ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 211 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 60 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1475
z dne 26. januarja 2017
o razvrščanju lastnosti opečnih strešnikov v okviru standarda EN 1304 glede odpornosti proti zmrzovanju v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (1) ter zlasti člena 27(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Če Komisija ni določila razredov lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 305/2011, jih lahko določijo evropski organi za standardizacijo, vendar samo na podlagi spremenjenega mandata. |
(2) |
Evropski standard EN 1304 za opečne strešnike in fazonske kose je standard, ki je harmoniziran od leta 2005 v okviru Direktive Sveta 89/106/EGS (2). |
(3) |
V novi različici navedenega standarda je vključena nova razvrstitev opečnih strešnikov iz standarda EN 1304 glede odpornosti proti zmrzovanju, ko so strešniki namenjeni za uporabo na prostem. Ta razvrstitev temelji na postopnem razvoju harmoniziranih ocenjevalnih metod in zato pomeni korak h konsolidaciji notranjega trga zadevnih proizvodov. |
(4) |
Za novo razvrstitev ni bil izdan spremenjen mandat. |
(5) |
Zato bi bilo treba določiti nov sistem razvrščanja za proizvode, ki jih zajema standard EN 1304, ko so namenjeni uporabi na prostem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Lastnosti opečnih strešnikov, namenjenih za uporabo na prostem, v zvezi z njihovo bistveno značilnostjo „odpornost proti zmrzovanju“ se razvrstijo v skladu s sistemom razvrščanja, določenim v prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. januarja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 88, 4.4.2011, str. 5.
(2) Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (UL L 40, 11.2.1989, str. 12).
PRILOGA
Za proizvode iz standarda EN 1304 „Opečni strešniki in fazonski kosi – Definicije in specifikacije izdelkov“, namenjene za uporabo na prostem, se določi nova razvrstitev glede njihove bistvene značilnosti „odpornost proti zmrzovanju“:
|
Razred 1 (150 ciklov): najmanj 150 ciklov. Če po 150 ciklih noben strešnik ne kaže poškodb, opisanih kot nesprejemljivih v skladu s standardom EN 539-2:2013, tabela 1. |
|
Razred 2 (90 ciklov): 90–149 ciklov. Če po 90 ciklih noben strešnik ne kaže poškodb, opisanih kot nesprejemljivih v skladu s standardom EN 539-2:2013, tabela 1. |
|
Razred 3 (30 ciklov): 30–89 ciklov. Če po 30 ciklih noben strešnik ne kaže poškodb, opisanih kot nesprejemljivih v skladu s standardom EN 539-2:2013, tabela 1. |
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1476
z dne 11. avgusta 2017
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi. |
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo. |
(3) |
Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice. |
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece. |
(5) |
Ukrepi iz te uredbe, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 se je na zavezujoče tarifne informacije, ki niso v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati še tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. avgusta 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
PRILOGA
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
(1) |
(2) |
(3) |
Izdelek (t. i. „zobozdravstvena svetilka LED“) je narejen iz različnih materialov, kot so steklo, plastična masa in različne kovine ter vključuje več svetlečih diod (LED). Pritrjen je na vrtljivi nosilec. Vrtljivi nosilec se lahko namesti na zobozdravstveni stol ali, na primer, na zid ali strop zobozdravstvene ordinacije. Zasnovan je tako, da med zobozdravstvenim posegom osvetli ustno votlino. Moč, barva in vzorec svetlobe so prilagojeni potrebam zobozdravstva. Glej sliko (*1). |
9405 40 99 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(c) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 9405 , 9405 40 in 9405 40 99 . Uvrstitev pod tarifno številko 9018 kot medicinski instrument ali aparat je izključena, saj ta tarifna številka ne zajema nekaterih delov celovite zobozdravniške opreme (kot so brezsenčne svetilke), kadar so ti na voljo ločeno; ti deli se uvrščajo pod lastne ustrezne tarifne številke (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9018 , del II, (ii) in izključitev v skladu z delom II). Izdelek ima značilnosti in obliko električnih svetilk in pribora zanje iz tarifne številke 9405 , ki zajema specializirane električne svetilke in pribor zanje, ki so lahko sestavljene iz katerih koli materialov in lahko uporabljajo kateri koli vir svetlobe (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9405 , del I). Izdelek, ki je sestavljen iz različnih materialov, od katerih mu noben ne daje bistvenega značaja, je zato treba uvrstiti pod oznako KN 9405 40 99 kot druge električne svetilke in pribor zanje iz drugih materialov razen plastične mase. |
(*1) Slika je samo informativne narave.
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/6 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1477
z dne 11. avgusta 2017
o spremembi Uredbe (ES) št. 1051/2009 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) ter zlasti člena 57(4) in člena 58(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je z Uredbo (ES) št. 1051/2009 (2) uvrstila novo štirikolesno vozilo, opisano v prvem stolpcu točke 2 tabele v Prilogi k navedeni uredbi, pod oznako KN 8701 90 90. |
(2) |
V zadevi C-91/15 Kawasaki (3) je Sodišče odločilo, da je točka 2 tabele Priloge k Uredbi (ES) št. 1051/2009 neveljavna v delu, v katerem uvršča zadevno vozilo pod tarifno podštevilko 8701 90 90 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (4), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 (5), in ne pod tarifne podštevilke 8701 90 11 do 8701 90 39 navedene kombinirane nomenklature. |
(3) |
Zaradi pravne varnosti je primerno odstraniti določbe, ki se ne uporabljajo več, iz pravnega reda Unije. Določbo, ki se razglasi za neveljavno, bi bilo zato treba črtati, da se preprečijo morebitne razlike v tarifni uvrstitvi nekaterih vozil in zagotovi enotna uporaba kombinirane nomenklature v Uniji. |
(4) |
Uredbo (ES) št. 1051/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V tabeli Priloge k Uredbi (ES) št. 1051/2009 se točka 2 črta.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. avgusta 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Stephen QUEST
Generalni direktor
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1051/2009 z dne 3. novembra 2009 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 290, 6.11.2009, str. 56).
(3) Sodba Sodišča z dne 22. septembra 2016, Kawasaki Motors Europe (C-91/15, ECLI:EU:C:2016:716).
(4) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
(5) Uredba Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 287, 31.10.2009, str. 1).
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/8 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1478
z dne 16. avgusta 2017
o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1439/95, Priloge III k Uredbi (ES) št. 748/2008 in Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 593/2013 glede organa v Argentini, pooblaščenega za izdajo dokumentov in potrdil
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV.6 GATT (1),
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1439/95 z dne 26. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 glede uvoza in izvoza proizvodov v sektorju ovčjega in kozjega mesa (3) ter zlasti člena 12(2) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 748/2008 z dne 30. julija 2008 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za zamrznjene rebrne dele trebušnih prepon govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 0206 29 91 (4), ter zlasti člena 6(2) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 593/2013 z dne 21. junija 2013 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za visokokakovostno sveže, hlajeno in zamrznjeno goveje meso in za zamrznjeno bizonje meso (5) ter zlasti člena 7(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1439/95 je seznam organov v državah izvoznicah, ki so pooblaščeni za izdajo dokumentov o poreklu. |
(2) |
V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 748/2008 je seznam organov v Argentini, ki so pooblaščeni za izdajo potrdil o pristnosti. |
(3) |
V Prilogi III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 593/2013 je seznam organov v državah izvoznicah, ki so pooblaščeni za izdajo potrdil o pristnosti. |
(4) |
Argentina je Komisijo uradno obvestila, da je od 26. junija 2017 za izdajo dokumentov o poreklu in potrdil o pristnosti za goveje, ovčje in kozje meso s poreklom iz Argentine pristojno ministrstvo za kmetijstvo. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od navedenega datuma. |
(5) |
Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1439/95, Prilogo III k Uredbi (ES) št. 748/2008 in Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 593/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1439/95 se vnos št. 1 nadomesti z naslednjim:
„1. |
Argentina: Ministerio de Agroindustria“. |
Člen 2
Priloga III k Uredbi (ES) št. 748/2008 se nadomesti z naslednjim:
PRILOGA III
Seznam organov v Argentini, pooblaščenih za izdajo potrdil o pristnosti
Argentina: Ministerio de Agroindustria:
za dele trebušnih prepon s poreklom iz Argentine, kot je določeno v členu 1(3)(a).
Člen 3
V Prilogi III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 593/2013 se prva alinea nadomesti z naslednjim:
„— |
MINISTERIO DE AGROINDUSTRIA: za meso s poreklom iz Argentine:
|
Člen 4
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 26. junija 2017.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. avgusta 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(3) UL L 143, 27.6.1995, str. 7.
(4) UL L 202, 31.7.2008, str. 28.
(5) UL L 170, 22.6.2013, str. 32.
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/10 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1479
z dne 16. avgusta 2017
o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/1240 v zvezi z odpremo intervencijskih zalog za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 20(i) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je proizvode, ki so bili odkupljeni v okviru javne intervencije (v nadaljnjem besedilu: intervencijski proizvodi), mogoče odpremiti tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji (v nadaljnjem besedilu: sistem), določen v zadevnih pravnih aktih Unije. |
(2) |
Člen 23(4) Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da se hrana, ki se razdeli najbolj ogroženim osebam v Uniji, lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje intervencijskih proizvodov, če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane. |
(3) |
Čeprav Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 (3) vsebuje določbe v zvezi s pologom varščine za vložitev ponudbe za odpremo intervencijskih proizvodov v okviru sistema, Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 (4) ne vsebuje podrobnih pravil o postopkih v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za sistem. |
(4) |
Kadar so na voljo intervencijski proizvodi in prevladujoče tržne razmere omogočajo odpremo takih proizvodov, bi morala imeti Komisija možnost odločiti, da se dajo navedeni proizvodi na voljo za sistem. V ta namen bi morala Komisija določiti količino, ki se da na voljo, države članice, ki želijo prejeti del te količine, pa bi morale predložiti zahtevo. |
(5) |
Kadar skupna zahtevana količina presega skupno razpoložljivo količino, bi se morali proizvodi dodeliti v sorazmerju z zahtevanimi količinami. Nato bi bilo treba razpoložljive serije razdeliti med države članice v skladu z merili, ki jih določi Komisija glede na lokacijo proizvodov. |
(6) |
Ker se lahko intervencijski proizvodi po naravi in značilnostih razlikujejo, se lahko razlikuje tudi najustreznejši in najučinkovitejši način odpreme za namene sistema. Zato je treba določiti ustrezna postopkovna pravila, vključno z nekaterimi roki. |
(7) |
Morebitna učinkovita možnost poleg uporabe ali predelave intervencijskih proizvodov je prodaja prek ponudb, ki jih organizirajo države članice, ki jim je bil dodeljen del količine, dane na voljo za sistem. Treba bi bilo določiti posebna pravila za prodajo prek takih ponudb. Da bi preprečili motnje zadevnih trgov pri prodaji prek ponudb, je ustrezno določiti najnižjo ceno za sprejem ponudb. |
(8) |
Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1240 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvedbena uredba (EU) 2016/1240 se spremeni:
(1) |
v naslovu II se doda naslednje poglavje IV: „POGLAVJE IV Odprema intervencijskih proizvodov za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji Člen 38a Dajanje intervencijskih proizvodov na voljo za sistem 1. Komisija lahko z izvedbeno uredbo, sprejeto v skladu s postopkom iz člena 229(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, da na voljo intervencijske proizvode za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji iz člena 16(2) navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: sistem). 2. Izvedbena uredba iz odstavka 1 vsebuje zlasti naslednje informacije:
3. Države članice, ki želijo, da se jim dodeli del ali celotna količina iz točke (a) odstavka 2, predložijo zahtevo Komisiji v 10 delovnih dneh po objavi izvedbene uredbe iz odstavka 1. V navedeni zahtevi se navedeta vrsta in količina (v tonah) zahtevanega proizvoda. Količina, ki jo zahteva država članica, ne presega količine iz točke (a) odstavka 2. 4. Komisija v 20 delovnih dneh po objavi izvedbene uredbe iz odstavka 1 sprejme izvedbeno uredbo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, s katero:
Kadar skupna količina, ki jo zahtevajo države članice, presega količino iz točke (a) odstavka 2, se za namene točke (a) prvega pododstavka zadevnim državam članicam dodeli količina, sorazmerna z zahtevano količino. 5. Kadar je količina, dodeljena državi članici, 50 % manjša od zahtevane količine, se lahko država članica odpove dodeljeni količini tako, da Komisijo obvesti o svoji odločitvi v 10 delovnih dneh po objavi izvedbene uredbe, s katero so se dodelili proizvodi. Navedeni proizvodi niso več na voljo za sistem v okviru navedene posebne izvedbene uredbe. Člen 38b Prodaja intervencijskih proizvodov, ki so na voljo za sistem 1. Kadar izvedbena uredba iz člena 38a(1) določa, da je treba proizvode, ki so na voljo za sistem, odpremiti s prodajo, se uporabljajo odstavki 2 do 7 tega člena. 2. Plačilna agencija države članice, ki so ji bili dodeljeni proizvodi v skladu s členom 38a(4), v 40 delovnih dneh po objavi izvedbene uredbe, s katero so se dodelili proizvodi, začne razpisni postopek za prodajo proizvodov. Kadar so bili državi članici dodeljeni proizvodi, ki jih skladišči plačilna agencija druge države članice, plačilna agencija, ki skladišči proizvode, plačilni agenciji, ki prodaja proizvode, zagotovi informacije iz člena 29(2)(d) do (g) v 10 delovnih dneh po objavi izvedbene uredbe, s katero so se dodelili proizvodi. 3. Kadar plačilna agencija države članice, ki so ji bili dodeljeni proizvodi, ki jih skladišči plačilna agencija druge države članice, proda vse navedene proizvode ali njihov del, jih plačilna agencija, ki prodaja proizvode, plača plačilni agenciji, ki jih skladišči, po obračunski vrednosti iz člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Navedeno plačilo se izvede v 4 delovnih dneh po prejemu izvajalčevega plačila zneska iz njegove ponudbe. Plačilna agencija, ki skladišči proizvode, izda odpremni nalog iz člena 37 te uredbe v 5 delovnih dneh po prejemu plačila plačilne agencije, ki prodaja proizvode. 4. Plačilna agencija, ki prodaja proizvode, v 10 delovnih dneh po prejemu izvajalčevega plačila zneska iz njegove ponudbe prenese razliko med prodajno ceno in obračunsko vrednostjo proizvodov, pomnoženo s prodano količino, na organ, ki mu Komisija nakaže plačila v okviru Uredbe (EU) št. 223/2014. Navedeni preneseni znesek se uporabi za financiranje nakupa in razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam ter dopolnjuje vire, ki so že na voljo v okviru operativnega programa. 5. Vse upravne stroške pri prodaji proizvodov krije plačilna agencija, ki prodaja proizvode. 6. Poglavje II Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 in poglavje III naslova II te uredbe, razen člena 28(2), člena 29(2)(b), člena 30(1)(a) in (e), člena 31, člena 32(2), drugega pododstavka člena 33(2) in člena 36 te uredbe, se uporabljata za razpisni postopek, ki ga začne plačilna agencija v skladu z odstavkom 2 tega člena. Člena 32(1) in 33(3) se smiselno uporabljata za zadevno odločitev države članice. Za namene člena 30(1)(g) varščina v znesku, ki je določen v izvedbeni uredbi o začetku prodaje, pomeni varščino v znesku, ki je določen v izvedbeni uredbi iz člena 38a(1). 7. Kadar se vsi proizvodi, dodeljeni državi članici, ali njihov del niso prodali v 5 mesecih po objavi izvedbene uredbe, s katero so se dodelili proizvodi, navedeni proizvodi niso več na voljo v okviru navedene posebne izvedbene uredbe. (*1) Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).“;" |
(2) |
v členu 65(1)(d) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. avgusta 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/14 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1480
z dne 16. avgusta 2017
o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije;
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
(1) |
Evropska komisija („Komisija“) je 10. decembra 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovih delov („izdelki iz litega železa“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Indije („zadevni državi“) v Unijo. |
(2) |
Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“). |
(3) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 31. oktobra 2016 vložilo sedem proizvajalcev Unije, in sicer družbe Fondatel Lecompte SA, Ulefos Niemisen Valimo Oy Ltd, Saint-Gobain PAM SA, Fonderies Dechaumont SA, Heinrich Meier Eisengießerei GmbH & Co. KG, Saint-Gobain Construction Products UK Ltd in Fundiciones de Odena SA („pritožniki“). Pritožniki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje izdelkov iz litega železa v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2 Zainteresirane strani
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK in Indije ter znane uvoznike in jih povabila k sodelovanju. |
(5) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(6) |
V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da je začasno izbrala Indijo kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(7) |
Pripombe po začetku preiskave je predložilo združenje Free Castings Imports, ki zastopa 19 uvoznikov („združenje nepovezanih uvoznikov“). Poleg tega so pripombe po začetku postopka predložili več indijskih proizvajalcev izvoznikov, indijska industrija in kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products – „CCCME“). |
(8) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da v pritožbi ni zadostnih prima facie dokazov, potrebnih za začetek preiskave, saj niso bili predloženi popolni in dejanski dokazi za trditve, navedene v pritožbi, vsebovala pa ni niti podatkov o stroških proizvodnje in domačih cenah kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Trdile so, da so zadevni podatki potrebni za začetek preiskave proti državi s tržnim gospodarstvom, kot je LRK. |
(9) |
Komisija je izvedla preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe in sklenila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili točnost in primernost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. Opozoriti je treba, da pritožba v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe vsebuje vse pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije, kot so poročila in javno dostopni statistični podatki. Nazadnje, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je normalna vrednost, ki je bila navedena v pritožbi in je temeljila na podatkih primerljive države, predstavljala zadostne prima facie dokaze za začetek preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(10) |
Komisija je zato sklenila, da je pritožba vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.3 Vzorčenje
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.3.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila porazdelitev po vrstah izdelka in geografsko porazdelitev. |
(13) |
Vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije, tj. družbe EJ Picardie, Saint-Gobain PAM SA in Heinrich Meier Eisengießerei GmbH & Co. KG. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 48 % celotnega obsega proizvodnje in 43 % celotne prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. |
(14) |
Pritožniki so predložili zahtevek za vključitev četrtega proizvajalca Unije, tj. družbe Fondatel Lecomte. Ker zahtevka niso utemeljili, ga je Komisija zavrnila. |
(15) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da predlagani vzorec ni zagotavljal ustrezne zastopanosti v smislu geografske lokacije proizvajalcev ali položaja proizvajalcev Unije v zvezi s pritožniki. Predlagani vzorec je vključeval samo pritožnike in podpornika pritožbe, ni pa vključeval proizvajalcev Unije v državah članicah, ki jih je domnevni dampinški uvoz iz LRK najbolj prizadel, ali proizvajalcev Unije iz srednje- in vzhodnoevropskih držav. |
(16) |
Komisija je opozorila, da vzorec vključuje največje trge za zadevni izdelek in največje proizvajalce po obsegu in prodaji na trgu Unije, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti. |
(17) |
Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, saj vključuje družbe, ki so same uvoznice domnevno dampinškega izdelka. |
(18) |
Komisija je ugotovila, da eden od vzorčenih proizvajalcev Unije dejansko uvaža zadevni izdelek za dopolnitev svojega asortimenta izdelkov. Ugotovila je tudi, da je uvoz te družbe veliko manjši od njene proizvodnje, saj predstavlja manj kot 15 % celotne prodaje Unije, zato meni, da je vzorčeni proizvajalec Unije reprezentativen za industrijo Unije. |
(19) |
Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije. |
1.3.2 Vzorčenje uvoznikov
(20) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
(21) |
Osemindvajset nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
1.3.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK
(22) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi. |
(23) |
Zahtevane informacije je predložilo 81 proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da je v vzorec mogoče vključiti 78 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov. Trije proizvajalci so sporočili, da v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v EU, zato se je štelo, da jih ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je začasno izbrala vzorec treh sodelujočih proizvajalcev na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbranem vzorcu. Nekatere zainteresirane strani so Komisijo pozvale, naj razširi vzorec, da bi se povečala njegova reprezentativnost. Komisija je te pripombe upoštevala. Končni vzorec je vključeval pet največjih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti Misija Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je podprla končni vzorec. |
1.3.4 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Indiji
(24) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi. |
(25) |
Zahtevane informacije je predložilo 22 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je ugotovila, da je v vzorec mogoče vključiti 21 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov. En proizvajalec je sporočil, da v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v EU, zato se je štelo, da ga ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izbiri vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in pristojnimi organi Indije. |
(26) |
Komisija je od dveh proizvajalcev izvoznikov prejela pripombe, da izbira samo treh skupin družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo ni reprezentativna za veliko raznolikost na indijskem trgu. Ker so tri začasno izbrane skupine družb v obdobju preiskave predstavljale znaten del izvoza iz Indije v EU in jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti, je Komisija potrdila začasni vzorec. |
1.4 Individualna preiskava
(27) |
Za LRK je 18 nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov uradno zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Preiskava tako velikega števila zahtevkov bi predstavljala preveliko obremenitev in je ni mogoče razumno pričakovati v času, ki je na voljo za to preiskavo. Komisija se je zato odločila, da individualnih preiskav ne bo odobrila. |
(28) |
Za Indijo ni nobeden od nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov zahteval individualne preiskave na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. |
1.5 Obrazci zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“)
(29) |
Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so bili izbrani v vzorec, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zaprositi za individualno stopnjo dampinga. Samo eden od proizvajalcev izvoznikov v LRK, izbranih v vzorec, je predložil obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo, ki ga je ocenila Komisija. |
1.6 Izpolnjeni vprašalniki
(30) |
Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim družbam, vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so nameravali zaprositi za individualno preiskavo, in desetim proizvajalcem v možnih primerljivih državah. |
(31) |
Izpolnjene vprašalnike je prejela od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, treh nepovezanih uvoznikov, petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, osemnajstih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so zahtevali individualno preiskavo, treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v Indiji in treh proizvajalcev iz primerljive države. |
1.7 Preveritveni obiski
(32) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
1.8 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
(33) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“). |
(34) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je obravnavano obdobje neobičajno kratko in zelo selektivno ter je zato prekratko, da bi omogočalo ustrezno analizo. |
(35) |
Komisija je ugotovila, da obravnavano obdobje ni neobičajno kratko (3). Obravnavano obdobje za sedanjo preiskavo zajema obdobje preiskave in tri predhodna leta, kar skupaj pomeni tri leta in tri četrtletja. Ugotovljeno je bilo, da je to razumno obdobje za proučitev trendov, pomembnih za oceno škode. Zajema več kot tri leta, kar je v skladu s prakso Komisije, zato ni neobičajno kratko. |
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Zadevni izdelek
(36) |
Zadevni izdelek so nekateri izdelki iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovi deli. Tovrstni izdelki se uporabljajo za:
Ti izdelki so lahko strojno obdelani, premazani ali prevlečeni in/ali drugače obdelani z drugimi materiali, kot so med drugim beton, plošče za tlakovanje ali ploščice, ne pa tudi hidranti, s poreklom iz LRK in Indije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7325 10 00 in ex 7325 99 10 („zadevni izdelek“). |
2.2 Podobni izdelek
(37) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter enake osnovne uporabe:
|
(38) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.3 Trditve glede obsega izdelka
(39) |
Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je obseg izdelka opredeljen preširoko. Zlasti so trdili, da bi bilo treba iz obsega izdelka izključiti kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433. Svojo trditev so utemeljili zlasti z naslednjimi argumenti. |
(40) |
Prvič, trdili so, da se sestavni deli kanalskih rešetk proizvajajo v skladu z drugačnimi proizvodnimi postopki in da se jih v Uniji proizvede samo omejeno število. Drugič, trdili so, da imajo okviri in letve kanalskih rešetk drugačne osnovne fizikalne lastnosti in so samo sestavni deli linearnih drenažnih sistemov, ki se prodajajo na trgu Unije. |
(41) |
En kitajski proizvajalec izvoznik je predložil podoben zahtevek, v katerem je poleg zgoraj navedenih argumentov navedel, da kanalske rešetke niso zamenljive s pokrovi vstopnih jaškov in da se zanje uporabljajo drugačni industrijski standardi. |
(42) |
Združenje nepovezanih uvoznikov je podprlo zahtevek za izključitev izdelka v zvezi s kanalskimi rešetkami in poleg zgoraj navedenih argumentov dodalo, da imajo kanalske rešetke drugačne končne uporabe in rabe kot preostali zadevni izdelki ter ne konkurirajo neposredno izdelkom, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije. Po navedbah tega združenja v Uniji ni strokovnega znanja za proizvodnjo kanalskih rešetk. |
(43) |
Pritožniki in en drug proizvajalec Unije so navedli, da ne oporekajo izključitvi kanalskih rešetk. |
(44) |
S preiskavo je bilo potrjeno, da se za kanalske rešetke uporablja drug standard kot za preostale zadevne izdelke, in sicer standard EN 1433. Poleg tega so se vse zainteresirane strani strinjale, da se kanalske rešetke izključijo iz obsega izdelka v tej preiskavi. Zato je Komisija začasno izključila ta izdelek iz zadevnega izdelka in podobnega izdelka. |
(45) |
En nepovezani uvoznik je trdil, da bi morali biti sestavni deli s čisto odprtino, večjo od 1 000 mm, ki jih nepovezani uvoznik Gatic uvaža iz LRK („sestavni deli uvoznika Gatic“), izključeni iz obsega izdelka, ker jih ni mogoče obravnavati kot en izdelek in ker zaradi svoje velikosti ne spadajo v standard EN 124. Svojo trditev je utemeljil zlasti s tremi argumenti. |
(46) |
Prvič, trdil je, da se sestavni deli uvoznika Gatic proizvajajo v skladu z drugačnimi proizvodnimi postopki, saj se sestavljajo v Uniji, pri čemer se za izdelavo končnega izdelka uporabljajo materiali, pridobljeni iz Združenega kraljestva. Drugič, trdil je, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic drugačne osnovne fizikalne lastnosti, ker so v primerjavi z zadevnim izdelkom višje kakovosti in zahtevajo dodatno inženirsko delo, da bi bili neprepustni za plin in zrak. Tretjič, trdil je, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic drugačne namene uporabe in končne uporabe, saj morajo biti zatesnjeni in so običajno sestavljeni v večjo strukturo. |
(47) |
Poleg tega je združenje uvoznikov trdilo, da liti pokrovi in rešetke, ki se uporabljajo kot sestavni deli uvoznika Gatic, niso samostojen izdelek, ne konkurirajo neposredno drugim vrstam izdelka v okviru zadevnega izdelka in zahtevajo dodatno obdelavo v proizvodnem postopku. |
(48) |
Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da se sestavni deli uvoznika Gatic, ki so opisani kot vrsta izdelka, vendar niso omejeni z velikostjo čiste odprtine več kot 1 000 mm, proizvajajo v skladu z edinstvenimi postopki, katerih rezultat je zatesnjen izdelek, ki ga je treba sestaviti, in da za večino proizvajalcev Unije tehnično strokovno znanje ni na voljo. |
(49) |
Zadevne zainteresirane strani so na podlagi argumentov, opisanih v uvodnih izjavah 45–48, zahtevale izključitev sestavnih delov uvoznika Gatic iz obsega izdelka. |
(50) |
Pritožniki se niso strinjali s to zahtevo. Trdili so, da imajo sestavni deli uvoznika Gatic enake osnovne fizikalne lastnosti, namene uporabe in končne uporabe ter enake proizvodne postopke kot zadevni izdelek. Nekatere druge vrste izdelka v okviru zadevnega izdelka naj bi imele enake lastnosti, kar zadeva neprepustnost za plin in zrak, kot sestavni deli uvoznika Gatic. Nadalje so trdili, da zadevni izdelek ni opredeljen s standardom in vključuje širši nabor vrst izdelka kot standard EN 124. |
(51) |
Komisija je ugotovila, da obseg zadevnega izdelka vključuje izdelke iz litega železa in njihove dele. Trditev, da sestavni deli uvoznika Gatic niso en izdelek, zato ni relevantna. |
(52) |
Glede fizikalnih in tehničnih lastnosti izdelka so pomembni dejavniki namen uporabe, namestitev in lokacija, pri čemer so glavne fizikalne in tehnične lastnosti odpornost proti prometni obremenitvi, ki jo določa tako imenovani razred obremenitve, stabilnost pokrova in rešetk v okviru ter varen in enostaven dostop. Izdelek je lahko iz sivega ali nodularnega železa, pokrov in/ali okvir vstopnega jaška pa je lahko polnjen z betonom ali drugimi materiali. Izdelek je lahko skladen z določenim standardom. Kar zadeva namene uporabe in končne uporabe izdelka, predstavljajo pokrov in okviri vmesnik med podzemno napeljavo in površino ceste ali pločnika. Izdelek se proizvaja v livarnah, ki so enake ali podobne tistim, v katerih se izdelujejo druge vrste zadevnega izdelka. |
(53) |
Vse navedene lastnosti veljajo tudi za sestavne dele uvoznika Gatic ne glede na velikost čiste odprtine izdelka. Sestavnih delov uvoznika Gatic ni mogoče razlikovati od zadevnega izdelka pri nobeni od navedenih lastnosti. Zahteva po izključitvi sestavnih delov uvoznika Gatic iz zadevnega izdelka se zato zavrne. |
(54) |
Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba talne odvodne kanale, strešne odvodne kanale, čistilne odprtine in pokrove za čistilne odprtine ter registrirano blagovno znamko Watts Dead Level Systems, za katere se uporablja standard EN 1253, izključiti iz obsega zadevnega izdelka. V podporo svoji trditvi je navedla, da se za izdelke, ki jih je opisala zainteresirana stran, delno uporablja drug standard kot za zadevni izdelek. |
(55) |
Pritožniki so pojasnili, da takih izdelkov, za katere se uporablja standard EN 1253, ne štejejo za izdelke, ki so del zadevnega izdelka, ker imajo drugačen namen uporabe ter se ne uporabljajo kot pokrovi in rešetke za vodovod in kanalizacijo. Poleg tega industrija Unije ne proizvaja teh izdelkov. |
(56) |
Komisija je določila, da se izdelki, za katere se uporablja standard EN 1253, ne štejejo za izdelke, ki spadajo v obseg zadevnega izdelka. |
(57) |
Združenje nepovezanih uvoznikov je trdilo, da bi bilo treba cestne kape izključiti iz obsega zadevnega izdelka. Svojo trditev je utemeljilo zlasti z naslednjimi argumenti. |
(58) |
Cestne kape imajo drugačne fizikalne in tehnične lastnosti kot običajni pokrovi vstopnih jaškov, saj so običajno veliko manjše in se zanje uporabljajo nacionalni standardi skladnosti, ne pa standard EN 124. Končne uporabe in rabe se pri cestnih kapah in pokrovih vstopnih jaškov precej razlikujejo, saj se uporabljajo kot zaščitna komora in pokrovi, ne pa kot dostopna točka za delavce. |
(59) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, je Komisija ugotovila, da zadevni izdelek ne zajema samo izdelkov, ki zagotavljajo dostop do površinskih ali podpovršinskih sistemov, temveč tudi izdelke, ki pokrivajo površinske ali podpovršinske sisteme ali zagotavljajo pogled do njih. Cestne kape so zato del izdelka, ki je predmet preiskave, zahteva po izključitvi cestnih kap iz zadevnega izdelka pa je bila zavrnjena. |
(60) |
Komisija se je zato začasno odločila, da bo iz opredelitve izdelka izključila kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433. Po drugi strani pa je v tej fazi sklenila, da izdelki, za katere se uporablja standard EN 1253, niso bili zajeti v pritožbi in zato niso predmet preiskave. Začasno je zavrnila tudi zahtevo po izključitvi cestnih kap in sestavnih delov uvoznika Gatic iz preiskave. |
3. DAMPING
3.1 LRK
3.1.1 Normalna vrednost
3.1.1.1
(61) |
Komisija v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za katerega koli proizvajalca izvoznika v LRK, ki izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zato zanj lahko odobrila TGO. |
(62) |
Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:
|
(63) |
Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Samo en vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. družba Botou Lisheng Casting Industry Co., Ltd („družba Lisheng“), je zahteval TGO in odgovoril v določenem roku. Komisija je preverila predložene informacije v prostorih zadevne družbe. |
(64) |
Ugotovljeno je bilo, da družba Lisheng ni izpolnjevala meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato je Komisija njen zahtevek za TGO zavrnila. |
(65) |
Ugotovljeno je bilo, da ni izpolnjevala nobenega od petih meril za TGO, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. |
(66) |
Pri merilu 1 za vmešavanje države je bilo ugotovljeno, da je družba spremenila lastništvo, ne da bi to sporočila Komisiji, in da je bil eden od novih lastnikov povezan z državo in Komunistično partijo Kitajske. |
(67) |
Pri merilu 2 v zvezi z računovodskimi izkazi je bilo ugotovljeno, da računovodski izkazi družbe niso dovolj popolni, da bi bili pravilno revidirani, in da se niso vodili v skladu s kitajskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi. |
(68) |
Pri merilu 3 družba ni mogla dokazati, da ni bilo znatnega izkrivljanja, prenesenega iz sistema netržnega gospodarstva, v zvezi z dajanjem zemljišč v najem in njenimi osnovnimi sredstvi. |
(69) |
Pri merilu 4 družba ni mogla dokazati, da se je zanjo uporabljalo pravo lastninskih razmerij, saj ni mogla predložiti dokazov v zvezi s spremembo lastništva od ustanovitve družbe leta 2010. |
(70) |
Pri merilu 5 družba v svojih računovodskih izkazih ni mogla dokazati, da menja valute po tržnem tečaju. |
(71) |
Komisija je ugotovitve razkrila zadevnemu proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe k ugotovitvam in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je upoštevala predstavljena stališča. Zainteresirane strani je obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO. |
(72) |
Zainteresirane strani po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO niso predložile pripomb. Sklep o zavrnitvi zahtevka družbe Lisheng za TGO zato ostaja nespremenjen. |
3.1.1.2
3.1.1.2.1 Primerljiva država
(73) |
V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom. |
(74) |
Komisija je poleg Indije, Združenih držav Amerike, Norveške, Turčije in Irana, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku, poskušala najti proizvajalce zadevnega izdelka v Braziliji in Koreji. Na podlagi prejetih informacij je zaprosila deset znanih proizvajalcev podobnega izdelka, naj predložijo informacije. Vprašalnik, poslan proizvajalcem iz primerljive države, sta izpolnila dva proizvajalca v Združenih državah Amerike in en proizvajalec na Norveškem. Poleg tega je Komisija upoštevala informacije, ki so jih poslali trije vzorčeni indijski proizvajalci. |
(75) |
Položaj Indije se je najprej proučil v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, ki določa, da „[k]adar je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave“. Komisija je zato v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je začasno izbrala Indijo kot primerno primerljivo državo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. |
(76) |
CCCME in združenje nepovezanih uvoznikov sta trdila, da je oddelek 15 Protokola o pristopu LRK k STO po 11. decembru 2016 prenehal veljati. Zato izbira primerljive države ni bila več upravičena, Komisija pa bi morala za ugotovitev obstoja dampinga uporabiti domače cene in stroške kitajskih proizvajalcev. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je samo eden od petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov dejansko predložil informacije o domačih cenah in stroških. Ne glede na to je opozorila, da je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost določena na podlagi podatkov iz primerljive države. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(77) |
Pritožnik je ponovil nasprotovanje izbiri Indije kot primerljive države. Trdil je, da izbira Indije ni primerna zaradi prima facie dokazov o dampingu, domnevne razlike v proizvodnih postopkih med proizvajalci v Indiji in LRK, domnevnih shem izvoznih subvencij in izkrivljanj trga, ki vplivajo na ceno železove rude. |
(78) |
Komisija je proučila trditev, da Indija ni primerna izbira zaradi prima facie dokazov o dampingu. Opozorila je, da prima facie dokazi o dampingu ne nakazujejo normalne vrednosti, temveč morebitno razliko med normalno vrednostjo in izvozno ceno v Indiji. Poleg tega s preiskavo niso bile potrjene trditve o domnevnem dampingu zadevnega izdelka v Indiji. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(79) |
Komisija je proučila trditev, da Indija ni primerna izbira, ker so proizvajalci v LRK domnevno avtomatizirali svoje proizvodne linije in naj bi uporabljali tehnologije, ki so bolj podobne tistim, ki jih uporabljajo proizvajalci v ZDA in na Norveškem. Preverjanja na kraju samem, ki jih je izvedla Komisija, so pokazala, da so proizvajalci v Indiji in LRK začeli avtomatizirati svoje proizvodne linije, vendar je splošna proizvodnja večinoma ostala ročna v obeh državah. Komisija zato ni našla dokazov o domnevni razliki v proizvodnih postopkih. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(80) |
Komisija je proučila trditev, da izbira Indije ni primerna zaradi domnevnih izvoznih subvencij. Opozorila je, da so izvozne subvencije neposredno povezane z izvoznimi cenami, ne pa z normalno vrednostjo, ter da pritožnik ni predložil dokazov, da bi te subvencije vplivale na stopnjo normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(81) |
Komisija je proučila trditev, da izbira Indije ni primerna zaradi izkrivljanj trga, ki so vplivala na ceno železove rude. Med preiskavo je ugotovila, da vzorčeni indijski proizvajalci uporabljajo surovo železo, ne pa železove rude. Poleg tega v okviru te preiskave ni bilo mogoče dokazati morebitnega učinka izkrivljanj trga na železovo rudo pri izdelkih na koncu proizvodne verige, kot sta surovo železo in zadevni izdelek. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
(82) |
Komisija je opozorila, da je bila Indija uporabljena kot primerljiva država v okviru protidampinškega postopka, ki je leta 2005 privedel do uvedbe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Indija in LRK imata podobno stopnjo gospodarskega razvoja. Kot so potrdili CCCME, združenje nepovezanih uvoznikov in pritožnik, ima Indija reprezentativno domačo prodajo. Konkurenca na domačem trgu je velika. |
(83) |
Komisija je zato v tej fazi sklenila, da je Indija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. |
3.1.1.2.2 Normalna vrednost (primerljiva država)
(84) |
Informacije, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. |
(85) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka vsakega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam na domačem trgu v primerljivi državi v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu v primerljivi državi reprezentativen. |
(86) |
Komisija je za proizvajalce izvoznike ugotovila, katere vrste izdelka, ki so jih vzorčeni indijski proizvajalci proizvajali in prodajali na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. |
(87) |
Nekaterih vrst izdelka, izvoženih iz LRK v Unijo, ni bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, proizvedenimi v primerljivi državi. V takih primerih je Komisija normalno vrednost določila z izračunom tehtane povprečne normalne vrednosti za vse vrste izdelka, za katere je bila uporabljena enaka surovina (nodularno ali sivo železo). |
(88) |
Sicer se je normalna vrednost določila na podlagi tehtanega povprečja normalnih vrednosti na vrsto izdelka, izračunanega za vsakega od vzorčenih indijskih proizvajalcev, kot je navedeno v uvodnih izjavah 99 do 102. |
3.1.2 Izvozna cena
(89) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.1.3 Primerjava
(90) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. |
(91) |
Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve za prevoz (med 1 % in 5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), zavarovanje (med 0 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške (med 0,2 % in 2,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba, in ki so bili preverjeni), stroške pakiranja (med 0 % in 3 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške kredita (med 0 % in 1 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni) in bančne stroške (med 0,1 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni). |
3.1.4 Stopnje dampinga
(92) |
Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za vzorčene proizvajalce izvoznike tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države (glej uvodne izjave 86 do 88) primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. |
(93) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje: Preglednica 1 Stopnje dampinga – vzorec
|
(94) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. |
(95) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 33,1 %. |
(96) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnje dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz zadevne države v Unijo. |
(97) |
Raven sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 60 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave in ker se je izkazalo, da je industrija zadevnega izdelka zelo razdrobljena, pri čemer se je med vzorčenjem javilo skupaj 78 proizvajalcev izvoznikov. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za vse ostale družbe določila na ravni najvišje stopnje dampinga vzorčenih družb. |
(98) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje: Preglednica 2 Stopnje dampinga – vsi
|
3.2 Indija
3.2.1 Normalna vrednost
(99) |
Komisija je preverila tri indijske družbe/skupine proizvajalcev izvoznikov. Eno skupino sestavljata proizvajalec in povezana družba, drugo pa dva proizvajalca izvoznika. |
(100) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsake od treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. |
(101) |
Razen ene vrste izdelka, ki jo je prodajal samo en proizvajalec izvoznik, za katerega je Komisija uporabila ceno v običajnem poteku trgovine, se vse ostale vrste izdelka treh skupin proizvajalcev izvoznikov na domačem trgu niso prodajale v reprezentativnih količinah. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala za vse vrste izdelka, razen za eno. |
(102) |
Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:
|
3.2.2 Izvozna cena
(103) |
Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so izdelke izvažale v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.2.3 Primerjava
(104) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. |
(105) |
Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve za prevoz (med 0 % in 4,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), zavarovanje (med 0 % in 0,04 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške (med 0,1 % in 1,8 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške pretovarjanja, tovornino in uvozne dajatve v Uniji (med 0 % in 0,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške kredita (med 0,3 % in 1,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), stroške pakiranja (med 1,3 % in 2,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), bančne stroške (med 0 % in 0,2 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni), druga nadomestila (med 0 % in 0,4 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni) in provizije (med 0 % in 6,5 %, odvisno od podatkov, ki jih je sporočila zadevna družba in ki so bili preverjeni). |
3.2.4 Damping
(106) |
Komisija je za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. |
(107) |
Komisija je na podlagi tega začasno ugotovila, da damping za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v Indiji ne obstaja. Zato v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni določila začasne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, niti začasne stopnje dampinga za vse ostale proizvajalce izvoznike v Indiji, saj izvoz sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov predstavlja zelo velik delež (približno 85 %) celotnega indijskega izvoza v Unijo. |
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev industrije in proizvodnje Unije
(108) |
Na začetku obravnavanega obdobja je podobni izdelek v Uniji proizvajalo 24 proizvajalcev. Štirje od njih so v obravnavanem obdobju ustavili proizvodnjo, kar pomeni, da je bilo v obdobju preiskave v Uniji 20 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
(109) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da šest proizvajalcev Unije ni bilo vključenih na seznam proizvajalcev Unije. Pritožniki so trdili, da dva od teh proizvajalcev nista proizvajala zadevnega izdelka, eden je prenehal poslovati pred obravnavanim obdobjem, proizvodnja enega je bila že vključena na seznam, o enem pa niso imeli popolnih informacij. Zato so na seznam proizvajalcev Unije vključili dodatnega proizvajalca Unije, kar je izraženo v skupnem številu proizvajalcev v prejšnji uvodni izjavi. |
(110) |
Komisija je na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, preverjeni izpolnjeni vprašalniki, ki so jih poslali vzorčeni proizvajalci Unije, in preverjene navedbe pritožnikov, ugotovila, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 360 000 ton. |
(111) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so bili za vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 48 % celotne proizvodnje Unije in 43 % celotne prodaje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2 Potrošnja Unije
(112) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu, preverjenih navedb pritožnikov in preverjenih podatkov o prodaji, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. |
(113) |
Potrošnja izdelkov iz litega železa v Uniji se je gibala na naslednji način: Preglednica 3 Potrošnja Unije (v tonah)
|
(114) |
Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju postopno zmanjšala za 8 %. Trg izdelkov iz litega železa je odvisen od povpraševanja, na katero vplivata predvsem sektor odplak in vodni sektor, ki pa sta odvisna od splošnega gospodarskega razvoja v Uniji. |
4.3 Uvoz iz LRK
4.3.1 Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav
(115) |
Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali bi bilo treba uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno. |
(116) |
Ker je bilo za damping za Indijo začasno ugotovljeno, da ne obstaja, je Komisija menila, da učinka zadevnega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz LRK. |
4.3.2 Obseg in tržni delež uvoza iz LRK
(117) |
Komisija je določila obseg uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazano v preglednici 3 uvodne izjave 113. |
(118) |
Uvoz izdelkov iz litega železa iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 4 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež
|
(119) |
Obseg uvoza iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 16 %. Po 24-odstotnem povečanju med letoma 2013 in 2014 se je leta 2015 nenehno zmanjševal, in sicer za 4 odstotne točke, v obdobju preiskave pa še za dodatne 4 odstotne točke. |
(120) |
Hkrati se je delež trga Unije, ki ga je imel uvoz iz LRK, povečal z 21,7 % leta 2013 na 27,3 % v obdobju preiskave. |
(121) |
CCCME je bila zaskrbljena v zvezi z zanesljivostjo podatkov o uvozu. Trdila je, da so se pritožniki zanašali na podatke Eurostata, ki se ne ujemajo povsem z opredelitvijo zadevnega izdelka. |
(122) |
Komisija ugotavlja, da so pritožniki v pritožbi pojasnili svojo metodo pridobivanja podatkov o uvozu, omejenih na zadevni izdelek, z uporabo Eurostatovih podatkov. Ker ni bilo zanesljivejše metode in podatkov, je Komisija obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK določila na podlagi te metode z uporabo Eurostatovih podatkov, iz katerih so bile izključene kanalske rešetke. Poleg tega CCCME ni predložila drugih podatkov. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
4.3.3 Cene uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen
(123) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov. |
(124) |
Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 5 Uvozne cene (v EUR/tono)
|
(125) |
Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 4 %. Po 15-odstotnem zvišanju med letoma 2013 in 2015 so se med letom 2015 in obdobjem preiskave močno znižale, in sicer za 11 odstotnih točk. |
(126) |
Ker ti podatki temeljijo na statističnih podatkih o uvozu in podroben razpon vrst izdelkov ni znan, razvoj cen ni povsem zanesljiv. |
(127) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
(128) |
Komisija je cene primerjala za vsako vrsto izdelka posebej za posle na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje treh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so znašale od 35,4 % do 42,7 %. |
4.4 Gospodarski položaj industrije Unije
4.4.1 Splošne opombe
(129) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
(130) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
(131) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. |
(132) |
Makroekonomske kazalnike (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, rast, produktivnost ter višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga) je ocenila na podlagi informacij, ki so jih predložili pritožniki in proizvajalci Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. |
(133) |
Združenje nepovezanih uvoznikov je trdilo, da makroekonomski kazalniki kažejo na pozitiven in stabilen položaj industrije Unije kot celote. Podatki kažejo splošen upad evropskega povpraševanja po izdelku v preiskavi, kar se ne bi smelo pripisati uvozu iz LRK in Indije. |
(134) |
Komisija je preverila makroekonomske kazalnike, ki so jih predložili pritožniki. Podatki za industrijo Unije kot celoto so temeljili na dejanskih podatkih za pritožnike in proizvajalce, ki jih podpirajo, ter preverjenih ocenah, ki so jih pritožniki predložili v zvezi s preostalo industrijo Unije. |
(135) |
Na podlagi tega je Komisija menila, da je sklop makroekonomskih podatkov reprezentativen za gospodarski položaj industrije Unije. |
(136) |
Komisija je mikroekonomske kazalnike (povprečne prodajne cene na enoto, stroški dela, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb) ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili ustrezno preverjeni. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. |
4.4.2 Makroekonomski kazalniki
4.4.2.1
(137) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 6 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(138) |
Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %. Po rahlem povečanju med letoma 2013 in 2014 se je obseg proizvodnje leta 2015 zmanjšal za 7 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa je ostal stabilen. |
(139) |
Zmanjšanje obsega proizvodnje med letom 2014 in obdobjem preiskave je bilo posledica upada potrošnje, kot je prikazan v preglednici 3 uvodne izjave 113, pa tudi povečanja obsega dampinškega uvoza iz LRK. |
(140) |
Sporočeni podatki o proizvodni zmogljivosti industrije Unije se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne ustavitve, ki jih industrija šteje za standarde. |
(141) |
Na podlagi tega se je proizvodna zmogljivost od leta 2013 do leta 2015 zmanjšala za 5 odstotnih točk, nato pa se je nekoliko povečala, in sicer za 1 odstotno točko. |
(142) |
Ker sta se obseg proizvodnje in proizvodna zmogljivost zmanjševala približno enako, je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Na splošno je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala na zelo nizkih ravneh. |
4.4.2.2
(143) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 7 Obseg prodaje in tržni delež
|
(144) |
Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %. |
(145) |
Podobno kot na razvoj obsega proizvodnje je tudi na zmanjšanje obsega prodaje med letom 2014 in obdobjem preiskave vplivalo zmanjševanje potrošnje na trgu Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, pa tudi povečevanje obsega dampinškega uvoza iz LRK. |
(146) |
Zaradi povečevanja uvoza iz LRK na trgu, na katerem je bila potrošnja vse manjša, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 3 %. |
4.4.2.3
(147) |
Potrošnja Unije se je od leta 2013 do obdobja preiskave postopno zmanjšala za 8 % ali skoraj 46 000 ton. To zmanjšanje je negativno vplivalo na prodajo in proizvodne količine industrije Unije ter zaposlenost. |
4.4.2.4
(148) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 8 Zaposlenost in produktivnost
|
(149) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti znižala za 7 %. To znižanje je bilo posledica 4-odstotnega zmanjšanja obsega proizvodnje zaradi upada povpraševanja in povečevanja količin dampinškega uvoza iz LRK. |
4.4.2.5
(150) |
Stopnja dampinga iz LRK je znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije. |
(151) |
Svet je leta 2005 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz LRK (4). Ti ukrepi so bili razveljavljeni septembra 2011 (5). Podatki, zbrani med sedanjo preiskavo, kažejo, da se je v obravnavanem obdobju damping v Uniji znova pojavil. |
4.4.3 Mikroekonomski kazalniki
4.4.3.1
(152) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto treh vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način. Preglednica 9 Prodajne cene v Uniji
|
(153) |
V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije postopno znižale za 5 %, povprečni proizvodni stroški na enoto pa za 3 %. |
(154) |
Da bi lahko proizvajalci Unije omejili izgubo tržnega deleža in konkurirali poceni dampinškemu uvozu iz LRK, so morali znižati svoje prodajne cene. Znižanje cen presega znižanje njihovih stroškov proizvodnje, kar je bilo predvsem posledica znižanja cen surovin v obravnavanem obdobju. |
4.4.3.2
(155) |
Povprečni stroški dela treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 10 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
(156) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povišali za 3 %. |
4.4.3.3
(157) |
Ravni zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 11 Zaloge
|
(158) |
Raven končnih zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 12 %. To povišanje od leta 2013 do leta 2014 je bilo posledica povečanja obsega proizvodnje, medtem ko se je prodaja na trgu Unije zmanjšala. |
(159) |
Glavni razlog za povečanje zalog kljub omejitvi obsega proizvodnje industrije Unije je bil ta, da se je obseg prodaje zmanjševal hitreje, saj je industrija Unije izgubila tržni delež na račun kitajskega uvoza. |
4.4.3.4
(160) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb treh vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 12 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
(161) |
Komisija je dobičkonosnost treh vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od zadevne prodaje. |
(162) |
V zadnjih desetih letih so se dobički v industriji Unije postopno zmanjšali. Medtem ko je bila dobičkonosnost proizvajalcev Unije leta 2006 približno 10-odstotna, je bila v prvem letu obravnavanega obdobja samo 5,3-odstotna in se je v obravnavanem obdobju še naprej zmanjševala. Dobičkonosnost treh vzorčenih družb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 41 %. |
(163) |
Ta negativni trend je bil posledica zmanjševanja obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije po cenah, ki so se v obravnavanem obdobju zniževale hitreje od stroškov proizvodnje. |
(164) |
Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %. Po 56-odstotnem zmanjšanju med letoma 2013 in 2014, na katero je vplivalo povečevanje proizvodnje v primerjavi z letom 2013, medtem ko se je prodaja zmanjševala, se je leta 2015 povečal. Vendar se je negativni trend v obdobju preiskave nadaljeval, pri čemer je bilo zmanjšanje razmeroma majhno. |
(165) |
Naložbe so neto knjigovodska vrednost sredstev. Med letoma 2013 in 2015 so se postopoma zmanjševale, in sicer za 3 odstotne točke, nato pa so se v obdobju preiskave znatno zmanjšale za 5 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju so se naložbe skupno zmanjšale za 8 %. Donosnost naložb je dobiček v deležu neto knjigovodske vrednosti naložb, ki izraža stopnjo amortizacije sredstev. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 12 %. Po postopnem zmanjševanju od leta 2013 do leta 2015, na katero je vplivalo znatno zmanjšanje prodaje, se je v obdobju preiskave nekoliko izboljšala. Vendar ta kazalnik sam po sebi ne izraža položaja industrije Unije. Sredstva industrije Unije so skoraj v celoti amortizirana, zato je neto vrednost sredstev majhna, rezultat tega pa je umetno visoka donosnost naložb. |
(166) |
Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. Industrija, ki proizvaja izdelke iz litega železa, je kapitalsko intenzivna, zanjo pa so značilne ponavljajoče se znatne naložbe vsakih 15 do 20 let za nadgradnjo strojev, potrebnih za proizvodni postopek. Proizvodni obrati industrije Unije hitro zastarijo in industrija Unije potrebuje znatne in dolgoročne naložbe, da lahko še naprej deluje. Donosnost naložb v obravnavanem obdobju ne zadostuje za kritje takih znatnih naložb. |
4.4.4 Sklep o škodi
(167) |
Preiskava navedenih dejavnikov je pokazala, da se je proizvodnja industrije Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšala (– 4 %) in da je industrija Unije izgubila del svojega tržnega deleža. Štiri livarne v Uniji so v obravnavanem obdobju prenehale delovati. |
(168) |
Poleg tega se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije med letom 2013 in obdobjem preiskave skoraj prepolovila in je bila na zelo nizki stopnji. |
(169) |
Tudi drugi kazalniki škode, na primer zmogljivost (– 4 %), obseg prodaje v Uniji (– 11 %) in zaposlenost (– 7 %), so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno. |
(170) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
(171) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. |
(172) |
Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, upad povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, upravljanje industrije Unije in domnevna segmentacija na trgu Unije. |
5.1 Učinki dampinškega uvoza
(173) |
Cene dampinškega uvoza iz LRK so v obdobju preiskave znatno nelojalno nižale cene industrije Unije, pri čemer so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašale od 35,4 % do 42,7 %, kar je privedlo do zmanjšanja tržnih deležev in dobička za industrijo Unije (s 5,3 % leta 2013 na 3,1 % v obdobju preiskave). Dejansko je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila 11 % obsega prodaje na trgu, ki se je zmanjšal za 8 %, medtem ko se je obseg uvoza iz LRK povečal za 16 %. |
(174) |
V obravnavanem obdobju se je izguba tržnega deleža industrije Unije v višini 2,1 odstotne točke absorbirala s povečanjem tržnega deleža dampinškega uvoza s poreklom iz LRK za 5,6 odstotne točke. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Uvoz iz tretjih držav
(175) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 13 Uvoz iz tretjih držav
|
(176) |
Obseg uvoza iz drugih držav razen LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 27 %, in sicer s 102 759 ton leta 2013 na 75 471 ton v obdobju preiskave. Njihov tržni delež se je zmanjšal za 20 %. Večina tega uvoza izvira iz Indije (61 % v obdobju preiskave). Uvoz iz tretjih držav v obdobju preiskave predstavlja približno 34 % celotnega uvoza v Unijo, pri čemer uvoz iz Indije predstavlja približno 21 %. |
(177) |
Obseg uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 19 %, in sicer s 37 917 ton leta 2013 na približno 46 004 tone v obdobju preiskave. Indijski tržni delež se je povečal za 30 %, in sicer s 6,5 % leta 2013 na 8,5 % v obdobju preiskave. |
(178) |
V obravnavanem obdobju je LRK pridobila tržni delež deloma od industrije Unije in deloma od tretjih držav razen Indije, čeprav ni mogoče izključiti, da je tudi Indija vsaj deloma povečala svoj tržni delež v škodo industrije Unije. |
(179) |
Poleg tega so cene uvoza iz Indije v obdobju preiskave nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na podobnih ravneh kot kitajske uvozne cene (od 40 % do 50 %). Glede na obseg v tonah so bile kitajske uvozne cene v obravnavanem obdobju v povprečju višje od indijskih cen. Vendar ta razlika v cenah ničesar ne potrjuje, saj se razpon izdelkov v indijskem in kitajskem izvozu razlikuje. Dejansko se je iz Indije v EU izvažalo predvsem sivo železo, medtem ko se je iz Kitajske izvažalo predvsem nodularno železo. Zaradi razmeroma velike lomljivosti sivega železa je za izdelek iz njega potrebnega več materiala kot za izdelek, proizveden iz nodularnega železa, da se doseže primerljiva učinkovitost. Zato so izdelki, proizvedeni iz sivega železa, težji, posledično pa je cena na kos zadevnega izdelka podobna. |
(180) |
Ker je uvoz iz Indije nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, je prispeval k znatni škodi za industrijo Unije. Vendar je bil precej manjši in je imel precej manjši tržni delež (8,5-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v primerjavi s 27,3-odstotnim deležem za LRK). Zlasti raven uvoza iz LRK je v obdobju preiskave (147 186 ton) veliko pomembnejša in več kot trikrat tolikšna kot raven uvoza iz Indije v obdobju preiskave (46 004 tone). Zato uvoz iz Indije ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo industrije Unije. |
(181) |
Analiza Eurostatovih podatkov je pokazala, da so se cene uvoza iz drugih držav razen Indije in LRK v obravnavanem obdobju zvišale in dosegle višje ravni od cen industrije Unije v obdobju preiskave, medtem ko se je obseg uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 55 % (s 64 843 ton na 29 468 ton) (6). Zato ta uvoz ni mogel povzročiti škode industriji Unije. |
(182) |
Komisija je tudi kumulativno analizirala uvoz iz držav razen LRK. Obseg uvoza se je zmanjšal za 27 %, povprečna cena pa se je zvišala za 39 % in je bila precej višja od cene uvoza iz LRK. Zato uvoz iz vseh držav razen LRK ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo. |
5.2.2 Izvoz industrije Unije
(183) |
Obseg izvoza treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 14 Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije
|
(184) |
Po obsegu in vrednosti se je izvoz proizvajalcev Unije povezanim in nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju povečal. Povprečna cena izvoza nepovezanim strankam na enoto je še vedno veliko nad povprečno ceno uvoza iz LRK na enoto. Izvoz industrije Unije zato ni prispeval k majhni dobičkonosnosti in nizki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije. Komisija je na podlagi tega sklenila, da izvoz industrije Unije ni prispeval k utrpeli škodi. |
(185) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da je kakršna koli domnevna znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, večinoma posledica znatnega zmanjšanja izvoza Unije v obravnavanem obdobju. |
(186) |
Komisija je opozorila, da združenje uvoznikov za obrazložitev uporablja Eurostatove podatke. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, ima zadevni izdelek v Eurostatu oznako ex, zato Eurostat ne zagotavlja podatkov do opredelitve zadevnega izdelka. |
(187) |
Preverjeni podatki proizvajalcev Unije so pokazali povečanje obsega izvoza izdelka v preiskavi, kot je prikazano v preglednici 14 v uvodni izjavi 183. |
(188) |
Združenje uvoznikov ni obrazložilo izpodbijanja preverjenih podatkov, ki so jih predložile vzorčene družbe, zato je bila trditev zavrnjena. |
5.2.3 Upad povpraševanja
(189) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s trgi gradbeništva, stavb in nizkih gradenj, ki po gospodarski krizi še niso povsem okrevali. Poleg tega so negotovi obeti, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, povzročili težave industriji Unije. Vendar združenje uvoznikov ni zagotovilo prepričljivih dokazov za te trditve. |
(190) |
Poleg tega je indijska industrija trdila, da pritožniki na začetku niso predložili dokazov o neposredni povezavi med zaprtjem livarn proizvajalcev Unije Aco, Dois Portos in EJ Access Systems ter pritiskom domnevno dampinškega uvoza iz LRK in Indije. Vendar so ta zaprtja sovpadala s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK, izgubo tržnega deleža ter znižanjem cen in zmanjšanjem dobičkonosnosti industrije Unije. |
(191) |
Komisija je opozorila, da se je potrošnja v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, medtem ko se je prodaja industrije Unije zmanjšala za 11 %, kitajski dampinški uvoz pa povečal za 16 %. Komisija je zato sklenila, da četudi bi upad povpraševanja v obdobju preiskave lahko vplival na škodo industrije Unije, ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je Komisija te trditve zavrnila. |
5.2.4 Konkurenca med proizvajalci Unije
(192) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, povezana s konkurenco znotraj Unije, ki so jo pomenili proizvajalci s sedežem v vzhodnoevropskih državah članicah, kar je povzročilo škodo proizvajalcem s sedežem v zahodnoevropskih državah članicah. |
(193) |
Pritožniki so nasprotovali navedenemu in trdili, da proizvajalci iz srednje in vzhodne Evrope niso bili tako zelo naravnani h konkurenci v zahodnoevropskih državah članicah, ker trg v teh državah članicah ni bil tako privlačen zaradi dampinškega uvoza iz LRK. |
(194) |
Komisija je opozorila, da trgovina z izdelki iz litega železa znotraj Unije obstaja tudi med srednje-/vzhodno- in zahodnoevropskimi državami članicami. Trgovina znotraj Unije kaže stabilen trend v obravnavanem obdobju, zato ni mogla prispevati k škodi, utrpeli v obravnavanem obdobju. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
5.2.5 Upravljanje industrije Unije
(195) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da je mogoče slabši položaj industrije Unije pripisati neučinkovitim odločitvam vodstva ter pomanjkanju naložb v raziskave in razvoj. |
(196) |
Vendar ni zagotovilo prepričljivih dokazov za te trditve. Zato jih je Komisija zavrnila. |
5.2.6 Segmentacija na trgu Unije
(197) |
CCCME je trdila, da obstajajo znatne razlike v prodajanih vrstah izdelka, ki so odvisne od geografske lokacije držav članic ter so večinoma povezane z delitvijo na izdelke iz sivega železa in izdelke iz nodularnega železa. Zdi se, da stranke po državah članicah dosledno uporabljajo eno od vrst izdelkov. Industrija Unije je razdeljena na proizvodnjo sivega železa in nodularnega železa, pri čemer se iz LRK uvaža predvsem nodularno železo, iz Indije pa predvsem sivo železo. Na to vprašanje je opozorila tudi indijska industrija. |
(198) |
CCCME je trdila, da škode, ki so jo utrpele države članice, ki prodajajo predvsem sivo železo, ni mogoče pripisati uvozu zadevnega izdelka iz LRK, saj si sivo železo in zadevni izdelek iz LRK ne konkurirata. |
(199) |
Komisija je opozorila, da je trg Unije enotni trg z vseevropskimi in nacionalnimi standardi, trgovino znotraj Unije in prodorom uvoza. Čeprav se morda prednost daje izdelkom iz sivega ali nodularnega železa, prodaja in proizvodnja ne temeljita izključno na vrsti litega železa. Obe vrsti imata namreč enako končno uporabo in sta medsebojno zamenljivi. Komisija je zato menila, da so izdelki iz sivega in nodularnega železa medsebojno zamenljivi. |
(200) |
CCCME je nadalje trdila, da je del industrije Unije specializiran za proizvodnjo in prodajo nestandardnih izdelkov. Uvoz se ne nanaša na nestandardne izdelke, tako da škode, povezane s takimi izdelki, ni mogoče pripisati uvozu iz LRK ali Indije. |
(201) |
Komisija je uporabila sistem kategorizacije izdelkov, ki je omogočal primerjavo uvoženih izdelkov s podobnimi izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato so se razlike med izdelki upoštevale pri določitvi ravni škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
5.3 Sklep o vzročni zvezi
(202) |
Komisija je začasno določila vzročno zvezo med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK. |
(203) |
Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. |
(204) |
Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, upad povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, upravljanje industrije Unije in domnevna segmentacija na trgu Unije, ne prekinejo vzročne zveze, tudi če se upošteva njihov morebitni skupni učinek. |
(205) |
Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze. |
6. INTERES UNIJE
(206) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
6.1 Interes industrije Unije
(207) |
Industrijo Unije sestavljajo tako velika kot tudi mala in srednja podjetja (MSP), v obravnavanem obdobju pa je v zvezi s podobnim izdelkom neposredno zaposlovala približno 3 000 ljudi. Industrija Unije je pretežno v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu, manjši del proizvodnje pa poteka na Hrvaškem, Češkem, Finskem, v Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Sloveniji in na Švedskem. |
(208) |
V preiskavi je sodelovalo osem proizvajalcev Unije (od katerih sta dva medsebojno povezana). Nobeden od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno v oddelku 4.4.4, se je glede na analizo razvoja kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno. |
(209) |
Komisija pričakuje, da bodo z uvedbo začasne protidampinške dajatve znova vzpostavljene poštene tržne razmere na trgu Unije ter se bo tako končalo nižanje cen in industriji Unije omogočilo, da znova pridobi izgubljeni tržni delež. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno panogo. |
(210) |
Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza utrpela znatno škodo. Komisija opozarja, da je večina kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja pokazala negativen trend. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. |
(211) |
Zato je pomembno, da se cene vrnejo na raven, ki vsem proizvajalcem omogoča delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno se zdi, da se bo brez ukrepov gospodarski in finančni položaj industrije Unije še poslabšal. |
(212) |
Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga. |
6.2 Interes nepovezanih uvoznikov
(213) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, v preiskavi sodeluje 28 uvoznikov, od tega 19 članov združenja uvoznikov iz uvodne izjave 7, trije od njih pa so bili vzorčeni. Sodelujoči uvozniki predstavljajo 62 % uvoza iz LRK in Indije. Trije vzorčeni uvozniki predstavljajo 42 % obsega uvoza vseh sodelujočih uvoznikov. Vsi trije vzorčeni uvozniki skupaj z drugimi člani združenja uvoznikov nasprotujejo uvedbi ukrepov. |
(214) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da sprejetje protidampinških ukrepov ne bi bilo v interesu Unije, ker bi povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu Unije in preprečilo uvoz zadevnega izdelka v Unijo, saj uvoz iz LRK in Indije predstavlja skoraj celoten uvoz Unije. |
(215) |
Pritožniki so nasprotovali tej trditvi in opozorili, da bi se z uvedbo protidampinških ukrepov cene Unije vrnile na raven, ki omogoča pošteno konkurenco, ne da bi se trg zaprl za uvoz iz LRK ali Indije ali ne da bi kateri koli proizvajalec Unije pridobil prevladujoči položaj na trgu Unije. |
(216) |
Združenje uvoznikov je trdilo, da se nepovezani uvozniki zaradi vertikalne integracije proizvajalcev Unije že soočajo z resnimi težavami pri pridobivanju ustreznih količin izdelka v preiskavi na trgu Unije, ki se bodo v primeru uvedbe protidampinških ukrepov še povečale. |
(217) |
Komisija je ugotovila, da industrija Unije prodaja neodvisnim distributerjem in ni vertikalno integrirana, kot je trdilo združenje nepovezanih uvoznikov. Industrija Unije ima trenutno nizko raven izkoriščenosti zmogljivosti, približno 10 % uvoza pa izvira iz drugih držav razen LRK in Indije, zato bi se lahko uvozniki preusmerili na proizvodnjo Unije ali uvoz iz drugih držav. Zato Komisija meni, da bi se lahko pritožniki zavzeli za zanesljivost oskrbe za zadovoljitev morebitnega dodatnega povpraševanja. |
(218) |
Po podatkih združenja uvoznikov je večina nepovezanih uvoznikov MSP in imajo omejeno zmogljivost za prilagoditev poslovanja uvedbi protidampinških ukrepov. |
(219) |
Komisija je ocenila trditve uvoznikov in pritožnikov ter sklenila, da na podlagi trenutnih podatkov uvozniki dodajajo določeno vrednost v Uniji in da ne bi mogli absorbirati protidampinške dajatve brez zvišanja cen. Primerjala je povprečne prodajne cene uvoznikov in industrije Unije ter sklenila, da obstajajo možnosti za zvišanje cen. |
(220) |
Čeprav so uvozniki trdili, da se zaradi stroškov kalupov in potrjevanja težko preusmerijo na druge vire oskrbe, je Komisija menila, da je to mogoče iz naslednjega razloga. Izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije je 54-odstotna, zdi pa se tudi, da Indija, za katero damping začasno ni bil ugotovljen, proizvede vse več nodularnega železa, zato poleg drugih držav, kot sta Turčija in Norveška, predstavlja možen vir oskrbe. |
(221) |
Komisija je ugotovila, da imajo uvozniki majhno vlogo, kar zadeva zaposlovanje. Medtem ko trije vzorčeni proizvajalci Unije zaposlujejo približno 1 200 ljudi, je bilo mogoče za dva vzorčena uvoznika, ki uvažata iz LRK, za zadevni izdelek dodeliti manj kot 100 ljudi. |
(222) |
Komisija je sklenila, da na podlagi informacij, ki so na voljo v tej fazi in ki jih bo po uvedbi začasnih ukrepov še preverila, verjetni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike ni znaten in ne prevlada nad pozitivnim vplivom ukrepov na industrijo Unije. |
6.3 Interes uporabnikov
(223) |
Glavni končni uporabniki zadevnega izdelka so javne službe. Za uporabnike zadevni izdelek predstavlja le majhen del njihovih stroškov v pogosto večjih infrastrukturnih projektih. |
(224) |
Združenje uvoznikov je bilo zaskrbljeno, da bodo protidampinški ukrepi povzročili zvišanje cen v škodo končnih uporabnikov, ki so večinoma javni subjekti. Vendar se končni uporabniki ne morejo zanašati na cene, ki so nižje od stroškov na račun industrije Unije. |
(225) |
Javil se ni noben uporabnik ali združenje potrošnikov. Ob nesodelovanju teh strani je Komisija sklenila, da začasna uvedba ukrepov ne bi neugodno vplivala na njihov položaj. |
6.4 Sklep o interesu Unije
(226) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni nujnih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije. |
7. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(227) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe ter tako preprečiti, da bi dampinški uvoz iz LRK še naprej povzročal škodo industriji Unije. Glede na to, da za Indijo damping ni bil ugotovljen, zanjo ne bodo uvedeni začasni ukrepi, temveč se bo preiskava nadaljevala do oblikovanja dokončnih ugotovitev. |
7.1 Stopnja odprave škode
(228) |
Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
(229) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko v tovrstnem sektorju razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije pri običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. |
(230) |
Komisija je za določitev tega dobička, ki bi ga bilo mogoče razumno ustvariti pri običajnih konkurenčnih pogojih, proučila dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode. |
(231) |
Ciljni dobiček je bil v skladu z dobičkom od nepovezane prodaje v letu 2013 začasno določen na 5,3 %. Ker se je dampinški uvoz leta 2014 močno povečal in se nato stabiliziral, se šteje, da stopnja dobička iz leta 2013 izraža, kar bi bilo mogoče razumno doseči pri običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
(232) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 94 do 98). |
7.2 Začasni ukrepi
(233) |
Za uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje odprave škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjami odprave škode izbere tista, ki je nižja. |
(234) |
Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
(235) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati. |
(236) |
Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (7). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena. |
(237) |
Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo. |
8. KONČNE DOLOČBE
(238) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
(239) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in se lahko v zaključni fazi preiskave spremenijo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7325 10 00 (oznaka TARIC 7325100031) in ex 7325 99 10 (oznaka TARIC 7325991051).
Tovrstni izdelki se uporabljajo za:
— |
pokritje površinskih ali podpovršinskih sistemov in/ali odprtine površinskih ali podpovršinskih sistemov ter tudi |
— |
dostop do površinskih ali podpovršinskih sistemov in/ali pogled do površinskih ali podpovršinskih sistemov. |
Ti izdelki so lahko strojno obdelani, premazani ali prevlečeni in/ali drugače obdelani z drugimi materiali, kot so med drugim beton, plošče za tlakovanje ali ploščice.
Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:
— |
kanalske rešetke, za katere se uporablja standard EN 1433, ki se pritrdijo kot sestavni del na kanale iz polimerov, plastike ali betona, ki omogočajo odtekanje površinske vode v kanal, |
— |
hidranti. |
2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom davka za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so naslednje:
Družba |
Začasna protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
Botou City Wangwu Town Tianlong Casting Factory |
25,3 |
C221 |
Botou Lisheng Casting Industry Co., Ltd |
39,1 |
C222 |
Fengtai (Handan) Alloy Casting Co., Ltd |
42,8 |
C223 |
Hong Guang Handan Cast Foundry Co., Ltd |
28,9 |
C224 |
Shijiazhuang Transun Metal Products Co., Ltd |
33,1 |
C225 |
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
33,1 |
glej Prilogo |
Vse druge družbe |
42,8 |
C999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za „vse druge družbe“.
4. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 2
1. Zainteresirane strani lahko v 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe:
(a) |
zahtevajo razkritje poglavitnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba; |
(b) |
Komisiji predložijo pisne pripombe in |
(c) |
zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
2. Strani iz člena 21(4) Uredbe (EU) 2016/1036 lahko v 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe predložijo pripombe k uporabi začasnih ukrepov.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1 se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. avgusta 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL C 461, 10.12.2016, str. 22).
(3) Komisija običajno uporablja tri leta do obdobja preiskave, glej npr. Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/141 z dne 26. januarja 2017 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 22, 27.1.2017, str. 14) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1559 z dne 18. septembra 2015 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije (UL L 244, 19.9.2015, str. 25).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1212/2005 z dne 25. julija 2005 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih ulitkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 199, 29.7.2005, str. 1).
(5) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 871/2011 z dne 26. avgusta 2011 o zaključku pregleda zaradi izteka in delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih ulitkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi teh ukrepov (UL L 227, 2.9.2011, str. 1).
(6) Povprečna cena uvoza iz držav razen Indije in LRK za leto 2013 ni reprezentativna, saj po podatkih Eurostata nekaj uvoza po nereprezentativni ceni izvira iz držav in z ozemelj, ki niso navedeni iz komercialnih ali vojaških razlogov v okviru trgovine znotraj EU.
(7) European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.
PRILOGA
Nevzorčeni sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki:
Ime |
Dodatna oznaka TARIC |
Baoding City Maikesaier Casting Ltd |
C226 |
Baoding GB Metal Products Co., Ltd |
C232 |
Baoding Hualong Casting Co., Ltd |
C233 |
Baoding Shuanghu Casting Co., Ltd |
C234 |
Bo Tou Chenfeng Casting Co., Ltd |
C235 |
Botou City Minghang Casting Co., Ltd |
C236 |
Botou City Qinghong Foundry Co., Ltd in povezana družba Cangzhou Qinghong Foundry Co., Ltd |
C237 |
Botou City Simencun Town Bai Fo Tang Casting Factory |
C238 |
Botou Dongli Foundry Co., Ltd |
C239 |
Botou GuangTai Precision Casting Factory |
C240 |
Botou Mancheng Foundry Co., Ltd |
C241 |
Botou Okai Foundry Co., Ltd |
C242 |
Botou Sanjiang Casting Co., Ltd |
C243 |
Botou TongYang Casting Factory |
C244 |
Botou Weili Precision Casting Co., Ltd |
C245 |
Botou Xinrong Foundry Co., Ltd |
C246 |
Botou Zhengxin Foundry Co., Ltd |
C247 |
Cangzhou Hongyuan Machinery & Foundry Co., Ltd |
C248 |
Cangzhou Yadite Casting Machinery Co., Ltd |
C249 |
Changsha Jinlong Foundry Industry Co., Ltd |
C250 |
Changyi City ChangZhan Casting Co., Ltd |
C251 |
China National Minerals Co., Ltd |
C252 |
Dingxiang Sitong Forging and Casting Industrial |
C253 |
Dingzhou Dongyu Foundry Co., Ltd |
C254 |
Handan City Jinzhu Foundry Co., Ltd |
C255 |
Handan Haolin Casting Co., Ltd |
C256 |
HanDan Qunshan Foundry Co., Ltd |
C257 |
Handan Yanyuan Machinery Foundry Co., Ltd |
C258 |
Handan Yuanyang Foundry Co.,Ltd |
C259 |
Handan Zhangshui Pump Manufacturing Co., Ltd |
C260 |
Hebei Cheng'An Babel Casting Co., Ltd |
C261 |
Hebei Feixiang East Foundry Products Co., Ltd |
C262 |
Hebei Jinghua Casting Co., Ltd |
C263 |
Hebei Shunda Foundry Co., Ltd |
C264 |
Hebei Tengfeng Metal Products Co., Ltd |
C265 |
Hebei Zhonghe Foundry Co., Ltd |
C266 |
Hengtong Valve Co., LTD |
C267 |
Heping Cast Co., Ltd. Yi County |
C268 |
Jiaocheng County Honglong Machinery Manufacturing Co., Ltd |
C269 |
Jiaocheng County Xinlei Machinery Manufacturing Co., Ltd |
C270 |
Jiaocheng County Xinxing Casting Co., Ltd |
C271 |
Laiwu City Haitian Machinery Plant |
C272 |
Laiwu Xinlong Weiye Foundry Co., Ltd |
C273 |
Lianyungang Ganyu Xingda Casting Foundry |
C274 |
Lingchuan County Rainbow Casting Co., Ltd |
C275 |
Lingshouxian Boyuan Fountry Co., Ltd |
C276 |
Pingyao County Master Casting Co., Ltd |
C277 |
Qingdao Jiatailong Industrial co., Ltd |
C278 |
Qingdao Jinfengtaike Machinery Co., Ltd |
C279 |
Qingdao Qitao Casting Co., Ltd |
C280 |
Qingdao Shinshu Casting Co., Ltd |
C281 |
Qingyuanxian Yueda Fountry Co., Ltd |
C282 |
Rockhan Technology Co., Ltd |
C283 |
Shahe City Fangyuan Casting Co., Ltd |
C284 |
Shandong Hongma Engineering Machinery Co., Ltd |
C285 |
Shandong Lulong Group Co., Ltd |
C286 |
Shanxi Associated Industrial Co., Ltd |
C287 |
Shanxi Jiaocheng Xinglong Casting Co., Ltd |
C288 |
Shanxi Solid Industrial Co., Ltd |
C289 |
Shanxi Yuansheng Casting and Forging Industrial Co., Ltd |
C290 |
Shaoshan Huanqiu Castings Foundry |
C291 |
Tang County Kaihua Metal Products Co., Ltd |
C292 |
Tangxian Hongyue Machinery Accessory Foundry Co., Ltd |
C293 |
Tianjin Jinghai Chaoyue Industrial and Commercial Co., Ltd |
C294 |
Tianjin Yu Xing Da Casting Co., Ltd |
C295 |
Wangdu Junrong Foundry Co., Limited |
C296 |
Weifang Nuolong Machinery Co., Ltd |
C297 |
Weifang Stable Casting Co., Ltd |
C298 |
Weifang Weikai Casting Co., Ltd |
C299 |
Wen Shui Hengli Nature of the Company |
C300 |
Wuhan RedStar Agro-Livestock Machinery Co. Ltd |
C301 |
Zibo Joy's Metal Co., Ltd |
C302 |
SKLEPI
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/46 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1481
z dne 14. avgusta 2017
o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 5589)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah. V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Navedeni seznam vključuje nekatera območja v Latviji, Litvi in na Poljskem. |
(2) |
Julija 2017 je prišlo do nekaj izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v občinah Kąkolewnica, Podedwórze in Włodawa na Poljskem. Ti izbruhi so se pojavili na območjih, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti izbruhi pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi moralo biti odraženo v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. |
(3) |
Julija 2017 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v občinah Bauskas, Dobeles in Talsu v Latviji, v občini Pasvaliorajono v Litvi ter v občinah Hanna in Tuczna na Poljskem, tj. na območjih, ki so trenutno na seznamu v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ali na območjih, ki so trenutno sicer navedena v delu II Priloge, vendar so v neposredni bližini dela I navedene priloge. Ti primeri pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi moralo biti odraženo v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. |
(4) |
Pri oceni tveganja za zdravje živali, ki ga pomeni novo stanje bolezni v Latviji, Litvi in na Poljskem, bi bilo treba upoštevati razvoj trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v okuženih populacijah domačih in divjih prašičev v Uniji. Da bi osredotočili nadzorne ukrepe za zdravje živali iz Izvedbenega sklepa 2014/709/EU in preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge ob hkratnem preprečevanju morebitnih nepotrebnih motenj za trgovino v Uniji in tudi v izogib neupravičenim omejitvam trgovine v tretjih državah, bi bilo treba seznam Unije z območji, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali, iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu spremeniti, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Latviji, Litvi in na Poljskem. |
(5) |
Zato bi bilo treba območja, prizadeta z nedavnimi izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu III navedene priloge, nova območja na Poljskem pa bi bilo treba vključiti v del I navedene priloge. |
(6) |
Poleg tega bi bilo treba območja, prizadeta z nedavnimi primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Latviji, Litvi in na Poljskem, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, zdaj navesti v delu II navedene priloge. |
(7) |
Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(8) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 14. avgusta 2017
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.
(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.
(3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.
(4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63).
PRILOGA
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:
PRILOGA
DEL I
1. Estonija
Naslednja območja v Estoniji:
— |
Hiiu maakond. |
2. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Aizputes novads, |
— |
Alsungas novads, |
— |
Auces novada Bēnes, Vecsaules, Vītiņu un Ukru pagasts, Auces pilsēta, |
— |
Bauskas novada Īslīces pagasts, |
— |
Bauskas pilsēta, |
— |
Brocēnu novads, |
— |
Dobeles novada Penkules pagasts, |
— |
Jelgavas novada Glūdas, Svētes, Platones, Vircavas, Jaunsvirlaukas, Zaļenieku, Vilces, Lielplatones, Elejas un Sesavas pagasts, |
— |
Kandavas novada Vānes un Matkules pagasts, |
— |
Kuldīgas novads, |
— |
Pāvilostas novada Sakas pagasts un Pāvilostas pilsēta, |
— |
republikas pilsēta Jelgava, |
— |
Rundāles novads, |
— |
Saldus novada Ezeres, Jaunauces, Jaunlutriņu, Kursīšu, Lutriņu, Novadnieku, Pampāļu, Rubas, Saldus, Vadakstes, Zaņas, Zirņu, Zvārdes un Šķēdes pagastis, Saldus pilsēta, |
— |
Skrundas novads, |
— |
Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, |
— |
Tērvetes novads, |
— |
Ventspils novada Jūrkalnes pagasts. |
3. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Joniškio rajono savivaldybė, |
— |
Jurbarko rajono savivaldybė, |
— |
Kalvarijos savivaldybė, |
— |
Kazlų Rūdos savivaldybė, |
— |
Kelmės rajono savivaldybė, |
— |
Marijampolės savivaldybė, |
— |
Pakruojo rajono savivaldybė: Lygūmų, Linkuvos, Pakruojo ir Pašvitinio seniūnijos, |
— |
Panevėžio rajono savivaldybė: Krekenavos seniūnijos dalis į vakarus nuo Nevėžio upės, |
— |
Radviliškio rajono savivaldybė: Aukštelkų, Baisogalos, Grinkiškio, Radviliškio, Radviliškio miesto, Skėmių, Šaukoto, Šeduvos miesto, Šaulėnų ir Tyrulių, |
— |
Raseinių rajono savivaldybė, |
— |
Šakių rajono savivaldybė, |
— |
Šiaulių miesto savivaldybė, |
— |
Šiaulių rajono savivaldybė, |
— |
Vilkaviškio rajono savivaldybė. |
4. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
|
w województwie warmińsko-mazurskim:
|
|
w województwie podlaskim:
|
|
w województwie mazowieckim:
|
|
w województwie lubelskim:
|
DEL II
1. Estonija
Naslednja območja v Estoniji:
— |
Abja vald, |
— |
Alatskivi vald, |
— |
Elva linn, |
— |
Haaslava vald, |
— |
Haljala vald, |
— |
Halliste vald, |
— |
Harju maakond (välja arvatud osa Kuusalu vallast, mis asub lõuna pool maanteest nr 1 (E20), Aegviidu vald ja Anija vald), |
— |
Ida-Viru maakond, |
— |
Kambja vald, |
— |
Karksi vald, |
— |
Kihelkonna vald, |
— |
Konguta vald, |
— |
Kõpu vald, |
— |
Kuressaare linn, |
— |
Lääne maakond, |
— |
Lääne-Saare vald, |
— |
Laekvere vald, |
— |
osa Leisi vallast, mis asub lääne pool Kuressaare-Leisi maanteest (maanatee nr 79), |
— |
Luunja vald, |
— |
Mäksa vald, |
— |
Meeksi vald, |
— |
Muhu vald, |
— |
Mustjala vald, |
— |
Nõo vald, |
— |
osa Tamsalu vallast, mis asub kirde pool Tallinna-Tartu raudteest, |
— |
Pärnu maakond (välja arvatud Audru ja Tõstamaa vald), |
— |
Peipsiääre vald, |
— |
Piirissaare vald, |
— |
Põlva maakond, |
— |
Puhja vald, |
— |
Rägavere vald, |
— |
Rakvere linn, |
— |
Rakvere vald, |
— |
Rannu vald, |
— |
Rapla maakond, |
— |
Rõngu vald, |
— |
Ruhnu vald, |
— |
Salme vald, |
— |
Sõmeru vald, |
— |
Suure-Jaani vald, |
— |
Tähtvere vald, |
— |
Tartu linn, |
— |
Tartu vald, |
— |
Tarvastu vald, |
— |
Torgu vald, |
— |
Ülenurme vald, |
— |
Valga maakond, |
— |
Vara vald, |
— |
Vihula vald, |
— |
Viljandi linn, |
— |
Viljandi vald, |
— |
Vinni vald, |
— |
Viru-Nigula vald, |
— |
Võhma linn, |
— |
Võnnu vald, |
— |
Võru maakond. |
2. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Ādažu novads, |
— |
Aglonas novada Kastuļinas, Grāveru un Šķeltovas pagasts, |
— |
Aizkraukles novads, |
— |
Aknīstes novads, |
— |
Alojas novads, |
— |
Alūksnes novads, |
— |
Amatas novads, |
— |
Apes novada Trapenes, Gaujienas un Apes pagasts, Apes pilsēta, |
— |
Auces novada Lielauces un Īles pagasts, |
— |
Babītes novads, |
— |
Baldones novads, |
— |
Baltinavas novads, |
— |
Balvu novada Vīksnas, Bērzkalnes, Vectilžas, Lazdulejas, Briežuciema, Tilžas, Bērzpils un Krišjāņu pagasts, |
— |
Bauskas novada Mežotnes, Codes, Dāviņu, Gailīšu, Brunavas, Ceraukstes un Vecsaules pagasts, |
— |
Beverīnas novads, |
— |
Burtnieku novads, |
— |
Carnikavas novads, |
— |
Cēsu novads, |
— |
Cesvaines novads, |
— |
Ciblas novads, |
— |
Dagdas novads, |
— |
Daugavpils novada Vaboles, Līksnas, Sventes, Medumu, Demenas, Kalkūnes, Laucesas, Tabores, Maļinovas, Ambeļu, Biķernieku, Naujenes, Vecsalienas, Salienas un Skrudalienas pagasts, |
— |
Dobeles novada Dobeles, Annenieku, Bikstu, Zebrenes, Naudītes, Auru, Krimūnu, Bērzes un Jaunbērzes pagasts, Dobeles pilsēta, |
— |
Dundagas novads, |
— |
Engures novads, |
— |
Ērgļu novads, |
— |
Garkalnes novada daļa, kas atrodas uz ziemeļrietumiem no autoceļa A2, |
— |
Gulbenes novada Līgo pagasts, |
— |
Iecavas novads, |
— |
Ikšķiles novada Tīnūžu pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidaustrumiem no autoceļa P10, Ikšķiles pilsēta, |
— |
Ilūkstes novads, |
— |
Jaunjelgavas novads, |
— |
Jaunpils novads, |
— |
Jēkabpils novads, |
— |
Jelgavas novada Kalnciema, Līvbērzes un Valgundes pagasts, |
— |
Kandavas novada Cēres, Kandavas, Zemītes un Zantes pagasts, Kandavas pilsēta, |
— |
Kārsavas novads, |
— |
Ķeguma novads, |
— |
Ķekavas novads, |
— |
Kocēnu novads, |
— |
Kokneses novads, |
— |
Krāslavas novads, |
— |
Krimuldas novada Krimuldas pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V89 un V81, un Lēdurgas pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V81 un V128, |
— |
Krustpils novads, |
— |
Lielvārdes novads, |
— |
Līgatnes novads, |
— |
Limbažu novada Skultes, Limbažu, Umurgas, Katvaru, Pāles un Viļķenes pagasts, Limbažu pilsēta, |
— |
Līvānu novads, |
— |
Lubānas novads, |
— |
Ludzas novads, |
— |
Madonas novads, |
— |
Mālpils novads, |
— |
Mārupes novads, |
— |
Mazsalacas novads, |
— |
Mērsraga novads, |
— |
Naukšēnu novads, |
— |
Neretas novads, |
— |
Ogres novads, |
— |
Olaines novads, |
— |
Ozolnieku novads, |
— |
Pārgaujas novads, |
— |
Pļaviņu novads, |
— |
Preiļu novada Saunas pagasts, |
— |
Priekuļu novads, |
— |
Raunas novada Raunas pagasts, |
— |
republikas pilsēta Daugavpils, |
— |
republikas pilsēta Jēkabpils, |
— |
republikas pilsēta Jūrmala, |
— |
republikas pilsēta Rēzekne, |
— |
republikas pilsēta Valmiera, |
— |
Rēzeknes novada Audriņu, Bērzgales, Čornajas, Dricānu, Gaigalavas, Griškānu, Ilzeskalna, Kantinieku, Kaunatas, Lendžu, Lūznavas, Maltas, Mākoņkalna, Nagļu, Ozolaines, Ozolmuižas, Rikavas, Nautrēnu, Sakstagala, Silmalas, Stoļerovas, Stružānu un Vērēmu pagasts un Feimaņu pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļiem no autoceļa V577 un Pušas pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļaustrumiem no autoceļa V577 un V597, |
— |
Riebiņu novada Sīļukalna, Stabulnieku, Galēnu un Silajāņu pagasts, |
— |
Rojas novads, |
— |
Ropažu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa P10, |
— |
Rugāju novada Lazdukalna pagasts, |
— |
Rūjienas novads, |
— |
Salacgrīvas novads, |
— |
Salas novads, |
— |
Saulkrastu novads, |
— |
Siguldas novada Mores pagasts un Allažu pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidiem no autoceļa P3, |
— |
Skrīveru novads, |
— |
Smiltenes novada Brantu, Blomes, Smiltenes, Bilskas un Grundzāles pagasts un Smiltenes pilsēta, |
— |
Strenču novads, |
— |
Talsu novads, |
— |
Tukuma novads, |
— |
Valkas novads, |
— |
Varakļānu novads, |
— |
Vecpiebalgas novads, |
— |
Vecumnieku novads, |
— |
Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta, |
— |
Viesītes novads, |
— |
Viļakas novads, |
— |
Viļānu novads, |
— |
Zilupes novads. |
3. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Alytaus miesto savivaldybė, |
— |
Alytaus rajono savivaldybė, |
— |
Anykščių rajono savivaldybė, |
— |
Birštono savivaldybė, |
— |
Biržų miesto savivaldybė, |
— |
Biržų rajono savivaldybė: Nemunėlio Radviliškio, Pabiržės, Pačeriaukštės ir Parovėjos seniūnijos, |
— |
Elektrėnų savivaldybė, |
— |
Ignalinos rajono savivaldybė, |
— |
Jonavos rajono savivaldybė: Žeimių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr 144 ir į vakarus nuo kelio Nr 232, |
— |
Kaišiadorių miesto savivaldybė, |
— |
Kaišiadorių rajono savivaldybė, |
— |
Kauno miesto savivaldybė, |
— |
Kauno rajono savivaldybės: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Domeikavos, Ežerėlio, Garliavos apylinkių, Garliavos, Karmėlavos, Kačerginės, Kulautuvos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Raudondvario, Ringaudų, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Užliedžių, Vilkijos apylinkių, Vilkijos, Zapyškio seniūnijos, |
— |
Kėdainių rajono savivaldybė savivaldybės: Dotnuvos, Gudžiūnų, Josvainių seniūnijos dalis į šiaurę nuo kelio Nr 3514 ir Nr 229, Krakių, Kėdainių miesto, Surviliškio, Truskavos, Vilainių ir Šėtos seniūnijos, |
— |
Kupiškio rajono savivaldybė: Noriūnų, Skapiškio, Subačiaus ir Šimonių seniūnijos, |
— |
Molėtų rajono savivaldybė, |
— |
Pakruojo rajono savivaldybė: Guostagalio, Klovainių, Rozalimo ir Žeimelio seniūnijos, |
— |
Pasvalio rajono savivaldybė: Joniškėlio apylinkių, Joniškėlio miesto, Namišių, Saločių, Pušaloto ir Vaškųseniūnijos, |
— |
Radviliškio rajono savivaldybė: Pakalniškių ir Sidabravo seniūnijos, |
— |
Prienų miesto savivaldybė, |
— |
Prienų rajono savivaldybė, |
— |
Rokiškio rajono savivaldybė, |
— |
Šalčininkų rajono savivaldybė, |
— |
Širvintų rajono savivaldybė, |
— |
Švenčionių rajono savivaldybė, |
— |
Trakų rajono savivaldybė, |
— |
Ukmergės rajono savivaldybė, |
— |
Utenos rajono savivaldybė, |
— |
Vilniaus miesto savivaldybė, |
— |
Vilniaus rajono savivaldybė, |
— |
Visagino savivaldybė, |
— |
Zarasų rajono savivaldybė. |
4. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
|
w województwie podlaskim:
|
|
w województwie lubelskim:
|
DEL III
1. Estonija
Naslednja območja v Estoniji:
— |
Aegviidu vald, |
— |
Anija vald, |
— |
Audru vald, |
— |
Järva maakond, |
— |
Jõgeva maakond, |
— |
Kadrina vald, |
— |
Kolga-Jaani vald, |
— |
Kõo vald, |
— |
Laeva vald, |
— |
Laimjala vald, |
— |
osa Leisi vallast, mis asub ida pool Kuressaare-Leisi maanteest (maantee nr 79), |
— |
osa Kuusalu vallast, mis asub lõuna pool maanteest nr 1 (E20), |
— |
osa Tamsalu vallast, mis asub edela pool Tallinna-Tartu raudteest, |
— |
Orissaare vald, |
— |
Pihtla vald, |
— |
Pöide vald,Rakke vald, |
— |
Tapa vald, |
— |
Tõstamaa vald, |
— |
Väike-Maarja vald, |
— |
Valjala vald. |
2. Latvija
Naslednja območja v Latviji:
— |
Apes novada Virešu pagasts, |
— |
Aglonas novada Aglonas pagasts, |
— |
Balvu novada Kubuļu un Balvu pagasts un Balvu pilsēta, |
— |
Daugavpils novada Nīcgales, Kalupes, Dubnas un Višķu pagasts, |
— |
Garkalnes novada daļa, kas atrodas uz dienvidaustrumiem no autoceļa A2, |
— |
Gulbenes novada Beļavas, Galgauskas, Jaungulbenes, Daukstu, Stradu, Litenes, Stāmerienas, Tirzas, Druvienas, Rankas, Lizuma un Lejasciema pagasts un Gulbenes pilsēta, |
— |
Ikšķiles novada Tīnūžu pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļrietumiem no autoceļa P10, |
— |
Inčukalna novads, |
— |
Jaunpiebalgas novads, |
— |
Krimuldas novada Krimuldas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidrietumiem no autoceļa V89 un V81, un Lēdurgas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidrietumiem no autoceļa V81 un V128, |
— |
Limbažu novada Vidrižu pagasts, |
— |
Preiļu novada Preiļu, Aizkalnes un Pelēču pagasts un Preiļu pilsēta, |
— |
Raunas novada Drustu pagasts, |
— |
Rēzeknes novada Feimaņu pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidiem no autoceļa V577 un Pušas pagasta daļa, kas atrodas uz dienvidrietumiem no autoceļa V577 un V597, |
— |
Riebiņu novada Riebiņu un Rušonas pagasts, |
— |
Ropažu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa P10, |
— |
Rugāju novada Rugāju pagasts, |
— |
Salaspils novads, |
— |
Sējas novads, |
— |
Siguldas novada Siguldas pagasts un Allažu pagasta daļa, kas atrodas uz ziemeļiem no autoceļa P3, un Siguldas pilsēta, |
— |
Smiltenes novada Launkalnes, Variņu un Palsmanes pagasts, |
— |
Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, |
— |
Vārkavas novads. |
3. Litva
Naslednja območja v Litvi:
— |
Biržų rajono savivaldybė: Vabalninko, Papilio ir Širvenos seniūnijos, |
— |
Druskininkų savivaldybė, |
— |
Jonavos rajono savivaldybė: Bukonių, Dumsių, Jonavos miesto, Kulvos, Rūklos, Šilų, Upninkų, Užusalio seniūnijos ir Žeimių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr 144 ir į rytus nuo kelio Nr 232, |
— |
Kauno rajono savivaldybė: Babtų, Čekiškės ir Vandžiogalos seniūnijos, |
— |
Kėdainių rajono savivaldybė: Pelėdnagių, Pernaravos seniūnijos ir Josvainių seniūnijos dalis į pietus nuo kelio Nr 3514 ir Nr 229, |
— |
Kupiškio rajono savivaldybė: Alizavos ir Kupiškio seniūnijos, |
— |
Lazdijų rajono savivaldybė, |
— |
Panevėžio miesto savivaldybė, |
— |
Panevėžio rajono savivaldybė: Karsakiškio, Miežiškių, Naujamiesčio, Paįstrio, Raguvos, Ramygalos, Smilgių, Upytės, Vadoklių, Velžio seniūnijos ir Krekenavos seniūnijos dalis į rytus nuo Nevėžio upės, |
— |
Pasvalio rajono savivaldybė: Daujėnų, Krinčino, Pasvalio apylinkių, Pasvalio miesto ir Pumpėnų seniūnijos, |
— |
Varėnos rajono savivaldybė. |
4. Poljska
Naslednja območja na Poljskem:
|
w województwie podlaskim:
|
|
w województwie mazowieckim:
|
|
w województwie lubelskim:
|
DEL IV
Italija
Naslednja območja v Italiji:
— |
tutto il territorio della Sardegna. |
Popravki
17.8.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 211/58 |
Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/2095 z dne 26. septembra 2016 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah
( Uradni list Evropske unije L 326 z dne 1. decembra 2016 )
Stran 4, Priloga, ki nadomešča Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2568/91, preglednica o značilnostih čistosti, enajsti stolpec („Razlika: ECN42 (HPLC) in ECN42 (teoretični izračun)“):
besedilo:
„Razlika: ECN42 (HPLC) in ECN42
(teoretični izračun)
|
≤ 0,2 |
|
≤ 0,2 |
|
≤ 0,3 |
|
≤ 0,3 |
|
≤ 0,3 |
|
≤ 0,6 |
|
≤ 0,5 |
|
≤ 0,5“ |
se glasi:
„Razlika: ECN42 (HPLC) in ECN42
(teoretični izračun)
|
≤ |0,2| |
|
≤ |0,2| |
|
≤ |0,3| |
|
≤ |0,3| |
|
≤ |0,3| |
|
≤ |0,6| |
|
≤ |0,5| |
|
≤ |0,5|“ |