29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/1

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/2

(1)

Enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 kot enotna finančna ureditev za vse države članice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (2) in enotnem mehanizmu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice).

(2)

S členom 67 Uredbe (EU) št. 806/2014 se ustanovi Enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) ter določijo nameni, za katere Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) lahko uporablja sklad.

(3)

V skladu s členom 76 Uredbe (EU) št. 806/2014 bi bilo treba sklad uporabljati le v postopkih reševanja, kadar odbor meni, da je nujno zagotoviti učinkovito uporabo instrumentov za reševanje v skladu s poslanstvom sklada. Sklad bi moral imeti ustrezna finančna sredstva, da se omogoči učinkovito delovanje okvira za reševanje, in sicer tako, da lahko posreduje, če je to potrebno, učinkovita uporaba instrumentov za reševanje ter za varovanje finančne stabilnosti brez uporabe davkoplačevalskega denarja.

(4)

Člen 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 določa, da je odbor pooblaščen za izračun posameznih predhodnih prispevkov, ki jih morajo plačati vse institucije z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic v skladu s členom 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014, ter da bi morali biti navedeni letni prispevki izračunani na podlagi enotne ciljne ravni, določene kot odstotek zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v vseh sodelujočih državah članicah.

(5)

V skladu s členom 67(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi zato moral odbor zagotoviti, da do konca prvotnega obdobja osmih let od 1. januarja 2016 ali od datuma, ko se člen 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 začne uporabljati na podlagi člena 99(6) navedene uredbe, razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj ciljno raven iz člena 69(1) navedene uredbe.

(6)

V skladu s členoma 67 in 69 Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral odbor v prvotnem obdobju iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 zagotoviti, da se prispevki v sklad časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena ciljna raven, ter da se prvotno obdobje podaljša za največ štiri leta, če so skupna izplačila sklada presegla ciljno raven za 50 % in so upoštevana merila iz te uredbe. Zato lahko letni prispevki, ki se pobirajo v skladu s členom 69(4) Uredbe (EU) št. 806/2014, presežejo 12,5 % ciljne ravni. Če se po prvotnem obdobju razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo pod ciljno raven, bi moral odbor zagotoviti, da se zbirajo redni predhodni prispevki, dokler se ne doseže ciljna raven. Ko se prvič doseže ciljna raven in kadar se razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšajo na manj kot dve tretjini ciljne ravni, bi moral odbor zagotoviti, da se navedeni prispevki določijo tako, da se ciljna raven lahko doseže v šestih letih. Zato lahko letni prispevki iz drugega stavka člena 69(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 presežejo 12,5 % ciljne ravni, da se v šestih letih doseže ciljna raven.

(7)

V skladu s členom 69(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi se morala pri izračunu predhodnih prispevkov upoštevati faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na finančni položaj institucij, ki plačujejo prispevke.

(8)

Treba bi bilo izračunati vsa odstopanja, ki bodo povzročila znižanje predhodnih prispevkov, in upoštevati, da bo to pozneje povzročilo zvišanje, s katerim se bo zagotovilo, da se bo ciljna raven dosegla v predpisanih rokih.

(9)

Kakršna koli odstopanja od ravni predhodnih prispevkov ali podaljšanja prvotnega obdobja bi bilo treba uporabljati enako za vse institucije v sodelujočih državah članicah, da ne bi prišlo do ponovne porazdelitve prispevkov med navedene institucije.

(10)

V skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral odbor v celoti ali delno odložiti obveznost plačila izrednih naknadnih prispevkov za institucijo, kadar je treba zaščititi njen finančni položaj. Pri ugotavljanju, ali je odlog potreben za zaščito finančnega položaja institucije, bi moral odbor oceniti učinek plačila izrednih naknadnih prispevkov na kapitalsko ustreznost in likvidnostni položaj navedene institucije.

(11)

Odbor bi moral na zahtevo institucije odobriti odlog izrednih naknadnih prispevkov, da bi lažje ocenil, ali navedena institucija izpolnjuje pogoje za odlog iz člena 71(2) Uredbe (EU) št. 806/2014. Zadevna institucija bi morala zagotoviti vse informacije, ki se odboru zdijo potrebne za izvedbo take ocene. Odbor bi moral upoštevati vse informacije, ki so na voljo pristojnim nacionalnim organom, da se prepreči kakršno koli podvajanje zahtev glede obveščanja.

(12)

Pri ocenjevanju učinka plačila izrednih naknadnih prispevkov na kapitalsko ustreznost ali likvidnost institucije, bi moral odbor analizirati učinek plačila na kapitalski in likvidnostni položaj institucije. Pri analizi bi se morala predpostavljati izguba v bilanci stanja institucije, enaka znesku, ki se plača v trenutku, ko zapade, in na podlagi te izgube napovedati kapitalski količniki institucije v ustreznem obdobju. Poleg tega bi morala temeljiti na domnevi, da je odliv sredstev enak znesku, ki se plača v trenutku, ko zapade, in oceniti likvidnostno tveganje –

1.

meril za časovno razporeditev prispevkov v sklad v skladu s členom 69(2) Uredbe (EU) št. 806/2014;

2.

meril za določitev, za koliko let se lahko podaljša prvotno obdobje iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 v skladu s členom 69(3) Uredbe (EU) št. 806/2014;

3.

meril za določitev letnih prispevkov iz člena 69(4) Uredbe (EU) št. 806/2014;

4.

okoliščin in pogojev, v katerih se plačilo izrednih naknadnih prispevkov lahko deloma ali v celoti odloži v skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) št. 806/2014.

1.

„prvotno obdobje“ pomeni obdobje iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014;

2.

„obdobje odloga“ pomeni obdobje do šest mesecev.

(a)

makroekonomske kazalnike iz Priloge, da se opredeli faza poslovnega cikla;

(b)

kazalnike iz Priloge, da se opredeli finančni položaj institucij, ki plačujejo prispevke.

(a)

najmanjše število let, potrebnih za dosego ciljne ravni iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, pri čemer letni prispevki ne smejo presegati dvakratnika povprečnih letnih prispevkov v prvotnem obdobju;

(b)

faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na finančni položaj institucij, ki plačujejo prispevke, kakor določajo kazalniki iz člena 3(1);

(c)

kakršna koli dodatna izplačila sklada, ki jih pričakuje odbor, po posvetovanju z ESRB v naslednjih štirih letih.

(a)

verjetno kršitev minimalnih kapitalskih zahtev institucije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) v naslednjih šestih mesecih;

(b)

verjetno kršitev minimalne zahteve glede likvidnostnega kritja institucije iz člena 412(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (4) v naslednjih šestih mesecih;

(c)

verjetno kršitev posebnih zahtev glede likvidnosti institucije iz člena 105 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) v naslednjih šestih mesecih.

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/9

(1)

Povprečno masno vrednost, ki se uporabi za izračun specifičnih emisij CO2 za vsako novo lahko gospodarsko vozilo, je treba prilagoditi vsaka tri leta, da se upoštevajo morebitne spremembe povprečne mase novih vozil, registriranih v Uniji.

(2)

Iz spremljanja mase novih lahkih gospodarskih vozil v stanju, pripravljenem za vožnjo, registriranih v koledarskih letih 2013, 2014 in 2015, je razvidno, da se je povprečna masa povečala in da bi bilo zato treba vrednost M0 iz točke 1(b) Priloge I k Uredbi (EU) št. 510/2011 prilagoditi.

(3)

Novo vrednost bi bilo treba določiti ob upoštevanju samo tistih vrednosti, ki so jih zadevni proizvajalci vozil lahko preverili, očitno napačne vrednosti, tj. vrednosti, manjše od 500 kg, ter vrednosti, ki se nanašajo na vozila zunaj področja uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011, vključno z vozili z referenčno maso, večjo od 2 840 kg, pa bi bilo treba izločiti iz izračuna. Nova vrednost poleg tega temelji na tehtanem povprečju, ob upoštevanju števila novih registracij v vsakem referenčnem letu.

(4)

Glede na navedeno bi bilo treba vrednost M0, ki jo je treba uporabljati od leta 2018, povečati za 60,4 kg, in sicer s 1 706,0 na 1 766,4 –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/11

(1)

Zaradi pristopa Kazahstana k Svetovni trgovinski organizaciji bi bilo treba Kazahstan izključiti iz področja uporabe Uredbe (EU) 2015/755.

(2)

Uredbo (EU) 2015/755 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/12

(1)

Ker Združene države Amerike niso uskladile Zakona o trajnem dampingu in izravnavi s subvencijami (v nadaljnjem besedilu: CDSOA) s svojimi obveznostmi iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO), je bila z Uredbo (ES) št. 673/2005 s 1. majem 2005 uvedena dodatna carina ad valorem v višini 15 % za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike. V skladu z dovoljenjem STO za začasni preklic uporabe koncesij za Združene države Komisija vsako leto prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev, ki jih CDSOA povzroči Evropski uniji v navedenem času.

(2)

Izplačila po CDSOA za zadnje leto, za katero so podatki na voljo, se nanašajo na razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskem letu 2016 (od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016), kot tudi na dodatno razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskih letih 2011, 2012, 2013, 2014 in 2015. Na podlagi podatkov, ki jih je objavila Carinska in mejna zaščita Združenih držav, je obseg razveljavitev ali omejitev, povzročenih Uniji, preračunan na 8 165 179 USD.

(3)

Obseg razveljavitev ali omejitev in posledično stopnja začasnega preklica sta se zvišala. Vendar stopnje začasnega preklica ni mogoče prilagoditi obsegu razveljavitev ali omejitev z dodajanjem izdelkov na seznam v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 673/2005 ali odstranjevanjem z njega. Zato Komisija v skladu s členom 3(1)(e) navedene uredbe ne sme spreminjati seznama izdelkov v Prilogi I, lahko pa spremeni stopnjo dodatne dajatve, da prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev. Štiri izdelke na seznamu v Prilogi I bi bilo zato treba ohraniti na seznamu, stopnjo dodatne uvozne dajatve pa spremeniti in jo določiti v višini 4,3 %.

(4)

Učinek dodatne uvozne dajatve ad valorem v višini 4,3 % na uvoz izdelkov v Prilogi I iz Združenih držav Amerike predstavlja v času enega leta vrednost trgovine, ki ne presega 8 165 179 USD.

(5)

Da ne bi prišlo do zamud pri uporabi spremenjene stopnje dodatne uvozne dajatve, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave.

(6)

Uredbo (ES) št. 673/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/15

(1)

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2205 (2), (EU) 2016/592 (3) in (EU) 2016/1178 (4) določajo štiri kategorije nasprotnih strank za namene določitve datumov, na katere začnejo zanje veljati obveznosti kliringa. Nasprotne stranke so razvrščene glede na njihovo stopnjo pravne in operativne zmogljivosti ter glede na obseg njihovega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)

Za zagotovitev pravočasne in pravilne uporabe obveznosti kliringa so se uporabila postopna obdobja uvajanja za te različne kategorije nasprotnih strank.

(3)

Pri določitvi datuma začetka veljavnosti obveznosti kliringa za nasprotne stranke v tretji kategoriji je upoštevano dejstvo, da lahko večina teh nasprotnih strank pridobi dostop do centralne nasprotne stranke (CNS) le tako, da postanejo stranka ali posredna stranka klirinškega člana.

(4)

V tretji kategoriji so zajete nasprotne stranke z najnižjim obsegom poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Nedavni dokazi kažejo, da se nasprotne stranke v tej kategoriji soočajo s precejšnjimi težavami pri pripravi potrebnih ureditev za kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih. To je posledica kompleksnosti, ki vplivajo na obe obliki dostopa do ureditev kliringa, in sicer kliringa za stranke in kliringa za posredne stranke.

(5)

Prvič, v zvezi z ureditvami kliringa za stranke zaradi stroškov obstaja le malo spodbude za klirinške člane, da bi razvili obširno ponudbo za kliring za stranke. To še zlasti velja za nasprotne stranke z omejenim obsegom poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Poleg tega se spreminja regulativni okvir za izračun kapitalskih zahtev, ki veljajo za dejavnosti kliringa za stranke, kar ustvarja negotovosti, ki klirinške član ovirajo pri razvoju vrste ponudb na področju kliringa za stranke.

(6)

Drugič, v zvezi s posrednimi ureditvami kliringa, ki so posledica pomanjkljive ponudbe, nasprotne stranke trenutno ne morejo dostopati do neposrednih nasprotnih strank tako, da postanejo posredna stranka klirinškega člana.

(7)

Glede na te težave in za zagotovitev, da bodo imele te nasprotne stranke dodaten čas za vzpostavitev potrebnih ureditev kliringa, je primerno odložiti datume začetka veljavnosti obveznosti kliringa za nasprotne stranke iz tretje kategorije. Vendar pa so se spodbude za centralizacijo obvladovanja tveganj znotraj skupine v zvezi s transakcijami znotraj skupine že upoštevale, zato odlog rokov ne vpliva na te spodbude niti na te datume za nekatere izvedene finančne instrumente OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki pripadajo isti skupini.

(8)

Zaradi pozitivnih posledic, ki jih prinaša vzpostavitev ureditev kliringa, ter za preprečitev podvojevanja dela pri pripravi na kliring različnih razredov sredstev, za katere velja obveznost kliringa, je za nasprotne stranke tretje kategorije primerno uskladiti nove datume začetka veljavnosti obveznosti kliringa.

(9)

Zato bi bilo treba spremeniti delegirane uredbe (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178.

(10)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(11)

Poleg tega je ESMA izvedla odprto javno posvetovanje o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi, zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter se posvetovala z Evropskim odborom za sistemska tveganja –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/18

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določa posebne predpise glede polimernih materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

(2)

Od zadnje spremembe Uredbe je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) objavila nadaljnja poročila o posameznih snoveh, ki se lahko uporabljajo v materialih, namenjenih za stik z živili, kakor tudi o dovoljeni uporabi snovi, ki so bile predhodno odobrene. Poleg tega so bile v besedilu ugotovljene nekatere napake in nedoslednosti. Da bi zagotovili, da Uredba odraža najnovejše ugotovitve Agencije, in odpravili vse dvome glede njene pravilne uporabe, bi bilo treba Uredbo spremeniti in popraviti.

(3)

Odobritev številnih snovi v preglednici 1 Priloge I k Uredbi vsebuje sklic na opombo (1) v preglednici 3 navedene priloge. Skladnost se zato preverja na podlagi količine preostanka na površino v stiku z živilom (QMA), dokler analizna metoda ni na voljo za določanje specifičnih migracij. Ker so ustrezne metode migracijskih preskusov na voljo, mejne vrednosti specifičnih migracij pa so bile določene, bi bilo treba iz vnosov za snovi s snovmi številka FCM 142, 168, 202, 387, 462, 467, 481, 502, 662 in 779 črtati možnost preverjanja skladnosti s količino preostanka.

(4)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (3) o uporabi snovi dietil[[3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]metil]fosfonat s številko CAS 976-56-7 in številko snovi FCM 1007. Agencija je ugotovila, da snov ne predstavlja tveganja za varnost potrošnikov, če se uporablja v koncentraciji do 0,2 % m/m, izračunani na podlagi končne teže polimera v postopku polimerizacije za proizvodnjo poli(etilen tereftalata) (PET), namenjenega za stik s kakršno koli vrsto živil v kakršnih koli pogojih stika glede časa in temperature. Zato bi bilo treba navedeno snov dodati na seznam odobrenih snovi Unije, z omejitvijo, da se lahko uporablja v postopku polimerizacije za izdelavo PET in v koncentracijah do 0,2 % m/m. Ker je Agencija navedla, da se snov uporablja v postopku polimerizacije in postane del osnovne strukture končnega polimera, bi morala biti navedena kot izhodna snov.

(5)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (4) o uporabi snovi (metakrilna kislina, etil akrilat, n-butil akrilat, metil metakrilat in butadien) kopolimera v nanoobliki s številko snovi FCM 1016. Agencija je ugotovila, da snov ne predstavlja tveganja za varnost potrošnikov, če se uporablja kot aditiv v koncentracijah do 10 % m/m v nemehčanem PVC ali do 15 % m/m v nemehčanem PLA, ki se uporabljata za dolgotrajno shranjevanje v stiku s kakršno koli vrsto hrane pri sobni temperaturi ali pod njo. Zato bi bilo treba ta aditiv dodati na seznam odobrenih snovi Unije z omejitvijo, da morajo biti izpolnjene navedene specifikacije.

(6)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (5) o uporabi aditiva montmorilonitska glina, ki je bila spremenjena z dimetildialkil(C16-C18)amonijevim kloridom, s številko FCM 1030. Agencija je ugotovila, da uporaba mešanice ne predstavlja tveganja za varnost, če se snov uporablja v koncentracijah do 12 % m/m v poliolefinih, namenjenih za suha živila, za katere je v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 10/2011 določen simulant E, ter kadar se uporablja pri sobni temperaturi ali pod njo in če migracija snovi 1-kloroheksadekan in 1-klorooktadekan, ki sta lahko prisotni kot nečistoče ali produkta razgradnje, ne presega 0,05 mg/kg živila. Agencija je ugotovila, da delci lahko tvorijo ploščice, ki so lahko v eni razsežnosti nano velikosti, njihova migracija pa se ne pričakuje, če so vzporedne s površino polimera in v celoti vključene v polimer. Zato bi bilo treba navedeni aditiv dodati na seznam odobrenih snovi Unije z omejitvijo, da morajo biti izpolnjene navedene specifikacije.

(7)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (6) o uporabi aditiva acetat DL-α-tokoferola s številko FCM 1055 in številkama CAS 7695-91-2 ter 58-95-7. Agencija je ugotovila, da uporaba snovi kot antioksidanta v poliolefinih ne predstavlja tveganja za varnost. Agencija je ugotovila, da se snov hidrolizira v DL α-tokoferol in ocetno kislino, ki sta oba odobrena aditiva za živila na podlagi Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zato obstaja tveganje, da bi bile lahko presežene omejitve za navedena produkta hidrolize iz Uredbe (ES) št. 1333/2008. Zato bi bilo treba navedeni aditiv dodati na seznam odobrenih snovi Unije z omejitvijo, da se lahko uporablja samo kot antioksidant v poliolefinih, dodati pa bi bilo treba tudi opombo, da morajo biti izpolnjene omejitve iz Uredbe (ES) št. 1333/2008.

(8)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (8) o uporabi aditiva zmlete luske sončničnih semen s številko FCM 1060. Agencija je ugotovila, da snov ne predstavlja tveganja za varnost, če se uporablja kot aditiv v polimernih materialih, namenjenih za stik s suhimi živili, če se uporabljajo pri sobni temperaturi ali pod njo. Luske semen se morajo pridobivati iz sončničnih semen, primernih za prehrano ljudi, polimerni materiali z navedenim aditivom pa se morajo predelovati le pri temperaturah do 240 °C. Zato bi bilo treba navedeni aditiv dodati na seznam odobrenih snovi Unije z omejitvijo, da se lahko uporablja samo za stik z živili, za katere je v preglednici 2 Priloge III določen simulant E, in samo, če je pridobljen iz sončničnih semen, primernih za prehrano ljudi, ter se polimerni material, ki vsebuje aditiv, predeluje le pri temperaturah do 240 °C.

(9)

Agencija je sprejela pozitivno znanstveno mnenje (9) o uporabi opredeljene mešanice s številko FCM 1062, ki jo sestavljata tetraetil ortosilikat s številko CAS 78-10-4 (97 %) in heksametildisilizan s številko CAS 999-97-3 (3 %). Agencija je ugotovila, da ta mešanica ne predstavlja tveganja za zdravje, če se pri recikliranju PET uporablja v koncentracijah do 0,12 % (m/m) kot izhodna snov. Zato bi bilo treba mešanico dodati na seznam odobrenih snovi Unije kot izhodna snov z omejitvijo, da se uporablja samo pri recikliranju PET, in sicer v koncentracijah do 0,12 % (m/m).

(10)

Agencija je sprejela mnenje o tveganjih za javno zdravje, povezanih s prisotnostjo niklja v živilih in pitni vodi (10). V mnenju je določen kot sprejemljiv dnevni vnos 2,8 μg niklja na kilogram telesne teže dnevno, navedeno pa je tudi, da je srednja kronična prehranska izpostavljenost niklju nad sprejemljivim dnevnim vnosom, zlasti pri mladih. Zato je primerno uporabiti faktor dodelitve v višini 10 % mejne vrednosti migracije, pridobljene na običajen način. Zato je za migracijo niklja iz polimernih materialov, namenjenih za stik z živili, primerno uporabiti mejno vrednost migracije 0,02 mg/kg živila. Zato bi bilo treba navedeno mejno vrednost dodati v specifikacijo za migracijo kovin v Prilogi II k Uredbi.

(11)

Točka 4 Priloge III k Uredbi določa kombinacije simulantov, ki predstavljajo različne vrste živil in ki bi se lahko uporabile pri preskušanju celotne migracije. Besedilo točke 4 ni dovolj jasno in bi ga bilo zato treba narediti bolj jasnega.

(12)

Točka 8(iii) Priloge IV k Uredbi določa, da bi lahko izjava o skladnosti, ki jo izda nosilec dejavnosti, navajala razmerje med površino v stiku živila in uporabljeno prostornino, da se določi skladnost materiala ali izdelka. Vendar nosilcu dejavnosti, ki sprejema material ali izdelek, ni vedno jasno, ali je to razmerje tudi največje razmerje, pri katerem bi bil skladen s členoma 17 in 18 Uredbe. V drugih primerih navajanje razmerja med površino in prostornino ni pomembno za razumevanje, ali se lahko skladnost predpostavlja na ravni končnega materiala ali izdelka. V teh primerih bi bila potrebna enakovredna informacija, kot na primer najmanjša prostornina embalaže v primeru pokrovčkov in zapork. Zato bi bilo treba točko 8(iii) Priloge IV k Uredbi pojasniti s sklicem na največje razmerje med površino in prostornino, za katero je bila ugotovljena skladnost s členoma 17 in 18, ali na enakovredno informacijo.

(13)

Uredbo (EU) št. 10/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Da se omeji upravna obremenitev in se nosilcem dejavnosti zagotovi dovolj časa za prilagoditev svojih praks zahtevam te uredbe, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/24

(1)

Direktiva Komisije 2002/64/ES (2) je vključila cihalofop butil kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi cihalofop butil, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 30. junija 2017.

(4)

Zahtevek za obnovitev vključitve cihalofop butila v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS je bil predložen v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1141/2010 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 18. oktobra 2013 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 9. decembra 2014 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za cihalofop butil lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o pregledu cihalofop butila 28. maja 2015 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena. Navedena merila za odobritev se torej štejejo za izpolnjena.

(10)

Zato je primerno obnoviti odobritev cihalofop butila.

(11)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve cihalofop butila temelji na omejenem številu reprezentativnih rab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo cihalofop butil. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi samo kot herbicida ne ohrani.

(12)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje.

(13)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/28

(1)

Svet je s Sklepom (EU) 2016/2369 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep) odobril podpis, v imenu Unije, Protokola o pristopu (v nadaljnjem besedilu: Protokol) k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), da se upošteva pristop Ekvadorja k Sporazumu, ter določil začasno uporabo Protokola od 1. januarja 2017 (3).

(2)

Sporazum določa, da se carine za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja v Unijo znižajo ali odpravijo v skladu s seznamom za odpravo tarif iz Priloge I k Sporazumu. Priloga I določa, da se zmanjšanje ali odprava carin za nekatero blago s poreklom iz Ekvadorja odobri v okviru tarifnih kvot.

(3)

Tarifne kvote, določene v pododdelku 3 oddelka B Dodatka 1 k Prilogi I k Sporazumu, bi morala Komisija upravljati v skladu s kronološkim vrstnim redom datumov sprejema carinskih deklaracij za sprostitev v prosti promet v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2447 (4).

(4)

Za zagotavljanje nemotene uporabe in upravljanja sistema kvot, odobrenega s Protokolom, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma, kot se začne začasno uporabljati Protokol.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/35

(1)

Direktiva Komisije 2003/119/ES (2) je vključila mesosulfuron kot aktivno snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi mesosulfuron, kot je določena v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, preneha veljati 31. januarja 2018.

(4)

Zahtevek za obnovitev odobritve mesosulfurona je bil predložen v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (5) v roku, določenem v navedenem členu.

(5)

Vlagatelj je v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 844/2012 predložil dopolnilno dokumentacijo. Država članica poročevalka je zahtevek ocenila kot popoln.

(6)

Država članica poročevalka je pripravila poročilo o oceni obnovitve v posvetovanju z državo članico soporočevalko ter ga 5. oktobra 2015 predložila Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji.

(7)

Agencija je poročilo o oceni obnovitve poslala vlagatelju in državam članicam, da bi predložili pripombe, ter prejete pripombe posredovala Komisiji. Agencija je tudi javnosti zagotovila dostop do povzetka dopolnilne dokumentacije.

(8)

Komisiji je 22. septembra 2016 predložila svoj sklep (6) o tem, ali se za mesosulfuron (ki se šteje za različico mesosulfuron-metila) lahko pričakuje, da bo izpolnjeval merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Komisija je osnutek poročila o obnovitvi za mesosulfuron-metil 6. decembra 2016 predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo.

(9)

V zvezi z eno ali več reprezentativnimi uporabami vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(10)

Zato je primerno obnoviti odobritev mesosulfurona.

(11)

Ocena tveganja za obnovitev odobritve mesosulfurona temelji na omejenem številu reprezentativnih uporab, ki pa ne omejujejo uporab, za katere se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo mesosulfuron, lahko registrirajo. Zato je primerno, da se omejitev na uporabo navedene snovi samo kot herbicida ne ohrani.

(12)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(13)

V skladu s členom 20(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 13(4) navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011.

(14)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2016 (7) je bil podaljšan datum prenehanja odobritve mesosulfurona na 31. januar 2018, da bi se omogočil zaključek postopka obnovitve pred prenehanjem veljavnosti njegove odobritve. Glede na to, da je bil sprejet sklep o obnovitvi pred tem podaljšanim datumom prenehanja odobritve, se ta uredba uporablja od 1. julija 2017.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/40

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/42

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1273/2011 (2) je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)

Za kvoto iz člena 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 je drugo podobdobje mesec april.

(3)

Iz sporočil, poslanih v skladu s členom 8(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, izhaja, da zahtevki za kvoto z zaporedno številko 09.4130, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca aprila 2017 v skladu s členom 4(1) navedene izvedbene uredbe, zajemajo količino, ki je večja od razpoložljive. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno kvoto, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz navedenih sporočil izhaja tudi, da zahtevki za kvote z zaporedno številko 09.4127 – 09.4128 – 09.4129, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca aprila 2017 v skladu s členom 4(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive.

(5)

V skladu s prvim pododstavkom člena 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 bi bilo treba določiti tudi skupno razpoložljivo količino za kvote z zaporedno številko 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 in 09.4130 za naslednje podobdobje.

(6)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/45

(1)

Svet je 14. oktobra 2004 v imenu Evropske skupnosti s Sklepom 2006/507/ES (1) potrdil Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(2)

Unija obveznosti iz Konvencije v zakonodaji Unije izvaja z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Unija močno poudarja potrebo po postopni širitvi prilog A, B in/ali C h Konvenciji z novimi snovmi, ki izpolnjujejo merila za obstojna organska onesnaževala, pri čemer se upošteva previdnostno načelo, da se izpolnita cilj Konvencije in zaveza vlad, ki so jo sprejele leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, da bi do leta 2020 čim bolj zmanjšale škodljive učinke kemikalij.

(4)

Na podlagi člena 22 Konvencije lahko Konferenca pogodbenic sprejema sklepe o spremembah prilog A, B in/ali C h Konvenciji. Taki sklepi začnejo veljati eno leto po datumu, ko depozitar seznani pogodbenice s sprejetjem spremembe, razen za tiste pogodbenice Konvencije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice), ki so spremembo zavrnile.

(5)

Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: odbor POPRC), ki je bil ustanovljen na podlagi Konvencije, je zaključil obravnavo komercialnega dekabromodifeniletra (c-decaBDE) potem, ko je leta 2013 od Norveške prejel predlog o tej snovi. Ugotovil je, da c-decaBDE izpolnjuje merila Konvencije za uvrstitev v Prilogo A h Konvenciji. Pričakuje se, da bo Konferenca pogodbenic Konvencije na osmem zasedanju odločala o vključitvi c-decaBDE v Prilogo A h Konvenciji.

(6)

Proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba dekabromodifeniletra kot snovi, kot sestavine drugih snovi, v zmeseh in izdelkih je omejena na podlagi Uredbe Komisije (EU) 2017/227 (3), ki dodaja vnos 67 v Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (REACH) (v nadaljnjem besedilu: vnos 67). V skladu z vnosom 67 se proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba dekabromodifeniletra le za omejen čas dovoli za nove zrakoplove in nadomestne dele za zrakoplove, motorna vozila, kmetijska in gozdarska vozila ter nekatere stroje.

(7)

Odbor POPRC je potem, ko je leta 2006 od Unije prejel predlog za vključitev kloriranih parafinov s kratkimi verigami (SCCP), ugotovil, da SCCP izpolnjujejo merila Konvencije za uvrstitev v Prilogo A h Konvenciji. Pričakuje se, da bo Konferenca pogodbenic na osmem zasedanju odločala o vključitvi SCCP v Prilogo A h Konvenciji.

(8)

Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba SCCP so z nekaterimi izjemami v Uniji prepovedani v skladu z Uredbo (ES) št. 850/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/2030 (5). V navedeni spremenjeni uredbi so določene tudi mejne vrednosti za prisotnost SCCP v drugih zmeseh kloriranih parafinov, ki izhajajo iz proizvodnega postopka. Ker se lahko SCCP v okolju prenašajo na velike razdalje, bi bila postopna odprava uporabe te snovi na globalni ravni za državljane Unije koristnejša od prepovedi samo na ravni Unije na podlagi Uredbe (ES) št. 850/2004.

(9)

Odbor POPRC je potem, ko je leta 2011 od Unije prejel predlog za vključitev heksaklorobutadiena (HCBD), ugotovil, da HCBD izpolnjuje merila Konvencije za uvrstitev v prilogi A in C h Konvenciji. Konferenca pogodbenic se je na sedmem zasedanju odločila vključiti HCBD v Prilogo A h Konvenciji. Vendar pa je Konferenca pogodbenic sprejela sklep SC-7/11, s katerim je od odbora POPRC zahtevala, naj na podlagi novo razpoložljivih informacij dodatno oceni HCBD glede njegove uvrstitve v Prilogo C h Konvenciji ter pripravi poročilo Konferenci pogodbenic glede uvrstitve HCBD v Prilogo C, ki naj bi se nadalje obravnavalo na osmem zasedanju.

(10)

Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba HCBD so v Uniji prepovedani v skladu z Uredbo (ES) št. 850/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012 (6), vendar lahko nenamerno nastaja pri nekaterih industrijskih dejavnostih. Take dejavnosti so zajete v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter zahtevajo uporabo nekaterih ukrepov za ravnanje z emisijami. Ker se lahko HCBD v okolju prenaša na velike razdalje, bi bili ukrepi v zvezi z nenamernimi izpusti te snovi na globalni ravni za državljane Unije koristnejši od ukrepov iz Uredbe (ES) št. 850/2004, ki se sprejmejo samo v Uniji.

(11)

Perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) in njeni derivati so vključeni v Prilogo B h Konvenciji z več „sprejemljivimi nameni“. Od Konference pogodbenic se bo zahtevalo, da pregleda nadaljnjo potrebo po teh sprejemljivih namenih. Z Uredbo (ES) št. 850/2004 so prepovedani proizvodnja, dajanje v promet in uporaba PFOS, vendar so izvzete nekatere uporabe, ki so v Uniji še vedno potrebne. Posledično bi morala Unija podpreti črtanje sprejemljivih namenov za PFOS in njene derivate, ki jih pogodbenice ne potrebujejo več, razen za svetlobno obstojne in antirefleksne premaze za polprevodnike, sredstvo za jedkanje za sestavljene polprevodnike in keramične filtre ter nanašanje trdih kovinskih prevlek samo v zaprtih sistemih –

—

uvrstitev dekabromodifeniletra (BDE-209), ki je prisoten v komercialnem dekabromodifeniletru (c-decaBDE), v Prilogo A h Konvenciji, s „posebnimi izjemami“ za proizvodnjo in uporabo decaBDE v nadomestnih delih za avtomobilsko industrijo. Unija podpre to uvrstitev z dodatnimi posebnimi izjemami za zrakoplove in nadomestne dele za zrakoplove v skladu z Uredbo (EU) 2017/227, kot tudi za nadomestne dele za kmetijska in gozdarska vozila ter nekatere stroje, če lahko druge pogodbenice ali neposredno vpletene zainteresirane strani dokažejo svojo potrebo;

—

uvrstitev kloriranih parafinov s kratkimi verigami (SCCP) v Prilogo A h Konvenciji;

—

uvrstitev heksaklorobutadiena (HCBD) v Prilogo C h Konvenciji;

—

črtanje naslednjih „sprejemljivih namenov“ iz vnosa o perfluorooktan sulfonski kislini (PFOS) in njenih derivatih v Prilogi B h Konvenciji: fotografsko slikanje, hidravlične tekočine v letalstvu, nekateri medicinski pripomočki (kot so pridobivanje prevlek iz kopolimera etilena in tetrafluoroetilena (ETFE) in radioopačnega ETFE, in vitro diagnostični medicinski pripomočki in barvni filtri CCD), pena za gašenje požarov ter vabe za insekte za nadzor krojaških mravelj iz rodov Atta spp. in Acromyrex spp.

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/48

(1)

Direktiva (EU) 2016/681 določa, da mora Komisija sestaviti seznam skupnih protokolov in sistemsko podprtih oblik zapisa podatkov, ki jih bodo letalski prevozniki uporabljali pri posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) državam članicam. Letalski prevozniki morajo z navedenega seznama izbrati skupni protokol in obliko zapisa podatkov, ki ju nameravajo uporabljati, ter ju sporočiti državam članicam.

(2)

Sestaviti bi bilo treba seznam možnosti, ki bi upošteval sedanje stanje v industriji, da bi se omogočilo hitro izvajanje Direktive (EU) 2016/681 in zmanjšal negativni ekonomski učinek na letalske prevoznike. Hkrati bi morale te možnosti zagotoviti varen in zanesljiv prenos podatkov PNR.

(3)

Manjši letalski prevozniki, ki ne izvajajo letov po določenem javnem voznem redu in ki nimajo potrebne tehnične infrastrukture za uporabo oblik zapisa podatkov in protokolov prenosa iz Priloge, bi morali biti izvzeti iz obveznosti uporabe teh oblik zapisa in protokolov. Države članice bi se morale s temi letalskimi prevozniki dvostransko dogovoriti o elektronskih sredstvih, ki se bodo uporabljala, da se zagotovi ustrezna raven varnosti prenosa podatkov PNR s strani teh letalskih prevoznikov.

(4)

V skladu z uvodno izjavo 17 Direktive (EU) 2016/681 bi morale biti smernice Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) podlaga za sprejetje sistemsko podprtih oblik zapisa podatkov, ki jih bodo letalski prevozniki uporabljali za posredovanje podatkov PNR državam članicam.

(5)

Oblika zapisa podatkov PNRGOV je priznana kot mednarodni standard za prenos podatkov PNR, ki so jo skupaj razvile vlade, letalski prevozniki in ponudniki storitev pod okriljem Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ICAO in Svetovne carinske organizacije (WCO). Oblika zapisa podatkov PNRGOV bi morala biti skladna s standardi za izmenjavo podatkov, povezanih s potniškimi in letališkimi storitvami (PADIS) iz Priročnika o uporabi XML za sporočila PNRGOV in Priročnika o uporabi EDIFACT za sporočila PNRGOV, ki ju je odobril odbor za stike WCO/IATA/ICAO za AP in PNR.

(6)

UN/EDIFACT PAXLST je oblika zapisa podatkov za prenos predhodnih podatkov o potnikih (podatki API). To obliko zapisa bi bilo treba v skladu s členom 8(2) Direktive (EU) 2016/681 uporabiti za prenos podatkov API, ki jih letalski prevozniki zberejo pri običajnem poslovanju, vendar ne z istimi tehničnimi sredstvi kot ostale podatke PNR.

(7)

Trenutno večina letalskih prevoznikov za posredovanje podatkov o potnikih nacionalnim organom uporablja dva protokola prenosa, in sicer IBM MQ in IATA Type B.

(8)

IBM MQ, ki je lastniški izdelek družbe IBM, z uporabo čakalne vrste sporočil za lažjo izmenjavo informacij med aplikacijami, sistemi, storitvami in dokumenti zagotavlja varno in zanesljivo dostavo sporočil, ki ohranja celovitost sporočila in omejuje tveganje izgube informacij.

(9)

Sporočilni sistem Type B je poimenovala IATA in se uporablja za sporočanje znotraj sektorja letalskega prevoza in storitvenega sektorja v zvezi s potovanji ter med navedenima sektorjema. Znotraj sektorja zračnega prevoza velja za zelo zanesljivega in varnega, zato se uporablja v ključnih poslovnih aplikacijah.

(10)

Nekateri letalski prevozniki ne morejo sprejeti in uvesti protokolov prenosa, ki jih zdaj ne uporabljajo, v časovnem okviru, krajšem od štiri do pet let.

(11)

V skladu s členom 16(2) Direktive (EU) 2016/681 bi morali letalski prevozniki imeti možnost, da uporabijo vsaj eno od oblik zapisa podatkov in protokolov prenosa, določenih s tem izvedbenim sklepom, po enem letu od dne njegovega sprejetja.

(12)

Izvedbeni sklep bi moral zato priznati sedanje stanje v industriji, letalskim prevoznikom pa omogočiti, da tudi za namene Direktive (EU) 2016/681 še naprej uporabljajo iste oblike zapisa podatkov in protokole prenosa, ki trenutno predstavljajo standard znotraj industrije.

(13)

Po drugi strani pa bi bilo treba v največji možni meri spodbujati uporabo oblik zapisa podatkov in protokolov prenosa, ki temeljijo na odprtih standardih, vključno z uporabo evropskih standardov.

(14)

Komisija trenutno spodbuja uporabo protokola „AS4“, zlasti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Ta protokol bi bilo zato treba navesti kot alternativo protokoloma IBM MQ in IATA Type B.

(15)

Industrijo in države članice bi bilo treba spodbuditi, da skupaj z mednarodnimi partnerji, ICAO in WCO sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo ustrezne protokole, ki temeljijo na odprtih standardih, vključili med mednarodno sprejete referenčne protokole, ki jih letalski prevozniki uporabljajo za posredovanje podatkov PNR enotam za informacije o potnikih držav članic.

(16)

Ta izvedbeni sklep bi bilo zato treba pregledati v štirih letih po datumu njegovega sprejetja, da se preuči možnost nadomestitve lastniškega izdelka s protokoli prenosa, ki temeljijo na odprtih standardih. Treba bi bilo tudi razmisliti o vključitvi kakršne koli revizije obstoječih različic EDIFACT in XML za PNRGOV in za EDIFACT PAXLST ter o potencialnem razvoju standardov XML za sporočanje API.

(17)

Države članice lahko tudi preučijo, ali se letalskim prevoznikom zagotovi potrditev prejema prenosa PNR (z uporabo sporočila ACKRES). Takšna odločitev bi morala temeljiti na dvostranskem dogovoru med letalskim prevoznikom in državo članico, kakor priporoča IATA.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 17(1) Direktive (EU) 2016/681 –

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/52

(1)

Skupni znesek letnih nadomestil za nadzor, ki se zaračuna v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41), mora kriti izdatke Evropske centralne banke (ECB) v zvezi z nadzorniškimi nalogami v upoštevnem obdobju zaračunavanja nadomestila, vendar pa teh izdatkov ne sme preseči. Navedeni izdatki obsegajo predvsem stroške, ki so neposredno povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, kot so neposredni nadzor nad pomembnimi subjekti, pregled nad nadzorom nad manj pomembnimi subjekti ter opravljanje horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Vključujejo tudi stroške, ki so posredno povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, kot so storitve, ki jih opravljajo podporna poslovna področja ECB, kar vključuje upravljanje prostorov in človeških virov, administrativne storitve, proračun in kontroling, računovodske, pravne, komunikacijske in prevajalske storitve, notranjo revizijo ter storitve na področju statistike in informacijske tehnologije.

(2)

Za izračun letnih nadomestil za nadzor, ki se plačajo v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami ter v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami, je treba skupne stroške razdeliti na podlagi izdatkov, dodeljenih ustreznim funkcijam, ki opravljajo neposredni nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami ter posredni nadzor nad manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami.

(3)

Skupni znesek letnih nadomestil za nadzor za leto 2017 je treba izračunati kot vsoto: (a) ocenjenih letnih stroškov nadzorniških nalog za leto 2017, ki temeljijo na odobrenem proračunu ECB za leto 2017, ob upoštevanju vseh sprememb ocenjenih letnih stroškov ECB, ki so bile znane ob sprejetju tega sklepa; in (b) presežka ali primanjkljaja iz leta 2016.

(4)

Presežek ali primanjkljaj je treba določiti tako, da se dejanski letni stroški nadzorniških nalog, nastali za leto 2016, kakor izhajajo iz letnih računovodskih izkazov ECB za leto 2016 (3), odštejejo od ocenjenih letnih stroškov, zaračunanih za leto 2016, ki so določeni v Prilogi k Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2016/661 (ECB/2016/7) (4).

(5)

V skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 1163/2014 (ECB/2014/41) je treba pri ocenjenih letnih stroških nadzorniških nalog za leto 2017 upoštevati tudi zneske nadomestil, ki se nanašajo na pretekla obdobja zaračunavanja nadomestila in jih ni bilo mogoče pobrati, plačila obresti, prejeta v skladu s členom 14, ter zneske, prejete ali vrnjene v skladu s členom 7(3) navedene uredbe –

(a)

pomembni nadzorovani subjekti in pomembne nadzorovane skupine: 391 279 654 EUR;

(b)

manj pomembni nadzorovani subjekti in manj pomembne nadzorovane skupine: 33 677 998 EUR.

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/56

(1)

V skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji so cilji Unije med drugim krepiti blaginjo njenih narodov in si prizadevati za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, usmerjenem v polno zaposlenost in socialni napredek. Unija se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.

(2)

Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.

(3)

Člen 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da si Unija in države članice ob upoštevanju temeljnih socialnih pravic, kakor so določene v Evropski socialni listini, podpisani v Torinu 18. oktobra 1961, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989, prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranitvi izboljšav omogoči njihova harmonizacija, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.

(4)

Člen 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na ravni Unije ob upoštevanju različnosti nacionalnih sistemov. Pospešuje dialog med socialnimi partnerji ob upoštevanju njihove avtonomije.

(5)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašena na zasedanju Evropskega sveta v Nici dne 7. decembra 2000, ščiti in spodbuja več temeljnih načel, bistvenih za evropski socialni model. Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije.

(6)

Pogodba o delovanju Evropske unije vsebuje določbe o pristojnostih Unije, ki se med drugim nanašajo na prosto gibanje delavcev (členi 45 do 48), pravico do ustanavljanja (členi 49 do 55), socialno politiko (členi 151 do 161), spodbujanje dialoga med socialnimi partnerji (člen 154), vključno s sporazumi, ki se sklenejo in izvajajo na ravni Unije (člen 155), enako plačilom za enako delo za moške in ženske (člen 157), spodbujanje razvoja kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja (člena 165 in 166), dejavnost Unije, ki dopolnjuje nacionalne politike in spodbuja sodelovanje na področju zdravja (člen 168), ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (členi 174 do 178), oblikovanje in nadzor nad izvajanjem širših smernic ekonomskih politik (člen 121), oblikovanje in preverjanje izvajanja smernic za zaposlovanje (člen 148) ter na splošno na približevanje zakonodaje (členi 114 do 117).

(7)

Evropski parlament je pozval k vzpostavitvi trdnega evropskega stebra socialnih pravic, ki bo okrepil socialne pravice, kratkoročno in srednjeročno pozitivno vplival na življenje ljudi in podprl gradnjo Evrope v 21. stoletju (1). Evropski svet je poudaril, da je treba gospodarsko in socialno negotovost obravnavati prednostno ter pozval k ustvarjanju obetavne prihodnosti za vse, zaščiti našega življenjskega sloga ter zagotavljanju boljših možnosti za mlade (2). Voditelji 27 držav članic ter Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija so se v rimski agendi zavezali, da si bodo prizadevali za socialno Evropo. Ta zaveza temelji na načelih trajnostne rasti, spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka ter koheziji in zbliževanju, obenem pa se ohranja celovitost notranjega trga (3). Socialni partnerji so se zavezali, da bodo še naprej prispevali k Evropi, ki prinaša koristi za delavce in podjetja (4).

(8)

Dokončanje evropskega enotnega trga v zadnjih desetletjih je spremljal razvoj trdnega socialnega pravnega reda, ki je zagotovil napredek na področju prostega gibanja, življenjskih in delovnih razmer, enakosti spolov, zdravja in varnosti pri delu, socialne zaščite ter izobraževanja in usposabljanja. Z uvedbo eura je Unija dobila stabilno skupno valuto, ki jo uporablja 340 milijonov ljudi v 19 državah članicah in ki državljanom olajšuje vsakodnevno življenje ter jih ščiti pred finančno nestabilnostjo. Unija se je tudi znatno razširila, kar je povečalo gospodarske priložnosti in spodbudilo socialni napredek po vsej celini.

(9)

Trgi dela in družbe se hitro razvijajo, z globalizacijo, digitalno revolucijo, spreminjajočimi se vzorci dela ter družbenimi in demografskimi spremembami pa nastajajo nove priložnosti in izzivi. Izzivi, kot so precejšnje neenakosti, dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih ali medgeneracijska solidarnost, so v različnem obsegu podobni v vseh državah članicah.

(10)

Evropa je pokazala odločenost, da prebrodi finančno in gospodarsko krizo, rezultat njenega odločnega ukrepanja pa je, da je gospodarstvo Unije zdaj bolj stabilno, stopnja zaposlenosti rekordno visoka, brezposelnost pa se stalno znižuje. Vendar so socialne posledice krize daljnosežne, od brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti do tveganja revščine, zato obravnavanje teh posledic ostaja nujna prednostna naloga.

(11)

V veliki meri so zaposlitveni in socialni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, rezultat relativno šibke rasti, ki pa je posledica neizkoriščanja potenciala pri udeležbi na trgu dela in produktivnosti. Gospodarski in družbeni napredek sta prepletena, vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic pa bi morala biti del širših prizadevanj za oblikovanje bolj vključujočega in trajnostnega modela rasti na podlagi krepitve konkurenčnosti Evrope, povečanja njene privlačnosti za naložbe ter ustvarjanja več delovnih mest in spodbujanja socialne kohezije.

(12)

Evropski steber socialnih pravic naj bi pri obravnavanju trenutnih in prihodnjih izzivov služil kot vodilo za doseganje učinkovitih zaposlitvenih in socialnih rezultatov, neposredno povezanih z izpolnjevanjem osnovnih potreb ljudi, ter zagotavljal boljše uveljavljanje in izvajanje socialnih pravic.

(13)

Za povečanje odpornosti ter poglobitev ekonomske in monetarne unije je posebej pomembno, da se močnejši poudarek nameni uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Zato je evropski steber socialnih pravic v prvi vrsti namenjen evroobmočju, vendar ga lahko uporabljajo vse države članice, ki želijo v njem sodelovati.

(14)

Evropski steber socialnih pravic navaja načela in pravice, ki so bistvenega pomena za poštene in dobro delujoče trge dela ter sisteme socialnega varstva v Evropi 21. stoletja. Ponovno poudarja nekatere pravice, ki so že določene v pravnem redu Unije. Dodana so nova načela, namenjena obravnavanju izzivov, ki so nastali zaradi družbenih, tehnoloških in gospodarskih sprememb.

(15)

Načela, zapisana v evropskem stebru socialnih pravic, zadevajo državljane Unije ter državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU. Sklicevanja na delavce zadevajo vse zaposlene osebe, ne glede na njihov zaposlitveni status, način ali trajanje zaposlitve.

(16)

Evropski steber socialnih pravic državam članicam ali socialnim partnerjem ne preprečuje, da ne bi vzpostavili strožjih socialnih standardov. Zlasti se noben del evropskega stebra socialnih pravic ne sme razlagati tako, da bi lahko omejeval ali negativno vplival na pravice in načela, ki so na posameznih področjih uporabe priznana v pravu Unije ali mednarodnem pravu in v mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenica je Unija ali vse države članice, vključno z Evropsko socialno listino, podpisano v Torinu 18. oktobra 1961, in zadevnimi konvencijami in priporočili Mednarodne organizacije dela.

(17)

Uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic je skupna zaveza in odgovornost Unije, držav članic in socialnih partnerjev. Načela in pravice iz evropskega stebra socialnih pravic bi bilo treba izvajati tako na ravni Unije kot na ravni držav članic v okviru njihovih pristojnosti in v skladu z načelom subsidiarnosti.

(18)

Na ravni Unije evropski steber socialnih pravic ne predvideva razširitev pristojnosti Unije, kot so določene s Pogodbama. Izvajati bi ga bilo treba v okviru teh pristojnosti.

(19)

Na ravni držav članic steber spoštuje raznolikost kultur in tradicij evropskih ljudstev ter nacionalnih identitet držav članic in načina organizacije njihovih javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vzpostavitev stebra zlasti ne vpliva na pravico držav članic, da določijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti, in na finančno ravnovesje teh sistemov.

(20)

Socialni dialog ima osrednjo vlogo pri krepitvi socialnih pravic ter spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti. Socialni partnerji na vseh ravneh imajo ključno vlogo pri uresničevanju in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic v skladu z njihovo avtonomnostjo in pravico do kolektivnega ukrepanja –

(a)

Na vseh področjih, tudi v zvezi z udeležbo na trgu dela, pogoji za zaposlitev in poklicnim napredovanjem, je treba zagotoviti in spodbujati enako obravnavanje in enake možnosti žensk in moških.

(b)

Ženske in moški imajo pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti.

(a)

Vsakdo ima pravico do hitre in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev. To vključuje pravico do podpore za iskanje zaposlitve, usposabljanje in prekvalifikacijo. Vsakdo ima pravico, da med poklicnimi prehodi prenese socialno zaščito in pravice do usposabljanja.

(b)

Mladi imajo pravico do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva, pripravništva ali ponudbe za zaposlitev v štirih mesecih od dne, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem.

(c)

Brezposelni imajo pravico do prilagojene, stalne in ustrezne podpore. Dolgotrajno brezposelni imajo najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti pravico do poglobljene individualne ocene.

(a)

Ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja imajo delavci pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem. Spodbuja se prehod k zaposlitvam za nedoločen čas.

(b)

V skladu z zakonodajo in kolektivnimi sporazumi se delodajalcem zagotovi potrebna prožnost, da se lahko hitro prilagodijo na spremembe v gospodarskem okolju.

(c)

Spodbujajo se inovativne oblike dela, ki zagotavljajo kakovostne delovne razmere. Spodbujata se podjetništvo in samozaposlovanje. Olajšuje se delovna mobilnost.

(d)

Preprečujejo se zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi. Poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo.

(a)

Delavci imajo pravico do poštenih plač, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard.

(b)

Zagotovijo se primerne minimalne plače, ki omogočajo izpolnjevanje potreb delavcev in njihovih družin glede na nacionalne gospodarske in socialne razmere ter hkrati zagotavljajo dostop do zaposlitve in motivacijo za iskanje dela. Preprečuje se revščina zaposlenih.

(c)

Plače se določijo na pregleden in predvidljiv način v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev.

(a)

Delavci imajo pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, vključno o poskusni dobi.

(b)

Pred odpustitvijo imajo delavci pravico, da so obveščeni o razlogih in da se jim določi razumno dolg odpovedni rok. Imajo pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom.

(a)

Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami. Spodbujati jih je treba k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Če je primerno, se sporazumi med socialnimi partnerji izvajajo na ravni Unije in njenih držav članic.

(b)

Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje o zadevah, ki jih zadevajo, zlasti v primeru prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij ter kolektivnega odpuščanja.

(c)

Spodbuja se podpora za večjo zmogljivost socialnih partnerjev pri krepitvi socialnega dialoga.

(a)

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.

(b)

Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.

(c)

Delavci imajo pravico do varovanja njihovih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

(a)

Otroci imajo pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

(b)

Otroci imajo pravico do varstva pred revščino. Otroci iz prikrajšanih okolij imajo pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje njihovih možnosti.

(a)

Upokojeni delavci in samozaposleni imajo pravico do pokojnine, ki ustreza njihovim prispevkom in zagotavlja primeren dohodek. Ženske in moški imajo enake možnosti za pridobitev pokojninskih pravic.

(b)

Vsi starejši imajo pravico do sredstev, ki jim zagotavljajo dostojno življenje.

(a)

Dostop do socialnih stanovanj ali kakovostne pomoči pri pridobitvi stanovanj se zagotavlja vsem socialno ogroženim.

(b)

Ranljive osebe imajo pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo.

(c)

Brezdomcem se zagotovijo primerna zatočišča in storitve, da se spodbudi njihovo socialno vključevanje.

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/62

29.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 113/62