20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (2) razglaša, da so nekatere vrste pomoči združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve Komisiji, preden se dodelijo. Komisija je v Uredbi (EU) št. 651/2014 napovedala, da namerava pregledati področje uporabe te uredbe, da bi vključila druge vrste pomoči, zlasti pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, ko bodo za to pridobljene zadostne izkušnje.

(2)

Glede na pridobljene izkušnje in da se poenostavijo in pojasnijo pravila o državni pomoči ter zmanjša upravno breme neposredne priglasitve ukrepov državne pomoči in Komisiji omogoči, da se osredotoči na potencialno najbolj izkrivljajoče primere, bi bilo treba pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo vključiti v področje uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

(3)

Pomoč za naložbe regionalnim letališčem s povprečnim letnim potniškim prometom do tri milijone potnikov lahko izboljša dostopnost nekaterih regij in okrepi lokalni razvoj, odvisno od značilnosti posameznega letališča. Takšna pomoč za naložbe zato podpira prednostne naloge strategije Evropa 2020 ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in doseganju ciljev v skupnem interesu Unije. Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (3), kažejo, da pomoč za naložbe regionalnim letališčem ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Pomoč za naložbe regionalnim letališčem bi zato morala biti zajeta v skupinski izjemi iz Uredbe (EU) št. 651/2014, če izpolnjuje navedene pogoje. Ne bi bilo primerno določiti praga za priglasitev v smislu zneska pomoči, saj je učinek ukrepa pomoči na konkurenco odvisen predvsem od velikosti letališča in ne od zneska pomoči.

(4)

Pogoji za izvzetje pomoči za naložbe iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč za naložbe sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je odvisna od velikosti letališča. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Za pomoč za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto bi moralo zadoščati, da pomoč za naložbe izpolnjuje samo enega od navedenih pogojev. S pogoji za združljivost bi se moral zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Izvzetje se ne bi smelo uporabljati za pomoč za naložbe, dodeljeno letališčem, ki se nahajajo v bližini obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi, saj pomoč tovrstnim letališčem pomeni večje tveganje izkrivljanja konkurence in bi jo bilo zato treba priglasiti Komisiji, z izjemo pomoči, ki se dodeli zelo majhnim letališčem z največ 200 000 potniki na leto, kjer je znatno izkrivljanje konkurence malo verjetno.

(5)

Pomoč za tekoče poslovanje za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. S pogoji za združljivost bi bilo treba zlasti zagotoviti, da znesek pomoči ne preseže poslovnih izgub in razumnega dobička ter da se omogoči odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Poleg tega se pomoč ne bi smela dodeliti pod pogojem, da upravljavec letališča z enim ali več letalskimi prevozniki sklene dogovore o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskega prevoznika na zadevnem letališču. Dogovori med letališčem, ki ima na voljo javna sredstva, in letalskim prevoznikom lahko v nekaterih okoliščinah pomenijo državno pomoč zadevnemu letalskemu prevozniku (4) in za takšno pomoč bi morala še naprej v celoti veljati obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(6)

Pomorska pristanišča so strateško pomembna za doseganje nemotenega delovanja notranjega trga in krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kot je med drugim opredeljeno v strategiji Evropa 2020 in v beli knjigi Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (5). Kot je bilo poudarjeno v sporočilu z naslovom „Pristanišča: gonilo rasti“ (6), so za učinkovito delovanje pristanišč v vseh pomorskih regijah Unije potrebne učinkovite javne in zasebne naložbe. Naložbe so zlasti potrebne za prilagoditev infrastrukture za dostop do pristanišč ter pristaniške infrastrukture povečani velikosti in kompleksnosti flote, uporabi infrastrukture za alternativna goriva ter strožjim zahtevam glede okoljske uspešnosti. Pomanjkanje kakovostne pristaniške infrastrukture povzroča preobremenjenost ter dodatne stroške za špediterje, prevoznike in potrošnike.

(7)

Razvoj pristanišč na celinskih vodah in njihova vključitev v večmodalni promet je eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Pravila Unije so izrecno namenjena okrepitvi intermodalnosti prevoza in prehodu na bolj okolju prijazne načine prevoza, kot so železniški prevoz in prevoz po morju ali celinskih plovnih poteh.

(8)

Pogoji za izvzetje pomoči pristaniščem iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je za pomorska pristanišča odvisna od velikosti naložbenega projekta. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe, razen pri zelo majhnih zneskih pomoči, za katere je primeren poenostavljeni pristop, da se zmanjša upravno breme. S pogoji za združljivost bi bilo treba zagotoviti tudi, da se vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja, brez poseganja v pravila Unije o javnem naročanju in koncesijah, kjer je to primerno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti enakovreden in nediskriminatoren dostop do infrastrukture.

(9)

Naložbe, ki so vključene v delovne načrte koridorjev jedrnega omrežja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), so projekti skupnega interesa s posebnim strateškim pomenom za Unijo. Pomorska pristanišča, ki so del navedenih omrežij, so vstopne in izstopne točke za blago, ki se prevaža v Unijo in iz nje. Pristanišča na celinskih vodah, ki so del navedenih omrežij, so ključni dejavniki, ki omogočajo multimodalnost omrežja. Za naložbe, namenjene izboljšanju uspešnosti teh pristanišč, bi se morali zato uporabljati višji pragi za priglasitev.

(10)

Glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (8), je primerno tudi prilagoditi nekatere določbe navedenih uredb.

(11)

Zlasti se je v zvezi s shemami regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah za težavno v praksi pokazala uporaba različnih pravil za nadomestilo dodatnih prevoznih stroškov in drugih dodatnih stroškov, ki hkrati ni bila primerna za obravnavo strukturnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, oddaljenosti in otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja, ekonomske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov, ki zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo razvoj teh regij, zato bi bilo treba zadevne določbe nadomestiti z metodo, ki se bo uporabljala za vse dodatne stroške. Izvajanje ukrepov regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki med drugim koristijo podjetjem, dejavnim v sektorju ribištva, bi moralo biti v skladu z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je. Zato se takšni ukrepi regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje ne bi smeli izvajati v korist plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom ali prispevajo k prelovu ali povečanju ribolovne zmogljivosti plovil.

(12)

Glede na omejene negativne učinke pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo na konkurenco bi bilo treba povišati pragove za priglasitev pomoči na teh področjih.

(13)

Da se poenostavi izračun upravičenih stroškov v okviru Uredbe (EU) št. 651/2014 in Uredbe (EU) št. 702/2014 za operacije, ki se vsaj deloma financirajo prek sklada Unije, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenih stroškov, bi bilo treba prilagoditi določbe o upravičenih stroških.

(14)

V okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, kakor je naveden v členu 22(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), lahko projekti prejmejo oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti Komisije. Takšne projekte se lahko zaradi omejenih zneskov pomoči v višini največ 2,5 milijona EUR na projekt in dejstva, da so namenjeni izključno MSP, izvzame iz obveznosti priglasitve v skladu s pravili Uredbe (EU) št. 651/2014.

(15)

Uredbo (EU) št. 651/2014 in Uredbo (EU) št. 702/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

v členu 5(2) se doda naslednja točka (k):

(5)

v členu 6 se odstavek 5 spremeni:

(6)

člen 7 se spremeni:

(7)

v členu 8 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 se pri ugotavljanju, ali se upoštevajo zgornje meje za regionalno pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, kakor so določene v členu 15(4), upoštevajo samo regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki so izvedene v skladu s to uredbo.“;

(8)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremljanje

1.   Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice, ali pa v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki so potrebne za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme.

2.   Če gre za sheme, po katerih se davčna pomoč dodeli samodejno, kot so tiste na podlagi davčne napovedi upravičencev, in pri katerih se za posameznega upravičenca ne opravi predhodno preverjanje glede izpolnjevanja vseh pogojev glede združljivosti, država članica redno preverja vsaj naknadno in na podlagi vzorcev, da so vsi pogoji glede združljivosti izpolnjeni in sprejme potrebne sklepe. Države članice podrobne evidence o preverjanjih hranijo vsaj 10 let od datuma, ko so bila ta opravljena.

3.   Komisija lahko od vsake države članice zahteva vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebne za spremljanje uporabe te uredbe, vključno z informacijami iz odstavkov 1 in 2. Zadevna država članica Komisiji predloži zahtevane informacije in dokazila v 20 delovnih dneh od prejema zahteve ali v daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi.“;

(9)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Področje uporabe regionalne pomoči

Ta oddelek se ne uporablja za:

(10)

člen 14 se spremeni:

(11)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Regionalna pomoč za tekoče poslovanje

1.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, na redko poseljenih območjih in na zelo redko poseljenih območjih so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na redko poseljenih območjih so nadomestilo za dodatne stroške prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatne stroške prevoza blaga, dodatno predelanega na navedenih območjih, pod naslednjimi pogoji:

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % dodatnih prevoznih stroškov, kot so določeni v tem odstavku.

3.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na zelo redko poseljenih območjih preprečujejo ali zmanjšujejo odseljevanje pod naslednjimi pogoji:

4.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah nadomestijo dodatne stroške poslovanja, ki nastanejo v navedenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer če upravičenci izvajajo svojo gospodarsko dejavnost v eni od najbolj oddaljenih regij, pod pogojem, da letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje, ki se izvajajo v okviru te uredbe, ne presega katerega koli od naslednjih deležev:

(12)

v členu 21 se odstavek 16 spremeni:

(13)

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravičena podjetja so vsa mala podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so registrirana največ pet let, če podjetje:

Za upravičena podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka se podjetja, nastala z združitvijo podjetij, ki so upravičena do pomoči na podlagi tega člena, prav tako štejejo za upravičena podjetja, in sicer do pet let po datumu registracije najstarejšega podjetja, udeleženega v združitvi.“;

(14)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, vključno s projekti, ki so prejeli oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti v okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.“;

(15)

v členu 31(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(16)

v členu 52 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a.   Namesto določitve upravičenih stroškov na način iz odstavka 2 je mogoče najvišji znesek pomoči za posamezen projekt določiti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot določa odstavek 4.“;

(17)

člen 53 se spremeni:

(18)

v členu 54(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obeh primerih najvišji izdatki, za katere velja obveznost teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presegajo 80 % celotnega proračuna produkcije.

Država članica lahko zahteva tudi minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, da bi bili upravičeni do pomoči, vendar ta raven ne presega 50 % celotnega proračuna produkcije.“;

(19)

v členu 55 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 10 in 11 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(20)

za členom 56 se vstavita naslednja oddelka 14 in 15:

„ODDELEK 14

Pomoč za regionalna letališča

Člen 56a

Pomoč za regionalna letališča

1.   Pomoč za naložbe v letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3 do 14 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za tekoče poslovanje za letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3, 4, 10 in 15 do 18 tega člena in poglavja I.

3.   Letališče je odprto za vse morebitne uporabnike. V primeru fizične omejitve zmogljivosti se pomoč dodeli na podlagi ustreznih, objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril.

4.   Pomoč se ne dodeli za premestitev obstoječih letališč ali vzpostavitev novega potniškega letališča, vključno s pretvorbo obstoječega letališča v potniško letališče.

5.   Zadevne naložbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za prilagoditev srednjeročno pričakovanemu prometu na podlagi razumnih napovedi prometa.

6.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov ali 60 minut vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

7.   Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena, če se ne pričakuje, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni potniški promet nad 200 000 potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči. Pomoč za naložbe, dodeljena takim letališčem, mora biti v skladu z odstavkom 11 ali odstavkoma 13 in 14.

8.   Odstavek 6 se ne uporablja, če se pomoč za naložbe dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008, če ruta med vsakim od teh drugih obstoječih letališč in letališčem, ki prejme pomoč, nujno vključuje bodisi skupen čas potovanja s pomorskim prevozom vsaj 90 minut bodisi zračen prevoz.

9.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni promet nad tri milijone potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

10.   Pomoč se ne dodeli letališču s povprečnim letnim tovornim prometom več kot 200 000 ton v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni tovorni promet nad 200 000 ton v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

11.   Znesek pomoči za naložbe ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

12.   Upravičeni stroški so stroški, povezani z naložbami v letališko infrastrukturo, vključno s stroški načrtovanja.

13.   Znesek pomoči za naložbe ne presega:

14.   Največje intenzivnosti pomoči, določene v odstavku 13, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk za letališča v oddaljenih regijah.

15.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

16.   Znesek pomoči za tekoče poslovanje ne presega zneska, nujnega za kritje poslovnih izgub, in razumnega dobička v zadevnem obdobju. Pomoč se dodeli bodisi v obliki vnaprej določenih periodičnih obrokov, ki se v obdobju, za katerega je pomoč dodeljena, ne povečajo, bodisi v obliki zneskov, ki so določeni naknadno na podlagi ugotovljene poslovne izgube.

17.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne izplača za katero koli koledarsko leto, v katerem letni potniški promet letališča preseže 200 000 potnikov.

18.   Dodelitev pomoči za tekoče poslovanje ni pogojena s sklenitvijo dogovora s posameznimi letalskimi prevozniki o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskih prevoznikov na zadevnem letališču.

ODDELEK 15

Pomoč za pristanišča

Člen 56b

Pomoč za pomorska pristanišča

1.   Pomoč za pomorska pristanišča je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Intenzivnost pomoči na naložbo iz točke (a) odstavka 2 ne presega:

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov, določenih v točki (b) odstavka 2 in točki (c) odstavka 2, in ne presega zneska, navedenega v točki (ee) člena 4(1).

6.   Intenzivnosti pomoči iz točk (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

7.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

8.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

9.   Za pomoč, ki ne presega 5 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4, 5 in 6 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.

Člen 56c

Pomoč za pristanišča na celinskih vodah

1.   Pomoč za pristanišča na celinskih vodah je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Največja intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov in ne presega zneska, navedenega v točki (ff) člena 4(1).

6.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

7.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

8.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4 in 5 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(21)

člen 58 se spremeni:

(22)

v Prilogi II se del II nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

(23)

priloga III se spremeni:

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/19

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan 25. novembra 2016. Podpis Sporazuma v imenu Evropske unije je bil odobren s Sklepom Sveta (EU) 2016/1995 (3), njegova sklenitev pa s Sklepom Sveta (EU) 2017/730 (4).

(2)

V skladu s pogoji Sporazuma mora Evropska unija dodeliti dodatnih 78 000 ton k sedanji dodelitvi za Brazilijo v okviru tarifne kvote EU „surovi sladkor iz sladkornega trsa, za rafiniranje“, tarifni številki 1701.13.10 in 1701.14.10, pri čemer se ohrani obstoječa tarifna stopnja v okviru kvote 98 EUR na tono, poleg tega mora dodeliti dodatnih 36 000 ton k sedanji dodelitvi v okviru dela „katera koli tretja država“ tarifne kvote EU „surovi sladkor iz sladkornega trsa, za rafiniranje“, tarifni številki 1701.13.10 in 1701.14.10, pri čemer se ohrani obstoječa tarifna stopnja v okviru kvote 98 EUR na tono.

(3)

Kar zadeva količino 78 000 ton, dodeljeno Braziliji v okviru tarifne kvote EU, Sporazum nadalje določa, da mora Evropska unija v prvih šestih letih, v katerih je ta količina na voljo, avtonomno uporabljati tarifno stopnjo v okviru kvote v višini največ 11 EUR/tono, v sedmem letu pa tarifno stopnjo v okviru kvote v višini največ 54 EUR/tono.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 (5) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot v sektorju sladkorja, vključno s sladkorjem s poreklom iz Brazilije in katere koli tretje države. Za izvedbo tarifnih kvot za sladkor, določenih v Sporazumu, je zato treba navedeno uredbo ustrezno spremeniti.

(5)

Predlagane spremembe bi morale veljati od datuma začetka veljavnosti Sporazuma.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 634/2007 (2), kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 427/2013 (3) je odobrila selenometionin, ki ga proizvaja Saccharomyces cerevisiae NCYC R397, kot krmni dodatek.

(2)

Komisija je prejela zahtevek za spremembo pogojev dovoljenja glede lastnosti krmnega dodatka. Navedenemu zahtevku so bili priloženi ustrezni podporni podatki. Komisija je zahtevek poslala Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Prosilec je sprva zahteval vključitev vsebnosti selenocisteina v lastnosti dodatka, vendar je nato navedeno zahtevo umaknil, zato zahtevek zadeva le povečanje največje vsebnosti selena v trenutnem dovoljenju dodatka.

(3)

Agencija je v mnenju z dne 20. oktobra 2016 (4) navedla, da zahtevana sprememba ne bo vplivala na varnost in učinkovitost proizvoda, in poudarila tveganje za varnost uporabnikov proizvoda. Trenutni akt o izdaji dovoljenja vsebuje določbo, ki ustrezno obravnava to tveganje.

(4)

Ocena spremenjenega pripravka kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni.

(5)

Uredbo (ES) št. 634/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/24

(1)

Svet je 23. junija 2014 sprejel Sklep 2014/386/SZVP (1).

(2)

Svet ne priznava nezakonite priključitve Krima in Sevastopola Ruski federaciji in to dejanje še naprej obsoja ter bo tudi v prihodnje zavezan doslednemu izvajanju politike nepriznavanja.

(3)

Na podlagi pregleda Sklepa 2014/386/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 23. junija 2018.

(4)

Sklep 2014/386/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/25

(1)

Komisija je z dopisoma z dne 28. novembra 2011 in 27. februarja 2012 Nemčijo zaprosila za dodatne informacije v zvezi z letnim poročilom za leto 2010 o državni pomoči v kmetijskem sektorju, ki ga je Nemčija predložila v skladu s členom 26 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (2). Nemčija je na vprašanja Komisije odgovorila z dopisoma z dne 16. januarja 2012 in 27. aprila 2012. Na podlagi odgovorov Nemčije je bilo ugotovljeno, da je Nemčija nemškemu sektorju mleka odobrila finančno podporo v skladu z Zakonom o mleku in maščobah iz leta 1952 (Gesetz über den Verkehr mit Milch, Milcherzeugnissen und Fetten, v nadaljnjem besedilu: MFG).

(2)

Komisija je z dopisom z dne 2. oktobra 2012 Nemčijo obvestila, da so bili zadevni ukrepi registrirani kot nepriglašena pomoč pod evidenčno številko SA.35484 (2012/NN). Nemčija je z dopisi z dne 16. novembra 2012, 7., 8., 11., 13., 14., 15. in 19. februarja, 21. marca, 8. aprila, 28. maja, 10. in 25. junija ter 2. julija 2013 predložila dodatne informacije.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 17. julija 2013 (3) Nemčijo obvestila o svojem sklepu, da bo v zvezi z določenimi podukrepi, ki so bili izvedeni v skladu z MFG, sprožila postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). V istem dopisu je Komisija ugotovila, da so drugi podukrepi bodisi za obdobje od 28. novembra 2001 do 31. decembra 2006 ali obdobje po 1. januarju 2007 bodisi za obe obdobji združljivi z notranjim trgom ali da dodatni podukrepi ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU ali da ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči.

(4)

Komisija je v zvezi s podukrepi, ki so predmet tega sklepa, tj. raziskovalnimi podukrepi, ki so v sklepu o začetku postopka imenovani podukrepi BY 2, BY 11, BY 12 in BY 13 (v nadaljnjem besedilu: podukrepi), navedla, da imajo navedeni podukrepi vse značilnosti državne pomoči in da upravičeni stroški ustrezajo upravičenim stroškom, dovoljenim z veljavnimi pravili o državni pomoči (glej uvodni izjavi 203 in 209 sklepa o začetku postopka).

(5)

Vendar Komisija od Nemčije ni prejela dovolj informacij o intenzivnosti pomoči, zlasti o tem, ali je intenzivnost pomoči ustrezala stopnjam, dovoljenim v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči (glej uvodne izjave 204, 205, 210 in 211 sklepa o začetku postopka), zato je izrazila dvom o združljivosti podukrepov z notranjim trgom (glej uvodni izjavi 206 in 212 sklepa o začetku postopka). Zato je Komisija Nemčijo zaprosila, naj predloži pripombe in vse informacije, ki bi lahko bile koristne pri oceni pomoči v obdobju po 28. novembru 2001 (glej uvodno izjavo 276 sklepa o začetku postopka).

(6)

Nemčija je z dopisom z dne 20. septembra 2013 predložila pripombe glede sklepa o začetku postopka. Bavarsko ministrstvo za kmetijstvo je z dopisoma z dne 22. septembra 2016 in 25. oktobra 2016 predložilo dodatna pojasnila.

(7)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj v enem mesecu predložijo svoje pripombe. Komisija ni prejela konkretnih pripomb zainteresiranih strani o podukrepih.

(8)

MFG je nemški zvezni zakon, ki je začel veljati leta 1952. To je okvirni zakon in njegova veljavnost je časovno neomejena.

(9)

MFG v členu 22(1) pooblašča nemške zvezne dežele (v nadaljnjem besedilu: dežele), da od mlekarn pobirajo dajatev na mleko na podlagi količin dobavljenega mleka.

(10)

V členu 22(2) MFG je določeno, da se sredstva, pridobljena iz dajatve na mleko, uporabljajo samo za:

(11)

V členu 22(2a) MFG je določeno, da je mogoče z odstopanjem od odstavka 2 sredstva, pridobljena iz dajatve na mleko, uporabljati tudi za:

(12)

Na Bavarskem je pobiranje in uporabo dajatve na mleko urejala bavarska uredba o dajatvi na mleko (Bayerische Milchumlageverordnung).

(13)

Na Bavarskem se je dajatev na mleko uporabljala za financiranje raziskovalnih podukrepov iz uvodne izjave 4, in sicer:

Zadnji ukrep je bil financiran tudi iz bavarskega deželnega proračuna.

(14)

Posebna pravna podlaga za izvajanje podukrepov vključuje tudi:

(15)

Odločitve o tem, kakšni raziskovalni projekti se izvajajo in financirajo iz dajatve na mleko, so bile sprejete po posebnem postopku odločanja, ki je vključeval različne ravni odločanja: odbor deželnega združenja bavarske mlečne industrije (Vorstand der Landesvereinigung der bayerischen Milchwirtschaft) izda seznam predhodno izbranih projektov in ga generalni skupščini (Mitgliederversammlung) navedenega združenja predloži v glasovanje. Generalna skupščina glasuje tudi o proračunu načrtovanega projekta. Na podlagi tega glasovanja in svojega dvoletnega proračunskega načrta bavarsko ministrstvo za kmetijstvo izda upravne zakonske akte, s katerimi odobri izdatke za izbrane raziskovalne projekte (Ausgabeermächtigung). O vsakem projektu odloča posebej.

(16)

Nemčija je v zvezi s pogoji za združljivost iz sklepa o začetku postopka zagotovila naslednje informacije:

(17)

Projekt se je izvajal v obdobju 2008–2012. Upravičenec je bil Technische Universität München.

(18)

Celotni proračun projekta je znašal 600 000 EUR. Finančna sredstva so razdeljena na naslednji način:

Preglednica 1

(19)

Znesek pomoči, ki je izhajal iz dajatve na mleko, je znašal 150 000 EUR in je predstavljal 25 % celotnega proračuna raziskovalnega projekta.

(20)

Cilj projekta je bil posodobiti obstoječe metode analize mleka in vprašalnike za posebna vprašanja glede mleka. Rezultate raziskovalnega projekta naj bi uporabila mlečna podjetja na Bavarskem pri proizvodnji mleka in predelavi mlečnih proizvodov.

(21)

Projekt se je izvajal v obdobju 2002–2011. Pomoč je bila dodeljena letno.

(22)

Proračun projekta in znesek pomoči sta bila naslednja:

Preglednica 2

Obdobje 2002–2006

Preglednica 3

Obdobje 2007–2012

(23)

Upravičenec je bil Milchwirtschaftlicher Verein Allgäu-Schwaben e. V., srednje podjetje (5) (v nadaljnjem besedilu: MSP). Rezultati raziskave so bili predstavljeni na različnih nacionalnih in mednarodnih dogodkih ter v številnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih revijah (6).

(24)

Nemčija je v dopisu z dne 20. septembra 2013 pojasnila, da je prvotno napačno opisala projekt, ki je bil obravnavan zaradi sklepa o začetku postopka. Do napake je prišlo zaradi zamenjave z drugim projektom s podobnim naslovom, ki je bil financiran povsem zasebno. Nemčija je zagotovila nove informacije o projektu, ki je bil financiran iz dajatve na mleko, in sicer:

(25)

Cilj projekta je bil poiskati povezave med Listerio monocytogens in bakterijo rdeče maže za zorenje sira. Projekt je bil osnovna mikrobiološka raziskava. Rezultat je bil dokaz o izrednem inhibicijskem potencialu določenih sevov Pichie norvegensis proti Listerii monocytogenes, pri čemer gre za odkritje, ki prej ni bilo znanstveno opisano. Rezultata ni bilo mogoče takoj uporabiti pri proizvodnji sira, ker je bilo treba še dodatno pojasniti osnovno molekulsko naravo inhibicijskega načela.

(26)

Projekt se je izvajal v obdobju 2006–2008. Proračun projekta je znašal 30 000 EUR. V celoti je bil financiran iz dajatve na mleko.

(27)

Upravičenec je bil Technische Universität München, javni neprofitni visokošolski subjekt.

(28)

Projekt se je izvajal v letih 2010 in 2011. Upravičeni stroški so znašali 73 234,58 EUR. Pomoč je bila odobrena leta 2010 in je izvirala iz dveh virov, in sicer iz dajatve na mleko in iz bavarskega deželnega proračuna (Cluster Ernährung). Pomoč, plačana iz dajatve na mleko, je znašala 26 500 EUR, pomoč, plačana iz Cluster Ernährung, pa 26 500 EUR. Intenzivnost pomoči je bila torej 72,4-odstotna.

(29)

Upravičenec je bil Milchprüfring Bayern e. V., MSP (7). Rezultati raziskave so bili predstavljeni na različnih nacionalnih in mednarodnih dogodkih ter v številnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih revijah (8).

(30)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da se zdi, da imajo podukrepi vse značilnosti državne pomoči.

(31)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(32)

Pomoč je bila dodeljena predvsem iz dajatve na mleko. Pri podukrepu BY 13 je bila dodeljena tudi iz deželnega proračuna Bavarske.

(33)

Finančna sredstva iz deželnega proračuna Bavarske predstavljajo državna sredstva. Tudi finančna sredstva iz dajatve na mleko se štejejo za državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU iz naslednjih razlogov:

(34)

V skladu z ustaljeno sodno prakso ni primerno razlikovati med primeri, v katerih pomoč dodeli neposredno država, in primeri, v katerih to pomoč dodeli javna ali zasebna ustanova, ki jo je za to določila ali ustanovila država. Da bi bilo ugodnosti mogoče šteti za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti, prvič, dodeljene neposredno ali posredno iz državnih sredstev, in, drugič, tako, da jih je mogoče pripisati državi.

(35)

Glede na zgoraj opisane ukrepe je očitno, da se dajatev pobira na podlagi zveznega zakona MFG v povezavi z bavarsko uredbo o dajatvi na mleko.

(36)

V prvem stavku člena 22(1) MFG je konkretno določeno, da lahko deželne vlade v posvetovanju z deželnim združenjem ali poklicnimi organizacijami skupaj pri mlekarnah, zbirališčih mleka in postajah za zbiranje smetane pobirajo dajatve za spodbujanje mlečne industrije.

(37)

V skladu z drugim stavkom člena 22(1) MFG lahko deželne vlade na predlog združenja ali poklicnih organizacij skupaj pobirajo dajatve v višini do 0,2 centa na kilogram dobavljenega mleka. Zato je očitno, da imajo suverenost nad dajatvijo deželne vlade.

(38)

Pravna podlaga za pobiranje dajatve na mleko na Bavarskem je bavarska uredba o dajatvi na mleko, ki ureja podrobnosti, vključno z višino dajatve. Zato pobiranje dajatve na mleko ureja bavarska vlada, torej država. Te ugotovitve ne spremeni dejstvo, da je bila zadevna uredba sprejeta v posvetovanju z zadevnim deželnim združenjem, ki zastopa mlečno industrijo.

(39)

V obravnavanem primeru se dajatev pobira pri zasebnih podjetjih, tj. mlekarnah. Prihodek od te dajatve se steka v bavarski proračun, nato pa se uporabi za financiranje raziskovalnih podukrepov. Zato se šteje, da je pod javnim nadzorom.

(40)

Komisija ugotavlja, da se ukrepi, financirani iz sredstev dajatev na mleko, financirajo z državnimi sredstvi in jih je treba pripisati državi.

(41)

Upravičenci so bili Technische Universität München (podukrepa BY 2 in BY 12), Milchwirtschaftlicher Verein Allgäu-Schwaben e. V. (podukrep BY 11) in Milchprüfring Bayern e. V. (podukrep BY 13).

(42)

Technische Universität München je javna raziskovalna organizacija. V primeru podukrepa BY 2 jo je treba šteti za podjetje, ker je opravljala gospodarsko dejavnost, in sicer pogodbeno raziskavo na področju kmetijstva, da se zagotovijo praktični rezultati, ki jih bodo pri proizvodnji mleka uporabljali proizvajalci mleka in mlekarne. Gospodarska narava dejavnosti je poudarjena z dejstvom, da so bila pri financiranju raziskovalnega projekta udeležena tudi zasebna podjetja (skupina podjetij Theo Miller, glej uvodno izjavo 18). Ugotoviti je mogoče, da je raziskovalna organizacija opravila pogodbeno raziskavo in raziskovalne rezultate zagotovila gospodarskim podjetjem.

(43)

V primeru podukrepa BY 12 je treba šteti, da Technische Universität München ni podjetje, saj je opravljalo negospodarsko dejavnost, in sicer vodenje neodvisne raziskave za več osnovnega znanja na mikrobiološkem področju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, je Nemčija predložila nove informacije o tem podukrepu, ki v sklepu o začetku postopka ni bil ovrednoten. Po novih informacijah je raziskovalni projekt v okviru podukrepa BY 12 neodvisna raziskava, in sicer mikrobiološka raziskava brez neposredne praktične uporabe.

(44)

Milchwirtschaftlicher Verein Allgäu-Schwaben e. V. (podukrep BY 11) in Milchprüfring Bayern e. V. (podukrep BY 13) sta obliki organizacij predstavnikov mlečne proizvodnje in industrije na Bavarskem, ki sta zasebne pravne narave ter pogodbeno opravljata različne gospodarske dejavnosti in storitve, ki so v interesu bavarskih proizvajalcev mleka, predelovalcev mleka in drugih gospodarskih subjektov v sektorju mleka. V okviru podukrepov BY 11 in BY 13 sta opravili pogodbeno raziskavo na področju kmetijstva, da bi se zagotovili praktični rezultati, ki jih bodo pri proizvodnji mleka uporabljali proizvajalci mleka in mlekarne. Nemčija ju opredeljuje kot MSP.

(45)

Trije izbrani upravičenci so kot podjetja dobili selektivno prednost, saj so bili stroški projekta, ki so del njihove gospodarske dejavnosti in ki jih morajo običajno kriti iz lastnih sredstev, kriti s sredstvi, ki so izhajala iz državnega proračuna in dajatve na mleko.

(46)

V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja po dodelitvi državne pomoči na splošno povzroča izkrivljanje konkurence v škodo drugih konkurenčnih podjetij, ki te pomoči ne prejemajo (9). Pomoč podjetju, ki posluje na trgu, odprtem za trgovanje v Uniji, bi lahko škodila trgovini med državami članicami (10). V obdobju 2001–2012 je trgovina s kmetijskimi proizvodi v Uniji dosegla znaten obseg. Tako je na primer uvoz proizvodov, ki se uvrščajo pod tarifno številko 0401 kombinirane nomenklature (mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil) (11), v letu 2011 znašal 1,2 milijarde EUR, izvoz pa 957 milijonov EUR (12).

(47)

Podukrepi, ocenjeni v tem sklepu, so namenjeni podpori industrijskih pogodbenih raziskovalnih dejavnosti v kmetijskem sektorju, zlasti sektorju mleka. Glede na obsežno trgovino z mlečnimi proizvodi je zato mogoče domnevati, da zadevni podukrepi izkrivljajo konkurenco ali grozijo, da jo bodo izkrivljali, in bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami.

(48)

Ugotoviti je torej mogoče, da podukrepi BY 2, BY 11 in BY 13 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, medtem ko podukrep BY 12 ne pomeni državne pomoči, ker upravičenec ni opravljal gospodarske dejavnosti.

(49)

Države članice morajo v skladu s členom 108(3) PDEU Komisijo obvestiti o kakršnem koli načrtu za dodelitev pomoči in take pomoči ne smejo izvajati, dokler je Komisija ne odobri kot združljive (obveznost mirovanja). Nemčija poukrepov BY 2, BY 11 in BY 13 ni priglasila Komisiji pred njihovo izvedbo.

(50)

Podukrepi BY 2, BY 11 in BY 13 pomenijo novo pomoč v smislu točke (c) člena 1 Uredbe (EU) 2015/1589. Nobeno od meril za obstoječo pomoč ni izpolnjeno. Zlasti taka pomoč ne obstaja v smislu točke (b)(i) člena 1 Uredbe (EU) 2015/1589, ker je bila izvedena po začetku veljavnosti PDEU (podukrep BY 2 je bil izveden leta 2008, podukrep BY 11 leta 2002 in podukrep BY 13 leta 2010) in ker zastaralni rok 10 let ni potekel (zastaralni rok je bil prekinjen 28. novembra 2011, glej uvodno izjavo 152 sklepa o začetku postopka).

(51)

Ker torej te nove pomoči niso bile priglašene Komisiji pred njihovim izvajanjem, so nezakonite.

(52)

V skladu s členom 107(3)(c) PDEU se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

(53)

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi veljavnih pravil za ocenjevanje nezakonite državne pomoči (13) je treba nezakonito pomoč, tj. pomoč, izvedeno v nasprotju s členom 108(3) PDEU, oceniti v skladu s pravili, ki veljajo ob dodelitvi pomoči.

(54)

Za pomoč za raziskave so bile sprejete posebne smernice. Pomoč, odobrena v obdobju od 28. novembra 2001 do 31. decembra 2006, se ocenjuje glede na okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (14) (v nadaljnjem besedilu: okvir Skupnosti 1996). Pomoč, odobrena po 1. januarju 2007, se ocenjuje glede na okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (15) (v nadaljnjem besedilu: okvir Skupnosti 2007–2013).

(55)

Podukrepi BY 2, BY 11 in BY 13 pomenijo industrijske raziskave, kot so opredeljene v drugi alinei Priloge I k okviru Skupnosti 1996 in v točki 2.2(f) okvira Skupnosti 2007–2013, ker je bil cilj navedenih podukrepov znatno izboljšanje in pridobitev znanja o mlečnih proizvodih in proizvodnih procesih ter ker so v praksi vplivali na sektor mleka. Rezultate navedenih raziskovalnih projektov so lahko podjetja v sektorju mleka neposredno uporabila v svojih proizvodnih ciklih, ker so želela doseči boljšo kakovost mlečnih proizvodov. Raziskovalni projekt v okviru podukrepa BY 2 se je na primer nanašal na povečanje vsebnosti mlečnih beljakovin in zasebna podjetja so bila neposredno udeležena v tem projektu, raziskovalni projekt v okviru podukrepa BY 11 se je nanašal na sodobno analizo kakovosti mleka, raziskovalni projekt v okviru podukrepa BY 13 pa na vzpostavitev novega biosenzorskega sistema za rutinsko preskušanje v praksi.

(56)

Združljivost upravičenih stroškov je bila že pozitivno ocenjena v sklepu o začetku postopka (glej uvodni izjavi 203 in 209 sklepa o začetku postopka). Torej je treba oceniti še intenzivnost pomoči (glej uvodne izjave 204, 205, 210 in 211 sklepa o začetku postopka) (glej uvodno izjavo 5 tega sklepa).

(57)

Podukrep BY 2 je treba oceniti glede na okvir Skupnosti 2007–2013, ker je bila pomoč dodeljena za obdobje 2008–2012.

(58)

V skladu s točko 5.1.2(b) okvira Skupnosti 2007–2013 je za industrijske raziskave dovoljena do 50-odstotna intenzivnost pomoči. Intenzivnost pomoči podukrepa BY 2 je bila 25-odstotna (glej uvodno izjavo 19 tega sklepa) in torej v okviru dovoljene zakonske omejitve.

(59)

Zato je mogoče ugotoviti, da je podukrep BY 2 združljiv z notranjim trgom, ker je v skladu z intenzivnostjo pomoči, določeno v točki 5.1.2(b) okvira Skupnosti 2007–2013.

(60)

Ker je bil podukrep BY 11 odobren med letoma 2002 in 2011, je treba navedeno pomoč oceniti glede na obe smernici za pomoč za raziskave, in sicer okvir Skupnosti 1996 za obdobje izvajanja od 28. novembra 2001 do 31. decembra 2006 in okvir Skupnosti 2007–2013 za obdobje izvajanja od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2011.

(61)

V obdobju izvajanja od 28. novembra 2001 do 31. decembra 2006 je bila za industrijske raziskave dovoljena 50-odstotna intenzivnost pomoči (točka 5.3 okvira Skupnosti 1996). Dodatnih 10 odstotnih točk je bilo dovoljenih, če je bila pomoč dodeljena MSP (točka 5.10.1 okvira Skupnosti 1996). Dovoljeno je bilo povečanje še za 10 odstotnih točk, če so bili rezultati projekta široko razširjeni in objavljeni (točka 5.10.4(c) okvira Skupnosti 1996). Pomoč, dodeljena v okviru podukrepa BY 11, je skladna z navedenimi pravili o intenzivnosti pomoči, ker je bila pomoč dodeljena MSP, rezultati so bili predstavljeni na različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih dogodkih ter v strokovnih publikacijah, pomoč pa je znašala manj kot 70 % upravičenih stroškov (glej uvodno izjavo 22 in preglednico 2 tega sklepa).

(62)

V obdobju izvajanja od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2011 je bila za industrijske raziskave dovoljena 50-odstotna intenzivnost pomoči (točka 5.1.2(b) okvira Skupnosti 2007–2013). Dodatnih 10 odstotnih točk je bilo dovoljenih, če je bila pomoč dodeljena MSP (točka 5.1.3(a) okvira Skupnosti 2007–2013). Dovoljeno je bilo povečanje še za 15 odstotnih točk do največje intenzivnosti pomoči v višini 80 %, če so bili rezultati projekta široko razširjeni in objavljeni (točka 5.1.3(c) okvira Skupnosti 2007–2013). Pomoč, dodeljena v okviru podukrepa BY 11, je skladna z navedenimi pravili o intenzivnosti pomoči, ker je bila pomoč dodeljena MSP, rezultati so bili predstavljeni na različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih dogodkih ter v strokovnih publikacijah, pomoč pa je znašala manj kot 75 % upravičenih stroškov (glej uvodno izjavo 21 in preglednico 3 tega sklepa).

(63)

Upravičenec, tj. Milchwirtschaftlicher Verein Allgäu-Schwaben e. V, se šteje za MSP, ker sta število zaposlenih in letni promet nižja od pragov iz Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (16) (glej uvodno izjavo 23). Na seznamu različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih dogodkov in publikacij, omenjenem v isti uvodni izjavi, je navedenih približno 38 javnih predavanj in 29 publikacij.

(64)

Podukrep BY 13 je treba oceniti glede na okvir Skupnosti 2007–2013, ker je bila pomoč dodeljena leta 2010.

(65)

Za industrijske raziskave je bila dovoljena 50-odstotna intenzivnost pomoči (točka 5.1.2(b) okvira Skupnosti 2007–2013). Dodatnih 10 odstotnih točk je bilo dovoljenih, če je bila pomoč dodeljena MSP (točka 5.1.3(a) okvira Skupnosti 2007–2013). Dovoljeno je bilo povečanje še za 15 odstotnih točk do največje intenzivnosti pomoči v višini 80 %, če so bili rezultati projekta široko razširjeni in objavljeni (točka 5.1.3(c) okvira Skupnosti 2007–2013). Pomoč, dodeljena v okviru podukrepa BY 13, je skladna z navedenimi pravili o intenzivnosti pomoči, ker je bila pomoč dodeljena MSP, rezultati so bili predstavljeni na različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih dogodkih ter v strokovnih publikacijah, pomoč pa je znašala manj kot 75 % upravičenih stroškov (glej uvodni izjavi 26 in 27 tega sklepa).

(66)

Upravičenec, tj. Milchprüfring Bayern e. V, se šteje za MSP, ker sta število zaposlenih in letni promet nižja od pragov iz Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (17) (glej uvodno izjavo 29). Na seznamu različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih dogodkov in publikacij, omenjenem v isti uvodni izjavi, je navedenih približno 12 javnih predavanj in 12 publikacij.

(67)

Ugotoviti je torej mogoče, da so podukrepi BY 2, BY 11 in BY 13 združljivi z notranjim trgom –

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/34

(1)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa posebne predpise za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora. Zlasti določa, da se proizvodi živalskega izvora uvažajo samo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa tudi, da je treba pri sestavljanju in posodabljanju takih seznamov upoštevati nadzor Unije v tretjih državah in jamstva pristojnih organov tretjih držav v zvezi s skladnostjo ali enakovrednostjo z zakonodajo Unije o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Odločba Komisije 2006/766/ES (3) vsebuje seznam tistih tretjih držav, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (ES) št. 854/2004 in torej lahko jamčijo, da navedeni proizvodi izpolnjujejo predpisane sanitarne pogoje iz zakonodaje Unije za varstvo zdravja potrošnikov ter da se jih zato lahko izvozi v Unijo. V Prilogi II k navedeni odločbi je naveden seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov za prehrano ljudi. V navedeni seznam so vključene tudi omejitve za tak uvoz iz nekaterih tretjih držav.

(4)

Pristojna organa nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Gruzije sta Komisijo zaprosila za dovoljenje za uvoz ribiških proizvodov v Unijo. V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Gruziji je bil izveden nadzor Unije, ki je pokazal, da pristojna organa zagotavljata ustrezna jamstva, kakor je določeno v členu 48(3) Uredbe (ES) št. 882/2004. Na podlagi razpoložljivih informacij in jamstev se lahko nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Gruzija vključita na seznam v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES za ribiške proizvode.

(5)

Pristojni organ Republike Kiribati je Komisijo zaprosil za dovoljenje za uvoz ribiških proizvodov v Unijo. Pristojni organ Republike Kiribati je zagotovil pisna jamstva, ki štejejo kot ustrezna, kakor je določeno v členu 48(3) Uredbe (ES) št. 882/2004. Na podlagi razpoložljivih informacij in na podlagi jamstev se lahko Republika Kiribati vključi na seznam v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES za ribiške proizvode.

(6)

Odločbo 2006/766/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

med vnosoma za Grenado in Gano:

(2)

med vnosoma za Kenijo in Južno Korejo:

(3)

med vnosoma za Madagaskar in Mjanmar:

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/36

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/38