostavljene postopke za poenostavitev prenosa pozicij posrednih strank na nadomestno stranko. Iz istega razloga bi moral klirinški član imeti tudi postopke za unovčenje pozicij in sredstev posrednih strank ter povračilo iztržkov iz unovčenja navedenim posrednim strankam, kadar so znane. Kadar iztržkov iz unovčenja ni mogoče vrniti neposredno zadevnim posrednim strankam, bi jih bilo treba vrniti stranki, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, za račun njenih posrednih strank.

(12)

Vzpostaviti bi bilo treba postopke, tako da bi v primeru neplačila stranke informacije o identiteti posrednih strank postale znane in da bi lahko klirinški član ugotovil, katera sredstva in pozicije pripadajo kateri posredni stranki.

(13)

Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, bi morala posrednim strankam predstaviti možne strukture računov. Vendar se lahko zgodi, da posredna stranka o svoji izbiri stranke ne obvesti v razumnem času. V tem primeru bi morala imeti stranka možnost, da za to posredno stranko opravlja posredne klirinške storitve z uporabo katere koli strukture računa pod pogojem, da stranka posredno stranko obvesti o uporabljeni strukturi računa, tveganjih, povezanih s tem računom in ravni njegovega ločevanja, ter možnosti spremembe strukture računa v katerem koli trenutku.

(14)

Zaradi posrednih ureditev kliringa lahko nastanejo posebna tveganja. Zato bi morale vse stranke, udeležene v posrednih ureditvah kliringa, vključno s klirinškimi člani in CNS, stalno odkrivati, spremljati in obvladovati vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz take ureditve. V te namene je zlasti pomembna ustrezna izmenjava informacij med strankami in klirinškimi člani. Vendar bi morali klirinški člani zagotoviti, da se te informacije uporabijo samo za obvladovanje tveganj in določanje kritij ter da se poslovno občutljive informacije ne zlorabljajo.

(15)

Zaradi usklajenosti in za zagotovitev nemotenega delovanja finančnih trgov se morajo določbe te uredbe in zadevne določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljati od istega datuma.

(16)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(17)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

(a)

„stranka“ pomeni stranko, kot je opredeljena v členu 2(15) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

„posredna stranka“ pomeni stranko stranke, kot je opredeljena v točki (a);

(c)

„posredne ureditve kliringa“ pomeni niz pogodbenih razmerij med ponudniki in prejemniki posrednih klirinških storitev, ki jih opravlja stranka, posredna stranka ali druga posredna stranka;

(d)

„druga posredna stranka“ pomeni stranko posredne stranke, kot je opredeljena v točki (b);

(e)

„tretja posredna stranka“ pomeni stranko druge posredne stranke, kot je opredeljena v točki (d).

(a)

stranka je kreditna institucija ali investicijsko podjetje z dovoljenjem ali subjekt s sedežem v tretji državi, ki bi se štel za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imel sedež v Uniji;

(b)

stranka posredne klirinške storitve opravlja pod razumnimi poslovnimi pogoji in javno razkrije splošne pogoje, pod katerimi opravlja te storitve;

(c)

klirinški član se je strinjal s splošnimi pogoji iz točke (b) tega odstavka.

(a)

splošne pogoje iz odstavka 1(b);

(b)

zavezo stranke, da bo izpolnila vse obveznosti posredne stranke do klirinškega člana v zvezi s posli, ki jih zajema posredna ureditev kliringa.

(a)

zbirni račun s sredstvi in pozicijami, ki jih ta stranka upravlja za račun svojih posrednih strank;

(b)

zbirni račun s sredstvi in pozicijami, ki jih ta stranka upravlja za račun svojih posrednih strank, na katerem klirinški član zagotovi, da pozicije ene posredne stranke ne pobotajo pozicij druge posredne stranke in da sredstev ene posredne stranke ni mogoče uporabiti za pokritje pozicij druge posredne stranke.

(a)

ločen račun, ki je namenjen izključno upravljanju sredstev in pozicij posrednih strank, ki jih klirinški član upravlja na računu iz odstavka 2(a);

(b)

ločen račun, ki je namenjen izključno upravljanju sredstev in pozicij posrednih strank vsake stranke, ki jih klirinški član upravlja na računu iz odstavka 2(b).

(a)

zagotovi, da postopki iz odstavka 5 omogočajo takojšnje unovčenje navedenih sredstev in pozicij po neplačilu stranke, vključno z unovčenjem navedenih sredstev in pozicij na ravni CNS, ter vključujejo podroben postopek za obveščanje posrednih strank o neplačilu stranke ter o pričakovanem obdobju za unovčenje sredstev in pozicij navedenih posrednih strank;

(b)

po zaključku postopka upravljanja neplačila stranke tej stranki za račun posrednih strank nemudoma vrne saldo, ki ga dolguje iz naslova unovčenja navedenih sredstev in pozicij.

(a)

v postopke iz odstavka 5 vključi:

(b)

se pogodbeno obveže, da bo na zahtevo posrednih strank in brez soglasja stranke, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sprožil postopke za prenos sredstev in pozicij, ki jih za račun svojih strank upravlja stranka, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na drugo stranko ali klirinškega člana, ki so ga določile zadevne posredne stranke stranke, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti. Ta druga stranka ali klirinški član je ta sredstva in pozicije dolžen sprejeti le, če je pred tem že vstopil v pogodbeno razmerje z navedenimi zadevnimi posrednimi strankami in se zavezal, da bo to storil;

(c)

zagotovi, da postopki iz odstavka 5 omogočajo takojšne unovčenje navedenih sredstev in pozicij po neplačilu stranke, vključno z unovčenjem navedenih sredstev in pozicij na ravni CNS, če iz katerega koli razloga ni prišlo do prenosa iz točke (b) v vnaprej opredeljenem obdobju za prenos, določenem v posredni ureditvi kliringa;

(d)

po unovčenju navedenih sredstev in pozicij se pogodbeno obveže, da bo sprožil postopke za izplačilo iztržkov iz unovčenja vsaki od posrednih strank;

(e)

kadar klirinški član ni mogel identificirati posrednih strank ali izplačati iztržkov iz unovčenja iz točke (d) vsaki od posrednih strank, stranki za račun posrednih strank nemudoma vrne saldo, ki ga dolguje iz naslova unovčenja navedenih sredstev in pozicij.

(a)

posredna stranka je kreditna institucija ali investicijsko podjetje z dovoljenjem ali subjekt s sedežem v tretji državi, ki bi se štel za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imel sedež v Uniji;

(b)

posredna stranka in druga posredna stranka pisno skleneta posredno ureditev kliringa. Posredna ureditev kliringa vključuje vsaj naslednje pogodbene pogoje:

(c)

sredstva in pozicije druge posredne stranke klirinški član vodi na računu iz člena 4(2)(a).

(a)

klirinški član in stranka sta del iste skupine, posredna stranka pa ni del te skupine;

(b)

stranka in posredna stranka sta del iste skupine, klirinški član in druga posredna stranka pa nista del te skupine.

(a)

za stranko veljajo členi 4(1), 4(5), 4(6) in 4(8), kot če bi bila ta stranka klirinški član;

(b)

za posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bila ta posredna stranka stranka.

(a)

za stranko veljata člena 4(5) in 4(6), kot če bi bila ta stranka klirinški član;

(b)

za posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bila ta posredna stranka stranka.

(a)

posredna stranka in druga posredna stranka sta kreditni instituciji ali investicijski podjetji z dovoljenjem ali subjekta s sedežem v tretji državi, ki bi se štela za kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, če bi imela sedež v Uniji;

(b)

klirinški član in stranka sta del iste skupine, posredna stranka pa ni del te skupine;

(c)

posredna stranka in druga posredna stranka sta del iste skupine, tretja posredna stranka pa ni del te skupine;

(d)

druga posredna stranka in tretja posredna stranka pisno skleneta posredno ureditev kliringa. Posredna ureditev kliringa vključuje vsaj naslednje pogodbene pogoje:

(e)

sredstva in pozicije tretje posredne stranke klirinški član upravlja na računu iz člena 4(2)(a).

(a)

za stranko in posredno stranko veljajo členi 4(1), 4(5), 4(6) in 4(8), kot če bi bili klirinška člana;

(b)

za posredno stranko in drugo posredno stranko veljajo členi 2(1)(b), 5(2), 5(3), 5(6), 5(8) in 5(9), kot če bi bili stranki.

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/13

(1)

Posredne ureditve kliringa ne bi smele izpostavljati centralnih nasprotnih strank (CNS), klirinških članov, strank, posrednih strank ali nadaljnjih slojev posrednih strank dodatnemu tveganju nasprotne stranke, sredstva in pozicije posrednih strank pa bi morale biti deležne ustrezne ravni zaščite. Zato je bistvenega pomena, da vse vrste posrednih ureditev kliringa izpolnjujejo minimalne pogoje za zagotovitev njihove varnosti. V ta namen bi morale za stranke v posrednih ureditvah kliringa veljati posebne obveznosti, posredne ureditve kliringa pa bi morale biti dovoljene samo, kadar izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

(2)

Ker bi morala biti sredstva in pozicije nasprotne stranke, za katero se opravljajo posredne klirinške storitve, deležne zaščite, ki je po učinku enakovredna tisti iz členov 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012, so različni koncepti posrednih strank ključni za to uredbo in bi morali biti v njej opredeljeni.

(3)

Ob upoštevanju, da bi morali biti klirinški člani udeleženci v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), in da bi se za posredne stranke zagotovila enaka stopnja zaščite, kot jo imajo stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, bi morale biti stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve, kreditne institucije, investicijska podjetja ali subjekti iz tretjih držav, ki so enakovredni kreditnim institucijam ali investicijskim podjetjem.

(4)

Višja stopnja posredniške dejavnosti med CNS in različnimi sloji posrednih strank zahteva dodatne operativne korake, dodatne račune ter kompleksnejše tehnološke rešitve in poteke obdelave. To povzroča povečano kompleksnost posrednih ureditev kliringa v primerjavi z ureditvami kliringa za stranke. To višjo stopnjo posredovanja bi bilo zato treba zmanjšati z zahtevami po alternativni in operativno enostavnejši izbiri struktur računov za posredne ureditve kliringa, kot je tista za ureditve kliringa za stranke.

(5)

Ureditve kliringa za stranke zahtevajo ponujanje posamezno ločenih računov. Za posredne ureditve kliringa pa bi se moralo poleg zbirnih posrednih računov, ki omogočajo pobot pozicij različnih posrednih strank v istem bruto zbirnem posrednem računu, zahtevati, da se ponudi samo struktura bruto zbirnega posrednega računa z mehanizmom za prenos zahtevanega kritja in, po dogovoru, kritja, višjega od zahtevanega, od posredne stranke vse do CNS, ki ne omogoča takšnega pobota. Ta mehanizem na način, ki je enakovreden posamezno ločenim računom, omogoča opredelitev zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun določene posredne stranke na eni strani, ter zavarovanja s premoženjem in pozicij, ki se upravljajo za račun stranke ali drugih posrednih strank na drugi strani.

(6)

Poleg tega tudi v primeru, da so sredstva in pozicije, ki se upravljajo v strukturi bruto zbirnega računa za posredne ureditve kliringa, izpostavljeni izgubam druge posredne stranke, ker so ta sredstva in pozicije združeni na enem računu, hitrost, s katero je ta sredstva in pozicije mogoče identificirati, kadar jih je treba unovčiti po primeru neplačila, prispeva k zmanjšanju te potencialne izgube na najnižjo možno mero.

(7)

Ta mehanizem istočasno omogoča veliko enostavnejšo strukturo računov, s katero se zmanjšajo stroški in kompleksnost v primerjavi s posamezno ločenimi računi, hkrati pa omogoča ločevanje zavarovanja s premoženjem in pozicij različnih posrednih strank in tako zagotavlja raven zaščite, enakovredno ravni zaščite, ki jo ponuja posamezno ločen račun. Vendar zahteva po ponujanju bruto zbirnih posrednih računov ne bi smela izključevati možnosti ponujanja posamezno ločenih posrednih računov posrednim strankam v okviru ureditev kliringa, ki jih sestavljajo CNS, klirinški član, stranka in en sam sloj posrednih strank.

(8)

Nekatere skupine za poenostavitev dostopa do centralnega kliringa z racionalizacijo klirinških storitev in poenostavitvijo poslovnih razmerij med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami ponujajo klirinške storitve, pri katerih uporabljajo dva subjekta znotraj iste skupine, ki posredujeta pri zagotavljanju teh storitev. Iz podobnih razlogov skupina stranke včasih uporablja en subjekt za poslovanje neposredno s klirinškim članom in drug subjekt za poslovanje neposredno s posredno stranko, običajno zato, ker ima drugi subjekt sedež v jurisdikciji posredne stranke. V teh primerih so klirinške storitve racionalizirane po različnih gospodarskih dejavnostih skupine, poenostavljeno pa je tudi poslovno razmerje med klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami. Če navedene vrste ureditev izpolnjujejo posebne pogoje, ki zagotavljajo, da tveganje nasprotne stranke ni povečano in da se za posredno ureditev kliringa zagotovi ustrezna raven zaščite, bi jih bilo treba dovoliti.

(9)

V verigah posrednega kliringa, ki vključujejo več kot eno CNS, enega klirinškega člana, eno stranko in en sloj posrednih strank, bi lahko uporaba posamezno ločenih računov privedla do nepričakovanih tehničnih težav, saj bi bilo treba upravljati morebitno neplačilo ene ali več nasprotnih strank v tej verigi in več posamezno ločenih računov. Ponujanje posamezno ločenih računov v teh daljših verigah bi lahko zavedlo nasprotne stranke, ki potrebujejo raven zaščite, ki se običajno povezuje s posamezno ločenimi računi, saj v nekaterih od teh daljših verig morda ta raven zaščite ne bi bila dosežena. Da bi se izognili tveganjem, ki izhajajo iz te napačne domneve, bi bilo treba v teh daljših verigah posrednega kliringa dovoliti samo uporabo zbirnih ločenih računov pod pogojem, da se nasprotne stranke, ki opravljajo kliring prek teh ureditev, v celoti obveščene o ravni ločevanja in tveganjih, povezanih s tako vrsto računa.

(10)

Da bi zagotovili, da je znesek zahtevanega kritja v strukturi bruto zbirnega posrednega računa enak kot znesek, ki bi se zahteval, če bi se uporabil posamezno ločen posredni klirinški račun, bi morala CNS prejeti informacije o pozicijah, ki se upravljajo za račun posredne stranke, da lahko izračuna povezan poziv k plačilu kritja za posredno stranko na podlagi posrednih strank.

(11)

Da bi po propadu stranke, ki opravlja posredne klirinške storitve, zagotovili enakovrednost s kliringom za stranke, bi moral imeti klirinški član vzpostavljene postopke za poenostavitev prenosa pozicij posrednih strank na nadomestno stranko. Iz istega razloga bi moral klirinški član imeti tudi postopke za unovčenje pozicij in sredstev posrednih strank ter povračilo iztržkov iz unovčenja navedenim posrednim strankam, kadar so znane. Kadar iztržkov iz unovčenja ni mogoče vrniti neposredno zadevnim posrednim strankam, bi jih bilo treba vrniti stranki, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, za račun njenih posrednih strank.

(12)

Vzpostaviti bi bilo treba postopke, tako da bi v primeru neplačila stranke informacije o identiteti posrednih strank postale znane in da bi lahko klirinški član ugotovil, katera sredstva in pozicije pripadajo kateri posredni stranki.

(13)

Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, bi morala posrednim strankam predstaviti možne strukture računov. Vendar se lahko zgodi, da posredna stranka o svoji izbiri stranke ne obvesti v razumnem času. V tem primeru bi morala imeti stranka možnost, da za to posredno stranko opravlja posredne klirinške storitve z uporabo katere koli strukture računa pod pogojem, da stranka posredno stranko obvesti o uporabljeni strukturi računa, tveganjih, povezanih s tem računom in ravni njegovega ločevanja, ter možnosti spremembe strukture računa v katerem koli trenutku.

(14)

Zaradi posrednih ureditev kliringa lahko nastanejo posebna tveganja. Zato bi morale vse stranke, udeležene v posrednih ureditvah kliringa, vključno s klirinškimi člani in CNS, stalno odkrivati, spremljati in obvladovati vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz take ureditve. V te namene je zlasti pomembna ustrezna izmenjava informacij med strankami in klirinškimi člani. Vendar bi morali klirinški člani zagotoviti, da se te informacije uporabijo samo za obvladovanje tveganj in določanje kritij ter da se poslovno občutljive informacije ne zlorabljajo.

(15)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 (3), uporabljajo od istega datuma.

(16)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(17)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahtevala mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(18)

Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 149/2013 (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(2)

v člen 1 se vstavita naslednji točki (d) in (e):

(3)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Zahteve za opravljanje posrednih klirinških storitev s strani strank

1.   Stranka lahko posredne klirinške storitve za posredne stranke opravlja samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Stranka iz odstavka 1 in posredna stranka pisno skleneta posredno ureditev kliringa. Posredna ureditev kliringa vključuje vsaj naslednje pogodbene pogoje:

Vsi vidiki posredne ureditve kliringa so jasno evidentirani.

3.   CNS ne prepreči sklenitve ureditve posrednega kliringa, ki se sklene pod razumnimi poslovnimi pogoji.“;

(4)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Obveznosti CNS

1.   CNS odpre in vodi račune iz člena 4(4) v skladu z zahtevkom klirinškega člana.

2.   CNS, ki vodi sredstva in pozicije več posrednih strank na računu iz člena 4(4)(b), vodi ločeno evidenco pozicij za vsako posredno stranko, izračunava kritja za vsako posredno stranko in pobere bruto vsoto navedenih kritij na podlagi informacij iz člena 4(3).

3.   CNS odkriva, spremlja in obvladuje vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz opravljanja posrednih klirinških storitev in bi lahko vplivala na odpornost CNS proti neugodnim gibanjem na trgu.“;

(5)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Obveznosti klirinških članov

1.   Klirinški član, ki opravlja posredne klirinške storitve, to počne pod razumnimi poslovnimi pogoji in javno razkrije splošne pogoje, pod katerimi opravlja te storitve.

Splošni pogoji iz prvega pododstavka vključujejo vsaj zahteve glede minimalnih finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve.

2.   Klirinški član, ki opravlja posredne klirinške storitve, v skladu z zahtevkom stranke odpre in vodi vsaj naslednje račune:

3.   Klirinški član, ki upravlja sredstva in pozicije za račun več posrednih strank na računu iz odstavka 2(b), CNS vsak dan zagotovi vse potrebne informacije, ki ji omogočijo, da identificira pozicije, ki se upravljajo za račun vsake posredne stranke. Te informacije temeljijo na informacijah iz člena 5(4).

4.   Klirinški član, ki opravlja posredne klirinške storitve, pri CNS v skladu z zahtevkom stranke odpre in vodi vsaj naslednje račune:

5.   Klirinški član vzpostavi postopke za upravljanje v primeru neplačila stranke, ki opravlja posredne klirinške storitve.

6.   Klirinški član, ki upravlja sredstva in pozicije posrednih strank na računu iz odstavka 2(a):

7.   Klirinški član, ki upravlja sredstva in pozicije posrednih strank na računu iz odstavka 2(b):

8.   Klirinški član odkriva, spremlja in obvladuje vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz opravljanja posrednih klirinških storitev in bi lahko vplivala na njegovo odpornost proti neugodnim gibanjem na trgu. Klirinški član vzpostavi notranje postopke za zagotovitev, da informacij iz člena 5(8) ni mogoče uporabiti v poslovne namene.“.

(6)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Obveznosti strank

1.   Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, posrednim strankam ponudi, da lahko izbirajo vsaj med vrstama računov iz člena 4(2), in zagotovi, da so navedene posredne stranke v celoti seznanjene z različnimi stopnjami ločevanja in tveganji, povezanimi z vsako vrsto računa.

2.   Stranka iz odstavka 1 posrednim strankam, ki niso izbrale vrste računa v razumnem času, ki ga je določila, dodeli eno od vrst računa iz člena 4(2). Stranka posredno stranko nemudoma seznani s tveganji, povezanimi z dodeljeno vrsto računa. Posredna stranka lahko kadar koli izbere drugo vrsto računa, in sicer tako, da to pisno zahteva od stranke.

3.   Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, vodi ločene evidence in račune, ki ji omogočajo, da loči svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravlja za račun svojih posrednih strank.

4.   Kadar klirinški član sredstva in pozicije več posrednih strank vodi na računu iz člena 4(2)(b), stranka klirinškemu članu dnevno zagotovi vse potrebne informacije, ki mu omogočajo, da identificira pozicije, ki se upravljajo za račun vsake posredne stranke.

5.   Stranka, ki opravlja posredne klirinške storitve, od klirinškega člana v skladu z izbiro njegovih posrednih strank zahteva, da pri CNS odpre in vodi račune iz člena 4(4).

6.   Stranka svojim posrednim strankam zagotovi zadostne informacije, da lahko te posredne stranke identificirajo CNS in klirinškega člana, ki se uporablja za kliring njihovih pozicij.

7.   Kadar klirinški član sredstva in pozicije ene ali več posrednih strank upravlja na računu iz člena 4(2)(b), stranka v posredno ureditev kliringa s svojimi posrednimi strankami vključi vse potrebne pogoje za zagotovitev, da lahko klirinški član v primeru neplačila navedene stranke posrednim strankam nemudoma vrne iztržke iz unovčenja pozicij in sredstev, ki se upravljajo za račun navedenih posrednih strank v skladu s členom 4(7).

8.   Stranka klirinškemu članu zagotovi zadostne informacije, da lahko odkriva, spremlja in obvladuje vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz opravljanja posrednih klirinških storitev in ki bi lahko vplivala na odpornost klirinškega člana.

9.   Stranka ima vzpostavljene ureditve za zagotavljanje, da se v primeru neplačila vse informacije, ki jih ima v zvezi s posrednimi strankami, takoj dajo na voljo klirinškemu članu, vključno z identiteto posrednih strank iz člena 5(4).“;

(7)

vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Zahteve za opravljanje posrednih klirinških storitev s strani posrednih strank

1.   Posredna stranka lahko posredne klirinške storitve za druge posredne stranke opravlja samo, če stranke v ureditvi posrednega kliringa izpolnjujejo eno od zahtev iz odstavka 2 in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Vsi vidiki posredne ureditve kliringa iz točke (b) so jasno evidentirani.

2.   Za namene odstavka 1 stranke v posredni ureditvi kliringa izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

3.   Za posredne ureditve kliringa, sklenjene med strankami v situaciji iz odstavka 2(a):

4.   Za posredne ureditve kliringa, sklenjene med strankami v situaciji iz odstavka 2(b):

(8)

vstavi se naslednji člen 5b:

„Člen 5b

Zahteve za opravljanje posrednih klirinških storitev s strani drugih posrednih strank

1.   Druga posredna stranka lahko posredne klirinške storitve za tretje posredne stranke opravlja samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Vsi vidiki posredne ureditve kliringa iz točke (d) prvega pododstavka so jasno evidentirani.

2.   Kadar druge posredne stranke opravljajo posredne klirinške storitve v skladu z odstavkom 1:

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/20

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Poljske za registracijo imena „Kiełbasa piaszczańska“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Kiełbasa piaszczańska“ registrirati –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/21

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature (KN), priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev določenega blaga.

(2)

Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 211/2012 (3) se proizvod, ki sestoji iz mešanice etilnega alkohola (70 mas. %) in bencina (pogonskega goriva za vozila), skladnega z EN 228 (30 mas. %), uvrsti pod oznako KN 2207 20 00.

(3)

Komisija je z Izvedbeno Uredbo (EU) št. 626/2014 (4) vstavila dodatno opombo 12 v poglavju 22 drugega dela kombinirane nomenklature. Razloge za uvrstitev proizvoda iz Izvedbene uredbe (EU) št. 211/2012 pod oznako KN 2207 20 00 bi bilo treba uskladiti s pravili iz dodatne opombe, da se preprečijo morebitne razlike v tarifni uvrstitvi določenih mešanic etilnega alkohola z drugimi snovmi in zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature v Uniji. Opis blaga iz Priloge k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 211/2012 bi moral tudi jasno določati, da se proizvod uporablja kot surovina v proizvodnji goriv za motorna vozila.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 211/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/24

(1)

Cilj Uredbe (ES) št. 852/2004 je zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov pri varnosti hrane. V njej je „higiena živil“ opredeljena kot vrsto ukrepov in pogojev, potrebnih za nadzor tveganj in za zagotovitev ustreznosti živil za prehrano ljudi, ob upoštevanju njihove predvidene uporabe. Tveganja pri varnosti hrane se pojavijo, kadar so živila izpostavljena nevarnim snovem, kar ima za posledico onesnaženje navedenega živila. Tveganja za živila so lahko biološka, kemična ali fizična.

(2)

Akrilamid je onesnaževalec, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 315/93 (2), in kot tak pomeni kemično tveganje v živilski verigi.

(3)

Akrilamid je zelo vodotopna organska spojina z majhno molekulsko maso, ki nastaja iz naravno prisotnih sestavin asparagina in sladkorjev v nekaterih živilih, kadar se pripravljajo pri temperaturah, ki so običajno višja od 120 °C, in pri majhni vlagi. Večinoma nastaja v pečenih ali ocvrtih živilih z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, katerih surovine vsebujejo prekurzorje za nastanek akrilamida, kot so žita, krompir in kavna zrna.

(4)

Ker je videti, da so ravni akrilamida v nekaterih živilih znatno višje od ravni v primerljivih proizvodih iste kategorije proizvodov, so v Priporočilu Komisije 2013/647/EU (3) pristojni organi držav članic pozvani k preučitvi metod proizvodnje in predelave, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti, če raven akrilamida, zaznana v določenem živilu, presega okvirne vrednosti iz priloge k navedenemu priporočilu.

(5)

Leta 2015 je Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija) sprejel mnenje o akrilamidu v živilih (4). Agencija na podlagi študij na živalih potrjuje predhodne ocene, da se lahko zaradi akrilamida v živilih poveča tveganje za razvoj raka pri potrošnikih vseh starostnih skupin. Ker je akrilamid prisoten v številnih vsakodnevnih živilih, se ta pomislek nanaša na vse potrošnike, pri čemer so otroci najbolj izpostavljena starostna skupina po telesni teži. Za morebitne škodljive učinke akrilamida na živčni sistem, razvoj pred rojstvom in po njem ter plodnost pri moških se ni štelo, da zbujajo zaskrbljenost pri trenutnih ravneh prehranske izpostavljenosti. Trenutne ravni prehranske izpostavljenosti akrilamidu v vseh starostnih skupinah zbujajo zaskrbljenost zaradi karcinogenih učinkov.

(6)

Po sklepih Agencije o karcinogenih učinkih akrilamida in ob pomanjkanju kakršnih koli doslednih in obveznih ukrepov, ki bi jih morali uporabljati nosilci živilske dejavnosti za znižanje ravni akrilamida, je treba z določitvijo ustreznih blažilnih ukrepov zagotoviti varnost hrane in zmanjšati prisotnost akrilamida v živilih, katerih surovine vsebujejo njegove prekurzorje. Ravni akrilamida je mogoče znižati z blažilnim pristopom, kot sta izvajanje dobre higienske prakse in uporaba postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in načelih kritičnih nadzornih točk (HACCP).

(7)

Nosilci živilske dejavnosti morajo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 852/2004 upoštevati potrebne postopke za izpolnitev nalog, določenih za doseganje ciljev navedene uredbe, ter izvajati potrebno vzorčenje in analizo za ohranjanje svoje zmogljivosti. Pri tem lahko določitev ciljev, kot so referenčne ravni, pomaga usmerjati izvajanje higienskih pravil ob hkratnem zagotavljanju znižanja stopnje izpostavljenosti nekaterim tveganjem. Z blažilnimi ukrepi bi se zmanjšala prisotnost akrilamida v živilih. Učinkovitost blažilnih ukrepov bi bilo treba preverjati z vzorčenjem in analizo, da bi se preverila skladnost z referenčnimi ravnmi.

(8)

Zato je primerno določiti blažilne ukrepe, v katerih so opredeljeni koraki živilske predelave z večjo verjetnostjo nastanka akrilamida v živilih, ter dejavnosti za znižanje ravni akrilamida v navedenih živilih.

(9)

Blažilni ukrepi iz te uredbe temeljijo na sedanjem znanstvenem in tehničnem znanju ter dokazano znižujejo raven akrilamida, ne da bi škodili kakovosti proizvoda in njegovi varnosti pred mikrobi. Navedeni blažilni ukrepi so bili določeni na podlagi obsežnega posvetovanja z organizacijami, ki zastopajo prizadete nosilce živilskih dejavnosti in potrošnike, ter strokovnjaki pristojnih organov držav članic. Kadar blažilni ukrepi vključujejo uporabo aditivov za živila in drugih snovi, je aditive za živila in druge snovi treba uporabljati v skladu z njihovim dovoljenjem za uporabo.

(10)

Referenčne ravni so kazalniki uspešnosti, ki jih je mogoče uporabiti za preverjanje učinkovitosti blažilnih ukrepov, temeljijo pa na izkušnjah in pojavnosti v obsežnih kategorijah živil. Določene bi morale biti na tako nizki ravni, kot jo je razumno mogoče doseči z uporabo vseh ustreznih blažilnih ukrepov. Referenčne ravni bi se morale določiti ob upoštevanju najnovejših podatkov o pojavnosti iz podatkovne zbirke agencije ob domnevi, da je mogoče v obsežni kategoriji živil raven akrilamida pri 10–15 % proizvodnje z najvišjimi ravnmi običajno znižati z uporabo dobrih praks. Priznava se, da so nekatere kategorije živil v nekaterih primerih resnično obsežne in da lahko za nekatera živila v takih širokih kategorijah živil obstajajo posebne proizvodne, geografske ali sezonske razmere ali značilnosti proizvodov, pri katerih referenčnih ravni ni mogoče doseči kljub uporabi vseh blažilnih ukrepov. V takih primerih bi moral biti nosilec živilske dejavnosti zmožen dokazati, da je uporabil ustrezne blažilne ukrepe.

(11)

Komisija bi morala referenčne ravni redno pregledovati, da bi lahko določila še nižje ravni, v katerih bi se kazalo nenehno zmanjševanje prisotnosti akrilamida v živilih.

(12)

Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo živila na področju uporabe te uredbe in izvajajo dejavnosti prodaje na drobno in/ali neposredno dobavljajo le lokalnim obratom za prodajo na drobno, so običajno manjši subjekti. Blažilni ukrepi so zato prilagojeni naravi njihovega delovanja. Nosilci živilske dejavnosti, ki pa so del ali franšiza večjih medsebojno povezanih dejavnosti in se centralno oskrbujejo, bi morali sprejeti dodatne blažilne ukrepe, ki so možni za večja podjetja, saj nadalje zmanjšujejo prisotnost akrilamida v živilih in jih taka podjetja lahko izvedejo.

(13)

Učinkovitost blažilnih ukrepov za znižanje vsebnosti akrilamida bi bilo treba preverjati z vzorčenjem in analizo. Primerno je določiti zahteve glede vzorčenja in analize, ki ju morajo opravljati nosilci živilske dejavnosti. Pri vzorčenju bi bilo treba opredeliti analitične zahteve in pogostost vzorčenja ter tako zagotoviti, da so pridobljeni izsledki analize reprezentativni za njihovo proizvodnjo. Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo živila na področju uporabe te uredbe in izvajajo dejavnosti prodaje na drobno in/ali neposredno dobavljajo le lokalnim obratom za prodajo na drobno, so oproščeni obveznosti vzorčenja in analize svojih proizvodov na prisotnost akrilamida, saj bi taka zahteva zanje pomenila nesorazmerno breme pri poslovanju..

(14)

Z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) se od držav članic poleg vzorčenja in analize nosilcev dejavnosti zahteva tudi redno izvajanje uradnega nadzora, da se zagotovi skladnost z zakonodajo o krmi in živilih. Vzorčenje in analiza, ki ju države članice izvajajo pri uradnem nadzoru, bi morala biti skladna s postopki vzorčenja in analitskimi merili, določenimi za uporabo Uredbe (ES) št. 882/2004.

(15)

Poleg ukrepov iz te uredbe bi bilo treba po začetku veljavnosti te uredbe preučiti tudi določitev zgornjih ravni akrilamida v nekaterih živilih v skladu z Uredbo (EGS) št. 315/93.

(16)

Izvajanje blažilnih ukrepov pri nosilcih živilske dejavnosti lahko zajema spremembe v njihovem trenutnem proizvodnem postopku, zato je pred začetkom uporabe ukrepov iz te uredbe primerno določiti prehodno obdobje.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

pomfrit, drugi narezani (ocvrti) proizvodi in na rezine narezan krompirjev čips iz svežega krompirja;

(b)

krompirjev čips, prigrizki, krekerji in drugi proizvodi iz krompirjevega testa;

(c)

kruh;

(d)

žitni kosmiči za zajtrk (razen ovsene kaše);

(e)

fini pekovski izdelki: piškoti, keksi, prepečenci, žitne ploščice, čajni kolački, korneti, oblati, ponvičniki in medenjaki ter krekerji, hrustljavi kruhki in kruhovi nadomestki. V tej kategoriji je kreker suho pecivo (pečen proizvod na osnovi žitne moke);

(f)

kava:

(g)

kavni nadomestki;

(h)

otroška hrana in živila na osnovi predelanih žit, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

1.

opredelitve pojmov „hrana“ ali „živilo“, „nosilec živilske dejavnosti“, „prodaja na drobno“, „dajanje v promet“ in „končni potrošnik“ iz členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

2.

„referenčne ravni“ pomenijo kazalnike uspešnosti za preverjanje učinkovitosti blažilnih ukrepov, ki temeljijo na izkušnjah in pojavnosti v obsežnih kategorijah živil.

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/45

(1)

Priloga k Uredbi Komisije (EU) št. 255/2010 (2) se sklicuje na določbe iz Priloge 11 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), natančneje na 13. izdajo iz julija 2001, ki vključuje spremembo št. 49. Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je 10. novembra 2016 spremenila Prilogo 11 k Čikaški konvenciji z vključitvijo spremembe št. 50A.

(2)

Priloga k Uredbi (EU) št. 255/2010 se sklicuje tudi na določbe iz dokumenta ICAO „Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – Upravljanje zračnega prometa“ (Procedures for Navigation Services – Air Traffic Management) (dokument št. 4444 PANS-ATM), natančneje na 15. izdajo iz leta 2007, ki vključuje spremembo št. 6. ICAO je 10. novembra 2016 spremenila dokument št. 4444 z vključitvijo spremembe št. 7A.

(3)

Sklicevanja v Uredbi (EU) št. 255/2010 na Prilogo 11 k Čikaški konvenciji in na dokument ICAO št. 4444 bi bilo zdaj treba posodobiti, da bi se upoštevala navedena posodobitev, s čimer bi se državam članicam omogočilo, da izpolnijo svoje mednarodne pravne obveznosti in zagotovijo skladnost z mednarodnim regulativnim okvirom ICAO.

(4)

Uredbo (EU) št. 255/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

„1.

Odstavek 3.7.5 poglavja 3 (Upravljanje pretoka zračnega prometa (Air Traffic Flow Management)) Priloge 11 k Čikaški konvenciji – Storitve zračnega prometa (Air Traffic Services) (14. izdaja, julij 2016, ki vključuje spremembo št. 50A).

2.

Poglavje 3 (Upravljanje zmogljivosti sistema ATS in pretoka zračnega prometa (ATS system capacity and air traffic flow management)) dokumenta ICAO št. 4444, Postopki za navigacijske službe zračnega pometa – Upravljanje zračnega prometa (Procedures for Air Navigation Services – Air Traffic Management) (PANS-ATM) (16. izdaja, 2016, ki vključuje spremembo št. 7A).“.

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/47

(1)

Točka 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1079/2012 (2) se sklicuje na določbe iz dokumenta Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) „Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – Upravljanje zračnega prometa“ (Procedures for Navigation Services – Air Traffic Management) (dokument št. 4444 PANS-ATM), natančneje na 15. izdajo iz leta 2007, ki vključuje spremembo št. 6. ICAO je 10. novembra 2016 spremenila dokument št. 4444 z vključitvijo spremembe št. 7A.

(2)

Sklice v Izvedbeni uredbi (EU) št. 1079/2012 na dokument št. 4444 bi bilo zdaj treba posodobiti, da bi se upoštevala navedena posodobitev, s čimer bi se državam članicam omogočilo, da izpolnijo svoje mednarodne pravne obveznosti in zagotovijo skladnost z mednarodnim regulativnim okvirom ICAO.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 1079/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/48

(1)

Svet je 22. julija 2014 sprejel Sklep 2014/486/SZVP (1) o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine).

(2)

Svet je 3. decembra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/2249 (2), s katerim je podaljšal mandat EUAM Ukraine do 30. novembra 2017 in zanjo določil referenčni finančni znesek do 30. novembra 2016.

(3)

S Sklepom Sveta (SZVP) 2016/712 (3) je bil prilagojen referenčni finančni znesek za obdobje do 30. novembra 2016, s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/2083 (4) pa je bil določen referenčni finančni znesek za obdobje od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017.

(4)

Na podlagi strateškega pregleda za leto 2017 bi bilo treba EUAM Ukraine podaljšati do 31. maja 2019.

(5)

Za obdobje od 1. decembra 2017 do 31. maja 2019 bi bilo treba določiti referenčni finančni znesek.

(6)

Sklep 2014/486/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

EUAM Ukraine se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(1)

v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Ukraine, do 30. novembra 2014 znaša 2 680 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Ukraine, za obdobje od 1. decembra 2014 do 30. novembra 2015 znaša 13 100 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Ukraine, za obdobje od 1. decembra 2015 do 30. novembra 2016 znaša 17 670 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Ukraine, za obdobje od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017 znaša 20 800 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUAM Ukraine, za obdobje od 1. decembra 2017 do 31. maja 2019 znaša 31 956 069,20 EUR.

Referenčni finančni znesek za poznejša obdobja določi Svet.“;

(2)

v členu 19 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 31. maja 2019.“

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/50

(1)

Svet je 22. maja 2013 sprejel Sklep 2013/233/SZVP (1), s katerim je ustanovil misijo Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya).

(2)

Svet je 17. julija 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1342 (2), s katerim je bil mandat misije EUBAM Libya podaljšan do 31. decembra 2018 in referenčni finančni znesek zagotovljen do 30. novembra 2017.

(3)

Sklep 2013/233/SZVP bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi referenčni finančni znesek za obdobje od 1. decembra 2017 do 31. decembra 2018.

(4)

Misija EUBAM Libya se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije, kot so določeni v členu 21 Pogodbe –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/51

(1)

Svet je 17. marca 2014 sprejel Sklep 2014/145/SZVP.

(2)

Svet meni, da bi bilo treba zaradi guvernerskih volitev, ki jih je v nezakonito priključenem mestu Sevastopol 10. septembra 2017 organizirala Ruska federacija, na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu 2014/145/SZVP, dodati eno osebo.

(3)

Prilogo k Sklepu 2014/145/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/53

(1)

Člena 7b in 7c ter Priloga IV k Direktivi 98/70/ES ter člena 17 in 18 ter Priloga V k Direktivi 2009/28/ES določajo podobna trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva ter podobne postopke za preverjanje skladnosti biogoriv in tekočih biogoriv z navedenimi merili.

(2)

Kadar se biogoriva in tekoča biogoriva upoštevajo za namene iz člena 17(1)(a), (b) in (c) Direktive 2009/28/ES, bi morale države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da dokažejo skladnost biogoriv in tekočih biogoriv s trajnostnimi merili iz člena 17(2) do (5) navedene direktive.

(3)

Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) Direktive 2009/28/ES in/ali dokazujejo, da so pošiljke biogoriva ali tekočega biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz člena 17(3), (4) in (5) in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odložen, na podlagi česar bi pošiljka ali njen del spadala v Prilogo IX. Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je potrdila Komisija, v okviru sklepa o potrditvi, država članica od dobavitelja ne bi smela zahtevati dodatnih dokazil o skladnosti s trajnostnimi merili.

(4)

Prošnja za potrditev, da prostovoljni sistem „RTRS EU RED“ dokazuje, da so pošiljke biogoriva skladne s trajnostnimi merili iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES, je bila Komisiji prvič predložena 14. junija 2017. Sistem, ki ima sedež na naslovu Ciudad de la Paz 353, PISO3 OF 307. C1426AGE Buenos Aires, Argentina, zajema biogoriva, proizvedena iz soje. Dokumenti potrjenega sistema bi morali biti na voljo na platformi za preglednost, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2009/28/ES.

(5)

Komisija je v oceni prostovoljnega sistema „RTRS EU RED“ ugotovila, da ta ustrezno upošteva trajnostna merila iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES ter uporablja metodo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 7c(1) Direktive 98/70/ES in člena 18(1) Direktive 2009/28/ES.

(6)

Ocena prostovoljnega sistema „RTRS EU RED“ je pokazala, da dosega ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter izpolnjuje metodološke zahteve iz Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in Priloge V k Direktivi 2009/28/ES.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv –

(a)

če se jasno dokaže, da sistem ne izvaja elementov, ki veljajo za odločilne za ta sklep, ali če je prišlo do resne strukturne kršitve glede navedenih elementov;

(b)

če sistem Komisiji ne predloži letnih poročil na podlagi člena 7c(6) Direktive 98/70/ES in člena 18(6) Direktive 2009/28/ES;

(c)

če sistem ne uporablja standardov neodvisne revizije, določenih v izvedbenih aktih iz tretjega pododstavka člena 7c(5) Direktive 98/70/ES in tretjega pododstavka člena 18(5) Direktive 2009/28/ES, ali izboljšav drugih elementov sistema, ki veljajo za odločilne za nadaljnjo veljavnost potrditve.

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/55

(1)

Direktiva 2002/60/ES določa minimalne ukrepe Unije za nadzor nad afriško prašičjo kugo, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v primeru potrditve primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

(2)

Leta 2017 je Češka republika uradno obvestila Komisijo o primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in sprejela ukrepe za nadzor bolezni v skladu z Direktivo 2002/60/ES.

(3)

Glede na epidemiološke razmere in v skladu z Direktivo 2002/60/ES je Češka republika Komisiji predložila načrt za izkoreninjenje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: načrt za izkoreninjenje).

(4)

Za določitev ustreznih nadzornih ukrepov za zdravje živali in preprečitev nadaljnjega širjenja navedene bolezni je bil v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije 2014/709/EU (2) vzpostavljen seznam Unije območij visokega tveganja. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nedavno spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1850 (3), tako da med drugim upošteva nedavne primere afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Češki republiki, dela I in II navedene priloge pa zdaj vključujeta okužena območja v Češki republiki.

(5)

Komisija je pregledala načrt za izkoreninjenje in ugotovila, da izpolnjuje zahteve iz člena 16 Direktive 2002/60/ES. Zato bi bilo treba načrt za izkoreninjenje ustrezno odobriti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

21.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/57

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah. V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Navedeni seznam vključuje nekatera območja v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem.

(2)

Septembra in oktobra 2017 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v občini Kuldīga v Latviji, okraju Jurbarko v Litvi in v občinah Bargłów Kościelny, Płaska, Sejny in Stary Brus na Poljskem na območjih, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi moralo biti odraženo v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Septembra in oktobra 2017 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v občini Lääne-Nigula v Estoniji, v občini Nereta v Latviji, v okraju Anykščių in občini Kavarsko v Litvi ter v občini Lipsk na Poljskem. Ti izbruhi so se pojavili na območjih, ki so trenutno navedena v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti izbruhi pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi moralo biti odraženo v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(4)

Od oktobra 2016 ni bilo sporočenih izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na določenih območjih Latvije, ki so trenutno navedena v delu III navedene priloge. Poleg tega je bil zadovoljivo uveden nadzor ukrepov za biološko zaščito na gospodarstvih na navedenih območjih na podlagi nacionalnih programov za biološko zaščito, ki so namenjeni preprečevanju širjenja navedenega virusa. Ta dejstva kažejo na izboljšanje epidemioloških razmer v Latviji.

(5)

Od julija 2017 ni bilo sporočenih izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na določenih območjih Litve, ki so trenutno navedena v delu III navedene priloge in na katerih ni nobenih nekomercialnih gospodarstev s prašiči. Poleg tega je bil zadovoljivo uveden nadzor ukrepov za biološko zaščito na gospodarstvih na navedenih območjih. Ta dejstva kažejo na izboljšanje epidemioloških razmer v Litvi.

(6)

Pri oceni tveganja za zdravje živali, ki ga pomeni novo stanje bolezni v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem, bi bilo treba upoštevati razvoj trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v okuženih populacijah domačih in divjih prašičev v Uniji. Da bi osredotočili nadzorne ukrepe za zdravje živali iz Izvedbenega sklepa 2014/709/EU in preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge ob hkratnem preprečevanju morebitnih nepotrebnih motenj za trgovino v Uniji in tudi v izogib neupravičenim omejitvam trgovine v tretjih državah, bi bilo treba seznam Unije z območji, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali, iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu spremeniti, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem.

(7)

Zato bi bilo treba območja, prizadeta z nedavnimi primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Litvi, Latviji in na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge.

(8)

Poleg tega bi bilo treba območja, prizadeta z nedavnimi izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem, ki so trenutno navedena v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu III navedene priloge.

(9)

Poleg tega bi bilo treba posebna območja Latvije, ki so trenutno navedena v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, kjer ni bilo nedavno sporočenih izbruhov afriške prašičje kuge, zdaj navesti v delu II navedene priloge.

(10)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –