ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 231

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
7. september 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1526 z dne 6. septembra 2017 o neodobritvi aktivne snovi beta-cipermetrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1527 z dne 6. septembra 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi ciflufenamid, fluopikolid, heptamaloksiloglukan in malation ( 1 )

3

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1528 z dne 31. avgusta 2017 o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 5893)

6

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

7.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 231/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1526

z dne 6. septembra 2017

o neodobritvi aktivne snovi beta-cipermetrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/266/EU (3) je bilo potrjeno, da beta-cipermetrin izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 13. novembra 2009 prejelo zahtevek družbe Cerexagri SAS za vključitev aktivne snovi beta-cipermetrin v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Izvedbenim sklepom 2011/266/EU je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov je bila v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS izvedena ocena vplivov na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Imenovana država članica poročevalka je 4. aprila 2013 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 27. maja 2014 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo beta-cipermetrin (4). Agencija je ugotovila, da za ocenjene uporabe beta-cipermetrina obstaja visoko tveganje za vodne organizme, čebele in neciljne členonožce. Poleg tega ocena tveganja za talne in vodne organizme ter ocena izpostavljenosti za podzemno vodo nista mogli biti končani, ker niso bile zagotovljene zadostne informacije v zvezi s končnim stanjem in obnašanjem ciklopropilne skupine obroča beta-cipermetrina. Poleg tega niso bile zagotovljene informacije o metabolizmu pri živini, ki so potrebne za potrditev opredelitve ostankov za živalske proizvode, ter informacije o toksičnem profilu metabolita PBA in njegovi relevantnosti za oceno tveganja za potrošnike.

(5)

Zato na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče zaključiti, da beta-cipermetrin izpolnjuje pogoje za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije. Poleg tega je Komisija v skladu s členom 9 Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (5) vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(7)

Kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov iz uvodne izjave 4 ni bilo mogoče umakniti. Posledično ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo beta-cipermetrin, na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(8)

Beta-cipermetrin se zato ne bi smel odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

Ta uredba ne preprečuje vlagatelju, da predloži ponovni zahtevek za beta-cipermetrin v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Neodobritev aktivne snovi

Aktivna snov beta-cipermetrin se ne odobri.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. septembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije 2011/266/EU z dne 2. maja 2011 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi možne vključitve beta-cipermetrina, evgenola, geraniola in timola v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (UL L 114, 4.5.2011, str. 3).

(4)  Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance beta-cypermethrin (Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo beta-cipermetrin). EFSA Journal 2014;12(6):3717, 90 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3717.

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 188/2011 z dne 25. februarja 2011 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede postopka za oceno aktivnih snovi, ki niso bile v prometu dve leti po dnevu notifikacije navedene direktive (UL L 53, 26.2.2011, str. 51).


7.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 231/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1527

z dne 6. septembra 2017

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi ciflufenamid, fluopikolid, heptamaloksiloglukan in malation

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Zahtevki za obnovitev odobritve aktivnih snovi, vključenih v to uredbo, so bili vloženi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (3). Vendar lahko odobritev navedenih snovi poteče zaradi razlogov, ki so zunaj nadzora vlagatelja, preden je sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

Ob upoštevanju časa in virov, ki so potrebni za dokončanje ocene vlog za obnovitev odobritev za tako veliko število aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla med letoma 2019 in 2021, je bil z Izvedbenim sklepom Komisije C(2016) 6104 (4) oblikovan delovni program, ki združuje podobne aktivne snovi in določa prednostne naloge na podlagi skrbi za varovanje zdravja ljudi in živali ali okolja, kot je določeno v členu 18 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(4)

Snovem, za katere se meni, da so snovi z majhnim tveganjem, bi bilo treba dati prednost v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2016) 6104. Odobritev navedenih snovi bi bilo zato treba podaljšati za čim krajše obdobje. Ob upoštevanju razdelitve odgovornosti in nalog med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter razpoložljivih virov, potrebnih za ocenjevanje in odločanje, bi moralo navedeno obdobje trajati eno leto za aktivno snov heptamaloksiloglukan.

(5)

Za aktivne snovi, ki ne spadajo v prednostne kategorije v Izvedbenem sklepu C(2016) 6104, bi bilo treba obdobje odobritve podaljšati za dve ali tri leta, ob upoštevanju sedanjega datuma poteka veljavnosti, dejstva, da je treba v skladu s členom 6(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 dopolnilno dokumentacijo za aktivno snov predložiti najpozneje 30 mesecev pred iztekom odobritve, nujnosti zagotovitve uravnotežene razdelitve odgovornosti in nalog med državami članicami poročevalkami in soporočevalkami ter razpoložljivih virov, potrebnih za ocenjevanje in odločanje. Zato je primerno podaljšati obdobje odobritve za aktivno snov malation za dve leti, za ciflufenamid in fluopikolid pa za tri leta.

(6)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 za primere, ko dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena najpozneje 30 mesecev pred ustreznim datumom poteka veljavnosti iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem.

(7)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, bo Komisija določila isti datum poteka veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. septembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 153, 11.6.2011, str. 1.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. septembra 2016 o oblikovanju delovnega programa za oceno vlog za obnovitev odobritev aktivnih snovi, ki jim bo odobritev potekla v letih 2019, 2020 in 2021, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 357, 29.9.2016, str. 9).


PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vrstice 296 se za ciflufenamid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. marec 2023“;

(2)

v šestem stolpcu vrstice 297 se za fluopikolid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. maj 2023“;

(3)

v šestem stolpcu vrstice 298 se za heptamaloksiloglukan datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. maj 2021“;

(4)

v šestem stolpcu vrstice 300 se za malation datum veljavnosti registracije nadomesti z „30. april 2022“.


SKLEPI

7.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 231/6


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1528

z dne 31. avgusta 2017

o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 5893)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) ter zlasti člena 8(4), člena 9(1), člena 20(3), točke (c) člena 22 in člena 36(4) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2) ter zlasti člena 8(4), člena 9(1), člena 20(4), točke (c) člena 22, člena 36 in člena 51(4) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II) se uporablja od 9. aprila 2013. Vsebuje dovolj informacij za identifikacijo oseb ali stvari in sprejetje potrebnih ukrepov. Poleg tega si za učinkovito delovanje SIS II države članice izmenjujejo dopolnilne podatke glede razpisov ukrepov. To izmenjavo dopolnilnih podatkov izvajajo uradi SIRENE.

(2)

Za lažje delo uradov SIRENE in uporabnikov SIS II, ki so pri svojem vsakodnevnem delu vključeni v dejavnosti SIRENE, je bil leta 2008 sprejet Priročnik SIRENE na podlagi pravnega akta v okviru nekdanjega prvega stebra, in sicer Odločbe Komisije 2008/333/ES (3), ter na podlagi pravnega akta v okviru nekdanjega tretjega stebra, in sicer Sklepa Komisije 2008/334/PNZ (4). Navedeno odločbo in sklep je nadomestil Izvedbeni sklep Komisije 2013/115/EU (5), da bi se bolje upoštevale operativne potrebe uporabnikov in zaposlenih, vključenih v dejavnosti SIRENE, izboljšala doslednost delovnih postopkov in zagotovila skladnost tehničnih pravil z najsodobnejšo tehnologijo. Priloga k navedenemu sklepu, ki vsebuje Priročnik SIRENE, je bila nadomeščena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/219 (6) in pozneje z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/1209 (7).

(3)

Da se omogoči uvedba storitve avtomatizirane identifikacije prstnih odtisov v SIS, je treba za urade SIRENE uvesti operativne postopke za obravnavo združljivosti več razpisov ukrepov, ki vsebujejo prstne odtise, opredelitev morebitnega ujemanja, izmenjavo informacij in postopke poročanja po ugotovljenem ujemanju.

(4)

Za boljše zbiranje, preverjanje in povezovanje informacij za odkrivanje oseb, ki so vpletene v terorizem in teroristične dejavnosti, ter njihovih potovanj je treba vključiti določbe, da morajo države članice pri ustvarjanju razpisa ukrepa zaradi prikrite ali namenske kontrole, kadar razlog za razpis ukrepa temelji na taki dejavnosti, to tudi navesti.

(5)

Ker Uredba (ES) št. 1987/2006 temelji na schengenskem pravnem redu, je Danska v skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, v dopisu z dne 15. junija 2007 uradno sporočila, da je te določbe pravnega reda prenesla v svojo nacionalno zakonodajo. Danska sodeluje pri Sklepu 2007/533/PNZ. Zato je zavezana k izvajanju tega sklepa.

(6)

Združeno kraljestvo sodeluje pri izvajanju tega sklepa, kolikor se ne nanaša na izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi s členoma 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1987/2006, in sicer na podlagi člena 5 Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter člena 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES (8).

(7)

Irska sodeluje pri izvajanju tega sklepa, kolikor se ne nanaša na izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi s členoma 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1987/2006, in sicer na podlagi člena 5 Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter člena 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (9).

(8)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (11).

(9)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (13).

(10)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU (15) in členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (16).

(11)

Ta sklep za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005, in ga je treba brati v povezavi s Sklepom Sveta 2010/365/EU (17).

(12)

Ta sklep za Ciper in Hrvaško prestavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(13)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 51 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 67 Sklepa 2007/533/PNZ –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 31. avgusta 2017

Za Komisijo

Dimitris AVRAMOPOULOS

Član Komisije


(1)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(2)  UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(3)  Odločba Komisije 2008/333/ES z dne 4. marca 2008 o sprejetju Priročnika SIRENE in drugih izvedbenih ukrepov za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 123, 8.5.2008, str. 1).

(4)  Sklep Komisije 2008/334/PNZ z dne 4. marca 2008 o sprejetju Priročnika SIRENE in drugih izvedbenih ukrepov za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 123, 8.5.2008, str. 39).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/115/EU z dne 26. februarja 2013 o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 71, 14.3.2013, str. 1).

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/219 z dne 29. januarja 2015 o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 44, 18.2.2015, str. 75).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1209 z dne 12. julija 2016 o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 203, 28.7.2016, str. 35).

(8)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(9)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(10)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(11)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(12)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(13)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(14)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(15)  Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(16)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(17)  Sklep Sveta 2010/365/EU z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 166, 1.7.2010, str. 17).


PRILOGA

PRILOGA

Priročnik SIRENE in drugi Izvedbeni ukrepi za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

KAZALO

UVOD 13

1.

URADI SIRENE IN DOPOLNILNI PODATKI 15

1.1

Urad SIRENE 15

1.2

Priročnik SIRENE 15

1.3

Dodatki k temu priročniku SIRENE 15

1.4

Katalog priporočil za pravilno uporabo schengenskega pravnega reda in najboljše prakse (schengenski informacijski sistem) 16

1.5

Vloga uradov SIRENE pri policijskem sodelovanju v Evropski uniji 16

1.5.1

Prenos podatkov iz SIS II in dopolnilnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam 16

1.6

Odnosi med uradi SIRENE in Europolom 16

1.7

Odnosi med uradi SIRENE in Eurojustom 16

1.8

Odnosi med uradi SIRENE in Interpolom 16

1.8.1

Prednost razpisov ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola 17

1.8.2

Izbira komunikacijskega kanala 17

1.8.3

Uporaba in razpošiljanje razpisov ukrepov Interpola v schengenskih državah 17

1.8.4

Zadetek in izbris razpisa ukrepa 17

1.8.5

Izboljšanje sodelovanja med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola 17

1.9

Standardi 17

1.9.1

Razpoložljivost 17

1.9.2

Kontinuiteta 17

1.9.3

Zaupnost 17

1.9.4

Dostopnost 17

1.10

Obveščanje 18

1.10.1

Jezik sporazumevanja 18

1.10.2

Izmenjava podatkov med uradi SIRENE 18

1.10.3

Omrežje, sporočila in elektronski poštni predali 18

1.10.4

Obveščanje v izjemnih okoliščinah 18

1.11

Imenik SIRENE 19

1.12

Sistem delovnega postopka SIRENE 19

1.13

Roki za odgovor 19

1.13.1

Navedba nujnosti v obrazcih SIRENE, vključno z nujnim poročanjem o zadetku 19

1.14

Pravila prečrkovanja in transkripcije 19

1.15

Kakovost podatkov 19

1.16

Arhiviranje 20

1.17

Osebje 20

1.17.1

Vodje uradov SIRENE 20

1.17.2

Oseba za stike v uradu SIRENE (SIRCoP) 20

1.17.3

Znanje 21

1.17.4

Usposabljanje 21

1.17.5

Izmenjava osebja 21

2.

SPLOŠNI POSTOPKI 22

2.1

Opredelitev pojmov 22

2.2

Večkratni razpisi ukrepov (člen 34(6) Uredbe o SIS II in člen 49(6) Sklepa o SIS II) 22

2.2.1

Združljivost razpisov ukrepov 22

2.2.2

Prednostni vrstni red razpisov ukrepov 24

2.2.3

Preverjanje nezdružljivosti in vnašanje večkratnih razpisov ukrepov 24

2.2.4

Poseben položaj Združenega kraljestva in Irske 26

2.3

Izmenjava podatkov po zadetku 27

2.4

Primeri, ko postopkov v primeru zadetka ni mogoče izvesti (člen 48 Sklepa o SIS II in člen 33 Uredbe o SIS II) 27

2.5

Postopek poročanja o ujemanju prstnih odtisov pri prvem vnosu prstnih odtisov ali pri iskanju s pomočjo prstnih odtisov 28

2.6

Obdelava podatkov za namen, drugačen od tistega, zaradi katerega so bili vneseni v SIS II (člen 46(5) Sklepa o SIS II) 28

2.7

Dodajanje označitve 29

2.7.1

Uvod 29

2.7.2

Posvetovanje z državami članicami zaradi dodajanja označitve 29

2.7.3

Zahteva za izbris označitve 29

2.8

Podatki, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (člen 34 Uredbe o SIS II in člen 49 Sklepa o SIS II) 30

2.9

Pravica do dostopa in popravka podatkov (člen 41 Uredbe o SIS II in člen 58 Sklepa o SIS II) 30

2.9.1

Zahteve za dostop do podatkov ali popravek podatkov 30

2.9.2

Izmenjava podatkov o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki so jih izdale druge države članice 30

2.9.3

Izmenjava podatkov o zahtevah za popravek ali izbris podatkov, ki so jih vnesle druge države članice 31

2.10

Izbris, kadar pogoji za ohranitev razpisa ukrepa niso več izpolnjeni 31

2.11

Vnašanje osebnih lastnih imen 31

2.12

Različne kategorije identitete 31

2.12.1

Zloraba identitete (člen 36 Uredbe o SIS II in člen 51 Sklepa o SIS II) 32

2.12.2

Vnašanje drugega imena 32

2.12.3

Dodatni podatki za ugotavljanje identitete osebe 33

2.13

Izmenjava podatkov v primeru medsebojno povezanih razpisov ukrepov 33

2.13.1

Operativna pravila 33

2.14

Oblika in kakovost biometričnih podatkov v SIS II 33

2.14.1

Nadaljnja uporaba izmenjanih podatkov, vključno z arhiviranjem 34

2.14.2

Izmenjava prstnih odtisov in fotografij 34

2.14.3

Tehnične zahteve 34

2.14.4

Oblika in kakovost biometričnih podatkov 34

2.15

Posebne vrste iskanja 34

2.15.1

Geografsko usmerjeno iskanje 34

2.15.2

Iskanje v sodelovanju s posebnimi policijskimi enotami, ki izvajajo usmerjena iskanja 35

3.

RAZPISI UKREPOV ZA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE (ČLEN 26 SKLEPA SIS II) 35

3.1

Vnašanje razpisa ukrepa 35

3.2

Večkratni razpisi ukrepov 36

3.3

Zloraba identitete 36

3.4

Vnašanje drugega imena 36

3.5

Dopolnilni podatki, ki se pošljejo državam članicam 36

3.5.1

Dopolnilni podatki, ki se pošljejo v zvezi s predhodnim prijetjem 36

3.6

Dodajanje označitve 37

3.6.1

Sistematična zahteva za dodajanje označitve razpisom ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ (1) ne uporablja 37

3.7

Ukrepi uradov SIRENE po prejemu razpisa ukrepa za prijetje 37

3.8

Izmenjava podatkov po zadetku 37

3.9

Izmenjava dopolnilnih podatkov o predaji ali izročitvi 38

3.10

Izmenjava dopolnilnih podatkov o tranzitu čez drugo državo članico 38

3.11

Izbris razpisov ukrepov po predaji ali izročitvi 38

4.

RAZPISI UKREPA ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA ALI PREPOVEDI PREBIVANJA (ČLEN 24 UREDBE O SIS II) 38

4.1

Vnašanje razpisa ukrepa 39

4.2

Večkratni razpisi ukrepov 39

4.3

Zloraba identitete 39

4.4

Vnašanje drugega imena 39

4.5

Izmenjava podatkov pri izdaji dovoljenj za prebivanje ali vizumov 39

4.5.1

Posebna postopka, kot sta določena v členu 25 Schengenske konvencije 40

4.5.2

Posebna postopka, kot sta določena v členu 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah 40

4.6

Skupna pravila v zvezi s postopki iz oddelka 4.5 41

4.7

Izmenjava podatkov v primeru zadetka in pri zavrnitvi vstopa ali izgonu s schengenskega ozemlja 41

4.8

Izmenjava podatkov o državljanu tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, v primeru zadetka 42

4.9

Izmenjava podatkov, kadar država članica, ne da bi našla zadetek, ugotovi obstoj razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja 43

4.10

Izbris razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja 43

5.

RAZPISI UKREPOV ZA POGREŠANE OSEBE (ČLEN 32 SKLEPA O SIS II) 43

5.1

Večkratni razpisi ukrepov 43

5.2

Zloraba identitete 43

5.3

Vnašanje drugega imena 43

5.4

Dodajanje označitve 44

5.5

Zagotavljanje opisnih podrobnosti glede pogrešanih mladoletnikov in drugih oseb, za katere se oceni, da so ogrožene 44

5.6

Izmenjava podatkov po zadetku 45

5.7

Izbris razpisov ukrepov za pogrešane osebe 45

5.7.1

Mladoletniki 45

5.7.2

Odrasli, za katere se ne zahtevajo zaščitni ukrepi 45

5.7.3

Odrasli, za katere se zahtevajo zaščitni ukrepi 45

6.

RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE, ISKANE ZARADI SODNEGA POSTOPKA (ČLEN 34 SKLEPA O SIS II) 46

6.1

Večkratni razpisi ukrepov 46

6.2

Zloraba identitete 46

6.3

Vnašanje drugega imena 46

6.4

Izmenjava podatkov po zadetku 46

6.5

Izbris razpisov ukrepov za osebe, iskane zaradi sodnega postopka 46

7.

RAZPISI UKREPOV ZARADI PRIKRITE ALI NAMENSKE KONTROLE (ČLEN 36 SKLEPA O SIS II) 46

7.1

Večkratni razpisi ukrepov 46

7.2

Zloraba identitete 47

7.3

Vnašanje drugega imena 47

7.4

Obveščanje drugih držav članic pri izdajanju razpisov ukrepov 47

7.5

Izpolnjevanje polja ‚vrsta kaznivega dejanja‘ pri izdajanju razpisov ukrepov 47

7.6

Dodajanje označitve 47

7.7

Izmenjava podatkov po zadetku 47

7.8

Izbris razpisov ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole 48

7.9

Sistemi za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic 48

8.

RAZPISI UKREPOV ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV (ČLEN 38 SKLEPA O SIS II) 48

8.1

Večkratni razpisi ukrepov 48

8.2

Razpisi ukrepov za vozilo 48

8.2.1

Preverjanje večkratnih razpisov ukrepov za vozilo 48

8.2.2

Dvojniki VIN 49

8.3

Izmenjava podatkov po zadetku 49

8.4

Izbris razpisov ukrepov zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih 50

9.

SISTEMI ZA AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC 50

10.

STATISTIČNI PODATKI 51

UVOD

Schengensko območje

Vlade Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske so 14. junija 1985 v Schengnu, majhnem mestu v Luksemburgu, podpisale sporazum, s katerim so želele omogočiti ‚[…] vsem državljanom držav članic, da svobodno prehajajo notranje meje […]‘, ter ‚prost pretok blaga in storitev‘.

Teh pet držav ustanoviteljic je 19. junija 1990 podpisalo Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (2), pozneje pa so se jim pridružile Italijanska republika 27. novembra 1990, Kraljevina Španija in Portugalska republika 25. junija 1991, Helenska republika 6. novembra 1992, Republika Avstrija 28. aprila 1995 ter Kraljevina Danska, Kraljevina Švedska in Republika Finska 19. decembra 1996.

Schengenski pravni red se je tako od 26. marca 1995 v celoti uporabljal v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Španiji in na Portugalskem (3). V Avstriji in Italiji se je v celoti uporabljal od 31. marca 1998 (4), v Grčiji od 26. marca 2000 (5), na Norveškem, v Islandiji, na Švedskem, Danskem in Finskem pa od 25. marca 2001 (6).

Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta le pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda v skladu s Sklepom 2000/365/ES oziroma Sklepom 2002/192/ES.

V primeru Združenega kraljestva se določbe, pri izvajanju katerih želi sodelovati Združeno kraljestvo (z izjemo SIS), uporabljajo od 1. januarja 2005 (7).

Schengenski pravni red je bil vključen v pravni okvir Evropske unije s protokoli, priloženimi Amsterdamski pogodbi (8) leta 1999. Sklep Sveta, s katerim je določena pravna podlaga za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji, je bil sprejet 12. maja 1999.

Schengenski pravni red, kakor je vključen v okvir Evropske unije s Protokolom, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: schengenski protokol), ter akti, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, so od 1. maja 2004 zavezujoči za Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko. Te države članice so 21. decembra 2007 postale polnopravne članice schengenskega območja.

Ciper je podpisnik Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, a je upravičen do odstopanja v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003.

Republika Bolgarija in Romunija sta k Evropski uniji pristopili 1. januarja 2007, zato ju od tega datuma zavezujejo schengenski pravni red ter akti, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, z odstopanjem iz Akta o pristopu iz leta 2005.

Hrvaška je k Evropski uniji pristopila 1. julija 2013. Schengenski pravni red uporablja z odstopanjem iz Akta o pristopu iz leta 2011.

Nekatere določbe schengenskega pravnega reda se uporabljajo po pristopu novih držav članic k EU. Druge določbe se v teh državah članicah uporabljajo le na podlagi ustreznega sklepa Sveta. Svet sprejme odločitev o odpravi mejnih kontrol, ko v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki ocenjevanja in po posvetovanju z Evropskim parlamentom preveri, da so bili v zadevni državi članici izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Schengenskemu območju so se priključile nekatere druge evropske države. Kraljevina Norveška in Republika Islandija sta 18. maja 1999 (9) sklenili Pridružitveni sporazum z državami članicami, da bi pristopili k Schengenski konvenciji.

Švicarska konfederacija je leta 2004 podpisala Sporazum z Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo o pridružitvi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), zaradi česar je 12. decembra 2008 postala članica schengenskega območja.

Na podlagi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), podpisanega leta 2008, je Kneževina Lihtenštajn 19. decembra 2011 postala članica schengenskega območja.

Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SIS II, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 (Uredba o SIS II) in Sklepom 2007/533/PNZ (Sklep o SIS II) (skupaj imenovana pravna akta o SIS II) ter Uredbo (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (12), je skupni informacijski sistem, ki pristojnim organom držav članic omogoča, da sodelujejo z izmenjavo informacij, ter je bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije. Ti akti so začeli veljati 9. aprila 2013 in so razveljavili naslov IV Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma. SIS II nadomešča prvo generacijo schengenskega informacijskega sistema, ki je začel delovati leta 1995 ter katerega delovanje je bilo podaljšano v letih 2005 in 2007.

Namen SIS II, kot je določen v členu 1 pravnih aktov o SIS II, je ‚[…] zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe ES [zdaj naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije] v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema‘.

Schengenski informacijski sistem II, skladno s pravnima aktoma o SIS II, s postopkom avtomatskega posvetovanja zagotavlja dostop do razpisov ukrepov za osebe in predmete naslednjim organom:

(a)

organom, pristojnim za nadzor meje v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(b)

organom, pristojnim za izvajanje in usklajevanje drugih policijskih in carinskih kontrol znotraj države;

(c)

nacionalnim pravosodnim organom in njihovim usklajevalnim organom;

(d)

organom, pristojnim za izdajanje vizumov, centralnim organom, pristojnim za obravnavanje prošenj za vizume, organom, pristojnim za izdajanje dovoljenj za prebivanje, in organom, pristojnim za izvajanje predpisov o državljanih tretjih držav v okviru uporabe pravnega reda Unije v zvezi s pretokom oseb;

(e)

organom, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil (v skladu z Uredbo (ES) št. 1986/2006).

V skladu s Sklepom o SIS II imata tudi Europol in Eurojust dostop do določenih kategorij razpisov ukrepov.

SIS II je sestavljen iz naslednjih delov:

1.

centralnega sistema (‚centralni SIS II‘), sestavljenega iz:

(a)

tehničnega podpornega dela (‚CS-SIS‘), ki vsebuje podatkovno zbirko (‚podatkovna zbirka SIS II‘);

(b)

enotnega nacionalnega vmesnika (‚NI-SIS‘);

2.

nacionalnega sistema (‚N.SIS II‘) v vsaki državi članici, sestavljenega iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko (nacionalna kopija), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS II;

3.

komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS, ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE, kakor je določeno v nadaljevanju.

1.   URADI SIRENE IN DOPOLNILNI PODATKI

1.1   Urad SIRENE

SIS II vsebuje samo nepogrešljive podatke (npr. podatke o razpisu ukrepa), ki omogočajo identifikacijo osebe ali predmeta, in potrebne ukrepe, ki naj bi se izvedli. Poleg tega države članice v skladu s pravnima aktoma o SIS II izmenjajo dopolnilne podatke v zvezi z razpisom ukrepa, ki so potrebni za izvajanje nekaterih določb, predvidenih s pravnima aktoma o SIS II, in za pravilno delovanje SIS II bodisi na dvostranski bodisi na večstranski podlagi.

Ta struktura, vzpostavljena zaradi izmenjave dopolnilnih podatkov, je bila poimenovana ‚SIRENE‘, kar je akronim opredelitve tega pojma v angleščini: ‚Supplementary Information Request at the National Entries‘ – SIRENE (Zahteva za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic).

Vsaka država članica vzpostavi nacionalni ‚urad SIRENE‘ v skladu s členom 7(2), ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II. Kot enotna kontaktna točka za države članice deluje neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu, in se uporablja za izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi z vnosom razpisov ukrepov, omogoča pa tudi izvedbo ustreznih ukrepov, če se pojavi zadetek pri iskanju oseb ali predmetov, katerih podatki so bili vneseni v SIS II. Glavne naloge urada SIRENE obsegajo (14) zagotavljanje, da je izmenjava vseh dopolnilnih podatkov v skladu z zahtevami tega priročnika SIRENE, kot je določeno v členu 8, ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II, za naslednje namene:

(a)

da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa (npr. pri vnosu razpisov ukrepov za prijetje);

(b)

da se v primeru zadetka omogoči izvedba ustreznega ukrepa (npr. najden zadetek za razpis ukrepa);

(c)

če želenega ukrepa ni mogoče izvesti (npr. dodajanje označitve);

(d)

kadar gre za kakovost podatkov v SIS II (npr. ko so bili podatki vneseni nezakonito ali so netočni), vključno s potrjevanjem poslanih razpisov ukrepov in preverjanjem prejetih razpisov ukrepov, če tako določa nacionalno pravo;

(e)

kadar gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov (npr. pri preverjanju večkratnih razpisov ukrepov);

(f)

kadar gre za pravice osebe, na katero se nanašajo podatki, zlasti pravice do dostopa do podatkov.

Države članice je treba spodbujati, naj strukturirano organizirajo vse nacionalne organe, pristojne za mednarodno policijsko sodelovanje, vključno z uradom SIRENE, tako da se preprečijo spori o pristojnosti in podvajanje dela.

1.2   Priročnik SIRENE

Priročnik SIRENE je sklop navodil, v katerih so podrobno opisani pravila in postopki, ki urejajo dvostransko ali večstransko izmenjavo dopolnilnih podatkov.

1.3   Dodatki k temu priročniku SIRENE

Ker nekatera pravila, ki so tehnične narave, neposredno vplivajo na delo uporabnikov v državah članicah, vključno z uradi SIRENE, jih je primerno vključiti v Priročnik SIRENE. Zato dodatki k temu priročniku med drugim vsebujejo pravila o prečrkovanju, razpredelnice s šiframi, obrazce za sporočanje dopolnilnih podatkov in druge tehnične izvedbene ukrepe za obdelavo podatkov.

1.4   Katalog priporočil za pravilno uporabo schengenskega pravnega reda in najboljše prakse (schengenski informacijski sistem)

Katalog ponuja pravno nezavezujoča priporočila in najboljše prakse za države članice ob upoštevanju izkušenj. Uporablja se tudi kot referenčno orodje za ocenjevanje pravilnega izvajanja pravnih aktov o SIS II. Zato ga je treba, kolikor je mogoče, upoštevati.

1.5   Vloga uradov SIRENE pri policijskem sodelovanju v Evropski uniji

Izmenjava dopolnilnih podatkov ne vpliva na naloge, ki jih na področju mednarodnega policijskega sodelovanja uradom SIRENE nalagajo predpisi nacionalnega prava o izvajanju drugih pravnih aktov Evropske unije.

Uradom SIRENE so lahko naložene dodatne naloge, zlasti s predpisi nacionalnega prava o izvajanju Okvirnega sklepa 2006/960/PNZ, členoma 39 in 46 Schengenske konvencije, kolikor ju ni nadomestil Okvirni sklep 2006/960/PNZ, ter členoma 40 ali 41 Schengenske konvencije, ali če spadajo podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

Če urad SIRENE od drugega urada SIRENE prejme zahtevo, ki je po nacionalnem pravu zunaj njegovega področja pristojnosti, jo nemudoma posreduje pristojnemu organu in o tem obvesti urad SIRENE, ki je poslal zahtevo. Uradu SIRENE, ki je poslal zahtevo, po potrebi zagotovi podporo za lažjo komunikacijo.

1.5.1   Prenos podatkov iz SIS II in dopolnilnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam

V skladu s členom 39 Uredbe o SIS II in členom 54 Sklepa o SIS II se podatki, obdelani v SIS II pri uporabi teh dveh pravnih aktov, ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. Ta prepoved se uporablja za prenos dopolnilnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. V členu 55 Sklepa o SIS II je določeno odstopanje od tega splošnega pravila, in sicer glede izmenjave podatkov z Interpolom o ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listih, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz tega člena.

1.6   Odnosi med uradi SIRENE in Europolom

Europol ima v skladu s členi 26, 36 in 38 Sklepa o SIS II pravico do dostopa do podatkov in do neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II. Od zadevnih držav članic lahko zahteva dodatne podatke v skladu z določbami iz Sklepa o ustanovitvi Europola (15). Zelo priporočljivo je, da se v skladu z nacionalnim pravom vzpostavi sodelovanje z nacionalno enoto Europola, s čimer se zagotovi, da je urad SIRENE obveščen o vseh izmenjavah dopolnilnih podatkov med Europolom in nacionalno enoto Europola glede razpisov ukrepov v SIS II. V izjemnih primerih, kadar komunikacija na nacionalni ravni glede razpisov ukrepov v SIS II poteka prek nacionalne enote Europola, bi bilo treba v izogib zmedi s tem dejstvom seznaniti vse strani v komunikaciji, zlasti urad SIRENE.

1.7   Odnosi med uradi SIRENE in Eurojustom

Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo v skladu s členi 26, 32, 34 in 38 Sklepa o SIS II pravico do dostopa do podatkov in do neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II. Z njimi bi bilo treba v skladu z nacionalnim pravom vzpostaviti sodelovanje, da se zagotovi nemotena izmenjava podatkov v primeru zadetka. Urad SIRENE bi moral biti zlasti kontaktna točka za nacionalne člane Eurojusta in njihove pomočnike za dopolnilne podatke glede razpisov ukrepov v SIS II.

1.8   Odnosi med uradi SIRENE in Interpolom  (16)

Vloga SIS II ni niti nadomeščanje niti posnemanje vloge Interpola. Čeprav se njune naloge morda prekrivajo, se vodilna načela za ukrepanje in sodelovanje med državami članicami v okviru schengenskega pravnega reda bistveno razlikujejo od tistih v okviru Interpola. Zato je treba določiti pravila za sodelovanje med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola na nacionalni ravni.

Uporabljajo se naslednja načela:

1.8.1   Prednost razpisov ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola

V primeru razpisov ukrepov, ki so jih izdale države članice, imajo razpisi ukrepov v SIS II in izmenjava vseh podatkov o teh razpisih ukrepov vedno prednost pred razpisi ukrepov in izmenjavo podatkov prek Interpola. To je zlasti pomembno v primeru nasprotij med razpisi ukrepov.

1.8.2   Izbira komunikacijskega kanala

Spoštovati je treba načelo, po katerem imajo schengenski razpisi ukrepov prednost pred razpisi ukrepov Interpola, ki jih izdajo države članice, in zagotoviti, da ga upoštevajo tudi državni centralni uradi držav članic. Po tem, ko se v SIS II ustvari razpis ukrepa, uradi SIRENE zagotovijo vse obveščanje glede razpisa ukrepa, namena za razpis ukrepa in izvajanja zahtevanih ukrepov. Če želi država članica spremeniti komunikacijski kanal, se mora vnaprej posvetovati z drugimi pogodbenicami. Taka sprememba kanala je mogoča samo v posebnih primerih.

1.8.3   Uporaba in razpošiljanje razpisov ukrepov Interpola v schengenskih državah

Glede na prednost, ki jo imajo razpisi ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola, je uporaba slednjih omejena na izjemne primere (tj. če niti v pravnih aktih o SIS II niti v tehničnih pogojih ni določbe za vnos razpisa ukrepa v SIS II ali če ni na voljo vseh potrebnih podatkov za oblikovanje razpisa ukrepa v SIS II). Znotraj schengenskega območja se je treba izogibati sočasnim razpisom ukrepov v SIS II in prek Interpola. Razpisi ukrepov, ki so razposlani prek Interpolovih kanalov in zajemajo tudi schengensko območje ali njegove dele, imajo oznako: ‚razen schengenskih držav‘.

1.8.4   Zadetek in izbris razpisa ukrepa

Da se uradu SIRENE zagotovi vloga usklajevalca za preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II, države članice zagotovijo, da se uradi SIRENE in državni centralni uradi medsebojno obveščajo o zadetkih in izbrisu razpisov ukrepov.

1.8.5   Izboljšanje sodelovanja med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola

Vsaka država članica v skladu z nacionalnim pravom sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovite izmenjave podatkov na nacionalni ravni med svojim uradom SIRENE in državnimi centralnimi uradi.

1.9   Standardi

Sodelovanje prek uradov SIRENE temelji na naslednjih standardih:

1.9.1   Razpoložljivost

Vsak urad SIRENE neprekinjeno deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu, da se lahko odzove v roku, ki se zahteva v oddelku 1.13. Zagotavljanje tehničnih in pravnih analiz, podpore in rešitev je prav tako na voljo neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu.

1.9.2   Kontinuiteta

Vsak urad SIRENE vzpostavi notranjo strukturo, ki zagotavlja kontinuiteto upravljanja, osebja in tehnične infrastrukture.

1.9.3   Zaupnost

V skladu s členom 11, ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II, veljajo za vse osebje uradov SIRENE ustrezna nacionalna pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Ta obveza velja tudi po tem, ko osebje zapusti urad ali prekine delovno razmerje.

1.9.4   Dostopnost

Za izpolnitev zahteve glede zagotavljanja dopolnilnih podatkov ima osebje uradov SIRENE neposreden ali posreden dostop do vseh relevantnih nacionalnih podatkov in nasvetov strokovnjakov.

1.10   Obveščanje

1.10.1   Jezik sporazumevanja

Zaradi največje mogoče učinkovitosti pri dvostranskem sporazumevanju med uradi SIRENE se uporablja jezik, ki ga poznata obe strani.

1.10.2   Izmenjava podatkov med uradi SIRENE

Tehnične specifikacije glede izmenjave informacij med uradi SIRENE so določene v dokumentu: ‚Izmenjava podatkov med uradi SIRENE‘. Ta navodila je treba upoštevati.

1.10.3   Omrežje, sporočila in elektronski poštni predali

Uradi SIRENE uporabljajo šifrirano navidezno omrežje, namenjeno izključno podatkom v SIS II in izmenjavi dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE, kakor je določeno v členu 4(1)(c) in členu 8(1), ki sta skupna obema pravnima aktoma o SIS II. Drug ustrezno zavarovan in primeren način komunikacije se lahko uporabi le, če ta kanal ni na voljo. Možnost izbire komunikacijskega kanala pomeni, da se o tem odloča za vsak primer posebej glede na tehnične možnosti ter varnost in kakovost zahtev, ki jih morajo izpolnjevati sporočila.

Pisna sporočila se delijo v dve kategoriji: prosto besedilo in standardni obrazci. V Dodatku 3 so opisani obrazci, ki si jih medsebojno izmenjujejo uradi SIRENE, ter navodila o tem, kako bi bilo treba izpolniti polja, in tudi ali so obvezna ali neobvezna.

V okviru zgoraj navedenega omrežja obstajajo štirje različni poštni predali za sporočila s prostim besedilom in obrazce SIRENE.

Poštni predal

Naslov poštnega predala

Namen

Operativne zadeve

oper@xx.sirenemail2.eu

za izmenjavo obrazcev in prilog med uradi SIRENE

Tehnične zadeve

tech@xx.sirenemail2.eu

za izmenjavo e-pošte med osebjem za tehnično podporo v uradih SIRENE

Vodja urada SIRENE

director@xx.sirenemail2.eu

za izmenjavo e-pošte z vodji uradov SIRENE

Elektronska pošta

message@xx.sirenemail2.eu

za izmenjavo sporočil s prostim besedilom med uradi SIRENE

Za testiranje obstaja druga domena (17) (testxx.sirenemail2.eu), znotraj katere se lahko kateri koli poštni predal iz zgornje razpredelnice podvoji za testne namene, ne da bi to oviralo neposredno izmenjavo sporočil in okolje delovnega postopka.

Uporabljajo se podrobna pravila o poštnih predalih in prenosu obrazcev SIRENE iz dokumenta ‚Izmenjava podatkov med uradi SIRENE‘.

Sistem delovnega postopka SIRENE (glej oddelek 1.12) spremlja poštne predale za operativne zadeve in elektronsko pošto (‚oper‘ in ‚message‘), da odkrije vse vhodne obrazce, povezano e-pošto in priloge. Nujna sporočila se pošljejo samo v poštni predal za operativne zadeve.

1.10.4   Obveščanje v izjemnih okoliščinah

Kadar običajni komunikacijski kanali niso na voljo in je treba standardne obrazce poslati na primer po telefaksu, se uporablja postopek iz dokumenta ‚Izmenjava podatkov med uradi SIRENE‘.

1.11   Imenik SIRENE

Kontaktni podatki za urade SIRENE ter ustrezne informacije za medsebojno obveščanje in sodelovanje so zbrani in navedeni v imeniku SIRENE. Za posodabljanje imenika je zadolžena Komisija, ki vsaj dvakrat letno izda posodobljeni imenik SIRENE. Vsak urad SIRENE zagotovi, da:

(a)

se informacije iz imenika SIRENE ne razkrijejo tretjim osebam;

(b)

osebje uradov SIRENE pozna imenik SIRENE in ga uporablja;

(c)

je o vsaki posodobitvi podatkov, navedenih v imeniku SIRENE, nemudoma obveščena Komisija.

1.12   Sistem delovnega postopka SIRENE

Učinkovito upravljanje delovne obremenitve uradov SIRENE je mogoče najbolje doseči s tem, da ima vsak urad SIRENE računalniško podprt sistem upravljanja (sistem delovnega postopka), ki omogoča, da se upravljanje dnevnega delovnega postopka v veliki meri avtomatizira.

Urad SIRENE ima lahko za primer izrednih razmer računalnik z varnostnimi kopijami in sistem podatkovne zbirke za svoj delovni postopek na drugi lokaciji. To mora vključevati dovolj zmogljiv podporni sistem za oskrbo z električno energijo in za obveščanje.

Za zagotovitev visoke razpoložljivosti delovnega postopka SIRENE mora biti na voljo primerna podpora IT.

1.13   Roki za odgovor

Urad SIRENE čim prej odgovori na vse zahteve za podatke o razpisih ukrepov ter postopke v primeru ujemanja in zadetka, ki so jih prek svojih uradov SIRENE vložile druge države članice. V vsakem primeru odgovori v 12 urah. (Glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti v obrazcih SIRENE.)

Prednostne naloge pri vsakdanjem delu temeljijo na kategoriji razpisa ukrepa in pomembnosti zadeve.

1.13.1   Navedba nujnosti v obrazcih SIRENE, vključno z nujnim poročanjem o zadetku

Obrazci SIRENE, ki jih mora urad SIRENE, pri katerem je bila vložena zahteva, najhitreje prednostno obravnavati, imajo lahko oznako ‚URGENT‘ (nujno) v polju 311 (‚Pomembno opozorilo‘) in navedbo razloga za nujno obravnavo. Razlog za nujnost se obrazloži v ustreznih poljih v obrazcih SIRENE. Kadar je potreben nujen odgovor, lahko sporočanje ali obveščanje poteka po telefonu.

Kadar je zaradi okoliščin zadetka za razpis ukrepa to potrebno, npr. pri resnično nujni ali precej pomembni zadevi, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek za razpis ukrepa, najprej pošlje obrazec G, nato pa po potrebi telefonsko obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o zadetku.

1.14   Pravila prečrkovanja in transkripcije

Opredelitve in pravila prečrkovanja in transkripcije so določeni v Dodatku 1. Uradi SIRENE jih morajo spoštovati pri medsebojnem obveščanju (glej tudi oddelek 2.11 o osebnih lastnih imenih).

1.15   Kakovost podatkov

Uradi SIRENE v skladu s členom 7(2) pravnih aktov o SIS II usklajujejo preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. Za opravljanje te naloge bi morali imeti potrebne nacionalne pristojnosti. Zato bi bilo treba zagotoviti ustrezno obliko revizije kakovosti nacionalnih podatkov, vključno s pregledom odstotka razpisov ukrepov/zadetkov in vsebine podatkov.

Da lahko vsak urad SIRENE opravlja svojo vlogo koordinatorja za preverjanje kakovosti podatkov, bi morale biti na voljo potrebna podpora IT in ustrezne pravice znotraj sistemov.

V sodelovanju z nacionalnim uradom SIRENE bi bilo treba določiti nacionalne standarde za usposabljanje uporabnikov o načelih in praksah glede kakovosti podatkov.

Države članice se lahko obrnejo na osebje uradov SIRENE za pomoč pri usposabljanju vseh organov, ki vnašajo razpise ukrepov, s poudarkom na kakovosti podatkov in kar največji uporabi SIS II.

Glede prstnih odtisov, vnesenih v SIS II, glavno odgovornost za kakovost podatkov nosijo ustrezni uradi za prstne odtise na nacionalni ravni. Vloga uradov SIRENE kot koordinatorja za preverjanje kakovosti podatkov je povezovanje z uradi za prstne odtise, zlasti glede ugotovljenih težav v zvezi s kakovostjo vnesenih prstnih odtisov.

Da bi se podatki v SIS II redno posodabljali v skladu z rezultati ujemanj v SIS-AFIS, urad SIRENE sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev takojšnjega posodabljanja alfanumeričnih podatkov v razpisih ukrepov; to stori urad SIRENE sam ali pa se poveže z ustreznim organom, ki je ustvaril razpis ukrepa. To zajema dejavnosti, kot je vključitev drugih imen ali popravek osebnih podatkov.

1.16   Arhiviranje

(a)

Vsaka država članica določi pogoje za shranjevanje podatkov.

(b)

Vsi podatki o razpisih ukrepov urada SIRENE države članice, ki izda razpis ukrepa, so na voljo drugim državam članicam, vključno s sklicem na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa.

(c)

Arhivi vsakega urada SIRENE omogočijo hiter dostop do relevantnih podatkov, da se upoštevajo zelo kratki roki za prenos podatkov.

(d)

V skladu s členom 12(4) pravnih aktov o SIS II se osebni podatki, ki jih v dosjejih hranijo uradi SIRENE in so pridobljeni na podlagi izmenjave podatkov, hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. Praviloma se izbrišejo takoj, ko je bil zadevni razpis ukrepa izbrisan iz SIS II, v vsakem primeru pa najpozneje leto dni potem. Vendar se lahko v skladu z nacionalnim pravom podatki o posebnem razpisu ukrepa, ki ga je izdala država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili izvedeni ukrepi na njenem ozemlju, hranijo dlje.

(e)

Dopolnilni podatki, ki so jih poslale druge države članice, se hranijo v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov v državi članici prejemnici. Uporabljajo se tudi skupni člen 12 pravnih aktov o SIS II, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (18) in Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ (19).

(f)

Podatki o zlorabi identitete se izbrišejo po izbrisu zadevnega razpisa ukrepa.

(g)

Dostop do arhivov se evidentira, nadzoruje in omeji na pristojno osebje.

1.17   Osebje

Delovno silo sestavlja visoko izkušeno osebje, sposobno delovati na lastno pobudo in učinkovito obravnavati zadeve. Zato je zaželen majhen pretok zaposlenih, za kar je potrebna nedvoumna podpora uprave, da se ustvari decentralizirano delovno okolje. Priporočljivo je, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi se kar najbolj preprečila izguba kvalifikacij in izkušenj zaradi pretoka zaposlenih.

1.17.1   Vodje uradov SIRENE

Vodje uradov SIRENE bi se morali sestati vsaj dvakrat letno, da ocenijo kakovost sodelovanja med svojimi službami, razpravljajo o potrebnih tehničnih ali organizacijskih ukrepih v primeru morebitnih težav in po potrebi pojasnijo postopke. Sestanek vodij uradov SIRENE organizira država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije.

1.17.2   Oseba za stike v uradu SIRENE (SIRCoP)

Kadar standardni postopki morebiti niso zadovoljivi, lahko oseba za stike v uradu SIRENE obravnava dosjeje, pri katerih je napredek zapleten, težaven ali občutljiv, za rešitev zadeve pa je morda potrebna določena stopnja zagotavljanja kakovosti in/ali dolgoročen stik z drugim uradom SIRENE. Oseba za stike v uradu SIRENE ni zadolžena za obravnavo nujnih zadev, pri katerih se načeloma uporabljajo storitve osebja, ki je dežurno neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu.

Oseba za stike v uradu SIRENE lahko pripravi predloge za spodbujanje kakovosti in opiše možnosti za dolgoročno rešitev takih težav.

Praviloma lahko z osebo za stike v uradu SIRENE stopi v stik druga oseba za stike v uradu SIRENE le med delovnim časom.

Letna ocena se opravi v okviru letnega statističnega poročanja, kot je določeno v Dodatku 5, na podlagi naslednjih kazalnikov:

(a)

število posredovanj osebe za stike v uradu SIRENE za državo članico;

(b)

razlog za stik;

(c)

rezultat posredovanj na podlagi informacij, ki so na voljo v obdobju poročanja.

1.17.3   Znanje

Osebje uradov SIRENE mora znati čim več jezikov, osebje na dolžnosti pa mora biti sposobno sporazumevanja z vsemi uradi SIRENE.

Vsi člani osebja morajo imeti potrebno znanje o:

nacionalnih, evropskih in mednarodnih pravnih vidikih,

svojih nacionalnih organih pregona ter

nacionalnih in evropskih pravosodnih sistemih ter sistemih za upravljanje priseljevanja.

Imeti morajo pristojnost za neodvisno obravnavanje vsake nove zadeve.

Uslužbenci, ki so na delu zunaj delovnega časa, morajo imeti enake sposobnosti, znanje in pristojnosti ter možnost, da se obrnejo na dežurne strokovnjake.

V uradu SIRENE je treba zagotoviti strokovno pravno znanje za običajne in izjemne zadeve. To strokovno znanje lahko glede na posamezno zadevo zagotovijo člani osebja z ustreznim pravnim znanjem ali strokovnjaki iz pravosodnih organov.

1.17.4   Usposabljanje

Nacionalna raven

Na nacionalni ravni se z zadovoljivim usposabljanjem zagotavlja, da osebje dosega zahtevane standarde iz tega priročnika. Preden osebje dobi dovoljenje za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, mu mora biti zagotovljeno predvsem ustrezno usposabljanje glede pravil o varnosti in varstvu podatkov, seznanjeno pa mora biti tudi z vsemi relevantnimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

Evropska raven

Skupni tečaji usposabljanja so organizirani vsaj enkrat letno, da se tako okrepi sodelovanje med uradi SIRENE, pri čimer se osebju uradov omogoči srečanje s kolegi iz drugih uradov, izmenjava informacij o nacionalnih delovnih metodah ter ustvarjanje usklajene in enakovredne ravni znanja. Poleg tega to usposabljanje prispeva k osveščanju osebja o pomembnosti njegovega dela in o potrebi po vzajemni solidarnosti s ciljem skupne varnosti držav članic.

Izvedba usposabljanja bi morala biti skladna s Priročnikom SIRENE za mentorje.

Člen 3 Uredbe (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (20) določa, da Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice opravlja naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, zlasti za osebje SIRENE.

1.17.5   Izmenjava osebja

Če je mogoče, bi morali uradi SIRENE vsaj enkrat letno zagotoviti možnost izmenjave osebja z drugimi uradi SIRENE. Te izmenjave so namenjene izboljšanju znanja osebja o delovnih metodah, seznanjanju z organiziranostjo drugih uradov SIRENE in vzpostavitvi osebnih stikov s kolegi v drugih državah članicah.

2.   SPLOŠNI POSTOPKI

V nadaljevanju opisani postopki se uporabljajo za vse kategorije razpisov ukrepov. Postopki, značilni za posamezne kategorije razpisa ukrepa, so opisani v ustreznih delih tega priročnika.

2.1   Opredelitev pojmov

—   ‚Država članica izdajateljica‘: država članica, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS II.

—   ‚Izvršitvena država članica‘: država članica, ki v primeru zadetka izvede zahtevane ukrepe.

—   ‚Urad SIRENE, ki zagotovi podatke‘: urad SIRENE države članice, ki ima prstne odtise ali fotografije osebe, za katero je druga država članica izdala razpis ukrepa.

—   ‚Zadetek‘: zadetek v SIS II se zgodi, ko:

(a)

uporabnik opravi iskanje;

(b)

iskanje razkrije tuj razpis ukrepa v SIS II;

(c)

se podatki glede razpisa ukrepa v SIS II ujemajo z iskanimi podatki in

(d)

se zaradi zadetka zahtevajo nadaljnji ukrepi.

—   ‚Ujemanje‘: do ujemanja v SIS II pride, ko:

(a)

je opravljena poizvedba na podlagi prstnih odtisov po podatkih SIS-AFIS;

(b)

SIS II vrne obvestilo, ki kaže na morebitno ujemanje, in

(c)

je ujemanje potrjeno v skladu z nacionalnimi postopki za preverjanje prstnih odtisov.

Po ujemanju se lahko zahtevajo tudi nadaljnji ukrepi za preverjanje identitete osebe in ugotavljanje drugih imen.

‚Ujemanju‘ lahko sledi ‚zadetek‘ v okoliščinah, ko je bila poizvedba v SIS-AFIS opravljena v okviru kontrole s strani končnega uporabnika in je ujemanje potrjeno.

—   ‚Označitev‘: začasno prenehanje veljavnosti razpisa ukrepa na nacionalni ravni, ki ga je mogoče dodati razpisom ukrepov za prijetje, razpisom ukrepov za pogrešane osebe in razpisom ukrepov zaradi kontrole, če država članica meni, da je izvajanje razpisa ukrepa v nasprotju z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi nacionalnimi interesi. Ko je razpisu ukrepa dodana označitev, se ukrep, ki ga je treba na podlagi razpisa ukrepa izvesti, na ozemlju te države članice ne izvede.

2.2   Večkratni razpisi ukrepov (člen 34(6) Uredbe o SIS II in člen 49(6) Sklepa o SIS II)

Za vsako osebo ali predmet se lahko v SIS II vnese samo en razpis ukrepa na državo članico.

Zato je treba, kadar je to mogoče in potrebno, drugi razpis in naslednje razpise ukrepov za isto osebo ali predmet evidentirati na nacionalni ravni, tako da se jih lahko vnese, ko prvi razpis ukrepa preneha veljati ali je izbrisan.

Različne države članice lahko vnesejo več razpisov ukrepov za isto osebo. Bistveno je, da to ne povzroči zmede pri uporabnikih ter da jim je jasno, katere ukrepe je treba sprejeti, ko vnašajo razpis ukrepa, in kateri postopek je treba upoštevati v primeru zadetka. Zato se vzpostavijo postopki za ugotavljanje večkratnih razpisov ukrepov in tudi prednostni sistem za vnašanje razpisov ukrepov v SIS II.

To zahteva:

preverjanje pred vnosom razpisa ukrepa, da se ugotovi, ali je zadevna oseba ali predmet že v SIS II,

posvetovanje z drugimi državami članicami, če vnos razpisa ukrepa povzroči večkratne razpise ukrepov, ki niso združljivi.

2.2.1   Združljivost razpisov ukrepov

Več držav članic lahko vnese razpis ukrepa za isto osebo ali predmet, če so razpisi ukrepov združljivi.

Države članice lahko odstopajo od pravil o združljivosti pri izdaji razpisa ukrepa zaradi prikrite ali namenske kontrole, zlasti v primeru razpisa ukrepov, izdanih za namene nacionalne varnosti. To odstopanje ne posega v prednostni vrstni red razpisov ukrepov in postopek posvetovanja iz oddelka 2.2.2.

Razpredelnica s podatki o združljivosti razpisov ukrepov za osebe

Vrstni red glede na pomembnost

Razpis ukrepa za prijetje

Razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa

Razpis ukrepa za pogrešano osebo (zaščita)

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole – takojšnje ukrepanje

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole – takojšnje ukrepanje

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole

Razpis ukrepa za pogrešano osebo (kraj, kjer se oseba nahaja)

Razpis ukrepa zaradi sodnega postopka

Razpis ukrepa za prijetje

da

da

da

ne

ne

ne

ne

da

da

Razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa

da

da

ne

ne

ne

ne

ne

ne

ne

Razpis ukrepa za pogrešano osebo (zaščita)

da

ne

da

ne

ne

ne

ne

da

da

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole – takojšnje ukrepanje

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole – takojšnje ukrepanje

ne

ne

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole

ne

ne

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

Razpis ukrepa za pogrešano osebo (kraj, kjer se oseba nahaja)

da

ne

da

ne

ne

ne

ne

da

da

Razpis ukrepa zaradi sodnega postopka

da

ne

da

ne

ne

ne

ne

da

da


Razpredelnica s podatki o združljivosti razpisov ukrepov za predmete

Vrstni red glede na pomembnost

Razpis ukrepa za zagotovitev dokazov

Razveljavljen dokument za namene potovanja

Razpis ukrepa zaradi zasega

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole – takojšnje ukrepanje

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole – takojšnje ukrepanje

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole

Razpis ukrepa za zagotovitev dokazov

da

da

da

ne

ne

ne

ne

Razveljavljen dokument za namene potovanja

da

da

da

ne

ne

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi zasega

da

da

da

ne

ne

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole – takojšnje ukrepanje

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole

ne

ne

ne

da

da

ne

ne

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole – takojšnje ukrepanje

ne

ne

ne

ne

ne

da

da

Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole

ne

ne

ne

ne

ne

da

da

2.2.2   Prednostni vrstni red razpisov ukrepov

Če razpisi ukrepov niso združljivi, je prednostni vrstni red razpisov ukrepov za osebe naslednji:

prijetje zaradi predaje ali izročitve (člen 26 Sklepa),

zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja na schengenskem ozemlju (člen 24 Uredbe),

uvedba zaščite (člen 32 Sklepa),

namenska kontrola – takojšnje ukrepanje (člen 36 Sklepa),

namenska kontrola (člen 36 Sklepa),

prikrita kontrola – takojšnje ukrepanje (člen 36 Sklepa),

prikrita kontrola (člen 36 Sklepa),

sporočanje kraja, kjer se oseba nahaja (člena 32 in 34 Sklepa).

Prednostni vrstni red razpisov ukrepov za predmete je naslednji:

zagotovitev dokazov (člen 38 Sklepa),

zaseg dokumenta, razveljavljenega za namene potovanja (člen 38 Sklepa),

zaseg (člen 38 Sklepa),

namenska kontrola – takojšnje ukrepanje (člen 36 Sklepa),

namenska kontrola (člen 36 Sklepa),

prikrita kontrola – takojšnje ukrepanje (člen 36 Sklepa),

prikrita kontrola (člen 36 Sklepa).

Odstopanja od tega prednostnega vrstnega reda so mogoča po medsebojnem posvetovanju držav članic, če gre za zaščito temeljnih nacionalnih interesov.

2.2.3   Preverjanje nezdružljivosti in vnašanje večkratnih razpisov ukrepov

Da bi se preprečili nezdružljivi večkratni razpisi ukrepov, je pomembno natančno razlikovati med osebami ali predmeti, ki imajo podobne značilnosti. Zato je bistveno, da se uradi SIRENE medsebojno posvetujejo in sodelujejo, vsaka država članica pa mora vzpostaviti ustrezne tehnične postopke za odkrivanje takih primerov pred vnosom razpisa ukrepa.

Odkar je bila v SIS II uvedena funkcija za ugotavljanje istovetnosti osebe iz njegovih podatkov o prstnih odtisih, obstaja večja verjetnost ugotavljanja obstoječih razpisov ukrepov za isto osebo, vendar z različnimi identitetami (glej tudi oddelek 1.15). Zato sta posvetovanje in sodelovanje potrebna tudi, ko pride do ujemanja ob vnosu zapisa prstnih odtisov. Kadar pride do takih vprašanj, se upošteva postopek, opisan v nadaljevanju. Poleg tega se v primeru razkritja privzete identitete upošteva postopek, opisan v oddelku 2.12.2.

V primeru, ko želi država članica razpisati nov ukrep, ki je v nasprotju z razpisom ukrepa, ki ga je ista država članica že vnesla v SIS II, urad SIRENE v skladu z nacionalnim postopkom zagotovi, da je v SIS II vnesen samo en razpis ukrepa.

Za preverjanje, ali obstajajo večkratni razpisi ukrepov za isto osebo ali predmet, se uporablja naslednji postopek:

(a)

Pri ugotavljanju obstoja večkratnih razpisov ukrepov se primerjajo obvezni elementi opisa identitete:

(i)

za osebo:

priimek,

ime,

datum rojstva,

spol,

prstni odtisi (če so na voljo);

(ii)

za vozilo:

identifikacijska številka vozila (številka VIN),

registrska številka in država registracije,

znamka,

vrsta;

(iii)

za zrakoplov:

kategorija zrakoplova,

registracijska oznaka pri Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO);

(iv)

za plovilo:

kategorija plovila,

število trupov plovila,

zunanja identifikacijska številka plovila (neobvezna, a se lahko uporabi);

(v)

za zabojnik:

številka BIC (21).

(b)

Pri vnašanju novega razpisa ukrepa za vozilo ali drug predmet z identifikacijsko številko vozila ali registracijsko oznako glej postopke v oddelku 8.2.1.

(c)

Za druge predmete so najprimernejša polja za ugotavljanje obstoja večkratnih razpisov ukrepov obvezna polja, ki jih sistem vsa uporabi pri avtomatski primerjavi.

Postopki iz oddelka 8.2.1 (preverjanje obstoja večkratnih razpisov ukrepov za vozilo) se uporabijo za razlikovanje med drugimi kategorijami predmetov v SIS II, če se izkaže, da imata dva podobna predmeta isto serijsko številko.

Če se na podlagi takšnega preverjanja izkaže, da se podatki nanašajo na dve različni osebi ali predmeta, urad SIRENE odobri zahtevo za vnos novega razpisa ukrepa (22).

Če se pri preverjanju obstoja večkratnih razpisov ukrepov odkrije, da so podatki enaki in da se nanašajo na isto osebo ali predmet, se urad SIRENE države članice, ki namerava vnesti nov razpis ukrepa, posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je že izdala razpis ukrepa, kadar sta razpisa ukrepov nezdružljiva.

Za preverjanje združljivosti razpisov ukrepov se uporablja naslednji postopek:

(a)

pred vnosom razpisa ukrepa ali po prejemu obvestila SIS-AFIS o morebitnem ujemanju ob prvem vnosu prstnih odtisov, povezanih z razpisom ukrepa, je treba obvezno opraviti preverjanje, s katerim se zagotovi, da ni že obstoječih nezdružljivih razpisov ukrepov;

(b)

če obstaja drug razpis ukrepa, ki je združljiv, in se prstni odtisi ne ujemajo, se uradom SIRENE ni treba medsebojno posvetovati;

(c)

če obstaja drug razpis ukrepa, ki je združljiv, to dejstvo pa je ugotovljeno na podlagi ujemanja prstnih odtisov, se uradi SIRENE posvetujejo le z namenom preverjanja identitete in ugotavljanja prej neznanih drugih imen. Če pa je treba pojasniti, ali se razpis ukrepa nanaša na isto osebo, se urad SIRENE posvetuje z uradom SIRENE države članice izdajateljice in pri tem uporabi obrazec L. Postopki poročanja in posvetovanja o ujemanju prstnih odtisov so opisani v oddelku 2.5. Postopki iz oddelka 2.5 vključujejo ujemanje, ki je ugotovljeno ob prvem vnosu prstnih odtisov, in ujemanje, ki je rezultat iskanja z uporabo prstnih odtisov, na primer na policijski postaji;

(d)

če razpisi ukrepov niso združljivi, se uradi SIRENE medsebojno posvetujejo z uporabo obrazca E, tako da se na koncu vnese le en razpis ukrepa;

(e)

razpisi ukrepov za prijetje se vnesejo, še preden so znani rezultati morebitnega posvetovanja z drugimi državami članicami;

(f)

če se razpisu ukrepa, ki ni združljiv z obstoječimi razpisi ukrepov, na podlagi posvetovanj nameni prednost, države članice, ki so vnesle druge razpise ukrepov, slednje izbrišejo, ko se vnese nov razpis ukrepa. Morebitne spore države članice rešujejo prek uradov SIRENE;

(g)

države članice, ki niso mogle vnesti razpisa ukrepa, lahko zahtevajo, da jih o izbrisu razpisa ukrepa obvesti CS-SIS;

(h)

urad SIRENE države članice, ki ni mogla vnesti razpisa ukrepa, lahko zahteva, da ga urad SIRENE države članice, ki je vnesla razpis ukrepa, obvesti o zadetku za ta razpis ukrepa.

2.2.4   Poseben položaj Združenega kraljestva in Irske

Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri Uredbi o SIS II, zato nimata dostopa do razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja (člena 24 in 26 Uredbe o SIS II). Kljub temu ju zavezujejo pravila o združljivosti razpisov ukrepov iz oddelka 2.2, zlasti pa uporabljata postopek iz oddelka 2.2.3.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

Če Združeno kraljestvo ali Irska vnese razpis ukrepa, ki je potencialno nezdružljiv z obstoječim razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja v skladu z oddelkom 2.2.1, centralni SIS II ti dve državi članici obvesti o potencialni nezdružljivosti tako, da jima posreduje samo schengensko identifikacijsko oznako obstoječega razpisa ukrepa.

(b)

Če se pojavi obvestilo, da je razpis ukrepa, ki ga je vneslo Združeno kraljestvo ali Irska, potencialno nezdružljivo z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, ki ga je vnesla druga država članica, urad SIRENE Združenega kraljestva ali Irske začne posvetovanje z državo članico izdajateljico z uporabo sporočil s prostim besedilom in med posvetovanjem izbriše potencialno nezdružljiv razpis ukrepa.

(c)

Glede na izid posvetovanja lahko Združeno kraljestvo ali Irska ponovno vnese razpis ukrepa, za katerega se dokaže združljivost.

2.3   Izmenjava podatkov po zadetku

Če uporabnik po zadetku zahteva dopolnilne podatke, urad SIRENE čim prej stopi v stik z uradom SIRENE države članice izdajateljice in zahteva potrebne podatke. Uradi SIRENE po potrebi delujejo kot posredniki med nacionalnimi organi ter zagotavljajo in izmenjujejo dopolnilne podatke, ki se nanašajo na zadevni razpis ukrepa.

Če ni drugače navedeno, je država članica izdajateljica obveščena o zadetku in rezultatih zadetka (glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti).

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

Ne glede na oddelek 2.4 tega priročnika se o zadetku za posameznika ali predmet, za katerega je bil vnesen razpis ukrepa, urad SIRENE države članice izdajateljice načeloma obvesti z enim obrazcem G.

(b)

Pri obveščanju države članice izdajateljice o zadetku se v polju 090 obrazca G navede člen pravnih aktov o SIS II, ki se uporablja, in po potrebi tudi dodatni podatki (npr. ‚MINOR‘ (mladoletnik)).

Z obrazcem G se zagotovi kar največ podatkov o zadetku, vključno z izvedenimi ukrepi, navedenimi v polju 088. V polju 089 se lahko od države članice izdajateljice zahtevajo dopolnilni podatki.

(c)

Če namerava urad SIRENE izvršitvene države članice, potem ko je poslal obrazec G, zagotoviti dodatne podatke, uporabi obrazec M.

(d)

Urad SIRENE države članice izdajateljice nato po potrebi pošlje vse ustrezne posebne podatke in navede morebitne posebne ukrepe, ki naj bi jih urad SIRENE izvršitvene države članice na njegovo zahtevo izvedel.

Glede postopka poročanja o ujemanju prstnih odtisov glej oddelek 2.5 in zlasti točko (f) o zadetkih, ki sovpadajo z ujemanjem.

Glede postopka poročanja o zadetkih, najdenih prek sistemov avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic (‚Automatic Number Plate Recognition‘), glej oddelek 9.

2.4   Primeri, ko postopkov v primeru zadetka ni mogoče izvesti (člen 48 Sklepa o SIS II in člen 33 Uredbe o SIS II)

V skladu s členom 48 Sklepa o SIS II in členom 33 Uredbe o SIS II se uporablja naslednji postopek:

(a)

država članica, ki na podlagi razpoložljivih informacij zagotovo ne more izvesti postopka, prek svojega urada SIRENE obvesti državo članico izdajateljico, da ne more izvesti zahtevanega ukrepa, in v polju 083 obrazca H navede razloge;

(b)

zadevna država članica se lahko strinja z ukrepi, ki naj bi se izvedli v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi in pravnima aktoma o SIS II.

Glede postopka poročanja o ujemanju prstnih odtisov glej oddelek 2.5 in zlasti točko (f) o zadetkih, ki sovpadajo z ujemanjem.

2.5   Postopek poročanja o ujemanju prstnih odtisov pri prvem vnosu prstnih odtisov ali pri iskanju s pomočjo prstnih odtisov

Za ujemanje v SIS-AFIS (preden je ugotovljen zadetek) se uporablja naslednji postopek (za zadetke glej točko (f) v nadaljevanju):

(a)

kadar je rezultat iskanja prstnih odtisov osebe po prstnih odtisih, ki so shranjeni v SIS II, morebitno ujemanje v SIS II, preverjanje ujemanja poteka v skladu z nacionalnim pravom in postopki;

(b)

ko je ujemanje preverjeno, urad SIRENE v državi članici, ki je ugotovila ujemanje, vse druge urade SIRENE, ki jih to zadeva, z uporabo obrazca L obvesti o ujemanju in morebitni potrebi po posodobitvi alfanumeričnih podatkov v SIS II;

(c)

pri obveščanju države članice izdajateljice o ujemanju se v polju 083 obrazca L navede ustrezni člen o razpisih ukrepov pravnih aktov o SIS II, vključno z navedbo, da gre za ‚ujemanje v SIS-AFIS‘. Če država članica, ki je ugotovila ujemanje, meni, da gre za ‚nujen‘ primer, se to navede z uporabo tega izraza v polju 311 (‚Pomembno opozorilo‘) in se pojasni narava nujnosti. Z obrazcem L se zagotovijo vsi podatki, ki so na voljo, vključno s krajem, datumom in razlogom za odvzem prstnih odtisov. Priloži naj se tudi fotografija osebe, če je na voljo. Če namerava urad SIRENE izvršitvene države članice, potem ko je poslal prvotni obrazec L, zagotoviti dodatne podatke, uporabi obrazec M. Če je ugotovljeno ujemanje z več kot enim razpisom ukrepa, se v polje 083 obrazca L vnesejo schengenske identifikacijske številke vseh razpisov ukrepov, s katerimi je ugotovljeno ujemanje;

(d)

uradi SIRENE, ki prejmejo te informacije, preverijo podatke, za katere so odgovorni, in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev posodobitve alfanumeričnih podatkov, kot je opisano v oddelku 1.15;

(e)

urad SIRENE, ki prejme obvestilo o ujemanju prek obrazca L, po potrebi pošlje vse ustrezne posebne podatke in navede morebitne posebne ukrepe, ki naj bi jih urad SIRENE izvršitvene države članice na njegovo zahtevo izvedel;

(f)

postopki iz oddelka 2.3 (ukrepanje je mogoče) in oddelka 2.4 (ukrepanje ni mogoče) se uporabljajo v primeru zadetkov, ki so posledica ujemanja prstnih odtisov. Kadar je jasno, da bo pošiljanje obrazca L po postopku, opisanem v točkah (a) do (e) zgoraj, sovpadlo s pošiljanjem obrazca G ali H kot posledica zadetka, se pošlje samo obrazec G ali H. Obrazec G ali H vključuje navedbo, da gre za ‚zadetek, najden z uporabo SIS-AFIS‘, v polju 086 (obrazec G) ali polju 083 (obrazec H), in vse dopolnilne podatke v zvezi s prej neznanimi identitetami ali drugimi imeni v polju 090 (obrazec G) ali polju 083 (obrazec H).

2.6   Obdelava podatkov za namen, drugačen od tistega, zaradi katerega so bili vneseni v SIS II (člen 46(5) Sklepa o SIS II)

Podatki iz SIS II se lahko obdelajo le za namene, določene za vsako kategorijo razpisa ukrepa.

Na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja države članice izdajateljice pa je mogoče podatke obdelati tudi za namen, drugačen od tistega, zaradi katerega so bili vneseni v SIS II, in sicer da se prepreči neposredno resno ogrožanje javnega reda in varnosti, upoštevajo tehtni razlogi državne varnosti ali preprečijo huda kazniva dejanja.

Če namerava država članica obdelati podatke v SIS II za namen, drugačen od tistega, zaradi katerega so bili vneseni, se izmenjava podatkov izvede po naslednjih pravilih:

(a)

država članica, ki namerava uporabiti podatke za drugačen namen, prek svojega urada SIRENE pojasni državi članici, ki je vnesla razpis ukrepa, razloge za obdelavo podatkov v drug namen in pri tem uporabi obrazec I;

(b)

država članica izdajateljica čim prej preuči, ali se lahko ta zahteva odobri, svojo odločitev pa sporoči drugi državi članici prek svojega urada SIRENE z obrazcem M;

(c)

po potrebi lahko država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, pod določenimi pogoji izda dovoljenje o tem, kako naj se podatki uporabijo. To dovoljenje se pošlje z uporabo obrazca M.

Ko država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, s tem soglaša, druga država članica uporabi podatke le za namen, za katerega je zaprosila za dovoljenje in ga dobila. Pri tem upošteva vse pogoje, ki jih določi država članica izdajateljica.

2.7   Dodajanje označitve

2.7.1   Uvod

(a)

V členu 24 Sklepa o SIS II so določeni naslednji primeri, v katerih lahko država članica zahteva označitev:

(i)

če država članica meni, da izvedba razpisanega ukrepa, vnesenega v skladu s členi 26, 32 ali 36 Sklepa o SIS II, ni v skladu z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, kar pomeni, da ukrep, ki naj bi se izvedel na podlagi razpisa ukrepa, na njenem ozemlju ne bo izveden. Označitev doda urad SIRENE države članice izdajateljice;

(ii)

da bi države članice lahko zahtevale, da se razpisu ukrepa v skladu s členom 26 doda označitev, so z izmenjavo dopolnilnih podatkov vse avtomatsko obveščene o vsakem novem tovrstnem razpisu ukrepa;

(iii)

če v posebej nujnih in resnih primerih država članica, ki je izdala razpis ukrepa, zahteva izvedbo ukrepa, izvršitvena država članica prouči, ali lahko dovoli izbris označitve, dodane na njeno zahtevo. Če izvršitvena država članica to lahko stori, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izvedbo ukrepa.

(b)

Alternativni postopek obstaja le za razpise ukrepov za prijetje (glej oddelek 3.6).

(c)

Če je označitev dodana k razpisu ukrepov za pogrešane osebe in razpisu ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole, se razpis ukrepa ne pojavi na zaslonu, kadar uporabnik opravi poizvedbo v sistemu.

(d)

Brez poseganja v oddelek 3.6.1 država članica ne zahteva označitve zgolj na podlagi dejstva, da je posamezna država članica država članica izdajateljica. Označitve se zahtevajo le za vsak primer posebej.

2.7.2   Posvetovanje z državami članicami zaradi dodajanja označitve

Označitev se doda le na zahtevo ali s soglasjem druge države članice.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

če država članica želi, da se doda označitev, to zahteva od države članice izdajateljice z obrazcem F in navede razloge. V ta namen izpolni polje 071, v polju 080 pa navede razloge za označitev. Za druge dopolnilne podatke glede razpisa ukrepa izpolni polje 083;

(b)

država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, nemudoma doda zahtevano označitev;

(c)

po izmenjavi podatkov se lahko na podlagi podatkov, ki jih je v postopku posvetovanja zagotovila država članica, ki je zahtevala označitev, bodisi spremeni ali izbriše razpis ukrepa bodisi umakne zahteva za označitev, pri čemer lahko razpis ukrepa ostane nespremenjen.

2.7.3   Zahteva za izbris označitve

Države članice zahtevajo izbris označitve, ki so jo predhodno zahtevale, takoj ko razlog za označitev ni več veljaven. To se lahko zgodi zlasti ob spremembi nacionalne zakonodaje ali če se ob nadaljnjih izmenjavah podatkov o zadevi razkrije, da okoliščine iz člena 24(1) ali člena 25 Sklepa o SIS II ne obstajajo več.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

Urad SIRENE, ki je prvotno zahteval, da se doda označitev, od urada SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem F zahteva, da označitev izbriše. Za to uporabi polje 075 (23). Za podrobnejše informacije glede nacionalnega prava izpolni polje 080, za dopolnilne podatke glede razloga za izbris označitve in za druge dopolnilne podatke glede razpisa ukrepa pa po potrebi izpolni polje 083.

(b)

Urad SIRENE države članice izdajateljice nemudoma izbriše označitev.

2.8   Podatki, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (člen 34 Uredbe o SIS II in člen 49 Sklepa o SIS II)

Če se ugotovi, da so podatki dejansko netočni ali so bili nezakonito shranjeni v SIS II, se izmenjava dopolnilnih podatkov izvede v skladu s pravili iz člena 34(2) Uredbe o SIS II in člena 49(2) Sklepa o SIS II, ki določata, da lahko samo država članica, ki je izdala razpis ukrepa, spremeni, doda, popravi, posodobi ali izbriše podatke.

Država članica, ki je ugotovila, da so podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem čim prej obvesti državo članico izdajateljico preko svojega urada SIRENE, najpozneje pa v desetih koledarskih dneh po tem, ko je izvedela za dokaze, ki kažejo na napako. Izmenjavo podatkov je treba izvesti z obrazcem J.

(a)

Na podlagi rezultatov posvetovanja lahko država članica izdajateljica izbriše ali popravi podatke v skladu s svojimi nacionalnimi postopki za popravek spornega podatka.

(b)

Če v dveh mesecih ni dosežen dogovor, urad SIRENE države članice, ki je odkrila napako ali nezakonito hrambo podatkov, svetuje odgovornemu organu v svoji državi, naj zadevo pošlje Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot mediator.

2.9   Pravica do dostopa in popravka podatkov (člen 41 Uredbe o SIS II in člen 58 Sklepa o SIS II)

2.9.1   Zahteve za dostop do podatkov ali popravek podatkov

Če je treba nacionalne organe obvestiti o zahtevi za dostop do podatkov ali popravek podatkov, se brez poseganja v nacionalno pravo izmenjava podatkov opravi po naslednjih pravilih:

(a)

Vsak urad SIRENE uporabi svoje nacionalno pravo o pravici do dostopa do osebnih podatkov. Uradi SIRENE glede na okoliščine primera in v skladu z veljavnim pravom bodisi pristojnim nacionalnim organom posredujejo vsako zahtevo, ki jo prejmejo za dostop do podatkov ali popravek podatkov, bodisi o teh zahtevah odločijo v okviru svoje pristojnosti.

(b)

Uradi SIRENE zadevnih držav članic v skladu s svojim nacionalnim pravom pristojnim nacionalnim organom posredujejo podatke o uveljavljanju pravice do dostopa do podatkov, če slednji to zahtevajo.

2.9.2   Izmenjava podatkov o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki so jih izdale druge države članice

Podatki o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki jih je v SIS II vnesla druga država članica, se izmenjajo prek nacionalnih uradov SIRENE z obrazcem K za osebe ali obrazcem M za predmete.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

zahteva za dostop se čim prej posreduje uradu SIRENE države članice izdajateljice, da lahko sprejme svoje stališče o tej zadevi;

(b)

urad SIRENE države članice izdajateljice o svojem stališču obvesti urad SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo za dostop;

(c)

urad SIRENE države članice izdajateljice pri tem upošteva vse roke za obravnavanje zahteve, ki jih določi urad SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo za dostop;

(d)

urad SIRENE države članice, ki prejme zahtevo posameznika za dostop, popravek ali izbris, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravočasen odgovor.

Če urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje svoje stališče uradu SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo za dostop, prvi urad v skladu z nacionalnim pravom in v okviru svoje pristojnosti bodisi odloči o tej zahtevi bodisi zagotovi, da se stališče čim prej pošlje organu, pristojnemu za odločanje o tej zahtevi.

2.9.3   Izmenjava podatkov o zahtevah za popravek ali izbris podatkov, ki so jih vnesle druge države članice

Ko oseba zahteva popravek ali izbris svojih podatkov, lahko to stori le država članica, ki je izdala razpis ukrepa. Če se oseba obrne na državo članico, ki ni izdala razpisa ukrepa, urad SIRENE zaprošene države članice o tem z obrazcem K obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice, uporablja pa se postopek iz oddelka 2.9.2.

2.10   Izbris, kadar pogoji za ohranitev razpisa ukrepa niso več izpolnjeni

Razpisi ukrepov, vneseni v SIS II, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namenov, za katere so bili vneseni.

Takoj ko pogoji za ohranitev razpisa ukrepa niso več izpolnjeni, ga država članica izdajateljica nemudoma izbriše. Če ima razpis ukrepa datum izteka, bo izbris v CS-SIS avtomatski. V primeru zadetka se uporabljajo posebni postopki iz oddelkov 3.11, 4.10, 5.7, 6.5, 7.8 in 8.4.

N.SIS II avtomatsko obdela sporočilo o izbrisu CS-SIS.

Države članice imajo možnost, da se naročijo na avtomatsko obveščanje o izbrisu razpisa ukrepa.

2.11   Vnašanje osebnih lastnih imen

V okviru omejitev, ki izhajajo iz nacionalnih sistemov za vnos podatkov in razpoložljivosti podatkov, se v SIS II vnesejo osebna lastna imena (imena in priimki) v obliki (pisna oblika in črkovanje), čim bolj podobni obliki, uporabljeni v uradnih potnih listih v skladu s standardi ICAO za potne liste, ki se uporabljajo tudi za funkcije prečrkovanja in transkripcije v centralnem sistemu SIS II. Uradi SIRENE pri izmenjavi dopolnilnih podatkov uporabljajo osebna lastna imena, kot so vnesena v SIS II. Uporabniki in uradi SIRENE v državah članicah izdajateljicah za vnos podatkov v SIS II praviloma uporabljajo latinico brez poseganja v pravila prečrkovanja in transkripcije, določena v Dodatku 1.

Kadar je treba izmenjati dopolnilne podatke o osebi, za katero ni vnesen razpis ukrepa, a je z njim lahko povezana (npr. oseba, ki morda spremlja pogrešanega mladoletnika), se pri predstavitvi in črkovanju imena upoštevajo pravila iz Dodatka 1. Ime je treba navesti v latinici in tudi v izvirni obliki, če ima država članica, ki zagotavlja podatke, možnost, da v izvirno obliko vnese morebitne posebne znake.

2.12   Različne kategorije identitete

Potrjena identiteta

Potrjena identiteta pomeni, da je bila identiteta potrjena na podlagi pravih osebnih dokumentov, s potnim listom ali izjavo pristojnih organov.

Nepotrjena identiteta

Nepotrjena identiteta pomeni, da ni dovolj dokazov za ugotovitev identitete.

Zloraba identitete

Do zlorabe identitete (priimek, ime, datum rojstva) pride, če neka oseba, vnesena v SIS II, uporabi identiteto druge resnične osebe. To se lahko na primer zgodi, ko je dokument uporabljen v škodo pravega lastnika.

Drugo ime

Drugo ime pomeni domnevno identiteto, ki jo uporablja oseba, poznana pod drugimi identitetami.

2.12.1   Zloraba identitete (člen 36 Uredbe o SIS II in člen 51 Sklepa o SIS II)

Zaradi zapletenosti primerov zlorabe identitete država članica izdajateljica ob ugotovitvi, da oseba, za katero obstaja razpis ukrepa v SIS II, zlorablja identiteto nekoga drugega, preveri, ali je treba ohraniti zlorabljeno identiteto v razpisu ukrepa v SIS II.

Na podlagi izrecnega soglasja zadevne osebe se takoj, ko se izkaže, da je bila identiteta te osebe zlorabljena, pri razpisu ukrepa v SIS II navedejo dodatni podatki, da bi se izognili negativnim posledicam napačne identifikacije. Oseba, katere identiteta je bila zlorabljena, lahko v skladu z nacionalnimi postopki pristojnemu organu zagotovi podatke, določene v členu 36(3) Uredbe o SIS II in členu 51(3) Sklepa o SIS II. Vsaka oseba, katere identiteta je bila zlorabljena, ima pravico, da umakne svoje soglasje glede obdelave podatkov.

Država članica izdajateljica je odgovorna, da v razpis ukrepa vstavi opombo ‚zloraba identitete‘ in vnese dodatne podatke o žrtvi zlorabe identitete, kot so fotografije, prstni odtisi in podatki o vseh veljavnih osebnih dokumentih.

Ko država članica odkrije, da je razpis ukrepa za osebo, ki ga je izdala druga država članica, povezan s primerom zlorabe identitete, in ko se dokaže, da je identiteta te osebe zlorabljena, urad SIRENE prve države članice to z obrazcem Q sporoči uradu SIRENE države članice izdajateljice, da se podatki o zlorabi identitete lahko uporabijo v razpisu ukrepa v SIS II.

Ob upoštevanju namena vnosa te vrste podatkov je treba, kadar so na voljo fotografije in prstni odtisi osebe, katere identiteta je bila zlorabljena, to dodati k razpisu ukrepa. Da gre za primer zlorabe identitete, se morajo osebni podatki nedolžne osebe ujemati z obstoječo identiteto v razpisu ukrepa. Obrazec Q mora vsebovati osebne podatke, vključno s številko drugega imena iz razpisa ukrepa, da lahko država članica izdajateljica potrdi, na katero identiteto v razpisu ukrepa se obrazec nanaša. Obvezna polja, ki jih je treba v obrazcu Q v takih primerih izpolniti, so določena v Dodatku 3.

Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, vključno s prstnimi odtisi, so na voljo le zaradi ugotavljanja identitete osebe, ki se preverja, in ne bodo v nobenem primeru uporabljeni v druge namene. Podatki o zlorabljeni identiteti, vključno z morebitnimi prstnimi odtisi in fotografijami, se izbrišejo istočasno kot razpis ukrepa ali prej, če tako zahteva zadevna oseba.

2.12.2   Vnašanje drugega imena

Da bi se države članice izognile nezdružljivim razpisom ukrepov iz katere koli kategorije zaradi vnašanja drugega imena, da ne bi povzročile težav nedolžnim žrtvam in da bi zagotovile dovolj kakovostne podatke, se, kolikor je to mogoče, medsebojno obveščajo o drugih imenih ter si izmenjujejo vse zadevne podatke o resnični identiteti iskane osebe. To velja zlasti, kadar rezultati iskanja s prstnimi odtisi pokažejo, da že obstaja razpis ukrepa v SIS II, vendar je iz osebnih podatkov v obstoječem razpisu ukrepa videti, da je oseba, v zvezi s katero je bil razpisan prvotni ali novi ukrep, uporabila privzeto identiteto.

Država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, je odgovorna za dodajanje katerih koli drugih imen. Če druga država članica odkrije drugo ime, o tem obvesti državo članico izdajateljico z obrazcem L.

2.12.3   Dodatni podatki za ugotavljanje identitete osebe

Če so podatki v SIS II nezadostni, lahko urad SIRENE države članice izdajateljice po posvetovanju na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice zagotovi tudi dodatne podatke, da pomaga razjasniti identiteto osebe. Za ta namen uporabi obrazec L (in priloge). Ti podatki vključujejo zlasti naslednje:

kraj izdaje potnega lista ali osebnega dokumenta, ki ga ima iskana oseba,

referenčno številko potnega lista ali osebnega dokumenta, datum in kraj izdaje, organ izdajatelj ter datum veljavnosti,

opis iskane osebe,

priimek in ime staršev iskane osebe,

drugo možno obliko zapisa priimka in imen iskane osebe,

fotografije in prstne odtise, če so na voljo,

zadnji znani naslov.

Ti podatki so v čim večji meri na voljo v uradih SIRENE ali so slednjim nemudoma in trajno dostopni za hiter prenos.

Skupni cilj je zmanjšati tveganje, da se pomotoma ustavi oseba, katere osebni podatki so podobni podatkom osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa.

2.13   Izmenjava podatkov v primeru medsebojno povezanih razpisov ukrepov

Vsaka povezava omogoča vzpostavitev razmerja med vsaj dvema razpisoma ukrepov.

Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II, ter le sama lahko spremeni in izbriše povezavo. Povezave uporabniki vidijo le, ko imajo ustrezne uporabniške pravice za dostop, ki jim omogočajo, da sta vidna vsaj dva razpisa ukrepov v povezavi. Države članice zagotovijo, da je mogoč le pooblaščen dostop do povezav.

2.13.1   Operativna pravila

Zaradi povezav med razpisi ukrepov ni potreben poseben postopek za izmenjavo dopolnilnih podatkov. Kljub temu je treba upoštevati naslednja načela:

Urad SIRENE izvršitvene države članice v primeru zadetka za vsakega od dveh ali več medsebojno povezanih razpisov ukrepov za vsakega pošlje obrazec G in v polju 086 navede, da bodo poslani še drugi obrazci G o povezanih razpisih ukrepov.

Ne pošiljajo pa se obrazci glede razpisov ukrepov, ki so sicer povezani z razpisom ukrepa, za katerega je bil najden zadetek, a niso bili predmet zadetka. V primeru povezanega razpisa ukrepa za predajo/izročitev ali pogrešano osebo (za njeno lastno zaščito ali zaradi odvračanja nevarnosti) pa se to odkritje sporoči z obrazcem M, če je to primerno in so podatki na voljo.

2.14   Oblika in kakovost biometričnih podatkov v SIS II

V skladu s členom 23(2) Sklepa o SIS II se k razpisu ukrepov dodajo fotografije in prstni odtisi osebe, kadar so na voljo.

Uradi SIRENE morajo biti zmožni izmenjati prstne odtise in fotografije, da dopolnijo razpis ukrepa in/ali podprejo izvajanje zahtevanega ukrepa, ki naj bi se izvedel. Ko ima država članica fotografijo ali prstne odtise osebe, za katero je druga država članica izdala razpis ukrepa, lahko fotografije in prstne odtise pošlje kot prilogo, da državi članici izdajateljici omogoči dopolnitev razpisa ukrepa.

Ta izmenjava poteka ne glede na izmenjave v okviru policijskega sodelovanja pri uporabi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ.

2.14.1   Nadaljnja uporaba izmenjanih podatkov, vključno z arhiviranjem

V pravnih aktih o SIS II so določene omejitve uporabe podatkov, zagotovljenih za razpise ukrepov v SIS II. Vsaka nadaljnja izmenjava fotografij in prstnih odtisov, vključno z arhiviranjem, je v skladu z ustreznimi določbami pravnih aktov o SIS II, veljavnimi nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov ter z Direktivo 95/46/ES in Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ.

Vsako shranjevanje prstnih odtisov na nacionalni ravni mora biti popolnoma v skladu s pravili o varstvu podatkov SIS II. Države članice hranijo podatke o prstnih odtisih, prenesene s CS-SIS, ločeno od nacionalnih zbirk podatkov o prstnih odtisih, takšni podatki pa se izbrišejo istočasno kot ustrezni razpisi ukrepov in dopolnilni podatki.

2.14.2   Izmenjava prstnih odtisov in fotografij

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

urad SIRENE, ki zagotovi podatke, pošlje obrazec L po običajni elektronski poti in v polju 083 obrazca L navede, da bodo za dopolnitev razpisa ukrepa v SIS II poslani prstni odtisi in fotografije;

(b)

urad SIRENE države članice izdajateljice bodisi doda prstne odtise ali fotografije k razpisu ukrepa v SIS II bodisi jih pošlje pristojnemu organu, da dopolni razpis ukrepa.

2.14.3   Tehnične zahteve

Prstni odtisi in fotografije se zberejo in prenesejo v skladu s standardi, ki so določeni v izvedbenih pravilih za vnašanje biometričnih podatkov v SIS II.

Te tehnične standarde mora izpolnjevati vsak urad SIRENE.

2.14.4   Oblika in kakovost biometričnih podatkov

Za vse biometrične podatke, vnesene v sistem, se izvede posebno preverjanje kakovosti, da se zagotovi minimalen standard kakovosti, skupen vsem uporabnikom SIS II.

Pred vnosom se izvedejo preverjanja na nacionalni ravni, da se zagotovi:

(a)

skladnost podatkov o prstnih odtisih in povezane datoteke NIST z določbami Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1345 (24) o osnovnih standardih glede kakovosti podatkov za zapise prstnih odtisov v drugi generaciji schengenskega informacijskega sistema (SIS II), z njegovo prilogo in s tehničnimi standardi, sprejetimi v odboru iz člena 51 Uredbe o SIS II in člena 67 Sklepa o SIS II v vseh pogledih;

(b)

skladnost fotografij, ki se uporabijo le za potrditev identitete osebe, najdene z alfanumeričnim iskanjem v SIS II, z naslednjimi zahtevami: razmerje frontalnih posnetkov obraza je, kolikor je mogoče, 3: 4 ali 4: 5. Če je mogoče, se uporabi resolucija z najmanj 480 × 600 piksli in barvno globino 24 bitov. Če je treba posnetek pridobiti prek optičnega bralnika, naj bo velikost posnetka po možnosti manj kot 200 kilobajtov.

2.15   Posebne vrste iskanja

2.15.1   Geografsko usmerjeno iskanje

Geografsko usmerjeno iskanje je iskanje, opravljeno v primeru, ko ima država članica trdne dokaze o kraju znotraj omejenega geografskega prostora, kjer se nahaja iskana oseba ali predmet iz razpisa ukrepa.

Geografsko usmerjena iskanja se na schengenskem območju izvajajo na podlagi razpisa ukrepa v SIS II. Če je znan kraj, kjer se oseba ali predmet nahaja, se lahko izpolni polje 311 (‚Pomembno opozorilo‘) z navedbo geografskega iskanja in izbiro ustreznih držav. Če je pri izdaji razpisa ukrepa za prijetje znan kraj, kjer se oseba zadržuje, se poleg tega v polju 061 obrazca A navedejo podatki o kraju, kjer se ta iskana oseba nahaja. V vseh drugih primerih, vključno za sporočanje kraja, kjer se nahaja predmet, se uporabi obrazec M (polje 083). Razpis ukrepa za iskano osebo se vnese v SIS II, s čimer se zagotovi, da je zahteva za ukrep, ki naj bi se izvedel, takoj izvršljiva (člen 9(3) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ).

Kadar se oseba, za katero se izvaja geografsko iskanje, nahaja na kraju, ki ni kraj geografskega iskanja, urad SIRENE države članice izdajateljice to dejstvo z obrazcem M sporoči državam članicam, vključenim v geografsko iskanje, da ustavijo vse s tem povezano delo.

2.15.2   Iskanje v sodelovanju s posebnimi policijskimi enotami, ki izvajajo usmerjena iskanja

Uradi SIRENE v zaprošenih državah članicah v ustreznih primerih uporabijo tudi storitve posebnih enot, ki izvajajo usmerjena iskanja (skupine za aktivno iskanje pobeglih oseb, FAST). Mednarodno sodelovanje zgoraj navedenih policijskih enot ne sme nadomestiti razpisa ukrepa v SIS II. Tako sodelovanje se ne sme prekrivati z vlogo uradov SIRENE, ki so osrednja točka za iskanje z uporabo sistema SIS II.

Če je to primerno, se vzpostavi sodelovanje, s katerim se zagotovi, da nacionalne posebne enote, ki izvajajo usmerjena iskanja, obveščajo urad SIRENE države članice izdajateljice o vseh tekočih operacijah glede razpisa ukrepa, vnesenega v SIS II. Urad SIRENE po potrebi zagotovi te informacije drugim uradom SIRENE. Urad SIRENE je vnaprej obveščen o vsaki koordinirani operaciji mreže ENFAST (Evropska mreža skupin za aktivno iskanje pobeglih oseb), ki zahteva sodelovanje urada SIRENE.

Uradi SIRENE si prizadevajo, da se nacionalnim posebnim enotam, ki izvajajo usmerjena iskanja in so vključene v iskanje, zagotovi hiter pretok dopolnilnih podatkov, vključno s podatki o zadetku.

3.   RAZPISI UKREPOV ZA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE (ČLEN 26 SKLEPA SIS II)

3.1   Vnašanje razpisa ukrepa

Večino razpisov ukrepov za prijetje spremlja evropski nalog za prijetje (ENP). Vendar je v okviru razpisa ukrepa za prijetje v skladu s členom 16 Evropske konvencije o izročitvi pred pridobitvijo zahteve za izročitev možno tudi predhodno prijetje.

Evropski nalog za prijetje / zahtevo za izročitev izda pravosodni organ, pristojen za opravljanje te funkcije v državi članici izdajateljici.

Pri vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi predaje se v SIS II doda kopija izvirnega evropskega naloga za prijetje. Vnese se lahko prevod evropskega naloga za prijetje v enega ali več uradnih jezikov institucij Unije.

Poleg tega se k razpisu ukrepa dodajo fotografije in prstni odtisi te osebe, kadar so na voljo.

Zadevni podatki, vključno z evropskim nalogom za prijetje ali zahtevo za izročitev, predloženi v zvezi z osebami, iskanimi za prijetje zaradi predaje ali izročitve, morajo biti uradu SIRENE na voljo ob vnosu razpisa ukrepa. Za zagotovitev, da so podatki popolni in pravilno predstavljeni, se opravi preverjanje.

Države članice lahko vnesejo več kot en evropski nalog za prijetje v razpis ukrepa za prijetje. Država članica izdajateljica je odgovorna, da izbriše evropski nalog za prijetje, ki postane neveljaven, in preveri, ali obstajajo drugi evropski nalogi za prijetje, priloženi razpisu ukrepa, ter po potrebi podaljša razpis ukrepa.

Država članica lahko poleg evropskega naloga za prijetje, ki ga je priložila razpisu ukrepa za prijetje, priloži prevode evropskega naloga za prijetje, po potrebi v ločenih dvojnih datotekah.

Za skenirane dokumente, ki se priložijo razpisom ukrepov, se po možnosti uporabi minimalna resolucija 150 DPI.

3.2   Večkratni razpisi ukrepov

Za splošni postopek glej oddelek 2.2.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

Več držav članic lahko vnese razpis ukrepa za prijetje za isto osebo. Če sta razpis ukrepa za isto osebo izdali dve ali več držav članic, sprejme odločitev o tem, kateri nalog se izvrši v primeru prijetja, izvršitveni pravosodni organ v državi članici, v kateri pride do prijetja. Urad SIRENE izvršitvene države članice pošlje obrazec G vsaki zadevni državi članici.

3.3   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.1.

3.4   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.2.

Urad SIRENE v primeru razpisov ukrepov za prijetje izpolni polje 011 v obrazcu A  (25) (ob vnosu razpisa ukrepa) ali pozneje uporabi obrazec M, da druge države članice obvesti o drugih imenih glede razpisa ukrepa za prijetje, če so uradu SIRENE ti podatki na voljo.

3.5   Dopolnilni podatki, ki se pošljejo državam članicam

Ob vnašanju razpisa ukrepa se vsem državam članicam pošljejo dopolnilni podatki glede razpisa ukrepa.

Podatki iz oddelka 3.5.1 se drugim uradom SIRENE pošljejo z obrazcem A ob vnosu razpisa ukrepa. Vsi drugi podatki, ki se zahtevajo za identifikacijo, se pošljejo po posvetovanju in/ali na zahtevo druge države članice.

Če je za isto osebo izdanih več evropskih nalogov za prijetje ali zahtev za izročitev, se za vsak evropski nalog za prijetje ali zahtevo za izročitev izpolni samostojni obrazec A.

Evropski nalog za prijetje / zahteva za izročitev in obrazec A vsebujeta dovolj podrobne podatke (zlasti v oddelku (e) evropskega naloga za prijetje: ‚navedba okoliščin, v katerih je (so) bilo(-a) kaznivo(-a) dejanje(-a) storjeno(-a), vključno s časom in krajem‘, polja 042, 043, 044, 045: ‚opis okoliščin‘), da lahko drugi uradi SIRENE preverijo razpis ukrepa. V Dodatku 3 so navedeni zahtevani podatki in njihova povezava s polji evropskega naloga za prijetje.

Kadar se evropski nalog za prijetje nadomesti ali razveljavi, se to navede v polju 267 obrazca A (člen 26 Sklepa o SIS II) ali v polju 044 obrazca A (Zahteva za izročitev / Preneseni razpisi ukrepov) z naslednjim besedilom: ‚Ta obrazec nadomešča obrazec (referenčna številka), ki se nanaša na evropski nalog za prijetje (referenčna številka), izdan dne (datum)‘.

3.5.1   Dopolnilni podatki, ki se pošljejo v zvezi s predhodnim prijetjem

3.5.1.1   Ob vnašanju razpisa ukrepa na podlagi evropskega naloga za prijetje ter zahteve za izročitev

Ob vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve so vsem državam članicam poslani dopolnilni podatki z obrazcem A. Če podatki v razpisu ukrepa in dopolnilni podatki, poslani državam članicam v zvezi z evropskim nalogom za prijetje, ne zadoščajo za izročitev, se zagotovijo dodatni podatki.

V polju 239 se navede, da se obrazec nanaša na evropski nalog za prijetje in zahtevo za izročitev.

3.5.1.2   Ob izdajanju razpisa ukrepa le na podlagi zahteve za izročitev

Ob vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve so vsem državam članicam poslani dopolnilni podatki z obrazcem A.

V polju 239 se navede, da se obrazec nanaša na zahtevo za izročitev.

3.6   Dodajanje označitve

Za splošna pravila glej oddelek 2.7.

Če je mogoče izvršiti vsaj en evropski nalog za prijetje, priložen razpisu ukrepa, se razpisu ukrepa ne doda označitve.

Če evropski nalog za prijetje vsebuje več kot eno kaznivo dejanje in če se lahko izvede predaja za vsaj eno od teh kaznivih dejanj, se razpisu ukrepa ne doda označitve.

Kakor je poudarjeno v oddelku 2.7, se označen razpis ukrepa v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II v obdobju trajanja označitve obravnava, kot da je bil vnesen zaradi sporočanja kraja, kjer se nahaja oseba, za katero je bil izdan.

3.6.1   Sistematična zahteva za dodajanje označitve razpisom ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

pri razpisih ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja, lahko urad SIRENE zaprosi druge urade SIRENE, naj razpisom ukrepov, vnesenim v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II, sistematično dodajo označitev za njihove državljane;

(b)

vsak urad SIRENE, ki želi to storiti, pošlje pisno zahtevo drugim uradom SIRENE;

(c)

vsak urad SIRENE, na katerega je taka zahteva naslovljena, doda označitev za zadevno državo članico takoj po izdaji razpisa ukrepa;

(d)

označitev ostane, dokler urad SIRENE, ki jo je zahteval, ne zaprosi za njen izbris.

3.7   Ukrepi uradov SIRENE po prejemu razpisa ukrepa za prijetje

Ko urad SIRENE prejme obrazec A, čim prej preišče vse razpoložljive vire, da bi poskušal izslediti kraj, kjer se oseba nahaja. Če podatki, ki jih je zagotovila država članica izdajateljica, državi članici prejemnici ne zadoščajo, to ne sme preprečiti izvedbe iskanja. Država članica prejemnica izvede iskanje v obsegu, kot ga dovoljuje nacionalno pravo.

Če je razpis ukrepa za prijetje preverjen in oseba izsledena ali prijeta v državi članici, potem lahko urad SIRENE prejemnik podatke iz obrazca A posreduje organu države članice, pristojnemu za izvrševanje evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev. Če se zahteva izvirnik evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev, ga lahko pravosodni organ, ki ga je izdal, pošlje neposredno izvršitvenemu pravosodnemu organu (razen če se država članica izdajateljica in/ali izvršitvena država članica nista drugače dogovorili).

3.8   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporablja naslednji postopek:

(a)

zadetek za posameznika, za katerega je bil izdan razpis ukrepa, se vedno takoj sporoči uradu SIRENE države članice izdajateljice. Nato se pošlje obrazec G. Urad SIRENE izvršitvene države članice po telefonu po potrebi sporoči uradu SIRENE države članice izdajateljice, da je bil najden zadetek;

(b)

po potrebi nato urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje vse ustrezne posebne podatke o posameznih ukrepih, ki jih mora izvesti urad SIRENE izvršitvene države članice;

(c)

v polju 091 obrazca G se navedejo organ, pristojen za prejem evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev, vsi kontaktni podatki tega organa (poštni naslov, telefonska številka ter, če sta na voljo, številka telefaksa in e-naslov), referenčna številka (če je na voljo), pristojna oseba (če je na voljo), zahtevani jezik ter rok in način predložitve;

(d)

poleg tega urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem M obvesti druge urade SIRENE o zadetku, kadar je zaradi dejstev zadeve vzpostavljena jasna povezava z določeno državo članico in se začnejo izvajati nadaljnje preiskave;

(e)

uradi SIRENE lahko posredujejo dodatne podatke o razpisih ukrepov v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II, pri tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če spadajo ti podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

3.9   Izmenjava dopolnilnih podatkov o predaji ali izročitvi

Kadar pristojni pravosodni organi uradu SIRENE izvršitvene države članice zagotovijo informacije o tem, ali se lahko izvede predaja ali izročitev osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa za prijetje, ta urad te informacije nemudoma pošlje uradu SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, in sicer z obrazcem M, pri čemer v polju 083 navede ‚SURRENDER‘ (predaja) ali ‚EXTRADITION‘ (izročitev) (26). Podrobni pogoji predaje ali izročitve se po potrebi čim prej sporočijo prek uradov SIRENE.

3.10   Izmenjava dopolnilnih podatkov o tranzitu čez drugo državo članico

Če je potreben tranzit osebe, urad SIRENE države članice, skozi katero bo tranzit potekal, zagotovi potrebne informacije in podporo kot odgovor na zahtevo urada SIRENE države članice izdajateljice ali pristojnega pravosodnega organa, ki jo urad SIRENE pošlje z obrazcem M, pri čemer na začetku polja 083 navede ‚TRANSIT‘ (tranzit).

3.11   Izbris razpisov ukrepov po predaji ali izročitvi

Razpisi ukrepov za prijetje zaradi predaje ali izročitve so izbrisani, ko se oseba preda ali je izročena pristojnim organom države članice, ki je izdala razpis ukrepa, lahko pa tudi, ko pristojni pravosodni organ v skladu z nacionalnim pravom prekliče sodno odločbo, na kateri je temeljil razpis ukrepa.

4.   RAZPISI UKREPA ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA ALI PREPOVEDI PREBIVANJA (ČLEN 24 UREDBE O SIS II)

Uvod

Izmenjava podatkov o državljanih tretjih držav, za katere je bil v skladu s členom 24 Uredbe o SIS II izdan razpis ukrepa, omogoča državam članicam, da sprejmejo odločitev v primeru prošnje za vstop ali vloge za izdajo vizuma. Če je posameznik že na ozemlju države članice, izmenjava podatkov nacionalnim organom omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izdajo dovoljenj za prebivanje, vizumov za dolgoročno bivanje ali izgon. V tem oddelku se navajanje vizumov nanaša na vizume za dolgoročno bivanje, razen če ni drugače natančno pojasnjeno (npr. vizumi za ponovni vstop).

Za izvajanje postopkov obveščanja iz člena 5(4) Zakonika o schengenskih mejah in posvetovalnih postopkov iz člena 25 Schengenske konvencije so pristojni organi, ki opravljajo nadzor meje ter izdajajo dovoljenja za prebivanje ali vizume. Uradi SIRENE so v te postopke načeloma vključeni samo, da posredujejo dopolnilne podatke, neposredno povezane z razpisi ukrepov (npr. obveščanje o zadetku, pojasnitev identitete), ali izbrišejo razpise ukrepov.

Vendar lahko uradi SIRENE sodelujejo tudi pri prenosu dopolnilnih podatkov, potrebnih za izgon državljana tretje države ali zavrnitev vstopa državljanu tretje države, in so lahko vključeni pri prenosu vseh dopolnilnih podatkov, ki so zaradi teh ukrepov nastali naknadno.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES (27) se ne uporablja v Švici. Zato v primeru zadetka za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, Švica, država članica izdajateljica in katera koli druga država članica, ki ima morda pomembne podatke o pravici zadevnega državljana tretje države do prostega gibanja, opravijo običajen postopek posvetovanja.

4.1   Vnašanje razpisa ukrepa

V skladu s členom 25 Uredbe o SIS II veljajo posebna pravila za državljane tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja v smislu Direktive 2004/38/ES. Urad SIRENE je, kolikor je mogoče, zmožen zagotoviti vse podatke, uporabljene pri ocenjevanju, ali naj se vnese razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja za osebo, ki ima pravico do prostega gibanja (28). V izjemnih primerih vnosa razpisa ukrepa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje obrazec M vsem drugim državam članicam na podlagi podatkov, posredovanih od organa, ki je vnesel razpis ukrepa (glej oddelka 4.6 in 4.7).

Poleg tega je v členu 26 Uredbe o SIS II določeno, da se pod nekaterimi posebnimi pogoji vnesejo tudi razpisi ukrepov za državljane tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop ali tranzit prek ozemlja držav članic, sprejet v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji (29). Razpise ukrepov vnese in posodablja pristojni organ države članice, ki ob sprejetju ukrepa predseduje Svetu Evropske unije. Če ta država članica nima dostopa do SIS II ali razpisov ukrepov v skladu s členom 24 Uredbe o SIS II, odgovornost prevzame država članica, ki naslednja predseduje Svetu Evropske unije in ima dostop do SIS II, vključno z dostopom do razpisov ukrepov iz člena 24 Uredbe o SIS II.

Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za vnašanje, posodabljanje in brisanje takih ukrepov razpisov.

4.2   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

4.3   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.1.

Težave se lahko pojavijo, ko državljan tretje države, za katerega je bil razpisan ukrep zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, pri poskusu vstopa nezakonito izrabi identiteto državljana države članice. Če se tak primer odkrije, se lahko pristojne organe države članice opozori na pravilno uporabo funkcije zlorabe identitete v SIS II. Razpisi ukrepov zaradi zavrnitve vstopa se ne izdajajo v zvezi z glavno identiteto državljana države članice.

4.4   Vnašanje drugega imena

Za splošna pravila glej oddelek 2.12.2.

4.5   Izmenjava podatkov pri izdaji dovoljenj za prebivanje ali vizumov

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

ne glede na posebni postopek o izmenjavi podatkov, ki se izvaja v skladu s členom 25 Schengenske konvencije, in ne glede na oddelek 4.8 o izmenjavi podatkov po zadetku za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja (v tem primeru je posvetovanje z uradom SIRENE države članice izdajateljice obvezno), lahko izvršitvena država članica obvesti državo članico izdajateljico, da je bil v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje ali vizuma najden zadetek za ta razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja. Država članica izdajateljica lahko nato obvesti druge države članice z obrazcem M, če je to primerno;

(b)

uradi SIRENE zadevnih držav članic lahko, če se to zahteva, v skladu z nacionalnim pravom pomagajo pri prenosu potrebnih podatkov ustreznim organom, pristojnim za izdajanje dovoljenj za prebivanje in vizumov.

4.5.1   Posebna postopka, kot sta določena v členu 25 Schengenske konvencije

Postopek v skladu s členom 25(1) Schengenske konvencije

Če država članica, ki namerava izdati dovoljenje za prebivanje ali vizum, odkrije, da je druga država članica za zadevnega vlagatelja izdala razpis ukrepa zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, se posvetuje s to državo članico prek uradov SIRENE. Država članica, ki namerava izdati dovoljenje za prebivanje ali vizum uporabi obrazec N, da državo članico izdajateljico obvesti o odločitvi za izdajo dovoljenja za prebivanje ali vizuma. Če se država članica odloči, da bo izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa države članice izdajateljice.

Postopek v skladu s členom 25(2) Schengenske konvencije

Če država članica, ki je vnesla razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, ugotovi, da je bilo osebi, za katero je bil izdan razpis ukrepa, izdano dovoljenje za prebivanje ali vizum, prek uradov SIRENE začne postopek posvetovanja z državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo dovoljenje za prebivanje ali vizum ohranila v veljavi, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov države članice zaradi zavrnitve vstopa.

Posvetovanje prek uradov SIRENE z obrazcem O se opravi tudi, če država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, pozneje odkrije, da je bil v SIS II za zadevno osebo vnesen razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja (30).

Če tretja država članica (tj. niti tista, ki je izdala dovoljenje za prebivanje / vizum, niti tista, ki je izdala razpis ukrepa) odkrije, da obstaja razpis ukrepa za državljana tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje ene od držav članic, o tem prek uradov SIRENE z obrazcem H obvesti državo članico, ki je izdala dovoljenje/vizum, in državo članico ki je izdala razpis ukrepa.

Če postopek iz člena 25 Schengenske konvencije omogoča izbris razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, uradi SIRENE ob upoštevanju svojega nacionalnega prava ponudijo svojo pomoč, če se to zahteva.

4.5.2   Posebna postopka, kot sta določena v členu 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah

Postopek v primerih iz člena 5(4)(a)

V skladu s členom 5(4)(a) Zakonika o schengenskih mejah se državljanu tretje države, za katerega je izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja, hkrati pa ima dovoljenje za prebivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali vizum za ponovni vstop, ki ga je izdala ena od držav članic, pri prestopu meje v tretji državi članici dovoli vstop v državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum za ponovni vstop, za namene tranzita. Vstop se lahko zavrne, če je ta država članica izdala nacionalni razpis ukrepa za zavrnitev vstopa. V obeh primerih urad SIRENE države članice, v katero namerava ta oseba vstopiti, na zahtevo pristojnega organa pošlje uradoma SIRENE obeh zadevnih držav članic sporočilo (in sicer obrazec H, če je bil tranzit dovoljen, in obrazec G, če je bil vstop zavrnjen), v katerem ju obvešča o koliziji, ter zahteva, naj se med seboj posvetujeta, da bodisi izbrišeta razpis ukrepa v SIS II bodisi odvzameta dovoljenje za prebivanje / vizum. Od njiju lahko tudi zahteva, da ga obvestita o rezultatih morebitnega posvetovanja.

Če skuša zadevni državljan tretje države vstopiti v državo članico, ki je zanj izdala razpis ukrepa v SIS II, mu lahko ta država članica vstop zavrne. Vendar se urad SIRENE te države članice na zahtevo pristojnega organa posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, da lahko pristojni organ ugotovi, ali je dovolj razlogov za odvzem dovoljenja za prebivanje / vizuma. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo dovoljenje za prebivanje ali vizum ohranila v veljavi, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov države članice zaradi zavrnitve vstopa.

Če skuša oseba vstopiti v državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, lahko vstopi na ozemlje te države, toda urad SIRENE te države se na zahtevo pristojnega organa posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, da se zadevnemu pristojnemu organu omogoči, da odloči bodisi o odvzemu dovoljenja za prebivanje ali vizuma bodisi o izbrisu razpisa ukrepa. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo dovoljenje za prebivanje ali vizum ohranila v veljavi, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov države članice zaradi zavrnitve vstopa.

Postopek v primerih iz člena 5(4)(c)

V skladu s členom 5(4)(c) lahko država članica iz humanitarnih razlogov, na podlagi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti odstopi od načela, da osebi, za katero je bil izdan razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa, ne dovoli vstopiti. Urad SIRENE države članice, ki je osebi dovolila vstopiti, na zahtevo pristojnega organa o tem dejstvu z obrazcem H obvesti urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

4.6   Skupna pravila v zvezi s postopki iz oddelka 4.5

(a)

Urad SIRENE države članice, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje oz. ga namerava izdati ali zadržati, za vsak postopek posvetovanja pošlje le en obrazec N ali obrazec O, da državo članico, ki je izdala ali namerava izdati razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa, obvesti o končni odločitvi glede izdaje, zadržanja ali preklica dovoljenja za prebivanje ali vizuma.

(b)

Postopek posvetovanja je ali postopek za namene člena 25(1) Schengenske konvencije ali postopek za namene člena 25(2) Schengenske konvencije.

(c)

Kadar se obrazec M, G ali H pošlje v okviru postopka posvetovanja, se lahko označi z izrazom ‚postopek posvetovanja‘ (obrazec M: polje 083; obrazec G: polje 086; obrazec H: polje 083).

4.7   Izmenjava podatkov v primeru zadetka in pri zavrnitvi vstopa ali izgonu s schengenskega ozemlja

Ne glede na posebne postopke o izmenjavi podatkov, ki se izvajajo v skladu s členom 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah, ter ne glede na oddelek 4.8 v zvezi z izmenjavo podatkov po zadetku za državljana tretje države, ki je imetnik pravice do prostega gibanja (v tem primeru je posvetovanje z državo članico izdajateljico prek njenega urada SIRENE obvezno), lahko država članica zaprosi, da je obveščena o vseh zadetkih glede razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ki jih je izdala.

Uradov SIRENE držav članic, ki so izdale razpise ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ni treba po uradni dolžnosti nujno obvestiti o vseh zadetkih, temveč se lahko obvestijo v izjemnih okoliščinah. V vsakem primeru se lahko pošlje obrazec G ali obrazec H, odvisno od izvedenih ukrepov, če se na primer zahtevajo dopolnilni podatki. Kadar se najde zadetek za osebo, ki ima pravico do prostega gibanja, se vedno pošlje obrazec G.

Ne glede na določbe iz zgornjega odstavka, kakor so določene v oddelku 10, lahko vsi uradi SIRENE zagotovijo statistične podatke o zadetkih glede vseh tujih razpisov ukrepov na svojem ozemlju.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

država članica lahko zaprosi, da je obveščena o vseh zadetkih glede razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ki jih je izdala. Vsaka država članica, ki želi izkoristiti to možnost, druge države članice zaprosi v pisni obliki;

(b)

izvršitvena država članica lahko prevzame pobudo in obvesti državo članico izdajateljico, da je bil najden zadetek za razpis ukrepa ter da je bil državljanu tretje države vstop zavrnjen ali da je bil izgnan s schengenskega območja;

(c)

ko se na podlagi zadetka izvede ukrep, urad SIRENE izvršitvene države članice pošlje obrazec G uradu SIRENE države članice izdajateljice. Obrazec G se pošlje tudi v primeru zadetka, kadar je potrebnih več informacij za izvršitev ukrepa;

(d)

po prejemu informacij iz točke (c) od države članice izdajateljice:

(i)

če se ukrep izvede, izvršitvena država članica obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem M (ne z drugim obrazcem G za isti zadetek);

(ii)

če se ukrep ne izvede, izvršitvena država članica obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem H; ali

(iii)

če je potrebno nadaljnje posvetovanje, se uporabi obrazec M;

(iv)

kot zadnji v izmenjavi obrazcev v postopku posvetovanja se uporabi obrazec N ali O;

(e)

če država članica na svojem ozemlju odkrije državljana tretje države, za katerega je bil izdan razpis ukrepa, urad SIRENE države članice izdajateljice na zahtevo posreduje podatke, potrebne za vrnitev zadevne osebe. Glede na potrebe izvršitvene države članice morajo ti podatki, poslani z obrazcem M, vključevati naslednje:

vrsto odločbe in razlog zanjo,

organ, ki je izdal odločbo,

datum odločbe,

datum vročitve odločbe,

datum izvršbe,

datum prenehanja veljavnosti odločbe ali trajanje veljavnosti,

informacije o tem, ali je bila oseba obsojena, in naravo sankcije.

Če je oseba, za katero je bil izdan razpis ukrepa, prestrežena na meji, je treba upoštevati postopke iz Zakonika o schengenskih mejah in postopke države članice izdajateljice.

Zaradi zanesljive identifikacije posameznika je lahko v posebnih primerih nujno izmenjati dopolnilne podatke prek uradov SIRENE.

4.8   Izmenjava podatkov o državljanu tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, v primeru zadetka

Za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja v smislu Direktive 2004/38/ES, se uporabljajo posebna pravila (31).

V primeru zadetka za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja v smislu Direktive 2004/38/ES, se uporabljajo posebna pravila (glej tudi uvod v oddelku 4 o stališču Švice). Uporablja se naslednji postopek:

(a)

urad SIRENE izvršitvene države članice na zahtevo pristojnega organa z obrazcem G takoj stopi v stik z uradom SIRENE države članice izdajateljice, da bi dobil podatke, na podlagi katerih lahko nemudoma odloči o ukrepih, ki naj bi se izvedli;

(b)

urad SIRENE države članice izdajateljice po prejemu zahteve za podatke takoj začne zbirati potrebne podatke in jih čim prej pošlje uradu SIRENE izvršitvene države članice;

(c)

če ti podatki še niso na voljo, urad SIRENE države članice izdajateljice preveri pri pristojnem organu, ali se razpis ukrepa lahko ohrani v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Če pristojni organ odloči, da je treba razpis ukrepa ohraniti, urad SIRENE države članice izdajateljice o tem obvesti vse druge urade SIRENE z obrazcem M;

(d)

izvršitvena država članica prek svojega urada SIRENE obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o tem, ali so bili zahtevani ukrepi izvedeni (z obrazcem M) ali ne (z obrazcem H) (32).

4.9   Izmenjava podatkov, kadar država članica, ne da bi našla zadetek, ugotovi obstoj razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja

Če država članica, ne da bi našla zadetek, odkrije, da obstaja razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, urad SIRENE te države članice na zahtevo pristojnega organa o tem obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem M.

Če ti podatki še niso na voljo, urad SIRENE države članice izdajateljice preveri pri pristojnem organu, ali se razpis ukrepa lahko ohrani v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Če pristojni organ odloči, da je treba razpis ukrepa ohraniti, urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, o tem obvesti vse druge urade SIRENE z obrazcem M.

4.10   Izbris razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja

Brez poseganja v posebne postopke iz člena 25 Schengenske konvencije ter člena 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah se razpisi ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja za državljane tretjih držav izbrišejo zaradi:

(a)

prenehanja veljavnosti razpisa ukrepa;

(b)

odločbe o izbrisu, ki jo je izdal pristojni organ države članice izdajateljice;

(c)

izteka roka za zavrnitev vstopa, kadar pristojni organ države članice izdajateljice določi datum prenehanja veljavnosti svoje odločbe; ali

(d)

pridobitve državljanstva ene od držav članic. Če pridobitev državljanstva odkrije urad SIRENE države članice, ki ni država članica izdajateljica, se ta urad posvetuje z uradom SIRENE države članice izdajateljice ter mu po potrebi pošlje obrazec J v skladu s postopkom za popravek in izbris podatkov, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (glej oddelek 2.8).

5.   RAZPISI UKREPOV ZA POGREŠANE OSEBE (ČLEN 32 SKLEPA O SIS II)

5.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

5.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.1.

5.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.2.

5.4   Dodajanje označitve

Kadar se pri razpisu ukrepa za pogrešane osebe najde zadetek, se pristojni organi v izvršitveni državi članici lahko odločijo, da se zahtevani ukrep ne sme izvesti in/ali da se glede razpisa ukrepa ne bodo izvedli nadaljnji ukrepi. Ta odločitev je lahko sprejeta, tudi če se pristojni organi države članice izdajateljice odločijo ohraniti razpis ukrepa v SIS II. V takih okoliščinah lahko izvršitvena država članica zahteva označitev, potem ko je našla zadetek. Za dodajanje označitve je treba upoštevati splošne postopke iz oddelka 2.7.

Za razpise ukrepov za pogrešane osebe ni na voljo alternativnega ukrepa.

5.5   Zagotavljanje opisnih podrobnosti glede pogrešanih mladoletnikov in drugih oseb, za katere se oceni, da so ogrožene

Uradi SIRENE imajo takojšen dostop do vseh ustreznih dopolnilnih podatkov glede razpisov ukrepov za pogrešane osebe na nacionalni ravni, da lahko v celoti prispevajo k uspešnemu reševanju primerov, olajšajo identifikacijo osebe in hitro zagotovijo dopolnilne podatke o vidikih, povezanih s primerom. Ustrezni dopolnilni podatki lahko vključujejo zlasti nacionalne odločbe o pravici do varstva in vzgoje otroka ali skrbništvu nad ranljivimi osebami, pa tudi zahteve za uporabo sistema za opozarjanje o izginotju otrok (‚Child Alert‘).

Ker ni nujno, da bodo pogrešane osebe prešle nacionalne meje, se odločitve o zagotavljanju dopolnilnih podatkov (z opisnimi podrobnostmi) in njihovi prejemniki sprejemajo za vsak primer posebej, pri čemer vključujejo celoten nabor okoliščin. Urad SIRENE države članice izdajateljice po odločitvi o obsegu pošiljanja teh dopolnilnih podatkov na nacionalni ravni po potrebi sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)

hrani podatke, da lahko drugi državi članici na njeno zahtevo pošlje dopolnilne podatke;

(b)

pristojnemu uradu SIRENE pošlje obrazec M, če poizvedbe nakazujejo na mogoč namembni kraj pogrešane osebe;

(c)

na podlagi okoliščin izginotja pošlje obrazec M vsem pristojnim uradom SIRENE za zagotavljanje vseh podatkov o zadevni osebi v kratkem času.

Če gre za zelo ogroženo pogrešano osebo, je treba v polju 311 obrazca M najprej navesti besedo ‚URGENT‘ (nujno) in pojasniti razlog za nujnost. (Kadar je pogrešani mladoletnik brez spremstva (33), se navede izraz ‚Unaccompanied minor‘ (mladoletnik brez spremstva).) To nujnost je treba podkrepiti s telefonskim klicem, v katerem se poudarita pomen obrazca M in njegova nujna narava.

Za zelo ogroženo pogrešano osebo se uporabi enotna metoda za vnašanje strukturiranih dopolnilnih podatkov po dogovorjenem vrstnem redu (34). Ti podatki se vnesejo v polje 083 obrazca M.

Ko urad SIRENE prejme podatke, jih – zaradi povečanja možnosti za ugotovitev kraja, kjer se oseba nahaja – po potrebi razumno in ciljno usmerjeno posreduje:

(a)

ustreznim mejnim kontrolnim točkam;

(b)

pristojnim upravnim in policijskim organom za ugotovitev kraja, kjer se oseba nahaja, in njeno zaščito;

(c)

ustreznim konzularnim organom države članice, ki je izdala razpis ukrepa, ko se v SIS II najde zadetek.

5.6   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

urad SIRENE, kolikor je mogoče, sporoči potrebne zdravstvene podatke o zadevni pogrešani osebi, če je treba izvesti ukrepe za njeno zaščito.

Posredovani zdravstveni podatki se hranijo samo, dokler je to nujno potrebno, in se uporabijo samo za zdravljenje zadevne osebe;

(b)

urad SIRENE izvršitvene države članice uradu SIRENE države članice izdajateljice vedno sporoči kraj, kjer se pogrešana oseba nahaja;

(c)

v skladu s členom 33(2) Sklepa o SIS II se lahko podatki o kraju, kjer se polnoletna pogrešana oseba nahaja, sporočijo osebi, ki je osebo prijavila kot pogrešano, samo s privolitvijo pogrešane osebe (35). Privolitev mora biti pisna ali pa mora biti na voljo vsaj njen uradni zaznamek. Privolitev se zavrne le pisno ali z uradnim zaznamkom. Vendar lahko pristojni organi osebi, ki je drugo osebo prijavila kot pogrešano, sporočijo dejstvo, da je bil razpis ukrepa izbrisan po najdenem zadetku.

5.7   Izbris razpisov ukrepov za pogrešane osebe

V primeru kakršne koli večje zamude pri izbrisu razpisa ukrepa s strani države članice izdajateljice se o zamudi uradno obvesti urad SIRENE izvršitvene države članice, da razpisu ukrepa doda označitev, kot je opisano v oddelku 5.4 Priročnika SIRENE.

5.7.1   Mladoletniki

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

zadeva je rešena (npr. mladoletnik se je vrnil v domovino; pristojni organi izvršitvene države članice izda odločbo glede skrbništva nad otrokom);

(b)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(c)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo.

5.7.2   Odrasli, za katere se ne zahtevajo zaščitni ukrepi

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

zahtevani ukrep je bil izveden (izvršitvena država članica potrdi kraj, kjer se oseba nahaja);

(b)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(c)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo.

5.7.3   Odrasli, za katere se zahtevajo zaščitni ukrepi

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

zahtevani ukrep je bil izveden (oseba pod zaščito);

(b)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(c)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo.

V skladu z nacionalno zakonodajo se razpis ukrepa za osebo, ki je pod uradnim skrbništvom, lahko ohrani, dokler se ta oseba ne vrne v domovino.

6.   RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE, ISKANE ZARADI SODNEGA POSTOPKA (ČLEN 34 SKLEPA O SIS II)

6.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

6.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.1.

6.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.2.

6.4   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

podatki o dejanskem kraju prebivanja ali stalnega prebivališča se pridobijo z uporabo vseh ukrepov, ki jih dovoljuje nacionalno pravo države članice, v kateri je bila oseba izsledena;

(b)

treba je vzpostaviti nacionalne postopke, s katerimi se po potrebi zagotovi, da se razpisi ukrepov v SIS II hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namenov, za katere so bili vneseni.

Uradi SIRENE lahko posredujejo dodatne podatke o razpisih ukrepov, vnesenih v skladu s členom 34 Sklepa o SIS II, s tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če spadajo ti podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

6.5   Izbris razpisov ukrepov za osebe, iskane zaradi sodnega postopka

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

pristojni organ države članice izdajateljice prejme obvestilo o kraju, kjer se oseba nahaja. Če se na podlagi posredovanih informacij ne da ukrepati (npr. naslov ni pravilen ali ne gre za naslov stalnega prebivališča), urad SIRENE države članice izdajateljice o tem obvesti urad SIRENE izvršitvene države članice, da rešita problem;

(b)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(c)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo.

Če se zadetek najde v državi članici in je podrobnosti o naslovu posredovala država članica izdajateljica ter naslednji zadetek v tej državi članici kaže na isti naslov, se zadetek zabeleži v izvršitveni državi članici, vendar se niti podrobnosti o naslovu niti obrazec G ne pošljejo ponovno državi članici izdajateljici. V takih primerih izvršitvena država članica obvesti državo članico izdajateljico o ponavljajočih zadetkih, država članica izdajateljica pa obravnava potrebo po ohranitvi razpisa ukrepa.

7.   RAZPISI UKREPOV ZARADI PRIKRITE ALI NAMENSKE KONTROLE (ČLEN 36 SKLEPA O SIS II)

7.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

7.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.1.

7.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.12.2.

7.4   Obveščanje drugih držav članic pri izdajanju razpisov ukrepov

Pri izdajanju razpisa ukrepa urad SIRENE države članice izdajateljice obvesti vse druge urade SIRENE z uporabo obrazca M v naslednjih primerih:

(a)

razpis ukrepa zaradi prikrite ali namenske kontrole se izda z zahtevo, da se zadetki brez zamude sporočijo uradu SIRENE, ki ga je izdal; v obrazcu M navede ‚ČLEN 36(2) Sklepa o SIS II – takojšnje ukrepanje‘ ali ‚ČLEN 36(3) Sklepa o SIS II – takojšnje ukrepanje‘. Utemeljitev za takojšnje ukrepanje se prav tako navede v polju 083 obrazca M; ali

(b)

organ, ki je pristojen za nacionalno varnost, zahteva, da se razpis ukrepa izda v skladu s členom 36(3) Sklepa o SIS II; v obrazcu M navede ‚ČLEN 36(3) Sklepa o SIS II‘.

Če se razpis ukrepa izda v skladu s členom 36(3) Sklepa o SIS II, obrazec M v polju 080 vsebuje ime organa, ki zahteva vnos razpisa ukrepa, najprej v jeziku države članice izdajateljice, nato še v angleščini, ter v polju 081 njegove kontaktne podatke v obliki, ki je ni treba prevajati.

Zaupnost določenih podatkov se varuje v skladu z nacionalnim pravom, vključno s tem, da se stiki med uradi SIRENE ohranjajo ločeno od kakršnih koli stikov med organi za nacionalno varnost.

7.5   Izpolnjevanje polja ‚vrsta kaznivega dejanja‘ pri izdajanju razpisov ukrepov

Pri izdajanju razpisa ukrepa na podlagi člena 36(2) ali 36(3) Sklepa o SIS II, če razpis ukrepa zadeva teroristično dejavnost, se te informacije vnesejo v polje ‚type of offence‘ (vrsta kaznivega dejanja), razen če na nacionalni ravni obstajajo jasni operativni razlogi za to, da se podatki ne vnesejo.

7.6   Dodajanje označitve

Glej splošni postopek v oddelku 2.7.

Za razpise ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole ni na voljo alternativnega ukrepa.

Poleg tega organ za nacionalno varnost v izvršitveni državi članici v primeru odločitve, da je razpisu ukrepa treba dodati označitev, stopi v stik s svojim nacionalnim uradom SIRENE in ga obvesti, da zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti. Urad SIRENE nato zahteva označitev, tako da pošlje obrazec F uradu SIRENE države članice izdajateljice. Kot pri drugih označitvah je treba navesti splošni razlog. Vendar občutljivih zadev ni treba razkriti (glej tudi oddelek 7.7(b)).

7.7   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

Ko se najde zadetek za razpis ukrepa, izdan v skladu s členom 36(3) Sklepa o SIS II, urad SIRENE izvršitvene države članice obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o rezultatih (prikrita kontrola ali namenska kontrola) z obrazcem G. Urad SIRENE izvršitvene države članice istočasno obvesti svoj organ, pristojen za nacionalno varnost.

(b)

Poseben postopek je potreben za ohranjanje zaupnosti podatkov. Zato se kakršni koli stiki med organi za nacionalno varnost vzdržujejo ločeno od stikov med uradi SIRENE. O podrobnih razlogih za dodajanje označitve torej razpravljajo neposredno organi za nacionalno varnost, ne pa uradi SIRENE.

(c)

V primeru zadetka za razpis ukrepa, ki zahteva takojšnje obvestilo o zadetku, se obrazec G nemudoma pošlje uradu SIRENE države članice izdajateljice.

7.8   Izbris razpisov ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(b)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo o izbrisu.

7.9   Sistemi za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic

Glej oddelek 9.

8.   RAZPISI UKREPOV ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV (ČLEN 38 SKLEPA O SIS II)

8.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

8.2   Razpisi ukrepov za vozilo

8.2.1   Preverjanje večkratnih razpisov ukrepov za vozilo

Obvezni elementi opisa identitete pri preverjanju večkratnih razpisov ukrepov za vozilo so:

(a)

številka registrske tablice in/ali

(b)

identifikacijska številka vozila (VIN).

Obe številki se lahko pojavita v SIS II.

Če se pri vnašanju novega razpisa ukrepa ugotovi, da ista identifikacijska številka vozila in/ali številka registrske tablice že obstaja v SIS II, se domneva, da bodo posledica novega razpisa ukrepa večkratni razpisi ukrepov za isto vozilo. Vendar pa je ta metoda preverjanja učinkovita le, kadar so uporabljeni enaki elementi opisa. Primerjava zato ni vedno mogoča.

Urad SIRENE opozori uporabnike na morebitne težave ob primerjavi le ene od številk, na iste identifikacijske številke vozila (dvojnik VIN) ali na ponovno uporabo registrskih tablic. Pozitiven odgovor ne pomeni samodejno, da je bil najden zadetek, negativen pa ne pomeni, da za vozilo ni razpisa ukrepa.

Elementi opisa identitete, uporabljeni za določanje, ali sta dva vnosa za vozilo enaka, so podrobno opredeljeni v oddelku 2.2.3.

Postopki posvetovanja za preverjanje večkratnih in neskladnih razpisov, ki jih morajo opraviti uradi SIRENE za vozila, so enaki tistim za osebe. Za splošni postopek glej oddelek 2.2.

Urad SIRENE v državi članici, ki izda razpis ukrepa, vodi evidenco o vseh zahtevah za vnos dodatnega razpisa ukrepa, ki so bile po posvetovanju zavrnjene na podlagi zgoraj navedenih določb, dokler razpis ukrepa ni izbrisan.

8.2.2   Dvojniki VIN

Dvojnik VIN se nanaša na vozilo, vneseno v SIS II, iste vrste z isto identifikacijsko številko vozila (VIN) kot originalno proizvedeno vozilo (npr. traktor in motorno kolo z isto identifikacijsko številko ne spadata v to kategorijo). Da bi se izognili negativnim posledicam večkratnega zasega originalnih vozil z isto identifikacijsko številko, se uporablja naslednji posebni postopek:

(a)

Kadar je ugotovljena možnost dvojnika VIN, sprejme urad SIRENE naslednje ukrepe, kot je primerno:

(i)

zagotovi, da razpis ukrepa v SIS II ne vsebuje napak in da so podatki glede razpisa ukrepa čim bolj popolni;

(ii)

preveri okoliščine primera, ki so vodile do razpisa ukrepa v SIS II;

(iii)

razišče zgodovino obeh vozil vse od njune proizvodnje;

(iv)

zahteva temeljit pregled zaseženega vozila, zlasti njegove identifikacijske številke, da preveri, ali gre za originalno vozilo.

Vsi vpleteni uradi SIRENE tesno sodelujejo pri izvajanju takih ukrepov.

(b)

Če je obstoj dvojnika VIN potrjen, država članica, ki je izdala razpis ukrepa, prouči, ali je razpis ukrepa treba ohraniti v SIS II. Če se država članica izdajateljica odloči, da bo razpis ukrepa ohranila v SIS II, mora:

(i)

v razpis ukrepa dodati zaznamek ‚sum klona‘ (36);

(ii)

pozvati lastnika originalnega vozila, naj uradu SIRENE države članice izdajateljice z izrecnim soglasjem in v skladu z nacionalnim pravom zagotovi vse podatke, potrebne, da bi se izognili negativnim posledicam napačne identifikacije;

(iii)

poslati obrazec M prek urada SIRENE vsem drugim uradom, vključno po potrebi z razpoznavnimi znaki in značilnostmi, ki opisujejo originalno vozilo ter omogočajo razlikovanje od vozila, vnesenega v SIS II. V polje 083 obrazca M se jasno navede, da gre za ‚ORIGINAL MANUFACTURED VEHICLE‘ (originalno vozilo).

(c)

Če uporabnik, ki z iskanjem po SIS II izvaja preverjanje, najde zaznamek ‚sum klona‘ v zvezi z vozilom, stopi v stik z nacionalnim uradom SIRENE, da dobi dodatne podatke za pojasnitev, ali je vozilo, ki ga preverja, iskano ali originalno vozilo.

(d)

Če se med preverjanjem ugotovi, da podatki na obrazcu M niso posodobljeni, urad SIRENE izvršitvene države članice stopi v stik z uradom SIRENE države članice izdajateljice, da preveri trenutno pravno lastništvo vozila. Urad SIRENE države članice izdajateljice skladno s tem pošlje nov obrazec M in v polje 083 jasno navede, da gre za ‚ORIGINAL MANUFACTURED VEHICLE‘ (originalno vozilo).

8.3   Izmenjava podatkov po zadetku

Uradi SIRENE lahko predložijo dodatne podatke o razpisih ukrepov, vnesenih v skladu s členom 38 Sklepa o SIS II, s tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če ti podatki v skladu z nacionalnim pravom spadajo na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

Ko uradi SIRENE najdejo zadetek za razpis ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov, izdanega za vozilo, zrakoplov, plovilo, industrijsko opremo ali zabojnik v skladu s členom 38 Sklepa o SIS II, čim prej pošljejo dopolnilne podatke z obrazcem P, če se to zahteva v polju 089 obrazca G.

Ker je zahteva nujna in ker zato ne bo mogoče takoj primerjati vseh podatkov, ni treba izpolniti vseh polj v obrazcu P. Vendar si je treba prizadevati, da se primerjajo podatki v glavnih poljih: 041, 042, 043, 162, 164, 165, 166, 167 in 169.

V primeru zadetka opredeljivega sestavnega dela predmeta urad SIRENE izvršitvene države članice z obrazcem G obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o okoliščinah zadetka, v polju 090 (dodatne informacije) pa pojasni, da ne gre za zaseg celotnega predmeta, temveč za sestavni del ali sestavne dele predmeta. Kadar je istočasno najdenih več sestavnih delov, ki se nanašajo na en razpis ukrepa, se pošlje le en obrazec G. O vseh naslednjih zadetkih za razpis ukrepa se obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem G. Razpis ukrepa se ne izbriše, razen če niso izpolnjeni pogoji iz oddelka 8.4.

8.4   Izbris razpisov ukrepov zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih

Razpis ukrepa se izbriše v naslednjih primerih:

(a)

predmet je zasežen ali se po potrebni izmenjavi dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE izvede enakovreden ukrep ali za predmet velja drug sodni ali upravni postopek (npr. sodni postopek o dobrovernem nakupu, spornem lastništvu ali pravosodno sodelovanje za dokaze);

(b)

razpisu ukrepa poteče veljavnost ali

(c)

pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo o izbrisu.

9.   SISTEMI ZA AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC

Ti sistemi so pomembni za razpise ukrepov iz členov 36 in 38 Sklepa o SIS II. Zaradi razširjene uporabe avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic za kazenski pregon obstaja tehnična zmogljivost, da se v kratkem času najdejo številni zadetki za vozilo ali registrsko tablico.

Ker za nekatera spletišča za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic skrbijo upravitelji, obstaja možnost, da vozilo odkrijejo in izvedejo zahtevani ukrep. V tem primeru morajo uporabniki sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic pred kakršnim koli ukrepanjem preveriti, ali se zadetek, najden prek tega sistema, nanaša na razpis ukrepa iz člena 36 ali 38 Sklepa o SIS II.

Vendar za številna spletišča za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic upravitelji ne skrbijo redno. Čeprav bo tehnologija zabeležila prehod vozila in se bo našel zadetek, se zahtevani ukrep zato ne bo mogel izvesti.

Kadar se za razpise ukrepov iz člena 36 in člena 38 zahtevani ukrep ne more izvesti, se uporablja naslednji splošni postopek:

en obrazec H se pošlje za prvi zadetek. Če je potrebnih več podatkov o gibanju vozila, mora urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, stopiti v stik z uradom SIRENE izvršitvene države članice, da o potrebah po podatkih razpravljata dvostransko.

Za razpise ukrepov iz člena 36 se uporablja naslednji postopek:

(a)

urad SIRENE države članice, ki je našel zadetek, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem G in navedbo kratice ‚ANPR‘ (avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic) v polju 086. Če je potrebnih več podatkov o gibanju vozila, mora urad SIRENE države članice izdajateljice stopiti v stik z uradom SIRENE izvršitvene države članice;

(b)

urad SIRENE države članice, ki je našel zadetek za razpis ukrepa zaradi namenske kontrole, pri čemer se zahtevani ukrep ni mogel izvesti, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem H in navedbo kratice ‚ANPR‘ v polju 083, čemur sledi besedilo: ‚This hit has been achieved by use of ANPR. (Ta zadetek je bil najden z uporabo sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic.) Please inform us if your country wishes to be informed of further hits achieved through ANPR for this vehicle or number plate where the requested action could not be undertaken. (Obvestite nas, prosim, če želi biti vaša država obveščena o nadaljnjih zadetkih prek sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic za to vozilo ali registrsko tablico, kadar se zahtevani ukrep ni mogel izvesti.)‘;

(c)

država članica izdajateljica odloči, ali je razpis ukrepa dosegel svoj namen, ali naj se izbriše ali ne in ali naj se opravijo dvostranske razprave o potrebah po podatkih.

Za razpise ukrepov iz člena 38 se uporablja naslednji postopek:

(a)

v primerih, ko se najde zadetek in se zahtevani ukrep izvede, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem G;

(b)

v primerih, ko se najde zadetek in se zahtevani ukrep ne izvede, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek za razpis ukrepa, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem H in navedbo besede ‚ANPR‘ v polju 083, čemur sledi besedilo: ‚This hit has been achieved by use of ANPR. (Ta zadetek je bil najden z uporabo sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic.) Please inform us if your country wishes to be informed of further hits achieved through ANPR for this vehicle or number plate where the requested action could not be undertaken. (Obvestite nas, prosim, če želi biti vaša država obveščena o nadaljnjih zadetkih prek sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic za to vozilo ali registrsko tablico, kadar se zahtevani ukrep ni mogel izvesti.)‘;

(c)

kadar urad SIRENE države članice izdajateljice prejme tak obrazec H, se posvetuje z organi, pristojnimi za odločanje o potrebnosti prejemanja nadaljnjih obrazcev H ali podatkov, ki jih dvostransko posreduje urad SIRENE izvršitvene države članice.

10.   STATISTIČNI PODATKI

Uradi SIRENE enkrat letno zagotovijo statistične podatke, ki jih je treba poslati Agenciji in Komisiji. Statistični podatki se na zahtevo pošljejo tudi Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in pristojnim nacionalnim organom za varstvo podatkov. Statistični podatki vključujejo število obrazcev vsake vrste, poslanih posameznim državam članicam. Prikažejo zlasti število zadetkov in označitev. Razlikovati je treba med zadetki za razpise ukrepov, ki jih najde ena država članica, izdala pa jih je druga država članica, in zadetki za razpise ukrepov, ki jih najde tista država članica, ki jih je izdala.

V Dodatku 5 so določeni postopki in formati za zagotavljanje statističnih podatkov iz tega oddelka.


(1)  Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3)  Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (SCH/Com-ex (94)29 Rev. 2) (UL L 239, 22.9.2000, str. 130).

(4)  Sklepa Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 (SCH/Com-ex 97(27) Rev. 4) za Italijo in (SCH/Com-ex 97(28) Rev. 4) za Avstrijo.

(5)  Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o celotni uporabi schengenskega pravnega reda v Helenski republiki (UL L 327, 21.12.1999, str. 58).

(6)  Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9.12.2000, str. 24).

(7)  Sklep Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (UL L 395, 31.12.2004, str. 70).

(8)  UL C 340, 10.11.1997, str. 92.

(9)  Sporazum z Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 36).

(10)  UL L 370, 17.12.2004, str. 78.

(11)  UL L 160, 18.6.2011, str. 3.

(12)  Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 1).

(13)  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(14)  To ne vpliva na druge naloge, dodeljene uradom SIRENE na podlagi zadevne zakonodaje v okviru policijskega sodelovanja, npr. pri uporabi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).

(15)  Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).

(16)  Glej tudi Schengenski katalog, priporočila in najboljše prakse.

(17)  Ta druga domena obstaja v tehničnem ‚predproizvodnem okolju‘.

(18)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(19)  Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(20)  Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(21)  Nekatere prevozne družbe uporabljajo druge referenčne številke. V SIS II obstaja določba za vnos serijskih številk, ki niso številke Mednarodnega urada za zabojnike.

(22)  Ker serijske številke predmetov niso standardizirane, je na primer mogoče, da imata dve različni strelni orožji različnih znamk isto serijsko številko. Prav tako je mogoče, da ima predmet isto serijsko številko kot čisto drug predmet, na primer izdan dokument ali del industrijske opreme. Kadar je jasno, da so serijske številke enake, predmeti pa očitno niso, se uradom SIRENE ni treba medsebojno posvetovati. Uporabnike se lahko opozori, da bi lahko prišlo do takšnega primera. Poleg tega je mogoče, da je bil predmet, kot je potni list ali vozilo, ukraden in prijavljen v eni državi, nato pa je prijavljen še v državi izvora. To bi lahko privedlo do dveh razpisov ukrepov za isti predmet. Če se tak primer odkrije, ga lahko reši zadevni urad SIRENE.

(23)  Za tehnično izvedbo glej dokument o izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz oddelka 1.10.2.

(24)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1345 z dne 4. avgusta 2016 o osnovnih standardih glede kakovosti podatkov za zapise prstnih odtisov v drugi generaciji schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 213, 6.8.2016, str. 15).

(25)  Za tehnično izvedbo glej dokument o izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz razdelka 1.10.2.

(26)  Glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti v obrazcih SIRENE.

(27)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(28)  Člen 30 Direktive 2004/38/ES določa, da se osebo, ki ji je bil zavrnjen vstop, o tem pisno obvesti in v celoti obvesti o razlogih, na podlagi katerih je bila odločitev sprejeta, razen če je to v nasprotju z interesi državne varnosti.

(29)  Člen 26 Uredbe o SIS II se nanaša na člen 15 Pogodbe o Evropski uniji, ki je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe postal člen 29 v prečiščenem besedilu Pogodbe o Evropski uniji.

(30)  Pri razpisih ukrepov zaradi zavrnitve vstopa, izdanih za družinske člane državljanov EU, je treba omeniti, da za tako osebo ni mogoče rutinsko izvesti preverjanja v SIS II pred izdajo izkaznice o stalnem prebivanju. V členu 10 Direktive 2004/38/ES so našteti vsi potrebni pogoji za pridobitev pravice do prebivanja za več kot tri mesece v državi članici gostiteljici za družinske člane državljanov Unije, ki so državljani tretjih držav. Na podlagi tega seznama, ki je izčrpen, ni mogoče rutinsko iskati po SIS II pred izdajo izkaznice o stalnem prebivanju. V členu 27(3) te direktive je določeno, da lahko države članice, če se jim to zdi pomembno, od druge države članice zahtevajo podatke le o morebitni predhodni kazenski evidenci (tj. ne vseh podatkov iz SIS II). Take poizvedbe se ne smejo izvajati rutinsko.

(31)  V skladu z Direktivo 2004/38/ES se lahko osebi, ki ima pravico do prostega gibanja, zavrne vstop ali prepove prebivanje le zaradi javnega reda ali javne varnosti, kadar njeno osebno obnašanje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe, ter kadar so izpolnjena druga merila iz člena 27(2) navedene direktive. V členu 27(2) je določeno: ‚Ukrepi, sprejeti zaradi javnega reda ali javne varnosti, so v skladu z načelom sorazmernosti in temeljijo izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razlogov za sprejetje takšnih ukrepov. Osebno obnašanje zadevnega posameznika mora predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Utemeljitve, ki niso neposredno povezane s podrobnostmi posameznega primera ali ki se nanašajo na splošno preventivo, niso dovoljene.‘ Poleg tega obstajajo dodatne omejitve za osebe, ki uživajo pravico do stalnega prebivanja, katerim je mogoče vstop ali prebivanje zavrniti samo na podlagi resne grožnje za javni red ali javno varnost, kakor je navedeno v členu 28(2) Direktive 2004/38/ES.

(32)  V skladu z Direktivo 2004/38/ES izvršitvena država članica ne more omejiti prostega gibanja državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja, samo zato, ker država članica izdajateljica ohrani razpis ukrepa, razen če so izpolnjeni pogoji iz opombe 30.

(33)  Mladoletniki brez spremstva so otroci, kot so opredeljeni v členu 1 Konvencije o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 (KOP), ki so bili ločeni od obeh staršev in drugih sorodnikov ter za katere ne skrbi odrasla oseba, ki je po zakonu ali običaju za to odgovorna.

(34)  Podatki o izginotju:

(a)

kraj, datum in čas izginotja;

(b)

okoliščine izginotja.

Podrobnejši podatki o pogrešani osebi:

(c)

starost;

(d)

višina;

(e)

barva kože;

(f)

barva las in oblika pričeske;

(g)

barva oči;

(h)

druge fizične značilnosti (npr. uhani in pirsingi, trajne telesne okvare, amputirani udi, tetovaže, znamenja, brazgotine itd.);

(i)

psihološke značilnosti: samomorilsko nagnjenje, duševna bolezen, agresivno vedenje itd.;

(j)

drugi podatki: potrebno zdravniško zdravljenje itd.;

(k)

oblačila, ki jih je imela oseba oblečena ob izginotju;

(l)

fotografija: na voljo ali ne;

(m)

predsmrtni (ante-mortem) obrazec: na voljo ali ne.

S tem povezani podatki:

(n)

oseba(-e), ki bi pogrešano osebo lahko spremljala(-e) (in schengenska identifikacijska številka, če je na voljo);

(o)

vozilo(-a), povezano(-a) z zadevo (in schengenska identifikacijska številka, če je na voljo);

(p)

če so na voljo: številka mobilnega telefona/zadnja prijava, stik prek spletne socialne mreže.

Naslovi različnih podpolj niso vključeni kot del polja 083, ampak le v referenčni dopis. Kadar so podatki na voljo že v poljih razpisa ukrepa, se podatki vključijo v razpis ukrepa, vključno s prstnimi odtisi ali fotografijami.

(35)  Za podrobnejša pojasnila o privolitvi v zadevah v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov glej člen 2(h) Direktive 95/46/ES.

(36)  ‚Sum klona‘ se nanaša na zadeve, kadar so na primer dokumenti za registracijo vozil ukradeni in uporabljeni za ponovno registracijo drugega vozila iste znamke, modela in barve, ki je bilo prav tako ukradeno.