ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 165

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
28. junij 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko Unijo in Federativno republiko Brazilijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji

1

 

*

Uradno obvestilo o začetku veljavnosti Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu

1

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1141 z dne 27. junija 2017 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

2

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1142 z dne 27. junija 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor ( 1 )

29

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU, Euratom) 2017/1143 z dne 26. junija 2017 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Francoske republike

36

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1144 z dne 26. junija 2017 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4136)

37

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/1


Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko Unijo in Federativno republiko Brazilijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (1), podpisan 25. novembra 2016 v Bruslju, bo začel veljati 30. junija 2017.


(1)  UL L 108, 26.4.2017, str. 3.


28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/1


Uradno obvestilo o začetku veljavnosti Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (1), bo začel veljati 1. julija 2017.


(1)  UL L 81, 28.3.2017, str. 3.


UREDBE

28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/2


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1141

z dne 27. junija 2017

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je aprila 2011 na podlagi protisubvencijske preiskave („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 405/2011 (2) („dokončna uredba“) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla, trenutno uvrščenih pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 ter s poreklom iz Indije.

(2)

Z dokončno uredbo je bila uvedena izravnalna dajatev v višini od 3,3 % do 4,3 % na uvoz od vzorčnih proizvajalcev izvoznikov, 4,0 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 4,3 % za vse ostale družbe v Indiji.

(3)

Svet je julija 2013 po delnem vmesnem pregledu („vmesni pregled“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 721/2013 (3) („uredba o spremembi“) spremenil stopnjo dajatve za indijske proizvajalce izvoznike Viraj Profiles Limited, Palghar, Maharasthra, in Mumbai, Maharasthra („Viraj“) s 4,3 % na 0 %, za vse ostale družbe pa s 4,3 % na 4,0 %.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)

Komisija je junija 2015 objavila obvestilo o bližnjem izteku izravnalnih ukrepov za palice iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(5)

Združenje evropskih jeklarjev („Eurofer“), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje palic iz nerjavnega jekla v Evropski uniji („Unija“), je 28. januarja 2016 vložilo zahtevek za pregled v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (5).

(6)

Zahtevek združenja Eurofer je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije.

1.3   Začetek

(7)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 27. aprila 2016 v Uradnem listu Evropske unije  (6) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

1.4   Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi.

(9)

Poleg tega je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila Eurofer; znane proizvajalce Unije in njihova združenja; znane uvoznike in uporabnike palic iz nerjavnega jekla v Uniji, pa tudi indijsko vlado in znane proizvajalce izvoznike v Indiji ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave in zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.4.1   Vzorčenje

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

1.4.1.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije.

(13)

V skladu s členom 27(1) osnovne uredbe je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času preiskati, ob tem pa zagotovila tudi geografsko porazdelitev vzorca.

(14)

Začasno izbrani vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali približno 50 % celotne prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(15)

Obveščena je bila, da je en proizvajalec Unije o prodaji med člani skupine poročal kot o prodaji v Unijo, zato ga je nadomestila z drugim proizvajalcem Unije. Končni vzorec je prav tako zajemal približno 50 % celotne prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije.

1.4.1.2   Vzorčenje uvoznikov

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku pozvala uvoznike in njihova predstavniška združenja, naj se javijo in predložijo določene informacije. Javila sta se dva uvoznika.

1.4.1.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala indijske organe, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(18)

Informacije za vzorčenje iz Priloge I k obvestilu o začetku je predložilo 14 proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali približno 46 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo. Komisija je v vzorec vključila tri proizvajalce izvoznike / skupine proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo (ki so predstavljali 62 % obsega izvoza sodelujočih družb), ki jih je bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času.

(19)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indijskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

1.4.1.4   Uporabniki

(20)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala uporabnike in njihova predstavniška združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije, naj se javijo in sodelujejo. Javil se ni noben uporabnik v Uniji ali združenje uporabnikov.

1.4.2   Vprašalniki in preveritveni obiski

(21)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(22)

To je vključevalo indijsko vlado, tri vzorčene proizvajalce izvoznike iz Indije, tri vzorčene proizvajalce Unije, dva uvoznika iz uvodne izjave 16, Eurofer in še eno združenje proizvajalcev Unije.

(23)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, Eurofer, indijska vlada in trije vzorčeni proizvajalci izvozniki iz Indije.

(24)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in nadaljevanja ali ponovitve škode, ter preverila, ali bi bila ohranitev izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

(25)

Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju v Indiji ter prostorih združenja Eurofer v Bruslju v Belgiji in naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Ugitech SA, Ugine, Francija,

Acerinox SA, Madrid, Španija,

A.I. Olarra SA, Bilbao, Španija;

(b)

proizvajalci izvozniki v Indiji:

Chandan Steel Limited, Mumbai, Indija,

Isinox Steel Limited, Mumbai, Indija,

Venus Group:

Hindustan Inox Ltd, Mumbai, Indija,

Precision Metals, Mumbai, Indija,

Sieves Manufactures Pvt. Ltd, Mumbai, Indija,

Venus Wire Industries Pvt. Ltd, Mumbai, Indija.

1.5   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(26)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2015 do 31. marca 2016 („OPP“).

(27)

Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(28)

Zadevni izdelek je enak izdelku, opredeljenemu v prvotni preiskavi, tj. palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic z okroglim prečnim prerezom in premerom 80 mm ali več („palice iz nerjavnega jekla“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščene pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 ter s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

2.2   Podobni izdelek

(29)

Preiskava je pokazala, da imata naslednja izdelka enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

zadevni izdelek;

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(30)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA

3.1   Uvod

(31)

Komisija je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(32)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

 

državne sheme:

(a)

shema vnaprejšnjih odobritev (AAS),

(b)

shema za povračilo dajatev (DDS),

(c)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (DEPBS),

(d)

shema dovoljenj za brezcarinski uvoz (DFIA),

(e)

shema za oprostitev obresti pri izvoznih posojilih,

(f)

shema izvoznih kreditov (ECS),

(g)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS),

(h)

jamstva za posojila in neposredni prenosi sredstev indijske vlade,

(i)

shema za izvoz blaga iz Indije (MEIS);

 

regionalne sheme:

(j)

shema svežnja spodbud (PSI);

(k)

regionalne subvencije.

(33)

Sheme, navedene v točkah (a), (c), (d), (g) in (i), temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za obdobje te preiskave v zvezi s pregledom sta pomembna dva dokumenta zunanjetrgovinske politike: Zunanjetrgovinska politika 2009–2014 („FTP 09–14“) in Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 („FTP 15–20“). Slednji je začel veljati aprila 2015. Indijska vlada postopke, ki urejajo FTP 09–14 in FTP 15–20, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2009–2014“ („HOP I 04–09“) oziroma „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2015–2020“(„HOP I 15–20“). Priročniki o postopkih se redno posodabljajo.

(34)

Shema DDS iz točke (b) temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter pravilih o povračilu carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(35)

Shema za oprostitev obresti pri izvoznih posojilih iz točke (e) temelji na zakonu o davku na obresti iz leta 1974.

(36)

Shema ECS iz točke (f) temelji na oddelkih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („RBI“) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(37)

Jamstva za posojila in neposredne prenose sredstev z indijske vlade iz točke (h) ureja politika državnih poroštev.

(38)

Shema PSI iz točke (j), ki se uporablja od 1. aprila 2013, temelji na resoluciji št.: PSI-2013/(CR-54)/IND-8, ki jo je izdalo ministrstvo za industrijo, energijo in delo vlade zvezne države Maharaštra.

(39)

Regionalne sheme subvencij iz točke (k) urejajo regionalne vlade.

3.2   Shema vnaprejšnjih odobritev (AAS)

3.2.1   Pravna podlaga

(40)

Shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 dokumenta FTP 09–14 in poglavjih 4.1 do 4.30 dokumenta HOP I 09–14 ter odstavkih 4.03 do 4.24 dokumenta FTP 15–20 in odstavkih 4.04 do 4.52 dokumenta HOP I 15–20.

3.2.2   Upravičenost

(41)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so podrobneje opisane v uvodni izjavi 42. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do sheme AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 7.02 FTP 15–20, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru sheme AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem vnaprejšnje pripustitve naročil in vzajemnega notranjega akreditiva.

3.2.3   Praktično izvajanje

(42)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(a)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(b)

letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemične in sorodne izdelke). Imetnik dovoljenja lahko – do neke mejne vrednosti, določene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(c)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(d)

predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča dajatev prost uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev, navedenim v odstavkih 7.02.(b) do (f), (g), (i) in (j) FTP 15–20. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobave se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga EOU ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni („SEZ“);

(e)

vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih se vnaprejšnja dovoljenja potrdijo kot ARO in so domačemu dobavitelju potrjena ob dobavi v njej določenega blaga. S potrditvijo vnaprejšnje pripustitve naročil je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 7.03 FTP 15–20 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave / predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO prejme nadomestila za plačane davke in dajatve dobavitelj, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(f)

vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposredni uvoz le za vrednosti in količine domačih izdelkov, za uvožene izdelke pa ne. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot je določeno v odstavku 7.03 dokumenta FTP 15–20 (tj. AAS za vmesne dobave / predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(43)

Komisija je ugotovila, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki uporabljajo shemo, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pridobili koncesije v okviru prve podsheme, tj. AAS za fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati, ali so preostale neuporabljene podsheme takšne, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(44)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega / brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.47 in 4.51 ter Dodatek 4H HOP I 15–20), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja / stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 4H, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(45)

V zvezi s podshemo, ki so jo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljale zadevne družbe, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov („Standard Input Output Norms – SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(46)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(47)

Komisija je ugotovila, da ni bilo tesne povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki. Upravičene surovine se tudi uvažajo in uporabljajo za izdelke, ki niso zadevni izdelek. Poleg tega se lahko licence za različne izdelke združujejo. To pomeni, da lahko izvoz v okviru dovoljenja AAS za en izdelek daje pravico za uvoz surovin brez dajatev v okviru dovoljenja AAS za drug izdelek.

(48)

Med preveritvenim obiskom, ki ga je opravila Komisija, je en proizvajalec izvoznik potrdil, da se zaradi te nejasne povezave o porabi surovin poroča na podlagi SION. Drug proizvajalec izvoznik, ki uporablja shemo, je navedel, da ima sistem sledenja, ki omogoča sledljivost surovin, uvoženih v okviru sheme, do končnega izdelka. Vendar družba ni mogla predložiti opisa tega sistema v svojih notranjih dokumentih. Ta sistem ni bil nikoli revidiran.

(49)

Eden od proizvajalcev izvoznikov ni predložil nobenega Dodatka 4H za svoja dovoljenja AAS. Drug proizvajalec izvoznik je predložil en obrazec Dodatka 4H, s katerim je dokazal, da ni bilo presežnega odpusta. Vendar je iz besedila izjave pooblaščenega računovodje v Dodatku 4H, ki jo je med preveritvenim obiskom potrdila indijska vlada, jasno, da je preiskava, ki jo izvede pooblaščeni računovodja, omejena na to, ali se številke v ustreznem Dodatku 4H ujemajo z evidencami družbe. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik potrdil, da se pooblaščeni računovodja osredotoča na to, ali se izvozna obveznost ujema z uvoznim nadomestilom na podlagi SION v okviru ustreznih dovoljenj. Ne sprašuje se niti ne razišče, ali se dejanska poraba ujema z ustreznimi SION. Tako pooblaščeni računovodja ne preveri, ali same evidence kažejo verodostojno in ustrezno stanje porabe ter uporabe brez dajatev uvoženega / brez trošarin nabavljenega blaga. Opozoriti je treba tudi, da indijska vlada med preveritvenim obiskom in po njem Komisiji ni predložila kopije enotnega obrazca Dodatka 4H, ki so ji ga predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je na podlagi vsega navedenega sklenila, da družbe, ki uporabljajo shemo, niso dokazale, da so izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

3.2.4   Sklep o shemi AAS

(50)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, preiskovanemu izvozniku pa zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(51)

Poleg tega je shema AAS za fizični izvoz zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično ter se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(52)

V tem primeru se uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Podshema ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(53)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.2.5   Izračun zneska subvencije

(54)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpust dajatev lahko izravna le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se torej ta izjema za sheme povračil ne uporablja, ampak se uporablja običajno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa kakršnega koli domnevnega presežnega odpusta. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun takega presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne ustreznost domnevnega sistema preverjanja.

(55)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47, sta upravičenost do ugodnosti (tj. izvoza v okviru dovoljenja) in dodelitev ugodnosti (tj. uvoz surovine brez dajatev) med seboj le ohlapno povezani. Ni treba, da nastopita v določenem vrstnem redu ali časovnem okviru. Zato je mogoče, da upravičenost nastopi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, povezana dodelitev pa lahko nastopi pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ali po njem. Poleg tega se lahko s povezovanjem upravičenost do ugodnosti v okviru dovoljenja za en izdelek prenese, tako da se na koncu ugodnost dodeli za drug izdelek.

(56)

V dokončni uredbi se je znesek subvencije, izpeljan iz AAS, izračunal na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves uvoženi material za palice iz nerjavnega jekla v okviru sheme v obdobju prvotne preiskave. Ta znesek subvencije je bil nato dodeljen za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave.

(57)

Dva proizvajalca izvoznika, ki uporabljata shemo AAS, sta se strinjala z oceno Komisije iz uvodne izjave 55 in potrdila, da sta bila na podlagi svojega izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upravičena do ugodnosti, katere del je bil ali bo dodeljen zunaj obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega je eden od proizvajalcev izvoznikov potrdil, da zaradi načina izvajanja postopka taljenja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogoče izključiti, da so se surovine, uvožene v okviru dovoljenj AAS za palice iz nerjavnega jekla, uporabile za proizvodnjo drugih izdelkov in da so se surovine, uvožene v okviru dovoljenj AAS za druge izdelke, uporabile za proizvodnjo palic iz nerjavnega jekla. Zato se je proizvajalec izvoznik strinjal, da samo proučitev opuščenih dajatev za uvoz v okviru dovoljenj AAS za palice iz nerjavnega jekla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne bi izražala dejanske ugodnosti, dodeljene v okviru sheme za izvoz palic iz nerjavnega jekla v navedenem obdobju. Komisija zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni mogla tako kot v prvotni preiskavi izračunati zneska subvencije na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves material, uvožen za palice iz nerjavnega jekla v okviru sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(58)

V teh okoliščinah sta se obe družbi strinjali, da se znesek subvencije izračuna na podlagi skupnih izvoznih transakcij, za katere je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opravljen kliring v okviru dovoljenj AAS v zvezi z zadevnim izdelkom. Vsaka družba je predlagala metodologijo, ustrezno za njen posebni položaj (v tem primeru glede na asortiman surovin, uvoženih za proizvodnjo zadevnega izdelka). Z uporabo SION ali povprečne dodane vrednosti v okviru vseh prejšnjih dovoljenj, izdanih za zadevni izdelek, je bilo mogoče zanesljivo izračunati znesek dajatve, privarčevane ob uvoženih surovinah. Komisija je te metodologije štela za ustrezne in jih sprejela.

(59)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(60)

Komisija je tako ugotovila, da sta stopnji subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašali 0,88 % za družbo Chandan Steel Limited in 1,56 % za družbo Isinox Steel Limited.

3.3   Shema za povračilo dajatev (DDS)

3.3.1   Pravna podlaga

(61)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni s poznejšimi uradnimi obvestili.

3.3.2   Upravičenost

(62)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

3.3.3   Praktično izvajanje

(63)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila stopnja DDS do 22. novembra 2015 1,9-odstotna, do 10. februarja 2016 2-odstotna s kapico 3,2 INR/kg, nato pa 2-odstotna s kapico 4,3 INR/kg.

(64)

Za koriščenje ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(65)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(66)

Znesek povračila se lahko porabi za kateri koli namen.

(67)

V skladu z indijskimi računovodskimi standardi se lahko znesek povračila dajatev po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(68)

Komisija je ugotovila, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki še naprej prejemali ugodnosti v okviru sheme DDS.

3.3.4   Sklep o shemi DDS

(69)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(I) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(70)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskimi plačili uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(71)

Indijska vlada je med preveritvenim obiskom trdila, da obstaja ustrezna povezava med stopnjami vračil, pa tudi dajatvami, plačanimi za surovine. Razlog za to je, da indijska vlada pri določanju stopnje povračila dajatev upošteva povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine.

(72)

Vendar Komisija meni, da domnevna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine, ne zadostuje, da bi shema izpolnjevala pravila iz Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti znesek kredita ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Prav tako indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila. Zato je bila trditev zavrnjena.

(73)

Tako je treba plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, šteti za nepovratna sredstva indijske vlade, ki so pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje, da je specifično in da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

3.3.5   Izračun zneska subvencije

(74)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno in ker ni zanesljivih dokazov o nasprotnem, se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS ocenijo kot vsote zneskov povračil, prejetih za izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(75)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(76)

Komisija je tako ugotovila, da so stopnje subvencije v zvezi s to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1,02 % za družbo Chandan Steel Limited, 0,66 % za družbo Isinox Steel Limited in 1,82 % za skupino Venus Group.

3.4   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (DEPBS)

(77)

Preiskava je pokazala, da je bila ta shema prekinjena in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni prinesla nobene ugodnosti, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.5   Shema dovoljenj za brezcarinski uvoz (DFIA)

(78)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti te sheme, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.6   Shema za oprostitev obresti pri izvoznih posojilih

(79)

Preiskava je pokazala, da je bila ta shema prekinjena in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni prinesla nobene ugodnosti, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.7   Shema izvoznih kreditov (ECS)

(80)

Preiskava je pokazala, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom to shemo uporabljali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile prejete spodbude zanemarljive, nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni potrebna.

3.8   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS)

(81)

Preiskava je pokazala, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom to shemo uporabljali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile prejete spodbude zanemarljive, nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni potrebna.

3.9   Jamstva za posojila in neposredni prenosi sredstev z indijske vlade

(82)

Preiskava je pokazala, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni prejel jamstva za posojilo in sredstev, prenesenih neposredno od indijske vlade, s katerimi bi jim bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dodeljena ugodnost, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za te ureditve za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.10   Shema za izvoz blaga iz Indije (MEIS)

3.10.1   Pravna podlaga

(83)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 FTP 15–20 in poglavju 3 HOP I 15–20.

(84)

Shema MEIS je naslednica petih drugih shem (shema usmeritve v trg, shema usmeritve v izdelek, s trgom povezana shema usmeritve v izdelek, shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi in VKGUY).

3.10.2   Upravičenost

(85)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

3.10.3   Praktično izvajanje

(86)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 oziroma 2 v Prilogi 3B k FTP 15–20. Proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom je bilo razlikovanje med različnimi trgi odpravljeno in shema je bila na voljo za vse.

(87)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza. V primeru palic iz nerjavnega jekla je bilo ugotovljeno, da je ta delež na začetku obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašal 2 % za izvoz v države skupine B ter 0 % za izvoz v države skupin A in C. Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, je bilo ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom razlikovanje med skupinami držav odpravljeno, za vse države pa se je začel uporabljati 2-odstotni dobropis za dajatve. Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(88)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskimi dobrinami, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskimi dobrinami, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(89)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(90)

Komisija je ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejeli ugodnosti v okviru sheme MEIS.

3.10.4   Sklep o shemi MEIS

(91)

MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se ta dobropis na koncu uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(92)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(93)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Shema ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti iz sheme MEIS ne glede na to, ali surovine sploh uvaža. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi mu bilo treba dokazati, da so bile surovine sploh uvožene. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme MEIS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru sheme MEIS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

3.10.5   Izračun zneska subvencije

(94)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme.

(95)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(96)

Komisija je tako ugotovila, da so stopnje subvencije v zvezi s to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1,31 % za družbo Chandan Steel Limited, 1,33 % za družbo Isinox Steel Limited in 1,00 % za skupino Venus Group.

(97)

Po razkritju je ena stran trdila, da bi bilo treba izravnalne ukrepe uvesti samo za ugodnost, dodeljeno na račun prodaje v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 95, je bil v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe znesek subvencije za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dodeljen kot ustrezen imenovalec. Za znesek ugodnosti, dodeljen za prihodke od izvoza v Unijo, so bili nato uvedeni izravnalni ukrepi.

3.11   Shema svežnja spodbud (PSI) zvezne države Maharaštra

(98)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti te sheme, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.12   Regionalne subvencije

(99)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti teh shem, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za te sheme za namene te preiskave ni bila potrebna.

3.13   Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(100)

Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izraženi ad valorem, v skladu z določbami osnovne uredbe, so bili za sodelujočega proizvajalca izvoznika naslednji:

Preglednica 1

Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

SHEME

DRUŽBE

AAS (%)

DDS (%)

MEIS (%)

Skupaj (%)

Chandan Steel Limited

0,88

1,02

1,31

3,21

Isinox Steels Limited

1,56

0,66

1,33

3,55

Venus Group

n. r.

1,82

1,00

2,82

Vir: preiskava

(101)

Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

3.14   Sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja

(102)

Komisija je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe proučila, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(103)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 31 do 101, je bilo ugotovljeno, da so indijski uvozniki med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom še naprej imeli koristi od subvencije indijskih organov, proti kateri se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(104)

Ugodnosti shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo te ugodnosti v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Dejansko se je subvencioniranje v okviru shem DDS in MEIS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečalo. Stopnja in kapica v okviru sheme DDS sta se povišali, medtem ko je shema MEIS, ki je bila na začetku obdobja preiskave v zvezi s pregledom na voljo za izvoz v skupino držav (med katerimi ni bilo držav članic), proti koncu obdobja postala razpoložljiva za vse države. Zaradi slednje spremembe se je privlačnost izvoza v Unijo povečala.

(105)

Čeprav so cene palic iz nerjavnega jekla za Unijo podobne cenam za tretje trge, imajo vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki znatne proste zmogljivosti, ki znašajo od 14 % do 66 %. Izkoriščenost zmogljivosti vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (ki predstavljajo približno 46 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo) znaša približno 42 %. Prosta zmogljivost samo navedenih proizvajalcev je približno 156 000 ton, tj. 50 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ob upoštevanju, da te številke ne vključujejo proste zmogljivosti proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo ostalih 54 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo, pa tudi tistih indijskih proizvajalcev, ki ne izvažajo v Unijo, je to konservativna ocena celotne proste zmogljivosti v Indiji.

(106)

Glede na osnutek indijske nacionalne politike jeklarstva za leto 2017 je bila Indija leta 2015 edino veliko gospodarstvo na svetu, v katerem je imelo povpraševanje po jeklu še naprej pozitivno 5,3-odstotno rast. Medtem ko se proizvodnja za domačo potrošnjo med vzorčenimi proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom giblje od 1 do 17 % celotne proizvodnje, znaša presežna zmogljivost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov približno 58 %. Zato bi bilo tudi v primeru, če bi rast domače potrošnje ostala na ravni iz leta 2015, potrebnega veliko časa, da bi lahko absorbirala presežno zmogljivost.

(107)

Trg Unije je kljub ukrepom privlačen. Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so izvozno naravnani in izvozijo od 83 % do 99 % svoje celotne proizvodnje palic iz nerjavnega jekla. Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomembno namembno območje izvoza za vzorčene proizvajalce izvoznike, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvoz v Unijo predstavljal od 35 % do 53 % celotnega izvoza palic iz nerjavnega jekla. V primeru razveljavitve ukrepov bi se obseg izvoza v Unijo, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom že znaten, verjetno povečal. Dejansko, kot je dodatno obravnavano v uvodni izjavi 183, to dobro ponazarja primer proizvajalca izvoznika, katerega dajatev se je po vmesnem pregledu leta 2013 znižala na 0 %.

(108)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

4.1   Opredelitev industrije in proizvodnje Unije

(109)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 25 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

4.2   Uvodne opombe

(110)

Škoda je bila ocenjena na podlagi trendov v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo, tržnim deležem, zaposlenostjo, produktivnostjo in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Unije, ter trendov v zvezi s cenami, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, donosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(111)

V obravnavanem obdobju, razen leta 2013, so prevladovale pozitivne tržne razmere s povečanjem potrošnje palic iz nerjavnega jekla v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, se je leta 2013 na podlagi vmesnega pregleda stopnja dajatve za družbo Viraj znižala na 0 %.

4.3   Potrošnja Unije

(112)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(a)

preverjene podatke o prodaji v Uniji za tri vzorčene proizvajalce Unije;

(b)

podatke o prodaji v Uniji za nevzorčene sodelujoče proizvajalce Unije, pridobljene iz zahtevka za pregled in po preverjanju podatkov, ki jih je predložilo združenje Eurofer, ter

(c)

podatke o uvozu, kot jih je sporočil Eurostat.

(113)

Potrošnja palic iz nerjavnega jekla v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Celotna potrošnja Unije (v tonah)

270 254

259 213

301 309

310 418

314 305

Indeks (2012 = 100)

100

96

111

115

116

Vir: Eurostat, Eurofer in izpolnjeni vprašalniki.

(114)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 16 %. Analiza po posameznih letih kaže začetno 4-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše postopno povečanje za 20 odstotnih točk oziroma za več kot 55 tisoč ton v obdobju od leta 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

4.4   Uvoz iz Indije

4.4.1   Obseg in tržni delež uvoza iz Indije

(115)

Komisija je določila obseg uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo na podlagi podatkov Eurostata, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(116)

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza iz Indije (v tonah) in tržni deleži

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Obseg uvoza iz Indije (v tonah)

27 138

27 053

42 631

44 494

44 636

Indeks (2012 = 100)

100

100

157

164

164

Tržni delež uvoza iz Indije (v %)

10

10

14

14

14

Indeks (2012 = 100)

100

102

140

141

140

Vir: Eurostat

(117)

Obseg uvoza iz Indije v Unijo se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 64 % oziroma skoraj 18 000 ton. Analiza po posameznih letih kaže začetno precejšnje zmanjšanje leta 2013, poznejše povečanje za 57 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnje povečanje za 7 odstotnih točk do leta 2015 in obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(118)

Na začetku, tj. med letoma 2012 in 2013, je bil uvoz iz Indije stabilen, potrošnja Unije pa se je zmanjšala za 3 %. Med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz iz Indije povečal za 64 %, potrošnja Unije pa za 20 %. Ker se je uvoz iz Indije povečal bolj kot potrošnja Unije, se je tržni delež zadevnega uvoza povečal z 10 % na 14 %.

4.4.2   Cene uvoza iz Indije

(119)

Komisija je uporabila cene uvoza iz Indije, ki jih je sporočil Eurostat.

(120)

Povprečne cene uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo so se gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Cene uvoza iz Indije

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Cene uvoza iz Indije

(v EUR na tono)

2 509

2 233

2 095

2 225

2 165

Indeks (2012 = 100)

100

89

84

89

86

Vir: Eurostat

(121)

Cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale za 14 %, največje znižanje pa je bilo med letoma 2012 in 2013. Leta 2013 so se znižale za 11 %, leta 2014 za nadaljnjih 5 odstotnih točk, nato so se leta 2015 zvišale za 5 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet znižale za 3 odstotne točke.

(122)

Čeprav je to znižanje sledilo nižanju cen surovin, je Komisija opozorila, da je bila med obravnavanim obdobjem povprečna cena uvoza na enoto iz Indije znatno nižja od povprečne prodajne cene na enoto in povprečnih stroškov proizvodnje na enoto industrije Unije, kot je navedeno v preglednici 9, kar je povzročalo velik cenovni pritisk na prodajne cene Unije.

4.4.3   Nelojalno nižanje prodajnih cen

(123)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(a)

tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(b)

ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka vzorčenih indijskih proizvajalcev prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(124)

Cene so se primerjale za vsako vrsto izdelka posebej za posle na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(125)

Primerjava je za sodelujoče proizvajalce izvoznike pokazala 12-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

4.5   Uvoz iz drugih držav

(126)

Komisija je določila obseg uvoza iz držav razen Indije na podlagi podatkov Eurostata, tržne deleže tega uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(127)

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz drugih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz drugih držav

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Skupaj iz drugih držav

Obseg uvoza (v tonah)

22 035

19 243

20 326

20 367

20 262

Indeks (2012 = 100)

100

87

92

92

92

Tržni delež (v %)

8

7

7

7

6

Povprečna cena (v EUR/t)

4 395

4 171

4 178

4 236

4 145

Indeks (2012 = 100)

100

95

95

96

94

Švica

Obseg uvoza (v tonah)

9 911

10 122

10 921

10 268

10 578

Indeks (2012 = 100)

100

102

110

104

107

Tržni delež (v %)

4

4

4

3

3

Povprečna cena (v EUR/t)

4 364

4 080

4 013

3 960

3 866

Indeks (2012 = 100)

100

93

92

91

89

Ukrajina

Obseg uvoza (v tonah)

4 276

3 344

2 891

3 773

3 573

Indeks (2012 = 100)

100

78

68

88

84

Tržni delež (v %)

2

1

1

1

1

Povprečna cena (v EUR/t)

3 174

2 834

2 805

2 612

2 406

Indeks (2012 = 100)

100

89

88

82

76

Preostale druge države

Obseg uvoza (v tonah)

7 849

5 777

6 514

6 327

6 111

Indeks (2012 = 100)

100

74

83

81

78

Tržni delež (v %)

3

2

2

2

2

Povprečna cena (v EUR/t)

5 099

5 103

5 065

5 651

5 646

Indeks (2012 = 100)

100

100

99

111

111

Vir: Eurostat

(128)

Obseg uvoza iz tretjih držav razen Indije se je zmanjšal za 8 %, medtem ko se je obseg uvoza iz Indije povečal za 64 %.

(129)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz držav razen Indije zmanjšal z 8 % na 6 %, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Indije povečal z 10 % na 14 %.

(130)

Tržni delež dveh najpomembnejših držav uvoznic za Indijo se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Tržni delež Švice se je zmanjšal s 4 % na 3 %, tržni delež Ukrajine pa z 2 % na 1 %.

(131)

V okviru povečanja potrošnje Unije za 16 % in zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije za 3 % v obravnavanem obdobju to pomeni, da je uvoz iz Indije pridobil tržni delež ne samo od industrije Unije, ampak tudi od drugega uvoza.

(132)

Povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav se je zniževala veliko počasneje kot cene uvoza iz Indije. Znižala se je za 6 %, medtem ko so se cene uvoza iz Indije znižale za 14 %.

(133)

Cene uvoza iz Švice in Ukrajine so v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju precej višje od cen uvoza iz Indije. Vendar ni nujno, da so te cene neposredno primerljive, ker na povprečno ceno vpliva drugačen nabor izdelkov.

(134)

Poleg tega se obseg uvoza zlasti iz Švice (+ 7 %) in Ukrajine (– 16 %) ali iz vseh drugih tretjih držav (– 8 %) na splošno ni tako zelo povečal kot obseg uvoza iz Indije (+ 64 %).

(135)

Medtem ko se je obseg uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju povečal za več kot 17 000 ton, se je obseg uvoza iz Ukrajine zmanjšal za približno 700 ton, obseg uvoza iz Švice se je povečal za približno 700 ton, obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav (vključno s Švico in Ukrajino) pa za približno 1 700 ton.

(136)

Na podlagi navedenega ter glede na veliko manjši obseg uvoza iz Švice in Ukrajine v primerjavi z obsegom uvoza iz Indije nič ne kaže na to, da je uvoz iz teh dveh držav industriji Unije povzročil škodo.

(137)

Cene uvoza iz držav razen Indije (vključno s Švico in Ukrajino) so v povprečju višje od cen uvoza iz Indije, tržni delež njihovega uvoza pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %.

4.6   Gospodarski položaj industrije Unije

4.6.1   Splošne opombe

(138)

Komisija je v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe proučila vpliv subvencioniranega uvoza na industrijo Unije, tako da je ocenila vse gospodarske kazalnike, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabljeno vzorčenje.

(140)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(141)

Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, podatkov, ki jih je predložilo združenje Eurofer, in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(142)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(143)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(144)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(145)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.6.2   Makroekonomski kazalniki

4.6.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(146)

Celotna proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Obseg proizvodnje (v tonah)

285 000

269 000

314 000

325 000

326 000

Indeks (2012 = 100)

100

94

110

114

114

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

475 000

470 000

491 000

494 000

493 500

Indeks (2012 = 100)

100

99

103

104

104

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

60

57

64

66

66

Indeks (2012 = 100)

100

95

107

110

110

Vir: Eurostat, Eurofer in izpolnjeni vprašalniki.

(147)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %. Analiza po posameznih letih kaže, da se je najprej leta 2013 zmanjšal za 6 % ter se nato leta 2014 postopno povečal za 16 odstotnih točk in leta 2015 še za nadaljnje 4 odstotne točke, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ostal na enaki ravni.

(148)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %.

(149)

Zaradi povečanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju povečala za 10 %.

4.6.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(150)

Obseg prodaje industrije Unije v Uniji in tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

221 081

212 917

238 352

245 557

249 407

Indeks (2012 = 100)

100

96

108

111

113

Tržni delež (v %)

82

82

79

79

79

Indeks (2012 = 100)

100

99

96

96

96

Vir: Eurostat, Eurofer in izpolnjeni vprašalniki.

(151)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za približno 13 % oziroma za več kot 28 000 ton, kar je manj od 16-odstotne rasti trga, kot je prikazana v preglednici 2.

(152)

Analiza po posameznih letih kaže začetno 4-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 12 odstotnih točk leta 2014, 3 odstotne točke leta 2015 in nadaljnji 2 odstotni točki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(153)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %, tj. z 82 % v letih 2012 in 2013 na 79 % med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

4.6.2.3   Rast

(154)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 16 % oziroma za več kot 44 000 ton. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 13 % oziroma za več kot 23 000 ton, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v izgubo tržnega deleža industrije Unije za 4 odstotne točke.

4.6.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(155)

Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Število zaposlenih

2 150

2 150

2 150

2 150

2 150

Indeks (2012 = 100)

100

100

100

100

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

133

125

146

151

152

Indeks (2012 = 100)

100

94

110

114

114

Vir: Eurostat, Eurofer in izpolnjeni vprašalniki.

(156)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na enaki ravni.

(157)

Zaradi povečanja proizvodnje za 14 % v obravnavanem obdobju se je v istem obdobju za 14 % povečala tudi produktivnost. Analiza po posameznih letih kaže začetno 6-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 16 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnje 4 odstotne točke leta 2015, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ohranila enaka raven.

4.6.2.5   Višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(158)

Komisija je ugotovila, da se je uvoz palic iz nerjavnega jekla iz Indije na trg Unije nadaljeval po subvencioniranih cenah. Subvencijska stopnja, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisana v uvodni izjavi 100.

(159)

To je sovpadalo z znižanjem cen uvoza iz Indije za 14 % v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti veljavnih izravnalnih ukrepov, saj se je njen tržni delež zmanjšal za 4 %, njena dobičkonosnost pa za skoraj 5 odstotnih točk.

4.6.3   Mikroekonomski kazalniki

4.6.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(160)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

3 190

2 832

2 804

2 680

2 482

Indeks (2012 = 100)

100

89

88

84

78

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

3 012

2 772

2 681

2 561

2 459

Indeks (2012 = 100)

100

92

89

85

82

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(161)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju nenehno zniževala in se skupaj znižala za 22 % ter v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 2 482 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so izražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu palic iz nerjavnega jekla.

(162)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižali manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin, pa tudi povečanje produktivnosti.

4.6.3.2   Stroški dela

(163)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

51 304

52 672

54 130

54 393

52 462

Indeks (2012 = 100)

100

103

106

107

103

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(164)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju rahlo povišali, in sicer za 3 %.

4.6.3.3   Zaloge

(165)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Končne zaloge (v tonah)

6 857

9 336

8 493

6 331

5 778

Indeks (2012 = 100)

100

136

124

92

84

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

6

8

7

5

5

Indeks (2012 = 100)

100

134

114

85

77

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(166)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog industrije Unije zmanjšala za 16 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je raven zalog obsegala približno 5 % njene proizvodnje.

4.6.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(167)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(168)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

2015

OPP

Dobičkonosnost prodaje Unije nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

8,1

3,8

6,4

6,1

3,3

Indeks (2012 = 100)

100

47

79

76

41

Denarni tok (v milijon EUR)

28,4

9,6

26,8

28,4

16,5

Indeks (2012 = 100)

100

34

94

100

58

Naložbe (v milijon EUR)

7,7

6,9

6,8

7,1

7,0

Indeks (2012 = 100)

100

90

88

92

91

Donosnost naložb (v %)

44

20

34

38

23

Indeks (2012 = 100)

100

46

78

86

53

Vir: izpolnjeni vprašalniki

(169)

Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjšala z 8,1 % leta 2012 na 3,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni 59-odstotno zmanjšanje. Analiza po posameznih letih kaže veliko začetno zmanjšanje za 53 % med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 32 odstotnih točk leta 2014, nadaljnje rahlo zmanjšanje za tri odstotne točke leta 2015 in nadaljnje veliko zmanjšanje za 35 odstotnih točk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(170)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 42 %. Analiza po posameznih letih kaže neenakomerno gibanje tega kazalnika. Začetnemu velikemu zmanjšanju za 66 % med letoma 2012 in 2013 ter poznejšemu povečanju za 60 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnjemu rahlemu povečanju za 6 odstotnih točk leta 2015 je sledilo veliko zmanjšanje za 42 odstotnih točk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(171)

Znatno zmanjšanje denarnega toka industrije Unije je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 169.

(172)

Letne naložbe za podobni izdelek, ki jih je izvedla industrija Unije, so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 9 %, tj. s 7,7 milijona EUR leta 2012 na 7,0 milijona EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(173)

Donosnost naložb je dobiček kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 47 %.

4.6.4   Sklep o položaju industrije Unije

(174)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode kljub veljavnim ukrepom razvijala negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal.

(175)

Industrija Unije je izgubila 4 % tržnega deleža in vseskozi ustvarjala manjši dobiček, zmanjšali pa so se tudi denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(176)

Ta negativni razvoj je potekal vzporedno z znatnim povečanjem potrošnje Unije za 16 % v obravnavanem obdobju. Hkrati sta se nenehno povečevala obseg uvoza iz Indije in njegov delež na trgu Unije.

(177)

Ta subvencionirani uvoz iz Indije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 12 %, tako da je povzročal cenovni pritisk. Dejansko je bil cenovni pritisk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večji kot v prvotni preiskavi, ko je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen manjše od 2 %.

(178)

Industrija Unije je bila zato prisiljena znižati svoje prodajne cene, da bi omejila izgubo tržnega deleža. Zato je bil njen dobiček manjši od 9,5-odstotnega ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (3,3 %).

(179)

Hkrati, kot je navedeno v uvodni izjavi 133, so bile cene uvoza palic iz nerjavnega jekla iz držav razen Indije višje od cen uvoza iz Indije, tržni delež uvoza iz teh držav pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %.

(180)

Komisija je zato sklenila, da se je industriji Unije v obravnavanem obdobju in obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno povzročala škoda.

4.7   Verjetnost nadaljevanja škode

(181)

Da bi Komisija ugotovila verjetnost nadaljevanja škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji, je analizirala proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge države in privlačnost trga Unije.

(182)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105, je bila indijska prosta zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom konservativno ocenjena na več kot 156 000 ton, kar je predstavljalo že 50 % potrošnje Unije v istem obdobju.

(183)

Komisija je opozorila tudi, da je po znižanju stopnje dajatve družbe Viraj na 0 % leta 2013 zaradi pregleda iz uvodne izjave 3 ta proizvajalec znatno povečal svojo navzočnost na trgu Unije.

(184)

Dejansko je družba Viraj med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pridobila večinski delež uvoza iz Indije v Unijo. Uvoz družbe Viraj se je v tem obdobju skoraj potrojil, s čimer se je njen delež povečal za več kot 60 %.

(185)

V istem obdobju se je obseg uvoza iz Indije povečal za 64 %, njegov delež na trgu Unije pa za 40 % To povečanje je bilo večinoma rezultat znatnega povečanja uvoza družbe Viraj. To kaže na večjo privlačnost trga Unije za indijske proizvajalce. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 3 odstotne točke, dobičkonosnost pa za skoraj 5 odstotnih točk, zaradi česar se je njen položaj poslabšal.

(186)

Raven cen izvoza iz Indije v druge države je bila primerljiva z ravnjo cen izvoza v Unijo.

(187)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 105, 182 in 183, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje usmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 107, so indijski proizvajalci zelo izvozno usmerjeni.

(188)

Zaradi uvoza iz Indije so se prodajne cene Unije nelojalno znižale za 12 %. To kaže, kakšna bi lahko bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se gospodarski položaj industrije Unije nadalje poslabšal.

(189)

Na podlagi navedenega bodo indijski proizvajalci izvozniki ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo navzočnost na trgu Unije po obsegu in tržnih deležih z izdelki po subvencioniranih cenah, ki bi znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(190)

To bi na trgu Unije povzročilo večji cenovni pritisk, kar bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj, zaradi česar bi se njen gospodarski položaj nadalje poslabšal.

(191)

Komisija je zato sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode.

5.   INTERES UNIJE

(192)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(193)

Njena določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(194)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in nadaljevanja škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

5.1   Interes industrije Unije

(195)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 153, ukrepi niso preprečili izgube 4 % tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(196)

Hkrati je Komisija v uvodni izjavi 188 tudi ugotovila, da bi se položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi izravnalni ukrepi proti Indiji prenehali veljati.

(197)

Zato je Komisija sklenila, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

5.2   Interes uvoznikov

(198)

Komisija je poslala vprašalnike dvema sodelujočima uvoznikoma. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, nobeden od njiju ni izpolnil vprašalnika ali kako drugače sodeloval v tej preiskavi. Javil se ni noben drug uvoznik.

(199)

Zato je Komisija sklenila, da nič ne kaže na to, da bi imela ohranitev ukrepov negativni učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitivni učinek ukrepov.

5.3   Interes uporabnikov

(200)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, se po začetku ni javil ali kako drugače sodeloval v tej preiskavi noben uporabnik v Uniji.

(201)

Palice iz nerjavnega jekla se uporabljajo za različne namene, med drugim tudi za avtomobilsko industrijo, gospodinjske aparate, medicinske in laboratorijske instrumente itd.

(202)

Vendar kot je Komisija ugotovila v prvotni preiskavi, so uporabniki samo posredniki, ki proizvajajo in dobavljajo elemente za zgoraj navedene vrste uporabe.

(203)

Kot taki lahko ti uporabniki prenesejo celotno ali skoraj celotno zvišanje cen zaradi uvedbe izravnalnih dajatev na končne uporabnike, ob upoštevanju, da je za slednje učinek takih ukrepov zanemarljiv.

(204)

Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj ni razkrila nobenih znakov, ki bi omajali to prvotno ugotovitev za obdobje po uvedbi veljavnih ukrepov.

(205)

Poleg tega so uporabniki v Uniji kljub temu, da ukrepi veljajo od leta 2011, blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov dobave, takih informacij pa ni razkrila niti preiskava.

(206)

Komisija je na podlagi tega in v skladu s sklepi iz prvotne preiskave sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike.

5.4   Sklep o interesu Unije

(207)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da podaljšanje obstoječih izravnalnih ukrepov na uvoz palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije ni v interesu Unije.

6.   IZRAVNALNI UKREPI

(208)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se veljavni izravnalni ukrepi ohranijo. Odobreno jim je bilo tudi obdobje po tem razkritju, v katerem so lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(209)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, uvedene z dokončno uredbo, kakor je bil spremenjena z uredbo o spremembi.

(210)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(211)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (7) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(212)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (8)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz palic iz nerjavnega jekla, hladno oblikovanih ali hladno dodelanih, brez nadaljnje obdelave, razen palic z okroglim prečnim prerezom premera 80 mm ali več, trenutno uvrščene pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 ter s poreklom iz Indije.

2.   Stopnja veljavne dokončne izravnalne dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Družba

Dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Chandan Steel Ltd, Mumbai

3,4

B002

Venus Wire Industries Pvt. Ltd, Mumbai

Precision Metals, Mumbai

Hindustan Inox Ltd, Mumbai

Sieves Manufacturer India Pvt. Ltd, Mumbai

3,3

B003

Viraj Profiles Limited, Palghar, Maharasthra, in Mumbai, Maharasthra

0

B004

Družbe iz Priloge

4,0

B005

Vse druge družbe

4,0

B999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 405/2011 z dne 19. aprila 2011 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (UL L 108, 28.4.2011, str. 3).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 721/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 405/2011 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (UL L 202, 27.7.2013, str. 2).

(4)  UL C 248, 29.7.2015, str. 4.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(6)  UL C 148, 27.4.2016, str. 8.

(7)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, 1049 Bruselj, Belgija.

(8)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).


PRILOGA

Sodelujoči indijski proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec

dodatna oznaka TARIC B005

Ime družbe

Kraj

Ambica Steel Ltd

New Delhi

Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd

Navi Mumbai

Chase Bright Steel Ltd

Navi Mumbai

D.H. Exports Pvt. Ltd

Mumbai

Facor Steels Ltd

Nagpur

Global Smelters Ltd

Kanpur

Indian Steel Works Ltd

Navi Mumbai

Jyoti Steel Industries Ltd

Mumbai

Laxcon Steels Ltd

Ahmedabad

Meltroll Engineering Pvt. Ltd

Mumbai

Mukand Ltd

Thane

Nevatia Steel & Alloys Pvt. Ltd

Mumbai

Panchmahal Steel Ltd

Kalol

Raajratna Metal Industries Ltd

Ahmedabad

Rimjhim Ispat Ltd

Kanpur

Sindia Steels Ltd

Mumbai

SKM Steels Ltd

Mumbai

Parekh Bright Bars Pvt. Ltd

Thane

Shah Alloys Ltd

Gandhinagar


28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/29


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1142

z dne 27. junija 2017

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 15(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj dvakrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Direktorata za revizije in analize na področju zdravja in hrane Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane v tretjih državah ter polletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Ustrezni viri informacij, zlasti za pošiljke posušenega grozdja iz Turčije in Irana, paprike (Capsicum spp.) iz Šrilanke, arašidov (zemeljskih oreškov) in iz njih pridobljenih proizvodov iz Senegala ter sezamovega semena iz Nigerije in Sudana, navajajo pojav novih tveganj, zaradi katerih je potrebna uvedba poostrenega uradnega nadzora. Vnose za navedene pošiljke bi bilo zato treba vključiti na seznam.

(5)

Seznam bi bilo prav tako treba spremeniti tako, da se poveča pogostnost uradnega nadzora blaga, za katero razpoložljive informacije kažejo na višjo stopnjo neskladnosti z ustrezno zakonodajo Unije, kar upravičuje uvedbo poostrenega uradnega nadzora. Vnos na seznamu za suhe marelice iz Turčije bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Podobno bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se zmanjša pogostnost uradnega nadzora blaga, za katero ustrezni viri informacij kažejo na splošno izboljšanje skladnosti z ustreznimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero sedanja raven uradnega nadzora zato ni več ustrezna. Vnosa na seznamu za grah s stroki iz Kenije in kapusnice (Brassica oleracea, „kitajski brokoli“) iz Kitajske bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Seznam bi bilo treba spremeniti tudi tako, da se črtajo vnosi za blago, za katero razpoložljivi viri informacij kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero poostren uradni nadzor zato ni več upravičen. Zato bi bilo treba na seznamu črtati vnosa za jajčevce in Kambodže in encime iz Indije.

(8)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je ustrezno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(9)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. junija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).


PRILOGA

PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov (%)

Ananas

(živila – sveža ali ohlajena)

0804 30 00

 

Benin (BJ)

ostanki pesticidov (2)  (3)

20

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Bolivija (BO)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

Arašidno maslo

2008 11 10

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis, vigna unguiculata spp. unguiculata)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (4)

50

Kitajska zelena (Apium graveolens)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0709 40 00

20

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (5)

50

Brassica oleracea

(druge užitne kapusnice, ‚kitajski brokoli‘) (6)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0704 90 90

40

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)

20

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

(živila)

0902

 

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)  (7)

10

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov (2)  (8)

20

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99 ;

ex 0710 80 59

20

20

Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis, vigna unguiculata spp. unguiculata)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

 

 

Jagode

(živila – sveža ali ohlajena)

0810 10 00

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (9)

10

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (10)

10

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99 ;

ex 0710 80 59

20

20

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

 

 

Namizno grozdje

(živila – sveža ali ohlajena)

0806 10 10

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (3)

20

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Gambija (GM)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

Arašidno maslo

2008 11 10

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

Lešniki, neoluščeni

0802 21 00

 

Gruzija (GE)

aflatoksini

20

Lešniki, oluščeni

0802 22 00

(živila)

 

Palmovo olje

(živila)

1511 10 90 ;

1511 90 11 ;

 

Gana (GH)

barvila sudan (11)

50

ex 1511 90 19 ;

1511 90 99

90

Posušeno grozdje

(živila)

0806 20

 

Iran (IR)

ohratoksin A

5

Grah s stroki (neoluščen)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0708 10 00

40

Kenija (KE)

ostanki pesticidov (2)  (13)

5

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Madagaskar (MG)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

Arašidno maslo

2008 11 10

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

 

Nigerija (NG)

Salmonella (12)

50

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Senegal (SN)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

Arašidno maslo

2008 11 10

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

Maline

(živila – zamrznjena)

0811 20 31 ;

 

Srbija (RS)

norovirus

10

ex 0811 20 11 ;

ex 0811 20 19

10

10

Seme lubenic (Egusi, Citrullus spp.) in proizvodi iz njih

(živila)

ex 1207 70 00 ;

ex 1106 30 90 ;

ex 2008 99 99

10

30

50

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

50

Paprika (sladka ali nesladka) (Capsicum spp.)

(živila – posušena, pražena, zdrobljena ali zmleta)

ex 2008 99 99 ;

0904 21 10 ;

79

Šrilanka (LK)

aflatoksini

20

ex 0904 21 90 ;

ex 0904 22 00

20

11 ; 19

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Sudan (SD)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

Arašidno maslo

2008 11 10

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

 

Sudan (SD)

Salmonella (12)

50

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0709 60 99

20

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (14)

10

Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis, vigna unguiculata spp. unguiculata)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (15)

20

Jajčevci (Solanum melongena)

0709 30 00 ;

 

ex 0710 80 95

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Posušeno grozdje

(živila)

0806 20

 

Turčija (TR)

ohratoksin A

5

Suhe marelice

0813 10 00

 

Turčija (TR)

sulfiti (16)

20

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

(živila)

 

Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

(živila – sveža, ohlajena ali posušena)

0805 50 10

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)

20

Sladka paprika (Capsicum annuum)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (17)

10

Listi vinske trte

(živila)

ex 2008 99 99

11 ; 19

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (18)

50

Granatna jabolka

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 75

30

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (19)

20

Jajčevci (Solanum melongena)

0709 30 00 ;

 

Uganda (UG)

ostanki pesticidov (2)

20

ex 0710 80 95

72

Etiopski jajčevci (Solanum aethiopicum)

ex 0709 99 90 ;

ex 0710 80 95

80

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

 

Uganda (UG)

salmonela (12)

50

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

10

Pistacije, oluščene

0802 52 00

(živila)

 

Suhe marelice

0813 10 00

 

Uzbekistan (UZ)

sulfiti (16)

50

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

(živila)

 

Listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

50

Bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

Meta

ex 1211 90 86

30

Peteršilj

ex 0709 99 90

40

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

 

 

Bamija (okra)

ex 0709 99 90

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

50

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Pitaja (zmajev sadež)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 20

10

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

10


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z ‚ex‘.

(2)  Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(3)  Ostanki etefona.

(4)  Ostanki klorbufama.

(5)  Ostanki fentoata.

(6)  Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L) Alef var. Italica Plenck, kultivar alboglabra. Znane tudi kot ‚Kai Lan‘, ‚Gai Lan‘, ‚Gailan‘, ‚Kailan‘, ‚kitajski ohrovt‘ oz. ‚Jielan‘.

(7)  Ostanki trifluralina.

(8)  Ostanki acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb).

(9)  Ostanki heksaflumurona, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), fentoata, tiofanat-metila.

(10)  Ostanki dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.

(11)  V tej prilogi se ‚barvila sudan‘ nanašajo na naslednje kemične snovi: (i) sudan I (št. CAS: 842-07-9); (ii) sudan II (št. CAS: 3118-97-6); (iii) sudan III (št. CAS: 85-86-9); (iv) škrlatno rdeče barvilo ali sudan IV (številka CAS: 85-83-6).

(12)  Referenčna metoda EN/ISO 6579-1 ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, v skladu z najnovejšo različico EN/ISO 16140 ali podobnimi mednarodno sprejetimi protokoli.

(13)  Ostanki acefata in diafentiurona.

(14)  Ostanki formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)), protiofosa in triforina.

(15)  Ostanki acefata, dikrotofosa, protiofosa, kvinalfosa in triforina.

(16)  Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.

(17)  Ostanki diafentiurona, formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)), in tiofanat-metila.

(18)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.

(19)  Ostanki prokloraza.

(20)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.


SKLEPI

28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/36


SKLEP SVETA (EU, Euratom) 2017/1143

z dne 26. junija 2017

o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Francoske republike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga francoske vlade,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 18. septembra 2015 in 1. oktobra 2015 sprejel sklepa (EU, Euratom) 2015/1600 (1) in (EU, Euratom) 2015/1790 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020.

(2)

Zaradi konca mandata Michela DUBROMELA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Arnaud SCHWARTZ, Secrétaire national de France Nature environnement, se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2020, imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 26. junija 2017

Za Svet

Predsednik

J. MIZZI


(1)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1600 z dne 18. septembra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 248, 24.9.2015, str. 53).

(2)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1790 z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 260, 7.10.2015, str. 23).


28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/37


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/1144

z dne 26. junija 2017

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4136)

(Besedilo v angleškem, bolgarskem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, litovskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem in španskem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti člena 52 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (2) in od 1. januarja 2015 v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate navedenih preverjanj, upoštevati pripombe držav članic, začeti dvostranske razprave, da bi z zadevnimi državami članicami lahko dosegla dogovor, in slednjim uradno sporočiti svoje sklepe.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati začetek spravnega postopka. Navedena možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila izdana o izidu postopka.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali na način, ki ni kršil zakonodaje Unije.

(4)

Opravljena preverjanja, izidi dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran v okviru EKJS in EKSRP.

(5)

Navesti bi bilo treba zneske, ki se ne priznavajo za upravičene do financiranja iz EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

Pri zneskih, ki se s tem sklepom izključijo iz financiranja Unije, bi se morala upoštevati tudi kakršna koli zmanjšanja ali začasne prekinitve v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013, saj so takšna zmanjšanja ali začasne prekinitve začasni in ne posegajo v odločitve, sprejete v skladu s členoma 51 ali 52 navedene uredbe.

(7)

Kar zadeva primere, ki jih zajema ta sklep, je Komisija države članice v zbirnem poročilu obvestila o oceni zneskov, ki bodo izključeni zaradi neskladnosti z zakonodajo Unije (3).

(8)

Ta sklep ne vpliva na morebitne finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi sodb Sodišča Evropske unije v zadevah, ki so 31. marca 2017 še nerešene –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zneski, določeni v Prilogi in povezani z odhodki akreditiranih plačilnih agencij držav članic, prijavljenimi v okviru EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Slovaško republiko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 26. junija 2017

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(3)  Ares(2017)2831484, 7. junij 2017.


PRILOGA

Proračunska postavka: 05040501

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

RO

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2010

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

22 850 154,78

6 418 693,16

16 431 461,62

 

Razvoj podeželja EKSRP Dopolnila k neposrednim plačilom (2007–2013)

2010

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

8 507 107,30

1 459 929,21

7 047 178,09

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

5,00 %

EUR

13 471 514,97

2 311 644,65

11 159 870,32

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

129 773,68

– 481,74

130 255,42

 

Razvoj podeželja EKSRP Dopolnila k neposrednim plačilom (2007–2013)

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 10 435,76

0,00

– 10 435,76

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

5,00 %

EUR

1 924 121,26

330 203,99

1 593 917,27

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 394 552,63

0,00

– 394 552,63

 

Razvoj podeželja EKSRP Dopolnila k neposrednim plačilom (2007–2013)

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 60 445,30

0,00

– 60 445,30

 

 

 

 

 

Skupaj RO:

EUR

46 417 238,30

10 519 989,27

35 897 249,03

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

LT

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2010

Finančni učinek Sklepa C(2015)6810 z dne 9.10.2015, ki je zmanjšal vmesna plačila, povezana z izdatki v obdobju od 16. oktobra do 31. decembra 2014, od 1. januarja 2015 do 31. marca 2015 in od 1. aprila do 30. junija 2015

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

708 136,83

0,00

708 136,83

 

 

 

 

 

Skupaj LT:

EUR

708 136,83

0,00

708 136,83


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

47 125 375,13

10 519 989,27

36 605 385,86

Proračunska postavka: 05070107

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

MT

Nepravilnosti

2016

Povračilo zneska, uveljavljanega za odpravo nepravilnosti

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

201 499,67

0,00

201 499,67

 

 

 

 

 

 SKUPAJ MT:

EUR

201 499,67

0,00

201 499,67

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

PL

Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev

2012

Povračilo za obdobje od 16. 10. 2011 do 13. 2. 2012

PAVŠAL

25,00 %

EUR

12 517 258,69

5 006 903,48

7 510 355,21

 

 

 

 

 

 Skupaj PL:

EUR

12 517 258,69

5 006 903,48

7 510 355,21

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

RO

Ločene neposredne pomoči

2010

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

60 723 392,19

2 629 950,76

58 093 441,43

 

Druga neposredna pomoč – energijske poljščine

2010

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

185 062,92

370,13

184 692,79

 

Druge neposredne pomoči

2010

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

83 561,22

7 140,83

76 420,39

 

Ločene neposredne pomoči

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

5,00 %

EUR

34 885 948,11

765 982,00

34 119 966,11

 

Druge neposredne pomoči

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

5,00 %

EUR

40 279,67

0,00

40 279,67

 

Ločene neposredne pomoči

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

14 498,34

29,00

14 469,34

 

Druga neposredna pomoč – energijske poljščine

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

23,62

0,05

23,57

 

Druge neposredne pomoči

2011

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 6,62

– 0,01

– 6,61

 

Ločene neposredne pomoči

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

5,00 %

EUR

40 874,57

0,00

40 874,57

 

Ločene neposredne pomoči

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 98 628,64

0,00

– 98 628,64

 

Druga neposredna pomoč – energijske poljščine

2012

Povračilo na podlagi sodbe v zadevi T-145/15

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 6,51

0,00

– 6,51

 

 

 

 

 

 Skupaj RO:

EUR

95 874 998,87

3 403 472,76

92 471 526,11


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

108 593 757,23

8 410 376,24

100 183 380,99

Proračunska postavka: 6701

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

AT

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2014

Neizvedba dveh ključnih kontrol

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 677 033,31

– 677 033,31

0,00

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2015

Neizvedba dveh ključnih kontrol

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 763 280,20

0,00

– 763 280,20

 

 

 

 

 

Skupaj AT:

EUR

– 1 440 313,51

– 677 033,31

– 763 280,20

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

BG

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe, obsega in kakovosti pregledov na kraju samem ter glede poročanja za PZR7 in PZR8, uporaba dovoljenega odstopanja, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

3,00 %

EUR

– 174 830,40

– 1 875,59

– 172 954,81

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe, obsega in kakovosti pregledov na kraju samem ter glede poročanja za PZR7 in PZR8, uporaba dovoljenega odstopanja, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

6,00 %

EUR

– 8 128,40

0,00

– 8 128,40

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe, obsega in kakovosti pregledov na kraju samem ter glede poročanja za PZR7 in PZR8, uporaba dovoljenega odstopanja, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

6,00 %

EUR

– 391 569,13

– 150,78

– 391 418,35

 

Navzkrižna skladnost

2013

Nedoseganje obvezne stopnje kontrole za PZR7 in PZR8, pomanjkljivosti pri povečanju stopnje kontrole, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 21 192,88

0,00

– 21 192,88

 

Navzkrižna skladnost

2015

Nedoseganje obvezne stopnje kontrole za PZR7 in PZR8, pomanjkljivosti pri povečanju stopnje kontrole, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 1 172 970,16

– 526,34

– 1 172 443,82

 

 

 

 

 

Skupaj BG:

EUR

– 1 768 690,97

– 2 552,71

– 1 766 138,26

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

DE

Ločene neposredne pomoči

2013

Leto zahtevka 2012, neupravičena območja

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 23 056,56

0,00

– 23 056,56

 

Ločene neposredne pomoči

2014

Leto zahtevka 2013, neupravičena območja

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 23 513,46

0,00

– 23 513,46

 

Ločene neposredne pomoči

2015

Leto zahtevka 2014, neupravičena območja

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 27 314,63

0,00

– 27 314,63

 

Ločene neposredne pomoči

2015

Leto zahtevka 2014, retroaktivna povračila

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 9 023,01

– 5 362,92

– 3 660,09

 

Nepravilnosti

2011

Malomarnost zaradi neizterjave neupravičeno plačanih zneskov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 298,67

0,00

– 1 298,67

 

Nepravilnosti

2013

Neutemeljena odločitev o opustitvi izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 4 523,94

0,00

– 4 523,94

 

Nepravilnosti

2011

Neutemeljena prekinitev postopka izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 46 219,07

0,00

– 46 219,07

 

 

 

 

 

Skupaj DE:

EUR

– 134 949,34

– 5 362,92

– 129 586,42

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

DK

Ločene neposredne pomoči

2015

FL 2015 – kakovost LPIS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 174 979,00

0,00

– 174 979,00

 

Ločene neposredne pomoči

2015

FL 2015 – retroaktivna povračila

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 736 162,00

0,00

– 736 162,00

 

Ločene neposredne pomoči

2016

FL 2016 – pregledi na kraju samem – kontrola upravičenosti

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 522 366,00

0,00

– 522 366,00

 

Ločene neposredne pomoči

2016

FL 2016 – pregledi na kraju samem – površina z ekološkim pomenom

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 54 849,00

0,00

– 54 849,00

 

Ločene neposredne pomoči

2016

FL 2016 – kakovost LPIS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 174 587,00

0,00

– 174 587,00

 

Ločene neposredne pomoči

2016

FL 2016 – retroaktivna povračila

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 243 766,00

0,00

– 1 243 766,00

 

 

 

 

 

Skupaj DK:

EUR

– 2 906 709,00

 0,00

– 2 906 709,00

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

ES

Ločene neposredne pomoči

2014

Leto zahtevka 2013: nezadostna kakovost pregledov na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 9 312,36

0,00

– 9 312,36

 

Ločene neposredne pomoči

2015

Leto zahtevka 2013: nezadostna kakovost pregledov na kraju samem

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 26,35

0,00

– 26,35

 

Navzkrižna skladnost

2015

Pomanjkljivosti glede naključnega dela kontrolnega vzorca za dobrobit živali, leta zahtevka 2012-2014

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 66 615,68

0,00

– 66 615,68

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – prvi steber – leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 240 657,88

– 11 564,21

– 229 093,67

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – vino – leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 30,18

0,00

– 30,18

 

Navzkrižna skladnost

2015

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – prvi steber – leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 222 425,22

0,00

– 222 425,22

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – vino – leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 10 385,58

0,00

– 10 385,58

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – vino – leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 448,95

0,00

– 448,95

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – prvi steber – leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 247 147,90

– 15 410,19

– 231 737,71

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe kontrol PZR2 in PZR4 ter glede izvajanja in poročanja o dobrobiti živali, leto zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 89 033,37

0,00

– 89 033,37

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe kontrol PZR2 in PZR4, glede izvajanja in poročanja o dobrobiti živali ter glede kontrol parcel na kraju samem, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 316 430,95

0,00

– 316 430,95

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole z izračunanim finančnim vplivom – Cataluña

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 122 144,38

0,00

– 122 144,38

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole z izračunanim finančnim vplivom – Cataluña

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 122 144,38

0,00

– 122 144,38

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2011

Plačila pavšalne pomoči za stroške za osebje

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 97 958,68

– 97 958,68

0,00

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Plačila pavšalne pomoči za stroške za osebje

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 112 555,18

– 91 488,65

– 21 066,53

 

Ločene neposredne pomoči

2014

Nezadostno število pregledov na kraju samem v letu zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 5 707,30

0,00

– 5 707,30

 

Ločene neposredne pomoči

2014

Nezadostno število pregledov na kraju samem v letu zahtevka 2013 za trajni pašnik

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 82 097,33

– 82 097,33

0,00

 

Ločene neposredne pomoči

2014

V letu zahtevka 2013 ni bila izvedena retroaktivna analiza v zvezi z letoma 2010 in 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 12 884,58

0,00

– 12 884,58

 

Ločene neposredne pomoči

2014

V letu zahtevka 2013 ni bila izvedena retroaktivna analiza v zvezi z letoma 2010 in 2012 (povezana s trajnim pašnikom)

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 19 298,48

– 19 298,48

0,00

 

Ločene neposredne pomoči

2014

V letu zahtevka 2014 ni bila izvedena retroaktivna analiza v zvezi z letoma 2011 in 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 9 603,76

0,00

– 9 603,76

 

Certificiranje

2012

Prekoračitev zgornje meje, finančno leto 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 18 356 430,10

– 287 742,17

– 18 068 687,93

 

Vino – promocija na trgih tretjih držav

2014

Izvajanje upravnih pregledov, vključno z navzkrižnim preverjanjem, ki zajemajo vse vloge za pomoč in zahtevke za plačilo (člen 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in člen 77 Uredbe (ES) št. 555/2008)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 44 060,79

0,00

– 44 060,79

 

Vino – promocija na trgih tretjih držav

2015

Izvajanje upravnih pregledov, vključno z navzkrižnim preverjanjem, ki zajemajo vse vloge za pomoč in zahtevke za plačilo (člen 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in člen 77 Uredbe (ES) št. 555/2008)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 19 149,42

0,00

– 19 149,42

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Neupravičeno priznana organizacija proizvajalcev – Cataluña

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 054 948,10

0,00

– 1 054 948,10

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Neupravičeno priznana organizacija proizvajalcev – Cataluña

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 139 900,05

0,00

– 1 139 900,05

 

Pregled transakcij

2012

Pomanjkljivosti sistema kontrol

PAVŠAL

0,50 %

EUR

– 798 575,83

– 35 460,70

– 763 115,13

 

Pregled transakcij

2013

Pomanjkljivosti sistema kontrol

PAVŠAL

0,50 %

EUR

– 872 653,50

0,00

– 872 653,50

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Pomanjkljivost glede ključne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 536 412,02

– 158 849,53

– 1 377 562,49

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Pomanjkljivost glede ključne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 2 943 353,24

– 191 765,11

– 2 751 588,13

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2014

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 3 103 864,90

– 135 618,25

– 2 968 246,65

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2011

Pomanjkljivosti glede odobritve programov – Valencia

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 27 829,89

0,00

– 27 829,89

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Pomanjkljivosti glede odobritve programov – Valencia

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 20 026,86

– 20 026,86

0,00

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Pomanjkljivosti glede odobritve programov – Valencia

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 27 546,54

– 27 546,54

0,00

 

Pregled transakcij

2011

Pomanjkljivosti sistema kontrol

PAVŠAL

0,50 %

EUR

– 587 025,35

– 93 858,22

– 493 167,13

 

 

 

 

 

Skupaj ES:

EUR

– 32 318 685,08

– 1 268 684,92

– 31 050 000,16

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

FR

Mleko – mleko za šole

2013

Nepopolne upravne kontrole

PAVŠAL

3,78 %

EUR

– 237 587,74

0,00

– 237 587,74

 

Mleko – mleko za šole

2014

Nepopolne upravne kontrole

PAVŠAL

3,78 %

EUR

– 437 243,59

0,00

– 437 243,59

 

Certificiranje

2013

Zamujena plačila

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 646 948,97

0,00

– 646 948,97

 

Certificiranje

2012

Pomanjkljivosti v upravljanju

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 109 959,83

0,00

– 109 959,83

 

Certificiranje

2013

Pomanjkljivosti v upravljanju v letu zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 137 612,96

0,00

– 137 612,96

 

Mleko – mleko za šole

2014

Neuporaba znižanja plačila zaradi pozne predložitve

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 281 052,48

– 374 599,36

– 906 453,12

 

Mleko – mleko za šole

2015

Neuporaba znižanja plačila zaradi pozne predložitve

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 846 946,00

0,00

– 846 946,00

 

Izvozna nadomestila – druga

2011

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

94,00 %

EUR

– 11 000 810,21

0,00

– 11 000 810,21

 

Izvozna nadomestila – druga

2012

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

94,00 %

EUR

– 52 202 377,67

0,00

– 52 202 377,67

 

Izvozna nadomestila – druga

2013

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

94,00 %

EUR

– 27 340 769,48

0,00

– 27 340 769,48

 

Izvozna nadomestila – druga

2011

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

83,33 %

EUR

– 3 507 120,69

0,00

– 3 507 120,69

 

Izvozna nadomestila – druga

2012

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

83,33 %

EUR

– 16 247 139,77

0,00

– 16 247 139,77

 

Izvozna nadomestila – druga

2013

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

83,33 %

EUR

– 10 103 631,00

0,00

– 10 103 631,00

 

Izvozna nadomestila (2014+)

2014

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

83,33 %

EUR

– 415 472,21

0,00

– 415 472,21

 

Izvozna nadomestila (2014+)

2014

Hude pomanjkljivosti pri preverjanju, ali je izvožena perutnina, za katero se uporabljajo izvozna nadomestila, neoporečna in zadovoljive tržne kakovosti

EKSTRAPOLIRANO

94,00 %

EUR

– 83 895,58

0,00

– 83 895,58

 

 

 

 

 

 Total FR:

EUR

– 124 598 568,18

– 374 599,36

– 124 223 968,82

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

GR

Navzkrižna skladnost

2014

Popustljiv sistem sankcij, leto zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 149 585,87

0,00

– 149 585,87

 

Navzkrižna skladnost

2015

Popustljiv sistem sankcij, leto zahtevka 2014

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 161 979,04

0,00

– 161 979,04

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede analize tveganja, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter PZR1, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 589 334,72

0,00

– 589 334,72

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede analize tveganja, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter PZR1, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

5 986,07

0,00

5 986,07

 

 

 

 

 

Skupaj GR:

EUR

– 894 913,56

 0,00

– 894 913,56

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

IT

Nepravilnosti

2009

Zadeva 2008000093: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 541 621,44

0,00

– 541 621,44

 

Nepravilnosti

2009

Zadeva 3099: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 008 606,28

0,00

– 1 008 606,28

 

Nepravilnosti

2009

Zadeva 3133: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 539 514,05

0,00

– 539 514,05

 

Nepravilnosti

2010

Zadeva 3690: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 378 239,16

0,00

– 1 378 239,16

 

Nepravilnosti

2009

Zadeva 8002: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 2 673 871,96

0,00

– 2 673 871,96

 

Nepravilnosti

2012

Zadeva 8194&8558: malomarnost pri postopkih izterjave, ki jo je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 809 767,13

0,00

– 1 809 767,13

 

Nepravilnosti

2009

Zadeva 8522: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 739 489,65

0,00

– 739 489,65

 

Nepravilnosti

2012

Zadeva 8802: zamude pri postopkih izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 10 298,68

0,00

– 10 298,68

 

Nepravilnosti

2009

Zadeva 9117: zamude pri postopkih izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 585 884,28

0,00

– 585 884,28

 

Nepravilnosti

2012

Zadeva 9172: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 743 929,98

0,00

– 743 929,98

 

Nepravilnosti

2010

Zadeva 9298: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 152 704,50

0,00

– 152 704,50

 

Nepravilnosti

2012

Zadeva OLAF OF/2010/0942: malomarnost pri postopkih izterjave, ki jo je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 101 410,87

0,00

– 101 410,87

 

Nepravilnosti

2009

Zadeve 11353, 11354, 11355, 14982: malomarnost pri postopkih izterjave, ki jo je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 9 201 609,04

0,00

– 9 201 609,04

 

Nepravilnosti

2012

Zadevi 3108, 3109: zamude pri postopkih izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 541 365,89

0,00

– 1 541 365,89

 

Nepravilnosti

2012

Zadevi 8155 in 8187: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 694 447,20

0,00

– 1 694 447,20

 

Nepravilnosti

2012

Zadevi 8316 in 8859: zamude pri postopkih izterjave in malomarnost, ki jih je mogoče pripisati državi članici

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 6 812 811,90

0,00

– 6 812 811,90

 

Nepravilnosti

2012

Zadeve 8433, 8434, 8435: zamude pri postopkih izterjave

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 8 321 237,00

0,00

– 8 321 237,00

 

Nepravilnosti

2012

Popravljene zadeve ali prijavljene kot neizterljive med finančnima letoma 2010 in 2013: popravek na podlagi malomarnosti pri postopkih izterjave, razvidne iz vodenja posameznih datotek

PAVŠAL

100,00 %

EUR

– 37 925 444,68

0,00

– 37 925 444,68

 

Certificiranje

2011

Popravek za račun B – zasegi sodišča

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 45 285,89

0,00

– 45 285,89

 

Certificiranje

2011

Popravek za račun B: zamujena plačila

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 493 670,22

0,00

– 493 670,22

 

Nepravilnosti

2009

Napačna uvrstitev zadeve kot zadeve s sodnimi postopki v teku, zaradi česar se za znesek ne uporabi pravilo 50/50

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 106,60

0,00

– 1 106,60

 

Certificiranje

2007

Dolgovi EU, zabeleženi kot nacionalni dolgovi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 17 196,50

0,00

– 17 196,50

 

Certificiranje

2008

Dolgovi EU, zabeleženi kot nacionalni dolgovi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 364 988,16

0,00

– 364 988,16

 

Certificiranje

2009

Dolgovi EU, zabeleženi kot nacionalni dolgovi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 31 531,16

0,00

– 31 531,16

 

Certificiranje

2010

Dolgovi EU, zabeleženi kot nacionalni dolgovi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 99 765,05

0,00

– 99 765,05

 

Certificiranje

2011

Dolgovi EU, zabeleženi kot nacionalni dolgovi

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 91 996,91

0,00

– 91 996,91

 

Navzkrižna skladnost

2013

Popustljiv sistem sankcij pri ukrepih za živali, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 92 510,77

0,00

– 92 510,77

 

Navzkrižna skladnost

2015

Omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 1 148 562,11

0,00

– 1 148 562,11

 

Certificiranje

2007

Malomarnost pri upravljanju izterjav in drugih dolgov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 4 491 218,51

0,00

– 4 491 218,51

 

Certificiranje

2008

Malomarnost pri upravljanju izterjav in drugih dolgov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 95 324 148,63

0,00

– 95 324 148,63

 

Certificiranje

2009

Malomarnost pri upravljanju izterjav in drugih dolgov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 8 235 009,37

0,00

– 8 235 009,37

 

Certificiranje

2010

Malomarnost pri upravljanju izterjav in drugih dolgov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 26 055 691,76

0,00

– 26 055 691,76

 

Certificiranje

2011

Malomarnost pri upravljanju izterjav in drugih dolgov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 24 026 882,28

0,00

– 24 026 882,28

 

Navzkrižna skladnost

2014

Nepreverjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev v enem primeru ter delno preverjanje dveh PZR, kmet brez živali, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 449 776,89

0,00

– 449 776,89

 

Nepravilnosti

2011

Zadeva OLAF OF/2007/0889: nepravilnost, ki je posledica malomarnosti organov držav članic

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 13 189 041,35

0,00

– 13 189 041,35

 

Navzkrižna skladnost

2014

Delna kontrola dveh zahtev, uporaba sektorskih kontrol, ne da bi bila pri tem zagotovljena njihova učinkovitost, kmetje z živalmi, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 237 679,39

0,00

– 237 679,39

 

Navzkrižna skladnost

2015

Delna kontrola dveh zahtev, uporaba sektorskih kontrol, ne da bi bila pri tem zagotovljena njihova učinkovitost, kmetje z živalmi, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 240 761,35

0,00

– 240 761,35

 

Navzkrižna skladnost

2016

Delna kontrola dveh zahtev, uporaba sektorskih kontrol, ne da bi bila pri tem zagotovljena njihova učinkovitost, kmetje z živalmi, leto zahtevka 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 199 521,76

0,00

– 199 521,76

 

Navzkrižna skladnost

2013

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 3 323 958,59

– 160,12

– 3 323 798,47

 

Navzkrižna skladnost

2014

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 7 033,28

0,00

– 7 033,28

 

Navzkrižna skladnost

2015

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 186,77

0,00

– 186,77

 

Navzkrižna skladnost

2014

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 3 271 891,50

0,00

– 3 271 891,50

 

Navzkrižna skladnost

2015

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 10 760,16

0,00

– 10 760,16

 

 

 

 

 

Skupaj IT:

EUR

– 257 232 428,65

– 160,12

– 257 232 268,53

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

PT

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: neupravičeno izplačana pomoč organizaciji proizvajalcev „X“

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 175 573,68

0,00

– 175 573,68

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: neupravičeno izplačana pomoč organizaciji proizvajalcev „X“

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 252 204,60

0,00

– 252 204,60

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2012

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: Pomanjkljivosti sistema kontrol, finančni leti 2012 in 2013

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 244 696,30

– 8 778,69

– 235 917,61

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: Pomanjkljivosti sistema kontrol, finančni leti 2012 in 2013

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 366 164,35

– 12 610,23

– 353 554,12

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2014

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: Pomanjkljivosti sistema kontrol, finančni leti 2014 in 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 2 631,15

0,00

– 2 631,15

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2015

Preverjanja regionalnih uradov (DRAP), ali organizacije proizvajalcev upoštevajo merila za priznanje: Pomanjkljivosti sistema kontrol, finančni leti 2014 in 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 8 500,96

0,00

– 8 500,96

 

Certificiranje

2011

Neupoštevanje plačilnih rokov

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 995 329,97

– 1 995 329,97

0,00

 

Certificiranje

2011

Prekoračitev zgornje meje

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 112 617,66

– 112 617,66

0,00

 

Potrditev obračunov – finančna potrditev

2012

Prekoračitev zgornje meje

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 981 955,95

– 981 955,95

0,00

 

Potrditev obračunov – finančna potrditev

2012

Prekoračitev zgornje meje – dodatno, je treba še odšteti

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 584 114,93

0,00

– 584 114,93

 

 

 

 

 

Skupaj PT:

EUR

– 4 723 789,55

– 3 111 292,50

– 1 612 497,05

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

RO

Nepravilnosti

2012

Znana napaka, nastala zaradi preizkušanja podatkov v zvezi s Prilogo III A

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 18 439,35

0,00

– 18 439,35

 

Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev

2013

Skupine proizvajalcev: ohranitev priznanja in načrtov za priznanje. Finančni leti 2013 in 2014:

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 778 261,88

0,00

– 778 261,88

 

Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev

2014

Skupine proizvajalcev: ohranitev priznanja in načrtov za priznanje. Finančni leti 2013 in 2014:

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 589 910,80

0,00

– 589 910,80

 

Sadje in zelenjava – predhodno priznane skupine proizvajalcev

2015

Skupine proizvajalcev: ohranitev priznanja in načrtov za priznanje. Finančni leti 2013 in 2014:

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 346 636,03

0,00

– 346 636,03

 

Sadje in zelenjava – operativni programi

2013

Organizacija proizvajalcev: preverjanje zahtevkov za pomoč – upravičenost odhodkov, finančno leto 2013

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 20 646,29

0,00

– 20 646,29

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2014

Organizacija proizvajalcev: preverjanje zahtevkov za pomoč – upravičenost odhodkov, finančno leto 2014

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 30 663,30

0,00

– 30 663,30

 

Sadje in zelenjava – operativni programi, vključno z umiki

2015

Organizacija proizvajalcev: preverjanje zahtevkov za pomoč – upravičenost odhodkov, finančno leto 2015

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 47 987,50

0,00

– 47 987,50

 

 

 

 

 

Skupaj RO:

EUR

– 1 832 545,15

 0,00

– 1 832 545,15


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

– 427 851 592,99

– 5 439 685,84

– 422 411 907,15

Proračunska postavka: 6711

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

AT

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020) – ukrepi v okviru IAKS

2015

Ukrep 214: izvajanje ustreznega sistema sankcij

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 5 958,97

0,00

– 5 958,97

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020) – ukrepi v okviru IAKS

2015

Ukrep 214 „ekološko kmetovanje“ – ustrezen postopek nadzora

EKSTRAPOLIRANO

0,21 %

EUR

– 101 920,89

0,00

– 101 920,89

 

 

 

 

 

Skupaj AT:

EUR

– 107 879,86

0,00

– 107 879,86

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

BG

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2010

5-odstotna stopnja pavšalnega popravka zaradi pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem, preverjanja javnih naročil, razumnosti stroškov in neupravičenih odhodkov

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 2 793 872,47

– 2 793 872,47

0,00

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2011

5-odstotna stopnja pavšalnega popravka zaradi pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem, preverjanja javnih naročil, razumnosti stroškov in neupravičenih odhodkov

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 074 263,60

– 1 074 263,60

0,00

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2012

5-odstotna stopnja pavšalnega popravka zaradi pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem, preverjanja javnih naročil, razumnosti stroškov in neupravičenih odhodkov

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 780 941,24

– 780 941,24

0,00

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

5-odstotna stopnja pavšalnega popravka zaradi pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem, preverjanja javnih naročil, razumnosti stroškov in neupravičenih odhodkov

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 637 751,75

0,00

– 1 637 751,75

 

Naložbe EKSRP za razvoj podeželja – javni upravičenci

2014

5-odstotna stopnja pavšalnega popravka zaradi pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem, preverjanja javnih naročil, razumnosti stroškov in neupravičenih odhodkov

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 690 283,33

0,00

– 1 690 283,33

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2010

Prilagoditev, ker so nacionalni organi umaknili predhodno popravljene zneske

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

259 643,71

0,00

259 643,71

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2011

Prilagoditev, ker so nacionalni organi umaknili predhodno popravljene zneske

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

107 839,98

0,00

107 839,98

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2012

Prilagoditev, ker so nacionalni organi umaknili predhodno popravljene zneske

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

51 063,74

0,00

51 063,74

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe, obsega in kakovosti pregledov na kraju samem ter glede poročanja za PZR7 in PZR8, uporaba dovoljenega odstopanja, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

3,00 %

EUR

– 27 147,64

0,00

– 27 147,64

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe, obsega in kakovosti pregledov na kraju samem ter glede poročanja za PZR7 in PZR8, uporaba dovoljenega odstopanja, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

6,00 %

EUR

– 105 957,72

0,00

– 105 957,72

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2010

Ekstrapolirani 9-odstotni popravek – pomanjkljivosti v zvezi z razumnostjo stroškov in neupravičenimi odhodki

EKSTRAPOLIRANO

9,00 %

EUR

– 4 183 858,87

– 418 385,89

– 3 765 472,98

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2011

Ekstrapolirani 9-odstotni popravek – pomanjkljivosti v zvezi z razumnostjo stroškov in neupravičenimi odhodki

EKSTRAPOLIRANO

9,00 %

EUR

– 896 213,65

– 89 621,36

– 806 592,29

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2012

Ekstrapolirani 9-odstotni popravek – pomanjkljivosti v zvezi z razumnostjo stroškov in neupravičenimi odhodki

EKSTRAPOLIRANO

9,00 %

EUR

– 556 147,52

– 55 614,76

– 500 532,76

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Ekstrapolirani 9-odstotni popravek – pomanjkljivosti v zvezi z razumnostjo stroškov in neupravičenimi odhodki

EKSTRAPOLIRANO

9,00 %

EUR

– 2 893 246,02

0,00

– 2 893 246,02

 

Navzkrižna skladnost

2015

Nedoseganje obvezne stopnje kontrole za PZR7 in PZR8, pomanjkljivosti pri povečanju stopnje kontrole, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 350 314,96

0,00

– 350 314,96

 

 

 

 

 

Skupaj BG:

EUR

– 16 571 451,34

– 5 212 699,32

– 11 358 752,02

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

DE

Naložbe EKSRP za razvoj podeželja – javni upravičenci

2014

Finančne napake pri reviziji javnih naročil

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 351 787,61

– 349 181,08

– 2 606,53

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), naložbe – javni upravičenci

2015

Finančne napake pri reviziji javnih naročil

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 159 761,90

0,00

– 159 761,90

 

Certificiranje

2015

Finančne napake pri populaciji EKSRP

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 511 727,53

0,00

– 511 727,53

 

 

 

 

 

Skupaj DE:

EUR

– 1 023 277,04

– 349 181,08

– 674 095,96

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

ES

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – drugi steber – leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

2,40

0,00

2,40

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – drugi steber – leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 2 272,97

0,00

– 2 272,97

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – drugi steber – leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

1,06

0,00

1,06

 

Navzkrižna skladnost

2015

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri poročanju o pregledih na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – drugi steber – leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 2 493,06

0,00

– 2 493,06

 

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede področja uporabe in kakovosti pregledov na kraju samem – pozno izvajanje pregledov na kraju samem – pomanjkljivosti pri vzorčenju parcel za preglede na kraju samem – pomanjkljiva analiza tveganja – drugi steber – leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 180,81

0,00

– 180,81

 

Certificiranje

2013

Vsebinska napaka v obračunih EKSRP

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 903 456,80

– 17 985,15

– 885 471,65

 

 

 

 

 

Skupaj ES:

EUR

– 908 400,18

– 17 985,15

– 890 415,03

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

FR

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov in zahtevkov za plačilo, ukrepa 121 in 123

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 4 980 641,31

– 41 685,40

– 4 938 955,91

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov in zahtevkov za plačilo, ukrepa 121 in 123

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 396 917,70

0,00

– 396 917,70

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), naložbe – zasebni upravičenci

2015

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov in zahtevkov za plačilo, ukrepa 121 in 123

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 4 482 936,52

0,00

– 4 482 936,52

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), naložbe – zasebni upravičenci

2016

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov in zahtevkov za plačilo, ukrepa 121 in 123

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 595 408,44

0,00

– 1 595 408,44

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), naložbe – zasebni upravičenci

2015

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov: popravek zaradi ponavljajoče se pomanjkljivosti, ukrepa 121C4 in 123A

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 3 184 129,20

– 1 592 064,61

– 1 592 064,59

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), naložbe – zasebni upravičenci

2016

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov: popravek zaradi ponavljajoče se pomanjkljivosti, ukrepa 121C4 in 123A

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 1 279 291,51

– 639 645,75

– 639 645,76

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov: popravek zaradi ponavljajoče se pomanjkljivosti, ukrepa 121C4 in 123A

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 344 907,12

– 171 577,47

– 173 329,65

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Pomanjkljivosti glede preverjanja razumnosti stroškov: popravek zaradi ponavljajoče se pomanjkljivosti, ukrepa 121C4 in 123A

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 2 802 935,54

– 1 404 390,37

– 1 398 545,17

 

Naložbe EKSRP za razvoj podeželja – javni upravičenci

2014

Izključitev neupravičenih odhodkov M321

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 68 062,01

0,00

– 68 062,01

 

Certificiranje

2012

Pomanjkljivosti v upravljanju

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 16 845 764,04

0,00

– 16 845 764,04

 

Certificiranje

2013

Pomanjkljivosti v upravljanju v letu zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 10 359 335,40

0,00

– 10 359 335,40

 

 

 

 

 

Skupaj FR:

EUR

– 46 340 328,79

– 3 849 363,60

– 42 490 965,19

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

GB

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2014

Ukrep 214 – FY2014: pomanjkljivosti sistema kontrol gostote živine (upravne kontrole in pregledi na kraju samem)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 538 979,08

0,00

– 538 979,08

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020) – ukrepi v okviru IAKS

2015

Ukrep 214 – FY2015: pomanjkljivosti sistema kontrol gostote živine (upravne kontrole in pregledi na kraju samem)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 543 702,51

0,00

– 543 702,51

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2014

Ukrep 221 – FY2014: pomanjkljivosti pri preverjanju meril za upravičenost

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 12 204,00

0,00

– 12 204,00

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), gozdarski ukrepi

2015

Ukrep 221 – FY2015: pomanjkljivosti pri preverjanju meril za upravičenost

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 12 204,00

0,00

– 12 204,00

 

Razvoj podeželja EKSRP LEADER

2014

Ena pomanjkljiva ključna kontrola in ena odsotnost pomožne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 602 585,37

0,00

– 602 585,37

 

Razvoj podeželja EKSRP LEADER

2015

Ena pomanjkljiva ključna kontrola in ena odsotnost pomožne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

4 026,71

0,00

4 026,71

 

Razvoj podeželja EKSRP LEADER

2016

Ena pomanjkljiva ključna kontrola in ena odsotnost pomožne kontrole

PAVŠAL

5,00 %

EUR

368,09

0,00

368,09

 

 

 

 

 

Skupaj GB:

EUR

– 1 705 280,16

0,00

– 1 705 280,16

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

GR

Navzkrižna skladnost

2013

Pomanjkljivosti glede analize tveganja, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter PZR1, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 229 711,85

0,00

– 229 711,85

 

Navzkrižna skladnost

2014

Pomanjkljivosti glede analize tveganja, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter PZR1, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 57 428,76

0,00

– 57 428,76

 

 

 

 

 

Skupaj GR:

EUR

– 287 140,61

0,00

– 287 140,61

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

IT

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole: „ustrezna ocena razumnosti stroškov s primernim sistemom ocenjevanja“ v zvezi s splošnimi stroški

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 26 409,49

0,00

– 26 409,49

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole: „ustrezna ocena razumnosti stroškov s primernim sistemom ocenjevanja“ v zvezi s splošnimi stroški

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 45 475,98

0,00

– 45 475,98

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020), obvladovanje tveganj

2015

Pomanjkljivosti glede ključne kontrole: „ustrezna ocena razumnosti stroškov s primernim sistemom ocenjevanja“ v zvezi s splošnimi stroški

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 133 118,88

0,00

– 133 118,88

 

Navzkrižna skladnost

2013

Popustljiv sistem sankcij pri ukrepih za živali, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 7 112,87

0,00

– 7 112,87

 

Navzkrižna skladnost

2015

Omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 175 426,91

0,00

– 175 426,91

 

Navzkrižna skladnost

2014

Nepreverjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev v enem primeru ter delno preverjanje dveh PZR, kmet brez živali, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 39 153,87

0,00

– 39 153,87

 

Navzkrižna skladnost

2014

Delna kontrola dveh zahtev, uporaba sektorskih kontrol, ne da bi bila pri tem zagotovljena njihova učinkovitost, kmetje z živalmi, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 61 526,63

0,00

– 61 526,63

 

Navzkrižna skladnost

2015

Delna kontrola dveh zahtev, uporaba sektorskih kontrol, ne da bi bila pri tem zagotovljena njihova učinkovitost, kmetje z živalmi, leto zahtevka 2014

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 78 725,47

0,00

– 78 725,47

 

Navzkrižna skladnost

2013

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 280 745,26

– 41,98

– 280 703,28

 

Navzkrižna skladnost

2014

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 97 287,65

0,00

– 97 287,65

 

Navzkrižna skladnost

2015

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2012

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 13 600,21

0,00

– 13 600,21

 

Navzkrižna skladnost

2014

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2013

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 203 367,80

0,00

– 203 367,80

 

Navzkrižna skladnost

2015

PZR1 in PZR5 nepreverjene izven območja Natura 2000, pomanjkljivosti pri preverjanju PZR7 in PZR16, omejen dostop do poročil o veterinarski kontroli, leto zahtevka 2013

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 27 839,23

0,00

– 27 839,23

 

Razvoj podeželja EKSRP (2014–2020) – ukrepi v okviru IAKS

2015

Dva kmetijsko-okoljska podukrepa (214):

neustrezno spremljanje rezultatov navzkrižnega preverjanja v vseh ustreznih primerih s pomočjo podatkov iz IAKS

PAVŠAL

3,00 %

EUR

– 148 200,00

0,00

– 148 200,00

 

 

 

 

 

Skupaj IT:

EUR

– 1 337 990,25

– 41,98

– 1 337 948,27

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

LT

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2013

Pomanjkljivosti glede ključnih kontrol: 1) kakovost pregledov na kraju samem; 2) ocena razumnosti stroškov pri oddaji vloge; 3) upravičenost stroškov operacije (prispevki v naravi)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 288 795,90

0,00

– 1 288 795,90

 

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2014

Pomanjkljivosti glede ključnih kontrol: 1) kakovost pregledov na kraju samem; 2) ocena razumnosti stroškov pri oddaji vloge; 3) upravičenost stroškov operacije (prispevki v naravi)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 1 530 512,90

0,00

– 1 530 512,90

 

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2015

Pomanjkljivosti glede ključnih kontrol: 1) kakovost pregledov na kraju samem; 2) ocena razumnosti stroškov pri oddaji vloge; 3) upravičenost stroškov operacije (prispevki v naravi)

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 926 149,21

0,00

– 926 149,21

 

Razvoj podeželja EKSRP LEADER

2016

Pomanjkljivosti glede ključnih kontrol: 1) kakovost pregledov na kraju samem 2) ocena razumnosti stroškov pri oddaji vloge 3) upravičenost stroškov operacije (prispevki v naravi) Obdobje popravkov: 16. 10. 2015–31. 12. 2015.

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 462 436,92

0,00

– 462 436,92

 

 

 

 

 

Skupaj LT:

EUR

– 4 207 894,93

0,00

– 4 207 894,93

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

LU

Potrditev obračunov – potrditev skladnosti

2010

Neupoštevanje meril za upravičenost

ENKRATNA POMOČ

0,00 %

EUR

– 1 469 939,00

0,00

– 1 469 939,00

 

 

 

 

 

Skupaj LU:

EUR

– 1 469 939,00

0,00

– 1 469 939,00

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

MT

Certificiranje

2015

Potrditev obračunov – finančno leto 2015

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 131 903,31

0,00

– 131 903,31

 

 

 

 

 

SKUPAJ MT:

EUR

– 131 903,31

0,00

– 131 903,31

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

NL

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2014

Pomanjkljivosti ključnih in pomožnih kontrol

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 217 083,50

0,00

– 217 083,50

 

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2014

Pomanjkljivosti ključnih in pomožnih kontrol

PAVŠAL

7,00 %

EUR

– 89 804,68

0,00

– 89 804,68

 

Razvoj podeželja EKSRP os 4 LEADER (2007–2013)

2015

Pomanjkljivosti ključnih in pomožnih kontrol

PAVŠAL

7,00 %

EUR

– 314 873,64

0,00

– 314 873,64

 

Razvoj podeželja EKSRP LEADER

2016

Pomanjkljivosti ključnih in pomožnih kontrol

PAVŠAL

7,00 %

EUR

– 216 895,65

0,00

– 216 895,65

 

 

 

 

 

Skupaj NL:

EUR

– 838 657,47

0,00

– 838 657,47

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

RO

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2015

Kontrole umetnih pogojev

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 949 386,13

0,00

– 949 386,13

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Upravičenost upravičenca – preverjanje spretnosti in znanja ter kontrole umetnih pogojev

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 2 661 268,10

0,00

– 2 661 268,10

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Upravičenost upravičenca – preverjanje spretnosti in znanja ter kontrole umetnih pogojev

PAVŠAL

5,00 %

EUR

– 648 249,31

0,00

– 648 249,31

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2012

Upravičenost stroškov – upoštevanje zgornjih mej / intenzivnost pomoči

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 478 707,10

– 73 935,36

– 1 404 771,74

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Upravičenost stroškov – upoštevanje zgornjih mej / intenzivnost pomoči

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 335 193,08

0,00

– 1 335 193,08

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Upravičenost stroškov – upoštevanje zgornjih mej / intenzivnost pomoči

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 1 041 006,91

0,00

– 1 041 006,91

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2010

Izvršitev zneskov, ki se prekrivajo

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

0,00

5 907,74

– 5 907,74

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2011

Izvršitev zneskov, ki se prekrivajo

PAVŠAL

2,00 %

EUR

0,00

2 731 143,60

– 2 731 143,60

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2011

Izvršitev zneskov, ki se prekrivajo

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

0,00

53 937,77

– 53 937,77

 

Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino)

2012

Izvršitev zneskov, ki se prekrivajo

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

0,00

15 400,00

– 15 400,00

 

Certificiranje

2012

Najverjetnejša stopnja napak za populacijo EKSRP IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 4 212 281,45

– 83 053,09

– 4 129 228,36

 

Certificiranje

2012

Najverjetnejša stopnja napak za populacijo EKSRP ne-IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 8 565 856,43

– 852 487,19

– 7 713 369,24

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Javna naročila – pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 508 630,52

0,00

– 508 630,52

 

Razvoj podeželja EKSRP os 1 + 3 – ukrepi, usmerjeni v naložbe (2007–2013)

2013

Javna naročila – pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 1 533 681,75

0,00

– 1 533 681,75

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Javna naročila – pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov

PAVŠAL

2,00 %

EUR

– 220 258,09

0,00

– 220 258,09

 

Razvoj podeželja EKSRP, naložbe – zasebni upravičenci

2014

Javna naročila – pomanjkljivosti pri preverjanju razumnosti stroškov

PAVŠAL

10,00 %

EUR

– 511 227,25

0,00

– 511 227,25

 

 

 

 

 

Skupaj RO:

EUR

– 23 665 746,12

1 796 913,47

– 25 462 659,59

Država članica

Ukrep

FL

Razlog

Vrsta

Popravek v %

Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

SK

Certificiranje

2015

Znana napaka v populaciji EKSRP ne-IAKS

ENKRATNA POMOČ

 

EUR

– 204 053,34

0,00

– 204 053,34

 

 

 

 

 

Skupaj SK

EUR

– 204 053,34

0,00

– 204 053,34


Valuta

Znesek

Odbitki

Finančni vpliv

EUR

– 98 799 942,40

– 7 632 357,66

– 91 167 584,74