ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 64

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
10. marec 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2017/418 z dne 28. februarja 2017 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju

1

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/419 z dne 9. marca 2017 o odobritvi osnovne snovi Urtica spp. v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/420 z dne 9. marca 2017 o izdaji dovoljenja za pripravek iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesenje jajc ter manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesenje jajc (imetnik dovoljenja Delacon Biotechnik GmbH) ( 1 )

7

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/421 z dne 9. marca 2017 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/422 z dne 9. marca 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

46

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/423 z dne 9. marca 2017 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvajajo družbe Fujian Viscap Shoes Co. Ltd, Vietnam Ching Luh Shoes Co. Ltd, Vinh Thong Producing-Trading-Service Co. Ltd, Qingdao Tae Kwang Shoes Co. Ltd, Maystar Footwear Co. Ltd, Lien Phat Company Ltd, Qingdao Sewon Shoes Co. Ltd, Panyu Pegasus Footwear Co. Ltd., PanYu Leader Footwear Corporation, Panyu Hsieh Da Rubber Co. Ltd., An Loc Joint Stock Company, Qingdao Changshin Shoes Company Limited, Chang Shin Vietnam Co Ltd., Samyang Vietnam Co Ltd., Qingdao Samho Shoes Co. Ltd., Min Yuan, Chau Giang Company Limited, Foshan Shunde Fong Ben Footwear Industrial Co. Ltd. in Dongguan Texas Shoes Limited Co., ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14

72

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/424 z dne 9. marca 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

105

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/425 z dne 9. marca 2017 o določitvi najnižje prodajne cene za posneto mleko v prahu za šesti delni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2080

107

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2017/426 z dne 7. marca 2017 o imenovanju članice in nadomestne članice Odbora regij na predlog Kraljevine Danske

108

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/427 z dne 8. marca 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1482)

109

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU ( UL L 173, 12.6.2014 )

116

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/1


SKLEP SVETA (EU) 2017/418

z dne 28. februarja 2017

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija in vlada Cookovih otokov sta na podlagi pogajanj sklenili Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki ga je mogoče podaljšati s tihim soglasjem, za obdobje petih let, in Protokol o izvajanju Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s katerima se plovilom Unije dodelijo ribolovne možnosti v vodah, v katerih Cookovi otoki v zvezi z ribištvom izvajajo svoje suverene pravice ali pristojnost.

(2)

Sporazum in Protokol sta bila podpisana v skladu s Sklepom Sveta 2016/776/EU (2) in se začasno uporabljata od 14. oktobra 2016.

(3)

S Sporazumom se vzpostavi skupni odbor, ki je odgovoren za spremljanje izpolnjevanja, razlage in uporabe Sporazuma. Skupni odbor lahko poleg tega odobri določene spremembe Protokola. Da bi olajšali odobritev takšnih sprememb, je primerno, da se Komisijo pod posebnimi pogoji pooblasti, da jih po poenostavljenem postopku odobri.

(4)

Sporazum in Protokol bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter Protokol o izvajanju tega sporazuma se odobrita v imenu Unije.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradni obvestili iz člena 17 Sporazuma in člena 13 Protokola (3).

Člen 3

Ob upoštevanju določb in pogojev iz Priloge k temu sklepu je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije odobri spremembe Protokola v skupnem odboru.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan objave.

V Bruslju, 28. februarja 2017

Za Svet

Predsednik

J. HERRERA


(1)  Odobritev z dne 14. februarja 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2016/776 z dne 29. aprila 2016 o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in vlado Cookovih otokov ter njegovega protokola o izvajanju (UL L 131, 20.5.2016, str. 1).

(3)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma in Protokola.


PRILOGA

Obseg pooblastila in postopek oblikovanja stališča Unije v skupnem odboru

1.

Komisija je pooblaščena za pogajanja z vlado Cookovih otokov in za odobritev sprememb Protokola, če je to potrebno in ob upoštevanju točke 3 te priloge, glede naslednjih vprašanj:

(a)

pregled stopnje ribolovnih možnosti ter posledično ustreznega finančnega prispevka v skladu s členom 5 in točko (a) člena 6(3) Sporazuma in s členoma 5 in 6 Protokola;

(b)

odločitev o oblikah sektorske podpore v skladu s točko (b) člena 6(3) Sporazuma in s členom 3 Protokola;

(c)

odločitev o tehničnih pogojih in oblikah, v katerih plovila EU izvajajo svoje ribolovne dejavnosti v skladu s točko (c) člena 6(3) Sporazuma in s členoma 4 in 6 Protokola.

2.

V skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Sporazuma, Unija:

(a)

deluje v skladu s cilji, ki jih želi doseči v okviru skupne ribiške politike;

(b)

spoštuje sklepe Sveta z dne 19. marca 2012 glede sporočila o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike;

(c)

spodbuja stališča, ki so skladna z ustreznimi pravili, sprejetimi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in skupnega upravljanja obalnih držav.

3.

Če je predvideno, da se na seji skupnega odbora sprejme sklep o spremembah Protokola iz točke 1, se sprejmejo ustrezni ukrepi, da bi se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevali najnovejši statistični, biološki in drugi ustrezni podatki, posredovani Komisiji.

Službe Komisije v ta namen, na podlagi teh dognanj in dovolj zgodaj pred ustrezno sejo skupnega odbora posredujejo Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom v razpravo in odobritev dokument, v katerem navedejo podrobnosti predlaganega stališča Unije.

Glede vprašanj iz točke 1(a) se predvideno stališče Unije odobri s kvalificirano večino Sveta. V ostalih primerih šteje stališče Unije iz pripravljalnega dokumenta kot dogovorjeno, razen če mu na sestanku pripravljalnega telesa Sveta oziroma v 20 dneh po prejetju pripravljalnega dokumenta, kar koli nastopi prej, ne nasprotuje število držav članic, ki ustreza manjšini, ki lahko prepreči sprejetje odločitve. V primeru takšnega ugovora se zadeva predloži Svetu.

Če je v teku poznejših sestankov, vključno med sestanki na kraju samem, nemogoče doseči dogovor, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, se zadeva predloži Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom.

4.

Komisija naj v ustreznem roku stori vse potrebno za nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepom skupnega odbora, po potrebi tudi objavi zadevni sklep v Uradnem listu Evropske unije in predloži kakršne koli predloge, potrebne za izvajanje navedenega sklepa.


UREDBE

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/419

z dne 9. marca 2017

o odobritvi osnovne snovi Urtica spp. v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 23(5) v povezavi s členom 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Komisija 18. avgusta 2015 prejela zahtevek inštituta Institut Technique de l'Agriculture Biologique (ITAB) za odobritev snovi Urtica spp. kot osnovne snovi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki, ki so obvezni v skladu z drugim pododstavkom člena 23(3). Poleg tega je Komisija 5. januarja 2016 prejela zahtevek podjetja Myosotis za odobritev koprive kot osnovne snovi. Ker se zadevni zahtevek prav tako nanaša na snov Urtica spp., a za drugačno predlagano uporabo, je Komisija združila oceno obeh zahtevkov.

(2)

Komisija je Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za znanstveno pomoč. Agencija je 28. julija 2016 (2) Komisiji predložila tehnično poročilo o zadevni snovi. Komisija je 7. decembra 2016 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu (3) in osnutek te uredbe ter za sejo navedenega odbora 24. januarja 2017 pripravila končni različici navedenih dokumentov.

(3)

Iz dokumentacije, ki jo je predložil vložnik, je razvidno, da snov Urtica spp. izpolnjuje merila za živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Čeprav se običajno ne uporablja za fitofarmacevtske namene, je lahko v sredstvu, ki vsebuje navedeno snov in vodo, koristna v fitofarmaciji. Zato jo je treba obravnavati kot osnovno snov.

(4)

Opravljeni pregledi so pokazali, da se lahko od snovi Urtica spp. pričakuje, da na splošno izpolnjuje zahteve iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno odobriti snov Urtica spp. kot osnovno snov.

(5)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje za odobritev, ki so podrobno opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.

(6)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (5).

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odobritev osnovne snovi

Snov Urtica spp., kot je opredeljena v Prilogi I, se odobri kot osnovna snov v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Izvedbena uredba (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), 2016. Izidi posvetovanja z državami članicami in Evropsko agencijo za varnost hrane o zahtevku za osnovno snov Urtica spp. za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih kot insekticid, akaricid in fungicid. Povezane objave EFSA 2016:EN-1075, str. 72.

(3)  http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.selection&language=SL

(4)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Datum odobritve

Posebne določbe

Urtica spp.

št. CAS 84012-40-8 (izvleček Urtica dioica)

št. CAS 90131-83-2 (izvleček Urtica urens)

Urtica spp.

Evropska farmakopeja

30. marec 2017

Snov Urtica spp. se uporablja v skladu s posebnimi pogoji, ki so vključeni v ugotovitve iz poročila o pregledu snovi Urtica spp. (SANTE/11809/2016), zlasti iz dodatkov I in II k poročilu.


(1)  Več podrobnosti o identiteti, specifikaciji in načinu uporabe osnovne snovi je na voljo v poročilu o pregledu.


PRILOGA II

V delu C Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se doda naslednji vnos:

Številka

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost (*1)

Datum odobritve

Posebne določbe

„14

Urtica spp.

št. CAS 84012-40-8 (izvleček Urtica dioica)

št. CAS 90131-83-2 (izvleček Urtica urens)

Urtica spp.

Evropska farmakopeja

30. marec 2017

Snov Urtica spp. se uporablja v skladu s posebnimi pogoji, ki so vključeni v ugotovitve iz poročila o pregledu snovi Urtica spp. (SANTE/11809/2016), ter zlasti iz dodatkov I in II k poročilu.“


(*1)  Več podrobnosti o identiteti, specifikaciji in načinu uporabe osnovne snovi je na voljo v poročilu o pregledu.


10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/7


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/420

z dne 9. marca 2017

o izdaji dovoljenja za pripravek iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesenje jajc ter manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesenje jajc (imetnik dovoljenja Delacon Biotechnik GmbH)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesenje jajc ter manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesenje jajc. Navedenemu zahtevku so bili priloženi podatki in dokumenti, ki se zahtevajo v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesenje jajc ter manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 4. decembra 2015 (2) ugotovila, da pripravek iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali in ljudi ter okolje. Agencija je prav tako ugotovila, da pripravek lahko izboljša proizvodnost piščancev za pitanje. Po mnenju Agencije se ta ugotovitev lahko razširi na piščance za nesenje jajc in ekstrapolira na vse manj pomembne vrste perutnine za pitanje in nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah glede spremljanja po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz timijanovega olja, sintetičnega olja zvezdastega janeža in čilskega milovca v prahu je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  EFSA Journal 2016;14(7):4351.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

mg dodatka/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (izboljšanje proizvodnih parametrov)

4d15

Delacon Biotechnik GmbH

timijanovo olje, sintetično olje zvezdastega janeža in čilski milovec v prahu

Sestava dodatka

Pripravek iz mikroinkapsuliranega eteričnega olja timijana (Thymus vulgaris L.) (1) in sintetičnega zvezdastega janeža (2): ≥ 74 mg/g,

čilskega milovca v prahu (Quillaja saponaria) ≥ 200 mg/g,

saponinov ≤ 23 mg/g.

v trdni obliki

Lastnosti aktivnih snovi

Timijanovo olje: timol 2–4 mg/g,

olje zvezdastega janeža (pridobljeno s kemijsko sintezo): (trans in cis)-anetol 40–50 mg/g,

čilski milovec v prahu (Quillaja saponaria): ≥ 200 mg/g.

Analitska metoda  (3)

Količinska opredelitev timola v krmnem dodatku, premiksih in krmi: plinska kromatografija – masna spektrometrija (GC/MS).

piščanci za pitanje

piščanci za nesenje jajc

manj pomembne aviarne vrste za pitanje in nesenje jajc

150

150

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo zaradi morebitnih tveganj za uporabnike dodatka in premiksov pri ravnanju z njimi določijo postopke varnega ravnanja in organizacijske ukrepe. Kadar navedenih tveganj s takimi postopki in ukrepi ni mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati, se dodatek in premiksi uporabljajo z osebno zaščitno opremo, vključno z zaščito za dihala.

30. marec 2027


(1)  Kot je določeno v Evropski farmakopeji Sveta Evrope (Ph. Eur., 2005).

(2)  Mešanica čistih spojin, ki posnemajo profil naravnega eteričnega olja zvezdastega janeža (brez estragola).

(3)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/421

z dne 9. marca 2017

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je na podlagi protisubvencijske preiskave („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije („zadevna država“), ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

(2)

Po protidampinški preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) naložil tudi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004.

(4)

Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1185/2010 (5) podaljšal obstoječe izravnalne ukrepe. Po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1186/2010 (6) podaljšal obstoječe protidampinške ukrepe.

(5)

Izravnalni ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 6,3 % in 7,0 % na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa je bila 7,2 %.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) izravnalnih ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, je Komisija v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (8), prejela zahtevek za pregled.

(7)

Zahtevek so vložile družbe SGL Carbon GmbH, TOKAI Erftcarbon GmbH in GrafTech Switzerland SA („vložniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji.

(8)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

3.   Začetek

(9)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (9) („obvestilo o začetku“) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009.

4.   Vzporedna preiskava

(10)

Komisija je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (10), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (11) za dokončne protidampinške ukrepe, veljavne za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo.

5.   Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

5.1   Vzorčenje

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(a)   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Na podlagi informacij, prejetih med ugotavljanjem reprezentativnosti, so vzorčeni proizvajalci Unije obsegali več kot 80 % celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(b)   Vzorčenje uvoznikov

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

5.2   Vprašalniki in preveritveni obiski

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vladi Indije, vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema znanima indijskima proizvajalcema/izvoznikoma in 53 uporabnikom, ki so izrazili pripravljenost po začetku postopka.

(18)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od indijske vlade, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, enega indijskega proizvajalca izvoznika in osmih uporabnikov.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju in Bhopalu ter naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Graftech France SNC, Calais, Francija

Graftech Iberica S.L., Navarra, Španija;

SGL Carbon SA, Wiesbaden, Nemčija;

Tokai Erftcarbon GmbH, Grevenbroich, Nemčija;

(b)

proizvajalec izvoznik v Indiji:

HEG Limited, Bhopal („HEG“).

6.   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(20)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(21)

Zadevni izdelek so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („GES“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

2.   Podobni izdelek

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

izdelek, ki se pregleduje;

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(23)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA

1.   Uvod

(24)

V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(25)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

 

državne sheme:

(a)

shema za povračilo dajatev (Duty Drawback Scheme) („shema DDS“);

(b)

shema za vnaprejšnje odobritve (Advance Authorization Scheme) („shema AAS“);

(c)

shema usmeritve v trg (Focus Market Scheme) („shema FMS“);

(d)

shema za izvoz blaga iz Indije (Merchandise Export from India Scheme) („shema MEIS“);

(e)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme) („shema EPCGS“);

(f)

shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme) („shema ECS“);

 

regionalna shema:

(g)

shema za oprostitev dajatve na elektriko (Electricity Duty Exemption Scheme) („shema EDES“).

(26)

Sheme, navedene v točkah od (a) do (e) temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP te preiskave se nanašata dva dokumenta „Zunanjetrgovinske politike“: Zunanjetrgovinska politika 2009–2014 („FTP 09–14“) in Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 („FTP 15–20“). Slednji je začel veljati aprila 2015. Indijska vlada postopke, ki urejajo FTP 09–14 in FTP 15–20, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2009–2014“ („HOP I 04–09“) in „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2015–2020“(„HOP I 15–20“). Priročniki o postopkih se redno posodabljajo.

(27)

Shema ECS iz točke (f), temelji na oddelkih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („ICB“) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(28)

Shemo iz točke (g) urejajo organi države Madhya Pradesh.

(29)

Proti shemi DDS v obliki njene predhodne sheme, tj. sheme za preložitev uvoznih dajatev („DEPB“) (12), in shemi EPCGS so se že uvedli izravnalni ukrepi v prvotni preiskavi, medtem ko se sheme AAS, FMS, MEIS, ECS in EDES niso preiskovale.

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik. Ta proizvajalec izvoznik je obsegal več kot 95 % celotnega indijskega uvoza GES v Unijo in 50 % skupne ocenjene proizvodne zmogljivosti v Indiji. Proizvodna zmogljivost v Indiji je bila ugotovljena na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujočega proizvajalca izvoznika in javno dostopnih računovodskih izkazov nesodelujočega proizvajalca izvoznika. Stopnja sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov je bilo zato ocenjena kot nizka. Indijski organi so bili ustrezno obveščeni, da lahko Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 28 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(31)

Po razkritju je indijska vlada trdila, da stopnje sodelovanja ni bilo mogoče šteti za nizko, saj je sodelujoči proizvajalec izvoznik obsegal več kot 95 % indijskega izvoza GES v Unijo v OPP in 50 % skupne ocenjene proizvodne zmogljivosti v Indiji. V zvezi s tem je pojasnjeno, da je Komisija določila raven sodelovanja na podlagi skupne proizvodne zmogljivosti v Indiji, ki se je štela za pomembnejšo od obsega indijskega uvoza GES v Unijo v OPP v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa. Ker sta v Indiji samo dva enako velika proizvajalca in ker je sodeloval samo eden od njiju, se lahko stopnja sodelovanja upravičeno oceni kot nizka, saj ima lahko nesodelujoča družba velik vpliv na oceno verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in ponovitve škode. Dejansko je nesodelujoči proizvajalec, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155, skoraj prenehal izvažati v Unijo zaradi stopenj dajatev in bi v primeru izteka ukrepov najverjetneje začel ponovno izvažati znatne količine. Ker vsak od obeh znanih proizvajalcev predstavlja 50 % ocenjene skupne indijske proizvodne zmogljivosti, ni mogoče izključiti, da bi njuna ustrezna deleža v celotnem indijskem izvozu v Unijo postala bolj uravnotežena in zato povsem drugačna od razmerja približno 95/5, ugotovljenega v OPP. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Vsekakor Komisija ugotavlja, da je ta trditev neprimerna v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, katerega namen je ugotoviti, ali se subvencioniranje nadaljuje. Komisija lahko na podlagi ugotovitev v zvezi z edinim proizvajalcem izvoznikom že sklene, da se subvencioniranje nadaljuje. Zato je povsem nepomembno, ali je stopnja sodelovanja nizka ali visoka.

2.   Shema za povračilo dajatev (DDS)

2.1   Pravna podlaga

(32)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni s poznejšimi uradnimi obvestili.

2.2   Upravičenost

(33)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

2.3   Praktično izvajanje

(34)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. V OPP je bila stopnja DDS 3-odstotna s kapico 3,2 INR/kg do 22. novembra 2014 in 2,4-odstotna s kapico 8 INR/kg po njem.

(35)

Za koriščenje ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(36)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(37)

Znesek povračila se lahko porabi za kateri koli namen.

(38)

V skladu z indijskimi računovodskimi standardi se lahko znesek povračila dajatev po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(39)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP še naprej prejemal ugodnosti v okviru sheme DDS.

2.4   Sklep o shemi DDS

(40)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(I) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(41)

Vlada Indije stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskimi plačili uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(42)

Indijska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta med preveritvenim obiskom trdila, da obstaja ustrezna povezava med stopnjami vračil, pa tudi dajatvami, plačanimi za surovine. Razlog za to je, da indijska vlada pri določanju stopnje povračila dajatev upošteva povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine.

(43)

Vendar Komisija meni, da domnevna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine, ne zadostuje, da bi shema izpolnjevala pravila iz Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti znesek kredita ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila. Zato je bila trditev zavrnjena.

(44)

Tako je treba plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, šteti za neposredna nepovratna sredstva indijske vlade, ki so pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje, da so specifična in da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

2.5   Izračun zneska subvencije

(45)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen v OPP. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno in ker ni zanesljivih dokazov o nasprotnem, se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS ocenijo kot vsote zneskov povračil, prejetih za izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(46)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotne prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(47)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 2,02 %.

3.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

3.1   Pravna podlaga

(48)

Podroben opis sheme vsebujejo odstavki od 4.1.1 do 4.1.14 dokumenta FTP 09–14 in poglavja od 4.1 do 4.30 dokumenta HOP I 09–14 ter odstavki od 4.03 do 4.24 dokumenta FTP 15–20 in odstavki od 4.04 do 4.52 dokumenta HOP I 15–20.

3.2   Upravičenost

(49)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 50 v nadaljevanju. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 FTP 09–14, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order – ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

3.3   Praktično izvajanje

(50)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)

letno potrebo: taka odobritev ni povezana z določenim izvoznim izdelkom, temveč s širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(iii)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in mora končni izdelek izvoziti;

(iv)

predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča dajatev prost uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, navedenim v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) FTP 09–14. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti („EOU“) ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni („SEZ“);

(v)

vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih se vnaprejšnja dovoljenja potrdijo kot ARO in so domačemu dobavitelju potrjena ob dobavi v njej določenega blaga. S potrditvijo vnaprejšnje potrditve naročila je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 8.3 FTP 09–14 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO prejme nadomestila za plačane davke in dajatve dobavitelj, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)

vzajemni notranji akreditiv: Ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka validira odobritev za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot je določeno v odstavku 8.3 dokumenta FTP 09–14 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(51)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP pridobil koncesije v okviru prve podsheme, tj. za fizični izvoz AAS. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene sheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(52)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 09–14), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(53)

V zvezi s podshemo, ki jo je v OPP uporabljala zadevna družba, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov („Standard Input Output Norms – SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(54)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(55)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, je novi dokument FTP začel veljati aprila 2015. Kar zadeva praktično izvajanje iz uvodnih izjav od 50 do 54, je edina sprememba, ki jo je uvedel novi FTP, skrajšanje obdobja obveznosti izvoza s 24 na 18 mesecev. Opozoriti je treba tudi, da je za vsa dovoljenja, ki jih je v OPP izdal sodelujoči proizvajalec izvoznik, še vedno veljal FTP 09–14, saj so bila izdana pred aprilom 2015.

(56)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso spoštovale ali upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(57)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je vodil nekakšno evidenco proizvodnje in potrošnje. Vendar ni mogoče preveriti, katere surovine (vključno z njihovim poreklom) so bile porabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Z uveljavljenim sistemom zlasti ni bilo mogoče ugotoviti in natančno izmeriti, ali je obstajal presežni odpust.

(58)

V zvezi z zahtevami glede preverjanja iz uvodne izjave 52 je bilo ugotovljeno, da nobeno od dovoljenj AAS, ki jih je uporabljala družba, ni bilo na točki življenjskega cikla, pri kateri bi veljala predložitev Dodatka 23 organom. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da nobena evidenca družb ne bi omogočila izračuna presežnega odpusta, kot se zahteva v Dodatku 23, zato bi bilo kakršno koli prihodnje potrdilo zunanjega pooblaščenega računovodje/stroškovnega računovodje nemogoče.

(59)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo le od 75 % do 85 % glavne surovine (žganega naftnega koksa ali „CPC“), ki je bila uvožena dajatev prosto v skladu s shemo AAS, fizično vključene v GES, medtem ko je bilo od 15 % do 25 % glavne surovine vgrajene v dva stranska proizvoda, tj. grudice in drobci. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil vsaj del obeh stranskih proizvodov prodan na domačem trgu in da ni bilo nobenega sistema za merjenje dejanskih količin dajatev prosto uvoženega CPC, vključenega v stranska proizvoda, ki je bil izvožen ali prodan na domačem trgu.

(60)

Če povzamemo, se šteje, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da so bile izpolnjene ustrezne določbe FTP.

3.4   Sklep o shemi AAS

(61)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, in preiskovanemu izvozniku zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(62)

Poleg tega so fizični izvozi v okviru sheme AAS očitno zakonsko pogojeni z opravljenem izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(63)

V tem primeru uporabljena podshema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(64)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.5   Izračun zneska subvencije

(65)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin.

(66)

Ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je bil znesek subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika izračunan na podlagi izpadlih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil v OPP uvožen v skladu s podshemo (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen prihodku od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(67)

Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zvezi s to shemo, znaša 0,30 %.

4.   Shema usmeritve v trg (FMS)

4.1   Pravna podlaga

(68)

Shema FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 dokumenta FTP 09–14 in odstavku 3.8 dokumenta HOP I 09–14.

4.2   Upravičenost

(69)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

4.3   Praktično izvajanje

(70)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov, ki vključujejo izvoz GES, v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) dokumenta HOP I 09-14, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Od 1. aprila 2011 je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) („trgi posebne usmeritve“), upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah.

(71)

Dobropisi za dajatve po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(72)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), vlada Indije nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(73)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP prejel ugodnosti v okviru sheme FMS.

4.4   Sklep o shemi FMS

(74)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme FMS je finančni prispevek vlade Indije, ker bo ta dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme FMS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(75)

Poleg tega je shema FMS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(76)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in s tem, ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti iz sheme FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega Komisija ugotavlja, da indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

4.5   Izračun zneska subvencije

(77)

Ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je bil znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor so jo vložniki knjižili po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(78)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 0,13 %.

Umik in nadomestitev sheme FMS

(79)

Potem ko je 1. aprila 2015 začela veljati FTP 15–20, je bila shema FMS, skupaj s še štirimi drugimi shemami, združena v shemo spodbud za izvoz trgovskega blaga (Merchandise Export Incentive Scheme – MEIS), ki je opisana v uvodnih izjavah od 83 do 100. Kot je pojasnjeno v dokumentu z naslovom „Poudarki zunanjetrgovinske politike 2015–2020“ (Highlights of the Foreign Trade Policy 2015–2020) (13), ki ga je objavil generalni direktorat za zunanjo trgovino pri indijski vladi: „V preteklosti je bilo pet različnih shem (shema usmeritve v izdelek (Focus Product Scheme), s trgom povezana shema usmeritve v izdelek (Market Linked Focus Product Scheme), shema usmeritve v trg (Focus Market Scheme). Shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi (Agriculture Infrastructure Incentive Scrip, VKGUY) za nagrajevanje izvoza blaga z različnimi vrstami dobropisa za dajatve z različnimi pogoji (specifično za sektor ali le za dejanskega uporabnika), vezanimi na njihovo uporabo. Zdaj so bile vse te sheme združene v eno, namreč shemo za izvoz blaga iz Indije (Merchandise Export from India Scheme) […].“

(80)

Preiskava je pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik prešel s sheme FMS na shemo MEIS, takoj ko je bila shema FMS umaknjena.

(81)

Ob upoštevanju uvodnih izjav 79 in 80 Komisija meni, da subvencioniranje, dodeljeno s shemo FMS, ni bilo ukinjeno, ampak zgolj preimenovano, in da se ugodnosti, ki so se dodeljevale s shemo FMS, še naprej dodeljujejo z novo shemo. Na podlagi navedenega se šteje, da se proti shemi FMS lahko uvedejo izravnalni ukrepi do njenega umika.

5.   Shema za izvoz blaga iz Indije (MEIS)

5.1   Pravna podlaga

(82)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 FTP 15–20 in poglavju 3 HOP I 15–20.

(83)

Shema MEIS je začela veljati 1. aprila 2015, tj. sredi OPP. Opozoriti je treba, da je shema MEIS naslednica sheme FMS in štirih drugih shem (shema usmeritve v izdelek, s trgom povezana shema usmeritve v izdelek, shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi in VKGUY), kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 79 do 81.

5.2   Upravičenost

(84)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

5.3   Praktično izvajanje

(85)

Upravičene družbe lahko imajo korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamično skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 in 2 v Prilogi 3B k FTP 15–20.

(86)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak odstotku vrednosti FOB izvoza. V primeru GES je bilo ugotovljeno, da je ta odstotek v OPP znašal 2 % za izvoz v države skupine B in 0 % za izvoz v države skupin A in C. Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah.

(87)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(88)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(89)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP prejel ugodnosti v okviru sheme MEIS.

5.4   Sklep o shemi MEIS

(90)

MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, ker se ta dobropis na koncu uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(91)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(92)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti iz sheme MEIS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme MEIS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru sheme MEIS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(93)

Izvoz v Evropsko unijo v OPP ni bil neposredno upravičen do sheme MEIS, saj države članice EU spadajo v skupino A, ki v zadevnem obdobju ni bila upravičena do ugodnosti iz sheme MEIS. Na podlagi navedenega je indijska vlada trdila, da MEIS ne bi smela veljati za shemo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vendar se dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, tudi če je izvožen v Unijo. Zato je veljalo, da so bile v okviru sheme MEIS dodeljene ugodnosti za izvoz GES na splošno, vključno z izvozom v Unijo, zato je bila trditev zavrnjena.

(94)

Po razkritju je indijska vlada ponovila svojo trditev, da ker je bil do ugodnosti iz sheme MEIS v OPP neposredno upravičen samo izvoz v tretje države, ki niso države članice EU, sheme ni bilo mogoče šteti za shemo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Indijska vlada ni navedla novih argumentov, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve iz uvodne izjave 93 in zlasti dejstvo, da se dobropisi za dajatve, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, če je izvožen v Unijo. Zato je bila trditev zavrnjena.

5.5   Izračun zneska subvencije

(95)

Znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor so jo vložniki knjižili po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije.

(96)

Ugotovljeno je bilo, da čeprav sta obe shemi, tj. shema MEIS in njena predhodnica, shema FMS, veljali šest mesecev (FMS prvo polovico OPP, MEIS pa drugo polovico OPP), je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dodeljenih v okviru sheme MEIS, približno trikrat večji od zneska, dodeljenega v okviru sheme FMS.

(97)

V razkritju je Komisija v skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe ta znesek subvencije (števec) dodelila za prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(98)

Indijska vlada je trdila, da je metoda izračuna Komisije, opisana v uvodni izjavi 97, povzročila, da so se ugodnosti iz sheme MEIS štele dvakrat, tj. enkrat za izvoz v države, ki so neposredno upravičene do sheme MEIS, in enkrat za svetovni izvoz (vključno z izvozom v Unijo). Vendar ker metoda izračuna, opisana v uvodni izjavi 97, vključuje razdelitev dodeljenih ugodnosti za celotni izvoz samo po prihodku od izvoza (vključno z izvozom v Unijo), ni bilo dvojnega štetja ugodnosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(99)

V vsakem primeru v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ni treba ugotoviti natančne stopnje subvencije v okviru sheme MEIS, saj obstajajo zadostni dokazi o nadaljevanju subvencioniranja glede na ugotovitve v zvezi z drugimi preiskovanimi shemami. Zato je treba ugotoviti samo, ali se ugodnosti, dodeljene s shemo FMS, še vedno dodeljujejo s shemo MEIS, saj je shema MEIS nadaljevanje sheme FMS, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81. Zato je Komisija čim bolj konzervativno ponovno izračunala stopnjo subvencije, pri čemer je uporabila največji razpoložljivi imenovalec, tj. celotni prihodek od prodaje GES. Na podlagi tega je stopnja subvencije, izračunana za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zvezi s to shemo, znašala 0,31 %. Ta stopnja pomeni spodnjo mejo stopnje subvencije v OPP.

(100)

Opozoriti je treba, da se pričakuje, da se bo za to shemo stopnja subvencioniranja po OPP znatno povečala, saj je indijska vlada z javno objavo št. 44/2015-2020 z dne 29. oktobra 2015 razširila ugodnost 2-odstotne stopnje na skupini A in C, s čimer je pokritost trgov v okviru sheme MEIS razširila na vse države in zlasti na države članice EU. S to spremembo se bo stopnja subvencioniranja v primerjavi s stopnjo, ugotovljeno v OPP, povečala. Ker je ugodnosti v okviru sheme MEIS načeloma mogoče zahtevati za vsak izvoz, se dejansko pričakuje, da se bo stopnja subvencije za to shemo znatno povečala in dosegla 2 %.

6.   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS)

6.1   Pravna podlaga

(101)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 FTP 09–14 in FTP 15–20 ter poglavju 5 HOP I 09–14 in HOP I 15–20.

6.2   Upravičenost

(102)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, ter izvajalci storitev.

6.3   Praktično izvajanje

(103)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga po znižani stopnji dajatve. Obveznost izvoza je obveznost izvoza minimalne vrednosti blaga, ki ustreza šest- ali osemkratniku zneska privarčevane dajatve, odvisno od izbrane podsheme. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. Investicijsko blago se lahko uvaža tudi po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(104)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(105)

Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP še naprej prejemal ugodnosti v okviru sheme EPCGS.

6.4   Sklep o shemi EPCGS

(106)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj se z ob uvozu privarčevanimi dajatvami izboljša likvidnost družbe.

(107)

Shema EPCGS je nadalje zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(108)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

6.5   Izračun zneska subvencije

(109)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se izrazila polna vrednost denarja v času, je bil tako izračunani znesek, ki se pripiše OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v OPP.

(110)

V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(111)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 0,27 %.

(112)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba za izračun stopnje subvencije v okviru te sheme znesek subvencije dodeliti za celotni prihodek družbe od prodaje, vključno z izvozom in domačo prodajo, in ne samo za prihodek od izvoza. Svojo trditev je utemeljil s tem, da se lahko stroji, ki so upravičeni do subvencioniranja v okviru sheme EPCGS, uporabljajo tudi za proizvodnjo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, in se skliceval na člen F(b)(2) Smernic za izračun zneska subvencije v preiskavah v zvezi z izravnalnimi dajatvami (14) („Smernice“), ki vsebujejo navodilo v zvezi z izračunom stopenj subvencije za subvencije, ki niso namenjene izvozu. Vendar možnost proizvodnje GES, ki se prodajajo na domačem trgu, s stroji, uvoženimi v okviru sheme EPCGS, ne izpodbija opredelitve sheme EPCGS kot izvozne subvencije, saj je ta subvencija zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 103 in 107. Zato se člen F(b)(2) Smernic, ki se nanaša na subvencije, ki niso namenjene izvozu, ni uporabil za izračun EPCGS in trditev je bila zavrnjena. Poleg tega je treba opozoriti, da je metoda izračuna, uporabljena za shemo EPCGS v sedanjem postopku, enaka kot metoda, ki je bila uporabljena v drugih postopkih v zvezi z GES s poreklom iz Indije, tj. prvotni preiskavi (glej uvodno izjavo 57 Uredbe Komisije (ES) št. 1008/2004 (15)), delnem vmesnem pregledu (glej uvodno izjavo 54 Uredbe (ES) št. 1354/2008) in prvem pregledu zaradi izteka ukrepa (glej uvodno izjavo 47 Izvedbene uredbe (EU) št. 1185/2010).

7.   Shema izvoznih kreditov (ECS)

(113)

Vložniki so trdili, da je indijska centralna banka v skladu s shemo ECS posojilom za izvozne kredite, ki so jih odobrile banke, zaračunala najvišje možne obrestne mere. Ta zgornja meja je bila domnevno določena na ravni referenčne temeljne obrestne mere minus 2,5 %.

(114)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile najvišje obrestne mere, zaračunane bankam za posojila za izvozne kredite v indijskih rupijah, umaknjene s 1. julijem 2010 na podlagi okrožnice Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 06/04.02.002/2010-11 in da so bile najvišje obrestne mere, zaračunane bankam za posojila za izvozne kredite v tuji valuti, umaknjene s 5. majem 2012 na podlagi okrožnice Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 04/04.02.002/2011-2012, razen za določeno omejeno število industrijskih sektorjev. GES niso bile vključene na seznam izjem in zato v skladu s pravno podlago shema ECS v OPP proizvajalcem GES ni bila na voljo.

(115)

Preiskava je pokazala, da so bile dejanske stopnje, ki jih je za svoja posojila dobil sodelujoči proizvajalec izvoznik, enake osnovnim stopnjam zadevnih bank, ki so odobrile posojila, ali pa so se od njih le malce razlikovale. Ker tudi nič ni kazalo, da bi indijska centralna banka določala osnovne stopnje bank, je bilo ugotovljeno, da so stopnje posojil za izvozne kredite prosto določale banke.

(116)

Treba je tudi opozoriti, da je indijska centralna banka kmalu po OPP v okrožnici Master Circular DBR.Dir.BC.št. 62/04.02.001/2015-16 z dne 4. decembra 2015 napovedala „shemo za izenačevanje obresti za izvozne kredite v rupijah pred odpremo in po njej“ (Interest Equalisation Scheme on Pre and Post Shipment Rupee Export Credit). Ta shema je na voljo za izvoz širokega nabora izdelkov, vključno z GES, ne glede na velikost proizvajalca izvoznika, in za kakršen koli izvoz za mala in srednja podjetja. Na podlagi navedenega ni mogoče izključiti, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik tudi sam začel uporabljati to shemo ali pa jo bo v prihodnje. Vendar bodo ugodnosti, če sploh, pridobljene po OPP.

(117)

Glede na navedeno Komisija v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa meni, da ni treba oblikovati ugotovitev v zvezi s to shemo.

8.   Shema za oprostitev dajatve na elektriko („EDES“)

(118)

Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve na elektriko.

8.1   Pravna podlaga

(119)

Opis oprostitve dajatve za elektriko, ki jo uporablja vlada MP, je določen v oddelku 3-B zakona o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

8.2   Upravičenost

(120)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec, ki vloži določen znesek kapitala v ustanovitev elektrarne v državi Madhja Pradeš.

8.3   Praktično izvajanje

(121)

V skladu z uradnim obvestilom vlade MP št. 5691-XIII-2004 z dne 29. septembra 2004 lahko družbe ali osebe, ki vlagajo v nove elektrarne za lastno porabo energije z zmogljivostjo več kot 10 KW, od inšpektorata za elektriko MP prejmejo potrdilo o oprostitvi dajatve za elektriko. Oprostitev se odobri samo za elektriko, proizvedeno za lastno porabo, in samo, če nova elektrarna za lastno porabo energije ni nadomestilo za staro. Oprostitev se odobri za pet let.

(122)

Vlada MP je z uradnim obvestilom št. 3023/F-4/3/13/03 z dne 5. aprila 2005 oprostila prvo elektrarno, ki jo je zgradil sodelujoči proizvajalec izvoznik („elektrarna za 30 MW“) za obdobje 10 let, ki je začelo teči 6. aprila 2005. Opozoriti je treba, da je to uradno obvestilo veljalo le za sodelujočega proizvajalca izvoznika in tako pomenilo izjemo od splošnega 5-letnega obdobja oprostitve, opredeljenega v uradnem obvestilu št. 5691-XIII-2004. Iz tega je mogoče sklepati, da ta pobuda ni sistematično odobrena v skladu z merili, ki jih jasno določa zakon ali predpis.

(123)

Vlada MP je z uradnim obvestilom št. 4328-XIII-2006 z dne 21. Julija 2006 uvedla različna obdobja oprostitve, s trajanjem 5, 7 in 10 let, ki so veljala glede na naložbeno vrednost subvencionirane elektrarne.

(124)

V skladu z dopisom vlade MP z dne 4. februarja 2015 je bila odobrena 7-letna oprostitev za drugo elektrarno sodelujočega proizvajalca izvoznika („elektrarna za 33 MW“), ki je veljala od 10. junija 2009 do 9. junija 2016.

8.4   Sklep o shemi EDES

(125)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije izračunan na osnovi neplačane prometne dajatve na elektriko, kupljeno v OPP (števec), ter celotnega prihodka družbe od prodaje (imenovalec), saj EDES ni pogojena z opravljanjem izvoza, pa tudi uporaba elektrike ni bila omejena na proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(126)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala približno 2 %.

(127)

Elektrarna za 30 MW, ki jo je upravljal sodelujoči proizvajalec izvoznik, pa je aprila 2015 (tj. v OPP) prenehala biti upravičena do sheme EDES v skladu z uradnim obvestilom št. 3023/F-4/3/13/03, navedenim v uvodni izjavi 122. Preiskava je potrdila, da sodelujoči proizvajalec izvoznik po tem datumu ni imel koristi od oprostitve dajatve za zadevno elektrarno.

(128)

Kar zadeva elektrarno za 33 MW, je upravičenost potekla junija 2016, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 124. Od preveritvenega obiska, ki je bil prav tako opravljen junija 2016, na kraju samem ni bilo mogoče preveriti, da po navedem datumu ugodnosti dejansko niso bile več dodeljene. Ker pa je bilo mogoče preveriti potek ugodnosti za elektrarno za 30 MW, ni nobene oprijemljive podlage za izpodbijanje dejstva, da so v roku potekle tudi ugodnosti za elektrarno za 33 MW.

(129)

Glede na potek ugodnosti te sheme je Komisija ugotovila, da proizvajalec izvoznik ni več prejemal ugodnosti iz te sheme. V vsakem primeru Komisija v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa meni, da ni treba oblikovati ugotovitev v zvezi s to shemo, saj, kot je bilo ugotovljeno prej, obstajajo zadostni dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o nadaljevanju subvencioniranja na podlagi shem, o katerih Komisija oblikuje ugotovitve.

9.   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(130)

Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izraženi ad valorem, v skladu z določbami osnovne uredbe, so bili za sodelujočega proizvajalca izvoznika naslednji:

Preglednica 1

SHEME

DDS

AAS

FMS

MEIS

EPCGS

Skupaj

HEG Limited (v %)

2,02

0,30

0,13

0,31

0,27

3,03

(131)

Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(132)

Indijska vlada je navedla, da nesodelujoči proizvajalec izvoznik Graphite India Limited („GIL“) ni koristil nobene od petih shem, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da so se z njimi dodelile ugodnosti družbi HEG, na podlagi naslednjih trditev:

(a)

v okviru sheme DDS v OPP ni bilo izdanih nobenih dobropisov za dajatve v zvezi z izvozom v Unijo;

(b)

shema FMS je bila v OPP ukinjena in v prihodnje v njenem okviru ne bodo dodeljene ugodnosti proizvajalcema izvoznikoma;

(c)

kar zadeva GES, shema MEIS v OPP ni bila na voljo za izvoz v Unijo;

(d)

družbi GIL v OPP ni bilo odobrenih nobenih dovoljenj v okviru shem AAS ali EPCGS.

(133)

Vendar je treba te trditve zavrniti iz naslednjih razlogov:

(a)

Čeprav družba GIL za izvoz v Unijo ni prejela dobropisov za dajatve v okviru sheme DDS, na podlagi tega še vedno ne bi bilo mogoče sklepati, da shema družbi ni dodelila ugodnosti. Stopnja subvencije v okviru sheme DDS se dejansko izračuna na podlagi celotnega izvoza družbe, ki vključuje tudi izvoz v druge tretje države.

(b)

Preiskava je sicer potrdila, da je bila shema FMS v OPP ukinjena, vendar je bilo tudi ugotovljeno, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81, da so se ugodnosti, dodeljene v okviru sheme FMS pred njeno ukinitvijo, še naprej dodeljevale v okviru sheme MEIS, ki je začela veljati takoj po ukinitvi sheme FMS.

(c)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, samo dejstvo, da izvoz v Unijo ni neposredno upravičen do dobropisov za dajatve v okviru sheme MEIS, ne omogoča sklepanja, da proizvajalec izvoznik nima koristi od sheme MEIS v zvezi s svojimi izvoznimi ali proizvodnimi dejavnostmi na splošno. Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, se dejansko lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, tudi če je izvožen v Unijo. Zato se šteje, da se s temi dobropisi za dajatve dodeljujejo ugodnosti za izvoz GES in proizvodnjo družbe GIL na splošno, vključno z izvozom v Unijo.

(d)

Čeprav družbi GIL v OPP ne bi bilo odobrenih novih dovoljenj v okviru shem AAS ali EPCGS, na podlagi tega še vedno ne bi bilo mogoče sklepati, da ti shemi družbi nista dodelili ugodnosti. Družba GIL bi lahko imela korist od zadevnih shem tako, da bi uporabila dovoljenja, odobrena pred OPP. V zvezi s tem je treba opozoriti, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP sicer ni prejel nobenega novega dovoljenja v okviru sheme AAS ali EPCGS, vendar je bilo ugotovljeno, da je prejemal ugodnosti iz obeh shem, saj je uporabljal dovoljenja, odobrena pred OPP.

(134)

Iz zahtevka za pregled izhaja, da je družba GIL imela korist od istih shem, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot sodelujoči proizvajalec izvoznik. Na voljo ni nobenih informacij, ki bi kazale nasprotno. Dejansko je sedanja preiskava pokazala, da se shemi, od katerih je imela družba GIL koristi in proti katerima so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi (DDS in EPCGS), še naprej izvajata in zagotavljata ugodnosti sodelujočemu izvozniku. Na podlagi teh razpoložljivih dejstev in v skladu s členom 28 osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje na ravni države v OPP nadaljevalo.

10.   Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja subvencioniranja

(135)

Ugotovljeno je bilo, da je v OPP sodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. V uvodni izjavi 134 je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje nadaljevalo tudi na ravni države.

(136)

Sheme subvencioniranja, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se koristijo še naprej in nič ne kaže (razen za shemo FMS, ki je bila neposredno nadomeščena s shemo MEIS), da bodo te sheme v bližnji prihodnosti postopno odpravljene ali da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik prenehal koristiti ugodnosti v okviru teh shem. Ravno nasprotno, te sheme so bile v OPP prenovljene kot del zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020, ki bo veljala do marca 2020. Poleg tega je treba spomniti, da se je po OPP (i) stopnja subvencioniranja v okviru sheme MEIS povečala, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 96 in 100, in (ii) bila znova uvedena shema za subvencioniranje izvoznih kreditov, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 116. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več shem subvencioniranja.

(137)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu. V ta namen so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države ter privlačnost trga Unije.

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, je sodeloval le eden proizvajalec izvoznik v Indiji, kar je pomenilo le polovico skupne indijske proizvodne zmogljivosti. Ugotovitve v spodnjih oddelkih so zato temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Za ta namen je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, zbirko podatkov Združenih narodov, statistične podatke Generalnega direktorata za trgovinske podatke in statistiko („DGCIS“), ki jih je zagotovila indijska vlada, in javno dostopne informacije.

10.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost

(139)

Na podlagi javnih finančnih informacij in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG (16)  (17), sta oba indijska proizvajalca po prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, navedenem v uvodni izjavi 4, svojo proizvodno zmogljivost povečala za 27 %. Ob koncu OPP je skupna proizvodna zmogljivost v Indiji znašala 160 000 ton letno, enakomerno porazdeljeno med obema proizvajalcema (18). Poleg tega je preiskava pokazala, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še dodatno povečevala svojo zmogljivost (19).

(140)

Obseg proizvodnje obeh indijskih proizvajalcev se je v OPP gibal med 110 000 in 120 000 tonami. Na podlagi zgoraj navedenega je celotna indijska prosta zmogljivost znašala od 40 000 do 50 000 ton, kar je pomenilo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v OPP.

(141)

Zmogljivost se je povečala vzporedno z zmanjšanjem potrošnje GES v Indiji in po svetu. GES se uporabljajo predvsem v elektrojeklarski industriji, natančneje v jeklarnah za taljenje jeklenih odpadkov. Razvoj potrošnje GES je torej povezan z razvojem elektrojeklarske proizvodnje in sledi podobnim trendom. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je proizvodnja elektrojekla v Indiji in po svetu med letom 2012 in OPP zmanjšala (20), medtem ko se je proizvodna zmogljivost za GES v Indiji povečala.

(142)

Konec novembra 2014 so indijski organi uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske (21). Pričakuje se, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

10.2   Izvoz v tretje države

(143)

Na podlagi javnih računovodskih izkazov je bilo ugotovljeno, da sta oba indijska proizvajalca izvoznika izvozno usmerjena (22)  (23), saj sta v OPP izvozila približno 60 % celotne proizvodnje.

(144)

Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomembno izvozno območje za sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG. Izvoz HEG je v OPP znašal od 10 % do 17 % celotne prodaje družbe v smislu vrednosti in od 10 % do 20 % v smislu obsega. Obseg izvoza nesodelujoče indijske družbe GIL v Unijo v OPP je bil zelo majhen. Vendar je to treba obravnavati v povezavi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami, ki veljajo za družbo GIL (skupaj 15,7 %) v primerjavi z družbo HEG (skupaj 7 %).

(145)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivejšega vira za ugotovitev obsega izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, je bila uporabljena zbirka podatkov Združenih narodov. Iz te zbirke je razvidno, da se je izvoz v druge tretje države med letoma 2012 in 2013 povečal za 43 %, nato pa se je v letih 2014 in 2015 zmanjšal za 38 % v primerjavi z letom 2013. Med letom 2012 in OPP se je obseg izvoza na splošno zmanjšal (za 10 %). Glavne namembne države indijskega izvoza leta 2015 so bile ZDA, Saudova Arabija, Iran, Turčija, Združeni arabski emirati, Republika Koreja in Egipt. V obdobju 2012–2015 se je indijski izvoz v nekatere od teh držav povečal (na primer v Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate, ZDA), v nekatere druge pa zmanjšal (Iran, Turčija, Republika Koreja, Egipt), in sicer na splošno za 9 %.

(146)

Čeprav je bila Rusija leta 2012 tretji največji izvozni trg za indijske proizvajalce glede na obseg, se je izvoz iz Indije v Rusijo, potem ko je Rusija decembra 2012 uvedla dajatev ad valorem na uvoz GES iz Indije v višini od 16,04 % do 32,83 % (24), leta 2015 zmanjšal s 4 415 ton na 638 ton, kar je 86-odstotno zmanjšanje.

(147)

Informacije o obsegu izvoza v zbirki podatkov Združenih narodov je bilo mogoče dvojno preveriti s statističnimi podatki DGCIS, ki so pokazali podobne trende kot podatki v zbirki podatkov Združenih narodov.

(148)

Poleg tega je tudi obseg izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG v druge tretje države sledil podobnim trendom, tj. povečanje obsega izvoza v tretje države od leta 2012 do leta 2013 in zmanjšanje od leta 2014 do OPP s splošnim padajočim trendom v obravnavanem obdobju. Omeniti je treba, da je kljub temu povečanju obsega izvoza splošna raven v OPP ostala znatna, in sicer med 20 000 in 30 000 tonami.

(149)

Glede ravni izvoznih cen je preiskava na podlagi zbirke podatkov Združenih narodov pokazala, da so se indijske izvozne cene za nekatere države, kot so ZDA in Republika Koreja, ki so bile v obdobju 2012–2014 v povprečju nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na približno isto raven kot cene v EU. Poleg tega so se indijske izvozne cene za druge države, kot je na primer Saudova Arabija, ki so bile v obdobju 2012–2014 nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na raven, ki je bila višja od cen v EU. Indijske izvozne cene za nekatere druge države, kot je na primer Turčija, so bile v celotnem obravnavanem obdobju še vedno nižje od cen v EU. Vendar je treba opozoriti, da se cene v tej zbirki podatkov ne razlikujejo glede na različne vrste izdelka in da je zato zanesljivost take primerjave cen na tej podlagi omejena.

(150)

Analiza informacij o izvoznih cenah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav je pokazala, da so bile v obdobju 2012–2014 povprečne cene na trgu Unije višje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih (prilagojenih na podlagi koledarskega leta, saj so bili podatki predloženi na podlagi poslovnega leta), medtem ko so bile v OPP povprečne cene na trgu Unije nižje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih.

(151)

Za ugotovitev natančnih ravni cen indijskih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav ni bilo na voljo drugih podatkov.

10.3   Privlačnost trga Unije

(152)

Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Ljudsko republiko Kitajsko („Kitajska“). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179 v nadaljevanju, je Indija kljub zmanjšanju med letom 2012 in OPP ohranila znaten obseg in tržne deleže izvoza v Unijo.

(153)

Morebiten razvoj izvoza v Unijo ob prenehanju veljavnosti ukrepov je treba obravnavati ob upoštevanju splošnega zmanjšanja potrošnje GES v Indiji in po svetu, v kombinaciji s prostimi zmogljivostmi v Indiji. To bo najverjetneje povečalo pritisk na indijska proizvajalca izvoznika, da raziščeta nadaljnje izvozne trge, zlasti ob upoštevanju njunega izvozno usmerjenega poslovnega modela. Če bi bili ukrepi Unije razveljavljeni in dostop do trga Unije mogoč brez protidampinških ali izravnalnih dajatev, je tako dejansko verjetno, da bo velik del razpoložljive proste zmogljivosti uporabljen za izvoz na trg Unije. Zlasti ker je preiskava pokazala, da čeprav se je indijski izvoz na nekaterih izvoznih trgih (kot so Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in ZDA) leta 2015 povečal, se je celotni izvoz iz Indije na trge drugih tretjih držav zmanjševal. To kaže, da imajo nekatere tretje države očitno omejeno zmogljivost za absorbiranje dodatnih količin izvoza.

(154)

Poleg tega je Rusija uvedla protidampinške dajatve na uvoz GES iz Indije, kot je navedeno v uvodni izjavi 146. Indijska proizvajalca izvoznika imata tako omejen dostop do tega trga in svojega obsega izvoza v Rusijo ne moreta povečati ali preusmeriti, na kar kaže zmanjševanje izvoza v to državo od leta 2012.

(155)

Zato je verjetno, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka veljavnosti ukrepov še naprej izvažala znatne količine v Unijo in celo povečala sedanji obseg izvoza ob upoštevanju njune znatne proste zmogljivosti. To je dejansko verjetno za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki bo spodbujen k nadaljnjemu povečanju že tako znatne prisotnosti na trgu Unije, in še bolj verjetno za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, čigar stopnje dajatev so v primerjavi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom višje in ki je skorajda prenehal izvažati na trg Unije.

10.4   Sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja

(156)

Zgornja analiza kaže, (i) da se je subvencionirani uvoz iz Indije na trg Unije v OPP nadaljeval v znatnih količinah; (ii) da bodo sheme subvencioniranja v bližnji prihodnosti še naprej na voljo; (iii) da sta oba indijska proizvajalca izvozno usmerjena in imata proste zmogljivosti, ki bi se lahko uporabile za povečanje obsega izvoza v Unijo; (iv) da se svetovna potrošnja zmanjšuje, zaradi česar se zmanjšujejo možnosti izvoza na nekatere druge tretje trge; (v) da obstoj protidampinških ukrepov v Rusiji proti indijskim GES še dodatno omejuje možnosti izvoza za indijska proizvajalca izvoznika. Zato je verjetno, da bodo v primeru ukinitve ukrepov indijske GES še naprej vstopale na trg Unije v znatnih obsegih in po subvencioniranih cenah.

(157)

Glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe Komisija ugotavlja, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(158)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, tj. družba HEG, trdil, da Komisija v svoji oceni verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja ni upoštevala dejstev v zvezi z obdobjem po OPP. V zvezi s tem je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija pri uporabi člena 28 osnovne uredbe ni upoštevala, da je družba GIL, tj. drugi indijski proizvajalec GES, izvedla naložbo v proizvodni obrat v Uniji, tj. Graphite Cova GmbH („GIL Cova“). Družba HEG je nadalje trdila, da ima družba GIL dolgoročno strateško pogodbo za prodajo sušenih zelenih elektrod (ki so polizdelek) obratu za grafitizacijo GIL Cova. Trdila je tudi, da je zaradi strateške naložbe družbe GIL sklep Komisije, da se bo izvoz iz Indije v Unijo povečal, napačen in da ugotovitev, da imata oba indijska proizvajalca na voljo proste zmogljivosti za izvoz, temelji le na domnevah. Prav tako je trdila, da se zaradi izteka ukrepov obseg uvoza v Unijo ne po povečal glede na to, da je po OPP opazen trend zmanjševanja izvoza iz Indije v Unijo (vključno z izvozom družbe HEG v Unijo).

(159)

Poleg tega je trdila, da so bili njeni načrti za povečanje proizvodne zmogljivosti le vizija njenega predsednika, ki je upošteval ugoden ekonomski scenarij leta 2010. Tako v letnem poročilu družbe HEG za leto, ki se je zaključilo 31. marca 2016, ni več novih predlogov za povečanje zmogljivosti, o katerih bi razpravljal upravni odbor.

(160)

Kar zadeva primerjavo cen, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 149 in 150 v zvezi z izvozom na trge drugih tretjih držav, je družba HEG predložila analizo svojih povprečnih cen CIF/CFR za štiri druge tretje države v primerjavi s svojimi povprečnimi cenami CIF za Unijo in ugotovila, da so bile povprečne cene za štiri druge tretje države na splošno višje od cen za Unijo. Zato je družba HEG trdila, da bi bil trg Unije z nižjimi ravnmi cen primerjalno gledano manj zanimiv.

(161)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z naložbo družbe GIL v obrat GIL Cova v obravnavanem obdobju, je družba zelo malo izvažala na trg Unije. Vendar se šteje, da to ni le posledica naložbe družbe GIL v obrat GIL Cova, temveč predvsem visokih protidampinških in izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo za izvoz družbe GIL India v Unijo (skupaj 15,7 %). V skladu s scenarijem, da se protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavijo, je zato verjetno, da bo družba GIL še naprej izvažala v Unijo kljub svoji naložbi v obrat GIL Cova, pri čemer se upoštevata tudi njena prosta zmogljivost in privlačnost trga Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah od 152 do 155.

(162)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi s trendom izvoza po OPP, je treba poudariti, da je bil ta izvoz opravljen, ko so veljali protidampinški in izravnalni ukrepi. Zato se bo izvoz družbe HEG v Unijo, kljub temu, da je bil po OPP opazen trend njegovega zmanjševanja, verjetno povečal, če bodo protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavljeni,in sicer ob upoštevanju, da je družba HEG kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažala na trg Unije po znatnih dampinških in subvencioniranih cenah ter ob upoštevanju njenega izvozno naravnanega poslovnega modela in njene proste zmogljivosti, za katero ni izključeno, da se bo v prihodnosti povečala, če se bo povpraševanje po njenih izdelkih povečalo, kot je opisano v uvodnih izjavah od 139 do 155.

(163)

Poleg tega je treba v zvezi z namero družbe HEG za povečanje zmogljivosti poudariti, da je družba HEG med preveritvenim obiskom na kraju samem leta 2016 skupini, ki se je ukvarjala z zadevo, pokazala kratek film s pregledom skupine HEG. Eden od elementov, predstavljenih v tem filmu, so bili prihodnji načrti družbe za povečanje njene proizvodne zmogljivosti. Poleg tega so predstavniki družbe med preverjanjem na kraju samem pojasnili, da so taki načrti trenutno odloženi glede na to, da družba ni v celoti izkoriščala svoje zmogljivosti in da se je svetovno povpraševanje zmanjšalo. Zato je verjetno, da se bo v primeru razveljavitve protidampinških in/ali izravnalnih ukrepov povpraševanje po indijskih GES na trgu Unije povečalo in da bo to družbo HEG spodbudilo, da poveča svoje zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju.

(164)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z razlikami v cenah med trgom Unije in trgi drugih tretjih držav, je treba poudariti, da primerjava, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 149 in 150, temelji na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in povprečnih cenah proizvajalcev Unije na trgu Unije in ne na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev na trgu Unije. Treba je opozoriti, da je povprečna cena družbe HEG na trgu Unije znatno dampinška in da nelojalno niža povprečno ceno proizvajalcev Unije ter da zato ni primerna za zadevno primerjavo.

(165)

Glede na navedeno se trditve družbe HEG zavrnejo.

(166)

Sklep Komisije, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja, se zato potrdi.

D.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(167)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelovalo osem proizvajalcev (dve posamezni družbi in dve skupini). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

2.   Uvodne opombe

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 141, je stanje industrije GES tesno povezano s stanjem v elektro-jeklarskem sektorju, kjer se GES uporabljajo v električnih martinovkah za taljenje jeklenih odpadkov. V tem okviru so med obravnavanim obdobjem v elektro-jeklarski industriji prevladovali negativni tržni pogoji, saj se je potrošnja zmanjšala, kar se je odražalo tudi v potrošnji GES.

(169)

Ker sta v Indiji le dva proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, podatki o uvozu GES s poreklom iz Indije in drugih tretjih držav v Evropsko unijo niso natančni, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 29 osnovne uredbe.

3.   Potrošnja Unije

(170)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(i)

podatke o prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije, pridobljene po preverjanju izpolnjenih vprašalnikov;

(ii)

podatke o prodaji nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije, pridobljene iz zahtevka za pregled;

(iii)

podatke o prodaji nevzorčenega nesodelujočega proizvajalca Unije, pridobljene iz njegovih letnih poročil;

(iv)

podatke o uvozu iz Indije, ki so temeljili na zbirki podatkov iz člena 14(6), in

(v)

podatke o uvozu iz vseh drugih tretjih držav, ki so temeljili na Eurostatu (na ravni TARIC).

(171)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije (v tonah)

151 508

140 244

146 637

139 974

Indeks (2012 = 100)

100

93

97

92

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije, zahtevek za pregled, Eurostat (na ravni TARIC), zbirka podatkov iz člena 14(6).

(172)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Podrobneje, potrošnja Unije se je leta 2013 zmanjšala za 7 %, med letoma 2013 in 2014 si je opomogla za 4 % in se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala za 5 %.

(173)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 141 in 168, je bilo splošno zmanjšanje povpraševanja posledica negativnih tržnih pogojev, ki so prevladovali v elektro-jeklarskem sektorju, saj obseg prodaje grafitnih elektrod sledi razvoju obsega proizvodnje jekla v električnih pečeh.

(174)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri tržnem deležu in analizi potrošnje upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji, ki se je v zadnjih treh letih znatno povečal.

(175)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je bil ustrezno upoštevan pri izračunu potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 170, zato je ustrezno izražen v celotni potrošnji. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.   Uvoz iz zadevne države

4.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

obseg uvoza (v tonah)

9 000 –10 000

5 000 –6 000

7 000 –8 000

6 500 –7 500

 

indeksiran obseg uvoza (2012 = 100)

100

57

80

74

tržni delež (v %)

6–7

3–4

5–6

4–5

indeksiran tržni delež

100

62

83

80

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(176)

Obsegi uvoza so se v obravnavanem obdobju zmanjševali. Znatno so se zmanjšali leta 2013 (za 43 %), leta 2014 so si opomogli in se potem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zmanjšali. Skupno so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 26 %.

(177)

Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 170.

(178)

Tržni delež se je gibal podobno kot obseg uvoza, tj. med letoma 2012 in 2013 se je zmanjšal, med letoma 2013 in 2014 povečal in potem med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšal. Skupni tržni delež se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

(179)

Tržni delež uvoza iz Indije je na začetku obravnavanega obdobja znašal med 6 % in 7 %. Do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom se je zmanjšal na od 4 % do 5 %.

4.2   Cene uvoza iz zadevne države

(180)

Komisija je cenovne trende indijskega uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). V veliki meri so bile skladne s cenami, ki jih je sporočil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(181)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena  (*1)

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

uvozne cene (v EUR/tono)

2 500 –3 500

3 000 –4 000

2 500 –3 500

2 200 –3 200

 

indeks (2012 = 100)

100

105

89

86

(182)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene skupno znižale za 14 %. Med letoma 2012 in 2013 so se uvozne cene zvišale za 5 %, leta 2014 so se znižale za 16 %, v OPP pa so se znižale za nadaljnje 3 %.

4.3   Nelojalno nižanje prodajnih cen

(183)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala (i) tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter (ii) ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za protidampinške/izravnalne dajatve in stroške po uvozu.

(184)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(185)

Primerjava je za sodelujočega proizvajalca izvoznika pokazala 3-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar, če bi se izračunom odštele protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 9-odstotna. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, so bile v OPP uvožene le zelo majhne količine. Vendar je Komisija kljub temu izvedla oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovila je, da če bi se izračunom odštele veljavne protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 12-odstotna. Vendar ocena temelji na zelo majhnem obsegu uvoza in zaradi pomanjkljivega sodelovanja ne upošteva vrst izdelka. Zato je njena zanesljivost omejena.

4.4   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupaj druge tretje države

uvoz (v tonah)

33 000 –35 000

30 000 –32 000

34 000 –36 000

30 000 –32 000

indeks

100

90

103

90

tržni delež (v %)

22–23

22–23

24–25

22–23

cena (v EUR/tono)

2 500 –3 500

2 400 –3 400

2 400 –3 400

2 300 –3 300

indeks

100

98

89

92

Kitajska

uvoz (v tonah)

14 000 –15 000

11 000 –12 000

16 000 –17 000

14 000 –15 000

 

indeks

100

80

117

103

tržni delež (v %)

9–10

8–9

11–12

10–11

cena (v EUR/tono)

2 000 –3 000

1 500 –2 500

1 400 –2 400

1 600 –2 600

indeks

100

94

90

99

ZDA

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

4 200 –5 200

4 200 –5 200

 

indeks

100

118

129

128

tržni delež (v %)

2–3

3–4

3–4

3–4

cena (v EUR/tono)

3 300 –4 300

3 200 –4 200

3 000 –4 000

2 800 –3 800

indeks

100

96

84

81

Mehika

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

5 500 –6 500

4 000 –5 000

 

indeks

100

127

165

119

tržni delež (v %)

2–3

3–4

4–5

3–4

cena (v EUR/tono)

3 800 –4 800

3 900 –4 900

3 900 –4 900

4 000 –5 000

indeks

100

103

103

115

Rusija

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

2 500 –3 500

3 500 –4 500

3 700 –4 700

 

indeks

100

70

101

103

tržni delež (v %)

2–3

1–2

2–3

2–3

cena (v EUR/tono)

3 000 –4 000

2 800 –3 800

2 500 –3 500

2 100 –3 100

indeks

100

91

79

75

Japonska

uvoz (v tonah)

4 500 –5 500

3 000 –4 000

3 000 –4 000

2 000 –3 000

 

indeks

100

74

62

50

tržni delež (v %)

3–4

2–3

2–3

1–2

cena (v EUR/tono)

3 400 –4 400

3 300 –4 300

2 800 –3 800

2 900 –3 900

indeks

100

99

82

83

Druge tretje države

uvoz (v tonah)

4 000 –5 000

4 000 –5 000

1 000 –2 000

700–1 700

 

indeks

100

104

25

19

tržni delež (v %)

2–3

3–4

0,5–1,5

0,5–1,5

cena (v EUR/tono)

2 600 –3 600

2 000 –3 000

1 900 –2 900

1 600 –2 600

indeks

100

83

78

72

Vir: Eurostat (na ravni TARIC).

(186)

Skladno z upadajočo potrošnjo se je obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav med letom 2012 in OPP zmanjšal za 10 %. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju znašal od 22 % do 23 %. Večina uvoza je bila iz Kitajske, ZDA, Mehike, Rusije in Japonske, ki so bile v OPP edine države z več kot 1-odstotnim posameznim tržnim deležem.

(187)

Uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike so bile višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz ZDA in Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za manj kot 1 odstotno točko. Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1,5 odstotne točke.

(188)

Uvozne cene iz Kitajske in Rusije so bile nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2012 za Rusijo). Glede na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije, se del uvoza iz Kitajske nanaša na GES z majhnim premerom (premer z manj kot 400 milimetri), medtem ko gre pri večini indijskega uvoza in proizvodnji industrije Unije za GES z velikim premerom (25) (premer z več kot 400 milimetri), ki so dražje.

(189)

Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko in je v OPP znašal od 10 % do 11 %, tržni delež uvoza iz Rusije v OPP pa je znašal le od 2 % do 3 %. V obravnavanem obdobju se je povečal za 0,3 odstotne točke. Vendar to povečanje ni bilo na škodo tržnega deleža industrije Unije, ki se je, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 202, v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(190)

Ker podatki, ki so na voljo iz uvoznih statistik, ne razlikujejo med različnimi vrstami izdelka in ker zato ni bilo mogoče opraviti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, vpliva uvoza iz Kitajske in Rusije ni mogoče jasno določiti.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Splošne opombe

(191)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(192)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(193)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, letnih poročil nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(194)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(195)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(196)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

5.2   Makroekonomski kazalniki

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(197)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

235 915

235 502

241 623

221 971

Indeks (2012 = 100)

100

100

102

94

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

297 620

297 245

299 120

290 245

Indeks (2012 = 100)

100

100

101

98

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

79

79

81

76

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(198)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Natančneje, najprej se je leta 2014 povečal za 2 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 % v primerjavi z letom 2014.

(199)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(200)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 odstotne točke.

(b)   Obseg prodaje in tržni delež

(201)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

107 655

103 779

103 704

102 123

Indeks (2012 = 100)

100

96

96

95

Tržni delež (v %)

71,1

74,0

70,7

73,0

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(202)

Celotna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za približno 5 %. Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihal. Leta 2013 se je povečal za 2,9 odstotne točke. Potem se je leta 2014 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet povečal za 2,3 odstotne točke. Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(203)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri določanju tržnega deleža industrije Unije upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji. Vendar je tržni delež industrije Unije izračunan na podlagi prodaje lastne proizvodnje na trgu Unije. Uvoz industrije Unije ni upoštevan, ker bi to izkrivljalo celotno sliko glede na to, da bi se uvoz štel dvakrat: kot uvoz na eni strani in kot prodaja industrije Unije na drugi strani. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(c)   Rast

(204)

Potrošnja Unije se je med letom 2012 in OPP zmanjšala za 8 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 5 %, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v pridobitev tržnega deleža v višini 1,9 odstotne točke.

(d)   Zaposlenost in produktivnost

(205)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

1 526

1 539

1 475

1 523

Indeks (2012 = 100)

100

101

97

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

155

153

164

146

Indeks (2012 = 100)

100

99

106

94

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(206)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na približno enaki ravni. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (6-odstotno zmanjšanje v obravnavanem obdobju) se je v enakem obdobju za 6 % zmanjšala tudi produktivnost.

(e)   Višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(207)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz GES iz Indije na trg Unije nadaljeval po subvencioniranih cenah. Subvencijska stopnja, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisano v uvodni izjavi 130. To je sovpadalo z znižanjem uvoznih cen v primerjavi z letom 2012. Industrija Unije pa je kljub temu imela koristi od veljavnih izravnalnih ukrepov, saj je ohranila in rahlo povečala svoj tržni delež.

5.3   Mikroekonomski kazalniki

(f)   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(208)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

3 784

3 468

2 997

2 825

Indeks (2012 = 100)

100

92

79

75

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

3 357

3 116

2 776

2 745

Indeks (2012 = 100)

100

93

83

82

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(209)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je stalno zniževala in se skupaj znižala za 25 % ter v OPP dosegla 2 825 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so izražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu GES zaradi vse manjšega povpraševanja v elektro-jeklarskem sektorju.

(210)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin.

(211)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da so se svetovne cene surovin znižale bolj kot stroški surovin, ki jih je imela industrija Unije v zadevnem obdobju. Zato je bila industrija Unije neučinkovita, kar zadeva pridobivanje surovin, in uspešnost njenega poslovanja je bila zato vprašljiva.

(212)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije pridobivala surovine po vsem svetu od svojih povezanih in nepovezanih strank po podobnih cenah in da ni bilo znakov neučinkovitosti, kar zadeva pridobivanje surovin. Ker trditev ni bila podrobneje utemeljena, je bila zavrnjena.

(g)   Stroški dela

(213)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

66 111

66 842

67 113

67 253

Indeks (2012 = 100)

100

101

102

102

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(214)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo zvišali za 2 %.

(h)   Zaloge

(215)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge

8 952

8 821

13 770

18 465

Indeks (2012 = 100)

100

99

154

206

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

6

5

7

11

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(216)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu več kot podvojila. Raven zalog je v OPP pomenila približno 11 % njihove proizvodnje.

(i)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(217)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

11,3

10,2

7,4

2,8

Denarni tok (v EUR)

47 981 432

46 443 978

30 426 147

31 283 121

Indeks (2012 = 100)

100

97

63

65

Naložbe (v EUR)

25 293 559

23 133 505

21 672 869

12 313 975

Indeks (2012 = 100)

100

91

86

49

Donosnost naložb (v %)

16,5

13,9

10,1

3,9

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(218)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjševala z 11,3 % v letu 2012 na 2,8 % v OPP, kar je zmanjšanje za 8,5 odstotne točke.

(219)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije posledica njihovih visokih splošnih upravnih in prodajnih stroškov.

(220)

Preiskava je pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju znižali, kot je navedeno v uvodni izjavi 210. To znižanje stroškov proizvodnje na enoto se je nanašalo na upravne in prodajne stroške, četudi je bila večina stroškov pripisana surovinam. Trditev je bila zato zavrnjena.

(221)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. V zadevnem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 35 %. Znatno zmanjšanje denarnega toka je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 218.

(222)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot polovico, in sicer s 25 milijonov EUR v letu 2012 na 12 milijonov EUR v OPP.

(223)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje naložb v celoti mogoče pripisati skrčenju povpraševanja in presežnim zmogljivostim GES, ki se proizvajajo po vsem svetu.

(224)

Preiskava je dejansko potrdila, da se je potrošnja GES v obravnavanem obdobju zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172. Vendar je treba opozoriti, da so bile naložbe v zadevni izdelek, ki jih je industrija Unije izvedla v OPP zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, ko se je spopadala tudi z zmanjševanjem potrošnje, trikrat večje od ravni naložb, dosežene v OPP sedanje preiskave.

(225)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je postopno zmanjšala s 16,5 % v letu 2012 na 3,9 % v OPP.

5.4   Sklepi o položaju industrije Unije

(226)

Preiskava je pokazala, da so se kljub veljavnim ukrepom številni kazalniki škode razvijali negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal. Industrija Unije je kljub temu ohranila in nekoliko povečala tržni delež, kar je bilo mogoče le na račun nižjih doseženih stopenj dobička.

(227)

Čeprav je ta negativni razvoj dogodkov mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, so bili izdelki, uvoženi iz Indije, še vedno stalno prisotni na trgu Unije. Ti uvoženi izdelki so se prodajali po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije in so v OPP nelojalno znižale cene industrije Unije za 3 %. Poleg tega je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znašala 9 %. Tako je indijski dampinški in subvencionirani uvoz še vedno izvajal cenovni pritisk. Cenovni pritisk se je v sedanjem OPP dejansko povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala manj kot 2 %.

(228)

Zaradi manjše potrošnje in cenovnega pritiska zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene. Zato je bil njen dobiček manjši od 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (2,8 %).

(229)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je 2-odstotno povečanje tržnega deleža industrije Unije proizvajalcem Unije zagotovilo znatne ugodnosti zaradi zmanjšanja uvoza iz Indije. Tržni delež industrije Unije naj bi bil po trditvah celo večji, če bi se upošteval tudi uvoz industrije Unije iz drugih tretjih držav. Hkrati se industrija Unije spopada z ostro cenovno konkurenco iz drugih virov (uvoz po nizkih cenah zlasti iz Kitajske in Rusije). Zato se je trdilo, da na podlagi domnevnega manjšega tržnega deleža proizvajalcev Unije škode ni mogoče pripisati uvozu iz Indije.

(230)

Preiskava je dejansko pokazala, da so se obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indije zmanjšali, vendar je dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije še vedno izvajal cenovni pritisk, ki se je v sedanjem OPP še povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 227. Trditev je bila zato zavrnjena.

(231)

Ista zainteresirana stran je tudi trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije eden od glavnih vzrokov cenovnega pritiska na trgu Unije, in pozvala k izvedbi celovite analize uvoza obravnavanega izdelka po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije pred ugotovitvijo verjetnosti ponovitve škode za industrijo Unije. Ta stran je tudi trdila, da so nekateri kitajski proizvajalci povečali uvoz GES velikega premera na trg Unije.

(232)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 188 in 190, bi bilo treba v zvezi z uvoznimi cenami GES iz Kitajske in Rusije opozoriti, da: (i) za uvoz iz teh držav ni bilo mogoče izvesti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, (ii) da statistični podatki o uvozu iz teh držav, ki so na voljo Komisiji, ne omogočajo razlikovanja med različnimi vrstami izdelka in (iii) da se v skladu z informacijami, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije in so jih potrdili uporabniki, večina uvoza iz teh držav nanaša na GES manjšega premera, ki so cenejše. Poleg tega sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije ni utemeljil svoje trditve v zvezi z povečanim uvozom GES večjega premera iz Kitajske v Unijo.

(233)

Kar zadeva obseg uvoza GES iz Kitajske in Rusije in njegov tržni delež, se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 1 odstotno točko, tržni delež uvoza iz Rusije pa za 0,3 odstotne točke, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 189. To povečanje ni bilo na škodo tržnega deleža industrije Unije, ki se je, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 189, v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke. Trditev je bila zato zavrnjena.

(234)

Ista zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije ni bila učinkovita pri proizvodnji GES manjšega premera, saj je prodaja takih izdelkov predstavljala le del njenega celotnega obsega prodaje.

(235)

Tržni pogoji običajno zagotavljajo, da ponudba, tj. vrste prodajanega izdelka, temelji na povpraševanju. Ker trditev v zvezi z neučinkovitostjo industrije Unije za proizvodnjo GES manjšega premera ni bila podrobneje utemeljena, je bila trditev zavrnjena.

(236)

Ta zainteresirana stran je trdila, da ni dovolj analiz vpliva večjih količin uvoza po dampinških cenah iz drugih držav, vključno z uvozom iz povezanih družb v ZDA, Mehiki, Maleziji in na Japonskem.

(237)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 187, so bile uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz teh držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,1 odstotne točke in je ob koncu OPP znašal manj kot 10 %. Poleg tega Komisija ni imela dokazov, da so bile cene iz teh držav dampinške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(238)

Ista zainteresirana stran je trdila, da je Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen glede na vrsto uporabila številčno oznako izdelka (PCN), pri kateri se niso upoštevale uporabljene surovine, kar pa znatno vpliva na stroške in cene. Če bi se primerjale vrste izdelka, izdelane iz enakih surovin, bi se stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen zmanjšala z 9 % na 8 %.

(239)

Razlike v surovinah dejansko niso bile izražene v strukturi PCN, zato take razlike niso bile upoštevane pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Vendar pa se je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, navedena v uvodni izjavi 227, po razdelitvi vrst izdelka ob upoštevanju uporabljenih surovin za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki ga je zainteresirana stran predložila po razkritju, zmanjšala le za 1 odstotno točko, tj. na 8 %. Zato to zmanjšanje ni bistveno vplivalo na ugotovitve Komisije glede stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(240)

Ta zainteresirana stran je izrazila dvome glede 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, in trdila, da so se proizvajalci GES spopadali z izgubami zaradi manjšega povpraševanja po jeklu, zato 8-odstotni ciljni dobiček ni bil več utemeljen.

(241)

Opozoriti je treba, da bi morala biti ciljna stopnja dobička tista, ki bi jo taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega/subvencioniranega uvoza. V zvezi s tem je bila ustrezna preiskava o stopnjah dobička industrije Unije izvedena, ko je bil subvencionirani uvoz na najnižji ravni (tj. leta 1999), kot je navedeno v uvodni izjavi 34 Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2004. Zato je bilo dokončno sklenjeno, da bi bilo treba za izračun stopnje škode stopnjo dobička, za katero bi se lahko razumno štelo, da predstavlja finančni položaj industrije Unije brez škodljivega subvencioniranja iz Indije, določiti na 8 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(242)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v izjemno ranljivem položaju, kar je mogoče pripisati predvsem negativnim tržnim pogojem in posledičnemu zmanjšanju potrošnje. Zato je bila ocena Komisije osredotočena na verjetnost ponovitve škode zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije.

6.   Verjetnost ponovitve škode

(243)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(244)

V uvodni izjavi 155 je bila ugotovljena verjetnost, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka veljavnosti ukrepov še naprej izvažala znatne količine v Unijo in celo povečala sedanji obseg izvoza ter da bo ta izvoz verjetno potekal po subvencioniranih cenah.

(245)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 139 in 140, je bila indijska zmogljivost v OPP ocenjena na 160 000 ton, prosta zmogljivost pa na od 40 000 do 50 000 ton, kar je znašalo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še povečevala svojo zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 139. Kot je navedeno v uvodni izjavi 142, so indijski organi konec novembra 2014 uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske. Zato se pričakuje, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

(246)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah od 152 do 155, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje preusmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 143, so indijski proizvajalci tudi zelo izvozno usmerjeni. Kar zadeva cene GES, kot je opisano v uvodni izjavi 149, so bile v nekaterih namembnih državah indijskega izvoza ugotovljene višje ravni cen kot v Uniji. Vendar glede na drugačen prodajni program te informacije ne vplivajo na splošno oceno, da bo nova zmogljivost usmerjena na trg Unije, saj je zanesljivost te primerjave cen omejena.

(247)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 146, so bili v Rusiji uvedeni protidampinški ukrepi proti uvozu GES iz Indije in izvoz iz Indije v Rusijo se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. To pomeni, da je dostop do tretjega največjega izvoznega trga za indijska proizvajalca izvoznika omejen in da glede na sedanjo ali verjetno celo večjo prosto zmogljivost, navedeno v uvodni izjavi 245, obstaja velika verjetnost, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka ukrepov znatno povečala uvoz zadevnega izdelka na trg Unije.

(248)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 185, bi indijske uvozne cene brez protidampinških in izravnalnih dajatev nelojalno znižale prodajne cene Unije za 9 %. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, je bilo izračunano, da bi bila ocenjena stopnja nelojalnega nižanja cen brez veljavnih protidampinških in izravnalnih dajatev 12-odstotna. To kaže, kakšna bi lahko bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se nadalje poslabšal gospodarski položaj industrije Unije.

(249)

V smislu obsega bi razveljavitev ukrepov indijskima proizvajalcema izvoznika zelo verjetno omogočila, da pridobita tržne deleže na trgu Unije. Zlasti nesodelujoči proizvajalec izvoznik, ki ima trenutno višjo stopnjo dajatve, ki znaša 15,7 %, bi bil močno spodbujen k temu, da začne na trg Unije znova izvažati v znatnih količinah. V tem primeru bi se industrija Unije soočila s takojšnjim upadom obsega prodaje in tržnih deležev.

(250)

Na podlagi navedenega bosta indijska proizvajalca izvoznika ob odsotnosti ukrepov verjetno okrepila svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega uvoza in tržnih deležev po dampinških in subvencioniranih cenah, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. To bo na trgu Unije povzročilo večji pritisk na cene, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj. Poleg tega bo dodatno poslabšalo gospodarski položaj industrije Unije.

(251)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode.

E.   INTERES UNIJE

(252)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(253)

Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni bilo obravnavano kot v nasprotju z interesi Unije.

(254)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(255)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

1.   Interes industrije Unije

(256)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 226, so ukrepi industriji Unije omogočili, da je ohranila tržne deleže. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 250 ugotovljeno tudi, da bi se položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi izravnalni ukrepi proti Indiji prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

2.   Interes uvoznikov/trgovcev

(257)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, v sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uvoznik. Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitiven učinek ukrepov.

3.   Interes uporabnikov

(258)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložilo osem od 53 uporabnikov, s katerimi je Komisija vzpostavila stik. Štirje od njih so uporabljali GES, uvožene iz Indije. Njihov uvoz je obsegal približno 20 % vsega uvoza zadevnega izdelka iz Indije.

(259)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten. Čeprav ukrepi veljajo že deset let, so uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov in tudi preiskava ni razkrila takih informacij.

(260)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da kakršno koli povečanje stroškov GES zaradi zanemarljivega pomena teh stroškov ne bi smelo imeti znatnih posledic za industrijo uporabnikov. Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Poleg tega nihče od štirih uporabnikov ni predložil nobenega argumenta proti ohranitvi ukrepov.

(261)

Eno združenje proizvajalcev jekla, in sicer nemška zveza jeklarske industrije (Wirtschaftsvereinigung Stahl), je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da so ukrepi poslabšali konkurenčni položaj proizvajalcev jekla v Uniji v primerjavi s proizvajalci jekla v drugih regijah, v katerih ni naloženih ukrepov v zvezi z GES. Združenje je trdilo, da bi nadaljevanje ukrepov omogočalo, da bi imela industrija Unije še naprej dominanten položaj. Vendar je iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov razvidno, da se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju nadaljeval. Poleg tega je preiskava pokazala, da GES čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav.

(262)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prvotne preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

4.   Sklep o interesu Unije

(263)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih izravnalnih ukrepov proti uvozu iz Indije.

F.   IZRAVNALNI UKREPI

(264)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni izravnalni ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(265)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1185/2010.

(266)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije zaprosil Komisijo, naj razmisli o omejitvi nadaljevanja ukrepov na dveletno obdobje. Vendar je preiskava pokazala, da ni posebnih okoliščin, ki bi upravičile omejitev trajanja ukrepov na dve leti.

(267)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(268)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (26) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(269)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 (27)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μ.Ω.m ali manj, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010), in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

2.   Stopnja dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelke, opisane v odstavku 1, proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Stopnja dajatve (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal

6,3

A530

HEG Limited, Bhilwara Towers, åA-12, Sector-1, Noida – 201301, Uttar Pradesh

7,0

A531

Vse druge družbe

7,2

A999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 4).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1629/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 10).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1354/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 350, 30.12.2008, str. 24).

(5)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1185/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 1).

(6)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1186/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 17).

(7)  UL C 82, 10.3.2015, str. 4.

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(9)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 25).

(10)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 33).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(12)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 461/2013 z dne 21. maja 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 137, 23.5.2013, str. 1).

(13)  http://dgft.gov.in/exim/2000/highlight2015.pdf.

(14)  UL C 394, 17.12.1998, str. 6.

(15)  Uredba Komisije (ES) št. 1008/2004 z dne 19. maja 2004 o uvedbi začasne protisubvencijske dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 183, 20.5.2004, str. 35).

(16)  http://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiqt6H2u9_QAhWEzRoKHYUwBVEQFggfMAA&url=http%3A%2F%2Fhegltd.com%2Fwebmaster%2FDownloadFile.aspx%3Fd%3D..%2Fuploads%2FFinance%2F70Results_Release.pdf&usg=AFQjCNGMpUymLm4BNOjIMmolLDgwSGgcDw.

(17)  http://content.icicidirect.com/mailimages/IDirect_GraphiteIndia_Q1FY16.pdf.

(18)  http://hegltd.com/ in http://www.graphiteindia.com/.

(19)  http://hegltd.com/WEBMASTER/DownloadFile.aspx?D=../Uploads/Newsletter/News9.pdf.

(20)  https://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/yearbook-archive.html.

(21)  http://www.dgtr.gov.in/sites/default/files/adfin_Graphite_Electrodes_diameters_ChinaPR.pdf.

(22)  http://hegltd.com/pdf/HEGLtd_Q1_FY_16_Investors_Presentation.pdf.

(23)  http://www.graphiteindia.com/View/investor_relation.aspx (glej GIL Q3 FY2015 Earnings Presentation.pdf, str. 14).

(24)  http://www.eurasiancommission.org/_layouts/Lanit.EEC.Desicions/Download.aspx?IsDlg=0&ID=3805&print=1.

(*1)  Povprečna cena ne vključuje veljavnih protidampinških/izravnalnih dajatev.

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(25)  Obe vrsti grafitnih elektrod, z majhnim in velikim premerom, sta vključeni pod isti oznaki TARIC.

(26)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, 1049 Bruselj, Belgija.

(27)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).


10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/46


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/422

z dne 9. marca 2017

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije;

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije („zadevna država“), ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

(2)

Svet je po protisubvencijski preiskavi z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (3) uvedel tudi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004.

(4)

Po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta št. 1186/2010 (5) podaljšal obstoječe protidampinške ukrepe. Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1185/2010 (6) podaljšal obstoječe izravnalne ukrepe.

(5)

Protidampinški ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 9,4 % in 0 % na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa je znašala 8,5 %.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, je Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8), prejela zahtevek za pregled.

(7)

Zahtevek so vložile družbe SGL Carbon GmbH, TOKAI Erftcarbon GmbH in GrafTech Switzerland SA („vložniki“), ki obsegajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod.

(8)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

3.   Začetek

(9)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (9) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

4.   Vzporedna preiskava

(10)

Komisija je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (10), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (11), za dokončne izravnalne ukrepe, veljavne za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo.

5.   Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

5.1   Vzorčenje

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(a)   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Na podlagi informacij, prejetih med ugotavljanjem reprezentativnosti, so vzorčeni proizvajalci Unije obsegali več kot 80 % celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(b)   Vzorčenje uvoznikov

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

5.2   Vprašalniki in preveritveni obiski

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema indijskima proizvajalcema izvoznikoma in 53 uporabnikom, ki so izrazili pripravljenost po začetku postopka.

(18)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, enega indijskega proizvajalca izvoznika in osmih uporabnikov izdelka, ki se pregleduje. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited („GIL“), se je odločil, da v tem pregledu ne bo izpolnil vprašalnika.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Graftech France S.N.C., Calais, Francija;

Graftech Iberica S.L., Navarra, Španija;

SGL Carbon S.A., Wiesbaden, Nemčija;

Tokai Erftcarbon GmbH, Grevenbroich, Nemčija;

(b)

proizvajalec izvoznik v Indiji:

HEG Limited, Bhopal („HEG“).

6.   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(20)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(21)

Zadevni izdelek so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („GES“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

2.   Podobni izdelek

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

izdelek, ki se pregleduje;

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(23)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

1.   Uvodne opombe

(24)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi se zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je v tej preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik. Ta družba je v OPP pokrivala več kot 95 % izvoza GES iz Indije v Unijo. Zato je Komisija menila, da ima dovolj informacij za oceno izvozne cene in stopnje dampinga v OPP.

(26)

Vendar je ta proizvajalec izvoznik obsegal le 50 % celotne proizvodne zmogljivosti in le 40–50 % celotne proizvodnje GES v OPP v Indiji. Poleg tega je njegov izvoz v druge tretje države v OPP obsegal le 43–52 % celotnega izvoza iz Indije v druge tretje države (točne teže edinega sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika v celotni indijski proizvodnji in celotnega izvoza zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti). Zaradi navedenega in glede na to, da drugi indijski proizvajalec GES ni sodeloval, je Komisija menila, da nima dovolj informacij za proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, zato je morala razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov oceniti na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(27)

Indijski organi so bili ustrezno obveščeni, da lahko Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(28)

Ugotovitve iz oddelka 3 zato temeljijo na dostopnih dejstvih. Za ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, statistični podatki Eurostata, podatki, ki so jih zbrale države članice v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), in javno dostopne informacije.

2.   Damping v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

2.1   Normalna vrednost

(29)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v OPP predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Na podlagi tega je bilo za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(30)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Pri opredeljevanju vrst GES so bili upoštevani naslednji elementi, in sicer i) ali so bili prodani z elektrodnim nastavkom ali brez, ii) premer in iii) dolžina.

(31)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba pri opredeljevanju identičnih ali neposredno primerljivih vrst GES upoštevati tudi dejstvo, da se GES proizvajajo iz različno kakovostnega igelnega koksa (osnovna surovina). Preiskava je dejansko potrdila, da je družba v proizvodnem procesu uporabljala dve različni vrsti igelnega koksa, tj. uvoženi kakovostnejši igelni koks in igelni običajni koks, ki izhaja z indijskega trga. Potrjeno je bilo tudi, da so od vrste uporabljenega koksa odvisni stroški proizvodnje in cena končnega izdelka.

(32)

Da bi tako Komisija zagotovila pošteno primerjavo, je za izračun dampinga vsako vrsto izdelka razdelila na nizkokakovostne in visokokakovostne izdelke.

(33)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če skupni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v OPP predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da so bile te vrste izdelka reprezentativne.

(34)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, da bi sprejela odločitev, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajno ceno.

(35)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg domače prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, zajemal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ter

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena te vrste izdelka enaka ali višja od proizvodnih stroškov na enoto.

(36)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v OPP.

(37)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v OPP:

(a)

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)

je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto.

(38)

Če prodaje vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ni bilo ali ni bila zadostna, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(39)

Za take vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v OPP prištelo naslednje:

(a)

tehtano povprečje prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov („PSA-stroški“) edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki so v OPP nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine, ter

(b)

tehtani povprečni dobiček, ki ga je v OPP dosegel edini sodelujoči proizvajalec izvoznik pri domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine.

(40)

Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

2.2   Izvozna cena

(41)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(42)

Med preverjanjem na kraju samem so bile v izvoznih cenah, ki jih je sporočil sodelujoči izvoznik, ugotovljene številne napake. Te napake so bile popravljene in proizvajalec izvoznik je bil ustrezno obveščen.

2.3   Primerjava

(43)

Komisija je normalno vrednost in zgoraj ugotovljeno izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(44)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in druge dodatne stroške, kreditne in bančne stroške ter izravnalne dajatve, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik plačal po potrebi in kadar je bilo upravičeno.

(45)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za uvozne dajatve na surovine, plačane v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe, ker naj bi uvozne dajatve bremenile GES, proizvedene za potrošnjo v Indiji, vendar so bile v skladu s shemo povračil dajatev (Duty Drawback Scheme; „shema DDS“) povrnjene, ko je bil izdelek izvožen v Unijo. Vendar je preiskava pokazala, da ni bilo neposredne povezave med zneski sheme DDS, prejetimi za izvoz GES, in dajatvami, ki so bile dejansko plačane za vključene uvožene surovine. Zato velja, da proizvajalec izvoznik ni dokazal vključenosti vrnjenega davka na izvoz v domačo ceno. To je bilo potrjeno tudi v uvodnih izjavah 38 do 42 vzporedne protisubvencijske preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da shema DDS pomeni subvencijo v obliki finančnega prispevka indijske vlade ter da je ni mogoče šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnega povračila. Zato prilagoditve ni mogoče odobriti.

(46)

Poleg tega je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe, ker naj bi bile uvozne dajatve domnevno zaračunane za podobni izdelek, namenjen potrošnji v Indiji, a zaradi sheme vnaprejšnjih odobritev (Advanced Authorisation Scheme; „shema AAS“) niso bile pobrane, ko je bil izdelek izvožen v Unijo. Vendar je preiskava pokazala, da ni bilo vzpostavljenega nobenega sistema za preverjanje, da so bile surovine, ki so bile brezcarinsko dajatev prosto uvožene v skladu s shemo AAS, izrecno vključene v izvožene GES. Zato Komisija meni, da proizvajalec izvoznik ni dokazal, da je bil neplačani davek na izvoz vključen v domačo ceno. To je bilo potrjeno tudi v uvodnih izjavah 59 do 62 vzporedne protisubvencijske preiskave, kjer je bilo ugotovljeno, da shema AAS pomeni subvencijo v obliki finančnega prispevka indijske vlade ter je ni mogoče šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnega povračila. Zato te prilagoditve ni mogoče odobriti.

2.4   Stopnja dampinga

(47)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje. Na podlagi te metodologije stopnja dampinga sodelujočega proizvajalca izvoznika v OPP znaša 29,8 %.

(48)

Med preverjanjem na kraju samem v prostorih edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Indiji je družba trdila, da bi bilo treba upoštevati domnevno precejšnje nihanje cene glavne surovine (igelnega koksa) v OPP, in zahtevala, naj Komisija v ta namen izračuna četrtletno stopnjo dampinga. To bi pokazalo, da v OPP ni bilo dampinga. V zvezi s tem je družba ob koncu preverjanja na kraju samem predložila četrtletne stroške proizvodnje.

(49)

Ker ta trditev ni bila izražena v zgodnejši fazi postopka niti v izpolnjenem vprašalniku, Komisija trditve ni mogla ustrezno preveriti in ugotoviti, ali so bili predloženi podatki popolni in pravilni.

(50)

V vsakem primeru je preiskava na kraju samem na podlagi zagotovljenih podatkov pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto na vrsto izdelka v OPP iz četrtletja v četrtletje zniževali, vendar ne za vse izdelke, ampak samo za nekatere. Za več številčnih oznak izdelka so se stroški proizvodnje na enoto v zadnjem četrtletju zvišali. Izvozna cena na enoto je imela podoben padajoč trend, razen v zadnjem četrtletju, ko so se izvozne cene zvišale, razen za dve vrsti izdelka. Družba je v vsakem četrtletju OPP izvozila znatne količine, ki so bile porazdeljene po različnih četrtletjih, kot je prikazano v spodnji preglednici (točnih podatkov o obsegu zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti). Poleg tega se niso vse vrste izdelka prodajale v vseh četrtletjih, saj se je samo šest od 23 vrst izdelka, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik prodajal na trgu Unije, prodajalo v vsakem četrtletju.

(51)

Stopnja dampinga, izračunana za vsako četrtletje v skladu z metodologijo, pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 do 47, je pokazala znaten damping v vsakem četrtletju OPP.

Preglednica 1

OPP

Stopnja dampinga (%)

Obseg izvoza (v tonah)

Oktober 2014–december 2014

23,1

[1 500 –1 700 ]

Januar 2015–marec 2015

32,3

[1 900 –2 100 ]

April 2015–junij 2015

15,4

[1 500 –1 700 ]

Julij 2015–september 2015

6,4

[1 100 –1 400 ]

(52)

Trditev sodelujočega proizvajalca izvoznika, da bi četrtletni izračun njegove stopnje dampinga pokazal, da dampinga ni bilo, je torej nepravilna. Stopnje dampinga so bile znatne v vsakem četrtletju, enako pa je tudi povprečna stopnja dampinga v OPP, izračunana na podlagi teh četrtletnih stopenj, ostala znatna in znašala 19,3 %.

(53)

Čeprav stopnje dampinga v različnih četrtletjih, izračunane na podlagi vrste izdelka, kažejo nihajoč trend (zviševanje v obdobju od oktobra 2014–decembra 2014 do januarja 2015–marca 2015 ter nato zniževanje v obdobju od januarja 2015–marca 2015 do konca OPP), postopno zniževanje proizvodnih stroškov na enoto ni imelo zatrjevanega učinka. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je bilo zmanjšanje stopnje dampinga delno posledica zvišanja izvozne cene. Opozoriti je treba, da je zahtevek sodelujočega proizvajalca izvoznika za izračun četrtletne stopnje dampinga temeljil le na nihanjih cen surovin. Zato je Komisija sklenila, da predložene informacije niso postavile pod vprašaj ugotovitev glede dampinga v OPP in posledično ugotovitev o nadaljevanju dampinga iz uvodnih izjav 57 do 87.

(54)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da bi morala Komisija za izračun dobičkonosnosti, uporabljen za konstruiranje normalne vrednosti, razlikovati med izdelki, ki se proizvajajo iz domačega koksa, na eni strani in izdelki, ki se proizvajajo iz uvoženega igelnega koksa, na drugi strani, in sicer zaradi razlike v uporabi teh izdelkov. Poleg tega je trdil, da se samo izdelki, ki se proizvajajo iz uvoženega igelnega koksa in se uporabljajo v visokozmogljivih električnih obločnih pečeh, prodajajo na trgu Unije in da bi bilo treba zato dobičkonosnost, uporabljeno za konstruiranje normalne vrednosti, izračunati samo na podlagi teh vrst izdelka. Na zaslišanju pred Komisijo po razkritju je družba HEG pojasnila, da Komisija na podlagi teh trditev za konstruiranje normalne vrednosti ne bi smela uporabiti tehtane povprečne stopnje dobičkonosnosti, izračunane na podlagi celotne domače prodaje. Trdila je, da bi morala Komisija izračunati dve ločeni stopnji dobičkonosnosti, pri čemer bi morala upoštevati poreklo koksa, in ju ustrezno uporabiti pri konstruiranju normalne cene.

(55)

V izpolnjenem vprašalniku je družba HEG za vsako vrsto izdelka navedla poreklo surovin in učinkovitost GES. Vendar je ob upoštevanju samo teh dveh elementov primerjava med vrstami izdelka, ki se prodajajo na trgu Unije, in tistimi, ki se prodajajo na indijskem trgu, pokazala, da je družba HEG v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodajala iste vrste izdelka na obeh trgih. Zato je prvi del trditve dejansko napačen.

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40, je poleg tega Komisija za konstruiranje normalne vrednosti uporabila tehtani povprečni dobiček celotne domače prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Vendar bi se v primeru uporabe posameznih stopenj dobička za vsako vrsto izdelka, kot jih je družba predložila med zaslišanjem, omenjenem v uvodni izjavi 54, stopnja dampinga, navedena v uvodni izjavi 47, zmanjšala le za 3,2 odstotne točke, tj. na 26,7 %. Zato to zmanjšanje ne vpliva bistveno na ugotovitve Komisije glede dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in posledično na ugotovitve o nadaljevanju dampinga iz uvodnih izjav 57 do 87.

3.   Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

(57)

Poleg ugotovitve znatnega dampinga v OPP je Komisija analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Proučeni so bili proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, je sodeloval le eden proizvajalec izvoznik v Indiji, ki je obsegal le polovico skupne indijske proizvodne zmogljivosti. Ugotovitve v oddelkih v nadaljevanju so zato temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Za ta namen je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, zbirko podatkov Združenih narodov, informacije, ki jih je zagotovila indijska vlada v vzporedni protisubvencijski preiskavi, navedeni v uvodni izjavi 10, in javno dostopne informacije.

3.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost

(59)

Na podlagi javnih finančnih informacij in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika (12)  (13), sta oba indijska proizvajalca po prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, navedenem v uvodni izjavi 4, svojo proizvodno zmogljivost povečala za 27 %. Ob koncu OPP je skupna proizvodna zmogljivost v Indiji znašala 160 000 ton letno, enakomerno porazdeljenih med obema proizvajalcema (14). Poleg tega je preiskava pokazala, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še dodatno povečala svojo zmogljivost (15).

(60)

Obseg proizvodnje obeh indijskih proizvajalcev je v OPP znašal med 110 000 in 120 000 tonami. Na podlagi zgoraj navedenega je skupna indijska prosta zmogljivost znašala od 40 000 do 50 000 ton, kar je pomenilo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v OPP.

(61)

Zmogljivost se je povečala hkrati z zmanjšanjem potrošnje GES v Indiji in po svetu. GES se uporabljajo predvsem v elektro-jeklarski industriji, natančneje v jeklarnah za taljenje jeklenih odpadkov. Razvoj potrošnje GES je torej povezan z razvojem elektro-jeklarske proizvodnje in sledi podobnim trendom. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je proizvodnja elektrojekla v Indiji in po svetu med letom 2012 in OPP zmanjšala (16), medtem ko se je proizvodna zmogljivost za GES v Indiji povečala.

(62)

Konec novembra 2014 so indijski organi uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske (17). Pričakuje se, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

3.2   Izvoz v tretje države

(63)

Na podlagi javnih računovodskih izkazov je bilo ugotovljeno, da sta oba indijska proizvajalca izvoznika izvozno usmerjena (18)  (19) saj sta v OPP izvozila približno 60 % skupne proizvodnje.

(64)

Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomemben namembni kraj za sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG. Izvoz HEG je v OPP prispeval od 10 % do 17 % skupne prodaje družbe v smislu vrednosti in od 10 % do 20 % v smislu obsega. Nesodelujoča indijska družba GIL je v OPP v Unijo izvozila zelo majhne količine. Vendar je to treba obravnavati v povezavi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami, ki veljajo za družbo GIL (skupaj 15,7 %) v primerjavi z družbo HEG (skupaj 7 %).

(65)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivejšega vira za ugotovitev obsega izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, je bila uporabljena zbirka podatkov Združenih narodov. Iz te zbirke je razvidno, da se je izvoz v druge tretje države med letoma 2012 in 2013 povečal za 43 %, nato pa se je v letih 2014 in 2015 zmanjšal za 38 % v primerjavi z letom 2013. Med letom 2012 in OPP se je obseg izvoza na splošno zmanjšal (za 10 %).Glavne namembne države indijskega izvoza leta 2015 so bile ZDA, Saudova Arabija, Iran, Turčija, Združeni arabski emirati, Republika Koreja in Egipt. V obdobju 2012–2015 se je indijski izvoz v nekatere od teh držav povečal (na primer v Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate in ZDA), v nekatere druge pa zmanjšal (Iran, Turčija, Republika Koreja in Egipt), in sicer na splošno za 9 %.

(66)

Čeprav je bila Rusija leta 2012 tretji največji izvozni trg za indijske proizvajalce glede na obseg, se je izvoz iz Indije v Rusijo, potem ko je Rusija decembra 2012 uvedla dajatev ad valorem na uvoz GES iz Indije v višini od 16,04 % do 32,83 % (20), zmanjšal za 86 % s 4 415 ton na 638 ton leta 2015.

(67)

Informacije o obsegu izvoza v zbirki podatkov Združenih narodov je bilo mogoče dvojno preveriti z informacijami, ki jih je indijska vlada zagotovila v vzporedni protisubvencijski preiskavi, tj. s statističnimi podatki o izvozu Generalnega direktorata za trgovinske podatke in statistiko („DGCIS“), ki so pokazali podobne trende kot podatki v zbirki podatkov Združenih narodov.

(68)

Poleg tega je tudi obseg izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG v druge tretje države sledil podobnim trendom, tj. povečanje obsega izvoza v tretje države od leta 2012 do leta 2013 in zmanjšanje od leta 2014 do OPP s splošnim padajočim trendom v obravnavanem obdobju. Omeniti je treba, da je kljub temu povečanju obsega izvoza splošna raven v OPP ostala znatna, in sicer med 20 000 in 30 000 tonami.

(69)

Kar zadeva ravni izvoznih cen, je preiskava na podlagi zbirke podatkov Združenih narodov pokazala, da so se indijske izvozne cene za nekatere države, kot so ZDA in Republika Koreja, ki so bile v obdobju 2012–2014 v povprečju nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale približno na raven cen v EU. Poleg tega so se indijske izvozne cene za druge države, kot je na primer Saudova Arabija, ki so bile v obdobju 2012–2014 nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na raven, ki je bila višja od cen v EU. Poleg tega so bile indijske izvozne cene za nekatere druge države, kot je na primer Turčija, v celotnem obravnavanem obdobju še vedno nižje od cen v EU. Vendar je treba opozoriti, da cene v tej zbirki podatkov niso ločene po različnih vrstah izdelka in da je zato zanesljivost take primerjave cen na tej podlagi omejena.

(70)

Analiza informacij o izvoznih cenah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav je pokazala, da so bile v obdobju 2012–2014 povprečne cene na trgu Unije višje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih (prilagojenih na podlagi koledarskega leta, saj so bili podatki predloženi za poslovno leto), medtem ko so bile v OPP povprečne cene na trgu Unije nižje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih.

(71)

Za ugotovitev natančnih ravni cen indijskih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav ni bilo na voljo drugih podatkov.

3.3   Privlačnost trga Unije

(72)

Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Ljudsko republiko Kitajsko („Kitajska“). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100 v nadaljevanju, je Indija kljub zmanjšanju med letom 2012 in OPP ohranila znaten obseg in tržne deleže izvoza v Unijo.

(73)

Morebiten razvoj izvoza v Unijo ob prenehanju veljavnosti ukrepov je treba obravnavati ob upoštevanju splošnega zmanjšanja potrošnje GES v Indiji in po svetu v kombinaciji s prostimi zmogljivostmi v Indiji. To bo najverjetneje povečalo pritisk na indijske proizvajalce izvoznike, da raziščejo nadaljnje izvozne trge, zlasti ob upoštevanju njihovega izvozno usmerjenega poslovnega modela. Če bi bili ukrepi Unije razveljavljeni in dostop do trga Unije mogoč brez protidampinških in izravnalnih dajatev, je tako dejansko verjetno, da bodo proste proizvodne zmogljivosti uporabljene za izvoz na trg Unije. Preiskava je zlasti pokazala, da se je celotni izvoz iz Indije na trge drugih tretjih držav zmanjševal, čeprav se je indijski izvoz na nekaterih izvoznih trgih (kot so Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in ZDA) leta 2015 povečal. To kaže, da imajo nekatere tretje države očitno omejeno zmogljivost za absorpcijo dodatnih količin izvoza.

(74)

Poleg tega je Rusija uvedla protidampinške dajatve na uvoz GES iz Indije, kot je navedeno v uvodni izjavi 66. Indijski proizvajalci izvozniki imajo tako omejen dostop do tega trga in svojega obsega izvoza v Rusijo ne morejo povečati ali preusmeriti, na kar kaže zmanjševanje izvoza v to državo od leta 2012.

(75)

Zato je verjetno, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka veljavnosti ukrepov zaradi njihove znatne proste zmogljivosti še naprej izvažali znatne količine v Unijo in celo povečali sedanji obseg izvoza. To je dejansko verjetno za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki bo spodbujen k nadaljnjemu povečanju že tako znatne prisotnosti na trgu Unije, in še bolj verjetno za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, čigar stopnje dajatev so v primerjavi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom višje in ki je skorajda prenehal izvažati na trg Unije.

3.4   Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(76)

Zgornja analiza kaže, (i) da se je uvoz iz Indije na trg Unije nadaljeval po znatnih dampinških cenah in v znatnih količinah, (ii) da sta oba indijska proizvajalca izvozno usmerjena in imata proste zmogljivosti, ki bi se lahko uporabile za povečanje obsega izvoza v Unijo, (iii) da se svetovna potrošnja zmanjšuje, zato se zmanjšujejo možnosti izvoza na nekatere druge tretje trge, (iv) da obstoj protidampinških ukrepov v Rusiji proti indijskim GES še dodatno omejuje možnosti izvoza za indijske proizvajalce izvoznike.

(77)

Na podlagi navedenega se sklene, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(78)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, tj. družba HEG, trdil, da Komisija v svoji oceni verjetnosti nadaljevanja dampinga ni upoštevala dejstev v zvezi z obdobjem po OPP. V zvezi s tem je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija pri uporabi člena 18 osnovne uredbe ni upoštevala, da je družba GIL, tj. drugi indijski proizvajalec izvoznik GES, izvedla naložbo v proizvodni obrat v Uniji, tj. Graphite Cova GmbH („GIL Cova“). Družba HEG je poleg tega trdila, da ima družba GIL dolgoročno strateško pogodbo za prodajo sušenih zelenih elektrod (ki so polizdelek) obratu za grafitizacijo GIL Cova. Trdila je tudi, da je zaradi strateške naložbe družbe GIL sklep Komisije, da se bo izvoz iz Indije v Unijo povečal, napačen in da ugotovitev, da imata oba indijska proizvajalca na voljo proste zmogljivosti za izvoz, temelji le na domnevah. Prav tako je trdila, da se zaradi izteka ukrepov obseg uvoza v Unijo ne po povečal, saj je po OPP opazen trend zmanjševanja izvoza iz Indije v Unijo (vključno z izvozom družbe HEG v Unijo).

(79)

Poleg tega je trdila, da so bili njeni načrti za povečanje proizvodne zmogljivosti le vizija njenega predsednika, ki je upošteval ugoden ekonomski scenarij leta 2010. Tako v letnem poročilu družbe HEG za leto, ki se je zaključilo 31. marca 2016, ni več novih predlogov za povečanje zmogljivosti, o katerih bi razpravljal upravni odbor.

(80)

Kar zadeva primerjavo cen, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 69 in 70 v zvezi z izvozom na trge tretjih držav, je družba HEG predložila analizo svojih povprečnih cen CIF/CFR za štiri druge tretje države v primerjavi s svojimi povprečnimi cenami CIF za Unijo in ugotovila, da so bile povprečne cene za štiri druge tretje države na splošno višje od cen za Unijo. Zato je družba HEG trdila, da bi bil trg Unije z nižjimi ravnmi cen primerjalno manj zanimiv.

(81)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z naložbo družbe GIL v obrat GIL Cova v obravnavanem obdobju, je družba zelo malo izvažala na trg Unije. Vendar se šteje, da to ni le posledica naložbe družbe GIL v obrat GIL Cova, temveč predvsem visokih protidampinških in izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo za izvoz družbe GIL India v Unijo (skupaj 15,7 %). V skladu s scenarijem, da se protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavijo, je zato verjetno, da bo družba GIL še naprej izvažala v Unijo kljub svoji naložbi v obrat GIL Cova, pri čemer se upoštevata tudi njena prosta zmogljivost in privlačnost trga Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah 72 do 75.

(82)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi s trendom izvoza po OPP, je treba poudariti, da je bil ta izvoz opravljen, ko so veljali protidampinški in izravnalni ukrepi. Zato se bo izvoz družbe HEG v Unijo, kljub temu da je bil po OPP opazen trend njegovega zmanjševanja, verjetno povečal, če bodo protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavljeni, pri čemer je treba upoštevati, da bo družba HEG kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažala na trg Unije po znatnih dampinških cenah, njen izvozno naravnani poslovni model in njeno prosto zmogljivost, za katero ni izključeno, da se bo v prihodnosti povečala, če se bo povpraševanje po njenih izdelkih povečalo, kot je opisano v uvodnih izjavah 59 do 75.

(83)

Poleg tega je treba v zvezi z namero družbe HEG, da bo povečala zmogljivost, poudariti, da je družba HEG med preveritvenim obiskom na kraju samem leta 2016 skupini, ki se je ukvarjala z zadevo, pokazala kratek film s pregledom skupine HEG. Eden od elementov, predstavljenih v tem filmu, so bili prihodnji načrti družbe za povečanje njene proizvodne zmogljivosti. Poleg tega so predstavniki družbe med preverjanjem na kraju samem pojasnili, da so taki načrti trenutno odloženi, saj družba ni v celoti izkoriščala svoje zmogljivosti in zaradi zmanjšanja svetovnega povpraševanja. Zato je verjetno, da se bo v primeru razveljavitve protidampinških in/ali izravnalnih ukrepov povpraševanje po indijskih GES na trgu Unije povečalo in da bo to družbo HEG spodbudilo k povečanju svoje zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju.

(84)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z razlikami v cenah med trgom Unije in trgi drugih tretjih držav, je treba poudariti, da primerjava, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 69 in 70, temelji na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in povprečnih cenah proizvajalcev Unije na trgu Unije ter ne na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev na trgu Unije. Opozoriti je treba, da je povprečna cena družbe HEG na trgu Unije znatno dampinška in da nelojalno niža povprečno ceno proizvajalcev Unije ter zato ni primerna za zadevno primerjavo.

(85)

Glede na navedeno se trditve družbe HEG zavrnejo.

(86)

Druga zainteresirana stran je trdila, da imata indijska proizvajalca zaradi manjše porabe energije kot glavnega stroškovnega dejavnika in nižjih stroškov dela očitne primerjalne prednosti, kar zadeva stroškovno učinkovitost. Vendar je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da je glavni povzročitelj stroškov v postopku proizvodnje GES v Indiji dejansko koks in ne energija ali delo. Tudi če bi indijska proizvajalca imela primerjalno prednost, bi to v vsakem primeru imelo podoben učinek na izvozno ceno in normalno vrednost ter zato ne bi vplivalo na stopnjo dampinga. Ta trditev je torej dejansko napačna in se zato zavrne.

(87)

Sklep Komisije, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, se zato potrdi.

D.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(88)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelovalo osem proizvajalcev (dve individualni družbi in dve skupini). Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

2.   Uvodne opombe

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je stanje industrije GES tesno povezano s stanjem v elektro-jeklarskem sektorju, kjer se GES uporabljajo v električnih martinovkah za taljenje jeklenih odpadkov. V tem okviru so med obravnavanim obdobjem v elektro-jeklarski industriji prevladovali negativni tržni pogoji, saj se je potrošnja zmanjšala, kar se je odražalo tudi v potrošnji GES.

(90)

Ker sta v Indiji le dva proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, podatki o uvozu GES s poreklom iz Indije in drugih tretjih držav v Evropsko unijo niso natančni, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

3.   Potrošnja Unije

(91)

Komisija je ugotovila potrošnjo Unije, tako da je seštela:

(i)

podatke o prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije, pridobljene po preverjanju izpolnjenih vprašalnikov;

(ii)

podatke o prodaji nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije, pridobljene iz zahtevka za pregled;

(iii)

podatke o prodaji nevzorčenega nesodelujočega proizvajalca Unije, pridobljene iz njegovih letnih poročil;

(iv)

podatke o uvozu iz Indije, ki so temeljili na zbirki podatkov iz člena 14(6), in

(v)

podatke o uvozu iz vseh drugih tretjih držav, ki so temeljili na Eurostatu (na ravni TARIC).

(92)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije (v tonah)

151 508

140 244

146 637

139 974

Indeks (2012 = 100)

100

93

97

92

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije, zahtevek za pregled, Eurostat (na ravni TARIC), zbirka podatkov iz člena 14(6).

(93)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Podrobneje, potrošnja Unije se je leta 2013 zmanjšala za 7 %, med letoma 2013 in 2014 si je opomogla za 4 % in se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala za 5 %.

(94)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 61 in 89, je bilo splošno zmanjšanje povpraševanja posledica negativnih tržnih pogojev, ki so prevladovali v elektro-jeklarskem sektorju, saj obseg prodaje grafitnih elektrod sledi razvoju obsega proizvodnje jekla v električnih pečeh.

(95)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri tržnem deležu in analizi potrošnje upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji, ki se je v zadnjih treh letih znatno povečal.

(96)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je bil ustrezno upoštevan pri izračunu potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 91, zato je ustrezno izražen v celotni potrošnji. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.   Uvoz iz zadevne države

4.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

Obseg uvoza (v tonah)

9 000 –10 000

5 000 –6 000

7 000 –8 000

6 500 –7 500

indeksiran obseg uvoza (2012 = 100)

100

57

80

74

tržni delež (%)

6–7

3–4

5–6

4–5

indeksiran tržni delež

100

62

83

80

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(97)

Obsegi uvoza so se v obravnavanem obdobju zmanjševali. Znatno so se zmanjšali leta 2013 (za 43 %), leta 2014 so si opomogli in se potem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zmanjšali. Skupno so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 26 %.

(98)

Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 91.

(99)

Tržni delež se je gibal podobno kot obsegi uvoza, tj. med letoma 2012 in 2013 se je zmanjšal, med letoma 2013 in 2014 povečal in potem med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšal. Skupni tržni delež se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

(100)

Tržni delež uvoza iz Indije je na začetku obravnavanega obdobja znašal od 6 % do 7 %. Do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom se je zmanjšal na od 4 % do 5 %.

4.2   Cene uvoza iz zadevne države

(101)

Komisija je gibanje cen indijskega uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). V veliki meri so bile skladne s cenami, ki jih je sporočil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(102)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena  (21)

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

Uvozne cene (v EUR/tono)

2 500 –3 500

3 000 –4 000

2 500 –3 500

2 200 –3 200

Indeks (2012 = 100)

100

105

89

86

(103)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene skupno znižale za 14 %. Med letoma 2012 in 2013 so se uvozne cene zvišale za 5 %, leta 2014 so se znižale za 16 %, v OPP pa so se znižale za nadaljnje 3 %.

4.3   Nelojalno nižanje prodajnih cen

(104)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala (i) tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter (ii) ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za protidampinške/izravnalne dajatve in stroške po uvozu.

(105)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(106)

Primerjava je za sodelujočega proizvajalca izvoznika pokazala 3-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar, če bi se izračunom odštele protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 9-odstotna. Nesodelujoči proizvajalec izvoznik je v OPP izvozil le zelo majhne količine. Vendar je Komisija kljub temu izvedla oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovila je, da, če bi se izračunom odštele veljavne protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 12-odstotna. Vendar ocena temelji na zelo majhnem obsegu uvoza in zaradi pomanjkanja sodelovanja ne upošteva vrst izdelka. Zato je njena zanesljivost omejena.

4.4   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupaj druge tretje države

Uvoz (v tonah)

33 000 –35 000

30 000 –32 000

34 000 –36 000

30 000 –32 000

Indeks

100

90

103

90

Tržni delež (%)

22–23

22–23

24–25

22–23

Cena (v EUR/tono)

2 500 –3 500

2 400 –3 400

2 400 –3 400

2 300 –3 300

Indeks

100

98

89

92

Kitajska

Uvoz (v tonah)

14 000 –15 000

11 000 –12 000

16 000 –17 000

14 000 –15 000

Indeks

100

80

117

103

Tržni delež (%)

9–10

8–9

11–12

10–11

Cena (v EUR/tono)

2 000 –3 000

1 500 –2 500

1 400 –2 400

1 600 –2 600

Indeks

100

94

90

99

ZDA

Uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

4 200 –5 200

4 200 –5 200

Indeks

100

118

129

128

Tržni delež (%)

2–3

3–4

3–4

3–4

Cena (v EUR/tono)

3 300 –4 300

3 200 –4 200

3 000 –4 000

2 800 –3 800

Indeks

100

96

84

81

Mehika

Uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

5 500 –6 500

4 000 –5 000

Indeks

100

127

165

119

Tržni delež (%)

2–3

3–4

4–5

3–4

Cena (v EUR/tono)

3 800 –4 800

3 900 –4 900

3 900 –4 900

4 000 –5 000

Indeks

100

103

103

115

Rusija

Uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

2 500 –3 500

3 500 –4 500

3 700 –4 700

Indeks

100

70

101

103

Tržni delež (%)

2–3

1–2

2–3

2–3

Cena (v EUR/tono)

3 000 –4 000

2 800 –3 800

2 500 –3 500

2 100 –3 100

Indeks

100

91

79

75

Japonska

Uvoz (v tonah)

4 500 –5 500

3 000 –4 000

3 000 –4 000

2 000 –3 000

Indeks

100

74

62

50

Tržni delež (%)

3–4

2–3

2–3

1–2

Cena (v EUR/tono)

3 400 –4 400

3 300 –4 300

2 800 –3 800

2 900 –3 900

Indeks

100

99

82

83

Druge tretje države

Uvoz (v tonah)

4 000 –5 000

4 000 –5 000

1 000 –2 000

700–1 700

Indeks

100

104

25

19

Tržni delež (%)

2–3

3–4

0,5–1,5

0,5–1,5

Cena (v EUR/tono)

2 600 –3 600

2 000 –3 000

1 900 –2 900

1 600 –2 600

Indeks

100

83

78

72

Vir: Eurostat (na ravni TARIC).

(107)

Skladno z upadajočo potrošnjo se je obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav med letom 2012 in OPP zmanjšal za 10 %. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je med obravnavanim obdobjem znašal od 22 % do 23 %. Večina uvoza je bila iz Kitajske, ZDA, Mehike, Rusije in Japonske, ki so bile v OPP edine države z več kakor 1-odstotnim posameznim tržnim deležem.

(108)

Uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike so bile višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz ZDA in Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za manj kot 1 odstotno točko. Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1,5 odstotne točke.

(109)

Uvozne cene iz Kitajske in Rusije so bile nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2012 za Rusijo).Glede na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije, se del uvoza iz Kitajske nanaša na GES z majhnim premerom (premer z manj kot 400 milimetri), medtem ko gre pri večini indijskega uvoza in proizvodnji industrije Unije za GES z velikim premerom (22) (premer z več kot 400 milimetri), ki so dražje.

(110)

Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko in je v OPP znašal od 10 % do 11 %, tržni delež uvoza iz Rusije v OPP pa je znašal le od 2 % do 3 % in se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,3 odstotne točke. Vendar to povečanje ni škodilo tržnemu deležu industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 123.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Splošne opombe

(112)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(113)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(114)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, letnih poročil nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(115)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(116)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(117)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

5.2   Makroekonomski kazalniki

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(118)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

235 915

235 502

241 623

221 971

Indeks (2012 = 100)

100

100

102

94

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

297 620

297 245

299 120

290 245

Indeks (2012 = 100)

100

100

101

98

Izkoriščenost zmogljivosti (%)

79

79

81

76

Vir: Zahtevek za pregled, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(119)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Natančneje, najprej se je leta 2014 povečal za 2 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 % v primerjavi z letom 2014.

(120)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(121)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 odstotne točke.

(b)   Obseg prodaje in tržni delež

(122)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

107 655

103 779

103 704

102 123

Indeks (2012 = 100)

100

96

96

95

Tržni delež (%)

71,1

74,0

70,7

73,0

Vir: Zahtevek za pregled, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(123)

Skupna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za približno 5 %. Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihal. Leta 2013 se je povečal za 2,9 odstotne točke. Potem se je leta 2014 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet povečal za 2,3 odstotne točke. Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(124)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri določanju tržnega deleža industrije Unije upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji. Vendar je tržni delež industrije Unije izračunan na podlagi prodaje lastne proizvodnje na trgu Unije. Uvoz industrije Unije ni upoštevan, ker bi to izkrivljalo celotno sliko, saj bi se uvoz štel dvakrat, in sicer kot uvoz na eni strani in kot prodaja industrije Unije na drugi strani. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(c)   Rast

(125)

Potrošnja Unije se je med letom 2012 in OPP zmanjšala za 8 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 5 %, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v pridobitev tržnega deleža za 1,9 odstotne točke.

(d)   Zaposlenost in produktivnost

(126)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

1 526

1 539

1 475

1 523

Indeks (2012 = 100)

100

101

97

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

155

153

164

146

Indeks (2012 = 100)

100

99

106

94

Vir: Zahtevek za pregled, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(127)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na približno enaki ravni. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (6-odstotno zmanjšanje v obravnavanem obdobju) se je v enakem obdobju za 6 % zmanjšala tudi produktivnost.

(e)   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(128)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz GES iz Indije na trg Unije nadaljeval po dampinških cenah. Stopnja dampinga, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisano v uvodni izjavi 47. To je sovpadalo z znižanjem uvoznih cen v primerjavi z letom 2012. Industrija Unije pa je kljub temu imela koristi od veljavnih protidampinških ukrepov, saj je ohranila in rahlo povečala svoj tržni delež.

5.3   Mikroekonomski kazalniki

(a)   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(129)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

3 784

3 468

2 997

2 825

Indeks (2012 = 100)

100

92

79

75

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

3 357

3 116

2 776

2 745

Indeks (2012 = 100)

100

93

83

82

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(130)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je stalno zniževala in se skupaj znižala za 25 % ter v OPP dosegla 2 825 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so odražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu GES zaradi vse manjšega povpraševanja v elektro-jeklarskem sektorju.

(131)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin.

(132)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da so se svetovne cene surovin znižale bolj kot stroški surovin, ki jih je imela industrija Unije v zadevnem obdobju. Zato je bila industrija Unije neučinkovita, kar zadeva pridobivanje surovin, in uspešnost njenega poslovanja je bila zato vprašljiva.

(133)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije pridobivala surovine po vsem svetu od svojih povezanih in nepovezanih strank po podobnih cenah ter da ni bilo znakov o neučinkovitosti v smislu pridobivanja surovin. Ker trditev ni bila podrobneje utemeljena, je bila zavrnjena.

(b)   Stroški dela

(134)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

66 111

66 842

67 113

67 253

Indeks (2012 = 100)

100

101

102

102

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(135)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo zvišali za 2 %.

(c)   Zaloge

(136)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge

8 952

8 821

13 770

18 465

Indeks (2012 = 100)

100

99

154

206

Končne zaloge kot delež proizvodnje

6

5

7

11

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(137)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu več kot podvojila. Raven zalog je v OPP obsegala približno 11 % njene proizvodnje.

(d)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(138)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

11,3

10,2

7,4

2,8

Denarni tok (v EUR)

47 981 432

46 443 978

30 426 147

31 283 121

Indeks (2012 = 100)

100

97

63

65

Naložbe (v EUR)

25 293 559

23 133 505

21 672 869

12 313 975

Indeks (2012 = 100)

100

91

86

49

Donosnost naložb (%)

16,5

13,9

10,1

3,9

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(139)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjševala z 11,3 % v letu 2012 na 2,8 % v OPP, kar je zmanjšanje za 8,5 odstotne točke.

(140)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije posledica njegovih visokih upravnih in prodajnih režijskih stroškov.

(141)

Preiskava je pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju znižali, kot je navedeno v uvodni izjavi 131. To znižanje stroškov proizvodnje na enoto se je nanašalo na upravne in prodajne stroške, četudi je bila večina stroškov pripisana surovinam. Trditev je bila zato zavrnjena.

(142)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. V zadevnem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 35 %. Znatno zmanjšanje denarnega toka je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139.

(143)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot polovico, in sicer s 25 milijonov EUR v letu 2012 na 12 milijonov EUR v OPP.

(144)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje naložb v celoti mogoče pripisati zmanjšanju povpraševanja in presežnim zmogljivostim GES, ki se proizvajajo globalno.

(145)

Preiskava je dejansko potrdila, da se je potrošnja GES v obravnavanem obdobju zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93. Vendar je treba opozoriti, da so bile naložbe v zadevni izdelek, ki jih je industrija Unije izvedla v OPP zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, ko se je spopadala tudi z zmanjševanjem potrošnje, trikrat večje od ravni naložb, dosežene v OPP sedanje preiskave.

(146)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je postopno zmanjšala s 16,5 % v letu 2012 na 3,9 % v OPP.

5.4   Sklepi o položaju industrije Unije

(147)

Preiskava je pokazala, da so se kljub veljavnim ukrepom številni kazalniki škode razvijali negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal. Industrija Unije je kljub temu ohranila in nekoliko povečala tržni delež, kar je bilo mogoče le na račun nižjih doseženih stopenj dobička.

(148)

Čeprav je ta negativni razvoj dogodkov mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje, ki se je med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 8 %, so bili izdelki, uvoženi iz Indije, še vedno stalno prisotni na trgu Unije. Ti uvoženi izdelki so se prodajali po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije in so v OPP nelojalno znižale cene industrije Unije za 3 %. Poleg tega je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znašala 9 %. Tako je indijski dampinški in subvencionirani uvoz še vedno izvajal cenovni pritisk. Cenovni pritisk se je v sedanjem OPP dejansko povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala manj kot 2 %.

(149)

Zaradi manjše potrošnje in cenovnega pritiska zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza je morala industrija Unije znižati svoje prodajne cene. Zato je bil njen dobiček manjši od 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v preiskavi v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (2,8 %).

(150)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je 2-odstotno povečanje tržnega deleža industrije Unije proizvajalcem Unije zagotovilo znatne ugodnosti zaradi zmanjšanja uvoza iz Indije. Tržni delež industrije Unije naj bi bil celo večji, če bi se upošteval tudi uvoz industrije Unije iz drugih tretjih držav. Hkrati se industrija Unije spopada z ostro cenovno konkurenco iz drugih virov (uvoz po nizkih cenah zlasti iz Kitajske in Rusije). Zato se je trdilo, da na podlagi domnevnega manjšega tržnega deleža proizvajalcev Unije škode ni mogoče pripisati uvozu iz Indije.

(151)

Preiskava je dejansko pokazala, da so se obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indije zmanjšali, vendar je dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije še vedno izvajal cenovni pritisk, ki se je v sedanjem OPP še povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 148. Trditev je bila zato zavrnjena.

(152)

Ista zainteresirana stran je tudi trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije eden od glavnih vzrokov cenovnega pritiska na trgu Unije, in pozvala k izvedbi celovite analize uvoza obravnavanega izdelka po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije, preden se ugotovi verjetnost ponovitve škode za industrijo Unije. Ta stran je tudi trdila, da so nekateri kitajski proizvajalci povečali uvoz GES velikega premera na trg Unije.

(153)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 109 in 111, bi bilo treba v zvezi z uvoznimi cenami GES iz Kitajske in Rusije opozoriti, da (i) za uvoz iz teh držav ni bilo mogoče izvesti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, (ii) da statistični podatki o uvozu iz teh držav, ki so na voljo Komisiji, ne omogočajo razlikovanja med različnimi vrstami izdelka in (iii) da se v skladu z informacijami, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije in so jih potrdili uporabniki, večina uvoza iz teh držav nanaša na GES manjšega premera, ki so cenejše. Poleg tega sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije ni utemeljil svoje trditve v zvezi s povečanim uvozom GES večjega premera iz Kitajske v Unijo.

(154)

Kar zadeva obseg uvoza GES iz Kitajske in Rusije in njegov tržni delež, se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 1 odstotno točko, tržni delež uvoza iz Rusije pa za 0,3 odstotne točke, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110. To povečanje ni škodilo tržnemu deležu industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110. Trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

Ista zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije ni bila učinkovita pri proizvodnji GES manjšega premera, saj je prodaja takih izdelkov obsegala le del njenega celotnega obsega prodaje.

(156)

Tržni pogoji običajno zagotavljajo, da ponudba, tj. vrsta prodajanega izdelka, temelji na povpraševanju. Ker trditev v zvezi z neučinkovitostjo industrije Unije za proizvodnjo GES manjšega premera ni bila podrobneje utemeljena, je bila trditev zavrnjena.

(157)

Ista zainteresirana stran je trdila, da ni bil dovolj analiziran učinek večjih količin uvoza po dampinških cenah iz drugih držav, vključno z uvozom iz povezanih družb v ZDA, Mehiki, Maleziji in na Japonskem.

(158)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 108, so bile uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz teh držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,1 odstotne točke in je ob koncu OPP znašal manj kot 10 %. Poleg tega Komisija ni imela dokazov, da so bile cene iz teh držav dampinške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(159)

Ista zainteresirana stran je trdila, da je Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen glede na vrsto uporabila kontrolno številko izdelka (PCN), ki ne upošteva uporabljenih surovin, vendar znatno vpliva na stroške in cene. Če bi se primerjale vrste izdelka, izdelane iz enakih surovin, bi se stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen zmanjšala z 9 % na 8 %.

(160)

Razlike v surovinah dejansko niso bile izražene v strukturi PCN, zato take razlike niso bile upoštevane pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Vendar pa se je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, navedena v uvodni izjavi 148, po razdelitvi vrst izdelka ob upoštevanju uporabljenih surovin za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki ga je zainteresirana stran predložila po razkritju, znižala le za 1 odstotno točko, tj. na 8 %. Zato to znižanje ni bistveno vplivalo na ugotovitve Komisije glede stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(161)

Ista zainteresirana stran je izrazila dvome glede 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, in trdila, da so se proizvajalci GES spopadali z izgubami zaradi manjšega povpraševanja po jeklu, zato 8-odstotni ciljni dobiček ni bil več utemeljen.

(162)

Opozoriti je treba, da bi morala biti ciljna stopnja dobička tista, ki bi jo taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega/subvencioniranega uvoza. V zvezi s tem je bila ustrezna preiskava o stopnjah dobička industrije Unije izvedena, ko je bil dampinški uvoz na najnižji ravni (tj. leta 1999), kot je navedeno v uvodni izjavi 26 Uredbe Sveta (ES) št. 1629/2004. Zato je bilo dokončno sklenjeno, da bi bilo treba za izračun stopnje škode stopnjo dobička, za katero bi se lahko razumno štelo, da predstavlja finančni položaj industrije Unije brez škodljivega dampinga iz Indije, določiti na 8 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(163)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v izjemno ranljivem položaju, kar je mogoče pripisati predvsem negativnim tržnim pogojem in posledičnemu zmanjšanju potrošnje. Zato je bila ocena Komisije osredotočena na verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Indije.

6.   Verjetnost ponovitve škode

(164)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji so bili proučeni proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(165)

V uvodni izjavi 75 je bila ugotovljena verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki ob prenehanju veljavnosti ukrepov še naprej izvažali znatne količine v Unijo in celo povečali sedanji obseg izvoza ter da bo ta izvoz verjetno potekal po dampinških cenah.

(166)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 60, je bila indijska zmogljivost v OPP ocenjena na 160 000 ton, prosta zmogljivost pa na od 40 000 do 50 000 ton, kar je znašalo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru večjega povpraševanja verjetno še povečali svojo zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 59. Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, so indijski organi konec novembra 2014 uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske. Zato se pričakuje, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

(167)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 72 do 75, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje preusmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 63, so indijski proizvajalci tudi zelo izvozno usmerjeni. Kar zadeva cene GES, so bile za nekatere namembne države indijskega izvoza ugotovljene višje ravni cen kot v Uniji, kakor je opisano v uvodni izjavi 69. Vendar glede na različen prodajni program te informacije ne vplivajo na splošno oceno, da bo nova zmogljivost usmerjena na trg Unije, saj je zanesljivost te primerjave cen omejena.

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, so bili v Rusiji uvedeni protidampinški ukrepi proti uvozu GES iz Indije in izvoz iz Indije v Rusijo se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. To pomeni, da je dostop do tretjega največjega izvoznega trga za indijske proizvajalce izvoznike omejen in da glede na sedanjo ali verjetno celo večjo prosto zmogljivost, navedeno v uvodni izjavi 166, obstaja velika verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov znatno povečali uvoz zadevnega izdelka na trg Unije.

(169)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 106, bi indijske uvozne cene brez protidampinških in izravnalnih dajatev nelojalno znižale prodajne cene Unije za 9 %. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, je bilo izračunano, da bi bila ocenjena stopnja nelojalnega nižanja cen brez veljavnih protidampinških in izravnalnih dajatev 12-odstotna. To kaže, kakšna bi bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se dodatno poslabšal gospodarski položaj industrije Unije.

(170)

V smislu obsega bi razveljavitev ukrepov indijskim proizvajalcem izvoznikom zelo verjetno omogočila, da pridobijo tržne deleže na trgu Unije. Zlasti nesodelujoči proizvajalec izvoznik, ki ima trenutno višjo 15,7-odstotno stopnjo dajatve, bi bil močno spodbujen k temu, da znova začne izvažati na trg Unije v znatnih količinah. V tem primeru bi se industrija Unije soočila s takojšnjim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnih deležev.

(171)

Na podlagi navedenega bodo indijski proizvajalci izvozniki ob odsotnosti ukrepov verjetno okrepili svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega uvoza in tržnih deležev po dampinških in subvencioniranih cenah, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. To bo na trgu Unije povzročilo večji pritisk na cene, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj. Poleg tega bo dodatno poslabšalo gospodarski položaj industrije Unije.

(172)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Indije.

E.   INTERES UNIJE

(173)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(174)

Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni bilo obravnavano kot v nasprotju z interesi Unije.

(175)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(176)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

1.   Interes industrije Unije

(177)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147, so ukrepi industriji Unije omogočili, da je ohranila tržne deleže. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 172 ugotovljeno tudi, da se bo položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi protidampinški ukrepi proti Indiji prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

2.   Interes uvoznikov/trgovcev

(178)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, v sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uvoznik. Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitiven učinek ukrepov.

3.   Interes uporabnikov

(179)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložilo osem od 53 uporabnikov, s katerimi je Komisija vzpostavila stik. Štirje od njih so uporabljali GES, uvožene iz Indije. Njihov uvoz je obsegal približno 20 % vsega uvoza zadevnega proizvoda iz Indije.

(180)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten. Čeprav ukrepi veljajo že deset let, so uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov in tudi preiskava ni razkrila takih informacij.

(181)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da kakršno koli povečanje stroškov za GES zaradi zanemarljivega pomena teh stroškov ne bi smelo imeti znatnih posledic za industrijo uporabnikov. Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Poleg tega nihče od štirih uporabnikov ni predložil nobenega argumenta proti ohranitvi ukrepov.

(182)

Eno združenje proizvajalcev jekla, in sicer nemška zveza jeklarske industrije (Wirtschaftsvereinigung Stahl), je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da so ukrepi poslabšali konkurenčni položaj proizvajalcev jekla v Uniji v primerjavi s proizvajalci jekla v drugih regijah, kjer ni naloženih ukrepov v zvezi z GES. Združenje je trdilo, da bi nadaljevanje ukrepov industriji Unije še naprej omogočalo dominanten položaj. Vendar je iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov razvidno, da se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju nadaljeval. Poleg tega je preiskava pokazala, da GES čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav.

(183)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prvotne preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

4.   Sklep o interesu Unije

(184)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov proti uvozu iz Indije.

F.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(185)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni protidampinški ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(186)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz GES iz Indije in so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 1225/2009.

(187)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije zaprosil Komisijo, naj razmisli o omejitvi nadaljevanja ukrepov na dveletno obdobje. Vendar je preiskava pokazala, da ni posebnih okoliščin, ki bi upravičile omejitev trajanja ukrepov na dve leti.

(188)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(189)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (23) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(190)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μ.Ω.m ali manj, ki se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010), in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in se trenutno uvrščajo v oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

2.   Stopnja veljavne dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke, opisane v odstavku 1, proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Stopnja dajatve

Dodatna oznaka TARIC

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal

9,4 %

A530

HEG Limited, Bhilwara Towers, A-12, Sector-1, Noida – 201301, Uttar Pradesh

0 %

A531

Vse druge družbe

8,5 %

A999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1629/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 10).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 4).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1354/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 350, 30.12.2008, str. 24).

(5)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1186/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 17).

(6)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1185/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 1).

(7)  UL C 82, 10.3.2015, str. 5.

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(9)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 33).

(10)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 25).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93), Ta uredba je bila kodificirana z Uredbo (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(12)  http://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiqt6H2u9_QAhWEzRoKHYUwBVEQFggfMAA&url=http%3A%2F%2Fhegltd.com%2Fwebmaster%2FDownloadFile.aspx%3Fd%3D..%2Fuploads%2FFinance%2F70Results_Release.pdf&usg=AFQjCNGMpUymLm4BNOjIMmolLDgwSGgcDw.

(13)  http://content.icicidirect.com/mailimages/IDirect_GraphiteIndia_Q1FY16.pdf.

(14)  http://hegltd.com/ in http://www.graphiteindia.com/.

(15)  http://hegltd.com/WEBMASTER/DownloadFile.aspx?D=../Uploads/Newsletter/News9.pdf.

(16)  https://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/yearbook-archive.html.

(17)  http://www.dgtr.gov.in/sites/default/files/adfin_Graphite_Electrodes_diameters_ChinaPR.pdf.

(18)  http://hegltd.com/pdf/HEGLtd_Q1_FY_16_Investors_Presentation.pdf.

(19)  http://www.graphiteindia.com/View/investor_relation.aspx (glej stran 14 GIL Q3 FY2015 Earnings Presentation.pdf).

(20)  http://www.eurasiancommission.org/_layouts/Lanit.EEC.Desicions/Download.aspx?IsDlg=0&ID=3805&print=1.

(21)  Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

Povprečna cena ne vključuje veljavnih protidampinških/izravnalnih dajatev.

(22)  Obe vrsti grafitnih elektrod, z majhnim in velikim premerom, sta vključeni pod isti oznaki TARIC.

(23)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, B-1049 Bruselj, Belgija.


10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/72


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/423

z dne 9. marca 2017

o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvajajo družbe Fujian Viscap Shoes Co. Ltd, Vietnam Ching Luh Shoes Co. Ltd, Vinh Thong Producing-Trading-Service Co. Ltd, Qingdao Tae Kwang Shoes Co. Ltd, Maystar Footwear Co. Ltd, Lien Phat Company Ltd, Qingdao Sewon Shoes Co. Ltd, Panyu Pegasus Footwear Co. Ltd., PanYu Leader Footwear Corporation, Panyu Hsieh Da Rubber Co. Ltd., An Loc Joint Stock Company, Qingdao Changshin Shoes Company Limited, Chang Shin Vietnam Co Ltd., Samyang Vietnam Co Ltd., Qingdao Samho Shoes Co. Ltd., Min Yuan, Chau Giang Company Limited, Foshan Shunde Fong Ben Footwear Industrial Co. Ltd. in Dongguan Texas Shoes Limited Co., ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) in zlasti člena 266 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) ter člena 14(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 23. marca 2006 sprejela Uredbo Komisije (ES) št. 553/2006 (2) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja („obutev“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“) in Vietnama („začasna uredba“).

(2)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1472/2006 (3) je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve v višini od 9,7 % do 16,5 % na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in Ljudske republike Kitajske za dve leti („Uredba Sveta (ES) št. 1472/2006“ ali „izpodbijana uredba“).

(3)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 388/2008 (4) je Svet dokončne protidampinške ukrepe za uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske razširil na uvoz izdelkov, poslanih iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepov, ki se je začel 3. oktobra 2008 (5), je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1294/2009 (6) protidampinške ukrepe podaljšal za 15 mesecev, tj. do 31. marca 2011, ko so ukrepi prenehali veljati („Izvedbena uredba (EU) št. 1294/2009“).

(5)

Družbe Brosmann Footwear (HK) Ltd, Seasonable Footwear (Zhongshan) Ltd, Lung Pao Footwear (Guangzhou) Ltd, Risen Footwear (HK) Co. Ltd in Zhejiang Aokang Shoes Co. Ltd („vložniki“) so izpodbijano uredbo izpodbijale na Sodišču prve stopnje (zdaj Splošnem sodišču). S sodbama z dne 4. marca 2010 v zadevi Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu, T-401/06, ter z dne 4. marca 2010 v združenih zadevah Zhejiang Aokang Shoes in Wenzhou Taima Shoes proti Svetu, T-407/06 in T-408/06, jih je Splošno sodišče zavrnilo.

(6)

Vložniki so se na ti sodbi pritožili. V sodbah z dne 2. februarja 2012 v zadevi Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu, C-249/10 P, ter z dne 15. novembra 2012 v zadevi Zhejiang Aokang Shoes proti Svetu, C-247/10P („sodbi v zadevah Brosmann in Aokang“), je Sodišče navedeni sodbi razveljavilo. Menilo je, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je navedlo, da Komisija ni bila zavezana preučitvi zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“), ki so temeljili na členu 2(7)(b) in (c) osnovne uredbe in so jih predložili trgovci, ki niso zajeti z vzorcem (točka 36 sodbe v zadevi C-249/10 P ter točki 29 in 32 sodbe v zadevi C-247/10 P).

(7)

Sodišče je nato razsodilo. Menilo je, da „[…] bi Komisija morala preučiti ustrezno utemeljene zahtevke, ki so ji jih pritožnice predložile na podlagi člena 2(7)(b) in (c) osnovne uredbe, da bi se jim v okviru protidampinškega postopka, na katerega se sporna uredba nanaša, odobrila TGO. Dalje, ugotoviti je treba, da ni izključeno, da bi jim bila zaradi take preučitve naložena dokončna protidampinška dajatev, ki bi bila drugačna od dajatve 16,5 %, ki se je zanje uporabila na podlagi člena 1(3) sporne uredbe. Iz iste določbe namreč izhaja, da je bila dokončna protidampinška dajatev 9,7 % naložena le kitajskemu gospodarskemu subjektu, ki je bil zajet z vzorcem in ki mu je bila odobrena TGO. Vendar, kot izhaja iz točke 38 te sodbe, če bi Komisija ugotovila, da pogoji tržnega gospodarstva prevladujejo tudi za pritožnice, bi se tem – če izračun individualne stopnje dampinga ne bi bil mogoč – prav tako morala odobriti ta zadnja stopnja“ (točka 42 sodbe v zadevi C-249/10 P in točka 36 sodbe v zadevi C-247/10 P).

(8)

Zato je razglasilo ničnost izpodbijane uredbe v tistem delu, ki se nanaša na zadevne vložnike.

(9)

Komisija je oktobra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), sporočila, da je sklenila obnoviti protidampinški postopek na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, in preučiti, ali so za vložnike prevladovali pogoji tržnega gospodarstva za obdobje od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005. S tem obvestilom je zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo.

(10)

Svet je marca 2014 z Izvedbenim sklepom 2014/149/EU (8) zavrnil predlog Komisije za sprejetje izvedbene uredbe Sveta o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na določeno obutev z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo podjetja Brosmann Footwear (HK) Ltd, Seasonable Footwear (Zhongshan) Ltd, Lung Pao Footwear (Guangzhou) Ltd, Risen Footwear (HK) Co Ltd in Zhejiang Aokang Shoes Co. Ltd, postopke v zvezi s temi proizvajalci pa je ustavil. Svet je zavzel stališče, da so uvozniki, ki so obutev kupili od navedenih proizvajalcev izvoznikov in ki so jim pristojni nacionalni organi povrnili ustrezne uvozne dajatve na podlagi člena 236 Uredbe (EGS) št. 2913/1992 (9) („carinski zakonik Skupnosti“), imeli utemeljena pričakovanja na podlagi člena 1(4) izpodbijane uredbe, ki prevzema določbe carinskega zakonika Skupnosti, zlasti člena 221, ki se uporablja za pobiranje dajatev.

(11)

Trije uvozniki zadevnega izdelka, in sicer družbe C&J Clark International Ltd („Clark“), Puma SE („Puma“) in Timberland Europe B.V. („Timberland“) („zadevni uvozniki“), so izpodbijali protidampinške ukrepe za uvoz določene obutve iz Kitajske in Vietnama, pri čemer so se pred svojimi nacionalnimi sodišči sklicevali na sodno prakso iz uvodnih izjav od 5 do 7, ta pa so zadevo predložila Sodišču v predhodno odločanje.

(12)

Sodišče je 4. februarja 2016 v združenih zadevah C & J Clark International Limited in Puma SE, C-659/13 in C-34/14 (10), Uredbo (ES) št. 1472/2006 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 1294/2009 razglasilo za nični, ker Evropska komisija ni preučila zahtevkov za TGO in individualno obravnavo („IO“), ki so jih predložili proizvajalci izvozniki iz LRK in Vietnama, ki niso bili vzorčeni („sodbi“), kar je v nasprotju z zahtevami iz člena 2(7)(b) in člena 9(5) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (11).

(13)

Sodišče je v zvezi z zadevo Timberland Europe B.V., C-571/14, 11. aprila 2016 odločilo, da se zadeva izbriše iz registra na zahtevo nacionalnega predložitvenega sodišča.

(14)

Člen 266 PDEU določa, da morata instituciji sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča. Če je akt, ki sta ga instituciji sprejeli v okviru upravnega postopka, kot je protidampinški postopek, razglašen za ničnega, se v skladu s sodbo Sodišča nični akt zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče (12).

(15)

V skladu s sodno prakso Sodišča se postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, na kateri je nastala nezakonitost (13). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, ki zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Če je za nično razglašena uredba o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev, to pomeni, da po razglasitvi ničnosti protidampinški postopek še vedno ni zaključen, saj je bil akt, ki je zaključil protidampinški postopek, odstranjen iz pravnega reda Unije (14), razen če je nezakonitost nastala v fazi začetka postopka.

(16)

Razen tega, da instituciji nista preučili zahtevkov za TGO in IO, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki iz LRK in Vietnama, ki niso bili vzorčeni, vse druge ugotovitve iz Uredbe (ES) št. 1472/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1294/2009 ostajajo veljavne.

(17)

V tej zadevi je nezakonitost nastala po začetku postopka. Zato se je Komisija odločila, da bo ta protidampinški postopek obnovila v skladu s sodbo v točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, in preučila, ali so za zadevne proizvajalce izvoznike prevladali pogoji tržnega gospodarstva v obdobju med 1. aprilom 2004 in 31. marcem 2005, tj. obdobju preiskave („obdobje preiskave“). Komisija je v primerih, v katerih je bilo to potrebno, preučila tudi, ali so zadevni proizvajalci izvozniki izpolnjevali pogoje za IO v skladu s členom 9(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (15) („osnovna uredba v obliki, kakršna je bila pred spremembo“) (16).

(18)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1395 (17) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobiranje začasne dajatve na uvoz s strani družb Clark in Puma določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz LRK, ki jo proizvaja trinajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili zahtevke za TGO in IO, vendar niso bili vzorčeni.

(19)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1647 (18) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobiranje začasne dajatve na uvoz s strani družb Clark, Puma in Timberland določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvajajo nekateri vietnamski proizvajalci izvozniki, ki so predložili zahtevke za TGO in IO, vendar niso bili vzorčeni.

(20)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1731 (19) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobiranje začasne dajatve na uvoz s strani družb Puma in Timberland določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja družba General Footwear Ltd, ter določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvajata družbi Diamond Vietnam Co Ltd in Ty Hung Footgearmex/Footwear Co Ltd („Ty Hung Co Ltd“), ki so predložile zahtevke za TGO in IO, vendar niso bile vzorčene.

(21)

Veljavnost izvedbenih uredb (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647 in (EU) 2016/1731 sta družbi Puma in Timberland izpodbijali na Splošnem sodišču v zadevah Puma in drugi proti Komisiji, T-781/16, in Timberland Europe proti Komisiji, T-782/16. Poleg tega je tudi družba Clark na Splošnem sodišču izpodbijala veljavnost Izvedbene uredbe (EU) 2016/1395 v zadevah C & J Clark International proti Komisiji, T-790/16, in C & J Clark International proti Komisiji, T-861/16.

(22)

V zvezi z izvajanjem sodbe v združenih zadevah C & J Clark International Limited in Puma SE, C-659/13 in C-34/14, navedene v uvodni izjavi 12, je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/223 (20). V členu 1 navedene uredbe je Komisija nacionalnim carinskim organom naročila, naj ji pošljejo vse zahtevke za povračilo dokončnih protidampinških dajatev, plačanih za uvoz obutve s poreklom iz Kitajske in Vietnama, ki so jih vložili uvozniki na podlagi člena 236 carinskega zakonika Skupnosti in ki temeljijo na dejstvu, da je nevzorčeni proizvajalec izvoznik v preiskavi, zaradi katere so bile z Uredbo (ES) št. 1472/2006 uvedene dokončne dajatve („prvotna preiskava“), zahteval TGO ali IO. Komisija oceni zadevni zahtevek za TGO ali IO in ponovno uvede ustrezno stopnjo dajatve. Na podlagi tega bi morali nacionalni carinski organi naknadno sprejeti odločitev glede zahtevka za povračilo in odpust protidampinških dajatev.

(23)

Veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 je predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 9. maja 2016 vložilo finančno sodišče v Düsseldorfu (Finanzgericht Düsseldorf) (zadeva Deichmann, C-256/16). Navedeni predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med družbo Deichmann SE, nemškim uvoznikom obutve, in zadevnim nacionalnim carinskim organom Hauptzollamt Duisburg. Spor se nanaša na vračilo protidampinških dajatev, ki jih je družba Deichmann plačala za uvoz obutve, med drugim od svojega kitajskega dobavitelja, tj. družbe Chengdu Sunshine Shoes Co. Ltd, ki je vložila zahtevek za TGO in IO, vendar ni bila vzorčena. Drugi predlog za sprejetje predhodne odločbe o veljavnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 je 28. novembra 2016 vložilo prvostopenjsko sodišče Združenega kraljestva (davčni senat) (First-tier Tribunal (Tax Chamber)) (zadeva C & J Clark International, C-612/16).

(24)

Poleg tega je Komisija po priglasitvi francoskih carinskih organov v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 analizirala zahtevke za TGO/IO treh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in sicer družb Chengdu Sunshine Shoes Co. Ltd, Foshan Nanhai Shyang Yuu Footwear Ltd in Fujian Sunshine Footwear Co. Ltd.

(25)

Zaradi zgoraj navedenega je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2257 (21) ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobiranje začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgodnjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo trije proizvajalci izvozniki, ki so predložili zahtevke za TGO in IO, vendar niso bili vzorčeni.

(26)

Carinski organi Združenega kraljestva so Komisiji 12. julija 2016 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 priglasili zahtevke za povračilo, ki so jih vložili uvozniki v Uniji, in ji poslali spremne dokumente.

(27)

Belgijski carinski organi so Komisiji 13. julija 2016 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 priglasili zahtevke za povračilo, ki so jih vložili uvozniki v Uniji, in ji poslali spremne dokumente.

(28)

Švedski carinski organi so Komisiji 26. julija 2016 v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/223 priglasili zahtevke za povračilo, ki so jih vložili uvozniki v Uniji, in ji poslali spremne dokumente.

(29)

V teh priglasitvah, na katere se nanaša ta uredba, je bilo skupaj navedenih 246 družb s Kitajske in iz Vietnama, ki so bile dobaviteljice obutve.

(30)

Za večino teh družb, in sicer za 168 družb (navedenih v Prilogi III k tej uredbi), Komisija nima evidence, da bi v prvotni preiskavi predložile obrazec zahtevka za TGO ali IO. Med temi družbami so bile tudi družbe, ki niso vključene v preiskavo, saj na primer nimajo sedeža na Kitajskem ali v Vietnamu, ali pa so trgovinske ali zgolj predelovalne družbe, ki v nobenem primeru niso upravičene do individualne stopnje dampinga. Družbe iz Priloge III tudi niso mogle dokazati, da so bile povezane s katerim od kitajskih ali vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v prvotni preiskavi predložili zahtevek za TGO/IO. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 79, Komisija priznava, da morda niso bili vsi uvozniki, ki so od navedenih trgovcev kupili obutev, seznanjeni s tem, da morajo Komisiji sporočiti imena proizvajalcev izvoznikov, od katerih so zadevni trgovci kupili obutev. V uvodni izjavi 79 je tudi podrobneje pojasnjeno, zakaj se je Komisija zato odločila, da začasno odloži preverjanje družb iz Priloge III.

(31)

Od preostalih družb jih je bilo 20 že ocenjenih posamično ali kot del skupine družb, izbran iz vzorca kitajskih ali vietnamskih proizvajalcev izvoznikov v okviru prvotne preiskave (navedene so v Prilogi IV k tej uredbi). Ker nobena od teh družb ni prejela individualne stopnje dajatve, se za uvoz obutve teh družb uporablja dajatev v višini 16,5 % za Kitajsko oziroma v višini 10 % za Vietnam. Sodba, navedena v uvodni izjavi 12, ni vplivala na ti stopnji.

(32)

Od preostalih družb jih je bilo 31 (navedene so v Prilogi V k tej uredbi) že ocenjenih posamično ali kot del skupine družb v okviru izvrševanja sodbe iz uvodne izjave 12; in sicer v Izvedbenem sklepu 2014/149/EU ali izvedbenih uredbah (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 oziroma (EU) 2016/2257. Te ocene so vključevale tudi osem družb, ki so bile priglašene Komisiji in za katere se je po razkritju na podlagi pripomb Združenja evropske industrije športnih izdelkov („združenje FESI“) in koalicije za obutev ugotovilo, da so povezane z eno od družb ali skupin družb, ki so že bile ocenjene v eni od navedenih uredb.

(33)

Za družbe ali skupine družb, ki so bile ocenjene v Izvedbenem sklepu 2014/149/EU, ni veljala ponovna uvedba protidampinške dajatve, kot je navedeno v uvodni izjavi 10, saj so bile tem družbam dajatve že povrnjene in so lahko utemeljeno pričakovale, da se zanje ne bodo ponovno uvedle. Zahtevki za povračilo dajatev uvoznikom v Uniji v zvezi z družbami ali skupinami družb, ki so bile ocenjene v izvedbenih uredbah (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 oziroma (EU) 2016/2257, se po drugi strani ne bi smeli odobriti. Ti uvozniki so namreč v drugačnem pravnem položaju kot uvozniki, ki so bili ocenjeni v Izvedbenem sklepu 2014/149/EU in zlasti nimajo utemeljenih pričakovanj.

(34)

Po razkritju se je na podlagi pripomb združenja FESI in koalicije za obutev za enega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki je bil priglašen Komisiji, ugotovilo, da je ta družba v prvotni preiskavi predložila obrazec zahtevka za TGO/IO, vendar ni bila vzorčena ali ocenjena v prejšnjih izvedbenih uredbah iz uvodnih izjav od 18 do 20 ter 25. Isti strani sta identificirali še štiri druge družbe, priglašene Komisiji, ki so bile povezane s kitajskimi ali vietnamski proizvajalci izvozniki in so v prvotni preiskavi predložile obrazec zahtevka za TGO/IO, vendar niso bile vzorčene in v izvedbenih uredbah iz uvodnih izjav od 18 do 20 ter 25 tudi niso bile ocenjene. Skupno bi bilo treba torej oceniti zahtevek za TGO/IO petih družb (iz Priloge VI) ali njihovih povezanih družb. Teh ocen ni mogoče končati v časovnem okviru te izvedbene uredbe, zato bodo izvedene v naknadni izvedbeni uredbi. Zahtevke za povračilo dajatev uvoznikom v Uniji teh družb (v Prilogi VI) bi bilo zato treba začasno odložiti, dokler ne bo znan rezultat ocene zahtevkov za TGO in IO zadevnih dobaviteljev na Kitajskem in/ali v Vietnamu.

(35)

Po razkritju sta isti strani trdili, da je bilo šest družb iz Priloge III povezanih z družbo ali skupino družb, ki je že bila ocenjena v prejšnjih izvedbenih uredbah, in bi jih bilo treba kot take tudi identificirati. Vendar dokazi v spisu niso potrdili te trditve, potrdili pa je niso tudi nobeni drugi dokazi. Ta trditev se zato zavrne.

(36)

Preostalih 19 družb so sestavljali kitajski ali vietnamski proizvajalci izvozniki, ki niso bili vzorčeni v prvotni preiskavi in ki so predložili obrazec zahtevka za TGO/IO. Komisija je zato ocenila zahtevke za TGO in IO, ki so jih vložile te družbe. Ta ocena je vključevala tudi dve družbi, ki sta bili priglašeni Komisiji in za kateri se je po razkritju na podlagi pripomb združenja FESI in koalicije za obutev ugotovilo, da sta povezani z eno od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki se ocenjuje v tej uredbi.

(37)

To pomeni, da je v tej uredbi Komisija ocenila obrazce zahtevka za TGO/IO družb Fujian Viscap Shoes Co. Ltd, Vietnam Ching Luh Shoes Co. Ltd, Vinh Thong Producing-Trading-Service Co. Ltd, Qingdao Tae Kwang Shoes Co. Ltd, Maystar Footwear Co. Ltd, Lien Phat Company Ltd, Qingdao Sewon Shoes Co. Ltd, Panyu Pegasus Footwear Co, Ltd., PanYu Leader Footwear Corporation, Panyu Hsieh Da Rubber Co. Ltd, An Loc Joint Stock Company, Qingdao Changshin Shoes Company Limited, Chang Shin Vietnam Co Ltd, Samyang Vietnam Co Ltd, Qingdao Samho Shoes Co. Ltd, Min Yuan, Chau Giang Company Limited, Foshan Shunde Fong Ben Footwear Industrial Co. Ltd in Dongguan Texas Shoes Limited Co.

B.   IZVAJANJE SODBE SODIŠČA V ZDRUŽENIH ZADEVAH C-659/13 IN C-34/14 ZA UVOZ IZ KITAJSKE

(38)

Komisija ima možnost, da odpravi tiste vidike izpodbijane uredbe, zaradi katerih je bila razglašena za nično, dele ocene, ki jih sodba ne zadeva, pa pusti nespremenjene (22).

(39)

Namen te uredbe je popraviti vidike izpodbijane uredbe, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z osnovno uredbo in so zato povzročili razglasitev ničnosti v delu, ki zadeva proizvajalce izvoznike iz uvodne izjave 37.

(40)

Vse ostale ugotovitve iz izpodbijane uredbe in Izvedbene uredbe (EU) št. 1294/2009, ki jih Sodišče ni razglasilo za nične, ostajajo v veljavi in so vključene v to uredbo.

(41)

Zato so naslednje uvodne izjave omejene na novo oceno, ki jo je treba izvesti za namen usklajenosti s sodbama Sodišča.

(42)

Komisija je preučila, ali je TGO ali IO prevladovala za proizvajalce izvoznike iz uvodne izjave 37 („zadevni proizvajalci izvozniki“), ki so predložili zahtevke za TGO/IO za obdobje preiskave. Namen te analize je ugotoviti obseg, v katerem so zadevni uvozniki upravičeni do povračila plačanih protidampinških dajatev glede na protidampinške dajatve, plačane za izvoz teh dobaviteljev.

(43)

Če bi analiza pokazala, da bi TGO morala biti odobrena zadevnim proizvajalcem izvoznikom, za izvoz katerih se je uporabljala protidampinška dajatev, ki so jo plačali zadevni uvozniki, bi bilo navedenemu proizvajalcu izvozniku treba priznati individualno stopnjo dajatve, povračilo dajatve pa bi bilo omejeno na znesek, ki bi ustrezal razliki med plačano dajatvijo in individualno stopnjo dajatve, kar je v primeru uvoza s Kitajske razlika med 16,5 % in dajatvijo, uvedeno za edino izvozno družbo v vzorcu, ki ji je bila odobrena TGO, za katero je dajatev znašala 9,7 %, v primeru uvoza iz Vietnama pa razlika med 10 % in individualno stopnjo dajatve, izračunano za zadevnega proizvajalca izvoznika, če obstaja.

(44)

Če bi analiza pokazala, da bi bilo treba IO odobriti proizvajalcu izvozniku, za katerega je bila zavrnjena TGO, bi se morala zadevnemu proizvajalcu izvozniku odobriti individualna stopnja dajatve, povračilo dajatve pa bi bilo omejeno na znesek, ki ustreza razliki med plačano dajatvijo, tj. 16,5 % v primeru uvoza s Kitajske in 10 % v primeru uvoza iz Vietnama, in individualno dajatvijo, izračunano za zadevnega proizvajalca izvoznika, če obstaja.

(45)

Nasprotno, če bi analiza zahtevkov za TGO in IO pokazala, da bi bilo treba TGO in IO zavrniti, povračila protidampinških dajatev ne bi bilo mogoče odobriti.

(46)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 12, je Sodišče izpodbijano uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) št. 1294/2009 razglasilo za nični glede izvoza določene obutve določenih kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, saj Komisija ni preučila zahtevkov za TGO in IO, ki so jih poslali ti proizvajalci izvozniki.

(47)

Komisija je zato preučila zahtevke za TGO in IO zadevnih proizvajalcev izvoznikov, da bi določila stopnjo dajatve, ki se uporablja za njihov izvoz. Ocena je pokazala, da predložene informacije niso dokazale, da so zadevni proizvajalci izvozniki delovali v pogojih tržnega gospodarstva ali da izpolnjujejo pogoje za individualno obravnavo (za podrobno razlago glej uvodno izjavo 48 in naslednje v nadaljevanju).

1.   Ocena zahtevkov za TGO

(48)

Poudariti je treba, da je dokazno breme na proizvajalcu, ki želi, da se mu na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe odobri zahtevek za TGO. Prvi pododstavek člena 2(7)(c) v ta namen določa, da mora zahtevek, ki ga tak proizvajalec predloži, vsebovati zadostne dokaze, kot so opredeljeni v navedeni določbi, da deluje v pogojih tržnega gospodarstva. Institucijama Unije zato ni treba dokazati, da proizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za odobritev navedene obravnave. Nasprotno, instituciji Unije morata oceniti, ali podatki, ki jih je predložil zadevni proizvajalec, zadostujejo za dokaz, da so merila iz prvega pododstavka člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, tako da se mu lahko odobri TGO, sodišče Unije pa mora preveriti, ali je ta presoja očitno napačna (točka 32 sodbe v zadevi C-249/10 P in točka 24 sodbe v zadevi C-247/10 P).

(49)

V skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe mora biti izpolnjenih vseh pet meril iz tega člena, da se proizvajalcu izvozniku lahko odobri TGO. Komisija je zato menila, da neizpolnjevanje vsaj enega merila zadostuje za zavrnitev zahtevka za TGO.

(50)

Nobeden od zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni mogel dokazati, da izpolnjuje merilo 1 (poslovne odločitve). Natančneje, Komisija je ugotovila, da večina zadevnih proizvajalcev izvoznikov (družbe 7, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in 25) (23) ni mogla svobodno določiti količine prodaje na domačem in izvoznih trgih. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da so obstajale omejitve v proizvodnji in/ali omejitev količine prodaje na določenih trgih (domačih in izvoznih trgih). Poleg tega nekateri zadevni proizvajalci izvozniki (družbe 8, 9, 10 in 15) niso predložili bistvenih in popolnih informacij (kot so dokazi o strukturi in kapitalu družbe, dokazi ali pojasnila o postopkih odločanja v družbi), ki bi dokazovali, da so svoje poslovne odločitve sprejemali v skladu s tržnimi signali brez večjega vmešavanja države.

(51)

Kar zadeva merilo 2 (računovodstvo), družbe 8, 10, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 24 in 25 tudi niso dokazale, da imajo jasno določeno zbirko računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Zlasti ocene za TGO so pokazale, da bodisi te družbe Komisiji niso predložile mnenja/poročila neodvisnega revizorja bodisi ni bila izvedena revizija njihovih računovodskih izkazov ali pa niso bile pojasnjene nekatere postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.

(52)

Kar zadeva merilo 3 (sredstva in „prenos“), družbe 7, 8, 9, 10, 11, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 22, 23 in 25 niso dokazale, da iz sistema netržnega gospodarstva niso bila prenesena izkrivljanja. Te družbe zlasti niso predložile bistvenih in popolnih informacij, med drugim o sredstvih v lasti družbe ter pogojih in vrednosti pravic do rabe zemljišč.

(53)

Komisija iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 49, za nobenega od zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni ocenila meril 4 (stečajno pravo in pravice lastninskih razmerij) in 5 (pretvorbe menjalnega tečaja). Komisija je zadevne proizvajalce izvoznike obvestila o ugotovitvah o TGO in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

2.   Ocena zahtevkov za IO

(54)

Člen 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo, določa, da kadar se uporablja člen 2(7)(a) iste uredbe, se individualna dajatev določi za izvoznike, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je treba poudariti, da je dokazno breme na proizvajalcu, ki želi, da se mu na podlagi člena 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo, odobri IO. Za ta namen prvi pododstavek člena 9(5) določa, da mora biti vloženi zahtevek ustrezno utemeljen. Institucijama Unije zato ni treba dokazati, da izvoznik ne izpolnjuje pogojev za odobritev navedene obravnave. Nasprotno, ti instituciji Unije morata presoditi, ali podatki, ki jih je predložil zadevni izvoznik, zadostujejo za dokaz, da so merila iz člena 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo, izpolnjena, tako da se mu lahko odobri IO.

(56)

V skladu s členom 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo, morajo izvozniki na podlagi utemeljenih zahtev dokazati, da izpolnjujejo vseh pet meril iz navedenega člena, tako da se jim lahko odobri IO. Komisija je zato menila, da neizpolnjevanje vsaj enega merila zadostuje za zavrnitev zahtevka za IO.

(57)

Uporablja se naslednjih pet meril:

1.

v primeru podjetij ali skupnih podjetij, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, lahko izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino;

2.

izvozne cene in količine ter prodajni pogoji se svobodno določajo;

3.

večina deležev je v lasti zasebnikov; državni uradniki, ki se pojavljajo v upravnem odboru ali na ključnih upravljavskih položajih, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države;

4.

pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji; in

5.

vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom dodelijo različne stopnje dajatve.

(58)

Vseh 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov, ki so zahtevali TGO, je zahtevalo tudi IO, če jim TGO ne bi bila odobrena. Komisija je zato ocenila zahtevke za IO vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika.

(59)

Kar zadeva merilo 1 (vrnitev kapitala in dobičkov v domovino), družbi 9 in 20 nista predložili dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da sta lahko svobodno vrnili kapital in dobičke v domovino, zato nista dokazali, da je to merilo izpolnjeno.

(60)

Kar zadeva merilo 2 (izvozne cene in količine se svobodno določijo), je Komisija ugotovila, da družbe 7, 8, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23 in 24 niso dokazale, da so bile poslovne odločitve, kot so izvozne cene in količine, ter prodajni pogoji svobodno določeni v odziv na tržne signale, saj je bila iz analiziranih dokazov, kot so statuti ali dovoljenja za poslovanje, razvidna omejitev pri proizvodnji in/ali količini prodaje obutve na določenih trgih.

(61)

Kar zadeva merilo 3 (ključni upravljavski položaji in deleži družbe so dovolj neodvisni od vmešavanja države), družbe 7, 8, 9, 10, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 22, 23 in 25 niso predložile potrebnih informacij, s katerimi bi dokazale, da so bile dovolj neodvisne od vmešavanja države. Med drugim niso predložile informacij o tem, kako in pod kakšnimi pogoji je bila nanje prenesena pravica do rabe zemljišč.

(62)

Poleg tega družbe 8, 10, 17, 18 in 25 tudi niso dokazale, da izpolnjujejo zahteve iz merila 5 (izogibanje), saj niso predložile informacij o načinu sprejemanja odločitev v družbi.

(63)

Komisija ob upoštevanju določb iz uvodne izjave 56 za nobenega od zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni ocenila merila 4 (pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji).

(64)

Nobeden od 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni izpolnjeval pogojev iz člena 9(5) osnove uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo, zato jim IO ni bila odobrena. Komisija je zadevne proizvajalce izvoznike o tem ustrezno obvestila in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb.

(65)

Zato bi bilo treba za izvoz 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov uvesti veljavno preostalo protidampinško dajatev v višini 16,5 % za Kitajsko in 10 % za Vietnam za obdobje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1472/2006. Prvotno obdobje uporabe navedene uredbe je bilo od 7. oktobra 2006 do 7. oktobra 2008. Po začetku pregleda zaradi izteka ukrepov je bilo 30. decembra 2009 podaljšano do 31. marca 2011. Nezakonitost, ki je bila ugotovljena v teh sodbah, je, da instituciji Unije nista ugotovili, ali bi morala za izdelke zadevnih proizvajalcev izvoznikov veljati preostala dajatev ali individualna dajatev. Na podlagi nezakonitosti, ki jo je ugotovilo Sodišče, ni pravne podlage za popolno oprostitev plačila protidampinške dajatve za izdelke zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Z novim aktom, ki odpravlja nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče, je treba torej samo ponovno oceniti veljavno stopnjo protidampinške dajatve in ne samih ukrepov.

(66)

Ker je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba ponovno uvesti veljavno preostalo dajatev za Kitajsko oziroma Vietnam za zadevne proizvajalce izvoznike po isti stopnji, kot je bilo prvotno določeno v izpodbijani uredbi in Izvedbeni uredbi (EU) št. 1294/2009, spremembe Uredbe (ES) št. 388/2008 niso potrebne. Navedena uredba je še vedno veljavna.

C.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(67)

Ob upoštevanju pripomb in njihove analize je bilo sklenjeno, da bi bilo treba ponovno uvesti veljavno preostalo protidampinško dajatev v višini 16,5 % za Kitajsko in 10 % za Vietnam za obdobje uporabe izpodbijane uredbe.

D.   RAZKRITJE

(68)

Zadevni proizvajalci izvozniki in vse strani, ki so sodelovale v postopku, so bili obveščeni o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ponovna uvedba dokončne protidampinške dajatve na izvoz 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Po razkritju so imeli na voljo obdobje za predložitev pripomb.

E.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI PO RAZKRITJU

(69)

Po razkritju je Komisija prejela pripombe v imenu (i) združenja FESI in koalicije za obutev (24), ki zastopata uvoznike obutve v Uniji, in (ii) družbe Cortina NV („Cortina“), ki je uvoznica obutve v Uniji.

(70)

V pripombah v zvezi z razkritjem sta združenje FESI in koalicija za obutev najprej navedla, da sedanje izvajanje temelji na istih pravnih podlagah in razlogih, na katerih so temeljile tudi uredbe, ki jih je Komisija že sprejela v zvezi z istim postopkom izvajanja, tj. izvedbene uredbe (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 in (EU) 2016/2257. Zato sta se v svojem odgovoru na razkritje sklicevala na svoje pripombe (ter vključila sklice), ki sta jih predložila v zvezi z zgoraj navedenimi uredbami dne 16. decembra 2015, 6. junija 2016, 16. junija 2016 oziroma 11. avgusta 2016, ne da bi navedla podrobnosti teh pripomb in zahtevkov.

(71)

V odgovor na te pripombe se Komisija sklicuje na izvedbene uredbe (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 in (EU) 2016/2257, ki v celoti obravnavajo vse pripombe združenja FESI in koalicije za obutev v zvezi s sedanjim izvajanjem. Ker združenje FESI in koalicija za obutev nista dodatno opredelila svojih trditev, Komisija meni, da je na trditve že v celoti odgovorila v zgoraj navedenih uredbah, sklepi v zvezi z njimi iz navedenih uredb pa se s tem potrdijo.

(72)

Poleg tega sta združenje FESI in koalicija za obutev predložila pripombe, ki so podrobno obravnavane v nadaljevanju.

Položaj družb iz Priloge III

(73)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta navedla, da je pristop Komisije, ki ga je uporabila v zvezi z družbami iz Priloge III, nezakonit. Ker je Komisija v Prilogi III navedla družbe, povezane z družbami, ki so bile že ocenjene v okviru izvedbenih uredb (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 ali (EU) 2016/2257, je kršila koncept „enega samega gospodarskega subjekta“, ki ga je uporabila v prvotni preiskavi. Poleg tega bi tak pristop povzročil pravne nedoslednosti, saj je Komisija z navedenimi uredbami za te družbe ponovno uvedla protidampinške dajatve, v Prilogi III pa so iste družbe navedene kot družbe, za katere se zdi, da v prvotni preiskavi niso predložile zahtevka za TGO/IO.

(74)

Za nepovezane trgovce ni bilo pravne zahteve, da bi morali v prvotni preiskavi vložiti zahtevek za TGO/IO, zato jih v nobenem primeru ne bi bilo treba navesti v Prilogi III.

(75)

Kar zadeva kitajske ali vietnamske dobavitelje, ki so v prvotni preiskavi vložili zahtevek za TGO/IO, vendar še niso bili ocenjeni v nobeni uredbi iz uvodne izjave 63 v okviru izvajanja sodb iz uvodne izjave 12, sta združenje FESI in koalicija za obutev trdila, da prav tako ne bi smeli biti navedeni v Prilogi III. Natančneje, trdila sta, da bi tak pristop Komisiji v prihodnosti preprečil oceno katerega koli zahtevka za TGO/IO njihovih povezanih dobaviteljev na Kitajskem ali v Vietnamu. Isti strani sta trdili, da bi morala Komisija na seznamu družb, ki so jih priglasili nacionalni carinski organi, opredeliti tiste družbe/trgovce, ki spadajo v isto skupino družb, in ugotoviti, ali so del katerega od kitajskih ali vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v prvotni preiskavi vložili zahtevek za TGO/IO, vendar v njej niso bili vzorčeni. V nasprotnem primeru bi Komisija zainteresiranim stranem naložila nemogoče dokazno breme.

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, sta združenje FESI in koalicija za obutev dejansko opredelili družbe, povezane s kitajskimi ali vietnamski proizvajalci izvozniki, ki so v prvotni preiskavi predložili obrazec zahtevka za TGO/IO, vendar niso bili vzorčeni in tudi niso bili ocenjeni v izvedbenih uredbah iz uvodnih izjav 18 do 20 ter 25. Informacije v spisu so potrdile informacije, prejete od teh zainteresiranih strani, zato se bodo zahtevki za TGO/IO teh družb ocenili. Rezultat te ocene bo predmet ločenega pravnega akta. Zahteva v zvezi s temi družbami je bila torej odobrena in te družbe niso navedene v Prilogi III.

(77)

Kar zadeva trgovce, ki so zahtevali povračilo plačanih dajatev (ki so ali niso povezani s kitajskimi ali vietnamskimi dobavitelji), Komisija meni, da je dokazno breme na teh trgovcih.

(78)

Vendar nobeden od trgovcev, navedenih v Prilogi III, ni predložil informacij ali dokaza o svojih dobaviteljih na Kitajskem ali v Vietnamu (razen tistih, navedenih v uvodni izjavi 76).

(79)

Vendar Komisija priznava, da morda niso bili vsi uvozniki, ki so od navedenih trgovcev kupili obutev, seznanjeni s tem, da morajo Komisiji sporočiti imena proizvajalcev izvoznikov, od katerih so zadevni trgovci kupili obutev. Da bi se zagotovilo polno spoštovanje njihove pravice do obrambe, se je Komisija odločila, da posebej vzpostavi stik z zadevnimi uvozniki ter jih seznani s položajem in njihovim dokaznim bremenom. Da bi se zagotovil čas, potreben za izvajanje te odločitve, se preverjanje družb iz Priloge III začasno odloži, dokler Komisija ne vzpostavi stika z zadevnimi uvozniki in jim da čas za odziv. Rok osmih mesecev za oceno zahtevkov za TGO/IO bo začel teči na dan, ko bo uvoznik Komisiji sporočil imena in naslove zadevnih proizvajalcev izvoznikov, oziroma, če v časovnem obdobju, ki ga navede Komisija, po preteku roka ne bo odgovora.

Začasna odložitev izvajanja

(80)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da Komisija v interesu pravne varnosti ne bi smela sprejeti ter objaviti kakršnih koli nadaljnjih pravnih aktov o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14, dokler Sodišče v predhodnih odločbah ne odloči o veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2016/223 iz uvodne izjave 23 ter veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2016/1647 iz uvodne izjave 19 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/1731 iz uvodne izjave 20. V zvezi s tem sta trdila, da se člen 278 PDEU, v skladu s katerim sodni postopki zoper pravne akte, ki so jih sprejele institucije, nimajo odložilnega učinka, v tem primeru ne uporablja, saj zahtevek v zvezi s tem ni bil vložen, da bi se začasno odložilo izvajanje Izvedbene uredbe (EU) 2016/223, ampak, da se ne bi sprejele dodatne uredbe o dokončni uvedbi protidampinških dajatev na uvoz obutve iz Kitajske in Vietnama. Iz istega razloga sta trdila tudi, da sodbi Zuckerfabrik Süderdithmarschen/Altana nista pravno pomembna referenca.

(81)

Kar zadeva člen 278 PDEU in sodbi Zuckerfabrik Süderdithmarschen/Altana, se Komisija strinja z združenjem FESI in koalicijo za obutev, da se navedena sodna praksa ne uporablja za ocenjevanje, ali je treba začasno odložiti izvajanje sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14. Vendar Komisija meni, da mora navedeno sodbo izvesti v razumnem časovnem okviru in da tekoči postopki v zvezi s prej sprejetimi akti o izvajanju navedene sodbe niso veljaven razlog za nedokončanje izvajanja sodbe. Zlasti meni, da bi se s tem zainteresiranim stranem, ki niso združenje FESI in koalicija za obutev, preprečilo uveljavljanje njihovih pravic v upravnem in morebitnem sodnem postopku.

(82)

Kar zadeva veljavnost izvedbenih uredb (EU) 2016/1647 in (EU) 2016/1731, sta združenje FESI in koalicija za obutev trdila, da imajo navedeni uredbi in morebitne nove uredbe o ponovni uvedbi dokončnih dajatev na uvoz obutve s poreklom iz Kitajske in Vietnama isto pravno podlago, zato bi pristop in utemeljitev Komisije ter razveljavitev izvedbenih uredb (EU) 2016/1647 in (EU) 2016/1731 pomenili tudi, da bi bila nična tudi vsaka nadaljnja podobna uredba. Iz pristopa Komisije zato ne bi bilo razvidno prizadevanje v dobri veri za izvajanje sodbe v združenih zadevah C & J Clark International, C-659/13, in Puma, in C-34/14, iz uvodne izjave 12.

(83)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila, da za izvajanje navedene sodbe po eni strani ne bi veljali roki, ki jih določi Sodišče, in bi imelo negativen učinek na uvoznike v Uniji, po drugi strani pa Uniji ne bi prineslo nobene davčne ugodnosti. Zato bi morala Komisija opustiti izvajanje sodbe, dokler niso znani rezultati zadev pred Sodiščem iz uvodne izjave 80.

(84)

Komisija se sklicuje na zgoraj navedene razloge iz uvodne izjave 81.

Postopkovne zahteve pri ocenjevanju obrazcev zahtevka za TGO in IO

(85)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila, da dokazno breme pri ocenjevanju zahtevkov za TGO/IO nosi Komisija, saj so kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki bremenu zadostili s predložitvijo zahtevkov za TGO/IO v prvotni preiskavi. Trdila sta tudi, da bi morale biti zadevnim proizvajalcem izvoznikom, na katere se nanaša trenutno izvajanje, zagotovljene enake procesne pravice, kot so bile zagotovljene vzorčnim proizvajalcem izvoznikom v prvotni preiskavi. Zlasti sta trdila, da je bila namesto preverjanj na kraju samem opravljena le teoretična analiza ter da kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki niso imeli možnosti, da bi dopolnili obrazce zahtevka za TGO/IO prek pozivov k dopolnitvam.

(86)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta nadalje trdila, da proizvajalcem izvoznikom, ki jih to izvajanje zadeva, niso bila zagotovljena enaka postopkovna jamstva kot tista, ki se uporabljajo v standardnih protidampinških preiskavah, ampak so bili uporabljeni strožji standardi. Trdila sta, da Komisija ni upoštevala časovnega zamika med vložitvijo zahtevkov za TGO/IO v prvotni preiskavi in oceno teh zahtevkov. Poleg tega so imeli proizvajalci izvozniki med prvotno preiskavo na voljo le 15 dni, da vložijo zahtevke za TGO/IO, namesto običajnih 21 dni.

(87)

Na podlagi tega sta združenje FESI in koalicija za obutev trdila, da temeljno pravno načelo glede omogočanja zainteresiranim stranem, da v polni meri uveljavljajo pravico do obrambe iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, ni bilo spoštovano. Zato sta trdila, da je Komisija zlorabila svoje pooblastila, ker proizvajalcem izvoznikom ni dala priložnosti, da dopolnijo nepopolne informacije, in v fazi izvajanja obrnila dokazno breme.

(88)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta nazadnje trdila tudi, da bi bil ta pristop diskriminatoren do kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bili vzorčeni v prvotni preiskavi, pa tudi do drugih proizvajalcev izvoznikov v državah z netržnim gospodarstvom, za katere se je uvedla protidampinška preiskava in ki so v navedeni preiskavi vložili zahtevke za TGO/IO. Zato za kitajske in vietnamske družbe, ki jih zadeva sedanje izvajanje, ne bi smel veljati enak prag za zagotavljanje informacij, kot se uporabi v običajni 15-mesečni preiskavi, in zanje ne bi smeli veljati strožji postopkovni standardi.

(89)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da je Komisija uporabila de facto razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, vendar pa Komisija ni delovala skladno s procesnimi pravili iz člena 18(4) osnovne uredbe.

(90)

Komisija opozarja, da mora biti na podlagi sodne prakse dokazno breme na proizvajalcu, ki želi, da se mu na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe odobri TGO/IO. Prvi pododstavek člena 2(7)(c) v ta namen določa, da mora zahtevek, ki ga tak proizvajalec predloži, vsebovati zadostne dokaze, kot so opredeljeni v navedeni določbi, da deluje v pogojih tržnega gospodarstva. V skladu z mnenjem Sodišča v sodbah v zadevah Brosmann in Aokang institucijama zato ni treba dokazati, da proizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za odobritev navedene obravnave. Nasprotno, Komisija mora oceniti, ali podatki, ki jih je predložil zadevni proizvajalec, zadostujejo za dokaz, da so merila iz prvega pododstavka člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, tako da se mu lahko odobri TGO/IO (glej uvodno izjavo 48). Glede tega je treba opozoriti, da Komisiji od proizvajalca izvoznika ni treba zahtevati, naj dopolni zahtevek za TGO/IO. Komisija lahko svojo oceno utemelji na podlagi informacij, ki jih je proizvajalec izvoznik že predložil.

(91)

V zvezi s trditvijo, da je bila opravljena le teoretična analiza, Komisija ugotavlja, da je teoretična analiza postopek, pri katerem se zahtevki za TGO/IO analizirajo na podlagi dokumentacije, ki jo predloži proizvajalec izvoznik. Komisija teoretično analizira vse vloge za TGO/IO. Poleg tega se lahko Komisija odloči, da bo opravila inšpekcijske preglede na kraju samem. Vendar inšpekcijski pregledi na kraju samem niso obvezni in se ne izvajajo za vsako vlogo za TGO/IO. Namen inšpekcijskih pregledov na kraju samem, kadar se izvedejo, je običajno potrditi določeno predhodno oceno, ki so jo opravile institucije, in/ali preveriti verodostojnost informacij, ki jih je predložil zadevni proizvajalec izvoznik. Povedano drugače, če je iz dokazov, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, jasno razvidno, da TGO/IO ni upravičena, se dodatni in neobvezni inšpekcijski pregled na kraju samem običajno ne bi organiziral. Komisija sama presodi, kdaj je primerno opraviti preveritveni obisk (25). Ta institucija se po lastni presoji odloči, kako bo preverila informacije v obrazcu za TGO/IO. Kadar se torej Komisija, kot v tem primeru, na podlagi teoretične analize odloči, da je prejela dovolj dokazov za odločitev o zahtevku za TGO/IO, preveritveni obisk ni potreben in ga ni mogoče zahtevati.

(92)

Kar zadeva trditev, da pravica do obrambe zaradi odločitve Komisije, da ne bo poslala pozivov k dopolnitvam, ni bila ustrezno spoštovana, je treba najprej opozoriti, da je pravica do obrambe subjektivna pravica ter da se združenje FESI in koalicija za obutev ne moreta sklicevati na kršitev subjektivne pravice drugih družb. Komisija nasprotuje navedbi, da je njena praksa, da se obsežna izmenjava informacij in podrobna dopolnitev opravita le, kadar se opravi zgolj teoretična analiza, in ne, kadar se opravita teoretična analiza in preverjanje na kraju samem. Združenje FESI in koalicija za obutev dejansko nista mogla dokazati nasprotnega.

(93)

Tudi pripombe združenja FESI in koalicije za obutev glede diskriminacije je treba zavrniti kot neutemeljene. Opozoriti je treba, da je načelo enake obravnave kršeno, kadar institucije Unije različno obravnavajo primerljive položaje v škodo nekaterih trgovcev v primerjavi z drugimi, ne da bi bila ta razlika v obravnavi upravičena z obstojem pomembnih objektivnih razlik (26). Vendar ravno tega Komisija ne počne, saj s tem, ko od nevzorčenih kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov zahteva, naj vložijo zahtevke za TGO/IO za ponovno oceno, namerava te prej nevzorčene proizvajalce izvoznike izenačiti s tistimi, ki so bili vzorčeni v prvotni preiskavi. Poleg tega, ker osnovna uredba v zvezi s tem ne določa najmanjšega časovnega okvira, dokler je časovni okvir v ta namen razumen in stranem zagotavlja dovolj priložnosti za zbiranje (ali ponovno zbiranje) potrebnih informacij in se hkrati ščiti njihova pravica do obrambe, ni diskriminacije.

(94)

Kar zadeva člen 18(1) osnovne uredbe, je Komisija v obravnavani zadevi sprejela informacije, ki so jih predložili zadevni proizvajalci izvozniki, teh informacij torej ni zavrnila, pač pa je na njih temeljila njena ocena. Komisija zato ni uporabila člena 18. Iz tega sledi, da ni treba slediti postopku iz člena 18(4) osnovne uredbe. Postopek iz člena 18(4) se uporablja v primerih, ko namerava Komisija zavrniti nekatere informacije, ki so jih zagotovile zainteresirane strani, in namesto tega uporabiti razpoložljiva dejstva.

Pravna podlaga za ponovno uvedbo preiskave

(95)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila, da bi Komisija kršila člen 266 PDEU, saj ji ta člen ne zagotavlja pravne podlage za ponovno uvedbo preiskave v zvezi z ukrepom, ki je prenehal veljati. Hkrati sta ponovno poudarila, da člen 266 PDEU ne dovoljuje retroaktivne uvedbe protidampinških dajatev, kar bi bilo potrjeno tudi s sodbo Sodišča v zadevi C-458/98P, IPS proti Svetu.

(96)

V zvezi s tem sta združenje FESI in koalicija za obutev trdila, da se je protidampinški postopek v zvezi z uvozom obutve iz Kitajske in Vietnama zaključil 31. marca 2011 z iztekom ukrepov. Komisija je v ta namen 16. marca 2011 objavila obvestilo v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z iztekom dajatev (27) („obvestilo o izteku“), industrija Unije pa ni trdila, da se damping nadaljuje, in tudi sodba Sodišča Evropske unije ni razveljavila obvestila o izteku.

(97)

Poleg tega sta isti strani trdili, da tudi v osnovni uredbi ni nobenih razlogov, na podlagi katerih bi lahko Komisija ponovno uvedla protidampinško preiskavo.

(98)

V zvezi s tem sta združenje FESI in koalicija za obutev trdila tudi, da nadaljevanje preiskave in ocena zahtevkov za TGO/IO, ki so jih zadevni kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki vložili v prvotni preiskavi, pomenita kršitev splošnega načela zastaranja ali omejitve. To načelo je določeno v Sporazumu o STO, osnovni uredbi, v kateri je določeno petletno trajanje ukrepov, ter členih 236(1) in 221(3) carinskega zakonika Skupnosti, v skladu s katerim lahko v obdobju treh let uvozniki zahtevajo povračilo protidampinških dajatev, nacionalni carinski organi pa poberejo uvozne in protidampinške dajatve (28). Člen 266 PDEU ne omogoča odstopanja od tega načela.

(99)

Poleg tega sta trdili, da Komisija ni zagotovila obrazložitve ali predhodne sodne prakse, ki bi podprla uporabo člena 266 PDEU kot pravne podlage za ponovno uvedbo postopka.

(100)

Zaradi odsotnosti kakršne koli pravne podlage za ponovno uvedbo preiskave Komisija opozarja na sodno prakso, navedeno v uvodni izjavi 15, v skladu s katero lahko nadaljuje preiskavo v točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti. V skladu s sodno prakso je treba zakonitost protidampinške uredbe ocenjevati z vidika objektivnih norm prava Unije in ne glede na prakso odločanja, tudi če takšna praksa obstaja (v obravnavanem primeru temu ni tako). Zato prejšnja praksa Komisije, quod non, ne more ustvariti utemeljenih pričakovanj, saj v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča utemeljena pričakovanja lahko nastanejo le, če institucije zagotovijo natančna zagotovila, na podlagi katerih bi lahko zainteresirana stran zakonito sklepala, da bodo institucije Unije ravnale na določen način (29). Niti združenje FESI niti koalicija za obutev nista poskušala dokazati, da so bila v tem primeru dana taka zagotovila. To še toliko bolj velja, ker navedena prejšnja praksa ne ustreza dejanskemu in pravnemu položaju obravnavane zadeve, zadevne razlike pa je mogoče pripisati dejanskim in pravnim razlikam v primerjavi z obravnavano zadevo.

(101)

Navedene razlike so naslednje: Nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče, se ne nanaša na ugotovitve o dampingu, škodi ter interesu Unije in s tem na načelo uvedbe dajatve, temveč le na natančno stopnjo dajatve. Prejšnje razglasitve ničnosti, na katere so se sklicevale zainteresirane strani, pa so se nasprotno nanašale na ugotovitve o dampingu, škodi in interesu Unije. Institucije torej lahko ponovno izračunajo natančno stopnjo dajatev za zadevne proizvajalce izvoznike.

(102)

Zlasti v obravnavani zadevi ni bilo treba pridobiti dodatnih informacij od zainteresiranih strani. Komisija je morala namesto tega oceniti informacije, ki so bile vložene, vendar niso bile ocenjene pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1472/2006. V vsakem primeru, kot je navedeno v uvodni izjavi 100, nekdanje prakse v drugih primerih niso natančno in brezpogojno zagotovilo za obravnavani primer.

(103)

Vse strani, na katere se nanaša postopek, tj. zadevni proizvajalci izvozniki in strani v zadevah pred sodiščem ter združenje, ki zastopa eno od teh strani, so bile z razkritjem obveščene o pomembnih dejstvih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sedanjo oceno TGO/IO. S tem so njihove pravice do obrambe zaščitene. V zvezi s tem je treba zlasti poudariti, da nepovezani uvozniki v okviru protidampinškega postopka niso deležni pravice do obrambe, saj ti postopki niso usmerjeni proti njim.

(104)

Glede trditve, da so zadevni ukrepi potekli 31. marca 2011, Komisija ne vidi razloga, zakaj bi iztek ukrepov kakor koli vplival na možnost Komisije, da po sodbi, ki razveljavlja prvotni akt, sprejme nov akt, ki bi zamenjal razveljavljeni akt. V skladu s sodno prakso iz uvodne izjave 15 bi se moral upravni postopek nadaljevati v točki, ko je prišlo do nezakonitosti.

(105)

Protidampinški postopki zato še vedno niso zaključeni, saj je bil akt, ki je sklenil postopke, razglašen za ničnega. Komisija mora zaključiti navedene postopke, saj člen 9(4) osnovne uredbe določa, da mora biti preiskava zaključena z aktom Komisije.

Člen 236 carinskega zakonika Skupnosti

(106)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da postopek, sprejet za ponovno uvedbo preiskave in retroaktivno uvedbo dajatve, pomeni zlorabo pooblastil s strani Komisije in kršitev PDEU. V zvezi s tem trdita, da Komisija nima pooblastil za poseganje v člen 236(1) carinskega zakonika Skupnosti s preprečevanjem povračila protidampinških dajatev. Trdila sta, da bi morali nacionalni carinski organi ukrepati zaradi razveljavitve akta o uvedbi protidampinških dajatev in da bi nacionalni carinski organi tudi morali povrniti te dajatve, ki jih je Sodišče razglasilo za nične.

(107)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta v zvezi s tem trdila, da člen 14(3) osnovne uredbe Komisiji ne omogoča odstopanja od člena 236 carinskega zakonika Skupnosti, saj sta obe zakonodaji pravno enakovredni in osnovne uredbe ni mogoče šteti za lex specialis carinskega zakonika Skupnosti.

(108)

Poleg tega sta isti strani trdili, da se člen 14(3) osnovne uredbe ne sklicuje na člen 236 carinskega zakonika Skupnosti in navaja le, da lahko Komisija sprejme posebne določbe, ne pa tudi odstopanj od carinskega zakonika Skupnosti.

(109)

V odgovor na navedeno je treba poudariti, da se na podlagi člena 14(1) osnovne uredbe pravila, ki urejajo carinsko zakonodajo Unije, ne uporabljajo samodejno za uvedbo posameznih protidampinških dajatev (30). Namesto tega člen 14(3) osnovne uredbe institucijam Unije daje pravico, da, kadar je potrebno in koristno, prenesejo in uporabijo pravila, ki urejajo carinsko zakonodajo Unije (31).

(110)

Za ta prenos ni potrebna polna uporaba vseh določb carinske zakonodaje Unije. Člen 14(3) osnovne uredbe izrecno predvideva posebne določbe v zvezi s skupno opredelitvijo pojma porekla, kar je dober primer tega, kje nastane odstopanje od določb carinske zakonodaje Unije. Komisija je na tej podlagi izkoristila pooblastila, ki izhajajo iz člena 14(3) osnovne uredbe, in zahtevala, da se nacionalni carinski organi začasno vzdržijo vsakršnega povračila. To ne izpodbija pristojnosti, ki jih imajo nacionalni carinski organi v zvezi s spori glede carinskega dolga, saj so za odločanje še vedno pristojni carinski organi držav članic. Carinski organi držav članic še vedno na podlagi sklepov, ki jih Komisija sprejme v zvezi z zahtevki za TGO in IO, odločijo, ali bi bilo treba povračilo odobriti ali ne.

(111)

Velja, da nič v carinski zakonodaji Unije ne dovoljuje oviranja povračila napačno plačanih carinskih dajatev, vendar taka posplošena izjava ni mogoča v zvezi s povračilom protidampinških dajatev. V skladu s tem in zaradi splošne potrebe po zaščiti lastnih sredstev Unije pred neupravičenimi zahtevami za povračilo ter s tem povezanimi težavami, ki bi jih povzročilo zahtevanje neupravičenih povračil po tem, je morala Komisija začasno odstopati od carinske zakonodaje Unije in izkoristiti svoja pooblastila na podlagi člena 14(3) osnovne uredbe.

Neobrazložitev pravne podlage

(112)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da v nasprotju s členom 296 PDEU Komisija ni zagotovila ustrezne obrazložitve in navedbe pravne podlage, na osnovi katere so bile retroaktivno ponovno uvedene dajatve ter s tem zavrnjena povračila dajatev uvoznikom, ki jih zadeva sedanje izvajanje. Zato sta trdila, da je Komisija kršila pravico do učinkovitega sodnega varstva zainteresiranih strani.

(113)

Komisija meni, da obsežna pravna utemeljitev v dokumentu o splošnem razkritju in tej uredbi ustrezno utemeljuje to uredbo.

Utemeljena pričakovanja

(114)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da retroaktivni popravek ukrepov, ki so prenehali veljati, krši načelo varstva utemeljenih pričakovanj. Združenje FESI je sprva trdilo, da bi strani, vključno z uvozniki, dobile zagotovilo, da so ukrepi prenehali veljati 31. marca 2011 in da glede na čas, ki je pretekel od prvotne preiskave, upravičeno pričakujejo, da se prvotna preiskava ne bo nadaljevala ali ponovno začela. Podobno so kitajski in vietnamski proizvajalci izvozniki zato, ker njihovi zahtevki za TGO/IO, ki so jih predložili v prvotni preiskavi, niso bili ocenjeni v treh mesecih, ki so veljali v prvotni preiskavi, upravičeno utemeljeno pričakovali, da Komisija teh zahtevkov ne bo več pregledovala.

(115)

Kar zadeva utemeljena pričakovanja zainteresiranih strani, da so protidampinški ukrepi prenehali veljati in da se preiskava ne bo ponovno uvedla, se navaja sklic na uvodni izjavi 104 in 105, v katerih so bile te trditve podrobno obravnavane.

(116)

Kar zadeva utemeljena pričakovanja kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, da njihovi zahtevki za TGO/IO ne bodo pregledani, se navaja sklicevanje na uvodno izjavo 100, v kateri je bilo to obravnavano ob upoštevanju sodne prakse Sodišča v zvezi s to zadevo.

Načelo nediskriminacije

(117)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila, da retroaktivna uvedba protidampinških ukrepov pomeni diskriminacijo (i) uvoznikov, ki jih zadeva sedanje izvajanje glede na uvoznike, ki jih zadeva izvajanje sodb v zadevah Brosmann in Aokang iz uvodne izjave 6 in ki so jim bile povrnjene dajatve, plačane za uvoz obutve od petih proizvajalcev izvoznikov, ki sta jih prav tako zadevali ti sodbi, ter (ii) proizvajalcev izvoznikov, ki jih zadeva sedanje izvajanje glede na pet proizvajalcev izvoznikov, ki jih zadevata sodbi v zadevah Brosmann in Aokang, ki niso postale predmet nobene dajatve v skladu z Izvedbenim sklepom 2014/149/EU.

(118)

Kar zadeva trditev glede diskriminacije, Komisija najprej opozarja na zahteve v zvezi z diskriminacijo, kot so navedene v uvodni izjavi 93.

(119)

Nato ugotavlja, da je razlika med uvozniki, ki jih zadeva sedanje izvajanje, in tistimi, ki jih zadeva izvajanje sodb v zadevah Brosmann in Aokang, ta, da so se slednji odločili za izpodbijanje Uredbe (ES) št. 1472/2006 na Splošnem sodišču, prvi pa ne.

(120)

Sklep, ki ga sprejme institucija Unije in ga njegov naslovnik ne izpodbija v roku, določenem v členu 263 PDEU, postane zanj pravnomočen. Taka sodna praksa temelji zlasti na upoštevanju dejstva, da je tožbeni rok namenjen varovanju pravne varnosti, s tem da se prepreči časovno neomejeno izpodbijanje aktov Unije, ki imajo pravne učinke (32).

(121)

To postopkovno načelo prava Unije nujno vodi do oblikovanja dveh skupin družb, in sicer tistih, ki so izpodbijale ukrep Unije in so zato morda v ugodnejšem položaju (kot družba Brosmann in drugi štirje proizvajalci izvozniki), in tistih, ki tega niso storile. Vendar to ne pomeni, da je Komisija obe strani obravnavala neenakovredno in pri tem kršila načelo enake obravnave. Priznanje, da neka stran spada v drugo kategorijo, ker se je zavestno odločila, da ne bo izpodbijala ukrepa Unije, ne pomeni diskriminacije proti navedeni skupini.

(122)

Vse zainteresirane strani so imele pred sodišči Unije vedno pravico do sodnega varstva.

(123)

Kar zadeva domnevno diskriminacijo zadevnih proizvajalcev izvoznikov, ki jih zadeva ta izvedbena uredba in se zanje ni uvedla nobena dajatev v skladu z Izvedbenim Sklepom 2014/149/EU, je treba opozoriti, da je bila odločitev Sveta, da se dajatve ponovno ne uvedejo, očitno sprejeta ob upoštevanju posebnih okoliščin posebnega položaja, kakršen je bil v času, ko je Komisija podala predlog za ponovno uvedbo navedenih dajatev in zlasti ob upoštevanju, da so bile zadevne protidampinške dajatve že povrnjene, ter kolikor je bilo po sodbah v zadevah Brosmann in Aokang preklicano prvotno obvestilo dolžniku o dolgu. Po mnenju Sveta so imeli zadevni uvozniki zaradi tega povračila utemeljena pričakovanja. Ker drugi uvozniki niso prejeli primerljivega povračila, niso v primerljivem položaju z uvozniki, ki jih zadeva sklep Sveta.

(124)

Dejstvo, da se je Svet ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve, ki jo je obravnaval, odločil za določeno ravnanje, Komisije ne more zavezati k popolnoma enakemu izvajanju druge sodbe.

Pristojnost Komisije, da uvede dokončne protidampinške ukrepe

(125)

Združenje FESI in koalicija za obutev sta trdila tudi, da Komisija nima pristojnosti za sprejetje uredbe o retroaktivni uvedbi protidampinške dajatve v okviru sedanjega izvajanja in da bi to pristojnost v vsakem primeru imel Svet. Ta trditev je temeljila na navedbi, da če se preiskava nadaljuje v točki, na kateri je nastala nezakonitost, bi morala veljati ista pravila kot v času prvotne preiskave, pri kateri je dokončne ukrepe sprejel Svet. Ti stranki sta trdili, da se v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (33) (imenovane tudi „uredba omnibus I“) novi postopek sprejemanja odločitev na področju splošne trgovinske politike v tem okviru ne uporablja, saj je pred začetkom veljavnosti uredbe omnibus I (i) Komisija že sprejela akt (začasno uredbo), (ii) posvetovanja, zahtevana na podlagi Uredbe (ES) št. 384/96, so se začela in končala ter (iii) Komisija je že sprejela predlog uredbe Sveta o sprejetju dokončnih ukrepov. Na podlagi tega sta ti strani ugotovili, da bi se morali uporabiti postopki odločanja, ki so veljali pred začetkom veljavnosti uredbe omnibus I.

(126)

Navedena trditev se sicer osredotoča na datum začetka preiskave (ki je dejansko pomemben v zvezi z drugimi vsebinskimi spremembami osnovne uredbe), vendar ne upošteva, da se v Uredbi (EU) št. 37/2014 uporablja drugo merilo (tj. začetek postopka za sprejetje ukrepov). Stališče združenja FESI in koalicije za obutev torej temelji na napačni razlagi prehodnega pravila v Uredbi (EU) št. 37/2014.

(127)

Ob upoštevanju sklicevanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 37/2014 na „postopke za sprejetje ukrepov“, ki določa prehodna pravila za spremembo postopkov odločanja za sprejetje protidampinških ukrepov, in ob upoštevanju pomena izraza „postopek“ v osnovni uredbi za preiskavo, ki se je začela pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 37/2014, v kateri Komisija ni začela posvetovanja z ustreznim odborom, da bi sprejela ukrepe pred navedenim začetkom veljavnosti, nova pravila veljajo za postopek za sprejetje navedenih protidampinških ukrepov. To velja tudi za postopke, v katerih so bili ukrepi uvedeni na podlagi starih pravil in so na vrsti za pregled, ali za ukrepe, s katerimi so bile začasne dajatve uvedene na podlagi starih pravil, vendar se postopek za sprejetje dokončnih ukrepov še ni začel, ko je začela veljati Uredba (EU) št. 37/2014. Povedano drugače, Uredba (EU) št. 37/2014 se uporablja za poseben „postopek za sprejetje“ in ne za celotno obdobje zadevne preiskave ali celo postopka.

(128)

Zato je bilo pravilno, da se je uporabil postopek odločanja, ki se je uvedel z uredbo omnibus I.

(129)

Kar zadeva družbo Cortina, je ta najprej trdila, da Komisija nima pravne podlage za preučitev zahtevkov za TGO/IO, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki v prvotni preiskavi. Družba Cortina je trdila, da postopek, ki je bil zaključen z iztekom ukrepov dne 31. marca 2011, ni bil razveljavljen s sodbo Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 ter da ga zato ni mogoče ponovno uvesti.

(130)

Komisija se v odgovor na to pripombo sklicuje na razlago v uvodnih izjavah 104 in 105.

(131)

Družba Cortina je trdila, da sedanji postopek krši načeli neretroaktivnosti in pravne varnosti ter člen 10 osnovne uredbe.

(132)

Kar zadeva trditev glede retroaktivnosti na podlagi člena 10 osnovne uredbe in člena 10 Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije („PDS STO“), člen 10(1) osnovne uredbe, v katerem je prevzeto besedilo člena 10(1) PDS STO, določa, da se začasni ukrepi in dokončne protidampinške dajatve uporabijo samo za izdelke, ki vstopajo v prosti promet od trenutka, ko prične veljati odločitev, sprejeta v skladu s členom 7(1) ali členom 9(4) osnovne uredbe, kar je odvisno od konkretne zadeve. V tej zadevi so se zadevne protidampinške dajatve nanašale samo na izdelke, ki so v prosti promet vstopili po začetku veljavnosti začasne in izpodbijane (dokončne) uredbe, sprejete v skladu s členom 7(1) oziroma 9(4) osnovne uredbe. Vendar se retroaktivnost v smislu člena 10(1) osnovne uredbe nanaša samo na stanje, v katerem je bilo blago sproščeno v prosti promet, preden so bili uvedeni ukrepi, kot je mogoče razbrati iz samega besedila navedene določbe, kakor tudi iz odstopanja, ki ga določa člen 10(4) osnovne uredbe.

(133)

Komisija ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni prisotna niti kršitev načela retroaktivnosti niti kršitev pravne varnosti in utemeljenih pričakovanj.

(134)

Kar zadeva retroaktivnost, sodna praksa Sodišča pri ocenjevanju, ali je ukrep retroaktiven, razlikuje med uporabo novega pravila v okoliščinah, ki so postale dokončne (tudi obstoječ ali dokončni pravni položaj) (34), in okoliščinah, ki so nastale pred začetkom veljavnosti novega predpisa, vendar še niso dokončne (tudi začasne okoliščine) (35).

(135)

V tej zadevi okoliščine uvoza zadevnih izdelkov, ki so nastale v obdobju uporabe Uredbe (ES) št. 1472/2006, še niso postale dokončne, ker zaradi razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe protidampinška dajatev, ki velja za te izdelke, še ni bila dokončno določena. Hkrati so bili uvozniki obutve z objavo obvestila o začetku postopka (36) in začasne uredbe opozorjeni glede morebitne uvedbe takšne dajatve. Ustaljena sodna praksa sodišč Unije je, da gospodarski subjekti ne morejo imeti utemeljenih pričakovanj, dokler instituciji nista sprejeli akta, s katerim se zaključi upravni postopek, ki je postal dokončen (37).

(136)

Ta uredba pomeni neposredno uporabo za bodoče učinke položaja, ki je v teku: Nacionalni carinski organi so pobrali dajatve na obutev. Zaradi zahtevkov za povračilo, o katerih še ni bilo dokončno odločeno, ti pomenijo položaj, ki je v teku. Ta uredba določa stopnjo dajatve, ki se uporablja za navedeni uvoz, s čimer ureja bodoče učinke položaja, ki je v teku.

(137)

V vsakem primeru, tudi če bi šlo za retroaktivnost v smislu prava Unije, quod non, bi bila ta retroaktivnost upravičena iz naslednjih razlogov:

(138)

Materialnopravni predpisi Unije se lahko uporabljajo za dejanska stanja, ki so nastala pred začetkom njihove veljavnosti, če iz njihovega besedila, cilja ali strukture jasno izhaja, da se jim lahko prizna tak učinek (38). Zlasti v zadevi Società agricola fattoria alimentare (SAFA), C-337/88, je Sodišče menilo, da: „[č]eprav načelo pravne varnosti praviloma nasprotuje temu, da bi akt Skupnosti začel veljati pred objavo, je lahko izjemoma drugače, če to zahteva cilj, ki ga je treba doseči, in če se ustrezno upoštevajo upravičena pričakovanja zainteresiranih oseb (39).

(139)

V tej zadevi je namen zagotoviti skladnost z obveznostjo Komisije v skladu s členom 266 PDEU. Ker je Sodišče v sodbah iz uvodne izjave 12 ugotovilo nezakonitost samo glede določanja veljavne stopnje dajatve in ne glede uvedbe ukrepov (tj. glede ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije), zadevni proizvajalci izvozniki niso mogli utemeljeno pričakovati, da dokončni protidampinški ukrepi ne bodo uvedeni. Zato za uvedbo, tudi če bi bila retroaktivna, quod non, ni mogoče trditi, da krši utemeljena pričakovanja.

(140)

Družba Cortina je trdila tudi, da izjava Komisije iz uvodne izjave 46, da je Sodišče izpodbijano uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) št. 1294/2009 razglasilo za nični, in sicer glede izvoza določene obutve določenih kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, ni pravilna, saj sodba v zadevah C-659/13 in C-34/14 Uredbe (ES) št. 1472/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1294/2009 ni razglasila za nični v zvezi z 19 zadevnimi proizvajalci izvozniki, temveč je uredbi razglasila za nični z učinkom erga omnes. Po mnenju družbe Cortina bi v primeru, če bi Komisija ponovno uvedla protidampinško dajatev samo na uvoz 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov in ne na uvoz drugih proizvajalcev izvoznikov, na katere enako vpliva sodba Sodišča v združenih zadevah C & J Clark International Limited in Puma SE, C-659/13 in C-34/14, to pomenilo neupravičeno diskriminacijo v razmerju do uvoza teh drugih proizvajalcev izvoznikov, kar bi bilo tudi v nasprotju s členom 266 PDEU.

(141)

V zvezi s trditvijo diskriminacijske obravnave v razmerju do uvoza drugih proizvajalcev izvoznikov, na katere vpliva sodba Sodišča v združenih zadevah C & J Clark International Limited in Puma SE, C-659/13 in C-34/14, Komisija ugotavlja, da imajo proizvajalci izvozniki in nekateri uvozniki, ki jih zadeva ta uredba, pravico do sodnega varstva pred sodišči Unije zoper to uredbo. Drugi uvozniki uživajo tako varstvo prek nacionalnih sodišč, ki delujejo kot sodniki na področju splošnega prava Unije.

(142)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je Komisija v zvezi z izvajanjem sodbe v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14, C & J Clark International Limited in Puma SE, sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/223. V členu 1 navedene uredbe je Komisija nacionalnim carinskim organom naročila, naj ji pošljejo vse zahtevke za povračilo dokončnih protidampinških dajatev, plačanih za uvoz obutve s poreklom iz Kitajske in Vietnama, ki so jih vložili uvozniki na podlagi člena 236 carinskega zakonika Skupnosti in ki temeljijo na dejstvu, da je nevzorčeni proizvajalec izvoznik v prvotni preiskavi zahteval TGO ali IO. Komisija bo ocenila zadevni zahtevek za TGO ali IO in ponovno uvedla ustrezno stopnjo dajatve. Na podlagi tega bodo nacionalni carinski organi naknadno sprejeli odločitev glede zahtevka za povračilo in odpust protidampinških dajatev.

(143)

Zato bo Komisija za ves uvoz obutve, kjer bodo izpolnjena zgoraj navedena merila, preučila zahtevke za TGO in IO ter ponovno uvedla protidampinške dajatve na podlagi objektivnih meril, določenih v členih 2(7)(b) in 9(5) osnovne uredbe v obliki, kakršna je bila pred spremembo. Zato se bodo vsi ostali nevzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK in Vietnama ter njihovi uvozniki obravnavali na isti način v poznejši fazi v skladu s postopkom, določenim v Izvedbeni uredbi (EU) 2016/223. Ocena zahtevka za TGO in IO se ne bo izvedla samo, če ne obstajajo nerešeni nacionalni postopki, saj to ne bi imelo praktičnega smisla.

(144)

Družba Cortina je trdila tudi, da bi bila ponovna uvedba protidampinških dajatev za 19 zadevnih proizvajalcev izvoznikov diskriminatorna, saj po sodbah v zadevah Brosmann in Aokang protidampinška dajatev ni bila ponovno uvedena.

(145)

Ta trditev je neutemeljena. Uvozniki, ki uvažajo od družbe Brosman in ostalih štirih proizvajalcev izvoznikov, ki jih zadevata sodbi v zadevah C-247/10 P in C-249/10 P, so v drugačnem dejanskem in pravnem položaju, ker so se njihovi proizvajalci izvozniki odločili izpodbijati izpodbijano uredbo in ker so jim bile dajatve povrnjene, tako da so zaščiteni s členom 221(3) carinskega zakonika Skupnosti. Do izpodbijanja in povrnitve dajatev pri drugih ni prišlo. V zvezi s tem glej tudi uvodne izjave od 118 do 122.

(146)

Družba Cortina je trdila tudi, da je v okviru te preiskave prišlo do več postopkovnih nepravilnosti. Najprej je trdila, da zadevni proizvajalci izvozniki morebiti ne morejo več podati smiselnih pripomb ali predložiti dodatnih dokazov, ki bi podprli njihove zahtevke za TGO/IO izpred več let. Na primer, družbe morda ne obstajajo več ali pa ustrezni dokumenti niso več na voljo.

(147)

Poleg tega je družba Cortina trdila, da bi v nasprotju s prvotno preiskavo ukrepi Komisije de facto in de jure vplivali le na uvoznike, saj ti ne morejo zagotoviti relevantnih informacij in od svojih dobaviteljev zahtevati, naj sodelujejo s Komisijo.

(148)

Komisija ugotavlja, da nobena določba osnovne uredbe od Komisije ne zahteva, da izvoznim družbam, ki zahtevajo TGO/IO, omogoči dopolnitev manjkajočih stvarnih informacij. Opozarja, da mora biti na podlagi sodne prakse dokazno breme na proizvajalcu, ki želi, da se mu na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe odobri TGO/IO. Prvi pododstavek člena 2(7)(c) v ta namen določa, da mora zahtevek, ki ga tak proizvajalec predloži, vsebovati zadostne dokaze, kot so opredeljeni v navedeni določbi, da deluje v pogojih tržnega gospodarstva. Institucijama zato v skladu z mnenjem Sodišča v sodbah v zadevah Brosmann in Aokang ni treba dokazati, da proizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za odobritev navedene obravnave. Nasprotno, Komisija mora oceniti, ali podatki, ki jih je predložil zadevni proizvajalec, zadostujejo za dokaz, da so merila iz prvega pododstavka člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, tako da se mu lahko odobri TGO/IO (glej uvodno izjavo 44). Pravica do zaslišanja se nanaša na presojo dejstev, vendar ne vključuje pravice do dopolnitve pomanjkljivih informacij. V nasprotnem primeru bi proizvajalec izvoznik oceno lahko neomejeno podaljševal z zagotavljanjem informacij po kosih.

(149)

Glede tega je treba opozoriti, da Komisiji od proizvajalca izvoznika ni treba zahtevati, naj dopolni zahtevek za TGO/IO. Kot je navedeno v predhodni uvodni izjavi, lahko Komisija svojo oceno utemelji na podlagi informacij, ki jih je proizvajalec izvoznik že predložil. V vsakem primeru zadevni proizvajalci izvozniki niso izpodbijali ocene svojih zahtevkov za TGO/IO, ki jih je sprejela Komisija, prav tako pa niso navedli, na katere dokumente ali osebe se ne morejo več sklicevati. Ta trditev je zato tako abstraktna, da instituciji teh težav pri ocenjevanju zahtevkov za TGO/IO ne moreta upoštevati. Ker navedena trditev temelji na domnevah in ni podprta z natančnimi navedbami o tem, kateri dokumenti in osebe niso več na voljo ter kakšen pomen imajo ti dokumenti in ljudje za oceno zahtevka za TGO/IO, se trditev zavrne.

(150)

V zvezi s trditvijo, da uvoznik ne more zagotoviti pomembnih informacij, Komisija ugotavlja, da uvozniki nimajo pravice do obrambe, saj protidampinški ukrep ni usmerjen zoper njih, temveč zoper proizvajalce izvoznike. Poleg tega so imeli uvozniki možnost, da pripombe v zvezi s tem predložijo že v upravnem postopku pred sprejetjem izpodbijane uredbe. Če so uvozniki menili, da je v zvezi s tem prišlo do nepravilnosti, bi s svojimi dobavitelji morali sprejeti potrebne pogodbene dogovore, da bi zagotovili razpolaganje s potrebno dokumentacijo. Zato je treba to trditev zavrniti.

(151)

Družba Cortina je trdila, da Komisija ni preučila, ali bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu Unije, ter da bi bili ukrepi v nasprotju z interesom Unije, saj (i) so ukrepi že imeli želeni učinek, ko so bili prvič uvedeni, (ii) ukrepi ne bi prinesli nobene dodatne koristi za industrijo Unije, (iii) ukrepi ne bi vplivali na proizvajalce izvoznike in (iv) bi ukrepi pomenili pomemben strošek za uvoznike v Uniji.

(152)

V obravnavanem primeru gre le za zahtevke za TGO/IO, saj je to edina točka, na kateri je bila storjena pravna napaka, ugotovljena s strani sodišč Unije. V interesu Unije ostaja ocena iz Uredbe (ES) št. 1472/2006 v celoti veljavna. Hkrati je ta ukrep upravičen z namenom zaščite finančnega interesa Unije.

(153)

Družba Cortina je trdila, da protidampinške dajatve, če bi se ponovno uvedla, ne bi bilo več mogoče pobirati, saj je zastaralni rok iz člena 221(3) carinskega zakonika Skupnosti (zdaj člena 103(1) carinskega zakonika Unije) potekel. Po mnenju družbe Cortina bi to stanje pomenilo zlorabo pooblastil s strani Komisije.

(154)

Komisija opozarja, da v skladu s členom 221(3) carinskega zakonika Skupnosti (členom 103(1) carinskega zakonika Unije) zastaralni rok ne velja, če je bila vložena pritožba v skladu s členom 243 carinskega zakonika Skupnosti (členom 44(2) carinskega zakonika Unije), kot je to v vseh obravnavanih zadevah, ki se nanašajo na pritožbe na podlagi člena 236 carinskega zakonika Skupnosti (člena 119 carinskega zakonika Unije). Pritožba v smislu člena 103(3) carinskega zakonika Unije v skladu s pojasnilom iz člena 44(2) iste uredbe zajema vse od prvotnega izpodbijanja odločitve nacionalnih carinskih organov, ki uvajajo dajatev, do končne sodbe nacionalnega sodišča, in po potrebi vključuje predlog za sprejetje predhodne odločbe. Triletno obdobje se zato začne z datumom vložitve pravnega sredstva.

(155)

Družba Cortina je trdila, da Komisija po prenehanju veljavnosti odstavka 15(a)(ii) protokola o pristopu Kitajske k STO 11. decembra 2016 ne more več uporabiti metodologije, ki se je uporabila za določitev normalne vrednosti za kitajske izvoznike v prvotni preiskavi (tj. metodologijo primerljive države na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe).

(156)

Izpodbijana uredba je bila sprejeta leta 2006. Ustrezna zakonodaja, ki se uporablja za ta postopek, je Uredba (EU) 2016/1036. Ta trditev se zato zavrne.

(157)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz obutve z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja, razen športne obutve, obutve s posebno tehnologijo, copat in druge hišne obutve ter obutve z zaščitno kapico, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvajajo proizvajalci izvozniki iz Priloge II k tej uredbi in je uvrščena pod oznake KN: 6403 20 00, ex 6403 30 00 (40), ex 6403 51 11, ex 6403 51 15, ex 6403 51 19, ex 6403 51 91, ex 6403 51 95, ex 6403 51 99, ex 6403 59 11, ex 6403 59 31, ex 6403 59 35, ex 6403 59 39, ex 6403 59 91, ex 6403 59 95, ex 6403 59 99, ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 11, ex 6403 99 31, ex 6403 99 33, ex 6403 99 36, ex 6403 99 38, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98 in ex 6405 10 00 (41), ki je potekal v obdobju uporabe Uredbe (ES) št. 1472/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1294/2009. Oznake TARIC so navedene v Prilogi I k tej uredbi.

2.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„športna obutev“ pomeni obutev v smislu opombe 1 k tarifnim podštevilkam v poglavju 64 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 (42),

„obutev s posebno tehnologijo“ pomeni obutev s ceno CIF za par v višini najmanj 7,5 EUR, ki je namenjena športnim aktivnostim, z eno- ali večplastno oblikovanim podplatom, nebrizganim, izdelanim iz sintetičnih materialov, posebej oblikovanim, da se odpravi učinek vertikalnih ali lateralnih gibov, ter s tehničnimi značilnostmi, kakor so hermetične podloge, ki vsebujejo plin ali tekočino, mehanske komponente, ki odpravljajo ali nevtralizirajo učinek udarca, ali materiali, kakor so polimeri z nizko gostoto, ter ki je uvrščena pod oznake KN ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98,

„obutev z zaščitno kapico“ pomeni obutev, ki vsebuje zaščitno kapico z odpornostjo proti udarcem najmanj 100 joulov (43) in je uvrščena pod oznake KN: ex 6403 30 00 (44), ex 6403 51 11, ex 6403 51 15, ex 6403 51 19, ex 6403 51 91, ex 6403 51 95, ex 6403 51 99, ex 6403 59 11, ex 6403 59 31, ex 6403 59 35, ex 6403 59 39, ex 6403 59 91, ex 6403 59 95, ex 6403 59 99, ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 11, ex 6403 99 31, ex 6403 99 33, ex 6403 99 36, ex 6403 99 38, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98 in ex 6405 10 00,

„copati in druga hišna obutev“ pomeni obutev, ki se uvršča pod oznako KN ex 6405 10 00.

3.   Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve pred plačilom dajatev za neto ceno franko meja Unije izdelkov iz odstavka 1, ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki iz Priloge II k tej uredbi, je 16,5 % za zadevne kitajske proizvajalce izvoznike in 10 % za zadevne vietnamske proizvajalce izvoznike.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 553/2006, se dokončno poberejo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, se sprostijo.

Člen 3

Ocena položaja družb iz Priloge III k tej uredbi se začasno odloži, dokler uvoznik, ki od nacionalnih carinskih organov zahteva povračilo, Komisiji ne sporoči imen in naslovov proizvajalcev izvoznikov, od katerih so zadevni trgovci kupili obutev, ali, če v navedenem časovnem obdobju Komisija ne prejme odgovora, po preteku roka, ki ga Komisija določi za predložitev navedenih informacij. Komisija navedeni rok, ki v nobenem primeru ni krajši od enega meseca, določi v dopisu, ki ga pošlje zadevnemu uvozniku.

Komisija prejete informacije preuči v osmih mesecih od datuma prejema. Nacionalnim carinskim organom se odredi, da ne povrnejo pobranih carinskih dajatev, dokler Komisija ne konča ocene navedenih zahtevkov.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 553/2006 z dne 23. marca 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (UL L 98, 6.4.2006, str. 3).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1472/2006 z dne 5. oktobra 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (UL L 275, 6.10.2006, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 388/2008 z dne 29. aprila 2008 o razširitvi dokončnih protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1472/2006 na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne (UL L 117, 1.5.2008, str. 1).

(5)  UL C 251, 3.10.2008, str. 21.

(6)  Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1294/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja, poslane iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne, na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (UL L 352, 30.12.2009, str. 1).

(7)  UL C 295, 11.10.2013, str. 6.

(8)  Izvedbeni sklep Sveta 2014/149/EU z dne 18. marca 2014 o zavrnitvi predloga izvedbene uredbe o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo podjetja Brosmann Footwear (HK) Ltd, Seasonable Footwear (Zhongshan) Ltd, Lung Pao Footwear (Guangzhou) Ltd, Risen Footwear (HK) Co. Ltd in Zhejiang Aokang Shoes Co. Ltd (UL L 82, 20.3.2014, str. 27).

(9)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(10)  UL C 106, 21.3.2016, str. 2.

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 56, 6.3.1996, str. 1).

(12)  Sodba Sodišča v združenih zadevah Asteris AE in drugi in Helenska republika proti Komisiji, 97, 193, 99 in 215/86, Recueil 1988, str. 2181, točki 27 in 28.

(13)  Sodba v zadevi Španija proti Komisiji, C-415/96, Recueil 1998, str. I-6993, točka 31, sodba v zadevi Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, C-458/98 P, Recueil 2000, str. I-8147, točke od 80 do 85, sodba v zadevi Alitalia proti Komisiji, T-301/01, ZOdl. 2008, str. II-1753, točki 99 in 142, sodba v združenih zadevah Région Nord-Pas de Calais proti Komisiji, T-267/08 in T-279/08, ZOdl. 2011, str. II-1999, točka 83.

(14)  Sodba v zadevi Španija proti Komisiji, C-415/96, Recueil 1998, str. I-6993, točka 31, sodba v zadevi Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, C-458/98 P, Recueil 2000, str. I-8147, točke od 80 do 85.

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(16)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 je bila naknadno spremenjena z Uredbo (EU) št. 765/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 237, 3.9.2012, str. 1). V skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 765/2012 se spremembe, uvedene z uredbo o spremembi, uporabljajo samo za preiskave, ki so se začele po začetku veljavnosti navedene uredbe. Ta preiskava pa se je začela 7. julija 2005 (UL C 166, 7.7.2005, str. 14).

(17)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1395 z dne 18. avgusta 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo družbe Buckinghan Shoe Mfg Co. Ltd, Buildyet Shoes Mfg., DongGuan Elegant Top Shoes Co. Ltd, Dongguan Stella Footwear Co. Ltd, Dongguan Taiway Sports Goods Limited, Foshan City Nanhai Qun Rui Footwear Co., Jianle Footwear Industrial, Sihui Kingo Rubber Shoes Factory, Synfort Shoes Co. Ltd, Taicang Kotoni Shoes Co. Ltd, Wei Hao Shoe Co. Ltd, Wei Hua Shoe Co. Ltd, Win Profile Industries Ltd, in izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 225, 19.8.2016, str. 52).

(18)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1647 z dne 13. septembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvajajo družbe Best Royal Co. Ltd, Lac Cuong Footwear Co., Ltd, Lac Ty Co., Ltd, Saoviet Joint Stock Company (Megastar Joint Stock Company), VMC Royal Co Ltd, Freetrend Industrial Ltd in povezane družbe Freetrend Industrial A (Vietnam) Co, Ltd, Fulgent Sun Footwear Co. Ltd, General Shoes Ltd, Golden Star Co, Ltd, Golden Top Company Co., Ltd, Kingmaker Footwear Co. Ltd, Tripos Enterprise Inc., Vietnam Shoe Majesty Co., Ltd, in izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 245, 14.9.2016, str. 16).

(19)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1731 z dne 28. septembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvajajo družbe General Footwear Ltd (Kitajska), Diamond Vietnam Co. Ltd in Ty Hung Footgearmex/Footwear Co. Ltd, ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 262, 29.9.2016, str. 4).

(20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/223 z dne 17. februarja 2016 o uvedbi postopka za oceno nekaterih zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo ter individualno obravnavo kitajskih in vietnamskih proizvajalcev izvoznikov ter izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 41, 18.2.2016, str. 3).

(21)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2257 z dne 14. decembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo družbe Chengdu Sunshine Shoes Co. Ltd., Foshan Nanhai Shyang Yuu Footwear Ltd. in Fujian Sunshine Footwear Co. Ltd., ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 340 I, 15.12.2016, str. 1).

(22)  Sodba v zadevi Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, C-458/98 P, Recueil 2000, str. I-8147, točke 80 do 85.

(23)  Zaradi varovanja zaupnosti so bila imena družb nadomeščena s številkami. Za družbe od 1 do 3 je veljala Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1731 iz uvodne izjave 20, za družbe od 4 do 6 pa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2257 iz uvodne izjave 24. Družbam, na katere se nanaša ta uredba, so bile dodeljene zaporedne številke od 7 do 25.

(24)  Družbe Wolverine Europe BV, Wolverine Europe Limited in Damco Netherlands BV so se v svojem odgovoru na dokument o splošnem razkritju sklicevale na pripombe združenja FESI in koalicije za obutev.

(25)  Zadeva Transnational Company Kazchrome in ENRC Marketing proti Svetu, T-192/08, ZOdl. 2011, str. II-07449, točka 298. Sodba je bila potrjena v pritožbenem postopku, glej zadevo Transnational Company Kazchrome in ENRC Marketing proti Svetu, C-10/12 P, ECLI:EU:C:2013:865.

(26)  Zadeva Changzhou Hailong Electronics & Light Fixtures in Zhejiang Sunlight Group proti Svetu, T-255/01, Recueil 2003, str. II-04741, točka 60.

(27)  Obvestilo o izteku veljavnosti nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 82, 16.3.2011, str. 4).

(28)  Ta rok je zdaj določen v členu 103(1) in členu 121(1)(a) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(29)  Zadeva Mebrom proti Komisiji, C-373/07 P, ZOdl. 2009, str. I-00054, točke od 91 do 94.

(30)  Glej Delovni dokument služb Komisije, Usklajenost s sodbama Sodišča z dne 2. februarja 2012 v zadevi C-249/10 P, Brosmann, ter z dne 15. novembra 2012 v zadevi C-247/10 P, Zhejiang Aokang, k predlogu Izvedbene uredbe Sveta o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvajajo podjetja Brosmann Footwear (HK) Ltd, Seasonable Footwear (Zhongshan) Ltd, Lung Pao Footwear (Guangzhou) Ltd, Risen Footwear (HK) Co. Ltd in Zhejiang Aokang Shoes Co. Ltd, SWD/2014/046 final, uvodne izjave 45 do 48.

(31)  Zadeva Stils Met, C-382/09, ZOdl 2010, str. I-09315, točki 42 in 43. TARIC, na primer, ki se uporablja tudi za zagotavljanje skladnosti z ukrepi trgovinske zaščite, temelji na členu 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(32)  Zadeva Nachi Europe, C-239/99, Recueil 2001, str. I-01197, točka 29.

(33)  Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL L 18, 21.1.2014, str. 1).

(34)  Zadeva Licata proti ESC, 270/84, Recueil 1986, str. 2305, točka 31; zadeva Butterfly Music proti CEDEM, C-60/98, Recueil 1999, str. 1-3939, točka 24; zadeva Bundesknappschaft proti Brock, 68/69, Recueil 1970, str. 171, točka 6; zadeva Westzucker GmbH proti Einfuhr und Vorratsstelle für Zucker, 1/73, Recueil 1973, str. 723, točka 5; zadeva SOPAD proti FORMA a.o., 143/73, Recueil 1973, str. 1433, točka 8; zadeva Bauche, 96/77, Recueil 1978, str. 383, točka 48; zadeva KoninklijkeScholten-Honig NV proti Floofdproduktschaap voor Akkerbouwprodukten, 125/77, Recueil 1978, str. 1991, točka 37; zadeva Ρ proti Komisiji, 40/79, Recueil 1981, str. 361, točka 12; zadeva Grčija proti Komisiji, T-404/05, ZOdl. 2008, str. II-272, točka 77; zadeva Komisija proti Freistaat Sachsen, C-334/07 Ρ, ZOdl. 2008, str. 1-9465, točka 53.

(35)  Zadeva Ferrière Nord proti Komisiji, T-176/01, Recueil 2004, str. II-3931, točka 139; C-334/07 Ρ.

(36)  UL C 166, 7.7.2005, str. 14.

(37)  Zadeva Španija proti Komisiji, C-169/95, Recueil 1997, str. I-135, točke 51 do 54; združeni zadevi P&O European Ferries (Vizcaya) SA proti Komisiji, T-116/01 in T-118/01, Recueil 2003, str. II-2957, točka 205.

(38)  Zadeva GruSa Fleisch proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas, C-34/92, Recueil 1993, str. I-4147, točka 22. Enaka ali podobna ubeseditev je na primer v združenih zadevah Meridionale Industria Salumi α.δ., 212 do 217/80, Recueil 1981, str. 2735, točki 9 in 10; zadevi Bout, 21/81, Recueil 1982, str. 381, točka 13; zadevi Eyckeler in Malt proti Komisiji, T-42/96, Recueil 1998, str. II-401, točke 53, 55 in 56; zadevi Euroagri proti Komisiji, T-180/01, Recueil 2004, str. II-369, točki 36 in 37.

(39)  Zadeva Società agricola fattoria alimentare (SAFA), C-337/88, Recueil 1990, str. I-1, točka 13.

(40)  Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 301, 31.10.2006, str. 1) to oznako KN s 1. januarjem 2007 nadomestijo oznake KN ex 6403 51 05, ex 6403 59 05, ex 6403 91 05 in ex 6403 99 05.

(41)  Kot je opredeljeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 286, 28.10.2005, str. 1). Seznam izdelkov je določen s kombiniranjem opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka iz ustreznih oznak KN.

(42)  Glej prejšnjo opombo.

(43)  Odpornost na udarce se meri v skladu z evropskima standardoma EN 345 ali EN 346.

(44)  Na podlagi Uredbe (ES) št. 1549/2006 to oznako KN s 1. januarjem 2007 nadomestijo oznake KN ex 6403 51 05, ex 6403 59 05, ex 6403 91 05 in ex 6403 99 05.


PRILOGA I

Oznake TARIC za obutev z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja, kot je opredeljena v členu 1

a)

Od 7. oktobra 2006:

6403300039, 6403300089, 6403511190, 6403511590, 6403511990, 6403519190, 6403519590, 6403519990, 6403591190, 6403593190, 6403593590, 6403593990, 6403599190, 6403599590, 6403599990, 6403911199, 6403911399, 6403911699, 6403911899, 6403919199, 6403919399, 6403919699, 6403919899, 6403991190, 6403993190, 6403993390, 6403993690, 6403993890, 6403999199, 6403999329, 6403999399, 6403999629, 6403999699, 6403999829, 6403999899 in 6405100080

b)

Od 1. januarja 2007:

6403510519, 6403510599, 6403511190, 6403511590, 6403511990, 6403519190, 6403519590, 6403519990, 6403590519, 6403590599, 6403591190, 6403593190, 6403593590, 6403593990, 6403599190, 6403599590, 6403599990, 6403910519, 6403910599, 6403911199, 6403911399, 6403911699, 6403911899, 6403919199, 6403919399, 6403919699, 6403919899, 6403990519, 6403990599, 6403991190, 6403993190, 6403993390, 6403993690, 6403993890, 6403999199, 6403999329, 6403999399, 6403999629, 6403999699, 6403999829, 6403999899 in 6405100080

c)

Od 7. septembra 2007:

6403510515, 6403510518, 6403510595, 6403510598, 6403511191, 6403511199, 6403511591, 6403511599, 6403511991, 6403511999, 6403519191, 6403519199, 6403519591, 6403519599, 6403519991, 6403519999, 6403590515, 6403590518, 6403590595, 6403590598, 6403591191, 6403591199, 6403593191, 6403593199, 6403593591, 6403593599, 6403593991, 6403593999, 6403599191, 6403599199, 6403599591, 6403599599, 6403599991, 6403599999, 6403910515, 6403910518, 6403910595, 6403910598, 6403911195, 6403911198, 6403911395, 6403911398, 6403911695, 6403911698, 6403911895, 6403911898, 6403919195, 6403919198, 6403919395, 6403919398, 6403919695, 6403919698, 6403919895, 6403919898, 6403990515, 6403990518, 6403990595, 6403990598, 6403991191, 6403991199, 6403993191, 6403993199, 6403993391, 6403993399, 6403993691, 6403993699, 6403993891, 6403993899, 6403999195, 6403999198, 6403999325, 6403999328, 6403999395, 6403999398, 6403999625, 6403999628, 6403999695, 6403999698, 6403999825, 6403999828, 6403999895, 6403999898, 6405100081 in 6405100089


PRILOGA II

Seznam proizvajalcev izvoznikov, za katerih uvoz se uvede dokončna protidampinška dajatev

Ime proizvajalca izvoznika

Dodatna oznaka TARIC

An Loc Joint Stock Company (Vietnam)

A999

Chang Shin Vietnam Co. Ltd (Dong Nai – Vietnam) in njegov povezana družba Changshin Inc. (Busan – Južna Koreja)

A999

Chau Giang Company Limited (Haiphong City, Vietnam)

A999

Dongguan Texas Shoes Limited Co.

A999

Foshan Shunde Fong Ben Footwear Industrial Co. Ltd (Foshan City – Kitajska)

A999

Fujian Viscap Shoes Co. Ltd (Quanzhou – Kitajska)

A999

Lien Phat Company Ltd (Vietnam)

A999

Maystar Footwear Co. Ltd (Zhuhai – Kitajska) (povezana s Kingmaker)

A999

Min Yuan (Guangzhou – China) ter povezani družbi E-Light in Golden Chang

A999

Panyu Hsieh Da Rubber Co. Ltd (Kitajska)

A999

PanYu Leader Footwear Corporation (Guangzhou – Kitajska)

A999

Panyu Pegasus Footwear Co. Ltd (Guangzhou – Kitajska)

A999

Qingdao Changshin Shoes Company Limited (Qingdao – Kitajska) in njena povezana družba Changshin Inc. (Busan – Južna Koreja)

A999

Qingdao Samho Shoes Co. Ltd (Kitajska) in povezana družba Samho shoes Co, Ltd (Južna Koreja)

A999

Qingdao Sewon Shoes Co. Ltd (Qingdao – Kitajska)

A999

Qingdao Tae Kwang Shoes Co. Ltd (Kitajska) in povezana družba Tae Kwang Industrial Co. (Koreja) (povezana z vzorčeno družbo Taekwang Vina)

A999

Samyang Vietnam Co. Ltd (Ho Chi Minh City – Vietnam)

A999

Vietnam Ching Luh Shoes Co. Ltd (Vietnam)

A999

Vinh Thong Producing-Trading-Service Co., Ltd (Ho Chi Minh – Vietnam)

A999


PRILOGA III

Seznam družb, za katere se preverjanje odloži v skladu s členom 3

 

ALAMODE

 

ALL PASS

 

ALLIED JET LIMITED

 

ALLIED JET LIMITED C/O SHENG RONG F

 

AMERICAN ZABIN INTL

 

AN THINH FOOTWEAR CO. LTD

 

AQUARIUS CORPORATION

 

ASIA FOOTWEAR

 

BCNY INTERNATIONAL INC.

 

BESCO ENTERPRISE

 

BEST CAPITAL

 

BRANCH OF EMPEREOR CO. LTD

 

BRENTWOOD FUJIAN INDUSTRY CO. LTD

 

BRENTWOOD TRADING COMPANY

 

BROWN PACIFIC TRADING LTD,

 

BUFENG

 

BULLBOXER

 

C AND C ACCORD LTD

 

CALSON INVESTMENT LIMITED

 

CALZ.SAB SHOES S.R.L.

 

CARLSON GROUP

 

CD STAR

 

CHAOZHOU ZHONG TIAN CHENG

 

CHINA EVER

 

CORAL REEF ASIA PACIFIC LTD

 

CULT DESIGN

 

DHAI HOAN FOOTWEAR PRODUCTION JOINT STOCK COMPANY

 

DIAMOND GROUP INTERNATIONAL LTD/YONG ZHOU XIANG WAY SPORTS GOODS LTD

 

DONG GUAN CHANG AN XIAO BIAN SEVILLA

 

DONG GUAN HUA XIN SHOES LTD

 

DONGGUAN QIAOSHENG FOOTWEAR CO

 

DONGGUAN TA YUE SHOES CO. LTD

 

DONGGUAN YONGXIN SHOES CO. LTD

 

EASTERN SHOES COLLECTION CO. LTD

 

EASY DENSE LIMITED

 

ENIGMA/MORE SHOES INC.

 

EVAIS CO. LTD

 

EVER CREDIT PACIFIC LTD

 

EVERGIANT

 

EVERGO ENTERPRISES LTD C/O THUNDER

 

FH SPORTS AGENCIES LTD

 

FIJIAN GUANZHOU FOREIGN TRADE CORP

 

FOSTER INVESTMENTS INC.

 

FREEMANSHOES CO. LTD

 

FU XIANG FOOTWEAR

 

FUJIAN JINMAIWANG SHOES & GARMENTS PRODUCTS CO. LTD

 

GERLI

 

GET SUCCESS LIMITED GLOBE DISTRIBUTING CO. LTD

 

GOLDEN STEPS FOOTWEAR LTD

 

GOODMILES

 

HA CHEN TRADE CORPORATION

 

HAI VINH TRADING COMP

 

HAIPHONG SHOLEGA

 

HANLIN (BVI) INT'L COMPNAY LTD C/O

 

HAPPY THOSE INTERNATIONAL LTD

 

HAWSHIN

 

HESHAN SHI HENGYU FOOTWEAR LTD

 

HIEP TRI CO. LTD

 

HISON VINA CO. LTD

 

HOLLY PACIFIC LTD

 

HUEY CHUEN SHOES GROUP/FUH CHUEN CO. LTD

 

HUI DONG FUL SHING SHOES CO. LTD

 

HUNEX

 

HUNG TIN CO. LTD

 

IFR

 

INTER – PACIFIC CORP.

 

IPC HONG KONG BRANCH LTD

 

J.C. TRADING LIMITED

 

JASON FOOTWEAR

 

JIA HSIN CO. LTD

 

JIA HUAN

 

JINJIANG YIREN SHOES CO. LTD

 

JOU DA

 

JUBILANT TEAM INTERNATIONAL LTD

 

JWS INTERNATIONAL CORP

 

KAI YANG VIETNAM CO. LTD

 

KAIYANG VIETNAM CO. LTD

 

KIM DUCK TRADING PRODUCTION

 

LEGEND FOOTWEAR LTD ALSO SPELLED AT LEGENT FOOTWEAR LTD

 

LEIF J. OSTBERG, INC.

 

LU XIN JIA

 

MAI HUONG CO. LTD

 

MARIO MICHELI

 

MASTERBRANDS

 

MAYFLOWER

 

MING WELL INT'L CORP.

 

MIRI FOOTWEAR INTERNATIONAL, INC.

 

MIX MODE

 

MORGAN INT'L CO. LTD C/O HWASHUN

 

NEW ALLIED

 

NEW FU XIANG

 

NORTHSTAR SOURCING GROUP HK LTD

 

O.T. ENTERPRISE CO.

 

O'LEAR IND VIETNAM CO. LTD ALSO SPELLED AS O'LEER IND. VIETNAM CO. LTD

 

O'LEER IND. VIETNAM CO LTD

 

ONTARIO DC

 

OSCO INDUSTRIES LTD

 

OSCO VIETNAM COMPANY LTD

 

PACIFIC BEST CO. LTD

 

PERFECT GLOBAL ENTERPRISES LTD

 

PETER TRUONG STYLE, INC.

 

PETRONA TRADING CORP

 

PHUOC BINH COMPANY LTD

 

PHY LAM INDUSTRY TRADING INVESTMENT CORP

 

POP EUROPE

 

POU CHEN P/A POU SUNG VIETNAM CO. LTD

 

POU CHEN CORP P/A IDEA

 

POU CHEN CORP P/A YUE YUEN INDUSTRIAL ESTATE

 

PRO DRAGON INC.

 

PUIBRIGHT INVESTMENTS LIMITED T/A

 

PUTIAN LIFENG FOOTWEAR CO. LTD

 

PUTIAN NEWPOWER INTERNATIONAL T

 

PUTIAN XIESHENG FOOTWEAR CO

 

QUAN TAK

 

RED INDIAN

 

RICK ASIA (HONG KONG) LTD

 

RIGHT SOURCE INVESTMENT LIMITED/VINH LONG FOOTWEAR CO. LTD

 

RIGHT SOURCE INVESTMENTS LTD

 

ROBINSON TRADING LTD

 

RUBBER INDUSTRY CORP. RUBIMEX

 

SENG HONG SHOES (DONG GUAN) CO. LTD

 

SEVILLE FOOTWEAR

 

SHANGHAI XINPINGSHUN TRADE CO. LTD

 

SHENG RONG

 

SHENZHEN GUANGYUFA INDUSTRIAL CO. LTD

 

SHENZHEN HENGGTENGFA ELECTRONI

 

SHINING YWANG CORP

 

SHISHI

 

SHISHI LONGZHENG IMPORT AND EXPORT TRADE CO. LTD

 

SHOE PREMIER

 

SIMONATO

 

SINCERE TRADING CO. LTD

 

SINOWEST

 

SLIPPER HUT & CO

 

SUN POWER INTERNATIONAL CO. LTD

 

SUNKUAN TAICHUNG OFFICE/JIA HSIN CO. LTD

 

SUNNY

 

SUNNY FAITH CO. LTD

 

SUNNY STATE ENTERPRISES LTD

 

TBS

 

TENDENZA ENTERPRISE LTD

 

TEXAS SHOE FOOTWEAR CORP

 

THAI BINH HOLDING & SHOES MANUFAC

 

THANH LE GENERAL IMPORT-EXPORT TRADING COMPANY

 

THUONG TANG SHOES CO. LTD

 

TIAN LIH

 

TONG SHING SHOES COMPANY

 

TOP ADVANCED ENTERPRISE LIMITED

 

TRANS ASIA SHOES CO. LTD

 

TRIPLE WIN

 

TRULLION INC.

 

TRUONG SON TRADE AND SERVICE CO. LTD

 

TUNLIT INTERNATIONAL LTD- SIMPLE FOOTWEAR

 

UYANG

 

VIETNAM XIN CHANG SHOES CO.

 

VINH LONG FOOTWEAR CO. LTD

 

WINCAP INDUSTRIAL LTD

 

WUZHOU PARTNER LEATHER CO. LTD

 

XIAMEN DUNCAN – AMOS SPORTSWEAR CO. LTD

 

XIAMEN LUXINJIA IMPORT & EXPORT CO.

 

XIAMEN OCEAN IMP&EXP

 

XIAMEN UNIBEST IMPORT AND EXPORT CO. LTD

 

YANGZHOU BAOYI SHOES

 

YDRA SHOES

 

YONGMING FOOTWEAR FACTORY

 

ZHONG SHAN POU SHEN FOOTWEAR COMPANY LTD

 

ZIGI NEW YORK GROUP


PRILOGA IV

Seznam proizvajalcev izvoznikov, priglašenih Komisiji, ki so že bili ocenjeni posamično ali kot del skupine družb, izbran iz vzorca proizvajalcev izvoznikov v prvotni preiskavi

 

APACHE FOOTWEAR AND APACHE II FOOTWEAR

 

FOSHAN CITY NANHAI GOLDEN STEP INDUSTRIAL CO. LTD

 

GROWTH-LINK TRADING COMPANY LIMITED

 

JOINT STOCK COMPANY 32

 

KAI NAN JOINT VENTURE CO. LTD

 

NIKE (SUZHOU) SPORTS CO. LTD

 

POU CHEN/POU CHEN VIETNAM ENTERPRISE LTD

 

POU CHEN CORP P/A POU CHEN VIETNAM ENTERPRISE, LTD

 

POU CHEN CORPORATION/DONGGUAN YUE YUEN MFR. CO.

 

POU CHEN CORPORATION/POU YUEN VIETNAM ENTERPRISES LTD

 

POU CHEN CORPORATION/POUYUEN VIETNAM COMPANY LIMITED

 

POU CHEN CORPORATION/PT. POU CHEN INDONESIA

 

POU YUEN/POU YUEN VIETNAM COMPANY LTD/POU YUEN VIETNAM ENTERPRISE LTD

 

SHOES MAJESTY TRADING COMPANY LTD (VIETNAM)

 

SKY HIGH TRADING LTD

 

SUN KUAN (BVI) ENTERPRISES/SUN KUAN J V CO.

 

SUN SANG KONG YUEN SHOES FACTORY (HUY YANG) CO. LTD

 

SUNKUAN TAICHUNG OFFICE/SUN KUAN J.V. CO.

 

TAE KWANG INDUSTRIAL CO. LTD P/A TAE KWANG VINA INDUSTRIAL CO

 

YUE GROUP/YUE YUEN


PRILOGA V

Seznam proizvajalcev izvoznikov, priglašenih Komisiji, ki so že bili ocenjeni posamično ali kot del skupine družb v okviru Izvedbenega sklepa 2014/149/EU ter izvedbenih uredb (EU) 2016/1395, (EU) 2016/1647, (EU) 2016/1731 oziroma (EU) 2016/2257

Ime proizvajalca izvoznika

Uredba, v kateri je bil proizvajalec uvoznik ocenjen

BROOKDALE INVESTMENTS LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

WEI HUA SHOE COMPANY LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

DIAMOND GROUP INTERNATIONAL LTD/TAI-WAY SPORTS LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

DONGGUAN STELLA FOOTWEAR CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

HK WEI HUA KIMO

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

HO HSING

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

HOPEWAY GROUP LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

FOSHAN CITY NANHAI QUNRUI FOOTWEAR CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

QUN RUI FOOTWEAR

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

STELLA INTERNATIONAL LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1395

FENG TAY ENTERPRISES CO. LTD P/A DONA PACIFIC (VIETNAM) CO, LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

FENG TAY ENTERPRISES CO. LTD P/A LIFENG FOOTWEAR CORPORATION

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

FENG TAY ENTERPRISES CO. LTD P/A VIETNAM DONA STANDARD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

FENG TAY ENTERPRISES CO LTD P/A DONA VICTOR FOOTWEAR CO, LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

FENG TAY ENTERPRISES CO. LTD P/A VIETNAM DONA ORIENT CO, LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

FULGENT SUNSHINE FOOTWEAR CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

GRAND SMARTLY GROUP LTD P/A FREETREND INDUSTRIAL CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

KINGFIELD INTERNATIONAL LTD

Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1647 in (EU) 2016/1731

VIETNAM SHOE MAJESTER CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1647

GENFORT SHOES LTD

Izvedbeni uredbi (EU) 2016/1647 in (EU) 2016/1731

FOOTGEARMEX FOOTWEAR CO. LTD.

Izvedbena uredba (EU) 2016/1731

DIAMOND GROUP INTERNATIONAL LTD/DIAMOND VIETNAM CO. LTD. – P.T. HORN MING INDONESIA

Izvedbena uredba (EU) 2016/1731

DIAMOND VIETNAM CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1731

FOOTGEARMEX FOOTWEAR CO. LTD

Izvedbena uredba (EU) 2016/1731