25.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 138/4

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/891

z dne 13. marca 2017

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 37(a)(i), (ii), (iii) in (vi), (b), (c), (d)(i), od (iii) do (vi), (viii), (x), (xi) in (xii) ter (e)(i), člena 173(1)(b), (c), (d) in od (f) do (j), člena 181(2), člena 223(2)(a) in člena 231(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 62(1) in člena 64(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) in določa nova pravila v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Navedeni akti bi morali nadomestiti ustrezne določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (4).

(2)

Da bi se okrepila pogajalska moč proizvajalcev sadja in zelenjave ter omogočila pravičnejša porazdelitev dodane vrednosti vzdolž dobavne verige, bi bilo treba spodbuditi priznavanje organizacij proizvajalcev in njihovih združenj. To je treba doseči ob spoštovanju nacionalnih pravnih in upravnih struktur.

(3)

Treba bi bilo določiti, da se organizacijam proizvajalcev priznajo proizvodi, ki jih zahtevajo. Kadar se zahteva priznanje proizvodov, namenjenih le predelavi, bi bilo treba zagotoviti, da so dejansko dostavljeni za predelavo. Organizacije proizvajalcev bi morale imeti na voljo strukture, potrebne za zagotavljanje njihovega delovanja. Da bi se izvajal operativni program, bi bilo treba poleg tega od združenj proizvajalcev zahtevati, da dosežejo minimalno vrednost tržne proizvodnje, ki bi jo morale določiti posamezne države članice, da bi se zagotovila učinkovitost prejete podpore, s čimer bi se pripomoglo h krepitvi pogajalske moči proizvajalcev sadja in zelenjave.

(4)

Da se pomagajo doseči cilji ureditev v sektorju sadja in zelenjave ter se zagotovi, da organizacije proizvajalcev opravljajo svoje delo vztrajno in učinkovito, je v organizacijah proizvajalcev potrebna stabilnost. Članstvo v organizaciji proizvajalcev bi zato moralo biti omejeno na minimalno obdobje. Državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da določijo odpovedni rok in datum, ko lahko izstop postane veljaven.

(5)	Če je organizacija proizvajalcev priznana za proizvod, za katerega je treba zagotoviti tehnična sredstva, bi bilo treba dovoliti, da navedena sredstva zagotovi prek svojih članov, odvisnih družb, združenja organizacij proizvajalcev, katerega članica je, ali da najame podizvajalce.

(6)

Glavne in poglavitne dejavnosti organizacije proizvajalcev bi se morale nanašati na koncentracijo ponudbe in dajanje na trg njenih proizvodov, da se okrepi pogajalska moč proizvajalcev sadja in zelenjave ter doseže pravičnejša porazdelitev doseženih koristi v dobavni verigi. Vendar bi morale imeti organizacije proizvajalcev možnost, da se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ne glede na to, ali so te komercialne ali ne. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med organizacijami proizvajalcev, in sicer bi bilo treba organizacijam proizvajalcev dovoliti, da tržijo sadje in zelenjavo, kupljeno izključno od druge priznane organizacije proizvajalcev, če se vrednost tega proizvoda ne upošteva pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje glavne dejavnosti in drugih dejavnosti.

(7)

Čeprav je glavna dejavnost organizacije proizvajalcev koncentracija ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg, bi moralo biti v nekaterih primerih članom proizvajalcem dovoljeno, da določen delež svoje proizvodnje prodajo zunaj organizacije proizvajalcev, kadar organizacija proizvajalcev to odobri in je to v skladu s pogoji države članice in organizacije proizvajalcev. Skupni delež prodaje zunaj organizacije proizvajalcev ne bi smel preseči zgornjega praga.

(8)	Določbe glede zunanjega izvajanja, ko se dejavnosti oddajo v izvajanje subjektom, ki so tesno povezani z organizacijami proizvajalcev, bi bilo treba podrobneje opredeliti.

(9)	Da se pospeši koncentracija ponudbe, bi bilo treba spodbujati združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev v nove organizacije z določitvijo pravil za združevanje operativnih programov združenih organizacij.

(10)

Ob spoštovanju načel, v skladu s katerimi mora biti organizacija proizvajalcev ustanovljena na lastno pobudo proizvajalcev, ki jo morajo tudi nadzorovati, bi bilo treba državam članicam prepustiti, da same določijo pogoje, v skladu s katerimi so lahko druge fizične ali pravne osebe sprejete kot člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

(11)

Da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev dejansko zastopajo minimalno število proizvajalcev, bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečile, da bi manjšina članov, ki morda zastopajo večji del proizvodnje oziroma delnic ali kapitala v organizaciji proizvajalcev, neupravičeno upravljala in usmerjala delovanje te organizacije. Demokratična odgovornost je že zagotovljena, kadar je pravna oblika subjektov taka, kot se zahteva v nacionalni zakonodaji, preden so priznani kot organizacija proizvajalcev. V drugih primerih bi morale države članice določiti največji odstotni delež glasovalnih pravic ali deležev in izvajati ustrezna preverjanja.

(12)	Določiti bi bilo treba pravila o priznavanju in delovanju združenj organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev. Da se zagotovi skladnost, bi morala biti ta čim bolj podobna pravilom za organizacije proizvajalcev.

(13)

Zaradi lažje uporabe programa podpore za operativne programe bi bilo treba jasno določiti vrednost tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, vključno s pravili glede proizvodov, ki se lahko upoštevajo, in stopnjo trženja, na podlagi katere je treba izračunati vrednost proizvodnje. Zaradi nadzora in poenostavitve je treba uvesti pavšalni znesek za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo. Ta pavšalni znesek bi bilo treba izračunati na podlagi vrednosti osnovnega proizvoda, namreč sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, h kateri se prišteje vrednost le tistih dejavnosti, ki niso del dejanskega procesa predelave. Ker se količine sadja in zelenjave, ki so potrebne za proizvodnjo predelanega sadja in zelenjave, med skupinami proizvodov močno razlikujejo, bi morale biti te razlike zajete v veljavnih pavšalnih zneskih. V primeru sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki se predelata v predelana aromatična zelišča in papriko v prahu, je treba uvesti tudi pavšalni znesek za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki pomeni le vrednost osnovnega proizvoda. Z metodo za izračun vrednosti tržne proizvodnje bi bilo treba zmanjšati letna nihanja ali količino nezadostnih podatkov in se izogniti dvojnemu štetju, zlasti v primeru nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in njihovih združenj. Zaradi preprečevanja zlorabe sistema se organizacijam proizvajalcev na splošno ne bi smelo dovoliti, da spremenijo metodologijo določanja referenčnega obdobja med trajanjem programa.

(14)

Organizacije proizvajalcev lahko imajo delnice ali kapital v odvisnih družbah, ki pomagajo povečati dodano vrednost proizvodnje njihovih članov. Določiti bi bilo treba pravila za izračun vrednosti takšne tržne proizvodnje. Glavne dejavnosti teh odvisnih družb bi morale biti enake kot pri organizacijah proizvajalcev.

(15)

Da se zagotovi pravilna uporaba pomoči, bi bilo treba določiti pravila za upravljanje in knjigovodenje operativnih skladov in finančnih prispevkov članov, ki zagotavljajo čim večjo prilagodljivost pod pogojem, da lahko vsi proizvajalci uporabljajo sredstva operativnega sklada in demokratično sodelujejo pri odločanju o njegovi uporabi.

(16)

Sprejeti bi bilo treba določbe, ki urejajo področje uporabe in strukturo nacionalne strategije za trajnostne operativne programe in nacionalni okvir za okoljske ukrepe. Cilj bi moral biti čim boljše dodeljevanje finančnih sredstev in izboljšanje kakovosti strategije. Sprejeti bi bilo treba tudi določbe za izogibanje dvojnemu financiranju istega ukrepa iz drugih shem podpore, kot so programi za razvoj podeželja ali promocijo.

(17)

Zaradi finančne in pravne varnosti bi bilo treba sestaviti seznam postopkov in izdatkov, ki jih operativni programi ne smejo zajemati, in neizčrpen seznam ukrepov, ki jih ti programi lahko zajemajo. Sprejeti bi bilo treba določbe glede upravičenih izdatkov, uporabe pavšalnih zneskov in lestvic stroškov na enoto ter naložb. Člen 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa več ciljev operativnih programov, vključno s cilji glede proizvodov, ki se proizvedejo sveži in v predelani obliki. Da bi se zagotovilo doseganje navedenih ciljev, je treba določiti pogoje, pod katerimi so lahko ukrepi v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo upravičeni do podpore. Kar zadeva naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, bi bilo treba sprejeti določbe za vračilo preostale vrednosti v primeru izstopa člana iz organizacije proizvajalcev.

(18)	Čeprav za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev veljajo enaka pravila kot za operativne programe organizacij proizvajalcev, bi bilo treba nekatere zahteve uvesti na ravni sodelujočih organizacij proizvajalcev.

(19)

Da bi se omogočilo ustrezno vrednotenje informacij pristojnih organov ter ukrepov in postopkov, ki jih je treba vključiti v programe ali jih iz njih izključiti, bi bilo treba določiti postopke za predstavitev in potrditev operativnih programov, vključno z roki. Glede na to, da se programi upravljajo letno, bi bilo treba določiti, da se programi, ki niso odobreni do nekega datuma, odložijo za eno leto.

(20)

Določiti bi bilo treba postopek za spreminjanje operativnih programov za nadaljnja leta, tako da se lahko programi prilagodijo kakršnim koli novim pogojem, ki jih ob prvotni predložitvi ni bilo mogoče predvideti. Poleg tega bi bilo treba omogočiti spreminjanje ukrepov in zneskov operativnih skladov med letom izvajanja programa. Da se zagotovi ohranitev splošnih ciljev odobrenih programov, bi morali za vse takšne spremembe veljati nekatere omejitve in pogoji, ki jih določijo države članice, in obvezno obveščanje pristojnih organov o spremembah.

(21)

Da se preprečijo težave z denarnim tokom, bi moral biti organizacijam proizvajalcev na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. V primeru prenehanja izvajanja operativnega programa ali preklica priznanja, prostovoljnega ali obveznega, ali prenehanja delovanja organizacije proizvajalcev je treba zagotoviti, da so se dosegli cilji, za katere se je izplačala pomoč, sicer bi bilo treba pomoč vrniti Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu.

(22)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo precejšnje motnje na trgu. Zato bi bilo treba določiti pravila v zvezi s področjem uporabe in uporabo ukrepov za obvladovanje in preprečevanje kriz v zvezi s proizvodi iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Navedena pravila bi morala zagotavljati čim večjo prilagodljivost in hitro ukrepanje v kriznih razmerah ter tako omogočati, da odločitve sprejemajo države članice in organizacije proizvajalcev. Kljub temu bi morala biti zagotovilo za preprečevanje zlorabe finančne pomoči Unije in zato zagotavljati omejitve za uporabo nekaterih ukrepov, tudi v finančnem smislu. Zagotoviti bi morala tudi ustrezno upoštevanje fitosanitarnih in okoljskih zahtev.

(23)

Kar zadeva umike s trga, bi bilo treba sprejeti pravila ob upoštevanju morebitnega pomena navedenega ukrepa. Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo sistem povečane podpore za s trga umaknjeno sadje in zelenjavo, ki ju dobrodelne organizacije ter nekatere druge organizacije in ustanove brezplačno razdelijo kot humanitarno pomoč. Da bi se olajšala brezplačna razdelitev, je treba dopustiti možnost, da lahko dobrodelne organizacije in ustanove zaprosijo za simbolični prispevek končnih prejemnikov proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga. Poleg tega bi bilo treba določiti najvišjo raven podpore za umike s trga, da se prepreči, da postanejo stalna nadomestna oblika prodaje za proizvode namesto dajanja v promet. V zvezi s tem je treba še naprej uporabljati skupne ravni podpore za glavne proizvode. Za druge proizvode, za katere izkušnje še niso pokazale, da obstaja tveganje za prevelike umike, je treba v vsaki državi članici določiti najvišje ravni podpore kot odstotni delež povprečja evidentiranih cen. Vendar je treba iz podobnih razlogov v vseh primerih določiti količinsko omejitev umikov za posamezni proizvod in organizacijo proizvajalcev.

(24)	Na podlagi preteklih izkušenj bi bilo treba dodatno pojasniti določbe o zgodnjem obiranju in opustitvi spravila. Podobno bi bilo treba poenostaviti določbe o podpori za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov in ponovno zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi.

(25)

Sprejeti bi bilo treba pravila v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah Unije, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka, vključno s pravili glede izračuna stopnje organiziranosti in potrditve nizke stopnje organiziranosti. Navedena pravila bi morala zajemati pravila, ki se trenutno uporabljajo.

(26)

Podpora skupinam proizvajalcev je postala del politike razvoja podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vendar bi bilo treba pravila o obveščanju glede skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so potrebna za izvajanje določb sheme pomoči, ohraniti v tej uredbi.

(27)

Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi z vrsto, obliko in načini obveščanja, ki je potrebno za izvajanje te uredbe. Navedene določbe bi morale vključevati obvestila, ki jih proizvajalci in organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam, ter obvestila, ki jih države članice predložijo Komisiji. Glede na pretekle izkušnje v zvezi z evidentiranimi podatki bi se lahko zmanjšala število in pogostost zahtevanih podatkov.

(28)

Zagotoviti bi bilo treba ustrezno spremljanje ter vrednotenje sedanjih programov in shem, da bi lahko organizacije proizvajalcev ter države članice ovrednotile njihovo uspešnost in učinkovitost. Število in podrobnost veljavnih zahtev je mogoče zmanjšati, ne da bi to vplivalo na kakovost vrednotenja.

(29)	Določiti bi bilo treba ukrepe v zvezi z ustreznimi upravnimi kaznimi, ki se uporabljajo, kadar se odkrijejo nepravilnosti. Navedeni ukrepi bi morali vključevati posebna preverjanja in upravne kazni, določene na ravni Unije, ter kakršna koli dodatna nacionalna preverjanja in upravne kazni.

(30)

Sprejeti bi bilo treba postopkovne določbe v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko uporaba pravil, ki so jih izdale organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave, razširi na vse gospodarske subjekte, ki imajo sedež na zadevnem gospodarskem območju. V zvezi s prodajo pridelkov na drevesu bi bilo treba natančno opredeliti, katera pravila se bodo razširila na proizvajalce in katera na kupce.

(31)

Sprejeti bi bilo treba pravila v zvezi s sistemom vhodnih cen za sadje in zelenjavo. Večina hitro pokvarljivega sadja in zelenjave je namenjena za komisijsko prodajo, kar povzroča posebne težave pri določitvi njihove vrednosti. Določiti bi bilo treba možne metode za izračun vhodne cene, na podlagi katere so uvoženi proizvodi uvrščeni v skupno carinsko tarifo. Določiti bi bilo treba tudi pravila za zagotavljanje jamstva v nekaterih okoliščinah, da se zagotovi pravilna uporaba sistema.

(32)	Sprejeti je treba določbe za obveščanje o cenah in količinah uvoženih proizvodov, s čimer se zagotovi, da Komisija pravočasno in dosledno prejme potrebne informacije. Zagotoviti je treba pravila o obveščanju o primerih višje sile, da se odpravijo posledice takih primerov.

(33)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba črtati določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, ki sta jih nadomestili ta delegirana uredba in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 (6). Določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 o tržnih standardih bi bilo treba ohraniti, dokler se ne nadomestijo. Določbe, ki se neposredno nanašajo na skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, bi bilo treba ohraniti, nekateri drugi členi, ki se nanje nanašajo posredno, pa bi morali veljati še naprej do zaključka izvajanja njihovega načrta za priznanje in njihovega priznanja kot organizacije proizvajalcev.

(34)	Da se zagotovi nemoten prehod med prejšnjimi in novimi zahtevami, bi bilo treba določiti prehodne določbe. Organizacije proizvajalcev bi morale imeti možnost, da tekoče operativne programe končajo v skladu s prejšnjimi pravili.

(35)	Ta uredba bi morala začeti veljati in se začeti uporabljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) in (j) navedene uredbe, razen v zvezi s tržnimi standardi, in Uredbo (EU) št. 1306/2013 v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v navedenih sektorjih.

Vendar se naslov II te uredbe uporablja le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in za takšne proizvode, ki so namenjeni predelavi.

NASLOV II

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Oddelek 1

Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„proizvajalec“ pomeni kmeta v smislu člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki proizvaja sadje in zelenjavo iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(b)	„član proizvajalec“ pomeni proizvajalca ali pravno osebo, sestavljeno iz proizvajalcev, ki je član organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev;

(c)	„odvisna družba“ pomeni vsako družbo, v kateri ima ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev delnice ali lastni kapital in ki prispeva k ciljem navedenih organizacij ali združenj;

(d)	„nadnacionalna organizacija proizvajalcev“ pomeni vsako organizacijo, pri kateri je kmetijsko gospodarstvo najmanj enega proizvajalca v drugi državi članici od tiste, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež;

(e)	„nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev“ pomeni vsako združenje organizacij proizvajalcev, v katerem je najmanj eno združenje organizacij v drugi državi članici od tiste, v kateri ima združenje svoj sedež;

(f)

„ukrep“ pomeni nekaj od naslednjega:

(i)	dejavnosti za načrtovanje proizvodnje, vključno z naložbami v osnovna sredstva,

(ii)	dejavnosti za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov, svežih ali predelanih, vključno z naložbami v osnovna sredstva,

(iii)

dejavnosti za povečanje tržne vrednosti proizvodov in izboljšanje trženja, vključno z naložbami v osnovna sredstva, promocija proizvodov, svežih ali predelanih, in komunikacijske dejavnosti, ki niso promocijske, in komunikacijske dejavnosti, zajete pod točko (vi),

(iv)	dejavnosti, kot so raziskave in poskusna proizvodnja, vključno z naložbami v osnovna sredstva,

(v)	dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks, ki ne zajemajo usposabljanja iz točke (vi), in dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do svetovanja in tehnične pomoči,

(vi)	katera koli od dejavnosti za preprečevanje in obvladovanje kriz, naštetih v prvem pododstavku člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013,

(vii)

okoljske dejavnosti v skladu s členom 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno z naložbami v osnovna sredstva,

(viii)

druge dejavnosti, vključno z naložbami v osnovna sredstva, ki niso zajete v točkah od (i) do (vii) in izpolnjujejo vsaj en cilj, naveden ali določen v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(g)	„dejavnost“ pomeni posebno aktivnost ali instrument, ki naj bi prispeval k doseganju vsaj enega cilja, navedenega ali določenega v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(h)	„naložba v osnovna sredstva“ pomeni pridobitev opredmetenih sredstev, ki naj bi prispevala k doseganju vsaj enega cilja, navedenega ali določenega v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(i)	„stranski proizvod“ pomeni proizvod, ki nastane s pripravo proizvoda iz sadja ali zelenjave, ki ima pozitivno ekonomsko vrednost, vendar ni glavni načrtovani proizvod;

(j)	„priprava“ pomeni pripravljalne dejavnosti, kot so čiščenje, rezanje, lupljenje, obrezovanje in sušenje sadja in zelenjave, ne da bi ju pri tem predelali v predelano sadje in zelenjavo;

(k)

„medpanožna osnova“ iz člena 34(3)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pomeni dejavnosti za izpolnjevanje vsaj enega od ciljev, navedenih v členu 157(1)(c) navedene uredbe, ki jih odobri država članica in jih skupaj upravljata organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev in najmanj en drugi akter v živilskopredelovalni in/ali distribucijski verigi;

(l)

„temeljni kazalnik“ pomeni kateri koli kazalnik, ki izraža stanje ali trend na začetku programskega obdobja in lahko zagotovi informacije, koristne:

(i)	pri analizi začetnega stanja, da se uvede nacionalna strategija za trajnostne operativne programe ali operativni program,

(ii)	kot referenca, na podlagi katere se lahko ovrednotijo rezultati in vpliv nacionalne strategije ali operativnega programa, ali

(iii)

pri razlagi rezultatov in vpliva nacionalne strategije ali operativnega programa;

(m)	„posebni stroški“ pomeni dodatne stroške, ki se izračunajo kot razlika med konvencionalnimi stroški in dejansko nastalimi stroški, in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa, razen dodatnega dohodka in prihranka pri stroških.

Oddelek 2

Merila za priznanje in druge zahteve

Člen 3

Pravni položaj organizacij proizvajalcev

Države članice opredelijo pravne osebe, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Če je primerno, sprejmejo tudi določbe o jasno opredeljenih delih pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu z navedenim členom. Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju organizacij proizvajalcev in pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje kot organizacije proizvajalcev.

Člen 4

Zajeti proizvodi

1. Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje.

2. Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi ali skupino proizvodov, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar lahko organizacije proizvajalcev zagotovijo, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 5

Minimalno število članov

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določijo minimalno število članov.

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev določijo, da se lahko, če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 6

Minimalno trajanje članstva

1. Minimalno članstvo proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2. Izstop iz članstva se organizaciji proizvajalcev sporoči pisno. Države članice določijo odpovedni rok, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in datum, ko začne izstop veljati.

Člen 7

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice preverijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz členov 152, 154 in 160 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter zagotavljanje poglavitnih funkcij, zlasti:

(a)	poznavanje proizvodnje svojih članov;

(b)	tehnična sredstva za zbiranje, razvrščanje, skladiščenje in pakiranje proizvodov svojih članov;

(c)	trženje proizvodov svojih članov;

(d)	poslovno vodenje in upravljanje proračuna ter

(e)	centralizirano, na stroških temelječe računovodstvo in sistem izstavljanja računov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 8

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

1. Za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 22 in 23 te uredbe.

2. Kadar ni dovolj preteklih podatkov o tržni proizvodnji člana za izvajanje odstavka 1, je vrednost tržne proizvodnje enaka dejanski vrednosti tržne proizvodnje v obdobju 12 zaporednih mesecev. Navedenih 12 mesecev spada v obdobje treh let pred letom predložitve zahtevka za priznanje.

Člen 9

Minimalna vrednost tržne proizvodnje

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 poleg minimalnega števila članov določijo minimalno vrednost tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev, ki izvajajo operativni program.

Člen 10

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 154(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 7(b) te uredbe se šteje, da organizacija proizvajalcev, ki je priznana za proizvod, za katerega je potrebno zagotavljanje tehničnih sredstev, izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali združenja organizacij proizvajalcev, katere članica je, ali z zunanjim izvajanjem.

Člen 11

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1. Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev se nanaša na koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

Dajanje na trg iz prvega pododstavka izvede organizacija proizvajalcev oziroma se v primeru zunanjega izvajanja iz člena 13 izvede pod nadzorom organizacije proizvajalcev. Dajanje na trg med drugim vključuje odločanje o proizvodu, ki se bo prodajal, način prodaje ter, razen če se prodaja izvede na dražbi, pogajanja o količini in ceni proizvoda.

Organizacije proizvajalcev hranijo evidenco vsaj pet let, vključno z računovodskimi dokumenti, ki dokazujejo, da je organizacija proizvajalcev skoncentrirala ponudbo in dajala na trg proizvode članov, za katere je priznana.

2. Organizacija proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če je ta priznana za navedene proizvode in je ekonomska vrednost navedene dejavnosti nižja od vrednosti njene tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členom 22.

3. Trženje sadja in zelenjave, kupljenih neposredno od druge organizacije proizvajalcev, in proizvodov, za katere organizacija proizvajalcev ni priznana, se ne šteje za del dejavnosti organizacije proizvajalcev.

4. Kadar se uporablja člen 22(8), se za zadevne odvisne družbe smiselno uporablja odstavek 2 tega člena.

Člen 12

Trženje proizvodnje zunaj organizacije proizvajalcev

1. Kadar organizacija proizvajalcev to odobri in kadar je to v skladu s pogoji, ki jih določita država članica in organizacija proizvajalcev, lahko člani proizvajalci:

(a)	prodajajo proizvode neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih ali zunaj njih potrošnikom za njihove osebne potrebe;

(b)	sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje zadevnega proizvoda njihove organizacije;

(c)	sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi običajno ne pokriva.

2. Delež proizvodnje, ki ga kateri koli član proizvajalec trži zunaj organizacije proizvajalcev, ne presega 25 % obsega ali vrednosti. Vendar lahko države članice določijo manjši delež. Države članice lahko kljub temu ta delež povečajo na 40 % za proizvode, zajete v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (8) ali kadar člani proizvajalci svoje proizvode tržijo prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija proizvajalcev.

Člen 13

Zunanje izvajanje

1. Dejavnosti, za katere lahko država članica dovoli, da se v skladu s členom 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 oddajo v zunanje izvajanje, so povezane s cilji iz člena 152(1)(c) navedene uredbe in lahko med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje proizvoda članov organizacije proizvajalcev.

2. Organizacija proizvajalcev, ki odda dejavnost v zunanje izvajanje, s pogodbo, dogovorom ali protokolom sklene pisni poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več svojih članov ali odvisno družbo za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Organizacija proizvajalcev ostane odgovorna za zagotavljanje izvajanja dejavnosti, ki se izvaja zunaj, ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za izvajanje dejavnosti.

Vendar se za dejavnost šteje, da jo je izvedla organizacija proizvajalcev, če jo izvede združenje organizacij proizvajalcev ali zadruga, katere člani so sami zadruge, kadar je organizacija proizvajalcev članica takega združenja ali zadruge, ali odvisna družba, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8).

3. Celotni upravljavski nadzor in nadzor nad poslovnim dogovorom iz prvega pododstavka odstavka 2 sta učinkovita in zahtevata, da pogodba, dogovor ali protokol za zunanje izvajanje:

(a)	omogoča organizacijam proizvajalcev, da izdajo zavezujoča navodila, ter vsebuje določbe, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo prekinitev pogodbe, dogovora ali protokola, če izvajalec storitev ne izpolni pogojev iz pogodbe za zunanje izvajanje;

(b)	določa podrobne pogoje, vključno z obveznostmi rednega poročanja in roki, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo učinkovito nadzorovanje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Organizacija proizvajalcev pogodbe, dogovore ali protokole za zunanje izvajanje ter poročila iz točke (b) prvega pododstavka, ki so na zahtevo dostopni vsem članom, hrani vsaj pet let zaradi naknadnih preverjanj.

Člen 14

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1. Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri organizacija dosega večino vrednosti tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členoma 22 in 23.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko organizacija ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina članov proizvajalcev.

2. Kadar nadnacionalna organizacija proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina članov proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedene nadnacionalne organizacije proizvajalcev, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina članov organizacije sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3. Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)	priznanje nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(b)	odobritev operativnega programa nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(c)	vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo člani sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice pravočasno nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež, in

(d)	na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.

Člen 15

Združitev organizacij proizvajalcev

1. Če se organizacije proizvajalcev združijo, organizacija proizvajalcev, ki nastane z združitvijo, prevzame pravice in obveznosti posameznih organizacij proizvajalcev, ki so se združile. Država članica zagotovi, da nova organizacija proizvajalcev izpolnjuje vsa merila za priznanje, in ji dodeli novo številko za namene enotnega identifikacijskega sistema iz člena 22 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Organizacija proizvajalcev, ki je nastala z združitvijo, lahko programe izvaja vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi, ali združi operativne programe od trenutka združitve.

Za združene operativne programe se uporablja člen 34 te uredbe.

2. Države članice lahko z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 na podlagi ustrezno utemeljene zahteve dovolijo, da se operativni programi še naprej izvajajo vzporedno, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 16

Člani, ki niso proizvajalci

1. Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2. Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s členoma 153(2)(c) in 159(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3. Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

(a)	se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b)	ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 1 fizičnim ali pravnim osebam omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 17

Demokratična odgovornost organizacij proizvajalcev

1. Kadar ima organizacija proizvajalcev pravno strukturo, za katero se na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje zahteva demokratična odgovornost, se šteje, da izpolnjuje to zahtevo za namene te uredbe, razen če država članica odloči drugače.

2. Države članice za organizacije proizvajalcev, razen tiste iz odstavka 1, določijo največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala, ki ga lahko ima fizična ali pravna oseba v organizaciji proizvajalcev. Največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala mora biti manjši od 50 % vseh glasovalnih pravic in manjši od 50 % delnic ali kapitala.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih določijo večji največji delež delnic ali kapitala, ki ga lahko ima pravna oseba v organizaciji proizvajalcev, če so sprejeti ukrepi, s katerimi se prepreči, da bi taka pravna oseba zlorabila pooblastila.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru, da organizacije proizvajalcev izvajajo operativni program 17. maja 2014, največji delež delnic ali kapitala, ki ga določi država članica v skladu s prvim pododstavkom, uporablja šele po koncu navedenega operativnega programa.

3. Organi države članice izvajajo preverjanja glasovalnih pravic in deležev na podlagi analize tveganja. Kadar so člani organizacije proizvajalcev sami pravne osebe, ta preverjanja vključujejo identitete fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo delnice ali kapital članov.

4. Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del pravne osebe, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 18

Pravila o organizacijah proizvajalcev, ki se uporabljajo za združenja organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo členi 3, 6, 11(3), 13, 15 in 17. Kadar združenja organizacij proizvajalcev prodajajo proizvode sodelujočih organizacij proizvajalcev, se smiselno uporablja člen 11(2).

Člen 19

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1. Države članice lahko priznajo združenja organizacij proizvajalcev iz člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z dejavnostjo ali dejavnostmi glede proizvoda ali skupine proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje, kadar lahko združenje organizacij proizvajalcev učinkovito izvaja navedene dejavnosti.

2. Združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, lahko izvaja katere koli dejavnosti ali funkcije organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

3. Organizacija proizvajalcev je za zadevni proizvod ali skupino proizvodov in dejavnost članica le enega združenja organizacij proizvajalcev, ki izvaja operativni program.

4. Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju združenj organizacij proizvajalcev.

Člen 20

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1. Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji so lahko fizične ali pravne osebe, ki niso priznane organizacije proizvajalcev, sprejete za člane združenja organizacij proizvajalcev.

2. Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

(a)	se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b)	ne morejo biti neposredno vključeni v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pravico teh članov do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

Člen 21

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1. Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri združenja organizacij proizvajalcev dosegajo večino vrednosti tržne proizvodnje.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko nadnacionalno združenje ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina sodelujočih organizacij proizvajalcev.

2. Kadar nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedenega nadnacionalnega združenja, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3. Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)	priznanje združenja;

(b)	po potrebi odobritev operativnega programa nadnacionalnega združenja;

(c)

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo pridružene organizacije sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje, operativnim programom, ki ga izvajajo sodelujoče organizacije proizvajalcev, ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež; in

(d)	na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 22

Osnova za izračun

1. Vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje organizacije proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, vključuje pa le proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katera je organizacija proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje sadje in zelenjavo, za katera ni treba, da ustrezata tržnim standardom, če se ti standardi ne uporabljajo.

Vrednost tržne proizvodnje za združenje organizacij proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje, ki jo tržijo združenje organizacij proizvajalcev in sodelujoče organizacije proizvajalcev, vključuje pa le proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katera je združenje organizacij proizvajalcev priznano. Pri tem izračunu se je treba izogniti dvojnemu obračunu.

2. Vrednost tržne proizvodnje ne vključuje vrednosti predelanega sadja in zelenjave ali katerih koli drugih proizvodov, ki niso proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave.

Vendar se vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki so ju organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali njuni člani proizvajalci ali odvisne družbe, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz odstavka 8 tega člena, sami ali prek zunanjih izvajalcev predelali v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave s seznama v delu X Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem členu in podrobneje opisan v Prilogi I k tej uredbi, izračuna kot pavšalni znesek v odstotkih fakturirane vrednosti teh predelanih proizvodov. Navedeni pavšalni znesek znaša:

(a)	53 % pri sadnih sokovih;

(b)	73 % pri zgoščenih sokovih;

(c)	77 % pri paradižnikovem koncentratu;

(d)	62 % pri zamrznjenem sadju in zelenjavi;

(e)	48 % pri konzerviranem sadju in zelenjavi;

(f)	70 % pri konzerviranih gobah rodu Agaricus;

(g)	81 % pri sadju, začasno konzerviranem v slanici;

(h)	81 % pri suhem sadju;

(i)	27 % pri predelanem sadju in zelenjavi, razen tistih iz točk od (a) do (h);

(j)	12 % pri predelanih aromatičnih zeliščih;

(k)	41 % pri papriki v prahu.

3. Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

4. Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Vrednost se izračuna na podlagi povprečne cene navedenih proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev v zadevnem obdobju.

5. V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja organizacije proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, ki jo trži navedena organizacija proizvajalcev. Proizvodnja proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev. Dvojnemu obračunu se je treba izogniti.

6. Razen kadar se uporablja odstavek 8, se tržna proizvodnja sadja in zelenjave fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“, kjer je to primerno, kot proizvod s seznama v delu IX Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki je pripravljen in pakiran, pri čemer so izključeni:

(a)

DDV;

(b)	interni stroški prevoza organizacije proizvajalcev, kadar je razdalja med centraliziranimi prevzemnimi ali pakirnimi točkami organizacije proizvajalcev in distribucijsko točko organizacije proizvajalcev večja od 300 km.

7. Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji „franko združenje organizacij proizvajalcev“ in na isti podlagi, kot je določeno v odstavku 6.

8. Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji „franko odvisne družbe“ na enaki podlagi kot v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % delnic ali kapitala odvisne družbe v lasti:

(a)	ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev ali

(b)	odvisno od odobritve držav članic, proizvajalci, ki so člani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, če to prispeva k doseganju ciljev iz člena 152(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

9. V primeru najemanja podizvajalcev se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“ in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim strankam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 8.

10. Če je zmanjšanje proizvodnje posledica naravne nesreče, podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 7 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 23

Referenčno obdobje in zgornja meja finančne pomoči Unije

1. Države članice za vsako organizacijo proizvajalcev določijo 12-mesečno referenčno obdobje, ki se začne najpozneje 1. januarja tri leta pred letom, za katero se zaprosi pomoč, in se konča najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi pomoč.

Dvanajstmesečno referenčno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

2. Zgornja meja finančne pomoči Unije iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vsako leto 1. januarja leta, za katero se zaprosi pomoč, med referenčnim obdobjem izračuna na podlagi vrednosti tržne proizvodnje proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

3. Države članice se lahko namesto za metodo iz odstavka 2 za nenadnacionalne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev odločijo, da bodo uporabile dejansko vrednost tržne proizvodnje zadevne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v zadevnem referenčnem obdobju. V tem primeru se pravilo uporablja za vse nenadnacionalne organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v navedeni državi članici.

4. Kadar se vrednosti pridelkov znižajo za vsaj 35 % iz vzrokov, ki niso pod vplivom in nadzorom organizacije proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega pridelka predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju.

Organizacija proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice utemelji razloge iz prvega pododstavka.

Ta odstavek se uporablja tudi za namene ugotavljanja skladnosti z minimalno vrednostjo tržne proizvodnje v skladu s členom 9.

5. Kadar je za novo priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za namene izvajanja odstavka 1, je vrednost tržne proizvodnje dejansko vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja.

Člen 24

Računovodstvo

Države članice zagotovijo, da organizacije proizvajalcev izpolnjujejo nacionalne standarde na stroških temelječega računovodstva, na podlagi katerih lahko neodvisni revizorji nemudoma ugotovijo, preverijo in potrdijo njihove izdatki in prejemke.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 25

Financiranje operativnih skladov

1. Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 32(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev.

2. Vsi člani proizvajalci ali organizacije članice so upravičeni do sredstev operativnega sklada in demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo operativnega sklada organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in finančnih prispevkov v operativni sklad.

3. Statut organizacije proizvajalcev ali pravila združenja organizacij proizvajalcev od njenih članov proizvajalcev ali organizacij članic zahtevajo, da v skladu z zadevnim statutom ali pravili združenja plačajo finančne prispevke za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 26

Sporočanje ocenjenega zneska

1. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev državi članici, ki jih je priznala, sporočijo ocenjene zneske finančne pomoči in prispevka Unije ter prispevka svojih članov in organizacije proizvajalcev ali združenja v operativne sklade za naslednje leto najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali morebitnimi zahtevami za odobritev sprememb obstoječega operativnega programa.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

2. Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med izdatke za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 27

Nacionalna strategija

1. Nacionalna strategija iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se, vključno z nacionalnim okvirom iz člena 36(1) navedene uredbe, določi pred letno predložitvijo osnutkov operativnih programov. Nacionalni okvir se vključi v nacionalno strategijo po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil v skladu z drugim pododstavkom člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Nacionalno strategijo je mogoče razdeliti na regionalne elemente.

2. Nacionalna strategija poleg elementov iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica za namene členov od 152 do 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3. Analiza začetnega stanja je del postopka priprave nacionalne strategije in za njeno izvajanje so odgovorne države članice.

Z njo se določijo in proučijo prednostne potrebe, cilji, pričakovani rezultati in količinsko opredeljeni cilji glede na začetno stanje.

Določijo se tudi instrumenti in ukrepi za doseganje navedenih ciljev.

4. Države članice spremljajo in ovrednotijo nacionalno strategijo ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni pred letno predložitvijo osnutkov operativnih programov.

5. Države članice v nacionalni strategiji določijo največje deleže sredstev iz operativnega sklada, ki se lahko porabijo za kateri koli posamezni ukrep ali vrsto dejavnosti, da se zagotovi ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 28

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

Poleg predložitve predlaganega okvira iz drugega pododstavka člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz navedenega pododstavka.

Komisija da nacionalni okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

Člen 29

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (EU) št. 1308/2013, tej uredbi in k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892 v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnih programov.

Člen 30

Povezava s programi za razvoj podeželja, državno pomoč in promocijo

1. Kadar se podpora na podlagi programa ali programov države članice za razvoj podeželja dodeli za operacije, ki so enake dejavnostim, ki bi lahko bile upravičene na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, navedena država članica zagotovi, da lahko upravičenec prejme podporo za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

Kadar država članica take operacije vključi v svoj program ali programe za razvoj podeželja, zagotovi, da so v nacionalni strategiji navedeni zaščitni ukrepi, določbe in preverjanja, ki so vzpostavljeni za preprečevanje dvojnega financiranja iste dejavnosti ali operacije.

2. Organizacije proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena podpora iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali člena 19 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (9), v istem obdobju ne izvajajo operativnega programa.

3. Če je ustrezno in brez poseganja v člen 34(1) in (3) ter člen 35 Uredbe (EU) št. 1308/2013, raven podpore za ukrepe, ki jih zajema navedena uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

4. Podpora okoljskim ukrepom, ki so enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem iz člena 28 oziroma 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, je omejena na najvišje zneske iz Priloge II k navedeni uredbi za kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in plačila za ekološko kmetovanje. Navedeni zneski se lahko v ustrezno utemeljenih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji in v operativnih programih organizacij proizvajalcev.

5. Odstavek 4 se ne uporablja za okoljske ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na zadevno poljino.

6. Kadar imajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije korist od programov za promocijo, odobrenih na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10), države članice zagotovijo, da lahko upravičenec prejme podporo za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

Člen 31

Upravičenost ukrepov v skladu z operativnimi programi

1. Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge II. Neizčrpen seznam upravičenih dejavnosti je v Prilogi III.

2. Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega določijo standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto:

(a)	ko so takšni standardni pavšalni zneski ali lestvice stroškov na enoto navedeni v Prilogi III;

(b)	za dodatne zunanje stroške prevoza na kilometer v primerjavi s stroški cestnega prevoza blaga, nastale pri uporabi železniškega ali ladijskega prevoza kot dela ukrepov za spoštovanje okolja.

Poleg tega se lahko države članice odločijo za uporabo diferenciranih lestvic stroškov na enoto, da bi upoštevale regionalne ali lokalne posebnosti.

Države članice pregledajo standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto vsaj vsakih pet let.

3. Države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna. V ta namen države članice:

(a)	zagotovijo, da organ, ki je funkcionalno neodvisen od organov, pristojnih za izvajanje programa, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, opravi izračune ali potrdi njihovo ustreznost in točnost;

(b)	hranijo vsa dokumentarna dokazila v zvezi z določitvijo standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto in njihov pregled.

4. Da bi bil ukrep upravičen, proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev, zajemajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva navedeni ukrep. Poleg tega zadevni proizvodi izhajajo od članov organizacije proizvajalcev ali proizvajalcev, članov druge organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev. Za izračun vrednosti se smiselno uporabljata člena 22 in 23.

5. Naložbe v osnovna sredstva vključujejo naslednje obveznosti:

(a)	brez poseganja v odstavek 4 se pridobljena osnovna sredstva uporabljajo v skladu z njihovo predvideno uporabo, kot je opisano v zadevnem odobrenem operativnem programu;

(b)

brez poseganja v tretji in četrti pododstavek odstavka 6 pridobljena osnovna sredstva ostanejo v lasti in posesti upravičenca do konca davčne amortizacijske dobe osnovnega sredstva ali deset let, pri čemer se upošteva krajše obdobje. Upravičenec v navedenem obdobju zagotovi tudi vzdrževanje osnovnega sredstva. Kadar pa se naložba izvede na zemljišču, zakupljenem na podlagi posebnih nacionalnih predpisov o nepremičninah, zahteva o lastništvu upravičenca ne velja, če so naložbe v posesti upravičenca vsaj za obdobje, zahtevano v prvem stavku te točke;

(c)	kadar je organizacija proizvajalcev lastnica in je član organizacije proizvajalcev imetnik osnovnega sredstva, na katero se naložba nanaša, ima organizacija proizvajalcev v času trajanja davčne amortizacijske dobe pravico do dostopa do navedenega sredstva.

Vendar lahko države članice za namene točke (b) prvega pododstavka določijo, da se uporablja za obdobje, ki ni enako obdobju davčne amortizacijske dobe. Tako obdobje se navede in ustrezno utemelji v njihovi nacionalni strategiji ter zajema vsaj obdobje iz člena 71(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

6. Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, se lahko financirajo iz operativnega sklada v enkratnem znesku ali enakih obrokih, kakor je odobreno v operativnem programu. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo spremembe operativnega programa in zagotovijo novo razporeditev obrokov.

Če davčna amortizacijska doba naložbe presega trajanje operativnega programa, se lahko prenese v naslednji operativni program.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost zamenjanih naložb:

(a)	prišteje k operativnemu skladu organizacije proizvajalcev ali

(b)	odšteje od stroškov zamenjave.

Če se naložba proda pred koncem obdobja iz odstavka 5, vendar se ne zamenja, se pomoč Unije, izplačana za financiranje naložbe, izterja in povrne Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) sorazmerno s številom polnih let, ki ostanejo do konca amortizacijske dobe iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 5.

7. Dejavnosti, vključno z naložbami, se lahko izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih ali v prostorih proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ali njihovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8), tudi če se dejavnosti oddajo v podizvajanje članom organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če prispevajo k ciljem operativnega programa.

Če član proizvajalec zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da organizacija proizvajalcev naložbo ali njeno preostalo vrednost izterja in da se ta vrne v operativni sklad.

Vendar lahko države članice v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da organizaciji proizvajalcev ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.

8. Ukrepi, vključno z naložbami, v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo so lahko upravičeni do podpore, če taki ukrepi in naložbe izpolnjujejo cilje iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno s tistimi iz točke 160 navedene uredbe, in pod pogojem, da so opredeljeni v nacionalni strategiji iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

9. Naložbe v neopredmetena sredstva so lahko upravičene do podpore, če take naložbe izpolnjujejo cilje iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno s tistimi iz točke 160 navedene uredbe, in pod pogojem, da so opredeljene v nacionalni strategiji iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 32

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev

1. Države članice lahko dovolijo, da proizvajalci, člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev, vendar so člani takih združenj v skladu s členom 20, ukrepe, ki jih izvaja združenje organizacij proizvajalcev, financirajo sorazmerno s prispevkom sodelujočih organizacij proizvajalcev.

2. Členi 30, 31, 33 in 34 te uredbe ter členi od 4 do 7 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se smiselno uporabljajo za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev. Vendar se za delne operativne programe združenj organizacij proizvajalcev ne zahteva ravnovesje med dejavnostmi iz člena 4(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

3. Zgornja meja izdatkov za obvladovanje in preprečevanje kriz iz četrtega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se v okviru operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev izračuna na ravni vsakega proizvajalca, člana organizacije proizvajalcev.

Člen 33

Odločitve

1. Države članice:

(a)	odobrijo višino sredstev operativnih skladov in operativne programe, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter zahteve iz tega poglavja;

(b)	odobrijo operativne programe, če organizacija proizvajalcev sprejme nekatere spremembe, ali

(c)	delno ali v celoti zavrnejo operativne programe.

2. Države članice se o operativnih programih in operativnih skladih odločijo do 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah do 15. decembra.

Iz ustrezno utemeljenih razlogov pa se lahko take odločitve sprejmejo po navedenem datumu, vendar najpozneje 20. januarja po datumu predložitve. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi predložitvi.

Člen 34

Spremembe operativnih programov

1. Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno z njihovim trajanjem, za naslednja leta. Države članice določijo roke za predložitev in odobritev takih zahtev, tako da odobrene spremembe veljajo od 1. januarja naslednjega leta.

Iz ustrezno utemeljenih razlogov se lahko take zahteve odobrijo po rokih, ki jih določijo države članice, vendar najpozneje 20. januarja, ki sledi letu predložitve zahtevka. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja, ki sledi letu predložitve zahtevka.

2. Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo. Odločitve o navedenih spremembah se sprejmejo do 20. januarja v letu, ki sledi letu, v katerem so bile spremembe zahtevane.

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da med letom:

(a)	izvajajo svoje operativne programe le delno;

(b)	spremenijo vsebine operativnih programov;

(c)	povišajo znesek operativnega sklada do največ 25 % prvotno odobrenega zneska in ga zmanjšajo za odstotni delež, ki ga določijo države članice, če se ohranijo splošni cilji operativnega programa;

(d)	v primeru uporabe člena 53 v operativni sklad dodajo nacionalno finančno pomoč.

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve pristojnega organa države članice. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Države članice lahko spremenijo odstotne deleže iz točke (c) drugega pododstavka v primeru združevanja organizacij proizvajalcev iz člena 15(1).

3. Zahtevkom za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 35

Predplačila

1. Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči. Navedeno predplačilo ustreza predvidenim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka za predplačilo.

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členoma 24 in 25 ter da se prejšnja predplačila in ustrezni prispevek organizacije proizvajalcev dejansko porabijo.

2. Zahtevki za sprostitev varščin se lahko vložijo med tekočim programskim letom, predloži pa se jim ustrezna dodatna dokumentacija, kot so računi in dokazila o plačilu.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

3. V primeru neizpolnjevanja operativnih programov ali resne kršitve obveznosti iz člena 5(b) in (c) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 varščina zapade, kar ne vpliva na druge upravne kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V tega naslova.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

Člen 36

Prenehanje izvajanja operativnega programa in prekinitev priznanja

1. Če organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev preneha izvajati svoj operativni program pred koncem njegovega načrtovanega trajanja, se navedeni organizaciji ali združenju ne izplačajo nobena plačila za ukrepe, izvedene po datumu prenehanja izvajanja.

2. Pomoč, prejeta za upravičene ukrepe, ki so se izvedli pred prenehanjem izvajanja operativnega programa, se ne vrnejo:

(a)	če sta organizacija proizvajalcev oziroma združenje organizacij proizvajalcev izpolnila merila za priznanje in so cilji ukrepov, določeni v operativnem programu, ob prenehanju izvajanja izpolnjeni, ter

(b)

če naložbe, financirane s podporo iz operativnega sklada, ostanejo v posesti organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali njenih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8), ali njenih članov in jih ti tudi uporabljajo vsaj do konca njihove amortizacijske dobe iz člena 31(5). V nasprotnem primeru se finančna pomoč Unije, izplačana za financiranje navedenih naložb, izterja in povrne EKJS.

3. Finančna pomoč Unije za večletne obveznosti, kot so okoljski ukrepi, pri katerih dolgoročnih ciljev in pričakovanih koristi ni mogoče uresničiti zaradi prekinitve ukrepa, se izterja in povrne EKJS.

4. Ta člen se smiselno uporablja v primeru prostovoljne prekinitve priznanja, preklica priznanja ali prenehanja delovanja organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

5. Neupravičeno izplačana pomoč se izterja v skladu s členom 67.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 37

Izbor ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 38

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz v skladu s petim pododstavkom člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se lahko na podlagi ustrezno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program, če je njihov odplačilni rok daljši od trajanja operativnega programa.

Oddelek 2

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Člen 39

Naložbe, povezane z upravljanjem količin

1. Države članice v svojo nacionalno strategijo vključijo seznam upravičenih naložb za učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, kakor je navedeno v točki (a) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Države članice pred odobritvijo operativnih programov z ukrepi, povezanimi z naložbami iz odstavka 1, zahtevajo utemeljitev, da je predlagana naložba primerna za učinkovito preprečevanje ali lažje spopadanje s krizo.

Oddelek 3

Podpora za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov

Člen 40

Pogoji za podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov

1. Države članice sprejmejo podrobne določbe v zvezi s podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov iz točke (d) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Podpora iz odstavka 1 obsega tako finančno pomoč Unije kot prispevek organizacije proizvajalcev. Skupni znesek navedene podpore ne sme preseči 5 %, 4 % oziroma 2 % prispevka organizacije proizvajalcev v vzajemni sklad v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja.

3. Organizacija proizvajalcev lahko podporo iz odstavka 1 prejme le enkrat in le v prvih treh letih delovanja sklada. Kadar organizacija proizvajalcev prosi le za podporo v drugem ali tretjem letu delovanja sklada, podpora znaša 4 % oziroma 2 %.

4. Države članice lahko določijo zgornjo mejo zneskov, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Oddelek 4

Ponovna zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi

Člen 41

Ponovna zasaditev sadovnjakov

1. Kadar države članice v svojo nacionalno strategijo vključijo ponovno zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov, kakor je navedeno v točki (e) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, morajo biti sprejeti ukrepi v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (12).

2. Ponovna zasaditev sadovnjakov ne zajema več kot 20 % skupnih izdatkov operativnih programov. Države članice lahko določijo manjši odstotni delež.

Oddelek 5

Umiki s trga

Člen 42

Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga in brezplačnim razdeljevanjem, kakor je navedeno v točki (f) prvega pododstavka člena 33(3) oziroma členu 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 43

Triletno povprečje za umike s trga za brezplačno razdelitev

1. Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

2. V primeru na novo priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

(a)	kadar je bila organizacija skupina proizvajalcev, enakovredni podatki za to skupino proizvajalcev, kadar je to mogoče, ali

(b)	količina, ki se uporabi za zahtevek za priznanje.

Člen 44

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o načrtovanem umiku proizvodov s trga.

V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki bodo umaknjeni s trga, in njihove glavne značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 29 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Uradna obvestila vključujejo pisno izjavo, da proizvodi, ki bodo umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 15 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2. Države članice za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev določijo podrobna pravila v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva roke.

Člen 45

Podpora

1. Podpora za umike s trga, ki jo sestavljata finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge IV.

Države članice za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo IV, določijo najvišje zneske podpore, ki jo sestavljajo finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ki ne presegajo 40 % povprečja tržnih cen za preteklih pet let v primeru brezplačne razdelitve in 30 % povprečja tržnih cen za preteklih pet let za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi.

Kadar je organizacija proizvajalcev za umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih strank, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za znesek, enak prejetemu nadomestilu. Da so zadevni proizvodi lahko upravičeni do podpore, ne vstopijo znova na komercialni trg za sadje in zelenjavo.

2. Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda katere koli organizacije proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v členu 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 46(2) te uredbe.

Obseg tržne proizvodnje iz prvega pododstavka se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

Odstotni delež iz prvega pododstavka je letno povprečje obdobja treh let, vključno z zadevnim letom in preteklima dvema letoma, z dovoljenim letnim odstopanjem petih odstotnih točk.

3. Kadar se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013, finančna pomoč Unije pokriva le plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 tega člena ter stroške iz členov 16(1) in 17(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 46

Nameni, za katere se uporabijo umaknjeni proizvodi

1. Države članice določijo dovoljene namene, za katere se uporabijo proizvodi, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namen, za katerega se uporabijo umaknjeni proizvodi, ne povzroči nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.

2. Nameni iz odstavka 1 vključujejo brezplačno razdelitev v smislu člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in vse druge enakovredne namene, ki jih odobrijo države članice.

Države članice lahko dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na njihovo zahtevo dovolijo, da končne prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga, zaprosijo za prispevek.

Dobrodelne organizacije in ustanove, ki so dovoljenje pridobile, poleg obveznosti iz člena 47(1) te uredbe vodijo računovodske evidence za zadevne postopke.

Upravičenci do brezplačne razdelitve lahko predelovalce sadja in zelenjave izplačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja le nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je bilo plačilo izvedeno, določila pravila, ki zagotavljajo, da nameravajo predelane proizvode porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami in ustanovami iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki so jih odobrile.

3. Mogoča je razdelitev proizvodov predelovalni industriji. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da v zvezi z zadevnimi industrijami v Uniji oziroma uvoženimi proizvodi ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo znova na komercialni trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.

Člen 47

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1. Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se obvežejo, da:

(a)	bodo ravnali v skladu s pravili iz in na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	bodo vodili ločeno evidenco zalog za zadevne postopke;

(c)	bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije, in

(d)	bodo predložili dodatno dokumentacijo o končnem namenu zadevnih proizvodov v obliki potrdila o prevzemu (ali enakovrednega dokumenta), ki potrjuje, da je umaknjene proizvode prevzela tretja stranka za brezplačno razdelitev.

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo količine, manjše od količin, ki so jih kot največje določili na podlagi evidentirane analize tveganja.

2. Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namene se obvežejo, da:

(a)	bodo ravnali v skladu s pravili iz in na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	bodo vodili ločeno evidenco zalog in računov za zadevne postopke, če država članica meni, da je to potrebno, čeprav se proizvod pred dostavo denaturira;

(c)	bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije, in

(d)	ne bodo zahtevali dodatne pomoči za alkohol, pridobljen iz zadevnih proizvodov, v primeru proizvodov, umaknjenih s trga, ki so namenjeni za destilacijo.

Oddelek 6

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

Člen 48

Pogoji za uporabo zgodnjega obiranja in opustitev spravila

1. Zgodnje obiranje in opustitev spravila iz točke (g) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 dopolnjujeta običajne postopke gojenja in se od njih razlikujeta.

2. Sadje in zelenjava, ki sta bila zgodaj obrana ali je bilo njuno spravilo opuščeno, se po tem postopku v isti rastni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

3. Ukrepi zgodnjega obiranja se ne izvajajo za sadje in zelenjavo, za katera se je običajno obiranje že začelo, ukrepi opustitve spravila pa se ne izvajajo, če se med običajnim proizvodnim postopkom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi.

Prvi pododstavek se ne uporablja za sadje in zelenjavo, pri katerih je čas obiranja daljši od enega meseca. V takih primerih zneski, navedeni v odstavku 4, nadomestijo le proizvodnjo plodov, ki bi se jih lahko obralo v šestih tednih po zgodnjem obiranju in opustitvi spravila. Navedena sadje in zelenjava se po tem postopku v isti rastni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

Za namene drugega pododstavka lahko države članice prepovejo uporabo ukrepov zgodnjega obiranja in opustitve spravila, če je bil v primeru zgodnjega obiranja velik del običajnega obiranja že opravljen in v primeru opustitve spravila velik del tržnih proizvodov že pridobljen. Država članica, ki namerava uporabljati to določbo, v svoji nacionalni strategiji opredeli, kaj šteje za velik del.

Zgodnje obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto območje v katerem koli danem letu, razen za namene drugega pododstavka, ko se oba postopka lahko uporabljata hkrati.

4. Podpora za zgodnje obiranje zajema samo proizvode, ki so fizično na polju in so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila. Zneski nadomestil za zgodnje obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 49 na ravni, ki ne krije več kot 90 % najvišje ravni podpore za umike s trga, ki se uporabljajo za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

5. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o načrtovanem zgodnjem obiranju ali opustitvi spravila.

Člen 49

Obveznosti držav članic

Države članice sprejmejo:

(a)

podrobne določbe o izvajanju ukrepov zgodnjega obiranja in opustitve spravila, vključno z določbami o predhodnih obvestilih o zgodnjem obiranju in opustitvi spravila, njihovi vsebini in rokih, znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, ter o izvajanju ukrepov, vključno s seznamom proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za ukrepe,

(b)	določbe za zagotovitev, da izvajanje teh ukrepov ne povzroči nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.

Države članice preverijo, ali se ukrepi izvajajo pravilno, vključno glede na določbe iz točk (a) in (b) prvega odstavka. Če države članice ugotovijo, da se ukrepi ne izvajajo pravilno, uporabe ukrepov ne odobrijo.

Oddelek 7

Zavarovanje letine

Člen 50

Namen ukrepov za zavarovanje letine

Ukrepi za zavarovanje letine iz točke (h) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 prispevajo k zavarovanju prihodkov proizvajalcev in kritju tržnih izgub, ki jih imajo organizacija proizvajalcev ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in, kjer je primerno, izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 51

Izvajanje ukrepov za zavarovanje letine

1. Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje letine, vključno z določbami, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje letine ne izkrivljajo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2. Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje letine, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje letine ne sme presegati:

(a)	80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami zaradi slabih vremenskih razmer, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:

(i)	izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi slabih vremenskih razmer in

(ii)	izgubami, ki so jih povzročile živalske ali rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Omejitev iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja tudi, če je operativni sklad sicer upravičen do 60-odstotne finančne pomoči Unije v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3. Ukrepi za zavarovanje letine ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

Člen 52

Stopnja organiziranosti proizvajalcev in opredelitev regije

1. Za namene člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna na podlagi vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridelana v zadevni regiji in ki jo na trg dajo:

(a)	priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev in

(b)	skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter organizacije proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Vrednost proizvedenega sadja in zelenjave se deli s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave v navedeni regiji.

Vrednost sadja in zelenjave, ki sta bila proizvedena v zadevni regiji in ju na trg dajo organizacije, združenja ali skupine iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, vključuje le tiste proizvode, za katere so priznane navedene organizacije proizvajalcev, združenja in skupine. Člen 22 se uporablja smiselno.

V izračun navedene vrednosti se vključita le sadje in zelenjava, ki so ju v zadevni regiji proizvedli in dali na trg organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev ter njihovi člani.

Za izračun skupne vrednosti sadja in zelenjave, ki sta bila pridelana v navedeni regiji, se smiselno uporablja metodologija, določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2. Stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice se šteje kot posebno nizka, če je povprečna stopnja organiziranosti, izračunana v skladu z odstavkom 1 za zadnja tri leta, za katera so na voljo podatki, nižja od 20 %.

3. Do nacionalne finančne pomoči sta upravičena le sadje in zelenjava, pridelana v regiji iz odstavkov 1 in 2.

4. Za namene tega poglavja države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti v skladu z odstavkom 1, kot posebne dele svojega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminacijskimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial/potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali administrativna struktura.

Regije, ki jih država članica opredeli za namene tega poglavja, se ne spremenijo vsaj pet let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena z utemeljenimi razlogi, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma zadevnih regijah.

Kadar država članica zahteva delno povračilo nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, se taka zahteva nanaša na isto opredelitev regij, kot je določena v zahtevku za odobritev.

Člen 53

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 34.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Uradna obvestila in poročila

Člen 54

Uradna obvestila držav članic o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev

Države članice obvestijo Komisijo o naslednjih informacijah in dokumentaciji:

(a)

do 31. januarja vsako leto o skupnem znesku operativnih skladov, ki so bili tisto leto odobreni za vse operativne programe. V uradnem obvestilu sta navedena celoten znesek operativnih skladov in celoten znesek finančne pomoči Unije, ki je bil vključen v navedene sklade. Navedeni podatki se dodatno razdelijo glede na zneske za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje kriz ter druge ukrepe;

(b)

do 15. novembra vsako leto o letnem poročilu o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter operativnih skladih, operativnih programih in načrtih za priznanje, ki so potekali v preteklem letu. To letno poročilo zajema zlasti podatke iz Priloge V k tej uredbi;

(c)

do 31. januarja vsako leto o zneskih za vsako naslednje letno obdobje izvajanja načrtov za priznanje skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s trenutnim letom izvajanja. Navedejo se odobreni ali ocenjeni zneski. To uradno obvestilo za vsako posamezno skupino proizvajalcev in za vsako naslednje letno obdobje izvajanja načrta vsebuje naslednje informacije:

(i)	skupni znesek za letno obdobje izvajanja načrta za priznanje, finančne pomoči Unije in prispevkov držav članic, skupin proizvajalcev in članov skupin proizvajalcev,

(ii)	razčlenitev med pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 103a(1)(a) oziroma (b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 55

Uradna obvestila držav članic o proizvodnih cenah sadja in zelenjave na notranjem trgu

1. Če so podatki na voljo, države članice vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) obvestijo Komisijo o tehtanem povprečju evidentiranih cen sadja in zelenjave iz Priloge VI v preteklem tednu.

V primeru sadja in zelenjave, ki ju zajema splošni standard trženja iz dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011, je treba priglasiti le cene proizvodov, ki ustrezajo temu standardu, cene proizvodov, ki jih zajema posebni standard trženja iz dela B navedene priloge, pa se nanašajo le na proizvode iz razreda I.

Države članice priglasijo enotno tehtano povprečno ceno, ki ustreza tipom in sortam proizvodov, velikostim in predstavitvam, navedenim v Prilogi VI k tej uredbi. Kjer se evidentirane cene nanašajo na druge tipe, sorte, velikosti ali predstavitve, ki niso določeni v navedeni prilogi, države članice Komisijo uradno obvestijo o tipih, sortah, velikostih in predstavitvah proizvodov, ki jim ustrezajo cene.

Priglašene cene morajo biti franko obrat za pakiranje, razvrščene, pakirane, in, kjer je primerno, navedene na paletah in izražene v eurih na 100 kilogramov neto teže.

2. Države članice opredelijo reprezentativne trge na področju proizvodnje zadevnega sadja in zelenjave. Države članice Komisijo uradno obvestijo o reprezentativnih trgih in uporabljenem povprečnem ponderju s prvim uradnim obvestilom ali ob njihovi spremembi. Države članice lahko prostovoljno priglasijo druge cene.

Oddelek 2

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 56

Enotni kazalniki uspešnosti

1. Operativni programi in nacionalne strategije se spremljajo in vrednotijo, da se ugotovi napredek pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe ter uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2. Napredek, uspešnost in učinkovitost se proučijo z enotnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892, na podlagi temeljnega položaja ter vložkov (finančnega izvajanja), dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3. Države članice lahko v svoji nacionalni strategiji določijo dodatne kazalnike.

Člen 57

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij za sestavljanje kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje operativnih programov.

2. Spremljanje se izvede tako, da se z njegovimi rezultati:

(a)	preveri kakovosti izvajanja programa;

(b)	ugotovi morebitna potreba po prilagoditvah ali pregledu operativnega programa;

(c)	zagotovijo informacije za zahteve za poročanje. Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v letno poročilo iz člena 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

3. Vrednotenje se izvede v obliki poročila v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 21(4) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Z vrednotenjem se prouči napredek, dosežen v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo enotni kazalniki uspešnosti na podlagi temeljnega položaja, dosežkov in rezultatov.

Po potrebi vrednotenje vključuje kvalitativno vrednotenje rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

(a)	preprečevanja erozije tal;

(b)	zmanjšanja uporabe ali boljšega upravljanja fitofarmacevtskih sredstev;

(c)	varstva habitatov in biotske raznovrstnosti in

(d)	ohranjanja pokrajine.

Rezultati vrednotenja se uporabijo za:

(a)	izboljšanje kakovosti operativnih programov;

(b)	ugotavljanje potrebe po bistveni spremembi operativnega programa in

(c)	pridobivanje spoznanj v zvezi z izboljšanjem prihodnjih operativnih programov.

Poročilo o vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 58

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1. Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 56. V ta namen uporabijo informacije, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

2. Spremljanje je redno, da se ugotovi napredek pri doseganju ciljev operativnih programov. V ta namen se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev. Spremljanje se izvede tako, da se z njegovimi rezultati:

(a)	preveri kakovost izvajanja operativnih programov;

(b)	ugotovi morebitna potreba po prilagoditvah ali pregledu nacionalne strategije za doseganje ciljev strategije ali izboljšanje izvajanja strategije, vključno s finančnim upravljanjem operativnih programov.

3. Vrednotenje je namenjeno proučevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. V ta namen se uporabljajo rezultati spremljanja in vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila in predzadnje letno poročilo, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo za:

(a)	izboljšanje kakovosti strategije in

(b)	ugotavljanje potrebe po pomembni spremembi strategije.

Vrednotenje vključuje vrednotenje, izvedeno leta 2020. Njegovi rezultati se vključijo v letno nacionalno poročilo za isto leto iz člena 54(b). V poročilu se proučijo stopnja uporabe finančnih sredstev, učinkovitost in uspešnost izvedenih operativnih programov ter se ugotovita učinek in vpliv teh programov v zvezi s cilji in ukrepi strategije ter po potrebi drugimi cilji iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Oddelek 3

Upravne kazni

Člen 59

Neizpolnjevanje meril za priznanje

1. Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje enega od meril za priznanje, povezanih z zahtevami iz členov 5 in 7, člena 11(1) in (2) ter člena 17, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju po priporočeni pošti pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev. Od trenutka, ko je neizpolnjevanje ugotovljeno, države članice odložijo izplačila pomoči, dokler niso popravni ukrepi ustrezno sprejeti.

2. Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 1 v obdobju, ki ga določi država članica, je razlog za začasni preklic priznanja organizacije proizvajalcev. Država članica organizacijo proizvajalcev obvesti o obdobju začasnega preklica, ki se začne takoj po izteku obdobja, določenega za sprejetje navedenih popravnih ukrepov in ki ne presega obdobja 12 mesecev od datuma, ko organizacija proizvajalcev prejme opozorilno pismo. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

Med začasnim preklicem priznanja lahko organizacija proizvajalcev nadaljuje svojo dejavnost, vendar so plačila pomoči zadržana do odprave preklica priznanja. Letni znesek pomoči se zmanjša za 2 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, v katerem je bilo priznanje začasno preklicano.

Začasni preklic se odpravi na dan pregleda, s katerim se potrdi, da so bila zadevna merila za priznanje izpolnjena.

3. Če merila do konca obdobja preklica, ki so ga določili pristojni organi države članice, niso izpolnjena, država članica prekliče priznanje, ki začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev začasnega preklica priznanja, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

4. Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje katerega drugega merila za priznanje iz člena 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 razen navedenih v odstavku 1, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju s priporočeno pošto pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev.

5. Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 4 v obdobju, ki ga je določila država članica, je razlog za začasno ustavitev plačil in znižanje letnega zneska pomoči za 1 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, ki presega navedeno obdobje. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

6. Države članice prekinejo priznanje, če organizacija proizvajalcev ne dokaže skladnosti z merili glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje v skladu s členom 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 do 15. oktobra v drugem letu po letu, v katerem navedena merila niso bila izpolnjena. Prekinitev začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

Vendar če organizacija proizvajalcev državi članici predloži dokaz, da zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev kljub sprejetju ukrepov za preprečevanje tveganj ne more izpolniti meril za priznanje iz člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, država članica za zadevno leto lahko odstopi od minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje za to organizacijo proizvajalcev.

7. Kadar se uporabljajo odstavki 1, 2, 4 in 5, lahko države članice izvedejo plačila po poteku roka iz člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. Vendar se lahko ta plačila izvedejo najpozneje do 15. oktobra drugega leta po letu izvajanja programa.

8. Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo v primerih, ko organizacija proizvajalcev državi članici ne predloži informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 21 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 60

Goljufije

1. Države članice začasno odložijo izplačila in začasno prekličejo priznanje organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, ki ga nacionalni organ preiskuje glede obtožb zaradi goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (EU) št. 1308/2013, dokler ni sprejeta odločitev o obtožbi.

2. Če se ugotovi, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev storilo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (EU) št. 1308/2013, države članice ne glede na vse druge kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje:

(a)	prekličejo priznanje navedene organizacije ali združenja;

(b)	iz pomoči na podlagi zadevnega operativnega programa izključijo vse zadevne dejavnosti in izterjajo vso morebitno pomoč, ki je bila za te dejavnosti že izplačana, in

(c)	navedeno organizacijo ali združenje izključijo iz priznanja v naslednjem letu.

Člen 61

Kazen za neupravičene zneske

1. Plačila se izračunajo na podlagi upravičenih ukrepov.

2. Država članica pregleda zahtevek za pomoč in določi zneske, ki so upravičeni do podpore. Določi znesek, ki:

(a)	bi se izplačal upravičencu izključno na podlagi zahtevka;

(b)	se izplača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka.

3. Če znesek, ki je izračunan na podlagi odstavka 2(a), za več kot 3 % presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), se uporabi kazen. Znesek kazni je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b). Vendar se kazen ne uporabi, če organizacija proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4. Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem ali nadaljnjimi pregledi.

5. Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se prijavljene in odobrene vrednosti uporabijo za izračun zneskov v skladu z odstavkom 2(a) oziroma (b).

6. Če ob koncu operativnega programa pogoji iz člena 33(5)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 niso izpolnjeni, se skupni znesek podpore za zadnje leto operativnega programa zniža sorazmerno z zneskom izdatkov, ki niso nastali pri okoljskih ukrepih.

Člen 62

Upravne kazni, ki sledijo pregledom na prvi stopnji za umike s trga

1. Če se po pregledu iz člena 29 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 15 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, ki presegajo opredeljena odstopanja, mora zadevna organizacija proizvajalcev plačati kazen, ki se izračuna glede na delež neskladnih umaknjenih proizvodov:

(a)	kadar navedene količine obsegajo manj kot 10 % dejansko umaknjenih količin v skladu s členom 44 te uredbe, je kazen enaka znesku finančne pomoči Unije, ki se izračuna na podlagi količin neskladnih umaknjenih proizvodov;

(b)	kadar navedene količine obsegajo od 10 % do 25 % dejansko umaknjenih količin, je kazen dvakratni znesek finančne pomoči Unije, ki se izračuna na podlagi količin neskladnih umaknjenih proizvodov, ali

(c)	kadar navedene količine presegajo 25 % dejansko umaknjenih količin, je kazen enaka znesku finančne pomoči Unije za celotno količino, prijavljeno v skladu s členom 44 te uredbe.

2. Kazni iz odstavka 1 se naložijo ne glede na morebitne druge kazni, ki so naložene v skladu s členom 61.

Člen 63

Upravna kazen za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

Izdatki za postopke umika s trga niso upravičeni, če proizvodi niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 46(1), ali če je postopek negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice, kar ne vpliva na morebitne kazni, naložene v skladu s členom 61.

Člen 64

Upravne kazni za prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 29 in 30 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892:

(a)	se prejemniki izključijo iz pravice do prejema proizvodov, umaknjenih s trga, in

(b)	morajo prejemniki vrniti vrednost prejetih proizvodov ter s tem povezane stroške razvrščanja, pakiranja in prevoza v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Izključitev iz točke (a) prvega odstavka začne veljati takoj in traja vsaj eno leto z možnostjo podaljšanja.

Člen 65

Upravne kazni v zvezi z zgodnjim obiranjem in opustitvijo spravila

1. Če organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi z zgodnjim obiranjem, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, kadar:

(a)	površina, prijavljena za zgodnje obiranje, ni upravičena do zgodnjega obiranja;

(b)	s površine ni bil pospravljen celoten pridelek ali proizvodnja ni denaturirana;

(c)	se je pojavil negativen vpliv na okolje ali negativna fitosanitarna posledica, za katero je odgovorna organizacija proizvajalcev.

2. Če organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi z opustitvijo spravila, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, kadar:

(a)	površina, prijavljena za opustitev spravila, ni upravičena do opustitve spravila,

(b)	se vseeno izvede delno ali celotno spravilo ali

(c)	se je pojavil negativen vpliv na okolje ali negativna fitosanitarna posledica, za katero je odgovorna organizacija proizvajalcev.

Točka (b) prvega pododstavka tega odstavka se ne uporablja, kadar se uporabi drugi pododstavek člena 48(3).

3. Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg vseh kazni, ki so naložene v skladu s členom 61.

Člen 66

Preprečitev pregleda na kraju samem

Zahtevek za priznanje, odobritev operativnega programa ali za pomoč se zavrne za zadevne izdatke ali njihov delež, če organizacija proizvajalcev, vključno z njenimi člani ali zadevnimi predstavniki, prepreči izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 67

Izplačilo izterjane pomoči in kazni

1. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev ali drugi zadevni nosilci dejavnosti povrnejo neupravičeno izplačano pomoč skupaj z obrestmi in plačajo kazni, določene v tem oddelku.

Obresti se izračunajo:

(a)	na podlagi obdobja, ki preteče od tedaj, ko je upravičenec prejel neupravičeno izplačilo, do tedaj, ko je upravičenec vrnil zadevno izplačilo;

(b)	na podlagi stopenj, ki jih na datum plačila neupravičenih zneskov Evropska centralna banka uporablja za svoje osnovne postopke refinanciranja, objavljenih v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije, povečanih za tri odstotne točke.

2. Izterjana pomoč, obresti in naložene kazni se plačajo v EKJS.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil

Člen 68

Pogoji za razširitev pravil

1. Člen 164 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja za proizvode iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, če pravila iz odstavka 4 navedenega člena:

(a)	veljajo najmanj eno leto;

(b)	postanejo zavezujoča za največ tri leta.

Vendar lahko države članice odstopajo od pogoja iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka, če je namen pravil, ki bodo razširjena, eden od tistih iz točk (a), (e), (f), (h), (i) (j), (m) in (n) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Pravila, ki so zavezujoča za vse proizvajalce na nekem gospodarskem območju, se ne uporabljajo za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelka, razen če razširitev pravil izrecno zajema takšne proizvode, z izjemo pravil o poročanju o razmerah na trgu iz točke (a) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3. Pravila za organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se je o njih dogovorilo najmanj 50 % proizvajalcev, ki jih zajema navedena uredba, na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, in če ta organizacija ali združenje pokriva vsaj 60 % tovrstne proizvodnje na navedenem območju.

4. Pravila iz točke (b) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni zunaj opredeljenega gospodarskega območja iz člena 164(2) navedene uredbe.

Člen 69

Nacionalna pravila

1. Države članice lahko za namene člena 164(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 odločijo, da je gospodarsko območje, ki se upošteva v primeru razširitve pravil medpanožne organizacije, regija ali celotno nacionalno ozemlje, na katerem so proizvodne in tržne razmere enotne.

2. Za namene določanja reprezentativnosti organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v smislu člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

(a)	proizvajalcev, katerih proizvodnja je namenjena predvsem neposredni prodaji potrošnikom na kmetijskem gospodarstvu ali proizvodnem območju;

(b)	neposredne prodaje iz točke (a);

(c)	proizvodov, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelkov, razen če razširjena pravila izrecno zajemajo take proizvode;

(d)	proizvajalcev ali proizvodnje ekoloških proizvodov, obravnavanih v Uredbi (ES) št. 834/2007.

Člen 70

Uradno obvestilo o razširitvi pravil in gospodarskih območjih

1. Kadar država članica Komisijo uradno obvesti o pravilih, ki jih je v skladu s členom 164(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, jo nemudoma obvesti o:

(a)	gospodarskem območju, na katerem se bodo uporabljala navedena pravila;

(b)	organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali medpanožni organizaciji, ki je zahtevala razširitev pravil, ter ji sporoči podatke, iz katerih je razvidna skladnost s členom 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, številu proizvajalcev, ki so včlanjeni v to organizacijo ali združenje, ter skupnem številu proizvajalcev na zadevnem gospodarskem območju; takšne informacije se nanašajo na dejanski položaj v času zahtevka za razširitev;

(d)	če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, skupni proizvodnji gospodarskega območja in obsegu proizvodnje, ki jo je navedena organizacija ali združenje tržilo v zadnjem letu, za katero so podatki na voljo;

(e)	datumu, od katerega veljajo pravila, ki naj bi jih razširili, za zadevno organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali medpanožno organizacijo, ter

(f)	datumu, ko začne veljati razširitev, in njenem trajanju.

2. Kadar država članica določi nacionalna pravila v zvezi z reprezentativnostjo v primeru razširitve pravil medpanožnih organizacij v skladu z drugim pododstavkom člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati z uradnim obvestilom o razširitvi pravil Komisijo uradno obvesti o navedenih pravilih in njihovi utemeljitvi.

3. Komisija države članice pred javno objavo razširjenih pravil obvesti o navedenih pravilih na način, ki se ji zdi primeren.

Člen 71

Preklic razširitve pravil

Komisija sprejme sklep iz člena 175(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, s katerim od države članice zahteva, naj prekliče razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 164(1) navedene uredbe, če ugotovi, da:

(a)	odločitev države članice pomembno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 39 Pogodbe;

(b)	za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 101(1) Pogodbe;

(c)	niso upoštevane določbe iz tega poglavja.

Sklep Komisije glede navedenih pravil se uporablja od datuma uradnega obvestila zadevne države članice o taki ugotovitvi.

Člen 72

Kupci pridelkov, ki se prodajajo na drevesu

1. Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s pravili v zvezi s poročanjem o proizvodnji in trženjem šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2. Zadevna država članica se lahko odloči, da predpisi, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI SISTEM VHODNIH CEN

Člen 73

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)	„serija“ pomeni blago, predstavljeno pod deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vključuje le blago istega porekla, ki spada pod eno samo oznako KN, in

(b)	„uvoznik“ pomeni deklaranta v smislu člena 5(15) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

Člen 74

Uradno obvestilo o cenah in količinah uvoženih proizvodov

1. Države članice do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge VII, za vsak tržni dan in za vsako poreklo Komisiji sporočijo:

(a)	povprečne reprezentativne cene za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki se prodajajo na uvoznih trgih držav članic, in

(b)	skupne količine, ki se nanašajo na cene iz točke (a).

Države članice za namene točke (a) prvega pododstavka Komisijo uradno obvestijo o uvoznih trgih, ki jih štejejo za reprezentativne ter ki vključujejo London, Milano, Perpignan in Rungis.

Če skupne količine iz točke (b) prvega pododstavka znašajo manj kot deset ton, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2. Cene iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se evidentirajo:

(a)	za vsak proizvod, naveden v delu A Priloge VII;

(b)	za vse razpoložljive sorte in velikosti ter

(c)	na ravni uvoznika/trgovca na debelo ali na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, če ni na voljo nobenih cen za raven uvoznika/trgovca na debelo.

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

(a)	15 % trgovske marže za trgovska središča v Londonu, Milanu in Rungisu in 8 % za druga trgovska središča ter

(b)	stroški prevoza in zavarovanja na carinskem območju Unije.

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3. Kadar so cene, evidentirane v skladu z odstavkom 2, določene na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, se znižajo za:

(a)	9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in

(b)	0,7245 EUR na 100 kilogramov za stroške pretovarjanja ter tržne davke in takse.

4. Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo:

(a)	cene proizvodov razreda I, če količine v tem razredu zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(b)	cene proizvodov razreda I in razreda II, če količine v teh razredih zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(c)	cene, določene za proizvode razreda II, kadar ni proizvodov razreda I, razen če se jim doda koeficient prilagajanja, ker se zaradi svojih lastnosti v zvezi s kakovostjo ti proizvodi običajno ne tržijo kot proizvodi razreda I.

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere ne veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo cene proizvodov, ki so skladne s splošnim tržnim standardom.

Člen 75

Osnova vhodne cene

1. Za namene člena 181(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so proizvodi sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz navedenega člena tisti, ki so navedeni v Prilogi VII k tej uredbi.

2. Če je carinska vrednost proizvodov, navedenih v delu A Priloge VII, določena v skladu s transakcijsko vrednostjo iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, več kot za 8 % višja od pavšalne vrednosti, ki jo je izračunala Komisija kot standardno uvozno vrednost v času deklaracije za sprostitev proizvodov v prosti promet, mora uvoznik predložiti zavarovanje iz člena 148 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (15). Za ta namen je višina uvozne dajatve, ki se lahko zahteva za proizvode iz dela A Priloge VII k tej uredbi, enaka znesku dajatve, ki bi se plačala, če bi bil zadevni proizvod razvrščen na podlagi zadevne standardne uvozne vrednosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je standardna uvozna vrednost višja od vhodnih cen, naštetih v Prilogi 2 k oddelku I dela III Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (16) ali kadar deklarant namesto predložitve zavarovanja zahteva takojšen vpis v račune zneska dajatev, ki ga je treba plačati za blago.

3. Če je carinska vrednost proizvodov iz dela A Priloge VII izračunana v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 38(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. V takem primeru mora uvoznik predložiti zavarovanje, enako znesku dajatev, ki bi jih plačal, če je bila razvrstitev proizvodov opravljena na podlagi veljavne standardne uvozne vrednosti.

4. Carinska vrednost blaga, ki se uvozi v okviru komisijske prodaje, se neposredno določi v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, v ta namen pa se uporablja standardna uvozna vrednost, izračunana v skladu s členom 38 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 v obdobjih veljavnosti.

5. Uvoznik ima na voljo en mesec od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, ali da določi carinsko vrednost iz člena 74(2)(c) navedene uredbe.

Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo predloženega zavarovanja brez poseganja v uporabo odstavka 6.

Predloženo zavarovanje se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji. V nasprotnem primeru se zavarovanje zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

Da uvoznik dokaže, da je serijo prodal pod pogoji iz prvega pododstavka, omogoči dostop do računa in vseh dokumentov, ki so potrebni za izvedbo zadevnega carinskega nadzora glede prodaje in odprodaje vsakega proizvoda zadevne serije, vključno z dokumenti glede prevoza, zavarovanja, ravnanja in skladiščenja serije.

Kadar tržni standardi iz člena 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 zahtevajo, da se sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave navedeta na embalaži, mora biti sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave, ki sta del serije, označena na dokumentih, ki se nanašajo na prevoz, račune in nalog za dostavo.

6. Štirimesečni rok iz prvega pododstavka odstavka 5 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika pristojni organi držav članic podaljšajo za največ tri mesece.

Če pristojni organi držav članic pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 952/2013. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po nacionalni zakonodaji.

NASLOV IV

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Nacionalne kazni

Države članice brez poseganja v katere koli kazni, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Uredbi (EU) št. 1308/2013, tej uredbi ali Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892, naložijo kazni na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz navedenih uredb, tudi v zvezi z organizacijami proizvajalcev, ki ne izvajajo operativnega programa. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 77

Uradna obvestila

1. Države članice imenujejo enoten pristojni organ ali telo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti obveščanja v zvezi z eno izmed naslednjih tem:

(a)	skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in medpanožne organizacije, kot je določeno v členu 54;

(b)	proizvodne cene sadja in zelenjave na notranjem trgu, kot je določeno v členu 55;

(c)	cene in količine proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in se prodajajo na reprezentativnih uvoznih trgih iz člena 74;

(d)	količine uvoza, sproščene v prosti promet, kot je določeno v členu 39 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2. Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju zadevnega organa ali telesa ter sporočijo njegove kontaktne podatke in vsako spremembo teh informacij.

Seznam imenovanih organov ali teles z njihovimi imeni in naslovi je na voljo državam članicam in javnosti na vseh ustreznih mestih prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

3. Uradna obvestila iz te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (17).

4. Če država članica ne predloži uradnega obvestila, kot zahteva Uredba (EU) št. 1308/2013, ta uredba ali Izvedbena uredba (EU) 2017/892, ali če je obvestilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Člen 78

Uradno obvestilo o višji sili

Za namene člena 59(7) in člena 64(2)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se vsak primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu države članice, z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva navedeni organ, in sicer v 30 delovnih dneh od dne, ko je nastopila višja sila.

Člen 79

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 se spremeni:

(1)	člen 2 se črta;

(2)	členi od 19 do 35 se črtajo;

(3)	členi od 50 do 148 se črtajo;

(4)	Priloge od VI do XVIII se črtajo.

Člen 80

Prehodne določbe

1. Brez poseganja v člen 34 se lahko operativni program, odobren na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev:

(a)	še naprej izvaja do njegovega konca pod pogoji, ki se uporabljajo na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011;

(b)	spremeni, da bi izpolnjeval zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, ali

(c)	nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2. Z odstopanjem od člena 23 se zgornja meja finančne pomoči Unije za leto 2017 izračuna na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

3. Kar zadeva skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, črtane določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, kakor je navedeno v členu 79 te uredbe, veljajo še naprej, dokler se navedene skupine proizvajalcev ne priznajo kot organizacije proizvajalcev ali zadevna država članica ne izterja izplačane pomoči v skladu s členom 116(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

Člen 81

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (glej stran 57 tega Uradnega lista).

(7) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(8) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(9) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(10) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(11) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(12) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(13) Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1).

(14) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(16) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(17) Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

PRILOGA I

Predelani proizvodi iz člena 22(2)

Kategorija

Oznaka KN

Poimenovanje

Sadni sokovi

ex 2009

Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 , bananinega soka iz tarifne podštevilke ex 2009 80 ter zgoščenih sokov), nefermentirani, ki ne vsebujejo dodanega alkohola in ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne.

Zgoščeni sadni sokovi so sadni sokovi, ki spadajo pod tarifno številko ex 2009 , ki so pridobljeni s fizično odstranitvijo najmanj 50 % vsebnosti vode, v pakiranju z neto vsebino, ki ni manjša od 200 kg.

Paradižnikov koncentrat

ex 2002 90 31

ex 2002 90 91

Paradižnikov koncentrat z vsebnostjo suhe snovi, ki ni manjša od 28 %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino, ki ni manjša od 200 kg.

Zamrznjeno sadje in zelenjava

ex 0710

Zelenjava, termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjena, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00 , oljke iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in proizvodov vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59 .

ex 0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil, brez zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex 0811 90 95 .

ex 2004

Druga zelenjava, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke ex 2004 90 10 , oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91 .

Konzervirano sadje in zelenjava

ex 2001

Zelenjava, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen:

—	proizvodov vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20 ;

—	sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2001 90 30 ;

—	jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40 ;

—	palmovih srčkov iz tarifne podštevilke 2001 90 60 ;

—	oljk iz tarifne podštevilke 2001 90 65 ;

—	listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97 .

ex 2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, pri čemer je izključen paradižnikov koncentrat iz tarifnih podštevilk ex 2002 90 31 in ex 2002 90 91 , kot je opisan zgoraj.

ex 2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezmrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70 , sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in proizvodov vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10 .

ex 2008

Sadje in oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen:

—	arašidnega masla iz tarifne podštevilke 2008 11 10 ;

—	drugih oreškov, pripravljenih ali konzerviranih drugače, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki niso vključeni ali določeni drugje, iz tarifne podštevilke ex 2008 19 ;

—	palmovih srčkov iz tarifne podštevilke 2008 91 00 ;

—	koruze iz tarifne podštevilke 2008 99 85 ;

—	jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin,ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91 ;

—	listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99 ;

—	mešanice banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 92 59 , ex 2008 92 78 , ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98 ;

—	banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49 , ex 2008 99 67 in ex 2008 99 99 .

Konzervirane gobe

2003 10

Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini.

Sadje, začasno konzervirano v slanici

ex 0812

Sadje in oreški, začasno konzervirani v slanici, vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98 .

Posušeno sadje

ex 0813

0804 20 90

0806 20

ex 2008 19

Sadje, posušeno, razen tistega, ki se uvršča pod tarifne številke od 0801 do 0806 .

Posušene fige.

Posušeno grozdje.

Drugi oreški, pripravljeni ali konzervirani drugače, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki niso vključeni ali določeni drugje, razen tropskih orehov in njihovih mešanic.

Drugo predelano sadje in zelenjava

Predelano sadje in zelenjava s seznama dela X Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki sta drugačna od proizvodov, naštetih v zgoraj navedenih kategorijah.

Predelana aromatična zelišča

ex 0910

ex 1211

Posušeni timijan.

Bazilika, melisa, meta, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, posušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti.

Paprika v prahu

ex 0904

Poper iz rodu Piper; posušena, zdrobljena ali zmleta paprika rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike iz tarifne podštevilke 0904 20 10 .

PRILOGA II

Seznam ukrepov in izdatkov, ki niso upravičeni v skladu z operativnimi programi iz člena 31(1)

Splošni proizvodni stroški in zlasti stroški za (tudi potrjen) micelij, semena in netrajnice, fitofarmacevtska sredstva (vključno z integriranimi kontrolnimi materiali), gnojila in druge surovine, stroški zbiranja ali prevoza (notranjega in zunanjega), stroški skladiščenja, stroški pakiranja (vključno z uporabo in upravljanjem pakiranja), tudi kot del novih postopkov, tekoči obratovalni stroški (zlasti električne energije, goriva in vzdrževanja).

2.	Upravni stroški in stroški dela, razen izdatkov v zvezi z izvajanjem operativnih skladov in programov.

3.	Dodatki k dohodkom ali cenam, razen dodatkov za preprečevanje in obvladovanje kriz.

4.	Stroški zavarovanja razen ukrepov za zavarovanje pridelkov iz oddelka 7 poglavja III naslova II.

5.	Vračilo posojil, najetih za dejavnosti, ki so bile opravljene pred začetkom izvajanja operativnega programa, razen tistih iz člena 38.

6.	Nakup zemljišča, ki ni zazidljivo, katerega strošek presega 10 % vseh upravičenih izdatkov pri zadevni dejavnosti.

7.	Stroški sejnin in programov usposabljanja, ki niso povezani z operativnim programom.

8.	Dejavnosti ali stroški, ki se nanašajo na količine, ki so jih proizvedli člani organizacije proizvajalcev zunaj Unije.

9.	Dejavnosti, ki bi lahko izkrivile konkurenco v drugih gospodarskih dejavnostih organizacije proizvajalcev.

10.	Naložbe v prevozna sredstva, ki naj bi jih organizacija proizvajalcev uporabljala pri trženju ali distribuciji.

11.	Tekoči obratovalni stroški predmetov najema.

12.	Odhodki v zvezi z zakupnimi pogodbami (davki, obresti, stroški zavarovanja itd.) in tekoči obratovalni stroški.

13.	Pogodbe o odstopu del drugim podpogodbenikom ali za zunanje izvajanje v zvezi z dejavnostmi ali izdatki s tega seznama, ki niso upravičeni.

14.	Davek na dodano vrednost (DDV), razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.

15.	Kakršni koli nacionalni ali regionalni davki ali druge davčne dajatve.

16.	Obresti za dolgove, razen če je prispevek v obliki, ki ni neposredna nepovratna pomoč.

17.	Naložbe v delnice ali kapital družb, če naložba pomeni finančno naložbo.

18.	Stroški, ki jih imajo druge strani, razen organizacij proizvajalcev ali njihovih članov in združenj organizacij proizvajalcev oziroma njihovih članov proizvajalcev ali odvisnih družb v primerih iz člena 22(8).

19.	Naložbe ali podobne vrste dejavnosti, razen za gospodarstva in/ali prostore organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev oziroma njihovih članov proizvajalcev ali odvisnih družb v primerih iz člena 22(8).

20.	Ukrepi, ki jih organizacija proizvajalcev da v izvajanje podizvajalcem zunaj Unije.

PRILOGA III

Neizčrpen seznam ukrepov in izdatkov, ki so upravičeni v skladu z operativnimi programi iz člena 31(1)

Posebni stroški za:

—	ukrepe za izboljšanje kakovosti;

—	biološka fitofarmacevtska sredstva (kot so feromoni in plenilci), uporabljeni v organski, integrirani ali klasični pridelavi;

—	okoljske ukrepe v skladu s členom 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

—	organsko, integrirano ali poskusno pridelavo, vključno s posebnimi stroški za organsko seme in sadike;

—	spremljanje skladnosti s standardi iz naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, pravili zdravstvenega varstva rastlin in najvišjo mejno vrednostjo ostankov.

Posebni stroški pomenijo dodatne stroške, ki se izračunajo kot razlika med konvencionalnimi stroški in dejansko nastalimi stroški, in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa, razen dodatnega dohodka in prihranka pri stroških.

Države članice lahko za izračun dodatnih stroškov v primerjavi s konvencionalnimi stroški za vsako kategorijo upravičenih posebnih stroškov iz prvega odstavka na ustrezno utemeljen način določijo standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto.

Upravni stroški in stroški dela v zvezi z izvajanjem operativnih skladov in operativnih programov, ki vključujejo:

(a)

režijske stroške, ki se nanašajo posebej na operativni sklad ali operativni program, vključno s stroški upravljanja in dela, poročili in ocenjevalnimi študijami, ter stroške vodenja knjigovodstva za plačilo pavšalnega zneska, ki znaša največ 2 % operativnega sklada, kot je odobreno v skladu s členom 33, in do največ 180 000 EUR, kar zajema finančno pomoč Unije in prispevek organizacij proizvajalcev.

V primeru operativnih programov, ki jih predložijo priznana združenja organizacij proizvajalcev, se režijski stroški izračunajo s seštevanjem režijskih stroškov posameznih organizacij proizvajalcev, kot je določeno v prvem odstavku, a se omejijo na največ 1 250 000 EUR na združenje organizacij proizvajalcev.

Države članice lahko omejijo financiranje glede na dejanske stroške, pri čemer morajo določiti upravičene stroške;

(b)

stroške dela, vključno s pravno zavezujočimi stroški, povezanimi s plačami, če jih mora neposredno nositi organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali odvisne družbe v primerih iz člena 22(8) ali na podlagi dovoljenja države članice zadruge, ki so članice organizacije proizvajalcev, ki so posledica ukrepov:

(i)	za izboljšanje ali ohranjanje visoke ravni kakovosti ali varstva okolja,

(ii)	za izboljšanje ravni trženja.

Izvajanje teh ukrepov vključuje zlasti sodelovanje usposobljenega osebja. Če v takšnih primerih organizacija proizvajalcev vključi svoje zaposlene ali člane proizvajalce, se dokumentirajo dejansko opravljene delovne ure.

Če želi država članica zagotoviti drugo možnost namesto omejevanja financiranja na dejanske stroške za vse navedene upravičene stroške dela iz te točke, predhodno in na ustrezno utemeljen način določi standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto do največ 20 % odobrenega operativnega sklada. Ta odstotni delež se lahko poveča v ustrezno utemeljenih primerih.

Kadar organizacije proizvajalcev zahtevajo navedene standardne pavšalne zneske, državam članicam predložijo zadovoljive dokaze o izvajanju dejavnosti;

(c)

pravne in upravne stroške združevanja organizacij proizvajalcev ter pravne in upravne stroške v zvezi z ustanovitvijo nadnacionalnih organizacij proizvajalcev ali nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev; študije izvedljivosti in predloge, ki so jih za ta namen naročile organizacije proizvajalcev.

3.	Stroški sejnin in programov usposabljanja, razen če so povezani z operativnim programom, vključno z dnevnicami, stroški prevoza in nastanitve, po potrebi na podlagi standardnega pavšalnega zneska ali lestvice stroškov na enoto.

Promocija:

—	blagovnih/trgovskih znamk organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in odvisnih družb v primerih iz člena 22(8);

—	splošne promocije in pospeševanja oznak kakovosti;

—	stroškov tiska na embalaži ali oznakah za namene promocije v okviru prve in druge alineje, če je to vključeno v operativni program.

Zemljepisna imena so dovoljena le:

(a)	če pomenijo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ali

(b)	če so v vseh primerih, v katerih se točka (a) ne uporablja, ta zemljepisna imena drugotnega pomena za osnovno sporočilo.

Promocijsko gradivo za splošno promocijo in pospeševanje oznak kakovosti se opremi s simbolom Evropske unije (le v primeru vizualnih medijev) in vsebuje naslednjo navedbo: „Akcija, financirana s pomočjo Evropske unije“. Organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in odvisne družbe v primerih iz člena 22(8) te uredbe pri promociji svojih blagovnih/trgovskih znamk ne uporabljajo simbola Evropske unije.

5.	Stroški prevoza, razvrščanja in pakiranja za brezplačno razdelitev iz členov 16 in 17 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Nakup zemljišča, ki ni zazidljivo, če je nakup nujen za izvedbo naložbe, ki je vključena v operativni program, če je znesek nakupa nižji od 10 % vseh upravičenih izdatkov pri zadevni dejavnosti; v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja določijo višji odstotni deleži.

7.	Nakup opreme, vključno z rabljeno opremo, če ni bila kupljena s podporo Unije ali nacionalno podporo v obdobju sedmih let pred nakupom.

8.	Naložbe v prevozna sredstva, če organizacija proizvajalcev zadevni državi članici ustrezno utemelji, da bo prevozno sredstvo uporabljala le za lastni interni prevoz, in naložbe v dodatne zmogljivosti prevoznih sredstev, ki se nanašajo na prevoz v hladilnikih ali pod kontrolirano atmosfero.

9.	Zakup, vključno z rabljeno opremo, za katero ni bila dodeljena podpora Unije ali nacionalna podpora v obdobju sedmih let pred zakupom, v mejnih vrednostih neto tržne vrednosti predmeta.

10.	Najem opreme ali drugih predmetov, kadar je ekonomsko upravičen namesto nakupa, ob odobritvi držav članic.

11.	Naložbe v delnice ali kapital družb, ki neposredno prispevajo k uresničitvi ciljev operativnega programa.

(1) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

PRILOGA IV

Najvišji zneski podpore za umike s trga v skladu s členom 45(1)

Proizvod	Najvišja podpora (v EUR/100 kg)
Proizvod	Brezplačna razdelitev	Drugi nameni
Cvetača	21,05	15,79
Paradižnik (od 1. junija do 31. oktobra)	7,25	7,25
Paradižnik (od 1. novembra do 31. maja)	33,96	25,48
Jabolka	24,16	18,11
Grozdje	53,52	40,14
Marelice	64,18	48,14
Nektarine	37,82	28,37
Breskve	37,32	27,99
Hruške	33,96	25,47
Jajčevci	31,2	23,41
Melone	48,1	36,07
Lubenice	9,76	7,31
Pomaranče	21,00	21,00
Mandarine	25,82	19,50
Klementine	32,38	24,28
Satsume	25,56	19,50
Limone	29,98	22,48

PRILOGA V

Informacije, ki morajo biti vključene v letno poročilo držav članic, v skladu s členom 54(b)

Vse informacije zadevajo leto, o katerem se poroča. Vključujejo tudi informacije o izdatkih, plačanih po koncu leta, o katerem se poroča. Zajemajo informacije o opravljenih pregledih in naloženih upravnih kaznih v zadevnem letu, vključno s pregledi in kaznimi, naloženimi ali uporabljenimi po tem letu. Kar zadeva informacije, ki se med letom spreminjajo, mora letno poročilo zajemati pregled razlik v zvezi s temi informacijami, ki so nastale med letom, o katerem se poroča, in stanja na dan 31. decembra leta, o katerem se poroča.

DEL A – INFORMACIJE ZA UPRAVLJANJE TRGA

1. Upravne informacije

(a)	Nacionalna zakonodaja, sprejeta za izvajanje členov od 32 do 38, členov od 152 do 160 ter členov 164 in 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno z nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe, ki se uporablja za operativne programe, ki se izvajajo v letu, o katerem se poroča.

(b)

Informacije o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev:

—	številčna oznaka;

—	ime in kontaktni podatki;

—	datum priznanja (predhodnega priznanja pri skupinah proizvajalcev);

—	vse vključene pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb in vse vključene odvisne družbe;

—	število članov (porazdeljeno med proizvajalce in člane, ki niso proizvajalci) in spremembe članstva med letom;

—

površina za proizvodnjo sadja in zelenjave (skupaj in po posameznih glavnih pridelkih), seznam proizvodov in opis prodanih končnih proizvodov (s podatkom o njihovi vrednosti in količini v skladu z glavnimi viri) ter glavni nameni glede na vrednost (z natančnimi podatki v zvezi s proizvodi za trg svežih proizvodov, proizvodi za predelavo ter proizvodi, ki so bili umaknjeni s trga);

—	spremembe v strukturi med letom, zlasti na novo priznani ali ustanovljeni organi, preklici in začasni preklici priznanj in združitve z datumi teh dogodkov.

(c)

Informacije o medsektorskih organizacijah:

—	ime organizacije in kontaktni podatki;

—	datum priznanja;

—	seznam proizvodov;

—	spremembe med letom.

2. Informacije o izdatkih

(a)

Organizacije proizvajalcev. Finančni podatki upravičenca (organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev):

—	operativni sklad: skupni znesek, finančna pomoč Unije, finančna pomoč države članice (nacionalna pomoč) ter prispevki organizacije proizvajalcev in njenih članov;

—	opis ravni finančne pomoči Unije v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

—	finančni podatki operativnega programa, razdeljeni glede na organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev;

—	vrednost tržne proizvodnje: celotna in porazdeljena na različne pravne subjekte, ki so vključeni v organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev;

—	izdatki operativnega programa, razdeljeni po ukrepih in vrstah dejavnosti, izbranih za podporo;

—	informacije o količini umaknjenih proizvodov, razdeljene glede na proizvode in mesece ter glede na celotne količine, umaknjene s trga, in količine, ki se brezplačno razdeljujejo, izražene v tonah;

—	seznam odobrenih organov za namene člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(b)

Skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007. Finančni podatki upravičenca:

—	skupni znesek, pomoč Unije, pomoč države članice ter prispevki skupine proizvajalcev in njenih članov;

—	pomoč držav članic z vmesnim seštevkom za skupine proizvajalcev v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem letu prehodnega obdobja;

—	izdatki za naložbe, potrebne za pridobitev priznanja v skladu s členom 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, razdeljeni glede na pomoč Unije in države članice ter prispevek skupine proizvajalcev;

—	vrednost tržne proizvodnje z vmesnim seštevkom za skupine proizvajalcev v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem letu prehodnega obdobja.

(c)

Organizacije proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013:

—	vrednost in obseg tržne proizvodnje in število članov.

3. Informacije o izvajanju nacionalne strategije:

—

kratek opis napredka pri izvajanju vsakega operativnega programa, razdeljen glede na različne vrste ukrepov iz člena 2(1)(f). Opis temelji na finančnih in splošnih kazalnikih dosežkov in rezultatov ter povzema informacije iz letnih poročil o napredku, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev v zvezi z operativnimi programi;

—	povzetek rezultatov vrednotenj operativnih programov, kot jih posredujejo organizacije proizvajalcev, vključno s kvalitativnimi vrednotenji rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov;

—	povzetek glavnih težav, ki so se pojavile pri izvajanju nacionalne strategije in njenem upravljanju ter katerem koli sprejetem ukrepu, vključno z navedbo, ali je bila nacionalna strategija posodobljena, in razlogom za posodobitev. Letnemu poročilu se priloži izvod posodobljene strategije.

DEL B – INFORMACIJE ZA POTRDITEV OBRAČUNA

Informacije o pregledih in upravnih kaznih:

—	pregledi, ki jih izvaja država članica: podatki o obiskanih organih in datumi obiskov;

—	pogostost pregledov;

—	rezultati pregledov;

—	naložene upravne kazni.

PRILOGA VI

Uradno obvestilo o ceni iz člena 55(1)

Proizvod	Tip/sorta	Predstavitev/velikost	Reprezentativni trgi
Paradižnik	Okrogel	Velikost 57–100 mm v razsutem stanju v enotah pakiranja po približno 5–6 kg.	Belgija Grčija Španija Francija Italija Madžarska Nizozemska Poljska Portugalska Romunija
	V grozdih	V razsutem stanju v enotah pakiranja po približno 3–6 kg.
	Češnjev paradižnik	Posodice približno 250–500 g.
Marelice	Vsi tipi in sorte	Velikost 45–50 mm. Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.	Bolgarija Grčija Španija Francija Italija Madžarska
Nektarine	Belomesnate	Velikost A/B. Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.	Grčija Španija Francija Italija
Nektarine	Rumenomesnate	Velikost A/B. Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.	Grčija Španija Francija Italija
Breskve	Belomesnate	Velikost A/B. Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.	Grčija Španija Francija Italija Madžarska Portugalska
Breskve	Rumenomesnate	Velikost A/B. Posodice ali enote pakiranja po približno 6–10 kg.	Grčija Španija Francija Italija Madžarska Portugalska
Namizno grozdje	Vsi tipi in sorte s peškami	Posodice ali enote pakiranja po 1 kg.	Grčija Španija Francija Italija Madžarska Portugalska
	Vsi tipi in sorte s peškami	Posodice ali enote pakiranja po 1 kg.
	Vsi tipi in sorte brez pešk	Posodice ali enote pakiranja po 1 kg.
Hruške	Blanquilla	Velikost 55/60, enote pakiranja po približno 5–10 kg.	Belgija Grčija Španija Francija Italija Madžarska Nizozemska Poljska Portugalska
	Conference	Velikost 60/65+, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
	Williams	Velikost 65+/75+, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
	Rocha	Velikost 65+/75+, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
	Abbé Fétel	Velikost 70/75, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
	Kaiser	Velikost 70/75, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
	Doyenné du Comice	Velikost 75/90, enote pakiranja po približno 5–10 kg.
Jabolka	Golden delicious	Velikost 70/80, enote pakiranja po približno 5–20 kg.	Belgija Češka Nemčija Grčija Španija Francija Avstrija
	Braeburn
	Jonagold (ali Jonagored)
	Idared
	Fuji
	Shampion
	Granny smith
	Red delicious in druge rdeče sorte
	Boskoop
	Gala	Velikost 70/80, enote pakiranja po približno 5–20 kg.	Francija Italija Madžarska Nizozemska Poljska Portugalska Romunija
	Elstar
	Cox orange
Satsume	Vse sorte	Velikost 1–X–3, enote pakiranja po približno 10–20 kg.	Španija
Limone	Vse sorte	Velikost 3–4, enote pakiranja po približno 10–20 kg.	Grčija Španija Italija
Klementine	Vse sorte	Velikost 1–X–3, enote pakiranja po približno 10–20 kg.	Grčija Španija Italija
Mandarine	Vse sorte	Velikost 1–2, enote pakiranja po približno 10–20 kg.	Grčija Španija Italija Portugalska
Pomaranče	Salustiana	Velikost 3–6, enote pakiranja približno 10–20 kg.	Grčija Španija Italija Portugalska
	Navelinas
	Navelate
	Lanelate
	Valencia late
	Tarocco
	Navel
Bučke	Vse sorte	Velikost 14–21, v razsutem stanju v enoti pakiranja.	Grčija Španija Francija Italija Nizozemska
Češnje	Vse sladke sorte	Velikost 22 in več, v razsutem stanju v enoti pakiranja.	Bolgarija Češka Nemčija Grčija Španija Francija Italija Madžarska Poljska Portugalska Romunija
Kumare	Gladke sorte	Velikost 350–500 g, zložene v enoti pakiranja.	Bolgarija Grčija Španija Francija Italija Madžarska Nizozemska Poljska
Česen	Beli	Velikost 50–60 mm, enote pakiranja po približno 2–5 kg.	Grčija Španija Francija Italija Madžarska
	Vijolični	Velikost 45–55 mm, enote pakiranja po približno 2–5 kg.
	Spomladanski	Velikost 50–60 mm, enote pakiranja po približno 2–5 kg.
Slive	Vsi tipi in sorte	Velikost 35 mm in več.	Bolgarija Nemčija Španija Francija Italija Madžarska Poljska Romunija
		Velikost 35 mm in več.
		Velikost 40 mm in več.
		Velikost 40 mm in več.
Sladka paprika	Vsi tipi in sorte	Velikost 70 mm in več.	Bolgarija Grčija Španija Italija Madžarska Nizozemska Portugalska
		Velikost 50 mm in več.
		Velikost 40 mm in več.
Zelena solata	Vsi tipi in sorte	Velikost 400 g in več, enote pakiranja po 8 do 12 kosov.	Nemčija Grčija Španija Francija Italija Nizozemska Portugalska Združeno kraljestvo
Zelena solata	Vsi tipi in sorte	Velikost 400 g in več, enote pakiranja po 8 do 12 kosov.
Jagode	Vse sorte	Enote pakiranja po 250/500 g.	Belgija Nemčija Španija Francija Italija Nizozemska Poljska Portugalska Združeno kraljestvo
Gojene gobe	Zaprto	Srednje velikosti (30–65 mm).	Irska Španija Francija Madžarska Nizozemska Poljska Združeno kraljestvo
Kivi	Hayward	Velikost 105–125 g, enote pakiranja po približno 3–10 kg.	Grčija Francija Italija Portugalska
Cvetača	Vsi tipi in sorte	Velikost 16–20 mm.	Nemčija Španija Francija Italija Poljska
Šparglji/beluši	Vsi tipi in sorte	Velikost 10–16/16+.	Nemčija Španija Francija Nizozemska Poljska
Jajčevci	Vsi tipi in sorte	Velikost 40+/70+.	Španija Italija Romunija
Korenje	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Nemčija Španija Francija Italija Nizozemska Poljska Združeno kraljestvo
Čebula	Vsi tipi in sorte	Velikost 40–80.	Nemčija Španija Francija Italija Nizozemska Poljska Združeno kraljestvo
Fižol	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Belgija Grčija Španija Francija Italija Poljska
Por	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Belgija Nemčija Španija Francija Nizozemska Poljska
Lubenice	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Grčija Španija Italija Madžarska Romunija
Melone	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Grčija Španija Francija Italija
Zelje	Vsi tipi in sorte	Običajni standardi na reprezentativnem trgu.	Nemčija Grčija Španija Francija Poljska Romunija Združeno kraljestvo

PRILOGA VII

Seznam proizvodov za namene sistema vhodnih cen iz naslova III

Brez poseganja v pravila za interpretacijo kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe režimov iz naslova III je za namene te priloge določeno s področjem uporabe oznak KN, kot veljajo med sprejetjem zadnje spremembe te uredbe. Kadar se pred oznako KN pojavi „ex“, je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznake KN in poimenovanjem proizvodov ter ustreznim obdobjem uporabe.

DEL A

Oznaka KN	Poimenovanje	Obdobje uporabe
ex 0702 00 00	Paradižnik	Od 1. januarja do 31. decembra
ex 0707 00 05	Kumare (1)	Od 1. januarja do 31. decembra
ex 0709 90 80	Artičoke	Od 1. novembra do 30. junija
0709 90 70	Bučke	Od 1. januarja do 31. decembra
ex 0805 10 20	Sladke pomaranče, sveže	Od 1. decembra do 31. maja
ex 0805 20 10	Klementine	Od 1. novembra do konca februarja
ex 0805 20 30 ex 0805 20 50 ex 0805 20 70 ex 0805 20 90	Mandarine (vključno tangerine in satsume); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov	Od 1. novembra do konca februarja
ex 0805 50 10	Limone (Citrus limon, Citrus limonum)	Od 1. junija do 31. maja
ex 0806 10 10	Namizno grozdje	Od 21. julija do 20. novembra
ex 0808 10 80	Jabolka	Od 1. julija do 30. junija
ex 0808 20 50	Hruške	Od 1. julija do 30. aprila
ex 0809 10 00	Marelice	Od 1. junija do 31. julija
ex 0809 20 95	Češnje, razen višenj	Od 21. maja do 10. avgusta
ex 0809 30 10 ex 0809 30 90	Breskve, vključno z nektarinami	Od 11. junija do 30. septembra
ex 0809 40 05	Slive	Od 11. junija do 30. septembra

DEL B

Oznaka KN	Poimenovanje	Obdobje uporabe
ex 0707 00 05	Kumare za predelavo	Od 1. maja do 31. oktobra
ex 0809 20 05	Višnje (Prunus cerasus)	Od 21. maja do 10. avgusta

25.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 138/57

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/892

z dne 13. marca 2017

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 38, člena 174(1)(d), člena 181(3) in člena 182(1) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) in določa nova pravila v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Navedeni akti bi morali nadomestiti nekatere določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (4). Navedena uredba se spremeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 (5).

(2)

Za čim bolj optimalno dodeljevanje finančnih sredstev in da bi se izboljšala kakovost strategije, bi bilo treba sprejeti določbe, ki urejajo strukturo in vsebino nacionalne strategije za trajnostne operativne programe ter nacionalni okvir za okoljske ukrepe. Določiti bi bilo treba okoljske ukrepe, ki se lahko vključijo v navedeni nacionalni okvir, in zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se olajšala priprava in izvajanje navedenih ukrepov.

(3)	Poleg tega bi bilo treba določiti pravila glede vsebine operativnih programov, dokumente, ki jih je treba predložiti, roke za predložitev in obdobja izvajanja operativnih programov.

(4)

Da se zagotovi pravilna uporaba sheme pomoči za organizacije proizvajalcev, bi bilo treba sprejeti določbe o informacijah, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč, in postopke za plačilo pomoči. Da se preprečijo težave z denarnim tokom, bi bilo treba organizacijam proizvajalcev dati na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. Iz podobnih razlogov bi moral biti na voljo nadomestni sistem za povračilo že nastalih izdatkov.

(5)	Ker je proizvodnja sadja in zelenjave nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi, lahko presežki na trgu, tudi če niso preveliki, povzročijo precejšnje motnje na trgu. Zato je treba določiti izvedbena pravila v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

(6)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah Unije, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka. Določiti bi bilo treba postopke za odobritev takšne nacionalne finančne pomoči ter za odobritev in znesek nadomestila Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti delež nadomestila.

(7)

Sprejeti bi bilo treba določbe glede vrste in oblike nekaterih informacij, ki jih je treba predložiti v zvezi z uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedene določbe bi morale zajeti informacije, ki jih proizvajalci in organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam, ter informacije, ki jih države članice predložijo Komisiji.

(8)	Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave.

(9)	Za namene člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba določiti pravila glede popravljanja očitnih napak v zahtevkih za pomoč, uradnih obvestilih, zahtevkih ali prošnjah.

(10)

Določiti bi bilo treba pravila glede finančnih prispevkov proizvajalcev, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, za katera veljajo obvezujoča pravila, ki so dogovorjena v okviru organizacij ali združenj in štejejo za reprezentativna na nekem gospodarskem območju.

(11)

Na podlagi tehtanega povprečja povprečnih reprezentativnih cen uvoženih proizvodov, ki se prodajajo na uvoznih trgih držav članic, bi bilo treba izračunati standardne uvozne vrednosti, in sicer na podlagi podatkov o teh cenah in uvoženih količinah zadevnih proizvodov, ki jih države članice sporočijo Komisiji v skladu s členom 74 Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi s primeri, ko za proizvode danega porekla ni na voljo nobenih povprečnih reprezentativnih cen.

(12)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila v zvezi z uvozno dajatvijo, ki se lahko uvede za nekatere proizvode poleg dajatev, določenih s skupno carinsko tarifo. Potrebna je določba, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, če količine uvoza zadevnega proizvoda presegajo sprožitvene ravni, določene za proizvod in obdobje veljavnosti. Blago na poti v Unijo je oproščeno dodatne uvozne dajatve, zato je treba za takšno blago sprejeti posebne določbe.

(13)	Ta uredba bi morala začeti veljati in se začeti uporabljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

ODDELEK 1

Uvodna določba

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, razen v zvezi s tržnimi standardi.

2. Poglavja od I do V se uporabljajo le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.

ODDELEK 2

Operativni programi

Člen 2

Nacionalna strategija za trajnostne operativne programe

Struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sta določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe in upravičene naložbe

1. V ločenem oddelku nacionalnega okvira iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se navedejo zahteve iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jih morajo izpolniti okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa.

Nacionalni okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Seznam iz drugega pododstavka lahko vključuje naslednje vrste okoljskih ukrepov:

(a)	ukrepe, ki so enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem iz člena 28 oziroma člena 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so predvideni v programu za razvoj podeželja zadevne države članice;

(b)	naložbe, ki so koristne za okolje;

(c)

druge ukrepe, ki so koristni za okolje, vključno s tistimi, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na neko poljino, ampak so povezani s sektorjem sadja in zelenjave, če prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi.

Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep iz točk (b) in (c) tretjega pododstavka navaja:

(a)	utemeljitev ukrepa na podlagi njegovega vpliva na okolje in

(b)	posebno obveznost ali obveznosti, ki jih vključuje.

Nacionalni okvir vključuje vsaj en ukrep o uporabi postopkov za celostno zatiranje škodljivcev.

2. Okoljski ukrepi, enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Kadar trajanje ukrepa presega trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti ob upoštevanju rezultatov vrednotenja v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 57(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3. Naložbe, koristne za okolje, ki se izvedejo v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali naložbe, ki se izvedejo v prostorih njihovih članov proizvajalcev, so upravičene do podpore, če:

(a)	bi lahko zmanjšale trenutno uporabo proizvodnih vložkov, emisij onesnaževal ali odpadkov pri proizvodnem procesu, ali

(b)	bi lahko uporabo fosilnih energetskih virov nadomestile z uporabo obnovljivih virov energije, ali

(c)	bi lahko zmanjšale okoljska tveganja, povezana z uporabo nekaterih proizvodnih vložkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi ali gnojili, ali

(d)	prispevajo k izboljšanju okolja, ali

(e)	so povezane z neproduktivnimi naložbami, potrebnimi za doseganje ciljev kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti v zvezi z ekološkim kmetovanjem, zlasti kadar se navedeni cilji nanašajo na varstvo habitatov in biotske raznovrstnosti.

4. Naložbe iz točke (a) odstavka 3 so upravičene do podpore, če zagotovijo vsaj 15-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem:

(a)	uporabe proizvodnih vložkov, ki so neobnovljivi naravni viri, kot je voda ali fosilno gorivo, ali morebitnega vira onesnaževanja okolja, kot so gnojila, fitofarmacevtska sredstva ali nekatere vrste virov energije;

(b)	emisij onesnaževal zraka, tal ali vode pri proizvodnem procesu ali

(c)	nastajanja odpadkov, vključno z odpadno vodo, pri proizvodnem procesu.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka sprejmejo naložbe, ki omogočajo vsaj 7-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem, če navedene naložbe omogočajo vsaj eno dodatno okoljsko korist.

Pričakovano zmanjšanje in, kjer je primerno, pričakovana dodatna okoljska korist se prikažeta predhodno v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev predloži ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo naložbe, kot to potrjuje tehnična dokumentacija ali neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak, s katerim se je strinjala država članica.

Naložbe, namenjene zmanjšanju porabe vode:

(a)	zagotovijo vsaj 5-odstotno zmanjšanje porabe vode v kapalnem namakalnem sistemu ali podobnih sistemih v primerjavi s porabo pred naložbo in

(b)	ne prinesejo neto povečanja namakalnega območja, razen če skupna poraba vode za namakanje celotne kmetije, vključno s povečanim območjem, ne preseže povprečja porabe vode za preteklih pet let pred naložbo.

5. Naložbe iz točke (b) odstavka 3, ki zajemajo sisteme za proizvodnjo energije, so upravičene do podpore, če količina proizvedene energije ne presega količine, ki se lahko letno predhodno porabi za s sadjem in zelenjavo povezane ukrepe organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe ali članov organizacije proizvajalcev, ki imajo korist od naložbe.

6. Naložbe iz točk (c) in (d) odstavka 3 so upravičene do podpore, kadar prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi, čeprav njihovega prispevka ni mogoče količinsko ovrednotiti.

Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev zagotovi dokazila o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem. Nacionalni pristojni organ lahko zahteva, da se dokazila zagotovijo v obliki specifikacij projekta, ki jih potrdi neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak na zadevnih okoljskih področjih.

7. Za okoljske ukrepe veljajo naslednja pravila:

(a)	različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi. Kadar se okoljski ukrepi, razen naložb v osnovna sredstva, izvajajo hkrati, raven podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroči takšno izvajanje;

(b)	obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve pomenijo zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi;

(c)	naložbe, koristne za okolje, iz odstavka 3 so v celoti upravičene do podpore.

Člen 4

Vsebina operativnih programov

1. Operativni programi vključujejo:

(a)	opis začetnega stanja na podlagi skupnih osnovnih kazalnikov iz točke 5 Priloge II, kadar je to ustrezno;

(b)

cilje programa ob upoštevanju napovedi za proizvodnjo in prodajo z utemeljitvijo, kako naj bi program prispeval k nacionalni strategiji in je v skladu z njenimi cilji, vključno z vzpostavljanjem ravnovesja med dejavnostmi. Opis ciljev določa posamezne izmerljive cilje, da se olajša spremljanje postopnega napredka pri izvajanju programa;

(c)	predlagane ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz;

(d)	trajanje programa in

(e)

finančne vidike, zlasti:

(i)	metodo izračuna in stopnjo finančnih prispevkov,

(ii)	postopek za financiranje operativnega sklada,

(iii)

informacije, ki so potrebne za utemeljitev različnih stopenj prispevkov, ter

(iv)	proračun in časovni načrt za dejavnosti za vsako leto izvajanja programa.

2. V operativnih programih je navedeno:

(a)

obseg, v katerem različni ukrepi dopolnjujejo druge ukrepe in so skladni z njimi, vključno z ukrepi, ki se financirajo ali so upravičeni do podpore iz drugih skladov Unije, zlasti na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, in programi promocije, odobreni na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Če je ustrezno, se je treba sklicevati tudi na ukrepe, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih operativnih programov, in

(b)	da ne povzročajo tveganja dvojnega financiranja iz skladov Unije.

Člen 5

Dokumentacija, ki jo je treba predložiti skupaj z operativnim programom

Operativnim programom je treba priložiti:

(a)	dokazilo o ustanovitvi operativnega sklada;

(b)	pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da bo ravnala v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 in to uredbo, ter

(c)	pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da ni prejela in ne bo neposredno ali posredno prejemala sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave.

Člen 6

Rok za predložitev

1. Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež, do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je treba izvesti zadevni program. Države članice lahko določijo tudi poznejši datum od 15. septembra.

2. Kadar pravna oseba ali jasno opredeljeni del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali skupino proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od priznanja, ki se podeli najpozneje do končnega datuma iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

Člen 7

Obdobja izvajanja operativnih programov

1. Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2. Operativni programi, ki se odobrijo do 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se ob uporabi tretjega pododstavka člena 33(2) ali drugega pododstavka člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu z navedenimi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

ODDELEK 3

Pomoč

Člen 8

Odobreni znesek pomoči

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči do 15. decembra leta pred letom, za katero se pomoč zaprosi.

Z odstopanjem od prvega odstavka, kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 33(2) ali drugi pododstavek člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, države članice obvestijo navedene organizacije in združenja o odobrenem znesku pomoči najpozneje do 20. januarja leta, za katero se pomoč zaprosi.

Člen 9

Zahtevki za pomoč

1. Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi.

2. Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

(a)	zahtevana pomoč;

(b)	vrednost tržne proizvodnje;

(c)	finančni prispevki, ki so naloženi članom, in finančni prispevki organizacije proizvajalcev;

(d)	stroški, nastali v zvezi z operativnim programom;

(e)	stroški v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, razčlenjeni po dejavnostih;

(f)	delež operativnega sklada, ki se porabi za preprečevanje in obvladovanje kriz, razčlenjen po dejavnostih;

(g)	skladnost s členom 33(3), prvim pododstavkom člena 33(5) in členom 34 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(h)	pisna zaveza organizacije proizvajalcev, da ni prejela dvojnih sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za ukrepe ali dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave;

(i)	v primeru zahtevka za plačilo na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto iz člena 31(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, dokazilo o izvajanju zadevne dejavnosti in

(j)	letno poročilo iz člena 21.

3. Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

(a)	zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa zaradi razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati;

(b)	te dejavnosti se lahko izvedejo do 30. aprila leta, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi, in

(c)	v operativnem skladu ostane enakovreden prispevek organizacije proizvajalcev.

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 11(2), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, in na podlagi dokazila o upravičenosti do pomoči.

4. Pristojni organ države članice lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in se je upošteval rok za plačilo iz člena 10. Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude zahtevka.

5. Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, le v imenu tistih članic, ki so organizacije proizvajalcev, priznane v državi članici, ki je priznala zadevno združenje organizacij proizvajalcev, in če se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija iz odstavka 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci do pomoči.

6. Organizacije proizvajalcev, ki so članice nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev, zaprosijo za pomoč v tisti državi članici, v kateri so priznane, in sicer v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ozemlju navedene države članice. Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev predloži državi članici, v kateri ima sedež, kopijo zahtevka.

7. Brez poseganja v odstavek 6 lahko nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev v državi članici, kateri ima zadevno združenje sedež, vložijo zahtevek za pomoč v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ravni združenja, če ni tveganja za dvojno financiranje.

Člen 10

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 11

Predplačila

1. Zahtevki za predplačila se lahko v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za neko leto, ne presegajo 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativni program.

2. Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (8).

3. Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 12

Delna izplačila

1. Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa.

2. Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim podporna dokumentacija, kot so računi in druga dokazila, iz katerih je razvidno plačilo.

3. Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne presegajo 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.

POGLAVJE II

UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRIZ

Člen 13

Ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks

Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks, da se štejejo kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 14

Ukrepi za promocijo in obveščanje

1. Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za promocijo in obveščanje, ne glede na to, ali se navedeni ukrepi nanašajo na preprečevanje ali obvladovanje kriz. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je to potrebno.

2. Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih potekajočih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih zadevna organizacija proizvajalcev izvaja v svojem operativnem programu ter se ne nanašajo na preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 15

Tržni standardi za proizvode, umaknjene s trga

1. Proizvod, umaknjen s trga, je v skladu s tržnim standardom za zadevni proizvod v smislu naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Kadar se proizvodi umaknejo v razsutem stanju, morajo biti izpolnjene minimalne zahteve za razred II.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2. Če za posamezni proizvod tržni standard ni določen, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge III. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 16

Stroški prevoza za brezplačno razdelitev

1. Za stroške prevoza po kopnem za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi lestvice stroškov na enoto, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge IV.

V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in končnim krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in končnim krajem dostave, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi IV, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

V primeru kombiniranega prevoza so veljavni stroški prevoza vsota stroškov, ki ustrezajo razdalji prevoza po kopnem, in 60 % povečanja stroškov, če je bila celotna razdalja prevoza opravljena po kopnem, kot je določeno v Prilogi IV.

2. Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)	imena upravičenih organizacij;

(b)	količino zadevnih proizvodov;

(c)	prevzem s strani upravičenih organizacij in uporabljena prevozna sredstva ter

(d)	razdaljo med krajem umika in krajem dostave.

Člen 17

Stroški razvrščanja in pakiranja za brezplačno razdelitev

1. Za stroške razvrščanja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov. Za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, se uporabijo pavšalni zneski, določeni v Prilogi V.

2. Na enotah pakiranja proizvodov za brezplačno razdelitev so razvidni evropski simbol in ena ali več izjav iz Priloge VI.

3. Stroške razvrščanja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)	imena upravičenih organizacij;

(b)	količino zadevnih proizvodov in

(c)	prevzem s strani upravičenih organizacij, pri čemer se navede še način predstavitve.

POGLAVJE III

NACIONALNA FINANČNA POMOČ

Člen 18

Odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči

1. Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

Zahtevku se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno:

(a)	da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, v skladu s členom 52 Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

(b)	da imajo korist od navedene pomoči le proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki so bili proizvedeni v zadevni regiji, in

(c)	podatki o organizacijah proizvajalcev ter znesek zadevne pomoči in delež finančnih prispevkov v skladu s členom 32(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Komisija v treh mesecih s sklepom odobri ali zavrne zahtevek. Navedeno obdobje začne veljati od dne, ki sledi dnevu, ko je Komisija od države članice prejela popoln zahtevek. Če Komisija v treh mesecih ne zahteva dodatnih informacij, se zahtevek šteje za popolnega.

Člen 19

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo

1. Za zahtevke za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo se smiselno uporabljata člena 9 in 10.

2. Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o izplačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

Člen 20

Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

1. Države članice lahko pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa, vložijo zahtevek za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se dejansko izplača organizacijam proizvajalcev.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 35(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let.

Pri izračunu stopnje organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se upošteva tudi vrednost proizvodnje sadja in zelenjave skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Zahtevek za nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč vsebuje tudi:

(a)	podatke o zadevnih organizacijah proizvajalcev;

(b)	znesek izplačane pomoči, ki je za vsako organizacijo proizvajalcev omejena na prvotno odobreni znesek, in

(c)	opis operativnega sklada, iz katerega so razvidni skupni znesek, finančna pomoč Unije, nacionalna finančna pomoč ter prispevki organizacij proizvajalcev in njihovih članov.

2. Komisija zahtevo odobri ali zavrne.

Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči ali če se niso spoštovala pravila o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu z njo.

3. Kadar je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (9).

4. Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev. Povrnjeni znesek ne presega 48 % finančne pomoči Unije iz člena 32(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

POGLAVJE IV

INFORMACIJE, POROČILA IN PREGLEDI

ODDELEK 1

Informacije in poročila

Člen 21

Informacije in letna poročila skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter letna poročila držav članic

1. Skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev na zahtevo pristojnega organa države članice predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zbiranje informacij o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov. Od organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zahteva, da predložijo podatke o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje.

2. Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju svojih operativnih programov skupaj z zahtevki za pomoč.

Navedena letna poročila se nanašajo na:

(a)	operativni program, ki je bil izveden v predhodnem letu;

(b)	glavne spremembe operativnega programa ter

(c)	razlike med predvidenim in zahtevanim zneskom pomoči.

3. Letno poročilo organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev vsebuje:

(a)

podatke o dosežkih operativnega programa na podlagi kazalnikov iz Priloge II in, kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije:

(i)	enotni temeljni kazalniki in kazalniki (finančnega) vložka se uporabijo v vsakem letnem poročilu,

(ii)	kazalniki rezultatov in dosežka se uporabijo v zadnjih dveh letih operativnega programa ter

(b)	povzetek glavnih težav, ki so se pojavile pri upravljanju programa, in ukrepov, sprejetih za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa.

V letnem poročilu se po potrebi v skladu z nacionalno strategijo in členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi, kateri zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred morebitnimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

4. Iz letnega poročila organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev za predzadnje leto operativnega programa je razvidno, v kakšnem obsegu so bili doseženi zastavljeni programski cilji. V tem poročilu se navedejo tudi dejavniki, ki so prispevali k uspešnemu ali neuspešnemu izvajanju programa in kako so se navedeni dejavniki upoštevali v potekajočem programu ali se bodo upoštevali v naslednjem operativnem programu.

Države članice vključijo podatke o primerih iz prvega pododstavka v svoje letno poročilo iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

ODDELEK 2

Pregledi

Člen 22

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, v zvezi z njihovimi zahtevki za pomoč uporablja enotni identifikacijski sistem. Ta identifikacijski sistem je združljiv s sistemom za identifikacijo upravičencev iz člena 73 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 23

Postopki predložitve

Države članice ne glede na člene 9, 24 in 25 zagotovijo postopke za predložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnih programov in zahtevkov za plačilo.

Člen 24

Dodelitev priznanja

1. Države članice pred dodelitvijo priznanja organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev v skladu s členom 154(4)(a) ali členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, da preverijo skladnost z merili za priznanje.

2. Države članice opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v zvezi z merili za priznanje, ki veljajo za vse priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, vsaj vsakih pet let, tudi če organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne izvajajo operativnega programa.

Člen 25

Odobritev operativnih programov in njihovih sprememb

1. Države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 33 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, preverijo operativni program, predložen v odobritev, in po potrebi zahtevek za spremembo. Navedeni pregledi zadevajo zlasti:

(a)	točnost informacij iz člena 4(1)(a), (b) in (e), ki se vključijo v osnutek operativnega programa;

(b)	skladnost programa s členom 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter z nacionalnima strategijo in okvirom;

(c)	upravičenost ukrepov in predlaganih izdatkov ter

(d)	skladnost in strokovno kakovost programa, utemeljenost ocen, načrt pomoči in načrtovanje izvajanja programa.

2. Pri pregledih iz odstavka 1 se preveri, ali so:

(a)	cilji merljivi, se lahko spremljajo in dosežejo s predlaganimi ukrepi ter

(b)	so dejavnosti, za katere se pomoč zaprosi, skladne z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravom Unije, zlasti glede državne pomoči, programov za razvoj podeželja in programov promocije ter obveznih standardov, ki jih določa nacionalna zakonodaja ali strategija.

Člen 26

Upravni pregledi

1. Postopki v zvezi z upravnimi pregledi zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

2. Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč.

3. Upravni pregledi zahtevkov za pomoč po potrebi vključujejo preverjanje:

(a)	letnega poročila o izvajanju operativnega programa skupaj s priloženim zahtevkom za pomoč;

(b)	vrednosti tržne proizvodnje, prispevkov za operativni sklad in nastalih izdatkov;

(c)	točne korelacije izdatkov, ki se uveljavljajo, z dobavljenimi proizvodi in izvedenimi storitvami;

(d)	skladnosti opravljenih dejavnosti z dejavnostmi, vključenimi v odobreni operativni program, ter

(e)	upoštevanja finančnih ali drugih omejitev in pragov.

4. Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z dokazili o plačilu. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali z dovoljenjem države članice na ime enega ali več članov proizvajalcev. Računi v zvezi s stroški dela iz točke 2 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2017/891 pa se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) navedene uredbe, ali z dovoljenjem države članice na ime zadrug, ki so članice organizacije proizvajalcev.

Člen 27

Pregledi na kraju samem za letne zahtevke za pomoč

1. Države članice izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in po potrebi njihovih odvisnih družb za zagotovitev skladnosti s pogoji za priznanje, dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu v skladu s členom 9(1), ki dopolnjujejo upravne preglede.

2. Pregledi na kraju samem so povezani z vzorcem, ki zajema najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči za vsako leto. Vsako organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki izvajajo operativni program, se obišče vsaj enkrat na tri leta.

3. Država članica določi organizacije proizvajalcev, ki jih je treba pregledati na podlagi analize tveganja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:

(a)	višina pomoči;

(b)	ugotovitve pregledov iz prejšnjih let;

(c)	naključni parameter in

(d)	drugi parametri, ki jih določijo države članice.

4. Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda.

5. Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, njenih članov ali po potrebi njenih odvisnih družb, ki se lahko preverijo med obiskom in jih ni bilo mogoče preveriti med upravnimi pregledi. Pregledi na kraju samem zadevajo zlasti:

(a)	skladnost z merili za priznanje v zadevnem letu;

(b)	izvajanje dejavnosti in njihovo skladnost z odobrenim operativnim programom;

(c)	v zvezi z zadevnim številom dejavnosti: skladnost izdatkov s pravom Unije in upoštevanje rokov, ki so v njem določeni;

(d)	uporabo operativnega sklada, vključno s prijavljenimi izdatki iz zahtevkov za predplačila ali delna plačila, vrednostjo tržne proizvodnje, prispevki v operativni sklad in prijavljenimi izdatki na podlagi računovodskih ali enakovrednih dokumentov;

(e)	popolno dobavo proizvodov, ki jo opravijo člani, izvajanje storitev in pristnost izdatkov, ki se uveljavljajo, ter

(f)	preglede druge stopnje v skladu s členom 30 za stroške umikov s trga, zgodnjega obiranja in opustitve spravila.

6. Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč, vendar najpozneje pred izplačilom pomoči.

7. Razen v izjemnih okoliščinah vključujejo pregledi na kraju samem ogled prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, ali obisk pri organizatorju dejavnosti, če je dejavnost nematerialna. Zlasti se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz odstavka 2, opravi vsaj en obisk, namenjen preverjanju izvajanja.

Države članice se lahko odločijo, da takšnih obiskov ne bodo opravile za manjše ukrepe ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost ni bila izvedena. Zadevna odločitev in njena utemeljitev se evidentirata. Merila za analizo tveganja iz odstavka 3 se smiselno uporabljajo za ta odstavek.

8. Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz odstavka 2.

9. Rezultati pregledov na kraju samem se ovrednotijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali organe. V tem vrednotenju se ugotovijo tudi vzroki takega stanja ter se opredelijo morebitni potrebni nadaljnji pregled ter priporočljivi popravni in preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, država članica med letom v zadevni regiji, organizaciji ali združenju opravi dodatne preglede in poveča delež ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

Člen 28

Poročila o pregledih na kraju samem

1. Za vsak pregled na kraju samem se pripravi podrobno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	shemo pomoči in pregledane zahtevke;

(b)	imena in funkcije prisotnih oseb;

(c)	pregledane dejavnosti, ukrepe in dokumente, vključno z revizijsko sledjo in preverjenimi dodatnimi dokazili ter

(d)	rezultate pregleda.

2. Predstavniku organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu in zapiše svoje pripombe. Kadar so ugotovljene nepravilnosti, upravičenec prejme kopijo poročila.

Člen 29

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1. Države članice v vsaki organizaciji proizvajalcev opravijo preglede prve stopnje za umike s trga, ki so sestavljeni iz pregleda dokumentov, preverjanja identitete, fizičnega pregleda mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 15 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 44(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v rokih, določenih v skladu z odstavkom 2 navedenega člena.

2. Pregledi prve stopnje zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za brezplačno razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov pod pogoji, ki jih določi država članica v skladu s členom 46 Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice, kadar so proizvodi namenjeni za brezplačno razdelitev, preverijo manjši delež, kot je določen v navedenem odstavku, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo dodatne preglede.

Člen 30

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1. Države članice preglede druge stopnje za umike s trga opravljajo v prostorih organizacije proizvajalcev in prejemnikov umaknjenih proizvodov na podlagi analize tveganja. Analiza tveganja vključuje ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in to, ali ima organizacija proizvajalcev opredeljeno obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Ta analiza tveganja se uporablja kot podlaga za določitev najmanjše pogostnosti pregledov druge stopnje za posamezno organizacijo proizvajalcev.

2. Pregledi druge stopnje iz odstavka 1 zadevajo:

(a)	posebne evidence zalog in računovodske evidence, ki jih morajo voditi vse organizacije proizvajalcev pri umikih s trga v zadevnem tržnem letu;

(b)	količine, dane v promet, kakor je navedeno v zahtevkih za pomoč, pregledovanje zlasti evidence zalog in računovodske evidence, račune in zagotavljanje, da se izjave ujemajo z računovodskimi in davčnimi podatki zadevnih organizacij proizvajalcev;

(c)	račune, zlasti verodostojnost neto prejemkov organizacij proizvajalcev, kot so prijavljeni v njihovih zahtevkih za plačilo, in sorazmernost vseh stroškov umikov s trga, ter

(d)	namenskost umaknjenih proizvodov, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo, in njihovo denaturacijo.

3. Vsak pregled vključuje vzorec, ki zajema najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu umaknila s trga.

4. Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz točke (a) odstavka 2 za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta gibanje količin, izraženih v tonah:

(a)	v zvezi s proizvodnjo članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev v skladu s členom 12(1)(b) in (c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

(b)	v zvezi s prodajo organizacije proizvajalcev, opredeljeno po proizvodih, namenjenih za trg svežih proizvodov, in proizvodih za predelavo ter

(c)	v zvezi s proizvodi, umaknjenimi s trga.

5. Preverjanje namembnosti proizvodov, umaknjenih s trga, vključuje:

(a)	vzorčno pregledovanje evidenc zalog, ki jih vodijo prejemniki, in računovodskih evidenc zadevnih dobrodelnih organizacij ali ustanov, kadar se uporablja drugi pododstavek člena 46(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, in

(b)	preglede skladnosti z ustreznimi okoljskimi zahtevami.

6. Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno leto in povečajo pogostnost pregledov druge stopnje v prostorih organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v naslednjem letu.

Člen 31

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

1. Države članice pred zgodnjim obiranjem s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevna površina dobro vzdrževana. Po zgodnjem obiranju pa preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotni površini in je bil pridelek denaturiran.

2. Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem preverijo, da je zadevna površina dobro vzdrževana, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, da je proizvod dobro razvit ter da bi bil na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3. Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 48(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891:

(a)	se ne uporablja zahteva iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, in

(b)	države članice zagotovijo, da se sadje in zelenjava, za katera so se izvedli ukrepi opustitve spravila in zgodnjega obiranja, v isti pridelovalni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

4. Člen 30(1), (2), (3) in (6) se smiselno uporablja.

Člen 32

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1. Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji glede operativnega programa in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2. Druge države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 14(3)(c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3. Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in operativni sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz veljajo pravila države članice, v kateri potekajo zadevne dejavnosti.

Člen 33

Nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

1. Država članica, v kateri ima organizacija proizvajalcev, ki je članica nadnacionalnega združenja, sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na njenem ozemlju, in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2. Država članica iz odstavka 1 tesno sodeluje z državo članico, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, ter nemudoma sporoči rezultate opravljenih pregledov in morebitne naložene upravne kazni.

3. Država članica, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na ravni nadnacionalnega združenja, in operativnega sklada nadnacionalnega združenja ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene. Zagotovi tudi usklajevanje pregledov in izplačil v zvezi z dejavnostmi v okviru operativnih programov, ki se izvajajo na ozemlju drugih držav članic.

4. Dejavnosti v okviru operativnih programov so v skladu z nacionalnimi pravili države članice, v kateri se dejansko izvajajo.

Člen 34

Pregledi

Države članice brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije uvedejo preglede in ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedeni pregledi in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a)	se vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Unije, nacionalno zakonodajo, nacionalno strategijo ali nacionalnim okvirom, lahko preverijo;

(b)	imajo pristojni organi držav članic, odgovorni za izvajanje pregledov, na voljo dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito izvajanje pregledov in

(c)	se pri pregledih prepreči nepravilno dvojno financiranje ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave in drugimi shemami Unije ali nacionalnimi shemami.

Člen 35

Očitne napake

Kadar pristojni organ države članice prizna očitne napake v skladu s členom 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 ali to uredbo ter zahtevek za pomoč popravi ali prilagodi kadar koli po predložitvi.

POGLAVJE V

RAZŠIRITEV PRAVIL

Člen 36

Finančni prispevki

Kadar se država članica v skladu s členom 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 tako odloči, gospodarski subjekti, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, vendar so zanje pravila zavezujoča, plačajo finančni prispevek, država članica Komisiji sporoči potrebne informacije za presojo skladnosti s pogoji iz navedenega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, zajete dejavnosti in povezane stroške.

Člen 37

Razširitve za več kot eno leto

1. Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev pravil uporabi za obdobje, daljše od enega leta, države članice za vsako leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej izpolnjeni v celotnem obdobju uporabe razširitve.

2. Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, razveljavijo razširitev z učinkom od začetka naslednjega leta.

3. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi. Komisija te podatke objavi z ustreznimi sredstvi.

POGLAVJE VI

SISTEM VHODNIH CEN IN UVOZNE DAJATVE

Člen 38

Standardne uvozne vrednosti

1. Komisija za vsak proizvod in za obdobja uporabe, določena v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 74 navedene uredbe, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carinske dajatve ad valorem.

2. Cena na enoto v smislu člena 142 Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (10) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, v skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe in tem členom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3. Kadar za proizvod nekega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja tehtano povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4. V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji dva tedna zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Kadar v skladu s prvim pododstavkom za zadevni proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891.

6. Menjalni tečaj, ki se uporablja za standardno uvozno vrednost, je zadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka objavila pred zadnjim dnem obdobja, za katero so sporočene cene.

7. Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi v sistemu TARIC (11).

POGLAVJE VII

DODATNE UVOZNE DAJATVE

Člen 39

Obračunavanje dodatne uvozne dajatve

1. Dodatna uvozna dajatev iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge VII k tej uredbi. Navedena dodatna uvozna dajatev se uporablja, če količina katerega koli od proizvodov, sproščenih v prosti promet za katero koli obdobje uporabe, določeno v navedeni prilogi, presega sprožitveni obseg za navedeni proizvod.

2. Države članice za vsakega od proizvodov iz Priloge VII in v obdobjih iz navedene priloge Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 55 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3. Dodatna uvozna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

(a)	njihova carinska vrednost, določena v skladu s členom 74 Delegirane uredbe (EU) 2017/891, sproži uporabo najvišjih posebnih dajatev za uvoz proizvodov z zadevnim poreklom in

(b)	uvoz poteka v obdobju uporabe dodatne uvozne dajatve.

Člen 40

Znesek dodatne uvozne dajatve

Višina dodatne uvozne dajatve, ki se uporabi v skladu s členom 39, je enaka eni tretjini carinske dajatve, ki je v skupni carinski tarifi določena za zadevni proizvod.

Vendar je za proizvode z uvoznimi tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne uvozne dajatve enaka eni tretjini posebne carinske dajatve za zadevni proizvod, če se uporablja člen 39(2).

Člen 41

Oprostitev dodatne uvozne dajatve

1. Dodatna uvozna dajatev se za naslednje blago ne odmeri:

(a)	za blago, uvoženo na podlagi tarifne kvote;

(b)	za blago, ki je državo porekla zapustilo, preden je bila sprejeta odločitev o uporabi dodatne uvozne dajatve, in ki se prevaža s prevozno listino, ki velja od mesta nakladanja v državi porekla do mesta razkladanja v Uniji in je bila izdana pred uvedbo dodatne uvozne dajatve.

2. Zainteresirane strani carinskim organom predložijo ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1(b).

Carinski organi lahko menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uporabe dodatne uvozne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

(a)	za pomorski promet, ladijski tovorni list, ki dokazuje, da se je nakladanje izvedlo pred tem datumom;

(b)	za železniški promet, tovorni list, ki so ga železniški organi države porekla sprejeli pred tem datumom;

(c)	za cestni promet, pogodba o cestnem prevozu ali drug tranzitni dokument, ki je bil izdan v državi porekla pred tem datumom, če so bili izpolnjeni pogoji, določeni v dvostranskih ali večstranskih sporazumih, sklenjenih v zvezi s tranzitom Unije oziroma skupnim tranzitom;

(d)	za zračni promet, letalski prevozni list, ki dokazuje, da je letalski prevoznik sprejel blago pred tem datumom.

POGLAVJE VIII

Končni določbi

Člen 42

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (glej stran 4 tega Uradnega lista)

(6) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(7) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(11) http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/customs_tariff/index_en.htm.

PRILOGA I

Struktura in vsebina nacionalne strategije za trajnostne operativne programe iz člena 2

1. Trajanje nacionalne strategije

Navede država članica.

2. Analiza stanja glede prednosti in pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj, izbrana strategija za izpolnitev možnosti in utemeljitev izbranih prednostnih nalog v skladu s členom 36(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.1. Analiza stanja

Opis sedanjega stanja v sektorju sadja in zelenjave z uporabo kvantificiranih podatkov, s poudarkom na prednostih in pomanjkljivostih, neskladjih, potrebah, vrzelih in možnostih za razvoj na podlagi ustreznih enotnih temeljnih kazalnikov iz točke 5 Priloge II in, če je primerno, drugih ustreznih dodatnih kazalnikov. Opis zadeva vsaj:

—	učinkovitost sektorja sadja in zelenjave: prednosti in pomanjkljivosti sektorja, konkurenčnost in možnosti za razvoj organizacij proizvajalcev;

—	okoljske vplive (učinki, pritiski in koristi) proizvodnje sadja in zelenjave, vključno s ključnimi gibanji.

2.2. Izbrana strategija za spoprijemanje s prednostmi in pomanjkljivostmi

Opis ključnih področij, na katerih se pričakuje posredovanje, ki bo ustvarilo največjo dodano vrednost:

—	pomembnost ciljev, določenih za operativne programe, pričakovanih rezultatov in koliko se lahko dejansko uresničijo;

—	notranja skladnost strategije, obstoj obojestransko učinkovitih interakcij in možni spori ali nasprotja med operativnimi cilji izbranih različnih ukrepov;

—	povezljivost in doslednost izbranih ukrepov ter drugih nacionalnih ali regionalnih ukrepov in dejavnosti, ki jih podpirajo sredstva Unije, zlasti programov za razvoj podeželja in programov za promocijo;

—	pričakovani rezultati in vpliv v primerjavi s temeljnim položajem ter njihov prispevek k ciljem Unije.

2.3. Vpliv iz prejšnje nacionalne strategije (kadar je primerno)

Opis rezultatov in vpliva operativnih programov, ki so bili nedavno izvedeni.

3. Cilji operativnih programov in kazalniki uspešnosti iz člena 36(2)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Opis izbranih ukrepov, ki so upravičeni do podpore (neizčrpen seznam), zastavljenih ciljev, preverljivih ciljev in kazalnikov, ki omogočajo napredek za doseganje teh ciljev, učinkovitosti in uspešnosti, ki jih je treba ovrednotiti.

3.1. Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več vrst ukrepov

Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, vključeni v nacionalno strategijo in nacionalni okvir, preverljivi in jih je mogoče kontrolirati. Kadar presoja med izvajanjem operativnih programov pokaže, da zahteve v zvezi s preverljivostjo in možnostjo kontrole ukrepov niso izpolnjene, se zadevni ukrepi ustrezno prilagodijo ali črtajo.

Kadar se pomoč dodeli na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna. Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve iz člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Države članice sprejmejo zaščitne ukrepe, določbe in preglede za zagotavljanje, da ukrepi, ki so izbrani kot upravičeni do podpore, ne prejemajo podpore tudi od drugih ustreznih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti iz programov za razvoj podeželja in za promocijo ali iz drugih nacionalnih ali regionalnih programov.

Učinkoviti zaščitni ukrepi, vzpostavljeni v skladu s členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013, za zaščito okolja pred možnimi večjimi pritiski zaradi naložb, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, ter merila za upravičenost, sprejeta v skladu s členom 36(1) navedene uredbe, za zagotavljanje, da se pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, spoštujejo cilji iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije.

3.2. Posebne informacije, zahtevane za vrste ukrepov za izpolnjevanje ciljev, ki so določeni ali navedeni v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (izpolni se le za izbrane vrste ukrepov)

3.2.1. Pridobitev osnovnih sredstev

—	vrste naložb, upravičenih do podpore;

—	druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup;

—	podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

3.2.2. Drugi ukrepi

—	opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore;

—	podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

4. Imenovanje pristojnih organov in odgovornih teles

Imenovanje nacionalnega organa, odgovornega za upravljanje, spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije, s strani države članice.

5. Opis sistemov spremljanja in vrednotenja

Kazalniki uspešnosti, določeni v nacionalni strategiji, obsegajo enotne kazalnike uspešnosti, določene v členu 4 in navedene v Prilogi II. Kadar je ustrezno, se v nacionalni strategiji določijo dodatni kazalniki na podlagi nacionalnih ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe.

5.1. Vrednotenje operativnih programov in obveznosti poročanja za organizacije proizvajalcev iz člena 36(2)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Opis zahtev glede spremljanja in vrednotenja in postopkov v zvezi z operativnimi programi, vključno z obveznostmi poročanja organizacij proizvajalcev.

5.2. Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije

Opis zahtev spremljanja in vrednotenja ter postopkov v zvezi z nacionalno strategijo.

PRILOGA II

Seznam enotnih kazalnikov uspešnosti iz člena 4(1)(a) in člena 21(3)(a) te uredbe ter člena 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891

Sistem enotnih kazalnikov uspešnosti v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihovi člani v okviru operativnega programa, ne zajema nujno vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na dosežke, rezultate in vpliv operativnega programa. V tem okviru je treba podatke, ki jih zagotavljajo enotni kazalniki uspešnosti, razlagati v smislu kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, povezanih z drugimi ključnimi dejavniki, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja programa.

1. ENOTNI KAZALNIKI V ZVEZI S FINANČNIM IZVAJANJEM (KAZALNIKI VLOŽKA) (LETNI)

Ukrep

Vrsta ukrepa

Kazalniki vložka (letni)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za izboljšanje trženja

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

(d)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Raziskave in poskusna proizvodnja

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo informacij o dobrih praksah (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Na podlagi glavnega vprašanja:

(a)	Ekološka pridelava

(b)	Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

(c)	Druga okoljska vprašanja

(d)	Sledljivost

(e)	Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

(f)	Druga vprašanja

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

(a)	Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

(b)	Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

(c)	Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

(d)	Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

(e)	Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

(f)	Umik s trga

(g)	Zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave

(h)	Zavarovanje pridelkov

Izdatki (v EUR)

Okoljski ukrepi

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Ekološka pridelava

(d)	Integrirana pridelava

(e)	Boljša uporaba ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

(f)	Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

(g)	Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

(h)	Ukrepi za varčevanje z energijo ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

(i)	Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

(j)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Drugi ukrepi

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)	Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

2. ENOTNI KAZALNIKI DOSEŽKOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Vrsta ukrepa

Kazalniki vložka (letni)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)	Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)	Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Ukrepi za izboljšanje trženja

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)	Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

Število sprejetih ukrepov (1)

(d)	Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Raziskave in poskusna proizvodnja

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Število projektov

Na podlagi glavnega vprašanja:

(a)	Ekološka pridelava

(b)	Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

(c)	Druga okoljska vprašanja

(d)	Sledljivost

(e)	Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

(f)	Druga vprašanja

Število dni usposabljanja udeležencev

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

(a)	Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

Število sprejetih ukrepov

(c)	Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

Število sprejetih ukrepov (1)

(d)	Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

Število sprejetih ukrepov (4)

(e)	Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(f)	Umiki s trga

Število sprejetih ukrepov (2)

(g)	Zgodnje obiranje in opustitev spravila

Število sprejetih ukrepov (3)

(h)	Zavarovanje pridelkov

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Okoljski ukrepi

(a)	Naložbe v osnovna sredstva (5)

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom (6)

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)	Ekološka pridelava

(d)	Integrirana pridelava

(e)	Boljša uporaba in/ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

(f)	Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

(g)	Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

(h)	Ukrepi za varčevanje z energijo in/ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

(i)	Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

(j)	Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih Število zadevnih hektarjev

Drugi ukrepi

(a)	Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)	Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)	Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

3. ENOTNI KAZALNIKI REZULTATOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Kazalniki rezultatov (meritev)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

Sprememba obsega tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (v tonah) (7)

Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Ukrepi za izboljšanje trženja

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

(a)	Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Celotni obseg proizvodnje, pri kateri se upravljajo količine (v tonah)

(b)	Ukrepi usposabljanja

Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja

(c)	Promocija in obveščanje

Predvidena sprememba obsega tržne proizvodnje za proizvode, vključene v promocijske/komunikacijske dejavnosti (v tonah)

(d)	Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

Skupna vrednost ustanovljenih vzajemnih skladov (v EUR)

(e)	Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

Celotna površina, na kateri se izvaja ponovna zasaditev sadovnjakov (v ha)

(f)	Umiki s trga

Celotna količina s trga umaknjene proizvodnje (v tonah)

(g)	Zgodnje obiranje ali opustitev spravila

Celotna površina, na kateri se izvaja zgodnje obiranje ali opustitev spravila (v ha)

(h)	Zavarovanje pridelka

Skupna vrednost zavarovanega tveganja (v EUR)

Okoljski ukrepi

Predvidena sprememba letne porabe mineralnih gnojil/hektar glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah/ha)

Predvidena sprememba skupne porabe vode/hektar (v m3/ha)

Predvidena sprememba letne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)

Predvidena sprememba letne količine nastalih odpadkov (v tonah)

Drugi ukrepi

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah)

Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

4. ENOTNI KAZALNIKI UČINKA (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Splošni cilji

Kazalniki vpliva (meritev)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

Izboljšanje konkurenčnosti

Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (8) zadevne organizacije proizvajalcev (OP)/združenja organizacij proizvajalcev (ZOP) (število)

Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

Ukrepi za izboljšanje trženja

Raziskave in poskusna proizvodnja

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) in/ali dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

Okoljski ukrepi

Ohranjanje in varstvo okolja:

(a)	Kakovost vode

Predvidena sprememba skupne porabe mineralnih gnojil glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah)

(b)	Trajnostna raba vodnih virov

Predvidena sprememba skupne porabe vode (v m3)

(c)	Blažitev podnebnih sprememb

Predvidena sprememba skupne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh)

Drugi ukrepi

Izboljšanje konkurenčnosti

Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (8) zadevne OP/ZOP (število)

Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

5. ENOTNI TEMELJNI KAZALNIKI

Opomba:

Temeljni kazalniki se uporabljajo pri analizi razmer na začetku programskega obdobja. Nekateri enotni temeljni kazalniki so pomembni le za posamezne operativne programe na ravni organizacije proizvajalcev (npr. obseg proizvodnje, tržene po manj kot 80 % povprečne cene, ki jo prejme OP/ZOP). Drugi enotni temeljni kazalniki so prav tako pomembni za nacionalne strategije na ravni držav članic (npr. skupna vrednost tržne proizvodnje).

Praviloma se temeljni kazalniki izračunajo kot triletno povprečje. Če podatki niso na voljo, jih je treba izračunati vsaj s podatki, ki veljajo za eno leto.

Cilji	Temeljni kazalniki glede na cilje
Splošni cilji	Kazalnik	Opredelitev (in merjenje)
Izboljšanje konkurenčnosti	Skupna vrednost tržne proizvodnje	Skupna vrednost tržne proizvodnje OP/ZOP (v EUR)
Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev	Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani zadevne OP/ZOP	Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (9) OP/ZOP
Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev	Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave članov zadevne OP/ZOP	Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani OP/ZOP (v ha)
Posebni cilji
Spodbujanje koncentracije ponudbe	Celotni obseg tržne proizvodnje	Celotni obseg tržne proizvodnje OP/ZOP (v tonah)
Spodbujanje dajanja na trg proizvodov, ki so jih pridelali člani		Celotni obseg tržne proizvodnje OP/ZOP (v tonah)
Zagotavljanje, da se proizvodnja usklajuje s povpraševanjem glede kakovosti in količine		Obseg tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (10) po glavnih vrstah zadevnih „shem kakovosti“ (v tonah)
Povečanje tržne vrednosti proizvodov	Povprečna vrednost enote tržne proizvodnje	Skupna vrednost tržne proizvodnje/celotni obseg tržne proizvodnje (v EUR/kg)
Spodbujanje znanja in izboljšanje človeškega potenciala	Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja	Število ljudi, ki so končali program/dejavnost usposabljanja v zadnjih treh letih (število)
	Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve	Število kmetijskih gospodarstev, članov OP/ZOP, ki uporabljajo svetovalne storitve (število)
Cilji	Temeljni kazalniki glede na cilje
Cilji	Kazalnik	Opredelitev (in merjenje)
Posebni cilji na področju varstva okolja
Prispevanje k varstvu tal	Površina, na kateri obstaja nevarnost erozije tal in na kateri se izvaja protierozijski ukrep	Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri obstaja nevarnost erozije tal (11) in na kateri se izvajajo protierozijski ukrepi (v ha)
Prispevanje k ohranjanju in izboljšanju kakovosti vode	Površina, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba/boljše upravljanje gnojil	Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba ali boljše upravljanje gnojil (v ha)
Prispevanje k trajnostni rabi vodnih virov	Površina, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo	Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo (v ha)
Prispevanje k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine	Ekološka pridelava	Površina za ekološko pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)
	Integrirana pridelava	Površina za integrirano pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)
	Drugi ukrepi, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine	Površina, na kateri se izvajajo druge dejavnosti, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti (v ha)
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb	Ogrevanje tople grede – energetska učinkovitost	Predvidena letna poraba energije za ogrevanje tople grede glede na vrsto energetskih virov (v tonah/litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)
Zmanjšanje obsega nastalih odpadkov	Količina ali obseg odpadkov	V tonah/litrih/m3

(1) Vsak dan promocijske kampanje se šteje kot en ukrep.

(2) Umik istega proizvoda s trga v različnih obdobjih leta in umiki različnih proizvodov s trga se štejejo kot različni ukrepi. Vsak umik posameznega proizvoda s trga se šteje kot en ukrep.

(3) Zgodnje obiranje in opustitev spravila različnih pridelkov se štejeta kot različna ukrepa. Zgodnje obiranje in opustitev spravila istega proizvoda se štejeta kot en ukrep, ne glede na število dni, ko ukrep traja, število sodelujočih kmetijskih gospodarstev in število zadevnih površin ali hektarjev.

(4) Ukrepi v zvezi z ustanovitvijo raznih vzajemnih skladov se štejejo kot različni ukrepi.

(5) Vključno z neproduktivnimi naložbami, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

(6) Vključno z drugimi oblikami pridobitve osnovnih sredstev, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

(7) Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Predlaga se, da glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

(8) Dejavni člani so člani, ki OP/ZOP zagotavljajo proizvode.

(9) Dejavni člani so člani, ki dostavljajo proizvode OP/ZOP.

(10) Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

(11) „Nevarnost erozije tal“ pomeni kakršno koli strmo površino z več kot 10-odstotnim nagibom ne glede na to, ali se na njej izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja, kolobarjenje itd.). Kadar so na voljo ustrezne informacije, lahko države članice namesto tega uporabljajo naslednjo opredelitev: „nevarnost erozije tal“ pomeni vsako površino s predvideno izgubo prsti, ki presega stopnjo naravnega nastajanja prsti, ne glede na to, ali se izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja ali kolobarjenje).

PRILOGA III

Minimalne zahteve za umik proizvodov iz člena 15(2)

Proizvodi so:

—

celi,

—	zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo,

—	čisti, brez kakršne koli vidne tuje snovi,

—	brez škodljivcev ali poškodb, ki jih povzročajo škodljivci,

—	brez odvečne zunanje vlage,

—	brez kakršnega koli tujega vonja ali okusa.

Proizvodi morajo biti dovolj razviti in zreli, pri čemer se upošteva vrsta proizvoda.

Proizvodi morajo biti značilni za sorto in trgovinsko vrsto.

PRILOGA IV

Stroški prevoza za prosto razdelitev iz člena 16(1)

Razdalja med krajem umika in krajem dostave	Stroški prevoza (v EUR/tono) (1)
Do največ 25 km	18,20
Več kot 25 km, vendar do največ 200 km	41,40
Več kot 200 km, vendar do največ 350 km	54,30
Več kot 350 km, vendar do največ 500 km	72,60
Več kot 500 km, vendar do največ 750 km	95,30
Več kot 750 km	108,30

(1) Dodatek za prevoz zamrznjenih proizvodov: 8,50 EUR/tono.

PRILOGA V

Stroški razvrščanja in pakiranja iz člena 17(1)

Proizvod	Stroški razvrščanja in pakiranja (v EUR/tono)
Jabolka	187,70
Hruške	159,60
Pomaranče	240,80
Klementine	296,60
Breskve	175,10
Nektarine	205,80
Lubenice	167,00
Cvetača	169,10
Drugi proizvodi	201,10

PRILOGA VI

Izjava za pakiranje proizvodov iz člena 17(2)

—	Продукт, предназначен за безплатна дистрибуция (Регламент за изпълнение (ЕC) 2017/… )

—	Producto destinado a su distribución gratuita [Reglamento de ejecución (UE) 2017/… ]

—	Produkt určený k bezplatné distribuci [prováděcí nařízení (EU) 2017/… ]

—	Produkt til gratis uddeling (gennemførelsesforordning (EU) 2017/… )

—	Zur kostenlosen Verteilung bestimmtes Erzeugnis (Durchführungsverordnung (EU) 2017/… )

—	Tasuta jagamiseks mõeldud tooted [rakendusmäärus (EL) 2017/… ]

—	Προϊόν προοριζόμενο για δωρεάν διανομή [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) 2017/… ]

—	Product for free distribution (Implementing Regulation (EU) 2017/… )

—	Produit destiné à la distribution gratuite [règlement d'exécution (UE) 2017/… ]

—	Proizvod za slobodnu distribuciju (Provedbena uredba (EU) 2017/… )

—	Prodotto destinato alla distribuzione gratuita [regolamento di esecuzione (UE) 2017/… ]

—	Produkts paredzēts bezmaksas izplatīšanai [Īstenošanas regula (ES) 2017/… ]

—	Nemokamai platinamas produktas [Įgyvendinimo reglamentas (ES) 2017/… ]

—	Ingyenes szétosztásra szánt termék ((EU) 2017/… végrehajtási rendelet)

—	Prodott destinat għad-distribuzzjoni bla ħlas [Regolament ta' implimentazzjoni (UE) 2017/… ]

—	Voor gratis uitreiking bestemd product (Uitvoeringsverordening (EU) 2017/… )

—	Produkt przeznaczony do bezpłatnej dystrybucji [Rozporządzenie wykonawcze (UE) 2017/… ]

—	Produto destinado a distribuição gratuita [Regulamento de execução (UE) 2017/… ]

—	Produs destinat distribuirii gratuite [Regulamentul de punere în aplicare (UE) 2017/… ]

—	Výrobok určený na bezplatnú distribúciu [vykonávacie nariadenie (EÚ) 2017/… ]

—	Proizvod, namenjen za prosto razdelitev [Izvedbena uredba (EU) 2017/…]

—	Ilmaisjakeluun tarkoitettu tuote (täytäntöönpanoasetus (EU) 2017/… )

—	Produkt för gratisutdelning (genomförandeförordning (EU) 2017/…)

PRILOGA VII

Proizvodi in obdobja za uporabo dodatnih uvoznih dajatev iz člena 39

Brez poseganja v pravila glede interpretacije kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti le okvirno. Za namene te priloge je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Zaporedna številka	Oznaka KN	Poimenovanje proizvodov	Obdobje uporabe
78.0015	0702 00 00	Paradižnik	Od 1. oktobra do 31. maja
78.0020	0702 00 00	Paradižnik	Od 1. junija do 30. septembra
78.0065	0707 00 05	Kumare	Od 1. maja do 31. oktobra
78.0075	0707 00 05	Kumare	Od 1. novembra do 30. aprila
78.0085	0709 91 00	Artičoke	Od 1. novembra do 30. junija
78.0100	0709 93 10	Bučke	Od 1. januarja do 31. decembra
78.0110	0805 10 20	Pomaranče	Od 1. decembra do 31. maja
78.0120	0805 20 10	Klementine	Od 1. novembra do konca februarja
78.0130	0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90	Mandarine (vključno tangerine in satsume), mandarine wilking in podobni hibridi agrumov	Od 1. novembra do konca februarja
78.0155	0805 50 10	Limone	Od 1. junija do 31. decembra
78.0160	0805 50 10	Limone	Od 1. januarja do 31. maja
78.0170	0806 10 10	Namizno grozdje	Od 16. julija do 16. novembra
78.0175	0808 10 80	Jabolka	Od 1. januarja do 31. avgusta
78.0180	0808 10 80	Jabolka	Od 1. septembra do 31. decembra
78.0220	0808 30 90	Hruške	Od 1. januarja do 30. aprila
78.0235	0808 30 90	Hruške	Od 1. julija do 31. decembra
78.0250	0809 10 00	Marelice	Od 1. junija do 31. julija
78.0265	0809 29 00	Češnje, razen višenj	Od 16. maja do 15. avgusta
78.0270	0809 30	Breskve, vključno z nektarinami	Od 16. junija do 30. septembra
78.0280	0809 40 05	Slive	Od 16. junija do 30. septembra

25.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 138/92

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/893

z dne 24. maja 2017

o spremembi prilog I in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 ter prilog X, XIV in XV k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 glede določb o predelanih živalskih beljakovinah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (2) ter zlasti drugega pododstavka člena 31(2), tretjega pododstavka člena 41(3) in drugega pododstavka člena 42(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (v nadaljnjem besedilu: TSE) pri govedu, ovcah in kozah. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 prepoveduje krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali. V členu 7(2) navedene uredbe je prepoved razširjena tudi na druge živali, razen prežvekovalcev, v zvezi s krmljenjem navedenih živali pa se prepoved omeji na proizvode živalskega izvora v skladu s Prilogo IV k navedeni uredbi.

(3)

V skladu s Prilogo IV Uredbe (ES) št. 999/2001 se prepoved iz člena 7(1) razširi na krmljenje rejnih neprežvekovalcev, razen krmljenja mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh, med drugim s predelanimi živalskimi beljakovinami. Vendar z odstopanjem in pod posebnimi pogoji točka (c) poglavja II Priloge IV dovoli krmljenje s predelanimi živalskimi beljakovinami iz neprežvekovalcev samo za živali iz ribogojstva pod pogojem, da so bile predelane živalske beljakovine in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, proizvedene v skladu z oddelkom D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001. Ta oddelek trenutno določa, da živalski stranski proizvodi, ki se uporabijo za proizvodnjo takih predelanih živalskih beljakovin, izhajajo iz klavnic ali razsekovalnic. Glede na proizvodni proces predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, te zahteve v primeru žuželk ni mogoče izpolniti. Posledično uporaba predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, v krmi za živali iz ribogojstva trenutno ni dovoljena.

(4)

V več državah članicah se je začelo gojenje žuželk za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz njih, in drugih proizvodov iz žuželk, namenjenih za hrano za hišne živali. Ta proizvodnja se izvaja v okviru nacionalnih programov nadzora pristojnih organov držav članic. Študije so pokazale, da bi gojene žuželke lahko predstavljale alternativo konvencionalnim virom živalskih beljakovin, namenjenim za krmo za rejne neprežvekovalce, in trajnostno rešitev zanje.

(5)

Dne 8. oktobra 2015 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) objavila znanstveno mnenje o profilu tveganja v zvezi s proizvodnjo in uživanjem žuželk kot živil in krme (3). Glede tveganj, povezanih s prisotnostjo prionov, je EFSA ugotovila, da se v primerjavi s tveganjem pri trenutno odobrenih virih beljakovin živalskega izvora pričakuje, da bo tveganje pri nepredelanih žuželkah enako ali manjše, dokler se žuželke hranijo s substrati, ki ne vsebujejo snovi, pridobljenih iz prežvekovalcev ali človeškega izvora (gnoj). Predelava žuželk lahko dodatno zmanjša biološke nevarnosti, zato ta trditev velja tudi za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk.

(6)

V skladu z opredelitvijo pojma „rejna žival“ iz člena 3(6) Uredbe (ES) št. 1069/2009 se žuželke, gojene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, štejejo za rejne živali, zato zanje veljajo pravila o prepovedi krmljenja iz člena 7 in Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 ter pravila o krmljenju živali iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zaradi tega je prepovedana uporaba beljakovin iz prežvekovalcev, odpadkov iz gostinskih dejavnosti, mesno-kostne moke in gnoja kot krme za žuželke. Poleg tega je v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za prehrano živali prepovedana uporaba fekalij.

(7)

Zato bi bilo treba dovoliti krmljenje živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz žuželk, in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo take predelane živalske beljakovine. Točko (c) poglavja II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, oddelek, ki določa pogoje v zvezi s TSE za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine, pa bi bilo treba dodati v poglavje IV Priloge IV k navedeni uredbi.

(8)

Po analogiji s tem, kar se že uporablja za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, namenjene za krmljenje živali iz ribogojstva, bi bilo treba določiti posebne pogoje za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, da se prepreči tveganje navzkrižne kontaminacije z drugimi beljakovinami, ki bi lahko predstavljale tveganje za TSE pri prežvekovalcih. Zlasti bi bilo treba po analogiji s pogoji iz oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk, proizvajati v objektih, namenjenih izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz gojenih žuželk.

(9)	Poleg tega je zaradi pravne varnosti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 999/2001 primerno vključiti opredelitev gojenih žuželk.

(10)	Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Priloga X k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (5) določa pravila za izvedbo Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s parametri za proizvodnjo varne krme živalskega izvora, namenjene za krmljenje rejnih živali. Samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki so v skladu z zahtevami iz Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011, se lahko uporabijo za krmljenje rejnih živali, ki niso kožuharji. Čeprav določbe iz Priloge X k navedeni uredbi ne zajemajo živih in posušenih žuželk v krmi za rejne živali, določbe iz Priloge XIII k navedeni uredbi veljajo za uporabo posušenih žuželk v hrani za hišne živali ali kot hrana za hišne živali.

(12)

Sprememba Uredbe (ES) št. 999/2001 z namenom, da se dovolijo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk, za krmljenje živali iz ribogojstva, bo verjetno omogočila večjo proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz žuželk, v Uniji. Čeprav je trenutno gojenje žuželk v manjšem obsegu za hrano za hišne živali mogoče ustrezno obravnavati v okviru obstoječih nacionalnih programov nadzora, so določbe Unije za zdravje živali, javno zdravje, zdravje rastlin ali okoljska tveganja primerne za zagotovitev, da je gojenje žuželk v Uniji varno tudi v večjem obsegu. Vrste žuželk, gojene v Uniji, ne bi smele biti patogene ali imeti drugih škodljivih učinkov na zdravje rastlin, živali ali ljudi, prav tako ne bi smele biti opredeljene kot vektorji človeških, živalskih ali rastlinskih patogenov ter ne bi smele biti zaščitene ali opredeljene kot invazivne tujerodne vrste. Ob upoštevanju teh nacionalnih ocen tveganja ter mnenja EFSA z dne 8. oktobra 2015 je naslednje vrste žuželk mogoče opredeliti kot tiste vrste žuželk, ki se trenutno gojijo v Uniji in ki izpolnjujejo zgoraj omenjene varnostne pogoje za proizvodnjo žuželk za uporabo v krmi: črna bojevniška muha (Hermetia illucens), domača muha (Musca domestica), mokar (Tenebrio molitor), žitni črnivec (Alphitobius diaperinus), hišni muren (Acheta domesticus), kraktokrili murnček (Gryllodes sigillatus) in stepski muren (Gryllus assimilis).

(13)

Prilogo X k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba spremeniti in v oddelek 1 poglavja II te priloge dodati seznam vrst žuželk, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk. Ta seznam bi moral vključevati navedene vrste žuželk, v prihodnosti pa bi se lahko spremenil na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo zadevne vrste žuželk za zdravje živali, javno zdravje, zdravje rastlin ali okolje.

(14)

Priloga XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 določa zahteve za uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz tretjih držav. Varnostne zahteve, ki se uporabljajo za gojenje žuželk, namenjenih za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva in za dajanje na trg predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz navedenih žuželk, zlasti glede vrst žuželk, ki se lahko uporabijo, in krme, ki jo je dovoljeno dati žuželkam, bi se morale uporabljati tudi za uvoz iz tretjih držav. Oddelka 1 in 2 poglavja I Priloge XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba spremeniti, da se določijo navedene zahteve za uvoz v Unijo.

(15)

Priloga XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 določa vzorce veterinarskih spričeval za uvoz v Unijo živalskih stranskih proizvodov. Vzorec veterinarskega spričevala iz poglavja 1 Priloge XV k navedeni uredbi se uporablja za uvoz v Unijo predelanih živalskih beljakovin. Za namen uvoza predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, bi bilo treba določiti nov vzorec veterinarskega spričevala, ki bi moral vključevati posebne zahteve za vzrejo gojenih žuželk za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, navedene v Prilogi XIV k Uredbi (EU) št. 142/2011, kot tudi druge ustrezne zahteve za uvoz predelanih živalskih beljakovin. Zato bi bilo treba v poglavje 1 Priloge XV vključiti novi vzorec veterinarskega spričevala za uvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk.

(16)

Poleg tega bi moral novi vzorec veterinarskega spričevala, vključen v poglavje 1 Priloge XV k Uredbi (EU) št. 142/2011, upoštevati tudi spremembo, uvedeno z Uredbo Komisije (EU) 2016/1396 (6), glede zahtev v zvezi s TSE, ki se uporabljajo za uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov govejega, ovčjega ali kozjega izvora, kot je določeno v poglavju D Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(17)	Priloge X, XIV in XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Oddelek A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa zahteve za preprečitev navzkrižne kontaminacije v času prevoza v razsutem stanju, in sicer med ribjo moko, dikalcijevim in trikalcijevim fosfatom živalskega izvora, proizvodi iz krvi neprežvekovalcev in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo te proizvode, ki so namenjeni za krmljenje rejnih neprežvekovalcev, ter med krmo za prežvekovalce. Glede na to, da obstaja podobno tveganje navzkrižne kontaminacije, kadar se navedene snovi skladiščijo v razsutem stanju, bi bilo treba zahteve iz oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 razširiti na skladiščenje v razsutem stanju ribje moke, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, proizvodov iz krvi neprežvekovalcev ter krmnih mešanic, ki vsebujejo te snovi.

(19)

Oddelek B poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa zahteve za preprečitev navzkrižne kontaminacije v času prevoza, in sicer med posamičnimi krmili v razsutem stanju in krmnimi mešanicami v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen mleka in proizvodov na osnovi mleka, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in hidroliziranih beljakovin, pridobljenih iz kož prežvekovalcev, ter med krmo za rejne živali, ki niso kožuharji. Glede na to, da obstaja podobno tveganje navzkrižne kontaminacije, kadar se navedene snovi skladiščijo v razsutem stanju, bi bilo treba zahteve iz oddelka B poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 razširiti na skladiščenje posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen mleka in proizvodov na osnovi mleka, dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in hidroliziranih beljakovin, pridobljenih iz kož prežvekovalcev.

(20)

Točka (a) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, ki niso ribja moka, pridobljeni iz neprežvekovalcev in namenjeni za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva, izvirajo iz klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, in razsekovalnic, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev. Točka (a) določa odstopanje od navedene zahteve za klavnice, ki izvajajo učinkovite ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev ter ki jih na podlagi pregleda odobri pristojni organ.

(21)

Da bi se omogočila uporaba več vrst surovin za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev, namenjenih za uporabo v krmi za živali iz ribogojstva ali za izvoz, je primerno spremeniti točko (a) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se dovoli uporaba živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz obratov, ki niso klavnice ali razsekovalnice, če so ti drugi obrati namenjeni izključno za ravnanje s tkivi neprežvekovalcev ali pa jih je po pregledu na kraju samem odobril pristojni organ na podlagi istih zahtev usmerjanja kot v obstoječem odstopanju za klavnice, glede na to, da te zahteve usmerjanja zagotavljajo potrebna jamstva za preprečitev in nadzor navzkrižne kontaminacije. Prav tako je primerno, da se obstoječe odstopanje za klavnice razširi na razsekovalnice, pod pogojem, da se uporabijo iste zahteve usmerjanja. Oddelek D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Točka (b) oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da mora biti v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu ter na kateri koli embalaži ribje moke in krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, navedeno naslednje: „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev“. Vendar trgovinski dokument ali veterinarsko spričevalo iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ni potrebno za krmne mešanice. Zato je primerno spremeniti točko (b) oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se pojasni, da bi bilo treba za krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, dodati „vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev“ samo na oznaki krmnih mešanic. Oddelek B, točko (d) oddelka C in točko (e) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo v zvezi s tem prav tako treba spremeniti.

(23)

Oddelek C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 prepoveduje proizvodnjo krme za rejne živali, ki niso kožuharji, v obratih, ki proizvajajo hrano za hišne živali ali krmo za kožuharje, ki vsebuje proizvode iz prežvekovalcev, ki so prepovedani za uporabo v krmi rejnih živali, ki niso kožuharji. Podobno prepoved bi bilo treba določiti za obrate, ki proizvajajo hrano za hišne živali ali krmo za kožuharje, ki vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka, da se zagotovi odsotnost navzkrižne kontaminacije krme za rejne živali, ki niso kožuharji ali živali iz ribogojstva, s proizvodi, ki so v taki krmi prepovedani. Oddelek C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Točka 1 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 prepoveduje izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev. Navedena zahteva je bila prvotno namenjena nadzoru širjenja bovine spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: BSE) v času epidemije BSE v Uniji in ko je bila Evropa glavni del sveta, ki jo je prizadela epidemija. Vendar so se razmere v zvezi z BSE v Uniji bistveno izboljšale. Leta 2015 je bilo prijavljenih pet primerov BSE v Uniji v primerjavi z 2 166 primeri leta 2001. To izboljšanje razmer v zvezi z BSE v Uniji se odraža v dejstvu, da je zdaj 23 držav članic Unije priznanih kot države s statusom zanemarljivega tveganja za BSE v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES (7) na podlagi statusa tveganja za BSE, ki ga je na mednarodni ravni priznala Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE).

(25)

Prepoved izvoza predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, bi bilo zato treba odpraviti in nadomestiti s posebnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se razbremeni trgovina in poveča sorazmernost glede na trenutne epidemiološke razmere za BSE. Navedeni pogoji bi morali biti zlasti namenjeni zagotavljanju, da izvoženi proizvodi ne vsebujejo mesno-kostne moke, katere izvoz v skladu s členom 43(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ni dovoljen. Ker lahko mesno-kostna moka vsebuje snovi s specifičnim tveganjem ali je lahko pridobljena iz živali, ki so poginile ali bile ubite, vendar ne zaradi zakola za prehrano ljudi, predstavlja večje tveganje za BSE in se zato ne bi smela izvažati.

(26)

Za zagotovitev, da izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, ne vsebuje mesno-kostne moke in se ne uporablja za drugačne namene, kot so dovoljeni z zakonodajo Unije, bi bilo treba predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, prevažati v zapečatenih zabojnikih neposredno iz predelovalnih obratov do točke izstopa iz Unije, ki bi morala biti mejna kontrolna točka iz Priloge I k Odločbi Komisije 2009/821/ES (8), da se omogoči uradni nadzor. Tak uradni nadzor bi bilo treba izvajati z uporabo obstoječih postopkov uradnega nadzora, zlasti trgovinskih dokumentov v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, in s komunikacijo pristojnih organov prek celovitega računalniškega veterinarskega sistema (TRACES), uvedenega z Odločbo Komisije 2004/292/ES (9).

(27)

Predelovalni obrat mora biti odobren za predelovanje snovi kategorije 3 skladu v s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, poleg tega mora biti v skladu s členom 45 navedene uredbe predmet rednega uradnega nadzora, vključno s trajno označitvijo snovi kategorij 1 in 2 v skladu s to uredbo, kadar je predelovalni obrat odobren tudi za predelavo snovi kategorije 1 in/ali 2.

(28)

Točka 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da so krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev in namenjene za izvoz, proizvedene v skladu z nekaterimi zahtevami, in sicer se sklicuje na točko (e) oddelka A poglavja V Priloge IV k navedeni uredbi, ta pa se sklicuje na oddelek D poglavja IV k navedeni prilogi. Ker so navedena navzkrižna sklicevanja privedla do različnih razlag, je primerno preoblikovati točko 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, da se pojasnijo zahteve, ki se uporabljajo za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine, namenjenih za izvoz iz Unije.

(29)

Zlasti sklic v točki 2(b) oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, ki zadeva izvoz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, na točko (d) oddelka D poglavja IV navedene priloge, ki zadeva proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, za krmljenje živali iz ribogojstva ni prilagojen za vse primere. Čeprav točka (d) oddelka D poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da so obrati za proizvodnjo krmnih mešanic namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva ali so odobreni na podlagi ukrepov, sprejetih za preprečitev navzkrižne kontaminacije med krmo za živali iz ribogojstva in krmo za druge rejne živali, pa v primeru izvoza Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 ne omejuje vrst, ki se jih lahko krmi z izvoženimi krmnimi mešanicami v tretji državi. V tem primeru je torej treba preprečiti navzkrižno kontaminacijo med izvoženimi krmnimi mešanicami, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev, in krmo za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg Unije. Točko 2 oddelka E poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(30)

Spremembe, opisane v prejšnjih uvodnih izjavah, v zvezi s (1) skladiščenjem nekaterih posamičnih krmil in krmnih mešanic; (2) proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, in krmnih mešanic, ki vsebujejo take beljakovine; (3) izvozom krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in (4) uporabo surovin iz obratov, ki niso klavnice in razsekovalnice, za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz neprežvekovalcev, vključujejo zahteve, da pristojni organ države članice registrira ali odobri nekatere obrate na podlagi izpolnjevanja navedenih zahtev. Oddelek A poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba spremeniti, da se vključi obveznost držav članic, da posodabljajo in javno objavijo sezname navedenih obratov.

(31)

Za omejitev bremena pristojnih organov bi bilo treba objavo seznamov nosilcev dejavnosti omejiti samo na primere, ko je taka objava potrebna zato, da lahko nosilci dejavnosti ugotovijo, kateri morebitni dobavitelji izpolnjujejo zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, in da lahko pristojni organi nadzirajo spoštovanje navedenih zahtev v proizvodni verigi. Oddelek A poglavja V Priloge IV bi bilo zato treba spremeniti, da se seznami zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, izvzamejo iz obveznosti javne objave.

(32)

Države članice in nosilci dejavnosti potrebujejo dovolj časa za prilagoditev spremembam, ki jih uvaja ta uredba v oddelku A poglavja III v zvezi s skladiščenjem nekaterih posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju ter v oddelkih A, B in C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 v zvezi s seznami obratov, ki proizvajajo v skladu z nekaterimi zahtevami iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, v zvezi s skladiščenjem krme, ki vsebuje proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, in v zvezi s proizvodnjo hrane za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, zato bi se morale navedene spremembe uporabljati od 1. januarja 2018.

(33)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Priloge X, XIV in XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2017.

Vendar se naslednje spremembe Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, uvedene s to uredbo, uporabljajo od 1. januarja 2018:

(a)	spremembe oddelka A poglavja III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 s točko 2(b)(i) Priloge I k tej uredbi ter

(b)	spremembe oddelkov A, B in C poglavja V Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 s točko 2(d)(i) Priloge I k tej uredbi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. maja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(3) Scientific Opinion on a Risk profile related to production and consumption of insects as food and feed (Znanstveno mnenje o profilu tveganja, povezanem s proizvodnjo in uživanjem žuželk kot živil in krme), EFSA Journal (2015);13(10):4257.

(4) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(6) Uredba Komisije (EU) 2016/1396 z dne 18. avgusta 2016 o spremembi nekaterih prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 225, 19.8.2016, str. 76).

(7) Odločba Komisije 2007/453/ES z dne 29. junija 2007 o določitvi BSE-statusa držav članic ali tretjih držav ali njihovih regij v skladu z njihovim tveganjem BSE (UL L 172, 30.6.2007, str. 84).

(8) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).

(9) Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

PRILOGA I

Prilogi I in IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita:

Priloga I se spremeni:

(a)

v točki 1(d) se doda naslednja točka (iv):

„(iv)

‚oznaka‘ iz člena 3(2)(t);“

(b)

točki 2 se dodajo naslednje točke:

„(m)	‚gojene žuželke‘ so rejne živali, kot so opredeljene v členu 3(6)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in sicer tiste vrste žuželk, ki so odobrene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin v skladu s točko 2 dela A oddelka 1 poglavja II Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(n)	‚zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice‘, so živinorejci, ki mešajo krmne mešanice za izključno uporabo na lastnih gospodarstvih.“;

Priloga IV se spremeni:

(a)

točka (c) poglavja II se nadomesti z naslednjim:

„(c)

živali iz ribogojstva z naslednjimi posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami:

(i)

predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ter krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene predelane živalske beljakovine, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III in posebnimi pogoji iz oddelka D poglavja IV;

(ii)	predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, in krmnimi mešanicami, ki vsebujejo navedene predelane živalske beljakovine, ki se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III in posebnimi pogoji iz oddelka F poglavja IV;“;

(b)

poglavje III se spremeni:

(i)

oddelek A se nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK A

Prevoz in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne neprežvekovalce

Naslednji proizvodi za krmljenje rejnih neprežvekovalcev se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za prežvekovalce:

(a)	predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk;

(b)	dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora v razsutem stanju;

(c)	proizvodi iz krvi neprežvekovalcev v razsutem stanju;

(d)	krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo posamična krmila iz točk (a), (b) in (c).

Evidence s podrobnimi podatki o vrsti proizvodov, ki so se prevažali ali skladiščili v objektih za skladiščenje, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki so se predhodno uporabljali za prevoz ali skladiščenje proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz ali skladiščenje krme za prežvekovalce, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Objekte za skladiščenje, ki v skladu s točko 2 skladiščijo posamična krmila in krmne mešanice iz točke 1, odobri pristojni organ na podlagi preverjanja njihove skladnosti z zahtevami iz točke 2.

Predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, vključno s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk, razen ribje moke, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te živalske beljakovine, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva.

Z odstopanjem od točke 4 se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki so se predhodno uporabljali za prevoz ali skladiščenje proizvodov iz navedene točke, naknadno uporabijo za prevoz ali skladiščenje krme za rejne neprežvekovalce, ki niso živali iz ribogojstva, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.“;

(ii)

točka 3 oddelka B se nadomesti z naslednjim:

„3.

Z odstopanjem od točke 1 zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz navedene točke, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	morajo biti registrirani pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz točke 1;

(b)	lahko gojijo le neprežvekovalce;

(c)	katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin;

(d)	katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 10 % celotnega fosforja;

(e)	katere koli krmne mešanice, ki vsebujejo proizvode iz krvi neprežvekovalcev in se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic, morajo vsebovati manj kot 50 % surovih beljakovin.“;

(iii)

točka (a) oddelka C se nadomesti z naslednjim:

„(a)	predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk;“;

(iv)

točka 1(a) oddelka D se nadomesti z naslednjim:

„(a)	predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, vključno z ribjo moko in predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz gojenih žuželk,“;

(c)

poglavje IV se spremeni:

(i)

točka (b) oddelka A se nadomesti z naslednjim:

„(b)

besedilo ‚ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev‘ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke;

besedilo ‚vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev‘ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji.“;

(ii)

oddelek B se nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK B

Posebni pogoji, ki veljajo za uporabo dikalcijevega in trikalcijevega fosfata živalskega izvora in krmnih mešanic, ki vsebujejo ta fosfata, za rejne neprežvekovalce, ki niso kožuharji

(a)	Besedilo ‚dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce‘ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki dikalcijevega/trikalcijevega fosfata živalskega izvora;

(b)	besedilo ‚vsebuje dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev‘ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora.“;

(iii)

prvi odstavek točke (c) oddelka C se nadomesti z naslednjim:

„(c)	Proizvodi iz krvi se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral izključno za predelavo krvi neprežvekovalcev.“;

(iv)

točka (d) oddelka C se nadomesti z naslednjim:

„(d)

besedilo ‚proizvodi iz krvi neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce‘ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki proizvodov iz krvi neprežvekovalcev;

besedilo ‚vsebuje proizvode iz krvi neprežvekovalcev – ni za krmljenje prežvekovalcev‘ se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode iz krvi neprežvekovalcev.“;

(v)

naslov oddelka D, uvodni stavek prvega odstavka in točka (a) tega oddelka se nadomestijo z naslednjim:

„ODDELEK D

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ter krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki vsebujejo te beljakovine

Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ter krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki vsebujejo te beljakovine:

(a)

živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, izhajajo iz:

(i)	klavnic, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, ali

(ii)	razsekovalnic, ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot razsekovalnice, v katerih ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev, ali

(iii)

obratov, ki niso obrati iz točk (i) ali (ii), ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev in jih je pristojni organ registriral kot obrate, ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko pristojni organ odobri zakol prežvekovalcev v klavnici, ki proizvaja živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka, in ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev v razsekovalnici ali drugem obratu, ki proizvaja živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin iz tega oddelka.

Pristojni organ lahko to dovoljenje izda samo, če se je s pregledom na kraju samem prepričal o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med stranskimi proizvodi iz prežvekovalcev in neprežvekovalcev.

Ti ukrepi zajemajo naslednje minimalne zahteve:

(i)	zakol neprežvekovalcev je treba izvajati na linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za zakol prežvekovalcev;

(ii)	s proizvodi iz neprežvekovalcev je treba ravnati na proizvodnih linijah, ki so fizično ločene od linij, ki se uporabljajo za ravnanje s proizvodi iz prežvekovalcev;

(iii)

objekti za zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev, morajo biti fizično ločeni od objektov za živalske stranske proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev;

(iv)

zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin iz prežvekovalcev je treba izvajati redno vzorčenje in analizo živalskih stranskih proizvodov, pridobljenih iz neprežvekovalcev. Uporabljeno analitsko metodo je treba za ta namen znanstveno potrditi. Pogostost vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP;“;

(vi)

prvi odstavek točke (c) oddelka D se nadomesti z naslednjim:

„(c)

predelane živalske beljakovine iz tega oddelka se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno predelavi živalskih stranskih proizvodov iz neprežvekovalcev, ki izvirajo iz klavnic, razsekovalnic ali drugih obratov iz točke (a). Te predelovalne obrate registrira pristojni organ kot predelovalne obrate, ki predelujejo izključno živalske stranske proizvode iz neprežvekovalcev.“;

(vii)

uvodni stavek točke (i) drugega odstavka točke (d) oddelka D se nadomesti z naslednjim:

„(i)	proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, za živali iz ribogojstva v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, lahko po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

(viii)

točka d(ii) in točka (e) oddelka D se nadomestita z naslednjim:

„(ii)

zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	pristojni organ jih je registriral kot proizvajalce popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka in ki niso predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk,

—	gojijo samo živali iz ribogojstva in

—	krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(e)

v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za predelane živalske beljakovine iz tega oddelka in na oznaki teh beljakovin je treba jasno navesti naslednje besedilo: ‚predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za uporabo v krmi za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev‘.

Naslednje besedilo se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine iz tega oddelka:

‚vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za krmljenje rejnih živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev‘.“;

(ix)

točke (b) do (g) oddelka E se nadomestijo z naslednjim:

„(b)	besedilo ‚ribja moka – ni za uporabo v krmi za prežvekovalce, razen neodstavljenih prežvekovalcev‘ se jasno navede v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter na oznaki ribje moke, namenjene za uporabo v mlečnih nadomestkih;

(c)

uporaba ribje moke za neodstavljene rejne prežvekovalce se odobri samo pri proizvodnji mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se po razredčenju v dani količini tekočine krmijo neodstavljeni prežvekovalci kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve;

(d)

mlečni nadomestki za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce in jih je za ta namen odobril pristojni organ.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja lahko proizvodnjo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi mlečne nadomestke za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)	druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, ki se uporabljajo za ribjo moko v razsutem stanju in mlečne nadomestke v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko;

(ii)	druge krmne mešanice za prežvekovalce je treba proizvajati v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko;

(iii)

evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi ribje moke ter prodaji mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(iv)

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo drugih krmnih mešanic za prežvekovalce, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(e)

uvozniki morajo pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji zagotoviti, da se vsaka pošiljka uvoženih mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, analizira v skladu z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora;

(f)	na oznaki mlečnih nadomestkov za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko, mora biti jasno navedeno besedilo ‚vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev, razen neodstavljenih prežvekovalcev‘;

(g)

mlečni nadomestki v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje druge krme za prežvekovalce.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki se bodo pozneje uporabljali za prevoz ali skladiščenje druge krme v razsutem stanju za prežvekovalce, uporabijo za prevoz ali skladiščenje mlečnih nadomestkov v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni za neodstavljene rejne prežvekovalce, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti;

(h)

na kmetijah, ki gojijo prežvekovalce, je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje krmljenja drugih prežvekovalcev, ki niso neodstavljeni prežvekovalci, z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko. Pristojni organ pripravi seznam kmetij, na katerih se uporabljajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, prek sistema predhodne priglasitve kmetije ali drugega sistema, s čimer se zagotovi izpolnitev tega posebnega pogoja.“;

(x)

doda se naslednji oddelek F:

„ODDELEK F

Posebni pogoji, ki veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki vsebujejo te beljakovine

Naslednji posebni pogoji veljajo za proizvodnjo in uporabo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki vsebujejo te predelane živalske beljakovine:

(a)

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, morajo biti:

(i)	proizvedene v predelovalnih obratih, odobrenih v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in namenjenih izključno za proizvodnjo proizvodov, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter

(ii)	proizvedene v skladu z zahtevami iz oddelka 1 poglavja II Priloge X k Uredbi (EU) št. 142/2011;

(b)

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, je treba proizvajati v obratih, ki jih je za ta namen odobril pristojni organ in so namenjeni izključno za proizvodnjo krme za živali iz ribogojstva.

Z odstopanjem od tega posebnega pogoja:

(i)

proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, za živali iz ribogojstva v obratih, ki proizvajajo tudi krmne mešanice za druge rejne živali, razen kožuharjev, lahko po pregledu na kraju samem odobri pristojni organ, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

—	krmne mešanice za prežvekovalce je treba proizvajati in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hraniti v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za neprežvekovalce;

—	krmne mešanice za živali iz ribogojstva morajo biti proizvedene in med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem hranjene v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo in hranijo krmne mešanice za druge neprežvekovalce;

—	evidence s podrobnimi podatki o nakupih in uporabi predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk, ter prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

—

izvajati je treba redno vzorčenje in analizo krmnih mešanic za rejne živali, ki niso živali iz ribogojstva, da se zagotovi odsotnost nedovoljenih sestavin živalskega izvora z analitskimi metodami za določanje sestavin živalskega izvora za nadzor krme, ki jih določa Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009; pogostost tega vzorčenja in analize se določijo na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede nosilec dejavnosti med postopki, ki temeljijo na načelih HACCP; rezultati pa morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj pet let;

(ii)

zasebniki, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, ne potrebujejo posebnega dovoljenja za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

—	registrirani so pri pristojnem organu kot proizvajalci popolnih krmnih mešanic iz krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk,

—	gojijo samo živali iz ribogojstva in

—	krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, in se uporabljajo za proizvodnjo, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(c)

v spremnem trgovinskem dokumentu ali veterinarskem spričevalu iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, in na oznaki teh beljakovin je treba jasno navesti naslednje besedilo: ‚predelane beljakovine iz žuželk – ni za uporabo v krmi za rejne živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev‘.

Naslednje besedilo se jasno navede na oznaki krmnih mešanic, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz žuželk:

‚vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev – ni za krmljenje rejnih živali, razen živali iz ribogojstva in kožuharjev‘.“;

(d)

poglavje V se spremeni:

(i)

oddelki A, B in C se nadomestijo z naslednjim:

„ODDELEK A

Seznami

Države članice posodabljajo in javno objavijo sezname:

(a)	klavnic, registriranih kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka C poglavja IV, in odobrenih klavnic, iz katerih lahko izvira kri, proizvedena v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka C poglavja IV;

(b)

predelovalnih obratov, registriranih kot predelovalni obrati, ki predelujejo izključno kri neprežvekovalcev v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka C poglavja IV, in odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo proizvode iz krvi v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka C poglavja IV;

(c)

klavnic, razsekovalnic in drugih obratov, registriranih kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev oziroma ki ne odkostijo ali razsekavajo mesa prežvekovalcev oziroma ki ne ravnajo s proizvodi iz prežvekovalcev, iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v skladu s prvim odstavkom točke (a) oddelka D poglavja IV, ter odobrenih klavnic, razsekovalnic in drugih obratov, iz katerih lahko izvirajo živalski stranski proizvodi, namenjeni za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (a) oddelka D poglavja IV;

(d)

predelovalnih obratov, registriranih kot obrati, ki ne predelujejo živalskih stranskih proizvodov iz prežvekovalcev v skladu s prvim odstavkom točke (c) oddelka D poglavja IV, ter odobrenih predelovalnih obratov, ki proizvajajo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in delujejo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom točke (c) oddelka D poglavja IV;

(e)	odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu z oddelkom B poglavja III proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora ali proizvode iz krvi neprežvekovalcev;

(f)

odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka D poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, ter odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko 3(b)(ii) oddelka E poglavja V proizvajajo izključno krmne mešanice za izvoz iz Unije ali krmne mešanice za izvoz iz Unije in krmne mešanice za živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg;

(g)	odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (d) oddelka E poglavja IV proizvajajo mlečne nadomestke za neodstavljene rejne prežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko;

(h)	odobrenih obratov za proizvodnjo krmnih mešanic, ki v skladu s točko (b) oddelka F poglavja IV proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk;

(i)	objektov za skladiščenje, odobrenih v skladu s točko 3 oddelka A poglavja III ali v skladu s tretjim odstavkom točke 3(d) oddelka E poglavja V.

Države članice posodabljajo sezname zasebnikov, ki pripravljajo popolne krmne mešanice, registriranih v skladu s točko 3 oddelka B poglavja III, točko (d)(ii) oddelka D poglavja IV in točko (b)(ii) oddelka F poglavja IV.

ODDELEK B

Prevoz in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev

Posamična krmila v razsutem stanju in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, ki niso navedeni v naslednjih točkah (a) do (d), se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)	mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)	dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)	hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

(d)	topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki so se predhodno uporabljali za prevoz ali skladiščenje posamičnih krmil v razsutem stanju in krmnih mešanic v razsutem stanju iz navedene točke, uporabijo za prevoz ali skladiščenje krme za rejne živali, ki niso kožuharji, če so bili pred tem očiščeni po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

ODDELEK C

Proizvodnja krmnih mešanic za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev ali iz neprežvekovalcev

Krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen proizvodov iz točk (a) do (d), se ne proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)	mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)	dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)	hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

(d)	topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.

Krmne mešanice za kožuharje ali za hišne živali, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, ki niso ribja moka, se ne proizvajajo v obratih, ki proizvajajo krmo za rejne živali, ki niso kožuharji ali živali iz ribogojstva.“;

(ii)

oddelek D se nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK D

Uporaba in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, za rejne živali na kmetijah

Uporaba in skladiščenje posamičnih krmil in krmnih mešanic za rejne živali, ki vsebujejo proizvode, pridobljene iz prežvekovalcev, razen krmil in krmnih mešanic iz točk (a) do (d), sta prepovedana na kmetijah, na katerih gojijo rejne živali, ki niso kožuharji:

(a)	mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in proizvodi iz kolostruma;

(b)	dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora;

(c)	hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož prežvekovalcev;

(d)	topljene maščobe iz prežvekovalcev z največjo količino netopnih nečistoč 0,15 masnega odstotka in derivati iz teh maščob.“;

(iii)

oddelek E se nadomesti z naslednjim:

„ODDELEK E

Izvoz predelanih živalskih beljakovin in proizvodov, ki vsebujejo te beljakovine

Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev in iz neprežvekovalcev, se odobri samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

predelane živalske beljakovine se prevažajo v zapečatenih zabojnikih neposredno iz predelovalnih obratov do točke izstopa iz Unije, ki je mejna kontrolna točka iz Priloge I k Odločbi Komisije 2009/821/ES (*1). Nosilec dejavnosti, odgovoren za prevoz predelanih živalskih beljakovin, preden te zapustijo ozemlje Unije, obvesti pristojni organ na mejni kontrolni točki o prihodu pošiljke na točko izstopa;

(b)

pošiljko spremlja ustrezno izpolnjen trgovinski dokument v skladu z vzorcem iz točke 6 poglavja III Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 142/2011, izdan prek celovitega računalniškega veterinarskega sistema (v nadaljnjem besedilu: Traces), ki je bil uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES (*2). Na tem trgovinskem dokumentu mora biti mejna kontrolna točka izstopa navedena kot izstopna točka v rubriki I.28;

(c)

kadar pošiljka prispe na točko izstopa, pristojni organ na mejni kontrolni točki preveri zalivko vsakega zabojnika, predloženega na mejni kontrolni točki.

Z odstopanjem, ki temelji na analizi tveganja, lahko pristojni organ na mejni kontrolni točki odloči, da preveri zalivko zabojnika na podlagi naključnega vzorca.

Če rezultati preverjanja zalivke niso zadovoljivi, je treba pošiljko bodisi uničiti bodisi jo ponovno odpremiti v obrat izvora.

Pristojni organ na mejni kontrolni točki prek sistema Traces obvesti pristojni organ, ki je odgovoren za obrat izvora, o prihodu pošiljke na točko izstopa ter, če je to primerno, o izidu preverjanja zalivke in kakršnih koli korektivnih ukrepih, ki so bili sprejeti;

(d)

pristojni organ, odgovoren za obrat izvora, izvaja redni uradni nadzor, da preveri pravilno izvajanje točk (a) in (b) ter da za vsako pošiljko predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, namenjeno za izvoz, preveri, da je pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema Traces poslal potrdilo o opravljenem nadzoru na izstopni točki.

Brez poseganja v točko 1 je izvoz proizvodov, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, prepovedan.

Z odstopanjem ta prepoved ne velja za predelano hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, ki:

(a)	je bila predelana v obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenih v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter

(b)	je pakirana in označena v skladu z zakonodajo Unije.

Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, ali krmnih mešanic, ki vsebujejo te beljakovine, se odobri samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v predelovalnih obratih, ki izpolnjujejo zahteve iz točke (c) oddelka D poglavja IV;

(b)

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, se proizvajajo v obratih za proizvodnjo krmnih mešanic, ki:

(i)	proizvajajo v skladu s točko (d) oddelka D poglavja IV ali

(ii)

pridobivajo predelane živalske beljakovine, ki se uporabljajo v krmnih mešanicah, namenjenih za izvoz, v predelovalnih obratih, ki so skladni s točko (a) in so bodisi:

—	namenjeni izključno za proizvodnjo krmnih mešanic za izvoz iz Unije in jih je za ta namen odobril pristojni organ bodisi

—	namenjeni izključno za proizvodnjo krmnih mešanic za izvoz iz Unije in za proizvodnjo krmnih mešanic za živali iz ribogojstva, ki se dajo na trg Unije, in jih je za ta namen odobril pristojni organ;

(c)

krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, so pakirane in označene v skladu z zakonodajo Unije ali v skladu s pravnimi zahtevami države uvoznice. Kadar krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, niso označene v skladu z zakonodajo Unije, se na oznaki navede naslednje besedilo: ‚vsebuje predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev‘;

(d)

predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, namenjene za izvoz iz Unije, se prevažajo v vozilih in zabojnikih ter skladiščijo v skladiščnih prostorih, ki se ne uporabljajo za prevoz oziroma skladiščenje krme za dajanje na trg in za krmljenje rejnih prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, ki niso živali iz ribogojstva. Evidence s podrobnimi podatki o vrsti proizvodov, ki so se prevažali ali skladiščili, morajo biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko vozila, zabojniki in skladiščni prostori, ki so se predhodno uporabljali za prevoz ali skladiščenje predelanih živalskih beljakovin v razsutem stanju, pridobljenih iz prežvekovalcev, in krmnih mešanic v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, namenjenih za izvoz iz Unije, naknadno uporabijo za prevoz ali skladiščenje krme za dajanje na trg in za krmljenje rejnih prežvekovalcev ali neprežvekovalcev, ki niso živali iz ribogojstva, če se pred tem očistijo po dokumentiranem postopku, ki ga je predhodno odobril pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Vsaka uporaba tega postopka mora biti navedena v dokumentaciji, ki mora biti pristojnemu organu na voljo najmanj dve leti.

Objekte za skladiščenje, ki skladiščijo predelane živalske beljakovine v razsutem stanju, pridobljene iz neprežvekovalcev, in krmne mešanice v razsutem stanju, ki vsebujejo te beljakovine, pod pogoji iz drugega odstavka točke (d), odobri pristojni organ na podlagi preverjanja njihove skladnosti z zahtevami iz navedenega odstavka.

Z odstopanjem od točke 3 se pogoji iz navedene točke ne uporabljajo za:

(a)	hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, in ki je bila predelana v obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenih v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter je pakirana in označena v skladu z zakonodajo Unije;

(b)	ribjo moko, če je proizvedena v skladu s to prilogo;

(c)	predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

(d)	krmne mešanice, ki ne vsebujejo nobenih drugih predelanih živalskih beljakovin, razen ribje moke, in predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, če so proizvedene v skladu s to prilogo;

(e)

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev, namenjene za proizvodnjo hrane za hišne živali ali organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal v namembni tretji državi, če pred izvozom izvoznik zagotovi, da je vsaka pošiljka predelanih živalskih beljakovin analizirana v skladu z analitsko metodo iz točke 2.2 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009, da se zagotovi odsotnost sestavin, pridobljenih iz prežvekovalcev.

(*1) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1)."

(*2) Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).“"

PRILOGA II

Priloge X, XIV in XV k Uredbi (EU) št. 142/2011 se spremenijo:

Del A oddelka 1 poglavja II Priloge X se nadomesti z naslednjim:

„A. Surovine

Za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, namenjene za proizvodnjo krme za rejne živali, ki niso kožuharji, se lahko pridobijo samo iz naslednjih vrst žuželk:

(i)	črna bojevniška muha (Hermetia illucens) in domača muha (Musca domestica);

(ii)	mokar (Tenebrio molitor) in žitni črnivec (Alphitobius diaperinus);

(iii)

hišni muren (Acheta domesticus), kraktokrili murnček (Gryllodes sigillatus) in stepski muren (Gryllus assimilis).“;

poglavje I Priloge XIV spremeni:

(a)

prva vrstica preglednice 1 v oddelku 1 se nadomesti z naslednjim:

„1

Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebuje take beljakovine, in krmne mešanice, ki vsebujejo take beljakovine, kakor so opredeljene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009.

Snovi kategorije 3 iz člena 10(a), (b), (d), (e), (f), (h), (i), (j), (k), (l) in (m).

(a)	Predelane živalske beljakovine morajo biti proizvedene v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X ter

(b)	predelane živalske beljakovine morajo izpolnjevati dodatne zahteve iz oddelka 2 tega poglavja.

(a)	V primeru predelanih živalskih beljakovin, razen ribje moke: tretje države, navedene v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010;

(b)	v primeru ribje moke: tretje države, navedene v Prilogi II k Odločbi 2006/766/ES.

(a)	V primeru predelanih živalskih beljakovin, ki niso pridobljene iz gojenih žuželk: poglavje 1 Priloge XV;

(b)	v primeru predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz gojenih žuželk: poglavje 1a Priloge XV.“

(b)

v oddelku 2 se doda naslednja točka 5:

„5.

Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, se lahko uvozijo v Unijo, če so bile proizvedene v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

žuželke spadajo v eno od naslednjih vrst:

—	črna bojevniška muha (Hermetia illucens) in domača muha (Musca domestica);

—	mokar (Tenebrio molitor) in žitni črnivec (Alphitobius diaperinus);

—	hišni muren (Acheta domesticus), kraktokrili murnček (Gryllodes sigillatus) in stepski muren (Gryllus assimilis);

(b)

substrat za krmljenje žuželk lahko vsebuje samo proizvode neživalskega izvora ali naslednje proizvode živalskega izvora iz snovi kategorije 3:

—	ribjo moko,

—	proizvode iz krvi neprežvekovalcev,

—	dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora,

—	hidrolizirane beljakovine iz neprežvekovalcev,

—	hidrolizirane beljakovine iz kož prežvekovalcev,

—	želatino in kolagen iz neprežvekovalcev,

—	jajca in jajčne proizvode,

—	mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka in kolostrum,

—

med,

—	topljene maščobe;

(c)	substrat za krmljenje žuželk ter žuželke ali njihove ličinke niso bili v stiku z drugimi snovmi živalskega izvora, razen s tistimi iz točke (b), ter substrat ni vseboval gnoja, odpadkov iz gostinskih dejavnosti ali drugih odpadkov.“;

Priloga XV se spremeni:

(a)

v poglavju 1 se naslov vzorca veterinarskega spričevala nadomesti z naslednjim:

„Veterinarsko spričevalo

Za predelane živalske beljakovine, ki niso pridobljene iz gojenih žuželk in niso namenjene za prehrano ljudi, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebujejo te beljakovine, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo“;

(b)

doda se naslednje poglavje 1a:

„POGLAVJE 1a

Veterinarsko spričevalo

Za predelane živalske beljakovine, ki so pridobljene iz gojenih žuželk in niso namenjene za prehrano ljudi, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebujejo te beljakovine, namenjene odpremi v Evropsko unijo ali tranzitu skozi (2) njo

Besedilo slike

DRŽAVA

Predelane živalske beljakovine, ki so pridobljene iz gojenih žuželk in niso namenjene za prehrano ljudi, vključno z mešanicami in proizvodi, razen hrane za hišne živali, ki vsebujejo te beljakovine

II. Potrdilo o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

Podpisani uradni veterinar izjavljam, da sem prebral in razumel Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1a), zlasti člen 10 navedene uredbe, in Uredbo Komisije (EU) št. 142/2011 (1b), zlasti oddelek 1 poglavja II Priloge X in poglavje I Priloge XIV k navedeni uredbi, ter potrjujem, da:

II.1. predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ali proizvodi, opisani zgoraj, vsebujejo izključno predelane živalske beljakovine, ki niso namenjene za prehrano ljudi in ki:

(a) so bile pripravljene in skladiščene v obratu ali objektu, ki ga je odobril in validiral ter ga nadzoruje pristojni organ v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ter

(b) so bile pripravljene izključno iz gojenih žuželk naslednjih vrst:

(2) bodisi [— črna bojevniška muha (Hermetia illucens);]

(2) in/ali [— domača muha (Musca domestica);]

(2) in/ali [— mokar (Tenebrio molitor);]

(2) in/ali [— žitni črnivec (Alphitobius diaperinus);]

(2) in/ali [— hišni muren (Acheta domesticus);]

(2) in/ali [— kratkokrili murnček (Gryllodes sigillatus);]

(2) in/ali [— stepski muren (Gryllus assimilis).]

ter

(c) so bile predelane v skladu z metodo [1]-[2]-[3]-[4]-[5]-[7] (2), kot je določena v poglavju III Priloge IV k Uredbi (EU) št. 142/2011,

ter

(d) substrat za krmljenje gojenih žuželk lahko vsebuje samo proizvode neživalskega izvora ali naslednje proizvode živalskega izvora iz snovi kategorije 3:

— ribjo moko,

— proizvode iz krvi neprežvekovalcev,

— dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora,

— hidrolizirane beljakovine iz neprežvekovalcev,

— hidrolizirane beljakovine iz kož prežvekovalcev,

— želatino in kolagen iz neprežvekovalcev,

— jajca in jajčne proizvode,

— mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka in kolostrum,

— med,

— topljene maščobe

ter

(e) substrat za krmljenje žuželk ter žuželke ali njihove ličinke niso bili v stiku z drugimi snovmi živalskega izvora, razen s tistimi iz točke (d), ter substrat ni vseboval gnoja, odpadkov iz gostinskih dejavnosti ali drugih odpadkov.

Del II: Certificiranje

Besedilo slike

DRŽAVA

II. Potrdilo o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

II.2. je pristojni organ pregledal naključni vzorec neposredno pred odpremo in ugotovil, da je skladen z naslednjimi standardi (3):

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 in 1g;

II.3. so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev ponovne kontaminacije proizvoda s patogeni po obdelavi;

II.4. končni proizvod:

(2) bodisi [je bil zapakiran v novih ali steriliziranih vrečah]

(2) ali [se je v razsutem stanju prevažal v zabojnikih ali drugih prevoznih sredstvih, ki so bili pred uporabo temeljito očiščeni in razkuženi]

je označen z oznako z navedbo ‚NI ZA PREHRANO LJUDI/PREDELANE BELJAKOVINE IZ ŽUŽELK – NI ZA UPORABO V KRMI ZA REJNE ŽIVALI, RAZEN ŽIVALI IZ RIBOGOJSTVA IN KOŽUHARJEV‘;

II.5. končni proizvod je bil skladiščen v zaprtem skladišču;

II.6. predelane živalske beljakovine, pridobljene iz gojenih žuželk, ali proizvodi, opisani zgoraj, ne vsebujejo in niso pridobljeni iz

(2) bodisi [(a) snovi s specifičnim tveganjem iz točke 1 Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (4),

(b) mehansko odstranjenega mesa s kosti goveda, ovac ali koz, razen če so bile živali, iz katerih so bili pridobljeni živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo Komisije 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE (5), v kateri ni bilo avtohtonega primera BSE,

(c) živalskega stranskega proizvoda ali proizvoda, pridobljenega iz živali, ki so bile pokončane z uničenjem, po omamljanju, centralnega živčnega tkiva s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino, ali z vbrizgavanjem plina v kranialno votlino, razen živali, ki so bile rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE];

(2) ali [govejih, ovčjih in kozjih snovi, razen tistih, pridobljenih iz živali, ki so bile rojene, neprekinjeno rejene in zaklane v državi ali regiji, ki je v skladu z Odločbo 2007/453/ES razvrščena kot država ali regija z zanemarljivim tveganjem za BSE];

II.7. predelane živalske beljakovine ali proizvodi, opisani zgoraj:

(2) bodisi [ne vsebujejo mleka ali mlečnih proizvodov ovčjega ali kozjega izvora]

(2) ali [vsebujejo mleko ali mlečne proizvode ovčjega ali kozjega izvora, ki:

(a) so pridobljeni iz ovc ali koz, ki neprekinjeno od rojstva bivajo v državi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) klasični praskavec je treba obvezno prijaviti;

(ii) vzpostavljen je sistem ozaveščanja, nadzora in spremljanja;

(iii) v primeru suma na TSE ali potrditve klasičnega praskavca se za gospodarstva z ovcami ali kozami uporabljajo uradne omejitve;

(iv) ovce in koze, obolele za klasičnim praskavcem, so pokončane in popolnoma uničene;

(v) v vsej državi je prepovedano krmljenje ovac in koz z mesno-kostno moko ali ocvirki, kot so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, ki so pridobljeni iz prežvekovalcev, prepoved pa se tudi dejansko izvaja že vsaj zadnjih sedem let;

Besedilo slike

DRŽAVA

II. Potrdilo o zdravstvenem stanju

II.a. Referenčna številka spričevala

II.b.

(b) prihajajo z gospodarstev, za katera ne velja nobena uradna omejitev, sprejeta zaradi suma na TSE;

(c) prihajajo z gospodarstev, na katerih v zadnjih sedmih letih ni bil diagnosticiran noben primer klasičnega praskavca ali so bile po potrditvi primera klasičnega praskavca:

(2) bodisi [pokončane in uničene ali zaklane vse ovce in koze, razen plemenskih ovnov genotipa ARR/ARR, plemenskih ovac z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ in drugih ovac z najmanj enim alelom ARR;]

(2) ali [pokončane in uničene vse živali, pri katerih je bil potrjen klasični praskavec, na gospodarstvu pa se že vsaj dve leti po potrditvi zadnjega primera klasičnega praskavca okrepljeno spremlja TSE, vključno z negativnimi rezultati testiranja na prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001, pri vseh naslednjih živalih, starejših od 18 mesecev, razen pri ovcah genotipa ARR/ARR:

— živalih, ki so bile zaklane za prehrano ljudi, ter

— živalih, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, vendar niso bile pokončane v okviru akcije za izkoreninjenje bolezni.]]

Opombe

Del I:

— Rubrika I.6: oseba v EU, odgovorna za pošiljko: ta rubrika se izpolni samo, če gre za spričevalo za blago v tranzitu; lahko se izpolni, če gre za spričevalo za uvozno blago.

— Rubrika I.12: namembni kraj: ta rubrika se izpolni samo, če gre za spričevalo za blago v tranzitu. Proizvodi v tranzitu so lahko skladiščeni samo v prostocarinskih conah, prostih skladiščih in carinskih skladiščih.

— Rubrika I.15: registrska številka (železniških vagonov ali zabojnika in tovornjakov), številka leta (letala) ali ime (ladje); v primeru raztovarjanja in ponovnega natovarjanja se zagotovijo ločene informacije.

— Rubrika I.19: uporabite ustrezno oznako HS: 05.05; 05.06; 05.07; 05.11 ali 23.01.

— Rubrika I.25: tehnična uporaba: katera koli uporaba, razen za prehrano živali.

— Rubriki I.26 in I.27: izpolnite v skladu s tem, ali gre za spričevalo za tranzit ali uvoz.

— Rubrika I.28: vrsta: žuželke, navedite znanstveno ime.

Del II:

(1a) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(1b) UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

(2) Neustrezno črtajte.

(3) Pri čemer:

n = število vzorcev, ki se testirajo;

m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

Besedilo slike “

25.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 138/143

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/902

z dne 23. maja 2017

o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3252)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 79(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1224/2009 vzpostavlja sistem za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike v Uniji. Ta uredba določa, da lahko brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic inšpektorji Unije v skladu z njenimi določbami izvajajo inšpekcijske preglede v vodah Unije in na ribiških plovilih Unije zunaj voda Unije.

(2)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (2) določa podrobna pravila za izvajanje nadzornega sistema Unije, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

(3)	Izvedbena uredba (EU) št. 404/2011 določa, da Komisija sprejme seznam inšpektorjev Unije na podlagi obvestil držav članic in Evropske agencije za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Prvi seznam inšpektorjev Unije je bil oblikovan z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/883/EU (3). Navedeni seznam je bil nadomeščen s štirimi novimi seznami inšpektorjev Unije, in sicer najprej z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/174/EU (4), potem z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/120/EU (5), Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/645 (6) in pozneje z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/706 (7). V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011 države članice in Agencija po pripravi začetnega seznama do oktobra vsako leto obvestijo Komisijo o morebitnih spremembah seznama, ki jih želijo uvesti za naslednje koledarsko leto, Komisija pa seznam ustrezno spremeni do 31. decembra.

(5)	Nekatere države članice in Agencija so obvestile o spremembah trenutnega seznama inšpektorjev. Seznam, oblikovan z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/706, bi bilo zato treba na podlagi teh obvestil nadomestiti z novim seznamom inšpektorjev Unije.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam inšpektorjev Unije je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Izvedbeni sklep (EU) 2016/706 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 23. maja 2017

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2011/883/EU z dne 21. decembra 2011 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 343, 23.12.2011, str. 123).

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2013/174/EU z dne 8. aprila 2013 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 101, 10.4.2013, str. 31).

(5) Izvedbeni sklep Komisije 2014/120/EU z dne 4. marca 2014 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 66, 6.3.2014, str. 31).

(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/645 z dne 20. aprila 2015 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 106, 24.4.2015, str. 31).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/706 z dne 3. maja 2016 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 122, 12.5.2016, str. 26).

PRILOGA

SEZNAM INŠPEKTORJEV UNIJE IZ ČLENA 79(1) UREDBE (ES) št. 1224/2009

Država	Inšpektorji
Belgija	Coens, Philippe De Vleeschouwer, Guy Devogel, Geert Huygh, Gerd Lieben, Richard Monteyne, Ian Noet, Werner Steenssens, Kurt Timmerman, Thierry Vandenbrouck, Frank Van Rompaey, Tim Van Torre, Mike Verhaeghe, Dirk
Bolgarija	Angelov, Todor Bakardzhiev, Stefan Cholakov, Atanas Damyanov, Konstantin Encheva, Kremena Hristov, Martin Ivanov, Ivan Ivanov, Todor Kerekov, Nikolay Kostadinov, Ivan Kyumyurdzhiev, Kiril Nikolov, Galin Petkov, Dimitar Petrova, Miroslava Raev, Yordan Valkov, Dimitar
Češka	ni relevantno
Danska	Akselsen, Ole Andersen, Dan Søgård Andersen, Hanne Skjæmt Andersen, Lars Ole Andersen, Martin Burgwaldt Andersen, Mogens Godsk Andersen, Niels Jørgen Anton Andersen, Peter Bunk Anderson, Jacob Edward Astrup, Iben Bache, René Bang, Mai Beck, Bjarne Baagø Bendtsen, Lars Kjærsgaard Bernholm, Kristian Bjerre, Casper Carl, Morten Grand Wiglaur Christensen, Jesper Just Christensen, Peter Grim Christensen, Thomas Christiansen, Michael Koustrup Damsgaard, Kresten Degn, Jesper Leon Due-Boje, Thomas Zinck Dølling, Robert Ebert, Thomas Axel Regaard Eiersted, Jesper Bech Elnef, Frank Godt Fick, Carsten Frandsen, René Brian Frederiksen, Torben Broe Gotved, Jesper Hovby Groth, Niels Grupe, Poul Gaarde, Børge Handrup, Jacob Hansen, Gunnar Beck Hansen, Ina Kjærgaard Hansen, Jan Duval Hansen, John Daugaard Hansen, Martin Hansen, Martin Baldur Hansen, Ole Hansen, Thomas Harrison, Dorthe Kronborg Hartmann, Christian Hestbek, Flemming Høgild, Lars Højrup, Torben Jaeger, Michael Wassermann Jensen, Anker Mark Jensen, Flemming Bergtorp Jensen, Hanne Juul Jensen, Jimmy Langelund Jensen, Jonas Krøyer Jensen, Lars Henrik Jensen, Lone Agathon Jensen, René Sandholt Jensen, Søren Palle Jespersen, René Johansen, Allan Juul, Simon Juul, Torben Jørgensen, Lasse Elmgren Jørgensen, Ole Holmberg Karlsen, Jesper Herning Knudsen, Malene Knudsen, Ole Hvid Kofoed, Kim Windahl Kokholm, Peder Kristensen, Henrik Kristensen, Peter Holmgaard Kristiansen, Jeanne Marie Larsen, Michael Søeballe Larsen, Peter Hjort Larsen, Tim Bonde Lundbæk, Tommy Oldenborg Madsen, Arne Madsen, Jens-Erik Madsen, Johnny Gravesen Melgaard, Bo Kornum Mortensen, Erik Mortensen, Jan Lindholdt Møller, Gert Nielsen, Christian Nielsen, Dan Randum Nielsen, Hans Henrik Nielsen, Henrik Nielsen, Henrik Frühstück Nielsen, Henrik Kruse Nielsen, Jeppe Nielsen, Mads Grundvad Nielsen, Niels Kristian Nielsen, Steen Nielsen, Steven Bo Nielsen, Søren Nielsen, Søren Egelund Nielsen, Tage Kim Nielsen, Trine Fris Nørgaard, Max Reno Bang Paulsen, Kim Thor Pedersen, Claus Pedersen, Knud Jan Pedersen, Morten Berg Petersen, Christina Holmer Petersen, Henning Juul Petersen, Jimmy Torben Porsmose, Tommy Poulsen, Bue Poulsen, John Ramm, Heine Rømer, Jan Schjoldager, Tim Rasmussen Schmidt, Stefan Göttsche Schou, Kasper Siegumfeldt, Jeanette Simonsen, Kjeld Simonsen, Morten Skrivergaard, Lennart Sørensen, Allan Lindgaard Thomsen, Bjarne Kondrup Thomsen, Klaus Ringive Solgaard Thorsen, Michael Trab, Jens Ole Vind, Finn Vistrup, Annette Klarlund Wallenstrøm, Silas Lindgreen Wille, Claus Wind, Bernt Paul Østergård, Lars Aasted, Lars Jerne
Nemčija	Abs, Volker Ahlmeyer, Jens Angermann, Henry Baumann, Jörg Bembenek, Jörg Bergmann, Udo Bernhagen, Sven Bieder, Mathias Bloch, Ralf Borchardt, Erwin Bordolo, Jan-Hendrik Borowy, Matthias Bösherz, Andreas Brunnlieb, Jürgen Buchholz, Matthias Büttner, Harald Cassens, Enno Christiansen, Dirk Cramer, Arne Döhnert, Tilman Drenkhahn, Michael Ehlers, Klaus Fiedler, Sebastian Fink, Jens Franke, Hermann Franz, Martin Frenz, Sandro Garbe, Robert Gätjen, Sebastian Golz, Ulrich Gräfe, Roland Grawe, André Griemberg, Lars Haase, Christian Hannes, Chistoph Hänse, Dirk Hansen, Hagen Heidkamp, Max Heisler, Lars Herda, Heinrich Hickmann, Michael Homeister, Alfred Hoyer, Oliver Jansen- Raabe, Karsten Käding, Christian Keidel, Quirin Kinast, Daniel Köhn, Thorsten Kollath, Mark Kopec, Reinhard Kraack, Sönke Krüger, Torsten Kupfer, Christian Kutschke, Holger Lange, Michael Lehmann, Jan Lorenzen, Alexander Lübke, Torsten Lührs, Carsten Möhring, Torsten Mücher, Martin Mundt, Mario Nickel, Jörg Nitze, Andreas Nöckel, Steffen Pauls, Werner Perkuhn, Martin Pötzsch, Frank Radzanowski, Sven Ramm, Jörg Reimers, Andre Richter, Thomas Rutz, Dietmar Sauerwein, Dirk Schmiedeberg, Christian Schröter, Robert Schuchardt, Karsten Schuler, Claas Schulze, Roberto Sehne, Dirk Siebrecht, Hannes Skrey, Erich Springer, Gunnar Stüber, Jan Sween, Gorm Teetzmann, Julian Thieme, Stefan Thomas, Raik Vetterick, Arno Wagner, Ralf Welz, Henning Welz, Oliver Wessels, Heinrich Wichert, Peter
Estonija	Grossmann, Meit Kutsar, Andres Lasn, Margus Nigu, Silver Niinemaa, Endel Pai, Aare Parts, Erik Soll, Simon Torn, Kerdo Ulla, Indrek Varblane, Viljar Hioväin, Heikki Aid, Ott Grigorjev, Mait Lillema, Tarvo Melk, Kristi
Irska	Ahern Christy Allan, Damien Amrien, Rudi Ankers, Brian Ansbro, Mark Armstrong, Stuart Barber, Kevin Barcoe, Michael Barr, William Barret, Brendan Barrett, Elizabeth Barrett, Jamie Beale, Derek Bones, Anthony Brannigan, Steve Breen, Kieran Brennan, Colm Brett, Martin Brophy, James Brophy, Paul Browne, Brendan Brunicardi, Michael Bryant, William Buckley, Anthony Buckley, David Buckley, John Bugler, Andrew Butler, David Butler, John Byrne, Kenneth Byrne, Paul Cagney, Daniel Cahalane, Donnchadh Campbell, Aoife Campbell, Stephen Carr, Kieran Casey, Anthony Chandler, Frank Chute, Killian Chute, Richard Claffey, Seamus Clarke, Tadhg Cleary, James Clinton, Andrew Clinton, Finbar Cloake, Niall Cogan, Jerry Collins, Damien Connaghan, Fintan Connery, Paul Connolly, Stephen Cooper, Thomas Corish, Cormac Corrigan, Kieran Cosgrave, Karl Cosgrove, Thomas Cotter, Colm Cotter, James Cotter, Jamie Coughlan, Neville Craven, Cormac Croke, Jason Cronin, Martin Cronin, Philip Crowley, Brian Cummins, Alan Cummins, Paul Cummins, William Cunningham, Diarmiad Curran, Donal Curran, Siubhan Curtin, Brendan Daly, Brendan Daly, Joe Daly, John Daly, Mick Darcy, Enna De Barra, Ruairi Dempsey, Brian Devaney, Michael Dicker, Philip Dohery, Brian Doherty, Patrick Donaldson, Stuart Donnachie, Martin Donnchadh, Cahalane Donovan, Tom Downes, Eamon Downing, Erica Downing, John Doyle, Billy Doyle, Cronan Duane, Paul Ducker, Nigel Duggan, Cian Duignam, Ray Fanning, Grace Farrell, Brian Farrelly, Emmett Faulkner, Damien Fealy, Gerard Fennel, Siobhan Fenton, Garry Ferguson, Kevin Finegan, Ultan Finnegan, David Fitzgerald, Brian, Fitzpatrick, Gerry Fleming, David Flynn, Alan Foley, Brendan Foley, Connor Foley, Kevin Fowler, Patrick Fox, Colm Fox, Dennis Freeman, Harry Friel, Aidan Gallagher, Damien Gallagher, Danny Gallagher, Neil Gallagher, Orlaith Gallagher, Patrick Galvin, Rory Gannon, James Geraghty, Tony Gernon, Ross Gleeson, Marie Goulding, Donal Grogan, Susanne Hamilton, Alan Hamilton, Gillian Hamilton, Greg Hamilton, Martin Hannon, Gary Hanrahan, Michael Harding, James Harkin, Patrick Harrington, Michael Harty, Paddy Hastings, Brian Healy, Conor Healy, Jef Heffernan, Bernard Hegarthy, Mark Hegarty, Paul Hickey, Adrian Hickey, Andrew Hickey, Declan Hickey, Michael Hobbins, Tom Holland, Ken Hollingsworth, Edward Humphries, Daniel Irwin, Richard Ivory, Sean Kavanagh, Ian Kavanagh, Paul Kearney, Brendan Keating, Debbie Keeley, David Keirse, Gavin Kenneally, Jonathan Kennedy, Liam Kennedy, Tom Keogh, Mark Kerr, Charlie Kickham, Jon-Lawrence Kinsella, Gordan Kirwan, Conor Kirwan, Darragh Lacey-Byrne, Dillon Laide, Cathal Landy, Glen Lane, Brian Lane, Mary Lawlor, Collie Leahy, Brian Lenihen, Marc Linehan, Sean Long Emmett Lynch, Darren Lynch, Mark Lynch, Paul Mackey, Eoin Mackey, John Madden, Brendan Madine, Stephen Maguire, Paul Mallon, Keith Maloney, Nessa Manning, Neil Martin, Jamie Matthews, Brian McCarthy, Gavin McCarthy, Michael McCarthy, Niall McCarthy, Paul McCarthy, Robert McCoy, Sean McDermot, Paul McGarry, John McGee, Noel McGee, Paul McGrath, Owen McGroarty, John McGroarty, Mark McGroary, Peter McHale, Laura McKenna, David McLoughlin, John McLoughlin, Ronan McMahon, Dean McNamara, Ken McNamara, Paul McPhilbin, Dwain McUmfraidh, Caoimhin Meehan, Robert Melvin, David Meredith, Helen Minehane, John Molloy, Darragh Molloy, John Paul Moloney, Kara Mooney, Gerry Mooney, Keith Moore, Conor Morrissey, Stephen Mulcahy, John Mulcahy, Liam Mulcahy, Shane Mullan, Patrick Mullane, Paul Mundy, Brendan Murphy, Adam Murphy, Aidan Murphy, Barry Murphy, Caroline Murphy, Chris Murphy, Claire Murphy, Daniel Murphy, Enda Murphy, Honour Murphy, John Murran, Sean Murray, Paul Newstead, Sean Nic Dhonnchadha, Stephanie Ni Cionnach Pic, Dubheasa Nolan, Brian Nolan, James Northover, James O'Beirnes, Derek O'Brien, Jason O'Brien, Ken O'Brien, Paul O'Brien, Roberta O'Callaghan, Maria O'Connell, Paul O'Connor, Dermot O'Connor, Frank O'Donovan, Diarmuid O'Donovan, Michael O'Driscoll, Olan O'Flynn, Aisling O'Grady, Vivienne O'Leary, David O'Mahoney, Kevin O'Mahony, David O'Mahony, Denis O'Mahony, Karl O'Meara, Pat O'Neill Donal O'Regan, Alan O'Regan, Cliona O'Regan, Tony O'Reilly, Brendan O'Seaghdha, Ciaran O'Sullivan, Cormac O'Sullivan, Patricia Ó Neachtain, Aonghus Parke, Declan Patterson, Adrienne Patterson, John Pender, Darragh Pentony, Declan Pierce, Paul Piper, David Plante, Thomas Plunkett, Thomas Power, Cathal Power, Gillian Prendergast, Kevin Pyke, Gavin Quigg, James Quinn, Mikey Raferty, Damien Reddin, Tony Reidy, Patrick Ridge, Patrick Robinson, Niall Russell, Mark Ryan, Fergal Ryan, Marcus Scalici, Fabio Scanlon, Gordon Shalloo, Jim Sheridan, Glenn Sills, Barry Sinnott, Lee Smith, Brian Smith, Dean Smith, Gareth Smyth, Eoin Snowdon, Edward Stack, Stephen Stapleton, Alan Sweeney, Brian Sweetnam, Vincent Swords, Graham Tarrant, Martin Tigh, Declan Timon, Eric Tobin, John Troy, Ivan Tubridy, Fergal Turley, Mark Turnbull, Michael Twomey, Tom Valls Senties, Virginia Verling, Ronan Von Raesfeldt, Mark Wall, Danny Wallace, Robert Walsh, Conleth Walsh, Dave Walsh, Karen Walsh, Richard Weldon, James Whelan, Mark White, John Whoriskey, David Wickham, Larry Wilson, Tony Wise, James Woodward, Ciaran
Grčija	ΑΒΡΑΜΙΔΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΑΓΑΠΗΤΟΣ, ΕΥΘΥΜΙΟΣ ΑΔΑΜΙΔΗΣ, ΘΕΜΙΣΤΟΚΛΗΣ ΑΘΑΝΑΣΙΟΥ, ΑΡΓΥΡΩ ΑΙΒΑΛΙΩΤΟΥ, ΕΙΡΗΝΗ ΑΚΡΙΒΟΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΑΛΕΞΙΟΥ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΑΛΥΓΙΖΑΚΗΣ, ΝΕΚΤΑΡΙΟΣ ΑΛΥΦΑΝΤΑΚΗΣ, ΕΜΜΑΝΟΥΗΛ ΑΜΒΡΟΣΙΑΤΟΥ, ΑΙΚΑΤΕΡΙΝΗ ΑΝΑΓΝΩΣΤΟΥ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΑΝΑΣΟΤΣΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΑΝΔΡΙΚΟΠΟΥΛΟΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΑΝΕΜΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΑΝΤΩΝΑΚΟΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΑΝΩΜΕΡΙΑΝΑΚΗΣ, ΕΠΑΜΕΙΝΩΝΔΑΣ ΑΡΑΜΠΑΤΖΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΑΡΑΧΩΒΙΤΗΣ, ΑΝΔΡΕΑΣ ΑΡΓΥΡΟΥ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΑΣΠΡΟΠΟΥΛΟΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΑΣΠΡΟΥΛΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΑΥΓΕΡΙΝΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΒΑΙΣ, ΠΑΥΛΟΣ ΒΑΙΤΣΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΒΑΙΤΣΗΣ, ΔΗΜΟΣ ΒΑΚΑΤΑΣΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΒΑΡΔΙΔΑΚΗ, ΕΥΡΥΚΛΕΙΑ ΒΑΡΕΛΟΠΟΥΛΟΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ-ΧΡΗΣΤΟΣ ΒΑΡΛΑΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΒΑΣΙΛΕΙΟΥ, ΒΑΣΩ ΒΑΣΙΛΟΠΟΥΛΟΣ, ΣΩΤΗΡΙΟΣ ΒΑΣΙΛΟΠΟΥΛΟΥ, ΚΛΕΑΝΘΗ ΒΕΛΙΣΣΑΡΟΠΟΥΛΟΣ, ΑΛΕΞΑΝΔΡΟΣ ΒΕΝΕΤΗΣ, ΔΗΜΟΣΘΕΝΗΣ ΒΕΡΓΑΚΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΒΕΤΤΑΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΒΛΙΩΡΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΒΟΓΙΑΤΖΑΚΗΣ, ΕΜΜΑΝΟΥΗΛ ΒΟΡΤΕΛΙΝΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΒΟΤΣΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΒΟΥΡΛΕΤΣΗΣ, ΣΩΤΗΡΙΟΣ ΓΑΒΑΛΑΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΓΑΚΗΣ, ΑΛΕΞΙΟΣ ΓΑΛΑΝΑΚΗΣ, ΑΝΔΡΕΑΣ ΓΑΛΑΤΟΥΛΑ, ΑΝΝΑ ΓΑΛΗΝΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΓΑΛΟΥΖΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΓΑΡΕΦΑΛΟΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΓΕΡΙΚΗ, ΑΙΚΑΤΕΡΙΝΗ ΓΕΩΡΓΑΝΤΑΣ, ΜΙΧΑΗΛ ΓΕΩΡΓΙΑΔΗ, ΜΑΡΙΑ ΓΙΑΝΝΟΥΛΗΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΓΙΑΝΝΟΥΣΑΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΓΙΑΝΝΟΥΣΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΓΚΑΖΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΓΚΙΝΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΓΚΟΥΣΗΣ, ΦΙΛΙΠΠΟΣ ΓΟΛΕΓΟΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΓΡΗΓΟΡΑΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΓΥΠΑΡΑΚΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΔΑΡΔΩΝΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΔΕΛΗΜΗΤΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΔΕΛΙΕΖΑ, ΑΝΤΩΝΙΑ ΔΕΛΧΑΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΔΕΣΠΟΥΛΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΔΗΜΑΚΗ, ΑΙΚΑΤΕΡΙΝΗ ΔΗΜΟΠΟΥΛΟΣ, ΑΠΟΣΤΟΛΟΣ ΔΙΑΜΑΝΤΑΚΗΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΔΙΑΜΑΝΤΟΠΟΥΛΟΣ, ΜΙΧΑΗΛ ΔΟΚΙΑΝΑΚΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΔΟΥΝΑΣ, ΠΡΟΚΟΠΙΟΣ ΔΡΟΛΑΓΙΑ, ΕΥΘΥΜΙΑ ΔΡΟΣΑΚΗΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΔΡΟΣΟΥΝΗΣ, ΣΤΕΦΑΝΟΣ ΕΚΤΑΡΙΔΗΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΕΜΜΑΝΟΥΗΛ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΕΞΗΝΤΑΒΕΛΩΝΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΕΡΓΟΛΑΒΟΥ, ΑΝΝΑ ΕΥΑΓΓΕΛΑΤΟΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΕΥΜΟΡΦΟΠΟΥΛΟΣ, ΧΑΡΙΛΑΟΣ ΖΑΒΙΤΣΑΝΟΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΖΑΚΥΝΘΙΝΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΖΑΜΠΕΤΑΚΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΖΑΡΚΑΔΑ, ΑΛΕΞΙΑ ΖΑΧΑΡΟΠΟΥΛΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΖΙΑΝΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΖΟΥΡΙΔΑΚΗΣ, ΜΙΛΤΙΑΔΗΣ ΖΩΓΑΛΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΖΩΓΑΛΗΣ, ΣΤΑΥΡΟΣ ΖΩΗΣ, ΠΑΝΤΕΛΗΣ ΗΛΙΟΥ, ΣΠΥΡΙΔΩΝΑΣ ΘΕΟΔΩΡΟΥΔΗ, ΑΙΜΙΛΙΑ ΘΕΟΛΟΓΟΥ, ΑΙΚΑΤΕΡΙΝΗ ΘΕΟΧΑΡΟΥΛΗΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΙΚΙΟΥΖΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΚΑΒΟΥΡΑΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΑΓΙΑΣ, ΧΑΡΑΛΑΜΠΟΣ ΚΑΛΑΒΡΕΖΟΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΚΑΛΛΙΝΙΚΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΚΑΛΟΓΡΙΑΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΚΑΜΑΚΑΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΚΑΝΕΛΛΟΠΟΥΛΟΥ, ΠΕΛΑΓΙΑ ΚΑΠΕΛΟΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΑΠΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΚΑΠΟΤΑΣ, ΜΙΛΤΙΑΔΗΣ ΚΑΡΑΒΟΤΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΚΑΡΑΚΑΤΣΑΝΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΚΑΡΑΚΟΝΤΗΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΚΑΡΑΤΑΓΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΑΡΟΥΝΤΖΟΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΑΡΥΣΤΙΑΝΟΣ, ΣΤΕΦΑΝΟΣ ΚΑΣΣΗ, ΒΑΣΙΛΙΚΗ ΚΑΣΤΑΝΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΚΑΤΣΑΚΟΥΛΗΣ, ΠΑΡΑΣΧΟΣ ΚΑΤΣΑΜΠΑΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΚΑΤΣΑΡΟΣ, ΛΕΩΝΙΔΑΣ ΚΑΤΣΗΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΚΑΤΣΙΓΙΑΝΝΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΚΛΟΥΜΑΣΗΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΚΟΚΚΟΤΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΚΟΚΟΛΟΓΙΑΝΝΑΚΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΚΟΛΛΙΑΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΚΟΛΟΚΟΤΑΣ, ΠΕΤΡΟΣ ΚΟΛΟΚΟΤΡΩΝΗ, ΑΡΓΥΡΩ ΚΟΜΗΝΟΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΚΟΝΤΗ, ΜΑΡΙΑ ΚΟΝΤΟΒΑΣ, ΓΡΗΓΟΡΙΟΣ ΚΟΝΤΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΚΟΝΤΟΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΚΟΡΚΙΖΟΓΛΟΥ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΚΟΡΤΕΣΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΚΟΡΩΝΑΙΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΚΟΡΩΝΑΙΟΣ, ΠΑΡΑΣΚΕΥΑΣ ΚΟΣΜΑΣ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ ΚΟΥΖΙΛΟΥ, ΣΤΑΥΡΟΥΛΑ ΚΟΥΚΑΡΑΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΚΟΥΚΔΑ, ΕΥΑΓΓΕΛΙΑ ΚΟΥΛΑΞΙΔΗΣ, ΔΡΑΚΟΥΛΗΣ ΚΟΥΝΤΟΥΡΑΔΑΚΗ, ΚΑΛΛΙΟΠΗ ΚΟΥΡΕΛΗ, ΙΩΑΝΝΑ ΚΟΥΡΕΝΤΖΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΚΟΥΡΟΥΛΗΣ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ ΚΟΥΤΣΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΚΟΥΤΣΟΥΜΑΝΙΩΤΗΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΚΥΡΙΑΚΟΥ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΥΡΙΤΣΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΚΩΝΣΤΑΝΤΑΚΟΣ, ΠΕΡΙΚΛΗΣ ΚΩΝΣΤΑΝΤΕΛΛΟΣ, ΘΕΟΔΩΡΟΣ ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΙΔΗΣ, ΣΤΑΥΡΟΣ ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΙΔΗ, ΜΑΡΙΑ ΚΩΝΣΤΑΝΤΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΚΩΝΣΤΑΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΚΩΤΤΑΣ, ΣΩΤΗΡΙΟΣ ΛΑΜΠΕΤΣΟΣ, ΑΛΕΞΑΝΔΡΟΣ ΛΑΤΤΑΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΛΕΚΑΚΟΣ, ΘΕΟΔΩΡΟΣ ΛΕΜΟΝΙΔΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΛΕΟΝΤΑΡΑΚΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΛΙΑΚΟΠΟΥΛΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΛΙΑΚΟΠΟΥΛΟΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΛΙΑΛΙΟΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΛΙΑΝΤΙΝΙΩΤΗΣ, ΠΑΥΛΟΣ ΛΙΟΚΑΡΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΛΟΥΓΙΑΚΗ, ΑΝΝΑ ΛΟΥΚΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΛΥΜΠΕΡΗΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΜΑΙΛΗΣ, ΣΤΕΦΑΝΟΣ ΜΑΚΡΗΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΜΑΚΡΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΜΑΛΛΙΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΜΑΝΔΑΛΟΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΜΑΝΙΑΤΗ, ΑΝΔΡΙΑΝΝΑ ΜΑΡΑΓΚΟΥ, ΑΝΝΑ ΜΑΡΑΘΑΚΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΜΑΡΓΑΡΙΤΗΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΜΑΡΓΩΜΕΝΟΣ, ΕΥΣΤΑΘΙΟΣ ΜΑΥΡΕΛΟΣ, ΕΜΜΑΝΟΥΗΛ ΜΑΥΡΟΕΙΔΗ, ΝΙΚΗ-ΑΝΔΡΙΑΝΑ ΜΑΥΡΟΜΜΑΤΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΜΑΥΡΟΥΤΣΟΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΑΧΑΙΡΙΔΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΜΕΡΚΟΒΙΤΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΜΗΝΑΣ, ΣΩΚΡΑΤΗΣ ΜΗΤΣΟΥ, ΣΑΠΦΩ ΜΙΛΤΣΑΚΑΚΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΙΝΑΧΕΙΛΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΙΣΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΜΙΧΑΗΛΙΔΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΜΟΣΧΟΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΜΟΥΣΤΑΚΑΣ, ΓΡΗΓΟΡΙΟΣ ΜΟΥΣΤΟΣ, ΜΙΧΑΗΛ ΜΟΥΤΣΙΑΝΑΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΜΠΑΛΑΤΣΟΥΚΑΣ, ΘΕΟΦΑΝΗΣ ΜΠΑΜΠΑΝΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΜΠΑΝΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΜΠΑΞΕΒΑΝΑΚΗΣ, ΓΡΗΓΟΡΙΟΣ ΜΠΑΡΛΑΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΜΠΑΡΟΥΝΗΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΜΠΑΤΖΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΣΤΑΜΟΣ ΜΠΑΤΖΟΛΗΣ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ ΜΠΑΧΛΙΤΖΑΝΑΚΗΣ, ΜΙΧΑΛΗΣ ΜΠΕΖΙΡΓΙΑΝΝΗΣ, ΑΝΤΩΝΙΟΣ ΜΠΕΘΑΝΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΜΠΕΘΑΝΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΠΕΙΝΤΑΡΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΠΙΧΑΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΜΠΛΑΤΣΙΟΣ, ΠΕΤΡΟΣ ΜΠΟΤΗΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΜΠΟΤΣΗΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΜΠΟΥΖΟΥΝΙΕΡΑΚΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΜΠΡΑΟΥΔΑΚΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΜΠΡΕΖΑΤΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΜΥΛΟΥΛΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΜΥΤΙΛΗΝΑΙΟΣ ΣΙΔΕΡΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΝΑΣΤΟΥΛΗΣ, ΙΩΣΗΦ ΝΙΚΟΛΑΙΔΗΣ, ΑΛΕΞΑΝΔΡΟΣ ΝΙΚΟΛΑΟΥ, ΑΛΕΞΑΝΔΡΟΣ ΝΙΚΟΛΟΠΟΥΛΟΣ, ΑΣΗΜΑΚΗΣ ΝΙΚΟΛΟΠΟΥΛΟΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΝΙΚΟΛΟΠΟΥΛΟΣ, ΕΛΕΥΘΕΡΙΟΣ ΝΤΑΛΤΑΣ, ΙΚΟΛΑΟΣ ΝΤΑΦΟΥΛΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΝΤΕΚΟΥΡΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΝΤΕΛΛΑΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΝΤΕΜΙΡΗ ΔΕΜΙΡΗ, ΝΙΚΗ ΝΤΕΜΟΣ, ΘΕΟΦΑΝΗΣ ΞΑΝΘΟΥ, ΑΙΚΑΤΕΡΙΝΗ ΟΙΚΟΝΟΜΑΚΟΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΟΜΑΛΙΑΝΑΚΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΟΥΡΓΑΝΤΖΙΔΟΥ, ΠΑΡΘΕΝΑ ΠΑΛΑΙΟΛΟΓΟΣ, ΦΡΑΓΚΙΣΚΟΣ ΠΑΝΑΓΙΩΤΙΔΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΠΑΝΑΓΙΩΤΟΥ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ ΠΑΝΤΑΖΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΠΑΠΑΔΗΜΑΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΠΑΠΑΔΟΓΙΩΡΓΑΚΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΠΑΠΑΔΟΠΟΥΛΟΥ, ΘΕΩΝΗ ΠΑΠΑΙΩΑΝΝΟΥ, ΣΩΤΗΡΙΟΣ ΠΑΠΑΚΟΣΜΑΣ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ ΠΑΠΑΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΥ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΠΑΠΑΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΥ, ΑΡΧΟΝΤΙΑ ΠΑΠΑΝΩΤΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΠΑΠΟΥΤΣΗ, ΑΝΤΩΝΙΑ ΠΑΡΑΔΑΛΗΣ, ΑΡΙΣΤΟΤΕΛΗΣ ΠΑΡΑΣΚΕΥΑ, ΑΝΘΟΥΛΑ ΠΑΡΑΣΚΕΥΑΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΠΑΡΔΑΛΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΠΑΡΙΑΡΟΣ, ΜΑΤΘΑΙΟΣ ΠΑΡΙΣΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΠΑΡΤΣΑΡΟΥΧΑ, ΑΘΑΝΑΣΙΑ ΠΑΣΧΑΛΑΚΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΠΑΤΕΡΑΚΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΠΑΤΙΛΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΠΑΤΡΙΚΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΠΑΤΣΑΡΟΥΧΑ, ΑΘΑΝΑΣΙΑ ΠΑΥΛΑΚΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΠΕΓΙΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΠΕΤΡΟΓΓΟΝΑΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΠΕΤΤΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΠΟΛΙΤΙΔΗΣ,ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΠΟΤΤΑΚΗ, ΠΕΛΑΓΙΑ ΠΡΟΒΑΤΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΡΑΜΙΩΤΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΡΟΖΟΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΡΟΥΤΣΗ, ΙΩΑΝΝΑ ΣΑΜΑΡΑΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΣΑΡΑΝΤΑΚΟΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΣΑΡΔΕΛΗ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΑ ΣΑΤΑΝΤΙΔΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΣΗΦΑΚΗΣ, ΜΙΧΑΗΛ ΣΚΑΡΒΕΛΑΚΗ, ΑΝΝΑ ΣΚΟΥΡΤΑΣ, ΕΥΣΤΡΑΤΙΟΣ ΣΚΥΛΟΔΗΜΟΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΣΛΑΝΚΙΔΗΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΣΛΙΑΡΑΣ, ΑΡΓΥΡΙΟΣ ΣΠΑΝΟΜΗΤΣΙΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΣΠΗΛΙΩΤΗ, ΕΙΡΗΝΗ ΣΠΥΡΙΔΩΝ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΣΠΥΡΤΟΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΣΤΑΘΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΣΤΑΥΡΙΝΟΥΔΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΣΤΕΛΙΑΤΟΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΣΤΕΡΓΙΟΥ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΣΤΕΡΓΙΟΥ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΣΤΟΥΠΑΚΗΣ, ΜΑΡΙΟΣ ΣΤΟΥΠΑΚΗΣ, ΜΙΧΑΗΛ ΣΤΟΥΡΝΑΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΣΤΡΑΤΗΓΑΚΗΣ, ΔΙΟΝΥΣΙΟΣ-ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΣΤΡΙΧΑΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΣΥΒΙΤΟΥ, ΒΑΣΙΛΙΚΗ ΣΥΓΚΟΥΝΑΣ, ΒΑΣΙΛΕΙΟΣ ΣΦΑΚΙΑΝΑΚΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΣΦΕΝΔΥΛΑΚΗ, ΜΑΡΙΑ ΤΑΜΠΑΚΑΚΗ, ΕΛΕΥΘΕΡΙΑ ΤΑΡΤΑΝΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΤΑΤΣΗ, ΙΩΑΝΝΑ ΤΕΡΖΑΚΗ-ΠΑΠΑΔΟΠΟΥΛΟΥ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΑ ΤΖΑΝΟΣ, ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ ΤΖΙΜΑΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΤΖΙΟΛΑΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΤΟΥΡΝΗΣ, ΣΤΑΜΑΤΙΟΣ ΤΡΙΧΑΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΤΣΑΒΑΛΙΑΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΤΣΑΜΑΔΙΑΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΤΣΑΜΗΣ, ΧΡΗΣΤΟΣ ΤΣΑΜΟΥΡΑΣ, ΡΑΦΑΗΛ ΤΣΑΝΔΗΛΑΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΤΣΑΠΑΤΣΑΡΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΤΣΑΧΠΑΖΗΣ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΤΣΕΛΗΣ, ΑΝΔΡΕΑΣ ΤΣΕΣΟΥΡΗΣ, ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΤΣΙΑΤΣΟΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΤΣΙΜΠΛΙΔΑΚΗ, ΖΑΦΕΙΡΙΑ ΤΣΙΤΑΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΤΣΟΛΑΚΟΣ, ΠΑΝΑΓΙΩΤΗΣ ΤΣΟΥΜΑΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΤΣΟΥΦΛΙΔΗΣ, ΘΕΟΔΩΡΟΣ ΦΙΛΙΠΠΑ, ΕΥΑΓΓΕΛΙΑ ΦΛΩΡΑΚΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΦΛΩΡΟΥ, ΧΡΥΣΟΥΛΑ ΦΡΑΓΚΟΥΛΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΦΡΑΖΗΣ, ΕΜΜΑΝΟΥΗΛ ΦΡΥΣΟΥΛΗΣ, ΝΙΚΟΛΑΟΣ ΦΩΤΕΙΝΟΣ, ΣΤΑΜΑΤΙΟΣ ΦΩΤΙΑΔΗΣ, ΣΤΕΦΑΝΟΣ ΧΑΒΑΤΖΟΠΟΥΛΟΣ, ΠΑΡΑΣΚΕΥΑΣ ΜΑΡΙΟΣ ΧΑΙΔΟΓΙΑΝΝΗΣ, ΣΠΥΡΙΔΩΝ ΧΑΡΑΛΑΜΠΑΚΗΣ, ΕΥΑΓΓΕΛΟΣ ΧΑΡΑΛΑΜΠΙΔΗΣ, ΑΝΑΣΤΑΣΙΟΣ ΧΑΡΙΤΑΚΗΣ, ΙΩΑΝΝΗΣ ΧΑΤΖΗΠΑΣΧΑΛΗΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΧΡΙΣΤΟΔΟΥΛΟΥ, ΔΗΜΗΤΡΙΟΣ ΨΑΡΡΑΣ, ΑΓΓΕΛΟΣ ΨΗΛΟΣ, ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΨΥΧΟΓΥΙΟΣ, ΣΤΥΛΙΑΝΟΣ
Španija	Almagro Carrobles, Jorge Alonso Sánchez, Beatriz Álvarez Gómez, Marco Antonio Al-Ismail Calderon, Samer Amunárriz Emazabel, Sebastián Arteaga Sánchez, Ana Avedillo Contreras, Buenaventura Barandalla Hernando, Eduardo Boy Carmona, Esther Bravo Téllez, Guillermo Calderón Gómez, José Gabriel Carmona Mazaira, Manuel Carro Martínez, Pedro Ceballos Pérez-Canales, Alba Cervantes de la Torre, Andrés Chamizo Catalán, Carlos Cortés Fernández, Natalia Couce Prieto, Carlos Criado Bará, Bernardo Delgado González, Gonzalo De la Rosa Cano, Francisco Javier Del Hierro Suanzes, Javier Deniz Fleitas, Jose Manuel Elices López, Juan Manuel Expósito González, Jonay Fariña Clavero, Irene Fernández Costas, Antonio Fernandez Despiau, Estrella Ferreño Martínez, José Antonio Fontán Aldereguía, Manuel Fontanet Domenech, Felipe García Antoni, Mónica Garcia Cantón, Javier García González, Francisco Javier Genovés Ferriols, José Carlos Gómez Cayuelas, Carmen González Fernández, Manuel A. González Fernández, Marta Guerrero Claros, María Guisado Sancho, María Jesús Gundín Payero, Laura Hernández Betzen, Roberto Iglesias Prada, Juan Antonio Jimenez Álvarez, Ignacio Lado Codesido, Beatriz Lastra Torre, Ruth Lestón Leal, Juan Manuel López González, María Lorenzo Sentis, José Manuel Lucena Garcia, Antonio Jesús Marra-López Porta, Julio Martínez González, Jesús Martínez Velasco, Carolina Mayoral Vázquez, Fernando Mayoral Vázquez, Gonzalo Medina García, Estebán Méndez-Villamil Mata, María Miranda Almón, Fernando Núñez Casas, Julio Ochando Ramos, Ana María Oñorbe Esparraguera, Manuel Orgueira Pérez Vanessa Ossorio González, Carlos Ovejero González, David Pérez González, Virgilio Piñón Lourido, Jesús Ponte Fernández, Gerardo Ríos Cidrás, Manuel Ríos Cidrás, Xosé Rodriguez Bermejo, José Rodríguez Moreno, Alberto Rueda Aguirre, Luzdivina Ruiz Gómez, Sonia Rull Del Águila, Laura Sáenz Arteche, Idoia Sánchez Sánchez, Esmeralda Santas Barge, Verònica Sendra Gamero, Ma Esther Serrano Sánchez, Daniel Sieira Rodríguez, José Tenorio Rodríguez, José Luis Torre González, Miguel A. Tubío Rodríguez, Xosé Vicente Castro, José Yeregui Velasco, Pablo Zamora de Pedro, Carlos
Francija	Allanic, Gilles Beyaert, Francis Beyaert, Frédéric Bigot, Jean-Paul Bistour, Stéphane Bon, Philippe Bouniol, Anthony Bourbigot, Jean-Marc Cacitti, Raymond Caillat, Marc Celton Arnaud Ceres, Michel Charbonnier, Alexandre Cluzel, Stéphane Cras, Renaud Crochard, Thierry Croville, Serge Daden, Nicolas Dambron, François Darsu, Philippe Davies, Philippe Dechaine, Frédéric Delattre, Nicolas Desson, Patrick Dolou, Claude Donnart, Christian Duval, Laurent Fernandez, Gabriel Fortier, Eric Garbe, Steeve Gauvain, Benoît Gehanne, Laurent Gloaguen, Maurice Goron, Xavier Guillard, Thimothée Guillemette, Jean Luc Guittet-Dupont, Gaëtan Hitier, Sébastien Isore, Pascal Lacombe, Thomas Lalanne, Anne Lebosquain, Olivier Le Berriguaud, Thierry Le Corre, Joseph Le Cousin, Jean-Luc Le Dreau, Gilbert Le Mentec, Arnaud Legouedec, Loïg Lenormand, Daniel Lelandois, Cyril Lescroel, Yann Maingraud, Dominique Maniette, Yves Masseaux, Yanick Menuge, Gilles Peoch, Philippe Peron, Olivier Peron, Pascal Petit, François Pochet, Ludovic Radius, Caroline Raguet, José Renault, Alan Reunavot, Matthieu Richou, Fabrice Robin, Yannick Rousselet, Pascal Sauvage, Christian Schneider, Frédéric Sottiaux, David Trividic, Bernard Urvoy, Jonathan Vesque Arnaud Vilbois, Pierre Villenave, Yorrick Virlogeux, Julian
Hrvaška	Aćimov, Dejan Aunedi, Jurica Barbalić, Boris Bartulović, Ivica Bašić, Vicko Bilobrk, Stipe Bratičević, Nino Brlek, Neda Brnadić, Ivica Budimir, Miroslav Dolić, Nedjeljko Dvoraček, Tomislav Ercegović, Marin Franceschi, Jenko Grljušić, Frano Hrženjak, Jurica Hržić, Ivica Ivković, Hrvoje Jelić, Božidar Jeftimijades, Ivor Jukić, Ivica Jurčević, Marinko Kalinić, Andrej Kerum, Jurica Krišto, Rino Kusanović, Gordan Lešić, Lidija Marčina, Robert Matković, Mijo Miletić, Ivana Novak, Danijel Orešković, Lovro Paparić, Neven Perković, Kristijan Perović, Andrea Petrić, Andrea Prtenjača, Silvija Pupić-Bakrač, Marko Radovčić, Ivica Rogić, Ante Rukavina, Dubravko Rumora, Ivan Šalaj, Damir Šestan, Hrvoje Sikirica, Nenad Skelin, Stipe Škorjanec, Mario Skroza, Nikica Sobin, Mijo Strinović, Boris Verzon, Nikola Vuletić, Ivo
Italija	Abate, Massimiliano Affinita, Enrico Albani, Emidio Ambrosio, Salvatore Annicchiarico, Dario Antonioli, Giacomo Aprile, Giulio Aquilano, Donato Arena, Enrico Astelli, Gabriele Barraco, Francesco Basile, Giuseppe Basile, Marco Battaglia, Daniele Battista, Filomena Bavila, Nicola Benvenuto, Salvatore Giovanni Biondo, Fortunato Bizzarro, Federico Boccoli, Fabrizio Bongermino, Onofrio Bonsignore, Antonino Borghi, Andrea Bottiglieri, Vincenzo Bove, Gian Luigi Buccioli, Andrea Caforio, Cosimo Caiazzo, Luigia Calandrino, Salvatore Camicia, Ciro Cappelli, Salvatore Carafa, Simone Carini, Vito Carta, Sebastiano Cesareo, Michele Chionchio, Alessandro Cianci, Vincenzo Cignini, Innocenzo Clemente, Cosimo Colarossi, Mauro Colucciello, Roberto Comuzzi, Alberto Conte, Fabio Coppola, Giorgio Corallo, Domenico Cormio, Carlo Costanzo, Antonino Croce, Aldo Cuciniello, Luigi Cuscela, Michele D'Acunto, Francesco D'Amato, Fabio Dammicco, Luigi D'Arrigo, Antonio De Crescenzo, Salvatore De Pinto, Giuseppe De Quarto, Enrico D'Erchia, Alessandro De Santis, Antonio Di Benedetto, Luigi Di Domenico, Marco Di Donato, Eliana Di Matteo, Michele Di Santo, Giovanni Doria, Angelo D'Orsi, Francesco Paolo Errante, Domenico Esibini, Daniele Esposito, Robertino Esposito, Salvatore Fanizzi, Tommaso Fava, Antonello Ferioli, Debora Ferrara, Manfredo Fiorentino, Giovanni Fogliano, Pasquale Folliero, Alessandro Francolino, Giuseppe Fuggetta, Pasquale Fuso, Vittorio Gagliardi, Raffaele Gallo, Antonio Gangemi, Domenico Gangemi, Roberto Francesco Genchi, Paolo Giannone, Giuseppe Claudio Giovannone, Vittorio Golizia, Pasquale Graziani, Walter Greco, Giuseppe Guida, Giuseppe Guido, Alessandro Guzzi, Davide Iemma, Oreste La Porta, Santi Alessandro Lambertucci, Alessandro Lanza, Alfredo Leto, Antonio Limatola, Daniele Limetti, Fabio Lo Pinto, Nicola Lombardi, Pasquale Longo, Pierino Paolo Luperto, Giuseppe Magnolo, Lorenzo Giovanni Maio, Giuseppe Malaponti, Salvatore Francesco Maresca, Emanuel Mariotti, Massimiliano Marrello Luigi Martina, Francesco Martire, Antonio Mastrobattista, Giovanni Eligio Matera, Riccardo Messina, Gianluca Minò, Alessandro Monaco, Paolo Morciano, Giuseppe Morelli, Alessio Morra, Tommaso Mostacci, Sergio Massimo Mugavero, Amalia Mule, Vincenzo Musella, Stefano Nardelli, Giuseppe Negro, Mirco Novaro, Giovanni Pagan, Francesco Palmerini, Giorgio Palombella, Fabio Luigi Pantaleo, Cosimo Paoletti, Dario Paolillo, Francesco Patalano, Andrea Pellegrino, Roberto Pepe, Angelo Pipino, Leonardo Piroddi, Paola Pisano, Paolo Piscopello, Luciano Pisino, Tommaso Porru, Massimiliano Postiglione, Vito Praticò, Daniele Puca, Michele Puddinu, Fabrizio Puleo, Isidoro Quinci, Gianbattista Rallo, Tommaso Randis, Orazio Roberto Ravanelli, Marco Restuccia, Marco Romanazzi, Valentina Ronca, Gianluca Rossano, Michele Russo, Aniello Sacco, Giuseppe Salce, Paolo Sarpi, Stefano Scanu, Fabrizio Scaramuzzino, Paola Schiattino, Andrea Scuccimarri, Gianluca Sebastio, Luciano Siano, Gianluca Signanini, Claudio Silvestri, Nicola Silvia, Salvatore Siniscalchi, Francesco Soccorso, Alessandro Stramandino, Rosario Strazzulla, Francesco Sufrà, Emanuele Tersigni, Tonino Tescione, Francesco Tesone, Luca Tordoni, Maurizio Torrisi, Ivano Triolo, Alessandro Tumbarello, Davide Tumminello, Salvatore Vangelo, Pietro Varone, Stefano Vellucci, Alfredo Verde, Maurizio Vero, Pietro Virdis, Antonio Vitali, Daniele Zaccaro, Giuseppe Saverio
Ciper	Apostolou, Antri Avgousti, Antonis Christodoulou, Lakis Christoforou, Christiana Christou, Nikoletta Flori, Panayiota Fylaktou, Anthi Georgiou, Markella Heracleous, Andri Ioannou, Georgios Ioannou, Theodosis Karayiannis, Christos Konnaris, Kostas Korovesis, Christos Kyriacou, Kyriacos Kyriacou, Yiannos Michael, Michael Nicolaou Nicolas Panagopoulos Argyris Pavlou George Prodromou, Pantelis Savvides, Andreas Shamma, Theodora
Latvija	Avdjukeviča, Svetlana Brants, Jānis Brente, Elmārs Griezīte, Frančeska Gronska, Ieva Gudovannijs, Vsevolods Holštroms, Artūrs Jansons, Kārlis Jaunzems, Aldis Junkurs, Andris Kalējs, Rūdolfs Kalniņa, Ingūna Kaptelija, Liene Naumova, Daina Priediens, Ainars Putniņš, Raitis Raginskis, Jānis Štraubis, Valērijs Šuideiķis, Aigars Tīģeris, Ģirts Vārsbergs, Jānis Veide, Andris Veinbergs, Miks Ziemelis, Elvijs
Litva	Balnis, Algirdas Dambrauskis, Tomas Giedrius, Vaitkus Jonaitis, Arūnas Kairyté, Lina Kazlauskas, Tomas Lendzbergas, Erlandas Vitalij, Zartun
Luksemburg	ni relevantno
Madžarska	ni relevantno
Malta	Abela, Claire Attard, Glen Attard, Godwin Attard, Omar Azzopardi, Joseph Baldacchino, Duncan Balzan, Gilbert Barbara, Anthony Borg, Benjamin Borg, Jonathan Borg, Robert Briffa, Daniel Bugeja, Stephanie Cachia, Pierre Calleja, Martin Camilleri, Aldo Camilleri, Christopher Carabott, Paul Caruana, Gary Cassar, Gaetano Cassar Jonathan Cassar, Kenneth Cassar Lucienne Cauchi David Cuschieri, Roderick Farrugia, Emanuel Farrugia, Joseph Farrugia, Omar Fenech, Melvin Fenech, Paul Gatt, Glen Gatt, Joseph Gatt, Mervin Gatt, William Gauci, Mark Little, Elaine Lungaro, Gordon Mallia, Ramzy Micallef, Rundolf Muscat, Christian Muscat, Simon Musu, Matthew Piscopo, Christine Psaila, Kevin Psaila, Mark Anthony Sammut, Adem Sciberras, Christopher Sciberras, Norman Seguna, Marvin Tabone, Mark Theuma, Johan Vassallo, Benjamin Vella, Anthony Vella, Charlie
Nizozemska	Bastinaan, Robert Beij, Willem Boone, Jan Cees de Boer, Meindert de Mol, Gert Dieke, Richard Duinstra, Jacob Fortuin, Annelies Freke, Hans Groeneveld, Daan Jonk, Jan Kleczewski-Schoon, Anneke Kleinen, Tom Koenen, Gerard Kraayenoord, Jaap Kramer, Willem Meijer, Cor Meijer, Willem Miedema, Anco Parlevliet, Koos Ros, Michel Ruijter, Tim Schneider, Leendert Starreveld, Nanette van den Berg, Dirk van der Laan, Yvonne van der Veer, Siemen van Doorn, Joost van Geenen, Koen van Westen, Jan Velt, Ernst Vervoort, Hans Wijbenga, Arjan Wijkhuisen, Eddy Zevenbergen, Jan
Avstrija	ni relevantno
Poljska	Augustynowicz, Mariusz Bartczak, Tomasz Belej, Konrad Chrostowski, Pawel Dębski, Jarosław Domachowski, Marian Górski, Marcin Jeziorny, Przemyslaw Jóźwiak, Marek Kasperek, Stanisław Kołodziejczak, Michał Konefał, Szymon Konkel, Adam Korthals, Jakub Kościelny, Jarosław Kowalska, Justyna Kozłowski, Piotr Kucharski, Tadeusz Kunachowicz, Tomasz Letki, Pawel Lisiak, Agnieszka Litwin, Ireneusz Łukaszewicz, Paweł Łuczkiewicz, Tomasz Maciejewski, Maciej Mystek, Marcin Niewiadomski, Piotr Nowak, Włodzimierz Pankowski, Piotr Patyk, Konrad Prażanowski, Krystian Sikora, Marek Simlat,Tomasz Skibior, Sławomir Słowinski, Roman Smolarski, Łukasz Sokołowski, Paweł Stankiewicz, Marcin Szumicki, Tomasz Tomaszewski, Tomasz Trzepacz, Michał Wereszczyński, Leszek Wiliński, Adam Zacharzewski, Dawid Zięba, Marcin
Portugalska	Albuquerque, José Brabo, Rui Cabeçadas, Paula Carvalho, Ricardo Diogo, João Escudeiro, João Ferreira, Carlos Fonseca, Álvaro Moura, Nuno Pedroso, Rui Quintans, Miguel Silva, António Miguel
Romunija	Balaci, Kety Bîrsan, Marilena Conțolencu, Radu Dima, Richard Dinu, Lucian Ianuris, Mihail Ionaşcu, Neculai Kazimirovicz, Ancuta Larie, Gabriel Panaitescu, Laurenţiu Lorin Puiu, Gheorghe Serștiuc, Mihail Dorin Stroie, Constantin Țăranu, Sorinel Vasile, Bocaneala
Slovenija	Šiško, Slavko Smoje, Robert Smoje, Vinko
Slovaška	ni relevantno
Finska	Aheristo, Marko Aho, Jere-Joonas Arvilommi, Markku Grönfors, Niko Heickell, Carl-Arthur Hiiterä, Timo Hiltunen, Juha Hägerström, Matti Iljina, Ilja Johansson, Esko Kaasinen, Harry Kajosmaa, Jesse Kontto, Tommi Koskinen, Aki Lejonqvist, Mika Leppikorpi, Markus Leppäkorpi, Juho Leskinen, Henri Luukkonen, Tuomas Lähde, Jukka Niemelä, Teemu Nieminen, Jere Niittylä, Pekka Normia, Pertti Nousiainen, Kyösti Nousiainen, Markku Nurminen, Joona Painilainen, Laura Purhonen, Jere Pyykönen, Pekka Rautavirta, Miikka Saarilehto, Tuomas Sahla, Ilkka Salmela, Janne Salovaara, Tuomas Salmi, Veera Savola, Petri Sundqvist, Lars Suominen, Ari Suominen, Paavo Suvilaakso, Hannes Sjöberg, Joni Taattola, Olli Tervakangas, Ville Träskelin, Otto Uitti, Mika Ulenius, Niklas Vanninen, Vesa Välimäki, Juha Väänänen, Timo Yläjääski, Antti Ääri, Mikko
Švedska	Åberg, Christian Ahnlund, Jenny Almström, Petter Andersson, Karin Andersson, Per-Olof Andersson, Per-Olof Vidar Antonsson, Jan-Eric Bäckman, Johan Baltzer, Martin Bergman, Daniel Bjerner, Martin Borg, Calle Bryngelsson, Tomas Brännström, Lennart Cannehag, Niclas Cardell, Christina Carlsson, Christian Englund, Raymond Erlandsson, Björn Falk, David Frejd, Maud Fristedt, David Gynäs, Mattias Hagberg, Elice Hartman Bergqvist, Désirée Havh, Johan Hedman, Elin Hellberg, Stefan Hellqvist, Johan Holmberg, Hanna Holmer, Johanna Jakobsson, Magnus Jansson, Anders Jeppsson, Tobias Johansson, Daniel Johansson, Isabella Johansson, Klaes Johansson, Thomas Joxelius, Paul Karlsson, Kent Kempe, Clas Koivula, Mikael Kurtsson, Morgan Larsson, Mats Lilja, Filip Lindström, Jakob Lindved, Martin Lundberg, Johan Lundh, Emelie Lundin, Stig Lundkvist, Mats Lundqvist, Annica Malmström, John Martini, Martin Mattson, Olof Montan, Anders Mukkavaara, Henrik Nihlén, Linus Nilsson, Pierre Nilsson, Stefan Nord, Iza Nyberg, Linda Näsman, Lars Olson, Magnus Olsson, Kenneth Olsson, Lars Penson, Lena Persson, Göran Persson, Mats Peters, Linda Peterson, Jan Petterson, Joel Petterson, Johan Philipsson, Gunnar Piltonen, Janne Podsedkowski, Zenek Rase, Dennis Reuterljung, Thomas Rinaldo, Joakim Rönnlund, Agneta Sjödin, Ronny Skölderud, Svante Snäckerström, Leif Stålnacke, Erik Strandberg, Magnus Stührenberg, Björn Sundberg, Andreas Sundberg, Patrick Svärd, Lars-Erik Svensson, Rutger Svensson, Tony Thilly, Tomas Timan, Hans Toresson, Martin Turesson, Andreas Uppman, Kerstin Werner, Lars Westerlund, Emma Wilson, Pierre Österlund, Erik
Združeno kraljestvo	Adamson, Gary Alexander, Stephen Alston, Colin Anderson, Reid Arris, Martin Ashby, Peter Bailey Roberta Baker, Edward Barclay, Michael Barfoot, Lt Cdr Peter Beasley, Adam Bedlingham, Sarah Bell, Stuart Bhandari, Kiran Billson, Carol Bolden, Rachel Bourne, Adam Bowers, Claire Boyce, Sean Brough, Derek Brown, Carley Bruce, John Bugg, Jennifer Caldwell, Mark Campbell, Jonathan Campbell, Murray Chittenden, Gordon Cook, David Craig, Ian Craig, Stephen Critchlow, Amy Croucher, Tim Crowe, Michael Cunningham, George Davis, Danielle Dawkins, Matthew Dawson, Liam Devine, Warren Dixon-Lack, Emma Douglas, Sean Draper, Peter Dunkerely, Sabrina Eccles, David Ellison, Peter Errington, Sarah Evans, David Evans, Mathilda Faulds, Mike Fenwick, Peter Ferguson, Adam Ferguson, Simon Ferrari, Richard Finnie, Andrew Fitzpatrick, DeeAnn Fletcher, Norman Flint, Toby Foster, Pam Fraser, Uilleam Frew, Clare Fullerton, Gareth Gibson, Philip Gough, Callum Graham, Chris Grant, Leigh Gray, Neil Gray, Patrick Gregor, Stuart Gregory, Sam Griffin, Stuart Gwillam SLt Ben Hamilton, Ian Harris, Hugh Harris, William Harsent, SLt Paul Hay, David Hay, John Henning, Alan Hepburn, Ian Higgins, Frank Higby, Louisa Hildreth, Joe Hill, Julie Holbrook, Joanna Howarth, Dan Hudson, John Hugues, Gary Hughes, Greta Imrie, Peter Irish, Rachel Irwin, Gerry James, Katie Jasinski, Michael John, Barrie Johnston, Heather Johnson, Matthew Johnson, Paul Johnston, Steve Johnston, Isobel Johnstone, Ann Jones, Carl Karavla, Alexandra Kelly, Kevin Kemp, Gareth Kozlowski, Stephen Lane, Rory Lardeur, Beth Law, Garry Lethbridge, Wendy Legge, James Lindsay, Andrew Livingston, Andrew Lockwood, Mark Lowry, Thomas Lucas, David MacEachan, Iain MacGregor, Duncan MacIver, Roderick MacKay, Janice MacLean, Paula MacLean, Robin Magill, SLt Michael Marshall, Phil Martin David Mason, Liam Mason, Roger Matheson, Louise May, Colin Mayger, Lt Martyn McBain, Billy McCaughan, Mark McComiskey, Stephen McCowan, Alisdair McCrindle, John McCubbin, Stuart McCusker, Simon McHardy, Alex McKay, Andrew McKenzie, Gregor McKeown, Nick McMillan, Robert McPherson, Katie McQuillan, David Merrilees, Kenny Milligan, David Mills, John Mitchell,Hugh Mitchell, John Moar, Laurence Moloughney, Bernie Morris, Chris Morrison, Donald Muir, James Mustard, Emma Mynard, Nick Neat, Simon Neilson, SLt Robert Nelson, Paul Newlands, Andrew Newlyn, Lindsley Newman, Chris Nye, Verity Overy, Thomas Owen, Gary Parr, Jonathan Pateman, Jason Paterson, Craig Perry, Andrew Phillips, Michael Pole Mark Poulding, Daniel Poulson, Lt Chris Pringle, Geoff Proud, Christian Quinn, Barry Reeves, Adam Reid, Ian Reid, Peter Rendall, Colin Rhodes, Glen Richardson, David Riley, Joanne Roberts, Julian Robertson, Tom Robinson, Neil Salt, Isaac Scarrf, David Sheperd, Ashley Shepley, Ben Skillen, Damien Smith, David Smith, Barry Smith, Don Smith, Matthew Smith, Pam Spencer, James Steele, Gordon Stevens, Emma Storton, George Strang, Nicol Stray, Sloyan Styles, Mario Sutton, Andrew Sykes-Gelder, Dan Taylor, Mark Templeton, John Thain, Marc Thompson, Dan Thompson, Gerald Thomson, Dave Thomson, Dave Turner, Alun Turner, Patrick Tyack, Paul Venton, Andrew Ward, Daniel Ward, Mark Watson, Stacey Watt, Barbara Watt, James Webb, Simon Wensley, Phil Weychan, Paul Whelton, Karen Whitby, Phil Whitford, Annika Williams, Adam Wilkinson, Dave Williams, Carolyn Wilson, Jane Wilson, Tom Windebank, James Wood, Ben Wordley, Sara Worsnop, Mark Worth, Steven Young, Ally Young, James Yuille, Derek Zalewski, Alex
Evropska komisija	Arena, Francesca Casier, Maarten Courcy, Nils Hederman, John Janakakisz, Marta Jury, Justine Kelterbaum, Richard Libioulle, Jean-Marc Martins E Amorim, Sergio Luis Muhrbeck, Lars Musella, Manuela Nordstrom Saba Skountis Vasileios Spezzani, Aronne Surace, Michele Vitiello-Ferrara, Sarah Rosaria Wolff, Gunnar Wysocka, Malgorzata
Evropska agencija za nadzor ribištva	Allen, Patrick Chapel, Vincent Del Hierro, Belén Del Zompo, Michele Dias Garçao, José Fulton, Grant Mueller, Wolfgang Papaioannou, Themis Quelch, Glenn Roobrouck, Christ Sokolowski, Pawel Sorensen, Svend Stewart, William Tahon, Sven

25.5.2017

Uradni list Evropske unije

L 138/189

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/903

z dne 23. maja 2017

o spremembi Sklepa 2011/163/EU o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3324)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (1) ter zlasti četrtega pododstavka člena 29(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 96/23/ES določa ukrepe za spremljanje snovi in skupin ostankov iz Priloge I k Direktivi. Člen 29 navedene direktive zahteva, da tretje države, iz katerih se državam članicam dovoli uvoz živali in živalskih proizvodov, ki jih zajema navedena direktiva, predložijo načrt spremljanja ostankov, ki zagotavlja potrebna jamstva (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrt bi se moral uporabljati vsaj za skupine ostankov in snovi iz navedene Priloge I.

(2)	S Sklepom Komisije 2011/163/EU (2) so bili odobreni načrti, ki so jih predložile nekatere tretje države v zvezi z določenimi živalmi in živalskimi proizvodi, navedenimi v Prilogi k navedenemu sklepu (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)	Kolumbija je Komisiji predložila načrt za mleko. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za mleko za Kolumbijo vključiti na seznam.

(4)	Črna gora je Komisiji predložila načrt za mleko. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za mleko za Črno goro vključiti na seznam.

(5)	Ukrajina je Komisiji predložila načrt za kunce. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za kunce za Ukrajino vključiti na seznam.

(6)	Sklep 2011/163/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2011/163/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 23. maja 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(2) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

PRILOGA

„

PRILOGA

Oznaka ISO2

Država

Govedo

Ovce/koze

Prašiči

Enoprsti kopitarji

Perutnina

Akvakultura

Mleko

Jajca

Kunci

Prostoživeča divjad

Gojena divjad

Med

Andora

Združeni arabski emirati

X (3)

X (1)

Albanija

Armenija

Argentina

Avstralija

Bosna in Hercegovina

Bangladeš

Brunej

Brazilija

Bocvana

Belorusija

X (2)

Belize

Kanada

Švica

Čile

Kamerun

Kitajska

Kolumbija

Kostarika

Kuba

Dominikanska republika

Ekvador

Etiopija

Falklandski otoki

Ferski otoki

Gruzija

Gana

Grenlandija

Gvatemala

Honduras

Indonezija

Izrael (7)

Indija

Iran

Jamajka

Japonska

Kenija

Kirgizistan

Južna Koreja

Šrilanka

Maroko

Moldavija

Črna gora

Madagaskar

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)

Republika zveze Mjanmar

Mauritius

Mehika

Malezija

X (3)

Mozambik

Namibija

Nova Kaledonija

X (3)

Nikaragva

Nova Zelandija

Panama

Peru

Filipini

Saint Pierre in Miquelon

Pitcairn

Paragvaj

Srbija (5)

X (2)

Rusija

X (6)

Ruanda

Saudova Arabija

Singapur

X (3)

X (8)

X (3)

X (8)

San Marino

X (3)

Surinam

Salvador

Svazi

Tajska

Tunizija

Turčija

Tajvan

Tanzanija

Ukrajina

Uganda

Združene države

Urugvaj

Venezuela

Vietnam

Južna Afrika

Zambija

Zimbabve

“

(1) Samo kamelje mleko.

(2) Izvoz živih enoprstih kopitarjev za zakol v Unijo (samo živali za proizvodnjo hrane).

(3) Tretje države, ki uporabljajo le surovine iz držav članic ali drugih tretjih držav, odobrenih za uvoz take surovine v Unijo v skladu s členom 2.

(4) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; dokončna nomenklatura za to državo bo sprejeta po koncu pogajanj, ki trenutno potekajo na ravni ZN.

(5) Brez Kosova (ta oznaka ne prejudicira stališča o statusu Kosova in je v skladu z RVSZN 1244 ter z mnenjem Meddržavnega sodišča glede razglasitve neodvisnosti Kosova).

(6) Samo za severne jelene z območij Murmansk in Yamalo-Nenets.

(7) V nadaljnjem besedilu se razume kot Država Izrael brez ozemelj, ki so od junija 1967 pod izraelsko upravo, tj. Golanske planote, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in drugih delov Zahodnega brega.

(8) Samo za proizvode iz svežega mesa z Nove Zelandije, namenjene v Unijo in raztovorjene, pretovorjene in prepeljane prek Singapurja s skladiščenjem ali brez njega.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 138

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 25. maj 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/890 z dne 24. maja 2017 o izvajanju člena 17(1) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave	57
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/893 z dne 24. maja 2017 o spremembi prilog I in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 ter prilog X, XIV in XV k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 glede določb o predelanih živalskih beljakovinah ( 1 )	92
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/894 z dne 24. maja 2017 o spremembi prilog III in VII k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede genotipizacije ovac ( 1 )	117
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/895 z dne 24. maja 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz 3-fitaze, ki jo proizvaja Komagataella pastoris (CECT 13094), kot krmni dodatek za pitovne piščance in kokoši nesnice (imetnik dovoljenja Fertinagro Nutrientes S.L.) ( 1 )	120
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/896 z dne 24. maja 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz 6-fitaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (ATCC SD-6528), kot krmni dodatek v trdni obliki za vse vrste perutnine in vse vrste prašičev (razen za sesne pujske) (imetnik dovoljenja Danisco (UK) Ltd) ( 1 )	123
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/897 z dne 24. maja 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	126
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2017/898 z dne 24. maja 2017 o spremembi Dodatka C k Prilogi II k Direktivi 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač glede bisfenola A zaradi sprejetja specifičnih mejnih vrednosti kemičnih snovi, uporabljenih v igračah ( 1 )	128
		SKLEPI
	*	Sklep (EU) 2017/899 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji	131
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/900 z dne 22. maja 2017 v zvezi z ustanovitvijo ad hoc delovne skupine za člen 50 PEU, ki ji predseduje generalni sekretariat Sveta	138
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2017/901 z dne 24. maja 2017 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	140
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/902 z dne 23. maja 2017 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3252)	143
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/903 z dne 23. maja 2017 o spremembi Sklepa 2011/163/EU o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 3324) ( 1 )	189

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	99,7
	TR	67,0
	ZZ	83,4
0707 00 05	TR	84,9
0707 00 05	ZZ	84,9
0709 93 10	TR	130,3
0709 93 10	ZZ	130,3
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28	EG	53,1
	MA	54,5
	TR	48,9
	ZA	91,0
	ZZ	61,9
0805 50 10	AR	116,2
	TR	153,8
	ZA	150,8
	ZZ	140,3
0808 10 80	AR	158,4
	BR	117,1
	CL	132,2
	CN	145,5
	NZ	153,3
	ZA	107,8
	ZZ	135,7
0809 29 00	TR	367,5
0809 29 00	ZZ	367,5