ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 87

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
31. marec 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive ( 1 )

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/566 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za razmerje neizvršenih naročil v poslih, da bi preprečili neurejene pogoje trgovanja ( 1 )

84

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij ( 1 )

90

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/568 z dne 24. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za sprejem finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranih trgih ( 1 )

117

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/569 z dne 24. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za začasno ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti in njihov umik iz trgovanja ( 1 )

122

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/570 z dne 26. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev pomembnega trga z vidika likvidnosti v povezavi z obveščanjem o začasni zaustavitvi trgovanja ( 1 )

124

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov ( 1 )

126

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo ( 1 )

142

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/573 z dne 6. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za zagotovitev poštenih in nediskriminatornih storitev kolokacije in struktur pristojbin ( 1 )

145

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur ( 1 )

148

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/575 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za podatke, ki jih morajo mesta izvrševanja objaviti o kakovosti izvrševanja poslov ( 1 )

152

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/576 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest izvrševanja in o kakovosti izvrševanja ( 1 )

166

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/577 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za mehanizem največjega obsega in zagotavljanje informacij za izračune za preglednost in druge namene ( 1 )

174

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/578 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve za sporazume o vzdrževanju trga in sheme za vzdrževanje trga ( 1 )

183

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/579 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi z neposrednim, znatnim in predvidljivim učinkom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v Uniji ter preprečevanjem izogibanja predpisom in obveznostim ( 1 )

189

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede hranjenja pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente ( 1 )

193

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/581 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke ( 1 )

212

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/582 z dne 29. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in časovni okvir sprejetja za kliring ( 1 )

224

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti ( 1 )

229

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/584 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo organizacijske zahteve za mesta trgovanja ( 1 )

350

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/585 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standarde podatkov in oblike referenčnih podatkov o finančnih instrumentih ter tehnične ukrepe v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter pristojni organi ( 1 )

368

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/586 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem in preiskavah ( 1 )

382

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja ( 1 )

387

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima za korake kotacije za delnice, potrdila o lastništvu in investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi ( 1 )

411

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/589 z dne 19. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o organizacijskih zahtevah za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem ( 1 )

417

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom ( 1 )

449

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/591 z dne 1. decembra 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago ( 1 )

479

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/592 z dne 1. decembra 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede meril za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti ( 1 )

492

 

 

DIREKTIVE

 

*

Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi ( 1 )

500

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/565

z dne 25. aprila 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti člena 2(3), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) navedene direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2014/65/EU določa okvir za regulativno ureditev finančnih trgov v Uniji, ki ureja pogoje poslovanja za investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih storitev in, če je primerno, pomožnih storitev in investicijskih dejavnosti; organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve, in izvajalce storitev sporočanja podatkov; zahteve v zvezi s poročanjem o poslih s finančnimi instrumenti; omejitve pozicij in nadzor upravljanja pozicij pri izvedenih finančnih instrumentih na blago; zahteve glede preglednosti za posle s finančnimi instrumenti.

(2)

Direktiva 2014/65/EU pooblašča Komisijo, da sprejme več delegiranih aktov. Pomembno je, da vsi natančni dopolnilni predpisi v zvezi z dovoljenjem, tekočim poslovanjem, preglednostjo in celovitostjo trgov, kar so neločljivo povezani vidiki, ključni za začetek izvajanja in izvajanje storitev in dejavnosti iz Direktive 2014/65/EU, začnejo veljati istočasno kot Direktiva 2014/65/EU, tako da se lahko nove zahteve začnejo učinkovito izvajati. Za zagotovitev skladnosti in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, vključno z vlagatelji, je zaželeno, da se vsi delegirani akti, povezani z zgoraj navedenimi predpisi, vključijo v to uredbo.

(3)

Nadalje je treba opredeliti merila za določitev, v katerih okoliščinah je treba fizično poravnati pogodbe v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi za namene omejitve področja uporabe iz oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Za zagotovitev, da je področje uporabe te izjeme omejeno na preprečevanje zakonodajnih vrzeli, morajo takšne pogodbe zahtevati, da imata tako kupec kot prodajalec sorazmerne ureditve za dobavo ali prevzem zadevnega blaga ob izteku pogodbe. Da bi se preprečile zakonodajne vrzeli v primeru bilančnih pogodb z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina, bi bilo treba takšne bilančne ureditve obravnavati kot sorazmerne ureditve le, če za stranki v ureditvi velja obveznost fizične dobave elektrike ali plina. V pogodbah morajo biti prav tako jasno določene obveznosti za fizično dobavo, ki jih ni mogoče medsebojno izravnati, pri čemer se priznava, da oblik operativnega pobota, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali nacionalni zakonodaji, ne bi smeli šteti za izravnavo. Pogodbe, ki jih je treba fizično poravnati, bi moralo biti mogoče izvršiti z več različnimi metodami, vendar bi morale vse metode vključevati določeno obliko prenosa lastninskih pravic za zadevno osnovno blago ali ustrezno količino tega blaga.

(4)

Za razjasnitev, kdaj mora biti pogodba v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi fizično poravnana, je treba dodatno opredeliti, kdaj so prisotne nekatere okoliščine, kot je višja sila ali pristni razlogi za nezmožnost izpolnjevanja določb, ki pa ne bi smele spremeniti označitve teh pogodb kot pogodb, ki jih je treba fizično poravnati. Prav tako je pomembno razjasniti, kako bi bilo treba za namene oddelka C6 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU obravnavati izvedene finančne instrumente na energente, ki se nanašajo na nafto in premog. V tem kontekstu se pogodbe, ki se nanašajo na naftni skrilavec, ne bi smele razumeti kot izvedeni finančni instrumenti na energente, ki se nanašajo na premog.

(5)

Pogodba o izvedenem finančnem instrumentu bi se morala šteti kot finančni instrument v skladu z oddelkom C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU samo, če se nanaša na blago in izpolnjuje merila za določitev, ali se lahko zanjo šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in da ni za komercialne namene. To bi moralo vključevati pogodbe, ki so standardizirane in se z njimi trguje na mestih trgovanja, ali tem ustrezne pogodbe, kadar so vsi pogoji iz teh pogodb enaki pogojem pogodb, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. V tem primeru bi bilo treba pogoje teh pogodb obravnavati, kot da vključujejo določbe, kot so določbe glede kakovosti blaga ali mesta dobave.

(6)

Za razjasnitev opredelitev pogodb v zvezi z osnovnimi spremenljivkami, določenimi v oddelku C(10) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba zagotoviti merila v zvezi z njihovimi pogoji in osnovnimi spremenljivkami v teh pogodbah. Vključitve aktuarske statistike na seznam osnov se ne bi smelo razumeti kot razširitve področja uporabe teh pogodb na zavarovanje in pozavarovanje.

(7)

Direktiva 2014/65/EU določa splošen okvir za regulativno ureditev za finančne trge v Uniji ter v oddelku C Priloge I navaja seznam zajetih finančnih instrumentov. Oddelek C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU vključuje finančne instrumente v zvezi z valuto, ki zato spadajo v področje uporabe te direktive.

(8)

Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 2014/65/EU je treba pojasniti opredelitve iz oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU za druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanašajo na valute, ter pojasniti, da promptne pogodbe v zvezi z valutami niso drugi izvedeni finančni instrumenti za namene oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

(9)

Za večino glavnih valut sta za promptne pogodbe dva dneva ali manj sprejemljivo obdobje za poravnavo, vendar je treba v primerih, ko to ni tržna praksa, sprejeti določbo, ki dopušča poravnavo v skladu z običajno tržno prakso. V takih primerih fizična poravnava ne zahteva uporabe papirnatega denarja in lahko vključuje elektronsko poravnavo.

(10)

Za izvedbo plačila se lahko uporabljajo tudi pogodbe na tujo valuto, vendar teh pogodb ne bi smeli šteti za finančne instrumente, če se z njimi ne trguje na mestu trgovanja. Zato je kot promptne pogodbe primerno obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se uporabljajo za izvedbo plačila za finančne instrumente, kadar je obdobje poravnave za te pogodbe več kot dva in manj kot pet trgovalnih dni. Prav tako je kot plačilno sredstvo mogoče obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se sklenejo zaradi zagotavljanja gotovosti glede ravni plačil za blago, storitve in realne naložbe. Posledično se bodo iz opredelitve finančnih instrumentov izključile pogodbe na tujo valuto, ki jih sklenejo nefinančna podjetja, ki za izvoz opredeljivega blaga in storitev sprejemajo plačila v tuji valuti, ter nefinančna podjetja, ki za uvoz specifičnega blaga in storitev plačujejo v tuji valuti.

(11)

Pobot plačil je bistven za uspešno in učinkovito delovanje sistemov valutne poravnave in zato razvrstitev pogodbe, izražene v tuji valuti, med promptne posle ne bi smela zahtevati, da se vsaka promptna pogodba, izražena v tuji valuti, poravna neodvisno.

(12)

Nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave („non-deliverable forwards“) so pogodbe za razliko med predhodno dogovorjenim menjalnim tečajem in dejanskim promptnim tečajem ob zapadlosti in se zato ne bi smele šteti kot promptne pogodbe, ne glede na njihovo obdobje poravnave.

(13)

Pogodbe za menjavo ene valute za drugo se ne bi smelo obravnavati kot pogodbe v zvezi z neposredno in brezpogojno menjavo teh valut. V primeru pogodbe z več menjavami, bi bilo treba vsako menjavo obravnavati ločeno. Vendar opcije na valuto ali valutne zamenjave ne bi smeli obravnavati kot pogodbe za prodajo ali menjavo valute in zato ne bi smela predstavljati promptne pogodbe ali načina plačila ne glede na trajanje zamenjave ali opcije in ne glede na to, ali se z njo trguje na trgovalnem mestu ali ne.

(14)

Svetovanje o finančnih instrumentih, naslovljenega na splošno javnost, se ne bi smelo obravnavati kot osebno priporočilo za namene opredelitve investicijskega svetovanja v Direktivi 2014/65/EU. Glede na vse večje število posrednikov, ki ponujajo osebna priporočila prek distribucijskih kanalov, bi bilo treba razjasniti, da se priporočilo, podano, tudi ekskluzivno, prek distribucijskih kanalov, kot je internet, lahko šteje za osebno priporočilo. Zato lahko okoliščine, v katerih se uporablja, na primer, elektronska korespondenca za zagotavljanje osebnih priporočil določeni osebi, namesto da bi se informacije naslovile na javnost na splošno, predstavljajo investicijsko svetovanje.

(15)

Splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta se ne šteje za investicijsko svetovanje za namene Direktive 2014/65/EU. Če investicijsko podjetje stranki nudi splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta, za katero meni, da je primerno za to stranko oziroma temelji na upoštevanju okoliščin zadevne stranke, vendar pa to svetovanje dejansko ni primerno za stranko ali ne temelji na upoštevanju njenih okoliščin, je verjetno, da podjetje deluje v nasprotju s členom 24(1) ali (3) Direktive 2014/65/EU. Zlasti je verjetno, da bi podjetje, ki stranki nudi tako svetovanje, lahko kršilo zahtevo iz člena 24(1), da mora ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke. Podobno ali drugače bi lahko tako svetovanje kršilo zahtevo iz člena 24(3), da morajo biti informacije, ki jih podjetje naslovi na stranko, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(16)

Dejanja, ki jih opravi investicijsko podjetje kot pripravo na zagotavljanje investicijske storitve ali opravljanje investicijske dejavnosti, bi se morala šteti za sestavni del navedene storitve ali dejavnosti. To na primer obsega zagotavljanje splošnih nasvetov investicijskih podjetij strankam ali potencialnim strankam pred ali med investicijskim svetovanjem ali katero koli drugo investicijsko storitvijo ali dejavnostjo.

(17)

Zagotavljanje splošnega priporočila o poslu s finančnim instrumentom ali vrsto finančnega instrumenta predstavlja opravljanje pomožne storitve iz oddelka B(5) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, zaradi tega se za zagotavljanje navedenega priporočila uporabljajo Direktiva 2014/65/EU in njene zaščite.

(18)

Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnih internalizatorjev v Uniji v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU bi bilo treba zagotoviti dodatne podrobnosti o vnaprej določenih omejitvah, ki se uporabljajo pri določanju, kaj predstavlja pogosto sistematično in obsežno trgovanje izven organiziranega trga (OTC). Vnaprej določene omejitve bi morale biti določene na ustrezni ravni, da se zagotovi, da zajemajo trgovanje OTC v obsegu, ki ima pomemben vpliv na oblikovanje cen, ter hkrati izključujejo trgovanje OTC v tako majhnem obsegu, da bi bilo nesorazmerno zahtevati izpolnjevanje zahtev, ki veljajo za sistematične internalizatorje.

(19)

V skladu z Direktivo 2014/65/EU sistematičnemu internalizatorju ne bi smelo biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb na funkcionalno enak način kot mesto trgovanja. Sistematični internalizator ne bi smel vsebovati notranjega sistema za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo (matching), ki izvršuje naročila strank na večstranski osnovi, kar je dejavnost, ki zahteva dovoljenje za večstranski sistem trgovanja. Notranji sistem za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo v tem kontekstu je sistem povezovanja naročil strank, katerega rezultat je, da investicijsko podjetje opravlja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun redno in ne občasno.

(20)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe je primerno zagotoviti dodatne določbe v zvezi z opredelitvami algoritemskega trgovanja, tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Pri avtomatiziranem trgovanju se uporabljajo različne tehnične rešitve. Bistveno je pojasniti, kako je mogoče te rešitve kategorizirati v povezavi z opredelitvami algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Postopki trgovanja, ki temeljijo na neposrednem elektronskem dostopu se ne izključujejo medsebojno s tistimi, ki vključujejo algoritemsko trgovanje ali njegov podsegment, tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja. Trgovanje osebe, ki ima neposredni elektronski dostop, se lahko torej uvršča med algoritemsko trgovanje, vključno z opredelitvijo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja.

(21)

Algoritemsko trgovanje v skladu s členom 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU bi moralo vključevati ureditve, pri katerih sistem sprejema odločitve, ki niso zgolj določitev mesta trgovanja ali mesta, na katerem je treba oddati naročilo, v kateri koli fazi postopkov trgovanja, tudi v fazi sprožanja, ustvarjanja, preusmerjanja in izvrševanja naročil. Zato bi bilo treba pojasniti, da se algoritemsko trgovanje, ki vključuje trgovanje brez človeškega posredovanja ali z omejenim človeškim posredovanjem, ne bi smelo nanašati samo na samodejno ustvarjanje naročil, ampak tudi na optimizacijo postopkov izvrševanja naročil z avtomatskimi sredstvi.

(22)

Algoritemsko trgovanje bi moralo vključevati pametne usmerjevalnike naročil, kadar takšne naprave uporabljajo algoritme za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot so mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano. Algoritemsko trgovanje ne bi smelo zajemati samodejnih usmerjevalnikov naročil, kadar takšne naprave kljub uporabi algoritmov, določajo le mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano, brez spremembe katerega koli drugega parametra naročila.

(23)

Tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja v skladu s členom 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU, ki je podskupina algoritemskega trgovanja, bi bilo treba nadalje opredeliti z določitvijo meril za opredelitev visokega števila dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila ali ponudbe ali njihove spremembe ali preklice. Uporaba absolutnih kvantitativnih pragov na podlagi števila sporočil zagotavlja pravno varnost, s tem ko podjetjem in pristojnim organom omogoča, da ocenjujejo posamezno trgovalno dejavnost podjetij. Raven in področje uporabe teh pragov bi morala biti dovolj široka, da zajemata trgovanje, ki predstavlja tehniko visokofrekvenčnega trgovanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na posamezne instrumente in več instrumentov skupaj.

(24)

Ker se tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja večinoma uporablja za likvidne instrumente, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj instrumente, za katere obstaja likviden trg. Glede na to, da je tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja podvrsta algoritemskega trgovanja, se v izračun števila dnevnih sporočil vključijo sporočila za namene trgovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 17(4) Direktive 2014/65/EU. Da ne bi zajeli drugih trgovalnih dejavnosti, razen tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ob upoštevanju značilnosti tovrstnega trgovanja, kot so opisane v uvodni izjavi 61 Direktive 2014/65/EU, zlasti, da borzni trgovci pri tovrstnem trgovanju navadno uporabljajo lasten kapital, da bi z uporabo sofisticirane tehnologije izvajali bolj tradicionalne strategije trgovanja, kot je vzdrževanje trga ali arbitraža, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj sporočila za namene trgovanja za svoj račun in ne sporočil za prejemanje in posredovanje naročil v imenu strank. Vendar bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti sporočila, posredovana prek drugih tehnik, kot so tiste, ki se zanašajo na trgovanje za svoj račun, kadar je gledano v celoti in ob upoštevanju vseh okoliščin izvršitev tehnike strukturirana na tak način, da se prepreči izvršitev za svoj račun, kot na primer s prenosom naročil med subjekti znotraj iste skupine. Da bi pri določanju tega, kaj predstavlja visoko število dnevnih sporočil, upoštevali identiteto stranke, ki je v ozadju dejavnosti, bi morala biti sporočila, ki jih ustvarijo stranke ponudnikov neposrednega elektronskega dostopa, izključena iz izračuna visokega števila dnevnih sporočil v povezavi s takšnimi ponudniki.

(25)

Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa bi bilo treba podrobneje določiti. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa ne bi smela zajemati nobene druge dejavnosti razen zagotavljanja neposrednega dostopa do trga in sponzoriranega dostopa. Zato bi bilo treba razlikovati med ureditvami, pri katerih člani ali udeleženci mesta trgovanja naročil strank ne posredujejo prek elektronskih sredstev, kot so spletno posredništvo, in ureditvami, pri katerih imajo stranke neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja.

(26)

V primeru posredovanja naročila vlagatelji naročil nimajo zadostnega nadzora nad parametri ureditve za dostop do trga in se zato ne bi smeli uvrščati na področje uporabe neposrednega elektronskega dostopa. Zato se ureditve, ki strankam dopuščajo, da naročila investicijskemu podjetju posredujejo v elektronski obliki, kot je spletno posredništvo, ne bi smele obravnavati kot neposredni elektronski dostop, če te stranke ne morejo določiti točnega delčka sekunde vnosa naročila ter obdobja veljavnosti naročila znotraj tega časovnega okvira.

(27)

Ureditve, pri katerih stranka člana ali udeleženca mesta trgovanja, vključno s stranko neposrednih strank organiziranih sistemov trgovanja, odda svoja naročila prek ureditev za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot je mesto ali mesta, na katera bi bilo treba oddati naročilo prek pametnih usmerjevalnikov naročil, vgrajenih v infrastrukturo izvajalca naročil in ne v infrastrukturo stranke, bi bilo treba izključiti iz pojma neposrednega elektronskega dostopa, ker stranka izvajalca storitev nima nadzora nad časom predložitve naročila in njegovim trajanjem. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa pri uporabi pametnih usmerjevalnikov naročil bi zato morala biti odvisna od tega, ali je pametni usmerjevalnik naročil vgrajen v sisteme strank in ne v sistem izvajalca storitev.

(28)

Pravila za izvajanje ureditve, ki ureja organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki profesionalno opravljajo investicijske storitve ter, kjer je primerno, pomožne storitve in investicijske dejavnosti na reguliranih trgih, ter za izvajalce storitev sporočanja podatkov, morajo biti skladna s ciljem Direktive 2014/65/EU. Oblikovana bi morala biti tako, da zagotovijo visoko stopnjo integritete, kompetentnosti in stabilnosti med investicijskimi podjetji ter subjekti, ki upravljajo regulirane trge, MTF ali OTF, ter bi se morala izvajati na enoten način.

(29)

Treba je določiti jasne organizacijske zahteve in postopke za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve ali dejavnosti. Zlasti je treba uvesti stroge postopke za zadeve, kot so skladnost, obvladovanje tveganj, reševanje pritožb, osebni posli, zunanje izvajanje ter ugotavljanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(30)

Organizacijske zahteve in pogoji za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem bi morali biti določeni v obliki sklopa pravil, ki zagotavljajo enotno uporabo ustreznih določb Direktive 2014/65/EU. To je potrebno, da se investicijskim podjetjem zagotovijo enake možnosti za enak dostop na vse trge v Uniji in odstranijo ovire, povezane s postopki izdaje dovoljenj, za čezmejne dejavnosti na področju investicijskih storitev.

(31)

Pravila za izvajanje ureditve, ki določa pogoje poslovanja za opravljanje investicijskih in pomožnih storitev ter investicijskih dejavnosti, bi morala odražati cilj, ki je podlaga za tako ureditev. Oblikovana bi morala biti tako, da bi zagotovila visoko stopnjo zaščite vlagateljev, ki bi se uporabljala na enoten način z uvedbo jasnih standardov in zahtev, ki urejajo odnos med investicijskim podjetjem in njegovo stranko. Po drugi strani, kar zadeva zaščito vlagateljev, zlasti pa zagotavljanje informacij vlagateljem ali pridobivanje informacij od vlagateljev, bi bilo treba upoštevati naravo zadevne stranke ali potencialne stranke, in sicer, ali je neprofesionalna ali profesionalna stranka.

(32)

Za zagotovitev enotne uporabe različnih zadevnih določb Direktive 2014/65/EU je treba določiti usklajen sklop organizacijskih zahtev in pogojev poslovanja za investicijska podjetja.

(33)

Investicijska podjetja se med sabo precej razlikujejo po velikosti, strukturi in naravi poslovanja. Regulativna ureditev bi morala biti prilagojena tej raznolikosti, hkrati pa bi morala določati nekatere temeljne regulativne zahteve, ki so primerne za vsa podjetja. Regulirani subjekti bi morali izpolnjevati obveznosti na visoki ravni in zasnovati ter sprejeti ukrepe, ki so najbolj primerni za njihovo posebno naravo in okoliščine.

(34)

Primerno je določiti skupna merila za oceno, ali oseba izvaja naložbeno storitev priložnostno med opravljanjem poklicne dejavnosti, da bi se zagotovilo usklajeno in dosledno izvajanje izvzetja, ki ga omogoča Direktiva 2014/65/EU. Izvzetje bi se moralo uporabljati samo, če je naložbena storitev neločljivo povezana z glavno poklicno dejavnostjo in je tej podrejena.

(35)

Organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU ne bi smele posegati v sisteme, določene z nacionalno zakonodajo, ki jih pristojni organi ali podjetja uporabljajo za registracijo ali nadzor posameznikov, ki delajo v investicijskih podjetjih.

(36)

Zaradi zahteve, da investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj, bi morala tveganja v zvezi z dejavnostmi podjetja, procesi in sistemi vključevati tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem kritičnih ali pomembnih funkcij. Taka tveganja bi morala vključevati tveganja, povezana z razmerjem med podjetjem in ponudnikom storitev, ter potencialna tveganja, ki nastanejo, ko so funkcije, ki jih več investicijskih podjetij ali drugih reguliranih subjektov odda v zunanje izvajanje, koncentrirane pri omejenem številu izvajalcev.

(37)

Dejstvo, da funkcijo obvladovanja tveganj in funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi opravlja ista oseba, ne ogroža nujno neodvisnega delovanja posamezne funkcije. Pri malih investicijskih podjetjih ni potrebno, da so pogoji, da osebe, ki se ukvarjajo s funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ne bi smele opravljati tudi funkcij, ki jih nadzorujejo, in da metoda določanja prejemkov takih oseb ne bi smela ogroziti njihove objektivnosti, sorazmerni. Za večja podjetja pa bi bili nesorazmerni samo v izjemnih okoliščinah.

(38)

Strankam ali potencialnim strankam bi bilo treba omogočiti, da v interesu zaščite vlagateljev in za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti s strani investicijskih podjetij izrazijo svoje nezadovoljstvo z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja. V okviru funkcije za upravljanje pritožb bi bilo treba pritožbe strank ali potencialnih strank obravnavati učinkovito in neodvisno. V skladu z načelom sorazmernosti bi to funkcijo lahko opravljala funkcija za zagotavljanje skladnosti s predpisi.

(39)

Investicijska podjetja morajo zbirati in hraniti informacije v zvezi s strankami in storitvami, ki se izvajajo za stranke. Kadar te zahteve vključujejo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba zagotoviti spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja pri uporabi te direktive. Obdelovanje osebnih podatkov, ki ga opravlja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v okviru izvajanja te uredbe, ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(40)

Uvesti bi bilo treba opredelitev prejemkov za zagotovitev učinkovitega in doslednega izvajanja zahtev v zvezi z nasprotji interesov in poslovanjem na področju prejemkov, ta pa bi morala vključevati vse oblike finančnih ali nefinančnih koristi ali plačil, ki jih podjetja posredno ali neposredno zagotovijo zadevnim osebam za opravljanje naložbenih ali pomožnih storitev strankam, kot so denarna sredstva, delnice, opcije, preklic posojil zadevnim osebam ob odpustu, pokojninski prispevki, prejemki od tretjih oseb, na primer prek spodbujevalnih provizij, povišanja plač ali napredovanja, zdravstveno zavarovanje, popusti ali posebni dodatki, radodarno povračilo poslovnih stroškov ali seminarji v eksotičnih krajih.

(41)

Za zagotovitev, da interesi strank niso ogroženi, bi morala investicijska podjetja oblikovati in izvajati politike prejemkov za vse osebe, ki bi lahko vplivale na opravljeno storitev ali ravnanje podjetja, vključno z osebjem, ki dela s strankami, prodajno ali drugo osebje, ki posredno sodeluje pri izvajanju investicijskih ali pomožnih storitev. Osebe, ki nadzorujejo prodajno osebje, kot so njihovi neposredno nadrejeni, ki imajo morda razlog, da pritiskajo na prodajno osebje, ali finančni analitiki, katerih dokumente prodajno osebje morda uporablja za spodbujanje strank k sprejemanju naložbenih odločitev, ali osebe, ki sodelujejo pri reševanju pritožb ali pri oblikovanju in razvoju produkta, bi morale biti prav tako vključene med zadevne osebe, za katere veljajo pravila o prejemkih. Zadevne osebe bi morale vključevati tudi vezane zastopnike. Pri določanju prejemkov za vezane zastopnike, bi morala podjetja upoštevati poseben status vezanih zastopnikov in ustrezne nacionalne posebnosti. Vendar bi v takšnih primerih morala podjetja v svojih politikah in praksah glede prejemkov še vedno opredeliti ustrezna merila, ki jih je treba uporabljati za ocenjevanje dela zadevnih oseb, vključno s kvalitativnimi merili, ki zadevne osebe spodbujajo, da delajo v najboljšem interesu stranke.

(42)

Če se zaporedni osebni posli opravijo v imenu osebe po njenih predhodnih navodilih, obveznosti v zvezi z osebnimi posli ne bi smele veljati ločeno za vsak tak zaporedni posel, če navedena navodila ostanejo veljavna in nespremenjena. Podobno navedene obveznosti ne bi smele veljati za prenehanje veljavnosti ali umik takih navodil, če kateri koli finančni instrument, ki je bil pred tem kupljen v skladu z navodili, ni prodan hkrati s prenehanjem veljavnosti ali umikom navodil. Vendar pa bi morale te obveznosti veljati za osebni posel ali za začetek zaporednih osebnih poslov, ki se izvedejo v imenu iste osebe, če se navedena navodila spremenijo ali če se izdajo nova navodila.

(43)

Pristojni organi ne bi smeli izdati dovoljenja za zagotavljanje investicijskih storitev ali dejavnosti, za katere velja splošna prepoved zunanjega izvajanja ene ali več kritičnih ali pomembnih funkcij. Investicijska podjetja bi morala imeti dovoljenje za oddajo tovrstnih funkcij v zunanje izvajanje, če ureditve za zunanje izvajanje, ki jih vzpostavi podjetje, izpolnjujejo nekatere pogoje.

(44)

Zunanje izvajanje investicijskih storitev ali dejavnosti ali kritičnih in pomembnih funkcij lahko predstavlja bistveno spremembo pogojev za izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, kakor je določeno v členu 21(2) Direktive 2014/65/EU. Če naj bi se taki dogovori o zunanjem izvajanju sklenili potem, ko investicijsko podjetje pridobi dovoljenje v skladu s poglavjem I naslova II Direktive 2014/65/EU, mora biti pristojni organ o navedenih dogovorih obveščen, če to zahteva člen 21(2) navedene direktive.

(45)

Okoliščine, za katere se šteje, da bi lahko pripeljale do nasprotja interesov, bi morale vključevati primere, v katerih obstaja nasprotje med interesi podjetja ali nekaterih s podjetjem ali skupino podjetij povezanih oseb in dolžnostjo, ki jo ima podjetje do stranke; ali med različnimi interesi dveh ali več strank, do katerih ima podjetje dolžnost. Zgolj to, da lahko podjetje pridobi korist, ni dovolj, če to ne predstavlja tudi morebitne škode za stranko, kot tudi ne, da ena lahko stranka, do katere ima podjetje dolžnost, pridobi korist ali prepreči izgubo, ne da bi to povzročilo morebitno izgubo drugi taki stranki.

(46)

Nasprotja interesov bi se morala urejati samo, če investicijsko ali pomožno storitev opravlja investicijsko podjetje. Status stranke, za katero se opravlja storitev, in sicer ali gre za neprofesionalno stranko, profesionalno stranko ali primerno nasprotno stranko, za ta namen ne bi smel biti pomemben.

(47)

Pri izpolnjevanju svoje obveznosti, da na podlagi Direktive 2014/65/EU vzpostavi politiko obvladovanja nasprotij interesov, v kateri opredeli okoliščine, ki predstavljajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov, investicijsko podjetje nameni posebno pozornost dejavnostim investicijskih raziskav in svetovanja, trgovanja za svoj račun, upravljanja portfeljev in dejavnosti podjetniškega financiranja, vključno z izvedbo prve prodaje finančnih instrumentov ali prodajo v okviru ponudbe vrednostnih papirjev ter svetovanja na področju združitev in prevzemov. Taka posebna pozornost je zlasti primerna, če podjetje ali oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, hkrati opravlja dve ali več navedenih dejavnosti.

(48)

Cilj investicijskih podjetij bi moral biti ugotavljanje in preprečevanje ali upravljanje nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z različnimi poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi skupine, na podlagi izčrpne politike obvladovanja nasprotij interesov. Kadar člen 23(2) Direktive 2014/65/EU zahteva razkritje specifičnih nasprotij interesov, bi to moralo biti skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar organizacijske in administrativne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 23(1) Direktive 2014/65/EU, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da je nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. Prekomerno zanašanje na razkritje brez ustreznega upoštevanja, kako je nasprotja mogoče ustrezno preprečiti ali obvladovati, ne bi smelo biti dovoljeno. Investicijsko podjetje, ki razkrije nasprotja interesov, ne bi smelo biti izvzeto iz obveznosti ohranjanja in upravljanja učinkovitih organizacijskih in administrativnih ureditev, ki jih zahteva člen 16(3) Direktive 2014/65/EU.

(49)

Podjetja bi vedno morala upoštevati pravila glede spodbud iz člena 24 Direktive 2014/65/EU, vključno pri storitvah plasiranja. Zlasti bi morala biti nadomestila, ki jih prejmejo investicijska podjetja, ki plasirajo finančne instrumente, izdane za njihove investicijske stranke, v skladu s temi določbami, praksi plačevanja nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), ter dodeljevanja dela izdaje finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“), pa bi se morali šteti za zlorabo.

(50)

Investicijske raziskave bi morale biti podkategorija tiste vrste informacij, ki so v Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (uredba o zlorabi trga) opredeljene kot priporočilo.

(51)

Ukrepi in ureditve, ki jih sprejme investicijsko podjetje za obvladovanje nasprotij interesov, ki bi lahko nastala pri pripravi in razširjanju gradiva, predstavljenega kot investicijska raziskava, morajo biti ustrezni za varstvo objektivnosti in neodvisnosti finančnih analitikov in investicijskih raziskav, ki jih pripravijo. Navedeni ukrepi in ureditve bi morali finančnim analitikom zagotoviti ustrezno stopnjo neodvisnosti od interesov oseb, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi se lahko utemeljeno obravnavali, kot da prihajajo v nasprotje z interesi oseb, ki prejemajo investicijske raziskave.

(52)

Osebe, za katere se lahko utemeljeno šteje, da bi lahko njihove odgovornosti ali poslovni interesi prišli v navzkrižje z interesi oseb, ki prejmejo investicijsko raziskavo, bi morale vključevati zaposlene, ki se ukvarjajo s podjetniškim financiranjem, in osebe, ki se v imenu strank ali podjetja ukvarjajo s prodajo in trgovanjem.

(53)

Izjemne okoliščine, v katerih lahko finančni analitiki in druge osebe, povezane z investicijskim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo investicijskih raziskav, s predhodnim dovoljenjem opravljajo osebne posle z instrumenti, na katere se nanaša raziskava, bi morale vključevati tiste okoliščine, v katerih mora finančni analitik ali druga oseba likvidirati pozicijo iz osebnih razlogov, ki izhajajo iz finančnih težav.

(54)

Nadomestila, provizije, denarne in nedenarne koristi, ki jih prejme podjetje, ki zagotavlja investicijske raziskave, od katere koli tretje osebe, so sprejemljive samo, kadar se zagotovijo v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU in členom 13 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593 (7).

(55)

Pojem razširjanja investicijskih raziskav strankam ali javnosti ne bi smel vključevati razširjanja izključno osebam znotraj skupine investicijskega podjetja. Za tekoča priporočila bi se morala šteta tista priporočila, ki so vsebovana v investicijskih raziskavah, ki niso bila umaknjene in niso prenehale veljati. Za večjo spremembo investicijske raziskave, ki jo pripravi tretja oseba, bi morale veljati enake zahteve kot za pripravo raziskave.

(56)

Finančni analitiki ne bi smeli sodelovati v drugih dejavnostih kot je priprava investicijskih raziskav, če tako sodelovanje v dejavnostih ni skladno z ohranjanjem objektivnosti navedene osebe. To vključuje sodelovanje v dejavnostih investicijskega bančništva, kot so dejavnosti podjetniškega financiranja in izvedba prve prodaje finančnih instrumentov, sodelovanje pri oglaševanju novih poslov ali predstavitvah novih izdaj finančnih instrumentov; ali drugo sodelovanje pri pripravi trženja izdajatelja.

(57)

Zaradi posebnosti storitev izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov ter morebitnih nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi s takimi storitvami, bi bilo treba v tej uredbi opredeliti podrobnejše in prilagojene zahteve. Zlasti bi morale takšne zahteve zagotoviti, da se postopek izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov in plasiranja upravlja na način, ki spoštuje interese različnih udeležencev. Investicijska podjetja bi morala zagotoviti, da njihovi interesi ali interesi drugih strank ne vplivajo neprimerno na kakovost storitev, ki se zagotavljajo stranki, ki je izdajatelj. Takšne ureditve bi bilo treba pojasniti stranki, skupaj z drugimi relevantnimi informacijami o postopku ponudbe, preden podjetje sprejme izvedbo ponudbe.

(58)

Investicijska podjetja, ki opravljajo dejavnosti izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov ali plasiranja, bi morala imeti ustrezne ureditve za zagotovitev, da postopek oblikovanja cen, vključno z zbiranjem naročil, ne škoduje interesom izdajatelja.

(59)

Postopek plasiranja vključuje presojo, ki jo opravi investicijsko podjetje, glede alokacije izdaje, in temelji na specifičnih dejstvih in okoliščinah ureditev, ki vodijo do pomislekov glede nasprotij interesov. Podjetje bi moralo imeti vzpostavljene učinkovite organizacijske zahteve za zagotovitev, da razdelitve v okviru postopka plasiranja ne povzročijo, da bi imel interes podjetja prednost pred interesi stranke, ki je izdajatelj, ali interesi ene od investicijskih strank pred interesi druge investicijske stranke. Zlasti bi morala podjetja v politiki razdelitve izdaj jasno opredeliti postopek za pripravo priporočil za razdelitev.

(60)

Zahteve, ki jih določa ta uredba, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osebne posle, ravnanje na podlagi investicijske raziskave ter pripravo in razširjanje investicijskih raziskav, bi se morale uporabljati brez poseganja v zahteve Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014 ter njihove ukrepe za izvajanje.

(61)

Ta uredba določa zahteve glede informacij, naslovljenih na stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, za zagotovitev, da so take informacije v skladu s členom 24(3) Direktive 2014/65/EU poštene, jasne in nezavajajoče.

(62)

Nobena določba v tej uredbi ne zahteva, da pristojni organi odobrijo vsebino in obliko tržnih sporočil. Vendar jim tega tudi ne preprečuje, če vsaka taka predhodna odobritev temelji samo na izpolnjevanju obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, da morajo biti informacije za stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, poštene, jasne in nezavajajoče.

(63)

Določiti je treba zahteve po informacijah, ki bodo upoštevale status stranke kot neprofesionalne stranke, profesionalne stranke ali primerne nasprotne stranke. Eden od ciljev Direktive 2014/65/EU je zagotoviti sorazmerno ravnovesje med zaščito vlagateljev in obveznostmi razkritja, ki veljajo za investicijska podjetja. V ta namen je ustrezno določiti manj stroge zahteve po določenih informacijah v zvezi s profesionalnimi strankami, kot veljajo za neprofesionalne stranke.

(64)

Investicijska podjetja bi morala strankam ali potencialnim strankam zagotoviti potrebne informacije o naravi finančnih instrumentov in tveganjih povezanih z vlaganjem v te instrumente, tako da so njihove stranke ustrezno obveščene. Informacije, ki jih je treba predložiti, so lahko različno natančne glede na to, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna stranka ter naravo in profil tveganja finančnih instrumentov, ki se ponujajo, vedno pa bi morale vključevati vse bistvene elemente. Države članice lahko določijo natančne pogoje ali vsebino opisa tveganj, kot zahteva ta uredba, pri čemer upoštevajo zahteve po informacijah, določene v Uredbi (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(65)

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati informacije, ki jih investicijska podjetja naslovijo na stranke in potencialne stranke, in sicer da so poštene, jasne in nezavajajoče, bi morali veljati za sporočila, namenjena neprofesionalnim ali profesionalnim strankam na način, ki je primeren in sorazmeren, na primer ob upoštevanju komunikacijskih sredstev in informacij, ki naj bi jih sporočilo posredovalo strankam ali potencialnim strankam. Zlasti ne bi bilo primerno uporabljati takih pogojev za tržna sporočila, ki vsebujejo samo eno ali več izmed naslednjega: naziv družbe, logotip ali drugo podobo, povezano s podjetjem, kontaktno osebo, vrste investicijskih storitev, ki jih opravlja družba.

(66)

Da bi izboljšali doslednost informacij, ki jih prejmejo vlagatelji, bi morala investicijska podjetja zagotoviti, da so informacije, ki se predložijo vsaki stranki, dosledno podane v istem jeziku za vse oblike informacij in tržnega gradiva, zagotovljenega za navedeno stranko. Vendar pa to ne bi smelo pomeniti zahteve za podjetja, da prevedejo prospekte, pripravljene v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki se predložijo strankam.

(67)

Da bi zagotovili pošteno in uravnoteženo predstavitev koristi in tveganj, bi investicijska podjetja vedno morala jasno in poudarjeno navesti vsa relevantna tveganja, vključno s slabostmi in pomanjkljivostmi, kadar navajajo potencialne koristi storitve ali finančnega instrumenta.

(68)

Informacije bi bilo treba šteti za zavajajoče, če bi lahko zavajale osebo ali osebe, na katere so naslovljene ali ki jih bodo verjetno prejele, ne glede na to, ali oseba, ki pošilja informacije, meni, da so zavajajoče, ali jih pripravi z namenom zavajanja.

(69)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja zahteva, da vlagatelju zagotovi informacije pred opravljanjem storitve, se vsak posel za isto vrsto finančnega instrumenta ne bi smel šteti kot opravljanje nove ali drugačne storitve.

(70)

Podrobne informacije o tem, ali se investicijsko svetovanje zagotavlja neodvisno, o obsežni ali omejeni analizi različnih vrst instrumentov in o uporabljenem izbirnem postopku bi morale strankam pomagati, da ocenijo področje uporabe prejetega nasveta. Strankam bi bilo treba zagotoviti dovolj podrobnosti o več finančnih instrumentih, ki so jih analizirala podjetja. Število in raznolikost finančnih instrumentov, ki jih je treba upoštevati, razen tistih, ki jih zagotovijo investicijsko podjetje ali subjekti, ki so blizu podjetju, bi morala biti sorazmerna s področjem uporabe danega nasveta ter željami in potrebami stranke. Vendar bi morale, ne glede na razpon ponujenih storitev, vse ocene temeljiti na ustreznem številu finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, da bi se lahko ustrezno upoštevalo, kaj je na voljo na trgu kot alternativa.

(71)

Razpon nasveta, ki ga podajo investicijska podjetja na neodvisni osnovi, lahko sega od širokega in splošnega do strokovnega in specifičnega. Za zagotovitev, da področje uporabe nasveta omogoča pošteno in primerno primerjavo med različnimi finančnimi instrumenti, bi morali investicijski svetovalci, ki se specializirajo za določene kategorije finančnih instrumentov in osredotočajo na merila, ki ne temeljijo na tehnični strukturi samega instrumenta, kot so zelene ali etične naložbe, izpolnjevati nekatere pogoje, če se predstavljajo kot neodvisni svetovalci.

(72)

Če bi se istemu svetovalcu omogočilo, da zagotavlja tako neodvisno svetovanje kot svetovanje, ki ni neodvisno, bi to lahko stranko zmedlo. Za zagotovitev, da stranke razumejo naravo in podlago za investicijsko svetovanje, bi bilo treba določiti tudi nekatere organizacijske zahteve.

(73)

Če investicijsko podjetje stranki zagotovi izvod prospekta, ki je bil sestavljen in objavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES, se to ne bi smelo šteti, kot da je podjetje stranki zagotovilo informacije za namene pogojev poslovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki se nanašajo na kakovost in vsebino takih informacij, če podjetje na podlagi navedene direktive ni odgovorno za informacije, navedene v prospektu.

(74)

Direktiva 2014/65/EU krepi obveznosti investicijskih podjetij, da razkrijejo informacije o vseh stroških in dajatvah, ter razširja te obveznosti na odnose s profesionalnimi strankami in primernimi nasprotnimi strankami. Za zagotovitev, da imajo vse kategorije strank koristi od takšne povečane preglednosti stroškov in dajatev, bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da se v nekaterih okoliščinah pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam s temi strankami dogovorijo o omejitvi natančnih zahtev, določenih v tej uredbi. Vendar to ne bi smelo voditi v neizvajanje obveznosti, ki jih za investicijska podjetja določa člen 24(4) Direktive 2014/65/EU. V zvezi s tem bi investicijska podjetja morala obvestiti profesionalne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar se jim zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja ali kadar, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti zajemajo izvedeni finančni instrument. Investicijska podjetja bi morala prav tako obvestiti primerne nasprotne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar zadevni finančni instrument ne glede na opravljeno investicijsko storitev zajema izvedeni finančni instrument in je namenjen za razdelitev njihovim strankam. Vendar se lahko v drugih primerih pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam investicijska podjetja na zahtevo zadevne stranke na primer dogovorijo, da ne bodo predložila prikaza kumulativnega učinka stroškov na donos ali navedbe zadevne valute in veljavnih menjalnih tečajev ter stroškov, kadar je kateri koli del skupnih stroškov in dajatev izražen v tuji valuti.

(75)

Ob upoštevanju splošne obveznosti ravnanja v skladu z najboljšimi interesi strank in pomembnosti predhodnega obveščanja strank o vseh stroških in dajatvah bi morala biti v sklicu na finančne instrumente, ki se priporočajo ali tržijo, navedena zlasti investicijska podjetja, ki opravljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, podjetja, ki zagotavljajo splošna priporočila o finančnih instrumentih ali pri opravljanju investicijskih in pomožnih storitev stranki promovirajo nekatere finančne instrumente. To bi na primer veljalo za investicijska podjetja, ki s proizvajalcem produkta ali njegovim izdajateljem sklenejo sporazume za distribucijo ali plasiranje.

(76)

V skladu s splošno obveznostjo, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz posebne zakonodaje Unije, ki ureja nekatere finančne instrumente (zlasti enote v kolektivnih naložbenih podjemih ter paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte (PRIIP)), bi morala investicijska podjetja razkriti in združiti vse stroške in dajatve, vključno s stroški finančnega instrumenta, v vseh primerih, v katerih so obvezana, da stranki zagotovijo informacije o stroških finančnega instrumenta v skladu z zakonodajo Unije.

(77)

Če investicijska podjetja ne tržijo ali priporočijo finančnega instrumenta ali jim v skladu z zakonodajo Unije strankam ni treba zagotoviti informacij o stroških finančnega instrumenta, morda niso v položaju, da bi lahko upoštevala vse stroške, povezane s tem finančnim instrumentom. Tudi v teh preostalih primerih bi morala investicijska podjetja predhodno obvestiti stranke o stroških in dajatvah, povezanih z investicijsko storitvijo, in ceni pridobitve zadevnega finančnega instrumenta. [Poleg tega bi investicijska podjetja morala izpolnjevati vse druge obveznosti glede zagotavljanja ustreznih informacij o tveganjih zadevnega finančnega instrumenta v skladu s členom 24(4)(b) Direktive 2014/65/EU ali glede naknadne predložitve strankam ustreznih poročil o storitvah, opravljenih v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU, vključno s stroškovnimi elementi.

(78)

Da bi zagotovili, da so stranke seznanjene s stroški in dajatvami, ki bodo nastali, kot tudi, da se takšne informacije ocenijo in primerjajo z različnimi finančnimi instrumenti in/ali investicijskimi storitvami, bi morala investicijska podjetja strankam pravočasno pred opravljanjem storitve zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh stroških in dajatvah. Predhodne informacije o stroških, povezanih s finančnim instrumentom ali pomožno storitvijo, je mogoče zagotoviti na podlagi predvidenega zneska naložbe. Vendar bi morali razkriti stroški in dajatve predstavljati stroške, ki bi jih stranka dejansko imela na podlagi predvidenega zneska naložbe. Na primer, če investicijsko podjetje ponuja vrsto tekočih storitev z različnimi dajatvami, povezanimi s posamezno storitvijo, bi moralo razkriti stroške, povezane s storitvijo, ki jo je stranka naročila. Za naknadna razkritja bi morale informacije v zvezi s stroški in dajatvami odražati dejanski znesek naložbe v času, ko se razkritje pripravi.

(79)

Za zagotovitev, da vlagatelji prejmejo informacije o vseh stroških in dajatvah v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba osnovno tržno tveganje razumeti, kot da se nanaša samo na gibanja v vrednosti vloženega kapitala, ki jih povzročijo neposredno gibanja v vrednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo. Stroški poslov in tekoče dajatve v zvezi s finančnimi instrumenti bi zato prav tako morali biti vključeni v zahtevano združitev stroškov in dajatev ter bi morali biti ocenjeni na podlagi razumnih predpostavk, čemur se priloži razlaga, da takšne ocene temeljijo na predpostavkah in lahko odstopajo od stroškov in dajatev, ki bodo dejansko nastali. Za dosego istega cilja, torej polnega razkritja, praks, pri katerih pride do pobota stroškov, ne bi smeli izključiti iz obveznosti zagotavljanja informacij o stroških in dajatvah. Razkritje stroškov in dajatev podpira načelo, da je treba razkriti vsako razliko med ceno pozicije za podjetje in ustrezno ceno za stranko, vključno s pribitki in odbitki.

(80)

Medtem ko bi morala investicijska podjetja združiti vse stroške in dajatve v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU in strankam zagotoviti skupne stroške, izražene kot denarni znesek in kot odstotek, bi investicijskim podjetjem moralo biti poleg tega tudi dovoljeno, da strankam ali potencialnim strankam zagotovijo ločene podatke, ki zajemajo združene začetne stroške in dajatve, tekoče stroške in dajatve ter združene izstopne stroške.

(81)

Investicijska podjetja, ki razdeljujejo finančne instrumente, v zavezi s katerimi ni na voljo dovolj informacij o stroških in dajatvah, bi morala dodatno obvestiti svoje stranke o teh stroških ter o vseh drugih stroških in povezanih dajatvah v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev v povezavi s temi finančnimi instrumenti, da se zaščitijo pravice strank do polnega razkritja stroškov in dajatev. To bi na primer veljajo za investicijska podjetja, ki distribuirajo enote v kolektivnih naložbenih podjemih, za katere na primer oddelki v podjetjih za upravljanje KNPVP niso predložili stroškov poslovanja. V takih primerih bi morala investicijska podjetja za pridobitev ustreznih informacij stopiti v stik s podjetji za upravljanje KNPVP.

(82)

Da bi se za stranke sčasoma izboljšala preglednost nad povezanimi stroški njihovih naložb in donosnostjo njihovih naložb glede na povezane stroške in dajatve, bi bilo prav tako treba zagotoviti redna naknadna razkritja, kadar investicijska podjetja imajo ali so imela med letom tekoče razmerje s stranko. Naknadno razkritje vseh ustreznih stroškov in dajatev bi moralo biti prilagojeno posameznemu primeru. Naknadna redna razkritja se lahko opravijo na podlagi obstoječih obveznosti poročanja, kot so obveznosti za podjetja, ki zagotavljajo izvršitev naročil, ki niso upravljanje portfelja, upravljanje portfelja ali imetništvo finančnih instrumentov ali sredstev stranke.

(83)

Informacije, ki jih mora dati investicijsko podjetje strankam v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami, vključujejo informacije o ureditvah za plačilo ali za izvajanje sporazuma za opravljanje investicijskih storitev ali katerega koli drugega sporazuma v zvezi s finančnim instrumentom, ki se ponuja. Za ta namen bo ureditev za plačilo ponavadi pomembna takrat, ko se pogodba o finančnem instrumentu zaključi z denarno poravnavo. Ureditev za izvajanje je ponavadi pomembna, če ob zaključku finančni instrument zahteva izročitev delnic, obveznic, nakupnega bona, plemenite kovine ali drugega instrumenta ali blaga.

(84)

Določiti je treba različne zahteve za izvedbo presoje primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU in presoje ustreznosti iz člena 25(3) navedene direktive. Ti preskusi imajo različno področje uporabe, kar zadeva investicijske storitve, na katere se nanašajo, ter različne funkcije in značilnosti.

(85)

Investicijska podjetja bi morala v poročilo o primernosti vključiti in stranke opozoriti na informacije o tem, ali je verjetno, da bodo priporočene storitve ali instrumenti od neprofesionalne stranke zahtevali, da zaprosi za redni pregled njihovih ureditev. To vključuje situacije, ko bo stranka verjetno želela nasvet za uskladitev portfelja naložb s prvotno priporočeno porazdelitvijo, kadar obstaja verjetnost, da bi portfelj lahko odstopal od ciljne porazdelitve sredstev.

(86)

Da bi se upošteval razvoj trga in zagotovila ista raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba razjasniti, da bi investicijska podjetja morala ostati odgovorna za izvedbo presoj primernosti, kadar se storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja v celoti ali delno opravljajo prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

(87)

V skladu z zahtevo po presoji primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba pojasniti, da bi investicijska podjetja morala opraviti presojo primernosti ne le v povezavi s priporočili za nakup finančnega instrumenta, ampak za vse odločitve glede trgovanja, vključno glede nakupa, zadržanja ali prodaje naložbe.

(88)

Za namene člena 25(2) Direktive 2014/65/EU je posel lahko neprimeren za stranko ali potencialno stranko zaradi tveganj povezanih finančnih instrumentov, vrste posla, značilnosti naročila ali pogostosti trgovanja. Številni posli so lahko primerni, kadar se obravnavajo posamezno, medtem ko postanejo neprimerni, če se priporočila ali odločitve za trgovanje sprejemajo tako pogosto, da to ni v najboljšem interesu stranke. Pri upravljanju portfelja je posel lahko neprimeren tudi, če bi zaradi njega postal neprimeren portfelj.

(89)

Priporočilo ali zahtevek ali nasvet, ki ga upravitelj portfelja da stranki, naj ta podeli ali spremeni pooblastilo upravitelja portfelja, v katerem so določene omejitve glede uporabe lastne presoje upravitelja portfelja, bi se moralo šteti kot priporočilo v smislu člena 25(2) Direktive 2014/65/EU.

(90)

Da se zagotovi pravna varnost in strankam omogoči boljše razumevanje narave opravljenih storitev, bi morala investicijska podjetja, ki opravljajo investicijske ali pomožne storitve strankam, s stranko podpisati osnovni pisni sporazum, v katerem so določene osnovne pravice in obveznosti podjetja in stranke.

(91)

Ta uredba ne bi smela zahtevati, da pristojni organi odobrijo vsebino osnovnega sporazuma med investicijskim podjetjem in njegovimi strankami. Hkrati pa jim tega tudi ne preprečuje, če je za vsako tako odobritev dovolj, da podjetje izpolnjuje obveznosti iz Direktive 2014/65/EU glede poštenega, pravičnega in strokovnega poslovanja v skladu z najboljšimi interesi strank, ter da pripravi dokument, v katerem so navedene pravice in obveznosti investicijskih podjetij in njihovih strank ter drugi pogoji, po katerih bodo podjetja opravljala storitve za stranke.

(92)

Evidence, ki jih mora hraniti investicijsko podjetje, bi morale biti prilagojene vrsti poslovanja in razponu opravljenih investicijskih storitev in dejavnosti, če so izpolnjene obveznosti vodenja evidenc iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbe (EU) št. 596/2014, Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter te uredbe ter so pristojni organi zmožni izpolnjevati svoje nadzorne naloge in izvajati izvršilne ukrepe, da bi zagotovili tako zaščito vlagateljev kot celovitost trga.

(93)

Glede na pomen poročil in rednih sporočil vsem strankam in razširitev člena 25(6) Direktive 2014/65/EU na odnos s primernimi nasprotnimi strankami bi zahteve glede poročanja iz te uredbe morale veljati za vse kategorije strank. Ob upoštevanju narave stikov s primernimi nasprotnimi strankami bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da sklepajo sporazume, ki določajo vsebino in časovni razpored poročanja, ki se razlikujeta od tistih, ki veljajo za neprofesionalne in profesionalne stranke.

(94)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja, ki opravlja storitve upravljanja portfelja, zahteva, da strankam ali potencialnim strankam zagotovi informacije o vrstah finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in o vrstah poslov, ki se lahko opravljajo s takimi instrumenti, mora biti v teh informacijah ločeno navedeno, ali bo investicijsko podjetje pooblaščeno za vlaganje v finančne instrumente, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, izvedene finančne instrumente ali v nelikvidne ali zelo nestanovitne instrumente; ali za izvajanje kratkih prodaj, nakupov z izposojenimi sredstvi, poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali katerih koli drugih poslov, ki vključujejo dodatna plačila, deponiranje zavarovanja s premoženjem ali valutno tveganje.

(95)

Stranke bi morale biti obveščene o uspešnosti njihovega portfelja in zmanjšanju vrednosti njihovih začetnih naložb. Pri upravljanju portfelja bi moral biti ta sprožilec določen pri 10-odstotnem zmanjšanju vrednosti in pozneje pri večkratnikih 10 % skupne vrednosti celotnega portfelja ter ne bi smel veljati za posamezne deleže.

(96)

Za namene obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfelja bi moral posel s pogojnimi obveznostmi zajemati vsakršno dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.

(97)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na njegov status kot naročilo z omejitvijo, tržno naročilo ali druga posebna vrsta naročila.

(98)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na naročila za vpis vrednostnih papirjev ali za uveljavljanje pravic iz opcije ali podobno naročilo stranke.

(99)

Pri določanju politike izvrševanja naročil v skladu s členom 27(4) Direktive 2014/65/EU bi investicijsko podjetje moralo določiti relativen pomen dejavnikov iz člena 27(1) navedene direktive ali vsaj vzpostaviti postopek, po katerem določa relativen pomen teh dejavnikov, tako da lahko svojim strankam zagotovi najboljše možne rezultate. Za uresničitev navedene politike bi investicijsko podjetje moralo izbrati mesta izvrševanja, ki mu omogočajo trdno podlago za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju naročil strank. Za izpolnitev pravne obveznosti najboljše izvršitve investicijska podjetja pri uporabi meril za najboljšo izvršitev za profesionalne stranke za posle financiranja z vrednostnimi papirji navadno ne bodo uporabila istega mesta izvrševanja kot za druge posle. To pa zato, ker se posli financiranja z vrednostnimi papirji uporabljajo kot vir financiranja, za katerega velja obveznost, da bo posojilojemalec na določen datum v prihodnosti vrnil vrednostne papirje enake vrednosti, poleg tega pogoje poslov financiranja z vrednostnimi papirji navadno dvostransko določita nasprotni stranki pred izvršitvijo. Zato je izbira mest izvrševanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji bolj omejena kot za druge posle, saj je odvisna od posebnih pogojev, ki jih vnaprej določita nasprotni stranki, ter od tega, ali na teh mestih izvrševanja obstaja specifično povpraševanje po zadevnih finančnih instrumentih. Posledično bi bilo treba pri politiki izvrševanja naročil, ki jo vzpostavijo investicijska podjetja, upoštevati zlasti značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji, poleg tega bi bilo treba ločeno navesti mesta izvrševanja, ki se uporabljajo za posle financiranja z vrednostnimi papirji. Investicijsko podjetje bi moralo uporabljati politiko izvrševanja naročil za vsako naročilo stranke, ki ga izvede, da bi doseglo najboljše možne rezultate za stranko v skladu z navedeno politiko.

(100)

Za zagotovitev, da investicijska podjetja, ki posredujejo ali oddajajo naročila strank v izvršitev drugim subjektom, delujejo v najboljšem interesu svojih strank v skladu s členom 24(1) Direktive 2014/65/EU in členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, v skladu s katerim morajo strankam zagotoviti ustrezne informacije o podjetju in njegovih storitvah, bi morala investicijska podjetja strankam zagotoviti ustrezne informacije o najboljših petih subjektih za vsak razred finančnih instrumentov, za katerega posredujejo ali oddajajo naročilo stranke, ter informacije o kakovosti izvrševanja v skladu s členom 27(6) Direktive 2014/65/EU in ustreznimi izvedbenimi ukrepi. Investicijska podjetja, ki naročila posredujejo ali oddajajo v izvršitev drugim subjektom, lahko izberejo zgolj en subjekt za izvrševanje samo, če lahko dokažejo, da jim to omogoča stalno zagotavljanje najboljšega možnega rezultata za njihove stranke, in če lahko utemeljeno pričakujejo, da jim bo izbrani subjekt omogočil rezultate za stranke, ki so vsaj enako dobri kot rezultati, ki bi jih lahko utemeljeno pričakovali pri uporabi drugih subjektov za izvrševanje. Ta razumna pričakovanja bi morala biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu s členom 27 Direktive 2014/65/EU, ali notranjimi analizami, ki jih opravijo ta investicijska podjetja.

(101)

Za zagotovitev, da investicijsko podjetje pri izvrševanju naročila neprofesionalne stranke brez posebnih navodil stranke doseže za stranko najboljši možni rezultat, bi moralo podjetje upoštevati tudi vse dejavnike, ki mu bodo omogočali doseči najboljši možni rezultat glede na skupno nadomestilo, ki je sestavljeno iz cene finančnega instrumenta in stroškov, povezanih z izvršitvijo. Hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost in narava naročila, učinek trga in vsi drugi implicitni stroški posla imajo lahko prednost pred neposredno ceno in stroški samo, če so nujni za doseganje najboljšega možnega rezultata za neprofesionalno stranko z vidika upoštevanja vseh dejavnikov.

(102)

Če investicijsko podjetje izvrši naročilo po specifičnih navodilih stranke, bi se moralo šteti, da je izpolnilo svoje obveznosti najboljše izvršitve samo za tisti del ali vidik naročila, na katerega se nanašajo navodila stranke. Če je stranka dala specifična navodila, ki zajemajo samo en del ali vidik naročila, se ne bi smelo šteti, da je investicijsko podjetje zaradi tega oproščeno obveznosti najboljše izvršitve za kateri koli drugi del ali vidik naročila stranke, ki ni zajet v taka navodila. Investicijsko podjetje stranke ne bi smelo pripraviti do tega, da mu da navodilo, naj izvrši naročilo na določen način, s tem da stranki izrecno navede ali implicitno predlaga vsebino navodila, kadar bi se moralo to podjetje utemeljeno zavedati, da mu tako navodilo verjetno ne bo omogočilo doseči najboljših možnih rezultatov za navedeno stranko. Vendar pa to podjetju ne bi smelo preprečiti, da stranko pozove, naj izbere med dvema ali več navedenimi mesti trgovanja, če so navedena mesta skladna s politiko podjetja za izvrševanje naročil.

(103)

Poslovanje investicijskega podjetja s strankami za svoj račun bi se moralo šteti kot izvrševanje naročil strank, zato zanj veljajo zahteve iz Direktive 2014/65/EU in te uredbe, zlasti pa obveznosti v zvezi z najboljšo izvršitvijo. Če pa investicijsko podjetje stranki zagotovi ponudbo in navedena ponudba izpolnjuje obveznosti investicijskega podjetja iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU ter če podjetje ponudbo izvrši takrat, ko je ta predložena, potem bi moralo podjetje izpolnjevati te iste obveznosti, če svojo ponudbo izvrši potem, ko jo stranka sprejme, pod pogojem, da ob upoštevanju spremenljivih pogojev na trgu in časa, ki je potekel od predložitve ponudbe do sprejetja ponudbe, ponudba ni očitno zastarela.

(104)

Obveznost doseganja najboljših možnih rezultatov pri izvrševanju naročil strank velja za vse vrste finančnih instrumentov. Glede na razlike v strukturah trga ali strukturi finančnih instrumentov je morda težko določiti in uporabljati enoten standard in postopek za najboljšo izvršitev, ki bi bil veljaven in učinkovit za vse razrede instrumentov. Obveznosti najboljše izvršitve bi torej morale veljati na način, ki upošteva različne okoliščine, povezane z izvrševanjem naročil za posebne vrste finančnih instrumentov. Na primer, posli v zvezi s po meri prilagojenimi finančnimi instrumenti OTC, ki se opravljajo na podlagi enkratnega pogodbenega razmerja, prilagojenega okoliščinam stranke in investicijskega podjetja, z vidika najboljše izvršitve morda niso primerljivi s posli, povezanimi z delnicami, s katerimi se trguje na centraliziranih mestih izvrševanja. [Ker velja obveznost najboljše izvršitve za vse finančne instrumente ne glede na to, ali se z njimi trguje na mestih trgovanja ali na prostem trgu (OTC), bi morala investicijska podjetja zbrati ustrezne podatke o trgu, da bi preverila, ali je stranki ponujena cena na prostem trgu poštena in izpolnjuje obveznost najboljše izvršitve.

(105)

Določbe te uredbe v zvezi s politiko izvrševanja naročil ne posegajo v splošno obveznost investicijskega podjetja iz člena 27(7) Direktive 2014/65/EU, ki določa, da mora podjetje spremljati učinkovitost svoje ureditve izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil ter redno ocenjevati mesta izvrševanja iz politike izvrševanja naročil.

(106)

Ta uredba ne bi smela zahtevati podvajanja prizadevanj za najboljšo izvršitev med investicijskim podjetjem, ki opravlja storitev sprejemanja in posredovanja naročila ali upravljanja portfelja, in katerim koli investicijskim podjetjem, kateremu navedeno investicijsko podjetje posreduje svoja naročila za izvršitev.

(107)

Obveznost najboljše izvršitve iz Direktive 2014/65/EU zahteva, da investicijska podjetja sprejmejo vse zadostne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke. Kakovost izvršitve, ki vključuje vidike, kot sta hitrost in verjetnost izvršitve (kot je stopnja izpolnitve) ter razpoložljivost in pogostost izboljšanja cen, je pomemben dejavnik pri doseganju najboljše izvršitve. Razpoložljivost, primerljivost in konsolidacija podatkov o kakovosti izvršitve, ki se opravi na različnih mestih izvršitve, so ključne pri omogočanju investicijskim podjetjem in vlagateljem, da opredelijo tista mesta izvršitve, ki zagotavljajo najboljšo kakovost izvršitve za svoje stranke. Da bi stranki zagotovila najboljšo izvršitev, bi investicijska podjetja morala primerjati in analizirati zadevne podatke, vključno s podatki, ki so jih v skladu s členom 27(3) Direktive 2014/65/EU dala na razpolago javnosti, ter s tem povezane izvedbene ukrepe.

(108)

Investicijska podjetja, ki izvršujejo naročila, bi lahko v svojo politiko vključila eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko dokažejo, da jim to ves čas omogoča najboljše izvrševanje za njihove stranke. Investicijska podjetja bi morala izbrati eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko razumno pričakujejo, da jim bo izbrano mesto izvrševanja omogočilo, da za stranke dosežejo rezultate, ki so vsaj tako dobri kot rezultati, ki jih lahko razumno pričakujejo na drugih mestih izvrševanja. Ta razumna pričakovanja morajo biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu z določbami člena 27 Direktive 2014/65/EU, ali drugimi notranjimi analizami, ki jih opravijo podjetja.

(109)

Ponovna alokacija poslov bi se morala obravnavati kot škodljiva za stranko, če bi zaradi navedene ponovne alokacije investicijsko podjetje ali katera koli stranka dobila nepošteno prednost.

(110)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 se naročil strank za namene določb te uredbe v zvezi z obravnavanjem naročil strank ne bi smelo obravnavati kot sicer primerljivih, če so prejeta prek različnih medijev in jih ne bi bilo mogoče obravnavati zaporedoma. Če investicijsko podjetje kakor koli uporabi informacije v zvezi s tekočim naročilom stranke za poslovanje za svoj račun s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša naročilo stranke, ali s sorodnimi finančnimi instrumenti, se šteje, da so informacije zlorabljene. Samo dejstvo, da se vzdrževalci trga ali organi, pooblaščeni, da nastopajo kot nasprotne stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih dejavnosti kupovanja in prodaje finančnih instrumentov, ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil v imenu tretjih oseb, omejijo na vestno izvajanje naročil, se samo po sebi ne bi smelo šteti kot zloraba informacij.

(111)

Pri presoji, ali trg izpolnjuje zahteve iz točke (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, da je vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na tem trgu, malih in srednjih podjetij (MSP), bi morali pristojni organi uporabiti prožen pristop za trge brez predhodne zgodovine delovanja, novo ustanovljene MSP, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje manj kot tri leta, in izdajatelje izključno nelastniških finančnih instrumentov.

(112)

Glede na raznolikost operativnih modelov obstoječih MTF, ki so osredotočeni na MSP v Uniji, ter za zagotovitev uspešnosti nove kategorije zagonskega trga MSP je primerno zagonskim trgom MSP odobriti ustrezno stopnjo prožnosti pri ocenjevanju ustreznosti izdajateljev, ki jih bodo uvrstili na svoje mesto. V vsakem primeru zagonski trg MSP ne bi smel imeti pravil, ki nalagajo večja bremena izdajateljem, kot jih pravila, ki veljajo za izdajatelje na reguliranih trgih.

(113)

V zvezi z vsebino dokumenta o uvrstitvi, ki ga mora izdajatelj predložiti ob začetni uvrstitvi njegovih vrednostnih papirjev v trgovanje na zagonskem trgu MSP, kadar zahteva po objavi prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES ne velja, je primerno, da pristojni organi ohranijo diskrecijo za presojo, ali pravila, ki jih je določil upravljavec zagonskega trga MSP, zadevajo ustrezne informacije vlagateljev. Medtem ko bi za informacije, navedene v dokumentu o uvrstitvi, moral biti v celoti odgovoren izdajatelj, bi moral upravljavec zagonskega trga MSP opredeliti, kako ustrezno pregledati dokument o uvrstitvi. To ne bi smelo nujno zajemati uradne odobritve s strani pristojnega organa ali upravitelja.

(114)

Objava letnih in polletnih računovodskih poročil, ki jih objavijo izdajatelji, predstavlja ustrezen minimalni standard preglednosti, ki je skladen s prevladujočo najboljšo prakso na obstoječih trgih, osredotočenih na MSP. Glede vsebine računovodskih poročil bi moral imeti upravljavec zagonskega trga MSP pravico, da predpiše, da morajo izdajatelji, s katerih finančnimi instrumenti se trguje na njegovem mestu, uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja ali standarde računovodskega poročanja, ki jih dovoljujejo lokalni zakoni in predpisi, ali oboje. Roki za objavo finančnih poročil bi morali biti manj strogi, kot so roki, ki jih predpisuje Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), saj so manj strogi finančni okviri primernejši za potrebe in okoliščine MSP.

(115)

Ker bi pravila o razširjanju informacij o izdajateljih na reguliranih trgih iz Direktive 2004/109/ES preveč obremenjevala izdajatelje na zagonskih trgih MSP, je primerno, da spletno mesto upravljavca zagonskega trga MSP postane stičišče za vlagatelje, ki iščejo informacije o izdajateljih, s katerih instrumenti se trguje na tem mestu. Objava na spletnem mestu upravljavca zagonskega trga MSP se lahko izvede z zagotovitvijo neposredne povezave do spletnega mesta izdajatelja, kadar so informacije objavljene tam, če povezava vodi neposredno na ustrezni del spletnega mesta izdajatelja, kjer lahko vlagatelji enostavno najdejo zakonsko predpisane informacije.

(116)

Potrebno je dodatno opredeliti, kdaj bi začasna ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja verjetno precej škodovala interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga. Konvergenca na tem področju je potrebna za zagotovitev, da udeleženci na trgu v državah članicah, kjer je bilo trgovanje s finančnimi instrumenti začasno ustavljeno ali so bili finančni instrumenti umaknjeni, niso v slabšem položaju v primerjavi z udeleženci na trgu v drugi državi članici, kjer trgovanje še vedno poteka.

(117)

Za zagotovitev potrebne ravni konvergence je primerno pripraviti seznam okoliščin, ki predstavljajo precejšnjo škodo za interes vlagatelja in za pravilno delovanje trga, ki bi lahko bile podlaga za odločitev nacionalnih pristojnih organov, upravljavca trga, ki upravlja reguliran trg, investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja MTF ali OTF, da ne zahtevajo začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom ali njegovega umika iz trgovanja oziroma da ne upoštevajo obvestila o tem. Primerno je, da takšen seznam ni izčrpen, saj bo tako nacionalnim pristojnim organom zagotovil okvir za uporabo lastne presoje ter jim bo puščal potrebno stopnjo prožnosti pri presoji posameznih primerov.

(118)

Člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU zahtevata, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, ter upravljavci reguliranih trgov v določenih okoliščinah nemudoma obvestijo svoje pristojne nacionalne organe. Ta zahteva je namenjena za zagotovitev, da lahko nacionalni pristojni organi izpolnijo svoje regulativne naloge in so pravočasno obveščeni o zadevnih incidentih, ki bi lahko imeli negativen učinek na delovanje in celovitost trgov. Informacije, prejete od upravljavcev mest trgovanja, bi nacionalnim pristojnim organom morale omogočiti, da prepoznajo in ocenijo tveganja za trge in njihove udeležence ter se ustrezno odzovejo in po potrebi ukrepajo.

(119)

Primerno je pripraviti neizčrpen seznam pomembnih okoliščin, v katerih je mogoče predpostavljati večje kršitve pravil mesta trgovanja, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, kar torej sproži obveznost za upravljavce mest trgovanja, da nemudoma obvestijo svoje pristojne organe, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi bilo treba sklic na „pravila mesta trgovanja“ razumeti v širšem smislu in bi moral zajemati vsa pravila, stališča in odredbe kot tudi splošne pogoje pogodbenih sporazumov med mestom trgovanja in njegovimi udeleženci, v katerih so navedeni pogoji za trgovanje in uvrstitev na mesto trgovanja.

(120)

V zvezi z ravnanjem, ki lahko kaže na nesprejemljivo ravnanje v okviru Uredbe (EU) št. 596/2014, je prav tako primerno pripraviti neizčrpen seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ki bi jih upravljavec mesta trgovanja moral upoštevati pri preverjanju poslov ali naročil za trgovanje, da bi ugotovil, ali velja obveznost obveščanja zadevnega nacionalnega pristojnega organa, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi moral sklic na „naročilo za trgovanje“ zajemati vse vrste naročil, vključno z začetnimi naročili, spremembami, posodobitvami in preklici naročil, ne glede na to, ali so bila izvršena, in ne glede na sredstva, ki so bila uporabljena za dostop do mesta trgovanja.

(121)

Seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije ne bi smel biti niti izčrpen niti ne bi smel nujno kazati na zlorabo trga ali poskus zlorabe trga, saj ni nujno, da bi vsak od znakov sam po sebi pomenil zlorabo trga ali poskus zlorabe trga. Posle ali naročila za trgovanje, ki kažejo enega ali več znakov, se lahko izvaja iz upravičenih razlogov ali v skladu s pravili mesta trgovanja.

(122)

Za zagotovitev preglednosti zainteresiranim stranem na trgu, pri čemer se hkrati preprečuje zloraba trga in ohranja zaupnost identitete imetnikov pozicij, bi zahteva po objavi tedenskega poročila s skupnimi pozicijami za pozicije iz člena 58(1)(a) Direktive 2014/65/EU morala veljati le za pogodbe, s katerimi trguje določeno število oseb, nad določenim obsegom, kot je določeno v tej uredbi.

(123)

Za zagotovitev, da se podatki o trgu zagotovijo ob razumnih poslovnih pogojih in na enoten način po vsej Uniji, ta uredba določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati APA in CTP. Ti pogoji temeljijo na cilju zagotoviti, da je obveznost zagotavljanja podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih dovolj jasna, da omogoči učinkovito in enotno uporabo, pri čemer se upoštevajo različni modeli poslovanja in strukture stroškov ponudnikov podatkov.

(124)

Za zagotovitev, da so nadomestila za podatke o trgu določena na razumni ravni, je za izpolnitev obveznosti zagotovitve podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih potrebno, da so cene v razumnem obsegu sorazmerne s stroški priprave in razširjanja teh podatkov. Zato bi ponudniki podatkov morali, brez poseganja v izvajanje pravil o konkurenci, določiti svoja nadomestila na podlagi svojih stroškov, pri čemer se jim omogoči, da prejmejo razumno maržo na podlagi dejavnikov, kot so stopnja dobička iz poslovanja, donos glede na stroške, donos iz poslovnih sredstev in donos iz kapitala. Kadar imajo ponudniki podatkov skupne stroške za zagotavljanje podatkov in opravljanje drugih storitev, lahko stroški zagotavljanja podatkov vključujejo ustrezen delež stroškov, ki izhajajo iz drugih povezanih opravljenih storitev. Ker je specifikacija točnih stroškov zelo kompleksna, bi bilo namesto tega potrebno opredeliti metodologije dodeljevanja in razporejanja stroškov ter pustiti, da o specifikaciji teh stroškov presodijo ponudniki podatkov o trgu.

(125)

Podatki o trgu bi morali biti zagotovljeni na nediskriminatorni podlagi, ki zahteva, da se vsem strankam, ki se uvrščajo v isto kategorijo glede na objavljena objektivna merila, ponudi tako enaka cena kot tudi enaki drugi pogoji.

(126)

Da bi se uporabnikom podatkov omogočilo, da pridobijo podatke o trgu, ne da bi morali kupiti druge storitve, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi ločeno od drugih storitev. Za preprečitev, da se uporabnikom podatkov več kot enkrat zaračuna za iste podatke o trgu, kadar kupujejo podatke pri različnih distributerjih podatkov o trgu, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi za vsakega uporabnika posebej, razen če bi bilo to nesorazmerno s stroški takšne prakse z vidika razpona in obsega podatkov o trgu, ki jih zagotavljata APA in CTP.

(127)

Da se uporabnikom podatkov in pristojnim organom omogoči, da učinkovito presodijo, ali se podatki o trgu zagotavljajo ob razumnih poslovnih pogojih, je treba javnosti razkriti vse bistvene pogoje za njihovo zagotavljanje. Ponudniki podatkov bi zato morali razkriti informacije o svojih nadomestilih in vsebini podatkov o trgu kot tudi o metodologijah obračunavanja stroškov, ki jih uporabijo za opredelitev svojih stroškov, ne da bi pri tem razkrili svoje dejanske stroške.

(128)

Primerno je določiti merila za določanje, kdaj so dejavnosti reguliranega trga, MTF ali OTF v državi članici gostiteljici znatnega pomena, da bi preprečili nastanek obveznosti za mesto trgovanja, da sodeluje z več kot enim pristojnim organom, ali da ga nadzira več kot en pristojni organ, kadar to ne bi bilo nujno v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za MTF in OTF je primerno, da se samo MTF in OTF s precejšnjim tržnim deležem obravnavajo kot znatno pomembni, tako da vsaka premestitev ali pridobitev gospodarsko nepomembnega MTF ali OTF samodejno ne sproži vzpostavitve ureditev sodelovanja iz člena 79(2) Direktive 2014/65/EU.

(129)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s pravicami in načeli, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

(130)

Z ESMA, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), je bilo opravljeno posvetovanje za strokovno svetovanje.

(131)

Da se pristojnim organom in investicijskim podjetjem omogoči dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve iz te uredbe, da jih bodo lahko učinkovito uporabljali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe uskladiti z datumom začetka uporabe Direktive 2014/65/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Poglavje II, oddelki 1 do 4, člen 59(4), člen 60, oddelka 6 in 8 poglavja III ter, kolikor zadevajo navedene določbe, poglavje I, oddelek 9 poglavja III in poglavje IV te uredbe se uporabljajo za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES ter členom 6(6) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   V zvezi z vsemi zahtevami iz člena 1(3) in 1(4) Direktive 2014/65/EU ter njihovimi izvedbenimi določbami iz te uredbe sklicevanja na investicijska podjetja zajemajo kreditne institucije, sklicevanja na finančne instrumente pa strukturirane vloge.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zadevna oseba“ v zvezi z investicijskim podjetjem pomeni:

(a)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo, poslovodjo ali vezanega zastopnika podjetja;

(b)

direktorja, partnerja ali enakovredno osebo ali poslovodjo vezanega zastopnika podjetja;

(c)

zaposlenega v podjetju ali njegovega vezanega zastopnika ter vsako drugo fizično osebo, katere storitve so na voljo podjetju ali so pod nadzorom podjetja ali njegovega vezanega zastopnika, ki se ukvarja z opravljanjem investicijskih storitev in dejavnosti podjetja;

(d)

fizično osebo, ki se neposredno ukvarja z izvajanjem storitev za investicijsko podjetje ali za njegove vezane zastopnike na podlagi dogovora o zunanjem izvajanju investicijskih storitev in dejavnosti podjetja;

2.

„finančni analitik“ pomeni zadevno osebo, ki pripravlja vsebino investicijske raziskave;

3.

„zunanje izvajanje“ pomeni dogovor v kakršni koli obliki med investicijskim podjetjem in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev v imenu investicijskega podjetja izvaja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer investicijsko podjetje izvajalo samo;

3a.

„oseba, s katero je zadevna oseba v sorodstvenem razmerju“ pomeni:

(a)

zakonca zadevne osebe ali partnerja navedene osebe, ki se po nacionalni zakonodaji šteje za enakovrednega zakoncu;

(b)

vzdrževanega otroka ali pastorka zadevne osebe;

(c)

katerega koli drugega sorodnika zadevne osebe, ki je na datum zadevnega osebnega posla vsaj eno leto živel v istem gospodinjstvu z zadevno osebo;

4.

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

5.

„prejemek“ pomeni vse oblike plačil oziroma finančnih ali nefinančnih koristi, ki jih podjetja neposredno ali posredno zagotovijo zadevnim osebam pri izvajanju investicijskih ali pomožnih dejavnosti za stranke;

6.

„blago“ pomeni kakršno koli blago zamenljivega značaja, ki ga je možno izročiti, vključno s kovinami ter njihovimi rudami in zlitinami, kmetijskimi proizvodi in viri energije, kot je električna energija.

Člen 3

Pogoji, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij

1.   Če se za namene te uredbe zahteva zagotovitev informacij na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v točki 62 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, imajo investicijska podjetja pravico, da navedene informacije zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, samo če:

(a)

je zagotavljanje informacij na navedenem nosilcu podatkov primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko; in

(b)

če ima oseba, ki se ji morajo zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem trajnem nosilcu podatkov ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.

2.   Če na podlagi členov 46, 47, 48, 49, 50 ali člena 66(3) te uredbe investicijsko podjetje stranki zagotovi informacije prek spletnega mesta in če navedene informacije niso naslovljene osebno na stranko, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zagotavljanje informacij v navedeni obliki je primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko;

(b)

stranka se mora izrecno strinjati z zagotavljanjem informacij v navedeni obliki;

(c)

stranka mora biti elektronsko obveščena o naslovu spletne strani ter mestu na spletni strani, kjer ima dostop do informacij;

(d)

informacije morajo biti redno posodobljene;

(e)

informacije morajo biti ves čas dostopne prek navedene spletne strani toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo stranka potrebovala.

3.   Za namene tega člena se zagotavljanje informacij z elektronskimi komunikacijami šteje za primerno za okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko, če obstajajo dokazi, da ima stranka reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje zagotovitev e-poštnega naslova s strani stranke za namene navedenega poslovanja.

Člen 4

Priložnostna zagotovitev investicijske storitve

(člen 2(1) Direktive 2014/65/EU)

Za namene izvzetja iz točke (c) člena 2(1) Direktive 2014/65/EU se za investicijsko storitev šteje, da je zagotovljena priložnostno v okviru poklicne dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

med poklicno dejavnostjo in zagotovitvijo investicijske storitve isti stranki obstaja tesna in dejanska povezava, tako da se lahko investicijska storitev obravnava kot pomožna storitev pri glavni poklicni dejavnosti;

(b)

namen zagotavljanja investicijskih storitev strankam glavne poklicne dejavnosti ni biti sistematičen vir prihodkov za osebo, ki zagotavlja poklicno dejavnost; in

(c)

oseba, ki zagotavlja poklicno dejavnost, niti ne trži niti drugače ne promovira svoje sposobnosti zagotavljanja investicijskih storitev, razen kadar se te strankam predstavijo kot pomožne storitve h glavni poklicni dejavnosti.

Člen 5

Veleprodajni energetski proizvodi, ki morajo biti fizično poravnani

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU mora biti veleprodajni energetski proizvod fizično poravnan, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

proizvod vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da imata pogodbeni stranki vzpostavljene sorazmerne ureditve, da lahko dobavita ali prevzameta osnovno blago; bilančna pogodba z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina se šteje za sorazmerno ureditev, kadar morata pogodbeni stranki zagotoviti fizično dobavo elektrike ali plina;

(b)

v zvezi s proizvodom so vzpostavljene brezpogojne, neomejene in izvršljive obveznosti pogodbenih strank glede dobave in prevzema osnovnega blaga;

(c)

proizvod nobeni od strank ne omogoča, da fizično dobavo nadomesti z denarnim plačilom;

(d)

obveznosti iz pogodbe se ne morejo izravnati z obveznostmi iz drugih pogodb med zadevnima strankama brez poseganja v pravice pogodbenih strank, da pobotata medsebojne obveznosti v zvezi z denarnimi plačili.

Za namene točke (d), se operativni poboti na trgih električne energije in zemeljskega plina ne štejejo za izravnavo obveznosti iz pogodbe z obveznostmi iz drugih pogodb.

2.   Operativni pobot pomeni vsako določitev količin električne energije in zemeljskega plina, ki se morajo dovajati v omrežje, kadar to zahtevajo pravila ali operater prenosnega sistema, kot je opredeljen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), za subjekt, ki na nacionalni ravni izvaja funkcijo, ki je enakovredna funkciji operaterja prenosnega sistema. Določitev količin na podlagi operativnega pobota ne sme biti predmet presoje pogodbenih strank.

3.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU višja sila vključuje vse izjemne dogodke ali sklope okoliščin izven nadzora pogodbenih strank, ki jih ti nista mogli razumno predvideti ali preprečiti z ustrezno in razumno potrebno skrbnostjo in ki eni ali obema pogodbenima strankama preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

4.   Za namene oddelka C(6) Priloge k Direktivi 2014/65/EU pristni razlogi za nezmožnost izpolnjevanja obveznosti vključujejo vse dogodke ali sklope okoliščin, ki ne izpolnjujejo pogojev za obravnavo kot višja sila iz odstavka 3, objektivno in izrecno opredeljene v pogojih pogodbe, zaradi katerih ena ali obe pogodbeni stranki, ki delujeta v dobri veri, ne moreta izpolniti pogodbenih obveznosti.

5.   Obstoj višje sile ali pristnih razlogov za nezmožnost izpolnjevanja obveznosti ne preprečuje, da se pogodba šteje za „fizično poravnano“ za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

6.   Obstoj klavzul o neizpolnjevanju obveznosti, ki določajo, da je stranka upravičena do finančnega nadomestila v primeru neizpolnjevanja ali nepopolnega izpolnjevanja obveznosti ne sme preprečiti, da bi se pogodba štela za „fizično poravnano“ v smislu oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

7.   Metode dobave za pogodbe, ki se štejejo za „fizično poravnane“ v smislu oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, vključujejo vsaj:

(a)

fizično dobavo samega zadevnega blaga;

(b)

izročitev dokumenta, ki podeljuje lastninske pravice do zadevnega blaga ali zadevne količine tega blaga;

(c)

druge metode prenosa lastninskih pravic v zvezi z zadevno količino blaga brez njegove fizične dobave, vključno z obvestilom, načrtovanjem ali imenovanjem operaterja omrežja za dobavo električne energije, ki prejemniku daje pravico do zadevne količine blaga.

Člen 6

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo na nafto, premog in veleprodajne energetske proizvode

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo na nafto, pogodbe, pri katerih je osnova mineralno olje katerega koli opisa in naftni plini, utekočinjeni ali v obliki pare, vključno s proizvodi, sestavinami in derivati iz nafte ter naftnimi pogonskimi gorivi, vključno s tistimi, pri katerih je dodano biogorivo.

2.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente, ki se nanašajo premog, pogodbe, pri katerih je osnova premog, opredeljen kot črna ali temno rjava gorljiva mineralna snov, sestavljena iz zoglenele rastlinske mase, ki se uporablja kot gorivo.

3.   Za namene oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki imajo značilnosti veleprodajnih energetskih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011, izvedeni finančni instrumenti, pri katerih sta osnova električna energija ali naravni plin v skladu s točkami (b) do (d) člena 2(4) navedene uredbe.

Člen 7

Drugi izvedeni finančni instrumenti

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene oddelka C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU se za pogodbo, ki ni promptna pogodba v skladu z odstavkom 2 in nima poslovnih namenov, kot je določeno v odstavku 4, šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(i)

z njo se trguje na mestu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot regulirani trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) ali organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF);

(ii)

izrecno je navedeno, da se z njo trguje na reguliranem trgu, MTF, OTF ali na tovrstnem mestu trgovanja tretje države, ali da se zanjo uporabljajo pravila reguliranega trga, MTF, OTF ali mesta trgovanja tretje države;

(iii)

v smislu cene, serije, datuma izročitve in drugih pogodbenih pogojev je enakovredna pogodbi, s katero se trguje na reguliranem trgu, v MTF, v OTF ali na tovrstnem mestu trgovanja tretje države;

(b)

pogodba je standardizirana, tako da so cena, serija, datum izročitve in drugi pogoji določeni v glavnem na podlagi redno objavljenih cen, standardnih serij ali standardnih datumov dobave.

2.   Promptna pogodba je za namene odstavka 1 pogodba o prodaji blaga, sredstva ali pravice, pri čemer je v skladu s pogoji pogodbe izročitev načrtovana v daljšem od naslednjih dveh obdobij:

(a)

v dveh trgovalnih dneh;

(b)

v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za to blago, sredstvo ali pravico.

Pogodba se ne šteje za promptno pogodbo, če ne glede na njene izrecne pogoje med pogodbenima strankama obstaja dogovor, da se izročitev osnove preloži in se ne izvede v obdobju iz odstavka 2.

3.   Za namene oddelka C(10) Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanaša na osnovo iz navedenega oddelka ali iz člena 8, šteje, da ima lastnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

poravna se z denarnimi sredstvi ali se lahko poravna z denarnimi sredstvi po izbiri ene ali več strank iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi razlogi za prenehanje;

(b)

z njo se trguje na reguliranem trgu, v MTF, v OTF ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot regulirani trg, MTF ali OTF;

(c)

v zvezi s pogodbo so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

4.   Za pogodbo se šteje, da ima poslovne namene za namene oddelka C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in da nima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov za namene oddelkov C(7) in (10) navedene priloge, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

sklene se z operaterjem ali upraviteljem oziroma jo sklene operater ali upravitelj energetskega prenosnega omrežja, mehanizma za energetsko ravnovesje ali plinovodnega omrežja;

(b)

potrebna je za ohranjanje ravnovesja med dobavo in porabo energije v danem trenutku, vključno s primeri, ko se rezervne zmogljivosti, ki jih je pridobil s pogodbo operater prenosnega sistema za električno energijo, kot je opredeljen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES, prenesejo od enega predhodno kvalificiranega ponudnika storitev za izravnavo k drugemu s privolitvijo zadevnega operaterja prenosnega sistema.

Člen 8

Izvedeni finančni instrumenti iz oddelka C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

(člen 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU)

Poleg pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so izrecno navedene v oddelku C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih uporabljajo določbe iz navedenega oddelka, če izpolnjuje merila iz navedenega oddelka in iz člena 7(3) te uredbe ter se nanaša na kar koli od naslednjega:

(a)

telekomunikacijsko pasovno širino;

(b)

zmogljivosti za shranjevanje blaga;

(c)

prenosne ali transportne zmogljivosti v zvezi z blagom, ne glede na to, ali so to kabelske, cevovodne ali druge zmogljivosti, z izjemo pravic do prenosa v zvezi s prenosnimi zmogljivostmi za prenos električne energije med trgovalnimi območji, kadar pogodbe na primarnem trgu sklene oziroma se sklenejo z operaterjem prenosnega sistema ali katero koli drugo osebo, ki deluje kot izvajalec storitev v njihovem imenu, in za namene alokacije prenosnih zmogljivosti;

(d)

nadomestilo, dobropis, dovoljenje, pravico ali podobno sredstvo, ki je neposredno povezano z dobavo, distribucijo ali potrošnjo energije iz obnovljivih virov, razen če je pogodba že zajeta v področje uporabe oddelka (C) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(e)

geološko, okoljsko ali drugo fizično spremenljivko, razen če se pogodba nanaša na kakršne koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(f)

katero koli drugo sredstvo ali pravico zamenljivega značaja (razen pravice do prejemanja storitve), ki ju je možno prenesti;

(g)

indeks ali mero, povezano s ceno, vrednostjo ali količino poslov s katerim koli sredstvom, pravico, storitvijo ali obveznostjo;

(h)

indeks ali mero, ki temelji na aktuarskih statistikah.

Člen 9

Investicijsko svetovanje

(člen 4(1)(4) Direktive 2014/65/EU)

Za namene opredelitve izraza „investicijsko svetovanje“ v členu 4(1)(4) Direktive 2014/65/EE se za osebno priporočilo šteje priporočilo, ki se da osebi v vlogi vlagatelja ali potencialnega vlagatelja oziroma osebi v vlogi zastopnika vlagatelja ali potencialnega vlagatelja.

Navedeno priporočilo se predstavi kot primerno za navedeno osebo ali pa je oblikovano ob upoštevanju okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in predstavlja priporočilo za sprejetje enega od naslednjih sklopov korakov:

(a)

nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odkup oz. izplačilo, imetništvo ali izvedbo prve prodaje določenega finančnega instrumenta;

(b)

uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odkup oz. izplačilo finančnega instrumenta.

Priporočilo se ne šteje za osebno priporočilo, če je izdano izključno za javnost.

Člen 10

Značilnosti drugih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z valutami

1.   Za namene oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanašajo na valuto, niso finančni instrument, če je pogodba eno od naslednjega:

(a)

promptna pogodba v smislu odstavka 2 tega člena;

(b)

plačilno sredstvo, ki:

(i)

mora biti fizično poravnano iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi razlogi za prenehanje;

(ii)

ga sklene vsaj oseba, ki ni finančna nasprotna stranka v smislu člena 2(8) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(iii)

se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo in

(iv)

ni vključeno v trgovanje na mestu trgovanja.

2.   Promptna pogodba za namene odstavka 1 je pogodba o zamenjavi ene valute za drugo, pri čemer je v skladu s pogoji pogodbe izročitev načrtovana v daljšem od naslednjih dveh obdobij:

(a)

v dveh trgovalnih dneh za vse pare glavnih valut, ki so navedene v odstavku 3;

(b)

za vse pare valut, pri katerih vsaj ena od valut ni glavna valuta, v dveh delovnih dneh ali v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za ta par valut, odvisno od tega, katero obdobje je daljše;

(c)

če je glavni cilj pogodbe o zamenjavi navedenih valut prodaja ali nakup prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu, v obdobju, ki je na trgu pri poravnavi tega prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev, ali v petih trgovalnih dneh, odvisno od tega, katero obdobje je krajše.

Pogodba se ne šteje za promptno pogodbo, če ne glede na njene izrecne pogoje med pogodbenima strankama obstaja dogovor, da se izročitev valute preloži in se ne izvede v obdobju iz prvega pododstavka.

3.   Glavne valute za namene odstavka 2 vključujejo samo ameriški dolar, euro, japonski jen, britanski funt, avstralski dolar, švicarski frank, kanadski dolar, hongkonški dolar, švedsko krono, novozelandski dolar, singapurski dolar, norveško krono, mehiški peso, hrvaško kuno, bolgarski lev, češko krono, dansko krono, madžarski forint, poljski zlot in romunski leu.

4.   Za namene odstavka 2 trgovalni dan pomeni dan, na katerega se običajno trguje v jurisdikciji obeh valut, ki se izmenjata v skladu s pogodbo o izmenjavi, in v jurisdikciji tretje valute, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

izmenjava navedenih valut vključuje njuno pretvorbo prek navedene tretje valute za namene likvidnosti;

(b)

standardni rok za izročitev pri izmenjavi navedenih valut se navezuje na jurisdikcijo navedene tretje valute.

Člen 11

Instrumenti denarnega trga

(člen 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU)

Instrumenti denarnega trga v skladu s členom 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU vključujejo zakladne menice, potrdila o denarnih depozitih, komercialne zapise in druge instrumente, ki imajo vsebinsko enakovredne lastnosti, če imajo naslednje značilnosti:

(a)

njihovo vrednost je mogoče kadar koli določiti;

(b)

niso izvedeni finančni instrumenti;

(c)

njihov rok zapadlosti ob izdaji je 397 dni ali manj.

Člen 12

Sistematični internalizatorji za delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate in druge podobne finančne instrumente

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsako delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, ki kotira na borzi (ETF), certifikatom in drugim podobnim finančnim instrumentom, če izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 0,4 % skupnega števila poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od:

(i)

15 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

0,4 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 13

Sistematični internalizatorji za obveznice

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi obveznicami, ki spadajo v razred obveznic, ki jih izda isti subjekt ali subjekt iz iste skupine, če v povezavi z vsako tako obveznico izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za obveznico, za katero obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 2,5 % skupnega števila poslov z zadevno obveznico, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za obveznico, za katero ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za obveznico, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

25 % skupnega prometa z navedeno obveznico, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

1 % skupnega prometa z navedeno obveznico, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 14

Sistematični internalizatorji za strukturirane finančne produkte

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi strukturiranimi finančnimi produkti, ki spadajo v razred strukturiranih finančnih produktov, ki jih izda isti subjekt ali subjekt iz iste skupine, če v povezavi z vsakim takim strukturiranim finančnim produktom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 4 % skupnega števila poslov z zadevnim strukturiranim finančnim produktom, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;

(b)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za strukturiran finančni produkt, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

30 % skupnega prometa z navedenim strukturiranim finančnim produktom, ki ga je investicijsko podjetje izvedlo za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

2,25 % skupnega prometa z navedenim strukturiranim finančnim produktom v Uniji na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 15

Sistematični internalizatorji za izvedene finančne instrumente

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki spadajo v razred izvedenih finančnih instrumentov, če v povezavi z vsakim takim izvedenim finančnim instrumentom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 2,5 % skupnega števila poslov z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun v zvezi z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

v znatnem obsegu za izvedeni finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

25 % skupnega prometa z navedenim razredom izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

1 % skupnega prometa z navedenim razredom izvedenih finančnih instrumentov, ustvarjenega v Uniji s trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 16

Sistematični internalizatorji za pravice do emisije

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje se šteje za sistematičnega internalizatorja v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU v zvezi s pravicami do emisije, ki spadajo v razred izvedenih finančnih instrumentov, če v povezavi z vsakim takim instrumentom izvaja internalizacijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(i)

število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali večje od 4 % skupnega števila poslov z zadevno vrsto pravic do emisije, izvršenih v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;

(ii)

v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zvezi s to vrsto pravic do emisije;

(b)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko za svoj račun izvajalo posle OTC v zvezi z zadevno vrsto pravic do emisije;

(c)

v znatnem obsegu za pravice do emisije, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(i)

30 % skupnega prometa z navedeno vrsto pravic, ki ga je investicijsko podjetje izvedlo za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC;

(ii)

2,25 % skupnega prometa z navedeno vrsto pravic v Uniji na mestu trgovanja ali OTC.

Člen 17

Zadevna ocenjevalna obdobja

(člen 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU)

Pogoji iz členov 12 do 16 se ocenijo vsako četrtletje na podlagi podatkov iz zadnjih šestih mesecev. Ocenjevalno obdobje se začne na prvi delovni dan januarja, aprila, julija in oktobra.

Novo izdani instrumenti se pri oceni upoštevajo samo, če pretekli podatki zajemajo obdobje vsaj treh mesecev v primeru delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih instrumentov ter šest tednov v primeru obveznic, strukturiranih finančnih produktov in izvedenih finančnih instrumentov.

Člen 18

Algoritemsko trgovanje

(člen 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU)

Za namene natančnejše opredelitve algoritemskega trgovanja v skladu s členom 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU se za sistem šteje, da deluje z omejenim človeškim posredovanjem ali brez njega, če je pri vsakem postopku ustvarjanja naročil ali ponudb ali postopku optimiziranja izvrševanja naročila avtomatiziran sistem tisti, ki v skladu z vnaprej določenimi parametri sprejema odločitve v kateri koli fazi sprožitve, ustvarjanja, preusmerjanja ali izvrševanja naročil ali ponudb.

Člen 19

Tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja

(člen 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU)

1.   Visoko število dnevnih sporočil v skladu s členom 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU predstavlja pošiljanje, v povprečju, česar koli od naslednjega:

(a)

vsaj dveh sporočil na sekundo v zvezi s katerim koli posameznim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na mestu trgovanja;

(b)

vsaj štirih sporočil na sekundo v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

2.   Za namene odstavka 1 se v izračun vključijo sporočila, ki se nanašajo na finančne instrumente, za katere obstaja likviden trg v skladu s členom 2(1)(17) Uredbe (EU) št. 600/2014. V izračun se vključijo tudi sporočila za namene trgovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 17(4) Direktive 2014/65/EU.

3.   Za namene odstavka 1 se v izračun vključijo sporočila, uvedena za potrebe poslovanja za svoj račun. Sporočila, uvedena prek drugih tehnik trgovanja, kot so tiste, ki se zanašajo na poslovanje za svoj račun, se vključijo v izračun, kadar je tehnika izvrševanja naročil podjetja strukturirana tako, da preprečuje izvrševanje za svoj račun.

4.   Za namene odstavka 1 se pri izračunu visokega števila dnevnih sporočil v zvezi s ponudniki neposrednega elektronskega dostopa sporočila, ki jih pošljejo njihovi uporabniki neposrednega elektronskega dostopa, izključijo iz izračunov.

5.   Za namene odstavka 1 dajo mesta trgovanja zadevnim podjetjem na njihovo zahtevo na voljo ocene povprečnega mesečnega števila sporočil na sekundo dva tedna po koncu vsakega koledarskega meseca, pri čemer upoštevajo vsa sporočila, poslana v predhodnih 12 mesecih.

Člen 20

Neposredni elektronski dostop

(člen 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU)

1.   Oseba se ne šteje za sposobno elektronskega posredovanja naročil v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja v skladu s členom 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU, če ne more sama opredeliti točnega delčka sekunde, v katerem se vnese naročilo, ter obdobja veljavnosti naročila v tem časovnem okviru.

2.   Za osebo se ne šteje, da je sposobna takega posredovanja neposrednega elektronskega naročila, če se to izvede prek ureditev za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot je mesto ali mesta, na katera bi bilo treba poslati naročilo, razen če so te ureditve vgrajene v sisteme stranke in ne v sisteme člana ali udeleženca na reguliranem trgu ali v MTF oziroma stranke v OTF.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

ODDELEK 1

Organizacija

Člen 21

Splošne organizacijske zahteve

(člen 16(2) do (10) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja izpolnjujejo naslednje organizacijske zahteve:

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja ter dodeljuje funkcije in odgovornosti;

(b)

zagotovijo, da se njihove zadevne osebe zavedajo, katere postopke morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih dolžnosti;

(c)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne mehanizme notranjega nadzora, katerih namen je zagotavljanje skladnosti z odločitvami in postopki na vseh ravneh investicijskega podjetja;

(d)

zaposlijo osebe s kvalifikacijami, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje dodeljenih odgovornosti;

(e)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje ter sporočanje informacij na vseh ustreznih ravneh investicijskega podjetja;

(f)

vzdržujejo ustrezne in urejene evidence v zvezi s svojim poslovanjem in notranjo organizacijo;

(g)

zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

Investicijska podjetja pri izpolnjevanju zahtev iz tega odstavka upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja podjetja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki se izvajajo v toku tega poslovanja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, pri čemer upoštevajo naravo zadevnih informacij.

3.   Investicijska podjetja opredelijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru prekinitev v njihovih sistemih in postopkih ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

4.   Investicijska podjetja opredelijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo računovodska poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega položaja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

5.   Investicijska podjetja spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ureditev, vzpostavljenih v skladu z odstavki 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti.

Člen 22

Skladnost s predpisi

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne politike in postopke, ki so namenjeni odkrivanju morebitnega tveganja, da investicijsko podjetje ne bi izpolnjevalo obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, ter s tem povezanih tveganj, ter vzpostavijo primerne ukrepe in postopke, katerih cilj je, da se tako tveganje čim bolj zmanjša in da se pristojnim organom omogoči učinkovito izvajanje njihovih pooblastil na podlagi navedene direktive.

Investicijska podjetja upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja podjetja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki se izvajajo v toku tega poslovanja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:

(a)

trajno spremljati in redno ocenjevati primernost in učinkovitost ukrepov, politik in postopkov, vzpostavljenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti podjetja;

(b)

svetovati in pomagati ustreznim osebam, pristojnim za izvajanje investicijskih storitev in dejavnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti podjetja v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(c)

vsaj letno poročati upravljalnemu organu o izvajanju in učinkovitosti splošnega nadzornega okolja za investicijske storitve in dejavnosti, o ugotovljenih tveganjih ter o poročanju v zvezi z reševanjem pritožb kot tudi o ukrepih, ki so bili oziroma se morajo sprejeti;

(d)

spremljati delovanje postopka za reševanje pritožb in obravnavati pritožbe kot vir relevantnih informacij v okviru njegovih splošnih odgovornosti v zvezi z nadzorom.

Da bi izpolnjevala zahteve iz točk (a) in (b) tega odstavka, funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi opravi oceno, ob upoštevanju katere vzpostavi program spremljanja na podlagi tveganj, v katerem so upoštevana vsa področja naložbenih storitev, dejavnosti ter vse zadevne pomožne storitve investicijskega podjetja, vključno z relevantnimi informacijami, zbranimi pri spremljanju reševanja pritožb. V programu spremljanja so določene prednostne naloge, ki se določijo v oceni tveganja glede skladnosti s predpisi in s katerimi je zagotovljeno, da se tveganje glede skladnosti s predpisi v celoti spremlja.

3.   Da lahko funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, investicijsko podjetje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi ima potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh relevantnih informacij;

(b)

upravljalni organ imenuje in zamenja odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki je pristojna za funkcijo zagotavljanja skladnosti ter vsako poročanje v zvezi s skladnostjo z zahtevami na podlagi Direktive 2014/65/EU in člena 25(2) te uredbe;

(c)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi poroča na ad hoc podlagi neposredno upravljalnemu organu, če ugotovi, da obstaja pomembno tveganje, da podjetje ne bo izpolnjevalo svojih obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(d)

zadevne osebe, vključene v funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(e)

metoda določanja prejemkov zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da lahko vpliva nanjo.

4.   Investicijskemu podjetju ni treba izpolnjevati točke (d) ali točke (e) odstavka 3, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz točke (d) ali (e) niso sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi še naprej učinkovita. V tem primeru investicijsko podjetje oceni, ali je ogrožena učinkovitost funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi. Ocena se redno pregleduje.

Člen 23

Obvladovanje tveganj

(člen 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja sprejmejo naslednje ukrepe v zvezi z obvladovanjem tveganj:

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj in postopke za ugotavljanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja in po potrebi določijo raven tveganja, ki jo podjetje še dovoljuje;

(b)

sprejmejo učinkovite ureditve, procese in mehanizme za obvladovanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja glede na navedeno raven dovoljenega tveganja;

(c)

spremljajo naslednje:

(i)

primernost in učinkovitost politik in postopkov investicijskega podjetja za obvladovanje tveganj;

(ii)

raven skladnosti investicijskega podjetja in njegovih zadevnih oseb z ureditvami, procesi in mehanizmi, sprejetimi v skladu s točko (b);

(iii)

primernost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za obravnavanje morebitnih pomanjkljivosti v navedenih politikah, ureditvah, postopkih in mehanizmih, vključno z ravnanjem zadevnih oseb v nasprotju s takimi ureditvami, postopki in mehanizmi ali neizvajanjem takih politik in postopkov.

2.   Če je primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih izvajajo pri svojem poslovanju, investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo funkcijo obvladovanja tveganj, ki deluje neodvisno in opravlja naslednje naloge:

(a)

izvajanje politike in postopkov iz odstavka 1;

(b)

priprava poročil in svetovanje višjemu vodstvu v skladu s členom 25(2).

Če investicijsko podjetje ne vzpostavi in vzdržuje funkcije obvladovanja tveganj v skladu s prvim pododstavkom, mora biti na zahtevo sposobno dokazati, da politike in postopki, ki jih je sprejelo v skladu z odstavkom 1, izpolnjujejo zahteve iz navedenega odstavka.

Člen 24

Notranja revizija

(člen 16(5) Direktive 2014/65/EU)

Če je primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih izvajajo pri svojem poslovanju, investicijska podjetja vzpostavijo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti investicijskega podjetja ter ima naslednje odgovornosti:

(a)

vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranje kontrole in ureditev investicijskega podjetja;

(b)

izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a), ter preverjanje izvajanja navedenih priporočil;

(c)

poročanje o zadevah v zvezi z notranjo revizijo v skladu s členom 25(2).

Člen 25

Odgovornost višjega vodstva

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri notranjem razporejanju funkcij zagotovijo, da imata višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija odgovornost, da zagotovita izpolnjevanje obveznosti podjetja iz Direktive 2014/65/EU. Zlasti se zahteva, da višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija ocenjujeta in redno pregledujeta učinkovitost politik, ureditev in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, in sprejemata primerne ukrepe za obravnavanje morebitnih pomanjkljivosti.

Z razporeditvijo pomembnejših funkcij med višje vodstvene delavce se jasno določi, kdo je odgovoren za nadzor in trajno izpolnjevanje organizacijskih zahtev podjetja. Evidence o razporeditvi pomembnih funkcij se redno posodabljajo.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o zadevah iz členov 22, 23 in 24, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili v primeru pomanjkljivosti sprejeti primerni ukrepi.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da pisna poročila o zadevah iz členov 22, 23 in 24 redno prejema tudi nadzorna funkcija, če ta obstaja.

4.   Za namene tega člena nadzorna funkcija pomeni funkcijo v investicijskem podjetju, ki je odgovorna za nadzor njenega višjega vodstva.

Člen 26

Reševanje pritožb

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ter pregledne politike in postopke za upravljanje pritožb, ki se uporabljajo za hitro reševanje pritožb strank ali potencialnih strank. Investicijska podjetja vodijo evidence prejetih pritožb in ukrepov, sprejetih za njihovo reševanje.

Politika za upravljanje pritožb zagotavlja jasne, točne in najnovejše informacije o postopku reševanja pritožb. To politiko potrdi upravljalni organ podjetja.

2.   Investicijska podjetja objavijo podrobnosti o postopku, v skladu s katerim se morajo reševati pritožbe. Te podrobnosti vključujejo informacije o politiki za upravljanje pritožb in kontaktne podatke funkcije za upravljanje pritožb. Informacije se strankam ali potencialnim strankam zagotovijo na zahtevo ali ob potrditvi prejema pritožbe. Investicijska podjetja strankam in potencialnim strankam omogočijo, da pritožbe predložijo brezplačno.

3.   Investicijska podjetja vzpostavijo funkcijo za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za preučevanje pritožb. To funkcijo lahko izvaja funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi.

4.   Pri reševanju pritožbe investicijska podjetja s strankami oziroma potencialnimi strankami komunicirajo jasno, v preprostem jeziku, ki ga je lahko razumeti, in se na pritožbo odzovejo brez nepotrebnih zamud.

5.   Investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče podjetja glede pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka pritožbo posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h) Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21) o alternativnem reševanju potrošniških sporov, ali da se odloči za civilno tožbo.

6.   Investicijska podjetja zagotovijo informacije o pritožbah in reševanju pritožb zadevnim pristojnim organom in, če je smiselno v skladu z nacionalno zakonodajo, organu za alternativno reševanje sporov.

7.   Funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi analizira podatke o pritožbah in reševanju pritožb, da zagotovi, da se opredelijo in obravnavajo vsa tveganja in vprašanja.

Člen 27

Politike in prakse glede prejemkov

(Členi 16, 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja določijo in izvajajo politike in prakse v zvezi s prejemki v skladu z ustreznimi notranjimi postopki, pri čemer upoštevajo interese vseh strank podjetja, pri čemer je cilj zagotoviti, da se s strankami ravna pošteno in da njihovim interesom ne škodijo prakse v zvezi s prejemki, ki jih podjetje sprejme na kratek, srednji ali dolgi rok.

Politike in prakse glede prejemkov so zasnovane tako, da ne vodijo do nasprotja interesov ali do spodbud, zaradi katerih bi zadevne osebe dajale prednost svojim interesom ali interesom podjetja v morebitno škodo katere od strank.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da se njihove politike in prakse glede prejemkov uporabljajo za vse zadevne osebe, ki neposredno ali posredno vplivajo na investicijske in pomožne storitve, ki jih opravlja investicijsko podjetje, ali na njegovo ravnanje, ne glede na vrsto stranke, v kolikor lahko prejemki takih oseb in podobne spodbude ustvarijo nasprotja interesov, ki jih spodbujajo k ravnanju v nasprotju z interesi katere koli stranke podjetja.

3.   Po posvetovanju s funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi upravljalni organ naložbenega podjetja odobri politiko prejemkov podjetja. Višje vodstvo investicijskega podjetja je odgovorno za dnevno izvajanje politike prejemkov in spremljanje tveganj glede skladnosti s predpisi, ki so povezana s politiko.

4.   Prejemki in podobne spodbude ne temeljijo izključno ali pretežno na kvantitativnih poslovnih merilih in v celoti upoštevajo ustrezna kvalitativna merila, ki odražajo spoštovanje veljavnih predpisov, pošteno obravnavo strank in kakovost storitev, opravljenih za stranke.

Ves čas se ohranja ravnotežje med fiksnim in variabilnim delom prejemkov, tako da struktura prejemkov ne daje prednosti interesom investicijskega podjetja ali njegovih zadevnih oseb pred interesi katere od strank.

Člen 28

Področje uporabe pri osebnih poslih

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

Za namene člena 29 in člena 37 osebni posel pomeni trgovanje s finančnim instrumentom, ki ga izvede zadevna oseba ali se izvede v njenem imenu, če je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

zadevna oseba deluje izven okvira dejavnosti, ki jih izvaja v svoji poklicni funkciji;

(b)

trgovanje se opravlja za račun ene od naslednjih oseb:

(i)

zadevne osebe;

(ii)

katere koli osebe, s katero je v sorodstvenem razmerju ali s katero je tesno povezana;

(iii)

osebe, v zvezi s katero ima zadevna oseba neposreden ali posreden pomemben interes pri rezultatu trgovanja, kar ne vključuje opravnine ali provizije za izvedbo trgovanja.

Člen 29

Osebni posli

(člen 16(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne ureditve za preprečevanje dejavnosti iz odstavkov 2, 3 in 4 s strani vseh zadevnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov, ali imajo dostop do notranjih informacij v smislu člena 7(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 ali drugih zaupnih informacij v zvezi s strankami ali posli s strankami ali za stranke zaradi dejavnosti, ki jih izvajajo v imenu podjetja.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne sklepajo osebnih poslov, ki izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

navedeni osebi je prepovedano sklepanje tovrstnih poslov na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014;

(b)

vključujejo zlorabo ali nepravilno razkritje navedenih zaupnih informacij;

(c)

so v nasprotju ali bodo verjetno v nasprotju z obveznostjo investicijskega podjetja na podlagi Direktive 2014/65/EU.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe nobeni drugi osebi ne svetujejo ali priporočijo, razen v okviru opravljanja svojega dela ali pogodbe o storitvah, naj sklene posel s finančnimi instrumenti, ki bi ga, če bi šlo za osebni posel zadevne osebe, zajemal odstavek 2, člen 37(2)(a) oziroma (b) ali člen 67(3).

4.   Brez poseganja v člen 10(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 investicijska podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne razkrijejo, razen v okviru opravljanja svojega dela ali pogodbe o storitvah, kakršnih koli informacij ali mnenj kateri koli drugi osebi, če zadevna oseba ve ali bi razumno morala vedeti, da bo druga oseba zaradi takega razkritja storila oziroma je verjetno, da bi storila, naslednje:

(a)

sklenila posel s finančnimi instrumenti, ki bi ga, če bi šlo za osebni posel zadevne osebe, zajemala odstavka 2 ali 3, člen 37(2)(a) oziroma (b) ali člen 67(3);

(b)

svetovala ali naročila drugi osebi, naj sklene tak posel.

5.   Ureditve, zahtevane v odstavku 1, morajo zagotoviti, da:

(a)

vsaka zadevna oseba, ki jo zajemajo odstavki 1, 2, 3 in 4, pozna omejitve v zvezi z osebnimi posli in ukrepe, ki jih je investicijsko podjetje določilo v zvezi z osebnimi posli in razkritji, v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4;

(b)

se podjetje takoj obvesti o vsakem osebnem poslu, ki ga sklene zadevna oseba, z uradnim obvestilom o takem poslu ali z drugimi postopki, ki podjetju omogočajo identifikacijo takih poslov;

(c)

se vodi evidenca za osebni posel, o katerem je podjetje obveščeno ali ga identificira, vključno z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s takim poslom.

V primeru dogovorov o zunanjem izvajanju investicijsko podjetje zagotovi, da podjetje, ki mu je dejavnost oddana v zunanje izvajanje, vodi evidenco osebnih poslov, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in navedene podatke na zahtevo takoj pošlje investicijskemu podjetju.

6.   Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za naslednje osebne posle:

(a)

osebne posle, opravljene v okviru storitve diskrecijskega upravljanja portfeljev brez predhodne komunikacije v zvezi s poslom med upravljavcem portfeljev in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izveden posel;

(b)

osebne posle v kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativnih investicijskih skladih, ki se nadzorujejo v skladu z zakonodajo države članice, ki za njihovo premoženje zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, kadar zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvedejo posli, ne sodelujeta v upravljanju tega podjema.

ODDELEK 2

Zunanje izvajanje

Člen 30

Operativne funkcije odločilnega pomena in pomembne operativne funkcije

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene prvega pododstavka člena 16(5) Direktive 2014/65/EU je operativna funkcija odločilnega pomena ali pomembna, če bi napaka v njenem izvajanju ali njeno neizvajanje pomembno ogrozila neprekinjeno izpolnjevanje pogojev in obveznosti investicijskega podjetja, ki izhajajo iz njegovega dovoljenja, ali drugih obveznosti na podlagi Direktive 2014/65/EU, oziroma njegovo finančno uspešnost, trdnost ali neprekinjeno izvajanje njegovih investicijskih storitev in dejavnosti.

2.   Brez poseganja v status katere koli druge funkcije se za naslednje funkcije ne šteje, da so odločilnega pomena ali pomembne za namene odstavka 1:

(a)

zagotavljanje svetovalnih storitev podjetju in drugih storitev, ki niso del investicijskih dejavnosti podjetja, vključno z zagotavljanjem pravnega svetovanja podjetju, usposabljanjem zaposlenih podjetja, storitvami izdajanja računov ter varovanjem prostorov in zaposlenih podjetja;

(b)

nakup standardiziranih storitev, vključno s storitvami zagotavljanja tržnih informacij in aktualnih cen.

Člen 31

Zunanje izvajanje operativnih funkcij odločilnega pomena in pomembnih operativnih funkcij

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki v zunanje izvajanje oddajo operativne funkcije odločilnega pomena ali pomembne operativne funkcije, ostanejo v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

oddajanje teh funkcij v zunanje izvajanje ne povzroči prenosa odgovornosti višjega vodstva na zunanjega izvajalca;

(b)

razmerje in obveznosti investicijskega podjetja do njegovih strank v skladu s pogoji Direktive 2014/65/EU se ne spremenijo;

(c)

izpolnjevanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati investicijsko podjetje, da pridobi dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU in da ga ohrani, ni ogroženo;

(d)

nobeden od drugih pogojev, ki jih je moralo podjetje izpolniti, da je pridobilo dovoljenje, ni odpravljen ali spremenjen.

2.   Investicijska podjetja izkazujejo primerno strokovnost, previdnost in skrbnost pri sklepanju, upravljanju ali prekinitvi vseh dogovorov za uporabo zunanjega izvajalca storitev za izvajanje operativnih funkcij, ki so odločilnega pomena ali pomembne, ter sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost, zadostne vire in ustrezno organizacijsko strukturo za podporo izvajanju funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu, ter vsa dovoljenja, ki so v skladu z zakonodajo potrebna za zanesljivo in strokovno izvajanje funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu;

(b)

izvajalec storitev oddane storitve izvaja učinkovito in v skladu z veljavno zakonodajo ter regulativnimi zahtevami, podjetje pa je v ta namen vzpostavilo metode in postopke za ocenjevanje kakovosti dela izvajalca storitev in za stalno preverjanje storitev, ki jih zagotavlja;

(c)

izvajalec storitev ustrezno nadzoruje izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in v zadostnem obsegu upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem;

(d)

sprejmejo se ustrezni ukrepi, če je videti, da izvajalec storitev funkcij ne izvaja učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(e)

investicijsko podjetje učinkovito nadzoruje funkcije ali storitve, oddane v zunanje izvajanje, upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem, ter v ta namen ohranja potrebno strokovno znanje in vire za učinkovito nadzorovanje oddanih funkcij in upravljanje navedenih tveganj;

(f)

izvajalec storitev je investicijskemu podjetju razkril vse dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo zmožnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(g)

investicijsko podjetje je po potrebi zmožno prekiniti dogovor o zunanjem izvajanju s takojšnjim učinkom, če je to v interesu njegovih strank, brez posledic za neprekinjeno izvajanje in kakovost njegovih storitev za stranke;

(h)

izvajalec storitev sodeluje s pristojnimi organi investicijskega podjetja v zvezi s funkcijami, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)

investicijsko podjetje, njegovi revizorji in zadevni pristojni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in do ustreznih poslovnih prostorov izvajalca storitev, če je to potrebno za učinkovit nadzor v skladu s tem členom, pristojni organi pa lahko uveljavijo navedeno pravico do dostopa;

(j)

izvajalec storitev varuje vse zaupne informacije, ki zadevajo investicijsko podjetje in njegove stranke;

(k)

investicijsko podjetje in izvajalec storitev imata vzpostavljene, izvajata in ohranjata krizni načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po katastrofi ter redno testirata rezervno infrastrukturo, če je to potrebno ob upoštevanju funkcije, storitve ali dejavnosti, ki je oddana v zunanje izvajanje;

(l)

investicijsko podjetje zagotovi, da se neprekinjeno izvajanje in kakovost funkcij ali storitev, oddanih v zunanje izvajanje, ohrani tudi v primeru prenehanja oddajanja v zunanje izvajanje, in sicer tako, da oddane funkcije ali storitve prenese na tretjo osebo ali jih izvede samo.

3.   Zadevne pravice in obveznosti investicijskega podjetja in izvajalca storitev se jasno razdelijo in opredelijo v pisnem sporazumu. Investicijsko podjetje zlasti obdrži pravico do dajanja navodil, pravico do prekinitve dogovora, pravico do obveščenosti in pravico do pregledov ter dostopa do poslovnih knjig in poslovnih prostorov. Dogovor zagotavlja, da izvajalec storitev opravlja zunanje izvajanje samo ob privolitvi investicijskega podjetja v pisni obliki.

4.   Investicijsko podjetje lahko v primeru, ko sta investicijsko podjetje in izvajalec storitev člana iste skupine, za namene izpolnjevanja tega člena in člena 32 upošteva obseg, v katerem podjetje nadzoruje izvajalca storitev ali ima možnost vplivati na njegova dejanja.

5.   Investicijska podjetja dajo na zahtevo pristojnim organom na razpolago vse informacije, ki jih ti potrebujejo za nadzor skladnosti izvajanja funkcij s strani zunanjih izvajalcev z zahtevami Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov.

Člen 32

Izvajalci storitev, ki se nahajajo v tretjih državah

(člen 16(2) in prvi pododstavek člena 16(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Poleg zahtev iz člena 31 v primeru, ko investicijsko podjetje odda funkcije, povezane z investicijsko storitvijo upravljanja portfeljev, v zunanje izvajanje izvajalcu storitev, ki se nahaja v tretji državi, navedeno investicijsko podjetje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvajalec storitev ima dovoljenje ali je registriran v matični državi za izvajanje navedene storitve, nadzoruje pa ga pristojni organ v navedeni tretji državi;

(b)

med pristojnim organom investicijskega podjetja in nadzornim organom izvajalca storitev je sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju.

2.   Dogovor o sodelovanju iz točke (b) odstavka 1 zagotavlja, da lahko pristojni organi investicijskega podjetja vsaj:

(a)

na zahtevo pridobijo informacije, potrebne za izvajanje nadzornih nalog v skladu z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014;

(b)

pridobijo dostop do dokumentov, relevantnih za izvajanje njihovih nadzornih nalog, ki se hranijo v tretji državi;

(c)

od nadzornega organa v tretji državi prejmejo informacije takoj, ko je mogoče, za namene preiskave očitnih kršitev zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter Uredbe (EU) št. 600/2014;

(d)

sodelujejo pri izvrševanju v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom, ki se uporablja za nadzorni organ tretje države in pristojne organe v Uniji v primeru kršitve zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter relevantne nacionalne zakonodaje.

3.   Pristojni organi na svoji spletni strani objavijo seznam nadzornih organov v tretjih državah, s katerimi imajo sklenjene dogovore o sodelovanju iz točke (b) odstavka 1.

Pristojni organi posodobijo dogovore o sodelovanju, sklenjene pred datumom začetka uporabe te uredbe, v šestih mesecih po navedenem datumu.

ODDELEK 3

Nasprotja interesov

Člen 33

Nasprotja interesov, ki so lahko škodljiva za stranko

(člen 16(3) in člen 23 Direktive 2014/65/EU)

Za namene ugotavljanja vrst nasprotij interesov, ki nastajajo med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev ali njihove kombinacije ter katerih obstoj lahko škoduje interesom stranke, investicijska podjetja s pomočjo minimalnih meril upoštevajo, ali se investicijsko podjetje ali zadevna oseba, ali oseba, ki je s podjetjem neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja podjetja, zaradi opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev ali investicijskih dejavnosti ali kako drugače nahaja v katerih koli izmed naslednjih okoliščin:

(a)

podjetje ali navedena oseba bo verjetno ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi na račun stranke;

(b)

podjetje ali navedena oseba ima interes v zvezi z rezultati storitve, ki se opravlja za stranko, ali posla, ki se izvede v imenu stranke, ki je drugačen od interesa stranke v zvezi s temi rezultati;

(c)

podjetje ali navedena oseba ima finančno ali drugo spodbudo, da interesu druge stranke ali skupine strank da prednost pred interesom stranke;

(d)

podjetje ali navedena oseba opravlja isto poslovno dejavnost kot stranka;

(e)

podjetje ali navedena oseba prejme ali bo prejela od osebe, ki ni stranka, spodbudo v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za stranko, v obliki denarnih ali nedenarnih koristi ali storitev.

Člen 34

Politika obvladovanja nasprotij interesov

(člen 16(3) in člen 23 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je v pisni obliki in je primerna glede na velikost in organizacijo podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja.

Če je podjetje član skupine, politika upošteva tudi okoliščine, s katerimi je podjetje seznanjeno ali bi moralo biti seznanjeno, ki lahko privedejo do nasprotja interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članov skupine.

2.   Politika obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljena v skladu z odstavkom 1, vključuje vsaj naslednje vsebine:

(a)

v zvezi s specifičnimi investicijskimi storitvami in dejavnostmi ter pomožnimi storitvami, ki jih opravlja investicijsko podjetje ali se opravljajo v njegovem imenu, mora določiti okoliščine, ki predstavljajo ali zaradi katerih lahko pride do nasprotja interesov, ki predstavlja tveganje škodovanja interesom ene ali več strank;

(b)

navajati mora postopke, ki jim je treba slediti, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje ali obvladovanje takih nasprotij.

3.   Postopki in ukrepi iz odstavka 2(b) so zasnovani tako, da zagotovijo, da zadevne osebe, ki opravljajo različne poslovne dejavnosti, pri katerih obstaja možnost nasprotja interesov, kot je opisano v odstavku 2(a), opravljajo navedene dejavnosti s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza obsegu in dejavnostim investicijskega podjetja in skupine, ki jih pripada, ter tveganju škodovanja interesom strank.

Za namene odstavka 2(b) postopki, ki jih je treba uporabljati, in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo vsaj tiste postopke in ukrepe z naslednjega seznama, ki so potrebni, da podjetje zagotovi zahtevano stopnjo neodvisnosti:

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem nasprotij interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;

(b)

ločen nadzor zadevnih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo izvajanje dejavnosti v imenu strank ali opravljanje storitev za stranke, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju ali ki kako drugače predstavljajo drugačne interese, ki bi lahko bili v nasprotju, vključno z interesi podjetja;

(c)

odstranitev vsake neposredne povezave med prejemki zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z eno dejavnostjo, in prejemki ali ustvarjenimi prihodki drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi prišlo do nasprotja interesov;

(d)

ukrepe za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da katera koli oseba izvaja neustrezen vpliv na način, na katerega zadevna oseba opravlja investicijske ali pomožne storitve ali dejavnosti;

(e)

ukrepe za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali naknadnega ukvarjanja zadevne osebe z ločenimi investicijskimi ali pomožnimi storitvami ali dejavnostmi, če lahko slednje ovira ustrezno obvladovanje nasprotij interesov.

4.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so razkritja strankam v skladu s členom 23(2) Direktive 2014/65/EU skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 23 Direktive 2014/65/EU, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena.

Pri razkritju je jasno navedeno, da učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje navedenega interesa, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. Razkritje vključuje specifičen opis nasprotij interesov, ki nastajajo pri izvajanju investicijskih in/ali pomožnih storitev, pri čemer se upošteva narava stranke, ki se ji zagotavlja razkritje. V opisu so razloženi splošna narava in viri nasprotij interesov ter tveganja za stranko, ki izhajajo iz nasprotij interesov, kot tudi koraki za zmanjševanje teh tveganj, in sicer dovolj podrobno, da lahko stranka sprejme informirano odločitev glede investicijske ali pomožne storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotij interesov.

5.   Investicijska podjetja ocenijo in redno, tj. vsaj enkrat letno, pregledajo politiko obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij interesov investicijskega podjetja.

Člen 35

Evidenca storitev ali dejavnosti, ki povzročajo škodljiva nasprotja interesov

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh investicijskih ali pomožnih storitev ali investicijskih dejavnosti, ki jih izvaja podjetje ali ki se izvajajo v njegovem imenu, pri katerih je prišlo do ali, v primeru tekoče storitve ali dejavnosti, lahko pride do nasprotja interesov, ki predstavlja tveganje škodovanja interesom ene ali več strank.

Višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o primerih iz tega člena.

Člen 36

Investicijske raziskave in tržna sporočila

(člen 24(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene člena 37 so investicijske raziskave raziskave ali druge informacije, na podlagi katerih se eksplicitno ali implicitno priporoči ali predlaga investicijska strategija v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti ali izdajalci finančnih instrumentov, vključno z mnenjem glede sedanje ali prihodnje vrednosti ali cene takih instrumentov, namenjenih za distribucijske kanale ali za javnost, ter v zvezi s katerimi so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

raziskave ali informacije so označene ali opisane kot investicijska raziskava ali podobno, oziroma so sicer predstavljene kot objektivna ali neodvisna obrazložitev zadev, vsebovanih v priporočilu;

(b)

če bi investicijsko podjetje zadevno poročilo dalo stranki, to ne bi predstavljajo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2014/65/EU.

2.   Priporočilo vrste, zajete s točko 35 člena 3(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, se obravnava kot tržno sporočilo za namene Direktive 2014/65/EU, investicijska podjetja, ki pripravijo ali objavijo tako priporočilo, pa zagotovijo, da je to jasno označeno kot tako.

Poleg tega podjetja zagotovijo, da vsako tako priporočilo vsebuje jasno in poudarjeno izjavo, da (tudi v primeru ustnega priporočila) ni bilo pripravljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, katerih cilj je spodbujanje neodvisnosti investicijskih raziskav, in da se zanj ne uporablja prepoved trgovanja pred objavo investicijske raziskave.

Člen 37

Dodatne organizacijske zahteve v zvezi z investicijskimi raziskavami ali tržnimi sporočili

(člen 16(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki pripravljajo ali urejajo pripravo investicijskih raziskav, namenjenih poznejši objavi ali za katere je verjetno, da se bodo pozneje razširile strankam podjetja ali javnosti, na podlagi lastne odgovornosti ali na podlagi odgovornosti člana skupine, zagotovijo izvajanje vseh ukrepov iz člena 34(3) v zvezi s finančnimi analitiki, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, in drugimi zadevnimi osebami, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi lahko bili v nasprotju z interesi oseb, ki se jim predloži investicijska raziskava.

Obveznosti iz prvega pododstavka se uporabljajo tudi v zvezi s priporočili iz člena 36(2).

2.   Investicijska podjetja iz prvega pododstavka odstavka 1 imajo vzpostavljene ureditve, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje naslednjih pogojev:

(a)

finančni analitiki in druge zadevne osebe ne izvajajo osebnih poslov ali trgovanja, razen kot vzdrževalci trga, ki delujejo v dobri veri in v okviru običajnega vzdrževanja trga ali izvajanja nezahtevanih naročil strank, v imenu katere koli druge osebe, vključno z investicijskim podjetjem, s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli povezanimi finančnimi instrumenti, če poznajo verjeten čas ali vsebino navedene investicijske raziskave, ki ni javno objavljena ali na voljo strankam in je ni mogoče zlahka sklepati na podlagi informacij, ki so tako na voljo, dokler prejemniki investicijske raziskave nimajo razumne priložnosti, da ukrepajo na podlagi le-te;

(b)

v okoliščinah, ki niso zajete v točki (a), finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijske raziskave, ne izvajajo osebnih poslov s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli drugimi povezanimi finančnimi instrumenti, v nasprotju s tekočimi priporočili, razen v izjemnih okoliščinah in na podlagi predhodne odobritve člana pravne funkcije ali funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi podjetja;

(c)

finančni analitik, ki sodeluje pri pripravi investicijske raziskave, in druge zadevne osebe, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi lahko bili v nasprotju z interesi oseb, ki se jim predloži investicijska raziskava, so fizično ločeni ali pa, če se to ne šteje za primerno glede na velikost in organiziranost podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja, so vzpostavljene in se izvajajo druge ustrezne informacijske prepreke;

(d)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, ne sprejemajo spodbud od oseb, ki imajo pomembne interese v zadevi, ki je predmet investicijske raziskave;

(e)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, izdajateljem ne obljubljajo ugodne obravnave v raziskavi;

(f)

pred objavo oz. predložitvijo investicijske raziskave izdajatelji, zadevne osebe, ki niso finančni analitiki, in vse druge osebe ne smejo pregledati osnutka investicijske raziskave za namene preverjanja točnosti dejstev, navedenih v raziskavi, ali za kateri koli drugi namen razen preverjanja skladnosti s pravnimi obveznostmi podjetja, če osnutek vsebuje priporočilo ali ciljno ceno.

Za namene tega odstavka „povezani finančni instrument“ pomeni finančni instrument, katerega cena je močno odvisna od gibanja cene drugega finančnega instrumenta, ki je obravnavan v investicijski raziskavi, in ki vključuje izvedeni finančni instrument na ta drugi finančni instrument.

3.   Investicijskim podjetjem, ki javnosti ali strankam razširjajo investicijske raziskave, ki jih pripravlja druga oseba, ni treba izpolnjevati določb iz odstavka 1, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)

oseba, ki pripravlja investicijsko raziskavo, ni član skupine, ki ji pripada investicijsko podjetje;

(b)

investicijsko podjetje bistveno ne spremeni priporočil v okviru investicijske raziskave;

(c)

investicijsko podjetje ne predstavi investicijske raziskave kot raziskave, ki jo je pripravilo samo;

(d)

investicijsko podjetje preveri, ali se za osebo, ki je pripravila raziskavo, uporabljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe, v zvezi s pripravo navedene raziskave, ali pa ima ta vzpostavljeno politiko, ki določa take zahteve.

Člen 38

Dodatne splošne zahteve v zvezi z izvedbo prve prodaje ali plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo svetovanje glede strategije podjetniškega financiranja, kot je določeno v oddelku B(3) Priloge I, in izvajajo storitev prve prodaje ali plasiranja finančnih instrumentov, pred sprejetjem naloge upravljanja ponudbe vzpostavijo ureditve, s katerimi stranko, ki je izdajatelj, obvestijo o naslednjem:

(a)

različnih oblikah financiranja, ki so na voljo pri podjetju, ter o znesku nadomestil za izvedbo posla, plačljivih v zvezi z vsako alternativo;

(b)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cenovnega elementa ponudbe;

(c)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede plasiranja ponudbe;

(d)

podrobnostih o ciljnih vlagateljih, katerim namerava podjetje ponuditi finančne instrumente;

(e)

nazivih delovnih mest in oddelkov, v katerih so zaposleni zadevni posamezniki, vključeni v podjetniško finančno svetovanje glede cene in alokacije finančnih instrumentov vlagateljem; in

(f)

ureditvah podjetja za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, do katerih lahko pride, če podjetje plasira zadevne finančne instrumente svojim strankam, ki so vlagatelji, ali v portfelj finančnih instrumentov, s katerimi trguje za svoj račun.

2.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljen centraliziran postopek za identifikacijo vseh poslov izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov, ki jih izvede podjetje, in evidentiranje takih informacij, vključno z datumom, na katerega je bilo podjetje obveščeno o morebitnih poslih izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov. Podjetja opredelijo vsa potencialna nasprotja interesov, ki izhajajo iz drugih dejavnosti investicijskega podjetja ali skupine ter izvajajo ustrezne postopke za njihovo obvladovanje. V primerih, v katerih investicijsko podjetje z izvajanjem ustreznih postopkov ne more obvladovati nasprotij interesov, podjetje zadevnih poslov ne izvaja.

3.   Investicijska podjetja, ki izvajajo storitve izvrševanja in raziskav, kot tudi dejavnosti prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov, zagotovijo, da so vzpostavljene ustrezne kontrole za obvladovanje vseh potencialnih nasprotij interesov med temi dejavnostmi in med njihovimi različnimi strankami, ki prejemajo navedene storitve.

Člen 39

Dodatne zahteve v zvezi z določanjem cen ponudb pri izdaji finančnih instrumentov

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo prenizkih ali previsokih cen za izdajo ali vključenostjo zadevnih strank v postopek. Investicijska podjetja zlasti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo vsaj notranje ureditve za izpolnitev obeh naslednjih pogojev:

(a)

cena ponudbe ne podpira interesov drugih strank ali samega podjetja na način, ki je v nasprotju z interesi stranke, ki je izdajatelj, in

(b)

zagotovljeno je preprečevanje in obvladovanje primerov, v katerih osebe, odgovorne za izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cen stranki, ki je izdajatelj.

2.   Investicijska podjetja strankam zagotovijo informacije o tem, kako se določi priporočilo glede cene ponudbe in zadevnih časovnih okvirov. Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno koli strategijo varovanja pred tveganji ali stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo, vključno s tem, kako lahko te strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj. Podjetja med postopkom ponudbe sprejmejo tudi vse razumne ukrepe za obveščanje stranke, ki je izdajatelj, o vseh dogajanjih v zvezi z določitvijo cene izdaje.

Člen 40

Dodatne zahteve v zvezi s plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki izvajajo plasiranje finančnih instrumentov, vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ureditve za preprečevanje, da bi na priporočila glede plasiranja neprimerno vplivala kakršna koli obstoječa in prihodnja razmerja.

2.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite notranje ureditve za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki nastanejo, kadar osebe, ki so odgovorne za izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s priporočili stranki, ki je izdajatelj, glede alokacije izdaje finančnih instrumentov vlagateljem.

3.   Investicijska podjetja ne sprejemajo plačil ali koristi od tretjih oseb, razen če taka plačila ali koristi izpolnjujejo zahteve glede spodbud iz člena 24 Direktive 2014/65/EU. Zlasti za naslednje prakse velja, da ne izpolnjujejo navedenih zahtev in se zato ne štejejo za sprejemljive:

(a)

alokacija finančnih instrumentov med kupce, namenjena spodbujanju k plačilu nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), kot so nesorazmerno visoke opravnine in provizije, ki jih plača stranka, ki je vlagatelj, ali nesorazmerno velik obseg poslov po normalnih provizijah, ki ga zagotovi vlagatelj kot nadomestilo za alokacijo dela izdaje;

(b)

alokacija finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“);

(c)

alokacija finančnih instrumentov, ki je izrecno ali implicitno pogojena s prejemom prihodnjih naročil ali nakupom katere koli druge storitve od investicijskega podjetja s strani stranke, ki je vlagatelj, ali subjekta, v katerem je vlagatelj vodstveni delavec.

4.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo politiko alokacije izdaj finančnih instrumentov, ki določa postopek za pripravo priporočil glede alokacije izdaj. Politika alokacije se posreduje stranki, ki je izdajatelj, preden pride do dogovora o izvajanju storitev plasiranja. Politika določa relevantne informacije, ki so na voljo v tej fazi, o predlagani metodologiji alokacije izdaje.

5.   Investicijska podjetja stranko, ki je izdajatelj, vključijo v razpravo o postopku plasiranja, tako da lahko podjetje razume in upošteva strankine interese in cilje. Investicijsko podjetje pridobi soglasje stranke, ki je izdajatelj, o predlagani alokaciji po vrstah strank za posel v skladu s politiko alokacije.

Člen 41

Dodatne zahteve v zvezi s svetovanjem, distribucijo in samoplasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov, do katerih pride pri zagotavljanju investicijske storitve stranki, ki je vlagatelj, za sodelovanje pri novi izdaji, pri kateri investicijsko podjetje prejme provizije, opravnine ali druge denarne in nedenarne koristi v zvezi z urejanjem izdaje. Vse provizije, opravnine ali druge denarne in nedenarne koristi izpolnjujejo zahteve iz člena 24(7), 24(8) in 24(9) Direktive 2014/65/EU in so dokumentirane v politikah podjetja glede nasprotij interesov ter upoštevane v ureditvah podjetja glede spodbud.

2.   Investicijska podjetja, ki se ukvarjajo s plasiranjem finančnih instrumentov, ki jih izdajo sama ali jih izdajo subjekti v njihovi skupini, lastnim strankam, vključno z obstoječimi imetniki vlog, če gre za kreditne institucije, ali investicijskimi skladi, ki jih upravljajo subjekti v njihovi skupini, vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo jasne in učinkovite ureditve za opredelitev, preprečevanje ali obvladovanje potencialnih nasprotij interesov, do katerih pride v povezavi s to vrsto dejavnosti. Take ureditve vključujejo obravnavo smiselnosti (ne)izvajanja dejavnosti, če se nasprotja interesov ne morejo ustrezno obvladovati, da se preprečijo vsi negativni učinki na stranke.

3.   Kadar se zahteva razkritje nasprotij interesov, investicijska podjetja izpolnjujejo zahteve iz člena 34(4), vključno z obrazložitvijo narave in virov nasprotij interesov, ki jih vključuje ta vrsta dejavnosti, pri čemer navedejo podrobnosti o specifičnih tveganjih, povezanih s takimi praksami, da lahko strankam omogočijo sprejetje informirane naložbene odločitve.

4.   Investicijska podjetja, ki ponujajo finančne instrumente, ki jih izdajo sama ali jih izdajo drugi subjekti v njihovi skupini, svojim strankam in ki so vključeni v izračun bonitetnih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23) ali Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), tem strankam zagotovijo dodatne informacije, v katerih so razložene razlike med finančnimi instrumenti in bančnimi vlogami v smislu donosa, tveganja, likvidnosti in morebitnega zavarovanja v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Člen 42

Dodatne zahteve v zvezi s posojanjem ali dajanjem kreditov v okviru izvedbe prve prodaje ali plasiranja

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

1.   Kadar se morebitna prejšnja posojila ali krediti investicijskega podjetja ali subjekta v njegovi skupini, dani stranki, ki je izdajatelj, lahko odplačajo s prihodki od izdaje, ima investicijsko podjetje vzpostavljene ureditve za identifikacijo in preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, ki lahko nastanejo kot posledica.

2.   Če se ureditve za obvladovanje nasprotij interesov izkažejo za nezadostne za zagotavljanje, da se prepreči tveganje oškodovanja stranke, ki je izdajatelj, investicijska podjetja taki stranki razkrijejo konkretna nasprotja interesov, do katerih je prišlo v povezavi z njihovimi dejavnostmi ali dejavnostmi subjektov iz njihove skupine pri dajanju kreditov ter njihovimi dejavnostmi v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev.

3.   Politika investicijskega podjetja glede nasprotij interesov zahteva deljenje informacij o finančnem položaju izdajatelja s subjekti iz skupine, ki delujejo kot dajalci kreditov, če to ne krši informacijskih preprek, ki jih je podjetje vzpostavilo za zaščito interesov stranke.

Člen 43

Vodenje evidenc v zvezi z izvedbo prve prodaje ali plasiranjem

(člen 16(3) ter člena 23 in 24 Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja vodijo evidence o vsebini in času navodil, prejetih od strank. Hrani se evidenca odločitev o alokaciji finančnih instrumentov v zvezi z vsakim poslom, da je zagotovljena popolna revizijska sled med premiki, evidentiranimi v računovodskih evidencah stranke, ter navodili, ki jih je prejelo investicijsko podjetje. Zlasti se jasno utemelji in evidentira končna alokacija finančnih instrumentov vsaki stranki, ki je vlagatelj. Pristojnim organom se na zahtevo predloži popolna revizijska sled pomembnih korakov pri postopku izvedbe prve prodaje in plasiranja.

POGLAVJE III

POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

ODDELEK 1

Informacije za stranke in potencialne stranke

Člen 44

Zahteve glede poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij

(člen 24(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja zagotovijo, da vse informacije, ki jih naslovijo na neprofesionalne ali profesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne ali profesionalne stranke, ali jih objavijo na takšen način, da jih bodo zelo verjetno prejele neprofesionalne ali profesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne ali profesionalne stranke, vključno s tržnimi sporočili, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2 do 8.

2.   Investicijsko podjetje zagotovi, da informacije iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

informacije vključujejo naziv investicijskega podjetja;

(b)

informacije so točne ter vedno pošteno in vidno prikazujejo vsa relevantna tveganja pri navajanju vseh potencialnih koristi investicijske storitve ali finančnega instrumenta;

(c)

v informacijah je za navedbo relevantnih tveganj uporabljena velikost pisave, ki je vsaj enaka prevladujoči velikosti pisave, ki se uporablja v vseh zagotovljenih informacijah, postavitev besedila pa zagotavlja, da je taka navedba vidna;

(d)

informacije zadostujejo in so predstavljene tako, da jih bo verjetno razumel povprečen pripadnik skupine, ki so ji namenjene ali za katero je verjetno, da jih bo prejela;

(e)

informacije ne prikrivajo, zmanjšujejo pomena ali zamegljujejo pomembnih dejstev, izjav ali opozoril;

(f)

informacije so predstavljene dosledno v istem jeziku v vseh oblikah informativnih in tržnih gradiv, ki se zagotovijo vsaki stranki, razen če se je stranka strinjala, da prejme gradivo v več kot enem jeziku;

(g)

informacije so aktualne in relevantne za uporabljeno sredstvo obveščanja.

3.   Če informacije primerjajo investicijske ali pomožne storitve, finančne instrumente ali osebe, ki opravljajo investicijske ali pomožne storitve, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

primerjava je smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;

(b)

navedeni so viri informacij, uporabljeni za primerjavo;

(c)

vključena so ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo.

4.   Če informacije vsebujejo navedbo pretekle uspešnosti finančnega instrumenta, finančnega indeksa ali investicijske storitve, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

taka navedba ni najbolj viden element sporočila;

(b)

informacije morajo vsebovati ustrezne informacije o uspešnosti, ki zajemajo predhodnih pet let ali celotno obdobje, za katero je bil ponujen finančni instrument, vzpostavljen finančni indeks ali zagotovljena investicijska storitev, če je to obdobje krajše od petih let, ali tako daljše obdobje, kot ga lahko določi podjetje, v vsakem primeru pa morajo navedene informacije o uspešnosti temeljiti na polnih 12-mesečnih obdobjih;

(c)

referenčno obdobje in vir informacij sta jasno navedena;

(d)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnjih rezultatov;

(e)

kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva neprofesionalni vlagatelj ali potencialni neprofesionalni vlagatelj, sta ta valuta in opozorilo, da se lahko donosi povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj, jasno navedena;

(f)

kadar navedba temelji na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov.

5.   Če informacije vsebujejo ali se nanašajo na simulacijo pretekle uspešnosti, investicijska podjetja zagotovijo, da se informacije nanašajo na finančni instrument ali finančni indeks in da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

simulacija pretekle uspešnosti temelji na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki oziroma skoraj enaki kakor zadevni finančni instrument ali so njegova osnova oz. podlaga;

(b)

za dejansko preteklo uspešnost iz točke (a) so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (c), (e) in (f) odstavka 4;

(c)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na simulacijo pretekle uspešnosti in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

6.   Če informacije vsebujejo informacije o prihodnji uspešnosti, investicijska podjetja zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

informacije ne temeljijo na simulaciji pretekle uspešnosti oziroma se ne sklicujejo nanjo;

(b)

informacije temeljijo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;

(c)

kadar informacije temeljijo na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;

(d)

informacije temeljijo na scenarijih uspešnosti v različnih tržnih razmerah (negativnih in pozitivnih scenarijih) ter odražajo naravo in tveganja specifičnih vrst instrumentov, vključenih v analizo;

(e)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da take napovedi niso zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

7.   Če se informacije nanašajo na določeno davčno obravnavo, je v njih jasno navedeno, da je davčna obravnava odvisna od individualnih okoliščin vsake stranke in se lahko v prihodnje spremeni.

8.   V informacijah se ne uporablja ime nobenega pristojnega organa na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da ta organ podpira ali odobrava produkte ali storitve investicijskega podjetja.

Člen 45

Informacije v zvezi z razvrstitvijo strank v kategorije

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja nove stranke in obstoječe stranke, ki jih je investicijsko podjetje na novo razvrstilo v skladu z zahtevami Direktive 2014/65/EU, obvestijo o njihovi razvrstitvi v kategorijo neprofesionalnih strank, profesionalnih strank ali primernih nasprotnih strank v skladu z navedeno direktivo.

2.   Investicijska podjetja obvestijo stranke na trajnem nosilcu podatkov o njihovih pravicah, da zahtevajo drugačno razvrstitev, in o vseh omejitvah pri ravni zaščite stranke, do katerih bi prišlo zaradi tega.

3.   Investicijska podjetja lahko na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke le-to obravnavajo na naslednji način:

(a)

kot profesionalno ali neprofesionalno stranko, če bi se taka stranka sicer lahko razvrstila kot primerna nasprotna stranka v skladu s členom 30(2) Direktive 2014/65/EU;

(b)

kot neprofesionalno stranko, če se taka stranka obravnava kot profesionalna stranka na podlagi oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU.

Člen 46

Splošne zahteve glede informacij za stranke

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pravočasno, preden se stranka ali potencialna stranka s kakršnim koli dogovorom zaveže glede opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev ali pred začetkom opravljanja navedenih storitev, odvisno od tega, kar nastopi prej, navedeni stranki ali potencialni stranki zagotovijo naslednje informacije:

(a)

pogoje vsakršnega takega dogovora;

(b)

informacije, ki jih zahteva člen 47 in zadevajo navedeni dogovor ali navedene investicijske ali pomožne storitve.

2.   Investicijska podjetja pravočasno pred začetkom opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke zagotovijo informacije, ki se zahtevajo na podlagi členov 47 do 50.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

4.   Investicijska podjetja pravočasno obvestijo stranko o morebitnih pomembnih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s členi 47 do 50, ki so relevantne za storitev, ki jo podjetje opravlja za navedeno stranko. Tako obvestilo se zagotovi na trajnem nosilcu podatkov, če so informacije, na katere se nanaša, podane na trajnem nosilcu podatkov.

5.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so informacije, vsebovane v tržnih sporočilih, skladne z vsemi informacijami, ki jih podjetje zagotovi strankam med opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev.

6.   Tržna sporočila, ki vsebujejo ponudbo ali vabilo naslednje narave in določajo način odgovora ali vsebujejo obrazec, s katerim se lahko poda morebiten odgovor, vsebujejo take informacije iz členov 47 do 50, ki so relevantne za navedeno ponudbo ali vabilo:

(a)

ponudba za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo s katero koli osebo, ki odgovori na sporočilo;

(b)

vabilo vsaki osebi, ki odgovori na sporočilo, da poda ponudbo za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se mora za odgovor na ponudbo ali vabilo, ki ga vsebuje tržno sporočilo, potencialna stranka sklicevati na drug dokument ali dokumente, ki, sami ali skupaj, vsebujejo navedene informacije.

Člen 47

Informacije o investicijskem podjetju in njegovih storitvah za stranke in potencialne stranke

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam po potrebi zagotovijo naslednje splošne informacije:

(a)

naziv in naslov investicijskega podjetja ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo s podjetjem;

(b)

jezike, v katerih lahko stranka komunicira z investicijskim podjetjem ter prejema dokumente in druge informacije od podjetja;

(c)

načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med investicijskim podjetjem in stranko, vključno z načini pošiljanja in prejemanja naročil, če je relevantno;

(d)

izjavo, da je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, ter naziv in naslov za kontakt pristojnega organa, ki je dovoljenje izdal;

(e)

če investicijsko podjetje deluje prek vezanega zastopnika, izjavo o tem, v kateri je navedena država članica, kjer je registriran vezani zastopnik;

(f)

naravo, pogostost in časovni razpored poročil o uspešnosti storitve, ki jih mora investicijsko podjetje zagotoviti stranki v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU;

(g)

če je investicijsko podjetje imetnik finančnih instrumentov ali sredstev stranke, kratek opis ukrepov, ki jih investicijsko podjetje sprejme za njihovo zaščito, vključno s povzetkom podrobnosti o zadevni odškodninski shemi za vlagatelje ali o sistemu jamstva za vloge, ki se uporablja za podjetje zaradi njegovih dejavnosti v državi članici;

(h)

opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo podjetje vzdržuje v skladu s členom 34;

(i)

če stranka to zahteva, nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

Informacije iz točk (a) do (i) se zagotovijo pravočasno pred izvedbo naložbenih storitev ali pomožnih storitev strankam ali potencialnim strankam.

2.   Investicijska podjetja pri upravljanju portfeljev na podlagi investicijskih ciljev stranke in vrst finančnih instrumentov, vključenih v portfelj stranke, vzpostavijo primerno metodo za ocenjevanje in primerjanje, kot je smiselno referenčno merilo, da se stranki, za katero se opravlja storitev, omogoči ocena uspešnosti poslovanja podjetja.

3.   Če nameravajo investicijska podjetja opravljati storitve upravljanja portfeljev za stranko ali potencialno stranko, stranki poleg informacij, zahtevanih v odstavku 1, zagotovijo vse naslednje informacije, ki so relevantne:

(a)

informacije o metodi in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke;

(b)

podrobnosti o vsakem prenosu diskrecijskega upravljanja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke;

(c)

navedbo morebitnega referenčnega merila, ki se bo uporabljalo za primerjavo uspešnosti portfelja stranke;

(d)

vrste finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in vrste poslov, ki se lahko izvajajo s takimi instrumenti, vključno z morebitnimi omejitvami;

(e)

cilje upravljanja, stopnjo tveganja, ki jo mora upoštevati upravitelj portfelja pri izvajanju diskrecijskega upravljanja, ter morebitne posebne omejitve te diskrecije.

Informacije iz točk (a) do (e) se zagotovijo pravočasno pred izvedbo naložbenih storitev ali pomožnih storitev strankam ali potencialnim strankam.

Člen 48

Informacije o finančnih instrumentih

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja strankam in potencialnim strankam pravočasno pred izvedbo investicijskih storitev ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke zagotovijo splošen opis narave in tveganj finančnih instrumentov, pri čemer zlasti upoštevajo razvrstitev stranke v kategorijo neprofesionalne stranke, profesionalne stranke ali primerne nasprotne stranke. V navedenem opisu so dovolj podrobno razloženi narava specifične vrste zadevnega instrumenta, obnašanje in uspešnost finančnega instrumenta v različnih tržnih razmerah, tako pozitivnih kot negativnih, ter tveganja, značilna za navedeno specifično vrsto instrumenta, da lahko stranka sprejme naložbeno odločitev na podlagi informacij.

2.   Če je relevantno za specifično vrsto zadevnega instrumenta ter status in stopnjo znanja stranke, opis tveganj iz odstavka 1 vključuje naslednje:

(a)

tveganja, povezana z navedeno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo finančnega vzvoda in njegovih učinkov ter tveganjem izgube celotne naložbe, kar vključuje tveganja v zvezi s plačilno nesposobnostjo izdajatelja ali povezanimi dogodki, kot je reševanje s sredstvi upnikov;

(b)

nestanovitnost cen takih instrumentov in vse morebitne omejitve na razpoložljivem trgu za take instrumente;

(c)

informacije o ovirah ali omejitvah pri odprodaji naložb, do katerih lahko na primer pride pri nelikvidnih finančnih instrumentih ali finančnih instrumentih s fiksnim naložbenim obdobjem, kar vključuje ponazoritev možnih načinov izstopa iz naložbe ter njegovih posledic, možne omejitve in ocenjeni časovni okvir za prodajo finančnega instrumenta pred povrnitvijo začetnih stroškov posla pri navedeni vrsti finančnega instrumenta;

(d)

dejstvo, da bi lahko vlagatelj zaradi poslov s takimi instrumenti poleg stroškov pridobitve instrumentov prevzel finančne in druge dodatne obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi;

(e)

morebitne zahteve po kritju ali podobne obveznosti, ki se nanašajo na instrumente navedene vrste.

3.   Če investicijsko podjetje neprofesionalni stranki ali potencialni neprofesionalni stranki zagotovi informacije o finančnem instrumentu, ki je predmet tekoče javne ponudbe, in je bil v zvezi z navedeno ponudbo objavljen prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES, navedeno podjetje pravočasno pred izvedbo investicijskih storitev ali pomožnih storitev za stranke ali potencialne stranke o tem obvesti stranko ali potencialno stranko, kadar je prospekt na voljo javnosti.

4.   Če je finančni instrument sestavljen iz dveh ali več različnih finančnih instrumentov ali storitev, investicijsko podjetje zagotovi ustrezen opis pravne narave finančnega instrumenta, njegovih sestavnih delov in načina, na katerega vzajemno učinkovanje sestavnih delov vpliva na tveganje naložbe.

5.   V primeru finančnih instrumentov, ki vključujejo jamstvo ali zaščito kapitala, investicijsko podjetje stranki ali potencialni stranki zagotovi informacije o obsegu in naravi takega jamstva ali zaščite kapitala. Če jamstvo zagotovi tretja oseba, informacije o jamstvu vključujejo dovolj podrobnosti o izdajatelju jamstva in jamstvu, da stranki ali potencialni stranki omogočijo pošteno oceno jamstva.

Člen 49

Informacije v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov ali sredstev strank

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, ki pripadajo strankam, tem strankam ali potencialnim strankam po potrebi zagotovijo vse ustrezne informacije iz odstavkov 2 do 7.

2.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko o primerih, v katerih je lahko tretja oseba v imenu investicijskega podjetja imetnik finančnih instrumentov ali sredstev navedene stranke, in o odgovornosti investicijskega podjetja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo za vsa dejanja ali opustitve dejanj tretje osebe ter o posledicah za stranko v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe.

3.   Če je v skladu z nacionalno zakonodajo lahko imetnik finančnih instrumentov stranke ali potencialne stranke tretja oseba, ki jih ima na računu tipa „omnibus“, investicijsko podjetje stranko o tem obvesti in jo jasno opozori na tveganja, ki izhajajo iz tega.

4.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko, če na podlagi nacionalne zakonodaje finančnih instrumentov stranke, katerih imetnik je tretja oseba, ni mogoče identificirati ločeno od finančnih instrumentov, katerih imetnik je navedena tretja oseba ali investicijsko podjetje za svoj račun, ter jo jasno opozori na tveganja, ki izhajajo iz tega.

5.   Investicijsko podjetje obvesti stranko ali potencialno stranko, če za račune, ki vsebujejo finančne instrumente ali sredstva, ki pripadajo navedeni stranki ali potencialni stranki, velja ali bo veljala zakonodaja v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija države članice, in navede, da se lahko pravice stranke ali potencialne stranke v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti ali sredstvi ustrezno spremenijo.

6.   Investicijsko podjetje obvesti stranko o obstoju in pogojih morebitne pravice do unovčitve finančnega zavarovanja ali zastavne pravice, ki jo podjetje ima ali bi jo lahko imelo pri finančnih instrumentih ali sredstvih stranke, ali kakršne koli pravice do izravnave, ki jo ima v zvezi z navedenimi instrumenti ali sredstvi. Če je primerno, obvesti stranko tudi o dejstvu, da ima lahko depozitar pravico do unovčitve finančnega zavarovanja ali zastavno pravico ali pravico do izravnave v zvezi z navedenimi instrumenti ali sredstvi.

7.   Preden začne investicijsko podjetje izvajati posle financiranja z vrednostnimi papirji v zvezi s finančnimi instrumenti, katerih imetnik je v imenu stranke, ali preden začne kako drugače uporabljati take finančne instrumente za svoj račun ali za račun druge stranke, pravočasno pred uporabo navedenih instrumentov stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovi jasne, popolne in natančne informacije o obveznostih in odgovornostih investicijskega podjetja glede uporabe navedenih finančnih instrumentov, vključno s pogoji za njihovo povračilo, ter o povezanih tveganjih.

Člen 50

Informacije o stroških in povezanih dajatvah

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene zagotovitve informacij strankam o vseh stroških in dajatvah v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, investicijska podjetja izpolnjujejo podrobne zahteve iz odstavkov 2 do 10.

Brez poseganja v obveznosti iz člena 24(4) Direktive 2014/65/EU imajo investicijska podjetja, ki izvajajo investicijske storitve za profesionalne stranke, pravico, da se s temi strankami dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega člena. Investicijska podjetja se ne smejo dogovoriti o takih omejitvah, kadar zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev ali kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument.

Brez poseganja v obveznosti iz člena 24(4) Direktive 2014/65/EU imajo investicijska podjetja, ki izvajajo investicijske storitve za primerne nasprotne stranke, pravico, da se dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega člena, razen kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument in jih namerava primerna nasprotna stranka ponuditi svojim strankam.

2.   Za predhodno in naknadno razkrivanje informacij o stroških in dajatvah strankam investicijska podjetja združijo naslednje:

(a)

vse stroške in povezane dajatve, ki jih zaračunajo investicijsko podjetje ali druge osebe, če je bila stranka usmerjena k takim drugim osebam, za investicijsko storitev oz. storitve in/ali pomožne storitve, opravljene za stranko, in

(b)

vse stroške in povezane dajatve, ki se nanašajo na pripravo in upravljanje finančnih instrumentov.

Stroški iz točk (a) in (b) so navedeni v Prilogi II k tej uredbi. Za namene točke (a) se plačila tretjih oseb, ki jih prejmejo investicijska podjetja v povezavi z investicijsko storitvijo, opravljeno za stranko, navedejo ločeno po posameznih plačilih, združeni stroški in dajatve pa se seštejejo ter izrazijo kot denarni znesek in tudi kot odstotek.

3.   Če je kateri koli del skupnih stroškov in dajatev treba plačati v tuji valuti ali predstavlja znesek v tuji valuti, investicijska podjetja navedejo zadevno valuto ter veljavni menjalni tečaj in stroške. Investicijska podjetja prav tako zagotovijo informacije o ureditvah za plačevanje ali drugih načinih za izpolnjevanje obveznosti.

4.   V zvezi z razkritjem stroškov in dajatev za produkte, ki niso vključeni v dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, ki se uporablja za KNPVP, investicijska podjetja izračunajo in razkrijejo te stroške, na primer tako, da se povežejo s podjetji za upravljanje KNPVP, da pridobijo zadevne informacije.

5.   Obveznost pravočasne zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali pomožno storitvijo se za investicijska podjetja uporablja v naslednjih primerih:

(a)

kadar investicijsko podjetje priporoča ali trži finančne instrumente strankam ali

(b)

kadar mora investicijsko podjetje, ki opravlja kakršne koli investicijske storitve, v skladu z zadevno zakonodajo Unije strankam v zvezi z relevantnim finančnim instrumentom zagotoviti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP, ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.

6.   Investicijska podjetja, ki ne priporočajo ali tržijo finančnega instrumenta stranki ali jim v skladu z zadevno zakonodajo Unije stranki ni treba zagotoviti dokumenta KID/KIID, svoje stranke obvestijo o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko in/ali pomožno storitvijo.

7.   Kadar investicijske ali pomožne storitve za stranko opravlja več kot eno investicijsko podjetje, vsako investicijsko podjetje zagotovi informacije o stroških investicijskih ali pomožnih storitev, ki jih izvaja. Investicijsko podjetje, ki svojim strankam priporoča ali trži storitve, ki jih izvaja drugo podjetje, združi strošek in dajatve svojih storitev s stroškom in dajatvami storitev, ki jih zagotovi drugo podjetje. Investicijsko podjetje upošteva stroške in dajatve, povezane z opravljanjem drugih investicijskih ali pomožnih storitev s strani drugih podjetij, če je usmerilo svoje stranke k tem drugim podjetjem.

8.   Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.

9.   Investicijska podjetja zagotovijo letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami, če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela tekoče razmerje s stranko med letom. Take informacije temeljijo na nastalih stroških ter se zagotovijo na ravni posameznih primerov.

Investicijska podjetja se lahko odločijo zagotavljati take združene informacije o stroških in dajatvah investicijskih storitev in finančnih instrumentov skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili strankam.

10.   Investicijska podjetja strankam pri izvajanju investicijskih storitev s ponazoritvijo prikažejo kumulativni učinek stroškov na donos. Taka ponazoritev se zagotovi tako predhodno kot naknadno. Investicijska podjetja zagotovijo, da ponazoritev izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

ponazoritev prikazuje učinek vseh stroškov in dajatev na donos naložbe;

(b)

ponazoritev prikazuje vsa pričakovana povišanja ali nihanja stroškov in

(c)

ponazoritev spremlja opis ponazoritve.

Člen 51

Informacije, zagotovljene v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Uredbo (EU) št. 1286/2014

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja, ki distribuirajo enote v kolektivnih naložbenih podjemih ali paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte, dodatno obvestijo svoje stranke o vseh drugih stroških in povezanih dajatvah v zvezi s produktom, ki morda niso bile vključene v dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP, ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih, ter o stroških in dajatvah v zvezi z njihovim opravljanjem investicijskih storitev v povezavi z navedenim finančnim instrumentom.

ODDELEK 2

Investicijsko svetovanje

Člen 52

Informacije o investicijskem svetovanju

(člen 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja na jasen in jedrnat način pojasnijo, ali in zakaj se investicijsko svetovanje šteje za neodvisno ali ne, ter navedejo vrsto in naravo omejitev, ki se uporabljajo, kar vključuje prepoved prejemanja in zadržanja spodbud pri zagotavljanju investicijskega svetovanja na neodvisni podlagi.

Če se isti stranki nudi ali zagotavlja tako neodvisno svetovanje kot svetovanje, ki ni neodvisno, investicijska podjetja pojasnijo obseg obeh storitev, tako da lahko vlagatelji razumejo razlike med njimi in da se podjetja ne predstavljajo kot neodvisen investicijski svetovalec za celotno dejavnost. Podjetja pri komunikaciji s strankami ne poudarjajo neupravičeno svojih storitev neodvisnega investicijskega svetovanja v škodo storitev investicijskega svetovanja, ki ni neodvisno.

2.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje na podlagi, ki je neodvisna ali ne, stranki pojasnijo kateri finančni instrumenti se lahko priporočijo ter v kakšnem razmerju so podjetja z izdajatelji ali ponudniki instrumentov.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo opis vrst finančnih instrumentov, ki so se upoštevali, nabora finančnih instrumentov in ponudnikov, analiziranih za vsako vrsto instrumenta glede na obseg storitve, in, kadar zagotavljajo neodvisno svetovanje, pojasnilo, kako opravljena storitev izpolnjuje pogoje za zagotavljanje investicijskega svetovanja na neodvisni podlagi ter kateri dejavniki, kot so na primer tveganja, stroški in kompleksnost finančnih instrumentov, so se upoštevali pri postopku izbire, ki ga je investicijsko podjetje uporabilo za priporočitev finančnih instrumentov.

4.   Če nabor finančnih instrumentov, ki jih oceni investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi, vključuje lastne finančne instrumente investicijskega podjetja ali instrumente, ki jih izdajo ali nudijo subjekti, ki so tesno povezani ali so v kakršnem koli tesnem pravnem ali ekonomskem razmerju z investicijskim podjetjem, kot tudi drugi izdajatelji in ponudniki, ki niso povezani oz. nimajo takega razmerja, investicijsko podjetje loči, za vsako vrsto finančnega instrumenta, nabor finančnih instrumentov, ki jih izdajo ali nudijo subjekti, ki nimajo nobenih povezav z investicijskim podjetjem.

5.   Investicijska podjetja, ki redno ocenjujejo primernost danih priporočil v skladu s členom 54(12), razkrijejo vse od naslednjega:

(a)

pogostost in obseg redne ocene primernosti in, kadar je relevantno, pogoje, ki so povod za oceno;

(b)

obseg, v katerem se bodo predhodno zbrane informacije ponovno ocenile, in

(c)

način, na katerega bo stranka obveščena o posodobljenem priporočilu.

Člen 53

Investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi

(člena 24(4) in 24(7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi, določijo in izvajajo postopek izbire za oceno in primerjavo dovolj velikega nabora finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, v skladu s členom 24(7)(a) Direktive 2014/65/EU. Postopek izbire zajema naslednje elemente:

(a)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je sorazmerno z obsegom storitev investicijskega svetovanja, ki jih ponuja neodvisni investicijski svetovalec;

(b)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je dovolj reprezentativno za finančne instrumente, ki so na voljo na trgu;

(c)

količina finančnih instrumentov, ki jih izdajo investicijsko podjetje samo ali subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem samim, je sorazmerna s skupnim številom finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, in

(d)

merila za izbiro različnih finančnih instrumentov vključujejo vse relevantne vidike, kot so tveganja, stroški in kompleksnost, kot tudi značilnosti strank investicijskega podjetja, ter zagotavljajo, da izbira instrumentov, ki se lahko priporočijo, ni pristranska.

Če taka primerjava ni mogoča zaradi poslovnega modela ali specifičnega obsega storitev, ki se izvajajo, se investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje, ne predstavlja kot neodvisno.

2.   Investicijsko podjetje, ki zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi in ki se osredotoča na določene kategorije ali določen nabor finančnih instrumentov, izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

podjetje se trži na način, ki je namenjen pritegnitvi samo tistih strank, ki dajejo prednost navedenim kategorijam ali naboru finančnih instrumentov;

(b)

podjetje od strank zahteva, da navedejo, da jih zanima samo vlaganje v tako določeno kategorijo ali nabor finančnih instrumentov, in

(c)

pred zagotovitvijo storitve podjetje zagotovi, da je njegova storitev primerna za vsako novo stranko na podlagi dejstva, da se njegov poslovni model ujema s strankinimi potrebami in cilji, ter za nabor finančnih instrumentov, ki so primerni za stranko. Če temu ni tako, podjetje stranki ne zagotovi take storitve.

3.   Investicijsko podjetje, ki ponuja investicijsko svetovanje tako na neodvisni podlagi kot na podlagi, ki ni neodvisna, izpolnjuje naslednje obveznosti:

(a)

investicijsko podjetje je pravočasno pred zagotovitvijo svojih storitev na trajnem nosilcu podatkov obvestilo svoje stranke, ali bo svetovanje neodvisno ali ne, v skladu s členom 24(4)(a) Direktive 2014/65/EU in zadevnimi izvedbenimi ukrepi;

(b)

investicijsko podjetje se je predstavilo kot neodvisno v zvezi s storitvami, za katere zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi;

(c)

investicijsko podjetje ima vzpostavljene zadostne organizacijske zahteve in kontrole za zagotavljanje, da sta obe vrsti storitev svetovanja in svetovalcev jasno ločeni in da je malo verjetno, da bodo stranke zmedene glede vrste svetovanja, ki ga prejemajo, ter da prejmejo vrsto svetovanja, ki je primerna za njih. Investicijsko podjetje ne dovoli fizični osebi, da zagotavlja tako neodvisno kot ne-neodvisno svetovanje.

ODDELEK 3

Presoja primernosti in ustreznosti

Člen 54

Presoja primernosti in poročila o primernosti

(člen 25(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja ne ustvarjajo nobene dvoumnosti ali zmede glede svojih odgovornosti v postopku, ko ocenjujejo primernost investicijskih storitev ali finančnih instrumentov v skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU. Pri izvajanju presoje primernosti podjetje na jasen in preprost način obvesti stranke ali potencialne stranke, da je razlog za presojo primernosti omogočiti podjetju, da ravna v najboljšem interesu stranke.

Kadar se storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev deloma ali v celoti izvajajo prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema, ima odgovornost za izvedbo presoje primernosti investicijsko podjetje, ki zagotavlja storitev, odgovornost pa se ne zmanjša zaradi uporabe elektronskega sistema pri podaji osebnega priporočila ali odločitve za trgovanje.

2.   Investicijska podjetja določijo obseg informacij, ki jih je treba zbrati od strank glede na vse elemente storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki se bodo zagotovile tem strankam. Investicijska podjetja od strank ali potencialnih strank pridobijo vse informacije, ki jih podjetje potrebuje, da se seznani z osnovnimi dejstvi o stranki in da pridobi razumno osnovo za določitev, ob ustreznem upoštevanju narave in obsega storitve, ki se opravlja, ali specifičen posel, ki bo priporočen ali sklenjen med opravljanjem storitve upravljanja portfeljev, izpolnjuje naslednja merila:

(a)

uresničuje investicijske cilje zadevne stranke, vključno z dovoljenim tveganjem stranke;

(b)

stranki omogoča, da finančno vzdrži vsa povezana investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji;

(c)

je takšen, da ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, povezana s poslom ali z upravljanjem njenega portfelja.

3.   Če investicijsko podjetje opravi investicijsko storitev za profesionalno stranko, je upravičeno predpostavljati, da ima stranka v zvezi s produkti, posli in storitvami, za katere je tako razvrščena, potrebno stopnjo izkušenj in znanja za namene točke (c) odstavka 2.

Če je investicijska storitev zagotavljanje investicijskega svetovanja profesionalni stranki iz oddelka 1 Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, je investicijsko podjetje upravičeno, da za namene točke (b) odstavka 2 predpostavlja, da je stranka sposobna finančno vzdržati vsa morebitna investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji te stranke.

4.   Informacije v zvezi s finančnim stanjem stranke ali potencialne stranke po potrebi vključujejo informacije o viru in obsegu rednih dohodkov, sredstvih, vključno z likvidnimi sredstvi, naložbah in nepremičninah ter o njenih rednih finančnih obveznostih.

5.   Informacije v zvezi z investicijskimi cilji stranke ali potencialne stranke po potrebi vključujejo informacije o tem, kako dolgo želi stranka imeti naložbo, o njenih preferencah glede prevzemanja tveganj, o njenem profilu tveganja in o namenih naložbe.

6.   Če je stranka pravna oseba ali skupina dveh ali več fizičnih oseb oziroma če eno ali več fizičnih oseb zastopa druga fizična oseba, investicijsko podjetje oblikuje in izvaja politiko za določanje, za koga bi se morala izvesti presoja primernosti in kako se bo ta presoja izvedla v praksi, vključno s tem, od koga bi bilo treba pridobiti informacije o znanju in izkušnjah, finančnem stanju in investicijskih ciljih. Investicijsko podjetje evidentira to politiko.

Kadar fizično osebo zastopa druga fizična oseba ali kadar naj bi se pri presoji primernosti obravnavala pravna oseba, ki je zahtevala obravnavo kot profesionalna stranka v skladu z oddelkom 2 Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, so finančno stanje in investicijski cilji tisti od pravne osebe oziroma, v zvezi s fizično osebo, tisti od osnovne stranke in ne od njenega zastopnika. Znanje in izkušnje so znanje in izkušnje zastopnika fizične osebe ali osebe, ki je pooblaščena za izvajanje poslov v imenu osnovne stranke.

7.   Investicijska podjetja sprejmejo razumne korake za zagotovitev, da so informacije, zbrane o njihovih strankah ali potencialnih strankah zanesljive. To med drugim vključuje naslednje:

(a)

zagotavljanje, da se stranke zavedajo pomena predložitve točnih in aktualnih informacij;

(b)

zagotavljanje, da vsa orodja, kot so orodja za oceno profila tveganja ali orodja za oceno strankinega znanja in izkušenj, uporabljena v postopku presoje primernosti, ustrezajo namenu in so primerno zasnovana za uporabo pri strankah podjetja, pri čemer se vse omejitve opredelijo in aktivno obvladujejo tekom postopka presoje primernosti;

(c)

zagotavljanje, da bodo stranke verjetno razumele vprašanja, uporabljena pri postopku, da vprašanja natančno odražajo strankine cilje in potrebe ter zajemajo informacije, ki so potrebne za presojo primernosti, in

(d)

sprejemanje ustreznih ukrepov za zagotovitev doslednosti informacij strank, na primer preverjanje, ali so v informacijah, ki so jih predložile stranke, očitne netočnosti.

Investicijska podjetja, ki imajo trajno razmerje s stranko, na primer z zagotavljanjem tekočih storitev svetovanja ali upravljanja portfeljev, imajo in so sposobna dokazati, da imajo, ustrezne politike in postopke za zagotavljanje ustreznosti in aktualnosti informacij o strankah v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2.

8.   Če pri zagotavljanju investicijske storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev investicijsko podjetje ne pridobi informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, podjetje stranki ali potencialni stranki ne priporoči investicijskih storitev ali finančnih instrumentov.

9.   Investicijska podjetja imajo in so sposobna dokazati, da imajo, vzpostavljene ustrezne politike in postopke za zagotavljanje, da razumejo naravo, lastnosti kot tudi stroške in tveganja investicijskih storitev in finančnih instrumentov, izbranih za stranke, in da ocenijo, ob upoštevanju stroškov in kompleksnosti, ali lahko enakovredne investicijske storitve ali finančni instrumenti ustrezajo strankinemu profilu.

10.   Pri zagotavljanju investicijske storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev investicijsko podjetje ne da priporočila oziroma se ne odloči za trgovanje, če nobena storitev ali instrument nista primerna za stranko.

11.   Pri zagotavljanju storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki vključujejo zamenjavo naložb, s prodajo instrumenta in nakupom drugega ali z uveljavitvijo pravice do spremembe v zvezi z obstoječim instrumentom, investicijska podjetja zberejo potrebne informacije o obstoječih naložbah in priporočenih novih naložbah stranke ter izvedejo analizo stroškov in koristi zamenjave, tako da lahko v razumni meri dokažejo, da so koristi zamenjave večje od stroškov.

12.   Pri zagotavljanju investicijskega svetovanja investicijska podjetja neprofesionalni stranki predložijo poročilo, ki vključuje opis svetovanja in kako je priporočilo primerno za neprofesionalno stranko, vključno s tem, kako ustreza strankinim ciljem in osebnim okoliščinam glede na zahtevano trajanje naložbe, znanje in izkušnje stranke in njen odnos do tveganja ter njeno sposobnost kritja izgub.

Investicijska podjetja stranke opozorijo na informacije o tem, ali je verjetno, da bodo priporočene storitve ali instrumenti od neprofesionalne stranke zahtevali, da zaprosi za redni pregled njihovih ureditev, in te informacije vključijo tudi v poročilo o primernosti.

Če investicijsko podjetje zagotavlja storitev, ki vključuje redne presoje in poročila o primernosti, lahko naknadna poročila po tem, ko je bila opravljena začetna storitev, zajemajo samo spremembe zadevnih storitev ali instrumentov in/ali razmer stranke in v njih ni treba ponoviti vseh podrobnosti iz prvega poročila.

13.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo redno presojo primernosti, za potrebe izboljšanja storitve vsaj enkrat letno pregledajo primernost danih priporočil. Pogostost te presoje se poveča glede na profil tveganja stranke in vrsto priporočenih finančnih instrumentov.

Člen 55

Skupne določbe za presojo primernosti ali ustreznosti

(člena 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja zagotovijo, da informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju vključujejo v ustrezni meri glede na naravo stranke, naravo in obseg storitve, ki se opravlja, ter vrsto predvidenega produkta ali posla, vključno s kompleksnostjo in tveganji, ki jih vsebuje, naslednje informacije:

(a)

vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;

(b)

naravo, obseg in pogostost poslov stranke s finančnimi instrumenti in obdobje, v katerem so bili izvedeni;

(c)

stopnjo izobrazbe in poklic ali zadevni nekdanji poklic stranke ali potencialne stranke.

2.   Investicijsko podjetje ne sme odvračati stranke ali potencialne stranke od zagotovitve informacij, zahtevanih za namene člena 25(2) in (3) Direktive 2014/65/EU.

3.   Investicijsko podjetje ima pravico opirati se na informacije, ki jih zagotovijo njene stranke ali potencialne stranke, razen če ve ali bi moralo vedeti, da so te informacije očitno zastarele, netočne ali nepopolne.

Člen 56

Obveznosti glede presoje ustreznosti in povezanih evidenc

(člena 25(3) in 25(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja določijo, ali ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da lahko razume tveganja, povezana s ponujenim ali zahtevanim produktom ali investicijsko storitvijo, ko presoja ali je investicijska storitev iz člena 25(3) Direktive 2014/65/EU ustrezna za stranko.

Investicijsko podjetje ima pravico predpostavljati, da ima profesionalna stranka potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, ki jih vsebujejo zadevne investicijske storitve ali posli oziroma vrste poslov ali produktov, v zvezi s katerimi je stranka razvrščena kot profesionalna stranka.

2.   Investicijska podjetja vodijo evidence opravljenih presoj ustreznosti, ki vključujejo naslednje:

(a)

rezultate presoje ustreznosti;

(b)

vsa opozorila strankam, kadar se je nakup investicijske storitve ali produkta ocenil za potencialno neustreznega za stranko, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, in, po potrebi, ali je podjetje sprejelo zahtevo stranke po nadaljevanju posla;

(c)

vsa opozorila strankam, kadar stranka ni predložila dovolj informacij, da bi podjetje lahko izvedlo presojo ustreznosti, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, ter, po potrebi, ali je podjetje ustreglo zahtevi stranke po nadaljevanju posla.

Člen 57

Opravljanje storitev v zvezi z nekompleksnimi instrumenti

(člen 25(4) Direktive 2014/65/EU)

Finančni instrument, ki ni izrecno določen v členu 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU, se šteje za nekompleksnega za namene člena 25(4)(a)(vi) Direktive 2014/65/EU, če izpolnjuje naslednja merila:

(a)

ne spada pod člen 4(1)(44)(c) ali točke (4) do (11) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)

obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja navedenega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo prek sistemov vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja, ali potrjene s takimi sistemi;

(c)

ne vključuje nikakršne dejanske ali potencialne obveznosti za stranko, ki presega strošek pridobitve instrumenta;

(d)

ne vključuje klavzule, pogoja ali sprožilca, ki bi lahko bistveno spremenil naravo ali tveganje naložbe ali profila izplačila, kot so naložbe, ki vključujejo pravico do konverzije instrumenta v drugo naložbo;

(e)

ne vključuje nobenih eksplicitnih ali implicitnih stroškov izstopa, zaradi katerih postane naložba nelikvidna, tudi če tehnično obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja naložbe;

(f)

javno so na voljo dovolj izčrpni podatki o njegovih značilnostih, ki jih je mogoče zlahka razumeti, tako da ima povprečna neprofesionalna stranka možnost, da sprejme informirano odločitev o tem, ali naj sklene posel z navedenim instrumentom ali ne.

Člen 58

Sporazumi z neprofesionalnimi in profesionalnimi strankami

(člena 24(1) in 25(5) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja, ki za stranko opravijo katero koli investicijsko storitev ali pomožno storitev iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU po datumu začetka uporabe te uredbe, s stranko sklenejo pisni osnovni sporazum na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, v katerem so določene osnovne pravice in obveznosti podjetja in stranke. Investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, izpolnijo to zahtevo samo, kadar se izvaja redna presoja primernosti priporočenih finančnih instrumentov ali storitev.

Pisni sporazum določa osnovne pravice in obveznosti strank ter vključuje naslednje:

(a)

opis storitev in, če je relevantno, narave in obsega investicijskega svetovanja, ki se bo zagotovilo;

(b)

v primeru storitev upravljanja portfeljev, vrste finančnih instrumentov, ki se lahko kupijo ali prodajo, in vrste poslov, ki se lahko izvedejo v imenu stranke, kot tudi vse prepovedane instrumente ali posle, in

(c)

opis glavnih elementov vseh storitev iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki naj bi se opravljale, kar po potrebi vključuje vlogo podjetja pri korporacijskih dejanjih v zvezi z instrumenti stranke in pogoje, pod katerimi bodo posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki vključujejo strankine vrednostne papirje, ustvarjali donos za stranko.

ODDELEK 4

Poročanje strankam

Člen 59

Obveznosti poročanja v zvezi z izvrševanjem naročil razen za namene upravljanja portfeljev

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so v imenu stranke izvršila naročilo, ki ni upravljanje portfeljev, v naslednjem vrstnem redu:

(a)

stranki na trajnem nosilcu podatkov takoj zagotovijo bistvene informacije v zvezi z izvršitvijo naročila;

(b)

stranki na trajnem nosilcu podatkov pošljejo obvestilo o potrditvi izvršitve naročila, in sicer čim prej, vendar najpozneje prvi poslovni dan po izvršitvi, oziroma, če prejme investicijsko podjetje potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

Točka (b) se ne uporablja, če bi potrditev vsebovala iste informacije kot potrditev, ki jo mora vlagatelju takoj poslati druga oseba.

Točki (a) in (b) se ne uporabljata, če se naročila, izvršena v imenu strank, nanašajo na obveznice za financiranje pogodb o hipotekarnih posojilih z navedenimi strankami, saj se v tem primeru poročilo o poslu pripravi takrat, ko se sporočijo pogoji hipotekarnega posojila, najpozneje pa en mesec po izvršitvi naročila.

2.   Poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 investicijska podjetja strankam na zahtevo pošljejo informacije o stanju naročila.

3.   V primeru naročil za stranke, ki zadevajo enote ali deleže v kolektivnih naložbenih podjemih, ki se izvajajo redno, investicijska podjetja sprejmejo ukrepe iz točke (b) odstavka 1 ali pa stranki vsaj enkrat na šest mesecev v zvezi z navedenimi posli posredujejo informacije, navedene v odstavku 4.

4.   Obvestilo iz točke (b) odstavka 1 vključuje tiste od naslednjih informacij, ki so primerne, in, če je relevantno, v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznostih poročanja, sprejetimi v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014:

(a)

identifikacija podjetja, ki poroča;

(b)

ime ali druga oznaka stranke;

(c)

trgovalni dan;

(d)

trgovalni čas;

(e)

vrsta naročila;

(f)

identifikacija mesta izvršitve;

(g)

identifikacija instrumenta;

(h)

kazalnik nakupa/prodaje;

(i)

narava naročila, če ne gre za nakup/prodajo;

(j)

količina;

(k)

cena na enoto;

(l)

skupno nadomestilo;

(m)

skupna vrednost obračunanih provizij in stroškov ter, če stranka tako zahteva, razčlenitev po postavkah, po potrebi vključno z zneskom kakršnega koli pribitka ali odbitka, kadar je posel izvršilo investicijsko podjetje pri trgovanju za svoj račun in je investicijsko podjetje stranki dolžno zagotoviti izvršitev naročila ob najboljših pogojih;

(n)

menjalni tečaj, če posel vključuje pretvorbo valute;

(o)

odgovornosti stranke v zvezi s poravnavo posla, vključno z rokom za plačilo ali izročitev, kot tudi ustrezne podatke o računu, če te podrobnosti in odgovornosti stranki niso bile sporočene prej;

(p)

če je bila nasprotna stranka stranke investicijsko podjetje samo ali katera koli oseba iz skupine investicijskega podjetja ali druga stranka investicijskega podjetja, navedba tega dejstva, razen če je bilo naročilo izvršeno prek sistema trgovanja, ki omogoča anonimno trgovanje.

Za namene točke (k) lahko investicijsko podjetje, kadar se naročilo izvrši v tranšah, stranki posreduje informacije o ceni posamezne tranše ali o povprečni ceni. Če se navede povprečna cena, investicijsko podjetje stranki na zahtevo zagotovi informacije o ceni posamezne tranše.

5.   Investicijsko podjetje lahko informacije iz odstavka 4 stranki zagotovi z uporabo standardnih oznak, če zagotovi tudi razlago uporabljenih oznak.

Člen 60

Obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfeljev

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki opravljajo storitev upravljanja portfeljev za stranke, vsaki taki stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovijo redna poročila o dejavnostih upravljanja portfeljev, ki se izvajajo v imenu navedene stranke, razen če tako poročilo zagotovi druga oseba.

2.   Redno poročilo, zahtevano v odstavku 1, zagotavlja pošten in uravnotežen pregled dejavnosti, ki so se izvajale, in donosnosti portfelja v obdobju poročanja, ter vključuje, kjer je relevantno, naslednje informacije:

(a)

naziv investicijskega podjetja;

(b)

ime ali drugo oznako strankinega računa;

(c)

poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na voljo, stanju denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti portfelja v obdobju poročanja;

(d)

skupni znesek opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah razčlenijo vsaj skupne opravnine za upravljanje in skupni stroški, povezani z izvršitvijo, kar vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi natančnejša razčlenitev;

(e)

primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z referenčnim merilom za uspešnost naložbe (če obstaja), dogovorjenim med investicijskim podjetjem in stranko;

(f)

skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s portfeljem stranke;

(g)

informacije o drugih korporativnih dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi instrumenti v portfelju;

(h)

za vsak posel, izvršen v obdobju, informacije iz člena 59(4)(c) do (l), če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih poslih za vsak posel posebej; v tem primeru se uporablja odstavek 4 tega člena.

3.   Redno poročilo iz odstavka 1 se predloži vsake tri mesece, razen v naslednjih primerih:

(a)

kadar investicijsko podjetje svojim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajen nosilec podatkov, v katerem je omogočen dostop do aktualnih vrednotenj in kjer ima stranka preprost dostop do informacij, ki se zahtevajo v členu 63(2), in ima podjetje dokaz, da je stranka izkoristila dostop do vrednotenj njenega portfelja vsaj enkrat v zadevnem četrtletju;

(b)

v primerih, ko se uporablja odstavek 4, se mora redno poročilo predložiti vsaj enkrat na 12 mesecev;

(c)

če pogodba med investicijskim podjetjem in stranko o opravljanju storitve upravljanja portfeljev dovoljuje vodenje portfelja s finančnim vzvodom, se mora redno poročilo poslati vsaj enkrat na mesec.

Izjema, predvidena v točki (b), se ne uporablja v primeru poslov s finančnimi instrumenti, ki jih zajema člen 4(1)(44)(c) ali katera koli od točk 4 do 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

4.   Investicijska podjetja v primerih, ko se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih poslih za vsak posel posebej, stranki takoj, ko upravljavec portfelja izvrši posel, na trajnem nosilcu podatkov predložijo bistvene informacije v zvezi z navedenim poslom.

Investicijsko podjetje pošlje stranki obvestilo o potrditvi posla, ki vsebuje informacije iz člena 59(4), najpozneje prvi poslovni dan po izvršitvi ali, če investicijsko podjetje prejme potrditev od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrditve od tretje osebe.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če potrditev vsebuje iste informacije kot potrditev, ki jo mora stranki takoj poslati druga oseba.

Člen 61

Obveznosti poročanja v zvezi s primernimi nasprotnimi strankami

(člena 24(4) in 25(6) Direktive 2014/65/EU)

Uporabljajo se zahteve, ki veljajo za poročila za neprofesionalne in profesionalne stranke, iz členov 49 in 59, razen če investicijska podjetja s primernimi nasprotnimi strankami sklenejo sporazume, s katerimi se določita vsebina in časovni razpored poročanja.

Člen 62

Dodatne obveznosti poročanja za posle upravljanja portfeljev ali posle s pogojnimi obveznostmi

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki izvajajo storitve upravljanja portfeljev, v primerih, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na začetku vsakega obdobja poročanja, zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %, stranke o tem obvestijo najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.

2.   Investicijska podjetja, ki imajo račun neprofesionalne stranke, ki vključuje pozicije v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom ali v poslih s pogojnimi obveznostmi, stranko obvesti o primerih, ko se začetna vrednost vsakega instrumenta zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %. Poročanje v skladu s tem členom se izvaja po posameznih instrumentih, razen če je s stranko dogovorjeno drugače, poroča pa se najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag, oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.

Člen 63

Poročila o finančnih instrumentih ali sredstvih stranke

(člen 25(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev stranke, vsaj vsako četrtletje vsaki posamezni stranki, za katero so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, posredujejo poročilo o navedenih finančnih instrumentih ali sredstvih na trajnem nosilcu podatkov, razen če to poročilo ni bilo vsebovano že v kakem drugem rednem poročilu. Podjetja na zahtevo stranke taka poročila zagotovijo pogosteje po tržni ceni.

Prvi pododstavek se ne uporablja za kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), v zvezi z depoziti v smislu navedene direktive, ki jih ima navedena institucija.

2.   Poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)

podrobne podatke o vseh finančnih instrumentih ali sredstvih, katerih imetnik je investicijsko podjetje v imenu stranke na koncu obdobja, ki ga zajema poročilo;

(b)

obseg, v katerem so se finančni instrumenti ali sredstva stranke uporabljali pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

obseg vseh koristi, ki so se nabrale stranki zaradi udeležbe v morebitnih poslih financiranja z vrednostnimi papirji, podlaga, na kateri je nastala korist;

(d)

jasna navedba sredstev, za katera se uporabljajo pravila Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov, in sredstev, za katera se ne, kot so sredstva, ki so predmet sporazumov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju;

(e)

jasna navedba, na katera sredstva vplivajo nekatere posebnosti v njihovem statusu lastništva, na primer zaradi pravice do unovčitve finančnega zavarovanja;

(f)

tržna ali ocenjena vrednost, če tržna ni na voljo, finančnih instrumentov, vključenih v poročilo, z jasno navedbo dejstva, da odsotnost tržne vrednosti verjetno kaže na pomanjkanje likvidnosti. Podjetje ocenjeno vrednost izračuna po najboljših močeh.

V primerih, ko portfelj stranke vključuje prihodek enega ali več neporavnanih poslov, lahko informacije iz točke (a) temeljijo na datumu sklenitve posla ali na datumu poravnave, če se ista osnova uporablja dosledno za vse take informacije v poročilu.

Redno poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 se ne zagotovi, če investicijsko podjetje svojim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajni nosilec podatkov, prek katerega imajo stranke preprost dostop do posodobljenih poročil o svojih finančnih instrumentih ali sredstvih, podjetje pa ima dokaze, da je stranka tako poročilo preverila vsaj enkrat v zadevnem četrtletju.

3.   Investicijska podjetja, ki so imetnik finančnih instrumentov ali sredstev in izvajajo storitev upravljanja portfeljev za stranko, lahko poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 1 vključijo v redno poročilo, ki ga zagotovijo navedeni stranki na podlagi člena 60(1).

ODDELEK 5

Najboljša izvršitev

Člen 64

Merila za najboljšo izvršitev

(člena 27(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri izvrševanju naročil stranke upoštevajo naslednja merila za določanje relativnega pomena dejavnikov iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU:

(a)

značilnosti stranke, vključno z razvrstitvijo stranke v kategorijo neprofesionalnih ali profesionalnih strank;

(b)

značilnosti naročila stranke, vključno z dejstvom, da naročilo vsebuje posel financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet navedenega naročila;

(d)

značilnosti mest izvrševanja, na katera se lahko usmeri zadevno naročilo.

Za namene tega člena ter členov 65 in 66 „mesto izvrševanja“ vključuje regulirani trg, MTF, OTF, sistematičnega internalizatorja, vzdrževalca trga ali drugega ponudnika likvidnosti oziroma subjekt, ki v tretji državi opravlja funkcijo, podobno funkcijam navedenih subjektov.

2.   Investicijsko podjetje izpolni svojo obveznost iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU glede sprejetja vseh zadostnih ukrepov, da doseže najboljši možen rezultat za stranko, če izvrši naročilo ali določen del naročila po specifičnih navodilih stranke v zvezi z naročilom ali določenim delom naročila.

3.   Investicijska podjetja ne strukturirajo ali zaračunavajo provizij tako, da bi s tem nepošteno diskriminirala med mesti izvrševanja.

4.   Pri izvrševanju naročil ali sprejemanju odločitev o trgovanju s produkti OTC, vključno s produkti, oblikovanimi za specifične potrebe strank, investicijsko podjetje preveri poštenost cene, predlagane stranki, tako, da zbere tržne podatke, uporabljene pri oceni cene takega produkta, in jih primerja s podobnimi ali primerljivimi produkti.

Člen 65

Dolžnost investicijskih podjetij, da pri upravljanju portfeljev ter sprejemanju in posredovanju naročil ravnajo v najboljšem interesu stranke

(člena 24(1) in 24(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri upravljanju portfeljev izpolnjujejo obveznost iz člena 24(1) Direktive 2014/65/EU, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank, kadar na podlagi svoje odločitve, da bodo v imenu stranke poslovala s finančnimi instrumenti, oddajajo naročila za izvršitev drugim subjektom.

2.   Investicijska podjetja pri opravljanju storitve sprejemanja in posredovanja naročil izpolnjujejo obveznost iz člena 24(1) Direktive 2014/65/EU, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank, kadar posredujejo naročila strank v izvršitev drugim subjektom.

3.   Da izpolnijo zahteve iz odstavkov 1 in 2, investicijska podjetja izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4 do 7 tega člena in zahteve iz člena 64(4).

4.   Investicijska podjetja sprejmejo vse zadostne ukrepe za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke, pri čemer upoštevajo dejavnike iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU. Relativni pomen teh dejavnikov se določi glede na merila, določena v členu 64(1) in, za neprofesionalne stranke, glede na zahtevo iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU.

Investicijsko podjetje izpolni svoje obveznosti iz odstavka 1 ali 2 in mu ni treba sprejeti ukrepov iz tega odstavka, če pri oddajanju naročil v izvršitev drugemu subjektu ali posredovanju naročila drugemu subjektu izpolnjuje specifična navodila svoje stranke.

5.   Investicijska podjetja vzpostavijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 4. Politika za vsak razred instrumentov določa subjekte, katerim se oddajajo naročila ali katerim investicijsko podjetje posreduje naročila v izvršitev. Navedena podjetja imajo vzpostavljene ureditve za izvrševanje naročil, ki investicijskemu podjetju omogočajo izpolnjevanje obveznosti iz tega člena, kadar navedenemu subjektu oddaja naročila ali jih posreduje v izvršitev.

6.   Investicijska podjetja svojim strankam zagotovijo informacije o politiki, vzpostavljeni v skladu z odstavkom 5 in odstavki 2 do 9 člena 66. Investicijska podjetja strankam zagotovijo ustrezne informacije o podjetju in njegovih storitvah ter o subjektih, izbranih za izvrševanje naročil. Zlasti kadar izbere druga podjetja za izvajanje storitev izvrševanja naročil, investicijsko podjetje enkrat letno za vsak razred finančnih instrumentov pripravi povzetek in objavi pet najpomembnejših investicijskih podjetij po obsegu trgovanja, katerim je v predhodnem letu posredovalo ali oddalo v izvršitev naročila strank, ter podatke o kakovosti izvrševanja. Informacije so skladne z informacijami, objavljenimi v skladu s tehničnimi standardi, pripravljenimi na podlagi člena 27(10)(b) Direktive 2014/65/EU.

Na razumno zahtevo stranke investicijska podjetja svojim strankam ali potencialnim strankam zagotovijo informacije o subjektih, katerim se naročila posredujejo ali oddajo v izvršitev.

7.   Investicijska podjetja redno spremljajo učinkovitost politike, vzpostavljene v skladu z odstavkom 5, zlasti pa kakovost izvrševanja pri subjektih, navedenih v politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Investicijska podjetja vsaj enkrat letno pregledajo politiko in ureditve. Tak pregled se opravi tudi, kadar koli nastopijo pomembne spremembe, ki vplivajo na zmožnost podjetja, da še naprej dosega najboljši možen rezultat za svoje stranke.

Investicijska podjetja presodijo, ali je prišlo do pomembne spremembe, in razmislijo o spremembah v zvezi z mesti izvrševanja ali subjekti za izvrševanje, na katere se v znatni meri zanašajo pri izpolnjevanju ključne zahteve glede najboljše izvršitve.

Pomembna sprememba je bistven dogodek, ki bi lahko vplival na parametre najboljše izvršitve, kot so stroški, cena, hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost, narava ali kakršen koli drug vidik, ki je relevanten za izvršitev naročila.

8.   Ta člen se ne uporablja, če investicijsko podjetje, ki izvaja storitve upravljanja portfeljev ali sprejemanja in posredovanja naročil, tudi izvršuje prejeta naročila ali odločitve, da bo trgovalo v imenu strankinega portfelja. V navedenih primerih se uporablja člen 27 Direktive 2014/65/EU.

Člen 66

Politika izvrševanja

(člen 27(5) in (7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vsaj letno pregledajo politiko izvrševanja naročil, vzpostavljeno v skladu s členom 27(4) Direktive 2014/65/EU, ter ureditve za izvrševanje naročil.

Takšen pregled se opravi tudi, kadar koli pride do pomembnih sprememb, kot so opredeljene v členu 65(7), ki vplivajo na zmožnost podjetja, da še naprej dosledno dosega najboljši možen rezultat pri izvrševanju naročil stranke, pri čemer uporablja mesta izvrševanja, določena v njegovi politiki izvrševanja naročil. Investicijsko podjetje presodi, ali je prišlo do pomembne spremembe, in razmisli o spremembah glede relativnega pomena dejavnikov najboljše izvršitve pri izpolnjevanju ključne zahteve po najboljši izvršitvi.

2.   Informacije o politiki izvrševanja naročil se prilagodijo glede na razred finančnega instrumenta in vrsto storitve ter vključujejo informacije iz odstavkov 3 do 9.

3.   Investicijska podjetja pravočasno pred začetkom opravljanja storitve strankam zagotovijo naslednje podatke o svoji politiki izvrševanja naročil:

(a)

razlago relativnega pomena, ki ga investicijsko podjetje v skladu z merili iz člena 59(1) pripisuje dejavnikom iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU, ali procesa, na podlagi katerega podjetje določi relativni pomen navedenih dejavnikov;

(b)

seznam mest izvrševanja, ki so za podjetje zelo pomembna pri izpolnjevanju njegove obveznosti sprejetja vseh razumnih ukrepov, da bi dosledno dosegalo najboljše možne rezultate pri izvrševanju naročil strank, in navedba, katera mesta izvrševanja se uporabljajo za vsak razred finančnih instrumentov, za naročila neprofesionalnih strank, za naročila profesionalnih strank in za posle financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

seznam dejavnikov, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, kar vključuje kvalitativne dejavnike, kot so klirinški sistemi, sistemi prekinitve trgovanja, načrtovani ukrepi, oziroma vse druge relevantne vidike, kot tudi relativni pomen vsakega dejavnika. Informacije o dejavnikih, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, so skladne s kontrolami, ki jih podjetje uporablja za dokazovanje strankam, da je bila dosledno dosežena najboljša izvršitev, ko pregleduje ustreznost svojih politik in ureditev;

(d)

kako se dejavniki izvršitve, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in vsi drugi relevantni dejavniki, obravnavajo kot del vseh zadostnih ukrepov za doseganje najboljšega možnega rezultata za stranko;

(e)

kjer je relevantno, informacija, da podjetje izvršuje naročila zunaj mesta trgovanja, posledice tega, kot je na primer tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz izvrševanja naročil zunaj mesta trgovanja, in, na zahtevo stranke, dodatne informacije o posledicah tega načina izvršitve naročil;

(f)

jasno in vidno opozorilo, da lahko katera koli specifična navodila stranke podjetju preprečijo sprejetje ukrepov, ki jih je pripravilo in vključilo v svojo politiko izvrševanja naročil za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju teh naročil za elemente, zajete v navedenih navodilih;

(g)

povzetek postopka izbire za mesta izvrševanja, uporabljene strategije izvrševanja, postopke in procese, uporabljene za analizo dosežene kakovosti izvrševanja naročil in kako podjetja spremljajo in preverjajo, ali so bili za stranko doseženi najboljši možni rezultati.

Navedene informacije se zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

4.   Če investicijska podjetja uporabljajo različna nadomestila glede na mesto izvrševanja, podjetje dovolj podrobno pojasni te razlike, da lahko stranka razume prednosti in slabosti izbire enega samega mesta izvrševanja

5.   Če investicijska podjetja pozovejo stranko, da izbere mesto izvrševanja, se stranki predložijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije, da ta ne bi izbrala enega mesta izvrševanja namesto drugega samo zaradi cenovne politike, ki jo uporablja podjetje.

6.   Investicijska podjetja prejemajo samo tista plačila tretjih strank, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 24(9) Direktive 2014/65/EU, in stranke obvestijo o spodbudah, ki jih lahko podjetje prejme od mest izvrševanja. V informacijah so navedena nadomestila, ki jih investicijsko podjetje zaračuna vsem nasprotnim strankam, vpletenim v posel, in, kadar se nadomestila razlikujejo glede na stranko, najvišji znesek ali razpon nadomestil, ki jih bo morda potrebno plačati.

7.   Če investicijsko podjetje zaračuna nadomestilo več kot enemu udeležencu v poslu v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi, podjetje obvesti svoje stranke o vrednosti vseh denarnih in nedenarnih koristi, ki jih prejme.

8.   Če stranka na razumni in sorazmerni podlagi od investicijskega podjetja zahteva informacije o njegovih politikah ali ureditvah in o tem, kako se pregledujejo, to na zahtevo odgovori jasno in v razumnem roku.

9.   Če investicijsko podjetje izvršuje naročila za neprofesionalne stranke, tem strankam zagotovi povzetek relevantne politike, pri čemer se osredotoči na skupne stroške za stranko. V povzetku je navedena tudi povezava do najnovejših podatkov o kakovosti izvrševanja naročil, objavljenih v skladu s členom 27(3) Direktive 2014/65/EU, za vsako mesto izvrševanja, ki ga je investicijsko podjetje navedlo v svoji politiki izvrševanja naročil.

ODDELEK 6

Obdelava naročil strank

Člen 67

Splošna načela

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja pri izvrševanju naročil strank izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

zagotavljajo, da se naročila, ki se izvršijo v imenu strank, takoj in pravilno evidentirajo in alocirajo;

(b)

sicer primerljiva naročila stranke izvršijo v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo ali če interesi stranke zahtevajo drugače;

(c)

neprofesionalno stranko obvestijo o morebitnih pomembnih težavah, ki zadevajo ustrezno izvršitev naročil, takoj ko jih zaznajo.

2.   Če je investicijsko podjetje odgovorno za nadzor ali urejanje poravnave izvršenega naročila, sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so vsi finančni instrumenti ali sredstva stranke, prejeti v okviru poravnave tega izvršenega naročila, takoj in pravilno dostavljeni na račun ustrezne stranke.

3.   Investicijsko podjetje ne zlorabi informacij v zvezi z odprtimi naročili stranke in sprejme vse razumne ukrepe, da prepreči zlorabo takih informacij pri kateri koli od njenih relevantnih oseb.

Člen 68

Združevanje in alokacija naročil

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja izvrševanja naročila stranke ali posla za svoj račun ne združujejo z izvrševanjem naročila druge stranke, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ni verjetno, da bo imela združitev naročil in poslov v splošnem negativne posledice za stranko, katere naročilo se bo združevalo;

(b)

vsaki stranki, katere naročilo se bo združevalo, se razkrijejo negativne posledice, ki bi jih lahko imelo združevanje v zvezi z določenim naročilom;

(c)

politika alokacije naročil, ki določa pravično alokacijo združenih naročil in poslov, je vzpostavljena in se učinkovito izvaja, vključno s tem, kako na alokacijo in obravnavo delnih izvršitev vplivata obseg in cena naročil.

2.   Kadar investicijsko podjetje združi naročilo z enim ali več naročili drugih strank in je združeno naročilo delno izvršeno, razporedi s tem povezana trgovanja v skladu s svojo politiko alokacije naročil.

Člen 69

Združevanje in alokacija poslov za svoj račun

(člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja, ki posle za svoj račun združujejo z enim ali več naročili strank, ne razporedijo s tem povezanih trgovanj na način, ki bi škodoval stranki.

2.   Če investicijsko podjetje združi naročilo stranke s poslom za svoj račun in je združeno naročilo delno izvršeno, razporedi s tem povezana trgovanja tako, da ima stranka prednost pred podjetjem.

Če lahko investicijsko podjetje utemeljeno dokaže, da brez združevanja ne bi moglo izvršiti naročila po tako ugodnih pogojih ali pa ga sploh ne bi moglo izvršiti, lahko razporedi posel za svoj račun sorazmerno v skladu s svojo politiko alokacije naročil iz člena 68(1)(c).

3.   Investicijska podjetja kot del politike alokacije naročil iz člena 68(1)(c) vzpostavijo postopke za preprečevanje ponovne alokacije poslov za svoj račun, ki se izvedejo v kombinaciji z naročili stranke, na način, ki škoduje stranki.

Člen 70

Takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank ter objava neizvršenih naročil z omejitvijo v zvezi z delnicami, s katerimi se trguje na mestu trgovanja

(člen 28 Direktive 2014/65/EU)

1.   Za naročilo z omejitvijo v zvezi z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ki ni bilo izvršeno takoj pod prevladujočimi tržnimi pogoji, kot je navedeno v členu 28(2) Direktive 2014/65/EU, se šteje, da je na voljo javnosti, ko je investicijsko podjetje oddalo naročilo za izvršitev na reguliranem trgu ali MTF ali je naročilo objavil izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki se nahaja v eni od držav članic, pri čemer se lahko naročilo brez težav izvrši takoj, ko tržni pogoji to omogočajo.

2.   Regulirani trgi in MTF se prednostno razporedijo glede na politiko izvrševanja podjetja, da se zagotovi izvršitev takoj, ko tržni pogoji to omogočajo.

ODDELEK 7

Primerne nasprotne stranke

Člen 71

Primerne nasprotne stranke

(člen 30 Direktive 2014/65/EU)

1.   Poleg kategorij, ki so izrecno navedene v členu 30(2) Direktive 2014/65/EU, lahko države članice kot primerno nasprotno stranko v skladu s členom 30(3) navedene direktive priznajo podjetje, ki spada v kategorijo strank, ki se morajo šteti za profesionalne stranke v skladu z odstavki 1, 2 in 3 oddelka I Priloge II k navedeni Direktivi.

2.   Če v skladu z drugim pododstavkom člena 30(2) Direktive 2014/65/EU primerna nasprotna stranka zahteva obravnavo kot stranka, katere posle z investicijskim podjetjem urejajo členi 24, 25, 27 in 28 navedene direktive, mora biti zahteva v pisni obliki in navajati, ali se obravnava kot profesionalna oziroma neprofesionalna stranka nanaša na eno ali več investicijskih storitev ali poslov oziroma na eno ali več vrst poslov ali produktov.

3.   Če primerna nasprotna stranka zahteva obravnavo kot stranka, katere posle z investicijskim podjetjem urejajo členi 24, 25, 27 in 28 Direktive 2014/65/EU, vendar ne zahteva izrecno obravnave kot neprofesionalna stranka, podjetje obravnava navedeno primerno nasprotno stranko kot profesionalno stranko.

4.   Če navedena primerna nasprotna stranka izrecno zahteva obravnavo kot neprofesionalna stranka, investicijsko podjetje primerno nasprotno stranko obravnava kot neprofesionalno stranko, pri čemer uporablja določbe glede zahtev za obravnavo kot neprofesionalna stranka iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU.

5.   Če stranka zahteva obravnavo kot primerna nasprotna stranka v skladu s členom 30(3) Direktive 2014/65/EU, se upošteva naslednji postopek:

(a)

investicijsko podjetje stranki zagotovi jasno pisno opozorilo o posledicah take zahteve zanjo, vključno z zaščito, ki jo lahko izgubi;

(b)

stranka pisno potrdi, da je zahtevala obravnavo kot primerna nasprotna stranka, in sicer na splošno ali v zvezi z eno ali več investicijskimi storitvami ali posli oziroma vrstami poslov ali produktov, ter da se zaveda posledic izgube zaščite, do katere lahko pride zaradi zahteve.

ODDELEK 8

Vodenje evidenc

Člen 72

Hranjenje evidenc

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Evidence se hranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da lahko pristojni organ v prihodnosti do njih dostopa, ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pristojni organ ima možnost hitrega dostopa do evidenc in rekonstrukcije vseh ključnih faz obdelave vsakega posameznega posla;

(b)

vsi popravki ali druge spremembe ter vsebina evidenc pred takimi popravki ali spremembami se lahko enostavno ugotovijo;

(c)

drugo prirejanje ali spreminjanje evidenc ni mogoče;

(d)

omogoča računalniško ali kakršno koli drugo učinkovito obdelavo, če zaradi obsega in narave podatkov njihova analiza ni preprosta, in

(e)

ureditve podjetja so v skladu z zahtevami glede vodenja evidenc ne glede na uporabljeno tehnologijo.

2.   Investicijska podjetja vodijo vsaj evidence, določene v Prilogi I k tej uredbi, glede na naravo njihovih dejavnosti.

Seznam evidenc v Prilogi I k tej uredbi ne posega v nobene druge obveznosti glede vodenja evidenc iz druge zakonodaje.

3.   Investicijska podjetja vodijo tudi pisne evidence o vseh politikah in postopkih, ki jih morajo izvajati v skladu z Direktivo 2014/65/EU, Uredbo (EU) št. 600/2014, Direktivo 2014/57/EU in Uredbo (EU) št. 596/2014 ter njihovimi zadevnimi izvedbenimi ukrepi.

Pristojni organi lahko od investicijskih podjetij zahtevajo, da poleg evidenc iz seznama iz Priloge I k tej uredbi vodijo tudi dodatne evidence.

Člen 73

Vodenje evidenc o pravicah in obveznostih investicijskega podjetja in stranke

(člen 25(5) Direktive 2014/65/EU)

Evidence, ki navajajo ustrezne pravice in obveznosti investicijskega podjetja in stranke na podlagi pogodbe o opravljanju storitev ali pogoje, pod katerimi podjetje opravlja storitve za stranko, se hranijo najmanj toliko časa, kolikor traja razmerje s stranko.

Člen 74

Vodenje evidenc o naročilih strank in odločitvah o trgovanju

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje v zvezi z vsakim začetnim naročilom, prejetim od stranke, ter v zvezi z vsako sprejeto začetno odločitvijo o trgovanju takoj evidentira vsaj podrobnosti iz oddelka 1 Priloge IV k tej uredbi, v kolikor so relevantne za zadevno naročilo ali odločitev o trgovanju, in omogočijo dostop do teh evidenc tudi pristojnemu organu.

Kadar so podrobnosti iz oddelka 1 Priloge IV k tej uredbi določene tudi na podlagi členov 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, se morajo te podrobnosti voditi skladno z in ob upoštevanju istih standardov, kot so določeni s členoma 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 75

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

(člen 16(6) Direktive 2014/65/EU)

Investicijska podjetja takoj po prejemu naročila stranke ali sprejetju odločitve o trgovanju evidentirajo vsaj podrobnosti iz oddelka 2 Priloge IV, v kolikor so relevantne za zadevno naročilo ali odločitev o trgovanju, in omogočijo dostop do teh evidenc pristojnemu organu.

Kadar so podrobnosti iz oddelka 2 Priloge IV določene tudi na podlagi členov 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, se morajo voditi skladno z in ob upoštevanju istih standardov, kot so določeni s členoma 25 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 76

Snemanje telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij

(člen 16(7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko snemanja telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij, ki je v pisni obliki in je primerna glede na velikost in organizacijo podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja. Politika vključuje naslednje:

(a)

identifikacijo telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij, vključno z relevantnimi internimi telefonskimi pogovori in elektronskimi komunikacijami, za katere veljajo zahteve glede snemanja iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU; in

(b)

opredelitev postopkov, ki jih je treba izvesti, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da podjetje zagotovi izpolnjevanje tretjega in osmega pododstavka člena 16(7) Direktive 2014/65/EU, kadar pride do izjemnih okoliščin in podjetje ne more posneti pogovora/komunikacije na napravah, ki jih izda, sprejme ali dovoljuje. Dokazi o takih okoliščinah se obdržijo in so na voljo pristojnim organom.

2.   Investicijska podjetja zagotovijo, da ima upravljalni organ učinkovit pregled in nadzor nad politikami in postopki v zvezi s snemanjem telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij podjetja.

3.   Investicijska podjetja zagotovijo, da so ureditve za izpolnjevanje zahtev glede snemanja tehnološko nevtralne. Podjetja redno ocenjujejo učinkovitost svojih politik in postopkov ter sprejmejo vse alternativne ali dodatne ukrepe in postopke, ki so potrebni in ustrezni. Do takega sprejetja alternativnih ali dodatnih ukrepov pride vsaj, kadar podjetje sprejme ali dovoli uporabo novega komunikacijskega sredstva.

4.   Investicijska podjetja vodijo in redno posodabljajo evidence tistih posameznikov, ki posedujejo naprave podjetja ali lastne naprave, katerih uporabo je potrdilo podjetje.

5.   Investicijska podjetja informirajo in usposobijo zaposlene glede postopkov v zvezi z zahtevami iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU.

6.   Za spremljanje izpolnjevanja zahtev glede beleženja oz. snemanja in shranjevanja evidenc iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU investicijska podjetja redno spremljajo evidence poslov in naročil, za katere se uporabljajo te zahteve, vključno z relevantnimi pogovori. Takšno spremljanje temelji na tveganju in je sorazmerno.

7.   Investicijska podjetja pristojnim organom na zahtevo dokažejo obstoj politik, postopkov in nadzora vodstva v zvezi s pravili glede snemanja.

8.   Preden investicijska podjetja novim ali obstoječim strankam zagotovijo investicijske storitve in dejavnosti v zvezi s sprejemom, posredovanjem in izvršitvijo naročil, jih obvestijo o naslednjem:

(a)

da se pogovori in komunikacije snemajo oz. beležijo in

(b)

da bo pet let oziroma, če to določi pristojni organ, do sedem let na zahtevo na voljo kopija takih posnetih oz. zabeleženih pogovorov in komunikacij s strankami.

Informacije iz prvega pododstavka se predstavijo v istem jeziku ali jezikih, uporabljenih pri zagotavljanju investicijskih storitev strankam.

9.   Investicijska podjetja na trajnem nosilcu podatkov zabeležijo vse relevantne informacije, povezane z ustreznimi osebnimi pogovori s strankami. Zabeležene informacije vsebujejo najmanj naslednje:

(a)

datum in čas sestankov;

(b)

lokacijo sestankov;

(c)

identiteto udeležencev;

(d)

pobudnika sestankov in

(e)

relevantne informacije o naročilu stranke, kar vključuje ceno, obseg in vrsto naročila ter kdaj se bo naročilo posredovalo ali izvršilo.

10.   Posnetki se shranijo na trajnem nosilcu podatkov, kar omogoča, da se lahko ponovno predvajajo ali kopirajo, hraniti pa se morajo v obliki, ki ne dopušča spreminjanja ali izbrisa originalnega posnetka.

Posnetki se shranijo na nosilcu podatkov, tako da so na zahtevo strank hitro dostopni in na voljo.

Podjetja zagotovijo kakovost, natančnost in popolnost posnetkov vseh telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij.

11.   Obdobje hranjenja posnetka se začne na datum, ko je ta ustvarjen.

ODDELEK 9

Zagonski trgi MSP

Člen 77

Pogoji za obravnavo kot MSP

(člen 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU)

1.   Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v trgovanje manj kot tri leta, se obravnava kot MSP za namene točke (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, če je njegova tržna kapitalizacija nižja od 200 milijonov EUR na podlagi katerega koli od naslednjih parametrov:

(a)

končne cene delnice na prvi trgovalni dan, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje manj kot eno leto;

(b)

zadnje končne cene delnice prvega leta trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot eno leto, vendar manj kot dve leti;;

(c)

povprečja zadnjih končnih cen delnic vsakega od prvih dveh let trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot dve leti, vendar manj kot tri leta.

2.   Izdajatelj, ki nima nobenega lastniškega instrumenta, s katerim se trguje na mestih trgovanja, se šteje za MSP za namene člena 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU, če glede na zadnje letne ali konsolidirane računovodske izkaze izpolnjuje vsaj dve od naslednjih treh meril: ima v poslovnem letu povprečno manj kot 250 zaposlenih, njegova bilančna vsota ne presega 43 000 000 EUR, njegov letnih promet pa je nižji od 50 000 000 EUR.

Člen 78

Registracija kot zagonski trg MSP

(člen 33(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri določanju, ali je vsaj 50 % izdajateljev, uvrščenih v trgovanje v okviru MTF, MSP za namene registracije MTF kot zagonskega trga MSP v skladu s točko (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ matične države članice upravljavca MTF izračuna povprečni delež MSP v skupnem številu izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na navedenem trgu. Povprečni delež se izračuna na dan 31. decembra predhodnega koledarskega leta kot povprečje dvanajstih končnih mesečnih deležev navedenega koledarskega leta.

Brez poseganja v druge pogoje za registracijo, določene v točkah (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ registrira kot zagonski trg MSP vsakega prosilca, ki v preteklosti še ni opravljal dejavnosti, in po treh koledarskih letih preveri, ali ta izpolnjuje zahtevo glede najmanjšega deleža MSP, določenega v skladu s prvim pododstavkom.

2.   Kar zadeva merila iz točk (b), (c), (d) in (f) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, pristojni organ matične države članice upravljavca MTF tega MTF ne registrira kot zagonski trg MSP, razen če se je prepričal, da MTF izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki zagotavljajo nepristranska in pregledna merila za začetno in nadaljnjo uvrstitev v trgovanje izdajateljev na njegovem mestu trgovanja;

(b)

ima model poslovanja, ki je primeren za izvajanje njegovih funkcij in nenehno zagotavlja pošteno in urejeno trgovanje s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na njegovem mestu trgovanja;

(c)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki od izdajatelja, ki prosi za uvrstitev njegovih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF, zahteva, da v primerih, ko se ne uporablja Direktiva 2003/71/ES, objavi ustrezen dokument o uvrstitvi, pripravljen na odgovornost izdajatelja, v katerem je jasno navedeno, ali je bil odobren ali pregledan in če je bil, kdo ga je pregledal;

(d)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki določajo minimalno vsebino dokumenta o uvrstitvi iz točke (c), na tak način, da vlagatelji prejmejo zadostne informacije, da lahko informirano ocenijo finančni položaj in obete izdajatelja ter pravice, povezane z njegovimi vrednostnimi papirji;

(e)

od izdajatelja zahteva, da v dokumentu o uvrstitvi iz točke (c) navede, ali po njegovem mnenju njegov obratni kapital zadošča za njegove trenutne potrebe ali ne oziroma, če ne zadošča, kako namerava zagotoviti dodatni potrebni obratni kapital;

(f)

vzpostavljene ima ureditve, v okviru katerih se lahko dokument o uvrstitvi iz točke (c) ustrezno pregleda v smislu popolnosti, doslednosti in razumljivosti;

(g)

od izdajateljev, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, zahteva, da objavijo letna računovodska poročila v šestih mesecih po koncu vsakega poslovnega leta in polletna računovodska poročila v štirih mesecih po zaključku prvih šestih mesecev vsakega poslovnega leta;

(h)

zagotovi, da se javnosti razširjajo prospekti, pripravljeni v skladu z Direktivo 2003/71/ES, dokumenti o uvrstitvi iz točke (c), računovodska poročila iz točke (g) in informacije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, ki jih izdajatelji, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, javno razkrijejo, tako da jih objavi na svojem spletnem mestu ali pa objavi neposredno povezavo do strani na spletnem mestu izdajateljev, na kateri so objavljeni taki dokumenti, poročila in informacije;

(i)

zagotovi, da regulativne informacije iz točke (h) in neposredne povezave vsaj pet let ostanejo na voljo na njegovem spletnem mestu.

Člen 79

Odvzem dovoljenja za poslovanje kot zagonski trg MSP

(člen 33(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   V zvezi z deležem MSP in brez poseganja v druge pogoje iz točk (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU in člena 78(2) te uredbe pristojni organ njegove matične članice odvzame dovoljenje zagonskemu trgu MSP samo, kadar je delež MSP, kot je določen v skladu s prvim pododstavkom člena 78(1) te uredbe, v treh zaporednih koledarskih letih nižji od 50 %.

2.   Pristojni organ matične države članice upravljavca zagonskega trga MSP temu odvzame dovoljenje, kadar pogoji iz točk (b) do (g) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU in člena 78(2) te uredbe niso več izpolnjeni.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI GLEDE POSLOVANJA ZA MESTA TRGOVANJA

Člen 80

Okoliščine, ki predstavljajo znatno škodo za interese vlagatelja in za pravilno delovanje trga

(členi 32(1), 32(2), 52(1) in 52(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namene členov 32(1), 32(2), 52(1) in 52(2) Direktive 2014/65/EU se šteje, da začasna ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja znatno škodujeta interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga vsaj v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar bi ustvarila sistemska tveganja, ki bi ogrozila finančno stabilnost, kot bi se zgodilo v primeru potrebe po zaprtju prevladujoče pozicije na trgu ali kadar obveznosti poravnave ne bi bile izpolnjene v pomembnem obsegu;

(b)

če je nadaljevanje trgovanja na trgu nujno za opravljanje kritičnih funkcij obvladovanja tveganj po trgovanju, kadar obstaja potreba po unovčenju finančnih instrumentov zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani klirinškega člana, ki je v postopku CNS zaradi neizpolnjevanja obveznosti, CNS pa bi bila pri tem izpostavljena nesprejemljivim tveganjem zaradi nezmožnosti izračuna zahtev po kritju;

(c)

kadar bi bila ogrožena finančna vzdržnost izdajatelja, na primer kadar sodeluje pri korporacijskem dejanju ali zbiranju kapitala.

2.   Da bi ugotovil, ali bi v posameznem primeru začasna ustavitev ali umik verjetno znatno škodovala interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga, nacionalni pristojni organ, upravljavec trga, ki upravlja reguliran trg, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, upošteva vse zadevne dejavnike, vključno z/s:

(a)

pomembnostjo trga v smislu likvidnosti, kadar bodo posledice ukrepov verjetno večje na trgih, ki so pomembnejši v smislu likvidnosti, kot na drugih trgih;

(b)

naravo predvidenega ukrepa, kadar je verjetno, da bodo imeli ukrepi z dolgotrajnejšim ali trajnim učinkom na sposobnost vlagateljev za trgovanje s finančnim instrumentom na mestih trgovanja, kot so umiki, večji učinek na vlagatelje kot drugi ukrepi;

(c)

posrednimi učinki začasne ustavitve ali umika iz trgovanja na dovolj povezane izvedene finančne instrumente, indekse ali referenčna merila, pri katerih instrument, s katerim se je začasno ali dokončno prenehalo trgovati, služi kot osnova ali sestavni del;

(d)

učinki začasne ustavitve trgovanja na interese končnih uporabnikov trga, ki niso finančne nasprotne stranke, kot so subjekti, ki trgujejo s finančnimi instrumenti, da bi zavarovali poslovna tveganja.

3.   Dejavniki iz odstavka 2 se upoštevajo tudi, kadar se nacionalni pristojni organ, upravljavec trga, ki upravlja reguliran trg, investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, na podlagi okoliščin, ki niso zajete na seznamu iz odstavka 1, odloči, da ne bo začasno ustavil trgovanja s finančnim instrumentom ali ga umaknil iz trgovanja.

Člen 81

Okoliščine, v katerih je mogoče predpostavljati večje kršitve pravil mest trgovanja, neurejene pogoje trgovanja ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom

(člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri presoji, ali velja zahteva po takojšnjem obveščanju njihovih pristojnih organov o večji kršitvi pravil njihovih mest trgovanja ali o neurejenih pogojih trgovanja ali motnjah v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, upravljavci mest trgovanja upoštevajo znake iz oddelka A Priloge III k tej uredbi.

2.   Informacije se zahtevajo samo ob pomembnih dogodkih, ki lahko ogrozijo vlogo in funkcijo mest trgovanja kot dela infrastrukture finančnega trga.

Člen 82

Okoliščine, v katerih je mogoče predpostavljati ravnanje, ki nakazuje vedenje, prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014

(člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri presoji, ali velja zahteva za takojšnje obveščanje njihovih pristojnih organov o ravnanju, ki lahko nakazuje vedenje, prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, upravljavci mest trgovanja upoštevajo znake iz oddelka B Priloge III k tej uredbi.

2.   Upravljavec enega ali več mest trgovanja, na katerih se trguje s finančnim instrumentom in/ali povezanim finančnim instrumentom, uporabi sorazmeren pristop in presodi znake, ki se pojavijo, vključno z vsemi zadevnimi znaki, ki niso posebej vključeni v oddelek B Priloge III k tej uredbi, preden obvesti pristojni nacionalni organ, pri čemer upošteva naslednje:

(a)

odstopanja od običajnih vzorcev trgovanja s finančnimi instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja, in

(b)

informacije, ki so na voljo ali dostopne upravljavcu, bodisi notranje kot del dejavnosti mesta trgovanja bodisi javno dostopne.

3.   Upravljavec enega ali več mest trgovanja upošteva izvajanje tako imenovane prakse „front running“, pri kateri član ali udeleženec trga trguje za svoj račun prej kot za račun svojih strank, in v ta namen uporabi podatke iz knjige naročil, ki jo mora voditi mesto trgovanja v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer zlasti upošteva način, kako član ali udeleženec opravlja svojo dejavnost trgovanja.

POGLAVJE V

POROČANJE O POZICIJAH PRI IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTIH NA BLAGO

Člen 83

Poročanje o pozicijah

(člen 58(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za namen tedenskih poročil iz člena 58(1)(a) Direktive 2014/65/EU obveznost za mesto trgovanja, da javno objavi takšno poročilo, velja, kadar sta dosežena oba naslednja pragova:

(a)

v dani pogodbi na danem mestu trgovanja obstaja 20 imetnikov odprtih pozicij in

(b)

absolutni znesek bruto količine dolgih ali kratkih pozicij pri vseh odprtih deležih, izražen kot število enot zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago, ki štirikrat presega raven dobavljive količine istega izvedenega finančnega instrumenta na blago, izražene v številu enot.

Točka (b) se ne uporablja v primerih, ko izvedeni finančni instrument na blago nima fizično dobavljivega sredstva, ki je osnova, ter za pravice do emisij in izvedene finančne instrumente nanje.

2.   Pragova iz točke (a) odstavka 1 se uporabljata združeno na podlagi vseh kategorij oseb ne glede na število imetnikov pozicij v vsaki posamezni kategoriji oseb.

3.   Za pogodbe, pri katerih je v dani kategoriji oseb dejavnih manj kot pet imetnikov pozicij, se število imetnikov pozicij v tej kategoriji ne objavi.

4.   Za pogodbe, ki prvič izpolnijo pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, mesta trgovanja objavijo prva tedenska poročila o pogodbah takoj, ko je to praktično izvedljivo, in v vsakem primeru najpozneje tri tedne od datuma, ko sta ta pragova prvič dosežena.

5.   Ko pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1 nista več izpolnjena, mesta trgovanja še tri mesece objavljajo tedenska poročila. Obveznost objave tedenskega poročila ne velja več, ko pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1 ob izteku navedenega obdobja ves čas nista bila izpolnjena.

POGLAVJE VI

OBVEZNOSTI GLEDE ZAGOTAVLJANJA PODATKOV ZA IZVAJALCE STORITEV SPOROČANJA PODATKOV

Člen 84

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Da bi bili podatki o trgu, ki vsebujejo informacije iz členov 6, 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, na voljo javnosti na razumni poslovni podlagi v skladu s členoma 64(1) in 65(1) Direktive 2014/65/EU, sistemi odobrenih objav (APA) in ponudniki stalnih informacij (CTP) izpolnjujejo obveznosti iz členov od 85 do 89.

2.   Členi 85, 86(2), 87, 88(2) in 89 se ne uporabljajo za APA ali CTP, ki dajo podatke o trgu na voljo javnosti brezplačno.

Člen 85

Zagotavljanje podatkov o trgu na podlagi stroškov

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Cena podatkov o trgu temelji na stroških priprave in razširjanja tovrstnih podatkov in lahko vključuje razumno maržo.

2.   Stroški priprave in razširjanja podatkov o trgu lahko vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov za druge storitve, ki jih zagotavljajo APA in CTP.

Člen 86

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP dajo vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi objektivnimi merili spadajo v isto kategorijo, podatke o trgu na voljo po isti ceni in po istih pogojih.

2.   Vsaka razlika v cenah, zaračunanih različnim kategorijam strank, je sorazmerna z vrednostjo, ki jo imajo podatki o trgu za te stranke, pri čemer se upošteva:

(a)

področje uporabe in obseg podatkov o trgu, vključno s številom zajetih finančnih instrumentov in obsegom trgovanja;

(b)

uporaba podatkov o trgu s strani stranke, vključno s tem, ali jih uporablja za lastne dejavnosti trgovanja, za nadaljnjo prodajo ali za združevanje podatkov.

3.   Za namene odstavka 1 imajo APA in CTP nadgradljive zmogljivosti za zagotovitev, da lahko stranke kadar koli pridobijo pravočasen dostop do podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi.

Člen 87

Provizije, zaračunane na posameznega uporabnika

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP zaračunavajo za uporabo podatkov o trgu na podlagi uporabe podatkov o trgu s strani posameznih končnih uporabnikov („na uporabnika“). APA in CTP imajo vzpostavljene ureditve za zagotovitev, da se vsaka posamezna uporaba podatkov o trgu zaračuna samo enkrat.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko APA in CTP odločijo, da podatkov o trgu ne bodo dajali na voljo na podlagi posameznega uporabnika, kadar bi bilo zaračunavanje na uporabnika nesorazmerno s stroški zagotavljanja podatkov, pri čemer upoštevajo področje uporabe in obseg podatkov o trgu.

3.   APA ali CTP obrazložijo, zakaj nočejo zagotavljati podatkov o trgu na podlagi posameznega uporabnika, ter na svojem spletnem mestu objavijo to obrazložitev.

Člen 88

Ločevanje storitev in razdruževanje podatkov o trgu

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP storitev zagotavljanja podatkov o trgu izvajajo ločeno in je ne povezujejo z drugimi storitvami.

2.   Cene za podatke o trgu se zaračunajo na podlagi ravni razdružitve podatkov o trgu, ki je določena v členu 12(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 in nadalje opredeljena v členih Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/572 (27).

Člen 89

Obveznost glede preglednosti

(člen 64(1) in člen 65(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   APA in CTP razkrijejo in javnosti omogočijo enostaven dostop do cene in drugih pogojev za zagotavljanje podatkov o trgu.

2.   Razkritje vključuje naslednje:

(a)

trenutne cenike, ki navajajo naslednje informacije:

(i)

provizije za prikaz podatkov posameznemu uporabniku;

(ii)

provizije za uporabo nejavnih podatkov;

(iii)

politike v zvezi s popusti;

(iv)

provizije, povezane s pogoji za pridobitev licence;

(v)

provizije za podatke o trgu pred trgovanjem in po trgovanju;

(vi)

provizije za druge podskupine informacij, vključno s tistimi, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi iz člena 12(2) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(vii)

druge pogodbene pogoje;

(b)

vnaprejšnje razkritje o prihodnji spremembi cen, ki je zagotovljeno najmanj 90 dni vnaprej;

(c)

informacije o vsebini podatkov o trgu, vključno z naslednjimi informacijami:

(i)

število zajetih instrumentov;

(ii)

skupni promet z zajetimi instrumenti;

(iii)

delež podatkov o trgu pred trgovanjem in po trgovanju;

(iv)

informacije o vseh podatkih, zagotovljenih poleg podatkov o trgu;

(v)

datum zadnje prilagoditve licenčnine za zagotovljene podatke o trgu;

(d)

prihodke iz objave podatkov o trgu in delež teh prihodkov glede na skupne prihodke APA ali CTP;

(e)

informacije o načinu določanja cene, vključno z uporabljenimi metodologijami obračunavanja stroškov, in informacije o specifičnih načelih, v skladu s katerimi se neposredni in variabilni skupni stroški razporedijo ter fiksni skupni stroški razdelijo med pripravo in razširjanje podatkov o trgu in druge storitve, ki jih opravljajo APA in CTP.

POGLAVJE VII

PRISTOJNI ORGANI IN KONČNE DOLOČBE

Člen 90

Določitev znatne pomembnosti poslovanja mesta trgovanja v državi članici gostiteljici

(člen 79(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Poslovanje reguliranega trga v državi članici gostiteljici se šteje za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, če je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

država članica gostiteljica je bila v preteklosti matična država članica zadevnega reguliranega trga;

(b)

zadevni regulirani trg je z združitvijo, prevzemom ali drugo obliko prenosa pridobil vse ali del poslov reguliranega trga, ki ga je pred tem upravljal upravljavec trga, ki je imel svoj statutarni sedež ali glavni sedež v državi članici gostiteljici.

2.   Poslovanje MTF ali OTF v državi članici gostiteljici se šteje za zelo pomembno za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, če je v zvezi z zadevnim MTF ali OTF izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril iz odstavka 1 in vsaj eno od naslednjih dodatnih meril:

(a)

preden v zvezi z MTF ali OTF nastopi ena izmed okoliščin iz odstavka 1, je imelo mesto trgovanja pri trgovanju na mestu in trgovanju kot sistematični internalizator v državi članici gostiteljici vsaj 10-odstotni tržni delež v smislu skupnega denarnega prometa, in sicer v vsaj enem razredu sredstev, za katerega velja obveznost glede preglednosti iz Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

MTF ali OTF je registriran kot zagonski trg MSP.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 91

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od prvega datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti energetskega trga na debelo (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(5)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(7)  Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (glej stran 500 tega Uradnega lista).

(8)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

(9)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(10)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(11)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(12)  Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (uredba o zlorabi trga) (UL L 173, 12.6.2014, str. 179).

(13)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(14)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(15)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(16)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(17)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(18)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(19)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(20)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(21)  Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(22)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(24)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(25)  UL L 173, 12.6.2014, str. 149.

(26)  Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1).

(27)  Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo (glej stran 142 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Vodenje evidenc

Minimalni seznam evidenc, ki jih morajo voditi investicijska podjetja glede na naravo svojih dejavnosti

Narava obveznosti

Vrsta evidence

Povzetek vsebine

Sklic na zakonodajo

Ocena stranke

 

Informacije za stranke

Vsebina v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU in členi 39 do 45 te uredbe

Člen 24(4) MiFID II

Členi 39 do 45 te uredbe

 

Sporazumi s strankami

Evidence v skladu s členom 25(5) Direktive 2014/65/EU

Člen 25(5) MiFID II

Člen 53 te uredbe

 

Presoja primernosti in ustreznosti

Vsebina v skladu s členom 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU in členom 50 te uredbe

Člen 25(2) in 25(3) Direktive 2014/65/EU, členi 35, 36 in 37 te uredbe

Obdelava naročil

 

Obdelava naročil strank – združeni posli

Evidence v skladu s členi 63 do 66 te uredbe

Člena 24(1) in 28(1) Direktive 2014/65/EU

Členi 63 do 66 te uredbe

 

Združevanje in alokacija poslov za svoj račun

Evidence v skladu s členom 65 te uredbe

Člena 28(1) in 24(1) Direktive 2014/65/EU

Člen 65 te uredbe

Naročila strank in posli

 

Vodenje evidenc o naročilih strank ali odločitvi o trgovanju

Evidence v skladu s členom 69 te uredbe

Člen 16(6) Direktive 2014/65/EU

Člen 69 te uredbe

 

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

Evidence v skladu s členom 70 te uredbe

Člen 16(6) Direktive 2014/65/EU, člen 70 te uredbe

Poročanje strankam

 

Obveznost glede storitev, ki se zagotavljajo strankam

Vsebine v skladu s členi 53 do 58 te uredbe

Člena 24(1) in (6) ter 25(1) in (6) Direktive 2014/65/EU

Členi 53 do 58 te uredbe

Varovanje sredstev strank

 

Finančni instrumenti strank, katerih imetnik je investicijsko podjetje

Evidence v skladu s členom 16(8) Direktive 2014/65/EU in členom 2 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593

Člen 16(8) Direktive 2014/65/EU

Člen 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Sredstva strank, katerih imetnik je investicijsko podjetje

Evidence v skladu s členom 16(9) Direktive 2014/65/EU in členom 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Člen 16(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 2 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Uporaba finančnih instrumentov strank

Evidence v skladu s členom 5 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Člen 16(8) do (10) Direktive 2014/65/EU

Člen 5 Delegirane direktive (EU) 2017/593

Komunikacija s strankami

 

Informacije o stroških in povezanih dajatvah

Vsebine v skladu s členom 45 te uredbe

Člen 24(4)(c) Direktive 2014/65/EU, člen 45 te uredbe

 

Informacije o investicijskem podjetju in njegovih storitvah, finančnih instrumentih ter zaščiti sredstev strank

Vsebina v skladu s členi te uredbe

Člen 24(4) Direktive 2014/65/EU

Člena 45 in 46 te uredbe

 

Informacije za stranke

Evidence komuniciranja

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člen 39 te uredbe

 

Tržna sporočila (razen v ustni obliki)

Vsako tržno sporočilo, ki ga izda investicijsko podjetje (razen v ustni obliki), v skladu s členoma 36 in 37 te uredbe

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člena 36 in 37 te uredbe

 

Investicijsko svetovanje neprofesionalnim strankam

(i) Dejstvo, da je bilo opravljeno investicijsko svetovanje, ter čas in datum svetovanja, (ii) finančni instrument, ki je bil priporočen, ter (iii) poročilo o primernosti za stranko

Člen 25(6) Direktive 2014/65/EU

Člen 54 te uredbe

 

Investicijske raziskave

Vsaka postavka investicijske raziskave, ki jo je izdalo investicijsko podjetje na trajnem nosilcu podatkov

Člen 24(3) Direktive 2014/65/EU

Člena 36 in 37 te uredbe

Organizacijske zahteve

 

Dejavnost podjetja in notranja organizacija

Evidence v skladu s členom 21(1)(h) te uredbe

Člen 16(2) do (10) Direktive 2014/65/EU

Člen 21(1)(h) te uredbe

 

Poročila o skladnosti s predpisi

Vsako poročilo o skladnosti s predpisi, namenjeno upravljalnemu organu

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člena 22(2)(b) in 25(2) te uredbe

 

Evidenca o nasprotjih interesov

Evidence v skladu s členom 35 te uredbe

Člen 16(3) Direktive 2014/65/EU

Člen 35 te uredbe

 

Spodbude

Strankam razkrite informacije v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 24(9) Direktive 2014/65/EU

Člen 11 Delegirane direktive (EU) 2017/593

 

Poročila o obvladovanju tveganj

Vsako poročilo o obvladovanju tveganj, namenjeno višjemu vodstvu

Člen 16(5) Direktive 2014/65/EU

Člena 23(1)(b) in 25(2) te uredbe

 

Poročila o notranji reviziji

Vsako poročilo o notranji reviziji, namenjeno višjemu vodstvu

Člen 16(5) Direktive 2014/65/EU

Člena 24 in 25(2) te uredbe

 

Evidence reševanja pritožb

Vsaka pritožba in ukrepi, sprejeti za reševanje pritožb

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člen 26 te uredbe

 

Evidence osebnih poslov

Evidence v skladu s členom 29(2)(c) te uredbe

Člen 16(2) Direktive 2014/65/EU

Člen 29(2)(c) te uredbe


PRILOGA II

Stroški in dajatve

Ugotovljeni stroški, ki bi morali biti sestavni del stroškov, ki se morajo razkriti strankam  (1)

Preglednica 1 – Vsi stroški in povezane dajatve, zaračunani za investicijsko storitev oz. storitve in/ali pomožne storitve, opravljene za stranko, ki bi morali biti sestavni del zneska, ki ga je treba razkriti

Stroškovne postavke, ki jih je treba razkriti

Primeri:

Enkratne dajatve, povezane z opravljanjem investicijske storitve

Vsi stroški in dajatve, plačani investicijskemu podjetju na začetku ali na koncu opravljene investicijske storitve oz. storitev.

Provizije za deponiranje, odpoved in stroški zamenjave (2).

Tekoče dajatve, povezane z opravljanjem investicijske storitve

Vsi tekoči stroški in dajatve, plačani investicijskim podjetjem za njihove storitve, opravljene za stranko.

Opravnine za upravljanje, svetovanje in hrambo.

Vsi stroški, povezani s posli, začetimi v okviru opravljanja investicijske storitve

Vsi stroški in dajatve, ki se nanašajo na posle, ki jih opravlja investicijsko podjetje ali druge stranke.

Posredniške provizije (3), vstopne in izstopne dajatve, ki se plačujejo upravitelju sklada, provizije uporabe platforme, pribitki (vključeni v transakcijsko ceno), kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje valute.

Vse dajatve, ki so povezane s pomožnimi storitvami

Vsi stroški in dajatve, ki so povezani s pomožnimi storitvami in niso vključeni v zgoraj navedene stroške.

Stroški raziskav.

Stroški hrambe.

Dodatni stroški

 

Provizije za uspešnost.


Preglednica 2 – Vsi stroški in povezane dajatve v zvezi s finančnim instrumentom, ki bi morali biti sestavni del zneska, ki ga je treba razkriti

Stroškovne postavke, ki jih je treba razkriti

Primeri:

Enkratne dajatve

Vsi stroški in dajatve (vključeni v ceno finančnega instrumenta ali dodani tej ceni), ki se plačajo dobaviteljem produkta na začetku ali na koncu naložbe v finančni instrument.

Opravnina za upravljanje v začetni fazi, provizija za strukturiranje (4), provizija za distribucijo.

Tekoče dajatve

Vsi tekoči stroški in dajatve, povezani z upravljanjem finančnega produkta, ki se med naložbo v finančni instrument odštejejo od vrednosti finančnega instrumenta.

Opravnine za upravljanje, stroški storitev, provizije zamenjave, stroški in davki pri posojanju vrednostnih papirjev, stroški financiranja.

Vsi stroški, povezani s posli

Vsi stroški in dajatve, ki so nastali zaradi pridobitve ali odtujitve naložb.

Posredniške provizije, vstopne in izstopne dajatve, ki jih plača sklad, pribitki, vključeni v transakcijsko ceno, kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje valute.

Dodatni stroški

 

Provizije za uspešnost.


(1)  Treba je opozoriti, da se nekatere stroškovne postavke pojavljajo v obeh preglednicah, vendar ne gre za podvajanje, saj se nanašajo na stroške produkta in stroške storitve. Primeri so opravnine za upravljanje (v preglednici 1 se to nanaša na opravnine za upravljanje, ki jih zaračunava investicijsko podjetje, ki svojim strankam zagotavlja storitev upravljanja portfeljev, medtem ko se v preglednici 2 nanaša na opravnine za upravljanje, ki jih upravitelj investicijskega sklada zaračunava svojemu vlagatelju) in posredniške provizije (v preglednici 1 se to nanaša na provizije, ki jih mora plačati investicijsko podjetje pri trgovanju v imenu svojih strank, medtem ko se v preglednici 2 nanaša na provizije, ki jih plačajo investicijski skladi pri trgovanju v imenu sklada).

(2)  Stroške zamenjave bi bilo treba razumeti kot (morebitne) stroške, ki jih imajo vlagatelji, ko zamenjajo eno investicijsko podjetje za drugo.

(3)  Posredniške provizije bi bilo treba razumeti kot stroške, ki jih zaračunavajo investicijska podjetja za izvrševanje naročil.

(4)  Provizije za strukturiranje bi bilo treba razumeti kot provizije, ki jih zaračunavajo pripravljavci strukturiranih investicijskih produktov za strukturiranje produktov. Krijejo lahko široko vrsto storitev, ki jih zagotovi pripravljavec.


PRILOGA III

Obveznost za upravljavce mest trgovanja, da nemudoma obvestijo svoj nacionalni pristojni organ

ODDELEK A

Znaki, ki lahko kažejo na večje kršitve pravil mest trgovanja, neurejene pogoje trgovanja ali na motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom

Večje kršitve pravil mesta trgovanja

1.

Udeleženci na trgu kršijo pravila mesta trgovanja, katerih namen je varovanje celovitosti trga, pravilnega delovanja trga ali pomembnih interesov drugih udeležencev na trgu, in

2.

mesto trgovanja meni, da je kršitev dovolj huda ali njen učinek dovolj velik, da opravičuje premislek o disciplinskem ukrepu.

Neurejeni pogoji trgovanja

3.

Postopek oblikovanja cen je dlje časa moten;

4.

Zmogljivosti sistemov trgovanja so dosežene ali presežene;

5.

Vzdrževalci trga/ponudniki likvidnosti nenehno trdijo, da so prisotne napake pri trgovanju ali

6.

okvara ali propad ključnih mehanizmov v skladu s členom 48 Direktive 2014/65/EU in njenimi izvedbenimi ukrepi, ki so zasnovani tako, da varujejo mesto trgovanja pred tveganji algoritemskega trgovanja.

Motnje v sistemu

7.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistema za dostop do trga, ki povzroči, da udeleženci izgubijo zmožnost, da vnesejo, prilagodijo ali prekličejo svoja naročila;

8.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistema za usklajevanje poslov, ki povzroči, da udeleženci niso več gotovi glede statusa izvedenih poslov ali tekočih naročil, ali privede do nerazpoložljivosti nujnih informacij za trgovanje (npr. razširjanje podatka o vrednosti indeksa z namenom trgovanja z določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, uvrščenimi v ta indeks);

9.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistemov za razširjanje preglednosti pred trgovanjem in po njem in drugih ustreznih podatkov, ki jih objavljajo mesta trgovanja v skladu s svojimi obveznostmi iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014;

10.

Vsaka pomembna motnja ali okvara sistemov mest trgovanja za spremljanje in nadzor dejavnosti trgovanja udeležencev na trgu in vsaka pomembna motnja ali okvara na področju drugih povezanih izvajalcev storitev, zlasti CNS in CDD, ki vpliva na sistem trgovanja.

ODDELEK B

Znaki, ki lahko kažejo na zlorabo v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014

Znaki morebitnega trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije

1.

Neobičajna koncentracija poslov in/ali naročil za trgovanje z določenim finančnim instrumentom pri enem članu/udeležencu ali med določenimi člani/udeleženci.

2.

Neobičajna ponovitev posla med majhnim številom članov/udeležencev v določenem obdobju.

Znaki morebitnega trgovanja z notranjimi informacijami

3.

Neobičajno in obsežno trgovanje ali oddaja naročil za trgovanje s finančnimi instrumenti podjetja s strani določenih članov/udeležencev pred objavo pomembnih poslovnih dogodkov ali cenovno občutljivih informacij, ki se nanašajo na podjetje; naročila za trgovanje/posle, ki privedejo do nenadnih in neobičajnih sprememb obsega naročil/poslov in/ali cen pred javnimi objavami v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom.

4.

Ali član/udeleženec na trgu da naročila ali sklene posle pred ali takoj po tem, ko navedeni član/udeleženec na trgu ali osebe, za katere je javno znano, da so z njim povezane, pripravi ali razširi raziskavo ali naložbena priporočila, ki so javno dostopna.

Znaki morebitne tržne manipulacije

Znaki, opisani spodaj v točkah 18 do 23, so zlasti pomembni v avtomatiziranem trgovalnem okolju.

5.

Dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli, ki predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom na zadevnem mestu trgovanja, še zlasti, če je posledica teh dejavnosti večja sprememba cene finančnih instrumentov.

6.

Naročila, ki jih je dal član/udeleženec s pomembnim nakupnim ali prodajnim interesom v finančnem instrumentu, ali posli, ki jih je ta sklenil, katerih posledica so pomembne spremembe cene finančnega instrumenta na mestu trgovanja.

7.

Dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli, ki so skoncentrirani v kratkem časovnem razponu znotraj dneva trgovanja in povzročijo spremembo cene, ki se posledično spremeni nazaj.

8.

Dana naročila za trgovanje, ki spremenijo reprezentativnost najboljših cen povpraševanja ali ponudbe po finančnem instrumentu, uvrščenem v trgovanje ali s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali splošneje spremenijo reprezentativnost knjige naročil, ki je na voljo udeležencem na trgu, ter ki se odpravijo pred izvršitvijo.

9.

Posli ali naročila za trgovanje člana/udeleženca na trgu, ki nimajo druge očitne utemeljitve razen zvišanja/znižanja cene ali vrednosti ali pomembnega vplivanja na ponudbo ali povpraševanje po finančnem instrumentu, zlasti blizu referenčne točke v trgovalnem dnevu, na primer ob začetku ali blizu zaključka.

10.

Nakup ali prodaja finančnega instrumenta ob referenčnem času trgovalnega dne (npr. začetek, zaključek, poravnava), da bi se referenčna cena (npr. začetna cena, zaključna cena, poravnalna cena) zvišala, znižala ali ohranila na določeni ravni – tako imenovani „nakup/prodaja ob zaključku trgovanja“ (angleško: marking the close).

11.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na zvišanje/znižanje tehtane povprečne cene trgovalnega dne ali obdobja med trgovalnim dnem.

12.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na določitev tržne cene, kadar likvidnost finančnega instrumenta ali obseg knjige naročil ne zadoščata za določitev cene znotraj trgovalnega dne.

13.

Izvedba posla, spreminjanje nakupnih in prodajnih cen, kadar je ta razpon dejavnik pri določanju cene drugega posla na istem ali drugem mestu trgovanja.

14.

Vnos naročil, ki predstavljajo pomemben delež v centralni knjigi naročil trgovalnega sistema, nekaj minut pred fazo določitve cene na dražbi in preklic teh naročil nekaj sekund pred zaprtjem knjige naročil za izračun cene, dosežene na dražbi, tako da se lahko teoretična začetna cena zdi višja ali nižja, kot bi bila sicer.

15.

Sklepanje posla ali niza poslov, ki se javno objavijo, da se ustvari vtis povečanega obsega trgovanja ali gibanja cene finančnega instrumenta – tako imenovano vzbujanje lažnega vtisa o obsegu trgovanja oz. „barvanje traku“ (angleško: painting the tape).

16.

Posli, ki se izvedejo na podlagi naročil za nakup in prodajo, ki jih skoraj sočasno ali sočasno za zelo podobno količino in podobno ceno vnesejo isti ali različni člani /udeleženci na trgu tajnega dogovarjanja – tako imenovano „neprimerno (sumljivo) ujemanje naročil“ (angleško: improper matched orders).

17.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na izogibanje trgovalnim zaščitnim ukrepom na trgu (npr. kar zadeva omejitve obsega; omejitve cen; parametre razpona med nakupno in prodajno ceno; itd.).

18.

Vnos naročil za trgovanje ali niza naročil za trgovanje, izvajanje poslov ali niza poslov, s katerimi bi se verjetno začel ali stopnjeval trend in drugi udeleženci spodbudili k njegovi pospešitvi ali razširitvi, da bi se ustvarila priložnost za zaprtje ali odprtje pozicije po ugodni ceni – tako imenovan „zagon trenda“ (angleško: momentum ignition).

19.

Oddaja številnih ali obsežnih naročil za trgovanje, ki so pogosto višja/nižja od najboljšega povpraševanja/ponudbe, na eni strani knjige naročil zaradi izvedbe trgovanja na drugi strani knjige naročil. Ko je naveden posel izveden, se manipulativna naročila umaknejo – tako imenovano „plastenje“ (angleško: layering) in „slepljenje“ (angleško: spoofing).

20.

Vnos majhnih naročil za trgovanje, da se ugotovi raven skritih naročil in zlasti oceni, kaj se skriva v prikritem delu platforme – tako imenovana „naročila s časovnim zamikom“ (angleško: ping orders).

21.

Vnos velikega števila naročil za trgovanje in/ali preklicev in/ali sprememb naročil za trgovanje, da se pri drugih udeležencih ustvari negotovost, zaradi česar se upočasni njihova obdelava in prikrije lastna strategija – tako imenovano „kopičenje kvot“ (angleško: quote stuffing).

22.

Vnos naročil za trgovanje za privabljanje drugih članov/udeležencev na trgu z uporabo tradicionalnih trgovalnih tehnik („počasni trgovalci“), ki se nato hitro popravijo na manj ugodne pogoje, v upanju na njihovo dobičkonosnost glede na dotok naročil za trgovanje s strani „počasnih trgovalcev“, tako imenovano „prikrivanje“ (angleško: smoking).

23.

Izvedba naročil za trgovanje ali niza naročil za trgovanje, da se odkrijejo naročila drugih udeležencev, nato vnos naročila za trgovanje, da se izkoristijo pridobljene informacije – tako imenovano „ribarjenje“ (angleško: phishing).

24.

Obseg, do katerega po najboljši vednosti upravljavca mesta trgovanja dana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli dokazujejo zamenjave pozicij v kratkem obdobju in predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom na zadevnem mestu trgovanja ter so lahko povezani s pomembnimi spremembami cene finančnega instrumenta, ki je uvrščen v trgovanje ali s katerim se trguje na mestu trgovanja.

Znaki tržne manipulacije med produkti, vključno na različnih mestih trgovanja

Upravljavec mesta trgovanja bi moral še posebej upoštevati spodaj opisane znake, če so finančni instrument in z njim povezani finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje ali če se z zgoraj navedenimi instrumenti trguje na več mestih trgovanja, ki jih upravlja isti upravljavec.

25.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na zvišanje/znižanje/ohranjanje cene finančnega instrumenta v dneh pred izdajo, opcijskim odkupom ali dospelostjo povezanega izvedenega ali zamenljivega finančnega instrumenta;

26.

Posli ali naročila za trgovanje, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na ohranjanje cene finančnega instrumenta, ki je osnova, pod ali nad izvršilno ceno ali drugim elementom, s katerim se določi izplačilo (npr. meja) povezanega izvedenega finančnega instrumenta, na datum dospelosti;

27.

Posli, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na spremembo cene finančnega instrumenta, ki je osnova, tako da presega ali ne dosega izvršilne cene ali drugega elementa, s katerim se določi izplačilo (npr. meja) povezanega izvedenega finančnega instrumenta, na datum dospelosti;

28.

Posli, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na spremembo poravnalne cene finančnega instrumenta, če se ta cena uporablja kot referenca/determinanta, zlasti pri izračunu zahtev po kritju;

29.

Naročila, ki jih je dal član/udeleženec s pomembnim nakupnim ali prodajnim interesom v finančnem instrumentu, ali posli, ki jih je ta sklenil, katerih posledica so večje spremembe cene povezanega izvedenega finančnega instrumenta ali sredstva, ki predstavlja osnovo, uvrščenega v trgovanje na mestu trgovanja;

30.

Podjetje, ki trguje ali vnaša naročila za trgovanje na enem mestu trgovanja ali zunaj njega (vključno z vnašanjem navedb interesa), da bi neprimerno vplivalo na ceno povezanega finančnega instrumenta na drugem ali istem mestu trgovanja ali zunaj njega – tako imenovana „manipulacija med produkti“ (trgovanje s finančnim instrumentom z namenom izkrivljanja cene povezanega finančnega instrumenta na drugem ali istem mestu trgovanja ali zunaj njega);

31.

Ustvarjanje možnosti arbitraže med finančnim instrumentom in drugim povezanim finančnim instrumentom ali krepitev teh možnosti z vplivanjem na referenčne cene enega od finančnih instrumentov se lahko izvaja z različnimi finančnimi instrumenti (npr. pravice/delnice, denarni trgi/trgi izvedenih finančnih instrumentov, nakupni boni/delnice...). V okviru izdaje nakupnih pravic bi bilo to mogoče doseči z vplivanjem na (teoretično) začetno ali (teoretično) končno ceno pravic.


PRILOGA IV

ODDELEK 1

Vodenje evidenc o naročilih strank in odločitvah o trgovanju

1.

Ime in oznaka stranke;

2.

Ime in oznaka vseh zadevnih oseb, ki delujejo v imenu stranke;

3.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

4.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

5.

Kazalnik nakupa/prodaje;

6.

Identifikacija instrumenta;

7.

Cena na enoto in oznaka o ceni;

8.

Cena;

9.

Cenovni multiplikator;

10.

Valuta 1;

11.

Valuta 2;

12.

Začetna količina in oznaka o količini;

13.

Obdobje veljavnosti;

14.

Vrsta naročila;

15.

Vse druge podrobnosti, pogoji in posebna navodila stranke;

16.

Datum in točen čas prejema naročila ali datum in točen čas, ko je bila sprejeta odločitev o trgovanju; Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU.

ODDELEK 2

Vodenje evidenc o poslih in obdelavi naročil

1.

Ime in oznaka stranke;

2.

Ime in oznaka vseh oseb, ki delujejo v imenu stranke;

3.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

4.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), ki je znotraj investicijskega podjetja odgovoren za investicijsko odločitev;

5.

Referenčna številka posla;

6.

Oznaka za identifikacijo naročila (identifikacijska oznaka naročila);

7.

Identifikacijska koda naročila, ki jo določi mesto trgovanja po prejemu naročila;

8.

Enotna identifikacija za vsako skupino združenih naročil strank (ki bodo pozneje oddana kot eno skupno naročilo na danem mestu trgovanja). Pri tej identifikaciji bi moralo biti navedeno „združenih_X“, pri čemer X predstavlja število strank, katerih naročila so bila združena;

9.

Oznaka MIC segmenta za mesto trgovanja, kateremu je bilo oddano naročilo;

10.

Ime in druga oznaka osebe, kateri je bilo posredovano naročilo;

11.

Oznaka za identifikacijo prodajalca in kupca;

12.

Vloga pri naročilu za trgovanje;

13.

Oznaka za identifikacijo trgovca (identifikacijska oznaka trgovca), odgovornega za izvršitev;

14.

Oznaka za identifikacijo algoritma (identifikacijska oznaka algoritma), odgovornega za izvršitev;

15.

Kazalnik nakupa/prodaje;

16.

Identifikacija instrumenta;

17.

Končni instrument, ki je osnova;

18.

Identifikacijska oznaka prodajne in nakupne opcije;

19.

Izvršilna cena;

20.

Vnaprejšnje plačilo;

21.

Način poravnave;

22.

Vrsta/razred opcije;

23.

Datum zapadlosti;

24.

Cena na enoto in oznaka o ceni;

25.

Cena;

26.

Cenovni multiplikator;

27.

Valuta 1;

28.

Valuta 2;

29.

Preostala količina;

30.

Spremenjena količina;

31.

Izvršena količina;

32.

Datum in točen čas oddaje naročila ali odločitve o trgovanju. Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU;

33.

Datum in točen čas vsakega sporočila, ki je posredovano mestu trgovanja in prejeto od tega mesta, v zvezi z vsemi dogodki, ki vplivajo na naročilo. Točen čas je treba meriti v skladu z metodologijo, določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/574 (1).

34.

Datum in točen čas vsakega sporočila, ki je posredovano drugemu investicijskemu podjetju in prejeto od tega podjetja, v zvezi z vsemi dogodki, ki vplivajo na naročilo. Točen čas mora biti merjen v skladu z metodologijo, predpisano v standardih glede uskladitve ur v skladu s členom 50(2) Direktive 2014/65/EU;

35.

Vsako sporočilo, ki je posredovano mestu trgovanja in prejeto od tega mesta, v zvezi z naročili, ki jih odda investicijsko podjetje;

36.

Vse druge podrobnosti in pogoji, ki so bili predloženi drugemu investicijskemu podjetju ali prejeti od njega v zvezi z naročilom;

37.

Vsako zaporedje oddanih naročil zaradi upoštevanja kronologije vsakega dogodka, ki vpliva na naročilo, kar vključuje, vendar ni omejeno na spremembe, preklice in izvršitev;

38.

Oznaka prodaje na kratko;

39.

Oznaka izvzetja na podlagi uredbe o prodaji na kratko;

40.

Oznaka opustitve.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej stran 148 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/84


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/566

z dne 18. maja 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za razmerje neizvršenih naročil v poslih, da bi preprečili neurejene pogoje trgovanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti člena 48(12)(b) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mesta trgovanja bi morala imeti vzpostavljene številne sisteme, postopke in ureditve za zagotovitev, da sistemi algoritemskega trgovanja ne morejo povzročiti neurejenih pogojev trgovanja ali prispevati k njihovemu nastanku, vključno s sistemi za spremljanje ali po potrebi omejevanje deleža neizvršenih naročil v poslih.

(2)

Sistemi za glasovno trgovanje bi morali biti glede na svojo naravo izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ki bi se morala uporabljati le za mesta trgovanja, ki upravljajo trgovalne sisteme za elektronsko avtomatsko povezovanje naročil, trgovalne sisteme na podlagi ponudb ali hibridne trgovalne sisteme.

(3)

Direktiva 2014/65/EU zahteve v zvezi z določitvijo deleža neizvršenih naročil v poslih razširja na večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja. Zato je pomembno, da so tudi navedena mesta trgovanja zajeta v področju uporabe te uredbe.

(4)

Mesta trgovanja bi morala izračunati razmerje neizvršenih naročil v poslih, ki dejansko nastanejo njihovim članom ali udeležencem, na ravni vsakega finančnega instrumente, s katerim se trguje na mestu trgovanja, da bi učinkovito zagotovila, da razmerje ne povzroči pretirane nestanovitnosti tega instrumenta.

(5)

Da bi v Uniji zagotovili zadostno usklajenost ureditev za preprečevanje neurejenih pogojev trgovanja z omejitvijo deleža med neizvršenimi naročili in posli, bi bilo treba določiti jasno metodologijo za izračun razmerja neizvršenih naročil v poslih za vse udeležence na trgu.

(6)

Pojasniti bi bilo treba pomen določenih bistvenih parametrov, ki se uporabijo za izračun razmerja neizvršenih naročil v poslih.

(7)

Izračun razmerja neizvršenih naročil v poslih, ki jih v sistem vnese član ali udeleženec, bi bilo treba podpreti z ustreznim obdobjem opazovanja. Zato obdobje izračuna dejanskega razmerja neizvršenih naročil v poslih ne bi smelo biti daljše od trgovalnega dne. Vendar bi mesta trgovanja morala imeti možnost, da določijo krajše obdobje opazovanja, če bi taka krajša obdobja opazovanja učinkoviteje prispevala k vzdrževanju urejenih pogojev trgovanja.

(8)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo 2014/65/EU v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega dneva.

(9)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(10)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„naročilo“ pomeni vsa vnesena sporočila, vključno s sporočili o oddaji, spremembi in preklicu, ki se pošljejo v sistem trgovanja mesta trgovanja in so povezana z naročilom ali ponudbo, vendar brez sporočil o preklicu, ki se pošljejo po:

(i)

neujemanju naročil v dražbi (uncrossing);

(ii)

težavah s povezljivostjo mesta trgovanja;

(iii)

uporabi mehanizma za izklop v sili (kill functionality);

(b)

„posel“ pomeni v celoti ali delno izvršeno naročilo;

(c)

„obseg“ pomeni količino finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, izraženo kot:

(i)

število instrumentov za delnice, potrdila o lastništvu, ETF, certifikate in druge podobne finančne instrumente;

(ii)

nominalna vrednost za obveznice in strukturirane finančne instrumente;

(iii)

velikost lota ali število pogodb za izvedene finančne instrumente;

(iv)

metrične tone ogljikovega dioksida za emisijske kupone.

Člen 2

Obveznost izračuna razmerja neizvršenih naročil v poslih

Mesta trgovanja izračunajo razmerje neizvršenih naročil v poslih, ki jih je v sistem dejansko vnesel vsak od njihovih članov in udeležencev, za vsak finančni instrument, s katerim se trguje v trgovalnem sistemu za elektronsko avtomatsko povezovanje naročil ali trgovalnem sistemu na podlagi ponudb ali hibridnem trgovalnem sistemu.

Člen 3

Metodologija

1.   Mesta trgovanja izračunajo razmerje neizvršenih naročil v poslih za vsakega svojega člana ali udeleženca vsaj ob koncu vsakega trgovalnega dne na oba naslednja načina:

(a)

:

glede na obseg

:

(skupni obseg naročil/skupni obseg poslov) – 1;

(b)

:

glede na število

:

(skupno število naročil/skupno število poslov) – 1.

2.   Šteje se, da član ali udeleženec mesta trgovanja v trgovalnem dnevu preseže najvišje razmerje neizvršenih naročil v poslih, ki ga izračuna mesto trgovanja, če trgovanje tega člana ali udeleženca z enim določenim instrumentom ob upoštevanju vseh faz trgovalnega dneva, vključno z dražbami, preseže enega ali obe razmerji iz odstavka 1.

3.   Mesta trgovanja izračunajo število naročil, ki so jih prejela od vsakega člana ali udeleženca, v skladu z metodologijo štetja glede na vrsto naročila, določeno v Prilogi.

4.   Če mesto trgovanja uporablja vrsto naročila, ki ni izrecno določena v Prilogi, prešteje sporočila v skladu s splošnim sistemom, na katerem temelji metodologija štetja, in na podlagi najbolj podobne vrste naročila, ki se pojavi v Prilogi.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


PRILOGA

Metodologija štetja naročil glede na njihovo vrsto

Vrsta naročila

Število naročil, ki jih je prejelo mesto trgovanja in ki se štejejo pri izračunu deleža neizvršenih naročil v poslih (vsaka ponudba, sprememba in preklic se šteje kot eno posamično naročilo)

Posodobitve, ki jih morda pošljejo mesta trgovanja, se pri izračunu deleža neizvršenih naročil v poslih ne štejejo (brez izvršitev/preklicev s strani tržnih operacij)

Naročilo z omejitvijo (Limit)

1

0

Naročilo z omejitvijo – dodatek

1

0

Naročilo z omejitvijo – izbris

1

0

Naročilo z omejitvijo – sprememba

2 (vsaka sprememba vključuje preklic in nov vnos)

0

Stop naročilo (Stop)

1

1 (ob sprožitvi)

Takojšnje naročilo (tržno) (Immediate (Market))

1

0

Takojšnje naročilo (naročilo „izvrši ali prekliči“ (Fill-or-Kill), naročilo „takoj ali prekliči“ (Immediate-or-Cancel))

1 (pri izbrisu/preklicu 2)

0

Naročilo s skrito količino (Iceberg/Reserve)

1

0

Naročilo „tržno v omejeno“ (Market-to-Limit)

1

1 (ob sprožitvi)

Ponudba (Quote)

2 (1 za kupca in 1 za prodajalca)

0

Ponudba – dodatek

2

0

Ponudba – izbris

2

0

Ponudba – sprememba

4 (vsaka sprememba vključuje preklic in nov vnos)

0

Vezano naročilo (Peg)

1

potencialno neomejeno, saj naročilo sledi najboljši ponudbi in povpraševanju (Best Bid and Offer – BBO)

Naročilo, vezano na najboljšo ponudbo (Market Peg): naročilo na nasprotni strani (evropske) najboljše ponudbe in povpraševanja.

Naročilo, vezano na najboljšo nasprotno ponudbo (Primary Peg): naročilo na isti strani (evropske) najboljše ponudbe in povpraševanja.

Naročilo, vezano na srednjo vrednost najboljše ponudbe in povpraševanja (Midpoint Peg): naročilo na srednji vrednosti (evropskega) najboljše ponudbe in povpraševanja.

Izmenično vezano naročilo (Alternate peg) na najmanj agresivno vrednost srednje vrednosti ali en korak kotacije.

Srednja vrednost na isti strani zaščitene najboljše ponudbe in povpraševanja

Naročilo „prvo prekliče drugo“ (One-Cancels-the-Other): dve naročili sta povezani tako, da izvršitev prvega pomeni preklic drugega.

2

1 (če ena stran trguje, je druga preklicana)

Naročilo „prvo prekliče drugo“ – dodatek

2

 

Naročilo „prvo prekliče drugo“ – izbris

2

 

Naročilo „prvo prekliče drugo“ – sprememba

4

 

Sledeče stop naročilo (Trailing Stop): stop naročilo, pri katerem se stop cena, ob kateri se naročilo sproži, spreminja glede na (evropsko) najboljšo ponudbo in povpraševanje.

1

potencialno neomejeno, ker stop omejitev sledi najboljši ponudbi in povpraševanju

Limitirano naročilo po najboljšem tečaju (At Best Limit Order): naročilo, pri katerem je cenovna omejitev enaka nasprotni strani (evropske) najboljše ponudbe in povpraševanja ob vnosu.

1

0

Limitirano naročilo z razponom (Spread Limit Order): naročilo, pri katerem se donos izračuna tako, da se donosu referenčnega merila doda razpon (dva parametra: razpon in referenčno merilo).

1

potencialno neomejeno, saj je omejitev odvisna od kotacije drugega sredstva

Obratno limitirano naročilo (Strike Match): najnižja cena za naročila za nakup in najvišja cena za naročila za prodajo.

1

potencialno neomejeno, a časovno omejeno (trajanje dražbe)

Naročilo „sproži v primeru“ (Order-on-Event): naročilo, ki ni aktivno, dokler ga ne sproži določen dogodek (podobno stop naročilu, a se razlikuje v tem, da naročilo po sprožitvi ni nujno enako kot gibanje osnove: naročilo za nakup se lahko sproži, čeprav se je stop cena sprožila zaradi padca finančnega instrumenta).

1

1 (ob sprožitvi)

Naročilo ob začetku/zaključku trgovanja (At the Open/At the Close): naročilo, ki ni aktivno, dokler ga ne sproži začetek ali zaključek trgovanja.

1

1 (ob sprožitvi)

Naročilo „zavedi ali prekliči“ (Book-or-Cancel/Post): naročilo, ki ga ob vnosu v knjigo naročil ni mogoče povezati z drugo stranjo knjige naročil.

 

 

Naročilo „zavedi ali prekliči“ – dodatek

1 (2 če se izbriše/prekliče)

0

Naročilo „zavedi ali prekliči“ – izbris

1 (2 če se izbriše/prekliče)

0

Naročilo „zavedi ali prekliči“ – sprememba

2

0

Zadržano naročilo (Withheld): naročilo, ki se vnese v knjigo naročil in je pripravljeno na spremembo v zavezujoče naročilo.

2 (oddaja + potrditev naročila)

0

Dogovorjeno naročilo (Deal Order)

1

0

Naročilo TOP, TOP+: naročilo, ki se vnese na vrh knjige naročil ali zavrne (+: preverjanje razpoložljive količine): naročilo, ki mora biti pasivno in v skladu z najboljšo ponudbo in povpraševanjem, sicer se zavrne.

1

0

Izravnalno naročilo (Imbalance Order – neravnotežje ob začetku (IOOP) ali koncu trgovanja (IOOC)): naročilo, ki velja le za dražbe in ki naj bi zapolnilo neravnotežje v količini (med presežkom in primanjkljajem), ne da bi vplivalo na ravnovesje cen.

1

potencialno neomejeno, a časovno omejeno (trajanje dražbe)

Povezano naročilo (Linked Order): naročilo, ki ustreza več posamičnim naročilom, od katerih je vsako vezano na drug finančni instrument. Kadar pride do trgovanja z enim od teh naročil, se obseg drugih takoj sorazmerno zmanjša. Takšna vrsta naročil je značilna za trg obveznic.

1

potencialno enako količini vnesene osnove

Pobiralno naročilo (Sweep): naročilo, ki udeležencem omogoča dostop do večjega števila knjig naročil hkrati.

1

0

Pobiralno naročilo po najboljši ceni (Best Price Sweep): naročilo pobira najboljše cene iz različnih knjig naročil do postavljene cenovne omejitve.

Zaporedno pobiralno naročilo po vidnih knjigah naročil (Sequential lit sweep): izvršitev do mejne cene naročila v knjigi vnosov, preden se kakršna koli količina pošlje naslednji knjigi.

Poimensko naročilo (Named): naročilo, ki ni anonimno.

1

0

Naročilo ob doseženi ravni (If-Touched): sproži se, če zadnja, nakupna ali ponudbena cena doseže določeno raven.

1

1 (ob sprožitvi)

Zajamčeno stop naročilo (Guaranteed Stop): naročilo, ki zagotavlja izvršitev po stop ceni.

1

1 (ob sprožitvi)

Kombinirana naročila, kot so strategije opcij, obnova terminskih pogodb itn.

1

potencialno neomejeno


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/90


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/567

z dne 18. maja 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2), člena 19(3), člena 31(4), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7) in člena 45(10) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V tej uredbi so natančneje določena merila za določitev „likvidnega trga“ v skladu s členom 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014. V ta namen je treba določiti merila za prosti obtok, povprečno dnevno število poslov in povprečni dnevni promet posebej za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate, da se upoštevajo posebnosti vsakega od teh finančnih instrumentov. Za zagotovitev skladne in enotne uporabe po vsej Uniji so potrebna pravila, ki določajo, kako bi bilo treba izvesti izračune likvidnosti v začetni fazi po uvrstitvi finančnega instrumenta v trgovanje.

(2)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj po eni strani obravnavajo opredelitve in določajo zahteve v zvezi s preglednostjo pred trgovanjem in po njem pri sistematičnih internalizatorjih ter objavo podatkov s strani mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev, po drugi strani pa obravnavajo opredelitve in določajo zahteve v zvezi s pooblastili na področju poseganja v zvezi s produkti in upravljanja pozicij Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se zainteresiranim stranem in zlasti tistim, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te določbe vključiti v eno uredbo.

(3)

Za zagotovitev obstoja minimalnega števila likvidnih lastniških instrumentov v vseh delih Unije bi moral imeti pristojni organ države članice, v kateri se trguje z manj kot petimi likvidnimi finančnimi instrumenti za vsako delnico, potrdilo o lastništvu, kotirajoči investicijski sklad in certifikat, možnost, da določi enega ali več dodatnih likvidnih finančnih instrumentov, če finančnih instrumentov, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, v nobeni od teh kategorij finančnih instrumentov ni skupaj več kot pet.

(4)

Ta uredba določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesta trgovanja, ter sistematični internalizatorji, da se zagotovi enotno zagotavljanje podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi po vsej Uniji. Ti pogoji temeljijo na cilju zagotoviti, da je obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi dovolj jasna, da omogoča učinkovito in enotno uporabo ob upoštevanju različnih modelov poslovanja in struktur stroškov upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematičnih internalizatorjev.

(5)

Za zagotovitev, da so pristojbine za podatke o trgu določene na razumni ravni, se za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi zahteva, da so pristojbine razumno povezane s stroški priprave in razširjanja takih podatkov Zato bi morali ponudniki podatkov brez poseganja v uporabo pravil o konkurenci določiti svoje pristojbine na podlagi svojih stroškov, hkrati pa bi jim moralo biti omogočeno, da pridobijo razumno kritje na podlagi dejavnikov, kot so stopnja dobička iz poslovanja, razmerje med stroški in prodajo, donosnost obratnih sredstev in donosnost kapitala. Če imajo ponudniki podatkov skupne stroške za zagotavljanje podatkov in drugih storitev, lahko stroški zagotavljanja podatkov o trgu vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov, ki izhajajo iz morebitne druge ustrezne zagotovljene storitve. Ker je opredelitev natančnih stroškov kompleksna, bi bilo treba namesto tega opredeliti metodologije dodeljevanje in delitve stroškov, s čimer bi bila opredelitev navedenih stroškov prepuščena presoji ponudnikov podatkov o trgu, ob upoštevanju cilja zagotavljanja, da so pristojbine za podatke o trgu v Uniji določene na razumni ravni.

(6)

Podatki o trgu bi se morali zagotavljati na nediskriminatorni podlagi, zaradi česar bi bilo treba vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi objektivnimi merili spadajo v isto kategorijo, ponuditi enake cene in druge pogoje.

(7)

Da bi uporabniki podatkov lahko pridobili podatke o trgu, ne da bi morali kupiti druge storitve, bi bilo treba podatke o trgu ponujati ločeno od drugih storitev. Da se uporabnikom podatkov pri nakupu sklopov podatkov na mestih trgovanja in pri drugih distributerjih podatkov o trgu isti podatki o trgu ne bi zaračunali večkrat, bi jih bilo treba ponujati na podlagi posameznega uporabnika, razen če bi bilo to nesorazmerno glede na stroške takšnega ponujanja navedenih podatkov, ob upoštevanju obsega in področja uporabe podatkov, ki jih zagotavlja upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, ali sistematični internalizator.

(8)

Da bi lahko uporabniki podatkov in pristojni organi učinkovito ocenili, ali se podatki o trgu zagotavljajo na razumni poslovni podlagi, je treba bistvene pogoje za njihovo zagotavljanje razkriti javnosti. Zato bi morali ponudniki podatkov razkriti informacije o svojih pristojbinah in vsebini podatkov o trgu pa tudi metodologije stroškovnega računovodstva, ki se uporabljajo za določitev njihovih stroškov, ne da bi jim bilo treba razkriti dejanske stroške.

(9)

Ta uredba podrobneje določa pogoje, ki jih morajo sistematični internalizatorji izpolnjevati za delovanje v skladu z obveznostjo rednega in stalnega objavljanja ponudb v času običajnih ur trgovanja ter njihove enostavne dostopnosti za druge tržne udeležence za zagotovitev, da lahko tržni udeleženci, ki želijo dostopati do ponudb, do njih učinkovito dostopajo.

(10)

Če sistematični internalizatorji objavljajo ponudbe na več načinov, bi jih morali sočasno zagotavljati na vse načine, da se zagotovi doslednost objavljenih ponudb in da lahko tržni udeleženci hkrati dostopajo do informacij. Če ponudbe objavljajo prek ureditev reguliranega trga ali večstranskega sistema trgovanja (MTF) ali ponudnika storitev sporočanja podatkov, bi morali v ponudbi razkriti svojo identiteto, da bi tržnim udeležencem omogočili, da nanje naslovijo svoja naročila.

(11)

V tej uredbi so podrobneje določeni različni tehnični vidiki obsega obveznosti preglednosti za sistematične internalizatorje, da se zagotovi dosledna in enotna uporaba po vsej Uniji. Izjema od obveznosti sistematičnih internalizatorjev, da redno in stalno objavljajo svoje ponudbe, mora biti strogo omejena na primere, v katerih bi bilo stalno zagotavljanje zavezujočih cen strankam v nasprotju s skrbnim upravljanjem tveganj investicijskega podjetja, ki so jim izpostavljeni kot sistematični internalizatorji, ob upoštevanju drugih mehanizmov, ki lahko zagotovijo dodatno zaščito pred takimi tveganji.

(12)

Za zagotovitev, da je izjema od obveznosti sistematičnih internalizatorjev, da izvršujejo naročila po cenah, ponujenih ob prejetju naročila, v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 omejena na posle, ki po svoji naravi ne prispevajo k oblikovanju cen, ta uredba nadalje izčrpno določa pogoje za to, na podlagi česa so posli z več vrednostnimi papirji del enega posla, ali za naročila, za katera veljajo drugačni pogoji kot trenutne tržne cene.

(13)

Merilo, ki določa, da je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem, izraža potrebo po zagotavljanju, da izvrševanje s strani sistematičnih internalizatorjev prispeva k oblikovanju cen, pri čemer jim ne preprečuje, da bi v utemeljenih primerih ponudili ugodnejše cene.

(14)

Da bi se strankam nediskriminatorno zagotovil dostop do ponudb sistematičnih internalizatorjev in da bi se hkrati zagotovilo ustrezno upravljanje tveganj, pri katerem se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost dejavnosti posameznih podjetij, je treba določiti, da bi bilo treba število ali velikost naročil iste stranke obravnavati kot naročilo, ki znatno presega normo, če sistematični internalizator ne more izvršiti zadevnih naročil, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju, kar bi moralo biti v okviru politike podjetja za upravljanje tveganj vnaprej določeno in temeljiti na objektivnih dejavnikih ter biti zapisano in dano na voljo strankam ali morebitnim strankam.

(15)

Ker ponudniki likvidnosti in sistematični internalizatorji trgujejo za svoj račun in prevzemajo primerljive ravni tveganja, je za te kategorije ustrezno enotno določiti obseg, ki je značilen za instrument. Zato bi moral biti obseg, ki je značilen za instrument, za namene člena 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 obseg, značilen za instrument, ki je določen v skladu s členom 9(5)(d) Uredbe (EU) št. 600/2014, in kot je nadalje določeno v regulativnih tehničnih standardih, v skladu s to določbo.

(16)

Za določitev elementov stiskanja portfelja za njegovo razmejitev od storitev trgovanja in klirinških storitev je treba določiti postopek, s katerim izvedeni finančni instrumenti v celoti ali delno prenehajo in se nadomestijo z novim izvedenim finančnim instrumentom, zlasti faze postopka, vsebino dogovora in pravno dokumentacijo, ki podpira stiskanje portfelja.

(17)

Za zagotovitev, da je dosežena ustrezna preglednost stiskanja portfelja, ki ga opravljajo nasprotne stranke, je treba določiti informacije, ki bi jih bilo treba objaviti.

(18)

Treba je določiti nekatere vidike pooblastil za poseganje ustreznih pristojnih organov ter izjemoma ESMA, ki je bil ustanovljen in izvaja svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter Evropskega bančnega organa (EBA), ki je bil ustanovljen in izvaja svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v zvezi z resnejšim zadržkom glede zaščite vlagateljev ali nevarnostjo za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici oziroma Uniji. Obstoj „nevarnosti“, ki je eden od osnovnih pogojev za poseganje z vidika pravilnega delovanja in celovitosti finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma stabilnosti finančnega sistema, bi zahteval obstoj večjega zadržka od „resnejšega zadržka“, ki je osnovni pogoj za poseganje za zaščito vlagateljev.

(19)

Pripraviti bi bilo treba seznam meril in dejavnikov, ki jih morajo pristojni organi, ESMA in EBA upoštevati pri določanju, kdaj obstaja tak zadržek ali nevarnost, da se zagotovi skladen pristop in hkrati omogoči ustrezno ukrepanje v primeru nepredvidenih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja. Vendar potreba po oceni vseh meril in dejavnikov, ki bi bili lahko prisotni v določenem dejanskem stanju, pristojnim organom, ESMA in EBA ne bi smela preprečevati uporabe pooblastila za začasno poseganje, če je vzrok za tak zadržek ali nevarnost samo en dejavnik ali merilo.

(20)

Treba je določiti okoliščine, v katerih lahko ESMA uporabi svoja pooblastila na področju upravljanja pozicij v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, da se zagotovi skladen pristop in hkrati omogoči ustrezno ukrepanje v primeru nepredvidenih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja.

(21)

Zaradi usklajenosti in za zagotovitev nemotenega delovanja finančnih trgov se morajo določbe te uredbe in določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljati od istega dne. Vendar bi se morale za zagotovitev učinkovitega delovanja nove regulativne ureditve preglednosti nekatere določbe te uredbe uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

DOLOČITEV LIKVIDNIH TRGOV ZA LASTNIŠKE INSTRUMENTE

Člen 1

Določitev likvidnih trgov za delnice

(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za delnico, s katero se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

prosti obtok delnice znaša:

(i)

najmanj 100 milijonov EUR za delnice, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu;

(ii)

najmanj 200 milijonov EUR za delnice, s katerimi se trguje samo v MTF;

(b)

povprečno dnevno število poslov z delnico znaša najmanj 250;

(c)

povprečni dnevni promet z delnico znaša najmanj 1 milijon EUR.

2.   Za namene odstavka 1(a) se prosti obtok delnice izračuna tako, da se število delnic v obtoku pomnoži s ceno na delnico, pri čemer so izključeni posamezni deleži, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic izdajatelja, razen če take deleže posedujejo kolektivni naložbeni podjemi ali pokojninski skladi. Glasovalne pravice se izračunajo glede na skupno število delnic z glasovalno pravico, ne glede na to, ali je uveljavljanje take pravice zadržano.

3.   Kadar ni na voljo dejanskih informacij v skladu z odstavkom 2, se za namene odstavka 1(a)(ii) prosti obtok delnice, s katero se trguje samo v MTF, izračuna tako, da se število delnic v obtoku pomnoži s ceno na delnico.

4.   Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet z delnico izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila delnic, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na delnico za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.

5.   V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi delnice v trgovanje na reguliranem trgu ali v MTF, se za zadevno delnico šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je znesek, dobljen z zmnožkom števila delnic v obtoku in cene delnice na začetku prvega trgovalnega dne, ocenjen na najmanj 200 milijonov EUR in če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).

6.   Če se za manj kot pet delnic, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so prvič uvrščene v trgovanje v zadevni državi članici, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice eno ali več delnic, ki so bile prvič uvrščene v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja določi kot delnice, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je delnic, ki so bile prvič uvrščene v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.

Člen 2

Določitev likvidnih trgov za potrdila o lastništvu

(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za potrdilo o lastništvu, s katerim se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

prosti obtok znaša najmanj 100 milijonov EUR;

(b)

povprečno dnevno število poslov s potrdilom o lastništvu znaša najmanj 250;

(c)

povprečni dnevni promet s potrdilom o lastništvu znaša najmanj 1 milijon EUR.

2.   Za namene odstavka 1(a) se prosti obtok potrdila o lastništvu izračuna tako, da se število enot potrdila o lastništvu v obtoku pomnoži s ceno na enoto.

3.   Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s potrdilom o lastništvu izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot potrdila o lastništvu, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.

4.   V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi potrdila o lastništvu v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevno potrdilo o lastništvu šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je ocenjeni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 100 milijonov EUR ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).

5.   Če se za manj kot pet potrdil o lastništvu, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice eno ali več potrdil o lastništvu, ki so bila prvič uvrščena v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot potrdila o lastništvu, za katera se šteje, da imajo likvidni trg, če je potrdil o lastništvu, ki so bila prvič uvrščena v trgovanje v zadevni državi članici in za katera se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.

Člen 3

Določitev likvidnih trgov za kotirajoče investicijske sklade

(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za kotirajoči investicijski sklad, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

prosti obtok znaša najmanj 100 enot;

(b)

povprečno dnevno število poslov s kotirajočim investicijskim skladom znaša najmanj 10;

(c)

povprečni dnevni promet s kotirajočim investicijskim skladom znaša najmanj 500 000 EUR.

2.   Za namene odstavka 1(a) je prosti obtok kotirajočega investicijskega sklada število enot, izdanih za trgovanje.

3.   Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s kotirajočim investicijskim skladom izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot kotirajočega investicijskega sklada, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.

4.   V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi kotirajočega investicijskega sklada v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevni kotirajoči investicijski sklad šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je ocenjeni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 100 enot ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).

5.   Če se za manj kot pet kotirajočih investicijskih skladov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice enega ali več kotirajočih investicijskih skladov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot kotirajoče investicijske sklade, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je kotirajočih investicijskih skladov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.

Člen 4

Določitev likvidnih trgov za certifikate

(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za certifikat, s katerim se trguje vsakodnevno, šteje, da ima likvidni trg, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

prosti obtok znaša najmanj 1 milijonov EUR;

(b)

povprečno dnevno število poslov s certifikatom znaša najmanj 20;

(c)

povprečni dnevni promet s certifikati znaša najmanj 500 000 EUR.

2.   Za namene odstavka 1(a) je prosti obtok certifikata obseg izdaje ne glede na število izdanih enot.

3.   Za namene odstavka 1(c) se dnevni promet s certifikatom izračuna z združitvijo rezultatov zmnožka števila enot certifikata, izmenjanih med kupcem in prodajalcem, ter cene na enoto za vsak posel, izveden v trgovalnem dnevu.

4.   V šesttedenskem obdobju, ki se začne na prvi trgovalni dan po prvi uvrstitvi certifikata v trgovanje na mestu trgovanja, se za zadevni certifikat šteje, da ima likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, če je predvideni prosti obtok na začetku prvega trgovalnega dne najmanj 1 milijon EUR ter če so glede na ocenjene podatke za zadevno obdobje izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c).

5.   Če se za manj kot pet certifikatov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja države članice in ki so v njej prvič uvrščeni v trgovanje, šteje, da imajo likvidni trg v skladu z odstavkom 1, lahko pristojni organ zadevne države članice enega ali več certifikatov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje na zadevnih mestih trgovanja, določi kot certifikate, za katere se šteje, da imajo likvidni trg, če je certifikatov, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje v zadevni državi članici in za katere se šteje, da imajo likvidni trg, skupno največ pet.

Člen 5

Ocena likvidnosti lastniških instrumentov s strani pristojnih organov

(člen 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Pristojni organ najpomembnejšega trga v smislu likvidnosti, kot je določena v členu 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (4), oceni, ali ima delnica, potrdilo o lastništvu, kotirajoči investicijski sklad ali certifikat likvidni trg za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu s členi od 1 do 4 v vsakem od naslednjih scenarijev:

(a)

preden se s finančnim instrumentom prvič trguje na mestu trgovanja, kot je določeno v členu 1(5), členu 2(4), členu 3(4) in členu 4(4);

(b)

med koncem prvih štirih tednov trgovanja in koncem prvih šestih tednov trgovanja s finančnim instrumentom. Ocena za ta scenarij temelji na prostem obtoku na zadnji dan trgovanja prvih štirih tednov trgovanja, povprečnem dnevnem številu poslov in povprečnem dnevnem prometu, ob upoštevanju vseh poslov, izvedenih v Uniji za zadevni finančni instrument v prvih štirih tednih trgovanja;

(c)

med koncem vsakega koledarskega leta in 1. marcem naslednjega leta za finančne instrumente, s katerimi se na mestu trgovanja trguje pred 1. decembrom zadevnega koledarskega leta. Ocena za ta scenarij temelji na prostem obtoku na zadnji dan trgovanja zadevnega koledarskega leta, povprečnem dnevnem številu poslov in povprečnem dnevnem prometu, ob upoštevanju vseh poslov, izvedenih v Uniji za zadevni finančni instrument v zadevnem letu;

(d)

takoj potem, ko se po korporacijskem dejanju spremeni katera koli prejšnja ocena.

Pristojni organi zagotovijo, da se rezultat njihovega ocenjevanja objavi takoj po tem, ko je ocenjevanje končano.

2.   Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1:

(a)

za obdobje šestih tednov, ki se začne na prvi dan trgovanja s finančnim instrumentom, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(a) tega člena;

(b)

za obdobje, ki se začne šest tednov po prvem dnevu trgovanja z zadevnim finančnim instrumentom in konča 31. marca v letu objave informacij v skladu z odstavkom 1(c) tega člena, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(b) tega člena;

(c)

za obdobje enega leta, ki se začne na 1. april po dnevu objave, pri čemer se ocena opravi v skladu z odstavkom 1(c) tega člena.

Če informacije iz tega odstavka nadomestijo nove informacije v skladu z odstavkom 1(d) tega člena, pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo navedene nove informacije za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014.

3.   Za namene odstavka 1 mesta trgovanja predložijo pristojnim organom informacije, določene v Prilogi, v naslednjih rokih:

(a)

za finančne instrumente, ki so prvič uvrščeni v trgovanje, pred dnevom, na katerega se s finančnim instrumentom prvič trguje;

(b)

za finančne instrumente, ki so že uvrščeni v trgovanje, v vseh naslednjih rokih:

(i)

najpozneje tri dni po koncu prvih štirih tednov trgovanja;

(ii)

po koncu vsakega koledarskega leta, vendar najpozneje 3. januarja naslednje leto;

(iii)

takoj potem, ko se po korporacijskem dejanju spremenijo informacije, ki so bile predhodno predložene pristojnemu organu.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI ZAGOTAVLJANJA PODATKOV ZA MESTA TRGOVANJA IN SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE

Člen 6

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na razumni poslovni podlagi

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Da bi bili podatki o trgu, ki vsebujejo informacije, določene v členih 3, 4, 6 – 11, 15 in 18 Uredbe (EU) št. 600/2014, na voljo javnosti na razumni poslovni podlagi, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji v skladu s členom 13(1), členom 15(1) in členom 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014 izpolnjujejo obveznosti iz členov 7 – 11 te uredbe.

2.   Člen 7, člen 8(2), člen 9, člen 10(2) in člen 11 se ne uporabljajo za upravljavce trga ali investicijska podjetja, ki upravljajo mesta trgovanja, ali sistematične internalizatorje, ki dajejo podatke o trgu javnosti na voljo brezplačno.

Člen 7

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na podlagi stroškov

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Cena podatkov o trgu temelji na stroških priprave in razširjanja takih podatkov ter lahko vključuje razumno kritje.

2.   Stroški priprave in razširjanja podatkov o trgu lahko vključujejo ustrezen delež skupnih stroškov za druge storitve, ki jih zagotavljajo upravljavci trga ali investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ali sistematični internalizatorji.

Člen 8

Obveznost zagotavljanja podatkov o trgu na nediskriminatorni podlagi

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji dajo podatke o trgu na voljo po isti ceni in pod enakimi pogoji vsem strankam, ki v skladu z objavljenimi merili spadajo v isto kategorijo.

2.   Vse razlike v cenah, ki se zaračunavajo za različne kategorije strank, so sorazmerne z vrednostjo, ki jo podatki o trgu predstavljajo za zadevne stranke, pri čemer se upoštevajo:

(a)

cilj in obseg podatkov o trgu, vključno s številom kritih finančnih instrumentov in njihovim obsegom trgovanja;

(b)

uporaba podatkov o trgu s strani stranke, vključno s tem, ali se uporabljajo za strankine lastne dejavnosti trgovanja, nadaljnjo prodajo ali združevanje podatkov.

3.   Za namene odstavka 1 imajo upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji vzpostavljene prilagodljive zmogljivosti za zagotavljanje, da stranke na nediskriminatorni podlagi vedno pridobijo pravočasen dostop do podatkov o trgu.

Člen 9

Obveznosti v zvezi s pristojbinami za posameznega uporabnika

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji zaračunavajo uporabo podatkov o trgu glede na to, kako posamezni končni uporabniki uporabljajo podatke o trgu („na podlagi posameznega uporabnika“). Vzpostavijo tudi ureditve za zagotovitev, da se vsaka posamezna uporaba podatkov o trgu zaračuna samo enkrat.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko odločijo, da podatkov o trgu ne dajo na voljo na podlagi posameznega uporabnika, če je zaračunavanje na podlagi posameznega uporabnika nesorazmerno s stroški dajanja zadevnih podatkov na voljo, pri čemer se upoštevata cilj in obseg podatkov.

3.   Navedejo razloge za zavrnitev dajanja podatkov o trgu na voljo na podlagi posameznega uporabnika in te razloge objavijo na svojem spletišču.

Člen 10

Obveznost posameznega hranjenja podatkov in razdruževanja podatkov o trgu

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji dajo podatke o trgu na voljo ločeno od drugih storitev.

2.   Cene za podatke o trgu se zaračunavajo na podlagi ravni razdruževanja podatkov o trgu iz člena 12(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 11

Obveznost glede preglednosti

(člen 13(1), člen 15(1) in člen 18(8) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter sistematični internalizatorji razkrijejo ceno in druge pogoje za zagotavljanje podatkov o trgu na način, ki je lahko dostopen javnosti.

2.   Razkritje vključuje:

(a)

veljavne cenike, vključno z:

opravninami na uporabnika objave (per display user),

opravninami na uporabnika, razen objave (non-display),

politikami popustov,

pristojbinami, povezanimi s pogoji za pridobitev dovoljenja,

pristojbinami za podatke o trgu pred trgovanjem in po njem,

pristojbinami za druge podsklope informacij, vključno s tistimi, ki se zahtevajo v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/572 (5)

drugimi pogodbenimi pogoji v zvezi z veljavnim cenikom;

(b)

vnaprejšnje razkritje z obvestilom o prihodnjih spremembah cen najmanj 90 dni pred spremembami;

(c)

informacije o vsebini podatkov o trgu, vključno s:

(i)

številom kritih instrumentov;

(ii)

skupnim prometom s kritimi instrumenti;

(iii)

razmerjem med podatki o trgu pred trgovanjem in po njem;

(iv)

informacijami o vseh podatkih, zagotovljenih poleg podatkov o trgu;

(v)

datumom zadnje prilagoditve pristojbine za dovoljenje za zagotovljene podatke o trgu;

(d)

prihodke iz dajanja podatkov o trgu na voljo in delež teh prihodkov v primerjavi s skupnimi prihodki upravljavca trga in investicijskega podjetja, ki upravlja mesto trgovanja, ali sistematičnih internalizatorjev;

(e)

informacije o tem, kako je bila določena cena, vključno z uporabljenimi metodologijami stroškovnega računovodstva ter posebnimi načeli, v skladu s katerimi se dodelijo neposredni in spremenljivi skupni stroški ter porazdelijo stalni skupni stroški med pripravo in razširjanje podatkov o trgu in druge storitve, ki jih zagotavljajo upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ali sistematični internalizatorji.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI SISTEMATIČNIH INTERNALIZATORJEV GLEDE OBJAVE PODATKOV

Člen 12

Obveznost sistematičnih internalizatorjev, da redno in stalno objavljajo ponudbe v času običajnih ur trgovanja

(člen 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da sistematični internalizator redno in stalno objavlja svoje ponudbe v času običajnih ur trgovanja, samo če daje ponudbe na voljo ves čas trgovanja, ki ga je sistematični internalizator določil in vnaprej objavil kot svoje običajne ure trgovanja.

Člen 13

Obveznost sistematičnih internalizatorjev glede lahke dostopnosti ponudb

(člen 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Sistematični internalizatorji na domači strani svojega spletišča določijo in posodabljajo informacije o tem, katere sisteme objav iz člena 17(3)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo za objavljanje svojih ponudb.

2.   Če sistematični internalizatorji objavljajo ponudbe prek sistemov mesta trgovanja ali APA, v ponudbi razkrijejo svojo identiteto.

3.   Če sistematični internalizatorji uporabljajo več sistemov za objavljanje svojih ponudb, se ponudbe objavijo sočasno.

4.   Sistematični internalizatorji objavijo svoje ponudbe v strojno berljivi obliki. Za ponudbe se šteje, da so objavljene v strojno berljivi obliki, če objava izpolnjuje merila, določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/571 (6).

5.   Če sistematični internalizatorji objavljajo svoje ponudbe samo prek lastnih sistemov, se ponudbe objavijo tudi v človeku berljivi obliki. Za ponudbe se šteje, da so objavljene v človeku berljivi obliki, če:

(a)

je vsebina ponudbe v obliki, ki jo lahko razume povprečni bralec;

(b)

je ponudba objavljena na spletišču sistematičnega internalizatorja, domača stran njegovega spletišča pa vsebuje jasna navodila za dostopanje do ponudbe.

6.   Ponudbe se objavijo z uporabo standardov in specifikacij, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/587 (7).

Člen 14

Izvrševanje naročil s strani sistematičnih internalizatorjev

(člen 15(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da izredne tržne okoliščine obstajajo, če bi bila obveznost zagotavljanja zavezujočih ponudb strankam, ki se naloži sistematičnemu internalizatorju, v nasprotju s skrbnim upravljanjem tveganj, in zlasti če:

(a)

mesto trgovanja, na katerem je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejši trg v smislu likvidnosti ustavi trgovanje z zadevnim finančnim instrumentom v skladu s členom 48(5) Direktive 2014/65/EU;

(b)

mesto trgovanja, na katerem je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje, ali najpomembnejši trg v smislu likvidnosti omogoča začasno opustitev obveznosti vzdrževanja trga;

(c)

v primeru kotirajočega investicijskega sklada zanesljiva tržna cena ni na voljo za veliko število instrumentov, na katerih temelji kotirajoči investicijski sklad ali indeks;

(d)

pristojni organ prepoveduje prodaje na kratko za zadevni finančni instrument v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

2.   Za namene člena 15(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 lahko sistematični internalizator kadar koli posodobi svoje ponudbe, če so posodobljene ponudbe vseskozi rezultat njegovih resničnih namer za trgovanje s strankami na nediskriminatoren način in skladne z njimi.

3.   Za namene člena 15(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 je cena v okviru javno objavljenega razpona blizu tržnim pogojem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

cena je v okviru nakupne in prodajne ponudbe sistematičnega internalizatorja;

(b)

ponudbe iz točke (a) izražajo prevladujoče tržne pogoje za ustrezni finančni instrument v skladu s členom 14(7) Uredbe (EU) št. 600/2014.

4.   Za namene člena 15(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 se izvršitev za več vrednostnih papirjev šteje za del enega posla, če so izpolnjena merila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2017/587.

5.   Za namene člena 15(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za naročilo šteje, da zanj veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena, če so izpolnjena merila, določena v Delegirani uredbi (EU) 2017/587.

Člen 15

Naročila, ki znatno presegajo normo

(člen 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da število ali velikost naročil znatno presega normo, če sistematični internalizator števila ali obsega navedenih naročil ne more izvršiti, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju.

2.   Investicijska podjetja, ki delujejo kot sistematični internalizatorji, objektivno in skladno s svojo politiko in postopki upravljanja tveganj iz člena 23 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (9) vnaprej določijo, kdaj se šteje, da so zaradi števila ali obsega naročil strank izpostavljena nepotrebnemu tveganju.

3.   Za namene odstavka 2 sistematični internalizator v okviru svoje politike in postopkov upravljanja tveganj oblikuje, vzdržuje in izvaja politiko za opredelitev števila ali obsega naročil, ki jih lahko izvrši, ne da bi se izpostavil nepotrebnemu tveganju, pri čemer se upoštevajo kapital, ki ga ima podjetje na razpolago za kritje tveganja za zadevno vrsto trgovanja, in prevladujoči pogoji na trgu.

4.   V skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 je politika iz odstavka 3 nediskriminatorna do strank.

Člen 16

Obseg, ki je značilen za instrument

(člen 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Za namene člena 18(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 je obseg, ki je značilen za instrument, v zvezi z instrumenti, s katerimi se trguje na podlagi zahteve za ponudbo, glasovnimi, hibridnimi ali drugimi oblikami trgovanja, enak obsegu, določenem v Prilogi III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (10).

POGLAVJE IV

IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 17

Elementi stiskanja portfelja

(člen 31(4) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 31(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 investicijska podjetja in upravljavci trga, ki zagotavljajo stiskanje portfelja, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov od 2 do 6.

2.   Investicijska podjetja in upravljavci trga sklenejo dogovor z udeleženci v stiskanju portfelja, v katerem določijo postopek stiskanja in njegove pravne učinke, vključno z določitvijo trenutka, ko vsako stiskanje portfelja postane pravno zavezujoče.

3.   Dogovor iz odstavka 2 vključuje vso ustrezno pravno dokumentacijo, v kateri je opisano, kako izvedeni finančni instrumenti, predloženi za vključitev v stiskanje portfelja, prenehajo in kako se nadomestijo z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

4.   Pred začetkom vsakega stiskanja portfelja investicijska podjetja in upravljavci trga, ki zagotavljajo stiskanje portfelja:

(a)

od vseh udeležencev v stiskanju portfelja zahtevajo, naj določijo dovoljeno tveganje udeleženca, vključno z določitvijo omejitve tveganja nasprotne stranke, omejitvijo tržnega tveganja in dovoljenim odstopanjem pri gotovinskih plačilih. Investicijska podjetja in upravljavci trga upoštevajo dovoljena tveganja v stiskanju portfelja, ki jih določijo udeleženci;

(b)

vzpostavijo povezavo med izvedenimi finančnimi instrumenti, predloženimi za stiskanje portfelja, in vsakemu udeležencu predložijo predlog za stiskanje portfelja, ki vključuje naslednje informacije:

(i)

opredelitev nasprotnih strank, na katere vpliva stiskanje;

(ii)

s tem povezano spremembo skupne nominalne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov;

(iii)

spremembo skupnega nominalnega zneska v primerjavi z določenim dovoljenim tveganjem.

5.   Za prilagoditev stiskanja dovoljenemu tveganju, ki ga določijo udeleženci v stiskanju portfelja, in za povečanje učinkovitosti stiskanja portfelja lahko investicijska podjetja in upravljavci trga udeležencem odobrijo dodaten čas za dodajanje izvedenih finančnih instrumentov, upravičenih do prenehanja ali zmanjšanja.

6.   Investicijska podjetja in upravljavci trga izvedejo stiskanje portfelja šele, ko se vsi udeleženci v stiskanju portfelja strinjajo s predlogom za stiskanje.

Člen 18

Zahteve glede objavljanja za stiskanje portfelja

(člen 31(4) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 31(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 investicijska podjetja in upravljavci trga prek APA za vsak cikel stiskanje portfelja objavijo naslednje informacije:

(a)

seznam izvedenih finančnih instrumentov, predloženih za vključitev v stiskanje portfelja;

(b)

seznam izvedenih finančnih instrumentov, ki nadomeščajo izvedene finančne instrumente, ki so prenehali;

(c)

seznam izvedenih finančnih instrumentov, ki so bili zaradi stiskanja portfelja spremenjeni ali so prenehali;

(d)

število izvedenih finančnih instrumentov in njihovo vrednost, izražene v nominalnem znesku.

Informacije iz prvega pododstavka se razčlenijo po vrstah izvedenih finančnih instrumentov in valutah.

2.   Investicijska podjetja in upravljavci trga objavijo informacije iz odstavka 1 tako blizu realnemu času, kot je to tehnično mogoče, in najpozneje ob koncu naslednjega delovnega dne po tem, ko predlog za stiskanje postane pravno zavezujoč v skladu z dogovorom iz člena 17(2).

POGLAVJE V

NADZORNI UKREPI NA PODROČJU POSEGANJA V ZVEZI S PRODUKTI IN UPRAVLJANJA POZICIJ

ODDELEK 1

Poseganje v zvezi s produkti

Člen 19

Merila in dejavniki za namene pooblastil ESMA za začasno poseganje v zvezi s produkti

(člen 40(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 40(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 ESMA oceni pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela.

Za namene prvega pododstavka lahko ESMA določi obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.

2.   Dejavniki in merila, ki jih mora ESMA oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, so:

(a)

stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c) in vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se ji finančni instrument trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:

vrste osnovnih ali referenčnih sredstev in stopnje preglednosti v zvezi z osnovnimi ali referenčnimi sredstvi,

stopnje preglednosti stroškov in dajatev, povezanih s finančnim instrumentom, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, in zlasti pomanjkanja preglednosti, ki izhaja iz več ravni stroškov in dajatev,

kompleksnosti izračuna uspešnosti, pri čemer se zlasti upošteva, ali je donosnost odvisna od uspešnosti enega ali več osnovnih ali referenčnih sredstev, na katera vplivajo drugi dejavniki, oziroma ali je odvisna ne le od vrednosti osnovnih ali referenčnih sredstev na začetni datum in datum zapadlosti v plačilo, temveč tudi od vrednosti med življenjsko dobo produkta,

narave in obsega morebitnih tveganj,

ali sta instrument ali storitev povezana z drugimi produkti ali storitvami ali

kompleksnosti morebitnih pogojev;

(b)

obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:

nominalne vrednosti finančnega instrumenta,

števila vključenih strank, vlagateljev ali tržnih udeležencev,

relativnega deleža produkta v portfeljih vlagateljev,

verjetnosti, obsega in narave morebitne škode, vključno z zneskom morebitne izgube,

predvidenega trajanja škodljivih posledic,

obsega izdaje,

števila vključenih posrednikov,

rasti trga ali prodaje ali

povprečnega zneska, ki so ga v finančni instrument vložile posamezne stranke;

(c)

vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim finančni instrument trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:

ali je stranka neprofesionalna stranka, profesionalna stranka ali primerna nasprotna stranka,

znanj in spretnosti ter sposobnosti strank, vključno s stopnjo izobrazbe, izkušnjami s podobnimi finančnimi instrumenti ali prodajnimi praksami,

ekonomskega položaja strank, vključno z njihovimi prihodki in premoženjem,

temeljnih finančnih ciljev strank, vključno s pokojninskim varčevanjem in financiranjem lastništva doma, in

ali se instrument ali storitev prodaja strankam zunaj namembnega ciljnega trga oziroma ali ciljni trg ni bil ustrezno opredeljen;

(d)

stopnja preglednosti finančnega instrumenta ali vrste finančnega posla ali prakse, zlasti ob upoštevanju:

vrste in preglednosti osnovnega instrumenta,

morebitnih skritih stroškov in dajatev,

uporabe tehnik, ki pritegnejo pozornost strank, vendar ne izražajo nujno primernosti ali splošne kakovosti finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse,

narave in preglednosti tveganj ali

uporabe imen produktov ali terminologije ali drugih informacij, ki kažejo na višjo raven varnosti ali donosnosti, kot so dejansko možne ali verjetne, ali ki kažejo na značilnosti produktov, ki ne obstajajo;

(e)

posebne značilnosti ali sestavni deli finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:

vzvoda, povezanega s produktom,

vzvoda zaradi financiranja,

značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali

dejstva, da vrednost morebitnega osnovnega instrumenta ni več na voljo ali zanesljiva;

(f)

obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s finančnim instrumentom, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:

strukturnih stroškov takega finančnega instrumenta, dejavnosti ali prakse in drugih stroškov,

neskladnosti v zvezi s tveganjem izdajatelja, ki ga zadrži izdajatelj, ali

profila tveganja/donosnosti;

(g)

vloženi trud in stroški, pri katerih lahko vlagatelji prodajajo zadevni finančni instrument ali preidejo na drug finančni instrument, zlasti ob upoštevanju:

cenovnega razpona med ponudbo in povpraševanjem,

pogostosti razpoložljivosti trgovanja,

obsega izdaje in velikosti sekundarnega trga,

prisotnosti ali odsotnosti ponudnikov likvidnosti ali vzdrževalcev sekundarnega trga,

značilnosti sistema trgovanja ali

morebitnih drugih ovir za izstop;

(h)

oblikovanje cen in povezani stroški finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

uporabe skritih ali sekundarnih dajatev ali

dajatev, ki ne izražajo ravni zagotovljene storitve;

(i)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

stopnje inovativnosti, povezane s strukturo finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z vključitvijo in sprožitvijo,

stopnje inovativnosti, povezane z modelom distribucije ali dolžino posredniške verige,

obsega širjenja inovativnosti, vključno s tem, ali so finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa inovativni za določene kategorije strank,

inovativnosti, ki vključuje vzvod,

pomanjkljive preglednosti osnovnega instrumenta ali

preteklih izkušenj na trgu s podobnimi finančnimi instrumenti ali prodajnimi praksami;

(j)

prodajne prakse, povezane s finančnim instrumentom, zlasti ob upoštevanju:

uporabljenih komunikacijskih in distribucijskih kanalov,

informativnega, tržnega ali drugega promocijskega gradiva, povezanega z naložbo,

domnevnih investicijskih namenov ali

tega, ali je odločitev za nakup sekundarna ali terciarna po predhodnem nakupu;

(k)

finančni in poslovni položaj izdajatelja finančnega instrumenta, zlasti ob upoštevanju:

finančnega položaja izdajatelja ali morebitnega poroka ali

preglednosti poslovnega položaja izdajatelja ali poroka;

(l)

ali so informacije o finančnem instrumentu, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta finančnega instrumenta;

(m)

ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu;

(n)

ali bi finančna dejavnost ali finančna praksa znatno ogrozila celovitost postopka oblikovanja cen na zadevnem trgu, tako da se cena ali vrednost zadevnega finančnega instrumenta ne bi več določala v skladu z zakonitimi tržnimi silami ponudbe in povpraševanja ali tako, da se tržni udeleženci pri sprejemanju naložbene odločitve ne bi več mogli zanašati na cene, oblikovane na zadevnem trgu, ali obseg trgovanja;

(o)

ali je finančni instrument zaradi svojih značilnosti posebej dovzeten za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbujale uporabo finančnega instrumenta za:

goljufijo ali nepoštenost,

kršitev pri informacijah ali zlorabo informacij v zvezi s finančnim trgom,

upravljanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

financiranje terorizma ali

omogočanje pranja denarja;

(p)

ali finančne dejavnosti ali finančne prakse pomenijo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture;

(q)

ali lahko finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu;

(r)

ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem Unije;

(s)

pomembnost razširjanja finančnega instrumenta kot vira financiranja za izdajatelja;

(t)

ali finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave, ter

(u)

ali lahko finančni instrument, finančna dejavnost ali finančna praksa ogrozi zaupanje vlagateljev v finančni sistem.

Člen 20

Merila in dejavniki za namene pooblastil EBA za začasno poseganje v zvezi s produkti

(člen 41(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 41(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 EBA oceni pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih strukturiranih vlog ali strukturiranih vlog z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančnega posla ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela.

Za namene prvega pododstavka lahko EBA določi obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.

2.   Dejavniki in merila, ki jih mora EBA oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, so:

(a)

stopnja kompleksnosti strukturirane vloge ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c), ki je vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:

vrste osnovnih ali referenčnih sredstev in stopnje preglednosti v zvezi z osnovnimi ali referenčnimi sredstvi,

stopnje preglednosti stroškov in dajatev, povezanih s strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, in zlasti pomanjkanja preglednosti, ki izhaja iz več ravni stroškov in dajatev,

kompleksnosti izračuna uspešnosti, pri čemer se zlasti upošteva, ali je donosnost odvisna od uspešnosti enega ali več osnovnih ali referenčnih sredstev, na katere vplivajo drugi dejavniki, oziroma ali je odvisna ne le od vrednosti osnovnih ali referenčnih sredstev na začetni datum in datum zapadlosti v plačilo ali datum plačila obresti, temveč tudi od vrednosti med življenjsko dobo produkta,

narave in obsega morebitnih tveganj,

ali je strukturirana vloga ali storitev povezana z drugimi produkti ali storitvami ali

kompleksnosti morebitnih pogojev;

(b)

obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:

nominalne vrednosti izdaje strukturiranih vlog,

števila vključenih strank, vlagateljev ali tržnih udeležencev,

relativnega deleža produkta v portfeljih vlagateljev,

verjetnosti, obsega in narave morebitne škode, vključno z zneskom morebitne izgube,

predvidenega trajanja škodljivih posledic,

obsega izdaje,

števila vključenih institucij,

rasti trga ali prodaje,

povprečnega zneska, ki ga je v strukturirano vlogo vložila posamezna stranka, ali

ravni kritja, opredeljene v Direktivi 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(c)

vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:

ali je stranka neprofesionalna stranka, profesionalna stranka ali primerna nasprotna stranka,

znanj in spretnosti ter sposobnosti strank, vključno s stopnjo izobrazbe, izkušnjami s podobnimi finančnimi produkti ali prodajnimi praksami,

gospodarskega položaja strank, vključno z njihovimi prihodki in premoženjem,

temeljnih finančnih ciljev strank, vključno s pokojninskim varčevanjem in financiranjem lastništva doma,

ali se produkt ali storitev prodaja strankam zunaj namembnega ciljnega trga oziroma ali ciljni trg ni bil ustrezno opredeljen ali

upravičenosti do kritja v okviru sistema zajamčenih vlog;

(d)

stopnja preglednosti strukturirane vloge ali vrste finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

vrste in preglednosti osnovnega instrumenta,

morebitnih skritih stroškov in dajatev,

uporabe tehnik, ki pritegnejo pozornost strank, vendar ne izražajo nujno primernosti ali splošne kakovosti produkta ali storitve,

vrste in preglednosti tveganj,

uporabe imen produktov ali terminologije ali drugih zavajajočih informacij z namigovanjem na značilnosti produktov, ki ne obstajajo, oziroma

ali je razkrita identiteta institucij,ki sprejemajo vloge, ki so lahko odgovorne za vlogo stranke;

(e)

posebne značilnosti ali sestavni deli strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:

vzvoda, povezanega s produktom,

vzvoda zaradi financiranja ali

dejstva, da vrednost morebitnega osnovnega instrumenta ni več na voljo ali zanesljiva;

(f)

obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:

strukturnih stroškov takih strukturiranih vlog, dejavnosti ali prakse in drugih stroškov,

neskladnosti v zvezi s tveganjem izdajatelja, ki ga zadrži izdajatelj, ali

profila tveganja/donosnosti;

(g)

stroški in vloženi trud vlagateljev, da lahko izstopijo iz strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:

dejstva, da predčasno izplačilo ni dovoljeno, ali

morebitnih drugih ovir za izstop;

(h)

oblikovanje cen in povezani stroški strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

uporabe skritih ali sekundarnih dajatev ali

dajatev, ki ne izražajo ravni zagotovljene storitve;

(i)

stopnja inovativnosti strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

stopnje inovativnosti, povezane s strukturo strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z vgraditvijo in sprožitvijo,

stopnje inovativnosti, povezane z modelom distribucije ali dolžino posredniške verige,

obsega širjenja inovativnosti, vključno s tem, ali je strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa inovativna za določene kategorije strank,

inovativnosti, ki vključuje vzvod,

pomanjkljive preglednosti osnovnega instrumenta ali

preteklih izkušenj na trgu s podobnimi strukturiranimi vlogami ali prodajnimi praksami;

(j)

prodajne prakse, povezane s strukturirano vlogo, zlasti ob upoštevanju:

uporabljenih komunikacijskih in distribucijskih kanalov,

informativnega, tržnega ali drugega promocijskega gradiva, povezanega z naložbo,

domnevnih investicijskih namenov ali

tega, ali je odločitev za nakup sekundarna ali terciarna po predhodnem nakupu;

(k)

finančni in poslovni položaj izdajatelja strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:

finančnega položaja izdajatelja ali morebitnega poroka ali

preglednosti poslovnega položaja izdajatelja ali poroka;

(l)

ali so informacije o strukturirani vlogi, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim bile namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta strukturirane vloge;

(m)

ali strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu;

(n)

ali bi strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročila ranljivost gospodarstva Unije za tveganja;

(o)

ali je strukturirana vloga zaradi svojih značilnosti posebej dovzetna za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbudile uporabo strukturiranih vlog za:

goljufijo ali nepoštenost,

kršitev pri informacijah ali zlorabo informacij v zvezi s finančnim trgom,

upravljanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

financiranje terorizma ali

omogočanje pranja denarja;

(p)

ali finančne dejavnosti ali finančne prakse pomenijo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture;

(q)

ali lahko strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzroči znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu;

(r)

ali strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem Unije, zlasti ob upoštevanju strategije varovanja pred tveganjem, za katero si finančne institucije prizadevajo v zvezi z izdajo strukturirane vloge, vključno z napačnim vrednotenjem kapitalskega jamstva ob zapadlosti ali tveganji izgube dobrega imena, ki jih za finančne institucije predstavljajo strukturirana vloga, praksa ali dejavnost;

(s)

pomembnost porazdelitve strukturirane vloge kot vira financiranja za finančno institucijo;

(t)

ali strukturirana vloga, finančna praksa ali finančna dejavnost pomeni velika tveganja za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov oziroma

(u)

ali bi lahko strukturirana vloga, finančna praksa ali finančna dejavnost ogrozila zaupanje vlagateljev v finančni sistem.

Člen 21

Merila in dejavniki, ki jih morajo pristojni organi upoštevati za namene pooblastil za poseganje v zvezi s produkti

(člen 42(2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 42(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 pristojni organi ocenijo pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog oziroma finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog z nekaterimi določenimi značilnostmi ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela.

Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi določijo obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali resnejše nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.

2.   Med dejavniki in merili, ki jih morajo pristojni organi oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali resnejša nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v najmanj eni državi članici ali njegovega dela, so:

(a)

stopnja kompleksnosti finančnega instrumenta ali vrsta finančne dejavnosti ali prakse v zvezi z vrsto strank, kot je ocenjena v skladu s točko (c), ki je vključena v finančno dejavnost ali finančno prakso ali kateri se finančni instrument ali strukturirana vloga ali strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:

vrste osnovnih ali referenčnih sredstev in stopnje preglednosti v zvezi z osnovnimi ali referenčnimi sredstvi,

stopnje preglednosti stroškov in dajatev, povezanih s finančnim instrumentom, strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, in zlasti pomanjkanja preglednosti, ki izhaja iz več ravni stroškov in dajatev,

kompleksnosti izračuna uspešnosti, pri čemer se zlasti upošteva, ali je donosnost odvisna od uspešnosti enega ali več osnovnih ali referenčnih sredstev, na katere vplivajo drugi dejavniki, oziroma ali je odvisna ne le od vrednosti osnovnih ali referenčnih sredstev na začetni datum in datum zapadlosti v plačilo, temveč tudi od vrednosti med življenjsko dobo produkta,

narave in obsega morebitnih tveganj,

ali sta produkt ali storitev povezana z drugimi produkti ali storitvami,

kompleksnosti morebitnih pogojev;

(b)

obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:

nominalne vrednosti finančnega instrumenta ali izdaje strukturiranih vlog,

števila vključenih strank, vlagateljev ali tržnih udeležencev,

relativnega deleža produkta v portfeljih vlagateljev,

verjetnosti, obsega in narave morebitne škode, vključno z zneskom morebitne izgube,

predvidenega trajanja škodljivih posledic,

obsega izdaje,

števila vključenih posrednikov,

rasti trga ali prodaje,

povprečnega zneska, ki so ga v finančni instrument ali strukturirano vlogo vložile posamezne stranke, ali

ravni kritja, opredeljene v Direktivi 2014/49/EU, v primeru strukturiranih vlog;

(c)

vrsta strank, ki so vključene v finančno dejavnost ali finančno prakso ali ki se jim finančni instrument ali strukturirana vloga trži ali prodaja, zlasti ob upoštevanju:

ali je stranka neprofesionalna stranka, profesionalna stranka ali primerna nasprotna stranka,

znanj in spretnosti ter sposobnosti strank, vključno s stopnjo izobrazbe, izkušnjami s podobnimi finančnimi instrumenti ali strukturiranimi vlogami ali prodajnimi praksami,

gospodarskega položaja strank, vključno z njihovimi prihodki in premoženjem,

temeljnih finančnih ciljev strank, vključno s pokojninskim varčevanjem in financiranjem lastništva doma,

ali se produkt ali storitev prodaja strankam zunaj namembnega ciljnega trga oziroma ali ciljni trg ni bil ustrezno opredeljen ali

upravičenosti do kritja v okviru sistema zajamčenih vlog v primeru strukturiranih vlog;

(d)

stopnja preglednosti finančnega instrumenta, strukturirane vloge ali vrste finančnega posla ali prakse, zlasti ob upoštevanju:

vrste in preglednosti osnovnega instrumenta,

morebitnih skritih stroškov in dajatev,

uporabe tehnik, ki pritegnejo pozornost strank, vendar ne izražajo nujno primernosti ali splošne kakovosti produkta, finančne dejavnosti ali finančne prakse,

narave in preglednosti tveganj ali

uporabe imen produktov ali terminologije ali drugih informacij, ki so zavajajoče, ker kažejo na višjo raven varnosti ali donosnosti, kot so dejansko možne ali verjetne, ali ki kažejo na značilnosti produktov, ki ne obstajajo, ali

v primeru strukturiranih vlog, ali je razkrita identiteta institucij, ki sprejemajo vloge, ki so lahko odgovorne za vlogo stranke;

(e)

posebne značilnosti ali sestavni deli strukturirane vloge, finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:

vzvoda, povezanega s produktom,

vzvoda zaradi financiranja,

značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali

dejstva, da vrednost morebitnega osnovnega instrumenta ni več na voljo ali zanesljiva;

(f)

obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi s finančnim instrumentom, strukturirano vlogo, finančno dejavnostjo ali finančno prakso, zlasti ob upoštevanju:

strukturnih stroškov takega finančnega instrumenta, strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse in drugih stroškov,

neskladnosti v zvezi s tveganjem izdajatelja, ki ga zadrži izdajatelj, ali

profila tveganja/donosnosti;

(g)

stroški in vloženi trud vlagateljev, da lahko prodajo ustrezni finančni instrument ali preidejo na drug finančni instrument ali izstopijo iz strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju, kjer je primerno, glede na to, ali je produkt finančni instrument ali strukturirana vloga:

cenovnega razpona med ponudbo in povpraševanjem,

pogostosti razpoložljivosti trgovanja,

obsega izdaje in velikosti sekundarnega trga,

prisotnosti ali odsotnosti ponudnikov likvidnosti ali vzdrževalcev sekundarnega trga,

značilnosti sistema trgovanja ali

kakršnih koli drugih ovir za izstop ali dejstva, da predčasno izplačilo ni dovoljeno;

(h)

oblikovanje cen in povezani stroški strukturirane vloge, finančnega instrumenta, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

uporabe skritih ali sekundarnih dajatev ali

dajatev, ki ne izražajo ravni zagotovljene storitve;

(i)

stopnja inovativnosti finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, zlasti ob upoštevanju:

stopnje inovativnosti, povezane s strukturo finančnega instrumenta, strukturirane vloge, finančne dejavnosti ali finančne prakse, vključno z vgraditvijo in sprožitvijo,

stopnje inovativnosti, povezane z modelom distribucije ali dolžino posredniške verige,

obsega širjenja inovativnosti, vključno s tem, ali so finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa inovativni za določene kategorije strank,

inovativnosti, ki vključuje vzvod,

pomanjkljive preglednosti osnovnega instrumenta ali

preteklih izkušenj na trgu s podobnimi finančnimi instrumenti, strukturiranimi vlogami ali prodajnimi praksami;

(j)

prodajne prakse, povezane s finančnim instrumentom ali strukturirano vlogo, zlasti ob upoštevanju:

uporabljenih komunikacijskih in distribucijskih kanalov,

informativnega, tržnega ali drugega promocijskega gradiva, povezanega z naložbo,

domnevnih investicijskih namenov ali

tega, ali je odločitev za nakup sekundarna ali terciarna po predhodnem nakupu;

(k)

finančni in poslovni položaj izdajatelja finančnega instrumenta ali strukturirane vloge, zlasti ob upoštevanju:

finančnega položaja izdajatelja ali morebitnega poroka ali

preglednosti poslovnega položaja izdajatelja ali poroka;

(l)

ali so informacije o finančnem instrumentu ali strukturirani vlogi, ki so jih zagotovili proizvajalec ali distributerji, nezadostne ali nezanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim bile namenjene, omogočile sprejeti informirano odločitev, pri čemer se upoštevata narava in vrsta finančnega instrumenta ali strukturirane vloge;

(m)

ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na upoštevnem trgu;

(n)

ali bi finančna dejavnost ali finančna praksa znatno ogrozila celovitost postopka oblikovanja cen na zadevnem trgu, tako da se cena ali vrednost zadevnega finančnega instrumenta ali strukturirane vloge ne bi več določala v skladu z zakonitimi tržnimi silami ponudbe in povpraševanja ali tako, da se tržni udeleženci pri sprejemanju naložbene odločitve ne bi več mogli zanašati na cene, oblikovane na zadevnem trgu, ali obseg trgovanja;

(o)

ali bi bilo nacionalno gospodarstvo zaradi finančnega instrumenta, strukturirane vloge, finančnega posla ali prakse izpostavljeno tveganjem;

(p)

ali sta finančni instrument ali strukturirana vloga zaradi svojih značilnosti posebej dovzetna za uporabo za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbudile uporabo finančnega instrumenta ali strukturirane vloge za:

goljufijo ali nepoštenost,

kršitev pri informacijah ali zlorabo informacij v zvezi s finančnim trgom,

upravljanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

financiranje terorizma ali

omogočanje pranja denarja;

(q)

ali finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov in njihove infrastrukture;

(r)

ali lahko finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu;

(s)

ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem države članice ustreznega pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju strategije o varovanju pred tveganjem, za katero si prizadevajo finančne institucije v zvezi z izdajo strukturirane vloge, vključno z napačnim vrednotenjem kapitalskega jamstva ob zapadlosti ali tveganji izgube dobrega imena, ki jih za finančne institucije predstavlja strukturirana vloga ali praksa ali dejavnost;

(t)

pomembnost razširjanja finančnega instrumenta ali strukturirane vloge kot vira financiranja za izdajatelja ali finančne institucije;

(u)

ali finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa pomeni velika tveganja za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave, oziroma

(v)

ali bi finančni instrument, strukturirana vloga, finančna dejavnost ali finančna praksa ogrozili zaupanje vlagateljev v finančni sistem.

ODDELEK 2

Pooblastila na področju upravljanja pozicij

Člen 22

Pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij

(člen 45 Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 45(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila in dejavniki, ki določajo obstoj nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, vključno s trgi primarnih proizvodov, v skladu s cilji, navedenimi v členu 57(1) Direktive 2014/65/EU, in v zvezi z ureditvijo dobave fizičnega blaga, oziroma nevarnosti za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela:

(a)

obstoj resnih finančnih, monetarnih ali proračunskih težav, ki bi lahko povzročile finančno nestabilnost v državi članici ali finančni instituciji, ki velja za pomembno za svetovni finančni sistem, vključno s kreditnimi institucijami, zavarovalnicami, ponudniki tržne infrastrukture in družbami za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, če bi lahko te težave ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji;

(b)

bonitetno ocenjevanje ali možnost neizpolnitve obveznosti s strani države članice, kreditne ali druge finančne institucije, ki veljajo za pomembne za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, pri čemer to povzroči ali se upravičeno pričakuje, da bo povzročilo veliko negotovost v zvezi z njihovo solventnostjo;

(c)

bistveni pritiski na prodajo ali neobičajna nestanovitnost, ki povzroča znatno poslabšanje položaja vseh finančnih instrumentov, povezanih s katero koli kreditno ali finančno institucijo, ki velja za pomembno za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja, ki delujejo v Uniji, ter tudi izdajatelji državnih vrednostnih papirjev;

(d)

vsaka škoda, povzročena fizičnim strukturam pomembnih finančnih izdajateljev, tržnih infrastruktur, sistemov kliringov in poravnave ali pristojnih organov, ki lahko negativno in znatno vplivajo na trge, zlasti kadar taka škoda nastane zaradi naravne nesreče ali terorističnega napada;

(e)

motnja plačilnega sistema ali postopka poravnave, zlasti v zvezi z medbančnim poslovanjem, ki povzroča ali bi lahko povzročila znatne izpade ali zamude pri plačilih ali poravnavah v plačilnih sistemih Unije, zlasti kadar lahko povzroči širjenje finančnega ali gospodarskega stresa v kreditnih ali drugih finančnih institucijah, ki veljajo za pomembne za svetovni finančni sistem, kot so zavarovalnice, ponudniki tržne infrastrukture in družbe za upravljanje premoženja“ ali v državi članici;

(f)

znatno in nenadno zmanjšanje ponudbe blaga ali povečanje povpraševanja po blagu, ki ruši ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;

(g)

pomemben položaj na trgu določenega blaga, ki ga imajo ena ali več oseb, ki delujejo usklajeno, na enem ali več mestih trgovanja, prek enega ali več članov trga;

(h)

nezmožnost mesta trgovanja, da uveljavi svoja pooblastila na področju upravljanja pozicij, zaradi dogodka neprekinjenega poslovanja.

2.   Za namene člena 45(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila in dejavniki, ki določajo ustrezno zmanjšanje pozicije ali izpostavljenosti:

(a)

narava imetnika pozicije, vključno s proizvajalci, potrošniki ali finančno institucijo;

(b)

zapadlost finančnega instrumenta;

(c)

velikost pozicije glede na velikost ustreznega trga izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(d)

velikost pozicije glede na velikost trga za osnovno blago;

(e)

smer pozicije (kratka ali dolga) in delta ali razponi delte;

(f)

namen pozicije, zlasti ali se pozicija uporablja za zavarovanje pred tveganji ali za finančno izpostavljenost;

(g)

izkušnje imetnika pozicije s posedovanjem pozicij določene velikosti ali zagotavljanem ali prevzemanjem dobave danega blaga;

(h)

druge pozicije osebe na osnovnem trgu ali z drugačno zapadlostjo istega izvedenega finančnega instrumenta;

(i)

likvidnost trga in vpliv ukrepa na druge tržne udeležence;

(j)

način dobave.

3.   Za namene člena 45(3)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 so merila za opredelitev primerov, v katerih se lahko pojavi tveganje regulativne arbitraže:

(a)

ali se z isto pogodbo trguje na drugem mestu trgovanja ali prostem trgu;

(b)

ali se z bolj ali manj enakovredno pogodbo trguje na drugem mestu trgovanja ali prostem trgu (ki je podoben in medsebojno povezan, vendar se ne šteje za del istih zamenljivih odprtih pozicij);

(c)

učinki odločitve na trg za osnovno blago;

(d)

učinki odločitve na trge in udeležence, za katere ne veljajo pooblastila ESMA na področju upravljanja pozicij, in

(e)

verjetni učinek pravilnega delovanja in celovitosti trgov brez ukrepov ESMA.

4.   Za namene člena 45(2)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 ESMA uporablja merila in dejavnike iz odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva, ali je predvideni ukrep ustrezen odziv na neukrepanje pristojnega organa ali dodatno tveganje, ki ga pristojni organ ne more zadostno obravnavati v skladu s členom 69(2)(j) ali (o) Direktive 2014/65/EU.

Za namene prvega pododstavka se za pristojni organ šteje, da ne ukrepa, če ima na podlagi pooblastil, ki so mu podeljena, na voljo dovolj regulativnih pooblastil, da brez pomoči katerega koli drugega pristojnega organa v celoti obravnava nevarnost v času dogodka, vendar takih ukrepov ne sprejme.

Za pristojni organ se šteje, da ni sposoben zadostno obravnavati nevarnosti, če se v pristojnosti oziroma jurisdikciji pristojnega organa in eni ali več dodatnih pristojnostih oziroma jurisdikcijah pristojnega organa in eni ali več dodatnih pristojnostih pojavi en ali več dejavnikov iz člena 45(10)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Prehodne določbe

1.   Z odstopanjem od člena 5(1) pristojni organi od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma začetka njene uporabe izvajajo ocenjevanja likvidnosti in objavijo rezultate teh ocenjevanj takoj po njihovem zaključku v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

(a)

če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultate ocenjevanj najpozneje štiri tedne pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultate ocenjevanj najpozneje do datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Ocenjevanja iz odstavka 1 se izvajajo na naslednji način:

(a)

če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na podatkih, ki so na voljo za 40-tedensko referenčno obdobje, ki se začne 52 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na podatkih, ki so na voljo za prvo štiritedensko obdobje trgovanja s finančnim instrumentom;

(c)

če je datum, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, ocenjevanja temeljijo na zgodovini trgovanja z zadevnimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, za katere se šteje, da imajo podobne značilnosti kot zadevni finančni instrumenti.

3.   Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 za namene člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, do 1. aprila v letu, ki sledi datumu začetka uporabe te uredbe.

4.   Med obdobjem iz odstavka 3 pristojni organi zagotovijo, da je glede finančnih instrumentov iz točk (b) in (c) odstavka 2 izpolnjeno naslednje:

(a)

informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, še naprej ustrezajo namenom člena 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, so, kjer je primerno, posodobljene na podlagi daljšega obdobja trgovanja in celovitejše zgodovine trgovanja.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Člen 23 pa se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).

(5)  Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo (glej stran 142 tega Uradnega lista).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej stran 126 tega Uradnega lista).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista), tabela 2 Priloge I.

(8)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).

(11)  Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).


PRILOGA

Podatki, ki jih je treba predložiti za določitev likvidnega trga za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate

Preglednica 1

Preglednica znakov

Znak

Vrsta podatkov

Opredelitev

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datume bi bilo treba sporočiti v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih je do m števk lahko decimalk

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika);

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus);

vrednosti se zaokrožijo in se ne skrajšajo.


Preglednica 2

Podrobni podatki, ki jih je treba predložiti za določitev likvidnega trga za delnice, potrdila o lastništvu, kotirajoče investicijske sklade in certifikate.

#

Polje

Podrobnosti, ki jih je treba sporočiti

Oblika in standardi za poročanje

1

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za opredelitev finančnega instrumenta

{ISIN}

2

Polni naziv instrumenta

Polni naziv finančnega instrumenta

{ALPHANUM-350}

3

Mesto trgovanja

Koda MIC segmenta za mesto trgovanja, če je na voljo, sicer operativna koda MIC

{MIC}

4

Identifikator MiFIR

Identifikacija lastniških finančnih instrumentov

 

Delnice iz člena 4(1)(44)(a) Direktive 2014/65/EU

 

Potrdila o lastništvu, kot so opredeljena v členu 4(1)(45) Direktive 2014/65/EU

 

Kotirajoči investicijski sklad, kot je opredeljen v členu 4(1)(46) Direktive 2014/65/EU

 

Certifikati, kot so opredeljeni v členu 2(1)(27) Uredbe (EU) št. 600/2014

Lastniški finančni instrumenti:

 

„SHRS“ = delnice

 

„ETFS“ = kotirajoči investicijski skladi

 

„DPRS“ = potrdila o lastništvu

 

„CRFT“ = certifikati

5

Dan poročanja

Datum, za katerega so predloženi podatki

Podatke je treba predložiti vsaj za naslednje datume:

primer 1: dan, ki je enak „datumu uvrstitve v trgovanje ali datumu prvega trgovanja“ v skladu s členom 5(3)(a);

primer 2: zadnji dan štiritedenskega obdobja, ki se začne na „datum uvrstitve v trgovanje ali datum prvega trgovanja“ v skladu s členom 5(3)(b)(i);

primer 3: zadnji dan trgovanja v vsakem koledarskem letu v skladu s členom 5(3)(b)(ii);

primer 4: dan začetka veljavnosti korporacijskega dejanja v skladu s členom 5(3)(b)(iii).

Za primer 1 se ocene predložijo za polja od 6 do 12, kot je primerno.

{DATEFORMAT}

6

Število instrumentov v obtoku

Za delnice in potrdila o lastništvu

Skupno število instrumentov v obtoku.

Za kotirajoče investicijske sklade

Število enot, izdanih za trgovanje.

{DECIMAL-18/5}

7

Deleži, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic

Samo za delnice

Skupno število delnic, ki ustreza deležem, ki presegajo 5 % skupnih glasovalnih pravic izdajatelja, razen če deleže posedujejo kolektivni naložbeni podjemi ali pokojninski skladi.

To polje se izpolni samo, če so na voljo dejanske informacije.

{DECIMAL-18/5}

8

Cena instrumenta

Samo za delnice in potrdila o lastništvu

Cena instrumenta ob koncu dneva poročanja.

Cena mora biti izražena v eurih.

{DECIMAL-18//13}

9

Obseg izdaje

Samo za certifikate

Obseg izdaje certifikatov, izražen v eurih.

{DECIMAL-18/5}

10

Število trgovalnih dni v obdobju

Skupno število trgovalnih dni, za katere so predloženi podatki

{DECIMAL-18/5}

11

Skupni promet

Skupni promet za obdobje

{DECIMAL-18/5}

12

Skupno število poslov

Skupno število poslov za obdobje

{DECIMAL-18/5}


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/117


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/568

z dne 24. maja 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za sprejem finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranih trgih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 51(6) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da se s prenosljivimi vrednostnimi papirji lahko prosto trguje, bi se moralo šteti samo, če pred sprejemom v trgovanje ni nobenih omejitev, ki preprečujejo prenos navedenih vrednostnih papirjev na način, ki bi oviral oblikovanje poštenega, pravilnega in učinkovitega trga.

(2)

Za sprejem prenosljivega vrednostnega papirja, kot je opredeljen v Direktivi 2014/65/EU, v trgovanje na reguliranem trgu mora biti v primeru vrednostnega papirja v smislu Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) na voljo dovolj javno dostopnih informacij, ki omogočajo tako vrednotenje navedenega finančnega instrumenta, da se z njim trguje na pošten, pravilen in učinkovit način. Poleg tega bi moralo biti v primeru delnic na voljo zadostno število delnic, ki bi bile na voljo za porazdelitev javnosti, za listinjene izvedene finančne instrumente pa bi morale biti vzpostavljene primerne ureditve za poravnavo in izročitev.

(3)

Šteti bi se moralo, da se s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v uradno kotacijo v skladu z Direktivo 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), lahko prosto trguje in da je z njimi mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način.

(4)

Sprejem enot, ki jih izdajo kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali alternativni investicijski skladi, v trgovanje na reguliranem trgu ne bi smel omogočati izogibanja zadevnim določbam Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5). Zato je nujno, da upravljavec reguliranega trga preveri, da enote, ki jih sprejme v trgovanje, izvirajo iz kolektivnega naložbenega podjema, ki spoštuje ustrezno sektorsko zakonodajo. V primeru kotirajočih investicijskih skladov morajo upravljavci reguliranega trga zagotoviti, da so vlagateljem vedno na voljo ustrezni odkupni dogovori.

(5)

Sprejem izvedenih finančnih instrumentov iz točk 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU v trgovanje na reguliranem trgu bi moral upoštevati, ali je na voljo dovolj informacij za vrednotenje izvedenega finančnega instrumenta in osnovnega finančnega instrumenta, v primeru fizično poravnanih pogodb pa, ali obstajajo ustrezni postopki za poravnavo in izročitev.

(6)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa nekatere pogoje za emisijske kupone za zagotavljanje, da se z njimi prosto trguje in da se z njimi trguje na pošten, urejen in učinkovit način. Vsak emisijski kupon v smislu točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, za katerega je ugotovljeno, da je skladen z zahtevami Direktive 2003/87/ES, bi moral zato biti upravičen do sprejema v trgovanje na reguliranem trgu in v tej uredbi ne bi smele biti določene dodatne zahteve.

(7)

Ureditve, ki jih regulirani trgi vzpostavijo v zvezi s preverjanjem, ali izdajatelji izpolnjujejo obveznosti po pravu Unije, in v zvezi z olajševanjem dostopa do informacij, ki so javno objavljene po pravu Unije, bi morale zajemati obveznosti iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Direktive 2003/71/ES in Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), saj navedeni zakonodajni akti vsebujejo temeljne in najpomembnejše obveznosti za izdajatelje po prvem sprejemu v trgovanje na reguliranem trgu.

(8)

Regulirani trgi bi morali vzpostaviti postopke za preverjanje, ali izdajatelji prenosljivih vrednostnih papirjev izpolnjujejo obveznosti po pravu Unije, ti postopki pa bi morali biti dostopni izdajateljem in javnosti. Politika bi morala zagotoviti, da so preverjanja skladnosti učinkovita, izdajatelje pa bi regulirani trg moral seznaniti z njihovimi obveznostmi.

(9)

Regulirani trgi bi morali olajšati dostop do informacij, objavljenih pod pogoji, določenimi v pravu Unije, ki so na voljo članom in udeležencem, in sicer prek ureditev, ki zagotavljajo enostaven, pošten in nediskriminatoren dostop vsem članom in udeležencem. Ustrezna zakonodaja za te namene vključuje Direktivo 2003/71/ES, Direktivo 2004/109/ES, Uredbo (EU) št. 596/2014 in Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ureditve dostopa bi morale zagotavljati, da imajo člani in udeleženci enake pogoje dostopa do relevantnih informacij, ki lahko vplivajo na vrednotenje finančnega instrumenta.

(10)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov, je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo 2014/65/EU v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega dneva.

(11)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(12)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prenosljivi vrednostni papirji – prosto trgovanje

1.   Šteje se, da se s prenosljivimi vrednostnimi papirji lahko prosto trguje, če lahko stranki v poslu z njimi trgujeta, nato pa jih preneseta brez omejitev in so lahko vsi vrednostni papirji v istem razredu, saj so zadevni vrednostni papirji zamenljivi.

2.   Šteje se, da s prenosljivimi vrednostnimi papirji, za katere velja omejitev pri prenosu, ni mogoče prosto trgovati v skladu z odstavkom 1, razen če ni verjetno, da bi ta omejitev povzročila motnje na trgu. Lahko se šteje, da se s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki niso v celoti plačani, prosto trguje, če je bil dosežen dogovor za zagotovitev, da prenosljivost takih vrednostnih papirjev ni omejena in je javno dostopnih dovolj informacij o dejstvu, da vrednostni papirji niso v celoti plačani, in o posledicah tega dejstva za delničarje.

Člen 2

Prenosljivi vrednostni papirji – pošteno, pravilno in učinkovito trgovanje

1.   Pri ocenjevanju, ali je s prenosljivim vrednostnim papirjem mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, regulirani trg upošteva informacije, ki jih je treba pripraviti v skladu z Direktivo 2003/71/ES, ali informacije, ki so drugače javno dostopne, kot so:

(a)

pretekle finančne informacije;

(b)

informacije o izdajatelju;

(c)

informacije o pregledu poslovanja.

2.   Poleg odstavka 1 mora regulirani trg pri ocenjevanju, ali je s prenosljivim vrednostnim papirjem mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, upoštevati tudi porazdelitev navedenih delnic javnosti.

3.   Pri ocenjevanju, ali je s prenosljivim vrednostnim papirjem iz točke (c) člena 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, regulirani trg glede na naravo vrednostnega papirja, ki se sprejema v trgovanje, upošteva, ali so izpolnjena naslednja merila:

(a)

pogoji vrednostnega papirja so jasni in nedvoumni ter omogočajo povezavo med ceno vrednostnega papirja in ceno ali drugačnim merilom vrednosti osnove;

(b)

cena ali drugačno merilo vrednosti osnove sta zanesljiva in javno dostopna;

(c)

na voljo je dovolj javno dostopnih informacij, ki so potrebne za vrednotenje vrednostnega papirja;

(d)

ureditev za določanje poravnalne cene vrednostnega papirja zagotavlja, da ta cena pravilno odraža ceno ali drugo merilo vrednosti osnove;

(e)

če poravnava vrednostnega papirja zahteva ali predvideva možnost izročitve osnovnega vrednostnega papirja ali sredstva namesto gotovinske poravnave, obstajajo primerni postopki poravnave in izročitve za to osnovo, kakor tudi primerna ureditev za pridobitev ustreznih informacij o njej.

Člen 3

Prenosljivi vrednostni papirji – uradna kotacija

Šteje se, da se s prenosljivim vrednostnim papirjem, ki uradno kotira v skladu z Direktivo 2001/34/ES in katerega kotacija ni umaknjena, prosto trguje in da je z njim mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način.

Člen 4

Enote in deleži v kolektivnih naložbenih podjemih

1.   Regulirani trg pri sprejemu enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih v trgovanje zagotovi, da imajo te enote ali deleži dovoljenje za trgovanje v državi članici reguliranega trga.

2.   Pri ocenjevanju, ali je z enotami ali deleži v kolektivnem naložbenem podjemu odprtega tipa mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, regulirani trg upošteva naslednje:

(a)

porazdelitev navedenih enot ali deležev javnosti;

(b)

ali obstaja ustrezna ureditev za vzdrževanje trga ali če družba za upravljanje sheme zagotavlja primerno alternativno ureditev, da vlagatelji odkupijo enote ali deleže;

(c)

v primeru investicijskih skladov, ki kotirajo na borzi: ali poleg ustreznih ureditev za vzdrževanje trga obstajajo primerne alternativne ureditve, da vlagatelji odkupijo enote ali deleže, vsaj v primerih, kadar se vrednost enot ali deležev bistveno razlikuje od neto vrednosti sredstva;

(d)

ali je vrednost enot ali deležev vlagateljem prikazana dovolj pregledno, in sicer z rednim objavljanjem neto vrednosti sredstev.

3.   Pri ocenjevanju, ali je z enotami ali deleži v kolektivnem naložbenem podjemu zaprtega tipa mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, regulirani trg upošteva naslednje:

(a)

porazdelitev navedenih enot ali deležev javnosti;

(b)

ali je vrednost enot ali deležev vlagateljem prikazana dovolj pregledno, in sicer z objavo informacij o naložbeni strategiji sklada ali z rednim objavljanjem neto vrednosti sredstev.

Člen 5

Izvedeni finančni instrumenti

1.   Pri ocenjevanju, ali je s finančnim instrumentom iz točk 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način, regulirani trg preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pogoji v pogodbi, s katero je ustanovljen finančni instrument, so jasni in nedvoumni ter omogočajo povezavo med ceno finančnega instrumenta in ceno ali drugačnim merilom vrednosti osnove;

(b)

cena ali drugačno merilo vrednosti osnove sta zanesljiva in javno dostopna;

(c)

na voljo je dovolj javno dostopnih informacij, ki so potrebne za vrednotenje izvedenega finančnega instrumenta;

(d)

ureditev za določanje poravnalne cene pogodbe zagotavlja, da ta cena pravilno odraža ceno ali drugo merilo vrednosti osnove;

(e)

če poravnava vrednostnega papirja zahteva ali predvideva možnost izročitve osnovnega vrednostnega papirja ali sredstva namesto gotovinske poravnave, obstajajo primerni postopki za pridobitev ustreznih informacij o tej osnovi in primerni postopki poravnave in izročitve zanjo.

2.   Točka (b) odstavka 1 tega člena ne velja za finančne instrumente iz točk 5, 6, 7 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pogodba o ustanovitvi navedenega instrumenta bo verjetno zagotovila sredstva, da se trgu razkrijejo cena ali druga merila vrednosti osnove ali da se mu omogoči, da jih oceni, če ta cena ali merilo vrednosti sicer nista na voljo javnosti;

(b)

regulirani trg zagotovi obstoj ustreznih nadzornih ureditev za spremljanje trgovanja in poravnave s takimi finančnimi instrumenti;

(c)

regulirani trg zagotovi, da se poravnava in izročitev, bodisi fizična izročitev ali gotovinska poravnava, izvedeta v skladu s pogodbenimi pogoji navedenih finančnih instrumentov.

Člen 6

Emisijski kuponi

Vsak emisijski kupon iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, za katerega je ugotovljeno, da je skladen z zahtevami Direktive 2003/87/ES, je brez dodatnih zahtev upravičen do sprejema v trgovanje na reguliranem trgu.

Člen 7

Preverjanje obveznosti izdajatelja

1.   Regulirani trgi sprejmejo in na svoji spletni strani objavijo postopke za preverjanje, ali izdajatelj prenosljivega vrednostnega papirja izpolnjuje svoje obveznosti po pravu Unije.

2.   Regulirani trgi zagotovijo, da se izpolnjevane obveznosti iz odstavka 1 učinkovito preverja v skladu z naravo preverjanih obveznosti, in sicer ob upoštevanju nadzornih nalog, ki jih opravljajo zadevni pristojni organi.

3.   Regulirani trgi zagotovijo, da postopki iz odstavka 1 opisujejo:

(a)

postopke, ki jih regulirani trgi uporabljajo za doseganje rezultata iz odstavka 1;

(b)

kako lahko izdajatelj reguliranemu trgu najbolje dokaže izpolnjevanje svojih obveznosti iz odstavka 1.

4.   Regulirani trgi zagotovijo, da je izdajatelj seznanjen z obveznostmi iz odstavka 1 ob sprejetju izdajateljevega prenosljivega vrednostnega papirja v trgovanje in na njegovo zahtevo.

Člen 8

Olajševanje dostopa do informacij

Regulirani trgi imajo vzpostavljene postopke, ki so preprosto dostopni, brezplačni in objavljeni na njihovem spletnem mestu, da bi svojim članom ali udeležencem olajšali dostop do informacij, objavljenih v skladu s pravom Unije.

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(3)  Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).

(4)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(5)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(6)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(7)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(8)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(9)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(10)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/122


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/569

z dne 24. maja 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za začasno ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti in njihov umik iz trgovanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), ter zlasti desetega pododstavka člena 32(2) in desetega pododstavka člena 52(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom ali njegovega umika iz trgovanja v nekaterih primerih ne bo dosežen, če ne bo začasno ustavljeno tudi trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom, ki spada v eno od vrst iz točk 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in se nanaša ali sklicuje na zadevni finančni instrument, ali ta izvedeni finančni instrument ne bo umaknjen iz trgovanja.

(2)

Pri ugotavljanju, v katerih primerih je povezanost takšna, da je treba začasno ustaviti trgovanje s povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali jih umakniti iz trgovanja, bi bilo treba upoštevati trdnost povezave med izvedenim finančnim instrumentom in finančnim instrumentom, s katerim se trgovanje začasno ustavi ali se ga umakne iz trgovanja. V zvezi s tem je treba razlikovati med izvedenim finančnim instrumentom, katerega cena ali vrednost je odvisna od cene ali vrednosti edinega osnovnega finančnega instrumenta, in izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cena ali vrednost je odvisna od več vhodnih cen, na primer izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se nanašajo na indeks ali košarico finančnih instrumentov.

(3)

Treba bi bilo šteti, da je nezmožnost določitve pravilne cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov, ki ustvarja motnje na trgu, najmočnejša v primerih, ko se izvedeni finančni instrument nanaša ali sklicuje na samo en osnovni finančni instrument. Če se izvedeni finančni instrument nanaša ali sklicuje na košarico finančnih instrumentov ali na indeks, v sklopu katerih predstavlja finančni instrument, s katerim je bilo začasno ustavljeno trgovanje, samo en del, bi to manj vplivalo na sposobnost udeležencev na trgu za določitev pravilne cene. Zato bi bilo treba pri razmisleku o splošnem cilju začasne ustavitve trgovanja ali umika iz trgovanja upoštevati značilnosti povezave med izvedenim finančnim instrumentom in osnovnim finančnim instrumentom.

(4)

Upoštevati bi bilo treba, da mora upravljavec trga zagotavljati pošteno, pravilno in učinkovito trgovanje na svojem trgu. Upravljavec trga bo moral zunaj področja uporabe te uredbe oceniti, ali začasna ustavitev trgovanja z osnovnim finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja ogroža pošteno in pravilno trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom na njegovem mestu trgovanja, vključno s sprejetjem ustreznih ukrepov, kot so začasna ustavitev trgovanja s povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali njihov umik iz trgovanja na lastno pobudo.

(5)

Člen 32(2) in člen 52(2) Direktive 2014/65/EU bi bilo treba dosledno uporabljati za različne vrste mest trgovanja. Člena sta tesno povezana, saj obravnavata podrobno opredelitev začasnih ustavitev in umikov na različnih vrstah mest trgovanja. Za zagotovitev usklajene uporabe teh določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami zainteresiranim stranem in zlasti tistim, za katere obveznosti veljajo, je treba regulativne tehnične standarde, pripravljene v skladu s členom 32(2) in členom 52(2) Direktive 2014/65/EU, združiti v eni sami uredbi.

(6)

Zaradi doslednosti in zagotavljanja nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(7)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(8)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Povezava med izvedenim finančnim instrumentom, ki se nanaša ali sklicuje na finančni instrument, s katerim je bilo trgovanje začasno ustavljeno ali je bil umaknjen iz trgovanja, in prvotnim finančnim instrumentom

Upravljavec reguliranega trga in investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja večstranski sistem trgovanja (MTF) ali organizirani sistem trgovanja (OTF), začasno ustavijo trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom iz točk 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali ga umaknejo iz trgovanja, če se ta izvedeni finančni instrument nanaša ali sklicuje na en sam finančni instrument in je bilo trgovanje s tem finančnim instrumentom začasno ustavljeno ali je bil umaknjen iz trgovanja.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/124


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/570

z dne 26. maja 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev pomembnega trga z vidika likvidnosti v povezavi z obveščanjem o začasni zaustavitvi trgovanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) in zlasti člena 48(12)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V tej uredbi je pojasnjeno, katere regulirane trge bi bilo treba šteti za pomembne z vidika likvidnosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, da bodo navedeni trgi imeli vzpostavljene ustrezne sisteme in postopke za obveščanje pristojnih organov o začasnih zaustavitvah trgovanja.

(2)

Direktiva 2014/65/EU je razširila zahteve v zvezi z zaustavitvami trgovanja na večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja, zato je pomembno zagotoviti, da so finančni instrumenti, s katerimi se trguje na navedenih mestih trgovanja, prav tako zajeti v okvir teh regulativnih tehničnih standardov.

(3)

Pomembno je zagotoviti sorazmerno uporabo zahteve po obveščanju. Po tem, ko je pristojni organ obveščen o začasni zaustavitvi trgovanja, mora oceniti, ali je treba navedeno obvestilo posredovati preostalemu trg, in po potrebi oblikovati usklajen odziv celotnega trga. Da se omeji upravno breme mest trgovanja, bi morala obveznost glede obveščanja veljati samo za tista mesta trgovanja, ki lahko najbolj vplivajo na celotni trg, kadar se trgovanje zaustavi.

(4)

Za lastniške in lastniškim podobne finančne instrumente bi moral biti pomemben trg z vidika likvidnosti mesto trgovanja, ki ima največji promet z zadevnim finančnim instrumentom znotraj Unije, saj ima navedeno mesto trgovanja največji potencial, da vpliva na celotni trg, kadar se trgovanje zaustavi.

(5)

Za nelastniške finančne instrumente bi moral biti pomemben trg z vidika likvidnosti regulirani trg, na katerem je bil zadevni finančni instrument prvič sprejet v trgovanje. Če nelastniški finančni instrument ni sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, bi moral biti najpomembnejši trg z vidika likvidnosti mesto trgovanja, na katerem se je z njim prvič trgovalo. Vzpostavitev preproste referenčne točke za mesto trgovanja, na katerem imajo dogodki močan likvidnostni vpliv na druge trge, ki trgujejo z istim finančnim instrumentom, običajno zaradi znatnega obsega poslov, izvršenih za navedeni instrument na navedenem mestu trgovanja, bi morala zagotoviti varnost za vrsto kompleksnih finančnih instrumentov.

(6)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma. Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(7)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pomemben trg z vidika likvidnosti

Za namene drugega pododstavka člena 48(5) Direktive 2014/65/EU se šteje, da je pomemben trg z vidika likvidnosti:

(a)

za delnice, potrdila o deponiranju, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente mesto trgovanja, ki je najpomembnejši trg z vidika likvidnosti za instrument, kot je določeno v členu 4 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 (3);

(b)

za finančne instrumente, razen tistih iz točke (a), ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, regulirani trg, na katerem so bili finančni instrumenti prvič sprejeti v trgovanje;

(c)

za finančne instrumente, razen tistih iz točke (a), ki niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, regulirani trg, na katerem se je prvič trgovalo s finančnim instrumentom.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej str. 387 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/126


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/571

z dne 2. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), zlasti člena 61(4), člena 64(6), člena 64(8), člena 65(6), člena 65(8) in člena 66(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

v skladu z Direktivo 2014/65/EU izvajalci storitev sporočanja podatkov zajemajo tri različne vrste subjektov, in sicer odobrene mehanizme poročanja (v nadaljnjem besedilu: ARM), sisteme odobrenih objav (v nadaljnjem besedilu: APA) in ponudnike stalnih informacij (v nadaljnjem besedilu: CTP). Čeprav te vrste subjektov opravljajo različne dejavnosti, Direktiva 2014/65/EU določa podoben proces izdaje dovoljenj za vse navedene subjekte.

(2)

Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja kot izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi moral v svoj zahtevek za pridobitev dovoljenja vključiti poslovni načrt in organizacijsko shemo. V organizacijski shemi bi moralo biti opredeljeno, kdo je odgovoren za posamezne dejavnosti, da lahko pristojni organ oceni, ali ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovolj človeških virov in zadosten pregled nad svojim poslovanjem. Organizacijska shema ne bi smela zajemati le obsega storitev sporočanja podatkov, temveč bi morala vključevati tudi vse druge storitve, ki jih subjekt opravlja, saj se tako lahko izpostavijo področja, ki bi lahko vplivala na neodvisnost izvajalca storitev sporočanja podatkov in povzročila nasprotje interesov. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za izvajalca storitev sporočanja podatkov, bi moral predložiti tudi informacije o sestavi, delovanju in neodvisnosti upravljavskih organov, da lahko pristojni organi ocenijo, ali politike, postopki in struktura korporativnega upravljanja zagotavljajo neodvisnost izvajalca storitev sporočanja podatkov in preprečujejo nasprotja interesov.

(3)

Nasprotja interesov lahko nastanejo med izvajalcem storitev sporočanja podatkov in strankami, ki uporabljajo njegove storitve za izpolnjevanje svojih regulativnih obveznosti, ter drugimi subjekti, ki kupujejo podatke od izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Navedena nasprotja lahko nastanejo predvsem, če izvajalec storitev sporočanja podatkov opravlja tudi druge dejavnosti, npr. če deluje kot upravljavec trga, investicijsko podjetje ali repozitorij sklenjenih poslov. Če se nasprotja ne obravnavajo, bi lahko nastala situacija, v kateri obstaja spodbuda za izvajalca storitev sporočanja podatkov, da odloži objavo ali predložitev podatkov ali da trguje na podlagi zaupnih informacij, ki jih je prejel. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zato sprejeti celosten pristop za odkrivanje, preprečevanje in upravljanje obstoječih in morebitnih nasprotij interesov, ki vključuje popis nasprotij interesov in izvajanje ustreznih politik in postopkov za upravljanje navedenih nasprotij ter po potrebi ločene poslovne funkcije in osebje za omejevanje pretoka občutljivih informacij med različnimi področji poslovanja izvajalca storitev sporočanja podatkov.

(4)

Vsi člani upravljalnega organa izvajalca storitev sporočanja podatkov bi morali imeti zadosten ugled ter zadostno znanje, spretnosti in izkušnje, saj imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje svoje regulativne obveznosti, in prispevajo k njegovi poslovni strategiji. Zato je pomembno, da izvajalec storitev sporočanja podatkov dokaže, da ima vzpostavljen zanesljiv postopek za imenovanje in ocenjevanje dela članov upravljalnega organa ter jasne linije poročanja in postopek za redno poročanje upravljalnemu organu.

(5)

Zunanje izvajanje dejavnosti, zlasti kritičnih funkcij, lahko bistveno spremeni pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcu storitev sporočanja podatkov. Za zagotovitev, da zunanje izvajanje dejavnosti ne ovira zmožnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov, da izpolnjuje zahteve iz Direktive 2014/65/EU, ali povzroči nasprotja interesov, bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov dokazati, da ima zadosten pregled in nadzor nad navedenimi dejavnostmi.

(6)

Sistemi IT, ki jih uporablja izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi morali biti dobro prilagojeni različnim vrstam dejavnosti, ki jih navedeni subjekti lahko opravljajo, in sicer objavi poročil o trgovanju, predložitvi poročil o poslu ali zagotavljanju stalnih informacij, ter dovolj zanesljivi, da zagotavljajo neprekinjeno in redno opravljanje navedenih storitev. To vključuje zagotavljanje, da lahko sistemi IT izvajalca storitev sporočanja podatkov obvladujejo nihanja količin podatkov, ki jih morajo obdelati. Taka nihanja, zlasti nepričakovana povečanja pretoka podatkov, lahko škodijo učinkovitosti sistemov izvajalca storitev sporočanja podatkov in s tem njegovi zmožnosti objave ali sporočanja popolnih in točnih informacij v zahtevanih rokih. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zato redno preizkušati svoje sisteme za zagotovitev, da so dovolj zanesljivi za obravnavo sprememb pogojev poslovanja in jih je mogoče ustrezno nadgrajevati.

(7)

Varnostne zmogljivosti in ureditve, ki jih vzpostavi izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi mu morale omogočati opravljanje storitev tudi v primeru incidenta, ki povzroči motnje. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral določiti najdaljši sprejemljiv čas za obnovitev ključnih funkcij, ki bi bil dovoljen v primeru incidenta, ki povzroči motnje, in bi zagotavljal skladnost z roki za sporočanje in razkritje informacij.

(8)

Da izvajalec storitev sporočanja podatkov zagotovi izvajanje storitev, bi moral analizirati, katere naloge in dejavnosti so ključne za zagotavljanje storitev ter kateri morebitni scenariji bi lahko povzročili incident, ki povzroči motnjo, pri čemer sprejme ukrepe za preprečevanje in blaženje navedenih scenarijev.

(9)

V primeru motnje storitve bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov o tem obvestiti pristojni organ matične države članice, vse ostale ustrezne pristojne organe, stranke in javnost, saj lahko motnja pomeni tudi, da navedene strani ne bodo mogle izpolniti svojih regulativnih obveznosti, kot je na primer dolžnost posredovanja poročil o poslu drugim pristojnim organom ali javne objave podrobnosti o izvršenih poslih. Obvestilo bi moralo navedenim stranem omogočiti, da svoje obveznosti izpolnijo na druge načine.

(10)

Namestitev morebitnih posodobitev sistemov IT lahko vpliva na učinkovitost in zanesljivost sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje podatkovnih storitev. Da se prepreči, da bi bilo delovanje sistema IT kadar koli neskladno z regulativnimi obveznosti, zlasti z obveznostjo vzpostavitve zanesljivih varnostnih mehanizmov, zasnovanih za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij pred objavo, bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov uporabiti jasno začrtane metodologije za razvoj in preizkušanje za zagotovitev, da kontrole za zagotavljanje skladnosti in obvladovanje tveganja, vključene v sisteme, delujejo pravilno in da lahko sistem učinkovito deluje v vseh pogojih. Če izvajalec storitev sporočanja podatkov zelo spremeni sistem, bi moral o tem obvestiti pristojni organ matične države članice in po potrebi druge pristojne organe, da lahko ocenijo, ali bo posodobitev vplivala na njihove sisteme in ali so pogoji za izdajo dovoljenja še vedno izpolnjeni.

(11)

Prezgodno javno razkritje v primeru poročil o trgovanju ali nepooblaščeno razkritje v primeru poročil o poslu bi lahko razkrilo strategijo trgovanja ali občutljive informacije, kot je identiteta strank izvajalca storitev sporočanja podatkov. Zato bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostaviti fizične kontrole, kot so zaklenjeni prostori, in elektronske kontrole, vključno s požarnimi zidovi in gesli, da dostop do podatkov zagotovi le pooblaščenemu osebju.

(12)

Kršitve fizične ali elektronske varnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov ogrožajo zaupnost podatkov strank. Zato bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov v primeru take kršitve o njej takoj obvestiti ustrezni pristojni organ ter vse stranke, na katere vpliva kršitev. Nujno je treba obvestiti pristojni organ matične države članice, da se mu omogoči izvajanje tekočih odgovornosti v zvezi z nadzorom, ali izvajalec storitev sporočanja podatkov ustrezno vzdržuje zanesljive varnostne mehanizme za zagotavljanje varstva informacij in zmanjševanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop. Obvestiti bi bilo treba tudi druge pristojne organe, ki si delijo tehnični vmesnik z izvajalcem storitev sporočanja podatkov, saj jim kršitev lahko škoduje, zlasti če je povezana z načini prenosa informacij med izvajalcem storitev sporočanja podatkov in pristojnim organom.

(13)

Investicijsko podjetje z obveznostjo poročanja o poslih (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki sporoči informacije) lahko izbere tretjo osebo, ki v njegovem imenu predloži poročila o poslu ARM (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki predloži informacije). Podjetje, ki predloži informacije, ima zaradi svoje vloge dostop do zaupnih informacij, ki jih predloži. Vendar podjetje, ki predloži informacije, ne bi smelo imeti dostopa do drugih podatkov o podjetju, ki sporoči informacije, ali podatkov o njegovih poslih, ki jih ima ARM. Taki podatki se lahko nanašajo na poročila o poslu, ki jih je podjetje, ki sporoči informacije, samo predložilo ARM ali ki jih je poslalo drugemu podjetju, ki predloži informacije, to pa jih je nato posredovalo ARM. Podjetje, ki predloži informacije, ne bi smelo imeti dostopa do teh podatkov, saj lahko vsebujejo zaupne informacije, kot je na primer identiteta strank podjetja, ki sporoči informacije.

(14)

Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral spremljati, da so podatki, ki jih objavi ali predloži, točni in popolni, ter zagotoviti mehanizme za odkrivanje svojih napak ali izpustov oziroma napak ali izpustov stranke. V primeru ARM lahko to vključuje uskladitve vzorčne populacije podatkov, ki jih ARM predloži investicijsko podjetje ali pa jih ARM ustvari v imenu investicijskega podjetja, z ustreznimi podatki, ki jih zagotovi pristojni organ. Pogostost in obseg takih uskladitev bi morala biti sorazmerna s količino podatkov, ki jih obdela ARM, in obsegom, do katerega na podlagi podatkov strank ustvari poročila o poslu ali posreduje poročila o poslu, ki jih izpolnijo stranke. ARM bi moral za zagotovitev pravočasnega poročanja brez napak in izpustov stalno spremljati delovanje svojih sistemov.

(15)

Če napako ali izpust povzroči ARM, bi moral te informacije takoj popraviti ter o napaki ali izpustu obvestiti pristojni organ matične države članice in vsak pristojni organ, kateremu predloži poročila, saj navedene pristojne organe zanima kakovost podatkov, ki se jim predložijo. ARM bi moral o napaki ali izpustu obvestiti tudi svojo stranko in ji zagotoviti posodobljene informacije, da lahko stranka uskladi svoje notranje evidence z informacijami, ki jih je ARM v strankinem imenu predložil pristojnemu organu.

(16)

APA in CTP bi bilo treba omogočiti, da izbrišejo in spremenijo informacije, ki jih prejmejo od subjekta, ki sporoči informacije, da se lahko spopadejo s primeri, ko se v izjemnih okoliščinah subjekt, ki sporoči informacije, srečuje s tehničnimi težavami in ne more sam izbrisati ali spremeniti informacij. Vendar APA in CTP ne bi smeli biti odgovorni za popravljanje informacij v objavljenih poročilih, če se napaka ali izpust pripiše subjektu, ki sporoči informacije. APA in CTP ne morejo zagotovo vedeti, ali je opažena napaka ali izpust dejansko nepravilen, saj niso bile stranke pri izvršenem poslu.

(17)

Da se omogoči zanesljiva komunikacija med APA in investicijskim podjetjem, ki poroča o poslu, zlasti v zvezi s preklici in spremembami posameznih poslov, bi moral APA v sporočila o potrditvi za investicijska podjetja, ki sporočijo informacije, vključiti identifikacijsko kodo posla, ki jo je APA dodelil ob objavi informacij.

(18)

Da izpolni obveznost poročanja iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi moral ARM zagotoviti neoviran pretok informacij od pristojnega organa in do njega, vključno z zmožnostjo prenosa poročil in obravnave zavrnjenih poročil. ARM bi zato moral dokazati, da lahko zagotovi skladnost s tehničnimi specifikacijami, ki jih pristojni organ določi za vmesnik med ARM in pristojnim organom.

(19)

Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zagotoviti tudi shranjevanje informacij iz poročanja o poslu in trgovanju, ki jih hrani dovolj dolgo, da pristojnim organom omogoči priklic preteklih informacij. V posebnih primerih bi morali APA in CTP zagotoviti, da imajo vzpostavljene potrebne organizacijske ureditve, da lahko podatke hranijo vsaj tako dolgo, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 600/2014, in da se lahko odzovejo na vsako zahtevo po zagotavljanju storitev, ki jih ureja ta uredba.

(20)

Ta uredba določa številne dodatne storitve, ki jih lahko opravlja CTP in ki povečujejo učinkovitost trga. Ob upoštevanju morebitnega razvoja trga ni primerno, da se pripravi izčrpen seznam dodatnih storitev, ki jih lahko opravlja CTP. CTP bi tako moral imeti možnost, da zagotovi dodatne storitve, ki presegajo dodatne storitve, posebej navedene v tej uredbi, če navedene druge storitve ne ogrožajo neodvisnosti CTP ali kakovosti sistema stalnih informacij.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega širjenja informacij, ki jih objavijo APA in CTP, ter neoviranega dostopa in uporabe takih informacij udeležencem na trgu bi bilo treba informacije objaviti v strojno berljivi obliki prek zanesljivih kanalov, ki omogočajo samodejni dostop do podatkov. Čeprav spletna mesta nimajo vedno arhitekture, ki je dovolj trdna in nadgradljiva ter ki omogoča neoviran samodejni dostop do podatkov, bodo morda te tehnološke ovire premagane v prihodnosti. Zato se ne bi smela predpisati določena tehnologija, temveč bi bilo treba določiti merila, ki jih mora uporabljena tehnologija izpolnjevati.

(22)

V zvezi z lastniškimi instrumenti in instrumenti, podobnim lastniškim, Uredba (EU) št. 600/2014 ne izključuje, da lahko investicijska podjetja svoje posle objavijo prek več kot enega APA. Vendar bi morala biti vzpostavljena posebna ureditev, da se zainteresiranim stranem omogoči konsolidacija informacij o trgovanju iz različnih APA, zlasti CTP, da se opredelijo taki morebitni podvojeni posli, saj se lahko v nasprotnem primeru isti posel konsolidira večkrat, CTP pa ga vsakič znova objavijo. To bi spodkopalo kakovost in uporabnost sistemov stalnih informacij.

(23)

Pri objavi posla bi morali APA zato objaviti posle, ki so jih sporočila investicijska podjetja, tako da na njih vključijo polje za „ponatis“, v katerem je navedeno, ali je poročilo dvojnik. Da se omogoči nevtralen pristop v smislu uporabljene tehnologije, je treba zagotoviti različne možne načine, ki jih lahko uporabi APA za odkrivanje dvojnikov.

(24)

Za zagotovitev, da se vsak posel v sistem stalnih informacij vključi le enkrat in da se s tem poveča zanesljivost predloženih informacij, CTP ne bi smeli objaviti informacij o poslu, ki ga je objavil APA, za katerega je bilo ugotovljeno, da je podvojen.

(25)

APA bi moral objaviti informacije o poslih, vključno z ustreznimi časovnimi žigi, ki bi na primer navajali, kdaj so bili posli izvršeni in sporočeni. Poleg tega bi morala zrnatost časovnih žigov izražati naravo sistema trgovanja, v katerem je bil posel izvršen. Pri objavi informacij o poslih, izvršenih v elektronskih sistemih, bi se morala zagotoviti večja zrnatost kot pri objavi informacij o poslih, izvršenih v neelektronskih sistemih.

(26)

CTP lahko objavijo informacije o lastniških in nelastniških instrumentih. Zaradi različnih zahtev za delovanje navedenih sistemov stalnih informacij in zlasti zaradi bistveno širšega obsega finančnih instrumentov, zajetih za nelastniške instrumente, ter odložene uporabe določb Direktive 2014/65/EU za sistem stalnih informacij o nelastniških instrumentih je v tej uredbi določeno le področje uporabe konsolidiranih informacij o lastniških instrumentih CTP.

(27)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo dovoljenja, organizacijske zahteve in objavo poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, in da se deležnikom ter zlasti subjektom, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te regulativne tehnične standarde vključiti v eno uredbo.

(28)

Ta uredba določa zahteve za objavo podatkov, ki veljajo za sisteme odobrenih objav (APA) in ponudnike stalnih informacij (CTP). Za zagotavljanje doslednih praks za objavo informacij o trgovanju na mestih trgovanja, APA in CTP ter za olajševanje konsolidacije podatkov s strani CTP bi se morala ta uredba uporabljati skupaj z delegiranima uredbama Komisije (EU) 2017/587 (3) in (EU) 2017/583 (4), v katerih so določene podrobne zahteve glede objave informacij o trgovanju.

(29)

Zaradi doslednosti in zagotavljanja nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenese v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma. Ker se člen 65(2) Direktive 2014/65/EU uporablja od 3. septembra leta, ki sledi letu začetka uporabe te uredbe, bi se morale nekatere določbe te uredbe uporabljati od navedenega poznejšega datuma.

(30)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(31)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

DOVOLJENJE

(Člen 61(2) Direktive 2014/65/EU)

Člen 1

Obveščanje pristojnih organov

1.   Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, pristojnemu organu predloži informacije iz členov 2, 3 in 4 ter informacije o vseh organizacijskih zahtevah iz poglavij II in III.

2.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov pristojni organ matične države članice takoj obvesti o vsaki bistveni spremembi informacij, predloženih ob izdaji dovoljenja in po njej.

Člen 2

Informacije o organizaciji

1.   Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi poslovni načrt iz člena 61(2) Direktive 2014/65/EU. Poslovni načrt vsebuje naslednje informacije:

(a)

informacije o organizacijski strukturi prosilca, vključno z organizacijsko shemo in opisom človeških, tehničnih in pravnih virov, dodeljenih njegovim poslovnim dejavnostim;

(b)

informacije o politikah in postopkih za zagotavljanje skladnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov, vključno z:

(i)

imeni oseb, odgovornih za odobritev in vzdrževanje navedenih politik;

(ii)

ureditvami za spremljanje in izvrševanje politik in postopkov za zagotavljanje skladnosti;

(iii)

ukrepi, ki se sprejmejo v primeru kršitve, ki lahko povzroči neizpolnjevanje pogojev za začetno izdajo dovoljenja;

(iv)

opisom postopka za sporočanje vsake kršitve, ki lahko povzroči neizpolnjevanje pogojev za začetno izdajo dovoljenja, pristojnemu organu;

(c)

seznam vseh funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in virov, dodeljenih za nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje.

2.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki ponuja storitve, ki niso storitve sporočanja podatkov, navedene storitve opiše v organizacijski shemi.

Člen 3

Korporativno upravljanje

1.   Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi informacije o notranjih politikah korporativnega upravljanja in postopkih, ki veljajo za upravljalni organ, višje vodstvo in odbore, če so ustanovljeni.

2.   Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:

(a)

opis procesov za izbor, imenovanje, ocenjevanje uspešnosti in odstavitev višjega vodstva in članov upravljalnega organa;

(b)

opis linij poročanja in pogostosti poročanja višjemu vodstvu in upravljalnemu organu;

(c)

opis politik in postopkov za dostop članov upravljalnega organa do dokumentov.

Člen 4

Informacije o članih upravljalnega organa

1.   Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi naslednje informacije o vsakem članu upravljalnega organa:

(a)

ime, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana ali enakovredni podatek, naslov in kontaktne podatke;

(b)

položaj, na katerega je oseba imenovana ali bo imenovana;

(c)

življenjepis, ki dokazuje zadostne izkušnje in znanje za ustrezno opravljanje nalog;

(d)

kazenske evidence, zlasti uradno potrdilo, ali, če tak dokument ni na voljo v zadevni državi članici, lastno izjavo o dobrem ugledu in pooblastilo pristojnemu organu, da opravi poizvedbo, ali je bil član obsojen za kakršno koli kaznivo dejanje, povezano z opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev ali z dejanji goljufije ali poneverbe;

(e)

lastno izjavo o dobrem ugledu in dovoljenje za pristojnega organa, da opravi poizvedbo, ali:

(i)

je bila v kakršnem koli disciplinskem postopku, ki ga je sprožil regulativni organ ali vladni organ, sprejeta za člana neugodna odločitev ali zoper njega poteka takšen postopek, ki še ni zaključen;

(ii)

je bila v civilnem postopku pred sodiščem v zvezi z opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev ali zaradi kršitve ali goljufije pri upravljanju podjetja sprejeta za člana neugodna sodna odločba;

(iii)

je bil član del upravljalnega organa podjetja, za katerega je regulativni organ sprejel neugodno odločitev ali kazen ali kateremu je regulativni organ odvzel registracijo ali dovoljenje;

(iv)

je bila članu zavrnjena pravica do opravljanja dejavnosti, za katere je potrebna registracija ali dovoljenje regulativnega organa;

(v)

je bil član del upravljalnega organa podjetja, ki je šlo v stečaj ali likvidacijo, medtem ko je bila oseba na takem položaju ali v letu, po katerem oseba ni bila več na takem položaju;

(vi)

je bil član kako drugače kaznovan, suspendiran ali je dobil prepoved ali pa je strokovni organ zoper njega sprejel kakršno koli drugo sankcijo v zvezi z goljufijo, poneverbo ali opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev;

(vii)

je bilo članu zaradi kršitev ali poklicne malomarnosti prepovedano opravljanje nalog direktorja oziroma katere koli druge vodstvene funkcije ali pa je bil razrešen z delovnega mesta oziroma drugega položaja v podjetju;

(f)

navedbo najkrajšega časa, ki ga mora oseba nameniti opravljanju funkcij znotraj izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(g)

izjavo o morebitnih nasprotjih interesov, ki lahko obstajajo ali nastanejo pri opravljanju nalog, in o načinih obravnave navedenih nasprotij.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

(Členi 64(3), 64(4), 64(5), 65(4), 65(5), 65(6), 66(2), 66(3) in 66(4) Direktive 2014/65/EU)

Člen 5

Nasprotja interesov

1.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, zasnovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami, ki njegove storitve uporabljajo za izpolnjevanje svojih regulativnih obveznosti, in drugimi subjekti, ki kupujejo podatke od izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Take ureditve zajemajo politike in postopke za odkrivanje, upravljanje in razkrivanje obstoječih in morebitnih nasprotij interesov ter vključujejo:

(a)

popis obstoječih in morebitnih nasprotij interesov, ki vsebuje njihov opis, opredelitev, preprečevanje, upravljanje in razkritje;

(b)

ločitev nalog in poslovnih funkcij pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov, vključno z:

(i)

ukrepi za preprečevanje ali nadzor izmenjave informacij, če obstaja tveganje nasprotij interesov;

(ii)

ločenim nadzorom ustreznih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo interese, ki so lahko v nasprotju z interesi stranke;

(c)

opis politike za določanje nadomestil, ki jih zaračunajo izvajalec storitev sporočanja podatkov in podjetja, s katerimi je izvajalec storitev sporočanja podatkov tesno povezan;

(d)

opis politike prejemkov za člane upravljalnega organa in višjega vodstva;

(e)

pravila o sprejemanju denarja, daril ali uslug osebja izvajalca storitev sporočanja podatkov in njegovega upravljalnega organa.

2.   Popis nasprotij interesov iz odstavka 1(a) vključuje nasprotja interesov, ki nastanejo v primerih, ko:

(a)

lahko izvajalec storitev sporočanja podatkov ustvari dobiček ali prepreči finančno izgubo v škodo stranke;

(b)

ima lahko izvajalec storitev sporočanja podatkov interes pri rezultatu storitev, zagotovljenih stranki, ki se razlikuje od interesa stranke pri navedenem rezultatu;

(c)

lahko za izvajalca storitev sporočanja podatkov obstaja spodbuda, da daje prednost svojim interesom ali interesom druge stranke ali skupine strank namesto interesom stranke, kateri je zagotovil storitev;

(d)

izvajalec storitev sporočanja podatkov prejme ali lahko prejme spodbudo v obliki denarja, blaga ali storitev, ki ni opravnina ali nadomestilo, prejeto za storitev, od katere koli osebe, ki ni stranka, za storitev, zagotovljeno stranki.

Člen 6

Organizacijske zahteve za zunanje izvajanje

1.   Če se izvajalec storitev sporočanja podatkov dogovori, da bodo dejavnosti v njegovem imenu izvajale tretje osebe, vključno s podjetji, s katerimi je tesno povezan, zagotovi, da ima tretja oseba, ki izvaja storitve, zmožnosti in zmogljivosti za zanesljivo in strokovno opravljanje storitev.

2.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov določi, katere dejavnosti se oddajo v zunanje izvajanje, pri čemer določi tudi raven človeških in tehničnih virov, ki so potrebni za opravljanje navedenih dejavnosti.

3.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki odda dejavnosti v zunanje izvajanje, zagotovi, da zunanje izvajanje ne zmanjša njegove zmožnosti ali sposobnosti opravljanja funkcij višjega vodstva ali upravljalnega organa.

4.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov ostane odgovoren za vse dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, in sprejme organizacijske ukrepe za zagotavljanje:

(a)

ocenjevanja, ali tretja oseba, ki izvaja storitve, učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami opravlja dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, ter ustrezno obravnava odkrite nepravilnosti;

(b)

odkrivanja tveganj v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, in ustreznega rednega spremljanja;

(c)

ustreznih kontrolnih postopkov, povezanih z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, vključno z učinkovitim nadzorom dejavnosti in z njimi povezanih tveganj pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov;

(d)

ustreznega neprekinjenega poslovanja dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Za namene točke (d) izvajalec storitev sporočanja podatkov pridobi informacije o ureditvah neprekinjenega poslovanja, ki jih uporablja tretja oseba, ki izvaja storitve, oceni njegovo kakovost in po potrebi zahteva izboljšave.

5.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov zagotovi, da tretja oseba, ki izvaja storitve, sodeluje s pristojnim organom izvajalca storitev sporočanja podatkov na področju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

6.   Če izvajalec storitev sporočanja podatkov v zunanje izvajanje odda katero koli ključno funkcijo, pristojnemu organu matične države članice zagotovi:

(a)

identifikacijo tretje osebe, ki izvaja storitve;

(b)

organizacijske ukrepe in politike za zunanje izvajanje in z njim povezana tveganja, kot je določeno v odstavku 4;

(c)

notranja ali zunanja poročila o dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje.

Za namene prvega pododstavka odstavka 6 se funkcija šteje za ključno, če bi okvara ali nepravilnost v njenem delovanju izvajalcu storitev sporočanja podatkov bistveno ovirala nadaljnje izpolnjevanje pogojev in obveznosti iz dovoljenja ali druge obveznosti iz Direktive 2014/65/EU.

Člen 7

Neprekinjenost poslovanja in varnostne zmogljivosti

1.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov uporablja sisteme in zmogljivosti, ki so ustrezni in dovolj zanesljivi za zagotavljanje neprekinjenega in pravilnega delovanja zagotovljenih storitev iz Direktive 2014/65/EU.

2.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov izvaja redne, in sicer vsaj letne, preglede, pri katerih oceni svoje tehnične infrastrukture ter povezane politike in postopke, vključno z ureditvami neprekinjenega poslovanja. Izvajalec storitev sporočanja podatkov odpravi vse pomanjkljivosti, ki jih odkrije med pregledom.

3.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov ima vzpostavljene učinkovite ureditve neprekinjenega poslovanja za obravnavo motečih incidentov, vključno s:

(a)

procesi, ki s ključni za zagotavljanje storitev izvajalca storitev sporočanja podatkov, vključno s postopki stopnjevanja, ustreznimi dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, ali odvisnostjo od zunanjih izvajalcev storitev;

(b)

posebnimi ureditvami neprekinjenosti poslovanja, ki zajemajo ustrezno število možnih kratkoročnih in srednjeročnih scenarijev, vključno z okvarami sistema, naravnimi nesrečami, motnjami v komunikaciji, izgubo ključnega osebja in nezmožnostjo uporabe prostorov, ki se stalno uporabljajo;

(c)

podvajanjem komponent strojne opreme, ki omogočajo prehod na varnostno infrastrukturo, vključno z omrežno povezljivostjo in komunikacijskimi kanali;

(d)

varnostnim kopiranjem ključnih poslovnih podatkov in posodobljenih informacij o potrebnih kontaktnih podatkih, ki zagotavljajo komunikacijo pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov in s strankami;

(e)

postopki za selitev in vodenje storitev sporočanja podatkov z rezervne lokacije;

(f)

ciljnim najdaljšim časom obnove ključnih funkcij, ki je čim krajši in v nobenem primeru ni daljši od šestih ur za sisteme odobrenih objav (APA) in ponudnike stalnih informacij (CTP) in od obdobja do zaključka poslovanja naslednjega delovnega dne za odobrene mehanizme poročanja (ARM);

(g)

usposabljanjem osebja o delovanju ureditev neprekinjenega poslovanja, vlogah posameznikov, tudi posebnega osebja za varnostne operacije, ki se lahko takoj odzove na motnje pri zagotavljanju storitev.

4.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi program za redno preizkušanje, pregledovanje in po potrebi spreminjanje ureditev neprekinjenega poslovanja.

5.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov na svojem spletnem mestu objavi morebitne prekinitve zagotavljanja storitev ali motnje v povezavi ter predvideni čas do vzpostavitve redne storitve in o njih takoj obvesti pristojni organ matične države članice in stranke.

6.   V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 5 obvestiti le ustrezni pristojni organ, kateremu ARM predloži poročila o poslu.

Člen 8

Preizkušanje in zmogljivost

1.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov izvaja jasno opredeljene metodologije za razvoj in preizkušanje, ki zagotavljajo, da:

(a)

je delovanje sistemov IT skladno z regulativnimi obveznostmi izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(b)

kontrole za zagotavljanje skladnosti in obvladovanje tveganja, vključene v sisteme IT, pravilno delujejo;

(c)

lahko sistemi IT vedno učinkovito delujejo.

2.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov uporablja metodologije iz odstavka 1 tudi pred namestitvijo morebitnih posodobitev sistema IT in po njej.

3.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov takoj obvesti pristojni organ matične države članice o vsaki načrtovani bistveni spremembi sistema IT pred njeno uvedbo.

4.   V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 3 obvestiti le ustrezni pristojni organ, kateremu ARM predloži poročila o poslu.

5.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi stalni program za redno preizkušanje in po potrebi spreminjanje metodologij za razvoj in preizkušanje.

6.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov redno izvaja stresne teste, in sicer vsaj enkrat letno. Izvajalec storitev sporočanja podatkov v neugodne scenarije stresnega testa vključi nepričakovano vedenje ključnih sestavnih delov svojih sistemov in komunikacijskih linij. Pri stresnem testiranju se ugotavlja, kako se strojna oprema, programska oprema in komunikacije odzivajo na morebitne grožnje, pri čemer se opredelijo sistemi, ki niso kos neugodnim scenarijem. Izvajalec storitev sporočanja podatkov sprejme ukrepe za obravnavo odkritih pomanjkljivosti v navedenih sistemih.

7.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov:

(a)

ima zadostno zmogljivost za opravljanje svojih funkcij brez izpadov ali nepravilnosti, kar vključuje manjkajoče ali nepravilne podatke;

(b)

ima zadostne zmogljivosti za nadgraditev, da lahko takoj obravnava vsako povečanje količine informacij za obdelavo in števila zahtevkov svojih strank za dostop.

Člen 9

Varnost

1.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi in vzdržuje postopke in ureditve za zagotavljanje fizične in elektronske varnosti za:

(a)

zaščito svojih sistemov IT pred zlorabo ali nepooblaščenim dostopom;

(b)

zmanjšanje tveganj napadov na informacijske sisteme, kot so opredeljeni v členu 2(a) Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(c)

preprečevanje nepooblaščenega razkritja zaupnih informacij;

(d)

zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

2.   Če investicijsko podjetje (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki sporoči informacije) uporablja tretjo osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki predloži informacije), ki v njegovem imenu predloži informacije ARM, ima ARM vzpostavljene postopke in ureditve za zagotavljanje, da podjetje, ki predloži informacije, nima dostopa do drugih informacij o podjetju, ki sporoči informacije, ali do informacij, ki jih podjetje, ki sporoči informacije, predloži ARM, katere lahko podjetje, ki sporoči informacije, pošlje neposredno ARM ali prek drugega podjetja, ki predloži informacije.

3.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi in vzdržuje ukrepe in ureditve za takojšno odkrivanje in obvladovanje tveganj, opredeljenih v odstavku 1.

4.   Izvajalec storitev sporočanja podatkov o kršitvah ukrepov za zagotavljanje fizične in elektronske varnosti iz odstavkov 1, 2 in 3 takoj obvesti:

(a)

pristojni organ matične države članice in predloži poročilo o incidentu, v katerem so navedeni narava incidenta, ukrepi, sprejeti za soočanje z incidentom, in pobude, sprejete za preprečevanje podobnih incidentov;

(b)

svoje stranke, na katere je vplivala kršitev varnosti.

5.   V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 4(a) obvestiti tudi vse druge pristojne organe, katerim ARM predloži poročila o poslu.

Člen 10

Upravljanje nepopolnih ali potencialno napačnih informacij s strani APA in CTP

1.   APA in CTP vzpostavijo in vzdržujejo ustrezne ureditve za zagotavljanje, da pravilno objavijo poročila o trgovanju, ki jih prejmejo od investicijskih podjetij in v primeru CTP od mest trgovanja in APA, ne da bi sami naredili napake ali izpustili informacije, poleg tega pa popravijo informacije, če so storili napako ali povzročili izpust.

2.   APA in CTP v realnem času stalno spremljajo delovanje svojih sistemov IT in zagotavljajo, da so prejeta poročila o trgovanju uspešno objavili.

3.   APA in CTP redno usklajujejo poročila o trgovanju, ki jih prejmejo, in poročila o trgovanju, ki jih objavijo, in preverijo, ali so bile informacije pravilno objavljene.

4.   APA potrdi prejem poročila o trgovanju investicijskemu podjetju, ki sporoči informacije, vanj pa vključi identifikacijsko kodo posla, ki jo dodeli. APA se na identifikacijsko kodo posla določenega poročila o trgovanju sklicuje pri vsej nadaljnji komunikaciji s podjetjem, ki sporoči informacije.

5.   APA vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da ob prejemu poročil o trgovanju ugotovi, ali so nepopolna oziroma ali vsebujejo informacije, ki so verjetno napačne. Te ureditve vključujejo samodejna opozorila o ceni in količini, pri čemer upoštevajo:

(a)

sektor in segment, v katerih se trguje s finančnim instrumentom;

(b)

stopnje likvidnosti, vključno s preteklimi ravnmi trgovanja;

(c)

ustrezna referenčna merila za ceno in količino;

(d)

po potrebi druge parametre glede na lastnosti finančnega instrumenta.

6.   Če APA ugotovi, da je prejeto poročilo o trgovanju nepopolno ali da vsebuje informacije, ki so verjetno napačne, navedenega poročila o trgovanju ne objavi in o tem takoj obvesti investicijsko podjetje, ki je predložilo poročilo o trgovanju.

7.   V izjemnih okoliščinah APA in CTP na zahtevo subjekta, ki sporoči informacije, izbrišejo in spremenijo informacije v poročilu o trgovanju, če subjekt iz tehničnih razlogov ne more izbrisati ali spremeniti svojih informacij.

8.   APA objavijo nediskrecijske politike o preklicu in spreminjanju informacij v poročilih o trgovanju, ki določajo kazni, ki jih APA lahko naložijo investicijskim podjetjem, ki predložijo poročila o trgovanju, če je bilo treba zaradi nepopolnih ali napačnih informacij preklicati ali spremeniti poročila o trgovanju.

Člen 11

Upravljanje nepopolnih ali potencialno napačnih informacij s strani ARM

1.   ARM vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da ob prejemu poročil o poslu ugotovi, ali so nepopolna oziroma ali vsebujejo očitne napake strank. ARM potrdi poročila o poslu glede na zahteve iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 za polje, obliko in vsebino polj v skladu s tabelo 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/590 (7).

2.   ARM vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da odkrije poročila o poslu, ki vsebujejo napake ali izpuste, ki jih je povzročil ARM sam, in da popravi take napake ali izpuste, tudi z njihovim izbrisom ali spremembo. ARM potrdi polje, obliko in vsebino polj v skladu s tabelo 1 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/590.

3.   ARM v realnem času stalno spremlja delovanje svojih sistemov in zagotavlja, da je bilo prejeto poročilo o poslu uspešno sporočeno pristojnemu organu v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

4.   ARM na zahtevo pristojnega organa matične države članice ali pristojnega organa, kateremu ARM predloži poročila o poslih, redno usklajuje informacije, ki jih ARM prejme od stranke ali ustvari v njenem imenu za namene poročanja o poslu, in podatkovne vzorce informacij, ki jih zagotovi pristojni organ.

5.   Vsi popravki, vključno s preklici ali spremembami poročil o poslu, ki niso popravki napak ali izpustov, ki jih je povzročil ARM, se izvedejo le na zahtevo stranke in za vsako posamezno poročilo o poslu posebej. Če ARM prekliče ali spremeni poročilo o poslu na zahtevo stranke, ji posreduje posodobljeno poročilo o poslu.

6.   Če ARM pred predložitvijo poročila o poslu odkrije napako ali izpust stranke, navedenega poročila o poslu ne predloži in investicijskemu podjetju takoj sporoči podrobne informacije o napaki ali izpustu, da lahko stranka predloži popravljen sklop informacij.

7.   Če ARM odkrije napake ali izpuste, ki jih je povzročil sam, takoj predloži pravilno in popolno poročilo.

8.   ARM stranki takoj sporoči podrobne informacije o napaki ali izpustu in ji predloži posodobljeno poročilo o poslu. ARM o napaki ali izpustu takoj obvesti pristojni organ matične države članice in pristojni organ, kateremu je ARM sporočil poročilo o poslu.

9.   Zahteva, da se popravijo ali prekličejo napačna poročila o poslu ali sporočijo izpuščeni posli, ne zajema napak ali izpustov, ki so nastali pred več kot petimi leti od datuma, ko je ARM odkril te napake ali izpuste.

Člen 12

Povezljivost ARM

1.   ARM ima politike, ureditve in tehnične zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti s tehnično specifikacijo za predložitev poročil o poslu, ki jo zahtevajo pristojni organ matične države članice in drugi pristojni organi, katerim ARM pošlje poročila o poslu.

2.   ARM ima ustrezne politike, ureditve in tehnične zmogljivosti za prejemanje poročil o poslu strank in za posredovanje informacij strankam. ARM stranki zagotovi kopijo poročila o poslu, ki ga je v imenu stranke predložil pristojnemu organu.

Člen 13

Druge storitve, ki jih opravljajo CTP

1.   CTP lahko opravlja naslednje dodatne storitve:

(a)

zagotavljanje podatkov o preglednosti pred trgovanjem;

(b)

zagotavljanje preteklih podatkov;

(c)

zagotavljanje referenčnih podatkov;

(d)

zagotavljanje raziskav;

(e)

obdelavo, distribucijo in trženje podatkov in statističnih podatkov o finančnih instrumentih in mestih trgovanja ter drugih tržnih podatkov;

(f)

zasnovo, upravljanje, vzdrževanje in trženje programske opreme, strojne opreme in mrež za posredovanje podatkov in informacij.

2.   CTP lahko opravlja storitve, ki niso opredeljene v odstavku 1 in ki povečujejo učinkovitost trga, če te storitve ne ustvarjajo tveganja, ki bi vplivalo na kakovost sistema stalnih informacij ali neodvisnost CTP ter katerega ni mogoče ustrezno preprečiti ali zmanjšati.

POGLAVJE III

UREDITVE ZA OBJAVO

(Členi 64(1), 64(2) in 65(1) Direktive 2014/65/EU)

Člen 14

Strojna berljivost

1.   APA in CTP na strojno berljiv način objavijo informacije, ki se morajo objaviti v skladu s členoma 64(1) in 65(1) Direktive 2014/65/EU.

2.   CTP na strojno berljiv način objavijo informacije, ki se morajo objaviti v skladu s členom 65(2) Direktive 2014/65/EU.

3.   Šteje se, da so informacije objavljene na strojno berljiv način, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

so v elektronski obliki, ki je zasnovana tako, da jo lahko računalnik neposredno in samodejno prebere;

(b)

shranjene so v ustrezni arhitekturi IT, ki omogoča samodejen dostop, v skladu s členom 8(7);

(c)

so dovolj zanesljive, da zagotavljajo neprekinjeno in pravilno delovanje zagotovljenih storitev in ustrezno hitrost dostopa;

(d)

lahko se dostopajo, berejo, uporabljajo in kopirajo z računalniško programsko opremo, ki je brezplačna in javno dostopna.

Za namene točke (a) prvega pododstavka elektronsko obliko določajo brezplačni, nelastniški in odprti standardi.

4.   Za namene odstavka 3(a) elektronska oblika zajema vrsto datotek ali sporočil, pravila za njihovo identifikacijo ter ime in podatkovni tip polj, ki jih vsebujejo.

5.   APA in CTP:

(a)

javno objavijo navodila, v katerih pojasnijo kako in kje sta mogoča preprost dostop do podatkov in njihova uporaba, pri čemer opredelita tudi elektronsko obliko;

(b)

javno objavijo vse spremembe navodil iz točke (a) vsaj tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti, razen če obstaja nujna in utemeljena potreba po hitrejšem začetku veljavnosti sprememb navodil;

(c)

navedejo povezavo do navodil iz točke (a) na domačih straneh svojih spletnih mest.

Člen 15

Obseg sistema stalnih informacij za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente

1.   CTP v svoj tok elektronskih podatkov vključi podatke, objavljene v skladu s členoma 6 in 20 Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti iz navedenih členov.

2.   CTP ob začetku delovanja novega APA ali novega mesta trgovanja podatke, ki jih je objavil navedeni APA ali mesto trgovanja, čim prej vključi v tok elektronskih podatkov sistema stalnih informacij, v vsakem primeru pa najpozneje šest mesecev po začetku delovanja APA ali mesta trgovanja.

Člen 16

Identifikacija izvirnikov in dvojnikov poročil o trgovanju z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1.   Če APA objavi poročilo o trgovanju, ki je dvojnik, v polje za ponatis vnese kodo „DUPL“, s čimer prejemnikom podatkov omogoči razlikovanje med izvirnikom poročila o trgovanju in morebitnimi dvojniki navedenega poročila.

2.   Za namene odstavka 1 APA od vsakega investicijskega podjetja zahteva, da izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

da potrdi, da prek navedenega APA poroča le o poslih z določenim finančnim instrumentom;

(b)

da uporablja mehanizem za identifikacijo, ki eno poročilo označi za izvirnik („ORGN“), vsa druga poročila o istem poslu pa za dvojnike („DUPL“).

Člen 17

Objava izvirnikov poročil o delnicah, potrdilih o lastništvu, investicijskih skladih, s katerimi se trguje na borzi, certifikatih in drugih podobnih finančnih instrumentih

CTP ne konsolidira poročil o trgovanju s kodo „DUPL“ v polju za ponatis.

Člen 18

Podrobnosti, ki jih objavi APA

1.   APA objavi:

(a)

za izvršene posle z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587;

(b)

za izvršene posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583.

2.   Pri objavi informacij o tem, kdaj je bil posel sporočen, APA navede datum in čas objave posla do sekunde natančno.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 APA, ki objavi informacije o poslu, izvršenem v elektronskem sistemu, v poročilu o trgovanju navede datum in čas objave navedenega posla do milisekunde natančno.

4.   Za namene odstavka 3 „elektronski sistem“ pomeni sistem, v katerem se lahko z naročili elektronsko trguje ali v katerem se z naročili lahko trguje zunaj sistema, če se oglašujejo prek zadevnega sistema.

5.   Časovni žigi iz odstavkov 2 oziroma 3 se od usklajenega svetovnega časa (UTC), ki ga objavlja in vzdržuje eden od centrov za merjenje časa s seznama iz najnovejšega letnega poročila o dejavnosti merjenja časa Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM), ne smejo razlikovati za več kot eno sekundo ali milisekundo.

Člen 19

Nediskriminacija

APA in CTP zagotovijo, da se informacije, ki se morajo objaviti, istočasno pošljejo prek vseh distribucijskih kanalov, tudi če se informacije objavijo tako blizu realnemu času, kot je tehnično mogoče, ali 15 minut po prvi objavi.

Člen 20

Podrobnosti, ki jih objavi CTP

CTP objavi:

(a)

za izvršene posle z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587;

(b)

za izvršene posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Vendar se člen 14(2) in člen 20(b) uporabljata od prvega dne devetega meseca, ki sledi datumu začetka uporabe Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6)  Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (UL L 218, 14.8.2013, str. 8).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/142


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/572

z dne 2. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 12(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

da se zmanjšajo stroški, ki jih imajo udeleženci na trgu v zvezi s pridobivanjem podatkov, Uredba (EU) št. 600/2014 določa, da morajo biti podatki o preglednosti pred trgovanjem in po njem javnosti na voljo posamezno za ločene podatke. Treba je določiti raven razdruževanja glede na to, katera mesta bi morala nuditi podatke. Glede na povpraševanje po takih podatkih, izpričano pri drugih zainteresiranih straneh, bi morali upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, podatke razdruževati po razredih finančnih instrumentov, državi izdaje, valuti, v kateri se trguje s finančnim instrumentom, in glede na to, ali podatki izvirajo iz predvidenih dnevnih dražb ali kontinuiranega trgovanja.

(2)

Da bi zagotovili, da se podatki pred trgovanjem in po njem ustrezno ujemajo s povpraševanjem s strani udeležencev na trgu, bi morali upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, na razumni komercialni podlagi nuditi kakršno koli kombinacijo meril za razdruževanje.

(3)

Pri nekaterih finančnih instrumentih, kot so izvedeni finančni instrumenti, morda ni vedno mogoče nedvoumno določiti razreda finančnih instrumentov, v katerega spada navedeni instrument, saj je določitev razreda finančnih instrumentov odvisna od tega, katere značilnosti finančnih instrumentov se štejejo za odločilne. Prav tako morda ni vedno mogoče nedvoumno določiti drugih meril, ki jih kakšna vrsta podatkov izpolnjuje. Da bi zagotovili, da udeleženci na trgu, ki pridobivajo podatke, pridobijo dosleden sklop podatkov, je treba od upravljavcev trga ali investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, zahtevati, da v primerih, v katerih meril za razdruževanje ni mogoče uporabiti na nedvoumen način, določijo, katera merila naj bi izpolnjeval finančni instrument ali vrsta podatkov.

(4)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(5)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(6)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zagotavljanje podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem

1.   Upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, na zahtevo da informacije, objavljene v skladu s členi 3, 4 in od 6 do 11 Uredbe (EU) št. 600/2014, na razpolago javnosti, tako da podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem nudi ločeno, v skladu z naslednjimi merili:

(a)

narava razreda finančnih instrumentov:

(i)

delnice;

(ii)

potrdila o lastništvu, investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi, potrdila in drugi podobni finančni instrumenti iz člena 3 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(iii)

obveznice in strukturirani finančni produkti;

(iv)

emisijski kuponi;

(v)

izvedeni finančni instrumenti;

(b)

država izdaje pri delnicah in državnih vrednostnih papirjih;

(c)

valuta, v kateri se trguje s finančnim instrumentom;

(d)

predvidene dnevne dražbe za razliko od kontinuiranega trgovanja.

2.   Izvedeni finančni instrumenti iz točke (a)(v) se razdružijo v skladu z naslednjimi merili:

(a)

lastniški izvedeni finančni instrumenti;

(b)

obrestni izvedeni finančni instrumenti;

(c)

kreditni izvedeni finančni instrumenti;

(d)

valutni izvedeni finančni instrumenti;

(e)

izvedeni finančni instrumenti na blago in finančni instrumenti za pravice do emisij;

(f)

drugi izvedeni finančni instrumenti.

3.   Če meril za razdruževanje iz odstavkov 1 in 2 ni mogoče uporabiti na nedvoumen način, upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, določi, katera merila izpolnjuje finančni instrument.

4.   Upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, merila iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo uporabi v kakršni koli kombinaciji.

5.   Poleg nudenja podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 lahko upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja mesto trgovanja, nudi tudi podatke v svežnjih.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma iz drugega odstavka člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/145


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/573

z dne 6. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za zagotovitev poštenih in nediskriminatornih storitev kolokacije in struktur pristojbin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti člena 48(12)(d),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembno je sprejeti podrobne regulativne tehnične standarde, da se jasno določijo pogoji, pod katerimi se lahko kolokacija in strukture pristojbin, ki jih uporabljajo mesta trgovanja, štejejo za poštene in nediskriminatorne.

(2)

Direktiva 2014/65/EU zahteve v zvezi s kolokacijo in strukturami pristojbin razširja na večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja. Zato je pomembno zagotoviti, da so v področju uporabe te uredbe zajeta tudi navedena mesta trgovanja.

(3)

Zaradi zagotovitve usklajenih pogojev bi se morale skupne zahteve uporabljati za vse vrste storitev kolokacije in za mesta trgovanja, ki organizirajo lastne podatkovne centre ali uporabljajo podatkovne centre, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo tretje osebe.

(4)

Mesta trgovanja bi morala imeti možnost opredeliti svojo poslovno politiko glede kolokacije in določiti, katerim vrstam udeležencev na trgu želijo zagotoviti dostop do teh storitev, pod pogojem, da njihova poslovna politika temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Od mest trgovanja se ne bi smelo zahtevati, da povečajo svojo zmogljivost kolokacije preko razpoložljivih zmogljivosti glede prostora, moči, hlajenja ali podobnih zmogljivosti, pri čemer bi morala imeti pravico, da se sama odločijo, ali bodo povečala svoj prostor za kolokacijo ali ne.

(5)

Poštene in nediskriminatorne storitve kolokacije in strukture pristojbin zahtevajo zadostno stopnjo preglednosti za zagotovitev, da se ni mogoče izogniti izpolnjevanju obveznosti, določenih v Direktivi 2014/65/EU. Mesta trgovanja bi morala zato pri določanju rabatov, spodbud in odvračilnih dejavnikov uporabljati objektivna merila.

(6)

Strukture pristojbin, ki s spodbujanjem intenzivnega trgovanja prispevajo k pogojem, ki vodijo v neurejene pogoje trgovanja, in bi lahko povzročile izjemno obremenitev tržnih infrastruktur, bi bilo treba prepovedati. Zato bi bilo treba dovoliti količinske popuste pod pogojem, da kot sheme cenovnih razlik temeljijo na celotnem obsegu trgovanja, skupnem številu poslov ali skupnih pristojbinah za trgovanje, ki jih ustvari en član, pri čemer se po znižani ceni izvršijo samo posli, izvršeni po tem, ko je bil dosežen ustrezen prag.

(7)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(9)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Poštene in nediskriminatorne storitve kolokacije

1.   Mesta trgovanja, ki zagotavljajo storitve kolokacije, v okviru razpoložljivih zmogljivosti glede prostora, moči, hlajenja in podobnih zmogljivosti zagotovijo, da se takšne storitve zagotavljajo pošteno in nediskriminatorno, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4, v zvezi s:

(a)

podatkovnimi centri, ki so v njihovi lasti in jih upravljajo;

(b)

podatkovnimi centri, ki so v njihovi lasti in jih upravlja tretja oseba, ki so jo izbrala;

(c)

podatkovnimi centri, ki so v lasti tretje osebe, s katero ima mesto trgovanja sklenjen dogovor o zunanjem izvajanju za organizacijo infrastrukture izvrševanja na mestu trgovanja ter gostovanja v bližini za dostop do nje, in jih ta tretja oseba upravlja;

(d)

storitvami gostovanja v bližini, ki jih ima v lasti in jih upravlja tretja oseba, ki ima pogodbeni dogovor z mestom trgovanja.

2.   Mesta trgovanja vsem uporabnikom, ki so se naročili na iste storitve kolokacije, zagotavljajo dostop do svojega omrežja pod enakimi pogoji, vključno v zvezi s prostorom, močjo, hlajenjem, dolžino kabla, dostopom do podatkov, povezljivostjo s trgom, tehnologijo, tehnično podporo in vrstami sporočanja.

3.   Mesta trgovanja sprejmejo vse razumne ukrepe za spremljanje vseh povezav in meritev časovnega zamika, da se zagotovi nediskriminatorna obravnava vseh uporabnikov storitev kolokacije, ki imajo isto vrsto dostopa s časovnim zamikom.

4.   Mesta trgovanja zagotavljajo posamezne storitve kolokacije brez kakršne koli obveznosti nakupa paketnih storitev.

Člen 2

Preglednost pri zagotavljanju storitev kolokacije

Mesta trgovanja na svojih spletnih straneh objavijo naslednje informacije o svojih storitvah kolokacije:

(a)

seznam storitev, ki se zagotavljajo, z informacijami o prostoru, moči, hlajenju, dolžini kabla, dostopu do podatkov, povezljivosti s trgom, tehnologiji, tehnični podpori, vrsti sporočil, telekomunikacijah ter povezanih proizvodih in storitvah;

(b)

strukturo pristojbin za vsako storitev, kot je določeno v členu 3(2);

(c)

pogoje za dostop do storitve, vključno z informacijsko-tehnološkimi zahtevami in operativnimi ureditvami;

(d)

različne vrste dostopa s časovnim zamikom, ki so na voljo;

(e)

postopek za dodelitev kolokacijskega prostora;

(f)

zahteve za tretje osebe, ki zagotavljajo storitve kolokacije, če je to ustrezno.

Člen 3

Poštene in nediskriminatorne pristojbine

1.   Mesta trgovanja na podlagi objektivnih meril zaračunajo enako pristojbino in zagotovijo enake pogoje vsem uporabnikom iste vrste storitev. Mesta trgovanja vzpostavijo različne strukture pristojbin za isto vrsto storitev samo, če take strukture pristojbin temeljijo na nediskriminatornih, merljivih in objektivnih merilih v zvezi s:

(a)

celotnim obsegom trgovanja, številom poslov ali skupnimi pristojbinami za trgovanje;

(b)

storitvami ali svežnji storitev, ki jih zagotavlja mesto trgovanja;

(c)

zahtevanim obsegom ali področjem uporabe;

(d)

zagotavljanjem likvidnosti v skladu s členom 48(2) Direktive 2014/65/EU ali v vlogi vzdrževalca trga, kakor je opredeljen v členu 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU.

2.   Mesta trgovanja zagotovijo, da je njihova struktura pristojbin dovolj razčlenjena, da uporabnikom omogoča predvideti pristojbine, ki jih je treba plačati, na podlagi vsaj naslednjih elementov:

(a)

plačljivih storitev, vključno z dejavnostjo, ki sproži zaračunavanje pristojbine;

(b)

pristojbine za vsako storitev z navedbo, ali je pristojbina fiksna ali spremenljiva;

(c)

rabatov, spodbud ali odvračilnih dejavnikov.

3.   Mesta trgovanja zagotavljajo posamezne storitve ločeno od drugih storitev.

Člen 4

Preglednost struktur pristojbin

Mesta trgovanja objavijo objektivna merila za določanje svojih pristojbin in struktur pristojbin ter drugih pogojev iz člena 3, in sicer skupaj s pristojbinami za izvršitev, dodatnimi pristojbinami, rabati, spodbudami in odvračilnimi dejavniki, v enem izčrpnem in javno dostopnem dokumentu na svojem spletišču.

Člen 5

Prepovedane strukture pristojbin

Mesta trgovanja svojim članom, udeležencem ali strankam ne nudijo strukture pristojbin, pri kateri se po tem, ko njihovo trgovanje preseže določen prag, za vse njihove posle v določenem obdobju zaračuna nižja pristojbina, vključno s tistimi posli, ki so bili izvršeni, preden je bil ta prag dosežen.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/148


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/574

z dne 7. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 50(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uskladitev poslovnih ur neposredno vpliva na številna področja. Zlasti prispeva k zagotovitvi, da lahko podatki o preglednosti po trgovanju hitro postanejo del zanesljivega sistema stalnih informacij. Bistvena je tudi za spremljanje naročil na različnih mestih trgovanja in odkrivanje primerov zlorabe trga, omogoča pa tudi boljšo primerjavo med posli in prevladujočimi tržnimi pogoji v času njihove izvršitve.

(2)

Število naročil, ki jih vsako sekundo prejme mesto trgovanja, je lahko zelo visoko, znatno višje kot število izvršenih poslov. To število se lahko poveča na več tisoč naročil na sekundo, odvisno od mesta trgovanja, vrste članov, udeležencev ali strank danega mesta trgovanja ter nestanovitnosti in likvidnosti finančnih instrumentov. Zaradi tega natančnost podatkov, določena na eno sekundo, pri nekaterih vrstah trgovanja ne bi zadostovala za učinkovit nadzor odkrivanja tržnih manipulacij. Zato je treba določiti minimalne zahteve o ravni natančnosti podatkov glede beleženja datuma in časa dogodkov, o katerih poročajo upravljavci mest trgovanja in njihovi člani ali udeleženci.

(3)

Pristojni organi morajo biti zmožni rekonstruirati vse dogodke, ki so povezani z naročilom, za celotno trajanje vsakega naročila in v natančnem časovnem zaporedju. Pristojni organi morajo biti zmožni rekonstruirati te dogodke na več mestih trgovanja, in sicer na konsolidirani ravni, da se lahko učinkovito spremljajo zlorabe trga na različnih mestih trgovanja. Zato je treba vzpostaviti enoten referenčni čas in pravila o največjem dovoljenem odstopanju od enotnega referenčnega časa za zagotovitev, da vsi upravljavci mest trgovanja in njihovi člani ali udeleženci beležijo datum in čas na podlagi istega časovnega vira in enotnih standardov. Prav tako je treba zagotoviti natančno časovno žigosanje, da se pristojnim organom omogoči razlikovanje med različnimi dogodki, o katerih se poroča, za katere se lahko drugače zdi, da so se zgodili istočasno.

(4)

Vendar obstajajo modeli trgovanja, za katere večja natančnost morda ne bo relevantna ali izvedljiva. Drugačni standardi za natančnost bi morali veljati za sisteme za glasovno trgovanje ali sisteme zahtevkov za ponudbe, pri katerih odziv zahteva poseg fizične osebe ali ne omogoča algoritemskega trgovanja, ali sisteme, ki se uporabljajo za sklepanje poslov, dogovorjenih v pogajanjih. Mesta trgovanja, ki upravljajo navedene sisteme trgovanja, ponavadi niso občutljiva na velike količine dogodkov, ki se lahko zgodijo v isti sekundi, kar pomeni, da ni treba uvesti večje natančnosti za časovno žigosanje navedenih dogodkov, saj je manj verjetno, da bi se več dogodkov zgodilo ob istem času. Poleg tega se posli na navedenih mestih trgovanja sklenejo z ročnimi metodami, kar je lahko zamudno. Ker na navedenih mestih trgovanja že obstaja zamik med trenutkom, ko se posel izvrši, in trenutkom, ko je posel zabeležen v sistem trgovanja, uvedba strožjih zahtev glede natančnosti ne bi nujno pomenila bolj smiselnega in natančnejšega beleženja podatkov s strani upravljavca mesta trgovanja, njegovih članov ali udeležencev.

(5)

Pristojni organi morajo razumeti, kako mesta trgovanja, njihovi člani ali udeleženci zagotavljajo svojo sledljivost na podlagi univerzalnega svetovnega časa(UTC). To zahtevata kompleksnost različnih sistemov in število alternativnih metod, ki se lahko uporabijo za uskladitev z UTC. Glede na to, da lahko na časovni zamik vplivajo številni različni elementi, je primerno tudi, da se določi sprejemljiva raven za največje dovoljeno odstopanje od UTC.

(6)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(8)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Referenčni čas

Upravljavci mest trgovanja in njegovi člani ali udeleženci uskladijo poslovne ure, s katerimi beležijo datum in čas vseh dogodkov, o katerih se poroča, z usklajenim svetovnim časom (UTC), ki ga objavijo in vodijo centri za merjenje časa, navedeni v zadnji številki letnega poročila o dejavnostih merjenja časa, ki ga izdaja Bureau international des poids et mesures. Upravljavci mest trgovanja in njihovi člani ali udeleženci lahko uskladijo poslovne ure, s katerimi beležijo datum in čas dogodkov, o katerih se poroča, tudi z UTC, ki se prenaša prek satelitskega sistema, pod pogojem da se upoštevajo vsa časovna odstopanja od UTC in se izbrišejo iz časovnega žiga.

Člen 2

Stopnja natančnosti za upravljavce mest trgovanja

1.   Upravljavci mest trgovanja zagotovijo, da njihove poslovne ure upoštevajo stopnjo natančnosti iz razpredelnice 1 Priloge v skladu z zakasnitvijo prehoda (gateway to gateway latency) za vsak sistem trgovanja.

Zakasnitev prehoda je čas, ki se meri od trenutka, ko je zunanji usmerjevalnik mesta trgovanja prejel sporočilo, ki gre nato skozi protokol za predložitev naročila, se obdela z napravo za povezovanje poslov (matching engine) in se pošlje nazaj, do trenutka, ko je iz usmerjevalnika poslano potrdilo o prejemu.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 upravljavci mest trgovanja, ki upravljajo sistem za glasovno trgovanje, sistem zahtevkov za ponudbe, pri katerem odziv zahteva poseg fizične osebe ali ne omogoča algoritemskega trgovanja, ali sistem, ki formalizira posle, dogovorjene v pogajanjih, v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), zagotavljajo, da njihove poslovne ure ne odstopajo za več kot eno sekundo od UTC iz člena 1 te uredbe. Upravljavec mesta trgovanja zagotovi, da so časi zabeleženi vsaj na eno sekundo natančno.

3.   Upravljavci mest trgovanja, ki so vključeni v različne vrste trgovanja, zagotovijo, da vsak sistem upošteva stopnjo natančnosti, ki se uporablja za navedeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Člen 3

Stopnja natančnosti za člane ali udeležence mesta trgovanja

1.   Člani ali udeleženci mesta trgovanja zagotovijo, da njihove poslovne ure, s katerimi beležijo datum in čas dogodkov, o katerih se poroča, upoštevajo stopnjo natančnosti iz razpredelnice 2 Priloge.

2.   Člani ali udeleženci na mestih trgovanja, ki so vključeni v različne vrste trgovanja, zagotovijo, da sistemi, s katerimi beležijo datum in čas dogodkov, o katerih se poroča, upoštevajo stopnjo natančnosti, ki se uporablja za vsako od teh vrst trgovanja, v skladu z zahtevami iz razpredelnice 2 Priloge.

Člen 4

Izpolnjevanje zahtev o največjem dovoljenem odstopanju

Upravljavci mest trgovanja in njihovi člani ali udeleženci vzpostavijo sistem sledljivosti glede na UTC. Zmožni so dokazati sledljivost glede na UTC z dokumentiranjem informacij o sestavi, delovanju in posebnostih sistema. Zmožni so opredeliti natančen trenutek, ko se uporabi časovni žig, in dokazati, da se trenutek znotraj sistema, ko se uporabi časovni žig, vedno dosledno opredeli. Vsaj enkrat letno izvedejo pregled skladnosti sistema sledljivosti s to uredbo.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, p. 84)


PRILOGA

Razpredelnica 1

Stopnja natančnosti za upravljavce mest trgovanja

Zakasnitev prehoda sistema trgovanja

Največje dovoljeno odstopanje od UTC

Raven natančnosti časovnega žiga

> 1 milisekunda

1 milisekunda

1 milisekunda ali natančneje

≤ 1 milisekunda

100 mikrosekund

1 mikrosekunda ali natančneje


Razpredelnica 2

Stopnja natančnosti za člane ali udeležence mesta trgovanja

Vrsta trgovanja

Opis

Največje dovoljeno odstopanje od UTC

Raven natančnosti časovnega žiga

Dejavnost, ki se izvaja s tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja

Tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja

100 mikrosekund

1 mikrosekunda ali natančneje

Dejavnost, ki se izvaja s sistemom glasovnega trgovanja

Sistemi glasovnega trgovanja, kakor so določeni v členu 5(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/583 (1)

1 sekunda

1 sekunda ali natančneje

Dejavnost v okviru sistemov zahtevkov za ponudbe, pri katerih odziv zahteva poseg fizične osebe ali ki ne omogočajo algoritemskega trgovanja

Sistemi zahtevkov za ponudbe, kot so opredeljeni v členu 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/583

1 sekunda

1 sekunda ali natančneje

Dejavnost sklepanja poslov, dogovorjenih v pogajanjih

Posli, dogovorjeni v pogajanjih, kakor so določeni v členu 4(1)(b) Uredbe št. 600/2014.

1 sekunda

1 sekunda ali natančneje

Vse druge vrste trgovanja

Vse druge vrste trgovanja, ki niso zajete v tej razpredelnici.

1 milisekunda

1 milisekunda ali natančneje


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/152


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/575

z dne 8. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za podatke, ki jih morajo mesta izvrševanja objaviti o kakovosti izvrševanja poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) in zlasti točke (a) prvega pododstavka člena 27(10) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi javnosti in investicijskim podjetjem zagotovili ustrezne podatke o kakovosti izvrševanja ter jim tako pomagali določiti najboljši način izvrševanja naročil strank, je treba določiti posebno vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki jih morajo objaviti mesta trgovanja in sistematični internalizatorji. Določiti je treba tudi posebno vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja drugih finančnih instrumentov, za katere obveznost trgovanja ne velja in o katerih morajo podatke objaviti mesta izvrševanja. V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno upoštevati vrsto mesta izvrševanja in vrsto zadevnega finančnega instrumenta.

(2)

Da bi celovito ocenili obseg kakovosti izvrševanja poslov, ki potekajo v Uniji, je primerno, da mesta izvrševanja, ki jih lahko investicijska podjetja izberejo za izvršitev naročil strank, izpolnjujejo zahteve o podatkih, ki jih morajo mesta izvrševanja predložiti v skladu s to uredbo. Zato bi morala navedena mesta izvrševanja vključevati regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja, organizirane sisteme trgovanja, sistematične internalizatorje, vzdrževalce trga in druge ponudnike likvidnosti.

(3)

Zaradi različnih vrst mest izvrševanja in finančnih instrumentov bi se morala vsebina poročila razlikovati glede na več dejavnikov. Primerno je razlikovati med količino in naravo sporočenih podatkov glede na sisteme trgovanja, načine trgovanja in trgovalne platforme, da se zagotovi ustrezen kontekst za pridobljeno kakovost izvrševanja.

(4)

Da bi se izognili neprimernim primerjavam med mesti izvrševanja in zagotovili ustreznost zbranih podatkov, bi morala mesta izvrševanja predložiti ločena poročila za segmente, ki upravljajo različne knjige naročil ali ki so drugače urejeni ali uporabljajo različne identifikatorje segmentov trga.

(5)

Da bi zagotovili točno sliko kakovosti izvrševanja, do katere je dejansko prišlo, mesta trgovanja med izvršenimi naročili ne bi smela objaviti tistih, ki so bila izvršena izven organiziranega trga in sporočena na mesto trgovanja.

(6)

Kadar vzdrževalci trga in drugi ponudniki likvidnosti poročajo kot mesta izvršitve za finančne instrumente, za katere ne velja obveznost trgovanja, bi morali podatke o izvršenih naročilih ali ponujeni ceni za svoje stranke objaviti le, kadar so naročila ponujena ali izvršena izven organiziranega trga ali izvršena v skladu s členoma 4 in 9 Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer so izvzeta naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja.

(7)

Primerno je upoštevati, da bi morala biti med druge ponudnike likvidnosti vključena podjetja, ki so pripravljena poslovati za svoj račun in ki ponujajo likvidnost v okviru svojega običajnega poslovanja, ne glede na to, ali imajo sklenjene formalne dogovore ali ne in ali se zavežejo k stalnemu zagotavljanju likvidnosti.

(8)

Da bi zagotovili popolno preglednost kakovosti izvrševanja za posle glede cene, je primerno, da bi podatki, ki se predložijo v zvezi s ceno, izključevali vse provizije ali natečene obresti, kjer je primerno.

(9)

Pri določanju ustreznih podatkov za ocenjevanje kakovosti cen bi se morali zahtevati podatki o dnevnih povprečnih ravneh in podatki v točki v času. To bo udeležencem zagotovilo ustrezen kontekst in bolj celovito sliko pri analizi pridobljene kakovosti izvrševanja. Da bi omogočili primerjavo cen finančnih instrumentov, je treba določiti tudi kodo valute vsakega sporočenega posla.

(10)

Da bi zagotovili regulativno skladnost, ni primerno zahtevati, da mesta trgovanja predložijo podatke o poslih, za katere v trenutku objave velja odložitev objave v skladu z zahtevami o preglednosti po trgovanju. Primerno je, da so sistematični internalizatorji, vzdrževalci trga in drugi ponudniki likvidnosti izvzeti iz objave podatkov o poslih v točki v času za vse posle, ki so večji od standardnega tržnega obsega ali večji od obsega, ki je značilen za finančni instrument, da bi se izognili temu, da bi navedena mesta izpostavili nepotrebnemu tveganju razkritja poslovno občutljivih podatkov, kar bi lahko oviralo njihovo sposobnost varovanja pred tveganji in zagotavljanja likvidnosti. Za delnice, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, in certifikate, za katere se šteje, da so nelikvidni v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, je prag standardne tržne velikosti, ki se uporabi, minimalni razpoložljivi standardni tržni obseg za vrsto posameznega finančnega instrumenta. Za preprečevanje nejasnosti je primerno pojasniti, da ima sklicevanje na „velik tržni obseg“ in „obseg, ki je značilen za finančni inštrument“, enak pomen, kot je določen v zahtevah o preglednosti po trgovanju.

(11)

Pomembno je, da so pri izvršitvi naročila prek danega mesta popolnoma pregledni vsi zaračunani stroški. Treba je določiti vse stroške izvršitve naročila stranke, ki so relevantni pri uporabi določenega mesta in ki jih stranka plača posredno ali neposredno. Navedeni stroški bi morali vključevati pristojbine za izvršitev, vključno s pristojbinami za oddajo, spremembo ali preklic naročil ali umik ponudb, ter vse pristojbine, povezane z dostopom do tržnih podatkov ali uporabo terminalov. Zadevni stroški lahko vključujejo tudi stroške za kliring ali poravnavo ali druge pristojbine, plačane tretjim osebam, ki so udeležene pri izvršitvi naročila, če so del storitev, ki jih zagotavlja mesto izvršitve. Podatki o stroških bi morali vključevati tudi davke ali dajatve, ki jih mesto neposredno zaračunava ali ki nastanejo v imenu članov ali uporabnikov mesta izvrševanja ali stranke, na katero se sklicuje naročilo.

(12)

Verjetnost izvrševanja navaja verjetnost izvršitve posamezne vrste naročila in temelji na podatkih o obsegu trgovanja s posameznim instrumentom ali drugih značilnostih naročil in poslov. Podatki o verjetnosti izvrševanja bi morali omogočati izračun metrike, kot je relativna velikost trga s posameznim finančnim instrumentom ali razredom finančnih instrumentov na mestu. Verjetnost izvršitve bi morala biti ocenjena tudi na podlagi podatkov o neuspelih poslih ali preklicanih oziroma spremenjenih naročilih.

(13)

Hitrost izvrševanja ima lahko različen pomen pri različnih vrstah mest izvrševanja, saj se merjenje hitrosti razlikuje glede na sisteme trgovanja in trgovalne platforme. Pri trgovalnem sistemu za avtomatsko povezovanje naročil bi morala biti hitrost izvrševanja izražena v milisekundah, pri drugih sistemih trgovanja pa je ustrezna uporaba večjih časovnih enot. Primerno je izključiti tudi zamik povezave posameznega udeleženca z mestom izvrševanja, saj mesto izvrševanja tega ne more nadzorovati.

(14)

Za primerjavo kakovosti izvrševanja različno velikih naročil bi morali od mest izvrševanja zahtevati, da o poslih poročajo v več razponih velikosti. Prag za navedene razpone velikosti bi moral biti odvisen od vrste finančnega instrumenta in njegove likvidnosti, da bi zagotovili, da predstavljajo primeren vzorec izvršitev v obsegu, ki je značilen za ta instrument.

(15)

Pomembno je, da mesta izvršitve zbirajo podatke med svojimi običajnimi urami poslovanja. Poročanje bi se zato moralo izvesti brezplačno, v strojno berljivi elektronski obliki prek spletne strani, ki bi javnosti omogočala prenos, iskanje, razvrščanje in analizo vseh predloženih podatkov.

(16)

Poročila mest izvrševanja bi morali dopolnjevati rezultati ponudnikov stalnih informacij, ki jih vzpostavlja Direktiva 2014/65/EU, da bi tako zagotovili razvoj naprednih ukrepov za kakovost izvrševanja.

(17)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe ter določbe iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(18)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(19)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja poslov, ki jih morajo objavljati mesta izvrševanja. Uporablja se za mesta trgovanja, sistematične internalizatorje, vzdrževalce trga ali druge ponudnike likvidnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sistem trgovanja“ pomeni način, na katerega mesto izvrševanja izvršuje naročila, kot so sistem za avtomatsko povezovanje naročil, neprekinjeni sistem na podlagi ponudb, sistem zahtevkov za ponudbe, sistem na podlagi rednih dražb ali kateri koli hibridni sistem, ki spada v dve ali več navedenih kategorij ali v sistem, pri katerem je postopek določanja cen drugačen od tistega, ki se uporablja v zgoraj navedenih vrstah sistemov;

(b)

„obseg, ki je značilen za finančni instrument“ pomeni obseg, ki je značilen za obveznico, strukturirani finančni produkt, pravico do emisije ali izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja, za katerega ne obstaja likvidni trg, pri čemer za posle s temi instrumenti velja odlog objave v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(c)

„velik tržni obseg“ pomeni veliko naročilo v skladu s členoma 7 in 11 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(d)

„neuspel posel“ pomeni posel, ki ga je mesto izvrševanja razveljavilo;

(e)

„cenovni multiplikator“ pomeni število enot osnovnega instrumenta, ki ga predstavlja ena pogodba na izvedene finančne instrumente;

(f)

„oznaka o ceni“ pomeni navedbo, ali je cena posla izražena v denarni vrednosti, v odstotkih ali v obliki donosa;

(g)

„oznaka o količini“ pomeni navedbo, ali je količina posla izražena s številom enot, v nominalni vrednosti ali v denarni vrednosti;

(h)

„način poravnave“ pomeni navedbo, ali se finančni instrument poravna fizično ali z gotovino, vključno s primeri, v katerih lahko nasprotna stranka izbira ali kadar ga določi tretja oseba;

(i)

„način trgovanja“ pomeni načrtovano začetno ali zaključno dražbo ali dražbo med dnevom, nenačrtovano dražbo, trgovanje ob zaključku poslovanja, trgovanje zunaj glavnega trgovalnega dneva ali poročanje o trgovanju;

(j)

„trgovalna platforma“ pomeni vrsto platforme, ki jo upravlja mesto izvrševanja: elektronska, glasovna ali na borznem parketu;

(k)

„globina knjige naročil“ pomeni vso razpoložljivo likvidnost, izraženo kot zmnožek cene in obsega vseh nakupnih in prodajnih ponudb za določeno število zvišanj cene s srednje cene najboljšega povpraševanja in ponudbe;

(l)

„povprečni dejanski razpon“ pomeni povprečje dvakratne razlike med dejansko izvršilno ceno v primerjavi s srednjo vrednostjo najboljše nakupne in prodajne cene v trenutku prejema za tržna naročila ali tržna naročila z omejitvijo;

(m)

„povprečna hitrost izvršitve za nespremenjena pasivna naročila po najboljši nakupni in prodajni ceni“ pomeni povprečni čas, ki preteče med naročilom z omejitvijo, ki se ujema z najboljšo nakupno in prodajno ceno, ki jo prejme mesto izvrševanja, in izvršitvijo tega naročila;

(n)

„agresivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročilo, ki je pobralo likvidnost;

(o)

„pasivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročil, ki je zagotovilo likvidnost;

(p)

„naročilo takoj ali prekliči“ pomeni naročilo, ki se izvrši ob vnosu v knjigo naročil, pri katerem pa se preostala neizvršena količina odstrani iz knjige naročil;

(q)

„naročilo izvrši ali prekliči“ pomeni naročilo, ki se izvrši ob vnosu v knjigo naročil, če se lahko izvrši celotna količina. Če se naročilo lahko izvrši le delno, se samodejno zavrne in se ne izvrši.

Člen 3

Objava podatkov o mestu izvrševanja in finančnem instrumentu

1.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o vrsti mesta izvrševanja v skladu s tretjim pododstavkom.

Mesta izvrševanja objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o vrsti mesta izvrševanja v skladu s tretjim pododstavkom.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 1 Priloge:

(i)

ime in identifikator mesta izvrševanja;

(ii)

država, v kateri je pristojni organ;

(iii)

ime segmenta trga in identifikator segmenta trga;

(iv)

datum trgovalnega dneva;

(v)

narava, število in povprečno trajanje vsakega izpada v običajnem obdobju trgovanja na mestu, ki je prekinil trgovanje z vsemi instrumenti, ki so na voljo za trgovanje na mestu na datum trgovalnega dneva;

(vi)

narava, število in povprečno trajanje vseh načrtovanih dražb v običajnem obdobju trgovanja na mestu na datum trgovalnega dneva;

(vii)

število neuspelih poslov na datum trgovalnega dneva;

(viii)

vrednost neuspelih poslov, izražena kot odstotek skupne vrednosti poslov, izvršenih na datum trgovalnega dneva.

2.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o vrsti finančnega instrumenta v skladu s tretjim pododstavkom.

Mesta izvrševanja objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o vrsti finančnega instrumenta v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 2 Priloge:

(a)

za finančne instrumente, ki imajo identifikatorje, kot je določeno v preglednici 2 Priloge:

(i)

ime in identifikator finančnega instrumenta;

(ii)

razvrstitev instrumenta;

(iii)

valuta;

(b)

za finančne instrumente, ki nimajo identifikatorjev, kot je določeno v preglednici 2 Priloge:

(i)

ime in pisni opis instrumenta, vključno z valuto osnovnega instrumenta, cenovnim multiplikatorjem, oznako o ceni, oznako o količini in načinom poravnave;

(ii)

razvrstitev instrumenta;

(iii)

valuta.

Člen 4

Cena

Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o ceni za vsak trgovalni dan, na katerega so bila izvršena naročila za finančni instrument, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

Mesta izvrševanja objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke o ceni za vsak trgovalni dan, na katerega so bila izvršena naročila za finančni instrument, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

Objavijo se naslednji podatki:

(a)

podatki med dnevom:

(i)

za mesta trgovanja: enostavna povprečna cena vseh poslov, ki se izvršijo v prvih dveh minutah po vsakem referenčnem času 9:30:00, 11:30:00, 13:30:00 in 15:30:00 UTC, na ta datum in za vsak razpon velikosti iz člena 9;

(ii)

za sistematične internalizatorje, vzdrževalce trga in druge ponudnike likvidnosti: enostavna povprečna cena vseh poslov, ki se izvršijo v prvih dveh minutah po vsakem referenčnem času 9:30:00, 11:30:00, 13:30:00 in 15:30:00 UTC, na ta datum in za razpon velikosti 1 iz člena 9;

(iii)

skupna vrednost poslov, izvedenih v dveminutnem obdobju iz točk (i) in (ii);

(iv)

za mesta trgovanja: če v prvih dveh minutah relevantnih časovnih obdobij iz točke (i) ni izvedenih poslov, cena prvega posla, izvršenega v vsakem razponu velikosti iz člena 9, če se je izvedel, po vsakem od referenčnih časov iz točke (i) na ta datum;

(v)

za sistematične internalizatorje, vzdrževalce trga in druge ponudnike likvidnosti: če v prvih dveh minutah relevantnih časovnih obdobij iz točke (ii) ni izvedenih poslov, cena prvega posla, izvršenega v velikostni skupini 1 iz člena 9, če se je izvedel, po vsakem od referenčnih časov iz točke (ii) na ta datum;

(vi)

čas izvršitve za vsak posel iz točk (iv) in (v);

(vii)

velikost posla v smislu vrednosti za vsak izvršen posel iz točk (iv) in (v);

(viii)

sistem trgovanja in način trgovanja, po katerem so se izvršili posli iz točk (iv) in (v);

(ix)

trgovalna platforma, na kateri so se izvršili posli iz točk (iv) in (v);

(x)

najboljša nakupna ali prodajna cena ali primerna referenčna cena v času izvršitve za vsak izvršen posel iz točk (iv) in (v).

Podatki med dnevom se objavijo v obliki, ki je navedena v preglednici 3 Priloge:

(b)

dnevni podatki:

(i)

enostavna povprečna cena posla in povprečna cena posla, tehtana glede na obseg poslov, če se je izvedel več kot en posel;

(ii)

najvišja izvršena cena, če sta se izvedla več kot dva posla;

(iii)

najnižja izvršena cena, če sta se izvedla več kot dva posla.

Dnevni podatki se objavijo v obliki, ki je navedena v preglednici 4 Priloge.

Člen 5

Stroški

Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke v zvezi s stroški, ki jih mesto trgovanja zaračuna vsem članom ali uporabnikom mesta v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Mesta izvrševanja objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke v zvezi s stroški, ki jih mesta izvrševanja zaračunajo vsem članom ali uporabnikom mesta v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 5 Priloge:

(a)

opis narave in ravni vseh elementov stroškov, ki jih zaračuna mesto izvrševanja, preden se odbijejo rabati ali popusti, in informacije o tem, kako se navedeni stroški razlikujejo glede na vključenega uporabnika ali finančni instrument, ter ustrezne zneske razlik. Elementi stroškov vključujejo:

(i)

pristojbine za izvršitev;

(ii)

pristojbine za oddajo, spremembo ali preklic naročila ali umik ponudbe;

(iii)

pristojbine, povezane z dostopom do tržnih podatkov in uporabo terminalov;

(iv)

vse stroške za kliring in poravnavo ter vse druge pristojbine, plačane tretjim osebam, ki so udeležene pri izvršitvi naročila;

(b)

opis narave in ravni vseh rabatov, popustov ali drugih plačil, ponujenih uporabnikom mesta izvrševanja, vključno z informacijami o tem, kako se navedeni rabati, popusti ali druga plačila razlikujejo glede na vključenega uporabnika ali finančni inštrument ter zneske razlik;

(c)

opis narave in zneska vseh nedenarnih koristi, ponujenih uporabnikom mesta izvrševanja, vključno z informacijami o tem, kako se navedene nedenarne koristi razlikujejo glede na vključenega uporabnika ali finančni inštrument ter vrednost, za katero se razlikujejo;

(d)

opis narave in ravni vseh davkov ali dajatev, ki jih mesto izvrševanja zaračuna ali ki nastanejo v imenu članov ali uporabnikov mesta;

(e)

povezava do spletišča mesta ali drugega vira, kjer so na voljo dodatni podatki o stroških;

(f)

skupna vrednost vseh rabatov, popustov, nedenarnih koristi ali drugih plačil iz točk (b) in (c), izražena kot odstotek skupne vrednosti trgovanja v obdobju poročanja;

(g)

skupna vrednost vseh stroškov iz točke (a) brez skupne vrednosti rabatov in popustov, nedenarnih koristi ali drugih plačil iz točk (b) in (c), izražena kot odstotek skupne vrednosti trgovanja v obdobju poročanja.

Člen 6

Verjetnost izvršitve

Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke v zvezi z verjetnostjo izvršitve za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Mesta izvrševanja objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, podatke v zvezi z verjetnostjo izvršitve za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 6 Priloge:

(a)

število prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe;

(b)

število in vrednost izvršenih poslov, če se je izvedel več kot en posel;

(c)

število prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe, ki so bili preklicani ali umaknjeni, brez pasivnih naročil, ki po navodilih potečejo ali se prekličejo konec dneva;

(d)

število prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe, ki so se na ta datum spremenili;

(e)

mediana velikosti poslov na ta datum, če se je izvedel več kot en posel;

(f)

mediana velikosti vseh naročil ali zahtevkov za ponudbe na ta datum, če je bilo prejeto več kot eno naročilo ali zahtevek za ponudbe;

(g)

število imenovanih vzdrževalcev trga.

Člen 7

Dodatni podatki za mesta izvrševanja s sistemom za avtomatsko povezovanje naročil in neprekinjenim sistemom na podlagi ponudb

1.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji, ki poslujejo v okviru sistema za avtomatsko povezovanje naročil, neprekinjenega sistema na podlagi ponudb ali druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke ob vsakem referenčnem času iz točk (i) in (ii) člena 4(a) za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Mesta izvrševanja, ki poslujejo v okviru sistema za avtomatsko povezovanje naročil, neprekinjenega sistema na podlagi ponudb ali druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke ob vsakem referenčnem času iz točk (i) in (ii) člena 4(a) za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 7 Priloge:

(i)

najboljša nakupna in prodajna cena ter ustrezni obsegi;

(ii)

globina knjige naročil pri treh zvišanjih cene.

2.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji, ki poslujejo v okviru sistema za avtomatsko povezovanje naročil, neprekinjenega sistema na podlagi ponudb ali druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Mesta izvrševanja, ki poslujejo v okviru sistema za avtomatsko povezovanje naročil, neprekinjenega sistema na podlagi ponudb ali druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 8 Priloge:

(a)

povprečni dejanski razpon;

(b)

povprečni obseg poslov po najboljši nakupni in prodajni ceni;

(c)

povprečni razpon po najboljši nakupni in prodajni ceni;

(d)

število preklicev po najboljši nakupni in prodajni ceni;

(e)

število sprememb po najboljši nakupni in prodajni ceni;

(f)

povprečna globina knjige naročil pri treh zvišanjih cene;

(g)

povprečni čas in mediana časa, ki je pretekel med sprejetjem agresivnega naročila ali ponudbe, ki jo je prejelo mesto izvrševanja, in nadaljnjo izvršitvijo v celoti ali delno;

(h)

povprečna hitrost izvršitve za nespremenjena pasivna naročila po najboljši nakupni in prodajni ceni;

(i)

število neuspelih naročil „izpolni ali prekliči“;

(j)

število naročil „takoj ali prekliči“, ki niso bila izpolnjena;

(k)

število in obseg poslov, izvršenih na mestu trgovanja, z velikim tržnim obsegom v skladu s členom 4 ali 9 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(l)

število in vrednost poslov, izvršenih na mestu trgovanja v skladu s členom 4 ali 9 Uredbe (EU) št. 600/2014, vendar brez naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja in niso vključena v točko (k);

(m)

število in povprečno trajanje prekinitev trgovanja, ki so posledica nestanovitne dražbe ali sistema prekinitve trgovanja, do katerih je prišlo med običajnim obdobjem trgovanja mesta;

(n)

narava, število in povprečno trajanje vsake začasne prekinitve trgovanja, do katere je prišlo zaradi odločitve mesta v običajnem obdobju trgovanja mesta, razen tistih, ki se poročajo v skladu s členom 3(1)(v).

3.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji, ki v celoti ali delno poslujejo v okviru neprekinjenega sistema na podlagi ponudb, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Mesta izvrševanja, ki v celoti ali delno poslujejo v okviru neprekinjenega sistema na podlagi ponudb, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 8 Priloge:

(a)

število in povprečno trajanje obdobij v običajnem obdobju trgovanja mesta, ki trajajo več kot 15 minut in v katerih ni bilo povpraševanja ali ponudb, za vsak trgovalni dan;

(b)

povprečna prisotnost ponudb, izražena kot odstotek običajnega obdobja trgovanja mesta na ta dan.

Člen 8

Dodatni podatki za mesta izvršitve s sistemom zahtevkov za ponudbe

Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji, ki poslujejo v okviru sistema zahtevkov za ponudbe ali katere koli druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Mesta izvrševanja, ki poslujejo v okviru sistema zahtevkov za ponudbe ali katere koli druge vrste sistema trgovanja, za katerega so na voljo navedeni podatki, objavijo za vsak segment trga, ki ga upravljajo, in za vsak finančni instrument, za katerega ne velja obveznost trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, dodatne podatke za vsak trgovalni dan v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

Objavijo se naslednji podatki v obliki, ki je navedena v preglednici 9 Priloge:

(a)

povprečni čas in mediana časa, ki je pretekel od sprejetja ponudbe do izvršitve, za vse posle s finančnim instrumentom, in

(b)

povprečni čas in mediana časa, ki je pretekel od zahtevka za ponudbo do zagotovitve vseh ustreznih ponudb, za vse ponudbe v zvezi s finančnim instrumentom.

Člen 9

Določitev razponov poročanja

Mesta izvrševanja sporočijo vse izvršene posle iz člena 4 za naslednje razpone velikosti:

(a)

za vse finančne instrumente, razen instrumentov denarnega trga:

(i)

razpon velikosti 1: več kot 0 EUR in manj ali enako kot standardni tržni obseg ali obseg, ki je značilen za finančni instrument;

(ii)

razpon velikosti 2: več kot standardni tržni obseg ali obseg, ki je značilen za finančni instrument, in manj ali enako kot velik tržni obseg;

(iii)

razpon velikosti 3: več kot velik tržni obseg.

(b)

za nelikvidne delnice, sklade, s katerimi se trguje na borzi, ali certifikate:

(i)

razpon velikosti 1: več kot 0 EUR in manj ali enako kot najmanjši razpoložljiv standardni tržni obseg za navedeno vrsto instrumenta;

(ii)

razpon velikosti 2: več kot najmanjši razpoložljiv standardni tržni obseg za navedeno vrsto instrumenta in manj kot velik tržni obseg;

(iii)

razpon velikosti 3: več kot velik tržni obseg.

(c)

za instrumente denarnega trga:

(i)

razpon velikosti 1: več kot 0 EUR in manj ali enako kot 10 milijonov EUR;

(ii)

razpon velikosti 2: več kot 10 milijonov EUR in manj ali enako kot 50 milijonov EUR;

(iii)

razpon velikosti 3: več kot 50 milijonov EUR.

Člen 10

Oblika objave

Mesta izvršitve za vsak trgovalni dan objavijo podatke v skladu s predlogami iz Priloge, in sicer v strojno berljivi elektronski obliki, ki je javnosti na voljo za prenos.

Člen 11

Pogostost objave podatkov

Mesta izvršitve podatke objavljajo četrtletno in najpozneje tri mesece po koncu vsakega četrtletja, in sicer:

(a)

do 30. junija podatke za obdobje od 1. januarja do 31. marca;

(b)

do 30. septembra podatke za obdobje od 1. aprila do 30. junija;

(c)

do 31. decembra podatke za obdobje od 1. julija do 30. septembra;

(d)

do 31. marca podatke za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra.

Člen 12

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


PRILOGA

Preglednica 1 – Identifikacijski podatki, ki se objavijo v skladu s členom 3(1) – vrsta mesta izvrševanja

Mesto

Naziv

Identifikator (oznaka identifikatorja trga (MIC) po ISO 10383 ali identifikator pravnih subjektov (LEI))

 

Država pristojnega organa

Naziv

 

 

Segment trga

Naziv

Identifikator (oznaka identifikatorja trga (MIC) po ISO 10383)

 

Datum trgovalnega dneva

po ISO 8601

 

 

Izpadi

Narava

Število

Povprečno trajanje

Načrtovana dražba

Narava

Število

Povprečno trajanje

Neuspeli posli

 

Število

Vrednost (kot % skupne vrednosti poslov, izvršenih na ta dan)


Preglednica 2 – Identifikacijski podatki, ki se objavijo v skladu s členom 3(2) – vrsta finančnega instrumenta

Finančni instrument

Naziv

Identifikator (po ISO 6166)

Če identifikator ni na voljo, pisni opis finančnega instrumenta (vključno z valuto osnovnega instrumenta, cenovnim multiplikatorjem, oznako o ceni, oznako o količini in načinom poravnave)

 

 

Razvrstitev instrumenta

(koda CFI po ISO 10962)

Valuta

(po ISO 4217)


Preglednica 3 – Podatki o ceni, ki se objavijo v skladu s točko (a) člena 4

 

Razpon velikosti

Vsi posli, izvršeni v prvih dveh minutah po času T

Prvi posel po času T (če v prvih dveh minutah po času T ni poslov)

Čas (T)

 

Enostavna povprečna izvršena cena (brez provizij in natečenih obresti)

Skupna izvršena vrednost

Cena

Čas izvršitve

Velikost posla

Sistem trgovanja

Način trgovanja

Trgovalna platforma

Najboljša nakupna in prodajna cena ali primerna referenčna cena v trenutku izvršitve

09:30:00

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11:30:00

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13:30:00

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15:30:00

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Preglednica 4 – Podatki o ceni, ki se objavijo v skladu s točko (b) člena 4

Enostavna povprečna cena posla

 

Povprečna cena posla, tehtana glede na obseg

 

Najvišja izvršena cena

 

Najnižja izvršena cena

 


Preglednica 5 – Podatki o ceni, ki se objavijo v skladu s členom 5

Podatki, zahtevani v skladu s členom 5(a) do (d)

(opis)

Povezava do spletišča mesta ali drugega vira, kjer so na voljo dodatni podatki o stroških

 

Skupna vrednost vseh ponujenih rabatov, popustov ali drugih plačil (kot % skupne vrednosti trgovanja v obdobju poročanja)

%

Skupna vrednost vseh stroškov (kot % skupne vrednosti trgovanja v obdobju poročanja)

%


Preglednica 6 – Podatki o verjetnosti izvršitve, ki se objavijo v skladu s členom 6

Število prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe

 

Število izvršenih poslov

 

Skupna vrednost izvršenih poslov

 

Število preklicanih ali umaknjenih prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe

 

Število spremenjenih prejetih naročil ali zahtevkov za ponudbe

 

Mediana velikosti poslov

 

Mediana velikosti vseh naročil ali zahtevkov za ponudbe

 

Število imenovanih vzdrževalcev trga

 


Preglednica 7 – Podatki o verjetnosti izvršitve, ki se objavijo v skladu s členom 7(1)

Čas

Najboljša nakupna cena

Najboljša prodajna cena

Velikost nakupov

Velikost ponudbe

Globina knjige naročil pri treh zvišanjih cene

9:30:00

 

 

 

 

 

11:30:00

 

 

 

 

 

13:30:00

 

 

 

 

 

15:30:00

 

 

 

 

 


Preglednica 8 – Podatki, ki se objavijo v skladu s členom7(2) in (3)

Povprečni dejanski razpon

 

Povprečni obseg poslov po najboljši nakupni in prodajni ceni

 

Povprečni razpon po najboljši nakupni in prodajni ceni

 

Število preklicev po najboljši nakupni in prodajni ceni

 

Število sprememb po najboljši nakupni in prodajni ceni

 

Povprečna globina knjige naročil pri treh zvišanjih cene

 

Povprečni čas (na milisekundo natančno), ki preteče od sprejetja agresivnega naročila ali ponudbe, ki jo prejme mesto izvrševanja, in do nadaljnje izvršitve v celoti ali delno

 

Mediana časa (na milisekundo natančno), ki preteče od sprejetja tržnega naročila, ki ga prejme mesto izvrševanja, do nadaljnje izvršitve v celoti ali delno

 

Povprečna hitrost izvršitve za nespremenjena pasivna naročila po najboljši nakupni in prodajni ceni

 

Število neuspelih naročil „izpolni ali prekliči“

 

Število naročil „takoj ali prekliči“, ki niso bila izpolnjena

 

Število poslov, izvršenih na mestu trgovanja, z velikim tržnim obsegom v skladu s členom 4 ali 9 Uredbe (EU) št. 600/2014

 

Vrednost poslov, izvršenih na mestu trgovanja, z velikim tržnim obsegom v skladu s členom 4 ali 9 Uredbe (EU) št. 600/2014

 

Število poslov, izvršenih na mestu trgovanja v skladu s členom 4 ali 9 MiFIR, vendar brez naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja in nimajo velikega tržnega obsega

 

Vrednost poslov, izvršenih na mestu trgovanja v skladu s členom 4 ali 9, vendar brez naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do njihovega razkritja in nimajo velikega tržnega obsega

 

Število prekinitev trgovanja

 

Povprečno trajanje prekinitev trgovanja

 

Število začasnih ustavitev trgovanja

 

Narava začasnih ustavitev trgovanja

 

Povprečno trajanje začasnih ustavitev trgovanja

 

Za mesta s sistemom na podlagi ponudb, število obdobij, v katerih ni bilo ponudb

 

Za mesta s sistemom na podlagi ponudb, povprečno trajanje obdobij, v katerih ni bilo ponudb

 

Povprečna prisotnost ponudb

 


Preglednica 9 – Podatki, ki se objavijo v skladu s členom 8

Povprečni čas, ki preteče od sprejetja do izvršitve

 

Mediana časa, ki preteče od sprejetja in izvršitve

 

Povprečni čas, ki preteče od zahtevka za ponudbo do zagotovitve ustreznih ponudb

 

Mediana časa, ki preteče od zahtevka za ponudbo do zagotovitve ustreznih ponudb

 


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/166


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/576

z dne 8. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest izvrševanja in o kakovosti izvrševanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti točke (b) prvega pododstavka člena 27(10) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bistveno je, da se javnosti in vlagateljem omogoči, da ovrednotijo kakovost praks izvrševanja investicijskih podjetij in identificirajo pet najprometnejših mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so investicijska podjetja v preteklem letu izvrševala naročila strank. Da bi lahko smiselno primerjali in analizirali izbiro petih najprometnejših mest izvrševanja, morajo investicijska podjetja navedene informacije objaviti ločeno za vsako kategorijo finančnih instrumentov. Da bi lahko v celoti ovrednotili tok naročil strank na mesta izvrševanja, bi morali vlagateljem in javnosti omogočiti, da lahko jasno ugotovijo, ali je bilo samo investicijsko podjetje eno od petih najprometnejših mest izvrševanja za vsako kategorijo finančnih instrumentov.

(2)

Da bi lahko v celoti ocenili obseg kakovosti izvrševanja, dosežene na mestih izvrševanja, ki jih uporabljajo investicijska podjetja za izvrševanje naročil strank, vključno z mesti izvrševanja v tretjih državah, je primerno, da investicijska podjetja objavijo informacije, ki se zahtevajo s to uredbo, v zvezi z mesti izvrševanja, vzdrževalci trga ali drugimi ponudniki likvidnosti ali vsakim subjektom, ki v tretji državi opravlja funkcijo, podobno funkcijam navedenih subjektov.

(3)

Da bi zagotovili natančne in primerljive informacije, je nujno določiti kategorije finančnih instrumentov na podlagi njihovih značilnosti, ki so relevantne za namen objave. Kategorija finančnih instrumentov bi morala biti dovolj ozka, da razkriva razlike v ravnanju pri izvrševanju naročil med kategorijami, hkrati pa dovolj široka, da zagotovi sorazmernost obveznosti poročanja investicijskih podjetij. Glede na širino kategorije lastniških finančnih instrumentov je to kategorijo primerno razdeliti na podrazrede na podlagi likvidnosti. Ker je likvidnost bistveni dejavnik, ki vpliva na ravnanje pri izvrševanju, in ker mesta izvrševanja pogosto tekmujejo, da bi pritegnila tokove vrednostnih papirjev, s katerimi se najpogosteje trguje, je primerno, da so lastniški instrumenti razvrščeni glede na njihovo likvidnost, kot je določena v skladu z režimom za korak kotacije iz Direktive 2014/65/EU.

(4)

Primerno je, da investicijska podjetja pri objavi identitete petih najprometnejših mest izvrševanja, na katerih izvršujejo naročila strank, objavijo informacije o obsegu in številu naročil, izvršenih na vsakem mestu izvrševanja, tako da si lahko vlagatelji oblikujejo mnenje o toku naročil strank od podjetja na mesto izvrševanja. Kadar investicijsko podjetje za eno ali več kategorij finančnih instrumentov izvrši zelo malo naročil, informacije o petih najprometnejših mestih izvrševanja ne bi bile smiselne niti reprezentativne za ureditve izvrševanja naročil. Zato je primerno, da se od investicijskih podjetij zahteva, da jasno navedejo kategorije finančnih instrumentov, za katere izvršijo zelo malo naročil.

(5)

Da bi preprečili potencialno tržno občutljiva razkritja o obsegu poslovanja investicijskega podjetja, bi bilo treba obseg izvrševanja in število izvršenih naročil izraziti kot odstotek celotnega obsega in celotnega števila izvršenih naročil investicijskega podjetja za vsako kategorijo finančnega instrumenta posebej in ne kot absolutne vrednosti.

(6)

Od investicijskih podjetij je primerno zahtevati, da objavijo informacije, ki so relevantne za njihovo ravnanje pri izvrševanju naročil. Da bi zagotovili, da investicijska podjetja ne odgovarjajo za odločitve o izvršitvi naročil, za katere niso odgovorne, je od njih primerno zahtevati, da razkrijejo odstotek naročil, izvršenih na vsakem od petih najprometnejših mest izvrševanja, pri katerih so mesto izvrševanja določile stranke.

(7)

Obstaja več dejavnikov, ki lahko vplivajo na ravnanje investicijskih podjetij pri izvrševanju naročil, kot je tesna povezanost med investicijskimi podjetji in mesti izvrševanja. Glede na potencialno pomembnost navedenih dejavnikov je primerno zahtevati analizo takšnih dejavnikov pri oceni kakovosti izvrševanja, dosežene na vseh mestih izvrševanja.

(8)

Različne vrste naročil so lahko pomemben dejavnik pri pojasnjevanju, kako in zakaj investicijska podjetja izvršujejo naročila na danem mestu izvrševanja. To lahko vpliva tudi na način, kako investicijsko podjetje določi svoje strategije izvrševanja, vključno s programiranjem pametnih usmerjevalnikov naročil, da bi izpolnilo posebne cilje navedenih naročil. Zato je primerno, da se razlika med različnimi kategorijami vrst naročil v poročilu jasno označi.

(9)

Da bi ustrezno analizirali informacije, je pomembno, da so uporabniki sposobni razlikovati med mesti izvrševanja, ki se uporabljajo za naročila profesionalnih strank, in mesti izvrševanja, ki se uporabljajo za naročila neprofesionalnih strank, glede na bistveno razliko pri tem, kako investicijska podjetja dosegajo najboljše možne rezultate za neprofesionalne stranke v primerjavi s profesionalnimi strankami, in sicer da morajo investicijska podjetja pri izvrševanju naročil neprofesionalnih strank oceniti predvsem dejavnika cene in stroškov. Zato je primerno, da se informacije o petih najprometnejših mestih izvrševanja predložijo ločeno za neprofesionalne in profesionalne stranke, kar omogoča kvalitativno oceno toka naročil na taka mesta.

(10)

Za izpolnitev pravne obveznosti najboljše izvršitve investicijska podjetja pri uporabi meril za najboljšo izvršitev za profesionalne stranke za posle financiranja z vrednostnimi papirji navadno ne bodo uporabila istega mesta izvrševanja kot za druge posle. To pa zato, ker se posli financiranja z vrednostnimi papirji uporabljajo kot vir financiranja, za katerega velja obveznost, da bo posojilojemalec na določen datum v prihodnosti vrnil vrednostne papirje enake vrednosti, poleg tega pogoje poslov financiranja z vrednostnimi papirji navadno dvostransko določita nasprotni stranki pred izvršitvijo. Zato je izbira mest izvrševanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji bolj omejena kot za druge posle, saj je odvisna od posebnih pogojev, ki jih vnaprej določita nasprotni stranki, ter od tega, ali na teh mestih izvrševanja obstaja specifično povpraševanje po zadevnih finančnih instrumentih. Zato je primerno, da investicijska podjetja povzamejo in objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so izvrševala posle financiranja z vrednostnimi papirji, v ločenem poročilu, tako da je mogoče opraviti kvalitativno oceno toka naročil na takšna mesta. Zaradi posebne narave poslov financiranja z vrednostnimi papirji in glede na to, da bi njihova velikost verjetno izkrivila bolj reprezentativni sklop poslov stranke (in sicer tistih, ki ne vključujejo poslov financiranja z vrednostnimi papirji), jih je treba tudi izključiti iz preglednic, ki zadevajo pet najprometnejših mest izvrševanja, na katerih investicijska podjetja izvršujejo druga naročila strank.

(11)

Primerno je, da investicijska podjetja objavijo oceno kakovosti izvrševanja, doseženo na vseh mestih, ki jih uporablja podjetje. Te informacije bodo zagotovile jasno sliko strategij izvrševanja in instrumentov, ki se uporabijo za oceno kakovosti izvrševanja, dosežene na navedenih mestih. Prav tako bodo vlagateljem omogočile oceno učinkovitosti spremljanja, ki so ga investicijska podjetja opravila v zvezi z navedenimi mesti izvrševanja.

(12)

Predvsem je pri ocenjevanju kakovosti izvrševanja, dosežene na vseh mestih izvrševanja v zvezi s stroški, primerno, da investicijsko podjetje opravi tudi analizo ureditev, ki jih ima z navedenimi mesti v zvezi z opravljenimi ali prejetimi plačili in popusti, rabati ali nedenarnimi koristmi. Takšna ocena bi morala javnosti tudi omogočiti, da presodi, kako takšne ureditve vplivajo na stroške, ki jih ima vlagatelj, in kako so skladne s členom 27(2) Direktive 2014/65/EU.

(13)

Prav tako je ustrezno določiti področje uporabe takšne objave in njene bistvene lastnosti, vključno s tem, kako investicijska podjetja uporabljajo podatke o kakovosti izvrševanja, ki jih dajo na voljo mesta izvrševanja v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/575 (2).

(14)

Informacije o identiteti mest izvrševanja in kakovosti izvrševanja bi se morale objavljati enkrat na leto in bi se morale nanašati na ravnanje pri izvrševanju naročil za vsako kategorijo finančnih instrumentov, da bi zajele zadevne spremembe v predhodnem koledarskem letu.

(15)

Investicijskim podjetjem ne bi smeli preprečiti sprejetja dodatne ravni poročanja, ki je bolj podrobna, če v takšnem primeru dodatno poročilo dopolnjuje in ne zamenjuje tega, kar se zahteva s to uredbo.

(16)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(17)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(18)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o vsebini in obliki informacij, ki jih investicijska podjetja objavijo enkrat na leto v zvezi z naročili strank, izvršenimi na mestih trgovanja ali prek sistematičnih internalizatorjev, vzdrževalcev trga ali drugih ponudnikov likvidnosti ali subjektov, ki v tretjih državah opravljajo funkcijo, podobno funkcijam navedenih subjektov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„pasivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročil, ki je zagotovilo likvidnost;

(b)

„agresivno naročilo“ pomeni naročilo, vneseno v knjigo naročil, ki je pobralo likvidnost;

(c)

„usmerjeno naročilo“ pomeni naročilo, pri katerem je stranka pred izvršitvijo naročila določila posebno mesto izvrševanja.

Člen 3

Informacije o petih najprometnejših mestih izvrševanja in doseženi kakovosti izvrševanja

1.   Investicijska podjetja objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja glede na obseg trgovanja za vsa izvršena naročila strank po kategorijah finančnih instrumentov iz Priloge I. Informacije v zvezi z neprofesionalnimi strankami se objavijo v obliki, določeni v preglednici 1 Priloge II, informacije v zvezi s profesionalnimi strankami pa se objavijo v obliki, določeni v preglednici 2 Priloge II. Objava izključuje naročila v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji in vsebuje naslednje informacije:

(a)

kategorijo finančnih instrumentov;

(b)

naziv in identifikator mesta;

(c)

obseg naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izražen kot odstotek celotnega izvršenega obsega;

(d)

število naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izraženo kot odstotek vseh izvršenih naročil;

(e)

odstotek izvršenih naročil iz točke (d), ki so bila pasivna in agresivna naročila;

(f)

odstotek naročil iz točke (d), ki so bila usmerjena naročila;

(g)

potrditev, ali je investicijsko podjetje v preteklem letu izvršilo povprečno manj kot en posel na trgovalni dan v navedeni kategoriji finančnih instrumentov.

2.   Investicijska podjetja objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja glede na obseg trgovanja za vsa izvršena naročila strank v poslih financiranja z vrednostnimi papirji za kategorije finančnih instrumentov iz Priloge I v obliki, določeni v preglednici 3 Priloge II. Objava vsebuje naslednje informacije:

(a)

obseg naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izražen kot odstotek celotnega izvršenega obsega;

(b)

število naročil strank, izvršenih na tem mestu izvrševanja, izraženo kot odstotek vseh izvršenih naročil;

(c)

potrditev, ali je investicijsko podjetje v preteklem letu izvršilo povprečno manj kot en posel na trgovalni dan v navedeni kategoriji finančnih instrumentov.

3.   Investicijska podjetja za vsako kategorijo finančnih instrumentov objavijo povzetek analize in zaključkov, ki temeljijo na njihovem natančnem spremljanju kakovosti izvrševanja, dosežene na mestih izvrševanja, kjer so v preteklem letu izvršila vsa naročila strank. Informacije vključujejo:

(a)

pojasnilo relativnega pomena, ki ga je podjetje pri ocenjevanju kakovosti izvrševanja pripisalo dejavnikom izvršitve, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in vse druge okoliščine, vključno s kvalitativnimi dejavniki;

(b)

opis kakršne koli tesne povezanosti, nasprotij interesov in skupnega lastništva v zvezi z vsemi mesti izvrševanja, uporabljenimi za izvršitev naročil;

(c)

opis vseh posebnih ureditev s katerim koli mestom izvrševanja v zvezi z opravljenimi ali prejetimi plačili, popusti, rabati ali nedenarnimi koristmi;

(d)

pojasnilo dejavnikov, ki so privedli do spremembe seznama mest izvrševanja, navedenih v politiki izvrševanja podjetja, če je do takšnih sprememb prišlo;

(e)

pojasnilo, kako se izvrševanje naročil razlikuje glede na kategorizacijo strank, kadar podjetje kategorije strank različno obravnava in kjer to lahko vpliva na ureditve izvrševanja naročil;

(f)

pojasnilo, ali so pri izvrševanju naročil neprofesionalnih strank imela prednost druga merila pred neposredno ceno in stroški ter kako so bila ta druga merila nujna za doseganje najboljšega možnega rezultata za stranko z vidika upoštevanja vseh dejavnikov;

(g)

pojasnilo, kako je investicijsko podjetje uporabilo kakršne koli podatke ali orodja v zvezi s kakovostjo izvrševanja, vključno z vsemi podatki, objavljenimi v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/575;

(h)

po potrebi pojasnilo, kako je investicijsko podjetje uporabilo rezultate ponudnikov stalnih informacij, vzpostavljenih v skladu s členom 65 Direktive 2014/65/EU.

Člen 4

Oblika

Investicijska podjetja objavijo informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3(1) in 3(2), na svojih spletnih mestih, tako da izpolnijo predloge iz Priloge II, v strojno berljivi elektronski obliki, ki je javnosti na voljo za prenos, informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 3(3), pa objavijo na svojih spletnih mestih v elektronski obliki, ki je javnosti na voljo za prenos.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/575 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za podatke, ki jih morajo mesta izvrševanja objaviti o kakovosti izvrševanja poslov (glej str. 152 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


PRILOGA I

Kategorije finančnih instrumentov

(a)

Lastniški vrednostni papirji – Delnice in potrdila o deponiranju

(i)

Korak kotacije/obseg likvidnosti 5 in 6 (od 2 000 poslov dnevno)

(ii)

Korak kotacije/obseg likvidnosti 3 in 4 (od 80 do 1 999 poslov dnevno)

(iii)

Korak kotacije/obseg likvidnosti 1 in 2 (od 0 do 79 poslov dnevno)

(b)

Dolžniški instrumenti

(i)

Obveznice

(ii)

Instrumenti denarnega trga

(c)

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

(i)

Standardizirane terminske pogodbe in opcije, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja

(ii)

Zamenjave, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi obrestni izvedeni finančni instrumenti

(d)

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

(i)

Standardizirane terminske pogodbe in opcije, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja

(ii)

Drugi kreditni izvedeni finančni instrumenti

(e)

Valutni izvedeni finančni instrumenti

(i)

Standardizirane terminske pogodbe in opcije, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja

(ii)

Zamenjave, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi valutni izvedeni finančni instrumenti

(f)

Strukturirani finančni instrumenti

(g)

Lastniški izvedeni finančni instrumenti

(i)

Opcije in standardizirane terminske pogodbe, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja

(ii)

Zamenjave in drugi lastniški izvedeni finančni instrumenti

(h)

Listinjeni izvedeni finančni instrumenti

(i)

Nakupni boni in izvedeni finančni instrumenti na certifikate

(ii)

Drugi listinjeni izvedeni finančni instrumenti

(i)

Izvedeni finančni instrumenti na blago in izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

(i)

Opcije in standardizirane terminske pogodbe, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja

(ii)

Drugi izvedeni finančni instrumenti na blago in izvedeni finančni instrument na pravice do emisije

(j)

Finančne pogodbe na razlike

(k)

Produkti, s katerimi se trguje na borzi (skladi, s katerimi se trguje na borzi, obveznice, s katerimi se trguje na borzi, in blago, s katerim se trguje na borzi)

(l)

Pravice do emisije

(m)

Drugi instrumenti


PRILOGA II

Preglednica 1

Kategorija instrumenta

 

Obvestilo, če se je v preteklem letu izvedel povprečno manj kot 1 posel na delovni dan

D/N

Pet najprometnejših mest izvrševanja, razvrščenih glede na obseg trgovanja (v padajočem vrstnem redu)

Delež obsega trgovanja kot odstotek celotnega obsega v navedeni kategoriji

Delež izvršenih naročil kot odstotek vseh naročil v navedeni kategoriji

Odstotek pasivnih naročil

Odstotek agresivnih naročil

Odstotek usmerjenih naročil

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 


Preglednica 2

Kategorija instrumenta

 

Obvestilo, če se je v preteklem letu izvedel povprečno manj kot 1 posel na delovni dan

D/N

Pet najprometnejših mest izvrševanja, razvrščenih glede na obseg trgovanja (v padajočem vrstnem redu)

Delež obsega trgovanja kot odstotek celotnega obsega v navedeni kategoriji

Delež izvršenih naročil kot odstotek vseh naročil v navedeni kategoriji

Odstotek pasivnih naročil

Odstotek agresivnih naročil

Odstotek usmerjenih naročil

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

 

 

 


Preglednica 3

Kategorija instrumenta

 

Obvestilo, če se je v preteklem letu izvedel povprečno manj kot 1 posel na delovni dan

D/N

Pet najprometnejših mest glede na obseg trgovanja (v padajočem vrstnem redu)

Delež izvršenega obsega kot odstotek celotnega obsega v navedeni kategoriji

Delež izvršenih naročil kot odstotek vseh naročil v navedeni kategoriji

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 

Naziv in identifikator mesta (MIC ali LEI)

 

 


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/174


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/577

z dne 13. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za mehanizem največjega obsega in zagotavljanje informacij za izračune za preglednost in druge namene

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 5(9) in člena 22(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa, da morajo pristojni organi in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) opraviti znatno število izračunov za umeritev uporabe sistema preglednosti pred trgovanjem in po njem ter obveznosti trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti kot tudi za ugotovitev, ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator.

(2)

Pristojni organi in ESMA morajo imeti za izvedbo potrebnih izračunov dostop do zanesljivih in visokokakovostnih podatkov za vsak razred finančnih instrumentov, za katerega se uporablja Uredba (EU) št. 600/2014. Zato je treba izboljšati dostopnost in kakovost podatkov, ki so na voljo pristojnim organom in ESMA v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Uredbo (EU) št. 600/2014, tako da se lahko razvrščanje finančnih instrumentov v razrede, vključno s pragi za namene preglednosti pred trgovanjem in po njej, ter po potrebi ponovno umerjanje teh pragov izračunata na podlagi več informacij, potem ko se bo sistem že nekaj časa uporabljal.

(3)

Treba bi bilo uvesti določbe, v katerih bodo na splošno določeni skupni elementi v zvezi z vsebino in obliko podatkov, ki jih morajo predložiti mesta trgovanja, sistemi odobrenih objav (APA) in ponudniki stalnih informacij (CTP) za izračune za preglednost in druge namene. Te določbe bi se morale brati skupaj z delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2017/587 (3), (EU) 2017/583 (4), (EU) 2017/567 (5), (EU) 2017/565 (6) in (EU) 2016/2020 (7), v katerih so opisani metodologija in podatki, ki so potrebni za izvajanje zadevnih izračunov, ter določena vsebina in obseg podatkov, ki so potrebni za izračune, povezane s preglednostjo. Zato bi morale biti pri izvajanju teh izračunov vsebina, oblika in kakovost podatkov, predloženih v zvezi z mesti trgovanja, APA in CTP, skladne z veljavno metodologijo, določeno v ustreznih izvedbenih aktih Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014.

(4)

Z izjemo morebitnih priložnostnih zahtevkov za podatke in izračunov, ki jih je treba opraviti za namene mehanizma največjega obsega, bi morali mesta trgovanja, APA in CTP predložiti poročila vsak dan. Glede na velik obseg zajetih finančnih instrumentov in velike količine podatkov, ki jih je treba obdelati, ta dnevna predložitev poročil pristojnim organom omogoča, da natančneje obdelajo datoteke obvladljivih velikosti, ter zagotavlja učinkovito in pravočasno upravljanje predložitve podatkov, preverjanja njihove kakovosti in njihove obdelave. Dnevno zbiranje podatkov poenostavlja tudi obveznost zagotavljanja podatkov za mesta trgovanja, APA in CTP z zmanjšanjem njihovega bremena pri izračunavanju števila dni trgovanja, kadar se uporablja kvantitativno merilo za likvidnost, in pri združevanju podatkov za isti finančni instrument v različnih časovnih žepkih zapadlosti, kadar je treba upoštevati čas do zapadlosti. Centralizacija tega izračuna tudi zagotavlja dosledno uporabo meril pri vseh finančnih instrumentih in mestih trgovanja.

(5)

Mesta trgovanja bi morala hraniti izčrpne podatke, ki pristojnim organom in ESMA omogočajo izvajanje točnih izračunov. Čeprav se zahtevane informacije običajno zagotovijo v poročilih po trgovanju, pa so v nekaterih primerih za izračune potrebne informacije, ki presegajo razpoložljive informacije v poročilih. To na primer vključuje informacije o poslih, izvršenih na podlagi naročil, pri katerih se izkoristi opustitev za velik tržni obseg. Poročila o trgovanju ne bi smela vsebovati teh informacij, saj bi lahko te posle izpostavila škodljivemu tržnemu učinku. Ker pa pristojni organi te informacije morda potrebujejo za izvedbo natančnih izračunov, bi jih morala mesta trgovanja, APA in CTP ustrezno hraniti in jih po potrebi sporočiti pristojnim organom in ESMA. Mesta trgovanja bi morala zagotoviti, da ustrezno razširjajo informacije, ki jih je treba zagotoviti pristojnim organom in ESMA. Posli, izvršeni na podlagi velikih naročil, bi morali biti ustrezno označeni v njihovem poročilu, namenjenem CTP.

(6)

Podatke bi bili treba zbirati iz različnih virov, saj en sam vir morda nima vedno popolnega niza podatkov za posamezen razred finančnih instrumentov ali celo za posamezen instrument. Zato bi morala mesta trgovanja, APA in CTP zaradi lažjega in stroškovno učinkovitejšega zbiranja podatkov uporabljati vnaprej določene specifikacije v smislu vsebine in oblike, kjer so na voljo, da se pristojnim organom in ESMA omogoči, da pridobijo in konsolidirajo visokokakovostne podatke iz različnih virov.

(7)

Ob upoštevanju občutljivosti potrebnih izračunov in morebitnih gospodarskih posledic objave netočnih informacij za mesta trgovanja, izdajatelje in druge tržne udeležence, ki bi lahko v primeru mehanizma največjega obsega privedla do začasnega preklica uporabe opustitev za posamezno mesto trgovanja ali po vsej Uniji za določen finančni instrument, je bistveno določiti obliko, v kateri se podatki predložijo pristojnim organom in ESMA, da se vzpostavijo učinkovite komunikacijske poti z mesti trgovanja in CTP ter zagotovi pravočasna in pravilna objava zahtevanih podatkov.

(8)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa, da mora ESMA za finančne instrumente, za katere se uporablja mehanizem največjega obsega, objaviti podatke o izmerjenem celotnem obsegu trgovanja v preteklih 12 mesecih in odstotke trgovanja tako za opustitve pri dogovorjeni ceni kot pri referenčni ceni za celotno Unijo in za vsako mesto trgovanja v preteklih 12 mesecih. V primeru finančnih instrumentov, s katerimi se trguje v več kot eni valuti, je treba obsege trgovanja, izvršene v različnih valutah, pretvoriti v enotno valuto, da se omogoči izračun navedenih obsegov in izvedejo potrebni izračuni. Zato bi bilo treba zagotoviti metodologijo in menjalne tečaje, ki se uporabljajo za pretvorbo obsega trgovanja, kadar je to potrebno.

(9)

Za namene mehanizma največjega obsega bi bilo treba od mest trgovanja zahtevati, da poročajo o obsegu trgovanja, izvršenem na podlagi opustitve pri referenčni ceni, za likvidne instrumente pa o opustitvi pri dogovorjeni ceni. Ker se oprostitve uporabljajo za naročila in ne za posle, je pomembno pojasniti, da bi moral obseg, o katerem je treba poročati, vključevati vse posle, označene z „RFPT“ ali „NLIQ“, za namen objave poslov po trgovanju in kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) 2017/587. Če je bil posel izvršen na podlagi dveh naročil, pri katerih je bila uporabljena opustitev za velik tržni obseg, se ta posel ne bi smel upoštevati pri obsegu trgovanja, izračunanem na podlagi opustitve pri referenčni ceni in opustitve pri dogovorjeni ceni.

(10)

Za namene mehanizma največjega obsega bi morali mesta trgovanja in CTP zagotoviti, da je mesto trgovanja, kjer je bil posel izvršen, opredeljeno dovolj natančno, da lahko ESMA opravi vse izračune iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Zlasti bi se moral za posamezno mesto trgovanja uporabljati edinstven identifikator, ki se ne bi smel uporabljati za nobeno drugo mesto trgovanja, ki ga upravlja isti upravljavec trga. Identifikatorji mest trgovanja bi morali ESMA omogočiti, da nedvoumno loči vsa mesta trgovanja, za katera je upravljavec trga prejel posebno dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(11)

Za namene mehanizma največjega obsega je treba od mest trgovanja zahtevati, da prvo poročilo predložijo na dan začetka uporabe Direktive 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 600/2014, v njem pa za preteklo koledarsko leto navedejo obseg trgovanja, izvršenega na podlagi opustitve pri referenčni ceni, in za likvidne finančne instrumente na podlagi opustitve pri dogovorjeni ceni. Za zagotovitev sorazmerne uporabe te zahteve bi morala mesta trgovanja v ta namen svoja poročila pripraviti na podlagi prilagojenega obsega trgovanja, izvršenega v okviru enakovrednih opustitev, določenih v Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredbi Komisije (ES) št. 1287/2006 (9).

(12)

Da se pristojnim organom in ESMA zagotovijo točni podatki, bi morali mesta trgovanja, APA in CTP zagotoviti, da njihova poročila vsebujejo samo posle, izračunane z enojnim štetjem.

(13)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo določanje vsebine, pogostosti in oblike zahtevkov za podatke, metode, uporabljene za obdelavo teh podatkov, in drugih specifikacij, povezanih z objavo informacij, za namene preglednosti, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 600/2014. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bodo začele veljati hkrati, in da se zainteresiranim stranem ter zlasti tistim, za katere veljajo obveznosti, olajša celovit pregled nad določbami, je zaželeno, da se vključijo v eno uredbo.

(14)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(15)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(16)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa podrobnosti zahtevkov za podatke, ki jih pošljejo pristojni organi, in podrobnosti, ki jih v odgovoru na te zahtevke pošljejo mesta trgovanja, sistemi odobrenih objav (APA) in ponudniki stalnih informacij (CTP), za izračun in prilagoditev sistema preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, in zlasti za določitev naslednjih dejavnikov:

(a)

ali imajo lastniški, lastniškim podobni in nelastniški finančni instrumenti likviden trg;

(b)

pragov za opustitev preglednosti pred trgovanjem za lastniške, lastniškim podobne in nelastniške finančne instrumente;

(c)

pragov za opustitev preglednosti po trgovanju za lastniške, lastniškim podobne in nelastniške finančne instrumente;

(d)

kdaj se likvidnost razreda finančnih instrumentov zniža pod določen prag;

(e)

ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator;

(f)

standardnega tržnega obsega, ki se uporablja za sistematične internalizatorje, ki se ukvarjajo z lastniškimi in lastniškim podobnimi instrumenti, ter obseg, ki je značilen za instrument, ki se uporablja za sistematične internalizatorje, ki se ukvarjajo z nelastniškimi instrumenti;

(g)

za lastniške in lastniškim podobne instrumente celotni obseg trgovanja v preteklih 12 mesecih in odstotke trgovanja, izvršenega na podlagi opustitev pri dogovorjeni ceni in opustitev pri referenčni ceni za Unijo kot celoto in za vsako mesto trgovanja v preteklih 12 mesecih;

(h)

ali so izvedeni finančni instrumenti dovolj likvidni za namene izvajanja obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente.

Člen 2

Vsebina zahtevkov za podatke in informacije, ki se sporočajo

1.   Za izračune, ki se izvajajo na vnaprej določene datume ali z vnaprej določeno pogostostjo, mesta trgovanja, APA in CTP svojim pristojnim organom predložijo vse podatke, ki se zahtevajo za izvedbo izračunov, določenih v naslednjih uredbah:

(a)

Delegirana uredba (EU) 2017/587;

(b)

Delegirana uredba (EU) 2017/583;

(c)

Delegirana uredba (EU) 2017/567;

(d)

Delegirana uredba (EU) 2017/565.

2.   Pristojni organi lahko po potrebi od mest trgovanja, APA in CTP zahtevajo dodatne informacije za namene spremljanja in prilagajanja pragov in parametrov iz točk (a) do (f) in (h) člena 1.

3.   Pristojni organi lahko zahtevajo vse podatke, ki jih mora ESMA upoštevati v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2016/2020, vključno s podatki o:

(a)

povprečni pogostosti poslov;

(b)

povprečni velikosti poslov in njihovi porazdelitvi;

(c)

številu in vrsti udeležencev na trgu;

(d)

povprečni velikosti razmikov.

Člen 3

Pogostost zahtevkov za podatke in odzivni čas za mesta trgovanja, APA in CTP

1.   Mesta trgovanja, APA in CTP vsak dan predložijo podatke iz člena 2(1).

2.   Mesta trgovanja, APA in CTP predložijo podatke v odziv na priložnostni zahtevek iz člena 2(2) v štirih tednih od prejema navedenega zahtevka, razen če izjemne okoliščine zahtevajo odziv v krajšem roku, kot je navedeno v zahtevku.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 mesta trgovanja in CTP predložijo podatke, ki se uporabljajo za namene mehanizma največjega obsega, kot je določeno v odstavkih 6 do 9 člena 6.

Člen 4

Oblika zahtevkov za podatke

Mesta trgovanja, APA in CTP predložijo podatke iz člena 2 v splošnem formatu XML in, če so na voljo, v skladu s katerimi koli drugimi specifikacijami glede vsebine in oblike, ki so bile določene za olajšanje učinkovitega in avtomatiziranega postopka pošiljanja podatkov ter njihove konsolidacije s podobnimi podatki iz drugih virov.

Člen 5

Vrsta podatkov, ki se morajo hraniti, in minimalno obdobje, v katerem morajo mesta trgovanja, APA in CTP hraniti podatke

1.   Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo vse podatke, ki se zahtevajo za izračunavanje, spremljanje ali prilagajanje pragov in parametrov iz člena 2, ne glede na to, ali so bile te informacije javno objavljene ali ne.

2.   Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo podatke iz odstavka 1 vsaj tri leta.

Člen 6

Zahteve glede poročanja za mesta trgovanja in CTP za mehanizem največjega obsega

1.   Za vsak finančni instrument, za katerega veljajo zahteve po preglednosti iz člena 3 Uredbe (EU) št. 600/2014, mesta trgovanja pristojnemu organu predložijo naslednje podatke:

(a)

celotni obseg izvršenega trgovanja s tem finančnim instrumentom na tem mestu trgovanja;

(b)

celotni obseg poslov, izvršenih s tem finančnim instrumentom na tem mestu trgovanja, na podlagi opustitve iz člena 4(1)(a) ali člena 4(1)(b)(i) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer se za vsako vrsto opustitve ločeno sporoči celoten obseg trgovanja.

2.   CTP za vsak finančni instrument, za katerega veljajo zahteve po preglednosti iz člena 3 Uredbe (EU) št. 600/2014, in, če tako zahteva pristojni organ, pristojnemu organu predloži naslednje podatke:

(a)

celotni obseg trgovanja s tem finančnim instrumentom na vseh mestih trgovanja v Uniji, pri čemer ločeno navede celotni obseg za vsako mesto trgovanja;

(b)

celotni obseg poslov, izvršenih na vseh mestih trgovanja v Uniji, na podlagi opustitve iz člena 4(1)(a) ali člena 4(1)(b)(i) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer za vsako vrsto opustitve ločeno sporoči celotni obseg trgovanja.

3.   Mesta trgovanja in CTP pristojnemu organu predložijo podatke iz odstavkov 1 in 2 z uporabo preglednic iz Priloge. Zlasti zagotovijo, da so identifikatorji mest trgovanja dovolj natančni, da lahko pristojni organi in ESMA za vsako mesto trgovanja ugotovijo obseg trgovanja, izvršenega na podlagi opustitve pri referenčni ceni, za likvidne finančne instrumente pa na podlagi opustitve pri dogovorjeni ceni, ter omogočajo izračun odstotka, določenega v členu 5(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.

4.   Za izračun obsega iz odstavkov 1 in 2:

(a)

se obseg posameznega posla določi s pomnožitvijo cene finančnega instrumenta s številom enot, s katerim se je trgovalo;

(b)

se celotni obseg trgovanja z vsakim finančnim instrumentom iz odstavka 1(a) in odstavka 2(a) določi z združevanjem obsega vseh posameznih poslov in poslov, izračunanih z enojnim štetjem, za ta finančni instrument;

(c)

se obseg trgovanja iz odstavka 1(b) in odstavka 2(b) določi z združevanjem obsega posameznih poslov in poslov, izračunanih z enojnim štetjem, za ta finančni instrument, sporočenih pod oznakama „referenčna cena“ in „dogovorjeni posli z likvidnimi finančnimi instrumenti“ v skladu s preglednico 4 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587.

5.   Mesta trgovanja in CTP združijo samo posle, izvedene v isti valuti, in ločeno sporočijo vsak združeni obseg v valuti, uporabljeni pri poslih.

6.   Mesta trgovanja pristojnemu organu predložijo podatke iz odstavkov 1 do 5 prvi in šestnajsti dan vsakega koledarskega meseca do 13:00 po srednjeevropskem času. Če je prvi ali šestnajsti dan koledarskega meseca za mesto trgovanja dela prost dan, mesto trgovanja sporoči podatke pristojnemu organu naslednji delovni dan do 13:00 po srednjeevropskem času.

7.   Mesta trgovanja pristojnemu organu predložijo podatke o celotnem obsegu trgovanja, določenem v skladu z odstavki 1 do 5, za naslednja obdobja:

(a)

za poročila, ki se predložijo šestnajsti dan vsakega koledarskega meseca, je obdobje izvrševanja od prvega do petnajstega dne istega koledarskega meseca;

(b)

za poročila, ki se predložijo prvi dan vsakega koledarskega meseca, je obdobje izvrševanja od šestnajstega do zadnjega dne prejšnjega koledarskega meseca.

8.   Z odstopanjem od odstavkov 6 in 7 mesta trgovanja predložijo prvo poročilo, razčlenjeno po finančnih instrumentih, na datum začetka uporabe Direktive 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 600/2014 do 13:00 po srednjeevropskem času, poročila pa vsebujejo podatke o obsegu trgovanja iz člena 1 za prejšnje koledarsko leto. V ta namen mesta trgovanja za vsak koledarski mesec ločeno poročajo o:

(a)

obsegu trgovanja v obdobju od prvega do petnajstega dne vsakega koledarskega meseca;

(b)

obsegu trgovanja v obdobju od šestnajstega do zadnjega dne vsakega koledarskega meseca.

9.   Mesta trgovanja in CTP odgovorijo na vsak priložnostni zahtevek pristojnih organov za podatke o obsegu trgovanja v zvezi z izračuni, ki se izvajajo za spremljanje uporabe opustitev pri referenčni ceni ali dogovorjeni ceni do konca delovnega časa naslednji delovni dan po prejemu zahtevka.

Člen 7

Zahteve za pristojne organe glede poročanja ESMA za namene mehanizma največjega obsega in obveznosti trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Pristojni organi ESMA zagotovijo podatke, ki jih v skladu s členom 6 prejmejo od mesta trgovanja ali CTP, naslednji delovni dan po prejemu do 13:00 po srednjeevropskem času.

2.   Pristojni organi ESMA zagotovijo podatke, ki jih prejmejo od mesta trgovanja, APA ali CTP za določitev, ali so izvedeni finančni instrumenti dovolj likvidni, kakor je navedeno v členu 1(h), brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu ustreznih podatkov.

Člen 8

Zahteve za ESMA glede poročanja za namene mehanizma največjega obsega

1.   ESMA objavi izmerjene podatke o celotnem obsegu trgovanja za vsak finančni instrument v preteklih 12 mesecih ter odstotke trgovanja na podlagi opustitev pri dogovorjeni ceni in pri referenčni ceni za celotno Unijo ter za vsako mesto trgovanja v preteklih 12 mesecih v skladu z odstavki 4, 5 in 6 člena 5 Uredbe (EU) št. 600/2014 najpozneje peti delovni dan po izteku obdobij poročanja, določenih v členu 6(6) te uredbe, do 22:00 po srednjeevropskem času.

2.   Objava iz odstavka 1 je brezplačna ter v berljivi in strojno berljivi obliki, kot je opredeljeno v členu 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/571 (11) in odstavkih 4 in 5 člena 13 Delegirane uredbe (EU) 2017/567.

3.   Če se s finančnim instrumentom trguje v več kot eni valuti v vsej Uniji, ESMA pretvori celoten obseg v eure, pri čemer uporabi povprečni menjalni tečaj, izračunan na podlagi dnevnih referenčnih menjalnih tečajev eura, ki jih je na svoji spletni strani objavila Evropska centralna banka v preteklih 12 mesecih. Ta pretvorjen obseg se uporabi za izračun in objavo celotnega obsega trgovanja in odstotke trgovanja na podlagi opustitev pri dogovorjeni ceni in pri referenčni ceni za celotno Unijo ter za vsako mesto trgovanja, kot je navedeno v odstavku 1.

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (glej stran 90 tega Uradnega lista).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2020 z dne 26. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o merilih za določitev, ali bi za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost kliringa, morala veljati obveznost trgovanja (UL L 313, 19.11.2016, str. 2).

(8)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej stran 126 tega Uradnega lista).


PRILOGA

Razpredelnica 1

Razpredelnica z oznakami za razpredelnico 2

OZNAKA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih so do m števk lahko decimalke.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika).

Pred številom je lahko „–“ za označitev negativnih števil.

Kjer je ustrezno, se vrednosti zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datumi se poročajo v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.


Razpredelnica 2

Oblike poročil za namene mehanizma največjega obsega

Naziv podatkovnega polja

Oblika

Obdobje poročanja

{DATEFORMAT}/{DATEFORMAT}

Prvi datum je začetek obdobja poročanja, drugi pa konec obdobja poročanja.

Identifikacija subjekta, ki poroča

Če je subjekt, ki poroča, mesto trgovanja: {MIC}

(MIC segmenta ali, kjer je ustrezno, operativni MIC)

ali

{ALPHANUM-50},

če je subjekt, ki poroča, CTP.

Identifikator mesta trgovanja

{MIC}

(MIC segmenta ali, kjer je na voljo, drugače operativni MIC)

Identifikator instrumenta

{ISIN}

Valuta posla

{CURRENCYCODE_3}

Celotni obseg trgovanja (po valutah)

{DECIMAL-18/5}

Celotni obseg trgovanja na podlagi opustitev pri referenčni ceni, kot je opredeljeno v členu 4(1)(a) MiFIR (po valutah).

{DECIMAL-18/5}

Celotni obseg trgovanja na podlagi opustitev pri dogovorjeni ceni, kot je opredeljeno v členu 4(1)(b)(i) MiFIR (po valutah).

{DECIMAL-18/5}


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/183


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/578

z dne 13. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve za sporazume o vzdrževanju trga in sheme za vzdrževanje trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti člena 17(7)(a), (b) in (c) 48(12)(a) in (f) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pri določitvi obveznosti trgovcev, ki uporabljajo algoritme in izvajajo strategije vzdrževanja trga, pri vzdrževanju trga ter obveznosti mest trgovanja, povezanih z njimi, je treba doseči dva cilja. Uvesti je treba element predvidljivosti za likvidnost, kot je razvidna iz knjig naročil, in sicer z uvedbo pogodbenih obveznosti za investicijska podjetja, ki izvajajo strategije vzdrževanja trga. Poleg tega je treba spodbuditi prisotnost teh podjetij na trgu, zlasti v težkih tržnih pogojih.

(2)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj se nanašajo na sklop povezanih obveznosti za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem in strategijami vzdrževanja trga, ter za mesta trgovanja, na katerih potekajo navedene strategije vzdrževanja trga. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, vključno z vlagatelji, ki niso rezidenti Unije, je zaželeno, da se navedene določbe vključijo v eno samo uredbo.

(3)

To uredbo bi bilo treba uporabljati ne le za organizirane trge, ampak tudi za večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja v skladu s členom 18(5) Direktive 2014/65/EU.

(4)

Strategije vzdrževanja trga so lahko povezane z enim ali več finančnimi instrumenti in mesti trgovanja. Toda v nekaterih primerih mesto trgovanja morda ne more spremljati strategij, v katerih je zajeto več kot eno mesto trgovanja ali instrument. V teh primerih bi moralo biti mesto trgovanja zmožno spremljati strategije vzdrževanja trga, ki se izvajajo na njegovem lastnem mestu, v skladu z naravo, obsegom in zapletenostjo svojega poslovanja, ter bi moralo zato ustrezne sporazume o vzdrževanju trga omejiti samo na te okoliščine.

(5)

Vsi člani ali udeleženci, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem in izvajajo strategijo vzdrževanja trga na mestu trgovanja, ki omogoča ali zagotavlja algoritemsko trgovanje, bi morali z upravljavcem navedenega mesta trgovanja skleniti sporazum o vzdrževanju trga. Toda spodbude v okviru sheme za vzdrževanje trga bi bilo treba zahtevati samo za nekatere instrumente, s katerimi se trguje v okviru trgovalnega sistema za avtomatsko povezovanje naročil. Mestom trgovanja se ne bi smelo preprečevati, da za druge finančne instrumente ali sisteme trgovanja na lastno pobudo uvedejo kakršno koli drugačno vrsto spodbud.

(6)

Jasno bi bilo treba določiti primere, v katerih ni obvezno, da bi mesta trgovanja vzpostavila shemo za vzdrževanje trga ob upoštevanju narave in obsega trgovanja na navedenih mestih trgovanja. V ta namen je primerno določiti finančne instrumente in sisteme trgovanja, pri katerih je tveganje velike nestanovitnosti večje in pri katerih je nujno spodbujati zagotavljanje likvidnosti, da bi tako zagotovili urejeno in učinkovito delovanje trgov. V tem pogledu bi moralo biti v tej uredbi upoštevano, da takrat, ko se algoritemsko trguje z nekaterimi likvidnimi instrumenti v okviru trgovalnega sistema za avtomatsko povezovanje naročil, obstaja večje tveganje pretiranega odziva na zunanje dogodke, zaradi katerega je lahko nestanovitnost trga še hujša.

(7)

Mesta trgovanja, pri katerih se šteje za primerno, da imajo v skladu s to uredbo vzpostavljene sheme za vzdrževanje trga, bi morala pregledati svoje obstoječe sporazume, da bi zagotovila, da so določbe teh sporazumov glede trgovcev, ki uporabljajo algoritme in izvajajo strategije vzdrževanja trga, skladne s to Uredbo.

(8)

Shema za vzdrževanje trga sicer lahko spodbuja investicijska podjetja, ki so podpisala sporazum o vzdrževanju trga, k temu, da bi izpolnjevala svoje obveznosti v normalnih pogojih trgovanja, vendar bi morala vsebovati spodbude za podjetja, ki dejansko prispevajo k zagotavljanju likvidnosti v težkih tržnih pogojih. Zato bi morala obstajati shema spodbud za omejitev nenadnega umika likvidnosti v velikem obsegu v težkih tržnih pogojih. Da ne bi bilo razhajanj pri izvajanju te obveznosti, je pomembno, da mesta trgovanja o obstoju težkih tržnih pogojev obvestijo vse stranke v shemi za vzdrževanje trga. Izjemne razmere je treba izčrpno določiti, zato ne zajemajo rednih ali načrtovanih informacijskih dogodkov, ki lahko vplivajo na pošteno vrednost finančnega instrumenta zaradi spremenjene predstave o tržnem tveganju, ne glede na to, ali so potekali med urami trgovanja ali zunaj njih.

(9)

Člani, udeleženci ali stranke, ki so podpisali sporazum o vzdrževanju trga, morajo v vseh primerih izpolnjevati sklop minimalnih zahtev glede prisotnosti, obsega in razpona. Toda za člane, udeležence ali stranke, ki izpolnjujejo te minimalne zahteve samo v normalnih pogojih trgovanja, ni nujno, da bi imeli dostop do katere koli vrste spodbude. Mesta trgovanja lahko vzpostavijo sheme za vzdrževanje trga, ki nagrajujejo samo člane, udeležence ali stranke, ki izpolnjujejo strožje parametre glede prisotnosti, obsega in razpona. Zato bi morali biti v shemah za vzdrževanje trga, ki so jih vzpostavila mesta trgovanja, jasno navedeni pogoji za dostop do spodbud, v njih pa bi moral biti upoštevan dejanski prispevek k likvidnosti na mestu trgovanja, merjen v smislu prisotnosti, obsega in razpona udeležencev v shemah.

(10)

Da ne bi bilo razhajanj v uporabi te uredbe in da bi zagotovili pošteno in nediskriminatorno izvajanje shem za vzdrževanje trga, je nujno, da so vsi člani mesta trgovanja, udeleženci na njem in njegove stranke usklajeno obveščeni o nastopu izjemnih razmer. Zato je treba določiti obveznosti obveščanja mest trgovanja v tovrstnih izjemnih razmerah.

(11)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(12)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(13)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obveznost investicijskih podjetij, da sklenejo sporazum o vzdrževanju trga

1.   Investicijska podjetja sklenejo sporazum o vzdrževanju trga v zvezi s finančnim instrumentom ali instrumenti, pri katerih izvajajo strategijo vzdrževanja trga, z mestom ali mesti trgovanja, na katerih ta strategija poteka, če pri izvajanju strategije vzdrževanja trga polovico trgovalnih dni v enem mesecu:

(a)

objavljajo zavezujoče dvosmerne ponudbe primerljivega obsega in po konkurenčnih cenah;

(b)

za svoj račun trgujejo z vsaj enim finančnim instrumentom na enem mestu trgovanja vsaj 50 % dnevnih ur kontinuiranega trgovanja na zadevnem mestu trgovanja, brez upoštevanja začetnih in zaključnih dražb.

2.   Za namene odstavka 1:

(a)

se ponudba šteje za zavezujočo, če zajema naročila in ponudbe, ki jih je mogoče v okviru pravil mesta trgovanja združiti z nasprotnim naročilom ali ponudbo;

(b)

se ponudbe štejejo za dvosmerne ponudbe, če so objavljene tako, da sta v knjigi naročil istočasno navedeni nakupna in ponudbena cena;

(c)

se šteje, da sta ponudbi primerljivega obsega, če se po obsegu ne razlikujeta za več kot 50 %;

(d)

se šteje, da so cene ponudb konkurenčne, če so objavljene po ceni, ki je znotraj največjega cenovnega razpona med ponudbo in povpraševanjem, ki ga določi mesto trgovanja in ga zahteva od vsakega investicijskega podjetja, ki je z njim podpisalo sporazum o vzdrževanju trga.

Člen 2

Vsebina sporazumov o vzdrževanju trga

1.   Vsebina zavezujočega pisnega sporazuma iz člena 17(3)(b) in člena 48(2) Direktive 2014/65/EU zajema vsaj:

(a)

finančni instrument ali instrumente, ki jih zajema sporazum;

(b)

minimalne obveznosti, ki jih mora investicijsko podjetje izpolnjevati glede prisotnosti, obsega in razpona ter v katerih se mora zahtevati vsaj objavljanje zavezujočih dvosmernih ponudb primerljivega obsega in po konkurenčnih cenah za vsaj en finančni instrument na mestu trgovanja vsaj 50 % dnevnih ur trgovanja, med katerimi poteka kontinuirano trgovanje, brez upoštevanja začetnih in zaključnih dražb ter izračunano za vsak dan trgovanja.

(c)

kjer je primerno, pogoje sheme za vzdrževanje trga, ki se uporablja;

(d)

obveznosti investicijskega podjetja glede ponovne vzpostavitve trgovanja po prekinitvi zaradi nestanovitnosti;

(e)

obveznosti nadzora, zagotavljanja skladnosti in revizije investicijskega podjetja, s katerimi lahko spremlja svojo dejavnost vzdrževanja trga;

(f)

obveznost označevanja zavezujočih ponudb, predloženih mestu trgovanja v skladu s sporazumom o vzdrževanju trga, da je mogoče te ponudbe ločiti od drugih tokov naročil;

(g)

obveznost vodenja evidenc zavezujočih ponudb in poslov v zvezi z dejavnostmi investicijskega podjetja za vzdrževanje trga, ki se jasno ločijo od drugih trgovalnih dejavnosti, in dajanja teh evidenc na razpolago mestu trgovanja in pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

2.   Mesta trgovanja stalno spremljajo dejansko zagotavljanje skladnosti zadevnih investicijskih podjetij s sporazumi o vzdrževanju trga.

Člen 3

Izjemne okoliščine

Obveznost investicijskih podjetij, da redno in predvidljivo zagotavljajo likvidnost, iz člena 17(3) (a) Direktive 2014/65/EU, se ne uporablja v naslednjih izjemnih razmerah:

(a)

razmere skrajne nestanovitnosti, v katerih se sprožijo mehanizmi za primer nestanovitnosti za večino finančnih instrumentov ali osnovnih instrumentov za finančne instrumente, s katerimi se trguje v segmentu trgovanja znotraj mesta trgovanja, za katerega velja obveznost podpisa sporazuma o vzdrževanju trga;

(b)

vojna, kolektivni ukrepi, nemiri ali kibernetska sabotaža;

(c)

neurejeni pogoji trgovanja, v katerih je onemogočeno vzdrževanje poštene, urejene in pregledne izvedbe poslov in je dokazano kar koli od naslednjega:

(i)

na delovanje sistema mesta trgovanja pomembno vplivajo zamude ali prekinitve;

(ii)

več napačnih naročil ali poslov;

(iii)

sposobnost mesta trgovanja za opravljanje storitev ni več zadostna;

(d)

če investicijsko podjetje ne more več izvajati razumnih praks za obvladovanje tveganj iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(i)

tehnološke težave, vključno s težavami s prenosom podatkov ali kakšnim drugim sistemom, ki je bistvenega pomena za izvedbo strategije vzdrževanja trga;

(ii)

težave pri obvladovanju tveganj v zvezi z regulativnim kapitalom, kritjem in dostopom do kliringa;

(iii)

nezmožnost varovanja pozicije zaradi prepovedi prodaje na kratko;

(e)

če gre za nelastniške vrednostne papirje, med obdobjem opustitve iz člena 9(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 4

Prepoznavanje izjemnih razmer

1.   Mesta trgovanja objavijo, da so nastopile izjemne okoliščine iz člena 3(1)(a), (b), (c) in (e), ter, takoj ko je tehnično možno, da je po koncu izjemnih okoliščin vzpostavljeno normalno trgovanje.

2.   Mesta trgovanja določijo jasne postopke za ponovno vzpostavitev normalnega trgovanja po koncu izjemnih razmer, vključno z rokom za ponovno vzpostavitev, in navedene postopke objavijo.

3.   Mesta trgovanja razglasitve izjemnih razmer ne smejo razširiti preko zaključka trgovanja, razen če je to potrebno v okoliščinah iz člena 3(1)(b), (c) in (e).

Člen 5

Obveznost mest trgovanja, da vzpostavijo sheme za vzdrževanje trga

1.   Mesta trgovanja niso dolžna vzpostaviti shem za vzdrževanje trga iz člena 48(2)(b) Direktive 2014/65/EU, razen kadar se v okviru trgovalnega sistema za avtomatsko povezovanje naročil trguje s katerim koli izmed naslednjih razredov finančnih instrumentov:

(a)

delnice in investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi in za katere obstaja likvidni trg, kot je opredeljen v skladu s členom 2(1)(17) Uredbe (EU) št. 600/2014 in kot je določen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/567 (4);

(b)

opcije in terminske pogodbe, ki so neposredno povezane s finančnimi instrumenti iz točke (a);

(c)

terminske pogodbe in opcije na delniške indekse, za katere obstaja likvidni trg, kot je opredeljen v skladu s členom 9(1)(c) in členom 11(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2014 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (5).

2.   „Trgovalni sistem za avtomatsko povezovanje naročil“ za namene odstavka 1 pomeni sistem, ki z uporabo knjige naročil in algoritma trgovanja, ki delujeta brez človeškega posredovanja, neprekinjeno združuje naročila za prodajo z naročili za nakup na podlagi najboljše razpoložljive cene.

Člen 6

Minimalne obveznosti glede shem za vzdrževanje trga

1.   Mesta trgovanja v svoji shemi za vzdrževanje trga opišejo spodbude in zahteve, ki jih morajo investicijska podjetja izpolniti glede prisotnosti, obsega in razpona, da lahko dostopajo so teh spodbud v:

(a)

normalnih pogojih trgovanja, če mesto trgovanja nudi spodbude v takih pogojih;

(b)

težkih tržnih pogojih ob upoštevanju dodatnih tveganj v takih pogojih.

2.   Mesta trgovanja določijo parametre za prepoznavanje težkih tržnih pogojev v smislu znatnih kratkoročnih sprememb cene in obsega. Mesta trgovanja štejejo za težke tržne pogoje ponovno vzpostavitev trgovanja po prekinitvah zaradi nestanovitnosti.

3.   Mesta trgovanja lahko za namene točke (a) odstavka 1 v svojih shemah vzdrževanja trga določijo, da se spodbude odobrijo samo udeležencu ali udeležencem z najboljšimi rezultati.

Člen 7

Poštene in nediskriminatorne sheme za vzdrževanje trga

1.   Mesta trgovanja na svojih spletnih mestih objavijo pogoje shem za vzdrževanje trga, imena podjetij, ki so podpisala sporazum o vzdrževanju trga v okviru vsake od navedenih shem, in finančne instrumente, za katere veljajo navedeni sporazumi.

2.   Mesta trgovanja o spremembah pogojev v shemah za vzdrževanje trga obvestijo udeležence v teh shemah vsaj mesec dni pred začetkom uporabe sprememb.

3.   Mesta trgovanja v svojih shemah za vzdrževanje trga zagotovijo iste spodbude vsem udeležencem, ki dosežejo enake rezultate glede prisotnosti, obsega in razpona.

4.   Mesta trgovanja ne omejujejo števila udeležencev v shemah za vzdrževanje trga. Lahko pa omejijo dostop do spodbud, zajetih v shemi, na podjetja, ki so dosegla vnaprej določene pragove.

5.   Mesta trgovanja stalno spremljajo dejansko zagotavljanje skladnosti zadevnih udeležencev s shemami za vzdrževanje trga.

6.   Mesta trgovanja vzpostavijo postopke za obveščanje vseh udeležencev v shemi za vzdrževanje trga o obstoju težkih tržnih pogojev na svojem mestu trgovanja po enostavno dostopnih kanalih.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (glej str. 90 tega Uradnega lista).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej str. 229 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/189


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/579

z dne 13. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi z neposrednim, znatnim in predvidljivim učinkom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v Uniji ter preprečevanjem izogibanja predpisom in obveznostim

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 28(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi glede na raznolikost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC določili, kdaj se lahko šteje, da ima pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, kot je določeno v členu 28(2) Uredbe (EU) št. 600/2014, in določili primere, kjer je nujno ali primerno preprečiti izogibanje predpisom in obveznostim, ki izhajajo iz katere koli določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi bilo treba sprejeti pristop, ki temelji na merilih.

(2)

Člen 33(3) Uredbe (EU) št. 600/2014 določa, da se šteje, da so pogoji iz členov 28 in 29 navedene uredbe izpolnjeni, če ima vsaj ena nasprotna stranka sedež v tretji državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni akt o enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 600/2014. Ti regulativni tehnični standardi bi se zato morali uporabljati tudi za pogodbe, pri katerih imata obe nasprotni stranki sedež v tretji državi, katere pravne, nadzorne in izvršilne ureditve še niso razglašene za enakovredne zahtevam, določenim v navedeni uredbi.

(3)

Nekatere informacije o pogodbah, ki jih sklenejo subjekti iz tretjih držav, bi bile še vedno na voljo samo pristojnim organom tretjih držav. Zato bi morali pristojni organi Unije tesno sodelovati s temi pristojnimi organi tretjih držav, da bi zagotovili uporabo in izvrševanje zadevnih določb.

(4)

Glede na tesno povezavo med to uredbo in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 285/2014 (3), bi strokovni izrazi, potrebni za celovito razumevanje tehničnih standardov, morali imeti enak pomen.

(5)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti s sedežem v tretjih državah, krite z jamstvom subjektov s sedežem v Uniji, ustvarjajo finančno tveganje za garanta s sedežem v Uniji. Glede na to, da bi bilo tveganje odvisno od velikosti jamstva, ki ga za kritje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC nudijo finančne nasprotne stranke, in glede na medsebojno povezanost med finančnimi nasprotnimi strankami v primerjavi z nefinančnimi nasprotnimi strankami bi se poleg tega morale samo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti s sedežem v tretjih državah, krite z jamstvom, ki presega nekatere količinske omejitve in ga zagotovijo finančne nasprotne stranke s sedežem v Uniji, šteti kot pogodbe, ki imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji.

(6)

Finančne nasprotne stranke s sedežem v tretjih državah lahko sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek svojih podružnic v Uniji. Glede na vpliv dejavnosti teh podružnic na trg Unije bi se morale pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med navedenimi podružnicami v Uniji, šteti kot pogodbe, ki imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji.

(7)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo določene nasprotne stranke z glavnim namenom izogibanja uporabi obveznosti trgovanja, ki se uporabljajo za subjekte, ki bi bili običajno nasprotne stranke pogodbe, bi se morale šteti kot izogibanje predpisom in obveznostim, določenim v Uredbi (EU) št. 600/2014, saj ovirajo doseganje cilja te uredbe.

(8)

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so del ureditve, ki ne temelji na poslovni logiki ali komercialni vsebini, njihov glavni namen pa je izogibanje uporabi Uredbe (EU) št. 600/2014, vključno s predpisi v zvezi s pogoji za izvzetje, bi se morale šteti kot izogibanje predpisom in obveznostim, določenim v navedeni uredbi.

(9)

Razmere, ko posamezni sestavni deli ureditve niso skladni s pravno vsebino ureditve kot celote, ko se ureditev izvaja na način, ki se v primeru razumnega poslovanja običajno ne bi uporabljal, ko ureditev ali niz ureditev vključuje elemente, ki imajo učinek izravnavanja ali izničevanja njihove vzajemne gospodarske vsebine, in ko so transakcije krožne narave, bi bilo treba šteti kot pokazatelje umetne ureditve ali umetnega niza ureditev.

(10)

Ker subjekti iz tretjih držav, na katere vplivajo ti regulativni tehnični standardi, potrebujejo čas, da zagotovijo skladnost z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 600/2014, če njihove pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC izpolnjujejo pogoje, določene v teh regulativnih tehničnih standardih, saj se za njih šteje, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek znotraj Unije, je primerno preložiti uporabo določbe, ki vsebuje te pogoje, za šest mesecev.

(11)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(12)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(13)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

 

„jamstvo“ pomeni izrecno dokumentirano pravno obveznost garanta, da krije plačila zneskov, ki zapadejo ali bi lahko zapadli v skladu s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih navedeno jamstvo krije in jih je sklenil zajamčeni subjekt, upravičencu v primeru neplačila, kakor je opredeljeno v jamstvu, ali ko zajamčeni subjekt ni izvedel plačila.

Člen 2

Pogodbe z neposrednim, znatnim in predvidljivim učinkom v Uniji

1.   Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC se šteje, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, kadar vsaj en subjekt iz tretje države koristi jamstvo, ki ga zagotovi finančna nasprotna stranka s sedežem v Uniji, ki krije vse ali del njegovih obveznosti iz pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če jamstvo izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

krije celotno obveznost subjekta iz tretje države, ki izhaja iz ene ali več pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v nominalni skupni vrednosti vsaj 8 milijard EUR ali enakovrednem znesku v zadevni tuji valuti, ali krije samo del obveznosti subjekta iz tretje države, ki izhaja iz ene ali več pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v nominalni skupni vrednosti vsaj 8 milijard EUR ali enakovrednem znesku v zadevni tuji valuti, ta znesek pa se deli z odstotkom kritja obveznosti;

(b)

znaša vsaj 5 % vsote tekočih izpostavljenosti, kakor so opredeljene v členu 272(17) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC finančne nasprotne stranke s sedežem v Uniji, ki izdaja jamstvo.

2.   Ko se izda jamstvo za najvišji znesek, ki je pod pragom, določenim v odstavku 1(a), se šteje, da pogodbe, ki jih krije to jamstvo, nimajo neposrednega, znatnega in predvidljivega učinka v Uniji, razen če se znesek jamstva poveča; v tem primeru na dan povečanja garant ponovno oceni neposreden, znaten in predvidljiv učinek pogodb v Uniji na podlagi pogojev, določenih v točkah (a) in (b) odstavka 1.

3.   Če je obveznost, ki izhaja iz ene ali več pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pod pragom, določenim v odstavku 1(a), se šteje, da takšne pogodbe nimajo neposrednega, znatnega in predvidljivega učinka v Uniji, tudi če je najvišji znesek jamstva, ki krije takšno obveznost, enak ali višji od praga, določenega v odstavku 1(a), in tudi če je izpolnjen pogoj iz odstavka 1(b).

4.   Če se poveča obveznost, ki izhaja iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ali zmanjša trenutna izpostavljenost, garant ponovno oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Takšna ocena se izvede na dan povečanja obveznosti za pogoj iz odstavka 1(a) in vsak mesec za pogoj iz odstavka 1(b).

5.   Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC v skupni nominalni vrednosti vsaj 8 milijard EUR ali enakovrednem znesku v zadevni tuji valuti, sklenjene, preden se je jamstvo izdalo ali povečalo, in pozneje krite z jamstvom, ki izpolnjuje pogoje, določene v odstavku 1, se šteje, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji.

6.   Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC se šteje, da imajo neposreden, znaten in predvidljiv učinek v Uniji, če dva subjekta s sedežem v tretji državi skleneta pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu OTC prek svojih podružnic v Uniji in bi veljala za finančni nasprotni stranki, če bi imela sedež v Uniji.

Člen 3

Primeri, kjer je nujno ali primerno preprečiti izogibanje predpisom ali obveznostim iz Uredbe (EU) št. 600/2014

1.   Za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC se šteje, da je bila zasnovana za izogibanje uporabi katere koli določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014, če je glavni namen načina, kako je bila navedena pogodba sklenjena, gledano v celoti in ob upoštevanju vseh okoliščin, izogibanje uporabi katere koli določbe navedene uredbe.

2.   Za namene odstavka 1 se kot glavni namen pogodbe šteje izogibanje uporabi katere koli določbe Uredbe (EU) št. 600/2014, če je glavni namen ureditve ali niza ureditev, ki se nanašajo na pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ovirati cilj, smisel in namen kakršne koli določbe Uredbe (EU) št. 600/2014, ki bi se sicer uporabljala, tudi če je del umetne ureditve ali umetnega niza ureditev.

3.   Ureditev, ki sama po sebi nima poslovne logike, komercialne vsebine ali zadevne gospodarske utemeljitve in je sestavljena iz pogodbe, transakcije, sheme, ukrepanja, delovanja, sporazuma, odobritve, dogovora, obljube, zaveze ali dogodka, se šteje kot umetna ureditev. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 285/2014 z dne 13. februarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov v zvezi z neposrednim, znatnim in predvidljivim učinkom pogodb v Uniji ter preprečitvijo izogibanja predpisom in obveznostim (UL L 85, 21.3.2014, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(5)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/193


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/580

z dne 24. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede hranjenja pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1), in zlasti četrtega pododstavka člena 25(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Upravljavcem mest trgovanja bi moralo biti dovoljeno, da sami določijo način, na katerega vodijo evidence relevantnih podatkov v zvezi z vsemi naročili za finančne instrumente. Vendar, da bi se omogočili učinkovito zbiranje, primerjava in analiza relevantnih podatkov o naročilih za namene spremljanja trgov, bi bilo treba take informacije pristojnim organom zagotoviti z uporabo enotnih standardov in oblike, kadar pristojni organ take informacije zahteva v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU) št. 600/2014.

(2)

Da bi se zagotovila jasnost in pravna varnost ter preprečilo dvojno shranjevanje istih informacij, bi morala ta uredba zajemati vse podatkovne elemente v zvezi z naročili, vključno s podrobnostmi, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 26(1) in (3).

(3)

Da bi učinkovito odkrivali in raziskovali potencialne tržne zlorabe ali poskuse zlorab, morajo pristojni organi hitro identificirati osebe in subjekte, ki so lahko pomembno vključeni v proces naročil, kar vključuje člane ali udeležence na mestih trgovanja, subjekte, odgovorne za odločitve v zvezi z naložbami in izvrševanjem naročil, borzne posrednike, ki niso vključeni v izvrševanje, in stranke, v imenu katerih se izvršijo naročila. Zato bi morali upravljavci mest trgovanja uporabljati oznake za take osebe.

(4)

Da bi se pristojnim organom omogočilo, da učinkoviteje identificirajo sumljive vzorce potencialno nezakonitega obnašanja pri eni od strank, vključno s primeri, ko stranka posluje prek številnih investicijskih podjetij, bi morali upravljavci mest trgovanja evidentirati identiteto strank, v imenu katerih so njihovi člani ali udeleženci oddali naročilo. Upravljavci bi morali te stranke identificirati z edinstvenimi identifikatorji, da bi se olajšala zanesljiva in učinkovita identifikacija takih oseb ter s tem omogočila učinkovitejša analiza potencialnih zlorab trga, v katere bi lahko bila vpletena stranka.

(5)

Od upravljavcev mest trgovanja se ne bi smelo zahtevati, da evidentirajo identifikatorje za vse stranke v verigi trgovanja, temveč samo za stranko, v imenu katere je član ali udeleženec oddal naročilo.

(6)

Opredelitev strategij za vzdrževanje trga ali podobnih dejavnosti je pomembna, da se zagotovi učinkovito odkrivanje tržnih manipulacij. To pristojnim organom omogoča, da razlikujejo med tokom naročil, ki prihajajo od investicijskega podjetja, ki deluje na podlagi vnaprej določenih pogojev izdajatelja instrumenta, na katerega se nanaša naročilo, ali pogojev mesta trgovanja, na katerega je bilo oddano naročilo, in med tokom naročil, ki prihajajo od investicijskega podjetja, ki deluje po lastni presoji ali presoji njegove stranke.

(7)

Treba bi bilo hraniti evidence glede točnega datuma in časa ter podrobnosti o morebitnem plasiranju, spremembi, preklicu, zavrnitvi in izvršitvi. To omogoča spremljanje sprememb naročila v celotnem obdobju njegovega trajanja, kar je lahko pomembno pri odkrivanju in ocenjevanju potencialnih zlorab trga ter tako imenovane prakse „front running“.

(8)

Da bi se zagotovila točna in popolna slika knjige naročil mesta trgovanja, pristojni organi potrebujejo informacije o trgovalnih sejah, med katerimi se trguje s finančnimi instrumenti. Te informacije se lahko uporabijo zlasti pri določanju, kdaj se začnejo in končajo obdobja avkcij ali neprekinjeno trgovanje ter ali naročila povzročajo nenačrtovane prekinitve trgovanja. Te informacije so potrebne tudi za ugotavljanje, kako bodo naročila vplivala druga na drugo, zlasti kadar se trgovalne seje zaključijo v naključnih obdobjih, kot pri avkcijah. Informacije o okvirnih cenah, doseženih pri neizvršenih naročilih (uncrossing price), in obsegu neizvršenih naročil (uncrossing volume) bi prav tako prispevale k analizi morebitne manipulacije avkcij. Glede na to, da lahko eno samo naročilo vpliva na doseženo ceno pri neizvršenih naročilih na avkciji, obseg neizvršenih naročil na avkciji ali na oboje, morajo pristojni organi videti učinek vsakega naročila na ti vrednosti. Brez teh informacij bi bilo težko opredeliti, katero naročilo je vplivalo na ti vrednosti. Poleg tega bi bilo treba vsakemu relevantnemu dogodku pripisati zaporedno številko, da se bo lahko določilo zaporedje dogodkov, kadar bo hkrati prišlo do dveh ali več dogodkov.

(9)

Določitev vrstnega reda naročil v knjigi naročil omogoča rekonstrukcijo knjige naročil in analizo zaporedja izvršenih naročil, kar je pomemben element pri nadzoru zlorab trga. Vrstni red, ki se pripiše naročilu, je odvisen od tega, kako sistem trgovanja določa prednostni vrstni red. Zato bi morali upravljavci mest trgovanja določiti in shraniti podrobnosti o prednostnem vrstnem redu naročil po metodi prednosti glede na ceno, vidljivost in čas (price-visibility-time priority method) ali glede na obseg in čas (size-time priority method).

(10)

Da bi se omogočilo učinkovito spremljanje trgov, mora biti možno povezati naročila s pripadajočimi posli. Zato bi morali upravljavci mest trgovanja uporabljati in shranjevati značilne kode za identifikacijo poslov, ki bi naročila povezovale s posli.

(11)

Upravljavci mest trgovanja bi morali za vsako prejeto naročilo v skladu z lastno klasifikacijo evidentirati in shraniti vrsto naročila in povezana specifična navodila, ki skupaj določajo, kako morajo njihove naprave za povezovanje poslov (matching engine) obdelati vsako naročilo. Te podrobne informacije so bistvene za pristojne organe, da lahko ti v okviru nadzora zlorab trga spremljajo trgovalno aktivnost v knjigi naročil danega mesta trgovanja in zlasti da rekonstruirajo, kako se obnaša vsako naročilo v knjigi trgovanja. Vendar zaradi širokega spektra različnih obstoječih in potencialnih novih vrst naročil, zasnovanih s strani upravljavcev mest trgovanja, ter specifičnih tehničnih podrobnosti v zvezi s slednjimi, shranjevanje teh podrobnih informacij v skladu notranjim sistemom klasifikacije upravljavcev trenutno pristojnim organom morda ne omogoča rekonstrukcije aktivnosti v knjigah naročil vseh mest trgovanja na dosleden način. Da bi pristojni organi lahko določili, kje točno se nahaja naročilo v knjigi naročil, bi zato morali upravljavci mest trgovanja tudi razvrstiti vsako prejeto naročilo kot naročilo z omejitvijo, kadar je z njim mogoče trgovati, in kot „stop naročilo“, ko se lahko z naročilom trguje samo ob nastopu vnaprej določenega cenovnega dogodka.

(12)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(13)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(14)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe, standardi in oblika zadevnih podatkov o naročilih

1.   Upravljavci mest trgovanja svojemu pristojnemu organu omogočajo dostop do podrobnosti o vsakem naročilu, ki ga oglašujejo prek svojih sistemov, iz členov 2 do 13, kot so podrobno opredeljene v drugem in tretjem stolpcu tabele 2 v Prilogi, v kolikor so relevantne za zadevno naročilo.

2.   Če pristojni organi zahtevajo katero koli podrobnost iz odstavka 1 v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU) št. 600/2014, upravljavci mest trgovanja zagotovijo take podrobnosti z uporabo standardov in oblike, predpisanih v četrtem stolpcu tabele 2 v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Identifikacija zadevnih oseb

1.   Upravljavci mest trgovanja za vsa naročila vodijo evidence o naslednjem:

(a)

članu ali udeležencu mesta trgovanja, ki je oddal naročilo na mesto trgovanja, ki se ga identificira, kot je določeno v polju 1 tabele 2 v Prilogi;

(b)

osebi ali računalniškemu algoritmu člana ali udeleženca mesta trgovanja, na katerega se odda naročilo, ki je odgovoren za investicijsko odločitev v zvezi z naročilom, ki se ga identificira, kot je določeno v polju 4 tabele 2 v Prilogi;

(c)

osebi ali računalniškemu algoritmu člana ali udeleženca mesta trgovanja, ki je odgovoren za izvršitev naročila, ki se ga identificira, kot je določeno v polju 5 tabele 2 v Prilogi;

(d)

članu ali udeležencu mesta trgovanja, ki je usmeril naročilo v imenu in za račun drugega člana ali udeleženca mesta trgovanja, ki se ga identificira kot borznega posrednika, ki ni vključen v izvrševanje, kot je določeno v polju 6 tabele 2 v Prilogi;

(e)

stranki, v imenu katere je član ali udeleženec mesta trgovanja oddal naročilo na mesto trgovanja, ki se jo identificira, kot je določeno v polju 3 tabele 2 v Prilogi.

2.   Če ima član ali udeleženec mesta trgovanja v skladu z zakonodajo države članice dovoljenje, da razporedi naročilo svoji stranki po oddaji naročila na mesto trgovanja, in v trenutku oddaje naročila še ni razporedil naročila svoji stranki, se navedeno naročilo identificira, kot je določeno v polju 3 tabele 2 Priloge.

3.   Kadar se na mesto trgovanja odda več naročil skupaj v obliki združenega naročila, se to združeno naročilo identificira, kot je določeno v polju 3 tabele 2 Priloge.

Člen 3

Vloga članov ali udeležencev mesta trgovanja pri naročilu in dejavnost zagotavljanja likvidnosti

1.   Vloga pri naročilu za trgovanje, v kateri član ali udeleženec mesta trgovanja odda naročilo, se opiše, kot je določeno v polju 7 tabele 2 v Prilogi.

2.   Naslednja naročila se identificirajo, kot je določeno v polju 8 tabele 2 v Prilogi:

(a)

naročila, ki jih na mesto trgovanja odda član ali udeleženec v okviru strategije vzdrževanja trga v skladu s členoma 17 in 48 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(b)

naročila, ki jih na mesto trgovanja odda član ali udeleženec v okviru katere koli druge dejavnosti zagotavljanja likvidnosti, ki se izvaja na podlagi pogojev, ki jih vnaprej določi izdajatelj instrumenta, na katerega se nanaša naročilo, ali mesto trgovanja.

Člen 4

Evidentiranje datuma in časa

1.   Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o datumu in času nastopa vsakega od dogodkov, navedenih v polju 21 tabele 2 v Prilogi k tej uredbi, s stopnjo natančnosti, določeno v členu 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/574 (4), v skladu s poljem 9 tabele 2 v Prilogi k tej uredbi. Razen za evidentiranje datuma in časa zavrnitve naročil s strani sistemov mest trgovanja se vsi dogodki iz polja 21 tabele 2 v Prilogi k tej uredbi, evidentirajo z uporabo poslovnih ur, ki jih uporabljajo naprave za povezovanje poslov na mestih trgovanja.

2.   Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o datumu in času vsakega od podatkovnih elementov, navedenih v poljih 49, 50 in 51 tabele 2 v Prilogi k tej uredbi, s stopnjo natančnosti, določeno v členu 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Člen 5

Obdobje veljavnosti in omejitve pri naročilih

1.   Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o obdobjih veljavnosti in omejitvah pri naročilih, navedenih v poljih 10 in 11 tabele 2 v Prilogi.

2.   Evidence o datumu in času v zvezi z obdobji veljavnosti se vodijo, kot je določeno v polju 12 tabele 2 v Prilogi za vsako obdobje veljavnosti.

Člen 6

Prednostni vrstni red in zaporedne številke

1.   Upravljavci mest trgovanja, ki upravljajo trgovalne sisteme na podlagi prednostnega vrstnega reda naročil glede na ceno, vidljivost in čas (price-visibility-time priority), vodijo evidence o prednostnem časovnem žigu izvršitve (priority time stamp) za vsa naročila, kot je določeno v polju 13 tabele 2 v Prilogi. Prednostni časovni žig izvršitve naročila se evidentira z isto stopnjo natančnosti, kot je določena v členu 4(1).

2.   Upravljavci mest trgovanja, ki upravljajo trgovalne sisteme na podlagi prednostnega vrstnega reda naročil glede na obseg in čas (size-time priority), vodijo evidence o količinah, ki določajo prednostni vrstni red naročil, kot je določeno v polju 14 tabele 2 v Prilogi, kot tudi o prednostnem časovnem žigu izvršitve naročila iz odstavka 1.

3.   Upravljavci mest trgovanja, ki uporabljajo kombinacijo prednostnega vrstnega reda naročil glede na ceno, vidljivost in čas ter prednostnega vrstnega reda naročil glede na obseg in čas ter objavljajo naročila v knjigi naročil po prednostnem vrstnem redu glede na čas, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

4.   Upravljavci mest trgovanja, ki uporabljajo kombinacijo prednostnega vrstnega reda naročil glede na ceno, vidljivost in čas in prednostnega vrstnega reda naročil glede na obseg in čas in objavljajo naročila v knjigi naročil po prednostnem vrstnem redu glede na obseg in čas, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

5.   Upravljavci mest trgovanja pripišejo in vodijo zaporedno številko za vse dogodke, kot je določeno v polju 15 tabele 2 v Prilogi.

Člen 7

Identifikacijske kode za naročila za finančne instrumente

1.   Upravljavci mest trgovanja vodijo individualno identifikacijsko kodo za vsako naročilo, kot je določeno v polju 20 tabele 2 v Prilogi. Identifikacijska koda je edinstvena za knjigo naročil, trgovalni dan in finančni instrument. Uporablja se od prejema naročila s strani upravljavca mesta trgovanja do odstranitve naročila iz knjige naročil. Identifikacijska koda se uporablja tudi za zavrnjena naročila ne glede na razlog za zavrnitev naročila.

2.   Upravljavec mesta trgovanja hrani relevantne podrobnosti o strateških naročilih z implicirano funkcionalnostjo (strategy orders with implied functionality – SOIF, v nadaljnjem besedilu: SOIF), ki se javno razširjajo, kot je določeno v Prilogi. Polje 33 tabele 2 v Prilogi vključuje izjavo, da je naročilo implicitno naročilo.

Po izvršitvi SOIF upravljavec mesta trgovanja hrani podrobnosti o njem, kot je določeno v Prilogi.

Po izvršitvi SOIF se navede identifikacijska koda naročila, povezana s strategijo, pri čemer se ista identifikacijska koda uporablja za vsa naročila, povezana z določeno strategijo. S strategijo povezana identifikacijska koda naročila ima obliko, kot je določena v polju 46 tabele 2 v Prilogi.

3.   Naročila, oddana na mesto trgovanja, ki omogočajo strategijo preusmerjanja, to mesto trgovanja označi kot „preusmerjena“, kot je določeno v polju 33 tabele 2 v Prilogi, kadar se preusmerijo na drugo mesto trgovanja. Naročila, oddana na mesto trgovanja, ki omogočajo strategijo preusmerjanja, ohranijo isto identifikacijsko kodo v celotnem obdobju trajanja naročila ne glede na to, ali je bila v knjigo naročil vnosa ponovno vnesena kakršna koli preostala količina.

Člen 8

Dogodki, ki vplivajo na naročila za finančne instrumente

Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o podrobnostih iz polja 21 tabele 2 v Prilogi v zvezi z novimi naročili.

Člen 9

Vrsta naročila za finančne instrumente

1.   Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o vrsti naročila za vsako prejeto naročilo z uporabo lastne klasifikacije, kot je določeno v polju 22 tabele 2 v Prilogi.

2.   Upravljavci mest trgovanja vsako prejeto naročilo razvrstijo kot naročilo z omejitvijo ali kot stop naročilo, kot je določeno v polju 23 tabele 2 v Prilogi.

Člen 10

Cene v zvezi z naročili

Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o vseh podrobnostih v zvezi s ceno iz oddelka I tabele 2 v Prilogi, če se nanašajo na naročila.

Člen 11

Navodila v zvezi z naročili

Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o vseh navodilih, prejetih za vsako naročilo, kot je določeno v oddelku J tabele 2 v Prilogi.

Člen 12

Identifikacijska koda posla na mestu trgovanja

Upravljavci mest trgovanja vodijo individualno identifikacijsko kodo posla za vsak posel, ki je posledica polne ali delne izvršitve naročila, kot je določeno v polju 48 tabele 2 v Prilogi.

Člen 13

Faze trgovanja ter okvirna cena in obseg na avkciji

1.   Upravljavci mest trgovanja vodijo evidence o podrobnostih naročila, kot so določene v oddelku K tabele 2 v Prilogi.

2.   Kadar pristojni organi zahtevajo podrobnosti iz oddelka K v skladu s členom 1, se podrobnosti iz polja 9 in polj 15 do 18 tabele 2 v Prilogi prav tako obravnavajo kot podrobnosti, ki se nanašajo na naročilo, ki ga zadeva navedena zahteva.

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, navedenega v drugem odstavku člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej str. 148 tega Uradnega lista).


PRILOGA

Tabela 1

Legenda za tabelo 2

OBLIKA ZAPISA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in ure po ISO 8601

Datum in ura v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datumi in ure se poročajo v UTC.

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datumi se poročajo v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih so do m števk lahko decimalke.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika);

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus);

vrednosti se zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{INTEGER-n}

Celo število s skupno do n števkami

Numerično polje za pozitivne in negativne cele vrednosti.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{LEI}

20 alfanumeričnih znakov

Identifikator pravnih subjektov, kot je opredeljen v standardu ISO 17442.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.

{NATIONAL_ID}

35 alfanumeričnih znakov

Identifikator je tisti, ki je določen v členu 6 in Prilogi II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/590 (1).


Tabela 2

Podrobnosti o naročilih

N.

Polje

Podrobnosti o vsebini naročil se morajo hraniti in biti na razpolago pristojnemu organu

Standardi in oblika podrobnosti o naročilu, ki se morajo uporabiti pri predložitvi relevantnih podatkov o naročilih na zahtevo pristojnega organa

Oddelek A – Identifikacija zadevnih strank

1

Identifikacija osebe, ki je oddala naročilo

Identiteta člana ali udeleženca mesta trgovanja. V primeru neposrednega elektronskega dostopa (DEA) se navede ponudnik DEA.

{LEI}

2

Neposredni elektronski dostop (DEA)

„true“, kadar je bilo naročilo oddano na mesto trgovanja prek DEA, kot je opredeljen v členu 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU.

„false“, kadar naročilo ni bilo oddano na mesto trgovanja prek DEA, kot je opredeljen v členu 4(1)(41) Direktive 2014/65/EU.

„true“

„false“

3

Identifikacijska koda stranke

Koda, ki se uporablja za identifikacijo stranke člana ali udeleženca mesta trgovanja. V primeru DEA se uporabi koda uporabnika DEA.

Če je stranka pravni subjekt, se uporabi koda LEI stranke.

Če stranka ni pravni subjekt, se uporabi {NATIONAL_ID}.

V primeru združenih naročil se uporabi oznaka AGGR, kot je določena v členu 2(3) te uredbe.

V primeru naročila, ki še čaka na alokacijo, se uporabi oznaka PNAL, kot je določena v členu 2(2) te uredbe.

To polje lahko ostane prazno samo, če član ali udeleženec mesta trgovanja nima strank.

{LEI}

{NATIONAL_ID}

„AGGR“ – združena naročila

„PNAL“ – čaka na alokacijo

4

Investicijska odločitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma znotraj člana ali udeleženca mesta trgovanja, odgovornega za investicijsko odločitev v skladu s členom 8 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

Kadar je za investicijsko odločitev odgovorna fizična oseba (ali osebe) znotraj člana ali udeleženca mesta trgovanja, se oseba, ki je odgovorna ali ima glavno odgovornost za investicijsko odločitev, identificira z uporabo {NATIONAL_ID}.

Kadar je za investicijsko odločitev odgovoren algoritem, se polje izpolni v skladu s členom 8 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

To polje mora ostati prazno, če investicijske odločitve ni sprejela oseba ali algoritem znotraj člana ali udeleženca mesta trgovanja.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

5

Izvršitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma znotraj člana ali udeleženca mesta trgovanja, odgovornega za izvršitev posla, ki izhaja iz naročila, v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2017/590. Kadar je za investicijsko odločitev odgovorna fizična oseba, se identificira z uporabo {NATIONAL_ID}.

Kadar je za izvršitev posla odgovoren algoritem, se to polje izpolni v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

Če je v izvršitev posla vključena več kot ena oseba ali kombinacija oseb in algoritmov, član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja določi trgovca ali algoritem, ki ima glavno odgovornost, kot je določeno v členu 9(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/590, v to polje pa se vnese identiteta takega trgovca ali algoritma.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

6

Borzni posrednik, ki ni vključen v izvrševanje

V skladu s členom 2(d).

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{LEI}

Oddelek B – Vloga pri naročilu in zagotavljanje likvidnosti

7

Vloga pri naročilu

Navedba, ali je član ali udeleženec mesta trgovanja naročilo oddal v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo (matched principal trading), kot je opredeljeno v členu 4(38) Direktive 2014/65/EU, ali pri poslovanju za svoj račun v skladu s členom 4(6) Direktive 2014/65/EU.

Če član ali udeleženec mesta trgovanja ni oddal naročila v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo ali pri poslovanju za svoj račun, se v polju navede, da je bil posel izveden v kateri koli drugi vlogi.

„DEAL“ – poslovanje za svoj račun

„MTCH“ – trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo

„OTHR“ – katera koli druga vloga

8

Dejavnost zagotavljanja likvidnosti

Navedba, ali je naročilo oddano na mesto trgovanja v okviru strategije vzdrževanja trga v skladu s členoma 17 in 48 Direktive 2014/65/EU ali v okviru druge dejavnosti v skladu s členom 3 te uredbe.

„true“

„false“

Oddelek C – Datum in čas

9

Datum in čas

Datum in čas za vsak dogodek, naveden v oddelkih [G] in [K].

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk za vrednostjo „sekunde“ se določi v skladu s členom 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Oddelek D – Obdobje veljavnosti in omejitve pri naročilih

10

Obdobje veljavnosti

Dnevno naročilo (Good-For-Day): naročilo poteče ob koncu tistega trgovalnega dne, ko je bilo vneseno v knjigo naročil.

„DAVY“ – dnevno naročilo

Naročilo do preklica (Good-Till-Cancelled): naročilo bo ostalo aktivno v knjigi naročil in ga bo mogoče izvršiti vse do dejanskega preklica.

„GTCV“ – naročilo do preklica

Naročilo do določenega časa (Good-Till-Time): naročilo poteče najpozneje ob vnaprej določenem trenutku med trenutno trgovalno sejo.

„GTTV“ – naročilo do določenega časa

Naročilo do določenega datuma (Good-Till-Date): naročilo poteče na določen datum.

„GTDV“ – naročilo do določenega datuma

Naročilo do določenega datuma in časa (Good-Till-Specified Date and Time): naročilo poteče na določen datum ob določenem času.

„GTSV“ – naročilo do določenega datuma in časa

Naročilo po določenem času (Good After Time): naročilo postane aktivno samo po vnaprej določenem trenutku med trenutno trgovalno sejo.

„GATV“ – naročilo po določenem času

Naročilo po določenem dnevu (Good After Date): naročilo je aktivno samo od vnaprej določenega datuma.

„GADV“ – naročilo po določenem dnevu

Naročilo po določenem dnevu in času (Good After Specified Date and Time): naročilo je aktivno samo od vnaprej določenega trenutka na vnaprej določen datum.

„GASV“ – naročilo po določenem dnevu in času

Naročilo takoj ali prekliči (Immediate-Or-Cancel): naročilo, ki se izvrši po vnosu v knjigo naročil (za količino, za katero se lahko izvrši) in ki ne ostane v knjigi naročil za preostalo količino (če obstaja), za katero se naročilo ni izvršilo.

„IOCV“ – naročilo takoj ali prekliči

Naročilo izvrši ali prekliči (Fill-Or-Kill): naročilo, ki se izvrši ob vnosu v knjigo naročil, če se lahko izvrši celotna količina; če se naročilo lahko izvrši samo delno, se samodejno zavrne in se tako ne more izvršiti.

„FOKV“ – naročilo izvrši ali prekliči

ali

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja ne uporablja že za lastno klasifikacijo.

Drugo: vse druge navedbe, ki so edinstvene za specifične poslovne modele, trgovalne platforme ali sisteme.

 

11

Omejitve pri naročilih

Naročilo samo v zaključni trgovalni avkciji (Good For Closing Price Crossing Session): kadar se naročilo kvalificira za zaključno trgovalno avkcijo.

„SESR“ – naročilo samo v zaključni trgovalni avkciji

Naročilo samo v avkciji (Valid For Auction): naročilo je aktivno samo in se lahko samo izvrši v fazah avkcije (kar lahko vnaprej določi član ali udeleženec mesta trgovanja, ki je oddal naročilo, npr. začetne/zaključne avkcije in/ali avkcije med dnevom).

„VFAR“ – naročilo samo v avkciji

Naročilo, veljavno samo za neprekinjeno trgovanje (Valid For Continuous Trading only): naročilo je aktivno samo med neprekinjenim trgovanjem.

„VFCR“ – naročilo, veljavno samo za neprekinjeno trgovanje

Drugo: vse druge navedbe, ki so edinstvene za specifične poslovne modele, trgovalne platforme ali sisteme.

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja ne uporablja že za lastno klasifikacijo.

Če se uporablja več vrst, se v to polje vnese več oznak, ločenih z vejico.

12

Obdobje in čas veljavnosti

To se nanaša na časovni žig, ki odraža čas, ko naročilo postane aktivno ali je dokončno odstranjeno iz knjige naročil.

Dnevno naročilo (Good for day): datum vnosa s časovnim žigom neposredno pred polnočjo.

Naročilo do določenega časa (Good till time): datum vnosa in čas, določen v naročilu.

Naročilo do določenega datuma (Good till date): določeni datum poteka s časovnim žigom neposredno pred polnočjo.

Naročilo do določenega datuma in časa (Good till specified date and time): določeni datum in čas poteka naročila.

Naročilo po določenem času (Good after time): datum vnosa in določeni čas, ob katerem naročilo postane aktivno.

Naročilo po določenem dnevu (Good after date): določeni datum s časovnim žigom neposredno po polnoči.

Naročilo po določenem dnevu in času (Good after specified date and time): določeni datum in čas, ob katerem naročilo postane aktivno.

Naročilo do preklica (Good till cancelled): dokončni datum in čas, ko se naročilo avtomatsko odstrani s tržnimi operacijami.

Drugo: časovni žig za katero koli drugo vrsto veljavnosti.

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk za vrednostjo „sekunde“ se določi v skladu s členom 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Oddelek E – Prednostni vrstni red in zaporedne številke

13

Prednostni časovni žig (priority time stamp)

To polje se posodobi vsakič, ko se spremeni prednostni vrstni red naročila.

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk za vrednostjo „sekunde“ se določi v skladu s členom 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

14

Prednostni vrstni red glede na obseg

Za mesta trgovanja, ki uporabljajo prednostni vrstni red naročil glede na obseg in čas, se v to polje vnese pozitivna številka, ki ustreza količini.

To polje se posodobi vsakič, ko se spremeni prednostni vrstni red naročila.

Do 20 numeričnih pozitivnih števk.

15

Zaporedna številka

Vsak dogodek, naveden v oddelku G, se identificira s pozitivnimi celimi števili v naraščajočem vrstnem redu.

Zaporedna številka je edinstvena za vsako vrsto dogodka; dosledna za vse dogodke, ki jih upravljavec mesta trgovanja opremi s časovnim žigom izvršitve naročila; nespremenjena za datum, ko nastopi dogodek.

{INTEGER-50}

Oddelek F – Identifikacija naročila

16

Koda MIC segmenta

Identifikacija mesta trgovanja, na katerega je bilo oddano naročilo.

Če mesto trgovanja uporablja kode MIC segmenta, se uporabi koda MIC segmenta.

Če mesto trgovanja ne uporablja kod MIC segmenta, se uporabi koda MIC upravljavca.

{MIC}

17

Koda knjige naročil

Alfanumerična koda, ki jo mesto trgovanja določi za vsako knjigo naročil.

{ALPHANUM-20}

18

Identifikacijska koda finančnega instrumenta

Edinstven in nedvoumen identifikator finančnega instrumenta.

{ISIN}

19

Datum prejema

Datum prejema prvotnega naročila.

{DATEFORMAT}

20

Identifikacijska koda naročila

Alfanumerična koda, ki jo upravljavec mesta trgovanja pripiše posameznemu naročilu.

{ALPHANUM-50}

Oddelek G – Dogodki, ki vplivajo na naročila

21

Novo naročilo, sprememba naročila, preklic naročila, zavrnitev naročila, delna ali polna izvršitev

Novo naročilo: prejem novega naročila s strani upravljavca mesta trgovanja.

„NEWO“ – novo naročilo

Sproženo: naročilo, ki postane izvršljivo ali, odvisno od primera, neizvršljivo ob uresničitvi vnaprej določenega pogoja.

„TRIG“ – sproženo

Nadomeščeno s strani člana ali udeleženca mesta trgovanja: kadar se član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja na lastno pobudo odloči, da bo spremenila katero koli značilnost naročila, ki ga je prej vnesla v knjigo naročil.

„REME“ – nadomeščeno s strani člana ali udeleženca mesta trgovanja

Nadomeščeno s tržnimi operacijami (avtomatsko): kadar IT sistemi upravljavca mesta trgovanja spremenijo katero koli značilnost naročila. To vključuje primere ko se spremenijo trenutne značilnosti vezanega naročila (peg order) ali sledečega stop naročila (trailing stop order), da se upošteva, kje je naročilo uvrščeno v knjigi trgovanja.

„REMA“ – nadomeščeno s tržnimi operacijami (avtomatsko)

Nadomeščeno s tržnimi operacijami (poseg fizične osebe): kadar zaposleni upravljavca mesta trgovanja spremeni katero koli značilnost naročila. To vključuje primere, ko ima član ali udeleženec mesta trgovanja težave z IT sistemom in mora nujno preklicati svoja naročila.

„REMH“ – nadomeščeno s tržnimi operacijami (poseg fizične osebe)

Sprememba statusa na pobudo člana ali udeleženca mesta trgovanja. To vključuje aktivacijo in deaktivacijo.

„CHME“ – sprememba statusa na pobudo člana ali udeleženca mesta trgovanja

Sprememba statusa zaradi tržnih operacij.

„CHMO“ – sprememba statusa zaradi tržnih operacij

Preklicano na pobudo člana ali udeleženca mesta trgovanja; kadar se član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja na lastno pobudo odloči preklicati naročilo, ki ga je pred tem vnesla.

„CAME“ – preklicano na pobudo člana ali udeleženca mesta trgovanja

Preklicano s tržnimi operacijami. To vključuje zaščitni mehanizem, ki ga zagotavljajo investicijska podjetja, ki izvajajo dejavnost vzdrževanja trga, kot je določeno v členih 17 in 48 Direktive 2014/65/EU.

„CAMO“ – preklicano s tržnimi operacijami

Zavrnjeno naročilo: naročilo, ki je bilo prejeto vendar zavrnjeno s strani upravljavca mesta trgovanja.

„REMO“ – zavrnjeno naročilo

Poteklo naročilo: kadar se naročilo odstrani iz knjige naročil ob koncu njegovega obdobja veljavnosti.

„EXPI“ – poteklo naročilo

Delno izvršeno: kadar naročilo ni v celoti izvršeno, tako da ostane določena količina, ki jo je še treba izvršiti.

„PARF“ – delno izvršeno

Izvršeno: kadar ni več preostala nobena količina, ki bi jo bilo treba izvršiti.

„FILL“ – izvršeno

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja ne uporablja že za lastno klasifikacijo.

Oddelek H – Vrsta naročila

22

Vrsta naročila

Navedba vrste naročila, oddanega na mesto trgovanja v skladu s specifikacijami mesta trgovanja.

{ALPHANUM-50}

23

Klasifikacija vrst naročila

Razvrstitev naročila glede na dve generični vrsti naročil. LIMITIRANO naročilo (naročilo z omejitvijo): v primerih, v katerih se lahko trguje z naročilom,

in

STOP naročilo: v primerih, v katerih se lahko z naročilom trguje samo ob nastopu vnaprej določenega cenovnega dogodka.

Črke „LMTO“ za limitirano oz. črke „STOP“ za stop naročilo.

Oddelek I – Cene

24

Mejna cena

Najvišja cena, po kateri se lahko izvrši naročilo za nakup, ali najnižja cena, po kateri se lahko izvrši naročilo za prodajo.

Cena razpona za strateško naročilo. Lahko je negativna ali pozitivna.

To polje ostane prazno v primeru naročil, ki nimajo mejne cene, in naročil brez cene.

V primeru zamenljivih obveznic se v polje vnese realna cena (čista ali polna), uporabljena za naročilo.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

25

Dodatna mejna cena

Katera koli druga mejna cena, ki se lahko nanaša na naročilo. To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

26

Stop cena

Cena, ki mora biti dosežena, da postane naročilo aktivno.

Za stop naročila, ki jih sprožijo dogodki, neodvisni od cene finančnega instrumenta, se v to polje vnese stop cena, ki je enaka nič.

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

27

Vezana mejna cena (pegged limit price)

Najvišja cena, po kateri se lahko izvrši vezano naročilo za nakup, ali najnižja cena, po kateri se lahko izvrši vezano naročilo za prodajo.

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

28

Cena posla

Cena posla pri trgovanju, ki izključuje, kjer je relevantno, provizijo in natekle obresti.

V primeru opcijskih pogodb je to premija pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na posamezno osnovo oziroma indeksno točko.

V primeru stav na tečaj osnovnega finančnega instrumenta (spread bet) je to referenčna cena instrumenta, ki je neposredna osnova.

Za kreditne zamenjave (CDS) je to kupon v bazičnih točkah.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

Če cena ni relevantna, se v polje vnese „NOAP“.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

„NOAP“

29

Valuta cene

Valuta, v kateri je izražena trgovalna cena za finančni instrument, povezan z naročilom (relevantno, kadar je cena izražena kot denarna vrednost).

{CURRENCYCODE_3}

30

Valuta strani 2

V primeru večvalutnih ali medvalutnih zamenjav je valuta strani 2 v pogodbi, valuta, v kateri je denominirana stran 2 pogodbe.

Za opcije na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je zamenjava, ki predstavlja osnovo, večvalutna, je valuta strani 2 v pogodbi, valuta, v kateri je denominirana stran 2 zamenjave.

To polje je treba izpolniti samo, če obstajajo izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero in valuto.

{CURRENCYCODE_3}

31

Oznaka o ceni

Navedba, ali je cena izražena kot denarna vrednost, v odstotkih, kot donos ali v bazičnih točkah.

„MONE“ – denarna vrednost

„PERC“ – odstotek

„YIEL“ – donos

„BAPO“ – bazične točke

Oddelek J – Navodila v zvezi z naročili

32

Kazalnik nakupa/prodaje

Navedba, ali gre za naročilo za nakup ali za prodajo.

V primeru opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki ima pravico do izvršitve opcije, prodajalec pa nasprotna stranka, ki proda opcijo in prejme premijo.

V primeru tistih standardiziranih in nestandardiziranih terminskih pogodb, ki se ne nanašajo na valute, je kupec nasprotna stranka, ki kupi instrument, in prodajalec nasprotna stranka, ki proda instrument.

V primeru zamenjav, ki se nanašajo na vrednotne papirje, je kupec nasprotna stranka, ki prevzame tveganje spremembe cene vrednostnega papirja, ki predstavlja osnovo, ter prejme znesek vrednostnega papirja. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača znesek vrednostnega papirja.

V primeru zamenjav, povezanih z obrestnimi merami ali indeksi inflacije je kupec nasprotna stranka, ki plačuje fiksno obrestno mero. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača fiksno obrestno mero. V primeru obrestnih zamenjav spremenljivih obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki plača razpon, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme razpon.

V primeru zamenjav in nestandardiziranih terminskih pogodb, povezanih z valutami, in medvalutnih zamenjav obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki prejme valuto, ki je prva po abecednem vrstnem redu v skladu z ISO 4217, prodajalec pa nasprotna stranka, ki izroči to valuto.

V primeru zamenjav, povezanih z dividendami, je kupec nasprotna stranka, ki prejme enakovredna dejanska izplačila dividend. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača dividendo in prejme fiksno obrestno mero.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov za prenos kreditnega tveganja, razen opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer, je kupec nasprotna stranka, ki kupi zaščito. Prodajalec je nasprotna stranka, ki proda zaščito.

V primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom ali pravicami do emisije je kupec nasprotna stranka, ki prejme blago ali pravico do emisije, določeno v poročilu, in prodajalec nasprotna stranka, ki izroči to blago ali pravico do emisije.

V primeru dogovorov o terminski obrestni meri je kupec nasprotna stranka, ki plača fiksno obrestno mero, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero.

Pri povečanju nominalnega zneska je kupec isti kot prevzemnik finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

Pri zmanjšanju nominalnega zneska je kupec isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot prevzemnik finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

„BUYI“ – nakup

„SELL“ – prodaja

33

Status naročila

Za identifikacijo naročil, ki so aktivna/neaktivna/suspendirana, zavezujoča/okvirna (samo za ponudbe)/implicitna/preusmerjena.

Aktivno – naročila brez ponudbe, s katerimi se lahko trguje.

Neaktivno – naročila brez ponudbe, s katerimi se ne more trgovati.

Zavezujoče/okvirno – se določi samo pri ponudbah. Okvirne ponudbe so ponudbe, ki so vidne, vendar se ne morejo izvršiti. To vključuje nakupne bone na nekaterih mestih trgovanja. Zavezujoča naročila se lahko izvršijo.

Implicitno – se uporablja za strateška naročila, ki so izpeljana iz implicirane vstopne (implied in) ali implicirane izstopne (implied out) funkcionalnosti.

Preusmerjeno – uporabljeno za naročila, ki jih mesto trgovanja usmeri na druga mesta.

„ACTI“ – aktivna

ali

„INAC“ – neaktivna

ali

„FIRM“ – zavezujoče ponudbe

ali

„INDI“ – okvirne ponudbe

ali

„IMPL“ – implicitna strateška naročila

ali

„ROUT“ – preusmerjena naročila.

Če se uporablja več statusov, se v to polje vnese več oznak, ločenih z vejico.

34

Oznaka o količini

Navedba, ali je sporočena količina izražena s številom enot, kot nominalna vrednost ali kot denarna vrednost.

„UNIT“ – število enot

„NOML“ – nominalna vrednost

„MONE“ – denarna vrednost

35

Valuta količine

Valuta, v kateri je izražena količina.

Polje je treba izpolniti samo, če je količina izražena kot nominalna ali denarna vrednost.

{CURRENCYCODE_3}

36

Začetna količina

Število enot finančnega instrumenta ali število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v naročilu.

Nominalna ali denarna vrednost finančnega instrumenta.

Za stave na tečaj osnovnega finančnega instrumenta (spread bet) je količina monetarna vrednost, ki se stavi na spremembo v točkah pri finančnem instrumentu, ki predstavlja osnovo.

Pri povečanju ali zmanjšanju nominalnega zneska pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih številka odraža absolutno vrednost spremembe in se izrazi kot pozitivno število.

Za kreditne zamenjave je količina nominalni znesek, za katerega je kupljena ali prodana zaščita.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

37

Preostala količina, vključno s skrito

Skupna preostala količina v knjigi naročil po delni izvršitvi ali katerem koli drugem dogodku, ki vpliva na naročilo.

Pri dogodku delne izvršitve naročila je to skupna preostala količina po delni izvršitvi. Za vnos naročila je to enako začetni količini.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

38

Objavljena količina

Količina, ki je vidna (in ni skrita) v knjigi naročil.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

39

Trgovana količina

Kadar pride do delne ali polne izvršitve, se v to polje vnese izvršena količina.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

40

Najmanjša sprejemljiva količina (MAQ)

Najmanjša sprejemljiva količina za izvršitev naročila, ki lahko vključuje več delnih izvršitev in se običajno uporablja samo za netrajne vrste naročil.

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

41

Najmanjši obseg izvršitve (MES)

Najmanjši obseg izvršitve za vsako posamezno potencialno izvršitev.

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

42

MES samo za prvo izvršitev

Navedba, ali je MES relevanten samo za prvo izvršitev.

To polje lahko ostane prazno, če je prazno polje 41.

„true“

„false“

43

Kazalnik samo za pasivnost naročila

Kaže, ali je naročilo oddano na mesto trgovanja z značilnostjo/oznako, v skladu s katero se ne bo nemudoma izvršilo glede na katero koli vidno nasprotno naročilo.

„true“

„false“

44

Kazalnik za pasivnost ali agresivnost naročila

Pri dogodkih delne izvršitve ali izvršitve naročila kaže, ali je naročilo že mirovalo v knjigi naročil in je zagotovilo likvidnost (pasivno naročilo) ali pa je naročilo sprožilo trgovalni posel in tako odvzelo likvidnost (agresivno naročilo).

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

„PASV“ – pasivno

„AGRE“ – agresivno

45

Zaščita pred samoizvršitvijo (Self-Execution).

Navedba, ali je bilo naročilo vneseno z merili za preprečevanje samoizvršitve, tako da se ne bi izvršilo v paru z naročilom na drugi strani knjige, ki ga je vnesel isti član ali udeleženec mesta trgovanja.

„true“

„false“

46

Identifikacija naročila, povezana s strategijo

Alfanumerična koda, ki se uporablja za povezovanje vseh povezanih naročil, ki so del strategije v skladu s členom 7(2).

{ALPHANUM-50}

47

Strategija preusmerjanja

Strategija preusmerjanja, ki se uporablja glede na specifikacije mesta trgovanja.

To polje ostane prazno, če ni relevantno.

{ALPHANUM-50}

48

Identifikacijska koda posla na mestu trgovanja

Alfanumerična koda, ki jo mesto trgovanja pripiše poslu v skladu s členom 12 te uredbe.

Identifikacijska koda posla na mestu trgovanja je edinstvena, dosledna in ostane nespremenjena za kode MIC segmenta po ISO 10383 in trgovalne dneve. Če mesto trgovanja ne uporablja kod MIC segmenta, mora biti identifikacijska koda posla na mestu trgovanja edinstvena, dosledna in nespremenjena za kode MIC upravljavca za trgovalne dneve.

Sestavine identifikacijske kode posla ne razkrivajo identitete nasprotnih strank v poslu, za katerega se hrani koda.

{ALPHANUM-52}

Oddelek K – Faze trgovanja ter okvirna cena in obseg na avkciji

49

Faze trgovanja

Ime vsake od različnih faz trgovanja, v katerih je naročilo prisotno v knjigi naročil, vključno z zaustavitvami oz. začasnimi zaustavitvami trgovanja in regulativnimi prekinitvami trgovanja.

{ALPHANUM-50}

50

Okvirna cena na avkciji

Cena, ki naj bi jo pri vsaki avkciji dosegla neizvršena naročila v zvezi s finančnim instrumentom, za katerega je bilo oddano eno ali več naročil.

{DECIMAL-18/5}, če je cena izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

51

Okvirni obseg na avkciji

Obseg (število enot finančnega instrumenta), ki se lahko izvrši po okvirni ceni avkcije iz polja 50, če se je avkcija končala ob natančno tistem trenutku.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej str. 449 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/212


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/581

z dne 24. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1), in zlasti členov 35(6) in 36(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence, bi smeli centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) in mesta trgovanja zavrniti zahtevo po dostopu do CNS ali mesta trgovanja samo, če so z vsemi razumnimi prizadevanji poskusili obvladati tveganje, ki izhaja iz odobritve tega dostopa, vendar je še vedno prisotno znatno nepotrebno tveganje.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 mora CNS ali mesto trgovanja, ki zavrne zahtevo po dostopu, podati vse razloge za tako odločitev, kar vključuje navedbo, kako bi bila relevantna tveganja, nastala zaradi odobritve dostopa, v tem specifičnem primeru neobvladljiva in da bi bilo preostalo nepotrebno tveganje še vedno znatno. Ustrezen način za to je, da stranka, ki zavrne dostop, jasno opiše spremembe pri obvladovanju tveganj, ki bi jih povzročila odobritev dostopa, in kako bi morala obvladovati tveganje, povezano s spremembami zaradi odobritve dostopa, ter pojasni učinke na njene dejavnosti.

(3)

Uredba (EU) št. 600/2014 ne razlikuje med tveganji, ki nastanejo pri CNS in mestih trgovanja pri odobritvi dostopa, ter vključuje iste splošne kategorije pogojev, ki jih morajo upoštevati mesta trgovanja in CNS pri ocenjevanju zahtev po dostopu. Vendar lahko zaradi različne narave dejavnosti CNS in mest trgovanja tveganja, ki izhajajo iz odobritve dostopa, v praksi različno vplivajo na CNS in mesta trgovanja, kar zahteva pristop, ki razlikuje med CNS in mesti trgovanja.

(4)

Pristojni organ bi moral pri ocenjevanju, ali bi dostop ogrozil nemoteno in pravilno delovanje trgov ali negativno vplival na sistemsko tveganje, upoštevati, ali imata zadevna CNS ali mesto trgovanja vzpostavljene zadostne postopke za obvladovanje tveganj, vključno za operativna in pravna tveganja, da sporazum o dostopu ne bi povzročil znatnih nepotrebnih tveganj za tretje osebe, ki jih ni mogoče omejiti.

(5)

Pogoji, pod katerimi se lahko dovoli dostop, bi morali biti razumni in nediskriminatorni, da ne bi ogrozili namena nediskriminatornega dostopa. Zaračunavanje pristojbin na diskriminatoren način za odvračanje od dostopa ne bi smelo biti dovoljeno. Vendar bi se lahko pristojbine razlikovale na podlagi objektivno utemeljenih razlogov, na primer, ko so stroški za izvajanje ureditev dostopa višji. CNS in mesta trgovanja imajo pri odobritvi dostopa tako enkratne stroške, kot na primer pri oceni zakonskih zahtev, kot redne stroške. Ker se bodo okvir uporabe zahteve po dostopu in povezani stroški izvajanja ureditve dostopa verjetno razlikovali med posameznimi primeri, ni primerno, da ta uredba zajema konkretno razporeditev stroškov med CNS in mestom trgovanja. Vendar je razporeditev stroškov pomemben element sporazuma o dostopu, zato bi morali v sporazumu obe stranki določiti, katere stroške bosta krili.

(6)

V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi morala CNS, ki želi razširiti svoje poslovanje na dodatne storitve ali dejavnosti, ki niso zajete v prvotnem dovoljenju, zaprositi za razširitev dovoljenja. Razširitev dovoljenja je potrebna, kadar namerava CNS ponujati storitve kliringa pri finančnih instrumentih z drugačnim profilom tveganja ali ki se pomembno razlikujejo od obstoječega nabora produktov CNS. Če spada pogodba, s katero se trguje na mestu trgovanja, ki mu je CNS odobrila dostop, v razred finančnih instrumentov, zajet z obstoječim dovoljenjem CNS, in ima zato podobne značilnosti kot pogodbe, za katere CNS že izvaja kliring, bi se morala taka pogodba šteti za gospodarsko enakovredno.

(7)

Da bi se zagotovilo, da CNS ne uporablja diskriminatornih zahtev po zavarovanju s premoženjem in kritju za gospodarsko enakovredne pogodbe, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ki mu je bil odobren dostop do CNS, bi moral odbor za tveganja CNS pregledati vsako spremembo metodologije za določanje kritja in operativnih zahtev v zvezi z določanjem kritja in netiranjem, ki se uporabljajo za gospodarsko enakovredne pogodbe, za katere CNS že opravlja kliring, pri čemer bi se morala taka sprememba obravnavati kot pomembna sprememba modelov in parametrov za namene postopka pregleda iz Uredbe (EU) št. 648/2012. S takim pregledom bi se moralo potrditi, da so novi modeli in parametri nediskriminatorni in da temeljijo na relevantnih tveganjih.

(8)

Uredba (EU) št. 648/2012 preprečuje izkrivljanje konkurence z zahtevo po nediskriminatornem dostopu do CNS, ki mestom trgovanja ponujajo storitve kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC). Uredba (EU) št. 600/2014 na drugi strani priznava potrebo po uvedbi podobnih zahtev za regulirane trge. Glede na to, da lahko CNS opravlja kliring tako za izvedene finančne instrumente OTC kot izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, bi se morale pri nediskriminatorni obravnavi gospodarsko enakovrednih pogodb, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ki zahteva dostop do CNS, upoštevati vse relevantne pogodbe, za katere opravlja kliring CNS, ne glede na to, kje se trguje s temi pogodbami.

(9)

Zadevni pristojni organ bi moral brez nepotrebnih zamud obvestiti kolegij pristojnih organov za CNS in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) o odobritvi prehodnih ureditev CNS v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 600/2014, da bodo drugi zadevni pristojni organi lažje razumeli učinek, ki ga bo to imelo na CNS in na vsa mesta trgovanja, ki so tesno povezana s to CNS. Obvestilo bi moralo vsebovati vse relevantne informacije, ki bodo kolegiju za CNS in ESMA omogočile razumeti odločitev in ki so potrebne za povečanje preglednosti.

(10)

Jasne zahteve o informacijah, ki jih morajo CNS in mesta trgovanja zagotoviti pri obveščanju pristojnih organov in ESMA, da želijo koristiti prehodne ureditve v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014, bi morale prispevati k pregledni in usklajeni uporabi postopka obveščanja. Zato je potrebno, da postopek obveščanja vključuje enotne predloge za obveščanje, da se bodo omogočile dosledne in enotne nadzorne prakse.

(11)

Pomembno je preprečiti nevarnost, da bodo večja mesta trgovanja uporabljala metode, ki v čim večji meri zmanjšujejo njihovi letni nominalni znesek trgovanja, s ciljem izkoristiti mehanizem izvzetja iz določb glede dostopa. Če obstajajo enakovredni pristopi za izračun nominalnega zneska trgovanja, uporaba izračuna, ki privede do višje vrednosti, prispeva k preprečevanju te nevarnosti. Metode, ki se uporabljajo za izračun nominalnega zneska trgovanja za namene Uredbe (EU) št. 600/2014, bi morale dejansko manjšim mestom trgovanja, ki še nimajo tehnoloških zmogljivosti za enakovredno konkuriranje večini trga potrgovalnih infrastruktur, omogočiti, da uporabijo mehanizem izvzetja. Za predpisane metode je tudi pomembno, da so preproste in nedvoumne, da bodo prispevale k doslednim in enotnim nadzornim praksam.

(12)

Za mesta trgovanja je pomembno, da so dosledna pri izračunu nominalnega zneska trgovanja za namene Uredbe (EU) št. 600/2014, tako da lahko mesta trgovanja določbe o dostopu uporabljajo na pošten način. To je posebej pomembno za nekatere vrste izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se na borzi trguje v enotah, kot so na primer sodčki ali tone.

(13)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je potrebno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma. Vendar, da bi se zagotovilo, da lahko CNS in mesta trgovanja koristijo prehodne ureditve iz členov 35(5) in 36(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, bi se morale nekatere določbe te uredbe uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti.

(14)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo zavrnitev in odobritev dostopa do CNS in mest trgovanja, vključno s postopkom izvzetja CNS in mest trgovanja iz zahtev glede dostopa, določenih v tej uredbi. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, od katerih bi morala večina začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo v členih 35(6) in 36(6) Uredbe (EU) št. 600/2014, vključijo v eno uredbo.

(15)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložila Komisiji.

(16)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

NEDISKRIMINATOREN DOSTOP DO CNS IN MEST TRGOVANJA

ODDELEK 1

Nediskriminatoren dostop do CNS

Člen 1

Pogoji, pod katerimi lahko CNS zavrne dostop

1.   CNS oceni, ali bi odobritev dostopa povzročila katero koli tveganje iz členov 2, 3 in 4, in lahko dostop zavrne samo, če potem, ko je z vsemi razumnimi prizadevanji poskusila obvladati svoja tveganja, sklene, da še vedno obstajajo znatna nepotrebna tveganja, ki jih ni mogoče obvladovati.

2.   Če CNS zavrne dostop, navede, katera tveganja iz členov 2, 3 in 4 bi nastala zaradi odobritve dostopa, in pojasni, zakaj teh tveganj ni mogoče obvladovati.

Člen 2

Zavrnitev dostopa s strani CNS na podlagi pričakovanega obsega poslov

CNS lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi pričakovanega obsega poslov, ki bi bil posledica takega dostopa, samo, če bi to privedlo do ene od naslednjih situacij:

(a)

zasnova CNS, ki se sicer lahko prilagodi glede na velikost, bi se prekoračila v takem obsegu, da CNS ne bi mogla prilagoditi svojih sistemov tako, da bi lahko obvladovala pričakovani obseg poslov;

(b)

načrtovana zmogljivost CNS bi se prekoračila tako, da CNS ne bi mogla pridobiti potrebnih dodatnih zmogljivosti za kliring pričakovanega obsega poslov.

Člen 3

Zavrnitev dostopa s strani CNS na podlagi operativnega tveganja in zapletenosti

CNS lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi operativnega tveganja in zapletenosti.

Operativno tveganje in zapletenost vključujeta kar koli od naslednjega:

(a)

nezdružljivost IT sistemov CNS in mest trgovanja, ki CNS ovira pri zagotavljanju povezljivosti med sistemoma;

(b)

pomanjkanje kadrov s potrebnim znanjem, spretnostmi in izkušnjami za izvajanje funkcij CNS v zvezi s tveganjem, ki izhaja iz dodatnih finančnih instrumentov, če se ti razlikujejo od finančnih instrumentov, za katere CNS že opravlja kliring, ali nezmožnost uporabe takih kadrov.

Člen 4

Zavrnitev dostopa s strani CNS na podlagi drugih dejavnikov, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja

1.   CNS lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi znatnih nepotrebnih tveganj, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

CNS ne ponuja storitev kliringa v zvezi s finančnimi instrumenti, za katere se zahteva dostop, in z razumnimi prizadevanji ne bi bila sposobna začeti izvajati storitve kliringa v skladu z zahtevami iz naslovov II, III in IV Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

bi odobritev dostopa ogrozila sposobnost uspešnega poslovanja CNS ali njeno sposobnost izpolnjevanja zahtev glede minimalnega kapitala v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)

obstajajo pravna tveganja;

(d)

so pravila CNS in pravila mesta trgovanja nezdružljiva in CNS te težave ne more odpraviti v sodelovanju z mestom trgovanja.

2.   CNS lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi pravnega tveganja iz točke (c) odstavka 1, če zaradi odobritve dostopa CNS ne bi mogla uveljavljati svojih pravil glede postopkov predčasnega prenehanja s pobotom in postopkov v zvezi z neizpolnjevanjem finančnih obveznosti ali ne bi mogla obvladovati tveganj, ki izhajajo iz sočasne uporabe različnih modelov za sprejetje trgovanja.

ODDELEK 2

Nediskriminatoren dostop do mest trgovanja

Člen 5

Pogoji, pod katerimi lahko mesto trgovanja zavrne dostop

1.   Mesto trgovanja oceni, ali bi odobritev dostopa povzročila katero koli tveganje iz členov 6 in 7, in lahko dostop zavrne samo, če potem, ko je z vsemi razumnimi prizadevanji poskusilo obvladati svoja tveganja, sklene, da še vedno obstajajo znatna nepotrebna tveganja, ki jih ni mogoče obvladovati.

2.   Če mesto trgovanja zavrne dostop, navede, katera tveganja iz členov 6 in 7 bi nastala zaradi odobritve dostopa, in pojasni, zakaj teh tveganj ni mogoče obvladovati.

Člen 6

Zavrnitev dostopa s strani mesta trgovanja na podlagi operativnega tveganja in zapletenosti

Mesto trgovanja lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi operativnega tveganja in zapletenosti, ki bi bila posledica takega dostopa, samo, če sta IT sistema CNS in mesta trgovanja nezdružljiva, kar ovira mesto trgovanja pri zagotavljanju povezljivosti med sistemoma.

Člen 7

Zavrnitev dostopa s strani mesta trgovanja na podlagi drugih dejavnikov, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja

Mesto trgovanja lahko zavrne zahtevo po dostopu na podlagi znatnih nepotrebnih tveganj v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

ogrožena bi bila sposobnost uspešnega poslovanja mesta trgovanja ali njegova sposobnost izpolnjevanja zahtev glede minimalnega kapitala iz člena 47(1)(f) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(b)

nezdružljivost pravil mesta trgovanja in pravil CNS, ki je mesto trgovanja ne more odpraviti v sodelovanju s CNS.

Člen 8

Pogoji, pod katerimi bi dostop ogrozil nemoteno in pravilno delovanje trgov ali negativno vplival na sistemsko tveganje

Poleg drobitve likvidnosti, kot je opredeljena v členu 2(1)(45) Uredbe (EU) št. 600/2014, se za namene členov 35(4)(b) in 36(4)(b) navedene uredbe za odobritev dostopa šteje, da ogroža nemoteno in pravilno delovanje trgov ali negativno vpliva na sistemsko tveganje, če lahko pristojni organ poda razloge za zavrnitev, vključno z dokazi, da postopki za obvladovanje tveganj ene ali obeh strank v zahtevi po dostopu ne zadostujejo za preprečitev, da bi odobritev dostopa povzročila znatna nepotrebna tveganja za tretje osebe, in da ni na voljo nobenih ukrepov, s katerimi bi se lahko navedena tveganja v zadostnem obsegu omejila.

POGLAVJE II

POGOJI, POD KATERIMI SE MORA DOVOLITI DOSTOP

Člen 9

Pogoji, pod katerimi se mora dovoliti dostop

1.   Stranki se dogovorita o ustreznih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz odobrenega dostopa, vključno z veljavno zakonodajo, ki ureja njuno razmerje. Pogoji sporazuma o dostopu:

(a)

so jasno opredeljeni, pregledni, veljavni in izvršljivi;

(b)

kadar imajo do mesta trgovanja dostop dve ali več CNS, določajo način, na katerega se bodo posli na mestu trgovanja razporejali CNS, ki je stranka v sporazumu;

(c)

vsebujejo jasna pravila v zvezi s trenutkom vnosa naročil za prenos, kot se razlagajo v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), v relevantne sisteme in trenutkom nepreklicnosti;

(d)

vsebujejo pravila v zvezi z odpovedjo sporazuma o dostopu s strani katere koli stranke, ki:

(i)

zagotavljajo urejeno odpoved, ki drugih subjektov ne izpostavlja po nepotrebnem dodatnim tveganjem, kar vključuje jasne in pregledne ureditve za upravljanje in urejeno iztekanje pogodb in pozicij, prevzetih v okviru sporazuma o dostopu, ki so bile odprte v trenutku odpovedi;

(ii)

zagotavljajo, da se zadevni stranki določi razumen rok za odpravo vseh kršitev, ki nimajo za posledico takojšnje odpovedi;

(iii)

omogočajo odpoved, če se tveganja povečajo tako, da bi bila zavrnitev dostopa utemeljena že na začetku;

(e)

določajo finančne instrumente, ki jih zajema sporazum o dostopu;

(f)

določajo kritje enkratnih in rednih stroškov, ki nastanejo zaradi zahteve po dostopu;

(g)

vsebujejo določbe za terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma o dostopu.

2.   Pogoji sporazuma o dostopu zahtevajo, da stranki v sporazumu vzpostavita ustrezne politike, postopke in sisteme za zagotovitev naslednjega:

(a)

pravočasno, zanesljivo in varno komunikacijo med strankama;

(b)

predhodno posvetovanje z drugo stranko, kadar je verjetno, da bodo spremembe v poslovanju katere od strank pomembno vplivale na sporazum o dostopu ali na tveganja, ki jim je izpostavljena druga stranka;

(c)

pravočasno obveščanje druge stranke pred uvedbo spremembe v primerih, ki niso zajeti v točki (b);

(d)

reševanje sporov;

(e)

ugotavljanje, spremljanje in obvladovanje potencialnih tveganj, ki izhajajo iz sporazuma o dostopu;

(f)

mesto trgovanja prejme vse potrebne informacije za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi s spremljanjem odprtih pogodb;

(g)

sprejem dobave fizično poravnanega blaga s strani CNS.

3.   Zadevni stranki v sporazumu o dostopu zagotovita naslednje:

(a)

da se pri odobritvi dostopa ohranjajo ustrezni standardi obvladovanja tveganj;

(b)

da so informacije, zagotovljene v zahtevi po dostopu, vključno z informacijami o pomembnih spremembah, redno posodobljene med celotnim trajanjem sporazuma o dostopu;

(c)

da se lahko nejavne in poslovno občutljive informacije, vključno z informacijami, zagotovljenimi v fazi razvoja finančnega instrumenta, uporabijo samo za specifični namen, za katerega so bile sporočene, in da se lahko na podlagi takih informacij ravna samo za specifični namen, dogovorjen med strankama.

Člen 10

Nediskriminatorne in pregledne pristojbine za kliring, ki jih zaračuna CNS

1.   CNS zaračuna pristojbine za posle kliringa, izvršene na mestu trgovanja, do katerega je odobrila dostop, na podlagi objektivnih meril, ki se uporabljajo za vse klirinške člane in, kadar je relevantno, stranke. Za ta namen CNS za vse klirinške člane in, kadar je relevantno, stranke uporablja enak cenik pristojbin in popustov, njene pristojbine pa niso odvisne od mesta trgovanja, na katerem se izvede posel.

2.   CNS zaračuna pristojbine mestu trgovanja v zvezi z dostopom samo na podlagi objektivnih meril. Za ta namen se za vsa mesta trgovanja, ki dostopajo do CNS v zvezi z istimi ali podobnimi finančnimi instrumenti, uporabljajo enake pristojbine in popusti, razen če se lahko objektivno utemelji drugačen cenik.

3.   V skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 648/2012 CNS zagotovi, da so ceniki iz odstavkov 1 in 2 tega člena lahko dostopni, ustrezno opredeljeni za posamezne zagotovljene storitve in dovolj natančno razčlenjeni, da so zaračunane pristojbine predvidljive.

4.   Odstavki od 1 do 3 se uporabljajo za pristojbine, ki se zaračunajo za kritje enkratnih in rednih stroškov.

Člen 11

Nediskriminatorne in pregledne pristojbine, ki jih zaračunajo mesta trgovanja

1.   Mesto trgovanja zaračuna pristojbine v zvezi z dostopom samo na podlagi objektivnih meril. Za ta namen se za vse CNS, ki dostopajo do mesta trgovanja v zvezi z istimi ali podobnimi finančnimi instrumenti, uporablja enak cenik pristojbin in popustov, razen če se lahko objektivno utemelji drugačen cenik.

2.   Mesto trgovanja zagotovi, da so ceniki iz odstavka 1 lahko dostopni ter da so pristojbine ustrezno opredeljene za posamezne zagotovljene storitve in dovolj natančno razčlenjene, tako da je zagotovljeno, da so pristojbine predvidljive.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata za vse pristojbine, povezane z dostopom, vključno s tistimi, ki se zaračunajo za kritje enkratnih in rednih stroškov.

POGLAVJE III

POGOJI ZA NEDISKRIMINATORNO OBRAVNAVO POGODB

Člen 12

Zahteve glede zavarovanja s premoženjem in kritja pri gospodarsko enakovrednih pogodbah

1.   CNS določi, ali so pogodbe, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, do katerega je odobrila dostop, gospodarsko enakovredne pogodbam s podobnimi značilnostmi glede tveganj, za katere CNS že opravlja kliring.

2.   Za namene tega člena CNS šteje vse pogodbe, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, do katerega je odobrila dostop, iz razreda finančnih instrumentov, ki ga zajema dovoljenje CNS iz člena 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali morebitna naknadna razširitev dovoljenja iz člena 15 navedene uredbe, kot gospodarsko enakovredne pogodbam v zadevnem razredu finančnih instrumentov, za katerega CNS že opravlja kliring.

3.   CNS lahko šteje pogodbo, s katero se trguje na mestu trgovanja, do katerega je odobrila dostop, ki ima precej drugačen profil tveganja ali se pomembno razlikuje od pogodb, za katere CNS že opravlja kliring v zadevnem razredu finančnih instrumentov, za gospodarsko neenakovredno, če je CNS pridobila razširitev dovoljenja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi z navedeno pogodbo in v povezavi z zahtevo po dostopu navedenega mesta trgovanja.

4.   CNS za gospodarsko enakovredne pogodbe iz odstavka 1 uporablja iste metodologije za kritje in zavarovanje s premoženjem ne glede na to, kje se trguje s pogodbami. CNS za namene kliringa gospodarsko enakovredne pogodbe iz odstavka 1 spremeni svoje modele in parametre tveganja samo, če je to potrebno za zmanjšanje dejavnikov tveganja v zvezi z navedenim mestom trgovanja ali pogodbami, s katerimi se na njem trguje. Take spremembe se štejejo za pomembne spremembe modelov in parametrov CNS iz členov 28 in 49 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 13

Netiranje gospodarsko enakovrednih pogodb

1.   CNS za gospodarsko enakovredne pogodbe iz člena 12(1) te uredbe uporablja iste postopke netiranja ne glede na to, kje se je trgovalo s pogodbami, pod pogojem, da je kateri koli postopek netiranja, ki ga uporablja, veljaven in izvršljiv v skladu z Direktivo 98/26/ES ter veljavno insolvenčno zakonodajo.

2.   CNS, ki meni, da pravno tveganje ali bazično tveganje v zvezi s postopkom netiranja, ki ga uporablja za gospodarsko enakovredno pogodbo, ni dovolj omejeno, za namene kliringa take pogodbe spremeni navedeni postopek netiranja, tako da se taka pogodba izključi iz netiranja. Take spremembe se štejejo za pomembne spremembe modelov in parametrov CNS iz členov 28 in 49 Uredbe (EU) št. 648/2012.

3.   Za namene odstavka 2 „bazično tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz nepopolno koreliranih gibanj med dvema ali več sredstvi ali pogodbami, za katere CNS opravlja kliring.

Člen 14

Navzkrižno kritje povezanih pogodb, za katere opravlja kliring ista CNS

Kadar CNS izračunava kritja v zvezi z navzkrižnim kritjem povezanih pogodb, za katere opravlja kliring ista CNS (portfeljsko kritje) v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 648/2012 in členom 27 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 153/2013 (6), CNS svoj pristop za portfeljsko kritje uporablja za vse relevantne povezane pogodbe ne glede na to, kje se s pogodbami trguje. Za pogodbe, ki izkazujejo pomembno in zanesljivo korelacijo ali enakovreden statistični parameter odvisnosti, se uporabljajo isti poboti in zmanjšanja.

POGLAVJE IV

PREHODNE UREDITVE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Postopek obveščanja pristojnega organa s strani CNS

Če CNS zaprosi za dovoljenje, da izkoristi prehodne ureditve iz člena 35(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, svojemu pristojnemu organu predloži obvestilo v pisni obliki z uporabo obrazca 1 iz Priloge k tej uredbi.

Člen 16

Postopek obveščanja ESMA in kolegija za CNS s strani pristojnega organa

Zadevni pristojni organi obvestijo ESMA in kolegij za CNS o vsaki odločitvi o odobritvi prehodne ureditve v skladu s členom 35(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, in sicer v pisni obliki ter brez nepotrebnih zamud, najpozneje pa v enem mesecu po sprejetju odločitve, z uporabo obrazca 2 iz Priloge k tej uredbi.

Člen 17

Postopek obveščanja pristojnega organa s strani mesta trgovanja glede začetnega prehodnega obdobja

Če mesto trgovanja ne želi biti zavezano s členom 36 Uredbe (EU) št. 600/2014, svojemu pristojnemu organu in ESMA predloži obvestilo v pisni obliki z uporabo obrazcev 3.1 in 3.2 iz Priloge k tej uredbi.

Člen 18

Postopek obveščanja pristojnega organa s strani mesta trgovanja glede podaljšanja prehodnega obdobja

Če mesto trgovanja še nadaljnjih 30 mesecev ne želi biti zavezano s členom 36 Uredbe (EU) št. 600/2014, svojemu pristojnemu organu in ESMA predloži obvestilo v pisni obliki z uporabo obrazcev 4.1 in 4.2 iz Priloge k tej uredbi.

Člen 19

Dodatne podrobnosti za izračun nominalnega zneska

1.   V skladu s členom 36(5) Uredbe (EU) št. 600/2014 mesto trgovanja, ki ne želi biti zavezano s členom 36 navedene uredbe za obdobje 30 mesecev od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, v izračun letnega nominalnega zneska vključi vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, sklenjene v skladu s pravili mesta trgovanja v koledarskem letu pred začetkom uporabe te uredbe.

2.   Za namene izračuna nominalnega zneska v skladu s členom 36(5) Uredbe (EU) št. 600/2014 za leto pred letom začetka uporabe mesto trgovanja uporablja dejanske zneske za obdobje, za katerega so bili na voljo.

Če ima mesto trgovanja za leto pred letom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 na voljo podatke za manj kot 12 mesecev, za oceno zneska za tisto leto uporabi naslednje tri sklope vhodnih podatkov:

(a)

dejanske podatke za najdaljše možno obdobje, ki se je začelo na začetku leta pred letom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, kar vključuje vsaj prvih osem mesecev;

(b)

dejanske podatke za enakovredno obdobje v letu pred letom iz točke (a) tega odstavka;

(c)

dejanske podatke za celotno leto pred letom iz točke (a) tega odstavka.

Ocenjena vrednost letnega nominalnega zneska se izračuna tako, da se vhodni podatki iz točke (a) drugega pododstavka zmnožijo z vhodnimi podatki iz točke (c) drugega pododstavka, rezultat pa se deli z vhodnimi podatki iz točke (b) drugega pododstavka.

3.   Če mesto trgovanja po zaključku prvega ali morebitnega dodatnega 30-mesečnega obdobja še nadaljnjih 30 mesecev ne želi biti zavezano s členom 36 Uredbe (EU) št. 600/2014, v izračun letnega nominalnega zneska v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 vključi vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, sklenjene v skladu z njegovimi pravili v vsakem od prvih dveh polnih let prejšnjega 30-mesečnega obdobja.

4.   Če obstajajo sprejemljive alternative za izračun nominalnega zneska za določene vrste instrumentov, vendar take metode izračuna privedejo do opaznih razlik v izračunanih vrednostih, se uporabi izračun, ki poda višjo vrednost. Zlasti za izvedene finančne instrumente, kot so terminske pogodbe ali opcije, vključno z vsemi vrstami izvedenih finančnih instrumentov na blago, ki so določeni v enotah, je letni nominalni znesek polna vrednost sredstev, ki so osnova izvedenega finančnega instrumenta, po zadevni ceni v trenutku, ko je posel sklenjen.

Člen 20

Odobritev in metoda za preverjanja s strani ESMA

1.   Za namene preverjanja v skladu s členom 36(6)(d) Uredbe (EU) št. 600/2014 mesto trgovanja ESMA na zahtevo predloži vsa dejstva in številčne podatke, na katerih temelji izračun.

2.   Pri preverjanju predloženih vrednosti letnih nominalnih zneskov ESMA upošteva tudi relevantne podatke po trgovanju in letne statistike.

3.   ESMA odobri ali zavrne izvzetje v treh mesecih po prejemu vseh relevantnih informacij v okviru obveščanja v skladu s členom 16 ali 17, vključno z informacijami, določenimi v členu 19.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Vendar se členi 15, 16, 17, 19 in 20 uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(5)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 153/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za centralne nasprotne stranke (UL L 52, 23.2.2013, str. 41).


PRILOGA

Obrazec 1

Obvestilo iz člena 15

Ime CNS

Relevantni kontaktni podatki

Ime oz. imena tesno povezanih mest trgovanja

Jurisdikcija oz. jurisdikcije tesno povezanih mest trgovanja

 

 

1.

2.

3.

1.

2.

3.


Obrazec 2

Obvestilo iz člena 16

Ime CNS

Relevantni kontaktni podatki

Datum odločitve o odobritvi

Datum začetka in datum konca prehodnega obdobja

Ime oz. imena tesno povezanih mest trgovanja

Jurisdikcija oz. jurisdikcije tesno povezanih mest trgovanja

 

 

 

Začetek:

Konec:

1.

2.

3.

1.

2.

3.


Obrazec 3.1

Splošno obvestilo iz člena 17

Ime mesta trgovanja

Relevantni kontaktni podatki

Ime oz. imena in jurisdikcije mest trgovanja v isti skupini s sedežem v Uniji

Ime oz. imena in jurisdikcije tesno povezanih CNS

 

 

1.

2.

3.

1.

2.

3


Obrazec 3.2

Obvestilo o nominalnem znesku iz člena 17

Mesto trgovanja:

Nominalni znesek trgovanja v letu 2016

Razred sredstev X:

 

Razred sredstev Y:

 

Razred sredstev Z:

 


Obrazec 4.1

Splošno obvestilo iz člena 18

Ime mesta trgovanja

Relevantni kontaktni podatki

Ime oz. imena in jurisdikcije mest trgovanja v isti skupini s sedežem v Uniji

Ime oz. imena in jurisdikcije tesno povezanih CNS

 

 

1.

2.

3.

1.

2.

3.


Obrazec 4.2

Obvestilo o nominalnem znesku iz člena 18

Ime mesta trgovanja:

Nominalni znesek za polno leto

...

Nominalni znesek za polno leto

...

Razred sredstev X:

 

 

Razred sredstev Y:

 

 

Razred sredstev Z:

 

 


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/224


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/582

z dne 29. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in časovni okvir sprejetja za kliring

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 29(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za upravljanje operativnih in drugih tveganj pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se predložijo in sprejmejo za kliring, ter za čimprejšnjo zagotovitev varnosti nasprotnim strankam, je treba v zgodnji fazi in, kolikor je mogoče, preden se posel sklene, določiti, ali bo CNS sprejela posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom za kliring in kakšne so posledice za CNS, če predloženega posla z izvedenimi finančnimi instrumenti za kliring ne bi sprejela.

(2)

Da bi se lahko uporabile nadgradljive tehnične rešitve, ki zagotavljajo, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom lahko predložijo in sprejmejo za kliring, kakor hitro je to tehnološko mogoče, bi morali biti podatki, ki jih potrebujejo mesta trgovanja in CNS za opravljanje svojih nalog vnaprej določeni in jasno opredeljeni v dokumentaciji za mesto trgovanja in za CNS.

(3)

Da se ustrezno določijo cene poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, nasprotne stranke upoštevajo, da za posle, za katere se opravi centralni kliring, veljajo drugačni predpisi glede zavarovanja s premoženjem kot za posle, za katere se centralni kliring ne opravi, ne glede na to, ali se za posel opravi kliring, ker ga je treba opraviti, ali pa se za posel opravi kliring, ker so se ustrezne strani kako drugače dogovorile, da ga je treba opraviti. Zato bi morale nasprotne stranke imeti koristi, ker uporabljajo isti postopek in iste zahteve tako za obvezne posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom kot za neobvezne, s čimer se zagotovi, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo in sprejmejo za kliring, kakor hitro je to tehnološko mogoče.

(4)

Kadar se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom sklenejo na mestu trgovanja, da se, preden se posel sklene, določi, ali bo CNS za posel opravila kliring, bi morala mesto trgovanja in CNS imeti predpise za zagotovitev, da se lahko kliring za navedni posel opravi samodejno. V nasprotnem primeru bi moralo mesto trgovanja klirinškim članom CNS zagotoviti možnost, da za naročila preverijo omejitve, določene za svoje stranke.

(5)

Časovni okvir, odobren mestu trgovanja, da obdela posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, bi moral biti krajši za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se trguje elektronsko, kot pa za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se ne trguje elektronsko, saj bi morala biti v prvem primeru raven samodejne obdelave višja.

(6)

Mesto trgovanja bi moralo informacije, povezane s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, poslati CNS v predhodno dogovorjeni elektronski obliki tako za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se trguje elektronsko, kot za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se ne trguje elektronsko. Zato bi moral biti časovni okvir, ki ga ima CNS na voljo, da odloči, ali se posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom lahko sprejme za kliring, enak tako za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se trguje elektronsko, kot za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, s katerimi se ne trguje elektronsko.

(7)

Obdelava poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjenih dvostransko, je ponavadi manj samodejna od obdelave poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjenih na mestu trgovanja. Časovni okvir, ki ga imajo na voljo nasprotne stranke, da posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjen dvostransko, predložijo CNS, bi moral zato biti daljši od časovnega okvira, ki se odobri za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjen na mestu trgovanja.

(8)

Za obvladovanje kreditnega tveganja v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo na dvostranski podlagi, bi morala CNS klirinškim članom omogočiti, da preverijo podrobnosti vsakega posla svojih strank in odločijo, ali ga bodo sprejeli. Ker je postopek med CNS in klirinškim članom ponavadi samodejen, bi moral biti časovno omejen.

(9)

CNS in klirinški člani obvladujejo kreditno tveganje, povezano s kopičenjem trenutnih izpostavljenosti, ki nastanejo zaradi kliringa izvedenih finančnih instrumentov s kliringom. Ponavadi to pomeni, da CNS ali klirinški član določi omejitve za vsako nasprotno stranko, da se zmanjša povezano tveganje zaradi izpostavljenosti, kar lahko povzroči, da CNS ali klirinški član ne bo sprejel novih zahtevkov za kliring določenih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom. Zagotavljanje, da se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom predložijo za kliring, kakor hitro je tehnološko izvedljivo, torej ne pomeni, da bodo vsi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom sprejeti za kliring v vseh okoliščinah. Če posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom niso sprejeti za kliring, bi morale nasprotne stranke imeti informacije o obravnavi navedenih poslov, da se zavarujejo pred tveganji.

(10)

Ker je obdelava posla z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklene elektronsko na mestu trgovanja in se predloži CNS za kliring, časovno omejena, je zelo omejen tudi čas med naročilom in nesprejetjem posla, v katerem se zgodi premik na trgu ter se vrednost in tveganje za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom spremenita. Ker je škoda, ki bi jo lahko utrpele nasprotne stranke, katerih posle CNS ne sprejme za kliring, zanemarljiva in da se nasprotnim strankam zagotovi varnost, bi bilo treba posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo elektronsko na mestu trgovanja in jih CNS ne sprejme za kliring, šteti za nične.

(11)

Ker je obdelava poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki niso posli z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjeni elektronsko na mestu trgovanja, dolgotrajnejša, je lahko to časovno obdobje dovolj dolgo, da se medtem zgodi premik na trgu ter se znatno spremenita vrednost in tveganje za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom. Zato razglasitev ničnosti posla mogoče ni najprimernejša obravnava za vse posle, ki jih CNS ne sprejme. Da se zagotovi varnost pri obravnavi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, razen poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo elektronsko na mestu trgovanja in jih CNS ne sprejme za kliring, bi morala pravila mesta trgovanja in pogodbeni dogovori med nasprotnimi strankami po potrebi vnaprej določati, kako se ti posli obravnavajo.

(12)

Če se posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom ne sprejme za kliring zaradi razlogov, ki niso povezani s kreditnimi tveganji, kot so tehnične ali administrativne težave, ki izhajajo iz posredovanja nenatančnih ali nepopolnih informacij, obstaja verjetnost, da bi nasprotne stranke še vedno želele opraviti kliring za navedeni posel. Kadar se obe nasprotni stranki sporazumeta, da bosta ponovno predložili posel za kliring, se lahko dovoli druga predložitev v obliki novega posla z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom pod istimi gospodarskimi pogoji, saj je s tem še vedno zagotovljeno ustrezno upravljanje operativnih ali drugih nekreditnih povezanih tveganj, pod pogojem da se posel ponovno predloži v sorazmerno kratkem obdobju od prve predložitve in da ponovna predložitev omogoča preiskavo in odpravo vzroka, zakaj posel ni bil sprejet za kliring.

(13)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(15)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ureditve za olajšanje prenosa informacij

1.   Mesto trgovanja v svojih pravilih podrobno določi informacije, ki jih mora za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom prejeti od nasprotne stranke, da se navedeni posel lahko predloži CNS za kliring, ter obliko, v kateri se zagotovijo te informacije.

2.   CNS v svojih pravilih podrobno določi informacije, ki jih mora za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom prejeti od nasprotne stranke in mest trgovanja, da se za navedeni posel lahko opravi kliring, ter obliko, v kateri se zagotovijo te informacije.

Člen 2

Pregledi pred trgovanjem za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo na mestu trgovanja

1.   Mesta trgovanja in klirinški člani za naročila za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo na mestu trgovanja, uporabijo zahteve iz odstavkov 2, 3 in 4, razen kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka:

(a)

pravila mesta trgovanja zahtevajo, da ima vsak član ali udeleženec na mestu trgovanja, ki ni klirinški član CNS, prek katere se opravi kliring za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, pogodbeni dogovor s klirinškim članom CNS, v skladu s katerim klirinški član pri poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom samodejno postane nasprotna stranka;

(b)

pravila CNS zagotavljajo, da se za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklene na mestu trgovanja, kliring opravi samodejno in takoj, pri čemer klirinški član iz točke (a) postane nasprotna stranka centralni nacionalni stranki (CNS);

(c)

pravila mesta trgovanja zagotavljajo, da član ali udeleženec mesta trgovanja ali njegova stranka postane nasprotna stranka pri poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, potem ko se opravi kliring za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom v skladu z neposrednimi ali posrednimi ureditvami kliringa, sklenjenimi s klirinškim članom.

2.   Mesto trgovanja priskrbi instrumente, ki zagotavljajo da vsak klirinški član pred sklenitvijo vsakega posameznega naročila preveri omejitve, ki jih je določil in jih posodablja za svojo stranko v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/589 (3).

3.   Mesto trgovanja pred sklenitvijo naročila zagotovi, da se naročilo za stranko izvede v okviru omejitev, ki se uporabljajo za to stranko v skladu z odstavkom 2:

(a)

v 60 sekundah od prejema naročila, ko se naročilo sklene elektronsko;

(b)

v 10 sekundah od prejema naročila, ko se naročilo ne sklene elektronsko.

4.   Kadar naročilo ni sklenjeno v okviru omejitev, ki se uporabljajo za stranko v skladu z odstavkom 2, mesto trgovanja stranko in klirinškega člana obvesti, da naročila ne more izvesti, in sicer v skladu s spodaj navedenimi časovnimi okviri:

(a)

v realnem času, kadar se naročilo sklene elektronsko;

(b)

v 5 minutah od trenutka, ko so se za naročilo preverile omejitve, ki se uporabljajo, kadar se naročilo ne sklene elektronsko.

Člen 3

Časovni okviri za prenos informacij za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo na mestu trgovanja

1.   Za mesto trgovanja, CNS in klirinškega člana veljajo zahteve iz odstavkov 2 do 5 tega člena, razen kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz točk (a), (b) in (c) člena 2(1).

2.   Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo elektronsko na mestu trgovanja, mesto trgovanja centralni nacionalni stranki (CNS) pošlje informacije v zvezi z vsakim poslom v 10 sekundah po sklenitvi posla.

3.   Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se ne sklenejo elektronsko na mestu trgovanja, mesto trgovanja centralni nacionalni stranki (CNS) pošlje informacije v zvezi z vsakim poslom v 10 minutah po sklenitvi posla.

4.   CNS posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklene na mestu trgovanja, sprejme ali ne sprejme za kliring v 10 sekundah po prejemu informacije od mesta trgovanja ter klirinškega člana in mesto trgovanja v realnem času obvesti o vsakem nesprejetju.

5.   Klirinški član in mesto trgovanja o nesprejetju obvestita nasprotno stranko, ki je sklenila posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom na mestu trgovanja, takoj ko sta od CNS prejela obvestilo o nesprejetju.

Člen 4

Časovni okviri za prenos informacij za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklenejo na dvostranski podlagi

1.   Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki jih nasprotne stranke sklenejo na dvostranski podlagi, klirinški član:

(a)

od svoje stranke pridobi dokaze o časovnem okviru sklenitve posla, ki se predloži za kliring;

(b)

zagotovi, da nasprotne stranke centralni nacionalni stranki (CNS) pošljejo informacije iz člena 1(2) v 30 minutah od sklenitve posla.

2.   CNS svojemu klirinškemu članu pošlje informacije, ki se nanašajo na posel, iz točke (b) odstavka 1 v 60 sekundah od prejema te informacije od nasprotnih strank. Klirinški član posel sprejme ali ne v 60 sekundah od prejema informacije od CNS.

3.   CNS posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklene dvostransko, sprejme ali ne v 10 sekundah od prejema obvestila o sprejetju ali nesprejetju od klirinškega člana.

4.   Vendar se odstavka 2 in 3 tega člena ne uporabljata, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pravila CNS zagotavljajo, da klirinški član določi in redno posodablja omejitve za svoje stranke v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2017/589;

(b)

pravila CNS zagotavljajo, da CNS za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki je v okviru omejitev v skladu s točko (a) tega odstavka, samodejno opravi kliring v 60 sekundah od prejema informacije o poslu z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom od nasprotnih strank.

5.   CNS, ki ne sprejme za kliring posla z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjenega dvostransko, klirinškemu članu v realnem času pošlje obvestilo o nesprejetju. Klirinški član o tem obvesti nasprotno stranko, ki je sklenila ta posel, in sicer takoj ko je prejel obvestilo od CNS.

Člen 5

Obravnava poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki niso sprejeti za kliring

1.   Kadar posla z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki se sklene elektronsko na mestu trgovanja, CNS ne sprejme za kliring, mesto trgovanja takšno pogodbo razglasi za nično.

2.   Kadar posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, ki ni posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, sklenjen elektronsko na mestu trgovanja, CNS ne sprejme za kliring, obravnavo tega posla urejajo:

(a)

pravila mesta trgovanja, kadar se pogodba predloži za kliring v skladu s pravili mesta trgovanja;

(b)

dogovor med nasprotnimi strankami v vseh drugih primerih.

3.   Kadar so razlog za nesprejetje tehnične ali administrativne težave, se lahko posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom še enkrat predloži za kliring v eni uri od predhodne predložitve v obliki novega posla, vendar pod istimi gospodarskimi pogoji, če sta se obe nasprotni stranki strinjali z drugo predložitvijo. Za mesto trgovanja, na katerem je bil prvotno sklenjen posel z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom, pri predložitvi za kliring drugega posla z izvedenimi finančnimi instrumenti s kliringom ne veljajo zahteve iz člena 8 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od datuma, navedenega v drugem odstavku člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/589 z dne 19. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o organizacijskih zahtevah za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem (glej stran 417 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/229


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/583

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti členov 1(8), 9(5), 11(4), 21(5) in 22(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Visoka stopnja preglednosti je bistvena za zagotavljanje, da so vlagatelji ustrezno obveščeni o resnični ravni dejanskih in potencialnih poslov z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti ne glede na to, ali se navedeni posli izvajajo na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja, organiziranih sistemih trgovanja, prek sistematičnih internalizatorjev ali zunaj teh sistemov. Ta visoka stopnja preglednosti bi morala zagotoviti enake konkurenčne pogoje med mesti trgovanja, tako da razdrobljenost likvidnosti ne vpliva negativno na postopek oblikovanja cen posameznih finančnih instrumentov in da zato ne pride do oškodovanja vlagateljev.

(2)

Hkrati je bistveno priznati, da lahko obstajajo okoliščine, v katerih bi bilo treba zagotoviti izvzetja iz obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem ali odlog obveznosti glede preglednosti po trgovanju, da bi se izognili poslabšanju likvidnosti kot nenačrtovani posledici obveznosti razkrivanja poslov in s tem objavi tveganosti pozicij. Zato je primerno določiti natančne okoliščine, v katerih se lahko odobrijo opustitve v okviru preglednosti pred trgovanjem in odlogi v okviru preglednosti po trgovanju.

(3)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo določitev zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem, ki se uporabljajo za trgovanje z nelastniškimi finančnimi instrumenti. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, in da se deležnikom ter zlasti subjektom, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te regulativne tehnične standarde vključiti v eno uredbo.

(4)

Kadar pristojni organi odobrijo opustitve v zvezi z zahtevami glede preglednosti pred trgovanjem ali dovolijo odlog obveznosti glede preglednosti po trgovanju, bi bilo treba vse regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja, organizirane sisteme trgovanja in investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mest trgovanja, obravnavati enako in nediskriminatorno.

(5)

Primerno je pojasniti omejeno število strokovnih izrazov. Te strokovne opredelitve pojmov so nujne za zagotovitev enotne uporabe določb iz te uredbe v Uniji in tako prispevajo k določitvi enotnega pravilnika za finančne trge Unije. Navedene opredelitve pojmov služijo le za namen določitve obveznosti glede preglednosti za nelastniške finančne instrumente in bi morale biti strogo omejene na razumevanje te uredbe.

(6)

Instrumenti na blago, s katerimi se trguje na borzi (Exchange Traded Commodities, ETC), in zapisi, s katerimi se trguje na borzi (Exchange Traded Notes, ETN,) za katere velja ta uredba, se zaradi svoje pravne strukture štejejo kot dolžniški instrumenti. Ker pa se z njimi trguje podobno kot z investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, bi bilo zanje treba uporabiti podoben sistem preglednosti kot za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 bi se morala vrsta instrumentov šteti za primerne za opustitev preglednosti pred trgovanjem za instrumente, za katere likviden trg ne obstaja. Ta zahteva bi se morala uporabljati tudi za izvedene finančne instrumente, za katere ne velja obveznost trgovanja, ter za obveznice, izvedene finančne instrumente, strukturirane finančne produkte in pravice do emisije, ki niso likvidni.

(8)

Mesto trgovanja, ki upravlja sistem zahtevkov za ponudbe, bi moralo objaviti zavezujoče nakupne in prodajne cene ali navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, ter globino, povezano z navedenimi cenami, najpozneje takrat, ko lahko subjekt, ki je podal zahtevek, izvrši posel v skladu s pravili sistema. Tako se zagotovi, da člani ali udeleženci, ki prvi zagotovijo svoje ponudbe subjektu, ki je podal zahtevek, niso v slabšem položaju.

(9)

Večina likvidnih kritih obveznic je hipotekarnih obveznic, izdanih za zagotovitev posojil za financiranje nakupov stanovanjskih nepremičnin posameznikov in s povprečno vrednostjo, ki je neposredno povezana z vrednostjo posojila. Ponudniki likvidnosti na trgih kritih obveznic zagotavljajo, da je trgovanje profesionalnih vlagateljev v velikih obsegih usklajeno s trgovanjem lastnikov stanovanjskih nepremičnin, ki je po obsegu manjše. Da bi preprečili motnje tega delovanja in povezane škodljive posledice za lastnike stanovanjskih nepremičnin, bi moral biti obseg, značilen za finančni instrument, nad katerim lahko ponudniki likvidnosti izkoristijo opustitev preglednosti pred trgovanjem, določen pri velikosti posla, pod katero je 40 odstotkov poslov, saj naj bi ta velikost poslov odražala povprečno ceno stanovanjske nepremičnine.

(10)

Informacije, za katere se zahteva, da so na voljo kar se da blizu realnemu času, bi bilo treba dati na voljo takoj, ko je to tehnično izvedljivo ob upoštevanju razumne mere učinkovitosti in izdatkov za sisteme s strani zadevnega upravljavca trga, sistema odobrenih objav (APA) ali investicijskega podjetja. Informacije bi morale biti objavljene blizu predpisanega skrajnega roka samo v izjemnih primerih, kadar sistemi, ki so na voljo, ne omogočajo objave v krajšem roku.

(11)

Investicijska podjetja bi morala prek APA objaviti podatke o poslih, izvršenih zunaj mesta trgovanja. Ta uredba bi morala določiti način, na katerega investicijska podjetja svoje posle poročajo APA in bi se morala uporabljati skupaj z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/571 (2).

(12)

Možnost določitve uporabe obveznosti o razkritju po trgovanju za posle, ki se izvršijo med dvema investicijskima podjetjema, vključno s sistematičnimi internalizatorji, z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisije in izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje, na primer prenos finančnega instrumenta kot zavarovanja, je določena v Uredbi (EU) št. 600/2014. Takšni posli ne prispevajo k postopku oblikovanja cen ali tveganju manj jasne slike za vlagatelje oziroma ne preprečujejo najboljše izvršitve, zato ta uredba določa posle, ki jih določajo drugačni dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje, ki se ne bi smeli objaviti.

(13)

Investicijska podjetja za svoj račun ali za račun strank pogosto opravljajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi finančnimi instrumenti ali sredstvi, ki jih sestavlja več povezanih poslov, ki so medsebojno odvisni. Takšni paketni posli investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočajo boljše obvladovanje tveganj, saj cena vsakega elementa paketnega posla odraža skupni profil tveganja paketa, ne pa prevladujoče tržne cene posameznih elementov. Paketni posli so lahko različnih oblik, npr. zamenjava za fizična sredstva, trgovalne strategije, izvršene na mestih trgovanja, ali posebej prilagojeni paketni posli, in pomembno je, da se te posebnosti upoštevajo pri prilagajanju veljavnega sistema preglednosti. Zato je za namene te uredbe ustrezno določiti pogoje za uporabo odloga pri preglednosti po trgovanju za paketne posle. Takšne ureditve ne bi smele biti na voljo za posle, izvedene v okviru običajnega poslovanja, ki varujejo finančne instrumente pred tveganji.

(14)

Zamenjave za fizična sredstva so sestavni del finančnih trgov in udeležencem na trgu omogočajo, da organizirajo in izvršijo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, ki so neposredno povezani s poslom na trgu fizičnega sredstva, ki predstavlja osnovo. Se pogosto uporabljajo in vključujejo veliko akterjev, kot so kmetje, pridelovalci, proizvajalci in obdelovalci blaga. Do posla zamenjave za fizična sredstva običajno pride, kadar želi prodajalec fizičnega sredstva zapreti svojo ustrezno pozicijo varovanja pred tveganjem v pogodbi na izvedene finančne instrumente s kupcem fizičnega sredstva, pri čemer tudi kupec poseduje ustrezno varovanje pred tveganjem v isti pogodbi na izvedene finančne instrumente. Ti posli tako olajšajo učinkovito poravnavo pozicij varovanja pred tveganjem, ki niso več potrebne.

(15)

V zvezi s posli, ki se izvršijo zunaj pravil mesta trgovanja, je bistveno pojasniti, katero investicijsko podjetje mora javno objaviti posel v primerih, ko sta obe stranki v poslu investicijski podjetji s sedežem v Uniji, da se zagotovi objava poslov brez podvajanja. Zato bi moralo biti za objavo posla vedno odgovorno investicijsko podjetje, ki prodaja, razen če je ena od nasprotnih strank sistematični internalizator in je podjetje, ki kupuje.

(16)

Kadar je le ena od nasprotnih strank sistematični internalizator v danem finančnem instrumentu in je tudi podjetje, ki kupuje ta instrument, bi morala ta biti odgovorna za objavo posla, saj bi to od nje pričakovale njene stranke in je primernejša stranka za izpolnjevanje polja v poročilu z navedbo svojega statusa sistematičnega internalizatorja. Za zagotavljanje, da se posel objavi samo enkrat, bi moral sistematični internalizator drugo stranko obvestiti, da bo javno objavil posel.

(17)

Pomembno je, da se ohranijo trenutni standardi za objavo poslov, izvedenih v obliki trgovanja pred poravnavo, da se prepreči objava posamičnih poslov kot več poslov in da se zagotovi pravna varnost v zvezi s tem, katero investicijsko podjetje je odgovorno za objavo posla. Zato bi se morala ujemajoče se posla, evidentirana ob istem času in po isti ceni, ki vključujeta eno stranko, objaviti kot en sam posel.

(18)

Uredba (EU) št. 600/2014 pristojnim organom omogoča, da zahtevajo objavo dodatnih podatkov pri objavi informacij, za katere velja odlog, ali da dovolijo odlog za podaljšano obdobje. Da bi prispevali k enotni uporabi teh določb po Uniji, je nujno določiti pogoje in merila, pod katerimi lahko pristojni organi dovolijo dodatne odloge.

(19)

Trgovanje s številnimi nelastniškimi finančnimi instrumenti, zlasti z izvedenimi finančnimi instrumenti, je občasno, spremenljivo in podvrženo spremembam v vzorcih trgovanja. Statična določitev finančnih instrumentov, za katere likviden trg ne obstaja, in statična določitev različnih pragov za prilagoditev obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem in po njem, ki ne omogoča prilagajanja statusa likvidnosti in pragov spremembam vzorcev trgovanja, zato ne bi bili smiselni. Zato je primerno določiti metodologijo in parametre, ki so potrebni za izvedbo ocene likvidnosti in izračun pragov za uporabo opustitev pri preglednosti pred trgovanjem in odlogov pri preglednosti po trgovanju v rednih intervalih.

(20)

Da bi zagotovili dosledno uporabo opustitev pri preglednosti pred trgovanjem in odlogov pri preglednosti po trgovanju, je treba oblikovati enotna pravila glede vsebine in pogostosti podatkov, ki jih pristojni organi lahko zahtevajo od mest trgovanja, APA in ponudnikov stalnih informacij (CTP) za namene preglednosti. Prav tako je treba določiti metodologijo za izračun posameznih pragov in oblikovati enotna pravila v zvezi z objavo informacij po Uniji. Pravila o specifični metodologiji in podatkih, potrebnih za izračune za namene določitve sistema preglednosti, ki se uporablja za nelastniške finančne instrumente, bi bilo treba uporabljati skupaj z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/577 (3), ki bolj splošno določa skupne elemente v zvezi z vsebino in pogostostjo zahtevkov za podatke, naslovljenih na mesta trgovanja, sisteme odobrenih objav in ponudnike stalnih informacij, za izračune za preglednost in druge namene.

(21)

Za obveznice, ki niso ETC in ETN, bi se morali posli pod 100 000 EUR izključiti iz izračunov pragov za preglednost pred trgovanjem in po njem, saj se zanje šteje, da gre za obseg, v katerem poslujejo neprofesionalni vlagatelji. Za navedene posle majhnega obsega bi vedno moral veljati novi sistem preglednosti in vsak prag, ki privede do opustitve ali odloga pri preglednosti, bi moral biti postavljen nad to ravnjo.

(22)

Namen izvzetja iz obveznosti glede preglednosti iz Uredbe (EU) št. 600/2014 je zagotoviti, da učinkovitosti operacij, ki jih Eurosistem izvaja v okviru temeljnih nalog, določenih v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski Uniji (v nadaljnjem besedilu: statut), in v skladu z enakovrednimi nacionalnimi določbami za članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) v državah članicah, katerih valuta ni euro, ki temelji na pravočasnih in zaupnih poslih, ne ogroža razkrivanje informacij o takšnih poslih. Za centralne banke je ključno, da lahko nadzirajo, ali, kdaj in kako se razkrijejo informacije o njihovih ukrepih, da lahko zagotovijo čim večje načrtovane učinke in omejijo morebitne nenačrtovane učinke na trg. Zato bi se morala za članice ESCB in njihove zadevne nasprotne stranke zagotoviti pravna varnost glede obsega izvzetja iz zahtev glede preglednosti.

(23)

Ena od glavnih odgovornosti ESCB v skladu s Pogodbo in statutom ter enakovrednimi nacionalnimi določbami za članice ESCB v državah članicah, katerih valuta ni euro, je izvajanje politike deviznih poslov, ki vključuje hranjenje in upravljanje deviznih rezerv za zagotavljanje, da so, kadar je to potrebno, na voljo zadostni likvidni viri za izvajanje njegovih operacij politike deviznih poslov. Uporaba zahtev glede preglednosti pri upravljanju deviznih rezerv lahko ima za posledico nenačrtovane signale trgu, ki bi lahko negativno vplivali na politiko deviznih poslov Eurosistema in članic ESCB v državah članicah, katerih valuta ni euro. Podobni pomisleki lahko veljajo tudi za operacije upravljanja deviznih rezerv v okviru izvajanja monetarne politike in politike finančne stabilnosti v posameznih primerih.

(24)

Izvzetje iz obveznosti glede preglednosti za posle, pri katerih je nasprotna stranka članica ESCB, ne bi smelo veljati za posle, ki jih članice ESCB sklenejo v okviru izvajanja svojih investicijskih dejavnosti. To bi moralo vključevati dejavnosti, opravljene za upravne namene ali za zaposlene v članici ESCB, vključno s posli, opravljenimi v njihovi vlogi upravljavca pokojninskega sistema, v skladu s členom 24 statuta.

(25)

Začasna opustitev obveznosti glede preglednosti bi se lahko uvedla samo v izjemnih razmerah, ki pomenijo bistveno zmanjšanje likvidnosti v razredu finančnih instrumentov na podlagi objektivnih in merljivih dejavnikov. Treba je razlikovati med razredi, za katere je bilo na začetku določeno, da imajo likviden trg ali da ga nimajo, saj lahko v razredu, ki je že določen kot nelikviden, prej pride do nadaljnjega bistvenega zmanjšanja v relativnem smislu. Zato bi bilo treba začasno opustitev zahtev glede preglednosti pri instrumentih, za katere se določi, da nimajo likvidnega trga, uvesti samo, če je prišlo do zmanjšanja za višji relativni prag.

(26)

Sistem preglednosti pred trgovanjem in po njem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 600/2014, bi bilo treba ustrezno prilagoditi glede na trg in enotno uporabljati po vsej Uniji. Zato je nujno določiti potrebne izračune, ki jih je treba opraviti, vključno z obdobji in metodami izračuna. Da bi preprečili učinke izkrivljanja trga, bi morala obdobja izračunov iz te uredbe zagotavljati, da se zadevni pragovi sistema posodabljajo v ustreznih intervalih, da odražajo tržne razmere. Primerno je tudi zagotoviti centralizirano objavo rezultatov izračunov, tako da so na voljo vsem udeležencem na finančnem trgu in pristojnim organom v Uniji na enem mestu in na uporabnikom prijazen način. Zato bi morali pristojni organi ESMA obvestiti o rezultatih svojih izračunov, ESMA pa bi te izračune morala objaviti na svojem spletnem mestu.

(27)

Da bi zagotovili nemoteno izvajanje novih zahtev glede preglednosti, je primerno, da se določbe o preglednosti uvedejo postopno. Prag likvidnosti „povprečno dnevno število poslov“, ki se uporabi za določitev obveznic, za katere obstaja likviden trg, bi bilo treba postopno prilagoditi.

(28)

ESMA bi morala do 30. julija v letu po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 enkrat na leto Komisiji predložiti oceno praga likvidnosti, na podlagi katerega se določijo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem v skladu s členoma 8 in 9 Uredbe (EU) št. 600/2014, ter po potrebi predložiti revidiran regulativni tehnični standard za sprejetje praga likvidnosti.

(29)

Podobno bi bilo treba postopno prilagajati percentile poslov, uporabljene za določitev obsega, značilnega za finančni instrument, ki omogoča opustitev obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem za nelastniške instrumente.

(30)

ESMA bi zato morala enkrat na leto Komisiji predložiti oceno pragov za opustitev in po potrebi predložiti revidiran regulativni standard za prilagoditev pragov za opustitev za nelastniške instrumente.

(31)

Za izračune za preglednost so potrebni referenčni podatki za določitev podrazreda sredstev, v katerega spada vsak finančni inštrument. Zato je treba od mest trgovanja zahtevati, da poleg podatkov, ki se zahtevajo z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/585 (4), zagotovijo dodatne referenčne podatke.

(32)

Pri določitvi finančnih instrumentov, ki nimajo likvidnega trga, v zvezi z valutnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, je bila potrebna kvalitativna ocena zaradi pomanjkanja podatkov, potrebnih za celovito kvantitativno analizo celotnega trga. Posledično bi se za valutne izvedene finančne instrumente za namene te uredbe moralo šteti, da nimajo likvidnega trga, dokler ne bodo na voljo bolj kakovostni podatki.

(33)

Da bi se nova pravila o preglednosti lahko začela uspešno uporabljati, bi morali udeleženci na trgu dovolj zgodaj pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 zagotoviti podatke za izračun in objavo finančnih instrumentov, za katere ni likvidnega trga, in velika naročila ali naročila, ki so večja od obsega, značilnega za finančni instrument.

(34)

Zaradi usklajenosti in za zagotovitev nemotenega delovanja finančnih trgov se morajo ta uredba in določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljati od istega dne. Vendar bi se morale za zagotovitev učinkovitega delovanja nove regulativne ureditve za preglednost nekatere določbe te uredbe uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti.

(35)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je ESMA predložila Komisiji.

(36)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„paketni posel“ pomeni eno od naslednjega:

(a)

posel s pogodbo na izvedene finančne instrumente ali druge finančne instrumente, pogojen s hkratno izročitvijo posla z enakovredno količino ustreznega fizičnega sredstva (zamenjava za fizično sredstvo);

(b)

posel, ki zajema izvršitev dveh ali več sestavljenih poslov s finančnimi instrumenti in:

(i)

ki se izvrši med dvema ali več nasprotnimi strankami;

(ii)

pri katerem vsaka sestavina posla pomeni znatno ekonomsko ali finančno tveganje, ki je povezano z vsemi drugimi sestavinami;

(iii)

pri katerem se izvršitev vsake sestavine opravi hkrati z izvršitvijo vseh drugih sestavin in je tudi vezana nanje.

2.

„trgovalni sistem na podlagi zahtevkov za ponudbe“ pomeni trgovalni sistem, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ponudba ali ponudbe člana ali udeleženca se podajo v odziv na zahtevek za ponudbo, ki ga odda eden ali več drugih članov ali udeležencev;

(b)

ponudbo lahko izvrši izključno član ali udeleženec, ki je zahteval ponudbo;

(c)

član ali udeleženec na trgu, ki je zahteval ponudbo, lahko sklene posel s sprejetjem ponudbe ali ponudb, ki so mu bile podane na zahtevo.

3.

„sistem za glasovno trgovanje“ pomeni trgovalni sistem, pri katerem se posli med člani dogovorijo z glasovnim pogajanjem.

POGLAVJE II

PREGLEDNOST PRED POSLOVANJEM ZA REGULIRANE TRGE, VEČSTRANSKE SISTEME TRGOVANJA IN ORGANIZIRANE SISTEME TRGOVANJA

Člen 2

Obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem

(člen 8(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo razpon ponujenih nakupnih in prodajnih cen in globino trgovskih interesov pri navedenih cenah, v skladu z vrsto trgovalnega sistema, ki ga upravljajo, in zahtevami po informacijah iz Priloge I.

Člen 3

Velika naročila

(člen 9(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Naročilo je veliko v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, kadar je ob vnosu ali po vsaki spremembi naročila enako ali večje kot najmanjši obseg naročila, ki se določi v skladu z metodologijo iz člena 13.

Člen 4

Vrsta in najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil

(člen 9(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Vrsta naročila, ki je v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do svojega razkritja, za katerega se lahko opustijo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, je naročilo, ki:

(a)

bo razkrito v knjigi naročil, ki jo vodi mesto trgovanja, in je odvisno od objektivnih pogojev, ki so predhodno opredeljeni v protokolu sistema;

(b)

ne sovpliva na druge trgovske interese pred razkritjem v knjigi naročil, ki jo vodi mesto trgovanja;

(c)

po razkritju v knjigi naročil sovpliva na druga naročila v skladu s pravili, ki se ob razkritju uporabljajo za naročila navedene vrste.

2.   Najmanjši obseg naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do svojega razkritja, za katera se lahko opustijo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, je ob vnosu in po vsaki spremembi naslednji:

(a)

pri naročilu s skrito količino znaša 10 000 EUR ali več;

(b)

pri vseh drugih naročilih je obseg enak najmanjši količini, s katero se lahko trguje, ki jo vnaprej določi upravljavec sistema v skladu s svojimi pravili in protokoli.

3.   Naročilo s skrito količino (reserve order) iz odstavka 2(a) se šteje za limitirano naročilo, ki ga sestavljata razkrito naročilo, ki se nanaša na del količine, in nerazkrito naročilo, ki se nanaša na preostalo količino, pri čemer se nerazkrita količina lahko izvrši šele po vnosu v knjigo naročil kot novo razkrito naročilo.

Člen 5

Obseg, značilen za finančni instrument

(člena 8(4) in 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Navedba interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, je večja od obsega, značilnega za finančni instrument, kadar je ob vnosu ali po vsaki spremembi enaka ali večja od najmanjšega obsega navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, ki se določi v skladu z metodologijo iz člena 13.

2.   Okvirne cene pred trgovanjem za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, ki so večje od obsega, značilnega za finančni instrument, določenega v skladu z odstavkom 1, in manjše od zadevnega velikega obsega, določenega v skladu s členom 3, se štejejo kot cene, ki so blizu ceni trgovskih interesov, kadar mesto trgovanja objavi kar koli od naslednjega:

(a)

najboljšo razpoložljivo ceno;

(b)

enostavno povprečje cen;

(c)

povprečno ceno, tehtano glede na obseg, ceno, čas ali število navedb interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati.

3.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, pri vnašanju in posodabljanju okvirnih cen pred trgovanjem objavijo metodologijo za izračun cen pred trgovanjem in čas objave.

Člen 6

Razredi finančnih instrumentov, za katere likviden trg ne obstaja

(člen 9(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Za finančni instrument ali razred finančnih instrumentov se šteje, da nima likvidnega trga, če je tako določeno v skladu z metodologijo iz člena 13.

POGLAVJE III

PREGLEDNOST PO TRGOVANJU ZA MESTA TRGOVANJA IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO ZUNAJ MESTA TRGOVANJA

Člen 7

Obveznosti glede preglednosti po trgovanju

(člen 10(1) ter člen 21(1) in (5) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj pravil mesta trgovanja, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, s sklicem na vsak posel objavijo podatke iz tabel 1 in 2 Priloge II in uporabijo posamezne relevantne oznake iz tabele 3 Priloge II.

2.   Če se predhodno objavljeno poročilo o trgovanju prekliče, investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podatke iz izvirnega poročila o trgovanju in oznako o preklicu iz tabele 3 Priloge II.

3.   Če se predhodno objavljeno poročilo o trgovanju spremeni, investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo naslednje informacije:

(a)

novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podatke izvirnega poročila o trgovanju in oznako o preklicu iz tabele 3 Priloge II;

(b)

novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podrobnosti izvirnega poročila o trgovanju z vsemi potrebnimi popravljenimi podatki in oznako o spremembi iz tabele 3 Priloge II.

4.   Informacije pred trgovanjem se objavijo kar se da blizu realnemu času, kot je tehnično izvedljivo in v vsakem primeru:

(a)

v prvih treh letih uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 v 15 minutah po izvršitvi zadevnega posla;

(b)

nato v 5 minutah po izvršitvi zadevnega posla.

5.   Če se posel med dvema investicijskima podjetjema sklene zunaj pravil mesta trgovanja za svoj račun ali v imenu strank, posel prek APA objavi le investicijsko podjetje, ki prodaja zadevni finančni instrument.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5, če je le eno investicijsko podjetje, ki je stranka v poslu z zadevnim finančnim instrumentom, sistematični internalizator in deluje kot podjetje, ki kupuje, posel prek APA objavi le navedeno podjetje, pri tem pa prodajalca obvesti o svojem dejanju.

7.   Investicijski podjetji sprejmeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, da se posel objavi kot en posel. Zato se ujemajoča se posla, evidentirana ob istem času in po isti ceni, ki vključujeta eno stranko, štejeta za en posel.

8.   Informacije o paketnem poslu se dajo na voljo v zvezi z vsako sestavino kar se da blizu realnega časa, kot je tehnično možno, ob upoštevanju potrebe po dodelitvi cen posameznim finančnim instrumentom, in vključujejo oznako paketnega posla ali oznako zamenjave za fizična sredstva iz tabele 3 Priloge II. Kadar je paketni posel primeren za odlog objave v skladu s členom 8, se informacije o vseh sestavinah dajo na voljo po poteku obdobja odloga za posel.

Člen 8

Odlog objave poslov

(člen 11(1) in (3) ter člen 21(4) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Kadar pristojni organ odobri odlog objave za podatke o poslu v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, in upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo vsak posel najpozneje do 19:00 po lokalnem času na drugi delovni dan po datumu posla pod pogojem, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

posel je velik v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, kot je določen v členu 9;

(b)

gre za posel s finančnim instrumentom ali razredom finančnih instrumentov, za katere se šteje, da zanje likviden trg ne obstaja, kot je določeno v skladu z metodologijo iz člena 13;

(c)

posel se izvrši med investicijskim podjetjem, ki posluje za svoj račun, vendar ne v obliki trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo, kot je določeno v členu 4(1)(38) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), in drugo nasprotno stranko, in je večji od obsega, značilnega za finančni instrument, kot je določeno v členu 10;

(d)

posel je paketni posel, ki izpolnjuje enega od naslednjih meril:

(i)

ena ali več njegovih sestavin so posli s finančnimi instrumenti, ki nimajo likvidnega trga;

(ii)

ena ali več njegovih sestavin so posli s finančnimi instrumenti, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, kot je določen v členu 9;

(iii)

posel se izvrši med investicijskim podjetjem, ki posluje za svoj račun, vendar ne v obliki trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo, kot je določeno v členu 4(1)(38) Direktive 2014/65/EU, in drugo nasprotno stranko, in ena ali več njegovih sestavin so posli s finančnimi instrumenti, ki so večji od obsega, značilnega za finančni instrument, kot je določen v členu 10.

2.   Ko rok odloga iz odstavka 1 poteče, se objavijo vsi podatki o poslu, razen kadar se odobri podaljšano obdobje odloga ali odlog za nedoločen čas v skladu s členom 11.

3.   Če se posel med dvema investicijskima podjetjema za njun račun ali v imenu strank izvrši zunaj pravil mesta trgovanja, je zadevni pristojni organ za namen določitve veljavne ureditve odloga pristojni organ investicijskega podjetja, ki je odgovorno za objavo posla prek APA v skladu z odstavki 5, 6 in 7 člena 7.

Člen 9

Veliki posli

(člen 11(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Posel se šteje za velikega v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, kadar je enak ali večji od najmanjšega obsega posla, ki se izračuna v skladu z metodologijo iz člena 13.

Člen 10

Obseg, značilen za finančni instrument

(člen 11(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Posel se šteje za večjega od obsega, značilnega za finančni instrument, kadar je enak ali večji od najmanjšega obsega posla, ki se izračuna v skladu z metodologijo iz člena 13.

Člen 11

Zahteve o preglednosti skupaj z odlogom objave po presoji pristojnih organov

(člen 11(3) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Kadar pristojni organi izvajajo svoja pooblastila skupaj s pooblastilom za odlog objave v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) št. 600/2014, velja naslednje:

(a)

kadar se uporablja člen 11(3)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi zahtevajo, da se v celotnem obdobju odloga, kot je določeno v členu 8, objavi ena od naslednjih informacij:

(i)

vsi podatki o poslu, določeni v tabelah 1 in 2 Priloge II, razen podatkov o obsegu;

(ii)

posli v dnevno agregatni obliki za vsaj 5 poslov, izvršenih na isti dan, se objavijo na naslednji delovni dan pred 9:00 po lokalnem času;

(b)

kadar se uporablja člen 11(3)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi dovolijo opustitev objave obsega posameznega posla v času podaljšanega trajanja odloga, ki traja štiri tedne;

(c)

v zvezi z nelastniškimi instrumenti, ki niso državni vrednostni papirji, in kadar se uporablja člen 11(3)(c) Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi v času podaljšanega trajanja odloga za obdobje, ki traja štiri tedne, dovolijo objavo več poslov, izvršenih v enem koledarskem tednu, v agregatni obliki, in sicer naslednji torek pred 9:00 po lokalnem času;

(d)

v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti in kadar se uporablja člen 11(3)(d) Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi za nedoločen čas odobrijo objavo več poslov, izvršenih v enem koledarskem tednu, v agregatni obliki naslednji torek pred 9:00 po lokalnem času.

2.   Ko podaljšano obdobje odloga iz odstavka 1(b) poteče, veljajo naslednje zahteve:

(a)

za vse instrumente, ki niso državni vrednostni papirji se vsi podatki o posameznih poslih objavijo naslednji delovni dan pred 9:00 po lokalnem času;

(b)

za državne dolžniške instrumente, pri katerih se pristojni organi odločijo, da ne bodo zaporedno uporabili možnosti iz člena 11(3)(b) in (d) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu z drugim pododstavkom člena 11(3) Uredbe (EU) št. 600/2014, se vsi podatki o posameznih poslih objavijo naslednji delovni dan pred 9:00 po lokalnem času;

(c)

za državne dolžniške instrumente, pri katerih pristojni organi zaporedno uporabijo možnosti iz člena 11(3)(b) in (d) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu z drugim pododstavkom člena 11(3) Uredbe (EU) št. 600/2014, se objavi več poslov, izvršenih v istem koledarskem tednu, v agregatni obliki v torek po poteku podaljšanega štiritedenskega obdobja odloga, ki se šteje od zadnjega dneva koledarskega tedna, pred 9:00 po lokalnem času.

3.   Za vse instrumente, ki niso državni vrednostni papirji, se vsi podatki o posameznih poslih objavijo štiri tedne po objavi združenih podatkov v skladu s členom 1(c) pred 9:00 po lokalnem času.

4.   Združeni dnevni ali tedenski podatki iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo naslednje informacije o obveznicah, strukturiranih finančnih produktih, izvedenih finančnih instrumentih in pravicah do emisije za vsak dan ali teden zadevnega koledarskega obdobja:

(a)

tehtano povprečno ceno;

(b)

celotni obseg trgovanja iz tabele 4 Priloge II;

(c)

skupno število poslov.

5.   Posli se združujejo glede na kodo ISIN. Če koda ISIN ni na voljo, se posli združijo na ravni razreda finančnih instrumentov, za katere se uporablja preskus likvidnosti iz člena 13.

6.   Kadar dan v tednu, predviden za objavo iz točk (c) in (d) odstavka 1 in odstavkov 2 in 3, ni delovni dan, se objava izvede naslednji delovni dan pred 9:00 po lokalnem času.

Člen 12

Uporaba preglednosti po trgovanju za nekatere vrste poslov, izvršene zunaj mesta trgovanja

(člen 21(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Obveznost objave obsega in cene poslov ter časa njihove sklenitve, kot je določena v členu 21(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, ne velja za:

(a)

posle iz člena 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (7);

(b)

posle, ki jih izvrši družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki prenese dejansko lastništvo finančnih instrumentov z enega kolektivnega naložbenega podjema na drugega, investicijsko podjetje pa ni stranka v poslu;

(c)

„preneseni posel“ (give-up transaction) ali „posredovani posel“ (give-in transaction), ki je posel, pri katerem investicijsko podjetje posreduje posel stranke drugemu investicijskemu podjetju ali ga od njega prejme za namene obdelave po trgovanju;

(d)

prenose finančnih instrumentov, kot so zavarovanja v dvostranskih poslih ali v okviru zahtev CNS po kritju ali zavarovanju ali kot del procesa upravljanja primera neizpolnjevanja obveznosti CNS.

POGLAVJE IV

SKUPNE DOLOČBE ZA PREGLEDNOST PRED TRGOVANJEM IN PO NJEM

Člen 13

Metodologija za izvedbo izračunov za preglednost

(člen 9(1) in (2), člen 11(1) ter člen 22(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za določitev finančnih instrumentov ali razredov finančnih instrumentov, za katere likviden trg ne obstaja, za namene člena 6 in točke (b) odstavka 1 člena 8, se uporabijo naslednje metodologije za razrede sredstev:

(a)

Statično določanje likvidnosti za:

(i)

razred sredstev „listinjeni izvedeni finančni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 4.1 Priloge III;

(ii)

naslednje podrazrede sredstev lastniških izvedenih finančnih instrumentov: „opcije na delniške indekse“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delniške indekse“, „delniške opcije“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delnice“, „opcije na dividende iz delnic“, „standardizirane/nestandardizirane pogodbe na dividende iz delnic“, „opcije na indekse dividend“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse dividend“, „opcije na indekse volatilnosti“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse volatilnosti“, „opcije na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi“, in „drugi lastniški izvedeni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 6.1 Priloge III;

(iii)

razred sredstev „valutni izvedeni finančni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 8.1 Priloge III;

(iv)

podrazrede sredstev „drugi obrestni finančni instrumenti“, „drugi izvedeni finančni instrumenti na blago“, „drugi izvedeni finančni instrumenti C10“, „druge pogodbe na razliko“, „druge pravice do emisije“ in „drugi izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabelah 5.1, 7.1, 9.1, 10.1, 11.1, 12.1 in 13.1 Priloge III.

(b)

Redna ocena na podlagi kvantitativnih in, kjer je ustrezno, kvalitativnih meril za likvidnost za:

(i)

vse vrste obveznic, razen ETC in ETN, kot so opredeljene v tabeli 2.1 Priloge III in podrobneje določene v členu 17(1);

(ii)

obveznice vrste ETC in ETN, kot so opredeljene v tabeli 2.4 Priloge III;

(iii)

razred sredstev „obrestni izvedeni finančni instrumenti“, razen podrazreda sredstev „drugi obrestni izvedeni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 5.1 Priloge III;

(iv)

naslednje podrazrede sredstev lastniških izvedenih finančnih instrumentov: „zamenjave“ in „portfeljske zamenjave“, kot so opredeljene v tabeli 6.1 Priloge III;

(v)

razred sredstev „izvedeni finančni instrumenti na blago“, razen podrazreda sredstev „drugi izvedeni finančni instrumenti na blago“, kot so opredeljeni v tabeli 7.1 Priloge III;

(vi)

naslednje podrazrede sredstev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov: „indeksi kreditnih zamenjav“ in „kreditne izmenjave za eno samo izpostavljenost“, kot so opredeljeni v tabeli 9.1 Priloge III;

(vii)

razred sredstev „izvedeni finančni instrumenti C10“, razen podrazreda sredstev „drugi izvedeni finančni instrumenti C10“, kot so opredeljeni v tabeli 10.1 Priloge III;

(viii)

naslednje podrazrede sredstev pogodb na razliko: „valutne finančne pogodbe na razliko“ in „blagovne finančne pogodbe na razliko“, kot so opredeljene v tabeli 11.1 Priloge III;

(ix)

razred sredstev „pravice do emisije“, razen podrazreda sredstev „druge pravice do emisije“, kot so opredeljene v tabeli 12.1 Priloge III;

(x)

razred sredstev „izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, razen podrazreda sredstev „drugi izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabeli 13.1 Priloge III.

(c)

Redna ocena na podlagi kvalitativnih meril likvidnosti za:

(i)

naslednje podrazrede sredstev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov: „opcije na indeks kreditnih zamenjav“ in „opcije na kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo“, kot so opredeljene v tabeli 9.1 Priloge III;

(ii)

naslednje podrazrede sredstev pogodb na razliko: „finančne pogodbe na razliko za lastniške vrednostne papirje“, „finančne pogodbe na razliko za obveznice“, „finančne pogodbe na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje“ in „finančne pogodbe na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje“, kot so opredeljene v tabeli 11.1 Priloge III.

(d)

Redna ocena na podlagi metodologije dveh preskusov za strukturirane finančne produkte, kot je opredeljena v tabeli 3.1 Priloge III.

2.   Za določanje obsega, značilnega za finančni instrument, iz člena 5 in naročil, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 3 se uporabijo naslednje metodologije:

(a)

vrednost praga za:

(i)

obveznice vrste ETC in ETN, kot so opredeljene v tabeli 2.5 Priloge III;

(ii)

razred sredstev „listinjeni izvedeni finančni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 4.2 Priloge III;

(iii)

vse podrazrede lastniških izvedenih finančnih instrumentov, kot so opredeljeni v tabeli 6.2 in 6.3 Priloge III;

(iv)

vse podrazrede valutnih izvedenih finančnih instrumentov, kot so opredeljeni v tabeli 8.2 Priloge III;

(v)

vse podrazrede, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, za razrede sredstev „obrestni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti na blago“, „kreditni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti C10“ in „pogodbe za razliko“, kot so opredeljeni v tabelah 5.3, 7.3, 9.3, 10.3 in 11.3 Priloge III;

(vi)

vse podrazrede sredstev, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, za razrede sredstev „pravice do emisije“ in „izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabelah 12.3 in 13.3 Priloge III;

(vii)

vse strukturirane finančne produkte, ki niso prestali preskusa 1 iz odstavka 1(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.2. Priloge III;

(viii)

vse strukturirane finančne produkte, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, če so prestali samo preskus 1 iz odstavka 1(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.3 Priloge III;

(b)

velikost posla, ki je pod odstotkom poslov, ki ustrezajo percentilu poslov, kot je podrobneje določen v členu 17(3), ali spodnji prag, odvisno od tega, katera vrednost je višja, za:

(i)

vse vrste obveznic, razen ETC in ETN, kot so opredeljene v tabeli 2.3 Priloge III;

(ii)

vse podrazrede, ki imajo likviden trg, za razrede sredstev „obrestni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti na blago“, „kreditni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti C10“ in „pogodbe za razliko“, kot so opredeljeni v tabelah 5.2, 7.2, 9.2, 10.2 in 11.2 Priloge III;

(iii)

vse podrazrede sredstev, ki imajo likviden trg, za razrede sredstev „pravice do emisije“ in „izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabelah 12.2 in 13.2 Priloge III;

(iv)

vse strukturirane finančne produkte, za katere se šteje, da imajo likviden trg, če so prestali preskus 1 in preskus 2 iz odstavka (1)(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.3 Priloge III;

3.   Za določitev obsega, značilnega za finančni instrument, iz člena 8(1)(c) in poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 8(1)(a) se uporabijo naslednje metodologije:

(a)

vrednost praga za:

(i)

obveznice vrste ETC in ETN, kot so opredeljene v tabeli 2.5 Priloge III;

(ii)

razred sredstev „listinjeni izvedeni finančni instrumenti“, kot so opredeljeni v tabeli 4.2 Priloge III;

(iii)

vse podrazrede lastniških izvedenih finančnih instrumentov, kot so opredeljeni v tabeli 6.2 in 6.3 Priloge III;

(iv)

vse podrazrede valutnih izvedenih finančnih instrumentov, kot so opredeljeni v tabeli 8.2 Priloge III;

(v)

vse podrazrede, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, za razrede sredstev „obrestni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti na blago“, „kreditni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti C10“ in „pogodbe za razliko“, kot so opredeljeni v tabelah 5.3, 7.3, 9.3, 10.3 in 11.3 Priloge III;

(vi)

vse podrazrede sredstev, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, za razred sredstev „pravice do emisije“ in „izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabelah 12.3 in 13.3 Priloge III;

(vii)

vse strukturirane finančne produkte, ki niso prestali preskusa 1 iz odstavka 1(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.2. Priloge III;

(viii)

vse strukturirane finančne produkte, za katere se šteje, da nimajo likvidnega trga, če so prestali samo preskus 1 iz odstavka 1(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.3 Priloge III;

(b)

velikost poslov, pod katero se nahaja odstotek poslov, ki ustrezajo percentilu poslov za vsako vrsto obveznic razen ETC in ETN, kot so opredeljeni v tabeli 2.3 Priloge III;

(c)

velikost poslov, pod katero se nahaja odstotek poslov, ki ustrezajo percentilu poslov, velikost poslov, pod katero se nahaja odstotek obsega, ki ustreza percentilu obsega, ali spodnji prag za vsako podkategorijo, za katero se šteje, da ima likviden trg, odvisno od tega, katera vrednost je višja, za razrede sredstev „obrestni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti na blago“, „kreditni izvedeni finančni instrumenti“, „izvedeni finančni instrumenti C10“ in „finančne pogodbe na razliko“, kot je določeno v tabelah 5.2, 7.2, 9.2, 10.2 in 11.2 Priloge III;

(d)

velikost poslov, pod katero se nahaja odstotek poslov, ki ustrezajo percentilu poslov, ali spodnji prag, odvisno od tega, katera vrednost je višja, za:

(i)

vse podrazrede sredstev, za katere se šteje, da imajo likviden trg, za razrede sredstev „pravice do emisije“ in „izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije“, kot so opredeljeni v tabelah 12.2 in 13.2 Priloge III;

(ii)

vse strukturirane finančne produkte, za katere se šteje, da zanje obstaja likviden trg, če so prestali preskus 1 in preskus 2 iz odstavka 1(d), kot so opredeljeni v tabeli 3.3 Priloge III;

4.   Za namene odstavka 3(c) se obseg trgovanja ne upošteva, kadar je velikost posla, ki ustreza percentilu obsega za določitev poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, višja od 97,5 percentila poslov; obseg, značilen za finančni instrument, iz člena 8(1)(c) in velikost poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 8(1)(a) pa se določita kot velikost posla, pod katero se nahaja odstotek poslov, ki ustrezajo percentilu poslov, ali spodnji prag, odvisno od tega, katera vrednost je višja.

5.   V skladu z delegiranima uredbama (EU) 2017/590 in (EU) 2017/577 pristojni organi od mest trgovanja, APA in CTP dnevno zbirajo podatke, ki so potrebni za izvedbo izračunov za določitev:

(a)

finančnih instrumentov in razredov finančnih instrumentov, ki nimajo likvidnega trga, kot je določeno v odstavku 1;

(b)

velikosti, ki so velike v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, in obsega, značilnega za finančni instrument, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

6.   Pristojni organi, ki opravijo izračune za razred finančnih instrumentov, vzpostavijo medsebojne dogovore o sodelovanju, da zagotovijo združevanje podatkov, ki so potrebni za izračune, po vsej Uniji.

7.   Za namene odstavka 1(b) in (d), odstavka 2(b) in odstavka 3(b), (c) in (d) pristojni organi upoštevajo posle, izvršene v Uniji med 1. januarjem in 31. decembrom preteklega leta.

8.   Velikost posla za namene odstavka 2(b) in odstavka 3(b), (c) in (d) se določi v skladu z merami obsega, kot so opredeljene v tabeli 4 Priloge II. Kadar je velikost posla, opredeljena za namene odstavkov 2 in 3, izražena z denarno vrednostjo in finančni instrument ni denominiran v eurih, se velikost posla spremeni v valuto, v kateri je navedeni finančni instrument denominiran, pri čemer se uporabi referenčni menjalni tečaj eura Evropske centralne banke na dan 31. decembra predhodnega leta.

9.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, lahko pretvorijo velikosti poslov, določene v skladu z odstavki 2 in 3, v ustrezno število enot, kot je vnaprej določilo navedeno mesto trgovanja za posamezne podkategorije ali podrazrede sredstev. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, vzdržujejo takšne velikosti poslov do uporabe rezultatov naslednjih izračunov, opravljenih v skladu z odstavkom 17.

10.   Iz izračunov iz odstavka 2(b)(i) in odstavka 3(b) so izključeni posli, ki so enaki ali manjši od 100 000 EUR.

11.   Za namene denominacij iz odstavkov 2 in 3 se točka (b) odstavka 2 in točke (b), (c) in (d) odstavka 3 ne uporabljajo, kadar je število poslov, ki se upoštevajo v izračunu, nižje od 1 000, v tem primeru se uporabijo naslednji pragovi:

(a)

100 000 EUR za vse vrste obveznic, razen ETC in ETN;

(b)

vrednosti pragov, opredeljene v odstavku 2(a) in odstavku 3(a), za vse finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a) tega odstavka.

12.   Razen kadar se nanašajo na pravice do emisije ali izvedene finančne instrumente nanje, se izračuni iz odstavka 2(b) in odstavka 3(b), (c) in (d) zaokrožijo na najbližjih:

(a)

100 000, kadar je vrednost praga nižja od 1 milijona;

(b)

500 000, kadar je vrednost praga enaka ali višja od 1 milijona, a nižja od 10 milijonov;

(c)

5 milijonov, kadar je vrednost praga enaka ali višja od 10 milijonov, a nižja od 100 milijonov;

(d)

25 milijonov, kadar je vrednost praga enaka ali višja od 100 milijonov.

13.   Za namene odstavka 1 se kvantitativna merila likvidnosti, določena za vsak razred sredstev v Prilogi III, določijo v skladu z oddelkom 1 Priloge III.

14.   Za lastniške izvedene finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja, ki ne spadajo v podkategorijo, za katero so se objavili obseg, značilen za finančni instrument, iz člena 5 in člena 8(1)(c) ter velikost naročil in obseg poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 3 in člena 8(1)(a), in ki spadajo v enega od podrazredov sredstev iz odstavka 1(a)(ii), so obseg, značilen za finančni instrument, ter velikost naročil in obseg poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, tisti obsegi in velikosti, ki se uporabljajo za najnižji interval povprečnega dnevnega nominalnega zneska (ADNA) za podrazred sredstev, v katerega spada lastniški izvedeni finančni instrument.

15.   Za finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja, ki ne spadajo v nobeno podkategorijo, za katero so se objavili obseg, značilen za finančni instrument, iz člena 5 in člena 8(1)(c) ter velikost naročil in obseg poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 3 in člena 8(1)(a), se do uporabe rezultatov izračunov, opravljenih v skladu z odstavkom 17, šteje, da nimajo likvidnega trga. Relevantni obseg, značilen za finančni instrument, iz člena 5 in člena 8(1)(c) ter velikost naročil in obseg poslov, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, iz člena 3 in člena 8(1)(a) bi morali biti obseg in velikost podkategorij, za katere se določi, da nimajo likvidnega trga, ki pripadajo istemu podrazredu sredstev.

16.   Mesta trgovanja pristojnim organom po koncu trgovalnega dne, vendar pred koncem dneva, predložijo podatke iz Priloge IV za izvedbo izračunov iz odstavka 5, kadar je finančni instrument uvrščen v trgovanje ali pa se je z njim prvič trgovalo na navedenem mestu trgovanja oziroma kadar so se podatki, predloženi v preteklosti, spremenili.

17.   Pristojni organi zagotovijo objavo rezultatov izračunov iz odstavka 5 za vsak finančni instrument in razred finančnih instrumentov do 30. aprila v letu po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in do 30. aprila vsako naslednje leto. Rezultati izračunov veljajo od 1. junija vsako leto po objavi.

18.   Za namene izračunov iz odstavka 1(b)(i) in z odstopanjem od odstavkov 7, 15 in 17 pristojni organi v zvezi z obveznicami, razen ETC in ETN, zagotovijo četrtletno objavo izračunov iz odstavka 5(a), na prvi dan v februarju, maju, avgustu in novembru po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in na prvi dan v februarju, maju, avgustu in novembru vsako naslednje leto. Izračuni vključujejo posle, izvršene v Uniji v preteklem koledarskem četrtletju, in veljajo za trimesečno obdobje, ki se začne šestnajsti dan v februarju, maju, avgustu in novembru vsako leto.

19.   Za obveznice, razen ETC in ETN, ki so uvrščene v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja v prvih dveh mesecih četrtletja, se do uporabe rezultatov izračuna za koledarsko četrtletje šteje, da imajo likviden trg, kot je določeno v tabeli 2.2 Priloge III.

20.   Za obveznice, razen ETC in ETN, ki so uvrščene v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja v zadnjem mesecu četrtletja, se do uporabe rezultatov izračuna za naslednje koledarsko četrtletje šteje, da imajo likviden trg, kot je določeno v tabeli 2.2 Priloge III.

Člen 14

Posli, za katere velja izvzetje iz člena 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014

(člen 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Za posel se šteje, da ga je članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) sklenila v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, kadar posel izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

posel se izvede v okviru monetarne politike, vključno z operacijami, izvedenimi v skladu s členoma 18 in 20 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, ali operacijami, izvedenimi v skladu z enakovrednimi nacionalnimi določbami za članice ESCB v državah članicah, katerih valuta ni euro;

(b)

posel je devizni posel, vključno z operacijami za hranjenje in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic ali storitvami upravljanja rezerv, ki jih članica ESCB zagotavlja centralnim bankam v drugih državah, na katere se je razširilo izvzetje v skladu s členom 1(9) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(c)

posel se izvede za namene politike za finančno stabilnost.

Člen 15

Posli, za katere izvzetje iz člena 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 ne velja

(člen 1(7) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Člen 1(6) Uredbe (EU) št. 600/2014 ne velja za naslednje vrste poslov, ki jih sklene članica ESCB v okviru izvajanja investicijskih dejavnosti, če niso povezane z izvajanjem ene od nalog navedene članice iz člena 14:

(a)

posli, sklenjeni za upravljanje lastnega kapitala;

(b)

posli, sklenjeni za upravne namene ali za zaposlene v članici ESCB, ki vključujejo posle, opravljene v vlogi upravljavca pokojninskega sistema za svoje zaposlene;

(c)

posli, sklenjeni za naložbeni portfelj v skladu z obveznostmi po nacionalnem pravu.

Člen 16

Začasna opustitev obveznosti glede preglednosti

(člen 9(5)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za finančne instrumente, za katere v skladu z metodologijo iz člena 13 obstaja likviden trg, lahko pristojni organ začasno opusti obveznosti glede preglednosti iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. 600/2014, kadar za razred obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisije ali izvedenih finančnih instrumentov skupni obseg, kot je opredeljen v tabeli 4 Priloge II, izračunan za predhodnih 30 koledarskih dni, predstavlja manj kot 40 % povprečnega mesečnega obsega, izračunanega za 12 polnih koledarskih mesecev pred navedenimi 30 koledarskimi dnevi.

2.   Za finančne instrumente, za katere likviden trg v skladu z metodologijo iz člena 13 ne obstaja, lahko pristojni organ začasno opusti obveznosti glede preglednosti iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. 600/2014, kadar za razred obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisije ali izvedenih finančnih instrumentov skupni obseg, kot je opredeljen v tabeli 4 Priloge II, izračunan za predhodnih 30 koledarskih dni, predstavlja manj kot 20 % povprečnega mesečnega obsega, izračunanega za 12 polnih koledarskih mesecev pred navedenimi 30 koledarskimi dnevi.

3.   Pristojni organi pri izvajanju izračunov iz odstavkov 1 in 2 upoštevajo posle, izvršene na vseh mestih v Uniji za zadevne razrede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisije ali izvedenih finančnih instrumentov. Izračuni se izvedejo na ravni razreda finančnih instrumentov, za katerega se opravi preskus likvidnosti iz člena 13.

4.   Preden se pristojni organi odločijo začasno opustiti obveznosti glede preglednosti, zagotovijo, da bistveno zmanjšanje likvidnosti na vseh mestih trgovanja ni posledica sezonskih učinkov zadevnega razreda finančnih instrumentov na likvidnost.

Člen 17

Določbe za oceno likvidnosti obveznic in za določitev pragov pred trgovanjem za velikost, značilno za finančni instrument, na podlagi percentilov poslov

1.   Za določitev obveznic, za katere likviden trg za namene člena 6 in v skladu z metodologijo iz člena 13(1)(b) ne obstaja, se uporabi pristop za merilo likvidnosti „povprečno dnevno število poslov“, pri čemer se uporabi „povprečno dnevno število poslov“, ki ustreza stopnji S1 (15 dnevnih poslov).

2.   Za podjetniške obveznice in krite obveznice, ki so uvrščene v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja, se šteje, da imajo likviden trg, in sicer do uporabe rezultatov prve četrtletne določitve likvidnosti, kot je določeno v členu 13(18), kadar:

(a)

velikost izdaje preseže 1 000 000 000 v stopnjah S1 in S2, kot je določeno v skladu z odstavkom 6;

(b)

velikost izdaje preseže 500 000 000 v stopnjah S3 in S4, kot je določeno v skladu z odstavkom 6.

3.   Za določitev obsega, značilnega za finančni instrument, za namene člena 5 in v skladu z metodologijo iz člena 13(2)(b) se uporabi pristop za percentil poslov, ki se mora uporabiti, pri čemer se upošteva percentil poslov, ki ustreza stopnji S1 (30. percentil).

4.   ESMA do 30. julija v letu po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in do 30. julija vsako naslednje leto Komisiji predloži oceno delovanja pragov za merilo likvidnosti „povprečno dnevno število poslov“ za obveznice ter percentilov poslov, ki določajo obseg, značilen za finančni instrument, iz odstavka 8. Obveznost predložitve ocene delovanja pragov za merilo likvidnosti za obveznice preneha, ko je dosežena stopnja S4 zaporedja v odstavku 6. Obveznost predložitve ocene percentilov poslov preneha, ko je dosežena stopnja S4 zaporedja v odstavku 8.

5.   V oceni iz odstavka 4 se upoštevajo:

(a)

razvoj obsegov trgovanja z nelastniškimi finančnimi instrumenti, ki so zajeti v obveznosti glede preglednosti v skladu s členoma 8 in 9 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

vpliv percentilnih pragov, ki se uporabijo za določitev obsega, značilnega za finančni instrument, na ponudnike likvidnosti in

(c)

drugi zadevni dejavniki.

6.   ESMA na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkoma 4 in 5, Komisiji predloži spremenjeno različico regulativnega tehničnega standarda, s katero prilagodi prag za merilo likvidnosti „povprečno dnevno število poslov“ za obveznice v skladu z naslednjim zaporedjem:

(a)

S2 (10 dnevnih poslov) do 30. julija v letu po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

S3 (7 dnevnih poslov) do 30. julija leto po tem in

(c)

S4 (2 dnevna posla) do 30. julija leto po tem.

7.   Če ESMA ne predloži spremenjenega regulativnega tehničnega standarda, s katerim prilagodi prag naslednji stopnji v skladu z zaporedjem iz odstavka 6, v svoji oceni, opravljeni v skladu z odstavkoma 4 in 5, pojasni, zakaj prilagoditev praga na ustrezno naslednjo stopnjo ni upravičena. V tem primeru se premik na naslednjo stopnjo preloži za eno leto.

8.   ESMA na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkoma 4 in 5, Komisiji predloži spremenjeno različico regulativnega tehničnega standarda, s katero prilagodi prag za percentile poslov v skladu z naslednjim zaporedjem:

(a)

S2 (40. percentil) do 30. julija v letu po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

S3 (50. percentil) do 30. julija leto po tem in

(c)

S4 (60. percentil) do 30. julija leto po tem.

9.   Če ESMA ne predloži spremenjenega regulativnega tehničnega standarda, s katerim prilagodi prag naslednji stopnji v skladu z zaporedjem iz odstavka 8, v svoji oceni, opravljeni v skladu z odstavkoma 4 in 5, pojasni, zakaj prilagoditev praga na ustrezno naslednjo stopnjo ni upravičena. V tem primeru se premik na naslednjo stopnjo preloži za eno leto.

Člen 18

Prehodne določbe

1.   Pristojni organi najpozneje šest mesecev pred datumom uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 zberejo potrebne podatke, izračunajo in zagotovijo objavo podatkov iz člena 13(5).

2.   Za namene odstavka 1:

(a)

izračuni temeljijo na šestmesečnem referenčnem obdobju, ki se začne 18 mesecev pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

rezultati izračunov, zajeti v prvi objavi, se uporabljajo, dokler ne začnejo veljati rezultati prvih rednih izračunov iz člena 13(17).

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organi za vse obveznice, razen ETC in ETN, po najboljših močeh zagotovijo objavo rezultatov izračunov za preglednost, določenih v odstavku 1(b)(i) člena 13, najpozneje prvi dan meseca pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 na podlagi trimesečnega referenčnega obdobja, ki se začne na prvi dan petega meseca pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014.

4.   Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 3, dokler ne začnejo veljati rezultati prvih rednih izračunov iz člena 13(18).

5.   Za obveznice, razen ETC in ETN, ki so uvrščene v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja v trimesečnem obdobju pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, se šteje, da nimajo likvidnega trga, kot je določeno v tabeli 2.2 Priloge III, dokler ne začnejo veljati rezultati prvih rednih izračunov iz člena 13(18).

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018. Izjema je člen 18, ki se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej str. 126 tega Uradnega lista).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/577 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za mehanizem največjega obsega in zagotavljanje informacij za izračune za preglednost in druge namene (glej str. 174 tega Uradnega lista).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/585 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standarde podatkov in oblike referenčnih podatkov o finančnih instrumentih ter tehnične ukrepe v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter pristojni organi (glej str. 368 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za sporočanje poslov pristojnim organom (glej str. 449 tega Uradnega lista).

(8)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(9)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).


PRILOGA I

Opis vrste sistema ter povezane informacije, ki jih je treba objaviti v skladu s členom 2

Informacije, ki jih je treba objaviti v skladu s členom 2

Vrsta sistema

Opis sistema

Informacije, ki jih je treba objaviti

Trgovalni sistem za avtomatsko povezovanje naročil

Sistem, ki s pomočjo knjige naročil in algoritma trgovanja brez človeškega posredovanja neprekinjeno povezuje naročila za prodajo z naročili za nakup na podlagi najboljše razpoložljive cene.

Za vsak finančni instrument skupno število naročil in obseg, ki ga predstavljajo na vsaki cenovni ravni, za vsaj pet najboljših nakupnih in prodajnih cen.

Trgovalni sistem na podlagi ponudb

Sistem, pri katerem se posli sklepajo na podlagi zavezujočih ponudb, ki se neprekinjeno dajejo na razpolago udeležencem, kar od vzdrževalcev trga zahteva, da ohranjajo ponudbe v taki velikosti, ki zagotavlja ravnotežje med potrebami članov in udeležencev po trgovanju s komercialnimi količinami in tveganjem, ki se mu izpostavlja vzdrževalec trga.

Za vsak finančni instrument najboljša nakupna in prodajna cena vsakega vzdrževalca trga za navedeni instrument skupaj z obsegi, povezanimi s temi cenami.

Javno objavljene ponudbe so tiste, ki predstavljajo zavezujoče zaveze za nakup in prodajo finančnih instrumentov in ki prikazujejo ceno in količino finančnih instrumentov, pri kateri so registrirani vzdrževalci trga pripravljeni kupiti ali prodati. V izjemnih tržnih pogojih se lahko za omejen čas dovolijo okvirne ali enosmerne cene.

Trgovalni sistem na podlagi rednih avkcij

Sistem, ki povezuje naročila na podlagi rednih avkcij in algoritma trgovanja brez človeškega posredovanja.

Za vsak finančni instrument cena, po kateri bi avkcijski trgovalni sistem najbolje izpolnil zahteve svojega trgovalnega algoritma, in obseg, ki bi ga lahko po tej ceni potencialno izvršili udeleženci v tem sistemu.

Trgovalni sistem na podlagi zahtevkov za ponudbe

Trgovalni sistem, pri katerem se ponudba ali ponudbe podajo v odziv na zahtevek za ponudbo, ki ga odda eden ali več drugih članov ali udeležencev. Ponudbo lahko izvrši izključno član ali udeleženec mesta trgovanja, ki je podal zahtevek. Član ali udeleženec mesta trgovanja, ki je zahteval ponudbo, lahko sklene posel s sprejetjem ponudbe ali ponudb, ki so mu bile podane na zahtevo.

Ponudbe in povezani obsegi katerega koli člana ali udeleženca, ki bi v primeru sprejetja privedli do posla v skladu s pravili sistema. Vse oddane ponudbe v odziv na zahtevek za ponudbo se lahko objavijo hkrati, vendar najpozneje takrat, ko postanejo izvršljive.

Sistem za glasovno trgovanje

Trgovalni sistem, pri katerem se posli med člani dogovorijo z glasovnim pogajanjem.

Nakupne in prodajne ponudbe in povezani obsegi katerega koli člana ali udeleženca, ki bi v primeru sprejetja privedli do posla v skladu s pravili sistema.

Trgovalni sistem, ki ni zajet v prvih petih vrsticah

Hibridni sistem, ki spada v dve ali več od prvih petih vrstic, ali sistem, pri katerem je postopek določanja cene drugačen od načina, ki se uporablja za vrste sistemov iz prvih petih vrstic.

Zadostne informacije o ravni naročil ali ponudb in trgovskega interesa; zlasti pet najboljših prodajnih in nakupnih cen in/ali dvosmernih ponudb vsakega vzdrževalca trga za navedeni instrument, če lastnosti mehanizma oblikovanja cen to dovoljujejo.


PRILOGA II

Podrobnosti o poslih, ki se morajo objaviti

Tabela 1

Tabela z oblikami zapisa podatkov za tabelo 2

OBLIKA ZAPISA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in ure po ISO 8601

Datum in ura v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

Pri tem velja:

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datum in ura se poročata v UTC.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih je do m števk lahko decimalk.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti:

decimalno ločilo je „.“ (pika),

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus).

Kjer je ustrezno, se vrednosti zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.


Tabela 2

Seznam podatkov, potrebnih za namene preglednosti po trgovanju

Podatek

Finančni instrumenti

Opis/podatki, ki se morajo objaviti

Vrsta mesta izvršitve/objave

Oblika zapisa podatkov, ki se uporabi, kot je opredeljena v tabeli 1

Datum in ura trgovanja

Za vse finančne instrumente

Datum in ura, ko se je izvršil posel.

Za posle, izvršene na mestu trgovanja, je raven podrobnosti skladna z zahtevami iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/574 (1).

Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, sta to datum in ura, ko se stranki dogovorita o vsebini naslednjih polj: količina, cena, valute (v poljih 31, 34 in 40, kot je določeno v tabeli 2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/590, identifikacijska koda instrumenta, razvrstitev instrumenta in koda instrumenta, ki predstavlja osnovo, kjer je relevantno. Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, je sporočeni čas posla natančen vsaj do najbližje sekunde.

Če je posel izvršen na podlagi naročila, ki ga je podjetje, ki ga izvrši, v imenu stranke posredovalo tretji osebi, pri čemer pogoji za prenos iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2017/590 niso bili izpolnjeni, je to datum in ura posla in ne datum in ura posredovanja naročila.

Regulirani trg (RM), večstranski sistem trgovanja (MTF), organiziran sistem trgovanja (OTF)

sistem odobrenih objav (APA)

ponudnik stalnih informacij (CTP)

{DATE_TIME_FORMAT}

Vrsta identifikacijske kode instrumenta

Za vse finančne instrumente

Vrsta kode, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta

RM, MTF, OTF

APA

CTP

„ISIN“ = koda ISIN, kadar je na voljo

„OTHR“ = drug identifikator

Identifikacijska koda instrumenta

Za vse finančne instrumente

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{ISIN}

Če identifikacijska koda instrumenta ni ISIN, identifikator, ki izvedeni finančni instrument identificira na podlagi polj 3 do 5, 7 in 8 ter 12 do 42, kot so določena v Prilogi IV, ter polj 13 in 24 do 48, kot so določena v Prilogi k Delegirani uredbi (EU) 2017/585, kot tudi skupine izvedenih finančnih instrumentov, kot je določeno v Prilogi III.

Cena

Za vse finančne instrumente

Cena posla pri trgovanju, ki izključuje, kjer je relevantno, provizijo in natekle obresti.

V primeru opcijskih pogodb je to premija pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na posamezno osnovo oziroma indeksno točko.

V primeru stav na tečaj osnovnega finančnega instrumenta (spread bet) je to referenčna cena instrumenta, ki je osnova.

Za kreditne zamenjave (CDS) je to kupon v bazičnih točkah.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še v pričakovanju (price pending), se navede vrednost „PNDG“.

Če podatek o ceni ni relevanten, se polje pusti prazno.

Informacija, sporočena v tem polju, je skladna z vrednostjo, navedeno v polju „Količina“.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos

„PNDG“, če cena ni na voljo

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah

Mesto izvršitve

Za vse finančne instrumente

Navedba mesta, kjer je bil izvršen posel.

Uporabite kodo MIC segmenta po ISO 10383 za posle, izvršene na mestu trgovanja. Če koda MIC segmenta ne obstaja, se uporabi koda MIC upravljavca.

Kodo MIC „XOFF“ uporabite za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, kadar se posel s takim finančnim instrumentom ne izvrši na mestu trgovanja, prek sistematičnega internalizatorja ali na organizirani trgovalni platformi zunaj Unije.

Kodo SINT uporabite za finančni instrument, predložen v trgovanje ali s katerim se trguje na mestu trgovanja, kadar se posel s takim finančnim instrumentom izvrši prek sistematičnega internalizatorja.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{MIC} – mesta trgovanja

„SINT“ – sistematični internalizator

Oblika zapisa cene

Za vse finančne instrumente

Navedba, ali je cena izražena kot denarna vrednost, v odstotkih ali kot donos.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

„MONE“ – denarna vrednost

„PERC“ – odstotek

„YIEL“ – donos

„BAPO“ – bazične točke

Valuta cene

Za vse finančne instrumente

Valuta, v kateri je izražena cena (relevantno, če je cena izražena kot denarna vrednost).

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{CURRENCYCODE_3}

Merska enota za količino

Za izvedene finančne instrumente na blago, izvedene finančne instrumente na pravice do emisije in pravice do emisije, razen v primerih, opisanih v točkah (a) in (b) člena 11(1) te uredbe.

Navedba merske enote, v kateri je izražena količina.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

„TOCD“ – tone ekvivalenta ogljikovega dioksida

ali

{ALPHANUM-25} za drugo

Količina v merski enoti

Za izvedene finančne instrumente na blago, izvedene finančne instrumente na pravice do emisije in pravice do emisije, razen v primerih, opisanih v točkah (a) in (b) člena 11(1) te uredbe.

Enakovreden znesek blaga ali pravice do emisije, s katerima se trguje, izražen v merski enoti.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/17}

Količina

Za vse finančne instrumente razen v primerih, opisanih v točkah (a) in (b) člena 11(1) te uredbe.

Število enot finančnega instrumenta ali število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v poslu.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/17}

Nominalni znesek

Za vse finančne instrumente razen v primerih, opisanih v točkah (a) in (b) člena 11(1) te uredbe.

Nominalni znesek oz. vrednost

Za stave na tečaj osnovnega finančnega instrumenta (spread bet) je nominalna vrednost denarni znesek, ki se stavi na spremembo v točkah pri finančnem instrumentu, ki predstavlja osnovo.

Za kreditne zamenjave je to nominalni znesek, za katerega je kupljena ali prodana zaščita.

Informacija, sporočena v tem polju, je skladna z vrednostjo, navedeno v polju „Cena“.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/5}

Nominalna valuta

Za vse finančne instrumente razen v primerih, opisanih v točkah (a) in (b) člena 11(1) te uredbe.

Valuta, v kateri je izražena nominalna vrednost.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{CURRENCYCODE_3}

Vrsta

Samo za pravice do emisije in izvedene finančne instrumente na pravice do emisije

To polje se uporablja samo za pravice do emisije in izvedene finančne instrumente na pravice do emisije.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

„EUAE“ – evropska pravica do emisije (EUA)

„CERE“ – enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

„ERUE“ – enota zmanjšanja emisij (ERU)

„EUAA“ – evropska pravica za letalstvo (EUAA)

„OTHR“ – drugo (samo za izvedene finančne instrumente)

Datum in ura objave

Za vse finančne instrumente

Datum in ura, ko je mesto trgovanja ali APA objavilo posel.

Za posle, izvršene na mestu trgovanja, je raven podrobnosti skladna z zahtevami iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, je sporočeni čas posla natančen vsaj do najbližje sekunde.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{DATE_TIME_FORMAT}

Mesto objave

Za vse finančne instrumente

Koda, ki se uporablja za identifikacijo mesta trgovanja in APA, ki objavi posel.

CTP

Mesto trgovanja: {MIC}

APA: {MIC}, če je na voljo. Sicer se objavi 4-mestna koda, kot je objavljena na seznamu izvajalcev storitev sporočanja podatkov na spletni strani ESMA.

Identifikacijska koda posla

Za vse finančne instrumente

Alfanumerična koda, ki jo poslu dodelijo mesta trgovanja (v skladu s členom 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/580 (2) o hranjenju pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente v skladu s členom 25 MiFIR) in APA ter ki se uporablja pri vsakem naknadnem sklicevanju na ta konkreten posel.

Identifikacijska koda posla je edinstvena, dosledna in ostane nespremenjena za kode MIC segmenta po ISO 10383 in po trgovalnih dneh. Če mesto trgovanja ne uporablja kod MIC segmenta, mora biti identifikacijska koda posla edinstvena, dosledna in nespremenjena za kode MIC upravljavca po trgovalnih dneh.

Če APA ne uporablja kode MIC, se uporabi edinstvena, dosledna in nespremenjena 4-mestna koda za identifikacijo APA po trgovalnih dneh.

Komponente identifikacijske kode posla ne razkrivajo identitete nasprotnih strank v poslu, za katerega se hrani koda.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

{ALPHANUMERICAL-52}

Za posel se bo opravil kliring

Za izvedene finančne instrumente

Koda, ki navaja, ali se bo za posel opravil kliring.

RM, MTF, OTF

APA

CTP

„true“ – za posel se bo opravil kliring

„false“ – za posel se ne bo opravil kliring


Tabela 3

Seznam oznak za potrebe preglednosti po trgovanju

 

Oznaka

Naziv oznake

Vrsta mesta izvršitve/objave

Opis

 

„BENC“

Oznaka referenčnega posla (Benchmark transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Vse vrste poslov s povprečno ceno, tehtano glede na obseg, ter vsi drugi posli, pri katerih se cena izračuna v več časovnih točkah glede na dano referenčno merilo.

 

„ACTX“

Oznaka navzkrižnega posla (Agency cross transaction)

APA

CTP

Posli, pri katerih je investicijsko podjetje povezalo naročili dveh strank, pri čemer sta se nakup in prodaja izvedla kot en posel, obseg in cena pa sta bila enaka.

 

„NPFT“

Oznaka posla, ki ne prispeva k oblikovanju cene (Non-price forming transaction)

RM, MTF, OTF

CTP

Vse vrste poslov, ki navedeni v členu 12 te uredbe in ki ne prispevajo k oblikovanju cene.

 

„LRGS“

Oznaka velikega posla z odlogom objave (Post-trade LIS transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posli, ki se izvršijo na podlagi odloga objave po trgovanju zaradi velikosti.

 

„ILQD“

Oznaka posla z nelikvidnimi instrumenti (Illiquid instrument transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posli, izvršeni na podlagi odloga objave za instrumente, za katere ne obstaja likviden trg.

 

„SIZE“

Oznaka poslov z odlogom objave zaradi značilnega obsega (Post-trade SSTI transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posli, izvršeni na podlagi odloga objave po trgovanju zaradi značilnega obsega instrumenta.

 

„TPAC“

Oznaka paketnega posla (Package transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Paketni posli, ki ne vključujejo zamenjave za fizična sredstva, kot je opredeljeno v členu 1.

 

„XFPH“

Oznaka posla zamenjave za fizična sredstva (Exchange for physicals transaction)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Zamenjava za fizična sredstva, kot je opredeljena v členu 1.

 

„CANC“

Oznaka o preklicu

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Kadar se prej objavljen posel prekliče.

 

„AMND“

Oznaka o spremembi

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Kadar se prej objavljen posel spremeni.

DODATNE OZNAKE ZA ODLOG

člen 11(1)(a)(i)

„LMTF“

Oznaka o omejenih podrobnostih

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Prvo poročilo z objavo omejenih podrobnosti v skladu s členom 11(1)(a)(i).

„FULF“

Oznaka o popolnih podrobnostih

Posel, za katerega so bile prej objavljene omejene podrobnosti v skladu s členom 11(1)(a)(i).

člen 11(1)(a)(ii)

„DATF“

Oznaka o dnevnih poslih v agregatni obliki

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Objava dnevnih poslov v agregatni obliki v skladu s členom 11(1)(a)(ii).

„FULA“

Oznaka o popolnih podrobnostih

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posamezni posli, za katere so bile prej objavljene podrobnosti v agregatni obliki v skladu s členom 11(1)(a)(ii).

člen 11(1)(b)

„VOLO“

Oznaka o neobjavljenem obsegu

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posel, za katerega se objavijo omejene podrobnosti v skladu s členom 11(1)(b).

„FULV“

Oznaka o popolnih podrobnostih

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posel, za katerega so bile prej objavljene omejene podrobnosti v skladu s členom 11(1)(b).

člen 11(1)(c)

„FWAF“

Oznaka objave poslov v agregatni obliki v obdobju štirih tednov

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Objava poslov v agregatni obliki v skladu s členom 11(1)(c).

„FULJ“

Oznaka o popolnih podrobnostih

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posamezni posli, za katere se je prej lahko uporabljalo objavljanje podrobnosti v agregatni obliki v skladu s členom 11(1)(c).

člen 11(1)(d)

„IDAF“

Oznaka o združevanju za nedoločen čas

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posli, za katere je bilo dovoljeno objavljanje več poslov skupaj v agregatni obliki za nedoločen čas v skladu s členom 11(1)(d).

Zaporedna uporaba člena 11(1)(b) in člena 11(2)(c) za državne dolžniške instrumente.

„VOLW“

Oznaka o neobjavljenem obsegu

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posel, za katerega se objavijo omejene podrobnosti v skladu s členom 11(1)(b) in za katerega bo objava več poslov skupaj v agregatni obliki za nedoločen čas zaporedoma dovoljena v skladu s členom 11(2)(c).

„COAF“

Oznaka o zaporednem dovoljenju za združevanje (po opustitvi objave obsega za državne dolžniške instrumente)

RM, MTF, OTF

APA

CTP

Posli, za katere so se prej objavile omejene podrobnosti v skladu s členom 11(1)(b) in za katere je bila objava več poslov skupaj v agregatni obliki za nedoločen čas zaporedoma dovoljena v skladu s členom 11(2)(c).


Tabela 4

Mere obsega

Vrsta instrumenta

Obseg

Vse obveznice razen instrumentov na blago in zapisov, s katerimi se trguje na borzi (Exchange Traded Commodities – ETC, Exchange Traded Notes – ETN), ter strukturiranih finančnih produktov

Skupna nominalna vrednost dolžniških instrumentov, s katerimi se trguje

Dolžniški vrednostni papirji vrste ETC in ETN

Število trgovanih enot (3)

Listinjeni izvedeni finančni instrumenti

Število trgovanih enot (3)

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Valutni izvedeni finančni instrumenti

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Izvedeni finančni instrumenti na blago

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Finančne pogodbe na razliko

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Izvedeni finančni instrumenti C10

Nominalni znesek trgovanih pogodb

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Tone ekvivalenta ogljikovega dioksida

Pravice do emisije

Tone ekvivalenta ogljikovega dioksida


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej str. 148 tega Uradnega lista).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede hranjenja pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente (glej str. 193 tega Uradnega lista).

(3)  Cena na enoto.


PRILOGA III

Ocena likvidnosti, pragovi za velike posle in značilen obseg za nelastniške finančne instrumente

1.   Navodila za namene te priloge

1.

Sklic na „razred sredstev“ pomeni sklic na naslednje razrede finančnih instrumentov: obveznice, strukturirani finančni produkti, listinjeni izvedeni finančni instrumenti, obrestni izvedeni finančni instrumenti, lastniški izvedeni finančni instrumenti, izvedeni finančni instrumenti na blago, valutni izvedeni finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, izvedeni finančni instrumenti C10, finančne pogodbe na razliko, pravice do emisije in izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije.

2.

Sklic na „podrazred sredstev“ pomeni sklic na razred sredstev, ki je podrobneje razčlenjen na podlagi vrste pogodbe in/ali vrste osnove.

3.

Sklic na „podkategorijo“ pomeni sklic na podrazred sredstev, ki je podrobneje razčlenjen na podlagi dodatnih kvalitativnih meril za razčlenitev, kot je določeno v tabelah 2.1 do 13.3 te priloge.

4.

„Povprečen dnevni promet (Average Daily Turnover – ADT)“ pomeni skupni promet za specifičen finančni instrument, ki se določi glede na mero obsega iz tabele 4 Priloge II, izvršen v obdobju, določenem v členu 13(7), deljen s številom trgovalnih dni v navedenem obdobju ali, če je relevantno, v tistem delu leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje oziroma se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

5.

„Povprečen dnevni nominalni znesek (Average Daily Notional Amount – ADNA)“ pomeni skupni nominalni znesek za specifičen finančni instrument, ki se določi glede na mero obsega iz tabele 4 Priloge II, izvršen v obdobju, določenem v členu 13(18) za vse obveznice razen ETC in ETN in v členu 13(7) za vse druge finančne instrumente, deljen s številom trgovalnih dni v navedenem obdobju ali, če je relevantno, v tistem delu leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje oziroma se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

6.

„Odstotek dnevov trgovanja v obravnavanem obdobju“ pomeni število dni v obdobju, določenem v členu 13(18) za vse obveznice razen ETC in ETN in v členu 13(7) za strukturirane finančne instrumente, na katere je bil izvršen vsaj en posel z navedenim finančnim instrumentom, deljeno s številom trgovalnih dni v navedenem obdobju ali, če je relevantno, v tistem delu leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje oziroma se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

7.

„Povprečno dnevno število poslov“ pomeni skupno število poslov, izvršenih s specifičnim finančnim instrumentom, izvršenih v obdobju, določenem v členu 13(18) za vse obveznice razen ETC in ETN in v členu 13(7) za vse druge finančne instrumente, deljeno s številom trgovalnih dni v navedenem obdobju ali, če je relevantno, v tistem delu leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje oziroma se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

8.

„Standardizirana terminska pogodba“ pomeni pogodbo za nakup ali prodajo blaga ali finančnega instrumenta na določen datum v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe med kupcem in prodajalcem. Vsaka standardizirana terminska pogodba vsebuje standardne pogoje, ki navajajo najmanjšo količino in kakovost pri nakupu ali prodaji, najmanjši znesek, za katerega se lahko spremeni cena, postopke izročitve, datum zapadlosti in druge značilnosti v zvezi s pogodbo.

9.

„Opcija“ pomeni pogodbo, ki daje imetniku pravico, ne pa obveze, da kupi (nakupna opcija) ali proda (prodajna opcija) določen finančni instrument ali blago po vnaprej določeni ceni, tj. izvršilni ceni, na ali do določenega datuma v prihodnosti, tj. datuma izvršitve.

10.

„Zamenjava“ pomeni pogodbo, pri kateri se dve stranki dogovorita, da bosta zamenjali denarne tokove iz enega finančnega instrumenta za denarne tokove iz drugega finančnega instrumenta na določen datum v prihodnosti.

11.

„Portfeljska zamenjava“ pomeni pogodbo, na podlagi katere lahko končni uporabniki trgujejo z več zamenjavami.

12.

„Nestandardizirana terminska pogodba“ pomeni zasebno pogodbo med dvema strankama za nakup ali prodajo blaga ali finančnega instrumenta na določen datum v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe med kupcem in prodajalcem.

13.

„Opcija na zamenjavo“ pomeni pogodbo, ki daje imetniku pravico, ne pa obveze, da sklene zamenjavo na ali do določenega datuma v prihodnosti oz. datuma izvršitve.

14.

„Standardizirana terminska pogodba na zamenjavo“ pomeni standardizirano terminsko pogodbo, ki imetnika obvezuje, da sklene zamenjavo na določen datum v prihodnosti ali do njega.

15.

„Nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo“ pomeni nestandardizirano terminsko pogodbo, ki imetnika obvezuje, da sklene zamenjavo na določen datum v prihodnosti ali do njega.

2.   Obveznice

Tabela 2.1

Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN) – razredi, za katere ne obstaja likviden trg

Razred sredstev – Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN)

Za posamezni finančni instrument se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost na kumulativni podlagi

Povprečen dnevni nominalni znesek

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Odstotek dnevov trgovanja v obravnavanem obdobju

[kvantitativno merilo za likvidnost 3]

100 000 EUR

S1

S2

S3

S4

80 %

15

10

7

2


Tabela 2.2

Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN) – razredi, za katere ne obstaja likviden trg

Razred sredstev – Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN)

Za posamezno obveznico se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 13(18), če je zanjo značilna specifična kombinacija vrste obveznice in velikosti izdaje iz posameznih vrstic spodnje tabele.

Vrsta obveznice

 

Velikost izdaje

Državna obveznica

pomeni obveznico, ki jo izda državni izdajatelj, ki je eno od naslednjega:

(a)

Unija;

(b)

država članica, vključno z vladnim oddelkom, agencijo ali pravnim subjektom s posebnim namenom (special purpose vehicle) v državi članici;

(c)

suveren subjekt, ki ni naveden v točkah (a) in (b).

manj kot (v EUR)

1 000 000 000

Druga javna obveznica

pomeni obveznico, ki jo izda kateri koli od naslednjih javnih izdajateljev:

(a)

v primeru zvezne države članice ena od zveznih enot;

(b)

pravni subjekt s posebnim namenom za več držav članic;

(c)

mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic in ima namen zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo;

(d)

Evropska investicijska banka;

(e)

javni subjekt, ki ni izdajatelj državnih obveznic, kot je navedeno v prejšnji vrstici.

manj kot (v EUR)

500 000 000

Zamenljiva obveznica

pomeni instrument, ki ga sestavlja obveznica ali listinjen dolžniški instrument z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, kot je opcija za nakup lastniškega instrumenta, ki predstavlja osnovo.

manj kot (v EUR)

500 000 000

Krita obveznica

pomeni obveznice iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES.

v stopnjah S1 in S2

v stopnjah S3 in S4

manj kot (v EUR)

1 000 000 000

manj kot (v EUR)

500 000 000

Podjetniška obveznica

pomeni obveznico, ki jo izda evropska delniška družba (Societas Europaea), ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 (1), ali vrsta podjetja, navedena v členu 1 Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), oziroma enakovredno podjetje iz tretje države.

v stopnjah S1 in S2

v stopnjah S3 in S4

manj kot (v EUR)

1 000 000 000

manj kot (v EUR)

500 000 000

Vrsta obveznice

Za namene določanja finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 13(18) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Druga obveznica

za obveznico, ki ne spada v nobeno vrsto zgoraj navedenih obveznic, se šteje, da nima likvidnega trga.


Tabela 2.3

Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN) – pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem

Razred sredstev – Obveznice (vse vrste obveznic razen ETC in ETN)

Vrsta obveznice

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov po vrstah obveznic

Percentili, ki se uporabljajo za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vsako vrsto obveznice

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

spodnji prag

Posli – percentil

spodnji prag

Posli – percentil

Posli – percentil

Državna obveznica

posli, izvršeni z državnimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

300 000 EUR

70

300 000 EUR

80

90

30

40

50

60

Druga javna obveznica

posli, izvršeni z drugimi javnimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

300 000 EUR

70

300 000 EUR

80

90

30

40

50

60

Zamenljiva obveznica

posli, izvršeni z zamenljivimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

200 000 EUR

70

200 000 EUR

80

90

30

40

50

60

Krita obveznica

posli, izvršeni s kritimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

300 000 EUR

70

300 000 EUR

80

90

30

40

40

40

Podjetniška obveznica

posli, izvršeni s podjetniškimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

200 000 EUR

70

200 000 EUR

80

90

30

40

50

60

Druge obveznice

posli, izvršeni z drugimi obveznicami, po izključitvi poslov, določenih v členu 13(10)

S1

S2

S3

S4

200 000 EUR

70

200 000 EUR

80

90

30

40

50

60


Tabela 2.4

Obveznice (vrste ETC in ETN) – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Obveznice (vrste ETC in ETN)

Vrsta obveznice

Za posamezni finančni instrument se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečni dnevni promet (ADT)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Instrumenti na blago, s katerimi se trguje na borzi (Exchange Traded Commodities, ETC)

dolžniški instrument, ki se izda na podlagi neposredne naložbe izdajatelja v blago ali izvedene finančne instrumente na blago. Cena ETC je neposredno ali posredno vezana na uspešnost sredstva, ki predstavlja osnovo. ETC pasivno sledi uspešnosti blaga ali indeksa na blago, na katerega se nanaša.

500 000 EUR

10

Zapisi, s katerimi se trguje na borzi (Exchange Traded Notes, ETN)

dolžniški instrument, ki se izda na podlagi neposredne naložbe izdajatelja v osnovo ali izvedene finančne instrumente, ki predstavljajo osnovo. Cena ETN je neposredno ali posredno vezana na uspešnost sredstva, ki predstavlja osnovo. ETN pasivno sledi uspešnosti osnove, na katero se nanaša.

500 000 EUR

10


Tabela 2.5

Obveznice (vrste ETC in ETN) – pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem

Razred sredstev – Obveznice (vrste ETC in ETN)

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vsak posamezen instrument, ki ima likviden trg

Vrsta obveznice

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

ETC

1 000 000 EUR

1 000 000 EUR

50 000 000 EUR

50 000 000 EUR

ETN

1 000 000 EUR

1 000 000 EUR

50 000 000 EUR

50 000 000 EUR

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vsak posamezen instrument, ki nima likvidnega trga

Vrsta obveznice

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

ETC

900 000 EUR

900 000 EUR

45 000 000 EUR

45 000 000 EUR

ETN

900 000 EUR

900 000 EUR

45 000 000 EUR

45 000 000 EUR

3.   Strukturirani finančni produkti (SFP)

Tabela 3.1

SFP – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Strukturirani finančni produkti (SFP)

Preskus 1 – Ocena razreda sredstev SFP

Ocena razreda sredstev SFP za namene določitve finančnih sredstev, za katera se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu vrednosti v zvezi s kvantitativnimi merili za likvidnost za namene ocene razreda sredstev SFP

Razred sredstev SFP se oceni z uporabo naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Posli, izvršeni z vsemi SFP

300 000 000 EUR

500

Preskus 2 – SFP, ki nimajo likvidnega trga

Če sta obe vrednosti v zvezi s kvantitativnima meriloma za likvidnost nad kvantitativnimi pragovi za likvidnost, določenimi za namene ocene razreda sredstev SFP, je bil preskus 1 uspešno opravljen in izvede se preskus 2. Za posamezni finančni instrument se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Odstotek dnevov trgovanja v obravnavanem obdobju

[kvantitativno merilo za likvidnost 3]

100 000 EUR

2

80 %


Tabela 3.2

SFP – pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem, če preskus 1 ni bil uspešno opravljen

Razred sredstev – Strukturirani finančni produkti (SFP)

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vse SFP, če preskus 1 ni bil uspešno opravljen

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

100 000 EUR

250 000 EUR

500 000 EUR

1 000 000 EUR

Tabela 3.3

SFP – pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem, če je bil preskus 1 uspešno opravljen

Razred sredstev – Strukturirani finančni produkti (SFP)

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za SFP, ki imajo likviden trg, če je bil preskus 1 uspešno opravljen

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli, izvršeni z vsemi SFP, ki imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

100 000 EUR

70

250 000 EUR

80

500 000 EUR

90

1 000 000 EUR

30

40

50

60


Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za SFP, ki nimajo likvidnega trga, če je bil preskus 1 uspešno opravljen

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

100 000 EUR

250 000 EUR

500 000 EUR

1 000 000 EUR

4.   Listinjeni izvedeni finančni instrumenti

Tabela 4.1

Listinjeni izvedeni finančni instrumenti – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Listinjeni izvedeni finančni instrumenti

pomeni prenosljiv vrednostni papir, kot je opredeljen v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, ki se razlikuje od strukturiranih finančnih produktov in mora vključevati vsaj:

(a)

navadne krite nakupne bone (plain vanilla covered warrants), ki so vrednostni papirji, ki dajejo imetniku pravico, ne pa obveze, da na datum izteka ali do njega kupi (proda) določeno količino sredstva, ki predstavlja osnovo, po vnaprej določeni izvršilni ceni ali, če je bila dogovorjena denarna poravnava, za plačilo pozitivne razlike med trenutno tržno ceno (izvršilno ceno) in izvršilno ceno (trenutno tržno ceno);

(b)

potrdila s finančnim vzvodom (leverage certificates), ki so potrdila, ki sledijo uspešnosti sredstva, ki predstavlja osnovo, z učinkom finančnega vzvoda;

(c)

eksotične krite nakupne bone (exotic covered warrants), ki so kriti nakupni boni, katerih glavna sestavina je kombinacija opcij;

(d)

prenosljive pravice;

(e)

naložbene certifikate (investment certificates), ki so certifikati, ki sledijo uspešnosti sredstva, ki predstavlja osnovo, brez učinka finančnega vzvoda.

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

za vse listinjene izvedene finančne instrumente se šteje, da imajo likviden trg

Tabela 4.2

Listinjeni izvedeni finančni instrumenti – pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem

Razred sredstev – Listinjeni izvedeni finančni instrumenti

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

5.   Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Tabela 5.1

Obrestni izvedeni finančni instrumenti – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Obrestni izvedeni finančni instrumenti

vsaka pogodba, kot je opredeljena v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pri kateri je končna osnova obrestna mera, obveznica, kredit, kakršna koli košarica, portfelj ali indeks, ki vključuje obrestno mero, obveznico, kredit, ali kateri koli drug produkt, ki se navezuje na obnašanje obrestne mere, obveznice, posojila.

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost. Za podkategorije, za katere je določeno, da imajo likviden trg, se uporabi dodatno kvalitativno merilo za likvidnost, kjer je relevantno

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Dodatno kvalitativno merilo za likvidnost

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na obveznice

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na obveznice (bond futures/forwards) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – izdajatelj osnovnega instrumenta

 

Merilo za razčlenitev 2 – trajanje obveznice, ki je osnova in se izroči v okviru pogodbe, opredeljeno, kot sledi:

 

Kratkoročna: izročljiva obveznica, ki je osnova, s trajanjem med 1 in 4 leti se šteje za kratkoročno

 

Srednjeročna: izročljiva obveznica, ki je osnova, s trajanjem med 4 in 8 leti se šteje za srednjeročno

 

Dolgoročna: izročljiva obveznica, ki je osnova, s trajanjem med 8 in 15 leti se šteje za dolgoročno

 

Ultra dolgoročna: izročljiva obveznica, ki je osnova, s trajanjem več kot 15 let se šteje za ultra dolgoročno

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti standardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

5 000 000 EUR

10

kadar koli se za podkategorijo določi, da ima likviden trg v zvezi s specifičnim žepkom zapadlosti (maturity bucket), in za podkategorijo, ki je opredeljena z naslednjim žepkom zapadlosti, da nima likvidnega trga, se za prvo terminsko pogodbo za najbolj oddaljeni mesec (back month contract) določi, da ima likviden trg, 2 tedna pred iztekom najbližjega meseca (front month).

Opcije na obveznico

podkategorija opcij na obveznico (bond options) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – obveznica ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

5 000 000 EUR

10

 

Obrestne terminske pogodbe in dogovori o terminski obrestni meri (FRA)

podkategorija obrestnih terminskih pogodb (IR futures) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – obrestna mera, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – obdobje obrestne mere, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti standardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

500 000 000 EUR

10

kadar koli se za podkategorijo določi, da ima likviden trg v zvezi s specifičnim žepkom zapadlosti (maturity bucket), in za podkategorijo, ki je opredeljena z naslednjim žepkom zapadlosti, da nima likvidnega trga, se za prvo terminsko pogodbo za najbolj oddaljeni mesec (back month contract) določi, da ima likviden trg, 2 tedna pred iztekom najbližjega meseca (front month).

Obrestne opcije

podkategorija obrestnih opcij (IR options) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – obrestna mera, obrestna terminska pogodba ali FRA, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – obdobje obrestne mere, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

500 000 000 EUR

10

 

Opcije na zamenjavo

podkategorija opcij na zamenjavo (swaptions) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta zamenjave, ki je osnova, izmed naslednjih: zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti (fixed-to-fixed single currency swap), terminske pogodbe na zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti, zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti (fixed-to-float single currency swap), terminske pogodbe na zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti, zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti (float-to-float single currency swap), terminske pogodbe na zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti, zamenjave inflacije v eni valuti (inflation single currency swap), terminske pogodbe na zamenjave inflacije v eni valuti, zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti (OIS single currency swap), terminske pogodbe na zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti, večvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero (fixed-to-fixed multi-currency swap), terminske pogodbe na večvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero, večvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero (fixed-to-float multi-currency swap), terminske pogodbe na večvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero, večvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero (float-to-float multi-currency swap), terminske pogodbe na večvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero, večvalutne zamenjave inflacije (inflation multi-currency swap), terminske pogodbe na večvalutne zamenjave inflacije, večvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč (OIS multi-currency swap), terminske pogodbe na večvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč

 

Merilo za razčlenitev 2 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek opcije

 

Merilo za razčlenitev 3 – indeks inflacije, če je vrsta zamenjave, ki je osnova, zamenjava inflacije v eni (inflation single currency swap) ali več valutah (inflation multi-currency swap)

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

500 000 000 EUR

10

 

Merilo za razčlenitev 5 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 5 let

 

Žepek zapadlosti 5: 5 leti < čas do dospelosti ≤ 10 let

 

Žepek zapadlosti 6: več kot 10 let

Večvalutne (Fixed-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero (Fixed-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v različnih valutah, pri čemer so denarni tokovi na eni strani zamenjave določeni s fiksno obrestno mero, denarni tokovi na drugi strani pa z variabilno

podkategorija večvalutnih zamenjav fiksne za variabilno obrestno mero je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par nominalnih valut, ki je opredeljen kot kombinacija dveh valut, v katerih sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < dospelost ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < dospelost ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < dospelost ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < dospelost ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < dospelost ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < dospelost ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Večvalutne (Float-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero (Float-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v različnih valutah, pri čemer so denarni tokovi na obeh straneh zamenjave določeni z variabilno obrestno mero

podkategorija večvalutnih zamenjav variabilne za variabilno obrestno mero je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par nominalnih valut, ki je opredeljen kot kombinacija dveh valut, v katerih sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < dospelost ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < dospelost ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < dospelost ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < dospelost ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < dospelost ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < dospelost ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Večvalutne (Fixed-to-Fixed multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero (Fixed-to-Fixed cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v različnih valutah, pri čemer so denarni tokovi na obeh straneh zamenjave določeni s fiksno obrestno mero

podkategorija večvalutnih zamenjav fiksne za fiksno obrestno mero je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par nominalnih valut, ki je opredeljen kot kombinacija dveh valut, v katerih sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Večvalutne (Overnight Index Swap (OIS) multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč (OIS cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v različnih valutah, pri čemer so denarni tokovi na vsaj eni strani zamenjave določeni z obrestno mero zamenjave na indeks transakcij čez noč (IOS)

podkategorija večvalutnih zamenjav na indeks transakcij čez noč (IOS) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par nominalnih valut, ki je opredeljen kot kombinacija dveh valut, v katerih sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Večvalutne (Inflation multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave inflacije (Inflation cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v različnih valutah, pri čemer so denarni tokovi na vsaj eni strani zamenjave določeni s stopnjo inflacije

podkategorija večvalutnih zamenjav inflacije je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par nominalnih valut, ki je opredeljen kot kombinacija dveh valut, v katerih sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Float single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v isti valuti, pri čemer so denarni tokovi na eni strani zamenjave določeni s fiksno obrestno mero, denarni tokovi na drugi strani pa z variabilno

podkategorija zamenjav fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – nominalna valuta, v kateri sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Float-to-Float single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v isti valuti, pri čemer so denarni tokovi na obeh straneh zamenjave določeni z variabilno obrestno mero

podkategorija zamenjav variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – nominalna valuta, v kateri sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Fixed single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v isti valuti, pri čemer so denarni tokovi na obeh straneh zamenjave določeni s fiksno obrestno mero

podkategorija zamenjav fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – nominalna valuta, v kateri sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti (Overnight Index Swap (OIS) single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v isti valuti, pri čemer so denarni tokovi na vsaj eni strani zamenjave določeni z obrestno mero zamenjave na indeks transakcij čez noč (IOS)

podkategorija zamenjav na indeks transakcij čez noč (IOS) v eni valuti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – nominalna valuta, v kateri sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Zamenjave inflacije v eni valuti (Inflation single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

zamenjava ali standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na zamenjavo, pri kateri stranki zamenjata denarne tokove, denominirane v isti valuti, pri čemer so denarni tokovi na vsaj eni strani zamenjave določeni s stopnjo inflacije

podkategorija zamenjav inflacije v eni valuti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – nominalna valuta, v kateri sta denominirani obe strani zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

10

 

Razred sredstev – Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi obrestni izvedeni finančni instrumenti

 

obrestni izvedeni finančni instrument, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge obrestne izvedene finančne instrumente se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 5.2

Obrestni izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanju in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vsako podkategorijo, ki ima likviden trg

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na obveznice

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

20 000 000 EUR

90

70

25 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na obveznico

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

20 000 000 EUR

90

70

25 000 000 EUR

30

40

50

60

Obrestne terminske pogodbe in dogovori o terminski obrestni meri (FRA)

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

5 000 000 EUR

70

10 000 000 EUR

80

60

20 000 000 EUR

90

70

25 000 000 EUR

30

40

50

60

Obrestne opcije

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

5 000 000 EUR

70

10 000 000 EUR

80

60

20 000 000 EUR

90

70

25 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na zamenjavo

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Večvalutne (Fixed-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero (Fixed-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Večvalutne (Float-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero (Float-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Večvalutne (Fixed-to-Fixed multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero (Fixed-to-Fixed cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Večvalutne (Overnight Index Swap (OIS) multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč (OIS cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Večvalutne (Inflation multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave inflacije (Inflation cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Float single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Inflation single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Fixed single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti (Overnight Index Swap (OIS) single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave inflacije v eni valuti (Inflation single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

4 000 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

9 000 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60


Tabela 5.3

Obrestni izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za vsako podkategorijo, ki nima likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na obveznice

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Opcije na obveznico

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Obrestne terminske pogodbe in dogovori o terminski obrestni meri (FRA)

5 000 000 EUR

10 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Obrestne opcije

5 000 000 EUR

10 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Opcije na zamenjavo

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Večvalutne (Fixed-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero (Fixed-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Večvalutne (Float-to-Float multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero (Float-to-Float cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Večvalutne (Fixed-to-Fixed multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero (Fixed-to-Fixed cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Večvalutne (Overnight Index Swap (OIS) multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč (OIS cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Večvalutne (Inflation multi-currency swaps) ali medvalutne zamenjave inflacije (Inflation cross-currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Float single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti (Inflation single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti (Fixed-to-Fixed single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti (Overnight Index Swap (OIS) single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Zamenjave inflacije v eni valuti (Inflation single currency swaps) in standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na te zamenjave

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

Drugi obrestni izvedeni finančni instrumenti

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

9 000 000 EUR

10 000 000 EUR

6.   Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Tabela 6.1

Lastniški izvedeni finančni instrumenti – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Lastniški izvedeni finančni instrumenti

katera koli pogodba, kot je opredeljena v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki se nanaša na:

(a)

eno ali več delnic, potrdil o lastništvu, investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, certifikatov, drugih podobnih finančnih instrumentov, denarnih tokov ali drugih produktov, povezanih z uspešnostjo ene ali več delnic, potrdil o lastništvu, investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, certifikatov ali drugih podobnih finančnih instrumentov;

(b)

indeks delnic, potrdil o lastništvu, investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, certifikatov, drugih podobnih finančnih instrumentov, denarnih tokov ali drugih produktov, povezanih z uspešnostjo ene ali več delnic, potrdil o lastništvu, investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, certifikatov ali drugih podobnih finančnih instrumentov;

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Opcije na delniške indekse

opcije, pri katerih je osnova indeks, sestavljen iz delnic

za vse opcije na delniške indekse se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delniške indekse

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, pri katerih je osnova indeks, sestavljen iz delnic

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delniške indekse se šteje, da imajo likviden trg

Delniške opcije

opcije, pri katerih je osnova delnica ali košarica delnic, ki izhajajo iz korporacijskega dejanja

za vse delniške opcije se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delnice

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, pri katerih je osnova delnica ali košarica delnic, ki izhajajo iz korporacijskega dejanja

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delnice se šteje, da imajo likviden trg

Opcije na dividende iz delnic

opcije na dividende specifične delnice

za vse opcije na dividende iz delnic se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na dividende iz delnic

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na dividende specifične delnice

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na dividende iz delnic se šteje, da imajo likviden trg

Opcije na indekse dividend

opcije na indeks, sestavljen iz dividend več kot ene delnice

za vse opcije na indekse dividend se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse dividend

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indeks, sestavljen iz dividend več kot ene delnice

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse dividend se šteje, da imajo likviden trg

Opcije na indekse volatilnosti (volatility index options)

opcije, pri katerih je osnova indeks volatilnosti, tj. indeks, ki se nanaša na volatilnost specifičnega osnovnega indeksa lastniških instrumentov

za vse opcije na indekse volatilnosti se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse volatilnosti

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, pri katerih je osnova indeks volatilnosti, tj. indeks, ki se nanaša na volatilnost specifičnega osnovnega indeksa lastniških instrumentov

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse volatilnosti se šteje, da imajo likviden trg

Opcije na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

opcije, pri katerih je osnova investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi

za vse opcije na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, se šteje, da imajo likviden trg

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, pri katerih je osnova investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi

za vse standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, se šteje, da imajo likviden trg

Razred sredstev – Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Zamenjave

podkategorija zamenjav je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta osnove: posamezna, indeks, košarica

 

Merilo za razčlenitev 2 – posamezno sredstvo, indeks, košarica, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – parameter: osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta (price return basic performance parameter), parameter donosa iz dividend (parameter return dividend), parameter variance donosa (parameter return variance), parameter volatilnosti donosa (parameter return volatility)

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

50 000 000 EUR

15

Osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta

Parameter variance/volatilnosti donosa

Parameter donosa na podlagi dividend

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Portfeljske zamenjave

podkategorija portfeljskih zamenjav je opredeljena s posebno kombinacijo naslednjih meril:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta osnove: posamezna, indeks, košarica

 

Merilo za razčlenitev 2 – posamezno sredstvo, indeks, košarica, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – parameter: osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta (price return basic performance parameter), parameter donosa iz dividend (parameter return dividend), parameter variance donosa (parameter return variance), parameter volatilnosti donosa (parameter return volatility)

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti portfeljske zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

50 000 000 EUR

15

Razred sredstev – Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi lastniški izvedeni finančni instrumenti

 

lastniški izvedeni finančni instrument, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge lastniške izvedene finančne instrumente se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 6.2

Lastniški izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

Vrednosti pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem, določene za podkategorije, za katere se šteje, da imajo likviden trg, na podlagi intervala povprečnega dnevnega nominalnega zneska (ADNA), v katerega spada podkategorija

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Opcije na delniške indekse

podkategorija opcij na delniške indekse je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delniški indeks, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 200 mio. EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

200 mio. EUR ≤ ADNA < 600 mio. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

ADNA ≥ 600 mio. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delniške indekse

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na delniške indekse je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delniški indeks, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 1 mrd. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

1 mrd. EUR ≤ ADNA < 3 mrd. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

3 mrd. EUR ≤ ADNA < 5 mrd. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

ADNA ≥ 5 mrd. EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

250 000 000 EUR

260 000 000 EUR

Delniške opcije

podkategorija delniških opcij je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delnica, ki je osnova:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 250 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na delnice

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na delnice je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delnica, ki je osnova:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 250 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Opcije na dividende iz delnic

podkategorija opcij na dividende iz delnic je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delnica, ki je osnova in daje pravico do dividende

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

400 000 EUR

450 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

25 000 EUR

30 000 EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

50 000 EUR

100 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

100 000 EUR

150 000 EUR

2 000 000 EUR

2 500 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na dividende iz delnic

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na dividende iz delnic je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – delnica, ki je osnova in daje pravico do dividende

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

400 000 EUR

450 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

25 000 EUR

30 000 EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

50 000 EUR

100 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

100 000 EUR

150 000 EUR

2 000 000 EUR

2 500 000 EUR

Opcije na indekse dividend

podkategorija opcij na indekse dividend je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – indeks dividend, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 200 mio. EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

200 mio. EUR ≤ ADNA < 600 mio. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

ADNA ≥ 600 mio. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse dividend

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na indekse dividend je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – indeks dividend, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 1 mrd. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

1 mrd. EUR ≤ ADNA < 3 mrd. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

3 mrd. EUR ≤ ADNA < 5 mrd. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

ADNA ≥ 5 mrd. EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

250 000 000 EUR

260 000 000 EUR

Opcije na indekse volatilnosti (volatility index options)

podkategorija opcij na indekse volatilnosti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – indeks volatilnosti, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 200 mio. EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

200 mio. EUR ≤ ADNA < 600 mio. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

ADNA ≥ 600 mio. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse volatilnosti

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na indekse volatilnosti je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – indeks volatilnosti, ki je osnova

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 100 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 1 mrd. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

1 mrd. EUR ≤ ADNA < 3 mrd. EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

50 000 000 EUR

55 000 000 EUR

3 mrd. EUR ≤ ADNA < 5 mrd. EUR

15 000 000 EUR

20 000 000 EUR

150 000 000 EUR

160 000 000 EUR

ADNA ≥ 5 mrd. EUR

25 000 000 EUR

30 000 000 EUR

250 000 000 EUR

260 000 000 EUR

Opcije na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

podkategorija opcij na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – ETF, ki je osnova:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 250 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

Merilo za razčlenitev 1 – ETF, ki je osnova:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

ADNA < 5 mio. EUR

20 000 EUR

25 000 EUR

1 000 000 EUR

1 250 000 EUR

5 mio. EUR ≤ ADNA < 10 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

10 mio. EUR ≤ ADNA < 20 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 20 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Zamenjave

podkategorija zamenjav je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta osnove: posamezna, indeks, košarica

 

Merilo za razčlenitev 2 – posamezno sredstvo, indeks, košarica, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – parameter: osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta (price return basic performance parameter), parameter donosa iz dividend (parameter return dividend), parameter variance donosa (parameter return variance), parameter volatilnosti donosa (parameter return volatility)

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

50 mio. EUR ≤ ADNA < 100 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 200 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 200 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta

Parameter variance/volatilnosti donosa

Parameter donosa na podlagi dividend

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

 

 

 

 

 

 

Portfeljske zamenjave

podkategorija portfeljskih zamenjav je opredeljena s posebno kombinacijo naslednjih meril:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta osnove: posamezna, indeks, košarica

 

Merilo za razčlenitev 2 – posamezno sredstvo, indeks, košarica, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – parameter: osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta (price return basic performance parameter), parameter donosa iz dividend (parameter return dividend), parameter variance donosa (parameter return variance), parameter volatilnosti donosa (parameter return volatility)

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti portfeljske zamenjave, opredeljen, kot sledi:

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

50 mio. EUR ≤ ADNA < 100 mio. EUR

250 000 EUR

300 000 EUR

1 250 000 EUR

1 500 000 EUR

100 mio. EUR ≤ ADNA < 200 mio. EUR

500 000 EUR

550 000 EUR

2 500 000 EUR

3 000 000 EUR

ADNA ≥ 200 mio. EUR

1 000 000 EUR

1 500 000 EUR

5 000 000 EUR

5 500 000 EUR

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 5: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti 6: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

 

 

 

 


Tabela 6.3

Lastniški izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Zamenjave

20 000 EUR

25 000 EUR

100 000 EUR

150 000 EUR

Portfeljske zamenjave

20 000 EUR

25 000 EUR

100 000 EUR

150 000 EUR

Drugi lastniški izvedeni finančni instrumenti

20 000 EUR

25 000 EUR

100 000 EUR

150 000 EUR

7.   Izvedeni finančni instrumenti na blago

Tabela 7.1

Izvedeni finančni instrumenti na blago – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na blago

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kovine

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na kovine je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta kovine: plemenita kovina, neplemenita kovina

 

Merilo za razčlenitev 2 – kovina, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Plemenite kovine

Neplemenite kovine

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Opcije na kovine

podkategorija opcij na kovine je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta kovine: plemenita kovina, neplemenita kovina

 

Merilo za razčlenitev 2 – kovina, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek opcije

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Plemenite kovine

Neplemenite kovine

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Zamenjave kovin

podkategorija zamenjav kovin (metal commodity swaps) je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta kovine: plemenita kovina, neplemenita kovina

 

Merilo za razčlenitev 2 – kovina, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 4 – način poravnave, ki je lahko denarna, fizična ali druga

 

Merilo za razčlenitev 5 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Plemenite kovine

Neplemenite kovine

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na energetske proizvode

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na energetske proizvode je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta energetskega proizvoda: nafta, naftni destilati, premog, lahke frakcije nafte, zemeljski plin, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 2 – energetski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe

 

Merilo za razčlenitev 4 – vrsta obremenitve, opredeljena kot konična obremenitev, zunajkonična obremenitev ali drugo, ki se uporablja za vrsto energetskega proizvoda: električna energija

 

Merilo za razčlenitev 5 – lokacija dobave/denarne poravnave, ki se uporablja za vrste energetskih proizvodov: nafta, naftni destilati, lahke frakcije nafte, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 6 – žepek zapadlosti standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Nafta/naftni destilati/lahke frakcije nafte

Premog

Zemeljski plin/električna energija/kombinacija energ. proizvodov

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 4 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

Žepek zapadlosti 2: 4 meseci < čas do dospelosti ≤ 8 mesecev

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 8 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Opcije na energetske proizvode

podkategorija opcij na energetske proizvode je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta energetskega proizvoda: nafta, naftni destilati, premog, lahke frakcije nafte, zemeljski plin, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 2 – energetski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek opcije

 

Merilo za razčlenitev 4 – vrsta obremenitve, opredeljena kot konična obremenitev, zunajkonična obremenitev ali drugo, ki se uporablja za vrsto energetskega proizvoda: električna energija

 

Merilo za razčlenitev 5 – lokacija dobave/denarne poravnave, ki se uporablja za vrste energetskih proizvodov: nafta, naftni destilati, lahke frakcije nafte, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 6 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Nafta/naftni destilati/lahke frakcije nafte

Premog

Zemeljski plin/električna energija/kombinacija energ. proizvodov

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 4 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

Žepek zapadlosti 2: 4 meseci < čas do dospelosti ≤ 8 mesecev

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 8 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Zamenjave energetskih proizvodov

podkategorija zamenjav energetskih proizvodov je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta energetskega proizvoda: nafta, naftni destilati, premog, lahke frakcije nafte, zemeljski plin, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 2 – energetski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 4 – način poravnave, ki je lahko denarna, fizična ali druga

 

Merilo za razčlenitev 5 – vrsta obremenitve, opredeljena kot konična obremenitev, zunajkonična obremenitev ali drugo, ki se uporablja za vrsto energetskega proizvoda: električna energija

 

Merilo za razčlenitev 6 – lokacija dobave/denarne poravnave, ki se uporablja za vrste energetskih proizvodov: nafta, naftni destilati, lahke frakcije nafte, električna energija, kombinacija energetskih proizvodov

 

Merilo za razčlenitev 7 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

10 000 000 EUR

10

Nafta/naftni destilati/lahke frakcije nafte

Premog

Zemeljski plin/električna energija/kombinacija energ. proizvodov

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 4 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

Žepek zapadlosti 2: 4 meseci < čas do dospelosti ≤ 8 mesecev

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 8 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

 

 

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kmetijske proizvode

podkategorija standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb na kmetijske proizvode je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – kmetijski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

10 000 000 EUR

10

Opcije na kmetijske proizvode

podkategorija opcij na kmetijske proizvode je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – kmetijski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek opcije

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

10 000 000 EUR

10

Zamenjave kmetijskih proizvodov

podkategorija zamenjav kmetijskih proizvodov je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – kmetijski proizvod, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek zamenjave

 

Merilo za razčlenitev 3 – način poravnave, ki je lahko denarna, fizična ali druga

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 3: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

10 000 000 EUR

10

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi izvedeni finančni instrumenti na blago

 

izvedeni finančni instrument na blago, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge izvedene finančne instrumente na blago se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 7.2

Izvedeni finančni instrumenti na blago – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na blago

Podrazred sredstev

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kovine

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na kovine

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

EUR 750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave kovin

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na energetske proizvode

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na energetske proizvode

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Zamenjave energetskih proizvodov

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kmetijske proizvode

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na kmetijske proizvode

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000

70

500 000

80

60

750 000

90

70

1 000 000

30

40

50

60

Zamenjave kmetijskih proizvodov

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

250 000 EUR

70

500 000 EUR

80

60

750 000 EUR

90

70

1 000 000 EUR

30

40

50

60


Tabela 7.3

Izvedeni finančni instrumenti na blago – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na blago

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kovine

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Opcije na kovine

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Zamenjave kovin

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na energetske proizvode

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Opcije na energetske proizvode

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Zamenjave energetskih proizvodov

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na kmetijske proizvode

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Opcije na kmetijske proizvode

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Zamenjave kmetijskih proizvodov

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

Drugi izvedeni finančni instrumenti na blago

250 000 EUR

500 000 EUR

750 000 EUR

1 000 000 EUR

8.   Valutni izvedeni finančni instrumenti

Tabela 8.1

Valutni izvedeni finančni instrumenti – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Valutni izvedeni finančni instrumenti

finančni instrumenti, ki se nanašajo na valute, kot so opredeljeni v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave (non-deliverable forwards, NDF)

to je nestandardizirana terminska pogodba, ki se v skladu s svojimi pogoji med nasprotnima strankama poravna v denarju, pri čemer se znesek poravnave določi na podlagi razlike v menjalnem tečaju med dvema valutama na datum trgovanja in na datum vrednotenja. Na datum poravnave bo ena stranka drugi stranki dolgovala neto razliko med (i) menjalnim tečajem, določenim na datum trgovanja, in (ii) menjalnim tečajem na datum vrednotenja na podlagi nominalnega zneska, pri čemer se ta neto znesek plača v valuti poravnave, ki je določena v pogodbi.

podkategorija valutnih nestandardiziranih terminskih pogodb brez dejanske poravnave je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti nestandardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

za nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave (NDF) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Nestandardizirane terminske pogodbe z dejansko poravnavo (deliverable forwards, DF)

to je standardizirana terminska pogodba, ki vključuje izključno zamenjavo dveh različnih valut na določen pogodbeni datum poravnave v prihodnosti po fiksnem tečaju, ki se dogovori ob sklenitvi pogodbe, ki se nanaša na zamenjavo

podkategorija valutnih standardiziranih/nestandardiziranih terminskih pogodb z dejansko poravnavo je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti nestandardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za nestandardizirane terminske pogodbe z dejansko poravnavo (DF) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Valutne opcije brez dejanske poravnave (Non-Deliverable FX options, NDO)

to je opcija, ki se v skladu s svojimi pogoji med nasprotnima strankama poravna v denarju, pri čemer se znesek poravnave določi na podlagi razlike v menjalnem tečaju med dvema valutama na datum trgovanja in na datum vrednotenja. Na datum poravnave bo ena stranka drugi stranki dolgovala neto razliko med (i) menjalnim tečajem, določenim na datum trgovanja, in (ii) menjalnim tečajem na datum vrednotenja na podlagi nominalnega zneska, pri čemer se ta neto znesek plača v valuti poravnave, ki je določena v pogodbi.

podkategorija valutnih opcij brez dejanske poravnave je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za valutne opcije brez dejanske poravnave (NDO) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Valutne opcije z dejansko poravnavo (Deliverable FX options, DO)

to je opcija, ki vključuje izključno zamenjavo dveh različnih valut na določen pogodbeni datum poravnave v prihodnosti po fiksnem tečaju, ki se dogovori ob sklenitvi pogodbe, ki se nanaša na zamenjavo.

podkategorija valutnih opcij z dejansko poravnavo je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za valutne opcije z dejansko poravnavo (DO) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Valutne zamenjave brez dejanske poravnave (Non-Deliverable FX swaps, NDS)

to je zamenjava, ki se v skladu s svojimi pogoji med nasprotnima strankama poravna v denarju, pri čemer se znesek poravnave določi na podlagi razlike v menjalnem tečaju med dvema valutama na datum trgovanja in na datum vrednotenja. Na datum poravnave bo ena stranka drugi stranki dolgovala neto razliko med (i) menjalnim tečajem, določenim na datum trgovanja, in (ii) menjalnim tečajem na datum vrednotenja na podlagi nominalnega zneska, pri čemer se ta neto znesek plača v valuti poravnave, ki je določena v pogodbi.

podkategorija valutnih zamenjav brez dejanske poravnave je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za valutne zamenjave brez dejanske poravnave (NDS) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Valutne zamenjave z dejansko poravnavo (Deliverable FX swaps, DS)

to je zamenjava, ki vključuje izključno zamenjavo dveh različnih valut na določen pogodbeni datum poravnave v prihodnosti po fiksnem tečaju, ki se dogovori ob sklenitvi pogodbe, ki se nanaša na zamenjavo

podkategorija valutnih zamenjav z dejansko poravnavo je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti zamenjave, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za valutne zamenjave z dejansko poravnavo (DS) se šteje, da nimajo likvidnega trga

Standardizirane terminske pogodbe na valuto (FX futures)

podkategorija standardiziranih terminskih pogodb na valuto je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – par osnovnih valut, opredeljen kot kombinacija dveh valut, ki predstavljata osnovo za pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti standardizirane terminske pogodbe, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 teden

 

Žepek zapadlosti 2: 1 teden < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 4: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 5: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n

za standardizirane terminske pogodbe na valuto se šteje, da nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Valutni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi valutni izvedeni finančni instrumenti

 

valutni izvedeni finančni instrument, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge valutne izvedene finančne instrumente se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 8.2

Valutni izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Valutni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave (non-deliverable forwards, NDF)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Nestandardizirane terminske pogodbe z dejansko poravnavo (deliverable forwards, DF)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Valutne opcije brez dejanske poravnave (Non-Deliverable FX options, NDO)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Valutne opcije z dejansko poravnavo (Deliverable FX options, DO)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Valutne zamenjave brez dejanske poravnave (Non-Deliverable FX swaps, NDS)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Valutne zamenjave z dejansko poravnavo (Deliverable FX swaps, DS)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Standardizirane terminske pogodbe na valuto (FX futures)

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

Drugi valutni izvedeni finančni instrumenti

4 000 000 EUR

5 000 000 EUR

20 000 000 EUR

25 000 000 EUR

9.   Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Tabela 9.1

Kreditni izvedeni finančni instrumenti – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost Za podkategorije, za katere je določeno, da imajo likviden trg, se uporabi dodatno kvalitativno merilo za likvidnost, kjer je relevantno

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Status aktualnosti indeksa (On-the-run status)

[dodatno kvalitativno merilo za likvidnost]

Indeks kreditnih zamenjav (Index CDS)

zamenjava, pri kateri je izmenjava denarnih tokov povezana s kreditno sposobnostjo več izdajateljev finančnih instrumentov, ki sestavljajo indeks, in nastopom kreditnih dogodkov

podkategorija indeksov kreditnih zamenjav je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – indeks, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek izvedenega finančnega instrumenta

 

Merilo za razčlenitev 3 – žepek zapadlosti kreditne zamenjave (CDS), opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

200 000 000 EUR

10

za indeks, ki predstavlja osnovo, se šteje, da ima likviden trg:

(1)

v celotnem obdobju, ko ima status „najbolj aktualen“

(2)

prvih 30 delovnih dni, ko ima status „prvi za najbolj aktualnim“

status „najbolj aktualen“ (on-the-run) pomeni, da je to najbolj aktualna zaporedna verzija (serija) indeksa, ki je ustvarjena na datum, na katerega postane veljavna sestava indeksa, in se konča en dan pred datumom, na katerega postane veljavna naslednja verzija (serija) indeksa.

status „prvi za najbolj aktualnim“ (1x off-the-run status) pomeni verzijo (serijo) indeksa, ki je neposredno prva pred „najbolj aktualno“ verzijo (serijo) v določenem trenutku. Verzija (serija) preneha biti „najbolj aktualna“ in pridobi status „prve za najbolj aktualno“, ko je ustvarjena najnovejša verzija (serija) indeksa.

Kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost (Single name CDS)

zamenjava, pri kateri je izmenjava denarnih tokov povezana s kreditno sposobnostjo enega samega izdajatelja finančnih instrumentov in nastopom kreditnih dogodkov

podkategorija kreditnih zamenjav za eno samo izpostavljenost je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – referenčni subjekt, ki je osnova

 

Merilo za razčlenitev 2 – vrsta referenčnega subjekta, ki je osnova, izmed naslednjih:

 

„Izdajatelj državnega in javnega značaja“ pomeni izdajatelja, ki je eden izmed naslednjih subjektov:

(a)

Unija;

(b)

država članica, vključno z vladnim oddelkom, agencijo ali pravnim subjektom s posebnim namenom (special purpose vehicle) v državi članici;

(c)

suveren subjekt, ki ni naveden v točkah (a) in (b);

(d)

v primeru zvezne države članice ena od zveznih enot;

(e)

pravni subjekt s posebnim namenom za več držav članic;

(f)

mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic in ima namen zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo;

(g)

Evropska investicijska banka;

(h)

javni subjekt, ki ni državni izdajatelj, kot je navedeno v točkah (a) do (c).

 

„Izdajatelj korporativnega značaja“ pomeni subjekt, ki ni izdajatelj državnega in javnega značaja.

 

Merilo za razčlenitev 3 – nominalna valuta, ki je opredeljena kot valuta, v kateri je denominiran nominalni znesek izvedenega finančnega instrumenta

 

Merilo za razčlenitev 4 – žepek zapadlosti kreditne zamenjave (CDS), opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 2: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 3: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

10 000 000 EUR

10

 

Razred sredstev – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne izpolnjuje naslednjega kvalitativnega merila za likvidnost

Opcije na indeks kreditnih zamenjav (CDS index options)

opcije, pri katerih je osnova indeks kreditnih zamenjav

podkategorija opcij na indeks kreditnih zamenjav je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – podkategorija indeksa kreditnih zamenjav, kot je določena za podrazred sredstev Indeks kreditnih zamenjav

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

za opcijo na indeks kreditnih zamenjav, pri kateri je osnovni indeks kreditnih zamenjav podkategorija z likvidnim trgom in z žepkom zapadlosti 0–6 mesecev, se šteje, da ima likviden trg

za opcijo na indeks kreditnih zamenjav, pri kateri je osnovni indeks kreditnih zamenjav podkategorija z likvidnim trgom, katere žepek zapadlosti ni 0–6 mesecev, se šteje, da nima likvidnega trga

za opcijo na indeks kreditnih zamenjav, pri kateri je osnovni indeks kreditnih zamenjav podkategorija brez likvidnega trga, se šteje, da nima likvidnega trga za noben dani žepek zapadlosti

Opcije na kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost

opcije, pri katerih je osnova kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost

podkategorija opcij na kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – podkategorija kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost, kot je določena za podrazred sredstev „Kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost“

 

Merilo za razčlenitev 2 – žepek zapadlosti opcije, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 6 meseci

 

Žepek zapadlosti 2: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 3: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 4: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

za opcijo na kreditno zamenjavo za eno samo izpostavljenost, pri kateri je osnovna kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost podkategorija z likvidnim trgom in z žepkom zapadlosti 0–6 mesecev, se šteje, da ima likviden trg

za opcijo na kreditno zamenjavo za eno samo izpostavljenost, pri kateri je osnovna kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost podkategorija z likvidnim trgom, katere žepek zapadlosti ni 0–6 mesecev, se šteje, da nima likvidnega trga

za opcijo na kreditno zamenjavo za eno samo izpostavljenost, pri kateri je osnovna kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost podkategorija brez likvidnega trga, se šteje, da nima likvidnega trga za noben dani žepek zapadlosti

Razred sredstev – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi kreditni izvedeni finančni instrumenti

 

kreditni izvedeni finančni instrument, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge kreditne izvedene finančne instrumente se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 9.2

Kreditni izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Indeks kreditnih zamenjav (Index CDS)

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

2 500 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

7 500 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost (Single name CDS)

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

2 500 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

7 500 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Prilagojena košarica kreditnih zamenjav (Bespoke basket CDS)

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

2 500 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

7 500 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na indeks kreditnih zamenjav (CDS index options)

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

2 500 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

7 500 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60

Opcije na kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

2 500 000 EUR

70

5 000 000 EUR

80

60

7 500 000 EUR

90

70

10 000 000 EUR

30

40

50

60


Tabela 9.3

Kreditni izvedeni finančni instrumenti – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Kreditni izvedeni finančni instrumenti

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Indeks kreditnih zamenjav (Index CDS)

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

Kreditna zamenjava za eno samo izpostavljenost (Single name CDS)

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

Prilagojena košarica kreditnih zamenjav (Bespoke basket CDS)

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

Opcije na indeks kreditnih zamenjav (CDS index options)

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

Opcije na kreditne zamenjave za eno samo izpostavljenost

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

Drugi kreditni izvedeni finančni instrumenti

2 500 000 EUR

5 000 000 EUR

7 500 000 EUR

10 000 000 EUR

10.   Izvedeni finančni instrumenti C10

Tabela 10.1

Izvedeni finančni instrumenti C10 – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti C10

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Izvedeni finančni instrumenti na prevozne stroške

finančni instrumenti, ki se nanašajo na prevozne stroške, kot so opredeljeni v oddelku C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

podkategorija izvedenih finančnih instrumentov na prevozne stroške je opredeljena z naslednjimi merili za razčlenitev:

 

Merilo za razčlenitev 1 – vrsta pogodbe: terminske pogodbe (FFA) ali opcije na prevozne stroške

 

Merilo za razčlenitev 2 – vrsta prevoza: prevoz mokrega tovora, prevoz suhega tovora

 

Merilo za razčlenitev 3 – podvrsta prevoza: ladja za prevoz suhega razsutega tovora, tanker, kontejnerska ladja

 

Merilo za razčlenitev 4 – navedba velikosti v zvezi s podvrsto prevoza

 

Merilo za razčlenitev 5 – specifična linija ali povprečje zakupa plovbe

 

Merilo za razčlenitev 6 – žepek zapadlosti izvedenega finančnega instrumenta, opredeljen, kot sledi:

 

Žepek zapadlosti 1: 0 < čas do dospelosti ≤ 1 mesec

 

Žepek zapadlosti 2: 1 mesec < čas do dospelosti ≤ 3 meseci

 

Žepek zapadlosti 3: 3 meseci < čas do dospelosti ≤ 6 mesecev

 

Žepek zapadlosti 4: 6 mesecev < čas do dospelosti ≤ 9 mesecev

 

Žepek zapadlosti 5: 9 mesecev < čas do dospelosti ≤ 1 leto

 

Žepek zapadlosti 6: 1 leto < čas do dospelosti ≤ 2 leti

 

Žepek zapadlosti 7: 2 leti < čas do dospelosti ≤ 3 leta

 

 

Žepek zapadlosti m: (n–1) let < čas do dospelosti ≤ n let

10 000 000 EUR

10

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti C10

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi izvedeni finančni instrumenti C10

 

finančni instrumenti, kot so opredeljeni v oddelku C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki niso „izvedeni finančni instrumenti na prevozne stroške“, kateri koli od naslednjih podrazredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov: „večvalutne ali medvalutne zamenjave inflacije“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na večvalutne ali medvalutne zamenjave inflacije“, „zamenjave inflacije v eni valuti“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjave inflacije v eni valuti“ ter kateri koli od naslednjih podrazredov lastniških izvedenih finančnih instrumentov: „opcije na indekse volatilnosti“, „standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na indekse volatilnosti“, zamenjava s parametrom variance donosa, zamenjava s parametrom volatilnosti donosa, portfeljska zamenjava s parametrom variance donosa, portfeljska zamenjava s parametrom volatilnosti donosa

za vse druge izvedene finančne instrumente C10 se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 10.2

Izvedeni finančni instrumenti C10 – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti C10

Podrazred sredstev

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Izvedeni finančni instrumenti na prevozne stroške

pragovi se morajo izračunati za vsako podkategorijo podrazreda sredstev ob upoštevanju poslov, izvršenih s finančnimi instrumenti, ki spadajo v podkategorijo

S1

S2

S3

S4

25 000 EUR

70

50 000 EUR

80

60

75 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60


Tabela 10.3

Izvedeni finančni instrumenti C10 – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti C10

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Izvedeni finančni instrumenti na prevozne stroške

25 000 EUR

50 000 EUR

75 000 EUR

100 000 EUR

Drugi izvedeni finančni instrumenti C10

25 000 EUR

50 000 EUR

75 000 EUR

100 000 EUR

11.   Finančne pogodbe na razliko (CFD)

Tabela 11.1

Finančne pogodbe na razliko – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Finančne pogodbe na razliko

pogodba o izvedenem finančnem instrumentu, na podlagi katere ima imetnik izpostavljenost, ki je lahko dolga ali kratka, do razlike v ceni sredstva, ki predstavlja osnovo, na začetku pogodbe in ob zaprtju pogodbe

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se vsak podrazred sredstev dodatno razčleni na podkategorije, kot so opredeljene spodaj

Za posamezno podkategorijo se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost ali, kjer je relevantno, če ne izpolnjuje kvalitativnega merila za likvidnost, opredeljenega spodaj

Kvalitativno merilo za likvidnost

Povprečen dnevni nominalni znesek (ADNA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Valutne finančne pogodbe na razliko (Currency CFD)

podkategorija valutnih finančnih pogodb na razliko je opredeljena z osnovnim parom valut, tj. kombinacijo dveh valut, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik (spread bet)

 

50 000 000 EUR

100

Blagovne finančne pogodbe na razliko (Commodity CFD)

podkategorija blagovnih finančnih pogodb na razliko je opredeljena z blagom, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik

 

50 000 000 EUR

100

Finančne pogodbe na razliko za lastniške vrednostne papirje (Equity CFD)

podkategorija finančnih pogodb na razliko za lastniške vrednostne papirje je opredeljena z lastniškim vrednostnim papirjem, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik

za podkategorijo finančnih pogodb na razliko za lastniške vrednostne papirje se šteje, da ima likviden trg, če je osnova lastniški vrednostni papir, za katerega obstaja likviden trg, kot se določi v skladu s členom 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014

 

 

Finančne pogodbe na razliko za obveznice (Bond CFD)

podkategorija finančnih pogodb na razliko za obveznice je opredeljena z obveznico ali standardizirano terminsko pogodbo na obveznico, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik

za podkategorijo finančnih pogodb na razliko za obveznice se šteje, da ima likviden trg, če je osnova obveznica ali standardizirana terminska pogodba na obveznico, za katero obstaja likviden trg, kot se določi v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b)

 

 

Finančne pogodbe na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity future/forward)

podkategorija finančnih pogodb na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje je opredeljena s standardizirano/nestandardizirano terminsko pogodbo na lastniški vrednostni papir, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik

za podkategorijo finančnih pogodb na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje se šteje, da ima likviden trg, če je osnova standardizirana/nestandardizirana terminska pogodba na lastniške vrednostne papirje, za katero obstaja likviden trg, kot se določi v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b)

 

 

Finančne pogodbe na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity option)

podkategorija finančnih pogodb na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje je opredeljena z opcijo na lastniški vrednostni papir, ki predstavlja osnovo za pogodbo na razliko/stavo na razmik

za podkategorijo finančnih pogodb na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje se šteje, da ima likviden trg, če je osnova opcija na lastniške vrednostne papirje, za katero obstaja likviden trg, kot se določi v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b)

 

 

Razred sredstev – Finančne pogodbe na razliko

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Druge finančne pogodbe na razliko

 

pogodba na razliko/stava na razmik, ki ne spada v nobenega od zgornjih podrazredov sredstev

za vse druge pogodbe na razliko/stave na razmik se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 11.2

Finančne pogodbe na razliko – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Finančne pogodbe na razliko

Podrazred sredstev

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki imajo likviden trg

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Obseg – percentil

Spodnji prag

Valutne finančne pogodbe na razliko (Currency CFD)

posli, izvršeni z valutnimi finančnimi pogodbami na razliko, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60

Blagovne finančne pogodbe na razliko (Commodity CFD)

posli, izvršeni z blagovnimi finančnimi pogodbami na razliko, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60

Finančne pogodbe na razliko za lastniške vrednostne papirje (Equity CFD)

posli, izvršeni s finančnimi pogodbami na razliko za lastniške vrednostne papirje, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60

Finančne pogodbe na razliko za obveznice (Bond CFD)

posli, izvršeni s finančnimi pogodbami na razliko za obveznice, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60

Finančne pogodbe na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity future/forward)

posli, izvršeni s finančnimi pogodbami na razliko za standardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60

Finančne pogodbe na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity option)

posli, izvršeni s finančnimi pogodbami na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da imajo likviden trg

S1

S2

S3

S4

50 000 EUR

70

60 000 EUR

80

60

90 000 EUR

90

70

100 000 EUR

30

40

50

60


Tabela 11.3

Finančne pogodbe na razliko – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Finančne pogodbe na razliko

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Valutne finančne pogodbe na razliko (Currency CFD)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Blagovne finančne pogodbe na razliko (Commodity CFD)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Finančne pogodbe na razliko za lastniške vrednostne papirje (Equity CFD)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Finančne pogodbe na razliko za obveznice (Bond CFD)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Finančne pogodbe na razliko za standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity future/forward)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Finančne pogodbe na razliko za opcije na lastniške vrednostne papirje (CFDs on an equity option)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

Druge pogodbe na razliko/stave na razmik (spread betting)

50 000 EUR

60 000 EUR

90 000 EUR

100 000 EUR

12.   Pravice do emisije

Tabela 12.1

Pravice do emisije – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Pravice do emisije

Podrazred sredstev

Za posamezen podrazred sredstev se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni znesek (ADA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Evropske pravice do emisije (EUA)

katera koli enota, za katero je priznana skladnost z zahtevami Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (sistem trgovanja z emisijami), ki predstavlja pravico do izpusta ekvivalenta ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e)

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Evropske pravice za letalstvo (EUAA)

katera koli enota, za katero je priznana skladnost z zahtevami Direktive 2003/87/ES (sistem trgovanja z emisijami), ki predstavlja pravico do izpusta ekvivalenta ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e) za letalstvo

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

katera koli enota, za katero je priznana skladnost z zahtevami Direktive 2003/87/ES (sistem trgovanja z emisijami), ki predstavlja zmanjšanje emisij, enakovredno eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e)

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Enota zmanjšanja emisij (ERU)

katera koli enota, za katero je priznana skladnost z zahtevami Direktive 2003/87/ES (sistem trgovanja z emisijami), ki predstavlja zmanjšanje emisij, enakovredno eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2e)

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5


Tabela 12.2

Pravice do emisije – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Pravice do emisije

Podrazred sredstev

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki imajo likviden trg

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Evropske pravice do emisije (EUA)

posli, izvršeni v vsemi evropskimi pravicami do emisije (EUA)

S1

S2

S3

S4

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

90 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

100 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Evropske pravice za letalstvo (EUAA)

posli, izvršeni v vsemi evropskimi pravicami za letalstvo (EUAA)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Enote potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

posli, izvršeni v vsemi enotami potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Enote zmanjšanja emisij (ERU)

posli, izvršeni v vsemi enotami zmanjšanja emisij (ERU)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60


Tabela 12.3

Pravice do emisije – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanju in po njem za podrazrede sredstev, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Pravice do emisije

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podkategorije, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Evropske pravice do emisije (EUA)

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

100 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Evropske pravice za letalstvo (EUAA)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Enote potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Enote zmanjšanja emisij (ERU)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

13.   Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Tabela 13.1

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije – razredi, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Podrazred sredstev

Za posamezen podrazred sredstev se določi, da nima likvidnega trga v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b), če ne dosega enega ali vseh naslednjih pragov kvantitativnih meril za likvidnost

Povprečen dnevni znesek (ADA)

[kvantitativno merilo za likvidnost 1]

Povprečno dnevno število poslov

[kvantitativno merilo za likvidnost 2]

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica do emisije (EUA)

finančni instrument, ki se nanaša na pravice do emisije, ki so evropske pravice do emisije (EUA), kot je opredeljeno v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica za letalstvo (EUAA)

finančni instrument, ki se nanaša na pravice do emisije, ki so evropske pravice za letalstvo (EUAA), kot je opredeljeno v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

finančni instrument, ki se nanaša na pravice do emisije, ki so enote potrjenega zmanjšanja emisij (CER), kot je opredeljeno v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota zmanjšanja emisij (ERU)

finančni instrument, ki se nanaša na pravice do emisije, ki so enote zmanjšanja emisij (ERU), kot je opredeljeno v oddelku C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU

150 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

5

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Podrazred sredstev

Za namene določanja razredov finančnih instrumentov, za katere se v skladu s členom 6 in členom 8(1)(b) šteje, da nimajo likvidnega trga, se uporabi naslednja metodologija

Drugi izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

 

izvedeni finančni instrument na pravice do emisije, pri katerem osnova ni evropska pravica do emisije (EUA), evropska pravica za letalstvo (EUAA), enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER) in enota zmanjšanja emisij (ERU)

za vse druge izvedene finančne instrumente na pravice do emisije se šteje, da nimajo likvidnega trga


Tabela 13.2

Izvedeni finančni instrument na pravice do emisije – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki imajo likviden trg

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Podrazred sredstev

Posli, ki se upoštevajo pri izračunu pragov

Percentili in spodnji pragovi, ki se morajo uporabiti za izračun pragov za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki imajo likviden trg

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Posli – percentil

Spodnji prag

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica do emisije (EUA)

posli, izvršeni z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica do emisije (EUA)

S1

S2

S3

S4

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

90 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

100 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica za letalstvo (EUAA)

posli, izvršeni z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica za letalstvo (EUAA)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

posli, izvršeni z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota zmanjšanja emisij (ERU)

posli, izvršeni z vsemi izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota zmanjšanja emisij (ERU)

S1

S2

S3

S4

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

70

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

80

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

30

40

50

60


Tabela 13.3

Izvedeni finančni instrument na pravice do emisije – Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki nimajo likvidnega trga

Razred sredstev – Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Podrazred sredstev

Pragovi za opustitve in odloge za značilen obseg instrumenta (SSTI) in velike posle (LIS) pri preglednosti pred trgovanjem in po njem za podrazrede sredstev, ki nimajo likvidnega trga

SSTI, pred trgovanjem

LIS, pred trgovanjem

SSTI, po trgovanju

LIS, po trgovanju

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Vrednost praga

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica do emisije (EUA)

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

90 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

100 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova evropska pravica za letalstvo (EUAA)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije, pri katerih je osnova enota zmanjšanja emisij (ERU)

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

Drugi izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

20 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

40 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida

50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L 294, 10.11.2001, str. 251).

(2)  Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 258, 1.10.2009, str. 11).

(3)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).


PRILOGA IV

Referenčni podatki, ki se morajo zagotoviti za namen izračunov v zvezi s preglednostjo

Tabela 1

Tabela z oblikami zapisa podatkov za tabelo 2

OBLIKA ZAPISA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih je do m števk lahko decimalk.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti:

decimalno ločilo je „.“ (pika),

pred številom je lahko „–“ za označitev negativnih števil.

Kjer je ustrezno, se vrednosti zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{COUNTRYCODE_2}

2 alfanumerična znaka

Dvočrkovna koda države, kot je opredeljena s kodo države ISO 3166-1 alfa-2

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datumi se poročajo v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{LEI}

20 alfanumeričnih znakov

Identifikator pravnih subjektov, kot je opredeljen v standardu ISO 17442.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.

{INDEX}

4 črkovni znaki

„EONA“ – EONIA

„EONS“ – EONIA SWAP

„EURI“ – EURIBOR

„EUUS“ – EURODOLLAR

„EUCH“ – EuroSwiss

„GCFR“ – GCF REPO

„ISDA“ – ISDAFIX

„LIBI“ – LIBID

„LIBO“ – LIBOR

„MAAA“ – Muni AAA

„PFAN“ – Pfandbriefe

„TIBO“ – TIBOR

„STBO“ – STIBOR

„BBSW“ – BBSW

„JIBA“ – JIBAR

„BUBO“ – BUBOR

„CDOR“ – CDOR

„CIBO“ – CIBOR

„MOSP“ – MOSPRIM

„NIBO“ – NIBOR

„PRBO“ – PRIBOR

„TLBO“ – TELBOR

„WIBO“ – WIBOR

„TREA“ – Treasury

„SWAP“ – SWAP

„FUSW“ – Future SWAP


Tabela 2

Podrobnosti o referenčnih podatkih, ki se morajo zagotoviti za namen izračunov v zvezi s preglednostjo

Št.

POLJE

PODATKI, KI SE SPOROČIJO

OBLIKA ZAPISA PODATKOV ZA POROČANJE

1

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta

{ISIN}

2

Polni naziv instrumenta

Polni naziv finančnega instrumenta

{ALPHANUM-350}

3

Identifikator MiFIR

Identifikacija nelastniških finančnih instrumentov:

 

Listinjeni izvedeni finančni instrument, kot so opredeljeni v tabeli 4.1 oddelka 4 Priloge III

 

Strukturirani finančni produkti (SFP), kot so opredeljeni v členu 2(1)(28) Uredbe (EU) št. 600/2014

 

Obveznice (za vse obveznice razen ETC in ETN), kot so opredeljene v členu 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU

 

Instrumenti na blago, s katerimi se trguje na borzi (ETC), kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU in dodatno opisani v tabeli 2.4 oddelka 2 Priloge III

 

Zapisi, s katerimi se trguje na borzi (ETN), kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU in dodatno opisani v tabeli 2.4 oddelka 2 Priloge III

 

Pravice do emisije, kot so opredeljene v tabeli 12.1 oddelka 12 Priloge III

 

Izvedeni finančni instrumenti, kot so opredeljeni v oddelku C(4) do (10) Direktive 2014/65/EU

Nelastniški finančni instrumenti:

 

„SDRV“ – listinjeni izvedeni finančni instrumenti

 

„SFPS“ – strukturirani finančni produkti (SFP)

 

„BOND“ – obveznice

 

„ETCS“ – instrumenti na blago, s katerimi se trguje na borzi (ETC)

 

„ETNS“ – zapisi, s katerimi se trguje na borzi (ETN)

 

„EMAL“ – pravice do emisije

 

„DERV“ – izvedeni finančni instrumenti

4

Razred sredstev, v katerega spada osnova

Polje se izpolni, če je identifikator MiFIR „Listinjen izvedeni finančni instrument“ ali „Izvedeni finančni instrument“.

„INTR“ – obrestna mera

„EQUI“ – lastniški vrednostni papir

„COMM“ – blago

„CRDT“ – kredit

„CURR“ – valuta

„EMAL“ – pravice do emisije

5

Vrsta pogodbe

Polje se izpolni, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“.

„OPTN“ – opcije

„FUTR“ – standardizirane terminske pogodbe

„FRAS“ – dogovor o terminski obrestni meri (FRA)

„FORW“ – nestandardizirane terminske pogodbe

„SWAP“ – zamenjave

„PSWP“ – portfeljske zamenjave

„SWPT“ – opcije na zamenjavo

„FONS“ – standardizirane terminske pogodbe na zamenjavo

„FWOS“ – nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjavo

„FFAS“ – terminske pogodbe na prevozne stroške (FFA)

„SPDB“ – stave na razmik (spread betting)

„CFDS“ – finančne pogodbe na razliko (CFD)

„OTHR“ – drugo

6

Dan poročanja

Dan, za katerega se poročajo referenčni podatki.

{DATEFORMAT}

7

Mesto trgovanja

Koda MIC segmenta za mesto trgovanja, če je na voljo, sicer koda MIC upravljavca.

{MIC}

8

Dospelost

Dospelost finančnega instrumenta Polje se uporablja za naslednje razrede sredstev: obveznice, obrestne izvedene finančne instrumente, lastniške izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente na blago, valutne izvedene finančne instrumente, kreditne izvedene finančne instrumente, izvedene finančne instrumente C10 in izvedene finančne instrumente na pravice do emisije.

{DATEFORMAT}

Polja, povezana z obveznicami (vse vrste obveznic razen ETC in ETN)

9

Vrsta obveznice

Vrsta obveznice, kot so navedene v tabeli 2.2 oddelka 2 Priloge III. Izpolni se samo, če je identifikator MiFIR „Obveznice“.

„EUSB“ – državna obveznica

„OEPB“ – druga javna obveznica

„CVTB“ – zamenljiva obveznica

„CVDB“ – krita obveznica

„CRPB“ – podjetniška obveznica

„OTHR“ – drugo

10

Datum izdaje

Datum, na katerega je obveznica izdana in se nanjo začnejo obračunavati obresti.

{DATEFORMAT}

Polja, povezana s pravicami do emisije

Polja v tem oddelku se izpolnijo samo za pravice do emisije, kot so opredeljene v tabeli 12.1 oddelka 12 Priloge III.

11

Podvrsta pravic do emisije

Pravice do emisije

„CERE“ – enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

„ERUE“ – enota zmanjšanja emisij (ERU)

„EUAE“ – evropska pravica do emisije (EUA)

„EUAA“ – evropska pravica za letalstvo (EUAA)

Polja, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti na blago in izvedeni finančni instrumenti C10

12

Navedba velikosti v zvezi s podvrsto prevoza

Polje se izpolni, če je osnovni produkt iz polja 35 v tabeli 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/585 prevoz.

{ALPHANUM-25}

13

Specifična linija ali povprečje zakupa plovbe

Polje se izpolni, če je osnovni produkt iz polja 35 v tabeli 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/585 prevoz.

{ALPHANUM-25}

14

Lokacija dobave/denarne poravnave

Polje se izpolni, če je osnovni produkt iz polja 35 v tabeli 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/585 energetski proizvod.

{ALPHANUM-25}

15

Nominalna valuta

Valuta, v kateri je denominirana nominalna vrednost.

{CURRENCYCODE_3}

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Polja v tem oddelku se izpolnijo samo za obrestne izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v tabeli 5.1 oddelka 5 Priloge III.

16

Vrsta osnove

Izpolni se za vrste pogodb, ki niso zamenjave, opcije na zamenjavo, standardizirane terminske pogodbe in nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjave z eno od naslednjih možnosti

Izpolni se za vrste pogodb, ki so zamenjave, opcije na zamenjavo, standardizirane terminske pogodbe in nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjave v zvezi z osnovno zamenjavo z eno od naslednjih možnosti

„BOND“ – obveznica

„BNDF“ – standardizirane terminske pogodbe na obveznice

„INTR“ – obrestna mera

„IFUT“ – obrestne terminske pogodbe/FRA

„FFMC“ – večvalutne zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero

„XFMC“ – večvalutne zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero

„XXMC“ – večvalutne zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero

„OSMC“ – večvalutne zamenjave na indeks transakcij čez noč

„IFMC“ – večvalutne zamenjave inflacije

„FFSC“ – zamenjave variabilne za variabilno obrestno mero v eni valuti

„XFSC“ – zamenjave fiksne za variabilno obrestno mero v eni valuti

„XXSC“ – zamenjave fiksne za fiksno obrestno mero v eni valuti

„OSSC“ – zamenjave na indeks transakcij čez noč v eni valuti

„IFSC“ – zamenjave inflacije v eni valuti

17

Izdajatelj obveznice, ki je osnova

Izpolni se, če je osnova obveznica ali standardizirana terminska pogodba na obveznico, in sicer z identifikatorjem pravnih subjektov (LEI) neposredne ali končne osnovne obveznice.

{LEI}

18

Datum dospelosti obveznice, ki je osnova

Izpolni se z datumom dospelosti obveznice, ki je osnova.

Polje se uporablja za dolžniške instrumente z določeno dospelostjo.

{DATEFORMAT}

19

Datum izdaje obveznice, ki je osnova

Izpolni se z datumom izdaje obveznice, ki je osnova.

{DATEFORMAT}

20

Nominalna valuta opcije na zamenjavo

Izpolni se za opcije na zamenjavo.

{CURRENCYCODE_3}

21

Dospelost opcije, ki je osnova

Polje se izpolni samo za opcije na zamenjavo, standardizirane terminske pogodbe na opcije in nestandardizirane terminske pogodbe na opcije.

{DATEFORMAT}

22

Koda ISIN indeksa inflacije

V primeru opcij na zamenjavo, pri katerih je osnova ena od naslednjih vrst zamenjav: zamenjava inflacije v eni valuti, standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjave inflacije v eni valuti, večvalutna zamenjava inflacije, standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na večvalutne zamenjave; kadar koli ima indeks inflacije kodo ISIN, je treba v polje vnesti kodo ISIN za ta indeks

{ISIN}

23

Naziv indeksa inflacije

Vnese se standardizirani naziv indeksa v primeru opcij na zamenjavo, pri katerih je osnova ena od naslednjih vrst zamenjav: zamenjava inflacije v eni valuti, standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na zamenjave inflacije v eni valuti, večvalutna zamenjava inflacije, standardizirane/nestandardizirane terminske pogodbe na večvalutne zamenjave.

{ALPHANUM-25}

24

Referenčna obrestna mera

Naziv referenčne obrestne mere.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če referenčna obrestna mera ni vključena v seznam {INDEX}.

25

Trajanje pogodbe na obrestno mero

V to polje se vnese trajanje pogodbe. Obdobje trajanja se izrazi v dnevih, tednih, mesecih ali letih.

{INTEGER-3}+„DAYS“ – dnevi

{INTEGER-3}+„WEEK“ – tedni

{INTEGER-3}+„MNTH“ – meseci

{INTEGER-3}+„YEAR“ – leta

Valutni izvedeni finančni instrumenti

Polja v tem oddelku se izpolnijo samo za valutne izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v tabeli 8.1 oddelka 8 Priloge III.

26

Podvrsta pogodbe

Polje se izpolni za potrebe razlikovanja med nestandardiziranimi terminskimi pogodbami, opcijami in zamenjavami z dejansko poravnavo in brez nje, kot so opredeljene v tabeli 8.1 oddelka 8 Priloge III.

„DLVB“ – z dejansko poravnavo

„NDLV“ – brez dejanske poravnave

Lastniški izvedeni finančni instrumenti

Ta polja se izpolnijo samo za lastniške izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v tabeli 6.1 oddelka 6 Priloge III.

27

Vrsta osnove

Izpolni se, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“, vrsta sredstev osnove je „Lastniški vrednostni papir“, podrazred sredstev pa ni niti „Zamenjave“ niti „Portfeljske zamenjave“.

„STIX“ – delniški indeks

„SHRS“ – delnica

„DIVI“ – indeks dividend

„DVSE“ – dividende iz delnic

„BSKT“ – košarica delnic, ki izhajajo iz korporacijskega dejanja

„ETFS“ – investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi

„VOLI“ – indeks volatilnosti

„OTHR“ – drugi (potrdila o lastništvu, certifikati in drugi finančni instrumenti, podobni lastniškim)

Izpolni se, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“, vrsta sredstev osnove je „Lastniški vrednostni papir“, podrazred sredstev je„Zamenjave“ ali „Portfeljske zamenjave“, merilo za razčlenitev 2, kot je opredeljeno v tabeli 6.1 oddelka 6 Priloge III, pa je „Posamezno sredstvo“.

„SHRS“ – delnica

„DVSE“ – dividende iz delnic

„ETFS“ – investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi

„OTHR“ – drugi (potrdila o lastništvu, certifikati in drugi finančni instrumenti, podobni lastniškim)

Izpolni se, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“, vrsta sredstev osnove je „Lastniški vrednostni papir“, podrazred sredstev je„Zamenjave“ ali „Portfeljske zamenjave“, merilo za razčlenitev 2, kot je opredeljeno v tabeli 6.1 oddelka 6 Priloge III, pa je „Indeks“.

„STIX“ – delniški indeks

„DIVI“ – indeks dividend

„VOLI“ – indeks volatilnosti

„OTHR“ – drugo

Izpolni se, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“, vrsta sredstev osnove je „Lastniški vrednostni papir“, podrazred sredstev je„Zamenjave“ ali „Portfeljske zamenjave“, merilo za razčlenitev 2, kot je opredeljeno v tabeli 6.1 oddelka 6 Priloge III, pa je „Košarica“.

„BSKT“ – košarica

28

Parameter

Izpolni se, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“, vrsta sredstev osnove je „Lastniški vrednostni papir“, podrazred sredstev pa je eden od naslednjih: „Zamenjave“, „Portfeljske zamenjave“.

„PRBP“ – Osnovni parameter uspešnosti na podlagi spremembe cene instrumenta (Price return basic performance parameter)

„PRDV“ – Parameter donosa na podlagi dividend

„PRVA“ – Parameter variance

„PRVO“ – Parameter volatilnosti

Pogodbe na razliko (CFD)

Polja se izpolnijo samo, če je vrsta pogodbe „Pogodba na razliko (CFD)“ ali „Stava na razmik“.

29

Vrsta osnove

Izpolni se samo, če je identifikator MiFIR „Izvedeni finančni instrument“ in vrsta pogodbe „Pogodba na razliko (CFD)“ ali „Stava na razmik“.

„CURR“ – valuta

„EQUI“ – lastniški vrednostni papir

„BOND“ – obveznice

„FTEQ“ – standardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje

„OPEQ“ – opcije na lastniške vrednostne papirje

„COMM“ – blago

„EMAL“ – pravice do emisije

„OTHR“ – drugo

30

Nominalna valuta 1

Valuta 1 v valutnem paru, ki je osnova. To polje se uporabi, kadar je vrsta osnove „Valuta“.

{CURRENCYCODE_3}

31

Nominalna valuta 2

Valuta 2 v valutnem paru, ki je osnova. To polje se uporabi, kadar je vrsta osnove „Valuta“.

{CURRENCYCODE_3}

Kreditni izvedeni finančni instrumenti

32

Koda ISIN kreditne zamenjave, ki je osnova

Izpolni se za izvedene finančne instrumente na kreditne zamenjave, pri čemer se navede koda ISIN zamenjave, ki je osnova.

{ISIN}

33

Koda indeksa, ki je osnova

Izpolni se za izvedene finančne instrumente na indekse kreditnih zamenjav, pri čemer se navede koda ISIN indeksa.

{ISIN}

34

Naziv indeksa, ki je osnova

Izpolni se za izvedene finančne instrumente na indekse kreditnih zamenjav, pri čemer se navede standardizirani naziv indeksa.

{ALPHANUM-25}

35

Serija

Številka serije v indeksu, če je relevantno.

Izpolni se za indeks kreditnih zamenjav ali izvedeni finančni instrument na indeks kreditnih zamenjav, pri čemer se navede serija indeksa kreditnih zamenjav.

{DECIMAL-18/17}

36

Verzija

Nova verzija serije se izda, če pride do dogodka neplačila enega od sestavnih delov in je treba indeks ponovno uravnotežiti, da se upošteva novo število sestavnih delov v indeksu.

Izpolni se za indeks kreditnih zamenjav ali izvedeni finančni instrument na indeks kreditnih zamenjav, pri čemer se navede verzija indeksa kreditnih zamenjav.

{DECIMAL-18/17}

37

Meseci prevalitve (Roll months)

Vsi meseci, v katerih se pričakuje prevalitev (roll), kot je določil ponudnik indeksa za dano leto. Polje je treba ponoviti za vsak mesec prevalitve.

Izpolni se za indeks kreditnih zamenjav ali izvedeni finančni instrument na indeks kreditnih zamenjav.

„01“, „02“, „03“, „04“, „05“, „06“, „07“, „08“, „09“, „10“, „11“, „12“

38

Naslednji datum prevalitve (Next roll date)

Izpolni se za indeks kreditnih zamenjav ali izvedeni finančni instrument na indeks kreditnih zamenjav, pri čemer se vnese naslednji datum prevalitve indeksa, kot ga je določil ponudnik indeksa.

{DATEFORMAT}

39

Izdajatelj državnega in javnega značaja

Izpolni se, kadar je referenčni subjekt kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo ali izvedenega finančnega instrumenta na kreditno zamenjavo z eno samo izpostavljenostjo državni izdajatelj, kot je opredeljen v tabeli 9.1 oddelka 9 Priloge III.

„TRUE“ – referenčni subjekt je izdajatelj državnega in javnega značaja

„FALSE“ – referenčni subjekt ni izdajatelj državnega in javnega značaja

40

Referenčna obveznost

Izpolni se za izvedene finančne instrumente na kreditno zamenjavo z eno samo izpostavljenostjo, pri čemer se navede koda ISIN referenčne obveznosti.

{ISIN}

41

Referenčni subjekt

Navede se referenčni subjekt kreditne zamenjave z eno samo izpostavljenostjo ali izvedenega finančnega instrumenta na kreditno zamenjavo z eno samo izpostavljenostjo.

{COUNTRYCODE_2}

ali

2-črkovna koda države po ISO 3166-2, ki ji sledi vezaj „-“ in do 3 alfanumerični znaki za podregijo države.

ali

{LEI}

42

Nominalna valuta

Valuta, v kateri je denominirana nominalna vrednost.

{CURRENCYCODE_3}

Izvedeni finančni instrumenti na pravice do emisije

Polja v tem oddelku se izpolnijo samo za izvedene finančne instrumente na pravice do emisije, kot so opredeljeni v tabeli 13.1 oddelka 13 Priloge III.

43

Podvrsta izvedenih finančnih instrumentov na pravice do emisije

Se izpolni, če je spremenljivka št. 3 „Identifikator MiFIR“ enaka „DERV“ (izvedeni finančni instrument) in spremenljivka št. 4 „Razred sredstev, v katerega spada osnova“ enaka „EMAL“ (pravice do emisije).

„CERE“ – enota potrjenega zmanjšanja emisij (CER)

„ERUE“ – enota zmanjšanja emisij (ERU)

„EUAE“ – evropska pravica do emisije (EUA)

„EUAA“ – evropska pravica za letalstvo (EUAA)

„OTHR“ – drugo


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/350


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/584

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo organizacijske zahteve za mesta trgovanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti točk (a), (c) in (g) člena 48(12) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomembno je zagotoviti, da imajo mesta trgovanja, ki omogočajo algoritemsko trgovanje, zadostne sisteme in kontrole.

(2)

Določbe te uredbe bi bilo treba uporabljati ne le za regulirane trge, ampak tudi za večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja, kakor so določeni v členu 18(5) Direktive 2014/65/EU.

(3)

Vpliv tehnološkega razvoja in zlasti algoritemskega trgovanja je eno glavnih gonil za določitev zmogljivosti in ureditev za upravljanje mest trgovanja. Tveganja, ki izvirajo iz algoritemskega trgovanja, so lahko prisotna v vsakem sistemu trgovanja, ki je podprt z elektronskimi sredstvi. Zato bi bilo treba za regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja in organizirane sisteme trgovanja, ki dovoljujejo ali omogočajo algoritemsko trgovanje prek svojih sistemov, določiti posebne organizacijske zahteve. Taki sistemi trgovanja so tisti, v okviru katerih lahko poteka algoritemsko trgovanje, v nasprotju s sistemi trgovanja, v okviru katerih algoritemsko trgovanje ni dovoljeno, vključno s sistemi trgovanja, kjer so posli dogovorjeni z glasovnim pogajanjem.

(4)

Da se zagotovi odpornost elektronskih sistemov trgovanja, bi bilo treba ureditve upravljanja, vlogo funkcije spremljanja skladnosti, kadrovanje in zunanje izvajanje urejati kot del organizacijskih zahtev.

(5)

Treba bi bilo določiti zahteve za sisteme mest trgovanja, ki dovoljujejo ali omogočajo algoritemsko trgovanje. Njihova posebna uporaba pa bi morala potekati v povezavi s samooceno, ki jo izvede vsako mesto trgovanja, saj vsi modeli trgovanja ne predstavljajo istih tveganj. Zato nekatere organizacijske zahteve morda niso primerne za določene modele trgovanja, čeprav bi bili lahko njihovi sistemi trgovanja do neke mere podprti z elektronskimi sredstvi. Še zlasti bi bilo treba preučiti posebne zahteve, ki se določijo v zvezi s sistemi zahtevkov za ponudbe ali hibridnimi sistemi, in sicer glede na naravo, obseg in zapletenost izvedene dejavnosti algoritemskega trgovanja. Prav tako bi morala mesta trgovanja določiti strožje zahteve, kjer je to primerno.

(6)

Tveganja, ki izvirajo iz algoritemskega trgovanja, bi bilo treba skrbno upoštevati in pri tem posebno pozornost nameniti tistim, ki lahko vplivajo na ključne elemente sistema trgovanja, vključno z njegovo strojno opremo, programsko opremo in z njo povezanimi komunikacijskimi linijami, ki jih uporabljajo mesta trgovanja in člani, udeleženci ali stranke mest trgovanja (v nadaljnjem besedilu: člani) za izvajanje svoje dejavnosti, in vsemi sistemi za izvrševanje ali upravljanje naročil, ki jih uporabljajo mesta trgovanja, vključno z algoritmi za usklajevanje.

(7)

Posebne organizacijske zahteve za mesta trgovanja je treba določiti na podlagi zanesljive samoocene, v okviru katere je treba oceniti številne parametre. Ta samoocena bi morala vključevati vse druge okoliščine, ki niso izrecno navedene in lahko vplivajo na njihovo organizacijo.

(8)

Najkrajše obdobje za vodenje evidenc o samooceni in potrebni skrbnosti članov bi moralo biti za namen te uredbe enako, kot so splošne obveznosti vodenja evidenc iz Direktive 2014/65/EU.

(9)

Kadar morajo mesta trgovanja izvajati spremljanje v realnem času, je treba izdati opozorila po tem spremljanju takoj, ko je to tehnično izvedljivo, in tako ne pozneje kot v petih sekundah, da bi bilo opozorilo učinkovito. Iz istega razloga bi bilo treba kakršen koli ukrep po navedenem spremljanju izvesti takoj, ko je to mogoče, pri čemer se predpostavlja, da imajo zadevne osebe razumno raven učinkovitosti in odhodkov za sisteme.

(10)

Zmogljivosti za preizkušanje, ki jih ponujajo mesta trgovanja, ne bi smele predstavljati tveganj za urejeno trgovanje. V zvezi s tem bi se moralo od mest trgovanja zahtevati, naj vzpostavijo ustrezno politiko poštene uporabe, zagotovijo strogo ločitev med okoljem za preizkušanje in produkcijskim okoljem ali dovolijo preizkušanje samo zunaj ur trgovanja.

(11)

Preizkušanje skladnosti bi moralo zagotoviti, da večina osnovnih elementov sistema ali algoritmov, ki jih uporabljajo člani, delujejo pravilno in v skladu z zahtevami mesta trgovanja, kar vključuje sposobnost interakcije z logiko mesta trgovanja glede usklajevanja, kot je bila pričakovana, in ustrezno obdelavo toka podatkov v mesto trgovanja in iz njega. Preizkušanje za preprečevanje neurejenih pogojev trgovanja bi moralo biti zasnovano z namenom, da se posebej obravnava odziv algoritma ali strategije na pogoje, ki lahko povzročijo motnje na trgu.

(12)

Kadar mesta trgovanja ponujajo ureditve za preizkušanje algoritmov, tako da ponujajo simbole za preizkušanje, bi se njihova obveznost zagotavljanja zmogljivosti za preizkušanje z namenom preprečevanja neurejenih pogojev trgovanja morala šteti za izpolnjeno. Da bi mesta trgovanja članom omogočila učinkovito uporabo takšnih simbolov za preizkušanje, bi morala objaviti specifikacije in značilnosti simbolov za preizkušanje na isti ravni podrobnosti, kot je na voljo javnosti za dejanske pogodbe o proizvodnji.

(13)

Za mesta trgovanja bi morala veljati obveznost zagotavljanja sredstev, da se omogoči preizkušanje za preprečevanje neurejenih pogojev trgovanja. Vendar se od njihovih članov ne bi smelo zahtevati, da navedena sredstva uporabijo. Jamstvo velja za zadostno, če mesta trgovanja od svojih članov prejmejo izjavo, ki potrjuje, da je bilo takšno preizkušanje izvedeno in so v njej navedena sredstva, ki se uporabljajo za navedeno preizkušanje, vendar mesta trgovanja ne bi smela biti zavezana, da morajo potrditi ustreznost navedenih sredstev ali rezultat navedenega preizkušanja.

(14)

Od mest trgovanja in njihovih članov bi se moralo zahtevati, da so ustrezno opremljeni za preklic neizvršenih naročil kot nujni ukrep, če se pojavijo nepričakovane okoliščine.

(15)

Zagotavljanje storitve neposrednega elektronskega dostopa nedoločenemu številu oseb lahko predstavlja tveganje za ponudnika navedene storitve ter tudi za odpornost in zmogljivost mesta trgovanja, kamor so poslana naročila. Kadar mesta trgovanja omogočajo nadaljnji prenos pooblastil, bi moral biti ponudnik neposrednega elektronskega dostopa za odpravo takšnih tveganj sposoben identificirati različne tokove naročil upravičencev nadaljnjega prenosa.

(16)

Kadar mesto trgovanja dovoljuje sponzoriran dostop, bi moral za potencialne stranke s sponzoriranim dostopom veljati postopek izdaje dovoljenja, ki ga izvede mesto trgovanja. Mesta trgovanja bi morala imeti tudi možnost odločitve, da je za storitve neposrednega dostopa do trga, ki jih zagotavljajo njihovi člani, potrebno dovoljenje.

(17)

Mesta trgovanja bi morala navesti podrobne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati njihovi člani, da lahko zagotavljajo neposreden elektronski dostop, in določiti minimalne standarde, ki jih morajo v postopku potrebne skrbnosti izpolnjevati potencialne stranke, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop. Te zahteve in standarde bi bilo treba prilagoditi tveganjem, ki jih predstavljajo narava, obseg in zapletenost njihovega pričakovanega trgovanja ter storitev, ki se zagotavljajo. Zlasti bi morali vključevati oceno ravni pričakovanega trgovanja, obsega naročil in vrste ponujene povezave.

(18)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(19)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(20)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA MESTA TRGOVANJA, KI OMOGOČAJO ALI DOVOLJUJEJO ALGORITEMSKO TRGOVANJE PREK SVOJIH SISTEMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

(člen 48 Direktive 2014/65/EU)

1.   Ta uredba določa podrobna pravila glede organizacijskih zahtev za sisteme mest trgovanja, ki dovoljujejo ali omogočajo algoritemsko trgovanje, v zvezi z njihovo odpornostjo in zmogljivostjo, glede zahtev za mesta trgovanja, da zagotovijo ustrezno preizkušanje algoritmov, in glede zahtev za kontrole v zvezi z neposrednim elektronskim dostopom v skladu s členom 48(12)(a), (b) in (g) Direktive 2014/65/EU.

2.   Za namene te uredbe velja, da mesto trgovanja dovoljuje ali omogoča algoritemsko trgovanje, kadar sta oddaja in usklajevanje naročil omogočena z elektronskimi sredstvi.

3.   Za namene te uredbe vsaka ureditev ali sistem, ki dovoljuje ali omogoča algoritemsko trgovanje, velja za „sistem za algoritemsko trgovanje“.

Člen 2

Samoocene skladnosti s členom 48 Direktive 2014/65/EU

(člen 48 Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja pred namestitvijo sistema trgovanja in vsaj enkrat letno izvedejo samoocenjevanje skladnosti s členom 48 Direktive 2014/65/EU ter pri tem upoštevajo naravo, obseg in zapletenost svojega poslovanja. Samoocena vključuje analizo vseh parametrov, določenih v Prilogi k tej uredbi.

2.   Mesta trgovanja vodijo evidenco o svoji samooceni najmanj pet let.

Člen 3

Upravljanje mest trgovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja kot del svojega splošnega okvira upravljanja in odločanja vzpostavijo in spremljajo svoje sisteme trgovanja z jasno in formalizirano ureditvijo upravljanja, ki določa:

(a)

njihovo analizo tehničnih vprašanj, vprašanj tveganja in skladnosti pri sprejemanju ključnih odločitev;

(b)

jasne linije odgovornosti, vključno s postopki za odobritev razvoja, namestitve in poznejših posodobitev sistemov trgovanja ter za reševanje težav, odkritih pri spremljanju sistemov trgovanja;

(c)

učinkovite postopke za sporočanje informacij, tako da se lahko učinkovito in pravočasno poiščejo in izvajajo navodila;

(d)

razdelitev nalog in odgovornosti, da se zagotovi učinkovit nadzor skladnosti s strani mest trgovanja.

2.   Upravljalni organ ali višje vodstvo mest trgovanja odobri:

(a)

samoocenjevanje skladnosti v skladu s členom 2;

(b)

ukrepe za povečanje zmogljivosti mesta trgovanja, kjer je to potrebno, da se zagotovi skladnost s členom 11;

(c)

ukrepe za odpravo vseh pomembnih pomanjkljivosti, odkritih med njihovim spremljanjem v skladu s členoma 12 in 13 ter po rednem pregledu uspešnosti in zmogljivosti sistemov trgovanja v skladu s členom 14.

Člen 4

Funkcija spremljanja skladnosti v okviru ureditev upravljanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zagotovijo, da je njihova funkcija spremljanja skladnosti odgovorna za:

(a)

zagotavljanje jasnosti vsem zaposlenim, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem, o pravnih obveznostih mest trgovanja v zvezi s takšnim trgovanjem;

(b)

razvoj in vzdrževanje politik in postopkov za zagotavljanje, da so sistemi za algoritemsko trgovanje v skladu z navedenimi obveznostmi.

2.   Mesta trgovanja zagotavljajo, da imajo njihovi zaposleni, odgovorni za spremljanje skladnosti, vsaj splošno razumevanje, na kakšen način delujejo sistemi za algoritemsko trgovanje in algoritmi.

Zaposleni, odgovorni za spremljanje skladnosti, so v stalnem stiku z osebami znotraj mesta trgovanja, ki imajo podrobno tehnično znanje o sistemih za algoritemsko trgovanje ali algoritmih mesta trgovanja.

Mesta trgovanja tudi zagotovijo, da imajo zaposleni, odgovorni za spremljanje skladnosti, ves čas neposreden stik z osebami, ki imajo dostop do funkcionalnosti iz člena 18(2)(c) (mehanizem za izklop v sili – kill functionality), ali neposreden dostop do navedenega mehanizma za izklop v sili in z osebami, ki so odgovorne za sistem za algoritemsko trgovanje.

3.   Kadar funkcijo spremljanja skladnosti ali elemente te funkcije izvaja zunanja tretja oseba, mesta trgovanja zagotovijo tretji osebi enak dostop do informacij kot svojim zaposlenim, odgovornim za spremljanje skladnosti. Mesta trgovanja sklenejo pogodbo s takšnimi svetovalci za spremljanje skladnosti in zagotovijo, da:

(a)

je zagotovljena zasebnost podatkov;

(b)

ni ovirano revidiranje funkcije spremljanja skladnosti, ki ga izvedejo notranji ali zunanji revizorji ali pristojni organ.

Člen 5

Kadrovanje

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zaposlijo dovolj osebja s spretnostmi, potrebnimi za upravljanje njihovih sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje ter z zadostnim poznavanjem:

(a)

ustreznih sistemov in algoritmov trgovanja;

(b)

spremljanja in preizkušanja takšnih sistemov ter algoritmov;

(c)

vrst trgovanja, ki ga izvajajo člani, udeleženci ali stranke mesta trgovanja (v nadaljnjem besedilu: člani);

(d)

pravnih obveznosti mesta trgovanja.

2.   Mesta trgovanja opredelijo potrebne spretnosti iz odstavka 1. Osebje iz odstavka 1 ima navedene potrebne spretnosti ob zaposlitvi ali jih pridobi z usposabljanjem po zaposlitvi. Mesta trgovanja zagotovijo, da so navedene spretnosti osebja posodobljene, in jih redno ocenjujejo.

3.   Usposabljanje osebja iz odstavka 2 je zasnovano tako, da se upoštevajo izkušnje in odgovornosti osebja glede na naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti.

4.   Osebje iz odstavka 1 vključujejo osebje z dovolj dolgo delovno dobo, da učinkovito izvaja svoje funkcije znotraj mesta trgovanja.

Člen 6

Zunanje izvajanje in javno naročanje

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja, ki v celoti ali delno oddajo v zunanje izvajanje svoje operativne funkcije v zvezi s sistemi, ki dovoljujejo ali omogočajo algoritemsko trgovanje, zagotovijo, da:

(a)

se pogodba o zunanjem izvajanju nanaša izključno na operativne funkcije in ne spreminja odgovornosti višjega vodstva in upravljalnega organa;

(b)

se odnos in obveznosti mesta trgovanja do njegovih članov, pristojnih organov ali katere koli tretje osebe, kot so stranke storitev vira podatkov, ne spremenita;

(c)

izpolnjujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, da dobijo dovoljenje v skladu z naslovom III Direktive 2014/65/EU.

2.   Za namene tega člena operativne funkcije vključujejo vse neposredne dejavnosti v zvezi z uspešnostjo in nadzorom sistemov trgovanja, ki podpirajo naslednje elemente:

(a)

povezljivost navzgor, zmogljivost oddaje naročila, zmogljivosti regulacije in zmožnost uravnoteženega vstopanja naročil stranke prek različnih prehodov;

(b)

trgovalno orodje za usklajevanje naročil;

(c)

povezljivost navzdol, urejanje naročil in poslov ter kakršno koli drugo vrsto vira podatkov o trgovanju;

(d)

infrastrukturo za spremljanje uspešnosti elementov iz točk (a), (b) in (c).

3.   Mesta trgovanja dokumentirajo postopek izbire ponudnika storitev, kateremu se v zunanje izvajanje oddajo operativne funkcije (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev). Pred sklenitvijo pogodbe o zunanjem izvajanju in med njenim trajanjem sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ponudnik storitev ima sposobnost, da zanesljivo in strokovno opravlja funkcije, oddane v zunanje izvajanje, ter je imetnik katerega koli dovoljenja, ki je po zakonu potrebno za te namene;

(b)

ponudnik storitev ustrezno nadzoruje izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in v zadostnem obsegu upravlja tveganja, povezana s pogodbo o zunanjem izvajanju;

(c)

storitve, oddane v zunanje izvajanje, se zagotovijo v skladu s specifikacijami pogodbe o zunanjem izvajanju, ki temeljijo na vnaprej določenih metodah za ocenjevanje standarda uspešnosti ponudnika storitev, vključno z metrikami za merjenje opravljenih storitev in specifikacijami zahtev, ki jih je treba izpolniti;

(d)

mesto trgovanja ima potrebno strokovno znanje za učinkovit nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, ter upravljanje tveganj, povezanih s pogodbo o zunanjem izvajanju;

(e)

mesto trgovanja lahko hitro ukrepa, če ponudnik storitev funkcij ne opravlja učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(f)

ponudnik storitev mestu trgovanja razkrije vsako dejstvo, ki bi lahko pomembno vplivalo na njegovo zmožnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način in v skladu z veljavnimi pravnimi obveznostmi;

(g)

mesto trgovanja lahko po potrebi prekine pogodbo o zunanjem izvajanju brez negativnih vplivov na neprekinjenost in kakovost njegovih storitev za stranke;

(h)

ponudnik storitev sodeluje s pristojnimi organi mesta trgovanja v zvezi s storitvami, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)

mesto trgovanja ima učinkovit dostop do podatkov v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, in do poslovnih prostorov ponudnika storitev, revizorji mesta trgovanja in pristojni organi pa imajo učinkovit dostop do podatkov v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(j)

mesto trgovanja določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki storitev glede varovanja zaupnih informacij, ki se nanašajo na mesto trgovanja in njegove člane ter na zaščitene informacije in programsko opremo mesta trgovanja;

(k)

ponudnik storitev izpolnjuje zahteve iz točke (j);

(l)

mesto trgovanja in ponudnik storitev vzpostavita, izvajata in vzdržujeta krizni načrt za izvajanje ukrepov v primeru kriznega dogodka ter redno preizkušanje varnostne opreme, če je to potrebno ob upoštevanju operativne funkcije, oddane v zunanje izvajanje.

(m)

pogodba o zunanjem izvajanju določa obveznosti ponudnika storitev v primeru, da ne more opravljati svojih storitev, vključno z zagotavljanjem storitev nadomestne družbe;

(n)

mesto trgovanja ima dostop do informacij v zvezi z ureditvami neprekinjenega poslovanja ponudnika storitev iz člena 16.

4.   Pogodbe o zunanjem izvajanju se sklenejo v pisni obliki, v njih pa se navedejo:

(a)

razdelitev pravic in obveznosti med ponudnikom storitev in mestom trgovanja;

(b)

jasen opis:

(i)

operativnih funkcij, ki se oddajo v zunanje izvajanje;

(ii)

dostopa mesta trgovanja do poslovnih knjig in evidenc ponudnika storitev;

(iii)

postopka za odkrivanje in odpravo potencialnih nasprotij interesov;

(iv)

odgovornosti, ki jo prevzame vsaka stranka;

(v)

postopka za spremembe in prekinitev pogodbe;

(c)

sredstva za zagotavljanje, da mesto trgovanja in ponudnik storitev, na kakršen koli način je to potrebno, olajšata izvajanje nadzornih pooblastil pristojnega organa.

5.   Mesta trgovanja pristojnim organom poročajo o svoji nameri, da oddajo operativne funkcije v zunanje izvajanje v naslednjih primerih:

(a)

kadar ponudnik storitev zagotavlja enako storitev drugim mestom trgovanja;

(b)

kadar bi se v zunanje izvajanje oddale ključne operativne funkcije, potrebne za neprekinjeno poslovanje; v tem primeru mesta trgovanja zaprosijo za predhodno dovoljenje pristojnega organa.

6.   Za namene točke (b) odstavka 5 ključne operativne funkcije vključujejo tiste funkcije, ki so potrebne za izpolnjevanje obveznosti iz člena 47(1)(b), (c) in (e) Direktive 2014/65/EU.

7.   Mesta trgovanja takoj po podpisu pogodbe o zunanjem izvajanju, za katero ni potrebno predhodno dovoljenje, obvestijo pristojne organe o vsaki taki pogodbi.

POGLAVJE II

ZMOGLJIVOST IN ODPORNOST MEST TRGOVANJA

Člen 7

Potrebna skrbnost za člane mest trgovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja določijo pogoje za uporabo svojih sistemov za elektronsko predložitev podatkov s strani članov. Navedeni pogoji se določijo ob upoštevanju modela trgovanja mesta trgovanja in zajemajo vsaj naslednje:

(a)

kontrole cene, obsega in vrednosti naročil in uporabe sistema pred trgovanjem ter dejavnosti trgovanja članov po trgovanju;

(b)

kvalifikacije, ki se zahtevajo od osebja na ključnih položajih znotraj članov;

(c)

preizkušanje tehnične in funkcionalne skladnosti;

(d)

politiko uporabe mehanizma za izklop v sili;

(e)

določbe o tem, ali lahko član svojim strankam zagotovi neposreden elektronski dostop do sistema, in če je tako, pogoji, ki se uporabljajo za navedene stranke.

2.   Mesta trgovanja izvedejo oceno potrebne skrbnosti svojih potencialnih članov glede na pogoje iz odstavka 1 in določijo postopke za takšno oceno.

3.   Mesta trgovanja enkrat na leto na podlagi tveganj ocenijo, kako njihovi člani izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, ter preverijo, ali so njihovi člani še vedno registrirani kot investicijska podjetja. Ocena na podlagi tveganj upošteva obseg in potencialni učinek trgovanja vsakega člana ter čas, ki je minil od njegove zadnje ocene na podlagi tveganj.

4.   Mesta trgovanja po letni oceni na podlagi tveganj iz odstavka 3 po potrebi dodatno ocenijo, kako njihovi člani izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

5.   Mesta trgovanja določijo merila in postopke za naložitev sankcij v primerih članov, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Te sankcije vključujejo začasno ukinitev dostopa do mesta trgovanja in izgubo članstva.

6.   Mesta trgovanja najmanj pet let vodijo evidence o:

(a)

pogojih in postopkih za oceno potrebne skrbnosti;

(b)

merilih in postopkih za naložitev sankcij;

(c)

začetni oceni potrebne skrbnosti svojih članov;

(d)

letni oceni svojih članov na podlagi tveganj;

(e)

članih, ki niso uspešno prestali letne ocene na podlagi tveganj, in morebitnih sankcijah za take člane.

Člen 8

Preizkušanje sistemov trgovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja pred namestitvijo ali posodobitvijo sistema trgovanja uporabijo jasno opredeljene metodologije za razvoj in preizkušanje, ki zagotavljajo vsaj, da:

(a)

sistem trgovanja ne deluje na nenačrtovan način;

(b)

kontrole skladnosti in obvladovanja tveganja, vgrajene v sisteme, delujejo, kot je bilo načrtovano, vključno s samodejno pripravo poročil o napakah;

(c)

lahko sistem trgovanja še naprej deluje učinkovito v primeru znatnega povečanja števila sporočil, ki jih upravlja sistem.

2.   Mesta trgovanja so v vsakem trenutku sposobna dokazati, da so sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev, da bi njihovi sistemi trgovanja prispevali k neurejenim pogojem trgovanja.

Člen 9

Preizkušanje skladnosti

(člen 48(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zahtevajo od svojih članov, da opravijo preizkušanje skladnosti pred namestitvijo ali znatno posodobitvijo:

(a)

dostopa do sistema mesta trgovanja;

(b)

sistema trgovanja, algoritma trgovanja ali strategije trgovanja člana.

2.   Preizkušanje skladnosti zagotovi, da je osnovno delovanje sistema trgovanja, algoritma in strategije člana v skladu s pogoji mesta trgovanja.

3.   V okviru preizkušanja skladnosti se preveri delovanje naslednjega:

(a)

sposobnosti interakcije sistema ali algoritma z logiko mesta trgovanja glede usklajevanja, kot je bila pričakovana, in ustrezne obdelave toka podatkov v mesto trgovanja in iz njega;

(b)

osnovnih funkcionalnosti, kot so predložitev, sprememba ali preklic naročila ali navedba interesa, prenosi statičnih podatkov in podatkov o trgovanju ter vsi tokovi poslovnih podatkov;

(c)

povezljivosti, vključno s preklicem pri prekinitvi povezave (Cancel-on-Disconnect), izgubo vira podatkov o trgovanju in regulatorji, ter okrevanja, vključno s ponovno vzpostavitvijo trgovanja znotraj enega dne in obravnavo začasno prekinjenih instrumentov ali neposodobljenih podatkov o trgovanju.

4.   Mesta trgovanja svojim sedanjim in potencialnim članom zagotovijo okolje za preizkušanje skladnosti, ki:

(a)

je dostopno pod pogoji, ki so enakovredni tistim, ki se uporabljajo za druge storitve preizkušanja mesta trgovanja;

(b)

zagotavlja seznam finančnih instrumentov, ki jih je mogoče preizkušati in ki so reprezentativni za vsak razred instrumentov, ki so na voljo v produkcijskem okolju;

(c)

je na voljo med splošnim trgovalnim časom ali, če je na razpolago samo zunaj trgovalnega časa, ob vnaprej določenih rednih obdobjih;

(d)

ga podpira osebje z zadostnim znanjem.

5.   Mesto trgovanja dostavi poročilo o rezultatih preizkušanja skladnosti samo sedanjim in potencialnim članom.

6.   Mesta trgovanja zahtevajo od svojih sedanjih in potencialnih članov, naj uporabijo svoje sisteme za preizkušanje skladnosti.

7.   Mesta trgovanja za preizkušanje skladnosti iz odstavkov 1 do 3 zagotovijo učinkovito ločevanje okolja za preizkušanje od produkcijskega okolja.

Člen 10

Preizkušanje algoritmov članov, da bi se izognili neurejenim pogojem trgovanja

(člen 48(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pred uvedbo algoritma ali strategije za trgovanje ali njuno znatno posodobitvijo zahtevajo mesta trgovanja od svojih članov potrditev, da so bili algoritmi, ki jih uvedejo, preizkušeni, da bi se izognili prispevanju k neurejenim pogojem trgovanja ali povzročitvi teh pogojev, ter da pojasnijo uporabljena sredstva za navedeno preizkušanje.

2.   Mesta trgovanja svojim članom omogočijo dostop do okolja za preizkušanje, ki ga predstavlja kar koli od naslednjega:

(a)

simulacijska infrastruktura, ki čim bolj realno posnema produkcijsko okolje, vključno z neurejenimi pogoji trgovanja, in ki zagotavlja funkcionalnosti, protokole in strukturo, ki članom omogočajo, da preizkusijo vrsto scenarijev, ki so po njihovem mnenju pomembni za njihovo dejavnost;

(b)

simboli za preizkušanje, kakor jih določi in vzdržuje mesto trgovanja.

3.   Mesta trgovanja za preizkušanja iz odstavka 1 zagotovijo učinkovito ločevanje okolja za preizkušanje od produkcijskega okolja.

Člen 11

Zmogljivost mesta trgovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zagotovijo, da imajo njihovi sistemi trgovanja zadostne zmogljivosti za izvajanje svojih funkcij brez sistemskih napak, izpadov ali napak pri usklajevanju poslov pri vsaj dvakratniku največjega števila sporočil na sekundo, zabeleženih za ta sistem v preteklih petih letih.

Pri določanju največjega števila sporočil se upoštevajo naslednja sporočila:

(a)

vsa vhodna sporočila, vključno z naročili in spremembami ali preklici naročil;

(b)

vsa izhodna sporočila, vključno z odzivom sistema na vhodno sporočilo, prikaz podatkov iz knjige naročil in razširjanje toka podatkov po trgovanju, kar pomeni samostojno uporabo zmogljivosti sistema trgovanja.

2.   Elementi sistema trgovanja, ki se upoštevajo za namene iz odstavka 1, so tisti, ki podpirajo naslednje dejavnosti:

(a)

povezljivost navzgor, zmogljivost oddaje naročila, zmogljivosti regulacije in zmožnost uravnoteženega vstopanja naročil stranke prek različnih prehodov;

(b)

trgovalno orodje, ki mestu trgovanja omogoča usklajevanje naročil z ustreznim časovnim zamikom;

(c)

povezljivost navzdol, urejanje naročil in poslov ter kakršno koli drugo vrsto vira podatkov o trgovanju;

(d)

infrastruktura za spremljanje uspešnosti zgoraj navedenih elementov.

3.   Ko število sporočil preseže največje število sporočil na sekundo, zabeleženih za ta sistem v preteklih petih letih, mesta trgovanja ocenijo, ali je zmogljivost njihovih sistemov trgovanja še vedno ustrezna. Po oceni mesta trgovanja obvestijo pristojni organ o vseh načrtovanih ukrepih za izboljšanje svoje zmogljivosti in o času izvajanja takih ukrepov.

4.   Mesta trgovanja zagotovijo, da so njihovi sistemi sposobni obvladovati naraščajoče tokove sporočil brez bistvenega poslabšanja uspešnosti njihovih sistemov. Oblika sistema trgovanja zlasti omogoča, da se njegova zmogljivost poveča v razumnem času, če je to potrebno.

5.   Mesta trgovanja takoj objavijo vsako resno prekinitev trgovanja, ki ni posledica nestanovitnosti trga, in vse druge bistvene motnje povezljivosti ter o tem poročajo pristojnemu organu in članom.

Člen 12

Splošne obveznosti spremljanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zagotovijo, da so njihovi sistemi za algoritemsko trgovanje vedno prilagojeni poslovni dejavnosti, ki poteka prek njih, in so dovolj trdni, da zagotovijo neprekinjeno in pravilno delovanje trgov, na katerih delujejo, ne glede na uporabljeni model trgovanja.

2.   Mesta trgovanja izvedejo spremljanje svojih sistemov za algoritemsko trgovanje v realnem času v zvezi z naslednjim:

(a)

njihovo uspešnostjo in zmogljivostjo iz člena 11(4);

(b)

naročili, ki so jih poslali njihovi člani na posamezni in skupni ravni.

Mesta trgovanja zlasti upravljajo meje za regulacijo in spremljajo koncentracijo toka naročil, da bi odkrila morebitne grožnje za pravilno delovanje trga.

3.   Opozorila v realnem času se izdajo v petih sekundah po zadevnem dogodku.

Člen 13

Tekoče spremljanje

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja so vedno sposobna dokazati pristojnemu organu, da v realnem času spremljajo uspešnost in uporabo elementov svojih sistemov trgovanja iz člena 11(2) v zvezi z naslednjimi parametri:

(a)

odstotkom največje zmogljivosti sporočil, uporabljenih na sekundo;

(b)

skupnim številom sporočil, ki jih upravlja sistem trgovanja, razčlenjenim po elementih sistema trgovanja, vključno s:

(i)

številom sporočil, prejetih na sekundo;

(ii)

številom sporočil, poslanih na sekundo;

(iii)

številom sporočil, ki jih sistem zavrne na sekundo;

(c)

časom med prejemom sporočila v katerem koli zunanjem prehodu sistema trgovanja in pošiljanjem povezanega sporočila iz istega prehoda po tem, ko je orodje za usklajevanje obdelalo izvirno sporočilo;

(d)

uspešnostjo orodja za usklajevanje.

2.   Mesta trgovanja sprejmejo vse ustrezne ukrepe glede vseh vprašanj, odkritih v sistemu trgovanja med stalnim spremljanjem takoj, ko je to mogoče, in sicer po prednostnem vrstnem redu, in lahko prilagodijo, postopoma ukinejo ali zaprejo sistem trgovanja, če je to potrebno.

Člen 14

Redni pregled uspešnosti in zmogljivosti sistemov za algoritemsko trgovanje

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja v okviru samoocene v skladu s členom 2 ovrednotijo uspešnost in zmogljivosti svojih sistemov za algoritemsko trgovanje ter povezanih postopkov za upravljanje, odgovornost, odobritev in ureditve neprekinjenega poslovanja.

2.   V okviru ocene iz odstavka 1 mesta trgovanja izvajajo stresne teste, kjer simulirajo neugodne scenarije, da bi preverila uspešnost strojne in programske opremo ter komunikacij ter opredelila scenarije, v okviru katerih sistem trgovanja ali deli sistema trgovanja izvajajo svoje funkcije s sistemskimi napakami, izpadi ali napakami pri usklajevanju poslov.

3.   Stresni testi zajemajo vse faze trgovanja, segmente trgovanja in vrste instrumentov, s katerimi trguje mesto trgovanja, ter simulirajo dejavnosti članov z obstoječo obliko povezljivosti.

4.   Neugodni scenariji iz odstavka 2 temeljijo na naslednjem:

(a)

povečanem številu prejetih sporočil, ki se začne z najvišjim številom sporočil, ki jih je upravljal sistem trgovanja v preteklih petih letih;

(b)

nepričakovanem delovanju operativnih funkcij mest trgovanja;

(c)

naključni kombinaciji stresnih in normalnih tržnih pogojev ter nepričakovanega delovanja operativnih funkcij mest trgovanja.

5.   Oceno uspešnosti in zmogljivosti mesta trgovanja, opisano v odstavkih 1 do 4, izvede neodvisni ocenjevalec ali oddelek znotraj mesta trgovanja, razen tistega, ki je odgovoren za funkcijo, ki se pregleduje.

6.   Mesta trgovanja sprejmejo ukrepe za hitro in učinkovito odpravljanje vseh pomanjkljivosti, odkritih pri ocenjevanju uspešnosti in zmogljivosti mesta trgovanja iz odstavkov 1 do 4, ter vsaj pet let vodijo evidenco pregleda in vseh ukrepov, ki so bili v zvezi s tem sprejeti za odpravljanje pomanjkljivosti.

Člen 15

Ureditve neprekinjenega poslovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja so v vsakem trenutku sposobna dokazati, da imajo njihovi sistemi zadostno stabilnost, in sicer tako da razpolagajo z učinkovitimi ureditvami neprekinjenega poslovanja, namenjenimi odpravljanju motenj.

2.   Ureditve neprekinjenega poslovanja zagotavljajo, da se trgovanje lahko ponovno vzpostavi v dveh urah ali približno dveh urah od motnje in da je največja količina podatkov, ki se lahko izgubijo iz vsake službe IT mesta trgovanja po motnji, blizu nič.

Člen 16

Načrt neprekinjenega poslovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja v okviru upravljanja in odločanja v skladu s členom 3 oblikujejo načrt neprekinjenega poslovanja za izvajanje učinkovitih ureditev neprekinjenega poslovanja iz člena 15. V načrtu neprekinjenega poslovanja so določeni postopki in ureditve za upravljanje motenj.

2.   Načrt neprekinjenega poslovanja zagotovi vsaj naslednjo vsebino:

(a)

vrsto možnih neugodnih scenarijev v zvezi z delovanjem sistemov za algoritemsko trgovanje, vključno z nerazpoložljivostjo sistemov, osebja, delovnih prostorov, zunanjih dobaviteljev ali podatkovnih središč ali izgubo ali spremembo ključnih podatkov in dokumentov;

(b)

postopke, ki jim je treba slediti v primeru motnje;

(c)

najdaljši čas za ponovno vzpostavitev dejavnosti trgovanja in količino podatkov, ki se lahko izgubijo v sistemu IT;

(d)

postopke za premestitev sistema trgovanja na rezervno lokacijo in vodenje sistema trgovanja s te lokacije.

(e)

hranjenje ključnih poslovnih podatkov, vključno s posodobljenimi informacijami potrebnih kontaktov, da se znotraj mesta trgovanja zagotovi komunikacija med mestom trgovanja in njegovimi člani ter med mestom trgovanja in infrastrukturami za kliring in poravnavo;

(f)

usposabljanje osebja o delovanju ureditev neprekinjenega poslovanja;

(g)

razdelitev nalog in ustanovitev posebne skupine za varnostne operacije, ki se lahko odzove takoj po motnji;

(h)

tekoči program za preizkušanje, ocenjevanje in pregled ureditev, vključno s postopki za spremembo ureditev v skladu z rezultati navedenega programa.

3.   Usklajevanje ur po motnji se vključi v načrt neprekinjenega poslovanja.

4.   Mesta trgovanja zagotovijo, da se izvede in redno pregleduje ocena učinka, v kateri so opredeljena tveganja in posledice motnje. V ta namen je vsaka odločitev mesta trgovanja, da ne upošteva ugotovljenega tveganja nerazpoložljivosti sistema trgovanja v načrtu neprekinjenega poslovanja, ustrezno dokumentirana in izrecno odobrena s strani upravljalnega organa mesta trgovanja.

5.   Mesta trgovanja zagotovijo, da njihovo višje vodstvo:

(a)

določi jasne cilje in strategije, kar zadeva neprekinjeno poslovanje;

(b)

dodeli ustrezne človeške, tehnološke in finančne vire za uresničevanje ciljev in strategij v skladu s točko (a);

(c)

odobri načrt neprekinjenega poslovanja in morebitne spremembe tega načrta, potrebne zaradi organizacijskih, tehnoloških in pravnih sprememb;

(d)

je vsaj enkrat na leto obveščeno o rezultatih ocene učinka in vsaki reviziji te ocene ter o vseh ugotovitvah v zvezi z ustreznostjo načrta neprekinjenega poslovanja;

(e)

vzpostavi funkcijo neprekinjenega poslovanja znotraj organizacije.

6.   Načrt neprekinjenega poslovanja določa postopke za odpravo morebitnih motenj v ključnih operativnih funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje, tudi takrat, ko te ključne operativne funkcije niso več na voljo.

Člen 17

Reden pregled ureditev neprekinjenega poslovanja

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja v okviru svoje samoocene v skladu s členom 2 na podlagi realističnih scenarijev preizkusijo delovanje načrta neprekinjenega poslovanja in preverijo sposobnost mesta trgovanja, da po motnjah okreva in ponovno vzpostavi trgovanje, kakor je navedeno v členu 15(2).

2.   Če se mestom trgovanja zdi potrebno, ob upoštevanju rezultatov rednega pregleda v skladu z odstavkom 1 zagotovijo, da neodvisni ocenjevalec ali oddelek znotraj mesta trgovanja, razen tistega, ki je odgovoren za funkcijo, ki se pregleduje, izvede pregled njihovega načrta in ureditev neprekinjenega poslovanja. Rezultati preizkušanja se dokumentirajo v pisni obliki, shranijo in predložijo višjemu vodstvu mesta trgovanja ter operativnim enotam, vključenim v načrt neprekinjenega poslovanja.

3.   Mesta trgovanja zagotovijo, da preizkušanje načrta neprekinjenega poslovanja ne moti normalne dejavnosti trgovanja.

Člen 18

Preprečevanje neurejenih pogojev trgovanja

(člen 48(4), (5) in (6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja imajo vzpostavljene vsaj naslednje ureditve za preprečevanje neurejenega trgovanja in kršitve omejitev zmogljivosti:

(a)

omejitve števila naročil, ki jih član lahko pošlje na sekundo;

(b)

mehanizme za obvladovanje nestanovitnosti;

(c)

kontrole pred trgovanjem.

2.   Za namene odstavka 1 lahko mesta trgovanja:

(a)

zahtevajo informacije od katerega koli člana ali uporabnika sponzoriranega dostopa o njegovih organizacijskih zahtevah in kontrolah trgovanja;

(b)

začasno prekličejo dostop člana ali trgovca do sistema trgovanja na pobudo mesta trgovanja ali na zahtevo navedenega člana, klirinškega člana, CNS, če tako določajo pravila, ki urejajo CNS, ali pristojnega organa;

(c)

uporabijo mehanizem za izklop v sili, da bi preklicala neizvršena naročila, ki jih predloži član ali stranka s sponzoriranim dostopom v naslednjih okoliščinah:

(i)

na zahtevo člana ali stranke s sponzoriranim dostopom, če član ali stranka iz tehničnih razlogov ne more sama izbrisati svojih naročil;

(ii)

kadar knjiga naročil vsebuje napačno podvojena naročila;

(iii)

po začasni ukinitvi, ki jo sproži udeleženec na trgu ali pristojni organ;

(d)

odpovejo ali prekličejo posle v primeru nepravilnega delovanja mehanizmov mesta trgovanja za obvladovanje nestanovitnosti ali operativnih funkcij sistema trgovanja;

(e)

uravnotežijo vstop naročil med različnimi prehodi, če mesto trgovanja uporablja več kot en prehod, da bi se izognilo zrušitvam.

3.   Mesta trgovanja določijo politike in ureditve v zvezi z:

(a)

mehanizmi za obvladovanje nestanovitnosti v skladu s členom 19;

(b)

kontrolami pred in po trgovanju, ki jih uporablja mesto trgovanja, ter kontrolami pred in po trgovanju, ki so potrebne za to, da imajo njihovi člani dostop do trga;

(c)

obveznostjo članov, da uporabijo mehanizem za izklop v sili;

(d)

zahtevami glede informacij za člane;

(e)

začasnim preklicem dostopa;

(f)

politiko preklica v zvezi z naročili in posli, ki vključuje:

(i)

časovni okvir;

(ii)

postopke;

(iii)

obveznosti glede poročanja in preglednosti;

(iv)

postopke za reševanje sporov;

(v)

ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšale napake pri trgovanju;

(g)

ureditvami za regulacijo naročil, vključno s:

(i)

številom naročil na sekundo pri vnaprej določenih časovnih intervalih;

(ii)

politiko enake obravnave med člani, razen če ni regulator usmerjen na posamezne člane;

(iii)

ukrepe, ki se sprejmejo po regulaciji.

4.   Mesta trgovanja objavijo svoje politike in ureditve iz odstavkov 2 in 3. Ta obveznost ne velja v zvezi s specifičnim številom naročil na sekundo pri vnaprej določenih časovnih intervalih in specifičnimi parametri njihovih mehanizmov za obvladovanje nestanovitnosti.

5.   Mesta trgovanja vsaj pet let vodijo popolne evidence svojih politik in ureditev iz odstavka 3.

Člen 19

Mehanizmi za obvladovanje nestanovitnosti

(člen 48(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zagotovijo, da v okviru ur trgovanja ves čas delujejo ustrezni mehanizmi za samodejno ustavitev ali omejitev trgovanja.

2.   Mesta trgovanja zagotovijo, da:

(a)

se mehanizmi za ustavitev ali omejitev trgovanja preizkusijo pred izvajanjem, nato pa redno, kadar se pregleduje zmogljivost in uspešnost sistemov trgovanja;

(b)

so dodeljeni IT in človeški viri za načrtovanje, vzdrževanje in spremljanje mehanizmov za ustavitev ali omejitev trgovanja;

(c)

se stalno spremljajo mehanizmi za obvladovanje nestanovitnosti trga.

3.   Mesta trgovanja vodijo evidence o pravilih in parametrih mehanizmov za obvladovanje nestanovitnosti in vseh njihovih spremembah ter o delovanju, vodenju in posodabljanju navedenih mehanizmov.

4.   Mesta trgovanja zagotovijo, da njihova pravila mehanizmov za obvladovanje nestanovitnosti vključujejo postopke za obvladovanje situacij, v katerih morajo biti parametri ročno zaustavljeni za zagotavljanje pravilnega trgovanja.

Člen 20

Kontrole pred trgovanjem in po njem

(člen 48(4) in (6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja izvedejo naslednje kontrole pred trgovanjem, prilagojene vsakemu finančnemu instrumentu, s katerim se trguje na njih:

(a)

cenovne ovratnice (price collars), ki samodejno blokirajo naročila, ki ne izpolnjujejo vnaprej določenih cenovnih parametrov za vsako naročilo posebej;

(b)

najvišja vrednost naročila, ki samodejno preprečuje, da se naročila z nenavadno velikimi vrednostmi vnesejo v knjigo naročil s sklicevanjem na nominalne vrednosti za posamezen finančni instrument;

(c)

največji obseg naročila, ki samodejno preprečuje, da se naročila izjemno velikega obsega vnesejo v knjigo naročil.

2.   Kontrole pred trgovanjem iz odstavka 1 so zasnovane za zagotavljanje, da:

(a)

je v okviru njihove samodejne uporabe mogoče prilagoditi meje med trgovanjem in v vseh fazah trgovanja;

(b)

ima njihovo spremljanje zakasnitev največ petih sekund;

(c)

se naročilo zavrne, ko je meja presežena;

(d)

so vzpostavljeni postopki in ureditve za dovolitev naročil, ki presegajo meje, če za to zaprosi zadevni član. Takšni postopki in ureditve se začasno in v izjemnih okoliščinah uporabljajo v zvezi s posameznim naročilom ali sklopom naročil.

3.   Mesta trgovanja lahko določijo kontrole po trgovanju, ki se jim zdijo ustrezne na podlagi ocene tveganja dejavnosti svojih članov.

Člen 21

Predhodna določitev pogojev za zagotavljanje neposrednega elektronskega dostopa

(člen 48(7) Direktive 2014/65/EU)

Mesta trgovanja, ki dovoljujejo neposreden elektronski dostop prek svojih sistemov, določijo in objavijo pravila in pogoje, v skladu s katerimi lahko njihovi člani ponudijo neposreden elektronski dostop svojim strankam. Navedena pravila in pogoji zajemajo vsaj posebne zahteve, določene v členu 22 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/589 (3).

Člen 22

Posebne zahteve za mesta trgovanja, ki dovoljujejo sponzoriran dostop

(člen 48(7) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja zagotovijo sponzoriran dostop, če imajo za to dovoljenje, in zahtevajo, da za podjetja, ki imajo sponzorirani dostop, veljajo vsaj iste kontrole, kot so tiste iz člena 18(3)(b).

2.   Mesta trgovanja zagotovijo, da imajo ponudniki sponzoriranega dostopa vedno izključno pravico, da določijo ali spremenijo parametre, ki se uporabljajo za kontrole iz odstavka 1 nad tokom naročil njihovih strank s sponzoriranim dostopom.

3.   Mesta trgovanja lahko začasno prekličejo ali umaknejo sponzoriran dostop za stranke, ki so kršile Direktivo 2014/65/EU ter uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 600/2014 (4) in (EU) št. 596/2014 (5) ali notranja pravila mest trgovanja.

Člen 23

Varnost in omejitve dostopa

(člen 48(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja vzpostavijo postopke in ureditve za fizično in elektronsko varnost, zasnovane za zaščito njihovih sistemov pred zlorabo ali nepooblaščenim dostopom ter za zagotavljanje integritete podatkov, ki so del njihovih sistemov ali prehajajo skozi njihove sisteme, vključno z ureditvami, ki omogočajo preprečevanje ali zmanjševanje tveganj napadov na informacijske sisteme, kot so opredeljeni v členu 2(a) Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

2.   Mesta trgovanja zlasti vzpostavijo in vzdržujejo ukrepe in ureditve za fizično in elektronsko varnost, da bi hitro odkrila in preprečila ali čim bolj zmanjšala tveganja, ki se nanašajo na:

(a)

nepooblaščen dostop do njihovega sistema trgovanja ali njegovega dela, vključno z nedovoljenim dostopom do delovnih prostorov in podatkovnih središč;

(b)

motnje sistema, ki resno ovirajo ali prekinejo delovanje informacijskega sistema z vnašanjem podatkov, prenašanjem, poškodovanjem, brisanjem, poslabšanjem, spreminjanjem ali odstranitvijo takih podatkov ali povzročijo, da postanejo takšni podatki nedostopni;

(c)

motnje podatkov, ki zbrišejo, poškodujejo, poslabšajo, spremenijo ali odstranijo podatke o informacijskem sistemu ali povzročijo, da postanejo takšni podatki nedostopni;

(d)

prestrezanja zasebnih prenosov podatkov iz informacijskega sistema ali znotraj njega s tehničnimi sredstvi, vključno z elektromagnetnimi emisijami iz informacijskega sistema, ki je nosilec takšnih podatkov.

3.   Mesta trgovanja takoj obvestijo pristojni organ o incidentih zlorabe ali nepooblaščenega dostopa, tako da nemudoma zagotovijo poročilo o incidentu, v katerem je navedena njegova narava, ukrepi, sprejeti kot odziv na incident, in pobude, sprejete za preprečevanje podobnih incidentov v prihodnosti.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/589 z dne 19. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem (glej stran 417 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(5)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(6)  Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (UL L 218, 14.8.2013, str. 8).


PRILOGA

Parametri, ki jih je treba upoštevati pri samooceni mest trgovanja, kot je navedeno v členu 2(1)

(a)

Narava mesta trgovanja, kar zadeva:

(i)

vrste in regulativni status instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, kot npr. ali mesto trgovanja trguje z likvidnimi instrumenti, za katere velja obvezno trgovanje;

(ii)

vlogo mesta trgovanja v finančnem sistemu, kot npr. ali se lahko s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tem mestu, trguje drugje.

(b)

Velikost mesta trgovanja v smislu njegovega potencialnega vpliva na pošteno in pravilno delovanje trgov, ki temelji vsaj na naslednjih elementih:

(i)

številu algoritmov, ki se uporabljajo na mestu trgovanja;

(ii)

zmogljivosti mesta trgovanja, kar zadeva količino sporočil;

(iii)

obsegu trgovanja, izvršenega na mestu trgovanja;

(iv)

odstotku algoritemskega trgovanja glede na celotno trgovanje in skupni promet na mestu trgovanja;

(v)

odstotku visokofrekvenčnega trgovanja glede na celotno trgovanje in skupni znesek trgovanja na mestu trgovanja;

(vi)

številu njegovih članov in udeležencev;

(vii)

številu njegovih članov, ki zagotavljajo neposredni elektronski dostop, vključno z, kjer je to primerno, določenim številom njegovih članov, ki zagotavljajo sponzoriran dostop, in pogojih, pod katerimi se ponuja neposreden elektronski dostop ali ga je mogoče delegirati;

(viii)

deležu neizvršenih naročil v poslih, kot je naveden in določen v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/566 (1);

(ix)

številu in odstotku oddaljenih članov;

(x)

številu zagotovljenih mest kolokacije ali gostovanja v bližini;

(xi)

številu držav in regij, v katerih posluje mesto trgovanja;

(xii)

pogojih poslovanja za mehanizme za obvladovanje nestanovitnosti in ali so uporabljene dinamične ali statične omejitve trgovanja, da bi se sprožile zaustavitve trgovanja ali zavrnitev naročil.

(c)

Zapletenost mesta trgovanja v smislu:

(i)

razredov finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja;

(ii)

modelov trgovanja, ki so na voljo na mestu trgovanja, vključno z različnimi modeli trgovanja, ki se uporabljajo istočasno, kot so dražbe, neprekinjene dražbe in hibridni sistemi;

(iii)

uporabe opustitve pri preglednosti pred trgovanjem v povezavi z uporabljenimi modeli trgovanja;

(iv)

raznolikosti sistemov trgovanja, ki jih uporablja mesto trgovanja, ter v kolikšni meri ima mesto trgovanja nadzor nad vzpostavitvijo, prilagoditvijo, preizkušanjem in pregledovanjem svojih sistemov trgovanja;

(v)

strukture mesta trgovanja v smislu lastništva in upravljanja ter njegove organizacijske, operativne, tehnične, fizične in geografske strukture;

(vi)

različnih lokacij povezljivosti in tehnologije mesta trgovanja;

(vii)

raznolikosti fizične infrastrukture za trgovanje mesta trgovanja;

(viii)

obsega oddaje v zunanje izvajanje mesta trgovanja in zlasti, ali so bile v zunanje izvajanje oddane operativne funkcije;

(ix)

pogostosti sprememb modelov trgovanja, sistemov IT in članstva mesta trgovanja.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/566 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za razmerje neizvršenih naročil v poslih, da bi preprečili neurejene pogoje trgovanja (glej stran 84 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/368


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/585

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standarde podatkov in oblike referenčnih podatkov o finančnih instrumentih ter tehnične ukrepe v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter pristojni organi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 27(3) Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi lahko pristojni organi izvedli učinkovito spremljanje trga, bi bilo treba referenčne podatke za finančne instrumente sporočati v usklajeni obliki in v skladu z enotnimi standardi.

(2)

Poročanje in objava referenčnih podatkov v elektronski, strojno berljivi in prenosljivi obliki oziroma formatu omogoča učinkovito uporabo in izmenjavo navedenih podatkov.

(3)

Takojšnje prejemanje referenčnih podatkov v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja, pristojnim organom in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) omogoča, da zagotovijo kakovost podatkov in učinkovito spremljanje trga ter tako prispevajo k celovitosti trga.

(4)

Za zagotavljanje, da mesta trgovanja in sistematični internalizatorji predložijo popolne in točne referenčne podatke in da lahko pristojni organi dejansko pravočasno prejmejo in uporabijo takšne podatke, bi bilo treba določiti ustrezne roke za predložitev. Na voljo mora biti dovolj časa, da se pred objavo odkrijejo netočnosti ali nepopolnosti takšnih podatkov. Za zagotavljanje, da so predloženi referenčni podatki v skladu z ustreznimi informacijami, sporočenimi v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, bi morali pristojni organi uporabiti referenčne podatke za določen dan za potrjevanje in izmenjavo poročil o poslih, izvedenih na ta dan.

(5)

V skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 600/2014 morajo pošiljatelji in prejemniki referenčnih podatkov zagotoviti učinkovito prejemanje, izmenjavo in kakovost podatkov ter njihovo skladnost z ustreznimi poročili o poslih iz člena 26 navedene uredbe. Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji bi morali zato zagotoviti popolne in točne referenčne podatke ter nemudoma obvestiti pristojne organe o odkritih nepopolnostih ali netočnostih podatkov, ki so že bili predloženi. Prav tako bi morali vzdrževati ustrezne sisteme in kontrole za točno, popolno in pravočasno zagotavljanje referenčnih podatkov.

(6)

Za namene učinkovite uporabe in izmenjave referenčnih podatkov ter zagotavljanje, da so referenčni podatki skladni z ustreznimi podatki iz poročil o poslih, morajo mesta trgovanja in sistematični internalizatorji pri identifikaciji finančnih instrumentov in pravnih oseb, ki jih je treba vključiti v referenčne podatke, uporabiti sprejete enotne standarde. Še zlasti in za zagotavljanje, da se referenčni podatki uskladijo z ustreznimi poročili o poslih, bi morali mesta trgovanja in sistematični internalizatorji poskrbeti za to, da se pridobijo in v sporočene podatke vključijo kode ISIN (mednarodne identifikacijske številke vrednostnega papirja) v skladu z ISO 6166, ki se nanašajo na finančne instrumente, o katerih se poroča.

(7)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(9)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina, standardi, oblika in format referenčnih podatkov

Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji zagotovijo pristojnim organom vse podrobnosti referenčnih podatkov o finančnih instrumentih (v nadaljnjem besedilu: referenčni podatki), ki so navedeni v razpredelnici 3 Priloge in se nanašajo na zadevni finančni instrument. Vse podrobnosti se predložijo v skladu s standardi in oblikami iz razpredelnice 3 Priloge v elektronski in strojno berljivi obliki ter na splošni XML predlogi v skladu z metodologijo ISO 20022.

Člen 2

Časovni razpored za zagotavljanje referenčnih podatkov pristojnim organom

1.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji svojim pristojnim organom vsak dan, ko so odprti za trgovanje, do 21.00 po srednjeevropskem času zagotovijo referenčne podatke za vse finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje pred 18.00 po srednjeevropskem času na ta dan, vključno z naročili ali ponudbami, ki so oddane prek njihovega sistema.

2.   Kadar je finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se z njimi trguje, vključno z naročili ali ponudbami, ki so oddane prvič, po 18.00 po srednjeevropskem času na dan, ko je mesto trgovanja ali sistematični internalizator odprt za trgovanje, se referenčni podatki v zvezi z zadevnim finančnim instrumentom zagotovijo do 21:00 po srednjeevropskem času naslednji dan, ko je zadevno mesto trgovanja ali sistematični internalizator odprt za trgovanje.

Člen 3

Identifikacija finančnih instrumentov in pravnih oseb

1.   Pred začetkom trgovanja s finančnim instrumentom na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja zadevno mesto trgovanja ali sistematični internalizator v skladu z ISO 6166 pridobi kodo ISIN (mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja) za finančni instrument.

2.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji zagotovijo, da so kode identifikatorjev pravnih oseb, vključene v predložene referenčne podatke, v skladu s standardom 17442:2012, da se nanašajo na zadevnega izdajatelja in da so navedene v globalni bazi podatkov o identifikatorjih pravnih oseb, ki jo vzdržuje centralna operativna enota, ki jo imenuje Odbor za regulativni nadzor identifikatorjev pravnih oseb.

Člen 4

Ureditve za zagotavljanje učinkovitega prejema referenčnih podatkov

1.   Pristojni organi spremljajo in ocenjujejo popolnost referenčnih podatkov, ki jih prejmejo od mesta trgovanja ali sistematičnega internalizatorja, in skladnost teh podatkov s standardi in oblikami iz razpredelnice 3 Priloge.

2.   Po prejemu referenčnih podatkov za vsak dan, ko so mesta trgovanja in sistematični internalizatorji odprti za trgovanje, pristojni organi obvestijo mesta trgovanja in sistematične internalizatorje, če so ti podatki nepopolni ali če referenčni podatki niso bili dostavljeni do rokov iz člena 2.

3.   ESMA spremlja in ocenjuje popolnost referenčnih podatkov, ki jih prejme od pristojnih organov, ter skladnost podatkov s standardi in oblikami iz razpredelnice 3 Priloge.

4.   Po prejemu referenčnih podatkov od pristojnih organov ESMA te organe obvesti, če so ti podatki nepopolni ali če referenčni podatki niso bili dostavljeni do rokov iz člena 7(1).

Člen 5

Ureditve za zagotavljanje kakovosti referenčnih podatkov

Pristojni organi vsaj vsako četrtletje izvedejo ocenjevanje kakovosti v zvezi z vsebino in točnostjo referenčnih podatkov, prejetih v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 6

Metode in ureditve za predložitev referenčnih podatkov

1.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji zagotovijo, da v skladu s členoma 1 in 3 svojim pristojnim organom predložijo popolne in točne referenčne podatke.

2.   Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji uvedejo metode in ureditve, ki jim omogočajo, da odkrijejo nepopolne ali netočne podatke, ki so že bili predloženi. Mesto trgovanja ali sistematični internalizator, ki odkrije, da so bili predloženi referenčni podatki nepopolni ali netočni, nemudoma obvesti svoj pristojni organ in mu brez odlašanja posreduje popolne in pravilne relevantne referenčne podatke.

Člen 7

Ureditve za učinkovito izmenjavo in objavo referenčnih podatkov

1.   Pristojni organi ESMA posredujejo popolne in točne referenčne podatke vsak dan najpozneje do 23:59 po srednjeevropskem času ter pri tem uporabijo varen elektronski komunikacijski kanal, ki je bil za ta namen vzpostavljen med pristojnimi organi in ESMA.

2.   Na dan po prejemu referenčnih podatkov v skladu z odstavkom 1 ESMA konsolidira podatke, prejete od vsakega pristojnega organa.

3.   ESMA omogoči, da so konsolidirani podatki na voljo vsem pristojnim organom do 08:00 po srednjeevropskem času naslednji dan po prejemu teh podatkov in pri tem uporablja varne elektronske komunikacijske kanale iz odstavka 1.

4.   Pristojni organi uporabijo konsolidirane podatke, ki se nanašajo na določen dan, za potrditev poročil o poslih za posle, izvedene na navedeni dan in sporočene v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

5.   Vsak pristojni organ uporabi konsolidirane podatke za določen dan, da si izmenja poročila o poslih, predložena na ta dan v skladu z drugim pododstavkom člena 26(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.

6.   ESMA objavi referenčne podatke v elektronski, prenosljivi in strojno berljivi obliki.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).


PRILOGA

Razpredelnica 1

Legenda za razpredelnico 3

OZNAKA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{CFI_CODE}

6 znakov

Koda CFI v skladu s standardom ISO 10962.

{COUNTRYCODE_2}

2 alfanumerična znaka

Dvočrkovna koda države, kot je opredeljena s kodo države ISO 3166-1 alfa-2.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in časa po ISO 8601

Datum in čas v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datumi in čas se poročajo v UTC.

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datumi se poročajo v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih so do m števk lahko decimalke.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika);

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus);

vrednosti se zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{INDEX}

4 črkovni znaki

„EONA“ – EONIA

„EONS“ – EONIA SWAP

„EURI“ – EURIBOR

„EUUS“ – EURODOLLAR

„EUCH“ – EuroSwiss

„GCFR“ – GCF REPO

„ISDA“ – ISDAFIX

„LIBI“ – LIBID

„LIBO“ – LIBOR

„MAAA“ – Muni AAA

„PFAN“ – hipotekarne obveznice (Pfandbriefe)

„TIBO“ – TIBOR

„STBO“ – STIBOR

„BBSW“ – BBSW

„JIBA“ – JIBAR

„BUBO“ – BUBOR

„CDOR“ – CDOR

„CIBO“ – CIBOR

„MOSP“ – MOSPRIM

„NIBO“ – NIBOR

„PRBO“ – PRIBOR

„TLBO“ – TELBOR

„WIBO“ – WIBOR

„TREA“ – državne obveznice

„SWAP“ – zamenjave

„FUSW“ – terminske zamenjave

{INTEGER-n}

Celo število s skupno do n števkami

Numerično polje za pozitivne in negativne cele vrednosti.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{LEI}

20 alfanumeričnih znakov

Identifikator pravnih subjektov, kot je opredeljen v standardu ISO 17442.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.

{FISN}

35 alfanumeričnih znakov

Koda FISN, kot je opredeljena v standardu ISO 18774.


Razpredelnica 2

Razvrstitev izvedenih finančnih instrumentov na blago in emisijske kupone za razpredelnico 3 (polja 35–37)

Osnovni produkt

Podvrsta produkta

Nadaljnja podvrsta produkta

„AGRI“ – kmetijski proizvodi

„GROS“ – zrnje in oljni plodovi

„FWHT“ – krmna pšenica

„SOYB“ – soja

„CORN“ – koruza

„RPSD“ – oljna ogrščica

„RICE“ – riž

„OTHR“ – drugo

„SOFT“ – mehke surovine

„CCOA“ – kakav

„ROBU“ – kava robusta

„WHSG“ – beli sladkor

„BRWN“ – surovi sladkor

„OTHR“ – drugo

„POTA“ – krompir

 

„OOLI“– oljčno olje

„LAMP“ – lampante

„DIRY“ – mlečni proizvodi

 

„FRST“ – gozdarstvo

 

„SEAF“ – morska hrana

 

„LSTK“ – živina

 

„GRIN“ – žito

„MWHT“ – pšenica za mletje

„NRGY“– energija

„ELEC“ – električna energija

„BSLD“ – osnovna obremenitev

„FITR“ – pravice do finančnega prenosa

„PKLD“ – konična obremenitev

„OFFP“ – zunajkonična obremenitev

„OTHR“ – drugo

„NGAS“ – zemeljski plin

„GASP“ – GASPOOL

„LNGG“ – utekočinjeni zemeljski plin

„NBPG“ – NBP

„NCGG“ – NCG

„TTFG“ – TTF

„OILP“ – nafta

„BAKK“ – Bakken

„BDSL“ – biodizel

„BRNX“ – Brent NX

„BRNX“ – Brent NX

„CNDA“ – kanadska

„COND“ – kondenzat

„DSEL“ – dizel

„DUBA“ – dubajska

„ESPO“ – ESPO

„ETHA“ – etanol

„FUEL“ – gorivo

„FOIL“ – težko kurilno olje

„GOIL“ – plinsko olje

„GSLN“ – bencin

„HEAT“ – lahko kurilno olje

„JTFL“ – reaktivno letalsko gorivo

„KERO“ – kerozin

„LLSO“ – Light Louisiana Sweet (LLS)

„MARS“ – Mars

„NAPH“ – nafta

„NGLO“ – NGL

„TAPI“ – Tapis

„URAL“ – Urals

„WTIO“ – WTI

„COAL“ – premog

„INRG“ – Inter Energy

„RNNG“ – energija iz obnovljivih virov

„LGHT“ – lahke frakcije

„DIST“ – destilati

 

„ENVR“ – okoljski proizvodi

„EMIS“ – emisije

„CERE“ – CER

„ERUE“ – ERU

„EUAE“ – EUA

„EUAA“ – EUAA

„OTHR“ – drugo

„WTHR“ – vreme

„CRBR“ – povezano z ogljikom

 

„FRGT“ – tovor

„WETF“ – moker

„TNKR“ – tankerji

„DRYF“ – suh

„DBCR“ – ladje za prevoz suhega razsutega tovora

„CSHP“ – kontejnerske ladje

 

„FRTL“ – gnojilo

„AMMO“ – amoniak

„DAPH“ – DAP (diamonijev fosfat)

„PTSH“ – kalijev oksid

„SLPH“ – žveplo

„UREA“ – sečnina

„UAAN“ – UAN (sečnina in amonijev nitrat)

 

„INDP“ – industrijsko blago

„CSTR“ – gradbeništvo

„MFTG“ – proizvodnja

 

„METL“ – kovine

„NPRM“ – nežlahtne kovine

„ALUM“ – aluminij

„ALUA“ – aluminijeve zlitine

„CBLT“ – kobalt

„COPR“ – baker

„IRON“ – železova ruda

„LEAD“ – svinec

„MOLY“ – molibden

„NASC“ – NASAAC

„NICK“ – nikelj

„STEL“ – jeklo

„TINN“ – kositer

„ZINC“ – cink

„OTHR“ – drugo

„PRME“ – žlahtne kovine

„GOLD“ – zlato

„SLVR“ – srebro

„PTNM“ – platina

„PLDM“ – paladij

„OTHR“ – drugo

„MCEX“ – nekonvencionalni izvedeni FI na nenavadno blago OTC („Multi Commodity Exotic“)

 

 

„PAPR“ – papir

„CBRD“ – karton za embalažo

„NSPT“ – časopisni papir

„PULP“ – celuloza

„RCVP“ – odpadni papir

 

„POLY“ – polipropilen

„PLST“ – plastika

 

„INFL“ – inflacija

 

 

„OEST“ – uradni ekonomski statistični podatki

 

 

„OTHC“ – Drugi C10, kot so opredeljeni v razpredelnici 10.1 oddelka 10 Priloge III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (1).

 

 

„OTHR“ – drugo

 

 


Razpredelnica 3

Podrobni podatki, ki se sporočijo kot referenčni podatki o finančnih instrumentih

ŠT.

POLJE

PODATKI, KI SE SPOROČIJO

OBLIKA IN STANDARDI, KI JIH JE TREBA UPORABITI ZA POROČANJE

Splošna polja

1

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta.

{ISIN}

2

Polni naziv finančnega instrumenta

Polni naziv finančnega instrumenta.

{ALPHANUM-350}

3

Razvrstitev instrumenta

Taksonomija, ki se uporablja za razvrstitev finančnega instrumenta.

Navede se popolna in točna koda CFI.

{CFI_CODE}

4

Kazalec izvedenega finančnega instrumenta na blago ali emisijski kupon

Navedba, ali finančni instrument spada v opredelitev izvedenega finančnega instrumenta na blago v skladu s členom 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014 ali je izvedeni finančni instrument v zvezi s pravicami do emisije iz oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

„true“ – da

„false“ – ne

Polja v zvezi z izdajateljem

5

Identifikator izdajatelja ali upravljavca mesta trgovanja

Koda LEI izdajatelja ali upravljavca mesta trgovanja.

{LEI}

Polja v zvezi z mestom trgovanja

6

Mesto trgovanja

Segmentna oznaka identifikatorja trga („segment MIC“) za mesto trgovanja ali sistematični internalizator, če je na voljo, sicer operativni MIC („operating MIC“).

{MIC}

7

Kratek naziv finančnega instrumenta

Kratek naziv finančnega instrumenta v skladu s standardom ISO 18774.

{FISN}

8

Zahtevek izdajatelja za uvrstitev v trgovanje

Navedite, ali je izdajatelj finančnega instrumenta zaprosil za trgovanje s svojim finančnim instrumentom ali njegovo uvrstitev v trgovanje ali to odobril.

„true“ – da

„false“ – ne

9

Datum odobritve uvrstitve v trgovanje

Datum in čas, ko je izdajatelj odobril uvrstitev v trgovanje ali trgovanje s svojimi finančnimi instrumenti na mestu trgovanja.

{DATE_TIME_FORMAT}

10

Datum zahtevka za uvrstitev v trgovanje

Datum in čas zahtevka za uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja.

{DATE_TIME_FORMAT}

11

Datum uvrstitve v trgovanje ali datum prvega trgovanja

Datum in čas uvrstitve v trgovanje na mestu trgovanja ali datum in čas, ko se je z instrumentom prvič trgovalo ali ko je mesto trgovanja prvič prejelo naročilo ali ponudbo.

{DATE_TIME_FORMAT}

12

Datum prenehanja trgovanja

Če sta na voljo, datum in čas, ko se s finančnim instrumentom preneha trgovati ali ko ni več uvrščen v trgovanje na mestu trgovanja.

{DATE_TIME_FORMAT}

Polja v zvezi nominalno vrednostjo

13

Nominalna valuta 1

Valuta, v kateri je denominirana nominalna vrednost.

V primeru pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih ali valutnega izvedenega finančnega instrumenta je to nominalna valuta strani posla 1 ali valuta 1 para.

V primeru opcij na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je osnovna zamenjava enovalutna, je to nominalna valuta osnovne zamenjave. Pri opcijah na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je osnovni instrument večvaluten, je to nominalna valuta strani posla 1 zamenjave.

{CURRENCYCODE_3}

Polja v zvezi z obveznicami ali drugimi oblikami listinjenega dolga

14

Skupni izdan nominalni znesek

Skupni izdan nominalni znesek v denarni vrednosti.

{DECIMAL-18/5}

15

Datum zapadlosti

Datum zapadlosti finančnega instrumenta.

Polje se nanaša na dolžniške instrumente z določeno zapadlostjo.

{DATEFORMAT}

16

Valuta nominalne vrednosti

Valuta nominalne vrednosti dolžniških instrumentov.

{CURRENCYCODE_3}

17

Nominalna vrednost na enoto/minimalna vrednost trgovanja

Nominalna vrednost vsakega instrumenta. Če ni na voljo, se navede minimalna vrednost trgovanja.

{DECIMAL-18/5}

18

Fiksna obrestna mera

Fiksni odstotek donosa od dolžniškega instrumenta, če se drži do datuma dospelosti, naveden v odstotkih.

{DECIMAL-11/10}

Izražena kot odstotek (npr. 7.0 pomeni 7 % in 0.3 pomeni 0,3 %).

19

Identifikator indeksa/referenčnega merila obveznice s spremenljivo obrestno mero

Če identifikator obstaja.

{ISIN}

20

Naziv indeksa/referenčnega merila obveznice s spremenljivo obrestno mero

Če identifikator ne obstaja, navedite naziv indeksa.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če naziv indeksa ni vključen v seznam {INDEX}.

21

Obdobje trajanja indeksa/referenčnega merila obveznice s spremenljivo obrestno mero

Obdobje trajanja indeksa/referenčnega merila obveznice s spremenljivo obrestno mero Obdobje trajanja se izrazi v dnevih, tednih, mesecih ali letih.

{INTEGER-3}+'DAYS' – dnevi

{INTEGER-3}+'WEEK' – tedni

{INTEGER-3}+'MNTH' – meseci

{INTEGER-3}+'YEAR' – leta

22

Razmik bazičnih točk indeksa/referenčnega merila obveznice s spremenljivo obrestno mero

Število bazičnih točk nad ali pod indeksom, ki se uporabi za izračun cene.

{INTEGER-5}

23

Prednostni status obveznice

Navedite vrsto obveznice: prednostni dolg, vmesni dolg, podrejeni dolg ali podrejeni dolg z najnižjo prednostjo pri poplačilu.

„SNDB“ – prednostni dolg

„MZZD“ – vmesni dolg

„SBOD“ – podrejeni dolg

„JUND“ – podrejeni dolg z najnižjo prednostjo pri poplačilu

Polja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in listinjenimi izvedenimi finančnimi instrumenti

24

Datum dospetja

Datum dospetja finančnega instrumenta.

Polje se nanaša na izvedene finančne instrumente z določenim datumom dospetja.

{DATEFORMAT}

25

Cenovni multiplikator

Število enot osnovnega finančnega instrumenta, ki jih predstavlja ena pogodba na izvedene finančne instrumente.

Pri terminski pogodbi ali opciji na indeks, navedite znesek na indeksno točko.

Pri stavah na razliko navedite gibanje cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerem temelji stava na razliko.

{DECIMAL-18/17}

26

Koda osnovnega instrumenta

Koda ISIN osnovnega instrumenta.

Za ameriška in globalna potrdila o deponiranju (ADR in GDR) ter podobne instrumente navedite kodo ISIN finančnega instrumenta, na katerem temeljijo navedeni instrumenti.

Za zamenljive obveznice navedite kodo ISIN instrumenta, s katerim se obveznica lahko zamenja.

Za izvedene finančne instrumente ali druge instrumente, ki imajo osnovni instrument, navedite kodo ISIN osnovnega instrumenta, če je osnovni instrument uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. Če je osnovni instrument dividenda v obliki delnice, navedite kodo ISIN instrumenta povezane delnice, ki daje pravico do osnovnih dividend.

Za posle kreditne zamenjave navedite kodo ISIN referenčne obveznosti.

Če je osnovni instrument indeks, ki ima kodo ISIN, navedite kodo ISIN za ta indeks.

Če je osnovni instrument košarica, vključite kode ISIN vsakega sestavnega dela košarice, ki je uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. Polji 26 in 27 se poročata tolikokrat, kot je treba, da se navedejo vsi instrumenti v košarici.

{ISIN}

27

Izdajatelj osnovnega instrumenta

Če se instrument nanaša na izdajatelja, ne na en sam instrument, navedite kodo LEI izdajatelja.

{LEI}

28

Naziv osnovnega indeksa

Če je osnovni instrument indeks, navedite naziv indeksa.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če indeks ni vključen v seznam {INDEX}.

29

Obdobje trajanja osnovnega indeksa

Če je osnovni instrument indeks, navedite obdobje njegovega trajanja.

{INTEGER-3}+'DAYS' – dnevi

{INTEGER-3}+'WEEK' – tedni

{INTEGER-3}+'MNTH' – meseci

{INTEGER-3}+'YEAR' – leta

30

Vrsta opcije

Navedite, ali je pogodba na izvedene finančne instrumente pogodba o nakupni (pravica do nakupa določenega osnovnega instrumenta) ali prodajni opciji (pravica do prodaje določenega osnovnega instrumenta) ali da v času izvršitve ni mogoče določiti, ali gre za pogodbo o nakupni ali prodajni opciji. V primeru opcij na zamenjavo obrestnih mer:

„prodajna opcija“ v primeru zamenjave obrestne mere prejemnika, pri kateri ima kupec pravico, da v zamenjavo vstopi kot prejemnik fiksne obrestne mere;

„nakupna opcija“ v primeru opcije na zamenjavo obrestnih mer plačnika, pri kateri ima plačnik pravico, da v zamenjavo vstopi kot plačnik fiksne obrestne mere.

V primeru najnižje in najvišje vrednosti:

„prodajna opcija“ v primeru najnižje vrednosti;

„nakupna opcija“ v primeru najvišje vrednosti. Polje se nanaša samo na izvedene finančne instrumente, ki so opcije ali nakupni boni.

„PUTO“ – prodajna opcija

„CALL“ – nakupna opcija

„OTHR“ – če ni mogoče določiti, ali gre za nakupno ali prodajno opcijo

31

Izvršilna cena

Vnaprej določena cena, po kateri bo lastnik moral kupiti ali prodati osnovni finančni instrument, ali navedba, da cene v trenutku izvršitve ni mogoče določiti.

Polje se nanaša na opcije ali nakupne bone, pri katerih je ceno mogoče določiti v trenutku izvršitve.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še „odprta“ se navede vrednost „PNDG“.

Če podatek o izvršilni ceni ni relevanten, polje pustite prazno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka.

„PNDG“, če cena ni na voljo.

32

Valuta izvršilne cene

Valuta izvršilne cene.

{CURRENCYCODE_3}

33

Način izvršitve opcije

Navedite, ali je opcijo mogoče izvršiti le na določen datum (evropska in azijska oblika), na več vnaprej določenih datumov (bermudska oblika) ali kadar koli v obdobju veljavnosti pogodbe (ameriška oblika).

To polje se nanaša le na opcije, nakupne bone in certifikate o upravičenju.

„EURO“ – evropski

„AMER“ – ameriški

„ASIA“ – azijski

„BERM“ – bermudski

„OTHR“ – kateri koli drug način

34

Način poravnave

Navedite, ali se finančni instrument poravna fizično ali v gotovini.

Če načina poravnave ni mogoče določiti v trenutku izvršitve, se navede vrednost „OPTL“.

To polje se nanaša samo na izvedene finančne instrumente.

„PHYS“ – fizična poravnava

„CASH“ – gotovinska poravnava

„OPTL“ – izbirno za nasprotno stranko ali kadar način določi tretja stran

Izvedeni finančni instrumenti na blago in emisijske kupone

35

Osnovni produkt

Osnovni produkt za razred temeljnih sredstev, kot je določen v razpredelnici z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago in emisijske kupone.

Dovoljene so samo vrednosti iz stolpca „Osnovni produkt“ razpredelnice z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago.

36

Podvrsta produkta

Podvrsta produkta za razred temeljnih sredstev, kot je določena v razpredelnici z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago in emisijske kupone.

Polje zahteva osnovni produkt.

Dovoljene so samo vrednosti iz stolpca „Podvrsta produkta“ razpredelnice z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago.

37

Nadaljnja podvrsta produkta

Nadaljnja podvrsta produkta za razred temeljnih sredstev, kot je določena v razpredelnici z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago in emisijske kupone.

Polje zahteva podvrsto produkta.

Dovoljene so samo vrednosti iz stolpca „Nadaljnja podvrsta produkta“ razpredelnice z razvrstitvijo izvedenih finančnih instrumentov na blago.

38

Vrsta transakcije

Vrsta transakcije, kot jo določi mesto trgovanja.

„FUTR“ – standardizirane terminske pogodbe

„OPTN“ – opcije

„TAPO“ – TAPOS

„SWAP“ – zamenjave

„MINI“ – minis

„OTCT“ – OTC

„ORIT“ – neposredni posli

„CRCK“ – crack

„DIFF“ – diferencialna

„OTHR“ – drugo

39

Vrsta končne cene

Vrsta končne cene, kot jo določi mesto trgovanja.

„ARGM“ – Argus/McCloskey

„BLTC“ – Baltic

„EXOF“ – Exchange

„GBCL“ – GlobalCOAL

„IHSM“ – IHS McCloskey

„PLAT“ – Platts

„OTHR“ – drugo

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Polja v tem oddelku se izpolnijo samo za instrumente, pri katerih je osnovni instrument obrestni nefinančni instrument.

40

Referenčna obrestna mera

Naziv referenčne obrestne mere.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če referenčna obrestna mera ni vključena v seznam {INDEX}.

41

Trajanje pogodbe na obrestno mero

Če je razred sredstev obrestna mera, v tem polju navedite trajanje pogodbe. Obdobje trajanja se izrazi v dnevih, tednih, mesecih ali letih.

{INTEGER-3}+'DAYS' – dnevi

{INTEGER-3}+'WEEK' – tedni

{INTEGER-3}+'MNTH' – meseci

{INTEGER-3}+'YEAR' – leta

42

Nominalna valuta 2

V primeru večvalutnih ali medvalutnih zamenjav valuta, v kateri je denominirana stran 2 pogodbe.

Za opcije na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je zamenjava, ki predstavlja osnovo, večvalutna, valuta, v kateri je denominirana stran 2 zamenjave.

{CURRENCYCODE_3}

43

Stran posla s fiksno obrestno mero 1

Navedite stran posla s fiksno obrestno mero 1, če je to ustrezno.

{DECIMAL -11/10}

Izražena kot odstotek (npr. 7.0 pomeni 7 % in 0.3 pomeni 0,3 %).

44

Stran posla s fiksno obrestno mero 2

Navedite stran posla s fiksno obrestno mero 2, če je to ustrezno.

{DECIMAL -11/10}

Izražena kot odstotek (npr. 7.0 pomeni 7 % in 0.3 pomeni 0,3 %).

45

Stran posla z variabilno obrestno mero 2

Navedite uporabljeno obrestno mero, če je to ustrezno.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če referenčna obrestna mera ni vključena v seznam {INDEX}.

46

Trajanje pogodbe na obrestno mero strani posla 2

Navedite referenčno obdobje obrestne mere, ki je določeno v predhodno določenih intervalih glede na tržno referenčno obrestno mero. Obdobje trajanja se izrazi v dnevih, tednih, mesecih ali letih.

{INTEGER-3}+'DAYS' – dnevi

{INTEGER-3}+'WEEK' – tedni

{INTEGER-3}+'MNTH' – meseci

{INTEGER-3}+'YEAR' – leta

Valutni izvedeni finančni instrumenti

Polja v tem razdelku se izpolnijo le za instrumente, pri katerih je osnovni instrument valutni nefinančni instrument.

47

Nominalna valuta 2

Polje se izpolni z osnovno valuto 2 para valut (valuta 1 se navede v polju 13 nominalna valuta 1).

{CURRENCYCODE_3}

48

Vrsta valute

Vrsta osnovne valute.

„FXCR“ – navzkrižni tečaji

„FXEM“ – trgi v razvoju

„FXMJ“ – glavne valute


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/382


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/586

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem in preiskavah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 80(3) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Informacije, ki se izmenjajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU, bi morale biti dovolj obsežne in takšne, da bi lahko pristojni organi učinkovito opravljali svoje nadzorne naloge in funkcije. Posledično je treba pristojnim organom omogočiti izmenjavo informacij, da bodo lahko nadzirali ravnanje fizičnih in pravnih oseb v svojih zadevnih jurisdikcijah.

(2)

Da bi pristojni organi lahko učinkovito spremljali investicijska podjetja, upravljavce trga in izvajalce podatkovnih storitev, je pomembno, da si izmenjajo ustrezne informacije o: splošnem kontekstu in ustanovnih listinah (vključno z nacionalnimi ustanovnimi listinami ali drugimi dokumenti, ki dajejo vpogled v strukturo in operativne dejavnosti subjekta); postopku izdaje dovoljenja; upravljalnih organih investicijskih podjetij, vključno na primer z informacijami, ki omogočajo preverjanje primernosti članov upravljalnega organa, kot so njihove delovne izkušnje (vključno z njihovimi življenjepisi, v katerih je navedeno njihovo zadevno izobraževanje in usposabljanje, prejšnje poklicne izkušnje in poklicne dejavnosti ali druge povezane funkcije, ki se trenutno zahtevajo za namene Direktive 2014/65/EU); svojem ugledu; delničarjih in članih s kvalificiranimi deleži, kot so osnovne informacije o podjetju in ugled; dovoljenju podjetja, vključno z informacijami o tistih podjetjih, ki jim je bilo dovoljenje izdano ali zavrnjeno; organizacijskih zahtevah za regulirane trge; dovoljenju izvajalcev podatkovnih storitev; opustitvah, odobrenih ali zavrnjenih za kategorizacijo strank kot „profesionalne“; sankcijah in izvršilnem ukrepu; operativnih dejavnostih ter ustreznem ravnanju in skladnosti s predpisi v preteklosti.

(3)

Pomembno je, da se pristojnim organom omogoči tudi izmenjava informacij, ki so pomembne za učinkovito spremljanje kreditnih institucij, kadar te zagotavljajo investicijske storitve ali opravljajo investicijske posle.

(4)

Za opravljanje nadzornih nalog na celovit način je prav tako pomembno, da lahko pristojni organi izmenjujejo ustrezne informacije, s katerimi lahko razpolagajo, vključno z informacijami o investicijskih podjetjih, upravljavcih trga, izvajalcih storitev sporočanja podatkov, kreditnih institucijah, finančnih nasprotnih strankah, članih ali udeležencih reguliranih trgov, večstranskih sistemih trgovanja ali osebah, izvzetih v skladu s členom 2 ali 3 Direktive 2014/65/EU. Poleg tega bi pristojni organi morali imeti možnost, da si izmenjajo ustrezne osnovne informacije o osebah, ki opravljajo investicijske storitve brez potrebnega dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(5)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(7)

ESMA je zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(8)

ESMA ni opravila javnega posvetovanja o osnutku tehničnih standardov, saj se ti standardi nanašajo na izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem in preiskavah, ter se je to zdelo nesorazmerno glede na področje uporabe in učinek –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Informacije, ki se izmenjujejo med pristojnim organom, kateremu je predložena zahteva za sodelovanje (zaprošeni organ), in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo za sodelovanje (organ vlagatelj), v skladu s členom 80 Direktiva 2014/65/EU, se lahko nanašajo na naslednje subjekte:

(a)

investicijsko podjetje, upravljavca trga ali izvajalca storitev sporočanja podatkov, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(b)

kreditno institucijo z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki zagotavlja investicijske storitve ali opravlja investicijske posle;

(c)

katero koli drugo fizično ali pravno osebo ali katero koli zasebno podjetje ali združenje, ki ni navedeno v točkah (a) in (b).

Člen 2

Informacije, ki se izmenjajo v zvezi z investicijskimi podjetji, upravljavci trga ali izvajalci storitev sporočanja podatkov

1.   Kadar se pristojni organ odloči, da zahteva sodelovanje, lahko zahteva naslednje informacije v zvezi s subjekti iz točke (a) člena 1:

(a)

splošne informacije in dokumente, ki se nanašajo na ustanovitev subjektov:

(i)

informacije o imenu subjektov, naslov njihovega sedeža in/ali registriranega sedeža, kontaktne podatke, nacionalno identifikacijsko številko subjekta in izvlečke iz nacionalnih registrov;

(ii)

informacije o ustavnih listinah, ki jih morajo imeti subjekti v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

(b)

informacije iz člena 7(4) Direktive 2014/65/EU, ki se nanašajo na postopek izdaje dovoljenja subjektu, kadar takšne informacije niso prisotne v javnem registru ESMA, vzpostavljenem v skladu s členom 8(1)(k) Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(c)

informacije, ki se nanašajo na člane upravljalnega organa subjekta ali osebe, ki dejansko vodijo posle, in so bile predložene kot del postopka izdaje dovoljenja, vključno z:

(i)

njihovimi imeni, osebno identifikacijsko številko (če je na voljo v zadevni državi članici), krajem prebivanja in kontaktnimi podatki;

(ii)

informacijami o položaju, na katerega se te osebe imenujejo znotraj subjekta;

(iii)

organigramom upravljavske strukture ali identifikacijo oseb, odgovornih za dejavnosti, ki jih subjekt izvaja v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(d)

informacije, potrebne za oceno primernosti članov upravljalnega organa ali oseb, ki dejansko vodijo posle subjektov, vključno z:

(i)

informacijami, ki se nanašajo na delovne izkušnje;

(ii)

informacijami, ki se nanašajo na ugled člana ali osebe, vključno z:

informacijami o kazenskih evidencah, kazenskih preiskavah ali postopkih, zadevnih civilnih in upravnih zadevah ter disciplinskih ukrepih (vključno s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja podjetja ali stečajem, plačilno nesposobnostjo in podobnimi postopki) v obliki uradnega potrdila, če je na voljo, ali drugega enakovrednega dokumenta;

informacijami o odprtih preiskavah, postopkih izvršitve, sankcijah ali drugem sklepu o izvršitvi zoper osebo;

zavrnitvijo registracije, dovoljenja, članstva ali licence za opravljanje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti; umikom, preklicem ali ukinitvijo takšne registracije, dovoljenja, članstva ali licence ali izključitvijo s strani regulativnega ali vladnega organa, poklicnega organa ali združenja;

odpovedjo delovnega razmerja ali odstranitvijo z odgovornega položaja, prekinitvijo fiduciarnega razmerja ali podobno situacijo;

(e)

informacije o delničarjih in članih s kvalificiranimi deleži, vključno s:

(i)

seznamom oseb s kvalificiranim deležem;

(ii)

za delničarje, ki so člani skupine podjetij, organigramom skupine podjetij z navedbo dejavnosti, ki jih izvaja vsako podjetje v skupini, ter identifikacijo vsakega podjetja ali posameznika znotraj skupine, ki posluje v skladu z določbami iz Direktive 2014/65/EU;

(iii)

informacijami in dokumenti, potrebnimi za oceno njihove primernosti;

(f)

informacije o organizacijski strukturi, pogojih poslovanja in skladnosti z zahtevami, določenimi v Direktivi 2014/65/EU, vključno z:

(i)

informacijami o politikah in postopkih glede skladnosti in obvladovanja tveganja, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU v zvezi s subjekti in njihovimi vezanimi zastopniki;

(ii)

evidencami subjektov o skladnosti, vključno z informacijami, s katerimi razpolagajo pristojni organi;

(iii)

informacijami o organizacijskih in upravnih ureditvah, oblikovanih za preprečevanje nasprotja interesov, kakor je opredeljeno v členu 23 Direktive 2014/65/EU;

(iv)

v primeru investicijskih podjetij, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, informacijami o postopku za odobritev vsakega finančnega instrumenta, vključno z informacijami o ciljnem trgu in distribucijski strategiji ter informacijami o njegovih ureditvah glede politike pregleda;

(v)

v zvezi z investicijskimi podjetji, informacijami, ki se nanašajo na njihove obveznosti v skladu z Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(vi)

informacijami, ki se lahko zahtevajo od investicijskih podjetij v skladu z dejavnostmi in zahtevami, določenimi v členu 16 Direktive 2014/65/EU;

(g)

informacije o dovoljenju investicijskim podjetjem, izdanem v skladu s členi 5 do 10 Direktive 2014/65/EU;

(h)

informacije o dovoljenju reguliranim trgom in izvajalcem storitev sporočanja podatkov, izdanem v skladu s členi 44, 45 in 46 ter členi 59 do 63 Direktive 2014/65/EU;

(i)

informacije o opustitvah, odobrenih ali zavrnjenih v zvezi s strankami, ki se na zahtevo lahko obravnavajo kot profesionalne stranke, kot je določeno v Prilogi II k Direktivi 2014/65/EU;

(j)

informacije o sankcijah in izvršilnem ukrepu, uvedenih proti subjektom, vključno z:

(i)

informacijami o sankcijah, naloženih subjektu, članu upravljalnega organa ali osebam, ki dejansko vodijo posle subjekta;

(ii)

informacijami v zvezi s kršitvami subjektov ali oseb na vodstvenih položajih;

(iii)

informacijami o kazenskih evidencah, kazenskih ali upravnih preiskavah ali postopkih, zadevnih civilnih in upravnih zadevah ter disciplinskih ukrepih v obliki uradnega potrdila, če je na voljo, ali drugega enakovrednega dokumenta;

(k)

informacije, ki se nanašajo na operativne dejavnosti ter ustrezno ravnanje in skladnost s predpisi v preteklosti glede predmeta zahtevka, vključno z:

(i)

informacijami v zvezi s poslovnimi dejavnostmi subjekta v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(ii)

notranjimi zapisniki ali evidencami, ki jih vodijo podjetja in podružnice za preiskavo s strani zadevnega pristojnega organa;

(l)

vse druge informacije, ki so potrebne za sodelovanje pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah iz člena 80(1) Direktiva 2014/65/EU.

2.   Kadar država članica zahteva, da podjetje iz tretje države ustanovi podružnico v skladu s členom 39(1) in (2) Direktive 2014/65/EU, lahko pristojni organ iz druge države članice zahteva od organa, pristojnega za nadzor nad zadevno podružnico, informacije, pridobljene od organa iz matične države v zvezi z dovoljenjem za odprtje podružnice, vključno z:

(a)

informacijami, pomembnimi za spremljanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali določbami in ukrepi, ki so bili sprejeti za prenos Direktive 2014/65/EU;

(b)

odgovorom upravljalnega organa investicijskega podjetja iz tretje države ali subjektov, ki dejansko vodijo posle subjekta, na vprašanja pristojnega organa.

Člen 3

Informacije, ki se izmenjajo v zvezi s kreditnimi institucijami

Kadar se pristojni organ odloči, da zahteva sodelovanje, lahko zahteva naslednje informacije v zvezi s subjekti iz točke (b) člena 1:

(a)

informacije iz točk (a), (f), (i) in (j) člena 2(1);

(b)

vse dodatne informacije, ki so pomembne za spremljanje, kako kreditne institucije upoštevajo Uredbo (EU) št. 600/2014 ali določbe in ukrepe, sprejete za prenos Direktive 2014/65/EU;

(c)

vse druge informacije, ki so potrebne za sodelovanje pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah iz člena 80(1) Direktiva 2014/65/EU.

Člen 4

Informacije, ki jih je treba izmenjati v zvezi z osebami iz točke (c) člena 1

1.   Kadar se pristojni organ odloči, da zahteva sodelovanje v zvezi s fizičnimi osebami iz točke (c) člena 1, lahko zahteva vsaj ime, datum in kraj rojstva, osebno nacionalno identifikacijsko številko, naslov in kontaktne podatke osebe.

2.   V zvezi s pravnimi osebami ali katerim koli zasebnim podjetjem ali združenjem iz točke (c) člena 1 lahko pristojni organ tudi zahteva vsaj dokumente, ki potrjujejo ime podjetja ter registriran naslov njegovega sedeža in poštni naslov, če je drugačen, kontaktne podatke in njegovo nacionalno identifikacijsko številko; registracijo pravne oblike v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo; popoln seznam oseb, ki dejansko vodijo posle, njihovo ime, datum in kraj rojstva, naslov, kontaktne podatke, njihovo nacionalno identifikacijsko številko.

3.   Poleg tega lahko pristojni organi zahtevajo, da se izmenjajo naslednje informacije v zvezi z osebami, ki opravljajo investicijske storitve ali posle brez potrebnega dovoljenja ali registracije v skladu z Direktivo 2014/65/EU:

(a)

podrobnosti o investicijskih storitvah in poslih, ki se opravljajo;

(b)

podrobnosti o vseh osebah, za katere je znano, da se je na njih obrnila fizična ali pravna oseba v zvezi z zagotavljanjem investicijskih storitev ali opravljanjem investicijskih poslov brez potrebnega dovoljenja ali registracije.

4.   V vsakem primeru lahko pristojni organi zaprosijo za informacije v zvezi z osebami iz točke (c) člena 1, ki so bile pridobljene v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in so pomembne za spremljanje skladnosti s to uredbo ali določbami, sprejetimi pri izvajanju Direktive 2014/65/EU, ali lahko zahtevajo katere koli druge informacije, potrebne za sodelovanje pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah iz člena 80(1) Direktive 2014/65/EU.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(4)  Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

(5)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/387


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/587

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti členov 4(6), 7(2), 14(7), 20(3), 22(4) in 23(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Visoka stopnja preglednosti je ključna za zagotavljanje, da so vlagatelji ustrezno obveščeni o resnični ravni dejanskih in potencialnih poslov z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti ne glede na to, ali se navedeni posli izvajajo na reguliranih trgih in v večstranskih sistemih trgovanja ali jih izvajajo sistematični internalizatorji in ali se izvajajo zunaj navedenih sistemov. Visoka stopnja preglednosti bi morala zagotavljati tudi, da postopka oblikovanja cen za posamezne finančne instrumente, s katerimi se trguje na različnih mestih trgovanja, ne ovira drobitev likvidnosti in da vlagatelji zato niso oškodovani.

(2)

Obenem je nujno treba priznati, da bi bilo treba v nekaterih okoliščinah zagotoviti izvzetje iz obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem ali odlog obveznosti glede preglednosti po trgovanju za preprečitev, da bi obveznosti glede razkritja naročil in poslov nenamerno škodovale likvidnosti ter da bi se s tem objavila tveganost pozicij. Zato je ustrezno, da se opredelijo točne okoliščine, v katerih se lahko odobrijo opustitve obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem in odlogi obveznosti glede preglednosti po trgovanju.

(3)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo zahteve po preglednosti, ki veljajo za mesta trgovanja in investicijska podjetja, v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, in da se deležnikom, zlasti tistim, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami ter učinkovit dostop do njih, je ustrezno, da se vključijo v eno uredbo.

(4)

Če pristojni organi odobrijo opustitve zahtev po preglednosti pred trgovanjem ali odlog obveznosti glede preglednosti po trgovanju, bi morali vse regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja in investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mest trgovanja, obravnavati enako in nediskriminatorno.

(5)

Ustrezno je, da se pojasnijo nekateri tehnični pojmi. Navedene opredelitve tehničnih pojmov so potrebne za zagotovitev enotne uporabe določb iz te uredbe v Uniji in posledično za zagotovitev prispevka k vzpostavitvi enotnega pravilnika za finančne trge v Uniji. Navedene opredelitve pojmov so v celoti namenjene določitvi obveznosti glede preglednosti za lastniške instrumente in instrumente, podobne lastniškim, ter bi morale biti strogo omejene na razumevanje te uredbe.

(6)

Uredba (EU) št. 600/2014 v področje uporabe sistema preglednosti vključuje instrumente, podobne lastniškim, kot so potrdila o lastništvu, investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi, in certifikati, ter delnice in druge instrumente, podobne lastniškim, s katerimi se trguje le v večstranskem sistemu trgovanja. Da bi se vzpostavil obsežen in enoten sistem preglednosti, je treba prilagoditi vsebino informacij pred trgovanjem, ki jih objavijo mesta trgovanja.

(7)

Mesto trgovanja, ki upravlja sistem zahtevkov za ponudbe, bi moralo objaviti vsaj zavezujoče ponujene nakupne in prodajne cene ali navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, ter globino pri teh cenah najpozneje takrat, ko vložnik zahteve lahko izvrši posel v skladu s pravili sistema. S tem se zagotovi, da člani ali udeleženci, ki vložniku zahteve prvi predložijo ponudbe, niso v slabšem položaju.

(8)

Posebno metodologijo in podatke, potrebne za izračune za namen opredelitve sistema preglednosti, ki se uporablja za lastniške instrumente in instrumente, podobne lastniškim, bi bilo treba uporabljati skupaj s skupnimi elementi v zvezi z vsebino in pogostostjo zahtevkov za podatke, ki se naslovijo na mesta trgovanja, sisteme odobrenih objav (APA) in ponudnike stalnih informacij (CTP) za namene preglednosti in druge izračune iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/577 (2).

(9)

Sistem preglednosti pred trgovanjem in po njem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 600/2014, bi bilo treba ustrezno prilagoditi trgu in enotno uporabljati po Uniji. Zlasti statično določanje najpomembnejših trgov, kar zadeva likvidnost, velikosti velikih naročil in standardnih tržnih obsegov ne bi ustrezno zajemalo rednih sprememb vzorcev trgovanja, ki vplivajo na lastniške instrumente in instrumente, podobne lastniškim. Zato je treba določiti potrebne izračune, vključno z obdobji, ki jih je treba upoštevati pri izračunih, in obdobji, v katerih veljajo rezultati navedenih izračunov, metode izračuna in pristojni organ, ki je odgovoren za izračune, v skladu z imenovanjem ustreznega pristojnega organa za namen člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/571 (3). Da se v zvezi s tem preprečijo učinki izkrivljanja trga, bi morala obdobja izračuna zagotavljati posodabljanje ustreznih pragov sistema v ustreznih intervalih, da se upoštevajo tržni pogoji. Prav tako je treba zagotoviti centralizirano objavo rezultatov izračunov, da bodo na enem mestu in na uporabniku prijazen način na voljo vsem udeležencem na finančnih trgih in pristojnim organom v Uniji. Zato bi morali pristojni organi obvestiti ESMA o rezultatih svojih izračunov, ESMA pa bi morala navedene izračune objaviti na svojem spletnem mestu.

(10)

Za izvajanje izračunov za določanje zahtev po preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 bi bilo treba določiti vsebino in pogostost zahtevkov za podatke ter format in rok, v katerem se morajo mesta trgovanja, APA in CTP odzvati na te zahtevke v skladu s členom 22(4) Uredbe (EU) št. 600/2014. Rezultate izračunov na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, je treba objaviti, da se udeleženci na trgu obvestijo o navedenih rezultatih ter da se v praksi doseže preglednost pred trgovanjem in po njem. Prav tako je treba zagotoviti centralizirano objavo rezultatov izračunov, da bodo na enem mestu in na uporabniku prijazen način na voljo vsem udeležencem na finančnem trgu in pristojnim organom v Uniji. Zato bi morali pristojni organi obvestiti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o rezultatih svojih izračunov, ESMA pa bi morala navedene izračune nato objaviti na svojem spletnem mestu.

(11)

Za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, je v nasprotju z delnicami, potrdili o lastništvu, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti videti, da povprečni dnevni promet ni ustrezen približek za umerjanje pragov velikega tržnega obsega. Pri teh instrumentih povprečni dnevni promet ne odraža ustrezno mere dejanske likvidnosti, saj mehanizma izdaje in odkupa, povezana z investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, omogočata dostop do dodatne in skrite likvidnosti (non-displayed liquidity). Za zmanjšanje tveganja izogibanja je pomembno, da imata dva investicijska sklada, s katerima se trguje na borzi, za isto sredstvo, ki predstavlja osnovo, enake prage velikega tržnega obsega ne glede na to, ali je njun povprečni dnevni promet podoben ali ne. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten prag velikega tržnega obsega za vse investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, ki bi se uporabljal ne glede na njihovo sredstvo, ki se uporablja kot osnova, ali likvidnost.

(12)

Informacije, ki se morajo dati na razpolago čim bolj sprotno, bi bilo treba dati na voljo takoj, ko je to tehnično izvedljivo, ob upoštevanju razumne ravni učinkovitosti in odhodkov za sisteme zadevne osebe. Informacije bi se morale čim bližje določenemu roku objaviti le v izjemnih primerih, ko razpoložljivi sistemi ne omogočajo objave v krajšem času.

(13)

Investicijska podjetja bi morala prek APA objaviti podrobnosti o poslih, izvršenih zunaj mesta trgovanja. Zato bi bilo treba opredeliti način, kako investicijska podjetja sporočajo podrobnosti poslov APA, navedene določbe pa bi se morale uporabljati skupaj z zahtevami, ki veljajo za APA, določenimi v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/571.

(14)

Vlagatelji potrebujejo zanesljive in pravočasne informacije o ravni trgovskega interesa za finančne instrumente. Informacije o nekaterih vrstah poslov, kot so prenos finančnih instrumentov za namene zavarovanja, ne bi bile koristne za vlagatelje v zvezi z določanjem ravni resničnega trgovskega interesa za finančni instrument. Če bi se od investicijskih podjetij zahtevalo, da objavijo take posle, bi to povzročilo velike operativne izzive in stroške ter ne bi izboljšalo postopka oblikovanja cen. Zato bi se morale obveznosti glede preglednosti po trgovanju v zvezi s posli, izvršenimi zunaj mesta trgovanja, uporabljati le v primeru nakupa ali prodaje delnice, potrdila o lastništvu, investicijskega sklada, s katerim se trguje na borzi, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta. Bistveno je, da se določeni posli, kot so na primer posli, ki vključujejo uporabo katerega koli takega instrumenta za zavarovano posojanje ali druge namene, pri katerih izmenjavo finančnih instrumentov določajo dejavniki, ki niso trenutno tržno vrednotenje, ne bi smeli objaviti, saj ne prispevajo k postopku oblikovanja cen ter bi lahko zmedli vlagatelje in onemogočili najboljšo izvršitev.

(15)

V zvezi s posli, izvršenimi izven okvira pravil mesta trgovanja, je treba pojasniti, katero investicijsko podjetje objavi posel, če sta obe stranki v poslu investicijski podjetji s sedežem v Uniji, da se prepreči podvajanje objave poslov. Zato bi moralo biti za objavo posla vedno odgovorno investicijsko podjetje, ki prodaja, razen če je le ena od nasprotnih strank sistematični internalizator in je podjetje, ki kupuje.

(16)

Če je le ena od nasprotnih strank sistematični internalizator pri zadevnem finančnem instrumentu in je tudi podjetje, ki kupuje navedeni instrument, bi morala biti odgovorna za objavo posla, saj to od nje pričakujejo stranke, poleg tega pa lažje izpolni poročevalno polje, v katerem je omenjen njen status sistematičnega internalizatorja. Za zagotovitev, da se posel objavi le enkrat, bi moral sistematični internalizator drugo stranko obvestiti, da bo objavil posel.

(17)

Pomembno je, da se ohranijo trenutni standardi za objavo poslov, ki se izvedejo kot vzajemni posli, da se prepreči objava enega posla kot več poslov ter da se zagotovi pravna varnost glede tega, katero investicijsko podjetje je odgovorno za objavo posla. Zato bi se morala ujemajoča se posla, evidentirana ob istem času in po isti ceni, ki vključujeta eno stranko, objaviti kot en posel.

(18)

Za zagotavljanje učinkovitega delovanja novega regulativnega sistema preglednosti je treba zagotoviti zbiranje določenih podatkov in zgodnjo objavo najpomembnejših trgov, kar zadeva likvidnost, velikosti naročil, ki so velikega tržnega obsega, pragov za odlog objave in standardnih tržnih obsegov.

(19)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe iz te uredbe in določbe iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma. Vendar bi se morale za zagotovitev učinkovitega delovanja novega regulativnega sistema preglednosti nekatere določbe iz te uredbe uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(20)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(21)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„trgovanje s portfeljem“ (portfolio trade) pomeni posle s petimi ali več različnimi finančnimi instrumenti, pri čemer z navedenimi posli hkrati trguje ista stranka, z njimi pa se trguje kot z eno enoto za določeno referenčno ceno;

(2)

„preneseni posel“ (give-up transaction) ali „posredovani posel“ (give-in transaction) pomeni posel, pri katerem investicijsko podjetje posreduje posel stranke drugemu investicijskemu podjetju ali ga od njega prejme za namene obdelave po trgovanju;

(3)

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 3(6) Delegirane uredbe (EU) 2017/577;

(4)

„sistematični internalizator“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

Člen 2

Posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen

(člen 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Posel z delnicami ne prispeva k postopku oblikovanja cen, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

posel je izvršen na podlagi cene, ki se izračuna v več časovnih točkah glede na ustrezno referenčno merilo, vključno s posli, izvršenimi na podlagi povprečne cene posla, tehtane glede na obseg posla, ali povprečne časovno tehtane cene posla;

(b)

posel je del trgovanja s portfeljem;

(c)

posel je pogojen z nakupom, prodajo, izdajo ali odkupom pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ali drugega finančnega instrumenta, pri čemer se vsi elementi posla izvršijo kot ena enota;

(d)

posel izvrši družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki prenese dejansko lastništvo delnic z enega kolektivnega naložbenega podjema na drugega, nobeno investicijsko podjetje pa ni stranka v poslu;

(e)

posel je preneseni posel ali posredovani posel;

(f)

namen posla je prenesti delnice kot zavarovanje v dvostranskih poslih ali v okviru zahteve centralne nasprotne stranke (CNS) po kritju ali po zavarovanju ali kot del procesa upravljanja primera neizpolnjevanja obveznosti CNS;

(g)

pri poslu se izročijo delnice na podlagi zamenjave zamenljivih obveznic in izvršitve opcij, kritih nakupnih bonov (covered warrant) ali drugih podobnih izvedenih finančnih instrumentov;

(h)

posel je posel financiranja z vrednostnimi papirji;

(i)

posel se izvede v skladu s pravili ali postopki mesta trgovanja, CNS ali centralne depotne družbe, da se izvede kritni nakup neporavnanih poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

POGLAVJE II

PREGLEDNOST PRED TRGOVANJEM

Oddelek 1

Preglednost pred trgovanjem za mesta trgovanja

Člen 3

Obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem

(člen 3(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo razpon ponujenih nakupnih in prodajnih cen ter globino trgovskih interesov pri teh cenah. Informacije se objavijo v skladu z vrsto sistemov trgovanja, ki jih upravljajo, kot je določeno v tabeli 1 Priloge I.

2.   Zahteve po preglednosti iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za vse „navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati“, kot so opredeljene v členu 2(1)(33), in v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 4

Najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost

(člen 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Za namene člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 se za najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, za delnico, potrdilo o lastništvu, investicijski sklad, s katerim se trguje na trgu, certifikat ali drug podoben finančni instrument, šteje mesto trgovanja z največjim prometom z zadevnim finančnim instrumentom v Uniji.

2.   Za namen določitve najpomembnejših trgov, kar zadeva likvidnost, v skladu z odstavkom 1 pristojni organi izračunajo promet v skladu z metodologijo iz člena 17(4) za vsak finančni instrument, za katerega so pristojni organ, in za vsako mesto trgovanja, na katerem se trguje z navedenim finančnim instrumentom.

3.   Za izračun iz odstavka 2 velja:

(a)

za vsako mesto trgovanja zajema posle, izvršene v skladu s pravili navedenega mesta trgovanja, kar izključuje referenčno ceno in posle, dogovorjene v pogajanjih, ki so označeni, kot je določeno v tabeli 4 Priloge I, in posle, izvršene na podlagi vsaj enega naročila, pri katerem se je izkoristila opustitev za velik tržni obseg in pri katerem je bila velikost posla večja od veljavnega praga velikega tržnega obsega, kot se določi v skladu s členom 7;

(b)

zajema predhodno koledarsko leto ali, kjer je to ustrezno, obdobje predhodnega koledarskega leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

4.   Dokler se ne določi najpomembnejši trg za določen finančni instrument, kar zadeva likvidnost, v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 3, je najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, mesto trgovanja, na katerem je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali na katerem se z njim prvič trguje.

5.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja štiri tedne ali manj pred koncem predhodnega koledarskega leta.

Člen 5

Posebne značilnosti poslov, dogovorjenih v pogajanjih

(člen 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Posel z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, dogovorjen v pogajanjih, se šteje za zasebno izpogajani posel, vendar se sporoči v skladu s pravili mesta trgovanja in če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

dva člana ali udeleženca navedenega mesta trgovanja sta vključena v posel v kateri koli izmed naslednjih vlog:

(i)

eden posluje za svoj račun, drugi pa deluje v imenu stranke;

(ii)

oba poslujeta za svoj račun;

(iii)

oba delujeta v imenu stranke;

(b)

en član ali udeleženec navedenega mesta trgovanja:

(i)

deluje tako v imenu kupca kot prodajalca ali

(ii)

posluje za svoj račun na podlagi naročila stranke.

Člen 6

Posli, dogovorjeni v pogajanjih, za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena

(člen 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Za posel z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, dogovorjen v pogajanjih, veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena finančnega instrumenta, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

posel je izvršen na podlagi cene, ki se izračuna v več časovnih točkah glede na ustrezno referenčno merilo, vključno s posli, izvršenimi na podlagi povprečne cene posla, tehtane glede na obseg posla, ali povprečne časovne tehtane cene posla;

(b)

posel je del trgovanja s portfeljem;

(c)

posel je pogojen z nakupom, prodajo, izdajo ali odkupom pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ali drugega finančnega instrumenta, pri čemer se nameravajo vsi elementi posla izvršiti kot ena enota;

(d)

posel izvrši družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES, ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU, ki prenese dejansko lastništvo finančnih instrumentov z enega kolektivnega naložbenega podjema na drugega, nobeno investicijsko podjetje pa ni stranka v poslu;

(e)

posel je preneseni posel ali posredovani posel;

(f)

namen posla je prenesti finančne instrumente kot zavarovanje v dvostranskih poslih ali v okviru zahtev CNS po kritju ali zavarovanju ali kot del procesa upravljanja primera neizpolnjevanja obveznosti CNS;

(g)

pri poslu se izročijo finančni instrumenti v okviru zamenjave zamenljivih obveznic ter izvršitve opcij, kritih nakupnih bonov ali drugih podobnih izvedenih finančnih instrumentov;

(h)

posel je posel financiranja z vrednostnimi papirji;

(i)

posel se izvede v skladu s pravili ali postopki mesta trgovanja, CNS ali centralne depotne družbe, da se izvede kritni nakup neporavnanih poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014;

(j)

vsak drug posel, ki je enakovreden poslom, opisanim v točkah od (a) do (i), v tem, da je pogojen s tehničnimi značilnostmi, ki niso povezane s trenutnim tržnim vrednotenjem finančnega instrumenta, s katerim se trguje.

Člen 7

Naročila, ki so velika

(člen 4(1)(c) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Naročilo v zvezi z delnico, potrdilom o lastništvu, certifikatom ali drugim podobnim finančnim instrumentom se šteje za veliko, če je enako najmanjši velikosti naročil iz tabel 1 in 2 Priloge II ali večje od nje.

2.   Naročilo v zvezi z investicijskim skladom, s katerim se trguje na borzi, se šteje za veliko, če znaša 1 000 000 EUR ali več.

3.   Za namene določanja naročil, ki so velika, pristojni organi v skladu z odstavkom 4 izračunajo povprečni dnevni promet z delnicami, potrdili o lastništvu, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

4.   Za izračun iz odstavka 3 velja:

(a)

vključuje posle s finančnim instrumentom, izvršene v Uniji, ne glede na to, ali se z njim trguje na mestu trgovanja ali zunaj njega;

(b)

zajema obdobje, ki se začne 1. januarja predhodnega koledarskega leta in konča 31. decembra predhodnega koledarskega leta ali, kjer je to ustrezno, obdobje predhodnega koledarskega leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo.

Odstavka 3 in 4 se ne uporabljata za delnice, potrdila o lastništvu, certifikate in druge podobne finančne instrumente, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja štiri tedne ali manj pred koncem predhodnega koledarskega leta.

5.   Če se cena ali drugi ustrezni pogoji za izvršitev naročila ne spremenijo, se opustitev iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 še naprej uporablja za naročilo, ki je veliko, ko se vnese v knjigo naročil, a je po delni izvršitvi manjše od praga, ki se uporablja za navedeni finančni instrument, kot je določen v skladu z odstavkoma 1 in 2.

6.   Preden se z delnico, potrdilom o lastništvu, certifikatom ali drugim podobnim finančnim instrumentom prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, pristojni organ oceni povprečni dnevni promet z navedenim finančnim instrumentom, pri čemer upošteva morebitne pretekle podatke o trgovanju z navedenim finančnim instrumentom in drugimi finančnimi instrumenti, ki imajo podobne značilnosti, ter zagotovi objavo navedene ocene.

7.   Ocenjen povprečni dnevni promet iz odstavka 6 se uporabi za izračun naročil, ki so velika, v šesttedenskem obdobju po dnevu, ko je bila delnica, potrdilo o lastništvu, certifikat ali drug podoben finančni instrument uvrščen v trgovanje ali pa se je z njim prvič trgovalo na mestu trgovanja.

8.   Pristojni organ izračuna povprečni dnevni promet na podlagi prvih štirih tednov trgovanja in ga objavi pred koncem šesttedenskega obdobja iz odstavka 7.

9.   Povprečni dnevni promet iz odstavka 8 se uporablja za izračun naročil, ki so velika, in dokler velja povprečni dnevni promet, izračunan v skladu z odstavkom 3.

10.   Za namene tega člena se povprečni dnevni promet izračuna tako, da se skupni promet s posameznim finančnim instrumentom, kot je opredeljen v členu 17(4), deli s številom trgovalnih dni v zadevnem obdobju. Število trgovalnih dni v zadevnem obdobju je število trgovalnih dni na najpomembnejšem trgu, kar zadeva likvidnost navedenega finančnega instrumenta, kot se določi v skladu s členom 4.

Člen 8

Vrsta in najmanjša velikost naročil v sistemu za upravljanje naročil

(člen 4(1)(d) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Vrsta naročila, ki je v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do svojega razkritja, za katerega se lahko opustijo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, je naročilo, ki:

(a)

bo razkrito v knjigi naročil, ki jo vodi mesto trgovanja, in je odvisno od objektivnih pogojev, ki so predhodno opredeljeni v protokolu sistema;

(b)

ne more sovplivati na druge trgovske interese pred razkritjem v knjigi naročil, ki jo vodi mesto trgovanja;

(c)

po razkritju v knjigi naročil sovpliva na druga naročila v skladu s pravili, ki se ob razkritju uporabljajo za naročila navedene vrste.

2.   Velikost naročil, ki so v sistemu za upravljanje naročil mesta trgovanja do svojega razkritja, za katera se lahko opustijo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem, je ob vnosu in po vsaki spremembi naslednja:

(a)

pri naročilu s skrito količino velikost znaša 10 000 EUR ali več;

(b)

pri vseh drugih naročilih je velikost enaka najmanjša količini, s katero se lahko trguje, ki jo vnaprej določi upravljavec sistema v skladu s svojimi pravili in protokoli.

3.   Naročilo s skrito količino (reserve order) iz odstavka 2(a) se šteje za limitirano naročilo, ki ga sestavljata razkrito naročilo, ki se nanaša na del količine, in nerazkrito naročilo, ki se nanaša na preostalo količino, če se nerazkrita količina lahko izvrši šele po vnosu v knjigo naročil kot novo razkrito naročilo.

Oddelek 2

Preglednost pred trgovanjem za sistematične internalizatorje in investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja

Člen 9

Ureditve glede objave zavezujoče ponudbe

(člen 14(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Vsaka ureditev, ki jo sistematični internalizator sprejme za izpolnjevanje obveznosti objave zavezujočih ponudb, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ureditev vsebuje vse smiselne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se objavljajo zanesljive informacije, ki se stalno spremljajo, da se odkrijejo napake, ki se popravijo takoj po odkritju;

(b)

ureditev je skladna s tehničnimi ureditvami, ki so enakovredne ureditvam, določenim za sisteme odobrenih objav (APA) v členu 15 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/571, ki olajšujejo konsolidacijo podatkov s podobnimi podatki iz drugih virov;

(c)

ureditev zagotavlja nediskriminatorno objavo informacij;

(d)

ureditev vključuje objavo časa vnosa ali spremembe ponudbe v skladu s členom 50 Direktive 2014/65/EU, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/574 (9).

Člen 10

Cene, ki odražajo prevladujoče tržne pogoje

(člen 14(3) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Cene, ki jih objavi sistematični internalizator, odražajo prevladujoče tržne pogoje, če so ob objavi blizu cene ponudb enakovrednih velikosti za enak finančni instrument na najpomembnejšem trgu, kar zadeva likvidnost navedenega finančnega instrumenta, kot se določi v skladu s členom 4.

Člen 11

Standardni tržni obseg

(člen 14(2) in (4) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Standardni tržni obseg za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, za katere obstaja likviden trg, se določi na podlagi povprečne vrednosti poslov z vsakim posameznim finančnim instrumentom, izračunane v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter tabelo 3 Priloge II.

2.   Za namene določitve standardnega tržnega obsega, ki se uporablja za posamezni finančni instrument, kot je določeno v odstavku 1, pristojni organi izračunajo povprečno vrednost poslov z vsemi delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, za katere obstaja likviden trg in za katere so pristojni organ.

3.   Za izračun iz odstavka 2 velja:

(a)

upošteva posle z zadevnim finančnim instrumentom, izvršene v Uniji, ne glede na to, ali so izvršeni na mestu trgovanja ali zunaj njega;

(b)

zajema predhodno koledarsko leto ali, kjer je to ustrezno, obdobje predhodnega koledarskega leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in v katerem se trgovanje z njim ni začasno ustavilo;

(c)

izključuje velike posle po trgovanju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge I.

Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, ki so bili prvič uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se je prvič trgovalo na mestu trgovanja štiri tedne ali manj pred koncem predhodnega koledarskega leta.

4.   Preden se z delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, s katerim se trguje na borzi, certifikatom ali drugim podobnim finančnim instrumentom prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, pristojni organ oceni povprečni dnevni promet z navedenim finančnim instrumentom, pri čemer upošteva morebitne pretekle podatke o trgovanju z navedenim finančnim instrumentom in drugimi finančnimi instrumenti, ki imajo podobne značilnosti, in zagotovi objavo navedene ocene.

5.   Ocenjena povprečna vrednost poslov, določena v odstavku 4, se uporabi kot standardni tržni obseg za delnico, potrdilo o lastništvu, investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi, certifikat ali drug podoben finančni instrument v šesttedenskem obdobju po dnevu, ko je bila delnica, potrdilo o lastništvu, investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi, certifikat ali drug podoben finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali pa se je z njim prvič trgovalo na mestu trgovanja.

6.   Pristojni organ izračuna povprečno vrednost poslov na podlagi prvih štirih tednov trgovanja in ga objavi pred koncem šesttedenskega obdobja iz odstavka 5.

7.   Povprečna vrednost poslov iz odstavka 6 se začne uporabljati takoj po objavi in se uporablja do izračuna nove povprečne vrednosti poslov v skladu z odstavkoma 2 in 3.

8.   Za namene tega člena se povprečna vrednost poslov izračuna tako, da se skupni promet s posameznim finančnim instrumentom, kot je opredeljen v členu 17(4), deli s skupnim številom poslov z navedenim finančnim instrumentom, ki so bili izvršeni v zadevnem obdobju.

POGLAVJE III

PREGLEDNOST PO TRGOVANJU ZA MESTA TRGOVANJA IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO ZUNAJ MESTA TRGOVANJA

Člen 12

Obveznosti glede preglednosti po trgovanju

(člena 6(1) ter 20(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj pravil mesta trgovanja, objavijo podrobnosti vsakega posla, pri čemer uporabljajo referenčne tabele 2, 3 in 4 Priloge I.

2.   Če se predhodno objavljeno poročilo o trgovanju prekliče, investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podrobnosti iz izvirnega poročila o trgovanju in oznako o preklicu iz tabele 4 Priloge I.

3.   Če se predhodno objavljeno poročilo o trgovanju spremeni, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, objavijo naslednje informacije:

(a)

novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podrobnosti izvirnega poročila o trgovanju in oznako o preklicu iz tabele 4 Priloge I;

(b)

novo poročilo o trgovanju, ki vsebuje vse podrobnosti izvirnega poročila o trgovanju z vsemi potrebnimi popravljenimi podrobnostmi in oznako o spremembi iz tabele 4 Priloge I.

4.   Če se posel med dvema investicijskima podjetjema sklene zunaj pravil mesta trgovanja za svoj račun ali v imenu strank, posel prek APA objavi le investicijsko podjetje, ki prodaja zadevni finančni instrument.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4, če je le eno investicijsko podjetje, ki je stranka v poslu z zadevnim finančnim instrumentom, sistematični internalizator in deluje kot podjetje, ki kupuje, posel prek APA objavi le navedeno podjetje, pri tem pa prodajalca obvesti o svojem dejanju.

6.   Investicijski podjetji sprejmeta vse razumne ukrepe, da zagotovita, da se posel objavi kot en posel. Zato se ujemajoča se posla, evidentirana ob istem času in po isti ceni, ki vključujeta eno stranko, štejeta za en posel.

Člen 13

Uporaba preglednosti po trgovanju za nekatere vrste poslov, izvršene zunaj mesta trgovanja

(člen 20(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Obveznost iz člena 20(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se ne uporablja za:

(a)

izvzete posle iz člena 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (10), kjer je to ustrezno;

(b)

posle, ki jih izvrši družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES, ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU, ki prenese dejansko lastništvo finančnih instrumentov z enega kolektivnega naložbenega podjema na drugega, investicijsko podjetje pa ni stranka v poslu;

(c)

prenesene posle in posredovane posle;

(d)

prenose finančnih instrumentov kot zavarovanja v dvostranskih poslih ali v okviru zahtev CNS po kritju ali zavarovanju ali kot del procesa upravljanja primera neizpolnjevanja obveznosti CNS.

Člen 14

Sprotna objava poslov

(člen 6(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Informacije po trgovanju v zvezi s posli, ki potekajo na zadevnem mestu trgovanja, se objavijo v naslednjih primerih:

(a)

če se posel izvede med dnevnimi urami trgovanja mesta trgovanja, čim bolj sprotno, kot je tehnično izvedljivo, in v vsakem primeru najkasneje v minuti po zadevnem poslu;

(b)

če se posel izvede zunaj dnevnih ur trgovanja mesta trgovanja, pred odprtjem navedenega mesta trgovanja naslednji trgovalni dan.

2.   Informacije po trgovanju v zvezi s posli, ki potekajo zunaj mesta trgovanja, se objavijo v naslednjih primerih:

(a)

če se posel izvede med dnevnimi urami trgovanja najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost zadevne delnice, potrdila o lastništvu, investicijskega sklada, s katerim se trguje na borzi, certifikata ali drugega podobnega finančnega instrumenta, kot se določi v skladu s členom 4, ali med dnevnimi urami trgovanja investicijskega podjetja, čim bolj sprotno, kot je tehnično izvedljivo, in v vsakem primeru najkasneje v minuti od zadevnega posla;

(b)

če se posel izvede v primeru, ki ga ne zajema točka (a), takoj po začetku dnevnih trgovalnih ur investicijskega podjetja in najpozneje pred odprtjem najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, ki se določi v skladu s členom 4, naslednji trgovalni dan.

3.   Informacije glede trgovanja s portfeljem se objavijo za vsak posel, ki je del trgovanja s portfeljem, čim bolj sprotno, kot je to tehnično izvedljivo, pri čemer se upošteva potreba po alokaciji cen posameznim delnicam, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, s katerimi se trguje na borzi, certifikatom in drugim podobnim finančnim instrumentom. Vsak posel, ki je del trgovanja s portfeljem, se oceni ločeno, da se ugotovi, ali za navedeni posel velja odlog objave v skladu s členom 15.

Člen 15

Odlog objave poslov

(člena 7(1) ter 20(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Če pristojni organ dovoli odlog objave podrobnosti o poslu v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, ter investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, objavijo vsak posel najpozneje na koncu ustreznega obdobja iz tabel 4, 5 in 6 Priloge II, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

posel poteka med investicijskim podjetjem, ki posluje za svoj račun, vendar ne prek trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun, in drugo nasprotno stranko;

(b)

velikost posla je enaka ustrezni najmanjši sprejemljivi velikosti, določeni v tabeli 4, 5 ali 6 Priloge II, kot je ustrezno, ali večja od nje.

2.   Ustrezna najmanjša sprejemljiva velikost za namene točke (b) v odstavku 1 se določi v skladu s povprečnim dnevnim prometom, ki se izračuna v skladu s členom 7.

3.   Podrobnosti o poslih, za katere se odobri odlog objave do konca trgovalnega dne, kot je določeno v tabelah 4, 5 in 6 Priloge II, investicijska podjetja, ki trgujejo zunaj mesta trgovanja, ter upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo:

(a)

čim bolj sprotno po koncu trgovalnega dne, kar vključuje zaključno avkcijo, kjer je to ustrezno, za posle, izvršene več kot dve uri pred koncem trgovalnega dne;

(b)

naslednji trgovalni dan, najpozneje opoldan po lokalnem času, za posle, ki jih ne zajema točka (a).

Pri poslih, ki se izvedejo zunaj mesta trgovanja, so sklici na trgovalne dni in zaključne avkcije sklici na najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, kot se določi v skladu s členom 4.

4.   Če se posel med dvema investicijskima podjetjema izvrši zunaj pravil mesta trgovanja, je pristojni organ za namen določitve veljavne ureditve odloga pristojni organ investicijskega podjetja, ki je odgovorno za objavo posla prek APA v skladu z odstavkoma 5 in 6 člena 12.

Člen 16

Sklici na trgovalni dan in dnevne ure trgovanja

1.   Sklic na trgovalni dan mesta trgovanja je sklic na vsak dan, na katerega je mesto trgovanja odprto za trgovanje.

2.   Sklic na dnevne ure trgovanja mesta trgovanja ali investicijskega podjetja je sklic na ure, ki jih mesto trgovanja ali investicijsko podjetje določi vnaprej in objavi kot ure trgovanja.

3.   Sklic na začetek trgovalnega dne zadevnega mesta trgovanja je sklic na začetek dnevnih ur trgovanja navedenega mesta trgovanja.

4.   Sklic na konec trgovalnega dne zadevnega mesta trgovanja je sklic na konec dnevnih ur trgovanja navedenega mesta trgovanja.

POGLAVJE IV

SKUPNE DOLOČBE ZA IZRAČUNE V ZVEZI S PREGLEDNOSTJO PRED TRGOVANJEM IN PO NJEM

Člen 17

Metodologija, datum objave in datum uporabe izračunov v zvezi s preglednostjo

(člen 22(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

1.   Najpozneje 14 mesecev po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in do 1. marca vsakega naslednjega leta pristojni organi za vsak finančni instrument, za katerega so pristojni organ, zberejo podatke, opravijo izračune in objavijo naslednje informacije:

(a)

mesto trgovanja, ki je najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, kot je določeno v členu 4(2);

(b)

povprečni dnevni promet za namen ugotavljanja velikosti naročil, ki so velika, kot je določen v členu 7(3);

(c)

povprečno vrednost poslov za namene določitve standardnega tržnega obsega, kot je določena v členu 11(2).

2.   Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 za namene točk (a) in (c) člena 4(1) ter odstavkov 2 in 4 člena 14 Uredbe (EU) št. 600/2014, 12 mesecev od 1. aprila leta, v katerem se informacije objavijo.

Če informacije iz prvega pododstavka nadomestijo nove informacije v skladu z odstavkom 3 med 12-mesečnim obdobjem iz navedenega odstavka, pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, navedene nove informacije uporabijo za namene točke (a) in (c) člena 4(1) ter odstavkov 2 in 4 člena 14 Uredbe (EU) št. 600/2014.

3.   Pristojni organi zagotovijo, da se informacije, ki se objavijo v skladu z odstavkom 1, redno posodabljajo za namene Uredbe (EU) št. 600/2014 in da se v te posodobitve vključijo vse spremembe, povezane s posamezno delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, s katerim se trguje na borzi, certifikatom ali drugim podobnim finančnim instrumentom, ki bistveno vplivajo na predhodne izračune in objavljene informacije.

4.   Za namene izračunov iz odstavka 1 se promet s finančnim instrumentom izračuna tako, da se seštejejo rezultati, ki se dobijo tako, da se za vsak posel, izvršen v določenem obdobju, pomnoži število enot navedenega instrumenta, ki so si jih izmenjali kupci in prodajalci, s ceno enote, ki se uporablja za tak posel.

5.   Mesta trgovanja pristojnim organom po koncu trgovalnega dne, vendar pred koncem dneva, predložijo podrobnosti iz tabel 1 in 2 Priloge III, kadar je finančni instrument uvrščen v trgovanje ali pa se je z njim prvič trgovalo na navedenem mestu trgovanja oziroma kadar so se podrobnosti, predložene v preteklosti, spremenile.

Člen 18

Sklic na pristojne organe

(člen 22(1) Uredbe (EU) št. 600/2014)

Pristojni organ za posamezni finančni instrument, odgovoren za izračune in zagotavljanje objave informacij iz členov 4, 7, 11 in 17, je pristojni organ najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in člena 16 Delegirane uredbe (EU) 2017/571.

Člen 19

Prehodne določbe

1.   Z odstopanjem od člena 17(1) pristojni organi zbirajo podatke, opravljajo izračune in zagotovijo objavo takoj po njihovi izvedbi v skladu z naslednjimi roki:

(a)

če je dan, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj deset tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultat izračunov najpozneje štiri tedne pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

če dan, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, nastopi v obdobju, ki se začne deset tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, pristojni organi objavijo rezultat izračunov najpozneje na dan začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Izračuni iz odstavka 1 se opravijo po naslednjih postopkih:

(a)

če je dan, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj šestnajst tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračuni temeljijo na podatkih, ki so na voljo za štiridesettedensko referenčno obdobje, ki se začne 52 tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

če dan, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, nastopi v obdobju, ki se začne šestnajst tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča deset tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračuni temeljijo na podatkih, ki so na voljo za prvo štiritedensko obdobje trgovanja z navedenim finančnim instrumentom;

(c)

če dan, na katerega se s finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, nastopi v obdobju, ki se začne deset tednov pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred dnevom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračuni temeljijo na preteklih podatkih o trgovanju z navedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki imajo podobne značilnosti kot navedeni finančni instrumenti.

3.   Pristojni organi, upravljavci trga in investicijska podjetja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo mesto trgovanja, uporabljajo informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 za namene točk (a) in (c) člena 4(1) ter odstavkov 2 in 4 člena 14 Uredbe (EU) št. 600/2014, petnajst mesecev od datuma začetka uporabe navedene uredbe.

4.   V obdobju iz odstavka 3 pristojni organi za finančne instrumente iz točk (b) in (c) odstavka 2 zagotovijo naslednje:

(a)

da informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, še vedno ustrezajo namenom iz točk (a) in (c) člena 4(1) ter odstavkov 2 in 4 člena 14 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

da se informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, po potrebi posodabljajo na podlagi daljšega obdobja trgovanja in obsežnejših preteklih podatkov o trgovanju.

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Izjema je člen 19, ki se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/577 z dne 13. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za mehanizem največjega obsega in zagotavljanje informacij za izračune za preglednost in druge namene (glej stran 174 tega Uradnega lista).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej stran 126 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(6)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(7)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej stran 148 tega Uradnega lista).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Informacije, ki se objavijo

Tabela 1

Opis vrste trgovalnega sistema ter povezane informacije, ki jih je treba objaviti v skladu s členom 3

Vrsta trgovalnega sistema

Opis trgovalnega sistema

Informacije, ki se objavijo

Trgovalni sistem za avtomatsko povezovanje naročil

Sistem, ki s pomočjo knjige naročil in algoritma trgovanja brez človeškega posredovanja neprekinjeno povezuje naročila za prodajo z naročili za nakup na podlagi najboljše razpoložljive cene.

Skupno število naročil in delnice, potrdila o lastništvu, investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugi podobni finančni instrumenti, ki jih predstavljajo na vsaki cenovni ravni, za vsaj pet najboljših nakupnih in prodajnih cen.

Trgovalni sistem na podlagi ponudb

Sistem, pri katerem se posli sklepajo na podlagi zavezujočih ponudb, ki se neprekinjeno dajejo na razpolago udeležencem, kar od vzdrževalcev trga zahteva, da ohranjajo ponudbe v taki velikosti, ki zagotavlja ravnotežje med potrebo članov in udeležencev po trgovanju s komercialnimi količinami in tveganjem, ki se mu izpostavlja vzdrževalec trga.

Najboljša nakupna in prodajna cena vsakega vzdrževalca trga za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje v trgovalnem sistemu, skupaj z obsegi, povezanimi s temi cenami.

Javno objavljene ponudbe so tiste, ki predstavljajo zavezujoče zaveze za nakup in prodajo finančnih instrumentov in ki prikazujejo ceno in količino finančnih instrumentov, pri kateri so registrirani vzdrževalci trga pripravljeni kupiti ali prodati. V izjemnih tržnih pogojih se lahko za omejen čas dovolijo okvirne ali enosmerne cene.

Trgovalni sistem na podlagi rednih avkcij

Sistem, ki povezuje naročila na podlagi rednih avkcij in algoritma trgovanja brez človeškega posredovanja.

Cena, po kateri bi avkcijski trgovalni sistem najbolje izpolnil zahteve svojega trgovalnega algoritma v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje v trgovalnem sistemu, in obseg, ki bi ga lahko po tej ceni potencialno izvršili udeleženci v tem sistemu.

Trgovalni sistem na podlagi zahtevkov za ponudbe

Trgovalni sistem, pri katerem se ponudba ali ponudbe podajo v odziv na zahtevek za ponudbo, ki ga odda eden ali več članov ali udeležencev. Ponudbo lahko izvrši izključno član ali udeleženec, ki je podal zahtevek. Član ali udeleženec mesta trgovanja, ki je zahteval ponudbo, lahko sklene posel s sprejetjem ponudbe ali ponudb, ki so mu bile podane na zahtevo.

Ponudbe in povezani obsegi katerega koli člana ali udeleženca, ki bi v primeru sprejetja privedli do posla v skladu s pravili sistema. Vse oddane ponudbe v odziv na zahtevek za ponudbo se lahko objavijo hkrati, vendar najpozneje takrat, ko postanejo izvršljive.

Kateri koli drug trgovalni sistem

Katera koli druga vrsta trgovalnega sistema, vključno s hibridnimi sistemi, ki spadajo v dve ali več vrst trgovalnih sistemov iz te tabele.

Zadostne informacije o ravni naročil ali ponudb in trgovskega interesa v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje v trgovalnem sistemu, zlasti pet najboljših prodajnih in nakupnih cen in/ali dvosmernih ponudb vsakega vzdrževalca trga za navedeni instrument, če lastnosti mehanizma oblikovanja cen to dovoljujejo.


Tabela 2

Tabela z oblikami zapisa podatkov za tabelo 3

Oblika zapisa

Vrsta podatkov

Opredelitev

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in ure po ISO 8601

Datum in ura v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datumi in ure se poročajo v UTC.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih je do m števk lahko decimalk.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

decimalno ločilo je „.“ (pika)

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus)

Kjer je ustrezno, se vrednosti zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.


Tabela 3

Seznam podatkov, potrebnih za namene preglednosti po trgovanju

Identifikator polja

Opis in podatki, ki se morajo objaviti

Vrsta mesta izvršitve ali objave

Oblika zapisa podatkov, ki se uporabi, kot je opredeljena v tabeli 2

Datum in ura trgovanja

Datum in ura, ko se je izvršil posel.

Za posle, izvršene na mestu trgovanja, je raven podrobnosti skladna z zahtevami iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, datum in ura, ko se stranki dogovorita o vsebini naslednjih polj: količina, cena, valute v poljih 31, 34 in 44, kot je določeno v tabeli 2 Priloge 1 k Delegirani uredbi (EU) 2017/590, identifikacijska koda instrumenta, razvrstitev instrumenta in koda instrumenta, ki predstavlja osnovo, kjer je relevantno. Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, je sporočeni čas posla natančen vsaj do najbližje sekunde.

Če je posel izvršen na podlagi naročila, ki ga je podjetje, ki ga izvrši, v imenu stranke posredovalo tretji osebi, pri čemer pogoji za prenos iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2017/590 niso bili izpolnjeni, je to datum in ura posla in ne datum in ura posredovanja naročila.

Regulirani trg (RM), večstranski sistem trgovanja (MTF), organiziran sistem trgovanja (OTF)

sistem odobrenih objav (APA)

ponudnik stalnih informacij (CTP)

{DATE_TIME_FORMAT}

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta

RM, MTF

APA

CTP

{ISIN}

Cena

Cena posla pri trgovanju, ki izključuje, kjer je relevantno, provizijo in natekle obresti.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še v pričakovanju (price pending), se navede vrednost „PNDG“.

Če podatek o ceni ni relevanten, se polje pusti prazno.

Informacija, sporočena v tem polju, je skladna z vrednostjo, navedeno v polju „Količina“.

RM, MTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos

„PNDG“, če cena ni na voljo

Valuta cene

Valuta, v kateri je izražena cena (relevantno, če je cena izražena kot denarna vrednost).

RM, MTF

APA

CTP

{CURRENCYCODE_3}

Količina

Število enot finančnega instrumenta

Nominalna ali denarna vrednost finančnega instrumenta.

Informacija, sporočena v tem polju, je skladna z vrednostjo, navedeno v polju „Cena“.

RM, MTF

APA

CTP

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

Mesto izvršitve

Navedba mesta, kjer je bil izvršen posel.

Uporabite kodo MIC segmenta po ISO 10383 za posle, izvršene na mestu trgovanja. Če koda MIC segmenta ne obstaja, se uporabi koda MIC upravljavca.

Kodo MIC „XOFF“ uporabite za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, kadar se posel s takim finančnim instrumentom ne izvrši na mestu trgovanja, prek sistematičnega internalizatorja ali na organizirani trgovalni platformi zunaj Unije.

Kodo SINT uporabite za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, kadar se posel s takim finančnim instrumentom izvrši prek sistematičnega internalizatorja.

RM, MTF

APA

CTP

mesta trgovanja: {MIC}

sistematični internalizatorji: „SINT“

Datum in ura objave

Datum in ura, ko je mesto trgovanja ali APA objavilo posel.

Za posle, izvršene na mestu trgovanja, je raven podrobnosti skladna z zahtevami iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2017/574.

Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, sta sporočena datum in ura posla natančna vsaj do najbližje sekunde.

RM, MTF

APA

CTP

{DATE_TIME_FORMAT}

Mesto objave

Koda, ki se uporablja za identifikacijo mesta trgovanja ali APA, ki objavi posel.

CTP

mesto trgovanja: {MIC}

APA: koda MIC segmenta po ISO 10383 (4 znaki), če je na voljo. Sicer se objavi 4-mestna koda, kot je objavljena na seznamu izvajalcev storitev sporočanja podatkov na spletni strani ESMA.

Identifikacijska koda posla

Alfanumerična koda, ki jo poslu pripišejo mesta trgovanja (v skladu s členom 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/580 (1) in APA in ki se uporablja pri vsakem naknadnem sklicevanju na ta konkreten posel.

Identifikacijska koda posla je edinstvena, dosledna in ostane nespremenjena za kode MIC segmenta po ISO 10383 in po trgovalnih dneh. Če mesto trgovanja ne uporablja kod MIC segmenta, mora biti identifikacijska koda posla edinstvena, dosledna in nespremenjena za kode MIC upravljavca po trgovalnih dneh.

Če APA ne uporablja kode MIC, se uporabi edinstvena, dosledna in nespremenjena 4-mestna koda za identifikacijo APA po trgovalnih dneh.

Komponente identifikacijske kode posla ne razkrivajo identitete nasprotnih strank v poslu, za katerega se hrani koda.

RM, MTF

APA

CTP

{ALPHANUM-52}


Tabela 4

Seznam oznak za potrebe preglednosti po trgovanju

Oznaka

Naziv oznake

Vrsta mesta izvršitve ali objave

Opis

„BENC“

Oznaka referenčnega posla (Benchmark transaction)

RM, MTF

APA

CTP

Posli, izvršeni na podlagi cene, ki se izračuna v več časovnih točkah glede na ustrezno referenčno merilo, kot je povprečna cena, tehtana glede na obseg, ali povprečna cena, tehtana glede na čas.

„ACTX“

Oznaka navzkrižnega posla (Agency cross transaction)

APA

CTP

Posli, pri katerih je investicijsko podjetje povezalo naročili strank, pri čemer sta se nakup in prodaja izvedla kot en posel, obseg in cena pa sta bila enaka.

„NPFT“

Oznaka posla, ki ne prispeva k oblikovanju cene (Non-price forming transaction)

RM, MTF

CTP

Posli, pri katerih izmenjavo finančnih instrumentov določajo drugi dejavniki kot trenutno tržno vrednotenje finančnega instrumenta iz člena 13.

„TNCP“

Posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen za namene člena 23 Uredbe (EU) št. 600/2014.

RM, MTF

APA

CTP

Posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen za namene člena 23 Uredbe (EU) št. 600/2014 in kot je opisano v členu 2.

„SDIV“

Oznaka posla s posebno dividendo (Special dividend transaction)

RM, MTF

APA

CTP

Posli, ki so:

 

izvršeni v obdobju brez upravičenja do dividende (ex-dividend period), ko se dividenda ali druga oblika razdelitve dobička obračuna kupcu in ne prodajalcu; ali

 

izvršeni v obdobju z upravičenjem do dividende (cum-dividend period), ko se dividenda ali druga oblika razdelitve dobička obračuna prodajalcu in ne kupcu.

„LRGS“

Oznaka velikega posla z odlogom objave

RM, MTF

APA

CTP

Posli, ki so veliki v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, za katere je dovoljen odlog objave v skladu s členom 15.

„RFPT“

Oznaka posla z referenčno ceno (Reference price transaction)

RM, MTF

CTP

Posli, ki se izvršijo v okviru sistemov, ki delujejo v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.

„NLIQ“

Oznaka posla z likvidnimi finančnimi instrumenti, dogovorjenega v pogajanjih

RM, MTF

CTP

Posli, ki se izvršijo v skladu s členom 4(1)(b)(i) Uredbe (EU) št. 600/2014.

„OILQ“

Oznaka posla z nelikvidnimi finančnimi instrumenti, dogovorjenega v pogajanjih

RM, MTF

CTP

Posli, ki se izvršijo v skladu s členom 4(1)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 600/2014.

„PRIC“

Oznaka posla, dogovorjenega v pogajanjih, za katerega veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena

RM, MTF

CTP

Posli, ki se izvršijo v skladu s členom 4(1)(b)(iii) Uredbe (EU) št. 600/2014, in kot so opisani v členu 6.

„ALGO“

Oznaka algoritemskega posla (Algorithmic transaction)

RM, MTF

CTP

Posel, ki se izvrši na podlagi algoritemskega trgovanja investicijskega podjetja, kot je opredeljeno v členu 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU.

„SIZE“

Oznaka posla nad standardnim tržnim obsegom

APA

CTP

Posli, izvršeni prek sistematičnega internalizatorja, pri katerih je bila velikost vhodnega naročila nad standardnim tržnim obsegom, določenim v skladu s členom 11.

„ILQD“

Oznaka posla z nelikvidnimi instrumenti (Illiquid instrument transaction)

APA

CTP

Posli z nelikvidnimi instrumenti, kot se določijo v skladu s členi 1 do 9 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/567 (2), izvršeni prek sistematičnega internalizatorja.

„RPRI“

Oznaka poslov, ki so prejeli ugodnejšo ceno

APA

CTP

Posli, ki se izvršijo prek sistematičnega internalizatorja po ugodnejši ceni v skladu s členom 15(2)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.

„CANC“

Oznaka o preklicu

RM, MTF

APA

CTP

Kadar je bil prej objavljen posel preklican.

„AMND“

Oznaka o spremembi

RM, MTF

APA

CTP

Kadar je bil prej objavljen posel spremenjen.

„DUPL“

Oznaka podvojenih sporočenih poslov.

APA

Kadar se posel sporoči več kot enemu APA v skladu s členom 17(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/571.


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede hranjenja pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente (glej stran 193 tega Uradnega lista).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij (glej stran 90 tega Uradnega lista).


PRILOGA II

Naročila, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, standardni tržni obseg ter odložene objave in zamude

Tabela 1

Naročila, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, za delnice in potrdila o lastništvu

Povprečni dnevni promet (ADT) v EUR

ADT < 50 000

50 000 ≤ ADT < 100 000

100 000 ≤ ADT < 500 000

500 000 ≤ ADT < 1 000 000

1 000 000 ≤ ADT < 5 000 000

5 000 000 ≤ ADT < 25 000 000

25 000 000 ≤ ADT < 50 000 000

50 000 000 ≤ ADT < 100 000 000

ADT ≥ 100 000 000

Minimalna velikost naročil, ki se štejejo za velika glede na običajni tržni obseg, v EUR

15 000

30 000

60 000

100 000

200 000

300 000

400 000

500 000

650 000


Tabela 2

Naročila, ki so velika v primerjavi z običajnim tržnim obsegom, za certifikate in druge podobne finančne instrumente

Povprečni dnevni promet (ADT) v EUR

ADT < 50 000

ADT ≥ 50 000

Minimalna velikost naročil, ki se štejejo za velika glede na običajni tržni obseg, v EUR

15 000

30 000


Tabela 3

Standardni tržni obsegi

Povprečna vrednost poslov (AVT) v EUR

AVT< 20 000

20 000 ≤ AVT < 40 000

40 000 ≤ AVT < 60 000

60 000 ≤ AVT < 80 000

80 000 ≤ AVT < 100 000

100 000 ≤ AVT < 120 000

120 000 ≤ AVT < 140 000

itd.

Standardni tržni obseg

10 000

30 000

50 000

70 000

90 000

110 000

130 000

itd.


Tabela 4

Pragovi za odložene objave in zamude za delnice in potrdila o lastništvu

Povprečni dnevni promet (ADT) v EUR

Najmanjša kvalificirana velikost posla za dovoljeno zamudo v EUR

Čas do objave po poslu

> 100 mio.

10 000 000

60 minut

20 000 000

120 minut

35 000 000

Konec trgovalnega dneva

50 mio. – 100 mio.

7 000 000

60 minut

15 000 000

120 minut

25 000 000

Konec trgovalnega dneva

25 mio. – 50 mio.

5 000 000

60 minut

10 000 000

120 minut

12 000 000

Konec trgovalnega dneva

5 mio. – 25 mio.

2 500 000

60 minut

4 000 000

120 minut

5 000 000

Konec trgovalnega dneva

1 mio. – 5 mio.

450 000

60 minut

750 000

120 minut

1 000 000

Konec trgovalnega dneva

500 000 – 1 mio.

75 000

60 minut

150 000

120 minut

225 000

Konec trgovalnega dneva

100 000 – 500 000

30 000

60 minut

80 000

120 minut

120 000

Konec trgovalnega dneva

50 000 – 100 000

15 000

60 minut

30 000

120 minut

50 000

Konec trgovalnega dneva

< 50 000

7 500

60 minut

15 000

120 minut

25 000

Konec naslednjega trgovalnega dneva


Tabela 5

Pragovi za odložene objave in zamude za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

Najmanjša kvalificirana velikost posla za dovoljeno zamudo v EUR

Čas do objave po poslu

10 000 000

60 minut

50 000 000

Konec trgovalnega dneva


Tabela 6

Pragovi za odložene objave in zamude za certifikate in druge podobne finančne instrumente

Povprečni dnevni promet (ADT) v EUR

Najmanjša kvalificirana velikost posla za dovoljeno zamudo v EUR

Čas do objave po poslu

ADT < 50 000

15 000

120 minut

30 000

Konec trgovalnega dneva

ADT ≥ 50 000

30 000

120 minut

60 000

Konec trgovalnega dneva


PRILOGA III

Referenčni podatki, ki se morajo zagotoviti za namen izračunov v zvezi s preglednostjo

Tabela 1

Tabela z oblikami zapisa podatkov

Oblika zapisa

Vrsta podatkov

Opredelitev

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{ISIN}

12 alfanumerični znaki

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.


Tabela 2

Podrobnosti o referenčnih podatkih, ki se morajo zagotoviti za namen izračunov v zvezi s preglednostjo

#

Polje

Podatki, ki se sporočijo

Oblika zapisa podatkov in standardi za poročanje

1

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta

{ISIN}

2

Polni naziv finančnega instrumenta

Polni naziv finančnega instrumenta

{ALPHANUM-350}

3

Mesto trgovanja

Koda MIC segmenta za mesto trgovanja ali sistematičnega internalizatorja, če je na voljo, sicer koda MIC upravljavca.

{MIC}

4

Identifikator MiFIR

Identifikacija lastniških finančnih instrumentov

 

Delnice iz člena 4(44)(a) Direktive 2014/65/EU;

 

Potrdila o lastništvu, kot so opredeljena v členu 4(45) Direktive 2014/65/EU;

 

Investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi, kot so opredeljeni v členu 4(46) Direktive 2014/65/EU;

 

Certifikati, kot so opredeljeni v členu 2(1)(27) Uredbe (EU) št. 600/2014;

 

Drug finančni instrument, podoben lastniškim, je prenosljiv vrednostni papir, ki je lastniški instrument, podoben delnici, investicijskemu skladu, s katerim se trguje na borzi, potrdilu o lastništvu ali certifikatu, vendar ni delnica, investicijski sklad, s katerimi se trguje na borzi, potrdilo o lastništvu ali certifikat.

Lastniški finančni instrumenti:

 

SHRS = delnice

 

ETFS = investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi

 

DPRS = potrdilo o lastništvu

 

CRFT = certifikati

 

OTHR = drugi finančni instrumenti, podobni lastniškim


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/411


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima za korake kotacije za delnice, potrdila o lastništvu in investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) in zlasti člena 49(3) in (4) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za določene finančne instrumente bi bilo treba določiti režim za korak kotacije ali minimalne korake kotacije, da se zagotovi pravilno delovanje trgov. Z režimom za korak kotacije bi bilo treba nadzorovati zlasti tveganje vse manjših korakov kotacije za delnice, potrdila o lastništvu in nekatere vrste investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi ter njegov vpliv na pravilno delovanje trga.

(2)

Pri drugih finančnih instrumentih glede na njihovo naravo in mikrostrukturo trgov, na katerih se trguje z njimi, ni mogoče domnevati, da bi režim za korak kotacije učinkovito prispeval k pravilnemu delovanju trgov, zato režim za korak kotacije zanje ne bi smel veljati.

(3)

S certifikati se trguje samo v nekaterih državah članicah. Glede na lastnosti navedenih finančnih instrumentov ter likvidnost, obseg in naravo trgov, na katerih se trguje z njimi, obvezni režim za korak kotacije ni potreben za preprečevanje pojavljanja neurejenih pogojev trgovanja.

(4)

Z nelastniškimi finančnimi instrumenti in produkti s fiksnim donosom se večinoma trguje izven organiziranega trga, na mestih trgovanja pa se izvrši le omejeno število poslov z njimi. Zaradi posebnih lastnosti likvidnosti navedenih instrumentov na elektronskih platformah in njihovo razdrobljenost, se ocenjuje, da tudi zanje ni potreben obvezen režim za korak kotacije.

(5)

Zaradi korelacije med investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, in osnovnimi lastniškimi instrumenti je treba določiti minimalni kora kotacije za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, pri katerih so osnovni instrument delnice in potrdila o lastništvu. Vendar za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, pri katerih osnovni instrument niso delnice ali potrdila o lastništvu, ne bi smel veljati obvezen režim za korak kotacije.

(6)

Pomembno je, da imajo vsi investicijski skladi, ki jih zajema ta uredba, enak režim za korak kotacije, ki temelji na enem obsegu likvidnosti, ne glede na njihovo povprečno dnevno število poslov, tako da se zmanjša tveganje izogibanja režimu za korak kotacije v zvezi z navedenimi instrumenti.

(7)

Pomen izraza „najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost“ bi bilo treba pojasniti za namene te uredbe, saj se ta izraz v Uredbi (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) uporablja za namen opustitve pri referenčni ceni in za namen poročanja poslov.

(8)

Režim za korak kotacije določa samo minimalno razliko med dvema ravnema cene naročil, ki se v zvezi s finančnim instrumentom pošljejo v knjigo naročil. Zato bi se moral uporabljati enako ne glede na valuto finančnega instrumenta.

(9)

Pristojni organi bi morali imeti možnost, da se odzovejo na vnaprej znane dogodke, ki pripeljejo do spremembe števila poslov s finančnim instrumentom, pri čemer veljavni korak kotacije morda ni več ustrezen. Zato bi bilo treba določiti poseben postopek za izogibanje neurejenim pogojem trgovanja, ki so posledica korporacijskih dejanj, ki lahko povzročijo, da korak kotacije za določen instrument ni primeren. Ta postopek bi moral veljati za korporacijska dejanja, ki lahko močno vplivajo na likvidnost tega instrumenta. Pristojni organi bi pri ocenjevanju vpliva korporacijskega dejanja na določen finančni instrument morali upoštevati vsa predhodna korporacijska dejanja s podobnimi značilnostmi.

(10)

Za zagotavljanje, da lahko režim za korak kotacije učinkovito deluje in da imajo udeleženci na trgu dovolj časa za izvajanje novih zahtev, je primerno zagotoviti zbiranje določenih podatkov in zgodnjo objavo povprečnega dnevnega števila poslov za vsak finančni instrument, ki ga zajema ta uredba.

(11)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma. Vendar bi se morale za zagotovitev učinkovitega delovanja režima za korak kotacije nekatere določbe te uredbe uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti.

(12)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(13)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost

Za namene te uredbe se kot najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, za delnico ali potrdilo o lastništvu šteje najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost, iz člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014 in pojasnjen v členu 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/587 (4).

Člen 2

Korak kotacije za delnice, potrdila o lastništvu in investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi

(člen 49(1) in (2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Mesta trgovanja za naročila v zvezi z delnicami ali potrdili o lastništvu uporabijo korak kotacije, ki je enak ali večji kot korak, ki ustreza:

(a)

obsegu likvidnosti iz preglednice v Prilogi, ki ustreza obsegu povprečnega dnevnega števila poslov na najpomembnejšem trgu, kar zahteva likvidnost, za navedeni instrument; in

(b)

razponu cen v navedenem obsegu likvidnosti, ki ustrezajo ceni naročila.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(a), kadar najpomembnejši trg, kar zahteva likvidnost, za delnico ali potrdilo o lastništvu, upravlja samo sistem trgovanja, ki združuje naročila na podlagi rednih dražb, ali algoritem trgovanja, ki deluje brez človeškega posredovanja, mesta trgovanja uporabijo obseg likvidnosti, ki ustreza najnižjemu povprečnemu dnevnemu številu poslov iz preglednice v Prilogi.

3.   Mesta trgovanja za naročila v zvezi z investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, uporabijo korak kotacije, ki je enak ali večji kot korak, ki ustreza:

(a)

obsegu likvidnosti iz preglednice v Prilogi, ki ustreza najvišjemu povprečnemu dnevnemu številu poslov; in

(b)

razponu cen v navedenem obsegu likvidnosti, ki ustrezajo ceni naročila.

4.   Zahteve iz odstavka 3 se uporabljajo samo za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, pri katerih so osnovni finančni instrumenti samo lastniški vrednostni papirji, za katere se uporablja režim za korak kotacije iz odstavka 1, ali košarica takšnih lastniških vrednostnih papirjev.

Člen 3

Povprečno dnevno število poslov z delnicami in potrdili o lastništvu

(člen 49(1) in (2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi do 1. marca v letu po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in do 1. marca vsa leta po tem za določeno delnico ali potrdilo o lastništvu pri določanju najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, za to delnico ali potrdilo o lastništvu izračunajo povprečno dnevno število poslov za navedeni finančni instrument na navedenem trgu in zagotovijo objavo te informacije.

Pristojni organ iz pododstavka 1 je pristojni organ najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, kot je določeno v členu 16 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (5).

2.   Izračun iz odstavka 1 ima naslednje značilnosti:

(a)

za vsako mesto trgovanja vključuje posle, izvršene v skladu s pravili tega mesta trgovanja, brez referenčne cene in označenih dogovorjenih poslov, kot je določeno v preglednici 4 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587, in posle, izvršene na podlagi vsaj enega naročila, pri katerem je bila uporabljena opustitev za velik tržni obseg in pri katerem je velikost posla nad veljavnim pragom za velik tržni obseg, kot je določen v skladu s členom 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/587.

(b)

zajema prejšnje koledarsko leto ali, kadar je ustrezno, obdobje preteklega koledarskega leta, v katerem je bil finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se je z njim trgovalo na mestu trgovanja in trgovanje z njim ni bilo začasno ustavljeno.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za delnice in potrdila o lastništvu, ki so bila prvič uvrščena v trgovanje na mestu trgovanja ali s katerimi se je na mestu trgovanja prvič trgovalo štiri tedne ali manj pred koncem preteklega koledarskega leta.

4.   Mesta trgovanja uporabijo korake kotacije obsega likvidnosti, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu številu poslov, objavljenih v skladu z odstavkom 1 po 1. aprilu po navedeni objavi.

5.   Pred prvo uvrstitvijo v trgovanje ali pred prvim dnevom trgovanja z delnico ali potrdilom o lastništvu pristojni organ mesta trgovanja, kjer bo navedeni finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali kjer se bo z njim prvič trgovalo, oceni povprečno dnevno število poslov za to mesto trgovanja, pri čemer upošteva pretekle podatke o trgovanju z navedenim finančnim instrumentom, kjer je ustrezno, in pretekle podatke o trgovanju s finančnimi instrumenti, za katere se šteje, da imajo podobne značilnosti, ter objavi to oceno.

Koraki kotacije za obseg likvidnosti, ki ustrezajo tej objavljeni oceni povprečnega dnevnega števila poslov, se uporabljajo od objave ocene do objave povprečnega dnevnega števila poslov za navedeni finančni instrument v skladu z odstavkom 6.

6.   Najpozneje šest tednov po prvem dnevu trgovanja z delnico ali potrdilom o lastništvu pristojni organ mesta trgovanja, kjer je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali kjer se je z njim prvič trgovalo, izračuna povprečno dnevno število poslov s tem finančnim instrumentom na navedenem mestu trgovanja in ga objavi, pri čemer uporabi podatke, povezane s prvimi štirimi tedni trgovanja z navedenim finančnim instrumentom.

Koraki kotacije za obseg likvidnosti, ki ustrezajo tej objavljeni oceni povprečnega dnevnega števila poslov, se uporabljajo od objave do izračuna in objave novega povprečnega dnevnega števila poslov s tem finančnim instrumentom v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 1 do 4.

7.   Za namene tega člena se povprečno dnevno število poslov za finančni instrument izračuna tako, da se skupno število poslov s tem finančnim instrumentom za ustrezno obdobje in ustrezno mesto trgovanja deli s številom trgovalnih dni.

Člen 4

Korporacijska dejanja

(člen 49(1) in (2) Direktive 2014/65/EU)

Kadar pristojni organ meni, da lahko korporacijsko dejanje spremeni povprečno dnevno število poslov z določenim finančnim instrumentom in tako povzroči, da ta finančni instrument pade v drug obseg likvidnosti, pristojni organ določi nov veljavni obseg likvidnosti za ta finančni instrument in zagotovi njegovo objavo, pri čemer ga obravnava, kot da je prvič uvrščen v trgovanje ali da se z njim prvič trguje na mestu trgovanja, in uporabi postopek iz člena 3(5) in (6).

Člen 5

Prehodne določbe

1.   Pristojni organ mesta trgovanja, na katerem je bila delnica ali potrdilo o deponiranju prvič uvrščeno v trgovanje ali s katerim se je prvič trgovalo pred datumom uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, zbere potrebne podatke in izračuna povprečno dnevno število poslov za navedeni finančni instrument in za mesto trgovanja ter zagotovi njegovo objavo, in sicer v naslednjih rokih:

(a)

najpozneje štiri tedne pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, če datum, na katerega se z delnicami ali potrdili o lastništvu prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, ni manj kot deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

najpozneje na datum začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, če je datum, na katerega se z finančnimi instrumenti prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, datum v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Izračuni iz odstavka 1(a) se opravijo na naslednji način:

(a)

če je datum, na katerega se z delnicami ali potrdili o lastništvu prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, najmanj 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračun temelji na podatkih, ki so na voljo za 40-tedensko referenčno obdobje, ki se začne 52 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

če je datum, na katerega se z delnicami ali potrdili o lastništvu prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne 16 tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračun temelji na podatkih, ki so na voljo za prvo štiritedensko obdobje trgovanja s finančnim instrumentom;

(c)

če je datum, na katerega se z delnicami ali potrdili o lastništvu prvič trguje na mestu trgovanja v Uniji, v obdobju, ki se začne deset tednov pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 in konča na dan pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014, izračun temelji na zgodovini trgovanja z delnico ali potrdilom o lastništvu ali drugimi finančnimi instrumenti, za katere se šteje, da imajo podobne značilnosti kot zadevne delnice ali potrdila o lastništvu.

3.   Koraki kotacije za obseg likvidnosti, ki se ujemajo z objavljenim povprečnim dnevnim številom poslov iz odstavka 1, se uporabljajo do 1. aprila leta po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014. V tem obdobju pristojni organi zagotovijo, da so koraki kotacije za finančne instrumente iz točk (b) in (c) odstavka 2 in za katere so pristojni organ, ne prispevajo k neurejenim pogojem trgovanja. Kadar pristojni organ ugotovi tveganje za pravilno delovanje trgov zaradi takšnih korakov kotacije, določi posodobljeno povprečno število poslov za zadevni finančni instrument in ga objavi, da bi odpravil to tveganje. To stori na podlagi daljših in celovitejših preteklih podatkov o trgovanju navedenih instrumentov. Mesta trgovanja takoj uporabijo obseg likvidnosti, ki ustreza posodobljenemu povprečnemu dnevnemu številu poslov. To velja do 1. aprila leta po datumu začetka uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 ali do naslednje objave pristojnega organa v skladu s tem odstavku.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Člen 5 pa se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradbnega lista).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).


PRILOGA

Preglednica korakov kotacije

 

Obsegi likvidnosti

Razponi cen

0 ≤ povprečno dnevno število poslov < 10

10 ≤ povprečno dnevno število poslov < 80

80 ≤ povprečno dnevno število poslov < 600

600 ≤ povprečno dnevno število poslov < 2 000

2 000 ≤ povprečno dnevno število poslov < 9 000

9 000 ≤ povprečno dnevno število poslov

0 ≤ cena < 0.1

0,0005

0,0002

0,0001

0,0001

0,0001

0,0001

0,1 ≤ cena < 0.2

0,001

0,0005

0,0002

0,0001

0,0001

0,0001

0,2 ≤ cena < 0.5

0,002

0,001

0,0005

0,0002

0,0001

0,0001

0,5 ≤ cena < 1

0,005

0,002

0,001

0,0005

0,0002

0,0001

1 ≤ cena < 2

0,01

0,005

0,002

0,001

0,0005

0,0002

2 ≤ cena < 5

0,02

0,01

0,005

0,002

0,001

0,0005

5 ≤ cena < 10

0,05

0,02

0,01

0,005

0,002

0,001

10 ≤ cena < 20

0,1

0,05

0,02

0,01

0,005

0,002

20 ≤ cena < 50

0,2

0,1

0,05

0,02

0,01

0,005

50 ≤ cena < 100

0,5

0,2

0,1

0,05

0,02

0,01

100 ≤ cena < 200

1

0,5

0,2

0,1

0,05

0,02

200 ≤ cena < 500

2

1

0,5

0,2

0,1

0,05

500 ≤ cena < 1 000

5

2

1

0,5

0,2

0,1

1 000 ≤ cena < 2 000

10

5

2

1

0,5

0,2

2 000 ≤ cena < 5 000

20

10

5

2

1

0,5

5 000 ≤ cena < 10 000

50

20

10

5

2

1

10 000 ≤ cena < 20 000

100

50

20

10

5

2

20 000 ≤ cena < 50 000

200

100

50

20

10

5

50 000 ≤ cena

500

200

100

50

20

10


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/417


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/589

z dne 19. julija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o organizacijskih zahtevah za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), zlasti točk (a) in (d) člena 17(7) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sistemi in nadzor tveganj, ki jih izvaja investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, zagotavlja neposreden elektronski dostop ali deluje kot splošen klirinški član, bi morali biti učinkoviti, odporni in dovolj zmogljivi, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in zapletenost poslovnega modela navedenega investicijskega podjetja.

(2)

Zato bi moralo investicijsko podjetje obravnavati vsa tveganja, ki lahko vplivajo na ključne elemente sistema za algoritemsko trgovanje, vključno s tveganji, povezanimi s strojno opremo, programsko opremo in povezanimi komunikacijskimi linijami, ki jih navedeno investicijsko podjetje uporablja za opravljanje svojih dejavnosti trgovanja. Za zagotovitev enakih pogojev za algoritemsko trgovanje ne glede na obliko trgovanja bi morala ta uredba zajemati vsako vrsto sistema za izvrševanje ali za upravljanje naročil, ki ga uporablja investicijsko podjetje.

(3)

Investicijsko podjetje bi moralo imeti kot del splošnega okvira upravljanja in odločanja jasno in formalizirano ureditev upravljanja, vključno z jasnimi linijami odgovornosti, učinkovitimi postopki za sporočanje informacij ter ločitvijo nalog in odgovornosti. Navedena ureditev bi morala zagotavljati manjšo odvisnost od ene osebe ali enote.

(4)

S preizkušanjem skladnosti bi bilo treba preveriti, da sistemi trgovanja investicijskega podjetja pravilno komunicirajo in delujejo s sistemi trgovanja mesta trgovanja ali ponudnika neposrednega dostopa do trga ter da se podatki o trgovanju pravilno obdelujejo.

(5)

Algoritmi za investicijske odločitve sprejemajo avtomatizirane odločitve o trgovanju, tako da določijo, kateri finančni instrumenti bi se morali kupiti ali prodati. Algoritmi za izvrševanje naročil optimizirajo proces izvrševanja naročil, tako da samodejno ustvarijo in predložijo naročila ali ponudbe enemu ali več mestom trgovanja, ko se sprejme investicijska odločitev. Algoritme za trgovanje, ki so algoritmi za investicijske odločitve, bi bilo treba razlikovati od algoritmov za izvrševanje naročil, saj je treba upoštevati njihov morebitni učinek na splošno pravično in pravilno delovanje trga.

(6)

Zahteve za preizkušanje algoritmov za trgovanje bi morale temeljiti na morebitnem učinku, ki ga navedeni algoritmi lahko imajo na splošno pravično in pravilno delovanje trga. Zato bi bilo treba iz zahtev za preizkušanje izvzeti le algoritme za izključno investicijske odločitve, ki ustvarjajo naročila, ki se izvršijo zgolj z neavtomatiziranimi sredstvi in človeškim posredovanjem.

(7)

Pri uvedbi algoritmov za trgovanje bi moralo investicijsko podjetje zagotoviti nadzorovano namestitev algoritmov za trgovanje ne glede na to, ali so navedeni algoritmi za trgovanje novi ali so že bili uspešno nameščeni na drugem mestu trgovanja in ali je bila njihova arhitektura bistveno spremenjena. Nadzorovana namestitev algoritmov za trgovanje bi morala zagotoviti, da algoritmi za trgovanje v skladu s pričakovanji uspešno delujejo v produkcijskem okolju. Investicijsko podjetje bi torej moralo določiti zadržane omejitve glede števila finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, cene, vrednosti in števila naročil, strateških pozicij in števila vključenih trgov ter intenzivneje spremljati dejavnosti algoritmov.

(8)

Skladnost s specifičnimi organizacijskimi zahtevami za investicijsko podjetje bi bilo treba ugotoviti s samoocenjevanjem, ki vključuje oceno skladnosti z merili iz Priloge I k tej uredbi. Navedeno samoocenjevanje bi moralo vključevati tudi vse druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na organizacijo navedenega investicijskega podjetja. Samoocenjevanje bi se moralo redno izvajati in investicijskemu podjetju omogočati, da v celoti razume sisteme trgovanja in algoritme za trgovanje, ki jih uporablja, ter tveganja, ki izhajajo iz algoritemskega trgovanja, ne glede na to, ali je navedene sisteme in algoritme razvilo investicijsko podjetje, jih kupilo od tretje osebe ali jih zasnovalo oziroma razvilo v tesnem sodelovanju s stranko ali tretjo osebo.

(9)

Investicijsko podjetje bi moralo imeti možnost, da po potrebi umakne vsa ali nekatera svoja naročila (mehanizem za izklop v sili – kill functionality). Da je lahko tak umik učinkovit, bi moralo investicijsko podjetje vedno vedeti, kateri algoritmi za trgovanje, trgovci ali stranke so odgovorni za naročilo.

(10)

Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, bi moralo spremljati, da se njegovi sistemi trgovanja ne morejo uporabiti za nobenega od namenov, ki so v nasprotju z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali pravili mesta trgovanja, s katerim je povezano. O sumljivih poslih ali naročilih bi bilo treba v skladu z navedeno uredbo obvestiti pristojne organe.

(11)

Različne vrste tveganj bi bilo treba obravnavati z različnimi vrstami kontrol. Kontrole pred trgovanjem bi bilo treba izvesti, preden se naročilo predloži mestu trgovanja. Investicijska podjetja bi morala spremljati tudi svojo dejavnost trgovanja in uvesti opozorila v realnem času, s katerimi bi odkrila znake neurejenega trgovanja ali kršitve omejitev pred trgovanjem. Vzpostaviti bi bilo treba kontrole po trgovanju, da bi se spremljali trg in kreditna tveganja investicijskega podjetja prek uskladitve po trgovanju. Poleg tega bi bilo treba preprečiti morebitno zlorabo trga in kršitve pravil mesta trgovanja s posebnimi sistemi nadzora, ki najpozneje naslednji dan ustvarijo opozorila in ki so kalibrirana za čim večje zmanjševanje lažno pozitivnih in lažno negativnih opozoril.

(12)

Zagotoviti bi bilo treba, da se opozorila na podlagi spremljanja v realnem času ustvarijo takoj, ko je to tehnično izvedljivo. Morebitne ukrepe na podlagi navedenega spremljanja bi bilo treba sprejeti takoj, ko je to izvedljivo, pri čemer je treba upoštevati razumno raven učinkovitosti in odhodkov zadevnih oseb in sistemov.

(13)

Investicijsko podjetje, ki zagotavlja neposreden elektronski dostop (v nadaljnjem besedilu: ponudnik neposrednega elektronskega dostopa), bi moralo vedno ohraniti odgovornost za trgovanje, ki ga njegove stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, izvajajo z uporabo njegove identifikacijske kode. Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa bi moral zato vzpostaviti politike in postopke za zagotavljanje, da je trgovanje njegovih strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, skladno z zahtevami, ki veljajo za navedenega ponudnika. Ta odgovornost bi morala biti glavni dejavnik za vzpostavitev kontrol pred trgovanjem in po njem ter za ocenjevanje primernosti potencialnih strank, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop. Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa bi torej moral biti dovolj seznanjen z namerami, sposobnostmi, finančnimi viri in verodostojnostjo strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, vključno z informacijami o preteklih disciplinskih ukrepih, ki so jih pristojni organi in mesta trgovanja naložili potencialnim strankam, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop, če so javno objavljene.

(14)

Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa bi moral zagotavljati skladnost z določbami te uredbe tudi, če se ne ukvarja z algoritemskim trgovanjem, saj lahko njegove stranke neposreden elektronski dostop uporabijo za algoritemsko trgovanje.

(15)

Ocenjevanje potrebne skrbnosti potencialnih strank, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop, bi moralo biti prilagojeno tveganjem, ki izhajajo iz narave, obsega in zapletenosti pričakovanih dejavnosti trgovanja, in neposrednemu elektronskemu dostopu, ki se zagotavlja. Oceniti bi bilo treba zlasti pričakovano raven trgovanja in količino naročil ter vrsto ponujene povezave z ustreznimi mesti trgovanja.

(16)

Določiti bi bilo treba tudi vsebino in obliko obrazcev, ki jih uporablja investicijsko podjetje, ki se ukvarja z visokofrekvenčnim trgovanjem, za predložitev evidenc predloženih naročil pristojnim organom, ter trajanje obdobja, v katerem je treba voditi navedene evidence.

(17)

Za zagotavljanje skladnosti s splošnimi obveznostmi investicijskega podjetja, da vodi evidence naročil, bi bilo treba določena obdobja za vodenje evidenc za investicijsko podjetje, ki se ukvarja z visokofrekvenčnim algoritemskim trgovanjem, uskladiti z obdobji iz člena 25(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(18)

Zaradi doslednosti in zagotavljanja nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenese v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma.

(19)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(20)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

Člen 1

Splošne organizacijske zahteve

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

Investicijsko podjetje kot del splošnega okvira upravljanja in odločanja vzpostavi in spremlja svoje sisteme trgovanja in algoritme za trgovanje prek jasnih in formaliziranih ureditev upravljanja, ki upoštevajo naravo, obseg in zapletenost njegovega poslovanja in določajo:

(a)

jasno opredeljene linije odgovornosti, vključno s postopki za odobritev razvoja, namestitve in naknadnih posodobitev algoritmov za trgovanje ter za reševanje težav, odkritih pri spremljanju algoritmov za trgovanje;

(b)

učinkovite postopke za sporočanje informacij znotraj investicijskega podjetja, ki omogočajo iskanje navodil in njihovo izvrševanje na učinkovit in pravočasen način;

(c)

ločitev nalog in odgovornosti trgovalnih enot ter podpornih funkcij, vključno s funkcijami nadzora tveganj in spremljanja skladnosti, da se prepreči prikrivanje nepooblaščenih dejavnosti trgovanja.

Člen 2

Vloga funkcije spremljanja skladnosti

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje zagotovi, da ima osebje, odgovorno za spremljanje skladnosti, vsaj osnovno znanje o načinu delovanja sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje investicijskega podjetja. Osebje, odgovorno za spremljanje skladnosti, je stalno v stiku z osebami znotraj podjetja, ki imajo poglobljeno tehnično znanje o sistemih za algoritemsko trgovanje in algoritmih podjetja.

2.   Investicijsko podjetje zagotovi tudi, da imajo zaposleni, odgovorni za spremljanje skladnosti, ves čas stik z osebami znotraj investicijskega podjetja, ki imajo dostop do funkcionalnosti iz člena 12 (mehanizem za izklop v sili), ali neposreden dostop do navedenega mehanizma za izklop v sili in z osebami, ki so odgovorne za posamezni sistem trgovanja ali algoritem za trgovanje.

3.   Če se funkcija spremljanja skladnosti ali njeni elementi oddajo v izvajanje zunanji tretji osebi, investicijsko podjetje zagotovi tretji osebi enak dostop do informacij kot svojim zaposlenim, odgovornim za spremljanje skladnosti. Investicijsko podjetje zagotovi, da je s tako zunanjo funkcijo spremljanja skladnosti:

(a)

zagotovljena zasebnost podatkov;

(b)

lahko funkcijo spremljanja skladnosti revidirajo notranji ali zunanji revizorji ali pristojni organ.

Člen 3

Kadrovanje

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje zagotovi zadostno število osebja s spretnostmi, potrebnimi za upravljanje sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje, in z zadostnim tehničnem znanjem o:

(a)

ustreznih sistemih trgovanja ali algoritmih za trgovanje;

(b)

spremljanju in preizkušanju takih sistemov in algoritmov;

(c)

strategijah trgovanja, ki jih investicijsko podjetje uporablja prek sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje;

(d)

pravnih obveznostih investicijskega podjetja.

2.   Investicijsko podjetje opredeli potrebne spretnosti iz odstavka 1. Osebje iz odstavka 1 ima navedene potrebne spretnosti ob zaposlitvi ali pa jih pridobi z usposabljanjem po zaposlitvi. Investicijsko podjetje s stalnim usposabljanjem zagotovi, da se spretnosti navedenega osebja posodabljajo, in redno ocenjuje spretnosti zaposlenih.

3.   Usposabljanje osebja iz odstavka 2 je prilagojeno izkušnjam in odgovornostim osebja, pri čemer se upoštevajo narava, obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja. Zlasti osebje, vključeno v predložitev naročil, se udeleži usposabljanj o sistemih za predložitev naročil in zlorabi trga.

4.   Investicijsko podjetje zagotovi, da ima osebje, odgovorno za funkciji nadzora tveganj in spremljanje skladnosti pri algoritemskem trgovanju:

(a)

zadostno znanje o algoritemskem trgovanju in strategijah;

(b)

zadostne spretnosti za naknadno spremljanje informacij iz samodejno ustvarjenih opozoril;

(c)

zadostne pristojnosti, da nasprotuje osebju, odgovornemu za algoritemsko trgovanje, če tako trgovanje povzroči neurejene pogoje trgovanja ali sum zlorabe trga.

Člen 4

Nabava IT ali njeno oddajanje v zunanje izvajanje

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje ostane v celoti odgovorno za svoje obveznosti iz te uredbe, če programsko ali strojno opremo, ki se uporablja pri dejavnostih algoritemskega trgovanja, pridobi z nabavo ali zunanjim izvajanjem.

2.   Investicijsko podjetje ima dovolj znanja in potrebno dokumentacijo, da zagotovi učinkovito skladnost z odstavkom 1 v zvezi z vsako strojno ali programsko opremo, ki se uporablja pri algoritemskem trgovanju, pridobljeno z nabavo ali zunanjim izvajanjem.

POGLAVJE II

ODPORNOST SISTEMOV TRGOVANJA

ODDELEK I

Preizkušanje in namestitev sistemov za algoritemsko trgovanje in strategij algoritemskega trgovanja

Člen 5

Splošna metodologija

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pred namestitvijo ali pomembno posodobitvijo sistema za algoritemsko trgovanje, algoritma za trgovanje ali strategije algoritemskega trgovanja investicijsko podjetje vzpostavi jasno opredeljene metodologije za razvoj in preizkušanje teh sistemov, algoritmov ali strategij.

2.   Oseba, ki jo imenuje višje vodstvo investicijskega podjetja, odobri namestitev ali pomembno posodobitev sistema za algoritemsko trgovanje, algoritma za trgovanje ali strategije algoritemskega trgovanja.

3.   Metodologije iz odstavka 1 obravnavajo zasnovo, delovanje, vodenje evidenc in odobritev sistema za algoritemsko trgovanje, algoritma za trgovanje ali strategije algoritemskega trgovanja. Določajo tudi dodeljevanje odgovornosti, dodeljevanje zadostnih virov in postopke za iskanje navodil znotraj investicijskega podjetja.

4.   Metodologije iz odstavka 1 zagotavljajo, da sistem za algoritemsko trgovanje, algoritem za trgovanje ali strategija algoritemskega trgovanja:

(a)

ne deluje na nenačrtovan način;

(b)

izpolnjuje obveznosti investicijskega podjetja iz te uredbe;

(c)

zagotavlja skladnost s pravili in sistemi mest trgovanja, do katerih dostopa investicijsko podjetje;

(d)

ne prispeva k neurejenim pogojem trgovanja, učinkovito deluje pod izjemnimi tržnimi pogoji in omogoča izklop sistema za algoritemsko trgovanje ali algoritma za trgovanje, če je to potrebno zaradi takih pogojev.

5.   Investicijsko podjetje prilagodi svoje metodologije preizkušanja mestom trgovanja in trgom, na katerih se bo uporabil algoritem za trgovanje. Investicijsko podjetje opravi dodatna preizkušanja, če se sistem za algoritemsko trgovanje pomembno spremeni ali če se pomembno spremeni dostop do mesta trgovanja, na katerem se bo uporabljal sistem za algoritemsko trgovanje, algoritem za trgovanje ali strategija algoritemskega trgovanja.

6.   Odstavki 2 do 5 se uporabljajo le za algoritme za trgovanje, na podlagi katerih se izvrši naročilo.

7.   Investicijsko podjetje vodi evidence vseh pomembnih sprememb programske opreme, ki se uporablja za algoritemsko trgovanje, na podlagi katere se lahko ugotovi:

(a)

kdaj je bila izvedena sprememba;

(b)

kdo je izvedel spremembo;

(c)

kdo je odobril spremembo;

(d)

vrsta spremembe.

Člen 6

Preizkušanje skladnosti

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje preizkusi skladnost sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje s:

(a)

sistemom mesta trgovanja v vseh naslednjih primerih:

(i)

pri dostopu do navedenega mesta trgovanja kot član;

(ii)

pri prvem povezovanju z navedenim mestom trgovanja prek sponzoriranega dostopa;

(iii)

ob pomembni spremembi sistemov navedenega mesta trgovanja;

(iv)

pred namestitvijo ali pomembno posodobitvijo sistema za algoritemsko trgovanje, algoritma za trgovanje ali strategije algoritemskega trgovanja navedenega investicijskega podjetja;

(b)

sistemom ponudnika neposrednega dostopa do trga v vseh naslednjih primerih:

(i)

pri prvem dostopu do navedenega mesta trgovanja prek ureditve neposrednega dostopa do trga;

(ii)

ob pomembni spremembi, ki vpliva na funkcijo neposrednega dostopa do trga navedenega ponudnika;

(iii)

pred namestitvijo ali pomembno posodobitvijo sistema za algoritemsko trgovanje, algoritma za trgovanje ali strategije algoritemskega trgovanja navedenega investicijskega podjetja.

2.   S preizkušanjem skladnosti se preveri, ali osnovni elementi sistema za algoritemsko trgovanje ali algoritma za trgovanje delujejo pravilno in v skladu z zahtevami mesta trgovanja ali ponudnika neposrednega dostopa do trga. Za ta namen se s preizkušanjem preveri, ali sistem za algoritemsko trgovanje ali algoritem za trgovanje:

(a)

pravilno vzajemno deluje z logiko usklajevanja poslov mesta trgovanja;

(b)

ustrezno obdeluje pretok podatkov, prenesenih z mesta trgovanja.

Člen 7

Okolje za preizkušanje

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje zagotovi, da preizkušanje skladnosti z merili iz člena 5(4)(a), (b) in (d) poteka v okolju, ki je ločeno od produkcijskega okolja in ki se uporablja posebej za preizkušanje in razvoj sistemov za algoritemsko trgovanje in algoritmov za trgovanje.

Za namene prvega pododstavka produkcijsko okolje pomeni okolje, v katerem sistemi za algoritemsko trgovanje učinkovito delujejo in ki ga sestavljajo programska in strojna oprema, ki jo uporabljajo trgovci, preusmerjanje naročil mestom trgovanja, podatki o trgovanju, odvisne zbirke podatkov, sistemi nadzora tveganj, zajemanje podatkov, sistemi za analizo in sistemi za obdelavo po trgovanju.

2.   Investicijsko podjetje lahko izpolnjuje zahteve za preizkušanje iz odstavka 1, tako da uporabi svoje okolje za preizkušanje ali okolje za preizkušanje mesta trgovanja, ponudnika neposrednega elektronskega dostopa ali prodajalca.

3.   Investicijsko podjetje ohrani vso odgovornost za preizkušanje svojih sistemov za algoritemsko trgovanje, algoritmov za trgovanje ali strategij algoritemskega trgovanja in za njihovo spreminjanje.

Člen 8

Nadzorovana namestitev algoritmov

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

Pred namestitvijo algoritma za trgovanje investicijsko podjetje vnaprej določi omejitve glede:

(a)

števila finančnih instrumentov, s katerimi se trguje;

(b)

cene, vrednosti in števila naročil;

(c)

strateških pozicij in

(d)

števila mest trgovanja, katerim se pošljejo naročila.

ODDELEK 2

Upravljanje po namestitvi

Člen 9

Letno samoocenjevanje in potrjevanje

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje vsako leto izvede proces samoocenjevanja in potrjevanja ter na njegovi podlagi izda poročilo o potrditvi. Investicijsko podjetje med tem procesom pregleda, ovrednoti in potrdi naslednja področja:

(a)

sisteme za algoritemsko trgovanje, algoritme za trgovanje in strategije algoritemskega trgovanja;

(b)

okvir upravljanja, odgovornosti in odobritve;

(c)

ureditev neprekinjenega poslovanja;

(d)

splošno skladnost s členom 17 Direktive 2014/65/EU glede na naravo, obseg in zapletenost svojega poslovanja.

Navedeno samoocenjevanje vključuje tudi vsaj analizo skladnosti z merili iz Priloge I k tej uredbi.

2.   Funkcija upravljanja tveganj investicijskega podjetja iz člena 23(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (5) pripravi poročilo o potrditvi in za ta namen vključi osebje s potrebnim tehničnim znanjem. Funkcija upravljanja tveganj obvesti funkcijo spremljanja skladnosti o vseh odkritih pomanjkljivostih, navedenih v poročilu o potrditvi.

3.   Poročilo o potrditvi revidira funkcija notranje revizije podjetja, če taka funkcija obstaja, odobri pa ga višje vodstvo investicijskega podjetja.

4.   Investicijsko podjetje odpravi vse pomanjkljivosti iz poročila o potrditvi.

5.   Če investicijsko podjetje ni vzpostavilo funkcije upravljanja tveganj iz člena 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/565, zahteve v zvezi s funkcijo upravljanja tveganj iz te uredbe veljajo za katero koli drugo funkcijo, ki jo je investicijsko podjetje vzpostavilo v skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/565.

Člen 10

Izvajanje stresnih testov

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

Kot del letnega samoocenjevanja iz člena 9 investicijsko podjetje preizkusi, ali lahko njegovi sistemi za algoritemsko trgovanje ter postopki in kontrole iz členov 12 do 18 prenesejo večje toke naročil ali izjemne razmere na trgu. Investicijsko podjetje zasnuje take teste glede na naravo svojih dejavnosti trgovanja in sistemov trgovanja. Investicijsko podjetje zagotovi, da se testi izvajajo tako, da ne vplivajo na produkcijsko okolje. Navedeni testi zajemajo:

(a)

izvajanje testov z veliko količino sporočil, tako da se uporabi najvišje število sporočil, ki jih je investicijsko podjetje prejelo in poslalo med predhodnimi šestimi meseci, ki se pomnoži z dva;

(b)

izvajanje testov z veliko količino poslov, tako da se uporabi najvišje število poslov, ki ga je investicijsko podjetje doseglo med predhodnimi šestimi meseci, ki se pomnoži z dva.

Člen 11

Upravljanje pomembnih sprememb

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje zagotovi, da vsako predlagano pomembno spremembo produkcijskega okolja, povezano z algoritemskim trgovanjem, predhodno pregleda oseba, ki jo imenuje višje vodstvo investicijskega podjetja. Pregled je tako podroben, da se zagotovi njegova sorazmernost z obsegom predlagane spremembe.

2.   Investicijsko podjetje vzpostavi postopke za zagotavljanje, da se vsaka sprememba funkcionalnosti sistemov sporoči trgovcem, ki so odgovorni za algoritem za trgovanje, ter funkciji spremljanja skladnosti in funkciji upravljanja tveganj.

Oddelek 3

Sredstva za zagotavljanje odpornosti

Člen 12

Mehanizem za izklop v sili

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje lahko kot izredni ukrep takoj prekliče vsako neizvršeno naročilo ali vsa neizvršena naročila, predložena kateremu koli ali vsem mestom trgovanja, s katerimi je investicijsko podjetje povezano (mehanizem za izklop v sili – kill functionality).

2.   Za namene odstavka 1 neizvršena naročila vključujejo naročila od posameznih trgovcev, trgovalnih enot ali po potrebi strank.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 investicijsko podjetje lahko ugotovi, kateri algoritem za trgovanje in kateri trgovec, trgovalna enota ali po potrebi stranka je odgovorna za vsako naročilo, poslano mestu trgovanja.

Člen 13

Avtomatizirani nadzorni sistem za odkrivanje tržne manipulacije

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje spremlja vse dejavnosti poslovanja, ki potekajo prek njegovih sistemov trgovanja, vključno z dejavnostmi njegovih strank, ali obstajajo znaki morebitne tržne manipulacije, kot je navedeno v členu 12 Uredbe (EU) št. 596/2014.

2.   Za namene odstavka 1 investicijsko podjetje vzpostavi in vzdržuje avtomatizirani nadzorni sistem, ki učinkovito spremlja naročila in posle, ustvarja opozorila in poročila ter po potrebi uporablja orodja za vizualizacijo.

3.   Avtomatizirani nadzorni sistem zajema vse dejavnosti trgovanja, ki jih izvaja investicijsko podjetje, in vsa naročila, ki jih predloži. Zasnova nadzornega sistema upošteva naravo, obseg in zapletenost dejavnosti trgovanja investicijskega podjetja, kot so vrsta in količina instrumentov, s katerimi se trguje, velikost in zapletenost toka naročil ter trgi, do katerih dostopa.

4.   Investicijsko podjetje navzkrižno preveri vse znake sumljivih dejavnosti trgovanja, ki jih je avtomatizirani nadzorni sistem ustvaril med fazo preiskovanja drugih ustreznih dejavnosti trgovanja, ki jih izvaja navedeno podjetje.

5.   Avtomatizirani nadzorni sistem investicijskega podjetja se prilagaja spremembam regulativnih obveznosti in dejavnosti trgovanja investicijskega podjetja, tudi spremembam lastne strategije trgovanja in strategije trgovanja njegovih strank.

6.   Investicijsko podjetje pregleda avtomatizirani nadzorni sistem vsaj enkrat letno, da oceni, ali so sistem, parametri in filtri, ki jih uporablja, še vedno skladni z regulativnimi obveznostmi investicijskega podjetja in dejavnostjo trgovanja, vključno z njegovo zmožnostjo, da čim bolj zmanjša lažno pozitivna in lažno negativna opozorila.

7.   Z uporabo dovolj podrobne ravni zrnatosti časa mora biti avtomatizirani nadzorni sistem investicijskega podjetja zmožen naknadno brati, ponovno predvajati in analizirati podatke o naročilu in poslu, poleg tega pa mora biti dovolj zmogljiv za delovanje v avtomatiziranem trgovalnem okolju z majhnim zamikom, kadar je to primerno. Poleg tega lahko ustvari delujoča opozorila na začetku naslednjega trgovalnega dne ali v primeru ročnih postopkov ob koncu naslednjega trgovalnega dne. Nadzorni sistem investicijskega podjetja ima ustrezno dokumentacijo in vzpostavljene postopke, ki omogočajo učinkovito naknadno spremljanje opozoril, ki jih ustvari.

8.   Osebje, odgovorno za spremljanje dejavnosti trgovanja investicijskega podjetja za namene odstavkov 1 do 7, funkciji spremljanja skladnosti sporoči vse dejavnosti trgovanja, ki morda niso skladne s politikami in postopki investicijskega podjetja ali z njegovimi regulativnimi obveznostmi. Funkcija spremljanja skladnosti oceni navedene informacije in sprejme ustrezen ukrep. Med take ukrepe spada poročanje mestu trgovanja ali predložitev poročila o sumljivem poslu ali naročilu v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 596/2014.

9.   Investicijsko podjetje zagotovi, da so njegove evidence o trgovanju in informacije o računu točne, popolne in dosledne, tako da takoj, ko je to mogoče, uskladi svoje elektronske dnevnike trgovanja z evidencami mest trgovanja, borznih posrednikov, klirinških članov, centralnih nasprotnih strank, izvajalcev storitev sporočanja podatkov ali drugih ustreznih poslovnih partnerjev, kadar je to ustrezno in primerno glede na naravo, obseg in zapletenost poslovanja.

Člen 14

Ureditve neprekinjenega poslovanja

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje ima vzpostavljene ureditve neprekinjenega poslovanja za sisteme za algoritemsko trgovanje, ki so primerne glede na naravo, obseg in zapletenost njegovega poslovanja. Navedene ureditve so dokumentirane na trajnem nosilcu podatkov.

2.   Ureditve neprekinjenega poslovanja investicijskega podjetja učinkovito obravnavajo moteče incidente in po potrebi zagotavljajo pravočasno nadaljevanje algoritemskega trgovanja. Navedene ureditve so prilagojene sistemom trgovanja vsakega mesta trgovanja, do katerega investicijsko podjetje dostopa, in vključujejo:

(a)

okvir upravljanja razvoja in namestitve ureditve neprekinjenega poslovanja;

(b)

številne različne možne neugodne scenarije, povezane z delovanjem sistemov za algoritemsko trgovanje, vključno z nerazpoložljivostjo sistemov, osebja, delovnega prostora, zunanjih dobaviteljev ali podatkovnih središč ali izgubo ali spremembo ključnih podatkov in dokumentov;

(c)

postopke za premik sistema trgovanja na rezervno lokacijo in vodenje sistema trgovanja z navedene lokacije, pri čemer taka lokacija ustreza naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti algoritemskega trgovanja investicijskega podjetja;

(d)

usposabljanje osebja o delovanju ureditev neprekinjenega poslovanja;

(e)

politiko uporabe funkcionalnosti iz člena 12;

(f)

ureditve za izklop ustreznega algoritma za trgovanje ali sistema trgovanja, kadar je to primerno;

(g)

alternativne ureditve za investicijsko podjetje v zvezi z upravljanjem neporavnanih naročil in pozicij.

3.   Investicijsko podjetje zagotovi, da se njegov algoritem za trgovanje ali sistem trgovanja lahko izklopi v skladu z ureditvami neprekinjenega poslovanja, ne da bi ustvaril neurejene pogoje trgovanja.

4.   Investicijsko podjetje vsako leto pregleda in preizkusi ureditve neprekinjenega poslovanja in glede na rezultate navedenega pregleda spremeni ureditve.

Člen 15

Kontrole ob vnosu naročil pred trgovanjem

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje izvede naslednje kontrole pred trgovanjem ob vnosu naročil za vse finančne instrumente:

(a)

cenovne ovratnice (price collars), ki samodejno preprečijo ali prekličejo naročila, ki ne izpolnjujejo določenih cenovnih parametrov, pri čemer razlikujejo med različnimi finančnimi instrumenti, in sicer tako na podlagi posameznih naročil kot določenega obdobja;

(b)

najvišje vrednosti naročil, ki preprečijo vnos naročil z nenavadno visoko vrednostjo v knjigo naročil;

(c)

največje količine naročil, ki preprečijo vnos naročil nenavadno velike velikosti v knjigo naročil;

(d)

omejitve največjega števila sporočil, ki preprečijo pošiljanje prekomernega števila sporočil v zvezi s predložitvijo, spremembo ali preklicem naročila knjigam naročil.

2.   Investicijsko podjetje takoj vključi vsa naročila, poslana mestu trgovanja, v izračun omejitev pred trgovanjem iz odstavka 1.

3.   Investicijsko podjetje ima vzpostavljene regulatorje za ponavljajoče se avtomatsko izvrševanje, ki nadzorujejo, kolikokrat je bila uporabljena strategija algoritemskega trgovanja. Po vnaprej določenem številu ponovljenih izvršitev se sistem trgovanja samodejno izklopi, dokler ga pooblaščeni član osebja znova ne vklopi.

4.   Investicijsko podjetje določi omejitve za tržno in kreditno tveganje, ki temeljijo na njegovi kapitalski osnovi, ureditvah kliringa, strategijah trgovanja, dovoljenem tveganju, izkušnjah in spremenljivkah, kot je na primer trajanje obdobja, odkar se investicijsko podjetje ukvarja z algoritemskim trgovanjem, in njegovem zanašanju na tretje osebe, ki so prodajalci. Investicijsko podjetje prilagodi navedene omejitve za tržno in kreditno tveganje tako, da upošteva spreminjajoči se učinek naročil na zadevni trg zaradi različnih ravni cen in likvidnosti.

5.   Investicijsko podjetje samodejno prepreči ali prekliče naročila trgovca, če izve, da trgovec nima dovoljenja za trgovanje s posameznim finančnim instrumentom. Investicijsko podjetje samodejno prepreči ali prekliče naročila, če obstaja tveganje, da bodo navedena naročila ogrozila pragove tveganja investicijskega podjetja. Kontrole se po potrebi uporabljajo za izpostavljenosti do posameznih strank, finančnih instrumentov, trgovcev, trgovalnih enot ali investicijskega podjetja kot celote.

6.   Investicijsko podjetje ima vzpostavljene postopke in ureditve za obravnavo naročil, ki so jih kontrole pred trgovanjem investicijskega podjetja preprečile, vendar jih investicijsko podjetje kljub temu želi predložiti. Taki postopki in ureditve se začasno in v izjemnih okoliščinah uporabljajo za določen posel. Preverja jih funkcija upravljanja tveganj, odobri pa jih pooblaščen posameznik iz investicijskega podjetja.

Člen 16

Spremljanje v realnem času

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje med urami, ko pošilja naročila mestom trgovanja, v realnem času spremlja vse dejavnosti algoritemskega trgovanja, ki potekajo pod njegovo identifikacijsko kodo, vključno z dejavnostmi algoritemskega trgovanja svojih strank, in preverja, ali obstajajo znaki neurejenega trgovanja, vključno s trgovanjem med trgi, razredi sredstev ali produkti, če se podjetje ali njegove stranke ukvarjajo s takim dejavnostmi.

2.   Spremljanje dejavnosti algoritemskega trgovanja v realnem času izvajata trgovec, odgovoren za algoritem za trgovanje ali strategijo algoritemskega trgovanja, in funkcija upravljanja tveganj ali neodvisna funkcija nadzora tveganj, vzpostavljena za namen te določbe. Ta funkcija nadzora tveganj se šteje za neodvisno ne glede na to, ali spremljanje v realnem času izvaja član osebja ali investicijsko podjetje ali tretja oseba, če funkcija ni hierarhično odvisna od trgovca in mu lahko nasprotuje, kot je primerno in potrebno znotraj okvira upravljanja iz člena 1.

3.   Člani osebja, odgovorni za spremljanje v realnem času, se pravočasno odzovejo na operativne in regulativne težave ter po potrebi začnejo izvajati popravne ukrepe.

4.   Investicijsko podjetje zagotovi, da imajo pristojni organ, ustrezna mesta trgovanja in ponudniki neposrednega elektronskega dostopa, klirinški člani ali centralne nasprotne stranke, kadar je to primerno, vedno dostop do članov osebja, odgovornih za spremljanje v realnem času. Za ta namen investicijsko podjetje opredeli in redno preizkuša komunikacijske kanale, vključno s postopki za vzpostavitev stika zunaj časa trgovanja, da zagotovi, da lahko v nujnem primeru člani osebja z ustreznimi pooblastili med seboj pravočasno vzpostavijo stik.

5.   Sistemi za spremljanje v realnem času imajo opozorila v realnem času, ki osebju pomagajo odkriti nepričakovane dejavnosti trgovanja, ki potekajo z algoritmom. Investicijsko podjetje ima vzpostavljen postopek, da sprejme popravne ukrepe takoj, ko se ustvari opozorilo, vključno po potrebi z umikom s trga v skladu s predpisi. Navedeni sistemi zagotavljajo tudi opozorila v zvezi z algoritmi in naročili za neposreden elektronski dostop, ki sprožijo sisteme prekinitve mesta trgovanja. Opozorila v realnem času se ustvarijo v petih sekundah po ustreznem dogodku.

Člen 17

Kontrole po trgovanju

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje stalno upravlja vzpostavljene kontrole po trgovanju. Če se sproži kontrola po trgovanju, investicijsko podjetje sprejme ustrezni ukrep, ki lahko vključuje prilagoditev ali izklop ustreznega algoritma za trgovanje ali sistema za trgovanje ali umik s trga v skladu s predpisi.

2.   Kontrole po trgovanju iz odstavka 1 vključujejo stalno ocenjevanje ter spremljanje tržnega in kreditnega tveganja investicijskega podjetja v smislu efektivne izpostavljenosti.

3.   Investicijsko podjetje vodi evidence o trgovanju in informacije o računu, ki so popolne, točne in dosledne. Investicijsko podjetje uskladi svoje elektronske dnevnike trgovanja z informacijami o neporavnanih naročilih in izpostavljenostih tveganju, kot jih zagotovijo mesta trgovanja, katerim pošlje naročila, njegovi borzni posredniki ali ponudniki neposrednega elektronskega dostopa, njegovi klirinški člani ali centralne nasprotne stranke, izvajalci storitev sporočanja podatkov ali drugi ustrezni poslovni partnerji. Uskladitev se izvede v realnem času, če zgoraj navedeni udeleženci na trgu zagotovijo informacije v realnem času. Investicijsko podjetje je zmožno v realnem času izračunati svojo zapadlo izpostavljenost in zapadlo izpostavljenost svojih trgovcev in strank.

4.   Za izvedene finančne instrumente kontrole po trgovanju iz odstavka 1 vključujejo kontrole glede najdaljših in najkrajših skupnih strateških pozicij, omejitve trgovanja pa se določijo v enotah, ki ustrezajo vrstam vključenih finančnih instrumentov.

5.   Spremljanje po trgovanju izvajajo trgovci, odgovorni za algoritem, in funkcija nadzora tveganj investicijskega podjetja.

Člen 18

Varnosti in omejitve dostopa

(člen 17(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje izvaja strategijo IT z opredeljenimi cilji in ukrepi, ki:

(a)

je skladna s poslovno strategijo in strategijo tveganja investicijskega podjetja ter prilagojena operativnim dejavnostim in tveganjem, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno;

(b)

temelji na zanesljivi organizaciji IT, vključno z zagotavljanjem storitev, proizvodnjo in razvojem;

(c)

je skladna z učinkovitim varnostnim upravljanjem IT.

2.   Investicijsko podjetje vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve za fizično in elektronsko varnost, ki čim bolj zmanjšujejo tveganja napadov informacijskih sistemov in vključujejo učinkovito upravljanje identitete in dostopa. Take ureditve zagotavljajo zaupnost, celovitost, avtentičnost in razpoložljivost podatkov ter zanesljivost in trdnost informacijskih sistemov investicijskega podjetja.

3.   Investicijsko podjetje takoj obvesti pristojni organ o vseh pomembnih kršitvah fizičnih in elektronskih varnostnih ukrepov. Pristojnemu organu predloži poročilo o incidentu, v katerem navede naravo incidenta, ukrepe, sprejete po incidentu, in pobude, sprejete za preprečevanje podobnih incidentov.

4.   Investicijsko podjetje letno izvaja penetracijsko testiranje in preglede ranljivosti, da simulira kibernetske napade.

5.   Investicijsko podjetje zagotovi, da lahko opredeli vse osebe, ki imajo ključne uporabniške pravice za dostop do njegovih sistemov IT. Investicijsko podjetje omeji število takih oseb in spremlja njihov dostop do sistemov IT, da stalno zagotavlja sledljivost.

POGLAVJE III

NEPOSREDEN ELEKTRONSKI DOSTOP

Člen 19

Splošne določbe o neposrednem elektronskem dostopu

(člen 17(5) Direktive 2014/65/EU)

Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa vzpostavi politike in postopke za zagotavljanje, da je trgovanje strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, skladno s pravili mesta trgovanja in da ponudnik neposrednega elektronskega dostopa izpolnjuje zahteve v skladu s členom 17(5) Direktive 2014/65/EU.

Člen 20

Kontrole ponudnikov neposrednega elektronskega dostopa

(člen 17(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa uporablja kontrole iz členov 13, 15 in 17 ter spremljanje v realnem času iz člena 16 za tok naročil vseh svojih strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop. Navedene kontrole in spremljanje so ločeni in se razlikujejo od kontrol in spremljanja, ki jih uporabljajo stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop. Zlasti naročila stranke, ki uporablja neposreden elektronski dostop, so vedno pregledana s kontrolami pred trgovanjem, ki jih določi in nadzoruje ponudnik neposrednega elektronskega dostopa.

2.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa lahko uporabi lastne kontrole pred trgovanjem in po njem, kontrole, ki jih zagotavlja tretja oseba, ali kontrole, ki jih ponuja mesto trgovanja, in spremljanje v realnem času. V vseh primerih ponudnik neposrednega elektronskega dostopa ostane odgovoren za učinkovitost navedenih kontrol. Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa zagotovi tudi, da ima le on pooblastila za določanje in spreminjanje parametrov ali omejitev navedenih kontrol pred trgovanjem in po njem ter spremljanje v realnem času. Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa stalno spremlja učinkovitost kontrol pred trgovanjem in po njem.

3.   Omejitve kontrol pred trgovanjem ob predložitvi naročila temeljijo na kreditnih linijah in mejah tveganja, ki jih ponudnik neposrednega elektronskega dostopa uporablja za dejavnosti trgovanja strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop. Navedene omejitve temeljijo na začetnem skrbnem preverjanju in rednih pregledih stranke, ki uporablja neposreden elektronski dostop, ki jih izvaja ponudnik neposrednega elektronskega dostopa.

4.   Parametri in omejitve kontrol, ki se uporabljajo za stranke, ki uporabljajo sponzorirani dostop, so tako strogi, kot za stranke, ki uporabljajo neposreden dostop do trga.

Člen 21

Specifikacije sistemov ponudnikov neposrednega elektronskega dostopa

(člen 17(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa zagotovi, da mu njegovi sistemi trgovanja omogočajo, da:

(a)

spremlja naročila, ki jih predloži stranka, ki uporablja neposreden elektronski dostop, z uporabo identifikacijske kode ponudnika neposrednega elektronskega dostopa;

(b)

samodejno prepreči ali prekliče naročila posameznikov, ki upravljajo sisteme trgovanja in predložijo naročila, povezana z algoritemskim trgovanjem, ter nimajo dovoljenja za pošiljanje naročil prek neposrednega elektronskega dostopa;

(c)

samodejno prepreči ali prekliče naročila stranke, ki uporablja neposreden elektronski dostop, za finančne instrumente, za trgovanje s katerimi stranka nima dovoljenja, pri čemer uporablja notranji sistem označevanja, da opredeli in prepreči posamezne stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, ali skupino strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop;

(d)

samodejno prepreči ali prekliče naročila stranke, ki uporablja neposreden elektronski dostop, ki krši pragove upravljanja tveganj ponudnika neposrednega elektronskega dostopa, pri čemer uporablja kontrole za izpostavljenosti posameznih strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, finančnih instrumentov ali skupin strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop;

(e)

ustavi toke naročil, ki jih posredujejo stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop;

(f)

začasno ustavi ali prekliče zagotavljanje storitev neposrednega elektronskega dostopa vsaki stranki, ki uporablja neposreden elektronski dostop, če ponudnik neposrednega elektronskega dostopa ni prepričan, da bi bil nadaljnji dostop skladen z njegovimi pravili in postopki za pravično in pravilno trgovanje ter celovitost trga;

(g)

po potrebi izvede pregled sistemov notranjega nadzora tveganj strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop.

2.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa ima vzpostavljene postopke za vrednotenje, upravljanje in zmanjševanje motenj na trgu in tveganj, specifičnih za podjetje. Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa lahko ugotovi, katere osebe je treba obvestiti v primeru napake, ki je posledica kršitev profila tveganja ali morebitnih kršitev pravil mesta trgovanja.

3.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa lahko vedno identificira različne stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, in njihove trgovalne enote ter trgovce navedenih strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, ki predložijo naročila prek sistemov ponudnika neposrednega elektronskega dostopa, tako da jim dodeli edinstveno identifikacijsko kodo.

4.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa, ki stranki, ki uporablja neposreden elektronski dostop, omogoči, da zagotovi neposreden elektronski dostop svojim strankam (nadaljnji prenos pooblastil), lahko opredeli različne toke naročil od upravičencev takega pooblastila, pri čemer mu ni treba biti seznanjen z identiteto upravičencev takega dogovora.

5.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa zabeleži podatke o naročilih, ki jih predložijo njegove stranke, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, vključno s spremembami in preklici, opozorili, ki jih ustvarijo njegovi sistemi za spremljanje, in spremembami procesa filtriranja.

Člen 22

Ocenjevanje potrebne skrbnosti potencialnih strank, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop

(člen 17(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa opravi ocenjevanje potrebne skrbnosti potencialnih strank, ki bi uporabljale neposreden elektronski dostop, za zagotovitev, da izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in pravila mesta trgovanja, do katerega ponuja dostop.

2.   Ocenjevanje potrebne skrbnosti iz odstavka 1 vključuje:

(a)

strukturo upravljanja in lastniško strukturo potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop;

(b)

vrste strategij, ki jih uporablja potencialna stranka, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop;

(c)

operativno organizacijo, sisteme, kontrole pred trgovanjem in po njem ter spremljanje v realnem času potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop; investicijsko podjetje, ki ponuja neposreden elektronski dostop, ki strankam, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop omogoča, da uporabljajo programsko opremo za trgovanje tretje osebe za dostop do mest trgovanja, zagotovi, da programska oprema vključuje kontrole pred trgovanjem, ki so enakovredne kontrolam pred trgovanjem, določenim v tej uredbi;

(d)

odgovornosti znotraj potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop, za obravnavo ukrepov in napak;

(e)

zgodovino vzorca trgovanja in vedenje potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop;

(f)

raven pričakovanega obsega trgovanja in količine naročil potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop;

(g)

zmožnost potencialne stranke, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop, da izpolni svoje finančne obveznosti do ponudnika neposrednega elektronskega dostopa;

(h)

informacije o preteklih disciplinskih ukrepih, naloženih potencialni stranki, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop, če so na voljo.

3.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa, ki omogoča nadaljnji prenos pooblastil, zagotovi, da ima potencialna stranka, ki bi uporabljala neposreden elektronski dostop, vzpostavljen okvir zagotavljanja potrebne skrbnosti, ki je vsaj enakovreden okviru, opisanem v odstavkih 1 in 2, preden ji odobri tak dostop.

Člen 23

Redni pregledi strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop

(člen 17(5) Direktive 2014/65/EU)

1.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa letno pregleduje procese ocenjevanja potrebne skrbnosti.

2.   Ponudnik neposrednega elektronskega dostopa na podlagi tveganj izvaja letna ponovna ocenjevanja primernosti sistemov in kontrol svojih strank, pri čemer upošteva zlasti spremembe obsega, narave in zapletenosti njihovih dejavnosti ali strategij trgovanja, spremembe v kadrovanju, lastniški strukturi, poslovnem ali bančnem računu, regulativnem statusu, finančnem položaju ter dejstvo, ali je stranka, ki uporablja neposreden elektronski dostop, izrazila namero, da bo za dostop, ki ji ga zagotavlja ponudnik neposrednega elektronskega dostopa, uporabila nadaljnji prenos pooblastil.

POGLAVJE IV

INVESTICIJSKA PODJETJA, KI DELUJEJO KOT SPLOŠNI KLIRINŠKI ČLANI

Člen 24

Sistemi in kontrole investicijskih podjetij, ki delujejo kot splošni klirinški člani

(člen 17(6) Direktive 2014/65/EU)

Za vse sisteme, ki jih uporablja investicijsko podjetje, ki deluje kot splošen klirinški član (v nadaljnjem besedilu: klirinška družba), za podpiranje klirinških storitev, ki jih zagotavlja strankam, se uporabljajo ustrezna ocenjevanja potrebne skrbnosti, kontrole in spremljanje.

Člen 25

Ocenjevanje potrebne skrbnosti potencialnih klirinških strank

(člen 17(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Klirinška družba izvede začetno ocenjevanje potencialne klirinške stranke, pri čemer upošteva naravo, obseg in zapletenost poslovanja potencialne klirinške stranke. Vsaka potencialna klirinška stranka se oceni glede na naslednja merila:

(a)

kreditno kakovost, vključno z morebitnimi podeljenimi jamstvi;

(b)

sisteme notranjega nadzora tveganj;

(c)

načrtovano strategijo trgovanja;

(d)

plačilne sisteme in ureditve, ki potencialni klirinški stranki omogočajo, da zagotovi pravočasen prenos sredstev ali denarnih sredstev kot kritja, kot klirinška družba zahteva za klirinške storitve, ki jih zagotavlja;

(e)

sistemske nastavitve in dostop do informacij, ki potencialni klirinški stranki pomaga, da spoštuje morebitno najvišjo omejitev trgovanja, dogovorjeno s klirinško družbo;

(f)

morebitno zavarovanje s premoženjem, ki ga potencialna klirinška stranka zagotovi klirinški družbi;

(g)

operativne vire, vključno s tehnološkimi vmesniki in povezljivostjo;

(h)

morebitno sodelovanje potencialne klirinške stranke pri kršitvi pravil, ki zagotavljajo celovitost finančnih trgov, vključno z vključenostjo v zlorabo trga, finančni kriminal ali dejavnosti pranja denarja.

2.   Klirinška družba letno pregleduje tekoče delovanje svojih klirinških članov glede meril iz odstavka 1. Zavezujoč pisni dogovor iz člena 17(6) Direktive 2014/65/EU vsebuje navedena merila ter določa, kako pogosto klirinška družba pregleduje delovanje klirinške stranke glede na navedena merila, če pregled opravi več kot enkrat na leto. Zavezujoč pisni dogovor določa posledice za klirinške stranke, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.

Člen 26

Omejitve pozicij

(člen 17(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Klirinška družba določi ustrezne omejitve trgovanja in pozicij, da zmanjša in upravlja lastno tveganje nasprotne stranke, likvidnostno tveganje, operativno tveganje in druga tveganja, ter o njih obvesti klirinške stranke.

2.   Klirinška družba čim bolj sprotno spremlja pozicije svojih klirinških strank glede na omejitve iz odstavka 1 in ima vzpostavljene ustrezne postopke za upravljanje tveganj kršitev omejitev pozicij pred trgovanjem in po njem, in sicer z ustrezno prakso določanja kritja in drugimi ustreznimi sredstvi.

3.   Klirinška družba pisno dokumentira postopke iz odstavka 2 in zabeleži, ali klirinške stranke zagotavljajo skladnost z navedenimi postopki.

Člen 27

Razkritje informacij o zagotovljenih storitvah

(člen 17(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Klirinška družba objavi pogoje, pod katerimi ponuja svoje klirinške storitve. Te storitve ponuja pod razumnimi komercialnimi pogoji.

2.   Klirinška družba obvesti svoje potencialne in obstoječe klirinške stranke o stopnji zaščite in stroških, povezanih z različnimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavlja. V podrobnem opisu različnih stopenj ločevanja navede tudi svoje glavne pravne učinke zadevnih stopenj ločevanja, ki jih ponuja, med drugim informacije o veljavnem insolvenčnem pravu, ki se uporablja v zadevnih jurisdikcijah.

POGLAVJE V

TEHNIKA VISOKOFREKVENČNEGA ALGORITEMSKEGA TRGOVANJA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Vsebina in oblika evidenc naročil

(člen 17(2) Direktive 2014/65/EU)

1.   Investicijsko podjetje, ki uporablja tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, zabeleži podrobnosti vsakega predloženega naročila v obliki iz tabel 2 in 3 Priloge II takoj po njegovi predložitvi.

2.   Investicijsko podjetje, ki uporablja tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, posodablja informacije iz odstavka 1 v skladu s standardi in oblikami iz četrtega stolpca tabel 2 in 3 Priloge II.

3.   Evidence iz odstavkov 1 in 2 se vodijo pet let od datuma predložitve naročila mestu trgovanja ali drugemu investicijskemu podjetju za izvršitev.

Člen 29

Začetek veljavnosti in uporaba

(člen 17(2) Direktive 2014/65/EU)

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1)..

(3)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(4)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (glej stran 1 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Merila, ki jih je treba upoštevati pri samoocenjevanju investicijskega podjetja, kot je navedeno v členu 9(1)

1.

Pri upoštevanju narave poslovanja investicijsko podjetje upošteva v nadaljevanju navedene zadeve, kadar je to primerno:

(a)

regulativni status podjetja in njegovih strank, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop, kadar je to primerno, vključno z regulativnimi zahtevami, ki veljajo zanj kot za investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, in drugimi ustreznimi regulativnimi zahtevami;

(b)

vlogo podjetja na trgu, vključno s tem, ali je vzdrževalec trga in ali izvršuje naročila za stranko ali pa le trguje za svoj račun;

(c)

stopnjo avtomatizacije trgovanja in drugih procesov ali dejavnosti podjetja;

(d)

vrste in regulativni status instrumentov, produktov in razredov finančnih instrumentov, s katerimi podjetje trguje;

(e)

vrste strategij, ki jih podjetje uporablja, in tveganja, ki jih te strategije vsebujejo za lastno upravljanje tveganj podjetja ter pravično in pravilno delovanje trgov, podjetje pa upošteva zlasti naravo teh strategij, kot so vzdrževanje trga ali arbitraža, in dejstvo, ali so te strategije dolgoročne, kratkoročne, usmerjevalne ali neusmerjevalne;

(f)

občutljivost strategij in dejavnosti trgovanja podjetja na zamik;

(g)

vrsto in regulativni status mest trgovanja in drugih likvidnostnih bazenov, do katerih dostopa, in zlasti dejstvo, ali je dejavnost trgovanja na navedenih mestih trgovanja in v drugih likvidnostnih bazenih odkrito, prikrito ali izvenborzno trgovanje;

(h)

rešitve za povezljivost podjetja in dejstvo, ali do mesta trgovanja dostopa kot član, stranka, ki uporablja neposreden elektronski dostop, ali ponudnik neposrednega elektronskega dostopa;

(i)

obseg, do katerega se podjetje zanaša na tretje osebe za razvoj in vzdrževanje svojih algoritmov ali sistemov trgovanja, in dejstvo, ali je te algoritme ali sisteme trgovanja razvilo samo, s tretjo osebo, kupilo od tretje osebe ali oddalo v zunanje izvajanje tretji osebi;

(j)

lastniško strukturo in strukturo upravljanja podjetja, kako je organizacijsko in operativno strukturirano, ter dejstvo, ali je partnerstvo, odvisno podjetje, podjetje, ki kotira na borzi, ali drugo;

(k)

strukturo in organizacijo podjetja, kar zadeva upravljanje tveganj, spremljanje skladnosti in revizijo;

(l)

datum ustanovitve podjetja ter raven izkušenj in kompetenc njegovega osebja in dejstvo, ali je novo ustanovljeno podjetje.

2.

Pri upoštevanju obsega poslovanja investicijsko podjetje upošteva v nadaljevanju navedene zadeve, kadar je to primerno:

(a)

število vzporedno delujočih algoritmov in strategij;

(b)

število posameznih instrumentov, produktov in razredov finančnih instrumentov, s katerimi trguje;

(c)

število delujočih trgovalnih enot in uporabljenih posameznih identifikatorjev trgovanja fizičnih oseb in algoritmov, odgovornih za izvršitev naročila;

(d)

zmogljivosti glede količine sporočil in zlasti število predloženih, prilagojenih, preklicanih in izvršenih naročil;

(e)

denarno vrednost bruto in neto pozicij znotraj dneva in čez noč;

(f)

število trgov, do katerih dostopa prek neposrednega elektronskega dostopa bodisi kot član ali udeleženec;

(g)

število in obseg strank podjetja ter zlasti strank podjetja, ki uporabljajo neposreden elektronski dostop;

(h)

število mest za kolokacijo ali gostovanje v bližini, s katerimi je podjetje povezano;

(i)

pretočno velikost infrastrukture povezljivosti podjetja;

(j)

število klirinških članov ali članstva v centralnih nasprotnih strankah podjetja;

(k)

velikost podjetja v smislu števila trgovcev in osebja enote za trgovanje, spremljevalnega oddelka in zalednih služb, zaposlenega v ekvivalentih polnega delovnega časa;

(l)

število fizičnih lokacij podjetja;

(m)

število držav in regij, v katerih podjetje opravlja dejavnosti trgovanja;

(n)

letne dohodke in dobiček podjetja.

3.

Pri upoštevanju zapletenosti poslovanja investicijsko podjetje upošteva v nadaljevanju navedene zadeve, kadar je to primerno:

(a)

naravo strategij, ki jih izvaja podjetje ali njegove stranke, kolikor podjetje pozna te strategije, in zlasti če te strategije kažejo, da algoritmi izvajajo naročila v zvezi s tesno povezanimi instrumenti, na več mestih trgovanja ali v likvidnostnih bazenih;

(b)

algoritme podjetja v smislu kodiranja, vnosov, od katerih so algoritmi odvisni, soodvisnosti in izjem od pravil, ki jih vsebujejo algoritmi, ali drugače;

(c)

sisteme trgovanja podjetja v smislu raznolikosti uporabljenih sistemov trgovanja in obseg, do katerega podjetje nadzira nastavitve, prilagoditve, testiranje in pregledovanje sistemov trgovanja;

(d)

strukturo podjetja v smislu lastniške strukture in strukture upravljanja ter organizacijsko, operativno, tehnično, fizično ali geografsko strukturo;

(e)

raznolikost rešitev podjetja v zvezi z njegovo povezljivostjo, tehnologijo ali kliringom;

(f)

raznolikost fizičnih infrastruktur za trgovanje podjetja;

(g)

raven zunanjega izvajanja, ki ga opravlja ali ponuja podjetje, zlasti če se v zunanje izvajanje oddajo ključne funkcije;

(h)

zagotavljanje ali uporaba neposrednega elektronskega dostopa podjetja, ne glede na to, ali je neposreden dostop do trga ali sponzorirani dostop, in pogoji, pod katerimi neposredni elektronski dostop ponuja svojim strankam, in

(i)

hitrost trgovanja podjetja ali njegovih strank.


PRILOGA II

Vsebina in oblika evidenc o naročilih iz člena 28

Tabela 1

Legenda za tabeli 2 in 3

Znak

Vrsta podatkov

Opredelitev

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov.

Polje za prosto besedilo.

{CURRENCYCODE_3}

Trije alfanumerični znaki.

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute v skladu z ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in ure v skladu z ISO 8601.

Datum in ura v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datumi in ure se poročajo v UTC.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števk, od katerih je lahko do m števk decimalk.

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika);

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus);

vrednosti se zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{INTEGER-n}

Celo število s skupno do n števk.

Numerično polje za pozitivne in negativne cele vrednosti.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov.

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{LEI}

20 alfanumeričnih znakov.

Identifikator pravnih subjektov, kot je opredeljen v standardu ISO 17442.

{MIC}

4 alfanumerični znaki.

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.

{NATIONAL_ID}

35 alfanumeričnih znakov.

Identifikator je tisti, ki je določen v členu 6 in PRILOGI II [k regulativnim tehničnim standardom 22 o obveznostih poročanja o poslih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014].


Tabela 2

Informacije o vsaki začetni odločitvi za trgovanje ali prihodnjih naročilih strank

Št.

Polje

Opis

Standardi in oblika

1

Ime stranke

Polno ime stranke. Če ima stranka več kot eno ime, se v tem polju navedejo vsa imena in ločijo z vejico.

To polje ostane prazno v primeru kritja z identifikatorjem pravnih subjektov (LEI).

{ALPHANUM-140}

2

Priimek stranke

Polni priimek stranke. Če ima stranka več kot en priimek, se v tem polju navedejo vsi priimki in ločijo z vejico.

To polje ostane prazno v primeru kritja z LEI.

{ALPHANUM-140}

3

Identifikacijska koda stranke

Koda, ki se uporablja za identifikacijo stranke investicijskega podjetja. V primeru neposrednega elektronskega dostopa se uporabi koda uporabnika neposrednega elektronskega dostopa.

Če je stranka pravni subjekt, se uporabi koda LEI stranke.

Če stranka ni pravni subjekt, se uporabi {NATIONAL_ID}.

V primeru združenih naročil se uporabi oznaka AGGR, kot je določena v členu 2(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/580 (1).

V primeru naročila, ki še čaka alokacijo, se uporabi oznaka PNAL, kot je določena v členu 2(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/580.

To polje ostane prazno samo, če investicijsko podjetje nima strank.

{LEI}

{NATIONAL_ID}

„AGGR“ – združena naročila

„PNAL“ – naročilo, ki še čaka na alokacijo

4

Ime osebe, ki posluje v imenu stranke

To polje vsebuje polno ime osebe, ki posluje v imenu stranke.

Če ima oseba več kot eno ime, se v tem polju navedejo vsa imena in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

5

Priimek osebe, ki posluje v imenu stranke

To polje vsebuje poln priimek osebe, ki posluje v imenu stranke. Če ima oseba več kot en priimek, se v tem polju navedejo vsi priimki in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

6

Investicijska odločitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma znotraj investicijskega podjetja, ki je odgovoren za investicijsko odločitev v skladu s členom 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (2).

Če je bila za investicijsko odločitev odgovorna fizična oseba, se oseba, ki je odgovorna ali ima glavno odgovornost za investicijsko odločitev, identificira z {NATIONAL_ID}.

Če je bil za investicijsko odločitev odgovoren algoritem, se polje izpolni v skladu s členom 8 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

To polje ostane prazno, če investicijske odločitve ni sprejela oseba ali algoritem znotraj investicijskega podjetja.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

7

Določitev začetnega naročila

Koda, ki se uporablja za identifikacijo naročila, ki je bilo prejeto od stranke ali ga je ustvarilo investicijsko podjetje, preden se naročilo obdela in predloži mestu trgovanja ali investicijskemu podjetju.

{ALPHANUM-50}

8

Kazalnik nakupa/prodaje

Navedba, ali gre za naročilo za nakup ali za prodajo.

V primeru opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki ima pravico do izvršitve opcije, prodajalec pa nasprotna stranka, ki proda opcijo in prejme premijo.

V primeru standardiziranih in nestandardiziranih terminskih pogodb, ki se ne nanašajo na valute, je kupec nasprotna stranka, ki kupi instrument, in prodajalec nasprotna stranka, ki proda instrument.

V primeru zamenjav, ki se nanašajo na vrednostne papirje, je kupec nasprotna stranka, ki prevzame tveganje spremembe cene vrednostnega papirja, ki predstavlja osnovo, ter prejme znesek vrednostnega papirja. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača znesek vrednostnega papirja.

V primeru zamenjav, povezanih z obrestnimi merami ali indeksi inflacije, je kupec nasprotna stranka, ki plačuje fiksno obrestno mero. Prodajalec je nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero. V primeru osnovnih zamenjav (spremenljive obrestne mere za spremenljivo obrestno mero) je kupec nasprotna stranka, ki plača razpon, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme razpon.

V primeru zamenjav in nestandardiziranih terminskih pogodb, povezanih z valutami, in medvalutnih zamenjav obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki prejme valuto, ki je prva po abecednem vrstnem redu v skladu z ISO 4217, prodajalec pa nasprotna stranka, ki izroči to valuto.

V primeru zamenjav, povezanih z dividendami, je kupec nasprotna stranka, ki prejme enakovredna dejanska izplačila dividend. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača dividendo in prejme fiksno obrestno mero.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov za prenos kreditnega tveganja, razen opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer, je kupec nasprotna stranka, ki kupi zaščito. Prodajalec je nasprotna stranka, ki proda zaščito.

V primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom ali pravicami do emisije je kupec nasprotna stranka, ki prejme blago ali pravico do emisije, določeno v poročilu, in prodajalec nasprotna stranka, ki izroči to blago ali pravico do emisije.

V primeru dogovorov o terminski obrestni meri je kupec nasprotna stranka, ki plača fiksno obrestno mero, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero.

Pri povečanju nominalnega zneska je kupec isti kot prevzemnik finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

Pri zmanjšanju nominalnega zneska je kupec isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot prevzemnik finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

„BUYI“ – nakup

„SELL“ – prodaja

9

Identifikacijska koda finančnega instrumenta

Edinstven in nedvoumen identifikator finančnega instrumenta.

{ISIN}

10

Cena

Mejna cena naročila, ki izključuje provizijo in natekle obresti, kadar je primerno.

Pri stop naročilih je to stop cena naročila.

V primeru opcijskih pogodb je cena premija pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na posamezno osnovno vrednost ali indeksno točko.

V primeru stav na razpon je cena referenčna cena neposrednega osnovnega finančnega instrumenta.

Za kreditne zamenjave je cena kupon v bazičnih točkah.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

Če cena ni relevantna, se v polje vnese „NOAP“.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še „odprta“, se navede vrednost „PNDG“.

Če je dogovorjena cena nič, se uporabi cena nič.

Vrednosti se ne zaokrožijo ali skrajšajo, kadar je to primerno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena v denarni vrednosti.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena v odstotku ali donosu.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah.

„PNDG“, če cena ni na voljo.

„NOAP“, če cena ni relevantna.

11

Zapis cene

Navedba, ali sta cena in izvršilna cena izraženi v denarni vrednosti, odstotkih, donosu ali bazičnih točkah.

„MONE“ – denarna vrednost

„PERC“ – odstotek

„YIEL“ – donos

„BAPO“ – bazične točke

12

Cenovni multiplikator

Število enot osnovnih finančnih instrumentov, ki jih predstavlja ena pogodba o izvedenih finančnih instrumentih.

Denarna vrednost, ki jo zajema ena pogodba o zamenjavah, pri čemer je v polju s količino navedeno število pogodb o zamenjavah v poslu. Pri terminski pogodbi ali opciji na indeks navedite znesek na indeksno točko.

Pri stavah na razpon navedite gibanje cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerem temelji stava na razliko.

Informacije, navedene v tem polju, so skladne z vrednostmi iz polj 10 in 26.

{DECIMAL- 18/17}

„1“ – v primeru neizvedenih finančnih instrumentov, ki se ne trgujejo s pogodbami

13

Valuta cene

Valuta, v kateri je izražena cena finančnega instrumenta, povezanega z naročilom (relevantno, če je cena izražena kot denarna vrednost).

{CURRENCYCODE_3}

14

Valuta strani 2

V primeru večvalutnih ali medvalutnih zamenjav je valuta strani 2 v pogodbi valuta, v kateri je denominirana stran 2 pogodbe.

Za opcije na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je osnovna zamenjava večvalutna, je valuta strani 2 v pogodbi valuta, v kateri je denominirana stran 2 zamenjave.

To polje se izpolni le za pogodbe o finančnih instrumentih na obrestno mero in valuto.

{CURRENCYCODE_3}

15

Koda osnovnega finančnega instrumenta

Koda ISIN osnovnega finančnega instrumenta.

Za ameriška in globalna potrdila o lastništvu (ADR in GDR) ter podobne instrumente navedite kodo {ISIN} finančnega instrumenta, na katerem temeljijo navedeni instrumenti.

Za zamenljive obveznice navedite kodo {ISIN} instrumenta, v katerega se obveznica lahko zamenja.

Za izvedene finančne instrumente ali druge instrumente, ki imajo osnovni finančni instrument, navedite kodo ISIN osnovnega finančnega instrumenta, če je osnovni finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. Če je osnovni finančni instrument dividenda v obliki delnice, navedite kodo ISIN povezane delnice, ki daje pravico do osnovne dividende.

Za posle kreditne zamenjave navedite kodo ISIN referenčne obveznosti.

Če je osnovni finančni instrument indeks, ki ima kodo ISIN, navedite kodo ISIN za ta indeks.

Če je osnovni finančni instrument košarica, vključite vse kode ISIN vsakega sestavnega dela košarice, ki je uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. To polje se ponovi tolikokrat, kot je potrebno, da se navedejo vsi instrumenti v košarici, o katerih je treba poročati.

{ISIN}

16

Vrsta opcije

Navedite, ali je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih pogodba o nakupni (pravica do nakupa določenega osnovnega finančnega instrumenta) ali prodajni opciji (pravica do prodaje določenega osnovnega finančnega instrumenta) ali da v času predložitve naročila ni mogoče določiti, ali gre za pogodbo o nakupni ali prodajni opciji. V primeru opcij na zamenjavo obrestnih mer:

„PUTO“ v primeru zamenjave obrestne mere prejemnika, pri kateri ima kupec pravico, da v zamenjavo vstopi kot prejemnik fiksne obrestne mere,

„CALL“ v primeru opcije na zamenjavo obrestnih mer plačnika, pri kateri ima kupec pravico, da v zamenjavo vstopi kot plačnik fiksne obrestne mere.

V primeru najnižje in najvišje vrednosti:

„PUTO“ v primeru najnižje vrednosti,

„CALL“ v primeru najvišje vrednosti.

Polje se nanaša samo na izvedene finančne instrumente, ki so opcije ali nakupni boni.

„PUTO“ – prodajna opcija

„CALL“ – nakupna opcija

„OTHR“ – če ni mogoče določiti, ali gre za nakupno ali prodajno opcijo

17

Izvršilna cena

Vnaprej določena cena, po kateri bo imetnik moral kupiti ali prodati osnovni finančni instrument, ali navedba, da cene ob predložitvi naročila ni mogoče določiti.

Polje se izpolni le za opcijo ali nakupni bon, pri katerem se izvršilna cena lahko določi ob predložitvi naročila.

Če podatek o izvršilni ceni ni relevanten, polje pustite prazno.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena v denarni vrednosti.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena v odstotku ali donosu.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah.

„PNDG“, če cena ni na voljo.

18

Valuta izvršilne cene

Valuta izvršilne cene.

{CURRENCYCODE_3}

19

Vnaprejšnje plačilo

Denarna vrednost morebitnega vnaprejšnjega plačila v bazičnih točkah nominalnega zneska, ki ga prodajalec prejme ali plača.

Če prodajalec prejme vnaprejšnje plačilo, je vnesena vrednost pozitivna. Če prodajalec plača vnaprejšnje plačilo, je vnesena vrednost negativna.

Pri povečanju ali zmanjšanju nominalnega zneska pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih podatek odraža absolutno vrednost spremembe in se izrazi kot pozitivno število.

{DECIMAL-18/5}

20

Način poravnave

Navedba, ali se pogodba poravna fizično ali v gotovini.

Če načina poravnave ni mogoče določiti ob predložitvi naročila, se vnese vrednost „OPTL“.

Polje je treba izpolniti le v primeru izvedenih finančnih instrumentov.

„PHYS“ – fizična poravnava

„CASH“ – gotovinska poravnava

„OPTL“ – izbirno za nasprotno stranko ali kadar način določi tretja oseba.

21

Način izvršitve opcije

Označuje, ali se lahko opcija izvede le na določen datum (evropski in azijski slog), na več vnaprej določenih datumov (bermudski slog) ali kadar koli med trajanjem pogodbe (ameriški slog).

To polje se izpolni le v primeru opcij.

„EURO“ – evropski

„AMER“ – ameriški

„ASIA“ – azijski

„BERM“ – bermudski

„OTHR“ – kateri koli drug način

22

Datum zapadlosti

Datum zapadlosti finančnega instrumenta.

To polje se izpolni le za dolžniške instrumente z določenim datumom zapadlosti.

{DATEFORMAT}

23

Datum dospelosti

Datum dospelosti poročanega finančnega instrumenta.

Polje se izpolni le za izvedene finančne instrumente z določenim datumom dospelosti.

{DATEFORMAT}

24

Valuta količine

Valuta, v kateri je izražena količina.

Polje se izpolni le, če je količina izražena kot nominalna ali denarna vrednost.

{CURRENCYCODE_3}

25

Zapis količine

Navedba, ali je sporočena količina izražena s številom enot, kot nominalna vrednost ali kot denarna vrednost.

„UNIT“ – število enot

„NOML“ – nominalna vrednost

„MONE“ – denarna vrednost

26

Začetna količina

Število enot finančnega instrumenta ali število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v naročilu.

Nominalna ali denarna vrednost finančnega instrumenta.

Pri stavah na razpon je količina denarna vrednost, ki se stavi na spremembo v točkah pri osnovnem finančnem instrumentu.

Pri povečanju ali zmanjšanju nominalnega zneska pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih številka odraža absolutno vrednost spremembe in se izrazi kot pozitivno število.

Pri poslih kreditne zamenjave je količina nominalni znesek, za katerega je kupljeno ali prodano zavarovanje.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

27

Datum in ura

Točen datum in čas prejema naročila ali točen datum in čas sprejetja odločitve o poslu. Po potrebi se to polje izpolni v skladu s členom 3 in tabelo 2 Priloge k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/574 (3).

{DATE_TIME_FORMAT}

Po potrebi se število števk po „sekundah“ določi v skladu s tabelo 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/574.

28

Dodatne informacije stranke

Vsa navodila, parametri, pogoji in druge podrobnosti naročila, ki jih je stranka posredovala investicijskemu podjetju.

Prosto besedilo


Tabela 3

Informacije o izhodnih in izvršenih naročilih

Št.

Polje/vsebina

Opis

Oblika

1

Kazalnik nakupa/prodaje

Navedba, ali gre za naročilo o nakupu ali prodaji, kot je določeno v opisu polja 8 tabele 2.

„BUYI“ – nakup

„SELL“ – prodaja

2

Vloga pri trgovanju

Navedba, ali je član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja naročilo predložila v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo, kot je opredeljeno v členu 4(38) Direktive 2014/65/EU, ali pri poslovanju za svoj račun v skladu s členom 4(6) Direktive 2014/65/EU.

Če član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja ni predložila naročila v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo ali pri poslovanju za svoj račun, se v polju navede, da je bil posel izveden v kateri koli drugi vlogi.

„DEAL“ – poslovanje za svoj račun

„MTCH“ – trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo

„AOTC“ – katera koli druga vloga

3

Dejavnost zagotavljanja likvidnosti

Navedba, ali je naročilo predloženo mestu trgovanja v okviru strategije vzdrževanja trga v skladu s členoma 17 in 48 Direktive 2014/65/EU ali v okviru druge dejavnosti v skladu s členom 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/575 (4).

„true“ – pravilno

„false“ – napačno

4

Izvršitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma znotraj investicijskega podjetja, ki je odgovoren za izvršitev posla na podlagi naročila v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

Če je za izvršitev posla odgovorna fizična oseba, se oseba identificira z {NATIONAL_ID}.

Če je za izvršitev posla odgovoren algoritem, se polje izpolni v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

Če je v izvršitev posla vključena več kot ena oseba ali kombinacija oseb in algoritmov, podjetje določi trgovca ali algoritem, ki ima glavno odgovornost, kot je določeno v členu 9 Delegirane uredbe (EU) 2017/590, v to polje pa vnese identiteto tega trgovca ali algoritma.

To polje se izpolni le za izvršena naročila.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

5

Identifikacijska koda naročila, predloženega mestu trgovanja ali drugemu investicijskemu podjetju

Notranja koda, ki jo investicijsko podjetje uporablja za opredelitev naročila, predloženega mestu trgovanja ali drugemu investicijskemu podjetju, če je navedena koda edinstvena za trgovalni dan in finančni instrument.

{ALPHANUM-50}

6

Identifikacijska koda naročila, ki ga dodeli drugo investicijsko podjetje ali mesto trgovanja, kateremu je bilo naročilo predloženo

Alfanumerična koda, ki jo dodeli drugo investicijsko podjetje ali mesto trgovanja, kateremu je investicijsko podjetje predložilo naročilo v izvršitev. V navedeno polje se vnese identifikacijska koda, ki jo dodeli to investicijsko podjetje ali mesto trgovanja.

{ALPHANUM-50}

7

Identifikacijska koda prejemnika naročila

Koda investicijskega podjetja, kateremu je bilo naročilo posredovano, ali koda mesta trgovanja, kateremu je bilo naročilo posredovano.

Za investicijsko podjetje: {LEI}

Za mesto trgovanja: {MIC}

8

Vrsta naročila

Navedba vrste naročila, predloženega mestu trgovanja v skladu s specifikacijami mesta trgovanja.

{ALPHANUM-50}

9

Mejna cena

Najvišja cena, po kateri se lahko izvrši naročilo za nakup, ali najnižja cena, po kateri se lahko izvrši naročilo za prodajo.

Cena razpona za strateško naročilo. Lahko je negativna ali pozitivna.

To polje ostane prazno v primeru naročil, ki nimajo mejne cene, in naročil brez cene.

V primeru zamenljivih obveznic se v polje vnese realna cena (čista ali polna), uporabljena za naročilo.

Če se naročilo izvrši, investicijsko podjetje zabeleži tudi ceno, po kateri se posel izvrši.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah.

10

Valuta cene

Valuta, v kateri je izražena cena trgovanja (relevantno, če je cena izražena kot denarna vrednost) s finančnim instrumentom, povezanim z naročilom.

{CURRENCYCODE_3}

11

Zapis cene

Navedba, ali sta cena in izvršilna cena izraženi v denarni vrednosti, odstotkih, donosu ali bazičnih točkah.

„MONE“ – denarna vrednost

„PERC“ – odstotek

„YIEL“ – donos

„BAPO“ – bazične točke

12

Dodatna mejna cena

Katera koli druga mejna cena, ki se lahko nanaša na naročilo. To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah

13

Stop cena

Cena, ki mora biti dosežena, da naročilo postane aktivno.

Za stop naročila, ki jih sprožijo dogodki, neodvisni od cene finančnega instrumenta, se v to polje vnese stop cena, ki je enaka nič.

To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah.

14

Vezana mejna cena

Najvišja cena, po kateri se lahko izvrši vezano naročilo za nakup, ali najnižja cena, po kateri se lahko izvrši vezano naročilo za prodajo.

To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot odstotek ali donos.

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena v bazičnih točkah.

15

Preostala količina, vključno s skrito

Skupna preostala količina v knjigi naročil po delni izvršitvi ali v primeru katerega koli drugega dogodka, ki vpliva na naročilo.

Pri dogodku delne izvršitve naročila je to skupna preostala količina po delni izvršitvi. Pri vnosu naročila je enaka začetni količini.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

16

Objavljena količina

Količina, ki je vidna (in ni skrita) v knjigi naročil.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

17

Trgovana količina

V primeru delne ali polne izvršitve se v to polje vnese izvršena količina.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

18

Najmanjša sprejemljiva količina

Najmanjša sprejemljiva količina za izvršitev naročila, ki lahko vključuje več delnih izvršitev in se običajno uporablja samo za netrajne vrste naročil.

To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

19

Najmanjši obseg izvršitve

Najmanjši obseg izvršitve za vsako posamezno potencialno izvršitev.

To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot.

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost.

20

Najmanjši obseg izvršitve samo za prvo izvršitev

Navedba, ali je najmanjši obseg izvršitve relevanten samo za prvo izvršitev.

To polje lahko ostane prazno, če je prazno polje 19.

„true“ – pravilno

„false“ – napačno

21

Kazalnik samo za pasivna naročila

Navedba, ali je naročilo predloženo mestu trgovanja z značilnostjo/oznako, v skladu s katero se ne bo nemudoma izvršilo glede na katero koli vidno nasprotno naročilo.

„true“ – pravilno

„false“ – napačno

22

Zaščita pred samoizvršitvijo

Navedba, ali je bilo naročilo vneseno z merili za preprečevanje samoizvršitve, tako da se ne bo izvršilo z naročilom na drugi strani knjige, ki ga je vnesel isti član ali udeleženec.

„true“ – pravilno

„false“ – napačno

23

Datum in čas (predložitve naročila)

Točen datum in čas predložitve naročila mestu trgovanja ali drugemu investicijskemu podjetju.

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk po „sekundah“ se določi v skladu s tabelo 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/574.

24

Datum in čas (prejema naročila)

Točen datum in čas vsakega sporočila, posredovanega mestu trgovanja ali drugemu investicijskemu podjetju v zvezi z naročilom ali prejetega od mesta trgovanja ali drugega investicijskega podjetja v zvezi z naročilom.

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk po „sekundah“ se določi v skladu s tabelo 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/574.

25

Zaporedna številka

Investicijsko podjetje identificira vsak dogodek, naveden v polju 26, s pozitivnimi celimi števili v naraščajočem vrstnem redu.

Zaporedna številka je edinstvena za vsako vrsto dogodka, dosledna za vse dogodke, investicijsko podjetje jo opremi s časovnim žigom in je nespremenjena za datum, ko se zgodi dogodek.

{INTEGER-50}

26

Novo naročilo, sprememba naročila, preklic naročila, zavrnitev naročila, delna ali polna izvršitev

Novo naročilo: prejem novega naročila upravljavca mesta trgovanja.

„NEWO“ – novo naročilo

Sproženo: naročilo, ki postane izvršljivo ali neizvršljivo ob uresničitvi vnaprej določenega pogoja, odvisno od primera.

„TRIG“ – sproženo

Nadomeščeno s članom, udeležencem ali stranko mesta trgovanja: kadar se član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja na lastno pobudo odloči, da bo spremenila katero koli značilnost naročila, ki ga je prej vnesla v knjigo naročil.

„REME“ – nadomeščeno s strani člana ali udeleženca ali stranke mesta trgovanja.

Nadomeščeno s tržnimi operacijami (samodejno): kadar sistemi IT upravljavca mesta trgovanja spremenijo katero koli značilnost naročila. To vključuje primere, ko se spremenijo trenutne značilnosti vezanega naročila ali sledečega stop naročila, da se upošteva, kje je naročilo uvrščeno v knjigi naročil.

„REMA“ – nadomeščeno s tržnimi operacijami (samodejno).

Nadomeščeno s tržnimi operacijami (poseg fizične osebe): kadar osebje upravljavca mesta trgovanja spremeni katero koli značilnost naročila. To vključuje primere, ko ima član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja težave s sistemom IT in mora nujno preklicati svoja naročila.

„REMH“ – nadomeščeno s tržnimi operacijami (poseg fizične osebe).

Sprememba statusa na pobudo člana, udeleženca ali stranke mesta trgovanja. To vključuje aktivacijo in deaktivacijo.

„CHME“ – sprememba statusa na pobudo člana/udeleženca/stranke mesta trgovanja.

Sprememba statusa zaradi tržnih operacij.

„CHMO“ – sprememba statusa zaradi tržnih operacij.

Preklicano na pobudo člana, udeleženca ali stranke mesta trgovanja;

„CAME“ – preklicano na pobudo člana ali udeleženca ali stranke mesta trgovanja.

Preklicano s tržnimi operacijami. To vključuje zaščitni mehanizem za investicijska podjetja, ki se ukvarjajo z algoritemskim trgovanjem v skladu s strategijo vzdrževanja trga, kakor je določeno v členih 17 in 48 Direktive 2014/65/EU.

„CAMO“ – preklicano s tržnimi operacijami.

Zavrnjeno naročilo: naročilo, ki je bilo prejeto, vendar ga je upravljavec mesta trgovanja zavrnil.

„REMO“ – zavrnjeno naročilo

Poteklo naročilo: če se naročilo odstrani iz knjige naročil ob koncu njegovega obdobja veljavnosti.

„EXPI“ – poteklo naročilo

Delno izvršeno: če naročilo ni v celoti izvršeno, tako da je treba določeno količino še izvršiti.

„PARF“ – delno izvršeno

Izvršeno: kadar ni preostale količine, ki bi jo bilo treba izvršiti.

„FILL“ – izvršeno

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja še ne uporablja za lastno klasifikacijo

27

Kazalnik prodaje na kratko

Prodaja na kratko, ki jo investicijsko podjetje izvede v svojem imenu ali v imenu stranke, kot je opisano v členu 11 Delegirane uredbe (EU) 2017/590.

„SSHO“ – prodaja na kratko brez izjeme

Če investicijsko podjetje posel izvrši v imenu stranke, ki prodaja, in kljub največjim prizadevanjem ne more določiti, ali gre za posel s prodajo na kratko, se v to polje vnese „UNDI“.

„SSEX“ – prodaja na kratko z izjemo

Če je posel v zvezi s posredovanim naročilom, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2017/590, to polje izpolni podjetje, ki je prejemnik, v svojem poročilu z informacijami, ki jih je prejelo od podjetja, ki je pošiljatelj.

To polje se izpolni le, če instrument zajema Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in če je prodajalec investicijsko podjetje ali stranka investicijskega podjetja.

To polje se izpolni le v primeru izvedenih naročil.

„SELL“ – ni prodaja na kratko

„UNDI“ – informacije niso na voljo

28

Kazalnik opustitve obveznosti

Navedba, ali je bil posel izvršen v skladu z opustitvijo obveznosti pred trgovanjem v skladu s členom 4 in 9 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Za lastniške instrumente:

 

„RFPT“ = posel po referenčni ceni

 

„NLIQ“ = posli, dogovorjeni v pogajanjih, v likvidnih finančnih instrumentih

 

„OILQ“ = posli, dogovorjeni v pogajanjih, v nelikvidnih finančnih instrumentih

 

„PRIC“ = posli, dogovorjeni v pogajanjih, za katere veljajo pogoji, ki niso trenutna tržna cena navedenega lastniškega finančnega instrumenta

Za nelastniške instrumente:

 

„SIZE“ = posel nad večjim obsegom

 

„ILQD“ = posel z nelikvidnim instrumentom

To polje se izpolni le v primeru naročil, ki so bila izvršena v okviru opustitve na mestu trgovanja.

Izpolnite z eno ali več naslednjimi oznakami:

 

„RFPT“ – referenčna cena

 

„NLIQ“ – v pogajanjih (likvidni)

 

„OILQ“ – v pogajanjih (nelikvidni)

 

„PRIC“ – v pogajanjih (pogoji)

 

„SIZE“ – nad določenim obsegom

 

„ILQD“ – nelikvidni instrument

29

Strategija preusmerjanja

Strategija preusmerjanja, ki se uporablja glede na specifikacije mesta trgovanja.

To polje ostane prazno, če podatek ni relevanten.

{ALPHANUM-50}

30

Identifikacijska koda posla mesta trgovanja

Alfanumerična koda, ki jo mesto trgovanja dodeli poslu v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) 2017/575.

To polje se izpolni le v primeru naročil, ki so bila izvršena na mestu trgovanja.

{ALPHANUM-52}

31

Obdobje veljavnosti

Dnevno naročilo (Good-For-Day): naročilo poteče ob koncu tistega trgovalnega dne, ko je bilo vneseno v knjigo naročil.

„GDAY“ – dnevno naročilo

Naročilo do preklica (Good-Till-Cancelled): naročilo bo ostalo aktivno v knjigi naročil in ga bo mogoče izvršiti do dejanskega preklica.

„GTCA“ – naročilo do preklica

Naročilo do določenega časa (Good-Till-Time): naročilo poteče najpozneje ob vnaprej določenem trenutku znotraj trenutnega trgovalnega dne.

„GTHT“ – naročilo do določenega časa

Naročilo do določenega datuma (Good-Till-Date): naročilo poteče ob zaključku določenega datuma.

„GTHD“ – naročilo do določenega datuma

Naročilo do določenega datuma in časa (Good-Till-Specified Date and Time): naročilo poteče ob določenem datumu in času.

„GTDT“ – naročilo do določenega datuma in časa

Naročilo po določenem času (Good After Time): naročilo postane aktivno samo po vnaprej določenem trenutku znotraj trenutnega trgovalnega dne.

„GAFT“ – naročilo po določenem času

Naročilo po določenem datumu (Good After Date): naročilo je aktivno samo od vnaprej določenega datuma.

„GAFD“ – naročilo po določenem datumu

Naročilo po določenem datumu in času (Good After Specified Date and Time): naročilo je aktivno samo od vnaprej določenega časa na vnaprej določen datum.

„GADT“ – naročilo po določenem datumu in času

Naročilo takoj ali prekliči (Immediate-Or-Cancel): naročilo, ki se izvrši po vnosu v knjigo naročil (za količino, za katero se lahko izvrši) in ki ne ostane v knjigi naročil za preostalo količino (če obstaja), za katero se naročilo ni izvršilo.

„IOCA“ – naročilo takoj ali prekliči

Naročilo izvrši ali prekliči (Fill-Or-Kill): naročilo, ki se izvrši ob vnosu v knjigo naročil, če se lahko izvrši celotna količina. Če se naročilo lahko izvrši samo delno, se samodejno zavrne in se ne more izvršiti.

Drugo: vse dodatne navedbe, ki so edinstvene za specifične poslovne modele, trgovalne platforme ali sisteme.

„F“ – naročilo izvrši ali prekliči

ali

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja še ne uporablja za lastno klasifikacijo.

32

Omejitve pri naročilih

Naročilo samo v zaključni trgovalni avkciji: če je naročilo kvalificirano za zaključno trgovalno avkcijo.

„SESR“ – naročilo samo v zaključni trgovalni avkciji

Naročilo samo v avkciji: naročilo je aktivno samo in se lahko izvrši samo v fazah avkcije (kar lahko vnaprej določi član, udeleženec ali stranka mesta trgovanja, ki je oddala naročilo, npr. začetne/zaključne avkcije in/ali avkcije znotraj dneva).

„VFAR“ – naročilo samo v avkciji

Naročilo, veljavno samo za neprekinjeno trgovanje: naročilo je aktivno samo med neprekinjenim trgovanjem.

„VFCR“ – naročilo, veljavno samo za neprekinjeno trgovanje

Drugo: vse dodatne navedbe, ki so edinstvene za specifične poslovne modele, trgovalne platforme ali sisteme.

{ALPHANUM-4} znaki, ki jih mesto trgovanja še ne uporablja za lastno klasifikacijo.

Če se uporablja več vrst, se v to polje vnese več oznak, ki se ločijo z vejico.

33

Datum in čas obdobja veljavnosti

Nanašata se na časovni žig, ki odraža čas, ko naročilo postane aktivno ali je dokončno odstranjeno iz knjige naročil.

Dnevno naročilo: datum vnosa s časovnim žigom neposredno pred polnočjo.

Naročilo do določenega časa: datum vnosa in obdobje do časa, navedenega v naročilu.

Naročilo do določenega datuma: določeni datum poteka s časovnim žigom neposredno pred polnočjo.

Naročilo do določenega datuma in časa: določeni datum in čas poteka.

Naročilo po določenem času: datum vnosa in določeni čas, ob katerem naročilo postane aktivno.

Določilo po določenem datumu: določeni datum s časovnim žigom neposredno po polnoči.

Naročilo po določenem datumu in času: privzeto določeni datum in čas, ob katerem naročilo postane aktivno.

Naročilo do preklica: dokončni datum in čas, ko se naročilo samodejno odstrani s tržnimi operacijami.

Drugo: časovni žig za katero koli drugo vrsto veljavnosti.

{DATE_TIME_FORMAT}

Število števk po „sekundah“ se določi v skladu s tabelo 2 Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2017/574.

34

Združeno naročilo

Navedba, ali je naročilo združeno naročilo v skladu s členom 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/575.

„true“ – pravilno

„false“ – napačno

35

Dodatne informacije o izhodnem naročilu

Vsa navodila, parametri, pogoji in druge podrobnosti v zvezi z naročilom:

ki jih investicijsko podjetje posreduje mestu trgovanja, in zlasti navodila, parametri, pogoji in podrobnosti, ki so potrebni, da mesto trgovanja jasno razume, kako mora biti naročilo obravnavano, ali

ki jih mesto trgovanja posreduje investicijskemu podjetju, in zlasti navodila, parametri, pogoji in podrobnosti, ki so potrebni, da investicijsko podjetje pridobi jasne povratne informacije o obravnavi naročila.

Prosto besedilo


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o hranjenju pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente (glej stran 193 tega Uradnega lista).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o poročanju o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za raven točnosti poslovnih ur (glej stran 148 tega Uradnega lista).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/575 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za podatke, ki jih morajo mesta izvrševanja objaviti o kakovosti izvrševanja poslov (glej stran 152 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/449


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/590

z dne 28. julija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 26(9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Standardi in oblike, ki se uporabljajo pri poročanju o poslih, bi morali biti usklajeni, da bi se pristojnim organom omogočila učinkovita analiza podatkov.

(2)

Ob upoštevanju tržnih praks, nadzornih izkušenj in razvoja trga bi moral biti pomen posla za namene poročanja širok. Zajemati bi moral nakupe in prodaje instrumentov, o katerih se poroča, pa tudi druge primere pridobitve ali odtujitve instrumentov, o katerih se poroča, saj lahko te prav tako povzročijo skrbi glede zlorabe trga. Poleg tega lahko spremembe nominalnega zneska povzročijo skrbi glede morebitne zlorabe trga, saj so po naravi podobne dodatnim poslom za nakup ali prodajo. Da bi lahko pristojni organi razlikovali med navedenimi spremembami in drugimi nakupi ali prodajami, bi bilo treba v poročilih o poslih posebej sporočiti informacije o navedenih spremembah.

(3)

Pojem posel ne bi smel vključevati dejanj ali dogodkov, o katerih za namene nadzora trga ni treba poročati pristojnim organom. Taka dejanja in dogodke bi bilo treba izrecno izvzeti iz pomena posla, da bi se preprečila vključitev informacij o njih v poročila o poslih.

(4)

Navesti bi bilo treba dejavnosti ali storitve, ki privedejo do posla, da bo jasno, katera investicijska podjetja morajo poročati o poslih. V skladu s tem bi se moralo šteti, da investicijsko podjetje izvrši posel, kadar opravlja storitev ali posel iz točk 1, 2 in 3 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), sprejme investicijsko odločitev v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ga podeli stranka, ali prenese finančne instrumente na račune ali z njih, če so take storitve ali dejavnosti v vsakem primeru privedle do posla. Vendar se v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 za investicijska podjetja, za katera se šteje, da so posredovala naročila, ki privedejo do poslov, ne bi smelo šteti, da so izvršila navedene posle.

(5)

Da bi se preprečilo neporočanje ali dvojno poročanje investicijskih podjetij, ki si medsebojno posredujejo naročila, bi se moralo investicijsko podjetje, ki namerava posredovati naročilo, dogovoriti z investicijskim podjetjem, ki ga bo sprejelo, ali bo slednje poročalo o vseh podrobnostih o nastalem poslu ali posredovalo naročilo naprej drugemu investicijskemu podjetju. Brez takega dogovora bi bilo treba šteti, da naročilo ni bilo posredovano, obe investicijski podjetji pa bi morali predložiti vsako svoje poročilo o poslu s [vsemi] podrobnostmi v zvezi s poslom, o katerem poroča posamezno investicijsko podjetje. Poleg tega bi bilo treba opredeliti podrobnosti v zvezi z naročilom, ki se posreduje med podjetjema, in tako zagotoviti, da pristojni organi prejmejo ustrezne, točne in popolne informacije.

(6)

Da bi zagotovili zanesljivo in učinkovito identifikacijo investicijskih podjetij, odgovornih za izvršitev poslov, bi morala navedena podjetja zagotoviti, da so opredeljena v poročilu o poslu, ki ga predložijo v skladu s svojo obveznostjo poročanja o poslih, za to pa uporabijo potrjene, izdane in ustrezno obnovljene identifikatorje pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: LEI).

(7)

Da bi zagotovili dosledno in zanesljivo identifikacijo fizičnih oseb, navedenih v poročilih o poslih, bi jih bilo treba opredeliti s povezavo države, katere državljani so, in identifikatorjev, ki jih navedenim osebam dodeli država, katere državljani so. Kadar navedeni identifikatorji niso na voljo, bi morale biti fizične osebe opredeljene z identifikatorji, oblikovanimi na podlagi povezave njihovega datuma rojstva in imena.

(8)

Identifikacija strank bi morala biti dosledna, edinstvena in zanesljiva, da bi se olajšal nadzor trga. Zato bi morala poročila o poslih vsebovati polno ime in datum rojstva strank, ki so fizične osebe, ter ustrezne LEI za identifikacijo strank, ki so pravne osebe.

(9)

Za zlorabo trga so lahko odgovorni osebe ali računalniški algoritmi, ki sprejemajo investicijske odločitve. Kadar investicijske odločitve sprejema oseba, ki ni stranka, ali računalniški algoritem, bi morala biti oseba ali algoritem v poročilu o poslih identificirane z edinstvenimi, zanesljivimi in usklajenimi identifikatorji, da bi se zagotovil učinkovit nadzor trga. Kadar investicijsko odločitev sprejme več oseb v investicijskem podjetju, bi bilo treba v poročilu identificirati tisto, ki ima glavno odgovornost za odločitev.

(10)

Osebe ali računalniški algoritmi, odgovorni za določanje mesta, do katerega se dostopa, ali investicijskega podjetja, ki se mu posredujejo naročila, ali katerih koli drugih pogojev v zvezi z izvršitvijo naročila, so lahko odgovorni za zlorabo trga. Zato bi morala biti v poročilu o poslih identificirana oseba ali računalniški algoritem v investicijskem podjetju, ki je odgovoren za take dejavnosti, da bi se zagotovil učinkovit nadzor trga. Kadar te dejavnosti opravljata oseba in algoritem ali več oseb ali algoritmov, bi moralo investicijsko podjetje na usklajen način in na osnovi vnaprej določenih meril določiti osebo ali algoritem, ki ima glavno odgovornost za navedene dejavnosti.

(11)

Poročila o poslih bi morala vsebovati točne informacije o vsaki spremembi pozicije investicijskega podjetja ali njegovih strank, ki nastanejo zaradi posla, o katerem se poroča, ko se ta posel izvede, da se omogoči učinkovito spremljanje trga. Zato bi morala investicijska podjetja v posameznem poročilu o poslu na usklajen način sporočiti povezana polja, posel ali različne strani posla pa tako, da bodo njihova poročila skupaj zagotovila jasno splošno sliko, ki točno prikazuje spremembe pozicije.

(12)

Posli prodaj na kratko bi morali biti izrecno označeni kot taki, ne glede na to, ali ti posli pomenijo popolne ali delne posle prodaj na kratko.

(13)

Posli s kombinacijo finančnih instrumentov pomenijo posebne izzive za učinkovit nadzor trga. Pristojni organ potrebuje globalen pregled in pregled nad posameznimi posli za vsak finančni instrument, ki je del posla, ki obsega več kot en finančni instrument. Zato bi morala investicijska podjetja, ki izvršujejo posle s kombinacijo finančnih instrumentov, ločeno poročati o poslih za vsak posamezen finančni instrument, navedena poročila pa z identifikatorjem, ki je edinstven na ravni podjetja, povezati s skupino poročil o poslih, povezano z navedeno izvršitvijo.

(14)

Države članice bi morale zagotoviti, da se LEI oblikujejo, dodelijo in vzdržujejo v skladu z mednarodno priznanimi načeli, da zagotovijo dosledno in edinstveno identifikacijo pravnih oseb ter da se tako zaščiti učinkovitost nadzora nad pravnimi osebami v zvezi z zlorabo trga. Investicijska podjetja bi morala od svojih strank pridobiti LEI pred opravljanjem storitev, zaradi katerih bi nastale obveznosti poročanja v zvezi s posli, ki so jih izvedla v imenu navedenih strank, in navedene LEI uporabiti v poročilih o poslih.

(15)

Poročila o poslih bi bilo treba predložiti samo enkrat in samo enemu pristojnemu organu, ki jih lahko posreduje drugim ustreznim pristojnim organom, da se zagotovi učinkovito in uspešno spremljanje trga. Kadar investicijsko podjetje izvrši posel, bi moralo poročilo predložiti pristojnemu organu svoje matične države članice, ne glede na to, ali je pri tem sodelovala podružnica oziroma ali je podjetje, ki predloži poročilo, izvršilo posel prek podružnice v drugi državi članici. Nadalje, kadar se posel v celoti ali deloma izvrši prek podružnice investicijskega podjetja, ki je v drugi državi članici, bi bilo treba samo enkrat predložiti poročilo pristojnemu organu matične države članice investicijskega podjetja, razen če se pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice ne dogovorijo drugače. Pristojni organi države članice gostiteljice morajo prejemati poročila o poslih glede dejavnosti podružnic, da lahko izvajajo nadzor nad storitvami, ki jih na njihovem ozemlju opravljajo podružnice. V ta namen in da bi se omogočilo posredovanje poročil o poslih vsem ustreznim pristojnim organom za podružnice, ki sodelujejo pri navedenih poslih, je treba v poročila vključiti podrobne podatke o dejavnostih podružnic.

(16)

Popolni in točni podatki, zagotovljeni pri poročanju o poslih, so nujni za nadzor v zvezi z zlorabo trga. Zato bi morala imeti mesta trgovanja in investicijska podjetja metode in sisteme za zagotovitev, da se pristojnim organom predložijo popolna in točna poročila o poslih. Ta uredba ne bi smela zajemati odobrenih mehanizmov poročanja (v nadaljnjem besedilu: ARM), saj zanje velja posebna ureditev, določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/571 (3), poleg tega pa zanje veljajo podobne zahteve za zagotovitev popolnosti in točnosti podatkov.

(17)

Investicijsko podjetje bi moralo hraniti podrobnosti o popravkih in preklicih, ki mu jih predloži ARM, kadar po navodilih investicijskega podjetja prekliče ali popravi poročilo o poslih, predloženo v imenu investicijskega podjetja, da se lahko sledi preklicem ali popravkom.

(18)

Določitev najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost, omogoča posredovanje poročil o poslih drugim pristojnim organom, vlagateljem pa omogoča, da identificirajo pristojne organe, ki jim morajo poročati o svojih kratkih pozicijah v skladu s členi 5, 7 in 8 Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Pravila za določanje ustreznega pristojnega organa na podlagi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) so bila učinkovita za večino finančnih instrumentov, zato bi morala ostati nespremenjena. Vendar bi bilo treba uvesti nova posebna pravila za tiste instrumente, ki niso zajeti v Direktivi 2004/39/ES, in sicer za dolžniške instrumente, ki jih izda subjekt tretje države, pravice do emisij ter izvedene finančne instrumente, katerih neposredna osnova nima globalnega identifikatorja ali je košarica ali indeks držav izven EGP.

(19)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da se določbe te uredbe in določbe Uredbe (EU) št. 600/2014 uporabljajo od istega datuma.

(20)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(21)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardi in oblike podatkov za poročanje o poslih

Poročilo o poslih vsebuje vse podrobnosti iz preglednice 2 Priloge I, ki se nanašajo na zadevne finančne instrumente. Vse podrobnosti, ki se vključijo v poročila o poslih, se predložijo v skladu s standardi in oblikami iz preglednice 2 Priloge I v elektronski in strojno berljivi obliki ter na skupni predlogi XML v skladu z metodologijo ISO 20022.

Člen 2

Pomen posla

1.   Za namene člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 posel pomeni izvedbo pridobitve ali odtujitve finančnega instrumenta iz člena 26(2) Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Pridobitev iz odstavka 1 vključuje:

(a)

nakup finančnega instrumenta;

(b)

sklenitev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(c)

povišanje nominalnega zneska pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

3.   Odtujitev iz odstavka 1 vključuje:

(a)

prodajo finančnega instrumenta;

(b)

prenehanje veljavnosti pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(c)

zmanjšanje nominalnega zneska pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

4.   Za namene člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 posel vključuje tudi sočasno pridobitev in odtujitev finančnega instrumenta, kadar se lastništvo nad navedenim finančnim instrumentom ne spremeni, vendar se v skladu s členi 6, 10, 20 ali 21 Uredbe (EU) št. 600/2014 zahteva objava po trgovanju.

5.   Za namene člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 posel ne vključuje:

(a)

poslov financiranja z vrednostnimi papirji, kot so opredeljeni v členu 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(b)

pogodbe, nastale izključno zaradi kliringa ali poravnave;

(c)

poravnave medsebojnih obveznosti med strankami, kadar se neto obveznost prenese;

(d)

pridobitve ali odtujitve, nastale izključno zaradi skrbniške dejavnosti;

(e)

odstopa ali prenovitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih po trgovanju, kadar eno od pogodbenih strank pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih nadomesti tretja oseba;

(f)

stiskanja portfelja;

(g)

oblikovanja ali odkupa enot kolektivnega naložbenega podjema s strani upravitelja kolektivnega naložbenega podjema;

(h)

uveljavljanja pravice, ki jo vključuje finančni instrument, ali zamenjave zamenljive obveznice in posledičnega posla z osnovnim finančnim instrumentom;

(i)

oblikovanja, dospetja ali odkupa finančnega instrumenta zaradi vnaprej določenih pogodbenih pogojev ali obveznih dogodkov, nad katerimi vlagatelj nima nadzora, pri čemer vlagatelj ne sprejme investicijske odločitve v trenutku oblikovanja, dospetja ali odkupa finančnega instrumenta;

(j)

znižanja ali povišanja nominalnega zneska pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih zaradi vnaprej določenih pogodbenih pogojev ali obveznih dogodkov, pri čemer vlagatelj ne sprejme investicijske odločitve v trenutku spremembe nominalnega zneska;

(k)

spremembe sestave indeksa ali košarice, ki nastane po izvršitvi posla;

(l)

pridobitve na podlagi načrta ponovnega vlaganja dividend;

(m)

pridobitve ali odtujitve na podlagi spodbujevalnega delniškega načrta za zaposlene ali upravljanja z neterjanimi sredstvi sklada ali pravic do preostanka necelih delnic na podlagi podjetniških dogodkov ali kot del programa zmanjšanja števila delničarjev, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

datumi pridobitve ali odtujitve so vnaprej določeni in objavljeni;

(ii)

investicijska odločitev o pridobitvi ali odtujitvi, ki jo sprejme vlagatelj, pomeni odločitev vlagatelja o sklenitvi posla brez možnosti enostranskega spreminjanja pogojev posla;

(iii)

od investicijske odločitve do trenutka izvršitve mine najmanj deset delovnih dni;

(iv)

najvišja vrednost posla je enaka 1 000 EUR za enkratni posel za posameznega vlagatelja v posamezni instrument, oziroma kadar ureditev privede do poslov, je najvišja kumulativna vrednost posla enaka 500 EUR za posameznega vlagatelja v posamezni instrument na koledarski mesec;

(n)

zamenjave in ponudbe za obveznico ali drugo obliko listinjenega dolga, kadar so pogoji ponudbe vnaprej določeni in objavljeni, investicijska odločitev pa pomeni vlagateljevo odločitev o sklenitvi posla brez možnosti enostranskega spreminjanja pogojev posla.

(o)

pridobitve ali odtujitve, nastale izključno zaradi prenosa zavarovanja.

Izvzetje, navedeno v točki (a) prvega pododstavka, se ne uporablja za posle financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

Izvzetje, navedeno v točki (i) prvega pododstavka, se ne uporablja za prve ali druge javne ponudbe ali plasiranja ali izdajo dolga.

Člen 3

Pomen izvršitve posla

1.   Šteje se, da je investicijsko podjetje izvršilo posel v smislu člena 2, kadar je opravilo katero koli od naslednjih storitev ali dejavnosti, ki je privedla do posla:

(a)

sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti;

(b)

izvrševanje naročil v imenu strank;

(c)

poslovanje za svoj račun;

(d)

sprejemanje investicijske odločitve v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki mu ga je podelila stranka;

(e)

prenos finančnih instrumentov na račune ali z njih.

2.   Šteje se, da investicijsko podjetje ni izvršilo posla, kadar je posredovalo naročilo v skladu s členom 4.

Člen 4

Posredovanje naročila

1.   Šteje se, da je investicijsko podjetje, ki posreduje naročilo v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki posreduje naročilo), preneslo naročilo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

naročilo je oddala stranka podjetja ali je posledica odločitve podjetja o pridobitvi ali odtujitvi določenega finančnega instrumenta v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ga je podjetju podelila ena ali več strank;

(b)

podjetje, ki posreduje naročilo, je posredovalo podrobnosti naročila iz odstavka 2 drugemu investicijskemu podjetju (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki sprejme naročilo);

(c)

za podjetje, ki sprejme naročilo, velja člen 26(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 in se strinja, da bo poročalo o poslu, izvedenem na podlagi zadevnega naročila, ali podrobnosti naročila v skladu s tem členom posredovalo drugemu investicijskemu podjetju.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se v sporazumu opredeli rok, v katerem mora podjetje, ki posreduje naročilo, zagotoviti podrobnosti naročila podjetju, ki sprejme naročilo, ter določi, da podjetje, ki sprejme naročilo, preveri, ali prejete podrobnosti naročila vsebujejo očitne napake ali izpustitve, preden predloži poročilo o poslu ali v skladu s tem členom posreduje naročilo.

2.   V skladu z odstavkom 1 se posredujejo naslednje podrobnosti poročila, če so pomembne za zadevno naročilo:

(a)

identifikacijska koda finančnega instrumenta;

(b)

podatki o tem, ali naročilo zadeva pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta;

(c)

cena in količina, navedeni v naročilu;

(d)

označba in podrobnosti o stranki podjetja, ki posreduje naročilo, za namene naročila;

(e)

označba in podrobnosti o nosilcu odločanja za stranko, kadar se investicijska odločitev sprejme v skladu s pooblastilom za zastopanje;

(f)

označba za prodajo na kratko;

(g)

označba za osebo ali algoritem, odgovoren za investicijsko odločitev v investicijskem podjetju;

(h)

država podružnice investicijskega podjetja, ki nadzoruje osebo, odgovorno za investicijsko odločitev, in država podružnice investicijskega podjetja, ki je prejela naročilo od stranke ali je v njenem imenu sprejela investicijsko odločitev v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ji ga je podelila stranka;

(i)

za naročilo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago navedba, ali posel zmanjšuje tveganje na objektivno merljiv način v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU;

(j)

koda za identifikacijo podjetja, ki posreduje naročilo.

Kadar je stranka fizična oseba, se ta za namene točke (d) prvega pododstavka označi v skladu s členom 6.

Kadar je posredovano naročilo oddalo predhodno podjetje, ki naročila ni posredovalo v skladu s pogoji iz tega člena, se za namene točke (j) prvega pododstavka uporabi koda za identifikacijo podjetja, ki posreduje naročilo. Kadar je posredovano naročilo oddalo predhodno podjetje, ki je naročilo posredovalo v skladu s pogoji iz tega člena, se za namene točke (j) iz prvega pododstavka uporabi koda za identifikacijo predhodnega podjetja, ki je posredovalo naročilo.

3.   Kadar pri posameznem naročilu sodeluje več kot eno podjetje, ki posreduje naročilo, se posredujejo podrobnosti naročila iz točk od (d) do (i) prvega pododstavka odstavka 2, ki se nanašajo na stranko prvega podjetja, ki posreduje naročilo.

4.   V primeru združenega naročila za več strank se informacije iz odstavka 2 posredujejo za vsako stranko.

Člen 5

Identifikacija investicijskega podjetja, ki izvrši posel

1.   Investicijsko podjetje, ki izvrši posel, zagotovi, da je v poročilu o poslu, predloženem v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, identificirano s potrjeno, izdano in ustrezno obnovljeno kodo identifikatorja pravnih oseb po standardu ISO 17442.

2.   Investicijsko podjetje, ki izvrši posel, zagotovi, da so referenčni podatki v zvezi z njegovim identifikatorjem pravnih oseb obnovljeni v skladu s pogoji katere koli akreditirane lokalne operativne enote za globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov.

Člen 6

Označba za identifikacijo fizičnih oseb

1.   Fizična oseba se v poročilu o poslu identificira z označbo, oblikovano s povezavo kode državljanstva osebe po ISO 3166-1 alfa-2 (dvočrkovna koda države) in nacionalnega identifikatorja stranke na osnovi državljanstva osebe iz Priloge II.

2.   Nacionalni identifikator stranke iz odstavka 1 se dodeli v skladu s prednostnimi stopnjami iz Priloge II, pri čemer se uporabi identifikator najvišje prednostne stopnje, ki ga oseba ima, ne glede na to, ali ga investicijsko podjetje že pozna.

3.   Če je fizična oseba državljan več kot ene države Evropskega gospodarskega prostora (EGP), se uporabi koda države prvega državljanstva po abecednem vrstnem redu glede na kodo po ISO 3166-1 alfa-2 in identifikator navedenega državljanstva, dodeljen v skladu z odstavkom 2. Če ima fizična oseba državljanstvo države, ki ni članica EGP, se uporabi identifikator najvišje prednostne stopnje v skladu s poljem, ki se nanaša na „vse druge države“, iz Priloge II. Če ima fizična oseba državljanstvo države EGP in države, ki ni članica EGP, se uporabita koda države EGP in identifikator zadevnega državljanstva najvišje stopnje, dodeljen v skladu z odstavkom 2.

4.   Če je identifikator, dodeljen v skladu z odstavkom 2, označen s CONCAT, investicijsko podjetje fizično osebo identificira z uporabo povezave naslednjih elementov v naslednjem vrstnem redu:

(a)

datum rojstva osebe v obliki LLLLMMDD;

(b)

prvih petih znakov imena;

(c)

prvih petih znakov priimka.

5.   Za namene odstavka 4 se predpone k priimkom ne uporabljajo, imenom in priimkom, ki imajo manj kot pet znakov, pa se na koncu doda znak „#“, da se zagotovi, da sklici na imena in priimke v skladu z odstavkom 4 vsebujejo pet znakov. Vsi znaki so napisani z velikimi tiskanimi črkami. Opuščaji, naglasna znamenja, vezaji, ločila ali presledki se ne uporabljajo.

Člen 7

Podrobnosti o identiteti stranke ter identifikator in podrobnosti za nosilca odločanja

1.   Poročilo o poslu v zvezi s poslom, izvršenim v imenu stranke, ki je fizična oseba, vključuje polno ime in datum rojstva stranke, kakor je določeno v poljih 9, 10, 11, 18, 19 in 20 preglednice 2 Priloge I.

2.   Kadar stranka ni oseba, ki sprejme investicijsko odločitev v zvezi z navedenim poslom, se v poročilu o poslu identificira oseba, ki tako odločitev sprejme v imenu stranke, kakor je za kupca določeno v poljih od 12 do 15 preglednice 2 Priloge I, za prodajalca pa v poljih od 21 do 24 navedene preglednice.

Člen 8

Identifikacija osebe ali računalniškega algoritma, odgovornega za investicijsko odločitev

1.   Kadar investicijsko odločitev o pridobitvi ali odtujitvi posebnega finančnega instrumenta sprejme oseba ali računalniški algoritem v investicijskem podjetju, se navedena oseba ali računalniški algoritem identificira, kot je določeno v polju 57 preglednice 2 Priloge I. Investicijsko podjetje tako osebo ali računalniški algoritem identificira samo, kadar se navedena investicijska odločitev sprejme v imenu samega investicijskega podjetja ali v imenu stranke v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ga stranka podeli podjetju.

2.   Kadar investicijsko odločitev sprejme več oseb v investicijskem podjetju, to določi tisto osebo, ki ima glavno odgovornost za navedeno odločitev. Ta oseba se določi v skladu z vnaprej določenimi merili, ki jih opredeli investicijsko podjetje.

3.   Kadar je za investicijsko odločitev odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju v skladu z odstavkom 1, investicijsko podjetje v poročilu o poslu dodeli označbo za identifikacijo računalniškega algoritma. Navedena označba izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

je edinstvena za vsak sklop kode ali strategijo trgovanja, ki sestavlja algoritem, ne glede na to, za katere finančne instrumente ali trge se algoritem uporablja;

(b)

od takrat, ko se dodeli algoritmu, se dosledno uporablja za sklicevanje na algoritem ali različico algoritma;

(c)

s časom se ne spreminja.

Člen 9

Identifikacija osebe ali računalniškega algoritma, odgovornega za izvršitev posla

1.   Kadar mesto trgovanja, sistematičnega internalizatorja ali organizirano platformo za trgovanje zunaj Unije, do katere se dostopa, ali podjetja, ki se jim posredujejo naročila, ali katere koli druge pogoje v zvezi z izvršitvijo naročila določi oseba ali računalniški algoritem v investicijskem podjetju, ki izvrši posel, se navedena oseba ali računalniški algoritem identificira v polju 59 preglednice 2 Priloge I.

2.   Če je za izvršitev posla odgovorna oseba v investicijskem podjetju, to v skladu s členom 6 v poročilu o poslu dodeli označbo, s katero identificira navedeno osebo.

3.   Če je za izvršitev posla odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju, to v skladu s členom 8(3) dodeli označbo, s katero identificira računalniški algoritem.

4.   Če pri izvršitvi posla sodelujeta oseba in računalniški algoritem ali več oseb ali algoritmov, investicijsko podjetje določi, katera oseb ali računalniški algoritem ima glavno odgovornost za izvršitev posla. Ta oseba ali računalniški algoritem se določi v skladu z vnaprej določenimi merili, ki jih opredeli investicijsko podjetje.

Člen 10

Označba za identifikacijo ustrezne opustitve

V poročilu o poslu se identificira ustrezna opustitev iz člena 4 ali 9 Uredbe (EU) št. 600/2014, na podlagi katere je bil posel izveden, v skladu s poljem 61 preglednice 2 Priloge I k tej uredbi.

Člen 11

Označba za identifikacijo prodajo na kratko

1.   V poročilu o poslu se identificirajo posli, ki so ob izvršitvi posli prodaje na kratko ali delno posli prodaje na kratko, in sicer v skladu s poljem 62 preglednice 2 Priloge I.

2.   Investicijsko podjetje po svojih najboljših močeh določi posle prodaje na kratko, pri katerih je prodajalec stranka podjetja, tudi kadar investicijsko podjetje združi naročila več strank. Investicijsko podjetje identificira navedene posle prodaje na kratko v svojem poročilu o poslu v skladu s poljem 62 preglednice 2 Priloge I.

3.   Kadar investicijsko podjetje izvrši posel prodaje na kratko v svojem imenu, v poročilu o poslu navede, ali je bil posel izveden kot dejavnost vzdrževanja trga ali v vlogi primarnega trgovca v okviru izjeme iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2012.

Člen 12

Poročanje o izvršitvi posla za kombinacijo finančnih instrumentov

Kadar investicijsko podjetje izvrši posel, ki vključuje dva ali več finančnih instrumentov, ločeno poroča o poslu za vsak posamezen finančni instrument, navedena poročila pa z identifikatorjem, ki je edinstven na ravni podjetja, poveže s skupino poročil o poslih, povezano z navedeno izvršitvijo, kot je navedeno v polju 40 preglednice 2 Priloge I.

Člen 13

Pogoji, na podlagi katerih se oblikujejo, dodeljujejo in vzdržujejo identifikatorji pravnih oseb

1.   Države članice zagotovijo, da se identifikatorji pravnih oseb oblikujejo, dodeljujejo in vzdržujejo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

edinstvenost;

(b)

točnost;

(c)

doslednost;

(d)

nevtralnost;

(e)

zanesljivost;

(f)

odprtost;

(g)

prilagodljivost;

(h)

sposobnost obdelave večjega obsega;

(i)

dostopnost.

Države članice zagotovijo tudi, da se identifikatorji pravnih oseb razvijajo, dodeljujejo in vzdržujejo na podlagi svetovnih operativnih standardov, da zanje velja okvir upravljanja Odbora za regulativni nadzor za globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov ter da so na voljo po razumni ceni.

2.   Investicijsko podjetje ne opravi storitve, kar sproži nastanek obveznosti predložitve poročila o poslu za posel, sklenjen v imenu stranke, upravičene do kode identifikatorja pravnih oseb, dokler od stranke ne pridobi kode identifikatorja pravnih oseb.

3.   Investicijsko podjetje zagotovi, da sta dolžina in sestava kode v skladu s standardom ISO 17442, da je koda vključena v podatkovno zbirko globalnih LEI, ki jo vodi centralna operativna enota, ki jo imenuje Odbor za regulativni nadzor za globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov, ter da se nanaša na zadevno stranko.

Člen 14

Poročanje o poslih, ki jih izvršijo podružnice

1.   Investicijsko podjetje poročajo o poslih, ki jih v celoti ali deloma izvršijo prek podružnice, pristojnemu organu matične države članice investicijskega podjetja, razen če se pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice ne dogovorijo drugače.

2.   Kadar investicijsko podjetje v celoti ali deloma izvrši posel prek svoje podružnice, o tem poslu poroča samo enkrat.

3.   Kadar je treba zaradi celotne ali delne izvršitve posla prek podružnice investicijskega podjetja v poročilo o poslu vključiti podrobnosti o kodi države v zvezi z navedeno podružnico v skladu s polji 8, 17, 37, 58 ali 60 preglednice 2 Priloge I, investicijsko podjetje v poročilu o poslu navede kodo države po ISO 3166 za zadevno podružnico v vseh naslednjih primerih:

(a)

kadar je podružnica prejela naročilo od stranke ali je zanjo sprejela investicijsko odločitev v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ji ga je podelila stranka;

(b)

kadar je podružnica pristojna za nadzor osebe, odgovorne za zadevno investicijsko odločitev;

(c)

kadar je podružnica pristojna za nadzor osebe, odgovorne za izvršitev posla;

(d)

kadar je bil posel izvršen na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije na podlagi članstva podružnice v navedenem mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje.

4.   Kadar en ali več primerov iz odstavka 3 ne velja za podružnico investicijskega podjetja, se zadevna polja v preglednici 2 Priloge I izpolnijo s kodo države ISO za matično državo članico investicijskega podjetja, v primeru podjetja tretje države pa s kodo države, v kateri ima podjetje glavni sedež ali registrirani sedež.

5.   Podružnica podjetja tretje države predloži poročilo o poslu pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje podružnici. Podružnica podjetja tretje države izpolni zadevna polja v preglednici 2 Priloge I s kodo države ISO za državo članico pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje.

Če je podjetje tretje države ustanovilo podružnice v več kot eni državi članici v Uniji, navedene podružnice skupaj izberejo enega od pristojnih organov v državah članicah, ki se mu pošiljajo poročila o poslih v skladu z odstavki od 1 do 3.

Člen 15

Metode in sistemi za poročanje o finančnih poslih

1.   Metode in sistemi, v skladu s katerimi mesta trgovanja in investicijska podjetja izdelajo in predložijo poročila o poslih, so med drugim:

(a)

sistemi za zagotovitev varnosti in zaupnosti sporočenih podatkov;

(b)

mehanizmi za preverjanje pristnosti vira poročila o poslih;

(c)

previdnostni ukrepi za omogočanje pravočasnega nadaljevanja poročanja v primeru izpada sistema poročanja;

(d)

mehanizmi za ugotavljanje napak in izpustitev v poročilih o poslih;

(e)

mehanizmi za preprečevanje podvajanja poročil o poslu, tudi kadar se investicijsko podjetje zanaša na mesto trgovanja, da bo poročalo o podrobnostih o poslih, ki jih je izvršilo investicijsko podjetje, prek sistemov mesta trgovanja v skladu s členom 26(7) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(f)

mehanizmi za zagotovitev, da mesto trgovanja predloži poročila samo v imenu tistih investicijskih podjetij, ki so se odločila, da se bodo zanašala na mesto trgovanja, da bo v njihovem imenu pošiljalo poročila o poslih, izvedenih prek sistemov mesta trgovanja;

(g)

mehanizmi za preprečevanje poročanja o poslih, za katere ne velja obveznost poročanja iz člena 26(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, bodisi zato, ker ni posla v smislu člena 2 te uredbe, bodisi zato, ker instrument, ki je predmet zadevnega posla, ne spada na področje uporabe člena 26(2) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(h)

mehanizmi za ugotavljanje poslov, o katerih se ni poročalo in za katere velja obveznost poročanja na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, vključno s primeri, kadar poročila o poslih, ki jih je zadevni pristojni organ zavrnil, niso bila uspešno ponovno predložena.

2.   Kadar mesto trgovanja ali investicijsko podjetje ugotovi, da poročilo o poslu, predloženo pristojnemu organu, vsebuje napako ali izpustitev, da poročilo o poslu ni bilo predloženo, vključno s tem, da zavrnjeno poročilo o poslih, o katerih se poroča, ni bilo ponovno predloženo, ali da je bilo predloženo poročilo o poslu, za katerega ne velja obveznost poročanja, o tem nemudoma obvesti pristojni organ.

3.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme za zagotavljanje popolnosti in točnosti svojih poročil o poslih. Navedeni sistemi vključujejo preskušanje njihovega postopka poročanja in redno usklajevanje svojih trgovalni podatki enot za trgovanje z vzorci podatkov, ki jim jih za to zagotovijo pristojni organi.

4.   Kadar pristojni organi ne zagotovijo vzorcev podatkov, investicijska podjetja uskladijo svoje trgovalne podatke enot za trgovanje z informacijami iz poročil o poslih, ki so jih predložila pristojnim organom, ali poročil o poslih, ki so jih v njihovem imenu predložili ARM ali mesta trgovanja. Usklajevanje vključuje preverjanje pravočasnosti poročila, točnosti in popolnosti posameznih podatkovnih polj ter njihovo skladnost s standardi in oblikami, opredeljenimi v preglednici 2 Priloge I.

5.   Investicijska podjetja imajo vzpostavljene sisteme za zagotovitev, da kadar se njihova poročila o poslih obravnavajo skupaj, izražajo vse spremembe njihove pozicije in pozicije njihovih strank v zadevnih finančnih instrumentih, ki nastanejo ob izvršitvi poslov z navedenimi finančnimi instrumenti.

6.   Kadar ARM po navodilih investicijskega podjetja prekliče ali popravi poročilo o poslu, predloženo v imenu investicijskega podjetja, investicijsko podjetje hrani podrobnosti o popravkih in preklicih, ki mu jih zagotovi ARM.

7.   Poročila iz člena 26(5) Uredbe (EU) št. 600/2014 se pošljejo pristojnemu organu matične države članice mesta trgovanja.

8.   Pristojni organi pri medsebojni izmenjavi poročil o poslih uporabljajo varne načine elektronske komunikacije.

Člen 16

Določanje najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost

1.   V primeru prenosljivega vrednostnega papirja v smislu člena 4(1)(44)(a) Direktive 2014/65/EU, pravice do emisij ali enote kolektivnega naložbenega podjema se najpomembnejši trg, kar zadeva likvidnost navedenega finančnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: najpomembnejši trg), določi enkrat vsako koledarsko leto na osnovi podatkov iz preteklega koledarskega leta, če je bil zadevni finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se je z njim trgovalo na začetku preteklega koledarskega leta, kot sledi:

(a)

za instrumente, uvrščene v trgovanje na enem ali več reguliranih trgih, je najpomembnejši trg tisti, na katerem je promet, kakor je opredeljen v členu 17(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/587 (8), za preteklo leto za navedeni instrument največji;

(b)

za instrumente, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, je najpomembnejši trg MTF, na katerem je bil promet z navedenim instrumentom za preteklo koledarsko leto največji;

(c)

za namene točk (a) in (b) se največji promet izračuna tako, da se izvzamejo vsi posli, ki jim koristijo opustitve pri preglednosti pred trgovanjem v skladu s členom 4(1)(a), (b) ali (c) Uredbe (EU) št. 600/2014.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, kadar prenosljivi vrednostni papir v smislu člena 4(1)(44)(a) Direktive 2014/65/EU, pravica do emisij ali enota kolektivnega naložbenega podjema na začetku preteklega koledarskega leta ni bila uvrščena v trgovanje ali se z njo ni trgovalo, ali kadar podatki za izračun prometa v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena niso na voljo ali zadostni za določitev najpomembnejšega trga za navedeni finančni instrument, je najpomembnejši trg za finančni instrument trg države članice, v kateri je bil vložen prvi zahtevek za sprejem v trgovanje ali v kateri se je z instrumentom prvič trgovalo.

3.   V primeru prenosljivega vrednostnega papirja v smislu člena 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU ali instrumenta denarnega trga, katerega izdajatelj ima sedež v Uniji, je najpomembnejši trg trg države članice, v kateri je registrirani sedež izdajatelja.

4.   V primeru prenosljivega vrednostnega papirja v smislu člena 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU ali instrumenta denarnega trga, katerega izdajatelj ima sedež zunaj Unije, je najpomembnejši trg trg države članice, v kateri je bil vložen prvi zahtevek za sprejem navedenega finančnega instrumenta v trgovanje ali v kateri se je z instrumentom prvič trgovalo na mestu trgovanja.

5.   V primeru finančnega instrumenta, ki je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih ali pogodba na razliko ali prenosljivi vrednostni papir v smislu člena 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, se najpomembnejši trg določi, kot sledi:

(a)

kadar je osnova finančnega instrumenta prenosljivi vrednostni papir v smislu člena 4(1)(44)(a) Direktive 2014/65/EU ali pravica do emisij, ki sta uvrščena v trgovanje na reguliranem trgu ali se z njima trguje na MTF, je najpomembnejši trg tisti, za katerega se šteje, da je najpomembnejši trg za osnovni vrednostni papir v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena;

(b)

kadar je osnova finančnega instrumenta prenosljivi vrednostni papir v smislu člena 4(1)(44)(b) Direktive 2014/65/EU ali instrument denarnega trga, ki sta uvrščena v trgovanje na reguliranem trgu ali se z njima trguje na MTF ali OTF, je najpomembnejši trg tisti, za katerega se šteje, da je najpomembnejši trg za osnovni finančni instrument v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena;

(c)

kadar je osnova finančnega instrumenta košarica, sestavljena iz finančnih instrumentov, je najpomembnejši trg trg države članice, v kateri je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali se je z njim prvič trgovalo na mestu trgovanja;

(d)

kadar je osnova finančnega instrumenta indeks, ki vsebuje finančne instrumente, je najpomembnejši trg trg države članice, v kateri je bil finančni instrument prvič uvrščen v trgovanje ali se je z njim prvič trgovalo na mestu trgovanja;

(e)

kadar je osnova finančnega instrumenta izvedeni finančni instrument, ki je uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja, je najpomembnejši trg trg države članice, v kateri je navedeni izvedeni finančni instrument uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja.

6.   Za finančne instrumente, ki niso zajeti v odstavkih od 1 do 5, je najpomembnejši trg trg države članice mesta trgovanja, ki je prvo uvrstilo finančni instrument v trgovanje ali na katerem se je s finančnim instrumentom najprej trgovalo.

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 3. januarja 2018.

Vendar pa se drugi pododstavek člena 2(5) začne uporabljati 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga je Komisija sprejela v skladu s členom 4(9) Uredbe (EU) 2015/2365.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 84.

(2)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/571 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov (glej stran 126 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(5)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(7)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista).


PRILOGA I

Preglednica 1

Legenda za preglednico 2

OBLIKA ZAPISA

VRSTA PODATKOV

OPREDELITEV

{ALPHANUM-n}

Do n alfanumeričnih znakov

Polje za prosto besedilo.

{CFI_CODE}

6 znakov

Koda CFI po ISO 10962.

{COUNTRYCODE_2}

2 alfanumerična znaka

Dvočrkovna koda države, kot je opredeljena s kodo države po ISO 3166-1 alfa-2.

{CURRENCYCODE_3}

3 alfanumerični znaki

Tričrkovna koda valute, kot je opredeljena s kodo valute po ISO 4217.

{DATE_TIME_FORMAT}

Oblika datuma in ure po ISO 8601

Datum in ura v naslednji obliki:

LLLL-MM-DDThh:mm:ss.ddddddZ.

„LLLL“ je leto,

„MM“ je mesec,

„DD“ je dan,

„T“ pomeni, da je treba uporabiti črko „T“,

„hh“ je ura,

„mm“ so minute,

„ss.dddddd“ je sekunda in del sekunde,

Z je čas UTC.

Datumi in ure se poročajo v UTC.

{DATEFORMAT}

Oblika datuma po ISO 8601

Datumi se poročajo v naslednji obliki:

LLLL-MM-DD.

{DECIMAL-n/m}

Decimalno število s skupno do n števkami, od katerih so do m števk lahko decimalke

Numerično polje za pozitivne in negativne vrednosti.

Decimalno ločilo je „.“ (pika);

negativne vrednosti imajo predznak „–“ (minus).

Vrednosti se zaokrožijo in se ne skrajšajo.

{INDEX}

4 črkovni znaki

„EONA“ – EONIA

„EONS“ – EONIA SWAP

„EURI“ – EURIBOR

„EUUS“ – EURODOLLAR

„EUCH“ – EuroSwiss

„GCFR“ – GCF REPO

„ISDA“ – ISDAFIX

„LIBI“ – LIBID

„LIBO“ – LIBOR

„MAAA“ – Muni AAA

„PFAN“ – hipotekarne obveznice (Pfandbriefe)

„TIBO“ – TIBOR

„STBO“ – STIBOR

„BBSW“ – BBSW

„JIBA“ – JIBAR

„BUBO“ – BUBOR

„CDOR“ – CDOR

„CIBO“ – CIBOR

„MOSP“ – MOSPRIM

„NIBO“ – NIBOR

„PRBO“ – PRIBOR

„TLBO“ – TELBOR

„WIBO“ – WIBOR

„TREA“ – državne obveznice

„SWAP“ – zamenjave

„FUSW“ – terminske zamenjave

{INTEGER-n}

Celo število s skupno do n števkami

Numerično polje za pozitivne in negativne cele vrednosti.

{ISIN}

12 alfanumeričnih znakov

Koda ISIN, kot je opredeljena v standardu ISO 6166.

{LEI}

20 alfanumeričnih znakov

Identifikator pravnih oseb, kot je opredeljen v standardu ISO 17442.

{MIC}

4 alfanumerični znaki

Identifikator trga, kot je opredeljen v standardu ISO 10383.

{NATIONAL_ID}

35 alfanumeričnih znakov

Identifikator je določen v skladu s členom 6 in preglednico iz Priloge II.


Preglednica 2

Podrobnosti, o katerih se poroča v poročilih o poslih

Če ni navedeno drugače, so vsa polja obvezna.


ŠT.

POLJE

PODATKI, KI SE SPOROČIJO

OBLIKA IN STANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA POROČANJE

1

Status poročila

Navedba, ali je poročilo o poslu novo ali preklicano.

„NEW“ – novo

„CANC“ – preklicano

2

Referenčna številka posla

Identifikacijska številka, ki je za podjetje, ki je izvršilo posel, edinstvena za vsako poročilo o poslu.

Kadar mesto trgovanja v skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 600/2014 predloži poročilo o poslu v imenu podjetja, za katero ne velja Uredba (EU) št. 600/2014, mesto trgovanja navede v tem polju številko, ki je bila notranje oblikovana in je edinstvena za vsako poročilo o poslu, ki ga predloži mesto trgovanja.

{ALPHANUM-52}

3

Identifikacijska koda posla na mestu trgovanja

To je številka, ki jo oblikujejo mesta trgovanja ter se kupcem in prodajalcem posreduje v skladu s členom 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/580 (1).

To polje se zahteva samo za stran trga pri poslu, izvršenem na mestu trgovanja.

{ALPHANUM-52}

4

Identifikacijska koda subjekta, ki izvrši posel

Koda, ki se uporablja za identifikacijo subjekta, ki izvrši posel.

{LEI}

5

Investicijsko podjetje, zajeto z Direktivo 2014/65/EU

Navedba, ali je subjekt, opredeljen v polju 4, investicijsko podjetje, zajeto s členom 4(1) Direktive 2014/65/EU.

„true“ – da

„false“ – ne

6

Identifikacijska koda subjekta, ki predloži poročilo o poslu

Koda, ki se uporablja za identifikacijo subjekta, ki predloži poročilo o poslu pristojnemu organu v skladu s členom 26(7) Uredbe (EU) št. 600/2014.

Če poročilo pristojnemu organu neposredno predloži podjetje, ki je izvršilo posel, se v tem polju navede LEI navedenega podjetja (če je podjetje, ki je izvršilo posel, pravna oseba).

Če poročilo predloži mesto trgovanja, se v tem polju navede LEI upravljavca mesta trgovanja.

Če poročilo predloži ARM, se v tem polju navede LEI ARM.

{LEI}

Podrobnosti o kupcu

Za skupne račune se polja 7–11 izpolnijo za vsakega kupca.

Če posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejeme naročilo, v poročilu v poljih 7–15 navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

Če posredovanje zadeva posredovano naročilo, ki ne izpolnjuje pogojev za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejeme naročilo, obravnava podjetje, ki posreduje naročilo, kot kupca.

7

Identifikacijska koda kupca

Koda, ki se uporablja za identifikacijo pridobitelja finančnega instrumenta.

Če je pridobitelj pravna oseba, se uporabi koda LEI pridobitelja.

Če pridobitelj ni pravna oseba, se uporabi identifikator iz člena 6.

Če se je posel izvršil na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije, ki uporablja centralno nasprotno stranko (CNS), identiteta pridobitelja pa se ne razkrije, se uporabi koda LEI CNS.

Če se je posel izvršil na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije, ki ne uporablja CNS, identiteta pridobitelja pa se ne razkrije, se uporabi oznaka identifikatorja trga (MIC) mesta trgovanja ali organizirane platforme za trgovanje zunaj Unije.

Če je pridobitelj investicijsko podjetje, ki deluje kot sistematični internalizator (SI), se uporabi koda LEI SI.

Oznaka „INTC“ se uporabi za označbo skupnega računa strank investicijskega podjetja za poročanje o prenosu na navedeni račun ali z njega skupaj s povezano dodelitvijo posameznim strankam z navedenega računa oziroma nanj.

V primeru opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki ima pravico do izvršitve opcije, prodajalec pa nasprotna stranka, ki proda opcijo in prejme premijo.

V primeru tistih standardiziranih in nestandardiziranih terminskih pogodb, ki se ne nanašajo na valute, je kupec nasprotna stranka, ki kupi instrument, in prodajalec nasprotna stranka, ki proda instrument.

V primeru zamenjav, ki se nanašajo na vrednostne papirje, je kupec nasprotna stranka, ki prevzame tveganje spremembe cene vrednostnega papirja, ki predstavlja osnovo, ter prejme znesek vrednostnega papirja. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača znesek vrednostnega papirja.

V primeru zamenjav, povezanih z obrestnimi merami ali indeksi inflacije, je kupec nasprotna stranka, ki plačuje fiksno obrestno mero. Prodajalec je nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero. V primeru zamenjav spremenljive obrestne mere za spremenljivo obrestno mero je kupec nasprotna stranka, ki plača razpon, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme razpon.

V primeru zamenjav in nestandardiziranih terminskih pogodb, povezanih z valutami, in medvalutnih zamenjav obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki prejme valuto, ki je prva po abecednem vrstnem redu v skladu z ISO 4217, prodajalec pa nasprotna stranka, ki izroči to valuto.

V primeru zamenjav, povezanih z dividendami, je kupec nasprotna stranka, ki prejme enakovredna dejanska izplačila dividend. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača dividendo in prejme fiksno obrestno mero.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov za prenos kreditnega tveganja, razen opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer, je kupec nasprotna stranka, ki kupi zaščito. Prodajalec je nasprotna stranka, ki proda zaščito.

V primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom je kupec nasprotna stranka, ki prejme blago, navedeno v poročilu, in prodajalec nasprotna stranka, ki izroči to blago.

V primeru dogovorov o terminski obrestni meri je kupec nasprotna stranka, ki plača fiksno obrestno mero, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero.

Pri povišanju nominalnega zneska je kupec isti kot pridobitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

Pri znižanju nominalnega zneska je kupec isti kot odtujitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu, prodajalec pa isti kot pridobitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

{LEI}

{MIC}

{NATIONAL_ID}

„INTC“

Dodatne podrobnosti

Polja 8–15 se izpolnijo samo, če je kupec stranka.

Polja 9–11 se izpolnijo samo, če je kupec fizična oseba.

8

Država podružnice za kupca

Če je pridobitelj stranka, se v tem polju opredeli država podružnice, ki ji je stranka oddala naročilo ali je v strankinem imenu sprejela investicijsko odločitev v skladu z diskrecijskim pooblastilom, ki ji ga je podelila stranka, kot se zahteva v skladu s členom 14(3).

Če te dejavnosti ni opravila podružnica, se v polju navede koda matične države članice investicijskega podjetja ali koda države, v kateri ima investicijsko podjetje glavni sedež ali registrirani sedež (v primeru podjetij tretjih držav).

Če posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, se v polju navedejo informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

{COUNTRYCODE_2}

9

Kupec – imena

Polna imena kupca. V primeru več imen se v to polje vnesejo vsa imena in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

10

Kupec – priimki

Polni priimki kupca. V primeru več priimkov se v to polje vnesejo vsi priimki in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

11

Kupec – datum rojstva

Datum rojstva kupca.

{DATEFORMAT}

Nosilec odločanja pri kupcu

Polja 12–15 se izpolnijo samo, če nosilec odločanja ravna v skladu s pooblastilom za zastopanje.

12

Koda nosilca odločanja pri kupcu

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe, ki sprejme odločitev o pridobitvi finančnega instrumenta.

Če odločitev sprejme investicijsko podjetje, se v tem polju navede identiteta investicijskega podjetja, ne osebe, ki je sprejela investicijsko odločitev.

Če je nosilec odločanja pravna oseba, se uporabi koda LEI nosilca odločanja.

Če nosilec odločanja ni pravna oseba, se uporabi identifikator iz člena 6.

{LEI}

{NATIONAL_ID}

Podrobnosti o nosilcu odločanja pri kupcu

Polja 13–15 se izpolnijo samo, če je nosilec odločanja fizična oseba.

13

Nosilec odločanja pri kupcu – imena

Polna imena nosilca odločanja za kupca. V primeru več imen se v to polje vnesejo vsa imena in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

14

Nosilec odločanja pri kupcu – priimki

Polni priimki nosilca odločanja za kupca. V primeru več priimkov se v to polje vnesejo vsi priimki in ločijo z vejico.

{ALPHANUM-140}

15

Nosilec odločanja pri kupcu – datum rojstva

Datum rojstva nosilca odločanja za kupca.

{DATEFORMAT}

Podrobnosti o prodajalcu in nosilcu odločanja pri njem

Za skupne račune se polja 16–20 ponovijo za vsakega prodajalca.

Če posel za prodajalca zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejeme naročilo, v poročilu v poljih 16–24 navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

Če posredovanje zadeva posredovano naročilo, ki ne izpolnjuje pogojev za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejeme naročilo, obravnava podjetje, ki posreduje naročilo, kot prodajalca.

16

Identifikacijska koda prodajalca

Koda, ki se uporablja za identifikacijo odtujitelja finančnega instrumenta.

Če je odtujitelj pravna oseba, se uporabi koda LEI odtujitelja.

Če odtujitelj ni pravna oseba, se uporabi identifikator iz člena 6.

Če se je posel izvršil na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije, ki uporablja CNS, identiteta odtujitelja pa se ne razkrije, se uporabi koda LEI CNS.

Če se je posel izvršil na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije, ki ne uporablja CNS, identiteta odtujitelja pa se ne razkrije, se uporabi MIC mesta trgovanja ali organizirane platforme za trgovanje zunaj Unije.

Če je odtujitelj investicijsko podjetje, ki deluje kot SI, se uporabi koda LEI SI.

Oznaka „INTC“ se uporabi za označbo skupnega računa strank investicijskega podjetja za poročanje o prenosu na navedeni račun ali z njega skupaj s povezano dodelitvijo posameznim strankam z navedenega računa oziroma nanj.

V primeru opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki ima pravico do izvršitve opcije, prodajalec pa nasprotna stranka, ki proda opcijo in prejme premijo.

V primeru tistih standardiziranih in nestandardiziranih terminskih pogodb, ki se ne nanašajo na valute, je kupec nasprotna stranka, ki kupi instrument, in prodajalec nasprotna stranka, ki proda instrument.

V primeru zamenjav, ki se nanašajo na vrednostne papirje, je kupec nasprotna stranka, ki prevzame tveganje spremembe cene vrednostnega papirja, ki predstavlja osnovo, ter prejme znesek vrednostnega papirja. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača znesek vrednostnega papirja.

V primeru zamenjav, povezanih z obrestnimi merami ali indeksi inflacije, je kupec nasprotna stranka, ki plačuje fiksno obrestno mero. Prodajalec je nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero. V primeru zamenjav spremenljive obrestne mere za spremenljivo obrestno mero je kupec nasprotna stranka, ki plača razpon, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme razpon.

V primeru zamenjav in nestandardiziranih terminskih pogodb, povezanih z valutami, in medvalutnih zamenjav obrestnih mer je kupec nasprotna stranka, ki prejme valuto, ki je prva po abecednem vrstnem redu v skladu z ISO 4217, prodajalec pa nasprotna stranka, ki izroči to valuto.

V primeru zamenjav, povezanih z dividendami, je kupec nasprotna stranka, ki prejme enakovredna dejanska izplačila dividend. Prodajalec je nasprotna stranka, ki plača dividendo in prejme fiksno obrestno mero.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov za prenos kreditnega tveganja, razen opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer, je kupec nasprotna stranka, ki kupi zaščito. Prodajalec je nasprotna stranka, ki proda zaščito.

V primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z blagom je kupec nasprotna stranka, ki prejme blago, navedeno v poročilu, in prodajalec nasprotna stranka, ki izroči to blago.

V primeru dogovorov o terminski obrestni meri je kupec nasprotna stranka, ki plača fiksno obrestno mero, in prodajalec nasprotna stranka, ki prejme fiksno obrestno mero.

Pri povišanju nominalnega zneska je prodajalec isti kot odtujitelj v prvotnem poslu.

Pri znižanju nominalnega zneska je prodajalec isti kot pridobitelj finančnega instrumenta v prvotnem poslu.

{LEI}

{MIC}

{NATIONAL_ID}

„INTC“

17–24

V poljih 17–24, ki so povezana s prodajalcem, so podvojena polja 8–15, ki so povezana s kupcem (podrobnosti o kupcu in nosilcu odločanja pri njem).

Podrobnosti o posredovanju

Podjetje, ki sprejeme naročilo, izpolni polji 26 in 27 samo za poročila o poslih, kadar so izpolnjeni vsi pogoji za posredovanje iz člena 4.

Kadar podjetje ravna kot podjetje, ki sprejme naročilo, in podjetje, ki posreduje naročilo, izpolni polje 25 in v njem navede, da je podjetje, ki posreduje naročilo, ter polji 26 in 27 kot podjetje, ki sprejme naročilo.

25

Indikator posredovanja naročila

Podjetje, ki posreduje naročilo, v poročilu navede oznako „true“, kadar pogoji za posredovanje iz člena 4 niso izpolnjeni.

„false“ – v vseh drugih primerih.

„true“

„false“

26

Identifikacijska koda podjetja, ki posreduje naročilo, za kupca

Koda, ki se uporablja za identifikacijo podjetja, ki posreduje naročilo.

Podjetje, ki sprejme naročilo, v poročilu v tem polju navede identifikacijsko kodo, ki jo zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

{LEI}

27

Identifikacijska koda podjetja, ki posreduje naročilo, za prodajalca

Koda, ki se uporablja za identifikacijo podjetja, ki posreduje naročilo.

Podjetje, ki sprejme naročilo, v poročilu v tem polju navede identifikacijsko kodo, ki jo zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

{LEI}

Podrobnosti o poslu

28

Datum in ura trgovanja

Datum in ura, ko se je izvršil posel.

Za posle, izvršene na mestu trgovanja, je raven podrobnosti skladna z zahtevami iz člena 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/574 (2).

Za posle, ki niso izvršeni na mestu trgovanja, se uporabita datum in ura, ko se stranki dogovorita o vsebini naslednjih polj: količina, cena, valute iz polj 31, 34 in 44, identifikacijska koda instrumenta, razvrstitev instrumenta in po potrebi koda osnovnega instrumenta. Za posle, ki se ne izvršijo na mestu trgovanja, se sporoči čas vsaj na najbližjo sekundo natančno.

Če je posel izveden na podlagi naročila, ki ga v imenu stranke tretji osebi posreduje podjetje, ki posel izvrši, in pogoji za posredovanje iz člena 4 niso bili izpolnjeni, se uporabita datum in ura posla, ne ura posredovanja naročila.

{DATE_TIME_FORMAT}

29

Vloga pri trgovanju

Navedba, ali je podjetje, ki izvrši posel, izvedlo posel v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo (matched principal trading) v skladu s členom 4(1)(38) Direktive 2014/65/EU ali pri poslovanju za svoj račun v skladu s členom 4(1)(6) Direktive 2014/65/EU.

Če podjetje, ki izvrši posel, ni izvedlo posla v okviru trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo ali pri poslovanju za svoj račun, se v polju navede, da je bil posel izveden v kateri koli drugi vlogi.

„DEAL“ – poslovanje za svoj račun

„MTCH“ – trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo

„OTHR“ – katera koli druga vloga

30

Količina

Število enot finančnega instrumenta ali število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v poslu.

Nominalna ali denarna vrednost finančnega instrumenta.

Za stave na tečaj osnovnega finančnega instrumenta (spread bet) je količina denarna vrednost, ki se stavi na spremembo v točkah pri osnovnem finančnem instrumentu.

Za kreditne zamenjave je količina nominalni znesek, za katerega je kupljena ali prodana zaščita.

Pri povišanju ali znižanju nominalnega zneska pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih številka izraža absolutno vrednost spremembe in se izrazi kot pozitivno število.

Informacije, ki se sporočijo v tem polju, ustrezajo vrednostim, navedenim v poljih 33 in 46.

{DECIMAL-18/17}, če je količina izražena v številu enot

{DECIMAL-18/5}, če je količina izražena kot denarna ali nominalna vrednost

31

Valuta količine

Valuta, v kateri je izražena količina.

Polje je treba izpolniti samo, če je količina izražena kot nominalna ali denarna vrednost.

{CURRENCYCODE_3}

32

Povišanje/znižanje nominalnega zneska izvedenega finančnega instrumenta

Navedba, ali posel pomeni povišanje ali znižanje nominalnega zneska pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

Polje je treba izpolniti samo v primeru spremembe nominalnega zneska pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

„INCR“ – povišanje

„DECR“ – znižanje

33

Cena

Cena posla pri trgovanju, ki po potrebi izključuje provizijo in natekle obresti.

V primeru opcijskih pogodb je to premija pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na posamezno osnovo ali indeksno točko.

V primeru stav na tečaj osnovnega finančnega instrumenta je to referenčna cena osnovnega instrumenta.

Za kreditne zamenjave (CDS) je to kupon v bazičnih točkah.

Če je cena sporočena v denarnem znesku, se navede v enotah glavne valute.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še „odprta“, se navede vrednost „PNDG“.

Če cena ni relevantna, se v polje vnese „NOAP“.

Informacije, ki se sporočijo v tem polju, ustrezajo vrednostim, navedenim v poljih 30 in 46.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot delež ali donos

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka

„PNDG“, če cena ni na voljo

„NOAP“, če cena ni relevantna

34

Valuta cene

Valuta, v kateri je izražena cena (relevantno, če je cena izražena kot denarna vrednost).

{CURRENCYCODE_3}

35

Neto znesek

Neto znesek posla pomeni denarni znesek, ki ga plača kupec dolžniškega instrumenta ob poravnavi posla. Ta denarni znesek znaša: (čista cena * nominalna vrednost) + vsi obračunani kuponi. Zaradi tega neto znesek posla ne vključuje provizije ali drugih pristojbin, ki se zaračunajo kupcu dolžniškega instrumenta.

Polje se izpolni samo, če je finančni instrument dolg.

{DECIMAL-18/5}

36

Mesto

Navedba mesta, kjer je bil posel izvršen.

Koda MIC segmenta trga po ISO 10383 se uporabi za posle, izvršene na mestu trgovanja, prek sistematičnega internalizatorja ali na organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije. Kadar koda MIC segmenta trga ne obstaja, se uporabi koda MIC upravljavca.

Koda MIC „XOFF“ se uporabi za finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje, če se posel z navedenim finančnim instrumentom ne izvrši na mestu trgovanja, prek SI ali na organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije ali če investicijsko podjetje ne ve, da trguje z drugim investicijskim podjetjem v vlogi SI.

Koda MIC „XXXX“ se uporabi za finančne instrumente, ki niso uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se ne trguje na mestu trgovanja ali za katere ni bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje in s katerimi se ne trguje na platformi za trgovanje zunaj Unije, če je osnova uvrščena v trgovanje ali se z njo trguje na mestu trgovanja.

{MIC}

37

Država članstva podružnice

Koda, ki se uporablja za identifikacijo države podružnice investicijskega podjetja, katere članstvo na trgu se je uporabilo za izvršitev posla.

Kadar se članstvo podružnice na trgu ni uporabilo, se v tem polju navede koda matične države članice investicijskega podjetja ali koda države, v kateri ima podjetje glavni sedež ali registrirani sedež (v primeru podjetij tretjih držav).

To polje se izpolni samo za stran trga pri poslu, izvršenem na mestu trgovanja ali organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije.

{COUNTRYCODE_2}

38

Vnaprejšnje plačilo

Denarna vrednost vsakega vnaprejšnjega plačila, ki ga je prodajalec prejel ali plačal.

Kadar prodajalec prejme vnaprejšnje plačilo, je navedena vrednost pozitivna. Kadar prodajalec plača vnaprejšnje plačilo, je navedena vrednost negativna.

{DECIMAL-18/5}

39

Valuta vnaprejšnjega plačila

Valuta vnaprejšnjega plačila.

{CURRENCYCODE_3}

40

Identifikator komponente kompleksnega posla

Notranji identifikator podjetja, ki predloži poročilo, za identifikacijo vseh poročil, ki so povezana z isto izvršitvijo kombinacije finančnih instrumentov v skladu s členom 12. Za skupino poročil, povezanih z izvršitvijo, mora biti koda na ravni podjetja edinstvena.

Polje se izpolni samo, če veljajo pogoji iz člena 12.

{ALPHANUM-35}

Podrobnosti o instrumentu

41

Identifikacijska koda instrumenta

Koda, ki se uporablja za identifikacijo finančnega instrumenta.

Polje se izpolni za finančne instrumente, za katere je bil vložen zahtevek za sprejem v trgovanje, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja. Izpolni se tudi za finančne instrumente, ki imajo kodo ISIN in s katerimi se trguje na organizirani platformi za trgovanje zunaj Unije, če je osnova finančni instrument, s katerim se trguje na mestu trgovanja.

{ISIN}

Polja 42–56 se ne izpolnijo, če:

se posli izvršijo na mestu trgovanja ali prek investicijskega podjetja v vlogi sistematičnega internalizatorja ali

če se v polju 41 navede koda ISIN, ki je na voljo za seznamu referenčnih podatkov organa ESMA.

42

Polni naziv instrumenta

Polni naziv finančnega instrumenta.

{ALPHANUM-350}

43

Razvrstitev instrumenta

Taksonomija, ki se uporablja za razvrstitev finančnega instrumenta.

Navede se popolna in točna koda CFI.

{CFI_CODE}

44

Nominalna valuta 1

Valuta, v kateri je denominirana nominalna vrednost.

V primeru pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih ali valutnega izvedenega finančnega instrumenta je to nominalna valuta strani posla 1 ali valuta 1 para.

V primeru opcij na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je zamenjava, ki predstavlja osnovo, enovalutna, je to nominalna valuta zamenjave, ki predstavlja osnovo. Pri opcijah na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je osnovni instrument večvaluten, je to nominalna valuta strani posla 1 zamenjave.

{CURRENCYCODE_3}

45

Nominalna valuta 2

V primeru večvalutnih ali medvalutnih zamenjav valuta, v kateri je denominirana stran 2 pogodbe.

Za opcije na zamenjavo obrestnih mer, pri katerih je zamenjava, ki predstavlja osnovo, večvalutna, valuta, v kateri je denominirana stran 2 zamenjave.

{CURRENCYCODE_3}

46

Cenovni multiplikator

Število enot osnovnega instrumenta, ki jih predstavlja ena pogodba o izvedenih finančnih instrumentih.

Denarna vrednost, zajeta v eni pogodbi o zamenjavi, če je v polju o količini navedeno število pogodb o zamenjavi pri poslu. Pri terminski pogodbi ali opciji na indeks je to znesek na indeksno točko.

Pri stavah na finančne razlike je to ogibanje cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerem temelji stava na razliko.

Informacije, ki se sporočijo v tem polju, ustrezajo vrednostim, navedenim v poljih 30 in 33.

{DECIMAL-18/17}

47

Koda osnovnega instrumenta

Koda ISIN osnovnega instrumenta.

Za ameriška in globalna potrdila o deponiranju (ADR in GDR) ter podobne instrumente je to koda ISIN finančnega instrumenta, na katerem temeljijo navedeni instrumenti.

Za zamenljive obveznice je to koda ISIN instrumenta, s katerim se obveznica lahko zamenja.

Za izvedene finančne instrumente ali druge instrumente, ki imajo osnovni instrument, je to koda ISIN osnovnega instrumenta, če je osnovni instrument uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. Če je osnovni instrument dividenda v obliki delnice, je to koda ISIN povezane delnice, ki daje pravico do osnovnih dividend.

Za kreditne zamenjave se navede koda ISIN referenčne obveznosti.

Če je osnova indeks, ki ima kodo ISIN, se navede koda ISIN za navedeni indeks.

Če je osnova košarica, se vključi koda ISIN vsakega sestavnega dela košarice, ki je uvrščen v trgovanje ali se z njim trguje na mestu trgovanja. Polje 47 se sporoči tolikokrat, da se navedejo vsi instrumenti v košarici, o katerih se poroča.

{ISIN}

48

Naziv osnovnega indeksa

Če je osnova indeks, se navede naziv indeksa.

{INDEX}

ali

{ALPHANUM-25} – če naziv indeksa ni vključen v seznam {INDEX}

49

Obdobje trajanja osnovnega indeksa

Če je osnova indeks, se navede obdobje njegovega trajanja.

{INTEGER-3}+'DAYS' – dnevi

{INTEGER-3}+'WEEK' – tedni

{INTEGER-3}+'MNTH' – meseci

{INTEGER-3}+'YEAR' – leta

50

Vrsta opcije

Navedba, ali je pogodba o izvedenih finančnih instrumentih pogodba o nakupni (pravica do nakupa določenega osnovnega instrumenta) ali prodajni opciji (pravica do prodaje določenega osnovnega instrumenta) ali da v času izvršitve ni mogoče določiti, ali gre za pogodbo o nakupni ali prodajni opciji.

V primeru opcij na zamenjavo obrestnih mer:

„PUTO“ v primeru zamenjave obrestne mere prejemnika, pri kateri ima kupec pravico, da sklene zamenjavo kot prejemnik fiksne obrestne mere;

„Call“ v primeru opcije na zamenjavo obrestnih mer plačnika, pri kateri ima kupec pravico, da sklene zamenjavo kot plačnik fiksne obrestne mere.

V primeru najnižje in najvišje vrednosti:

„PUTO“ v primeru najnižje vrednosti;

„Call“ v primeru najvišje vrednosti.

Polje se izpolni samo za izvedene finančne instrumente, ki so opcije ali nakupni boni.

„PUTO“ – prodajna opcija

„CALL“ – nakupna opcija

„OTHR“ – kadar ni mogoče določiti, ali gre za nakupno ali prodajno opcijo

51

Izvršilna cena

Vnaprej določena cena, po kateri bo lastnik moral kupiti ali prodati osnovni finančni instrument, ali navedba, da cene v trenutku izvršitve ni mogoče določiti.

Polje se izpolni samo za opcije ali nakupne bone, pri katerih je izvršilno ceno mogoče določiti v trenutku izvršitve.

Če cena trenutno ni na voljo, ampak je še „odprta“, se navede vrednost „PNDG“.

Če podatek o izvršilni ceni ni relevanten, se polje ne izpolni.

{DECIMAL-18/13}, če je cena izražena kot denarna vrednost

{DECIMAL-11/10}, če je cena izražena kot delež ali donos

{DECIMAL-18/17}, če je cena izražena kot bazična točka

„PNDG“, če cena ni na voljo

52

Valuta izvršilne cene

Valuta izvršilne cene.

{CURRENCYCODE_3}

53

Način izvršitve opcije

Navedba, ali je opcijo mogoče izvršiti le na določen datum (evropska in azijska oblika), na več vnaprej določenih datumov (bermudska oblika) ali kadar koli v obdobju veljavnosti pogodbe (ameriška oblika).

To polje se izpolni samo za opcije, nakupne bone in certifikate o upravičenju.

„EURO“ – evropski

„AMER“ – ameriški

„ASIA“ – azijski

„BERM“ – bermudski

„OTHR“ – kateri koli drug način

54

Datum zapadlosti

Datum zapadlosti finančnega instrumenta.

Polje se izpolni samo za dolžniške instrumente z določeno zapadlostjo.

{DATEFORMAT}

55

Datum dospetja

Datum dospetja finančnega instrumenta. Polje se izpolni samo za izvedene finančne instrumente z določenim datumom dospetja.

{DATEFORMAT}

56

Način poravnave

Navedba, ali se finančni instrument poravna fizično ali v gotovini.

Kadar načina poravnave v trenutku izvršitve ni mogoče določiti, se navede oznaka „OPTL“.

Polje se izpolni samo za izvedene finančne instrumente.

„PHYS“ – fizična poravnava

„CASH“ – gotovinska poravnava

„OPTL“ – izbirno za nasprotno stranko ali kadar način določi tretja stran

Trgovec, algoritmi, opustitve in kazalniki

57

Investicijska odločitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma v investicijskem podjetju, ki je odgovoren za investicijsko odločitev.

Za fizične osebe se uporabi identifikator iz člena 6.

Če je investicijsko odločitev sprejel algoritem, se polje izpolni v skladu s členom 8.

Polje se izpolni samo za investicijsko odločitev znotraj podjetja.

Kadar posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejme naročilo, v poročilu v tem polju navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

58

Država podružnice, ki izvaja nadzor nad osebo, odgovorno za investicijsko odločitev

Koda, ki se uporablja za identifikacijo države podružnice investicijskega podjetja, pristojne za osebo, ki je odgovorna za investicijsko odločitev, kot je določeno v členu 14(3)(b).

Kadar oseba, odgovorna za investicijsko odločitev, ni bila pod nadzorom podružnice, se v tem polju navede koda matične države članice investicijskega podjetja ali koda države, v kateri ima podjetje glavni sedež ali registrirani sedež (v primeru podjetij tretjih držav).

Kadar posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejme naročilo, v poročilu v tem polju navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

To polje se ne izpolni, če je investicijsko odločitev sprejel algoritem.

{COUNTRYCODE_2}

59

Izvršitev znotraj podjetja

Koda, ki se uporablja za identifikacijo osebe ali algoritma v investicijskem podjetju, ki je odgovoren za izvršitev.

Za fizične osebe se uporabi identifikator iz člena 6. Če je za izvršitev odgovoren algoritem, se polje izpolni v skladu s členom 9.

{NATIONAL_ID} – fizične osebe

{ALPHANUM-50} – algoritmi

60

Država podružnice, ki izvaja nadzor nad osebo, odgovorno za izvršitev

Koda, ki se uporablja za identifikacijo države podružnice investicijskega podjetja, pristojne za osebo, ki je odgovorna za izvršitev posla, kot je določeno v členu 14(3)(c).

Kadar odgovorna oseba ni bila pod nadzorom podružnice, se v tem polju navede koda matične države članice investicijskega podjetja ali koda države, v kateri ima podjetje glavni sedež ali registrirani sedež (v primeru podjetij tretjih držav).

To polje se ne izpolni, če je za izvršitev odgovoren algoritem.

{COUNTRYCODE_2}

61

Kazalnik opustitve

Navedba, ali je bil posel izvršen na podlagi opustitve pred trgovanjem v skladu s členoma 4 in 9 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Za lastniške instrumente:

 

„RFPT“ = posel z referenčno ceno (Reference price transaction)

 

„NLIQ“ = posli z likvidnimi finančnimi instrumenti, dogovorjeni v pogajanjih

 

„OILQ“ = posli z nelikvidnimi finančnimi instrumenti, dogovorjeni v pogajanjih

 

„PRIC“ = posli, dogovorjeni v pogajanjih, za katere veljajo drugi pogoji kot trenutna tržna cena navedenega lastniškega finančnega instrumenta.

Za nelastniške instrumente:

 

„SIZE“ = posel nad standardnim tržnim obsegom (Above specific size transaction)

 

„ILQD“ = posel z nelikvidnim instrumentom (Illiquid instrument transaction)

To polje se izpolni samo za stran trga pri poslu, izvršenem v okviru opustitve na mestu trgovanja.

Navede se ena ali več naslednjih oznak:

 

„RFPT“ – referenčna cena

 

„NLIQ“ – dogovorjen v pogajanjih (likviden)

 

„OILQ“ – dogovorjen v pogajanjih (nelikviden)

 

„PRIC“ – dogovorjen v pogajanjih (pogoji)

 

„SIZE“ – nad standardnim obsegom

 

„ILQD“ – nelikviden instrument

62

Kazalnik prodaje na kratko

Prodaja na kratko, ki jo izvede investicijsko podjetje v svojem imenu ali imenu stranke, kot je opisano v členu 11.

Ko investicijsko podjetje izvrši posel v imenu stranke, ki prodaja, investicijsko podjetje, ki ravna po svojih najboljših močeh, pa ne more ugotoviti, ali je posel prodaja na kratko, se v tem polju navede oznaka „UNDI“.

Kadar posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4 te uredbe, podjetje, ki sprejme naročilo, v svojih poročilih v tem polju navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo.

To polje se izpolni samo, če je instrument zajet v Uredbi (EU) št. 236/2012, prodajalec pa je investicijsko podjetje ali stranka investicijskega podjetja.

„SESH“ – prodaja na kratko brez izjeme

„SSEX“ – prodaja na kratko z izjemo

„SELL“ – ni prodaja na kratko

„UNDI“ – informacije niso na voljo

63

Kazalnik po trgovanju izven organiziranega trga

Kazalnik vrste posla v skladu s členom 20(3)(a) in členom 21(5)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014.

Za vse instrumente:

 

„BENC“ = referenčni posel (Benchmark transaction)

 

„ACTX“ = navzkrižni posel (Agency cross transaction)

 

„LRGS“ = posel velikega obsega z odlogom objave (Post-trade LIS transaction)

 

„ILQD“ = posel z nelikvidnim instrumentom (Illiquid instrument transaction)

 

„SIZE“ = posel nad standardnim tržnim obsegom (Above specific size transaction)

 

„CANC“ = preklici

 

„AMND“ = spremembe

Za lastniške instrumente:

 

„SDIV“ = posli s posebnimi dividendami (Special dividend transactions)

 

„RPRI“ = posli, ki so prejeli ugodnejšo ceno

 

„DUPL“ = podvojena poročila o trgovanju

 

„TNCP“ = posli, ki ne prispevajo k postopku oblikovanja cen za namene člena 23 Uredbe (EU) št. 600/2014

Za nelastniške instrumente:

 

„TPAC“ = paketni posel (Package transaction)

 

„XFPH“ = posel zamenjave za fizično sredstvo (Exchange for physicals transaction)

Navede se ena ali več naslednjih oznak:

 

„BENC“ – referenčno merilo

 

„ACTX“ – navskrižni posel

 

„LRGS“ – velik obseg

 

„ILQD“ – nelikviden instrument

 

„SIZE“ – večji od značilnega obsega

 

„CANC“ – preklici

 

„AMND“ – spremembe

 

„SDIV“ – posebna dividenda

 

„RPRI“ – ugodnejša cena

 

„DUPL“ – podvajanje

 

„TNCP“ – brez prispevka k postopku oblikovanja cen

 

„TPAC“ – paketni posel

 

„XFPH“ – zamenjava za fizično sredstvo

64

Kazalnik izvedenega finančnega instrumenta na blago

Navedba, ali posel zmanjšuje tveganje na objektivno merljiv način v skladu s členom 57 Direktive 2014/65/EU.

Če posel zadeva posredovano naročilo, ki izpolnjuje pogoje za posredovanje iz člena 4, podjetje, ki sprejme naročilo, v poročilu v tem polju navede informacije, ki jih zagotovi podjetje, ki posreduje naročilo. To polje se izpolni samo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago.

„true“ – da

„false“ – ne

65

Kazalnik posla financiranja z vrednostnimi papirji

Oznaka „true“ se navede, če posel spada na zadevno področje dejavnosti, vendar je izvzet iz poročanja na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365.

V drugih primerih se navede oznaka „false“.

„true“ – da

„false“ – ne


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede hranjenja pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente (glej stran 193 tega Uradnega lista)

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/574 z dne 7. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za stopnjo natančnosti poslovnih ur (glej stran 148 tega Uradnega lista).


PRILOGA II

Nacionalni identifikatorji strank za fizične osebe, ki se uporabljajo v poročilih o poslih

ISO 3166 – 1

alfa 2

Naziv države

Identifikator 1. prednostne stopnje

Identifikator 2. prednostne stopnje

Identifikator 3. prednostne stopnje

AT

Avstrija

CONCAT

 

 

BE

Belgija

Belgijska identifikacijska koda

(Numéro de registre national – Rijksregisternummer)

CONCAT

 

BG

Bolgarija

Bolgarska osebna številka

CONCAT

 

CY

Ciper

Številka potnega lista

CONCAT

 

CZ

Češka republika

Nacionalna identifikacijska številka

(Rodné číslo)

Številka potnega lista

CONCAT

DE

Nemčija

CONCAT

 

 

DK

Danska

Osebna identifikacijska koda

10 alfanumeričnih znakov DDMMLLXXXX

CONCAT

 

EE

Estonija

Estonska osebna identifikacijska koda

(Isikukood)

 

 

ES

Španija

Davčna identifikacijska številka

(Código de identificación fiscal)

 

 

FI

Finska

Osebna identifikacijska koda

CONCAT

 

FR

Francija

CONCAT

 

 

GB

Združeno kraljestvo

Nacionalna številka zavarovanja ZK

CONCAT

 

GR

Grčija

10-mestna koda grškega nacionalnega identifikatorja (DDS digit investor share)

CONCAT

 

HR

Hrvaška

Osebna identifikacijska številka

(OIB – Osobni identifikacijski broj)

CONCAT

 

HU

Madžarska

CONCAT

 

 

IE

Irska

CONCAT

 

 

IS

Islandija

Osebna identifikacijska koda (Kennitala)

 

 

IT

Italija

Davčna koda

(Codice fiscale)

 

 

LI

Lihtenštajn

Številka potnega lista

Številka osebne izkaznice

CONCAT

LT

Litva

Osebna identifikacijska koda

(Asmens kodas)

Številka potnega lista

CONCAT

LU

Luksemburg

CONCAT

 

 

LV

Latvija

Osebna identifikacijska koda

(subjekt kods)

CONCAT

 

MT

Malta

Nacionalna identifikacijska številka

Številka potnega lista

 

NL

Nizozemska

Številka potnega lista

Številka osebne izkaznice

CONCAT

NO

Norveška

11-mestna osebna št.

(Foedselsnummer)

CONCAT

 

PL

Poljska

Nacionalna identifikacijska številka

(PESEL)

Davčna številka

(Numer identyfikacji podatkowej)

 

PT

Portugalska

Davčna številka

(Número de Identificação Fiscal)

Številka potnega lista

CONCAT

RO

Romunija

Nacionalna identifikacijska številka

(Cod Numeric Personal)

Številka potnega lista

CONCAT

SE

Švedska

Osebna identifikacijska številka

CONCAT

 

SI

Slovenija

Osebna identifikacijska številka

(EMŠO: enotna matična številka občana)

CONCAT

 

SK

Slovaška

Osebna številka

(Rodné číslo)

Številka potnega lista

CONCAT

Vse druge države

Številka potnega lista

CONCAT

 


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/479


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/591

z dne 1. decembra 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za uporabo omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov (1) ter zlasti člena 57(3) in (12) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev usklajenega pristopa k uporabi omejitev pozicij za izvedene finančne instrumente na blago v Uniji bi bilo treba določiti metodologijo za izračunavanje navedenih omejitev. Metodologija bi morala preprečevati regulativno arbitražo in spodbujati skladnost ter hkrati pristojnim organom zagotavljati zadostno prožnost za upoštevanje razlik med različnimi trgi izvedenih finančnih instrumentov na blago in trgi za osnovno blago. Metodologija za izračun omejitev bi morala pristojnim organom omogočati, da cilje glede določanja omejitev na dovolj nizki ravni, s katerimi se imetnikom pozicij v zadevnih izvedenih finančnih instrumentih na blago prepreči zloraba ali izkrivljanje trga, uskladijo s cilji glede podpiranja ureditev urejenega določanja cen in poravnave, glede razvoja novih izvedenih finančnih instrumentov na blago in glede omogočanja, da izvedeni finančni instrumenti na blago še naprej podpirajo delovanje poslovnih dejavnosti na trgu za osnovno blago.

(2)

Za jasno opredelitev omejenega števila pojmov, ki izhajajo iz Direktive 2014/65/EU, in določitev tehničnih pogojev, potrebnih za to uredbo, bi bilo treba opredeliti številne izraze, da se zagotovi enotna uporaba.

(3)

Dolge in kratke pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago udeležencev na trgu bi bilo treba medsebojno netirati, da se določi dejanska velikost pozicije, ki jo oseba kadar koli nadzoruje. Velikost pozicije na podlagi opcijske pogodbe bi bilo treba izračunati na podlagi delta ekvivalenta. Ker ta uredba uporablja različno metodologijo za izračun omejitev pozicij za pogodbe promptnega meseca in drugih mesecev, bi bilo treba tako netiranje uporabljati ločeno za pozicije promptnega meseca in pozicije drugih mesecev.

(4)

Direktiva 2014/65/EU določa, da bi bilo treba vse pozicije, ki jih imajo druge osebe v imenu osebe, vključiti v izračun omejitve pozicije te osebe in da bi se morale omejitve pozicij uporabljati tako na ravni subjektov kot tudi na ravni skupine ter da je zato treba združevati pozicije na ravni skupine. Združevanje na ravni skupine je primerno zagotoviti le, če lahko obvladujoče podjetje nadzoruje uporabo pozicij. Tako bi morala obvladujoča podjetja, poleg odvisnih podjetij, ki združujejo lastne pozicije, združevati pozicije svojih odvisnih podjetij s katerimi koli pozicijami, ki jih ima neposredno v lasti obvladujoče podjetje. Tako združevanje lahko privede do pozicij, izračunanih na ravni obvladujočega podjetja, ki so večje ali, zaradi netiranja dolgih in kratkih pozicij različnih odvisnih podjetij, nižje kot na ravni posameznega odvisnega podjetja. Pozicije se ne bi smele združevati na ravni obvladujočega podjetja, če ima te pozicije kolektivni naložbeni podjem v imenu svojih vlagateljev in ne v imenu svojih obvladujočih podjetij, kadar obvladujoče podjetje ne more nadzorovati uporabe teh pozicij v svojo korist.

(5)

Pojem istega izvedenega finančnega instrumenta na blago bi moral določati visok prag, da se osebam prepreči netiranje pozicij za neenake izvedene finančne instrumente na blago, s katerim se izogibajo strogi omejitvi pozicij za glavno pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago in jo oslabijo. To pristojnim organom ne bi smelo preprečevati, da določijo podobne omejitve pozicij za podobne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago pod okriljem Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Za izvedene finančne instrumente na blago bi se moralo šteti, da se z njimi trguje v znatnem obsegu na mestu trgovanja samo, če presegajo prag likvidnosti, ki je v tej uredbi določen za dovolj dolgo obdobje.

(6)

Če se pogodba, s katero se trguje na prostem trgu (OTC), vrednoti za isto osnovno blago, ki je dobavljivo na isti lokaciji in z enakimi pogodbenimi pogoji, in če je njen poslovni izid močno povezan s pogodbo, s katero se trguje na mestu trgovanja, bi se morala šteti za gospodarsko enakovredno ne glede na majhne razlike v pogodbenih specifikacijah v zvezi z velikostmi lotov in datumom dobave. Tudi razlike v ureditvah obvladovanja tveganj po trgovanju, kot so ureditve kliringa, ne bi smele biti ovira za razglasitev takih pogodb za gospodarsko enakovredne. Za preprečitev neustreznega netiranja morebitnih prevladujočih pozicij, s katerimi se trguje na mestu trgovanja na podlagi dvostranskih dogovorov v pogodbah OTC, in za zagotovitev učinkovitega delovanja režima omejitev pozicij v praksi je treba pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, s katerimi se trguje na prostem trgu, šteti za gospodarsko enakovredne pogodbam mest trgovanja le v določenih okoliščinah. Za odvračanje od izogibanja omejitvam pozicij in povečanje celovitosti režima omejitev pozicij mora biti opredelitev gospodarsko enakovredne pogodbe OTC ozka, tako da osebi ne dovoljuje, da bi netirala pozicijo OTC z več drugimi pozicijami ali uveljavila diskrecijsko pravico glede izbire pozicij, s katerimi se netira.

(7)

Da se ugotovi, katere pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo, bi bilo treba določiti nekatera merila, vključno z uporabo računovodske opredelitve zavarovalne pogodbe, ki temelji na pravilih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Ta računovodska opredelitev bi morala biti na voljo tudi nefinančnim subjektom, čeprav na ravni posameznega subjekta ne uporabljajo pravil MSRP.

(8)

Poleg tega bi morala biti nefinančnim subjektom omogočena uporaba tehnik obvladovanja tveganj za zmanjšanje skupnih tveganj, ki izhajajo iz njihove poslovne dejavnosti ali poslovne dejavnosti njihove skupine, vključno s tveganji, ki izhajajo iz več geografskih trgov, več proizvodov, časovnih okvirov ali subjektov (v nadaljnjem besedilu: makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja). Če nefinančni subjekt uporablja makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja, morda ne bo mogel neposredno povezati določene pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago z določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti, ki naj bi jo izvedeni finančni instrument na blago zavaroval. Nefinančni subjekt lahko uporabi tudi neenakovredni izvedeni finančni instrument na blago za zavarovanje pred določenim tveganjem, ki izhaja iz poslovne dejavnosti, če enak izvedeni finančni instrument na blago ni na voljo ali če tesneje povezani izvedeni finančni instrument na blago nima zadostne likvidnosti (v nadaljnjem besedilu: nadomestno zavarovanje). V takih primerih bi morali biti politike in sistemi obvladovanja tveganj sposobni preprečiti, da se nezavarovalni posli opredelijo kot zavarovalni, in zagotoviti dovolj razčlenjen pogled na portfelj zavarovanja, tako da se opredelijo špekulativne komponente in upoštevajo pri omejitvah pozicij. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno vključene v portfelj za zmanjševanje tveganj.

(9)

Tveganje se lahko razvije postopoma in morda bo treba za prilagoditev razvoju tveganja izvedene finančne instrumente na blago, ki so bili prvotno izvedeni za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, izravnati z uporabo dodatnih pogodb na izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se prekinejo zadevne pogodbe na izvedene finančne instrumente na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago za zmanjšanje tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ocenjena kot posel, ki prvotno ni bil prednosten.

(10)

Nefinančnim subjektom bi morala biti omogočena uporaba izjeme v zvezi z zavarovanjem poslovnih dejavnosti pred vključitvijo v pozicijo. Uporaba izjeme bi morala pristojnemu organu zagotoviti jasen in natančen pregled poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta v zvezi z osnovnim blagom, povezanimi tveganji in načinom, kako se izvedeni finančni instrumenti na blago uporabljajo za zmanjšanje navedenih tveganj. Omejitve pozicij se uporabljajo ves čas, in če pristojni organ na koncu ne odobri izjeme, bi moral nefinančni subjekt ustrezno zmanjšati vse pozicije, ki presegajo omejitev in za katere bi se lahko izvedli nadzorni ukrepi v zvezi s kršitvijo omejitve. Nefinančni subjekti bi morali redno ocenjevati svoje dejavnosti za zagotovitev upravičenosti nadaljnje uporabe izjeme.

(11)

Obdobje promptnega meseca, ki je obdobje neposredno pred dobavo ob izteku, je prilagojeno vsakemu posameznemu izvedenemu finančnemu instrumentu na blago in morda ne traja natančno en mesec. Pogodbe za promptni mesec bi se morale zato nanašati na pogodbo o zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, ki bo naslednja zapadla. Z omejitvijo pozicij, ki jih oseba lahko ima v obdobju, ko naj bi bilo dobavljeno fizično blago, se omeji osnovna dobavljiva količina, ki jo lahko vsaka oseba dobavi ali prevzame, s čimer se posameznikom prepreči kopičenje prevladujočih pozicij, kar bi jim lahko omogočilo krčenje trga z omejevanjem dostopa do blaga. Standardno izhodišče za omejitev pozicij promptnega meseca za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično ali v gotovini, bi bilo tako treba izračunati kot odstotek predvidene dobavljene količine. Pristojnim organom bi moralo biti omogočeno izvajanje načrta zniževanja omejitev pozicij od trenutka, ko pogodba postane pogodba za promptni mesec, do zapadlosti, da se konkretneje zagotovi, da so omejitve pozicij ustrezno določene v celotnem obdobju promptnega meseca, in da se zagotovi urejena poravnava.

(12)

Omejitev pozicij drugih mesecev se uporablja za vse roke zapadlosti, razen za promptni mesec. Standardno izhodišče za omejitve pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrument na blago, poravnane fizično in v gotovini, bi se moralo izračunati kot odstotek vseh odprtih deležev. Porazdelitev pozicij po drugih mesecih blagovne standardizirane pogodbe je pogosto osredotočena na mesece, ki so najbližje roku zapadlosti. Zato vsi odprti deleži zagotavljajo ustreznejše izhodišče za določitev omejitev pozicij kot uporaba povprečne vrednosti za vse roke zapadlosti.

(13)

Standardno izhodišče, tj. 25 % dobavljive količine in odprtih pozicij, je bilo določeno na podlagi izkušenj drugih trgov in drugih jurisdikcij. Pristojni organi bi morali izhodišče prilagoditi tako, da bi ga bilo mogoče zmanjšati za največ 20 % (oziroma 22,5 % v primeru nekaterih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode) in povečati za največ 10 % (oziroma 15 % v primeru manj likvidnih izvedenih finančnih instrumentov na blago), če bi tako zahtevale značilnosti trga, npr. odsotnost udeležencev na trgu, da bi se podprla urejena poravnava in delovanje pogodbe ter njenega osnovnega trga. Ker se izhodiščna vrednost prilagodi le, kadar in tako dolgo, kot to zahtevajo objektivne značilnosti trga, bi morale biti mogoče začasne prilagoditve izhodiščne vrednosti. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se prilagoditev izhodišča navzdol izvede, kadar je to potrebno za preprečitev prevladujočih pozicij ter za podporo urejenega oblikovanja cen za izvedeni finančni instrument na blago in osnovno blago. Razpon kaže, da Direktiva 2014/65/EU zajema širši razpon izvedenih finančnih instrumentov na blago in trgov kot drugi trgi in jurisdikcije. Opredelitev izvedenega finančnega instrumenta na blago iz člena 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je široka ter vključuje tudi listinjene izvedene finančne instrumente in izvedene finančne instrumente, ki so poravnani v gotovini in nimajo opredmetenih osnovnih instrumentov, kot so podnebne spremenljivke. Za listinjene izvedene finančne instrumente se ne uporablja pojem promptnega meseca in drugih mesecev. Za izvedene finančne instrumente brez osnovnega instrumenta se dobavljiva količina ne more uporabiti za določitev omejitve pozicij. Zato bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da izboljšajo ali prilagodijo metodologije za določanje omejitev pozicij za te izvedene finančne instrumente na blago na podlagi različnih parametrov, kot je število izdanih vrednostnih papirjev ali uporaba odprtih pozicij tudi za promptni mesec.

(14)

Nekateri izvedeni finančni instrumenti na blago, zlasti za električno energijo in plin, določajo, da se osnovni instrumenti stalno zagotavljajo v določenem obdobju, kot je dan, mesec ali leto. Poleg tega se lahko nekatere pogodbe z daljšimi obdobji dobave, kot je leto ali četrtletje, samodejno nadomestijo s povezanimi pogodbami s krajšimi obdobji dobave, kot je četrtletje ali mesec (verižne pogodbe). V teh primerih omejitev pozicije promptnega meseca za pogodbo, ki bo nadomeščena pred dobavo, ne bi bila primerna, saj ne bi vključevala izteka in fizične dobave ali poravnave pogodbe v gotovini. Če se obdobja dobave pogodb za iste osnovne instrumente prekrivajo, bi se morala za vse povezane pogodbe uporabljati enotna omejitev pozicij, da bi se ustrezno upoštevale pozicije v vseh zadevnih pogodbah, ki bi se morda izvedle. Za olajšanje tega bi se morale povezane pogodbe meriti v enotah osnovnega instrumenta ter biti ustrezno združene in netirane.

(15)

Za nekatere izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, ki pomembno vplivajo na cene hrane, metodologija pristojnemu organu omogoča, da določi izhodiščno vrednost in omejitev pozicij pod najnižjo vrednostjo splošnega razpona, če najde dokaze o špekulativni dejavnosti, ki pomembno vpliva na cene.

(16)

Pristojni organ bi moral oceniti, ali dejavniki, navedeni v odstavku 3 člena 57 Direktive 2014/65/EU, zahtevajo prilagoditev izhodišča za določitev končne stopnje omejitve pozicije. Ti dejavniki bi se morali pri ocenjevanju upoštevati kot pomembni za posamezni izvedeni finančni instrument na blago. Metodologije bi morale zagotavljati smernice glede načina določanja omejitve, ne da bi bila pristojnemu organu odvzeta končna odločitev o ustrezni omejitvi pozicij za izvedeni finančni instrument na blago, da bi se preprečila zloraba trga. Dejavniki bi morali biti pomemben pokazatelj za pristojne organe in tudi za ESMA, da se jim olajša oblikovanje mnenj in zagotovi ustrezna uskladitev omejitve pozicij v Uniji, vključno z oceno učinka nestanovitnosti za vsak primer posebej in tako pogosto, kot je to potrebno za zagotovitev, da ostanejo omejitve pozicij primerne.

(17)

Omejitve pozicij ne bi smele ustvarjati ovir za razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na blago in preprečevati ustreznega delovanja manj likvidnih delov trgov izvedenih finančnih instrumentov na blago. Pristojni organi bi morali pri uporabi metodologije upoštevati čas, potreben za razvoj in povečanje likvidnosti novih in obstoječih izvedenih finančnih instrumentov na blago, zlasti za izvedene finančne instrumente na blago, ki bi lahko podpirali obvladovanje tveganj na prilagojenih ali uveljavljajočih se trgih ali si prizadevali za razvoj novih ureditev zavarovanja pred tveganji pri novem blagu. Glede na veliko število trgov in blaga, za katere se uporablja režim omejitev pozicij, ni enotnega ali predhodno določenega obdobja, ki bi ustrezno zajemalo prehod z nove na uveljavljeno pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Prav tako obstajajo številne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki morda nikoli ne bodo privabile dovolj udeležencev ali dovolj povečale likvidnosti za omogočanje učinkovite uporabe omejitev pozicij brez tveganja, da bi udeleženci redno in nenamerno kršili omejitev ter posledično ovirali oblikovanje cen in poravnavo izvedenih finančnih instrumentov na blago. Za odpravo teh tveganj za učinkovito delovanje trgov je z metodologijo predviden večstopenjski pristop, pri katerem se omejitev pozicij za promptni mesec in druge mesece določi na fiksni ravni 2 500 lotov za izvedene finančne instrumente na blago in 2,5 milijona izdanih vrednostnih papirjev za listinjene izvedene finančne instrumente z blagom kot osnovnim instrumentom, dokler ni presežen prag 10 000 lotov oziroma 10 milijonov vrednostnih papirjev. Za pogodbe, ki presegajo te prage in so hkrati še vedno precej likvidne, bi moralo biti mogoče po potrebi uporabiti višje omejitve za zagotovitev, da trgovanje s takimi pogodbami ni neupravičeno omejeno.

(18)

Število, sestava in vloga udeležencev na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko vplivajo na naravo in velikost pozicij, ki jih imajo nekateri udeleženci na trgu. Nekateri udeleženci na trgu lahko imajo za nekatere izvedene finančne instrumente na blago veliko pozicijo, ki izraža njihovo vlogo pri nakupu in prodaji ter dobavi blaga, kadar so na nasprotni strani trga kot večina drugih udeležencev na trgu, ki zagotavljajo storitve likvidnosti ali obvladovanja tveganj za trg osnovnega blaga.

(19)

Dobava, uporaba in razpoložljivost osnovnega blaga ter dostop do njega so značilnosti trga osnovnega blaga. Pristojni organ lahko z oceno podrobnejših elementov teh značilnosti, kot sta pokvarljivost blaga in način prevoza, določi prožnost trga in ustrezno prilagodi omejitve pozicij.

(20)

Pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih na blago lahko obstaja velika razlika med odprto pozicijo in dobavljivo količino. To se lahko zgodi v primeru razmeroma majhnega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v primerjavi z dobavljivo količino, pri čemer je odprta pozicija manjša v primerjavi z dobavljivo količino, ali, na primer, če se določeni izvedeni finančni instrument na blago široko uporablja za zavarovanje pred številnimi različnimi vrstami izpostavljenosti tveganju in je zato dobavljiva količina manjša v primerjavi z odprto pozicijo. Zaradi te velike razlike med odprto pozicijo in dobavljivo količino so upravičene prilagoditve glede na izhodišče, ki se uporabljajo za omejitev za druge mesece, navzgor ali navzdol, da se preprečijo motnje na trgu, ko se približuje promptni mesec.

(21)

Z enakim namenom omejitve motenj na trgu, ko se približuje promptni mesec, je dobavljiva količina zaradi velikih razlik med izračuni te količine in odprte pozicije opredeljena tako, da vključuje vse nadomestne razrede ali vrste blaga, ki se lahko dobavijo pri poravnavi pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago pod pogoji zadevne pogodbe.

(22)

Nova zakonodaja Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov, določena v Direktivi 2014/65/EU in Uredbi (EU) št. 600/2014, se uporablja od 3. januarja 2017. Za zagotovitev skladnosti in pravne varnosti bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma.

(23)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardih, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(24)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za izračun neto pozicije, ki jo ima oseba v izvedenem finančnem instrumentu na blago, in metodologijo za izračun omejitev pozicij glede na velikost zadevne pozicije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„nefinančni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni:

(a)

investicijsko podjetje s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(b)

kreditna institucija s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(c)

zavarovalnica s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo Sveta 73/239/EGS (5);

(d)

zavarovalnica s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(e)

pozavarovalnica s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(f)

kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in, kjer je to ustrezno, njegova družba za upravljanje s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(g)

institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(h)

alternativni investicijski sklad, ki ga upravlja upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS) in je pridobil dovoljenje ali je registriran v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(i)

centralna nasprotna stranka (CNS) s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(j)

centralna depotna družba s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

Subjekt iz tretje države je nefinančni subjekt, če ne potrebuje dovoljenja na podlagi navedene zakonodaje, če ima sedež v Uniji in zanj velja pravo Unije;

2.

„pogodba za promptni mesec“ pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se nanaša na določeno osnovno blago in ki bo naslednja zapadla v skladu s pravili, ki jih določi mesto trgovanja;

3.

„pogodba za druge mesece“ pomeni katero koli pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki ni pogodba za promptni mesec.

POGLAVJE II

METODA ZA IZRAČUN VELIKOSTI NETO POZICIJE OSEBE

Člen 3

Združevanje in netiranje pozicij v izvedenem finančnem instrumentu na blago

(člen 57(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Neto pozicija osebe v izvedenem finančnem instrumentu na blago je zbir njenih pozicij, ki jih ima v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se štejejo za enake zadevnemu izvedenemu finančnemu instrumentu na blago v skladu z odstavkom 1 člena 5, in v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v skladu s členom 6.

2.   Če ima oseba dolge in kratke pozicije v katerem koli izvedenem finančnem instrumentu na blago iz odstavka 1, jih netira, da določi svojo neto pozicijo za zadevni izvedeni finančni instrument na blago.

3.   Pozicije, ki jih ima nefinančni subjekt v izvedenih finančnih instrumentih na blago in ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja v skladu s členom 7, kot je potrdil pristojni organ v skladu s členom 8, se ne združujejo zaradi določitve neto pozicije zadevnega nefinančnega subjekta.

4.   Oseba ločeno določi neto pozicijo, ki jo ima v izvedenem finančnem instrumentu na blago za pogodbe za promptni mesec in pogodbe za druge mesece.

Člen 4

Metoda za izračun pozicij pravnih subjektov v skupini

(člen 57(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Obvladujoče podjetje določi svojo neto pozicijo z združevanjem naslednjih pozicij v skladu s členom 3:

(a)

svoje neto pozicije in

(b)

neto pozicij vsakega od njegovih odvisnih podjetij.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 obvladujoče podjetje kolektivnega naložbenega podjema ali, če je kolektivni naložbeni podjem imenoval družbo za upravljanje, obvladujoče podjetje zadevne družbe za upravljanje ne združuje pozicij v izvedenih finančnih instrumentih na blago v katerem koli kolektivnem naložbenem podjemu, če nikakor ne more vplivati na naložbene odločitve v zvezi z odpiranjem, posedovanjem ali zapiranjem zadevnih pozicij.

Člen 5

Isti izvedeni finančni instrumenti in znatni obseg

(člen 57(6) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za izvedeni finančni instrument na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, se šteje, da je isti kot izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na drugem mestu trgovanja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

oba izvedena finančna instrumenta na blago imata enake pogodbene specifikacije in pogoje, razen ureditev obvladovanja tveganj po trgovanju;

(b)

oba izvedena finančna instrumenta na blago tvorita zamenljivo skupino odprtih pozicij ali, v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, izdanih vrednostnih papirjev, s katero se lahko pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na enem mestu trgovanja, izravnajo s pozicijami v izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na drugem mestu trgovanja.

2.   Za izvedeni finančni instrument na blago se šteje, da se z njim trguje na mestu trgovanja, če trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom na blago na zadevnem mestu trgovanja v obdobju treh zaporednih mesecev:

(a)

presega povprečno dnevno odprto pozicijo v višini 10 000 lotov v promptnem mesecu in drugih mesecih skupaj ali

(b)

v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, kadar število enot, s katerimi se trguje, pomnoženo s ceno, presega povprečni dnevni znesek v višini 1 milijona EUR.

3.   Mesto trgovanja, kjer se opravi največja količina trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom na blago, je mesto trgovanja, ki ima v enem letu:

(a)

največjo povprečno dnevno odprto pozicijo ali

(b)

v primeru izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, najvišji povprečni dnevni znesek.

Člen 6

Pogodbe OTC, ki so gospodarsko enakovredne izvedenim finančnim instrumentom na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja

(člen 57(1) Direktive 2014/65/EU)

Izvedeni finančni instrument OTC se šteje za gospodarsko enakovrednega izvedenemu finančnemu instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestu trgovanja, če ima enake pogodbene specifikacije in pogoje, razen različnih specifikacij za velikost lota, datumov dobave, ki se razlikujejo za manj kot en koledarski dan, in različnih ureditev obvladovanja tveganj po trgovanju.

Člen 7

Pozicije, za katere se šteje, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi

(člen 57(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za pozicijo nefinančnega subjekta v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, ali v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC v skladu s členom 6 se šteje, da zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi zadevnega nefinančnega subjekta, če sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s odstavkom 2 („pozicija v portfelju izvedenih finančnih instrumentov“) izpolnjuje enega od naslednjih meril:

(a)

zmanjšuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti, ki jih ima nefinančni subjekt ali njena skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, opravlja, kupuje, trži, oddaja, prodaja ali prevzame ali razumno pričakuje, da jih bo imela v lasti, jih proizvajala, izdelovala, predelovala, opravljala, kupovala, tržila, oddajala, prodajala ali prevzela v okviru njenega običajnega poslovanja;

(b)

je pogodba za varovanje pred tveganji v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2.   Za namene odstavka 1 je pozicija, za katero se šteje, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti zmanjšuje tveganja, tista pozicija, za katero nefinančni subjekt ali oseba, ki ima pozicijo v imenu zadevnega subjekta:

(a)

v notranjih politikah opiše naslednje:

(i)

vrste pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, vključenih v portfelje, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo, in njihova merila za upravičenost;

(ii)

povezavo med portfeljem in tveganji, ki jih portfelj zmanjšuje;

(iii)

ukrepe, sprejete za zagotovitev, da pozicije, ki se nanašajo na zadevne pogodbe, niso predvidene za noben drug namen kot kritje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi nefinančnega subjekta, in da je mogoče vsako pozicijo, ki je predvidena za drug namen, jasno prepoznati;

(b)

lahko zagotovi dovolj razčlenjen pogled na portfelj glede na razred izvedenega finančnega instrumenta na blago, osnovno blago, obdobje in katere koli druge dejavnike.

Člen 8

Uporaba izvzetja iz omejitev pozicij

(člen 57(1) Direktive 2014/65/EU)

1.   Nefinančni subjekt, ki ima v izvedenem finančnem instrumentu na blago pozicijo, ki izpolnjuje pogoje, zaprosi za izvzetje iz drugega pododstavka člena 57(1) Direktive 2014/65/EU pri pristojnem organu, ki določi omejitev pozicije za zadevni izvedeni finančni instrument na blago.

2.   Oseba iz odstavka 1 pristojnemu organu predloži naslednje informacije, ki dokazujejo, kako pozicija zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnega subjekta:

(a)

opis narave in vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta pri blagu, za katere je izvedeni finančni instrument na blago, za katerega se zahteva izvzetje, relevanten;

(b)

opis narave in vrednosti dejavnosti nefinančnega subjekta pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in pozicijami v teh instrumentih, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, ter v njihovih gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC;

(c)

opis narave in velikosti izpostavljenosti in tveganj pri blagu, ki jih nefinančni subjekt ima ali pričakuje, da jih bo imel zaradi svojih poslovnih dejavnosti, in ki se zmanjšujejo ali bi se zmanjšali z uporabo izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(d)

razlago, kako uporaba izvedenih finančnih instrumentov na blago s strani nefinančnega subjekta neposredno zmanjšuje njegovo izpostavljenost in tveganja pri poslovnih dejavnostih.

3.   Pristojni organ odobri ali zavrne zahtevek v 21 koledarskih dneh po njegovem prejetju in nefinančni subjekt obvesti o odobritvi ali zavrnitvi izvzetja.

4.   Nefinančni subjekt obvesti pristojni organ, če se pojavijo znatne spremembe narave ali vrednosti poslovnih dejavnosti nefinančnega subjekta ali njegovega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in če je sprememba pomembna za informacije iz točke (b) odstavka 2, ter predloži nov zahtevek za izvzetje, če ga namerava še naprej uporabljati.

POGLAVJE III

METODOLOGIJA ZA PRISTOJNE ORGANE ZA IZRAČUN OMEJITEV POZICIJ

ODDELEK 1

Določitev izhodiščnih vrednosti

Člen 9

Metodologija za določitev izhodiščne vrednosti za omejitve promptnega meseca

(člen 57(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicije promptnega meseca v izvedenem finančnem instrumentu na blago z izračunom 25 % dobavljive količine za zadevni izvedeni finančni instrument na blago.

2.   Izhodiščna vrednost se določi v lotih, ki so enota trgovanja, ki jo uporablja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in ki predstavlja standardno količino osnovnega blaga.

3.   Če pristojni organ določi različne omejitve pozicij za različna obdobja v času promptnega meseca, se te omejitve pozicij postopoma znižujejo do izteka datuma zapadlosti izvedenega finančnega instrumenta na blago, pri čemer se upoštevajo ureditve mesta trgovanja glede upravljanja pozicij.

4.   Pristojni organi z odstopanjem od odstavka 1 določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij promptnega meseca za vsako pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu z osnovnim instrumentom, ki se šteje za živila, namenjena prehrani ljudi, z vsemi skupnimi odprtimi deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki presegajo 50 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, tako da izračunajo 20 % dobavljive količine za zadevni izvedeni finančni instrument na blago.

Člen 10

Dobavljiva količina

(člen 57(3) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi izračunajo dobavljivo količino za izvedeni finančni instrument na blago z določitvijo količine osnovnega blaga, ki se lahko uporabi za izpolnitev zahteve glede dobave izvedenega finančnega instrumenta na blago.

2.   Pristojni organi določijo dobavljivo količino za izvedeni finančni instrument na blago iz odstavka 1 s sklicevanjem na povprečno mesečno količino osnovnega blaga, ki je na voljo za dobavo v enoletnem obdobju tik pred določitvijo.

3.   Za določitev količine osnovnega blaga, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, pristojni organi upoštevajo naslednja merila:

(a)

določbe o skladiščenju osnovnega blaga;

(b)

dejavnike, ki lahko vplivajo na dobavo osnovnega blaga.

Člen 11

Metodologija za določitev izhodiščne vrednosti za omejitve pozicij drugih mesecev

(člen 57(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij drugih mesecev za izvedeni finančni instrument na blago z izračunom 25 % odprte pozicije v zadevnem izvedenem finančnem instrumentu na blago.

2.   Izhodiščna vrednost se določi v lotih, ki so enota trgovanja, ki jo uporablja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in ki predstavlja standardno količino osnovnega blaga.

Člen 12

Odprta pozicija

(člen 57(3) Direktive 2014/65/EU)

Pristojni organi izračunajo odprto pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago z združitvijo števila lotov zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago, ki so v določenem trenutku zapadli na mestih trgovanja.

Člen 13

Metodologija za določitev izhodiščne vrednosti v zvezi z nekaterimi pogodbami

(člen 57(4) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi z odstopanjem od člena 9 določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij promptnega meseca za pogodbe za promptni mesec, poravnane v gotovini, ki so navedene v oddelku C(10) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in ki nimajo merljive dobavljive količine osnovnega blaga, tako da izračunajo 25 % odprte pozicije v zadevnih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago.

2.   Pristojni organi z odstopanjem od členov 9 in 11 določijo izhodiščno vrednost za omejitev pozicij izvedenih finančnih instrumentov na blago, opredeljenih v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, tako da izračunajo 25 % števila izdanih vrednostnih papirjev. Izhodiščna vrednost se določi kot število vrednostnih papirjev.

3.   Z odstopanjem od členov 9 in 11 se izhodiščne vrednosti, če izvedeni finančni instrument na blago zagotavlja, da se osnovni instrument dobavlja neprekinjeno v določenem obdobju, izračunajo v skladu z navedenima členoma ter uporabljajo za povezane izvedene finančne instrumente na blago za enak osnovni instrument, če se njihova obdobja dobave prekrivajo. Izhodiščna vrednost se določi v enotah osnovnega instrumenta.

ODDELEK II

Dejavniki, ki so pomembni za izračun omejitev pozicij

Člen 14

Ocena dejavnikov

(člen 57(3) Direktive 2014/65/EU)

Pristojni organi določijo omejitve pozicij promptnega meseca in drugih mesecev za izvedeni finančni instrument na blago ob upoštevanju izhodiščne vrednosti, določene v skladu s členi 9, 11 in 13, ter z njeno prilagoditvijo glede na morebitni vpliv dejavnikov iz členov od 16 do 20 na celovitost trga za zadevni izvedeni finančni instrument na blago in njegov osnovni instrument na:

(a)

5–35 % ali

(b)

2,5–35 % za vsako pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu z osnovnim instrumentom, ki se šteje za živila, namenjena prehrani ljudi, z vsemi skupnimi odprtimi deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece, ki presegajo 50 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev.

Člen 15

Nove in nelikvidne pogodbe

(člen 57(3)(g) Direktive 2014/65/EU)

1.   Z odstopanjem od člena 14:

(a)

za izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in pri katerih vsi skupni odprti deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece ne presegajo 10 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organi določijo omejitev pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih na blago na 2 500 lotov;

(b)

za izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in pri katerih vsi skupni odprti deleži v pogodbah za promptni mesec in druge mesece presegajo 10 000 lotov, vendar ostajajo pod mejo 20 000 lotov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organi določijo omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev na 5–40 %;

(c)

za izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, pri katerih skupno število izdanih vrednostnih papirjev ne presega 10 milijonov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organ določi omejitev pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih na blago na 2,5 milijona vrednostnih papirjev;

(d)

za izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44)(c) Direktive 2014/65/EU, pri katerih skupno število izdanih vrednostnih papirjev presega 10 milijonov, vendar ostaja pod mejo 20 milijonov v obdobju treh zaporednih mesecev, pristojni organ določi omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev na 5–40 %.

2.   Mesto trgovanja obvesti pristojni organ, ko vsi odprti deleži katerega koli takega izvedenega finančnega instrumenta na blago v obdobju treh zaporednih mesecev dosežejo katero koli količino lotov ali število izdanih vrednostnih papirjev, navedenih v prejšnjem odstavku. Pristojni organi po prejemu takih obvestil pregledajo omejitev pozicije.

Člen 16

Zapadlost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago

(člen 57(3)(a) Direktive 2014/65/EU)

1.   Za omejitve pozicij promptnega meseca pristojni organi, če ima izvedeni finančni instrument na blago kratko zapadlost, prilagodijo omejitev pozicij navzdol.

2.   Za omejitve pozicij drugih mesecev pristojni organi, če ima izvedeni finančni instrument veliko število različnih zapadlosti, prilagodi omejitev pozicij navzgor.

Člen 17

Dobavljiva količina osnovnega blaga

(člen 57(3)(b) Direktive 2014/65/EU)

Če je mogoče dobavljivo količino osnovnega blaga omejiti ali nadzorovati ali če je raven dobavljive količine nizka v primerjavi s količino, potrebno za urejeno poravnavo, pristojni organi prilagodijo omejitev pozicij navzdol. Pristojni organi ocenijo obseg, v katerem se dobavljiva količina uporablja tudi kot dobavljiva količina za druge izvedene finančne instrumente na blago.

Člen 18

Splošna odprta pozicija

(člen 57(3)(c) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pri velikem obsegu splošne odprte pozicije pristojni organi prilagodijo omejitev pozicij navzdol.

2.   Če je odprta pozicija precej višja od dobavljive količine, pristojni organi prilagodijo omejitev pozicij navzdol.

3.   Če je odprta pozicija precej nižja od dobavljive količine, pristojni organi prilagodijo omejitev pozicij navzgor.

Člen 19

Število udeležencev na trgu

(člen 57(3)(e) Direktive 2014/65/EU)

1.   Če je povprečno dnevno število udeležencev na trgu, ki imajo pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago, v enem letu veliko, pristojni organ prilagodi omejitev pozicij navzdol.

2.   Z odstopanjem od člena 14 pristojni organi določijo omejitev pozicij promptnega meseca in drugih mesecev na 5–50 %, če:

(a)

je povprečno število udeležencev na trgu, ki imajo pozicijo v izvedenem finančnem instrumentu na blago v obdobju do določitve omejitve pozicij, manjše od 10 ali

(b)

je število investicijskih podjetij, ki delujejo kot vzdrževalci trga v skladu s členom 4(1)(7) Direktive 2014/65/EU v izvedenem finančnem instrumentu na blago v času določitve ali pregleda omejitve pozicij, manjše od 3.

Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi določijo različne omejitve pozicij za različna obdobja v času promptnega meseca, obdobju drugih mesecev ali za obe obdobji.

Člen 20

Značilnosti trga osnovnega blaga

(člen 57(3)(f) Direktive 2014/65/EU)

1.   Pristojni organi upoštevajo, kako značilnosti osnovnega trga vplivajo na delovanje in trgovanje z izvedenim finančnim instrumentom na blago ter na velikost pozicij udeležencev na trgu, vključno z upoštevanjem enostavnosti in hitrosti dostopa, ki ga imajo udeleženci na trgu do osnovnega blaga.

2.   Pri ocenjevanju trga z osnovnim blagom iz odstavka 1 se upoštevajo:

(a)

ali obstajajo omejitve glede dobave blaga, vključno s pokvarljivostjo dobavljenega blaga;

(b)

način prevoza in dobave fizičnega blaga, vključno z naslednjim:

(i)

ali se lahko blago dostavlja samo na določene dostavne točke;

(ii)

omejitvami zmogljivosti določenih dostavnih točk;

(c)

struktura, organizacija in delovanje trga, vključno s sezonskostjo na ekstraktivnem trgu in trgu kmetijskih proizvodov, pri čemer dejanska dobava niha skozi koledarsko leto;

(d)

sestava in vloga udeležencev na trgu osnovnega blaga, vključno z upoštevanjem števila udeležencev na trgu, ki zagotavljajo posebne storitve, ki omogočajo delovanje trga osnovnega blaga, kot so storitve obvladovanja tveganj, dobave, skladiščenja ali poravnave;

(e)

makroekonomski ali drugi povezani dejavniki, ki vplivajo na delovanje trga osnovnega blaga, vključno z dobavo, skladiščenjem in poravnavo blaga;

(f)

značilnosti, fizikalne lastnosti in življenjski cikel osnovnega blaga.

Člen 21

Nestanovitnost zadevnih trgov

(člen 57(3)(d) Direktive 2014/65/EU)

Potem ko se upoštevajo dejavniki iz členov 16 do 20, ki so relevantni za določitev omejitev pozicij za vsako pogodbo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago iz člena 57(4) Direktive 2014/65/EU, pristojni organi dodatno prilagodijo to omejitev pozicije, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

cene izvedenega finančnega instrumenta na blago ali osnovnega blaga so prekomerno nestanovitne;

(b)

dodatna prilagoditev omejitev pozicije bi učinkovito zmanjšala prekomerno nestanovitnost cene zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago ali osnovnega blaga.

Člen 22

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 173.

(2)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5)  Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3).

(6)  Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

(7)  Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

(8)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(9)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(10)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).


31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/492


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/592

z dne 1. decembra 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede meril za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

Ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov (1) in zlasti člena 2(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oceno, ali osebe poslujejo za svoj račun ali opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji kot pomožno dejavnost k svoji glavni dejavnosti, bi bilo treba opraviti na ravni skupine. V skladu s členom 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) skupina zajema obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja ter vključuje subjekte, ki imajo sedež v Uniji in v tretjih državah ne glede na to, ali ima skupina sedež v Uniji ali zunaj nje.

(2)

Oceno bi bilo treba opraviti z dvema testoma, ki temeljita na trgovalni dejavnosti oseb znotraj skupine in bi morala biti izračunana za posamezen razred sredstev. Prvi test bi moral določiti, ali so osebe znotraj skupine veliki udeleženci glede na velikost finančnega trga za dani razred sredstev in bi posledično morale pridobiti dovoljenje za investicijsko podjetje. Z drugim testom bi morali določiti, ali osebe znotraj skupine poslujejo za svoj račun ali opravljajo investicijske storitve z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v tako velikem obsegu glede na glavno dejavnost skupine, da teh dejavnosti ni mogoče šteti za pomožne dejavnosti na ravni skupine in bi zato osebe morale pridobiti dovoljenje za investicijsko podjetje.

(3)

Pri prvem testu se primerja obseg trgovalne dejavnosti osebe glede na splošno trgovalno dejavnost v Uniji za posamezen razred sredstev, da se določi tržni delež te osebe. Obseg trgovalne dejavnosti bi bilo treba določiti z odbitkom vsote obsega poslov za namene likvidnosti znotraj skupine ali obvladovanja tveganja, objektivno merljivega zmanjšanja tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, ali izpolnjevanja obveznosti za zagotavljanje likvidnosti na mestu trgovanja (prednostni posli) od obsega skupne trgovalne dejavnosti, ki jo opravlja oseba.

(4)

Obseg trgovalne dejavnosti bi bilo treba določiti glede na bruto nominalno vrednost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisij in njihovih izvedenih finančnih instrumentih na podlagi drsečega povprečja iz predhodnih treh letnih obdobij. Velikost celotnega trga bi bilo treba določiti na podlagi trgovalne dejavnosti, ki se opravlja v Uniji v zvezi z vsakim razredom sredstev, za katerega se zahteva izvzetje, vključno s pogodbami, s katerimi se trguje na trgovalnih mestih v Uniji ali zunaj njih.

(5)

Ker se trgi z blagom precej razlikujejo glede velikosti, števila udeležencev trga, ravni likvidnosti in drugih značilnosti, se pri testu obsega trgovalne dejavnosti uporabijo različni pragovi za različne razrede sredstev.

(6)

Drugi test zagotavlja dve metodi za določitev obsega trgovalne dejavnosti za njeno primerjavo z obsegom glavne dejavnosti, ki jo izvaja skupina. Ta test se izvede v dveh oblikah, da se bolje odražajo osnovne dejavnosti oseb, ki nameravajo uporabiti izvzetje, pri čemer se kar najbolj zmanjšata regulativna obremenitev in kompleksnost izvedbe testa. Test kapitala je na voljo kot alternativa testu trgovanja, da se upošteva ekonomska realnost zelo heterogenih skupin, ki morajo oceniti, ali je njihovo trgovanje pomožno k njihovim glavnim dejavnostim, vključno s skupinami, ki izvajajo precejšnje naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti kot tudi naložbe, ki jih ni mogoče enostavno zavarovati na finančnih trgih. Ker obe obliki drugega testa obravnavata različne osnovne ekonomske realnosti različnih skupin, sta oba testa enako primerni metodi za določitev, ali je trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti za določeno skupino.

(7)

Obseg trgovalne dejavnosti, kot se uporablja pri prvi metodi drugega testa, se uporablja kot nadomestek za poslovno dejavnost, ki jo oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost. Uporaba tega nadomestka bi morala biti za osebe enostavna in stroškovno učinkovita, saj temelji na podatkih, ki jih je treba zbirati že za prvi test, pri čemer se hkrati vzpostavi smiseln test.

(8)

Ta nadomestek je primeren, ker bo razumen, tveganju nenaklonjen subjekt, kot je proizvajalec, predelovalec ali potrošnik blaga ali uporabnik pravic do emisij, zavaroval obseg poslovne dejavnosti svoje glavne dejavnosti z enakovrednim obsegom izvedenih finančnih instrumentov na blago, pravic do emisij ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov. Zato je obseg vseh njegovih trgovalnih dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjen v bruto nominalni vrednosti osnove, ustrezen nadomestek za obseg glavne dejavnosti skupine. Ker skupine, katerih glavne dejavnosti niso povezane z blagom ali pravicami do emisij, izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravice do emisij ne bi uporabljale kot orodja za zmanjševanje tveganja, se njihovo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ne bi štelo za zavarovanje.

(9)

Vendar uporabe izvedenih finančnih instrumentov na blago kot orodja za zmanjševanje tveganja ni mogoče šteti za popoln nadomestek za vse poslovne dejavnosti, ki jih oseba ali skupina opravlja kot svojo glavno dejavnost, saj morda ne upošteva drugih naložb v fiksna sredstva, ki niso povezane s trgi izvedenih finančnih instrumentov. Za odpravo morebitnih neujemanj med trgovanjem skupine z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in dejanskim obsegom njene glavne dejavnosti, kar velja predvsem za majhne skupine, bi morala prva metoda drugega testa vsebovati varovalni mehanizem, ki priznava, da trgovalna dejavnost, ki jo opravljajo osebe znotraj skupine, zato da bi se štela za pomožno, ne bi smela preseči določenega odstotka katerega koli praga, določenega v okviru prvega testa za vsak relevanten razred sredstev. Višji kot je odstotek špekulativne dejavnosti znotraj trgovalne dejavnosti skupine, nižji je prag, določen v okviru prvega testa.

(10)

Varovalni mehanizem, ki temelji na tem, da skupina ne preseže določenega odstotka katerega koli praga, določenega v okviru prvega testa za vsak zadevni razred sredstev, je zlasti pomemben za zelo majhne skupine z zanemarljivim skupnim učinkom na zadevno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. Na eni strani bi te skupine morda morale opraviti drago analizo svojih trgovalnih dejavnosti, da bi ugotovile, ali tovrstno trgovanje zmanjšuje tveganje ali ne, pri čemer rezultat ne da dokončnega odgovora, ali je trgovalna dejavnost pomožna ali ne. Po drugi strani pa te skupine navadno niso opremljene za izvedbo testa kapitala kot alternative testu, ki temelji na trgovanju. Za izognitev nesorazmerni obremenitvi teh skupin je primerno, da se za skupine, katerih trgovalne dejavnosti v zvezi z vsakim zadevnim razredom sredstev predstavljajo manj kot eno petino praga, določenega v okviru prvega testa, šteje, da zadevno trgovanje opravljajo kot pomožno dejavnost k svoji glavni dejavnosti. Vendar pa prva metoda v okviru drugega testa morda ne meri ustrezno glavne dejavnosti oseb, ki imajo precejšne naložbe v kapital, sorazmerne z njihovo velikostjo, za izgradnjo infrastrukturnih objektov ter transportnih in proizvodnih zmogljivosti. Prav tako ne pripoznava naložb, ki jih ni mogoče zavarovati na finančnih trgih. Zato mora drugi test vsebovati še eno metodo, ki uporablja kapital na podlagi metrike, za merjenje, ali je ta trgovalna dejavnost pomožna h glavni dejavnosti skupine.

(11)

Pri drugi metodi v okviru drugega testa se kot nadomestek za obseg pomožnih dejavnosti, ki jih opravljajo osebe v skupini, uporablja ocenjeni kapital, ki bi ga morala imeti nefinančna skupina glede na tržno tveganje, inherentno v njenih pozicijah, ki izhaja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razen tveganja iz prednostnih poslov. Okvir, razvit pod okriljem Baselskega odbora in uveden v Uniji z direktivo o kapitalskih zahtevah, se uporablja za sorazmerno tehtanje nominalnega kapitala, ko se razporeja po pozicijah. Znotraj tega okvira se neto pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, pravici do emisije ali njenem izvedenem finančnem instrumentu določijo s pobotom dolgih in kratkih pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pogodbi o pravicah do emisij ali pogodbi o njihovih izvedenih finančnih instrumentih, kot so standardizirane terminske pogodbe, opcije, nestandardizirane terminske pogodbe ali nakupni boni. Pri določanju neto pozicij bi bilo treba pobot opraviti ne glede mesto trgovanja s pogodbo, nasprotno stranko v pogodbi ali njeno dospelost. Bruto pozicija v zadevni pogodbi o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu bi se nasprotno morala izračunati z dodajanjem neto pozicij vrst pogodb, ki se nanašajo na določeno blago ali pravico do emisije ali njihov izvedeni finančni instrument. V tem kontekstu neto pozicij v določeni vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na blago, pogodbi o pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu ne bi smeli pobotati med seboj.

(12)

Pri drugi metodi drugega testa se znesek ocenjenega kapitala skupine nato primerja z dejanskim zneskom uporabljenega kapitala te skupine, ki bi moral odražati obseg njene glavne dejavnosti. Uporabljen kapital se izračuna na podlagi vseh sredstev skupine, od katerih se odšteje njen trenutni dolg. Trenutni dolg bi moral zajemati dolg, ki zapade v plačilo v dvanajstih mesecih.

(13)

Testi pomožne dejavnosti so utemeljeni s tem, da se tako preveri, ali bi morale osebe znotraj skupine, ki nimajo dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, zaprositi za dovoljenje zaradi sorazmernega ali absolutnega obsega svoje dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Testi pomožne dejavnosti tako določijo obseg dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, pravicami do emisij in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih osebe znotraj skupine lahko opravljajo brez dovoljenja iz Direktive 2014/65/EU, ker so te dejavnosti pomožne h glavni dejavnosti skupine. Zato je obseg pomožne dejavnosti skupine primerno izračunati z uporabo meril, ki izključujejo dejavnost, ki jo opravljajo člani skupine, ki imajo dovoljenje v skladu z navedeno direktivo, da se oceni velikost resnične pomožne dejavnosti, ki jo opravljajo člani skupine brez dovoljenja.

(14)

Da se udeležencem na trgu omogoči, da načrtujejo in opravljajo svoje posle na razumen način ter upoštevajo sezonske vzorce dejavnosti, bi moral izračun v okviru testov za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno h glavni dejavnosti, temeljiti na obdobju treh let. Zato bi subjekti morali vsako leto oceniti, ali kršijo enega od obeh pragov, tako, da izračunajo enostavno povprečje za tri leta na drseči podlagi, da lahko svoja letna obvestila predložijo pristojnemu organu. Ta obveznost ne bi smela posegati v pravico pristojnega organa, da v katerem koli trenutku zahteva poročilo osebe o podlagi, na osnovi katere oseba meni, da je njena dejavnost iz točk (i) in (ii) člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU pomožna dejavnost k njeni glavni dejavnosti.

(15)

Posle, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, in posle znotraj skupine bi bilo treba obravnavati na način, ki je skladen z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vendar se Delegirana uredba komisije (EU) št. 149/2013 (4) v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, sklicuje le na izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, medtem ko člen 2(4) Direktive 2014/65/EU zajema izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. Zato bi ta uredba morala v zvezi s posli, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, upoštevati tudi izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih.

(16)

V nekaterih okoliščinah poslovnega tveganja morda ni mogoče zavarovati z neposredno povezano pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago: pogodbo z isto osnovo in datumom poravnave, kot veljata za krito tveganje. V takem primeru lahko oseba za kritje izpostavljenosti uporabi nadomestno zavarovanje pred tveganjem, in sicer prek tesno povezanega instrumenta, na primer instrumenta z drugačnim, vendar v smislu ekonomskega vedenja zelo podobnim osnovnim sredstvom. Poleg tega lahko osebe, ki sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, uporabijo makro zavarovanje ali zavarovanje portfeljev za zavarovanje tveganja v zvezi z njihovimi splošnimi tveganji ali splošnimi tveganji skupine. Te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago z makro zavarovanjem, zavarovanjem portfeljev ali nadomestnim zavarovanjem lahko pomenijo zavarovanje za namene te uredbe.

(17)

Kadar oseba, ki opravlja test pomožne dejavnosti, uporablja zavarovanje portfelja ali makro zavarovanje, morda ne bo mogla vzpostaviti neposredne povezave med specifičnim poslom z izvedenim finančnim instrumentom na blago in specifičnim tveganjem, neposredno povezanim s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, sklenjenim zaradi zavarovanja posla. Tveganja, ki so neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi financiranja zakladnice, so lahko kompleksne narave, npr. več geografskih trgov, več produktov, obdobij ali subjektov. Portfelj pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih za blaženje teh tveganj, lahko izhaja iz kompleksnih sistemov obvladovanja tveganja. V takšnih primerih bi morali sistemi obvladovanja tveganja preprečiti, da bi se posli, ki niso namenjeni zavarovanju, razvrstili med posle, ki so namenjeni zavarovanju, ter zagotoviti dovolj razčlenjen vpogled v portfelj za zavarovanje, da se prepoznajo špekulativne komponente in se upoštevajo pri pragovih. Za pozicije se ne bi smelo šteti, da zmanjšujejo tveganja, povezana s poslovno dejavnostjo, zgolj zato, ker so na splošno del portfelja za zmanjševanje tveganj.

(18)

Tveganje se lahko sčasoma spremeni, zato bo morda treba za prilagoditev spremembam tveganja izvedene finančne instrumente na blago ali na pravice do emisij, ki so bili prvotno izvršeni za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo, pobotati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisij. Posledično se lahko zavarovanje pred tveganjem doseže s kombinacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago ali na pravice do emisij, vključno s pobotom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki poravnajo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem. Poleg tega razvoj tveganja, ki je bilo obravnavano z vključitvijo pozicije v izvedeni finančni instrument na blago ali na pravice do emisij za zmanjšanje zadevnega tveganja, pozneje ne bi smel privesti do tega, da bi bila zadevna pozicija ocenjena kot posel, ki prvotno ni bil prednosten.

(19)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(20)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njim povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(21)

Zaradi doslednosti in za zagotavljanje nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenaša v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uporaba pragov

Dejavnosti oseb iz točk (i) in (ii) člena 2(1)(j) Direktive 2014/65/EU se štejejo za pomožne h glavni dejavnosti skupine, če te dejavnosti izpolnjujejo pogoje iz člena 2 in predstavljajo manjšino dejavnosti na ravni skupine v skladu s členom 3.

Člen 2

Prag splošnega trga

1.   Obseg dejavnosti iz člena 1, izračunanih v skladu s odstavkom 2, deljen s splošno trgovalno dejavnostjo trga, izračunano v skladu z odstavkom 3, v vsakem od spodaj navedenih razredov sredstev znaša manj od naslednjih vrednosti:

(a)

4 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na kovine;

(b)

3 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na nafto in naftne proizvode;

(c)

10 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na premog;

(d)

3 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na plin;

(e)

6 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na elektriko;

(f)

4 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode;

(g)

15 % v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na drugo blago, vključno s tovorom in blagom iz Oddelka C 10 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(h)

20 % v zvezi s pravicami do emisij in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

2.   Obseg dejavnosti iz člena 1, ki jih v Uniji opravlja oseba znotraj skupine z vsakim razredom sredstev iz odstavka 1, se izračuna z združevanjem bruto nominalne vrednosti vseh pogodb znotraj zadevnega razreda sredstev, v katerih je ta oseba stranka.

Združevanje iz prvega pododstavka ne vključuje pogodb, ki izhajajo iz poslov iz točk (a), (b) in (c) petega pododstavka člena 2(4) Direktive 2014/65/EU, ali pogodb, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v pogodbi, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU (6).

3.   Splošna trgovalna dejavnost trga za vsak razred sredstev iz odstavka 1 se izračuna z združevanjem bruto nominalne vrednosti vseh pogodb, s katerimi se ne trguje na mestu trgovanja znotraj zadevnega razreda sredstev ter v katerih je oseba s sedežem v Uniji stranka, ter katere koli druge pogodbe znotraj zadevnega razreda sredstev, s katero se trguje na mestu trgovanja znotraj Unije v zadevnem letnem obračunskem obdobju iz člena 4(2).

4.   Združene vrednosti iz odstavkov 2 in 3 se izrazijo v eurih.

Člen 3

Prag za določitev glavne dejavnosti

1.   Za dejavnosti iz člena 1 se šteje, da predstavljajo manjšino dejavnosti na ravni skupine, kadar izpolnjujejo katerega koli izmed naslednjih pogojev:

(a)

obseg teh dejavnosti, izračunan v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, ne predstavlja več kot 10 % skupnega obsega trgovalne dejavnosti skupine, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3;

(b)

ocenjen uporabljen kapital za opravljanje teh dejavnosti, izračunan v skladu z odstavki 5 do 7, ne predstavlja več kot 10 % kapitala, uporabljenega na ravni skupine za opravljanje glavne dejavnosti, izračunanega v skladu z odstavkom 9.

2.   Dovoljena so naslednja odstopanja od odstavka 1(a):

(a)

kadar obseg dejavnosti iz člena 1, izračunan v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, znaša več kot 10 %, vendar manj kot 50 % celotnega obsega trgovalne dejavnosti skupine, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, se za pomožne dejavnosti šteje, da predstavljajo manjšino dejavnosti na ravni skupine samo, kadar velikost trgovalne dejavnosti za vsak razred sredstev iz člena 2(1) znaša manj kot 50 % praga, določenega v členu 2(1) za vsak zadevni razred sredstev;

(b)

kadar je obseg trgovalnih dejavnosti, izračunan v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, enak ali več kot 50 % celotnega obsega trgovalne dejavnosti skupine, izračunanega v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, se za pomožne dejavnosti šteje, da predstavljajo manjšino dejavnosti na ravni skupine samo, kadar velikost trgovalne dejavnosti za vsak razred sredstev iz člena 2(1) znaša manj kot 20 % praga, določenega v členu 2(1) za vsak zadevni razred sredstev.

3.   Obseg dejavnosti iz člena 1, ki jih opravlja oseba v skupini, se izračuna z združevanjem obsegov dejavnosti, ki jih opravlja ta oseba v zvezi z vsemi razredi sredstev iz člena 2(1), v skladu z istim merilom za izračun, kot je navedeno v členu 2(2).

Skupni obseg trgovalne dejavnosti skupine se izračuna z združevanjem bruto nominalne vrednosti vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisij in njihovih izvedenih finančnih instrumentih, v katerih je oseba v zadevni skupini stranka.

4.   Združevanje iz prvega pododstavka odstavka 3 ne vključuje pogodb, pri katerih ima oseba v skupni, ki je stranka v kateri koli izmed teh pogodb, dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

5.   Ocenjeni uporabljeni kapital za opravljanje dejavnosti iz člena 1 je vsota naslednjega:

(a)

15 % vsake neto pozicije, kratke ali dolge, pomnožene s ceno za izvedeni finančni instrument na blago, pravice do emisij ali njihov izvedeni finančni instrument;

(b)

3 % bruto pozicije, dolge plus kratke, pomnožene s ceno za izvedeni finančni instrument na blago, pravico do emisij ali njene izvedene finančne instrumente.

6.   Za namene odstavka 5(a) se neto pozicija v izvedenem finančnem instrumentu na blago, pravici do emisije ali njenem izvedenem finančnem instrumentu določi s pobotom dolgih in kratkih pozicij:

(a)

v vsaki vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na blago z določenim blagom kot osnovo za izračun neto pozicije na vrsto pogodbe s tem blagom kot osnovo;

(b)

v pogodbi o pravici do emisij za izračun neto pozicije v tej pogodbi o pravici do emisij ali

(c)

v vsaki vrsti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na pravico do emisij za izračun neto pozicije za vrsto pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu na pravico do emisij.

Za namene odstavka 5(a) je mogoče neto pozicije v različnih vrstah pogodb z istim blagom kot osnovo ali v različnih vrstah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih z isto pravico do emisije kot osnovo pobotati med seboj.

7.   Za namene odstavka 5(b) se bruto pozicija v izvedenem finančnem instrumentu na blago, pravici do emisije ali pogodbi o njenem izvedenem finančnem instrumentu določi s seštevanjem vsote absolutnih vrednosti neto pozicij za vrsto pogodbe z določenim blagom kot osnovo, za pogodbo o pravici do emisij ali za vrsto pogodbe z določeno pravico do emisij kot osnovo.

Za namene odstavka 5(b) neto pozicij v različnih vrstah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih z istim blagom kot osnovo ali različnih vrstah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih z isto pravico do emisije kot osnovo ni mogoče pobotati med seboj.

8.   Izračun ocenjenega kapitala ne vključuje pozicij, ki izhajajo iz poslov iz točk (a), (b) in (c) pododstavka 5 člena 2(4) Direktive 2014/65/EU.

9.   Kapital, uporabljen za opravljanje glavne dejavnosti skupine, je vsota skupnih sredstev skupine minus njen kratkoročni dolg, kot je evidentiran v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine ob koncu zadevnega letnega obdobja izračuna. Za namene prvega stavka kratkoročni dolg pomeni dolg z zapadlostjo manj kot 12 mesecev.

10.   Vrednosti, dobljene pri izračunih iz tega člena, se izrazijo v eurih.

Člen 4

Postopek izračuna

1.   Izračun obsega trgovalnih dejavnosti in kapitala iz členov 2 in 3 temelji na preprostem povprečju dnevnih trgovalnih dejavnosti ali ocenjenega kapitala, dodeljenega tem trgovalnim dejavnostim, v treh letnih obdobjih izračuna pred datumom izračuna. Izračuni se opravljajo letno v prvi četrtini koledarskega leta, ki sledi letnemu obdobju izračuna.

2.   Za namene odstavka 1 letno obdobje izračuna pomeni obdobje, ki se začne 1. januarja danega leta in konča 31. decembra istega leta.

3.   Za namene odstavka 1 se pri izračunu obsega trgovalnih dejavnosti ali ocenjenega kapitala, dodeljenega trgovalnim dejavnostim, ki se opravijo v letu 2018, upoštevajo tri predhodna letna obdobja izračuna z začetkom 1. januarja 2015, 1. januarja 2016 in 1. januarja 2017, pri izračunu, ki bo opravljen v letu 2019, pa se upoštevajo tri predhodna letna obdobja izračuna z začetkom 1. januarja 2016, 1. januarja 2017 in 1. januarja 2018.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 referenčno obdobje za izračun dnevnih trgovalnih dejavnosti ali ocenjenega kapitala, dodeljenega takšnim trgovalnim dejavnostim, vključuje le najnovejše letno obdobje izračuna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

dnevne trgovalne dejavnosti ali ocenjen kapital, dodeljen takšnim trgovalnim dejavnostim, pri primerjavi najstarejšega od treh predhodnih letnih obdobij izračuna z najnovejšim letnim obdobjem izračuna upadejo za več kot 10 %; ter

(b)

dnevne trgovalne dejavnosti ali ocenjen kapital, dodeljen takšnim trgovalnim dejavnostim, so v najnovejšem od treh letnih obdobij izračuna nižje kot v predhodnih dveh obdobjih izračuna.

Člen 5

Posli, ki zmanjšujejo tveganja

1.   Za namene točke (b) petega pododstavka člena 2(4) Direktive 2014/65/EU se za posel z izvedenimi finančnimi instrumenti šteje, da objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, kadar je izpolnjeno vsaj eno od naslednjih meril:

(a)

posel zmanjšuje tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti, ki jih ima oseba ali njena skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, opravlja, kupuje, trži, oddaja, prodaja ali prevzame ali razumno pričakuje, da jih bo imela v lasti, jih proizvajala, izdelovala, predelovala, opravljala, kupovala, tržila, oddajala, prodajala ali prevzela v okviru svojega običajnega poslovanja;

(b)

posel pokriva tveganja, ki izhajajo iz morebitnega posrednega učinka na vrednost sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti iz točke (a), ki so posledica nihanj obrestnih mer, stopenj inflacije, deviznih tečajev ali kreditnega tveganja;

(c)

posel je pogodba o zavarovanju v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

2.   Za namene odstavka 1 je posel, ki zmanjšuje tveganja, bodisi samostojno ali v kombinaciji z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti, tisti posel, za katerega nefinančni subjekt:

(a)

v notranjih politikah opiše naslednje:

(i)

vrste pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na blago, pravicah do emisij ali njihovih izvedenih finančnih instrumentih, vključene v portfelje za zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice, ter njihove pogoje za upravičenost;

(ii)

povezavo med portfeljem in tveganji, ki jih portfelj zmanjšuje;

(iii)

ukrepe, sprejete za zagotovitev, da posli, ki se nanašajo na zadevne pogodbe, niso predvideni za noben drug namen kot kritje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi ali dejavnostmi financiranja zakladnice nefinančnega subjekta, in da je mogoče vsak posel, ki je predviden za drug namen, jasno prepoznati;

(b)

lahko zagotovi dovolj razčlenjen vpogled v portfelje v smislu razreda izvedenega finančnega instrumenta na blago, pravic do emisij ali njihovega izvedenega finančnega instrumenta, osnovnega blaga, obdobja in vseh drugih zadevnih dejavnikov.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 3. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(3)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede posrednih ureditev kliringa, obveznosti kliringa, javnega registra, dostopa do mesta trgovanja, nefinančnih nasprotnih strank in tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS (UL L 52, 23.2.2013, str. 11).

(5)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7)  Uredba (ES) št. 1606/2002 evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).


DIREKTIVE

31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/500


DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2017/593

z dne 7. aprila 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), in zlasti člena 16(12) in člena 24(13) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2014/65/EU določa celovit sistem za zagotovitev zaščite vlagateljev.

(2)

Zaščita finančnih instrumentov in sredstev strank je pomemben del tega sistema, saj morajo investicijska podjetja v zvezi z vrednostnimi papirji in sredstvi, ki so jim bila zaupana, sprejeti ustrezne ureditve za zaščito lastništva in pravic vlagatelja. Investicijska podjetja bi morala imeti vzpostavljene ustrezne in specifične ureditve za zagotovitev zaščite finančnih instrumentov in sredstev strank.

(3)

Za podrobnejšo opredelitev regulativnega okvira za zaščito vlagateljev in večjo jasnost za stranke in v skladu s splošno strategijo za spodbujanje zaposlovanja in rasti v Uniji prek celovitega pravnega in ekonomskega okvira, ki je učinkovit in pošteno obravnava vse akterje, je bila Komisija pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil za obravnavo specifičnih tveganj v zvezi z zaščito vlagateljev ali celovitostjo trga.

(4)

Če investicijska podjetja pri kvalificiranem skladu denarnega trga deponirajo sredstva, katerih imetniki so v imenu stranke, bi moralo biti imetništvo enot ali deležev v navedenem skladu denarnega trga v skladu z zahtevami glede imetništva finančnih instrumentov, ki pripadajo strankam. Od strank bi bilo treba zahtevati izrecno privolitev za deponiranje teh sredstev. Pri ocenjevanju kakovosti instrumentov denarnega trga ne bi smelo prihajati do samodejnega zanašanja na zunanje bonitetne ocene. Vendar bi moral v primeru, da katera koli od agencij, ki jih je ESMA registrirala in jih nadzoruje, zniža bonitetno oceno instrumenta, ki ga je ocenila, pod dve najvišji kratkoročni bonitetni oceni, upravitelj izvesti novo oceno kreditne kakovosti instrumenta denarnega trga, da zagotovi, da je ta še naprej visoke kakovosti.

(5)

Imenovati bi bilo treba odgovorno osebo s splošno odgovornostjo za zaščito instrumentov in sredstev strank, da bi zmanjšali tveganja razdrobljene odgovornosti med različnimi službami, zlasti v velikih in kompleksnih podjetjih, ter izboljšali nezadovoljive razmere, ko podjetja nimajo celostnega pregleda nad svojimi načini izpolnjevanja obveznosti. Odgovorna oseba bi morala imeti dovolj strokovnega znanja in avtoritete za učinkovito in neovirano opravljanje nalog, vključno z dolžnostjo poročanja višjemu vodstvu podjetja z zvezi z nadziranjem učinkovitosti podjetja pri doseganju skladnosti z zahtevami glede zaščite sredstev strank. Imenovanje odgovorne osebe tej ne bi smelo preprečiti opravljanja dodatnih vlog, če ji to ne preprečuje učinkovitega opravljanja dolžnosti odgovorne osebe za zaščito finančnih instrumentov in sredstev strank.

(6)

Direktiva 2014/65/EU zahteva, da morajo investicijska podjetja zaščititi sredstva strank. Člen 16(10) Direktive 2014/65/EU podjetjem prepoveduje sklepanje dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju z neprofesionalnimi strankami z namenom zavarovanja ali kritja obstoječih ali prihodnjih, dejanskih ali možnih ali pričakovanih obveznosti. Investicijskim podjetjem sicer ni prepovedano sklepati dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju z neprofesionalnimi strankami. Zato obstaja tveganje, da bi lahko brez nadaljnjih napotkov investicijska podjetja pri poslovanju z neprofesionalnimi strankami take dogovore uporabljala pogosteje, kot bi bilo razumno utemeljeno, kar bi ogrozilo splošno ureditev, vzpostavljeno za zaščito sredstev stranke. Zato bi morala glede na učinke dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju na dolžnosti podjetij do strank in za zagotovitev spoštovanja pravil o zaščiti in ločitvi nalog v skladu z Direktivo 2014/65/EU investicijska podjetja upoštevati ustreznost dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, uporabljenih z neprofesionalnimi strankami, glede na razmerje med obveznostmi stranke do podjetja in sredstvi stranke, ki so predmet dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju. Podjetjem bi moralo biti dovoljeno, da uporabijo dogovor o prenosu lastniške pravice na zavarovanju z neprofesionalno stranko samo, če lahko dokažejo primernost dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju za stranko ter razkrijejo pripadajoča tveganja in učinek dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju na njena sredstva. Podjetja bi morala imeti dokumentiran postopek za uporabo dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju. Sposobnost podjetij, da sklenejo dogovore o prenosu lastniške pravice na zavarovanju z neprofesionalnimi strankami, ne bi smela zmanjšati potrebe po izrecni predhodni privolitvi strank v uporabo njihovih sredstev.

(7)

Dokazovanje trdne povezave med zavarovanjem, prenesenim v okviru dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, in obveznostjo stranke ne bi smelo preprečevati sprejemanja ustreznih zaščitnih ukrepov glede obveznosti stranke. Investicijska podjetja bi tako lahko še naprej zahtevala zadostno zavarovanje s premoženjem in, kadar je to primerno, to storila z dogovorom o prenosu lastniške pravice na zavarovanju. Ta obveznost ne bi smela preprečiti skladnosti z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in ne bi smela prepovedati ustrezne uporabe dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju v okviru poslov s pogojnimi obveznostmi ali repo poslov za neprofesionalne stranke.

(8)

Čeprav lahko nekateri posli financiranja z vrednostnimi papirji zahtevajo prenos lastniške pravice na zavarovanju v zvezi s sredstvi strank, pa investicijskim podjetjem v okviru tega ne bi smelo biti omogočeno, da sklepajo dogovore, ki jih prepoveduje člen 16(10) Direktive 2014/65/EU.

(9)

Za zagotovitev ustrezne zaščite strank pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji bi morala investicijska podjetja sprejeti posebne dogovore, da zagotovijo, da posojilojemalec sredstev strank zagotovi ustrezno zavarovanje s premoženjem in da podjetje spremlja kontinuirano ustreznost takšnega zavarovanja. Dolžnost investicijskih podjetij, da spremljajo zavarovanje s premoženjem, bi se morala uporabljati vedno, kadar so pogodbena stranka dogovora o poslu financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s primeri, ko delujejo kot posrednik pri sklenitvi posla financiranja z vrednostnimi papirji, ali primeri tristranskih sporazumov med zunanjim posojilojemalcem, stranko in investicijskim podjetjem.

(10)

Investicijska podjetja bi morala pridobiti in evidentirati izrecno predhodno privolitev strank, da bi lahko jasno dokazala, v kaj je stranka privolila, in pomagala pojasniti status sredstev stranke. Vendar ne bi smela biti določena nobena pravna zahteva glede oblike, v kateri se lahko poda privolitev, kot evidenca pa bi se moral upoštevati vsak dokaz, ki je dopusten v skladu z nacionalno zakonodajo. Privolitev stranke se lahko poda enkrat na začetku poslovnega odnosa, če je dovolj jasno, da je stranka privolila v uporabo svojih vrednostnih papirjev. Če investicijsko podjetje po navodilu stranke posoja finančne instrumente in če to pomeni privolitev v sklenitev posla, bi morala investicijska podjetja hraniti dokaze o tem.

(11)

Za ohranitev visokih standardov zaščite vlagateljev bi morala investicijska podjetja, ki deponirajo finančne instrumente, katerih imetniki so v imenu strank, na račun ali račune, odprte pri tretji osebi, izkazovati ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri, imenovanju in rednem pregledovanju tretje osebe ter pri ureditvah glede imetništva in hrambe navedenih finančnih instrumentov. Za zagotovitev, da so finančni instrumenti vedno predmet skrbnega in varnega ravnanja, bi morala investicijska podjetja kot del svoje potrebne skrbnosti upoštevati tudi strokovnost in tržni ugled drugih tretjih oseb, ki jim je prvotna tretja oseba, pri kateri bi morda deponirali finančne instrumente, morda delegirala naloge glede imetništva in hrambe finančnih instrumentov.

(12)

Če investicijska podjetja naložijo sredstva stranke pri tretji osebi, bi morala izkazovati ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri, imenovanju in rednem pregledovanju tretje osebe ter ureditev imetništva in hrambe sredstev stranke, upoštevati pa bi morala tudi potrebo po razpršitvi in zmanjšanju tveganj, kjer je to primerno, z nalaganjem sredstev strank pri več kot eni tretji osebi, da se zaščitijo pravice strank in zmanjšata tveganji izgube in zlorabe. Investicijska podjetja ne bi smela zaobiti dolžnosti upoštevanja razpršitve tako, da od strank zahtevajo, da se odpovejo zaščiti. Zahteva po razpršitvi bi se morala uporabljati za sredstva stranke, deponirana v skladu s členom 4 te direktive. Zahteve po razpršitvi se ne bi smele uporabljati za sredstva stranke, položena pri tretji osebi samo za namene izvršitve posla za stranko. Če je investicijsko podjetje preneslo sredstva stranke na transakcijski račun, da bi izvedlo specifičen posel za stranko, se zato za ta sredstva ne bi smela uporabljati zahteva po razpršitvi, kot v primeru, ko je podjetje preneslo sredstva centralni nasprotni stranki ali na borzo, da plača poziv h kritju.

(13)

Za zagotovitev, da so sredstva strank ustrezno zaščitena, kot je določeno v členu 16(9) Direktive 2014/65/EU, je treba določiti posebno omejitev odstotka sredstev strank, ki se lahko deponirajo pri kreditni instituciji znotraj skupine. To bi moralo znatno zmanjšati morebitna navzkrižja z zahtevami glede potrebne skrbnosti in obravnavati tveganje širjenja negativnih učinkov, povezanega z deponiranjem vseh sredstev stranke pri kreditni instituciji, ki je v isti skupini kot investicijsko podjetje. Čeprav je lahko v določenih okoliščinah sorazmerno in ustrezno, da investicijska podjetja po ustreznem razmisleku deponirajo sredstva strank pri subjektih v svoji skupini, bi morali nacionalni organi pozorno spremljati razloge za nerazpršitev sredstev strank zunaj skupine, v kateri je investicijsko podjetje, da se prepreči ustvarjanje vrzeli, kjer velja splošna omejitev znotraj skupine.

(14)

Za zaščito finančnih instrumentov ali sredstev strank pred prisvojitvijo s strani tretjih oseb, ki si prizadevajo izterjati dolgove ali dajatve, ki niso dolgovi ali dajatve stranke, bi moralo biti investicijskim podjetjem omogočeno, da se strinjajo s pravico unovčitve finančnega premoženja ali zastavno pravico ali pravico izravnave v zvezi s sredstvi strank le, če tako zahteva veljavna zakonodaja v tretji državi. Strankam bi morala biti tveganja razkrita na dovolj prilagojen način, da se jih opozori na specifična tveganja, s katerimi se soočajo v takih primerih.

(15)

Za zgodnjo preprečitev in zmanjšanje morebitnih tveganj neizpolnjevanja pravil v zvezi z zaščito vlagateljev bi morala investicijska podjetja, ki pripravljajo in distribuirajo finančne instrumente, izpolnjevati zahteve glede upravljanja produktov. Za namen zahtev glede upravljanja produktov bi bilo treba investicijska podjetja, ki ustvarjajo, razvijajo, izdajajo in/ali oblikujejo finančne instrumente, vključno s svetovanjem podjetniškim izdajateljem pri izdajanju novih finančnih instrumentov, obravnavati kot pripravljavce produktov, investicijska podjetja, ki ponujajo ali prodajo finančne instrumente in storitve strankam pa kot distributerje.

(16)

Tudi subjekti, za katere ne veljajo zahteve Direktive 2014/65/EU, vendar lahko imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev v skladu z navedeno direktivo, bi morali izpolnjevati zahteve glede upravljanja produktov iz Direktive 2014/65/EU v zvezi s tovrstnimi storitvami.

(17)

Če investicijsko podjetje, ki ustvarja, razvija, izdaja ali oblikuje finančne instrumente, sodeluje tudi pri distribuciji teh produktov, bi se morala zanj uporabljati tako pravila za upravljanje produktov, ki veljajo za pripravljavce produktov, kot pravila, ki veljajo za distributerje. Čeprav ni potrebe po podvajanju ocene ciljnega trga in distribucijske strategije, bi morala podjetja zagotoviti, da sta enotna ocena ciljnega trga in distribucijska strategija dovolj podrobni, da izpolnjujeta ustrezne obveznosti za pripravljavce produktov in distributerje na tem področju.

(18)

Glede na zahteve iz Direktive 2014/65/EU in v interesu zaščite vlagateljev bi se morala pravila upravljanja produktov uporabljati za vse produkte, ki se prodajajo na primarnih in sekundarnih trgih, ne glede na vrsto zagotovljenega produkta ali storitve in zahteve, ki veljajo na prodajnem mestu. Vendar pa se ta pravila lahko uporabljajo sorazmerno, odvisno od zapletenosti produkta in stopnje, do katere je mogoče pridobiti javno dostopne informacije, ob upoštevanju narave instrumenta, investicijske storitve in ciljnega trga. Sorazmernost pomeni, da bi bila lahko ta pravila razmeroma preprosta za nekatere enostavne produkte, ki se distribuirajo samo za izvršitev, če bi bili taki produkti združljivi s potrebami in značilnostmi množičnega maloprodajnega trga.

(19)

Raven razdrobljenosti ciljnega trga in merila, ki se uporabljajo za opredelitev ciljnega trga in določitev ustrezne distribucijske strategije, bi morali biti ustrezni za produkt in omogočati oceno tega, katere stranke spadajo na ciljni trg, na primer za pomoč pri tekočih pregledih po izdaji finančnega instrumenta. Za enostavnejše, običajnejše produkte bi bil lahko ciljni trg opredeljen manj podrobno, za kompleksnejše, kot so instrumenti z možnostjo reševanja z zasebnimi sredstvi ali manj običajni produkti, pa bi moral biti ciljni trg opredeljen natančneje.

(20)

Za učinkovito delovanje obveznosti glede upravljanja produktov bi morali distributerji redno obveščati pripravljavce produktov o svojih izkušnjah s produkti. Čeprav se od distributerjev ne bi smelo zahtevati, da pripravljavcem produktov poročajo o vsaki prodaji, pa bi morali zagotoviti podatke, ki jih pripravljavec potrebuje, da pregleda produkt in preveri, ali je še skladen s potrebami, značilnostmi in cilji ciljnega trga, ki ga je opredelil pripravljavec produkta. Ustrezne informacije bi lahko vključevale podatke o obsegu prodaje zunaj ciljnega trga pripravljavca produktov, povzetek informacij o vrstah strank, povzetek prejetih pritožb ali zastavljanje vprašanj, ki jih predlaga pripravljavec produktov, vzorcu strank za pridobitev povratnih informacij.

(21)

Za okrepitev zaščite vlagateljev in večje jasnosti za stranke glede kakovosti storitev, ki jih prejmejo, je Direktiva 2014/65/EU podjetjem še bolj omejila možnost prejemanja ali plačevanja spodbud. Zato bi bilo treba določiti podrobne pogoje za sprejemanje ali plačevanje spodbud. Zlasti bi bilo treba podrobneje določiti in zamejiti pogoj, da bi morale spodbude izboljšati kakovost storitev za stranke. V ta namen in ob upoštevanju določenih drugih pogojev bi bilo treba zagotoviti neizčrpen seznam situacij, ki se zdijo relevantne za pogoj, da bi morale spodbude izboljšati kakovost storitve za zadevno stranko.

(22)

Pristojbine, provizije ali nedenarne koristi bi se plačale ali prejele samo, če to utemeljuje zagotovitev dodatne ali višje ravni storitev zadevni stranki. To lahko vključuje zagotavljanje investicijskega svetovanja glede širokega nabora primernih finančnih instrumentov, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, in dostopa do njih ali zagotavljanje svetovanja, ki ni samostojno, skupaj s ponudbo za stranko, vsaj na letni osnovi, da se oceni kontinuirana ustreznost finančnih instrumentov, v katere je stranka investirala, ali drugo redno storitvijo, ki bo verjetno dragocena za stranko. To bi lahko bil tudi primer na področju nesvetovalnih storitev, ko investicijska podjetja nudijo dostop po konkurenčnih cenah do širokega nabora finančnih instrumentov, ki bodo verjetno zadovoljili potrebe stranke, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani z investicijskim podjetjem, skupaj z, na primer, zagotavljanjem orodij z dodano vrednostjo, kot so orodja za objektivne informacije, ki zadevni stranki pomagajo pri sprejemanju investicijskih odločitev ali ji omogočajo spremljanje, modeliranje in prilagajanje nabora finančnih instrumentov, v katere vlaga. Vrednost navedenega povečanja kakovosti, ki ga investicijsko podjetje zagotovi strankam, ki prejmejo zadevno storitev, mora biti sorazmerna s spodbudami, ki jih prejme investicijsko podjetje.

(23)

Čeprav bi morala investicijska podjetja, potem ko so izpolnila merila za povečanje kakovosti, ohranjati to višjo raven kakovosti, to ne bi smelo pomeniti, da morajo zagotavljati čedalje kakovostnejše storitve v daljšem časovnem obdobju.

(24)

Podrobneje bi bilo treba določiti tudi obveznosti investicijskih podjetij, da strankam prenesejo vse pristojbine, provizije ali denarne koristi, prejete od tretjih oseb v zvezi samostojnim investicijskim svetovanjem ali storitvami upravljanja portfeljev. Čeprav bi morala podjetja spodbude prenesti v najkrajšem možnem času, pa ne bi smeli določiti specifičnega časovnega roka, saj lahko investicijska podjetja prejmejo plačila tretjih oseb v različnih obdobjih in za več strank hkrati.

(25)

Da se strankam zagotovi izčrpen pregled nad ustreznimi informacijami v zvezi z zagotovljenimi storitvami, bi morala investicijska podjetja stranke obvestiti o pristojbinah, provizijah ali kakršnih koli denarnih koristih, ki jim bile prenesene.

(26)

Investicijska podjetja, ki zagotavljajo storitve izvrševanja in raziskovanja bi morale te storitve zagotavljati in zaračunavati ločeno, da lahko investicijska podjetja s sedežem v Uniji izpolnjujejo zahtevo, da ne sprejemajo in obdržijo pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki deluje v imenu tretje osebe, v zvezi z zagotavljanjem storitve strankam iz člena 24(7) in (8) Direktive 2014/65/EU.

(27)

Za zagotovitev pravne varnosti v zvezi z uporabo novih pravil za sprejemanje ali plačevanje spodbud, zlasti za investicijska podjetja, ki zagotavljajo storitve samostojnega investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, bi bilo treba zagotoviti dodatna pojasnila v zvezi s plačevanjem ali prejemanjem raziskav. Zlasti bi bilo treba zagotoviti določene bistvene pogoje, če raziskav ne plača investicijsko podjetje neposredno iz lastnih sredstev, ampak v zameno za plačila z ločenega plačilnega računa za raziskave. Plačilni račun za raziskave bi se moral financirati samo s posebno dajatvijo za raziskave, zaračunano stranki, ki bi morala temeljiti samo na proračunu za raziskave, ki ga določi investicijsko podjetje, in ne bi smela biti povezana z obsegom in/ali vrednostjo poslov, izvedenih v imenu strank. Vse operativne ureditve za zbiranje dajatev strank za raziskave bi morale biti v celoti skladne z navedenimi pogoji. Investicijsko podjetje bi moralo pri uporabi takih ureditev zagotoviti, da stroški raziskav, ki se financirajo z dajatvami strank, niso vezani na obseg ali vrednost drugih storitev ali koristi ali uporabljeni za kakršno koli drugo kritje, kot so stroški izvršitve.

(28)

Da bi se zagotovilo, da upravljavci portfeljev in neodvisni naložbeni svetovalci ustrezno spremljajo zneske, potrošene za raziskave, ter da bi se zagotovilo, da so izdatki za raziskave potrošeni v najboljšem interesu stranke, je primerno določiti podrobne zahteve glede upravljanja pri porabi sredstev za raziskave. Investicijska podjetja bi morala tudi ohraniti zadosten nadzor nad celotno porabo sredstev za raziskave, zbiranjem dajatev strank za raziskave in določanjem plačil. Raziskave je v tem kontekstu treba razumeti tako, da zajemajo raziskovalno gradivo ali storitve v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti ali drugimi sredstvi ali izdajatelji ali potencialnimi izdajatelji finančnih instrumentov ali da so tesno povezane s posameznim industrijskim sektorjem ali trgom, tako da pojasnjujejo stališča o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju. Tovrstno gradivo ali storitve izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov ali sredstev ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri oblikovanju investicijske strategije in zaradi svoje pomembnosti ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu njegovih strank, ki jim zaračuna te raziskave.

(29)

Zaradi večje jasnosti v zvezi z omejitvijo prejemanja spodbud za investicijska podjetja v zvezi s samostojnim investicijskim svetovanjem ali upravljanjem portfeljev in uporabo pravil glede raziskav je tudi primerno navesti, kako se lahko v zvezi z določenimi drugimi vrstami informacij ali gradiva, prejetih od tretjih strani, uporabi izvzetje v zvezi z manjšimi nedenarnimi koristmi. Zlasti bi se moralo pisno gradivo od tretje osebe, ki ga je naročil in plačal podjetniški izdajatelj ali potencialni izdajatelj za spodbujanje nove izdaje s strani tega podjetja, ali če izdajatelj pogodbeno najame in plača tretjo osebo za redno pripravljanje takšnega gradiva, šteti za sprejemljivo kot manjša nedenarna korist, pod pogojem, da je razkrito in javno dostopno. Poleg tega se lahko nevsebinsko gradivo ali storitve, ki na primer vključujejo kratkoročne tržne komentarje o najnovejših ekonomskih statističnih podatkih ali rezultatih podjetja, ali informacije o prihodnjih izdajah ali dogodkih, ki jih zagotovijo tretje osebe in vsebujejo le kratek povzetek lastnega mnenja o takšnih informacijah, ki ni utemeljeno niti ne vključuje nobene vsebinske analize, ampak na primer zgolj ponovi stališče, ki temelji na obstoječem priporočilu ali vsebinskem raziskovalnem gradivu ali storitvah, štejejo kot informacije v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijska storitev takšnega obsega in narave, da predstavljajo sprejemljivo manjšo nedenarno korist.

(30)

Zlasti se nobena nedenarna korist, ki vključuje tretjo osebo, ki investicijskemu podjetju dodeli dragocene vire, ne šteje za manjšo in se šteje kot ovira pri izpolnjevanju dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu svojih strank.

(31)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, ter jo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(32)

Strokovno mnenje o pravilih, določenih v tej direktivi, je na zahtevo prispeval Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(33)

Da bi se pristojni organi in investicijska podjetja lahko prilagodili novim zahtevam iz te direktive, da jih bodo lahko učinkovito in uspešno uporabljali, bi bilo treba datum prenosa in datum začetka uporabe te direktive uskladiti z datumoma prenosa oziroma začetka uporabe Direktive 2014/65/EU.

(34)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih zavezale, da bodo v upravičenih primerih svojemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več obrazložitvenih dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe in opredelitve

1.   Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in za upravitelje alternativnih investicijskih skladov v skladu s členom 6(6) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5).

2.   Za namene poglavij II, III in IV te direktive sklicevanja na investicijska podjetja in finančne instrumente vključujejo kreditne institucije in strukturirane vloge v zvezi z vsemi zahtevami iz člena 1(3) in (4) Direktive 2014/65/EU.

3.   „Posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posle, kot so opredeljeni v členu 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe.

4.   „Kvalificirani sklad denarnega trga“ pomeni kolektivni naložbeni podjem z dovoljenjem na podlagi Direktive 2009/65/ES, ali ki je predmet nadzora in, če je primerno, ima dovoljenje organa na podlagi nacionalne zakonodaje države članice, ki izda dovoljenje ter izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

njegov glavni investicijski cilj mora biti ohranjati nominalno neto vrednost sredstev podjetja (neto zaslužka) ali vrednost začetnega kapitala vlagatelja plus zaslužek;

(b)

z namenom, da doseže navedeni primarni investicijski cilj, mora vlagati izključno v instrumente denarnega trga visoke kakovosti, z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo največ 397 dni, ali z rednim prilagajanjem donosa, skladnim s tako zapadlostjo, ter s povprečno tehtano zapadlostjo 60 dni. Ta cilj lahko doseže tudi s pomožnim vlaganjem v depozite pri kreditnih institucijah;

(c)

zagotoviti mora likvidnost s poravnavo istega ali naslednjega dne.

Za namene točke (b) se za instrument denarnega trga šteje, da je visoke kakovosti, če družba za upravljanje/investicijsko podjetje izvaja lastno dokumentirano ocenjevanje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga, ki omogoča ugotovitev, da je instrument denarnega trga visoke kakovosti. Če je ena ali več bonitetnih agencij, ki so registrirane in nadzorovane s strani ESMA, zagotovila bonitetno oceno instrumenta, je treba pri notranjem ocenjevanju, ki ga izvede družba za upravljanje/investicijsko podjetje, med drugim upoštevati tudi te bonitetne ocene.

POGLAVJE II

ZAŠČITA FINANČNIH INSTRUMENTOV IN SREDSTEV STRANK

Člen 2

Zaščita finančnih instrumentov in sredstev strank

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

voditi morajo evidence in račune, ki jim omogočajo, da lahko kadar koli in takoj ločijo med sredstvi, katerih imetniki so za eno stranko, in sredstvi, katerih imetniki so za druge stranke, ter lastnimi sredstvi;

(b)

svoje evidence in račune morajo vzdrževati na način, ki zagotavlja njihovo točnost, zlasti pa ustreznost finančnim instrumentom in sredstvom, katerih imetniki so za stranke, ter da se lahko uporabijo kot revizijska sled;

(c)

redno morajo izvajati usklajevanje med svojimi notranjimi računi in evidencami ter notranjimi računi in evidencami kakršnih koli tretjih oseb, ki so imetniki teh sredstev;

(d)

sprejeti morajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je finančne instrumente strank, ki so v skladu s členom 3 deponirani pri tretji osebi, možno identificirati ločeno od finančnih instrumentov, ki pripadajo investicijskemu podjetju, in od finančnih instrumentov, ki pripadajo navedeni tretji osebi, na podlagi različno naslovljenih računov v knjigah tretje osebe ali drugih enakovrednih ukrepov, s katerimi se doseže enaka stopnja zaščite;

(e)

sprejeti morajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se sredstva strank, ki so v skladu s členom 4 deponirana v centralni banki, kreditni instituciji ali banki z dovoljenjem v tretji državi ali kvalificiranem skladu denarnega trga, nahajajo na računu ali računih, identificiranih ločeno od kakršnih koli drugih računov, ki se uporabljajo za imetništvo sredstev, ki pripadajo investicijskemu podjetju;

(f)

uvesti morajo ustrezno organizacijsko ureditev, da v čim večji meri zmanjšajo tveganje izgube ali zmanjšanja sredstev strank ali pravic v zvezi z navedenimi sredstvi, ki bi lahko bilo posledica zlorabe sredstev, goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti.

2.   Če zaradi veljavnih zakonov, vključno zlasti z zakoni, ki urejajo lastnino ali insolventnost, investicijska podjetja ne morejo izpolnjevati zahtev iz odstavka 1 tega člena za zaščito pravic strank, da se izpolnijo zahteve iz člena 16(8) in (9) Direktive 2014/65/EU, države članice zahtevajo, da investicijska podjetja vzpostavijo ureditve za zagotovitev varovanja sredstev strank, da se dosežejo cilji iz odstavka 1 tega člena.

3.   Če veljavni zakoni jurisdikcije, v kateri je imetnik sredstev ali finančnih instrumentov strank, investicijskemu podjetju preprečujejo, da izpolni obveznosti iz točk (d) ali (e) odstavka 1, države članice predpišejo zahteve, ki imajo enakovreden učinek z vidika zaščite pravic strank.

Če se države članice opirajo na take enakovredne zahteve iz člena 2(1)(d) ali (e), zagotovijo, da investicijska podjetja stranke obvestijo, da v takih primerih zanje ne veljajo določbe iz Direktive 2014/65/EU in te direktive.

4.   Države članice zagotovijo, da pravica unovčitve finančnega premoženja ali zastavna pravica ali pravica izravnave v zvezi s finančnimi instrumenti ali sredstvi strank, ki tretji osebi omogoča prodajo finančnih instrumentov ali sredstev stranke zaradi izterjave dolgov, ki niso povezani s stranko ali zagotavljanjem storitev stranki, niso dovoljene, razen če tako zahteva veljavna zakonodaja v jurisdikciji tretje države, v kateri se izvaja imetništvo sredstev ali finančnih instrumentov strank.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, ki morajo skleniti dogovore, ki ustvarijo tako pravico unovčitve finančnega premoženja ali zastavno pravico ali pravico izravnave, te informacije razkrijejo strankam ter jim pri tem navedejo tveganja, povezana s temi dogovori.

Če podjetje odobri pravico unovčitve finančnega premoženja ali zastavno pravico ali pravico izravnave v zvezi s finančnimi instrumenti ali sredstvi strank ali če je bilo podjetje obveščeno, da so odobrene, se to navede v pogodbah s strankami in računih podjetja, da je lastniški status sredstev strank jasen, na primer v primeru insolventnosti.

5.   Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da zagotovijo informacije o finančnih instrumentih in sredstvih strank na voljo naslednjim subjektom: pristojnim organom, imenovanim stečajnim upraviteljem in pristojnim za reševanje propadlih institucij. Informacije, ki se dajo na voljo, vsebujejo:

(a)

povezane notranje račune in evidence, iz katerih je jasno razvidno stanje sredstev in finančnih instrumentov, za katere je podjetje imetnik, za vsako stranko;

(b)

če so investicijska podjetja imetniki sredstev strank v skladu s členom 4, podrobnosti o računih, na katerih se nahajajo sredstva strank, in o ustreznih dogovorih z navedenimi podjetji;

(c)

če so investicijska podjetja imetniki finančnih instrumentov v skladu s členom 3, podrobnosti o računih, odprtih pri tretjih osebah, in o ustreznih dogovorih s temi tretjimi osebami, kot tudi podrobnosti o ustreznih dogovorih z navedenimi investicijskimi podjetji;

(d)

podatke o tretjih osebah, ki opravljajo kakršne koli s tem povezane naloge (oddane v zunanje izvajanje), ter podatke o vseh nalogah, oddanih v zunanje izvajanje;

(e)

ključne posameznike v podjetju, ki se ukvarjajo s povezanimi postopki, vključno z odgovornimi za nadzor nad zahtevami podjetja v zvezi z zaščito sredstev strank, in

(f)

dogovore, ki so pomembni za ugotavljanje lastništva sredstev.

Člen 3

Deponiranje finančnih instrumentov strank

1.   Države članice investicijskim podjetjem dovolijo, da deponirajo finančne instrumente, katerih imetnik so v imenu svojih strank, na račun ali račune, odprte pri tretji osebi pod pogojem, da podjetja izkazujejo ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri, imenovanju in rednem pregledovanju tretje osebe ter ureditev imetništva in hrambe navedenih finančnih instrumentov.

Države članice zlasti zahtevajo, da investicijska podjetja upoštevajo strokovno znanje in tržni ugled tretje osebe ter kakršne koli pravne zahteve v zvezi z imetništvom navedenih finančnih instrumentov, ki bi lahko imeli negativne učinke na pravice strank.

2.   Če investicijsko podjetje predlaga deponiranje finančnih instrumentov strank pri tretji osebi, države članice zagotovijo, da to investicijsko podjetje deponira finančne instrumente pri tretji osebi samo v jurisdikciji, kjer za hrambo finančnih instrumentov za račun druge osebe veljata posebna zakonodaja in nadzor in je ta tretja oseba predmet te posebne zakonodaje in nadzora.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja ne deponirajo finančnih instrumentov, katerih imetnik so v imenu strank, pri tretji osebi v tretji državi, ki ne ureja imetništva in hrambe finančnih instrumentov za račun druge osebe, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

narava finančnih instrumentov ali investicijskih storitev, povezanih z navedenimi instrumenti, zahteva, da so deponirani pri tretji osebi v navedeni tretji državi;

(b)

če je podjetje imetnik finančnih instrumentov v imenu profesionalne stranke, navedena stranka pisno zahteva od podjetja, da jih deponira pri tretji osebi v navedeni tretji državi.

4.   Države članice zagotovijo, da se zahteve iz odstavkov 2 in 3 uporabljajo tudi, kadar je tretja oseba prenesla katero od svojih funkcij v zvezi z imetništvom in hrambo finančnih instrumentov na drugo tretjo osebo.

Člen 4

Deponiranje sredstev strank

1.   Država članica zahteva, da investicijska podjetja, ko prejmejo sredstva strank, navedena sredstva takoj položijo na enega ali več računov, odprtih pri enem od naslednjih:

(a)

centralni banki;

(b)

kreditni instituciji, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(c)

banki s pridobljenim dovoljenjem v tretji državi;

(d)

kvalificiranem skladu denarnega trga.

Prvi pododstavek se ne uporablja za kreditno institucijo z dovoljenjem na podlagi Direktive 2013/36/EU v zvezi z vlogami v smislu navedene direktive, ki jih ima navedena institucija.

2.   Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje v primeru, če ne deponira sredstev stranke pri centralni banki, izkaže ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri, imenovanju in rednem pregledovanju kreditne institucije, banke ali sklada denarnega trga, pri katerem so deponirana sredstva, in ureditev imetništva navedenih sredstev ter da šteje potrebo po razpršitvi teh sredstev kot del svoje potrebne skrbnosti.

Države članice zlasti zagotovijo, da investicijska podjetja upoštevajo strokovno znanje in tržni ugled takih institucij ali skladov denarnega trga z namenom, da zagotovijo zaščito pravic strank, ter kakršne koli pravne ali regulativne zahteve ali tržna ravnanja, povezane z imetništvom sredstev strank, ki bi lahko imeli negativne učinke na pravice strank.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da stranke izrecno privolijo v vlaganje svojih sredstev v kvalificirani sklad denarnega trga. Da se zagotovi učinkovitost te pravice do privolitve, investicijska podjetja obvestijo stranke, da sredstva, položena pri kvalificiranem skladu denarnega trga, ne bodo v imetništvu v skladu z zahtevami za zaščito sredstev strank iz te direktive.

3.   Države članice zahtevajo, da v primeru, če investicijska podjetja deponirajo sredstva strank pri kreditni instituciji, banki ali skladu denarnega trga, ki je v isti skupini kot investicijsko podjetje, omejijo sredstva, ki jih deponirajo pri katerem koli takem subjektu v skupini ali kombinaciji takih subjektov v skupini, tako da sredstva ne presegajo 20 % vseh takih sredstev.

Investicijsko podjetje sme ravnati neskladno s to omejitvijo, če lahko dokaže, da zahteva iz prejšnjega odstavka ni sorazmerna glede na naravo, obseg in zapletenost njegovega poslovanja ter tudi varnost, ki jo ponujajo tretje strani iz prejšnjega pododstavka, in vključno v vsakem primeru majhen saldo sredstev strank, katerih imetnik je podjetje. Investicijska podjetja periodično preverjajo ocene, sprejete v skladu s tem pododstavkom, in uradno obveščajo nacionalne pristojne organe o svojih prvotnih in pregledanih ocenah.

Člen 5

Uporaba finančnih instrumentov strank

1.   Države članice investicijskim podjetjem ne dovolijo, da sklepajo dogovore o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v zvezi s finančnimi instrumenti, katerih imetnik so v imenu stranke, ali drugače uporabijo take finančne instrumente za lasten račun ali za račun katere koli druge osebe ali stranke podjetja, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

stranka je izrecno predhodno privolila v uporabo instrumentov pod natančno določenimi pogoji, kar je jasno dokazano v pisni obliki in potrdilno izvršeno s podpisom ali na enakovreden način, in

(b)

uporaba finančnih instrumentov stranke mora biti omejena na natančno določene pogoje, v katere je privolila stranka.

2.   Države članice investicijskim podjetjem ne dovolijo, da sklepajo dogovore o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v zvezi s finančnimi instrumenti, katerih imetnik so v imenu stranke na računu tipa „omnibus“, ki ga vodi tretja oseba, ali drugače uporabijo finančne instrumente na takem računu za lasten račun ali za račun katere koli druge osebe, razen če je poleg pogojev iz odstavka 1 izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

vsaka stranka, katere finančni instrumenti se nahajajo v imetništvu skupaj na računu tipa „omnibus“, mora najprej predhodno izrecno privoliti v to v skladu s točko (a) odstavka 1;

(b)

investicijsko podjetje mora imeti vzpostavljene sisteme in kontrole, ki zagotavljajo, da se uporabljajo samo finančni instrumenti, ki pripadajo strankam, ki so predhodno izrecno privolile v to v skladu s točko (a) odstavka 1.

Evidence investicijskega podjetja vsebujejo podrobnosti o stranki, ki je naročila uporabo finančnih instrumentov, in o številu uporabljenih finančnih instrumentov, ki pripadajo vsaki stranki, ki je dala svojo privolitev, da se omogoči pravilna porazdelitev morebitne izgube.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nedovoljene uporabe finančnih instrumentov strank za lasten račun ali za račun katere koli druge osebe, kot so:

(a)

sklepanje dogovorov s strankami o ukrepih, ki jih bodo sprejela investicijska podjetja, če stranka na svojem računu nima dovolj sredstev na datum poravnave, kot sta izposojanje ustreznih vrednostnih papirjev v imenu stranke ali zaprtje pozicije;

(b)

skrbno spremljanje napovedane zmožnosti za izročitev na datum poravnave s strani investicijskega podjetja ter sprejetje popravnih ukrepov, če to ni mogoče, in

(c)

skrbno spremljanje in hitro zahtevanje neizročenih vrednostnih papirjev, ki na dan poravnave in pozneje niso poravnani.

4.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja za vse stranke sprejmejo posebne dogovore za zagotovitev, da posojilojemalec finančnih instrumentov stranke zagotovi ustrezno zavarovanje s premoženjem in da podjetje spremlja kontinuirano ustreznost takega zavarovanja ter sprejme potrebne ukrepe za ohranitev ravnovesja z vrednostjo instrumentov strank.

5.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja ne sklepajo dogovorov, ki so prepovedani v skladu s členom 16(10) Direktive 2014/65/EU.

Člen 6

Neustrezna uporaba dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ustrezno razmislijo, in lahko tudi dokažejo, da so to storila, o uporabi dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju v okviru razmerja med obveznostjo stranke do podjetja in sredstvi stranke, ki so predmet dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, ki jih je sklenilo podjetje.

2.   Investicijska podjetja pri razmisleku o ustreznosti uporabe dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju in dokumentiranju upoštevajo vse naslednje dejavnike:

(a)

ali obstaja le zelo šibka povezava med obveznostjo stranke do podjetja in uporabo dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, vključno s tem, ali je verjetnost obveznosti strank do podjetja nizka ali zanemarljiva;

(b)

ali znesek sredstev ali finančnih instrumentov, ki so predmet dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, daleč presega obveznost stranke, ali je celo neomejen, če ta stranka sploh ima kakšno obveznost do podjetja, in

(c)

ali so vsi finančni instrumenti ali sredstva stranke predmet dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju, brez razmisleka o tem, kakšno obveznost ima vsaka stranka do podjetja.

3.   Investicijska podjetja pri uporabi dogovorov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju profesionalnim strankam in primernim nasprotnim strankam poudarijo povezana tveganja in učinek vsakega dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju na finančne instrumente in sredstva stranke.

Člen 7

Ureditve upravljanja v zvezi z zaščito sredstev strank

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja določijo odgovorno osebo z dovolj strokovnega znanja in avtoritete izrecno za zadeve, povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev strank.

Države članice investicijskim podjetjem dovolijo, da se ob zagotavljanju popolne skladnosti s to direktivo odločijo, ali bo imenovana odgovorna oseba opravljala samo to nalogo ali pa lahko to nalogo učinkovito opravlja skupaj z drugimi nalogami.

Člen 8

Poročila zunanjih revizorjev

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da njihovi zunanji revizorji vsaj enkrat letno poročajo pristojnemu organu matične države članice podjetja o primernosti ureditev podjetja na podlagi člena 16(8), (9) in (10) Direktive 2014/65/EU in tega poglavja.

POGLAVJE III

ZAHTEVE GLEDE UPRAVLJANJA PRODUKTOV

Člen 9

Obveznosti glede upravljanja produktov za investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pri pripravi finančnih instrumentov, ki zajema oblikovanje, razvoj, izdajo in/ali oblikovanje finančnih instrumentov, spoštujejo določbe tega člena.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente, primerno in sorazmerno izpolnjujejo ustrezne zahteve iz odstavkov 2 do 15, pri čemer upoštevajo naravo finančnega instrumenta, investicijsko storitev in ciljni trg za produkt.

2.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke in ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da je priprava finančnih instrumentov skladna z zahtevami glede ustreznega obvladovanja nasprotij interesov, vključno s prejemki. Investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente zlasti zagotovijo, da oblikovanje finančnega instrumenta, vključno z njegovimi značilnostmi, ne škoduje končnim strankam ali ne povzroči težav z integriteto trga, tako da bi instrument podjetju omogočil, da ublaži in/ali odsvoji svoja tveganja ali izpostavljenost osnovnim sredstvom, na katerih temelji produkt, če investicijsko je podjetje že imetnik teh osnovnih sredstev za lasten račun.

3.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pri pripravi vsakega finančnega instrumenta analizirajo morebitna nasprotja interesov. Podjetja zlasti ocenijo, ali finančni instrument ustvarja položaj, ki lahko končnim strankam škoduje, če prevzamejo:

(a)

nasprotno izpostavljenost, kot jo je prej imelo samo podjetje, ali

(b)

nasprotno izpostavljenost, kot jo želi podjetje imeti po prodaji produkta.

4.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja razmislijo, ali bi finančni instrument lahko pomenil grožnjo za pravilno delovanje ali stabilnost finančnih trgov, preden se odločijo, da lansirajo produkt.

5.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da ima zadevno osebje, ki sodeluje pri pripravi finančnih instrumentov, potrebno strokovno znanje za razumevanje značilnosti finančnih instrumentov, ki jih nameravajo pripraviti, in njihovih tveganj.

6.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da ima upravljalni organ učinkovit nadzor nad procesom upravljanja produktov v podjetju. Investicijska podjetja zagotovijo, da poročila o skladnosti, namenjena upravljalnemu organu, sistematično vključujejo informacije o finančnih instrumentih, ki jih je pripravilo podjetje, vključno z informacijami o distribucijski strategiji. Investicijska podjetja dajo na zahtevo poročila na voljo pristojnemu organu.

7.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da služba za zagotavljanje skladnosti spremlja razvoj in redno pregleduje ureditve upravljanja produktov, da se odkrije vsako tveganje, da podjetje ne bo izpolnjevalo obveznosti, določenih v tem členu.

8.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, če pri ustvarjanju, razvijanju, izdaji in/ali oblikovanju produkta sodelujejo, tudi s subjekti, ki nimajo dovoljenja in niso nadzorovani v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ali podjetji iz tretjih držav, navedejo svoje vzajemne odgovornosti v pisnem dogovoru.

9.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja dovolj razčlenjeno določijo potencialni ciljni trg za vsak finančni instrument in navedejo vrsto(-e) strank, s katere potrebami, značilnostmi in cilji je finančni instrument združljiv. Podjetje v okviru tega procesa opredeli skupino(-e) strank, s katere potrebami, značilnostmi in cilji finančni instrument ni združljiv. Če investicijska podjetja sodelujejo pri pripravi finančnega instrumenta, je treba opredeliti samo en ciljni trg.

Investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente, ki se distribuirajo prek drugih investicijskih podjetij, določijo potrebe in značilnosti strank, s katerimi je produkt združljiv, na podlagi svojega teoretičnega znanja in preteklih izkušenj s finančnim instrumentom ali podobnimi finančnimi instrumenti, finančnimi trgi in potrebami, značilnostmi in cilji potencialnih končnih strank.

10.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja naredijo analizo scenarijev za svoje finančne instrumente, v kateri ocenijo tveganja slabih rezultatov za stranke, ki jih predstavlja produkt, in okoliščine, v katerih lahko pride do teh rezultatov. Investicijska podjetja ocenijo finančni instrument v okviru negativnih pogojev, ki zajemajo, kaj bi se zgodilo, če na primer:

(a)

pride do poslabšanja tržnega okolja;

(b)

pripravljavec produktov ali tretja oseba, ki sodeluje pri pripravi in/ali delovanju finančnega instrumenta, izkusi finančne težave ali se materializira drugo tveganje nasprotne stranke;

(c)

finančni instrument ne postane tržno donosen ali

(d)

je povpraševanje po finančnem instrumentu veliko večje od pričakovanega, kar obremenjuje vire podjetja in/ali trg osnovnega instrumenta.

11.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja ugotovijo, ali finančni instrument ustreza opredeljenim potrebam, značilnostim in ciljem ciljnega trga, vključno s preučitvijo naslednjih elementov:

(a)

profil tveganja/donosa finančnega instrumenta je skladen s ciljnim trgom in

(b)

oblikovanje finančnega instrumenta temelji na značilnostih, ki koristijo stranki in ne na poslovnem modelu, ki se zanaša na slabe rezultate za stranko, da bi bil dobičkonosen.

12.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja upoštevajo strukturo stroškov, predlagano za finančni instrument, vključno s preučitvijo naslednjih elementov:

(a)

stroški in dajatve finančnega instrumenta so združljivi s potrebami, cilji in značilnostmi ciljnega trga;

(b)

dajatve ne ogrožajo pričakovanj glede donosa finančnega instrumenta, kot na primer, kjer so stroški ali dajatve enaki ali višji kot vse davčne ugodnosti, povezane s finančnim instrumentom, ali pa te ugodnosti skoraj izničijo; in

(c)

struktura stroškov finančnega instrumenta je ustrezno pregledna za ciljni trg, na primer, tako da ne prikriva dajatev ali da ni preveč zapletena, da bi bila razumljiva.

13.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da informacije o finančnem instrumentu, zagotovljene distributerjem, vključujejo informacije o ustreznih kanalih za distribucijo finančnega instrumenta, postopku za odobritev produkta in oceno ciljnega trga ter da so primerne kakovosti, da lahko distributerji pravilno razumejo in priporočajo ali prodajajo finančni instrument.

14.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja redno pregledujejo finančne instrumente, ki jih pripravljajo, pri tem pa upoštevajo vsak dogodek, ki bi lahko bistveno vplival na potencialno tveganje za opredeljen ciljni trg. Investicijska podjetja preučijo, ali je finančni instrument še skladen s potrebami, značilnostmi in cilji ciljnega trga in, če se distribuira na ciljnem trgu, ali dosega stranke, s katerih potrebami, značilnostmi in cilji finančni instrument ni združljiv.

15.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pred kakršno koli nadaljnjo izdajo ali ponovnim lansiranjem pregledajo finančni instrument, če so seznanjene s kakršnim koli dogodkom, ki bi lahko bistveno vplival na potencialno tveganje za vlagatelje, in v rednih časovnih presledkih ocenjujejo, ali finančni instrumenti delujejo, kot je bilo predvideno. Investicijska podjetja določijo pogostost rednih pregledov svojih finančnih instrumentov na podlagi relevantnih dejavnikov, vključno z dejavniki, povezanimi s kompleksnostjo ali inovativno naravo uporabljenih investicijskih strategij. Podjetja tudi opredelijo ključne dogodke, ki bi lahko vplivali na potencialno tveganje ali pričakovane donose finančnega instrumenta, kot sta:

(a)

prekoračitev praga, ki bo vplivala na profil donosa finančnega instrumenta, ali

(b)

kapitalska ustreznost nekaterih izdajateljev, katerih vrednostni papirji ali jamstva lahko vplivajo na uspešnost finančnega instrumenta.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja v primeru takega dogodka ustrezno ukrepajo, kar lahko zajema:

(a)

zagotavljanje ustreznih informacij o dogodku in njegovih posledicah za finančni instrument strankam ali distributerjem finančnega instrumenta, če investicijsko podjetje ne ponuja ali prodaja finančnega instrumenta neposredno strankam;

(b)

spremembe postopka za odobritev produkta;

(c)

ustavitev nadaljnje izdaje finančnega instrumenta;

(d)

spremembo finančnega instrumenta, da se preprečijo nepošteni pogodbeni pogoji;

(e)

preučitev, ali so prodajni kanali, po katerih se prodajajo finančni instrumenti, primerni, če podjetja ugotovijo, da se finančni instrument ne prodaja, kot je bilo predvideno;

(f)

stik z distributerjem, da bi razpravljali o spremembi distribucijskega procesa;

(g)

prenehanje razmerja z distributerjem ali

(h)

obveščanje ustreznega pristojnega organa.

Člen 10

Obveznosti glede upravljanja produktov za distributerje

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pri odločanju o razponu finančnih instrumentov, ki jih izdajajo sama ali druga podjetja, in storitev, ki jih nameravajo ponuditi ali priporočiti strankam, primerno in sorazmerno izpolnjujejo ustrezne zahteve iz odstavkov 2 do 10, pri čemer upoštevajo naravo finančnega instrumenta, investicijsko storitev in ciljni trg za produkt.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja izpolnjujejo tudi zahteve iz Direktive 2014/65/EU, kadar ponujajo ali priporočajo finančne instrumente, ki jih pripravijo podjetja, za katera ne velja Direktiva 2014/65/EU. Kot del tega postopka imajo taka investicijska podjetja vzpostavljene učinkovite ureditve za zagotovitev, da od teh pripravljavcev produktov dobijo dovolj informacij o teh finančnih instrumentih.

Investicijska podjetja določijo ciljni trg za zadevni finančni instrument, tudi če ga pripravljavec produktov ni določil.

2.   Države članice zahtevajo, da imajo investicijska podjetja vzpostavljene ustrezne ureditve upravljanja produktov za zagotovitev, da so produkti in storitve, ki jih nameravajo ponujati ali priporočati, združljivi s potrebami, značilnostmi in cilji opredeljenega ciljnega trga ter da je načrtovana distribucijska strategija skladna z opredeljenim ciljnim trgom. Investicijska podjetja ustrezno opredelijo in ocenijo okoliščine in potrebe strank, na katere se nameravajo osredotočiti, da zagotovijo, da interesi strank niso ogroženi zaradi komercialnih ali finančnih pritiskov. Podjetja v okviru tega procesa opredelijo skupine strank, s katerih potrebami, značilnostmi in cilji produkt ali storitev nista združljiva.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja od pripravljavcev produktov, za katere velja Direktiva 2014/65/EU, pridobijo informacije, ki jim omogočajo potrebno razumevanje in poznavanje produktov, ki jih nameravajo priporočati ali prodajati, da se zagotovi, da bodo ti produkti distribuirani v skladu s potrebami, značilnostmi in cilji opredeljenega ciljnega trga.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev, da tudi od pripravljavcev produktov, za katere ne velja Direktiva 2014/65/EU, pridobijo ustrezne in zanesljive informacije za zagotovitev, da bodo produkti distribuirani v skladu z značilnostmi, cilji in potrebami ciljnega trga. Če relevantne informacije niso javno dostopne, distributer sprejme vse razumne ukrepe, da jih pridobi od pripravljavca produktov ali njegovega zastopnika. Sprejemljive javno dostopne informacije so informacije, ki so jasne, zanesljive in pripravljene za namene izpolnjevanja regulativnih zahtev, kot so zahteve glede razkritja v skladu z Direktivo 2003/71/ES (8) ali 2004/109/ES (9) Evropskega parlamenta in Sveta. Ta obveznost velja za produkte, ki se prodajajo na primarnih in sekundarnih trgih, ter se uporablja sorazmerno glede na obseg, v katerem je mogoče pridobiti javno dostopne informacije, in kompleksnost produkta.

Investicijska podjetja opredelijo ciljni trg in distribucijsko strategijo na podlagi informacij, pridobljenih od pripravljavcev produktov, in informacij o svojih strankah. Če investicijsko podjetje deluje kot pripravljavec produktov in distributer, se zahteva samo ena ocena ciljnega trga.

3.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pri odločanju o razponu finančnih instrumentov in storitev, ki jih ponujajo ali priporočajo, in zadevnih ciljnih trgih, vzdržujejo postopke in ukrepe za zagotovitev skladnosti z vsemi veljavnimi zahtevami iz Direktive 2014/65/EU, tudi z zahtevami v zvezi z razkritjem, oceno primernosti ali ustreznosti, spodbudami in ustreznim obvladovanjem nasprotij interesov. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni primerom, ko nameravajo distributerji ponuditi ali priporočiti nove produkte ali kadar obstajajo razlike pri storitvah, ki jih zagotavljajo.

4.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja redno pregledujejo in posodabljajo svoje ureditve upravljanja produktov za zagotovitev, da so še naprej trdne in primerne za svoj namen, in po potrebi ustrezno ukrepajo.

5.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja redno pregledujejo investicijske produkte, ki jih ponujajo ali priporočajo, ter storitve, ki jih zagotavljajo, pri tem pa upoštevajo vsak dogodek, ki bi lahko bistveno vplival na potencialno tveganje za opredeljen ciljni trg. Podjetja ocenijo vsaj, ali je produkt ali storitev še skladna s potrebami, značilnosti in cilji opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna. Podjetja ponovno preučijo ciljni trg in/ali posodobijo ureditve upravljanja produktov, če ugotovijo, da so za določen produkt ali storitev napačno opredelila ciljni trg ali da produkt ali storitev ne ustreza več okoliščinam na opredeljenem ciljnem trgu, kot na primer, če postane produkt zaradi sprememb na trgu nelikviden ali zelo nestanoviten.

6.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da njihova služba za zagotavljanje skladnosti nadzira razvoj in redne preglede ureditev upravljanja produktov, da se odkrije vsako tveganje, da podjetje ne izpolnjuje obveznosti, določenih v tem členu.

7.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da ima zadevno osebje potrebno strokovno znanje za razumevanje značilnosti produktov, ki jih nameravajo ponujati ali priporočati, in z njimi povezanih tveganj, ter zagotovljenih storitev in potreb, značilnosti in ciljev opredeljenega ciljnega trga.

8.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja zagotovijo, da ima upravljalni organ učinkovit nadzor nad procesom upravljanja produktov v podjetju, da se določi razpon investicijskih produktov, ki jih ponujajo ali priporočajo, in zagotovljenih storitev na zadevnih ciljnih trgih. Investicijska podjetja zagotovijo, da poročila o skladnosti, namenjena upravljalnemu organu, sistematično vključujejo informacije o produktih, ki jih ponujajo ali priporočajo, in zagotovljenih storitvah. Poročila o skladnosti se na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.

9.   Države članice zagotovijo, da distributerji pripravljavcem produktov zagotovijo informacije o prodaji in, kjer je to primerno, informacije o zgoraj navedenih pregledih za podporo pregledom produktov, ki jih izvajajo pripravljavci produktov.

10.   Če pri distribuciji produkta ali storitvi sodelujejo različna podjetja, države članice zagotovijo, da je investicijsko podjetje, ki ima neposreden poslovni odnos s strankami, končno odgovorno za izpolnjevanje obveznosti glede upravljanja produktov, določenih v tem členu. Vendar posredniška investicijska podjetja:

(a)

zagotovijo, da se ustrezne informacije o produktu posredujejo od pripravljavca produktov do končnega distributerja v verigi;

(b)

pripravljavcu produktov, če zahteva informacije o prodaji produktov, da bi izpolnil svoje obveznosti glede upravljanja produktov, omogočijo pridobitev teh informacij in

(c)

uporabljajo obveznosti glede upravljanja produktov za pripravljavce produktov, kot je ustrezno, v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo.

POGLAVJE IV

SPODBUDE

Člen 11

Spodbude

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, ki plačajo pristojbine ali provizije ali sprejmejo plačilo pristojbin ali provizij ali zagotovijo ali prejmejo nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem investicijske storitve ali pomožne storitve stranki, zagotovijo, da so vedno izpolnjeni vsi pogoji iz člena 24(9) Direktive 2014/65/EU in zahteve iz odstavkov 2–5.

2.   Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se šteje za namenjeno povečanju kakovosti zadevne storitve za stranko, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

utemeljena je z zagotovitvijo dodatne storitve ali storitve na višji ravni zadevni stranki, sorazmerno z ravnjo prejete spodbude, na primer:

(i)

investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, glede širokega nabora primernih finančnih instrumentov, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani z investicijskim podjetjem, in dostopa do takih instrumentov;

(ii)

investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, združeno s: ponudbo stranki, najmanj na letni osnovi, za ocenjevanje kontinuirane primernosti finančnih instrumentov, v katere je stranka investirala, ali drugo redno storitvijo, ki bo verjetno dragocena za stranko, kot je svetovanje glede predlagane optimalne porazdelitve sredstev stranke; ali

(iii)

zagotavljanje dostopa po konkurenčnih cenah do širokega nabora finančnih instrumentov, ki bodo verjetno zadovoljili potrebe stranke, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani z investicijskim podjetjem, skupaj z zagotavljanjem orodij z dodano vrednostjo, kot so orodja za objektivne informacije, ki zadevni stranki pomagajo pri sprejemanju investicijskih odločitev ali ji omogočajo spremljanje, modeliranje in prilagajanje nabora finančnih instrumentov, v katere je investirala, ali zagotavljanjem rednih poročil o uspešnosti ter stroških in dajatvah, povezanih s finančnimi instrumenti;

(b)

ne koristi neposredno podjetju prejemniku, njegovim delničarjem ali zaposlenim brez oprijemljive koristi za zadevno stranko;

(c)

utemeljena je z zagotavljanjem stalne ugodnosti zadevni stranki v zvezi s tekočo spodbudo.

Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se ne šteje za sprejemljivo, če je zagotavljanje zadevnih storitev stranki zaradi pristojbine, provizije ali nedenarne koristi pristransko ali izkrivljeno.

3.   Investicijska podjetja neprekinjeno izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, vse dokler plačujejo ali prejemajo pristojbino, provizijo ali nedenarno korist.

4.   Investicijska podjetja hranijo dokazila, da so vse pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih je podjetje plačalo ali prejelo, namenjene povečanju kakovosti zadevne storitve za stranko:

(a)

z notranjim seznamom vseh pristojbin, provizij in nedenarnih koristi, ki jih je investicijsko podjetje prejelo od tretje osebe v zvezi z zagotavljanjem investicijskih ali pomožnih storitev, in

(b)

beleženjem, kako pristojbine, provizije in nedenarne koristi, ki jih je investicijsko podjetje plačalo ali prejelo ali jih namerava uporabiti, izboljšujejo kakovost storitev, zagotovljenih zadevnim strankam, in beleženjem ukrepov, ki se sprejmejo zato, da se ne okrni obveznost podjetja, da deluje pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke.

5.   Investicijska podjetja za vsako plačilo ali korist, ki so jo prejele od tretje osebe ali so jo plačale tretji osebi, stranki razkrijejo naslednje informacije:

(a)

pred zagotovitvijo zadevne investicijske ali pomožne storitve investicijsko podjetje stranki razkrije informacije o zadevnem plačilu ali koristi v skladu z drugim pododstavkom člena 24(9) Direktive 2014/65/EU. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno. Druge nedenarne koristi, ki jih investicijsko podjetje prejme ali plača v zvezi z investicijsko storitvijo, zagotovljeno stranki, se cenovno ovrednotijo in razkrijejo ločeno;

(b)

če investicijsko podjetje predhodno ni moglo oceniti zneska plačila ali koristi, ki jo bo prejelo ali plačalo, in je namesto tega stranki razkrilo metodo izračuna tega zneska, podjetje svojim strankam naknadno zagotovi tudi informacije o točnem znesku prejetega ali plačanega plačila ali koristi in

(c)

vsaj enkrat na leto, dokler investicijsko podjetje prejema (tekoče) spodbude v zvezi z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja zadevnim strankam, investicijsko podjetje svoje stranke individualno obvesti o dejanskem znesku prejetih ali plačanih plačil ali koristi. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno.

Investicijska podjetja pri izpolnjevanju teh zahtev upoštevajo pravila o stroških in dajatvah iz člena 24(4)(c) Direktive 2014/65/EU in člena 50 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (10).

Če v distribucijski verigi sodeluje več podjetij, vsako podjetje, ki zagotavlja investicijsko ali pomožno storitev, izpolnjuje svoje obveznosti glede razkritja svojim strankam.

Člen 12

Spodbude v zvezi s storitvami samostojnega investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev

1.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki zagotavljajo samostojno investicijsko svetovanje ali upravljanje portfeljev, strankam vrnejo vse pristojbine, provizije ali kakršne koli denarne koristi, ki jih je plačala ali zagotovila katera koli tretja oseba ali oseba, ki deluje v imenu tretje osebe, v zvezi s storitvami, zagotovljenimi tej stranki, takoj ko je to po prejemu razumno mogoče. Vse pristojbine, provizije ali denarne koristi, prejete od tretjih strani v zvezi z zagotavljanjem samostojnega investicijskega svetovanja in upravljanja portfeljev, se v celoti prenesejo na stranko.

Investicijska podjetja uvedejo in izvajajo politiko, ki zagotavlja, da se vse pristojbine, provizije ali kakršne koli denarne koristi, ki jih je plačala ali zagotovila tretja oseba ali oseba, ki deluje v imenu tretje osebe, v zvezi z zagotavljanjem samostojnega investicijskega svetovanja in upravljanja portfeljev dodelijo in prenesejo vsaki posamezni stranki.

Investicijska podjetja obvestijo stranke o pristojbinah, provizijah ali kakršnih koli denarnih koristih, ki so bile prenesene nanje, na primer z rednimi poročili, zagotovljenimi strankam.

2.   Investicijska podjetja, ki zagotavljajo samostojno investicijsko svetovanje ali upravljanje portfeljev, ne sprejemajo nedenarnih koristi, ki ne izpolnjujejo meril za sprejemljive manjše nedenarne koristi v skladu z odstavkom 3.

3.   Merila za sprejemljive manjše nedenarne koristi izpolnjujejo naslednje koristi samo, če so:

(a)

informacije ali gradivo v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko storitvijo, splošne narave ali prilagojene okoliščinam posamezne stranke;

(b)

pisno gradivo od tretje osebe, ki ga je naročil in plačal podjetniški izdajatelj ali potencialni izdajatelj za promocijo nove izdaje tega podjetja, ali če izdajatelj pogodbeno najame in plača tretjo osebo za redno pripravljanje takšnega gradiva, pod pogojem, da je poslovni odnos jasno razkrit v gradivu in je gradivo istočasno javno dostopno vsem investicijskim podjetjem, ki ga želijo prejeti, ali splošni javnosti;

(c)

udeležba na konferencah, seminarjih in drugih usposabljanjih o koristih in značilnosti določenega finančnega instrumenta ali investicijske storitve;

(d)

gostoljubnost razumne vrednosti de minimis, kot sta hrana in pijača na poslovnem sestanku ali konferenci, seminarju ali drugem usposabljanju, navedenem v točki (c), in

(e)

druge manjše nedenarne koristi, za katere država članica meni, da bi lahko izboljšale kakovost storitve, zagotovljene stranki, in ki so ob upoštevanju vseh koristi, ki jih zagotovi en subjekt ali skupina subjektov, takšnega obsega in narave, da ni verjetno, da bi škodovale izpolnjevanju obveznosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke.

Sprejemljive manjše nedenarne koristi so razumne in sorazmerne ter takšnega obsega, da ni verjetno, da bodo na kakršen koli način vplivale na ravnanje investicijskega podjetja tako, da bi to škodovalo interesom zadevne stranke.

Manjše nedenarne koristi se razkrijejo pred zagotovitvijo zadevnih investicijskih ali pomožnih storitev strankam. V skladu s členom 11(5)(a) se lahko manjše nedenarne koristi opišejo na splošno.

Člen 13

Spodbude v zvezi z raziskavami

1.   Države članice zagotovijo, da se raziskave, ki jih tretje osebe zagotovijo investicijskim podjetjem, ki strankam zagotavljajo storitve upravljanja portfeljev ali druge investicijske ali pomožne storitve, ne štejejo za spodbudo, če se prejmejo v zameno za kar koli od naslednjega:

(a)

neposredna plačila investicijskih podjetij iz njihovih lastnih sredstev;

(b)

plačila s posebnega plačilnega računa za raziskave, ki ga nadzira investicijsko podjetje, če so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi z vodenjem računa:

(i)

plačilni račun za raziskave se financira iz posebne dajatve za raziskave, zaračunane stranki;

(ii)

investicijska podjetja v okviru vzpostavitve plačilnega računa za raziskave in dogovarjanja o višini dajatve za raziskave s strankami določijo in redno ocenjujejo proračun za raziskave kot notranji upravni ukrep;

(iii)

investicijsko podjetje je odgovorno za plačilni račun za raziskave;

(iv)

investicijsko podjetje redno ocenjuje kakovost kupljenih raziskav na podlagi trdnih meril kakovosti in njihove zmožnosti prispevanja k boljšim investicijskim odločitvam.

Kar zadeva točko (b) prvega pododstavka, če investicijsko podjetje uporablja plačilni račun za raziskave, strankam zagotovi naslednje informacije:

(a)

pred zagotovitvijo investicijske storitve strankam, informacije o proračunsko določenem znesku za raziskave in znesku ocenjene dajatve za raziskave za vsako stranko;

(b)

letne informacije o skupnih stroških, ki jih je imela vsaka stranka zaradi raziskav, ki so jih opravile tretje strani.

2.   Če ima investicijsko podjetje plačilni račun za raziskave, države članice zagotovijo, da mora investicijsko podjetje na zahtevo svojih strank ali pristojnih organov tudi zagotoviti povzetek ponudnikov, ki so prejeli plačila s tega računa, skupni znesek, ki jim je bil izplačan v določenem obdobju, koristi in storitve, ki jih je prejelo investicijsko podjetje, in primerjavo skupnega zneska, porabljenega s tega računa, s proračunom, ki ga je za to obdobje določilo podjetje, pri čemer navede vse popuste ali prenose morebitnih preostalih sredstev na računu v naslednje obdobje. Za namene točke (b)(i) odstavka 1 posebna dajatev za raziskave:

(a)

temelji zgolj na proračunu za raziskave, ki ga določi investicijsko podjetje za opredelitev potrebe po raziskavah, ki jih opravijo tretje osebe, v zvezi z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja svojim strankam, in

(b)

ni povezana z obsegom in/ali vrednostjo poslov, ki se izvajajo v imenu strank.

3.   Pri vsaki operativni ureditvi za zbiranje dajatev strank za raziskave, pri kateri se dajatev ne pobira ločeno, ampak skupaj s provizijo za posle, se opredeljena dajatev za raziskave navede ločeno, pogoji iz točke (b) iz prvega pododstavka odstavka 1 in drugega pododstavka odstavka 1 pa so v celoti izpolnjeni.

4.   Skupni znesek prejete dajatve za raziskave ne sme preseči proračuna za raziskave.

5.   Investicijsko podjetje se v dogovoru o upravljanju investicij ali splošnih pogojih poslovanja s strankami dogovori o dajatvi za raziskave, kot jo v proračunu določi podjetje, in pogostosti odtegnitve te posebne dajatve za raziskave od sredstev stranke v danem letu. Proračun za raziskave se sme povečati šele potem, ko so bile strankam zagotovljene jasne informacije o takšnih načrtovanih povečanjih. Če je ob koncu obdobja na plačilnem računu za raziskave presežek, ima podjetje vzpostavljen postopek za povrnitev tega zneska stranki ali njegovo izravnavo s proračunom in dajatvijo za raziskave, izračunanima za naslednje obdobje.

6.   Za namene točke (b)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 proračun za raziskave upravlja izključno investicijsko podjetje in temelji na razumni oceni potreb po raziskavah, ki jih opravijo tretje osebe. Dodeljevanje sredstev iz proračuna za raziskave za nakup raziskav, ki jih opravijo tretje osebe, je predmet ustreznih kontrol in nadzora višjega vodstva, da se zagotovi, da se proračun upravlja in uporablja v najboljšem interesu strank podjetja. Te kontrole vključujejo jasno revizijsko sled za plačila ponudnikom raziskav in za načine določitve plačil zneskov glede na merila kakovosti iz odstavka 1(b)(iv). Investicijska podjetja proračuna za raziskave in plačilnega računa za raziskave ne uporabljajo za financiranje notranjih raziskav.

7.   Investicijsko podjetje lahko za namene točke (b)(iii) odstavka 1 prenese upravljanje plačilnega računa za raziskave na tretjo osebo pod pogojem, da ureditev olajša nakup raziskav, ki jih opravijo tretje osebe, in plačila ponudnikom raziskav v imenu investicijskega podjetja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z navodili investicijskega podjetja.

8.   Investicijska podjetja za namene točke (b)(iv) odstavka 1 določijo vse potrebne elemente v pisni obliki in jih posredujejo svojim strankam. To vključuje tudi obseg, v katerem lahko raziskave, kupljene z uporabo plačilnega računa za raziskave, koristijo portfeljem strank, vključno z upoštevanjem investicijskih strategij, ki se uporabljajo za različne vrste portfeljev, in pristopom, ki ga bo uporabilo podjetje za pošteno porazdelitev takih stroškov med različne portfelje strank, kjer je to ustrezno.

9.   Investicijsko podjetje, ki zagotavlja storitve izvajanja, opredeli ločene dajatve za te storitve, ki odražajo samo stroške izvršitve posla. Za zagotovitev vsake druge koristi ali storitve istega investicijskega podjetja investicijskim podjetjem s sedežem v Uniji se uporablja ločeno prepoznavna dajatev; na dobavo teh koristi ali storitev in dajatve zanje ne vplivajo ravni plačila za storitve izvrševanja niti ni pogojena z njimi.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 3. julija 2017. Besedilo teh predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Navedene določbe uporabljajo od 3. januarja 2018.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 7. aprila 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(5)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(7)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(9)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (glej stran 1 tega Uradnega lista).