28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 329/2007 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa (SZVP) 2016/849, ki med drugim razveljavlja in nadomešča Sklep 2013/183/SZVP (3). Varnostni Svet Združenih narodov je 30. novembra 2016 sprejel Resolucijo 2321 (2016), v kateri so določeni novi ukrepi proti Demokratični ljudski republiki Koreji. Ti vključujejo prepoved izvoza za baker, nikelj, srebro, cink, kipe, helikopterje, plovila, poostritev prepovedi v prometnem sektorju ter nove omejitve v bančnem sektorju.

(2)

Svet je 27. februarja 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/345 (4), s katerim je uveljavil te ukrepe.

(3)

Uredbo (ES) št. 329/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

1.

v členu 1 se doda naslednja točka:

2.

člen 2 se spremeni:

3.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4c

1.   Prepovedano je neposredno ali posredno uvažati, kupovati ali prenašati kipe iz Priloge IIIa iz Severne Koreje, ne glede na to, ali izvirajo iz Severne Koreje ali ne.

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri tak uvoz, nakup ali prenos, če je država članica pridobila predhodno odobritev Odbora za sankcije za vsak primer posebej.

V Prilogo IIIa se vključijo kipi iz odstavka 1.

Člen 4d

1.   Prepovedano je neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati helikopterje in plovila iz Priloge IIIb v Severno Korejo.

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri tako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz, če je država članica pridobila predhodno odobritev Odbora za sankcije za vsak primer posebej.

3.   Priloga IIIb vključuje helikopterje in plovila iz odstavka 1.

Člen 4e

1.   Prepovedano je:

2.   Za namene tega člena ‚nepremičnine‘ pomeni zemljišča, stavbe in njihove dele, ki se nahajajo izven ozemlja Severne Koreje.“;

4.

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Tovor, vključno z osebno in prijavljeno prtljago, v Uniji ali v tranzitu skozi Unijo, tudi na letališčih, v pristaniščih in prostih conah, kakor je določeno v členih 243 do 249 Uredbe (EU) št. 952/2013, se pregleda zaradi zagotovitve, da ne vsebuje predmetov, prepovedanih z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321 (2016) ali s to uredbo, če:

5.

v členu 5a se točka (a) odstavka 1d nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 5a se črta odstavek 1e;

7.

v členu 5a se odstavek 1f nadomesti z naslednjim:

„1f.   Z odstopanjem od točk (a) in (c) odstavka 1d lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani s seznama iz Priloge II, odobri nadaljnje delovanje nekaterih predstavništev, hčerinskih družb ali bančnih računov, če je Odbor za sankcije za vsak posamezni primer odločil, da so predstavništva, hčerinske družbe ali bančni računi potrebni za zagotavljanje humanitarnih dejavnosti ali za dejavnosti diplomatskih predstavništev v Severni Koreji ali dejavnosti Združenih narodov ali njihovih specializiranih agencij ali povezanih organizacij ali za katere koli druge namene, skladne s cilji resolucij Varnostnega sveta ZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321 (2016).“;

8.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5aa

1.   Kreditnim in finančnim institucijam, za katere se uporablja člen 16, je prepovedano odpiranje bančnih računov severnokorejskim diplomatskim predstavništvom ali konzulatom in njihovim severnokorejskim članom osebja.

2.   Kreditne in finančne institucije, za katere se uporablja člen 16, najpozneje 11. aprila 2017 zaprejo vse bančne račune, s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo severnokorejska diplomatska predstavništva ali konzulati in njihovi severnokorejski člani osebja.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ustrezni pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, na zahtevo severnokorejskega diplomatskega predstavništva, konzulata ali člana njunega osebja odobri odprtje enega bančnega računa za vsako predstavništvo, konzulat ali člana osebja, če se to predstavništvo ali konzulat nahaja v zadevni državi članici ali je član osebja predstavništva ali konzulata akreditiran v zadevni državi članici.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko ustrezni pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, na zahtevo severnokorejskega predstavništva, konzulata ali člana njunega osebja odobri nadaljnje delovanje bančnega računa, če država članica ugotovi, da se to predstavništvo ali konzulat nahaja v zadevni državi članici ali je član osebja predstavništva ali konzulata akreditiran v zadevni državi članici in v njej nima drugih bančnih računov. Če ima severnokorejsko predstavništvo, konzulat ali severnokorejski član njunega osebja več kot en bančni račun v zadevni državi članici, lahko navede, kateri bančni račun želi ohraniti.

5.   Ob upoštevanju veljavnih pravil iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961 in Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963 države članice najpozneje 13. marca 2017 sporočijo drugim državam članicam in Komisiji imena in druge podatke za ugotavljanje istovetnosti katerih koli severnokorejskih članov osebja diplomatskega predstavništva in konzulata, ki so akreditirani v tej državi članici, vse naknadne spremembe pa v enem tednu po spremembi tega seznama. Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o katerih koli odobritvah na podlagi odstavkov 3 in 4. Ustrezni pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, lahko kreditne in finančne institucije v zadevni državi članici obvesti o istovetnosti katerega koli severnokorejskega člana osebja diplomatskega predstavništva ali konzulata, ki je akreditiran v zadevni ali v kateri koli drugi državi članici.“;

9.

v členu 6 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Zamrznejo se vsa plovila iz Priloge IVa in vsa sredstva ter gospodarski viri, ki jih hranijo ta plovila, če tako odloči Odbor za sankcije. Priloga IVa vključuje plovila, ki jih je določil Odbor za sankcije v skladu z odstavkom 12 Resolucije Varnostnega sveta ZN 2321 (2016).“;

10.

člen 9b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9b

1.   Prepovedano je zagotavljati finančna sredstva ali finančno pomoč za trgovino s Severno Korejo (vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, garancij in zavarovanj) fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, vpletenim v takšno trgovino.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri finančno podporo za trgovino s Severno Korejo, če je država članica pridobila predhodno odobritev Odbora za sankcije za vsak primer posebej.

3.   Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 2.“;

11.

člen 11a se spremeni:

12.

člen 11b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11b

1.   Prepovedano je:

2.   Z odstopanjem od prepovedi iz točke (a) odstavka 1 lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri dajanje v zakup ali v najem ali zagotavljanje storitev posadke, če je država članica pridobila predhodno odobritev Odbora za sankcije za vsak primer posebej.

3.   Z odstopanjem od prepovedi iz točk (b) in (c) odstavka 1 lahko ustrezni pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri lastništvo, zakup, upravljanje ali zagotavljanje storitev klasifikacije plovil ali povezanih storitev za plovila, ki plujejo pod zastavo Severne Koreje, ali registracijo ali ohranjanje v registru katerega koli plovila, ki je v lasti Severne Koreje ali državljanov Severne Koreje ali ga Severna Koreja ali državljani Severne Koreje upravljajo ali ga nadzorujejo, če je država članica pridobila predhodno odobritev Odbora za sankcije za vsak primer posebej.

4.   Z odstopanjem od prepovedi iz točke (e) odstavka 1 lahko pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri zagotavljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih storitev, če je Odbor za sankcije vnaprej in za vsak posamezni primer odločil, da plovilo opravlja dejavnosti, namenjene izključno preživljanju, in ga severnokorejski posamezniki ali subjekti ne bodo uporabljali za ustvarjanje prihodkov, ali izključno humanitarnim namenom.

5.   Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavkov 2, 3 in 4.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11c

Z odstopanjem od prepovedi, ki izhajajo iz resolucij Varnostnega sveta ZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2070 (2016) ali 2321 (2016), lahko ustrezen pristojni organ države članice, naveden na seznamu spletnih strani iz Priloge II, odobri katere koli dejavnosti, če je Odbor za sankcije za vsak posamezni primer odločil, da so potrebne za olajšanje dela mednarodnih in nevladnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti pomoči in podpore v Severni Koreji v korist tamkajšnjega civilnega prebivalstva, v skladu z odstavkom 46 Resolucije Varnostnega sveta ZN 2321 (2016).“;

14.

v členu 13 se točke (c), (d) in (g) odstavka 1 nadomestijo z naslednjim:

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/9

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 765/2006 (2) določa prepoved izvoza opreme vsem osebam, subjektom ali organom, ki bi se lahko uporabljala za notranjo represijo, v Belorusiji ali za uporabo v Belorusiji ter prepoved zagotavljanja s tako opremo povezane tehnične pomoči, posredniških storitev, financiranja ali finančne pomoči.

(2)

Uredba (ES) št. 765/2006 uveljavlja ukrepe iz Sklepa 2012/642/SZVP.

(3)

Sklep Sveta (SZVP) 2017/350 (3) o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP iz prepovedi izvoza izvzema opremo za biatlon.

(4)

Nič v tej uredbi ne vpliva na zahteve glede licenc v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(5)

Uredbo (ES) št. 765/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

1.

v členu 1a se doda naslednji odstavek:

„4.   Odstavek 1 se ne uporablja za puške ter strelivo zanje in namerilne naprave, ki so navedeni v Prilogi IV in poleg tega ustrezajo specifikacijam za opremo za biatlon, kakor jo je v pravilih za prirejanje dogodkov in tekmovanj opredelila Mednarodna biatlonska zveza (IBU) in so namenjeni izključno za biatlonske dogodke in treninge.“;

2.

v členu 1b se doda naslednji odstavek:

„4.   Odstavek 1 se ne uporablja za puške ter strelivo zanje in namerilne naprave, ki so navedeni v Prilogi IV in poleg tega ustrezajo specifikacijam za opremo za biatlon, kakor jo je v pravilih za prirejanje dogodkov in tekmovanj opredelila IBU in so namenjeni izključno za biatlonske dogodke in treninge.“

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/11

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Pistacchio Verde di Bronte“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 21/2010 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/12

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Nemčije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Schwäbische Spätzle“ / „Schwäbische Knöpfle“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 186/2012 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/13

(1)

Napaka se pojavi v nizozemski jezikovni različici Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1088 (3), natančneje v točki 145.A.55(c)(3) Priloge II (del 145), in zadeva število let, ki ga pokriva obdržana evidenca o vzdrževanju, ki se odpošlje. Nizozemsko jezikovno različico je zato treba popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(2)

Napaka se pojavi tudi v bolgarski, estonski in nemški jezikovni različici Uredbe (EU) št. 1321/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1088, natančneje v točki 145.A.70(a)(6) Priloge II (del 145), in zadeva izpustitev izraza „podporno osebje“. Bolgarsko, estonsko in nemško jezikovno različico je zato treba popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(3)

Uredbo (EU) št. 1321/2014 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/15

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Dne 27. maja 2015 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe steviol glikozidov (E 960) kot sladila v nekaterih slaščičarskih izdelkih z zmanjšano energijsko vrednostjo. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Steviol glikozidi so nekalorične sestavine sladkega okusa in se, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1333/2008, lahko uporabljajo kot nadomestilo za kalorične sladkorje v nekaterih slaščičarskih izdelkih, s čimer se zmanjša njihova energijska vrednost in se potrošnikom ponudijo izdelki z zmanjšano energijsko vrednostjo. Zaradi kombinirane uporabe steviol glikozidov in sladkorja so izdelki sladki, njihov okus pa je boljši v primerjavi z izdelki, za slajenje katerih so bili uporabljeni le steviol glikozidi, saj sladkor zakrije priokus steviol glikozidov.

(5)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(6)

Agencija je leta 2010 sprejela znanstveno mnenje (3) o varnosti steviol glikozidov za predlagane uporabe kot aditiv za živila (E 960) in določila sprejemljiv dnevni vnos, in sicer 4 mg/kg telesne teže/dan, izraženo kot ekvivalenti steviola.

(7)

Leta 2015 je Agencija pregledala oceno izpostavljenosti za steviol glikozide in ugotovila, da so ocene izpostavljenosti pod sprejemljivim dnevnim vnosom za vse starostne skupine, razen za majhne otroke v eni državi, kjer je pri zgornji meji (95. percentila) ocenjenega visokega vnosa (4). Izračuni izpostavljenosti, ki jih je leta 2015 opravil inštitut za javno zdravje in okolje Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu, so pokazali, da predlagana razširitev uporabe, ob predpostavki, da imajo izdelki, ki vsebujejo steviol glikozide, 25 % tržni delež, in ob predpostavki, da so potrošniki 100 % zvesti eni blagovni znamki, ne vpliva na 95-percentilno izpostavljenost pri majhnih otrocih, starih od dveh do šest let, na Nizozemskem.

(8)

V svojem mnenju iz leta 2015 je Agencija navedla, da v okviru sistema razvrščanja živil FoodEx ni mogoče prikazati vseh omejitev/izjem, ki veljajo za uporabo steviol glikozidov (E 960) v živilih iz podkategorije živil 05.2. Zato je bila za celotno kategorijo živil določena najvišja raven 2 000 mg/kg, zaradi česar je prišlo do prekomerne ocene izpostavljenosti. Poleg tega živila kategorije 05.2. „Drugi slaščičarski izdelki, vključno z mikro sladkornimi izdelki za osvežitev daha“ niso bili identificirani kot ena glavnih kategorij živil, ki prispeva k izpostavljenosti steviol glikozidom (E 960).

(9)

Ob upoštevanju, da so ocene izpostavljenosti pod sprejemljivim dnevnim vnosom za vse starostne skupine, predlagane uporabe in ravni uporabe steviol glikozidov (E 960) kot sladila ne predstavljajo tveganja za varnost.

(10)

Zato je primerno odobriti uporabo steviol glikozidov (E 960) kot sladila, ki se doda nekaterim slaščičarskim izdelkom z zmanjšano energijsko vrednostjo iz podkategorije živil 05.2 „Drugi slaščičarski izdelki, vključno z mikro sladkornimi izdelki za osvežitev daha“: trdi slaščičarski izdelki (bonboni in lizike), mehki slaščičarski izdelki (žvečljivi bonboni, sadni žele bomboni in izdelki iz sladkorne pene/marshmallows), sladki koren, nugat in marcipan (največ 350 mg/kg); močno aromatizirane pastile za grlo (največ 670 mg/kg) in mikro sladkorni izdelki za osvežitev daha (največ 2 000 mg/kg).

(11)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/18

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 7. oktobra 2016 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1777 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz ploščatih izdelkov iz nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega jekla, silicijevega jekla za elektropločevine, orodnega jekla in hitroreznega jekla), vroče valjanih, neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, ne v kolobarjih, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več ali debeline 4,75 mm ali več, vendar ne več kot 10 mm, in širine 2 050 mm ali več („debela pločevina“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Komisija je 13. februarja 2016 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) začela preiskavo na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer („Eurofer“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje debelih pločevin v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 in 29 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“), proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, pa je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1357 (3) („uredba o registraciji“) uvedla obvezno registracijo uvoza debelih pločevin s poreklom iz LRK od 11. avgusta 2016. Registracija uvoza je 8. oktobra 2016 z uvedbo začasnih ukrepov prenehala.

(5)

Zainteresirane strani so imele po začetku registracije na voljo 20 dni, da predložijo pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), so Eurofer, združenje za železo in jeklo iz LRK („CISA“), en proizvajalec izvoznik iz LRK, en uvoznik debelih pločevin v Unijo iz uvodne izjave 34 začasne uredbe („en uvoznik“) in ad-hoc združenje uporabnikov v industriji na koncu proizvodne verige (vetrne elektrarne) predložili pisna stališča glede začasnih ugotovitev.

(7)

Zaslišanje je bilo odobreno stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala z enim proizvajalcem izvoznikom iz LRK, združenjem CISA in enim uvoznikom.

(8)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih poslale zainteresirane strani, ter jih po potrebi obravnavala v nadaljevanju.

(9)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Da bi preverili izpolnjene vprašalnike nepovezanih uvoznikov, so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih strani:

(10)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz debelih pločevin s poreklom iz LRK v Unijo in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“).

(11)

Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja. Eurofer, CISA in en uvoznik so svoje pripombe predložili pisno po dokončnem razkritju in na zaslišanju. Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kjer je bilo primerno.

(12)

CISA je trdila, da je bil vzorec proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 28,5 % celotne prodaje industrije Unije, premajhen in ni zajel dovolj prodaje.

(13)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je bil vzorec proizvajalcev Unije narejen na podlagi največjega obsega prodaje v Uniji v obdobju preiskave, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati.

(14)

Že zato je treba argument zavrniti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 197 v nadaljevanju, se vrste izdelkov, ki jih izvažajo vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK, in vrste izdelkov, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije, skoraj popolnoma ujemajo, in sicer več kot 90 % glede na količino in približno 70 % glede na kontrolno številko izdelka („PCN“), ki se uporablja za razlikovanje med vrstami izdelkov za namene preiskave.

(15)

Po dokončnem razkritju je CISA v svojih pripombah in na zaslišanju ponovno obravnavala to vprašanje, in sicer je navedla, da je skoraj nemogoče verjeti, da se kontrolne številke izdelka skoraj popolnoma ujemajo, če večine kontrolnih številk izdelka ne prodajajo vsi trije vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija opozarja, da je bilo ujemanje kontrolnih številk izdelka naknadno ponovno preverjeno, na podlagi česar je bilo ugotovljeno, da so odstotki iz uvodne izjave 14 zgoraj pravilni.

(16)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da „ujemanje“ pomeni, da za vrsto izdelka, ki jo vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK izvažajo pod določeno kontrolno številko izdelka, obstaja najmanj ena transakcija vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka z isto kontrolno številko izdelka. 90-odstotno ujemanje glede na količino pomeni, da se za 90 % uvoznih transakcij vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK v obdobju preiskave uporablja kontrolna številka izdelka, za katero obstaja najmanj ena transakcija vzorčenih proizvajalcev Unije. 70-odstotno ujemanje glede na kontrolno številko izdelka pomeni, da za 70 % vrst izdelkov, ki se uvažajo pod določeno kontrolno številko izdelka, obstaja najmanj ena ujemajoča se transakcija vzorčenih proizvajalcev Unije.

(17)

Zato Komisija ugotavlja, da je vzorec proizvajalcev Unije reprezentativen, četudi samo dejstvo, da temelji na največji količini, ki jo je bilo mogoče ustrezno preiskati, ni zadostovalo.

(18)

Ker v zvezi z metodo vzorčenja ni bilo dodatnih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 24 začasne uredbe potrdijo.

(19)

V uvodni izjavi 25 začasne uredbe je navedeno, da je sedem proizvajalcev izvoznikov iz LRK navedlo, da želijo zaprositi za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(20)

Čeprav nobeden od teh proizvajalcev izvoznikov ni izpolnil vprašalnika, zaradi česar se je štelo, da ni bilo prejetih nobenih zahtevkov, je eden od teh sedmih proizvajalcev izvoznikov predložil izpolnjen obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ter po objavi začasne uredbe zaprosil, da Komisija oceni njegov zahtevek za TGO.

(21)

Ker proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je bil zahtevek družbe za individualno preiskavo zavrnjen, saj proizvajalec izvoznik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za odobritev posamezne preiskave. V zvezi s tem je bil obveščen, da zgolj predložitev obrazca zahtevka za TGO ne zadostuje za utemeljitev zahtevka. Komisija v skladu s členom 2(7)(d) osnovne uredbe ni ocenila njegovega zahtevka za TGO, saj ni bil vzorčen in njegov zahtevek za individualno preiskavo ni bil uspešen.

(22)

Ker v zvezi z individualno preiskavo ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 25 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Zadevni izdelek je začasno opredeljen v uvodnih izjavah 30 in 31 začasne uredbe.

(24)

Zahtevki enega uvoznika in njihova ocena s strani Komisije glede obsega izdelka so opredeljeni v uvodnih izjavah 34 in 41 začasne uredbe.

(25)

Po uvedbi začasnih ukrepov sta en uvoznik in CISA predložila nadaljnje zahtevke, v katerih sta še naprej trdila, da bi morale biti nekatere vrste izdelkov, npr.:

ki se štejejo za „posebne debele pločevine“, izključene iz obsega izdelka.

(26)

Komisija navaja, da je mogoče „posebne debele pločevine“ in druge debele pločevine narediti po meri, zato to ni relevantno merilo za razlikovanje med njimi.

(27)

V podporo temu zahtevku za izključitev so bili predloženi številni argumenti, ki so posamično analizirani v nadaljevanju.

(28)

Komisija na začetku opozarja, da v skladu s sodno prakso ne osnovna uredba ne protidampinški sporazum STO ne določata, kaj zajema pojem „obravnavani izdelek“. Sodišče zato meni, da ima Komisija široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi obravnavanega izdelka. Natančneje, ni zahtev za homogenost ali podobnost med zadevnimi izdelki. Sodišča Unije so namesto tega štela za pomembno, ali imajo vsi zadevni izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Splošno sodišče je tudi končno uporabo in zamenljivost štelo za morebitni upoštevni merili.

(29)

Komisija bo najprej podala analizo navedenih meril v obravnavani zadevi, nato pa pojasnila, kako se je na podlagi tega odločila izvajati svojo široko diskrecijsko pravico.

(30)

En uvoznik je trdil, da je „posebne debele pločevine“ mogoče z lahkoto razlikovati od „blagovnih debelih pločevin“ na podlagi kemijskih lastnosti, kot je vsebnost ogljika, fizikalnih lastnostih, kot sta meja lezenja ali trdota po Brinellu, ter tehničnih lastnostih, kot sta označba razreda ali debelina.

(31)

CISA je trdila, da je najpomembnejše merilo (kar zadeva obseg izvoza) za razlikovanje med „posebnimi debelimi pločevinami“ debelina pločevine, ki zajema več kot polovico izdelkov za izključitev. CISA je argument za izključitev iz obsega izdelka utemeljila s strukturo kontrolne številke izdelka, ki se uporablja za združevanje različnih vrst izdelkov za namene preiskav.

(32)

Struktura kontrolne številke izdelka se uporablja za zagotavljanje, da se izdelki s primerljivimi stroški in cenami primerjajo, ničesar pa ne pove o uporabi ali zamenljivosti izdelka. Pri debelini prav tako ne pove ničesar o fizikalnih, kemijskih ali tehničnih lastnostih izdelka. Natančneje, nobena od zainteresiranih strani ni dokazala, da debela pločevina debeline 155 mm ne bi imela enake končne uporabe in ne bi bila zamenljiva z debelo pločevino debeline 145 mm, pri čemer so vsi drugi parametri enaki.

(33)

Poleg tega kljub morebitnim posebnim razlikam v posebnih lastnostih iz uvodne izjave 30 zgoraj to ne dokazuje, da „posebne debele pločevine“ nimajo enakih osnovnih lastnosti kot „blagovne debele pločevine“.

(34)

Eurofer je zahteval, da opredelitev izdelka ostane nespremenjena, in podprl argumente Komisije iz uvodnih izjav 36 in 41 začasne uredbe.

(35)

Navedli so tudi, da dampinški uvoz iz LRK vključuje široko paleto razredov in dimenzij jekla ter zajema legirane in nelegirane jeklene debele pločevine. Nazadnje so navedli, da v obseg zadevnega izdelka ni zajetih nobenih „posebnih zahtev za homogenost ali podobnost med izdelki“.

(36)

Komisija opozarja, da je pri protidampinških preiskavah običajno, da obseg izdelka zajema na stotine ali celo tisoče vrst izdelkov, ki niso enaki ali homogeni, imajo pa enake osnovne lastnosti, tako kot v tej preiskavi.

(37)

Po dokončnem razkritju so Eurofer, CISA in en uvoznik v svojih pripombah in na zaslišanju ponovno obravnavali to vprašanje:

(38)

Komisija ob upoštevanju navedenih pripomb ugotavlja, da tako kot v večini preiskav opredelitev zadevnega izdelka zajema veliko različnih vrst izdelka, ki imajo enake ali podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti. Dejstvo, da so te značilnosti lahko pri vsaki posamezni vrsti izdelka različne, lahko dejansko privede do tega, da se zajame širok nabor vrst.

(39)

Komisija nadalje ugotavlja, da čeprav se različne vrste debelih pločevin razlikujejo glede na debelino, razred jekla itd., CISA in en uvoznik nista dokazala oziroma predložila nobenih dokazov ali tehtnih argumentov, zakaj bi bila debelina 150 mm ustrezna za razlikovanje med „posebnimi debelimi pločevinami“ in „blagovnimi debelimi pločevinami“ zaradi fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti ali zaradi končne uporabe in zamenljivosti (glej oddelek 2.1.2 v nadaljevanju).

(40)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da imajo „posebne debele pločevine“ in „blagovne debele pločevine“ enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti.

(41)

CISA in en uvoznik sta trdila tudi, da ima uvoz „posebnih debelih pločevin“ popolnoma drugačno končno uporabo in ni zamenljiv z „blagovnimi debelimi pločevinami“. CISA je trdila, da je uvoz „posebnih debelih pločevin“ v glavnem namenjen industriji oblikovanja kovin Unije, ki je odvisna od tega uvoza.

(42)

Hkrati je en uvoznik trdil, da številne različne industrije uporabljajo „posebne debele pločevine“, vključno z rudarskimi stroji in stroji za zemeljska dela, žerjavi in dvižno opremo, gradnjo mostov, vetrnimi elektrarnami, energetsko industrijo itd.

(43)

Nobeden od uporabnikov v Uniji ali industriji iz uvodnih izjav 41 in 42 zgoraj ni podprl argumenta iz uvodne izjave 40 zgoraj. Ravno nasprotno, zlasti v zvezi z vetrnimi elektrarnami dokazi, ki so jih predložili ta uvoznik in druge zainteresirane strani, kažejo, da proizvajalci vetrnih elektrarn kupujejo debele pločevine, ki niso zajete v opredelitvi „posebnih debelih pločevin“, kot sta predlagala en uvoznik ali CISA, temveč v opredelitvi „blagovnih debelih pločevin“.

(44)

Komisija ugotavlja, da res obstaja veliko različnih končnih uporab „posebnih debelih pločevin“. Toda zainteresirane strani niso predložile podrobnih dokazov (na primer računov, izdanih uporabnikom v navedenih industrijah, ki bi dokazovali, da te industrije dejansko uporabljajo navedene izdelke), na podlagi katerih bi Komisija lahko ocenila, ali so končni uporabniki „posebnih debelih pločevin“ in „blagovnih debelih pločevin“ različni, ali pa lahko večina končnih uporabnikov, če ne celo vsi, ene nadomesti z drugimi. Tako ni bilo predloženih dokazov o tem, da „posebne debele pločevine“ niso zamenljive z drugimi debelimi pločevinami.

(45)

Po dokončnem razkritju so CISA, en uvoznik in Eurofer v svojih pripombah in na zaslišanju ponovno obravnavali to vprašanje. CISA ni predložila novih argumentov. En uvoznik je navedel, da je uporaba debelih pločevin odvisna od izračunanih strukturnih vrednosti in mehanskih vplivov (povezanih s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi) ter od poslovnih vidikov (povezanih s cenami in stroški proizvodnih procesov).

(46)

Svoje argumente so podprli z:

(47)

Komisija ugotavlja, da CISA in en uvoznik nista predložila nobenih dokazov, ki bi potrdili, da je debelina pločevine nad ali pod 150 mm objektivno merilo za razlikovanje med „posebnimi debelimi pločevinami“ in „blagovnimi debelimi pločevinami“.

(48)

Prav tako ni bilo predloženih dokazov, da med mejnimi segmenti debelih pločevin ni prekrivanja in konkurence, na primer med tistimi debeline 155 mm in 145 mm. Več računov, ki jih je predložil en uvoznik, je ravno nasprotno pokazalo, da so bile „blagovne debele pločevine“ in „posebne debele pločevine“ prodane isti stranki in navedene na istem računu.

(49)

Po dokončnem razkritju je en uvoznik nadalje navedel, da bi lahko Komisija uvedla novo ločeno oznako TARIC za razlikovanje med „blagovnimi debelimi pločevinami“ in „posebnimi debelimi pločevinami“ s sklicevanjem na fizikalne in kemijske lastnosti ter debelino. Ta stran je predlagala tudi formalno zahtevo za inšpekcijsko poročilo neodvisne družbe za raziskovanje, da bi potrdili navedeno razlikovanje pri carinjenju.

(50)

Ker merilo debeline 150 mm kot mejne vrednosti med „posebnimi debelimi pločevinami“ in „blagovnimi debelimi pločevinami“ ni ustrezno utemeljeno, argumenta v zvezi z opredelitvijo carinskih oznak in formalnega pregledovanja ni treba obravnavati, kot je predlagal en uvoznik. Toda Komisija se strinja, da je s tehničnega vidika nekatere izdelke načeloma mogoče izključiti iz obsega izdelka. Odločilno vprašanje pa je, ali je na podlagi pravnih, gospodarskih in političnih premislekov takšna izključitev upravičena (v zvezi s tem glej naslednji oddelek).

(51)

En uvoznik je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem nadalje navedel številne anonimizirane račune, ki jih je opisal kot svojo prodajo „posebnih debelih pločevin“ uporabnikom v industrijah rudarskih strojev in strojev za zemeljska dela, žerjavov in dvižne opreme, gradnje mostov, vetrnih elektrarn, v energetski industriji itd. En uvoznik je navedel tudi, da se je pripravljen strinjati z dogovori Komisije za preverjanje teh podatkov.

(52)

Komisija meni, da v obravnavanem primeru takšno preverjanje ni potrebno. Poleg tega bi bilo glede na zelo pozno ponudbo v praksi preverjanje zelo težko ali celo nemogoče izvesti.

(53)

Toda kot je navedeno v uvodni izjavi 47 zgoraj, je več računov, ki jih je predložil en uvoznik, pokazalo, da so bile „blagovne debele pločevine“ in „posebne debele pločevine“ prodane isti stranki in navedene na istem računu. To jasno kaže, da lahko iste stranke uporabljajo obe vrsti debelih pločevin, kar tudi počnejo.

(54)

En uvoznik je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem navedel tudi objavo informacijskega centra Stahl-Informations-Zentrum, ki opisuje različne načine uporabe debelih pločevin. Komisija ustrezno upošteva to poročilo in je seznanjena z različnimi načini uporabe debelih pločevin. Toda kot je navedeno v uvodni izjavi 44 zgoraj, ni bilo predloženih dokazov o tem, da „posebne debele pločevine“ niso zamenljive z drugimi debelimi pločevinami.

(55)

En uvoznik je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem nazadnje navedel protidampinške ukrepe na debele pločevine v Avstraliji in ZDA, kjer je bila uvedena izključitev nekaterih vrst izdelkov na podlagi razreda in debeline.

(56)

Vendar Komisija opozarja, da so bile te izključitve uvedene v fazi začetka postopka, odločitev o izključitvi pa ni bila utemeljena z razlogi. V vsakem primeru pa odločitve drugih članic STO ne vplivajo na razmere v Uniji.

(57)

Eurofer je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem navedel, da razred, ki sta ga en uvoznik in CISA opredelila kot „posebne debele pločevine“, temelji zgolj na njuni lastni arbitrarni razvrstitvi. Eurofer je to ponazoril z dvema primeroma, ki potrjujeta ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 47 zgoraj:

(58)

Na podlagi tega Komisija zavrača trditev, da imajo „posebne debele pločevine“ drugačno končno uporabo in niso zamenljive z drugimi izdelki iz te preiskave.

(59)

Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je v okviru obsega izdelka mogoče razlikovati med vrstami, razredi, kakovostmi itd. debelih pločevin ter med načini in stroški proizvodnje, ne preprečuje, da se lahko štejejo za en sam izdelek, dokler imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in/ali kemijske lastnosti. Komisija se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso iz uvodne izjave 28 zgoraj.

(60)

Komisija priznava tudi, da bi lahko po vzoru preiskovalnih organov v drugih državah članicah STO nekatere izdelke izključila iz obsega preiskave, če bi se ji zdelo takšno ukrepanje primerno.

(61)

Vendar Komisija meni, da na podlagi ocene vseh dejstev, ugotovljenih med preiskavo, takšna izključitev ni upravičena.

(62)

CISA je predložila tudi izračun, ki kaže, da bi izključitev „posebnih debelih pločevin“ predstavljala 9,2 % celotnega uvoza iz LRK. Na podlagi tega je trdila, da bo imela izključitev „posebnih debelih pločevin“ iz obsega izdelka „zelo omejen vpliv na splošno določitev preiskave“ in da naj „ne bi ogrozila splošnega učinka protidampinških ukrepov na dampinški uvoz debelih pločevin“, saj bi za „blagovne debele pločevine“ ukrepi še naprej veljali.

(63)

Analiza izvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK na podlagi kontrolne številke izdelka kaže, da „posebne debele pločevine“ nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije in tako prispevajo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(64)

Ker ni mogoče ugotoviti, da imajo „posebne debele pločevine“ drugačno končno uporabo kot „blagovne debele pločevine“ in da s slednjimi niso zamenljive, trenutne omejene količine te prodaje ne morejo biti kazalnik, da njihova izključitev ne bi ogrozila učinkovitosti ukrepov. Če bi „posebne debele pločevine“ izključili iz obsega izdelka, bi lahko uporabniki, ki trenutno kupujejo „blagovne debele pločevine“, začeli uporabljati „posebne debele pločevine“, s čimer bi se izognili pristojbinam in ogrozili učinkovitost ukrepov.

(65)

Poleg tega proizvajalci Unije v nasprotju z razmerami v drugih državah članicah STO vse vrste debelih pločevin proizvajajo v znatnih količinah in vsi ti izdelki trpijo zaradi škodljivega dampinga.

(66)

Na podlagi tega Komisija zavrača trditev, da izključitev „posebnih debelih pločevin“ ne bi ogrozila učinkovitosti protidampinških ukrepov.

(67)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da nobena od trditev združenja CISA in enega uvoznika ne dokazuje, da bi morale biti „posebne debele pločevine“ izključene iz obsega izdelka v preiskavi.

(68)

Ker v zvezi z obsegom izdelka ni bilo dodatnih pripomb, Komisija potrjuje opredelitev zadevnega izdelka iz uvodnih izjav 30 in 31 začasne uredbe.

(69)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, ni nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov predložil zahtevka za TGO in ni bilo sprejetih zahtevkov za individualno preiskavo, vključno z zahtevki za TGO.

(70)

V začasni uredbi je bila v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe kot primerljiva država izbrana Avstralija.

(71)

Po objavi začasne uredbe je CISA navedla, da je na začetku preiskave predložila pripombo o morebitni uporabi Združenih držav Amerike, v kateri je izrazila veliko zaskrbljenost v zvezi s to izbiro, saj bi posledično Komisija uporabljala podatke od družb, povezanih z industrijo Unije. CISA je navedla, da bi morala Komisija uporabljati podatke iz drugih držav in ZDA uporabiti le v skrajnem primeru, če druge države ne bi sodelovale.

(72)

Po objavi začasne uredbe so Eurofer, en proizvajalec izvoznik iz LRK in CISA predložili pripombe o izbiri Avstralije in zahtevali, da Komisija raje uporabi Združene države Amerike.

(73)

Eurofer in proizvajalec izvoznik iz LRK sta predlagala, naj Komisija uporabi podatke iz Združenih držav Amerike, saj je tam več konkurenčnih domačih proizvajalcev in bi bili na voljo podatki o več vrstah izdelkov kot od edinega avstralskega proizvajalca.

(74)

Glede na to, da je pri preiskavi sodeloval le en proizvajalec iz ZDA, podatki od drugih proizvajalcev ne bi bili na voljo, če bi bile ZDA izbrane kot primerljiva država.

(75)

CISA je zahtevala, naj Komisija za izračun stopnje dampinga uporabi podatke od edinega sodelujočega proizvajalca iz ZDA in naj v primeru „popolnoma drugačnih“ rezultatov v primerjavi z začasno fazo, v kateri je bila uporabljena Avstralija, zaključi, da Avstralija ni „ustrezna primerljiva država“, ter namesto nje uporabi ZDA.

(76)

Ta zahteva je bila zavrnjena. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 44 do 52 začasne uredbe, je bila Avstralija izbrana kot primerljiva država, novi argumenti pa niso dokazali, da Avstralija ni primerna.

(77)

CISA je po dokončnem razkritju predložila dodatne pripombe v zvezi s primernostjo Avstralije kot primerljive države.

(78)

Najprej je opozorila, da je izračun stopenj dampinga za proizvajalce izvoznike iz LRK višji od stopenj škode, tako da je bila normalna vrednost v Avstraliji višja od neškodljive cene industrije Unije, če se upošteva povprečje. CISA je na podlagi tega zaključila, da Avstralija „nikakor ne more šteti za ustrezno primerljivo državo“.

(79)

Ta argument se zavrne. Informacija o stopnji normalne vrednosti na podlagi cen ali stroškov v zadevni državi s tržnim gospodarstvom se preveri po izbiri primerljive države. Normalna vrednost pomeni domačo ceno podobnega izdelka na domačem trgu države s tržnim gospodarstvom in ni razlog za zavrnitev Avstralije kot primerljive države.

(80)

CISA je nato navedla nedavno zadevo proti LRK (armaturne palice iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti  (12)), v kateri je trdila, da je Komisija nekatere vrste izdelkov odstranila iz normalne vrednosti v primerljivi državi, potem ko so „zainteresirane strani izpodbijale zelo visoke domače cene in stroške proizvodnje“.

(81)

Primer, ki ga je navedla CISA, ni pomemben za sedanjo preiskavo. Komisija je v primeru armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti ugotovila, da so nekatere vrste izdelkov narejene v skladu s standardi primerljive države in niso konkurenčne vrstam izdelkov, ki se izvažajo iz LRK. Te določene vrste izdelkov niso bile upoštevane pri primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(82)

Ker CISA ni trdila, da proizvajalec v Avstraliji proizvaja vrste izdelkov, ki niso konkurenčne vrstam izdelkov, ki se izvažajo iz LRK v Unijo, primer ni pomemben.

(83)

Ker v zvezi s primerljivo državo ni bilo nobenih drugih pripomb, se začasni sklep Komisije iz uvodne izjave 52 začasne uredbe, da se Avstralija uporabi kot primerljiva država, potrdi.

(84)

Eurofer je predložil pripombo o začasni metodologiji Komisije iz uvodne izjave 68 začasne uredbe v zvezi z vrstami izdelkov, ki jih primerljivi proizvajalec ne prodaja. Zahtevali so, naj Komisija „vključi prilagoditev, ki bi upoštevala višje stroške“ izdelkov, ki se ne prodajajo na domačem trgu primerljive države.

(85)

Komisija to zahtevo zavrača, saj so v zvezi s stroški ali ceno debele pločevine v Avstraliji na voljo le preverjeni podatki proizvajalca iz primerljive države. Če proizvajalec ni proizvedel določene vrste izdelka, ki ga izvaža proizvajalec izvoznik iz LRK, ni na voljo nobenih podatkov za takšno prilagoditev.

(86)

Ker v zvezi z normalno vrednostjo ni bilo nobenih drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 53 do 68 začasne uredbe potrdijo.

(87)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 69 in 70 začasne uredbe potrdijo.

(88)

Ker v zvezi s primerjavo ni bilo pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 71 do 73 začasne uredbe potrdijo.

(89)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga ni bilo pripomb, se začasne stopnje dampinga iz preglednice 2 začasne uredbe potrdijo.

(90)

Ker v zvezi z opredelitvijo pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 82 do 85 začasne uredbe potrdijo.

(91)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 86 do 89 začasne uredbe potrdijo.

(92)

Ker v zvezi z obsegom in tržnim deležem uvoza iz LRK ni bilo pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 90 do 94 začasne uredbe potrdijo.

(93)

Eurofer je navedel, da Komisija „ne bi smela podcenjevati stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen z nerealno visokimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu“.

(94)

Toda Komisija navaja, da so bili zneski za stroške, nastale po uvozu, potrjeni med preveritvami na kraju samem, zato jih ni mogoče šteti za nerealno visoke.

(95)

Eurofer je nadalje trdil, da „se cene industrije Unije prav tako ne bi smele znižati zaradi provizij povezanih strank, plačanih znotraj skupine družb“.

(96)

Komisija navaja, da je odbitek za provizije upravičen, kadar družba, ki posreduje pri transakciji, opravlja funkcije zastopnika, ne glede na to, ali je družba povezana ali ne. Poleg tega ni niti Eurofer niti kateri koli posamezni proizvajalec Unije predložil nobenega argumenta, ki bi dokazoval nasprotno. Komisija zato vztraja pri stališču, da je odbitek upravičen.

(97)

Eurofer je predložil tudi, da „kitajski proizvajalci izvozniki običajnim konstrukcijskim jeklom pogosto dodajo določeno količino bora ali kroma, da bi bili upravičeni do kitajskih davčnih olajšav, nato pa na trgu Unije jeklo prodajo kot običajno nelegirano konstrukcijsko jeklo (npr. razredi S235, S275 in S355)“. Zahteval je, da Komisija „v svoji analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen zagotovi ustrezno usklajenost teh izdelkov s prodajo razredov S235, S275 in S355 industrije Unije“.

(98)

Analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen primerja uvozne cene iz LRK s cenami Unije na podlagi kontrolne številke izdelka, ki je skupna vsem delom preiskave. Razred jekla je del kontrolne številke izdelka in je bil preverjen med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih iz LRK in proizvajalcih Unije. Isti razredi jekla so bili torej usklajeni za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(99)

Ker v zvezi z uvoznimi cenami iz LRK in nelojalnim nižanjem prodajnih cen ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 95 do 99 začasne uredbe potrdijo.

(100)

Komisija v uvodni izjavi 104 začasne uredbe ugotavlja, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije decembra 2015 prekinil proizvodnjo debelih pločevin.

(101)

En proizvajalec izvoznik iz LRK je trdil, da bi morala Komisija tega vzorčenega proizvajalca Unije izključiti iz analize škode, ker „ostaja možnost izkrivljanja, tako da bi bilo treba opraviti revidirano analizo brez informacij nekdanje družbe ali pa bi bilo treba zbrati podatke od drugega proizvajalca EU“.

(102)

Prekinitev proizvodnje ne vpliva na kazalnike škode, ker so jo izvedli v zadnjih dneh obdobja preiskave, zato je bilo za oba sklopa podatkov, tj. za makroekonomske podatke, ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije, in mikroekonomske kazalnike, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije, ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(103)

Ker v zvezi s splošnimi opombami o gospodarskem položaju industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 100 do 104 začasne uredbe potrdijo.

(104)

Ker v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 105 do 110 začasne uredbe potrdijo.

(105)

CISA je predložila, da se ne strinja z metodologijo primerjave kazalnikov škode obsega prodaje „od ‚začetka‘ (2012) do ‚konca‘ (2015, tj. OP)“ in s sklepom, da se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 7 %. CISA meni, da so za določitev škode relevantnejši novejši podatki. CISA trdi tudi, da bi morala Komisija „nameniti večjo pozornost nedavnemu gibanju obsega prodaje industrije Unije, ki ne kaže nobenega zmanjšanja v zadnjih treh letih“ (tj. med letoma 2013 in 2015).

(106)

Komisija ta argument zavrača iz naslednjih razlogov:

(107)

Prvič, Komisija opozarja na uvodno izjavo 3 zgoraj, v kateri je navedeno, da je proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave.

(108)

Komisija je proučila vse kazalnike škode tako, da je predstavila njihovo gibanje v celotnem obravnavanem obdobju ter po potrebi analizo posameznih let.

(109)

Drugič, v uvodni izjavi 112 začasne uredbe je navedeno: „Po zmanjšanju za 7 % med letoma 2012 in 2013 in nadaljnjem zmanjšanju leta 2014 za 2 odstotni točki se je obseg prodaje v obdobju preiskave nekoliko povečal za 2 odstotni točki“. Zato je jasno, da Komisija ni opravila preproste primerjave „od ‚začetka‘ (2012) do ‚konca‘ (2015, tj. OP)“, kot je trdila, temveč celovito primerjavo vseh let v obravnavanem obdobju.

(110)

Tretjič, stabilen obseg prodaje med letoma 2013 in 2015 je treba obravnavati v okviru močnega povečanja potrošnje za 11 odstotnih točk, kot je navedeno v preglednici 3 začasne uredbe. Stabilen obseg prodaje torej ni preprečil znatne izgube tržnega deleža za 9,3 odstotne točke v istem obdobju, kot je navedeno v preglednici 7 začasne uredbe. Zato se stabilen obseg prodaje med letoma 2013 in 2015 šteje kot znak škode, saj je treba obseg prodaje analizirati v okviru naraščajoče potrošnje in vse manjšega tržnega deleža.

(111)

Ker v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem industrije Unije ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 111 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(112)

Ker v zvezi z zaposlenostjo in produktivnostjo industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 115 do 117 začasne uredbe potrdijo.

(113)

Ker v zvezi s stroški dela industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 118 in 119 začasne uredbe potrdijo.

(114)

Ker v zvezi z rastjo ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 120 in 121 začasne uredbe potrdijo.

(115)

Ker v zvezi z višino stopnje dampinga in okrevanjem od preteklega dampinga ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 122 in 124 začasne uredbe potrdijo.

(116)

Ker v zvezi s cenami in dejavniki, ki vplivajo na cene vzorčenih proizvajalcev Unije, ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 125 do 127 začasne uredbe potrdijo.

(117)

Ker v zvezi z zalogami vzorčenih proizvajalcev Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 128 do 130 začasne uredbe potrdijo.

(118)

CISA je navedla, da so bili ne glede na obseg uvoza iz LRK stroški proizvodnje na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju vedno višji od njihovih prodajnih cen.

(119)

Preglednica 10 začasne uredbe prikazuje gibanja prodajnih cen in stroškov proizvodnje na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 126 začasne uredbe, so se „prodajne cene zniževale hitreje in so bile v povprečju stalno nižje od stroškov proizvodnje na enoto“.

(120)

CISA je navedla tudi, da ne razume, zakaj so bili vzorčeni proizvajalci Unije leta 2012 dobičkonosni, čeprav so bili takrat stroški proizvodnje na enoto višji od povprečne prodajne cene na enoto.

(121)

Povprečni stroški proizvodnje iz preglednice 10 začasne uredbe so res višji od povprečne prodajne cene za leto 2012. Običajno bi to nakazovalo izgubo za to leto. Toda preglednica 12 začasne uredbe prikazuje dobiček za leto 2012 zaradi izrednih prihodkov enega izmed vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so povezani s proizvodnjo debele pločevine, vendar se ne odražajo v sistemu stroškovnega računovodstva družbe in jih zato ni v preglednici 10 začasne uredbe.

(122)

Po dokončnem razkritju je združenje CISA zanimalo, zakaj se prihodki enega od vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so povezani s proizvodnjo debelih pločevin, niso odražali v notranjem sistemu stroškovnega računovodstva (sistem stroškov na izdelek) družbe.

(123)

Kot je navedel ta vzorčeni proizvajalec Unije, Komisija pa preverila, je do tega prišlo, ker znesek dobička v celoti zajema prilagoditev ob koncu leta v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi („MRS“) v zvezi z rednimi poslovnimi dejavnostmi družbe. Kot tak ni zajet v evidencah stroškov izdelkov, proizvedenih med letom, je pa zajet v več vrstičnih postavkah v izkazu poslovnega izida (kot je določeno v MRS 1). Če se navedeni dobiček ne bi upošteval, bi industrija Unije tudi leta 2012 ustvarjala izgubo (manj kot 1 %).

(124)

Poleg tega povprečni stroški proizvodnje iz preglednice 10 začasne uredbe veljajo za celotni obseg proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, medtem ko povprečna prodajna cena velja le za prodajo vzorčenih proizvajalcev Unije prvi nepovezani stranki v Uniji. Navedeni povprečji nista neposredno primerljivi zaradi naslednjih razlogov:

(125)

Po dokončnem razkritju je združenje CISA zanimalo, ali se obseg prodaje in tržni delež iz preglednice 7 začasne uredbe nanašata le na prodajo nepovezanim strankam ali tako povezanim kot nepovezanim strankam. Komisija opozarja na uvodno izjavo 102 začasne uredbe, ki določa, da se makroekonomski kazalniki, kot sta proizvodnja ali obseg prodaje, ocenijo na ravni celotne industrije Unije. Tako se podatki iz preglednice 7 nanašajo na prodajo prvi nepovezani stranki, kot je navedel Eurofer. Z vključitvijo prodaje povezanim stranem bi tvegali dvojno štetje.

(126)

CISA je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem nadalje trdila, da je do razlik med obsegom proizvodnje industrije Unije in obsegom prodaje prvi nepovezani stranki v Uniji prišlo zaradi znatne prodaje povezanim strankam. CISA je na podlagi tega nadalje sklepala, da Komisija ni zbrala in predstavila informacij o obsegu prodaje povezanim strankam ter je razkrila le del stanja na trgu Unije.

(127)

Zgornje trditve temeljijo na napačni predpostavki. Komisija opozarja, da do razlik med obsegom proizvodnje in obsegom prodaje nepovezanim strankam v Uniji ni prišlo le zaradi prodaje povezanim strankam, temveč tudi zaradi prodaje strankam zunaj Unije. Pri nevzorčenih proizvajalcih Unije pa je lahko razlike povzročila prodaja prvim nepovezanim strankam, ki je Eurofer morda ni navedel zaradi metode poročanja, opisane v uvodni izjavi 125 zgoraj, da bi se izognili dvojnemu štetju, kot je potrdila Komisija. V preglednici 7 začasne uredbe sta navedena le obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije.

(128)

CISA je nadalje navedla dva primera, v katerih je Komisija izvedla ločeni analizi povezanih in nepovezanih strank, tj. preiskavo v zvezi z armaturnimi palicami iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz LRK (13) in preiskavo v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla s poreklom iz LRK in Rusije (14).

(129)

Komisija opozarja, da je šlo v teh primerih za analizo v zvezi z uporabo za lastne potrebe (valjani ploščati izdelki iz jekla) ali s prodajo povezanim uporabnikom (armaturne palice iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti), ne v zvezi s prodajo povezanim strankam, kot so povezane prodajne družbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 89 začasne uredbe, je uporaba za lastno potrebo proizvajalcev Unije zanemarljiva.

(130)

Komisija nazadnje opozarja, da glede cen in dobičkonosnosti na trgu Unije velja, da so upoštevne le ob prodajnih cenah med nepovezanimi strankami.

(131)

Ker v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom, naložbami, donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala vzorčenih proizvajalcev Unije ni bilo dodatnih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 131 do 138 začasne uredbe potrdijo.

(132)

Ker ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se sklepi o škodi iz uvodnih izjav 139 do 147 začasne uredbe potrdijo.

(133)

Eurofer je navedel, da je dampinški uvoz iz LRK „najpomembnejši dejavnik, ki je v obravnavanem obdobju vplival na industrijo Unije“. Navedel je tudi, da se je „obseg uvoza iz LRK med letoma 2013 in 2014 podvojil, med letoma 2014 in 2015 pa ponovno podvojil“ ter da je leta 2015 obseg uvoza iz LRK „presegel obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav skupaj“.

(134)

Eurofer je opazil, da se podobno gibljejo tudi tržni deleži dampinškega uvoza iz LRK, ki „so se od leta 2013 do leta 2015 povečali s 4,1 % na 14,4 %, medtem ko se je tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav v istih letih zmanjšal s 13,2 % na 12,2 %“.

(135)

Eurofer je nazadnje ugotovil, da se je „tržni delež dampinškega uvoza iz Kitajske povečal skoraj izključno na račun tržnega deleža industrije Unije“. Dodaja, da se je „cena dampinškega uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju znižala za skoraj 30 %, v povprečju pa naj bi navedeni uvoz prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 29 %“.

(136)

To potrjuje ugotovitve iz uvodne izjave 151 začasne uredbe, da je imelo skoraj neprekinjeno povečevanje uvoza iz LRK po zelo nelojalno nizkih prodajnih cenah jasen negativen učinek na uspešnost industrije Unije po letu 2013.

(137)

Ker v zvezi z učinki dampinškega uvoza ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se sklepi o učinkih dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 150 do 157 začasne uredbe potrdijo.

(138)

Ker v zvezi z učinki močne konkurence, ki so jo povzročile težave s povpraševanjem na trgu Unije, ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 158 do 163 začasne uredbe potrdijo.

(139)

Ker v zvezi z učinki nizke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 164 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(140)

CISA je navedla, da je „Komisija ločeno analizirala uvoz iz Rusije in Ukrajine ter zato ni našla nobenih znakov, da uvoz iz teh dveh držav povzroča škodo industriji Unije“.

(141)

CISA je navedla tudi, da bi morala Komisija izvesti „kumulativno oceno uvoza iz Ukrajine in Rusije“ ter celo „kumulativno oceno uvoza iz vseh treh držav (Kitajske, Rusije in Ukrajine)“, z utemeljitvijo, da „obseg uvoza iz Ukrajine ali Rusije v OP ni zanemarljiv v primerjavi s trgom Unije“ in da „so bile povprečne cene uvoza iz obeh držav še nižje od tistih iz Kitajske“.

(142)

Na podlagi navedenega je CISA trdila, da „če je bilo ugotovljeno, da naj bi uvoz iz Kitajske nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, potem je uvoz iz Ukrajine in Rusije še v večji meri nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije. Če bi Komisija sledila enaki metodologiji, kot je veljala na Kitajskem, tj. primerjavi od „začetka“ do „konca“, bi ugotovila, da sta se obseg prodaje in tržni delež uvoza iz teh dveh držav povečala za 41 % oziroma 2,2 odstotni točki“.

(143)

Komisija se sklicuje na člen 3(4) osnovne uredbe, ki določa, da se lahko kumulativno ocenjuje samo uvoz, ki je predmet protidampinških preiskav. Uvoz iz Ukrajine in Rusije ni predmet protidampinških preiskav, zato ga ni mogoče združiti z uvozom iz LRK.

(144)

Tudi povprečne cene iz Ukrajine, Rusije in LRK niso nujno neposredno primerljive, saj na povprečno ceno vpliva nabor izdelkov. Bolj relevantno je gibanje cen v obravnavanem obdobju. Preglednica 13 začasne uredbe jasno kaže, da so se povprečne uvozne cene iz Ukrajine in Rusije v obravnavanem obdobju zniževale veliko počasneje kot uvozne cene iz LRK.

(145)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, medtem ko se je tržni delež uvoza iz LRK več kot potrojil. V okviru povečanja potrošnje Unije za 5 % in zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije za 10 odstotnih točk v obravnavanem obdobju to pomeni, da je uvoz iz LRK pridobil tržni delež samo od industrije Unije.

(146)

Medtem ko se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za skoraj 1 milijon ton, se je obseg uvoza iz Ukrajine povečal za približno 160 000 ton, obseg iz Rusije pa za približno 75 000 ton.

(147)

Na podlagi navedenega in glede na veliko manjši obseg uvoza iz Ukrajine in Rusije v primerjavi z obsegom uvoza iz LRK nič ne kaže na to, da bi lahko uvoz iz teh dveh držav prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo industrije Unije.

(148)

Ker v zvezi z učinki uvoza iz drugih tretjih držav ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 167 do 178 začasne uredbe potrdijo.

(149)

Ker v zvezi z učinki izvoza industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 179 do 183 začasne uredbe potrdijo.

(150)

Ker v zvezi z učinki konkurence med vertikalno povezanimi proizvajalci Unije in valjarnami za ponovno valjanje v Uniji ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 184 do 189 začasne uredbe potrdijo.

(151)

CISA je navedla, da so bili med letom 2013 in obdobjem preiskave vzorčeni proizvajalci Unije še vedno v veliki meri nedobičkonosni ter da so leta 2013 utrpeli največjo izgubo, isto leto pa je uvoz debelih pločevin iz LRK dosegel najnižjo raven.

(152)

Ta argument je obravnavan v uvodni izjavi 134 začasne uredbe, kjer je razloženo, da „čeprav je na veliko izgubo 12,2 % v letu 2013 vplivalo izjemno majhno povpraševanje v tem letu, je velik pritisk, ki ga je povečan uvoz iz LRK v letu 2014 in obdobju preiskave izvajal na ceno in obseg industrije Unije, industriji Unije preprečil, da bi izkoristila dinamično rast potrošnje Unije za 11 odstotnih točk“. Kot je navedeno v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, je to rast skoraj izključno izkoristil dampinški uvoz iz LRK.

(153)

Komisija zato ugotavlja, da vzrok za veliko izgubo v letu 2013 ni bila majhna količina uvoza iz LRK, temveč posebno majhno povpraševanje na trgu Unije. Izgube, ki jih je v letih 2014 in 2015 utrpela industrija Unije, pa je povzročil tudi čedalje večji obseg dampinškega uvoza iz LRK.

(154)

Komisija poleg tega ugotavlja, da je bila industrija Unije v letih 2011 in 2012 dobičkonosna. Leta 2011, ko se uvoz iz LRK še ni dogajal v znatnih količinah, je stopnja dobička industrije Unije dosegla 7,9 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 221 začasne uredbe. Leta 2012 je bil dampinški uvoz iz LRK že zelo prisoten, zato se je stopnja dobička že znatno znižala, in sicer na le 1,6 %. Opozoriti je treba, da nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb v zvezi z dobičkonosnostjo industrije Unije v letih 2011 in 2012.

(155)

CISA navaja, da poleg dampinškega uvoza iz LRK obstajajo tudi „drugi pomembni dejavniki, ki povzročajo domnevno škodo industriji Unije“ ter da bi „to lahko prekinilo vzročno zvezo med domnevnim dampinškim uvozom“ iz LRK in škodo. CISA je zahtevala, naj Komisija prouči svojo vzročno analizo, pri čemer naj upošteva tudi druge dejavnike.

(156)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo šest drugih navedenih dejavnikov obravnavanih v začasni uredbi ali v tej uredbi. Zato je jasno, da je Komisija temeljito analizirala vse dejavnike, ki so jih opredelile zainteresirane strani. CISA ni niti opredelila, katere „druge pomembne dejavnike“ bi bilo treba proučiti poleg šestih že podrobno analiziranih dejavnikov. CISA je zgolj omenila, da so „očitni“, ni pa navedla nadaljnjih informacij. Komisija zato zavrača to trditev.

(157)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 190 do 194 začasne uredbe potrdijo.

(158)

CISA je navedla, da je v obravnavanem obdobju delež, ki so ga imeli proizvajalci Unije na trgu Unije, znašal več kot 70 %. Trdila je, da ti prevladujejo na trgu Unije, edini pomemben vir konkurence pa je uvoz iz LRK.

(159)

Komisija ugotavlja, da CISA ne priznava dejstva, da proizvajalci Unije konkurirajo med seboj ter z uvozom iz LRK in drugih tretjih držav, katerih tržni delež znaša 12,2 %, kot prikazuje preglednica 13 začasne uredbe. Poleg tega ne kaže, da bi med proizvajalci Unije primanjkovalo konkurence.

(160)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en uvoznik navedel, da bo uvedba protidampinških ukrepov umetno zmanjšala konkurenčnost na trgu Unije in privedla do oligopolnega trga kar zadeva segment „posebnih debelih pločevin“, ki ga že zdaj obvladuje en sam akter.

(161)

Vendar Komisija ugotavlja, da navedena stran ni predložila nobenih dokazov, ki bi podprli to trditev. Informacije, ki jih je Eurofer predložil v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem, ravno nasprotno navajajo številne proizvajalce Unije, ki ponujajo različne vrste „posebnih debelih pločevin“.

(162)

Komisija priznava, da bi lahko uvedba dajatev zmanjšala število konkurentov v nekaterih segmentih „posebnih debelih pločevin“ na trgu Unije. Vendar protidampinška preiskava ne opredeljuje trga izdelkov in geografskega trga ter ne ocenjuje tržne moči in njenega verjetnega razvoja. Zato v tej preiskavi ni bila mogoča in potrebna ugotovitev, ali obstaja tveganje ustvarjanja ali okrepitve prevladujočega položaja na enem od trgov v smislu konkurenčnega prava.

(163)

Komisija mora v svoji analizi interesa Unije upoštevati druge politike Unije, kot je politika konkurence. Toda ti premisleki zahtevajo nadaljnjo preiskavo le, kadar obstajajo konkretni dokazi o prevladujočem položaju in morebitni zlorabi slednjega. Navedbe zainteresiranih strani tega merila niso izpolnile.

(164)

Komisija v vsakem primeru opozarja, da je namen uvedbe protidampinških dajatev odpraviti učinek škodljivega dampinga, ugotovljenega za vse segmente debelih pločevin, prevladujoč položaj na trgu pa še ne pomeni zlorabe. Če zainteresirane strani v prihodnje opazijo kakršno koli ravnanje, ki bi kršilo pravila konkurence, lahko uporabijo svojo pravico do pritožbe pri organu, pristojnem za konkurenco.

(165)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en uvoznik navedel, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi smela privesti do zvišanja cen na trgu Unije.

(166)

Komisija ponovno poudarja, da je namen uvedbe protidampinških dajatev odpraviti učinke škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino. Učinki navedenih ukrepov na cene so odvisni od določanja cen številnih udeležencev na trgu, zato jih ni mogoče predvideti. Do zvišanja cen lahko pride, kadar bi morale po mnenju tržnih sil na neizkrivljenem trgu prevladati višje cene.

(167)

CISA je navedla tudi, da uporabniki Unije potrebujejo konkurenčne in ustaljene vire oskrbe ter da bi uvedba protidampinških ukrepov „lahko privedla do velike izgube in/ali selitev delovnih mest v industriji na koncu proizvodne verige iz Evropske unije“.

(168)

Toda v obdobju preiskave je 30 proizvajalcev Unije in uvoz iz številnih držav, vključno z Rusijo in Ukrajino, zagotavljalo redno oskrbo uporabnikov Unije z debelimi pločevinami. Poleg tega uporabniki v industriji na koncu proizvodne verige niso predložili dokazov, da zaradi uvedbe protidampinških ukrepov ne bi bili deležni oskrbe z debelimi pločevinami. V zvezi s tveganjem velike izgube in/ali selitvijo delovnih mest iz Unije je le ena industrija na koncu proizvodne verige predložila podobno trditev, in sicer proizvajalec vetrnih elektrarn. Ta trditev je obravnavana v nadaljevanju.

(169)

Ad-hoc združenje uporabnikov v industriji na koncu proizvodne verige (vetrne elektrarne) je navedlo, da bo zaradi uvedbe ukrepov v zvezi z debelimi pločevinami nastalo tveganje, da se v prihodnosti proizvodnja vetrnih elektrarn preseli v LRK in da pride do težav z zanesljivostjo oskrbe z v celoti ali delno proizvedenimi vetrnimi elektrarnami. Tudi en uvoznik je v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem podal navedeni argument glede vetrnih elektrarn in drugih delov vetrnih energijskih sistemov.

(170)

Komisija te navedbe zavrača, saj zainteresirane strani svojih trditev niso podkrepile z dokazi ali analizo, na primer tako, da bi se navedeni proizvajalci vetrnih elektrarn javili v rokih, določenih v obvestilu o začetku, in da bi izpolnili vprašalnik, v katerem bi podrobneje opredelili vrste debelih pločevin, ki se v tej industriji uporabljajo za gradnjo vetrnih elektrarn, ter predstavili analizo o tem, ali so navedene vrste debelih pločevin zamenljive z vrstami debelih pločevin, ki se uporabljajo v drugih industrijah.

(171)

Komisija opozarja, da informacije v spisu kažejo, da proizvajalci vetrnih elektrarn ne bi imeli koristi od izključitve „posebnih debelih pločevin“ iz obsega izdelka, kot je opisano v uvodni izjavi 42 zgoraj. Zato bi lahko njihove pomisleke odpravila le izključitev debelih pločevin za vetrne elektrarne zaradi interesa Unije. Toda v tej fazi proizvajalci vetrnih elektrarn te izključitve niso utemeljili s konkretno in podrobno analizo, ki bi vključevala razlago vpliva uvedbe dajatve na njihove stroške proizvodnje in na njihovo sposobnost, da te stroške prenesejo na svoje stranke.

(172)

Komisija nadalje opozarja, da lahko proizvajalci vetrnih elektrarn zahtevajo vmesni pregled interesa Unije v zvezi z ukrepi glede debelih pločevin, če je ustrezno utemeljen. Poleg tega preiskava ni pokazala, da bi industrija Unije ogrožala dejavnosti uporabnikov. Pri običajnem delovanju tržnih sil ni pričakovati takšnega ravnanja.

(173)

En uvoznik je navedel, da je izključitev „posebnih debelih pločevin“ iz obsega izdelka v interesu Unije, saj naj bi bilo „več ključnih industrij“, kot sta „sektor za izdelavo strojev in energetski sektor“ Unije, odvisnih od uvoza „posebnih debelih pločevin“ iz LRK. Toda te trditve ni potrdil nobeden od uporabnikov iz teh industrij.

(174)

Ta uvoznik je nadalje trdil, da „posebne debele pločevine“ debeline nad 150 mm proizvajajo le trije proizvajalci Unije. Proizvodnjo pločevin z visoko mejo lezenja, hitro hlajenih in kaljenih pločevin ter debelih pločevin, odpornih proti odrgnjenju, naj bi obvladovali le štirje proizvajalci Unije. Na podlagi tega trdijo, da industrija Unije na koncu proizvodne verige „že danes trpi zaradi pomanjkanja oskrbe in močnega zvišanja prodajnih cen“ ter da je to mogoče izravnati le z uvozom „posebnih debelih pločevin“ iz LRK.

(175)

CISA je nadalje navedla, da bi lahko tudi uporabniki „posebnih debelih pločevin“ na področju industrije oblikovanja kovin zaradi zelo omejenega števila evropskih proizvajalcev „posebnih debelih pločevin“ utrpeli pomanjkanje oskrbe. Toda nobeden od uporabnikov v tej industriji na koncu proizvodne verige ni opozoril na nezadostno oskrbo.

(176)

Komisija zavrača navedbe iz uvodnih izjav 173 do 175 zgoraj, saj zainteresirane strani svojih trditev niso podkrepile z dokazi ali analizo. Preiskava je ravno nasprotno pokazala znatno znižanje cen debelih pločevin v Uniji v obravnavanem obdobju. Preiskava je pokazala tudi, da ima industrija Unije zaradi vedno manjše izkoriščenosti zmogljivosti znatne neizkoriščene zmogljivosti. Poleg tega je po navedbah združenja CISA količina uvoženih „posebnih debelih pločevin“ iz LRK majhna.

(177)

Po dokončnem razkritju je en uvoznik v svojih pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem ponovno obravnaval to vprašanje. Vendar ni zagotovili nobenih novih bistvenih argumentov.

(178)

Ker ni bilo predloženih nobenih dejanskih dokazov o domnevnem pomanjkanju oskrbe zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, Komisija ne more zaključiti, da bo uvedba takih ukrepov povzročila pomanjkanje oskrbe s „posebnimi debelimi pločevinami“.

(179)

Če povzamemo, nobena trditev zainteresiranih strani ni pokazala, da obstajajo prepričljivi razlogi proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz LRK.

(180)

Razpoložljivost alternativnih virov oskrbe zmanjšuje morebitne negativne učinke na nepovezane uporabnike. Pozitivni učinki protidampinških ukrepov na trg Unije, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

(181)

Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 195 do 215 začasne uredbe potrdijo.

(182)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4 zgoraj, je Komisija na podlagi zahtevka združenja Eurofer uvedla obvezno registracijo uvoza debele pločevine s poreklom iz LRK. Uvoz med 11. avgustom 2016 in uvedbo začasnih ukrepov 7. oktobra 2016 je bil registriran.

(183)

V skladu s členom 10(4)(d) osnovne uredbe se lahko dajatev uvede retroaktivno, če „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, ki bo zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabila“.

(184)

CISA je navedla, da bi morebitni retroaktivni ukrepi negativno vplivali na uvoznike, ki bi „imeli nepotrebne dodatne stroške“, saj plačujejo protidampinške dajatve. CISA je trdila, da uvozniki „nimajo nikakršnega namena, da bi kopičili zaloge zadevnega izdelka“ iz LRK, in da je registrirani uvoz preostali del starih pogodb, ki so bile sklenjene pred začetkom postopka. CISA je trdila tudi, da „bo nepričakovana dajatev povzročila izgube“ za uvoznike in uporabnike v Uniji.

(185)

CISA je na koncu navedla, da „registracija uvoza in grožnje z uvedbo retroaktivnih ukrepov niso nič drugega kot oviranje za namen trgovinske zaščite, da bi uvozniki EU prenehali uvažati iz Kitajske, še preden bi se dokazalo, da tak uvoz dejansko škoduje industriji EU“.

(186)

Statistični podatki Eurostata o uvozu, predstavljeni v preglednici 1, kažejo, da se je uvoz debelih pločevin iz LRK po obdobju preiskave znatno zmanjšal.

Preglednica 1

Razvoj povprečnega mesečnega obsega uvoza

(187)

Ker ni bilo nadaljnje znatne rasti uvoza, je Komisija sklenila, da pravni pogoj za retroaktivno pobiranje dajatev iz člena 10(4)(d) osnovne uredbe ni izpolnjen. Zato se dajatev na registrirani uvoz ne bi smela uvesti retroaktivno.

(188)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 222 začasne uredbe, je Komisija določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno v obdobju preiskave vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške, nastale po uvozu, in carinske dajatve, ter tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije.

(189)

CISA je predložila več pripomb v zvezi z metodologijo za izračun neškodljive cene podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave v obravnavani zadevi.

(190)

CISA je najprej želela pojasnilo, zakaj je Komisija uporabila metodologijo, kjer je izgube v obdobju preiskave prištela prodajnim cenam industrije Unije, nato pa stroškom proizvodnje prištela ciljno stopnjo dobička, ki znaša 7,9 %, namesto ciljnega dobička.

(191)

Za vsak primer posebej se izbere ena od dveh metodologij, ki ju Komisija uporablja za določitev stopnje odprave škode. Kadar industrija Unije nima primerljive prodaje, se neškodljiva cena pogosto določi tako, da se skupnemu strošku prišteje ciljni dobiček. V obravnavanem primeru pa je bila primerljiva prodaja na voljo.

(192)

To pa zato, ker je podobni izdelek, ki ga je prodajala industrija Unije, sestavljalo na stotine vrst izdelkov, vzorčeni proizvajalci Unije pa so imeli obsežno mrežo povezanih družb, vključno s storitvenimi centri za jeklarstvo, v katerih nastajajo stroški, ki v poslovnih knjigah vzorčenih proizvajalcev Unije niso evidentirani tako, da bi jih bilo mogoče zlahka pripisati posameznim kontrolnim številkam izdelka. Zaradi navedenih razlogov je bilo od proizvodnih družb in tudi vseh povezanih prodajnih družb (zlasti storitvenih centrov za jeklarstvo) v Uniji nemogoče zbrati informacije o stroških za posamezno kontrolno številko izdelka, da bi lahko izračunali skupni strošek na kontrolno številko izdelka.

(193)

Namesto tega je Komisija določila skupni strošek za vsako posamezno kontrolno številko izdelka tako, da je tehtani povprečni prodajni ceni prištela tehtano povprečno izgubo vzorčenih proizvajalcev Unije. Nato se je k tako določenemu skupnemu strošku prištela 7,9-odstotna stopnja dobička, glede katere po začasnih ukrepih ni bilo predloženih nobenih pripomb.

(194)

CISA je na koncu navedla, da je bila uporabljena metodologija „napačna“ in da sta metodologiji „privedli do popolnoma različnih rezultatov“. Navedla je primer, v katerem je uporabila hipotetične stroške proizvodnje in hipotetično prodajno ceno, s čimer naj bi pokazala, da je izračun ciljne cene na podlagi prodajne cene napačen.

(195)

Komisija ugotavlja, da je večina informacij iz tega primera hipotetičnih in se ne nanaša na dejanske podatke, zato rezultat tega primera ne more dokazati, da je metodologija, uporabljena v tej zadevi, napačna. Zato Komisija tega argumenta ne more šteti za dokaz. Če bi bila na voljo enaka raven podrobnih informacij, bi obe metodologiji privedli do podobnih rezultatov.

(196)

CISA je na koncu navedla, da „če večino kontrolnih številk izdelka, ki jih izvozijo kitajski proizvajalci izvozniki, prodajajo manj kot trije vzorčeni proizvajalci Unije, bi se bilo treba vprašati o reprezentativnosti podatkov o prodaji, prejetih od vzorčenih proizvajalcev Unije, in torej zaključiti, da je izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen na podlagi teh podatkov vprašljiv. Da ne omenjamo dejstva, da se škode skoraj ne da dokazati, če industrija Unije ne proizvaja/prodaja vrst, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki“.

(197)

Komisija opozarja, da čeprav so bili vzorčeni trije proizvajalci Unije, dejstvo, „da večino kontrolnih številk izdelka, ki jih izvozijo kitajski proizvajalci izvozniki, prodajajo manj kot trije vzorčeni proizvajalci Unije“, ne pomeni, da jih industrija Unije ali celo vzorčeni proizvajalci Unije sploh ne prodajajo. To pomeni le, da vsi trije vzorčeni proizvajalci Unije ne prodajajo vseh kontrolnih številk izdelka, ki jih izvažajo vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK.

(198)

Komisija opozarja tudi, da niso vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK v Unijo izvažali istih kontrolnih številk izdelka. Veliko večino kontrolnih številk izdelka, ki jih izvažajo vzorčeni proizvajalci izvozniki v Unijo (tj. več kot 90 % obsega tega izvoza), proizvede en ali več vzorčenih proizvajalcev Unije.

(199)

Po dokončnem razkritju je CISA v svojih pripombah in na zaslišanju ponovno obravnavala to vprašanje.

(200)

CISA je sklepala, da industrija Unije morda ni predložila pravilnih podatkov in da je bila ugodneje obravnavana, pri čemer so bile kršene pravice drugih strani do objektivne, nepristranske in nediskriminatorne preiskave. Ta domnevna ugodnejša obravnava industrije Unije naj bi se kazala tudi s prizanesljivostjo Komisije do nje, ko ni zagotovila nekaterih pomembnih podatkov (CISA je navedla raven informacij o stroških proizvodnje).

(201)

Glede očitka o ugodnejši obravnavi je trditev zavrnjena. Zadevno vprašanje se nanaša na besedilo uvodnih izjav 191 do 193 zgoraj. Komisija je v navedenih uvodnih izjavah navedla razlog za izbiro med metodologijama, ki ju uporablja za določitev stopnje odprave škode.

(202)

Ker v zvezi s stopnjo odprave škode ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 217 do 223 začasne uredbe potrdijo.

(203)

Po dokončnem razkritju je en proizvajalec izvoznik iz LRK Komisiji predložil ponudbo cenovne zaveze. V navedeni ponudbi so bile določene minimalne uvozne cene za vrste debelih pločevin, ki jih proizvajalec izvoznik iz LRK prodaja v Unijo, predlagana pa je bila tudi metoda indeksacije navedenih minimalnih uvoznih cen na podlagi cen glavnih surovin.

(204)

Komisija je zavrnila ponudbo cenovne zaveze, ker obstaja visoko tveganje navzkrižne kompenzacije cen zaradi prevelike razlike v minimalnih uvoznih cenah med različnimi vrstami, ki jih ni enostavno razlikovati, in prezapletene metode indeksacije. Poleg tega struktura izvoznih poti proizvajalca izvoznika in vzporedni izvoz drugih izdelkov ne omogočata ustreznega spremljanja, zato je bila možnost navzkrižne kompenzacije z drugimi izdelki, ki jih prodajajo povezane družbe proizvajalca izvoznika, previsoka.

(205)

Proizvajalec izvoznik je bil obveščen o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe zaveze in je imel možnost, da predloži pripombe.

(206)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje odprave škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(207)

Na podlagi navedenega se stopnje, po katerih bo uvedena dokončna protidampinška dajatev, določijo, kot je navedeno v preglednici 2:

Preglednica 2

Stopnja dampinga, stopnja odprave škode in stopnja dajatve

(208)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo te družbe, torej posebej navedeni pravni subjekti. Uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(209)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (15), vključno z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatev.

(210)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve za „vse druge družbe“ uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(211)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(212)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

—

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo,

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/42

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1375/2007 (2) vsebuje določbe za zagotovitev, da so ostanki od proizvodnje škroba iz koruze, uvoženi iz Združenih držav Amerike, v skladu z dogovorjeno tarifno določitvijo. Priloga I k navedeni uredbi vsebuje vzorec potrdila o skladnosti, ki ga izda mlinska industrija za postopke mokrega mletja Združenih držav Amerike.

(2)

Družba, ki potrjuje prejem potrdil proizvajalcev in izdaja potrdila o skladnosti, se je spremenila. Zato je treba v potrdilu o skladnosti ustrezno spremeniti ime družbe.

(3)

Da bi omogočili uporabo potrdil, izdanih pred datum začetka veljavnosti te uredbe, bi bilo treba vnesti ustrezno določbo.

(4)

Uredbo (ES) št. 1375/2007 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/45

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/47

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) določa varnostno rezervo v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije.

(2)

V skladu s členom 6 te uredbe je Komisija izračunala absolutni znesek varnostne rezerve za leto 2016 (3).

(3)

Po preučitvi vseh drugih finančnih možnosti za odziv na nepredvidene okoliščine v okviru zgornje meje za obveznosti za leto 2016 iz razdelka 3 (Varnost in državljanstvo) večletnega finančnega okvira in po uporabi instrumenta prilagodljivosti v celotnem znesku 1 530 milijonov EUR, ki je na voljo v letu 2016, je videti, da bo treba sprostiti varnostno rezervo za odzivanje na potrebe, ki izhajajo iz migracijske, begunske in varnostne krize, in sicer s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti v okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 nad zgornjo mejo razdelka 3.

(4)

Ob upoštevanju teh zelo posebnih okoliščin je pogoj o skrajni možnosti iz člena 13(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 izpolnjen –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/49

(1)

Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže svojo solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele naravne nesreče.

(2)

Sredstva sklada ne presegajo najvišjega letnega zneska 500 000 000 EUR (v cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Nemčija je 19. avgusta 2016 predložila vlogo za uporabo Sklada, in sicer po številnih primerih kratkotrajnih izjemno intenzivnih poplav, ki so maja in junija 2016 prizadele regijo Niederbayern.

(4)

Vloga Nemčije izpolnjuje pogoje za zagotovitev finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(5)

Zato je treba uporabiti Sklad za zagotovitev finančnega prispevka za Nemčijo.

(6)

Da bi se lahko sredstva iz Sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/51

(1)

Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (po cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Španija je 21. junija 2016 predložila vlogo, v kateri je zaprosila za aktiviranje ESPG v zvezi z odpusti v 29 podjetjih iz sektorja avtomobilske industrije. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)

Vloga Španije je po merilih iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 sprejemljiva, saj zadevni odpusti resno vplivajo na zaposlenost in lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo.

(5)

Zato bi bilo treba v zvezi z vlogo, ki jo je vložila Španija, z aktiviranjem ESPG zagotoviti finančni prispevek v višini 856 800 EUR.

(6)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za aktiviranje ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/53

(1)

Instrument prilagodljivosti je namenjen zagotavljanju financiranja jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov.

(2)

Zgornja meja, ki je na razpolago za letni znesek instrumenta prilagodljivosti, je 471 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2).

(3)

Zaradi nujnih potreb je treba uporabiti znatne dodatne zneske za financiranje ukrepov, namenjenih ublažitvi trenutne migracijske, begunske in varnostne krize.

(4)

Po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev sredstev v okviru zgornje meje za odhodke v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) kaže, da bo treba za financiranje ukrepov na področju migracij, beguncev in varnosti financiranje, ki je na voljo v splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2017 dopolniti z instrumentom prilagodljivosti nad zgornjo mejo razdelka 3, in sicer v znesku 530,0 milijona EUR.

(5)

Na podlagi pričakovane razdelitve plačil bi bilo treba odobritve plačil za uporabo instrumenta prilagodljivosti porazdeliti na več proračunskih let, ocenjene pa so na 238,3 milijona EUR v letu 2017, 91 milijonov EUR v letu 2018, 141,9 milijona EUR v letu 2019 in 58,8 milijona EUR v letu 2020.

(6)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo instrumenta prilagodljivosti, bi se moral ta sklep uporabljati od začetka proračunskega leta 2017 –

(a)

238,3 milijona EUR v letu 2017;

(b)

91,0 milijona EUR v letu 2018;

(c)

141,9 milijona EUR v letu 2019;

(d)

58,8 milijona EUR v letu 2020.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/55

(1)

Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže svojo solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele naravne nesreče.

(2)

Sredstva Sklada ne smejo preseči najvišjega letnega zneska 500 000 000 EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3).

(3)

Člen 4a(4) Uredbe (ES) št. 2012/2002 določa, da se, kadar je to potrebno za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti proračunskih sredstev, Sklad lahko uporabi v znesku do največ 50 000 000 EUR za plačilo predplačil in da se ustrezne odobritve vnesejo v splošni proračun Unije.

(4)

Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost zadostnih proračunskih sredstev v splošnem proračunu Unije za leto 2017, bi bilo treba za plačilo predplačil uporabiti Sklad v višini 50 000 000 EUR.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo Sklada, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2017 –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/57

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) določa varnostno rezervo v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije.

(2)

V skladu s členom 6 navedene uredbe je Komisija izračunala absolutni znesek varnostne rezerve za leto 2017 (3).

(3)

Po preučitvi vseh drugih finančnih možnosti za odziv na nepredvidene okoliščine v okviru zgornje meje za obveznosti za leto 2017 iz razdelkov 3 (Varnost in državljanstvo) in 4 (Evropa v svetu) večletnega finančnega okvira in po uporabi instrumenta prilagodljivosti v celotnem znesku 530 milijonov EUR, ki je na voljo v letu 2017, se zdi, da bo treba sprostiti varnostno rezervo za odzivanje na potrebe, ki izhajajo iz migracijske, begunske in varnostne krize, in sicer s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti v okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2017 nad zgornjo mejo za obveznosti v razdelkih 3 in 4 večletnega finančnega okvira.

(4)

Ob upoštevanju teh zelo posebnih okoliščin je pogoj skrajne možnosti iz člena 13(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 izpolnjen.

(5)

Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo varnostne rezerve, bi se moral ta sklep uporabljati od začetka proračunskega leta 2017 –

(a)

2017:

(b)

2018: razdelek 5 (Uprava): 570 000 000 EUR;

(c)

2019: razdelek 5 (Uprava): 253 882 156 EUR.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/59

(1)

Svet je 27. maja 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/849 (1) o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (v nadaljnjem besedilu: DLRK), s katerim so bile med drugim uveljavljene resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: RVSZN) 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) in 2270 (2016).

(2)

Varnostni svet ZN je 30. novembra 2016 sprejel RVSZN 2321 (2016), v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi jedrskega poskusa, ki ga je DLRK izvedla 9. septembra 2016 in s tem kršila zadevne resolucije Varnostnega sveta ZN, še dodatno obsodil dejavnosti, povezane z jedrskim orožjem in balističnimi izstrelki, ki jih trenutno izvaja DLRK in s tem hudo krši zadevne resolucije Varnostnega sveta ZN, ter ugotovil, da še vedno obstaja očitna grožnja mednarodnemu miru in varnosti na tem območju in tudi širše.

(3)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) izraža bojazen, da bi se v osebni in prijavljeni prtljagi posameznikov, ki vstopajo v DLRK ali iz nje odhajajo, utegnili nahajati predmeti, katerih dobava, prodaja ali prenos je po RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321 (2016) prepovedana, in pojasnjuje, da je za namene izvajanja odstavka 18 RVSZN 2270 (2016) takšna prtljaga „tovor“, kar pomeni, da mora biti pregledana.

(4)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) države članice poziva, naj zmanjšajo število osebja na diplomatskih in konzularnih predstavništvih v DLRK.

(5)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) izraža bojazen, da bi se lahko prepovedani predmeti v DLRK ali iz nje prevažali po železnici in po cesti, ter poudarja, da obveznost iz odstavka 18 RVSZN 2270 (2016), da se tovor, ki se nahaja na ozemlju držav članic ali je tam v tranzitu, pregleda, velja tudi za tovor, ki se prevaža po železnici in po cesti.

(6)

V RVSZN 2321 (2016) je navedeno, da za namene njenega izvajanja ter za namene izvajanja RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) in 2270 (2016) izraz „tranzit“ vključuje tudi posameznikovo potovanje skozi mednarodni letališki terminal v določeni državi na poti do namembnega kraja v drugi državi ne glede na to, ali je bila na zadevnem letališču pri tem posamezniku opravljena carinska kontrola oziroma kontrola njegovega potnega lista.

(7)

V RVSZN 2321 (2016) je določeno, koliko premoga se skupaj sme uvoziti iz DLRK, predpisan pa je tudi mehanizem za spremljanje in preverjanje tega. V sklopu tega mehanizma naj države članice, ki uvažajo premog iz DLRK, redno pregledujejo spletne strani Združenih narodov in tako zagotovijo, da največji še dovoljeni skupni uvoz premoga ne bo presežen.

(8)

V RVSZN 2321 (2016) se opozarja, da diplomatsko osebje DLRK v državi, v katero je napoteno, ne sme opravljati poklicne ali komercialne dejavnosti za osebni dobiček.

(9)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) izraža bojazen, da so državljani DLRK napoteni na delo v druge države, da bi tam prislužili trdno valuto, ki jo potem DLRK uporablja za svoje programe, povezane z jedrskim orožjem in balističnimi izstrelki, ter države poziva, naj bodo pozorne glede te prakse.

(10)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) vnovič izraža bojazen, da bi se večja količina gotovine utegnila uporabljati za izogibanje njegovim ukrepom, obenem pa države članice poziva, naj bodo v zvezi s tem tveganjem pazljive.

(11)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) izraža zavezanost miroljubni, diplomatski in politični rešitvi tega vprašanja ter znova potrjuje, da podpira šeststranske pogovore, in poziva k njihovemu ponovnemu zagonu.

(12)

Varnostni svet ZN v RVSZN 2321 (2016) potrjuje, da bo nenehno pregledoval ravnanje DLRK, da je pripravljen okrepiti, spremeniti, začasno prekiniti ali ukiniti ukrepe, kakor bo potrebno glede na spoštovanje zavez s strani DLRK, in da je odločen sprejeti nadaljnje pomembne ukrepe, če bi DLRK izvedla še kakšen jedrski poskus ali izstrelitev.

(13)

Za izvedbo nekaterih ukrepov iz tega sklepa je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije.

(14)

Zaradi učinkovitega izvajanja določb tega sklepa v vsej EU bi morale države članice deliti pomembne informacije z drugimi državami članicami.

(15)

Sklep (SZVP) 2016/849 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 1(1) se dodata naslednji točki:

2.

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Nabava zlata, titanove in vanadijeve rude, redkih zemeljskih rudnin, bakra, niklja, srebra in cinka v DLRK s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne.“;

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

1.   Nabava kipov v DLRK s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, če Odbor za sankcije takšno nabavo odobri vnaprej za vsak primer posebej.

3.   Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo predmeti, ki jih zadeva ta člen.“;

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6b

1.   Neposredna ali posredna dobava, prodaja ali prenos helikopterjev ali plovil v DLRK s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedan, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, če Odbor za sankcije takšno dobavo, prodajo ali prenos odobri vnaprej za vsak primer posebej.

3.   Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo predmeti, ki jih zadeva ta člen.“;

5.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

1.   Nabava premoga, železa in železove rude v DLRK s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo predmeti, ki jih zadeva ta odstavek.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za premog, za katerega država članica, ki ga je nabavila, na podlagi verodostojnih informacij potrdi, da izvira zunaj DLRK in se je prevažal prek ozemlja DLRK izključno za izvoz iz pristanišča v Rajinu (Rasonu), pod pogojem, da ta država članica o tem vnaprej uradno obvesti Odbor za sankcije in da takšne transakcije niso povezane z ustvarjanjem prihodka za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem in balističnimi izstrelki, ali za druge dejavnosti, prepovedane z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) in 2321(2016) ali s tem sklepom.

3.   Odstavek 1 se ne uporabi za izvoz premoga s poreklom iz DLRK v države članice ZN, če med datumom sprejetja RVSZN 2321(2016) in 31. decembrom 2016 ta izvoz v vse te države skupaj ne presega 53 495 894 ameriških dolarjev ali 1 000 866 metričnih ton, kar je nižje, od 1. januarja 2017 dalje pa letno ne presega 400 870 018 ameriških dolarjev ali 7 500 000 metričnih ton, kar je manj, pod pogojem, da nabave:

4.   Država članica, ki nabavlja premog neposredno iz DLRK, Odboru za sankcije na obrazcu, določenem v Prilogi V k RVSZN 2321 (2016), za vsak mesec posebej uradno sporoči celoten obseg te nabave, in sicer najpozneje 30 dni po koncu zadevnega meseca. Država članice informacije, ki jih je v zvezi s tem uradno sporočila Odboru za sankcije, sporoči tudi drugim državam članicam in Komisiji.

5.   Odstavek 1 se ne uporabi za transakcije v zvezi z železom in železovo rudo, za katere se ugotovi, da se izvajajo izključno za namene preživetja in niso povezane z ustvarjanjem prihodka za programe DLRK v zvezi z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki ali z drugimi dejavnostmi, prepovedanimi z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321 (2016).“;

6.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1.   Prepovedano je zagotavljanje javne ali zasebne finančne podpore za trgovino z DLRK,vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanj državljanom DLKR ali subjektom, ki se ukvarjajo s takšnimi trgovskimi posli.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, če Odbor za sankcije finančno podporo odobri vnaprej za vsak primer posebej.“;

7.

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

1.   Na ozemlju držav članic je prepovedano odpiranje podružnic, hčerinskih družb ali predstavništev bank DLRK, vključno s centralno banko DLRK, njenimi podružnicami in hčerinskimi družbami, ter drugih finančnih institucij iz točke 2 člena 13.

2.   Obstoječe podružnice, hčerinske družbe in predstavništva subjektov iz odstavka 1 na ozemlju držav članic se v roku 90 dni od sprejetja RVSZN 2270 (2016) zaprejo.

3.   Razen če transakcije vnaprej odobri Odbor za sankcije, banke DLRK, vključno s centralno banko DLRK, njenimi podružnicami in hčerinskimi družbami, ter druge finančne institucije iz točke 2 člena 13 ne smejo:

4.   Obstoječa skupna podjetja, lastniški deleži in korespondenčni bančni odnosi z bankami DLRK se prekinejo v 90 dneh od sprejetja RVSZN 2270 (2016).

5.   Finančnim institucijam na ozemlju držav članic ali pod njihovo jurisdikcijo je prepovedano odpiranje predstavništev, hčerinskih družb, podružnic ali bančnih računov v DLRK.

6.   Obstoječa predstavništva, hčerinske družbe ali bančni računi v DLRK se v 90 dneh od sprejetja RVSZN 2321 (2016) zaprejo.

7.   Odstavek 6 se ne uporabi, če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da so takšna predstavništva, hčerinske družbe ali računi potrebni za zagotavljanje humanitarne pomoči, za dejavnosti diplomatskih predstavništev v DLRK v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih, za dejavnosti ZN ali njihovih specializiranih agencij ali z njimi povezanih organizacij ali za katere koli druge namene v skladu z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321(2016).“;

8.

člen 16(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi v skladu z njihovimi obveznostmi po veljavnih resolucijah Varnostnega sveta ZN, vključno z RVSZN 1540 (2004), zasežejo in odstranijo med pregledi odkrite predmete (na primer tako, da jih uničijo, jih naredijo neuporabne ali nefunkcionalne, jih uskladiščijo ali jih predajo v odstranitev državi, ki ni država izvora ali namembna država), katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321(2016) prepovedan.“;

9.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 18a

1.   Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, uvrščeno na seznam Odbora za sankcije, prepove plovbo pod svojo zastavo, če tako določi Odbor.

2.   Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, uvrščeno na seznam Odbora za sankcije, to plovilo, če tako določi odbor, napoti v pristanišče, ki ga določi Odbor, v sodelovanju z državo pristanišča.

3.   Če je tako določeno v okviru uvrstitve plovila na seznam Odbora za sankcije, države članice takemu plovilu ne dovolijo vplutja v svoja pristanišča, razen v izrednih razmerah ali če se plovilo vrača v izvorno pristanišče.

4.   Če je tako določeno v okviru uvrstitve plovila na seznam Odbora za sankcije, države članice zamrznejo premoženje plovila.

5.   V Prilogi IV so navedena plovila iz odstavkov 1 do 4 tega člena, uvrščena na seznam Odbora za sankcije v skladu z odstavkom 12 RVSZN 2321 (2016).“;

10.

člen 20 se spremeni:

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 20a

Prepovedano je naročanje storitev plovil ali zrakoplovov iz DLRK.“;

12.

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Države članice črtajo iz registra vsako plovilo, ki je v lasti DLRK ali ki ga ta nadzira ali upravlja, in ne registrirajo nobenega plovila, ki je bilo na podlagi odstavka 24 RVSZN 2321 (2016) črtano iz registra v drugi državi.“;

13.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

1.   Prepovedano je registriranje plovil v DLRK, pridobivanje dovoljenja za plovilo, da lahko pluje pod zastavo DLRK, ali lastništvo, zakup, upravljanje ali kakršna koli klasifikacija plovil, izdajanje spričeval ali s tem povezane storitve ali zavarovanje plovil s strani DLRK.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, če Odbor za sankcije to odobri vnaprej za vsak primer posebej.

3.   Državljanom držav članic ali z ozemlja držav članic je prepovedano opravljanje zavarovalnih oziroma pozavarovalnih storitev za plovila, ki so v lasti DLRK ali ki jih ta nadzira ali upravlja, tudi z nezakonitimi sredstvi.

4.   Odstavek 3 se ne uporabi, če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da plovilo opravlja dejavnosti, ki so namenjene izključno preživljanju in jih posamezniki ali subjekti iz DLRK ne bodo izrabili za ustvarjanje prihodkov, ali da opravlja dejavnosti v izključno humanitarne namene.“;

14.

v členu 23 se doda naslednji odstavek:

„12.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi članom vlade DLRK, uradnikom te vlade in pripadnikom oboroženih sil DLRK, ki so povezani s programi DLRK v zvezi z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali drugimi dejavnostmi, prepovedanimi z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) in 2321 (2016), omejijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega.“;

15.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 24a

1.   Država članica posameznika, za katerega ugotovi, da deluje v imenu ali po navodilih banke ali finančne institucije DLRK, izžene s svojega ozemlja za namene repatriacije v državo, katere ima državljanstvo, v skladu z veljavnim pravom.

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, če mora biti posameznik prisoten zaradi potreb sodnega postopka ali izključno iz zdravstvenih, varnostnih ali drugih humanitarnih razlogov ali če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da bi bil izgon posameznika v nasprotju s cilji RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) in 2321 (2016).“;

16.

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za pozorno spremljanje in preprečevanje tega, da bi bili državljani DLRK na njihovem ozemlju ali s strani njihovih državljanov deležni specializiranih izobraževanj ali usposabljanj v strokah, ki bi prispevale k dejavnostim DLRK, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja in razvoja sistemov za dobavo jedrskega orožja, vključno z izobraževanji ali usposabljanji na področjih višje fizike, napredne računalniške simulacije in povezanega računalništva, geoprostorske navigacije, jedrske tehnologije, vesoljske industrije, aeronavtičnega inženiringa in sorodnih strok, znanosti o naprednih materialih ter kemijske tehnologije, strojništva, elektrotehnike in industrijskega inženiringa na višji stopnji.

2.   Države članice prekinejo znanstveno in tehnično sodelovanje, če to vključuje osebe ali skupine, ki jih uradno sponzorira DLRK ali ki DLRK formalno zastopajo – izjema so izmenjave na področju zdravja –, razen če:

17.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

Diplomatsko ali konzularno predstavništvo DLRK ter njegovi DLRK člani ne smejo odpreti ali imeti pod nadzorom bančnih računov v Uniji, razen največ en bančni račun v državi članici ali v državah članicah, v katerih diplomatsko ali konzularno predstavništvo gostuje ali kjer so njegovi člani akreditirani.“;

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 31b

1.   DLRK ima lahko nepremičnine v zakupu oziroma kako drugače na voljo ali jih uporablja zase oziroma v svojo korist izključno za diplomatske ali konzularne dejavnosti.

2.   Prav tako je prepovedano zakupiti od DLRK nepremičnine, ki se nahajajo zunaj ozemlja DLRK.“;

19.

člen 33(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Svet izvede spremembe prilog I in IV na podlagi ugotovitev Varnostnega sveta ZN ali Odbora za sankcije.“;

20.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 36a

Z odstopanjem od ukrepov iz RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali 2321 (2016), pristojni organ države članice da potrebno dovoljenje, če Odbor za sankcije ugotovi, da je potrebna izjema zaradi lažjega dela mednarodnih in nevladnih organizacij, ki v DLRK izvajajo dejavnosti pomoči in humanitarne dejavnosti v korist tamkajšnjega civilnega prebivalstva.“;

21.

doda se Priloga IV, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/66

(1)

Svet je 25. julija 2012 sprejel Sklep 2012/440/SZVP (1) o imenovanju Stavrosa LAMBRINIDISA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za človekove pravice. Mandat PPEU se izteče 28. februarja 2017.

(2)

20. julija 2015 je Svet sprejel akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019.

(3)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 24 mesecev –

(a)

krepitev učinkovitosti Unije, njene prisotnosti in prepoznavnosti pri spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic po svetu, zlasti s tesnejšim sodelovanjem in političnim dialogom Unije s tretjimi državami, ustreznimi partnerji, podjetji, civilno družbo ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter prek delovanja v ustreznih mednarodnih telesih;

(b)

večji prispevek Unije h krepitvi demokracije in vzpostavljanju institucij, pravne države, dobrega upravljanja ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu;

(c)

boljše usklajevanje ukrepov Unije na področju človekovih pravic ter vključitev človekovih pravic v vsa področja zunanjega delovanja Unije.

(a)

prispevati k izvajanju politike Unije za človekove pravice, zlasti strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, tudi z oblikovanjem tozadevnih priporočil;

(b)

prispevati k izvajanju smernic, orodij in akcijskih načrtov Unije s področja človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava;

(c)

poglabljati dialog z vladami tretjih držav ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami s področja človekovih pravic ter organizacijami civilne družbe in drugimi zadevnimi akterji, da se tako zagotovi učinkovitost in prepoznavnost politike Unije za človekove pravice;

(d)

prispevati k večji skladnosti in doslednosti politik in ukrepov Unije na področju varstva in spodbujanja človekovih pravic, zlasti s prispevki k oblikovanju zadevnih politik Unije.

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, ureja upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren, in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in načrt za evakuacijo;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju, za katerega je odgovoren;

(c)

zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki so napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim osebjem, pred prihodom na območje, za katerega je odgovoren, ali ob prihodu nanj opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za to območje določila ESZD;

(d)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, za Svet, VP in Komisijo pa redno pripravlja pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročil o napredku ter poročilo o izvajanju mandata.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/70

(1)

Svet je 19. januarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/77 (1) o imenovanju Larsa-Gunnarja WIGEMARKA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Bosni in Hercegovini (BiH). Mandat PPEU se izteče 28. februarja 2017.

(2)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 16 mesecev.

(3)

PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

nenehno napredovanje v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

(b)

stabilna, delujoča, mirna, večetnična in združena BiH, ki mirno sodeluje s svojimi sosedami, in

(c)

zagotavljanje, da BiH nepovratno napreduje proti članstvu v Uniji.

(a)

zagotavljati svetovanje in pomoč Unije v političnem procesu, zlasti s spodbujanjem dialoga med različnimi ravnmi vladanja;

(b)

zagotavljati doslednost in skladnost ukrepov Unije;

(c)

omogočati lažji napredek pri uresničevanju političnih, gospodarskih in evropskih prednostnih nalog, zlasti s spodbujanjem izvajanja usklajevalnega mehanizma v zvezi z EU in nenehnim izvajanjem programa reform;

(d)

spremljati izvršne in zakonodajne organe na vseh ravneh vladanja v BiH in jim svetovati ter vzdrževati stike z oblastmi in političnimi strankami v BiH;

(e)

skrbeti za uresničevanje prizadevanj Unije v okviru najrazličnejših dejavnosti na področju pravne države in reforme varnostnega sektorja, spodbujati splošno usklajenost prizadevanj Unije pri preprečevanju organiziranega kriminala in korupcije ter v boju proti terorizmu in ta prizadevanja usmerjati glede na lokalne politične razmere ter o tem po potrebi tudi pripravljati ocene in napotke za VP in Komisijo;

(f)

zagotavljati podporo za okrepljeno in učinkovitejšo povezanost kazenskega pravosodja in policije v BiH ter za iniciative, s katerimi se želi okrepiti učinkovitost in nepristranskost pravosodnih institucij, zlasti strukturirani dialog o pravosodju;

(g)

brez poseganja v vojaško strukturo poveljevanja poveljniku sil EU zagotavljati politične smernice glede vojaških vprašanj, povezanih z lokalno politiko, zlasti kar zadeva občutljive operacije, ter odnosov s tamkajšnjimi organi in tamkajšnjimi mediji in prispevati k posvetovanjem o strateškem pregledu EUFOR/ALTHEA; posvetovati se s poveljnikom sil EU pred političnim ukrepanjem, ki bi lahko vplivalo na varnostne razmere ter usklajevati sporočila za lokalne organe in druge mednarodne organizacije;

(h)

usklajevati in uresničevati prizadevanja Unije na področju komuniciranja z javnostjo v BiH o zadevah, povezanih z EU;

(i)

promovirati vključevanje v EU, in sicer s ciljno usmerjeno javno diplomacijo in dejavnostmi EU za obveščanje, ki zagotavljajo, da javnost v BiH bolje razume in podpira zadeve, povezane z EU, ter pri tem med drugim sodelovati s tamkajšnjimi civilnodružbenimi akterji;

(j)

prispevati k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v BiH v skladu s politiko in smernicami EU na področju človekovih pravic;

(k)

spodbujati pristojne organe BiH k popolnemu sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSNJ);

(l)

skladno s procesom povezovanja z EU svetovati, pomagati, podpirati in spremljati politični dialog o potrebnih ustavnih in ustreznih zakonodajnih spremembah;

(m)

vzdrževati tesne stike in se posvetovati z visokim predstavnikom v BiH in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v tej državi; ter v tej zvezi obveščati Svet ter tudi urad visokega predstavnika o razpravah na terenu glede mednarodne prisotnosti v državi;

(n)

po potrebi svetovati VP glede fizičnih ali pravnih oseb, proti katerim bi lahko bili, glede na razmere v BiH, uvedeni omejevalni ukrepi;

(o)

brez poseganja v ustrezne strukture poveljevanja pomagati zagotavljati usklajeno delovanje vseh instrumentov Unije na terenu za doseganje ciljev politik Unije.

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, ureja upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren, in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in načrt za evakuacijo;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, napoteno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju, za katerega je odgovoren,;

(c)

zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki so napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom na območje, za katerega je odgovoren, ali ob prihodu nanj opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za to območje določila ESZD;

(d)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, za Svet, VP in Komisijo pa pripravlja pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila izvajanju mandata.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/75

(1)

Svet je 4. avgusta 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1338 o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/2052 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu (1), s katerim je za posebno predstavnico Evropske unije na Kosovu (PPEU) imenoval Natalijo APOSTOLOVO. Mandat PPEU se izteče 28. februarja 2017.

(2)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 16 mesecev.

(3)

PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

zagotavljati svetovanje in podporo Unije v političnem procesu;

(b)

spodbujati splošno politično usklajevanje Unije na Kosovu;

(c)

okrepiti prisotnost Unije na celotnem ozemlju Kosova ter zagotoviti njeno doslednost in uspešnost;

(d)

vodji misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) dajati lokalne politične smernice, tudi glede političnih vidikov vprašanj, povezanih z izvršilnimi pristojnostmi;

(e)

zagotavljati skladnost in doslednost delovanja Unije na Kosovu, tudi z lokalnim usmerjanjem prehoda misije EULEX glede morebitnega prenosa dejavnosti na urad PPEU/EU in/ali lokalne organe, kot je ustrezno;

(f)

podpirati evropsko perspektivo Kosova in njegovo približevanje Uniji v okviru perspektive regije ter v skladu s Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom in Sklepom (EU) 2015/1988 in ustreznimi sklepi Sveta, in sicer s ciljno usmerjenim javnim obveščanjem in dejavnostmi Unije za ozaveščanje, namenjenimi zagotavljanju boljšega razumevanja in podpore javnosti Kosova glede zadev, povezanih z Unijo, vključno z delom misije EULEX;

(g)

spremljati, podpirati in pospeševati napredek pri izvajanju političnih, gospodarskih in evropskih prednostnih nalog z vsemi sredstvi in instrumenti, ki so PPEU na voljo, ter ob podpori urada EU na Kosovu, v skladu z ustreznimi institucionalnimi pristojnostmi in odgovornostmi, ter podpirati izvajanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, tudi v okviru evropskega programa reform;

(h)

prispevati k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kosovu, tudi v zvezi z ženskami in otroki ter varstvom manjšin, v skladu s politiko Unije na področju človekovih pravic in smernicami Unije o človekovih pravicah;

(i)

pomagati pri izvajanju dialoga med Beogradom in Prištino, pri katerem posreduje Unija.

(j)

podpirati mandat specializiranih senatov in specializiranega tožilstva, kot je ustrezno, tudi z obveščanjem in ozaveščanjem.

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, ureja upravljanje varnih premikov osebja na območje pristojnosti in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, vsebuje pa tudi načrt misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju pristojnosti;

(c)

zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki so napoteni zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom na območje pristojnosti ali ob tem prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za zadevno območje določila ESZD;

(d)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za VP, Svet in Komisijo pa pripravlja pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročil o napredku in izvajanju mandata.

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/80

(1)

Svet je 16. julija 2012 sprejel Sklep 2012/389/SZVP (1) o misiji Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR).

(2)

Svet je 12. decembra 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/2240 (2) o spremembi Sklepa 2012/389/SZVP. Ime misije se je spremenilo v EUCAP Somalia, njen mandat pa je bil podaljšan do 31. decembra 2018.

(3)

Sklep 2012/389/SZVP bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi referenčni finančni znesek za obdobje od 1. marca 2017 do 28. februarja 2018 –

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/81

(1)

Svet je 15. oktobra 2012 sprejel Sklep 2012/642/SZVP (1).

(2)

Pregled Sklepa 2012/642/SZVP je pokazal, da bi bilo treba omejevalne ukrepe proti Belorusiji podaljšati do 28. februarja 2018.

(3)

Svet se je poleg tega dogovoril, da lahko izvoz opreme za biatlon v Belorusijo odobrijo države članice v skladu z veljavnimi določbami za izdajanje licenc.

(4)

Sklep 2012/642/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz tega sklepa, bi moral ta sklep začeti veljati takoj –

1.

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

„3.   Člen 1 se ne uporablja za opremo za biatlon, ki ustreza specifikacijam, določenim v pravilih za prireditve in tekmovanja Mednarodne biatlonske zveze (IBU).“;

2.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Ta sklep se uporablja do 28. februarja 2018.

2.   Ta sklep se redno pregleduje ter se po potrebi podaljša ali spremeni, če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi.“

28.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 50/82

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah. V delih I, II, III in IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer. Navedeni seznam med drugim vključuje nekatera območja v Latviji in Litvi.

(2)

Februarja 2017 je prišlo do dveh izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v občini Salaspil v Latviji in v okraju Biržai v Litvi na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruha pomenita povišanje stopnje tveganja, ki ga je treba upoštevati. Zato bi bilo treba zadevna območja v Latviji in Litvi, navedena v delih I in II, zdaj navesti v delu III navedene priloge.

(3)

Januarja 2017 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v občinah Talsu in Tukuma v Latviji na dveh območjih, ki sta trenutno sicer navedeni v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, vendar sta v neposredni bližini območij iz dela I navedenega izvedbenega sklepa. Ti primeri pomenijo povišanje ravni tveganja, ki ga je treba upoštevati. Zato bi bilo zdaj treba zadevna območja v Latviji navesti v delu II namesto v delu I navedene priloge, nova območja pa bi bilo treba vključiti v del I Priloge k navedenemu sklepu.

(4)

Pri oceni tveganja za zdravje živali, ki ga pomenijo trenutne epidemiološke razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Latviji in Litvi, bi bilo treba upoštevati razvoj trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo pri okuženih populacijah domačih in divjih prašičev v Uniji. Da bi osredotočili nadzorne ukrepe za zdravje živali iz Izvedbenega sklepa 2014/709/EU in preprečili nadaljnje širjenje afriške prašičje kuge ter hkrati preprečili morebitne nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili neupravičenim omejitvam trgovine v tretjih državah, bi bilo treba seznam Unije območij, za katera veljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali, iz Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu spremeniti, da se bodo upoštevale spremembe trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Latviji in Litvi.

(5)

Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –