ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 125 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 60 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/1 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/836
z dne 11. januarja 2017
o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (1) ter zlasti člena 10(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Države upravičenke do sheme splošnih tarifnih preferencialov („GSP“) lahko zahtevajo ugodnost dodatnih tarifnih preferencialov na podlagi posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+). Zato so v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012 določeni posebni pogoji za upravičenost do dodelitve tarifnih preferencialov v okviru GSP+. Državo bi bilo treba šteti za ranljivo zaradi pomanjkanja zadostne diverzifikacije in zaradi nezadostne vključenosti v mednarodni trgovinski sistem. Ratificirati bi morala vse konvencije iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 978/2012, poleg tega pa zadevni organi za spremljanje v svojih najnovejših razpoložljivih sklepnih ugotovitvah ne bi smeli razkrivati resnih napak pri učinkovitem izvajanju nobene izmed teh konvencij. Glede nobene od zadevnih konvencij država ne bi smela vložiti pridržka, ki je prepovedan s to konvencijo ali ki se za izključne namene člena 9 Uredbe (EU) št. 978/2012 šteje kot nezdružljiv s ciljem in namenom te konvencije. Brez pridržkov bi morala sprejeti zahteve glede poročanja, ki jih določa posamezna konvencija, in sprejeti zaveze iz točk (d), (e) in (f) člena 9(1) Uredbe (EU) št. 978/2012. |
(2) |
Vsaka država, ki je zaprosila za ugodnosti GSP+, mora predložiti zahtevek z izčrpnimi informacijami o ratifikaciji zadevnih konvencij, svojih pridržkih in ugovorih zoper tiste pridržke, ki so jih predložile druge pogodbenice konvencije, ter svojih zavezah. |
(3) |
Komisija je pooblaščena, da sprejema delegirane akte, s katerimi lahko spreminja Prilogo III k Uredbi (EU) št. 978/2012, da bi lahko dodelila režim GSP+ državi, ki za ta režim zaprosi, in sicer z uvrstitvijo države na seznam držav upravičenk do GSP+. |
(4) |
Komisija je 12. julija 2016 prejela zahtevek Demokratične socialistične republike Šrilanke („Šrilanka“) za GSP+. |
(5) |
Komisija je preučila zahtevek za GSP+, ki ga je Šrilanka vložila v skladu z določbami člena 10(1) Uredbe (EU) št. 978/2012, in ugotovila, da Šrilanka izpolnjuje pogoje. Zato bi bilo treba Šrilanki z datumom začetka veljavnosti te uredbe dodeliti GSP+. Prilogo III k Uredbi (EU) št. 978/2012 bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
V skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 978/2012 bi morala Komisija spremljati stanje ratifikacije zadevnih konvencij in njihovo učinkovito izvajanje ter sodelovanje vlade Šrilanke z zadevnimi organi za spremljanje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V Prilogi III k Uredbi (EU) št. 978/2012 se v stolpca A in B vstavi naslednja država oziroma ustrezna abecedna oznaka:
„Šrilanka |
LK“ |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. januarja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/837
z dne 17. maja 2017
o popravku poljske in švedske jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Poljska jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998 (2) vsebuje napako v točki 11.4.3(a) Priloge glede seznama sposobnosti, ki zahtevajo periodično usposabljanje v določenih časovnih presledkih. |
(2) |
Švedska jezikovna različica Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 vsebuje napake v Prilogi, in sicer v točkah 8.1.1.2 in 9.1.1.3 glede ponovnega pregleda, v točki 8.3.1 glede predmeta obveznosti dostave; v prvem odstavku točke 9.1.3.5(b) glede področja uporabe metode potrjevanja, v točki 9.3.1 glede predmeta obveznosti dostave ter v uvodnem stavku točke 11.2.3.1 glede oseb, za katere velja obveznost usposabljanja. |
(3) |
Poljsko in švedsko jezikovno različico Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice teh napak ne vsebujejo. |
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
(ne zadeva slovenskega jezika)
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva (UL L 299, 14.11.2015, str. 1).
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/838
z dne 17. maja 2017
o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 glede krme za nekatere ekološko gojene živali iz ribogojstva
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1) ter zlasti člena 15(2) in člena 16(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 834/2007 določa osnovne zahteve v zvezi z ekološko pridelavo živali iz ribogojstva, vključno z zahtevami v zvezi s krmo. Podrobna pravila za izvajanje navedenih zahtev so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (2). |
(2) |
Člen 15(1)(d)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007 zahteva, da se ribe in raki krmijo s krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja. |
(3) |
Člen 25l Uredbe (ES) št. 889/2008 določa posebna pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva iz oddelkov 6, 7 in 9 Priloge XIIIa k navedeni uredbi. Cilj pravil iz navedenega člena je dajanje prednosti krmi, ki je na voljo v naravni obliki, če je na voljo. |
(4) |
V skladu s členom 25l(1) Uredbe (ES) št. 889/2008 je treba zadevne živali krmiti s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih. V skladu s členom 25l(2) navedene uredbe se lahko uporabljajo ekološka krma rastlinskega izvora ali morske alge, kadar naravni viri krme niso na voljo v zadostnih količinah. Člen 25l(3)(a) in (b) navedene uredbe določa najvišje odstotke ribje moke in ribjega olja, ki se lahko vključijo v krmni obrok vitke some in kozic, če se krma, ki je na voljo v naravni obliki, dopolni. |
(5) |
V fazi drstenja je naravna hrana dostopna v omejenih količinah ali sploh ni dostopna. Države članice so Komisiji sporočile, da bo zaradi pravil o krmljenju kozic, zlasti orjaške tigraste kozice (Penaeus monodon), določenih v členu 25l(3)(b) Uredbe (ES) št. 889/2008, prišlo do neustrezne prehranjenosti in povečane umrljivosti, če se bodo uporabljala v fazah gojenja nedoraslih živali v drstiščih. |
(6) |
V skladu s členom 25l(1) Uredbe (ES) št. 889/2008 je treba zadevne živali krmiti s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih. Pravilo iz navedenega člena bi se moralo nanašati le na faze odraslosti, kadar se živali gojijo v ribnikih in jezerih, ne pa v drstiščih, v katerih je krma, ki je na voljo v naravni obliki, nezadostna. To je zlasti pomembno od 31. decembra 2016, datuma, od katerega se v skladu s členom 25e(3) Uredbe (ES) št. 889/2008 nedorasli organizmi iz ribogojstva, gojeni v okviru neekološkega upravljanja, ne smejo več pripeljati na ekološko gospodarstvo. Do tega datuma je bilo dovoljeno, po fazi drstenja v okviru neekološkega upravljanja, pripeljati delež neekološko gojenih nedoraslih organizmov na ekološko gospodarstvo. |
(7) |
Poleg tega je skupina strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: EGTOP), ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije 2009/427/ES (3), potrdila, da so posebna pravila iz člena 25l(3)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 889/2008 primerna samo za faze odraslosti (4). EGTOP meni, da omejitve glede ribje moke in ribjega olja iz navedenega člena ne omogočajo zadovoljitve prehranskih potreb živali v zgodnjih življenjskih fazah v drstišču. |
(8) |
Komisija je ugotovila, da je treba spremeniti pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva, in sicer s pojasnitvijo, da se ta pravila uporabljajo le v fazah odraslosti. Komisija je pri sprejemanju tega zaključka upoštevala zahtevo, da se morajo prehranske potrebe živali zadovoljiti na različnih stopnjah njihovega razvoja, kot je določeno v členu 15(1)(d)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, cilj člena 25l Uredbe (ES) št. 889/2008 glede dajanja prednosti krmi, ki je na voljo v naravni obliki, če je na voljo, in mnenje EGTOP. |
(9) |
Uredbo (ES) št. 889/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za ekološko pridelavo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 25l, odstavek 1 Uredbe (ES) št. 889/2008 se nadomesti z naslednjim:
„1. V fazah odraslosti se živali iz ribogojstva iz oddelkov 6, 7 in 9 Priloge XIIIa krmijo s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).
(3) Sklep Komisije 2009/427/ES z dne 3. junija 2009 o ustanovitvi skupine strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (UL L 139, 5.6.2009, str. 29).
(4) Končno poročilo: http://ec.europa.eu/agriculture/organic/sites/orgfarming/files/final_report_egtop_on_aquaculture_part-c_en.pdf
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/7 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/839
z dne 17. maja 2017
o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nitritov (E 249–250) v proizvodu „golonka peklowana“
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe. |
(2) |
Seznam Unije aditivov za živila se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(3) |
Poljska je 10. marca 2016 predložila zahtevek za odobritev uporabe nitritov (E 249–250) kot konzervansa v mesnem pripravku „golonka peklowana“. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008. |
(4) |
Predlagateljica zahtevka navaja, da je mesni pripravek „golonka peklowana“ tradicionalen poljski mesni pripravek, v katerem se nitriti uporabljajo ne le za konzerviranje, temveč tudi za soljenje, s katerim se dosežejo želena barva, okus in tekstura, ki jih potrošniki pričakujejo. Mesni pripravek „golonka peklowana“ naj bi potrošniki pred zaužitjem nadalje toplotno obdelali. |
(5) |
Uvodna izjava 7 Uredbe (ES) št. 1333/2008 določa, da bi se morali pri odobritvi aditivov za živila upoštevati tudi drugi dejavniki v zvezi z obravnavanim primerom, med drugim dejavniki, povezani s tradicijami. Zato je nekatere tradicionalne proizvode primerno ohraniti v prometu v nekaterih državah članicah, če je uporaba aditivov za živila v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji iz Uredbe (ES) št. 1333/2008. |
(6) |
Za zagotovitev enotne uporabe aditivov, zajetih v tej uredbi, se mesni pripravek „golonka peklowana“ opiše v smernicah z opisom kategorij živil iz dela E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 o aditivih za živila (3). |
(7) |
V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev verjetno ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Nitriti se smejo na splošno uporabljati v mesnih proizvodih, uporaba v mesnih pripravkih pa je omejena na nekatere tradicionalne pripravke in za tradicionalno soljene mesne proizvode veljajo posebne določbe. Ker je zahtevek za razširitev uporabe nitritov omejen na posebni mesni pripravek, ki se tradicionalno uporablja, se ne pričakuje, da bo imela razširitev znatne učinke na skupno izpostavljenost nitritom. Zato razširjena uporaba teh aditivov pomeni posodobitev seznama Unije, ki verjetno ne bo imela učinka na zdravje ljudi, in tako mnenje Agencije ni potrebno. |
(8) |
Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.
(2) Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1).
(3) http://ec.europa.eu/food/safety/food_improvement_agents/additives/eu_rules_en
PRILOGA
V kategoriji živil 08.2 „Mesni pripravki, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004“ v delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se vnos za nitrite (E 249–250) nadomesti z naslednjim:
|
„E 249–250 |
nitriti |
150 |
(7) |
samo lomo de cerdo adobado, pincho moruno, careta de cerdo adobada, costilla de cerdo adobada, Kasseler, Bräte, Surfleisch, toorvorst, šašlõkk, ahjupraad, kiełbasa surowa biała, kiełbasa surowa metka, tatar wołowy (danie tatarskie) in golonka peklowana“ |
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/10 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/840
z dne 17. maja 2017
o neodobritvi aktivne snovi ortosulfamuron v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2006/806/ES (3) je bilo potrjeno, da ortosulfamuron izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(2) |
V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Italija 4. julija 2005 prejela zahtevek podjetja Isagro S.p.A. za vključitev aktivne snovi ortosulfamuron v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2006/806/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS. |
(3) |
Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Država članica poročevalka je 27. julija 2012 predložila osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika zahtevale dodatne informacije. Italija je oceno dodatnih informacij, ki jih je predložil vložnik, predložila v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni, pripravila pa jo je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) avgusta 2013. |
(4) |
Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Agencija. Agencija je 3. septembra 2013 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo ortosulfamuron (5). Agencija je ugotovila, da na podlagi razpoložljivih informacij o značilnostih ostankov v primarnih in naslednjih kmetijskih rastlinah v povezavi s pomanjkanjem toksikoloških informacij in ocene vnosa za nekatere rastlinske metabolite ni mogoče zaključiti ocene tveganja za potrošnike. Poleg tega ni bilo mogoče zaključiti tudi ocene tveganja za organizme, ki živijo v usedlinah, in vodne organizme. Agencija je ugotovila tudi, da pomislekov zaradi nekaterih metabolitov in posledično ocene izpostavljenosti podzemne vode ni bilo mogoče zaključiti. |
(5) |
Komisija je vložnika pozvala, da predloži pripombe k sklepu Agencije in v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 188/2011 tudi pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vložnik je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. |
(6) |
Kljub argumentom, ki jih je predložil vložnik, pomislekov, ugotovljenih/navedenih v uvodni izjavi 4, ni bilo mogoče umakniti. |
(7) |
Zato ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo ortosulfamuron, na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS. |
(8) |
Ortosulfamuron se zato ne sme odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(9) |
V skladu s členom 8(1)(b) Direktive 91/414/EGS so lahko države članice izdale začasne registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo ortosulfamuron, za začetno obdobje treh let. Z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/205/EU (6) je bilo državam članicam dovoljeno, da podaljšajo začasne registracije ortosulfamurona do najpozneje 30. aprila 2015. |
(10) |
Ker so vse obstoječe registracije potekle, ni treba določiti dodatnega roka za preklic registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo ortosulfamuron. |
(11) |
Ta uredba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za ortosulfamuron v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(12) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Neodobritev aktivne snovi
Aktivna snov ortosulfamuron se ne odobri.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).
(3) Odločba Komisije 2006/806/ES z dne 24. novembra 2006 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi možne vključitve ortosulfamurona v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (UL L 329, 25.11.2006, str. 74).
(4) Uredba Komisije (EU) št. 188/2011 z dne 25. februarja 2011 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede postopka za oceno aktivnih snovi, ki niso bile v prometu dve leti po dnevu notifikacije navedene direktive (UL L 53, 26.2.2011, str. 51).
(5) EFSA Journal 2013;11(9):3352. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.
(6) Izvedbeni sklep Komisije 2013/205/EU z dne 25. aprila 2013 o dovoljenju državam članicam za podaljšanje začasnih registracij, izdanih za nove aktivne snovi acekvinocil, aminopiralid, askorbinska kislina, flubendiamid, gama-cihalotrin, ipkonazol, metaflumizon, ortosulfamuron, Pseudomonas sp. sev DSMZ 13134, piridalil, piroksulam, spiromesifen, tienkarbazon in topramezon (UL L 117, 27.4.2013, str. 20).
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/12 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/841
z dne 17. maja 2017
o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bentazon, bifenazat, bromoksinil, karfentrazon-etil, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), etoksazol, famoksadon, fenamidon, flumioksazin, foramsulfuron, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazamoks, imazosulfuron, izoksaflutol, laminarin, metalaksil-M, metoksifenozid, milbemektin, oksasulfuron, pendimetalin, fenmedifam, pimetrozin, S-metolaklor in trifloksistrobin
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) opredeljuje aktivne snovi, ki veljajo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. |
(2) |
Obdobja odobritve za aktivne snovi bentazon, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), famoksadon, flumioksazin, metalaksil-M in pimetrozin so bila nazadnje podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/549 (3). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 30. junija 2017. Zahtevki za obnovitev vključitve navedenih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (4) so bili vloženi v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (5). |
(3) |
Obdobja odobritve za aktivne snovi karfentrazon-etil, ciazofamid, fenamidon, foramsulfuron, imazamoks, izoksaflutol, oksasulfuron, pendimetalin in trifloksistrobin so bila nazadnje podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/950 (6). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. julija 2017. |
(4) |
Obdobja odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam in S-metolaklor so bila podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1197/2012 (7). Odobritev navedenih snovi bo prenehala veljati 31. julija 2017. |
(5) |
Zahtevki za obnovitev odobritve snovi, navedenih v uvodnih izjavah 3 in 4, so bili vloženi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (8). |
(6) |
Ker se je ocenjevanje snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, obstaja možnost, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi potekle pred sprejetjem sklepa o njihovi obnovitvi. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve. |
(7) |
Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne obnovi, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne obnovi, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o obnovitvi odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe. |
(8) |
Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/549 z dne 8. aprila 2016 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi bentazon, cihalofop butil, dikvat, famoksadon, flumioksazin, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), metalaksil-M, pikolinafen, prosulfuron, pimetrozin, tiabendazol in tifensulfuron-metil (UL L 95, 9.4.2016, str. 4).
(4) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 1141/2010 z dne 7. decembra 2010 o postopku za podaljšanje vključitve druge skupine aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in oblikovanju seznama navedenih snovi (UL L 322, 8.12.2010, str. 10).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/950 z dne 15. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 2,4-DB, beta-ciflutrin, karfentrazon-etil, Coniothyrium minitans sev CON/M/91–08 (DSM 9660), ciazofamid, deltametrin, dimetenamid-p, etofumesat, fenamidon, flufenacet, flurtamon, foramsulfuron, fostiazat, imazamoks, jodosulfuron, iprodion, izoksaflutol, linuron, malein hidrazid, mezotrion, oksasulfuron, pendimetalin, pikoksistrobin, siltiofam in trifloksistrobin (UL L 159, 16.6.2016, str. 3).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1197/2012 z dne 13. decembra 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi acetamiprid, alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bifenazat, bromoksinil, klorprofam, desmedifam, etoksazol, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazosulfuron, laminarin, mepanipirim, metoksifenozid, milbemektin, fenmedifam, Pseudomonas chlororaphis sev: MA 342, kvinoksifen, S-metolaklor, tepraloksidim, tiakloprid, tiram in ziram (UL L 342, 14.12.2012, str. 27).
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).
PRILOGA
Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:
1. |
v šestem stolpcu vrstice 11 se za bentazon datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
2. |
v šestem stolpcu vrstice 15 se za dikvat datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
3. |
v šestem stolpcu vrstice 19 se za DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil) datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
4. |
v šestem stolpcu vrstice 23 se za pimetrozin datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
5. |
v šestem stolpcu vrstice 35 se za famoksadon datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
6. |
v šestem stolpcu vrstice 37 se za metalaksil-M datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
7. |
v šestem stolpcu vrstice 39 se za flumioksazin datum veljavnosti registracije nadomesti s „30. junij 2018“; |
8. |
v šestem stolpcu vrstice 41 se za imazamoks datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
9. |
v šestem stolpcu vrstice 42 se za oksasulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
10. |
v šestem stolpcu vrstice 44 se za foramsulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
11. |
v šestem stolpcu vrstice 46 se za ciazofamid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
12. |
v šestem stolpcu vrstice 53 se za pendimetalin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
13. |
v šestem stolpcu vrstice 59 se za trifloksistrobin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
14. |
v šestem stolpcu vrstice 60 se za karfentrazon-etil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
15. |
v šestem stolpcu vrstice 62 se za fenamidon datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
16. |
v šestem stolpcu vrstice 63 se za izoksaflutol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
17. |
v šestem stolpcu vrstice 78 se za klorprofam datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
18. |
v šestem stolpcu vrstice 83 se za alfa-cipermetrin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
19. |
v šestem stolpcu vrstice 84 se za benalaksil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
20. |
v šestem stolpcu vrstice 85 se za bromoksinil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
21. |
v šestem stolpcu vrstice 86 se za desmedifam datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
22. |
v šestem stolpcu vrstice 88 se za fenmedifam datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
23. |
v šestem stolpcu vrstice 93 se za Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10 datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
24. |
v šestem stolpcu vrstice 95 se za laminarin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
25. |
v šestem stolpcu vrstice 96 se za metoksifenozid datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
26. |
v šestem stolpcu vrstice 97 se za S-metolaklor datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
27. |
v šestem stolpcu vrstice 98 se za Gliocladium catenulatum sev: J1446 datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
28. |
v šestem stolpcu vrstice 99 se za etoksazol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
29. |
v šestem stolpcu vrstice 109 se za bifenazat datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
30. |
v šestem stolpcu vrstice 110 se za milbemektin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. julij 2018“; |
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/16 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/842
z dne 17. maja 2017
o obnovitvi odobritve aktivne snovi z majhnim tveganjem Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 22(1) v povezavi s členom 20(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Direktivo Komisije 2003/79/ES (2) je bil Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) kot aktivna snov. |
(2) |
Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4). |
(3) |
Odobritev aktivne snovi Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. oktobra 2017. |
(4) |
Zahtevek za obnovitev odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu. |
(5) |
Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln. |
(6) |
Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 29. maja 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. |
(7) |
Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije. |
(8) |
Komisiji je 8. junija 2016 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za aktivno snov Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, 6. decembra 2016 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo. |
(9) |
Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o obnovitvi. |
(10) |
V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno obnoviti odobritev Coniothyrium minitans. sev CON/M/91-08. |
(11) |
Ocena tveganja za obnovitev odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi le kot fungicida ne ohrani. |
(12) |
Komisija je poleg tega menila, da je Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, ni problematična snov in izpolnjuje pogoje iz točke 5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009. Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, je sev divjega tipa, ki obstaja v naravni obliki v okolju. Ni patogen za ljudi ali živali. Glede dodatne izpostavljenosti ljudi, živali in okolja zaradi uporab, odobrenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009, se pričakuje, da je zanemarljiva v primerjavi s pričakovano izpostavljenostjo v običajnih življenjskih situacijah. |
(13) |
Zato je primerno obnoviti odobritev Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, kot snovi z majhnim tveganjem. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011. |
(14) |
V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. |
(15) |
V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011. |
(16) |
Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/950 (7) je bilo podaljšano obdobje odobritve Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, do 31. oktobra 2017, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem njegove odobritve. Vendar ker je bil sklep o obnovitvi sprejet pred podaljšanim datumom prenehanja odobritve, bi se ta uredba morala uporabljati od 1. avgusta 2017. |
(17) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Obnovitev odobritve aktivne snovi
Odobritev aktivne snovi Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, kot je opredeljena v Prilogi I, se obnovi pod pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 3
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. avgusta 2017.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) Direktiva Komisije 2003/79/ES z dne 13. avgusta 2003 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS z namenom uvrstitve Coniothyrium minitans na seznam aktivnih snovi (UL L 205, 14.8.2003, str. 16).
(3) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).
(6) EFSA Journal 2016; 14(7): 4517, str. 16. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/950 z dne 15. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 2,4-DB, beta-ciflutrin, karfentrazon-etil, Coniothyrium minitans sev CON/M/91–08 (DSM 9660), ciazofamid, deltametrin, dimetenamid-p, etofumesat, fenamidon, flufenacet, flurtamon, foramsulfuron, fostiazat, imazamoks, jodosulfuron, iprodion, izoksaflutol, linuron, malein hidrazid, mezotrion, oksasulfuron, pendimetalin, pikoksistrobin, siltiofam in trifloksistrobin (UL L 159, 16.6.2016, str. 3).
PRILOGA I
Splošno ime, identifikacijska številka |
Ime po IUPAC |
Čistost (1) |
Uveljavitev |
Veljavnost registracije |
Posebne določbe |
||
Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08 Referenčna številka v zbirki kultur „Deutsche Sammlung von Mikroorganismen“ (DSM), Nemčija: DSM 9660 št. CIPAC 614 |
Ni relevantno. |
Minimalna vsebina živih spor: 1 × 1012 CFU/kg |
1. avgust 2017 |
31. julij 2032 |
Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o obnovitvi Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, ter zlasti dodatka I in II k poročilu. V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:
Proizvajalec zagotovi strogo vzdrževanje okoljskih pogojev in analize nadzora kakovosti med proizvodnim postopkom. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja. |
(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o pregledu.
PRILOGA II
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:
(1) |
v delu A se vnos 71 za Coniothyrium minitans, sev CON/M/91-08, črta; |
(2) |
v delu D se doda naslednji vnos:
|
(1) Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivne snovi je na voljo v poročilu o pregledu.
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/21 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/843
z dne 17. maja 2017
o odobritvi aktivne snovi Beauveria bassiana, sev NPP111B005, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Francija 6. novembra 2012 prejela zahtevek družbe Arysta Lifescience S.A.S. za odobritev aktivne snovi Beauveria bassiana, sev NPP111B005. V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 5. februarja 2013 obvestila vlagatelja, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka. |
(2) |
Država članica poročevalka je 7. oktobra 2014 Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, pri čemer je en izvod poslala Agenciji, v katerem je ocenila, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. |
(3) |
Agencija je izpolnila določbe člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009. V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji. Država članica poročevalka je 3. julija 2015 Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni. |
(4) |
Agencija je 6. oktobra 2015 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov Beauveria bassiana, sev NPP111B005, lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti. |
(5) |
Komisija je 8. marca 2016 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu Beauveria bassiana, sev NPP111B005, in osnutek uredbe o odobritvi Beauveria bassiana, sev NPP111B005. |
(6) |
Vlagatelju je bilo omogočeno, da predloži pripombe na poročilo o pregledu. |
(7) |
V zvezi z eno ali več reprezentativnimi rabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, zlasti v zvezi z rabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Zato je primerno, da se Beauveria bassiana, sev NPP111B005, odobri. |
(8) |
V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. |
(9) |
V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (3). |
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Odobritev aktivne snovi
Aktivna snov Beauveria bassiana, sev NPP111B005, kot je opredeljena v Prilogi I, se odobri pod pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) EFSA Journal 2015;13(10):4264 [34 str.]. doi: 10.2903/j.efsa.2015.4264.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
PRILOGA I
Splošno ime, identifikacijska številka |
Ime po IUPAC |
Čistost (1) |
Uveljavitev |
Veljavnost registracije |
Posebne določbe |
||||
Beauveria bassiana, sev NPP111B005 Referenčna številka v zbirki CNCM (Collection Nationale de Culture de Microorganismes) – Institut Pasteur, Pariz, Francija: I-2961. |
ni relevantno |
Najvišja vsebnost beauvericina: 24 μg/L |
7. junij 2017 |
7. junij 2027 |
Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Beauveria bassiana, sev NPP111B005, ter zlasti dodatka I in II k poročilu. V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:
Proizvajalec zagotovi strogo vzdrževanje okoljskih pogojev in analize nadzora kakovosti med proizvodnim postopkom. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja. |
(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je na voljo v poročilu o pregledu.
PRILOGA II
V delu B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se doda naslednji vnos:
|
Splošno ime, identifikacijska številka |
Ime po IUPAC |
Čistost (1) |
Uveljavitev |
Veljavnost registracije |
Posebne določbe |
||||
„109 |
Beauveria bassiana, sev NPP111B005 Referenčna številka v zbirki CNCM (Collection Nationale de Culture de Microorganismes) – Institut Pasteur, Pariz, Francija: I-2961. |
ni relevantno |
Najvišja vsebnost beauvericina: 24 μg/L |
7. junij 2017 |
7. junij 2027 |
Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Beauveria bassiana, sev NPP111B005, ter zlasti dodatka I in II k poročilu. V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:
Proizvajalec zagotovi strogo vzdrževanje okoljskih pogojev in analize nadzora kakovosti med proizvodnim postopkom. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.“ |
(1) Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je na voljo v poročilu o pregledu.
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/25 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/844
z dne 17. maja 2017
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor
Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
MA |
109,8 |
TN |
158,2 |
|
TR |
94,0 |
|
ZZ |
120,7 |
|
0707 00 05 |
TR |
126,8 |
ZZ |
126,8 |
|
0709 93 10 |
TR |
131,8 |
ZZ |
131,8 |
|
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28 |
EG |
55,2 |
MA |
59,8 |
|
TR |
41,8 |
|
ZA |
88,5 |
|
ZZ |
61,3 |
|
0805 50 10 |
AR |
123,2 |
TR |
65,0 |
|
ZA |
144,7 |
|
ZZ |
111,0 |
|
0808 10 80 |
AR |
95,5 |
BR |
108,5 |
|
CL |
123,4 |
|
CN |
130,6 |
|
NZ |
136,2 |
|
US |
107,1 |
|
ZA |
99,3 |
|
ZZ |
114,4 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
DIREKTIVE
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/27 |
DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2017/845
z dne 17. maja 2017
o spremembi Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z okvirnimi seznami elementov, ki se upoštevajo pri pripravi morskih strategij
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (1) in zlasti člena 24(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priloga III k Direktivi 2008/56/ES določa okvirni seznam značilnosti, pritiskov in vplivov iz členov 8(1), 9(1), 9(3), 10(1) in 11(1) ter člena 24 navedene direktive. |
(2) |
Leta 2012 so države članice na podlagi začetne presoje svojih morskih voda, izdelanih na podlagi člena 8(1) Direktive 2008/56/ES, in kot del prvega cikla izvajanja svojih morskih strategij Komisijo v skladu s členom 9(2) oziroma 10(2) Direktive 2008/56/ES obvestile o vrsti značilnosti za dobro okoljsko stanje in svojih okoljskih ciljnih vrednostih. Komisija je v svoji presoji (2) navedenih poročil držav članic, pripravljeni v skladu s členom 12 navedene direktive, izpostavila, da je treba nujno okrepiti prizadevanja, če želijo države članice in Unija do leta 2020 doseči dobro okoljsko stanje. |
(3) |
Da se zagotovi, da bi države članice z drugim ciklom izvajanja morskih strategij še naprej prispevale k doseganju ciljev Direktive 2008/56/ES in dosledneje določale dobro okoljsko stanje, je Komisija v svojem poročilu o prvi fazi izvajanja priporočila, da službe Komisije in države članice na ravni Unije sodelujejo pri reviziji, okrepitvi in izboljšanju Sklepa Komisije 2010/477/EU (3) do leta 2015, pri čemer so cilj jasnejša, enostavnejša, bolj jedrnata, skladnejša ter primerljiva merila za dobro okoljsko stanje in metodološki standardi, hkrati pa pregledajo Prilogo III okvirne direktive o morski strategiji, jo po potrebi revidirajo in razvijejo posebne smernice, da se zagotovi skladnejši in doslednejši pristop k presojam v naslednjem ciklu izvajanja. |
(4) |
Pregled Priloge III k Direktivi 2008/56/ES je potreben za dopolnitev pregleda Sklepa 2010/477/EU. Poleg tega je zveza med Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES in kakovostnimi deskriptorji za določanje dobrega okoljskega stanja, naštetimi v Prilogi I k navedeni direktivi, v navedeni direktivi samo implicitna in zato ne dovolj jasna. V delovnem dokumentu služb Komisije iz leta 2011 (4) je pojasnjena zveza med kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, elementi iz Priloge III k navedeni direktivi ter merili in kazalniki iz Sklepa 2010/477/EU, vendar je zaradi njihove inherentne vsebine lahko bil podan samo delni odgovor. Revizija Priloge III k Direktivi 2008/56/ES je potrebna zato, da se dodatno pojasnijo navedene zveze in olajša izvajanje ter bolje povežejo ekosistemski elementi, antropogeni pritiski in vplivi na morsko okolje z deskriptorji iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES in izidom pregleda Sklepa 2010/477/EU. |
(5) |
Priloga III k Direktivi 2008/56/ES bi morala zagotoviti elemente za presojo (člen 8(1) navedene direktive) v zvezi z dobrim okoljskim stanjem (člen 9(1) navedene direktive), elemente za spremljanje (člen 11(1) navedene direktive), ki dopolnjujejo presojo (npr. temperatura, slanost), in elemente, ki jih je treba upoštevati pri določitvi ciljnih vrednosti (člen 10(1) navedene direktive). Zaradi različnih regionalnih značilnosti se bo ustreznost teh elementov spreminjala glede na regijo in državo članico. To pomeni, da je elemente treba obravnavati samo, če se štejejo kot „bistvene lastnosti in značilnosti“ ali „prevladujoči pritiski in vplivi“, kot je določeno v točki (a) oziroma (b) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES, in če se pojavljajo v vodah zadevne države članice. |
(6) |
Pomembno je zagotoviti, da so elementi iz Priloge III k Direktivi 2008/56/ES jasno povezani s kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k navedeni direktivi ter merili in metodološkimi standardi za dobro okoljsko stanje morskih voda, ki jih Komisija določi na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES, kot tudi z njihovo uporabo z vidika členov 8, 9, 10 in 11 Direktive 2008/56/ES. V tem smislu morajo biti navedeni elementi splošni in širše uporabni v celotni Uniji, pri čemer se upošteva, da lahko Komisija določi bolj specifične elemente na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES ali v okviru določanja vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje iz člena 9(1) navedene direktive. |
(7) |
Tabeli 1 in 2 v Prilogi III k Direktivi 2008/56/ES bi bilo treba spremeniti tako, da bi se bolj očitno nanašali na elemente v zvezi s stanjem (tabela 1) ter elemente v zvezi s pritiskom in njihove vplive (tabela 2) in da bi se v tabelah našteti elementi neposredno povezali s kakovostnimi deskriptorji iz Priloge I k navedeni direktivi s tem pa tudi z merili, ki jih na podlagi člena 9(3) Direktive 2008/56/ES določi Komisija. |
(8) |
Za usmerjanje presoj v zvezi z uporabo morskih voda iz točke (c) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES in s človekovimi dejavnostmi iz točke (b) člena 8(1) ter povezanim spremljanjem iz člena 11 navedene direktive bi bilo treba razširiti tabelo 2, da bi vsebovala tudi okvirni seznam uporab in človekovih dejavnosti, s čimer bi se zagotovila skladnost njihove presoje v vseh morskih regijah in podregijah. |
(9) |
Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi, določeni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem regulativnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 25(1) Direktive 2008/56/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga III k Direktivi 2008/56/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 7. decembra 2018. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
3. Obveznost prenosa te direktive se ne uporablja za države članice brez morskih voda.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
(2) Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Prva faza izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) Presoja in smernice Evropske komisije (COM(2014) 97 final, 20.2.2014).
(3) Sklep Komisije 2010/477/EU z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (UL L 232, 2.9.2010, str. 14).
(4) Delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 1255.
PRILOGA
PRILOGA III
Okvirni seznam ekosistemskih elementov, antropogenih pritiskov in človekovih dejavnosti, pomembnih za morske vode
(iz členov 8(1), 9(1), 9(3), 10(1), 11(1) in 24)
Tabela 1
Struktura, funkcije in procesi morskih ekosistemov
še zlasti pomembno za točko (a) člena 8(1) ter člena 9 in 11
Tema |
Ekosistemski elementi |
Možni parametri in značilnosti (opomba 1) |
Relevantni kakovostni deskriptorji iz Priloge I (opombi 2 in 3) |
||||||||||||||||||||||||||
Vrsta |
Skupine vrst (opomba 4) morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev morske regije ali podregije |
Prostorska in časovna variabilnost na vrsto ali populacijo:
Sestava skupine glede na vrsto |
(1); (3) |
||||||||||||||||||||||||||
Habitati |
Širši tipi habitata vodnega stolpa (pelagičen) in morskega dna (bentoški) (opomba 5) ali drugi tipi habitata, vključno z njihovimi povezanimi biološkimi skupnostmi v celotni morski regiji ali podregiji |
Na tip habitata:
Dodatno za pelagične habitate:
|
(1); (6) |
||||||||||||||||||||||||||
Ekosistemi, vključno s prehranjevalnimi spleti |
Struktura, funkcije in procesi ekosistemov, vključno s/z:
|
Prostorska in časovna variabilnost:
|
(1); (4) |
Opombe k tabeli 1
Opomba 1: |
podan je okvirni seznam relevantnih parametrov in značilnosti za vrste, habitate in ekosisteme, ki odraža parametre, na katere vplivajo pritiski iz tabele 2 te priloge in ki so pomembni za merila, določena v skladu s členom 9(3). Posamezne parametre in značilnosti, ki se uporabijo za spremljanje in presojo, bi bilo treba določiti v skladu z zahtevami iz te direktive, vključno s tistimi iz členov 8 do 11. |
Opomba 2: |
številke v tem stolpcu se nanašajo na ustrezne oštevilčene točke v Prilogi I. |
Opomba 3: |
v tabeli 1 so samo kakovostni deskriptorji (1), (3), (4) in (6), ki temeljijo na stanju, za katere so merila določena v skladu s členom 9(3). Vsi ostali kakovostni deskriptorji iz Priloge I, ki temeljijo na pritisku, so lahko relevantni za vsako temo. |
Opomba 4: |
te skupine vrst so dodatno specificirane v delu II Priloge k Sklepu Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (glej stran 43 tega Uradnega lista). |
Opomba 5: |
ti širši tipi habitata so dodatno specificirani v delu II Priloge k Sklepu Komisije (EU) 2017/848. |
Tabela 2
Antropogeni pritiski, uporabe in človekove dejavnosti, ki se izvajajo v morskem okolju ali nanj vplivajo
|
|||||
Tema |
Pritisk (opomba 1) |
Možni parametri |
Relevantni kakovostni deskriptorji iz Priloge I (opombi 2 in 3) |
||
Biološka |
vnos ali razširjenost neavtohtonih vrst |
Intenzivnost ter prostorska in časovna variabilnost pritiska v morskem okolju in, kjer je ustrezno, pri viru. Za presojo okoljskih vplivov pritiska izberite relevantne ekosistemske elemente in parametre iz tabele 1. |
(2) |
||
vnos mikrobnih patogenov |
|
||||
vnos gensko spremenjenih vrst in premestitev avtohtonih vrst |
|
||||
izguba ali sprememba naravnih bioloških skupnosti zaradi gojenja živalskih ali rastlinskih vrst |
|
||||
motenje vrst (npr. kjer se plodijo, počivajo in prehranjujejo) zaradi človekove prisotnosti |
|
||||
ekstrakcija ali smrtnost/poškodbe divjih vrst (s komercialnim in športnim ribolovom ter drugimi dejavnostmi) |
(3) |
||||
Fizikalna |
fizično motenje morskega dna (začasno ali reverzibilno) |
(6); (7) |
|||
fizična izguba (zaradi trajne spremembe substrata morskega dna ali morfologije in ekstrakcije substrata morskega dna) |
|||||
spremembe hidroloških pogojev |
|||||
Snovi, odpadki in energija |
vnos hranil – razpršeni viri, točkovni viri, izpusti v ozračje |
(5) |
|||
vnos organskih snovi – razpršeni in točkovni viri |
|||||
vnos drugih snovi (npr. sintetične snovi, nesintetične snovi, radionuklidi) - razpršeni viri, točkovni viri, izpusti v ozračje, akutni dogodki |
(8); (9) |
||||
vnos odpadkov (trdni odpadki, vključno z mikroodpadki) |
(10) |
||||
vnos antropogenega zvoka (impulzen, neprekinjen) |
(11) |
||||
vnos drugih oblik energije (vključno z elektromagnetnimi polji, svetlobo in toploto) |
|||||
vnos vode – točkovni viri (npr. slanica) |
|
|
|||
Tema |
Dejavnost |
||
Fizično prestrukturiranje rek, obale ali morskega dna (upravljanje voda) |
pridobivanje zemljišč |
||
kanalizacije in druge spremembe vodotokov |
|||
varstvo obale in protipoplavna zaščita* |
|||
konstrukcije na morju (razen za nafto/plin/obnovljive vire)* |
|||
prestrukturiranje morfologije morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem materiala* |
|||
Ekstrakcija neživih virov |
ekstrakcija mineralov (kamni, kovinske rude, prod, pesek, školjčne lupine)* |
||
ekstrakcija nafte in plina vključno z infrastrukturo* |
|||
ekstrakcija soli* |
|||
ekstrakcija vode* |
|||
Proizvodnja energije |
proizvodnja energije iz obnovljivih virov (veter, valovi in plimovanje), vključno z infrastrukturo* |
||
proizvodnja energije iz neobnovljivih virov |
|||
prenos električne energije in komunikacije (kabli)* |
|||
Ekstrakcija živih virov |
ribolov in lov na lupinarje (komercialni, športni)* |
||
predelava rib in lupinarjev* |
|||
izkoriščanje morskih rastlin* |
|||
lov in zbiranje za druge namene* |
|||
Gojenje živih virov |
akvakultura – morska, vključno z infrastrukturo* |
||
akvakultura – sladka voda |
|||
kmetijstvo |
|||
gozdarstvo |
|||
Promet |
prometna infrastruktura* |
||
promet – plovba* |
|||
promet – zrak |
|||
promet – kopno |
|||
Komunalna in industrijska uporaba |
komunalna uporaba |
||
industrijska uporaba |
|||
ravnanje z odpadki in odstranjevanje* |
|||
Turizem in prosti čas |
infrastruktura za turizem in prosti čas* |
||
turistične in prostočasovne dejavnosti* |
|||
Varnost/obramba |
vojaške operacije (v skladu s členom 2(2)) |
||
Izobraževanje in raziskave. |
raziskovalne in izobraževalne dejavnosti* |
Opombe k tabeli 2
Opomba 1: |
presoja pritiskov bi morala obravnavati njihove ravni v morskem okolju in, če je primerno, stopnje vnosov (iz kopenskih ali atmosferskih virov) v morsko okolje. |
Opomba 2: |
številke v tem stolpcu se nanašajo na ustrezne oštevilčene točke v Prilogi I. |
Opomba 3: |
v tabeli 2a so samo kakovostni deskriptorji (2), (3), (5), (6), (7), (8), (9), (10) in (11), ki temeljijo na pritisku, za katere so merila določena v skladu s členom 9(3). Vsi ostali kakovostni deskriptorji iz Priloge I, ki temeljijo na stanju, so lahko relevantni za vsako temo.“ |
SKLEPI
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/34 |
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2017/846
z dne 16. marca 2017
o podaljšanju mandata preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo
EVROPSKI PARLAMENT,
— |
ob upoštevanju predloga konference predsednikov, |
— |
ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
— |
ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1), |
— |
ob upoštevanju svojega sklepa (EU) 2016/1021 z dne 8. junija 2016 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2), |
— |
ob upoštevanju člena 198(11) Poslovnika, |
A. |
ker je preiskovalni odbor zaprosil za podaljšanje mandata, da bi mogel v celoti in ustrezno izpolniti svoj mandat glede na število dokumentov, ki jih mora še preučiti, naročene analize in deležnike, ki jih mora še zaslišati; |
1. |
sklene podaljšati mandat preiskovalnega odbora za tri mesece. |
Za Evropski parlament
Predsednik
A. TAJANI
(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.
(2) UL L 166, 24.6.2016, str. 10.
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/35 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/847
z dne 16. maja 2017
o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 2891)
(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1), zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je 18. novembra 2002 sprejela Odločbo 2002/915/ES (2), s katero je Danski odobrila odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in tako dovolila vnos živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, na določenih govedorejskih gospodarstvih v okviru danskega delovnega programa, sprejetega za leta od 1999 do 2003. Odstopanje v zvezi z danskim delovnim programom 2004–2007 je bilo podaljšano z Odločbo Komisije 2005/294/ES (3), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2012 z Odločbo Komisije 2008/664/ES (4), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2015 pa z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/659/EU (5). |
(2) |
Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2012/659/EU, je (za leti 2014 in 2015) zajemalo približno 1 500 govedorejskih gospodarstev, 425 102 glav živine in 205 165 hektarjev ornih zemljišč, kar predstavlja 4,0 % skupnega števila gospodarstev, 18,6 % skupnega števila glav živine in 8,2 % skupne količine ornih zemljišč na Danskem. |
(3) |
Danska je 4. februarja 2016 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS. |
(4) |
Danska je v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS pripravila program, ki zajema obdobje 2016–2018, in sicer v obliki delov odloka o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. št. 1324 z dne 15. novembra 2016, konsolidiranega zakona o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji št. 388 z dne 27. aprila 2016 ter odloka o uporabi gnojil na kmetijah med programskim obdobjem 2016/2017 št. 1055 z dne 1. julija 2016, ki je nov obvezni del ciljne sheme za naknadne posevke, kot navaja zakon o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji. Poleg tega danska zakonodaja v skladu z zakonom o okoljskih dovoljenjih itd. za govedorejska gospodarstva in z odlokom o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. vključuje novo splošno uredbo o fosforju. |
(5) |
Danska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS vključuje omejitve za vnos dušika. Zakonodaja, ki omejuje vnos fosforja, je bila sprejeta in bo začela veljati avgusta 2017. |
(6) |
Dansko poročilo o stanju in trendih vodnega okolja in kmetijskih praksah za obdobje 2012–2015 navaja letni presežek nacionalnega vnosa dušika na polja v vrednosti 80 kg N/ha v letu 2014 in skupni izpust dušika iz kmetijskih virov v morje v višini približno 70 % skupne vrednosti izpustov v letu 2012. Danska je ocenila, da je treba za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja obremenitev obalnih voda z dušikom z zemljišč zmanjšati s 56,8 milijona ton na 44,7 milijona ton dušika. |
(7) |
Danska zakonodaja bi morala vključevati kombinirano ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke za leti 2017 in 2018. V okviru te sheme bi morale obvezujoče določbe za naknadne posevke začeti veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev. Za površine pod naknadnimi posevki bi moral poleg nacionalne zahteve za obvezne naknadne posevke veljati tudi danski zakon o uporabi gnojil na kmetijah in o rastlinski odeji. Ti ukrepi so potrebni, da se zagotovi, da uporaba trenutnega odstopanja ne bi povzročila poslabšanja kakovosti vode. |
(8) |
Informacije, ki jih je zagotovila Danska v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2012/659/EU, navajajo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja kakovosti vode v primerjavi z območji, ki niso bila zajeta v odstopanje. Podatki o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (6), ki jih je predstavila Danska, kažejo, da kar zadeva podzemno vodo, na Danskem povprečna koncentracija nitratov na približno 16 % postaj za spremljanje presega 50 mg/l, na približno 23 % postaj za spremljanje pa povprečna koncentracija nitratov presega 40 mg/l. Podatki spremljanja kažejo stabilen trend koncentracije nitratov v podzemni vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011). Kar zadeva talno vodo, je povprečna koncentracija nitratov na večini točk za spremljanje talnih voda pod 50 mg/l, trend koncentracije nitratov pa je stabilen. Poročilo, ki zajema obdobje 2012–2015, navaja, da je bilo stanje dveh obalnih voda od 119 ocenjeno z „dobro“. |
(9) |
Po preučitvi danskega zahtevka na podlagi elementov, opisanih v tretjem pododstavku odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v odločbah 2002/915/ES, 2005/294/ES in 2008/664/ES ter v Izvedbenem sklepu 2012/659/EU, Komisija meni, da količina gnoja, ki ga predvideva Danska, tj. 230 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni določeni strogi pogoji. |
(10) |
Na kmetijah, kjer je dovoljena uporaba živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, je treba načrte gnojenja pravočasno posodobiti, da se zagotovi usklajenost z dejanskimi kmetijskimi praksami; za zagotavljanje obnove podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub se uporabljajo stalni rastlinski plašč orne površine in naknadni posevki. |
(11) |
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (7) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, da bi se doseglo dobro stanje evropskih vodnih teles do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje. |
(12) |
Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, morajo biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Danska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). |
(13) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS. |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odstopanje
Odstopanje, ki ga je zahtevala Danska z dopisom z dne 4. februarja 2016 za vnos na zemljišča večje količine dušika iz živinskega gnoja od tiste, ki jo določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, se odobri ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa.
Člen 2
Področje uporabe
To odstopanje se uporablja na govedorejskih kmetijah, kjer kolobarjenje vključuje več kot 80 % posevkov, ki sprejmejo veliko dušika in imajo dolgo rastno dobo, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 5.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„govedorejska kmetija“ pomeni gospodarstvo z letno proizvodnjo dušika iz živinskega gnoja nad 300 kg, pri čemer vsaj dve tretjini proizvede govedo; |
(b) |
„trava“ pomeni trajno ali začasno travišče; |
(c) |
„posevki, podsejani s travo“ pomeni silažna žita, silažno koruzo ali jari ječmen ali kombinacijo jarega ječmena in graha, podsejane s travo pred ali po žetvi; |
(d) |
„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomenijo kar koli od naslednjega:
|
(e) |
„profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal ali do povprečne najvišje ravni podzemne vode, kjer je navedena raven manjša od 0,90 m pod ravnijo tal. |
Člen 4
Pogoji za odstopanje
Odstopanje se odobri pod naslednjimi pogoji:
1. |
Avgusta 2017 začne veljati uredba o fosforju, ki neposredno določa zgornje meje fosforja na različnih ravneh po vsej državi glede na geografsko lego in vrsto gnojila. Zgornje meje zajemajo vnos fosforja iz vseh vrst gnojil: organska gnojila, vključno z gnojem, pregnitim blatom, razplinjeno rastlinsko biomaso, blatom iz komunalnih odplak in industrijskimi gnojili. Strožje zgornje meje za vnos fosforja, ki zajemajo vse vrste gnojil, veljajo za prispevna območja v vodnem okolju, občutljivem na fosfor. |
2. |
V veljavi sta sistem kazalnikov in sistem spremljanja količine fosforja, vnešenega na kmetijske površine na Danskem. Če sistem kazalnikov ali sistem spremljanja kažeta, da bi dejanska letna povprečna stopnja gnojenja kmetijskih tal na Danskem s fosforjem lahko presegla ali je že presegla ravni povprečnega nacionalnega gnojenja s fosforjem, ki je dovoljeno v obdobju 2018–2025, se zgornje meje za vnos fosforja ustrezno zniža. |
3. |
V veljavi je kombinirana ciljna shema za prostovoljne in obvezne naknadne posevke, ki temelji na potrebah po zmanjšanju vsebnosti nitratov v podzemnih in obalnih vodah. V okviru te sheme obvezujoče določbe za naknadne posevke začnejo veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev. |
4. |
Naknadni posevki, uvedeni v okviru te sheme, dopolnjujejo obvezno nacionalno zahtevo, ki znaša 10 % ali 14 % naknadnih posevkov na kmetijskih zemljiščih, namenjenih posevkom, in se ne smejo uvesti na območju, ki se že uporablja za izpolnjevanje zahtev za površino z ekološkim pomenom za naknadne posevke. |
Člen 5
Letno dovoljenje in obveznosti
1. Živinorejci lahko pri pristojnih organih vložijo zahtevek za letno dovoljenje za uporabo živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno.
Rok za vložitev zahtevka je enak nacionalnemu roku za vložitev zahtevka za enotno plačilo ter roku za predložitev kvote gnojila in načrta za naknadne posevke.
2. Skupaj z zahtevkom iz odstavka 1 vlagatelji predložijo izjavo, da izpolnjujejo pogoje iz členov 7, 8 in 9.
Člen 6
Izdaja dovoljenj
Dovoljenja za vnos določene količine živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, vključno z gnojem, ki ga vnesejo same živali, in obdelanim gnojem, se izdajo pod pogoji iz členov 7, 8 in 9.
Člen 7
Pogoji glede uporabe gnoja in drugih gnojil
1. Skupni vnos dušika ne sme presegati predvidljivih potreb posevka po hranilih in mora upoštevati vnos hranil iz tal. Preseči ne sme standardov največjega dovoljenega vnosa, ki so določeni v odloku o uporabi gnojil na kmetijah med programskim obdobjem 2016/2017 št. 1055 (1.7.2016) in v ustreznih odlokih za naslednja programska obdobja.
2. Za celotno površino govedorejske kmetije se pripravi načrt gnojenja, ki je shranjen na kmetiji. Zajema obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta. Načrt gnojenja vključuje naslednje:
(a) |
načrt za kolobarjenje, ki opredeljuje naslednje:
|
(b) |
število glav živine na kmetiji, opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje gnoja, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja; |
(c) |
izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na kmetiji; |
(d) |
opis morebitne obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila; |
(e) |
količino, vrsto in lastnosti gnoja, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetijo; |
(f) |
predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah; |
(g) |
izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih poljinah; |
(h) |
izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah; |
(i) |
navedbo časa vnosa živinskega gnoja in kemičnih gnojil. |
Načrt gnojenja se spremeni najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijske prakse na govedorejski kmetiji. Bilanca gnojenja se pristojnim organom predloži vsako leto najpozneje do konca marca.
3. V obdobju od 31. avgusta do 1. marca se gnoja se ne nanaša na travišča, ki se orjejo naslednjo pomlad.
Člen 8
Pogoji glede vzorčenja in analiz tal
1. Vzorci se odvzamejo iz zgornjih 30 cm kmetijskih tal ter se analizirajo na vsebnost dušika in fosforja.
2. Vzorčenje in analize se izvajajo najmanj enkrat na štiri leta za vsako površino na kmetiji, ki je homogena glede kolobarjenja in značilnosti tal.
3. Na vsakih 5 hektarjev kmetijskih površin se izvedeta najmanj eno vzorčenje in analiza.
4. Rezultati analiz so na voljo za pregled na govedorejski kmetiji.
Člen 9
Pogoji glede upravljanja zemljišč
1. Na najmanj 80 % površine, na katero se lahko vnese gnoj, se goji posevke z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono.
2. Travnati dosevki se orjejo po 1. marcu naslednjega leta od njihove uvedbe.
3. Začasna travišča se orjejo spomladi. Posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono se sejejo čim prej ter najpozneje tri tedne po oranju trave.
4. Kolobarjenje ne vključuje stročnic in drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik, razen naslednjih:
(a) |
detelja v travišču z manj kot 50 % detelje in lucerne; |
(b) |
lucerna v travišču z manj kot 50 % detelje in lucerne; |
(c) |
ječmenom in grahom, podsejanim s travo. |
5. Standardi gnojenja z dušikom za posevke na začasnih traviščih se zmanjšajo za vrednost dušika v prejšnjem posevku v skladu z odlokom o uporabi gnojil na kmetijah med programskim obdobjem 2016/2017 št. 1055 (1.7.2016) ter z ustreznimi odloki v naslednjih programskih obdobjih, ki obravnavajo standarde gnojenja, tabelo standardov gnojenja za kmetijske posevke in zelenjavo, ter z naknadnimi spremembami.
Člen 10
Spremljanje
1. Pristojni organi zagotovijo, da se pripravijo zemljevidi, ki prikazujejo:
(a) |
delež govedorejskih kmetij, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini; |
(b) |
delež živine, vključene v dovoljenja, v vsaki občini; |
(c) |
delež kmetijskih površin, vključenih v dovoljenja, v vsaki občini. |
Navedeni zemljevidi se posodobijo vsako leto.
Podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah, ki so vključeni v posamezna dovoljenja, zberejo pristojni organi. Navedeni podatki se posodobijo vsako leto.
2. Pristojni organi spremljajo kakovost vode na območju korenin, površinske vode in podzemne vode ter Komisiji zagotovijo podatke o dušiku in fosforju v profilu tal ter o koncentracijah nitratov v površinski in podzemni vodi, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja.
Spremljanje se izvede na kmetijskih gospodarstvih v okviru nacionalnega programa spremljanja kmetijskih prispevnih območij. Kraji spremljanja vključujejo glavne tipe tal, najbolj razširjene prakse gnojenja in glavne posevke. Na kmetijskih gospodarstvih s peščenimi prstmi je spremljanje poostreno.
Poleg tega se na najmanj 3 % kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje, spremlja koncentracije nitratov v površinski in podzemni vodi.
3. Pristojni organi opravijo preglede in stalne analize hranil v okviru nacionalnega programa spremljanja kmetijskih prispevnih območij ter zagotovijo podatke o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju in kmetijskih praksah na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje.
Podatki iz analiz hranil iz člena 7 in spremljanja iz člena 10(2) se uporabijo za modelno zasnovane izračune izgub dušika in fosforja na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi znanstvenih načel.
4. Pristojni organi določijo, kolikšen delež zemljišča, za katerega velja odstopanje, je prekrit z:
(a) |
deteljo ali lucerno v travišču; |
(b) |
ječmenom in grahom, podsejanim s travo. |
Člen 11
Preverjanje
1. Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za dovoljenje predmet upravnega nadzora. Če navedeni nadzor pokaže, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz členov 7, 8 in 9, se zahtevek zavrne ter o razlogih za zavrnitev obvesti vlagatelja.
2. Pristojni organi vzpostavijo program za pregled kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje.
Program temelji na analizi tveganja ter upošteva rezultate nadzora iz prejšnjih let glede pogojev iz členov 7, 8 in 9 ter rezultate nadzora skladnosti z nacionalno zakonodajo, ki prenaša Direktivo 91/676/EGS.
3. Pregledi zajemajo poljske preglede in preglede na kraju samem glede pogojev iz členov 7, 8 in 9 ter letno obsegajo najmanj 7 % kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje. Če kmetija ne izpolnjuje navedenih pogojev, se imetniku dovoljenja naloži globa v skladu z nacionalno zakonodajo, naslednje leto pa ni upravičen do dovoljenja.
4. Pristojnim organom se dodelijo potrebna pooblastila in sredstva za preverjanje skladnosti s pogoji za odstopanje, odobreno v skladu s tem sklepom.
Člen 12
Poročanje
Pristojni organi vsako leto do najpozneje 31. decembra Komisiji predložijo poročilo, ki vključuje naslednje podatke:
(a) |
zemljevide, ki za vsako občino prikazujejo delež govedorejskih kmetij, živine in kmetijskih površin, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 10(1); |
(b) |
rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov in fosforja, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, iz člena 10(2); |
(c) |
rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracije dušika in fosforja v vodi na območju korenin, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, v skladu s členom 10(2); |
(d) |
rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 10(3); |
(e) |
rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje, iz člena 10(3); |
(f) |
tabele, ki prikazujejo delež kmetijskih zemljišč, za katera velja odstopanje in ki so prekrita z deteljo ali lucerno v travišču ter z ječmenom/grahom, podsejanim s travo, iz člena 10(4); |
(g) |
oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in poljskih pregledov iz člena 11. |
(h) |
podatke o spreminjanju števila glav živine in proizvodnji gnoja za vsako kategorijo živine na Danskem in na kmetijah, za katere je dovoljeno individualno odstopanje. |
Prostorske informacije, vsebovane v poročilu, izpolnjujejo, kjer je primerno, določbe iz Direktive 2007/2/ES. Danska pri zbiranju potrebnih podatkov uporablja, kadar je to ustrezno, informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 13
Obdobje uporabe
Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2018.
Člen 14
Naslovnik
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Dansko.
V Bruslju, 16. maja 2017
Za Komisijo
Karmenu VELLA
Član Komisije
(1) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.
(2) Odločba Komisije 2002/915/ES z dne 18. novembra 2002 o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 319, 23.11.2002, str. 24).
(3) Odločba Komisije 2005/294/ES z dne 5. aprila 2005 o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 94, 13.4.2005, str. 34).
(4) Odločba Komisije 2008/664/ES z dne 8. avgusta 2008 o spremembi Odločbe 2005/294/EC o zahtevku za odstopanje iz odstavka 2(b) Priloge III in člena 9 Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 217, 13.8.2008, str. 16).
(5) Izvedbeni sklep Komisije 2012/659/EU z dne 23. oktobra 2012 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Kraljevina Danska na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 295, 25.10.2012, str. 20).
(6) Danska agencija za varstvo okolja (ur.), Stanje in trendi vodnega okolja in kmetijske prakse na Danskem, Poročilo Evropski Komisiji za obdobje 2012–2015 v skladu s členom 10 direktive o nitratih (1991/676/EGS), september 2016
(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(8) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(9) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/43 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/848
z dne 17. maja 2017
o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva o morski strategiji) (1) in zlasti člena 9(3) in člena 11(4) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sklep Komisije 2010/477/EU (2) je določil merila, ki jih morajo države članice uporabljati za določitev dobrega okoljskega stanja svojih morskih voda in za pomoč pri presoji stanja v prvem ciklu izvajanja Direktive 2008/56/ES. |
(2) |
S Sklepom 2010/477/EU je bilo potrjeno, da je bil potreben dodaten znanstveni in tehnični napredek za podporo pri razvoju ali reviziji teh meril za nekatere kakovostne deskriptorje, kot tudi dodaten razvoj metodoloških standardov ob tesnem usklajevanju za vzpostavitev programov spremljanja. Poleg tega navedeni sklep navaja, da je treba revizijo opraviti čim prej po dokončanju presoje iz člena 12 Direktive 2008/56/ES, tj. pravočasno, da se omogoči uspešna posodobitev morskih strategij, ki naj bi v skladu s členom 17 Direktive 2008/56/ES bile zaključene do leta 2018. |
(3) |
Leta 2012 so države članice na podlagi začetne presoje svojih morskih voda v skladu s členom 8(1) Direktive 2008/56/ES poročale o okoljskem stanju svojih morskih voda ter Komisiji sporočile svojo določitev dobrega okoljskega stanja in okoljskih ciljev v skladu s členom 9(2) in členom 10(2) Direktive 2008/56/ES. V presoji Komisije (3) glede teh poročil držav članic, ki je bila opravljena v skladu s členom 12 Direktive 2008/56/ES, je bilo poudarjeno, da so potrebna dodatna prizadevanja, če želijo države članice do leta 2020 doseči dobro okoljsko stanje. Rezultati so pokazali, da je treba znatno izboljšati kakovost in skladnost določitve dobrega okoljskega stanja v državah članicah. Poleg tega je v presoji ugotovljeno, da mora biti regionalno sodelovanje v središču izvajanja Direktive 2008/56/ES. Poudarjena je bila tudi potreba po tem, da morajo države članice bolj sistematično nadgrajevati standarde iz zakonodaje Unije, če ti ne obstajajo, pa standarde iz konvencij o regionalnih morjih ali drugih mednarodnih sporazumov. |
(4) |
Da bi zagotovili, da bo drugi cikel izvajanja morskih strategij držav članic dodatno prispeval k doseganju ciljev Direktive 2008/56/ES in prinesel doslednejše določitve dobrega okoljskega stanja, je Komisija v svojem poročilu o prvi fazi izvajanja priporočila, da službe Komisije in države članice na ravni Unije sodelujejo pri pregledu, okrepitvi in izboljšanju Sklepa 2010/477/EU z namenom določitve jasnejših, enostavnejših, jedrnatejših, skladnejših in primerljivih meril ter metodoloških standardov dobrega okoljskega stanja in hkrati pregledajo Prilogo III k Direktivi 2008/56/ES in jo po potrebi spremenijo ter razvijejo posebne smernice za zagotovitev doslednejšega in bolj usklajenega pristopa k presojam v naslednjem ciklu izvajanja. |
(5) |
Na podlagi teh sklepov se je leta 2013 začel postopek pregleda, ko je načrt, sestavljen iz več faz (tehnična in znanstvena, posvetovanja in odločanja), potrdil regulativni odbor, ustanovljen v skladu s členom 25(1) Direktive 2008/56/ES. Med tem postopkom se je Komisija posvetovala z vsemi zainteresiranimi stranmi in upoštevala konvencije o regionalnih morjih. |
(6) |
Da bi olajšali prihodnje posodobitve začetne presoje morskih voda držav članic in določitev dobrega okoljskega stanja ter zagotovitev večje skladnosti pri izvajanju Direktive 2008/56/ES po vsej Uniji, je treba pojasniti, pregledati ali uvesti merila in metodološke standarde, specifikacije in standardizirane metode, ki jih bodo uporabljale države članice, v primerjavi z elementi, ki so trenutno določeni v Sklepu 2010/477/EU. Zato bi bilo treba zmanjšati število meril, ki jih države članice potrebujejo za spremljanje in presojo ter za obdržana merila uporabiti pristop analize tveganja z namenom, da se državam članicam omogoči, da svoja prizadevanja usmerijo v glavne antropogene pritiske, ki vplivajo na njihove vode. Poleg tega bi bilo treba podrobneje določiti merila in njihovo uporabo, vključno z zagotavljanjem mejnih vrednosti ali njihovo določitvijo, in s tem omogočiti, da se izmeri, v kolikšni meri je bilo v morskih vodah Unije doseženo dobro okoljsko stanje. |
(7) |
V skladu z zavezo, ki jo je Komisija izrazila, ko je sprejela svoje Sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (4), bi moral ta sklep zagotoviti skladnost z drugo zakonodajo Unije. Da bi na ravni Unije zagotovili večjo skladnost in primerljivost določitve dobrega okoljskega stanja držav članic ter da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju, je primerno upoštevati ustrezne obstoječe standarde in metode za spremljanje ter presojo iz zakonodaje Unije, vključno z Direktivo Sveta 92/43/EGS (5), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (6), Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 (7), Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (8), Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11). |
(8) |
Za vsakega od kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES na podlagi okvirnih seznamov v Prilogi III k navedeni direktivi je treba opredeliti merila, vključno z elementi meril in, kjer je to primerno, z mejnimi vrednostmi, ki jih je treba uporabiti. Namen mejnih vrednosti je prispevati k določitvi niza značilnosti za dobro okoljsko stanje držav članic in poročati o presoji, v kolikšni meri je bilo dobro okoljsko stanje doseženo. Prav tako je treba določiti metodološke standarde, vključno z geografskimi merili presoje in načinom, kako bi bilo treba ta merila uporabljati. Ta merila in metodološki standardi zagotavljajo doslednost in omogočajo primerjavo presoje, v kolikšni meri je bilo v različnih morskih regijah ali podregijah doseženo dobro okoljsko stanje. |
(9) |
Da bi zagotovili primerljivost podrobnosti vsakega posodabljanja, ki ga države članice opravijo po pregledih nekaterih elementov svojih morskih strategij, ki so bili posredovani v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/56/ES, bi bilo treba opredeliti specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, in sicer ob upoštevanju obstoječih specifikacij in standardov na ravni Unije ali mednarodni ravni ter na regionalni ali podregionalni ravni. |
(10) |
Države članice bi morale pri določanju niza značilnosti za dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES in pri vzpostavljanju usklajenih programov spremljanja v skladu s členom 11 navedene direktive uporabljati merila in metodološke standarde, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, določene v tem sklepu, v povezavi z elementi ekosistema, antropogenimi pritiski in človekovimi dejavnostmi, navedenimi v okvirnem seznamu Priloge III k navedeni direktivi in s sklicevanjem na začetno presojo, izvedeno v skladu s členom 8(1) navedene direktive. |
(11) |
Da bi vzpostavili jasno povezavo med določitvijo niza značilnosti dobrega okoljskega stanja in presojo napredka pri doseganju tega cilja, je merila in metodološke standarde primerno organizirati na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in sicer ob upoštevanju okvirnih seznamov elementov ekosistema, antropogenih pritiskov in človekovih dejavnosti, določenih v Prilogi III k navedeni direktivi. Nekatera navedena merila in metodološki standardi se nanašajo predvsem na presojo okoljskega stanja in prevladujočih pritiskov ter vplivov iz točke (a) oziroma (b) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES. |
(12) |
V primerih, kjer mejne vrednosti niso določene, bi morale države članice mejne vrednosti določiti s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije, na primer s sklicevanjem na obstoječe vrednosti ali z razvojem novih na podlagi konvencij o regionalnih morjih. V primerih, kjer bi bilo treba mejne vrednosti določiti s sodelovanjem na ravni Unije (za deskriptorje o morskih odpadkih, podvodnem hrupu in neoporečnosti morskega dna), bo to storjeno v okviru skupne strategije izvajanja, ki so jo države članice in Komisija vzpostavile za namene Direktive 2008/56/ES. Ko bo sodelovanje na ravni Unije, regij ali podregij vzpostavljeno, bodo te mejne vrednosti po tem, ko bodo kot del poročanja držav članic v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/56/ES poslane Komisiji, postale del niza značilnosti za dobro okoljsko stanje držav članic. Dokler te mejne vrednosti niso določene s sodelovanjem na ravni Unije, regij ali podregij, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da uporabljajo nacionalne mejne vrednosti, smerne trende ali mejne vrednosti na podlagi pritiska kot približke. |
(13) |
Mejne vrednosti bi morale odražati, kjer je to primerno, raven kakovosti, ki odraža pomen negativnega vpliva na merilo, in bi morale biti določene glede na referenčno stanje. Mejne vrednosti bi morale biti skladne z zakonodajo Unije in določene v okviru ustreznih geografskih meril presoje, ki odražajo različne biotske in abiotske značilnosti regij, podregij in pododdelkov. To pomeni, da čeprav bi postopek za določitev mejnih vrednosti potekal na ravni Unije, bi to lahko povzročilo določitev različnih mejnih vrednostih, ki so značilne za posamezno regijo, podregijo ali pododdelek. Mejne vrednosti bi bilo treba določiti tudi na podlagi previdnostnega načela, ki odraža možna tveganja za morsko okolje. Pri določitvi mejnih vrednosti bi bilo treba upoštevati dinamično naravo morskih ekosistemov in njihovih elementov, ki se lahko spreminjajo v času in prostoru preko hidroloških in podnebnih sprememb, razmerij med plenilcem in plenom ter drugih okoljskih dejavnikov. Mejne vrednosti bi morale odražati tudi dejstvo, da se lahko morski ekosistem v primeru poslabšanja vrne v stanje, ki odraža prevladujoče fiziografske, geografske, podnebne in biološke razmere in ne specifičnega preteklega stanja. |
(14) |
V skladu s členom 1(3) Direktive 2008/56/ES je treba zagotoviti, da je skupna obremenitev človekovih dejavnosti ohranjena v mejah, ki so skladne z doseganjem dobrega okoljskega stanja, in da ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzročajo ljudje. To lahko pomeni, da mejne vrednosti za nekatere pritiske in njihovi vplivi na okolje niso nujno doseženi na vseh področjih morskih voda držav članic, in sicer pod pogojem, da to ne ogroža doseganja ciljev Direktive 2008/56/ES ter obenem omogoča trajnostno uporabo morskega blaga in storitev. |
(15) |
Določiti je treba mejne vrednosti, ki bodo del niza značilnosti, ki jih uporabljajo države članice pri določanju dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, in v kolikšni meri je treba te mejne vrednosti doseči. Zato mejne vrednosti same po sebi ne pomenijo določitve dobrega okoljskega stanja držav članic. |
(16) |
Države članice bi morale navesti, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, izraženo kot delež njihovih morskih voda, v katerih so bile dosežene mejne vrednosti, ali kot delež elementov meril (vrste, onesnaževala itd.), ki so dosegli mejne vrednosti. Glede na pogosto počasen odziv morskega okolja na spremembe bi morale države članice pri presoji stanja svojih morskih voda v skladu s členom 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES navesti, če se je stanje izboljšalo, poslabšalo ali je stabilno v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja. |
(17) |
Kadar mejne vrednosti, določene v skladu s tem sklepom, za posamezno merilo niso izpolnjene, bi morale države članice razmisliti o sprejetju ustreznih ukrepov ali izvajanju dodatnih raziskav in preiskav. |
(18) |
Kadar so države članice dolžne sodelovati na regionalni ali podregionalni ravni, bi morale, kjer je to praktično in primerno, uporabljati obstoječe regionalne institucionalne strukture sodelovanja, vključno s tistimi, ki jih določajo konvencije o regionalnih morjih, kot je določeno v skladu s členom 6 Direktive 2008/56/ES. Ko posebna merila in metodološki standardi niso na voljo, kar vključuje tudi integracijo meril, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, bi morale države članice, kjer je to praktično in primerno, nadgraditi tiste, ki so bili razviti na mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, na primer tiste, ki so bili dogovorjeni s konvencijami o regionalnih morjih ali drugimi mednarodnimi mehanizmi. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, kjer je to primerno, da se bodo med seboj usklajevale znotraj regije ali podregije. Poleg tega se lahko država članica na podlagi značilnosti svojih morskih voda tudi odloči, da bo v podporo pri izvajanju Direktive 2008/56/ES upoštevala dodatne elemente, ki niso določeni v tem sklepu in niso obravnavani na mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, ali razmislila o uporabi elementov tega sklepa za somornice, kot so opredeljene v členu 2(6) Direktive 2000/60/ES. |
(19) |
Za spremljanje in presojo svojih morskih voda na učinkovit in uspešen način ter lažjo določitev prednostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za dosego dobrega okoljskega stanja, bi morale imeti države članice pod določenimi pogoji dovolj prožnosti, da se osredotočijo na prevladujoče pritiske in njihov okoljski vpliv na različne elemente ekosistema v posamezni regiji ali podregiji. V ta namen bi morale države članice najprej imeti možnost, da če je to upravičeno, določijo, da nekatera merila niso primerna za uporabo. Nadalje bi morale države članice imeti možnost, da se ne odločijo za uporabo nekaterih elementov meril ali za izbiro dodatnih elementov oziroma da se osredotočijo na nekatere matrikse ali območja svojih morskih voda, in sicer pod pogojem, da to temelji na oceni tveganja v zvezi s pritiski in njihovimi učinki. Nazadnje bi bilo treba uvesti razlikovanje med primarnimi in sekundarnimi merili. Medtem ko bi bilo primarna merila treba uporabljati za zagotavljanje doslednosti po vsej Uniji, bi za sekundarna merila morala veljati določena mera prožnosti. Države članice bi morale po potrebi odločati o uporabi sekundarnega merila, da se dopolni primarno merilo ali kadar za posamezno merilo obstaja tveganje, da morsko okolje ne bo doseglo ali ohranilo dobrega okoljskega stanja. |
(20) |
Merila, vključno z mejnimi vrednostmi, metodološkimi standardi, specifikacijami in standardiziranimi metodami za spremljanje ter presojo, bi morala temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih. Za podporo nadaljnjemu razvoju nekaterih meril je še vedno potreben dodaten znanstveni in tehnični napredek, ki bi ga bilo treba uporabljati v skladu z dostopnim znanjem in razumevanjem. |
(21) |
Sklep 2010/477/EU bi zato bilo treba razveljaviti. |
(22) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem regulativnega odbora – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vsebina
Ta sklep določa:
(a) |
merila in metodološke standarde, ki jih morajo države članice uporabiti pri določanju niza značilnosti za dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES na podlagi prilog I in III ter na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 8(1) te direktive, da presodijo, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(3) te direktive; |
(b) |
specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo v skladu s členom 11(4) Direktive 2008/56/ES, ki jih države članice uporabijo pri vzpostavljanju usklajenih programov spremljanja v skladu s členom 11 navedene direktive; |
(c) |
časovni okvir za določitev mejnih vrednosti, seznamov elementov meril in metodoloških standardov na ravni Unije, regij in podregij; |
(d) |
obvezno sporočanje za elemente meril, mejne vrednosti in metodološke standarde. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene tega sklepa se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2008/56/ES.
Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„podregije“ pomenijo podregije, navedene v členu 4(2) Direktive 2008/56/ES; |
2. |
„pododdelki“ pomenijo pododdelke iz člena 4(2) Direktive 2008/56/ES; |
3. |
„invazivne neavtohtone vrste“ pomenijo „invazivne tujerodne vrste“ v smislu člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12); |
4. |
„elementi meril“ pomenijo sestavne dele ekosistema, zlasti njegove biološke elemente (vrste, habitate in njihove skupnosti) ali vidike pritiskov na morsko okolje (biološki, fizikalni, snovi, odpadki in energija), za katere se izvede presoja v smislu vsakega merila; |
5. |
„mejna vrednost“ pomeni vrednost ali razpon vrednosti, ki omogoča presojo dosežene ravni kakovosti za določeno merilo, s čimer prispeva k presoji, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje. |
Člen 3
Uporaba meril, metodoloških standardov, specifikacij in standardiziranih metod
1. Države članice za izvajanje tega sklepa uporabljajo primarna merila in metodološke standarde, specifikacije in standardizirane metode, določene v prilogi. Na podlagi začetne presoje ali poznejših posodobitev, izvedenih v skladu s členom 8 in členom 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES, lahko države članice v utemeljenih okoliščinah menijo, da ni primerno uporabiti enega ali več primarnih meril. V takih primerih države članice Komisiji predložijo utemeljitev v okviru obvestila, poslanega v skladu s členom 9(2) ali členom 17(3) Direktive 2008/56/ES.
Država članica v skladu z obveznostjo regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES obvesti druge države članice, ki si delijo morsko regijo ali podregijo, preden se odloči, da v skladu s prvim pododstavkom ne bo uporabila primarnega merila.
2. Sekundarna merila in pripadajoči metodološki standardi, specifikacije in standardizirane metode, določene v prilogi, se uporabijo za dopolnitev primarnega merila ali ko je morsko okolje v nevarnosti, da ne bo doseglo ali ohranilo dobrega okoljskega stanja za zadevno merilo. O uporabi sekundarnega merila odloči vsaka posamezna država članica, razen kadar ni v prilogi določeno drugače.
3. Kadar ta sklep ne določa meril, metodoloških standardov, specifikacij in standardiziranih metod za spremljanje in presojo, vključno za prostorsko in časovno združevanje podatkov, države članice, kjer je to praktično in primerno, nadgradijo tiste, ki so bili razviti na mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, kot so tisti, dogovorjeni v ustreznih konvencijah o regionalnih morjih.
4. Dokler seznami elementov meril, metodoloških standardov, specifikacij in standardiziranih metod za spremljanje ter presojo niso oblikovani na ravni Unije, mednarodni, regionalni ali podregionalni ravni, lahko države članice uporabljajo tiste, ki so določeni na nacionalni ravni, pod pogojem, da se regionalno sodelovanje odvija, kot določata člena 5 in 6 Direktive 2008/56/ES.
Člen 4
Določitev mejnih vrednosti s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije
1. Če morajo države članice v skladu s tem sklepom določiti mejne vrednosti s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije, za te vrednosti velja naslednje:
(a) |
so del niza značilnosti, ki jih uporabljajo države članice pri določanju dobrega okoljskega stanja; |
(b) |
so skladne z zakonodajo Unije; |
(c) |
kjer je to primerno, razlikujejo raven kakovosti, ki odraža pomen negativnega vpliva na merilo, in so določene glede na referenčno stanje; |
(d) |
so določene v okviru ustreznih geografskih meril presoje, ki odražajo različne biotske in abiotske značilnosti regij, podregij in pododdelkov; |
(e) |
so določene na podlagi previdnostnega načela, ki odraža možna tveganja za morsko okolje; |
(f) |
če se nanašajo na isti element ekosistema, so v različnih merilih usklajene,; |
(g) |
uporabljajo najboljša razpoložljiva znanstvena dognanja; |
(h) |
temeljijo na podatkih, ki zajemajo dolga časovna obdobja, kadar so na voljo, za pomoč pri določanju najustreznejše vrednosti; |
(i) |
odražajo naravno dinamiko ekosistema, vključno z odnosi med plenilcem in plenom ter hidrološkimi in podnebnimi spremembami, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko morski ekosistem v primeru poslabšanja vrne v stanje, ki odraža prevladujoče fiziografske, geografske, podnebne in biološke razmere in ne specifičnega preteklega stanja; |
(j) |
kjer je praktično in primerno, so v skladu z ustreznimi vrednostmi, določenimi v regionalnih institucionalnih strukturah sodelovanja, vključno s tistimi, dogovorjenimi v konvencijah o regionalnih morjih. |
2. Dokler države članice v skladu s tem sklepom ne določijo mejnih vrednosti s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije, lahko za določitev, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, uporabijo:
(a) |
nacionalne mejne vrednosti, če so izpolnjene obveznosti regionalnega sodelovanja, določene v členih 5 in 6 Direktive 2008/56/ES; |
(b) |
trende gibanja vrednosti; |
(c) |
mejne vrednosti na osnovi analize pritiskov. |
Kjer je mogoče, so te v skladu z načeli iz točk (a) do (i) odstavka 1.
3. Kadar mejne vrednosti, vključno s tistimi, ki jih države članice določijo v skladu s tem sklepom, za določeno merilo niso dosežene v meri, ki jo je ta država članica določila kot dobro okoljsko stanje v skladu s členom 9(1) Direktive 2008/56/ES, države članice po potrebi pretehtajo, ali bi bilo treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 13 navedene direktive ali pa bi bilo treba opraviti nadaljnje raziskave ali preiskave.
4. Mejne vrednosti, ki jih države članice določijo v skladu s tem sklepom, je mogoče občasno pregledati z vidika znanstvenega in tehničnega napredka in jih po potrebi pravočasno spremeniti za preglede iz člena 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES.
Člen 5
Časovni okvir
1. Kjer ta sklep določa, da morajo države članice določiti mejne vrednosti, sezname elementov meril ali metodološke standarde s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije, si države članice prizadevajo, da to storijo v roku, določenem za prvi pregled njihove začetne presoje in določitve dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES (15. julij 2018).
2. Če države članice ne morejo določiti mejnih vrednosti, seznamov elementov meril ali metodoloških standardov s sodelovanjem na ravni Unije, regije ali podregije v roku, določenem v odstavku 1, jih določijo v najkrajšem možnem času, pod pogojem, da do 15. oktobra 2018 Komisiji predložijo obrazložitev v obvestilu, poslanem na podlagi člena 9(2) ali člena 17(3) Direktive 2008/56/ES.
Člen 6
Obvestilo
Vsaka država članica Komisiji v okviru obvestila v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/56/ES pošlje navedene elemente meril, mejne vrednosti in metodološke standarde, določene s sodelovanjem na ravni Unije, regij ali podregij v skladu s tem sklepom, ki se jih odloči uporabiti kot del niza značilnosti za določanje dobrega okoljskega stanja na podlagi člena 9(1) Direktive 2008/56/ES.
Člen 7
Razveljavitev
Sklep 2010/477/EU se razveljavi.
Sklicevanje na Sklep 2010/477/EU se šteje kot sklicevanje na ta sklep.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 17. maja 2017
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
(2) Sklep Komisije 2010/477/EU z dne 1. septembra 2010 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (UL L 232, 2.9.2010, str. 14).
(3) Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Prva faza izvajanja okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) – Presoja in smernice Evropske komisije (COM(2014)097 final, 20.2.2014).
(4) COM(2015)215 final.
(5) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(7) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
(8) Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).
(9) Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).
(10) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(11) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(12) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
PRILOGA
Merila in metodološki standardi na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda, pomembni za opis kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES in okvirne sezname iz Priloge III k navedeni direktivi, ter specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
Ta priloga je sestavljena iz dveh delov:
— |
v delu I so določena merila in metodološki standardi za določitev dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(3) Direktive 2008/56/ES ter specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo v skladu s členom 11(4) navedene direktive, ki jih države članice uporabljajo pri presoji prevladujočih pritiskov in vplivov na podlagi člena 8(1)(b) Direktive 2008/56/ES, |
— |
v delu II so določena merila in metodološki standardi za določitev dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 9(3) Direktive 2008/56/ES ter specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, ki jih države članice uporabljajo v zvezi s presojo okoljskega stanja v skladu s členom 8(1)(a) Direktive 2008/56/ES. |
DEL I
Merila, metodološki standardi, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo prevladujočih pritiskov in vplivov iz točke (b) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES
V delu I so opredeljeni deskriptorji (1), ki so povezani z ustreznimi antropogenimi pritiski: biološki pritiski (deskriptorja 2 in 3), fizični pritiski (deskriptorja 6 in 7) in snovi, odpadki in energija (deskriptorji 5, 8, 9, 10 in 11), kakor je navedeno v Prilogi III k Direktivi 2008/56/ES.
Deskriptor 2
Neavtohtone vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, so na ravneh, ki ne škodujejo ekosistemom
Relevanten pritisk: vnos ali širjenje neavtohtonih vrst
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||
Na novo vnesene neavtohtone vrste |
D2C1 – Primarna: Število na novo vnesenih neavtohtonih vrst v naravo, ki so posledica človekovega delovanja, je za posamezno obdobje presoje (6 let), merjeno od referenčnega leta, kakor je navedeno v členu 8(1) Direktive 2008/56/ES, zmanjšano na najmanjšo možno mero in, kjer je to mogoče, zmanjšano na nič. Države članice mejne vrednosti glede števila na novo vnesenih neavtohtonih vrst določijo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
Obseg presoje: Pododdelki regije ali podregije, po potrebi razdeljeni z državnimi mejami. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
|
||
Naseljene neavtohtone vrste, zlasti invazivne neavtohtone vrste, vključno z relevantnimi vrstami na seznamu invazivnih neavtohtonih vrst, ki zadevajo Unijo, sprejetem v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014, in vrste, ki so pomembne za uporabo na podlagi merila D2C3. Države članice seznam oblikujejo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
D2C2 – Sekundarna: Številčnost in prostorska porazdelitev naseljenih neavtohtonih vrst, zlasti invazivnih vrst, ki imajo znatno škodljiv učinek na posebne skupine vrst ali glavne tipe habitata. |
Obseg presoje: Kakor se uporablja za presojo zadevnih skupin vrst ali glavnih tipov habitata na podlagi deskriptorjev 1 in 6. Uporaba meril: Merilo D2C2 (številčna opredelitev neavtohtonih vrst) je izraženo za posamezno vrsto, podvrženo presoji, in prispeva k presoji merila D2C3 (škodljivi učinki neavtohtonih vrst). Merilo D2C3 zagotavlja delež za posamezno skupino vrste in obseg glavnega tipa habitata, podvrženega presoji, kjer so nastale škodljive spremembe, ter tako prispeva k presoji deskriptorjev 1 in 6. |
||
Skupine vrst in glavnih tipov habitata, ki jih ogrožajo neavtohtone vrste, izbrane med tistimi iz deskriptorjev 1 in 6. Države članice seznam oblikujejo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
D2C3 – Sekundarna: Delež skupine vrst ali prostorskega obsega glavnega tipa habitata, ki je posledica škodljivega vpliva neavtohtonih vrst, zlasti invazivnih. Države članice z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti škodljivih sprememb v skupinah vrst in tipih habitata, ki jih povzročajo neavtohtone vrste. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
„Na novo vnesene“ neavtohtone vrste so tiste, za katere ni znano, da bi bile v prejšnjem obdobju presoje prisotne na območju. |
2. |
„Naseljene“ neavtohtone vrste so tiste, za katere je bilo znano, da so bile v prejšnjem obdobju presoje prisotne na območju. |
3. |
Za merilo D2C1: kjer ni jasno, ali je bila nova neavtohtona vrsta vnesena kot posledica človekovih dejavnosti ali naravne razširitve iz sosednjih območij, se vnos šteje pod merilo D2C1. |
4. |
Za merilo D2C2: če sta prisotnost in številčnost vrste sezonsko pogojena (npr. plankton), se spremljanje opravi v ustreznem obdobju leta. |
5. |
Programi spremljanja so, kjer je to mogoče, povezani s tistimi za deskriptorje 1, 4, 5 in 6, saj se po navadi uporabljajo iste metode vzorčenja in je poleg tega bolj praktično, da se neavtohtone vrste spremljajo kot del širšega spremljanja biotske raznovrstnosti, razen v primerih, ko je vzorčenje osredotočeno na glavne vektorje in območja s tveganjem novih vnosov. |
Merske enote za merila:
— |
D2C1: število vrst, ki so bile na novo vnesene v obdobju presoje (6 let), za posamezno območje presoje; |
— |
D2C2: številčnost (število osebkov, biomasa v tonah (t) ali obseg v kvadratnih kilometrih (km2)) za posamezno neavtohtono vrsto; |
— |
D2C3: delež skupine vrst (razmerje med avtohtonimi in neavtohtonimi vrstami kot število vrst in/ali njihova številčnost v skupini) ali prostorski obseg glavnega tipa habitata (v kvadratnih kilometrih (km2)), kjer so nastale škodljive spremembe. |
Deskriptor 3
Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež
Relevanten pritisk: ekstrakcija ali umrljivost/poškodba prostoživečih vrst, vključno s ciljnimi in neciljnimi vrstami
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||
Ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v komercialne namene. Države članice z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem v skladu z merili, določenimi v „specifikacijah“, oblikujejo seznam rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene. |
D3C1 – Primarna: Stopnja ribolovne umrljivosti vrst, ki se izkoriščajo v komercialne namene, je na ravni ali pod ravnjo, ki omogoča največji trajnostni donos. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se opravijo posvetovanja z ustreznimi znanstvenimi organi. |
Obseg presoje: Populacije posameznih vrst se presojajo na podlagi ekološko pomembnih prostorskih enot znotraj vsake regije ali podregije, kakor so jih določili ustrezni znanstveni organi iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013 glede na specifične koncentracije na območjih Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), geografskih podobmočjih Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) in ribolovnih območjih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v makaronezijski biogeografski regiji. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Rezultati presoj populacije prispevajo tudi k presojam deskriptorjev 1 in 6, če so vrste pomembne za presojo določene skupine vrst in bentoških tipov habitata. |
||||
D3C2 (2) – Primarna: Biomasa drstitvenega staleža populacije vrst, ki se izkoriščajo v komercialne namene, je nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se opravijo posvetovanja z ustreznimi znanstvenimi organi. |
||||||
Razporeditev glede na starost in velikost osebkov populacije vrst, ki se izkoriščajo v komercialne namene, je pokazatelj zdrave populacije. To vključuje visoko stopnjo preživetja starih/velikih osebkov in omejene škodljive učinke izkoriščanja na gensko raznolikost. Države članice na podlagi znanstvenih nasvetov, pridobljenih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013, z regionalnim ali podegionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti za vsako populacijo vrst. |
Pridobivanje ali umrljivost/poškodba vrst, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene (naključni prilov), ki so posledica ribolovnih dejavnosti, se obravnava v okviru merila D1C1.
Fizične motnje morskega dna, vključno z vplivi na bentoške združbe zaradi ribolovnih dejavnosti, so obravnavane v merilih deskriptorja 6 (zlasti merilih D6C2 in D6C3) in se vključijo v presojo bentoških tipov habitata v okviru deskriptorjev 1 in 6.
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Seznam vrst, ki se izkoriščajo v komercialne namene, za uporabo meril na vsakem območju presoje določijo države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem in ga posodobijo za vsako 6-letno obdobje presoje, in sicer ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (4) in naslednjega:
Vrste, ki se izkoriščajo v komercialne namene in ki so v posameznem območju presoje neavtohtone, se za namene tega sklepa izključijo s seznama in tako ne prispevajo k doseganju dobrega okoljskega stanja za deskriptor 3. |
2. |
Uredba (ES) št. 199/2008 določa pravila za zbiranje in upravljanje bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju na podlagi večletnih programov; ti podatki se uporabljajo za spremljanje v skladu z deskriptorjem 3. |
3. |
Izraz „populacije“ pomeni „staleže“ v smislu Uredbe (EU) št. 1380/2013. |
4. |
Za merili D3C1 in D3C2 velja naslednje:
|
5. |
Uporabljajo se naslednje metode presoje:
|
Merske enote za merila:
— |
D3C1: letna raven ribolovne umrljivosti, |
— |
D3C2: biomasa v tonah (t) ali število osebkov za posamezno vrsto, razen kadar se indeksi uporabljajo v skladu s točko 5(b), |
— |
D3C3: v skladu s točko 5(c) za (i), prva alineja: delež (odstotek) ali številke; za (i), druga alineja: dolžina v centimetrih (cm); in za (ii): dolžina v centimetrih (cm). |
Deskriptor 5
Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in zlasti njeni škodljivi učinki, kot so upad biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, so minimalni
Relevantni pritiski: vnos hranilnih snovi; vnos organskih snovi
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||||||||||||||||
Hranilne snovi v vodnem stolpcu: raztopljeni anorganski dušik, celokupni dušik, raztopljeni anorganski fosfor, celokupni fosfor. V obalnem morju, kot se uporablja v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Države članice se lahko za področje izven obalnega morja na regionalni ali podregionalni ravni odločijo, da ne bodo uporabljale enega ali več teh hranilnih elementov. |
D5C1 – Primarna: Koncentracije hranilnih snovi niso na ravneh, ki kažejo na škodljive učinke evtrofikacije. Mejne vrednosti so:
|
Obseg presoje:
Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Za območje izven obalnega morja se glede uporabe sekundarnih meril dogovori na regionalni ali podregionalni ravni. Rezultati presoj prispevajo tudi k presoji za pelagične habitate deskriptorja 1, kot sledi:
Rezultati presoj prispevajo tudi k presoji za bentoške habitate deskriptorjev 1 in 6, kot sledi:
|
||||||||||||||||||
Klorofil v vodnem stolpcu |
D5C2 – Primarna: Koncentracije klorofila a niso na ravneh, ki kažejo na škodljive učinke evtrofikacije. Mejne vrednosti so:
|
|||||||||||||||||||
Cvetenje škodljivih alg (npr. cianobakterij) v vodnem stolpcu |
D5C3 – Sekundarna: Število, prostorski obseg in trajanje cvetenja škodljivih alg ne dosegajo ravni, ki kažejo škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi. Države članice mejne vrednosti določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
|||||||||||||||||||
Prosojnost v vodnem stolpcu |
D5C4 – Sekundarna: Prosojnost v vodnem stolpcu zaradi povečanja števila lebdečih alg ni znižana na raven, ki kaže škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi. Mejne vrednosti so:
|
|||||||||||||||||||
Raztopljeni kisik v pridnenem sloju vodnega stolpca |
D5C5 – Primarna (lahko se nadomesti z merilom D5C8): Koncentracija raztopljenega kisika se zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi ne zmanjša na ravni, ki povzročijo škodljive učinke na bentoške habitate (vključno na povezane žive organizme in mobilne vrste) ali druge učinke evtrofikacije. Mejne vrednosti so:
|
|||||||||||||||||||
Oportunistične makroalge bentoških habitatov |
D5C6 – Sekundarna: Številčnost oportunističnih makroalg ni na ravneh, ki kažejo škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi. Mejne vrednosti so:
|
|||||||||||||||||||
Združbe makrofitov (večletne morske alge in trave, npr. alge iz reda Fucales, prava morska trava in neptunska trava) bentoških habitatov |
D5C7 – Sekundarna: Vrstna sestava in relativna številčnost ali vertikalna razporeditev združb makrofitov doseže vrednosti, ki kažejo, da ni škodljivih učinkov zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi, vključno z zmanjšanjem prosojnosti vode, kot sledi:
|
|||||||||||||||||||
Združbe makrofavne bentoških habitatov |
D5C8 – Sekundarna (razen kadar se uporablja kot nadomestek za merilo D5C5): Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne dosežejo vrednosti, ki kažejo, da ni škodljivih učinkov zaradi obogatitve s hranilnimi in organskimi snovmi, kot sledi:
|
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
V primeru obalnega morja se elementi meril izberejo v skladu z Direktivo 2000/60/ES. |
2. |
Za merili D5C2 in D5C3 lahko države članice dodatno uporabijo tudi vrstno sestavo in številčnost fitoplanktona. |
3. |
Informacije o (zračnih, kopenskih ali morskih) poteh hranilnih snovi, ki vstopajo v morsko okolje, se zbirajo, kjer je to izvedljivo. |
4. |
Spremljanje stanja izven obalnega morja zaradi nizkega tveganja morda ni potreben, kot na primer, ko so mejne vrednosti dosežene v obalnem morju, pri čemer se upošteva vnos hranilnih snovi iz zraka, morja, vključno z obalnim morjem, in čezmejnih virov. |
5. |
Presoje iz Direktive 2000/60/ES se uporabljajo za presojo vsakega merila za obalno morje. |
6. |
Vrednosti, določene v skladu z Direktivo 2000/60/ES, se nanašajo bodisi na tiste, ki so določene z interkalibracijo v skladu s Sklepom Komisije 2013/480/EU (6), ali tiste, ki so določene v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 8 in Prilogo V k Direktivi 2000/60/ES. Te načine je treba razumeti kot „mejo med dobrim in zmernim stanjem“ za razmerja ekološke kakovosti. |
7. |
Vrstna sestava pomeni najnižjo taksonomsko raven, ki je primerna za presojo. |
Merske enote za merila:
— |
D5C1: koncentracija hranilnih snovi v mikromolih na liter (μmol/l), |
— |
D5C2: koncentracije klorofila A (biomasa) v mikrogramih na liter (μg/l), |
— |
D5C3: cvetenje kot število dogodkov, trajanje v dnevih in prostorski obseg v kvadratnih kilometrih (km2) na leto, |
— |
D5C4: prosojnost kot globina v metrih (m), |
— |
D5C5: koncentracija kisika v pridnenem sloju vodnega stolpca v miligramih na liter (mg/l), |
— |
D5C6: razmerje ekološke kakovosti za številčnost in prostorsko pokritost z makroalgami. Obseg škodljivih učinkov v kvadratnih kilometrih (km2) ali kot delež (odstotek) območja presoje, |
— |
D5C7: razmerje ekološke kakovosti za presojo vrstne sestave in relativne številčnosti ali za največjo globino rasti makrofitov. Obseg škodljivih učinkov v kvadratnih kilometrih (km2) ali kot delež (odstotek) območja presoje, |
— |
D5C8: razmerje ekološke kakovosti za presojo vrstne sestave in relativne številčnosti. Obseg škodljivih učinkov v kvadratnih kilometrih (km2) ali kot delež (odstotek) območja presoje. |
Države članice uporabijo, kadar so na voljo, enote ali razmerja ekološke kakovosti, ki so določena z Direktivo 2000/60/ES.
Deskriptor 6
Neoporečnost morskega dna je na ravni, ki zagotavlja zaščito strukture in funkcije ekosistemov ter preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške ekosisteme
Relevantni pritiski: fizične izgube (zaradi stalne spremembe substrata in morfologije morskega dna ali ekstrakcije substrata morskega dna); fizične motnje morskega dna (začasne ali reverzibilne)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu). |
D6C1 – Primarna: Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna. |
Obseg presoje: Kot se uporablja za presojo bentoških glavnih tipov habitata deskriptorjev 1 in 6. Uporaba meril: Rezultati presoje merila D6C1 (razporeditev in ocena obsega fizične izgube) se uporabijo za presojo meril D6C4 in D7C1. Rezultati presoje merila D6C2 (razporeditev in ocena obsega pritiskov fizičnih motenj) se uporabijo za presojo merila D6C3. Rezultati presoje merila D6C3 (ocena obsega škodljivih učinkov fizične motnje za posamezni tip habitata v vsakem območju presoje) prispevajo k presoji merila D6C5. |
Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu). |
D6C2 – Primarna: Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj morskega dna. |
|
Bentoški glavni tipi habitata ali drugi tipi habitata, kot se uporabljajo v deskriptorjih 1 in 6. |
D6C3 – Primarna: Prostorski obseg vsakega tipa habitata, na katerega škodljivo vpliva fizična motnja, kar se odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (npr. sprememba vrstne sestave in relativne številčnosti vrst, odsotnost posebej občutljivih ali občutljivih vrst oziroma vrst, ki zagotavljajo ključno funkcijo, velikostna struktura vrst). Države članice mejne vrednosti za škodljive učinke fizične motnje določijo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
|
Merila D6C1, D6C2 in D6C3 se nanašajo samo na pritiske „fizične izgube“ in „fizične motnje“ ter njihove učinke, medtem ko merili D6C4 in D6C5 zadevata celovito presojo deskriptorja 6, vključno s podatki za bentoške habitate deskriptorja 1. Merili D6C4 in D6C5 sta predstavljeni v delu II te priloge. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
V zvezi z metodami za spremljanje:
|
2. |
V zvezi z metodami presoje se podatki združijo tako, da:
|
3. |
Fizična izguba se razume kot trajne spremembe morskega dna, ki trajajo ali za katere se pričakuje, da bodo trajale dva poročevalska ciklusa (12 let) ali več. |
4. |
Fizične motnje se razumejo kot sprememba morskega dna, od katere si to lahko opomore, če je dejavnost, ki povzroča fizično motnjo, prekinjena. |
5. |
Za merilo D6C3 vrstna sestava pomeni najnižjo taksonomsko raven, ki je primerna za presojo. |
Merske enote za merila:
— |
D6C1: obseg območja presoje, ki je fizično izgubljen, v kvadratnih kilometrih (km2); |
— |
D6C2: obseg območja presoje s fizičnimi motnjami v kvadratnih kilometrih (km2); |
— |
D6C3: obseg vsakega prizadetega tipa habitata v kvadratnih kilometrih (km2) ali kot delež (odstotek) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje. |
Deskriptor 7
Trajna sprememba hidrografskih razmer ne škoduje morskim ekosistemom
Relevantni pritiski: fizične izgube (zaradi trajne spremembe substrata in morfologije morskega dna ali ekstrakcije substrata morskega dna); spremembe hidrografskih razmer
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu). |
D7C1 – Sekundarna: Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer (npr. spremembe valovanja, tokov, slanosti, temperature) morskega dna in vodnega stolpca, zlasti v povezavi s fizično izgubo (7) naravnega morskega dna. |
Obseg presoje: Kot se uporablja za presojo bentoških glavnih tipov habitata za deskriptorje 1 in 6. Uporaba meril: Rezultati presoje merila D7C1 (razporeditev in ocena obsega hidrografskih sprememb) se uporabijo za presojo merila D7C2. Rezultati presoje merila D7C2 (ocena obsega škodljivega učinka za posamezni tip habitata na območju presoje) prispevajo k presoji merila D6C5. |
Bentoški glavni tipi habitata ali drugi tipi habitata, kot se uporabljajo za deskriptorja 1 in 6. |
D7C2 – Sekundarna: Prostorski obseg vsakega bentoškega tipa habitata, prizadetega (fizične in hidrografske lastnosti ter z njimi povezane biološke združbe) zaradi trajne spremembe hidrografskih razmer. Države članice mejne vrednosti za škodljive učinke trajnih sprememb hidrografskih razmer določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Glede metod za spremljanje in presojo:
|
2. |
V zvezi z metodami presoje se podatki združijo tako, da:
|
Merske enote za merila:
— |
D7C1: obseg hidrografsko spremenjenega območja presoje v kvadratnih kilometrih (km2), |
— |
D7C2: obseg vsakega prizadetega tipa habitata v kvadratnih kilometrih (km2) ali kot delež (odstotek) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje. |
Deskriptor 8
Koncentracije onesnaževal so na ravneh, ki ne povzročajo onesnaženosti
Relevantni pritiski: vnos drugih snovi (npr. sintetične snovi, nesintetične snovi, radionuklidi)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
D8C1 – Primarna: Znotraj obalnih morij in teritorialnih voda koncentracije onesnaževal ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti:
Izven teritorialnih voda koncentracije onesnaževal ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti:
|
Obseg presoje:
Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Uporaba merila D8C2 pri celoviti presoji dobrega okoljskega stanja za deskriptor 8 se sprejme na regionalni ali podregionalni ravni. Rezultati presoje merila D8C2 prispevajo k presojam deskriptorjev 1 in 6, kjer je to primerno. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrste in habitati, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal. Države članice seznam vrst in ustrezna tkiva, na katerih se opravi presoja, ter seznam habitatov določijo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
D8C2 – Sekundarna: Zdravje vrst in stanje habitatov (npr. vrstna sestava in relativna številčnost na kronično onesnaženih lokacijah) nista prizadeta zaradi onesnaževal, kar vključuje tudi kumulativne in sinergijske učinke. Države članice škodljive učinke in njihove mejne vrednosti določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Znatno akutno onesnaženje, ki vključuje onesnaževalne snovi, kot so opredeljene v členu 2(2) Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), vključno s surovo nafto in podobnimi spojinami. |
D8C3 – Primarna: Prostorski obseg in trajanje znatnega akutnega onesnaženja sta zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
Obseg presoje: Regijska ali podregijska raven, po potrebi razdeljena z državnimi mejami. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
To merilo se uporablja kot povod za presojo merila D8C4. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrste iz skupin vrst, kot so navedene v preglednici 1 dela II, ter bentoški glavni tipi habitata, kot so navedeni v preglednici 2 dela II. |
D8C4 – Sekundarna (se uporablja v primeru znatnega akutnega onesnaženja): Škodljivi učinki znatnega akutnega onesnaženja na zdravje vrst in stanje habitatov (npr. vrstna sestava ter relativna številčnost) so zmanjšani na najmanjšo možno mero in, kjer je to mogoče, odpravljeni. |
Obseg presoje: Kot se uporablja za presojo skupin vrst ali bentoških glavnih tipov habitata v deskriptorjih 1 in 6. Uporaba meril: Kjer so kumulativni prostorski in časovni učinki znatni, rezultati presoje merila D8C4 prispevajo k presoji deskriptorjev 1 in 6, in sicer z:
Uporaba merila D8C4 pri celoviti presoji dobrega okoljskega stanja za deskriptor 8 se sprejme na regionalni ali podregionalni ravni. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Za elemente meril iz merila D8C1 izbor dodatnih onesnaževal iz točk 1(b) in 2(b), ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja, temelji na oceni tveganja. Matriks in mejne vrednosti, ki se uporabljajo za presojo teh onesnaževal, so reprezentativni za najbolj občutljive vrste in poti izpostavljenosti, vključno z nevarnostjo za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti prek prehranjevalne verige. |
2. |
Za namene tega sklepa:
|
3. |
Onesnaževala se nanašajo na posamezne snovi ali skupine snovi. Za skladnost pri poročanju je združevanje snovi dogovorjeno na ravni Unije. |
4. |
Vrstna sestava pomeni najnižjo taksonomsko raven, ki je primerna za presojo. |
Merske enote za merila:
— |
D8C1: koncentracije onesnaževal v mikrogramih na liter (μg/l) za vodo, v mikrogramih na kilogram (μg/kg) suhe teže za sedimente in v mikrogramih na kilogram (μg/kg) mokre teže za žive organizme, |
— |
D8C2: številčnost (število osebkov ali druge primerne enote, kot je dogovorjeno na regionalni ali podregionalni ravni) za prizadeto vrsto; obseg v kvadratnih kilometrih (km2) za posamezen prizadet glavni tip habitata, |
— |
D8C3: trajanje v dnevih in prostorski obseg v kvadratnih kilometrih (km2) znatnega akutnega onesnaženja na leto, |
— |
D8C4: številčnost (število osebkov ali druge primerne enote, kot je dogovorjeno na regionalni ali podregionalni ravni) za posamezno prizadeto vrsto; obseg v kvadratnih kilometrih (km2) za prizadet glavni tip habitata. |
Deskriptor 9
Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ne presegajo ravni, ki jih določa zakonodaja Unije ali drugi ustrezni standardi
Relevanten pritisk: vnos nevarnih snovi
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||||
Onesnaževala, našteta v Uredbi (ES) št. 1881/2006. Države članice se lahko za namene tega sklepa odločijo, da ne bodo upoštevale onesnaževal iz Uredbe (ES) št. 1881/2006, če je to utemeljeno na podlagi ocene tveganja. Države članice lahko izvedejo presojo dodatnih onesnaževal, ki niso vključena v Uredbo (ES) št. 1881/2006. Države članice seznam teh dodatnih onesnaževal določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. Države članice sestavijo seznam vrst in ustreznih tkiv, ki se presodijo v skladu s pogoji, določenimi v „specifikacijah“. Pri sestavi tega seznama vrst in ustreznih tkiv lahko sodelujejo na regionalni ali podregionalni ravni. |
D9C1 – Primarna: Raven onesnaževal v užitnih tkivih (mišičevje, jetra, ikre, meso ali drugi mehki deli, kakor je primerno) morskih sadežev (vključno z ribami, raki, školjkami, iglokožci, morskimi algami in drugimi morskimi rastlinami), ki so ulovljeni ali nabrani na prostem (razen rib kostnic iz marikulture), ne presega:
|
Obseg presoje: Območje ulova ali proizvodnje v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
|
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Ko države članice določijo seznam vrst, ki bodo uporabljene v sklopu merila D9C1, za te vrste velja, da:
|
2. |
Če je standard za onesnaževala presežen, sledi nadaljnje spremljanje za določitev prisotnosti onesnaževal v območju in vzorčenih vrstah. Spremljanje se nadaljuje, dokler ni dovolj dokazov, da ni tveganja za preseganje standarda za onesnaževala. |
3. |
Vzorčenje za presojo mejne vrednosti onesnaževal za namene tega sklepa se opravi v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10), z Uredbo Komisije (EU) št. 589/2014 (11) in Uredbo Komisije (ES) št. 333/2007 (12). |
4. |
Države članice zagotovijo, da znotraj vsake regije ali podregije časovni in geografski obseg vzorčenja zagotovi ustrezen reprezentativni vzorec določenega onesnaževala v morskih sadežih v zadevni morski regiji ali podregiji. |
Merske enote za merila:
— |
D9C1: koncentracije onesnaževal v enotah, določenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1881/2006. |
Deskriptor 10
Lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju
Relevanten pritisk: vnos odpadkov
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||
Odpadki (razen mikroodpadkov), ki so razvrščeni v naslednje kategorije (13): umetni polimerni materiali, guma, tkanina/tekstil, papir/karton, obdelan/predelan les, kovina, steklo/keramika, kemikalije, neopredeljeni in živilski odpadki. Države članice lahko opredelijo dodatne podkategorije. |
D10C1 – Primarna: Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu so na ravneh, ki ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju. Države članice mejne vrednosti za te ravni določijo s sodelovanjem na ravni Unije ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti. |
Obseg presoje: Pododdelki regije ali podregije, po potrebi razdeljeni z državnimi mejami. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako merilo za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Uporaba meril D10C1, D10C2 in D10C3 za celovito presojo dobrega okoljskega stanja za deskriptor 10 se sprejme na ravni Unije. Rezultati merila D10C3 prispevajo tudi k presojam deskriptorja 1, kjer je to primerno. |
||||
Mikroodpadki (delci < 5 mm), razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“. |
D10C2 – Primarna: Sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in sedimentu morskega dna so na ravneh, ki ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju. Države članice mejne vrednosti za te ravni določijo s sodelovanjem na ravni Unije ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti. |
|||||
Odpadki in mikroodpadki, razvrščeni v kategoriji „umetni polimerni materiali“ in „drugo“, za katere se opravi presoja za vse vrste iz naslednjih skupin: ptice, sesalci, plazilci, ribe in nevretenčarji. Države članice določijo seznam vrst, pri katerih se bo presoja opravila z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
D10C3 – Sekundarna: Količina odpadkov in mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali, je na ravni, ki nima škodljivega vpliva na zdravje zadevnih vrst. Države članice mejne vrednosti določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
|||||
Vrste ptic, sesalcev, plazilcev, rib ali nevretenčarjev, ki so ogrožene zaradi odpadkov. Države članice določijo seznam vrst, pri katerih se bo presoja opravila z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. |
D10C4 – Sekundarna: Število osebkov vsake vrste, na katere imajo odpadki škodljiv vpliv, npr. zapletanje, druge vrste poškodb, umrljivost ali zdravstveni učinki. Države članice mejne vrednosti za škodljive učinke odpadkov določijo z regionalnim in podregionalnim sodelovanjem. |
Obseg presoje: Kot se uporablja za presojo skupine vrst iz deskriptorja 1. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Uporaba merila D10C4 pri celoviti presoji dobrega okoljskega stanja za deskriptor 10 je dogovorjena na ravni Unije. Rezultati tega merila prispevajo tudi k presojam deskriptorja 1, kjer je to primerno. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Za merilo D10C1: odpadki se spremljajo na obali, dodatno pa jih je mogoče spremljati tudi v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu. Kjer je to izvedljivo, se zbirajo informacije o viru in poti odpadkov. |
2. |
Za merilo D10C2: mikroodpadki se spremljajo v površinskem sloju vodnega stolpca in v morskem sedimentu, dodatno pa jih je mogoče spremljati tudi na obali. Mikroodpadki se spremljajo tako, da jih je mogoče povezati z virom vnosa (npr. pristanišča, marine, čistilne naprave za odpadne vode, odplake), kjer je to mogoče. |
3. |
Za merili D10C3 in D10C4: spremljanje lahko temelji na naključnih dogodkih (npr. nasedle mrtve živali, zapletene živali v kolonijah za vzrejo, prizadeti osebki v posamezni raziskavi). |
Merske enote za merila:
— |
D10C1: količine odpadkov za posamezno kategorijo v številu kosov:
|
— |
D10C2: količina mikroodpadkov za posamezno kategorijo v številu kosov ali v gramih (g):
|
— |
D10C3: količine odpadkov/mikroodpadkov v gramih (g) in število kosov na osebek za posamezne vrste glede na velikost (teža in dolžina, kot je primerno) posameznih vzorcev; |
— |
D10C4: število prizadetih osebkov (smrtni, nesmrtni učinek) za posamezno vrsto. |
Deskriptor 11
Uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom, je na vseh ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju
Ustrezni pritiski: vnos antropogenega hrupa; vnos drugih oblik energije
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||
Antropogeni impulzni hrup v vodi. |
D11C1 – Primarna: Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega impulznega hrupa ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali. Države članice mejne vrednosti za te ravni določijo s sodelovanjem na ravni Unije ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti. |
Obseg presoje: Regija, podregija ali pododdelki. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
Uporaba meril D11C2 in D11C1 za presojo dobrega okoljskega stanja za deskriptor 11 se sprejme na ravni Unije. Rezultati teh meril prispevajo tudi k presojam deskriptorja 1. |
||||
Antropogeni neprekinjeni nizkofrekvenčni hrup v vodi. |
D11C2 – Primarna: Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali. Države članice mejne vrednosti za te ravni določijo s sodelovanjem na ravni Unije ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Za spremljanje merila D11C1:
|
2. |
Za spremljanje merila D11C2: Letno povprečje ali drugo ustrezno merilo, dogovorjeno na regionalni ali podregionalni ravni, glede zvočnega tlaka v vsakem od obeh „terčnih pasov“ s središčno frekvenco 63 Hz oziroma 125 Hz, izraženo v decibelih v enotah dB re 1μΡa na ustrezni prostorski enoti glede na tlak. To je lahko izmerjeno neposredno ali pa je razvidno iz modela, ki se uporablja za interpoliranje med meritvami ali ekstrapoliranje iz meritev. Države članice se lahko na regionalni ali podregionalni ravni odločijo spremljati dodatne frekvenčne pasove. |
Merila, ki se nanašajo na druge oblike vnosa energije (vključno s toplotno energijo, elektromagnetnimi polji in svetlobo), in merila v zvezi z vplivi na okolje zaradi hrupa so še vedno v postopku nadaljnjega razvoja.
Merske enote za merila:
— |
D11C1: število dni na četrtletje (ali na mesec, če je primerno) z viri impulznega hrupa; delež (odstotek) enote površine ali obseg v kvadratnih kilometrih (km2) območja presoje z viri impulznega hrupa na leto; |
— |
D11C2: letno povprečje (ali drugo časovno merilo) ravni neprekinjenega hrupa na enoto površine; delež (odstotek) ali obseg v kvadratnih kilometrih (km2) območja presoje z ravnmi hrupa, ki presegajo mejne vrednosti. |
DEL II
Merila in metodološki standardi, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo bistvenih lastnosti in značilnosti ter sedanjega okoljskega stanja morskih voda v skladu s točko (a) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES
Del II obravnava deskriptorje, povezane s pomembnimi elementi ekosistema: skupine vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev (deskriptor 1), pelagične habitate (deskriptor 1), bentoške habitate (deskriptorja 1 in 6) in ekosisteme, vključno s prehranjevalnimi spleti (deskriptorja 1 in 4), navedenimi v Prilogi III k Direktivi 2008/56/ES (14).
Tematsko področje
Skupine vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev (v povezavi z deskriptorjem 1)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||||||||||||||
Zaradi nenamernega prilova v zadevni regiji ali podregiji ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev ter rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo seznam vrst, in sicer v skladu z obveznostmi iz člena 25(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za dejavnosti zbiranja podatkov ter upoštevajo seznam vrst v preglednici 1D Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2016/1251 (15). |
D1C1 – Primarna: Stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi nenamernega prilova je pod ravnmi, ki ogrožajo vrste, tako da je njihova dolgoročna sposobnost preživetja zagotovljena. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti za stopnjo umrljivosti zaradi nenamernega prilova za vsako vrsto. |
Obseg presoje: Kot se uporablja za presojo zadevnih vrst ali skupin vrst na podlagi meril D1C2–D1C5. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
To merilo prispeva k presoji zadevnih vrst na podlagi merila D1C2. |
||||||||||||||||
Skupine vrst, kot so navedene v preglednici 1, če so prisotne v zadevni regiji ali podregiji. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo predstavnike vrst za vsako skupino vrst, ki so izbrani v skladu z merili, določenimi v „specifikacijah za izbiro vrst in habitatov“. Ti zajemajo sesalce in plazilce iz Priloge II k Direktivi 92/43/EGS in lahko vključujejo druge vrste, na primer so tiste, navedene v zakonodaji Unije (ostale priloge k Direktivi 92/43/EGS, Direktiva 2009/147/ES ali Uredba (EU) št. 1380/2013) in mednarodnih sporazumih, kot so konvencije o regionalnih morjih. |
D1C2 – Primarna: Antropogeni pritiski nimajo škodljivega vpliva na številčnost populacije vrst, tako da je njihova dolgoročna sposobnost preživetja zagotovljena. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti za vsako vrsto, in sicer ob upoštevanju naravnih nihanj velikosti populacije in stopenj umrljivosti iz meril D1C1, D8C4 in D10C4 ter drugih ustreznih pritiskov. Za vrste, ki jih zajema Direktiva 92/43/EGS, so te vrednosti v skladu z vrednostmi ugodne referenčne populacije, ki jih je določila zadevna država članica v skladu z Direktivo 92/43/EGS. |
Obseg presoje: Ekološko pomembne prostorske enote za vsako skupino vrste se uporabljajo na naslednji način:
Uporaba meril: Stanje vsake vrste se presodi posamično na podlagi izbranih meril, ki se uporabljajo za določitev, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje za posamezno skupino vrst znotraj posameznega območja, podvrženega presoji, na naslednji način:
|
||||||||||||||||
D1C3 – Primarna za ribe in glavonožce, ki se izkoriščajo v komercialne namene, in sekundarna za druge vrste: Demografske značilnosti populacije (npr. velikost telesa ali starostna struktura, razmerje med spoloma, rodnost in stopnja preživetja) vrst, ki so značilne za zdravo populacijo, ki ni prizadeta zaradi antropogenih pritiskov. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti za določene značilnosti posamezne vrste, pri čemer upoštevajo škodljive učinke za njihovo zdravje, ki izhajajo iz meril D8C2, D8C4 in drugih relevantnih pritiskov. |
||||||||||||||||||
D1C4 – Primarna za vrste iz prilog II, IV ali V k Direktivi 92/43/EGS in sekundarna za druge vrste: Območje razširjenosti vrst in, kjer je to ustrezno, vzorec sta v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami. Države članice mejne vrednosti za vsako vrsto določijo z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem. Za vrste, zajete v Direktivi 92/43/EGS, so te skladne z vrednostmi ugodnega referenčnega obsega, ki jih je določila zadevna država članica v skladu z Direktivo 92/43/EGS. |
||||||||||||||||||
D1C5 – Primarna za vrste iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS in sekundarna za druge vrste: Habitat vrst ima potreben obseg in razmere, ki podpirajo različne faze življenjskega cikla vrst. |
Elementi meril
Preglednica 1
Skupine vrst (16)
Komponente ekosistema |
Skupine vrst |
Ptice |
Ptice, ki se pasejo |
Močvirske ptice |
|
Ptice, ki se prehranjujejo na površju |
|
Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju |
|
Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju |
|
Sesalci |
Mali zobati kiti in delfini |
Zobati kiti in delfini, ki se potapljajo v velike globine |
|
Vosati kiti |
|
Tjulnji |
|
Plazilci |
Želve |
Ribe |
Obalne ribe |
Pelagične ribe kontinentalne ravnice |
|
Pridnene ribe kontinentalne ravnice |
|
Globokomorske ribe |
|
Glavonožci |
Obalni glavonožci / glavonožci kontinentalne ravnice |
Globokomorski glavonožci |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, ki se nanašajo na „skupine vrst morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev“
1. |
Da bi za zadevne vrste omogočili združevanje na ustrezni ravni ter določili vrste ribištva in ribolovnega orodja, ki najbolj prispevajo k naključnemu ulovu za posamično vrsto, se za merilo D1C1 podatki za makaronezijsko biogeografsko regijo navedejo za posamezno vrsto za posamezno ribolovno dejavnost znotraj vsakega območja ICES ali zemljepisnega podobmočja GFCM ali ribolovnih območij FAO. |
2. |
„Obalen“ se razume v sklopu fizičnih, hidroloških in ekoloških parametrov in ni omejen na obalno morje, kakor je opredeljeno v členu 2(7) Direktive 2000/60/ES. |
3. |
Vrste je mogoče, kjer je to primerno, presojati na ravni populacije. |
4. |
Za namene tega sklepa se, kadar je to mogoče, uporabljajo presoje iz Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES in Uredbe (EU) št. 1380/2013:
|
5. |
Pri presoji vrst deskriptorja 1 se upoštevajo presoje škodljivih učinkov zaradi pritiskov na podlagi meril D1C1, D2C3, D3C1, D8C2, D8C4 in D10C4 ter presoje pritiskov na podlagi meril D9C1, D10C3, D11C1 in D11C2. |
Merske enote za merila:
— |
D1C2: številčnost (število osebkov ali biomasa v tonah (t)) za vsako vrsto. |
Tematsko področje
Pelagični habitati (v povezavi z deskriptorjem 1)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||
Pelagični glavni tipi habitata (s spremenljivo slanostjo (17), obalen, ki pripada kontinentalni ravnici in oceanski/globokomorski), če so prisotni v regiji ali podregiji, in drugi tipi habitata, kakor je opredeljeno v drugem odstavku. Države članice lahko z regionalnim oziroma podregionalnim sodelovanjem izberejo dodatne tipe habitata v skladu z merili, določenimi v okviru „specifikacij za izbiro vrst in habitatov“. |
D1C6 – Primarna: Stanje tipa habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in njegovimi funkcijami (npr. tipična vrstna sestava ter relativna številčnost, odsotnost posebej občutljivih ali občutljivih vrst oziroma vrst, ki zagotavljajo ključno funkcijo, velikostna struktura vrst), zaradi antropogenih pritiskov ni prizadeto. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti za stanje vsakega tipa habitata, s čimer zagotovijo skladnost s povezanimi vrednostmi, določenimi na podlagi deskriptorjev 2, 5 in 8. |
Obseg presoje: Pododdelek regije ali podregije, kot se uporablja za presojo bentoških glavnih tipov habitata, kar odraža biogeografske razlike v vrstni sestavi tipa habitata. Uporaba meril: V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
|
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, ki se nanašajo na „pelagične habitate“
1. |
„Obalen“ se razume v sklopu fizičnih, hidroloških in ekoloških parametrov in ni omejen na obalno morje, kakor je opredeljeno v členu 2(7) Direktive 2000/60/ES. |
2. |
Pri presoji pelagičnih habitatov deskriptorja 1 se upoštevajo presoje škodljivih učinkov zaradi pritiskov, vključno z merili D2C3, D5C2, D5C3, D5C4, D7C1, D8C2 in D8C4. |
Merske enote za merila:
— |
D1C6: obseg prizadetega habitata v kvadratnih kilometrih (km2) in kot delež (odstotek) celotnega obsega tipa habitata. |
Tematsko področje
Bentoški habitati (v povezavi z deskriptorjema 1 in 6)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
||||||||||
Za merila D6C1, D6C2 in D6C3 glejte del I te priloge. |
||||||||||||
Bentoški glavni tipi habitata, kot so navedeni v preglednici 2 in če so prisotni v regiji ali podregiji, ter drugi tipi habitata, kot so določeni v drugem odstavku. Države članice lahko z regionalnim oziroma podregionalnim sodelovanjem izberejo dodatne tipe habitata glede na merila, določena v skladu s „specifikacijami za izbiro vrst in habitatov,“ ki lahko vključujejo tipe habitata, navedene v okviru Direktive 92/43/EGS ali mednarodnih sporazumov, kot so konvencije o regionalnih morjih, za naslednje namene:
Za presojo bentoških habitatov deskriptorja 1 in presojo neoporečnosti morskega dna deskriptorja 6 se uporabi isti sklop tipov habitata. |
D6C4 – Primarna: Obseg izgube tipa habitata, ki je posledica antropogenih pritiskov, ne presega določenega deleža naravnega obsega tipa habitata v območju presoje. Države članice s sodelovanjem na ravni Unije in ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti določijo največji dovoljeni obseg izgube habitata kot delež celotnega obsega naravnega tipa habitata. |
Obseg presoje: Pododdelek regije ali podregije, ki odraža biogeografske razlike v vrstni sestavi glavnega tipa habitata. Uporaba meril: Posamična presoja za posamezni tip habitata na podlagi meril D6C4 in D6C5 služi za presojo bentoških habitatov deskriptorja 1 in presojo neoporečnosti morskega dna deskriptorja 6. V kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje, se za vsako območje, podvrženo presoji, izrazi na naslednji način:
|
||||||||||
D6C5 – Primarna: Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje tipa habitata, vključno s spremembo njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (npr. njegova tipična vrstna sestava in njihova relativna številčnost, odsotnost posebej občutljivih ali občutljivih vrst ali vrst, ki zagotavljajo ključno funkcijo, velikostna struktura vrst), ne presega določenega deleža naravnega obsega tipa habitata v območju presoje. Države članice z regionalnim oziroma podregionalnim sodelovanjem in ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti določijo mejne vrednosti za škodljive učinke na stanje posameznega tipa habitata, s čimer zagotovijo skladnost z ustreznimi vrednostmi, določenimi v okviru deskriptorjev 2, 5, 6, 7 in 8. Države članice s sodelovanjem na ravni Unije in ob upoštevanju regionalnih ali podregionalnih posebnosti določijo največji dovoljeni obseg teh škodljivih učinkov kot delež celotnega naravnega obsega tipa habitata. |
Elementi meril
Preglednica 2
Bentoški glavni tipi habitata, vključno z njihovimi pripadajočimi biološkimi združbami (pomembno za merila v okviru deskriptorjev 1 in 6), ki ustrezajo enemu ali več tipom habitata znotraj razvrstitve habitatov v evropskem informacijskem sistemu o naravi (EUNIS) (18) . Posodobitve tipologije EUNIS se upoštevajo pri glavnih tipih habitata, ki se uporabljajo za namene Direktive 2008/56/ES in tega sklepa.
Komponente ekosistema |
Glavni tipi habitata |
Ustrezne oznake habitatov EUNIS (različica 2016) |
Bentoški habitati |
Obalno skalnato in biogeno dno |
MA1, MA2 |
Obalni sediment |
MA3, MA4, MA5, MA6 |
|
Infralitoralno skalnato in biogeno dno |
MB1, MB2 |
|
Infralitoralni grobi sediment |
MB3 |
|
Infralitoralni premešani sediment |
MB4 |
|
Infralitoralni peski |
MB5 |
|
Infralitoralni mulj |
MB6 |
|
Cirkalitoralno skalovje in biogeni greben |
MC1, MC2 |
|
Cirkalitoralni grobi sediment |
MC3 |
|
Cirkalitoralni premešani sediment |
MC4 |
|
Cirkalitoralni peski |
MC5 |
|
Cirkalitoralni mulj |
MC6 |
|
Cirkalitoralno kamnito in biogeno dno odprtih vod |
MD1, MD2 |
|
Cirkalitoralni grobi sediment odprtih vod |
MD3 |
|
Cirkalitoralni premešani sediment odprtih vod |
MD4 |
|
Cirkalitoralni peski odprtih vod |
MD5 |
|
Cirkalitoralni mulji odprtih vod |
MD6 |
|
Zgornje batipelagično (19) skalnato in biogeno dno |
ME1, ME2 |
|
Zgornji batipelagični sediment |
ME3, ME4, ME5, ME6 |
|
Spodnje batipelagično skalnato in biogeno dno |
MF1, MF2 |
|
Spodnji batipelagični sediment |
MF3, MF4, MF5, MF6 |
|
Abisopelagično območje |
MG1, MG2, MG3, MG4, MG5, MG6 |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, ki se nanaša na „bentoške habitate“
1. |
Kjer je to mogoče, se presoja stanja posameznega tipa habitata opravi na podlagi presoj (npr. podtipi glavnega tipa habitata) v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2000/60/ES. |
2. |
Za presojo merila D6C4 se uporabiti presoja na podlagi merila D6C1. |
3. |
Merili D6C4 in D6C5 ustrezata meriloma „območja razširjenosti/območja, ki zajema tip habitata znotraj območja razširjenosti“ in „posebnih struktur in funkcij“ iz Direktive 92/43/EGS. |
4. |
Za merilo D6C5 se upoštevajo presoje škodljivih učinkov zaradi pritiskov, tudi na podlagi meril D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D5C4, D5C5, D5C6, D5C7, D5C8, D6C3, D7C2, D8C2 in D8C4. |
5. |
Za merilo D6C5 vrstna sestava pomeni najnižjo taksonomsko raven, ki je primerna za presojo. |
Merske enote za merila:
— |
D6C4: obseg izgube habitata v kvadratnih kilometrih (km2) in kot delež (odstotek) celotnega obsega tipa habitata. |
— |
D6C5: obseg prizadetega habitata v kvadratnih kilometrih (km2) in kot delež (odstotek) celotnega obsega tipa habitata. |
Specifikacije za izbiro vrst in habitatov v okviru tematskega področja„skupin vrst morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev“, „pelagičnih habitatov“ in „bentoških habitatov“
Izbor vrst in habitatov, ki so dodeljeni skupinam vrst ter pelagičnim in bentoškim glavnim tipom habitata, temelji na naslednjem:
1. |
znanstvenih merilih (ekološka pomembnost):
|
2. |
dodatnih praktičnih merilih (ki ne smejo prevladovati nad znanstvenimi merili):
|
Reprezentativni sklop določenih vrst in habitatov, ki se presojajo, je najverjetneje značilen za regijo ali podregijo, čeprav se nekatere vrste pojavljajo v več regijah ali podregijah.
Tematsko področje
Ekosistemi, vključno s prehranjevalnimi spleti (v povezavi z deskriptorjema 1 in 4)
Merila, vključno z elementi meril, in metodološki standardi
Elementi meril |
Merila |
Metodološki standardi |
Prehranjevalne združbe ekosistema. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem sestavijo seznam prehranjevalnih združb. |
D4C1 – Primarna: Raznolikost (vrstna sestava in njena relativna številčnost) prehranjevalnih združb ni okrnjena zaradi antropogenih pritiskov. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti. |
Obseg presoje: Regionalne ravni za Baltsko morje in Črno morje; podregionalne ravni za severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. Kjer je to primerno, je dovoljeno uporabiti pododdelke. Uporaba meril: Če vrednosti niso znotraj mejnih vrednosti, je to lahko povod za nadaljnje raziskave in preiskave, ki bi pomagale razumeti vzroke za nedoseganje mejnih vrednosti. |
D4C2 – Primarna: Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi združbami zaradi antropogenih pritiskov ni ogroženo. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti. |
||
D4C3 – Sekundarna: Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalni združbi zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti. |
||
D4C4 – Sekundarna (uporablja se za podporo merilu D4C2, kjer je to potrebno): Produktivnost prehranjevalne združbe zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. Države članice z regionalnim ali podregionalnim sodelovanjem določijo mejne vrednosti. |
Specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo
1. |
Vrstna sestava pomeni najnižjo taksonomsko raven, ki je primerna za presojo. |
2. |
Prehranjevalne združbe, izbrane na podlagi elementov meril, upoštevajo seznam prehranjevalnih združb (20) ICES in izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
Merske enote:
— |
D4C2: skupna številčnost (število osebkov ali biomase v tonah (t)) vseh vrst v prehranjevalni združbi. |
(1) „Deskriptor“ v tem sklepu pomeni ustrezne kakovostne deskriptorje za opis dobrega okoljskega stanja, kot je navedeno v oštevilčenih točkah iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES.
(2) D3C2 in D3C3 sta merili za opis značilnosti vrst rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, vendar sta zaradi jasnosti prikazani v delu I.
(3) Merilo D3C3 morda ne bo na voljo za pregled začetne presoje in določitve dobrega okoljskega stanja za leto 2018 iz člena 17(2)(a) Direktive 2008/56/ES.
(4) Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).
(5) Za to presojo so morda relevantne smernice, objavljene v okviru skupne strategije izvajanja Direktive 2000/60/ES (npr. smernici št. 13 – Overall approach to the classification of ecological status and ecological potential, in št. 23 – Eutrophication Assessment in the Context of European Water Policies).
(6) Sklep Komisije 2013/480/EU z dne 20. septembra 2013 o določitvi vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah, ki so rezultat postopka interkalibracije, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES ter razveljavitvi Odločbe 2008/915/ES (UL L 266, 8.10.2013, str. 1).
(7) Fizične izgube se razumejo v skladu s točko 3 specifikacije za deskriptor 6.
(8) Direktiva 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (UL L 255, 30.9.2005, str. 11).
(9) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
(10) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
(11) Uredba Komisije (EU) št. 589/2014 z dne 2. junija 2014 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 252/2012 (UL L 164, 3.6.2014, str. 18).
(12) Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in benzo-a-pirena v živilih (UL L 88, 29.3.2007, str. 29).
(13) To so kategorije materialov stopnje 1 iz glavnega seznama kategorij odpadkov iz Smernic Skupnega raziskovalnega središča za spremljanje morskih odpadkov v evropskih morjih (Guidance on Monitoring of marine litter in European seas) (2013, ISBN 978-92-79-32709-4). V glavnem seznamu je določeno, kaj je zajeto v vsaki kategoriji, npr. kategorija „kemikalije“ se nanaša na parafin, vosek, nafto in katran.
(14) Za zbiranje ustreznih podatkov, povezanih z ribištvom, iz deskriptorjev 1, 4 in 6 se lahko uporabi Uredba (ES) št. 199/2008.
(15) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1251 z dne 12. julija 2016 o sprejetju večletnega programa Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture za obdobje 2017–2019 (UL L 207, 1.8.2016, str. 113).
(16) Uporabijo se ustrezni podatki, povezani z ribištvom, ob uporabi Uredbe (ES) št. 199/2008.
(17) Za primere, ko se vode rečno ustje razteza izven voda, ki so opredeljene kot somornice v okviru Direktive 2000/60/ES.
(18) Evans, D. (2016). Revising the marine section of the EUNIS Habitat classification – Report of a workshop held at the European Topic Centre on Biological Diversity, 12. in 13. maj 2016. ETC/BD delovni dokument št. A/2016.
(19) Če v klasifikaciji EUNIS ni izrecno opredeljeno, je mejo med zgornjim in spodnjim batipelagičnim območjem mogoče določiti z globinsko mejo.
(20) Mnenje ICES, knjiga 1, (2015) posebna zahteva za izdajo mnenja ICES, objavljeno 20. marca 2015.
Popravki
18.5.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 125/75 |
Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1011 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah in Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1277/2005
( Uradni list Evropske unije L 162 z dne 27. junija 2015 )
Stran 15, točka (i) drugega pododstavka člena 3(9):
besedilo:
„datum prenehanja veljavnosti, če je bil rok veljavnosti določen v skladu s členom 3(6) te uredbe ali v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 273/2004;“
se glasi:
„datum prenehanja veljavnosti, če je bil rok veljavnosti določen v skladu s členom 3(7) te uredbe ali v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 273/2004;“.