18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/1

(1)

Države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov („GSP“) lahko zahtevajo ugodnost dodatnih tarifnih preferencialov na podlagi posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+). Zato so v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012 določeni posebni pogoji za upravičenost do dodelitve tarifnih preferencialov v okviru GSP+. Državo bi bilo treba šteti za ranljivo zaradi pomanjkanja zadostne diverzifikacije in zaradi nezadostne vključenosti v mednarodni trgovinski sistem. Ratificirati bi morala vse konvencije iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 978/2012, poleg tega pa zadevni organi za spremljanje v svojih najnovejših razpoložljivih sklepnih ugotovitvah ne bi smeli razkrivati resnih napak pri učinkovitem izvajanju nobene izmed teh konvencij. Glede nobene od zadevnih konvencij država ne bi smela vložiti pridržka, ki je prepovedan s to konvencijo ali ki se za izključne namene člena 9 Uredbe (EU) št. 978/2012 šteje kot nezdružljiv s ciljem in namenom te konvencije. Brez pridržkov bi morala sprejeti zahteve glede poročanja, ki jih določa posamezna konvencija, in sprejeti zaveze iz točk (d), (e) in (f) člena 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012.

(2)

Vsaka država, ki je zaprosila za ugodnosti GSP+, mora predložiti zahtevek z izčrpnimi informacijami o ratifikaciji zadevnih konvencij, svojih pridržkih in ugovorih zoper tiste pridržke, ki so jih predložile druge pogodbenice konvencije, ter svojih zavezah.

(3)

Komisija je pooblaščena, da sprejema delegirane akte, s katerimi lahko spreminja Prilogo III k Uredbi (EU) št. 978/2012, da bi lahko dodelila režim GSP+ državi, ki za ta režim zaprosi, in sicer z uvrstitvijo države na seznam držav upravičenk do GSP+.

(4)

Komisija je 12. julija 2016 prejela zahtevek Demokratične socialistične republike Šrilanke („Šrilanka“) za GSP+.

(5)

Komisija je preučila zahtevek za GSP+, ki ga je Šrilanka vložila v skladu z določbami člena 10(1) Uredbe (EU) št. 978/2012, in ugotovila, da Šrilanka izpolnjuje pogoje. Zato bi bilo treba Šrilanki z datumom začetka veljavnosti te uredbe dodeliti GSP+. Prilogo III k Uredbi (EU) št. 978/2012 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)

V skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 978/2012 bi morala Komisija spremljati stanje ratifikacije zadevnih konvencij in njihovo učinkovito izvajanje ter sodelovanje vlade Šrilanke z zadevnimi organi za spremljanje –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/3

(1)

Poljska jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998 (2) vsebuje napako v točki 11.4.3(a) Priloge glede seznama sposobnosti, ki zahtevajo periodično usposabljanje v določenih časovnih presledkih.

(2)

Švedska jezikovna različica Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 vsebuje napake v Prilogi, in sicer v točkah 8.1.1.2 in 9.1.1.3 glede ponovnega pregleda, v točki 8.3.1 glede predmeta obveznosti dostave; v prvem odstavku točke 9.1.3.5(b) glede področja uporabe metode potrjevanja, v točki 9.3.1 glede predmeta obveznosti dostave ter v uvodnem stavku točke 11.2.3.1 glede oseb, za katere velja obveznost usposabljanja.

(3)

Poljsko in švedsko jezikovno različico Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/5

(1)

Uredba (ES) št. 834/2007 določa osnovne zahteve v zvezi z ekološko pridelavo živali iz ribogojstva, vključno z zahtevami v zvezi s krmo. Podrobna pravila za izvajanje navedenih zahtev so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (2).

(2)

Člen 15(1)(d)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007 zahteva, da se ribe in raki krmijo s krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja.

(3)

Člen 25l Uredbe (ES) št. 889/2008 določa posebna pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva iz oddelkov 6, 7 in 9 Priloge XIIIa k navedeni uredbi. Cilj pravil iz navedenega člena je dajanje prednosti krmi, ki je na voljo v naravni obliki, če je na voljo.

(4)

V skladu s členom 25l(1) Uredbe (ES) št. 889/2008 je treba zadevne živali krmiti s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih. V skladu s členom 25l(2) navedene uredbe se lahko uporabljajo ekološka krma rastlinskega izvora ali morske alge, kadar naravni viri krme niso na voljo v zadostnih količinah. Člen 25l(3)(a) in (b) navedene uredbe določa najvišje odstotke ribje moke in ribjega olja, ki se lahko vključijo v krmni obrok vitke some in kozic, če se krma, ki je na voljo v naravni obliki, dopolni.

(5)

V fazi drstenja je naravna hrana dostopna v omejenih količinah ali sploh ni dostopna. Države članice so Komisiji sporočile, da bo zaradi pravil o krmljenju kozic, zlasti orjaške tigraste kozice (Penaeus monodon), določenih v členu 25l(3)(b) Uredbe (ES) št. 889/2008, prišlo do neustrezne prehranjenosti in povečane umrljivosti, če se bodo uporabljala v fazah gojenja nedoraslih živali v drstiščih.

(6)

V skladu s členom 25l(1) Uredbe (ES) št. 889/2008 je treba zadevne živali krmiti s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih. Pravilo iz navedenega člena bi se moralo nanašati le na faze odraslosti, kadar se živali gojijo v ribnikih in jezerih, ne pa v drstiščih, v katerih je krma, ki je na voljo v naravni obliki, nezadostna. To je zlasti pomembno od 31. decembra 2016, datuma, od katerega se v skladu s členom 25e(3) Uredbe (ES) št. 889/2008 nedorasli organizmi iz ribogojstva, gojeni v okviru neekološkega upravljanja, ne smejo več pripeljati na ekološko gospodarstvo. Do tega datuma je bilo dovoljeno, po fazi drstenja v okviru neekološkega upravljanja, pripeljati delež neekološko gojenih nedoraslih organizmov na ekološko gospodarstvo.

(7)

Poleg tega je skupina strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: EGTOP), ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije 2009/427/ES (3), potrdila, da so posebna pravila iz člena 25l(3)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 889/2008 primerna samo za faze odraslosti (4). EGTOP meni, da omejitve glede ribje moke in ribjega olja iz navedenega člena ne omogočajo zadovoljitve prehranskih potreb živali v zgodnjih življenjskih fazah v drstišču.

(8)

Komisija je ugotovila, da je treba spremeniti pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva, in sicer s pojasnitvijo, da se ta pravila uporabljajo le v fazah odraslosti. Komisija je pri sprejemanju tega zaključka upoštevala zahtevo, da se morajo prehranske potrebe živali zadovoljiti na različnih stopnjah njihovega razvoja, kot je določeno v členu 15(1)(d)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, cilj člena 25l Uredbe (ES) št. 889/2008 glede dajanja prednosti krmi, ki je na voljo v naravni obliki, če je na voljo, in mnenje EGTOP.

(9)

Uredbo (ES) št. 889/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za ekološko pridelavo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/7

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Seznam Unije aditivov za živila se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Poljska je 10. marca 2016 predložila zahtevek za odobritev uporabe nitritov (E 249–250) kot konzervansa v mesnem pripravku „golonka peklowana“. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Predlagateljica zahtevka navaja, da je mesni pripravek „golonka peklowana“ tradicionalen poljski mesni pripravek, v katerem se nitriti uporabljajo ne le za konzerviranje, temveč tudi za soljenje, s katerim se dosežejo želena barva, okus in tekstura, ki jih potrošniki pričakujejo. Mesni pripravek „golonka peklowana“ naj bi potrošniki pred zaužitjem nadalje toplotno obdelali.

(5)

Uvodna izjava 7 Uredbe (ES) št. 1333/2008 določa, da bi se morali pri odobritvi aditivov za živila upoštevati tudi drugi dejavniki v zvezi z obravnavanim primerom, med drugim dejavniki, povezani s tradicijami. Zato je nekatere tradicionalne proizvode primerno ohraniti v prometu v nekaterih državah članicah, če je uporaba aditivov za živila v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji iz Uredbe (ES) št. 1333/2008.

(6)

Za zagotovitev enotne uporabe aditivov, zajetih v tej uredbi, se mesni pripravek „golonka peklowana“ opiše v smernicah z opisom kategorij živil iz dela E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 o aditivih za živila (3).

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev verjetno ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Nitriti se smejo na splošno uporabljati v mesnih proizvodih, uporaba v mesnih pripravkih pa je omejena na nekatere tradicionalne pripravke in za tradicionalno soljene mesne proizvode veljajo posebne določbe. Ker je zahtevek za razširitev uporabe nitritov omejen na posebni mesni pripravek, ki se tradicionalno uporablja, se ne pričakuje, da bo imela razširitev znatne učinke na skupno izpostavljenost nitritom. Zato razširjena uporaba teh aditivov pomeni posodobitev seznama Unije, ki verjetno ne bo imela učinka na zdravje ljudi, in tako mnenje Agencije ni potrebno.

(8)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/10

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2006/806/ES (3) je bilo potrjeno, da ortosulfamuron izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Italija 4. julija 2005 prejela zahtevek podjetja Isagro S.p.A. za vključitev aktivne snovi ortosulfamuron v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2006/806/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Država članica poročevalka je 27. julija 2012 predložila osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika zahtevale dodatne informacije. Italija je oceno dodatnih informacij, ki jih je predložil vložnik, predložila v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni, pripravila pa jo je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) avgusta 2013.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Agencija. Agencija je 3. septembra 2013 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo ortosulfamuron (5). Agencija je ugotovila, da na podlagi razpoložljivih informacij o značilnostih ostankov v primarnih in naslednjih kmetijskih rastlinah v povezavi s pomanjkanjem toksikoloških informacij in ocene vnosa za nekatere rastlinske metabolite ni mogoče zaključiti ocene tveganja za potrošnike. Poleg tega ni bilo mogoče zaključiti tudi ocene tveganja za organizme, ki živijo v usedlinah, in vodne organizme. Agencija je ugotovila tudi, da pomislekov zaradi nekaterih metabolitov in posledično ocene izpostavljenosti podzemne vode ni bilo mogoče zaključiti.

(5)

Komisija je vložnika pozvala, da predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 188/2011 tudi pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vložnik je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(6)

Kljub argumentom, ki jih je predložil vložnik, pomislekov, ugotovljenih/navedenih v uvodni izjavi 4, ni bilo mogoče umakniti.

(7)

Zato ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo ortosulfamuron, na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(8)

Ortosulfamuron se zato ne sme odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(9)

V skladu s členom 8(1)(b) Direktive 91/414/EGS so lahko države članice izdale začasne registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo ortosulfamuron, za začetno obdobje treh let. Z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/205/EU (6) je bilo državam članicam dovoljeno, da podaljšajo začasne registracije ortosulfamurona do najpozneje 30. aprila 2015.

(10)

Ker so vse obstoječe registracije potekle, ni treba določiti dodatnega roka za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo ortosulfamuron.

(11)

Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za ortosulfamuron v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/12

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) opredeljuje aktivne snovi, ki veljajo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Obdobja odobritve za aktivne snovi bentazon, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), famoksadon, flumioksazin, metalaksil-M in pimetrozin so bila nazadnje podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/549 (3). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 30. junija 2017. Zahtevki za obnovitev vključitve navedenih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (4) so bili vloženi v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (5).

(3)

Obdobja odobritve za aktivne snovi karfentrazon-etil, ciazofamid, fenamidon, foramsulfuron, imazamoks, izoksaflutol, oksasulfuron, pendimetalin in trifloksistrobin so bila nazadnje podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/950 (6). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. julija 2017.

(4)

Obdobja odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam in S-metolaklor so bila podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1197/2012 (7). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. julija 2017.

(5)

Zahtevki za obnovitev odobritve snovi, navedenih v uvodnih izjavah 3 in 4, so bili vloženi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (8).

(6)

Ker se je ocenjevanje snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, obstaja možnost, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi potekle pred sprejetjem sklepa o njihovi obnovitvi. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(7)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/16

(1)

Z Direktivo Komisije 2003/79/ES (2) je bil Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov.

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. oktobra 2017.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 29. maja 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 8. junija 2016 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za aktivno snov Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, 6. decembra 2016 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o obnovitvi.

(10)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev Coniothyrium minitans. sev CON/M/91-08.

(11)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi le kot fungicida ne ohrani.

(12)

Komisija je poleg tega menila, da je Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je sev divjega tipa, ki obstaja v naravni obliki v okolju. Ni patogen za ljudi ali živali. Glede dodatne izpostavljenosti ljudi, živali in okolja zaradi uporab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah.

(13)

Zato je primerno obnoviti odobritev Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, kot snovi z majhnim tveganjem. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(14)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(15)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(16)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/950 (7) je bilo podaljšano obdobje odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, do 31. oktobra 2017, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Vendar ker je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. avgusta 2017.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/21

(1)

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija 6. novembra 2012 prejela zahtevek družbe Arysta Lifescience S.A.S. za odobritev aktivne snovi Beauveria bassiana, sev NPP111B005. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 5. februarja 2013 obvestila vlagatelja, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(2)

Država članica poročevalka je 7. oktobra 2014 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(3)

Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 3. julija 2015 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(4)

Agencija je 6. oktobra 2015 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov Beauveria bassiana, sev NPP111B005, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(5)

Komisija je 8. marca 2016 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu Beauveria bassiana, sev NPP111B005, in osnutek uredbe o odobritvi Beauveria bassiana, sev NPP111B005.

(6)

Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu.

(7)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno, da se Beauveria bassiana, sev NPP111B005, odobri.

(8)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(9)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/25

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/27

(1)

Priloga III k Direktivi 2008/56/ES določa okvirni seznam značilnosti, pritiskov in vplivov iz členov 8(1), 9(1), 9(3), 10(1) in 11(1) ter člena 24 navedene direktive.

(2)

Leta 2012 so države članice na podlagi začetne presoje svojih morskih voda, izdelanih na podlagi člena 8(1) Direktive 2008/56/ES, in kot del prvega cikla izvajanja svojih morskih strategij Komisijo v skladu s členom 9(2) oziroma 10(2) Direktive 2008/56/ES obvestile o vrsti značilnosti za dobro okoljsko stanje in svojih okoljskih ciljnih vrednostih. Komisija je v svoji presoji (2) navedenih poročil držav članic, pripravljeni v skladu s členom 12 navedene direktive, izpostavila, da je treba nujno okrepiti prizadevanja, če želijo države članice in Unija do leta 2020 doseči dobro okoljsko stanje.

(3)

Da se zagotovi, da bi države članice z drugim ciklom izvajanja morskih strategij še naprej prispevale k doseganju ciljev Direktive 2008/56/ES in dosledneje določale dobro okoljsko stanje, je Komisija v svojem poročilu o prvi fazi izvajanja priporočila, da službe Komisije in države članice na ravni Unije sodelujejo pri reviziji, okrepitvi in izboljšanju Sklepa Komisije 2010/477/EU (3) do leta 2015, pri čemer so cilj jasnejša, enostavnejša, bolj jedrnata, skladnejša ter primerljiva merila za dobro okoljsko stanje in metodološki standardi, hkrati pa pregledajo Prilogo III okvirne direktive o morski strategiji, jo po potrebi revidirajo in razvijejo posebne smernice, da se zagotovi skladnejši in doslednejši pristop k presojam v naslednjem ciklu izvajanja.

(4)

Pregled Priloge III k Direktivi 2008/56/ES je potreben za dopolnitev pregleda Sklepa 2010/477/EU. Poleg tega je zveza med Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES in kakovostnimi deskriptorji za določanje dobrega okoljskega stanja, naštetimi v Prilogi I k navedeni direktivi, v navedeni direktivi samo implicitna in zato ne dovolj jasna. V delovnem dokumentu služb Komisije iz leta 2011 (4) je pojasnjena zveza med kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, elementi iz Priloge III k navedeni direktivi ter merili in kazalniki iz Sklepa 2010/477/EU, vendar je zaradi njihove inherentne vsebine lahko bil podan samo delni odgovor. Revizija Priloge III k Direktivi 2008/56/ES je potrebna zato, da se dodatno pojasnijo navedene zveze in olajša izvajanje ter bolje povežejo ekosistemski elementi, antropogeni pritiski in vplivi na morsko okolje z deskriptorji iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES in izidom pregleda Sklepa 2010/477/EU.

(5)

Priloga III k Direktivi 2008/56/ES bi morala zagotoviti elemente za presojo (člen 8(1) navedene direktive) v zvezi z dobrim okoljskim stanjem (člen 9(1) navedene direktive), elemente za spremljanje (člen 11(1) navedene direktive), ki dopolnjujejo presojo (npr. temperatura, slanost), in elemente, ki jih je treba upoštevati pri določitvi ciljnih vrednosti (člen 10(1) navedene direktive). Zaradi različnih regionalnih značilnosti se bo ustreznost teh elementov spreminjala glede na regijo in državo članico. To pomeni, da je elemente treba obravnavati samo, če se štejejo kot „bistvene lastnosti in značilnosti“ ali „prevladujoči pritiski in vplivi“, kot je določeno v točki (a) oziroma (b) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES, in če se pojavljajo v vodah zadevne države članice.

(6)

Pomembno je zagotoviti, da so elementi iz Priloge III k Direktivi 2008/56/ES jasno povezani s kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k navedeni direktivi ter merili in metodološkimi standardi za dobro okoljsko stanje morskih voda, ki jih Komisija določi na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES, kot tudi z njihovo uporabo z vidika členov 8, 9, 10 in 11 Direktive 2008/56/ES. V tem smislu morajo biti navedeni elementi splošni in širše uporabni v celotni Uniji, pri čemer se upošteva, da lahko Komisija določi bolj specifične elemente na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES ali v okviru določanja vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje iz člena 9(1) navedene direktive.

(7)

Tabeli 1 in 2 v Prilogi III k Direktivi 2008/56/ES bi bilo treba spremeniti tako, da bi se bolj očitno nanašali na elemente v zvezi s stanjem (tabela 1) ter elemente v zvezi s pritiskom in njihove vplive (tabela 2) in da bi se v tabelah našteti elementi neposredno povezali s kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k navedeni direktivi s tem pa tudi z merili, ki jih na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES določi Komisija.

(8)

Za usmerjanje presoj v zvezi z uporabo morskih voda iz točke (c) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES in s človekovimi dejavnostmi iz točke (b) člena 8(1) ter povezanim spremljanjem iz člena 11 navedene direktive bi bilo treba razširiti tabelo 2, da bi vsebovala tudi okvirni seznam uporab in človekovih dejavnosti, s čimer bi se zagotovila skladnost njihove presoje v vseh morskih regijah in podregijah.

(9)

Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, določeni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem regulativnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 25(1) Direktive 2008/56/ES –

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/34

—

ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

—

ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1),

—

ob upoštevanju svojega sklepa (EU) 2016/1021 z dne 8. junija 2016 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2),

—

ob upoštevanju člena 198(11) Poslovnika,

A.

ker je preiskovalni odbor zaprosil za podaljšanje mandata, da bi mogel v celoti in ustrezno izpolniti svoj mandat glede na število dokumentov, ki jih mora še preučiti, naročene analize in deležnike, ki jih mora še zaslišati;

1.

sklene podaljšati mandat preiskovalnega odbora za tri mesece.

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/35

(1)

Komisija je 18. novembra 2002 sprejela Odločbo 2002/915/ES (2), s katero je Danski odobrila odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in tako dovolila vnos živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, na določenih govedorejskih gospodarstvih v okviru danskega delovnega programa, sprejetega za leta od 1999 do 2003. Odstopanje v zvezi z danskim delovnim programom 2004–2007 je bilo podaljšano z Odločbo Komisije 2005/294/ES (3), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2012 z Odločbo Komisije 2008/664/ES (4), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2015 pa z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/659/EU (5).

(2)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2012/659/EU, je (za leti 2014 in 2015) zajemalo približno 1 500 govedorejskih gospodarstev, 425 102 glav živine in 205 165 hektarjev ornih zemljišč, kar predstavlja 4,0 % skupnega števila gospodarstev, 18,6 % skupnega števila glav živine in 8,2 % skupne količine ornih zemljišč na Danskem.

(3)

Danska je 4. februarja 2016 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(4)

Danska je v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS pripravila program, ki zajema obdobje 2016–2018, in sicer v obliki delov odloka o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. št. 1324 z dne 15. novembra 2016, konsolidiranega zakona o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji št. 388 z dne 27. aprila 2016 ter odloka o uporabi gnojil na kmetijah med programskim obdobjem 2016/2017 št. 1055 z dne 1. julija 2016, ki je nov obvezni del ciljne sheme za naknadne posevke, kot navaja zakon o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji. Poleg tega danska zakonodaja v skladu z zakonom o okoljskih dovoljenjih itd. za govedorejska gospodarstva in z odlokom o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. vključuje novo splošno uredbo o fosforju.

(5)

Danska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS vključuje omejitve za vnos dušika. Zakonodaja, ki omejuje vnos fosforja, je bila sprejeta in bo začela veljati avgusta 2017.

(6)

Dansko poročilo o stanju in trendih vodnega okolja in kmetijskih praksah za obdobje 2012–2015 navaja letni presežek nacionalnega vnosa dušika na polja v vrednosti 80 kg N/ha v letu 2014 in skupni izpust dušika iz kmetijskih virov v morje v višini približno 70 % skupne vrednosti izpustov v letu 2012. Danska je ocenila, da je treba za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja obremenitev obalnih voda z dušikom z zemljišč zmanjšati s 56,8 milijona ton na 44,7 milijona ton dušika.

(7)

Danska zakonodaja bi morala vključevati kombinirano ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke za leti 2017 in 2018. V okviru te sheme bi morale obvezujoče določbe za naknadne posevke začeti veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev. Za površine pod naknadnimi posevki bi moral poleg nacionalne zahteve za obvezne naknadne posevke veljati tudi danski zakon o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji. Ti ukrepi so potrebni, da se zagotovi, da uporaba trenutnega odstopanja ne bi povzročila poslabšanja kakovosti vode.

(8)

Informacije, ki jih je zagotovila Danska v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2012/659/EU, navajajo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja kakovosti vode v primerjavi z območji, ki niso bila zajeta v odstopanje. Podatki o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (6), ki jih je predstavila Danska, kažejo, da kar zadeva podzemno vodo, na Danskem povprečna koncentracija nitratov na približno 16 % postaj za spremljanje presega 50 mg/l, na približno 23 % postaj za spremljanje pa povprečna koncentracija nitratov presega 40 mg/l. Podatki spremljanja kažejo stabilen trend koncentracije nitratov v podzemni vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011). Kar zadeva talno vodo, je povprečna koncentracija nitratov na večini točk za spremljanje talnih voda pod 50 mg/l, trend koncentracije nitratov pa je stabilen. Poročilo, ki zajema obdobje 2012–2015, navaja, da je bilo stanje dveh obalnih voda od 119 ocenjeno z „dobro“.

(9)

Po preučitvi danskega zahtevka na podlagi elementov, opisanih v tretjem pododstavku odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v odločbah 2002/915/ES, 2005/294/ES in 2008/664/ES ter v Izvedbenem sklepu 2012/659/EU, Komisija meni, da količina gnoja, ki ga predvideva Danska, tj. 230 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni določeni strogi pogoji.

(10)

Na kmetijah, kjer je dovoljena uporaba živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, je treba načrte gnojenja pravočasno posodobiti, da se zagotovi usklajenost z dejanskimi kmetijskimi praksami; za zagotavljanje obnove podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub se uporabljajo stalni rastlinski plašč orne površine in naknadni posevki.

(11)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (7) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, da bi se doseglo dobro stanje evropskih vodnih teles do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje.

(12)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, morajo biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Danska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS.

(a)

„govedorejska kmetija“ pomeni gospodarstvo z letno proizvodnjo dušika iz živinskega gnoja nad 300 kg, pri čemer vsaj dve tretjini proizvede govedo;

(b)

„trava“ pomeni trajno ali začasno travišče;

(c)

„posevki, podsejani s travo“ pomeni silažna žita, silažno koruzo ali jari ječmen ali kombinacijo jarega ječmena in graha, podsejane s travo pred ali po žetvi;

(d)

„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomenijo kar koli od naslednjega:

(e)

„profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal ali do povprečne najvišje ravni podzemne vode, kjer je navedena raven manjša od 0,90 m pod ravnijo tal.

1.

Avgusta 2017 začne veljati uredba o fosforju, ki neposredno določa zgornje meje fosforja na različnih ravneh po vsej državi glede na geografsko lego in vrsto gnojila. Zgornje meje zajemajo vnos fosforja iz vseh vrst gnojil: organska gnojila, vključno z gnojem, pregnitim blatom, razplinjeno rastlinsko biomaso, blatom iz komunalnih odplak in industrijskimi gnojili. Strožje zgornje meje za vnos fosforja, ki zajemajo vse vrste gnojil, veljajo za prispevna območja v vodnem okolju, občutljivem na fosfor.

2.

V veljavi sta sistem kazalnikov in sistem spremljanja količine fosforja, vnešenega na kmetijske površine na Danskem. Če sistem kazalnikov ali sistem spremljanja kažeta, da bi dejanska letna povprečna stopnja gnojenja kmetijskih tal na Danskem s fosforjem lahko presegla ali je že presegla ravni povprečnega nacionalnega gnojenja s fosforjem, ki je dovoljeno v obdobju 2018–2025, se zgornje meje za vnos fosforja ustrezno zniža.

3.

V veljavi je kombinirana ciljna shema za prostovoljne in obvezne naknadne posevke, ki temelji na potrebah po zmanjšanju vsebnosti nitratov v podzemnih in obalnih vodah. V okviru te sheme obvezujoče določbe za naknadne posevke začnejo veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev.

4.

Naknadni posevki, uvedeni v okviru te sheme, dopolnjujejo obvezno nacionalno zahtevo, ki znaša 10 % ali 14 % naknadnih posevkov na kmetijskih zemljiščih, namenjenih posevkom, in se ne smejo uvesti na območju, ki se že uporablja za izpolnjevanje zahtev za površino z ekološkim pomenom za naknadne posevke.

(a)

načrt za kolobarjenje, ki opredeljuje naslednje:

(b)

število glav živine na kmetiji, opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje gnoja, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(c)

izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na kmetiji;

(d)

opis morebitne obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila;

(e)

količino, vrsto in lastnosti gnoja, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetijo;

(f)

predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(g)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih poljinah;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah;

(i)

navedbo časa vnosa živinskega gnoja in kemičnih gnojil.

(a)

detelja v travišču z manj kot 50 % detelje in lucerne;

(b)

lucerna v travišču z manj kot 50 % detelje in lucerne;

(c)

ječmenom in grahom, podsejanim s travo.

(a)

delež govedorejskih kmetij, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini;

(b)

delež živine, vključene v dovoljenja, v vsaki občini;

(c)

delež kmetijskih površin, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini.

(a)

deteljo ali lucerno v travišču;

(b)

ječmenom in grahom, podsejanim s travo.

(a)

zemljevide, ki za vsako občino prikazujejo delež govedorejskih kmetij, živine in kmetijskih površin, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 10(1);

(b)

rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov in fosforja, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, iz člena 10(2);

(c)

rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracije dušika in fosforja v vodi na območju korenin, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, v skladu s členom 10(2);

(d)

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 10(3);

(e)

rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje, iz člena 10(3);

(f)

tabele, ki prikazujejo delež kmetijskih zemljišč, za katera velja odstopanje in ki so prekrita z deteljo ali lucerno v travišču ter z ječmenom/grahom, podsejanim s travo, iz člena 10(4);

(g)

oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in poljskih pregledov iz člena 11.

(h)

podatke o spreminjanju števila glav živine in proizvodnji gnoja za vsako kategorijo živine na Danskem in na kmetijah, za katere je dovoljeno individualno odstopanje.

18.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/43

(1)

Sklep Komisije 2010/477/EU (2) je določil merila, ki jih morajo države članice uporabljati za določitev dobrega okoljskega stanja svojih morskih voda in za pomoč pri presoji stanja v prvem ciklu izvajanja Direktive 2008/56/ES.

(2)

S Sklepom 2010/477/EU je bilo potrjeno, da je bil potreben dodaten znanstveni in tehnični napredek za podporo pri razvoju ali reviziji teh meril za nekatere kakovostne deskriptorje, kot tudi dodaten razvoj metodoloških standardov ob tesnem usklajevanju za vzpostavitev programov spremljanja. Poleg tega navedeni sklep navaja, da je treba revizijo opraviti čim prej po dokončanju presoje iz člena 12 Direktive 2008/56/ES, tj. pravočasno, da se omogoči uspešna posodobitev morskih strategij, ki naj bi v skladu s členom 17 Direktive 2008/56/ES bile zaključene do leta 2018.

(3)

Leta 2012 so države članice na podlagi začetne presoje svojih morskih voda v skladu s členom 8(1) Direktive 2008/56/ES poročale o okoljskem stanju svojih morskih voda ter Komisiji sporočile svojo določitev dobrega okoljskega stanja in okoljskih ciljev v skladu s členom 9(2) in členom 10(2) Direktive 2008/56/ES. V presoji Komisije (3) glede teh poročil držav članic, ki je bila opravljena v skladu s členom 12 Direktive 2008/56/ES, je bilo poudarjeno, da so potrebna dodatna prizadevanja, če želijo države članice do leta 2020 doseči dobro okoljsko stanje. Rezultati so pokazali, da je treba znatno izboljšati kakovost in skladnost določitve dobrega okoljskega stanja v državah članicah. Poleg tega je v presoji ugotovljeno, da mora biti regionalno sodelovanje v središču izvajanja Direktive 2008/56/ES. Poudarjena je bila tudi potreba po tem, da morajo države članice bolj sistematično nadgrajevati standarde iz zakonodaje Unije, če ti ne obstajajo, pa standarde iz konvencij o regionalnih morjih ali drugih mednarodnih sporazumov.

(4)

Da bi zagotovili, da bo drugi cikel izvajanja morskih strategij držav članic dodatno prispeval k doseganju ciljev Direktive 2008/56/ES in prinesel doslednejše določitve dobrega okoljskega stanja, je Komisija v svojem poročilu o prvi fazi izvajanja priporočila, da službe Komisije in države članice na ravni Unije sodelujejo pri pregledu, okrepitvi in izboljšanju Sklepa 2010/477/EU z namenom določitve jasnejših, enostavnejših, jedrnatejših, skladnejših in primerljivih meril ter metodoloških standardov dobrega okoljskega stanja in hkrati pregledajo Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES in jo po potrebi spremenijo ter razvijejo posebne smernice za zagotovitev doslednejšega in bolj usklajenega pristopa k presojam v naslednjem ciklu izvajanja.

(5)

Na podlagi teh sklepov se je leta 2013 začel postopek pregleda, ko je načrt, sestavljen iz več faz (tehnična in znanstvena, posvetovanja in odločanja), potrdil regulativni odbor, ustanovljen v skladu s členom 25(1) Direktive 2008/56/ES. Med tem postopkom se je Komisija posvetovala z vsemi zainteresiranimi stranmi in upoštevala konvencije o regionalnih morjih.

(6)

Da bi olajšali prihodnje posodobitve začetne presoje morskih voda držav članic in določitev dobrega okoljskega stanja ter zagotovitev večje skladnosti pri izvajanju Direktive 2008/56/ES po vsej Uniji, je treba pojasniti, pregledati ali uvesti merila in metodološke standarde, specifikacije in standardizirane metode, ki jih bodo uporabljale države članice, v primerjavi z elementi, ki so trenutno določeni v Sklepu 2010/477/EU. Zato bi bilo treba zmanjšati število meril, ki jih države članice potrebujejo za spremljanje in presojo ter za obdržana merila uporabiti pristop analize tveganja z namenom, da se državam članicam omogoči, da svoja prizadevanja usmerijo v glavne antropogene pritiske, ki vplivajo na njihove vode. Poleg tega bi bilo treba podrobneje določiti merila in njihovo uporabo, vključno z zagotavljanjem mejnih vrednosti ali njihovo določitvijo, in s tem omogočiti, da se izmeri, v kolikšni meri je bilo v morskih vodah Unije doseženo dobro okoljsko stanje.

(7)

V skladu z zavezo, ki jo je Komisija izrazila, ko je sprejela svoje Sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (4), bi moral ta sklep zagotoviti skladnost z drugo zakonodajo Unije. Da bi na ravni Unije zagotovili večjo skladnost in primerljivost določitve dobrega okoljskega stanja držav članic ter da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju, je primerno upoštevati ustrezne obstoječe standarde in metode za spremljanje ter presojo iz zakonodaje Unije, vključno z Direktivo Sveta 92/43/EGS (5), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (6), Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 (7), Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (8), Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(8)

Za vsakega od kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES na podlagi okvirnih seznamov v Prilogi III k navedeni direktivi je treba opredeliti merila, vključno z elementi meril in, kjer je to primerno, z mejnimi vrednostmi, ki jih je treba uporabiti. Namen mejnih vrednosti je prispevati k določitvi niza značilnosti za dobro okoljsko stanje držav članic in poročati o presoji, v kolikšni meri je bilo dobro okoljsko stanje doseženo. Prav tako je treba določiti metodološke standarde, vključno z geografskimi merili presoje in načinom, kako bi bilo treba ta merila uporabljati. Ta merila in metodološki standardi zagotavljajo doslednost in omogočajo primerjavo presoje, v kolikšni meri je bilo v različnih morskih regijah ali podregijah doseženo dobro okoljsko stanje.

(9)

Da bi zagotovili primerljivost podrobnosti vsakega posodabljanja, ki ga države članice opravijo po pregledih nekaterih elementov svojih morskih strategij, ki so bili posredovani v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/56/ES, bi bilo treba opredeliti specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, in sicer ob upoštevanju obstoječih specifikacij in standardov na ravni Unije ali mednarodni ravni ter na regionalni ali podregionalni ravni.

(10)

Države članice bi morale pri določanju niza značilnosti za dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES in pri vzpostavljanju usklajenih programov spremljanja v skladu s členom 11 navedene direktive uporabljati merila in metodološke standarde, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, določene v tem sklepu, v povezavi z elementi ekosistema, antropogenimi pritiski in človekovimi dejavnostmi, navedenimi v okvirnem seznamu Priloge III k navedeni direktivi in s sklicevanjem na začetno presojo, izvedeno v skladu s členom 8(1) navedene direktive.

(11)

Da bi vzpostavili jasno povezavo med določitvijo niza značilnosti dobrega okoljskega stanja in presojo napredka pri doseganju tega cilja, je merila in metodološke standarde primerno organizirati na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in sicer ob upoštevanju okvirnih seznamov elementov ekosistema, antropogenih pritiskov in človekovih dejavnosti, določenih v Prilogi III k navedeni direktivi. Nekatera navedena merila in metodološki standardi se nanašajo predvsem na presojo okoljskega stanja in prevladujočih pritiskov ter vplivov iz točke (a) oziroma (b) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES.

(12)

V primerih, kjer mejne vrednosti niso določene, bi morale države članice mejne vrednosti določiti s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije, na primer s sklicevanjem na obstoječe vrednosti ali z razvojem novih na podlagi konvencij o regionalnih morjih. V primerih, kjer bi bilo treba mejne vrednosti določiti s sodelovanjem na ravni Unije (za deskriptorje o morskih odpadkih, podvodnem hrupu in neoporečnosti morskega dna), bo to storjeno v okviru skupne strategije izvajanja, ki so jo države članice in Komisija vzpostavile za namene Direktive 2008/56/ES. Ko bo sodelovanje na ravni Unije, regij ali podregij vzpostavljeno, bodo te mejne vrednosti po tem, ko bodo kot del poročanja držav članic v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/56/ES poslane Komisiji, postale del niza značilnosti za dobro okoljsko stanje držav članic. Dokler te mejne vrednosti niso določene s sodelovanjem na ravni Unije, regij ali podregij, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da uporabljajo nacionalne mejne vrednosti, smerne trende ali mejne vrednosti na podlagi pritiska kot približke.

(13)

Mejne vrednosti bi morale odražati, kjer je to primerno, raven kakovosti, ki odraža pomen negativnega vpliva na merilo, in bi morale biti določene glede na referenčno stanje. Mejne vrednosti bi morale biti skladne z zakonodajo Unije in določene v okviru ustreznih geografskih meril presoje, ki odražajo različne biotske in abiotske značilnosti regij, podregij in pododdelkov. To pomeni, da čeprav bi postopek za določitev mejnih vrednosti potekal na ravni Unije, bi to lahko povzročilo določitev različnih mejnih vrednostih, ki so značilne za posamezno regijo, podregijo ali pododdelek. Mejne vrednosti bi bilo treba določiti tudi na podlagi previdnostnega načela, ki odraža možna tveganja za morsko okolje. Pri določitvi mejnih vrednosti bi bilo treba upoštevati dinamično naravo morskih ekosistemov in njihovih elementov, ki se lahko spreminjajo v času in prostoru preko hidroloških in podnebnih sprememb, razmerij med plenilcem in plenom ter drugih okoljskih dejavnikov. Mejne vrednosti bi morale odražati tudi dejstvo, da se lahko morski ekosistem v primeru poslabšanja vrne v stanje, ki odraža prevladujoče fiziografske, geografske, podnebne in biološke razmere in ne specifičnega preteklega stanja.

(14)

V skladu s členom 1(3) Direktive 2008/56/ES je treba zagotoviti, da je skupna obremenitev človekovih dejavnosti ohranjena v mejah, ki so skladne z doseganjem dobrega okoljskega stanja, in da ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzročajo ljudje. To lahko pomeni, da mejne vrednosti za nekatere pritiske in njihovi vplivi na okolje niso nujno doseženi na vseh področjih morskih voda držav članic, in sicer pod pogojem, da to ne ogroža doseganja ciljev Direktive 2008/56/ES ter obenem omogoča trajnostno uporabo morskega blaga in storitev.

(15)

Določiti je treba mejne vrednosti, ki bodo del niza značilnosti, ki jih uporabljajo države članice pri določanju dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, in v kolikšni meri je treba te mejne vrednosti doseči. Zato mejne vrednosti same po sebi ne pomenijo določitve dobrega okoljskega stanja držav članic.

(16)

Države članice bi morale navesti, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, izraženo kot delež njihovih morskih voda, v katerih so bile dosežene mejne vrednosti, ali kot delež elementov meril (vrste, onesnaževala itd.), ki so dosegli mejne vrednosti. Glede na pogosto počasen odziv morskega okolja na spremembe bi morale države članice pri presoji stanja svojih morskih voda v skladu s členom 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES navesti, če se je stanje izboljšalo, poslabšalo ali je stabilno v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja.

(17)

Kadar mejne vrednosti, določene v skladu s tem sklepom, za posamezno merilo niso izpolnjene, bi morale države članice razmisliti o sprejetju ustreznih ukrepov ali izvajanju dodatnih raziskav in preiskav.

(18)

Kadar so države članice dolžne sodelovati na regionalni ali podregionalni ravni, bi morale, kjer je to praktično in primerno, uporabljati obstoječe regionalne institucionalne strukture sodelovanja, vključno s tistimi, ki jih določajo konvencije o regionalnih morjih, kot je določeno v skladu s členom 6 Direktive 2008/56/ES. Ko posebna merila in metodološki standardi niso na voljo, kar vključuje tudi integracijo meril, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, bi morale države članice, kjer je to praktično in primerno, nadgraditi tiste, ki so bili razviti na mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, na primer tiste, ki so bili dogovorjeni s konvencijami o regionalnih morjih ali drugimi mednarodnimi mehanizmi. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, kjer je to primerno, da se bodo med seboj usklajevale znotraj regije ali podregije. Poleg tega se lahko država članica na podlagi značilnosti svojih morskih voda tudi odloči, da bo v podporo pri izvajanju Direktive 2008/56/ES upoštevala dodatne elemente, ki niso določeni v tem sklepu in niso obravnavani na mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, ali razmislila o uporabi elementov tega sklepa za somornice, kot so opredeljene v členu 2(6) Direktive 2000/60/ES.

(19)

Za spremljanje in presojo svojih morskih voda na učinkovit in uspešen način ter lažjo določitev prednostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za dosego dobrega okoljskega stanja, bi morale imeti države članice pod določenimi pogoji dovolj prožnosti, da se osredotočijo na prevladujoče pritiske in njihov okoljski vpliv na različne elemente ekosistema v posamezni regiji ali podregiji. V ta namen bi morale države članice najprej imeti možnost, da če je to upravičeno, določijo, da nekatera merila niso primerna za uporabo. Nadalje bi morale države članice imeti možnost, da se ne odločijo za uporabo nekaterih elementov meril ali za izbiro dodatnih elementov oziroma da se osredotočijo na nekatere matrikse ali območja svojih morskih voda, in sicer pod pogojem, da to temelji na oceni tveganja v zvezi s pritiski in njihovimi učinki. Nazadnje bi bilo treba uvesti razlikovanje med primarnimi in sekundarnimi merili. Medtem ko bi bilo primarna merila treba uporabljati za zagotavljanje doslednosti po vsej Uniji, bi za sekundarna merila morala veljati določena mera prožnosti. Države članice bi morale po potrebi odločati o uporabi sekundarnega merila, da se dopolni primarno merilo ali kadar za posamezno merilo obstaja tveganje, da morsko okolje ne bo doseglo ali ohranilo dobrega okoljskega stanja.

(20)

Merila, vključno z mejnimi vrednostmi, metodološkimi standardi, specifikacijami in standardiziranimi metodami za spremljanje ter presojo, bi morala temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih. Za podporo nadaljnjemu razvoju nekaterih meril je še vedno potreben dodaten znanstveni in tehnični napredek, ki bi ga bilo treba uporabljati v skladu z dostopnim znanjem in razumevanjem.

(21)

Sklep 2010/477/EU bi zato bilo treba razveljaviti.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem regulativnega odbora –

(a)

merila in metodološke standarde, ki jih morajo države članice uporabiti pri določanju niza značilnosti za dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES na podlagi prilog I in III ter na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 8(1) te direktive, da presodijo, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(3) te direktive;

(b)

specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo v skladu s členom 11(4) Direktive 2008/56/ES, ki jih države članice uporabijo pri vzpostavljanju usklajenih programov spremljanja v skladu s členom 11 navedene direktive;

(c)

časovni okvir za določitev mejnih vrednosti, seznamov elementov meril in metodoloških standardov na ravni Unije, regij in podregij;

(d)

obvezno sporočanje za elemente meril, mejne vrednosti in metodološke standarde.

1.

„podregije“ pomenijo podregije, navedene v členu 4(2) Direktive 2008/56/ES;

2.

„pododdelki“ pomenijo pododdelke iz člena 4(2) Direktive 2008/56/ES;

3.

„invazivne neavtohtone vrste“ pomenijo „invazivne tujerodne vrste“ v smislu člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

4.

„elementi meril“ pomenijo sestavne dele ekosistema, zlasti njegove biološke elemente (vrste, habitate in njihove skupnosti) ali vidike pritiskov na morsko okolje (biološki, fizikalni, snovi, odpadki in energija), za katere se izvede presoja v smislu vsakega merila;

5.

„mejna vrednost“ pomeni vrednost ali razpon vrednosti, ki omogoča presojo dosežene ravni kakovosti za določeno merilo, s čimer prispeva k presoji, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje.

(a)

so del niza značilnosti, ki jih uporabljajo države članice pri določanju dobrega okoljskega stanja;

(b)

so skladne z zakonodajo Unije;

(c)

kjer je to primerno, razlikujejo raven kakovosti, ki odraža pomen negativnega vpliva na merilo, in so določene glede na referenčno stanje;

(d)

so določene v okviru ustreznih geografskih meril presoje, ki odražajo različne biotske in abiotske značilnosti regij, podregij in pododdelkov;

(e)

so določene na podlagi previdnostnega načela, ki odraža možna tveganja za morsko okolje;

(f)

če se nanašajo na isti element ekosistema, so v različnih merilih usklajene,;

(g)

uporabljajo najboljša razpoložljiva znanstvena dognanja;

(h)

temeljijo na podatkih, ki zajemajo dolga časovna obdobja, kadar so na voljo, za pomoč pri določanju najustreznejše vrednosti;

(i)

odražajo naravno dinamiko ekosistema, vključno z odnosi med plenilcem in plenom ter hidrološkimi in podnebnimi spremembami, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko morski ekosistem v primeru poslabšanja vrne v stanje, ki odraža prevladujoče fiziografske, geografske, podnebne in biološke razmere in ne specifičnega preteklega stanja;

(j)

kjer je praktično in primerno, so v skladu z ustreznimi vrednostmi, določenimi v regionalnih institucionalnih strukturah sodelovanja, vključno s tistimi, dogovorjenimi v konvencijah o regionalnih morjih.

(a)

nacionalne mejne vrednosti, če so izpolnjene obveznosti regionalnega sodelovanja, določene v členih 5 in 6 Direktive 2008/56/ES;

(b)

trende gibanja vrednosti;

(c)

mejne vrednosti na osnovi analize pritiskov.